»trt
5	.	S
\	Posamezna številka j	*
j 1 krono.
v	d
5	„TA.BOK* izhaja Tsuk <i«n, narr®n	■
•	nedelj® in	praaniko*, ob 18. uri a	JJ
£	da-umom naslednjega dno ter atane	m
®	celoletno	180 K, polletno 90 K,	J
J	četrtletno	45 iv, mesečno 15 Ju	•
*	luaeiati po uogororu« Pri Teokratu:	m
J	objavi popu»U	J
S	flaro^- se »n cpraTi »TABORA*,	J
ITAVTROTC. Tnr^JpftVJV nllfift steT* «•	■
Leto: I.
Maribor, nedelja 14. novembra 1920
> aiiinrtvrmmttrtKm,.,,)
"l|>^amezna števiM^ |
I 1 krono. j
* CWwfiDNJŠT"i 0 se oaliaja T .Ifar!«' 5
** Vorai JttrčJčera ni. St. 4, I. nad- < 3 S atropje. Telelon interarb. žfc. 273. S -UPIlAVA Be nab na t Juroičevi J m ttllci št/4, pritličje, de«no. T«le» j
* - laa.fifc. 2*. SHS peŠtnočekoTjd trn <i g ■.' ’ " ena Sten 11.767.	.	/ j
J .Na naredil* bret	ee ue !
m , v>*lra« J— #okopkrt «e ne mfrjo. 3
• 5	'■	■■■■ '	:	, j
■ • U IJ1» » Ht ai I« l • • ■ 11	• «a ■ i«
Številka: 67.
Sramotna pogodba sporazuma z Italijo podpisa#*
Pritisk antante radi oddaje monitorjev. — Koroški .nemčurji napadajo naše deSegate.
Po dveh katastrofah r*np sp ne more sma^a^za — de-««««.«»«A«mn«iAii«nn m	<o«n
Maribor, 13, novembra.
Jadransko vprašanje Je rešeno — v fliplomatskem svetu ta problem, ki je dve leti razburjal duhove celega sveta, ne obstoja več. Napačno pa bi bilo, ako bi diplomati mislili, da tudi v našem narodu to vprašanje več ne obstoja. Jadransko vprašanje obstoja za nas kot narod še vedno, kakor je obstojalo od prvega dneva, ko so našo zemljo zasedli Italijani in obstojala bo vse dotlej, dokler ne bodo tudi nad Gorico, Trstom, Puljem in Reko zaplapolale naše modro-belo-rdeče zastave, istotako, kakor obstoja za narod tudi koroško vprašanje s Celovcem in Gosposvetskim poljem.
Evidentno je, da vsaj za nekaj let Se ne moremo misliti na osvobojenje teh naših ozemelj, na ureditev jadranskega in koroškega vprašanja tako, da bo rešeno tudi za naš narod ^ot tak. Toda z delom moramo začeti takoj. Cimprej bomo začeli z delom za osvobojenje, temprej bo to osvobojenje prišlo. Pred vsem pa je sedaj naša prva naloga skrbeti za to, da ostane ves naš narod, tako v Italiji, kakor v Avstriji zaveden. Skrbeti moramo v obeh ozemljih za stalno in močno iredento. Na drugi strani pa moramo za zasužnjene brate na Jugu in na severu vzbujati zanimanje v vseh plasteh našega, v svobodni državi Jugoslaviji, živečega naroda, To nalogo mora prevzeti Jugoslovenska Matica, ki se je ustanovila sicer v ta namen, ki pa doslej, še pravzaprav ni niti začela z delovanjem, kajti samo pobiranje člana-
Smrtni ples.
»Smrtni ples*, ki nosi v drugem delu aaslov .Vampir«, je najboljše Strindbergovo delo in njegova uprizoritev na na-žem mariborskem odru je bila za gledališki in umetniški svet našega mesta dogodek prve vrste. Strindberg je v tem velikem in globokem delu postavil na
E gornico zakonska Edgarja, kapitana pri dnjavskem topništvu ter njegovo soprogo Aliče, bivšo gledališko igralko ter sorodnika Kurta, karantenskega mojstra Ua otoku, kjer se cela drama odigra. Edgar in Aliče sta dve človeški duši, ki 6ta bili razočarani in prevarani v pričakovanju svojega udejstvovanja, prvi kot
Enanstvenik, druga kot umetnica. Poro-ila sta se iz ljubezni, toda ravno ta ljubezen ju je upropastila, ker je bila brez razumevanja. Ljubila sta se, zakaj, niti teama nista vedela; ljubila sta se, ne da J>i se razumela. Morda, da bi se bila lahko tudi razumela, toda bila sta za to oba preveč trmoglava. S početka malenkostno nerazumevanje, je, ker ga nista anala odstraniti, ampak sta ga podzavestno še celo podžigala ter iskala ravno v lem nerazumevanju in mučehju eden idrugega uteho, rodilo sčasoma najstrašnejši rodbinski pekel. Krivda za to leži deloma v okoliščinah njunega življenja, geloma pa v njunih nesrečnih značajih (samih. Edgar je v svoji strašni krutosti oduren m vendar tudi njegova žena Aliče
rine se še ne more smatrati za — delovanje.
Za Italijo in za Avstrijo morata biti Primorje in Koroška vedno odprti rani, na katerih bosta krvaveli tako dolgo, da izkrvavita.
Temu primerno pa moramo uravnati tudi vso našo notranjo in zunanjo politiko, kakor pred vsem tudi gospodarsko. V notranji politiki moramo stalno stre-miti za tem, da se naša država konsolidira, ustali in utrdi na vse strani. Naš narod vseh treh imen se mora zediniti istotako politično, kakor tudi kulturno, postati mora en sam narod z vsemi notranjimi in zunanjimi znaki enega naroda in z enim samim imenom. Vrzimo preč železno srajco »zgodovinskih posebnosti”, »tradicij0 in druge take šare, ki nas samo žuli. K temu moramo doprinesti »žrtve“ vsi, istotako mi, ki smo se nekoč in ki se žal tudi še danes imenujemo Slovenci, istotako oni, ki so se in ki se še žal imenujejo Hrvati in Srbi. Pojem »žrtve“ stavimo v ušesca, ker so te žrtve samo navidezne, v resnici pa jih ni, ker so tako malenkostne, da jih resen človek ne more smatrati za žrtve.	"»
V zunanji politiki moramo stremeti za tem, da se pridružimo oni skupini, ki se bo postavila v bodočnosti proti oni skupini, kjer bo Italija, pred vsem pa bomo morali gledati na to, da si osiguramo hrbet. Pri tem bo treba revidirati temeljito tudi našo politiko na* pram Bolgarski
V gospodarski politiki je naša prva naloga, da se glede produkcije kolikor
■a——w———M«aaf—————
valcu več sočutja in ljubezni nego on. To pa je- hotel Strindberg s tem delom ravno doseči: hotel je izbrisati napačno naziranje možkega spola, da so ženske slabše nego možki in nasprotno žensko, da so možki slabši nego ženske. Ljudje so ljudje, naj bodo tega ali onega spola v vseh je mnogo slabega in mnogo dobrega.
Drama počenja v trenutku, ko je Edgar zapadel .smrti, zato nosi prvi del tudi naslov »Smrtni ples*. Pogled v oči strašne sfinge smrti povzroči, da se zažene v vrtinec, v katerega potegne vse, kar se mu približa ter skuša zmleti. To njegovo strašno divjanje mu je edina uteha, v njej išče moči za svojo lastne zadnje momente, tako je, kakor da bi hotel izpiti kri in duše drugih, da si ž njimi napolni svojo praznoto. Zato pa nosi tudi drugi del naslov »Vampir". »
Kot tretjo osebo je v to dramo postavil Strindberg Kurta, • moža, ki se je prerival skozi življenje s komolci, ki je pa pri tem vseeno ohranil mnogo čistote in značaja. Prišel je sicer že čez ono ločnico »dobrega in zlega«, toda smrtni vrtinec, r katerega ga potegne Edgar, ga vrže vseeno Se za trenutek iz ravnotežja, toda le za trenutek, kajti ko se zave, vstane zopet.
]reh oseb je Strindberg predočil še tri druge: Edgaijevo in Ali-čino hčerko Judito, nesrečnega otroka,
ki mu grozi vrtinec smrtnega plesa, da
^	atUaM;,
mogoče osamosvojimo, reči pa, ki jih nikakor ne bomo mogli proizvajati doma, si moramo nabavljati pri naših prijateljih in zaveznikih (seveda ne pri.Ves-ničevih zaveznikih), bojkotirati pa moramo Italijo, kajti z bojkotom njenega blaga ji bomo prizadjali največ škode. Naša gospodarska politika mora skrbeti za to, da bo Italiji balkanski trg zaprt.
Tu prihaja na površje tudi še drugo važno vprašanje — trgovina Trsta in Reke. Do teh dveh pristanišč in trgovskih središč imamo mi ključe, lahko jih zapremo, kadar hočemo. V Bakru se mora takoj pričeti z gradnjo velikega pristanišča, ki bo v stanu prevzeti in obdržati vso direktno in tranzitno trgovino srednje Evrope. Slovenija mora dobiti preko zapadne Dolenjske zvezo s tem pristaniščem. Zgraditi se mora tudi železnica Bratislava—Bakar, ki bo pritegnila v to novo pristanišče vso trgovino Cehoslovaške, Madžarske in deloma tudi Poljske. Tja moramo napeljati tudi trgovino Avstrije.	'
To so površno podano približno vse glavne ‘aaše naloge bližnje bodočnosti, treba pa je, da ne ostanejo samo v besedah, ampak da postanejo tudi meso
Notranja in zpanjf'
* Raspored volišč v Mariboru. Po
naredbi osrednje vlade v Beogradu dne 6. septembra 1920 šfev^ 337./Ur. J. št. 106 vrše se ■ volitve narodnih'poslancev za uslavotvomo skupščino '* dne. 28.
sanja ter napravi iz nje istotako Ueno, kakor je njena mati, aii pa še’ slabšo,^ki se pa v njej še pravočasno' vzbudi |srce ter premaga hladen," računajo,6/razum' Dalje Kurtovega sina'AUana, mlado iri nepokvarjeno dušo; ki pa vendar * ne gleda v svet in v življenje več z naivnimi očmi, ampak polzavestno' že>sluti:nekak njemu še neznan in nerazumljivi vihar; ki j« bistvena sestavina, tega ;t sveta Un življenja. Končno pa še poročnika,. poštenega mladega moža, ki pa mu ni dal velike naloge.	>
Vpnzoritev te veličastne, ;V svojem silnem življenju, strašni in dosledni psihologiji in filozofiji težko dosegljive'.drame, na našem odru, je segala visoko nad pričakovanje. Bila je to elitna predstava, najboljša doslej v letošnji sezoni. Uloge so bile razdeljene zelo srečno in med naše najboljše moči. V Edgarju jc.ustvaril g. Nuči6 tako dobro zasnovan in izveden lik, kakor malo kdaj drugje, ali pa morda ge sploh ne. Povedel nas je ▼ take’'umetniške višine, da smo pohabili k na vse; cel° na ropotanje jn nemir v, gledališču ter živeli ž njim vred vse Edgaijevo življenje. Bil je brezdvomno' najjačji in je v svoji silni moči potegnil tudi druge za seboj. Kdor ga je videl v tej ulogi, ta je spoznal, da naš Nučič še vedno raste.
G. Skrbinšek se je odel v zunanjost Strindberga samega, ker Kurt v tej drami je pravzaprav ravno pisatelj sam, velika duša, ki se je prerivala skozi živ-j
Uissis*. Bg is, Jm tejrtislfajte.jteiUakL
novembra 1920 odv'7 ure, zjutraj/dp^l ure zvečer. Volilni upravičenci iz /mari. borskega mesta,' volijo a) oni, ki sp; vpi-; sani v volilni imenik I (Maribor, nmosto)j| na volišču I. v na Miklošičevi vpisani v volilni imenik TI (Graško; jifedl mestje), na volišču II. v dekliSkičlju^sn in meščanski šoli na Gapka^evi'ulici št. 5., c) ki so vpisani v volilni %eni!i III (Melj), na volišču. IIL v poslopji? bivšega , ženskega dež. učiteljišče ; Cafovi ul, 9., č) ki so vpisani [v .voiiljiij imenik IV (Koroško predmestje), na: Vo5
lišču IV. v deški ljud. šoli IV.4 pa [ mostanski ulici 10, d) ki‘;so ^vpisa^^vi
litvami in na dan po .volitvah vedano točiti ali kakorkoli’-idaMii? *J holne -pijače.
K * Število vblllCev. .	_____
r.	v 1 |	s	'	.	■}	.	X.r,	-	<■* j-, l! *—iV f..
prvem .okraju 'je^vpisanih-^S^pip^ v ''drugem -1027, v tretjem;:4^fv5 eet4‘ 660 inW ,petemv109S|r 4181 vohlcev. Reklamacij;^'hili 1542.1 Na - podlagikontne/ret črtato"<Afr»«ytsanih volil.cev,' nk\n sanih pa 735 nevpisanih vol '
r	...»  ------ —
vičencev.
I Uradniki
Bližamo-se,polagoma,fcon%^or' panje .in,karte postajajo jame? se, da se> bodo opetovana .svar kratskih politikov*; gledetj nradnisS tičnerazcepljenosti J. m ? delne jt
Ufnoniln nvAi' 1 trnf’ mrt Ct -'fniftllJ
je
sacrtf1
višje, že ;vedno morala z gro^: da -je. Še . sposobna,^ da vse Tudi on }e živet Dred..ns^i
življenje,Nučiča^pa^Hd^fn čeprav^tudi-nijrbiRdaleC^rgi; ,T. za to- leži ; v'lastni in se.skoro^ne^dafdefint^OT^
.besedami;
ir - Ga. BuKš^tova. ife biiailcot^Aliče fažfe pet enkrat v svojem elementu ni stala. vedno na enaki vjšini-, £ ’ harmonirala'z ostalima .dvema pripomogla, doškrasneA<^ote£i likovala.to vprizontev.
.%. Gospod Železnik; se 4 fe' oM svojo iskrenostjo; njcgdv;AllanM^ dobro zasnovan in istotako ;.do6romve den.. Gdč.' Podgorska ruu' 'je^ilrjlo Judita dobra družica,- kii.se je odli^oVaS posebno v prvi fazi, ko Judita Seine'^^ da ljubi Allana; ■ bila;,pa;' je‘^di^l$fe bežni iskrena; in; naravha4,T.ejfdwdjici5iw delal g. Mikulič kot ' .poročmkt^doceU .dobro družbo.',..
Omeniti .mbrm-sše^nerodn^i^^M mentiranje z lučjo v prvem, dejanjojlfia vega dela ter ■ nemir' med publiko':,'pr| vprizoritvi prvega dela. < Do£im|je\nl^ prvi večer še mešana publika, 'fe,nappl^( nila drugega le res 'izbrana, družba, 0<i je razumela veliko Strindbergovo; umetnost; zato pa je bilo ^gledališče tildi napol prazno. ’	-r.
sssra
'■ ; t A B 0~R*i
•WaribS?,s 14, nb^tnb^'T^2Č;;
sknt iu delavski poslanci, kdo bo zastopal težnje uradnikov, kje bo imel eventuelni NSS poslanec zaslombo in oporo ? Bodočnost bo pokazala, da je izšla NSS predvsem iz intrigantetva in podpihovanja klerikalnega časopisja in klerikalnih eniisaijev po vseli uradih. Kajti glavni eilj klerikalne stranke je bil po prevratu razbiti edinost m s tem moč edine klerikaleem resno nevarne stranke 'SDS. JKo se jim je sedaj to deloma posrečilo, so začeli že udrihati doslej ved-H»»o hvalisano .čisto* NSS. Istočasno pa že udarjajo po svojem starem sovražniku nradnistvu in učiteljstvu, ker častiti gospodje vedo * da lahko nad njimi samo tedaj vladajo, če se jim slabo godi. Doslej je bil boj proti uradnikom bolj prikrit, (učitelje so vedno odkrito zasmelno-vali kot manjvredne služabnike tarovžev na deželi,) zadnje dni pa klerikalni listi,
' Se bolj pa govorniki na deželi, javno ‘ nastopajo proti znosnim uradniškim plavam. Včerajšnja ,Straža* piše n. pr. v sporočilu »Zborovanje JDS v Slov. Bi-strici* med dragim tudi sledeče: ,lz * njegove polemike (dr. Kukovčeve) se je dognalo, da je dr. Kukovec zastopnik uradnistva in učiteljstva, ker sc je ope-'tovano izrazil, da je uradništvo in uči-' teljstvo za svoj trud in delo primeroma ,filafeo plačano iu zaslužijo dobri uradni« i ki in učitelji Je večjo plačo. Da bi se /pa slabe uradnike in učitelje slabo pla-jjfcalo, se seveda m omenilo, itd. — Torej jkmet, ki to čita?, !e glej, koga boš volil,
(Če nočeš še več plačevati za nikdar site uradnike in učitelje.' Kdo bi ne uvidel, pSa smo v sredi Šusteršičevege boja proti i ,žrenju*, mislimo torej, da si bodo resni ' uradniki sedaj premislili, še nadalje vstra-*j*ti v enesesarski samoubijalni politiki
* Dr. Korošec v oficirskem domu. Dne 16. t. m. ima dn Korošec svoj vo-tiljii shod v Mariboru in sicer si je zbral za svojo strankarsko reklamo dvorano oficirskega doma. Kako pride oficirski jdom do te. izredne časti? Ali ta dvorana oficirskega doma ni identična s koncertno dvorano narodnega gledališča ?
* Klerikalno volilno gibanje: Dr. Koroščevi shodi: 14. nov. dop. Rajhen-burg, pop. Kozje; 15. Sv. Križ pri Slavini ; 16. Maribor ob 10. dop. v oficirskem domu; 17. Sv. Križ—Mursko polje 'dop., Ormož pop., 18. Dravograd; 19. •Nazarje; 20. Celje; 21. Slov, Bistrica.
Vsi na Martinov večer „Di-jaške kuhinje”!
Dnevna kronika.
»i. Jugoslovenska Matica sfcflcuje v sporazumu z zastopniki ivsah strank in društev v Mariboru jasi danes, v nedeljo ob pol 12. uri ;v Narodni dom protestni shod zoper sramotno pogodbo z Italijo v Santi Margareti. Jugosloveni udeležite se «hoda polnoštevilno.
— Pogreb taborjana Klavžarja bi #1 lahko še lepši, kakor je bil. Ob odprtem grobu na Pobrežju mu je stolni jtapnik Moravec posvetil v srce segajoč nagovor ob spominu na začasno zgubljeni raj Goriški. Kakor smo že porogali, je pokojnik, blizu 80 let star, nenadoma prominil. V sredo večer se je ‘-»prehajal s svojo hčerjo, soproga bivšega poverjenika in poslanca Fona, ob ^ljudskem parku. Kar mu je prišlo slabo pri srcu in je kmalu nato takorekoč na ceati izdihnil svojo blago dušo. Naša podravska	^	je,,zagrnila n^d
*jim, ko so v Santi Margheriti predaji
njegovo domačo grudo, solnčno Goriško. Nenadna smrt mu je prihranila zadnjo žalost, zapustil nas je v trenotku nego-vosti o usodi njegove ljubljene ožje domovine. Hvaležen spomin narodnemu bojevniku I
— „Siraža“ mi očita, da sem se dokaj pretkano iznruznil pozivu na orožno vajo., Res je, da sem prosil radi sokolskega zleta odloga, kar se mi je tudi dovolilo. Drugih pretkanih korakov nisem storil, pač pa so se za celo državo začetkom tega meseca, ko bi se bil odzval pozivu brez pomisleka, ukinile radi volitev vre orožne vaje in so celo oni dobili dopust, ki so jih bili že nastopili'.' Dr. Vladimir Sernec.
— In godba je umolknila. Maribor je sprejel udarec v Santa Margheriti kakor obsojenec, ki se zaveda, da ne pomaga se ustavljati vislicam. Življenje je šlo svoj vsakdanji tek naprej. V 'petek večer je dobila mestna oblasj apel, da ljudstvo zahteva, da vsaj godbe po javnih lokalih umolknejo. In na ta apel je godba umolknila. To je bil ves, na par kavarn omejeni javen izraz naše žalosti nad zgubljenim južnim rajem.
— „Wichtige Ereignlsse.* Nedeljo, 7. novembra je zapadel prvi sneg; moker nepridiprav je pomagajal telefonskim progam. Ovekovečili smo ta dogodek, prepričani, da je to naša pravica,' da bi znalo to koga zanimati tam, kjer še niso imeli, ali kjer so že pred nami imeli letos tega nadježneža. So tudi ljude, ki hranijo iište in se še leta poznejo zanimajo tudi za —-■ prvi sneg v tem in onem letu. Je pač tako, da prvi sneg ne prihaja vsako leto in vsepovsod na določeni dan, je muhast in nas obišče včasi. že v oktobru, včasi še le v februarju včasi sploh izostane, obišče včasi kraje, kjer je bil sploh nepoznani in ga po vsej pravici proslavljajo kot prvi sneg. In so veliki svetovni listi, še veliko večji kot je n. pr. „Volksstimme'' naših ljubih sodrugov, ki se pečajo z dnevnimi poročili ne samo o prvem, ampak sploh o snega uTnjemu sličnimi nebesnimi darovi. Pa še nikdar in nikjer nismo slišali, da bi jih bil radi te?a kdo prijel Sfa ušesa. Samo »Tabor* je tako srečen-, da gaje doletela tri izredna usoda. Pozabili smo namreč pri ljubih sodrugih prositi dovoljenja za ovekovečenje tega dogodka. In v svoji užaljenosti, da smo podcenjevali . važnost prvega snega ter ga odpravili samo s' 4 vrsticami, so mu oni sami posvetili 26 vrst in mu napisali še časten naslov: „Wichtige Er-eignisse“. Se izplača prvemu snegu na ljubo žrtvovati toliko vr§t »Taboru ~ Da! „Volksstimmovci" ki si osvajajo pravilo s svojim nesocialističnim nadčlovekom osmešiti druge, se v pomanjkanju gradiva smešijo sami Sebe radi stvari, ki jo smešijo na drugih.
— Slava železniškemu ministru! Zadnji ,Slov. Gospodar" je posvetil skoro celo štbvilko proslavi dr. Korošco kot železniškega ministra. Dokler dr. Korošca nismo spoznali iz njegove skrivnostne jajčje aferi, smo bili prepričani, da ima g. minister toliko okusa Solidnosti, da bi si odločno prepovedal vsako tako cirkuško reklamo, ki tem bolj ponižuje moža, čim višji se sam vceni po svojih zaslugah. Ampak od te dr. Koroščeve jajčje afere dalje smo tudi mi tudi glede g. prometnega ministra na jasnem, da ima njemu posvečeni »Slov. Gospodar" prav, ko trdi, da „riba pri glavi smrdi." In zato smatramo, daje ta reklama toliko vredna, kakor „On“, ki mu je posvečena. Le glede g. Vesenjaka smo razočarani, da se i on posveča kot kolporter take reklame. Radi kurijozitete se izplača.si malo ogledati to Barnum-Bailovo glorijo. C. Vesenjak nam predvsem zatrjuje, da je imel dr. Korošec kot minister za prehrano take križe in . težave, da ni mogel nikamor naprej; kaj mu je pomagalo, če je imel n. pr. toliko vlakov jajc na razpolago, če pa ni imel na razpolago ne lokomotiv in ne vozov. Zato se je dr. Korošec kot minister za prehratio udal prošnjam svojih prijateljev ter je postal raje minister za promet. Komaj je doprinesel ,to veliko žrtev,-že je kakor svdjčas Mozes, ustvaril
pravil red v ministrstvu, kjer je, predvsem tekom par dni prevrnil vse lonce, v katerih so Koroščevi predniki kuhali in srebali turško kavo; nato je začel lastnoročno šibati podkupljive in neredne'železničarje; zlomil je celo komunistični strajk; ne dovolj tega, je takoj nato podvoiii število vlakov, ki so po vzgledu evangelija kar rodili drug drugega; prejšnji ministri so sicer sklepali pogodbe, a dr. Korošec jih je spravil s papirja na železniški tir — smer Švica v Nem. Avstriji; domače delavnice in kurilnice napoljnene dr. Koroščevega strokovnjaškega duha, so popravile dvakrat toliko lokomotiv in vagonov, kakor -se' je prej; in spravil se je g. minister na zanemarjene progd, celo nove mostove je naročil; prepotrebno železnico s Prekmurja na Štajersko minister že v žepu in koliko
ima
6*
še drugih. Pa kdo naj prebavi naenkrat toliko čudežev g. prometnega ministra. Prihodnjič bo g. Vesenjak tudi povedal, da tudi Orli,. Mari jne device, romarji in sploh eselesarji preklinjajo cene in razmere, ki so jih vstvarili na naših železnicah čudeži duhovnika dr. Korošca kot železniškega ministra.
— Rechtsamvalt dr. Orosel prijatelj SPD. G. Alojzij ligo, trgovec z lesom na Fali, nam o ljubezni dr. Orosla do Slov. planinskega društva in tujskega prometa, sporoča na dr. Oroslov »popravek" sledeči popravek: Res’ je, da je vodila markacija čez moj brod. Toda ker je falska elektrarna I. 1013 razdejala občinsko pot, katera je vodila takrat od llgojevega broda do glavnega pota, ni imelo več smisla, da bi se brod še nadalje vzdrževal za obrat. Zakaj falska elektrarna še do danes ni napravila — kakor se je z občino Selnica zavezala, istega občinskega pota, to mi ni znano. Najbrže zato ne, ker so v Selnici obč. gospodarji klerikalci, ki. se za take stvari ne brigajo. G. dr. Orosel, Vaš izgovor na moj čoln, češ, da ga nimam, je napačen. Dobro je Vam znano, da sem takih čolnov že več izdelal, kakor ste jih Vi videli. Ampak če boste prepovedali pot čez most falske elektrarne, zato pa prej kot mogoče preskrbeli, da napravi falska elektrarna zopet občinsko pot k glavni cesti, kakor je bila še ieta 1913, bodem tudi jaz preskrbel svoj brod. mogoče še boljšega, kakor je Vaš. V teni slučaju seveda dvomim, da bi se Vam iztekalo toliko jugoslovenskih vinarjev, kakor si Vi zdaj domišljate. Dokler Se omenjena občinska pot zopet ne vzpostavi, je moj brod seveda brez pomena, ker nima do- in odhoda. Ako se pa kdo upa sedaj od mojega broda iti k glavni cesti, je v nevarnosti, da ga napade in vgrizne inženerja Menseja pes, ki je že davno obsojen na smrt iti o-groža javno varnost. Nadalje tudi ni res, da se nahaja napis SPD (ki renegatu seveda bode v oči. Op. ured.), na Vašem posestvu. Ampak res je, da se isti nahaja tik ob cesti falske postaje in ta vendar ni že Vaša last? Končno Vam svetujem g. dr., da čimpreje preskrbite da napravi elektrarna omenjeno občinsko pot. Se-le potem imate povod prepovedati pot čez most -falske elektrarne. Dokler se to zgodi, 'preskrbim tudi jaz vzpostavitev svojega broda. Obenem Vas ugotavljam, da moj voznik ne bo smel biti tak prijatelj pijače, kakor je Vaš. Z odličnim spoštovanjem Alojzij ligo.
— Sužnji. Prejeli, smo: V nedeljo zvečer je sedela neka družba v oficirskem domu p^ri kateri je imel glavno besedo neki igralec našega narodnega gledališča tako glasno švabščarila, da so se nekateri gostje začeli razburjati. Na opozo/ilo se je gospod odrezal, da njega ljudje že iz odra poznajo da' je Slovenec —t no sicer pa bode lajal. Potem pa se je vseeno premislil in začel prav lepo hrvatski divaniti. Bila je pri istem omizju tudi Češka družba, koje član se je opravičil, ker mu je njegova češka-slovanska zavednost — o kateri marsikateri — celo naši inteligenti nimajo pojma — ni drugače dopustila. Svetujemo temu in drugim gospodom na. svojf! znanje v švabščini kje drugje razkazuj jo. Tudi restavrater naj S‘ za* .pomqi, da .je v slovenskem Mariboru. Obema skupaj pa naše obžalovanje. Na
celo kopico	:	Df.	Korošec	.je	na-J	severu	in	jugu	nreeaiiia.io	naše	zavedne,
ljudi! požigajo j/m domove ter jih vlg čijo po zaporih — 'tti pa se košatijo go javnih lokalih ljudje — ki jim pravijo sfi’žnji! Treba bo ,, fašistov", da pome*' dej s temi elementi. ’ •
•' i •	,
— Kam z drobižem ? Iz trgov'š«ft(.j_ krogov dobivamo pritožbe, da davčna5 oblast odklanja sprejem ozir. zamenjavo«, večjih zneskov dvo- in enokronskifcfj bankovcev in sicer z izgovorom, da sol blagajne prenapolnjene. Dobro. Naj nanr! davčna oblast tudi pove izhod, kam z^ večjimi svotami tega drobiža, katerega! so tudi večja trgovska podjetja prenapolnjena.	.	-v"'
— Kalanova obsodba naših klerikalcev. Sicer so vsi naši klerikalci, ki pod vplivom črne internacionale Še nistfj Zgubili narodnega čuta, ostro obsodi itlf izjavo SLS iu ostudno pisavo „Straža’1.: ob priliki demonstracij 13. oktobra. S naslednja '»Straža®'je hlinila pokoro za svoj’ naroden greh, ampak ni storila tega ir odkritega kesanja — to .je v nadaljnJ1 številki sama, priznala marveč švojo' pokoro je morala pokazati prisiljena sa-f mo radi dr. Verstovškovega sina. In ždajj' skero mesec dni pozneje p|i je znani! predsednik ..Svete vojske*, ljubljanski duhovnik Kalan v , Slovencu1-' izrekel, javno obsodbo nad narodno propalostjc?’ naših klerikalcev. On piSe mod drugim :' nK:ij delamo mi, med tem ko ti silut-udarci padajo po nas ? . - Mi se veselo^ prokljamo med seboj. Pa ?e nekaj de« lamo ! Demonstriramo. Tako, po demon^ straCiji, ne, že med demonstracijo sainOj pa skočimo drug drugemu v lase in se obdelujemo, da kar cunja lete.“ Da. to grdo Kajnovo delo so opravljali naši klerikalci, torej Kalanovi pristaši ob do-T godkih 13. oktobra v Mariboru. In ta; moramo g. obtožitejja Kalana bukoliko popraviti. Kajti ne le po in med de:nou< slracrjflrni, marveč še pred demonštrad/ jami, še med govorom prvega govorniki! so naši klerikalci iz rotovža telefonični: denuncirali govornika iri oni so bili tisti (j ki so v zvezi z Nemci takoj po demon*| stracijdj osebno, telefanično in v listu ,Straži" prvega govornika nredn. Pirca' denuncirali kot organizatorja 'in' glavnega-krivca izjredov. Tn or(i šn bili, ki so-4-rdečimi brati vred zahtevali njegov in zapor drugih nekrivcev. Kalan ima pati prav. ko pravi nadalje:	„Kakor otrocid
Pa poredni, hudobni otroci. Tb se nami mordjo naši sovražni sosedje smejati?! Takih nasprotnikov (kot so klerikalci) s«! nimajo bati. Vsako kraljestvo v sebi ne^ edino, bo razdejano . .	— Tntate prat*!
g. Kalan!	;	.	■, j |
— Kje so pravi navljalcJ cen moke?j lz trgovskih krogov se nam sporoča r Občinstvo se pritožuje nad zvišanjem cen za moko in stresa svojo nevoljo seveda na nas manjše trgovce. Zato s<* nam zdi umestnft, da občinstvu tem potom pokažemo prave krivce. Vsak’ manjši trgovec je naveza si na dobavo od veletrgovine. Ta se zopet ravna pa glavnih dobaviteljih in producentih/ ka-' kor sta pri nas n. pr. Scherbaum in Franz. A tudi ta dva sta navezana na prvi vir ozir. na čifutske posredovale^ iz Hrvatske, Bačke, Slavonije, Banata itd!1 Ako povzroči tak čifut podraženje kate-rega žitnih izdelkov za 50 v pri kg, poskočita naša velikaša takoj' še za l K, Ako pa nasprotno cena žitu padi, osta-j nejo pri prejšnji ceni z izgovorom, da je to še iz zaloge po zvišani ceni. Prf nas. v Mariboru sta diktatorja cen Scherjj baum in Franz in ž njima sporazumno jih diktirajo tudi naši drugi žaložnikn' Verižniški' urad vidi seveda samo naš male trgovce, do pravih krivcev, ki sc vozarijo v elegantnih kočijah in stanujejo v palačah, je pot —pretežavna. Kdo bt se. hotel danes visoki gospodi zameriti.' Franza so sicer zadnjič prijeli zaradi sprijene moke, toda to ni bilo« delo ves rižniškega urada. In danes ne vem, kjej je obvisela razprava proti , slepariji, ki' 'jo je občutil velik del prebivalstva mesta,) ko je moral za drag denar vživati izprijeno moko. Nič nismo slišali, da bi bil preiskovalni sodnik čutil potrebo, tega krivca in onega, ki je skušal podkupiti zvedenca, povabil v tiste prostore, kamor je povabil tijdi osebe, ki so bile daleč od noči 13. oktobra. Je pač tudi v Jugoslaviji tako, kakor je bilo v Av-
, striii:.. „Die- Kleinen -rtaanet... roaa.
GroGen lMfit man Iatifentt. Na| to pojasnilo za danes zadostuje občinstvu, ki tako rado išče navijaleev cen iam, kjer jih ni.	'
— Nečuvene krivice razmejitvene komisije v marenberškem okraju. Od dosedaj znanih slučajev krivične določitve naši'„ meje je najbolj kričeč slučaj v okraju Marenberpc. Tu se je izreklo tri čebiina prebivalstva za Jugoslavijo in kar je značilno, za pravicoljublje razmejitvene komisije, izrekli-so se za Jugoslavijo tudi Nemci sami in to is gospodarskih interesov, ker tj kraji gospodarsko gravitirajo proti Dravi. Tako pa bodo morali poleg naših tudi nemški prebivalci svoje pridelke izvažati/ preko hribov do oddaljenih promet, komunikacij obMqri. !n značilno za pravicoljubje te mednarodne komisije je tudi dejstvo, da ni uvaževalo opravičenih teženj in interesov večine prebivalstva, ampak je bil za komisijo bolj primeren en sam prononsiran nemški hujskač Kristefel, svojčas žqpan ria Mlaki, katerega je ljudstvo zaradi njegovih sleparij samo pognalo preko Gradcu pustil plačati j
dovoljenja in vizume* a drugi pohajajo po deželi in mestih bfez vsakih dokumentov in sredstev. Ne v jednem in ne v drugem slučaju se ne morejo dotič-niki puščati brez zaščita, a mnogokrat celo ne brez materijelne^ pomoči. Za preprečenje takih potovanj, bi bilo najbolje sredstvo, da se sploh ne da j ajo več slična pofna dovoljenja. Takšna potovanja so brezciljna in povzročajo našim zastopništvom samo mnogo dela. Opravičiti bi se dalo, če bi bilo vse to v politični ali ekonomski interes, kar pa ni, ker, kakor se iz zgoraj navedenega razvidi, ni v inozemstvu dela in zaslužka, zaslužka ie v domovini
Spoti;
•: V nedeljo 14, t, ni.
prostoru S.S,K. Maribora stvena tekma jesensko .se tekmuje prvak" Maribora
?e odigra naV' :adnja prven-1 ione in sicer[:
' BRap!d" in1-.
prvak Ljubljane S.K. Ilirija.
Začetek ob pol 15. uri. _ ,i
•	.	•"1 •	^	‘9
Gospodarstvo, irgovife,
i Tvornica kola i industrija rob# M. Počivalnik d. d. Ker v celi naši
ampak dela in zaslužka je v _
dovolj, če si ga le hoče kdo poiskati, i p0in0ma tuji. Igralo se bode:
V Marzelju je več biro-jev, bi ‘^rez_ ] deljek »Noč. ljubezni", v torek „Sveče-plačno dajajo informacije glede dela, njca 0gnja“ v petek »Maščevanje ci-
pa kakršno opravljajo francoski kaznjenci. Onim pa, ki so padli na tak način v bedo, se mora pomagati. Vse je polno takih nesrečnežev* ki stradajo
deljek nica ognja ganke“ ~ komična opera in -Mož žena — on*.
-j- Zrnje. Izšla je 4. številka mariborskega
tega
je puuiu umuj	■■--	--- j- našeca prvega mariborskega kulturnega
-ed Za «kcVsu£aie°b!abilo umestno] v=st"illa ter prinaša naslednjo vsebino:
tli šTne morejo pomagat Tovvednost za agitacijo proit jugos.avip. _ cuen tu svarj,0 oninii kj se nameravajo lzse-
stev. ------------------ .
pa bi se ustanovil nekaki fond, iz katerega bi se zajemala sredstva za one si ne morejo pomagati
liti
Nemške Avstrije plačani hujskač je bil torej za gospodo od komisije bolj merodajen kot vse ostjilo prebivalstvo! V tej luči stoji danes pred jugoslovensko jfavnostio objektivnost razmejitvene komisije. In v tej tudi smemo pričakovati tudi še nadaljnih udarcev. Dosedaj so v tem okraju odtrgali pretežno slovenske kraje ozir. občine; Sobota, Mlake, St. Jernej in Radvajne. V vojakih krogih so mnenja, da je bila pri tej očitni krivični razdelitvi za komisijo merodajna vojaško strategična meja za — Nemško Avstrijo.
— V delavnici j, ž. Maribor še
Vedno strašijo ,velenarqdne* gospodične po pisarnah. Posebno ena (imena nočem imenovati, mogoče, da se poboljša, če pa ne. pa brez pardona z imeni na dan) izmed teh se posebno odlikuje s svojo predzgodovino. Gospodična. ki pod avstrijsko patronanco ni imela drage besede za Slovence kakor „vindišerji*. ki je izzivala kjer je le mogla. Naj se le spomni na leto 1915, ko je ščuvala svoje pangermanske nemčurje proti zavednim slovenskim /aritom in tako le sama povzročila nešteto pretepov in psovanj. Kar je zakrivila do prevrata glede narodnosti se niti našteti ne more.
In zdaj sedi kot ,slovenska* uradnica, ki niti uradnega jezika ne razume, v pisarni in odjeda službo narodno zavedenim in gotovo bolj sposobnim Jjedem. Seveda ti se morajo potikat po ulici brez službe, ko se po pisarnah držijo taki narodni, nežni elementi. Ven z njimi! Ne rabimo ljudi, ki jih samo želodec drži v Jugoslaviji.. Upravo j.ž. to seveda nič ne briga. Samo, da se ,rndis, kako M, tega nikdar ne vpraša.
— Slovo. Vsem prijateljem in Znancem od katerih se nisem mogel pri svojem odhodu v Celje osebno posloviti kličem tem potom prav prisrčni:
,, Zbogom in nasvidenje!0
Maribor, 13. novembra 19?0.
Va lo Brati na.
—'	Otokar Rybar, narodni po-
slanec, je vpisan v ljubljanski imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani.
— Svarilo vsem, ki iščejo dela in zaslužka v Inozemstvu. Ministrstvo za zunanje- zadeve je robilo od našega generalnega konzulata v Marzelju pismo sledeče vsebine: Mnogo našiji državljanov se je že vrnilo iz Južne Francoske xopet v svojo domovino, pa vendar je še dosti naših ljudij ostalo v Franciji. Povsod iščejo dela in zaslužka, pa ga seveda ne morejo najti radi prevelike konkurence delavnih močij in tako se ljudje zatekajo k našim konzulatom in poslaništvom iskat pomoči. Tako priha-ajo dandanes naši ljudje na parobrodih z Carigrada, Soluna, Male Azije in oni, ki so pobegli iz .tujske legije4 na Francosko. Pa vkljub temu in raznim svarilom še vendar ljubi naš narod potovanje in išče v tujini to, kar tahko najde doma. V inozemstvu se nahajate dve vrsti takih ljudij. Prvi imajo prave potne listine, pa nimajo sredstev, ne potnih listin. Pri trgovcih, uradnikih in drugih, ki potujejo uradno, zahtevajo; obmejne oblasti vsa mogoča potrdila in 1
v inozemstvu.
— Avstrijsko poslaništvo v Beogradu se je pritožilo pri ministrstvu za zunanje zadeve, češ, da so se pojavile težkoče pri povračanju in izvpzu privatnega imetja bivših avstrijskih častnikov, slug in njih rodbin in katero imetje se sedaj nahaja v posesti privatnikov. — Ker se mora glasom člena 267 Sen Zermenske pogodbe privatno imetje bivših avstrijskih , častnikov, Slug in njih rodbin dotičnikom zopet vrniti, zato se vsi oni, ki so v posesti takega imetja opozarjajo na citirani člen imenovane pogodbe, da navedenim osebam njihovo privatno imovino nemoteno vrnejo/ ksr se mora sicer v nasprotnem slučajn oblastveno postopati,
— Služba puškarja. Pešpolk št. 2S v Skoplju potrebuje enega izvežbanega puškarja. Služba, ki sicer zahteva izurjenost v stroki, a drugače ni naporna, je dobra (letna plača 1800 do 200 dinarjev, z dajalnostjo in draginsko doklado ter jcispevki za družino. Podrobneje se izve pri mariborskem mestnem vojaškem uradu, med uradnimi urami.
Popravek. V včerajšnjem pod-lisku »Par besed o gledališču" prva kolona 23. vrsta ge ima glasiti pisateljev namesto prijateljev.
Mestno elektrlško podjetje naznanja,cenjenim odjemalcem električnega toka, da se v nedeljo 14. novembra v času od 9. do 14. ure radi po-popravila in snaženja električnih naprav ustavi dobava električnega toka.
Zvišanje cen v mestni ko-peljl. Z ozirom na izvanredno visoke stroške pri vzdrževanju mestnega kopališča je mestni magistrat prisiljen, da - 15. novembrom določi za uporabo mestne kopeli naslednje cene: parna kopel 20 K, I. razred 1« K s perilom, 16 K brez perilom, II. razred 14 K s perilom, 12 K brez perila, III. razred 6 K s perilom, 6 K brez perila; vstopnice po ducatih: parna kopel 200 K, l. razred 180 K s perilom, 160 K brez perilom, II. razred 140 K s perilom, 120 K brez perilom.
—- Plesne vaje, ki jih riredi Mariborska podružnica Sloven. plan. druživa, začnejo v torek 16. t. m., ako bo udeležba povoljna. Prijave po 13. t. m. se ne bo sprejemalo. Člani naj se prijavijo torej najkasneje v soboto popoldne y trgovini gg. Baloh & Bosina na Grajskem trgu. — Odbor.
— Tvrdka Zlata Brišnik, Slovenska ulica 10, priporoča Šolskim vodstvom in trgovcem ljudskošolske zvezke po nižjih cenah kot povsod drugod. Na zalogi vse pisarniške potrebščine, najfinejši pismen papir in krasne umetniške razglednice.	v
— Načrt mesta Maribora
novo izšel. Dobi se sa v Komad po 9 K.
Dementij: Večer pred 1^ novembra. (Pesem.) — Dementij: Resignacija. (Pesem.) — Dr. J. Lah: Prva redna sezona mariborskega gledališča. — M. Skrbinšek: Smrtni ples (Vampir). — Shakespeari: Sen kresne noči. — S. R.: R. F. J. Heuberger. — Gostovanje slov. na^led v Ptuju. — Repertoire bodočega tedna. — Zrnje se naroča pri upravi slovenskega narodnega gledališča v Mariboru., Posamezna številka stane
3 krone.
J- Slovenska športna rev-ja „Sport“ začne izdajati sedaj svoj tednik na umetniškem papirju in z povsem novo opremo. Kakor je znano, donaša ta revija krasne slike iz vseh panog športa in vrlo interesantne članke in resultate o športu. Za bodočo zimsko sezono, ki ima v Sloveniji krasen naravni teren, nudila bo ta revija posebna interesanten material. Mi ta list vsem kar najtopleje priporočamo. Cena je
4 K in izide v par tednih. Naročuje se pri Športni zvezi. Ljubljana, Narodni dom.
4_ „Metla“ se. bo imenoval humo-humorističen listič, ki bo pričel nričet-kom drugega leta izhajati v Ljubljani. Imel bo izvirne siike in karikature iz sedanjih koruptnih razmer. Imel bo tudi prilogo »Brencelj". Pisan bo v ze!6 poljudnem jeziku.
je na knjigarnah.
Zahtevajte 0 mahi gostilni „Wa6ar".
Kultura in umetnost.
-f Gostov* n’e ruske operetne družbe v M. oru. Prihodnji teden gostuje v našem gledališču ruska operetna družba »Chat noir“, ki je zadnji čas delj ,časa gostovala v Ljubljani in te dni, gostuje i v Celju. Družba šteje 30 čianov in jo vodi gospod Jakob Dol-žensky, Družba ko igrala v pondeljek, torek in petek in bo uprizorila tri operete in eno komično opero. Vsa dela so ruskih skladateljev, nudi se nam toraj (
prilika, da se seznanimo z novo vrsto j državi ni niti ene tovarne za vozove, se!-, operet in da spoznamo ruske operetne I je začetkom tega ]r-ta osnovala v tej skladatelje, ki so nam ostali doslej po-lsvrho posebna delniška družba pod gor-;
'	1—’ u~'4~‘ v pon-j njim naslovom in to s sediščem «' '
Bavnigori. Začetni akcij 'ki kapital jej znašal K 6,000.000.—. Družba se je od-j ločila postaviti dve tovarni za vozove, eno v Ravnigori, d ruj; o pa v Maribora, Obe tovarni se zidati z največjo brzino, tako da bo tovarna v Ravnigori začela poslovati prihodnjo, jesen, med tem ko zidanje tovarne v Mariboru uspeva tako: hitro, da bo že v 2 do 3 inesecih začela; obratovati^ Za obe tovarni se stroji- že nakupljeni in so deloma že dospeli na mesto uporabe, tako da bodete obe tovarni mogli zanesljivo in brez vsakih • ovir začeti poslovati v omejenem času.; Tovarna v Mariboru bo prirejena samo za izdelovanje voz in popravo vagonov; med tem ko bo v Ravnigori poleg velik«; žage s tremi polnojarmeniki urejena tudi tovarna za zobotrebce, cveke za Čevlji in podobne izdelke ter za kuhinjske po- . trebe in poh;štvo. V obeh tovarnah bo . stalno zaposlenih nad 1000 delavce-^. Ako se upošteva, da je potreba voz jn' drugih izdelkov, ki jih bodo proizvajala te tovarne, izredno velika, — tako m pr- potrebuje samo Srbija in vsled vojne oškodovani kraji okolo 200.000 komadov voz, brez obzira na to, da si med vojno tudi ostali kraji niso nabavlji toliko vozi kolikor jih je bilo uničenih, — potem je jasno, da je ustanovitev takega zavod;*} pri nas nujno potrebna in je vsled tegaV tudi rentabilnost tega podjetja vnaprej! popolnoma zagotovljena. Bodi omejeno, da ima ta družba na Teznu, kjer Zid® svojo tovarno, neposredno pri kolodvor^, kakih 65 oralov stavbehega zemljišča, ki) ga je kupila pod jako ugodnimi pogoji ter bona tem kompleksu lahko postavit« ge '|"šs JJ^fl&vih tovaren. Ker je rav-j natelstvo med zidanjem tovarne v Ravni« gori svoj prvotni plan za zidanje znatna spremenilo in ker se je na predlog sk>4 venskih delničarjev odločilo, postavita tovarno tudi v Mariboru, prvotniosnovna delniški kapital od K 6,000.000’— za t« velikopotezno podjetje ni več zadostoval? ter je vsled tega občni zbor . družbej skleni.1 zvišati delniško glavnico za daljnjih K 9,000.000.—, torej :'n* K 15 000.000.—, in to pod jako ugodna pogoji. Stari delničarji dobijo na vsako/ staro delnico po eno novo po tečaj« K 500.— (nominalna vrednost delnica?, znaša K 400.—), med tem ko morejo novi delničarji subskribirati po tečaji* g 700.— za 'delnico. V ostalem opozarjamo svoje čitatelje na poziv na sub-i skaipciju, ki ga prinašamo na■. zadnji! strani lista.	\
1 Kanal Donava-Jadransko m6fjft
Praški list »Cas" poroča, da se vežj bankirjev s sodelovanjem praške kreditni banke bavi s projektom, da bi se izko4 pal kanal med Donavo in Jadranskim morjem. Ta projekt je izdelal češki in*1' ženir Luka. Stroški/ se računajo na 400 milijonov dinarjev, država pa' vzame nj svoj račun eno tretjino te svote,
| Zračni promet Subotica—Batrrm* pešca. Dne 8. t. m. se je olvoril zra^jji promet med Subotico in Budimpešto; Vendar so se pa morali zrakoplov^ ral« slabega prometa omejiti.
| Volitev 12 članov trgovske zbor-* niče. V nedeljo, dne 14. novembra se vrši volitev 1§ rednih članov trgov«!?*1 zbornice.	"	"r '•
1 Finančni odsek za Vojvodinci Finančnr odsek za Vojvodino, ki je hi!}, dosedaj v Novem Sa<Ju, se bo priselil’t(.' Beograd, ker so bile pri njegovem delti v Novem Sadu velike težkoče pri dobi-( vanju kredita ip nakazovanju p!?'.	?.
P, n. naročnikom!
K današnji številki prilagamo položnice s prošnjo, da nam blagovolite zaostalo naročnino vposlati.
Opozarjamo, da je vplačati od 15. oktobra nadalje diferenco 2 K 50 v vsled povišanja naročnine od 10 na 15 K.
Naročnino je vedno plačevati v naprej. Izjeme ne moremo napraviti nikake.
Sokolstvo,
o Sokoli pozor! Večji denarni zavod v Liki išče dobrega knjigovodjo pod zelo ugodnimi pogoji. Bratje vaditelji naj odpošljejo prošnje do 13. t. m, Sokolskemu savezu v Ljubljani. Službe iščejo 1 absolvent trgovske šole (dober telovadee) in ena sestra. Podrobnosti poda'Jugoslov, Sokolski Savez.
Sloveti, narodno g‘eda!išče.
Repertoire bodočih dni:
V sohoto 18.: ,.Ples v operi“. Ah. C. 'Začetek oh 19. uri.
V nedeljo 11.: Popoldne oh 15.: „Brat Mariin". Zvečer ob pol 90.; ,Sen kresne noeiu. Izven aboti.
V pondeljek 15.: ,Moč ljubezni'*, ruska operet«. Gostuje ruska operetna drujsba „Chat noir“.
V torek 16.!	,,Svečenica 0(fnja'\ ruska opereta.
V sredo 17.: ,Smrtni ples*. Ab. B.
V Četrtek 18. ,Vampir" (^Smrtnega plesa" II. del). Ab. A.
V petek 19.: „MaSčevanje ciganke*, komična opera. ,Mož—žena—on*
v »oholo 20.-. Plesni vefcer .,Swit irtoiit« olosalke eetotovakih nleeov*
/T
Najnovejša poročila.
Jadranski sporazum podpisan.
Rapallo, 12. novembra. Danes popoldan je bil podpisan sporazum med. Jugoslavijo in Italijo glede jadranskega vprašanja. Sporazuma listina je bila spisana v italijanskem in šrbohrvatskem jeziku.
Rim, 12. novembra. Jugoslovenski Jelegat pri pogajanjih v Rapallu, ministrski predsednik dr. Milenko Vesnid je čestital kralju Emanuelu k rojstnemu dnevu ter mu izrazil svoje veselje, da se je končno dosegel sporazum med obema državama.
*
Ljubljana, 13. novembra. la Rapalla se poroda, »da je sporazum podpisan doslej pa še niso dospele nikaks podrobnosti. Posebno glede Zadra še ni znano ali pripade temu mestu tudi del zaledja ali ne. Istotako so tudi poročila o mejah napram Sloveniji zelo netočna in pomanjkljiva, da, celo nasprotujoča. Pričakuje pa se še tekom današnjega dneva natančnih in podrobnih porodil.
Ta odgovor je potem izročil v ime kraljevske vlade in poudarja upravičenost noših zahtev glede monitorjev. Vlada je zahtevala, naj ladje ostanejo v naši posesti. Z istopniki entente se z odgovorom niso zadovoljili ter so vsled svojih in-stiukcij odpotovali včeraj zjutraj s parnikom „Sofia“ nazaj v Budimpešto. Francoski, angleški in italijanski poslanik so sporočili odgovor naše vlade konferenci poslanikov ter so že včeraj dobili od nje navodila: Poslanik de Fontenay je bil včeraj popoldne ponovno sprejet v ministrstvu za zunanje stvari ter je ob tej priliki izročil naši vladi definitivno zahtevo konference poslanikov, da se za našo mornarico obdržijo štirje monitorji, ostali pa naj se izroče medzavezniški komisiji ki bo obdržala dva v svrho mednarodne policije na Don^i, ostale pa razdelila med Romunijo, Madžarsko in Avstrijo.
Od-
Razdelitev vagonov.
LDU Beograd, 12. novembra, delek vagonov, ki spada v delokrog ministrstva za promet in je bil začasno nameščen v Zagrebu, se je te dni preselil v Zemun. Naloga tega oddelka je, razdeljevati sorazmerno in po potrebi tovarniške vagone po vsej državi.
Demokratska stranka ne priznava sporazuma.
Beograd, 13. novembra. Na svoji seji so parlamentarci demokratske stranke sklenili, da JDS ne pripoznava sramotnega sporazuma v Rapallu.
Čudno postopanje vlade.
Beograd, 13. novembra. Obnašanje vlade v očigled kapitulacije v Santi Marghareti je zelo čudno. Vlada se izgovarja, da še ni prejela nikakih avtentičnih poročil o poteku pogajanj in o sporazumu ter radi tega ne more dati nikakih pojasnil. Zdi pa se, da pričakuje vlada povratka delegatov, ki se vrnejo v nedeljo v Beograd.
, Koroški nemčurji izzivajo našj delegate.
LDU Guštanj. 13. nov. Poročajo nam da so dne 9. t. m. zvečer napadli Nemci jugoslovenskcpa d legata dr. Misel ja, ki je dodeljen disiriktnemu svetu v Pliberku. V gostilni pri Brezniku so ga začeli izzivati in arogantno izpraševati, zakaj govori slovensko. Ko je odgovoril, da je jugoslovenski delegat, so posmehovaje rekli, da stavijo 1000 K proti pet:m, da ni delegat. Ker niso prenehali z razgrajanjem, so se morali slivenski gostje izogniti in so zapustili gostilno. Iz tega je razvidno, da niti č ani naše delegacije niso več varni pred nemško drhaljo, tem man je naši ljudje.
Dr. Engliš demisioniral.
DKU Praga, 12. novembra (CDU). Finančni minister dr. Engliš je izročil včeraj svojo demisijo.
| s falzificiranjem zelenih državnih bankovcev po 50 mark. Od septembra tega leta so spravili v promet približno pol milijona mark bankovcev. Dosedaj seje vzelo iz prometa že 300.000 man;!
D’ Annunzio zasede? Krk in Rab, Rim, 12. novem. i »Idea nnzionale1 poroča iz Reke: Ker' bi imela otoks Krk in Rab pripasti Jugoslaviji, ju je dal d’ Annunzio po svojih četah zesesti, ■ Uradnega potrdila .te vesti še ni
Avtonomija Irske.
DKU London, 11. novembra. (Reuter). Spodnja zbornica je s 183 proti 52 glasovom sprejela v tretjem branju bil, (zakon), s katero se pripozna Irski naj-dalekosežnejo samoupravo.
Težka nesreča v Fogglji pri Rimu.
DKU. Rim, 12. novembra. (Wolf.) Na elekiični železniški progi Foggia Rim se je zgodila težka nesreča, pri kateri je bilo 5 oseb mrtvih in krog 50 ranjenih.
Dementi našega grškega poslanika.
LDU Beograd, 11. novembra. (Pres-biro). Naš poslanik na Grškem demen-tira vesti, ki trdijo, da je dal on intervju zastopniku Angenzie Stefani, kakor je to javil solunski list „Opinion“.
Avstrijska vlada se zahvaljuje zastopniku v plebiscitni komisiji,
DKU Dunaj, 12. nov. Uradno se poroča : Avstrijski ministrski svet je v svoji seji dne 8. t. m. izrekel avstrijskemu za« stopniku v plebiscitni komisiji v Celovcu fregatnemu kapetanu Albertu Peterju svojo zahvalo za delo, ki ga je napravil v korist domovine. '	'	:
Opozicija proti venizelističn. sistemu v Atenah.
DKU Pariz, 10. novembra. Po poročilih iz Aten je priredila opozicija protesten shod, katerega se je udeležilo krog 15.000 oseb. Shatos in Gunaris sta se izrekla proti vladnemu sistemu Venizelosa te stojita na stališču, da nasledstveno vprašanje sploh ne obstoja, zvaje
Amerika pripozna jadranski pakt.
DKU Santa Margherita, 12. novembra (Stefani). Uradno se poroča:.- Minister Sforza je prejel od italijanskega zastop- > nika v Vashingtonu depešo, v kateri se ker mora priti na prestol po ustavnem
• Vojaški pravniki.
LDU Beograd, 12. novembra. Minister vojne in mornarice je izdelal pravila za izobrazbo vojaških pravnikov. Po tem pravilniku bo ministrstvo za vojno: in mornarico ustanovilo interna!, v katerega bodo sprejeti pravniki naših fakultet, ki bi hoteli postati vojaški sodniki. V tem internatu bodo dobili gojenci poleg hrane tudi posebne doklade za svoje potrebe. Cas v tem internatu se bo vračunal v vojaško službovanje. Natečaj bo razpisan naknadno. V prvi vrsti se bo zahtevalo od prosilcev, da so zdravi in za vojsko sposobni ter da so dovršili enega ali, več semestrov napravili fakulteti
/
Sforza o sporazumu.
LDU Beograd, 12. nov. „Politika0 poroga iz Santa Margherita z dne 10. ru : Italijanski minister za zunanje posle, gio Sforza, je izjavil zvezi novinarjev, da je 'sporazum dosežen- Italija dobi na vzhodu ';za mejo Julijske Alpe. Zadar je rešen, j Razumem bolest onih Italijanov, je rekel 'grof Sforza, ki ostanejo nadalje v Jugoslaviji ter delim ž njimi lo bolest. — Ne smemo pozabiti, da nam pusti sosednja Jugoslavija na našem ozemlju pol miljona rojakov. Z Jugoslavijo moramo gojiti trajno prijateljstvo. Italija in država Srbov, Hrvatov in Slovencev sta se dvignili v Santi Margheriti nad ter stvorih pogoje za neodvisnost in bodočnost, pri čemer sta ^edaj vdrugič zmagali nad Avstro-Ogr&ko.
ameriška vlada formelno izreka, da pripozna kakršnokoli rešitev jadranskega vprašanja- z direktnim sporazumom med vladami Italije in Jugoslavije.
Vprašanje monitorjev.
LDU Beograd, 12. novembra. V Ipondeljek dne 8. novembra so izročili zastopniki entente namestniku ministra za zunanje posle, dr. Ninčiču, noto konference poslanikov, s katero zavez niki obveščajo našo vlado o prihodu zavezniške mornariške komisije, ki se ji naj izročijo monitorji, katere je naša vojska zaplenila. Istega dne je došla komisija z parnikom ,Sofia“ iz Budim pešte ter se je v torek predstavila mi nistroma za vojno in mornarico in za zunanje stvari. Zastopnik ministra za zunanje stvari, dr. Ninčič, je v sporazumu z vlado izročil kratek odgovor za vezniškim zastopnikom pri čemer je zahteval istočasno kratek rok za pismen odgovor.
Demlsija madžarskih poslancev radi ratifikacije.
DKU Budimpešta, 12. novnmbra. Kakor poročajo listi, so narodni predstavniki Palavicziri, Elmer Huszar, Szett-ler in Ealla poročili izstop iz vladne stranke, ker bodo glasovali proti predlogu ratifikacije, h istega vzroka se pričakuje še več nadaljnih demisij.
Obsedno stanje na Krimu.
DKU. Carigrad, 12. novem. (Wolf.) Radi dezerlacije celih polkov je proglasil general Wrangl obsedno stanje na Krimu.
zakonu zopet kralj Konstantin.
Amerika ni več v vojnem stanju s sovjetsko Rusijo.
DKU Pariz, 10. nov. Po neki vesti „Matina“ iz Washingtona, je izjavil državni sekretar Colby, da Združene države ne bodo sodelovale pri blokadi pristanišč sovjetske Rusije v Črnem
V Crni gori čistijo.
Beograd, 12. nov. Oblasti so se 0(J\
neprestanim zahtevam ,javnega mnenja ter so v Crni gori izvršile are! ladje vseh onih oseb, ki so se v času okupacije kompromitirale s podpisotTjt avstrijskega vojnega posojila. .Število aretirancev je primeroma veliko.
■A — .
Jugoslovenska fzvestiteljska služba v francoskih rokah.
Beograd, 12. nov. Sedanji presbiro preneha funkcionirati. Danes je bila ol> morju ob strani Anglije in Francije, ker, javIjena uredba, p0 kateri pripade preš-
I
Vse države naj se sprejmejo v zvezo narodov.	/
DKU London, 12. novem. (Reuter). Lord Wilborne, Lord Grey in delavski vodja Barnes so izdali spomenico, v kateri so izjavili da se trajen svetoven mir more zajamčiti le, ako se sprejme v zvezo narodov vse države. To vprašanje se mora rešiti na zborovanju sveta zveze narodov v Ženevi, .
Pravoslavni patrijarh.
LDU Beograd, 12. novembra. Za patriarha .je bil izvoljen arhijerej episkop in metropolit Srbije- Dimitrijev. Pri vo-litvi je bilo navzočih 94 članov volilne skupščine, od katerih je giasovalo za Dimitrijeva 83 za mostarskega metro polita Petra .2, 9 glasovnic je bilo jpraznih.
se združene države ne smatrajo s sov-(biro pod predsedništvo ministrsk. sveta jetsko Rusijo več v vojnem stanju. ,siužil bo samo ge ,za s]užbena poročiJ
Informativno službo prevzame agencijai Avala, last francoskega konzorcija.''
Radikalni kandidati.
LDU. Beograd, 12. nov. „Tribu-na“ poroča, da je v kragujevaškem okrožju nosilec radikalne kandidatne liste poslanec Ilija Mihajlovič. Od prejšnjih poslancev Sretan Kojič ne kandidira, ker se govori, da se namerava odtegniti iz političnega življenja. Radikalci kandidirajo za beograjsko okrožje poslanca Alekso Ziroviča, Jakoba Jakoveljka iz Velikega Potoka, Ilije Josimoviča iz Sremčiča in Sretana Stosiča iz Daruvara. Kvalificirani kandidat je minister Joca Jovanovič, njegov namestnik pa zdravnik dr. Momčilo Ivkovič iz Beograda.
Avstrijski narodni praznik.
DKU Dunaj, 12. novembra. Dan narodnega praznika,,— obletnica proglašene republike — je na Dunaju potekel popolnoma mirno.
; ' 1 Aretacija velike bande ponarejalcev bankovcev v Berolinu.
DKU Berolin, 12. novembra. (Wolf). Tukaj se je aretiralo 14 oseb broječo [ponarejevalsko . bandi?, ki.se je_ osčala
Glavni urednik: Radlvoj Rehar. Odgovorni urednik: Fran Voglar.,
Ali ste pristopili
lugos!§^enski
■
i
Maribor, 14. novembra 1920.
„T A B O R".
Stran 5.
p*
[k
IVAN KVAS 686 klobučarstvo In slamnlkarstvo Maribor, Meljska c. 74
z^jj!
rli3
Oraiba lova.
se
Lovska pravica krajevne občine Trate da potom dražbe do 30. junija 1926 v zakup.
Ta dra?ba se vrši na uradnem dnevu okrai-neqa glavarstva Maribor v četrtek, dne 9 decembra 1920 ob 10. uri dopoldne pri Sv. Lena; tu v Slov. gor.	_	772
Okrajno glavarstvo Maribor, 9. novembra 1920
Ograjni glavar: Dr. Lajnšic s. r.
išfivo
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjsU* oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in deKoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega le6a, železn« postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jakp nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PREI5, Maribor
Slomlekov trg It. 6
Svoboden ogledi 217 Ceniki zastonj!
5ggS3XSreiSSg3ft,^^88^^g^gSgSli
Bnvnrite povsod sloinsi!
Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru
prozam«
vsako vrsto stv«Son|a y mostu, na kolo« dvorih, kakor tudi spremljani« felaznli« kih vozov. — Pojasnila v pisarni: Prl» stanllka ulica 2.
Mala oznanila.
ISSem suho ikladiiie.
Ponudbe pod »Dobra na iemnina« na upravo lista.
760 3—2
Usnjate škornje št. 42 se;
I za 500 K prodajo. Naslov,
1 pove upravništvo.	768
Dolga roožko zimska suknja, 2 možki obleki, 4 stolice, 1 omara z uro in omara s predali se proda. Sodna ulica 15, priti., levo. 770
HiSa v Beljaku (Nemška Avstrija) dvonadstropna, nova, moderno zidana, 600 klaftrov vrta, se zamenja s hišo z gostilno ali trgovino v Mariboru, Celju ali Ljubljani, ali tudi z lepšim posestvom s trgovino ali gostilno v kakem drugem kraju Slovenije. Tudi se za primerno ceno proda. Ponudbe na Hochmtiller, Bled.
722 3-3
II Pozor! Kdor se ne udeleži Martinovega večera v kazini naj pride na ocvirkov večer v Nar. dom. 762
Salonska suknja in še
razne druge obleke se ceno
j proda. Domenik Fabjančič, Jurčičeva ul. 5, 1. ndstr.
Meblovane soba se išče. Ponudbe na upravo lista.
Pisalni stroj »Mignon"
se proda. — Naslov pove uprava lista.	761
)
uooaanoauoocuaac oaaaoauaucmaacaaaaooaD
| Jos. Martinc I
| Maribor 625 j | Galanterijska veletrgovina §
9/4
uoaaansrauczaaonouBi oaoaaaaoaooaoanooZ
V VSAKE VRSTE ^
(K. KARNER)] ,Ck, MARIBOR.*y. ULlCNjL^
Zadružna banica
Centrala: SPLIT
Mtte: MARIBOR, Zagreb, Novi Sad
Afilijacije:
Zadružna banka Reka. Zadružna Medionica Trst
Osnovnp glavnica: K 50,000.000*—
C£D CE3 CH3
Bankovni oddelek:
Bavl se z »semi bančnimi posli. Obavlja izplačila na ffa fu* zemska in inozemska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek:
Kupuje in prodaja na veliko vse domače in prekomorske
proizvode.
Menjalnica:
Kupuje in prodaja tuje valut?, devize in čeke, ter vse vrste domačih1 In tujih efektov.
Vloge:
Sprejema denar ha vložni žiro in tekoče račune ter jih obre-stuje pod najboljšimi pogoji.
BSE
Podružnica Maribor
Gosposka ulita 20 (Pirdianova hiša)
743 16—2
prične s posle van’em
&3P 1, decembra 1920. “SSS
cs/.
Tvomlca kola i industrija drvene robe H. Počivalnik dioničko društvo, Ravna Gora
lil. emisija dionica.
Poziv na supskripciju.
Izvanredna glavna skupština dioničara Tvornice kela i industrije divene robe M. Počivalnik dioničko društvo u Ravnoj gori, koja se je obdržavala dne 28. rujna 1920., zaključila je povišenje dioničke glavnice
od K 6,000.000-- na K 15,000.000*—
ovlastivši ujedno ravnateljstvo društva, da ovo povišenje provede prema potrebi i svojoj uvidjavnosti.^
Na temelju ovoga ovlaštenja izvanredne glavne skupštine zaključilo je ravnateljstvo u svojoj sjednici obdr-žavanoj dne 28. rujna o. g. razpisati emisiju na
komada 22.5000 dionica po K 400,— nominalne vrijednosti u ukupnom iznosu od K 9,000.000’—
čime če upiačena dionička glavnica doseči iznos od K 15,000.000*—.
Upis na ove dionice imade se obayljati pod ovim uvjetima:
1. Starim dioničarima pripada pravo optirati na svaku jednu staru dionicu .po jednu novu dionicu uz tečaj od K 500’—, ie pribrojivši K 50‘— po dionici u ime troškova. Opcija na stare dionice može uslijediti jedino na taj način, da posjednici starih dionica doprinesu dionice ili medjutomnice I. in II. emisije, na kojima če se vidljivo na-značiti, da je opcija III. emisije izvršena.
2. Preostalih pak 7.500 komada dionica izlaže se slobodnoj supskripciji uz tečaj od K 700*— i K 50’— u ime troškova po dionici. Pravo reparticije ovih dionica pridržaje si isključivo ravnateljstvo društvo.
3. Emitirane dionice participiraju več na dobitku prve poslovne godine.
4. Emisija započinje dne 15. listopada 1920. i traje do uključivo 20. studenoga 1920., te se cijela protuvri-jednost upisamh dionica imade u gotovom položiti kod upisa. Vihu učinjenih uplata izdat če se medjutomnice, koje če se prema kasnijoj objavi izmijeniti sa dionicama. Za upisivanje potrebne tiskanice dobivaju se besplatno na blagajnama upisnih mjesta.
5. Kao pedpisna i uplatna mjesta ustanovljena so: Jugoslavenska banka d. d. podružnica u Crikvenici i Zagrebu, Banka i štedionica za Primorje na Sušaku, te Ljubljanska kreditna banka u Ljubljani i njezina podružnica u Mariboru i konačno Banka i štedionica Gorskog Kotara u Ravnoj Gori i njezina podružnica u Delnicama.
6. Za provedenje i osiguranje emisije stvoren je posebni sindikat, koji podpunoma zajamčuje uspjeh emisije. Ravna Gora, dne 10. listopada 1920.
Ravnateljstvo Tvornice kola i industrije drvene robe M. Počivalnik dioničko društvo.
Subskriptiie sprejema ljubljanska kreditna banka, podružnica Maribor.
Ena poskušnja zadostuje za prepričanje, da je ,
JtilTOlB IM"
najboljše! y
733
Prva marib. tovarna mila preje C. BROS, Maribor.
z električnim sušilnikom, onduliranje, manikuro, izdelavo vseh lasnih del, popravo zaponk itd. priporoča 763 2—1
fesalni salon za dame M. Fettich - Frankheim
gledališka lasuljarka. Stolna ulica 12.
Umivanis las	sušenje'
*	i	ra	«»	n	n	w	.	-	Tovarna	jn	zaj0ga	Koroška	cesta	46—53
Peter Hochnegger In drugovl
'ohištvo!
priporo it)*
zrojo bogato zalogo kompletnih spalnih soh, kuhinjske oprave la meh- r, kega In trdega lesa, kakor posamezne dele ga&~ po znižanih eenah,
:
Podpirajte domačo obrt!!
Stavbeno in umetno ključavničarstvo
Franjo Kumerc
MARIBOR Pod mostom MARIBOR
Prevzema vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor tudi poprauo vseh poljedelskih strojev, mlatilnic Ud.	705	52—2
Postrežba točna! Cene solidne!
Podpirajte domačo obrt!!
rieeeeteeeMOGeeoeGeeeoeceeM
Gostilna Hein „Prl treh ribnikih", i
V nedeljo, dne 14. novembra 1920	^
v zvezi S pojedino nUnCSll Jetertnih klobas G
Začetek ob 15. uri. Prosta vstopnina brez pobiranja.
H. R. Hein.
<J»S
A 767	ra«	n.	nein.
j p—*
zsez
rsazser
„ PANONIJA"
v Ptuju izdeluje po konkurenčnih cenah z modernimi w amerikanskimi stroji vseh vrst vijaka, dele strojev in aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva Industrijalne izdelke.	666	4—3
, i	—r.
Prepričajte se, da kupite najboljše in najtenejše
čevlje
v trgovini ,™3
Anice Traun,
Maribor, Grajski trg štev. 1
JBSL
33 Stavbeno in umetno
ključavničarstvo
Rudolf Babič
Maribor, Splavarska ul. 3
! Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna 1 769 Cene solidne 1	10-1
DAMSKI HODI SALON
Mileva Zakrajšek
Aleksandrova cesta Štev. 45-1
izvršuje hitro in solidno vse v garderobo elegantne dame spadajoče obleke. Za kostume in plašče damski krojač. Prenarejanje st.rih oblek. 674 6-4
Pristopajte
k
Ju g oslov. Matici!
Restavracija na južnem kolodvoru v Mariboru
se priporoča potujočemu občinstvu. Priznano izborna kuhinja. Pristna vina in sveže pivo.
Fr. Stickler.
Širite povsod naš listi
Električen likalnik
za mariborski tok, 3 in pol kg težak, ponlklzn, stane z žico 350 K. Letni stroški toka 160 K, priporoča
Louis Dadieu, Aleksandrova cesta št 1(
konces. inštalater za elektrotehniko. 732 3—3
Motorjezaistosmerni tok
(Gleichstrom)
16 PH, 13 PH,| 1 % PH in % PH z na-puščaji (Anlass), ter motor Za plin proda
Mariborska tiskarna d. d.
Jurčičeva ulica 4.
Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin
Armin Elinger
Maribor, Kralja Petra trg št. 9 Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin
Kohnstein in Reismdnn
Maribor, Slovenska ulica štev. 20
Andrei Ham
čevljar
Vetrinjska ulica 9
Jakob Dogia
čevljar
Vetrinjska ulica št. 20
tvrdka:
Marufakturna trgovina
Hugo Ihl
Aleksandrova cesta = Delikatesna trgovina =
Feliks Pučko
Aleksandrova cesta St. 31
Zaloti milu. omet. gorila ler gtteiijsltia Naga Jakob Lah
Maribor, Glavni trg štev. 2
lfcir0=3
Iigoiiaa a itiaah llagti la lalilNii grifelkl Resnik in Vabit
Krčevina pri Mariboru 203
Mihael Živec
gostilna »Pod Pohorjem** Pekre pri Mariboru
Josip Škof
pleskar in slikar
Maribor« Oroinova ul. 6
j	[|	tr=zSčEET]fi=®£r]f
P3*
I
SBicxxacEK3K2aoK»Kxx«acx2KX3K3u5
Centrala v LJUBLJANI. — Podružnice: SPLIT, CELOVEC, SARAJEVO, TRST, GORICA, CELJE, BOROVLJE, PTUJ, BREŽICE.
Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Mariboru
Delniška glavnica in rezerve 95,000.000*—
«	N
Obrestuje vloge najugodneje. Daje vsakovrstne kredite. Izvršuje najkulantneje vse bančne transakcije.
bunacjrajniaiOKaBa GiKaKSKKsenunacucuaDCHOKia^eneceneni
Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. — Tiska; Mariborska tiskarna d. d.