Pes dobrotnik.
Neredko boste videli otroke, ki grdo ravnajo z živino: prctepajo krave, s kamenjem obmctavujo" ziasti psu in mačkc. !n ti p&glavci si še domiŠljfijo, da je to samo lepa in nedolžuu zabava. Ne bi pa deJali tako, ako bi pomislili, da je žival Iahko Človeku velika dobrotnica. Kaj se je lelos zgodilo v Romuni.ji. Izkopali so globoko jamo za pesek in granioz. Niso pa je obdali z ograjo iu ne posta^tli svarilnih svetilk. Ko je nastopil snežui vihar, so inorali kopauje usiavifi. Mlad vojak je pa navzlic vibarju moral od svoje matcie zopct v mesto, kajti dopust mu je potekel. Vse žepe je napolnil ?, dobrotami, kakršuili so materiue dobrotne roke vedno polne. Vihar in zameti so fanta zmedli, da je zašel s ceste iu zdrknil t 20 m globoko gramozno jamo. Celih 11 dni je ostal v njej! Dva dneva je bi! v nezavesti. Ko se je zbudi!, ga je strahovito zeblo vn nad glavo mu je tulil vihar. Poskušal je splezati ven, pa ni Šlo. Vpil je ua pomoč, a vse zastonj. Da inu ni dobra maii napolnila žepov, bi bil moral od lakote umreti. A tudi te zaloge so mu pošie ia jel je pešati bolj in bolj. Nekega dne pa zasliši glas, ki ga napolni z novim upom. Na robu njegove jame začnc Iajati pes. Vojak si misii, da tudi njegov gospodar gotovo ne bo daleč in hoče zopei klicati, a je tako slab, da samo komaj slišno zažvižga. Tako se torej s psom pogovarjata, a gospodarja ni odnikoder. kajti ubog pes sploh nobenega ni imel in je samo na slepo sreco izberačil pri usmiljenih ljudeb kakšno kost. Vendar pa je kuza vedel, da rereza. t jami ne  sme  zapustiti. Lajal je ia lajal, da bi po  btižnji ceati ido^e
94
Ijudi priklical ua pomoe. A voznik za voznikom pelje mimo in se za psa še ne zmeni, Končao pa se veudar ustovi mlad voznik, ki mu je vztrajni pes vzbudil misel, da je morcla v jami lisica. A kako se začudi. ko zapazi nn  dmi jamc «apo!  mrtvega   vojaka!   Brž pokliče Še druge  \}u<lU da ga      , odnescjo na  voz m v bolnico. Prcpričan pa sem in vi z menoj vred, da     1 uboga in zvesta žival ni dobila nagrade, ki jo je zaslužila. Mordtt še danes prejema v zahvalo brce, od paglavcev i>a kamen v glavo! Kako hvalezna in vdttna je brezumna  žival  za  vsak  grižljaj,  ki ji ga daš!  Ali pa smo tudi   Liizuinni   ljudje braležni  živali za  vse  ^ečje dobroie, ki  nam  jili  iz-     , kazujc?                                                                                                     j