kočevske Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje GLASILO OK SZDL KOČEVJE Letnik II, št. 6 Sobota, 15. 6. 1985 Foto: Marija Jelenovič Dobro premišljena naložba Skupni interesi — skupna sovlaganja — hitrejši razvoj Zadnje dni maja so v delovni organizaciji Melamin podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju v gradnjo novega obrata Smole I. Gre za rekonstrukcijo, modernizacijo in povečanje kapacitet sedanjega obrata Smole I. Naložba sicer ni posebno velika, Je pa zelo pomembna, in to Predvsem iz dveh razlogov: z njo °o namreč Melamin dobil perspektiven in izvozno zanimiv izdelek, P° drugi strani pa bo s tem prekinjena nekaj let trajajoča stagna-C1ja kočevskega gospodarstva na Področju investiranja. Nov obrat Sn>ole I bo na novo zgrajen in nanovo opremljen. Opremo bo mogoče računalniško voditi. Kapacitete se bodo iz sedanjih 2500 ton smol za papirno in lesno industrijo ter industrijo barv in lakov povečale na 5500 ton letno. Predračunska vrednost znaša 500 milijonov dinarjev, od tega bo 120 milijonov bančnih posojil, nekaj bo lastnih sredstev in komercialnih kreditov, 170 milijonov dinarjev pa bodo zbrali sovlagatelji. Teh je precej, kar tudi kaže na pomembnost naložbe. V okviru sestavljene organizacije Kemija-,katere član je tudi Melamin, bodo soinvestirale delovne organizacije: Arbo, Color, Helios, JUB in Polikem-tozd trgovina, poleg njih IZ VSEBINE: • Karavana prijateljstva 2 • Razpis priznanj in nagrad občine Kočevje za leto 1985 2 • Gozd je živ organizem j • Predstavljamo vam 3 • Iz krajevnih skupnosti 4 • Napad na sovražnikovo postojanko v Banja Loki junija 1942 4—6 • Članek revolucionarne preteklosti 5 • Novice iz športa 7 DELEGATSKA PRILOGA: • Gradivo za 26. sejo zborov občinske skupščine Kočevje • Gradivo za 16. sejo skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Vse. bralce obveščamo, da bo 7. in 8. številka Kočevskih novic izšla v začetku avgusta. pa še Aero, Javor Pivka, Glin-Nazarje, Novoles in drugi. Iz Kočevja je med soinvestitorji Avto Kočevje. Nov obrat bodo pričeli graditi junija, končan pa naj bi bil predvidoma v 12 mesecih. Ko bo dograjen, bo Melamin dobil perspektiven proizvodni program, ki bo tudi izvozno zani- miv. Nekajletni zastoj v razvoju se tudi tej sicer uspešni tovarni že maščuje, saj so nekateri njihovi izdelki že tako zastareli, da so že nastale težave s prodajo. V Melaminu menijo, da so se modernizacije kljub zamudi še pravočasno lotili. Miran Čupkovič Kako spremeniti odnos do kulture Komunisti-kulturni delavci občine Kočevje so 14. maja razpravljali o vprašanjih kulture, pri čemer so se omejili na konkretne probleme kulture v občini Kočevje. Povdarili so, da mora kultura zajemati zelo široko področje dela, okolja in odnosov med ljudmi. S pravilnim odnosom do kulture se mora seznanjati tako mladina v izobraževalnem procesu kot tudi delavci v OZD, Delovne organizacije morajo v ta namen zaposlovati kulturne animatorje, ki bodo poživeli delo na področju kulture v širšem pomenu besede (pri urejanju okolja v odnosu do dela in delovnega prostora ipd.). Kulturna skupnost, ki bi morala biti glavni pobudnik in koordinator kulturne politike v občini, ne izraža v celoti svoje vloge. Tudi delegati uporabnikov niso dovolj aktivni na tem področju. Tako niso izkoriščene možnosti glede kulturnih dobrin in vrednot, ki so dostopne mladini, delavcem in občanom. Predstave gledališč, ki redno gostujejo v Seškovem domu v Kočevju, so največkrat slabo obiskane, kljub razprodanim vstopnicam, ki jih pokupijo kolektivi, možnosti organiziranih obiskov predstav v Ljubljani (Cankarjev dom in drugo) niso izkoriščene v zadovoljivi meri ipd. Likovni salon v Kočevju sicer dobro izpolnjuje svoje naloge, nivo razstav pa ni vselej ustrezen. V šolah bi morali, dati večji pov-darek filmski vzgoji, odgovorni pri izbiri filmov v kinu pa bi morali biti bolj pozorni pri izboru filmov. Muzej še vedno ne opravlja svojega poslanstva. Zato bo potrebno čim prej pripraviti jasen koncept o njegovem delu v prihodnje. V razpravi so bile omenjene še druge možnosti na kulturnem področju, ki so uvedene občanom v Kočevju. To so knjižnica, nastopi raznih skupin iz okoliških krajev (Predgrad, Fara, Osilnica, r v Se o samoprispevku Predsedstvo OK SZDL Kočevje je na seji v mesecu maju obravnavalo delovno gradivo za pripravo programa novega samoprispevka. Pri tem je ocenilo, da je gradivo za širšo javno razpravo potrebno dopolniti — predvsem s celotno finančno konstrukcijo, tako da bodo že vnaprej znani tudi preostali viri financiranja posameznega načrtovanega objekta. Dopolnjeno gradivo bo v celoti objavljeno v Kočevskih novicah, nakar bo organizirana širša javna razprava tako v krajevnih skupnostih kot tudi v organizacijah združenega dela. Namen razprave je predvsem, da preverimo, če smo se pri pripravi programa pravilno odločili. Predsedstvo je imenovalo tudi odbor za vodenje političnih aktivnosti v pripravah na samoprispevek. Končna odločitev po vseh predhodnih obravnavah osnutka in za tem predloga progra-ma naj bi bila na referendumu v jesenskem času letošnjega leta. TANJA SVETLIČIČ V__________________________________________) Volitve 1986 O aktivnostih, ki bodo potekale v občini v pripravah na Skupščinske volitve 1986 smo že pisali v letošnji tretji številki novic. Ne kaže že napisanega ponavljati, prav pa je, da povemo, do kje smo v teh aktivnostih prišli do konca meseca maja in kako se uresničujejo naša prizadevanja, da bi delovni ljudje in občani okrepili dejanski vpliv na kandidacijske postopke, da bodo pri izbiri kandidatov sodelovali, ne pa le potrjevali kandidate, ki bi jih izbrali forumi in vodstva. Kot smo to ugotovili na sejah organov, ki pri socialistični zvezi in sindikatu spremljajo potek vseh volilnih aktivnosti, so te skoraj v vseh sredinah v polnem zamahu. Predno smo pristopili k evidentiranju možnih kandidatov tako za člane delegacij kot tudi za nosilce odgovornih delegatskih in družbenih dolžnosti, so bile izdelane tako ocene delovanja delegatskega sistema kot tudi ocene dosedanjega dela in aktivnosti nosilcev odgovornih delegatskih in družbenih funkcij. Ocene so za sleherno sredino pokazale, katere pomanjkljivosti je potrebno odpraviti, kaj še storiti na poti nadaljnjega razvoja in dograjevanja delegatskega sistema. Prav gotovo bo potrebno v prihodnje v KS, kjer se srečujejo s številnimi, zlasti kadrovskimi težavami, delegacije združevati, v OZD pa za več manjših OZD z do 60 zaposlenimi oblikovati skupno delegacijo. Omenili smo, da je izdelana tudi ocena dela in aktivnosti nosilcev najodgovornejših delegatskih in družbenih dolžnosti (osnutek je bil pripravljen v ustreznih organih skupščin SIS, DPS in DPO). Dogovorili smo se, da se to oceno obravnava na zborih krajanov, na članskih sestankih OO ZS in jo seveda ustrezno dopolni z mnenji in ugotovitvami, oblikovanimi na teh sestankih. Iz dosedanje obravnave pa lahko ugotovimo, da osnutki ocen niso bistveno dopolnjeni, čeprav smo to želeli, da je le nekaj ugotovitev, da so ocene preveč pozitivne. Smo pa iz dosedanjih obravnav dobili pobudo, da se v sedanjih volilnih aktivnostih oceni tudi strokovne delavce skupščin SIS (v prejšnjem mandatu so tu bili tajniki), upoštevajoč kriterije, po katerih smo ocenjevali nosilce odgovornih delegatskih družbenih funkcij. Po zaključenih obravnavah analiz in ocen pa je steklo evidentiranje. Pri tem je bilo veliko pozornosti posvečene evidentiranju možnih kandidatov za dele- gate, manj pa za nosilce odgovornih delegatskih in družbenih funkcij. Kar na lepem smo namreč pozabili, da tudi evidentiranje in kandidiranje nosilcev odgovornih delegatskih in družbenih funkcij niso le formalni postopki, ki potekajo po forumih, pač pa postopki, ki morajo potekati v temeljnih sredinah. V te aktivnosti se morajo vključevati delovni ljudje in občani, saj bodo le tako predlogi oblikovani in verificirani v širini. Ni dovolj le postavitev zahtev po večjem vplivu delovnih ljudi in občanov na kadrovske rešitve, pač pa jo je potrebno konkretizirati — sodelovati s predlogi ljudi in občanov. In ko predloge oblikujemo, imejmo v mislih, daje od predlaganih in pozneje izvoljenih kandidatov, od njihove aktivnosti in predanosti socialističnemu sistemu odvisno, kako uspešni bomo v prihodnje. MIRICA D1MITRIJEVIČ TANJA SVETLIČIČ Draga) in iz večjih centrov, glasbeni večeri v stavbi nekdanje gimnazije ipd. Posebej je treba izpostaviti delavsko godbo in moški pevski zbor ter dejavnost v okviru šol. Pri amaterski dejavnosti je treba kot glavni problem omeniti pomanjkanje primernih vodij, ki bi organizirali in vodili posamezne aktivnosti. Tistim, ki so pripravljeni delati na tem področju, pa ne nudimo dovolj podpore (niti moralne niti materialne). Tako še tisti redki posamezniki, ki so pokazali pripravljenost za delo, izgubijo voljo do dela. To je v zadnjem času prišlo najbolj do izraza pri organiziranju proslav. Za potrebe kulture se v občini izločajo znatna sredstva. Zato bi morali v prihodnje imeti na porabo teh sredstev večji vpliv. Sredstva bi morali res nameniti tistim, ki jih s svojo aktivnostjo tudi opravičujejo. S pravilnim pristopom pri reševanju vprašanja kulture v Kočevju oz. v občini bomo pričeli spreminjati tudi odnos do kulture. Možnosti za realizacijo tega cilja je dovolj. Zakaj jih potem ne bi izkoristili. Janez KONEČNIK Seminar za novoevidentirane člane ZS aktualna vprašanja Kadrovska politika in njeno uresničevanje V zadnjem času skoraj ni sestanka, kjer prisotni ne bi razpravljali o kadrih in kadrovski politiki. To velja tako za gospodarske kot negospodarske in družbenopolitične skupnosti. Da se na tem področju nekaj dogaja, kaže tudi dejstvo, da so pričele aktivno delovati razne komisije in odbori, ki se ukvarjajo izključno s kadrovsko politiko. Na zahtevo zborov občinske skupščine je bila ustanovljena pri SO kadrovska služba. Z Odlokom o ustanovitvi družbenega sveta za kadrovska vprašanja smo oblikovali organ, ki bo koordiniral, usmerjal in spremljal izvajanje dogovorjenih nalog na kadrovskem področju. Kje so pravzaprav vzroki za nenaden razmah kadrovske dejavnosti? Že nekaj časa ugotavljamo, da v gospodarstvu ne dosegamo pričakovanih rezultatov. Vedno bolj nam postaja jasno, da je za tako stanje kriva tudi neusklajena, predvsem pa neupoštevana dogovorjena kadrovska politika in neustrezno zaposlovanje strokovnih kadrov. Znašli smo se v situaciji, ko imamo kadrovanje in njeno politiko sicer do potankosti opredeljeno in konkretizirano z raznimi predpisi, družbenimi dogovori, samoupravnimi sporazumi, ko imamo na vseh nivojih formirane tudi organe, ki naj bi skrbeli za izvajanje dogovorjenega, pravih rezultatov pa kljub temu ni. Trenutno stanje kaže na to, da ni usklajene akcije med posameznimi subjekti. Kadrujemo na pamet, odvisno od trenutne situacije. Ne upoštevamo dejanskih potreb združenega dela in možnosti zaposlitve naravnega priliva kadra. Plani kadrov so še vedno le številke. Nepopravljivo škodo smo v preteklih letih naredili, ko smo spuščali iz rok tako dragocen domač strokovni kader. Posledice bomo predvsem v gospodarstvu čutili še mnogo let. Trenutno se že kažejo težave pri kadrovanju poslovodnih in drugih strokovnih delavcev v naši občini. Da še nismo doumeli pomena načrtne kadrovske politike, nam kažejo tudi številke. O 8.000 zaposlenih delavcev ob koncu leta 1984 jih je le okrog 470 takih, ki so višje ali visoko strokovno usposobljeni. Pomembno je poudariti, da jih je 51% zaposlenih v negospodarski dejavnosti. Več kot 35% vseh zaposlenih je nekvalificiranih oziroma ozko specializiranih. Kljub takemu stanju so OZD v letnih planih kadrov za leto 1985 napovedale z vidika strokovne usposobljenosti novo zaposlenih delavcev skromne namene. Zaposliti nameravajo 400 delavcev, od katerih naj bi bilo 58 strokovnjakov z višjo in visoko izobrazbo, 280 s tri in štiriletno srednjo šolo, vsi ostali pa naj bi bili ozko usmerjeni oziroma nekvalificirani delavci. Namere združenega dela so takšne kljub že dolgo znanemu dejstvu,da pridobivamo vsako leto iz domačega vira le okrog 210 delavcev. Te številke veljajo za našo občino z manjšimi odstopanji že 10 let. Podatki tudi že nekaj let kažejo na to, da planov kadrov, ki jih pripravijo OZD, ne uresničujemo. Zadnja leta zaposlujemo delavce le še na nadomestnih delih in nalogah. Strokovni nivo novo zaposlenih delavcev se zaradi boljšega naravnega priliva kadra sicer postopoma dviguje, vsebinsko pa to na gospodarskem področju ne pomeni veliko. Zavedati se namreč moramo, da pri tako nizki tehnološki razvitosti, kot jo trenutno imamo, ne bo mogoče doseči kvalitetnih premikov kljub še tako dobremu strokovnemu kadru. Nujno potrebno bo zaposlovati in vzgajati mlade strokovnjake na delih in nalogah, ki bodo prispevale k vsestranskemu razvoju gospodarstva v naši občini. SLAVKA JANŠA Občinski svet ZS Kočevje bo 20. in 21. junija letos organiziral dvodnevni seminar za novoevidentirane člane IO OO ZS in konferenc OO ZS. S tem želimo še pred prevzemom dela v zvezi sindikatov kandidate seznaniti z vlogo subjektivnih sil v organizacijah združenega dela, z nalogami in metodami dela Zveze sindikatov, programom delaobčinske-gasveta ZS, Program seminarja vsebuje naslednje teme: 1. tema: Subjektivne sile s poudarkom na Zvezi sindikatov 2. tema: Program dela obč. sveta ZS 3. tema: Naloge sindikatov — v utrjevanju samoupravnega in delegatskega sistema in delegatskih odnosov — v utrjevanju samoupravne delavske kontrole 4. tema: Metode in oblike dela, priprava in vodenje sestankov Pogram seminarja bo potekal: v četrtek, 20. 6. 1985 od 16. ure do 18.40 ure in v petek, 21.6. 1985 od 8. ure do 14. ure. Ohranjanje delavskih tradicij Višegrad — most ob Drini Karavana prijateljstva Letošnja »karavana prijateljstva« pobratenih KS iz vse Jugoslavije je bila od 31. maja do 2. junija v Višegradu v BI H. Mednje že od vsega začetka, to je od leta 1975, sodi tudi krajevna skupnost Kočevje. V Višegradu so se zbrali predstavniki krajevnih skupndsti Pro-kuplje, Bar, Višegrad, Kočani, Novi Zagreb — Trnsko in Kočevje, prvič pa so bili tu tudi predstavniki krajevne skupnosti Peč iz Kosovega in Titov Vrbas iz Vojvodine. Tako je sedaj v skupnosti osem pobratenih krajevnih skupnosti, in sicer iz vseh republik in pokrajin. Na teh srečanjih se predstavniki krajevnih skupnosti bolj malo pogovarjajo o gospodarskem sodelovanju, mnogo pomembnejše je zanje, da se ljudje med seboj spoznavajo in da ob srečanjih spoznavajo kraje pobratenih KS. Njihove vezi so vedno globlje in pristnejše. Višegrajsko srečanje si v vseh pogledih zasluži visoko oceno. Sprejeti smo bili brez velikih ceremonij in pompa, vendar toplo. V teh dneh smo imeli dovolj možnosti, da smo spoznali ta zanimiv kraj in ljudi ob Drini. V Višegradu so potekale tudi prireditve v okviru takoimenovanih »Višeg-rajskih steza«, ki so posvečene ve- likemu književniku Ivu Andriču. Ob vhodu na svetovno znani vezirjev most Mahmed paše Soko-loviča so mu postavili spomenik. To pa je bila le ena izmed mnogoštevilnih prireditev v teh dneh. Sam Višegrad v ničemer več ne spominja na tistega iz Andriče-vih časov, mesto je popolnoma novo. Samo most je še vedno tak, kot je bil leta 1571, ko so ga dogradili. Prihodnje leto bo gostitelj »karavane prijateljstva« mesto Kočevje. Že letos pa bo tu delovna brigada pobratenih KS, ki bo urejala Titov park v Kočevju. MIRAN ČUPKOVIČ Komisija bo v jesenskem času za vse pisce kronik in urednike tovarniških glasil organizirala tudi seminar, s katerim želimo seznaniti z osnovami in postopki, saj bo tako delo lažje in pristop bolj enoten. Nedvomno nam ne more biti vseeno, kako in koliko imamo zbranega na področju delavskih tradicij, zato je skrajni čas, da začnemo z delom. Občinski svet ZS zato prosi vse delovne ljudi in občane za morebitna gradiva in pomoč pri pisanju kronik. Letna konferenca občinske gasilske zveze Kočevje Posebna delovna skupina Gasilske zveze Sovenije se je v soboto, 25. maja udeležila letne konference OGZ Kočevje. Delegacijo je vodil podpredsednik GZS tov. Ernest Eory. Poleg delegatov iz gasilskih društev so letni konferenci prisostovale tudi delegacije iz OGZ Ribnica, VSO Delnice, predsednik OK SZDL Kočevje ter ostali vabljeni gostje. O delu gasilskih društev ter o ostalih dejavnostih na področju krepitve varstva pred požarom in gasilstva v naši občini je poročal predsednik Občinske gasilske zveze Kočevje tov. Pavel Pogorelc. Med ostalim je poudaril, da so bili doseženi bistveni pozitivni premiki pri strokovnem usposabljanju Članstva, vključevanju pionirjev v gasilske vrste, materialni tehnični opremljenosti gasilskih društev ter tudi v samoupravni organiziranosti. V pionirskih društvih »Mladi gasilec« aktivno deluje preko 150 pionirjev, ki si pridno nabirajo osnovna znanja varstva pred požarom in gasilstva. Na območju občine Kočevje je bilo skupno opravljenih 2457 preventivnih pregledov objektov ter 153 tehničnih pregledov podtalnih hidrantov. Zaključni izpit za izprašanega gasilca ie opravilo 93 slušateljev tečajev v Osilnici, Podpreski, Koprivniku in Dolgi vasi. Za zavarovanje teritorialnega območja KS Stara cerkev je bila nabavljena hitro-mobilna avt-ocisterna ZASTAVA 650 z vso pripadajočo tehnično opremo za gašenje požarov in reševanje. Zgrajeno je bilo tudi novo orodišče na Rudniku, prostori za gasilce v Podpreski ter nov gasilski dom v Livoldu. V občini Kočevje so imela gasilska društva v letu 1984 preko 30 pozivov za intervencije, od tega 19 zaradi nastalih požarov. Evidentiran pa ni bil nikakršen večji požar, v katerem bi materialna škoda presegla 1.000.000.— din. Osnovno vodilo za delo OGZ Kočevje sta bila RESOLUCIJA in ostali sklepi ter stališča X. kongresa Zveze gasilcev Slovenije. Podpredsednik GZS tov. Ernest E6ry je poudaril, da realizacija sprejetih programov OGZ Kočevje daje misliti,da seje v občini Kočevje v zadnjem obdobju veliko naredilo na področju zagotovitve večje požarne varnosti, da pa je potrebno v bodoče dati še večji poudarek preventivni dejavnosti. Izvesti je potrebno še kvalitetnejše preventivne preglede, več narediti pri usposabljanju celotnega prebivalstva ter dokončno izdelati ocene in načrte požarne ogroženosti, ki predstavljajo osnovna strokovna izhodišča za planiranje tehnične opremljenosti posameznih gasilskih društev. Ustanovljen Klub kulturnih animatoijev Na pobudo Občinskega sveta ZSS Kočevje iz Zveze kulturnih organizacij Kočevje smo tudi v naši občini ustanovili klub kulturnih animatorjev. V ta klub so oz. bodo vključeni vsi animatorji kulture v OZD in skupnostih. V okviru kluba bo izdelan program dela, osnovni namen pa je zanimirati čim širši krog ljudi za kulturno dejavnost. Tudi v naši občini ne manjka ljudi, ki bi radi sodelovali, zato vabimo vse, ki ste pripravljeni kakorkoli sodelovati in prispevati svoj delež v kulturnem življenju naše občine, da se oglasite na obč. svet ZSS ali Zvezi kulturnih organizacij. V jeseni bo za vse organiziran tudi debatni večer, na katerem naj bi izmenjali mnenja in dosedanje izkušnje in se pogovorili o našem nadaljnjem delu. Razpis priznanj in nagrad občine Kočevje za leto 1985 Na podlagi 4. člena statuta občine Kočevje, (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82 in 34/84) ter v skladu z 2. in 10. členom Odloka o podeljevanju priznanj in nagrad občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 7/83 in 14/85). Razpisuje komisija za oblikovanja in priznanja skupščine občine Kočevje I. NAGRADO IN PLAKETO JOŽETA ŠEŠKA ZA LETO 1985 Nagrada in plaketa Jožeta Šeška se v občini Kočevje podeljuje kot priznanje delovnim ljudem in občanom ter organizacijam oziroma skupnostim za posebne uspehe, ki so jih dosegli na gospodarskem, družbenopolitičnem, znanstveno-socialnem, kulturno-prosvetnem in športnem področju. Nagrada in plaketa Jožeta Šeška se sestoji iz denarne nagrade in plakete. Denarna nagrada se podeli samo fizičnim osebam in znaša dva povprečna mesečna osebna dohodka v SR Sloveniji v peteklem letu. II. PLAKETO ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA ZA LETO 1985 Plaketo zbora odposlancev slovenskega naroda se lahko podeli organizacijam in skupnostim ali delovnim ljudem in občanom za večletno uspešno delo, pomembno za razvoj posameznih dejavnosti ali občine. III. JAVNO PRIZNANJE OBČINE KOČEVJE ZA LETO 1985 Javno priznanje občine Kočevje se podeli delovnim ljudem in občanom za prispevek pri izgradnji samoupravne socialistične družbe. Javno priznanje se lahko podeli tudi partizanskim enotam, enotam narodnoosvobodilnega gibanja in posameznim osebam, ki imajo posebne zasluge v času NOB. PREDLOG ZA PODELITEV: nagrade in plakete Jožeta Šeška, plakete zbora odposlancev slovenskega naroda in javnega priznanja občine Kočevje lahko podajo družbenopolitične organizacije, družbene organizacije oziroma društva, državni organi ter samoupravni organi organizacij združenega dela oziroma skupnosti. Predlog za podelitev mora biti pismeno utemeljen in mora vsebovati: __ ime in priimek posameznega kandidata ali naziv delovne organizacije, krajevne skupnosti ali društva — iz katerega področja dejavnosti se predlaga — dosežki kandidata — ali je že bil predlagan in kdaj — ali je že prejel občinsko priznanje (kakšno in kdaj). Sklep o podelitvi priznanj, in sicer: — ene nagrade in plakete Jožeta Seška — dveh plaket zbora odposlancev slovenskega naroda — treh javnih priznanj občine Kočevje sprejme na svoji seji komisija za oblikovanja in priznanja skupščine občine Kočevje. Priznanja občine Kočevje za leto 1985 bodo podeljena na slavnostni seji občinske skupščine ob občinskem prazniku v mesecu oktobru. II1CSCVU UMUUl U. Predloge za podelitev priznanj sprejema Komisija za odlikovanja in priznanja občine Kočevje do vključno 10. septembra 1985. Predsednik Komisije za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kočevje ANDREJ KLUN Občinski svet ZSS Kočevje sije v program dela za letošnje leto poleg mnogo drugih pomembnih nalog zadal tudi aktivirati delo komisije za delavske tradicije, katere predsednik je Stane Otoničar iz Tekstilane. Komisija je na svojih prvih sejah ugotovila, daje v naši občini izredno malo zbranega gradiva o delavskem gibanju na Kočevskem. Zato si je kot eno prvih nalog zadala pridobiti v vsaki OZD in zbrati obstoječe gradivo. 3 novice Foto: Janez Papež Gozd je živ org Poleg tega, da nam gozdovi dajejo les, so vse bolj pomembni tudi zaradi drugih koristi, ki jih običajno 'poimenujemo socialna funkcija gozdov. Mednje štejemo naslednje naloge, ki jih opravlja gozd: čiščenje zraka, zadrževanje in čiščenje vode, varovanje pred snežnimi plazovi, prostor oddiha in še nekatere. Socialne funkcije gozda so tem bolj pomembne, čim manj je gozdov v človekovem okolju. Čim manj je gozda, tem bolj ga zna človek ceniti, kar pa lahko tudi obrnemo — več je gozdov, manj jih cenimo. Tako je pri nas na Kočevskem, kjer na gozd gledamo predvsem pridobitniško. Ko cvete lipa, jo obsekujemo, tako da se drevesa spremene v fantastične kipe, pogosto pa drevo kar posekamo. Jeseni, ko je obrodil beli gaber, seje sekalo drevesa zato, da se je obralo seme. Skušamo nabrati čim več gob; kar ni koristnih, jih razbrcamo, kot bi bila narava večna in neuničljiva. Smeti odlagamo kjerkoli, samo da gredo stran od našega praga. Nekateri gozdovi v bližini mesta so še posebno pomembni za rekreacijo občanov, vendar tega ne upoštevamo dovolj. Gozd je živ organizem, ki živi in deluje s pomočjo naravnih dejavnikov in človeka. Človeški vpliv je lahko zelo velik in odločujoč, saj gotovo ni narava povzročila izumiranja gozdov, Anton Prelesnik nam bo pozimi toplo Foto: Janez Konečnik Predstavljamo Pomembni dejavnik gospodarske moči občine je tudi drobno gospodarstvo. Zato predstavljamo tokrat eno izmed dejavnosti, ki je tako ali drugače povezana s prometom. Na začetku Podgorske ulice nas je usmeril reklamni pano do obrtnika z osnovno in dopolnilno dejavnostjo vezano na prometna prevozna sredstva: »AVTOZA-SČITA Alojz Janežič Podgorska 51/A«. Osnovna dejavnost avtozaščita je odvisna o treh dejavnikov: od sezone, kupne moči ljudi in kvalitete opravljenega dela. Kot obrtnik odločujoče in pozitivno vpliva na tretji pogoj. Po vam dobljenih informacijah je kvaliteta opravljenih uslug avtozaščite izredno dobra, solidna in cena primerna. Za dopolnilno dejavnost — popravilo koles, se je odločil po temeljitem premisleku. Kasneje je dobil pooblastilo serviserja koles proizvodnje ROG Ljubljana in s tem priznanje kvalitete opravljenih tovrstnih uslug. Tako je ostrino prvega in drugega pogoja osnovne dejavnosti omilil. Temu lahko rečemo, da je pravočasno sprejel in uvedel dopolnilni program, kar pa žal ni prepogost pojav. Vladimir G. Zaščitna enota prejela domicil v občini Kočevje Na slavnostnem zboru borcev in bork Zaščitne enote vojnopoli-tičnega vodstva NOV in PO Slovenije, ki je bil v soboto 1. junija 1985 v Dolgi vasi pri brunarici, je Zaščitna enota prejela domicil občine Kočevje. Sklep o podelitvi domicila so zbori občinske skupščine sprejeli na zasedanju konec marca 1985. Tako seje Zaščitna enota pridružila enotam, ki že imajo domicil v občini Kočevje, in sicer IX. SNOUB — Kočevska, Tomšičeva brigada, 1. VDV brigada, Cankarjeva brigada, Kočevski odred in Aktivisti OF — Barie-Kolpa. Omeniti je treba, da so slavnostni zbor s svojo prisotnostjo počastili številni gostje, med njimi France Popit, Andrej Marinc, Bogo Gorjan, Briški Lojze, Sergej Krajger, Lidija Šentjurc, Pepca Kardelj, Vida Tomšič, Zdenka Kidrič, Stane Kotnik, častni občani občine Kočevje Ivan Maček-—Matija, Zoran Polič in Bogdan Osolnik, narodni heroji Kočevske Jože Boldan—Silni, Andrej Cetinski—Lev in Jože Ožbolt—Jože ter še drugi heroji, generali in prvoborci. Med gosti so bili tudi predstavniki družbenopolitičnega in gospodarskega življenja občin Kočevje, Ribnica in Ljubljana-Moste-Polje ter delegacija pobratene občine Dolina z županom Edvinom Švabom. Svečanost se je pričela, ko so se prekaljeni borci postavili v vrsto skupaj s starešinami in vojaki enote TO Edvard Kardelj—K-rištof, ki nadaljujejo tradicije te enote, da bi pozdravili predsednika presedstva SRS tov. Franca Popita. Raportiral mu je komandant Zaščitne enote narodni heroj Milan Zabukovec—Miloš. Slavnostni govor je na zboru imel tov. France Popit. Orisal je bojno pot Zaščitne enote, poudaril pomen prenašanja revolucionarnih tradicij na mlade ter spregovoril o sedanjem trenutku v naši družbi ter nalogah, ki nas vse čakajo, posebej pa še mlade. Domicilno listino je Skupnosti borcev Zaščitne enote vojnopoli-tičnega vodstva NOV in POS predal predsednik občinske skupščine Kočevje Jože Novak, ki je na prapor enote pripel tudi spominski trak. Listino je sprejel tov. Milan Zabukovec—Miloš, ki seje za to priznanje tudi zahvalil. --«... j ~ nu.iui lil pivgiaill, v katerem so sodelovali učenci osnovne šole Zbora odposlancev iz Kočevja, vojaki garnizona iz Ribnice in Delavska godba iz Kočevja. Program je bil odlično izveden in vsebinsko bogat, poudarek pa je bil dan bojni poti in nalogam Zaščitne enote, tovarišu Kardelju in njegovemu delu, 40-letnii osvoboditve in povojni graditvi. Za borce in gosteje bila pripravljena tudi razstava fotografij in dokumentov o življenju in delu Zaščitne enote. Po uradno končani svečanosti so se vsi udeleženci zbora zadržali na tovariškem srečanju, kije potekalo v zelo prisrčnem vzdušju. JOŽE NOVAK 2700 novih telefonskih priključkov predlogu samoupravnega sPrazuma o temeljih plana razvoju OS IS za obdobje 1986-1990, ki s° ga delegati skupščine na ^tajskem zasedanju posredovali v Juvno razpravo do konca julija, bo |mčina Kočevje v naslednjih petih dobila 2700 novih telefon-skm priključkov, od tega 2400 v Nočevju, 160 v Srugah in 160 v Predlog samoupravnega spraz-unta je bil izdelan na osnovi smer-n,c razvoja ptt prometa v na-lednjem srednjeročmem obdo-Ju. smernic razvoja posameznih •"užbenopolitičnih skupnosti in Pfipomb izjavne razprave o smer-n‘cah srednjeročnega razvoja ptt Prometa na območju ljubljanske rpgije in Cerknice. Za nove kapa-c,tete skupnega slovenskega po- mena in kapacitete regionalnega pomena bo treba po sporazumu v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotoviti 20108 mio dinarjev. Uresničitev začrtane investicijske gradnje na območju ljubljanske regije in Cerknice v naslednjih petih letih temelji na nekaterih predpostavkah, pri uresničevanju katerih ima prav OS1S za ptt promet Ljubljana kot mesto do-goverjanja med uporabniki in izvajalci pomembno vlogo. Poglavitne predpostavke so: zagotoviti ptt prometu status prednostne dejavnosti v njenem razvoju, zagotoviti, da bodo cene. ptt storitev naraščale hitreje od rasti cen proizvodov in storitev, poštnih storitev pa tako, da bodo ob koncu obdobja pokrivale najmanj enostavno reprodukcajo, zagotoviti kredite poslovnih bank za PT1 pod enakimi pogoji kot za drugi infrastrukturo ter vključiti izg radnjo krajevnih ptt zmogljivost v finansiranje iz sredstev za komu nalno opremljanje in urejanj prostora. Tudi v tem srednjeroč nem obdobju bo možno sklepat posebne samoupravne sporazum med PTT in krajevnimi skupnos trni oziroma združenim delom z; izgradnjo telefonskega omrežja vendar le pod pogojem, da bodi zagotovljene druge kapacitete ozi roma če bodo pomagali iskati do datne vire tudi za telefonske cent rale in prenosno opremo. \ predlogu samoupravnega sporaz uma o srednjeročnem planu razv oja ptt dejavnosti za obdobj-1986—1990 bodo imele prednos investicije skupnega slovenskeg; pomena, investicije, prenešene iz tekočega srednjeročnega programa, šele nato pa nove regionalne investicije, ki pa so razdeljene v dve prioriteti. Po prvi bo občina Kočevje v naslednjih petih letih bogatejša za telefonsko centralo v Kočevju, krajevno kabelsko omrežje Kočevje—Koprivnik, Kočevje—Mozelj, Kočevje—Stari log —Smuka, Mala gora—Polom— Seč in za telefonske kapacitete na območju telefonskih central Struge in Mozelj. Za realizacajo novih objektov po drugem planu, kar bi za Kočevje pomenilo še telefonske kapacitete na območju centrale Stari log, bi Podjetje "za ptt promet Ljubljana potrebovalo še dodatnih 2318 mio dinarjev. Že v fazi izdelave Sas o temeljih plana razvoja za naslednje srednjeročno obdobje so se ptt delavci dogovarjali s posameznimi občinami ljubljanske regije in Cerknice o možnostih dodatnih virov finančnih sredstev. Naleteli so na dober odziv. To velja tudi za občino Kočevje. Zagotavljanje potrebnih finančnih sredstev ovira tudi počasno pristopanje združenega dela in krajevnih skupnosti k spremembam in dopolnitvam SaS o ustanovitvi OSIS za ptt promet Ljubljana. K temu sporazumu je pristopilo komaj 58 odstotkov združenega dela in krajevnih skupnosti ljubljanske regije in Cerknice. Zato se nadaljuje pospešena akcija za pristop k omenjenemu sporazumu. Paradoks je, daje ustanovitev SIS za ptt promet obvezna, članstvo v njej pa ne. Z realizacijo načrtovanih vlaganj bo do leta 1990 na območju OSIS za ptt promet Ljubljana zgrajenih 6 novih pošt, 1000 novih telegrafskih priključkov in 40.000 novih telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev. V poštnem prometu bi to pomenilo modernizacijo in avtomatizacijo ter uvajanje terminalov na poštne šalterje, vključitev javnega omrežja za prenos podatkov in postopen prehod na digitalno tehniko v telefoniji, ki bo nudila številne nove storitve. Na majskem zasedanju skupščine OSIS za ptt promet Ljubljana so delegati sprejeli tudi novo ceno sorazmernega deleža izgradnje novega telefonskega priključka, ki je v celoti namenjen hitrejšemu razvoju krajevne telefonije oziroma gradnji novih telefonskih priključkov. Od L julija letos bo ta cena znašala 40.000 dinarjev. Ker je dosedanjemu vodstvu OSIS za ptt promet Ljubljana potekel mandat, so delegati maja izvolili novo vodstvo skupščine in člane skupnih organov SIS za novo mandatno obdobje. Za predsednika skupščine so ponovno izvolili Toneta Koviča, za podpredsednika Zvoneta Hribarja, za predsednika zbora izvajalcev Iva Kasteliča, za predsednika zbora uporabnikov pa Tineta Brileja. B. M. kočevske e novice IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Čistilne naprave delujejo v redu V naši občini smo za varstvo okolja veliko naredili prav z gradnjami čistilnih naprav,od katerih je največja centralna čistilna naprava v Kočevju. Malo je krajev, ki imajo tako čistilno napravo, nima je niti Ljubljana. Efekt čiščenja je zelo dober, saj se odpadne vode očistijo preko 90%. Zato Kočevje obiskujejo delegacije iz vseh krajev Jugoslavije, kjer nameravajo urediti čiščenje odpadnih voda. V zadnjem času je med krajani Mestnega loga prišlo do nezadovoljstva, ker je v okolici centralne čistilne naprave zelo smrdelo. Vzdrževalci so takoj ukrepali in ugotovili, da iz sirarne spuščajo velike količine sirotke, namesto da bi jo uporabili kot hrano v farmi prašičev v Klinji vasi. Ta sirotka je kljub vsemu trudu vzdrževalca povzročala smrad v okolici in zato je veterinarski inšpektor zahteval od sirarne, da takoj preneha z izlivanjem sirotke v kanalizacijo. Ob upoštevanju predpisov in dogovorov med koristniki kanalizacije in čistilnih naprav bodo le-te v nadalje uspešno delovale kot naši največji zaščitniki nadzemnih kot tudi podzemnih voda. VINKO ZAJEC Vodni viri otežkočajo izkoriščanje peskokopa pri Travi Lokacijski ogled o nadaljnjem izkoriščanju peskokopa pod naseljem Trava, ki se že sedaj izkorišča za krajevne potrebe in za gradnjo gozdnih cest, je pokazal, da bo pred izdajo dovoljenja potrebno proučiti vplive tega izkoriščanja na vodne vire v tej okolici. Geološki zavod SRS Ljubljana, ki proučuje vodne vire na območju občine Kočevje in Ribnica ima pomisleke, da bi nadaljnje izkoriščanje peskokopa vplivalo na onesnaževanje in tudi uničevanje vodnih virov v tej okolici. Pristojna komisija je sprejela sklep, da se bo postopek za izdajo dovoljenja za izkoriščanje tega peskokopa nadaljeval, vendar bodo v postopku sodelovali tudi ostali strokovnjaki. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da to območje nujno potrebuje peskokop in tudi vodne vire za pitno vodo. Že vrsto let imajo prebivalci od Trave do Drage težave glede preskrbe s pitno vodo. Zato je odločitev, da se zadeva temeljito prouči in šele potem odloči, povsem pravilna, saj je potrebno vodne vire prvenstveno varovati. DRAGOŠ VIKTOR Dobro organiziran odvoz odpadkov prispevek k varstvu našega okolja Z namenom, da se uredi pravilno odlaganje in odvažanje smeti in odpadkov na odrejena odlagališča ter na ta način zagotovi čistoča mesta in njegove okolice, kar bistveno vpliva na zdravje in lepoto človekovega okolja, je v naši občini že dalj časa urejeno obvezno odlaganje smeti v mestu Kočevje in v krajevnih skupnostih s posebnimi odloki. Za mesto Kočevje velja poseben odlok o obveznem odlaganju smeti in odpadkov, po katerem je za odvoz teh odpadkov zadolžena KOMUNALA Kočevje. Drugi odlok pa predvideva, da krajevne skupnosti uredijo odlagališča, na katera potem krajani sami odvažajo svoje odpadke. V praksi seje pokazalo, da je v samem mestu dokaj dobro urejen odvoz, v okoliških krajih pa je bil le-ta do sedaj bolj prostovoljen. Pred kratkim je občina sprejela dopolnitev obstoječega odloka, s tem da se v zgoščenih primestnih naseljih na območju krajevne skupnosti Rudnik—Šalka vas, Krajevne skupnosti Stara cerkev in Krajevne skupnosti Ivan Omerza Livold uvede prav tako obvezno odlaganje in odvoz smeti iz stanovanjskih in poslovnih prostorov s tem in da se za opravljanje teh storitev zadolži oziroma pooblasti Komunalno podjetje KOMUNALA Kočevje. Ta je dolžna namestiti sme- Čigav je avto? Na parkirnem prostoru pri kinodvorani v Kočevju je že nekaj tednov v okras mesta osebni avtomobil z registrsko tablico LJ 246-909. Parkiran je v takem tehničnem stanju, da se ga ognejo celo »izposojevalci« nadomestnih avtomobilskih delov. Na vetrobranskem steku tega vozila je nalepljen listek z izpisanim opozorilom mimoidočim in ostalim: »NE SKIDAJ DJELOVE« (sve trulo). Kakršenkoli komentar je seveda odveč. VLADIMIR GAŠPARAC Živ — žav, da bi bil zdrav! Rovan Ivan — zmagovalec pri gozdnih delavcih, TOZD Jelenov žleb Foto: Janez Konečnik Proizvodno tekmovanje Tekmovanja delavcev so priložnost, da se med sabo pomerijo tisti, ki svoje veščine sicer vsak dan uporabljajo pri svojem delu. Pri tem jim seveda gre za kar se da večji delovni učinek po količini ter kvaliteti opravljenega dela. Na tekmovanju pa poleg teh dveh kriterijev odloča zbranost ter seveda tudi športna sreča. Gozdarji imajo svoja tekmovanja organizirana tako, da se najboljši delavci posameznih TOZD pomerijo v okviru Gozdnega gospodarstva, najboljši pa se uvrstijo v ekipo za republiško tekmovanje. Delavci tekmujejo z motorno žago, in sicer v sedmih disciplinah. Discipline zajemajo posamezna značilna delovna opravila pri poseku in izdelavi gozdnih sor-timentov priprava motorne žage, kombinirano prežagovanje hloda, zasek, podžagovanje, kleščenje, precizno prežagovanje ter usmerjeno podiranje). Strogi sodniki merijo čas in natančnost dela. V zadnjih letih so se v ta tekmovanja vključili tudi šoferji, ki se pomerijo v spretnosti in natančnosti pri nakladanju in razkladanju lesa na kamione. Letošnje tekmovanje je bilo v Ribnici. Organiziralo gaje Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva. Zmagovalci so prejeli pokale, po trije najboljši pa še diplome in praktične nagrade. Pri delu z motorno žago je sodelovalo 19 delavcev, najboljši pa so bili ROVAN IVAN (TOZD Jelenov žleb), ILC FRANC(TOK Ribnica) in KOKALOVIČ MARJAN (TOZD Draga). Ekipna zmaga je pripadla TOZD Jelenov žleb, druga je bila ekipa TOK Ribnica, tretja pa TOZD Rog. Pri šoferjih je zmagal ŽANSK Y EMERIK, drugi je bil MARINC CVETO, tretji pa JOLIČ IVO. JANEZKONEČNIK Takole je zapisal v knjigo vtisov občan, ki je obiskal našo prvo »Otroško veselico«, s katero smo proslavili 40-letnico VVO, Dan mladosti in 40 let svobode. V soboto, 25. 5. 85, sejeod9.30 dalje vila množica otrok v spremstvu staršev proti vrtcu,Cesta na stadion 3. Ob 10.00 uri, ko je bila gneča pred vhodom na igrišče že prav velika, so se vrata odprla in neučakani občani so se zbrali na igrišču vrtca ob Rinži. Vsak otrok je ob vstopu prejel vetrnico ali pisan balon kot znak za dobrodošlico na otroški veselici. Toda otrok je prišlo veliko več, kot smo predvidevali, zato je bilo prav kmalu 500 vetrnic in 200 balonov premalo, zato so ostali otroci dobili le bonbon. Z igrišča se je slišalo na vse strani vesele zvoke glasbe, ki so jopre-dvajali fantje ansambla ALČ in MAJ. In že se je pričel program, ki so ga pripravile tovarišice in otroci vseh enot VVO. Obiskovalce je najprej pozdravil naš novo osnovni pevski zborček, ki ga vodi vzgojiteljica Koleta Helena; združuje 30 pred. otrok VVO. Vrstile so se pesmice, recitacije in vesele zabavne igrice, kjer so sodelovali tudi starši. Mali šolarji so se pomerili v znanju iz prometne vzgoje. Izkazalo se je, da so se v mali šoli veliko naučili in na zaključku tekmovanja je predstavnik AMD Kočevje podelil 155 mladim šolarjem prometne značke, priznanja, izkaznice, kresničke in značke AMZS. Veselje je bilo neizmerno! To je bil Živ-žav v pravem pomenu besede, saj nekateri starši in otroci niso uspeli videti vsega programa. Pritegnile so jih stojnice z igračami in drugimi privlačnimi izdelki, katere so lahko kupili po ugodni ceni. Igrače so izdelale naše pridne tovarišice, ki so pri delu uporabile poleg svoje domišljije in iznajdljivosti različen odpadni material. Marsikaterega malčka je mamica razveselila z nakupom željene igrače. Prav kmalu je navdušene obiskovalce utrudilo sonce, ki je precej vztrajno pripekalo, zato so se šli odžejat k hišici s pijačo. Tu so lahko kupili tudi kaj sladkega za pod zob. Mamice z dojenčki so poiskale senco, medtem ko so se ljubitelji vročega sonca poseli kar po zelenem gričku. V pisani množici ljudi si lahko opazil od dojenčka pa do babice ali dedka, prav vsi so prišli na našo veselico ali bolje rečeno, pripeljali so jih njihovi malčki. Ansambel je vztrajno igral še precej časa po izteku programa, na plesišču pred muzikanti se je gnetla množica malih plesalcev. Prav vsakdo je našel nekaj lepega zase. Tako so obiskovalci zapisali v knjigo vtisov: Takih prireditev nam manjka! Pozdravljamo tako prireditev, naj bi bila v bodoče vsako leto! Bravo tovarišice! In ne samo tovarišice! Prav vsem delavcem VVO in otrokom, ki so se vse leto pridno pripravljali; vsaj po svoje — vsi za eno: Otroško veselico! Člani kolektiva VVO smo s to prireditvijo pridobili dragocene izkušnje. Pridno srno beležili vse vtise, ki nam bodo prišli prav v bodoče, ki bomo spet pripravili kaj podobnega. Sedaj vemo, da si naši najmlajši občani želijo svoje prireditve, zato se bomo potrudili in jih skušali še kdaj organizirati. Takrat pa ne bo zmanjkalo ne igrač, ne vetrnic, ne balonov, ne bonbonov! Rajati bomo začeli takoj po kosilu pa vse do risanke. Pripravljalni odbor za proslavo ob 40-letnici VVO tnjake ali kontejnerje, in sicer na stroške strank ( sporazumu z njimi). S tem se je hotelo doseči, da odpravimo v mestu in obmestnih krajih divja smetišča, da poskrbimo za čistočo našega okolja in s tem olajšamo in olepšamo življenje in bivanje naših krajanov. V bistvu ločimo tri vrste odpadkov: — Gospodinjske odpadke odlagamo v posebne kontejnerje ali v smetnjake, velikosti 80 I oziroma 40 1, lahko pa jih tudi shranimo v plastične vrečke, ki morajo biti seveda dobro zavezane, tako da se neiztresajo pojavnih površinah, še predno jih delavci Komunale odpeljejo na skupno javno smetišče. — Druga vrsta so odpadki, ki so koristni za predelavo oziroma ki jih nujno potrebuje našh industrija. Te odpadke zbira delovna organizacija DINOS. — Tretja vrsta so odpadki, ki bi lahko zastrupili okolje in ljudi (so škodljivi). Za te odpadke se bo za celo ljubljansko regijo uredil poseben depo. Vsi skupaj, tako uporabniki kot izvajalec Komunala Kočevje, se bomo morali še bolj organizirano lotiti pravilnega odstranjevanja odpadkov. VINKO ZAJEC Mozeljski vodovod V prejšnji številki Novic smo bralce obvestili, da je 25. maja prvič pritekla voda po novem mozeljskem vodovodu, to se je sicer res zgodilo, vendar je šlo le za preizkus, vodovod namreč ni še zaključen. Rezervoar je sicer dokončan, gradijo pa še črpališče. Gradnja mozeljskega vodovoda se bliža h koncu! Če ne bo posebnih problemov bo nared do konca julija, tako zagotavljajo v delovni organizaciji Hidrovod. MIRAN ČUPKOVIČ Ob obletnici je izšel bilten — 40 let živ-žava na Kočevskem. Na skromnih 16 straneh boste izvedeli, kako se je razvijala vzgojnovarstvena dejavnost na naših tleh vse od osvoboditve pa do danes. Vsebuje nekaj fotografij iz preteklih let in iz sedanjosti, obogaten je z anekdotami in risbicami naših Cicibanov. Bilten je natisnila tiskarna Kočevski tisk. Kupite ga lahko v vsaki enoti VVO. Knjižica predstavlja majhen utrinek v zgodovini naše občine. V petek, 24. 5. je VVO priredil proslavo ob 40-letnici. Ob tej priložnosti smo podelili priznanja našim dolgoletnim delavkam za pionirsko in požrtvovalno delo na podr- očju vzgojno varstvene dejavnosti v naši občini. Proslave so se udeležili, poleg naših delavcev in upokojenk, še predstavniki SO Kočevje, SOV, DPO in drugi. Pri organiziranju prireditve so nam v marsičem pomagale delovne organizacije: MELAMIN pri postavitvi odra, NAMA nam je posodila stojnice, LIK nam je podaril palčke za vetrnice, KOČEVSKI TISK nam je odstopil papir. Cvetličarna nam je podarila cvetje in ansambel »ALČ in MAJ«, ki nas je zabaval zastonj. Za izdelavo igrač pa nam redno prostovoljno pošilja odpadni material OD TRIKON. Vsem prav lepa hvala. Pogled v preteklost Napad na sovražnikovo postojanko v Banja loki junija 1942 V Borbi se je kovalo bratstvo in enotnost Letos bo 22. junija minilo 43 let od partizanskega napada na sovražno postojanko v Banja loki. V marcu 1942. leta je na južno območje Kočevske prišla prva partizanska enota. Kmalu za tem je bil formiran Kočevski bataljon. Dve četi tega bataljona sta se premaknili na Stružnico. V aprilu so se razplamtele napadalne in obrambne borbe v Kolpski dolini, Kostelu in na južnem območju Kočevske, in to z velikim uspehom. Zaradi teh uspehov so se pričele represalije: od ubijanja, neštetokrat nedolžnih ljudi, katerih »krivica«, če temu sploh lahko rečemo, je bila v tem, da so bili pripravljeni boriti se za lastni obstoj, do deportacij, odvažanja ljudi v internacijo — koncentracijska taborišča, do požigov domov in vasi. Ali lahko pozabimo v aprilu ustreljenih 12 moških iz. Livolda in Dolge vasi ter 13 mož iz Dolnje Brige, Drežnika in Ajblja; odpeljali sojih in zverinsko pobili v bližini vasi Preža. Še in še bi lahko našteval grozote, ki jih je izvajal sovražnik. Ali lahko pozabimo dejstvo, da je večje število mož moralo zapustiti svoje najbližje, žene in otroke,. da so številni mladi fantje in dekleta morali zapustiti rojstni dom in se podati v cvetu svoje mladosti, v najboljših letih svojega razvoja v gozdove, v boj za obstoj svojega naroda. Prvega maja zjutraj je patrola 3. čete Kočevskega bataljona pod vodstvom tov. Avblja Franca— Lojka prisilila italijansko posadko na Brodu, da se je predala. Italijanske posadke iz Kužlja in Fare so zbežale še isti dan v Kočevje, 5. maja pa tudi italijanske posadke iz Kočevske Reke, Banja loke, Morave in Štalcerjev. Nastalo je prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji, ki se je v kratkem času razširilo na pretežni del okraja Kočevje. Odtod se je osvobojeno ozemlje preko Notranjske širilo s tako naglico, daje bil Ig pri Ljubljani osvobojen že 17. maja. Na tem osvobojenem ozemlju se je z izvoljenimi narodnoosvobodilnimi odbori rodila ljudska oblast in prav tu doživela največji razvoj na Slovenskem. Danes lahko s sigurnostjo trdimo, da so Italijani tako hitro zapustili svoje postojanke in se povlekli v Kočevje samo zaradi prisotnosti močnih oboroženih partizanskih enot na tem področju. V Kostelu, Kolpski dolini in na tem delu Kočevske je v tem času bila splošna ljudska vstaja, organizirana in vodena od OF in s poveljstvi partizanskih enot. Pristop v partizanske enote je bil na dobrovoljni odločitvi vsakega človeka. Italijanov v Banja loki, ki je oddaljena od Kočevja le 20 km, je štela 70-80 vojakov. Sosednje sovražnikove postojanke so bile v Moravi in Petrini. Nad vasjo je štab bataljona postavil stalno opazovalnico, katere dolžnost je bila obveščati o vsaki najmanjši spremembi. V štabu so mi kot domačinu ukazali, da moram čim preje prinesti podatke o sovražniku, in sicer: število sovražnika, njegova razporeditev, oborožitev, kje in kako so se utrdili in drugo. Zaposlil sem vse svoje sodelavce na terenu in v vasi, posebno pa mladino. O sovražniku smo zvedeli vse, kar je bilo nujno za izvedbo akcije. V Banja loki so se sovražni vojaki utrdili v petih hišah: v hiši 1 je bila težiščna obrambna točka, v hiši 2 in 3 je bilo po 10 vojakov, oboroženih s puškomitraljezom, v hiši 4 pa 8 vojakov s težko strojnico, v hiši 5 so bili 4 vojaki s 4 mulami. To so bili zunanji položaji. Sovražnik seje dobro utrdil in se zavaroval s tremi bunkerji. Zamisel sovražnika je bila: z obrambo hiš 2,3 in 4, ki so bile med seboj ognjeno povezane,je treba preprečiti in odbiti partizanski napad. V slučaju partizanske premoči se morajo povleči v hišo 1, v kateri morajo nadaljevati odpor do prihoda pomoči iz sose- [j k .0 OK SZDL KOČEVJE kočevske ♦ 1 novice 1 IZ VSEBINE GRADIVO ZA 26. SEJO ZBOROV OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE GRADIVO ZA 16. SEJO SKUPŠČINE SAMOUPRAV NE STANOV ANJSKE SKUPNOSTI — Informacija o poslovnem uspehu organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje v obdobju januar - marec 1985 (ESA-313) 2 — Poročilo o delu IS in UO SO Kočevje v letu 1984 (ESA— 311) 3 — Poslovno poročilo veterinarske postaje Kočevje za leto 1984 (ESA-315) 17 — Pregled sklepov in zapisnika 15. seje 31 — Poročilo o izvajanju usmerjene stanovanjske graditve družbenih stanovanj v občini Kočevje 31 — Poročilo o izvajanju gradnje stanovanjskega objekta za starejše občane v Kočevju 32 — Sprejem sklepa o odkupu in preureditvi stanovanjskega objekta »Dom Dušana Remiha« v Kočevju 32 — Smernice dolgoročnega plana občine Kočevje 1986 — 1995/ 2000 (ESA-310) 18 — Analiza delovanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Kočevje (ESA-314) 20 — Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje (ESA-312) 18 — Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (ESA-316 22 — Predlog odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah (ESA-317) 24 — Stališče skupščine SSS do pristopa k Družbenemu dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje 33 — Delegatska vprašanja in predlogi — Sprejem spremembe Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS 33 — Predlog sprememb pravilnika o pogojih in merilih za dode- ljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje 34 — Odlok o pokopališčih in pokopališkem redu na območju — Predlog sprememb pravilnika o dodeljevanju družbenih občine Kočevje (ESA-293) 24 kadrovskih stanovanj v občini Kočevje 34 — Delegatska vprašanja in odgovori 26 — Sklep o prehodu na ekonomske najemnine za poslovne prostore v občini Kočevje 35 — Seja družbenopolitičnega zbora 27. 6. 1985 ob 8. uri v sejni sobi občinske skupščine Kočevje. — Seja zbora združenega dela 28. 6. 1985 ob 8. uri v veliki dvorani Ljubljanske banke Kočevje. — Seja zbora krajevnih skupnosti 28. 6. 1985 ob 8. uri v mali dvorani Ljubljanske banke Kočevje. — Seja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti 9. 7. 1985 ob 8. uri v domu telesne kulture v Kočevju. Delegatsko prilogo potrebujete tudi na seji vaše delegacije in skupščine. Zabeležke Informacija o poslovnem uspehu organizacij združenega dela s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti občine Kočevje v obdobju januar-marec 1985 ESA-313 V letu 1984 je bil sprejet nov zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodkov, ki se uporablja od L I 1985. Uvedel je obsežne spremembe v obračunskem sistemu, ki ob spremenjenih bilančnih shemah v precejšnji meri otežkočajo primerjavo s preteklim obdobjem. Zato bomo v tej informaciji omenili samo tista gibanja, na katera novi predpisi nimajo bistvenega vpliva, pomagali pa si bomo tudi z novo kategorijo — »primerljivi bruto dohodek«, ki poleg doseženega dohodka in amortizacije vsebuje nekatere elemente, ki so v letu 1984 bremenili dohodek, letos pa so materialni stroški (del povračil stroškov delovnih skupnosti, del plačanih obresti ter povračila za opravljanje bančnih storitev in plačilnega prometa v državi). A. GOSPODARSTVO 1. Poslovni uspeh Najprej si oglejmo nekaj podatkov, ki jih je zbral komite za družbeni razvoj občine Kočevje: — v primerjavi s prvim tromesečjem 1984 se je industrijska proizvodnja zmanjšala za 11.2 %, zaloge dokončne proizvodnje pa so se povečale za 27,9 %; — gospodarstvo je v obdobju januar-marec 1985 izvozilo za 472 milijonov din (indeks 86) blaga (od tega 88 % na konvertibilni trg) ter uvozilo za 206 milijonov din (indeks 67) blaga (od tega kar 95 % s konvertibilnega trga). Tako je doseglo stopnjo pokritja uvoza z izvozom 2,3 (na konvertibilnem trgu 2,1, na klirinškem trgu pa 5,0). Poudariti pa velja, da je izpad izvoza zaslediti le na klirinško tržišče, ker se je povečal izvoz na konvertibilno področje za 30 %. V teh podatkih niso zajeti podatki OZD AVTO Kočevje (storitve): ta organizacija je v prvem tromesečju 1985 izvozila za 329 milijonov din storitev, uvozila pa za 154 milijonov din: stopnja pokritja je torej 2,1. OPOMBA: Zaradi realnega prikazovanja zunanje-trgovinskih gibanj navajamo podatke o izvozu in uvozu v stalnem tečaju ZIS (1 $ = 185,70 din)! Sedaj pa si oglejmo podatke iz obdelave periodičnih obračunov za obdobje januar-marec 1985. V prvem tromesečju 1985 je gospodarstvo doseglo 7.607 milijon-bov din celotnega prihodka, obračunalo 5.699 milijonov din porabljenih sredstev in tako doseglo 1.985 milijonov din dohodka oziroma 2.911 milijonov din »primerljivega bruto dohodka« (indeks 202). Tudi v prvem tromesečju 1985 je gospodarstvo poslovalo z izgubo: izkazalo jo je 11 organizacij združenega dela s 1.333 zaposlenimi delavci v skupni višini 226,8 milijonov din: v enakem obdobju preteklega leta je izgubo izkazalo 13 organizacij združenega dela v višini 138,7 milijonov din, tako se je obseg izgub v enem letu povečal za 63 %. Kar 7 od teh organizacij je izkazalo izgubo tudi letos, njihova izguba pa je v glavnem sezonska. Od celotne izgube je 76,9 milijonov din substančne izgube (nekrita porabljena sredstva), 33,6 milijonov din izgube zaradi nezadostnega dohodka in 116,3 milijonov din izgube zaradi nezadostnega čistega dohodka. Ob teh podatkih navajamo še, da so te organizacije izkazale skupaj kar 112.7 milijonov din nerealiziranih prihodkov (50 % izgube). Navajamo še nekaj podatkov o organizacijah, ki so v prvem tromesečju 1985 poslovale z izgubo: (v milijonih din) OZD izguba (skupaj) nereali- ziranih prihodki štev. poprečni pzaposl. mesečni (po stanju) čisti OD (v din) 1 2 3 4 5 1. ITAS-T0ZDG01P Kočevje 17,1 23.1 311 32.579 2. ITAS-T0ZDP0KŽ Pirce 1.8 19.0 49 29.022 3. ITAS-T0ZD PIN Kočevje 4.0 24,0 KM 33.383 4. KG-TOZD Govedoreja Kočevje 77.1 15.9 193 34.411. 5. KG-TOZD Prašičereja Kočevje 58.3 0.2 83 32.184 6. Veterinarska postaja Kočevje 0,8 0.5 7 52.221 7. KG-TOZD Kmetijska kooperacija 5.2 1.8 47 36.665 8. SGPZidar-TOZDGrad. sektor Kočevje 9. Cestno podjetje Novo mesto 14.6 1.6 258 24.525 TOZD vzdrževanje in rek. Kočevje 16.8 22.4 30 30.997 10. GG-TOZD Transport-gradnje 21,6 4.1 163 36.255 11. SGP Zidar-TOZD Strojni obrati 14.0 0.1 58 38.239 skupaj 226.8 112.7 1.333 32.017 Gospodarstvo je v obdobju januar-marec 1985 obračunalo 350 milijonov din amortizacije (indeks 183) in doseglo negativni saldo plačanih in prejetih obresti v višini 332 milijonov din (indeks 455). Konec marca 1985 je gospodarstvo izkazalo 593 milijonov din nerealiziranih prihodkov, to je 7,2% obračunanih prihodkov. Gospodarstvo je doseglo v prvem trimesečju 1985 naslednje vrednosti kazalcev poslovanja: gospodarnost 133,5%, donosnost 8,8%, akumulativna sposobnost 2,2%, reproduktivna sposobnost 3,8% in koeficient obračanja obratnih sredstev 0,6. V gospodarstvu je bilo v obdobju januar-marec 1985 zaposlenih (na podlagi stanja ob koncu meseca) 6.747 delavcev (indeks 100,6), ki so v poprečju dosegli 297.963 din dohodka in 33.511 din mesečnega čistega osebnega dohodka (nominalni porast 62.9%, realni padec 5,1%). 2. Razporejanje dohodka in čistega dohodka Gospodarstvo je v obdobje januar-marec 1985 razporedilo 2.135 milijonov din dohodka, od tega za financiranje skupnih družbenih potreb 417 milijonov din (indeks 165), za financiranje splošnih družbenih potreb pa 35 milijonov din (indeks 152). Gospodarstvo je v prvem trimesečju 1985 razporedilo 1.496 milijonov din čistega dohodka (indeks 187), in sicer: — za osebnbe dohodke 907 milijonov din (indeks 160), — za skupno porabo delavcev 92 milijonov din (indeks 200), — za razširitev materialne osnove dela 432 milijonov din (indeks 282), — za rezervni sklad 65 milijonov din (indeks 191). Tako je doseglo 497 milijonov din akumulacije (indeks 266) in 847 milijonov din sredstev za reprodukcijo (indeks 224). 3. Poslovna sredstva in njihovi viri Navajamo samo nekaj podatkov o pomembnejših elementih poslovnih sredstev in njihovih virov: — konec marca 1985 izkazuje gospodarstvvo zaloge v višini 6.322 milijonov din; zaloge surovin, materiala, drobnega inventarja in embalaže so udeležene s 54%, zaloge nedokončane proizvodnje ter zaloge gotovih proizvodov in blaga pa s 23%; — gospodarstvo je konec marca 1985 uporabljalo 5.298 milijonov din kreditov (upoštevane so tudi obveznosti za izkoriščene okvirne kredite, in sicer pri kratkoročnih kreditih za obratna sredstva, ki tako tvorijo kar 69% vseh kreditov); krediti za osnovna sredstva so udeleženi s 18%, dolgoročni krediti za obratna sredstva s 14%, sanacijski pa z 1%; — brez čekov in menic ter predujmov izkazuje gospodarstvo konec marca 1985 terjatve do kupcev v višini 2.543 milijonov din. in obveznosti do dobaviteljev v višini 1.569 milijonov din 7. člen 19. člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Po rešitvi ugovorov odbor za samoupravo, organizacijo in finance izda sklepe o dodelitvi kadrovskega stanovanja in dodelitvi posojil za del vrednosti dodeljenega stanovanja.« Obrazložitev: Po novem Zakonu o stanovanjskih razmerjih smo dolžni uskladiti tudi postopek v zvezi z ugovorom na prednostni vrstni red za dodelitev kadrovskih stanovanj. Ker se ugovore lahko vloži le na sprejeti prednostni vrstni red, je bilo potrebno predlagati spemembo, tako da lahko odbor za samoupravo, organizacijo in finance odloča o sprejemu prednostnega vrstnega reda in ne o predlogu le-tega. Predlog, da odbor za samoupravo, organizacijo in finance sprejme prednostni vrstni red, skrajša tudi postopek, ker se tako iste zadeve ne obravnavajo dvakrat na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Za upravičence do kadrovskega stanovanja se na novo predlaga tudi OZD v sanacijskem postopku (kot je npr. sedaj ITAS Kočevje), ki ima tudi kadrovske težave. Predsednik skupščine SSS: Drago Aupič 1. r. Točka 11 Na podlagi sklepa o oblikovanju najvišje najemnine za poslovne prostore v stanovanjskih hišah na območju občine Kočevje, ki ga je sprejel zbor uporabnikov skupščine SSS (Uradni list SRS 2/84) in soglasja izvršnega sveta SO Kočevje k oblikovanju najemnin za poslovne prostore je sprejel zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na svoji seji dne 9. 7. 1985 naslednji sklep I. Prehod na ekonomske najemnine se opravi v obdobju od 1. 8. 1984 do 30. 6. 1985, tako da se doseže naslednji odstotek od ekonomske najemnine za posamezno kategorijo poslovnih prostorov: L 8. 1985 53 % 1. L 1986 76 % 1.7.1986 100 % II. Pooblašča se odbor za graditev, prenovo in gospodarjenje skupščine SSS, da ugotavlja osnovo za izračun najemnine na podlagi vsakoletne revalorizacije nabavne vrednosti poslovnega sklada. III. Pooblašča se vodja strokovne službe SSS, da izdaja sklepe o višini najemnine, ki temeljijo na I. in II. poglavju tega sklepa. IV. Ta sklep se dostavi vsem uporabnikom poslovnih prostorov v občini Kočevje in se objavi v Kočevskih novicah. Predsednik ZU skupščine SSS: Filip Sporčič, dipl. oec. 1. r. Obrazložitev: Najemninam za poslovne prostore v družbenih stanovanjskih hišah se ni ustrezno gibala glede na zviševanje cen graditve in vzdrževanja, ker je bila prvotno pod kontrolo občinske skupščine oziroma izvršnega sveta pozneje pa pod udarom zamrznitve cen. Tudi samo stanovanjsko gospodarstvo v Sloveniji ni posvečalo dovolj pozornosti poslovnim prostorom, čeprav so ti del družbenih stanovanjskih stavb. Nihče se tudi ni zanimal za razširjeno reprodukcijo na tem sektorju. Tako je prišlo do absurdnega stanja, da poslovni prostori prinašajo za vzdrževanje hiše v okviru skupnosti stanovalcev in vzajemno vzdrževanje v okviru SSS manj sredstev kot enakovredni stanovanjski prostor. Položaj se je že zaostril, ko je predložila občinska skupščina samoupravni stanovanjski skupnosti pristop k družbenemu dogovoru o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje. Po tem dogovoru naj bi stanovanjska skupnost skrbela tudi za izgradnjo novih prostorov za drobno gospodarstvo. Ker pa je izključeno prelivanje sredstev iz stanovanjske v poslovno sfero, je popolnoma jasno, da je treba zadevo premakniti naprej, tako da se v čim krajšem času preide na ekonomske majemnine za poslovne prostore. Z ekonomskimi najemninami za poslovne prostore bomo dosegli enakopraven prispevek teh prostorov h gospodarjenju v stanovanjski hiši in možnost realizacije družbenega dogovora o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje, s tem da se bo s sredstvi razširjene reprodukcije gradilo nove lokale in tudi prenavljalo obstoječi sklad poslovnih prostorov, ki je take prenove nujno potreben. Strokovne službe SSS 4. Sklep Temeljne značilnosti poslovanja gospodarstva v obdobju januar-marec 1985 so: — zmanjšanje obsega industrijske proizvodnje, povečanje zalog dokončane proizvodnje; — zmanjšanje zunanje-trgovinske menjave, tako pri izvozu (indeks 86), kot pri uvozu (indeks 67) blaga in storitev; — izgube so se ponovno povečale (indeks 163); — velika odvisnost od kreditov za obratna sredstva; — rastoč negativni saldo plačanih in prejetih obveznosti. Gospodarstvo je v tem trimesečju poslovalo v razmerah visoke inflacije: v SR Sloveniji so se v primerjavi z enakim obdobjem leta 1984 povečale cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih za 73,5%, cene na drobno za 71,9% in cene življenjskih potrebščin za 71,7%. B DRUŽBENE DEJAVNOSTI V prvem trimesečju 1985 so dosegle OZD družbenih dejavnosti 173.681 tisoč din celotnega prihodka, 98.929 tisoč din dohodka oziroma 106.767 tisoč din »primerljivega bruto dohodka« (indeks 168) in 77.552 tisoč din čistega dohodka (indeks 172). Izgube so izkazale 4 OZD z 89 zaposlenimi delavci v skupni višini 2.095 tisoč din (v celoti gre za izgubo zaradi nezadostnega čistega dohodka). V prvem trimesečju 1984 so izgubo izkazale 3 OZD," med njimi Zdravstveni dom Kočevje-Ribnica DSSS Kočevje in Dom Dušana Remiha Kočevje, ki izkazujeta izgubo tudi letos. Obseg izgub se je v tem obdobju povečal za 41%. V nadaljevanju navajamo podatke o izgubi v prvem trimesečju 1985 po OZD: (v tisočih din) OZD izguba nerealizi- štev. poprečni (skupaj) rani zaposl. mesečni prihodki (po stanju) čisti OD (v din) 1 2 3 4 5 1. SŠ teh. usmeritev in družboslovja Kočevje 455 1.743 54 39.913 2. Delavska univerza Jože Šeško Kočevje 355 57 3 32.556 3. ZD Kočevje-Ribnica-DSSS Kočevje 877 - 20 36.370 4. Dom D. Remiha Kočevje 408 -3 12 23.181 SKUPAI 2.095 1.800 89 36.826 V OZD družbenih dejavnosti je bilo v prvem trimesečju 1985 v poprečju zaposlenih (na podlagi stanja ob koncu meseca) 515 delavcev, kar je za 9 delavcev ali 1,7% manj kot pred enim letom, delavec pa je v poprečju dosegel 322.396 din mesečnega čistega osebnega dohodka (nominalni porast 62,9%, realni padec 5,1% - enako kot gospodarstvu). Med podatki o poslovnih sredstvih in njihovih virih omenjamo samo kreditna in dolžniško-upniška razmerja: — Konec marca 1985 so OZD družbenih dejavnosti uporabljale 8.031 tisoč din kreditov (indeks 370); 68% je kratkoročnih kreditov za obratna sredstva, 32% pa za osnovna sredstva. Kredite za osnovna sredstva izkazujeta Center za vzdrževanje in gradnjo športnih objektov in ZD Kočevje-Ribnica DSSS Kočevje, kratkoročne kredite za obratna sredstva pa ZD Kočevje-Ribnica TOZD ZD Kočevje in Lekarna Kočevje; — Brez čekov in menic ter predujmov izkazujejo OZD družbenih dejavnosti konec marca 1985 terjatve do kupcev v višini 26.938 tisoč din (indeks 279) in obveznosti do dobaviteljev v višini 12.874 tisoč din (indeks 160). Informacijo sestavila Ivanka Mihor, oec. Služba družbenega knjigovodstva, podružnice Kočevje Komite za družbeni razvoj Predsednik Dušan Popovič, dipl. oec. Poročilo o delu IS SO Kočevje v letu 1984. ESA-311 IS ima 15 članov. Zastopanost je panožna, in sicer za proizvodne OZD, kovinsko-predelovalno industrijo, SIS, KS, SZDL in ZB ter iz predstojnikov upravnih organov: komite za družbeni razvoj, oddelek za gospodarstvo, občo upravo, notranje zadeve, splošno ljudsko obrambo ter uprave za družbene prihodke s predsednikom IS. Torej ima IS v svoji sestavi: — 8 zunanjih članov, — 6 članov iz upravnih organov, — 1 predsednik IS. To poročilo posebej naglašamo, ker je še vedno prisotno mnenje o izrazitejšem vplivu na sprejemanje odločitev IS s strani načelnikov — članov IS. Predsednik IS nastopa na sejah kot usmerjevalec in koordinator dogovorjenih družbeno političnih, ekonomskih in upravnih dogovorov, upoštevajoč ustrezne zakonske predpise. Na delo IS imajo določen vpliv tudi predstavniki SO, s svojo prisotnostjo na sejah IS. IS je imel 16 sej, praviloma enkrat na teden pa sestanek ožjega posvetovalnega kolegija. Prisotnost na sejah je bila 88%. Neopravičeno odsoten ni bil nihče, kar dokazuje resen odnos do članstva v IS. Vsled bodočih volitev je bila tudi opravljena ocena aktivnosti in uspešnosti članov IS (sedaj je v javni razpravi). Ta je je na izmed konkretnejših, čeprav ni obširna. V poročilu ni mogoče prikazati celotne dejavnosti IS. Naša želja je, da vzporedno z najbolj aktualnimi temami predlagamo smernice, ki naj bi vzpodbudile delegate, da problem obravnavajo in sprejmejo svoja stališča. Menimo, da bi na ta način imel IS lažje delo. GOSPODARSTVO To področje je bilo obravnavano na sleherni seji IS. Preverjali smo izvajanje sanacijskih in predsanacijskih programov, periodične in zaključne račune s posebnimi kazalci gospodarjenja. Na podlagi sklepa IS smo večkrat obiskali DO. Posebej velja to za DO ITAS (posebna seja IS v DO ITAS), ZIDAR, TEKSTILANA, LIK in KG. Rezultati gospodarjenja so bili v povprečju dobri. Neštetokrat smo bili v dilemi, ko je bilo potrebno izdati predhodno soglasje za izplačilo osebnih dohodkov. To je veljalo za tiste OZD, ki so po zakonu imele začasno omejitev z razpolaganjem z družbenimi sredstvi (n. pr. niso v predpisanem roku poravnale svojih obveznosti). Z določenim razumevanjem SDK in določenimi pozitivnimi premiki so bila izdelana vsa zaprošena soglasja. Gledano iz zakonodajalčeve strani nismo bili najbolj dosledni. Zakaj? Ker bi izzvali konfliktno situacijo v DO, v času izplačevanja osebnih dohodkov. Tekoče smo spremljali izplačilo osebnih dohodkov, upoštevajoč družbeni dogovor. Posebnih ekstremnih odstopanj ni bilo. Velja pa pri nagrajevanju posebej opozoriti na velike razlike pri opravi- Točka 9 Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 20. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81), 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Ur. list SRS, št. 16/83 in 2/ 85), ter 103. člena Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 16/81), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji, dne sprejel Spremembe in dopolnitve Pravilnika ° pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje (Ur. I. SRS, št. 34/83) 1. člen Prvi odstavek 1. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj samostojnim obrtnikom in delavcem pri samostojnih obrtnikih v občini Kočevje (v nadaljevanju: pravilnik) se spremeni, tako da se glasi: »Odbor za solidarnost objavi razpis za dodelitev družbenih stanovanj. Razpis se objavi v Kočevskih novicah.« 2. člen 7. člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Odbor za solidarnost sprejme prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj upravičencem. Prednostni vrstni red se javno objavi v Kočevskih novicah.« 3. člen Besedilo 8. člena pravilnika se nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi: »Na sprejeti prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj lahko upravičenci iz prednostnega vrstnega reda ali prosilci, katerim je bila zavrnjena prošnja za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj, vložijo v roku 30 dni od objave ugovor na zbor uporabnikov skupščine Stanovanjske skupnosti. Ugovore na sprejeti prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj obravnava odbor za solidarnost ter predlaga rešitve ugovorov zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.« 4. člen Besedilo 9. člena pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko izloči posameznega občana iz prednostnega vrstnega reda, če ne izpolnjuje pogojev po pravilniku, oziroma vključi posameznega občana v prednostni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku.« 5. člen Besedilo 10. člena pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Spremenjeni prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj po rešitvah ugovorov se objavi na enak način, kot je zapisano v 2. členu teh sprememb in dopolnitev pravilnika. Na sklep o ugovoru o uvrstitvi na prednostni vrstni red ali na sklep o ugovoru o zavrnitvi za uvrstitev na prednostni vrstni red se lahko vloži v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa pri sodišču združenega dela predlog za odpravo sklepa. Vložitev predloga za odpravo sklepa zadrži izvršitev sklepa « 6. člen V pravilniku se v naslovu in v besedilu črta kategorijo »samostojni obrtniki«. Obrazložitev: Na podlagi novega Zakona o stanovanjskih razmerjih smo dolžni, da uskladimo tudi postopek v zvezi z ugovorom na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanja. Ker se ugovore lahko vloži le na sprejeti prednostni vrstni red, je bilo potrebno predlagati spremembo, tako da lahko Odbor za solidarnost odloča o sprejemu prednostnega vrstnega reda in ne o osnutku le-tega. Predlog, da Odbor za solidarnost sprejme prednostni vrstni red, skrajša tudi postopek, ker se tako isle zadeve ne obravnavajo dvakrat na zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti. Predlog, da se kategorijo »samostojni obrtniki« črta iz pravilnika, se utemeljuje s tem, da do sedaj obrtniki še niso pristopili k sporazumu o temeljih plana SSS občine Kočevje in tudi vnaprej ne predvidevajo sprejeti tega sklepa. Predsednik skupščine SSS: Drago Aupič 1. r. Točka 10 Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 20. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS. št. 15/81), ter 2. odstavka 14. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje za obdobje 1981 do 1985 (Uradni list SRS, št. 11/81) je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji dne sprejel Spremembe in dopolnitve pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje 1. člen V 7. členu pravilnika se prva alinea pod točko a) spremeni, tako da se glasi: »— deficitarni strokovni kader v OZD v ustanavljanju, v OZD v sanacijskem postopku, v manjši OZD z do 30 zaposlenimi delavci ter kmetje kooperanti (sklenjena pogodba o dolgoročnem sodelovanju z ZKGP Kočevje — Kmetijsko kooperacijo, t. j. najmanj 10 let)« 2. člen Prvi odstavek 13. člena Pravilnika o dodeljevanju družbenih kadrovskih stanovanj v občini Kočevje (Uradni list SRS, št. 34/83; v nadaljevanju: pravilnik) se spremeni, tako da se glasi: »Odbor za samoupravo, organizacijo in finance pred vsakim investiranjem za nakup kadrovskih stanovanj razpiše natečaj za pridobitev kadrovskih stanovanj za organizacije združenega dela.« 3. člen Zadnji odstavek 13. člena pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Natečaj se objavi v Kočevskih novicah in traja najmanj 30 dni.« 4. člen 16. člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Odbor za samoupravo, organizacijo in finance sprejme prednostni vrstni red o dodelitvi kadrovskih stanovanj na seji, na katero so lahko vabljeni predstavniki OZD iz 7. člena tega pravilnika, ki so vložili zahtevke za dodelitev kadrovskega stanovanja.« 5. člen 17. člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Stanovanjska skupnost obvesti vse OZD, ki so konkurirale na natečaju s sklepom o prednostnem vrstnem redu za dodelitev kadrovskih stanovanj oziroma o zvrnitvi prošnje za uvrstitev na prednostni vrstni red. Na navedeni sklep lahko OZD vložijo v roku 30 dni od sprejema sklepa ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.« 6. člen 18. člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti lahko izloči posamezno OZD iz prednostnega vrstnega reda, če ne izpolnjuje pogojev po pravilniku, oziroma vključi posamezno OZD v prednostni vrstni red, kolikor so izpolnjeni vsi pogoji po tem pravilniku.« janju nalog in del iste vsebine v različnih OZD, ki sicer niso plod povečane fizične proizvodnje in realno ustvarjenega dohodka upoštevajoč posebnosti na tržišču. Spremljali in analizirali smo izvajanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in ugotovili, da ga v celoti ne uresničujemo. To področje smo povezali s pripravami na srednje in dolgoročno planiranje. Oboje je izrednega pomena, posebej za Zbor združenega dela. Brez tehnološko zahtevnejših programov, prevladujočim številom nekvalificiranih delavcev, zastarelo in odpisano opremo v dobi amortizacije in računalniško vodenih gospodarskih in proizvodnih funkcij bomo izločeni iz te tekme. Odgovor na to vprašanje morajo podati strokovnjaki in vodilni delavci Kočevja. To je njihova dolžnost. IS predlaga, da temeljne delegacije Zbora združenega dela, posebej v ITAS, TEKSTILANA, GG in tistih, ki poslujejo z izgubo, povečajo svojo aktivnost doma in v Zboru združenega dela. Gre za razvoj DO. DPS in vse glasnejšo zahtevo, da ni mogoče v nedogled omogočati životarjenja tistemu, ki nima svojega jasnega razvojnega cilja. OZD POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA V letu 1984 je IS posvečal več pozornosti gospodarskim OZD. Letos smo se odločili, da bomo obravnavali obe področji enako, kar pomeni bolj neposredno. Stališča in usmeritve IS za OD oz. TOZD in SIS tega področja so bila več ali manj jasna, rezultat prizadevanj pa ni bil enakovreden. Bodimo konkretni! Zdravstvo s svojo specifično dejavnostjo je problem zase. Pomanjkanje kadrov, prostorov in stanovanj, drugo poslovanje, dotrajana medicinska in druga oprema so vplivali tudi na notranje medsebojne odnose. Kljub vsemu pa so doseženi določeni pozitivni premiki. IS meni, da bo potrebno proučiti notranjo organiziranost te OD oz. TOZD. Glede gradnje tretjega trakta menimo, da ga ni mogoče zgraditi v naslednjem srednjeročnem obdobju. ZD naj predlaga drugo prostorsko rešitev. Osnovnega šolstva na sejah IS ne moremo rešiti. Utesnjenost, nefunkcionalnost prostorov iz razpadajoče stare šolske stavbe s slabo opremljenostjo ne morejo dajati zadovoljivih učnih rezultatov. Tudi tukaj predlagamo, da vodilni delavci, upoštevajoč gospodarski položaj, ponovno proučijo svoje ukrepe dolgoročnejšega značaja s posebno pozornostjo dvoizmeničnega pouka. Dom Dušana Remiha s svojim predsanacijskim programom, raz-, merami v domu in v zvezi z novogradnjo tega doma ter prodajo starega je stalno prisoten v delovnem programu IS. Iščemo ca 20 manjkajočih milijonov din in kupca za pritličje starega doma — le-ta naj bi bil TRGOPROMET. Komunalno področje z energetiko je panoga, ki je IS in njene člane, pa tudi druge organe SO, v letu 1984 posebej zaposlovala. V DO KOMUNALA so bile do 30. 9. 1984 nemogoče notranje razmere. Po tem času se stanje izboljšuje. Na podlagi pobude IS posebna strokovna komisija pripravlja program bodoče organiziranosti komunalne energetike. Vendar je jasno nekaj: Vzdrževanje cest in komunalnih objektov ter ogrevanje bo iz leta v leto dražje, ne pa cenejše. Naša naloga je, da racionalno z razpoložljivimi sredstvi gospodarimo in se vsled tega tudi ustrezno organiziramo. Ta organiziranost mora biti celovito operativna in samoupravna. V tem okviru bomo našli tudi ustrezne kadrovske rešitve. Smernice so bile v osnutku pripravljene v letu 1984. V ta krog spada tudi vodopreskrba. IS je zahteval usklajeno plansko načrtovano delovanje med tovrstnimi OZD in SIS. Koncept mora v letu 1985 biti uresničen, saj naučinkovitost na tem področju občane najbolj razburja. Tudi ostale dejavnosti posebnega pomena so našle nekajkratno mesto na sejah IS. PTT: z zakasnitvijo pričetka gradnje prizidka se je ta investicija bistveno podražila — odgovoren ni ni nihče. Ko bo ta končana je vprašanje priključitve na centralno ogrevanje TURJAŠKE, kjer je kurjenje nerodno. Žito Ljubljana — Pekarna Kočevje išče rešitve iz težkega položaja tudi pri IS občine. Bilo je že tudi postavljeno vprašanje, ali bo sploh možna redna dobava in ustrezna kvaliteta kruha - IS pa je odgovoren za redno preskrbo. TOZD SAP — Stojna moramo omeniti. Bilo je vrsto sestankov in izmenjanih mnenj, sodeloval je tudi republiški komite za promet in zveze. Gre za uvedbo avtobusov zglobnikov za relacijo Kočev-je-Ljubljana in linij v oddaljene KS - nerentabilne proge, predvsem za kultumejši prevoz potnikov. GOSTINSTVO - TURIZEM - TRGOVINA, Drobna obrt O stanju v teh panogah se je razpravljalo in iskalo rešitev v raznih komisijah in sejah IS. Rezultat tega je, da imamo zaostrene dolgoročne usmeritvene programe za turizem in drobno gospodarstvo. Ti so iz strani regijskih in republiških organov pozitivno ocenjeni, vendar se zatika pri izvajalcih. Vsi vemo, kaj na bi delali in kako, vendar smo izredno počasni. Na tem področju moramo v letu 1985 odločneje naprej. Delegate moramo posebej opozoriti na problematiko proračunske porabe v občini. Na proračunska sredstva občine je bil velik pritisk in se še nadaljuje s strani vseh uporabnikov teh sredstev. IS je dolžan spoštovati omejeno in dogovorjeno porabo teh sredstev. Nekateri tega nikakor niso v stanju dojeti. Ta sredstva so tudi strogo namenska, kar pomeni, da bomo morali nekatere sedanje porabnike iz proračuna črtati. Proračunska poraba se je gibala v dogovorjenih mejah SR Slovenije. Pri sestavi in rebalansih proračuna na izrecno zahtevo IS neposredno sodelujejo predstavniki DPO občine. Torej je tudi tukaj zagotovljen družbeni nadzor. Problematika splošne porabe pri SIS družbene proizvodnje je bila češče na dnevnih redih komiteja za družbeni razvoj, vendar tudi na IS. Splošna ugotovitev je enostavna in sledeča: »Vsi imamo svoje obširne programe finačno ovrednotene in na drugi strani znana predvidena planska sredstva; vsi poznamo družbene omejitve, vendar ostajamo na svojih izhodiščih « Ta trditev velja za vse, od OZD, proračunskih porabnikov, tudi upravnih organov in IS, do SIS materialne proizvodnje. Vsi smo za stabilizacijo, vendar naj stroške in porabo znižujejo drugi. IS je na nekaj sejah in v neposrednih razgovorih z direktorji zahteval. da je potrebna konstantna rast realnega dohodka, ker drugače ni mogoče reševati nekatere resnično nujne zadeve s področja skupne, splošne in osebne porabe. To in povečan izvoz je edina kočevska alternativa. Veliko časa in eneregije je porabil IS za obravnavo vseh vrst SAS. Moramo povedati, da na tem področju nismo bili dosledni, (tega tudi časovno nismo obvladali). Soglasja so v nekaterih primerih bila le formalna. Odločno menimo, da je tega preveč. Reševanje raznih vlog, pritožb, odobravanje cen, posredovanje raznih stališč, kadrovskih zadev in ostalo ne omenjamo, ker bi bilo poročilo še bolj obsežno. Že samo dejstvo, da smo obravnavali in sprejeli stališče IS do vseh dnevnih redov iz sej Zborov SO ima svojo težo, saj to preverjajo delegati v bazi in na svojih sejah. V nobenem primeru ni prišlo do nesporazumov ali absolutne zavrnitve našega predloga. Bilo je seveda dopolnitev, ki jih je IS ocenil in v primerni obliki upošteval. Dokaj pomembno vlogo na tem področju so opravile delegacije DPO v družbenopolitičnem zboru. Zavedajoč se pomembnosti, smo na komiteju za družbeni razvoj in IS dali poseben poudarek prostorskemu planu in nekaterim ostalim usmeritvam dolgoročnejših opredelitev. Iz te neurejenosti izvira vrsta problemov in konfliktnih situacij. Zato moramo biti v bodoče doslednejši. Področje SLO in družbene samozaščite je bilo velikokrat obravnavano. Sprejeti so bili programi dela, obravnavani obrambni in varstveni načrti. Ugotovili smo, da usklajevalna dela na tem področju aktivno potekajo. IS je tudi razpravljal in dal soglasje k sistematizaciji del in nalog delavcev upravnih organov. IS ocenjuje, da se je delo upravnih organov izboljšalo. Tudi poročilo inštruktažnega pregleda s strani republiških organov to potrjuje. zaključek: 1. IS je poročilo obravnaval. Ugotavlja, da je vsebina primerna za razpravo. 2. V gospodarstvu je potrebno izvajati vse tisto, kar smo sprejeli. Nujna je tekoča analiza in ažurne korekcije, kjer je to potrebno. Plansko razvojnim ciljem je potrebno nameniti večjo težo. Še enkrat poudarjamo izredno pomembno kadrovsko vprašanje. Z enostavnim delom in obrtniško tehnologijo oz. organizacije dela bomo pristali na robu vseh dogajanj. Vznemirljivo je dejstvo, da industrijska proizvodnja v prvem tromesečju 1985 pada. Na to dejstvo ni posebej opozoril nihče od vodilnih delavcev (nerazumljivo in neodgovorno). Delegati zbora združenega dela v svojih sredinah morajo ugotoviti vzroke in sprejeti določene zaključke. Točka 6 Od republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prosora v Ljubljani smo sprejeli naslednje stališče do vključevanja Samoupravne stanovanjske skupnosti v družbeni dogovor o pospeševanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje: »Z vašim dopisom št. 695/84-CR z dne 19. 10. 1984 ste nas zaprosili za mnenje k pristopu Samoupravne stanovanjske skupnosti k družbenemu dogovoru o pospešebanju drobnega gospodarstva v občini Kočevje glede na obveznosti, ki izhajajo iz poglavja B družbenega dogovora in funkcijo stanovanjske skupnosti, upoštevajoč temeljni akt o ustanovitvi stanovanjske skupnosti v občini Kočevje. V zvezi z navedenim je naše mnenje sledeče: Samoupravno stanovanjsko skupnost ustanovijo ustanovitelji, določeni v 69. členu Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, z namenom, da bi skupno in enakopravno odločali o pogojih in načinu opravljanja dejavnosti in o družbenoekonomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva, o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gospodarstvo ter o uresničevanju drugih skupnih interesov na tem področju. V 71. členu zakona je med nalogami delavcev, delovnih ljudi in občanov navedeno, da v stanovanjski skupnosti sprejemajo planske akte, s katerimi opredeljujejo politiko in cilje družbenega razvoja v občini na področju stanovanjskega gospodarstva ter sprejemajo ukrepe za njihovo uresničevanje. Samoupravna stanovanjska skupnost ima z zakonom in aktom o ustanovitvi opredeljene naloge, zato ni sprejemljivo, da se stanovanjska skupnost zavezuje za naloge, ki niso v njeni pristojnosti. Razumemo potrebe po izgradnji celovitih sosesk in v tem potrebe drobnega gospodarstva, vendar to ne spada v planske dokumente stanovanjske skupnosti, temveč v planske dokumente družbenopolitične skupnosti, posameznih nosilcev dejavnosti in v samoupravni sporazum o usklajevanju plana (37. člen Zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije - Ur. list SRS, št. 1/80). Upoštevajoč navedeno stanovanjska skupnost kot investitor naroči prostorsko in investicijsko tehnično dokumentacijo za stanovanjski objekt, v katerem je tudi poslovni prostor, in sklepa pogodbe o oddaji del le, če ima zato zagotovljena namenska sredstva. Stanovanjska skupnost lahko upravlja s poslovnimi prostori v stanovanjskih hišah v družbeni lastnini in ima tudi pravico oddajanja, ne more pa imeti razpolagalne pravice nad poslovnimi prostori. Razpolagalno pravico nad poslovnimi prostori, ki izhajajo iz bivšega sklada stanovanjskih hiš (SLP), kakor tudi pridobljenimi poslovnimi prostori pri stanovanjski skupnosti s sredstvi najemnin in drugimi sredstvi ima le občina, v kolikor tako poslovni prostori niso bili v skladu s 37. členom Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74, prenešeni na družbeno pravno osebo, ki v njih opravlja svojo dejavnost. Odbor skupščine SSS za samoupravo, organizacijo in finance bo podal na skupščini svoje stališče. Točka 8 Sprememba družbenega dogovora Predlog o spremembi 13. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbeno-ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji Spremenjeni 13. člen naj se glasi: »Udeleženci se bodo zavzemali, da bodo pri dodelitvi družbenega stanovanja delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in de- lovnih skupnostih upoštevali naslednjo minimalno višino lastne udeležbe: Skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v % na povprečni mesečni osebni dohodek na zaposlenega v SRS v preteklem letu % udeležbe delavca na vrednost stanovanja, ugotovljena po za samske delavce za delavce z dvema ali več družinskimi člani • pravilniku o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in slano- vanjskih hiš, ter sistem točkovanja (Ur. 1. SRS, št. 25/81) do 55 do 50 brez udeležbe nad 55 do 60 nad 50 do 55 1 nad 60 do 65 nad 55 do 60 2 nad 65 do 70 nad 60 do 65 3 nad 70 do 75 nad 65 do 70 4 nad 75 do 80 nad 70 do 75 5 nad 80 do 85 nad 75 do 80 6 nad 85 do 90 nad 80 do 85 7 nad 90 do 95 nad 85 do 90 8 nad 95 do 100 nad 90 do 95 9 nad 100 do 105 nad 95 do 100 10 nad 105 do 110 nad 100 do 105 11 nad 110 do 115 nad 105 do 110 12 nad 115 do 120 nad llOdo 115 14 nad 120 do 125 nad 115 do 120 16 nad 125 do 130 nad 120 do 125 18 nad 130 nad 125 20 Obrazložitev: Odbor udeležencev družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (v nadaljevanju: družbeni dogovor) je pričel postopek za spremembo 13. člena družbenega dogovora. Sprememba 13. člena družbenega dogovora pomeni zlasti spremembo lestvice udeležbe, ki jo morajo delavci prispevati pri dodelitvi družbenega stanovanja, poenoten pa je tudi način izračunavanja vrednosti stanovanja. Razlog za spremembo lestvice so bile številne pobude, da se lestvica za izračun minimalne višine lastne udeležbe po tem členu družbenega dogovora omili, ker je rast cen stanovanjske površine in padec realnih osebnih dohodkov v obdobju po letu 1981 povzročil realno večjo udeležbo, kot je bilo npr. leta 1981, ko je bil sprejet družbeni dogovor. Sedaj je predlagana nova lestvica lastne udeležbe, ki smiselno upošteva dogovorjeno raven socialne varnosti delavca, ki je odvisna od dohodka. Po dosedanji lestvici je delavec dolžan plačati lastno udeležbo, če ima povprečni mesečni dohodek na družinskega člana nad 20 % povprečnega mesečnega OD v SRS v preteklem letu - za družine z dvema in več člani, oziroma nad 35% povprečnega mesečnega OD v SRS v preteklem letu - za samske delavce, po tem predlogu pa se ti mejni vrednosti dvigneta na 50 % oz. 55 %. Predsednik skupščine SSS Drago Aupič 1. r. 3. OZD posebnega družbenega pomena se morajo ustrezneje organizirati, upoštevajoč samoupravno^ funkcijo SIS družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje.' Poslovanje in planiranje mora biti usklajeno. Sloneti mora na realnih finančnih virih. Posamezne strokovne službe morajo racionalizirati svoje poslovanje. Vse preveč je časa za razne dialoge in iskanje napak drugih subjektov, za lastna obvezujoča dela pa zmanjka časa. 4. Področje komunalne energetike mora pred kurilno sezono zaživeti v novi organizacijski obliki ob obvezujoči racionalni uporabi. 5. Programi in smernice razvoja turizma in drobnega gospodarstva se morajo pričeti izvajati. IS se pooblašča, da aktivneje spremlja delo na tem področju in predlaga ukrepe, kjer bo to potrebno. 6. Kljub resnim težavam pri skupni in splošni porabi moramo zagotavljati njeno rast. Vendar nikakor ne smemo pozabiti na naše notranje stroške, orgnizacijo dela in efektno izkoriščen delovni čas. Vsak nov ukrep in plan mora zajeti racionalizacijo ’ poslovanja. 7. Področje prostorskega planiranja mora biti celovito in med uporabniki ter upravljalci usklajeno. Minuli in sedanji konfliktni primeri se ne smejo ponavljati. Nosilci so znani, vendar so za izvedbo potrebna znatna finačna sredstva. IS naj to nalogo prioritetno obravnava. 8. Odprta vprašanja materialno-finančnega značaja pri vodo-preskrbi, zdravstvu, osnovnem šolstvu in KS pogojujejo združevanju sredstev na vseh možnih nivojih — vključno s sredstvi osebne porabe. Gre za reševanje problemov osebne narave. Zato je nujno, da se odločimo za samoupravno združevanje sredstev iz osebnega dohodka. 9. Naloge s področja LO in družbene samozaščite, ki spadajo v delokrog IS in poverjeništev se naj aktivneje nadaljujejo. Vsi dokumenti morajo biti v izredni situaciji operativno uporabni. Delegatom vseh treh zborov priporočamo, da poročilo IS in poročila upravnih organov obravnavajo skupno, ker se teme in področja del mnogokrat prepletajo. Pri oceni upoštevajte, da smo hoteli svoje delo dobro opraviti. Odločitev, ali smo uspeli ali ne, je na vaši strani. Osnutek pripravil: Stane Letonja, ing. Poročilo o delu oddelka za notranje zadeve v letu 1984 Občinski upravni organ za notranje zadeve je v letu 1984 opravljal naloge iz svoje pristojnosti, katere opredeljuje 44. člen zakona o notranjih zadevah. Zaradi lažjega razumevanja problematike, ki se je pojavljala na oddelku tekom leta, je potrebno navesti nekaj statističnih podatkov o opravljenem delu. Kratek pregled je na-lednji: 1. JAVNI RED IN MIR a) V letu 1984 je bilo vloženih 75 zahtevkov za nabavo orožja, ki so jih vložili občani. Od tega je bilo 62 ugodno rešenih, ostali so zavrnjeni oziroma še v postopku. Pozitivne rešitve se v glavnem nanašajo na lovsko orožje, saj nabavnih dovoljenj za varnostno orožje praktično ne izdajamo (v naši socialistični družbi ni nihče toliko ogrožen, da bi se moral varovati sam). Seveda so občani negodovali zaradi takega stališča in zakonskih določil ter vložili nekaj pritožb na drugostopenjski organ, ki pa je potrdil v vseh primerih sklep prvostopenjskega. Krajo orožja beležimo v enem primeru, ko je bila ukradena puška Iq^cu v njegovi hiši. b) Upravni organ je izdal 15 dovoljenj za nabavo nabojev občanom ter v enem primeru pravni osebi. Dejansko je bilo za lovsko orožje nabavljenega veliko več streliva, ker v SR Sloveniji zadostuje za nabavo lovskih nabojev že orožni list. Za nabavo eksplozivnih snovi je bilo izdanih 6 dovoljenj, vendar smo pazili, da so nabavljene količine ustrezale gibanjem v preteklem obdobju. Za prevoze iz centralnega skladišča smo izdajali dnevna dovoljenja za vsak prevoz posebej. c) V letu 1984 je bilo priglašenih 216 prireditev po 10. členu zakona o javnih shodih in javnih prireditvah. Za prireditve večjega obsega in značaja pa je bilo izdanih 11 odločb. Priglašena sta bila tudi 2 javna shoda, 12 verskih obredov izven cerkvenih prostorov (žegnanje velikonočnih jedi) ter glasbeni koncert v cerkvi. d) Glede druge problematike s tega področja lahko rečemo, da smo na novo registrirali samo eno društvo, bilo pa je nekaj dopolnitev in sprememb pravil društev. Ravno tako nismo imeli primera odvzema tujih in domačih tiskanih stvari, filmov in drugega materiala. t 2 2. PRIJAVNO-ODJAVNA SLUŽBA V letu 1984 je bilo registriranih nekaj manj kot 300 prijav stalnega prebivališča in približno enako število odjav. Razvidno je, da so prijave in odjave uravnovešene in iz tega naslova ni omembe vredno povečevanje števila prebivalcev občine. Iskalcev stalnih naselitev je največ iz naših južnih republik, ki preko sorodnikov in znancev iščejo zaposlitev. Neupravičen je tudi očitek priseljevanja Romov, saj že nekaj let ne beležimo prijave stalne naselitve. Povečevanje števila gre na račun naravnega prirastka, ki pa je izredno visok. Vse drugo so prehodni Romi, ki se na področju občine zadržijo nekaj dni in zopet potujejo. Občina Kočevje je za turiste prehodno področje, saj beležimo 4876 prijav začasnega prebivališča s kopijo iz knjige gostov. Največ postankov je zaradi prenočišča. Zanimivo je, da primerjave iz prejšnjih let kažejo, da zelo malo nihamo v številu prenočitev, kar nam tudi pove, da ne povečujemo tovrstnih kapacitet. 5. OSEBNA STANJA, DRŽAVUANSKE IN MATIČNE ZADEVE Na področju osebnih stanj, državljanskih in matičnih zadev je upravni organ v letu 1984 izvršil 169 vpisov in izdal 1039 izpiskov iz rojstne matične knjige. Za tujino je bilo izdanih 82 izpiskov iz matičnih knjig in potrdil o državljanstvu. V 64 primerih so občani zahtevali spremembo imena, priimka ali oboje. V 19 primerih je bilo potrebno osebna imena usklajevati po matičnih knjigah. V 12 primerih pa smo evidentirali dvojno državljanstvo. Tukaj imamo težave, ker dvojni državljan tujega taji. V Kočevju je bilo sklenjeno tudi 60 zakonskih zvez, še vsaj toliko pa izven sedeža matične občine. 6. KRAJEVNI URADI V okviru oddelka delujejo tudi krajevni uradi, in sicer v Predgra-du. Fari, Osilnici in Dragi. Opravljajo zadeve s področja dela oddelka na terenu. Ker pa tega dela ni dovolj za polno zaposlitev, opravljajo še administrativno-tehnična dela za potrebe krajevne skupnostti ter terenskih političnih orgaizacij in delegacij. Nekaj je bilo pripomb na račun tega dela, vendar so se stvari v veliki meri uredile. Prišli smo do prepričanja, da sploh ni vprašanje volje do dela, temveč bolj sožitje in razumevanje na terenu. V nadaljevanju želimo občane opozoriti tudi na nekaj problemov, ki nastajajo ob našem delu, ker statistični podatki dostikrat izzvenijo bolj suhoparno in tudi malo povedo. Res pa je, da je za njimi opravljenega veliko dela in to z nespremenjenim številom zaposlenih na oddelku. Tako smo bili nekaj mesecev brez referentke za prijavno-odjavno službo. Delo je potekalo s razporeditvijo dela na oddelku, delno pa s pomočjo ostalih upravnih organov (delitev benzinskih bonov). Probleme, ki jih želimo izpostaviti, navajamo tudi zato, da nam bodo občani priskočili na pomoč, da bo naše delo bolj ažurno, hitro in v obojestransko korist. Niz blokov A, B, C v naselju »4. maj« V nadaljevanju gradnje v naselju »4. maj« bomo zgradili dva niza blokov, in sicer niz A, B, C in D, E, F. Projekti za prvi niz A, B, C so bili lani izdelani in še v novembru 1984 je bil vložen na občini zahtevek za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vendar gradbenega dovoljenja še do konca maja nismo dobili, ker ni bio pridobljeno zemljišče od zasebnega lastnika. Čeprav so bili sprejeti vsi načelni sklepi o namembnosti zemljišča za graditev, se je postopek prenosa iz nerazumljivih razlogov zavlekel v nedogled. V tem času se je bistveno dvignila izhodiščna cena za m2 stanovanjske površine, in sicer od 72.000 din na 107.000 din. Pri takem čai-nu dela pristojnih organov lahko le upamo, da se bo začelo z graditvijo vsaj v 3. tromesečju. Pri urejanju soinvestitorskih odnosov smo ugotovili, da se je interes kupcev spremenil med samim urejanjem gradbene dokumentacije, in tako ni skoraj več interesa za nakup stanovanj večjih od dvosobih. Zato smo se dogovorili s projektantom, da nam med začetkom izvajanja del izdela spremembo projekta v sama dvosobna stanovanja za dve stopnišči, eno stopnišče pa ostane z iso strukturo kot je zahtevala prvotna proketna naloga. Notranja sprememba seveda ni imela nobenega vpliva nazadrževanje izdaje gradbenega dovoljenja, kar so skušali nekateri trditi. Projekti so sedaj izdelani, naredili smo novo razdelitev stanovanj in kreditov, ki so v tem obdobju v odstotku polovico manjši kot so bili v prvih dveh nizih. Z Ljubljansko banko in SGP Zidarjem smo se dogovorili, da bomo skušali fiksirati ceno s plačilom 50 % avansa, ostala dela pa se bodo plačevala po izstavljenih situacijah, kar bo seveda pomenilo prilagajanje cene položaju na trgu. Dom Dušana Remiha V Kočevju bomo gradili nov dijaški dom. Za izgradnjo tega doma bomo dobili 70 milijonov din iz republiškega sklada za izgradnjo domov. Predračun za izgradnjo pa je višji od razpoložljivih sredstev. Zato bi obstoječi dom prodali in s tem pridobili še 30 milijoov din. Objekt naj bi se adaptiral v stanovanjsko poslovno stavbo, in sicer tako, da bo v pritličju trgovina, dva stanovanja in še kakšen lokal, v treh nadstropjih pa garsonjere, razen ob koncu hodnikov, kjer naj bi bila enosobna stanovanja. Tako bi pridobili 8 enosobnih stanovanj (2 v pritličju in 6 v nadstropju) ter 21 garsonjer. Projekt za adaptacijo izdeluje Splošni projektivni biro v sodelovanju s SGP Zidar. Bodočim kupcem smo poslali soinve-stitorske predpogodbe, s katerimi se zavežejo, da sodelujejo pri odkupu starega doma Dušana Remiha v glede na kupljeno površino stanovanj. Točne cene m2 še ne vemo; izračunali smo jo informativno in ocenili, da adaptirana stanovanja ne bi presegla vrednost 80 % novo grajenih stanovanj. Točni izračun in pogodbe bomo sklepali, ko bodo narejeni projekti in pridobljena ponudba izvajalca del. Strokovna služba SSS Točka 4 Poročilo o izvajanju gradnje stanovanjskega objekta za starejše občane v Kočevju Napredovanje del na objektu, stanovanjskem objektu za starejše občane v Kočevju, poteka še naprej v skladu s terminskim planom gradnje. Zaključek gradbeno obrtniških del se predvideva v avgustu 1985. Vzporedno s tem je potrebno za nemoten zaključek del na objektu oziroma okolice objekta pospešiti pričetek montaže dvigal objekta, kjer trenutno Rade Končar zamuja rok pričetka del, ki je določen s pogodbo. Prav tako bi bilo potrebno preveriti stanje poteka del in dobavne roke za potrebno ostalo opremo objekta. Izvajalec SGP Zidar bi lahko glede na trenuten potek del pričel z deli na zunanji ureditvi objekta že v prvi polovici junija, za kar pa bi bilo potrebno predhodno skleniti pogodbo za omenjena dela po predvideni tehnični dokumentaciji oziroma določiti obseg nujno potrebnih del. Glede kvalitete že izvršenih del je potrebno omeniti problem naročene keramike na objektu, kjer kvaliteta ploščic ne ustreza v barvnih niansah, so pa tudi delna odstopanja v vzorcih posameznih keramičnih ploščic že obloženih sten. Na pomanjkljivost v izvedbi je bil izvajalec opozorjen in zahtevi po odstranitvi napak na keramiki pred zaključkom del ne nasprotuje. V času gradnje je prihajalo na objektu tudi do posameznih sprememb oziroma dopolnitev same tehnične dokumentacije, predvsem na področju strojnih in elektro instalacij. Vzroki za te spremembe so uskladitve na objektu, materiali, ki jih ni več moč dobiti na tržišču, zadostitev obstoječim predpisom. Ovseh teh spremembah so bili s strani nadzora obveščeni tako investitor kot projektant in opravljeni so bili tudi potrebni dogovori. V času gradnje so se zaostrili predpisi o dopustnih toplotnih izgubah na objektu. S tem je bila podana potreba po večji toplotni izolaciji objektov kot je bila dovoljena s prejšnjimi predpisi. Glede na ugotovitev, da s projektom predvidena toplotna izolacija objekta zadosti minimalnim pogojem prejšnjih predpisov, je dogovorjeno pove- čanje le-te, s čimer smo zadostili tudi pogojem novih predpisov. Omenjena dela so povzročila nekoliko večje stroške gradnje, ti znašajo skupno z dodatno izgradnjo kinete vročevoda v dolžini 30 m ca. 5.500.000,00 din. Strokovna služba SSS in Gradbeni nadzor IBT Ljubljana Točka 5 Sprejem sklepa o odkupu in preureditvi stanovanjskega objekta »Dom Dušana Remiha« v Kočevju Ker za gradnjo novega vajeniškega doma ne zadostujejo sredstva, združena na nivoju republike, in ker stari »Dom Dušana Remiha« ne bo več služil svojemu namenu, je potrebno stari dom v Prešernovi ulici odkupiti in ga preurediti v stanovanjsko stavbo. Vrednost starega doma je ocenjena na 30 milijonov dinarjev. V njem bi lahko uredili 21 garsonjer in 8 enosobnih stanovanj. Adaptacija bi bila razdeljena na dve faziB v I. fazi bi se odkupilo stari dom. v II. fazi pa bi se opravila vsa adaptacijska dela. Na seji Odbora za graditev, prenovo in gospodarjenje, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki bodočih soinvestitorjev ter predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak in predsednik komiteja za družbeni razvoj SO Kočevje Dušan Popovič, je bilo dogovorjeno, da združi SSS vse soinvestitorje in potrebe solidarnostnih stanovanj ter organizira adaptacijo v okviru družbeno usmerjene stanovanjske graditve. Predvidenim soinvestitorjem so bile poslane soinvestitorske predpogodbe. V danem roku nobeden od soinvestitorjev ni vrnil podpisanih predpogodb. Zato ta akcija teče še naprej in bo o njenem zaključku poročano na sami seji skupščine SSS. Skupščina občine Kočevje si je zadala kot svojo nalogo obvezo, da pojasni soinvestitorjem potrebo po skupnem nastopu, izvršni svet SO Kočevje pa je prevzel obvezo, da pridobi soinvestitorja za ureditev poslovnih prostorov v levem delu pritličja. Tudi o uspehu teh akcij bo poročano na sami skupščini SSS. Skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti se priporoča, da sprejme sklep, po katerem Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje prevzame družbeno investitorstvo pri odkupu in adaptaciji stavbe Doma Dušana Remiha v Prešernovi ulici v Kočevju. Sprejme naj se tudi sklep, da se za realizacijo I. faze (odkup starega doma) lahka začasno vložijo sredstva solidarnosti v času pridobivanja dokumentacije in sklepanja soinvestitorskih pogodb z namenom, da se omogoči neoviran začetek graditve novega doma. Sprejme se tudi sklep, da je izvajalec investitorskih del delovna skupnost strokovnih služb SSS. Nobenega dvoma ni, da je treba združiti soinvestitorje in finančna sredstva za preureditev sedanjega Doma Dušana Remiha za stanovanjske namene. Poskus, da bi se uredilo poslovne prostore, ni uspel, ker takih potreb v kočevju ni. Soseščina z zgodovinskim »Šeškovim domom« pa ne dopušča, da bi se pustilo stavbo propadati. Poleg tega se nahaja ta stavba v področju mesta, kjer teče intenzivna usmerjena stanovanjska graditev in nastaja modema kočevska mestna četrt. Strokovna služba SSS JAVNI RED IN MIR Iz tega področja želimo v prvi vrsti opozoriti prireditelje raznih prireditev in javnih shodov na pravočasno prijavo. Po praksi to store dan ali dva prej, da nismo v stanju preveriti vseh varnostnih ukrepov kot tudi ne umestnost in smotrnost prireditve. Nosilci teh dejavnosti v občini hi nujno morali izdelati letne programe prireditev in potem pravočasna posamična prijava prireditve ne bi bila več problem. Prireditve, ki jih organizirajo verske skupnosti, so več ali manj v okviru zakonskih določil in dogovorov. V dveh primerih smo sicer beležili odstopanju, vendar smo v odkritem razgovoru razčistili zadeve. 'Želimo si odkritega sodelovanja v okviru zakonskih določil in pooblastil tudi v bodoče. S strani občanov so v porastu zahteve po izdaji dovoljenj za nabavo varnostnega orožja. Izdajo teh sicer popolnoma ne odrekamo, vendar mora biti za to res tehten razlog. Od občanov si glede tega želimo razumevanje in ne kritike, saj samo izpolnjujemo zakon. PRIJAVNO ODJAVNA SLUŽBA Na tem referatu je mogoče bilo nekaj negodovanj občanov ob izdaji osebnih izkaznic, predvsem ob primerih nekaj daljših postopkov. Leto 1984 je bilo tudi leto intenzivnih zamenjav osebnih izkaznic. Čeprav je potekala zamenjava že dve leti prej, se je velika večina občanov zanašala na zadnji trenutek. Za primerjavo naj povemo, da je do konca leta 1984 zamenjalo osebne izkaznice 11593 občanov, samo v letu 1985 pa 5541. Predvidevamo, da je ostalo brez osebne izkaznice še približno 2000 občanov, ki očitno nimajo potrebe po njej. 3. PROMET Ob koncu leta 1984 je bilo v občini registrirano nekaj čez 5300 vozil, od tega je osebnih avtomobilov približo 4000. Na novo je bilo registrirano 801 vozilo in je število v primerjavi z letom prej poraslo (6-treb v družbenopolitični skupnosti (Uradni list SRS, št. 39/74) in 187. člena Statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79,2/82 in 34/84) je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne......................sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Kočevje za leto 1985 1. člen V odloku o proračunu občine Kočevje za leto 1985 (uradni list SRS, št. 14/85) se 1. odstavek 2. člena spremeni tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna v letu 1985 znašajo: 195,207.823,80 in se razdelijo: — za razproreditev po posebnem delu proračuna 193.666.682,00 — za tekočo proračunsko rezervo 1.541.141,80 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 400-7/85-5/1 Datum: maj 1985 Predsednik skupščine občine Kočevje Jože Novak V obdobju oktober-decemver je bilo opravljenih 17 inšpekcijskih pregledov in izdanih 10 odločb zaradi graditve brez dovoljenj oziroma zaradi nespoštovanja pogojev iz dovoljenj. Kot je znano, je geološka sestava tal kočevske občine tipično k raška z značilnimi kraškimi pojavi, kot so ponikovalnice, podzemni tokovi vodotokov. Mesto Kočevje odvaja fekalne odplake z mešanim sistemom kanalizacije v čistilno napravo, ki je zgrajena do I. faze in se pripravlja izgradnja druge in končne faze. V sedanji fazi čistilna naprava deluje zadovoljivo, kar kažejo tudi rezultati preiskav iztoka iz čistilne naprave. Problem čistilne naprave je širjenje neprijetnega vonja v okoliško naselje, kar pa pogojujejo mikro klimatske razmere. Zaradi tega bo potreba posebno paziti, da bo aerobni postopek deloval, ker bo le tako mogoče preprečiti neprijeten vonj. V ostalih krajih kočevske občine so iz stanovanjskih naselij fekalije izpeljane v zaprte greznice. Kmetije s hlevi pa imajo nekatera urejena gnojišča tako, da iz njih pronica gnojnica v naj bližjo ponikovalni-co. Postopoma se razmere urejajo, posebno ker je želja lastnikov, da uredijo — povečajo svoje hleve. Poseben primer, katerega bo potrebno zelo resno obravnavati, so goveji hlevi in farma bekonov v Klinji vasi. Neurejena gnojišča imajo goveje farme v Livoldu, Zajčjem polju. Kočarjih, Kačjem potoku, Rajndoluin Knežji lipi, kjer gnojnica odteka v najbližje kraške vrtače ali pa v ponikovalnice. S tem se onesnažuje kraško podzemlje, za kar pa nimamo konkretnih preiskav. Ostale goveje farme ZKGP so urejene že po načinu zbiranja gnojnice v posebnih lagunah, ali pa v greznicah pod hlevi. Najbolj grob primer onesnaževanja okolja pa pomeni farma bekonov v Klinji vasi, ki spušča neprečiščene odplake od ca. 30.000 bekonov direktno v ponikovalnice in tako v podzemlje ter obstaja nevarnost okuženja izvirov pitne vode v Podturnu. Za ureditev čistilne naprave, ki sedaj ne gleda, je bila izdana odločba sanitarne inšpekcije in je investitor pristopil k sanaciji te naprave. Za navedene primere onesnaževanja okolja in kraškega podzemlja, ki jih povzroča ZKGP s svojimi obrati, bi se moral ZKGP posebno zavzeti in izdelati predloge za postopno izboljšanje odvajanja — čiščenja odpadkov iz svojih farm. Industrija v kočevski občini je koncentrirana v mestu KOčevje in so posamezni obrati vezani na kanalizacijo, v katero se spuščajo odplake preko posebnih čistilnih naprav. V prvem polletju ni prišlo do večjih onesnaženj. razenj da je mlekarna spuščala sirotkov kanalizacijo in povzročila s tem v čistilni napravi razpad biološkega procesa razpadanja. V teku so pregledi vseh možnih onesnaževalcev vodotoka Rinže in njihovih naprav, ki morajo nevtralizirati posebne odpadne snovi, ki se pojavljajo v proizvodnji. S stalnim nadzorom in preventivnimi ukrepi vodnogospodarske inšpekcije a še posebno s pravilnim in odgovornim odnosom možnih onesnaževalcev okolja bo možno zaščititi in ohraniti čisto za bivanje primerno naravno okolje. VETERINARSKA INŠPEKCIJA Epizootiološka situacija V preteklem letu je bila situacija živalskih kužnih bolezni izredno neugodna. Področje občine je bilo vse leto še okuženo s steklino, čeprav so bili novi pozitivni primeri vedno redkejši, kar lahko pripišemo zmanjšanemu staležu lisic. Ugotovljenih je bilo 5 primerov salmoneloze pri teletih na družbenih obratih. Ukrepi za zatiranje so se le s težavo izvajali zaradi neurejenosti živinorejskih obratov. Md mlado govejo živino je bilo veliko primerov govejega lišaja -trihofitije. Zatiranje je potekalo skozi vse leto. Pregled goveje plemenske črede na IBR - IPV je pokazal, da je 70 % živali okuženih. Sanacijski posegi so v teku. Tuberkulinski test je pokazal 5 primerov suma tuberkuloze pri govedih in prašičih. Ponovni pregledi so izključili sum. Pozitiven pa je bil test pri zasebni perutnini. Sanacija je bila takoj izvršena. Listerioza je bila ugotovljena pri zasebni perutnini in ovcah. Okužbe so bile hitro omejene in sanirane. Po dolgih letih smo imeli pojav kokošje kuge. Vnos je bil iz druge republike. Ker imamo v občini večje farme kokoši in brojlerjev, šobili nujni rigorozni ukrepi. Število mastitisov je bilo v rahlem upadanju, vendar je kvaliteta mleka ostala nespremenjena. Od bolezni čebel se najbolj širi varoatoza, vendar situacija ni povsem jasna, saj se vrši premalo pregledov vzorcev čebel in drobirja. Pripomniti moramo, da so cene vseh laboratorijskih diagnostičnih postopkov izredno porasle in smo v preteklem letu porabili čez 6 milijonov dinarjev v ta namen. Pri zatiranju kužnih bolezni je bilo opravljeno 38 pregledov ter 14 upravnih ukrepov. Higiena živil Pregledi proizvodnih in prodajnih prostorov za živila ter živil v prometu so pokazali, da ni bilo večjih nepravilnosti. Nekaj podeželjskih trgovin je sila zastarelih (Mozelj, Stara cerkev) in je nujna obnova oziroma novogradnja. Več intervencij oz. reklamacij, zlasti družbenih obratov za prehrano, se je nanašalo na neustrezno kvaliteto zmrznjenih svinjskih karejev. Večje količine navedenega mesa so bile izločene iz prodaje. Skupno je bilo opravljeno 85 pregledov prodajaln, skladišč in gostišč. V letu 1984 je bilo 16 lokacijskih ogledov, izdano 12 soglasij ter opravljeno 8 tehničnih pregledov. Izvozno-uvoznih pošiljk blaga je bilo pregledano 22. Veterinarski inšpektor se je udeležil 12 predavanj, posvetov in seminarjev na RVU in fakulteti. O delu veterinarske službe in inšpekcijskih opravilih je bilo sestavljeno 50 raznih poročil za RVU, fakulteto in statistični zavod. SANITARNA INŠPEKCIJA Pri izvajanju sanitarnega nadzorstva v vseh fazah izgradnje objekta je bilo izdanih 117 poprejšnjih soglasij in opravljenih 196 lokacijskih razprav in 29 tehničnih prevzemov. Zaradi reševanja pritožb je bilo izvršenih 20 ogledov. Ostali sanitarni nadzor se je izvajal v trgovinah, šolah, WZ, objektih za preskrbo z vodo, gostinskih obratih in obratih družbene prehrane. Poseben poudarek je bil dan (onesnaževalcem okolja) na preprečevanju onesnaževanja okolja (vode, zraka, tal). Zaradi potencialne epidemiološke nevarnosti hidrične epidemije v sosednji občini je sanitarna inšpekcija pristopila k razreševanju problema pri čistilni napravi na prašičji farmi v Klinji vasi. Izdana je bila ureditvena odločba za sanacijo problema. Pri reševanju problematike divjih odlagališč se je rešil problem nedovoljenega odlagališča na Marofu. Pri ostalih objektih kontrole so se občasno pojavile sanitamo-hi-gienske pomanjkljivosti, ki so se z odločbami sprotno odpravljale. Pri rednem delu bo sanitarna inšpekcija posvetila posebno pozornost varstvu okolja: — pri onesnaževalcih zraka striktno zahtevala izvajanje vseh potrebnih ukrepov, — pri živinorejskih obratih (družbenih in zasebnih) poostrila kontrolo sanitarno-tehničnih pogojev za dispozicijo odplak, — ukrepala pri odkrivanju nedovoljenih odlagališč, — ukrepala pri odkrivanju neurejenih dispozicij odplak pri zasebnih stanovanjskih hišah. Oddelek za inšpekcijske službe občin Kočevje in Ribnica nivo. Vsklajevanje bi morali doseči predvsem pri sprejemanju srednjeročnih in dolgoročnih planov, pa tudi pri letnih programih. Večjo veljavo pa bi morasli doseči tudi z zbori delovnih ljudi in zbori občanov kot najširše delegatske baze. III. DELOVANJE SKUPŠČINSKEGA SISTEMA 1. Delovanje zborov občinske skupščine Občinska skupščina ima tri zbore z 90 delegatskimi mesti, od tega zbor združenega dela 40 delegatskih mest, zbor krajevnih skupnosti 25 delegatskih mest in družbenopolitični zbor 25 delegatskih mest. Občinska skupščina se je v tem mandatu 3-krat sestala na skupni seji vseh zborov, obravnavano pa je bilo 17 točk dnevnega reda. to je predvsem ob volitvah in spreminjanju statuta občine. Vse ostale seje so bile ločene po zborih. V nekaj primerih so delegati vseh treh zborov oz. dveh skupaj poslušali uvodna poročila in skupaj razpravljali, glasovali pa so ločeno. a) Zbor združenega dela V sedanjem mandatnem obdobju se je zbor sestal na 25 sejah, udeležba pa je bila povprečno 81,6 %, kar je 0,4 % manj kot v prejšnjem mandatu. Na teh sejah je zbor obravnaval skupno 382 točk dnevnega reda, ali povprečno 15,28 točke na eni seji, kar je skoraj za 1/3 več kot v preteklem obdobju. Vsebina večine točk dnevnega reda se je nanašala, na tekoča in druga aktualna vprašanja s področja gospodarjenja, družbenih dejavnosti tertekočega razvoja. Na dnevnem redu pa so bila tudi poročila, sprejem odlokov in druga vprašanja. V navedenem obdobju so delegati zbora združenega dela postavili 69 delegatskih vprašanj, ki so se pretežno nanašala na komunalno problematiko. Na vprašanja je odgovarjal izvršni svet oz. pristojni upravni organi ali tista skupnost oz. organizacija, na katero se je vprašanje nanašalo. Več pozornosti je zbor posvetil tudi spremljanju izvajanja stališč in sklepov, ki jih je sprejel. V delo zbora se je v tem času vključilo 188 delegatov s svojimi razpravami, pobudami in predlogi, ali 7,52 delegatov povprečno na sejo. Vključevanje delegatov v razpravo je boljše kot v preteklem obdobju. V tem obdobju pa se niso vključili v razpravo delegati naslednjih delegacij oz. konferenc delegacij: LIK, TOŽD Žaga in TOZD Iveral — kon. delegacij, GG — TOZD Gozdarstvo Pugled in TOZD Gojitveno lovišče Medved — konf. delegacij, Posestvo Snežnik ter TOZD Gozdarstvo Draga in TOZD Smuši Podpreska — konf. delegacij. Aktivnost zbora se je povečala predvsem v drugi polovici mandata. Zbor je sodeloval z izvršnim svetom, upravnimi organi in z ostalima dvema zboroma. V delo zbora so bile vključene tudi družbenopolitične organizacije in na nekaj skupnih sejah tudi nekatere skupščine SIS družbenih dejavnosti. Še premalo pa so bila v delo zbora vključena stališča samoupravnih organov organizacij združenega dela, predvsem v zvezi z razvojnimi vprašanji in tekočimi gospodarskimi gibanji. b) Zbor krajevnih skupnosti Zbor krajevnih skupnosti se je sestal 25-krat, udeležba pa je bila povprečno 72 % na sejo, kar je za 20 % manj kot v preteklem obdobju. Zbor je imel na teh sejah skupno 381 točk dnevnega reda ali 15,24 točk povprečno na eno sejo. To je veliko več, kot v prejšnjem mandatu. Zbor je obravnaval podobna vprašanja kot zbor združenega dela. s tem da je bil dan večji poudarek problemom, ki se nanašajo na življenje in delo krajevnih skupnosti. V razpravah v zboru so sodelovali delegati vseh 10 krajevnih skupnosti, in sicer 144-krat. Na seji je povprečno razpravljalo 5,76 delegata. Postavili so 20 delegatskih vprašanj, ki so se podobno nanašala pretežno na komunalno področje in druge probleme, ki se pojavljajo v krajevnih skupnostih. V primerjavi z zborom združenega dla so bili delegati zbora krajevnih skupnosti bolj aktivni v razpravah, predlogih in pobudah. Sodelovanje je bilo vzpostavljeno z izvršnim svetom. upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. V nekaj primerih je bilo potrebno usklajevanje med zbori, za posamezna vprašanja pa so bile imenovane tudi medzborovske komisije, ki so pripravile predlog zaključkov. Aktivnosti ter konkretni predlogi delegatov zbora kažejo, da so se delegati krajevnih skupnosti pripravljeni aktivno vključiti v razreševanje družbeno pomembnih in razvojnih vprašanj občine. c) Družbenopolitični zbor Družbenopolitične organizacije so v družbenopolitičnem zboru za-stopae z naslednjim številom delegatov: OK ZKS 5, OK SZDL 7, občinski svet ZS 7, občinski zbor ZZB NOV 3 in OK ZSMS 3. V celotnem mandatnem obdobju je bilo število delegatov nespremenjeno. Zbor se je sestal na 25 sejah, udeležba je bila povprečno 75.04 %, kar je za 5 % manj kot v preteklem obdobju. V tem obdobju je zbor obravnaval skupno 274 točk dnevnega reda ali 10,96 % točk povprečno na sejo, kar je skoraj polovico več kot v preteklem obdobju. V razpravah so sodelovali skoraj vsi delegati, razen treh, skupno pa so se delegati oglasili 250-krat ali 10 delegatov povprečno na sejo zbora. Delegati so postavili tudi 14 delegatskih vprašanj, predvsem v zvezi z nekaterimi perečimi družbenimi vprašanji. Zbor je zavzemal stališča do vseh pomembnih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu in svoja mnenja in stališča posredoval ostalima dvema zboroma oz. skupščinam SIS. Največkrat je družbenopolitični zbor zasedal dan pred sejama zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Sodelovanje z zboroma, izvršnim svetom in družbenopolitičnimi organizacijami je bilo dobro. V navedenem obdobju so bili storjeni pomembni premiki pri predhodni obravnavi gradiva v vodstvih in organih družbenopolitičnih organizacij ter pri usklajevanju stališč teh organizacij v predsedstvu OK SZDL. Tako so delegati prihajali na seje s stališči svoje baze, kar je omogočilo lažje in usklajeno delo zbora ter širši vpliv na sprejem posameznih odločitev. Glede na določila statuta in poslovnik bi bilo možno v prihodnje še zmanjšati število zadev, o katerih je dolžan razpravljati zbor in s tem še prispevati k razbremenitvi zbora. d) Skupini delegatov za zbor združenega dela in zbor občin Skupščine SRS V zboru občin Skupščine SRS oma vsaka občina po eno delegatsko mesto, v zboru združenega dela pa so delegatska mesta porazdeljena po okoliših oz. področjih. Tako imamo v tem zboru skupno z občino Ribnica dva delegatska mesta. Skupino delegatov za zbor občin sestavlja 12 delegatov iz vseh treh zborov občinske skupščine Kočevje, skupino delegatov za zbor združenega dela pa 8 delegatov iz zbora združenega dela skupščine občine Kočevje in 4 delegati iz zbora združenega dela skupščine občine Ribnica. Med potekom madata je prišlo v obeh skupinah do ene zamenjave delegata, v skupini delegatov za zbor združenega dela pa je en delegat umrl. Pred vsakim zasedanjem zborov republiške skupščine sta se skupini delegatov sestali najmanj enkrat, po potrebi tudi dvakrat. Seje skupin delegatov so bile ločene, le nekajkrat in ob pomembnih vprašanjih razširjene. Skupina delegatov za zbor občin se je sestala 49-krat, povprečna udeležba pa je bila 60,71 %. Skupina delegatov za zbor združenega dela se je sestala 47-krat, povprečna udeležba pa je bila 45,37 %. Pri delu skupin so sodelovali pri posameznih vprašanjih tudi izvršni svet. upravni organi, SIS in družbenopolitične organizacije. To sodelovanje in stik je bil pogostejši pri skupini delegatov za zbor občin. V prihodnje bo potrebno to sodelovanje razširiti in delegatom pripraviti več elementov za njihovo delo. Delegati so se v obeh zborih oglašali in nastopali s svojimi stališči, pripombami in predlogi, postavljali so tudi delegatska vprašanja in dajali pobude. Včasih so stališča posredovali tudi pismeno. Če aktivnost naših delegatov primerjamo z drugimi, bi nedvomno lahko nastopili pogosteje in se še bolj vključevali v delo zborov republiške skupščine. Nekaj delegatov je aktivnih v odborih in komisijah zborov oz. skupščine SRS. d) Organiziranost in delovanje SIS družbenih dejavnosti ter uresničevanje svobodne menjave dela v družbenih dejavnostih Zakoni določajo samoupravne interesne skupnosti kot obvezne oblike samoupravnega organiziranja uporabnikov in izvajalcev na področjih izobraževanja, raziskovanja, kulture, telesne kulture, zdravstvenega varstva, zaposlovanja, otroškega varstva in socialnega skrbstva in tudi navajajo temeljna vprašanja, ki jih morajo ustanovitelji opredeliti v samoupravnem sporazumu. Poleg organizacijskih so temeljna vsebinska vprašanja ugotavljanje celovitosti potreb in interesov na posameznih področjih, oblikovanje politike in sprejemanje planov. Na območju občine deluje 9 SIS z najvišjimi samoupravnimi organi — to so delegatske skupščine, od katerih je šest organiziranih v dveh zborih, to je zbor uporabnikov in zbor izvajalcev. V zborih uporabnikov je 33 delegatskih mest, v zborih izvajalcev pa praviloma deset. Poslovno poročilo veterinarske postaje za leto 1984 Veterinarska služba, služba posebnega družbenega pomena pri Veterinarski postaji Kočevje, zadovoljuje potrebe po veterinarskih storitvah tako na družbenem sektorju (TOZD Govedoreja) kot na privatnem sektorju občine Kočevje. Opravlja osnovno zdravstveno varstvo pri živalih, skrbi za preventivno zdravstveno varstvo, opravlja umetno osemenjevanje pri govejih plemenicah. vrši veterinarsko sanitarni nadzor v živilskih obratih in sodeluje pri odkrivanju, diagnosticiranju in preprečevanju živalskih kužnih bolezni. Obstoječa oblika organiziranosti veterinarske službe ustreza tako zakonskim predpisom in je obenem tudi najracionalnejša za specifično kočevsko živinorejsko proizvodnjo. Veterinareska postaja ima verificiran oddelek za epizootiologijo, oddelek za higieno živil in se pripravlja za verifikacijo oddelka za reprodukcijo domačih živali. Za opravljanje omenjene dejavnosti se je morala veterinarska postaja prostorsko in opremsko opremiti in zastaviti potrebno kadrovsko strukturo zaposlenih, katere mora še po zastavljeni poti dograjevati, da bo ustrezala minimalnim prostorskim. tehničnim in kadrovskim pogojem za opravljanje veterinarske dejavnosti. 1. FIZIČNI OBSEG DELA V LETU 1984 Fizični obseg dela je temeljil na zastavljenih planskih dokumentih, katerih sestavni deli izhajajo iz vsakoletne občinske odredbe o preventivnih in diagnostičnih preiskavah v tekočem letu za občino Kočevje, načrtovanih kurativnih posegov, opravljenih preventivnih cepljenj, preventivnih zdravljenj proti želodčno črevesnim parazitom, veterinarsko sanitarnih pregledov v živilskih obratih in kontroli nad prometom živali in živalskih proizvodov. Vsa opravljena dela in storitve v letu 1984 je opravljalo 6 diplomiranih veterinarjev in en medicinski laborant, in sicer v naslednjem obsegu: — cepljenje goved proti šumečemu prisadu — 240 kom. — cepljenje psov proti steklini — 1.263 kom. — cepljenje kokoši proti kokošji kugi — 10.000 kom. — tuberkulinizacija goved — 3.161 kom. — odvzem krvi goved za pregled na brucelozo — 2.598 kom. — pregled krvi na govejo levkozo — 2.117 kom.. — odvzem krvi in pregled na IBR in IPV — 1.770 kom. — pregled krvi na leptospirozo — 253 kom. — odvzem krvi in pregled na kužno malokrvnost kopitarjev — 37 kom. — zdravljenih je bilo: — 153 kom. konj — 6.739 kom. goved — 1.516 kom. telet — 817 kom. prašičev — 428 kom. psov in mačk — 10.951 kom. perutnine — kastracija 352 kom. bikov — dehelmintizacija 2.887 kom. govedi — parazitološko pregledanih 77 vzorcev blata — osemenjenih je bilo 1.862 kom. govejih plemenic — veterinarsko sanitarno pregledano 2.594 kom. govedi — veterinarsko sanitarno pregledano 14.092 kom. prašičev — veterinarsko sanitarno pregledano 341 kom. odojkov — trihinoskopsko pregledanih 14.433 vzorcev svinjskega mesa — odvzetih in poslanih na kemijsko preiskavo 75 vzorcev mesnih izdelkov — odvzetih in poslanih na bakteriolpško preiskavo 48 vzorcev mesa — odvzetih in poslanih na bakteriološko preiskavp 204 vzorcev mesnih izdelkov — odvzetih in poslanih na bakteriološko preiskavo 2 vzorca surovega mleka — odvzetih in poslanih na bakteriološko preiskavo 2 vzorca mlečnih izdelkov — odvzeti in poslani na analizo 4 vzorci mleka na antibiotike — odvzeti in poslani na analizo 4 vzorci mleka na biološke rezi-due, klorirane ogljikovodike in težke kovine — opravljen bakteriološki pregled mleka z antibiogramom pri 57 kravah — citološko pregledanih 30 vzorcev mleka — bakteriološko pregledanih 2 vzorca mleka — pasterizirano — reduktazni preizkus na čistočo mleka 170 vzorcev mleka. Fizični obseg dela veterinarskih storitev se je v letu 1984 povečal zaradi povečanega staleža živine na družbenem sektorju. Kljub povečanemu obsegu dela je veterinarska služba opravila vsa potrebna veterinarska opravila živinorejske in živilske proizvodnje pravočasno ob večji angažiranosti vseh zaposlenih delavcev. 2. FINANČNO POSLOVANJE: Veterinarska postaja je v letu 1984 pozitivno poslovala, kakor tudi prejšnji dve leti, od kar je začela poslovati. Vendar je za razliko od prejšnjih let, ko je bil ostanek dohodka večji, opažati upadanje dohodka, kljub presežni planski kalkulaciji celotnega prihodka. Glavni vzroki upadanja dohodka v letu 1984 so bili: — zamrznitev cen naših storitev v prvem polletju — izredno porasli materialni stroški (zdravila, kilometrina) ind. 176.84 — povečane obveznosti gospodarstva iz dohodka (index 148,86) — nerevalorizirane dotacije proračunskih sredstev pri pokrivanju • izgub za umetno osemenjevanje na privatnem sektorju, organiziranju dežurne službe ter izvedbi nekaterih obveznih diagnostičnih preiskavah na privatnem sektorju — izpada nepovratnih sredstev pri zavarovalnici Triglav za zavarovano živino 3. OSEBNI DOHODKI Gibanje osebnih dohodkov je bilo med letom zaradi pomanjkanja ostanka čistega dohodka za osebne dohodke izpod plana. Zaradi objektivnih vzrokov, ki niso dopuščali med letom planirane rasti osebnih dohodkov, zaradi izredno težkih in zdravju škodljivih in nevarnih delovnih pogojev, smo planirano rast osebnih dohodkov dosegli ob koncu leta 1984. Vendar kljub temu. da smo dosegli v letu 1984 plansko rast osebnih dohodkov (index 139,87) smo izpod povprečja rasti osebnih dohodkov celotnega gospodarstva v občini (index 149,8). Zaradi izbrane strukture veterinarskih delavcev (6 z visoko in 1 s srednjo) je bil povprečni osebni dohodek v letu 1984 visok in je znašal 38.854,30 din. kar pa ni merilo visokih osebnih dohodkov veterinarskih delavcev. Nagrajevanju po delu bomo morali posvetiti večjo pozornost, kajti kdor več dela in ima boljše uspehe, naj tudi boljše zasluži. 4. KADROVSKA IN SOCIALNA PROBLEMATIKA Pereči kadrovski problematiki mora veterinarska postaja posvetiti vso pozornost. Organizacijska oblika delovanja Veterinarske postaje Kočevje zahteva od vodij do sedaj verificiranih oddelkov pridobitev magisterskega naslova na podiplomskem študiju ob delu za vodenje teh oddelkov. To je za veterinarsko postajo dodatno finančno breme in obveza, povečana obremenitev celotnega veterinarskega kadra, za sodelujočega na podiplomskem študiju pa veliko odrekanja prostega časa za študij in ne nazadnje tudi njegov finančni strošek. Tudi štipendiranje domačega kadra je Veterinarska postaja posvetila večjo pozornost in štipendira načrtovano potrebo po veterinarskem kadru. Žal pa zaradi finančnih težav ne more samo izdvojiti dovolj denarja za štipendiranje in smo našli rešitev v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje v Kočevju. Iz celokupnega poslovanja Veterinarske postaje Kočevje je razvidno, da se srečuje z nizom problemov, katere pa veterinarska postaja sama ni v stanju rešiti. Odgovorne naloge, pred katere je veterinarska služba postavljena v času gospodarske stabilizacije, bo uspešno reševala ob rešeni finančni plati. Pri reševanju finančne plati veterinarske službe kot službe posebnega družbenega pomena pa niso udeleženi le koristniki naših uslug in storitev, temveč širša družbena skupnost. Skupščina občine Kočevje kot organizator in ustanovitelj veterinarske postaje je dolžna skrbeti za nemoteno finančno poslovanje po zastavljeni poti. Nemoteno finančno poslovanje je porok za dobro strokovno delo veterinarskih delavcev pri čuvanju zdravja živali in posredno zdravja ljudi. Ivanc Stane, dipl. vet. Analiza delovanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Kočevje (v mandatnem obdobju 1982/1986) ESA-314 UVOD V teku je tretje mandatno obdobje, v katerem uresničujemo delegatske odnose in spremljamo delovanje delegatskega sistema. Prav je, da ob pripravah na nove delegatske volitve ocenimo, kako smo v tem obdobju uveljavljali delegatski sistem. da ugotovimo slabosti in jih skušamo odpraviti ter s stem omogočimo novim delegatom boljše delo. Analiza temelji na poročilih občinske skupščine in skupščin SIS o uresničevanju letnih programov dela. na ugotovitvah iz razprav o delovanju našega političnega sistema, ki so tekle v ZKS in družbenopolitičnih organizacijah ter na ocenah o delovanju delegatskega sistema, ki so bile podane letos na KK SZDL in OO ZS v zvezi s pripravami na volitve. I. SPLOŠNA OCENA URESNIČEVANJA DELEGATSKEGA SISTEMA IN DELEGATSKIH ODNOSOV Na volitvah v letu 1982 je bilo izvoljenih skupno 2601 delegat, kar je nekoliko več kot v letu 1978. Od tega je bilo izvoljenih za skupščine SIS družbenih dejavnosti 1977 delegatov, za zbore občinske skupščine pa 624. Tu niso všteti delegati tistih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, kje je do 30zaposlenih in so vsi zaposleni delegati. Delegati za zbore občinske skupščine so delovali v 10 delegacijah za zbor krajevnih skupnosti in v 95 delegacijah ter 21 konferencah delegacij za zbor združenega dela. V tem mandatnem obdobju so se v nekaterih temeljnih samoupravnih sredinah izpopolnile metode dela delegacij, tako daje bil skupaj s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami zagotovljen vpliv na izražanje in prenašanje interesov delovnih ljudi in občanov v zbore občinske skupščine in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V nekaterih sredinah pa smo se še vedno srečevali z nekaterimi osnovnimi problemi delovanja delegatskega sistema, kot so pogoji dela, sodelovanja strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacij in podobno. Aktivnost osnosvnih organizacij ZK in družbenopolitičnih organizacij po 13. seji CK ZKJ je prispevala k temu. da so se nekatere slabosti odpravile in da se je aktivnost oz. sodelovanje povečalo, kar velja še posebej za KS Kočevje-mesto. V navedenem obdobju je bila večja skrb posvečena pripravi delegatskih gradiv. K večji obveščenosti vseh delovnih ljudi in občanov o delu delegatskih skupščin pa sedaj nedvomno prispeva priloga Kočevskih novic, kjer so objavljena skoraj vsa gradiva za občinsko skupščino in skupščine SIS. Objava gradiv v delegatski prilogi Kočevskih novic prispeva tudi k večji javnosti dela ter omogoča celovitejši vpogled delovnih ljudi in občanov v probleme in predlagani rešitve v družbenih dejavnostih in v občini, omogoča pa tudi isklajeno delo med delegacijami, samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. Kljub pozitivnim premikom pa se pojavljajo še vedno določene slabosti v delovanju delegatskega sistema. Nekatere delegacije se ne sestajajo redno, kot razlog pa navajajo obsežna in nerazumljiva gradiva, zoženo možnost odločanja, neupoštevanje mnenj delegatov in »avtoritativen« nastop predlagateljev gradiv. Na udeležbo vpliva tudi slabše sodelovanje v temeljnih samoupravnih sredinah. Slabše so delovale tudi temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki imajo manj skupnih interesov. V določenem obdobju se je poslabšala tudi udeležba na posameznih zborih občinske skupščine oz. skupščinah SIS. Aktivnosti družbenopolitičnih organizacij so prispevale tudi k temu, da so se delegati pogosteje vključevali v razpravo s predlogi in pobudami iz temeljnih samoupravnih sredin, kar velja zlasti za zbor združenega dela in nekatere zbore uporabnikov v skupščinah SIS družbenih dejavnosti. Z rednim letnim in tekočim programiranjem ter vsklajevanjem dela med občinsko skupščino, skupščinami SIS družbenih dejavnosti in družbenopolitičnimi organizacijami smo dosegli večjo vsklajenost in skupno aktivnost pri razreševanju nekaterih pomembnih vprašanj ter dosegli večje vključevanje skupščin SIS družbenih dejavnosti kot četrti zbor občinske skupščine. Na tem področju bi lahko dosegli še boljše delovanje in večje premike, kar moramo upoštevati v prihodnje pri programiranju dela. Pozitiven premik pri delu vseh skupščin, predvsem pa zbora združenega dela, je bil dosežen tudi v tem,da so bila pogosteje na dnevnem redu tekoča in aktualna vprašanja v zvezi z uresničevanjem srednjeročnih in letnih planov, tekočimi gospodarskimi gibanji in stabilizacijskimi prizadevanji, manj pa je bilo normativnih zadev. Postopno se uveljavlja tudi nadzorna funkcija občinske skupščine, saj so pogosteje delegati spremljali izvajanje sklepov in stališč občinske skupščihe oz. posameznih zborov. V navedenem obdobju je bil pri delovanju delegatskega sistema dosežen določen napredek, ugotovljene slabosti in pomanjkljivosti pa bomo morali odpraviti z večjo skrbjo za funkcioniranje sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih sredinah. II. DELOVANJE DELEGACIJ V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Številčno stanje delegacij v KS in OZD-se je tekom mandata nekoliko zmanjšalo zaradi preselitve nekaterih delegatov, spremembe zaposlitve in smrti. Nadomestne volitve niso bile opravljene, ker število delegatov v posameznih delegacijah ni padlo pod zakonsko določeno mejo. V začetku mandatnega obdobja je bilo za vse novoizvoljene delegate organizirano usposabljanje, vendar udeležba ni bila najboljša, prispevalo pa je k lažjemu in boljšemu delu. Na učinkovito delo delegacij vpliva tudi dobro delovanje družbenopolitičnih organizacij in razviti samoupravni odnosi. Zato je bilo delo delegacij v takih sredinah uspešnejše. Delegacije iz teh sredin so prenašale interese delovnih ljudi in občanov in posredovale tudi določene predloge in pobude, ki so bile posredovane tudi zborom republiške skupščine. Zbori skupščin in tudi izvršni ter upravni organi so pobude in predloge delegatov v največji možni meri tudi upoštevali. Nekatere delegacije so se pri svojem delu srečevale s težavami, kar je vplivalo na udeležbo na zborih skupščin in tudi na aktivno vključevanje v delo in odločanje skupščin. Nekatere delegacije in konference delegacij so bile nesklepčne, ni bilo sodelovanja s samoupravnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi službami, v bistvu so bile prepuščene same sebi. Nekaj teh pomanjkljivosti je bilo odpravljenih z razgovori v temeljnih sredinah, ki jih je organiziralo predsedstvo občinske skupščine in z aktivnostjo družbenopolitičnih organizacij. Navedene pomanjkljivosti so tudi prispevale k temu, da so bile v posameznih sredinah delegacije med seboj nepovezane in so delegati prišli na občinsko skupščino oz. na skupščino SIS z različnimi stališči o istem vprašanju. Najbolj redno se sestajajo delegacije za zbor krajevnih skupnosti, največ težav pa imajo nekatere delegacije za SIS družbenih delavnosti in konference delegacij. Pri povezavi delegacij v konference delegacij za prihodnje volitve bo potrebno povezati delegacije tistih sredin, ki imajo določene skupne interese. Nekatere delegacije za SIS družbenih dejavnosti bo potrebno združiti, saj imajo v nekaterih sredinah preveč delegacij. Razmisliti moramo tudi še o drugih ukrepih za boljše in učinkovitejše delo delegacij. Ena izmed slabosti je tudi ta, da smo imeli v nekaterih večjih delovnih organizacijah več delegacij oz. konferenc delegacij. Med njimi ni prihajalo do vsklajevanja interesov delovne organizacije kot celote, zato so se na zborih skupščin pojavljali posamezni oz. parcialni interesi. V prihodnjem mandatnem obdobju bi morali doseči organizirano usklajevanje interesov tudi zotraj delovnih organizacij v več TOZD. V temeljnih samoupravnih sredinah povzroča določene probleme tudi razvejanost delegatskega sistema, predvsem v večjih KS in v večjih OZD. V teh sredinah imamo samoupravne organe, delegacijo ali več za zbore občinske skupščine, več delegacij za skupščine SIS družbenih dejavnosti, delavski svet ali svet KS je delegacija za SIS materialne proizvodnje za nekatere predvsem medobčinske SIS pa imamo izvoljene posamezne delegate. Vsklajevanje med vsemi temi mehanizmi našega delegatskega sistema je težko in zato je težko zagotoviti prenašanje vsklajenih interesov na občinski oz. republiški PREGLED INDEKSOV LETO 1984 V PRIMERJAVI Z LETOM 1983 IN PLAN 1984 index Element resolucija 83 - plan 84 realizacija 84 83/84 P84/84 Celotni prihodek 10.282.845.15 12.853.000.00 14.442.718.20 140.45 112.37 Porabljena sredstva 3.834.237.05 5.181.500,00 6.780.337.00 176.84 130.86 Dohodek 6.448.608.10 7.671.500.00 7.662.381.20 118.82 99.89 Obveznosti iz dohodka 966.964.(41 1.257.000.00 1.436.558.50 148.86 114.29 Cisti dohodek 5.481.643.50 6.414.500.00 6.225.822.70 113.58 97.05 - za OD 3.866.002.25 5.402.000.00 5.407.115.50 139.87 1(H).10 - za SS 547.323,50 201.897.00 36.89 - za SP 400.000.00 1.012.500.00 200.000.00 50.00 80.86 - za PS 410.373.75 102.746.70 50,00 25.04 — za RS 257.944.00 306.495.00 118.83 - za SIS po SaS 7.528.50 St. zaposlenih na podlagi ur 92.27 108.(K) 1(H).70 109.14 93.24 Brutto OD na zap. 41.898.50 50.018.50 53.695.50 128.16 107.36 Netto OD na zap. 29.559.90 38.854.30 131.45 Celotni dohodek v primerjavi: — porabljena sredstva 37.28 40.31 46.95 125.94 116.48 - obevznosti iz dohodka 9.41 9.78 9.95 105.74 101.74 - brutto OD 37:60 42.03 37.44 99.58 89.08 - skladi 15.71 7.88 5.66 36.03 71.83 SMERNICE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KOČEVJE ZA OBDOBJE 1986—1995 2000 OSNUTEK ESA-310 Gradivo za to točko je zaradi obsežnosti napisano posebej in posredovano vsem vodjem delegacij ter poslovodnim organom organizacij in skupnosti. Smatramo namreč, da bi s skrajšanjem gradiva smernice izgubile na svoji strokovnosti. Komite za družbeni razvoj Predsednik Dušan Popovič, dipl. oec. ESA-312 Predlagatelj: Izvršni svet OSNUTEK Na podlagi 30. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) in 187. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79 in 2/82), je Skupščina občine Kočevje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne........ sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje 2. ureja stavbna zemljišča v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; 3. oddaja nezazidana stavbna zemljišča, s katerimi upravlja občina; 4. upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter razpolaga s temi sredstvi skladno s svojim finančnim načrtom; 5. opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in predpisi občinske skupščine. Naloge iz prejšnjega odstavka sklad opravlja po svojih organih, strokovni službi in organizacijah združenega dela. 4. člen Sredstva sklada so: 1. denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča; 2. denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni lastnini investitorjem; 3. denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča; 4. druga sredstva. Sredstva iz prejpnjega odstavka se združujejo na računu sklada. 5. člen Podrobnejšo organizacijo in delovanje sklada določi njegov statut, ki ga sprejme upravni odbor sklada in potrdi občinska skupščina. II. IME IN SEDEŽ SKLADA L SPLOŠNE DOLOČBE L člen Za zadovoljevanje skupnih potreb in interesov delovnih ljudi in občanov na področju pridobivanja stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, razpolaganja s stavbnimi zemljišči, urejanja stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev, ter upravljanja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, se v občini Kočevje ustanovi sklad stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, s tem odlokom ter z njegovim statutom. Sklad se vpiše v sodni register. 6. člen Sklad nastopa v pravnem pomenu in nasproti tretjim osebam z imenom: Sklad stavbnih zemljišč občine Kočevje. Sedež sklada je v Kočevju. Ljubljanska c. 26. III. PREDSTAVLJANJE IN ZASTOPANJE SKLADA 7. člen Sklad predstavlja in zastopa predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upravnega odbora sklada sklepa pogodbe in podpisuje za sklad, razen v zadevah pisarniškega poslovanja. Pogodbe o oddaji del urejanja stavbnega zemljišča sklepa predsednik upravnega odbora lahko le na podlagi sklepa upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča pa lahko sklepa predsednik upravnega odbora le na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča sklada. 3. člen Sklad opravlja naslednje naloge: L financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev; 8. člen V zadevah pisarniškega poslovanja podpisuje za sklad funkcionar občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila. Administrativno-tehnična in druga opra- vila bo opravljal v breme sredstev sklada oddelek za gospodarstvo občine Kočevje. 9. člen 18. člen Letni program nalog sklada, njegov finančni načrt in zaključni račun sprejme upravni odbor sklada, potrjuje pa te akte občinska skupščina. Predsednik upravnega odbora sklada in funkcionar upravnega organa iz prednjega člena tega odloka lahko pooblastita vsak zase v mejah svoje pristojnosti drugo osebo za zastopanje sklada. IV. ORGANIZACIJA SKLADA 10. člen Organi sklada so: 1. upravni odbor sklada 2. komisija za oddajanje stavbnega zemljišča 3. stalna ali začasna delovna telesa, ki jih določa statut sklada 1 L člen Upravni odbor je naj višji organ upravljanja sklada in odloča na svojih sejah o vseh bistvenih vprašanjih poslovanja in delovanja sklada. Pristojnosti in način dela upravnega odbora sklada ureja statut sklada. 12. člen Upravni odbor sklada ima predsednika in 10 članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed svojih delegatov, od katerih je več kot polovica iz vrst delegatov za zbor združenega dela. Imenovanje predsednika in članov upravnega odbora se izvede po postopku in na način, ki ga določa statut občine oziroma poslovnik občonske skupščine za imenovanje predstavnikov občine v organe upravljanja organizacij združenega dela. Predsednik in člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni občinski skupščini. 13. člen Komisija za oddajo stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev in jo imenuje upravni odbor sklada. Sestav komisije, postopek in način njenega imenovanja ureja statut sklada. VI. KONSTITUIRANJE SKLADA 19. člen Sklad stavbnih zemljišč se konstituira z izvolitvijo upravnega odbora sklada in z vzpostavitvijo notranje organizacije upravnega organa v smislu 14. člena tega odloka. Konstituiranje sklada ugotovi izvršni svet skupščine občine s sklepom. Na podlagi ugotovitvenega sklepa iz prejšnjega odstavka in tega odloka priglasi vpis sklada v sodni register funkcionar upravnega organa 14. člena tega odloka. VIL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 20. člen Z dnem vpisa sklada v sodni register preneha z delom stavbna zemljiška skupnost pri SIS za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje. Sredstva, pravice in obveznosti SIS-a za komunalno in cestno dejavnost občine Kočevje glede urejanja, upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem se prenesejo na sklad. 21. člen Priprave za imenovanje predsednika in članov upravnega odbora sklada in za vzpostavitev notranje organizacije upravnega organa iz 14. člena tega odloka morajo pristojni organi občinske skupščine opraviti najkasneje v dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 22. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Številka: 35-3/84-3/1 Datum: Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 14. člen Administrativno tehnična in druga opravila za sklad opravlja oddelek za gospodarstvo občine Kočevje kot njegova strokovna služba. Notranjo organizacijo občinskega upravnega organa odredi Izvršni svet občinske skupščine v skladu s sporazumom, ki ga sklene z upravnim odborom sklada. V sporazumu iz prejšnjega odstavka se določi tudi obseg in vrsta nalog, ki jih upravni organ opravlja za sklad, osnove in merila za zagotavljanje sredstev za delo, način koordiniranja dela ter druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti. Na upravni organ se ne morejo prenašati pravice, pooblastila in odgovornosti sklada oziroma njegovih organov. 15. člen Posamezna strokovna dela, zlasti dela strokovno tehnične narave, ki so povezana s dejavnostjo sklada, sklad odda s pogodbo organizaciji združenega dela. V. PROGRAMIRANJE IN FINANCIRANJE NALOG SKLADA 16. člen Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu. Sklad oblikuje program nalog na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine. 17. člen Na podlagi programa nalog iz prejšnjega člena prejme sklad finančni načrt, s katerim opredeli potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog in višino sredstev za delovanje sklada in njegove strokovne službe. OBRAZLOŽITEV: Osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Kočevje temelji na zakonu o stavbnih zemljiščih, kateri zahteva glede na znano problematiko po vseh občinah okoli urejanja, pridobivanja ter razpolaganja s stavbnimi zemljišči, enotno ureditev in ustanovitev pravne osebe — sklad stavbnih zemljišč, katerega pristojnosti in naloge so opredeljene v tem podzakonskem aktu. Osnutek odloka ureja oz. določa pristojnosti in naloge, način financiranja in delovanja sklada in konstituiranje sklada. Sprejem odloka bo terjal: — spremembe pri organizaciji SIS za komunalno in cestno dejavnost kot tudi pri novem nosilcu — nova zaposlitev; — spremeniti se bo moral način financiranja urejanja stavbnih zemljišč (prispevek za urejanje stavbnih zamljišč). Do sedaj sb investitorji oz. kupci stanovanj plačevali delež v m2 stanovanjske površine oz. je bilo vključeno v investicijo m z opremljanjem se je pričelo šele s pričetkom investicije, na-m*n sklada pa je, da se uredijo in pridobijo stavbna zemljišča po planu graditve za določeno obdobje in bo treba tudi finance združiti po programu sklada pred pričetkom izvajanja investicije. Finančno ureditev bo potrebno speljati s posebnim SS, s tem da bi šlo le za prerazporeditev sredstev, ne pa za dodatno finančno obremenitev gospodarstva. — potrebno bo zaposliti primeren kader, kajti sklad ho nosilec investicij, planiranja, urejanja stavbnih zemljišč, izdelave investicijskih programov itd. Odlok je posredovan zboroma občinske skupščine v obliki osnutka in je možno nanj predlagati mnenja in pripombe, ki jih bomo jx> presoji vključili v predlog. Odlok sestavila: TEKAVEC Bernarda, načelnik oddelka za gospodarstvo kočevske • novice Jože Kotnik s soprogo Človek revolucionarne preteklosti Družino Kotnik sem poznal le po pripovedovanju mojega pokojnega očeta in drugih. O njej sem slišal vse najboljše. Kot najštevilnejša družina daleč okoli so bili najaktivnejši na vseh področjih družbenega življenja. Njihova odlika je bila velika privrženost slovenstvu. Kjer so bili Kotniki, tam je bilo vedno veliko petja in dobre volje. Jožeta Kotnika sem obiskal v Dolgi vasi, v majhni obcestni hišici, kjer s svojo ženo običajno preživi toplejše dni v letu. Preprost, stvaren in prepojen z življenjskimi izkušnjami mi je že kar na začetku obiska zupal, da ga je doslej obiskalo že nekaj novinarjev in drugih pišočih ljudi, pa od vseh pogovorov ni nikoli nič nastalo. Tudi jaz mu nisem ničesar obljubil. Pisati o človeku je sicer lahko, spoznati ga, prodreti vanj pa je težje, mnogo težje. Za tako dejanje potrebuješ čas, zaupanje, občutek, pa tudi potrpljenje. Jože je pripovedoval živo, čepa je bilo treba, je tudi zamahnil z roko in povzdignil glas. Pravi, da seje sedaj v pokoju precej ohladil, pa vendar ne more skriti svojega nemirnega duha in žilavosti. Bilje pravi človek akcije. Ne bom obnavljal vseh njegovih zanimivih in dramatičnih pripovedi. V tistih časih je bilo tako ali drugače vsem hudo. Ogrel meje z nečim drugim. Njegov neomajen karakter, trmasta privrženost ter pravilna in jasna idejna opredelitev ga kažejo drugačnega od drugih. Poštene in napredne odnose je gojil v delovnem okolju, sokolskem društvu, v borbi s Kočevarji za pravice Slovencev, v obdobju delovanja krajevnega narodno osvobodilnega odbora OF Mozelj, v partizanih in ne nazadnje med svojimi družinskimi člani. Kako pomagati in pravilno usmerjati ljudi na usodnem križpotju? Kako dopovedati ljudem, da ima prav? To so bila najpomembnejša vprašanja tistega čaša. Takšen je bil Jože Kotnik: kolar, avtokaroserist, gozdni delavec, miner na cesti, revolucionar, aktivist, tajnik in blagajnik prvega krajevnega narodno osvobodilnega odbora OF v Mozlju, pozneje uslužbenec, ekonomist, direktor in sedaj upokojeni Dol-govaščan in Ljubljančan hkrati. Bil je velik praktik, pravi aktivist, vedno sredi dogajanja. Koliko domačinov ve, da je bil Jože najvidnejši slovenski partizanski fotograf v letih 1942-43?! Njegove fotografije dopolnjujejo pomembno literarno zgodovino slovenskega naroda iz obdobja NOB. Kmalu po vojni je poklonil kočevskemu muzeju najdragocenejše, kar mu je ostalo iz težkih dni: partizansko bluzo, torbo, kapo in puško, ki jo je naredil sam. Okrog leta 1970 je Jože odpeljal v muzej oba sinova z na- menom, da jima pokaže svoje vojne dragocenosti. V grlu ga je stisnilo, ko je ugotovil, da so vsi podarjeni in dragoceni spomini iz vojne vihre enostavno izginili. Pred kratkim pa si je Jože ogledal v kočevskem muzeju razstavo Osvoboditev Kočevske, na kateri je takoj spoznal svojo podarjeno puško in bluzo. Tako je Jože po 15. letih spet dobil zaupanje v kočevski muzej. To potrjuje tudi dejstvo, da bo muzeju poklonil tudi fotoaparat, s katerim je posnel preko 120 znamenitih posnetkov iz časov borbe in ki so shranjeni v Muzeju NOB v Ljubljani. Jože ne pričakuje družbenega priznanja, preveč je skromen in nima komolcev. Pričakuje pa varovanje tiste kulturne dediščine, ki je posameznike spremljala v odprti borbi pri odločanju o usodi slovenstva. Jože kljub zaslužnemu pokoju doma ne sameva. Rad izdeluje različne lesene in kovinske predmete ter tudi riše. Vsakdanje dneve mu krajša drdrajoči klopotec, cestni hrup, razumevajoča soproga in občasni obiski njegovih prijateljev. Jože se je kaj kmalu navdušil za liberalno napredno usmerjene sokole. Dobesedno izgoreval je v borbi za slovensko stvar, za slovensko besedo, slovensko petje. Ko so pozneje prišli na oblast klerikalci in organizirali prosvetna društva, je masa ljudi trumoma zapuščala sokole in se vključevala v nove vrste. Jože ni hotel menjati kože, ostal je pri sokolih. Zaradi tega se je celo sprl s svojci v družini. Da se je izognil neprijetnostim, je odšel za nekaj časa na novo službeno mesto na Sušak. Prepiri med Slovenci pa so se nadaljevali. Svojo žlico so dodali še Kočevarji in zmeda je bila tu. Nato je vojna postavila Slovence na kamen preizkušnje. Jože je s prepričevanjem in pojasnjevanjem položaja začel najprej v svojem družinskem krogu. Na sestanku v gozdu pri Ferdrengu je prepričeval svoja brata, naj se celotna družina umakne v ilegalo, med partizane. Ker so o tem predlogu doma predolgo premišljevali, so medtem Italijani odpeljali vso družino v izgnanstvo, domačijo v Suhem potoku pa požgali dotal. Potem je bilo treba dopovedati tudi drugim, da so tako imenovani hosta-rji ali antikristi čisto navadni ljudje in to zavedni in pošteni rodoljubi. Jože je na svojem območju ljudi pridobival počasi, vendar vztrajno. Bil je tudi previden: prišel je, opravil nalogo in izginil. Vsako nalogo je opraval v celoti, prav s trmasto natančnostjo. V svoji drznosti in smelosti pa ga je spremljala tudi sreča. Nekoč je v Ljubljani zašel v skupino ljudi, ki je vzklikala nacistična gesla. Bilo je ogromno gledalcev. Vsi so mirno poslušali in nihče ni mignil z mezincem. To je Jožeta najbolj razburilo. Kri mu je zavrela, prerinil seje do govornika in ga začel obdelovati s pestmi. Šele potem so se ljudje vzdramili. Nastala je zmeda. Šele ko so naši ljudje pregnali nemčurje, je Jože občutil olajšanje, odrešitev. IVE STANIČ Aktivnost v zvezi s kmetijskimi zemljišči Neracionalna raba kmetijskih zemljišč v preteklem obdobju je bila posledica pretirane usmeritve v hiter industrijski razvoj. S tako družbeno usmeritvijo se je spremenil odnos do zemlje tudi kot vrednote, saj smo bili priča na eni strani ogromnim zapuščenim kmetijskim površinam, na drugi pa nepremišljenim posegom na te površine z novogradnjami in drugimi posegi. Zavest, da je s tako prakso treba prenehati, je iz ožjih krogov prodrla tudi v širši krog. Ob sprejemanju zakona o kmetijskih zemljiščih, posebno pa ob sprejemanju slovenske ustave v letu 1974, je bilo poudarjeno, da je potrebno dobrine naravnega bogastva, torej tudi kmetijsko zemljo, smotrno izkoriščati. Toda v naši občini se je trend posegov v kmetijska zemljišča nadaljeval. Vsa prizadevanja samoupravnih organov kmetijske zemljiške skupnosti so bila mnogokrat brez- uspešne, ker posamezniki niso hoteli upoševati sprejeta stališča in tudi predpise. Podatki o spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč za zadnjih deset let kažejo, da seje letno spremenilo v stavbna zemljišča od 4 do 12 hektarov kmetijskih površin, od tega največ v dolinskem delu v okolici Kočevja. Veljavni predpisi o spremembi namembnosti se niso dosledno upoštevali (tudi na območju naše občine ne). To pa je imelo za posledico, da je republiška skupščina konec leta 1982 sprejela začasni intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. Bistvo tega predpisa je popolna zaščita najboljših kmetijskih zemljišč, dokler občinske skuščine ne pripravijo in sprejmejo prostorskega dela družbenega plana. V ta namen je bila v letu 1983 opravljena kategorizacija kmetij- skih zemljišč, ki je pokazala, daje na območju občine kar preko 82 odstotkov gozdnih površin. Delegati občinske skupščine so v oktobru minulega leta sprejeli sklep o uskladitvi prostorskega dela družbenega plana z veljavnim zakonom. Sprejeti prostorski del družbenega plana je bil predložen republiški recenzijski komisiji, ki nanj ni imela kakih bistvenih pripomb razen enega območja. Dokončno stališče o tem bo izdano v kratkem, ker je bil v tej zvezi izvršen terenski ogled. Dolgoročno rešitev glede varovanja kmetijskih zemljišč v planskem procesu ureja zakon o urejanju prostora. Ta je v veljavi že od lanskega leta. V bistvu je ta pozitivni predpis prevzel določbe intervencijskega zakona o kmetijskih zemljiščih. Iz navedenega izhaja, da tudi v bodočem planskem procesu niso kmetijska zemljišča izven. Njihovo varovanje bo vsaj t&ko, če še ne večje kot je bilo to doslej. To kaže tudi analiza razvoja kmetijstva, ki služi za snovanje bodočega srednjeročnega obdobja od 1986-1990 in dolgoročnega načrta do leta 2000. Ta je pokazala, da je bilo v minulih 15 letih večje povpraševanje po hrani kot je bila njena ponudba. Ta ugotovitev terja, da v prihodnjih planskih procesih vložimo vse napore za varovanje kmetijskih zemljišč. Nujno potrebno bo planirati in izvajati gradnjo na slabših kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Teh je v okolici Kočevja dovolj. Zraven tega pa bo potrebno nadaljevati melioracije in agromelioracije kmetijskih zemljišč, ki so bila v povojnih letih prepuščena zaraščanju. Prvi uspehi na tem področju so bili doseženi v Starem logu, Nemški loki, na Hribu pri Koprivniku in še drugod. DRAGOŠ VIKTOR AVTO-MOTO DRUŠTVO KOČEVJE TRG ZBORA ODPOSLANCEV 61330 KOČEVJE, p. p. 13 TELEFON: 851-127 V sestavi Avto moto zveze SLovenije deluje 89 avto-moto društev. Eno izmed njih je tudi AMD Kočevje, ki ima po trenutnem stanju že včlanjenih 804 avtomobiliste in 260 članov pomladka. Vseh članov v Sloveniji je nad 90000. Članstvo AMZS ima izredne ugodnosti tako doma kot tudi v inozemstvu. Našteli bi samo nekatere: — brezplačni prevoz poškodovanega vozila (500 km) — brezplačna odprava manjših okvar na vozilu — v bazah AMZS članski popust pri testiranju vozila — 10% popust pri kasko zavarovanju vozila — popust v avtokampih — garantno pismo za tujino, v vrednosti 500 švicarskih frankov — člani AMD prejmejo mesečno glasilo »Moto revijo« Dosedaj je včlanjenih v naši občini četrtina lastnikov osebnih vozil. Občani se lahko včlanijo pri enem izmed 89 društev na osnovi pismenega ali osebnega sporočila. Materiral je dostavljen po povzetju. Letna članarina je 700 din. BANJA LOKA Napad na italijansko postojanko v noči od 21. na 22. junija 1942 I. dnjih postojank, bodisi iz Morave ali pa iz Petrine. Nekaj dni pred napadom so se enote bataljona Kočevskega odbora in mladinske hrvaške čete zbrale in končale zadnje priprave v rejonu vasi Drežnik ter Jesenov VT Dan pred začetkom napada s° šle starešine na komandantsko ogledovanje; med njimi je bil tudi komandir mladinske hrvaške čete r~ znani junak Gorskega Kotara 'n narodni heroj Zdenko Petrano- vič—Jastreb. Postojanki so se tako približali, da so lahko opazovali sprehajanje Italijanov po vasi. Tu so se dokončno dogovorili o načinu napada. Zamisel za napad je bila: v noči od 21. na 22. junij udariti na postojanko! Četa hrvaškega mladinskega bataljona je dobila nalogo, da napade in uniči sovražnika v hiši 2 in 4, potem pa izvrši napad na sovražnika v hiši L Kočevski bataljon brez ene čete je imel nalogo, da napade sovražnika v hiši 3 in 4, potem pa skupno s hrvaško četo napade in uniči sovražnika v hiši L V primeru, da napad ne uspe, zaradi močnega sovražnikovega vdora s smeri sosednjih postojank Morave in Petrina, so v štabu bataljona določili smer umika proti Stružnici. Bataljonsko previjališče za ranjence so določili v vasi Jesenov vrt. V načrtovanju akcije je bilo treba spričo bližine močnih sovražnikovih postojank misliti tudi na zavarovanje. Postojanka Morava je štela približno 200 mož in Petrina 150 mož. Zavarovanje v smeri Morava je prevzela ena četa Kočevskega bataljona, ki je posedla položaje pri vasi Kaptol, dočim je zavarovanje v smeri Petrina prevzel Hrvaški mladinski bataljon brez Jastrebove čete. Kot domačina so me določili za vodiča komandirju hrvaške mladinske čete—Jastrebu. Zvečer 21. junija, pred odhodom, je borcem in starešinam spregovoril komandant Kočevskega bataljona. V krajšem govoru je dejal borcem, da bodo to noč napadli okupator- ja skupaj s hrvaškimi partizani v vasi Banja loka. Pozval jih je,da se sami izkažejo kot pogumni borci v akciji na postojanki, ki jo bodo skupaj s hrvaškimi partizani napadli in s tem kalili bratstvo in enotnost. Kratek, razumljiv in vzpodbuden komandantov govor je borce navdušil, da so mu enoglasno pritrdlili: Hočemo. Živeli hrvaški partizani! Živeli slovenski partizani!« Po končanem govoru komandama bataljona so se enote razmestile na krajši počitek. Ko je vse naokoli v temni noči utihnilo, so pred polnočjo 21. junija čete krenile, da izvršijo svoje naloge. Bordi so zasedli določene izhodiščne položaje za napad. Dogovorjeno je bilo, da se splošen napad začne ob četrti uri 22. junija ali pri prvem strelu sovražnika. Napadalne skupine so hotele z iznenadnim napadom sovražnika presenetiti, kar pa jim ni uspelo. Kljub veliki pazljivosti je sovražnikov stražar pri hiši 2 partizane opazil in s strelom opozoril posadko na nevarnost. Toda to partizanov ni zmedlo, sovražnikovo streljanje so preglasili pu-škomitraljezi, puške, bombe in glasni klici: »Juriš!«. Sovražnik se je v hiši 2 žilavo upiral. Ko je imel enega mrtvega in dva ranjena, so italijanski vojaki zbežali v hišo L Priprave za napad v hišo 3 so se zavlekle. Ko so borci naskočili na gospodarsko poslopje in hišo, sovražnika ni bilo več. Poglejmo, kaj seje dogajalo pri napadu na sovražnika v hiši 4. Slučajno se je v hiši 6 in na položajih okrog nje, ki je bila oddaljena kakih 100 m daleč od hiše 4, zbralo večje število hrvaških in slovenskih borcev, namenjenih, da napadejo sovražnikovo posadko v hiši 4. Posadka je štela 9 vojakov in je imela težki mitraljez »Breda«. Jastreb je spretno izbiral položaje za puško-mitraljez, bombaše in druge borce te močne partizanske skupine. Jastreb in ostali borci so skozi kuhinjsko okno ogledovali italijanskega stražarja, ki se je s puško na rami brezbrižno sprehajal s par koraki levo ali v desno smer hiše, ne sluteč, da ga že opazujejo partizanske oči. Nepričakovano, nekaj več minut pred dogovorjeno uro za napad, se je na zahodnem delu vasi zaslišal prvi strel. Ko je Jastreb opazil, da je sovražni stražar pobegnil v hišo, je dal povelje: »juriš!« Vsi so vpili »juriš«, toda na juriš so planili najhrabrejši. Na napad skupine borcev so Italijani odgovorili nepričakovano naglo in ostro. O prvega naleta je bilo mnogo odvisno, toda ta, žal ni uspel. Skupina borcev ni obupala, ampak prav nasprotno, pognala se je drugič proti hiši v nov napad. Tudi ta se je končal brez uspeha. Jastreb je znal dobro italijanski jezik. Zato jih je pozval, naj se v desetih minutah vdajo. Eden od Italijanov je šel na posvet v hišo 1 in se kmalu vrnil. Partizani so nestrpno čakali odgovora. Po desetih minutah je prišel odgovor: to so bili rafali mitraljeza in eksplozije bomb. Posadka se je iz hiše še naprej zagrizeno borila, močno streljala inmetala bombe. Ko so partizani prišli do zaključka, da se brez večjih žrtev hiše ne da zavzeti, so zažgali manjše gospodarsko poslopje, ki je bilo ob hiši. Ko je streha hiše začela goreti, so partizani, na čelu z Jastrebom, že tretjič jurišali. Vrata so bila zaprta. Jastreb je s kundakom puške udaril po njih. Ker pa je imel še zmeraj prst na petelinu puške, je puška ustrelila. Spraševali smo se, od kod ta strel. Nadaljevanje na str. 6 Ali nam je kultura še potrebna? Kočevci se zadnje čase zelo radi potožimo, češ da se pri nas na kulturnem področju ničesar ne dogaja. Podobno ugotavljajo tudi mladi v centru usmerjenega izobraževanja, saj so svoje glasilo imenovali kar Usmerjeno mrtvilo. Dejstvo je, da pri nas manjka domače kulturne tvornosti. Kulturo večinoma kupujemo, manj pa jo sami ustvarjamo. Pogrešamo domačo gledališko, litera-rno-pesniško, dopisniško dejavnost, plesno aktivnost, klubsko življenje, predvsem pa dobro organizirano in množičnejše petje in kulturna družabna srečanja. Po drugi strani pa smo Kočevci ljudje posebne vrste. Na maloštevilne in redke kulturne prireditve se slabo odzivamo ali pa jih največkrat kar spregledamo. Kvalitetni filmi so v Sloveniji sorazmerno dobro obiskani, v Kočevju pa ima kinematograf z njimi največ izgube, saj je obisk tako slab, da večkrat filma enostavno ne predvajajo, ker ni gledalcev (Prepričan pa sem, daje informiranost v Kočevju boljša, kot v ostalih slovenskih krajih). Zanimanje za Kočevsko pop kuhinjo je bilo v Kočevju slabo, v Črnomlju pa je za ogled predstave zmanjkalo vstopnic. Vrsto prireditev, ki so bile v Kočevju od 26. aprila do 10. maja letos je obiskalo tako malo ljudi, da nas je lahko vse skupaj sram. Zanimivo pa je tudi to, da največji kritizerji in nezadovoljneži običajno sploh ne obiskujejo prireditev. Vsekakor bo potrebno nekaj storiti. Ljudi je potrebno vzgojiti, jim vcepiti potrebo za kulturna dogajanja. Vzgojiti moramo ustvarjalce, pa tudi gledalce oziroma poslušalce. Predvsem je potrebno začeti z mladimi.Navsezadnje bodimo učitelji in vzgojitelji mi vsi, ne samo pedagogi in ne samo v šoli, tudi na cesti, v parku, v avtobusu... Kultura je pomembno orožje, je moč, ki ohranja narode. Ljudstva brez kulture so zapisana propadu. Zato moramo kulturo nenehno obnavljati, jo plemenititi, v vsakem posamezniku in v vsakem trenutku. IVE STANIČ Občinsko tekmovanje gasilskih desetin za memorial novice--------------------- Mladi vedno med prvimi Matevža Haceta Občinska gasilska zveza Kočevje je v letošnjem letu razpisala občinsko tekmovanje gasilskih enot v počastitev 40-obletnice osvoboditve in v spomin na Matevža Haceta, prvoborca, pisatelja in zaslužnega člana gasilske organizacije. Tekmovanje za pionirje, mladinke, mladince in članice je bilo v nedeljo 26. 5. na poligonu v Dolgi vasi, člani pa so preizkusili svoje znanje in spretnosti 2. 6. na tekmovalnem prostoru ob rudniškem jezeru. Značilnost letošnjega tekmovanja je bila, daje bil program tekmovalnih disciplin bolj v praktični obliki, v kateri je prišla do izraza vsa strokovnost posameznega člana, ki je potrebna za izvajanje uspešne gasilske intervencije ter izredna množičnost tekmovalnih desetin —sodelovalo je 32 enot s 320 sodelujočimi gasilci. Kot gost pa je nastopila tudi desetina Gasilskega društva Delnice. Prva mesta so osvojila naslednja društva: — pionirji A GD Stara cerkev — pionirji B GD Kočevje — mladinke GD Kočevska reka enota Štalcerji — mladinci IGD Rudnik — Itas — članice GD Struge — člani GD Stara cerkev Vse zmagovalne desetine se bodo pomerile tudi na regijskem tekmovanju, ki bo 4. julija na tekmovalnem prostoru ob rudniškem jezeru v Kočevju. Srečanje mladih SOZD Slovenijales v Glažuti Mladi SOZD Slovenijales se vsako leto zberemo na družabnem srečanju v počastitev Dneva mladosti. Organizacija 11. srečanja je pripadla mladini iz DO Slovenijales LIK Kočevje. 24. 5. 1985 smo se zbrali delegati članic SOZD na volilno-programski konferenci KS ZSMS SOZD Slovenijales, kjer smo analizirali naše dosedanje delo in si skupaj z novim vodstvom zastavili smernice za naslednje obdobje. Konferenci je prisostvoval v. d. predsednika poslovodnega odbora SOZD Slovenijales Ivan Pe-taver. V soboto 25. 5. 1985 je pred začetkom družbenih iger izrekel dobrodošlico 200 mladim 14 čla- nic SOZD direktor DO LIK Kočevje Anton Turk. Pomerili smo se v naslednjih disciplinah: žaganje hloda, zabijanje žebljev, vrtanje lukenj v prizmo in štafeta s steklenico. V skupni uvrstitvi so prva tri mesta zasedle naslednje ekipe: 1. KLI Logatec I 2. LIK Kočevje 3. KLI Logatec II. Srečanje je potekalo v prijetnem vzdrušju, ki ga je v večernih urah popestril ansambel KOČEVSKI MEDVEDI. Ob slovesu v nedeljo 26. 5. 1985 smo si obljubili, da se na naslednjem srečanju dobimo še v večjem številu. BERNARDA JUŽNIČ Vsak po svoje Organizatorji kulturnih prireditev v Kočevju imajo poleg težav s slabo odzivnostjo občanov še druge neprijetnosti. Slabe volje so zaradi neurejenega plakatiranja. Panoji za plakatiranje so v zelo slabem stanju, poleg tega pa organizatorjem nekateri predčasno in dokaj redno odstranjujejo plakate. Dogaja se tudi to, da organizatorji iz drugih krajev domače že razobešene plakete enostavno prekrijejo, po končanih prireditvah pa jih največkrat ne odstranijo. Domači organizatorji se morajo pač znajti na različne načine: za prostor prosjačijo prodajalce v trgovinah, gostinskih lokalih, le- pijo po drevesnih steblih in podobno. Leta 1977 je SO Kočevje sprejela odlok o ureditvi plakatiranja, v katerem so razčlenjena vsa pravila leplenja plakatov. Zakaj odloka nihče ne upošteva? Je kriva Krajevna skupnost Kočevje mesto, ki krivce ne kaznuje? Ljudje delajo radi kar po svoje in se za različne odloke, spravljene v predalih, kaj malo brigajo. Spomnimo se samo, koliko škode so že storili na naših zaščitnih lipah. In koliko škode bo še storjene kljub sprejetemu odloku. IVE STANIČ Titov park v Kočevju bo urejala mladinska delovna brigada, ki jo bodo sestavljali mladi iz krajevnih skupnosti, ki so pobratene s KS KOČEVJE — MESTO Nadaljevanje s str. 5 Odprla so se vrata in borci so drug za drugim zdrveli v hišo. Italijani so izstočasno na drugi strani hiše pobegnili skozi okna. Borci so zaplenili težki mitraljez »breda«, več nabojev municije, bomb in ostale vojaške opreme. S tem so partizani pregnali Italijane z zunanjih položajev (hiš) v glavno postojanko — hiša 1. S tem je nastal nekakšen kratek premor za partizane. Sedaj so se partizani pričeli od hiše do hiše približevati glavni utrjeni stavbi. Italijani so iz nje še naprej streljali in metali bombe. Tudi na mačke in pse so streljali. Komandirji čet so dajali borcem, skupinam in bombašem navodila za naslednji juriš, do katerega pa ni prišlo. Borci čete na zavarovanju v smeri proti Moravi pri Kaptolu so si na robu gozda izbirali izvrstne položaje. Proti Moravi so pošali dva izvidnika,ki pa sta kmalu pritekla nazaj. Izvidnika sta poročala, da prihajajo Italijani. Četaje opazovala, kako se sovražnik približuje. Ko so bili že v neposredni bližini je dal komandir čete ukaz za ogenj. Italijani so bili spričo nenadnega partizanskega napada tako zmedeni, da niso prav vedelu iz kakšne razdalje so jih partizani napadli. Italijani so zbežali v smeri, od koder so prišli. Umaknili so se v Moravo, nato pa z artilerijo in minometi obstreljevali položaje čete. Ponovnega napada tega dne niso ponovili. V tej borbi je bil težko ranjen Avbelj Franc—Lojko, narodni heroj. Mladinski hrvaški bataljon, brez Jastrebove čete, na zavarovanju proti Petrini, je zasedel položaje ob cesti Petrina—Banja loka. Zgodaj zjutraj 22. junija seje bataljonu približevala močna italijanska kolona. Prišlo je do hudega spopada. Po krajši borbi se je enota bataljona umaknila s položajev in tako je bila prosta pot sovražniku proti Banja loki. Partizani so pozivali posadko k vdaji, toda Italijani so računali, da bodo kmalu dobili pomoč iz Morave ali Petrine, pa so se še naprej zagrizeno borili. Slediti bi moral juriš na hišo 1, a ga ni bilo mogoče izvesti, in to iz dveh razlogov: iz utrjene hiše in bunkarja na oglu nje se je združena posadka zagrizeno borila, Italijani so tako močno streljali, da bi bil juriš preveč tvegan in povezan s prevelikimi žrtvami (prvi razlog). Italijanska pomoč napadeni postojanki je bila že pred vasjo Banja loka (drugi razlog). Ko so Italijani v strelcih prišli do prvih hiš vzhodnega dela vasi, so jih kar po vrsti požigali, kmalu so bile v dimu in plamenu. Zabolelo me je pri srcu. Ali gori tudi naša hiša, sem si mislil. Italijani so se v skupinah gibali od hiše do hiše. Spraševali so vsakega, kje so partizani. Italijani so vpili na vseh straneh vasi. Na sredi vasi so zbirali ljudi. Potrebovali smo precej časa, da smo ugotovili, kaj se dogaja. Sovražnik se je umikal iz Banja loke proti Petrinji. Naše oči so pri cerkvi zagledale kolono Italijanov, ki je nadaljevala pot proti vasi Nova Sela. V koloni je bilo nekaj moških in žensk. Tudi župnika so odpeljali. Bili smo enotnega mnenja, da ne smemo dovoliti, da fašisti pri ohdodu iz naše že dolgo osvobojene vasi ne bi dobili zaslužene kazni. »Streljati moramo po njih!« sem šepetal sam pri sebi. »Požgečkaj jih malo«,je dejal puškomitraljezec — in tako glasno izgovoril mojo skrito misel. Partizanski mitraljez je zapel, užgali smo tudi mi — strelci. Italijani so bili presenečeni, začeli so panično bežati iz kolone v prvo dolino, da bi si očuvalL svoje glave. To naše streljanje in zbeganost Italijanov so izkoristili vaščani, pobegnili so po njivah in grmovju in se tako rešili taborišča. Na cesti je privezan za ročico vozila ostal le župnik. Komandir Jastreb je bil hraber borec, bojevit komandir čete, izredno priseben, energičen, oster in iznajdljiv. Imel je bogate izkušnje v vodenju in poveljevanju enote. Najraje seje nahajal tam, kjer je bilo najbolj nevarno. Užival je velik ugled, predvsem zaradi tovariškega odnosa do soborcev. Italijani so imeli dva mrtva in 8 ranjenih, 4 pa so partizani ujeli. Izgubili so precej orožja, med njimi tudi težki mitraljez »Breda«, municijo, opremo in 4 mule. Ujetnike so v štabu bataljona poučili o narodnoosvobodilni borbi slovenskega naroda in jih nato izpustili. Na partizanski strani sta padla komandir hrvaške mladinske čete Zdenko Petranovič—Jastreb. Kočevski bataljon z mladinsko hrvaško četo je ostro napadel sovražnikovo postojanko v Banja loki, vendar mu likvidacija ni uspela. Vodstvu bataljona in čet gre priznanje za njihovo uspešno vodenje, iznajdljivosti in pogumnost. Partizanske enote, spodbujene z delnim uspehom pri napadu na postojanko, so krenile novim bojem in drugim težavam nasproti. Drzna partizanska ackija, junija 1942 na tem območju, je vlila sovražniku v kosti zopet nekaj strahu. Akcija na Banja loko je vojaško in politično ugodno odjeknila. Kmalu po tem napadu seje sovražnik ponovno umaknil iz Kostelskega kraja in kolpske doline. Tako so prebivalci zopet svobodno dihali. Na tem osvobojenem ozemlju Kočevskega je spomladi 1942 leta z izvoljenimi narodnoosvobodilnimi odbori rodila ljudska oblast in prav tu jc doživela največji razvoj na Slovenskem. Danes lahko s sigurnostjo trdimo, da so to bili prvi začetki pravega bratstva in enotnosti med slovenskimi in hrvaškimi partizani — narodi, ki ni prenehalo vso vojno. Eden drugemu smo pomagali v skupnih akcijah, pri zdravljenju partizanov v naših ali hrvaških bolnicah,in drugem. Ne smemo pozabiti tudi teh čudovitih ljudi Kostela-kolpske doline, ki so že v prvih dneh NOB vedno in povsod z odprtim srcem sprejemali partizane. Vsakdo, ki je hodil po teh krajih, je bil deležen topline in iskrenega gostoljubja prijaznih prebivalcev Kostela-kolpske doline. Cetinski Andrej—Lev kočevske • novice ATLETIKA Šport Kegljanje — občinska liga Kegljaški klub Kočevje je 18. maja izvedel tradicionalno športnorekreacijsko tekmovanje — občinsko ligo v kegljanju za leto 1985. Tokrat je bila udeležba nekoliko slabša kot prejšnja leta. Tekmovanja so se udeležile le 4 ekipe, običajno pa jih je nastopilo okoli osem. Vrstni red ekip: 1. Društvo delovnih invalidov Itas Kočevje 2. KS Šalka vas 3. »C. Dekval« Mozelj Vrstni red posameznikov: 1. Salamon, Mozelj 440 2. Legan, DD1 425 3. Rus, DDI 420 JOŽE LEGAN 28. maja je bilo v Kočevju področno prvenstvo za atletski pionirski pokal Slovenije v letu 1985 Srednješolska atletika Iz istega razloga kot je bilo področno prvenstvo v atletiki za osnovne šole v Kočevju, je bilo tudi srednješolsko tekmovanje. 23. maja so se mladi atleti iz vse Dolenjske pomerili za najboljši dolenjski naslov in za dober rezultat, ki bi jim omogočil nastop v republiškem finalu za srednje šole. Med številnimi športniki je bilo tokrat težko najti atleta iz kočevske srednje šole. Nastopilo je le nekaj posameznikov, ki pa niso dosegli pomembnih rezultatov. Sicer pa je bila atletika dokaj kvalitetna predvsem v moški konkurenci, tako da bo kar precej tistih, ki so tekmovali v Kočevju, nastopilo tudi v finalu. Območna skupnost za tekmovalni šport Dolenjske iz Novega mesta je to tekmovanje organizirala v Kočevju, ker Kočevski stadion nudi najboljše tekmovalne pogoje na Dolenjskem. Tartanska steza omogoča daleč boljše dosežke kot peščena oziroma lešnata. Celotno organizacijo tega tekmovanja sta izvedla Atletski klub Kočevje s svojimi atletskimi sodniki in ŠŠD Pionir Kočevje. V finalni del tekmovanja se uvrstijo tekmovalci (15 najboljših) po doseženih rezultatih in ne po osvojenih mestih. Na tekmovanju je nastopilo 18 ekip pionirjev in 21. ekip pionirk iz osnovnih šol Dolenjske z okoli 180 tekmovalci in tekmovalkami. Rezultati Pionirke: 100 m 1. Letnar (Koč.) 14,6, 2. Podlipnik (Trebnje) 14,4, 3. Sti-mfelj (Šmarjeta) 14,4... 5. Glad (Koč.) 300 m I. Plaveč (Vel. Gaber) 44,1, 2. Kovač (Koč) 45,3, 3. Kastele (Grm NM)45,6... 5. timac (Koč.) 46.6 600 m 1. Radovan (Šentjernej) 1:48,3, 2. Novak (Vel. Gab) 1:49,9, 3. Lipej (Vel. Gab) 1:50,8, 4. Rojc (Koč) 1:53,6 Krogla 1. Matkovič (Dragatuš) 9,55 m, 2. Kure (Koč) 9,40 m, 3. Ulčnik (Grm) 9,29 m.... 10. Nagu (Koč) 8,02 m Daljina 1. Mitrovič (Grm) 4.89 m, 1 Zidar (V. Gab) 4,84 m, 3. Fabijani (Trebnje) 4,72 m Višina 1. Verstovšek (Grm) 145 cm, 2. Hočevar (Koč) 140 cm, 3. Potočar (Šentjernej) 140 cm, 4. Učakar (Koč.) 135 cm Štafeta 4 x 100 m. l.ŠŠD Pionir 1 (Kočevje) 54,8, 2. Vel. Gaber I 55,4, 3. Šentjerjenj 1 55,5... 8. ŠŠD Pionir II (Koč) 56,8 namizni tenis Republiški finale ŠŠD Republiški finale ŠŠD je bil 25. maja v Gornji Radgoni. Udeležilo se ga je 29 šol z več kot 100 pionirji in pionirkami. Pravico nastopa na tem tekmovanju so si v polfinalu Priigrali tudi pionirji iz Kočevja. V pionirski konkurenci so bili najboljši igralci iz Murske Sobote, Kočevci pa so dosegli odlično 4. mesto. Rezultati ekipno: 1. mesto OV1Z I. (M. Sobota) 2. mesto OVIZ II. (M. Sobota) 3. mesto OŠ F. Bevk (Lj) 4. mesto ŠŠD PIONIR (Kočev- 5. — 8. mesto OŠ V. Vodnik KLADATEU LN ATOLU ro EST dATERIA , RAJ,, *A RADIX TORINO AMERICIJ POSEBNA, REDKA JED KULTURNI DOM V LJUBLJANI 1 j HERCEGO- VEC £. IME ALttRT EINSTEIN PRIPOVED. PESEM zSLEZNlŠ. SOS PO DAR TOGA, PROSOJNA TKANINA KRAŠKA RELIEFNA OBLIKA ATLANTSKI PAKT ODUREN ČLOVEK POOBLASTI« IZVOLJEN« PRED6TAVN. ZNAMENJE ALI POZIV ZA PRIPRAVLJENOST OLE6 KLJUB VSEMU PETAR GUBERINA nestrokoV SLOV. M. IME RENU ■EST* GALVANSKI ELEMENTI) EMIL. ADAMIČ GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO BtUZPGAV. MNOŽICA SL. OPERNA PEVKA BRATUt -KAČI JAN POLtA NATRIJ POLOTOK NA 6CVCRL EVROPE TANTAL GL. MESTO BANGLADEŠA KESANJE TA TRENUTEK DEL VRTA SESTAVILA A.D . ČISTILO ZA MORSKI SESALEC KDOR REDI KEMIJSKI ELEMENT 0 LIRSKA i&Bb IZVORA pri tA ROPARICA AH. PESNIK IN PISATELJ EDGAR ALLAN TRST SELPREWA SALEC SPOROČIL L3UBKOV. £ IME ROZALIJA MUSLIMAN BOG PREBIVA -LEC AVSTRIJE LANTAN TRAČNICA SREČKO ČUŠ ČLOVEK, KI 6TANU3S V SOSESKI TENKA MRElASTA TKANINA MlLlAMPER NARoDNo Gledališč TOVARNA AVTOMOB. MARIBOR vinoGRADL VELIKA PAPIGA LETOVIŠČE PRI OPATU STROČNIC* Rešitev nagradne križanke 7, pošljite na naslov Uredništva v zaprti kuverti (s pripisom »Nagradna križanka štev. 7«) do 30. junija 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski cesti 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade in sicer: 1. nagrada — nogometna žoga — ZTKO Kočevje 2. nagrada — večerja za dve osebi — Hotel Pugled Kočevje 3. nagrada — knjiga — OK ZKS Kočevje