I. (kl: SOVE I 10 L-it.lLui, In A iwilnani dr J * DJ KO PONEBŠEK V l Itiltt J,\M. |'9i; I!JMLO « IUjiilift .Kti/M**ii LV1 ¿TW1 ti mjifnio" 2 ■ ■ ■ ■ j i JUM , 1 1—>1.! ..... VftfJIHAi «tftftwi . -m- —■ . ■ i, 11 !'■ >a ■■ — t« —«-M' »«'t- h*- 1 L L 3 Naša znana ornitologa, Janko in Božidar Ponebšek // Janez Gregori 1: Dr. Janko Ponebšek je bil v mlajših letih zagnan lovec, kasneje pa se je povsem posvetil proučevanju ptic in postal eden najboljših poznavalcev avifavne v Sloveniji. Leta 1926 je skupaj z zagnanimi sodelavci ustanovil Ornitološki observatorij v Ljubljani, s katerim se je začelo organizirano delo na področju ornitologije pri nas. vir: Arhiv glasila Lovec, Lovska zveza Slovenije 2: Muzejsko društvo za Kranjsko je leta 1917 izdalo najpomembnejše delo dr. Janka Ponebška Naše ujede I. del: Sove. 3: Dr. Janko Ponebšek se je zavzemal za varstvo ptic in o tem seznanjal tudi bralce glasila Lovec, katerega prvo številko je leta 1910 tudi uredil. vir: Arhiv glasila Lovec, Lovska zveza Slovenije Dejavnosti na ornitološkem področju so se na ozemlju današnje Slovenije začele že v drugi polovici 18. stoletja, stopali smo v korak z drugimi evropskimi narodi. Glavni prispevek v tedanjem času je dal Antonius Joannes Sco-poli, o katerem smo že pisali (Svet ptic, št. 3, 2009). Delo so nadaljevali drugi naši naravoslovci, ne tako poglobljeno kot Scopoli, a so vendarle veliko prispevali k vedenju o našem ptičjem svetu. V mozaik slovenske ornitologije sta vsak svoj pomembni kamenček prispevala tudi dr. Janko Ponebšek in Božidar Ponebšek, oče in sin. Najprej nekaj besed o dr. Janku Ponebšku (1861 - 1935). Po končani gimnaziji v Ljubljani je bil nekaj let domači učitelj pri grofu Attemsu, potem pa je odšel študirat pravo na Dunaj in študij končal v Gradcu, kjer je bil 1891. leta promoviran. Ukvarjal se je s finančnimi posli, služboval v Ljubljani^ Krškem, Radovljici, Litiji, Postojni, Novem mestu in Črnomlju. Nazadnje je bil leta 1927 v Ljubljani upokojen kot višji finančni svetnik. Dr. Janko Ponebšek pa je živel še vzporedno življenje, življenje, posvečeno ornitologiji. Od leta 1892, ko se je začel z njo sistematično ukvarjati, je zbral obsežno zbirko ptičjih mehov in jajc. Posvetil se je tudi ptičjim imenom in na tem področju sodeloval pri pripravah Naumannove »Naturgeschichte der Vögel Mitteleuropas« (Srednjeevropski ptiči). Prispevke z ornitološko vsebino je objavljal v vseh pomembnejših evropskih in celo japonskih ornito-loških časopisih. Seveda pa je s tako vsebino zalagal tudi mnoge domače časopise in revije, kot so Slovenski narod, Laibacher Zeitung, Carniola, Glasnik, Življenje in svet ter Lovec. Slednjo je leta 1923 tudi urejeval. Posebno pozornost je Janko Ponebšek posvetil ujedam, med katere so v njegovem času šteli tudi sove. Sistematično je začel obdelovati vrsto za vrsto in objavljati v strokovni reviji Carniola v letih 1915 do 1918 in v njenem nasledniku »Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo« do leta 1923 (1. in 2. letnik). V knjižni obliki je leta 1917 izšlo njegovo najpomembnejše delo »Naše ujede I. del:Sove«, ki ga je izdalo in založilo Muzejsko društvo za Kranjsko v Ljubljani. Ujede so bile v takratnem času najbolj aktualna ptičja skupina, potekale so številne razprave o njihovi koristnosti in škodljivosti, svoje krvavo delo so opravljale puške in različne pasti. Zakaj se je posvetil prav ujedam, je Ponebšek zapisal v Predgovoru: »Saj so vendar ujede ona skupina ptic, ki jih ljudstvo najbolj pozna in ki so največjega narodno-gospodarskega pomena. O koristnosti in škodljivosti ptic-roparic se je pri nas že toliko govorilo in prepiralo! Zdaj je najugodnejša priložnost, da to vprašanje enkrat za vselej rešimo.« Kako temeljito se je lotil dela, kaže že predgovor v knjigi, kjer navaja ornitološko literaturo, razdeljeno po posameznih sklopih: A. Slovensko slovstvo - a) Knjige in spisi, b) Časopisi, B. Hrvaško slovstvo - a) Knjige in spisi, b) časopisi, C. Latinsko slovstvo in D. Nemško slovstvo - a) knjige, b) časopisi. Vsega skupaj 88 naslovov. Janko Ponebšek je imel pri pisanju izrazito znanstven pristop, vse navedene podatke je dokumentiral. Načrtoval je še drugi del ujed, »Kragulje«. V Carnioli in Glasniku so bile predstavljene naslednje vrste: rjavi jastreb, beloglavi jastreb, egiptovski jastreb, brkati ser, rjavi lunj, pepelasti splinec, lunj beloritec, lunj dolgorepec in kragulj, drugo pa je ostalo v rokopisu. Janko Ponebšek pa ni bil samo plodovit pisec, marveč tudi dober organizator. Okoli sebe je zbral krog zagnanih sodelavcev in leta 1926 so ustanovili »Ornitološki observatorij v Ljubljani«, s katerim se je začelo organizirano delo na področju ornitologije pri nas. Pozornost je bila posvečena predvsem ptičjim selitvam. Slovenija je zaslovela kot pomembno križišče ptičjih selitvenih poti. Janko Ponebšek je zbiral gradivo za jugoslovansko ptičjo terminologijo in zasnoval kompendij Ornis Sloveniae, ki naj bi obsegal sistematičen opis vseh slovenskih ptic, a ga ni dokončal. Omeniti je treba, da je imel obsežno knjižnico z ornitološko vsebino, katere pomemben del hrani knjižnica Narodnega muzeja v Ljubljani. 22 Svet ptic PORTRET ORNITOLOGOV tulcu umni HcIhHMi. ki LTifii-li^r na tv-l.r.nli til -r ¡¡■flint j rgflhld | mlw'lljli, frnnrjivi i u .1 r ■■ i t. i t m» mptir ¡,. |hh|it%|.i ¿r ■) npiim I jrul, ki f'WiiffiHK T ll^T^kl in J i| JRii r \FpLi I j-i'- pr ¿■¡(«■.'-(jI mIh i* pr«l I*«, j»le j#ifk Jim- Mi in iT. i litiju «»ni ^ppnl I h i11'linr» '"ni inLa.ik.1 Vi je priOT* pn- I/ J'HH-I,r|.ili fcr»i*T. kmalu ««■ umi uCnJu. ckiuhru. vrriilnr pa hi I* i nriimm.i it «IPTIti-Illh km j«'», Tinki Strnil.* litrfc lawdipnii i« ilii'j.'.iin |HuiCiik. l>ulip (Jf«Airtlh fcmlid y, ki pn-JimuJn v juJo-Miilhhliil in j* l* nin j limiti Kinrjil |m IuiL t SliJji|.i A Tri-lk liT P'»c iWiita.jfi rikftMI !.)i ki iflW psr«iimrt*liM# 1 Irrnpi ti* % .Hi^nrni en VrfimJnj AI piki. H |B inldj «roChi dtrfakfc. 1*fcp arm ¥ mirm-vIi In in au uin 11 drl lak pri-mnnt V M mM liki J|i-j kiil .n pirjd) %ip]|- kt> Mrilvnij «ki* nfr p run pnrkfjm |i|i- r n d«ljf «Si Drspinji. ki Irfa «Lwi lir tiM-rlp-. Ifr llfinih. Mihi* tbJ-H ■ kili m nihnjiniihli I |.i il ■ M-vrf in ¡TM. h1 iff in nkfe Iriri* kn ||ur»«- nnuikr *M| iHthii u puini iiJa*|jn|f HHifnil-r»]« mi* fBMililffT, 11 p« Jill IksMv ■ ' L"l-v|,i In Lll'v ItC '»llfli. i'I-uw p I » ¥ I 11 iT j i j J rF.'nfhvizi inNaniWi- A T1 -:.4 h : -., • ■ ■ ■ i , -' -. ■. Jur-j-'jii'Ij i — paflrrMn "¡p ni n prt**! Iraki, ki w ooiTimi dr/i nkeli ok-.a i «in. NjxJuiiu iJ-j L-iU-r-jf. V likutj'J! ¡»«/■■'■dj in i-i n ličili»--11 i-ii i ¿rsraliin' kraiko- trill t T » II i k I Wrjrp^fr /igj ftrM4d Viirjll, ■us- -rli Hln prx-rn Virhirla Nynn r.v /jitafin^rk If Hmiinr jirn4rr lira I lie k •liiJm--* mnr*^ C i ptr/imu-|rij. pr ^ >'Lff»i AifLIL >|n| pudi, ki !«ii j is k irik« «puli! t initi-H irjii m«! ]'ič|rtii- u^ljnn m liW-jrin w dritfimii m»l|jhi. kjer bcdn roidK i nI jir ihut- ili bjr^Eiii j fplji. i fmmr Kuratorij Ornitološkega observatorija v Ljubljani je leta 1934 izdal »I. Izvestje Ornitološkega observatorija v Ljubljani 1926 - 1933«, posvečeno predvsem domači ptičji favni in ptičjim selitvam. V njem so prispevki različnih avtorjev, med njimi tudi dr. Otmarja Reiserja, avtorja znamenitih knjig Ornis Balcanica. Glavnina prispevkov pa je delo dr. Janka Ponebška in njegovega sina Božidarja. Božidar Ponebšek (1897 - 1975) je sledil stopinjam svojega očeta. Po končani klasični gimnaziji se je lotil študija na pravni fakulteti in absolviral leta 1923. Nemirna kri ga je gnala, da se je še istega leta odpravil v Pariz, kjer se je posvečal študiju ekonomske in socialno-političnih ved, in tam ostal do polovice leta 1932. Vmes je bil eno leto v Belgiji in 5 mesecev v Londonu. Zadnja leta v Parizu se je preživljal kot pisarniški nameščenec. Že v Parizu se je začel ukvarjati z ornitologijo in slediti zgledu svojega očeta. Po vrnitvi domov je v letih 1933 do 1938 na observatoriju deloval kot honorarni nastavljenec, maja 1938 pa je bil sprejet 'v službo države kot dnevničar na Ornitološkem observatoriju v Ljubljani'. Po očetovi smrti je vodil observatorij in na mestu vodje ostal tudi kasneje, ko se je observatorij preimenoval v Ornitološki zavod (kasnejši kustodiat za ornitologijo) in se združil s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Tu je ostal do upokojitve julija leta 1960, nato pa je bil do konca leta 1964 honorarni vodja. Z g. Božidarjem Ponebškom sva nekaj časa službovala skupaj, se pomenkovala o službenih in privatnih zadevah, šla sva tudi skupaj na teren. Zato bo moja pripoved o njem tu in tam nekoliko bolj osebna. Bil je prijeten sogovornik, skrajno uglajenega vedenja, ko pa je začel govoriti o ptičih, je bil videti, kot bi bil nekoliko v oblakih. Rad je rekel: »Če, nič ne vemo, kaj se vrti v zraku!« Bil je nekoliko boemska duša, kar je kazala tudi njegova zunanjost. Novih oblačil in obutve ni maral, ampak jih je kupoval iz druge roke. Spomnim se, da je v začetku zime prišel v službo v novih čevljih. V vidni zadregi, kot bi se opravičeval, je rekel, da primerne velikosti ni mogel dobiti nikjer drugje in je pač moral kupiti nove. Med bivanjem v Parizu se je Božidar Ponebšek družil s tam študirajočimi Slovenci. Nekateri med njimi so po končani 2. svetovni vojni postali naši vodilni politiki. Svojega kolega iz študentskih let, Božidarja Ponebška, so pritegnili, da bi tudi njemu omogočili delo »na vladi«. In res je nekaj časa delal na ministrstvu za finance. Vendar pa ni dolgo zdržal, vrnil se je k svojemu ornitološkemu delu, v observatorij. Pokazale so se njegove gospodarske sposobnosti, saj mu je za potrebe observatorija uspelo dobiti dve parceli na Ljubljanskem barju. Prvo zemljišče »Na blatu«, v izmeri 2 5.ooom2, naj bi se uredilo v stalno lovišče in opazovališče in je bila tam zgrajena manjša opazovalnica. Druga parcela, 600 m2, pa je bila ob Cesti v zeleni log v Trnovem, kjer naj bi postavili zavodovo poslopje s pisarno in knjižnico, uredili bi ornitološki vrt kot laboratorij 'za opazovanje biološkega razvoja vseh vrst ptic v zaprtem oz. omejenem prostoru'. Želje se niso uresničile, manjša parcela je končala pod ljubljanskim smetiščem. Ponebšku pa se je posrečilo, da so s pomočjo državne podpore in sodelavcev, ptičarskih navdušencev, postavili poslopje v Stožicah, ki je za dolga leta postalo središče ornitološkega dogajanja pri nas. V času svojega službovanja je Božidar Ponebšek zlasti pospeševal obročkovalsko dejavnost ter dopolnjeval muzejske ornitološke zbirke in favnistične raziskave po vsej Sloveniji. Ko so se odpravili obročkat bele štorklje v Prekmurje, so dali svoja kolesa na vlak, nato pa so se z njimi vozili po terenu. Božidar Ponebšek pa je bil zaljubljen zlasti v Sečoveljske soline, kamor me je povabil na teren, ki mi je potem ostal v prijetnem spominu. Tam je imel na Leri v najemu manjšo solinarsko hišico, v kateri je imel med drugim tudi vse mogoče potrebščine za terensko delo. Med njimi je bilo tudi staro dvokolo, kinta, s katero se je vozil na svojih obhodih po solinah. Ko sva se odpravila na teren, sem opazil, da je imel okoli vratu obešen daljnogled, vendar ga je bila samo polovica. Ko sem ga vprašal, zakaj ima tak daljnogled, mi je rekel, da je ta še od očeta. Dr. Janko Ponebšek je namreč oslepel na eno oko, zato je daljnogled prerezal, saj mu je povsem zadostovala ena sama polovica. Božidar Ponebšek se je trudil za popularizacijo ornitologi-je in pred 2. svetovno vojno tri leta zapored (1938-1940) organiziral razstavo ob priložnosti ljubljanskih velesejmov. V domače časopise in revije je pisal predvsem o obročk-ovalski dejavnosti, od favnističnih pa mi je poznan samo zapis iz Sečoveljskih solin, objavljen v Proteusu (1961/62, letnik 24: 88-89). Skupaj z očetom pa sta pripravila že zgoraj omenjeno Izvestje ornitološkega observatorija. Ponebška, oče in sin, sta bila v življenju povezana. Tudi na ornitološkem področju. Njuna zasluga je bila, da se je ta pomembna dejavnost začela in nadaljevala v tako širokem obsegu. Če pa bi dali na tehtnico strokovne zasluge očeta in sina, bi lahko rekli s Prešernovimi besedami: »Visoko sina skled'ca bi zletela.« • 4: Gnezdilci in preletne ptice na solinah pri Sečovljah je morda edini favnistični zapis Božidarja Ponebška v domačih časopisih in revijah. vir: Revija Proteus, letnik 24, št. 3, str. 88-89 5: Božidar Ponebšek je v času svojega službovanja zlasti pospeševal obročkovalsko dejavnost, zaslužen pa je bil tudi za to, da so ornitologi za nekaj let dobili svoje središče v poslopju v Stožicah. vir: Revija Proteus, letnik 38, št. 7, str. 248 //letnik 16, številka 03, september 2010 23