EVROPA Quintus 
HORATIUS 
FLACCUS 
Ad Galateam puellam 
( carm. 3, 27) 
PrevodjožeI<ASTELIC 
Naj skovika čuk, brezbožne plaši! 
Naj se le breje psice, v gozdu volkulje sive, 
lanuvianske, hitre, še bojijo -
boje lisice; 
naj jim pot začeto ustavi kača, 
kadar konje splaši strelici enaka! 
Jaz bom, preden vsega me strah prevzame, 
videc previdni, 
preden božja ptica oznani plohe, 
dežni čas, ko vrača se v svoja barja, 
klic gavranu s prošnjo, ko vzide sonce, 
zgodaj izvabim. 
Srečna, kamorkoli odhajaš, bodi! 
V mislih name, o Galateja, hodi! . 
Naj vreščeča poti ne ubrani sraka, 
vrana ne z neba. 
Kak Orion nagnjeni, vidiš, v plohi 
ves trepeče? Kakšenje temnijadran 
v burji, vem, vem, kako varljivo 
v žarkih bleskeče. 
Le naj žene, le naj sovragov deca -
le naj zvedo, ko valja se težki jugo, 
kakšen hrum na črni zbudi se vodi, 
breg v plohah potone. 
Tak Evropa ledja zaupa bela 
biku - nad gladino se kitov vojska 
sred zahrbtne morske podi širine -
splahne prisrčnost. 
106 Keria IV - 1 • 2002 
Travnik njen nekdaj je ponujal rožic 
spretnim rokam - Nimfam so pletle vence. 
Zdaj le zvezde beže v gasnoči luči, 
spodaj valovi. 
Brž ko v zemljo silno s stotero mesti 
kretsko pride: »Oče!« zavpije reva, 
»O zgubljena hči in krepost vsa moja 
v ognju zablode! 
Kam? Od kod prihajam? Devicam malo 
ena smrt je kazen za to! Mar budna 
greh svoj objokujem? Ali prikazen 
vara me blodna, 
ko skoz vrata slonokoščena sanje 
bežne nosi? Mar je bila bolj modra 
pot prek morja ali pa rože mlade 
trgati večno? 
Če kdo zdaj mi privede tega bika -
spraskam to pošast res in z ostrim jeklom 
zlomim rogji - res pa nekoč predana 
silni ljubezni! 
Ni me sram bilo zapustiti hišo -
ni zdaj sram me dalje živeti.Joj mi, 
joj, bogovi, naj me pot povede 
nago med leve! 
Preden zguba nežno se lice mlado, 
preden živi sok mi kot žrtvi usahne, 
lepa vsa naj padem, tako vas prosim, 
v tigrova žrela! 
Zla Evropa, oče tako te daljni 
kliče: kaj le čakaš? Pas še imaš deviški, 
tu na hrastiču tem le z malo truda 
vrat si zadrgneš. 
Quintus Horatius FZaccus: Evropa -Ad Galateam puellam (carm. 3, 27) 
Morda skale ostre so bolj ti drage, 
rupe temne! Vrzi tja dol se naglo, 
razen - res, seve - če ni bolj ti ljubo 
sužno življenje! 
Tuja ženska tebe, kraljično, vladaj, 
možu v postelj vodi!« Te tožbe bližnja 
sliši Venus. Zvit njen smehljaj - in sinko 
lok je odložil. 
Ko je šale dosti: »O, le prestani,« 
pravi, »Z jezo, s prepirom vročim nehaj, 
kadar mrzki bik ti ponudi v žrtev 
lepe rogove! 
Ženo vzel te Jupiter je premagavec. 
Pusti stoke, usodo nositi slavno 
bodi vredna - veliki bo kontinent 
zval se po tebi!« 
107