NOVA GLACIOLOŠKA DOGNANJA V JULIJSKIH ALPAH 
A n t o n M e l i k 
Z dosedanjimi proučevanji imamo v velikih potezah ugotovljeno, 
kakšen obseg je imela diluvijalna zaledenitev v Slovenskih Alpah. 
Manjkajo pa nam še vedno marsikakšne podrobnosti za posamezna 
področja. Posebno nam še manjka pregled, kako1 so se krčili ledeniki 
od zadnjega, wiirmskega viška, do kod so segali ledeniki v zaporednih 
stadijih, predvsem v biihlskem stadiju, ko je bila zaledenitev zlasti 
v Julijskih Alpah še zelo obsežna. Saj se je izkazalo že z dosedanjimi 
raziskavami, da je bila glaciacija Julijskih Alp v biihlskem stadiju 
približno tako obsežna, kakor je bila zaledenitev Kamniških Alp v 
wiirmskem višku. 
Razen tega smo dosedaj primeroma malo pažnje posvečali vpra-
šanjem, kako velika je bila zaledenitev v prejšnjih, v starejših od-
delkih pleistocenske ledene dobe, posebno v rissu. Prav tako je bilo 
primeroma malo razprav in terenskih raziskav o tem, kako je bilo 
z zasipanjem in sploh z morfogenetskim preoblikovanjem v inter-
g-lacialnih oddelkih, dasi j e podoba, da so naše Alpe spričo ogelnega 
položaja in interference zakrasevanja za take študije posebno pri-
pravne. 
Med posebno interesantnimi, še vedno ne dovolj razčiščenimi 
vprašanji je pri nas stvar glede geomorfološkega preoblikovanja v 
pleistocenu v nezaledenelih predelih, bodisi v predalpskih kotlinah in 
v predgorju, kakor zlasti na kraških poljih bližnjega dinarskega pod-
ročja. Že iz dosedanjih raziskav, zlasti tudi iz še ne objavljenega 
gradiva vemo, da je bilo v toku zaledenitev v naših Alpah nenavadno 
mnogo jezer, bodisi v interglacialnih oddelkih, kakor za časa pro-
diranja in umikanja ledenikov. Izkazalo se je, da je bilo nastalo obilo 
jezer tudi izven zaledenelih Alp, bodisi v predgorskih kotlinah, v za-
jezitvenih področjih ob velikem fluvioglacialnem zasipanju —• toda 
to vse čaka še nadrobne proučitve. Izkazalo se je nadalje, da so se 
domala vsa kraška polja na Slovenskem in mnoge slepe doline ter 
kraške kotanje sploh spremenile v jezera; kraški razvojni proces je 
bil v pleistocenu v kraških poljih dejansko skoro toliko> ko prekinjen. 
Dosedanja raziskovanja o tem čakajo dopolnitve ter objave. 
V naslednjem si oglejmo nekaj novih dognanj, ki se zdijo po-
membna tudi v iskanju odgovorov na nekatera teoretična in splošna 
vprašanja. 
i 
V Julijskih Alpah smo mogli v toku zadnjih let dognati marsikaj 
novega iz glaciološkega območja. Obilo so k temu pripomogle gra-
ditve novih cest čez alpske planote, ki so v gozdnih področjih pre-
rezale marsikje morenske nasipe ter nam razodele pod gozdno rušo 
skrito vsebino. Osvoboditev Slovenskega Primorja nam je odprla na 
široko dostop v srednje Julijske Alpe ter s tem omogočila študij v 
poprej toliko kot nedostopnem obmejnem ozemlju. A prav tu je po-
sebno mikalo na raziskavo vprašanje, kako je bilo s poledenitvijo 
v južnih pobočjih in grapah Spodnjih Bohinjskih gora, na desni strani 
ob Baški dolini ter v Tolminskih gorah. Tam so nekatera znamenja 
kazala, da je bila zaledenitev dokaj znatna. Bilo je zategadelj zelo 
vabljivo, preveriti to domnevo. Na sistematično izvedenih turah iz 
Bohinja čez Bohinjske gore v posamezne grape in gorske debri ob 
Baški dolini je bilo mogoče dognati naslednje stvari glede diluvialne 
glaciacije. 
Ob proučevanju sledov diluvijalnega bohinjskega ledenika je bilo 
mogoče ugotoviti, da se je raztezal znaten ledeniški jezik na južno 
stran Bohinjskih gora, in sicer prav v Sorico in dosegel še skrajni južni 
konec tega prijaznega gorskega naselja ter tamkaj zapustil obsežne 
morenske nasipe. Tolmačili smo, da je bil ledenik, ki je segal do juž-
nega konca Sorice, odcepek velikega bohinjskega ledenika; ta je bil 
v stanju severno od Sorice še vedno najmanj 1320 m visoko in je spričo 
tega mogel čez Rob, 1287 m visoki preval med Črnim vrhom 1487 m 
ter Kozjim vrhom 1522 m še pretekati v zgornji konec Selške doline 
(1, 34). Vendar višinska razlika je že zelo majhna. 
Prvo važno novost je pomenilo že dejstvo, da je bilo mogoče 
ugotoviti morene tudi v področju vasi Spodnje Danje v pobočju ob 
Danjskem potoku, v območju imenovane vasi do cerkve v nadmorski 
višini 871 m. Značilno je, da je morensko gradivo natančno tako, kot 
v Sorici: tu so debeli apniški bloki, iz svetlega trijadnega apnika, ki 
je iz njega gorski rob severno od Danj, v območju pogorja med Mo-
žicem in Ratrtovcem. Ves ta drobir je docela neprebran, tipično mo-
renski, ki se v njem mešajo apniški kamni z drobnimi, tipičnimi, 
z ledeniško kašo pomešanimi skalami. Prav tako je ves drobir tipično 
na robeh oglajen. Nikakega dvoma ne more biti, da je to morena in 
sicer pristna morena na prvotnem mestu, ne pa morda preložena v 
smislu fluvioglacialnega nanosa. Te drobne navedbe podčrtavamo, ker 
je v geološki karti lista Škofja Loka ta drobir od gorskega roba pa do 
spodnjih hiš Spodnjih Danj označen enostavno kot kvartarna na-
sipina (15). Toda struktura drobirja se bistveno razlikuje od tega, kar 
Kossmat označuje kot Gehangeschutt (3). Očitno je na prvi pogled, 
da tu nikakor nimamo opravka z drobirjem iz običajnega bočnega 
posipanja niti s kakršnekoli vrste melišči, temveč je docela določeno 
razvidno iz strukture drobirja, da je to prava tipična morena. 
V odgovoru na vprašanje, od kod ta morena v Spodnjih Danjah, 
moramo najprej vzeti v pretres možnost, da izhaja iz Bohinja ter da 
jo je nasul ledenik, ki se je kot odcepek zaokrenil semkaj iz velikega 
bohinjskega ledenika. Toda ko iščemo poti, po kateri bi bil do semkaj 
segel bohinjski ledeniški odcepek, pridemo kmalu v zadrego. Zakaj 
da bi bil semkaj segal še soriški odcepek, je malo verjetno, ker je 
vmes gorski pomol z Donerskoglom 1322 metrov kot najvišjim vrhom 
in ne dosti nižjimi vzpetinami tja do glavnega pogorja pri Črnem 
vrhu 1487 m. V severnem delu pretekanje proti Zgornjim Danjam 
sploh ni verjetno, a možno bi bilo' kvečjemu v najnižjem področju, 
že proti vzhodu tik ob Zgornji Sorici, nekako tam, kjer teče sedaj 
cesta od Zgornje Sorice na Spodnje Danje. 
Druga možnost pa bi bila ta, da je tako danjsko kot soriško 
moreno naložil ledenik, ki se je nabiral krajevno med gorami: Možic, 
Lajnar 1547 m, Travh 1549 m, Črni vrh 1487 m ter z zapadnih strani 
Požleka 1462 m, Kačjega roba 1540 m in Gajgarjevega griča 1576 m. 
Ta planota ima oblike, ki spominjajo na zelo plitev, a širok, kraško 
razjeden kotel, ki je v glavnem še v višinah okrog 1300 m, a z znat-
nimi deli površja nad to višino, pa z obodom v višinah še od 1500 
do 1570, v Možicu celo 1602 m. Ker moramo računati, da se je nahajala 
tukaj zgornja meja večnega snega še v višinah okrog 1300 m, raje 
nižje ko višje, moremo za trdno sklepati, da so se tu nabirale še iz-
datne množine snega, se pretvarjale v zrnovec in končno v pravi 
ledenik, ki se je mogel odtekati edinole proti jugovzhodu in sicer po 
škrbinah na obeh straneh Donerskogla, v globel ob Zgornji in Spod-
nji Sorici ter proti Zgornjim in Spodnjim Danjam. V obeh teh dveh 
krajih smo mogli ugotoviti morenske nasipine, ki so si docela slične, 
vse iz svetlega apnenca, takega, kakršen je v apniškem pogorju se-
verno od tod, med Možicem in Ratitovcem. Kar se tiče bohinjskega 
ledenika, je zelo verjetno, da je zares segal semkaj še majhen ledeniški 
odcepek, in se združil z lokalnim ledom. Za drobno razmerje med 
njima bi pa bilo potrebno natančno^ pregledati sestavo drobnih 
morenskih sledov zgoraj na planoti, kakor tudi spodaj v soriških 
morenah. 
Po teh ugotovitvah je bilo sila vabljivo ogledati si situacijo tudi 
v ostalih Spodnjih Bohinjskih gorah, ki se skoraj sklenjeno s svojimi 
vrhovi vzpenjajo v višine nad 1800 m, z mnogimi gorami nad 1900 m, 
z Rodico (ali Gradico) 1962 m kot najvišjo. Prav tako je mikalo do-
gnati, kako je na vzhodu okrog Ratitovca, ki se vzdiguje najvišje, še 
do 1644 v Kosmatem vrhu in do 1666 v Gladkem vrhu ter do 1672 m 
v njega zahodnem vrhu. Toda poudariti je treba, da je Ratitovčeva 
gorska skupina ožja od pogorja nad Sorico in Danjami, predvsem da 
na vzhodu manjka široka in dovolj visoka planota, na kateri bi se bile 
zbirale mase snega in se pretvarjale v led. Nedvomno je, da so se 
okrog najvišjih vrhov, ki se vzpenjajo še v nadmorske višine okrog 
1500 m in okrog Ratitovca nekako 1670 m, še zbirale znatne množine 
ledu ter se spuščale navzdol. Njihove sledove smo mogli že pred leti 
ugotoviti na Pečani, pa na globeli na južnovzhodno stran med Glad-
kim in Kosmatim Ratitovcem. Odtod se pobočje spušča nadalje proti 
jugovzhodu, in sicer ne toliko proti Prtovču, odkoder je glavni pri-
stop na višave Ratitovca v sedanjem času, marveč bolj proti Pod-
lonku, kjer je globel v bočju na južno stran obmejena s plitvim 
gorskim pomolom. Nekateri znaki kažejo, da je ledenik izpod Rati-
tovca nesel morenski drobir prav do vasi Podlonk in ga naložil tamkaj 
Enako zanimive in važne so ugotovitve v pobočju ob Baški grapi, 
v južnih straneh Spodnjih Bohinjskih gora in njihovem vznožju. Tu 
je bilo mogoče ugotoviti presenetljivo dejstvo, da ležijo morene pri 
vasi Grant, na južnem vznožju gore Rodice, vsekakor še v nadmorski 
višini okrog 731 m. Če greš z vrha Rodice navzdol po raztrganem 
pobočju ob hudourniški strugi, se začno opažati prav lepe morene od 
višine nekako 1350 m navzdol. Posebno veliko morene je ohranjene še 
nižje spodaj, nekaj nad vasjo Grant v severozapadni smeri. Tu se vidi 
robni nasip iz morene, visok 20—25 m; hudournik izpod Rodice je 
zarezal skozenj globoko in široko strugo-grapo, ki je razgalila moreno. 
Tu se vidi sam neprebran drobir, ki je v njem prave ledeniške kaše 
le malo, pa precej samega apniškega materija!a. To je tipična morena, 
kakor jo vidimo v visokem gorovju, kjer je bil transport med snegom 
in ledom prekratek, da bi se bil drobir še bolj zmlel. V dnu grape so 
razgaljeni debeli bloki, ki so v takem položaju in taki velikosti, da 
jih tjakaj ni mogel transportirati ne hudournik, ne plaz, temveč 
edinole ledenik; spričo tega jih moramo uvrstiti med ledeniške 
balvane. 
Podobna je stvar v podnožni gorski kotanji, v katere osredju stoji 
tesno zgnetena vasica Rut (ali Nemški Rut), po starem Gorenja Korit-
nica. Vsa ta kotanja je iz morenskega drobirja, ki je najlepše raz-
galjen na spodnjem koncu, kjer se je nahajalo v klinu med Rutarskim 
in Grantarskim potokom čelo ledenika v nadmorski višini nekaj nad 
446 m. Po tem gorskem pomolu med obema grapama dospe kolovozna 
cesta v glavno dolino ob Koritnici in ob njej je na cestnem sestopu 
krepko razgaljena morena. Dobro je viden tipičen morenski prerez 
z docela neprebranim drobirjem in mnogimi svetlimi apniškimi bal-
vani na površju; ves kamniti drobir je iz apnenca. Kakor Grant, tako 
stoji tudi Koritniški Rut na dokaj široki moreni, ki jo je naložil po-
bočni ledenik, segajoč semkaj od vrhov Spodnjih Bohinjskih gora, iz 
polkrožnega oboda med vrhovi Špik 1941 m, Debeli Raskovec 1968 m 
in Debela glava 1938 m. To je širši gorski okvir nego ob Rodici, zato 
je bil ta ledenik daljši in je segal še daleč čez kraj sedanje vasi v klin 
med obema imenovanima potokoma. (Glede gorskih imen: 4, 64.) 
Na obeh krajih, pri Grantu in pri Rutu, je Kossmat v svoji geo-
loški karti (3), izdelani ob priliki priprav in študij za veliki bohinjski 
predor pod Koblo, začrtal samo običajna melišča in podobne sipine 
(»Gehangeschutt«). Toda da tu nimamo opravka z običajnim poboč-
nim zasipanjem, kaže struktura nasipine in pričajo zlasti debeli 
apniški ledeniški balvani, ki so tako pri Grantu kot pri Rutu na-
valjeni v takšnih položajih, da ne pride nobena druga transportna 
sila v poštev, da bi jih mogla navaliti semkaj. Ne hudourniki, ne 
plazovi, ne običajni podori niso mogli transportirati balvanov v po-
ložaje pod vasjo Rut, temveč so jih mogli tjakaj prinesti samo ledeniki. 
Po Kossmatu so prišle označbe za pobočno sipino tudi v italijan-
sko geološko karto za list Tolmin (5), kar je očitno znamenje, da 
terena niso na novo reambulirali. 
Primer nedvomnih sledov glaciacije v južnih pobočjih Spodnjih 
Bohinjskih gora je zelo važno geomorfološko dejstvo. Pri Rodici in 
pri Raskovcu je namreč stvar ta, da je gorski hrbet popolnoma skle-
njen in da tu sploh ne more v poštev prihajati možnost pretoka iz 
Bohinjske doline, od bohinjskega ledenika. Tu nam postane popol-
noma jasno, da so Spodnje Bohinjske gore v svojih južnih, torej pri-
sojnih pobočjih, imele še toliko glaciacije, da so se v pobočjih iz-
oblikovali ledeniki ter dospevali v vznožje z docela izoblikovanimi, 
dasi zelo kratkimi in ne širokimi ledeni škimi jeziki. Podnebje za časa 
diluvialne glaciacije je moralo imeti potemtakem podobna svojstva 
kakor dandanes: kakor dandanes prevlada južnozapadnih vetrov po-
vzroča veliko obilico padavin in primeroma nizek potek temperatur 
ter nizke zgornje meje gozda in kulturnih sadežev, tako so bile tudi 
v pleistocenu tukaj sorazmerno nizke temperature, obilne padavine 
in velike snežne množine ter nizka lega ledu in ledeniških jezikov. 
Pripomnim naj, da so morene pri Grantu in pri Rutu, enako kot 
pri Sorici ter Danjah, nedvomno wiirmske, kakor priča njihova sve-
žost in celotna zunanja podoba. Toda ob njih imamo sledove tudi 
starejše glaciacije. Pod Rutom, v čelnem območju med Rutarskim in 
Grantarskim potokom, je razgaljena ob cesti, tik nad dnom grape, 
sprijeta plast starejše morene, tako da dela popolnoma ločeno vtis 
konglomerata morenske sestave. Njeno čelo je razgaljeno ob cesti, a 
nad njim leži sipka morena wurinske glaciacije. Verjetno je, da mo-
ramo to sprijeto moreno šteti v riško poledenitveno obdobje. 
Zgoraj nad Grantom, še precej visoko v pobočju, pod kopo kote 
1651 m (»Glava«), je ohranjena trdno sprijeta brečija, ki bi po struk-
turi mogla biti starejša, verjetno riška morena. Po trdni sprijetosii se 
že na prvi pogled očitno razlikuje od svežih in docela sipkih wiirm-
skih tvorb. V njej je sam neprebran drobir, z mnogimi debelimi skal-
natimi bloki, a z le malo na robeh obtolčenim kamenjem. Podobno 
kot pri reeentnih in pri wiirmskih morenah v zelo visokih legah, ob 
najvišjih grebenih, je tudi pri konglomeriranih težko razlikovati 
med pravim gruščem, izvirajočim iz melov, ter morenskim drobir-
jem, ki se je pač šele prav malo časa nahajal v ledu in se gibal 
z ledenikom navzdol. 
Svežega in sprijetega drobirja je v južnih pobočjih Spodnjih 
Bohinjski gora, v njihovih južnih straneh, pa v grapah, debrih in 
dolinah, ki se spuščajo ob mnogih potokih in potočkih v Baško dolino, 
izredno mnogo. Tja do Baške doline so te gorske grape, globoko vre-
zane, obdane z zelo strmimi pobočji, močno zadelane z drobirjem 
kvartarnega obdobja, povečini nasutega zelo na debelo in še sedaj 
v sipkem stanju, toda marsikje konglomeriranega in prav tako v 
znatnih debelinah. Na bohinjski strani je takega drobirja brez pri-
mere manj, kakor ga je manj tudi v Jeseniški dolini ter ob njej. Izredno 
obilico kvartarnega drobirja je tudi v gorskih debrih in dolinah zadaj 
za Tolminom. Ali je o tej veliki množini drobirja odločevala nižja 
erozijska osnova Soče in njenih pritokov, ali so soodločala dejstva 
večje podnebne menjave, manjše konsistentnosti tal in še drugi vzroki, 
o tem bodo morale izreči presojo še drobne študije, v primerjavi s 
podobnimi pojavi morfogeneze v drugih predelih, obrnjenih na medi-
teransko stran. Spodnje Bohinjske gore imajo tedaj na južni strani, ob 
Baški dolini, precej drugačne doline, nego na severni strani, v Bohinju. 
Morda kaže pri tem omeniti, da na Tolminskem za Spodnje Bohinj-
ske gore nimajo svojega posebnega imena, ki bi se nanašalo na celo 
pogorje. Temu se seveda ne čudimo, saj so taka skupna imena po 
veliki večini — izjema. Z baške strani pravijo Spodnjim Bohinjskim 
goram na kratko »V Pečeh«. To- ime je domače tudi višje gor v hribih 
na jugu, na primer okrog Bukovega, okrog Kojce, na Šentviški planoti 
itd. Ime je prepričevalno, sa j gledajo Spodnje Bohinjske gore zares 
s svojimi svetlimi golimi skalnatimi vrhovi in grebeni daleč čez zeleno 
predgorje. To ime je domače tudi še daleč proti vzhodu; tudi delu 
Dražgoš, ki so postavljene na podnožju skalnatega južnega roba 
Jelovice, pravijo »Na Pečeh«. Staro ime za Ratitovec se glasi Pečana, 
kar je danes koncentrirano le še na planino Pečano, kakor je bilo, 
mimogrede rečeno, morebiti sploh od vsega početka. Golo skalnato 
visoko gorovje se je kratkomalo imenovalo' pri sosedih »Peči«, kakor 
so »Peči« osamljene gole skale, pa vasi pod njimi — Podpeči. V Ra-
tečah ob Planici pravijo »pečevnina« v pomenu naše strokovne knji-
ževne »kamnine«. 
Od Rodice se vleče proti jugu dolg gorski pomol in se polagoma 
znižuje, a se nadaljuje nepretrgano do Baške grape med Grahovim 
in Knežo, kjer se zaključuje z goro Kotel (ali, po Tumovem vzgledu: 
Vrh Kotla) 1173 m. Loči porečje in dolino Korit niče od porečja in 
doline Kneže, ki sta si v marsičem podobni. Porečje Kneze obdaja na 
zahodni strani prav tako gorski pomol, ki se vleče od gore Vogel 
1923 m čez Kuk 1838 m, Gradič 1480 m, Krikov vrh 1297 m na Kobiljo 
glavo 1475 m, ki se najbolj približa glavni dolini med Knežo in Tol-
minom. \ zgornjem delu Knežnega porečja je spričo tega med Rodico 
in Kukom izoblikovan skoro polkrožni visokogorski okvir z višinami 
nad 1800 m. Sklepati moremo potemtakem, da so se tudi s teh visokih 
pobočij spuščale navzdol mase snega ter se preoblikovale v led, tem-
bolj, ko so obsežna pobočja od Vogla do Kuka v senčnih vzhodnih 
straneh. Če sino našli ledeniške sledove v obliki nedvomnih moren 
v porečju Koritnice, je tem bolj verjetno, da jih bomo našli tudi v 
porečju Kneže. Toda strmine nad povirjem Kneže so tako izrazite, 
da se z njih kruši in posiplje zelo mnogo* drobirja tudi še dandanes 
m da ga obilo odnašajo gorski potoki navzdol v dolino Kneže in proti 
Baei sami. Zato se ne čudimo, da je na vznožju samem, v Prodih, kjer 
je nekdaj bila večja planina, sedaj pa je od nje samo še prav skromen 
ostanek, ob njej pa lovska čuvajnica, vse površje na debelo prekrito 
s prodom, ki se mu že na prvi pogled pozna, da so ga nasuli in da ga 
še nasipljejo sedanji burni hudourniki. Tudi sestop s Prodov navzdol 
na Knežke Ravne kaže ogromno prodno nasipino. Toda malo nižje 
dol, kjer so potoki globoko razrezali debelo prodno nasipino, se raz-
odene, da je v osnovi morena, ki kaže tipično gorsko sestavo le na 
robeh zaobljenega drobirja, samo da je ledeniške kaše skrajno malo. 
Tu izvira izpod debelega proda potok Prošček, ki se malo kasneje 
z glavno izvirnico združi v potok Knežo. Morena sega navzdol ob 
grapi do kmetije Kogoj, kjer pridrži pot od Prodov skozi Knežke 
Ravne do glavne struge. Tu se prav dobro razvidi celotna situacija: 
kmetija Kogoj stoji na pomolu, ki je iz proda in peska; gramozna 
jama tik južno od kmetije pa razodeva drobno morensko gradivo, toda 
brez ledeniške kaše, medtem ko se v spodnjih legah kažejo debeli 
balvani. Kmetiji Kogojevi se reče z domačim imenom »Na Pesku«, kar 
je za krajevno zunanjo podobo zelo značilna označba. Morena na 
Pesku se po zunanjem videzu ne razlikuje dosti od fluvijalnega dro-
birja, a vendar jo pri natančnem ogledu dobro ločimo od njega, ker 
drobir ni več ko le na robeh zaobljen in ker so vmes, zlasti v spodnjih 
legah, tipični ledeniški balvani. Vse je samo čisto apniško gradivo. 
Vrh tega celoten položaj pri Kogoju razodeva moreno, katere bočno 
nadaljevanje vidimo tudi na drugi, na levi strani potoka, kjer stojita 
na njej dve kmetiji. 
Dolina Kneže je prav tipična deber, pa celo izredno tesna. Ob 
strugi in v bočju se vidi izredno mnogo sveže nasipine, kakor ob vseh 
potokih, v vseh grapah in stranskih dolinah ob Baški grapi. 
Zahodno od porečja Kneže imamo spet podobno situacijo: tu je 
porečje potoka Zalašce, ki izvira pod glavnim hrbtom Spodnjih Bo-
hinjskih gora, teče pod vasmi Zalaške ali Zabiške Ravne, Zalaz ali 
Zadlaz, in Laz, po katerem ima ime, ter se pod njim izliva v Tolminko, 
nedaleč od znamenite Zalaške (»Dantejeve«) jame. Zalašca ima znatno 
ožje porečje v primeri s Knežo in Koritnico, a obdano je to povodje 
z zelo visokim gorskim okvirom, segajočim od Kuka 1838 m čez Vogel 
1928 m, Globoko 1824 m z Gradičem 1480 m,1 Škrbino 2054 m ter Veliki 
vrh ali Kuk 2086 m, pa čez izraziti gorski pomol proti jugu z Migov-
cem 1885 m ter Grušnico 1569 m. To je kar mogočen visokogorski 
okvir, najvišji od dosedaj opisanih. Očitno je, da so se mogli v njem 
izoblikovati ledeniki, posebno v senčnih pobočjih med Kukom in 
Voglom, pa med drugim Kukom in Migovcem ter Škrbino. Pričakovati 
1 V jugoslovanskih topografskih kartah se je tu naključila pogreška, 
zakaj Globoka nikakor ni sedlo, zarezano 1588 m, kakor je označeno na 
jugsl. k. 1: 100.000, temveč gre preval tu zelo visoko, najbrž na 1824 m. Nižja 
zareza je šele vzhodno od Vogla in sicer so to Vrata, po označbi iz žive 
govorice, v višini 1663 m nad morjem. Čeznje gre prehod proti planini 
V Prodeh in vasici Ravne, toda je danes brez steze. 
je bilo tedaj že od vsega začetka, da bo tu mogoče najti sledove ple-
istocenske glaciacije, ki so zanjo dani prirodni pogoji še v večji meri, 
nego v dosedaj navedenih primerih. 
In res! Zgoraj na koncu Zalaške doline, če smemo govoriti v smislu 
enotnega morfografskega termina, imamo pri planini Razor 1300 m 
visokogorsko kotanjo, kočni podobno, ki spominja najbolj na Okrešelj. 
Na spodnjo stran se neha ob zelo strmem robu, s katerim se spušča 
na nižje, v pravo Zalaško dolino, ki se začenja šele v nadmorski višini 
okrog 900 m. Ta strma stena je močno vidna v reliefu, novejša, še iz 
prve svetovne vojne ohranjena slaba cesta se spušča po njej navzdol 
v velikem ovinku, a stara pot od vasice Zabiške Ravne na Razor jo je 
obšla v pobočju na zahodni strani, prav tako v znatni strmini. Na 
okrešelj Razora se je spuščal sneg in led s senčnih leg med "V oglom 
in Kukom, potem pa padal navzdol čez steno proti Ravnam, kamor 
so dospevale ledene mase tudi od Škrbine in iz senčnih leg med 
Skrbino ter Migovcem. Verjetno je, da so morenski sledovi, vidni na 
okrešlju pri Razoru, še iz biihlskega stadija, saj se je bržkone v njem 
nabralo precej ledu v tem obdobju. Poglavitne snežne in ledene mase 
pa so se v času wiirmskega viška zgrinjale v dnu doline pri Zabiških 
Ravnah, kjer vidimo zelo obsežne in debele morene. Tu se vidi 1110-
renska struktura posebno dobro v globoki zarezi, strmi grapi ob po-
toku Zalašci, ki izvira kot tipičen, dasi ne posebno močan kraški obrh 
v dnu ob Plazju, v vznožju strme stene, ki omejuje razorski okrešelj 
na južni strani. Zalašca si je zarezala v neodporno nasipino zelo glo-
boko in tesno deber ter odnesla vzhodni del velike morene, medtem 
ko je zahodni del ostal docela ohranjen. Na njem stojijo domovi vasice 
Zabiške (ali Zalaške) Ravne v nadmorski višini okrog 916 m. Zelo iz-
razita sta dva morenska nasipa, potekajoča prečno čez dolino; tu se 
očitno vidi, da so vzhodno nadaljevanje odnesle vode, predvsem Za-
lašca, ki razpolaga z zelo obilno vodo, usmerjena najbrž na geološko-
petrografski meji. Odozgor segajo do območja izvirka le hudourniške 
grape, ki se vzpenjajo pod najvišje vrhove, od tod dalje pa buči in 
hrumi čez skalovje v mnogih kaskadah in majhnih slapičih padajoča 
voda Zalašce. 
Izven dvoma je tedaj, da so se ledene gmote zbirale v povirju 
Zalašce med Kukom in Migovcem ter da so dosegale v wiirmu še pod-
ročje sedanje vasi Ravne. Koliko daleč je ledenik segal v času naj-
višjega wiirmskega stanja še preko Raven, bi bilo treba raziskati z 
drobnim pregledovanjem terena. Kakor druge gorske grape in doline, 
ki se spuščajo izpod vrhov Spodnjih Bohinjskih gora proti Baški 
grapi in Tolminski kotlinici, je tudi dolina Zalašce pod Ravnami 
neverjetno na debelo zasuta z drobirjem, tako da se je mogla rečica 
zagristi vanjo z globoko, izredno strmo debrijo<. Tesna je ta deber in 
je iz zelo strmih brežin. Kakor nalašč se nudi za pregled morfogeneze. 
Toda zelo težko je dostopna, kaj šele prehodna. Zato je jako značilno, 
da se tudi ob Zalašci ni izoblikovala gorska steza, ka j šele pot ali 
cesta, kakor se ni ob Kneži in ob spodnji Tolminki. Pot v Ravne teče 
spričo tega zgoraj po pobočju in po terasah, izoblikovanih na kvar-
tarni nasipini, spodaj v dnu debri ni nikjer prostora in ni možnosti 
zanjo. Zato morajo iz teh gorskih vasi z razloženimi kmetijami vse 
znositi v koših, kar njihovo gospodarsko uspevanje bistveno ovira. 
Pot se v bližino Zalašce spusti samo tamkaj, kjer jo v sestop prisili 
znatnejši pritok. Tako mesto je pod vasico Perbla. In tu se vidi pod 
enormno nasipino dosti trdno sprijeta stara morena. Da je to zares 
stara morena in ne običajni konglomerat, niti brečija, moremo sklepati 
najbolj za trdno po strukturi: to je tipično na robeh odbrušeno ka-
menje, tipični morenski drobir, vmes ledeniška kaša in vmes tudi 
tipični debelejši balvani, vse enotno iz svetlega apnenca, kakor go-
spoduje zgoraj v vsem gorskem okviru. Sklepati smemo, da pripada 
ta trdno sprijeta stara morena riškemu zaledenitvenemu višku. Kako 
daleč na jug je segal riški ledenik, bo treba še dognati z drobnimi 
raziskavami. Podoba pa je, da se pojavlja enaka morena še v golicah 
v območju vasi Zalaz (ali Zadlaz), ki stoji visoko zgoraj na vrhu silne 
nasipine na desni strani Zalašce. A tudi levi breg Zalašce je visoko 
zgoraj na kvartarnih terasah poseljen z raztresenimi kmetijami, na-
stalimi vsekakor v novejši poselitveni dobi. 
Zapadno od povodja Zalašce je izoblikovana gorska pokrajina 
v porečju Tolminke. Tu pa smo že v drugačnem svetu, ki se od do-
sedaj obravnavanih dolin bistveno razlikuje. Tolminka izvira sicer 
šele v dnu doline pri planini Osojnici okrog 700 m nad morjem in 
sicer podobno kot Savinja, Dolinska Sava, Radovna in druge naše 
gorske reke iz danje ravnice v krepkih izvirkih, po katerih prihaja 
na dan talna voda, pretakajoča se v nasipini. Toda nad tem izvirkom 
se širi visokogorsko povirje, pripadajoče že robnemu jugozahodnemu 
delu Komenske planote v višavju med Bogatinom, Rudečim robom in 
Šmogorjem ter Smrečjem. S teh visokih leg se je nabiral sneg v velikih 
množinah ter prehajal v znaten ledenik, ki je polzel navzdol v povirje 
Tolminke ter očitno s svojim čelom dosegal še pokrajino pod Pologom 
nekje pri Javorici ali Za Steno, pod Čadrgom. Lepa gorska pokrajina 
Polog, široka prostorna kotanja z vravnjenim dnom, spominja docela 
na bohinjske Voje ter dela vtis tipične čelne kotanje. V njenem dnu 
se je bila naselila samotna kmetija Pologar, ki pa je obubožala, pa so 
jo kupili Zabičani ter jo spremenili v planino. Ravno dno nekdanje 
čelne kotanje je bilo pripravno celo za polje, pa seveda za trato in 
planinsko pašo živini. Nad Pologom je dolinsko dno ob Tolminki na 
debelo nasuto s prodom, kar mu je pripomoglo do značilnega imena 
»Na Prodih«. Ledenik je nanesel semkaj mnogo kam en i tega drobirja, 
a obilo ga dovajajo tudi še dandanes hudourniki in plazovi s strmih, 
le slabo poraslih pobočij. Tolminka je zarezala v prodno nasipino 
obsežne terase; spričo prevlade kamenitega drobirja in pičlo prepe-
reline je zemljišče prikladno za planinsko pašo, a še ta je pičla. 
Pod Pologom je dolina Tolminke naravnost zasuta s kvartarnim 
drobirjem. Rečica je zarezala skozi nasipine globoko, a tesno deber 
ter dosegla skoznjo živoskalno osnovo. Kakor ob Zalašci je tudi tu 
v dnu prostora samo za strugo. Visoke terase spremljajo deber Tol-
minke, zelo široke so in cela vas Čadrg se je razpostavila po njih 
s svojimi raztresenimi domovi in polji, 200—400 111 nad strugo. Tudi 
cesta je speljana zgoraj. Tolminka je zarezala skozi nasipino svojo 
izredno globoko strugo, tipično deber, v živoskalno osnovo, sestoječo 
iz krednih in jurskih kamnin (prim. geološko karto, list Tolmin). 
V Koritih ob ustju Zalašce pa teče celo v pasu zgornjetriasnega 
apnenca in tu je izdolbla vanj kanjonsko korito, ki drži čezenj zna-
meniti Hudičev most, tik zraven pa je izoblikovana »Zalaška jama«, ki 
se v italijanski literaturi označuje kot Dantejeva jama. Za drobne geo-
morfološke proučitve je ta deber Tolminke izredno vabljivo ozemlje, 
v vsem področju med Pologom in Koriti. Zakaj tu je odprt prerez 
skozi obilno kvartarno nasipino in naplavino v izredni debelini; terasa 
iz kvartarne nasipine v zgornjem Čadrgu ima nadmorsko višino 736 m, 
a v spodnjem Čadrgu 626 m, medtem ko teče spodaj Tolminka samo 
336 m nad morjem, ob ustju Zalašce pa celo samo še 186 ni. Študij 
kvartarne nasipine v takih pogojih obeta biti sila zanimiv ter nadvse 
instruktiven. Vsekakor je treba računati, da se v njem zrcali celotni 
kvartarni geomorfološki razvoj. Posebej je treba vzeti v poštev še 
verjetnost, da se je ob spodnji Tolminki izoblikovalo znatno zajezit-
veno jezero. Zakaj Tolminka, izvirajoča izpod čela ledenika v Pologu, 
je zadela v wiirmu pod sotesko v Koritih na obsežni bok velikega tol-
minskega soškega ledenika ter se nedvomno severno od tod razlila v 
jezero, hkrati pa si iskala v ustrezajoči višini ob levem ledeniškem 
boku odtok proti spodnji Bači in Idrijci. Dokumentacijo o vseh teh 
razvojnih stopnjah nam je iskati v debri Tolminke. 
Bolj ko gremo v Spodnjih Bohinjskih gorah proti vzhodu, bolj 
se znižujejo vrhovi in redkejši ter nižji so gorski pomoli, ki se od 
glavnega grebena spuščajo proti jugu. Prirodni pogoji za znatnejšo 
zaledenitev so manj ugodni v področju med Črno prstjo in Možicem. 
A prav tu je zanimiva škrbina v glavnem pogorju; to je ona naj-
globlja zareza med Možicem in Koblo, po kateri je čez Bačo- ali Ba-
čarski vrh skozi stoletja držala zelo uporabljana pot iz Bohinja na 
Tolminsko. Bačarski vrh je visok samo 1281 m, torej še nekaj metrov 
manj ko preval 1287m med Črnim ter Kozjim vrhom, po katerem smo 
domnevali, da je segal odcepek bohinjskega ledenika do Sorice. Ker 
je moral biti nad Bohinjsko Bistrico bohinjski ledenik še debelejši 
nego nad Nomenjem in Sotesko, bi bilo tem bolj verjetno, da se je vsaj 
plitvi odcepek spuščal tu čez razvodni hrbet ter da je prehajal led iz 
Bohinja proti povirju potoka Bače pri Podbrdu. 
Da bi dognal take sledove, sem prehodil prevalno področje in 
pobočja v grapah med Bačarskim vrhoom ter vasjo, ki stoji v višini 
med 749 in 800 m, pa še vse tam okrog. Toda nikjer se ni posrečilo 
dognati kaj moreni podobnega. Mogoče je, da bo treba drobno raz-
iskavanje raztegniti še bolj proti vzhodu, v tamkajšnje grape. Se bolj 
verjetno pa je, da so hudourniki morene odplaknili ter pospravili 
tudi zadnje morenske sledove. Saj je pobočje južno od Bačarskega 
vrha zelo strmo, mnogo bolj, nego okrog Sorice; denudacija ima tu 
zelo lahko delo. Vrh tega moramo računati, da je mogel biti bohinjski 
ledeniški odcepek le zelo plitev ter je mogel odložiti samo neznatne 
množine morenskega drobirja. Ako bi se izkazalo, da je res tako, bi 
se s tem utrdila domneva, da je le slaboten curek bohinjskega ledenika 
dospeval čez Rob proti Sorici in da je obsežne ter obilne morene 
naložil krajevni ledenik, ki je nanosil morenski drobir z apniške 
planote med Možicem, Črnim vrhom ter Donerskoglom. 
Okrog vasi Bača, v območju bačarskih njiv ter po tamkajšnjih 
grapah je sicer obilo drobirja, toda v skladu s Kossmatovo geološko 
karto mnogo bolj spominja na grušč nego na moreno. Mogel bi tedaj 
izvirati iz neznatnih pobočjih ledenikov ali celo samo iz snežnih 
plazov ter iz melov. Drobir je zelo pisane sestave, toda to bi se 
vjemalo s pestro menjavo geološko-petrografskih slojev, ki je značilna 
za južna pobočja Bohinjskega pogorja v tem sektorju. 
V eni od grap glavnega hudourniškega potoka med vasjo- Bačo in 
Ugorjem sem mogel ugotoviti pravo tipično moreno, sestoječo iz svet-
lega apniškega drobirja in iz nekaj ledeniške kaše. Nedvomno se je 
tu dol spuščal skromen, plitev pobočni ledenik z visokega okvira med 
Koblo ter Črno goro. A morenski sledovi so bili tako pičli, da so jih 
hudourniške vode povečini odplavile. 
Značilno pa je, da more človek na več krajih v teh grapah na-
leteti na zaplate sprijenega drobirja, ki dela vtis brečije, ponekod pa 
mora človek ob njej bolj misliti na trdno sprijeto starejšo moreno. 
Kakor je tod marsikje težko za trdno ločiti visoko gorsko moreno od 
finega grušča, tako je tudi v primerih sprijetega drobirja marsikje 
težavno razlikovati, kaj je še brečija, a kaj je gorska morena, katere 
drobir se ni dolgo gibal v pobočju med ledenimi masami in se je mogel 
spričo tega le slabo obrusiti in se vsaj na robeh za silo zaobliti. Zna-
čilno pa je, da naletimo na zaplate trdno sprijetega drobirja, ki so 
ponekod za trdno starejše morene. 
Južno od Črne prsti je podnožna kotanja nekako med gorskim 
pomolom Ugorja na vzhodu ter pomolom Obloškega hriba na zahodu, 
s središčem okrog vasi Stržišče. V tem središču vidimo zelo položno 
lego lepega polja in ob njem domačije vasi Stržišče. Na Kossmatovi 
karti je tu označena široka zaplata kvartarne nasipine, segajoča od 
melišča v pobočju Črne prsti, kjer je najširša, čez vse to polje in še 
nekaj proti jugu, kjer neha v klinu ob prehodu k potoku v nadmorski 
višini 619 m. Po analogiji z dosedaj opisanimi primeri kvartarne sipine 
v južnem bočju Spodnjih Bohinjskih gora je verjetno, da imamo tudi 
tu opravka z moreno, ki jo je pustil za seboj pobočni ledenik, ki se 
je spuščal do semkaj z južnih strani Črne prsti ter njenega zahodnega 
gorskega sosedstva. Površje lepe položne lehe stržiškega polja ne kaže 
na morenske sledove, ker na njem ni videti ledeniških balvanov. Toda 
zelo je mogoče, da so jih pospravili, ko so čistili polje. Treba bo na-
tančno pregledati robove celotne nasipine, zlasti njene spodnje za-
ključke, v katerih je verjetno, da se bo pri priložnosti odprl vpogled 
v sestavo. Zelo verjetno', da se bo tudi nasipina okrog vasi Stržišče 
izkazala pri podrobnem ogledu kot morena in se s tem potrdilo, da 
je tudi ta drobir nasul eden od pobožnih ledenikov, ki so se nabrali 
v sončnih južnih pobočjih Črne prsti, dosezajoče 1844 m ter Četrta, 
njenega za spoznanje višjega zahodnega soseda z 1850 m višine. S tem 
bi se izkazalo, da so morene povzročile pregib v pobočju in na njem 
zelo položno nagnjene planje, kar je privabilo koloniste v srednjem 
veku na naselitev v tem sicer odljudnem svetu. 
2 
V dosedanjem smo obravnavali dva prevala, preko katerih se je 
bržkone vršil pretok ledu iz velikega bohinjskega ledenika na južno 
stran. Naj se ob kratkem ustavimo še ob tretjem takšnem prevalu, ki 
je čezenj tekel odcepek bohinjskega ledenika. To je preval Raztoke 
z nadmorsko višino 1150 m, nekaj malega nad Rovtarico 1067 m. V ob-
močju tega prevala in okrog Rovtarice smo mogli že zgodaj dognati 
znatne morene, kar je na nedvomen način pričalo, da je bohinjski 
ledenik še dosegel prevali Raztoke. Ker pa je bilo mogoče na zahod-
nem robu Jelovice ugotoviti morene wiirmske glaciacije še v nad-
morskih višinah 1150—1215 m (1, 34), se je pokazalo očitno, da je 
moral odcepek iz bohinjskega ledenika prehajati čez razvodje v po-
rečje potoka Češnjice. Ker je preval visok 1130 m, višina bohinjskega 
ledenika pa je v ustrezajoči bližini znašala nekako 1215 m, sledi iz 
tega, da je morala debelina ledeniškega odcepka znašati blizu do 
100 m, morebiti kaj malega manj. To se pravi, da se je moral po 
zgornji dolini — grapi Češnjice navzdol pomikati kar dosti znaten 
ledenik. Zato preseneča, da v tej gorski grapi dosedaj ni bilo mogoče 
najti nikakih znamenj, ki bi pričala o morenskih sledovih. 
V zadnjih letih so gradili cesto čez Jelovico in sicer z izhodiščem 
v vasi Češnjica pri Železnikih, kjer se isti potok Češnjica izliva v 
Selško Soro, pravzaprav od vasi Rudno, do koder je že poprej tekla 
zadovoljujoča cesta. Ta cesta teče sprva v bočju ob spodnji dolini 
Češnjice od Rudnega navzgor, potem pa se začne vzpenjati v velikem 
ovinku po desnem pobočju, pa doseže planoto v znatni višini nad 
debrijo Češnjice. V spodnjem sektorju je nova cesta zarezala v bočje 
znatne zaseke in s tem na več mestih razgalila pobočje. In izkazalo 
se je pri tem, da je pobočje v spodnjih legah v bližini vasi Rudno* iz 
drobnega, pa tudi dokaj debelega drobirja, tudi iz precej debelih 
skalnih blokov. To gradivo obrača pozornost nase. Toda misel, da bi 
v njem mogla biti morena, je treba zavrniti, zakaj kamnati drobir ne 
kaže na morenski izvor. Predvsem je v prevladi zelo zaobljeno ka-
menje, kar pripoveduje, da se je valilo navzdol po strugi potoka 
Češnjice. A drugič je v tem drobirju nad Rudnim v prevladi kamenje, 
ki je ali skrilavec, ali peščenjak ali drobnik iz psevdoziljskih ali 
staropaleozojskih kamnin, ki sestavljajo površje na široko na desni 
strani debri. Nasprotno pa na levi strani spodnje Češnjice nad Rud-
nim vidimo apniški drobir, ki očividno izvira iz strmih južnih sten 
južnega roba visoke Jelovice. Ni se tedaj še posrečilo, da bi bili na-
leteli na sledove moren v spodnji debri Češnjice. Pač pa vzbujajo 
pozornost zelo velike množine drobirja, po veliki večini zaobljenega, 
ki ga je nova cesta razgalila ob dnu Cešnjiške grape. Ta velika mno-
žina drobirja — nasipine spominja docela na opažanja v debrih in 
grapah ob Baški grapi. Tik pod vasjo Rudno-, kjer se potok Cešnjica 
in dolina ob njem zavije v ostrem kotu proti Selški dolini, se vidi 
kamnati drobir z obilnimi debelimi bloki, a v glavnem zelo zaoblje-
nimi, na debelo nasut in dobro razgaljen. Tik ob njem jemljejo glino 
in jo uporabljajo za novo krajevno opekarno, v kateri izdelujejo in 
so že nekaj let izdelovali opeko za nove delavske hiše, ki nastajajo 
v najnovejši dobi med vasema Rudno in Cešnjica. Ni še pojasnjeno, 
kaj je povzročilo tu nekoliko presenetljivo zajezitev in ojezeritev, 
a vsekakor se nam dozdeva, da je moral imeti potok Cešnjica precej 
svojevrstno morfogenetsko' vlogo v kvartarju. 
Končno še o nekaterih novih dognanjih iz območja Bohinjskega 
ledenika, ki jih dosedaj še ni bila priložnost objaviti. 
Ko sem pred leti s sistematičnim obhodom po terenu ugotavljal 
obseg diluvialne, in sicer wiirmske poledenitve, sledovom starejših 
poledenitvenih oddelkov nisem posvečal posebne pozornosti. Vendar 
sem si zapisal posamezne primere krajevnih pojavov, ki so pričali o 
ostankih starejših poledenitev. Prvi tak primer je bil v čelnem pod-
ročju Bohinjskega ledenika. Na planoti pri Lipnici, okrog Lancovega, 
zlasti pri Zgornji Lipnici, smo takrat našli pred zadnjimi morenskimi 
nasipi obilo posamezno stoječih, pa tudi dokaj na gosto raztresenih 
srednjih in precej velikih porfirskih blokov, ki ležijo na tujih tleh, 
ne pa morda na porfirski odnosno keratofirski matični kamnini (1,9). 
Šteti jih je bilo tedaj treba za prave tipične eratske bloke. Pri tem se 
je s kasnejšim primerjanjem ledeniških znamenj tu in drugod izka-
zalo, da so ti balvani vsekakor ostanek starejše glaciacije, najverjet-
neje učinek večje riške poledenitve, v kateri je ledeniško čelo bohinj-
skega ledenika segalo še znatno bolj daleč nego čelo wiirmskega 
ledenika. Očitno so izpodnebne sile morenske sledove glacijacije že 
davno odstranile, ohranili so se le ti porfirski bloki, ker so pač naj-
težji in zlasti najbolj odporni. Po tem, kako daleč proti Kamni gorici 
jih je posamezne še mogoče slediti, bi mogli bolj za trdno dognati 
obseg riškega čela bohinjskega ledenika, tako kakor enako v severnih 
pobočjih Jelovice, na katero je bočni del ledenika še nalegal. 
Sledove starejše morene smo domnevali tudi na Pokljuki, v ob-
močju planine Goreljeka, kjer se je že takrat izkazalo, da je na 
nekaterih morenskih nasipih prepereline za cel meter ali celo še več. 
Ker pa pri tem morena ni bila sprijeta in je kazala skoraj enako 
svežo strukturo in sipki značaj, kot recentna wiirmska morena, sem se 
obotavljal in okleval, nadejajoč se, da se najdejo še bolj zanesljivi 
znaki, da je to starejša morena, verjetno riške starosti. Podobne težave 
2 Geografski zbornik 1? 
z razlikovanjem med wurinsko in riško moreno je imel na Pokljuki 
tudi Milan Šifrer (6). 
Graditev cest na Jelovici in Pokljuki, med njimi tudi nove ceste 
od Mrzlega studenca (»Močil«) mimo Mlak na Zgornje Gorjuše v 
letu 1953, je razkrila zelo mnogo talne morene in morenskih nasipov 
v jako izdatni debelini. Marsikje moremo videti na moreni zelo debelo 
plast rjavkaste prepereline, pol metra, tričetrt, pa tudi meter na 
debelo. Toda nikjer ni bilo mogoče dognati, da je morena pod to 
debelo preperelino videti starejša, da kaže, postavimo, kakšne znake 
sprijetosti ali vsaj rahle sprijetosti. Nasprotno, te morene pod debelo 
preperelino so videti docela tako sveže, popolnoma sipke, kakor kjer-
koli, kjer smo jih gledali v nasipih nedvomne wiirniske starosti. 
Spričo tega se sama od sebe vsiljuje domneva, da izvira ta presenet-
ljivo debela plast prepereline iz drugačnih vzrokov; morebiti je na 
primer proizvod izredno močnega preperevanja pod določenimi kli-
matskimi vzroki v teh visokih nadmorskih legah, ob izredno močnem 
deležu smrekovih igel, ki se jih primeša v prst ogromno v teh velikih 
sklenjenih iglastih gozdih na širokih planotah Poljuke in Jelovice. 
Nov položaj, na katerem je bilo mogoče za trdno ugotoviti starejšo 
moreno, je zgoraj na planoti, v bližini planine Vogel. Tu se nahaja 
kakih dobrih 200 m pred planino Zadnji Vogel dokaj obsežna zaplata 
trdno sprijete morene, ki se po svoji tipično morenski strukturi do-
ločno razlikuje od brečije. Morena je zelo trdno sprijeta in očitno je, 
da jo je treba prišteti med morenske tvorbe riške starosti, če ni še 
starejša. Leži na površju, ki je skoraj ravno ali vsekakor le prav po-
ložno nagnjeno, v nadmorski višini okrog 1500 m, kar ji je očividno 
pripomoglo, da se je ohranila. 
Nemara kaže omeniti še vpogled v sestavo terase v severnovzhod-
nem sosedstvu Srednje vasi. Ko so tam iskali droben pesek za grad-
bena dela, v času, ko so zidali nove hiše po velikem požaru, so izkopali 
gramozne jame ter iz njih jemali pesek razne debeline. Izkazalo se je, 
da je tu v terasi sam drobir finejše vrste, a med seboj dokaj različen. 
Predvsem pa je bilo v njem videti poševno naložene plasti, ki pričajo, 
da jih je naložila voda, ki je tekla v takratno studorsko jezero, ki se 
je bilo razvilo, ko je bohinjski ledenik segal samo še do Stare Fužine 
ter v njej odkladal znani veliki morenski nasip. Dosedaj smo to zaje-
zitveno jezero s fosilno delto dognali ob pričeti graditvi ceste iz 
Srednje vasi na Uskovnico, na Podojnicah zahodno1 od vasi (7), sedaj 
pa je isto potrjeno tudi z dognanjem poševno nagnjenih plasti peska 
vzhodno od vasi, v nadmorski višini okrog 620 m. 
V Ribičevem Lazu, južnovzhodno od Bohinjskega jezera, je bilo 
mogoče v manjši gramozni jami, kakšnih slabih deset metrov nad 
sedanjo gladino jezera, ugotoviti poševno naložene plasti peska, zna-
menje, da se je Bohinjsko jezero zares raztezalo tjakaj in bilo širše 
ter višje nego dandanes. Tudi ta ugotovitev je v polnem soglasju z 
dosedanjimi dognanji (2, 6). 
3 
Konglomerat v Bohinju so ugotovili in opisovali najprej geologi 
(3, 11). Zadeli so nanj v glavnem na treh krajih, in sicer pri Ravnah 
nad Bohinjsko Bistrico, potem ob Bohinjskem jezeru, pa pri Češnjici 
v Zgornji dolini. Kasneje se je pokazalo1, da se nahaja labora v Bo-
hinju tudi še na drugih krajih, v večji množini zlasti v spodnjem delu 
gorske grape ob Suhi ter njenih pobočjih nad Ribičevim Lazom (259). 
Še kasneje se je izkazalo, da je labore tudi še po nekaterih krajih v 
obližju spodnjega konca Bohinjskega jezera, kjer so v gozdnih po-
bočjih skrite zaplate apniškega konglomerata povečini manjše raz-
sežnosti. Ta pobočja pripadajo gorskemu hrbtu, ki se vleče od Rudnice 
proti zahodu do spodnje Ribnice. Vidi se torej, da je labora razširjena 
in ohranjena v širšem področju ob spodnjem koncu Bohinjskega 
jezera. 
Da gre tu za diluvijalni konglomerat, je oči vidno. Kossmat meni, 
kar se tiče starosti, da more predstavljati ali ostanke glacijalnih ali 
starodiluvijalnih rečnih nasipin (3, 21). Ampferer prihaja do za-
ključka, da imamo v tem starejšem zasipu, ki ga je on sam proučeval 
v vsem področju tako v Ljubljanski kotlini kot v dolinah vzhodnih 
Julijskih Alp, opravka z nasipino, ki je ni mogoče z gotovostjo pri-
števati glacijalnemu časovnemu razdobju; Ampferer nagiba k nazi-
ranju, da je to nasipina še iz dobe pred glacijacijo, naglašajoč, da se 
vsaj večja zaledenitev pred nasipom te labore ni mogla dogoditi, ker 
bi se sicer morali kje pod konglomeratom ohraniti morenski sledovi. 
Takih sledov namreč Ampferer ni mogel nikjer ugotoviti (11, 28). 
Kakor že navedeno, je labore v Bohinju precej več, nego je je 
bilo ugotovljene po dosedanjih geoloških proučevanjih. V znatnem 
obsegu prekriva površje ob koncu gorske grape ob Suhi, na desni 
strani, kjer sega po dnu v ostankih precej daleč gor, v debelih za-
platah pa tudi po pobočjih na desni strani navzgor. V manjših krpah 
je ohranjena tudi v zahodnem koncu gorskega hrbta, ki loči Spodnjo 
dolino v Bohinju od Zgornje. Ena teh konglomeratnih krp je postala 
interesantna v zvezi z naslednjim. 
V zadnjih dveh ali treh letih pred vojno je bilo mogoče s ceste, ki 
veže Bohinjsko Bistrico s Sv. Janezom, opazovati tik preden se vzpne 
v zadnji klanec pred jezerom, kako prevažajo s preprosto žično na-
peljavo tako imenovano »kredo« z južnega pobočja Špika čez Savico. 
Ta kreda je dejansko apniška glina, zelo svetla ali celo skoraj docela 
bela. Sestoji po veliki večini iz svetlega apnika in je.nedvomno used-
lina iz jezera, v katerega je voda prinašala najfinejši drobir iz lede-
nika, pravo ledeniško blato, ter predstavlja potemtakem rezultat 
odplakovanja glacijalne morene. Da je njen nastanek zares takšen, 
potrjuje strokovna izjava takratnega Petrografsko-mineraloškega in-
štituta na univerzi v Ljubljani. Isto nam pokaže tudi sosedstvo te 
gline, ki se v Bohinju povsod označuje kot »kreda«. Ob njej ležijo 
namreč obilne plasti pasovite gline, bodisi pod njo kot na njej, pre-
2* 19 
hajajoč v vrhnji legi izmenoma v najfinejši pesek, ki se po bohinjsko 
imenuje »glena«. Podjetje Resman, ki mu je pripadala preprosta 
žična naprava, je pošiljalo »kredo« v Zagreb, kjer so jo porabljali 
v industrijske namene. Zaloga na naznačenem mestu pa ni velika; že 
zgodaj so zadeli na ovire, ki pričajo o majhni razsežnosti te usedline. 
Nahaja se v južnem pobočju Špika (na topografskih kartah kota 
714 m, nekako južnozahodno od tega vrha), v višini okroglo 554 m. 
Ohranila se je očividno v prvi vrsti zaradi tega, ker je naložena v 
majhni prvotni grapi, kakor moremo sklepati po dejstvu, da so na 
zunanji strani, to se pravi, proti dolini obrnjeni strani pri kopanju 
gline zadeli na apniško živo skalo, ki jo obmejuje. To jo je vsekakor 
pomagalo očuvati pred prirodno' odstranitvijo. 
V smeri navzgor prehaja »kreda« v pasovito glino, pesek in prod; 
razvrstitev teh plasti pa se menjava že na najbližjo razdaljo. Prod je 
v tej spodnji legi le slabo sprijet. Toda še više se pojavi povsem 
trdno sprijeta labora, ki prekriva celotno nahajališče »krede«, v debe-
lini 12—15 metrov. Prekriva jo gozd, grmovje in praprot ter brinje, 
samo na posameznih mestih je razgaljena in gleda na površje s 
strmimi porobki, docela kompaktna in trdo sprijeta. Nahajališče te 
labore je tako rekoč docela skrito, ležeče vstran od prometa, celo 
vstran od steze; podobno je bila neopažena tudi »kreda«, dokler je 
niso začeli izkoriščati v naznačene industrijske namene. Prav »kreda« 
je potemtakem pomagala odkriti konglomerat, kar pa ima svojo po-
glavitno važnost v dejstvu, da je po medsebojni legi pomagala napra-
viti zaključek glede starosti labore. 
Zakaj »kreda« je nedvomno glacialne starosti, nastala v nepo-
sredni bližini ledenika, podobno kot pasovita glina, ki jo vidimo po 
legi z njo najtesneje povezano. Pripomniti je treba, da kaže tudi 
kameniti drobir, zlasti predniki, ki se nahajajo posamič v bližini 
gline ali v njej v obrobnih pasovih, tipično zunanjost prodnikov iz 
moren, dasi oražencev dosedaj ni bilo mogoče ugotoviti. Sklepati mo-
ramo, da se je glina, bodisi kredna kot pasovita, naložila v eni od dob, 
ko je ledenik še pokrival dno Bohinjske doline, ni pa več segal preko 
gorskega hrbta, ki loči Zgornjo dolino od Spodnje. Da bi bilo to stanje 
ob biihlskem stadiju, ko je ledenik naložil čelni nasip v Ribičevem 
Lazu ter Stari Fužini, je nemogoče vzeti v račun možnosti, ker nam 
tega ne dovoljuje ugotovitev trdno sprijete labore, tvoreče krov gla-
cijalni glini. Nastanek glacijalne gline moramo tedaj nujno uvrstiti 
v dobo podobnih pogojev poledenitve v enem prejšnjih oddelkov, 
vsekakor v pojemajoče stanje enega od prejšnjih poledenitvenih od-
delkov. Kateri od oddelkov, prihajajočih v poštev, bi to bil, za tako 
presojo nam manjkajo osnove. Labora je v glavnem še zmerno spri-
jeta, toda v plasteh, ki ležijo neposredno na glini, moremo govoriti le 
o rahli sprijetosti, kar govori gotovo za relativno manjšo starost. 
Najverjetneje se zdi, da smemo vse te tvorbe uvrstiti v obdobje riške 
glaciacije. 
S tem je na nedvomen način po stratigrafski metodi, ki prihaja 
za diluvijalno laJboro pač najbolj v poštev, ugotovljena vsaj relativna 
starost konglomerata. Ledeniki so morali napolniti Bohinjsko dolino 
ter v njej povzročiti naložitev naše »krede« in pasovite gline, preden 
so vode nasule rečnega proda, ki sestavlja sedanjo laboro. Toda prodna 
nasipina je nastala tu poprej, preden je nastopila wiirmska polede-
nitev, ki je pustila vrh konglomerata najmlajše morene. 
Ob tem zaključku nastaja vprašanje, v koliko smemo ob Špiku-
Rodnici pridobljeno ugotovitev uveljaviti tudi za širše področje. 
Nasipine in naplavine v Resmanovi kredni jami ob Rodnici v Bohinju 
1 =1 sveža wiirmska morena na vrhu; 2 = apniški konglomerat; 3 = plast drobnega peska; 
4 = pasovita glina z morenskim drobirjem; 5 = apniška glina >kreda« 
Tale opis Resmanove krede v Bohinju in labore nad njim je bil 
napisan kot poglavje v obsežnejši študiji še pred zadnjo svetovno 
vojno, kot donesek k proučevanju bohinjskega konglomerata. V av-
gustu leta 1953 sem šel znova na isti kraj, da vidim, kaj se je ta čas 
na novo odkrilo. Pokazala pa se je docela drugačna slika: kopanje 
krede se je že davno nehalo, že v letih pred začetkom zadnje vojne. 
Odtlej je preteklo že 12—14 let in kraj, kjer so kopali kredo, je že na 
novo zaraščen, tako da ima človek težave že, ko išče znano mesto. 
Kreda je sedaj popolnoma podsuta, odprt je le še zgornji del golice, 
kjer se vidi labora in pod njo sloji drobnega rumenkastega peska. Ta 
pesek je naložen v horizontalnih plasteh in je brez primesi debelejših 
kamnov. Nekatere plasti so dokaj trdno sprijete, a vmes med njimi 
so bolj suhe, skoraj sipke, tako da je mogoče že z palico iz njih iz-
bezavati pesek. Konglomerat gleda s čelom še malo čez plasti peska, 
znamenje pač, da je bolj konsistenten. Zgornji sloji labore so zares 
prav trdno sprijeti, tako da delajo v zemljišču vtis prave žive skale. 
Vendar jo na novo razgaljeno atmosferilije dokaj naglo načenjajo; 
veliki bloki labore leže spodaj, znamenje, da so se odtrgali in se za-
valili navzdol. V teh odtrganih blokih se dado z naporom odstraniti 
posamezni kosi, ne sicer zlahka in ne v vseh partijah. Ako človek 
zgrabi blok zmerne velikosti in ga trešči na skalo, se, če ni prevelik, 
raztrešči na kose in kepe. Konsistentnost konglomerata tedaj ni po-
sebno velika, kar kaže na zmerno starost, kar bi v zvezi s svojstvi 
drugih pojavov in značajem drugih odkladnin usmerjalo opazovalca 
na bližino rissa. 
Konglomerat sam je zelo interesanten. Njegova sestavina kaže 
drobir zmerne debeline, kamenje v obsegu pesti ali ka j čez, pa vmes 
seveda zelo drobno gradivo. T a najdrobnejši prod je še dokaj robat, 
vsekakor ni uglajen in ne zaobljen, kakor je normalno zaobljen rečni 
prod in pesek. Kot pest debeli kamni vmes pa so izrazito na robeh 
zaobljeni, domala popolnoma taki, kakor jih imamo v morenah. Ce-
lotno gradivo ni prebrano in ni sortirano. Melišče ne pride v poštev, 
in ne grušč ali brečija, ne po obliki in ne po položaju. Očitno je, da 
je bilo gradivo tega konglomerata v vodi ter se po njej transportiralo 
skrajno malo časa, da je bilo tako rekoč le preloženo, in sicer iz moren. 
Posebno vzbuja pozornost dejstvo, da v tej labori ni opaziti nikakih 
znakov slojevitosti, temveč da je vse skupaj kompaktna gmota brez 
svojstev, bodisi horizontalne bodisi poševne naloženosti. V konglo-
merat so vgnetene celo posamezne drobne kepe rjavkaste ilovice. Ob 
vsem tem bi se mogla pojaviti celo misel, da imamo v tej labori 
opravka s sprijeto moreno, tem bolj, ko se vleče površje iz labore 
proti severovzhodu v obliki ne velikega pomola, pravega zmerno 
oblikovanega hrbtiča, ki bi mogel biti ali morenski nasip ali ostanek 
nasipine med dvema več ali manj vzporednima erozijskima grapama. 
Celotna slika, ki se nam tu razodeva, bi bila približno' takale: Vse 
skupaj je usedlina in tvorba ene prejšnjih glaciacij, najbolj verjetno 
da iz riške zaledenitve. Tvorbe so iz stadija umikanja riškega lede-
nika, ki je oči vid no v celotnem svojem zadržanju razodeval podobna 
svojstva kot bohinjski wiirmski ledenik v buhlskem stadiju. V Zgornji 
Bohinjski dolini se je izoblikovalo zajezitveno jezero, a iz njega se je 
mogla voda odtekati okrog Rodnice proti Bohinjski Bistrici. Ali tudi 
če pustimo v nemar riško stadialno zajezitveno jezero, o katerem do-
sedaj še nismo postavili domnevanih argumentov, moremo- za trdno 
računati, da se je ob boku ledenika okrog Rodnice odtekala voda iz 
nezaledenelega ozemlja. V grapah v območju Rodnice in Špika ter 
drugih gorskih vrhov se je voda razlivala v jezerca; zato naletimo v 
grapah v pobočju Rodnice tako pogosto na sloje gline, ne razsežne, 
a znatno debele. Ena takih grap je tudi ta, v kateri je ohranjena 
Res man o v kreda. V njej se je zajezilo majhno jezerce in vanj so vode 
s pobočij in z boka ledenika nanašale drobir, v menjavi po spremembi 
»bsega ter globine jezerca, zdaj čisto apniško-ledeniško glino, zdaj 
pasovito glino, zdaj droben rumenkast pesek, ki pomeni nemara že 
zaključek jezera. Labora na vrhu, to pa ne more biti drugega kot 
skoraj istodobna tvorba, to se pravi, v velikem vsaj. Na več krajih so 
glaciologi domnevali majhno kolebanje ledenikovega stanja, kar je 
imelo za učinek, da je ledenik zopet prekril ozemlje, ki se je bila z 
njega ledena gmota že odmaknila. Ob Rodnici se je ledenik v stadi-
alnem stanju za spoznanje ojačil in v tem razširjenem obsegu prekril 
še prejšnje jezerske odkladnine ter na njih naložil še nove morene. 
Ali, kakorkoli je že bilo v malem gibanje ledeniškega boka, — ob 
njem so po zapolnitvi grape z jezerskimi usedlinami dobili prevlado 
močnejši vodotoki z nanašanjem kamenja iz bližnjih morenskih kop 
ter nasipov. Zatišna lega v bočju med Špikom in Rodnico je jezersko 
usedlino in prodno nasipino, zdaj sprijeto v laboro, oeuvala pred de-
nudacijo, labora pa je še posebno učinkovito ščitila jezerske usedline. 
V malem naletimo še ponekod v grapah v pobočjih Rodnice in 
Špika na male zaplate gline, ki si jih pač ne moremo razlagati dru-
gače, kakor da so bile tam majhne zajezitvene kotanje vode, jezerca 
ali boljše lokve ob boku ledenika, v stanju biihlskega stadija ali tik 
pred njim, ko ledene mase niso dovoljevale prostega odtoka vode 
s pobočij. Podoba je, da bo drobno proučevanje ozemlja še marsikje 
našlo take in podobne sledove zajezitev ob boku umikajočega se 
ledenika. A pripomniti je treba še domnevo, da so se podobne zaje-
zitve v majhnem obsegu na ustreznih položajih uveljavljale tudi ob 
začenjajoči zaledenitvi, ob prodiranju ledenika. 
V Bohinju se nahaja koaiglomerat tudi v Zgornji dolini, in sicer 
ob planoti-terasi, ki je razvita severno in severnovzhodno od vasi 
Cešnjica, 
Labora pri Češnjici se nahaja na severozahodnem koncu vasi, 
komaj lučaj daleč od zadnjih češnjanskih hiš, na zahodnem vznožju 
velike terase-planote. Labora je iz drobirja, ki se mu predvsem že na 
prvi pogled pozna, da ni bil dolgo na transportu v vodi. Drobir ni 
uglajen niti zaobljen, temveč je le na robeh obrušen, kar moramo zlasti 
opazovati v debelejših kosih. Tudi je značilno, da vsebuje zelo razno-
vrstne debeline, od prav drobnega do velikosti pesti, a s posameznimi 
večjimi bloki. A kar posebno vidno* razlikuje češnjiško laboro od 
Resmanove, je slojevitost. Tu se docela določno vidi, da je sprijeti 
drobir naložen v vzporednih plasteh, torej nedvomen znak, da je bil 
naložen v vodnem toku. Po plasteh se tudi menjava sprijetost ter 
konsistentnost. Plasti so dokaj trdno sprijete, toda presledki med 
njimi so manj trdno zlepljeni, tako da se k rušijo in razpadajo, pa da 
se po njih loči celotna labora v serijo naprej molečih konglomeratnih 
čel s previsi, ki so pod njimi manj konsistentne plasti kot izpodjede. 
Kar je še posebno važno: češnjiška labora leži neposredno ob 
potoku Senjeku. Razgaljena je na njegovi levi strani, neposredo ob 
bregu; verjetno je po izoblikovanosti reliefa, da je skrita še kje na 
desni strani. Očitno je, da je drobir labore naložil prav ta potok 
Senjek. Sloji so skoraj vodoravni; reči moremo, da so prav narahlo 
nagnjeni navzdol proti ravnini, v smeri, kakor teče potok. Senjek teče 
skozi zadnji zahodni konec češnjiške terase in izvira v apniškem in 
jurskem bocju severnega krila Zgornje Bohinjske doline. Njegov tok 
je kratek, a teče skozi zelo pisano serijo jurskih in triadnih kamnin, 
dobiva iz njih obilo vode in v času deževja zelo naraste, tako da so ga 
morali ukrotiti s posebno hudourniško zazidavo, kakor enako tudi vse 
druge češnjanske hudournike, ki so se povečini zarezali skozi veliko 
teraso. Vsekakor je drobir v tej labori zelo pisane petrografske sestave 
in zelo malo zaobljen, tako da je očitno, da ni bil dolgo v strugi, da 
ga voda ni dolgo valjala v svojem toku ter ga je mogla spričo tega 
le malo po robeh zaobliti, kar ustvarja znatno podobnost z morenskim 
drobirjem. Tudi ni drobir v labori kaj prida sortiran, kar še posebej 
opozarja na kratko pot v transportu vodotoka. Da so vmes v tej labori 
tudi kosi morene, je verjetno. 
Konglomerat pri Češnjici je potemtakem docela preprosto učinek 
rečnega nasipanja docela lokalnega značaja, in sicer zasipanja rob-
nega dela danje ravnine. Po stanju sprijetosti je očitno, da to ne more 
biti zelo stara nasipina, a po podobnosti z Resnianovim konglome-
ratom je vsekakor najverjetneje, da izvira iz dobe blizu rissa, morebiti 
iz zaključka riške glaciacije, za kar bi govorila tudi podobnost dro-
birja z morenskim. Ohranila se je pač zaradi zatišne lege, ker ji po-
ložaj ob zahodnem vznožju velike terase nudi nekako zavetje ter jo je 
varoval bodisi pred ledeniško, kakor pred fluvialno ali denudacijsko 
destrukcijo. Če bi ta prod izviral iz nasipanja ob jezerskem obrežju 
one dobe — tudi v dobi biihlskega stadija je segalo jezero nekako do 
semkaj — ali če je navadna fluvialna akumulacija na vznožju, v 
vsakem primeru je pojav nasipanja omejen na vznožno področje ne-
znatnega obsega in se nikakor ne more šteti kot argument, da so bile 
naše gorske doline nekdaj visoko gor, stotine metrov na debelo zasute 
s prodom. 
4 
Med najzanimivejšimi dognanji zadnje dobe spada vsekakor od-
kritje prve stopnje biihlskega stadija v Bohinju, pri Bohinjski Bistrici. 
Do sedaj smo vedno računali, pač pod vplivom klasičnega dela Ed. 
Briicknerja (7), da se je bohinjski stadij velikega ledenika začel z za-
stankom pri Stari Fužini. Kasneje je bilo mogoče dognati, da se je 
v biihlskem stadiju glavni bohinjski ledenik zadrževal najbolj dolgo 
v Ukancu, kjer je naložil tri ali štiri močne morenske nasipe, segajoče 
čez celo dolino, kakor je že popisano (1). Pokazalo se je s tem, kakor 
da je fužinska stopnja dejansko manj pomembna, saj je bil videti 
samo en, dasi dokaj velik morenski nasip, segajoč od vhoda v Most-
niško dolino in Voje ob vasi Stara Fužina na Špik, pa čez Savo in 
vzhodno ob vasi Ribičev Laz na Zagrasc (Zagradec). Zdaj pa je bilo 
mogoče dognati zelo obilne sledove morenskih nasipov v bližini Bo-
hinjske Bistrice in s tem izpričati, da se je blihlski stadij v Bohinju 
začel dejansko že tu in ne šele pri Ribičevem Lazu ter Stari Fužini. 
Pravzaprav je presenetljivo, da so ostale te morene tako dolgo 
skoraj toliko ko neopažene. Jovan Cvijič je ob svojem bežnem obhodu 
Julijskih Alp sicer zapisal svoje mnenje, da se je nahajala ledeniška 
čelna kotanja pri Bohinjski Bistrici (9, 35). Toda od argumentov za to 
je navedel v glavnem le splošne oblike doline, ki se tu, ako jo pre-
motrivamo v smeri od spodaj navzgor, nenadoma razširi, kakor da jo 
je zares izoblikoval, razširil in počedil jezik ledenika. Toda ker smo 
vedeli, da je prav v dnu Bohinjske doline dosti na široko razprostrt 
oligocen ter da ima dolina tu značaj kotline, ki je vanjo segal celo 
morski zaliv, Cvijicevi domnevi nisem pripisoval večjega pomena, saj 
drugačnih argumentov ni navajal. Šele sedaj, ko sem našel drugačne 
argumente, to je morenske nasipe, se je stvar spremenila; teh mo-
renskih nasipov Cvijič ni poznal, saj jih nikjer ne navaja, in tudi 
Bora 2. Milojevic, ki je opisal Črno prst, navaja le moreno na desni 
strani Bistrice (10, 7). V svoji študiji o bohinjskem ledeniku (1) 
okolici Bohinjske Bistrice nisem pripisoval večje pomembnosti, ker 
je nisem natančneje raziskoval, v domnevi, da more biti tam zasto-
pana samo običajna talna morena in ker soseska Ajdovskega Gradca 
in obetala kakih odkritij. 
Sedaj, to je leta 1953, v avgustu pa sem prišel v sektor Bohinjske 
Bistrice na novo, da poskusim razčistiti vprašanje bohinjskega pleisto-
censkega konglomerata, ki ga Kossmat (3) in Ampferer (11) tu nava-
jata v največjem obsegu. Pri pogledu pokrajine v drobnem se je poka-
zalo za potrebno, da revidiramo mnenje o ledeniškem stadiju ob 
Bohinjski Bistrici. Obenem se je pokazalo, da se da tudi nastanek 
konglomerata pri Bohinjski Bistrici prav dobro tolmačiti s položajem 
ledeniškega stadija ali umika v eni poprejšnjih poledenitev. 
Prva, osnovno važna ugotovitev se tiče diluvialnega konglome-
rata, ki ga je Kossmat začrtal v svoji karti, nastali ob študijah za 
bohinjski predor ter na kratko omenil (3, 21) in ki ga je za njim 
obravnaval Ampferer (11, 9). Ta konglomerat se nahaja v glavnem 
na široki terasi, ki stoji na njej vas z značilnim imenom Ravne v 
nadmorski višini okrog 714 m. Ker je to skoraj natančno 200 m nad 
dnom ravnine, je bila že večkrat izrečena domneva, da je ta labora 
samo zadnji ostanek ogromnega zasipa, ki je zasul vso dolino s pro-
dom najmanj 200 m na debelo (11, 9). Zato je bilo treba dobiti pre-
ciznejši odgovor na vprašanje, če je tak zaključek pravilen in če ni 
naložitev proda, ki se je kasneje sprijel v konglomerat, dejansko le 
krajevni pojav, ki ne dovoljuje tako daleč segajoče generalizacije. 
Prvo, kar je pomenilo presenečenje, je bilo dejstvo, da leži ta 
konglomerat pri Ravnah na ilovici, na »ilu«, kakor govorijo Bohinjci. 
Ponekod, kjer se podlaga konglomeratu ni videla na površju, marveč 
se je razodevala samo z vlažnostjo, vodnimi izvirki in pravimi večjimi 
studenci, ni bilo jasno, ali gre za oligocenske sedimente, ki so seveda 
vododržni, ali za novejšo vododržno plast. Ob cesti, ki drži iz Bo-
hinjske Bistrice v znatnih vijugah na planoto Raven, se vidijo malo 
pod vrhom, kjer neha oligocen, strmo odsekane stene konglomerata. Tu 
je odprt jako dober vpogled v njegovo sestavo, a hkrati je razgaljena 
tudi osnova. Ta osnova pa je prava pleistocenska ilovica, ki se ji že 
na prvi pogled pozna, d a nima ničesar skupnega z oligocenom, temveč 
da j e to dosti sveža jezerska usedlina. Čista je in dokaj debela. Na 
tem mestu ob cesti, pod imenovano steno, se sicer ne vidi kaj prida 
na debelo, toda na zahodnem in severozahodnem robu konglomeratne 
plošče je bolj razgaljena. Če je deževno, se zelo razmoči. 
S to ugotovitvijo, da leži bodisi tu, na severovzhodni strani, kakor 
po drugod, na zahodni in severozahodni strani, konglomerat na čisti 
ilovici, ki ne more biti drugega ko jezerska usedlina, se je pokazala 
tesna genetična sorodnost tako ilovice kot konglomerata nad njo z 
laboro in ilovico v Resmanovem kredcukopu. Kakor tam, se je tudi tu 
pokazala nujnost, misliti na krajevno situacijo, ki je povzročila ojeze-
ritev, in prav tako na krajevno situacijo, ki je povzročila zasipanje 
s prodom, danes sprijetim v laboro. Najboljši kažipot je struktura 
konglomerata samega. Ta konglomerat kaže namreč prodnike, ki niso 
pravi prodniki, temveč povečini mnogo bolj podobni morenskemu 
drobirju. Niso dovolj zaobljeni, marveč so mnogim le robovi oglajeni. 
Zlasti drobir je še dokaj oglat, vendar nikakor ne spominja na grušč, 
marveč na drobir v morenah. Najbolj uglajeni in zaobljeni so debe-
lejši kamni, ki imajo decimeter ali dva, tri v premeru in ki jih je 
obilo pomešanih vmes. Podoba je tedaj, da se je ta kamniti drobir 
zelo malo časa nahajal v vodnem toku, da ga je voda v strugi valila 
in transport i ral a le na kratko razdaljo ter da izvira po ogromni večini 
iz morene. Tudi je podčrtati, da je drobir v konglomeratu po veliki 
večini neprebran in neslojevit. Le tu in tam se vidijo v njem neznatne 
in kratke plasti sort i ranega, enakomerno debelega drobirja, toda to je 
tako neznatna izjema, ki se je treba zelo truditi, da naletite nanjo. 
Za vpogled v notranjo strukturo konglomerata je razen ob cestnem 
ovinku tik pod vasjo izredno poučen zahodni del, rob ob planoti, kjer 
je v laboro prepadno vrezan globok »Mlin«, kanjonu podoben jarek, 
kjer j e voda izdolbla v njem »čevderc«, zares kanjon v miniaturi. 
Labora namreč vodo preceja; ves drobir je iz apnenca. Deževnica se 
odteka v tla po vsej terasi, kakor na prodni nasipini in in se pretaka 
skozi laboro v notranjost; zato se ponekod vidijo izlužene prazne 
vrzeli ali prave luknje, ki jih je porabila voda za vertikalni pretok 
in za izobliko miniaturnega kanjona. Po drugod pa je voda, prihaja-
joča od zgoraj, še bolj zacementirala laboro in v njej izoblikovala celo 
neznatne izbokline in grebene iz sige, medtem ko je spet drugod v 
večjih ploskvah izdolbla neznatne konkavne jamice. Ponekod vidimo 
vmes med sestavnimi deli naplavljeno drobno rumenkasto glino ali 
ilovico. Kmet iz Raven je pripovedoval, da je ob kopanju vodnjaka 
v globini treh, štirih metrov naletel na debelo do tri četrt metra v 
premeru obsežno gmoto r jave prsti ali ilovice, ki je bila vgnetena v 
laboro. Natanko takšno kepo rjave prsti sem našel v sprijeti labori 
nad Resmanovo kredo, samo da seveda mnogo manjšo. Domala vsa 
terasa na Ravnah ima v tleh laboro in kjerkoli so> kaj gradili ali 
kopali, so imeli globoko v tleh opravka z laboro. V velikem obsegu 
pa je prekrita z moreno in zato dosegljiva šele v večji globini. Od 
tega, kakšna je krovnim, mnogo zavisi, kako je s pretakanjem vode 
skozi laboro in kakšne učinke povzroča vodno pretakanje v labori. 
Najbrž je tudi stopnja sprijetosti mnogo zavisna od tega. Zakaj v 
zgornjih legah se zdi sprijetost zelo krepka. Toda v spodnjih legah je 
konsistentnost znatno manjša, vendar po posameznih krajih in legah 
zelo različna, Vsekakor se s kladivom ali kamnom posamezni prodniki 
najčešče dado odluščiti. Ce trešči človek večje bloke labore ob skalo, 
se po navadi raztreščijo na drobnejše kose ali celo na sestavne dele. Iz 
vsega tega se razvidi, da labora v Ravnah ni trdneje sprijeta, ko v 
Resmanovi kredni jami in najverjetneje je, da pripada po časovni 
uvrstitvi isti dobi. Ena kot druga je vendarle toliko trda, da morajo 
kmetje, če hočejo kopati v njej, uporabljati razstreljevanje. 
Podoba je tedaj, da se je tudi prod konglomerata na Ravnah nasul 
v obdobju riške glaciacije. Tudi krajevni pogoji nastanka nas nava-
ja jo na to. Jezersko' ilo pod laboro na Ravnah se je moglo usedati v 
jezeru, ki je nastalo ali v obdobju umikanja ob samem ledeniku riške 
dobe ali pa v progi med morenskimi nasipi riškega ledeniškega sta-
dija. Morebiti so v globljih legah pod ilovico ohranjene tudi plasti 
krede ali pasovite gline. Morebiti, — toda kar se danes vidi, pripove-
duje o jezerski tvorbi med riškimi morenskimi napisi ali celo ob boku 
ledenika odnosno nedaleč od njega. Kotanjo, v kateri se je bila za-
jezila voda in je kot jezero sprejemala nastajajoče ilo, je nato začela 
zasipati voda neke rečice, ki je bila vsekakor Bistrica, ki tudi danes 
nasiplje velike množine proda iz svoje kratke struge. Bistrica — ali 
pač reka, ki je tekla ob zunanjem desnem boku ledenika — je za-
sipala jezero, še verjetneje pa že izpraznjeno jezersko kotanjo, z dro-
birjem iz bližnjih moren in s prodniki, ki jih je valila s seboj od 
svojih izvirkov, odnosno iz zgornjih delov svojega povodja. 
Zasipanje s prodom se j e moralo vršiti pod posebnimi pogoji, ker 
se slojevitost tako slabo uveljavlja. Mogli bi misliti na zasipanje v 
progah med višjim pobočjem in bokom ledenika ali ledeniškimi pro-
gami ali med morenskimi nasipi samimi. Vsekakor moramo računati, 
da v riškem stadiju bohinjskega ledenika Bistrica ni tekla takoj pri 
vasi Bistrici v Savo, temveč da je tekla po zunanjem boku ledenika 
in morenskih nasipov ter se nadaljevala od Raven še dal je proti severo-
vzhodu čez Nemški Rovt in po dobro vidni dolini, ki je izoblikovana 
še dalje, vzporedno s Savo, do Loma, odkoder se šele obrne k Savi. 
Ta potek doline je najbrž sploh dokaj star in ga je Bistrica morebiti 
le na novo prevzela v obdobju poledenitve, ko si je morala ob zu-
nanjem boku ledenika iskati odtoka. V neravnem zemljišču med 
ledom in morenami so se seveda oblikovale lokve vode in majhna, 
pa tudi večja jezerca. 
Tudi če ta slika še ne more biti v vseh podrobnostih natančna, saj 
zlasti ne razpolagamo s podatki o reliefu ozemlja, na katerem je 
labora naložena, vendar je eno docela za trdno gotovo: konglomerat 
na Ravnah je docela krajevnega značaja, krajevnega obsega in kra-
jevnega nastanka. Ta prod je bil naložen tu, v robnem področju, 
v zatišnem položaju, podobno kot je bil v zatišnem zatoku pobočne 
grape naložen drobir s p asovi to glino in kredo, ilovico ter peskom in 
konglomerat v Resmanovem kredokopu. Po tej ravenski labori ne mo-
remo in ne smemo delati zaključkov v smislu generalizacije, da bi 
bila vsa dolina zasuta s prodom 200 m na debelo. 
Ob iskanju odgovorov na vprašanje, kako je z ravensko laboro, 
se je polagoma razodela celotna situacija z bistriško začetno stopnjo 
biihlskega stadija bohinjskega ledenika. Zgoraj na planoti, konglome-
ratni terasi, na kateri stojijo Ravne, so dobro vidni morenski nasipi, 
ki potekajo vzporedno z gorskim vznožjem, v smeri od Z JZ proti VSV. 
Najbolj opazen in tipično oblikovan, ne sicer visok, pač pa širok, je 
tisti morenski nasip, ki teče po sredi polja na Ravnah. Tako je po-
ložen, da so mogli po njem v vsem obsegu urediti njive. Toda koliko 
so morali pri tem površino očistiti, koliko odstraniti kamenja! A še 
sedaj je ostalo kamenja in so ostali zlasti bolj debeli balvani, ki se še 
na pol skrivajo v tleh. Kmetica nam je pokazala debel blok, ki se je 
skrival v razoru med o vsem; vselej so se mu morali ogniti, kadar so 
orali. A prav ta blok je zelo zanimiv, ker je odtrgana skala konglo-
merata, ki jo je ledenik privlekel sem od nekje z zahodnega roba 
konglomeratne plošče in nam sedaj zgovorno pripoveduje o medse-
bojnem časovnem razmerju med biihlsko moreno in riško laboro. 
Tudi Ampferer pripoveduje o kosih konglomerata, ki so vključeni v 
povrhnjo moreno (11, 9). Na več krajih dovoljujejo manjše golice 
vpogled v notranjo tipično morensko strukturo. Na tem nasipu je 
kota 714 m in nam točno kaže višino bočnega morenskega nasipa, 
medtem ko je površina labore za nekaj metrov nižja. — Več ali manj 
vzporedno se vleče na zgornji strani, pred prehodom v pobočje, 
zadnji morenski nasip, ki pa so ga s pobočja pritekajoče vode raz-
kosale na več kop in podolgovatih reber. Na spodnjem robu planote 
na severni strani se v vzhodnem delu pojavi še tretji nasip, a njegovo 
nadaljevanje kmalu izgine ob globoko zarezani grapi enega od po-
tokov, zaključujoči planoto-teraso na vzhodni strani. 
Severno od Raven se v živahno razrezanem ozemlju slabo' od-
pornih oligocenskih slojev morenski nasipi manj določno izražajo. 
Zelo izrazit pa je zadnji spodaj ob ravnini, že na levi strani rečice 
Bistrice; njegova morenska oblika in struktura je tipična, a obenj se 
naslanja na južni strani rečna nasipina Bistrice, ki je očividno sprva 
tekla bolj na desno, kjer še vidimo njeno opuščeno strugo. Očividno 
se je Bistrica šele kasneje preložila ob ta skrajni morenski nasip. 
Morenski nasipi se vlečejo od Raven proti severovzhodu čez 
Nemški Rovt ter v pasu med Rovtom in Bistrico. Vas Nemški Rovt 
stoji na morenskem nasipu s koto 693 m, potekajočem od jugozahoda 
proti severovzhodu poševno čez suho dolino. Ob zahodnem koncu 
vasi se vleče drug nasip, že med njivami, s tipično morensko sestavino. 
In dalje proti vasi Bistrici je živo razrezano ozemlje na debelo pokrito 
z morensko snovjo. Posebno dobro se razločita zadnja dva nasipa, ki 
potekata vzporedno, eden nižje, a drugi malo- višje, v smeri od juga 
na sever. Stara steza iz Rovta na Bistrico teče čez oba in ju lepo 
razodeva, a posebno dobro je razodela oba nasipa nova cesta, brž ko 
se začne vzpenjati proti suhi dolini med Rovtom in Lomom. Na daleč 
se bleščijo svetli odseki svežega apniškega drobirja, kjer jih je pre-
rezala nova cesta. Celotna slika nam prav zgovorno pripoveduje o 
razporedbi morenskih nasipov: najmlajši so še tik ob robu ravnine v 
polkrogu, srednji se vlečejo vzporedno že v bočju, čez grape vodic, ki 
stremijo koncentrično proti vasi Bistrici, tvoreč porečje Belice, a naj-
višji potekajo zg-oraj čez teraso Raven in čez suho dolino Rovt-Lom, 
po kateri je nedvomno nekdaj odtekala Bistrica. 
Koliko je severno od tod, z zgraditvijo železnice in kolodvora, 
zabrisano prvotno stanje, je danes težko reči. Vsekakor okrog Ajdov-
skega gradca ni videti morenskih nasipov, kar je mnogo pripomoglo 
h kasni ugotovitvi bistriške faze biihlskega stadija, tem bolj, ko jih 
tudi ni okrog Bitenj. V območju glavne doline jih je očividno odnesla 
Sava. 
S temi morenskimi nasipi je prva stopnja biihlskega stadija za 
Bohinjsko Bistrico izpričana. Pozornost vzbuja, da so tu morene manj 
pomešane z debelimi in robatimi skalnimi bloki, ki so tako karakte-
ristični za morene pri Stari Fužini — ne pa več za nadaljevanje mo-
renskih nasipov v območju Ribičevega Laza — in za morene v 
Ukancu. 
Kakor že navedeno, je v dolini Save pri Bohinjski Bistrici prime-
roma zelo malo morene; očividno so reke, predvsem Sava sama, v 
znatni meri pa tudi Spodnja Bistrica in Belica ter Jereka, izprale 
moreno ter jo odplavile, Tako vsaj moremo sklepati po dejstvu, da je 
soseska Ajdovskega Gradca, pa Lepenc in Logov ter Bitenj tako malo 
zadelana z morenskim drobirjem. Pač pa so tu zelo dobro izobliko-
vane ledeniške grbine, pri Bitnjah in Nomenju, zlasti pa znameniti 
Ajdovski Gradec, ki naravnost preseneča po svoji vzorni zaokroženi 
uglajenosti. Vzbudil je posebno pozornost Jovana Cvijiča, ki je zlasti 
zaradi njega domneval tu led e n i š ki stadij (9, 35). A podoba je, da je 
pri vseh bistveno sodelovalo tudi rečno erozijsko preoblikovanje. Vse-
kakor nikjer v Bohinju ledeniške grbine niso tako lepo izoblikovane 
kakor tukaj, tako da prav nič ne zaostajajo za znanimi blejskimi 
osamelci. V celem pa so višje v hribu morene bolj na debelo naložene 
nego v vznožju. To so vsekakor glavni vzroki, da so bili morenski 
nasipi okrog Bohinjske Bistrice tako kasno zapaženi. Kossmat na 
primer jih ima na svoji geološki karti ob proučevanju terena za bo-
hinjski predor včrtane samo na Dobravi (3). 
Tudi pri vasi Jereki in v Koritih začno morene šele v vznožnem 
delu pobočij. Malo brdo tik južnozahodno od cerkve v Jereki je iz 
osamele žive skale, ki moli s svojo široko glavo iznad napisine. Če bi 
se izkazalo, da je vendarle balvan, bi morali priznati, da je to eden 
največjih eratskih blokov, kar se nam jih je pokazalo na Slovenskem. 
Brž od vasi Jereke, v vznožju proti Koprivniku ležijo morene zelo na 
debelo; kazali so jih zaseki že ob stari kolovozni poti, ki se je iz Bo-
hinjske doline vzpenjala na lepo' gorsko vas Koprivnik, še lepše in 
obilneje pa jih je prerezala nova cesta, zgrajena tik pred začetkom 
druge svetovne vojne. Nove ceste v Bohinju in na planotah, ki ga 
obdajajo, so sploh za geomorfološko proučevanje velikega pomena, ker 
so s svojimi zarezi in zaseki razkrile kakovost zemljišča. Na tej isti 
cesti od Jereke na Koprivnik so v srednjem delu na novo razgaljene 
izredno lepo uglajene in pobrane ploskve v živi skali kakor tudi na 
balvanih. Na onem sektorju nove ceste, ki so jo v letu 1953 udelali 
od Mrzlega Studenca mimo Mlak na Zgornje Gorjuše, so ob prehodu 
s prave Pokljuške planote prerezali izredno debele morene, v katerih 
so krajevno vidne tudi sedimen tirane proge med tipično moreno, zna-
menje, da so na zunanjem boku ledenika vodotoki prekladali morenski 
drobir; ta ugotovitev je zelo' instruktivna za primerjavo z laboro. 
V obliki nasipov so morene najlepše razvite severno od vasi Je-
reka, na prehodu proti raztresenim kmetijam vasi Spodnje Podjelje. 
Že polje je prekrito z morenami, a tam, kjer se dolinica med poto-
koma Jereko in Mrzlico najbolj zoži, jo prečkajo lepi morenski nasipi, 
jako tipično izoblikovani. Posebno dva vzporedno potekajoča sta zelo 
vidna; prvi ni razgaljen, a v drugem, v nadmorski višini okrog 700 m, 
je odprtih kar cela serija jam, ki v njih jemljejo pesek za vso sosesko. 
Značilno ime ima ta nasip, to lepo morensko brdo; pravijo mu namreč 
»Milo« (v bohinski govorici »Miu«, podobno, kakor izgovarjajo »iu«, 
to se pravi »ilo«, v pomenu ilovice).1 Morena v Milu je docela tipična, 
popolnoma kakor okrog Bohinjske Bistrice, z obilo drobnega peska, 
a tudi z lepimi debelimi balvani, pa skoraj nič prave ledeniške kaše. 
Na to značilno brdo postane človek pozoren takoj, ko ga zagleda; 
kakor velika zaloga peska se ti zdi ta hribec, kakor nalašč postavljen 
semkaj, da služi ljudem za oskrbo v vaških zgradbah in za druge 
potrebe. Oba morenska nasipa pa opozarjata nase že po svoji zuna-
njosti, medtem ko je odtod dalje višje v goro gozd še sklenjen in 
zakriva tudi pregled glede sestave in nadaljevanja morenskih nasipov. 
Pri Milu se prav dobro vidi, kako je ta morenski hrbet pripo-
mogel, da je potoček Jereka polzel na njegovo vzhodno stran ter ostal 
direktni pritok Save, medtem ko se tik zahodno od tod tekoči potok 
Mrzlica obrača proti jugozahodu in se vključuje v porečje Ribniee-
Mostnice, ki doseže Savo v ovinku ob Sv. Janezu, v Ribičevem Lazu. 
S tem, da smo ugotovili čelne morene bohinjskega ledenika za 
prvo fazo biihlskega stadija v poteku od Podjelja in Jereke do Bo-
hinjske Bistrice in Raven, se je razodelo, da se je ta ledenik takrat 
cepil na dva dela, ki ju je ločil vmesni gorski hrbet od Špika 714 m 
čez Rodnico 946 m in čez Senožeti na Šavnico 856 m. Nižji deli tega 
1 Ime Milo izhaja očividno od besede mleti. Pri Ravnah nad Bohinjsko 
Bistrico pravijo kanjonu v labori »Mlin« in tolmačijo sami to označbo z 
navedbo: »ker se tam tako hudo melje«. 
hrbta so bili brez dvoma še prekriti z ledom; zlasti na Špiku se tudi 
v ovršju dobro vidijo morenski nasipi, ki pa razodevajo seveda tudi 
gemetično razmerje s fužinsko fazo biihlskega stadija. Nedvomno sta 
bila oba rokava bohinjskega ledenika med seboj v zvezi tudi preko 
Senožeti, ki so primeroma nizke. Tako Spodnja kakor Zgornja dolina 
v Bohinju se nam po teh dognanjih razodeneta kot čelni kotanji vsaj 
kratkodobnega trajanja. V Spodnji dolini je dno čelne kotanje raz-
rezala kasneje Sava in ga močno preoblikovala. V Zgornji dolini pa 
so poteze nekdanje čelne kotanje ostale mnogo boljše ohranjene. S 
tem dejstvom se nam nudi tudi dober odgovor na vprašanje, ki se 
nam je tu postavljalo: kako da je tako presenetljivo' razvodje in da 
teko vse vode iz Zgornje doline proti Bohinjskemu jezeru z Ribnico-
Mostnico, samo najvzhodnejši potok Jereka teče direktno v Bohinjsko 
Savo skozi Korita pri Bohinjski Bistrici. Ko sedaj vidimo, da ležijo 
v porečju Jereke morenski nasipi, ki pripadajo čelu ledenika in čelne 
kotanje, se nam pokaže, da je ta potok zasnovan pravzaprav na zu-
nanji strani ledenika in moren. Dediščina na tej zasnovanosti ga je 
zadržala v poteku skozi Korita, kjer si je izdolbel svojo slikovito, na 
kanjon spominjajočo strugo med obema dolinama. Vsi ostali potoki 
Zgornje doline pa so si izoblikovali svoje struge na dediščini po je-
zeru, ki je zalilo čelno kotanjo potem, ko se je ledenik skrčil do Stare 
Fužine in tam odlagal velike morene (7). 
V področju stadijalnih moren okrog Bohinjske Bistrice in Jereke 
se prav dobro vidi, kako močno je relief odločal o tem, kje in kako se 
je oblikovalo čelo ledenika. To se pravi, da so bile tu ledeniške mase 
še prav obilne ter da so segale še v bočje in nalegale zlasti na njega 
vznožni del, po katerem je naložen poglavitni del morenskih nasipov. 
Pripomnim naj, da se vidi manjša krpa labore tudi v področju 
zahodno pod Rovtom, pod morenami, a docela enake sestave ter kon-
sistentnosti, kakor na Ravnah. 
Če se je razlilo jezero tudi v Spodnji dolini, po odmiku ledenika 
do srednje stopnje biihlskega stadija pri Ribičevem Lazu in Stari 
Fužini, ko so vodi morenski napisi pri Bistrici zapirali odtok, še ni 
dognano. Tudi če se je takšno jezero zares oblikovalo, je moglo trajati 
skrajno malo časa, ker je mogla Sava kot močnejša reka pač naglo 
odstraniti morensko oviro in izdolbsti dovolj prostorno strugo. Nagla-
šeno je že bilo, kako je Sava okrog Ajdovskega Gradca in Bitenj po-
polnoma pospravila morenske nasipe. 
5 
Če primerjamo sedaj na novo dognane morenske nasipe pri Bo-
hinjski Bistrici in Jereki, pa velike morenske nasipe v Ukancu, med 
Komarčo ter Bohinjskim jezerom, se nam zdi najbolj zgodaj ugotov-
ljena čelna morena biihlskega stadija pri Stari Fužini kar nekam 
majhna in malo obsežna, dasi se odlikuje po izredno velikih skalnatih 
blokih, posebno v svojem severnem delu. Toda dejansko je tudi fu-
žinska morena znatno obsežnejša, nego bi bilo soditi samo po tem 
najbolj vidnem, najprej in najbolj znanem nasipu. Predvsem vidimo 
v njenem južnem delu, pri Ribičevem Lazu, da sestoji ta stadijalna 
morena iz več vzporednih nasipov, ki se vlečejo od Save po vršaju 
Suhe proti vznožju visokih gora na jugu; nekateri zavijajo* proti jugo-
zahodu navzgor na prostrano travnato' planjavo Zagradcem (»Za-
grasc«). Tu se prav dobro razvidi, da se je tudi v tej, srednji stopnji 
biihlskega stadija bohinjski ledenik zaustavljal v več zaporednih 
mirovanjih ter v njih naložil znatne morenske nasipe. 
Podobno je izredno mnogo- morene v območju med Ribičevim La-
zom in Staro Fužino, in sicer zgoraj na vznožju, pa na zahodnem 
pobočju Špika, najzahodnejše gore v vmesnem pogorju Rodnica-Šav-
nica. Očividno je v spodnjih legah obilo morene odnesla Ribnica z 
Mostnico, toda še tu se je ohranilo precej morenskih kop. Zgoraj pa 
ležijo še vedno debele morene, a med njimi, zlasti v ovršju, prav lepi 
morenski nasipi, dosezajoč še nadmorsko višino 620 m, odprti v veli-
kanski golici, vidni daleč naokoli. 
Končno se vleče tudi ob veliki, najbolj zgodaj znani skalnati 
moreni ob Stari Fužini še en vzporeden, še mnogo- višji nasip, ki se 
naslanja na ogelni pomol Vo-garja. Ta veliki nasip je ohranjen samo 
v zahodnem delu, medtem ko je njega nadaljevanje očividno izprala 
in odnesla Mostnica, ki ima prav tu docela hudourniški značaj. Ta 
zunanji morenski nasip je mnogo višji in širši od skalnate, že dolgo 
znane morene in spada sploh med najmogočnejše morene na Sloven-
skem. Med obema nasipoma se vleče dokaj prostorna dolinka, ki je 
odprta proti Bohinjskemu jezeru. Tik severno od teh nasipov, na 
severozahod od Hudičevega mostu, se vidijo še posamezne morenske 
kope, ki imajo podobo manjših morenskih nasipov. Vsi ti notranji 
morenski nasipi stoje že na vhodu v Mostniško dolino-. Po njihovi legi 
in celotni izoblikovanosti ima človek vtis, da so nastajali ob sodelo-
vanju obeh ledenikov, tako bohinjskega kot mostniškega, katerih čeli 
sta se tu stikali, vsaj v starejšem obdobju biihlskega stadija, dokler 
se ni mostniški ledenik skrčil v svojo zadnjo dolinsko čelno kotanjo, 
v Voje oziroma na Suho. 
Vsekakor je s temi ugotovitvami dognano, da je bila tudi pri Stari 
Fužini in Ribičevem Lazu srednja stopnja biihlskega stadija zelo 
obsežna. In z novimi dognanji je izpričano, da je bil biihlski stadij 
v Bohinju nenavadno bogato izoblikovan. Označba bohinjskega sta-
dija se nam tukaj nudi zares prepričevalno v ekvivalentnem pomenu 
z biihlskim odnosno ammerskim stadijem. 
Ob tem je treba reči dve, tri o terminu biihlski stadij. Konstati-
rati moremo, da je dokončno opuščena prvotna Penckova in Briick-
nerjeva predstava o značaju biihlskega stadija, ki naj bi bil po ta-
kratnem pojmovanju — stadij ponovnega napredovanja ledenikov, po 
predhodnem umiku visoko pod gorske vrhove. Le malokateri so sku-
šali še ohraniti vsaj v manjšem obsegu predstavo o takem biihlskem 
stadiju, toda v najnovejši sintetični knjigi o sedanji in diluvialni 
glaciaciji je Klebelsberg opustil tudi še to zadnjo rezervo in konsta-
tiral, da je ponovni pregled sledov diluvialne glaciacije v Alpah po-
trdil, da ne moremo računati s predstavo biihlskega stadija kot 
splošnega pojava v razvoju ledenikov (14, 705). 
Ko smo pri nas in marsikje drugje ves čas uporabljali termin 
biihlskega stadija, nismo s tem mislili celotnega genetičnega kom-
pleksa, ki je bil v osnovi prvotnega Penckovega pojmovanja, v smislu 
ponovnega prodora ledenikov po predhodnem umiku, temveč smo s 
tem terminom kratkomalo označevali morenske nasipe, ki smo jih 
mogli ugotavljati v raznih krajih slovenskih Snežnikov, predvsem 
seveda v Julijskih Alpah, in sicer v legah, ki so kazale na umik 
ledenikov po višku v wiirmu, na umik ločnice večnega snega za 
okroglo 300 m nad stanje v obdobju wiirmskega viška. Ta naša opa-
žanja so bila docela v skladu z dognanji drugod v Alpah. Saj so na 
široko v Alpah dognali morenske nasipe v takšnih položajih in tol-
mačili so jih kot izraz stadija v umiku ledenikov po višku v wiirmu, 
kot stadij v območju predstave, da se je do takrat ločnica večnega 
snega zvišala za okroglo 300 m. In ta stadij so začeli imenovati »am-
merski stadij« (Ammersee-Stadium); v svoji najnovejši sintezi Klebels-
berg operira s tem stadijem in s tem terminom kot dokončno dognano 
stvarjo (14, 704). Ponekod uporabljajo za ta stadij še druga, lokalna 
imena, ali ugotovitvam je skupno stvarno razmerje, da so ammerski 
morenski nasipi na splošno za okroglo 30 km navzgor od wiirmskih 
končnih moren, ponekod malo manj, drugod malo več, a v celem od 26 
do 34 km proti osredju gora od wurma. In posebej navaja Klebelsberg, 
da se mnoge morene, ki sta jih Penck in Briickner označevala kot 
biihlske, boljše uvrščajo v »stadij Ammerskega jezera« (14, 705). 
Te predstave se zelo dobro ujemajo z našimi dognanji glede 
morenskih nasipov »biihlskega« stadija v Bohinju. Oddaljene so okrog 
30 km ali celo dobrih 30 km od wiirmskih moren okrog Bleda in ka-
žejo, da se je morala zgornja meja trajnega snega nahajati okrog 
300 m nad wiirmsko. Splošni pogoji morenskih nasipov kažejo, vsaj 
kar je bilo mogoče do sedaj dognati, da gre za običajni stadij ali 
zastanek v krčenju ledenikov, ne pa za ponovni prodor. Imamo tedaj 
v Bohinju opravka z morenskimi nasipi »ammerskega stadija«. Pod-
črtati pa je treba, da je ta stadij v Bohinju nenavadno bogato* izobli-
kovan, da sestoji iz treh faz ali stopenj v zastoju, ki so si med seboj 
v razdalji okrog 5 do 7 km, da pa vsaka stopnja sestoji iz več ali manj 
vzporednih morenskih nasipov; na splošno so vsaj po trije nasipi in 
dokaj znatni ter tipični. Za naprej bo za nas zelo* hvaležna naloga, 
sistematično pogledati, kako so morene ustreznega stadija izobliko-
vane drugod v podobnih topografskih situacijah ter dognati, koliko 
je bogati razvoj biihlskega-ammerskega stadija v Bohinju vendarle 
lokalno pogojen, koliko pa ima v sebi izraza in izoblikovanosti širšega 
značaja in tipa. Vsekakor pa se nam ponuja misel, da bi pri nas za 
označbo tega stadija začeli uporabljati termin »bohinjskega stadija«, 
"5 Geografski zbornik 33 

morebiti dotlej, dokler do kraja in dovolj nadrobno ne doženemo 
splošnih in krajevnih genetičnih razlik. 
V teku let se je z malimi, drobnimi opažanji dalo docela razčistiti 
tudi vprašanje terminalnih kotlin stranskih ledenikov v Bohinju. V 
Mostniški dolini se posebno dobro vidijo ogromni morenski nasipi, ki 
so jih v njej ter ob njej naložili vsi trije ledeniki, ki so se do semkaj 
spuščali z visokih gora. Najbolj očitno so razporejene morene, ki jih 
je naložil mostniški ledenik. Na južnem koncu obdajajo prelepo čelno 
kotanjo Voje, kjer so v bočju nad globoko vrezano debrijo Mostnice 
na visoko razgaljene svetle morene. Na južnem koncu Mostniške do-
line, na prestopu v Bohinjsko kotlino, poteka prečno čez celotno Bo-
hinjsko dolino veliki sistem čelnih moren, ki se posebno očitno< kažejo 
v območju tik zahodno od Hudičevega mosta, kakor pravkar karak-
terizirano. 
Vmes med vojskim in fužinskim nasipom pa se prav določno' vidi 
še tretji sistem morenskih nasipov okrog ne široke, a dosti dolge čelne 
kotanje, ki leži v območju spodnjega toka Suhe, desnega pritoka 
Mostnice. Docela določno se vidi, da je istočasno", ko je ob Mostnici 
navzdol pritekajoči ledenik imel svoje čelo v Vojah, in glavni bo-
hinjski ledenik s svojim čelom ležal pri Stari Fužini, po Suhi navzdol 
polzeči ledenik segal še v dolino Mostnice med obema sosednima 
ledenikoma. Na obeh krilih je naložil morenske nasipe. Vidimo jih, če 
gremo po kolovozu, ki je hkrati markirana turistična pot v Voje in 
dalje na Triglav, nekaj sto metrov dalje od Hudičevega mosta, kako 
na pošev prečkajo dolino Mostnice ter imajo svoj vrh že na levem 
bregu te rečice. Vidimo jih nadalje na levem bregu spodnje Suhe, le 
malo vstran od te vode, kjer se naslanjajo na veliki, za naše Alpe 
izredno visoki morenski nasip, ki se spušča v klin na sotočju Suhe in 
Mostnice. Na prvi pogled bi človek mislil, da je ta ogromni morenski 
nasip naložil samo mostniški ledenik. Toda če si ga človek ogleda po 
pastirski — in markirani — poti, ki se spušča s planine Krstenice čez 
Vrh 1346 m navzdol, dospe natančno na vrh tega nasipa in hodi nekaj 
časa prav po njegovem hrbtu. Tu se dobro vidi, da je bil ta največji 
nasip naložen v dobi, ko sta do njega segala oba ledenika, po Mostnici 
ter po Suhi navzdol, pa da sta ga očividno zalagala s svojim mo-
renskim drobirjem oba. Kasneje pa se je mostniški odmikal proti 
Vojam in je zapored odlagal morene, ki jih prečkamo, ako> gremo v 
Voje, a prav tako se je odmikal in krčil ledenik Suhe, pa nakladal 
z glavnim nasipom vzporedne nasipe, bliže strugi in dolini spodnje 
Suhe. Da je ledenik segal daleč navzdol po Suhi, nas ne more prese-
nečati. Zakaj zgoraj nad planinami Blato, Jezero in Dedno polje 
ležijo prostrana višavja, planote v nadmorskih višinah nad 1500 m, a 
nad njimi še višje gore in visokogorske kotanje, v katerih se je na-
biralo zelo mnogo snega in ledu, ako upoštevamo potek ločnice več-
nega snega v nadmorskih višinah okrog 1500—1600 m. Ravno značaj 
zelo visokih planot je veliko pomenil, kajti prav te so dajale posebno 
3* 35 
mnogo ledu v ledenik ob Fužinarski Suii, ki je zbiral vse ledene gmote 
od Pršivca, Ovčarije in Zelnarice ter od Hribaric. 
Spričo vsega tega je Mostniška dolina ena tistih gorskih dolin v 
Sloveniji, ki so najbolj zadelane z morenami, predvsem z morenskimi 
nasipi. 
Ne bo napak, ako se ob tem še opozori, kako se razmerje raz-
porejenosti ledeniških morenskih nasipov odraža tudi v sedanji geo-
morfologiji. Mostnica teče po strugi, kateri se geomorfološki značaj 
menjava v soglasju z razmerjem do čelnih kotanj. V Vojah je njena 
struga docela plitva, obdana z neznatnimi, vendar še prav dobro za-
znavnimi rečnimi terasami. Ko pa pod Vojmi prestopi v območje 
velikih in gostili morenskih nasipov, si je morala izdolbsti zelo globoko 
deber skozi morene, a je skoznje vrezala svoj tok celo še v živoskalno 
osnovo, povečini v obliki vintgarja. Ko pa se približa čelni kotanji ob 
spodnji Suhi, se ji globina zmanjšuje in na zadnje postane struga 
v območju čelne kotanje ledenika ob Suhi tako plitva, da rečica tu 
šele vrezuje svoje vintgarsko korito v živo skalo. Tu vidimo ob njej 
oni sila interesantni primer nastajajočega vintgarja, kakor že opisano 
drugje (2). In spodnja Suha teče v prav takšnih pogojih: v dnu 
čelne kotanje si vrezuje v živo skalo svoj vintgar. Skozi morenske 
nasipe v spodnjem koncu Mostniške doline si je Mostnica morala naj-
prej prerezati morene, potem pa se je mogla globoko zarezati že 
v apniško živoskalno osnovo ter ustvariti tipična »korita«, prekrasni 
bohinjski vintgar, ki drži čezenj znani Hudičev most. 
Očitno pa je, da so na značaj struge vplivali še drugi faktorji. 
Predvsem se zdi, da struga Mostnice nikakor ni zarezana po starem 
strženu doline, temveč da se je zarezala močno na levi strani, tako da 
poteka zelo nesimetrično. Človek ima vtis, da je odsek »Korit« s Hu-
dičevim mostom zarezan zelo nesimetrično, v levo pobočje predglaci-
jalne doline in prav tako so izoblikovana Korita v vsem področju do 
Voj docela nesimetrično na levi strani predglacijalne doline, očividno 
že v njeno levo krilo. Zato višinske razlike med stransko ter glavno 
dolino pri Hudičevem mostu ne moremo smatrati za pravi odnošaj, 
za primer prepoglobljene glavne doline. In končno je nemara prav 
zasipanje in odrivanje ledenika ob spodnji Suhi pripomoglo, da se je 
Mostnica držala čim bolj na levi in se tamkaj utrdila s svojo strugo. 
6 
Vrnimo se še k zaključnemu poglavju o labori v Bohinju. Dosedaj 
smo v enem prejšnjih odstavkov obravnavali konglomerat na Ravnah 
pri Bohinjski Bistrici in pri Češnjici, pa konglomerat v dosedaj še 
neomenjenem ter neopisanem kraju v pobočju Spika-Rodnice, ob 
Resmanovi kredni jami. Preostane nam še, da se nekoliko ustavimo 
na obravnavanju najbolj znanega in največkrat omenjenega konglo-
merata v Bohinju, in sicer na vzhodnem koncu Bohinjskega jezera, 
v hribu, ki ga poznajo Bohinjci pod imenom Vrtovin. Za tem p a je 
treba posvetiti nekaj pozornosti konglomeratu, ki j e ohranjen v manj-
ših zaplatah ob spodnji Ribnici ter v zahodnih pobočjih Špika, kjer 
je bil dosedaj le malo opažen. Končno je še posebno pomemben kon-
glomerat ob Bukovski Suhi, na vznožju poti na Rodico; tega opisovalci 
labore v Bohinju sploh niso poznali in zlasti niso nič vedeli o intere-
santni povezanosti s pleistocensko ilovico. 
Obrnimo se na jpre j k obravnavanju konglomerata ob Bohinjskem 
jezeru, v brdu Vrtovin, ki se dviga neposredno ob vzhodnem bregu, 
p a hkrati tik zahodno od spodnje Ribnice, pa tik severno od Save-
jezernice. Za celotno tolmačenje pleistocenskega konglomerata v Bo-
hinju pomeni labora v Vrtovinu najlažji primer, a hkrati tisti primer, 
ki je najbolj interesanten. Odkod tako paradoksna trditev? Laboro 
v Vrtovinu je po eni strani najlaže raztolmačiti zato, ker je naložena 
vsa v poševnih slojih, v deltasti strukturi, a vrh tega ob še sedaj ob-
stoječi kotanji Bohinjskega jezera, ki je s tem izpričana kot izredno 
konstantna reliefna depresija.1 To se pravi z drugimi besedami, da j e 
že na prvi pogled izpričano, kako je konglomerat v Vrtovinu samo 
krajevna tvorba, izoblikovana takorekoč na krajevni, še sedaj veljavni 
in aktivni erozijski osnovi. Tu odpadejo same od sebe vsakršne 
domneve o nekdanji mnogo širši in višji prodni zasutosti. Problema-
tika, ki se odpira s tem preprosto postavljenim dejstvom in j e mnogo 
bolj komplicirana, pa j e v naslednjem. Vrtovin je ob jugovzhodnem 
kotu Bohinjskega jezera. Sloji konglomerata visijo v sedanje jezero 
v smeri od vzhoda. Rečica, ki je tukaj nasipala prod — odkod je pri-
tekala? V velikih potezah je bil relief tak, kakor je v osnovni raz-
poredbi dandanes; torej sta mogli priti v poštev samo dve rečici: eno 
bi bila Suha, ki priteka izpod Rodice skozi planino Suho in se sedaj 
izteka v Savo tik pod izstopom iz Bohinjskega jezera. Kakor ime 
pove, je njena struga v večini leta suha, dasi se na posameznih sek-
torjih vodotok trajno drži. Kadar je večje deževje, se napolni z deročo 
vodo in vali kamenje, tudi debele skale, da se človek kar čudi, odkod 
ji t aka transportna moč. Druga rečica, ki bi prišla v poštev, je Most-
nica ali Ribnica ali obe skupa j kot enotna voda. V današnjem toku 
zavije Ribnica, ojačena z Mostnico, ob severnem vznožju proti jezeru, 
vendar se prav ob Vrtovinu znova zaokrene in teče ob vzhodnem 
koncu tega brda v Savo, ne da bi dosegla jezersko kotanjo. Katera 
od teh voda je nasula Vrtovin? 
Vrtovin je visok 560 m. V vsem obsegu do vrha mu visijo skladi 
proti jezeru, kar pomeni, da je bilo prejšnje Bohinjsko jezero takrat, 
ko se je tu nasipal vrtovinski prod, visoko najmanj do 560 m, torej 
najmanj 37 m nad sedanjo jezersko gladino. Za nadaljnje premotri-
1 Pri Ampfererju objavljena skica, po kateri bi bila labora v Vrtovinu 
samo v zahodnem delu iz poševno naloženih plasti, v vzhodnem pa iz vodo-
ravno ležečih skladov (11, 8), ni točna. Tudi v vzhodnem področju visijo 
skladi proti jezeru in sicer enako močno nagnjeni; tako se moremo pre-
pričati v strmem pobočju tik nad cesto, ki drži od Sv. Janeza k Stari Fužini. 
vanje je posebno važen zaključek, da bi v primeru, ako bi bila Suha 
tista voda, ki je nasipala vrtovinski prod, bila Savi-Jezernici zaprta 
pot iz jezera. To se pravi, da bi v oni dobi iztok iz jezera v področje 
sedanje B. Save sploh ne bil mogoč. Tu bi bilo jezero docela zaprto, 
a moralo bi imeti odtok proti Zgornji dolini in po njej dalje, bodisi 
mimo Jereke ter skozi Korita ali pa čez Senožeti, ob Šavnici, kjer je 
ta hrbet najnižji. Pri Jereki bi bil pretok mogoč v višini 590—600 m, 
a čez Senožeti v nadmorski višini okrog 650 m. Kakor se iz tega raz-
vidi, bi si težko mogli predstavljati, da je bilo Bohinjsko jezero po-
daljšano skozi vso Zgornjo- dolino do Jereke in da bi tam mimo 
odtekalo proti Savi skozi Korita. Toda še v tem primeru bi morali 
računati, da je Suha zelo zgodaj spremenila svoj spodnji tok in ga 
preložila v smer na Laški Rovt, ob desnem robu vršaja. Resnica je, da 
je v trikotniku med Sv. Janezom in Laškim Ro-vtom ter vrhom, kjer 
stopi Suha iz gorovja, ogromen vršaj, kjer so vode od Suhe tudi po 
wiirmu na široko nasipale prod, kakor nam kažejo- golice še danes; 
po starem vršaju pa so naložene wiirmske morene vsaj z dvema 
individualiziranima nasipoma. 
Domnevo, da je Suha naložila to prodno delto v takratno Bo-
hinjsko jezero, bi mogel kdo podpirati z dejstvom, da je prod v Vrto-
vinu enotno apniški, kar bi kazalo na izvor iz Spodnjih Bohinjskih 
gora v območju Rodice, med Kratkimi plazi in Gradovcem. V nasprotju 
s tem je dejstvo, da teče Ribnica skozi področje, v katerem so že 
precej zastopani jurski skladi skrilavca, ki bi ga spričo tega v Vrto-
vinu pričakovali v večji množini. Toda vso to argumentacijo- popol-
noma oslabi dejstvo, da ni Ribnica glavni dobavitelj proda, temveč 
Mostnica, njen močni pritok, ki prinaša ogromno apniškega drobirja 
in sicer domala samo apniškega. Sestava drobirja v Vrtovinu se 
potemtakem popolnoma vjema z značajem nasipine, ki prihaja po 
Mo-stnici navzdol. 
Kot gradivo k vprašanju, katera voda je nasula prod Vrtovina, 
moram navesti naslednje stvari. Predvsem je Vrtovi n v vsem obsegu 
sestavljen iz konglomeratnih skladov, ki visijo vsi proti jezeru, v glav-
nem od vzhoda proti zahodu. Iz enakega konglomerata sestoji, kakor 
že navedeno, tudi brdo, ki stoji na njem cerkvica Sv. Janez. Danes ni 
videti na robeh drugega ko s travo poraslo površino, samo na eni 
strani je za spoznanje razgaljenega v sektorju ob iztoku jezernice in 
tam se zdi, da so konglomeratne plošče nagnjene protu jugozahodu, 
proti jezeru. Ker je tudi v ovršju Vrtovina, kakor je razvidno zlasti 
z vzhodne strani, dominantna nagnjenost konglomeratnih skladov 
proti zahodu, in potemtakem manjkajo vodoravne plasti, ki bi pričale 
o vrhu jezerske delte, moramo sklepati, da je bila gladina Bohinjskega 
jezera v dobi zasipanja najmanj 560 m visoko, vsekakor pa vsaj za 
spoznanje več. 
V južnem bregu Ribnice, južno od Stare Fužine, torej nedaleč 
severovzhodno o-d Vrtovina, je razgaljena labora, ki je po svoji struk-
turi docela slična vrtovinski. Vidna je le na južnem bregu; zaključiti 
moramo, da je zastopana le v ozki progi. Ribnica jo izpodkopava in 
bloki se valijo v strugo. Zdi se upravičen zaključek, da je to kos iste 
labore, ki je ohranjena v Vrtovinu, nasipina iste dobe, in — najbrž 
smemo zaključiti tako — nasipina iste reke Ribnice, s pripombo, da 
je poglavitni del proda dobavljala Mostnica, ki je bolj vodnata, bolj 
burna in dovaja brez primere več proda. Zato tudi razumemo, zakaj 
v Vrtovinu — in tukaj ob Ribnici — popolnoma prevladuje apniški 
drobir. Podoba je tedaj, da je Mostnica-Ribnica tista reka, ki je s svo-
jim nasipom zasipala tedanje Bohinjsko jezero in sklepati moremo 
tudi, da je imela reka skoro isti tok, kakor ga ima danes. 
Malo nižje ob Ribnici, ob isti labori, se vidijo tudi vključene plasti 
prav drobnega, prebranega peska, ki je sprijet precej tako kot labora. 
S peskom se druži tudi siva ilovica, ki je prav tako dokaj trdno 
»prijeta in očividno genetično produkt istega obdobja. 
Če si predstavljamo poprejšnje Bohinjsko jezero v nadmorski 
višini gladine okrog 560—570 m, kakor je izpričana z vrhom deltasto 
naložene labore v Vrtovinu, razumemo, da se nahaja čista jezerska 
glina v južnem obrežju sedanjega jezera v ustrezajočih višinah. Oči-
vidno se je mogla istočasno usedati tamkaj,, v bolj plitvih obrežnih 
tlelih. 
Labora sega od Vrtovina pod cesto prav do brega Ribnice, v vsem 
obsegu enako sprijeta. V dnu Ribnice je ohranjena čista glina, ki je 
očividno starejša, nego je sedanje dno reke. Verjetno je, da sega ta 
glina pod vrtovinski konglomerat, vendar tega za gotovo ni mogoče 
trditi. Očitno pa je, da je tako Ribnica kot Sava ob izstopu iz jezera 
svojo strugo izdolbla v nekdanjo prodno, se pravi, v konglomeratno 
nasipino. 
Labora ob Bukovski Suhi je razsežna in sega jako visoko po> grapi 
navzgor, a po veliki večini sestoji iz mnogo debelejših prodnikov in 
skal, znamenje, da so njen prod navalile hudourniške vode po grapi 
iz Spodnjih Bohinjskih gora. Tam kjer prehaja grapa Suhe v dolino, 
so odrezani skladi labore s strmimi stenami. Tudi tu so plasti nag-
njene, seveda navzdol v dolino. Z erozijo Suhe je tu v dnu grape raz-
galjeno vznožje labore v toliki meri, da se vidi naslednja zanimiva 
situacija. Labora prehaja v smeri navzdol v kakega pol metra debelo 
plast peska, pomešanega z debelimi prodniki, pa z obilnim rumen-
kastim blatom. Kolikor globlje od te plasti, toliko bolj obilno je za-
stopan droben pesek, a pomešan z modrikastim blatom. Globlje na 
žalost prerez ni razgaljen, toda modrikasta glinastopeščena plast je 
vsa prepojena z vodo, kažoč na verjetnost domneve, da leži v osnovi 
plast nepropustne ilovice ali gline, ki bi mogla ustrezati glacijalni 
glini ob Špiku. Ta zanimiva golica ob Suhi se nahaja v višini 590 m, 
torej okroglo 50 metrov više nego je razgaljena glacijalna glina pod 
Špikom. 
Konglomerat ob spodnji Suhi je tem bolj zanimiv, ker je združen 
z nekaterimi pojavi in okolnostmi, ki presenečajo. Nanj naletimo, ako 
gremo v Suho od Bohinjskega jezera, prvič šele tamkaj, kjer se začne 
prava dolina Suhe, torej točno ob boku Bohinjske kotline. Konglomerat 
je trdno sprijet, vendar ne popolnoma enakomerno, tako da nekateri 
spodnji skladi bolj naglo preperevajo, kar ustvarja strmo odrezane 
glave ali celo previse. Skladi so enakomerno^ nagnjeni proti Bohinjski 
kotlini in sicer v vsej dolžini, kar je labore tu ob Suhi razgaljene. 
Konglomerat se nahaja tukaj v višini nekako 590—600 m. Kakor pri-
lepljen je na strmo pobočje doline ob Suhi, ki je tesna in ji dejansko 
gre bolj ime grape. Tik vzhodno' je vzporedno zarezana še ena manjša 
grapa, a v pomolu med obema je ohranjena labora v večji meri in 
celo dokaj visoko navzgor, vsekakor nekako v dolžini 60—80 m. 
V višjih legah ležijo skladi konglomerata vodoravno, a približno v 
spodnjih 20 metrih so tudi tu nagnjeni navzdol. Podoba je tedaj, da 
je Suha s sosednimi potočki tukaj prod nasipala v obrežni del jezera, 
katerega gladina se je nahajala nekako v višini 590—600 m. Verjetno 
je, da to ni bilo Bohinjsko jezero, temveč malo krajevno jezero, ki se 
je bilo razvilo med morenskimi nasipi, najbrž riške dobe, ali pa celo 
ob boku riškega ledenika, V zgornjih treh četrtinah pa se je prod 
razprostrl čez delto v vodoravni nasipini. Ilovica v osnovi pod laboro 
priča, da Suha sprva ni dosegla jezerske kotlinice, bodisi da je še 
ležal led v grapi tega potoka, ali iz kakega drugega vzroka, ki ga bo 
moglo izpričati še nadaljnje raziskavanje. Vrh tega kaže plast drob-
nega rumenega peska, da se je pred nasipanjem proda uveljavilo 
zasipanje s peskom, dasi le za kratko dobo in morebiti samo v majh-
nem obsegu. Pri tem je treba naglasiti, da se je ohranil samo manjši 
zgornji del deltasto naloženega, v laboro sprijetega proda, medtem ko 
je ves spodnji del, ki je ležal v grapi ob potoku, odstranjen, ker ga je 
pač hudourniški potok, ki razpolaga tu z močnim strmcem, polagoma 
izpral in odnesel. V podlagi, v talnini konglomerata, vidimo samo 
zgornji, le najvišji del ilovice, njeno nadaljevanje pa je skrito globlje 
v tleh, tako da ni mogoče presoditi, če ni morebiti spodaj pod njo 
ohranjena tudi pasovita glina. Zakaj če bi se razkrilo vse in bi se nam 
odprla celotna serija diluvijalnih odkladnin, bi bil ves prerez tukajš-
nje kvartarne sedimentacije docela enak prerezu v Resmanovi kredni 
jami. Položaj, v kakršnem se ob Suhi nahaja konglomerat in gleda 
izpod njega ilovica, obeta, da se nam o priliki odpre vpogled v celotni 
sestav te sedimentacijske serije in se s tem dopolni pregled geomorfo-
loškega razvoja v tem interesantnem stičnem področju med gorsko 
dolino in glavno Bohinjsko kotlino. 
Na labori med obema grapama je naložena sveža, sipka morena 
wiirmske dobe ali enega njenih stadijev in sicer v izrazitem nasipu, 
ki se zdi, da ni učinek denudacije ter erozije, temveč pravi prvotni 
nasip, ki ga je naložil stranski ledenik, spuščajoč se po grapi Suhe 
navzdol. Sploh je ves okoliš v območju stika med gorsko grapo ob 
Suhi ter glavno Bohinjsko dolino izredno obilno prekrit z morenami 
in močni nasipi se vlečejo tudi čez trate Zagrasca proti jugozahodu, 
vzpenjajoč se polagoma po lepih košenicah navzgor. Tu imamo oči-
vidno opravka še z morenami v čelu bohinjskega ledenika, in sicer iz 
srednje stopnje buhlskega stadija. Podoba je, da tu čelni morenski 
nasipi stadija Ribičev Laz—Stara Fužina zavijajo v bočne morene, ki 
jih moremo spremljati v bočju na južni strani Bohinjskega jezera. 
Toda podoba je, da so ledene gmote dospevale iz osojnih strani Spod-
njih Bohinjskih gora še nizko navzdol in se morebiti stikale z ledom 
glavnega bohinjskega ledenika. Temu se niti ne bi preveč čudili, sa j 
celo dandanes v marsikakem poletju naletimo na močna snežišča v 
osojah celo v višinah 900—1000 m (n. pr. pod Migovcem, le malo nad 
Ukancem) ali vsaj okrog 1200 m (ob Kratkih Plazih). Na robnih vi-
šavah severno ob Spodnjih Bohinjskih gorah v višinah 1500—1600 m, 
v katerih nam je gledati nadaljevanje Komenske planote, so se oči-
vidno nabirale še zelo obilne množine snega in ledu. In ob prestopu 
Suhe v Bohinjsko kotlino vidimo, da so pustili ledeniki obilo sledov. 
V tleh strug se na več krajih vidi ilovica ali celo čista glina in potoki 
tečejo tu trajno, znamenje, da mora biti v tleh, pod prodom in more-
nami, širša ploskev jezerske usedline; Suha postane zares »suha«, šele 
ob Grascu. 
Ako završimo opažanja, moremo kot zaključek ugotoviti nekatera 
dejstva. 
Prvič vidimo, da so se ledene mase bohinjskega ledenika v obeh 
prvih dveh stopnjah buhlskega stadija naslonile zelo krepko na oro-
grafske ovire, pa da bi segalo čelo ledenika, ako bi teh ne bilo, še 
nekoliko nižje po dolini navzdol. Tretja stopnja buhlskega stadija 
v Ukancu pa je bila določena očividno po lomljenju in padanju 
ledenih mas čez Komarčo. 
Drugič: Kakor so morene najbolj koncentrirane na področju teh 
treh stadialnih stopenj, tako- so pojavi diluvialnega konglomerata 
omejeni na ista območja. Enako je važno, da so pojavi konglomerata 
vezani krajevno na pojave jezerske gline ali ilovice, vsaj pO' veliki 
večini, če pa vzamemo Vrto vi n s konglomeratom v neposrednem so-
sedstvu kot enoto, moremo reči, da povsod. To krajevno povezanost 
pač moramo šteti kot genetično pogojeno in sklepati, da se genetično 
med seboj vežejo vse tri oblike sedimentacije. Razporedba vseh treh 
oblik nas sili v domnevo, da se je tudi umikalni stadij riške glaciacije 
nahajal približno tamkaj, kjer biihlski stadij wiirmske poledenitve in 
da so se med tokovi ledu ali med morenskimi nasipi razvijala jezerca 
in se je v njih odlagala ilovica ali pasovita glina pa potem prod in 
pesek. To so docela podobna zaporedja, kakor v pojavih wiirmske 
poledenitve, kakor imamo izredno> mnogo sledov in tvorb jezerc v 
čelnih kotanjah wiirmske dobe, bodisi v glavnem koncu ledenika 
kako tudi v stadialnem področju. 
To so zaključki na osnovi dognanj v Bohinju. Interesantno bo 
primerjati jih s podobnimi tvorbami v ostalih naših Alpah in dognati, 
ali jim gre širša ali celo splošna veljavnost. 
V svoji znani proučitvi teras in zlasti konglomerata v zgornji 
Savski dolini je Ampferer pripisoval temu znatno starost in nagibal 
k naziranju, da izvira še iz predglacialne dobe. Pri teh svojih za-
ključkih se je opiral v glavnem na okoliščine, da pod laboro nikjer ni 
našel morene ali podobnega drobirja, ki bi pričal o sledovih zalede-
nitve. Iz tu objavljenih dognanj je razvidno*, da smo v Bohinju našli 
pod konglomeratom tudi morenske in stare jezerske usedline, kar 
nam daje krepko oporo za trditev, da je labora vendarle mlajša in 
sicer znatno mlajša. 
Kot posebno značilno smemo šteti, da je bilo v Bohinju mogoče 
dognati v neposrednem sosedstvu in celo v medsebojnem prepletanju 
plasti labore, moren in jezerske ilovice. Podoba je, da smo* upravičeni 
smatrati, da to sosedstvo vseh treh geomorfoloških kvartarnih oblik 
ni slučajno, temveč da j e v tesni genetični medsebojni pogojenosti. 
Zaključimo naj, da leži tudi labora ob Suhi na jezerski ilovici 
z neznatno vmesno plastjo rumenkastega zelo drobnega peska, po-
dobnega, kakor ga imamo pod laboro v Resmanovi kredni jami. A ker 
je tudi vrtovinska labora pri Sv. Janezu na čisti jezerski ilovici, je 
s tem izpričana podobna geneza vseh ali vsaj skoro vseh pojavov 
pleistocenskega konglomerata v Bohinju. Nič manj ko* na štirih krajih 
— od petih — je jezerska ilovica dognana v obliki in položaju, ki ne 
pripušča nobenega dvoma o medsebojni genetični zaporednosti. In 
kakor je jezerska ilovica povsod krajevno omejena, podobno je kra-
jevno omejenega obsega tudi pleistocenska labora, ki leži nad njo. 
Labora se pojavlja povsod v robnih področjih. Toda robna področja 
doline ali kotline niso* morebiti izraz posebnih pogojev ohranitve, 
temveč učinek p o s e b n i h p o g o j e v n a s t a n k a teh prodnih 
zasipov. To se pravi: ni bila nekdaj širša ali celo splošna zasut ost 
s pleistocenskim prodom, od katerega bi se bile ohranile samo redke 
in maloobsežne zaplate v laboro sprijetega gradiva, temveč se je 
prodno zasipanje dogajalo samo v redkih robnih področjih, in sicer 
pač v genetični zvezi z robnimi kotlinami, dolinskimi zatoki in zatišji 
med morenskimi nasipi in ob ledeniških hrbtih ter tokovih. Kjer so 
na robeh nastale in se vsaj nekaj časa ohranile reliefne depresije, ki 
so jih povzročile ali morene ali proge prodirajočega ali umikajočega 
se ledu ali zajezeni deli grap, ki jim je ledeniški bok zaprl normalni 
vodni odtok, povsod v teh kotlinah in globelih se je zajezila voda in 
se razlila v jezero, v katerem se je potem nabirala usedlina, bodisi 
pasovita glina ali glina, »ilo« v bohinjski označbi, potem, na vrhu 
prav droben pesek in končno prod, ki je danes sprijet v konglomerat. 
Nemara je bil sprva prod in podobno konglomerat razsežnejši, nemara 
ga je bilo še na drugih krajih — v glavnem se določeno vidi, da se je 
poglavitna labora ohranila prav tamkaj, kjer je nastajala, o čimer 
nam ravno povezanost na ilovico zgovorno pripoveduje. 
Po strukturi, po kamninski sestavi, po stopnji sprijetosti so si vsi 
primeri pleistocenskega konglomerata v Bohinju izredno podobni, 
skoro popolnoma enake konsistentnosti. Zato se zdi zelo upravičen 
zaključek, da izvira ves konglomerat obravnavanih krajev in pre-
motrivanj iz ene in iste dobe. 
Katera bi bila ta doba? Že ob obravnavanju posameznih primerov 
je bilo postavljeno in utemeljeno' naziranje, da izvira ta prod iz ob-
dobja riške glacijacije. Vsi primeri labore se odlikujejo po tem, da 
vsebujejo prod, ki je primeroma malo zaobljen, vsaj po veliki večini, 
in da dela vtis, da je bil izredno kratko' dobo transportiran v strugah. 
Podoba je, da izvira po veliki večini iz bližnjih moren, od katerih so 
ga največ krajevne vodice preložile na kratko razdaljo in pustile 
v blizu ledenika odnosno moren ležečih kotanjah. Saj je ponekod vtis, 
tako zlasti nad Resmanovo kredno jamo, da gre celo za nepreloženo 
riško moreno. Vse to nam utrjuje domnevo, da gre v teh ilovicah in 
laborah za nanose riškega umikalnega stadija, ali morebiti celo iz 
obdobja prodiranja riškega ledenika ali pa lokalnega majhnega kole-
banja ledeniškega stanja, in sicer v obdobju stadija, ko- je podobno 
kot v biihlu wiirmske glacijacije, ležalo čelo riškega bohinjskega lede-
nika pri Bohinjski Bistrici, pri vzhodnem koncu Bohinjskega jezera, 
v obližju Ribičevega Laza. S takšnim tolmačenjem se vjema tudi dej-
stvo, da imamo povsod nad laboro morene samo še v svežem stanju, 
torej nedvomno iz wiirmske poledenitve ali njej pripadajočih umikal-
nih stadijev. 
Vabljivo bo, z rezultati, doseženimi s študijami v Bohinju, pri-
merjati konglomerat in ilovice ter glino okrog Bleda ter v Podkorenski 
dolini in v kočnah ob njej ter v Posočju. 
V porečju Soče v zahodnih Julijskih Alpah je našel A. Winkler 
starejši in mlajši diluvijalni konglomerat, ob priliki ko je mogel znan-
stveno izkoristiti vojaška tehnična podjetja na soški fronti za časa 
prve svetovne vojne (12). Pri tem je posebno interesanten primer 
golice, ki ga navaja iz nekega mesta vzhodno od vasi Podbela (pri-
merjaj prerez fig. 17 na str. 97 imenovanega dela). Ta prerez je skoro 
natančno isti, kakor v Bohinju pod Špikom. Spodaj je Winkler našel 
pasovito glino, nad njo moreno, potem sledi v smeri navzgor 2 metra 
fluvioglacijalnega proda, a nad njim debel konglomeratni krov, ki se 
pojavljajo nad njim morene. Winkler pušča odprto vprašanje, ali gre 
tu za dve različni dobi poledenitve, to je, za riško in wiirmsko glaci-
jacijo, ali le za sekundarno kolebanje ledeniškega roba v toku naj-
višjega stanja wiirmske poledenitve (12). Pri nas v Bohinju se zdi 
glavna važnost ne v vprašanju, ali gre za kolebanje ledeniškega stanja, 
ali za dve poledenitvi, marveč v dejstvu, da se konglomerat nad glaci-
jalno glino pač ne da uvrstiti v powiirmsko, torej kesnoglacijalno 
dobo, marveč v starejši del diluvija, v obdobje riške zaledenitve ali 
najkasneje v interglacijal pred nastopom wiirma. To bi pomenilo prvo 
od postavljenih alternativ pri Winklerju za Podbelo. 
V bodoče bo treba skrbno vzeti v pretres vse primere, kjer je 
mogoče ugotoviti vsaj relativno starost labore kvartarnega nastanka, 
da s tem dosežemo odgovor na vprašanje: Ali imamo opravka z več 
razdobij prodnega nasipanja v naših Alpah ali le z enim poglavitnim. 
Razbistritev tega problema bo hkrati pripomogla k odgovoru glede 
starosti. 
7 
Zelo zanimive rezultate daje primerjava med savskim ter soškim 
ledenikom, ki nam je mogoča sedaj, ko so se naša proučevanja raz-
širila tudi na zahodne Julijske Alpe, zlasti na Posočje. Razlika med 
tema dvema diluvijalnima ledenikoma nam postane posebno očitna, 
ako ju primerjamo glede procesa postopnega krčenja v obdobju od 
wiirmskega viška do stanja v biihlskem umikalnem stadiju. Savski 
ledenik ob Bohinjski Savi se je krčil postopoma, a ohranil svojo indi-
vidualno kontinuiteto ter je v biihlskem stadiju s svojim čelom ležal 
še docela v dolini, v Bohinju; zato bi mogli ta stadij pri nas imenovati 
po Bohinju. V nasprotju s tem pa se je pokazalo, da je soški ledenik 
po višku v wiirmu, ko je ležal s čelom v Tolminski kotlini, naglo raz-
padel tako rekoč na svoje sestavne dele, ne pa se morebiti zares skrčil 
proti povirju Soče. Krčiti se je mogel samo do neke razdalje v smeri 
navzgor, potem pa je razpadel na pritoke, ki so prihajali v Soško 
dolino iz kočen in stranskih dolin ali pa neposredno z gora. Zelo 
zgovoren izraz teh razlik je primerjava med obsegom diluvijalne po-
ledenitve v dobi wiirmskega viška ter bohinjskega stadija. Ob Savi 
v Bohinjski dolini vidimo čelo ledenika še vedno pri Stari Fužini, 
sprva celo še pri Bohinjski Bistrici, nazadnje v Ukancu. Istočasno pa 
je bilo v biihlu čelo soškega ledenika daleč v notranjosti, v Trenti, 
kjer je zaključevalo zelo kratek in le malo obsežen ledenik, ki je 
obsegal le povirje Soče. Pač pa vidimo več krajših ali daljših stranskih 
ledenikov, ki so se z gora spuščali v dolino ob soških pritokih, kakor 
so bili na primer ledeniki v Lepeni, v Bavšici, v Koritnici, v Možnici 
itd., ugotovljeni še z dosedaj objavljenimi študijami. Iz te primerjave 
se razvidi tudi rast in nastanek soškega ledenika; ko so se ob začetku 
zaledenitve stranski ledeniki v najvišjem Posočju še nekoliko povečali 
in podaljšali, so se strnili v skupni ledeni tok glavne doline, je nastal 
naglo soški ledenik s podaljševanjem proti Kobaridu in Tolminu. 
Bohinjski savski ledenik, pa je vse pritoke prejel že v Bohinju, potem 
pa komaj še omembe vredne, tako da se je le daljšal. Šele z ugotovit-
vijo teh dejstev nam postane razumljivo, kako da izkazuje karta 
obsega biihlske zaledenitve domala prazno Soško dolino v osredju 
Julijskih Alp. V drobnem pa so> razlike nadalje v tem, da so v osredju 
Julijskih Alp, v glavnem v savskem porečju, najobsežnejše in naj-
višje visoke planote, kjer so se nabrale najizdatnejše množine snega 
in ledu ter prehajale navzdol v doline, stranske in glavne. V porečju 
Soče pa prevladujejo pogorja, sicer visoka, a vendar ozka pogorja, ki 
so za proizvajanje večjih množin ledu mnogo manjšega pomena. 
V proučevanju zaledenitve Posočja v osredju Julijskih Alp je 
bilo zadnji čas mogoče napraviti nekaj novih dognanj, ki jih kaže 
sproti objavljati, da se čimprej dopolni še manjkajoče. 
Lepe čelne morenske nasipe je bilo mogoče v letu 1953 ugotoviti 
v obrobju Bovške kotline, in sicer ob potoku Slateniku. Nahajajo se 
v dnu te interesantne gorske debri, ki je sama po sebi vredna naj-
večjega zanimanja, vrezana na geološki, petrografski in tektonski meji, 
pa spričo tega vsebujoča izredne geomorfološke zanimivosti in pri-
rodne lepote, med njimi tudi prav lep vintgar. Tam, kjer doseže 
Slatenik podnožje, na zahodni strani Javorščka 1549 m, kjer se deber 
nekoliko razširi in se pojavijo prve košenice s seniki, tam nas pre-
senetita dva zelo lepo oblikovana, široka in visoka morenska nasipa, 
ki ležita čez vse dolinsko dno, vendar z glavnim delom pretežno na 
desni strani potoka. Malo niže je še tretji morenski nasip, prav tako 
visok in širok, tako da sega povprek čez vse dno doline, a z glavnim 
delom na levi strani. Potok Slatenik jih je prerezal in melje iz njih 
morenski drobir vedno na novo; ogromne golice so tu odprte, razode-
vajoč bleščeče svetlo morensko a p niš ko sestavo, kakor si je ne moremo 
misliti lepše. Docela očitno je, da je te čelne morenske nasipe nasul 
semkaj ledenik, ki se je spuščal navzdol po debri ob potoku Slateniku. 
Kje je mogel biti izvor ledenika, ki je pritekal semkaj? Zgoraj 
nad debrijo, pri planini z značilnim imenom Predolina, dandanes med 
domačini najčešče kratkomalo Dolina imenovani, je obilo morenskega 
drobirja, ki dela seveda vtis bočne morene; planina Dolina sama stoji 
na tej moreni, ki v njej odločno dominira apniški drobir, kakor nam 
prepričevalno pripovedujejo pogledi v nekatere gramozne jame, od-
prte v sosedstvu planinskih zgradb. Očitno je, da se je tod mimo 
spuščal led s pobočij gorskega grebena z Vršičem 1897 m, ki pred-
stavlja zahodni zaključni del Krnskega pogorja. Toda glavne mase 
ledu so očitno prihajale s severnih pobočij Vršiča, kjer so se v veliki 
množini zbirale v visokogorskem dolinskem sklepu med Vršičem in 
Lipnikom 1867 m ter izpod visokih pobočij severno* od tod. Ta zani-
mivi gorski kot je v velikem delu v tolikih osojah, da vanj le redko-
kdaj posije sonce, vrh tega v znatni nadmorski višini; ni čuda, da se 
je tu nabral kar znaten ledenik, ki je polzel po dokaj globoko vrezani 
debri ob zgornjem Slateniku, med planinama Golobar in Predolina 
navzdol. Osojni gorski svet ob Vršiču je precej izdatno zalagal slate-
niški ledenik s snegom in ledom, tako da se je mogel spuščati dokaj 
daleč proti Bovški kotlini. S strmega visokogorskega okvira je meha-
nično razpadanje apniških sten dobavljalo izredno velike množine 
drobirja, kakor moremo sklepati po obilnih morenskih nasipih pod 
Javorščkom. 
Na apniških višavjih ob Kaninu, Prestreljeniku in Rombonu se 
razprostirajo mogočni podi izredno na široko, predstavljajoč sklenjena 
apniška, do znatne mere zakrasela skalnata površja v nadmorskih 
višinah od 1800 do 2300 m. Na njih so se tudi še v dobi biihlskega sta-
dija nabirale obilne mase snega in ledu ter polzele navzdol s podov 
v bolj ali manj vzporednih ledeniških tokovih, ki SO' še dosegali dno 
Bovške kotline. Če gremo iz Bovca na Kanin po stezi ali po cesti 
mimo Plužne, koračimo tako rekoč kar čez serijo morenskih nasipov, 
ki se spuščajo od vznožja mogočnega, docela sklenjenega visokega 
gorovja po severnem delu Bovške kotline proti Soči. Izredno mogočni 
so ti morenski nasipi, nenavadno mnogo morenskega drobirja vsebu-
jejo in so docela tipične morenske sestave. Kljub temu, da smo tu 
v sončnem južnem bočju in vznožju gorovja, je mogel led doseči še 
dolinsko dno ter transportirati navzdol velike množine apniškega 
drobirja. Iz njih nasuti morenski nasipi so prav veliki in se vlečejo 
v glavnem od SV proti JZ. Čeznje gredo pota od Bovca proti Plužni 
in zlasti ob cesti so na globoko zarezani ter razgaljeni. Ledeniški 
jeziki so se očitno ponekod medsebojno zajezili, na kar bi mogli skle-
pati po dejstvu, da so na enem od morenskih nasipov, severovzhodno 
od Plužne, v majhni golici vidne zelo poševno- naložene plasti drob-
nega sortiranega peska, a nad njim sloji svetlega ila, »krede«, kakor 
pravijo domačini tudi tukaj. Vsekakor spada Bovška kotlina zlasti 
s svojim obrobjem med najbolj z morenami prekrite slovenske gorske 
pokrajine. 
Na Kaninskih podih se na več krajih vidijo morene, vendar samo 
v malo izdatnih talnih plasteh, ki jih je mogoče opazovati na vsem 
potu od turistične koče Petra Skalarja 1811 m pa do zgornjega roba 
zakraselih, v svoji celoti izredno mogočnih podov v nadmorskih viši-
nah okrog 2200 m. Skoro da ne more biti dvoma, da se je tu držal led 
še v zadnjem stadiju diluvijalne zaledenitve, toda izrazitih posameznih 
morenskih nasipov do sedaj ni bilo mogoče dognati, dasi smemo upra-
vičeno pričakovati, da se bodo v bodoče dali ugotoviti. 
LITERATURA 
1. Anton Melik, Bohinjski ledenik. Geografski vestnik V—VI. Ljubljana 
1930. Str. 1—39. 
2. Anton Melik, Geomorfologija in gospodarska izraba tal v Bohinju. 
Geografski vestnik III. Ljubljana 1928. 
3. Franz Kossmat, Geologie des Wocheinertunnels und der siidlichen An-
schlusslinie. Wien 1907. Posebni odtis iz Denkschriften d math.-naturw. 
Kla-sse d. Akad. Wiss. B. LXXXII. Geol. karta v prilogi. 
4. Anton Melik, Planine v Julijskih Alpah. Dela Inštituta za geografijo 
v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. I. Ljubljana 1950. 
5. Carta geologiea delle tre Venezie. Tolmino. 1 : 100.000. Firemze 1937. 
(Avtorji: R. Babiani-P. Lionardi; F. Kossmat-A. Winkler; F. Kossmat.) 
6. Milan Šifrer, Obseg poledenitve na Pokljuki. Geografski vestnik XXIV. 
Ljubljana 1952. 
7. Anton Melik, O kesnoglacijalnih jezerih v bohinjskih Julijskih Alpah. 
Hrvatski Geografski Glasnik. Zagreb 1939, št. 8—10,. 
7 a. Anton Melik, Se o razvoju Bohinjske kotline. Geografski vestnik X. 
Ljubljana 1934, str. 150—168. 
8. Penck-Briickner, Die Alpen im Eiszeitalter. III. Band. Leipzig 1909. 
9. Jovan Cvijič, O snežaničkoj i ledničkoj eroziji. Glasnik Geogr. društva. 
Beograd 1922, 7—8. 
10. Bora Z. Milojevič, Črna prst, Bjelasnica i Perister. Posebna izdanja 
Geografskog društva. Beograd 1934. 
11. O. Ampferer, Uber die Saveterrassen in Oberkrain. Wien 1918. Poseben 
odtis iz Jahrbuch d. Geol. Reichsanstalt 1917. Bd. 67. H. 3—4. (404—430.) 
12 Artur Winkler, Zur Eiszeitgeschichte des Isonzotales. Zeitschrift fiir 
' Gletscherkunde. B. XV. 1926. 
13. Geologische Spezialkarte 1: 75.000 Bischoflack und, Idria (Franz Koss-
mat). 1904. 
14 R. v. Klebelsberg, Handbuch der Gletscherkunde und Glazialgeologie. 
Erster Band: Allgemeiner Teil. Wien 1948. Str. 1—403. Zweiter Band: 
Historisch-Regionaler Teil. Wien 1949. Str. 404—1028. 
NOUVELLES RECHERCHES GLACIOLOGIQUES 
DANS LES ALPES JULIENNES 
A n t o n M e 1 i k 
Resume 
L'auteur a, au cours des dernieres annees, constate en plusieurs en-
droits l'existence de depots morainiques sur le versant meridional et au 
pied meridional des montagnes de Bohinj: pres du village de Spodnje Danje 
a une altitude denviron 871 m. Leur position d'ensemble et leur caractere 
de fraicheur prouvent qu'ils ont ete deposes par des glaciers locaux qm 
se sont forme sur le cote sud de la ligne de partage des eaux, dans des 
montagnes relativement peu elevees, entre les massifs du Ratitovec et 
du Možic, a une altitude de 1520 a 1575 m dans la glaciation de Wurm. Cela 
montre que les moraines de Sorica, elles aussi, situees a une altitude allant 
jusqu'a 816 m, trouvees et decrites il y a deja quelques annees, sont cepen-
dant, bien que comprenant des materiaux apportes par le glacier de Bohmj, 
surtout l'effet d'un glacier local qui est descendu du versant oriental du 
Možic, 1602 m, et des montagnes autour de Črni vrh, 1487 m, jusqu'aux 
sources de la Selška Sora. 
Lauteur a pu constater que des glaciers sont egalement descendus 
des massifs des Alpes Juliennes meridionales, plus a l'Ouest, ou il a trouve 
des moraines p. ex. dans la region des villages de Grant, 731 m, de Rut, jusqu a 
une altitude de 460m, Stržišče, 650m environ et en dautres points. Plus 
a l'Ouest encore, il a pu constater la presence de moraines dans le secteur 
de la source du ruisseau Kneža, jusqu'a une altitude de 450 m environ et 
du ruisseau Zalašca ou s'est forme un glacier local particulierement lmpor-
tant, jusqu'a 400 m plus bas. Par endroits, il a ete egalement possible de 
reconnaitre des restes de moraines d'une des glaciations plus anciennes. 
Ces constatations sont dautant plus importantes qu'elles se rapportent au 
versant meridional et ensoleille des Alpes Juliennes; elles prouvent en effet 
qu a la periode de Wurm, la limite inferieure des neiges eternelles descen-
dait tres bas, a 1300 m ou meme a pres de 1250 m daltitude. 
Grace a des recherches de detail, lauteur a pu trouver d'importantes 
moraines aux environs des villages du bassin de Bohinj, Bohinjska Bistrica 
et Jereka. Ces moraines s'etendent, venant de 1'Ouest, a travers la region 
du village de Ravne jusqu'aux environs de Rovt (juste a l'Est de 1'agglo-
meration de Bohinjska Bistrica) et, avec quelques interruptions dans le 
•secteur de la vallee principale de la Sava de Bohinj, jusqu'aux environs 
immediats du village de Jereka. La position, la structure et la composition 
de ces belles moraines particulierement fraiches prouvent que ces der-
nieres ne peuvent etre que des moraines frontales de la periode de Buhl, 
dapres la terminologie generale des Alpes orientales. Les etudes faites 
jusqu'a ce jour ont deja etabli deux phases de la periode de Buhl a Bohinj: 
a Ukane, sur le bord occidental du lac de Bohinj ou on a trouve au moins 
trois grandes moraines frontales et a Stara Fužina et Ribičev Laz, sur le 
bord oriental du meme lac, ou on a decouvert une moraine frontale d'une 
phase un peu plus ancienne de la periode de Buhl; les nouvelles reeher-
ches prouvent que le glacier de Bohiuj eut une troisieme phase, la plus 
ancienne de la periode de Buhl, pres de Bohinjska Bistrica et de Jereka, 
sur le bord inferieur du centre du bassin de Bohinj. II a ete possible de 
constater en meme temps que d'enorme>s masses de glace etaient descendues 
du Triglav par la vallee de Mostnica jusqu'a Bohinj et qu a la phase la 
plus jeune de la periode, elles s'etendaient eneore jusqu'a Voje dans la 
vallee inferieure de la Mostnica ou elles ont forme de grandes moraines 
tres etendues. Du centre des Alpes Juliennes, des hauts plateaux entourant 
Hribarica et Debeli vrh, 2392 m, de grandes masses de glace se formaient 
des la periode de Buhl et envoyaient un puissant glacier dans la vallee 
de la Suha. Dans les phases les plus anciennes de la periode de Buhl, cette 
glace sunit deja au principal glacier de Bohinj et a celui de la Mostnica; 
dans la phase la plus jeune, elle constitue vers sa fin un glacier separe 
en arrivant dans la vallee inferieure de la Mostnica; on peut voir les depots 
de sa moraine frontale des deux cotes de la Suha inferieure. 
Durant la periode de Buhl, les glaciers diluviaux s etendent done tres 
loin dans la vallee principale et deposent des moraines depuis le pied^des 
pentes abruptes de la Komarča jusqu'a Bistrica, sur une longueur de 15 km 
et a une altitude de 490 a 540 m. L'extreme etendue et rexceptionnelle-
ment faible altitude des moraines de la periode de Buhl a Bohinj tient 
sans doute surtout au fait qu'il y a, dans les arriere-monts immediats des 
Alpes Juliennes centrales, de hauts plateux dont 1'altitude s eleve pour la 
plupart au-dessus de 1500 m jusque 2300 m, ou, a la periode de Buhl, la 
limite inferieure des neiges permanentes passait a une altitude de 1500 
ji 1600 m. Ce sont les hauts plateaux les plus eleves et les plus vastes des 
Alpes Juliennes; il nest done pas etonnant qu'ils aient eu la plus forte 
glaciation dans la periode de Buhl. 
A 1'eiicontre de la grande etendue du glacier de la Save, celui de 
la Soča qui atteignait a peine le milieu de la vallee de Trenta, navait, 
a la periode de Buhl, qu'une etendue insignifiante. II n'y avait pas, en effet, 
dans le bassin de la Soča pas plus qu'au voisinage direct de la vallee de 
la Soča, de vastes hauts plateaux pouvant fournir dassez grandes masses 
de glace,. 
Apres avoir fait quelques petites decouvertes glaciologiques nouvelles, 
1'auteur a consacre son attention au conglomerat pleistocene que 1'on ren-
contre en divers points a Bohinj; il s'est efforce de determiner l a g e relatif 
et les conditions dans lesquelles ce conglomerat sest forme. Un examen 
minutieux du terrain et ranalyse des conditions de formation ont montre 
que ce gravier a probablement ete depose a 1 epoque de la glaciation de 
Riss. Ce gravier pleistocene n'a pas la meme epaissaur dans toute la vallee. 
11 fut depose sur des secteurs isoles, peu etendus, dans des conditions 
purements locales a Ravne et Rovt pres Bohinjska Bistrica, a l'extremite 
orientale du lac de Bohinj, a 1'endroit ou la Suha pas.se de la gorge de 
montagne dans le bassin de Bohinj, pres de village de Češnjica et sur le 
versant sud-ouest de Rodnica. Dans la plupart des cas, le conglomerat est 
dispose en couches deltalques inclinees, signe qu'il a ete depose dans de 
petits lacs. Sous le conglomerat, on a, dans la plupart des cas, trouve des 
couches dargile ou meme dargile rubanee, ce qui temoigne egalement de 
]'existence de petits lacs locaux. Sous le conglomerat avec argile rubanee, 
on a trouve des moraines appartenant sans nul doute a la glaciation de Riss. 
Au-dessus du conglomerat, il y a partout des moraines de la periode de 
Wurm. D'une fa?on generale, la repartition du conglomerat pleistocene pre-
sente une surprenante similitude avec la repartition des moraines de la pe-
riode de Buhl, ce qui fait penser a une similitude de causes genetiques. 
II semble qu a l'epoque de la glaciation de Riss, se sont formes a 1'abri, entre 
les moraines, de petits lacs endigues dans lesquels, peu a peu et successive-
ment, se sont deposes de Fargile, par endroits de 1'argile rubanee, du sable 
fin et enfin du gravier qui presente partout la meme caracteristique: il est 
peu arrondi, ce qui prouve qu'il a ete transporte par les eaux 4 une faible 
distance, soit des moraines voisines, soit du lit de petits cours d'eau locaux. 
D' une maniere generale le conglomerat de Bohinj ne represente pas les restes 
danciens depots continus de gravier qui auraient recouvert tout le bassin 
de Bohinj jusqu a une hauteur relative de 200 m comme le supposaient 
certains auteurs (Ampferer); le gravier de ce conglomerat a reellement ete 
depoise seulement par endroits, dans des conditions locales et, soit par 
1'epaisseur, soit par 1 etendue, sur des secteurs extremement restreints en 
bordure du bassin et a des altitudes diverses 
4 Geografski zbornik 49