253
Novičar iz domačih io ptujih dežel.
Iz Dunaja. Po cesarskem ukazu od 21. p. m. se ima
vprihodnje v vseh vojaških rečeh tako ravnati, da se vojaštvo zboljša po potrebah sedanjega časa, pa se tudi na to gleda, da je treba z dnarjem varčno ravnati.
—   Narodna banka kaj pridno dela nove bankovce po 5 gol d. Berž ko jih bo dosti napravila, jih bo začela izdajati. — Še ljubša kakor ta novica nam je pa ta, da so po železnici 1. dan t. m. iz Krem niča pripeljali za 500,000 gld. kovanega srebernega dnarja, za 80,000 gold. pa krajcarjev.
—  V7odstvo dunajsko-teržaške železnice je 4. dan t. m. razglasilo, da od 7. dneva t. m. se je začelo spet blago voziti po železnici med Dunajem in Ter-stom. Ker pa za zdaj ni se mogoče vsaki dan več kot dvakrat blaga nakladati, se bo za zdaj blago jemalo in oddajalo le na sledečih postajah ali štacijonih: na Du-naji, dunajskem Novem mestu, Murzzuschlagu,
Bruck-u, Gradcu, Marburg-u, Pelčanah, Cel j i, Zidanem mostu, Ljubljani, Nabrezini in Ter s tu. Na enem štacijonu more na en dan eden le 200 centov blaga na železnico dati, in kdor pred pride, bo tudi pred postrežen. Berž ko bo moč, se bo več takih postaj na znanje dalo.
—  Poslednji teden je tukaj mlad človek, ki se je v jedi pregrešil, za pravo kolero umeri. — Tudi v lukah Hamburga, Altone in Ros tok a se je kolera prikazala.
Iz Benetk* Čudna tatvina se je tu zgodila. Prejšni mesec je tukajšna zakladnica imela 200 sodov vina v Verono za cesarsko armado poslati; sodi se pošljejo na železnico in se ondi v magacine zlože. V tem času je došel nekemu oficirju ukaz, naj vzame 4 sodce za neko posebno potrebo; oficir preiše vino in najde, da med 4 sodci sta 2 z vodo napolnjena. Na to preiskavajo vse sodce, in večino njih so našli z vodo napolnjeno namesto vina; škoda se ceni na 20,000 gold. Sum te tatvine leti na 5 delavcov, ki so v teh magacinih delali; policija jih je že zgrabila.
Iz Tersta. Za deželnega poglavarja v Terstu in Primorskem   je  izvoljen baron Friderik Burger.
Iz Istre. „Casnik „Tricst. Ztg.u piše prečuduo novico, da se v nekterin isterskih mestih naberajo podpisi za neko pismo, kterega namen je prositi cesarja, naj bi se Istra tudi vzela v laško zvezo. -—Slovanska Istra v laški zvezi!!
Iz Horvaškega. Za bana horvaškega, višjega kapitana, poveljnega generala na Horvaškem in Slavonskem, guvernerja na Reki in višjega predsednika banske tabule v Zagrebu je fml. grof Janez Coronini-Cronberg izvoljen, — fml. Jožef Sokčevič za governerja in po-veljuega generala v Banatu in Serbski Vojvodini, fml. baron Lazar Mamula pa za governerja in poveljnega generala v D al m ac i i.
Iz Ogerskega. Iz Budi m a. Glasovitega razbojnika Rozsa Sandor-ja, ki je bil za volj svojih hudodelstev k smerti obsojen, od cesarja pa pomilosten na dvajset let v ječo, so te dni po železnici tirali v Kufstein na Tirole; pravijo, da je tako zlo bolehen na pljučah, da ne bo dolgo živel.
—   Strašne hude vremena so letos na Ogerskem skor vsak dan. V Bolhasu je unidan pest debela toča vse polje pobila; hiše je tako razdelala, da so oddeleč viditi kakor da bi bili va-nje streljali; po tleh je bilo vse polno škerjancov, vrabcov, postojn in družin malih in velikih tičev. Strela je že veliko požarov napravila tu in tam, V vasi Acsi je strela udarila v cerkev, da je večidel pogorela; pa tudi ni čuda, ker kmetje so po stari vraži, da ogenj po streli se ne da z vodo, ampak le z mlekom ugasiti, privlekli sicer veliko mleka skupaj, pa ga je vendar premalo bilo za veliki ogenj.
—  V Pa p i je 27. dan p. m. strašna toča vse nograde popolnoma pokončala, pa po toči je tako mer zlo postalo, da se je dež premenil v sneg, in je snega za čevelj na debelo padlo, tako, da bi bili v pasjih dneh lahko sninec imeli; škode pa sneg ni nič napravil.
Iz Češkega« „Praž. Nov." pišejo, da v okolici Ka-nadiški se je prikazala kobilicam podobna egiptovska nadloga: toliko bolh je namreč na polji, da v kratkem vse požro, kjer se prikažejo; to je še dobro, da je žival tako plašna, da berž odskočijo, ako jim človek blizo pride.
Iz Krakovega. „Čzas" pripoveduje, da od 30. na 31. dan p. m. se je v Krakov i in okolici njeni tistih enodnevnih mušic, ki so v okolici cerkniški navadne, tolika sila prikazala, da je vse mergolelo.
Iz Serbije. Iz Belega grada 2. avgusta. V poslednjem zboru skupščine je bilo o zadevah minihov, njih samostanov in njih premoženja sklenjeno: 1. minihi ne smejo več beračiti; 2. dohodki samostanov ne smejo drugi biti kakor le ti, ki jim iz njih posestev in far dohajajo; 3. samostanske cerkve se morajo predelati v svetne cerkve; 4. nad
254
gospodarstvom samostanskega premoženja se bo ojstrejse culo; 5. ker se je že večkrat primerilo, da mladi ljudje stopijo prezgodaj v samostan, to pa je zoper namen samostanov in tudi zoper cerkvene postave, imajo duhovne oblasti pazljivo čuti, da se vprihodnje kaj tacega več ne zgodi. — Temešv. časniku se piše, da stan kneza Miloša in njegove vlade čedalje težavniši prihaja; dežela ni zadovoljna z njegovo zoper ustav no vlado, pa tudi v Carigradu ne.
Iz Cerne gore. Na Cetinji so 11. dan p. m. knezovo hčerko z veliko slovesnostjo kerstili; čez 5000 ljudi se je udeležilo te svečanosti.
Iz Laškega. Kakor nam najnovejše novice naznanjajo, se je že dolgo pričakovani zbor avstrijanske, francozke in sardinske vlade v Zurich-u pretekli pondeljek, 8. dan t. m., začel; vsaka vlada je nadomestovana po svojem po-oblastencu. Da je zbor ravno v Zurich-u in ne drugod, se godi Š vaj ci v čast in hvalo, da v težavnem času vojske ni z nobeno stranjo potegnila, ampak je pošteno neutralna ostala. Ce se ozremo na Laško in vidimo, kaj se tam godi, — in če prebiramo angležke časnike in slišimo, kaj se govori o Villafranškem miru v deržavnem zboru in po časnikih, se pač ne bomo čudili, da vse radovedno pričakuje sklepe v Zurich-u. Da se zbor ni že poprej začel, se ugibuje marsikaj in med drugim se govori, da se avstrijanska in fraucozka vlada o nekterih važnih zadevah delj časa niste mogle zediniti, kakor, na priliko, zavolj posadke v Mantovi in Veroni, zavolj števila vojakov na Beneškem itd. Ker se je zbor začel, gre misliti, da ste avstrijanska in francozka vlada sedaj v vsem ene misli, in da berž ko ne, imajo tisti prav, kteri mislijo, da zbor v Zurich-u ne bo dolgo terpel, ampak ({a bode v dveh treh sejah končan. Veliko se tudi ugibuje: ali bo po tem zboru sledil občni zbor vseh velikih vlad? Eni terdijo, da bo, drugi da ne. Gotovo je, da ste angležka in rusovska vlada pisale te dni pruski, da ju je volja se udeležiti velikega zbora, ki ima uravnati laške zadeve, in naj se tudi ona (pruska) udeleži tega važnega posla. Pravijo, da cesar Napoleon želi občnega zbora, in da tudi avstrijanska vlada se mu ne zoperstavlja, ako se veliki zbor osnuje čisto le na podlago Ziirichških sklepov. Iz vsega lega je očitno, da se bo še le po zboru v Zurich-u zagotovo zvedilo: ali bode veliki kongres ali ne. Ce pogledamo, kaj se na Laškem godi, je pač očitno, da bodo tukajšue homatije še dosti sivih las naredile Napoleonu, stvarniku „ laške zveze". T o s k a n c i in M o-deneži se terdovratno branijo svojih poprejšnih vladarjev; ravno taka je v nekterih papeževih deželah (legacijahj, in sliši «e, da tiste oblastnije, ki so potegnile v teh deželah sedaj vladarstvo na-se, so sklenile zvezo za brani bo med seboj, da sili hočejo zoperstaviti silo. Od ene strani se sliši, da cesar Napoleon noče nobeni deželi u silit i vladarja in da naj ljudstvo samo v očitnih volitvah izgovori svojo voljo; — od druge strani pa je že po Vitlafranški pogodbi oklicano, da vladarja Toskanc in Modene se bota vernila v svoje deželi nazaj. Parma je obljubljena Sardincom. — cesarica francozka in še drugi pa se potegujejo za to, da tudi vojvodinja parmezanska nastopi spet svoj prestol. Kako se bojo tedaj vse te zmešnjave poravnale, še nobeden ne ve. Verh vsega tega se je sar-dinska vlada zapletla v nove zadrege z n a pol i t a ns ko. Ko so se namreč sardinske ladiie unidan iz jadranskega morja domu grede približale siciiijanskemu primorju in se ustavile poleg Palerma, je vstal silen hrup v tem mestu: vse je kričalo rZivi Viktor Emanuel", in je razvijalo tribarvine bandera; na zadnje je vstal popolnoma punt, kterega je armada zadušila. Glavarji punta so bežali na ladije sardinske;   napnlitanska   vlada  je   terjala puntarje
nazaj, al sardinska jih ji noče izročiti. Kaj bo iz te nove zapletke, se ne ve. Čez vse to pa so začeli tudi Savojei rogoviliti; odcepiti se hočejo od Sardinskega in biti Francozi. Kako se bo ta novi klopeič izmotal, se tudi nihče ne ve. Napoleon bo imel s Sardinci se marsikaj opraviti. Tako na priliko je sardinski minister Dabormida francozkemu poslancu Reiset-u, kterega je parižka vlada v Toskano in Modeno nalaš poslala, da bi potolažil ljudstvo in ga pripravil na dohod odstavljenih vladarjev, resno odgovoril, da je sardinska vlada že storila, kar je mogla, in da več storiti ne more kakor to, da je poklicala iz teh dežel svoje komisarje nazaj; tistega dela pa, da bi ptuji vladi kašo pihala, to je, da bi pot gladila vladarjem, ki so bežali, se nikakor ne more udeležiti. — Iz Rima se sliši, da bo kardinal Antonelli, minister notranjih oprav, iz miuisterstva stopil in da njegov naslednik bo Viala Prela, ki je nekdaj bil papežev poslanec na Duuaji; odstop kardinala Antonelli-a ima znamenje biti, da hoče sv. oče papež svobodnejšo vladijo upeijati v svojih deželah. Gari-baldi, na kterega Lahi, kterim „zveza italijanska" ni po volji, vse svoje upanje stavijo, in kteremu je unidan mesto Nizza — ujegovo rojstno mesto — drag meč v spomin poklonilo, je še zmiraj bolan v Breščii.
Iz Nemškega. V Kassel-u je nagla smert fajino-štra K. Habicht-a vse osupnila. Pred nekimi tedni ga je rumena mesarska muha (zapljunkarica) v oko pičnila; oko berž hudo oteče, sen pritisne, in berž je bilo po faj-moštru. Zdravniki so preiskovali mertvo truplo in se prepričali, da je zavoljo tega upika umeri. Berž ko ne je muha poprej na kaki strupeni merhovini sedela in potem strup vcepila v oko in kri fajmoštrovo.
— Tudi na Nemškem dela toča in vihar veliko škodo; unidan je v okolici ene same vasi blizo Kassel-a toča pobila čez 200 gosi, ki so se pod milim nebom pasle. Tudi strela je ubila unidan 3 delavce, ki so ob hudi uri pod drevo na polji bezali Žalostno je, da ljudje po tolikih nesrečah še niso prepričani, da jim žuga velika nevarnost, ako ob hudi uri zavetja išejo pod drevesi.
Iz Francozkega. Iz Pariza. Slovesnost, ki se bo obhajala tukaj na praznik velikega Šmarna, ki je sedanjim Francozom še poseben praznik zato, ker se je ta dan (15. avgusta 1769) rodil rajnki cesar Napoleon L, bo letos posebno velika. Mestna žopauija je ponudila prefektu dnarjev za te slovesnesti kolikor jih hoče. Pravijo, da na čelu 80,000 vojakov bo Napoleon obhajal slovesen vhod v Pariz. Ta dan se bo pervikrat  odperl tudi uov most
v
z imenom „Solferinski most4. Se celo minister nauka bo ta dan daroval nekaj, kar deržavni kaši sicer nobenih stroškov prizadjalo ne bo, pa se bo veudar dobro prileglo učenco m francozkega cesarstva, — veleval je namreč, da vsi učenci imajo v spomin tega dneva za 8 dni več šolskih praznikov; njih jesenski šolaki prazniki bojo tedaj letos namesto 8 tednov terpeli 9 tednov.
—   Če je res, da zbor v Z uric h-a bo terpel le malo dni, se utegne spolniti, kar francozki časniki pišejo, da s slovesnim vhodom v Pariz 15. dan t m. bo „Mouiteur" oklical sklep mirne sprave na Laškem.
—   Kmetijam slaba poje; povsod maujku delavcov in še nikoli se niso tako drago plačevali kakor letos; v nekterih krajih se plačujejo po 5 do 6 fronkov na dan (1 frank je po našem 24 dobrih kraje). Ce mora vse pušo nositi, kdo bo pač polje obdeloval!
—   Neki kemikar je znajdel neko apneno vodo, s ktero se poleti ulice škropijo in tako prijetuo ohladijo, da človek v najhuji vročiui kaj  lahko sope.
Iz Turškega. Sultan je na potovanji svojem prišel v S a I o u i k e.