StopenjSko beSedotvorje Na primeru glagolov cutnegazaznavanja Boris Kern Ljubljana 2017 Zbirka: Lingua Slovenica 11 Urednica zbirke: Helena Dobrovoljc Boris Kern StopenjSko beSedotvorje Na primeru glagolov cutnega zaznavanja Urednica: Helena Dobrovoljc Recenzentki: Irena Stramljic Breznik, Andreja Žele Oblikovanje: Brane Vidmar Prelom: Simon Atelšek Izdal: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Zanj: Marko Snoj Založila: Založba ZRC, ZRC SAZU Zanjo: Oto Luthar Glavni urednik: Aleš Pogacnik Tisk: Collegium Graphicum, d. o. o. Naklada: 200 izvodov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2017 Izid knjige je podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Digitalna verzija (pdf) je pod pogoji licence https://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/ prosto dostopna: https://doi.org/10.3986/9789610504191. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 159.93:81’373.611 KERN, Boris Stopenjsko besedotvorje : na primeru glagolov cutnega zaznavanja / Boris Kern. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017. - (Zbirka Lingua Slovenica, ISSN 1855-9425 ; 11) ISBN 978-961-05-0024-7 291202048 vSebina Predgovor.......................................................................................... 7 Uvod................................................................................................. 9 1 Opredelitev glagolov cutnega zaznavanja...................................15 2 Opredelitev stopenjskega besedotvorja ......................................17 3 Opredelitev slovarskega pomena .............................................. 55 4 Besedotvorni sestavi z glagoli cutnega zaznavanja .................... 63 5 Analiza stopenjskih tvorjenk iz glagolov cutnega zaznavanja.....135 6 Predlogi za izboljšanje slovarskih obravnav v prihajajocih jezikovnih prirocnikih – glede na razlage v SSKJ-ju................219 7 Sklep...................................................................................... 227 Povzetek.........................................................................................231 Summary ...................................................................................... 235 Viri in literatura ........................................................................... 239 Imensko kazalo ............................................................................. 247 Stvarno kazalo .............................................................................. 249 Razclenjeno kazalo ........................................................................253 Predgovor Monografija Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov cutnega za­znavanja) prikaže besedotvorne in pomenotvorne lastnosti v slovenskem je­ziku. Gre za predstavitev in nadgradnjo raziskave, ki je nastala leta 2014 v okviru doktorskega študija pod mentorstvom prof. dr. Andreje Žele in prof. dr. Ade Vidovic Muha. Gradivska osnova raziskave so glagoli cutnega zaznavanja, ki sodijo med zelo osnovne glagole, saj oznacujejo zaznavanje in posledicno dojema­nje sveta, kar pa je pravzaprav osnova vsakega obstajanja. Izbor besedja iz tega pomenskega polja je torej zagovotovil prikaz bogate slike tvorjenosti, in sicer tako z besedotvornega kot pomenotvornega vidika. Stopenjsko besedotvorje, katerega prvotni cilj je izdelava sestavov, ki na enem mestu prikažeje tako neposredne kot posredne tvorjenke iz netvor­jenih leksemov, se v slovenskem jezikoslovju ni razvilo kot samostojna veja besedotvorja. Ravno zato je vrednost pricujoce monografije tudi v tem, da stopenjsko besedotvorje kot metodologijo dokoncno umesti tudi v slovenski prostor in jo preveri s slovenskim gradivom. Za umestitev monografije v zbirko Lingua Slovenica in za natancen pre­gled se želim najlepše zahvaliti urednici doc. dr. Heleni Dobrovoljc, hvala tudi predstojniku Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU prof. dr. Marku Snoju, za postavitev knjige pa dr. Simonu Atelšku. Zahvala gre tudi recenzentkama prof. dr. Andreji Žele in prof. dr. Ireni Stramljic Breznik ter prof. dr. Adi Vidovic Muha in prof. dr. Miroslawu Skarzynskemu, ki so vsak na svoj nacin kljucno pripomogli k izsledkom raziskave, na osnovi katere je nastala monografija. Uvod Besedotvorje je jezikoslovna veja, ki proucuje tvorjenje besed v jeziku. Središce besedotvornih razprav je v preteklosti v veliki vecini zaobjema-lo raziskovanje binarnega (tako oblikovnega kot pomenskega) odnosa med motivirajoco in motivirano besedo, nekateri pa so to dejavnost celo postavljali v definicijo same jezikoslovne discipline. Z željo po zaje­tju širših struktur se je v šestdesetih letih 20. stoletja razvilo stopenjsko besedotvorje, ki z vkljucitvijo vseh tvorjenk, iz netvorjene besede po­sredno ali neposredno tvorjenih,1 presega omenjeni binarni odnos. Na ta nacin stopenjska metoda omogoca celovitejši vpogled v tvorjenost nekega jezika, kar je tudi namen pricujocega dela. Ena temeljnih stvari, ki opredeljuje vsak jezik, je dinamika oz. raz­voj, besedotvorje pa je eden od najizrazitejših kazalcev te dinamike. In kjer se pojavi dinamika, se nam kot prva možnost najbolj logicno ponudi diahroni pogled na doloceno pojavnost. Vseeno je cilj razprave prikazati sinhroni vidik tvorbe slovenskega jezika, kljub temu da si še posebej v besedotvorju oba vidika na vec mestih nasprotujeta.2 Analizirana skupina glagolov, torej glagoli cutnega zaznavanja, sodi med zelo osnovne skupine glagolov, saj ti oznacujejo zaznavanje in posledicno dojemanje sveta, kar je pravzaprav osnova vsakega obsta­janja. Zato lahko predvidevamo, da bodo tvorjenke pokazale bogato sliko tvorjenosti, in sicer tako z vidika besedotvorja kot pomenotvorja. V vsakem pogledu pa je integralni del besedotvorja tudi proucevanje pomenske plati, saj nove besede ne nastajajo same po sebi, ampak zaradi potrebe po poimenovanju necesa. 1 Za neposredno tvorjen razumem glagol pregledati glede na glagol gledati, za posredno pa samostalnik pregledovalka glede na glagol gledati. 2 Prisotnost mejnih oz. spornih primerov v sinhronem prikazu sicer ne bi smela biti razumljena kot protislovje glede na diahroni vidik, ampak kot pokazatelj stopnje diahrone spremembe besedja (August 1993: 186). V monografiji je prikazana besedotvorna in pomenotvorna zmož­nost glagolov v slovenskem jeziku, ki oznacujejo zaznavanje s petimi cuti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom; ob tem pa je analizirano spreminjanje tako besedotvornega kot leksikalnega (slovarskega) pomena znotraj tvorjenk z besedotvornim istokorenskim podstavnim izhodišcem. V obravnavo je bilo zajetih 169 glagolov cutnega zaznavanja, ki se na­hajajo znotraj 38 besedotvornih sestavov. V vseh besedotvornih sestavih najdemo skupno 1195 stopenjskih tvorjenk, vendar jih je bilo v nadaljnjo obravnavo vkljucenih nekoliko manj, in sicer 976.3 Poleg petih osnovnih glagolov videti, slišati, vohati, tipati, okusiti je obravnavanih 164 drugih, med katerimi so tudi glagoli, katerih prvi pomen ne izkazuje zaznavanja, ampak je pomen zaznavanja s cuti izkazan v drugem, tretjem itd. pomenu glagola. Npr. glagol razumeti šele v cetrtem pomenu izkazuje zaznavanje, in sicer slušno: ‘akusticno zaznati tako, da se lahko ugotovi vsebina, smisel’ (zgled: govori glasneje, nic te ne razumem); vsi ti so s sinhronega vidika ne­tvorjeni in jih je v diseraciji 19, v pomenotvorni analizi pa so obravnavani primerjalno s tistimi, katerih prvi pomen že izkazuje zaznavanje. Glagole cutnega zaznavanja bi glede na tvorjenost lahko prikazali na naslednji nacin: samostalnikov glagolov pridevnikov medmetov Shema 1: Prikaz glagolov cutnega zaznavanja glede na (ne)tvorjenost Iz obravnave so bile izpušcene stopenjske tvorjenke, ki predstavljajo »krak« tvorbe, ki ne vsebuje glagolov cutnega zaznavanja, npr. pridevnik srep je poleg glagola srepeti podstava še petim drugim tvorjenkam (samostalniku srepota in Glede na to, da gre za omejitev glagolov na doloceno pomensko skupino, gradivo ne pokaže tvorbene produktivnosti dolocenih besed (izraznih), am-pak pomenov. Iz nekega samostalnika npr. sicer lahko tvorimo pridevnik na -en, vendar se ta lahko v konkretnem besedotvornem sestavu ne pojavi, saj ga v obstojecih slovarskih in drugih (korpusnih) virih ne najdemo v tem pomenu. Tu se kaže vgrajenost pomenskega vidika v besedotvorne sestave. V metodološkem smislu delo temelji na stopenjski metodologiji (Kern 2008, 2010), ki vzpostavlja možnost analize zelo obširnega besedo­tvornega gradiva – tako netvorjenih leksemov kot tudi vseh neposrednih in posrednih tvorjenk –, pri cemer je razviden celoten besedotvorni me-hanizem oz. sistem, hkrati pa je zagotovljen tudi vpogled v povezave med pomeni posameznih tvorjenk. Celoten besedotvorni mehanizem poleg tega omogoca popis besedotvornih smernic danega jezika kot tudi napo­vedovanje razvojnih smernic v jeziku (prim. Lachnik 2011a: 159). Ob zavedanju, da stopenjska metoda s svojimi besedotvornimi se­stavi, torej strukturami tvorjenk, (predvsem vizualno) lahko ucinkuje kot predstavitev popolnoma ali zgolj formalisticnega vidika tvorbe, je z vkljucitvijo pomenskega vidika, ki je osredišceni in nelocljivi del sto­penjskega besedotvorja, morebitni ocitek o zgolj formalisticnem pogle­du na tvorbo vnaprej ovržen.4 V monografiji je poudarjena predvsem a) analiza, izhajajoca iz be-sednovrstne umestitve tvorjenk, ter b) besedotvorni in slovarski pomen novonastalih tvorjenk. Predstavitev tvorbenosti slovenskega jezika, ki ima za osnovo stopenj­sko analizo, je v tesni povezavi s slovarskim pomenom, kar kaže na neloclji­ srepost, pridevnikoma srepogled in srepook ter prislovu srepo), ki torej niso tvor­jenke iz glagola cutnega zaznavanja, ampak so vse glede na srepeti istostopenj­ske tvorjenke kot je glagol cutnega zaznavanja iz tega sestava. Na prvi pogled so sicer tudi rezultati razlicnih stopenjskih analiz pogosto formali­sticno naravnani, osredinjajo se namrec na: nacin realizacije besedotvorne zmožnosti posameznih besedotvornih sestavov, znotraj- in zunajkategorialni znacaj tvorbe v danem besedotvornem sestavu, prikaz nabora tvorbenih modelov na podlagi njihove pogostosti in produktivnosti ter ugotavljanje razlogov posamezne strukture modelov na seznamih pogostnosti. Vendarle velja poudariti, da je prav pomenski vidik pri sestavi besedotvornih sestavov izhodišcni (Lachnik 2011a: 159). vo vzajemnost besedotvorja in pomenoslovja. Eden od namenov raziskave je prikazati, v kolikšni meri se v tvorjenkah ohranja leksikalni pomen mo­tivirajoce besede,5 oz. predvsem iz tvorbenega in pomenotvornega stališca pogledati na pomensko razlago v SSKJ-ju. Poleg tega pa tudi: • po nacelu stopnje tvorjenosti prikazati vse istokorenske tvorjenke iz izbranih glagolov cutnega zaznavanja; • glede na razpoložljivo gradivo predstaviti izcrpno in pregledno sliko tvorbenosti slovenskega jezika oz. njegovih možnosti; • analizirati besedotvorne mehanizme jezika, delež posameznih be-sednih vrst pri tvorbi novega besedja; ugotoviti, katera obrazila so najpogostejša; prikazati tvorbeno najproduktivnejše besede; ugoto­viti, s katerimi obrazili tvorimo stilno zaznamovane besede (prim. Skarzynski 1999, 2000) in kakšne so razlike, ki se kažejo v tvorbe­nosti nevtralnega besedja in ekspresivnega; • v zvezi z (ne)ohranitvijo slovarskega pomena pri motivirajocih besedah nakazati, na kakšen nacin in v kolikšni meri je obrazilna morfemizacija pomensko zgostitvena in abstraktnejša (prim. Vidovic Muha 1988: 29); • prikazati možne izboljšave dosedanjih slovarskih rešitev, tudi v poveza-vi z medleksemskimi razmerji (homonimija nasproti vecpomenskosti); hkrati se tudi s tega vidika potrdi soodvisnost slovnice in slovarja. V raziskavi bodo med drugim preverjene tudi naslednje teze: • Število tvorjenk v besedotvornem sestavu in globina besedotvornega niza sta odvisna od pogostosti rabe besedotvornega izhodišca. • Glagoli, ki v neprvem pomenu izražajo cutno zaznavanje, so bese­dotvorno manj produktivni. • Glagoli, katerih pomen ne vsebuje zožitve v smislu skrivoma/pozorno/ jezno (gledati) v odnosu do teh, ki tako pomensko zožitev imajo, so produktivnejši. • Pomenske modifikacije znotraj tematsko sorodnih leksemov so sistemske v smislu, da so vse nadaljnje tvorjenke tudi predvidljivo pomenotvorne v smislu cutnega zaznavanja. Ob zavedanju, da se v skladenjskem besedotvorju tvorjenka razlikuje od moti­virajoce besede zlasti po skladenjskih lastnostih (Apresjan 1995: 164). Rezultati raziskave bodo imeli z dvodelnostjo samega dela (besedotvor­ni in slovarskopomenski vidik) tudi aplikativno vrednost, saj bodo ko­ristna podlaga za izboljšavo dosedanjih slovarskih razlag za glagol in tudi vseh stopenjskih tvorjenk iz glagola; poleg tega bo obravnava lahko tudi metodološko izhodišce za besedotvorni oz. stopenjski slovar. Nadalje gre dodati, da gradivo, ki pri svoji razvrstitvi oz. razcle­nitvi ne upošteva le formalnega (besedotvornega) vidika, ampak tudi pomenskega, na ta nacin za slovenski jezik pri drugih avtorjih še ni bilo zbrano oz. prikazano, kar predstavlja svojevrstno novost v slovenskem besedotvorju in leksikografiji. 1 opredelitev glagolov cUtnega zaznavanja Glagoli cutnega zaznavanja s svojim pomenom oznacujejo zaznavanje s petimi cuti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom. Glede na to, da imajo ti glagoli skupne pomenske in tudi skladenjske lastnosti, jih lahko z jezikoslovnega vidika locimo v samostojno skupino (Grzesiak 1983: 5). V izhodišcnem pomenu »izražajo sposobnost oz. lastnost cloveka za dolo-ceno dejavnost – biti sposoben« in »(v isti vezljivostni shemi) še uresnice­vanje te sposobnosti; gre za zveze Otrok že sliši ‘Je sposoben/ima sposob­nost slišati – s sluhom zaznati zvok’.« Zelo dobro to ponazarja tudi zgled: »Gleda, pa ne more videti.« (Vidovic Muha 2000: 34).6 Ena od osnovnih lastnosti glagolov cutnega zaznavanja je, da s po­mocjo metaforizacije prehajajo v domeno »mentalne percepcije« (Grko-vic-Mejdžor 2011: 11).7 Meja med tema dvema skupinama (med glagoli oz. pomeni, ki oznacujejo neposredno fizicno zaznavanje, in glagoli oz. pomeni, ki sodijo v domeno mentalne percepcije) je vcasih težko doloc­ljiva. Med njima je na neki nacin vzpostavljeno vzrocno-posledicno raz­merje: ker ‘zaznati s cutom’ . zato ‘razumeti/spoznati’. Raziskovanje glagolov cutnega zaznavanja je še posebej dobro razvito v anglo-ameriškem jezikoslovju, kjer najdemo množico del, ki glagole obravnavajo tudi z interdisciplinarnih vidikov, vidikov kogni­ 6 A. Vidovic Muha omenja (2000: 34), da v širšo skupino glagolov cutnega za­znavanja lahko uvrstimo še pridobitev znanja, torej znati (‘nauciti se cesa in potem znati’); »v tem primeru je ‘biti sposoben’ posledicno stanje, pridobljena sposobnost, npr. Otrok že plava, piše, bere, kot posledica te sposobnosti, npr. Ves dan samo bere, piše.« 7 Glagol slišati: Slišim njen korak. .Do sedaj sem slišal same pohvalne kritike o tem filmu; Ljudje ne želijo slišati bolecih zgodb (1. s sluhom zaznati . 2. sezna­niti se s cim s poslušanjem // izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi). tivnega jezikoslovja8 itd. Zelo zanimiva je v tej literaturi prisotna delitev glagolov cutnega zaznavanja v tri skupine, in sicer glede na pomen­sko vlogo osebka, ki nastopa skupaj z glagolom v povedku (Ibarretxe-Antuńano 1999: 42–46). V prvi skupini (a) so glagoli, ki oznacujejo zaznavanje s cutom ne glede na namero osebe, ki zaznava, v drugi (b) glagoli, ki izražajo aktivno zaznavanje in v (c) tretji t. i. kopulativni gla­goli (Peter saw the birds : Peter looked at the birds : Peter looked happy).9 Locijo torej t. i. izkušenjske in ciljne glagole od kopulativnih. Z besedotvornega vidika so glagoli cutnega zaznavanja lahko ne­tvorjeni (npr. slišati, gledati, motriti) ali pa tvorjeni (a) iz glagola (za­slišati, zagledati), (b) samostalnika (duhati, okusiti, tipati, vonjati), (c) pridevnika (srepeti) ali (c) medmeta (kukati).10 8 Zelo zanimiva bi bila vpeljava kognitivnega principa v raziskavo, vendar to zara­di zdajšnje vkljucitve vec jezikoslovnih ravni (besedotvorna, pomenotvorna) in jezikoslovnih disciplin (leksikografski vidik) presega zacrtane okvire izvedene raziskave. 9 Avtor navaja delitev in zglede po študiji A. Viberga iz leta 1984 The verbs of perception: a typological study (v: B. Butterworth, B. Comrie in O. Dahl (ur.): Explanations for Language Universals). Berlin: Mouton de Gruyter. 123–162. 10 Sicer so glagoli lahko tvorjeni tudi iz drugih besednih vrst oz. podrazredov besednih vrst – tako še iz števnikov (pocetveriti), zaimkov (ponašiti) in clenkov (bližati se) – vendar takih primerov znotraj skupine glagolov cutnega zazna­vanja ne najdemo. Dodati velja, da je bil v raziskavi nabor glagolov cutnega zaznavanja narejen predvsem na podlagi iskanja ustreznih besed v razlagi (npr. zaznavati, poslušanje, sluh, tip, vonj itd.). 2 opredelitev StopenjSkega beSedotvorja 2.1 teoreticna izhodišca V središcu zanimanja besedotvorja so tvorjenke. To so besede, ki jih lahko razdelimo na to, kar je bilo prvotno dano, tj. podstavo, in na to, s cimer je bila iz prvotno danega napravljena nova beseda, tj. obrazilo (SS 2000: 149). Tvorjenka je »pretvorjena (transformirana) besedna zveza, katere tvorbeni morfemi, t. i. obrazila, so vedno pomensko dolocljivi in zato posplošujoci« (Vidovic Muha 1988: 5). Glede na netvorjene besede imajo tvorjenke torej najmanj en morfem vec, s cimer je njihova mor­femska zgradba zapletenejša, vecja pomenska obremenitev pa posledic­no pricakovana (Vidovic Muha 2000: 39). To se navezuje na spoznanje, da je »[o]brazilna morfemizacija pomensko zgostitvena in zato abstrakt­nejša« (Vidovic Muha 1988: 29). I. Stramljic Breznik (2004: 30) v zvezi s tvorjenim besedjem pravi, da mora pri tvorjenki obstajati izrazna in pomenska povezava med pod-stavo in iz nje nastalo tvorjenko, in sicer na sinhroni ravni. R. Grzegorczykowa in J. Puzynina (1976) definirata tvorjenko v sinhronem smislu kot besedo, ki je (a) pomensko in/ali skladenjsko ter formalno zapletenejša od netvorjene besede ali pa je (b) zapletenejša pomensko in/ali skladenjsko, medtem kot je formalno manj zapletena. Iz te definicije izhaja, da mora biti tvorjenka glede na netvorjeno besedo v enem od teh treh vidikov zapletenejša. (Skarzynski 1999: 58–59) »Višjestopenjska tvorjenost je vezana na spremembo besedne vrste ali na spremembo besedotvornega pomena, kar je seveda izraženo v skladenjski podstavi (SPo). Ce ne gre za enega od teh dveh pojavov, nimamo opraviti z višjestopenjsko, ampak istostopenjsko tvorjenostjo z vec možnimi sopomenskimi priponskimi obrazili, npr. -ř/-ec za vršil­ca dejanja, -ř/-en za pridevniško besedo. O višjestopenjski tvorjenosti lahko govorimo v primerih, ko je iz samostalniške zloženke z nictim oziroma koncniškim obrazilom tvorjen pridevnik s priponskim obra­zilom -(e)n(-i): bakrorez-ř-(e)n-i < (tak) v zvezi z bakrorezom: […]; pri­devniško priponsko obrazilo -ski ob glagolskem korenu kaže vedno na izpeljevanje iz samostalniške tvorjenke s pomenom vršilca dejanja, tudi predmeta za opravljanje dejanja, navadno z obrazilom -ec/-ka, lahko pa tudi -ř. Višjestopenjska tvorjenka je vidna iz SPo, npr. dlakocep(-ř/-ec)-ski < (tak) v zvezi z dlakocep-om/-cem […]. Priponsko obrazilo -ski je vezano tudi na izpeljevanje iz SPo s takšnimi izglasnimi znacilnostmi, ki one­mogocajo rabo obrazila -en, npr. konj-ř-ski (sicer pridevnik iz živalskih imen na -ji).« (Vidovic Muha 1988: 91; prim. 1983: 204) Tvorjenka ima glede na motivirajoco besedo naceloma spremenje­ne slovnicnokategorialne lastnosti in se kot nova beseda tako na slovar-ski kot slovnicni ravni obnaša samostojno, neodvisno od motivirajoce (Vidovic Muha 2000: 39). Kljub zelo jasnim definicijam tvorjenke se v vec konkretnih prime-rih hitro pokaže problem dolocitve smeri motivacije, tudi ob zavedanju, da o smeri tvorbe doloca pomen (Nagórko 2010: 197). Tak primer so npr. samostalniki, ki so v nekaterih primerih razumljeni kot netvorjeni in kot taki izhodišcni, v drugih pa so to prvostopenjske tvorjenke z nictim obrazilom (voh > voh-ati; stopiti > stop-ř), kljub temu da so ti primeri s sinhronega vidika strukturno enaki oz. podobni.11 Preden si ogledamo še nekaj drugih takih mejnih primerov, velja navesti razlicne tipe motivacije. I. Stramljic Breznik (2004: 31–32) loci tri razlicne tipe motivacij: (a) zvocna ali imitativna, (b) pomenska ali semanticna in (c) pomensko--morfemska. Pri tipu (a) nastajajo besede s posnemanjem zvokov; izho­dišce motivacije so posnemovalni medmeti, ki so bili osnova za tvor­bo nekaterih glagolov (npr. delati ki-ki-ri-ki .kikirikati); pri tipu (b) motivacija ne poteka z besedotvornimi obrazili. V besedi torej ne pride 11 Podobno je tudi v drugih slovanskih jezikih, npr. polj. dzwig ‘dvigalnik’ in dzwigac ‘dvigati’. Poljsko jezikoslovje take primere obravnava znotraj t. i. pa-radigmatske tvorbe (polj. derywacje paradygmatyczne), ki temelji na fleksijski spremembi (samostalnik se pregiba dzwig-ř, -a, -u itd., glagol pa -am, -asz) (Nagórko 2010: 196). do morfemskih sprememb, ampak beseda le pridobi nov pomen zaradi metaforicnega ali metonimicnega prenosa (goved-ina ‘goveje meso’ . ‘nevzgojen, neotesan clovek’); pri tipu (c) omogoca sistemsko tvorbo besednih skupin: tvorjenke z istim korenom in razlicnim obrazilom sestavljajo isto besedno družino, tvorjenke z razlicnimi podstavami in istimi obrazili pa pomenske skupine. Po A. Nagórko (2010: 183–190) locimo formalno in pomensko motivacijo (npr. lep – lepota nasproti krasti – tat). I. Melcuk (1968: 426–438; po Nagórko 2010: 183) je npr. v polje besedotvorja vkljuce-val tudi popolnoma medleksemska razmerja, npr. ...... in ...., kar je razlagal s supletivizmom – vsekakor pa gre v tem primeru za razširi­tev pojma besedotvorje. Tudi J. Furdík zelo podrobno razcleni in opiše tipe motivacije, pri cemer v skupni »osnovnih tipov motivacije« (slš. základné typy mo-tivácie) poleg »temeljne«, ki je paradigmatska, loci tudi (1) foneticno (imitativno), (2) pomensko, (3) morfološko, (4) besedotvorno, (5) skla­denjsko, (6) frazeološko in (7) onomasticno.12 12 Pri foneticni motivaciji obravnava nastanek medmetov kikirikí, tudi glagola kikirikíkat’ in ekspresivnih izrazov tipa fafrnok ‘malcek’ in prevzetih leksemov, npr. matematika, geoid itd. Pri pomenski motivaciji gre za spremembo leksikal­nega pomena (zoženje pomena, razširitev pomena, metaforo, metonimijo). V sklop morfološke motivacije sodijo primeri konverzij, torej primeri, pri katerih prihaja do spremembe besedne vrste: npr. substantivizacija, adjektivizacija de­ležnikov in adverbalizacija. Besedotvorna motivacija ima med vsemi tipi mo-tivacije osrednjo vlogo in je do neke mere najmanj problematicna. Ker gre za že znana dejstva, na tem mestu ne povzemam ugotovitev Furdíka. Skladenjsko motivacijo je prvi omenjal J. Kuchar, in sicer leta 1963 – za sintakticno motivi­rane lekseme se štejejo vecbesedna poimenovanja, katerih pomen je primaren, neprenesen, in vecbesedna poimenovanja, ki so ekspresivna, npr. prva pomoc ‘prva pomoc’ in zláta mladež ‘zlata mladina’. V sklopu skladenjske motivacije Furdík omenja tudi univerbizacijo, ki jo loci na tri tipe: (1) elipticno (nocná služba ‘nocna služba’ . nocná ‘nocna’ oz. redkejša možnost: Slovník sloven-ského jazyka ‘Slovar slovaškega jezika’ . slovník ‘slovar’), (2) besedotvorno (minerálna voda ‘mineralna voda’ . minerálka) in (3) kraticna univerbizaci­ja (filozofická fakulteta ‘filozofska fakulteta’ .FF). Univerbizaciji nasprotni pojav pa je multiverbizacija (citatelia .citatel’ská obec ‘bralska skupnost’). V sklop frazeološke motivacije sodijo frazemi, ki so po definiciji vecbesedni, V pricujoci raziskavi se pri razvršcanju stopenjskih tvorjenk v be-sedotvorne sestave opiram na besedotvorno motivacijo, v primeru navz­križja formalnega in pomenskega vidika tvorbe, ki je seveda neizogiben, pa dajem prednost formalnemu vidiku (prim. Skarzynski 2000: 12). Eden od osrednjih pojmov v monografiji je slovarski pomen stopenjskih tvorjenk, ki indicira osredotocenje na pomenski vidik tudi pri prikazu stopenjskih tvorjenk, vendar bi striktno upoštevanje obeh nacel tudi pri razvršcanju stopenjskih tvorjenk pripeljalo do dveh popolnoma locenih sestavov, pri cemer bi bila nadaljnja analiza zelo otežkocena, predvsem pa bi bila taka dvojna razvrstitev zelo nepregledna. Kot je bilo že izpostavljeno, pri razvršcanju tvorjenk v besedotvor­ne sestave zelo hitro pridemo tudi do navzkrižja dveh nacel obravnave besed: genetskega, ki uporablja diahrono metodo, in funkcionalnega, tj. sinhronega, ki se ukvarja s »strukturo besedja, organizacijo slovarja, vendar pa tudi s tem, na kakšen nacin si uporabniki jezika tak slovar zapomnijo in širijo« (Nagórko 2010: 183).13 Genetski razvoj in sinhrono besedotvorje naceloma ne dajeta naspro­tujocih si ugotovitev, in sicer v primeru, ko gre za besedje, ki se ga da tudi s popolnoma sodobnega stališca (neproblematicno) lociti na morfeme. Za tak primer bi lahko navedli pridevnik telefonski, ki je tvorjen iz izposoje­nega internacionalizma telefon. Hkrati je pridevniška tvorjenka od izho­dišcnega samostalniškega leksema formalno (telefon-ski) in tudi pomen­sko zapletenejša (telefonski ‘nanašajoc se na telefon’, prim. telefonski racun ‘racun za telefon’, telefonski pogovor ‘pogovor po telefonu’). Po drugi strani pa imamo tudi celo vrsto besed, kjer med diahronim in sinhronim vidi­ stalni, idiomaticni (»obrazný«) in ekspresivni. Furdík kot primer frazeološke motivacije navaja frazem zabit’ cas slov. ‘zabijati cas’, ki je sestavljen iz dveh sa­mostojnih sestavin z lastnima pomenoma, popolnoma nov pomen pa se pojavi, ko sestavini nastopita skupaj kot frazem. Ob tem dodaja, da je motiviranost frazema v vecini individualna in pri vsakem frazemu uresnicena na svoj na-cin. Zadnji omenjeni tip motivacije je onomasticna motivacija, ki se nanaša na tvorbo lastnih imen. (Furdík 2008: 34–58) 13 Zanimiva je ideja G. Augusta (1993: 184), ki pravi, da je besedje v naših mož­ganih morda strukturirano ravno na osnovi besednih družin in ne na podlagi besednih polj po teoriji J. Trierja ali na podlagi t. i. teorije pomenskih okvirjev (angl. Frame-theorie). kom prihaja do razhajanj. Zelo pogoste so (v vec slovanskih jezikih) histo­ricne manjšalnice s priponskim obrazilom -k(a), pri katerih se je izgubil pomen manjšalnosti, npr. torbica nima le pomena ‘majhna torba’, ampak tudi ‘(navadno) ženski modni dodatek za prenašanje osebnih predmetov’ (prim. Nagórko 2010: 184). A. Nagórko (2010: 195–196) navaja še dva taka primera, in sicer lawka ‘klop’ in sloik ‘kozarec’, ki sta v odnosu do iz­razov lawa in slój netvorjena. Slednja namrec oznacujeta predmeta, ki sta po svoji velikosti vecja od obicajnih, kar pomeni, da sta pomensko »boga­tejša« in posledicno tvorjena, ceprav bi bilo formalno gledano ravno obrat-no. Tako lawka in sloik sta namrec tvorbeno gledano manjšalnici, vendar sta z jezikovnim razvojem izgubila pomen manjšalnosti, kar s sinhronega stališca pomeni, da je v teh primerih nemogoce postaviti morfemsko mejo. Poljsko jezikoslovje take primere obravnava znotraj procesa, imenovanega derywacja ujemna.14 Podoben problem, ki izhaja iz trenja med razvojnim in funkcionalnim merilom, predstavljajo v poljšcini izpridevniški samo­stalniki, ki imajo v podstavi pridevnik na -n(y) ali -ow(y): brutal ‘brutalnež’ < brutalny ‘brutalen’, bez ‘bež barva’ < bezowy ‘bež’. Razvojno gledano so ti pridevniki izposojenke iz tujega jezika, ki pa jim je bilo v procesu asi­milacije dodano priponsko obrazilo, tipicno za pridevnike. Kljub temu za tvorjene razumemo prav te samostalnike. O obstoju svojevrstne »jezikovne homeostaze« govori A. Nagórko (2010: 180), v okviru nje pa omenja stanje relativne uravnoteženosti med prvotnim in drugotnim, torej med tvorjenim in netvorjenim v jeziku. Avtorica opozarja na težave pri dolocanju podstave v nekaterih primerih oz. sploh dolocanju, ali je dolocen izraz tvorjen ali netvorjen (npr. izraz przestepca ‘storilec kaznivega dejanja’, saj danes v poljšcini ni v rabi zveza przestapic prawo ‘prestopiti zakon’; danes bi rekli, da je to ‘ten, kto dokonal przestepstwa’ ‘tisti, ki je zagrešil kaznivo dejanje’, pri cemer pa izraz przestepstwo ‘kaznivo dejanje’ formalno gledano ni »osnovnejši« in ga je tako težko oznaciti za podstavo).15 14 Derywacja ujemna je v poljskem jezikoslovju kot podtip derywacje wsteczne (ne­ afiksalna tvorba), pri kateri dolocen element besedotvorne podstave izpade: npr. szpila : szpilka. Poslovenili bi jo lahko z negativna tvorba. 15 A. Nagórko omenja (2010: 181) tudi primer ignorowac – ignorant (enako velja tudi za slovenska ustreznika ignorirati – ignorant). Pomensko sta ta dva izraza Poljsko jezikoslovje na tem mestu vpeljuje termin onomaziološka tvorba, brez katere bi – glede na poljsko besedotvorno teorijo – težko povezali tudi izraza miza ‘kos pohištva iz ravne plošce in navadno štirih nog’ in mizar ‘kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem lesenih izdel­kov, zlasti pohištva’. Tudi ta primer govori o obstoju nekakšne nepre­stane napetosti med obliko in pomenom (prim. Nagórko 2010: 182). O t. i. onomazioloških tvorjenkah je govora tudi v poljskem sto­penjskem slovarju Slowniku gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólopolskiego (v nadaljevanju SGS), in sicer v 3. delu, ki zajema glagol­ske besedotvorne sestave (SGS 2004: X). Slovar kot netvorjene glagole obravnava tudi glagole s predponskim obrazilom, ki nimajo skupnega podstavnega glagola brez predponskega obrazila (npr. dojrzec, przejrzec, wyjrzec), in tiste, pri katerih sicer podstavni glagol brez predponskega obrazila obstaja, vendar s sinhronega vidika ni vec mogoca pomenska povezava med motivirajoco besedo in tvorjenko, npr. med podwijac in wijac. Avtorji slovarja se zavedajo, da je sploh v tem drugem prime-ru navajanje tvorjenk iz takih glagolov kot netvorjenk lahko nekoliko problematicno, še posebej ko prihaja do raznovrstnih metaforizacij. Na tem mestu slovar vpeljuje onomaziološko tvorbo, ki jo poimenuje kot »metodološko protezo«. Zanimiva je ugotovitev, da v veliko vecji meri do takih pomenskih neregularnosti prihaja pri izglagolskih stopenjskih tvorjenkah kot npr. pri izsamostalniških in izpridevniških (ugotovitev temelji na obravnavi treh delov slovarja, torej slovarja izpridevniških, izsamostalniških in izglagolskih stopenjskih tvorjenk).16 V SGS-ju sicer nad pomenskim mocno nadvlada formalni vidik tvor-be, na kar je opozorjeno tudi v uvodu: v besedotvornem opisu je bilo spre­jeto nacelo interpretacije glagolov s predponskim obrazilom glede na mož­nost pretvorbe iz glagolov brez predpoponskega obrazila, in sicer ne glede na to, ce je taka pretvorba možna ali pa je »nenaravna« (SGS 2004: X). (kljub oblikovni »bližini«) dovolj oddaljena: ignorirati ‘ravnati, delati nameno- ma tako, kot bi koga sploh ne bilo, ne meniti se za’ : ignorant ekspr. ‘neveden, omejen clovek’. 16 Skupina tvorjenk v SGS-ju, za katero so znacilne pomenske neregularnosti glede na motivirajoco besedo, je zelo raznolika, izpostaviti pa gre predvsem termine s podrocja botanike in zoologije (SGS 2004: X). V kontekstu problematike tvorjenosti oz. netvorjenosti A. Nagór­ko (2010: 197–198) omenja tudi tvorbo samostalnikov ženskega spola iz samostalnikov moškega spola. Avtorica zapiše, da je vprašanje, ali v primeru samostalnikov robotnik – robotnica (‘delavec’, ‘delavka’) pride do zamenjave celotnega obrazila ali le koncniškega obrazila -ř nasproti -a. Temu primeru A. Nagórko ob bok postavi primere cudzoziemiec – cudzoziemka (‘tujec’, ‘tujka’), Polak – Polka, samiec – samica. V teh primerih gre za tvorjenke iz samostalnikov cudza ziemia ‘tuja zemlja’, Polska, sam. Žensko obrazilo -ka ali -ic(a) prihaja na mesto moškega obrazila. Ceprav so tu po formalni plati primeri zelo ocitni, se zaplete v pomenskem smislu. Ženska imena, ki oznacujejo nacionalno pripad­nost, bi namrec težko izpeljali v smislu Polka ‘Polak plci zenskiej’ (‘Po­ljak ženskega spola’). V tem primeru je ustrezna razlaga samostalnika Polka ‘zenski odpowiednik nazwy Polak’ (‘ženska ustreznica k samo­stalniku Poljak’). A. Nagórko piše, da npr. avtorico razumemo kot ‘avtor, ki je ženska’ in ne kot ‘ženska, ki je avtor’, saj se v skupini avtorjev loci podskupina žensk (2010: 178). Avtorica navaja nekaj primerov tvorjenk: (a) kornik ‘cos, co zyje w korze’; (b) lotnik ‘ktos, kto lata’, (c) taternik ‘ktos, kto uprawia wspinaczke w Tatrach’ ter (i) pokoik, kluczyk, rybka; (ii) badacz­ka, jezykoznawczyni.17 Pri tem klasicno strukturalno besedotvorje sklicu­joc se na M. Dokulila (1962, 1979) tvorjenke (a–c) razume kot mutacije, tvorjenke (i in ii) pa kot modifikacije. V zadnji skupini sta podstava in tvorjenka v pomenskem razmerju hiperonimije oz. hiponimije, gre torej za »vertikalno razmerje« (polj. relacja pionowa). Mutacije lahko presegajo meje besednih vrst, medtem ko so modifikacije možne le znotraj posame­zne besedne vrste. Poleg mutacij in modifikacij M. Dokulil kot tretjo vr­sto besedotvorja loci transpozicijo, pri cemer gre le za tiste tvorjenke, ki so kljub slovnicni spremembi ohranile pomen podstave, npr. lep .lepota, govoriti .govorjenje. V teh primerih ne gre za tvorbo novega pojmovnega 17 (a) lubadar ‘tisti, ki živi v skorji’; (b) letalec ‘tisti, ki leta’, (c) »taternik« ‘tisti, ki upravlja gondolo v Tatrah’; (i) sobica, kljucek, ribica; (ii) raziskovalka, jezikoslovka (prev. B. Kern). razreda (polj. klasa pojeciowa), ampak zgolj za slovnicno preoblikovanje že poimenovanega pojava. (Nagórko 2010: 178–179) V zvezi z ženskimi poimenovanji je v gradivskem delu upoštevana vzporedna tvorba tvorjenk na -ec oz. -ka iz glagola ali pridevnika (npr. spogledljiv .spogledljiv-ec, spogledljiv-ka), v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika (Stramljic Breznik 2004) so namrec ženska poimeno­vanja tega tipa dosledno (sistemsko) prikazana kot tvorjenke iz moških poimenovanj (boriti se .bor-ec .bor-ka; redkobeseden .redkobesedn-ik .redkobesedn-ica). O poimenovanjih žensk z vidika besedotvorja je pi-sala A. Vidovic Muha (1997: 69–79; 2011: 407–417), ki kot problema­ticne izpostavi tudi slovarske razlage v SSKJ-ju za poimenovanja žensk, ki so tvorjenke iz vzporedne podstave (v SSKJ-ju je to tip razlage ženska oblika od X),18 npr. igralec – igralka.19 Te tvorjenke se glede razlage v SSKJ-ju izenacujejo s tvorjenkami, ki so dejansko tvorjene iz moških poimenovanj (npr. ministr-ica).20 18 V drugi, prenovljeni izdaji SSKJ-ja (v nadaljevanju SSKJ 2) ne najdemo vec tipa razlag ženska oblika od X (v SSKJ-ju je iztocnic s tako razlago 784). Vsi ti primeri imajo torej samostojno (nesklicevalno) razlago. Enako je tudi že v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika (v nadaljevanju SNB). 19 Ob tem pa so razlage maskulinativov v SSKJ-ju (aktualnih jih je zelo malo) sa­mostojne, neodvisne od podstave iz samostalniškega poimenovanja za ženske: gospodinjec ‘moški, ki opravlja ali vodi domaca, hišna dela’. A. Vidovic Muha (2011: 412) 20 A. Vidovic Muha (1997: 69–79; 2011: 407–417) tvorjenke, ki oznacujejo po­imenovanja žensk, na podlagi motivirajoce besede loci na štiri skupine: (1) Samostalniki ženskega spola, tvorjeni iz samostalnikov moškega spola, gre za navadne izpeljanke iz samostalnika z besedotvornim pomenom ‘nosilka po­vezave’, in sicer z obrazili: -a (sužnja), -(ar)ka (matematicarka), -esa (klovnesa), -ica (clanica), -ina (heroina), -inja (advokatinja), -isa (diakonisa), -ja (gostja), -ka (dekanka), -(ov)ka (pekovka), -na (gospodicna), -ulja (vragulja). Na tem mestu gre dodati, da A. Bajec in J. Toporišic v tej funkciji navajata le štiri obrazila. (2) Samostalniki moškega spola, tvorjeni iz samostalnikov ženskega spola, in sicer z zaenkrat edinim obrazilom -ec (gospodinjec). Ob tem velja dodati zani­miv novejši primer tvorjenke: prostitut, in sicer v odnosu do tvorjenke prosti­tutke. Sekundarnost tvorjenke prostitut se kaže tudi v tem, da poimenovanje moških oseb ni nevtralno: Raziskuje življenje prostitutov ne pomeni ‘prostitutov in prostitutk’, ampak le prostitutov. 2.2 StopenjSko beSedotvorje kot nova metodologija v jezikoSlovjU21 Stopenjsko besedotvorje se je v metodološkem smislu razvilo kot posle­dica upada zanimanja za pomensko-strukturalno analizo tvorjenk, poj­movanih v binarnem odnosu med motivirano in motivirajoco besedo. Znanstveno zanimanje se je tako v nekaterih jezikoslovnih okoljih pre­neslo na opazovanje vecjih skupin besed, ki jih iz sinhronega gledišca po­vezuje skupno besedotvorno izhodišce. (Burkacka 2001: 11) Stopenjska metodologija umešca tvorjenke v vecstopenjski mreži formalno-pomen­skih odnosov do ustreznih netvorjenih leksemov (Jadacka 2003: 29). Stopenjsko besedotvorje razumem predvsem kot del besedotvorja, katerega namen je v prvi vrsti izdelati pregleden nabor tvorjenk glede na netvorjeno besedo (leksikografska vrednost), cemur pa sledi analiza, s katero se med drugim ugotavlja delež tvorjenih in netvorjenih besed, besednovrstna pripadnost tvorjenk, besedotvorna produktivnost posa­meznih korenskih besedotvornih podstav itd. V svojih naborih besed pa stopenjsko besedotvorje vkljucuje tvorjenke, nastale tako po besedo­tvornih kot pomenotvornih postopkih. Stopenjska metodologija se je tako kot vsaka nova metodologija razvi­jala dlje casa, celo vec desetletij, in sicer v vec znanstvenih središcih. Precej (3) Vzporedne podstave iz glagola, pridevnika, izjemoma samostalnika (s pod-kategorijo cloveško–), gre za besedotvorni pomen vršilka dejanja, nosilka la-stnosti, povezave: iz glagola: -ica (žanjica, žanjec), -ka (igralka, igralec), -nica (odvetnica, odvetnik); iz pridevnika: -ica (kulturn-ica, kultur-nik), -ka (anketi­ran-ka, anketiran-ec), -nica (svetnica, svetnik); iz samostalnika: -ejka (Evrop-ejka, Evrop-ejec), -ka (gimnazij-ka, gimnazij-ec), -nica (tapet-nica, tapet-nik). Ob tem avtorica ugotavlja, da na poimenovanja ženskih oseb po vzporedni tvorbi glede na poimenovanja moških oseb vpliva izglasje besedotvorne postave, ki je vedno zvocniško. (4) Tvorjenke kot poimenovanja žensk ali moških, izhajajoce iz povsem razlic­nih podstav (nosecn-ica, per-ica, plet-ilja, klaris-inja, uršul-inka), ter tvorjenke kot poimenovanja, ki se v vlogi povedkovnika lahko uporabljajo za oba spola: cvek-a, klepet-ulja, gobezd-alo. 21 Poglavje je razširjena in dopolnjena razlicica clanka B. Kerna: Stopensko bese­dotvorje, objavljenega v Slavisticni reviji (2010). težko je zato opredeliti letnico, ki bi jo lahko razumeli za zacetek stopenj­skega besedotvorja. Slovarji, ki so imeli ob iztocnicah navedene tudi tvor­jenke, so v zgodovini slovaropisja prisotni že dolgo casa, tako v jezikoslov­nih okoljih, v katerih se ukvarjajo z izdajanjem slovarjev slovanskih jezikov, kot v okoljih, v katerih se ukvarjajo z izdajanjem slovarjev drugih, npr. germanskih in romanskih jezikov. Ta princip predstavitve slovarskega gra-diva je še posebej prisoten v etimoloških slovarjih. Poleg tega je bila po G. Augustu (1993: 188–189) »besednodružinska« zasnova slovarja od 16. do 18. stoletja – tj. v casu, ko so se pojavila prizadevanja za sestavo enojezicnih slovarjev – resna konkurenca abecedni razvrstitvi leksemov v slovarjih oz. onomaziološkemu tipu slovarjev.22 V monografiji je pozornost namenjena le stopenjskemu besedotvorju s sinhronega vidika. Preden si natancneje ogledamo razvojni vidik metode, velja oprede­liti nekaj osnovnih besedotvornih in stopenjskobesedotvornih pojmov. (1) Stopenjske tvorjenke so – kot je bilo že omenjeno – novo poime­novanje v jezikoslovju. Gre za skupine tvorjenih besed, ki so raz­porejene okoli netvorjene besede kot izhodišca za neposredno in v nadaljevanju posredno tvorjenje, pri cemer se upošteva tudi skupni pomenski element med tvorjenko in njenim besedotvornim izhodi-šcem v sodobnem jeziku. Gre torej za besede, ki so v okviru slovar­skega pomena neposredno ali posredno tvorjene iz istega korena v besedotvorni podstavi.23 Pri stopenjski metodi so hierarhicno raz­vršcene glede na stopnjo tvorjenosti. Tvorjenke v kontekstu stopenj­skega besedotvorja niso besede, ki nastanejo iz dolocenega leksema, ampak besede, ki so tvorjene iz konkretnega pomena dolocenega 22 Tudi kasneje je bila s strani nekaterih avtorjev kritizirana abecedna razvrstitev leksemov v slovarjih, saj se z njo izgublja vpogled v pomenske povezave med bese­ dami z istim korenom (Hundsnurscher in Splett 1982: 18; po August 1993: 194). G. August sicer še leta 1993 razširjenost »besednodružinskih« slovarjev zamejuje le na tri indoevropske jezike – nemškega, ruskega in francoskega (omenja pa tudi slovar esperanta tega tipa iz leta 1975, ki je seveda v vlogi slovarja za ucece se), pri cemer upošteva tako zgodovinske slovarje posameznih jezikov kot sinhrone. 23 Hrvaško jezikoslovje na tem mestu vpeljuje termina bližnja in daljna tvorbena vez (hrv. bliža – dalja tvorbena veza), pri cemer je med neposrednimi tvorjen­kami bližnja vez, med neposrednimi pa daljna (Baric idr. 1997: 288). leksema (prim. Lachnik 2011a: 159). Tovrstno razumevanje stopenj­skih tvorjenk le-te oddaljuje od t. i. besednih družin, ki jih še vedno uporabljamo kot termin tudi v sodobnem jezikoslovju.24 Razumeva­nje besednih družin kot sestavov besed s skupnim korenom (prim. Stramljic Breznik 2004: 7; Slovenska slovnica 2000: 116) namrec iz­kljucuje pomenski vidik v sodobnem jeziku. Enak koren namrec še ne zagotavlja pomenske zveze dveh besed – ta zveza je zagotovljena šele, ce je izpolnjen dodatni pogoj, tj. skupni pomenski element v so-dobnem jeziku (Tihonov 1978: V). V nemškem jezikoslovju se zno­traj proucevanja besed s skupnim korenom uporablja termin besedna družina v zvezi z diahronim pogledom na tvorbo, pri sinhronem pa v tem smislu uporabljajo termin Ableitungsgruppe ‘tvorbena skupina’ ali pa Fächerung, torej ‘lestvica’ (August 1993: 183). Obravnava stopenjskih tvorjenk je v tujih jezikoslovnih okoljih po­znana že vec desetletij – predvsem v ruskem in poljskem –, v sloven-skem jezikoslovju pa je poskusni zvezek dela, ki bi bil lahko osnova za tovrstne analize, izšel šele leta 2004 (Besednodružinski slovar slo­venskega jezika: poskusni zvezek za iztocnice na B I. Stramljic Bre­znik). Vendar tu nacelo enopomenskosti ni upoštevano, ceprav je v poljskem jezikoslovnem okolju uveljavljeno že vse od leta 1977, ko so na pobudo J. Puzynine priceli snovati poskusni zvezek stopenjskega slovarja (Zeszyt próbny »Slownika gniazd slowotwórczych wspólczesne-go jezyka ogólnopolskiego«).25 Nacelo enopomenskosti namrec doloca, da vsak pomen besede predstavlja enoto znotraj besedotvornega se­stava. Poleg tega pa se tudi vsaka tvorjenka znotraj besedotvornega sestava lahko nahaja le na enem mestu (prim. Jadacka 2003: 29). Pricujoca monografija je prvo delo, ki obširnejšo skupino tvorjenk v slovenšcini obravnava s stopenjsko metodologijo in upoštevanjem kriterija enopomenskosti izhodišcnih netvorjenih leksemov. 24 V Hrvatski gramatiki (Baric idr. 1997: 289) najdemo tudi termin besedotvorna ali tvorbena družina (hrv. rjecotvorna/tvorbena porodica). 25 I. Stramljic Breznik sicer v svojem Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za­piše (2004: 32), da je »pripadnost tvorjenke besedni družini ali doloceni pomenski skupini […] dana formalno, tj. z istovetnostjo ustreznih besedotvornih morfemov, kot tudi pomensko, tj. z istovetnostjo pomena, na katerega morfemi kažejo«. (2) Besedotvorni sestav.26 Definicijo besedotvornega sestava najdemo v delu E. L. Ginzburga (ki je nastalo na osnovi aplikativne slovnice): »Besedotvorni sestav je urejen niz tvorbenih razmerij med besedami besedotvornega sestava, pri cemer je njihova pomenska bližina vidno izražena s prisotnostjo morfemskih variant tega istega korenskega morfema v vsaki besedi.«27 (Ginzburg 1972: 146). Precej drugace je besedotvorni sestav definiral A. N. Tihonov (na prvi pogled njegova definicija spominja na definicijo besedne družine): »Besedotvorni se­stav je nabor (sorodstveno povezanih) besed s skupnim korenom. […] Sorodstvenost besed, ki tvorijo besedotvorni sestav, temelji na njiho-vi pomenski bližini. […] Zunanji pokazatelj […] pomenske vezi med sorodnimi besedami je koren.« (Tihonov 1978b: V).28 Seveda gre ob tem pripomniti, da enak koren še ne zagotavlja pomenske zveze dveh besed – ta zveza je zagotovljena šele, ce je izpolnjen dodatni pogoj, tj. da morajo imeti vse besede v besedotvornem sestavu skupen pomen-ski element v sodobnem jeziku.29 (prim. Olejniczak 2003: 14) Gre torej za glede na stopnje tvorjenosti hierarhicno urejen nabor besed, ki so tvorjene iz iste korenske besedotvorne podstave in iz enakega slovarskega pomena.30 26 V publikacijah v preteklosti (Kern 2010, 2011) sem namesto termina besedo­tvorni sestav uporabljal termin besedotvorni sklop, ki pa je zaradi prekrivnosti termina z besedotvorno vrsto manj ustrezen. 27 Definicija je nekoliko nenavadna, saj je v razlagi pojma uporabljen razlagalni pojem. 28 Treba je opomniti, da v tej definiciji Tihonov še ne uporablja oznake bese­dotvorni. Ustreznica besedotvornega sestava je namrec v ruskem jezikoslovju gnezdo (.....), enako v poljskem (gniazdo (slowotwórcze)). 29 Kot primera lahko navedemo pridevnik strm in glagol cutnega zaznavanja str­meti. Nobenega dvoma ni, da sta gledano diahrono leksema povezana: tudi psl. *str.meti je izpeljanka iz psl. *str.m. ‘pokonci postavljen, strm, trd’ in je prvot-no pomenil ‘biti pokonci postavljen, biti trd, kakor na preži’ (M. Snoj 1997: 615), vendar pa bi danes, v sodobnem jeziku, njuna pomena ‘ki se na kratki razdalji hitro vzpenja/glede na doloceno ravnino zelo nagnjen’ in ‘gledati, na­vadno nepremicno’ težko povezali. Tudi v slovaškem jezikoslovju je v definiciji besedotvornega sestava (slš. slovotvorné hniezdo) nujnost pomenske povezave v sodobnem jeziku zelo izpostavljena (Furdík 2008: 37). 30 I. Stramljic Breznik osnovne enote svojega slovarja poimenuje kot besedne družine, ki »so vecji ali manjši sestavi besed, ki se družijo na podlagi skupnih (3) Netvorjeno besedo v izhodišcu takega nabora besed imenujem izhodišce besedotvornega sestava oziroma besedotvorno iz­hodišce. Ce je izhodišce samostalnik, govorimo o samostalni­škem izhodišcu besedotvornega sestava, ce je glagol, o glagol­skem itd. (4) Besedotvorni sestavi se glede na besednovrstno pripadnost izhodi-šca besedotvornega niza delijo na glagolske, samostalniške, pri­devniške, prislovne, medmetne itd. besedotvorne sestave. (5) Besedotvorni niz oznacuje nabor besed, ki so v tvorbenem raz­merju, kar pomeni, da je prva (nemotivirana) beseda podstava dru­ge besede (tvorjenke), druga podstava tretje itd. vse do izkorišcenja tvorbene zmožnosti dolocenega leksema (npr. slišati . slišan . neslišan .neslišanost). (Skarzynski 2000: 12) (6) Tvorbeni model je simbolni prikaz vsake tvorjenke, iz katerega je razvidna njena struktura. V,V31 tako oznacuje glagolsko tvorjenko iz glagola, V,V,S samostalniško tvorjenko, ki je nastala iz predhod­ne glagolske tvorjenke iz glagola (npr. ogled .ogledati .gledati), itd. Tvorbeni model v svojem zapisu vsebuje dve informaciji, in sicer: (a) število tvorbenih procesov pri doloceni netvorjenki, ki so bili potrebni za nastanek tvorjenke, oz. stopnjo tvorjenosti; in (b) »zgodovino tvorjenke« v smislu kategorije besednih vrst. Iz tvor­benega modela namrec lahko razberemo, kateri besedni vrsti je pripadala izhodišcna besedotvorna podstava, kateri besedni vrsti je pripadala prvostopenjska tvorjenka, kateri drugostopenjska itd. Tak zapis sicer ne posreduje informacije, kateri tvorbeni postopki so bili prisotni pri oblikovanju dolocene tvorjenke – posredovanje tovrstnih informacij je namrec v središcu drugacnih besedotvor­nih opisov. (Skarzynski 2000: 13) korenov« (Stramljic Breznik 2004: 7). V srbskem semanticno-derivacijskem slovarju so osnovne enote poimenovane kot semanticno-derivacijsko gnezdo (srb. ..........-........... ...... (SDR 2003: 7). 31 Pri zapisu tvorbenih modelov uporabljam latinska poimenovanja za besedne vrste oz. tudi podvrste, torej Ad – pridevnik, Adv – prislov, P – clenek, Pn – zaimek, Pr – predlog, S – samostalnik, V – glagol. (7) Besedotvorni podsestav oznacuje nabor vseh nadaljnjih tvorjenk iz prvostopenjskih tvorjenk, torej višjestopenjskih (neprvostopenj­skih) tvorjenk. Uporaba termina se zdi smiselna, saj se v analizi besedja v besedotvornih sestavih med drugim še posebej osredoto-cam na prvostopenjske tvorjenke. (Skarzynski 2000: 13) V poljski literaturi za zacetek stopenjskega besedotvorja najdemo pred­lagano letnico 1963 (Skarzynski 1999: 155), tj. leto, ko so se zacela dela, povezana s stopenjskim slovarjem avtorja A. N. Tihonova. Ruski znan­stvenik Tihonov je skupaj s svojo slovarsko skupino deloval na Pedago­škem inštitutu v Samarkandu, vendar pa omenjena inštitucija ni bila edina, v kateri so oblikovali stopenjsko metodo. Na koncu sedemdese­tih let so bila še tri taka središca: Inštitut za ruski jezik na Akademiji za znanost ZSSR, Univerza v Leningradu in Univerza v Kijevu. V ome­njenih središcih je osnovo za raziskave predstavljala tvorbena slovnica. V moskovski skupini so na osnovi aplikativne slovnice, ki jo je pre­dlagal S. K. Šaumjan, pripravljali stopenjski slovar sodobnega ruskega jezika.32 Šaumjanov tvorbeni model je izhajal iz vecstopenjske tvorbe besed, na zacetku katere je korenska beseda, po dogovoru oznacena z nic (0). Besedotvorne vrste oz. tvorbe glagola, samostalnika, pridevni­ka ali prislova, so oznacene z relatorji (R, R, R, R, R), ki ustrezajo 12345 dodanim obrazilom – tvorijo ustrezne besedne vrste. Na ta nacin so na-stale t. i. R-besede (RO, RO, RO, RO, RO, na naslednjih stopnjah 12345 tvorbe pa npr. RRO, RRRO, RRRO). Tvorbene postopke je Ša­ 32432212 umjan ilustriral z grafi, pri katerih je smer nakazovala tvorbo dolocene 32 Slovar poljskega jezika z elementi stopenjskega slovarja je sicer izšel že v letih 1807–1814, in sicer v šestih zvezkih. Njegov avtor je Samuel Bogumil Linde (1771–1847). Slovar predstavlja prelomnico v poljski leksikografski tradiciji, saj podaja zelo izcrpen popis besedja (60.000 gesel) z bogatim ilustrativnim gradivom in identifikacijo vsakega vira. Avtor ob geslih navaja tvorjenke iz vsake geselske besede (v kolikor to sledi abecednemu vrstnemu redu), npr. pri geslu adwokat ‘odvetnik’ najdemo: adwokatka, adwokacki, adwokactwo (1. zvezek: str. 6), pri geslu duma ‘premišljevanje, domnevanje; ponos; duma’ pa najdemo kar 12 tvorjenk: dumca, dumiec, dumiec sie, dumienie, dumka, du­mnie, dumno, dumnoplaski, dumnomyslny, dumnosc, dumnowyniosly, dumny (1. zvezek: str. 549–550). besedne vrste. Vrhovi grafov so oznacevali naslednje stopnje izhodišcne besede, smeri pušcic pa tvorbo posameznih besednih vrst: . tvorba glagola (relator R1), . tvorba samostalnika (R2), . tvorba pridevnika (R3), . tvorba prislova (R4, R5). Na zacetku grafa je bila vedno koren-ska beseda (0); šele iz nje se je tvoril leksem, ki je bil v naravnem jeziku netvorjen. (Olejniczak 2003: 12–13) Vendar pa skupina strokovnjakov, ki se je ukvarjala s tvorbeno slovnico, ni izdala stopenjskega slovarja – to je uspelo šele skupini Ti­honova.33 Leta 1978 je izšel ................................... ........ ...... ....... ... ........34 – slovar z okoli 3300 gesli, ki je imel funkcijo poskusnega zvezka stopenjskega slovarja. Leta 1985 je Tihonov izdal C................... ....... ........ .....35 v dveh zvezkih, v uvodnem delu katerega so bile po­dane definicije osnovnih pojmov stopenjskega besedotvorja, med dru­gim besedotvorni par (motivirana in motivirajoca beseda), besedotvorni niz (niz besed, ki imajo skupen koren in ki jih povezuje neposredna derivacija)36 in prvostopenjske tvorjenke (seznam neposrednih tvorjenk z eno besedotvorno osnovo). V samem slovarju najdemo 144.808 besed, ki so umešcene v 18.118 besedotvornih sestavov. V primeru vecpomen­skih besed posamezni pomeni teh besed niso tvorili locenih besedo­tvornih sestavov. 33 Dodati pa gre, da je v tem casu v razlicnih jezikoslovnih središcih nekdanje Sovjetske zveze nastalo vec zelo zanimivih raziskav, ki prikazujejo posamez­ne segmente stopenjskega opisa. Posebej velja izpostaviti naslednja zbornika .......... ........ ........ ................ II. Samarkand, 1972, .......... ........ ........ ................. Taškent, 1978 (pri slednjem je treba omeniti prispevka I. I. Kovalika: ...... ...... ... .... . .................... ...... in E. A. Ziemske: O ................... .......................) (Slownik gniazd slowotwórczych wspólczesne-go jezyka ogólnopolskiego, Tom 1, 2001: 8). 34 Slov. Šolski stopenjski slovar ruskega jezika. Namenjen za ucence. (prev. B. Kern) 35 Slov. Stopenjski slovar ruskega jezika (prev. B. Kern). 36 Primer: optimizem – optimist – optimisticen – optimisticno. Slika 1: Prikaz besedotvornih sestavov v slovarju Tihonova C................­... ....... ........ ..... (1975) V nadaljnjih razpravah in analizah nam ravno uporabljena terminologi­ja in nacin predstavljanja besedotvornih sestavov sporocata, koliko je k razvoju stopenjskega besedotvorja prispeval Šaumjan in koliko Tihonov. 2.2.1 Stopenjsko besedotvorje v poljskem jezikoslovju37 Razvoj stopenjske metode na Poljskem je povzrocila na eni strani sama potreba po raziskovanju širših enot v besedotvorju (in ne zgolj po raz­iskovanju odnosa med motivirajoco in motivirano besedo),38 na drugi strani pa dosežki ruskih znanstvenikov. Na Poljskem se je tako razvila štiridesetletna tradicija raziskovanja na podrocju stopenjskega besedo­tvorja, sama metoda pa je zelo živa in prisotna tudi v najnovejših razi­skavah. Prvi nacrti za izgradnjo stopenjskega slovarja so nastali leta 1977, ko so se na pobudo J. Puzinine na Inštitutu za poljski jezik na Varšavski univerzi pricela dela za prvi poljski stopenjski slovar. Enajst let kasne­je je izšel Zeszyt próbny »Slownika gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólnopolskiego«,39 ki je nastal pod vodstvom H. Jadacke. Pisci slovarja so se v metodološkem smislu zgledovali po slovarju Tihonova, vendar pa so mu bile dodane številne spremembe in dopolnitve, med katerimi velja omeniti predvsem naslednje: • poenoten zapis tvorjenk katere koli stopnje ne glede na besedno vrsto netvorjene izhodišcne besede, in sicer so najprej navedeni tvorjeni samostalniki, nato glagoli, pridevniki in prislovi, vsi po abecednem vrstnem redu; • dodani so zapisi tvorbenega modela (v poljskem jezikoslovju ne najdemo zapisov v obliki t. i. R-besed, temvec kratice latinskih po­ 37 Povzeto po: Monika Olejniczak: 30 lat slowotwórstwa gniazdowego (rys hi- storyczny). Slowotwórstwo gniazdowe. Historia, metoda, zastosowanie. Kraków: Ksiegarnia Akademicka. 2003. 12–28. 38 O potrebi po raziskovanju širših enot je v prispevku Uwagi slowotwórczo-le­ ksykologicznye (slov. Nekaj besedotvorno-leksikoloških opomb) že leta 1959 pisal J. Wierzchowski. V omenjenem delu je tovrstne nize besed, pri katerih je vsaka naslednja beseda neposredna tvorjenka iz prejšnje, poimenoval kot grupy pro-porcjonalne (slov. proporcionalne skupine). 39 Slov. Poskusni zvezek Stopenjskega slovarja sodobnega splošnopoljskega jezika (prev. B. Kern) – Slovar je obsegal 143 besedotvornih sestavov, tako samostal­niških, glagolskih, pridevniških, števniških, zaimenskih in prislovnih. Slovar­skemu delu je dodan indeks netvorjenih besed z vsemi tvorjenkami. imenovanj za besedne vrste) kot tudi grafi, ki ponazarjajo strukturo samega besedotvornega sestava; • iz stopenjskega opisa je bila izlocena možnost, da bi se ena tvorjenka lahko pojavila na vec razlicnih mestih, kot tudi to, da se na istem nivoju pojavita dve razlicni strukturi; • kot norma samih stopenjskih opisov se pojavi enopomenskost po­sameznih leksemov znotraj posameznega sestava. Izredno obširen in natancen poljski stopenjski slovar je razdeljen gle­de na besedno vrsto besedotvornih sestavov: leta 2001 sta izšla prvi in drugi del, ki zajemata besedotvorne sestave s samostalniškim in pri­devniškim besedotvornim izhodišcem, tretji del v dveh tomih združuje besedotvorne sestave z glagolskim besedotvornim izhodišcem, cetrti pa besedotvorne sestave z izhodišcem v števniku, prislovu, zaimku, pred­logu, povedkovniku, onomatopi in medmetu. Oba sta izšla leta 2004. Leksikografski opis glagola slyszec (slišati), in sicer v njegovem pr-vem pomenu, je videti tako (gre za izsek iz poljskega stopenjskega slovarja Slownik gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólnopolskiego, T. 3, Gniazda odczasownikowe. Cz. 2, P-Z (ur. Miroslaw Skarzynski), 2004): SlYSZEC 1. ‘niebyc gluchym, odbierac wrazenia dzwiekowe’40 [niedo-slyszec] V,V [niedoslysz-enie] 2. V,V,S niedzoslysz-acy V,V,Ad niedoslyszac-(y) V,V,Ad,S po-slyszec rzad. (D: bez kwalif.] [red. 1.] V,V [poslysz-enie] Sz 2. V,V,S slych-(ac) 1. dzis tylko w bezok. [Sz: tylko w V,V bezok., formach nieos. i imiesl. bier.] 40 Kratice na desni strani pomenijo oznake za besedne vrste (izhodišca za kratice so latinska poimenovanja besednih vrst) in prikazujejo besednovrstne pripad­nosti posamezne tvorjenke znotraj stopenjskih tvorjenk. Tvorjenke v oglatih oklepajih so vzete iz Slownika jezyka polskiego urednika W. Doroszewskega, vse druge v danem izseku so iz slovarja Maly slownik jezyka polskiego urednikov S. Skorupka, H. Auderske in Z. Lempicke. u-slyszec [red. 1.] V,V do-<>slyszec ‘uslyszec mimo trudnosci’ V,V,V doslysz-alny V,V,V,Ad nie-doslyszalny V,V,V,Ad(+M),Ad [niedoslyszaln-e] V,V,V,Ad(+M), Ad, Adv [doslyszaln-e] V,V,V,Ad,Adv [na-<>slyszec sie] ‘uslyszec wiele’ V,V,V prze-<>slyszec sie ‘zle uslyszec’ V,V,V slysz-alny V,Ad [slyszaln-osc] V,Ad,S [nie-slyszalny] V,Ad(+M),Ad [nieslyszaln-osc] zart. V,Ad(+M),Ad,S [nieslyszaln-e] V,Ad(+M),Ad, Adv [slyszaln-e] V,Ad,Adv [slysz-acy] red. ‘taki, który slyszy’ V,Ad [nie-slyszacy] red. V,Ad(+M),Ad [nieslyszac-(y)] red. ‘gluchy’ V,Ad,(+M),Ad,S Ob tem velja omeniti še dve slovarski deli M. Skarzynskega, sicer name-njeni poucevanju/ucenju poljskega jezika kot drugega/tujega jezika, in sicer leta 1981 izdani poskusni zvezek stopenjskega slovarja Tworzenie wyrazów w jezyku polskim,41 ki je zajemal gesla od A do D, in leta 1989 izdani Maly slownik slowotwórczy jezyka polskiego dla cudzoziemców.42 Zaradi glotodidakticne narave obeh del le-ti ne podajata celostnega vpogleda v poljsko besedje, izhodišcna gesla so bila namrec izbrana glede na pogostost samih besed v sodobnem jeziku (vseeno pa je obse-gal približno 10.000 tvorjenk). Novost kot posebna odlika omenjenega dela je bila zgradba nekaterih besedotvornih sestavov, ki se je opirala na supletivne besedotvorne osnove – pred tem so namrec v poljskem jezi­koslovju supletivnost obravnavali bolj znotraj samega pregibanja besed in v sklopu besedotvorne tematike. Na Poljskem je sicer izšlo vecje število tako monografij kot tudi leksikografskih del, povezanih s stopenjskim besedotvorjem. Med nji­ 41 Slov. Tvorba besed v poljšcini (prev. B. Kern). 42 Slov. Mali besedotvorni slovar poljskega jezika za tujce (prev. B. Kern). mi najdemo monografije, ki obravnavajo le eno besedno vrsto, in pa kontrastivne poljsko-ruske. Leta 1982 je nastala razprava T. Vogelge-sang Budowa gniazd slowotwórczych przymiotników we wspólczesnym jezyku polskim,43 ki pa v celoti ni bila nikoli izdana. V razpravi je bila uporabljena precej podobna metodologija kot v poznejšem poljskem stopenjskem slovarju. Avtorica je analizirala 654 besedotvornih sesta­vov, ki so izhajali iz enopomenskih geselskih besed. Tvorjenke je nato preucevala glede na tvorbene modele, prikazala je število tvorjenk na posameznih stopnjah tvorjenosti ter raziskovala povezanost med tvor­benim modelom prvostopenjskih tvorjenk in številom tvorbenih po­stopkov. Ugotovila je, v kolikšni meri je izkorišcena tvorbena zmožnost besed ter tvorjenke katerega tipa se sploh ne pojavljajo kot tretje- ali cetrtostopenjske tvorjenke. Med vsemi drugimi deli velja omeniti clanek M. Skarzynskega Próba okreslenia mozliwosci slowotwórczych rzeczownika44 (objavljen leta 1996) in monografijo H. Jadacke Rzeczownik polski jako baza derywacyjna45 (ob-javljena leta 1995). V prvi raziskavi je avtor analiziral 400 samostalniških besedotvornih sestavov in prišel do zakljucka, da so posamezni tvorbeni modeli razlicno dobro izkorišceni ter da se tvorbena produktivnost pod-stave manjša z dodajanjem obrazil višje stopnje. Raziskava H. Jadacke pa je obsegala 36.240 tvorjenk oz. 12.219 besedotvornih sestavov, ki so izhajali iz 8.230 netvorjenih besed. Avtorica je ugotavljala, kolikšna je najvišja stopnja tvorjenosti ter kakšno je povprecno število tvorjenk v po­sameznih besedotvornih sestavih. S primerjavo potencialnih besedotvor­nih nizov z dejanskimi je ugotovila, da tvorbena zmožnost izsamostalni­ških tvorjenk ni popolnoma izkorišcena, pri cemer je razlog zanjo med drugim besedotvorna norma: »Norma verjetno uravnava tudi velikost in stopnjo zapletenosti besedotvornih struktur (težnja h krajšanju je vendar ena najekspanzivnejših v jeziku). […] Omejitve v povezovalnosti obrazil 43 Slov. Zgradba pridevniških besedotvornih sestavov v sodobnem poljskem jeziku (prev. B. Kern). 44 Slov. Poizkus opredelitve tvorbene zmožnosti izsamostalniških tvorjenk (prev. B. Kern). 45 Slov. Samostalnik kot besedotvorna podstava novih tvorjenk v poljskem jeziku (prev. B. Kern). verjetno nimajo tako velikega vpliva na potek tvorbenih procesov kot omejitve v transformaciji kategorij, ki potekajo hkrati s spreminjanjem obrazil.« (Jadacka 1995: 159). V omenjenem delu je avtorica dolocila štiri razrede produktivnosti posameznih izsamostalniških tvorjenk, in sicer visoko, srednjo, nizko in sporadicno produktivnost. Na tej podlagi je nato opredelila nacin delovanja besedotvorne norme glede na neposredne in posredne izsa­mostalniške tvorjenke. Ugotovitve, ki izhajajo iz tovrstnih raziskav, lahko uporabimo pri oceni neologizmov, v leksikologiji in leksikografiji pa nam lahko pomagajo pri razlikovanju polisemicnih izrazov od ho­monimicnih (Olejniczak 2003: 12). Do zdaj omenjene raziskave so se osredotocale predvsem na samo­stalniške in pridevniške besedotvorne sestave, vendar v poljskem jezi­koslovnem prostoru obstajajo tudi take, ki obravnavajo besedotvorne sestave manj razisk(ov)anih besednih vrst – npr. števnika v clanku M. Skarzynskega Slowotwórcze gniazda odliczebnikowe46 (1986) oz. mono-grafiji Liczebniki w slowotwórstwie wspólczesnej polszczyzny (Studium gniazd slowotwórczych)47 (2000) ter glagola v monografijah Wstepna analiza polskich gniazd slowotwórczych z centrum czasownikowycm, Cz. 1 (1999) in Cz. 248 (2000) M. Bialoskurske. V slednjih dveh mo-nografijah je bilo ugotovljeno, da je glagol tvorbeno najproduktivnejša besedna vrsta, ki ji sledita pridevnik in nato samostalnik. Izredno zanimiva je t. i. »morfotakticna« obravnava stopenjskih tvorjenk I. Burkacke, in sicer v monografiji Kombinatoryka sufiksalna w polskiej derywacji odrzeczownikowej49 iz leta 2012. Avtorica v njej raz­iskuje družljivost pripon in tudi omejitve, ki jih ima pri tem sistem jezika. Med drugim ugotavlja, katera so tipicna in katera netipicna se­stavljena priponska obrazila, katere kombinacije pripon so znacilne za 46 Slov. Števniški besedotvorni sestavi (prev. B. Kern). 47 Slov. Števniki v besedotvorju – v sodobnem poljskem jeziku (Analiza besedotvornih sestavov) (prev. B. Kern). 48 Slov. Uvodna analiza glagolskih besedotvornih sestavov v poljšcini, Prvi del; Dru­ gi del (prev. B. Kern). 49 Slov. Kombinatorika pripon pri stopenjskih tvorjenkah s samostalniškim izhodi- šcem (prev. B. Kern). knjižni/pogovorni poljski jezik oz. za terminologijo. Ugotavlja tudi, da na strukturo in dolžino sestavljenega priponskega obrazila vpliva tudi dolžina besedotvorne podstave in da (izvorno) tuja obrazila (npr. -atyw, -i/yzowac) ne blokirajo nadaljnje tvorbe oz. dodajanja pripon. Posebej zanimive so tudi primerjalne poljsko-ruske raziskave, npr. Metoda analizy gniazdowej w konfrontatywnych badaniach slowotwór­stwa wspólczesnego jezyka polskiego50 L. Jochym - Kuszlikowske (1982). Avtorica je primerjala besedotvorne sestave besed iz semanticnega polja okus. Ugotovila je, da je najvec podobnosti med poljšcino in rušcino pri tvorbi izpridevniških prislovov na -o in pri poimenovanju lastnosti, najmanj pa pri poimenovanjih za nosilce/nosilnike lastnosti.51 V to skupino sodijo še raziskave, v katerih avtorji analizirajo pojav homonimije v besedotvorju: Homonimiczne formacje czasownikowe ww gniazdach slowotwórczych czasowników ruchu w jezykach rosyjskim i pol­skim52 (1986) J. Czernecke in Wykorzystanie metody opisu gniazdowego w okreslaniu granic homonimii slowotwórzczej (na materiale jezyka rosyjskiego i polskiego)53 (1991) in Gniazda slowotwórcze czasowników oznaczajacych polozenie w przestrzeni w jezyku rosyjskim i polskim54 (1991) J. Stawnicke. V njih je uporabljena modificirana stopenjska metoda, ki temelji na pre­pricanju, da »razlike v stopenjskem opisu pomenov geselske besede, na podlagi katerih bi šele kasneje izdelali besedotvorne sestave, otežujejo pri­merjavo raziskovanih jezikovnih enot« (Olejniczak 2003: 27) . 50 Slov. Metoda stopenjske analize v primerjalnih besedotvornih raziskavah sodob­nega poljskega in ruskega jezika (prev. B. Kern). Omenjena monografija velja za eno prvih poljskih stopenjskih monografij. 51 Ob tem velja poudariti, da se pri primerjalnih raziskavah pojavi problem uskla­jevanja teoretskih besedotvornih izhodišc med razlicnima/imi jezikoslovnima/ imi okoljema/i – pogledi na posamezne tvorjenke so namrec v razlicnih bese­dotvornih šolah lahko zelo razlicni. 52 Slov. Homonimni glagoli v besedotvornih sestavih glagolov premikanja v ruskem in poljskem jeziku (prev. B. Kern). 53 Slov. Uporaba stopenjske metode pri dolocanju meja med homonimi v besedotvorju (na gradivu ruskega in poljskega jezika) (prev. B. Kern). 54 Slov. Glagolski besedotvorni sestavi, ki oznacujejo položaj v prostoru v ruskem in poljskem jeziku (prev. B. Kern). Primerjalne raziskave, v katerih bi primerjali vec jezikov, so precej redke. Ena takih je clanek J. Fras Gniazdo slowotwórcze ziemi w jezyku polskim, serbsko-chorwackim i rosyjskim55 (1985), v katerem pa avtorica po­sameznih pomenov besede ne locuje v samostojne besedotvorne sestave. Leta 2003 je na Poljskem izšel tudi zbornik clankov Slowotwór­stwo gniazdowe. Historia, matoda, zastosowania,56 ki ga je uredil M. Skarzynski in je bil izdan z namenom obeleženja 30-letnice stopenjske­ga besedotvorja na Poljskem. V njem najdemo devet clankov, od katerih se jih osem ukvarja z raziskovanjem besedotvornih sestavov v poljšcini. Stopenjska metoda se kaže za posebej uporabno pri raziskovanju slovanskih jezikov, katerih besedotvorje temelji na vecstopenjski tvor­bi57 (prim. Skarzynski 2000: 7), vendar v zadnjem casu nastajajo tudi pionirska dela slovanskih avtorjev, ki s stopenjsko metodo analizira­jo besedotvorne sisteme neslovanskih jezikov, npr. za italijanšcino. J. Lachnik je tako v svojem clanku Mozliwosc wykorzystania metodologii gniazdowej do opisu aktywnosci slowotwórczej rzeczownik wloskiego – na przykladzie gniazd trzech wloskich leksemów rzeczownikowych zwiaza­nych z pojeciem czasu58 raziskoval tvorbene lastnosti treh italijanskih samostalnikov, povezanih z opredelitvijo casa. V sklepu svojega clanka ugotavlja, da se je metoda izkazala za primerno tudi na italijanskem gradivu. 2.2.2 Stopenjsko besedotvorje v slovenskem jezikoslovju Stopenjsko besedotvorje v slovenskem prostoru ni nikoli nastopilo samo zase, vendarle pa so tudi slovenski jezikoslovci, ki so obravnavali tvor­jenke glede na stopnjo tvorjenosti, prišli do nekaterih ugotovitev, ki so 55 Slov. Besedotvorni sestav »zemlja« v poljšcini, srbšcini, hrvašcini in rušcini (prev. B.Kern). 56 Slov. Stopenjsko besedotvorje. Zgodovina, metoda, uporaba (prev. B. Kern). 57 To pomeni, da so tvorjenke same lahko podstave novih tvorjenk, te pa zopet novih. 58 Slov. Možnost uporabe stopenjske metodologije v opisu besedotvorne produktivnosti samostalnika v italijanšcini – na primeru treh besedotvornih sestavov s samostalni­kom, povezanim s pojmom casa, v besedotvornem izhodišcu (prev. B. Kern). znacilne tudi za stopenjsko analizo (npr. »vezljivost« obrazil). Prav tako je bila teoreticna podlaga za tovrstno razvršcanje tvorjenk v urejene struk­ture prisotna že v 19. stoletju. Na tem mestu gre izpostaviti F. Miklošica in njegovo delo Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, in sicer drugo knjigo z naslovom Stammbildungslehre (Nauk o tvorbi osnov).59 V njej avtor obravnava tvorbo besed iz nominalnih osnov (prvi del) – s podpoglavjema o tvorbi nekompozitnih imenskih osnov in o tvorbi kompozitnih60 osnov – in tvorbo iz glagolskih osnov (drugi del). Posebna vrednost tega dela je, da v njem lahko zasledimo »nekatere iz­razite strukturalisticne prvine, zlasti pri dolocanju morfemskih mej oz. t. i. veriženju morfemov, pri razumevanju stopenj tvorjenosti in iz tega izhajajocega (implicitnega) spoznanja o dvodelnosti tvorjenke, pri razu­mevanju morfemske vecfunkcijskosti idr.«, poleg tega pa najdemo tudi zametke sodobnega skladenjskega besedotvorja (Vidovic Muha 1992: 173). Miklošic je v Nauku o tvorbi osnov razclenjeval sufikse ne samo glasovno, ampak tudi pomensko, vendar vseeno ne moremo govoriti o besedotvornopomenski analizi priponski morfemov v smislu sodobne teorije, ki »postavlja besedotvorni pomen v pretvorbeno zvezo s propo­zicijo povedi« (Vidovic Muha 1992: 173). Po mnenju A. Vidovic Muhe je že iz naslova knjige (Stammbil­dungslehre) razvidno, da Miklošic znotraj besede locuje funkcije po­sameznih morfemov. Zelo pomembno je dejstvo, da loci priponska obrazila od pregibnih morfemov oz. koncnic. Z natancno razmejitvijo 59 Slov. Nauk o tvorbi osnov (prev. A. Vidovic Muha). O Miklošicevem prispevku k slovenski besedotvorni teoriji v omenjeni knjigi Primerjalne slovnice slovanskih jezikov je pisala tudi A. Vidovic Muha v clanku Besedotvorna tipologija »no­voslovenskega« gradiva pri Miklošicu, ki ga v nadaljevanju delno povzemam. Naj ob tem dodam, da Miklošic v skladu s svojo panonsko teorijo uporablja poimenovanji staroslovenski (altslovenisch) in novoslovenski (neuslovenisch) – pri cemer je »prvi vezan na tiste Slovence, ki so živeli na severovzhodu okrog Blatnega jezera in proti severu na Moravskem […], drugi pa predvsem na ka­rantanske Slovence« (Vidovic Muha 1992: 174). 60 Miklošic razume pojem kompozitum kot nadrejen pojmu zloženka, in sicer mednje šteje zloženke v današnjem pomenu, dolocene vrste tvorjenk iz pre­dložne zveze ter sestavljenke, pri cemer pa ni vedno dosleden (Vidovic Muha 1992: 176; 1988: 36). vloge morfemov v besedi pa posredno locuje tudi stopnje tvorjenosti, kar dokazuje z razclenitvijo besede ucenikov.m.: osnova ucenikov. + »sklonski sufiks« -m.. podstava (oz. po Miklošicu tema) ucen.- + sufiksa -ov. in -ik.. glagolska podstava uci- in priponsko obrazilo -n.. »imenska podstava« uk.- in »glagolski sufiks« -i-. koren uk- + -. (Miklošic 1875: 418; po Vidovic Muha 1992: 174). Miklošic je tako upošteval stopnje tvorjenosti, s cimer je bil predhodnik J. Rozwa­dowskega (Vidovic Muha 1992: 175). Delitvena dvodelnost tvorjenk je razvidna že iz vsebinskega kazala – gre za besednovrstno locitev: tvorba imenskih osnov (samostalnik, pridevnik, števnik, zaimek, clenek) in glagolskih. Za locitev sestavov tipa teden od zloženk tipa branovlek je uporabil skladenjsko merilo, natancneje skladenjsko razmerje med deli besedotvorne podstave, s cimer je locil priredne zloženke od podrednih. »V okviru posameznih obrazil lahko […] pri Miklošicu do neke mere govorimo o locevanju tvorjenk glede na izvorno besednovrstnost bese­dotvorne podstave.« (Vidovic Muha 1992: 176, 178) V delu, ki obravnava tvorjenke iz glagolskih osnov in ki je v pri­merjavi s prvim delom manj obsežen, lahko preberemo, da ima glagol tako kot samostalnik61 trojni izvor: lahko je tvorjen iz korena (br-a-ti iz korena br-), izpeljan iz glagola (s.-bir-a-ti iz s.-br-a-ti) ali iz imena (z-bor-i-ti iz samostalnika zbor) (Vidovic Muha 1992: 178). »Miklošicevo razumevanje t. i. stopenj tvorjenosti, locevanje mor­ femskih funkcij glede na oblikoslovje (koncnice), »osnovotvorje« – znotraj še po (funkcijskih) stopnjah, npr. glede na (potencialno) besednovrstnost podstave – nas prepricuje o strukturalisticnih (funkcijskih) jezikoslovnometodoloških prvinah sredi druge polo-vice 19. stol., ko je bil (tudi jezikoslovni) pozitivizem tako rekoc na višku.« (Vidovic Muha 1992: 188) Drugo delo, ki ga je zaradi obravnave stopenj tvorjenosti potrebno na­vesti, je Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk A. Vidovic Muha. Gre za nadgradnjo avtoricine doktorske disertacije z naslovom 61 Tudi samostalnik ima trojni izvor: lahko je tvorjen iz korena, sekundarnega glagola ali pa iz drugih imenskih besed (Vidovic Muha 1992: 177). Zloženke v slovenskem knjižnem jeziku (iz leta 1983). V obeh je anali­zirano obsežno gradivo (zlasti zloženke), iz katerega izhaja spoznanje o vzrocno-posledicni zvezi med skladnjo in besedotvorjem,62 med definira-no besedno zvezo in zvezo morfemov.63 Gradivo obsega približno 7.000 zloženk in izpeljank iz njih,64 zbrano pa je bilo z izpisovanjem t. i. Sploš­nega alfabetarija, tj. popisa vsega besedišca, ki je na listkovnem gradivu Inštituta za slovenski jezik pri ZRC SAZU, s priložnostnim izpisovanjem iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja ter iz Bajcevih in Brezni­kovih (in drugih) razprav o slovenskih zloženkah. Predstavljeno je glede na temeljne skladenjsko-pomenske skupine. (Vidovic Muha 1988: 51) Lahko bi rekli, da je gradivo znotraj teh skupin predstavljeno v maniri stopenjskega besedotvorja. Že v avtoricini disertaciji so namrec izpeljanke iz zloženk »predstavljene s (priponskimi) obrazili, številcni eksponent nad njimi pa oznacuje stopnjo tvorjenosti.« Ta eksponent je vedno višji od ena – velja namrec, da so »tvorjenke prve stopnje […] že zloženke«. (Vidovic Muha 1983: 204) Za ponazoritev navajam nekaj zloženk z višjestopenjskimi tvorjenkami iz njih (kot kaže, je najvišja stopnja tvorjenosti pri zloženkah cetrta): • mladolét-ř, -en2, -ica3, -ik3, -ški4, ost3 (Vidovic Muha 1983: 380; 1988: 155) • avantgarada, -ist2, -icen3, -ost4 (Vidovic Muha 1983: 419) • blagoslóv-ř, -ni2, -iti2, -(lj)en3, -itev3, -ljati3, -ec4, -nje4 (Vidovic Muha 1988: 99) 62 Pri cemer se »z uveljavitvijo koncniških morfemov (in njim ustreznih predlo-gov) kot govornopodstavnih pretvorb medponskih obrazil ter sestavin pri­ponskih (velja še za izpeljavo) […] tudi oblikoslovje z doloceno oblikoslovno morfematiko vkljucuje v pretvorbeno-besedotvorni sistem«, vendar pa sta obli­koslovje in skladnja lahko »besedotvorna« le, ce sta tudi med seboj v funkcij­skem, pomenskem razmerju (Vidovic Muha 1983: 477). 63 »[T]vorjenka ni […] nic drugega kot pretvorjena (transformirana) besedna zveza, katere tvorbeni morfemi, t. i. obrazila, so vedno pomensko dolocljivi in zato posplošujoci.« (Vidovic Muha 1988: 5) 64 »Izbira za objavo zloženk in tvorjenk iz njih […] je temeljila na pogostosti po­javljanja pa tudi na njihovih strukturnih in pomenskih lastnostih: uvršcene so bile pac tiste, ki so ustrezale definicijskim lastnostim katere od predstavljenih skupin.« (Vidovic Muha 1988: 51) Tudi iz prikazanega lahko recemo, da v Skladenjskem besedotvorju avto­rica presega obravnavo binarnega razmerja med podstavo in tvorjenko, predvsem na mestih, kjer avtorica govori o predvidljivosti tvorbe: npr. »predvidljiva [je] tvorba pridevnika s pomenom povezave s podstavnim samostalnikom in iz njega še samostalnik s pomenom lastnosti, vendar s spremenjenimi kategorialnimi slovnicnimi lastnostmi« (Vidovic Muha 1988, 2011: 104). Enaka tendenca je razvidna tudi v Slovenskem leksi­kalnem pomenoslovju (2000: 44–45), in sicer na mestu, kjer je govora o predvidljivosti razvršcanja obrazil -ski, -ni, -ji in -ost.65 Avtorica na tem mestu ugotavlja, da je »[z]a vse samostalniške tvorjenke z besedotvorni-mi pomeni, ki izkazujejo pretvorbeno povezavo s pomenskopodstavni-mi prvinami stavcne povedi, velja, da lahko motivirajo pridevnike, in sicer vsi s pomenom povezanosti, doloceni pa tudi svojilnosti, vezane na posameznega cloveka« ter da je »[i]z pridevnikov, tvorjenih z obrazilom -ski […] naceloma možna ponovna tvorba samostalnikov s pomenom lastnosti (Meze 1959): knjigovodsk-ost […]«. V zadnjem primeru gre za »ciste transpozicijske tvorjenke najmanj tretje stopnje«. Ob tem pa ve­lja, da samostalniške tvorjenke iz vrstnih pridevnikov z obrazilom -ni na podstavi iz konkretnih samostalnikov niso mogoce. Ob tem velja omeniti tudi poglavje v Slovenski slovnici (2000: 116–118), v katerem avtor podaja graficni prikaz besednih družin miza in debel. Besednovrstna pripadnost je oznacena z razlicnimi crtami, v nadaljevanju pa je govora o višjestopenjskih tvorjenkah (»debel: I. de­beluh, II. debeluhar, debeluhec, debelúšec, debelušen, debeluhinja, III. debeluhariti, debelušno, IV. debelušnosten). Pri tem je zanimivo, da zlo­ženk tipa debel-o-glav itd. ne umešca v sam graf, ampak so te tvorjenke zastopane z zbirnim mestom debelo… 65 Obrazilo -ski se razvršca na besedotvorni pomen cloveka kot vršilca dejanja, nosilca lastnosti, povezave, tvorjeni pridevnik pa izraža kaj, kar je v zvezi s clovekom kot vršilcem dejanja (knjigovod-ski, oderu-(š)ki, projektant-ski, oca-lar-ski), pridevniško obrazilo se razvršca tudi na poimenovanja cloveka sploh ne glede na tvorjenost njegovega poimenovanja (brat(ov)ski) in na zemljepisna imena (ruski); izjeme so izglasne besedotvorne podstave, kamor se razvršca obrazilo -ni (cestni), obrazilo -ji pa na podstavo, ki poimenuje živali oz. izraža (vrstno) svojilno sestavinskost (ovcja koža) (Vidovic Muha 200: 44–45). Slika 2: Besedna družina debel (Toporišic 2000: 117). Dela omenjenih dveh avtorjev predstavljajo osnovo za stopenjsko razvr-šcanje in analizo, v nadaljevanju pa bodo predstavljeni zacetki in mejniki stopenjskega besedotvorja v smislu, kot je obravnavano v pricujocem delu. V slovenskem jezikoslovju najdemo dva tipa del oz. raziskav, za katere bi lahko rekli, da imajo elemente stopenjske metode oz. je zanje v celoti znacilna stopenjska metoda. V prvi tip sodijo slovarji, v drugega pa raziskave, ki proucujejo tvorjenke glede na stopnjo tvorjenosti. V slovenski slovaropisni tradiciji bi kot prvi slovar z elementi sto­penjskega slovarja lahko oznacili Versuch eines Etymologikons der slowe­nischen Mundart in Inner-Oesterreich U. Jarnika66 (izšel je leta 1832 v Celovcu). V njem je avtor netvorjenke razdelil v tri skupine: v prvi naj-demo »Stammlaute und Stammsilben, die nur aus einem Grundlaute 66 Omenjeni slovar je edini slovenski slovar, ki je bil konceptualno zasnovan kot »besednodružinski slovar« (Starmljic Breznik 2004: 8). bestehen, es mag damit ein Vokallaut verbunden sein oder nicht«,67 v drugem »der Wurzelsilben, in welchen zwei Grundlaute verbunden sind«,68 tretjem pa »Stammsilben, in welchen drei und mehr Grund­laute verbunden werden«.69 Samo besedje je znotraj teh skupin le pre­težno razvršceno po abecednem redu. Znotraj posameznih besedotvor­nih sestavov pa so tvorjenke razvršcene po besednih vrstah, npr. pri izglagolskih tvorjenkah najprej glagoli, nato samostalniki, glagolniki, tvorjeni iz dovršnih glagolov, nedovršni glagoli, glagolniki, tvorjeni iz dovršnih glagolov itd. Slovar je razmeroma izcrpen: pri glagolu videti (1831: 41) navaja 36 tvorjenk, gledati 49 (1831: 220–221), tipati 6 (1831: 105), samostalniku sluh 14 (1831: 203), vonj 5 (1831: 36), kus 51 (1831: 154–155).70 V uvodu je U. Jarnik zapisal, da gre za prvi in še nepopoln poskus postavitve besed »slovenskega narecja« v »etimološko razporedi­tev« z namenom olajšati ucenje omenjenega jezika kot tudi morebitne primerjave s »sorodnimi narecji« (Jarnik 1832: III). I. Stramljic Breznik (2004: 8) poleg Jarnikovega kot slovar s »prvi­nami« stopenjskega slovarja navaja Murkov dvojezicni Nemško-slovenski in slovensko-nemški rocni besednik iz leta 1833,71 v katerem je slovensko besedje prikazano v »t. i. besedotvornih gnezdih«. V prvem delu slovar­ja, tj. nemško-slovenskem, bi težko govorili o elementih stopenjskega slovarja, saj avtor v geselskih clankih zgolj pogosto navaja razlicne se­ 67 Slov. Glasovi debla in korenski zlogi, ki sestojijo iz zgolj enega osnovnega glasu, ki se lahko poveže s samoglasnikom ali pa tudi ne (prev. B. Kern). 68 Slov. Korenski zlogi z dvema osnovnima glasovoma (prev. B. Kern). 69 Slov. Korenski zlogi s tremi ali vec osnovnimi glasovi (prev. B. Kern). 70 Naj zgolj kot zanimivost navedem, da v samem slovarju nemalokrat najdemo zelo nenavadne rešitve, tako npr. pridevnik priden najdemo v besedotvornem sestavu i-dem, šel, i-ti, kar pomeni, da U. Jarnik pridevnik priden (»pr-i-den«) razume kot tvorjenko iz glagola iti. To dejstvo postavlja pod vprašaj število tvorjenk iz posameznih netvorjenih besed. 71 Anton Janes Murko (1833): Slovénsko-Némški in Némško-Slovénski rócni be-sédnik – Kakor se slovénšina govorí na Štájerskim, Korňškim, Krájnskim in v’ sahodnih stranih na Vógerskim. [Deutsch-Slowenisches und Slowenisch-Deutsches Handwörterbuch. Nach den Volksprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärn-ten, Krain und Ungarn’s westlichen Distrikten.] Gradec: Založil Franzi Ferstli; Janes Lavre Greiner. stavljenke, ki oznacujejo pomen geselske besede v razlicnih kontekstih. Je pa res, da je bil avtor v nekaterih geselskih clankih glede tvorjenk iz geselske besede precej izcrpen. Prave elemente stopenjskega slovarja pa lahko opazimo v drugem, tj. slovensko-nemškem delu slovarja, kjer je navajanje tvorjenk iz geselske besede skoraj pravilo. V slovenskem prostoru o stopenjskem slovarju kot rezultatu sto­penjskega besedotvorja ne moremo govoriti pred letom 2001, ko so se pricela dela za Besednodružinski slovar slovenskega jezika (Poskusni zve­zek za iztocnice na B) I. Stramljic Breznik (poskusni zvezek je bil izdan leta 2004). Avtorica je v uvodnem delu predstavila teoreticna izhodišca in namen slovarja, njegovo zgradbo, uporabnost, splošna nacela hie-rarhizacije tvorjenk znotraj besednih družin ter podala kratek pregled slovenskega besedotvorja. Slovarski del obsega 666 »besednih družin«, v katerih je razvršcenih 11.136 besed, pri cemer pa avtorica izhodišcnih netvorjenih besed kot tudi njenih tvorjenk ne loci po pomenih, s cimer je predstavljen izredno formalisticni vidik tvorbe besed.72 Gradivo za zbiranje besedja je I. Stramljic Breznik crpala iz SSKJ-ja, BSJ-ja, SP-ja, manjkajoce besede v omenjenih virih pa so bile doda­ne iz korpusa Fida. Podano gradivo je izredno izcrpno (deloma tudi neživo).73 Na koncu je poskusnemu zvezku dodan del z abecednim se­znamom besed s podatki o številu pojavitev v besedilnih korpusih Fida in Nova beseda. Leta 2010 je I. Stramljic Breznik izdala tudi monografijo Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom, v sklopu katere gre posebej izpostaviti poglavje Nekatere besedotvorne lastnosti leksike v poskusnem besednodružinskem slovarju. V njem avtorica ugotavlja delež tvorjenk glede na besedne vrste, tudi po posameznih stopnjah tvorjenosti, bese­dotvorne sestave z najvec tvorjenkami, najpogostejša obrazila, znotraj obravnave pridevniških tvorjenk pa tudi najpogostejše predponske, pri­ponske in medponske pridevniške morfeme. 72 Primer: v »besedni družini« brati (str. 167) najdemo na enem mestu tako tvor­ jenke iz glagola brati v pomenu ‘razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede’ kot v pomenu ‘nabirati, trgati’. 73 Neživost potrjuje tudi dejstvo, da precejšnji del besed, vkljucenih v slovarski po­ skusni zvezek, nima niti ene pojavitve v nobenem od obeh referencnih korpusov. V drugi tip del sodijo: (1) Doktorska disertacija I. Stramljic Breznik Prvostopenjske izpridev­niške tvorjenke in njeni clanki iz zadnjih dveh desetletij. V delu z njih se je avtorica ukvarjala predvsem z izpridevniškimi (in tudi izsamostalniškimi) tvorjenkami. V svojih delih je proucevala prvo­stopenjske tvorjenke glede na tvorbeno zmožnost (pridevnika, sa­mostalnika) in jih nato uvršcala v besedotvorne pomenske skupine itd. Posebej pa gre izpostaviti clanke, ki se nanašajo na gradivo za Besednodružinski slovar slovenskega jezika: Besedna družina besede (iz leta 2000); oziroma ga analizirajo: Besedne družine predlogov in veznikov v besedotvornem slovarju (2001) in Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenega besedja v poskusnem besednodružinskem slo­varju za crko B74 (2005). Prvi clanek še posebej s prikazom »nekoliko obsežnejše [besedne] družine« predstavlja »predlog formalnega opisa besedne družine na nacin, ki bi ustrezal oblikovanosti take skupine tvorjenk v besedo­tvornem slovarju slovenskega jezika«, in sicer z namenom, »da se pre­veri ustreznost predloga in domišljenost zasnove« (Stramljic Breznik 2000: 45). Sicer pa je avtorica nacela razvršcanja tvorjenk predstavi-la v clanku Prikaz besedne družine v besedotvornem slovarju (2001). V drugem naštetem clanku najdemo nekaj prikazov besedotvorne produktivnosti predlogov (kljub, zoper, proti)75 in veznikov (ampak, dasi, ce). Avtorica v sklepu ugotavlja, da imajo le redki predlogi in vezniki »besedno družino, ce pa le-ta obstaja, ima le izjemoma vec­je število clenov«, kar še posebej velja za veznike (Stramljic Breznik 2001: 204). V clanku Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenega besedja v poskusnem besednodružinskem slovarju za crko B najdemo že analizo celotnega gradiva, ki je zajeto v poskusnem zvezku omenje­nega slovarja: predstavljeni so besednovrstni delež iztocnic, besed­novrstni delež tvorjenk, delež tvorjenk po besednih vrstah glede na 74 Avtorica v zgodnejših clankih uporablja termin besedotvorni slovar, kasneje pa ga nadomesti z besednodružinski slovar (v clanku iz leta 2000 najdemo tudi »besednodružinski besedotvorni slovar«). 75 Pri cemer so upoštevani le primeri, v katerih so predlogi samostojne podstave za nove tvorjenke. stopnjo tvorjenkosti, delež tvorjenk iz »iztocnic« z vec kot petdeseti-mi tvorjenkami, in sicer glede na stopnjo tvorjenosti, izcrpno pa so prikazana najpogostejša obrazila s številom pojavitev in najpogostej­še besede (samostalniki, pridevniki, glagoli oz. druge besedne vrste) po korpusih Fida in Nova beseda. (2) Diplomska dela študentk mariborske slovenistike, in sicer T. Dam-janac, O. Kožel, I. Holcman Kavrecic in V. Gašparcic,76 ki so na­stala pod mentorstvom I. Stramljic Breznik. 2.2.3 Stopenjsko besedotvorje v drugih jezikoslovnih okoljih Stopenjska metodologija je zelo razširjena zlasti znotraj proucevanja slovanskih jezikov, tudi kot drugega/tujega. Poleg ruskega in polj­skega stopenjskega slovarja obstaja primerjalni štirijezicni stopenjski slovar za rušcino, poljšcino, cešcino in srbohrvašcino A dictionary of Slavic word families77 J. L. Hermana iz leta 1975, za bolgaršcino .................. ...... .. ........... ......... ........ ..... A–.. 78 J. Penceva idr. iz leta 1999 in ukrajinšcino ......... ......... ....... ........... ....: ...... .... . ......... ­.....................79 E. Karpilkovske. S stopenjsko metodo so 76 Tamara Derganc: Besedne družine iztocnic za crko A po SSKJ. Diplomsko delo. Maribor, 2002. – Olga Kožel: Besedne družine iztocnic za crko C po SSKJ. Diplomsko delo. Maribor, 2002. – Irena Holcman Kavrecic: Besedne družine prvotnih povedkovnikov. Diplomsko delo. Maribor, 2001. – Valerija Gašpercic: Besedna družina in pomensko polje kot leksikalna podsistema (empiricni prikaz na primeru samostalnika). Diplomsko delo. Maribor, 2005. 77 Slov. Slovar slovanskih besednih družin (prev. B. Kern) – Jay Louis Herman: A dictionary of Slavic word families. New York, London: Columbia University Press, 1975. 78 Slov. Stopenjski slovar sodobnega bolgarskega knjižnega jezika: a–ja (prev. B. Kern) – K. Ilieva, G. Mihajlova, S. Karag’ozova, J. Pencev, E. Todorova: .................. ...... .. ........... ......... ........ ..... A–.. Sofija: Akademicno izdatelstvo »Prof. Marin Drinov«. 79 Slov. Korenski stopenjski slovar ukrajinskega jezika (prev. B. Kern) – Evgenija Karpilovska: ......... ......... ....... ........... ....: ...... .... . se ukvarjali tudi drugi ukrajinski jezikoslovci, npr. I. I. Kovalik, ki je med drugim z zgodovinsko primerjalno diahrono in sinhrono metodo ugotavljal lastnosti besedotvornih sestavov v vzhodnoslovanskih siste­mih v odnosu z vseslovanskim fondom. Med slovanskimi jezikoslovnimi okolji velja posebej izposta­viti še srbskega – v Novem Sadu sta leta 2003 in 2006 izšla zvezka srbskega semanticno-derivacijskega slovarja (v nadaljevanju SDR): ..........-........... ......: ..... – ...... .... (1. zvezek) in ..... – ......... ...... . ....., ............... ..... . ....., ............ ......., ........ (2. zvezek). Slovar na zelo natancen (vendar nepregleden) nacin prikazuje stopenjske tvorjenke iz posameznega pomenskega polja. V prvem zvezku tako najdemo samo­stalniške besedotvorne sestave oz. »semanticno-derivacijska gnezda«, v drugem pa tako samostalniške, glagolske in pridevniške. SDR je z informativnega stališca – ce ga primerjamo s poljskim, ruskim, sloven-skim idr. – najizcrpnejši, saj v svojem hierarhicno urejenem prikazu stopenjskih tvorjenk podaja tako pomene posameznih tvorjenk kot tudi besedotvorne vrste in pogosto tudi besedotvorne pomene (v delu je bil tako poleg istega korena upoštevan tako pomenski kot formalni vidik (SDR 2003: 9)). Vendar pa gre dodati, da so pri vecpomenskem leksemu vsi pomeni navedeni na enem mestu, torej pri enem leksemu, s cimer je zgolj posredno nakazano, kateri od pomenov motivira novo tvorjenko.80 Slovar tako le delno upošteva nacelo enopomenskosti, saj v celotni strukturi ni neposredno razvidno, iz katerega pomena dolocene podstave je motivirana nova tvorjenka.81 .........-............. ......... Kijev: ........... ».......... ............« ... .... ......, 2002. Gre za korenski stopenjski slovar ukrajinskega jezika, v katerem je avtorica razclenila 2594 »korenov« oz. besedotvornih sestavov s skupno 71.304 besedami. 80 Npr. pridevnik ....., ki ima pet pomenov, iz njega pa je tvorjen nov pridevnik ........, ki ima le en pmen. Tu je sicer zelo jasno razvidno, da je ta edini pomen, ki je terminološki, in sicer s podrocja jezikoslovja, tvorjen iz jezikoslovnega pome­ na pridevnika ...... Seveda pa taki razvidni primeri v stopenjskem besedotvorju predstavljajo le zgolj zelo omejeno množico obravnavanih stopenjskih tvorjenk. 81 SDR dejansko izhaja striktno iz korenske povezanosti leksemov in tako tudi supletivne osnove rešuje v okviru samostojnih besedotvornih sestavov (npr. Tvorjenke so predstavljene na naslednji nacin (primer tvorjenk iz glagola ......., in sicer ........, .......... in ........): 0 ......., -.. […] 11<0 .....-..., -... . nomen agentis a. .............,........ .................................. 21<12 ........-..-.-.................................. ..413<..343 ......-.. ............ 1. ............,...... 2. ..................,...................,......;........ (SDR 2006: 86–96) Navadno zapisane številke oznacujejo tvorbeno stopnjo (1<0 torej za prvostopenjsko tvorjenko, 2<1 za drugostopenjsko itd.), podpisane šte­vilke zaporedno številko stopenjske tvorjenke, .. pa daje informacijo o besedotvorni vrsti – v primeru leksema ........ gre po slovarju za »pre-fiksalno tvorjenko« iz »prefiksalne tvorjenke« (slovar loci še »prefigira-no prefiksalno tvorjenko« – tip .........-.., »prefiksalno-sufiksalno tvorjenko« – tip ...-......-.., »prefigiran. prefiksalno-sufiksalno tvorjenko« – tip ..-......-, »zloženke« – tip ...-.-....- in »prefigi­rane zloženke« – tip ..-........ Podcrtani samoglasniki oz. soglasniki pa kažejo na morfofonološko premeno.82 Gradivska osnova za SDR je šestzvezkovni Recnik srpskohrvatsko­ga književnog jezika ur. M. Rankova, ki je izhajal med letoma 1967 in 1976 (pri I–III sta bili izdajateljici Matica srbska in Matica hrvatska, pri IV–VI le Matica srbska). Sicer pa je bilo gradivo dopolnjeno z leksemi, ki jih v omenjenem slovarju ni in ki so danes v jeziku »obicajni in po­gosti« (SDR 2003: 12). ..... – ....), kar npr. poljski slovar obravnava znotraj istega besedotvornega sestava (npr. brac – wziac). 82 V slovarju je sicer zelo težko razbrati, katera beseda je dejanska podstava nove tvorjenke. V slovarju namrec ni umikov v desno, kot jih poznamo iz ruskega in poljskega (ter slovenskega) stopenjskega slovaropisja, ampak je razvrstitev tvorjenk abecedna, pri cemer so najprej vendarle navedene izpeljanke, nato sestavljenke in na koncu zloženke. Podatek o podstavi se nahaja za znakom <, ki pa ga je treba znotraj abecednega vrstnega reda poiskati. Obstajajo pa seveda tudi stopenjski oz. besednodružinski slovarji neslovanskih jezikov, med drugim za francošcino: Dictionnaire synchro­nique des familles dérivationnelles de mots français (DISFA)83 C. Gruaza iz leta 2008 obsega 544 besedotvornih sestavov oz. 30.000 besed; vec pa je besedotvornih slovarjev za nemšcino: A German Word Family Dic­tionary: Together With English Equivalents84 H. H. Kellerja iz leta 1978; Wortfamilienworterbuch der deutschen Gegenwartssprache85 G. Augu­sta idr. iz leta 1998, ki obsega približno 60.000 besed; slovarcek za osnovne šole Der Grundwortschatz plus: Das Wortfamilien-Wörterbuch für die Grundschule86 H. Balhorna idr. iz leta 2007 z 2.000 besednimi družinami oz. 10.000 besedami. Leta 2009 je izšel izredno obširen in podroben slovar Deutsches Wortfamilienwörterbuch J. Spletta s približno 80.000 gesli, ki tako kot srbski podaja tudi pomene posameznih sto­penjskih tvorjenk in besedotvorne vrste. Za anglešcino je bil izdan bolj nabor besednih družin (približno 700) kot besednodružinski oz. stopenjski slovar, namenjen govorcem anglešcine kot drugega ali tujega jezika, in sicer kot del slovarja Cambridge Advanced Learner’s Dictionary (2003: 1522–1533). Poleg že omenjenih slovarjev obstaja tudi besednodružinski slovar esperanta E. D. Krausa iz leta 1975.87 83 Slov. Sinhroni stopenjski slovar francoskega jezika (prev. B. Kern) – Dictionnaire synchronique des familles dérivationnelles de mots français (DISFA). Ur. Claude Gruaz. Limoges: Lambert-Lucas, 2008. 84 Slov. Nemški slovar besednih družin: Skupaj z nemškimi ustreznicami (prev. B. Kern) – Howard H. Keller: A German Word Family Dictionary: Together With English Equivalents. Berkeley: University of California Press, 1978. 85 Slov. Besednodružinski slovar sodobnega nemškega jezika (prev. B. Kern) – Ger­hard Augusta idr.: Wortfamilienworterbuch der deutschen Gegenwartssprache. Tü-bingen: Niemeyer, 1998. 86 Slov. Osnovni besedni zaklad plus: Besednodružinski slovar za osnovne šole (prev. B. Kern) – Heiko Balhorn idr.: Der Grundwortschatz plus: Das Wortfamilien-Wör­terbuch für die Grundschule. Hamburg: Verlag Für Pädagogische Medien, 2007. 87 E. D. Krause: Taschenwörterbuch Esperanto-Deutsch. Leipzig: Enzyklopädie. 2.3 Utemeljitev StopenjSke metodologije V stopenjskem slovarju (oz. v vsaj delnih tovrstnih naborih stopenjskih tvorjenk, npr. po besednih vrstah ali pomenskih skupinah) so na enem mestu zbrane vse istokorenske tvorjenke, ki so razvršcene po principu stopenj tvorjenosti. Stopenjsko metodologijo je mogoce aplicirati tako na sinhrono kot diahrono obravnavo besedja oz. tvorjenk.88 Diahroni vidik tako predstavi razvoj besedja skozi stoletja ali celo širše, sinhroni vidik pa predstavi »sinhrono etimološko kompetenco naravnega govor-ca«, poleg tega pa le sinhroni stopenjski oz. besednodružinski slovar prikaže elemente kontinuitete in diskontinuitete v besedju89 (August 1993: 185). Kot je bilo že poudarjeno, je v primeru pricujoce raziskave v središcu le sinhroni vidik. Tovrstni nabori besed ponujajo izcrpno in pregledno sliko tvor­benosti posameznega jezika oz. njegovih možnosti ter širijo vedenje o besedotvornem sistemu jezika z opisom mreže tvorbenih odnosov med besedami (Skarzynski 1999: 206–207). Raziskave, ki iz takih naborov izhajajo, pa omogocajo odkrivanje besedotvornih mehanizmov jezika in deleža posameznih besednih vrst pri tvorbi novega besedja. Ugoto­vitve iz tovrstnih raziskav predstavljajo empiricno osnovo za opis bese­dotvorne norme (Jadacka 1995; SDR 2003: 11) – tu se kaže uporab­nost metode pri oceni neologizmov,90 medtem ko nam v leksikologiji in 88 V zadnjih letih so stopenjsko metodologijo aplicirali na diahrono gradivo pred­vsem poljski jezikoslovci (glej Wierzchon 2010). 89 G. August opozarja (1993: 184) na ne popolnoma upraviceno predstavo po­sameznih besednih družin znotraj diahronega vidika kot drevesa z velikim deblom in iz njega izhajajocimi vejami, ki se razpredajo v vedno manjše vejice. Zavedati se je namrec treba, da so besede in besedne družine podvržene izu­miranju, pri cemer se nemalokrat pripeti, da lahko zamre tudi zgolj dolocen vmesni element, vse nadaljnje tvorbe pa lahko živijo dalje. Predvsem v teh primerih pride do navzkrižja sinhronega in diahronega besedotvorja. 90 I. Burkacka v zvezi z oceno normativnosti izbranih neologizmov loci tipska sestavljena priponska obrazila od perifernih: -ow(y) + -k(a) : -ow(y) + -nik. Tako tvorjenki szturmownik ‘bojno letalo’, ki je tvorjena z netipicno priponsko zve­zo, pripisuje potencial priložnostnice. Avtorica s tem v zvezi navaja še posamo­staljeni pridevnik tacierzynski ‘ocetovski dopust’, ki je nastal kot ekspresivna leksikografiji lahko pomaga pri razlikovanju polisemicnih izrazov od homonimicnih (Skarzynski 2000: 7; prim. August 1993: 186). Kot je razvidno, je stopenjski slovar lahko izhodišce tako za besedotvorne kot leksikološke jezikovne raziskave in obratno – tovrstne raziskave so zelo pomembne pri snovanju in izdelavi besedotvornega slovarja. Pomemben sklop raziskav predstavljajo raziskave primerjalnega tipa, v katerih avtorji analiticno primerjajo besedotvorne sisteme so-rodnih jezikov. Ravno pri primerjavah razlicnih jezikov se pokažejo tvorbene lastnosti in s tem posebnosti danega jezika. Tvorbene lastnosti lahko opazujemo z ugotavljanjem razmerja med deležem tvorjenih in netvorjenih besed, s popisom vseh besedotvornih morfemov in vseh premen, ki se pojavljajo (Stramljic Breznik 2004: 9), z ugotavljanjem najpogostejših in najredkejših obrazil ter pri raziskovanju »vezljivosti« posameznih obrazil. Samo ugotavljanje najpogostejšega nacina tvorbe besed pa ima zelo velik pomen tudi pri poucevanju oz. ucenju doloce­nega jezika kot drugega/tujega jezika (Jadacka 2001: 31). S stopenjsko metodo lahko ugotavljamo, katere so tvorbeno najpro­duktivnejše besede, in s tem, kakšna sta jedrni fond leksike jezika (Stram­ljic Breznik 2002: 243; 2004: 9; prim. SDR 2003: 11) in jedrni fond tvor­benih modelov (ter izkorišcenost le-tega) (Skarzynski 1999b: 206–207), kakšna je produktivnost netvorjenih besed znotraj posameznih besednih vrst ter s katerimi obrazili tvorimo stilno zaznamovane besede (npr. cust­veno obarvane) (Skarzynski 2000: 7). S stopenjskih slovarjem se tudi pokaže, katere besede najpogosteje vstopajo v izpeljevanje, sestavljenje in katere so najpogosteje deli zloženk (SDR 2003: 11). Tovrstne raziskave so se npr. v poljskem jezikoslovju izkazale za izredno koristne, saj so privedle do nekaterih zanimivih splošnih ugoto­vitev o tvorbenosti poljskega jezika. Tako je npr. T. Vogelgesang (1982) ugotovila, v kolikšni meri je izkorišcena tvorbena zmožnost besed in (šaljiva) tvorjenka po analogiji iz macierzynski ‘materinski dopust’, ki pa se ni zares uveljavil. In sicer zaradi izbora podstave (pogovorno tata namesto nevtral­nega ojciec ‘oce’) in zaradi besedotvorne vrzeli – v besedotvornem nizu manj­ka vmesni clen, tj. samostalnik *tacierz (obstaja pa samostalnik macierz). Taka tvorjenka lahko torej zaživi kot ekspresivno zaznamovana analogna tvorjenka, nikakor pa ne kot terminološko poimenovanje. (Burkacka 2012: 188–189) katerega tipa tvorjenke se sploh ne pojavljajo kot tretje- ali cetrtosto­penjske, M. Skarzynski (1996) je pokazal, kako so posamezni tvorbeni modeli razlicno izkorišceni ter da se tvorbena produktivnost podstave manjša z dodajanjem obrazil. H. Jadacka (1995) pa je ugotovila, kolik­šna je najvišja stopnja tvorjenosti, kakšno je povprecno število tvorjenk iz posameznih netvorjenih enopomenskih besed in da omejitve v druž­ljivosti obrazil verjetno nimajo tako velikega vpliva na potek tvorbenih procesov kot hkratne omejitve v transformaciji kategorij (prim. Jadacka 1995: 159). Bilo je tudi potrjeno, da je glagol tvorbeno najproduktivnej­ša besedna vrsta, sledita ji pridevnik in nato samostalnik (Bialoskórska 1991, 2000). V SDR-ju je izpostavljeno, da je stopenjski nacin obravnave koristen, ker omogoca preveritev, ali sta tip in nacin pomenotvornih in besedoto­vornih pojavov odvisna predvsem od besedne vrste in ali je samostalnik dejansko najproduktivnejša besedna vrsta glede na pomenotvorne in obli­koslovne spremembe. Poleg tega besedotvorni sestavi pokažejo, v kolikšni meri je tvorba dolocenih skupin besednih vrst ustaljena (npr. tvorba t. i. atributivnih samostalnikov iz samostalnikov, ki poimenujejo vidne dele clovekovega telesa in katerih vecja dimenzija od obicajne ima negativno konotacijo (npr. ......., ...... ‘clovek z veliko glavo’ oz. ‘nosom’). S sledenjem tako vertikalni osi tvorbe kot horizontalni (besedo­tvorni nizi) se kažejo zakonitosti ne le besedotvorja, ampak tudi po­menotvorja. V smislu pomenotvorja pa preko analize besedotvornega pomena preidemo na analizo slovarskega pomena in posledicnih slo­varskih realizacij v pomenskih razlagah. Stopenjski vidik obravnave se kaže kot najbolj ustrezen, saj zagotavlja preglednost in možnost pre­verjanja doslednosti v pomenskih razlagah besedja, ki je pomensko še posebej tesno povezano. Stopenjska metodologija je aplikativna tudi na slovarske priroc­nike za govorce jezika kot tujega jezika, saj se z njo uzavešca pomen poznavanja besedotvornih vsebin, ki so tako pri pouku kot tudi v samih ucbenihih pogosto spregledene, zapostavljene ali pa omejene le na višje ravni znanja jezika (prim. Kern 2014b, Gaze 2013). Hkrati pa je bilo potrjeno, da so za osvajanje vsakega jezika zelo pomembne (npr. Balterio 2011, Tahaineh 2012). 3 opredelitev SlovarSkega pomena Stopenjske tvorjenke so v pricujoci raziskavi obravnavane v kontekstu štirih pojmov: skladenjska podstava – besedotvorni pomen – slovarski pomen – slovarska razlaga, pri cemer slednjo razumemo kot ubeseditev slovarskega pomena. V poglavju je pozornost zato namenjena predvsem opredelitvi besedotvornega in slovarskega pomena. 3.1 razmerje beSedotvorni pomen : SlovarSki pomen Besedotvorni in slovarski pomen sta po svoji strukturi primerljiva – pri obeh pomenih gre namrec za »hierarhicno urejen zbir pomenskih lastnosti, katerih vsebina je pri besedotvornem pomenu predvidena (dolocena) s pretvorbenim razmerjem med skladenjsko podstavo in morfemskim sestavom tvorjenke, pri slovarskem pomenu pa z njihovo pomensko razlocevalnostjo glede na poimenovani denotat« (Vidovic Muha 1988, 2011: 100). Besedotvorni pomen je torej izražen s skla­denjsko podstavo in ga je nujno locevati od leksikalnega oz. slovarskega pomena.91 91 Na tem mestu pa velja tudi dodati, da je besedotvorna podstava nosilec konkret­nega slovarskega pomena tvorjenke (Vidovic Muha 1988, 2011: 106). A. Vidovic Muha sicer poudarja, da leksikalni pomen nikakor ne more biti »pomenska vsebina bodoce izpeljanke« (SS 1976, 199; SS 2000, 157), »zložen­ke« (SS 1976, 120; SS 2000, 158), »tvorjenke« (SS 1976, 121; SS 2000, 159). Trditi, da je npr. beseda železo tvorjena (SS 1976, 122; SS 2000, 158), ce spre­meni svoje kategorialne lastnosti, v navedenem primeru števnost, je po mnenju A. Vidovic Muha nenavadno, saj izkazuje nelocevanje dveh razlicnih poime­novalnih postopkov, besedotvorja in pomenotvorja, in temeljne dvoclenskosti tvorjenke – besedotvorne podstave in obrazila. Lahko pritrdimo A. Vidovic Muha, ki trdi, da je besedotvorni »algoritem«, ki pripelje po šestih korakih do Besedotvorni pomen izhaja iz sestavin pomenske podstave (stavc­ne) povedi, njegovo »skladenjskopodstavno zgradbo pa je mogoce za­pisati kot X1/X2« (Vidovic Muha 1988, 2011: 100). Glede na pomen­sko podstavo povedi ga je mogoce lociti na dve veliki skupini, in sicer na tisto, ki izkazuje pretvorbeno povezavo s propozicijo oz. pomensko podstavo povedi – v tem primeru lahko govorimo o propozicijskem besedotvornem pomenu, in na tisto, ki takšne povezave ne izkazuje. Med slednje sodijo vse modifikacijske izpeljanke, tip (c1) in medpon­skoobrazilne zloženke, tip (b), ter priredne zloženke, tip (c).«92 (Vidovic Muha 2011: 82) V zvezi z besedotvornim pomenom velja opozoriti na nekaj spo­znanj, vezanih na tvorbene vzorce oz. tipe tvorjenk: • Obrazilni besedotvorni pomen modifikacijskih izpeljank je pre­tvorba tretjestopenjskih, razvijajocih, torej nesamostojnih stavcnih clenov oz. besednih vrst, ki to vlogo opravljajo. • Besedotvorni pomen glagolskih sestavljenk93 je pretvorba prislovov zunanjih okolišcin, naceloma krajevnih, veliko manj pogoste samo­stalniške in pridevniške sestavljenke imajo predponsko obrazilo iz vrstnih pridevnikov, nastalih iz omenjenih krajevnih prislovov; oz. ce gre za pridevniške sestavljenke zopet iz prislovov. • Pri samostalniških modifikacijskih izpeljankah se v priponsko obra­zilo pretvarjajo lastnostni pridevniki, in sicer merni pridevniki tipa: velik – majhen (npr. mož-ak – mož-ic) in kakovostni, tipa prijeten – neprijeten, torej s podrocja custveno pozitivno, negativno, npr. glav-ica, glav-ina. obrazila -o, ki naj bi bil pretvorba besede ‘kos (železa)’ iz »govorne podstave«, in besedotvorne podstave želez-, res nenavaden. »Tudi število in vrste besedo­tvornih pomenov so pri Toporišicu variantne glede na razlicne publikacije, ceprav jih je mogoce z naslonitvijo na pomensko podstavo povedi (propozicijo) povedi natancno predvideti: ne more jih biti vec in ne morejo biti drugacni, kot so sestavine propozicije.« (Vidovic Muha 1988, 2011: 20) 92 – Tip c1: doloc-a-ti .[veckrat] dolociti; brc-lja-ti . [nekoliko] brcati. – Tip b: knjig-o-tržiti . tržiti (s) knjig(-o). – Tip c: slovensko-hrvaški. 93 Znano je, da je najpogostejša besedotvorna vrsta pri glagolu sestava. • Pozitivna oz. negativna custvena konotacija je znacilna tudi za pridevnike in glagole z modifikacijskim priponskim obrazilom, v katerega se pretvori prislov notranjih okolišcin, natancneje prislov kratnosti: veckrat *skok-i-ti – skak-a-ti, prislov stopnje bolj (bolj lep – lepši), lastnostni prislov kot drobno/ljubko, npr. custveno pozitivno (drobno/ljubko) korakati – korak-c-ati. (Vidovic Muha 2011: 82–83) • »Kategorialni besedotvorni pomen je vezan na samostalniške in gla­golske tvorjenke, ki so nastale po navadni izpeljavi, tvorbi iz predložne zveze in medponsko-priponskem zlaganju. Zunaj tovrstnega besedo­tvornega pomena ostajajo modi.kacijske tvorjenke, tip pra-domovina, medved-ek, in posebna skupina zloženk s samo medponskim obra­zilom, tip sever-o-vzhod, golf-ř-igrišce, saj jih ni mogoce povezovati s pomensko podstavo povedi.« (Vidovic Muha 2006: 24) Besedotvorni pomen loci tvorjene besede od netvorjenih, saj ga imajo namrec le tvorjenke; njegovi nosilci pa so obrazila, ki so pretvorjeni korenski in slov­nicni morfemi ali samo slovnicni morfemi (Vidovic Muha 2000: 24). V nadaljevanju bodo prikazani možni besedotvorni pomeni glede na besednovrstno pripadnost tvorjenk (pri samostalniških, pridevni­ških in glagolskih tvorjenkah). Ob tem velja poudariti, da se besedo­tvornopomenska opredelitev tvorjenk nanaša le na primarne pomene posameznih tvorjenk (prim. Horvat 2012: 42). 3.1.1 Samostalniške tvorjenke V kontekstu (samostalniških) navadnih izpeljank in zloženk iz glagola lahko govorimo o naslednjih besedotvornih pomenih (Vidovic Muha 1988, 2011: 85–86): • dejanje (De), lastnost (L), stanje (S); • vršilec dejanja (Vd) ali nosilec lastnosti (Nl) ali nosilec povezave (Np); • predmet za dejanje (Pd) ali predmet kot nosilec lastnosti (Pl) ali predmet kot nosilec povezave; • rezultat dejanja (Rd); • sredstvo dejanja (Sd); • mesto dejanja (Md) ali mesto koga/cesa (Mk/c); • cas dejanja (Cd) ali cas koga/cesa (Ck/c).94 Besedotvorni pomeni pri samostalniških tvorjenkah, ki so nastale iz pridevnikov ali samostalniške besedne zveze s pridevniškim dolocilom, so naslednji (Stramljic Breznik 1998: 41–54; 2004: 40–48; prim. To­porišic 2000: 195–232):95 • nosilec lastnosti; • nosilnik lastnosti; • lastnost; • popredmetena lastnost; • prostor; • cas; • snov. Besedotvorni pomeni pri samostalniških tvorjenkah, nastalih iz samo­stalnikov v procesu nemodifikacijske tvorbe: • opravkar; • opravljalnik; • lastnost; • popredmetena lastnost; • prostor; • cas; • snov. 94 Slovenska slovnica (2000: 174, prim. 168) v isti besedotvorni pomen uvršca po-men casa in prostora (oz. mesta), »ceprav ju je nujno lociti zaradi razlicnosti obra­zil« (Vidovic Muha 2011: 20). Med izdajama Slovenske slovnice iz leta 1976 in 2000 najdemo precej sprememb v poimenovanju besedotvornih pomenov: tvor­jeni samostalnik iz drugega samostalnika s pomenom ‘nosilec povezav’ (živo – s kategorialno lastnostjo živosti) je v zadnji dopolnjeni izdaji opravkar (v prvi izdaji clovek ali žival, ki ima s cim opraviti), kar A. Vidovic Muha komentira, da je opravkarstvo živali »težko pripisati« (Vidovic Muha 2011: 21). V prvi izdaji slov-nice so nekateri besedotvorni pomeni poimenovani opisno (predvsem tisti, ki so pretvorba potencialnega prvega delovalnika), na novo je J. Toporišic uvedel tudi opravljalnik, nosilnik in vršilnik. (po Vidovic Muha 2011: 21) 95 Tudi v nadaljevanju so besedotvorni pomeni oz. pomenske kategorije povzete po naštetih virih. Besedotvorni pomeni pri samostalniških tvorjenkah, nastalih iz samo­ stalnikov v procesu modifikacijske tvorbe: • feminativ ali maskulinativ; • skupno ime; • stopnjevitost; • mladic; • manjšalnost; • ljubkovalno in manjšalno; • slabšalno in manjšalno; • slabšalno; • hierarhizacija (višje ali nižje); • hierarhizacija (nasprotnost); • hierarhizacija v casu; • hierarhizacija v prostoru. 3.1.2 Pridevniške tvorjenke Besedotvorni pomeni pri izsamostalniških pridevniških tvorjenkah: • individualna svojina; • vrstna svojina; • povezanost s podstavo; • snovnost; • obilnost; • prisotnost cesa/bolezensko stanje; • podobnost. Besedotvorni pomeni pri izglagolskih pridevniških tvorjenkah: • deležnik; • nedeležniška tvorjenost; • prizadetost; • namembnost; • naklonskost. Besedotvorni pomeni pri pridevniških tvorjenkah, nastalih iz pridevni­ške besedne zveze (modifikacijske izpeljanke ali sestavljenke): • krepitev podstavne lastnosti; • slabitev podstavne lastnosti; • splošna svojina; • vrstilni števnik; • locilni števnik; • množilni števnik; • hierarhizacija (nasprotnost); • hierarhizacija v casu; • hierarhizacija v prostoru. 3.1.3 Glagolske tvorjenke Glagoli, ki imajo v jedru skladenjske podstave glagolski primitiv (biti, imeti, delati/narediti, postati/postajati, dati/dajati) – to so navadne iz­peljanke in tvorjenke iz predložne zveze, imajo naslednje besedotvorne pomene (Vidovic Muha 1988, 2011: 92–93): • dejanje/lastnost (gozdariti . [biti] gozdar[-ř]); • rezultat dejanja (etiketirati . [dati] etiket[-o]); • sredstvo dejanja (plužiti . [delati] s plug[-om]); • mesto dejanja (gnezditi . [biti] v gnezd[-u]); • cas dejanja (gozdariti . [biti] gozdar[-ř]). Glede na v raziskavi analizirano gradivo pa so najrelevantnejše glagol­ske sestavljenke. Predponsko obrazilo teh glagolov lahko izraža (le) faz­nost (F) – in sicer zacetnost (z), koncnost (k), trenutnost (t) ali pa še kak drug prislovni pomen. Ob tem velja omeniti ugotovitev, da je faznost »na konkretni ali abstraktni ravni krajevnoprislovna, izjemoma tudi ca-sovnoprislovna« (Vidovic Muha 1988, 2011: 72–73). Sicer pa velja, da imajo predponska obrazila na dovršniško besedotvorno podstavo pri novonastali tvorjenki predvsem pomensko(spreminjevalno) vlogo (Žele 2012: 64). 3.2 SlovarSki pomen Slovarski pomen se nahaja v središcu leksikološkega zanimanja. Med jezikovnim izrazom in (prek cloveka) zunajjezikovno danostjo vzposta­vlja posredno zvezo (prek besedilnega pomena). (Vidovic Muha 2000: 20) Izrazljiv je s hierarhiziranimi pomenskimi sestavinami (semi)96 v smislu razmerja med širšim (abstraktnejšim) in ožjim (konkretn(ejš)im) pojmovno-pomenskim poljem (Vidovic Muha 1984, 1985, 1988, 2000 idr.). Poznamo tri tipe najmanjših slovarskih pomenskorazlocevalnih enot: kategorialne pomenske sestavine (KPS), uvršcevalne (UPS) in razlocevalne (RPS) (Vidovic Muha 2003: 38). Na podlagi tega, ali slo­varski pomen dolocenega leksema vsebuje oba tipa pomenskih sestavin, torej UPS in RPS, lekseme delimo na tiste z notranjo pomenskose­stavinsko zgradbo, tj. endogene (samostalnik in glagol), in tiste z zu­nanjo, torej eksogene (pridevnik, eventualno povedkovnik). Pomensko polje endogenih leksemov organizira UPS, pomensko polje eksogenih leksemov pa skupek RPS. »Pri endogenih leksemih je UPS do doloce­ne mere predvidljiva, naceloma gre za uvrstitev razlagalnega leksema v neposredno višje in s tem pomensko ekstenzivnejše poljmovno polje, z upoštevanjem locevanja splošnega pojmovnega sveta glede na posebni, specificni (npr. znanstveni) metajezikovni svet; razmerje do razlagalne­ga leksema je nadpomensko.« Slovarski pomen izkazuje v SSKJ-ju kon­kretna zgradba slovarske razlage: slovarski pomen je v primeru endoge­nih leksemov (samostalnikov in glagolov) dosledno ubeseden v obliki »podredne nestavcne besedne zveze z uvršcevalno pomensko sestavino v jedru in z razlocevalnimi pomenskimi sestavinami v odvisnem delu«. (Vidovic Muha 2000: 15) 96 Pomenska sestavina ali sem je najmanjša nedeljiva pomenska enota leksikalnega (slovarskega) pomena. »Dolocana je razlocevalno glede na pomenske sestavine pomenov drugih leksemov, ki sodijo v isto pojmovno (pomensko) polje.« Semi sestavljajo pomen ali semem, torej enoto leksema, ki so v središcu zanimanja (leksi­kalnega) pomenoslovja. Vec sememov pa tvori semantem, torej leksikografsko eno-to oz. enoto (opisnorazlagalnega) slovarja. (Vidovic Muha 2000: 52) »Temeljno urejevalno nacelo slovarskega pomena je sintagmatsko: podredno razmerje pomenskih sestavin s skladenjsko vodilno, sicer dolocano z uvršcevalno pomensko sestavino (UPS) in razlocevalni-mi pomenskimi sestavinami (RPS) kot skladenjsko odvisnimi, sicer pa dolocujocimi, je posledica naravne (kategorialne) strukturiranosti predstave denotatov. Omenjena dva tipa pomenskih sestavin prek slovarskega pomena v veliki meri torej verbalizirata (npr. slovarska razlaga) posplošeno predstavo sveta.« (Vidovic Muha 2000: 53) Leksemi imajo obvezne in pomožne pomene, pri cemer med obvezne sodita kategorialni in denotativni slovarski pomen, med možne pa ko­notativni pomen. H kategorialnemu slovarskemu pomenu uvršcamo (a) slovarski (slovnicni pomen), ki je dolocen s kategorialnimi pomenskimi sestavinami (KPS), kot so spol, vid, števnost itd. in (b) besedotvorni po-men. Med obvezne slovarske pomene sodi še denotativni pomen, ki ga je glede na vrsto denotata mogoce lociti na (a) »klasicni« slovarski (denotat so razlicne skupine, razredi (abstrahirane) predmetnosti) in (b) sporo-canjski oz. komunikacijski, kjer je denotat (uslovarjeno) govorno dejanje (npr. medmeti, deloma clenki). Možni slovarski pomen je konotativni, ki se naceloma lahko pojavlja le ob denotativnem, tip slabšalno, pri cemer naj bi npr. kletvice imele le konotativnega. (Vidovic Muha 2000: 29) Med kategorialne pomenske sestavine sodi tudi števnost, ob ka­teri gre poudariti, da v primeru pridobitve števnosti lahko pride do spremembe pomena: neštevni samostalnik s pomenom lastnosti v tem primeru preide v samostalnik s pomenom nosilca lastnosti (obcudovati naravne lepote). (Vidovic Muha 2000: 33) Lahko se zgodi, da pri tvorjenkah pride do prekrivnosti besedo­tvornega in slovarskega pomena, in sicer pri besedah, ki so tik pod vrhom t. i. pomenske piramide. To se zgodi, ce imajo le-te uvršcevalno pomensko sestavino enako jedru skladenjskopodstavnega pretvorbene­ga opisa tvorjenke oz. ce stavcnoprilastkovni del skladenjske podstave ustreza zahtevam pomenske razlocevalnosti (Vidovic Muha 2011: 100) oz. z drugimi besedami, ko je x1 hkrati tudi uvršcevalna pomenska sestavina (Vidovic Muha 2011: 326). 4 beSedotvorni SeStavi z glagoli cUtnega zaznavanja 4.1 zgradba beSedotvornih SeStavov in merila za Umešcanje tvorjenk vanje Besedotvorni sestavi kot osnovne enote stopenjskega slovarja so v slovarjih razlicnih jezikov prikazani na dokaj razlicne nacine. Ruski slovar Tihonova ob tvorjenkah ne navaja razlag in slovnicnih podatkov, ne o besedni vrsti ne o drugih kategorialnih lastnostih, poskusni zvezek slovenskega stopenjskega slovarja tudi ne navaja pomenov, navaja pa podatke o kategorialnih lastnostih posameznih besednih vrst (spol, glagolski vid ipd.) oz. v primeru dolocenih besednih vrst le podatke o besedni vrsti (prislov, medmet). Poljski stopenjski slovar navaja le številsko oznako pomena z eventualnim kvalifikatorjem, ki sta oba skladna z oznako pomena oz. kvalifikacijo iz vira, od koder je bil leksem vzet. Pomenske razlage so navedene le ob besedotvornih izhodišcih, znotraj besedotvornih sestavov pa le redko. Srbski SDR podaja informativ-no najbogatejše opremljene besedotvorne sestave, vendar posledicno najmanj pregledne, še posebej je težko razbrati tvorbeno stopnjo posamezne tvorjenke. V pricujoci monografiji so besedotvorni sestavi opremljeni s po­menskimi razlagami, kvalifikatorji in zgledi ob tvorjenkah. Kot slova­ropisni prikaz stopenjskih tvorjenk iz glagolov ene pomenske skupine glagolov je na ta nacin podana zelo natancna in razvidna slika besedo­tvornih in pomenotvornih povezav in zmožnosti slovenšcine. V poglavju so prikazani besedotvorni sestavi, ki so osnovno gradivo za nadaljnjo stopenjsko (besedotvorno-pomenotvorno) analizo. Glagoli cutnega zaznavanja so lahko netvorjeni in so kot taki izhodišca bese­dotvornih sestavov ali pa se kot tvorjenke nahajajo znotraj posameznih besedotvornih sestavov z izhodišcem v samostalniku, pridevniku ali medmetu. Zato so tudi besedotvorni sestavi v poglavju razvršceni v štiri skupine, in sicer glede na besedno vrsto izhodišca besedotvornega sesta­va. Tudi kasnejša pomenska analiza je na prvi stopnji razdeljena glede na besedno vrsto izhodišca besedotvornih sestavov. V izhodišcu vsakega besedotvornega sestava je s sinhronega stališca netvorjena beseda (v pricujoci razpravi je to glagol, samostalnik, pridevnik ali medmet), vse tvorjenke pa so hierarhicno razvršcene glede na tvorbeno stopnjo – vsak zamik v desno pomeni za eno stopnjo višjo tvorjenost. Isto­stopenjske tvorjenke so razvršcene po abecednem vrstnem redu, s tem da so najprej navedene izpeljanke, sledijo sestavljenke in nato zloženke. Kot receno, stopenjski sestavi prikazujejo tako besedotvorne kot po­menotvorne pojave, v pricujoci razpravi so slednji oznaceni s praznim kvadratkom pred tvorjenko (.). Primer: o-glédati .ogled-álo 1. ‘pred-met, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoca kovinska plast’; ..ogled-álo 2. ‘ogledalu podobna površina’. V vsakem jezikovnem sistemu se pojavijo dolocene nepravilnosti, odsto­panja, kar je seveda znacilno tudi za besedotvorni in pomenotvorni sistem. Še posebej to velja, ce upoštevamo le sinhroni vidik. Pogosto se zgodi, da do-locen element znotraj besedotvornega sestava ne obstaja, ali ni nikoli obstajal, ali ne obstaja vec, potrjene pa so tvorjenke (tvorjenka) iz tega ne vec aktual­nega elementa. V primeru glagolov cutnega zaznavanja se taka vrzel pojavi med samostalnikom sluh in glagolom poslušati. V sodobni knjižni slovenšcini namrec ne poznamo glagola slušati – ta je sicer v SSKJ-ju zabeležen, vendar oznacen s kvalifikatorjem starinsko (§154 »Beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoc (v kaki funkciji) splošno rabljena; danes ima arhaicno patino […].« (SSKJ: XXVI)). Poznamo pa zato niz tvorjenk tipa slušalka, slušalo, slušatelj,97 ki bi bile tvorjenke iz glagola slušati in so del sodobnega knjižnega jezika. I. Stramljic Breznik v svojem slovarju vpeljuje t. i. hipoteticne tvor­jenke (v slovarju zapisane v oklepaju), ki so bile v poskusni zvezek slo­varja umešcene, v primerih kadar nobeden od slovarskih virov (SSKJ, BSJ, SP) tvorjenke ni potrjeval, »vendar se je njena možnost obstoja zdela zelo verjetna« in kadar v gradivskem viru ni bila potrjena moti­virajoca beseda, ampak le iz nje motivirana tvorjenka (npr. blesketati se . (od-blesketati se) .odblesk-ř). Slednje z argumentom, da tvorjenke odblesk ne bi bilo mogoce predstaviti, ce ne bi vkljucili glagola odbleske­tati se (Stramljic Breznik 2004: 16–17). 97 Leksema slušalo in slušatelj sta že zabeleženi v Pleteršnikovem slovarju, slušalka pa je vsekakor novejša tvorjenka, nastala z razvojem telefonije. Hipoteticne tvorjenke so vpeljane tudi v pricujoci razpravi, in si­ cer na mestih, kjer obstaja tvorjenka, ki bi jo brez vpeljave hipoteticne tvorjenke ne bilo moc pojasniti. V besedotvornih sestavih so oznacene z zvezdico pred tvorjenko (*). Vir za nabor tvorjenk predstavljajo Slovar slovenskega knjižnega jezi­ka (1970–1991, 2014), Slovenski pravopis (2001), Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), Besedišce slovenskega jezika (1998) in korpusa slo­venskega jezika Nova beseda in Gigafida. Nacelo pri zajemanju gradiva je bilo na eni strani prikazati široko sliko tvorbenih zmožnosti slovenšcine, torej navesti tudi v rabi še ne zelo razširjene izrazne možnosti in s tem na­kazati morebitne besedotvorne smernice, vendar po drugi strani prikazati realno, torej v rabi vendarle potrjeno besedje (in pomenje). Tako so bile pri vkljucevanju tvorjenk iz navedenih virov sprejete dolocene omejitve. Spodnja slika prikazuje vire za izoblikovanje besedotvornih sestavov: Slika 5: Viri za besedotvorne sestave Osrednji lik prikazuje v besedotvornih sestavih zajeto gradivo. V nepre­secnih množicah, oznacenih s krožci s številkami od 1 do 4, so tvorjen­ke, ki niso bile umešcene v besedotvorne sestave. Gre (predvsem) za:98 98 Omejitve pri vkljucevanju tvorjenk v besedotvorne sestave predstavljajo nekoliko drugacno izhodišce kot je bilo sprejeto pri snovanju Besednodružinskega slovarja slovenskega jezika I. Stramljic Breznik. Omenjeni slovar je »zavestno in hote izcr-pen z namenom, da bi se v poskusnem zvezku zajela vsa tvorbena problematika in nakazale njene potencialne rešitve«, pri cemer se avtorica zaveda neživosti vkljuce­nega gradiva, vendar vkljucitev utemeljuje z nerelevantnostjo merila jezikovnega obcutka, po katerem bi tako gradivo lahko izlocili, in z ugotovitvijo, da so »zapisi v katerem od navedenih virov pogojeni z dokumentiranim obstojem besed« (Stram­ljic Breznik 2004: 9), kar pa vsaj v primeru SP ne drži (npr. sistemsko tvorjeni deležniki na -n, glagolniki itd.). Na koncu slovarja je dodan abecedni seznam besed s podatki o pojavitvah v besedilnem korpusu Fida in Nova beseda, ki pokaže, da izjemno velika kolicina besed nima pojavitev v nobenem od obeh korpusov. V izogib temu so bile v pricujocem delu zato sprejete dolocene omejitve. . iztocnice in posamezni pomeni, oznaceni s casovnima kvalifikatorjema zastar. in star.99 (zlasti so to deležja na -vši in sekundarni nedovršniki z obrazilom -ava-), ce ti niso izhodišce za tvorbo besed, ki se rabijo v sodobnem jeziku, in s kvalifikatorjem narecno;100 . ob glagolskih iztocnicah navedeni sistemsko tvorjeni deležniki na -c, -n, deležja na -e, glagolniki in ob pridevniških iztocnicah navedeni izpridevniški samostalniki na -ost, ki v korpusih Nova beseda in Gigafida nimajo pojavitev; . iztocnice, ki v korpusih Nova beseda in Gigafida nimajo pojavitev; . besede s sporadicnimi pojavitvami v obeh korpusih, (1) iz katerih ni bilo mogoce razbrati pomena, (2) ki so t. i. priložnostnice, zabeležene v clankih enega avtorja, (3) ki jih najdemo le v leposlovnih delih iz 19. ali zacetka 20. stoletja.101 99 Slednje velja v primerih, ko korpusni viri niso potrdili živosti dolocene besede ali njenega pomena. 100 Izjemoma je bilo upoštevano tudi besedje z oznako zastar., in sicer v primeru, ce je korpusno gradivo pokazalo živost dolocene besede ali pomena (npr. pridev­nik videzen). V tem primeru so zgledi vzeti iz korpusnih virov. Z današnjega vidika je zastarel tudi del besedja, ki je v SSKJ-ju oznacen s kvalifikatorjem knjiž. ali redko, vendar le-to ni bilo izloceno iz obravnave. Na podoben nacin so bili tudi iz SDR-ja izloceni vsi leksemi, »ki ne pripadajo sodobnemu standardnemu jeziku« (SDR 2003: 12). Gre za lekseme, ki so v Rec­niku srpskohrvatskoga književnog jezika oznaceni z oznako zastarelo, pokrajinsko ipd. SDR jih sicer vseeno registrira v opombah; npr. pri besedotvornem sestavu ..... je v opombi navedenih še 50 iz besedotvornega sestava izlocenih tvorjenk. Aktualnost kvalifikatorja zastarelo je bila sicer ob izdelavi besedotvornih sestavov vedno preverjana in ocenjevana z vidika sodobnega knjižnega jezika. 101 Dodati gre še, da so bile v obravnavo zajete le osnovne (izhodišcne) leksikalne enote; med stopenjskimi tvorjenkami torej ni primernikov in presežnikov, saj ti dve kategoriji razumem kot del oblikotvorja in ne besedotvorja. Izhodišca besedotvornih sestavov in vse neposredne in posredne tvor­jenke so zapisane v krepkem tisku in imajo zabeležen jakostni naglas v skladu z virom, iz katerega so vzete.102 Jakostni naglas imajo oznace­ne tudi tvorjenke iz obeh korpusov, kjer naglas seveda ni zabeležen. V skladu z viri so navedene tudi vse naglasne dvojnice. Vse tvorjenke so locene na podstavni in obrazilni del. Tako izhodišcem besedotvornih sestavov kot vsem posrednim in neposrednim tvorjenkam je pripisan en zgled, tem iz SSKJ-ja in SNB­-ja pa tudi razlaga (s podpomeni) in kvalifikatorji, vsi drugi podatki iz slovarjev pa so opušceni. Ce gre za vecpomensko besedo, je pomen oštevilcen v skladu z vi-rom, iz katerega je vzet. Glede na to, da je vecina tvorjenk in pomenov iz SSKJ-ja, SSKJ pri posamezni tvorjenki ni posebej naveden kot vir, so pa zato ustrezno oznaceni vsi drugi primeri. opazováln-ica poslopje, prostor za opazovanje: postaviti, urediti opazovalnico opáz-ka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk V primerih, kjer je besedje iz drugih virov, so uporabljene naslednje oznake, ki se nahajajo takoj za tvorjenko: • SP za Slovenski pravopis, • SNB za Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, • BSJ za Besedišce slovenskega jezika, • Nb za korpus Nova beseda, • Gf za korpus Gigafida. Ce se za leksemom nahajata oznaki Nb in Gf, to pomeni, da je bil zgled vzet iz vira, vkljucenega v besedilni korpus.103 Kot dodaten vir zgledov je bila upoštevana tudi listkovna kartoteka za SSKJ – potreba po tem se je izkazala le nekajkrat, in sicer v primerih, ko zgledi iz SSKJ-ja in kor­pusov niso izkazovali dolocenega pomena, je bil pa ta pomen zabeležen 102 Odmik je bil narejen le v primeru ozko naglašenega o pred v, ki je bil spremenjen v širino (óv > ôv), npr. pri tikôvnica. 103 Ob tem ni bilo preverjano, ali drugi (nenavedeni) korpus posamezno besedo registrira. v listkovni kartoteki. Glede na izredno majhno število takih primerov je na ta vir zgledov opozorjeno v sprotnih opombah. Pogosto se zgodi, da ima dolocena tvorjenka v slovarju le en pomen, ceprav je bila tvorjena iz podstave, ki jo predstavlja vecpomenski leksem, in ima tudi sama vec pomenov. Razlog za tako slovarsko obravnavo je v želji, da bi se izognili drobljenju pomenov, vendar pa besedotvorni pogled, pred­vsem pa v stopenjskem besedotvorju temeljno nacelo enopomenskosti,104 v teh primerih zahteva pomensko diferenciacijo. V SSKJ-ju je to še posebej pogosto pri glagolnikih, ki imajo le sklicevalno razlago in tako niso po­mensko diferencirani.105 Taka pomenska diferenciacija je v besedotvornih sestavih oznacena z oglatima oklepajema. típ-anje [3.] glagolnik od tipati: pri tipanju je otipal majhno oteklino Podpomeni iz SSKJ-ja in SNB-ja so bili obravnavani razlicno: pone-kod je predvsem tvorbena produktivnost nakazala na potrebo po pre­oblikovanju podpomena v samostojni pomen, v drugih primerih pa je podpomen zgolj naveden ob pomenu in zgledih. Podpomen pa je lahko naveden tudi ob sami tvorjenki, in sicer na naslednji nacin: skenírati 3.// SNB ekspr. pozorno, kriticno opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune po-sprémljati // knjiž. spremljati: .ekspr. z ocmi je pospremljala vlak gledala je za njim 104 Vsaka tvorjenka oz. tvorjenka s svojim pomenom je znotraj besedotvornega sestava lahko le na enem mestu. Vsak pomen tvorjenke (ali netvorjene besede) namrec predstavlja samostojno enoto znotraj besedotvornega sestava. 105 Pomenska diferenciacija je zgolj nakazana v zgledih, locenih s poševnicami – te oznacujejo pomenski odtenek. Pri oblikovanju besedotvornih sestavov, ki vkljucujejo tudi pomenski vidik, je locitev teh skupin glagolnikov potrebna – vsak pomen pri teh tvorjenkah je osamosvojen, v besedotvornih sestavih tako najdemo npr. glagolnik ovohavanje na dveh mestih, kot tvorjenko iz glagola ovohati v pomenu ‘vohajoc se približevati na vec mestih’ (zgled: ovohavanje psov) in kot tvorjenko iz glagola ovohati v pomenu ‘s prikritim poizvedova­njem, iskanjem prizadevati si priti do cesa’ (zgled: nezaupljivo medsebojno ovo­havanje). V nekaterih primerih je pomenski odtenek, ki se v SSKJ-ju nahaja za kolick-om, pretvorjen v samostojni pomen, tudi oznacen z oglatim oklepajem, npr.: nč-poslúšen [2.] uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni Samostojni pomen je tako oznacen s številkami od 2 naprej. Ce ima be-seda v SSKJ-ju vec pomenov (npr. videnje ima v SSKJ-ju štiri pomene), vendar se pokaže potreba po pomenski diferenciaciji znotraj posame­znega pomena (tj. pri prvem pomenu, kjer se na mestu razlage nahaja ‘glagolnik od videti’), so pomeni oznaceni s številko višje od zadnjega, v SSKJ-ju upoštevanega pomena. V primeru glagolnika videnje bo to peti pomen, kljub temu da gre za razširitev prvega pomena: víd-enje [5.] glagolnik od videti: videnje bistva Kot samostojni pomen pa so dodani tudi leksemi iz terminološkega gnezda, ce so ti enobesedni. Oglati oklepaji so rabljeni tudi pri dodaja­nju homonimov, npr.: zapáž-en[2] zapažena bulica na dojki (Nb) v-típkati [2.] s tipkanjem[2] vnesti: vtipkati osebno kodo (Nb) V prvem primeru je uveden nov homonim, v drugem primeru pa se eksponent v oglatih oklepajih nahaja v razlagi, kar pomeni, da je pri tvorjenki tipkanje uveden nov homonim. Tvorjenkam iz SP-ja, SNB-ja in BSJ-ja so dodani zgledi iz obeh korpusov oz. v zelo redkih primerih iz interneta106 – to je oznaceno na naslednji nacin: opážen-ost SP opaženost oglasov (Nb) zabúljen-ec BSJ zabuljenci, cele dneve sedeci pri racunalniku (Gf) zastrmél-ost SP [stanje zastrmenega:] zastrmelost v bodoce spremembe (I) 106 To velja za primere, pri katerih najdemo potrditve v korpusu, vendar pa ne najdemo dovolj prepricljivih zgledov. Zgledi iz korpusov so v precejšnji meri (leksikografsko) prirejeni oz. skrajšani. Zaporedje iskanja tvorjenk je bilo najprej v korpusu Nova be-seda, v nadaljevanju pa je bil nabor tvorjenk dopolnjen še s tvorjenkami iz Gigafide. Tako zaporedje iskanja je veljalo tudi pri zgledih, zato je vecina zgledov oznacena z Nb; oznaka Gf se pojavi, ko v Nb ali ni bilo zadetkov za doloceno tvorjenko ali pa so ti zelo sporadicni (npr. le eden) in niso omogocili oblikovanja nazornega zgleda. Pri glagolnikih s sklicevalno razlago »glagolnik od X« lahko med zgledi, navadno locenimi s poševnico, najdemo razlicne pomene gla­golnika, izhajajoce iz razlicnih pomenov podstavnega glagola. Na takih mestih, kjer pri zgledu ni dovolj jasno, na kateri pomen glagola se na­naša, so dodani zgledi iz korpusov (npr. pri oprezanje bi se zgled stalno oprezanje ga je utrudilo lahko nanašal na pomen ‘gledanje z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno’ ali ‘iskanje, cakanje koga z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno’). Pred razlagami so navedeni tudi kvalifikatorji, ki so enaki kot v viru, iz katerega so bile crpane tvorjenke (iz SSKJ-ja oz. (redkeje) iz SP-ja). Pri tvorjenkah, ki jih ne najdemo v SSKJ-ju ali SNB-ju oz. katerih pomenov ne najdemo v omenjenih slovarskih gradivih, je pogosto do-dana nova razlaga, ki je zapisana v oglatih oklepajih: spremljev-álec [2.] [kdor z gledanjem, poslušanjem dojema, zaznava vsebino cesa:] spremljevalec oddaje (Gf) Razlage iz SSKJ-ja niso aktualizirane, tako pri tvorjenki tipkati najde-mo nepopravljeno neaktualno razlago ‘pisati na pisalni stroj’, vendar pa so izloceni nekateri neaktualni podpomeni, npr. pri tvorjenki nad­pregled: // v stari Avstriji pregled pri zdravniku specialistu glede na ugo­tovitev naborne komisije: pri nadpregledu je bil dolocen za službo brez orožja. Neaktualni pomeni iz SSKJ-ja so bili sicer izloceni le izjemoma: npr. med tvorjenkami ni uvršcen glagol zatipkati, ki ga najdemo tako v SSKJ-ju (kvalifikator knjiž.) kot v SP-ju (kvalifikator neobc.) v pomenu ‘natipkati, vtipkati’, saj ta pomen danes ni vec aktualen in bi verjetno lahko imel kvalifikator star.. Tako je upoštevan glagol s prostim morfe-mom zatipkati se s pomenom ‘pri tipkanju se zmotiti’. V drugih primerih, ko sta v iztocnici v SSKJ-ju ali SP-ju navedeni oblika glagola brez in s prostim morfemom – navadno s kvalifikatorjem tudi ali in, je to obravnavano kot ena enota (tvorjenka) (prim. zabolšcati tudi zabolšcati se). Glede na to, da se razvršcanje pomenov in sploh merila za dolocanje vecpomenskost (vkljucno z vpeljavo podpomenov) v SSKJ-ju in v SNB-ju razlikujejo, so bile v gradivu sprejete nekatere spremembe delitve pome­nov iz SNB-ja (prim. pregledovalnik). Namesto samostojnih pomenov so ti na tem mestu prikazani kot podpomeni ([//] namesto 2. oz. 3.). pregledováln-ik 1. SNB racunalniški program za prikazovanje podatkov uporabnikov: spletni pregledovalnik [//] racunalniški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovnicnih napak: pregledovalnik in urejevalniki [//] naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja: rentgenski pregledovalnik prtljage Pri tvorjenkah vezaj (-) oznacuje morfemsko mejo, vendar le tisto, ki je aktualna glede na predhodno iztocnico. Ce sta ob vezaju na vsaki strani navedeni sticni poševnici, to pomeni, da se dolocena tvorjenka piše z vezajem, primer: CT/-/pregled. Pri tvorjenkah vcasih prihaja do izpusta dela besedotvorne podsta­ve, kar je v gradivu pri nekaterih tipih tvorjenk oznaceno z lomljenim oklepajem: vónj 1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi // znacilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja // obcutek, ki ga povzroca ta znacilnost: ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih von<>-ljív knjiž. prijetno dišec: vonljivi cveti V besedotovornih sestavih najdemo vrstne pridevnike s priponskim obrazilom -ni in ne -en (tako kot je v SSKJ-ju).107 V sestavih pri pridev­nikih ni navedenih primerniških oblik, enako tudi ni bilo upoštevano lastnoimensko besedje. Aktualnost v raziskavo vkljucenih tvojenk iz SSKJ-ja ni bila sis­tematicno preverjena v korpusih, tako so v besedotvorne sestave ume-šcene tudi tvorjenke, ki v korpusih nimajo pojavitev (npr. požmeriti ‘pogledati, navadno z napol zaprtimi ocmi’).108 Tvorjenke so znotraj hierarhicnosti, ki jo doloca stopnja tvorjeno­sti, razvršcene abecedno, torej pri razvrstitvi istostopenjskih tvojenk velja abecedno nacelo. Izjema so le zloženke in sestavljenke, ki se vedno nahajajo na koncu besedotvornega sestava oz. na koncu niza istosto­penjskih tvorjenk. Nacela, znacilna za stopenjsko metodo, ki so bila upoštevana v pri-cujocem delu, se nekoliko razlikujejo od nacel, ki veljajo v poljskem sto­penjskem besedotvorju, od koder so bila nacela sicer prevzeta. Razlike izhajajo iz drugacnega razumevanja nekaterih osnovnih besedotvornih pojmov, postopkov itd. Ena bistvenih razlik pri obravnavi glagola med slovenskim in poljskim besedotvorjem znotraj stopenjske metode je ra­zumevanje glagolskega vida. Poljsko besedotvorje glagolskega vida ne razume na besedotvorni ravni: glagolsko pripono razume le kot vidski morfem, medtem ko slovensko besedotvorje glagolsko pripono obrav­nava tudi kot besedotvorni morfem.109 Tako so znotraj poljskih besedo­tvornih sestavov (npr. v vseh štirih delih stopenjskega slovarja Slownik 107 Tudi SDR locuje med kakovostnimi in vrstnimi pridevniki, cemur sicer srbska leksikografska tradicija ni posvecala dovoljšne pozornosti (SDR 2003: 12). Tako slovar loci ...-.. in ...-.., kar oboje izpeljuje kot prvostopenjsko tvorjenko iz sekundarne besedotvorne podstave ...-. (primarna je ...-), torej ju obravnava kot istostopenjski tvorjenki (SDR 2003: 188–190). 108 Omenjeno tvorjenko sicer najdemo tudi v SP-ju. 109 Tudi npr. J. Kurylowicz (1977: 61) izhaja iz predpostavke, da ja v primeru glagolskega vida enaka aktivnost predstavljena na dva nacina – obe glagolski obliki se po njem nanašata na isto zunajjezikovno dejanskost, zato imata enako vrednost (valeur). gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólnopolskiego) vidski pari z razlicnim priponskim obrazilom obravnavani znotraj iste stopnje, v pricujocem delu pa je nedovršni glagol s priponskim obrazilom tvorjen iz dovršnih podstav.110 »Ce je predpona, razvršcena na nedovršniško podstavo, ne samo vidski, ampak hkrati tudi obrazilni morfem, predponsko obrazilo torej, je z vso upravicenostjo tudi glagolska pripona poleg vidskega hkrati še besedotvorni morfem.« (Vidovic Muha 1988, 2011: 104) Tako je v slovenskem primeru opažati tvorjenka iz opaziti, torej drugo­stopenjska tvorjenka, v poljskem razumevanju tvorjenosti pa bi bili obe prvostopenjski tvorjenki iz paziti. 110 V SGS-ju tako pod pojmom t. i. vidskih parov razumejo pare glagolov, ki imajo »enak leksikalni pomen, locijo pa se le v vidski vrednosti (nedovršni – dovršni)« (SGS 2004: IX). Kot vidske pare SGS razume glagole, pri katerih je vidskost izražena s priponskim obrazilom (lupac – lupnac), predponskim obrazilom in premeno v korenu (odnosic – odniesc), le premeno v korenu (spotykac – spotkac) in tudi glagole z enakim leksikalnim pomenom in razlicnim korenskim morfemom (npr. dochodzic in dojsc ‘prihajati; priti’), kar utemeljujejo s supletivnostjo. Nasploh je za poljsko slovaropisno tradicijo znacilno kazalcno sklicevanje med dovršnimi in nedovršnimi glagoli istega vidskega para (tako npr. Slownik jezka polskiego W. Doroszewskega, ki velja za najvecje delo poljske leksikografije 20. stoletja, Slownik jezyka polskiego PWN, Uniwersalny slownik jezyka polskiego). To pomeni, da nedovršni glagol vidskega para nima niti samostojne razlage niti zgledov. Prelom s tradicijo je naredil šele (nastajajoci) Wielki slownik jezyka polskiego (2012), ki je spletni slovar in za katerega je znacilna dinamicnost – je namrec rastoci slovar. V tem slovarju je vsak glagol vidskega para obravnavan kot samostojna iztocnica z lastno (razlicno) razlago in zgledi. 4.2 beSedotvorni SeStavi z glagolSkim izhodišcem Kratka legenda: BSJ vir: Besedišce slovenskega jezika Gf vir: Gigafida (Gf) vir za zgled je korpus Gigafida, sam leksem je iz vira, navede­nega takoj za iztocnico (I) vir za zgled je internet (brskalnika Google.si in Najdi.si), sam leksem je iz vira, navedenega takoj za iztocnico Nb vir: Nova beseda (Nb) vir za zgled je korpusa Nova beseda, sam leksem je iz vira, navedenega takoj za iztocnico SNB vir: Slovar novejšega besedja slovenskega jezika SP vir: Slovenski pravopis 2001 brez oznake vir: SSKJ 1., 2., 3. itd. številka pomena iz SSKJ-ja oz. SNB-ja 1.// podpomen k dolocenemu pomenu iz SSKJ-ja oz. SNB-ja [2.] glede na vire (SSKJ, SNB itd.) nov pomen leksema -morfemska meja glede na predhodni leksem /-/ leksema ima v svojem zapisu vezaj (npr. BT-slušalka) * hipoteticna tvorjenka • oznaka, da je dolocena tvorjenka (oz. pomen tvorjenke) nastal kot rezultat pomenotvornega procesa bolšcáti nepremicno, topo gledati: nepremicno leži in bolšci v strop111 bolšc-ánje SP: bolšcanje v prazno (Nb) bolšc-ŕv ki bolšci: bolšcave žabe / bolšcav pogled; sovražne, bolšcave oci bolšcáv-ost med. izbuljenost oci: bolšcavost pri bazedovki bolšc-čc SP: vame strmijo bolšcece oci (Nb) 111 Glagol bolšcati najdemo v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika: Po-skusni zvezek za iztocnice na B I. Stramljic Breznik (2004: 151). Besedotvorni sestav ima tam 10 tvorjenk, v našem primeru 6. Tvorjenke bolšcaj, bolšcan, iz­bolšcati, pobolšcati in zabolšcanje v korpusih nimajo (zanesljivih) potrditev, zato v obravnavo niso bile vkljucene, je pa v obravnavo vkljucen prislov bolšcaje, ki ga nabor I. Stramljic Breznik ne navaja. bolšcéc-e bolšcece naju je opazoval (Nb) za-bolšcáti tudi za-bolšcáti se nepremicno, topo se zagledati: luci so ugas­nile in gledalci so zabolšcali na oder búljiti nepremicno gledati: buljiti predse; topo buljiti112 bulj-čc buljece oci búlj-enje SP dolgotrajno buljenje v zaslon (Nb) iz-búljiti v zvezi z oci na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: iz­buljiti oci od strahu, zacudenja / izbúljiti se SP v grozi so se ji izbuljile oci izbúlj-en gledati z vodenimi, izbuljenimi ocmi izbúljen-ost lastnost, znacilnost izbuljenega: izbuljenost oci izbúlj-enje SP izbuljenje oci (Nb) za-búljiti nepremicno se zagledati: zabuljiti v daljavo / zabúljiti se SP poud. zaceti brati zabuljiti se v knjigo zabúlj-en ves vecer je presedel, zabuljen v knjigo zabúljen-ec BSJ zabuljenci, cele dneve sedeci pri racunalniku (Gf) cekírati 2. SNB pog. pregledovati: vsi te cekirajo pa gledajo, kdo si (Gf) cekír-anje 2. SNB pog. ugotavljanje ustreznosti, pravilnosti cesa, sezna­njanje s cim z gledanjem; pregledovanje: cekiranje bloga (Gf) pre-cekírati SNB pog. pregledati: precekirati vsa placila s kreditnimi karticami ceméti 1.// nepremicno, duševno odsotno gledati: tiho je cemel predse cem-ęnje glagolnik od cemeti: topo cemenje 112 Tudi glagol buljiti najdemo v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika (2004: 204). Besedotvorni sestav ima tam 17 tvorjenk, v našem primeru devet. Tvorjenke izbuljek, izbuljevati, izbuljina, vzbuljiti, zabuljenost, zabuljenje, zbuljiti (v Gf en zadetek, kjer gre za zapis zelo pogovornega/narecno obarvanega jezika) v korpusih nimajo (zanesljivih) potrditev, zato v obravnavo niso bile vkljucene. Glagoli s prostim morfemom se so iz pricujoce obravnave izloceni, ce imajo tudi svojo »razlicico« brez prostega morfema, saj v tem primeru presegajo okvire besedotvorne problematike. Pri I. Stramljic Breznik najdemo drugacno rešitev: glagoli s prostim morfemom se so obravnavani kot tvorjenke iz »razlicic« brez prostega morfema (zabuljiti . zabuljiti se). glédati 1. upirati, usmerjati pogled kam: gledal je proti planinam // imeti odprte oci: brez soncnih ocal ne morem gledati // preh. z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa: gledati film, televizijo; pojdimo gledat, kaj se dogaja gléd-anje [1.] glagolnik od gledati: gledanje televizijskih sporedov gled-álec kdor gleda, navadno kot udeleženec razlicnih predstav, prire­ditev: informirati televizijske gledalce o kulturnih dogodkih gledálc-ev svojilni pridevnik od gledalec: vzbuditi gledalcevo pozornost gledál<>-ski SP gledalski prostor gledál<>-stvo gledalci: med gledalstvom je bilo veliko študentov gled-álka ženska oblika od gledalec: marsikatera gledalka je med predsta­vo jokala gledálk-in svojilni pridevnik od gledalka: gledalkina pritožba,I .gledal-íšce1. umetniška ustanova, ki se ukvarja z izvajanjem odrskih, zlasti dramskih del: igrati v gledališcu gledalí<>-ški nanašajoc se na gledališce: gledališki igralec gled-alíšce 1.// poslopje, prostor te ustanove: balkon, galerija v gledališcu gledalíšc-ni nanašajoc se na poslopje, prostor gledališca: gledališcna dvorana .gled-alíšce 2. dramska umetniška dejavnost: uprizarjati dela anticnega, sodobnega gledališca gledalíšc-ni star. gledališcna predstava gledališka gledalíšcn-ik kdor se aktivno ukvarja z gledališko umetnostjo, zlasti igralec, režiser: za izvedbo drame so bili gledališcniki nagra­jeni u-gledalíšc-iti knjiž. izoblikovati, predstaviti z gledališkimi sredstvi: režiser je ucinkovito ugledališcil ugledalíšc-en ugledališcena poezija ugledalíšc-enje glagolnik od ugledališciti: ugledališcenje dogodkov gled-é v vezi z na izraža stališce, s katerega se kaj presoja: oceniti delo glede na njegovo umetniško vrednost // izraža primerjavo, nasprotje: število narocnikov je glede na lansko leto mocno padlo gled-íšce 1. kar doloca kriterij za presojanje cesa; stališce: glede vrste problemov imamo podobna gledišca / s svojega gledišca ima prav gléd-k-ati otr. gledati: mamico gledkaj gled-ljív knjiž. ki je prijeten za gledanje: gledljiv film gledljív-ost SNB dejstvo, da je kaj gledljivo: gledljivost filma nč-gledljív SNB ki ni prijeten za gledanje: negledljiv film // ki ga ni mogoce gledati: kasete bodo postale negledljive do-glédati 1. s pogledom doseci: ni mogel dogledati konca ravnine doglčd-ř knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razlocno) videti: jezde­ci so izginili iz dogleda nč-doglčd 1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevid- no: gledal je za colnom, dokler mu ni izginil v nedogledu .nč-doglčd 2. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi v nedogled izraža veliko a) krajevno oddaljenost: voda sega v nedogled; b) casovno oddaljenost: v nedogled odlašati rešitev dogléd-en 1. navadno v zvezi s cas, prihodnost casovno malo oddaljen: problem bo rešen v doglednem casu doglédn-ost 1. knjiž. bližnja prihodnost: upamo, da se bo to v doglednosti uresnicilo .dogléd-en 2. redko s pogledom dosegljiv: bomba je eksplodirala v dogledni daljavi doglédn-ost 2. knjiž. razdalja, do katere se da (razlocno) videti: hiša se zgublja na robu doglednosti nč-dogléden 1. knjiž., ekspr. s pogledom nedosegljiv: nedogledni otoki nčdoglédn-ost [1.] knjiž., ekspr. lastnost, znacilnost nedogled­ nega: nedoglednost ravnine .nč-dogléden2. knjiž., ekspr. daljnosežen: veliki, nedogledni nacrti nčdoglédn-ost [2.] knjiž., ekspr. lastnost, znacilnost nedogled­nega: delati nacrte v nedoglednost .do-glédati 2. knjiž. doumeti, dojeti: dogledati vlogo umetnosti v družbi iz-glédati pog. delati, ustvarjati videz, vtis cesa: dobro, slabo izgledati // brezoseb. kazati, zdeti se: izgleda, da bo lepo vreme izglčd-ř 1. pog., s prilastkom zunanja podoba, videz: zunanji izgled .izglčd-ř2. nav. mn., publ. možnost, upanje: izgledi, da bi zmagal, so prav majhni izgledaj-óc SP ljubljansko izgledajoc lokal (Nb) izgléd-en publ. ugoden, dober: izgleden položaj brez-izgléden knjiž. ki ne kaže izhoda, rešitve: pesimisticna, brezizgled­ na filozofija // publ. brezupen: znašel se je v brezizglednem položaju brezizglédn-ost publ. brezupnost, brezperspektivnost: izhod iz brezizglednosti nč-izgléden Nb neizgledna bitka na-glédati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po gledanju, ogledovanju: ne more se je nagledati *nagléd-en nč-nagléd-en knjiž. ki se ne da nagledati: lepa, nenagledna deklica o-glédati [si] 1. z gledanjem zaznati: razstavo so si ogledali skupinsko oglčd-ř glagolnik od ogledati: ogled stavbe je bil komisijski .prčd-oglčd1. SNB ogled postavitve za natis izdelane strani na racunalniškem zaslonu: predogled tiskanja prčd-oglčd 2. SNB predhodni ogled: v Iraku je skrbel za predo­gled strateških tock in nastanitev ogléd-an nobena od v treh gledališcih ogledanih uprizoritev po mnenju selektorja Borštnikovega srecanja ni sodila v njegov izbor tekmovalnih ali spremljevalnih predstav (Nb) ogled-álo 1. predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoca kovinska plast: gledati, pogledati se v ogledalo, ogledalu ogledál-ce manjšalnica od ogledalo: žepno ogledalce ogledál-ni nanašajoc se na ogledalo: ogledalno steklo .ogled-álo 2. ekspr., s prilastkom ogledalu podobna površina: ogledalo parketa .ogled-álo 3. ekspr., s prilastkom kar kaže, odraža doloceno stanje, razmere: umetnost je ogledalo življenja ogléd-ni 1. ki je za ogled: razstaviti ogledne primerke oglédn-ik 1. v zvezi mrliški oglednik kdor opravlja mrliške oglede: poklicati mrliškega oglednika oglédnik-ov Gf oglednikovo porocilo oglédni<>-ški nanašajoc se na oglednike ali ogledništvo: ogledniško delo oglédn-ica [3.] SP mrliška oglednica je odredila obdukcijo (Gf) .ogléd-ni 2. izvidniški: ogledni pohod oglédn-ik 2. izvidnik: kolona je imela oglednika oglédnik-ov Gf oglednikovo pero je po nekaj minutah svojemu seznamu dodalo še enega igralca oglédni<>-ški nanašajoc se na oglednike ali ogledništvo: ogledniška letala oglédni<>-štvo izvidništvo: doloceni so bili za ogledništvo oglédn-ica 1. izvidnica: oglednico so poslali naprej ogled-ová-ti [si] z gledanjem zaznavati: nekaj casa ga je ogledovala ogledováj-e SP na pomolu je pretegnil noge, ogledovaje si par starinskih kamnitih grezil (Nb) ogledov-álec kdor ogleduje: natancen ogledovalec slik ogledoválc-ev SP jedkanic in litografij si ni mogoce ogledati, ne da bi nanje padala ogledovalceva senca (Gf) ogledov-álka SP slacifantje so morali še enkrat stopiti pred ogledo­valke (Gf) ogledov-ánje glagolnik od ogledovati: ogledovanje razstavljenih predmetov ogleduj-oc SP ogledujoc pohabljeno žival, je zmajeval z glavo (Nb) ogled-úh nav. slabš. vohun: gospodarski, vojaški ogleduhi ogledú<>-ški nav. slabš. vohunski: ogleduška dejavnost ogledú<>-štvo nav. slabš. vohunstvo: vojaško ogleduštvo po-glédati 1. upreti, usmeriti pogled kam: pogledati skozi okno // upreti, usmeriti pogled kam z namenom, da se kaj a) vidi, zazna: pogledati kaj pod mikroskopom b) ugotovi, spozna: pogledati v slovar, kaj pomeni kaka beseda poglčd-ř 1. dejanje, dejavnost organa vida: pogled nanje ga je pretresel // nav. ekspr. to dejanje glede na nacin, kot ga doloca glagol: cutil je njen pogled na sebi // nav. ekspr., s prilastkom to dejanje glede na izražanje a) custva, razpoloženja: jezen, prijazen pogled b) lastnosti, stanja: oster, strog, trd pogled .poglčd-ř 2. kar je predmet zaznavanja z gledanjem: na vrhu se jim je odprl zelo lep pogled prčd-poglčd Nb ponujamo predpogled drobcev naših oddaj in filmov .poglčd-ř 3. s prilastkom kar se pojavi v zavesti kot rezultat a) gleda­nja, zaznavanja: pogled na mesto ga je prevzel b) dojemanja, razume­vanja: pogled po zbranem gradivu odkriva zanimive znacilnosti .poglčd-ř 5. v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na doloceno: v tem pogledu ni prav nic boljši od njega .poglčd-ř 6. nav. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na pogled izraža ocenitev, presojo a) s kratkotrajnim vidnim zaznavanjem: na pogled bi mu pri­sodil petdeset let b) z nekriticnim dojemanjem, mišljenjem: na pogled nerazumljivo dejanje // v zvezi na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem casu: ljubezen na prvi pogled .poglčd-ř 7. star. vid: to slepcu ne bo vrnilo pogleda .pogléd-an pogledan skozi mikroskop poglédan-o pogledano na hitro, je roman dobro napisan pogled-áva-ti pogledovati: pogledava na uro, ce bo še ujel avtobus pogled-ová-ti 1. veckrat pogledati: v zadregi je pogledoval v tla // veckrat pogledati kam z namenom, da se kaj a) vidi, zazna: skrivaj je pogledovala goste; b) ugotovi, spozna: nestrpno pogleduje na uro pogledov-áje SP spregovoril je s pridušenim glasom, vseskozi pogle­dovaje proti vratom (Gf) pogledov-án mimoidoci so sumnicavo pogledovani (Nb) pogledov-ánje pogledovanje na zasloncek telefona (Nb) pogleduj-óc oprezno pogledujoc okoli sebe (Nb) to-pogléd-en publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédn-o v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne mo-rem dati nobenih pojasnil s-poglédati se pogledati drug drugega, navadno z dolocenim name- nom: pomenljivo, zacudeno se spogledati spoglčd-ř glagolnik od spogledati se: opazili so njun spogled spogléd-anje SP spogledanje dveh parov oci (I) spogled-áva-ti se spogledovati se: ljudje so se spogledavali spogledlj-áj ekspr. spogled: ni ji ušel njun spogledljaj spogled-ová-ti se 1. veckrat pogledati drug drugega, navadno z dolocenim namenom: pomenljivo se spogledovati s kom spogledov-ánje [1.] glagolnik od spogledovati se: po njihovem spogledovanju je sklepal, da nekaj ni v redu .spogled-ová-ti se 2. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vedenjem: mladi ljudje se radi spogledujejo // ekspr., v zvezi s s, z izražati na­klonjenost, simpatijo do cesa sploh: spogledovati se z naprednimi nazori spogled<>-ljív ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim pogledovanjem, vede­njem: spogledljivo dekle // ekspr. nenavaden, opazen: ima spogledljivo pricesko spogledljív-ec ekspr. spogledljiv clovek: on je velik spogledljivec spogledljív-ka ekspr. spogledljiva ženska: to je prava, velika spogledljivka spogledljív-o spogledljivo pogledovati spogledljív-ost lastnost, znacilnost spogledljivega cloveka: moti ga njena spogledljivost spogledov-ánje [2.] glagolnik od spogledovati se: ni se zmenil za njeno spogledovanje s fanti / ta slog ni prenesel nobenega spogledovanja z realizmom spogleduj-óc se SP z realizmom spogledujoc se portret ženske (Nb) v-pogledati SNB pregledati kaj, navadno uradni dokument, z name- nom ugotoviti, poiskati kaj: vpogledati v dokumentacijo vpoglčd-ř 1. dejanje, ki se uresnici s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino: dovoliti, omogociti komu vpogled v uradni spis .vpoglčd-ř2. publ., navadno v zvezi z v pogled v kaj, ki omogoca spoznanje notranjih, globljih lastnosti: to dejstvo, porocilo daje, odpira, omogoca vpogled v dogajanje, stanje // v zvezi dobiti, imeti vpogled globlje (s)poznati kaj: dobiti, imeti vpogled v poslovanje vpogled-ová-ti SNB pregledovati kaj, navadno uradni doku­ment, z namenom poiskati kaj: vpogledovati v kartoteko .po-glédati 2. odpreti oci: dolgo so ga morali buditi, da je pogledal pogled-ová-ti 2. veckrat odpreti oci: nekaj casa je pogledoval, pa spet zamižal .po-glédati 7. ekspr. ugotoviti, spoznati: pogledati moramo, kako je prav­zaprav z njegovo boleznijo .po-glédati 8. v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: poglej, koliko te­žav nam delaš; b) zacudenje, presenecenje: poglej (ga), kako zna, ce hoce; c) nejevoljo, nezadovoljstvo: poglej ga, bedaka, vse nam bo pokvaril; c) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: poglej, prijatelj, tako se ne dela z ljudmi pre-glédati 1. z gledanjem navadno kriticno a) ugotoviti ustreznost, pra­vilnost cesa: pregledati potne liste; b) seznaniti se s cim: pregledati arhiv preglčd-ř 1. a) glagolnik od pregledati: zacel se je pregled potnih listov pred-preglčd Nb tiskanje predpregleda fotografij pregléd-an pregledan in potrjen racun preglédan-ec nav. ekspr. kdor je pregledan: število pregledancev se je vecalo nč-preglédan [1.] ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani casopisi nčpreglédan-ost [1.] SP na obcini se zavedajo odgovornosti nepregledanosti igral (Gf) pregléd-en1 ki se da (z lahkoto) pregledati, razumeti: zelo pregledna razpredelnica preglédn-ica razpredelnica, tabela: vpisati v preglednico preglédnic-in Nb preglednicine mreže preglédnic-ni Nb besedilne in preglednicne datoteke é-preglédnica Nb vse, kar lahko naredimo z najnovejšo e-pre­glednico, smo lahko naredili že s starejšimi programi preglédn-o pregledno razvrstiti gradivo preglédn-ost lastnost, znacilnost preglednega: enotnost in preglednost besedila preglédnost-ni Nb prometna ogledala so namenjena zagota­vljanju minimalne preglednostne razdalje nč-pregléden 1. ki ni pregleden: nepregledna tabela nčpreglédn-o GF trg na drobno deluje zelo nepregledno nčpreglédn-ost [1.] lastnost, znacilnost nepreglednega: nepre­glednost ovinka .nč-pregléden 2. nav. ekspr. ki obstaja v veliki meri: nepregledna množica nčpreglédn-ost [2.] lastnost, znacilnost nepreglednega: osnovna pomanjkljivost samoizobraževanja je lahko nepregle­dnost množice novega znanja (I) pregléd-ni2 nanašajoc se na pregled: ustanoviti pregledno komisijo preglédn-ik knjiž. pregledovalec: carinski preglednik pregledni<>-ški Nb za vzdrževanje cest skrbi pregledniška služba pregled-ová-ti 1. z gledanjem navadno kriticno a) ugotavljati ustrez­ nost, pravilnost cesa: pregledovati carinsko; b) seznanjati se s cim: pregledovati knjige na knjižni polici pregledov-álec kdor (poklicno) pregleduje: pregledovalec racunov pregledov-álka BSJ podjetje je pregledovalko zamenjalo z drugo (Nb) pregledov-álni [1.] nanašajoc se na pregledovanje: pregledovalna komisija pregledováln-ica [1.] prostor za pregled, pregledovanje: pelja-ti blago v carinsko pregledovalnico pregledováln-ik SNB 1. racunalniški program za prikazova­nje podatkov uporabnikov: spletni pregledovalnik [//] racunal­niški program, navadno v urejevalniku besedil, za odkrivanje tipkarskih in slovnicnih napak: pregledovalnik in urejevalniki [//] naprava za ploskovno ali prostorsko pregledovanje stanja: rentgenski pregledovalnik prtljage pregledoválni<>-ški [2.] Gf pregledovalniško orodje pregledov-án [1.] SP v pregledovanem gradivu so našli veliko nepravilnosti (Nb) pregledován-ec [2.] BSJ pregledovanec je uvršcen v letni nad­ zorni program racunskega sodišca (Nb) pregledov-ánje [1.] glagolnik od pregledovati: pregledovanje racunov pregleduj-óc SP nad njimi jadikujejo založniki, pregledujoci erozijo odstotkov dobicka in donosnosti (Nb) .pre-glédati 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska zname­nja, povzrocitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzocnost koga, cesa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli preglčd-ř 1. b) glagolnik od pregledati: pregled pacienta je bil zelo zahteven CT/-/preglčd Nb [pregled z racunalniško tomografijo]: CT-pre­gled glave UZ/-/preglčd Nb [pregled z ultrazvokom]: UZ-pregled spodnje­ga dela trebuha ORL/-/preglčd Nb [otorinolaringološki pregled]: opravljati ORL-preglede nŕd-preglčd zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravicenost do nadaljnjega bolniškega staleža: pri nadpregledu so mu podaljšali bolniški dopust še za en mesec pregléd-an pri šestdesetih ambulantno pregledanih bolnikih na dan je pogovor z njimi skoraj nemogoc, ker vse poteka prehitro nč-preglédan [2.] ki ni pregledan: v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov nčpreglédan-ost [2.] SP nepregledanost žensk je najpomemb­nejši vzrok za tako pogosto zbolevanje za rakom (Gf) pregled-ová-ti 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska zna­menja, povzrocitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregle­doval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzocnost koga, cesa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike pregledov-álni [2.] zacel se je pregledovalni obhod po sobah pregledováln-ica [2.] prostor za pregled, pregledovanje: za­radi zasedenosti vseh pregledovalnic, opazovalnih sob in postelj bolnika ni bilo mogoce prepeljati v eno izmed opazovalnic preglédov-an [2.] SP zaradi mravljincenja v nogah je bila pregle­dovana pri ortopedu, nevrologu in ginekologu (Nb) pregledován-ec [2.] BSJ pregledovanec nasloni brado na okvir in kamera posname sliko ocesnega ozadja (Gf) pregledován-ka Gf stroške posega navedemo v predracunu, ki ga pregledovalec oziroma pregledovanka prejme na željo po opravljenem pregledu pregledov-ánje [2.] pregledovanje brisov maternicnega vratu (Nb) sám-o-pregledováti Nb [pregledovati lastno telo ali del lastnega telesa zaradi ugotavljanja morebitnih bolezenskih sprememb:] samopregledovati moda, dojke sámopregledov-ánje SNB pregledovanje lastnega telesa ali dela lastnega telesa zaradi ugotavljanja morebitnih bolezen­skih sprememb: samopregledovanje dojk mrlíšk-o-pregléd-ni Nb mrliškopregledna služba raz-glédati se 1. pogledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugo­ tovi: splezal je na drevo, da bi se razgledal razglčd-ř 1. kar je predmet zaznavanja z razgledovanjem, gleda­njem: z vrha hriba je zelo lep razgled razgled-íšce 1. kraj, prostor, odkoder je dober razgled: razgledišce nad mestom razgléd-ni nanašajoc se na razgled: postaviti razgledni stolp razglédn-ica kartoncek s sliko na eni strani za krajša sporocila po pošti: dobiti, napisati, poslati razglednico razglédnic-<>ar BSJ [kdor izdeluje, oblikuje ali zbira raz­glednice:] sekcija razglednicarjev v okviru Numizmaticnega društva Slovenije (Nb) razglédnicarj-ev Nb razglednicarjeva levica razglédnicar-ski BSJ [nanašajoc se na razglednicarje:] Nobena povojna arhitekturna realizacija se še ni uvrstila med razglednicarske motive (Nb) razglédnicar-stvo BSJ [dejavnost razglednicarjev:] pravi razcvet je doživelo razglednicarstvo na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je imel vsak kraj in že vsaka vas razglednico (Nb) razglédnic-ni Nb razglednicne upodobitve Franceta Prešerna razglédni<>-ški [1.] nanašajoc se na razglednico: razgledniška velikost razglédnišk-o razgledniško lepe slike 3D/-/razglédnica Nb 3D-razglednice se spreminjajo, ko jih gledaš iz razlicnih smeri é/-/razglédnica Nb [elektronska razglednica]: brezplacno pošiljanje e-razglednice foto-ř-razglédnica Nb [razglednica v obliki fotografije] fotoraz­glednica prikazuje središce obcestnega naselja na Dravskem polju fotorazglédnic-ni Nb Googlova fotorazglednicna baza video-ř-razglédnica Nb videospot je narejen kot videorazglednica razglédn-ik 1. razgledni stolp: na vrhu so postavili razglednik .razglédn-ik2. ekspr. gora, hrib, s katerega je dober razgled: Krn je cudovit razglednik razglédni<>-ški [2.] [nanašajoc se na mesto, s katerega je dober razgled]: razgledniška tocka (Nb) razglédni<>-štvo BSJ nisi me najela za razgledništvo, ker bi se drugace lahko dvignil z balonom ali zmajem nad pogorje in se do sitega nagledal planinskih lepot (Nb) .razglédn-ik3. knjiž. izvidnik: ceta je poslala naprej razglednike nč-razgléden BSJ planinska koca stoji na nerazglednem koncu Cavna (Gf) razgled-ová-ti se 1. gledati na vse strani z namenom, da se kaj vidi, ugotovi: razgledoval se je, kam bi postavil kip razgledov-ánje [1.] glagolnik od razgledovati se: razgledovanje po pokrajini razgleduj-óc se razgledujoc se po dolini, je zagledal credo gamsov po-razglédati se BSJ porazgleda se na novo po gorici, a vse je po starem (Nb) .raz-glédati se 2. prilagoditi se gledanju v neugodnih okolišcinah: saj ni tako temno, samo da se razgledaš razgled-ová-ti se 2. prilagajati se gledanju v neugodnih okolišci­nah: ko so ugasnile luci, so se nekaj casa razgledovali .raz-glédati se 3. z opazovanjem, proucevanjem seznaniti se s cim, spo­ znati kaj: s potovanji se je razgledal po razlicnih deželah, po svetu razglčd-ř 2. obseg izobrazbe, znanja: bogatiti, pridobiti si razgled razgléd-an 1. deležnik od razgledati se: biti politicno, strokovno razgledan razglédan-ost [1.] znacilnost razgledanega cloveka: tehnicna in muzikalna razgledanost (Nb) kvázi-razglédanost Nb kvazirazgledanost slovenskega športne­ga novinarstva nč-razglédan [1.] ki ni razgledan, ni poucen: politicno nerazgle­dana množica nčrazglédan-ost [1.] lastnost, znacilnost nerazgledanega cloveka: politicna nerazgledanost (Gf) .razgléd-an2. ki dosti ve z razlicnih podrocij: razgledan clovek razglédan-ost [2.] znacilnost razgledanega cloveka: njegova raz­gledanost nas je presenetila nč-razglédan [2.] ki ni razgledan, ni poucen: vplivati na neizku­šene, nerazgledane ljudi nčrazglédan-ec Nb zaplankani nerazgledanci nčrazglédan-ost [2.] lastnost, znacilnost nerazgledanega cloveka: nerazgledanost ga je pri delu zelo ovirala razgléd-en knjiž., redko razgledan: zelo razgleden clovek nč-razgléden BSJ nerazgledni uporabniki (Gf) razgled-íšce 2. knjiž., redko stališce, gledišce: glede nekaterih vprašanj imamo razlicna razgledišca razgled-ová-ti se 3. z opazovanjem, proucevanjem seznanjati se s cim, spoznavati kaj: razgledovati se po sodobni umetnosti, zgodovini razgledov-ánje [2.] glagolnik od razgledovati se: razgledovanje po strokovni literaturi .raz-glédati se 4. redko poiskati, ogledati se: razgledati se po primernem zemljišcu za sadovnjak razgled-ová-ti se 4. redko iskati, ogledovati se: ko je prišel od vojakov, se je razgledoval po primerni službi razgledov-ánje 3. glagolnik od razgledovati se: razgledovanje razvalin spre-glédati113 1. postati sposoben gledati: po operaciji je slepi spregledal spregled-ová-ti 1. postajati sposoben gledati: mladici že spregledujejo .spre-glédati 2. ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je: laž so hitro spregledali // ugotoviti, spoznati pristnost, resnicnost clovekovega ravnanja: mati ga je takoj spregledala spreglčd-ř 1.[a)] glagolnik od spregledati: spregled namena države (Nb) spregled-ljív [1.] ki se da spregledati: izmislil si je cim hitrejšo ureditev najožjega središca, da bi naredil vtis, kot da je zelo uspešen – ta poteza je spretna, a spregledljiva (Nb) .spre-glédati 3. ne videti, ne opaziti: voznik je spregledal prometni znak // hote ne videti, ne opaziti cesa slabega, nedovoljenega: tisto, kar ga pri dekletu moti, spregleda spreglčd-ř 1. [b)] glagolnik od spregledati: zaradi spregleda prometne­ga znaka je prišlo do nesrece spregléd-an [1.] spregledana napaka spregled-ljív [2.] ki se da spregledati: spregledljivo opozorilo nč-spregledljív [1.] nespregledljiv je podatek, da so med enajstimi nagrajenci samo trije moški (Nb) spregled-ová-ti 2. ne videvati, ne opažati: spregledovati napake // hote ne videvati, ne opažati cesa slabega, nedovoljenega: zaradi mladosti so mu spregledovali 113 V celotni skupini stopenjskih tvorjenk iz glagola gledati se ob izpricanih leksemih s predponskim obrazilom spre- SSKJ navaja tudi »manj navadno dvojnice, ki se v knjižnem jeziku umikajo […]« (kvalifikator tudi) s predponskim obrazilom izpre-, ki pa ga korpusno gradivo skoraj ne potrjuje. Zaradi tega stopenjskih tvorjenk s predponskim obrazilom izpre- na tem mestu ne navajam. spregledov-ánje [1.] SP [glagolnik od spregledovati]: spregledova­nje prometnih znakov spregleduj-óc SP vserazumevajoci in spregledujoci vzgojitelji (Gf) .spre-glédati4. ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, ceprav ima izredne uspehe, dobro dela: kritika je mladega igralca spregledala // ne upoštevati sploh: spregledal je nekaj pomembnih dejstev spreglčd-ř 1. [c)] glagolnik od spregledati: moti me spregled temeljne funkcije univerze – ustvarjati razgledanega in samozavestnega posame­znika (Nb) spregléd-an [2.] pri izboru je bil spregledan spreglédan-ost [2.] spregledanost dosežkov in pomena sodobnoples­ ne ustvarjalnosti (Gf) spregled-ljív [3.] ki se da spregledati: gre za pisateljico s specificno in težko spregledljivo biografijo (Nb) nč-spregledljív [2.] založba je postala nespregledljiv igralec na ameriškem knjižnem trgu (Nb) spregled-ová-ti [3.] [ne postajati pozoren na koga, ne upoštevati ga, ce­prav ima izredne uspehe, dela dobro:] žirija se ni poklonila kakšni veliki založbi, ampak mali, ki so jo do zdaj sistematicno spregledovali (Nb) spregledov-ánje [2.] SP [glagolnik od spregledovati:] problem se kaže v bolj ali manj nacrtnem spregledovanju cele vrste pomembnih arhitektov (Nb) .spre-glédati 5. jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti: spregledati komu davek, dolg, placilo šolnine spreglčd-ř 1. [c)] glagolnik od spregledati: spregled placila takse spregled-ljív [4.] ki se da spregledati: spregledljiv pogoj spregledljív-ost BSJ spregledljivost izpita (I) nč-spregledljív [3.] nekateri izpiti so nespregledljivi pogoji (I) spregled-ová-ti [4.] [veckrat oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti:] v pogodbeni službi so spregledovali njene nepricakovane odsotnosti (Nb) spregledov-ánje [3.] SP [glagolnik od spregledovati:] ali poslova­nje z nenehnim spregledovanjem obveznosti (do obcine, do dobavite­ljev vode, energije itd.) ne ustvarja klime, v kateri se drugi gospodar-ski subjekti ne pocutijo enakopravni? (Nb) spregleduj-óc SP ne ravno spregledujoci davkarji (I) u-glédati zagledati: ugledati cloveka, žival uglčd-ř zelo dobro mnenje, ki ga ima vec ljudi o kom zaradi njego­vih lastnosti, dejanj: njegov ugled se je povecal nč-uglčd Nb prepiranje in osebno obracunavanje prispevajo k ne­ ugledu parlamenta ugléd-an nenadoma ugledano vozilo je izginilo ugléd-anje SP ugledanje mej lastne tolerance (Gf) ugléd-en 1. ki ima ugled: ugleden clovek // ekspr. izbran, boljši: želi uglednejšo sobo uglédn-ež ekspr. ugleden clovek: slovesna vecerja za ugledneže uglédnež-ev Nb uglednežev sin nč-uglédnež Nb avtomobilski neuglednež uglédn-ik ekspr. ugleden clovek: prirediti sprejem za uglednike uglédn-ost lastnost, znacilnost uglednega: uglednost njegove družine uglédnost-ni Gf uglednostni status kvázi-ugléden Nb nespoštovanje zakonov kvaziuglednih državljanov nč-ugléden nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je povecini dela neuglednih pisateljev // publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši nčugléden-ost BSJ Avtor v svojem tekstu o škodljivosti, nepotrebnosti in neuglednosti slovenskega clanstva v Natu ni prepricljiv (Nb) včle-ugléden Nb veleugleden mestni sodnik .ugléd-en 2. ekspr. velik, precejšen: ponujajo jim ugledne vsote *vz-glédati .vzgled-ř 1. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, zna-cilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema: njegov vzgled je bil stric .vzgled-ř 2. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, znacilnosti, kot jih doloca prilastek: bil je vzgled skromnega cloveka vzgled-ř 3. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema: vzgajati mlade z dobrimi vzgledi .vzgled-ř4. knjiž. primer, zgled: navesti nekaj vzgledov za obravnava-no zakonitost vzgléd-en zgleden: bil je vzgleden dijak vzglédn-ik star. vzornik: posnemati vzglednika vzglédn-o BSJ vzgledno reševati dvojezicnost (Nb) vzglédn-ost zglednost: vsebinska zanimivost in vzglednost jezika v romanu vzgled-ová-ti se delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom drugem: vzgledovati se pri kom vzgledov-ánje BSJ [glagolnik od zgledovati se:] vzgledovanje po ustaljenih formah (Nb) vzgleduj-óc zgledujoc se po anticnih in cerkvenih vzorih (Nb) za-glédati z gledanjem zaznati: skozi okno je zagledal nenavaden prizor zagléd-an [1.] prepozno zagledano vozilo zaglédan-ost [1.] stanje zagledanega cloveka: zagledanost ljudi v daljni cilj .zagléd-an [2.] že dolgo je zagledana vanj zaglédan-ec ekspr. kdor je custveno pozitivno, trajno navezan na kaj: zagledanec v umetnost zaglédan-ost [2.] stanje zagledanega cloveka: ekspr. dekletova zagledanost v fanta váse-ř-zaglédanost BSJ gre za poezijo brez patosa, brez samoljubne vasezagledanosti in brez univerzalnih receptov za preživetje (Nb) sám-o-zaglédan BSJ samozagledan in prepotenten gospod (Nb) sámozaglédan-ost Nb nekriticna samozagledanost domace sodobne umetniške scene zagled-ová-ti se s predlogom veckrat se zagledati: zagledoval se je v njihove obraze z-glédati pog. delati, ustvarjati videz, vtis cesa: dobro, slabo zgledati // brezoseb. kazati, zdeti se: zgleda, da bo lepo vreme zglčd-ř 1. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema: sledili so njegovemu zgledu in sedli ánti-zglčd Nb prevod je popoln antizgled, je primer, kako se ne sme prevajati (I) .zglčd-ř 2. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, zna- cilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema: oce mu je zgled zgled-ová-ti se 1. delati, ravnati tako, kakor se vidi pri kom dru-gem: zgledovati se po bratu zgledov-ánje glagolnik od zgledovati se: v pesmih je opaziti zgledovanje po starejših pesnikih zgleduj-óc zgledujoc se po anticnih in cerkvenih vzorih (Nb) mikro-ř-zglčd posnemanje takega tipa kapitalizma z ostrim razslojeva­njem družbe je nevarno – svež mikrozgled je nekdanja Vzhodna Nemcija próti-zglčd Nb Rimljani so bili protizgled .zglčd-ř 3. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, znacilnosti, kot jih doloca prilastek: odnos med njimi je zgled prijateljstva .zglčd-ř 4. stvar, enota, po kateri se lahko neposredno pokaže, po­nazori kak širši, splošnejši pojem: podkrepiti kaj z zgledi zgléd-en ki ima zaželene, potrebne lastnosti, znacilnosti v taki meri, da je vreden zgledovanja, posnemanja: zgleden delavec zglédn-ik knjiž., redko vzornik: postati komu zglednik zglédn-o zgledno opravljati zglédn-ost lastnost, znacilnost zglednega: njegova delovna zglednost daljn-o-glčd-ř opticna priprava, ki navidezno približa predmet: pogledati skozi daljnogled daljn-o-gléd-ni pridevnik od daljnogled: daljnogledne lece drobn-o-glčd-ř opticna priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim ocesom nevidnih stvari; mikroskop: opazovati celice pod drobnogledom drobn-o-gléd-en 2. ki drobno gleda: drobnogleden možic drobn-o-gléd-ni 1. nanašajoc se na drobnogled; mikroskopski: drobno­gledne raziskave drzn-o-gléd-ř knjiž. ki drzno gleda: spomnil se je na tistega drznogledega oficirja kriv-o-gléd-ř ekspr. škilast: krivogleda ženska križem-ř-gléd-ř ekspr. škilast: križemgleda ženska ostr-o-gléd-ř ki ostro, bistro gleda: ostrogleda ptica rad-o-gléd-en knjiž. ki rad gleda, opazuje: njegove radogledne oci niso bile prikrajšane za lepoto starodavnega mesta // radoveden: skrival se je pred pogledi radoglednih žensk srep-o-gléd-ř114 ekspr. ki srepo gleda: srepogled clovek; srepogleda kaca votl-o-gléd-ř ekspr. ki gleda z globoko udrtimi, praznimi ocmi: votlogledo bitje zvezd-o-glčd-ř 1. knjiž. astrolog: ravnati se po nasvetu zvezdogleda zvezd-o-glčd-ř 2. knjiž. astronom: opazovalnica srednjeveških zvezdogledov zvezd-o-glčd-ř [3.] zool. majhna sladkovodna riba z vitkim, proti repni plavuti zelo zoženim telesom in z brki v ustnem kotu, Gobio uranoscopus 114 Tvorjenka je zabeležena tudi znotraj besedotvornega sestava srep 1. locíti in lóciti 3. videti, obcutiti razlicnost med cim: ne locim užitnih in stru­penih gob; dovolj je star, da bi lahko locil, kaj je dobro in kaj slabo // z oslabljenim pomenom izraža navzocnost, obstajanje cesa razlicnega: nekatera narecja ne locijo vec padajoce in rastoce intonacije loc-ílni [2.] s katerim se loci: spoznati kaj po locilnih znakih loc-ílo 2. knjiž., redko kar loci, locuje: locilo dobrega in slabega loc-ljív [3.] ki se da lociti: policisti, ki bodo kontrolirali zeleno mejo, bi bili z drugacnimi uniformami locljivi od drugih policistov (Nb) nč-locljív ki se ne da lociti: glasovi v daljavi so bili nelocljivi od streljanja do-locíti in do-lóciti 2. na podlagi znakov, podatkov postaviti kaj v kako skupino, okvir: dolociti pasmo živali; dolociti krvno skupino dolóc-a-ti 2. na podlagi znakov, podatkov postavljati kaj v kako skupino, okvir: dolocati pasmo živali; dolocati krvne skupine dolóc-anje [2.] glagolnik od dolocati: b) mikroskopsko dolocanje rudnin sň-dolócati knjiž. skupaj s cim dolocati: ti faktorji so tudi sodolocali njegov odnos do življenja sňdolóc-en Nb svet kot odprt horizont vsega možnega izkustva je torej bistveno sodolocen s prostorom in casom sňdoloc-evá-ti Nb pri tem mu je uspel zanimiv kroki tega, kar je sodolocevalo podobo cloveka dolóc-en podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža: misel je dobivala dolocnejšo obliko dolócen-ost lastnost, znacilnost dolocenega: dolocenost pravil dolócn-ica Nb eros je upesnil kot naravno moc in dragoceno doloc­nico clovekovega življenja dolócn-o stvari je treba dolocneje razmejiti nč-dolócen1 ki ni dolocen: nedolocena krvna skupina nčdolócn-ik lingv. glagolska oblika, navadno s koncnico -ti ali -ci: nedolocnik in namenilnik nčdolócni<>-ški nanašajoc se na nedolocnik: nedolocniška osnova, pripona nčdolócen-ost lastnost, znacilnost nedolocenega: zaradi nedo-locenosti roka se je delo zavleklo nč-dolócen2 ki ni dolocen, ni jasen: obleka nedolocne barve nčdolócn-ost lastnost, znacilnost nedolocnega: nedolocnost njegovih izjav doloc-evá-ti [2.] dolocati: dolocevati želodcno kislino dolocev-álec [2.] [kdor kaj doloca]: dolocevalec gob pri Gobarski zvezi Slovenije (Nb) dolocev-álen s katerim se doloca: dolocevalen nacin, .biol., min. dolocevalni kljuc dolocev-ánje glagolnik od dolocevati: dolocevanje sladkorja v krvi dolocuj-óc dolocujoci znaki dolocí-tev [2.] glagolnik od dolociti: b) casovna dolocitev umetnostne­ ga spomenika dolocítv-eni pridevnik od dolocitev: dolocitvena ocena potresne nevarnosti doloca vrednost posameznega potresnega parametra (Nb) doloc-ljív [2.] ki se da dolociti: dolocljiv pomen dolocljív-ost lastnost, znacilnost dolocljivega: dolocljivost pojava nč-dolocljív ki se ne da dolociti: predmet nedolocljive barve nčdolocljív-ost lastnost, znacilnost nedolocljivega: nedolocljivost pojavov raz-locíti in raz-lóciti 2. videti, obcutiti razlicnost med cim: ni razlocil rdece barve od oranžne; težko je bilo razlociti, kaj je dobro in kaj slabo razlóc-ek 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlo-cek v barvi, obliki / pomenski razlocki med besedami razloc-evá-ti 2. videti, obcutiti razlicnost med cim: razlocevati barve; crke, pisane s tem strojem, težko razlocujemo od tiskanih // z oslabljenim pomenom izraža navzocnost, obstajanje cesa razlicnega: ta narecja vec ne razlocujejo padajoce in rastoce intonacije razlocev-álni [3.] namen prve faze je bil izboljšati sposobnosti razlocevalnega poslušanja, izražanje z gibno ter drugo neverbalno dejavnostjo, da bi dosegli sprošcenost in motiviranost ucencev (Nb) razloceváln-ik Nb pomenski razlocevalnik (I) razloceváln-ost SP grb prispeva k razlocevalnosti naše od slova­ške in ruske zastave (Nb) razlocev-ánje [2.] glagolnik od razlocevati: sposobnost razloceva­nja barv nč-razlocevánje Nb nerazlocevanje med obema tipoma oseb razlocuj-óc govoril je zmedeno, ne razlocujoc bistveno od nebistve­nega; razlocujoci znaki locíti in lóciti 4. videti kaj kot posameznost: s hriba sem locil posamezne ljudi na polju; kljub mraku je locil predmete v sobi loc-ljív [4.] ki se da lociti: najmanjša locljiva razdalja na filmu v mikronih je enaka polovicni zaslonkini številki (Gf) locljív-ost 2. fiz. kolicina, ki pove, v katerem primeru se še razlocu­jejo podrobnosti pri opazovanju skozi opticno pripravo: locljivost daljnogleda, mikroskopa // SNB 1. število slikovnih tock, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): locljivost zaslona .locljív-ost 2. SNB število slikovnih tock, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): locljivost slike iz-locíti se in iz-lóciti se ekspr. pokazati se v obrisih: iz megle se je izlocila zasnežena hiša raz-locíti in raz-lóciti 1. videti, slišati kaj kot posameznost: slišal je govor­jenje, a ni mogel razlociti posameznih besed // z gledanjem, poslušanjem jasno zaznati: v daljavi je že lahko razlocil obris koce razlóc-a-ti razlocevati: s prostim ocesom tega ne moremo razlocati razlóc-en 1. ki se dobro vidi ali sliši: govori z razlocnim glasom razlócn-o razlocno slišati, videti razlócn-ost lastnost, znacilnost razlocnega: razlocnost izgovarjave, pisave nč-razlócen ki ni razlocen, ni jasen: govori z nerazlocnim glasom nčrazlócn-o[1] nerazlocno govoriti, pisati; nerazlocno videti nčrazlócn-o[2] zašepetal je nekaj nerazlocnega nčrazlócn-ost lastnost, znacilnost nerazlocnega: nerazlocnost govorjenja pre-razlócen prevec razlocen, jasen: glasovi so bili prerazlocni .razlóc-en2. knjiž. ki se da razlociti; razlocljiv: stemnilo se je in drevje je bilo komaj razlocno razlocn-ica SNB med sodobnostjo in na primer glasbo 19. stoletja leži kontekstualno-zgodovinska razlocnica (Nb) razloc-evá-ti 1. videti, slišati kaj kot posameznost: s hriba je dobro razloceval ljudi na dvorišcu // z gledanjem, poslušanjem jasno zazna­vati: stemnilo se je in ni mogla vec razlocevati njegovega obraza razlocev-ánje [1.] glagolnik od razlocevati: razlocevanje glasov v množici razlocí-tev glagolnik od razlociti: natancna razlocitev med temi podrocji ni mogoca razloc-ljív ki se da razlociti: razlocljivi glasovi, znaki razlocljív-ost SP televizija visoke razlocljivosti (Nb) visok-o-razlocljivost-ni Nb visokorazlocljivostni posnetek nč-razlocljív 2. star. nerazlocen, nejasen: nerazlocljivo šepetanje nčrazlocljív-ost nerazlocljivost joka in smeha loviti 5. ekspr. prizadevati si kaj videti ali slišati: lovil je na ušesa, kaj govorijo // naravnavati ustrezno pripravo, da bi se kaj slišalo: sedel je pred radijskim aparatom in lovil porocila lov-éc fotoreporterji so raztreseni po svetu, lovec podobe v begunskih tabori-šcih (Nb) lovlj-ęnje glagolnik od loviti: lovljenje razlicnih obrazov Bohinjskega jezera (Nb) na-lovíti z lovljenjem priti do dolocene kolicine cesa: .ekspr. spotoma je nalovil to in ono izvedel u-lovíti 2. ujeti: uloviti klic na pomoc ulov-ljív na štirih posebnih prosojnih materialih se ustvarjajo komaj vidno ulovljive podobe (Nb) meckáti 5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: zacel jo je meckati meck-ánje glagolnik od meckati: v kuhinji ga je presenetil med slacenjem in meckanjem svoje punce (Nb) meckáti se [3.] strastno sta se poljubljali in se meckali ter se nista menili za mimoidoce sprehajalce pre-meckáti .slabš. otroci so premeckali vse macke pretipali, otipali premeck-án Nb potni list je bil že ves premeckan mériti 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim dolocilom gledati, ogledovati: meril je tujca od nog do glave po-mériti 4. star. premeriti (z ocmi): tujca je pomeril od nog do glave pre-mériti 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim dolocilom (na hitro) pogledati, ogledati: premeril jo je od nog do glave motríti 1. preh., raba peša z gledanjem dojemati, zaznamovati vsebino cesa; opazovati, gledati: s kriticnim pogledom je motril pohištvo // s prislovnim doloci­ lom presojati, ocenjevati: motriti kaj s stališca potreb, z dveh vidikov motr-čc [ki z gledanjem dojema zaznamuje vsebino cesa] stopam po mestu, motrec izložbe motr-čn [ki je opazovan] premikati motreni predmet motr-čnje glagolnik od motriti: motrenje narave, življenja motr-ílec raba peša opazovalec, gledalec: pozoren motrilec bi lahko odkril vec pre-motríti [1.] raba peša ogledati si, pogledati: premotriti koga od glave do pete premotr-íva-ti [1.] raba peša opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala .pre-motríti[2.] s prislovnim dolocilom presoditi, oceniti: hitro, kriticno je premotril ves položaj premotrí-tev BSJ kriticna premotritev pretekle sezone (Nb) premotr-íva-ti [2.] s prislovnim dolocilom presojati, ocenjevati: zacel je trezno premotrivati nevarnosti raz-motríti [1.] raba peša ogledati si, pogledati: ucenci naj natancno raz­ motrijo predmet, ki ga bodo risali razmotr-íva-ti [1.] raba peša opazovati, gledati: pozorno razmotrivati kip razmotrív-anje [1.] glagolnik od razmotrivati: razmotrivanje okolice .raz-motríti [2.] premisliti, razmisliti: razmotriti o umetnosti razmotr-íva-ti [2.] premišljevati, razmišljati: razmotrivati o bistvu življenja razmotrív-anje [2.] glagolnik od razmotrivati: razmotrivanje o bistvu umetnosti .raz-motríti [3.] presoditi, oceniti: razmotriti nastali položaj razmotr-íva-ti [3.] presojati, ocenjevati: razmotrivali so nastali položaj razmotrív-anje [3.] glagolnik od razmotrivati: kriticno razmotri­vanje nastalega položaja oprézati 1. gledati kaj z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezati skozi okno oprčz-ř 1. knjiž., redko previdnost, pazljivost: natancnost in oprez pri delu / hodil je z velikim oprezom oprčz-ř 2. knjiž., redko, v zvezi biti na oprezu opazovati, oprezovati: ne more-mo na vrt po hruške, ker je gospodar stalno na oprezu opréz-anje [1.] glagolnik od oprezati: oprezanje skozi kljucavnico (Nb) opréz-en previden, pazljiv: clovek mora biti oprezen oprézn-ež ekspr. previden, pazljiv clovek: prevelik opreznež je oprézn-o oprezno ravnati s cim oprézn-ost previdnost, pazljivost: delo zahteva veliko natancnost in opreznost nč-oprézen redko nepreviden, nepazljiv: do nesrece je prišlo, ker so bili delavci neoprezni nčoprézen-o neoprezno ravnati s cim nčoprézen-ost SP lahkomiselna neopreznost nekaterih ljudi (Nb) oprez-ová-ti tudi opréz-ova-ti 1. gledati kaj z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno: oprezovati iz skrivališca, izza ogla oprezováj-e hoditi, oprezovaje na vse strani oprezov-ánje tudi oprézov-anje glagolnik od oprezovati: navadila se je na nenehno oprezovanje okoli hiše oprezuj-óc vstopil je, previdno oprezujoc okoli sebe; oprezujoc lovec oprezujóc-e oprezujoce se je zagledal v temo oprez-úh BSJ oprezuhi z oken (Nb) oprezú<>-ški Nb oprezuško obcinstvo jih opazuje z rahlim obcutkom krivde in zgražanja pazíti in páziti 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je, kdaj se bo mati vrnila paz-čc stal je negibno, pazec na vsak šum o-pazíti in o-páziti 1. z gledanjem zaznati: opazil ga je že pri vhodu // zaznati sploh: opazili so, da zdaj slabše sliši // zaznati, da kaj je, obstaja: opaziti spremembo opáz-en ki se da opaziti: komaj opazen smehljaj // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, obicajnega: opazna obleka opázn-o opazno se oblaciti, vesti opázn-ost lastnost, znacilnost opaznega: opaznost vpliva nč-opázen ki ni opazen: neznatna, neopazna napaka nčopázn-ež Gf neopaznež brez referenc nčopázn-o neopazno oditi nčopázn-ost lastnost, znacilnost neopaznega: zaradi neopaz­nosti posmeha si je njegove besede napacno razlagal pre-opázen Nb bala se je kakšne »divje« barve las, s katero bi bila preopazna opáz-ka 1. krajša, mimogrede izrecena misel, mnenje, ki izraža navadno negativen, odklonilen odnos do cesa: opazka leti, meri nanj; ta opazka je bila namenjena prav vam opázk-ica Gf dovoliti si opazkico .opáz-ka 2. knjiž. opomba: uredništvo je dodalo nekaj opazk opaz-ljív opazen: opazljiva napaka opazljív-o komaj opazljivo se je nasmehnil né-opazljív neopazen: na zunaj neopazljiva bolezen nčopazljív-o neopazljivo se bližati opaz-ová-ti 1. z gledanjem zaznavati: opazovati izložbe, mimoidoce // zaznavati sploh: z žalostjo je opazoval, kako izginjajo ljudski obicaji opazov-áje [1.] opazovaje od dalec je bilo videti, kot da se derviši vrtijo vsak okrog svojega (namišljenega) vretena (Nb) opazov-ánje [1.] glagolnik od opazovati: opazovanje narave, zvezd opazuj-óc [1.] opazujoc soncni zahod (Nb) .opaz-ová-ti 2. gledati kaj nacrtno, z dolocenim namenom: opazova- ti pod, z mikroskopom opazov-áje [2.] opazovaje naravne pojave, je prišel do teh dognanj opazov-álec 1. kdor opazuje: otroci so mislili, da nimajo opazovalca opazoválc-ev BSJ opazovalcev pogled dobesedno bega po prostoru (Gf) .opazov-álec 2. kdor je dolocen, da z opazovanjem ugotavlja položaj, stanje cesa: Organizacija združenih narodov je poslala na mejo svoje opazovalce opazovál<>-ski BSJ clani opazovalske delegacije (Nb) évro-ř-opazoválec Nb med sedmimi evroopazovalci so potrdili le eno žensko (I) opazov-álka [1.] ženska oblika od opazovalec: skrita opazovalka prizora .opazov-álka [2.] ženska oblika od opazovalec: ministrica za gospodarstvo se je zasedanja sveta Unije udeležila kot opazovalka évro-ř-opazoválka Nb izmed sedmih kandidatov so edino v okviru ene politicne organizacije, in še tam pod to kvoto, izbrali evroopazovalko .opazov-álka [3.] [kandidatka za clanico kakega združenja, orga­nizacije:] Hrvaška je na sestanku sodelovala kot opazovalka (Nb) opazov-álni nanašajoc se na opazovanje: opazovalna lina opazováln-ica poslopje, prostor za opazovanje: postaviti, urediti opazovalnico opazov-alíšce kraj, prostor za opazovanje: urediti si opazovališce opazov-án opazovan predmet opazován-ec kdor je opazovan: med opazovanci so izbrali prav njega opazován-ka BSJ pri treh od 21 opazovank, ki so jim ob pomoci estrogena znižali raven testosterona, je prišlo do popolne ozdra­vitve bulimije (Nb) nč-opazován ki ni opazovan: iskal je priložnost, da bi jo neo­pazovan pogledal opazov-ánje [2.] to odkritje je bilo rezultat dolgoletnih opazovanj opazuj-óc [2.] pazljivo opazujoc okolico, se je ceta premikala dalje sám-o-opazováti Nb slovenska politika, se zdi, se ni sposobna kriticno samoopazovati sámoopazov-ánje knjiž. opazovanje lastnih custev, hotenj ali misli: pisateljevo izhodišce v tem delu je samoopazovanje sámoopazov-álni SP samoopazovalno razclenjevanje osebnosti sámoopazováln-o SP samoopazovalno razclenjevati sámoopazuj-óc Gf samoopazujoca analiza opáž-ati z gledanjem zaznavati: cloveško oko opaža mnogo vec kot živalsko // zaznavati sploh: opaža, da mu pojemajo moci // zaznavati, da kaj je, obstaja: opažati napake, pomanjkljivosti opáž-an SP kot najpogosteje opažane dolgotrajne posledice intenziv­nega uživanja vecjih kolicin kanabisa navajajo utrujenost, topost, brezbrižnost itd. (Nb) opáž-anje 1. nav. mn. kar se doseže z opazovanjem, raziskovanjem: opažanja so potrdila precejšen del njegovih trditev .opáž-anje 2. glagolnik od opažati: opažanje negativnih pojavov v razvoju družbe nč-opážanje BSJ neposlušanje ali neopažanje je pogosto vzrok za prepir (Gf) opáž-en [1.] ko je videl, da je opažen, je stopil bliže opážen-ost SP z opozorilnimi signali oz. lucmi ali drugimi kom­biniranimi svetlobno-zvocnimi oddajniki na tovornih vlakih, ki bi resnicno pripomogli k njihovi vecji opaženosti (Nb) nč-opážen1 [1.] navadno v povedni rabi ki ni opažen: neopažen je odšel od doma nčopážen-o neopaženo priti, zbežati .o-pazíti in o-páziti 2. knjiž. postati pozoren na koga zaradi izrednih uspehov, dela: mladega umetnika so kmalu opazili opáž-en [2.] kot slikar je že opažen opážen-ost SP opaženost oglasov (Nb) nč-opážen1[2.] navadno v povedni rabi ki ni opažen: njegovi pesniški poskusi so bili neopaženi nčopážen-ost BSJ neopaženost v politicnem prostoru (Gf) po-pazíti in po-páziti krajši cas paziti: obšel je sadovnjak in popazil, da bi ga kdo iz hiše ne videl pri-pazíti in pri-páziti redko popaziti: malo pripazi, da kdo ne pride pripáz-ka knjiž., redko opazka, pripomba: s to pripazko je koncal svoj govor za-pazíti in za-páziti opaziti: pred hišo je zapazil neznanca zapáž-a-ti opažati: zapažati luci v daljavi zapáž-anje opažanje: zapisovati svoja zapažanja zapáž-en[2] zapažena bulica na dojki (Nb) nč-zapážen BSJ objava clanka je ostala skoraj nezapažena (Nb) zapáž-enje BSJ v imenu stranke bom dal dolocena zapaženja, poglede in predloge (Nb) percipírati 1. psih. cutno dojemati predmetni svet; zaznavati: percipirati besede, govor percipír-an SP pri bralcu je treba razvijati vizualni razpon, tj. povecati število percipiranih besed v casu mirovanja ucesa (Gf) percipírati 2. knjiž. dojemati, spoznavati: v takem zaprtem sistemu ni mogoce percipirati družbe v njeni celoti percipír-an SP biti percipiran kot manjšina (Nb) percipír-anje SP percipiranje stvarnosti (Nb) skenírati 3.// SNB ekspr. pozorno, kriticno opazovati: Trener bo bržkone skeniral tekmo s tribune skenír-anje 3.// SNB ekspr. pozorno, kriticno opazovanje: Po skeniranju okolice sem ugotovila, da je še vse na istem mestu po-skenírati [2.] SNB v Sloveniji se mudi »predhodnica« iz ZDA, ki naj bi poskenirala položaj v Sloveniji in na podlagi ugotovitev pripravila pro­gram obiska v Sloveniji (Gf) pre-skenírati Gf nic posebnega ni, ce te clovek, namesto da bi odzdravil, premeri od nog do glave in te neusmiljeno preskenira preskenír-an biti vzdolž in povprek preskeniran (I) slíšati 1. s sluhom zaznavati: govôri glasneje, da bomo slišali // nepreh. biti sposoben dojemati zvoke, glasove: vedno slabše sliši sliš-áj SP neobc. približati se komu na slišaj |na zelo majhno razdaljo| slíš-an: pogosto slišan ocitek nč-slíšan ki se (še) ni slišal: neslišan klic nčslíšan-o: dajem glas neslišanim in nerazumljenim (Nb) nčslíšan-ost SP trenutki neslišanosti (Nb) sliš-ánje SP slišanje Dvorákove glasbe (Nb) sliš-čc: razlike v razvoju govora gluhih in slišecih otrok slišéc-i SNB kdor sliši: od gluhih sem se naucila opažati stvari, ki so za slišece popolnoma samoumevne slíš-en ki se da slišati: vidni in slišni znaki slíšn-o SP komaj slišno govoriti, stokati slíšn-ost lastnost, znacilnost slišnega: slišnost in razumljivost igralce­vega govorjenja brez-slíšen neslišen: dihanje je bilo skoro brezslišno brezslíšn-o: brezslišno je odšla nč-slíšen ki se malo ali nic ne sliši: neslišen let letala nčslíšn-o SP neslišno se bližati cemu nčslíšn-ost SP ravno otroci so tista skupina, ki v okviru naše države nimajo svojega zagovornika, pa bi ga zaradi svoje neslišnosti in nemoci pravzaprav prvi potrebovali (Nb) do-slíšati BSJ doslišati vašcane (Nb) doslíš-ni nanašajoc se na oddaljenost, v kateri se da kaj (razlocno) slišati: biti v doslišni bližini iz-slíšati BSJ izslišati frekvence (Nb) pre-slíšati 1. s sluhom ne dojeti: preslišati vprašanje preslíš-an [1.] SP preslišane besede (Nb) nč-preslíšan [1.] BSJ Ni pa ostalo nepreslišano njegovo povabilo, ki je izzvenelo skorajda kot prošnja, naj jim vsi upniki pri tem pomagajo (Nb) preslíš-anje [1.] SP preslišanje zvocnega signala (Gf) presliš-evá-ti [1.] BSJ zaradi njegovega tihega glasu že od nekdaj presli­ševali (Nb) za-slíšati1 1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas slíšati 2. seznaniti se s cim s poslušanjem: hotel je slišati še bratovo mnenje // izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: ali ste že slišali novico pre-slíšati 2. ekspr. zavestno sprejeti kako izjavo, navadno neprijetno, brez odziva: preslišati žalitev preslíš-an [2.] SP Bilo pa je slišati kar nekaj preslišanih pozivov k debati (Gf) nč-preslíšan [2.] BSJ nepreslišana žaljivka (Gf) preslíš-anje [2.] SP preslišanje poziva sindikatov (Gf) presliš-evá-ti [2.] BSJ temo, ki je najbolj zanimala novinarje, so poli­ticni vodje EU pred kamerami namerno presliševali (I) .pre-slíšati 3. ekspr. postati deležen razmeroma veliko neprijetnih trditev, besed: veliko ostrih besed, ocitkov je moral preslišati na ta racun u-slíšati narediti, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: prosil je tako dolgo, da so ga uslišali uslíš-an SP želja biti slišan in uslišan (Nb) uslíšan-ost BSJ želja po uslišanosti (Nb) nč-uslíšan ki ni uslišan, ni izpolnjen: neuslišane prošnje, želje nčuslíšan-ost BSJ stremljenja, obsojena na neuslišanost (Nb) uslíš-anje glagolnik od uslišati: uslišanje prošnje nč-uslíšanje BSJ neuslišanje upravicenih zahtev nekdanjih varcevalcev (Gf) usliš-evá-ti delati, da kdo dobi, doseže, kar prosi, želi: usliševal je vse, ki so ga kaj prosili za-slíšati1 2. seznaniti se s cim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili preseneceni *zaslíš-an nč-zaslíš-an ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v mocni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh // nenavaden, cuden: takrat so se godile nezaslišane stvari // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh nčzaslíšan-ost ekspr. izrednost, nenavadnost: slutil je neza­slišanost znanstvenikovih odkritij // neprimerno, nedostojno dejanje: storiti nezaslišanost slíšati 3. v medmetni rabi izraža a) opozorilo na to, kar se oglasi, zasliši: slišiš, kako dežuje b) omiljen ukaz, željo, spodbujanje: slišiš, kaj ti pravim c) podkrepitev trditve: to je naše dvorišce, slišiš, naše c) nejevoljo, nezadovoljstvo: ga slišiš, kako vse besede nalašc narobe razume d) prošnjo za razumevanje, upoštevanje: slišiš, kako naj se ne jezim nate slutíti in slútiti 3. nav. ekspr. nejasno, nedolocno zaznavati: vrhove gor v daljavi komaj slutimo slut-čc na daljnem obzorju komaj slutec julijske velikane (Gf) slút-en komaj sluteni atomi sonca (Nb) na-slutíti in na-slútiti nekoliko zaslutiti: na sliki je mogoce naslutiti teda­nji ptujski Slovenski trg (Nb) za-slutíti in za-slútiti 3. nav. ekspr. nejasno, nedolocno zaznati: zaslutiti obrise gor v daljavi / psi so nas že zaslutili zavohali zaslút-en Gf iskalci že zaslutenih lepot sprémljati 4.115 z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa: spremljati film, predavanje, razlago // sproti se seznanjati s cim: spremljati politicno dogajanje sprémlj-an celodnevno spremljanje in nadzorovanje življenja nekaj ljudi po kamerah se mogoce komu zdi dobra ideja, dokler ni spremljan sam (Nb) nč-sprémljan Nb nespremljano testiranje ucinkov gensko spremenjene hrane sprémlj-anje [2.] glagolnik od spremljati: celodnevno spremljanje in nadzorovanje življenja nekaj ljudi po kamerah se mogoce komu zdi dobra ideja, dokler ni spremljan sam (Nb) nč-sprémljanje Gf uporaba mobilnega telefona med vožnjo, nesprem­ljanje prometa spremlj-evá-ti star. spremljati: [spremljeval jo je domov / spremljevati koga na klavirju]116 spremljev-álec [2.] [kdor z gledanjem, poslušanjem dojema, zaznava vsebino cesa:] spremljevalec oddaje (Gf) spremljev-álka kriticna spremljevalka dogajanj okoli sebe in v svetu (Gf) po-sprémljati // knjiž. spremljati: .ekspr. z ocmi je pospremljala vlak gledala je za njim 115 Dejansko gre za tvorjenko iz dovršnega glagola spremiti, vendar pomenov v sodobnem jeziku ne bi mogli povezati, zato se glagol pojavi kot besedotvorno izhodišce. 116 Gre za glagol, ki je že v SSKJ-ju oznacen s kvalifikatorjem star., zato ni mogoce najti aktualnih zgledov za ta pomen. Glagol spremljevati je bil v besedotvorni sestav umešcen zgolj kot nujen element za prikaz tvorjenke spremljevalec, za katerega pa v gradivu (Gf) najdemo pomen ‘kdor z gledanjem, poslušanjem dojema, zaznava vsebino cesa’. sršéti 2.//117 ekspr. jezno gledati: sršeti izpod cela / nepremicno je sršel v zid srš-čc sršec pogled za-sršéti 2.// ekspr. jezno, nejevoljno se zagledati: ustavil se je in zasršel vanj stréci 8. star. prestrezati, loviti: streci šume / pazljivo je stregla na besede / stre- gel je njunemu pogovoru prisluškoval pre-stréci 5.// zaznati zlasti s sluhom: prestregla je cudne šume, ki so prihajali iz sobe prestréz-a-ti 4.// zaznavati zlasti s sluhom: znati prestrezati tudi rahle šume strméti 1. gledati, navadno nepremicno: strmeti predse, v tla strm-é knjiž. poslušala jo je, strme v tla strm-čc sedela je, strmec skozi okno strméc-e strmece so jo poslušali strm-ęnje 1. glagolnik od strmeti: od strmenja v sliko so ga zacele boleti oci za-strméti se strmec se zagledati: zastrmeti se v koga, za kom zastrm-čl in zastrm-él negibni in zastrmeli ljudje zastrmél-ost SP [stanje zastrmenega:] zastrmelost v bodoce spremembe (I) zastrm-čn in zastrmlj-čn zastrmljeno opazovanje (Nb) zastrmęn-ost (SP in zastrmljęn-ost) stanje zastrmenega: zastrme­nost je izginila zastrmí-tev Nb mali epilepticni napadi se kažejo predvsem pri otrocih kot zastrmitev, bolšcanje, mežikanje in kratkotrajna miselna odsotnost šíniti 2. ekspr., s prislovnim dolocilom nenadoma, za kratek cas se pojaviti, prika­zati kje: bliski so šinili na vse strani .ekspr. jezen pogled ji je šinil na soseda jezno ga je pogledala šínj-a-ti 2. ekspr., s prislovnim dolocilom nenadoma, za kratek cas se pojavlja-ti, prikazovati kje: bliski so šinjali na vse strani o-šíniti 1. na hitro pogledati: posmehljivo ga je ošinila in odšla ošínj-a-ti veckrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim .o-šíniti 2. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom; ošvrkniti: ošiniti konja z bicem 117 Glagole sršeti, meriti in skenirati bi lahko obravnavali kot izsamostalniške tvorjenke (.srh, mera in sken). ošínj-en bil je ošinjen od strele .o-šíniti [3.] ekspr. na hitro, površno prebrati: vrstice je le ošinil pre-šíniti 1. hitro, za kratek cas se pojaviti: drget mu je prešinil telo prešínj-a-ti 1. veckrat biti, se pojavljati: obraz mu je prešinjala rahla rdecica // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža (ponavljajoce se) stanje, kot ga doloca samostalnik: vso množico je prešinjala osuplost; melanholija prešinja ta portret prešinjaj-óc srce prešinjajoca žalost .pre-šíniti 2. brezoseb. zacutiti vznemirljiv obcutek: ko jo je zagledal, ga je prešinilo po vsem telesu prešínj-en bil je globoko prešinjen ob zavesti, da je prav ravnal prešínjen-ost knjiž., redko prevzetost, navdahnjenost: cuti se neza­dostna prešinjenost s kakršnokoli idejo .pre-šíniti 3. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: preši­nilo ga je, da jo muci nemir .pre-šíniti 4. knjiž. prevzeti, navdahniti: duh slovanstva je prešinil mladino .pre-šíniti 5. star. prevzeti, presuniti: nesreca, smrt cloveka zmeraj prešine prešínj-a-ti 2. star. prevzemati, presunjati: slovo jo prešinja z žalostjo škíliti 2. ekspr. od strani, skrivoma gledati: medtem ko je govoril, je škilil k vra-tom // skrivoma, pritajeno gledati sploh: škiliti izza trepalnic // tako gledati kaj z željo pridobiti si: ves cas škili na meso škil-čc Gf škilec na preostale bijoce se škílj-enje [2.] glagolnik od škiliti: škiljenje v sošolcev zvezek po-škíliti ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: šla je mimo hiše in poškilila na njihov balkon za-škíliti [2.] [ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno:] namršcil se je in zaškilil na prijatelja poškiliti šlátati nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igracko šlát-anje SP v slacibaru ni dovoljeno šlatanje (Gf) o-šlátati nižje pog. s tipanjem ugotoviti, najti; otipati: v temi je ošlatal ograjo ošlat-avá-ti BSJ ošlatavati punco (Gf) ošlat-ová-ti BSJ vojak ošlatuje natakarico (Gf) po-šlátati nižje pog. potipati: pošlatati blago; pošlatal se je po glavi pre-šlátati nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko prešlát-an SP v svojem življenju nisem bil tako prešlatan kot v tistem veceru (Gf) špégati nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati: špegati skozi kljucavnico, špranjo špegaj-óc SP špegajoc zajetnega palcka (Nb) špég-anje SP špeganje pod krilo (Nb) po-špégati nižje pog. pogledati, pokukati: pošpegati skozi kljucavnico švígniti 3. ekspr. na hitro pogledati: švignila je z ocmi po njem švíg-a-ti 3. ekspr. na hitro pogledovati: z ocmi je švigala po ljudeh švigaj-óc nemirno švigajoce oci uíti 8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico opaziti, zaznati: kot dobremu opazo­valcu mu ni ušla nobena podrobnost ujéti 13. ekspr. hitro, v kratkem casu zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotraj­nega: ujeti sumljiv gib, posmehljiv pogled // zaznati kaj sploh: ce je nagnil glavo, je ujel nekaj neba videl // spoznati, razumeti: pravocasno ujeti namero koga ujét-ř 1. deležnik od ujeti: nakljucno ujet pogovor (Gf) ujét-je 1. glagolnik od ujeti: ujetje glasu (Gf) vídeti 1.118 z vidom zaznavati: prižgal je luc, da so videli // nepreh. biti sposo­ ben z vidom zaznavati: otrok ne vidi, je slep víd-ř 1. cut za zaznavanje svetlobnih dražljajev: vid mu peša víd-ec 2. knjiž. kdor (dobro) vidi: ni boljšega vidca od njega víd-ka BSJ igrati vlogo vidke (Nb) 118 V obravnavi je glagol videti predstavljen kot netvorjen, samostalnik vid pa kot prvostopenjska tvorjenka z nictim priponskim obrazilom. Vse to se zdi na prvi pogled nekoliko nedosledno, glede na to, da so pari voh – vohati, tip – tipati, duh – duhati itd. prikazani drugace: samostalniki voh, tip in duh so namrec obravnavani kot netvorjeni, glagoli vohati, tipati, duhati itd. pa kot prvostopenjske tvorjenke. Taka odlocitev je bila sprejeta na podlagi ustnega mnenja A. Šivic-Dular, ki pravi, da je vid prvostopenjska tvorjenka iz glagola, kar potrjuje tip prevoja, poleg tega glagoli na -eti tega tipa niso tvorjeni iz samostalnika (vidik kategorialnih pomenov to namrec onemogoca). vídk-inja [1.] ženska oblika od videc: verjeti izpovedim vidkinj119 vid-čc videc kri, je omedlela vidčc-i videci in slepi nč-vidčc BSJ center so ustanovili slabo- in nevideci ljubljanski študentje (Nb) nčvidčc-i v resnici se, kot so še povedali na posvetu, vsi mocno potre­bujemo: videci nevidece, nevideci tiste, ki vidijo, slepi slepe (Nb) víd-en1 1. ki se vidi, opazi: viden pod mikroskopom, s prostim ocesom vídn-o vidno pešati, popušcati vídn-ost 1. lastnost, znacilnost vidnega: upoštevati vidnost barv; jasna, komaj zaznavna vidnost zvezd; vidnost in slišnost seb-e-vídnost knjiž. samozavedanje: sposobnost sebevidnosti .vídn-ost 2. vidljivost: zaradi megle je vidnost zmanjšana nč-víden[2] 1. ki se ne vidi, ne opazi: skozi nevidne razpoke je nepretr­goma pihalo nčvídn-o nevidno se nasmehniti nevídn-ica v zvezi cepica, kucma nevidnica, v pravljicah cepica, kucma, ki naredi cloveka, ki se z njo pokrije, nevidnega: vedle so se tako sprošceno, kakor da bi imele na glavi cepico nevidnico nčvídn-ost [1.] lastnost, znacilnost nevidnega: zaželel si je nevidnosti .nč-víden[2] 4. ekspr. neznan: nevidna roka mu je dala na mizo šopek cvetlic .víd-en1 2. ki se s prostim ocesom vidi: vidna in nevidna živa bitja nč-víden[2] 2. ki se s prostim ocesom ne vidi: bakterije so nevidne nčvídn-ost [2.] lastnost, znacilnost nevidnega: nevidnost bakterij .víd-en1 3. ki je tako narejen, izdelan, da se vidi: viden šiv, vbod nč-víden[2] 3. ki je tako narejen, izdelan, da se ne vidi: neviden šiv, vbod .víd-en1 5. publ. pomemben, ugleden: viden politik, znanstvenik .víd-en2 nanašajoc se na vid: vidni dražljaji vídn-o vidno in slušno prizadeti otroci .víd-en[3] pogosto videna reklama víden-i obšla ga je groza nad videnim nč-víden[1] ki se (še) ni videl: neviden vlomilec nčvíden-ost BSJ zmerom se mu nek nezapopaden presežek kacje splazi v nevidenost (I) víd-enje 1. glagolnik od videti: videnje in slišanje nč-vídenje Nb velik del krivde za nevidenje programov je tudi na javnem zavodu 119 Zgled je spremenjen v skladu z izpisom v Kartotecnih listih za SSKJ. .víd-enje 2. rel. notranje doživetje, izkustvo cesa nadnaravnega brez posredovanja cutnih organov: imeti videnje; Bog mu je poslal videnje .víd-enje 3. notranje doživetje cesa, kar v stvarnosti (še) ni nastopilo: pesnikova videnja groze, smrti .víd-enje 4. kar se da na osnovi kakih znakov predvideti za neznane, prihodnje stvari: videnja so se izpolnila, uresnicila vid-éva-ti [1.] veckrat videti: starca so videvali pred hišo víd-ez 1. z vidom zaznavne lastnosti, znacilnosti cesa: polepšati, skaziti, spremeniti videz vídez-ni 2. vidni: pri terapiji upoštevam tudi videzno diagnostiko glave in govorico telesa (Gf) .víd-ez2. kar se kaže na zunaj: dajati, ustvarjati, vzbujati videz, da je vse v redu vídez-ni 1. navidezen: pri videzni veljavnosti testa gre za to, ali dani test kaže, kot da meri tisto, kar zanj domnevajo (Gf) na-vídez in na vídez prisl. izraža omejitev na navideznost, zunanjost: on je navidez bolj odlocen kakor v resnici navídez-en ki je po videzu, na zunaj tak kot pravi, resnicen: navidezna gotovost // ki v resnici ni tak, kot se kaže: navidezna velikost predmeta // ki v resnici ne obstaja: navidezna pot sonca okoli zemlje navídezn-o navidezno se premikati navídezn-ost lastnost, znacilnost navideznega: stvarnost in navideznost vid-ík izhodišce kriterija za presojanje cesa: razprava daje nove vidike // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: razlicni vidiki družbenega življenja vid-ljív knjiž. ki se vidi, opazi; viden: vidljivi in otipljivi izrastki / vidljivi uspehi vidljív-ost 1. možnost videti kaj, zlasti glede na lastnosti ozracja: megla zmanjšuje vidljivost vidljívost-ni Gf ugodni vidljivostni pogoji na progi .vidljív-ost2. knjiž. vidnost: vidljivost prometnih znakov nč-vidljív knjiž. ki se ne vidi, ne opazi; neviden: v stepi se je prebujalo nevidljivo življenje nčvidljív-ost [1.] BSJ nesreci je botrovala nevidljivost (Gf) .nčvidljív-ost [2.] BSJ nevidljivost slovenske nacionalne televizije v Beneški Sloveniji (Gf) víd-oma knjiž. vidno: vidoma osupniti, ustrašiti se nč-vídoma BSJ nevidoma je v jed svoj prstan vrgel (Gf) *pri-vídeti pri-víd-ř 1. vidna zaznava brez stvarne podlage: imeti privide .pri-víd-ř 2. izmišljena, fantazijska podoba cesa: ali je tako dekle resnicnost ali privid .pri-víd-en 1. nanašajoc se na privid: prividna prevara privídn-ost 1. znacilnost prividnega: prividnost prizora .pri-víd-en 2. knjiž. navidezen, dozdeven: to je le prividna aktivnost privídn-ost 2. knjiž. navideznost, dozdevnost: praznost in privi­dnost vsega prizadevanja bistr-o-víd-en [1.] redko ki bistro, dobro vidi: bistroviden ogleduh bistrovídn-ost [1.] redko lastnost bistrovidnega cloveka: bistrovidnost mladega fanta dalek-o-víd-en [1.] raba peša daljnoviden: ocala za dalekovidne dalekovídn-ost [1.] raba peša daljnovidnost: pregled je pokazal mnogo primerov dalekovidnosti daljn-o-víd-ec knjiž. kdor vnaprej vidi potek cesa: kaj mi svetuješ, daljnovidec? daljn-o-víd-en 1. ki dobro vidi samo oddaljene predmete: ravnatelj je bil majhen, siv, daljnoviden mož daljnovídn-ost 1. ocesna napaka, zaradi katere je mogoce dobro videti le oddaljene predmete: starostna daljnovidnost duh-o-víd-ec knjiž. kdor misli, si predstavlja, da vidi duhove: duhovidci so trdili, da so v zvezi z višjimi silami jasn-o-víd-ec jasnoviden clovek: to je bila dežela prerokov in jasnovidcev jasn-o-víd-en 1. sposoben ugotavljati, zaznavati prostorsko ali casovno oddaljene stvari brez posredovanja cutnih organov: jasnoviden clovek jasn-o-víd-ka redko jasnovidna ženska: napovedi jasnovidke kratk-o-víd-en 1. ki dobro vidi samo bližnje predmete: bil je zelo kratko­ viden in je moral nositi ocala kratkovídn-ež [1.] ekspr. kratkoviden clovek: ocala za kratkovidneže kratkovídn-ost 1. ocesna napaka, zaradi katere je mogoce dobro videti le bližnje predmete: zaradi kratkovidnosti je moral nositi ocala oc-i-víd-ec prica, navadno kakega dogodka: ocividec nesrece ocivíd<>-stvo knjiž. dejstvo, da je bil kdo prica, navadno kakega dogodka: pisati na osnovi ocividstva in proucevanja oc-i-víd-en star. ociten: to je ocividen dokaz, da smo prav ravnali ocivídn-o prislov od ocividen: ocividno kazati odpor // izraža precej­šnjo verjetnost, prepricanost: ocividno se s tem še ni sprijaznila ocivídn-ost star. ocitnost: ocividnost dejstev ostr-o-víd-en [1.] ki ostro, zelo dobro vidi: ostrovidni fantje so ga zagledali že v daljavi ostrovídn-ost [1.] lastnost ostrovidnega cloveka: ostrovidnost Indijan­ cev je znana ostr-o-víd-en [2.] knjiž. ki zna ostro, zelo dobro opazovati: odgovornost ga je naredila ostrovidnega ostrovídn-ost [2.] knjiž. duhovna, psihološka ostrovidnost slab-o-víd-en ki slabo vidi: slaboviden otrok slabovídn-ež ekspr. slaboviden clovek: slabovidnež si je nataknil ocala, da bi prebral napis slabovídn-ost ocesna napaka, zaradi katere se slabo vidi: zaradi slabovidnosti potrebuje ocala star-o-víd-en starostno daljnoviden: staroviden clovek starovídn-ost starostna daljnovidnost: zaradi starovidnosti mora nositi ocala tank-o-víd-en tudi tenk-o-víd-en knjiž. ki zna natancno, zelo dobro opa­ zovati: tankoviden pisatelj tankovídn-ost tudi tenkovídn-ost knjiž. sposobnost cloveka, ki zna natancno, zelo dobro opazovati: tankovidnost izkušene ženske vs-e-víd-ř knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi vs-e-víd-ec knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem vs-e-víd-en knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj vsevídn-ost knjiž. lastnost vsevidnega cloveka: vsevidnost izkušenih ljudi zemlj-e-víd-ř papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu: poiskati kraj na zemljevidu zemljevíd-ni nanašajoc se na zemljevid: zemljevidne oznake zijáti 4. slabš. nepremicno, navadno radovedno gledati: zijati okrog sebe zij-ác slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: ljudje so se razšli, ostalo je le nekaj zijacev zij-álo 1. slabš. kdor se (rad) kje zadržuje in si kaj ogleduje: okrog njega se je nagnetlo veliko zijal zijál-ast 1. slabš. ki se (rad) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: bil je precej zijalast zijálast-o zijalasto se razgledovati zij-ánje [2.] glagolnik od zijati: cas si je preganjal z zijanjem naokrog zij-ŕv 2. slabš. ki se rad kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zijav clovek zijáv-ka slabš. ženska, ki se (rada) kje zadržuje in si radovedno kaj ogleduje: zbralo se je veliko zijacev in zijavk na-zijáti se slabš. nagledati se: ali se še niste nazijali ob-zijáti slabš. ogledati si: vse izložbe je obzijal za-zijáti se slabš. nepremicno, navadno radovedno se zagledati: zazijal se je v izložbo zréti knjiž. gledati: zreti skozi okno zr-óc strogo zroc ucitelj zrét-je redko zrenje: zretje drug drugemu v oci zr-ęnje 1. knjiž. gledanje: zrenje skozi okno, v daljavo .zr-ęnje 2. filoz., psih. celovito, poglobljeno opažanje, dojemanje bistvenih prvin in stanj stvari, pojavov, duševnosti: intuitivno, umetniško zrenje o-zréti se 1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: klicala ga je, pa se ni ozrl // upreti, usmeriti pogled kam; pogledati: ozrl se je proti hribom ozír-ati se 1. usmerjati kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: otroci so se med poukom kar naprej ozirali // gledati, pogledovati: ozira se proti hribom / oziral se je po pticah jih ogledoval, opazoval ozír-ř 2. publ., v prislovni rabi, s prilastkom, v zvezi z v izraža omejitev trditve na doloceno: v tem oziru ni prav nic boljši od njega .ozír-ř 3. publ., v prislovni rabi, v zvezi z ozirom glede na: z ozirom na prej omenjena dejstva ni mogoca drugacna sodba ozir-álni lingv., v zvezah: oziralni stavek odvisni stavek, ki ga uvaja oziralni zaimek; oziralni zaimek zaimek, ki uvaja odvisne stavke in se nanaša na samostalniške, pridevniške ali prislovne besede ter zveze oziráln-ik lingv. oziralni zaimek ozír-anje [1.] glagolnik od ozirati se: neprestano oziranje ucencev je uciteljico pri pouku zelo motilo ozir-áje se [1.] hodila je po dvorišcu, oziraje se na vse strani oziraj-óc se [1.] šla je od doma, neprestano ozirajoc se ozír-oma 1. za vezanje (dveh) stavkov ali stavcnih clenov, ki sta vsebinsko porazdeljena na dve prej omenjeni osebi, stvari ali sku­pini oseb, stvari: moja otroka sta stara deset oziroma štirinajst let .ozír-oma 2. za popravek ali dopolnitev prej povedanega: gleda­lišce je oziroma naj bi bilo središce kulturnega življenja; ekspr. ko je postal ravnatelj oziroma direktor, je mislil, da lahko pocne, kar hoce .ozír-oma 3. ali 1 a, b: spomenik naj bi postavili na trgu oziroma v parku .o-zréti se 2. ekspr., v zvezi s po, za zaceti iskati, poiskati: zdaj se bo pa moral ozreti po službi ozír-ati se 3. ekspr., v zvezi s po, za prizadevati si doseci kaj, priti do cesa, ce osebek tega nima; iskati: na postaji se je oziral po taksiju, pa ga ni bilo ozír-anje [3.] glagolnik od ozirati se: ni vedel, kaj pomeni to njiho­vo oziranje proti vratom .ozír-ati se 2. v zvezi z na upoštevati pri svojem ravnanju, odlocitvah: pri tem se moramo ozirati tudi na druge ozír-ř 1. kar vpliva na ravnanje, odlocitve: gospodarski oziri take dolocbe niso dovoljevali // upoštevanje cesa pri svojem ravnanju, odlocitvah: motijo ga njegovi oziri ozir-áje se [2.] odšel je, ne oziraje se na nevarnost oziraj-óc se [2.] storil je to, ne ozirajoc se na težave ozír-anje [2.] glagolnik od ozirati se: oziranje na ocetovo željo ga je zadržalo doma pre-zréti 1. ne videti, ne opaziti: prezreti napako v nalogi // narediti se, kot da kdo ni opažen: užaljen je in jo na cesti prezre prezr-t [1.] prezrte napake prezrt-je [1.] glagolnik od prezreti: prezrtje napake .pre-zréti2. nav. ekspr. ne spoznati, ne uvideti: škoda, da je ucitelj prezrl fantove sposobnosti prezr-t [2.] prezrti problemi prezrt-je [2.] glagolnik od prezreti: prezrtje bistva nč-prezrt [1.] Nb tovrstne spodbudne geste, ki v razvoju medicine pomenijo enega izmed neštetih korakov naprej, prinašajo pomemb­ne, neprezrte impulze .pre-zréti3. kljub pricakovanju ne upoštevati koga: pri podeljevanju nagrad so ga prezrli // ne upoštevati sploh: prezreti nekatera dejstva prezír-ati 1. imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoc iz pre­pricanja o njegovi manjvrednosti, nicvrednosti: preproste ljudi je preziral prezír-ř 1. zelo negativen odnos do koga, izvirajoc iz prepricanja o njegovi manjvrednosti, nicvrednosti: cutiti, kazati prezir do koga / s prezirom je gledal nanj preziraj-óc [1.] prezirajoc avtoritete (Nb) prezirajóc-e Nb prezirajoce so pogledovali proti peterici obtoženih prezír-an prezirani ljudje; ostal je sam, preziran od vseh; cutila je, da je prezirana prezír-anje [1.] glagolnik od prezirati: zamerila mu je preziranje preprostih ljudi prezír-en 1. knjiž. prezirljiv: odgovoril mu je s prezirnim glasom; preziren nasmeh; prezirno vedenje prezirn-o [1.] prezirno gledati, se smejati .prezír-en2. knjiž. prevzeten, ošaben: neprijazno in prezirno dekle prezirn-o [2.] prezirno gledati, se smejati prezir-ljív ki vsebuje, izraža prezir: prezirljiv glas, pogled; njegove prezirljive besede so jo užalile; prezirljivo vedenje prezirljív-o prezirljivo govoriti, se vesti prezirljív-ost lastnost prezirljivega: prezirljivost pogleda .prezír-ati 2. knjiž. ne upoštevati, ne meniti se za kaj: vse predpise prezi­ ra // redko omalovaževati, podcenjevati: prezirati domaca literarna dela prezír-ř 2. glagolnik od prezirati: prezir hudobije / prezir mu je vracal s pomilovanjem preziraj-óc [2.] prezirajoc nevarnost, je šel na pot prezír-anje [2.] glagolnik od prezirati: preziranje predpisov se mu je mašcevalo prezr-t [3.] po krivici prezrt slikar prezrt-ež SP založba skrbi za prezrteže vseh vrst (Gf) nč-prezrt [2.] Nb v javnosti neprezrte zahteve po odstopu varuha pôl-ř-prezrt Nb polprezrta jesenska turneja prezr-tje [3.] glagolnik od prezreti: prezrtje koga pri dedovanju u-zréti knjiž. zagledati: uzreti drevo, luc uzr-t v ogledalu uzrta podoba uzrt-je SP uzrtje gibal in mehanizmov, skritih pod površinskim videzom (Nb) uzrt-ost Nb uzrtost v prihodnost za-zréti knjiž. zagledati: že oddalec je zazrl dekle zazír-ati se knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati: zazirati se skozi okno; zazirati se v daljavo / zacudeno so se zazirali v nas; pren., ekspr. zazirati se v prihodnost zazr-t vase zazrt clovek zazrt-ost knjiž. zagledanost: zazrtost cloveka v dolocen cilj // veliko navdušenje, zanos, prevzetost: onemeti od zazrtosti pre-zazrtost Nb cloveška odtujenost in prezazrtost vase zazrt-je SP globoko zazrtje vase (Nb) sám-o-zazrt-je Nb samozazrtje, ki so ga zmožni tekaci onkraj roba skrajnega naprezanja sám-o-zazrt Nb samozazrta drža avtoritarnega predsednika sámozazrt-ost Nb obdobje samozazrtosti Evropske unije ždéti 1. negibno, tiho sedeti: dolgo smo ždeli ob peci // nepremicno, duševno odsotno gledati: topo ždeti predse zd-čc SP njen nebogljeni ždeci obraz sprašuje kamero, zakaj se je to moralo zgoditi ravno nam (Gf) žd-ęnje [1.//] glagolnik od ždeti: ždenje lucke na daljincu za-ždéti negibno, tiho obsedeti: zaždel je na soncu in poslušal žvrgolenje ptic // nepremicno, duševno odsotno se zagledati: podprl si je glavo in zaždel predse ždéti 3. ekspr., navadno s prislovnim dolocilom biti, nahajati se: ves dan ždi v sobi // biti rahlo opazen, viden: v oceh mu je ždela žalost / v njenem glasu je ždela navelicanost žmériti 1. knjiž. gledati z napol zaprtimi ocmi: žmeriti na koga, v koga po-žmériti knjiž. pogledati, navadno z napol zaprtimi ocmi: požmeriti skozi trepalnice za-žmériti knjiž. napol zapreti oci: pogledal je proti luci in zažmeril // pogledati z napol zaprtimi ocmi: zažmeriti v sonce 4.3 beSedotvorni SeStavi S SamoStalniškim izhodišcem dúh[2] 1. znacilnost, ki se zaznava z vohom: v prostorih je bil neprijeten duh // neprijeten vonj: mleko ima duh dúh-ati z vohom zaznavati: duhati cvetje // biti sposoben za zaznavanje vonja: šakal duha mrhovino že na velike razdalje dúh-anje BSJ duhanje cvetja (Nb) iz-dúhati in z-dúhati redko izvohati: pes je izduhal kost / izduhati skrivnost o-dúhati redko ovohati: pes je vse oduhal / odprl je cutarico in oduhal rum zaduhal oduh-áva-ti redko ovohavati: oduhavati kruh po-dúhati z vohom zaznati: kruh je najprej poduhal za-dúhati z vohom zaznati: zaduhati vijolice; pren., ekspr. zaduhali so pravi trenutek za dobro kupcijo dúh-ec2 ekspr. manjšalnica od duh dúha: rahel duhec mu je udaril v nos dúh-ek2 ekspr. manjšalnica od duh dúha: prijeten duhek po domacih jedeh blag-o-dúh bot. prijetno dišec okrasni grm; dišeci les okús 1.120 cut za zaznavanje znacilnosti snovi, zlasti jedi, s pomocjo oku šalnega organa v ustih: ima zelo izostren okus // znacilnost snovi, zlasti jedi, ki se zaznava s tem cutom: otrokom ugaja zlasti sladko, drugi okusi pa manj // obcutek, kot ga povzrocajo te znacilnosti: v ustih ima slab, sladkoben, zoprn okus okús-en1 1. ki ima prijeten okus: okusna hrana / ta rastlina je znana po velikih okusnih sadovih okúsn-ost lastnost, znacilnost okusnega1: hvaliti okusnost jedi nč-okúsen ki ni okusen: neokusna jed nčokúsn-ost lastnost, znacilnost neokusnega: neokusnost pripra­vljene jedi mu je jemala tek okús-ni2 nanašajoc se na okus: okusni organ / okusni obcutki okús-iti 1. zaznati z okusom: okusiti kislost vina, sladkost peciva // ekspr. spoznati prijeten okus cesa: ko je vino okusil, ga je še rajši pil okúš-ati 1. zaznavati z okusom: okušati grenkost in kislost okušaj-óc [1.] Gf okušajoc trpko rdece vino okuš-álo okušalni organ: ucinek kisline na okušalo okuš-álni nanašajoc se na okušanje: okušalna sposobnost / okušalni organ organ za zaznavanje okusa okúš-an [1.] moj osebni favorit med okušanimi vini je bilo prav tako belo (Gf) nč-okúšan BSJ še neokušano žensko telo (Nb) okúš-anje [1.] glagolnik od okušati: okušanje hrane okúš-en [1.] SP povprecna kakovost okušenih vin je bila precej nizka (Nb) nč-okúšen [2.] BSJ še neokušene jedi (Gf) *okuš-eva-ti okuševál-ec redko degustator, pokuševalec: okuševalec vina nč-okúševálec Nb otroci, rojeni staršem neokuševalcem, bodo najbrž tudi sami slabo okušali 120 Glagol okusiti je tu prikazan kot tvorjenka iz samostalnika okus. Z diahronega stališca je ta odlocitev sporna, saj z upoštevanjem diahronije okus ni netvorjen (o- ni (tipicna) samostalniška pripona). Taka rešitev je bila sprejeta, ker v slovenšcini – in enako v razlicnih sodobnih slovanskih jezikih – danes ne poznamo glagola kusiti, ampak le oblike s predponskimi obrazili (npr. o-kusiti, po-kusiti, iz-kusiti/ s-kusiti, pre-iz-kusiti). Dodati velja, da niso redki primeri glagolov s predponskimi obrazili, ki nimajo osnovnega glagola oz. je le-ta le redko rabljen, npr. na-/od-/po-/ pri-/za-/z-mrzniti – *mrzniti (Hajnšek - Holz 1978: 55). súper-okúševálec Nb vsi sesalci imajo cut za okus, ceprav se de­lijo na tri kategorije: tako imenovane superokuševalce, normalne in neokuševalce okús-iti 2. ekspr. doživeti, obcutiti: okusiti krivice, zatiranje; okusil je mnogo težav in bridkosti okúš-ati 2. ekspr. doživljati, cutiti: okušati bridkosti in težo življenja okušaj-óc [2.] Gf okušajoc prve slasti upokojitve okúš-an [2.] SP vsako že okušano veselje kmalu zbledi (Nb) okúš-anje [2.] glagolnik od okušati: okušanje življenja okúš-en [2.] SP okušena slast zmage (Nb) nč-okúšen [2.] BSJ neokušena priložnost mesta (Gf) slúh cut za zaznavanje zvocnih dražljajev: sluh mu je hitro pešal *sluh-n-iti slúš-ati [1.] star. poslušati [‘zavestno, hote s sluhom zaznavati’]: radi slušamo lepo petje sluš-álka 1. nav. mn. priprava za poslušanje, ki se da na ušesa in spreminja elektricno nihanje v zvoke: poslušati glasbo s slušalkami ávdio-ř-slušálka Nb avdioslušalke za poslušanje glasbe BT/-/slušálka Nb [Bluetooth slušalka:] uporabljati BT-slušalke míkro-ř-slušálka Gf revolucionarno odkritje je bila mikroslu­šalka, ki si jo je igralec lahko vtaknil v uho stęreo-ř-slušálka Nb nekateri proizvajalci že ponujajo brezžic­ne stereoslušalke .sluš-álka 2. del telefonskega aparata iz priprave za poslušanje in mikrofona: dvignila je slušalko sluš-álo 1. priprava za poslušanje v obliki lijaka, ki okrepi zvok: zaradi naglušnosti poslušati s slušalom .sluš-álo 2. zool. organ za sluh, zlasti pri žuželkah: zgradba slušala sluš-átelj 2. kdor posluša, navadno kot udeleženec razlicnih posvetovanj, seminarjev: po predavanju so slušatelji živahno razpravljali slušátelj-ev [2.] Gf slušateljevo zanimanje za izgovorjeno slušátelj-ica [2.] ženska oblika od slušatelj: slušateljice so me nagradile z bucnim aplavzom (Gf) slušátelj-ski [2.] BSJ slušateljski avditorij (Gf) slušátelj-stvo [2.] slušatelji: ob masovni podpori slušateljstva so zabrenkali na narodnozavedne strune (Gf) slúš-ni [1.] nanašajoc se na sluh: slušni dražljaj slúšn-o slušno prizadet otrok slúšn-ost knjiž. akusticnost: slušnost dvoran, predavalnic po-slúšati tudi po-slušáti 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: poslušati bitje srca // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa: poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor poslušaj-óc otroci sedijo okoli nje, poslušajoc pravljico poslušajóc-i poslušajoci so se ob teh besedah vznemirili posluš-álec 1. kdor posluša, navadno kot udeleženec razlicnih sestankov, glasbenih prireditev: pevka je navdušila poslušalce poslušálc-ev SP poslušalceva pozornost (Nb) poslušál<>-stvo poslušalci: poslušalstvo je navdušeno ploskalo posluš-alíšce Nb gledališce ni poslušališce, je vizualna ume­tnost, kjer celo besede gledamo posluš-álka ženska oblika od poslušalec: poslušalke so se pri predavanju dolgocasile poslušálk-in Gf poslušalkin klic posluš-álni nanašajoc se na poslušanje: igralec je dobro obvla­dal poslušalni prostor poslušáln-ica rad. prostor za poslušanje z napravami, ki omogocajo neposredno zvezo s krajem dogajanja: v poslu­šalnici so pazljivo sledili debati na zasedanju poslúš-an publ. zelo poslušana radijska oddaja poslušán-ost SNB število, ki pove, koliko ljudi v dolo-cenem casu posluša kak radijski program, kako oddajo: lestvica poslušanosti poslúš-anje tudi posluš-ánje [1.] glagolnik od poslušati: gleda­nje in poslušanje nč-poslúšanje [1.] Nb neposlušanje televizije prčd-poslúšanje Nb na portalu najdeš izseke skladb za predposlušanje posluš-átelj [1.] Gf s posnetim glasovnim podpisom se bo oglašal vaš odzivnik, hkrati pa boste omogocili poslušatelju informacijo, od koga je prejel glasovno sporocilo posluš-ljív SNB ki je prijeten za poslušanje: Figarova svatba je vendarle ena najbolj poslušljivih oper v vsej zgodovini nč-poslušljív Nb celotni drugi del koncerta je postajal neposlušljiv nčposlušljív-ost Nb svojo kariero so gradili na kontem­plativni neposlušljivosti na-poslúšati se tudi na-poslušáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju: znal je tako zanimivo pripovedovati, da se ga niso mogli naposlušati pre-poslúšati in pre-poslušáti SNB s poslušanjem priti od zacetka do konca: odgovorili so mu, ko so preposlušali posnetek njegovega pogovora preposluš-an Nb te pesmi so že nickolikokrat preposlušane preposluš-anje BSJ preposlušanje crnih skrinjic (Gf) tank-o-slúš-en tudi tenk-o-slúš-en 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum tankoslúšn-ost tudi tenkoslúšn-ost 1. lastnost, znacilnost tanko­slušnega cloveka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum .tank-o-slúš-en tudi tenk-o-slúš-en 2. knjiž. ki ima izostren, prefi­ njen cut za kaj; tankocuten: tankoslušen bralec tankoslúšn-o tudi tenkoslúšn-o tankoslušno prodreti v bistvo stvari tankoslúšn-ost tudi tenkoslúšn-ost 2. knjiž. tankocutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo .slúš-ati [2.] star. poslušati [‘pazljivo, napeto cakati na glasove, zvoke’] po-slúšati tudi po-slušáti 2. pazljivo, napeto cakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho .slúš-ati [3.] star. poslušati [‘prisluškovati’] *sluš-ni [2.] proti-slúšni Nb protislušni pregled protislúšn-o Nb protislušno pregledan po-slúšati tudi po-slušáti 3. redko prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal posluš-álec 2. zastar. kdor prisluškuje; prisluškovalec: skrit poslušalec .slúš-ati [4.] star. poslušati [‘upoštevati pri svojem ravnanju’] po-slúšati tudi po-slušáti 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslu­ šati nasvet // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša poslúš-anje tudi posluš-ánje [2.] glagolnik od poslušati: z vsako naslednjo zvezo, ki jo je vzpostavila ob poslušanju njegovih nasvetov, je spletala povezanost (Gf) nč-poslúšanje [2.] Nb zaradi neposlušanje nasvetov se boste znašli v precejšnjih težavah poslúš-en 1. ki (rad) uboga; ubogljiv: poslušen otrok poslúšn-ost 1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost poslúšnost-ni BSJ uspešno izpolnjevanje bolj ali manj zapletenih ukazov, torej poslušnost, spada v podrocje delovne oziroma poslušnostne inteligence (Gf) nč-poslúšen [1.] neubogljiv: ne more ga biti vesela, trmast in neposlušen otrok je nčposlúšn-ež [1]. ekspr. neubogljiv clovek, zlasti otrok: mati se je neprenehoma jezila nad neposlušneži nčposlúšn-ica [1.] SP moral je skociti pogledat, ce je ži­vina v redu in ce se ni morda kaka neposlušnica splazila onkraj meje Gf nčposlúšn-o [1.] Nb keglji so neposlušno stali nčposlúšn-ost [1.] neubogljivost: starši so ga veckrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti poslúš-en 2. navadno z dajalnikom pokoren: biti poslušen staršem // star. zvest, vdan: vaša najposlušnejša služabnica poslúšn-o poslušno oditi poslúšn-ost 2. pokornost, pokoršcina: obljubiti, odreci poslušnost poslúšn-ištvo ce nismo sposobni te države narediti za eno najnaprednejših in najuspešnejših v Evropi, smo že vnaprej sprijaznjeni z nekakšnim vegetiranjem, ki politicno pomeni poslušništvo, ekonomsko pa lakajstvo nč-poslúšen [2.] uporni, neposlušni mladi ljudje nepokorni nčposlúšn-ež [2.] ekspr. upornike in neposlušneže so strogo kaznovali nepokorne ljudi nčposlúšn-ica [2.] BSJ v spomin na osemindvajset let svete Barbare – toliko je bila namrec stara, ko jo je, ne­poslušnico, oce dal obglaviti – imajo rudarji po uniformi razporejenih osemindvajset blešcece zlatih gumbov (Nb) nčposlúšn-o [2.] Gf zanj so neposlušno glasovali tudi nekateri vladni predstavniki nčposlúšn-ost [2.] do nesoglasij v stranki je prišlo za­radi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokoršcine .slúš-ati [5.] star. poslušati [‘udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli’] sluš-átelj 1. kdor obiskuje predavanja na višji ali visoki šoli: sluša­telji prvega letnika slušátelj-ev [1.] Gf slušateljev šole je toliko, da so morali delav-nice pripraviti kar na treh prizorišcih slušátelj-ica [1.] ženska oblika od slušatelj: slušateljica tretjega letnika slušátelj-ski [1.] BSJ v slušateljski skupini je bil tudi Senegalec, ki arabšcino za silo že pozna (Gf) slušátelj-stvo [1.] slušatelji: na tem oddelku je vedno veliko slušateljstva po-slúšati tudi po-slušáti 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost posluš-atelj [2.] Gf število poslušateljev je omejeno, na predava­nje se lahko prijavite do 15. marca .slúš-ati [6.] star. poslušati [izraža negativen, odklonilen odnos oseb­ ka do govorjenega] po-slúšati tudi po-slušáti 6. ekspr. izraža negativen, odklonilen od-nos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom vec poslušal .slúš-ati [7.] star. poslušati [v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo; b) nejevoljo, nestrpnost; c) ugovor; c) zacudenje, presenecenje] po-slúšati tudi po-slušáti 7. v medmetni rabi izraža a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila cevlje; b) nejevoljo, nestrpnost: po­slušaj, zdaj te imam pa dosti; c) ugovor: poslušajte, to je vendar zla­gano; c) zacudenje, presenecenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoce *o-sluhniti *osluš-ek *oslušk-ati oslušk-ová-ti 1. knjiž. poslušati: zver vohlja in osluškuje, preden pride iz brloga osluškov-ánje [1.] glagolnik od osluškovati: previdno oprezovanje in osluškovanje oslušk-ová-ti 2. med. preiskovati organe s poslušanjem; avskul­tirati: osluškovati pljuca, srce / zdravnik ga je dolgo osluškoval osluškov-ánje [2.] glagolnik od osluškovati: osluškova­nje pljuc po-slúhniti zaceti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil // zaceti pazljivo, napeto cakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho poslúh-ř 1. zmožnost razlocevati tone razlicnih višin: dober, izreden, zanesljiv posluh .poslúh-ř 2. nav. ekspr., navadno s prilastkom sposobnost za dojemanje in zaznavanje zlasti duhovnih prvin, pojavov: imeti komercialni, politic­ni posluh // dolocen odnos do teh prvin, pojavov; cut: imeti posluh za trpece // razumevanje, smisel: nima posluha za njene težave nč-poslúh publ. kar je nasprotno, drugacno od posluha, cuta: zapis izpricuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste .poslúh-ř 3. knjiž. poslušanje: prositi, zahtevati posluh .poslúh-ř 4. zastar. sluh: ker sem imel dober posluh, sem vedel, da se bliža konjenica; vid in posluh poslúš-ek star. poslušanje: pripraviti se na potrpežljiv poslušek *poslúšk-ati poslušk-ová-ti knjiž., redko prisluškovati: poglej, ce kdo ne posluškuje *pre-slúhniti pre-sluh-ř elektr. motnja na telekomunikacijskih vodih in napra­vah, ko se signali, ki normalno potekajo po enem vodu, zaznava­jo tudi na drugem, vzporednem vodu: odpraviti presluh pri-slúhniti 1. zaceti pazljivo poslušati: imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali // nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa; poslušati: vsak vecer je skrivaj prisluhnila petju fantov prislúh-ř 1. slušna zaznava brez stvarne podlage: imeti prisluhe in privide prisluhni-tev Gf njegovo življenje nam bo zgled za pravocasno pri­sluhnitev nezavednim signalom, ki nam jih pošilja telo in okolica (I) .pri-slúhniti2. zaceti pazljivo, napeto cakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili prislúh-ř 2. glagolnik od prisluhniti: kratek prisluh / prisluh družbenim tokovom prisluh-ř SNB skrivno poslušanje s prisluškovalnimi sredstvi; prisluškovanje: Pogovor je bil ujet med prisluhom prisluš-ni BSJ prislušna naprava (Nb) proti-prislušni Nb protiprislušni pregled prostorov vladajo-ce stranke prisluh-ati knjiž., redko prisluškovati: prebujal se je in prisluhal prisluh-ová-ti knjiž., redko prisluškovati: prisluhoval je, kdaj bo zaslišal trkanje prisluš-ek BSJ zbira prisluške po narocilu (Nb) prislúšk-n-iti redko prisluhniti: stopila je k vratom in prislušk­nila, a bilo je vse tiho prislúšk-ati redko prisluškovati: nihce ni mogel slutiti, da je prisluškal prislušk-ová-ti 1. skrivaj poslušati, kaj kdo govori: stala je za vrati in prisluškovala prisluškov-ánje [1.] glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje za vrati .prislušk-ová-ti 2. pazljivo, napeto cakati na glasove, zvoke: prisluškoval je, ce so gostje že prišli prisluškov-álec [1.] kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca .prisluškov-álec [3.] // kdor zbira podatke s poslu­šanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; pri­sluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti prisluškov-álni [2.] prisluškovalna strast, vnema prisluškováln-ica prostor za prisluškovanje: tiho je sedel v prisluškovalnici prisluškov-ánje [2.] glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje šumom v gozdu prisluškuj-óc [1.] SP odprl je vrata in vstopil, pri­sluškujoc (Gf) .prislušk-ová-ti 3. knjiž. s poslušanjem dojemati, za­znavati vsebino cesa; poslušati: prisluškoval je korakom, ki so se oddaljevali prisluškov-álni [1.] nanašajoc se na prisluškovanje: namestiti prisluškovalni aparat na telefonsko linijo prisluškováln-ik BSJ vklopil je prisluškovalnik na daljavo in z odprtimi usti poslušal (Gf) proti-prisluškoválni Nb protiteroristicni pregled obsega protibombni, kemijsko-kateriološko-radio­loški pregled in protiprisluškovalni pregled prisluškov-álski Gf vir ni prisluškovalski, ampak bralski prisluškov-ánje [3.] glagolnik od prisluškovati: za goljufije je urad izvedel s prisluškovanjem telefon-skim klicem é/-/prisluškovánje Gf internet omogoca enostav-no in vsesplošno e-prisluškovanje sam-o-prisluškovánje Gf nacin pisanja spodbuja k cujecnosti, samoprisluškovanju tudi nas, berocih .prislušk-ová-ti 4. knjiž. kazati zanimanje, razumeva­ nje za kaj: prisluškoval je njihovim skrbem, željam prisluškov-ánje [3.] glagolnik od prisluškovati: prisluškovanje stiski mladega cloveka prisluškov-álec [2.] knjiž. tankocuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji prisluškuj-óc [2.] SP prisluškujoc utripom svoje­ga casa mladi umetniki izpovedujejo slovensko in slovansko usmerjenost (Gf) *sluh-ati drobn-o-slúh-ř Gf ob drobnosluhu smo lahko razbrali dosledno redcenje zvocne materije tank-o-slúh-ř tudi tenk-o-slúh knjiž. tankoslušen: tankosluha srna *slúh-n-iti [2.] pri-slúhniti 3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: pri­sluhniti potrebam delovnih ljudi // upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izrocilu in odkrili sledove rimske ceste prislúh-ati [2.] knjiž., redko prisluškovati: prisluhati mnenju javnosti prislúh-ř [3.] glagolnik od prisluhniti: prisluh družbenim tokovom prislúhnj-en Nb stavkali bomo toliko casa, dokler ne bo prisluhnje-no našim zahtevam sluh-o-vňd-ř cevasti del ušesa med uhljem in bobnicem: ocistiti sluhovod sluhovód-ni BSJ sluhovodni cepki sluh-o-ném BSJ zloženki gluhonem in sluhonem zaradi tocnosti opredelitve ne kaže preganjati (I) sluhoném-ost knjiž. nemost brez gluhosti: sluhonemost otroka típ2 cut za zaznavanje predmetov z dotikom, pritiskom: imeti dobro razvit tip típ-ati 1. zaznavati s tipom: tipati s prsti, z ustnicami // dotikati se cesa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, znacilnosti: tipati tkani-no, volno; b) zaradi ugotavljanja cesa sploh: tipati otrokovo vroce celo; c) zaradi iskanja cesa: tipal je po žepu in otipal svincnik tip-áje [1.] tipaje po žepih je izvlekel cigareto (Nb) tipaj-óc [1.] kmet ogleduje klase, tipajoc jih s prsti típ-anje [1.] glagolnik od tipati: tipanje in vohanje tip-ljív [1.] ki se da tipati, otipati: utrip žile je komaj še tipljiv tip-álni nanašajoc se na tipanje: tipalna sposobnost tipáln-ica nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvitih živali za tipanje, vohanje: polž je iztegnil tipalnice tip-álka 1. nav. mn. gibljiv parni organ na glavi nekaterih nižje razvi­tih živali za tipanje, vohanje: raki imajo dva para tipalk .tip-álka 2. elektr. priprava z izolirano konico za merjenje elektricne napetosti: s tipalko se dotakniti obeh polov baterije tip-álo 1. tipalni organ: okušalo in tipalo .tip-álo 2. fiz. priprava, ki merjeno kolicino spreminja v elektricne signale: namestiti tipala v avtomobil, letalo náno-tipálo Nb nanotipala za odkrivanje in diagnosticiranje raka típ-ka gibljiv del pri nekaterih glasbenih instrumentih, na katerega se pritiska, da nastane zvok: pritisniti, spustiti tipko // gibljiv nastavek nekaterih priprav, naprav, ki ob pritisku s prstom omogoca njihovo delovanje: tipke na pisalnem stroju tipk-áti 1. pisati na pisalni stroj: zna tipkati; tipkati besedilo típk-an tipkana stran tipk-álni nanašajoc se na tipkanje: tipkalna priprava / redko tipkalni stroj pisalni stroj tipkáln-ica redko tipkovnica, tastatura: slišati je bilo udarce na tipkalnico típk-anje [1.] glagolnik od tipkati: ukvarjati se s tipkanjem típk-ar kdor poklicno piše na pisalni stroj: zaposlen je bil kot tipkar típkar-ica ženska, ki poklicno piše na pisalni stroj: tipka­rica tipka porocilo; zaposlena je kot tipkarica típkar-ski nanašajoc se na tipkarje ali tipkanje: tipkarski tecaj / tipkarske napake do-típkati 1. koncati tipkanje: tipkarica je dotipkala dopis do-típkati 2. dodatno, zraven natipkati: dotipkaj še dve vrstici dotípk-an BSJ na natisnjenem obrazcu so štiri vrstice dotip­kanih podatkov (Gf) na-típkati napisati na pisalni stroj: natipkati dopis, govor natípk-an tekst še ni natipkan od-típkati [1.] pretipkati, stipkati: vse je sproti odtipkal po-típkati s tipkanjem izpolniti: potipkati list papirja potípk-an vse strani so bile potipkane pre-típkati 1. prepisati na pisalni stroj: pretipkati rokopis pretípk-an SP pretipkan izvod rokopisa (Nb) pretipk-áva-ti prepisovati na pisalni stroj: pretipkavati govor, rokopis pretipkáv-anje glagolnik od pretipkavati: tipkanje in pretipkavanje pretipk-ová-ti pretipkavati: strojepiska pretipkuje okrožnice pretipkov-álec Gf pretipkovalec ni znal razbrati avtor­jeve pisave pretipkoválc-ev I pretipkovalceva napaka pretipkovál-ski Gf pretipkovalski škrat jo je zagodel že dvakrat pretipkov-ánje Nb [glagolnik od pretipkovati:] tipka­ nje in pretipkavanje pre-típkati 2. adm. natipkati cez kaj že natipkanega: pretipkati napacno crko s-típkati napisati na pisalni stroj: stipkati pismo stípk-an stipkan seznam v-típkati [1.] s tipkanjem[1.] vnesti: vtipkati manjkajoco vrstico vtípk-an [1.] vtipkani stavki se shranijo v arhiv (Nb) vtípk-ava-ti [1.] Nb ti casi, ko nismo imeli mobitela, casopis­ne clanke pa smo vtipkavali še na ropotajoce stare stroje vtípkav-anje [1.] Nb poseben programcek omogoca nastavitev izbranih šumnikov, da ni potem težav pri vtipkavanju krajev in drugega za-típkati se pri tipkanju se zmotiti: v naglici se zatipkati zatípk-an SP zatipkana beseda (Nb) zatípkan-ka Nb popravlja zatipkanke in ocitne skla­denjske in slovnicne napake (Gf) zatípk-anje Gf zatipkanje se je zgodilo znani slovenski agenciji – v sporocilu za javnost so clana nadzornega sveta poimenovali Pirh namesto Pirih zatíp<>-ek SNB napaka pri tipkanju: narediti zatipek tipk-o-pís-ř s pisalnim strojem napisano besedilo: listati po tipkopisu // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati tipkopis pred oddajo v tiskarno tipk-áti 2. pritiskati na tipko, tipke: tipkati ukaze v racunalnik tipk-álo 1. stikalo s tipko: pritisniti na tipkalo .tipk-álo2. del naprave, na katerega se pritiska pri oddaji besedila z Morzejevo abecedo: udarjati po tipkalu típk-anje [2.] glagolnik od tipkati: tipkanje na tipkovnici tipk-ôvni BSJ tipkovni glasovalni sistem (Gf) tipkôvn-ica tipke pri pisalnem, stavnem stroju: udarci na tipkovnico od-típkati [2.] [s tipkanjem vnesti; vtipkati] odtipkati kodo PIN (Nb) odtipk-áva-ti Gf odtipkaval je številke na prenosnem telefonu odtípkáv-anje Gf še pred odtipkavanjem številk sem ponesel slušalko k ušesom v-típkati [2.] s tipkanjem[2] vnesti: vtipkati osebno kodo (Nb) vtípk-an [2.] vtipkana koda (Nb) vtipk-áva-ti [2.] Nb uporabnikom ni bilo vec treba vtipka­vati ukazov vtípkáv-anje [2.] Nb z vtipkavanjem številke dolocene funkcije pridemo neposredno do nje do-típati s tipanjem seci do cesa, najti kaj: segel je v žep in dotipal zavojcek dotip-áva-ti BSJ migetalke se dotipavajo k njemu (Gf) iz-típati 1. s tipanjem najti: iztipati kljuc ob-típati 1. s tipanjem ugotoviti, najti: obtipati kljuko, vrata obtip-áva-ti 1. s tipanjem preiskovati: kupci obtipavajo blago o-típati 1. s tipanjem zaznati: v žepu je otipal nekaj trdega // s tipanjem a) ugotoviti, najti: pravocasno je otipala kljuko in ušla b) spoznati: v temi je otipal materin obraz otíp-ř 1. znacilnost snovi, zlasti tkanine, ki se zaznava s tipom, tipanjem: po videzu in otipu so ta vlakna podobna volni .otíp-ř 2. glagolnik od otipati: oceniti kvaliteto blaga z otipom otíp-an SP za odkritje raka na dojki je poleg analize otipane spre­membe bistvena mamografija (Nb) otíp-anje [1.] preiskave za postavitev diagnoze se navadno zacno z otipanjem bolnikovega pulza in poslušanjem srca (Nb) otip-áva-ti 1. s tipanjem zaznavati: skrivaj je v žepu otipaval ban-kovec // s tipanjem poskušati a) ugotoviti, najti: hodil je pocasi in otipaval stopnice z nogo b) spoznati: slepi otrok otipava materin obraz otipavaj-óc [1.] SP njeni mrzli prsti so mi polzeli po obrazu, otipavajoc gube in gubice, po nosu, po laseh so zdrknili otipáv-anje [1.] glagolnik od otipavati: gledanje in otipavanje otíp-en1 nanašajoc se na otip: našteval je slušne, otipne in druge prvine otip-ljív 1. ki se da otipati: otipljiv izrastek na kosti // ekspr. sno­ven, stvaren: poleg otipljivih dobrin so tudi neotipljive otipljív-ost [1.] lastnost, znacilnost otipljivega: otipljivost predmetov, stvari nč-otipljív [1.] ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv nčotipljív-ost lastnost, znacilnost neotipljivega: neotiplji­ vost zraka .otip-ljív 2. ekspr. lahko ugotovljiv, zaznaven: prvi otipljivi rezul­tati, uspehi // prepricljiv, jasen: otipljiv dokaz otipljív-o[1] otipljivo dokazovati, pripovedovati otipljív-o[2] nic otipljivega niso našli otipljív-ost [2.] lastnost, znacilnost otipljivega: ekspr. otipljivost dokazov prepricljivost, jasnost nč-otipljív [2.] ki se ne da otipati: ekspr. neotipljiv dokaz nčotipljív-o resnica je nekaj neotipljivega .o-típati 2. tipajoc se dotakniti cesa na vec mestih: sadja ne bom jedel, ker si vsega otipal otip-áva-ti 2. tipajoc se dotikati cesa na vec mestih: ne otipavaj sadja otipavaj-óc [1.] SP njegova roka je moledovala za milost, otipa­vajoc krušno drobtino (Gf) otipáv-anje [2.] glagolnik od otipavati: otipavanje sadja ni dovoljeno .otip-áva-ti [3.] tipajoc se dotikati koga: ko sta se ustavila, ji je segel pod krilo, jo otipaval, celo legel nanjo (Nb) otipavaj-óc [2.] SP njeni mrzli prsti so mi polzeli po obrazu, otipavajoc gube in gubice, po nosu, po laseh so zdrknili (Gf) otipáv-an SP otipavane zadnjice (Gf) otipáv-anje [3.] glagolnik od otipavati: obsodili so ga zaradi otipavanja štirinajstletnice po-típati 1. dotakniti se cesa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, znacilnosti: potipati blago, papir; b) zaradi ugotavljanja cesa sploh: potipaj, ce je perilo že suho potip-áva-ti redko veckrat potipati: potipavati otroku glavo, ce ima morda vrocino pre-típati 1. tipajoc se dotakniti cesa na vec mestih: sadja ne bom jedel, ker si ga pretipal pretip-áva-ti 1. tipajoc se dotikati cesa na vec mestih: skrbno je pretipaval bankovce za-típati 1. zaznati s tipom: zatipal je nekaj mehkega; .za-típati2. s tipanjem ugotoviti, najti: v podlogi obleke je zatipala denar zatíp-an SP ni nujno, da je vsaka zatipana zatrdlina rak (Gf) zatíp-anje SP zatipanje necesa povsem novega, cesar v prejšnjem ciklusu menstruacije še ni bilo (Gf) za-típati 3. zaceti tipati: odprl je omaro in zatipal po predalih .típ-ati 2. ljubkovalno prijemati koga, navadno žensko: zacel jo je obje­ mati in tipati tipáj-e [2.] tipaje jo prime okoli pasu in jo zelo nalahno stisne k sebi (Nb) tipaj-óc [2.] cutni poljubi, tipajoce roke, nežne besede (Nb) típ-anje [2.] glagolnik od tipati: neprestano pocasno ovijanje, tipanje, rahel stisk in spet znova, nežno raziskovanje, med moje prste in okrog palca in na podlaht in nazaj (Nb) .típ-ati3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: tipati bezgavke tipaj-óc [3.] tipajoc vse nižje, kot da gre zares za hudo bolnega nesrecnika (Gf) típ-anje [3.] glagolnik od tipati: pri tipanju je otipal majhno oteklino tip-ljív [2.] ki se da tipati, otipati: bolnikova povecana jetra so bila tipljiva dva prsta pod spodnjimi rebri o-típati 3. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je otipal trebuh otíp-anje [2.] vec kot polovico obolenj zaznajo bolnice same z otipanjem otip-áva-ti 3. med. preiskovati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik mu je dolgo otipaval želodec otipáv-anje [3.] glagolnik od otipavati: preiskujoce otipavanje bolecega mesta ob-típati 2. med. preiskati organe, tkiva, telesne votline s tipanjem: zdravnik je obtipal bolece mesto pre-típati 1.// s tipanjem preiskati: zdravnik mu je pretipal bolece mesto pretip-áva-ti 1.// s tipanjem preiskovati: zdravnik mu je pretipa-val trebuh pretipáv-anje SP potrpežljivo prenašala podrobno pretipavanje carinice od nog do glave (Nb) .típ-ati 5. ekspr. preiskujoce gledati, ogledovati: pogledi vseh so radovedno tipali ujetnika; z daljnogledom tipati po pobocjih, za stražarjem tipaj-óc [4.] oci je imel bolj tipajoce predse (Nb) típ-anje [4.] glagolnik od tipati: udeležence nocojšnjega slavja cakata torej dve uri tipanja z ocmi típ-en1 nanašajoc se na tip2: tipni organ / dotik, pritisk in drugi tipni obcutki; vidne, slušne in tipne zaznave típ-en2 knjiž. otipljiv: bula je tipna nč-típen Nb odkrivanje še netipnih sprememb v dojkah vóh cut za zaznavanje vonja: voh mu peša voh-ati 1. z vohom zaznavati: vohati vonj po zažganem / vohati svež kruh // biti sposoben zaznavati vonj: šakal voha mrhovino na velike razdalje / nepreh. kljub nahodu še dobro voha voh-álo vohalni organ: pes ima obcutljivo vohalo voh-álni nanašajoc se na vohanje: vohalni organ, živec vóh-anje [1.] glagolnik od vohati: elektrofiziologi raziskujejo, kako vohanje, okušanje in tipanje skupaj medsebojno delujejo (Nb) voh-nj-áti [1.] star. vohati, vohljati: vohnja kot lovski pes iz-vóhati tudi zvóhati 1. zaznati z vohom: pes je izvohal zajca na-vóhati [1.] redko zavohati: navohati smrad o-vóhati 2. zaznati, ugotoviti z vohom: ovohal je duh po acetonu ovóh-ava-ti 2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi za-vóhati 1. z vohom zaznati: zavohati smrad .voh-ati2. s potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadeva-ti si zaznati dolocen vonj: pes je vohal, pa ni nic zavohal; žival voha okrog posode; srna voha po zraku vóh-anje [2.] glagolnik od vohati: ob vohanju pecenke se mu je vzbudi-la želja po jedi voháj-e Nb vohaje sem locil jeklo od železa vohaj-óc: medved je vohajoc obhodil travnik; vohajoci psi voh-álec Nb kdor voha za namene poskusov: ekipa raziskovalcev je zbrala še krvne vzorce »vohalcev«, da bi videla, ce lahko geni razložijo razliko v zaznavanju androsterona vóh-k-ati BSJ vohkal sem njen topli dih (Nb) vohkaj-óc Nb živalci sta se vohkajoc lotili hrane voh-lj-áti 1. s krajšimi potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati dolocen vonj: pes je zacel vohljati okoli nahrbtnika; macek vohlja po kuhinji vohlj-ác [1.] BSJ pes vohljac (Nb) vohljác-ica Nb cebela vohljacica vohljáj-e: žival se je vohljaje približala rešetki vohljaj-óc [1.]: psi so vohljajoc tekli za lisico vohlj-ánje [1.] glagolnik od vohljati: pasje vohljanje o-vohljáti [1.] BSJ kuža ovohlja (I) po-vohljáti [1.] krajši cas vohljati: pes ga je povohljal in se umaknil pre-vohljáti [1.] BSJ z rilcem ga je prevohljal po volnenem kožuhu (Nb) za-vohljáti 1. krajši cas vohljati: pes je dvignil ušesa in zavohljal voh-nj-áti [2.] star. vohati, vohljati: psi so vohnjali po obleki ob-vóhati vohajoc se približati na vec mestih: pes je cloveka samo obvohal obvoh-áva-ti vohajoc se približevati na vec mestih: pes ga je ovohaval o-vóhati 1. vohajoc se približati na vec mestih: pes je pritekel k njemu in ga ovohal ovoh-áva-ti 1. vohajoc se približevati na vec mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom ovoháv-anje [1.] glagolnik od ovohavati: ovohavanje psov po-vóhati krajši cas vohati: pes ga je povohal in tekel dalje pre-vóhati 1. popolnoma, v celoti ovohati: pes je prevohal ves vrt .voh-ati 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: kar naprej voha, pa nic ne izve; vohati okoli sosedove hiše; vohati za ljudmi voh-ác star. vohun: imeti koga za vohaca vóh-anje [3.] Gf vohanje in zasledovanje voh-ávs star. vohun: skriti se policijskim vohavsom voh-lj-áti 2. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljala je, a ni nic izvedela; vohljati okoli hiše; vohljati po mestu vohlj-ác [1.] ekspr. kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do podatkov o delovanju, življenju koga: vohljac ji neprestano sledi vohljá<>-ški nanašajoc se na vohljace: vohljaška nagnjenja / ekspr. vohljaška mreža agentska, vohunska vohljá<>-štvo BSJ domnevno vohljaštvo za ameriško agencijo (Nb) e[-]-vohljác Nb zakon proti e-vohljacem vohlj-ánje glagolnik od vohljati: vohljanje za osumljenci vohljaj-óc Gf vohljajoc novinar vohlj-álnik121 Nb inteligentni zlikovci bodo uporabili že mnoge znane postopke za izmikanje nadzoru paketnih vohljalnikov, ki jim bo tako ostalo vec obdelovalne moci za presejevanje podatkovnih tokov malih zlikovcev vohlj-áv BSJ koga pri vsej tej vohljavi tehnologiji še zanima, kaj imamo shranjeno na telefonu? (I) iz-vohljáti ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem izvedeti: gotovo so izvohljali, kje se skriva o-vohljáti [2.] BSJ ovohljati njive in hoste (Nb) po-vohljáti [2.] Nb povohljati po švedskih nogometnih klubih pre-vohljáti [2.] BSJ prevohljati stanje med tekmeci (Nb) za-vohljáti 2. ekspr. odkriti, ugotoviti: kmalu so zavohljali, o cem se dogovarjata voh-ún kdor si s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadeva priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posreduje tuji osebi, državi: najeti vohuna vohún-cek BSJ incident zaradi nespretnih vohuckov (Nb) 121 Kalk iz angl. sniffer. vohún-iti s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do zaupnih gospodarskih, vojaških podatkov in jih posre­dovati tuji osebi, državi: vohuniti za konkurencno podjetje // ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do podatkov o delovanju, življenju koga: žena vohuni za njim vohúnj-enje glagolnik od vohuniti: obsoditi koga zaradi vohunjenja kiber-vohúnjenje: kibervohunjenje za velikimi korporacijami iz-vohúniti ekspr. s prikritim poizvedovanjem izvedeti: izvohu-nil je, da se pripravlja napad po-vohúniti BSJ od njega želi, naj malce povohuni za svojim profesorjem poezije (Nb) pre-vohúniti BSJ vse ji pregleda in prevohuni, kadar je ni; prevohuniti racunalnik (I) vohún-ski nanašajoc se na vohune: vohunska mreža kiber-vohúnski Nb kibervohunska mreža nč-vohúnski Nb nevohunski nacin próti-vohúnski: ki odkriva in preprecuje delovanje sovražni­kovih vohunov: protivohunska služba prótivohún-stvo dejavnost, ki odkriva in preprecuje delo­ vanje sovražnikovih vohunov: organizirati protivohunstvo é[-]-protivohúnski Nb é-protivohúnski postopek vohún-stvo dejavnost vohunov: obtožiti koga vohunstva vohun-o-krát Nb vohunokrat iz tuje obvešcevalne agencije súper-vohún Nb država je na lov za obtožencem poslala najboljše­ga supervohuna super-vohúnski: supervohunska služba (Gf) iz-vóhati tudi zvóhati 2. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do cesa: povsod sem ga iskal, nazadnje sem ga le izvohal izvoh-áva-ti BSJ zacel je izvohavati clane (I) o-vóhati 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priti do cesa: ovo­ hali so ga in zaprli // s prikritim opazovanjem ugotoviti mnenje, mišljenje drugega: možje so najprej ovohali drug drugega, nato pa zaceli govoriti ovoh-áva-ti 3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem priza­devati si priti do cesa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališce, pa ga niso našli // s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišlje­nje drugega: previdno so se ovohavali ovoháv-anje [2.] glagolnik od ovohavati: nezaupljivo medse­bojno ovohavanje pre-vóhati 2. ekspr. preiskati, pregledati: vso hišo so prevohali, ne da bi bili kaj našli .voh-ati4. ekspr. cutiti, slutiti: vohali so nesreco; vohal je, da se bo zgodilo nekaj hudega / vohati sneg predvidevati, da bo zacelo snežiti vóh-anje [4.] glagolnik od vohati: vohanje nesrece iz-vóhati se tudi z-vóhati se nizko postati prijatelj, sprijateljiti se: kma­lu se je izvohal z vaškimi decki na-vóhati [2.] redko zavohati: navohati nesreco za-vóhati 2. ekspr. zacutiti, zaslutiti: zavohati nevarnost // odkriti, ugotoviti: takoj je zavohala, zakaj nas sosed tako pogosto obiskuje zavóh-lj-ati 2. ekspr. odkriti, ugotoviti: kmalu so zavohljali, o cem se dogovarjata vónj 1. hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi: vonj se širi // znacilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom: navzeti se vonja // obcutek, ki ga povzroca ta znacilnost: ekspr. imam v nosu vonj po smrekovih gozdovih vónj-ati 1. oddajati, dajati prijeten vonj; dišati: cvetje mocno, prijetno vonja // oddajati, dajati vonj sploh: neprijetno, prijetno vonjati vonjaj-óc vrnil se je, vonjajoc po žganju za-vónjati 1. zadišati: vrtnice so zavonjale .vónj-ati3. preh. zaznavati vonj: on ni vonjal smradu, drugi pa so si zati­ skali nosove vonj-álni nanašajoc se na zaznavanje vonja: vonjalni organ, živec // nanašajoc se na oddajanje, dajanje vonja: vonjalne žleze živali vónj-anje [1.] SP nos, ki ni navajen na precizno vonjanje, v paculiju ne bo zacutil nic (Nb) za-vónjati 2. preh. zaznati vonj: zavonjati cvetje zavónj-an SP divja stranišca so bila že od dalec zaznavna oziroma zavonjana (Gf) .vónj-ati4. biti sposoben zaznavati vonj; vohati: ta clovek nenavadno dobro vonja vónj-anje [2.] SP cutne celice na stropu nosne votline pa omogocajo vonjanje (Nb) vonj-ŕv knjiž. prijetno dišec: sveže pokošena trava je vonjava vonj-áva hlapi navadno prijetno dišecih snovi: z vrta, po hiši se širijo vonjave // znacilnost snovi, teles, ki se zaznava z vohom; vonj: kuhati zelišca, da izgubijo vonjave vonjáv-ni nanašajoc se na vonjavo: vonjavna snov vonj-ív knjiž. prijetno dišec: vonjivi cveti vonjív-ost knjiž. lastnost, znacilnost vonjivega: vonjivost cvetja vónj-ski knjiž. nanašajoc se na vonj: vonjske zaznave von<>-ljív knjiž. prijetno dišec: vonljivi cveti vónj 2. redko voh: razvitost vonja; okus, vonj in drugi cuti vónj-ati 5. knjiž. vohati, duhati: pes vonja po smetišcu / vonjati nevarnost, ugodno priliko predvidevati, slutiti vónj-anje [3.] SP vonjanje vrtnice (Nb) o-vónjati Gf po njegovih napotkih so si zbrani morali penino najprej ogledati, jo ovonjati in ji prisluhniti po-vónjati knjiž. poduhati, povohati: povonjati jed, vrtnico povónj-an SP komisija je komaj cakala, da si po vseh ogledanih, povonjanih in okušanih kolobarckih bolj in manj pikantnih salam privošci še kakšen grižljaj orehove potice (Nb) za-vónjati [3.] knjiž. konj je zavonjal gospodarja zavohal 4.4 beSedotvorni SeStavi S pridevniškim izhodišcem srép 1. ki zaradi nepremicnosti, hladnosti vzbuja neprijeten obcutek: imeti srep pogled srep-éti knjiž. srepo gledati: stal je sredi sobe in srepel vanjo srep-čc sedel je na postelji, sovražno srepec predse o-srepéti knjiž. postati srep: pogled mu je nenadoma osrepel za-srepéti knjiž. srepo pogledati: zasrepeti v nasprotnika srép-o tudi srep-ó srepo gledati predse srép-ost in srep-óst lastnost, znacilnost srepega: srepost njenih oci srep-ôta knjiž. srepost: srepota oci srep-o-gléd-ř ekspr. ki srepo gleda: srepogled clovek srep-o-ók-ř knjiž. ki ima srepe oci: srepook starec 4.5 beSedotvorni SeStavi z medmetnim izhodišcem kúkú medm. 2. otr., pri igri izraža opozorilo nase: kuku, tukaj sem kúk-ati2 1. nav. ekspr. gledati, navadno skrivoma, pritajeno: kukati izza drevesa, vogla kukaj-óc [1.] SP nelagodni pogled kukajocega gledalca (Nb) kuk-álni Nb kukalna odprtina kukáln-ik majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno leco; kukalo: pogledati skozi kukalnik kukáln-ica BSJ opazovati skozi kukalnico (Nb) kuk-álo 1. daljnogled z majhno povecavo, navadno za gledališce: gledati, opazovati skozi kukalo // ekspr. daljnogled sploh: cez ramo je imel obešeno kukalo kukál-ce [1.] nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: dama s kukalcem .kuk-álo 2. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno leco: pogledal je skozi kukalo, kdo je zunaj kukál-ce [2.] nav. ekspr. manjšalnica od kukalo: preden odpre vrata, pogleda skozi kukalce kúk-anje2 [1.] glagolnik od kukati2: kukanje izza vogla po-kúkati 1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: poku­kati izza drevesa // pogledati: radoveden pokuka skozi okno .kúk-ati2 2. ekspr. izstopati, biti potisnjen iz svoje okolice; gledati: izpod krila ji kukajo cipke / prvi zvoncki že kukajo iz zemlje kukaj-óc [2.] SP iz snega kukajoci cvetovi (Nb) kúk-anje2 [2.] glagolnik od kukati2: pozabite na kavbojke z nizkim pasom in z njim kukanje golih popkov na svetlo (Nb) po-kúkati 2. ekspr. izstopiti, biti za krajši cas potisnjen iz svoje okoli­ce; pogledati: krilo ji je pokukalo izpod plašca 5 analiza StopenjSkih tvorjenk iz glagolov cUtnega zaznavanja Analiza gradiva sledi prikazu besedotvornih sestavov v 4. poglavju. Najprej so torej analizirani besedotvorni sestavi oz. stopenjske tvorjen­ke iz netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja (poglavje 5.1), znotraj te skupine najprej tisti z izhodišcem v glagolih, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje (5.1.1), nato z izhodišcem v glagolih, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje (5.1.2), v tretji podskupini pa so analizirane stopenjske tvorjenke iz glagolov s konotativnim pomenom (5.1.3), in sicer najprej tiste z izhodišcem v glagolih, katerih prvi pomen je konotativni (5.1.3.1) in nato katerih neprvi pomen je konotativni (5.1.3.2).122 Sledi obravnava stopenjskih tvorjenk iz tvorjenih glagolov cutnega zaznavanja (poglavje 5.2), in sicer s samostalniškim (5.2.1), pri­devniškim (5.2.2) in medmetnim (5.2.3) besedotvornim izhodišcem. V skupinah besedotvornih sestavov, pri katerih je glagol cutnega za­znavanja v izhodišcu, nadaljnja analiza zajema besedotvorne sestave v ce­loti, torej vse stopenjske tvorjenke v njih, v vseh drugih primerih pa so v obravnavo zajete le stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja, ki pa so torej že same prvo-, drugo- ali celo tretjestopenjske tvorjenke (npr. kukati, poslušati itd.). Na to je znotraj posameznih preglednic opozorjeno z zvezdicami (*)123 oz. oglatimi oklepaji (pri navedbi števila tvorjenk), pri gra-ficnem prikazu pa je tudi v tej drugi skupini prikazan celoten besedotvorni sestav, pri cemer je jasno razvidna delitev med stopenjskimi tvorjenkami 122 V cetrtem poglavju so vsi besedotvorni sestavi, ki imajo v besedotvornem izho­ dišcu netvorjeni glagol (ne glede, ali gre za prvi/neprvi oz. konotativni/nekono­ tativni pomen glagola) združeni v enem poglavju. Taka odlocitev je bil sprejeta zaradi vecje preglednosti in lažjega iskanja posameznih besedotvornih sestavov, ki so tako zbrani skupaj in razvršceni abecedno glede na besedotvorno izhodišce. 123 Zvezdica za številko stopnje (npr. 1*) v preglednicah pomeni, da gre za prvo­ stopenjski glagol cutnega zaznavanja, ki je izhodišce za nadaljnje stopenjske tvorjenke, zajete v obravnavo. iz glagolov cutnega zaznavanja in stopenjskimi tvorjenkami iz (pomenov) glagolov, ki ne izražajo zaznavanja (del sivo obarvanih shem). Znotraj poglavja je najprej prikazano število tvorjenk po posamez­nih besedotvornih sestavih, sledi prikaz tvorjenk glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam, število tvorjenk glede na stopnjo tvorje­nosti, prikaz deleža posameznih besednih vrst po stopnjah tvorjenosti, prikaz tvorbenih modelov glede na stopnjo tvorjenosti, obremenitev tvorbenih modelov, sledita prikaz strukture podsestavov/podsestava in graficni prikaz celotnega besedotvornega sestava.124 Iz slednjega je sama struktura stopenjskih tvorjenk tudi najbolj razvidna. V graficnem prikazu smeri crt ponazarjajo tvorbo tvorjenk dolocene besedne vrste: . – glagol, . – samostalnik, . – pridevnik, . – prislov. Debelina oz. oblika crt nakazuje številcnost tvorjenk prikazanega besedotvornega modela: visoko produktivnost (vec kot 51 tvorjenk), srednjo produktiv­nost (od 21 do 50 tvorjenk), nizko produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) oz. sporadicno produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk).125 Analizo besedotvornih sestavov posameznih skupin glagolov za­kljucujejo podpoglavja z obravnavo besedotvornih nizov, in sicer z vi-dika besedotvornih vrst in pomena (tako besedotvornega kot slovar­skega), kar predstavlja tudi problemsko jedro raziskave. Pri pomenski analizi besedotvornih nizov je pozornost namenjena predvsem tistim besedotvornim nizom, ki s svojo pogostostjo kažejo na sistemskost, vendarle pa ravno sporadicne pojavitve izkazujejo oz. napovedujejo nove besedotvorne pojave. Zato se v pomenski analizi posvecamo tudi sicer nepogostim, vendar zelo zanimivim pojavom.126 124 Tvorbene postopke je graficno prikazoval že Šaumjan, v pricujoci monografiji pa se pri graficni predstavitvi zgledujem po graficnih prikazih M. Berend v clanku Ak­ tywnosc slowotwórcza czasowników ruchu in A. Matyka v Aktywnosc slowotwórcza przyimków przestrzennych oz. po graficnih prikazih drugih poljskih avtorjev, ki se ukvarjajo s stopenjskim besedotvorjem, npr. M. Skarzynski v monografiji Liczeb­ niki w slowotwórstwie wspólczesnej polszczyzny (Studium gniazd slowotwórczych). 125 Besedotvorno produktivnost je v štiri razrede prva razdelila H. Jadacka v mo- nografiji Rzeczownik polski jako baza derywacyjna iz leta 1995. 126 Ob tem gre omeniti, da so v naboru stopenjskih sestavov (poglavje 4) prika­ zani tudi besedotvorni sestavi, pri katerih besedotvorno izhodišce izraža za 5.1 StopenjSke tvorjenke iz netvorjenih glagolov cUtnega zaznavanja v izhodišcU 5.1.1 Stopenjske tvorjenke iz netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje Stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje, je med vsemi obravnavanimi stopenjskimi tvorjen­kami iz razlicnih skupin glagolov cutnega zaznavanja (pricakovano) dalec najvec, in sicer skoraj polovica (486 oz. 49,8 %). V tej skupini je obravnavnih 9 besedotvornih sestavov, povprecni delež stopenjskih tvorjenk na besedotvorni sestav je 54, kar je najvec med vsemi obrav­navanimi skupinami glagola cutnega zaznavanja (povprecni delež vseh obravnavanih tvorjenk na besedotvorni sestav je 19,7). V konkretnem primeru ne gre spregledati dejstva, da najvecji delež stopenjskih tvor­jenk (85-odstotni) prispevata le dva glagola, in sicer gledati in videti, prvi s 319 stopenjskimi tvorjenkami, drugi z 96 tvorjenkami. Bese­dotvorni sestav gledati je s tem številom stopenjskih tvorjenk tudi be-sedotvorno najproduktivnejši sestav izmed vseh 46 sestavov, zajetih v obravnavo – razlog je v tem, da je glagol gledati s svojo vrstnopomensko dolocenostjo slovarske uvršcevalne pomenske sestavine primitiv (prim. Žele 2012: 130, 137, 195). Vsi drugi besedotvorni sestavi v tej skupini zajemajo manj kot 25 stopenjskih tvorjenk. Najvec stopenjskih tvor­jenk prispevata osnovna glagola, ki izražata zaznavanja z vidom, kar ni­kakor ni presenetljivo. Glagolov, ki izražajo zaznavanje z vidom, je med vsemi glagoli cutnega zaznavanja tudi sicer najvec: kar 30 besedotvor­nih sestavov, torej pomenov glagolov, se nanaša na zaznavanje z vidom, dva na zaznavanja z vidom ali sluhom, pet na zaznavanje z vohom, trije na zaznavanje s tipom, dva s sluhom in eden z okusom; v obravnavo pa so vkljuceni tudi štirje pomeni glagolov, ki so nekoliko splošnejši – imajo pomen ‘zaznavati kaj (na splošno)’ oz. je vrsta cuta razvidna glagole cutnega zaznavanja tipicen pomenski prehod v polje mentalne per-cepcije. Ti v pomensko analizo niso bili zajeti. iz sobesedila.127 Ne preseneca niti dejstvo, da so v primerjavi z glagoli, ki so pomensko konkretnejši (‘nepremicno/topo/odsotno itd. gledati’), besedotvorno produktivnejši glagoli, ki so pomensko splošnejši, npr. gledati, videti, slišati (‘zaznavati kaj s cutom’). bolšcáti ‘nepremicno, topo gledati’ 6 búljiti ‘nepremicno gledati’ 9 ceméti 1.// ‘nepremicno, duševno odsotno gledati’ 1 glédati 1. ‘upirati, usmerjati pogled kam’ 319 oprézati 1. ‘gledati kaj z dolocenim namenom, navadno 17 skrivoma, pritajeno’ slíšati 1. ‘s sluhom zaznavati’ 25 strméti 1. ‘gledati, navadno nepremicno’ 10 vídeti 1. ‘z vidom zaznavati’ // nepreh. ‘biti sposoben z 96 vidom zaznavati’ ždéti 1.// ‘nepremicno, duševno odsotno gledati’ 3 Preglednica 1: Število tvorjenk po posameznih besedotvornih sestavih 5.1.1.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Med vsemi stopenjskimi tvorjenkami je najvec samostalnikov, in sicer skoraj polovica (226 oz. 46,5 %), pridevnikov je tretjina (168 oz. 34,6 %), glagolov in prislovov pa je izrazito manj – glagolov je 64 (13,4 %) in prislovov 28 (5,8 %). Zanimivo je, da so ti deleži stopenjskih tvorjenk glede na besednovrstno katergorijo zelo primerljivi z deleži posameznih besednih vrst v jeziku nasploh: samostalnikov je 53,1 %, pridevnikov 26,2 %, glagolov 16,3 % in prislovov 4,3 %.128 Stopenjske tvorjenke so torej v tej skupini besednovrstno uravnotežene na enak nacin kot nasploh leksemi v jeziku. 127 V obravnavo sicer nista bila vkljucena glagola, ki bi ju lahko oznacili za neke vrste pomenska primitiva: zaznavati in cutiti. 128 Podatki se nanašajo na SSKJ 2. Preglednica 2: Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam 5.1.1.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti Najvec stopenjskih tvorjenk je drugostopenjskih, in sicer vec kot tretjina (165 oz. 34,2 %), sledijo tretjestopenjske (138 oz. 28,2 %) in nato prvo­stopenjske (122 oz. 25,1). Cetrtostopenjskih tvorjenk je 51, tj. 10,5 %, petostopenjskih pa 10 oz. 2,1 %. Peta stopnja tvorjenosti je v tej skupini glagolov cutnega zaznavanja tudi najvišja. Pri petostopenjskih tvorjenkah gre za strukturno zelo razlicne tvorjenke, ki pa so vse del besedotvornega sestava gledati 1.: samostalniki spogledljivec, spogledljivka, spogledljivost in razglednicarstvo, pridevniki razglednicarjev, razglednicarski, pregledoval­niški, fotorazglednicni ter prislova spogledljivo in razgledniško. Visok odstotek drugostopenjskih tvorjenk je razložljiv z visoko družljivostjo glagolov s predponskimi obrazili, predvsem seveda glagola gledati, ki je družljiv s predponskimi obrazili do-, iz-, na-, o-, po-, pre-, raz-, spre-, u-, za-, z-. Preglednica 3: Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti 5.1.1.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti Med prvostopenjskimi tvorjenkami je najvec pridevnikov, in sicer 37,7 %, s 30,3-odstotnim deležem pa sledijo glagoli in samostalniki. Prvostopenjska prislova sta le dva. Med drugostopenjskimi tvorjenki je najvec samostalnikov (42,4 %), sledijo pridevniki (38,2 %), glagoli (13,3 %) in prislovi, ki jih je 10, tj. 6 %. Med tretjestopenjskimi tvor­jenkami izrazito prevladujejo samostalniki, ki jih je 59,4 %, pridev­niki imajo 28,2-odstotni delež, prislovov je 12 oz. 8,7 % – tudi sicer je najvec prislovov tretjetjestopenjskih. Tudi med cetrtostopenjskimi tvorjenkami je najvec samostalnikov, in sicer skoraj dve tretjini (64,7 %), sledijo pridevniki – 31,4 %, prislova sta dva (3,9 %). Med petosto­penjskimi tvorjenkami je enako število samostalnikov in pridevnikov (štirje), poleg tega pa najdemo tudi dva petostopenjska prislova. Glagol 37 22 5 0 0 0 64 Samostalnik 37 70 82 33 4 0 226 Pridevnik 46 63 39 16 4 0 168 Prislov 2 10 12 2 2 0 28 Skupaj 122 165 138 51 10 0 Preglednica 4: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.1.1.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti Spomnimo, da je tvorbeni model simbolni prikaz vsake tvorjenke, iz katere je razvidna njena struktura; iz njega sta namrec razvidna število tvorbenih procesov, ki so pripeljali do nastanka konkretne tvorjenke (s tem je razvidna stopnja tvorjenosti), in »zgodovina« tvorjenke v smislu pripadnosti besednovrstnim kategorijam vseh vmesnih tvorjenk, ki so bil potrebne za nastanek konkretne tvorjenke. V skupini stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje, najdemo 81 tvorbenih modelov, med prvostopenjskimi tvorjenkami jih najdemo 11, med drugostopenjskimi 22, tretjestopenjskimi 26, cetrtostopenjski-mi 15 in med petostopenjskimi sedem. Najvecjo strukturno raznoli­kost torej izkazujejo tvorjenke tretje stopnje. Presenetljivo – glede na druge skupine stopenjskih tvorjenk – je predvsem visoko število tvor­benih modelov na prvi stopnji tvorbe, kar lahko pojasnimo z visoko pojavnostjo zloženk, ki so strukturno precej razlicne, prevladujejo pa predvsem zloženke tipa daljnogled – tvorbeni model V(+Adv),S; zvez­dogled – tvorbeni model V(+S),S; vsevid – tvorbeni model V(+Pn),S; daljnogledni – tvorbeni model V(+Adv),Ad; poleg tega pa med prvosto­penjskimi tvorjenkami najdemo tako glagole, samostalnike, pridevnike kot tudi prislove. Preglednica 5: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.1.1.5 Obremenitev tvorbenih modelov Produktivnost tvorbenih modelov lahko (po zgledu H. Jadacke v clanku Rzeczownik polski jako baza derywacyjna) glede na število tvorjenk, ki jih ima posamezni model, razdelimo v štiri razlicne razrede, in sicer na modele z visoko produktivnostjo (nad 51 tvorjenk), srednjo (med 21 in 50 tvorjenk), nizko (med 6 in 20) ter sporadicno (med 1 in 5 tvorjenk). Med 81 tvorbenimi modeli v tej skupini jih je sedem med njimi srednje produktivnih, nizko produktivnih je 15 modelov, velika vecina (73 %) pa torej izkazuje sporadicno produktivnost, pri cemer ima kar 38 tvorbenih modelov zgolj po eno tvorjenko. Najproduktivnejši tvorbeni model je V,V,S – gre predvsem za sa­mostalnike, tvorjene iz glagolov s predponskimi obrazili (izbuljenje, oprezovanje, preslišanje, dogled, izgled, ogled, pogled, pregled, razgled, spregled, zgled).129 Tvorjenk s tem tvorbenim modelom je 40. Zanimi­vo je, da omenjeni model v drugih skupinah stopenjskih tvorjenk ne sodi med najproduktivnejše, izjema je skupina stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih glagolov, pri katerih neprvi pomen izraža cutno zazna­vanje, z devetimi pojavitvami. Drugi najpogostejši je model V,V,Ad z 39 pojavitvami. Znacilen je za pridevniške tvorjenke iz glagolov s predponskimi obrazili: izbuljen, zabuljen, dogleden, pregleden, zgle­ 129 Pri navajanju zgledov za posamezni tvorbeni model je opušceno navajanje šte­ vilskih oznak pomenov, kar velja za vsa podpoglavja v 5. poglavju, ki obravna­ vajo pogostnost tvorbenih modelov. den, ogledni, razgledni, izgledajoc, pogledan, pregledan, ugledan, za­gledan, preslišan, spregledljiv. Model sodi med najpogostejše tvorbene modele v vseh skupinah stopenjskih tvorjenk.130 Tudi model V,V je med najproduktivnejšimi v vseh skupinah stopenjskih tvorjenk (gre za glagole s predponskimi obrazili), v tej skupini je na listi najpogo­stejših modelov na tretjem mestu s 37 tvorjenkami. S 34 tvorjenkami mu sledi model V,V,Ad,S (gre predvsem za samostalnike na -ost: iz­buljenost, doglednost, preglednost, zglednost, zastrmenost, vendar tudi: oglednik, oglednica, preglednica, razglednica, uglednež itd.), ki je med najpogostejšimi tudi v skupini stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje, in skupini tvorjenk iz netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen je konotativni. Na petem mestu je model V,S (predvsem glagolniki na -anje/-enje: bolšanje, buljenje, gledanje, oprezanje, slišanje, strmenje, videnje, žde­nje; in pa tvorjenke tipa: gledalec, gledalka, gledališce, oprezuh itd.), ki sodi med najproduktivneše tudi v drugih skupinah stopenjskih tvor­jenk. Model V,V,V,S ima 22 pojavitev in je znacilen za samostalniške tvorjenke iz tvorjenih nedovršnih glagolov, ki so nastali iz glagolov s predponskimi obrazili: glagolniki zgledovanje, pregledovanje, spogledo­vanje, in tvorjenke tipa ogledovalec, ogledovalka, pregledovalec, vpogled itd. Omenjeni model je najpogostejši v skupini stopenjskih tvorjenk iz tvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje; po-leg tega pa so tvorjenke tega tipa med najpogostejšimi tudi v skupini stopenjih tvorjenk iz tvorjenih glagolov s samostalniškim izhodišcem, s tem da jih v tem primeru oznacujemo s S,V,V,V,S. 21 tvorjenk ima model V,V,V, gre za nedovršnike, tvorjene iz glagolov s predponski-mi obrazili: pogledovati, pregledovati, presliševati, pogledavati; ali pa za tvorjenke s sestavljenimi predponskimi obrazili oz. glagole, ki so dvakrat prefigirani: primer vpogledati. Tudi ta model seveda sodi med najproduktivnejše v vseh skupinah stopenjskih tvorjenk. Med najpro­ 130 Pridevniške tvorjenke iz glagolov s predponskimi obrazili sodijo med struk­turno najpogostejše tudi v skupini stopenjskih tvorjenk iz tvorjenih glagolov cutnega zaznavanja s samostalniškim izhodišcem, s tem da imajo ti model S,V,V,Ad. duktivnejšimi v vseh skupinah je tudi model V,Ad, ki je v tej skupini osmi najpogostejši tvorbeni model, zanj pa so znacilni deležniki: bol­šcec, buljec, slišec, strmec, videc. Deseterico najproduktivnejših tvor­benih modelov zakljucujeta modela V(+Adv),Ad z 19 tvorjenkami in V,V,Ad(+P),Ad s 17 tvorjenkami. Prvi se pojavlja le v tej skupini sto­penjskih tvorjenk, gre pa za zloženke tipa: daljnogledni, drobnogledni, križemgled, bistroviden, jasnoviden, slaboviden, tankoviden. Drugega najdemo tudi med najpogostejšimi v drugih skupinah stopenjskih tvorjenk, tak model pa imajo tvorjenke tipa: nepreslišan, nedogleden, nepregledan, neugleden. V,V,S 40 8,2 % V,V,Ad 39 8 % V,V 37 7,6 % V,V,Ad,S 34 7 % V,S 28 5,8 % V,V,V,S 22 4,5 % V,V,V 21 4,3 % V,Ad 19 3,9 % V(+Adv),Ad 19 3,9 % V,V,Ad(+P),Ad 17 3,5 % V,V,V,Ad 13 2,7 % V,V,Ad,S,Ad 13 2,7 % V,Ad,S 12 2,5 % V,Ad(+P),Ad 12 2,5 % V(+Adv),Ad,S 11 2,3 % V,V,Ad(+P),Ad,S 10 2,1 % V,S,Ad 9 1,9 % V,Ad(+P),Ad,S 8 1,7 % V(+Adv),S 7 1,4 % V,Ad,Adv 6 1,2 % V,V,V,Ad,S 6 1,2 % V,V,Ad,S(+Ad),S 6 1,2 % V,V,S,S 5 1 % V,V,Ad,Adv 5 1 % V(+S),Ad 4 0,8 % V,V,V,V 4 0,8 % V,Ad(+P),Ad,Adv 4 0,8 % V,V,S(+P),S 3 0,6 % V,V,S(+Pr),S 3 0,6 % V,V,S(+S),S 3 0,6 % V,V,Ad,S,S 3 0,6 % V,V,V,V,Ad,S 3 0,6 % V,Adv 2 0,4 % V(+Ad),Ad 2 0,4 % V(+S),S 2 0,4 % V(+Pn),Ad 2 0,4 % V,S,S 2 0,4 % V,V,S,Ad 2 0,4 % V,V,S(+Adv),S 2 0,4 % V,V,Ad(+Ad),Ad 2 0,4 % V,V,V,V,S 2 0,4 % V,V,V,V,Ad 2 0,4 % V,V,Ad,S,S,Ad 2 0,4 % V(+Pn),S 1 0,2 % V,S,V 1 0,2 % V,V,Adv 1 0,2 % V,S(+P),S 1 0,2 % V(+Adv),S,S 1 0,2 % V(+Ad),Ad,S 1 0,2 % V(+Pn),Ad,S 1 0,2 % V,V(+Pn),Ad 1 0,2 % V,V(+Ad),Ad 1 0,2 % V,S(+Pr),Adv 1 0,2 % V,Ad(+Pn),S 1 0,2 % V(+Adv),Ad,Adv 1 0,2 % V,Ad(+Pr),Ad 1 0,2 % V,Adv(+P),Adv 1 0,2 % V,S,V,S 1 0,2 % V,V,V,Adv 1 0,2 % V,V,V(+Pn),V 1 0,2 % V,S,V,Ad 1 0,2 % V,S,Ad,S 1 0,2 % V,Ad,S,Ad 1 0,2 % V,V,V,S,Ad 1 0,2 % V,V(+Pn),Ad,Adv 1 0,2 % V,Ad(+Pr),Ad,Adv 1 0,2 % V,S(+Pr),Adv,Ad 1 0,2 % V,V,Ad(+Pn),Ad 1 0,2 % V,V,Ad(+Pr),Ad 1 0,2 % V,V,Ad,S(+P),S 1 0,2 % V,V,Ad,S,S,S 1 0,2 % V,V,V,Ad,S,Ad 1 0,2 % V,V,V,V,Ad,Adv 1 0,2 % V,V,Ad,S,Ad,Adv 1 0,2 % V,V,V(+Pn),V,S 1 0,2 % V,V,Ad,S(+Pr+Pn),S 1 0,2 % V,V,Ad,S(+Ad),S,Ad 1 0,2 % V,S(+Pr),Adv,Ad,Adv 1 0,2 % V,V,Ad(+Pn),Ad,S 1 0,2 % V,V,Ad(+Pr),Ad,S 1 0,2 % V,V,Ad(+P),Ad,Adv 1 0,2 % Preglednica 6: Obremenitev tvorbenih modelov 5.1.1.6 Struktura besedotvornih sestavov Strukturo besedotvornih sestavov lahko prikažemo tudi s stopenjsko raz­vrstitvijo tvorbenih modelov, kot je prikazano v nadaljevanju (v oklepajih je navedeno število tvorjenk s konkretnim tvorbenim modelom). V,V (37) V,V,V (21) V,V,V,V (4) V,V,V,V,S (2) V,V,V,V,Ad (2) V,V,V,V,Ad,S (3) V,V,V,V,Ad,Adv (1) V,V,V(+Pn),V (1) V,V,V(+Pn),V,S (1) V,V,V,S (22) V,V,V,S,Ad (1) V,V,V,Ad (13) V,V,V,Ad,S (6) V,V,V,Ad,S,Ad (1) V,V,V,Adv (1) V,V,S (40) V,V,S,S (5) V,V,S(+S),S (3) V,V,S(+Pr),S (3) V,V,S(+P),S (3) V,V,S(+Adv),S (2) V,V,S,Ad (2) V,V,Ad (39) V,V,Ad,S (34) V,V,Ad,S,S (3) V,V,Ad,S,S,S (1) V,V,Ad,S,S,Ad (2) V,V,Ad,S(+Ad),S (6) V,V,Ad,S(+Ad),S,Ad (1) V,V,Ad,S(+Pr+Pn),S (1) V,V,Ad,S(+P),S (1) V,V,Ad,S,Ad (13) V,V,Ad,S,Ad,Adv (1) V,V,Ad(+P),Ad (17) V,V,Ad(+P),Ad,S (10) V,V,Ad(+P),Ad,Adv (1) V,V,Ad(+Ad),Ad (2) V,V,Ad(+Pr),Ad (1) V,V,Ad(+Pr),Ad,S (1) V,V,Ad(+Pn),Ad (1) V,V,Ad(+Pn),Ad,S (1) V,V,Ad,Adv (5) V,V(+Pn),Ad (1) V,V(+Pn),Ad,Adv (1) V,V(+Ad),Ad (1) V,V,Adv (1) V,S (28) V,S,V (1) V,S,V,S (1) V,S,V,Ad (1) V,S,S (2) V,S(+P),S (1) V,S,Ad (9) V,S,Ad,S (1) V,S(+Pr),Adv (1) V,S(+Pr),Adv,Ad (1) V,S(+Pr),Adv,Ad,Adv (1) V,Ad (19) V,Ad,S (12) V,Ad,S,Ad (1) V,Ad(+Pn),S (1) V,Ad(+P),Ad (12) V,Ad(+P),Ad,S (8) V,Ad(+P),Ad,Adv (4) V,Ad(+Pr),Ad (1) V,Ad(+Pr),Ad,Adv (1) V,Ad,Adv (6) V,Adv (2) V,Adv(+P),Adv (1) V(+Adv),Ad (19) V(+Adv),Ad,S (11) V(+Adv),Ad,Adv (1) V(+Adv),S (7) V(+Adv),S,S (1) V(+Ad),Ad (2) V(+Ad),Ad,S (1) V(+S),Ad (4) V(+S),S (2) V(+Pn),S (1) V(+Pn),Ad (2) V(+Pn),Ad,S (1) V Slika 6: Graficna predstavitev besedotvornih sestavov z izhodišcem v netvorjenih glagolih, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje. Pri graficni predstavitvi so uporabljene oznake 1–3, 1a–1e, 2a, 2b, 3a, 3b, ki so namenjene vecji preglednosti pri obravnavi besedotvornih nizov z vidika besedotvornih vrst in pomena v na­slednjem podpoglavju. V njem so najprej obravnavane tvorjenke z besedotvornim modelom V,V – oznaka 1, v nadaljevanju pa tvorjenke z besedotvornimi modeli V,V,V,V,S, V,V,V,V,Ad, V,V,V,V,Ad,S in V,V,V,V,Ad,Adv, ki so na grafu oznalceni z 1a, 1b, 1c, 1d itd. Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 5.1.1.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) V . V Netvorjeni glagoli, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje, na prvi stopnji v veliki vecini motivira sestavljenke.131 Slednje tudi sicer pred­stavljajo najštevilcnejše glagolske tvorjenke (Vidovic Muha 1985: 53; 1988: 21). Glagoli s predponskimi obrazili sodijo v skupino glagolskih sestavljenk, te pa v modifikacijske tvorjenke (Vidovic Muha 1993: 161). Konkretne sestavljenke iz te skupine tvorimo s predponskimi obrazili: do-, iz-, na-, o-, po-, pre-, raz-, spre-, u-, za-, z-. Med prvostopenjskimi glagolskami tvorjenkami nademo tudi dve, ki sta modifikacijski izpe­ljanki: gled-k-ati in oprez-ova-ti. V vseh besedotvornih sestavih te sku-pine najdemo sestavljenke, najvec pa seveda v besedotvornem sestavu gledati 1., izjema je besedotvorni sestav oprezati 1., v katerem glagolov s predponskimi obrazili ni. Glede na to, da so omenjena predponska obrazila dodajana na nedovršniško glagolsko podstavo, se pri tvorjenki spremeni vidskost. Vse te sestavljenke so seveda tudi osnova za nadalj­njo tvorbo: med njimi so besedotvorno najbolj produktivni glagoli s predponskimi obrazili pre-(55 stopenjskih tvorjenk), raz- (46 stopenj­skih tvorjenk), po- (37 stopenjskih tvorjenk), o- (30 stopenjskih tvor­jenk) in spre-(24 stopenjskih tvorjenk); pri cemer se zadnje štiri vežejo le z glagolom gledati. Velikemu številu glagolov se z dodajanjem predpon spremeni vidskost, vendar pa vseeno glavna funkcija prefiksacije ni perfekti­ranje nedovršnega izhodišcnega glagola, ampak tvorjenje glagolov z novimi pomenskimi odtenki, tvorjenje novih vrst glagolskega dejanja. Med temi pomenskimi skupinami razlicnih vrst glagolskega dejanja so tudi takšne, katerih pomen je zelo blizu splošnemu pomenu do-vršnosti – takšna vrsta glagolskega dejanja je ta, ki pomeni, da se je dejanje, ki ga izraža izhodišcni glagol, dovršilo (sejati – posejati, jesti – pojesti, siveti – posiveti).132 (Derganc 1986: 13) Na tem mestu 131 Besedotvorne vrste so povzete po A. Vidovic Muha (1988, 2011: 65–82). 132 A. Bajec omenjene primere vidi kot ciste vidske pare. Podobnega mnenja so tudi nekateri tuji, predvsem ruski in poljski jezikoslovci, ki v primeru saditi – posa­ velja omeniti tudi, da se pomenski ucinki predponske tvorbe kažejo v spremenjenem, navadno ožje zamejenem pomenu (prim. Stramljic Breznik 2002: 401). Sestavljenke imajo v svoji skladenjski podstavi glagol s predložnim prostim morfemom, razen v primeru, ko ti glagoli izražajo samo faz­nost dejanja (Vidovic Muha 1993: 161). Glede na pomen predponskega obrazila sestavljenke torej locimo na dva tipa (Vidovic Muha 1985: 54; 1988: 21–23), in sicer na: • tip A – ko je predpona pretvorba enega od faznih izrazov zacetnosti, koncnosti, trenutnosti (v primeru izražanja samo faznosti glagol­skega dejanja)133 – in • tip B – ko je predpona nastala iz prislova (v primeru izražanja drugih pomenov, zlasti pa krajevnosti, casovnosti in kolicinskosti (Vidovic Muha 1993: 162)). diti vidijo le razliko v vidu, ne pa tudi pomenske razlike. Tovrstno mišljenje se tudi v teh jezikoslovnih krogih spreminja. Tako npr. na Poljskem šele v zadnjem desetletju, mdr. pod mentorstvom prof. dr. H. Jadacke, nastajajo doktorske di­sertacije, ki v glagolih s predponskimi obrazili vidijo izraženo rezultativno vrsto glagolskega dejanja. Dokaz, kako vseprisotno je »starejše« razumevanje, so tudi številni slovarji, ki v geselskih clankih dolocenega tipa nedovršnih glagolov upo­rabnika zgolj usmerijo k dovršnemu glagolu iz »vidskega para«. 133 »Zgradbo skladenjske podstave glagolov, ki izražajo samo faznost glagolskega dejanja, lahko zapišemo SPo . [F] Glag, pri cemer je F (faznost) . zace­tnost (z), koncnost (k), trenutnost (t). Faznost je v bistvu casovnoprislovna in jo lahko zapišemo do konca/v koncu .koncati, od zacetka/v zacetku .zaceti, v trenutku (v bistvu enkrat).« (Vidovic Muha 1985: 54) Za ilustracijo dodajmo nekaj primerov (iz istega vira): zacetnost: zbati se . [zaceti] bati se; zaljubiti, zapeti, zajokati, spregledati; – koncnost: zrasti . [koncati] rasti; znižati, oprati, ozdraviti, umiriti; – trenutnost: ukrasti . [trenutno/enkrat] krasti; ukazati, ustrašiti, užgati. Morda gre ob tem dodati, da »[c]asovni pomen predpon ni posebno pogost« (Hajnšek Holz 1978: 44). V obravnavnem gradivu najdemo tako primere za tip A kot tudi za tip B. Faznost izražajo naslednji primeri: • F . z: zabolšcati . SPo: [zaceti] bolšcati; enako tudi: zabuljiti, zaslišati, zastrmeti se, zaždeti, zagledati, spregledati. V zvezi s sled-njim velja dodati, da glagole s predponskimi obrazili tvorimo ve-cinoma iz glagolov brez predponskega obrazila, lahko pa tudi iz že prefigiranih glagolov (Derganc 1986: 12), in v primeru spregledati gre za tak primer (s-pre-gledati).134 Ce se osredotocimo na slovarski pomen, ugotovimo, da tako pri tvorjenki zabolšcati kot zabuljiti najdemo kot UPS glagol zagledati (pri netvorjenih bolšcati in buljiti je UPS ‘gledati’). Slovarski razlagi pa izkazujeta razliko v RPS – pri zabolšcati ‘nepremicno’ in ‘topo’, pri zabuljiti le ‘nepremicno’, kar pa je ustrezno izraženo tudi že v slovarski razlagi netvorjenih bolšcati, buljiti. Enako situacijo glede UPS najdemo tudi pri parih srmeti 1. in zaždeti ter strmeti 1. in zastrmeti. Podobno je tudi pri paru slišati – zaslišati (UPS netvorjenke je ‘zaznavati’ . UPS tvorjenke ‘zaznati’). • F . k: dogledati . SPo: gledati [do (necesa)] – v tem primeru bi lahko rekli, da koncnost pomeni izpolnitev cilja; podobno je pri glagolu ogledati (si) . SPo: gledati [do konca] in doslišati.135 V primeru glagola nagledati se bi lahko govorili o metonimicnem pomenskem premiku predponskih obrazil (prim. Vidovic Muha 2011: 75); predponsko obrazilo na- ne pomeni ‘gor’, ampak ima pomen ‘dovolj’, izraža torej polno mero, slovarski pomen glagola bi bil torej ‘gledati dovolj’, ki je v slovarski razlagi ubeseden na naslednji nacin: ‘zadovoljiti svojo potrebo, željo po gledanju, ogledovanju’. Ob tem velja dodati, da imajo glagoli s predponskimi obrazili v zvezi s se pomen, da je dejanje doseglo polno mero ali tudi preveliko mero. Veliko takih primerov je 134 Znotraj besedotvornih sestavov je glagol spregledati obravnavan kot neposred­na tvorjenka iz gledati in ne iz pregledati (spre- je torej kljub ocitni dvodelnosti samostojno predponsko obrazilo) (prim. SS 2000: 220). 135 Glagol doslišati najdemo le v BSJ-ju oz. korpusnem gradivu. Ob uslovarjenju glagola bi le-ta v slovarskem prirocniku moral imeti kvalifikator zastar. Ima pa enak pomen kot glagol zaslišati. ekspresivnih.136 A. Vidovic Muha ob primerih sestavljenih glagolov s predponskim obrazilom na- dodaja, da bi si prosti morfem se morda lahko razlagali tako, »kot da vršilec z dejanjem prizadeva sebe – na vrh, na konec svoje (casovne) meje« (1993: 169). Koncnost oz. dovrši­tev dejanja izkazuje tudi pomen predponskega obrazila u- v ugledati. Poleg faznosti naslednji glagoli izražajo tudi prislovni pomen: • izbuljiti . SPo: buljiti [iz]; iz- ima pomen ‘ven/navzven’ – v slovar­skem pomenu tvorjenke se to kaže v RPS ‘potisniti zrklo navzven’. • izgledati . SPo: gledati [iz]; iz- ima pomen ‘na površini, zunaj’; enako velja tudi za variantno predponsko obrazilo z-. Slovarski po-men izgledati ‘delati videz’ se namrec nanaša na zunanjo podobo, na površino. V slovarju je pomen oznacen s kvalifikatorjem pogovorno, kar s stališca sodobnega jezika ni vec ustrezno. • pogledati . SPo: gledati [po]; po- ima pomen ‘zgoraj’; pri cemer pa je tudi izrazito izražanje faznosti: F . z.137 Slovarski pomen ‘usmeriti pogled kam’ krajevnost, ki ga izraža predponsko obrazilo, le še potrdi. • pregledati . SPo: gledati [vec]; Pomen tvorjenke dejansko izhaja iz podpomena glagola gledati ‘z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa’ . ‘z gledanjem navadno kriticno ugotoviti ustreznost, pra­vilnost cesa/seznaniti se s cim’, pomen torej v obeh primerih izraža mentalno percepcijo. • razgledati se . SPo: gledati [*raz]; *raz- ima pomen ‘stran’; pomen ‘stran’ je razviden v RPS ‘na vse strani’. Kot je bilo že omenjeno, v skupini poleg sestavljenk najdemo tudi dve izpeljanki; v primeru glagola gled-k-ati (. [izraža naklonjenost] gleda-ti) lahko recemo, da gre za pozitivno vrednotenje glagolskega dejanja. V primeru glagola oprezovati pa gre za sekundarni nedovršnik, ki pa sicer ne spremeni samega pomena glagolskega dejanja, obe imata namrec po-men ‘gledati kaj z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno’. 136 Primeri so tvorjenke s predponskima obraziloma iz-(izdirjati se (konji/otroci)) in na- (nahoditi se, namraziti se, namuciti se) (Hajnšek - Holz 1978: 48). 137 M. Hajnšek - Holz glagol uvrša v skupino glagolov, pri katerih predpona izraža casovno omejenost. V tem primeru torej ne gre za cisto vidsko razmerje, ki sicer nastopa le med preponskoobrazilnimi dovršnikom in njihovimi sekundarnimi nedovršniki (prim. Žele 2012: 67). Pomenski premiki: V primeru glagola dogledati 2. pride do veckrat omenjenega prehoda s polja cutnega zaznavanja v polje mentalne percepcije: dogledati 1. ‘s po­gledom doseci’ .dogledati 2. ‘doumeti, dojeti’, pri cemer je 2. pomen tudi konotativni (omejenost na leposlovje ali znanstveni jezik). Zani­mivo je, da je ta prehod v izhodišcnem glagolu gledati 1. v slovarju pri­kazan na ravni podpomena: ‘upirati, usmerjati pogled kam’ .preh. ‘z gledanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa’. Pomenski premik se zgodi tudi v primeru glagola pogledati: 1. ‘upreti, usmeriti pogled kam’ .2. ‘odpreti oci ‘, in v nadaljevanju še premik iz cutnega zaznavanja v men-talno percepcijo: 7. ‘ugotoviti, spoznati’. Premik v mentalno percepcijo se zgodi tudi pri glagolu spregledati 1. ‘postati sposoben gledati’ . 2. ‘ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je’. V tretjem, cetrtem in petem pomenu se zgodi zanimiv pomenski premik, saj pride do negaci­je dejanja, pomen je torej ‘ne videti’ oz. ‘ne postati pozoren’. (1a) V . V . V (. V (. S/Ad (. S/Adv)))138 Iz prvostopenjskih glagolov s predponskimi obrazili v nadaljevanju tvo­rimo drugostopenjske glagole, ki jih je 21. V veliki vecini primerov gre za modifikacijske izpeljanke, ki jih tvorimo s pripono -ova- (ali s sta­rejšo in zaznamovano varianto -ava- – primer: pogledavati).139 Izražajo 138 Oklepaji nakazujejo, da gre za posamezne primere – s petimi tvorjenkami ali manj. Zgornji zapis torej beremo na naslednji nacin: iz glagola tvorimo prvo­stopenjsko glagolsko tvorjenko, iz tega drugostopenjsko, ki je tudi glagol. Gre za pogoste primere, zaradi cesar bi lahko rekli, da to sodi v sam sistem tvorbe­nosti. V nadaljevanju je tretjestopenjska tvorjenka zgolj eventualna (pojavlja se redko). Iz nje nato lahko tvorimo še samostalnik ali pridevnik; iz pridevnika pa samostalnik ali prislov. Redki tvorbeni pojavi so analizirani manj izcrpno – na­vadno le na ravni skladenjske podstave in eventualno besedotvornega pomena. 139 Tvorjenke iz glagolov s predponskimi obrazili, ki jih tvorimo z glagolsko pri­pono -ava-, so v SSKJ-ju zelo razlicno (mestoma nepoenoteno) okvalificirane: ponavljalnost glagolskega dejanja. V skladenjski podstavi teh glagolov je torej prislov kratnosti – SPo: [veckrat] + dovršni glagol zaznavanja. Ponavljalnost je na ravni slovarske razlage izražena z ustreznim nedo­vršnim glagolom (ogledati si ‘z gledanjem zaznati’ . ogledovati si ‘z gledanjem zaznavati’; enako še: pregledati 1. – pregledovati 1., razgledati se 1. – razgledovati se 1. itd.) ali pa je slovarska razlaga izrazno enaka skladenjski podstavi (pogledovati 1. ‘veckrat pogledati’). Nedovršnik tvorimo iz skoraj vseh glagolov v besedotvornem se­stavu gledati: ogledati si, pregledati, razgledati se, spregledati, zagledati; in tudi iz glagola preslišati [1.] . presliševati [1.]. Tak tvorbeni proces se zgodi tudi v vseh pomenih posameznega glagola s predponskim obra­zilom (razgledati 1. . razgledovati 1.; razgledati 2. . razgledovati 2.; razgledati 3. . razgledovati 3.; podobno pregledati 1. in 2.), izjema pri tem je spregledati 2., ki edini med štirimi pomeni glagola spregledati ne tvori sekundarnega nedovršnika. Razlog za to je tudi v tem, ker pri spregledati 2. pride do prehoda v polje mentalne percepcije. Za te tipe glagolov je znacilno, da navadno ne tvorijo sekundarnih nedovršnikov (enako tudi pogledati 7. ‘ugotoviti, spoznati’). Nedovršnikov ne tvorimo iz glagolov: doslišati, zaslišati 1., zastrmeti, zaždeti, zabolšcati, zabuljiti, nagledati se. Iz glagola zaslišati sicer tvorimo zasliševati, vendar ta izhaja iz pomena ‘izprašati koga’ in ne iz ‘s sluhom zaznati’. Velja, da ponavljalnost glagolskega dejanja ni možna pri glagolih s predponskimi obrazili, pri katerih le-to izraža predvsem faznost. Drug tip tvorjenk s tvorbenim modelom V,V,V so sestavljenke iz že prefigiranih glagolov: vpogledati, spogledati se . pogledati. Pri pr-vem je izražen prislovni pomen SPo: pogledati [v], pri cemer ima v-pomen ‘noter’. V drugem primeru bi glagol spogledati lahko razumeli kot drugostopenjsko tvorjenko iz gledati – spo- namrec razumemo kot samostojno priponsko obrazilo; tako je obravnavana tudi v SS (2000: 218), kjer je navedeno, da izraža pomen ‘medsebojnosti’. Na tem me-stu je obravnavana kot tretjestopenjska tvorjenka, kar potrjuje tudi slovarski pomen: UPS ‘pogledati se’, RPS ‘vzajemno’. Dodati gre, da pogledavati je brez kvalifikatorja, posedavati ima kvalifikator redko, razgledavati se pa star., brez prostomorfemskega se ima kvalifikator zastar. se v primeru vecstopenjskega priponskega obraziljenja težišce predpon­skoobrazilnega pomena premakne na zadnje skrajnolevo predponsko obrazilo (Žele 2012: 81–82). Iz te skupine tvorimo tudi tretjestopenjske glagolske tvorjenke (tvorbeni model V,V,V,V): spogledovati se, vpogledo­vati. Gre za modifikacijske izpeljanke s pripono -ova-, ki izraža pona­vljalnost glagolskega dejanja. Ti tvorjenki sta tudi produktivni – tvorita cetrtostopenjski samostalniški tvorjenki – spogledovanje [1.] in [2.] (z besedotvornim pomenom dejanja) in tudi pridevniške oz. deležniške – spogledljiv,140 spogledujoc. Iz prvega lahko tvorimo še nosilca lastnosti (spogledljivec . SPo: [tisti, ki je] spogledljiv) ali prislov (spogledljivo). (1b) V . V . V . S ( . Ad) Iz modifikacijskih izpeljank s pripono -ova- tvorimo tudi 22 tretjesto­penjskih samostalnikov z besedotvornim pomenom: (a) dejanja (gla­golniki na -anje: ogledovanje, zgledovanje, pogledovanje, pregledovanje, spregledovanje – v vsak svojih pomenih: 1., 2. in 3.; ali tvorjenke tipa: vpogled) ali (b) vršilca dejanja (s priponskima obraziloma -alec/-alka: ogledovalec, ogledovalka, pregledovalec, pregledovalka). Tvorjenke s pomenom vršilca dejanja najdemo le pri glagolih ogle-dovati si in pregledovati, v primerih drugih glagolov tvorjenke s tem pomenom ali ni ali pa je tvorjenka s podkategorijo cloveško+ tvorjena preko pridevniške tvorjenke (spogledljiv . spogledljivec), v tem primeru gre torej za nosilca lastnosti. Iz tvorjenke s pomenom vršilca dejanja je možna tudi nadaljnja ce-trtostopenjska pridevniška tvorjenka s pomenom individualne svojine – naceloma je ta možna v vseh omenjenih primerih, vendar je v gradivu potrjena le tvorjenka ogledovalcev. (1c) V . V . V . Ad . S (. Ad) Iz modifikacijskih izpeljank s pripono -ova- tvorimo tudi 13 deležnikov (v celotni raziskavi so oznaceni kot pridevniki), in sicer na -oc: ogledu­ 140 Pridevnik spogledljiv je obravnavan kot tvorjenka iz sekundarnega nedovršnika spogledovati se in ne iz spogledati se, k cemur bi nakazovala formalna podoba tvorjenke. Spogledljiv namrec razumemo kot [tak, ki se] spogled(uje); in ne [tak, ki se] spogled(a). joc, pogledujoc, pregledujoc, razgledujoc, spregledujoc, zgledujoc; in trpne deležnike na -an, ki izražajo ‘prizadetost’ (pregledovan, pogledovan). Poleg tega pa med njimi najdemo tudi pridevnik s priponskim obra­zilom -alni (pregledovalni), ki izraža ‘namenjenost’. Slednji dve skupini tvorjenk pa sta tudi podstava za nadaljnjo tvorbo – za cetrtostopenjski samostalnik (tvorbeni model V,V,V,Ad,S s šestimi tvorjenkami), pri ka­terem gre globinsko za sredstvo dejanja (ceprav gre formalno za tvor­jenki iz pridevniške podstave) – pregledovalnik (UPS ‘racunalniški pro­gram, RPS ‘za pregledovanje’) ali mesto – pregledovalnica [1.], [2.] (UPS ‘prostor’, RPS ‘za pregledovanje’). Nastanek obeh omenjenih tvorjenk si lahko razlagamo s poenobesedenjem: pregledovalnik . pregledovalni program, pregledovalnica . pregledovalna soba. Med cetrtostopenjski-mi samostalniškimi tvorjenkami najdemo tudi dve z besedotvornim pomenom nosilca lastnosti (živo+) – pregledovanec, pregledovanka, ki sta obe posredni tvorjenki iz drugega pomena glagola pregledovati, tj. ‘delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzrocitelji bolezni’. Ne gre torej vec za tvorjenki iz pomena, ki bi izražal cutno zaznavanje. Iz slednjih dveh tvorjenk bi lahko tvorili petostopenjske pridevnike s pomenom individualne svojine, vendar ti v gradivu niso potrjeni. Zato pa v (korpusnem) gradivu najdemo petostopenjsko pri­devniško tvorjenko z obrazilom -ški – pregledovalniški, ki izraža pove­zanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava. (1c) V . V . S (. S/Ad) Iz prvostopenjskih glagolov zelo pogosto tvorimo samostalniške drugo­stopenjske tvorjenke – v gradivu najdemo 40 takih primerov, ki pa so glede na besedotvorne pomene zelo raznoliki. Te drugostopenjske samostalniške tvorjenke izražajo (a) dejanje (tvorjenke z nictim priponskim obrazilom: ogled, pogled 1., pregled, spre­gled; glagolniki na -anje: oprezovanje ali na -tev: zastrmitev), (b) rezultat dejanja (pogled 2., razgled, preslišanje), (c) sredstvo dejanja (ogledalo), (c) mesto dejanja (razgledišce). Na vec mestih prihaja do vecjega razkoraka med pomenom tvor­jenke in motrivirajoce besede: npr. dogledati ‘s pogledom doseci’ .do-gled ‘oddaljenost, v kateri se da kaj (razlocno) videti’, ugledati ‘zagledati’ .ugled ‘zelo dobro mnenje, ki ga ima vec ljudi o kom zaradi njegovih lastnosti, dejanj’. Pri tvorjenki spregled gre omeniti, da je ta glede na gradivo rea­lizirana le v okviru drugega in tretjega pomena glagola spregledati, ni pa tvorjena iz prvotnega pomena ‘postati sposoben gledati: spre-gléda-ti 2. ‘ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je’ . spreglčd 1.[a)] (zgled: spregled namena države); spre-glédati 3. ‘ne videti, ne opaziti’ . spreglčd 1. [b)] (spregled prometnega znaka); spre-glédati 1. postati sposoben gledati . Ř. Vecina omenjenih tvorjenk je vecpomenskih, njihova pomenotvor­nost je tako izrazita: ogledalo 1. ‘predmet, navadno iz steklene podlage, na katero je nanesena gladka, svetlobo odbijajoca kovinska plast’ . ogledalo 2. ‘ogledalu podobna površina’ .ogledalo 3. ‘kar kaže, dolo-ceno stanje, razmere’ (metafora). Iz drugostopenjskih samostalniških tvorjenk lahko tvorimo samo­stalnik ali pridevnik. Ti tretjestopenjski samostalniki imajo ali pomen manjšalnosti (modifikacijska izpeljanka ogledalce – ta je realiziran le iz primarnega pomena samostalnika ogledalo, ne pa iz drugotnih dveh, ki sta ekspresivna; sestavljenka mikrozgled) ali nasprotnosti (samostalni­ške sestavljenke antizgled, protizgled). (1d) V . V . Ad . (Adv)/S . S/Ad (. S/Ad) Iz glagolov s predponskimi obrazili na drugi stopnji tvorimo pridevnike (39 tvorjenk). Ti drugostopenjski izglagolski pridevniki so lahko tudi podstava za nadaljnjo tvorbo, kar je delno prikazano v tej, predvsem pa v naslednji tocki (tocka (1e)). V to skupino sodita naklonska pridevnika spregledljiv [1.] in [2.], ki sta tvorjena iz glagola spregledati 3. ‘ne videti, ne opaziti’ oz. spregledati 4. ‘ne upoštevati koga, ceprav ima izredne uspehe’. Ob tem gre dodati, da prvotna pomena glagola spregledati ‘postati sposoben gledati’ in ‘ugotovi-ti, spoznati stvar, kakršna dejansko je’ takega pridevnika ne motivirata. Poleg tega so v tej skupini še deležniki na -oc (izgledajoc, oprezujoc), na -en (zgleden, pregleden) in trpni deležniki na -an (ogledan, pogledan, ugledan). Ti so v polovici primerov podstava za nadaljnjo tretjestopenj­sko prislovno tvorjenko: oprezujoce, zgledno, pregledno, pogledano. Drugostopenjski pridevniki iz te skupine so lahko podstava tudi za tvorbo samostalnikov. V gradivu najdemo 34 takih tvorjenk. V vecini primerov gre za izpeljanke z obrazilom -ost s pomenom lastnosti (zgle­dnost), popredmetene lastnosti (npr. izbuljenost), casa (doglednost ‘bližja prihodnost’). Sledijo nosilci lastnosti: oglednik, oglednica, pregledanec (priponska obrazila -ik, -ec, -ica), medtem ko preglednico lahko ume­stimo v nosilnika lastnosti, saj gre za ‘razpredelnico, tabelo’, tvorjenka torej sodi v kategorijo živo–. Na cetrti stopnji najdemo samostalnike z obrazilom -(š)tvo (ogledništvo, razgledništvo) ali pa samostalniške tvor­jenke s pomenom opravkarja (razglednicar), ki v nadaljevanju tvori še pridevnike s pomenom ‘povezanost’ (razglenicarski) ali ‘individualna lastnina’ (razglednicarjev). (1e) V . V . Ad . Ad . S/(Adv) V gradivu s stopenjskimi tvorjenkami glagolov cutnega zaznavanja so zelo pogoste pridevniške sestavljenke, ki jih tvorimo z dodajanjem predponskega obrazila ne-, ki izraža ‘nasprotnost’ (nedogleden, nespre­gledljiv, nerazgleden, neugleden – pri zadnjih dveh naštetih slovarski pomen tvorjenk ne kaže vec neposredne povezanosti s cutnim zazna­vanjem, ampak gre za prehod v polje mentalne percepcije).141 Iz teh pridevnikov pa nato lahko tvorimo še samostalnik s pomenom lastnosti (nerazgledanost, neuglednost), redkeje tudi prislov (nepregledno). (2) V . S (2a) V . S . (S/V . (S/Ad)) (2b) V . S . Ad/(S) Iz netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje, ne­posredno tvorimo 28 samostalniških izpeljank. Glede na besedotvorni pomen med njimi najdemo tako vršilca dejanja (s priponskimi obrazili -alec, alka, -ka: gledalec, gledalka, vidka), dejanje (obrazilo -anje/-enje: bolšcanje, buljenje, gledanje), rezultat dejanja (videz) in mesto dejanja (obrazilo -ališce: gledališce). 141 Enako seveda velja tudi za podstavne pridevnike (npr. ugleden, razgledan). ni feminativ« vidkinja in tvorjenka, ki oznacuje ‘skupno ime’, in sicer gledalstvo. Iz samostalnika gledališce, ki oznacuje mesto dejanja, lahko tvorimo tudi glagol ugledališciti (SPo: . [dati] (v) gledališc[-e]), ki je torej tvorjenka iz predložne zveze. Hkrati pa je osnova za tretjestopenj-ski tvorjenki ugledališcenje (‘dejanje’) in pridevnik ugledališcen. Iz drugostopenjskih tvorjenk, ki oznacujejo vršilca dejanja, pra­viloma tvorimo svojilni pridevnik (‘individualna svojina’) – gledalcev, gledalkin, ali pa pridevnik, ki izraža povezanost s podstavo – gledalski. (3) V . Ad (3a) V . Ad . S (. Ad) (3b) V . Ad . Adv/Ad . S/(Adv) Neposredno iz netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje, tvorimo 19 pridevniških tvorjenk. Med njimi gre v vecini za deležnike na -an (slišan), -en (viden), -ec (bolšcec, buljec), najdemo pa tudi nekaj pridevnikov s pomenom naklonskosti, in sicer s priponskima obraziloma -av (bolšcav) oz. -ljiv (vidljiv). Dvanajst izglagolskih pridevnikov je podstava za drugostopenjski samostalnik na -ost s pomenom ‘lastnost’ (opreznost, slišnost, vidnost, vidljivost) oz. ‘popredmetena lastnost’ (bolšcavost – tu namrec ne gre za lastnost bolšcavega, ampak ima leksem pomen s podrocja medicine ‘izbuljenost oci’). Iz njih lahko hipoteticno tvorimo pridevnike s pome­nom povezanosti, v gradivu pa je izkazan le en tak primer – vidljivostni. V enem primeru ima drugostopenjska samostalniška tvorjenka besedo­tvorni pomen nosilca lastnosti (opreznež), ki pa je pridobil ekspresivni pomen (sicer ne glagolsko besedotvorno izhodišce oprezati ne prvosto­penjski oprezen nimata ekspresivnega pomena). Prvostopenjski pridevniki lahko motivirajo tudi prislove (bolšce­ce, oprezno, slišno, strmece, vidno) ali pa drugostopenjske pridevnike, ki jih tvorimo s pomocjo predponskega obrazila ne- (nepregleden, neslišan, neviden, nevidljiv) in imajo torej pomen nasprotnosti. Slednji seveda motivirajo tudi samostalnike s pomenom lastnosti na -ost (neopreznost, neslišanost, neslišnost, nevidnost) ali pa prislove (nevidno). Slika 7: Posplošen prikaz tvorbenih zmožnosti netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje 5.1.2 Stopenjske tvorjenke iz netvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje Stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje, je 140, kar pomeni 14,3-odstotni delež vseh v raziskavi obravnavanih stopenjskih tvorjenk oz. po številu tvorjenk tretjo najšte­vilcnejšo skupino tvorjenk. V tej skupini najdemo le štiri besedotvorne sestave, pri cemer se dva nanašata na isti glagol, tj. lociti. Prvotni pomen glagola lociti je kavzativni (‘napraviti, da kaj ni vec skupaj s cim drugim’ oz. ‘povzrocati, da je kaj razlicno, drugacno od drugega’), v tretjem in cetrtem pomenu pa je zaobjeto tudi cutno zaznavanje ‘videti, obcutiti razlicnost med cim’ oz. ‘videti kaj kot posameznost’ (ce ponazorimo z zgledi: lociti užitne gobe od neužitnih : v mraku lociti predmete v sobi). Glagol paziti tudi v cetrtem pomenu sam po sebi ne sodi med glagole cu­tnega zaznavanja v ožjem smislu, saj gre v cetrtem pomenu za obstajanje z dolocenim ciljem (‘biti kje z dolocenim namenom, ugotoviti, zaznati kaj’). Sam po sebi slednji ne bi bil uvršcen v obravnavo, vendar motivi­ra glagola s predponskim obrazilom opaziti, ki pa nedvomno sodi med glagole cutnega zaznavanja; predvsem zaznavanje z vidom (‘z gledanjem zaznati’), v podpomenu pa je slovarski pomen razširjen na zaznavanje sploh (‘zaznati sploh’ oz. ‘zaznati, da kaj je, obstaja’). Enako tudi tvorjeni glagol zapaziti izkazuje cutno zaznavanje, saj gre za (manj nevtralni) si­nonim glagola opaziti. Zadnji glagol v tej skupini, tj. spremljati, v svojem prvotnem pomenu sodi med glagole premikanja (‘hoditi, iti kam s kom, zlasti zaradi družbe, varstva’), v cetrtem pomenu pa preide v cutno zazna­vanje (‘z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa’). Trije glagolski pomeni oznacujejo zaznavanje z vidom, pri cemer se eden med njimi nanaša tudi na sluh, glagol paziti pa je splošnejši (prvostopenjska tvorenka opaziti pa se – kot receno – nanaša v prvi vrsti na vid, sekundar-no pa na zaznavanje nasploh). Med štirimi besedotvornimi sestavi je najproduktivnejši paziti 4. z 69 stopenjskimi tvorjenkami, sledita lociti 3. in lociti 4. (39 oz. 24 stopenjskih tvorjenk), najmanj stopenjskih tvorjenk pa ima spremljati 4. Omenjeni podatki niso presenetljivi, saj so pomeni, ki so splošnejši (in paziti 4. je splošnejši) naceloma besedotvorno produktivnejši. Povprecno število stopenjskih tvorjenk na besedotvorni sestav je 35, kar predstavlja po številu tvorjenk na besedotvorni sestav drugo mesto med posameznimi skupinami glagolov cutnega zaznavanja – za netvorjenimi glagoli, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje (54 stopenjskih tvorjenk na besedotvorni sestav), in pred tvorjenimi glagoli iz samostalnika (21,1 stopenjskih tvorjenk na besedotvorni sestav). locíti in lóciti 3. ‘videti, obcutiti razlicnost med cim’ 39 locíti in lóciti 4. ‘videti kaj kot posameznost’ 24 pazíti in páziti 4. ‘biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj’I 69 sprémljati 4. ‘z gledanjem, poslušanjem dojemati, zaznavati 8 vsebino cesa’II Skupno število tvorjenk 140 I Besedotvorni sestav je v obravnavo vkljucen predvsem tudi zaradi prvostopenjske glagolske tvorjenke opaziti v pomenu ‘z gledanjem zaznati’ oz. zapaziti. II Zaradi izrazitega pomenskega odmika od glagola spremiti je omenjeni glagol obravnavan kot netvorjeni. Preglednica 7: Število tvorjenk po posameznih besedotvornih sestavih 5.1.2.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Med vsemi stopenjskimi tvorjenkami je najvec samostalnikov, in sicer 60 oz. 42,9 %, sledijo pridevniki, ki jih je 46 oz. 32,9 %, glagolov in prislovov pa je izrazito manj – glagolov je 64 (13,4 %) in prislovov 28 (5,8 %). Glede na deleže posameznih besednih vrst je slika zelo podobna kot pri stopenjskih tvorjenkah, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje. Št. tvorjenk 23 60 46 11 Preglednica 8: Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam 5.1.2.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti Deleži tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti se v tej skupini glagolov razlikujejo od deležev stopenjskih tvorjenk iz glagolov, katerih prvi po-men izraža cutno zaznavanje. V tem primeru je najvec tvorjenk tretje stopnje (in ne druge) – 56 tvorjenk oz. 40 %, sledijo drugo- in cetrto­stopenjske – 32 tvorjenk oz. 22,9 %, nato prvostopenjske – 18 tvorjenk oz. 12,9 %, petostopenjski tvorjenki pa sta le dve. Tudi v tej skupini glagolov je peta stopnja najvišja. Število tretje­stopenjskih tvorjenk je visoko zaradi visoke besedotvorne produktivno­sti sekundarnih nedovršnikov, ki so tvorjeni iz glagolov s predponskimi obrazili, in visoke besedotvorne produktivnosti drugostopenjskih pri­devniških tvorjenk. Št. tvorjenk 18 32 56 32 2 0 Preglednica 9: Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti 5.1.2.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti Med prvostopenjskimi tvorjenkami izrazito prevladujejo glagoli (gre seveda za glagole s predponskimi obrazili), ki jih je 61,1 %, sledijo pri­devniki – 27,8 %, samostalnika pa sta le dva (11,1 %). Drugostopenjske tvorjenke so glede na besednovrstno pripadnost zelo enakomerno za­stopane: najvec je samostalnikov (37,5 %), približno enak je tudi delež pridevnikov (34,4 %) in glagolov (28,1 %).142 Med tretjestopenjskimi tvorjenkami izrazito prevladujejo samostalniki, ki jih je skoraj polovica (46,4 %), in pridevniki (39,3 %), prislovov je šest (10,7 %), glagola pa sta le dva (3,6 %). Tudi med cetrtostopenjskimi tvorjenkami izrazito prevladujejo samostalniki (62,5 %), delež pridevnikov je 21,9-odstotni, prislovi so štirje (12,5 %), glagol je eden (gre za glagol sodolocevati, ki ga sicer najdemo le v korpusnih virih). Petostopenjski tvorjenki sta le dve, 142 Vsi prvostopenjski glagoli s predponskimi obrazili so podstava za tvorbo nedo­vršnika, izjema sta le glagola popaziti in pripaziti, ki ne tvorita nedovršnikov *popazovati ali *pripazovati. ena je pridevnik (nedolocniški) in druga prislov (samoopazovalno), ki pa sta oba zajeta v slovarskih prirocnikih (v SSKJ-ju oz. v SP-ju). Glagol 11 9 2 1 0 0 23 Samostalnik 2 12 26 20 0 0 60 Pridevnik 5 11 22 7 1 0 46 Prislov 0 0 6 4 1 0 11 Skupaj 18 32 56 32 2 0 Preglednica 10: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.1.2.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti V skupni stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje, najdemo 34 tvorbenih mode-lov. Prvostopenjske tvorjenke imajo le tri razlicne modele: V,V; V,S in V,Ad; med prvostopenjskimi tvorjenkami najdemo torej izpeljanke in sestavljenke, ne najdemo pa zloženk (te imajo namrec v svojem modelu v oklepaju na­vedeno kratico, ki ponazarja besedno vrsto druge besedotvorne podstave). Med drugostopenjskimi tvorjenkami je šest razlicnih modelov, med tretjesto­penjskimi 11, cetrtostopenjskimi 12 in med petostopenjskimi dve. Najvecjo strukturno raznolikost izkazujejo tvorjenke cetrte in tretje stopenje. Preglednica 11: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.1.2.5 Obremenitev tvorbenih modelov Med 34 tvorbenimi modeli nobeden ne dosega srednje ali visoke pro-duktivnosti, devet jih dosega nizko produktivnost, kar pomeni, da ima tak tvorbeni model med 6 do 20 tvorjenk, vsi drugi (tj. 79 %) izkazujejo sporadicno produktivnost (5 tvorjenk ali manj). Tvorbenih modelov s po eno tvorjenko je 13, kar predstavlja 38-odstotni delež vseh tvorjenk. Najproduktivnejši je model V,V,V,S s 16 tvorjenkami (gre za gla­golnike: dolocanje, razlocevanje, opazovanje, opažanje, zapažanje, in tvorjenke tipa: dolocevalec, opazovalec, opazovalka), sledi model V,V z 11 tvorjenkami (dolociti, razlociti, opaziti itd.). Naslednji trije modeli ima­jo po deset tvorjenk: V,V,Ad (npr. dolocen, dolocljiv, opazen, opazljiv), V,V,Ad(+P),Ad (neopazen, nedolocen, neopazljiv) in V,V,Ad(+P),Ad,S (nedolocnost, nerazlocnost, nerazlocljivost). Po devet tvorjenk imajo mo-deli: V,Ad (pazec, spremljan, locljiv), V,V,V (dolocati, opazovati, opažati), V,V,S (dolocitev, razlocitev, opazka), V,V,Ad,S (dolocenost, opaznost) in V,V,V,Ad (dolocevalen, opazovan, razlocujoc). V,V,V,S 16 8,2 % V,V 11 8 % V,V,Ad 10 7,6 % V,V,Ad(+P),Ad,S 10 7 % V,V,Ad(+P),Ad 10 5,8 % V,V,V 9 4,5 % V,V,S 9 4,3 % V,V,Ad,S 9 3,9 % V,V,V,Ad 9 3,9 % V,Ad 5 3,5 % V,V,V,Ad,S 5 2,7 % V,V,Ad,Adv 4 2,7 % V,V,Ad(+P),Ad,Adv 4 2,5 % V,S 2 2,5 % V,Ad,S 2 2,3 % V,V,Ad,Ad 2 2,1 % V,V,V,Adv 2 1,9 % V,V,V,S(+P),S 2 1,7 % V,V,V,S(+Ad),S 2 1,4 % V,V,V,S,Ad 2 1,2 % V,V,V(+Pn),V,Ad 2 1,2 % V,S(+P),S 1 1,2 % V,Ad(+P),Ad 1 1 % V,V,V,V 1 1 % V,V,V(+Pn),V 1 0,8 % V,V,S,S 1 0,8 % V,V,S,Ad 1 0,8 % V,V,V,V,V 1 0,6 % V,V,V(+Pn),V,S 1 0,6 % V,V,V,V,Ad 1 0,6 % V,V,V,Ad(+P),Ad 1 0,6 % V,V,Ad,S(+Ad),Ad 1 0,6 % Preglednica 12: Obremenitev tvorbenih modelov 5.1.2.6 Struktura besedotvornih sestavov V,V (11) V,V,V (9) V,V,V,V (1) V,V,V,V,V (1) V,V,V,V,Ad (1) V,V,V(+Pn),V (1) V,V,V(+Pn),V,S (1) V,V,V(+Pn),V,Ad (2) V,V,V(+Pn),V,Ad,Adv (1) V,V,V,S (16) V,V,V,S(+P),S (2) V,V,V,S(+Ad),S (2) V,V,V,S,Ad (2) V,V,V,Ad (9) V,V,V,Ad,S (5) V,V,V,Ad(+P),Ad (1) V,V,V,Adv (2) V,V,S (9) V,V,S,S (1) V,V,S,Ad (1) V,V,Ad (10) V,V,Ad,S (9) V,V,Ad,S(+Ad),Ad (1) V,V,Ad,Ad (2) V,V,Ad(+P),Ad (10) V,V,Ad(+P),Ad,S (10) V,V,Ad(+P),Ad,S,Ad (1) V,V,Ad(+P),Ad,Adv (4) V,V,Ad,Adv (4) V,S (2) V,S(+P),S (1) V,Ad (5) V,Ad,S (2) V,Ad(+P),Ad (1) V Slika 8: Graficna predstavitev besedotvornih sestavov z izhodišcem v netvorjenih glagolih, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 5.1.2.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) V . V Iz netvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje, tvorimo 11 prvostopenjskih glagolskih tvorjenk. V vseh primerih gre za glagole s predponskimi obrazili. Med omenjenimi glagolskimi se­stavljenkami najdemo obrazila do-, raz- (iz lociti 3.), iz-, raz- (iz lociti 4.), o-, po-, pri- in za- (iz paziti 4.). Med njimi je najproduktivnejši podsestav opaziti s 57 tvorjenkami, sledita razlociti s 26 ter dolociti s 25 stopenjskimi tvorjenkami. Vsi drugi imajo sedem stopenjskih tvorjenk ali manj. Predponska obrazila izražajo faznost v naslednjih primerih: • F . z: zapaziti . SPo: [zaceti] paziti; • F . k: dolociti . SPo: lociti [do konca]. Na ravni slovarskega po­mena gre v primeru tega glagola za prehod od ‘zaznati’ do dejanja: UPS (pri lociti) ‘videti/obcutiti/(zaznati)’, RPS ‘razlicnost’ . UPS (pri dolociti) ‘postaviti (kaj)’, RPS ‘v skupino’. Tudi prislovni pomen izražajo naslednji glagoli: • razlociti . SPo: lociti [*raz-], pri cemer ima raz- pomen ‘stran’. Zanimivo pri tem je, da imata lociti 3. in razlociti 2. kljub ocitni razliki v morfološki zgradbi enak slovarski pomen. • popaziti . SPo: paziti [po-]; po- ima pomen ‘malo’, kar se odrazi tudi v slovarskem pomenu ‘paziti krajši cas’. Pomen cutnega zaznavanja ohranijo le razlociti 1. in 2., v besedotvor­nem sestavu paziti 4. pa šele prvostopenjska tvorjenka opaziti preide v cutno zaznavanje. (1a) V . V . V . S/Ad/(V) (. S/Ad/(V)) Devet glagolov iz zgornje skupine je podstava za drugostopenjske gla­golske tvorjenke – gre za modifikacijske izpeljanke s pripono -a- (do-locati, opažati) in -ova-/-eva- (dolocevati, razlocevati) ter pomenom po­navljalnosti. Omenjena tipa tvorjenk lahko razumemo kot vzporedne tvorjenke, med drugim imajo pogosto tudi enak slovarski pomen: opa­zovati ‘zaznavati z gledanjem’ : opažati ‘zaznavati z gledanjem’. Te glagolske tvorjenke so v nadaljevanju podstava za tretjestopenj­ske samostalniške, pridevniške, redkeje glagolske tvorjenke. Med 16 sa­mostalniškimi gre v vecini primerov za glagolnike na -anje s pomenom dejanja (dolocevanje, razlocevanje, opazovanje), ki so tudi najpogostejši tip tvorjenk glede na besedotvorni model. Vendar pa med tretjestopenj­skimi samostalniki najdemo tudi vršilca dejanja, tvorjenega z obrazilo-ma -alec/-alka (dolocevalec, opazovalka), in mesto dejanja na -išce (opa­zovališce). Iz glagolskih izpeljank z obrazili -a-/-eva-/-ova- tvorimo tudi pridevnike: z obrazilom -alni in pomenom ‘namenjenost’ (opazovalni, dolocevalni), trpne deležnike z obrazilom -an, ki izražajo ‘prizadetost’ (opazovan), in deležnike na -oc (dolocujoc, razlocujoc). V gradivu najde-mo le eno tretjestopenjsko glagolsko tvorjenko, ki je nastala s sestavo, in sicer je to glagol soodlocati. Predponsko obrazilo so- ima pomen ‘skupaj’; skladenjska podstava: [skupaj] dolocati (slovarski pomen: ‘dolocati sku­paj s cim’). Omenjeni glagol je podstava za dve cetrtostopenjski tvor­jenki: deležnik na -en, tj. sodolocen, in glagol sodolocevati (oba najdemo le v korpusnem gradivu). (1b) V . V . S (. S/Ad) Iz glagolov s predponskimi obrazili tvorimo devet samostalniški tvor­jenk, ki glede na besedotvorni pomen izražajo: (1) rezultat dejanja (z obrazili -ek, -anje in -tev: razlocek, zapažanje, dolocitev, razlocitev) ali (2) vršilca dejanja (z obrazilom -alec/-alka: spremljevalec, spremljevalka). Pri slednjih dveh se pomen cutnega zaznavanja ohrani: pomen ‘kdor/ (ženska, ki) z gledanjem/poslušanjem dojema, zaznavava vsebino cesa’. Iz samostalnika dolocitev je tvorjen še en tretjestopenjski pridevnik s pomenom ‘povezanost’ (dolocitveni). (1c) V . V . Ad . S/Ad/(Adv) . (Ad)/S (. Ad) Drugostopenjske pridevnike, ki izražajo naklonskost, tvorimo z obrazi­lom -en (opazen, razlocen) ali -ljiv (razlocljiv). Iz njih tvorimo samostal­nike na -ost s pomenom ‘lastnost’ (opaznost, razlocnost) ter tretjestopenj­ske pridevniške sestavljenke s predponskima obraziloma pre-(‘prevec’: preopazen, prerazlocen) in ne- (‘nasprotnost’: neopazen, nerazlocljiv). Slika 9: Posplošen prikaz tovrbenih zmožnosti netvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje Slednji je v nadaljevanju podstava za cetrtostopenjski samostalnik na -ost v pomenu ‘lastnost’ (neopaznost, nerazlocljivost), moško osebo z obrazilom -ež in pomenom nosilca lastnosti (neopaznež) ter prislov (ne­opazno). V tej skupini najdemo tudi petostopenjski besedotvorni niz: iz tretjestopenjskega pridevnika s predponskim obrazilom ne- je tvorjen nosilnik lastnosti nedolocnik (jezikoslovni termin), ki je podstava za pe­tostopenjsko pridevniško tvorjenko na -ški (nedolocniški). V (. S ) Neposredne samostalniške tvorjenke iz glagola so zelo sporadicne: med njimi najdemo samostalnik, ki je tvorjen z obrazilom -ilo in ima besedotvorni pomen rezultata dejanja (locilo). V (. Ad . S/Ad) Prvostopenjske pridevniške tvorjenke so tvorjene z obrazilom -ljiv in imajo pomen naklonskosti, natancneje izražajo ‘možnost’ (locljiv). V nadaljevanju so podstava za drugostopenjsko samostalniško tvorjenko s pomenom ‘konkretizirana lastnost’ (terminologizirana druga pomena leksema locljivost: (fiz.) ‘kolicina, ki pove, v katerem primeru se še raz­locujejo podrobnosti pri opazovanju skozi opticno pripravo’, in (rac.)143 ‘število slikovnih tock, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek’) ali za pridevniško sestavljenko s predponskim obrazilom ne- v pomenu ‘na­sprotnost’ (nelocljiv). 5.1.3 Stopenjske tvorjenke iz glagolov s konotativnim pomenom Locitev skupine stopenjskih tvorjenk iz glagolov s konotativnim pome­nom od drugih glagolov cutnega zaznavanja se zdi smiselna predvsem zaradi potrjenih ugotovitev v raziskavah,144 ki so pokazale, da so od (ne)zaznamovanosti besedotvornega izhodišca odvisni (1) velikost be­ 143 V SNB-ju locljivost 2. sicer ni oznacena s kvalifikatorjem, saj je termin prešel v splošno rabo. 144 Raziskave so bile sicer narejene na poljskem gradivu, vendar je možno sklepati, da bi tudi slovensko gradivo pokazalo zelo podobne rezultate. sedotvornega sestava, (2) število besedotvornih modelov oz. odsotnost nekaterih tipov besedotvornih modelov pri stilsko zaznamovanem be-sedotvornem izhodišcu in (3) dolžina besedotvornih nizov, tj. število besedotvornih postopkov (Burkacka 2001: 197). Na poljskem gradivu je bilo tako potrjeno, da so besedotvorni sestavi z nevtralnim izhodi-šcem praviloma izrazito vecji od »ekspresivnih«,145 poleg tega je število besedotvornih modelov v besedotvornih sestavih nevtralnih leksemov dvakrat vecje, v besedotvornih sestavih ekspresivnih leksemov nastopa izredno majhno število prislovov, poleg tega pa so besedotvorni nizi v sestavih ekspresivnih leksemov krajši od nizov v sestavih nevtralnih leksemov (Burkacka 2001: 185–192). Vsak leksem ima kategorialni in denotativni slovarski pomen, medtem ko je konotativni fakultativni (prim. Vidovic Muha 2000: 29). Konotativni slovarski pomen je tako vedno spremljevalni, tj. denotativ­nemu pomenu dodan,146 pri cemer je konotativnost lahko inherentna, vgrajena v nadsegmentno, mofemsko besedno zgradbo leksema (vodé : vôde; pog. firbec : radovednež; nar. velika mama : stara mama),147 ali adherentna, vezana na drugotni pomen (medved ekspr. ‘neroden clovek, 145 Seveda nikakor ne gre zamenjevati konotativnosti z ekspresivnostjo. Ekspre­sivnost je le eden od pojmov, obravnavanih znotraj konotativnosti. Vseeno pa lahko pricakujemo, da se bodo te ugotovitve potrdile tudi pri obravnavi konotativnih leksemov. I. Burkacka je v omenjeni raziskavi, v monografiji Porównawcza analiza gniazdowa wybranych leksemów neutralnych i nacecho­wanych ekspresywnie, primerjala pare besedotvornih sestavov nevtralnih in eks­presivnih leksemov: npr. jesc – zrec (‘jesti’ – ‘žreti’), reka – lapa (‘roka’ – ‘šapa’). 146 Izjema so kletvice, »kjer gre za izražanje dolocenih (negativnih) stanj, razpolo­ženj« (Vidovic Muha 2000: 191–192). 147 A. Vidovic Muha navaja (2000: 98–99) naslednje tipe zaznamovanosti zaradi nadsegmentnih lastnosti leksema: (a) mesto naglasa pri pregibalnih vzorcih (še primeri stezŕ – stezč : stčza – stčze; 3. os. mn. pri glagolih pojó : pôjejo, nesó : nęsejo); (b) število naglasov, pri cemer velja, da so bližje jezikovnemu neolo­gizmu primeri dvo- ali vecnaglasnosti (angóravolna, literárnozgodovínski); (c) kakovost naglasov, pri cemer so bližje jezikovnemu neologizmu nepremenjeni primeri (odhňd – odhóda : odhňd – odhôda); (c) trajanje glasov: bližje jezikovne-mu neologizmu so nepremenjeni primeri brŕt – bráta : brát – bráta, pri cemer je »nepremenjeni tip […] zaenkrat pogovorni, verjetno celo pokrajinsko pogo-vorni (ljubljanšcina)«. zlasti moški’). V obeh primerih v razmerje med opomenjeno predmet­nostjo denotata in jezikovnim izrazom vstopa tvorec besedila, in sicer iz razlicnih vzrokov – custvenosti, stilizacije ipd. (Vidovic Muha 2000: 191–192) oz. z drugimi besedami: »spoznavni subjekt (clovek) po lastni presoji modificira spoznavni objekt« in »v razmerje z denotatom vne­se subjektivni vidik – subjektivne oznacevalne prvine« (Vidovic Muha 2000: 97). S. Grabias v okviru ekspresivnosti navaja, da ekspresivnost ni povezana z odnosom tvorca besedila do realnosti sporocila (polj. re­alnosc komunikata), ampak je povezana s custvenim (ne)sprejemanjem vsebine sporocila s strani tvorca (Grabias 1978; po Burkacka 2001: 27). V primeru netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja lahko govorimo le o adherentni konotativnosti, saj so vsi obravnavani glagolski leksemi vecpomenski, konotativnost pa se tako nanaša le na enega od pomenov in nikoli na celoten leksem. Pomembna je ugotovitev, ki izhaja iz analize gradiva v SSKJ-ju, in sicer da se prvina custvenosti in kronološkosti pojavlja tako na ravni inherentnosti kot adherentnosti, funkcijsko- in socialnozvrstna pre­poznavnost pa je predvsem inherentna (Vidovic Muha 2000: 98). Ko razlocujemo prvine leksema, ki vplivajo na segmentni ravni na njegovo konotativnost, pa je nujno lociti prevzete besede od neprevzetih, tvor­jenke od netvorjenk (Vidovic Muha 2000: 98). Med leksiko s konotativnimi pomeni sodi leksika s prvinami cu-stvenosti in kronološkosti (tudi v smislu zastarevanja kot neologizmov) in s socialno- ali funkcijskozvrstnimi prvinami (prim. Vidovic Muha 2000: 97–98). Znotraj skupine 32 netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja, ki so hkrati izhodišca 34 besedotvornih sestavom, jih ima 21 med njimi tudi konotativni pomen. Vsak med njimi tvori en besedotvorni sestav, le glagol ždeti tvori dva: prvi besedotvorni sestav predstavlja glagol ždeti v (nevtralnem) pomenu ‘nepremicno, duševno odsotno gledati’, znotraj SSKJ-ja tretji pomen (in drugi, ki je zajet v pricujoco obravnavo) pa je ekspresivni ‘biti rahlo opazen, viden’. V nadaljevanju so netvorjeni glagoli s konotativnim pomenom raz­deljeni v dve podskupini: (1) netvorjeni glagoli cutnega zaznavanja, ka­terih prvi pomen izraža konotativnost, in (2) netvorjeni glagoli cutnega zaznavanja, katerih neprvi pomen je konotativni. Teh je pricakovano vec kot v prvi skupini, saj se konotativnost pogosteje pojavlja v neprvih pomenih.148 V prvi skupini najdemo šest glagolskih besedotvornih sestavov, šest pomenov je namrec oznacenih s kvalifikatorji: štirje s socialnozvrstnimi (knjiž. in nižje pog.), eden s casovnim (raba peša) in eden s terminološkim (psih.); v drugi skupini pa je vecina obravnavanih pomenov glagolskih leksemov zaznamovanih z ekspresivnostjo (kvalifikatorja ekspr. in nav. ekspr. – takih primerov je 11; s kvalifikatorjem slabš. oz. nav. slabš. pa sta oznacena dva pomena, in sicer zijati 4. in meckati 5.), pri dveh gre za socialnozvrstne prvine (cekirati 2. pog. in streci 8. star.).149 148 V poglavju ni zajeta celotna skupina konotativnih glagolov, ampak le netvorje­nih. Tako je npr. konotativnost glagola kukati omenjena v poglavju o stopenjskih tvorjenkah z medmetnim besedotvornim izhodišcem (glej poglavje 5.2.3). 149 Opredelitve posameznih kvalifikatorjev, ki izkazujejo prisotnost konotativne­ga pomena, iz SSKJ-ja oz. za primere, ko je beseda vzeta iz SNB-ja (za kvalifi­katorja pog. in ekspr.), opredelitve iz SNB-ja: Stilno-plastni kvalifikatorji: knjiž. – »Beseda, pomen ali zveza, ki se rabi zlasti v leposlovnem ali znanstvenem jeziku. V pogovornem jeziku zveni nenavadno […].« (§ 132) pog. – »Beseda, pomen ali zveza iz vsakdanje govorice ljudi, ki ne govorijo v narecju […].« (§ 139) oz. »Kvalifikator pogovorno […] je širši kot v SSKJ in oznacuje besedo, pomen ali zvezo, znacilno za govorjeni jezik, v zapisih pa rabljeno zlasti v nestrokovnih revijah.« (SNB 2012: 34) nižje pog. – »Beseda, pomen ali zveza iz nižje plasti pogovornega jezika […].« (§ 140) Casovna frekvencna kvalifikatorja: raba peša – »Beseda, pomen ali zveza, ki se umika iz splošne rabe […].« (§ 152) star. – »Beseda, pomen ali zveza, ki je bila nekoc (v kaki funkciji) splošno rabljena; danes ima arhaicno patino […].« (§ 154) Ekspresivni kvalifikatorji: ekspr. (oz. nav. ekspr.) – »Mocno custveno obarvana beseda, pomen ali zveza […].« (§ 143) oz. »Poleg poudarjene prenesene rabe kvalifikator ekspresivno oznacuje besedo, pomen ali zvezo, ki je custveno zaznamovana.« (SNB 2012: 35) slabš. (oz. nav. slabš.) – »Zanicljiva, prezirljiva beseda, pomen ali zveza […].« (§ 148) Terminološki kvalifikator: psih. – psihologija 5.1.3.1 Stopenjske tvorjenke iz glagolov, katerih prvi pomen je konotativni Skupina netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja s konotativnostjo v prvem pomenu zajema šest besedotvornih sestavov s skupno 65 stopenj­skimi tvorjenkami, kar glede na število stopenjskih tvorjenk v drugih skupinah glagolov cutnega zaznavanja predstavlja 6,7-odstotni delež. Povprecno število stopenjskih tvorjenk na besedotvorni sestav je 10,3 (povprecje vseh obravnavanih besedotvornih sestavov je 19,7). Med šestimi besedotvornimi sestavi sta najproduktivnejša besedotvorna sestava zreti in motriti 1.; prvi z 31 tvorjenkami in drugi z 18. Vsi drugi imajo med 7 in 1 stopenjsko tvorjenko. Ponovno se izkaže, da so najproduktivnejši tisti be-sedotvorni sestavi, ki imajo v izhodišcu širši pomen (npr. pri zreti ‘gledati’ nasproti žmeriti ‘gledati z napol zaprtimi ocmi’). Poleg tega nikakor ni za­nemarljivo dejstvo, da v primeru besedotvornega sestava zreti prevladujoci del stopenjskih tvorjenk prispevajo nadaljnje tvorjenke iz prvostopenjskih glagolov ozreti se in prezreti, ki nista ohranila konotativnega pomena. Štirje od šestih besedotvornih sestavov se nanašajo na zaznavanje z vidom, eden na zaznavanje s tipom, en pomen glagola pa je splošnejši. motríti 1. preh., raba peša ‘z gledanjem dojemati, zaznamovati 18 vsebino cesa; opazovati, gledati’ percipírati 1. psih. ‘cutno dojemati predmetni svet; zaznavati’I 1 šlátati nižje pog. ‘tipati, otipavati’ 7 špégati nižje pog. ‘gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati’ 3 zréti knjiž. ‘gledati’ 34 žmériti 1. knjiž. ‘gledati z napol zaprtimi ocmi’ 2 Skupno število tvorjenk 65 Glagol percipirati je v pomenskem smislu širši od drugih obravnavanih glagolov, saj pomeni ‘cutno dojemati predmetni svet; zaznavati’; za kateri cut gre, je razvidno šele iz vsakokratne uresnicitve v sobesedilu. Glagol je bil vkljucen zaradi prevzetosti. Predvidevati gre namrec, da za prevzete lekseme, predvsem za glagole na -irati, velja, da so besedotvorno manj produktivni. To potrjuje tudi prvi pomen glagola parcipirati, iz katerega je tvorjen le trpni deležnik percipiran (glagolnik percipiranje pa umešcamo v besedotvorni sestav percipirati 2. ‘dojemati, spoznavati’). Preglednica 13: Število tvorjenk po posameznih besedotvornih sestavih 5.1.3.1.1Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Deleži stopenjskih tvorjenk glede na pripadnost besedotvornim ka­tegorijam se pri skupini konotativnih glagolov razlikujejo od drugih obravnavanih skupin glagolov cutnega zaznavanja. Med stopenjskimi tvorjenkami je v tej skupini namrec najvec glagolov (25 oz. kar 38,5 %), približno enak delež je samostalnikov (24 oz. 36,9 %), pridevnikov pa je 16 oz. 24,6 %. Med tvorjenkami ni nobenega prislova. 5.1.3.1.2 Število tvorjenk glede na posamezne stopnje tvorjenosti Tvorjenke iz te skupine se pojavljajo na prvih štirih stopnjah tvorjenosti. Naj­vec tvorjenk je prvostopenjskih, in sicer skoraj polovica (47,7 %), s približno enakim odstotkom pa so zastopane tvorjenke druge in tretje stopnje (24,6 % oz. 23,1 %). Najdaljši besedotvorni niz je štiristopenjski, v gradivu najdemo tri take primere: zreti .za-zreti . zazr-t . sam-o-zazrt . samozazrt-je, zreti .za-zreti . zazr-t . sam-o-zazrt . samozazrt-ost (v obeh primerih sta tako tretjestopenjska kot cetrtostopenjski tvorjenki zabeleženi le v korpus­nem gradivu) in zreti .za-zreti . zazr-t . pre-zazrt . prezazrt-ost (v tem primeru je le cetrtostopenjska tvorjenka iz korpusnega gradiva). 5.1.3.1.3 Besedne vrste glede na posamezne stopnje tvorjenosti Med prvostopenjskimi tvorjenkami je najvec glagolov, kar je vec kot po­lovica prvostopenjskih tvorjenk (58,1 %), sledijo samostalniki (25,8 %) in pridevniki (16,7 %), drugostopenjskih je v enakem deležu glagolov in pridevnikov (43,8 %), medtem ko je samostalnik le eden (motriti 1. . pre-motriti [2.] .premotri-tev). Med tretjestopenjskimi tvorjenkami najde-mo le samostalnike (73,3 % vseh tretjestopenjskih tvorjenk) in pridevnike (26,7 %), ni pa ne glagolov ne prislovov. Med cetrtostopenjskimi tvorjen­kami najdemo le tri samostalnike (samozazrtje, samozazrtost in prezazrtost). Glagol 18 7 0 0 0 0 25 Samostalnik 8 2 11 3 0 0 24 Pridevnik 5 7 4 0 0 0 16 Prislov 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 31 16 15 3 0 0 Preglednica 16: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.1.3.1.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti V tej skupini stopenjskih tvorjenk najdemo 14 razlicnih modelov, ki so pri­bližno enakomerno razporejeni po vseh stopnjah tvorjenosti: na prvi stopnji najdemo tri modele, na drugi pet, na tretji štiri in dva na cetrti stopnji. Preglednica 17: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.1.3.1.5Obremenitev tvorbenih modelov Med 14 tvorbenimi modeli vsi izkazujejo nizko ali sporadicno produk­tivnost – pet jih izkazuje nizko produktivnost (med 6 in 20 tvorjenka-mi), vsi drugi pa sporadicno (5 tvorjenk ali manj). Model V,V je med vsemi najproduktivnejši (18 tvorjenk, med njimi premotriti, ošlatati, pošpegati, ozreti se, prezreti, požmeriti itd.), nizko produktivni so nato še štirje: • V,V,Ad,S (prezrtje, zazrtje, zazrtost itd.); • V,V,V (premotrivati, razmotrivati, ošlatovati); • V,S (motrenje, špeganje, zrenje) in • V,V,Ad (prezrt, uzrt, zazrt). Preostalih sedem tvorbenih modelov lahko umestimo v skupino spo­radicno produktivnih. Vsi omenjeni modeli so tudi med najproduk­tivnejšimi v drugih skupinah stopenjskih tvorjenk, izjema je model V,V,Ad,S, ki ima v skupini stopenjskih tvorjenk iz glagolov, pri ka­terih je neprvi pomen konotativni, le eno tvorjenko, v skupini sto­penjskih tvorjen iz tvorjenih glagolov s samostalniškim izhodišcem pa se nahajata dve tvorjenki tega tipa (sicer z tvorbenim modelom S,V,V,Ad,S). V,V 18 27,7 % V,V,Ad,S 8 12,3 % V,V,V 7 10,8 % V,S 7 10,8 % V,V,Ad 6 9,2 % V,Ad 5 7,7 % V,V,V,S 3 4,6 % V,V,Ad(+P),Ad 2 3,1 % V,V,Ad(+Adv),Ad 2 3,1 % V,V,Ad(+Adv),Ad,S 2 3,1 % V,V,S 1 1,5 % V,V,Ad,S,S 1 1,5 % Preglednica 18: Obremenitev tvorbenih modelov 5.1.3.1.6 Struktura besedotvornega sestava V,V (18) V,V,V (7) V,V,V,S (3) V,V,S (1) V,V,Ad (6) V,V,Ad,S (8) V,V,Ad,S,S (1) V,V,Ad(+P),Ad (2) V,V,Ad(+Adv),Ad (2) V,V,Ad(+Adv),Ad,S (2) V,S (7) V,Ad (5) V Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 5.1.3.1.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) V . V Iz šestih netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja, katerih prvi pomen je konotativni, tvorimo 18 prvostopenjskih glagolskih tvorjenk, in si­cer glagolske sestavljenke s predponskimi obrazili o-, pre-, po-, raz-, u- in za-. Nadaljnje tvorjenke iz glagolov niso številcne, v gradivu jih namrec na posamezen glagol s predponskim obrazilom najdemo med nic in šest. Kot je bilo že zapisano, glagoli s predponskimi obrazili izražajo faznost glagolskega dejanja ali pa imajo še kak drug prislovni pomen. Faznost je izražena v naslednjih primerih: • F . z: zazreti . SPo: [zaceti] zreti; • F . k: uzreti . SPo: [do konca] zreti. Poleg faznosti predponska obrazila pri naslednjih glagoli izražajo tudi prislovni pomen: • pošlatati . SPo: šlatati [po]; po- ima pomen ‘zgoraj’. Tudi slovarski pomen ‘dotakniti se cesa’ indicira prislovni pomen predponskega obrazila. Enako tudi pošpegati in požmeriti. • prešlatati . SPo: šlatati [pre]; pre- ima pomen ‘vec’, kar kaže tudi slovarski pomen: ‘dotakniti se cesa tipajoc na vec mestih’. • ozreti se . SPo: zreti [o]; o- ima pomen ‘okrog’. Pri vseh naštetih glagolih se konotativnost pri prvostopenjski tvorjenki ohrani. V vseh zgornjih primerih je konotativnost ohranjena, razen v pri­meru glagola ozreti se (knjiž. ‘gledati’ . ‘usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo’ // ‘upreti, usmeriti pogled kam’). Pri treh obravnavanih glagolih v tej skupini se zgodi pomenski pre­mik od cutnega zaznavanja v polje mentalne percepcije (npr. premotriti [1.] ‘ogledati si, pogledati’ .premotriti [2.] ‘presoditi, oceniti’; enako razmotri-ti [1.] ‘ogledati si, pogledati’ .razmotriti [2.] ‘premisliti, razmisliti’). Pri glagolu prezreti predponsko obrazilo pre- popolnoma spremeni pomen izhodišcnega glagola (‘gledati’ . ‘ne videti, ne opaziti’), po­sledicno se tudi konotativnost ne ohrani. Pri drugem pomenu glagola prezreti gre za prehod v domeno mentalne percepcije, in sicer s pomocjo metaforizacije (podobno je tudi v primeru glagola ošlatati: ‘tipati, oti­pavati’ . ‘s tipanjem ugotoviti, najti’, s tem da se tu konotativnost pri tvorjenki ohrani). (1a) V . V . V (. S) Iz glagolov s predponskimi obrazili na drugi stopnji tvorimo modifika­cijske izpeljanke z obrazili -iva- (premotrivati, razmotrivati), -ova- (ošlato­vati) oz. -ava- (ošlatavati). Na ta nacin se realizirajo vsi aktualni pomeni glagola premotriti in razmotriti (s priponskim obrazilom -iva-). Omenjeni glagoli izražajo ponavljalnost glagolskega dejanja, glede na besedotvorno vrsto pa so to modifikacijske izpeljanke. Konotativnost se pri vseh clenih besedotvornega niza ohrani. V tej skupini pri drugih pomenih tvorjenih glagolov vidimo prehod v polje mentalne percepcije (npr. ‘opazovati, gle­dati’ . ‘premišljevati, razmišljati’ pri glagolu razmotrivati). Drugostopenjski glagol razmotrivati je podstava za tretjestopenj­sko samostalniško tvorjenko, nastalo z obrazlom -anje in pomenom dejanja. Na ta nacin se realizirata oba pomena glagola razmotrivati (1. ‘opazovanje’, 2. ‘premišljevanje’). (1b) V . V . Ad . S/Ad (. S) Iz prvostopenjskih glagolov s predponskimi obrazili tvorimo deležnike na -an in -t – to so trpni deležniki, ki izražajo ‘prizadetost’: prešlatan, prezrt. V nadaljevanju iz njih tvorimo (a) glagolnike z obrazilom -je – v smislu besedotvornega pomena gre za dejanje (prezrtje); (b) samostalni­ke z obrazilom -ost in pomenom ‘lastnost’ (uzrtost, zazrtost); (c) nosilca lastnosti z obrazilom -ež (prezrtež). Iz trpnega deležnika na -t lahko tvorimo tudi tretjestopenjski pri­devnik s predponskim obrazilom ne-, ki izraža ‘nasprotnost’ (neprezrt). (2) V . S Vsi izglagolski samostalniki imajo v tej skupini besedotvorni pomen dejanja, razen v primeru motrilca, kjer gre za vršilca dejanja. Samostal­niške izpeljanke so v vecini tvorjene z obraziloma -enje/-anje (motrenje, špeganje, zrenje). V primeru samostalnika zrenje 2. je prišlo do pomenskega premi­ka, leksem se uporablja na podrocju terminologije (filoz., psih.) ‘celovito, poglobljeno opažanje, dojemanje bistvenih prvin in stanj stvari, poja­vov, duševnosti’. (3) V . Ad Pri izglagolskih pridevnikih gre za trpne deležnike na -an, -en (‘priza­detost’) oz. -oc/-ec (percipiran, motren, zroc, motrec). 5.1.3.2 Stopenjske tvorjenke iz glagolov, katerih neprvi pomen je konotativni Skupina netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja, katerih neprvi po-men je konotativni, pricakovano izkazuje zelo nizko besedotvorno pro-duktivnost: 15 besedotvornih sestavov150 zajema skupno 60 stopenjskih tvorjenk, kar predstavlja povprecno štiri tvorjenke na besedotvorni sestav. Skupno to predstavlja 6,2-odstotni delež stopenjskih tvorjenk. Število tvorjenk je približno enako kot v prvi skupini, tj. skupini ne­tvorjenih glagolov cutnega zaznavanja s konotativnostjo v prvem po-menu (65 stopenjskih tvorjenk), ceprav slednja zajema vec kot še enkrat manj besedotvornih sestavov (šest). To razmerje je pricakovano in se tako le še potrjuje predvidevanje, da so besedotvorni sestavi z neprvim pomenom netvorjenega glagola v izhodišcu manj produktivni kot be-sedotvorni pomeni s prvim pomenom netvorjenega glagola (povprecno število stopenjskih tvorjenk na sestav v tej skupini konotativnih glago­lov je vec kot dvakrat manjše kot v prvi skupini (10,3)). Znotraj skupine je najproduktivnejši besedotvorni sestav šiniti 2. s 16 tvorjenkami in zijati 4. z 10 tvorjenkami, vsi drugi imajo po pet tvorjenk ali manj. Dva besedotvorna sestava nista produktivna (uiti 8. in ždeti 3.). Skoraj vsi od 14 glagolov znotraj te skupine se nanašajo na zazna­vanje z vidom, in sicer kar 15, med katerimi sta dva, ki se nanašata na zaznavanje z vidom ali sluhom (loviti 5. ‘prizadevati si kaj videti ali slišati’ in ujeti 13. ‘hitro, v kratkem casu zaznati kaj težko zaznavne­ga, kratkotrajnega’). Pri slednjem se izkazuje tudi že veckrat potrjeni prehod oz. metaforizacija pomena od zaznavanja k mentalni percepciji (‘hitro, v kratkem casu zaznati kaj težko zaznavnega, kratkotrajnega’; ‘zaznati kaj sploh’ . ‘spoznati, razumeti’ oz. na ravni zgledov: ujeti sumljiv gib : pravocasno ujeti namero koga). En glagol pa se nanaša na 150 Naceloma bi bilo treba v obravnavo vkljuciti tudi tvorjeni glagol oplaziti 4. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z ocmi, s pogledom ‘na hitro pogledati’, vendar je besedotvorno neproduktiven – zaradi dejstva, da gre za tvorjeni glagol in da je besedotvorno neproduktiven, je bil iz obravnave izvzet, saj s tema lastnostma odstopa od drugih obravnavanih glagolov. zaznavanje s sluhom (streci 8. ‘prestrezati, loviti’) in en s tipom (meckáti 5. ‘ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko’). Pri konotativnih glagolih zaznavanja z vidom kot RPS najdemo prislove: (po)gledati) od strani, skrivoma oz. skrivoma, pritajeno (škiliti 2.), jezno (sršeti 2.), na hitro (švigniti 3., oplaziti 3.), nepremicno, radove­dno (zijati 4.); oz. (opazovati) pozorno, kriticno (skenirati 3.); (zaznavati) nejasno, nedolocno (slutiti 3.). cekírati 2. SNB pog. ‘pregledovati’ 2 loviti 5. ekspr. ‘prizadevati si kaj videti ali slišati’ 5 meckáti 5. nav. slabš. ‘ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno 4 žensko’ mériti 3. nav. ekspr., navadno s prislovnim dolocilom ‘gledati, ogledovati’ 2 skenírati 3.// SNB ekspr. ‘pozorno, kriticno opazovati’ 4 slutíti in slútiti 3. nav. ekspr. ‘nejasno, nedolocno zaznavati’ 5 sršéti 2.// ekspr. ‘jezno gledati’ 2 stréci 8. star. ‘prestrezati, loviti’I 2 šíniti 2. ekspr., s prislovnim dolocilom ‘nenadoma, za kratek cas se 16 pojaviti, prikazati kje’II škíliti 2. ekspr. ‘od strani, skrivoma gledati // skrivoma, pritajeno 4 gledati sploh // tako gledati kaj z željo pridobiti si’ švígniti 3. ekspr. ‘na hitro pogledati’ 2 uíti 8. ekspr., z dajalnikom, navadno z nikalnico ‘opaziti, zaznati’ 0 ujéti 13. ekspr. ‘hitro, v kratkem casu zaznati kaj težko zaznavnega, 2 kratkotrajnega // zaznati kaj sploh’ zijáti 4. slabš. ‘nepremicno, navadno radovedno gledati’ 10 ždéti 3. ekspr., navadno s prislovnim dolocilom ‘biti, nahajati se // biti 0 I Glagol je v obravnavo vkljucen kot besedotvorno izhodišce za tvorbo glagolov ošiniti in prešiniti. II Glagol je v obravnavo vkljucen kot besedotvorno izhodišce za tvorbo glagola ošiniti s pomenom ‘na hitro pogledati’. Preglednica 19: Število tvorjenk po posameznih besedotvornih sestavih 5.1.3.2.1Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Deleži stopenjskih tvorjenk glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam v tej skupini so zelo podobni deležem stopenjskih tvor­jenk v skupini konotativnih glagolov, katerih prvi pomen je kono­tativni. Med stopenjskimi tvorjenkami iz netvorjenih konotativnih glagolov (v neprvem pomenu) v besedovornem izhodišcu je vec kot polovica glagolov – 32 oz. kar 53,3 %, 16 oz. 26,7 % pridevnikov, sledijo jim samostalniki (11 oz. 18,3 %), medtem ko je prislov le eden (zijalasto), kar predstavlja 1,7 % vseh tvorjenk. Zanimiv je zelo nizek odstotek samostalnikov, v drugih skupinah glagolov cutnega zaznavanja namrec skoraj polovico vseh tvorjenk predstavljajo ravno samostalniki. 5.1.3.2.2 Število tvorjenk glede na posamezne stopnje tvorjenosti Tvorjenke iz omenjene skupine glagolov kot besedotvornih izhodišc se nahajajo le na prvih treh stopnjah tvorbe. Prevladujejo prvosto­penjske tvorjenke, ki jih je 44 oz. 73,3 %, drugostopenjskih je 13 – 21,7 %, tretjestopenjske pa so le tri, kar predstavlja 5 % vseh tvorjenk. Najdaljši besedotvorni niz je torej tristopenjski (šiniti 2. .pre-šiniti 2. .prešinj-en .prešinjen-ost; šiniti 1. .pre-šiniti 1. . prešin-ja-ti . prešinjaj-oc; zijati 4. . zij-alo 1. . zijal-ast . zijalast-o). T. i. »globina« besedotvornega niza je eden najocitnejših pokazate­ljev besedotvorne produktivnosti dolocene netvorjene besede, po drugi strani pa kaže, kolikšna je njena tvorbena zmožnost (Skarzynski 2003a: 143). Rezultati produktivnosti omenjenih glagolov tudi na tem mestu potrjujejo predvidevanja o nizki produktivnosti konotativnih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje. 5.1.3.2.3 Besedne vrste glede na posamezne stopnje tvorjenosti Med prvostopenjskimi tvorjenkami je dalec najvec glagolov, in sicer vec kot polovica vseh prvostopenjskih tvorjenk (63,6 %), sledijo samo­stalniki in pridevniki, ki so zastopani v skoraj enakem odstotku (prvi s 20,5 % in drugi s 15,9 %). Med drugostopenjskimi tvorjenkami je najvec pridevnikov – 61,5 %, sledijo glagoli s 30,8 %, samostalnik pa je le eden. Prislov se pojavi šele na tretji stopnji, na kateri najdemo tudi po en samostalnik in pridevnik. Samostalnik 9 1 1 0 0 0 11 Pridevnik 7 8 1 0 0 0 16 Prislov 0 0 1 0 0 0 1 Preglednica 22: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.1.3.2.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti V skupini stopenjskih tvorjenk iz netvorjenih konotativnih glagolov, katerih neprvi pomen je konotativni, najdemo 10 tvorbenih modelov. Med prvostopenjskimi tvorjenkami najdemo tri razlicne modele, kar kaže na odsotnost zloženk, med drugostopenjskimi štiri in med tretje­stopenjskimi štiri. Št. modelov 3 4 3 0 0 0 Preglednica 23: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.1.3.2.5Obremenitev tvorbenih modelov V tej skupini netvorjenih konotativnih glagolov med 10 tvorbenimi modeli le model V,V dosega srednjo produktivnost (gre za glagole s predponskimi obrazili: precekirati, prestreci, naloviti, uloviti, zasršeti itd.), nizko dosegajo trije modeli: V,S (lovljenje, meckanje, skeniranje), V,Ad (slutec, sršec, škilec, zijav) in V,V,Ad (premeckan, preskeniran, oši­njen, zasluten), vsi drugi pa sporadicno. Vsi omenjeni modeli so tudi med najproduktivnejšimi v drugih skupinah stopenjskih tvorjenk. V,V 28 46,7 % V,S 9 15 % V,Ad 7 11,7 % V,V,Ad 7 11,7 % V,V,V 4 6,7 % V,S,Ad 1 1,7 % V,Ad,S 1 1,7 % V,V,Ad,S 1 1,7 % Preglednica 24: Obremenitev tvorbenih modelov 5.1.3.2.6Struktura besedotvornih sestavov V,V (28) V,V,V (4) V,V,V,Ad (1) V,V,Ad (7) V,V,Ad,S (1) V,S (9) V,S,Ad (1) V,S,Ad,Adv (1) V,Ad (7) V,Ad,S (1) V Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 5.1.3.2.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) V . V Vsi prvostopenjski glagoli, ki so tvorjeni iz glagolov cutnega zazna­vanja, katerih neprvi pomen je konotativni, so glagolske sestavljenke – izjema sta le dva glagola. Glede na to, da se predponsko obrazilo razvršca na nedolocniško glagolsko podstavo, so torej v teh primerih predponska obrazila tudi vidski morfemi. Predponska obrazila, ki se pojavljajo v tej skupini, so: po-, na-, pre-, za- in ob-(nobeno ni – kar se tice nadaljnjih tvorjenk – izrazito produktivno). Faznost je izražena v naslednjih primerih: • F . z: zasršeti se . Spo: [zaceti] sršeti; slovarski pomen: ‘gledati jezno’ . ‘zagledati se jezno/nejevoljno’; • F . k: precekirati . Spo: [do konca] cekirati; ‘pregledovati’ . ‘pregledati’. Tudi prislovni pomen je izražen v: • pomeriti . SPp: meriti [po]; po- ima pomen ‘zgoraj’ in zato ‘malo’. Slednje je na ravni slovarskega pomena izrazljivo s RPS ‘na hitro’ (pogledati); • naloviti . SPp: loviti [na]; na- v pomenu ‘zgoraj’ in zato ‘malo’; • obzijati . SPp: zijati [ob]; ob- v pomenu ‘okrog’; ‘gledati nepremic­no/radovedno’ . ‘z gledanjem zaznati’. Konotativni pomen se pri vseh zgoraj navedenih tvorjenkah ohrani. Pri tvorjenkah prešiniti 3. in prešiniti 4. pride do metaforicnega pomenskega prenosa, in sicer v polje mentalne percepcije: prešiniti 1. ‘hitro, za kratek cas se pojaviti’.prešiniti 3. ‘nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico’. V tej skupini najdemo tudi en primer modifikacijske izpeljanke, in sicer šiniti 2. .šinj-a-ti, za katere pa je znacilno, da se pri njih obrazilijo prislovi notranjih okolišcin, torej tretjestopenjski razvijajoci, nesamostojni stavcni cleni s prilastkovo vlogo ob glagolu (za razliko od glagolskih sesta­vljenk, pri katerih se obrazilijo prislovi zunanjih okolišcin, prislovi kraja in casa, tj. drugostopenjski samostojni stavcni cleni z vlogo prilastkovega dolo-cila kraja in eventualno casa) (Vidovic Muha 2011: 70). Glagolska pripona ima modifikacijsko obrazilno vrednost, saj izraža ponavljalnost glagolskega dejanja, omenjeni prislov je prislov kratnosti: šinj-a-ti . [veckrat] šiniti. Kaže se, da so tvorjenke, pri katerih prihaja do pomenskega pre­nosa, tvorbeno manj produktivne od tistih, pri katerih pomenskega prenosa ni, saj noben od teh glagolov ni podstava za tretjestopenjsko tvorbo oz. le redko (prim. šiniti 2. .o-šiniti 2. . ošinj-en). (1a) V . V (. V . Ad) Z modifikacijsko izpeljavo nastanejo drugostopenjske glagolske tvorjenke, ki izražajo ponavljalnost glagolskega dejanja: [veckrat] prestreci/ošiniti/pre­šiniti. V gradivu najdemo tri take primere: ošinjati, prestrezati, prešinjati. Ti so v nadaljevanju podstava za deležnik na -oc (le en primer: prešinjajoc). (1b) V . V . Ad (. S) V šestih primerih so prvostopenjske tvorjenke, ki izražajo predvsem koncnost glagolskega dejanja, postava za tvorbo pridevnika, ki pa izraža ‘prizadetost’ (ošinjen, premeckan, preskenirat) ali pa ‘naklonskost’ (‘mož­ nost’) – ulovljiv. Ti pridevniki so izpeljani s priponskim obrazilom -an ali -en, oz. -oc, v primeru naklonskega pridevnika z -ljiv. Pri tvorjenkah ošiniti 2., uloviti 2. prihaja do pomenskega prenosa, pri tem pa se konotativni pomen izgubi (pri drugih treh se ta ohrani tudi pri pridevniku). Podobno tudi v primeru meckati 5. in premeckati pride tako do spremembe faznosti, v smeri koncnosti, kot pomenskega prenosa (‘ljubkovalno prijemati’ . ‘(do konca) prijeti’), s tem da se tu konotativni pomen ohrani. V tej skupini je možna tudi tretjestopenjska izpeljanka: samostal­nik na -ost s pomenom lastnosti oz. stanja (prešinjenost). (2) V . S (. Ad . Adv) Izglagolski samostalniki so izpeljani s priponskima obraziloma -anje/-enje in imajo pomen dejanja/stanja: cekiranje, lovljenje, meckanje, skeniranje, škliljenje, zijanje. V dveh primerih gre za vršilca dejanja: zijac, zijalo (obrazili -ac in -alo), v enem za rezultat dejanja: ujetje. Konotativnost se pri vseh samostalniških tvorjenkah ohrani, enako tudi pri nadaljnjih stopenjskih tvorjenkah. Izglagolska izpeljanka s priponskim obrazilom -alo in besedo­tvornim pomenom vršilca dejanja zijalo ima izrazito slabšalni prizvok (prim. Stramljic Breznik 1992: 421). Izpeljanke z obrazilom -alo so zna-cilne predvsem za podstavne glagole na -ati -am. V nadaljevanju (kot drugostopenjsko tvorjenko) najdemo pridev­nik z obrazilom -ast, ki je nastal z navadno izpeljavo in ima pomen na­klonskosti, natancneje ‘nagnjenost’ (zijalast). Iz omenjenega pridevnika na tretji stopnji lahko tvorimo lastnostni prislov (zijalasto). (3) V . Ad (. S) Na prvi stopnji izglagolske tvorbe najdemo deležnike na -ec (lovec, slu­tec, škilec), -en (sluten) in naklonski pridevnik na -av (zijav) s pomenom naklonskosti (‘nagnjenost’). Iz slednjega s priponskim obrazilom -ka tvorimo nosilko lastnosti zijavka s slovarskim pomenom ‘ženska (UPS), ki se kje zadržuje (RPS1) in si radovedno kaj ogleduje (RPS2)’. Seveda vse stopenjske tvorjenke v skupini ohranijo konotativnost. 5.2 StopenjSke tvorjenke iz tvorjenih glagolov cUtnega zaznavanja v izhodišcU 5.2.1 Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja s samostalnikom v izhodišcu Za razliko od predhodnih (netvorjenih) skupin glagolov cutnega zazna­vanja so v pricujocem poglavju v obravnavo zajeti glagoli oz. stopenj­ske tvorjenke iz glagolov, ki so sami prvostopenjske tvorjenke iz samo­stalnika (duhati, okusiti, tipati, vohati, vonjati) ali pa drugostopenjske tvorjenke iz glagola (star. slušati). Pozornost je namenjena stopenjskim tvorjenkah iz teh konkretnih glagolov in ne vsem stopenjskim tvorjen­kam v posameznem besedotvornem sestavu. V analizo torej ni zajetih vseh sedem besedotvornih sestavov v celoti (vseh stopenjskih tvorjenk v sedmih besedotvornih sestavih je 419), ampak deset podsestavov: du­hati, okusiti 1., slušati 1., tipati 1., tipati 5., vohati 1., vohati 2., vonjati 3., vonjati 4., vonjati 5. Obravnavanih je bilo torej 211 stopenjskih tvor­jenk, kar predstavlja 21,6-odstotni delež vseh v raziskavi obravnavanih stopenjskih tvorjenk. Povprecno število tvorjenk na podsestav je 21,1, kar to skupino stopenjskih tvorjenk uvršca na tretje mesto – za obema skupinama netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja. Vseeno velja izpostaviti, da je med sedmimi besedotvornimi se­stavi naproduktivnejši sluh ‘cut za zaznavanje zvocnih dražljajev’ s 151 tvorjenkami, sledi mu tip2 ‘cut za zaznavanje predmetov z dotikom, pri­tiskom’ s 126 tvorjenkami, voh ‘cut za zaznavanje vonja’ s 83 tvorjenka-mi, preostali štirje pa so izrazito manj besedotvorno produktivni: okus 1. ‘cut za zaznavanje znacilnosti snovi, zlasti jedi, s pomocjo okušalnega organa v ustih’ s 26 tvorjenkami, vonj 1. ‘hlapi, ki jih oddajajo hlapljive snovi’ s 17 tvorjenkami, duh[2] 1. ‘znacilnost, ki se zaznava z vohom’ z desetimi, in vonj 2. ‘voh’ s šestimi tvorjenkami. Ce se osredotocimo na aktualne podsestave, je razmerje med naj­produktivnejšimi podsestavi nekoliko drugacno. Med desetimi podse­stavi je najproduktivnejši típati 1. ‘zaznavati s tipom’ s 103 tvorjenkami, slušati [1.] ‘zavestno, hote poslušati’ (star.) z 42, vohati 2. ‘s potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave prizadevati si zaznati dolocen vonj’ s 24, okusiti 1. ‘zaznati z okusom’ s 13, vohati 1. ‘z vohom zaznavati’ // ‘biti sposoben zaznavati vonj’ z devetimi, duhati ‘z vohom zaznavati’ s šestimi tvorjenkami, vonjati 5. ‘vohati, duhati’ (knjiž.) s petimi, vonjati 3. ‘zaznavati vonj’ s štirimi, tipati 5. ‘preiskujoce gledati, ogledovati’ (ekspr.) z dvema in vonjati 4. ‘biti sposoben zaznavati vonj; vohati’ z eno tvorjenko. Ce primerjamo torej besedotvorno produktivnost besedotvornih sestavov v celoti z aktualnimi podsestavi, je razlika predvsem v zamenja­nem vrstnem redu prvih dveh najproduktivnejših (pod)sestavov. Na ravni sestavov je pricakovano najproduktivnejši tisti, ki oznacuje zazna­vanje s sluhom, na ravni glagolskih podsestavov pa je najproduktivnejši tisti, ki oznacuje zaznavanje s tipom. To je preprosto razložljivo z dej­stvom, da je podsestav slušati [1.] zgolj eden od 13 podsestavov, tipati [1.] pa eden od petih tipsko enakih podsestavov. Med desetimi podsestavi se jih šest nanaša na zaznavanje z vohom in po en na zaznavanje s tipom, sluhom, vidom in okusom. Glede na število stopenjskih tvorjenk jih najvec prispeva besedotvorni sestav, ki se nanaša na tip (103), sledita voh (49) in sluh (42), precej manj jih pri­spevata besedotvorna sestava, ki se nanašata na okus (13) in vid (2). Vsi obravnavani glagoli so v svojem prvem pomenu (v kontekstu cutnega zaznavanja) zelo splošni ‘zaznavati s tipom/vohom/sluhom/okusom’, v neprvem pa ožji: tipati 5. ‘preiskujoce gledati, ogledovati’, vonjati 4. ‘biti sposoben zaznavati vonj’. Konotativnost je razvidna v treh pomenih: slušati (star.), tipati 5. (ekspr.) in vonjati 5. (knjiž.). Slednja dva izkazujeta izredno nizko be-sedotvorno produktivnost (dve oz. pet tvorjenk), medtem ko besedo­tvorni sestav slušati [1.] (star.) zajema 42 stopenjskih tvorjenk. Velja poudariti, da omenjeni elementi niso zares primerljivi – glagol slušati je v obravnavi upoštevan zgolj zaradi tega, ker brez njega ne bi mo-gli pojasniti nastanka tvorjenke poslušati. Šele slednji namrec sodi med najpogostejše in bazicne glagole cutnega zaznavanja. dúh[2] 1. ‘znacilnost, ki se zaznava z vohom’ 10 dúh-ati ‘z vohom zaznavati // biti sposoben za 6 zaznavanje vonja’ okús 1. ‘cut za zaznavanje znacilnosti snovi, zlasti jedi, s pomocjo 26 slúh ‘cut za zaznavanje zvocnih dražljajev’ 151 *sluh-n-iti [1.] 45 slúš-ati [1.] star. ‘poslušati’ [‘zavestno, hote 42 s sluhom zaznavati’] po-slúšati 1. ‘zavestno, 22 hote s sluhom zaznavati // s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa’ vh ‘cut za zaznavanje vonja’ 83 vohati 1. ‘z vohom zaznavati // biti sposoben zaznavati vonj’ 9 vohati 2. ‘s potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, 24 glave prizadevati si zaznati dolocen vonj’ vónj 2. 6 redko ‘voh’ vónj-ati 5. knjiž. ‘vohati, duhati’ 5 Skupno število tvorjenk v vseh besedotvornih sestavih 419 (S krepkih številk) Skupno število tvorjenk v obravnavanih besedotvornih sestavih 211 (S nekrepkih številk) Upoštevane so tudi t. i. hipoteticne tvorjenke. Preglednica 25: Število tvorjenk po posameznih besedotvornih sestavih 5.2.1.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Stopenjske tvorjenke so po svoji besednovrstni pripadnosti sorazmerno urav­notežene, vsaj kar se tice glagolskih, samostalniških in pridevniških tvorjenk: najvec je samostalnikov, tj. 82 oz. 38,9 %, tretjina je glagolov – 69 oz. 32,7 %, cetrtina pridevnikov – 53 oz. 25,1 %, prislovov pa je le 7 oz. 3,3 %. Št. tvorjenk 69 82 53 7 Preglednica 26: Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam 5.2.1.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti Deset prvostopenjskih glagolskih tvorjenk iz samostalnikov je podstava za tvorbo 55 drugostopenjskih tvorjenk, 53 tretjestopenjskih, 60 cetrtostopenj­skih, 33 petostopenjskih, devet šestostopenjskih in ene sedmostopenjske. Št. tvorjenk [10] 55 53 60 33 9 1 Preglednica 27: Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti 5.2.1.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti Med 55 drugostopenjskimi tvorjenkami je najvec glagolov – 56,4 % vseh drugostopenjskih tvorjenk, sledijo samostalniki – 27,3 %, pridev­niki – teh je sedem oz. 12,7 %, prislova pa sta dva (3,6 %). Tudi med tretjestopenjskimi tvorjenkami je najvec glagolov (35,9 %), v približno enakem (tretjinskem) deležu pa so zastopani tudi samostalniki (32,1 %) in pridevniki (30,2 %). Tretjestopenjski je tudi en prislov. Med cetrto­stopenjskimi tvorjenkami, ki jih je v tej skupini številcno tudi najvec, najvecji delež zasedajo samostalniki (45 %), sledijo pridevniki (26,7 %) in glagoli151 (23,3 %), prislovi so trije, kar predstavlja 5-odstotni de­ 151 Gre za glagole s predponskimi obrazili (do-/na-/od-/pre-/po-/s-/za-tipkati (se)). lež. Med petostopenjskimi tvorjenkami so s približno enakim deležem zastopani samostalniki (42,4-odstotni) in pridevniki (39,4- odstotni), glagolov je pet (15,2- odstotni), prislov pa eden. Med devetimi šesto­stopenjskimi tvorjenkami so vsi samostalniki – vecinoma gre za gla­golnike: odtipkavanje, pretipkavanje, vtipkavanje itd. V besedotvornih sestavih s samostalniškim besedotvornim izhodišcem najdemo tudi eno sedmostopenjsko tvorjenko, in sicer pretipkovalcev. Vse šestosto­penjske in sedmostopenjske tvorjenke so tvorjenke iz besedotvornega sestava tip 2. Glagol [10] 31 19 14 5 0 0 69 Samostalnik / 15 17 27 14 9 0 82 Pridevnik / 7 16 16 13 0 1 53 Prislov / 2 1 3 1 0 0 7 Skupaj [10] 55 53 60 33 9 1 Preglednica 28: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.2.1.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti V skupini stopenjski tvorjenk iz tvorjenih glagolov s samostalniškim izhodišcem najdemo 51 tvorbenih modelov. Med drugostopenjskimi najdemo štiri – poleg iz teh glagolov neposredno tvorjenih glagolov, samostalnikov in pridevnikov, najdemo na tem mestu tudi prislove (ti-paje, vohaje). Med tretjestopenjskimi tvorjenkami je osem tvorbenih modelov, med cetrtostopenjskimi 15, petostopenjskimi 19 (ki so tako tudi strukturno najpestrejši), med šestostopenjskimi štiri in med sed­mostopenjskimi eden (S,V,S,V,V,V,S,Ad, ki ponazarja tvorjenko pretip­kovalcev). Št. modelov [1] 4 8 15 19 4 1 Preglednica 29: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.2.1.5 Obremenitev tvorbenih modelov Med 51 tvorbenimi modeli le eden dosega srednjo produktivnost (S,V,V), devet jih dosega nizko, kar 80 % tvorjenk pa sporadicno. Skoraj polovica tvorbenih modelov, natancneje 24, je zastopanih z le eno tvorjenko. Najproduktivnejši je torej model S,V,V z 31 tvorjenkami – gre pred­vsem za glagole s predponskimi obrazili: izduhati, oduhati, poduhati, zaduhati (v manjši meri tudi na nedovršniške oblike tipa okušati). Sledi model S,V,V,V s 17 tvorjenkami (to so sekundarni nedovršniki: npr. otipavati, ovohavati; in glagoli s predponskim obrazilom, ki so tvorjeni iz modifikacijskih izpeljank z vpono -lj-: ovohljati, povohljati), S,V,V,Ad s 16 tvorjenkami (tip okušajoc, okušan, otipljiv, povonjan), S,V,S s 15 tvorjenkami (tipanje, vonjanje ter tudi tipka in tipalo) in S,V,V,S s 14 tvorjenkami (otipanje, okušanje, zatipanje in tudi otip). Zadnjo deseteri-co najproduktivnejših tvorbenih modelov, ki izkazujejo nizko produk­tivnost, predstavljajo naslednji modeli: S,V,S,V,V z 12 tvorjenkami (gre izkljucno za tvorjenke s predponskimi obrazili iz glagola tipkati: dotip­kati, odtipkati, potipkati, pretipkati, vtipkati itd.), S,V,V,V,S z 10 tvor­jenkami (otipavanje, ovohavanje), S,V,S,V,V,Ad z devetimi tvorjenkami (pridevniške tvorjenke iz prej omenjenih glagolov s predponskimi obra­zili dotipkati, natipkati: dotipkan, natipkan itd.), S,V,V,V,Ad z osmimi tvorjenkami (tip otipavajoc, poslušajoc, otipavan, poslušan, poslušljiv) in S,V,Ad s sedmimi tvorjenkami (tipajoc, vohajoc, tipalni, vohalni). Struk­turno so omenjene tvorjenke enake drugim stopenjskim tvorjenkam iz netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja, izjema je model S,V,S,V,V,152 saj med drugimi stopenjskami tvorjenkami iz glagolov cutnega zazna­vanja izglagolski samostalnik ne motivira ponovno glagolske tvorjenke, kot je to v primeru (tip .) tip-ati .tip-ka . tipk-ati . do-/na-/od-/ po-/pre-/s-/v-/za-tipkati. 152 To seveda velja tudi za vse nadaljnje tvorjenke, npr. z modelom S,V,S,V,V,Ad (dotipkan, zatipkan itd.), S,V,S,V,V,V (pretipkavati, pretipkovati), S,V,S,V,V,V,S (pretipkovanje, pretipkovalec) itd. S,V,V 31 14,7 % S,V,V,V 17 8,1 % S,V,V,Ad 16 7,6 % S,V,S 15 7,1 % S,V,V,S 14 6,6 % S,V,S,V,V 12 5,7 % S,V,V,V,S 10 4,7 % S,V,S,V,V,Ad 9 4,3 % S,V,V,V,Ad 8 3,8 % S,V,Ad 7 3,3 % S,V,S,V,S 5 2,4 % S,V,S,V,V,V,S 5 2,4 % S,V,V,S,S 4 1,9 % S,V,V,Ad(+P),Ad 4 1,9 % S,V,S,V,V,V 4 1,9 % S,V,V,S(+Ad),S 3 1,4 % S,V,V,V,Ad,S 3 1,4 % S,V,Adv 2 1 % S,V,S,V 2 1 % S,V,V,V,V 2 1 % S,V,V,Ad,S 2 1 % S,V,V(+Adv),Ad,S 2 1 % S,V,V,S,Ad 2 1 % S,V,S,V,Ad 2 1 % S,V,V,Ad,Adv 2 1 % S,V,S,V,V,S 2 1 % S,V,S,V,V,Ad,S 2 1 % S,V,S(Ad+),S 1 0,5 % S,V,S(+V),S 1 0,5 % S,V,Ad,S 1 0,5 % S,V,V,Adv 1 0,5 % S,V,V,S(+S),S 1 0,5 % S,V,V(+Adv),Ad,Adv 1 0,5 % S,V,V,S,S,V 1 0,5 % S,V,V,V,S(+P),S 1 0,5 % S,V,V,V,S(+Pr),S 1 0,5 % S,V,V,V,S,S 1 0,5 % S,V,V,V,V,S 1 0,5 % S,V,S,V,Ad,S 1 0,5 % S,V,S,V,S,S 1 0,5 % S,V,V,Ad(+P),Ad,S 1 0,5 % S,V,V,V,S(+P),S 1 0,5 % S,V,V,V,S(+Ad),S 1 0,5 % S,V,V,V,S,Ad 1 0,5 % S,V,V,V,V,Ad 1 0,5 % S,V,S,V,S,Ad 1 0,5 % S,V,V,V,Ad(+P),Ad 1 0,5 % S,V,V,Ad(+P),Ad,Adv 1 0,5 % S,V,V,S,S,V,S 1 0,5 % S,V,V,V,Ad(+P),Ad,S 1 0,5 % S,V,S,V,V,V,S,Ad 1 0,5 % Preglednica 30: Obremenitev tvorbenih modelov 5.2.1.6 Struktura besedotvornih sestavov S,V (10) S,V,V (31) S,V,V,V (17) S,V,V,V,V (2) S,V,V,V,V,S (1) S,V,V,V,V,Ad (1) S,V,V,V,S (10) S,V,V,V,S,S (1) S,V,V,V,S(+P),S (2) S,V,V,V,S(+Pr),S (1) S,V,V,V,S(+Ad),S (1) S,V,V,V,S,Ad (1) S,V,V,V,Ad (8) S,V,V,V,Ad,S (3) S,V,V,V,Ad(+P),Ad (1) S,V,V,V,Ad(+P),Ad,S (1) S,V,V,S (14) S,V,V,S,S (4) S,V,V,S,S,V (1) S,V,V,S,S,V,S (1) S,V,V,S(+Ad),S (3) S,V,V,S(+S),S (1) S,V,V,S,Ad (2) S,V,V,Ad (14) S,V,V,Ad,S (2) S,V,V,Ad(+P),Ad (4) S,V,V,Ad(+P),Ad,S (1) S,V,V,Ad(+P),Ad,Adv (1) S,V,V,Ad,Adv (2) S,V,V(+Adv),Ad (2) S,V,V(+Adv),Ad,S (2) S,V,V(+Adv),Ad,Adv (1) S,V,V,Adv (1) S,V,S (15) S,V,S,V (2) S,V,S,V,V (12) S,V,S,V,V,V (4) S,V,S,V,V,V,S (5) S,V,S,V,V,V,S,Ad (1) S,V,S,V,V,S (2) S,V,S,V,V,Ad (9) S,V,S,V,V,Ad,S (2) S,V,S,V,S (5) S,V,S,V,S,S (1) S,V,S,V,S,Ad (1) S,V,S,V,Ad (2) S,V,S,V,Ad,S (1) S,V,S(Ad+),S (1) S,V,S(+V),S (1) S,V,Ad (7) S,V,Ad,S (1) S,V,Adv (2) Slika 14: Graficna predstavitev besedotvornih (pod)sestavov s samostalniškim izhodišcem. Sivo obarvan del grafa prikazuje del besedotvornega sestava, ki ni bil predmet obravnave v pricujoci raziskavi. Tak nacin oznacevanja najdemo v vseh treh grafih, ki prikazujejo stopenjske tvorjenke iz tvorjenih glagolov cutnega zazna­vanja (torej tiste, ki prikazujejo besedotvorne sestave s samostalniškim, pridevni­škim in medmetnim izhodišcem). Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 5.2.1.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) [S .] V . V Iz netvorjenih samostalnikov, ki oznacujejo zaznavne cute (voh, tip, sluh, okus), tvorimo prvostopenjske glagole, ki so vse navadne izpeljanke. Pri njih se v priponsko obrazilo pretvarja glagolski primitiv in slovnicno oz. skladenjsko razmerje, ki ga ta glagol ustvarja s povedkovnikom: [imeti] voh(-ř)/tip(-ř)/sluh(-ř)/okus(-ř) (prim. Vidovic Muha 1988, 2011: 92). Te izpeljanke so v nadaljevanju podstava za drugostopenjske tvor­jenke, in sicer gre za glagole s predponskimi obrazili (sestava) ali modi­fikacijske izpeljanke. Faznost izražajo naslednji glagoli: • F . z: zaduhati, zatipat, zavonjatii . SPo: [zaceti] duhati/tipati/vonjati; • F . k: dotipati . SPo: [do konca] tipati. Tudi prislovni pomen pa izražajo: • oduhati . SPo: duhati [o]; o- ima pomen ‘okrog’, kar izkazuje tudi slovarski pomen: ‘vohajoc se približati na vec mestih’; enako tudi obvohati in ovohati, ki imata enak slovarski pomen ‘vohajoc se približati na vec mestih’; • potipati . SPo: tipati [po]; po- ima pomen ‘zgoraj’; enako tudi povohati; • pretipati . SPo: tipati [pre]; pre- ima pomen ‘vec’, kar je razvidno tudi v slovarskem pomenu: ‘dotakniti se cesa na vec mestih’. V gradivu se pojavijo modifikacijske izpeljanke z obrazilom -a-: okušati . SPo: [veckrat] okusiti; in z obraziloma -k- in -lj-: vohkati, vohljati . SPo: [nekoliko] vohati. V prvo skupino sodi tudi glagol slušati . SPo: [veckrat] *sluhniti (sluhniti je hipoteticna tvorjenka, katere vpeljava je bila nujna, da bi lahko pojasnili nekatere nadaljnje tvorjenke). (1a) [S .] V . V . V . S/Ad/(V) . S/Ad Iz drugostopenjskih tvorjenk, sestavljenk in navadnih izpeljank, s po­mocjo priponskih obrazil -ava- tvorimo nedovršne glagole: dotipava-ti, otipavati, otipavati, potipavati, pretipavati, ovohavati, obvohavati, oduhavati, ki oznacujejo ponavljalnost dejanja. Drug tip tvorjenk v tej skupini je motiviran iz modifikacijskih izpeljank z obrazilom -lj- (pod­stava je torej glagol vohljati), in sicer se omenjenemu glagolu na tretji stopnji dodajajo predponska obrazila: o- (‘zacetnost’), po- (‘malo’), pre-(‘vec’) in za- (‘zacetnost’; slovarski pomen je sicer ‘krajši cas prizadevati si zaznati dolocen vonj s krajšimi potegi zraka v nos in premikanjem nosnic, glave’). V to skupino sodi tudi hipoteticna tvorjenka *okuše­vati, ki je bila vpeljana, da bi lahko pojasnili izpeljani samostalnik z besedotvornim pomenom vršilca dejanja okuševalec ‘degustator’. Šele na tretji stopnji najdemo tudi osnovni glagol, ki oznacuje zaznavanje s sluhom, tj. poslušati. Slednji je podstava za cetrtostopenjske samostalni­ke s priponskimi obrazili -alec oz. -alka ter -atelj153 s pomenom vršilca dejanja: poslušalec, poslušalka. Iz poslušalca tvorimo skupno ime, ki je petostopenjsko: poslušalstvo (. [veliko] poslušalcev), in pridevnik s po­menom individualne svojine poslušalcev. Cetrtostopenjski samostalniki so sicer pogosto tvorjeni z obrazilom -anje, njihov besedotvorni pomen pa je ‘dejanje’: otipavanje, ovohavanje, poslušanje. Slednji motivira tudi samostalniško sestavljenko predposlušanje, kjer predponsko obrazilo iz­raža ‘casovnost’. V vseh skupinah tvorjenk se izredno redko pojavlja samostalniška tvorjenka z besedotvornim pomenom mesta dejanja. Med cetrtosto­penjskimi navadnimi izpeljankami najdemo le en tak samostalnik z obrazilom -išce: poslušališce (tvorjenke ne najdemo v slovarskih priroc­nikih, ampak le v korpusnem gradivu). Tretjestopenjske glagolske sestavljenke poslušati v nadaljevanju motivirajo sekundarno prefigirana glagola: naposlušati se in preposlušati. Preposlušati izraža faznost, in sicer koncnost, tj. [do konca] poslušati, pri naposlušati se pa predponsko obrazilo na- izraža polno mero (razlaga: ‘zadovoljiti svojo potrebo, željo po poslušanju’). Med cetrtostopenjskimi tvorjenkami najdemo tudi: (a) deležnike na -oc (otipavajoc, poslušajoc), (b) trpne deležnike na -an, ki izražajo ‘prizadetost’ (otipavan), (c) pridevnike z obrazilom -ljiv, ki izražajo ‘na­klonskost’ (poslušljiv), in (c) pridevnike z obrazilom -alni, ki izražajo 153 Obrazilo kot zelo produktivno omenjajo že Janežic (1906: 127), Breznik (1934: 164) in Bajec (150 I: 37) (po Stramljic Breznik 1992: 418). ‘namenjenost’ (poslušalni). Slednji je tudi podstava za petostopenjski sa­mostalnik s pomenom ‘prostor’ (poslušalnica). Podstava za petostopenj­sko tvorjenko pa je tudi naklonski pridevnik poslušljiv – s predponskim obrazilom ne- namrec tvorimo pridevnik, ki izraža ‘nasprotnost’. (1b) [S .] V . V . S . S /Ad Iz glagolov s predponskimi obrazili na tretji stopnji tvorimo tudi samo­stalnike; med njimi najdemo glagolnike na -anje (okušanje, otipanje, zati­panje, vohljanje), ki imajo vsi besedotvorni pomen dejanja; samostalnike z nictim obrazilom (otip-ř) in tudi vršilce dejanja z obrazilom -ac (vohljac). V drugi skupini pa so tvorjenke iz drugostopenjske tvorjenke slušati (pri kateri je bila potrebna vpeljava hipoteticne tvorjenke *slušniti). Sicer tudi glagol slušati danes ni vec živ, so pa aktualne nekatere njegove nadaljnje tvorjenke – obstoj katerih lahko sicer pojasnjujemo tudi s prevzemanjem iz tujih (slovanskih) jezikov. Kot je bilo že omenjeno, sta leksema slušalo in slušatelj zabeležena že v Pleteršnikovem slovarju, slušalka pa je vsekakor »novejša« tvorjenka, nastala z razvojem telefonije. Sicer se je tudi slušatelj (‘vršilec dejanja’) verjetno izrazito razširil šele z ustanovitvijo univerze v Ljubljani, torej v zacetku 20. stoletja. V kontekstu slovarskega pomena je pomen širši kot le ‘oseba, ki posluša’, saj je v slovarskem pomenu RPS ‘na predavanjih/seminarjih’. Slušalka ima pomen sredstva dejanja, enako tudi slušalo. Slušalka je tudi podstava za tvorjenke, ki pa sodijo v novejše besedje (potrditve zanje najdemo le v korpusnih gradivih).154 Te so nasta­le z zlaganjem: mikro-, stereo-in avdioslušalka. Besedotvorno zanimiva je tudi tvorjenka s kraticno podstavo: BT-slušalka (.Bluetooth slušal­ka). Na tretji stopnji tvorimo tudi žensko poimenovanje z obrazilom -ica (slušateljica) in samostalniško tvorjenko z obrazilom -stvo (slušateljstvo), ki izraža skupno ime. Iz vršilca dejanja pa lahko tvorimo pridevnik, ki izraža individualno svojino (slušateljev) (pri cemer pridevniška tvorjenka iz ženskega poimenovanja (*slušateljicin) v gradivu ni potrjena) in pridev­nik, ki izraža povezavo (slušateljski). O novejših tvorjenkah glej Logar 2004 in Žele 2013. Iz glagolov s predponskimi obrazili in glagolskimi tvorjenkami, nasta­limi s sestavo (npr. vohljati), na tretji stopnji pogosto tvorimo deležnike na -oc (vohljajoc) ali pa trpne deležnike na -an (povonjan) oz. -en (oku­šen), ki izražajo ‘prizadetost’. Na tretji stopnji pa lahko tvorimo tudi pri­devnike z obrazilom -ljiv , ki izražajo ‘naklonskost’ (možnost: otipljiv), in obrazilom -alni – ti pridevniki pa izražajo ‘namenjenost’ (okušalni). Razen slednjega so vsi drugi osnova za cetrtostopenjsko tvorjenko: (a) samostalnike na -ost, ki izražajo ‘lastnost’ (otipljivost), (b) pridevnike s predponskim obrazilom ne-, ki izraža ‘nasprotnost’ (neotipljiv, neoku­šen), ali (c) prislove (otipljivo). (2) [S .] V . S V skupini stopenjskih tvorjenk iz glagolov s samostalniškim besedo­tvornim izhodišcem je zelo produktivna skupina drugostopenjskih izglagolskih samostalnikov. Med njimi prevladujejo tisti z obrazilom -anje, ki izražajo ‘dejanje’ (duhanje, tipanje, vohanje, vonjanje). Na tem mestu v besedotvornem nizu se nahajajo tudi samostalniki z obrazi­lom -alo (‘sredstvo dejanja’): vohalo, tipalo, ki pa imajo slovarski po-men ‘organ za vohanje/tipanje’, in samostalnik z obrazilom -alka, ki ima enak besedotvorni pomen, slovarski pa je ‘gibljiv (RPS1) organ (UPS) na glavi živali (RPS2) za tipanje/vohanje (RPS3)’. Pri slednjem se pojavi tudi metonimicni pomenski prenos (tipalka 1. ‘gibljiv organ na glavi živali za tipanje/vohanje’ .tipalka 2. ‘priprava za merjenje elektricne napetosti’; podobno se zgodi tudi pri leksemu tipalo). Bese­dotvorni pomen sredstva dejanja ima tudi tvorjenka tipka (.SPo: to, s cimer tipaš), s slovarskim pomenom ‘del nekaterih naprav/inštru­mentov, na katerega se pritiska’, katerega besedotvorna produktivnost je predstavljena v naslednji tocki. (2a) [S .] V . S (. V) . V . Ad/(V/S) (. S . Ad) Samostalnik tipka je podstava za glagol tipkati (. SPo: [delati] s tipko), ki pa je tvorbeno zelo produktiven. Na cetrti stopnji namrec najdemo glagole s predponskimi obrazili do-, na-, od-, po-, pre-, s-, v- in za-. Ti glagoli izražajo predvsem prislovni pomen, ki pa je razviden tudi na ravni slovarskega pomena: npr. dotipkati: . SPo: tipkati [do]; do- ‘zra­ven’; slovarski pomen je ‘natipkati zraven’ (vendar tudi ‘zaceti tipkati’, torej izraža tudi le faznost155 – enako tudi stipkati). Omenjeni cetrto­stopenjski glagoli so podstava predvsem za trpne deležnike z obrazilom -an in s pomenom ‘prizadetost’ (dotipka, potipkan, natipkan, pretipkan itd.), lahko pa tudi glagolske modifikacijske izpeljanke z obraziloma -ava-/-ova-, ki izražajo ponavljalnost: pretipkovati/pretipkavati, vtipka­vati, in samostalniške z besedotvornim pomenom dejanja (zatipkanje). Glagolske izpeljanke so osnova tudi za šestostopenjski samostalnik na -alec, ki izraža vršilca dejanja (pretipkovalec), ki pa je osnova še za sed­mostopenjsko tvorjenko pretipkovalcev (‘individualna svojina’). (3) [S .] V . Ad (.S) Tudi v primeru drugostopenjskih pridevniških izpeljank najdemo vse do zdaj omenjene pomene in tudi morfeme: deležniki na -oc (tipajoc), pri­devniki na -alni, ki izražajo ‘namenjenost’ (tipalni, vohalni, vonjalni) in pridevniki na -ljiv, ki izražajo ‘modalnost’ (‘možnost’). Eden od pridev­nikov na -alni (tipalni) je tudi podstava za tvorbo samostalnika tipalnica s pomenom ‘nosilnik lastnosti’ oz. slovarskim pomenom ‘gibljiv (RPS1) organ (UPS) na glavi živali (RPS2) za tipanje/vohanje (RPS3)’ (sinonim je torej tipalka). 5.2.2 Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja s pridevnikom v izhodišcu Le en glagol cutnega zaznavanja je obravnavan znotraj besedotvornega sestava s pridevniškim besedotvornim izhodišcem, in sicer glagol srepe-ti, ki je podstava štirim nadaljnjim tvorjenkam. 155 Spomniti velja, da omenjeni pomen tvorjenke dotipkan ni vec aktualen oz. tudi prvi pomen je s prenehanjem uporabe tipkalnih strojev izginil. 5.2.2.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Med štirimi stopenjskimi tvorjenkami iz glagola srepeti sta dva glagola, en samostalnik in en glagol. 5.2.2.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti Vse štiri stopenjske tvorjenke so iz glagola srepeti tvorjene neposredno, torej gre za drugostopenjske tvorjenke. 5.2.2.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti Med drugostopenjskimi tvorjenkami sta dva glagola ter po en samo­stalnik in en pridevnik. Glagol srepeti torej ni podstava za tvorbo pri­slova. Glagol [1] 2 0 0 0 0 2 Samostalnik 0 1 0 0 0 0 1 Pridevnik 0 1 0 0 0 0 1 Prislov 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj [1] 4 0 0 0 0 Preglednica 34: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.2.2.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti Glagol srepeti je podstava za tvorbo dveh glagolov in enega samostalni­ka in pridevnika, ki so vsi drugostopenjske tvorjene – na drugi stopnji tvorbe tako najdemo tri razlicne besedotvorne modele. Št. modelov [1] 3 0 0 0 0 Preglednica 35: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.2.2.5 Obremenitev tvorbenih modelov Dve tvorjenki iz glagola srepeti imata besedotvorni model Ad,V,V – gre za glagolski tvorjenki s predponskima obraziloma o- in za-, samostal­nik ima besedotvorni model Ad,V,S (glagolnik na -enje), deležnik na -c pa model Ad,V,Ad. Ad,V,V 2 50 % Ad,V,S 1 25 % Ad,V,Ad 1 25 % Preglednica 36: Obremenitev tvorbenih modelov 5.2.2.6 Struktura besedotvornega podsestava Ad,V Ad,V,V (2) Ad,V,S (1) Ad,V,Ad (1) Ad Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 5.2.2.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) [Ad .] V . V Predponsko obrazilo o- v glagolski sestavljenki osrepeti ima pomen ‘pri­dobitev lastnosti’, skladenjska podstava tvorjenke in slovarski pomen sovpadeta: [postati] srep[-ř] – ‘postati srep’. V primeru glagola zasrepeti struktura njegove skladenjske podstave izraža faznost glagolskega de­janja, in sicer zacetnost: za-srepeti . [zaceti] srepeti. Njegov slovarski pomen je ‘gledati nepremicno, tako da se vzbuja neprijeten obcutek’. Izhodišcni pridevnik srep v svojem prvem pomenu – sklicujoc se na slovarske prirocnike – nima konotativnega pomena, medtem ko ga tvorjeni glagol srepeti ima, leksem srepeti namrec izkazuje socialno­zvrstno prvino (rabi se zlasti v leposlovnem jeziku, kar nakazuje kva­lifikator knjižno). Konotativnost se pricakovano ohrani tudi pri obeh izglagolskih tvorjenkah osrepeti in zasrepeti. (2) [Ad .] V . S Glagolnik srepenje ima naslednjo skladenjsko podstavo: [to, da] srepi[-ř]. Besedotvorni pomen tvorjenke je ‘dejanje’. Slovarski pomen je ‘dejanje, pri katerem ena oseba gleda drugo nepremicno, tako da zbuja neprije-ten obcutek’. Tudi v primeru samostalniške tvorjenke se konotativnost ohra­ni, vendar slovarski prirocniki tega pri glagolnikih sistemsko ne be-ležijo. (3) [Ad .] V . Ad Iz glagola srepeti je tvorjen tudi deležnik z obrazilom -ec, tj. srepec. 5.2.3 Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja z medmetom v izhodišcu V gradivu najdemo le en glagol cutnega zaznavanja z medmetnim iz­hodišcem, in sicer gre za glagol kukati, ki je tvorjen iz medmeta kuku, znacilnega (predvsem) za otroško govorico. Medmet kuku je v drugem pomenu osnova za tvorbo glagola kuka-ti, pri cemer pa le prvi izraža cutno zaznavanje, in sicer ‘gledati, nava­dno skrivoma, pritajeno’; kukati 2. je dejansko stanjski glagol (‘izstopa­ti, biti potisnjen iz svoje okolice’). Celoten besedotvorni sestav kuku 2. zajema 15 tvorjenk, pri cemer je stopenjskih tvorjenk iz glagola cutnega zaznavanja kukati 1. deset. V nadaljevanju se bomo omejili le na teh deset tvorjenk. 5.2.3.1Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam Med desetimi stopenjskimi tvorjenkami je sedem samostalnikov, dva pridevnika in en glagol. V besedotvornem podsestavu torej ni prislovov. 5.2.3.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti Med stopenjskimi tvorjenkami iz glagola kukati je neposredno tvorjenih pet tvorjenk, teh pet pa je podstava za tvorbo nadaljnjih petih tvorjenk. Gre torej za drugo- in tretjestopenjske tvorjenke. 5.2.3.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti Med drugostopenjski tvorjenkami so trije samostalniki in po en glagol ter pridevnik, med tretjestopenjskimi pa štirje samostalniki in en pri­devnik. Glagol [1] 1 0 0 0 0 1 Samostalnik 0 3 4 0 0 0 7 Pridevnik 0 1 1 0 0 0 2 Prislov 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 1* 5 5 0 0 0 Preglednica 40: Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti 5.2.3.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti Med drugostopenjskimi tvorjenkami nademo tri razlicne tvorbene mo-dele, med tretjestopenjskimi pa dva. Skupno torej glagol kukati generira pet razlicnih tvorbenih modelov. Št. modelov [1] 3 2 0 0 0 Preglednica 41: Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti 5.2.3.5 Obremenitev tvorbenih modelov Tvorbeni model I,V,S imajo tri tvorjenke (kukalo 1., kukalo 2. in kuka­nje), po dve tvorjenki pa imajo modeli: I,V,Ad – gre za deležnik kukajoc in pridevnik kukalni, I,V,Ad,S – samostalnika kukalnik in kulalnica; ter I,V,S,S – gre za manjšalnice od kukalo, torej kukalce 1., kukalce 2. I,V,S 3 30 % I,V,S,S 2 20 % I,V,Ad 2 20 % I,V,Ad,S 2 20 % I,V,V 1 10 % Preglednica 42: Obremenitev tvorbenih modelov 5.2.3.6 Struktura besedotvornega podsestava156 I,V I,V,V (1) I,V,Ad (2) I,V,Ad,S (2) I,V,S (3) I,V,S,S (2) I I,V Legenda: visoka produktivnost (51 tvorjenk ali vec) srednja produktivnost (od 21 do 50 tvorjenk) nizka produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk) sporadicna produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk) 156 Gre za podsestav kukati 1. 5.2.3.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena (1) [I .] V (. V) Gre za glagolsko sestavljenko s predponskim obrazilom po-, ki izraža faznost glagolskega dejanja, in sicer oznacuje zacetno ali ingresivno vr­sto glagolskega dejanja, glagol pokukati torej pomeni zacetek dejanja, ki ga izraža izhodišcni glagol ([zaceti] kukati) (prim. Derganc 1986: 13). Konotativnost se pri dovršnem glagolu ohrani. (2) [ I .] V (. S . S) Iz glagola kukati sta s pomocjo dveh obrazil neposredno tvorjena dva samostalnika, pri izpeljanki z obrazilom -anje gre za besedotvorni po-men dejanja, pri izpeljanki z obrazilom -alo (samostalnik je sicer dvo­pomenski) pa za sredstvo dejanja. Pri tvorjenki z besedotvornim pome­nom dejanja se konotativnost seveda ohrani, ne ohrani pa se pri obeh pomenih samostalnika kukalo 1. in 2. (1. ‘daljnogled’; 2. ‘majhna odpr­tina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno leco’). Oba drugostopenjska samostalnika z obrazilom -alo sta podstava za tvorbo modifikacijske izpeljanke s pomenom manjšalnosti. Kot je bilo že omenjeno v prejšnjem razdelku, samostalnika z obrazilom -alo ne ohranita konotativnosti, se pa ta ponovno pojavi pri modifikacijski izpeljanki. (3) [I .] V (. Ad . S) Tvorjeni glagol cutnega zaznavanja kukati je podstava za tvorbo dveh tipov pridevniških tvorjenk, v prvem primeru gre za pravi vrstni pridev­nik (z obrazilom -alni), ki pa sicer ni uslovarjen – pojavitve zanj najde-mo namrec le v korpusih. Omenjeni pridevnik izraža ‘namembnost’. V drugem primeru pa gre za deležnik na -oc. Iz pravega vrstnega pridevnika lahko nadalje tvorimo samostalnik z obraziloma -ik ali -ica, pri cemer imata oba samostalnika enak slo­varski pomen (UPS ‘majhna odprtina’; RPS1 ‘v (vhodnih) vratih’, RPS2 ‘z vgrajeno leco’). Nastanek teh dveh samostalnikov bi lahko razložili tudi z univerbizacijo, vsaj v primeru kukalnica .kukalna odprtina je pojav lažje razložljiv, medtem ko se pri kukalniku spol spremeni, kar je dokaj nenavadno. Pri univerbizaciji je namrec obicajno, da tvorjenka prevzame spol jedra besedne zveze.157 Ob tem gre dodati, da kukalnik je SSKJ-ju, kukalnice pa ni. Korpusni viri izkazujejo približno enako sporadicno rabo obeh leksemov (manj kot 10 v posameznem korpusu), je pa iz konkordanc razvidno, da RPS1 ni vec popolnoma upravicena, saj gre pogosto za ‘majhno odprtino, navadno z vgrajeno leco’, nahaja pa se lahko ne le na vratih, ampak tudi v steni oz. na drugi površini. Konotativnost podstavnega glagola se v primeru tvorjenega pridevnika in kasneje tretjestopenjskega samostalnika ne ohrani. 157 Primerov, pri katerih se spol univerbizirane tvorjenke spremeni, je izredno malo: (bot.) Blagajev volcin . blagajevka (L. Bokal 2009), slepo crevo . slepic, vozniško dovoljenje .vozniško/vozniška. 6 predlogi za izboljšanje SlovarSkih obravnav v prihajajocih jezikovnih prirocnikih – glede na razlage v SSkj-jU V pricujocem poglavju bo pozornost namenjena slovarski obravnavi v raziskavo zajetega gradiva iz SSKJ-ja. Izpostavljen in analiziran bo torej leksikografski vidik obravnave stopenjskih tvorjenk iz glagolov cutnega zaznavanja. Pomembna je ugotovitev, da pri analizi gradiva v zvezi s slovarski-mi razlagami znotraj posameznih besedotvornih nizov v SSKJ-ju ne najdemo vecjih neskladnosti. To je odraz natancnega dela, ki je bilo ocitno tudi smiselno usklajevano. Posamezne možne izboljšave bi lahko razdelili v naslednje tri skupine: izboljšave na ravni (1) slovarskih razlag (predvsem pomenske razclenitve), (2) okvalificiranja, (3) doslednega navajanja dolocenih leksemov kot slovarskih iztocnic.158 Kot primer možnosti izboljšave slovarskih iztocnic na ravni raz-lag gre na prvem mestu omeniti nedoslednosti pri navajanju dolocenih pomenov v razmerju samostojni pomen – podpomen. Kot primer lahko navedemo drugi pomen glagola videti ‘seznaniti se s cim z gledanjem’. Glagola videti in slišati imata oba v drugem pomenu izraženo sezna­nitev z gledanjem/slišanjem, medtem ko ima glagol poslušati enak po­menski prehod v polje mentalne percepcije izražen v podpomenu (‘s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino cesa’). Navedeni trije primeri so sistemsko enaki, zato bi veljalo pomensko diferenciacijo poenotiti. Kot problematicni (z leksikografskega vidika) se kažejo pred­vsem leksemi brez slovarske razlage, med katere sodijo deležniki na -c in -ši, trpni deležniki na -n in -t, deležniki stanja na -n in -t ter deležja na -oc, -ec, -aje ali -ši in tudi tvorjeni samostalniki na -ost, ki so v SSKJ-ju navedeni kot podgesla k posameznim izhodišcnim 158 Pri slednjem se je treba zavedati, da razlicne nedoslednosti lahko izhajajo iz nedoslednosti v samem gradivu, na podlagi katerega je nastal SSKJ. glagolom. T. i. metoda gnezdenja iztocnic v podgeslih se v sodob­nem slovaropisju opušca, sploh z vsesplošno uveljavitvijo elektronskih in spletnih slovarjev, in sicer ne vec kot razlicic knjižnih izdaj, ampak kot izhodišcnih oblik slovarja. Elektronski nacin kaže težnjo po samo­stojnih geselskih clankih za posamezne lekseme, tudi besedne zveze in celo frazeme (tako je to rešeno v (zgolj) spletni izdaji poljskega slovarja Wielki slownik jezyka polskiego, 2016). Elektronski nacin sicer omogoca nabor tako terminov in frazemov v gnezdih, vendar ne vec v klasicnem pomenu gnezd. Problematicne so tudi t. i. sklicevalne razlage, predvsem pri glagol­nikih, npr. pri oprezovanje najdemo sklicevalno razlago:159 oprezovánje tudi oprézovanje -a s (.; é.) glagolnik od oprezovati: navadi-la se je na nenehno oprezovanje okoli hiše / oprezovanje za sovražnikom Zgleda sta sicer locena s poševnico, kar nakazuje pomenski odtenek, vendar gre za združitev dveh pomenov, izhajajocih iz dvopomenskosti motivirajocega glagola: 1. ‘gledati kaj z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno’ in 2. ‘iskati, cakati koga z dolocenim namenom, navadno skrivoma, pritajeno’. Podobno leksikografsko rešitev najdemo tudi v primerih, ko ima dolocen glagolnik dejansko potrjen samostojen drugi/tretji itd. pomen – pod prvim pomenom najdemo zapis »glagolnik od X« z združenimi zgledi, na drugem mestu pa je torej osamosvojeni pomen. Tak primer je glagolnik zaznava: zaznáva -e ž(.) 1. glagolnik od zaznati: zaznava besed, govora; zazna­va casa, prostora, razdalje, temperature; sposobnost zaznave / zaznava sprememb; 2. nav. mn. kar nastane v zavesti kot posledica cutnega doje­manja sveta: obnovitev zaznav v domišljiji; jasne zaznave; zaznave in predstave / cutne, slušne, vidne zaznave 159 Nesamostojne razlage glagolnikov izhajajo iz ugotovitve, da glagolniki nimajo samostojnega slovarskega pomena, ampak predstavljajo v razmerju do podstav­nega glagola le spremenjeno besedno vrsto. Pri teh leksemih bi se dalo ustvariti samostojno (nesklicevalno) razlago – vzemimo za primer leksem srepenje, ki ima besedotvorni pomen deja-nja. Slovarska razlaga bi lahko torej bila ‘dejanje, pri katerem ena oseba gleda drugo nepremicno, tako da zbuja neprijeten obcutek’. V posamicnih primerih najdemo pri dolocenih leksemih tudi manj ustrezne oz. neustrezne razlage, npr. pri glagolu preslišati: 3. ekspr. ‘po­stati deležen razmeroma veliko neprijetnih trditev, besed’. Ustreznej­ša bi bila razlaga ‘zavestno se ne odzvati na veliko neprijetnih trditev, besed’, ki bi poudarila tvorno udeležbo pri dejanju. Poleg tega bi bilo treba aktualizirati tudi nekatere razlage, npr. tipkati ima v SSKJ-ju raz­lago ‘pisati na pisalni stroj’, enako je tudi pri vseh njenih stopenjskih tvorjenkah, kar je vidno predvsem v razlagah glagolov s predponskimi obrazili do-, na-, od-, po-, pre-, s-, v- in za- (ob tem velja dodati, da se glagol dotipkati v celoti veže le na tipkanje s pisalnim strojem, torej bi bilo danes ustrezno leksemu dodati casovni kvalifikator).160 Za nedoslednost pri slovarskem prikazu dolocenega leksema lahko štejemo tudi obravnavo glagola zaškiliti: zaškíliti -im dov. (í .) nepravilno obrniti zrklo glede na smer gledanja: z ocmi je rahlo zaškilil . namršcil se je in zaškilil na prijatelja poškilil V t. i. malem gnezdu161 najdemo pomen, ki bi bil lahko samostojen, pri cemer pa ne bi bila ustrezna rešitev s sinonimom v razlagi – gre namrec za nevtralen leksem, torej bi bila potrebna celovita razlaga (2. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno: namršcil se je in zaškilil na prijatelja). Na dolocenih mestih bi bila na mestu dopolnitev slovarske razlage, npr. pri ujéti 13. ekspr. ‘hitro, v kratkem casu zaznati kaj težko zaznav­nega, kratkotrajnega’ (zgledi: ujeti sumljiv gib, posmehljiv pogled). Tu bi bilo v razlagi treba dodati ‘(...) navadno z gledanjem, poslušanjem’. 160 V drugi izdaji SSKJ-ju 2 je razlaga aktualizirana: ‘pisati na racunalnik, pisalni stroj’, a ni v celoti ustrezna. Ustreznejša razlaga je ‘pisati na elektronski napravi’. 161 Poimenovanje iz internega gradiva Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (npr. M. Silvester Prirocnik za tehnicno stran redakcije gesel, 1978). SSKJ v svoji strukturi zajema nekatere premišljene, zavestne odlo-citve, vendar pa le-te za uporabnike brez podrobnega branja uvoda niso razberljive (te odlocitve so povezane predvsem z omejitvami knjižne izdaje slovarja in izhodišcnim ekonomicnim ravnanjem glede obsega slovarskih sestavkov). Primer: vecpomenskost casovno okvalificiranih leksemov se kaže zgolj v navajanju zgledov za poševnicami, ki nakazu­jejo t. i. pomenske odtenke posameznega leksema: obcut zastar. ‘obcutek’ (zgledi: tipni obcut / obcut sramote, varnosti / preganjal ga je obcut, da se dolgo ne bodo videli). V SSKJ-ju najdemo nekaj primerov, pri katerih razlagi med tvor­jenko in podstavno besedo nista usklajeni. Tak primer sta glagola lociti in razlociti. Prvi ima razlago: ‘videti kaj kot posameznost’, drugi pa ‘vi­deti, slišati kaj kot posameznost’; pri prvem je torej predvideno le vidno zaznavanje, pri drugem pa tako vidno kot slušno, kar je neustrezno. V obeh primerih sta aktualni obe zaznavanji – tako vidno kot slušno. Na nekaj mestih je vprašljiva (nedosledna) razvrstitev pomenov: primer sta sinonima zgled in vzgled (razvrstitev je bila sicer narejena na osnovi pogostosti posameznega pomena v gradivu, ki pa seveda pri sinonimih nikakor ni nujno popolnoma enaka): zgled dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema; oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, znacilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema; ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, znacilnosti, kot jih doloca prilastek; stvar, enota, po kateri se lahko neposredno pokaže, ponazori kak širši, splošnejši pojem; vzgled oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, znacilnostmi, po kate­rih (naj) se kdo ravna, jih posnema; ekspr., navadno v povedni rabi, s prilast­kom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, znacilnosti, kot jih doloca prilastek; dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema; knjiž. primer, zgled. V primerjavi s SSKJ-jem je nepricakovana tudi razvrstitev pomenov pri leksemu predogled v SNB-ju. Nacela za razvrstitev so bila pri tem slovarju vendarle drugacna (poudarjen je bil vidik rabe), zato znotraj SNB-jevega koncepta naslednje razvrstitve ne moremo šteti za napako: prčdoglčd 1. ogled postavitve za natis izdelane strani na racunalniškem zaslonu; prčdoglčd 2. predhodni ogled. Izhodišcni je vendarle drugi pomen samostalnika, je pa res, da v kor­pusih številcno prevladujejo zgledi za prvi pomen. Nepoenotenost na ravni razlag in pri sinonimih je razvidna v naslednjih primerih: vohati 1. z vohom zaznavati // biti sposoben zaznavati vonj; vónjati 3. preh. zaznavati vonj; vónjati 4. biti sposoben zaznavati vonj; vohati. Pri glagolu vonjati sta pomena obravnavana kot pomen in podpomen, v pri­meru glagola vonjati pa gre za osamosvojena pomena. Podobno nedosled­nost najdemo tudi pri glagolu gledati in pri njegovi tvorjenki dogledati: glédati 1. upirati, usmerjati pogled kam // imeti odprte oci // preh. z gle­danjem dojemati, zaznavati vsebino cesa; doglédati 1. s pogledom doseci; doglédati 2. knjiž. doumeti, dojeti. V kontekstu vidskih parov nekateri sekundarni nedovršniki nimajo do-danih ustreznih pomenov – prim. spregledati in spregledovati: spreglédati postati sposoben gledati; ugotoviti, spoznati stvar, kakršna dejansko je // ugotoviti, spoznati pristnost, resnicnost clovekovega ravnanja; ne videti, ne opaziti // hote ne videti, ne opaziti cesa slabega, nedovoljenega; ne postati pozoren na koga, ne upoštevati ga, ceprav ima izredne uspehe, dobro dela // ne upoštevati sploh; jur. oprostiti od zakonskih predpisov ali obveznosti; spreglédovati postajati sposoben gledati; ne videvati, ne opažati // hote ne videvati, ne opažati cesa slabega, nedovoljenega. Smiselno bi bilo dodati še tretji pomen nedovršniškega para: ‘ne posta­jati pozoren na koga, ne upoštevati ga, ceprav ima izredne uspehe, dela dobro’, saj ga tudi (današnje korpusno) gradivo potrjuje. Pri oblikova­nju besedotvornih sestavov je bil tretji pomen seveda upoštevan. Na vec mestih prihaja do nedoslednosti pri okvalificiranju, pred­vsem na ravni kvalifikatorjev zastar. in knjiž. Kvalifikator zastar. v SSKJ-ju oznacuje »[n]ekoc rabljen[o] besed[o], pomen ali zvez[o]; da­nes je v knjižnem jeziku mrtva (blagajnica, diviti se).« (SSKJ: XXVII), kvalifikator knjiž. pa »[b]esedo, pomen ali zvez[o], ki se rabi zlasti v leposlovnem in znanstvenem jeziku. V pogovornem jeziku zveni nenavadno (brižen, celovit, dasi).« (SSKJ: XXVI). Nedoslednosti pri okvalificiranju v teh primerih samo potrjujejo, da bi del leksemov in pomenov, ki imajo kvalifikator knjiž., danes lahko okvalificirali z zastar. Primer: obcúten1 2. zastar. obcutljiv – nčobcúten 2. knjiž. neobcutljiv. Nenavajanje nekaterih višjestopenjskih tvorjenk (predvsem cetrto-, peto- in šestotopenjskih) je glede na zamejitev po obsegu vsakega slo­varja logicno. SSKJ tako pogosto ne navaja nekaterih tvorjenk, ki jih tvorimo z dodajanjem predponskega obrazila ne-, ki izraža nasprotnost (neopažanje, neuslišanje, nezapažen, nespremljan itd.), ali v primeru pri­devnikov s predponskim obrazilom ne- iz njih tvorjenih predvsem sa­mostalniških tvorjenk (neopaženost itd.).162 V zvezi z (ne)navanjanjem dolocenih leksemov kot samostojnih iztocnic velja posebej izpostaviti skupino poimenovanj za ženske ose­be.163 V okviru tvorjenk iz glagolov cutnega zaznavanja gre omeniti, da SSKJ ob ogledovalcu in pregledovalcu ne beleži ogledovalke in pregle­dovalke (kar je prav gotovo posledica stanja v gradivu iz tistega casa). 162 SP pa pri tem navaja samostalniške izpeljanke na -ost sistemsko brez preveritve v gradivu. 163 O umešcanju poimenovanj za žensko delujoco osebo in povezano problema­ tiko slovarskih razlag pri teh leksemih se je v slovenskem prostoru že pisalo (Vidovic Muha 1997, 2011; Trojar, Žagar Karer 2013; Kern 2014a). Te problematike se dotika tudi (ne)okvalificiranje iztocnic jasnovidec in jasnovidka, slednja je okvalificirana s kvalifikatorjem redko, med-tem ko poimenovanje za moško osebo nima navedenega nobenega kvalifikatorja: jasnovídec jasnoviden clovek: to je bila dežela prerokov in jasnovidcev; jasnovídka redko jasnovidna ženska: napovedi jasnovidke. Slednji primer tudi potrjuje, da je del poimenovanj za ženske osebe novejši. Pri vecini poimenovanj za ženske osebe najdemo v SSKJ-ju sklice­valno razlago ‘ženska oblika od X’, in sicer tudi ce gre za tvorjenke iz vzporedne podstave, npr. igralec – igralka (prim. Vidovic Muha 1997: 69–79).164 Takih primerov je v SSKJ-ju 784. Velik korak naprej so v tem smislu naredili redaktorji SNB-ja kot tudi prenovljene in dopol­njene razlicice SSKJ-ja. V SNB-ju je bilo dodanih 177 poimenovanj za ženske osebe, ki imajo samostojno razlago (npr. dekanja ‘predstojnica fakultete’). Tudi v SSKJ-ju 2 so razlage ‘ženska oblika od X’ ustrezno popravljene: profesionalka ‘ženska oblika od profesionalec’ . ‘ženska, ki se poklicno ukvarja s cim’. (prim. Kern 2014a: 148) V rubriko nedoslednosti pri (ne)navajanju dolocenih leksemov kot iztocnic bi lahko šteli tudi (ne)navajanje konverznosti. Kot zgled lahko navedemo konverzijo prislova pri iztocncah zaznavno in nezaznavno: zaznávno prisl.: ob rahlem dihanju se ji komaj zaznavno dvigajo prsi; sam.: razlika med zaznavnim in namišljenim; navídezno prisl.: navidezno se premikati; navidezno brezpomembna kretnja; navidezno zacuden, zadovoljen. V prvem primeru je samostalniška raba zabeležena, v drugem ne, kar bi bilo treba popraviti. 164 Medtem ko so razlage maskulinativov v SSKJ-ju samostojne, neodvisne od podstave iz samostalniškega poimenovanja za ženske: gospodinjec ‘moški, ki opravlja ali vodi domaca, hišna dela’. Pri pregledu 38 besedotvornih sestavov, ki zajemajo 1195 stopenj­skih tvorjenk, med njimi 169 glagolov cutnega zaznavanja, je bilo ugo­tovljeno, da v okviru njihove slovarske obravnave stopenjskih tvorjenk iz glagolov cutnega zaznavanja ne najdemo vecjih neskladnosti. Slednje je odraz natancnega in smiselno usklajevanega dela, cemur bi vsekakor veljalo slediti tudi pri nastajanju novih razlagalnih slovarjev slovenske­ga jezika. 7 Sklep V pricujocem delu so bile s pomocjo stopenjske metodologije prikazane besedotvorne in pomenotvorne zmožnosti glagolov cutnega zaznavanja, ki oznacujejo zaznavanje s petimi cuti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom. V zvezi z naborom glagolov cutnega zaznavanja je bilo ugoto­vljeno, da med 169 glagoli cutnega zaznavanja številcno prevladujejo tisti, ki izražajo zaznavanje z vidom: 30 besedotvornih sestavov, torej pomenov glagolov, se nanaša na zaznavanje z vidom, dva na zaznavanja z vidom ali sluhom, dva na zaznavanje samo s sluhom, pet na zaznavanje z vohom, trije na zaznavanje s tipom in eden na zaznavanje z okusom. Med sedmimi skupinami besedotvornih sestavov, ki so v monogra­fiji razdeljeni glede na tip besedotvornega izhodišca, je tvorbeno najšte­vilcnejša skupina tvorjenk z netvorjenim glagolom cutnega zaznavanja v izhodišcu (486 stopenjskih tvorjenk), pri cemer pa kar 65,6 % tvor­jenk prispeva besedotvorni sestav gledati 1. Sledi skupina stopenjskih tvorjenk s samostalniškim besedotvornim izhodišcem (211 stopenjskih tvorjenk). Vse druge skupine so tvorbeno manj produktivne: 65 stopenj­skih tvorjenk prispevajo besedotvorni sestavi z netvorjenim glagolom v besedotvornem izhodišcu, katerega prvi pomen je konotativni; 60 pa besedotvorni sestavi z netvorjenim glagolom v besedotvornem izhodiš-cu, katerega neprvi pomen je konotativni. V besedotvornem sestavu s pridevniškim besedotvornim izhodišcem so za raziskavo aktualne in so tako bile obravnavane štiri tvorjenke, v besedotvornih sestavih z med-metnim izhodišcem pa je bilo obravnavanih 10 stopenjskih tvorjenk. Ugotovljeno je bilo, da sta število tvorjenk v besedotvornem sesta­vu in globina besedotvornega niza odvisna od pogostosti rabe besedo­tvornega izhodišca – splošnejši glagoli so naceloma rabljeni pogosteje kot tisti, pri katerih prihaja do pomenskih zožitev. Posledicno so torej v primerjavi z glagoli, ki so pomensko konkretnejši oz. pomensko zožani (npr. ‘nepremicno/topo/odsotno itd. gledati’), besedotvorno produktiv­nejši glagoli, ki so pomensko splošnejši, npr. gledati, videti, slišati (‘za­znavati kaj s cutom’). Slednje pomeni, da je širši pomen cutnosti tako besedotvorno kot pomenotvorno produktivnejši. Glagoli, ki v prvem pomenu izražajo cutno zaznavanje, so besedo­tvorno produktivnejši od tistih, ki cutno zaznavanje izražajo v neprvem pomenu. Slednji so pogosto tudi konotativni. V nadaljevanju lahko gle­de na analizo stopenjskih tvorjenk v posamezni skupini glagolov cut­nega zaznavanja tudi za slovenšcino potrdimo predvidevanje, da ima pomen leksema v besedotvornem izhodišcu vecji vpliv na obliko bese­dotvornega sestava kot njegova zaznamovanost (prim. Burkacka 2001). Gradivo je tudi potrdilo, da pa so vendarle od (ne)zaznamovanosti besedotvornega izhodišca odvisni (1) velikost besedotvornega sestava, (2) število besedotvornih modelov oz. odsotnost nekaterih tipov be-sedotvornih modelov pri zaznamovanem besedotvornem izhodišcu in (3) dolžina besedotvornih nizov. To je razvidno npr. v besedotvornem sestavu zreti, v katerem prevladujoci del stopenjskih tvorjenk prispevajo nadaljnje tvorjenke iz prvostopenjskih glagolov ozreti se in prezreti, ki oba nista ohranila konotativnega pomena. Ob pregledu gradiva lahko ugotovimo, da je najvecji del besedja nastal po besedotvornih postopkih, manjši pa po pomenotvornih (raz­lika med njima se kaže v tem, da pomenska motiviranost ni izražena s spremenjenim(i) morfemom(i)). V zvezi s pomenotvornimi postopki velja omeniti tudi ugotovitev, da so tvorjenke, pri katerih se je zgodil pomenski prenos, tvorbeno manj produktivne od tistih, pri katerih po­menskega prenosa ni. Poleg tega pa so pomenske modifikacije znotraj tematsko sorodnih leksemov sistemske v smislu, da so vse nadaljnje tvorjenke tudi predvidljivo pomenotvorne v smislu cutnega zaznavanja. Pri veliki vecini glagolov pride do prehoda v polje mentalne per-cepcije, kar je tudi sicer ena od znacilnosti glagolov cutnega zaznavanja. Med besedotvornimi pomeni na ravni izglagolskih samostalnikov prevladujejo dejanje, sledijo vršilec dejanja, opazno manj pa je primerov za rezultat dejanja in sredstev dejanja, medtem ko mesto dejanja nasto-pa izredno sporadicno. Besedotvornega pomena casa dejanja v gradivu ne najdemo. Iz gradiva lahko tudi ugotovimo, da med samostalniškimi tvorjenkami iz glagolov cutnega zaznavanja ne najdemo izpeljank s po­menom manjšalnosti (izjema je samostalnik kukalce, katerega podstava ima besedotvorni pomen sredstva dejanja; slednji pa je med obravnava­nimi tvorjenkami nasploh zelo redko pojavlja). Z vidika besedotvornih vrst med glagoli seveda prevladuje sestava – med tvorbenimi modeli je med najproduktivnejšimi v vseh skupinah stopenjskih tvorjenk V,V, pri katerih gre v veliki vecini za glagole s pred­ponskimi obrazili. Na drugem mestu je izpeljava. Zloženk v gradivu ni veliko, številcnejše so le v besedotvornem sestavu gledati 1. (daljnogled, zvezdogled itd.). Posebej pa v gradivu velja omeniti poenobesedenja, ki jih v gradivu srecamo pogosto. Zanimivo je tudi, da so deleži stopenjskih tvorjenk glede na be-sednovrstno kategorijo zelo primerljivi z deleži posameznih besednih vrst v jeziku nasploh: samostalnikov je 53,1 %, pridevnikov 26,2 %, glagolov 16,3 % in prislovov 4,3 %. Stopenjske tvorjenke so torej v tej skupini besednovrstno uravnotežene na enak nacin kot nasploh leksemi v jeziku (kar posebej velja za netvorjene glagole). Najvišja stopnja tvorjenk je sedma – v gradivu najdemo le eno tako tvorjenko, in sicer pretipkovalcev (ki se pojavi kot sporadicna pojavitev le na spletnih straneh). Dodati pa velja tudi, da je tvorjenk na besedo­tvorni sestav manj, ce sam glagol ni družljiv s predponskimi obrazili (npr. glagol okusiti – glagol je sicer diahrono gledano tvorjen, vendar v sodobnem jeziku glagol kusiti ne obstaja). Kljub dejstvu, da stopenjskega slovarja v slovenšcini še nimamo, lahko že na osnovi v raziskavo zajetega gradiva z gotovostjo trdimo, da je glagol tvorbeno najproduktivnejša besedna vrsta, sledita ji pridevnik in nato samostalnik (prim. Bialoskórska 1991, 2000). Vendarle pa naše gradivo med stopenjskimi tvorjenkami z glagolskim in samostalniškim besedotvornim izhodišcem ne izkazuje vecjih razlik, in sicer ne na ravni besedotvorne produktivnost ne kakršnihkoli drugih opaznejših poseb­nosti. To gre povezovati s tem, da tvorjenke tipa okusiti, vohati, tipati, poslušati itd. niso tipicne izsamostalniške tvorjenke. Tako našteti glago­li kot tudi netvorjeni (slišati, gledati) izražajo zaznavanje s cutom, zato je bilo pricakovano, da so pri pomensko tako sorodnih besedah tako besedotvorne kot pomenotvorne zmožnosti teh glagolov podobne. povzetek V pricujoci monografiji z naslovom Stopenjsko besedotvorje (Na primeru glagolov cutnega zaznavanja) so predstavljene besedotvorne in pome­notvorne zmožnosti glagolov, ki oznacujejo zaznavanje s petimi cuti: vidom, sluhom, vohom, tipom in okusom. Delo temelji na stopenjski metodi, ki raziskovanje binarnega odnosa med motivirajoco in motivi­rano besedo razširi na odnos med netvorjeno besedo in vsemi njenimi neposrednimi in posrednimi tvorjenkami. V prvih treh poglavjih so opredeljeni osrednji termini: glagoli cutnega zaznavanja, stopenjsko besedotvorje oz. stopenjske tvorjenke in slovarski pomen. V drugem poglavju poleg opredelitve stopenjskih tvorjenk najdemo teoreticna izhodišca, opredelitve pojmov s podrocja (klasicnega) besedotvorja, v nadaljevanju pa je pozornost namenjena stopenjskemu besedotvorju. Prikazan je zgodovinski pregled razvoja stopenjske metodologije, opredeljeni so osnovni pojmi, predstavljena so tudi kljucna dela, ki so nastala na osnovi te metodologije. Pri tem je posebna pozornost namenjena dosežkom poljskega stopenjskega bese­dotvorja, ki ima že štiridesetletno tradicijo. Tretje poglavje je posvece-no slovarskemu pomenu, v njem pa so povzeta spoznanja predvsem A. Vidovic Muha. V cetrtem poglavju najdemo gradivo, ki predstavlja osnovo za na­daljnjo besedotvorno-pomenotvorno obravnavo. Zajema 38 besedo­tvornih sestavov s 1195 stopenjskimi tvorjenkami. Poleg petih osnov­nih glagolov videti, slišati, vohati, tipati, okusiti je tu še 164 drugih, med katerimi so tudi glagoli, katerih prvi pomen ne izkazuje zaznava­nja, ampak je pomen zaznavanja s cuti izkazan v drugem, tretjem itd. pomenu glagola. Glagoli cutnega zaznavanja sodijo med zelo bazicne glagole, ki izkazujejo veliko produktivnost. Posledicno (stopenjsko)be­sedotvorna razclenitev prikaže bogato sliko besedotvornega in pome­notvornega mehanizma v slovenšcini. Gradivska osnova za oblikovanje besedotvornih sestavov so bili naslednji slovarji slovenskega jezika: Slo-var slovenskega knjižnega jezika (1970–1991, 2014), Slovenski pravopis (2001), Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012), Besedišce slo­venskega jezika (1998); in besedilna korpusa Gigafida in Nova beseda. Besedotvorni sestavi so razvršceni sprva glede na besedovrstno pripad­nost besedotvornega izhodišca, pri besedotvornih sestavih z glagolski-mi besedotvornimi izhodišci pa v nadaljevanju še glede na to, ali je pomen besedotvornega izhodišca izhodišcni (primarni, prvi) ali neprvi oz. ali je dolocen pomen konotativni ali nekonotativni. Analiza gradiva v petem poglavju sledi prikazu besedotvornih sestavov v cetrtem poglavju. Najprej so torej analizirani besedotvor­ni sestavi oz. stopenjske tvorjenke iz netvorjenih glagolov cutnega za­znavanja (poglavje 5.1), znotraj te skupine najprej tiste z besedotvrnim izhodišcem v glagolih, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje (5.1.1), nato z izhodišcem v glagolih, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje (5.1.2). V tretji podskupini so analizirane stopenjske tvor­jenke iz glagolov s konotativnim pomenom (5.1.3), in sicer najprej tiste z izhodišcem v glagolih, katerih prvi pomen je konotativni (5.1.3.1) in katerih neprvi pomen je konotativni (5.1.3.2). Sledi obravnava stopenj­skih tvorjenk iz tvorjenih glagolov cutnega zaznavanja (poglavje 5.2), in sicer s samostalniškim (5.2.1), pridevniškim (5.2.2) in medmetnim (5.2.3) besedotvornim izhodišcem. Analiza znotraj posameznih podpoglavij je v prvem delu soraz­merno statisticna: najprej je prikazano število tvorjenk po posameznih besedotvornih sestavih, sledi prikaz tvorjenk glede na pripadnost bese­dnovrstnim kategorijam, število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti, prikaz deleža posameznih besednih vrst po stopnjah tvorjenosti, prikaz tvorbenih modelov glede na stopnjo tvorjenosti, obremenitev tvorbenih modelov, sledita prikaz strukture podsestavov/podsestava in graficni prikaz celotnega besedotvornega sestava. Iz slednjega je sama struktura stopenjskih tvorjenk tudi najbolj razvidna. V graficnem prikazu smeri crt ponazarjajo tvorbo tvorjenk dolocene besedne vrste, debelina oz. oblika crt pa nakazuje številcnost tvorjenk prikazanega besedotvornega modela: visoko produktivnost (vec kot 51 tvorjenk), srednjo produktiv­nost (od 21 do 50 tvorjenk), nizko produktivnost (od 6 do 20 tvorjenk), sporadicno produktivnost (od 1 do 5 tvorjenk). V zadnjem delu ana­lize, ki je hkrati osrednji del raziskave, je pozornost posvecena analizi t. i. besedotvornih nizov, in sicer predvsem z vidika besedotvornega pomena, besedotvornih vrst in slovarskega pomena. Namen slednjega je v prvi vrsti iz tvorbenega in pomenotvornega vidika pogledati na pomensko razlago v SSKJ-ju. Šesto poglavje ponuja predloge izboljšav slovarskih obravnav v SSKJ-ju, in sicer predvsem z vidika razclenitve pomenov, nedoslednosti v slovarskih razlagah ter okvalificiranja. V sklepih so potrjene nekatere uvodne teze, in sicer da sta števi-lo tvorjenk v besedotvornem sestavu in globina besedotvornega niza odvisna od pogostosti rabe besedotvornega izhodišca; glagoli, ki v ne­prvem pomenu izražajo cutno zaznavanje, so dokazano besedotvorno manj produktivni; pomenske modifikacije znotraj besedotvornega niza tematsko sorodnih leksemov so sistemske, kar pomeni, da so vse nadalj­nje tvorjenke tudi v vecini predvidljivo pomenotvorne; kot zadnja pa je bila potrjena teza, ki je predvidevala, da so glagoli, katerih pomen ne vsebuje zožitve v smislu skrivoma/pozorno/jezno (gledati) v odnosu do teh, ki tako zožitev imajo, produktivnejši, kar pomeni, da je širši pomen cutnosti tako pomenotvorno kot besedotvorno produktivnejši. SUmmary This monography entitled The Multistage Word Formation (Case study of the Verbs of Sense Perception) presents the word-formation and con-tent-formation capabilities of verbs that denote perception of the five senses: sight, hearing, smell, touch and taste. The standpoint is based on a multistage method that extends research of the binary relation between the motivating and the motivated word into research of the relation between a non-derivative word and all of its direct and indirect derivatives. The first three chapters define the terms: verbs of sense perception, multistage word formation/multistage derivatives and lexical meaning. Chapter two, in addition to defining multistage derivatives, also firstly describes theoretical approaches, defines words from (conventional) word formation, and continues by focusing on multistage word forma­tion. A historical overview of the evolution of multistage methodology is presented as well as key works that emerged based on this method­ology, along with the definitions of basic terms. The achievements of Polish multistage word formation and its forty year tradition are given particular attention. Chapter three is dedicated to lexical meaning and includes mainly outlines from works by A. Vidovic Muha. In chapter four of the monography, the material which serves as the basis for further word- and content-formation analysis is collected. It encompasses 38 word-formational groups with 1195 multistage de­rivatives. In addition to the five basic verbs: to see, to hear, to smell, to touch, to taste, there are also 164 other verbs, including verbs that do not denote sense perception in their 1st meaning, but rather in their 2nd , 3rd or consequent meanings. Verbs of sense perception are considered very basic verbs that demonstrate high productivity. As a result, the (multistage) word-formation breakdown illustrates a complex image of the word- and content-formation mechanism in Slovene language. The following Slovene dictionaries were used for the material basis in cre­ating word-formational groups: Slovene Literary Language Dictionary (1970–1991, 2014), Slovene Orthography (2001), Dictionary of Recent Vocabulary of Slovene Language (2012), Slovene Language Vocabulary (1998); and two language corpuses: Gigafida and Nova beseda. The word-formational groups are firstly classified according to the word-formation classification of the word-formation base; furthermore de­rivatives with verb bases are then classified according to the meaning of the word-formation base: according to whether it is the initial meaning (primary, first) or a subsequent meaning, or according to whether the specific meaning is connotative or not. The analysis of the material in chapter five is consistent with the illustration of word-formational groups in chapter four. Word-forma­tional groups or multistage derivatives from simplex verbs of sense perception are analysed first (chapter 5.1). Within this group, deriva­tives whose word-formation base are verbs whose first meaning denotes sense perception are analysed first (5.1.1), followed by those with a base of verbs whose consequent meanings denote sense perception (5.1.2). The third subchapter analyzes the multistage derivatives from verbs with connotative meaning (5.1.3), first those based on verbs whose first meaning is connotative (5.1.3.1) and then those whose consequent meaning(s) is connotative (5.1.3.2). It is followed by an analysis of mul­tistage derivatives from derived verbs of sense perception (chapter 5.2), with a substantive (5.2.1), adjectival (5.2.2) and interjectional (5.2.3) derivative base. The analysis in each of the subchapters is in the first part mostly statistical: firstly the number of derivatives by individual word-forma­tional groups are illustrated, followed by the illustration of derivatives according to their part of speech categorisation, the number of deriva­tives according to the word-formation stage, the illustration of the pro­portion of individual parts of speech by word-formation stage, followed by the illustration of word-formational models according to the word-formation stage, the load of word-formational models, and finally fol­lowed by the illustration of the structure of subgroups/subgroup and a graphical display of the entire word-formational group. In the latter, the very structure of the word-formation derivatives is the most evident. In the graphical display, the direction of the lines illustrates the formation of the derivatives of a specific part of speech; the thickness or the form of the lines also indicates the abundance of derivatives in an illustrated word-formation model: high productivity (more than 51 derivatives), medium productivity (from 21 to 50 derivatives), low productivity (from 6 to 20 derivatives), sporadic productivity (from 1 to 5 deriva­tives). In the last part of the analysis, which is also the core part of the doctoral thesis, the focus is on the analysis of the so-called word-forma­tional sequences, particularly in terms of word-formational meaning, word-formative types and lexical meaning. The purpose of the latter is primarily to view the definitions in the Slovene Literary Language Dictionary from a word-formation and content-formation perspective. Chapter six gives suggestions for the amelioration of lexical analy­ses in the Slovene Literary Language Dictionary, particularly from the perspective of the analysis of meanings, inconsistencies in lexical defi­nitions and qualifications. In the conclusion, some preliminary theses are confirmed, namely that the number of derivatives in the word-formational group and the depth of the word-formational sequence depend on the usage frequency of the word-formation base; verbs denoting sense perception in their second and consequent meanings are proven to be less productive in word formation; modifications in meaning inside the word-formational sequence of topic-related lexemes are systematic, which means that the subsequent derivatives are in majority also predictably content-formed; and the final confirmed thesis which presupposed that verbs whose meaning does not include a constriction, such as secretly/attentively/an­grily (to look), in relation to those who include such a constriction in meaning, are more productive, which means that the broader mean­ing of sense perception is more productive in content- as well as word-formation. viri in literatUra viri Besedišce slovenskega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/besedisc.html. Jarnik, Urban, 1832: Versuch enines Etymologikons der Slawischen Mundart in Inner-Oesterreich. Celovec: Založil Ferdinand Eblen von Kleinmayer. Kartotecni listki za SSKJ. Gradivo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Korpus Gigafida. http://demo.gigafida.net. Murko, Anton Janez, 1833: Slovénsko-Némški in Némško-Slovénski rócni be-sédnik – Kakor se slovénšina govorí na Štájerskim, Korňškim, Krájnskim in v’ sahodnih stranih na Vógerskim. Gradec: Založil Franzi Ferstli; Janes Lavre Greiner. Nova beseda, Besedilni korpus na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda.html. Pleteršnik, Maks, 1894–1895: Slovensko-nemški slovar I–II. . Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Bizjak Koncar, Aleksandra, Snoj, Marko, (ur.). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2012. Slovar slovenskega knjižnega jezika. http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html. Slovenski pravopis. http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html. Snoj, Marko, 2003: Slovenski etimološki slovar. Ljubljana: Modrijan. literatUra Apresjan, Jurij, 1971: Koncepcje i metody wspólczesnej lingwistyki strukturalnej (Zarys problematyki). Warszawa: Panstwowy Insytut Wydawniczy. Apresjan, Jurij, 1974: ........... .......... Moskva: ............ ...... August, Gerhard: New trends in the research on word-family dictionaries. Studia Anglica Posnaniensis, XXV–XXVII, (1991–1993). 183–197. Bajec, Anton, 1950: Besedotvorje slovenskega jezika, I Izpeljava samostalnikov. Ljubljana: SAZU. Bajec, Anton, 1952: Besedotvorje slovenskega jezika, II Izpeljava slovenskih pri­devnikov, III Zloženke. Ljubljana: SAZU. Bajec, Anton, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika, IV Predlogi in predpone. Ljubljana: SAZU. Baric, Eugenija, Loncaric, Mijo, idr., 1997: Hrvatska gramatika. II. primijnje-no izdanje. Zagreb: Školska knjiga. Balteiro, Isabel, 2011: Awareness of L1 and L2 Word-formation Mechanisms for the Development of a More Autonomous L2 Learner. Porta Lingua-rium, nr. 15. 25–34. Birtic, Andrea, 2008: Unutranja struktura odglagolskih imenica u hrvatskome jeziku. Zagreb: Institut za hrvatski jezik i jezikoslovlje. Bogacki, Krzysztof, Karolak, Stanislaw, 1992: Zalozenia gramatyki o podsta­wach semantycznych. Jezyk a kultura, tom 8. 157–187. Bokal, Ljudmila, 2009: Blagajev volcin v slovenskih slovarjih – izrazna, pomen-ska in pravopisna obdelava. Gospod z rožo : zbornik Simpozija Rihard Ursini Blagaj v slovenski kulturi. Bokal, Ljudmila, (ur.). Polhov Gradec: Turisticno društvo, Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Burkacka, Iwona, 2001: Porównawcza analiza gniazdowa wybranch leksemów neu­tralnich i nacechowanych ekspresywnie. Warszawa: Dom Wydawniczy Elipsa. Burkacka, Iwona, 2012: Kombinatoryka sufiksalna w polskiej derywacji odrze­czownikowej. Warszawa: Wydzial Polonistyki Uniwersytetu Warsza­wskiego. Czapiga, Zofia, 2009: Semantyka i skladnia dewerbatywów z formantem zero-wym w jezyku polskim i rosyjskim (analiza tekstów naukowych). Rzeszów: Wydawnictwo Uniwersytetu Rzeszowskiego. Derganc, Aleksandra, 1986: Glagolska predpona po- v rušcini in slovenšcini. Ljubljana: Društvo za tuje jezike in književnosti SRS. 12–21. Furdík, Juraj, 2008: Teórija motivácie v lexikálnej zárobe. Košice: Vydava­telstvo LG. Gantar, Polona, Krek, Simon, 2009: Drugacen pogled na slovarske definicije: opisati, pojasniti, razložiti? V: Stabej, Marko (ur.): Infrastruktura sloven-šcine in slovenistike (Obdobja, Simpozij, = Symposium, 28). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 151–159. Gaze, Mateusz, 2013: Miejsce slowotwórstwa w nauczaniu jezyka polskiego jako obcego. Praca magisterska. Lódz. Grkovic-Mejdžor, Jasmina, 2011: Semantika glagola culne percepcije u staro­slovenskom jeziku. Slavisticna revija, let. 59, št. 1. 11–20. Grochowski, Maciej, 1993: Konwencje semantyczne a definiowanie wyrazen jezykowych. Warszawa: Zaklad Semiotyki Logicznej Uniwersytetu War-szawskiego, Polskie Towarzystwo Semiotyczne. Grzegorczykowa, Renata, Puzynina, Jadwiga, 1979: Slowotwórstwo wspólcze­snego jezyka polskiego: rzeczowniki sufiksalne rodzime. Warszawa: Panst­wowe Wydawnictwo Naukowe. Grzesiak, Romuald, 1983: Semantyka i skladnia czasowników percepcji zmyslowej. Wroclaw: Polska Akademia Nauk, Instytut Jezyka Polskiego, Zaklad Narodowy im. Ossolinskich - Wydaw. PAN. Hajnšek - Holz, Milena, 1978: O pomenih slovenskih predpon. XIV. seminar slovenskega jezika literature in kulture. Koruza, Jože (ur.). Ljubljana: Filo­zofska fakulteta. 33–58. Hammerl, Rolf, Sambor, Jadwiga, 1993: O statystycznych pracach jezykowych. Warszawa: Zaklad Semiotyki Logicznej Uniwersytetu Warszawskiego, Polskie Towarzystwo Semiotyczne. Horvat, Mojca, 2012: Morfološka struktura in geolingvisticna Interpretacija rastlin­skih poimenovanj v slovenskih narecjih. Doktorska disertacija. Ljubljana. Ibarretxe-Antuńano, B. Iraide, 1999: Polysemy and metaphor in perception verbs: a cross-linguistic study. PhD Thesis. University of Edinburgh. Jadacka, Hanna, 1995: Rzeczownik polski jako baza derywacyjna. Warszawa: Wydawnictwo Naukowe PWN. Jadacka, Hanna, 2003: Zagadnienie motywacji slowotwórczej w opisie gni­azdowym. Slowotwórstwo gniazdowe. Historia – metoda – zastosowania. Skarzynski, Miroslaw (ur.). Kraków: Ksiegarnia Akademicka. Jadacka, Hanna, 2003a: Opis gniazdowy jako podstawa badanja laczliwosci formantów. Slowotwórstwo gniazdowe. Historia – metoda – zastosowania. Skarzynski, Miroslaw (ur.). Kraków: Ksiegarnia Akademicka. Jadacka, Hanna, 2003b: Zagadnienia motywacji slowotwórczej w opisie gni­azdowym. Slowotwórstwo gniazdowe. Historia – metoda – zastosowania. Skarzynski, Miroslaw (ur.). Kraków: Ksiegarnia Akademicka. Jarnik, Urban, 1832: Versuch enines Etymologikons der Slawischen Mundart in Inner-Oesterreich. Celovec: Založil Ferdinand Eblen von Klein-mayer. Karpilovska, Evgenija, 2008: ...... .... ... ........ ..... ....: ....... ................. ......... Kijev. Kern, Boris, 2010: Stopenjsko besedotvorje. Slavisticna revija, let. 58, št. 3. 335–348. Kern, Boris, 2011a: Analiza besedotvornih sklopov glagola stopiti. Jezikoslovni zapiski, let. 17, št. 1. 127–141. Kern, Boris, 2011b: Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja. 47. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Družina v slovenskem jezi­ku, literaturi in kulturi. Smole, Vera (ur.). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 156–160. Kern, Boris, 2014a: Politicna korektnost v slovaropisju. Zbornik prispevkov s simpozija 2013 – Škrabcevi dnevi 8. Kern, Boris, 2014b: Zagadnienia slowotwórcze w wybranych podrecznikach do nauczania jezyków slowenskiego i polskiego jako obcych. Glottody­daktyka - media - komunikacja. Negocjowanie znaczen. 211–220. Kurylowicz, Jerzy, 1977: Problčmes de linqustique indoeuropéenne. Wroclaw– Warszawa–Kraków–Gdansk. Ossolineum. Linde, Samuel Bogumil, 1807–1814: Slownik jezyka polskiego. Tom 1–6. War-szawa: Drukarnia XX. Pijarów. Logar, Nataša, 2006: Stilno zaznamovane nove tvorjenke – tipologija. Sloven-sko jezikoslovje danes. 87–101. Lachnik, Jaroslaw, 2011a: Z badan formalnoslowotwórczych nad wyrazami zlozonymi – nasycenie kompozycja rodzin modeli odprzymiotnikowych (metodologia gniazdowa). Wspólczesna polszczyzna w badaniach jezyko­znawczych, t. III, Od jezyka w dzialaniu do leksyki. Zbróg, Piotr (ur.). Kielce: Instytut Filologii Polskiej, Uniwersytet Humanistyczno-Przyro­dniczy Jana Kochanowskiego. 159–178. Lachnik, Jaroslaw, 2011b: Mozliwosc wykorzystania metodologii gniazdowej do opisu aktywnosci slowotwórczej rzeczownik wloskiego – na przyklad­zie gniazd trzech wloskich leksemów rzeczownikowych zwiazanych z pojeciem czasu: ANNO [rok], MESE [miesiac] i GIORNO [dzien]: Pol-skie dzwieki, polskie slowa, polska gramatyka (system-teksty-norma-kodyfi­kacja). Zdunkiewicz-Jedynak, Dorota, Pedzich, Barbara (ur.). Warszawa: Wydzial Polonistyki Uniwersytetu Warszawskiego. 129–143. Kleiber, Georges, 2003: Semantyka prototypu. Kategorie i znaczenie leksikalne. Kraków: Towarzystwo Autorów i Wydawców Prac Naukowych UNI­VERSITAS. Markovic, Ivan, 2010: Uvod u pridjev. Zagreb: Disput. Miklošic, Franc, 1875: Vergleichende Stammbildungslehre der slawischen Spra­chen. Dunaj: Wilhelm Braumüller. Muhvic-Dimanovski, Vesna, 2005: Neologizmi. Problemi teorije i primjene. Zagreb: Filozofski fakultet, Zavod za lingvistiku. Nagórko, Alicja, 2010: Podreczna gramatyka jezyka polskiego. Warszawa: Wy­dawnictwo Naukowe PWN. Nemec, Igor, 1968: Vývojové postupy ceské slovní zásoby. Praha: Academia. Olejniczak, Monika, 2003: 30 lat slowotwórstwa gniazdowego (rys hi-storyczny). Slowotwórstwo gniazdowe. Historia. Metoda. Zastosowa­nia. Skarzynski, Miroslaw, (ur.). Kraków: Ksiegarnia Akademicka. 12–28. ..........-........... ....... ...... 1: ..... – ...... ..... Gor­tan-Premk, Darinka, Vasic, Vera, Nedeljkov, Ljiljana, (ur.). Novi Sad: Filozofski fakultet, Odsek za srpski jezik i lingvistiku (2003). ..........-........... ....... ...... 1: ..... – ......... ...... . ....., ............... ..... . ....., ............ ......., ......... Gortan-Premk, Darinka, Vasic, Vera, Dragievic, Rajna, (ur.). Novi Sad: Filozofski fakultet, Odsek za srpski jezik i lingvistiku (2006). Silvester, Marta, 1978: Prirocnik za tehnicno stran redakcije gesel. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik SAZU, Leksikološka sekcija. Tipkopis. Skarzynski, Miroslaw, 1999: Powstanie i rozwój polskiego slowotworstwa opisowego. Kraków: Instytut Filologii Polskiej Uniwersytetu Jagiellon­skiego. Skarzynski, Miroslaw, 1999a: Powstanie i rozwój polskiego slowotwórstwa opi­sowego. Kraków: TAiWPN Universitas. Skarzynski, Miroslaw, 1999b: Stan obecny i perspektywy slowotwórstwa synchronicznego. Collectanea linguistica in honorem Casimiri Polanski. Kraków. 206–207. Skarzynski, Miroslaw, 2000: Liczebniki w slowotwórstwie wspólczesnej pol-szczyzny (Studium gniazd slowotwórczych). Kraków: Towarzystwo Wy­dawnicze »Historia Iagellonica«. Skarzynski, Miroslaw, 2003a: Slowotwórzce gniazda odczasownikowe (charak­terystika wstepna). Slowotwórstwo gniazdowe. Historia – metoda – zastoso­wania. Skarzynski, Miroslaw, (ur.). Kraków: Ksiegarnia Akademicka. Skarzynski, Miroslaw, 2003b: Czasowniki jako centra gniazd slowot­wórczych. Z prac nad III tomem »Slownika gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka polskiego«. Slowotwórstwo gniazdowe. Historia – metoda – zastosowania. Kraków: Skarzynski, Miroslaw, (ur.). Ksiegar­nia Akademicka. Slownik gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólnopolskiego. Tom I: Gniazda odrzeczownikowe, 2001. Vogelgesang, Teresa. Jadacka, Hanna, (ur.). Kraków: Towarzystwo Wydawnicze »Historia Iagellonica«. Slownik gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólnopolskiego. Tom II: Gniazda odprzymiotnikowe, 2001. Jadacka, Hanna, (ur.). Kraków: To-warzystwo Wydawnicze »Historia Iagellonica«. Slownik gniazd slowotwórczych wspólczesnego jezyka ogólnopolskiego. Tom III: Gniazda odczasownikowe, 2004. Skarzynski, Miroslaw, (ur.). Kraków: Towarzystwo Wydawnicze »Historia Iagellonica«. Snoj, Jerica, 2003: Slovarska vecpomenskost in Slovensko leksikalno pomeno­slovje. Slavisticna revija, let. 51, št. 4. 387–409. Snoj, Jerica, 2004: Besedotvorna teorija Ju. D. Apresjana na poti k tiplogizi­ranju slovarske vecpomenskoti. Slavisticna revija, let. 52, št. 3. 313–336. Stramljic Breznik, Irena, 1992: Izsamostalniške izpeljank s pomenom vršilca dejanja. Slavisticna revija, letn. 40, št. 4, let. 6. 411–426. Stramljic Breznik, Irena, 1994a: Prvostopenjske izpridevniške tvorjenke. Dok­torska disertacija. Ljubljana. Stramljic Breznik, Irena, 1994b: Izsamostalniške izpeljanke s pomenom opravkarja. Znanstvena revija, let. 6, št. 2. Stramljic Breznik, Irena, 1995: Izpridevniške glagolske izpeljanke. Studia Sla­vica Savariensia 1–2. 52–69. Stramljic Breznik, Irena, 1996: Znacilnosti prvostopenjskih izpridevniških tvorjnek slovenskega knjižnega jezika. Znanstvena revija, št. 2, let. 8. 199–212. Stramljic Breznik, Irena, 1998: Izpridevniške modifikacijske tvorjenke v Pleter­šnikovem slovarju. Pleteršnikov slovensko-nemški slovar. Novo mesto. 41–45. Stramljic Breznik, Irena, 2000a: Besedna družina besede. Jezikoslovni zapiski, letn. 6, 2000. 45–55. Stramljic Breznik, Irena, 2000b: Raziskovalne perspektiva slovenskega bese­dotvorja. Zbornik Slavisticnega društva Slovenije 10: Slovensko jezikoslovje danes in jutri. Zoltan, Jan, (ur.). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Stramljic Breznik, Irena, 2001: Besedne družine predlogov in veznikov v bese­dotvornem slovarju. Jezikoslovni zapiski, letn. 7, št. 1–2. 197–206. Stramljic Breznik, Irena, 2002: Besedotvorni slovar. Zbornik Slavisticnega dru­štva Slovenije 12: Evropsko leto jezikov – Sodobna slovenska književnost – Ma-tija Murko. Jesenšek, Marko, (ur.). Ljubljana: Slavisticno društvo Slovenije. Stramljic Breznik, Irena, 2004: Besednodružinski slovar slovenskega jezika: Po-skusni zvezek za iztocnice na B. Maribor: Slavisticno društvo. Stramljic Breznik, Irena, 2005: Kvantitativne lastnosti slovenskega tvorjenega besedja v poskusnem Besednodružinskem slovarju za crko B. Slavisticna revija, letn. 53, št. 4. 505–520. Stramljic Breznik, Irena, 2010: Tvorjenke slovenskega jezika med slovarjem in besedilom. Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti. Stramljic Breznik, Irena, 2011: Razlicni tipi besedotvornih morfemov pri dana­šnjih slovenskih tvorjenkah. Jezikoslovni zapiski, letn. 17, št. 2. 123–129. Tahaineh, Yousef, 2012: The Awareness of the English Word-formation Me­chanisms is a Necessity to Make an Autonomous L2 Learner in EFL Context. Journal of Language Teaching and Research 6. 1105–1113. Tihonov, Andrej Nikolajevic, 1978: ................................... ........ ...... ....... ... ......... Moskva: Prosvešcenie. Toporišic, Jože, 2000: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Toporišic, Jože, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba. Trojar, Mitja, Žagar Karer, Mojca, 2013: Družbena obcutljivost v terminolo­ških slovarjih. Družbena funkcijskost jezika : (vidiki, merila, opredelitve). Žele, Andreja, (ur.). 457–463. Vidovic Muha, Ada, 1983: Zloženke v slovenskem knjižnem jeziku. Doktorska disertacija. Ljubljana. Vidovic Muha, Ada, 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Partizanska knjiga. Vidovic Muha, Ada, 1993: Glagolske sestavljenke – njihova skladenjska pod-stava in vezljivostne lastnosti (Z normativnim slovensko-nemškim vidi­kom). Slavisticna revija, letn. 41, št. 1. 161–192. Vidovic Muha, Ada, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek po­imenovalne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj. Derganc, Aleksandra, (ur.). Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69–79. Vidovic Muha, Ada, 2000: Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Vidovic Muha, Ada, 2006: Kategorialnost leksemov med slovarjem in slovni-co. Slovensko jezikoslovje danes. 23–42. Vidovic Muha, Ada, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znan­stvena založba Filozofske fakultete. Vogelgesang, Teresa, 1984: Budowa gniazd slowotwórczych przymiotników we wspólczesnym jezyku polski. Poradnik Jezykowy 4. 230–239. Wierzbicka, Anna, 2006: Semantyka. Jednostki elementarne i uniwersalne. Lu-blin: Wydawnictwo Uniwersytetu Marii Curie-Sklodowskiej. Wierzchon, Piotr, 2010: Lingwochronogra.a na uslugach slowotwórstwa gniazdowego. Kwartalnik Jezykoznawczy 2010/1 56–70. http://kwartjez. amu.edu.pl/teksty/teksty2010_1_1/Wierzchon.pdf. Worth, Dean S., Kozak, Andrew S., Johnson, Donald B., 1970: Russian Deri­vational Dictionary. New York: American Elsevier. Wtorkowska, Maria, 2005: Primerjava poljskih glagolov s predpono w(e)- in slovenskih glagolov s predpono v-. Slavisticna revija, letn. 53, št. 4. 520–531. Žele, Andreja, 2001: Ekspresivne oz. custvenostne oznake v slovarstvu. Slavi­sticna revija, letn. 41, št. 4. 529–534. Žele, Andreja, 2001: Vezljivost v slovenskem jeziku. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2003: Glagolska vezljivost: iz teorije v slovar. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2008: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2009: O preponsko(obraziln)ih glagolih v slovenšcini. Sloven-ski jezik 7. 95–113. Žele, Andreja, 2009: Predponsko-predložna razmerja: na primerih glagolov v slovenšcini. Rijec, letn. 15, št. 1. 151–170. Žele, Andreja, 2011: Vezljivostni slovar slovenskih glagolov. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2012: Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola. Ljub­ljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Žele, Andreja, 2013: Odraz družbenega delovanja jezika v razmerju besedo­tvorje – besedilotvorje. Družbena fukncijskost jezika: vidiki, merila, opre­delitve. Žele, Andreja, (ur.). 503–509. imenSko kazalo AH Apresjan, Jurij 12 August, Gerhard 9, 20, 26, 27, 51, 52 B Bajec, Anton 24, 149, 204 Balhorn, Heiko 51 Balterio, Isabel 54 Baric, Eugenija 26, 27 Bokal, Ljudmila 217 Breznik, Anton 42, 204 Burkacka, Iwona 25, 52, 53, 173, 228 C Czernecka, Jadwiga 38 D Derganc, Aleksandra 149, 151, 216, F Furdík, Juraj 19, 20, 28 G Gaze, Mateusz 54 Ginzburg, E. L. 28 Grabias, Stanislaw 174 Grkovic-Mejdžor, Jasmina 15 Gruaz, Claude 51 Grzegorczykowa, Renata 17 Grzesiak, Romuald 15 Hajnšek - Holz, Milena 114, 150, 152 Herman, Jay Louis 48 Horvat, Mojca 57 I Ibarretxe-Antuńano, B. Iraide 16 J Jadacka, Hanna 25, 27, 33, 36, 37, 52–54, 136, 141, 150 Janežic, Anton 204 Jarnik, Urban 44, 45 K Karpilkovske, Evgenija 48 Keller, Howard H. 51 Kern, Boris 11, 54, 224, 225 Krause, Erich-Dieter 51 Kurylowicz, Jerzy 72 L Linde, Samuel Bogumil 30 Logar, Nataša 205 L Lachnik, Jaroslaw 11, 27, 39 M Melcuk, Igor 19 Miklošic, Fran 40, 41 Murko, Anton Janez 45 N Nagórko, Alicja 18–24 O Olejniczak, Monika 28, 31, 33, 37, 38 P Pencev, Jordan 48 Pleteršnik, Maks 64 Puzynina, Jadwiga 17, 27, R Rozwadowski, Jan Michal 41 S Silvester, Marta 221 Skarzynski, Miroslaw 12, 17, 20, 29, 30, 34–37, 39, 52–54, 186, Snoj, Marko 28 Stawnicka, Jadwiga 38 Stramljic Breznik, Irena 17, 18, 24, 25, 27–29, 45–47, 53, 58, 64, 66, 74, 75, 150, 191 T Tahaineh, Yousef 54 Tihonov, Andrej Nikolajevic 27, 28, 30–33, 63 Toporišic, Jože 24, 44, 56, 58 V Viberg, Ake 16 Vidovic Muha, Ada 12, 15, 17, 18, 24, 40–43, 55–58, 60–62, 73, 149–152, 173, 174, 190, 203, 224, 225 Vogelgesang, Teresa 36, 53 W Wierzchon, Piotr 52 Wierzchowski, Józef 33 Ž Žele, Andreja 60, 137, 153, 155, 205 Stvarno kazalo B besedna družina 19, 27, 28, 43, 44, 46–48, 51, 52 besednovrstna kategorija 11, 25, 29, 34, 43, 47, 57, 136, 138–140, 163, 164, 177, 186, 196, 209, 213, 229, 232 besedotvorne vrste 30, 41, 50, 51, 56, 149, 167, 180, 189, 203, 211, 216, 229 – izpeljanke 24, 28, 42, 50, 55–57, 60, 149, 152, 153, 155, 158, 165, 169, 170, 181, 182, 191, 198, 203, 208, 216, 224, 229 – sestavljenke 56, 60, 72, 149, 150, 154, 158, 165, 169, 180, 189, 190, 203, 204, 211, 216 – zloženke 40–43, 50, 53, 55–57, 72, 140, 143, 187, 229, – zloženke z nictim obrazilom 18 – besedotvorni niz 12, 29, 31, 54, 148, 169, 172, 173, 177, 180, 189, 203, 211, 216 besedotvorni podsestav 30, 136, 167, 193, 194, 209, 211, 213, 215, 232 besedotvorni pomen 149, 167, 180, 189, 203, 211, 216 – dejanje 53, 57, 60, 155, 156, 158, 169, 170, 182, 191, 204, 205, 207, 208, 212, 216, 221, 228 – individualna svojina 59, 155, 156, 158, 159, 204, 205, 208 – lastnost 43, 57, 58, 60, 62, 157, 158, 159, 170, 172, 182, 191, 207 – mesto dejanja 58, 60, 156, 159, 170, 204, 228 – naklonskost 50, 159, 170, 190, 191, 204, 207 – nosilec lastnosti, povezave 25, 38, 43, 57, 58, 155, 156, 158, 159, 172, 182, 191 – rezultat dejanja 57, 60, 156, 158, 170, 172, 191, 228 – skupno ime 59, 159, 204, 205 – sredstvo dejanja 57, 60, 157, 207, 216, – vršilec dejanja 18, 25, 43, 57, 152, 155, 158, 159, 170, 182, 191, 204, 205, 208, 228 besedotvorni sestav 28, 29, 63–133 besedotvorno izhodišce 12, 25, 26, 29 D diahroni vidik 9, 20, 27, 28, 49, 52, 114, 229 družljivost priponskih obrazil 37, 54 E endogeni, eksogeni leksemi 10, 61 F faznost glagolskega dejanja 60, 150–152, 154, 169, 181, 189, 191, 203, 204, 208, 211, 216 G glagoli – cutnega zaznavanja 9, 10, 15, 16 – dovršni 45, 60, 149, 150, 153, 154 – dvakrat prefigirani 142, 151, 154, 204 – nedovršni 45, 66, 73, 142, 149, 150, 152–155, 164, 198, 203, 223, – s predponskimi obrazili 114, 139, 141, 142, 149–151, 153, 154, 157, 164, 168–170, 180–182, 188, 196, 198, 203, 205, 207, 208, 221, 229 glagolnik 45, 66, 68, 70, 142, 155, 156, 157, 170, 182, 197, 205, 210, 211, 220 glagolski primitiv 60, 203 K konotativnost 172–183, 184–192, 194, 211, 212, 216, 217 N nacelo enopomenskosti 27, 34, 49 neologizem 37, 52, 173, 174 O obrazilo 56, 57, 60, 66, 67, 72, 73, 86, 114, 139, 141, 142, 149, 150– 159, 164, 168–170, 172, 180–182, 188–191, 196, 198, 203–205, 207–212, 216, 221, 224, 229 – nicto priponsko 18, 105, 156, 205 P podstava – besedotvorna 17, 21, 23, 24, 26, 28, 29, 36, 38, 39, 41, 43, 54–56, 60, 67, 71, 72, 165, 205, 225 – skladenjska 17, 55, 60, 150, 153, 154, 170, 211, 212 poimenovanja – moška 23–25, 172, 225 – ženska 23–25, 224–225 pomen – slovarski 10–13, 20, 26, 28, 55– 62, 151, 173 – konotativni 62, 172–183, 184–192, 194 pomenske sestavine – kategorialne 61, 62 – uvršcevalne 61, 62 – razlocevalne 61, 62 pomenski prenos – metaforicni 15, 19, 22, 181, 184, 190 – metonimicni 19, 151 poucevanje/ucenje jezika kot druge­ ga in tujega 21, 35, 48, 53, 54 prosti morfem 71, 75, 150, 152 predvidljivost razvršcanja obrazil 43 propozicija 56, 57 R razlaga – sklicevalna 68, 70, 220, 225 – slovarska 24, 55, 62, 219 S sekundarni nedovršnik 66, 152, 153, 155 sinhroni vidik 9, 10, 17, 18, 20–22, 25–27, 49, 52, 64 skladenjska podstava 17 stopenjski (tudi besedotvorni, besednodružinski) slovar 13, 22, 27, 30, 31, 33, 34, 36, 44–46, 48–51 supletivna osnova 19, 35, 49, 73 T tipi motivacije 18–20 tvorbena (oz. besedotvorna) pro-duktivnost 11, 25, 36, 37, 47, 53, 136, 163, 184, 186, 194, 229 tvorbena stopnja (stopnja tvorje­nosti) 136, 139–141, 164, 165, 177–179, 186–188, 196–197, 209–210, 213–214 tvorbena (besedotvorna, pomeno­tvorna) zmožnost 10, 11, 29, 36, 47, 53, 63, 65, 161, 171, 183, 186, 192, 206, 212, 217, 227 tvorbeni model 11, 29, 30, 33, 36, 53, 54, 136, 140–147, 165–168, 178–180, 187–188, 198–201, 210–211, 214–215 tvorjenka – cetrtostopenjska 36, 54, 140, 155, 156, 164, 165, 170, 172, 177, 178, 196, 197, 204, 207, 208 – drugostopenjska 29, 139, 149, 153, 154, 156–159, 164, 165, 169, 170, 172, 177, 182, 186, 187, 190, 191, 193, 196, 197, 203, 205, 207–210, 214, 2016 – hipoteticna 64–65, 74, 159, 203–205 – istostopenjska 17, 64, 72 – neposredna 9, 11, 26, 31, 33, 37, 66, 67, 151, 158, 159, 172 – onomaziološka 22 – petostopenjska 139, 140, 156, 164, 165, 172, 196, 197, 204, 205 – posredna 9, 11, 26, 37, 67, 156 – prvostopenjska 18, 29, 30, 31, 36, 50, 72, 73, 105, 135, 139–141, 149, 153, 156, 159, 163, 164, 165, 168, 169, 172, 176, 177, 180–182, 186, 187, 189, 190, 196, 203, 228 – stopenjska 26, 27, 49, 55, 135, 136, 162, 172, 176, 184, 191, 193, 196, 202, 208, 209, 212, 229 – tretjestopenjska 135, 139, 140, 153–155, 157, 159, 164, 165, 170, 172, 177, 178, 182, 186–187, 190, 191, 196, 197, 204, 213, 214, 207 V vidski pari 73, 150, 153, 223 višjestopenjska tvorjenost 17–18, 30, 42, 43, 224 razclenjeno kazalo Predgovor..................................................................................................... 7 Uvod............................................................................................................ 9 1 Opredelitev glagolov cutnega zaznavanja................................................ 15 2 Opredelitev stopenjskega besedotvorja.................................................... 17 2.1 Teoreticna izhodišca ....................................................................... 17 2.2 Stopenjsko besedotvorje kot nova metodologija v jezikoslovju ......... 25 2.2.1 Stopenjsko besedotvorje v poljskem jezikoslovju.....................33 2.2.2 Stopenjsko besedotvorje v slovenskem jezikoslovju ................. 39 2.2.3Stopenjsko besedotvorje v drugih jezikoslovnih okoljih..........48 2.3 Utemeljitev stopenjske metodologije ................................................ 52 3 Opredelitev slovarskega pomena............................................................. 55 3.1 Razmerje besedotvorni pomen : slovarski pomen ........................... 55 3.1.1 Samostalniške tvorjenke ......................................................... 57 3.1.2 Pridevniške tvorjenke ............................................................. 59 3.1.3 Glagolske tvorjenke ................................................................ 60 3.2 Slovarski pomen .............................................................................. 61 4 Besedotvorni sestavi z glagoli cutnega zaznavanja................................... 63 4.1 Zgradba besedotvornih sestavov in merila za umešcanje tvorjenk vanje............................................................. 63 4.2 Besedotvorni sestavi z glagolskim izhodišcem ................................. 74 4.3 Besedotvorni sestavi s samostalniškim izhodišcem .........................113 4.4 Besedotvorni sestavi s pridevniškim izhodišcem............................ 132 4.5 Besedotvorni sestavi z medmetnim izhodišcem ............................. 133 5 Analiza stopenjskih tvorjenk iz glagolov cutnega zaznavanja................ 135 5.1 Stopenjske tvorjenke iz netvorjenih glagolov cutnega zaznavanja v izhodišcu........................................ 137 5.1.1 Stopenjske tvorjenke iz netvorjenih glagolov, katerih prvi pomen izraža cutno zaznavanje .................................... 137 5.1.1.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 138 5.1.1.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti ............ 139 5.1.1.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti... 139 5.1.1.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti........... 140 5.1.1.5 Obremenitev tvorbenih modelov...............................141 5.1.1.6 Struktura besedotvornih sestavov..............................145 5.1.1.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena ........................................................ 149 5.1.2 Stopenjske tvorjenke iz netvorjenih glagolov, katerih neprvi pomen izraža cutno zaznavanje...................... 162 5.1.2.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 163 5.1.2.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti ............ 164 5.1.2.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti...164 5.1.2.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti............165 5.1.2.5 Obremenitev tvorbenih modelov...............................165 5.1.2.6 Struktura besedotvornih sestavov............................. 167 5.1.2.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena ................................. 169 5.1.3 Stopenjske tvorjenke iz glagolov s konotativnim pomenom .... 172 5.1.3.1 Stopenjske tvorjenke iz glagolov, katerih prvi pomen je konotativni.........................................176 5.1.3.1.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 177 5.1.3.1.2 Število tvorjenk glede na posamezne stopnje tvorjenosti.................................. 177 5.1.3.1.3 Besedne vrste glede na posamezne stopnje tvorjenosti.................................. 177 5.1.3.1.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti.................................................... 178 5.1.3.1.5 Obremenitev tvorbenih modelov .............. 178 5.1.3.1.6 Struktura besedotvornega sestava ............. 179 5.1.3.1.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena ................................. 180 5.1.3.2 Stopenjske tvorjenke iz glagolov, katerih neprvi pomen je konotativni .................................... 184 5.1.3.2.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 186 5.1.3.2.2 Število tvorjenk glede na posamezne stopnje tvorjenosti.................................. 186 5.1.3.2.3 Besedne vrste glede na posamezne stopnje tvorjenosti.................................. 187 5.1.3.2.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti.................................................... 187 5.1.3.2.5 Obremenitev tvorbenih modelov .............. 188 5.1.3.2.6 Struktura besedotvornih sestavov ............. 188 5.1.3.2.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena .................................. 189 5.2 Stopenjske tvorjenke iz tvorjenih glagolov cutnega zaznavanja v izhodišcu...................................................... 193 5.2.1 Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja s samostalnikom v izhodišcu .............................. 193 5.2.1.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 196 5.2.1.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti ............ 196 5.2.1.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti... 196 5.2.1.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti........... 197 5.2.1.5 Obremenitev tvorbenih modelov.............................. 198 5.2.1.6 Struktura besedotvornih sestavov.............................200 5.2.1.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena ........................................................ 203 5.2.2 Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja s pridevnikom v izhodišcu .................................. 208 5.2.2.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 209 5.2.2.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti ............ 209 5.2.2.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti...209 5.2.2.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti........... 210 5.2.2.5 Obremenitev tvorbenih modelov.............................. 210 5.2.2.6 Struktura besedotvornega podsestava........................211 5.2.2.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena .........................................................211 5.2.3 Stopenjske tvorjenke iz glagolov cutnega zaznavanja z medmetom v izhodišcu ...................................................... 212 5.2.3.1 Tvorjenke glede na pripadnost besednovrstnim kategorijam .................................... 213 5.2.3.2 Število tvorjenk glede na stopnjo tvorjenosti ............ 213 5.2.3.3 Besedne vrste po posameznih stopnjah tvorjenosti....214 5.2.3.4 Tvorbeni modeli glede na stopnjo tvorjenosti............214 5.2.3.5 Obremenitev tvorbenih modelov...............................214 5.2.3.6 Struktura besedotvornega podsestava........................215 5.2.3.7 Besedotvorni nizi z vidika besedotvornih vrst in pomena ..........................................................216 6 Predlogi za izboljšanje slovarskih obravnav v prihajajocih jezikovnih prirocnikih – glede na razlage v SSKJ-ju ..............................219 7 Sklep..................................................................................................... 227 Povzetek................................................................................................... 231 Summary ................................................................................................. 235 Viri in literatura ...................................................................................... 239 Viri ....................................................................................................... 239 Literatura.............................................................................................. 239 Imensko kazalo........................................................................................247 Stvarno kazalo ......................................................................................... 249 Razclenjeno kazalo .................................................................................. 253