Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst. 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. 40 lir NAROČNINA: četrtletna lir 450 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 545 TRST, ČETRTEK 29. APRILA 1965, GORICA LET. XIV. V tfkcmdaU V nedeljo, 25. t. m., so po vsej državi slovesno obhajali 20-letnico osvoboditve izpod fašističnega in nacističnega jarma. Na vseh proslavah, ki so jih priredili tako v mestih kot v najbolj zakotnih vaseh in naseljih, so slavnostni govorniki vseh svetovnih nazorov in političnih prepričanj, razen seveda fašistov, poudarili in ponovno priklicali v spomin predvsem ideale odpora. Podobne proslave so bile tudi v naših krajih. Prav tu pa se je ta dan zgodilo nekaj, česar ne moremo drugače opredeliti kot z? nezaslišan škandal. Gre, kot naši bravci z lahkoto uganejo, za dogodek v Miljah, kjer bi morali odkriti spomenk padlim bojevnikom v osvobodilni vojni iz miljske občine, a je odkritje spomenika dejansko izostalo, ker je na spomeniku vklesan tudi napis v slovenskem jeziku. Sklicujoč se na določene birokratske predpise iz fašistične dobe je tržaški prefekt naročil policiji, naj sporoči organizatorjem proslave, da se spomenik sicer lahko odkrije, vendar mora ostati napis prekrit. Povsem razumljivo in naravno je, da v .a-kih okoliščinah sploh ni moglo biti slovesne proslave, ker bi to pomenilo grobo žalitev za vse žrtve nacifašističnega terorja, zlasti pa žalitev tistih slovenskih prebivalcev miljske občine, ki so darovali svoja življenja za ideale svobode in demokracije, katere neodtujljiva vrednota je tudi in predvsem pravica do svobodne uporabe materinega jezika v javnosti In resnica je, da je bilo 60 odstotkov padlih v osvobodilni vojni ir miljske občine slovenske narodnosti. Škandal v Miljah je vzbudil in vzbuja v vsej slovenski javnosti val nepopisnega o-gorčenja, ki je tem večje zlasti spričo izrazito rasističnih argumentov, s katerimi določeni italijanski krogi (kot na primer polkovnik Fonda Savio, predstavnik bivšega tržaškega CLN) skušajo zagovarjati in upravičevati prepoved slovenskega napisa na spomeniku. Vsem tem ljudem povemo, da so se slovenski in tudi italijanski bojevniki za svobodo odločili za upor kljub in v navzkrižju z obstoječimi birokratskimi predpisi, kajti če bi nanje računali ali čakali na njihovo spremembo, bi Hitler in Mussolini še danes vladala pri nas in drugod v Evropi. Od nadaljnjega razpleta in zlasti rešitve rniljskega primera bo tudi odvisno, kako se bodo razvijali odnosi med tu živečima na-rodnostima. Jasno je namreč, da Slovenci ih zlasti njihove politične organizacije ne mo-rejo in ne bodo odstopile od svojih stališč glede dvojezičnega napisa na spomeniku v Miljah. Zato naj italijanske stranke, zlasti vladne, prevzamejo nase odgovornost za vse Posledice, ki bodo neizogibno nastale v vsem tukajšnjem političnem in upravnem življenju, ce bodo dopustile, da se tako grobo tepta eden zmed idealov odporniškega gibanja, za kar je steklo toliko slovenske krvi. NASA ENAKOPRAVNOST spričevalo italijanske demokracije Ob 20-letnici osvoboditve je bila po vsem ozemlju Furlanije-Julijske krajine vrsta slovenskih proslav. Takšna svečanost je bila tudi v nabrežinski občini. Spored proslave, ki jo je organiziral občinski odbor, je obsegal polaganje vencev na spomenike padlim v osvobodilni vojni in izredno sejo Občinskega sveta, ki je siklenil, da se trg pred županstvom poimenuje po padlih za svobodo. Sledila je proslava v dvorani občinskega sveta, na kateri sta polog župana D. Lcgiše kot slavnostna govornika nastopila predsednik deželnega sveta dr. De Rinaldini in deželni svetovavec dr. Jože Škerk. Nato so udeleženci odšli na trg pred županstvom, kjer je po odkritju posebne marmornate plošče župan proglasil, da se trg odslej poimenuje po padlih za svobodo. V prostorih županstva je bil nato sprejem za svetovavce, povabljence in za občinstvo. Na tom mestu objavljam nekaj misli, ki jih je na slavnostni seji podal deželni svetovavec dr. Škerk in ki po našem lepo tolmačijo čustva primorskih Slovencev ob spominu na odporniško gibanje. Okoliščina, da mi je izkaizana čast, da smem spregovoriti na tem mestu ob priliki počastitve dvajsetletnice odpora kot predr stavniik slovenske narodnostne skupnosti, mi navdihuje poudarek predvsem na dveh momentih. Prvi moment se ponuja sam od sebe kot naravna dopolnitev k nastopu italij ansikega sogovornika: zadeva namreč specifični značaj, ki ga je pojav odpora, ki je vzdignil celotno Evropo proti nacifašizmu, zadobil pri slovenskem narodu na tem ozemlju. Odpor, iki se je v njem slovensk. narod, z množičnostjo, s katero se ne d-a primerjati nič v njegovi zgodovini, vzdignil proti binomu fašistični sinopkljukasti križ, ni bil samo vstaja proti mitu, iki je l.ote! reducirati neki človeški kolektiv v sistem gumbov v velestroju tiranije. Nacifašizem je namreč atentira’ več kot nai svobodo Slovencev: nacifašizem je razkril Slovencem svoj izvirni nihilistični poklic: zanje je pomenil kratkomalo nepreklicno obsodbo na kolektivno narodno smrt, ki naj bi njihov nacionalni trikot med Alpami, Pamonijo in Jadranom povsem izbrisala, za setev novih, poko’enj m us sol in i j cvsk o-h i 11 c rjan skega novega reda. In medtem ko je Mussolinijev fašizem vsaj na videz omejil svojo raznarodovalno perspektivo na neko sicer do kraja brutalno, a vendar časovno pogojeno asimilacijo, je hitlerjamska doslednost z isto natančnostjo, s katerim jp vnaprej odkazala judovskim ostankom otoik Madagaskar, odpisala slovenskemu (narodu puščavo barak ob Črnem morju. S tem ne bi hotel podcenjevati usodnosti, ki jo je nacifašizem pod krinko poveličanja njih narodnega bistva vsilil svojimi lastnim narodom: saj je s tem, da je dokazal, da nacionalizem ne more biti v gb> h ji inštanci nikoli resnično nacionalen, demantiral sam sebe v svojem najbolj dekla- riranem principu. Demanti, ki je prišel do pošastnega izraza v zadnjem ukazu Hitlerja, ki je v zadnjih dneh Kanclerske palače ukazal likvidirati svoj lasten »Herrenvolk«. Demanti, ki ga je dal sam Mussolini, ko je potem, ko je skozi dvajset ’et paradiral na odru Evrope v svojem nadutem imperialnem slogu, prenesel, da je Ob Gardskem jezeru postal pohlevna senca nekega nemškega pokovnika. Vendar pa se ta usodnost, ki je v Nemčiji postavila na grmado knjige Thomasa Manna in pregnala iz Italije Fermija, ne da meriti z usodnostjo, ki je zadela slovenski narod,. Zato je tudi odpor tukajšnjih S ovencev — ne samo odpor neke elite, ampak celotnega narodnega subjekta tja do množice — za dvajset let starejši. Po ognjeni uverturi na Oberdanko-vem trgu leta 1920 se Slovenec, od, Triglava do morja, od Postojne do Brd, bori s smrtjo v vsej svoji ekstenčni fronti od šole do cerkve, ne d.a bi bila njegova človeška integriteta spoštovana niti v svincu črk na njego/em grobu. Zato mu pomeni potem, ob novi zgodovinski emergenci, ko vihar zajame p’amet, odpor le potencirano ekstazo smrti, 'ko ga ni zgiba več v njegovem bivanju, da ne bi bil ilegalen. Lahko rečemo, da z letom ’41 stopi v i lega1 o celo kraško kamenje. Zato ta zgodovinski datum pomeni za Slovenca ne samo potrditev svobode, ki jih je stala reko krvi, ampalk doslej največjo legitimacijo, kar mu jih je kdajkoli dala zgodovina, njegove eksistence, da v novi bratski odprtosti do sosedov še dalje zaseda čudežni vrt med Panonijo in Jadrainom. Dovolite mi, če bo drugi moment, ki ga bom poudaril, manj splošen, osebnejši, vezan kalkor bo na generacijsko perspektivo. Slovenski govornik, ki tu nastopa, spadal namreč prav v tisti rod, ki bi moral v perspektivi Mussolinijeve bodočnosti predstavljati prvi val v avantgardi pretopljenega in pojaničarjenega naroda. In zdaj mu je v ponos izjaviti, da zvestoba, ki mu ni dala, da bi se za katero koli ceno odtujil temu, kar je eden aposto’ov našega naroda, Janez Evalnigelist Krek, imenoval »sernp izkrvavelega nlairoda«, mu prav tako ni dala, da bi v raznarodovalcu identificiral pristnega predstavnika italijanskega naroda, talko da bi v prav tako rasistični ekskluzivnosti zavrnil vse, kar ni njegovo. Nasprotno, lahko z odprtim srcem reče, da je do danes ostal ljubeče odprt vsemu, kar je dal italijanski narod velikega človeštvu, od Danteja preko Garibaldija pa clo Janeza XXIII. Praznik dvajsetletnice osvoboditve: more imeti za inte’ektualca takšna proslava na teh tleh kakšen več kot folklonni uradno - (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A • NEDELJA, 2. maja, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.00 Slovenske ljudske pesmi; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Otroka kapitana Granta«. Napisal Jules Verne, prevod in drmatizacija De-sa Kraševec. Drugi del; 12.00 Nabožne pesmi; 12.15 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi tedna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; 15.30 »Črv na ministrstvu«. Igra v treh dejanjih in petih slikah, napisal Dino Buz-zati, prevedla Nada Konjedic. Igra RO., režira Jože Peterlin; 18.30 Kino, včeraj in danes, pripravil Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore - Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico maja«; 21.00 Vabilo na ples; 22.10 Programska glasba. • PONEDELJEK, 3. maja, ob: 11.45 Naš jukc-box; 12.15 Niko Kuret: »Pratika za prvo polovico maja« ; 13.30 Melodije iz revij in glasbenih komedij; 17.20 Širimo obzorja: »Zgodovina Devinskega gradu«, napisala Mara Kalan; 18.00 Ne vse, toda o vsem — poljudna radijska enciklopedija; 18.30 Koncertisti naše deže'e; 19.15 Plošče za vas: 29. quiz oddaja; 21.00 Giuseppe Verdi: »Bitka pri Legnanu« opera v štirih dejanjih. • TOREK, 4. maja, ob: 11.5 Italijanski akvarel; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 17.20 Italijanščina po radiu; 19.15 Dante Alighieri: »De vulgari elo-quentia«, pripravil Boris Tomažič; 20.35 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 22.00 Slovenske novele - Milan Pugelj: »Zimska pot«; 22.55 Komorna glaisba v začetku dvajsetega stoletja. • SREDA, 5. maja, ob: 11.35 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 12.15 V Trstu pred sto leti; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in izvajav-cev; 17.25 Radio za šole (za I. stopnjo ljudskih šol); 18.00 Ne vse. toda o vsem; 18.30 Nove plošče resne glasbe; 19.15 Higiena in zdravje, pripravil dr. Rafko Dolhar; 21.00 Simfonični koncert. V odmoru (približno ob 21.45) Knjižne novosti -Frane Jeza: »Veno Pilon in njegova knjiga „Na robu”«. • ČETRTEK, 6. maja, ob: 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danilo Lovrečič; 17.20 Italijanščina po radiu; 17.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susy Rim; 18.30 Glasbena oddaja za mladino, pripravil Dušan Jakomin; 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti - Vinko Beličič: »Prešernove zadnje ure«; 21.00 »Voda«, veseloigra v treh dejanjih, napisal Joža Vombergar. Igra RO., režira Jože Peterlin; 22.45 Skladatelji Furlanije-Julijske krajine. » PETEK. 7. maia. ob: 11.35 Radio za šole (za II. stopnjo ljudskih šol); 18.00 Ne vse, toda o vsem: 18.30 Slovenski solisti: 19.15 Italija in južni Slovani v letih 1848-1918: 20.35 Gospodarstvo in delo. Urednik Egidij Vršaj; 21.00 Koncert operne glasbe. V odmoru (približno ob 21.30) Znanost in tehnika - Slavko Andree: »človek izven vesol.)-sikih ladij«. ■ SOBOTA, 8. maia. ob: 11.45 Vokalni in instrumentalni solisti; 12.15 Kulturni odmevi — dejstva in ljudje v deželi; 15.00 »Volan«. Oddaia za avtomobiliste; 17.00 Pevski zbori Furlanije-Julijske krajine; 17.20 Drugi Vatikanski koncil. Poročila in komentarji: 17.30 Pisani balončki. Radijski tednik za naimlajše. Pripravila Graziella Simoniti; 19.15 Družinski obzornik; 20.35 Teden v Italiji; 20.45 Zbor »Jaoobus Gallus« iz Trsta, vodi Ubald Vrabec; 21.00 Za smeh in dobro voljo. Besedilo Danij lo Lovrečič; 21.00 Vabilo na ples. DIALOG Z ATEISTI Papež Pavel VI. je ustanovil sekretariat javljeno — prvič navezalo oficiene stike s TEDENSKI KOLEDARČEK 2. maja, nedelja: Živana, Atanazij 3. maja, ponedeljek: Aleksander, Laska 4. maja, torek: Florijan, Cvetka 5. maja, sreda: Miran, Irenej 6. maja, četrtek: Janez, Mladen 7. maja, petek: Stanko 8. maja, sobota: Miha, Miša Izdajatelj: »Novi list« d. z o. z. • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« — Trst, ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477 za nevernike, 'kateremu je postavil na čelo dunajskega kardinala Koniga. V razgovora, ki ga je imel z uredniki dunajskega cerkvenega glasila »Wiener Kirchenzeitung«, je kardinal Konig izjavil, da je ta sekretariat zadnji izmed treh, ki se jih lahko označi zai sad sedanjega koncila. Obstajajo trije sekretariati : prvi za nekatoličane, drugi za nekristjane in najnovejši za nevernike. Ta koraik bomo laže razume i, če si predočimo to, kar je Pavel VI. povedal v encikliki »Ecclesiam suam«. Gre namreč za to, da se vzpostavijo odnosi z drugače mis’ečimi, da se stopi iz lalstne hiše ter da se išče možnost srečanja z drugače mislečimi, ne glede na stopnjo oddaljenosti. V tem primeru gre za najbolj oddaljene. Smisel sekretariata je predvsem dušno-pastirskega značaja. Cerkev ne name” va s tem sekretariatom začeti boja z ateizmom in neverniki, ampak hoče poiskati vse možnosti, ki bi v svetu, ki postaja vedno bolj eno, zagotovile življenjski prostor veri, v tem primeru katolški veri. V modernem svetu bo skušala to doseči s pomočjo osefbnih stikov in predvsem z duhovno) tekmo. Gre za to, da se odpravi sovraštvo tam, Ikjer se le to še vedno poslužuje vevških ali protiverskih sredstev. Danes vemo, je poudari] kardinal Konig, da se proti idejam ne moremo boriti z orožjem, ampak da je možno razjasniti nasprotja samo z duhovnimi napori. Naloga sekretariata je, da stori potrebne korake na kulturnem in dušnopastirskem področju, da vskladi že obstoječe iniciative, da bi lahko pripravil možnost srečanja in duhovne tekme z ateizmom po naslednjih vidikih: 1. srečanje z ateizmom, ki je kot norel i-gioznost karakterističen za našo dobo; 2. srečanje z doktrinarnim ateizmom, v kolikor pač še nastopa v organizirani obliki ; 3. duhovna telkma s stvarno de'ujočim ateizmom, ki tvori podlago državnim ciljem (Staatsraison) in ki vidi v veri sovražnike, ali pa oviro socialnemu razvoju, zaradi česar jo je treba odpraviti. Ker ateizem odklanja vse ob'ike vere, je jasno, da bo treba pritegniti k sodelovanju vse tiste, katerih prepričanje je v nasprotju z ateističnim. Zelo verjetno je. da bodo k temu povabljeni ne samo protestantski in pravoslavni predstavniki, ampak tudi predstavniki is’ama. Središče delovanja in sedež sekretariata bo v Rimu. Na Dunaju se bo kardinal Konig le povezal z nekaterimi strokovnjaki, ki bodo pazili na razvoj zaupane mu na’o-ge. V priložnostnih razgovorih in diskusijah bo obdelal konkretna vprašanja, ne da' bi zaradi tega moral ustanoviti na Dunaju še poseben sekretariat. Ostal bo namreč še vnaprej dunajski nadškof. Delo se je pravzaprav začelo, predvsem iskanje primernih sodelavcev. Na koncu intervjuja je kardinal Konig omenil, da ga ustanovitev lega sekretariata ni preseneti’a. S tem so se ukvarjali že dalje časa. Kljub temu pa vendar predr stavlja presenečenje, ker ni kazalo, da ga bo papež ustanovil tako hitro. ooo Na novo ustanovljeno vatikansko tajništvo za ateiste bo ta teden — kot je bilo približno sto komunističnimi teoretiki iz Poljske, Madžarske, Češkoslovaške in Vzhodne Nemčije. Ta teden — in isicer 29. apri’a — se bo namreč začelo v Salzburgu zborovanje, ki ga je organizirala avstrijska Pavlova družba in na katerem se bo zbralo poleg omenjenih komunističnih ateistov tu-d.i okrog 130 krščansko mislečih osebnosti, med njimi trije vatikanski teoogi. Na zborovanju se bodo ukvarjali bolj s teoretičnimi kot s praktičnimi vprašanji. Skušali bodo odkriti socialna in religiozna polja, na katerih bi lahko krščanstvo in marksizem našla skupen teren. V. V. Titovi razgovori Predsednik Tito se je podal po obisiku v Alžiriji, kjer sta oba z Beln Bello v več govorih odločno zavze a stališče proti ameriški po itiki v Vietnamu in vzbudila nevoijo amerškega predstavnika, na uradni obisk v Egipt. Tja je odpotoval z leta om. Tudi z Nasserjem je imel Tito politične razgovore. Ta ga je obvestil predvsem o sta išču arabskih in afriških držav do trenutno najaktualnejših svetovnih problemov. V Titovem spremstvu sta tudi Miha Marinko in novoimenovani zunanji minister Marko Nikezič. Dosedanji zunanji minister Koča Popovič je bij izvoljen za pos alnca in se je moral zato odpovedati svoji ministrski funkciji. Na špansko-portugalskii meji so našli trupli izginulega generala Delgacla, Sii antr-jevega nasprotnika, in njegove tajnice. Ni še ugotovljeno, če ju je ubi a portugalska policija. Naša enakopravnost (Nadaljevanje s I. strani) retorični smisel, še posebno v času, ko se svet čedalje bo"j manjša v eno samo lupino usode, če svoje perspektive ne divgne iznad, krvi k duhu, iznad narodnosti k človečnosti, iznad posebnosti k totalnosti. Praznik, ki bo ostal folk ora, če ne oo obeh sosednih narodov navdihoval k temu, da to lekcijo, ki sta jo oba prebrala na najbolj krvavi strani zgodovine, preneseta i/. občasnih zunanjih manifestacij v življenje: k čedalje bolj človeški stvarnosti v upravi, v usk'ajovanjiu pravic in dolžnosti, v priznavanju eksistenčne pravice sosedu. In človeku, ki se spominja zadnjih slavij pokapanega mita prav v tem poslopju, ki še diha svoj vaški liktor.ski s og je danes v zadoščenje, da vidi zbrane tukaj ljudi, zastopnike dveh sicer antipodnih gledalnlj na svet, ki pa ta mit krvi radikalno izključujeta: saj kri ne bi smela eksistirati ne za Kristusa ne za Mairksa. In kot zastopnik prebivalstva, ki je dalo prav v tej občini za stvar svobode skoro sto mrtvih in v,eč požganih vasi, hočem videti v tem slavju predvsem potrdilo, dal je zgodovina dokončno razsodila pravico Slovencev k življenju. In kot njihov zastopnik moram pribiti, da bo slovenska narodna skupnost ocenjevala kvaliteto1 demokracije, v katero je Vključena, predvsem po tem, koliko ji bo dano živeti v tisti odraisli polinovrednosti, ki si jo je s čezmernim deležem prelite krvi priborila. Nemški katoličani in nacionalsocializem Miichemski nadškof Im kardinal Ju ius Dopfner je priredil pred kratkim s p rejeni na čast komisiji za sodobno zgodovino pri Katoliški akademiji v bavarski prestolnici, ki je objavila isti dan v posebni knjigi vse dokumente in note, ki sta si jiiih izmenjala Vatikan in nacistična vlada od leta 1933 do 1937. (Naslednji zvezek z dokumentacijo njunih odnosov v nadaljnjem razdobju bo kmalu sledil.) Ob tej priložnosti je dal kardinal nekaj zanimivih izjav za javnost. Rekel je med drugim: »Glede let od 1933 do 1945 se Cerkev ne boji objave dokumentov in ugotovitev zgodovinskih raziskav.« Kardinal Dopfne" je tudi izjavil: »Danes, v času Vatikanskega koncila, ni Cerkvi nič bolj tuje od tega, da bi hotela 'samo sebe proglasiti za sveto. Ona pozna svoje meje.« Glede njenega razmerja do »Tretjega Reicha« je deja.: »Cerkev je že od vsega začetka vedela An to tudi povedala, da so pokazali posamezni katoličani, njeni glasniki in cerkvene organizacije v tistih letih č o-veške šibkosti, kakor so spadale v vseh dobah k poli Cerkve.« O delu katoliške komisije za sodobno zgodovino, ki j(e na tihem delovala od eta 1962 in katero so podpirale vse nemške škofije, je izjavil kardinal, da »služi resnici«. Pri tem je kritiziral tendenčna poročila o zadržanju katoliške Cerkve do nacionalsocializma, ki se zadnjp čase spet pojavljajo v Nemčiji, in dejal: »Zgodovina bo nekoč ostreje obsodi a načine, s katerimi so letos poročali o poti Cerkve med letoma 1933 in 1945, kakor pa zadržanje škofov in katoličanov v nacionalsocialističnem času.« Predsednik katoliške znanstvene komisije za sodobno zgodovino, prof. Konrad. Rep-gen iz Saarbriickena, pa je ob tisti priložnosti poudaril, da so tisti, ki kritizirajo Cerkev zaradi njenega dozdevno premalo odločnega zadržanja do nacionalsocialističnega režima, pristranski, ker objavljajo samo tisto dokumentacijo, o kateri mislijo, da podpira njihove trditve, kot n. pr. Fried-lander v knjigi »Pius XII. urnd das Dritte Reich.<. Opozoril je tudi, da se javnost premalo spominja samih katoliških priznanja o krivdi kristjanov v »Tretjem Reichu«, ter jp v tej zvezi spomnil na takoimenova-no Fuldajsko pastirsko pismo nemških ško-lov z dne 23. avgusta 1945, v katerem je bilo rečeno: »Mnogi Nemci tudi iz naše, katoliške Cerkve so sc dali omamiti od lažnega nauka nacionalsocializma... Mnogi so postali celo zločincu.« Osebno krivdo katoličanov v času od leta 1939 do 1945 je naglasil svoj čas tudi predsednik Nemškega katoliškega dneva 1948 v nekem svojem govoru. Pred totalitarnim režimom, kakor je bil Hitlerjev, z njegovo silovito propagandno niočjo in sredstvi zapeljevanja, pa tudi na-s’lja, je marsikdo omahnil, ce'o mnogi u-gledni znanstveniki, ki so n. pr. podprli njegove rasistične in pravne teorije, pa tudi mnogi, tudi vodilni nemški katoličani. Toda videti je, da imajo nemški katoličani Pogum, da svojo krivdo priznavajo. Iz takega moralnega poguma in volje do prero-■l°nja pa edino lahko zraste nekaj boljšega. Dejstvo pa je, da je bilo tudi mnogo takih nemških katoličanov, ki so se upirali nacionalsocializmu, in nekateri Se niso ustrašili nasilja ter so svoj odpor in obsod- ibo nacističnih zmot tudi javno pokazali. Med njimi ni manjkalo duhovnikov in šlko-' fov. Eden izmed njih je bil škof v Pader-bornu v Westfaliji, ki ga je papež letos povzdignil za kardinala in ki je prebil mnogo časa v koncentracijskih taboriščih, od česar si še vedno ni popo nama opomogel. Mnogo nemških duhovnikov in laikov le pretrpelo mučeniško smrt zaradi svojega protinacističnega prepričanja, bodisi v taboriščih, ječah ali na moriščih. O tem se v Nemčiji sami, pa tudi drugod vse prema- lo govori in piše. Svet je navajen iskati tudi pri nemških katoličanih samo soodgovornost za 'krivdo, prerad pa spregleda tisto, kar nemške in sp'oh vse katoličane postavlja v lepšo in častnejšo luč. Kardinal Dopfner je imel na Belo nedeljo mašo in pridigo v novem samostanu karmeličank »Heilig Blut« (Sveta kri) v Dachauu ,in je ob tej priložnosti tudi sprejel v red prvo novinko tega samcistana. Samostan je bil ustanovljen v Dachauu v znak' Slovenija je gostila v preteklosti že več velikih in pomembnih športnih prireditev, toda letošnje 28. svetovno namiznoteniško prvenstvo — SPENT — je bilo največje, kar so si jih lahko Slovenci ogledali doma. Prvenstvo so zaključili po desetih dneh velikih borb v soboto. Nobenega dvoma ni, da je vsestranski obračun prvenstva ne le pozitiven, ampak celo tako ugoden, kol so si ga morda pred nekaj tedni lahko želeli le največji optimisti. Pričnimo pri dvorani sami, kjer so se odvijale velike borbe z belo žogico. Stavba je — enostavno povedano — izredna. Stoji sredi čudovitega Bloudkovega športnega parka in je po mnenju vseh ne le najboljša v Jugoslaviji, ampak verjetno celo v Evropi. Znotraj je 100 metrov dolga, 35 široka in dobrih II metrov visoika. Urejena je tako, da jo z vmesno steno preuredijo v dve dvorani, ki lahko služita več kot ducatu športov, med katerimi je tudi drsanje, saj se bo prav v tem prostoru čez leto dni odvijalo tudi svetovno hokejsiko prvenstvo. Dvorana ima namreč naprave za izdelovanje umetnega ledu. V stavbi so odlični pogoji za delo časnikarjev, kakor le malokje po svetu. Na razpolago so številne kabine, teleprinterji, pisalni stroji, telefonske in telegrafske naprave, katere oskrbuje posebni poštni urad, itd. Ne manjkajo seveda niti pomožni prostori, kot okrepčevalnice, ambulante, slačilnice, upravne pisarne -itd. Pred dvorano pa je prostora za parkiranje 1.600 avtomobilov, lako, da se lahko večina gledalcev pripelje z lastnim vozilom na tekmovanje. V dvorani je namreč na tribunah (večje dvorane) 6.738 sedežev, vendar pa je skupno s stojišči možno spraviti pod streho tudi 11.000 gledalcev. In še en podatek: dvorano so zgradili v 6 mesecih. V superlativih je treba govoriti tudi o organizaciji. Potek prvenstva je bil začrtan že mesece v vseh potankostih in nič ni bilo prepuščeno slučaju. Zato je vse teklo brez najmanjšega zatika. To pa nikakor ni samo ob sebi umevno, če pomislimo, da je bilo na SPENT-u 573 udeležencev tekmovanj, ki so nastopali v 10 različnih disciplinah, razen tega pa je bilo tudi nekaj sto časnikarjev, radijskih in televizijskih napovedovalcev, fotoreporterjev in drugih. Da je tekmovanje potekalo v redu so prireditelji iz večje skupine kandidatov izbrali in strokovno usposobili 130 sodnikov, od katerih je vsak že pred prvenstvom opravil »za trening« 80 ur sojenja. V veliki dvorani se je prvenstvo odvijalo istočasno na 20 mizah, od koder so po telefonu sproti sporočali rezultate v posebna središča, od koder so jih posredovali velikemu semaforju na steni, tiskarni, ki je dnevno natisnila do 30 izdaj posebnih biltenov itd. Vse to življenje prvenstva je vzdrževala posebno izučena ekipa 150 oseb, ki je svoje delo opravila res zadovoljivo. zadostitve za strašne nacistične zločine, ki so se dogajali tam v času Hitlerjeve vladavine, zlasti od prevzema oblasti po hi-tlerjancih do prvih vojnih let. ■-- Spor zaradi napisa Dvajseta obletnica odporniškega gibanja je zanetila spor med Južnotirolsko ljudsko stranko in italijanskimi strankarskimi organizacijami, ki so pripravljale spominske slavnosti. V pripravljalnem odboru so 'me-li tudi Južni Tiro ci svoje zastopnike. Ti so se pa po enomesečnih pogajanjih umaknili iz odbora in so odrekli sodelovanje pri proslavah v Bocnu. Kot vzrok so naved i, da je bila odbita njihova zahteva, naj se izbriše del napisa na spomeniku Zmage, ki stoji na glavnem bocenskem trgu. Latinski napis vsebuje tudi besede: »Od tu bomo druge izobraževali v jeziku, v zakonih in umetnostih«. Predstavniki Južnotirolsike ljudske stranke so izjavi 1, da je ta napis žaljiv za nemško govorečo manjšino. Obenem so tudi zah- Izredno natančnost in načrtanost priprav na prvenstvo je bilo videti še iz drugih podrobnosti. Prireditelji so natisnili več številk razkošno o-premljenih biltenov v angleščini, v kateri je bilo poleg podatkov o prvenstvu zabeleženih tudi mnogo podrobnosti o Sloveniji in Slovencih, Ljubljani, naši preteklosti, turistične zanimivosti itd. Izdelane so bile lične značke, ki so preplavile v preteklih dneh Ljubljano. Po vsej Sloveniji so velike reklamne table pričevale, da je v Ljubljani pomemben športni dogodek. Vsa Ljubljana je bila okinčana z zastavami SPENT-a. Velik znak je bdel nad mestom z gradu. Na razstavišču je bila razstava športnih znamk. V počastitev prvenstva so organizirali skoraj vsak dan kulturne prireditve, potovalne agencije so pripravile posebne turistične izlete, časopisi so izhajali v posebnih izdajah in radio ter televizija sta imela posebne oddaje. Skratika: SPENT in Ljubljana sta bila v preteklih dneh eno. če si na kratko ogledamo še tehnične uspehe, potem nam ne preostane drugo, kot da ugotovimo, da so v glavnem obveljala predvidevanja: Kitajci so še vedno svetovna velesila št. ena in so svoje položaje morda še bolj utrdili, zlasti pri ženskah. Drugi narodi se sicer precej hitro uče vrhunsikih prvin :te igre, vendar so Kitajcem trenutno lahko nevarni le Japonci. Izmed ostalih nas najbolj zanima, kako so se odrezali Italijani in Jugoslovani. Italijani: slabo! Tako slabo, da so na sredi prvenstva kar sami spoznali, da ne sodijo na tako kakovostno prireditev. Svoja srečanja so povečini predali brez boja in jo popihali domov. Zasedli so zadnja mesta na svetu. Dosežki Jugoslovanov pa so bili presenetljivi. Morda so letos skupno dosegli največji uspeh v svoji zgodovini. Res sta bila leta 1954 Dolinar in Haranzogo svetovna prvaika, vendar pa je ta šport tehnično lako napredoval, da so danes nižje uvrstitve verjetno več vredne in težje dosegljive. Jugoslavija je bila v ekipnem tekmovanju četrta. Korpa in Vecko sta se v dvojicah uvrstila med osem najboljših na svetu, s čemer sta bila prva Evropejca. Velik uspeh pa je zabeležila tudi 21 letna uradnica iz Ljubljane Cirila Pirc, ki se je med posameznicami uvrstila v prvo šestnajsterico. Skratka, jugoslovanski tekmovalci so dokazali, da sodijo danes — takoj za Azijci — v sam svetovni kakovostni vrh namiznega tenisa. Po vsem tem, sar smo povedali, lahko torej še enkrat potrdimo, da je letošnji SPENT uspel vsestransko dobro. S tem pa je že tudi dano poroštvo, da bo odlično uspela tudi naslednja velika ljubljanska športna prireditev, namreč svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Pavletič Ho jan tevali, naj se spremeni ime Trg zmage. Odbor je obe zahtevi odbil. SPENT - veliko športno doživelo PROTESTNA IZJAVA SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI V soboto so slovesno praglalsili staro tržaško »rižarno«, katero so nacisti spremenili leta 1944 v tovarno smrti, za nacionalni spomenik. V nedeljo bi bili morali odkriti tudi spomenik padam osvobodilnega gibanja v Miljah, toda razne šovinistične intrige so preprečile odkritje, ker dana spomenik tudi slovenski tnapis, saj je bila večina pad/ih slovenske narodnosti. Polemike o tem še ni konec. Resolucija Slovenske skupnosti Svet Slovenske skupnosti je na seji dne 24. 4. 1965 z zadovoljstvom ugotovil, da je tržaška občinska uprava počastila nekatere padle protifašiste s tem, da je imenovala razne ulice z njihovimi imeni, Ta pobuda je vse hvale vredna, ker pomeni valorizacijo vrednot protifašističnega in protinacističnega gibanja. Kljub priznanju, ki ga zasluži takšna pobuda, pa mora Svet Slovenske skupnosti z obžalovanjem ugotoviti, da med imeni, ki jih je občinski odbor predlagal, ni niti enega padlega slovenskega protifašista. To je odbor storil, čeprav so domači in mednarodni javnosti dobro znani junaški in odločni boji Slovencev v Trstu proti nacifašizmu ter njihove neštevilne šrtve za zmago narodnostnih pravic in demokracije. Svet pripominja, da so slovenski predstavniki v tržaškem občinskem svetu že večkrat zahtevali imenovanje ulic po slovenskih protifaši-stih in kulturnih osebnostih. Dejanje tržaške občinske uprave pomeni preziranje duha odporniškega gibanja, ki se je borilo za pravice vseh narodov in slojev, ter novo krivico do Slovencev, ki so na tukajšnjih tleh nosili glavno breme in dali najvišji krvni davek v boju. Enak prezir do Slovencev je dejstvo, da napis na plošči, ki so jo danes odkrili v Rižarni, ni dvojezičen. Svet Slovenske skupnosti dalje protestira proti šovinističnim krogom, ki so zagnali hrup proti dvojezičnemu napisu na spomeniku v Miljah, čeprav jim je dobro znano, da je bilo med tamkajšnjimi žrtvami 60 odstotkov Slovencev. Svet Slovenske skupnosti je čutil dolžnost, da sprejme to resolucijo v znak zadoščenja, spoštovanja in hvaležnosti do vseh tistih žrtev, ki so bile med sedanjimi odporniškimi slovesnostmi prezrte, njihovim svojcem pa izreka svojo vzajemnost. POKRAJINSKI SVET Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je odbornik Vigimi odgovori;] na vpra-nje svetovalca Slovenske Skupnosti inž. Sosiča ki je opozoril odbor ina nevarnost, ki preti avtomobi istom in pešcem na novemi nadvozu nad železnico na Opčinah, kjer je cesta brez stranske ograje, ni razsvetljena in ni nobenih znakov o ostrem ovinku. Odbornik je dejal, da ta del ceste še ni bil izročen pokrajinški upravi in da so zato dolžne odstraniti vse te pomanjkljivosti državne železnice iini tržaška občina. Zagotovil pa je, da bo pokrajinska uprava kljub temu namestila potrebne prometne znake in d.a bo opozorila ostali dive ustanovi, naj poskrbita za Ost a1 a dela. Inž. Sosič je ponovno pozval odbornika, naj se zavzame, da bo zadeva čimprej urejena. Na isti seji je svet sprejel nekaj upravnih sklepov, med drugim sklep o preimenovanju kraja Poggioreale d,el Carso v Vi Ha Opi-ciinia. Svetovalec Slovenske skupnosti je predlaga', naj bi vzpostavili dejansko ime Opicina brez Villa, ker ta izraz odgovarjal vsakdalnjemu govoru in je bolj enostaven. Njegovemu pred ogu sta se pridružila svetovalec Pečenko in svetovalka Gerbčeva. Predsednik ni nasprotoval temu pred'ogu, vendar je pripomni', da ima pokrajinški svet samo pristojnost, da potrdi ali zavrne sklep, ki ga je sprejel trčaški občinski svet. Zagotovil pa je, da bodo občinski upravi sporočili priporočilo slovenskih svetovalcev. ŠOLA PRI SV. IVANU Tržaški občinski svetovavec Slov. skupnosti dr. Simčič je pismeno vprašal pristojnega odbornika, a i ustreza resnici vest, da bodo s prihodnjim šolskim letom premestili italijanski otroški vrtec, ki je danes v šoli F. Fi zi, v poslopje slovenskih šolskih zavodov pri Sv. Ivanu. Svetovavec že sedaj opozarja, da bi ta premestitev predstavljala škodo za slovensko šolstvo, in ga naproša, naj posreduje, da se to prepreči. Nabrežina: NOVA MAŠA V nedeljo, 25. t. m., je ob 17. uri v na-brežinski župni cerkvi daroval svojo prvo, slovesno isv. mašo naš domačin g. Joško Mankužai. S ovesne daritve se je udeležila ogromna množica Nabrežinjcev in prebivalcev bližnjih in daljnih vasi, ki jih je poleg izredne slovesnosti nove maše privabilo tudi dejstvo, da je daritev bila po vzhodnem obredu. Novomašmk je namreč gojenec rimskega zavoda »Russicum«. Posebna odlika in privlačnost nove maše je bilo odlično in edinstveno petje moškega zbora, ki ga je vod.il prof. Zorko Harej. Novomašniku, staršem in sorodnikom k prazniku iskreno čestitamo. G. Markuži še posebej želimo mnogo uspeha in božjega blagoslova pri izvrševanju njegovega pok i-ca. Repentabor: PROSLAVA ODPORA Tudi v naši občini smo na pobudo občinskega odbora v nedeljo slovesno obhaja i 20-letnieo osvoboditve. Proslava je bila pred spomenikom padlim v Velikem Repnu. Slavnostni govor je imel župan Mihael Guštin ob veliki udeležbi občinskih svetovavcev in domačega prebivalstva. Po govoru je pevski zbor ubrano zapel nekaj pesmi. V svojem govoru je župani med drugim dejal: »Tudi repen taborski občani so sodelovali pri odporniškem gibanju. Tudi naša občina je dala lepo števi o borcev od vsega začetka pa d,o konca. Nekateri so še živi, druigl pa so padli. Njihova imena so napisana na ta spomenik. Repentaborski občinski odbor je hotel dati današnji spominski proslavi posebno is’ovešen značaj. Zato je občina .sama vzela v lastne roke današnjo prireditev, da počasti spomin tistih, ki so padli in da izreče priznalnje vsem onim živim, ki so sodelovali v odporu proti fašizmu od njegovega začetka do njegovega konca. Za nas Slovence je ime) odpor dvojni značaj: splošno človeški in narodni. Vsi pošteno in demokratično misleči ljudje so se dvignili v boj proti zatiranju, proti internacijam, proti taboriščem smrti. Boriii so se proti vsemu, kar ljudi podivja in poniža, da pozabijo na. človečanstvo, postanejo okrutneži in podivjajo, zatirajo sočloveka, brata, ter mu jem'jejo svobodo, ga preganjajo, mučijo in zlomijo samo zato, ker je druge narodnosti, druge rase ali ker drugače misli in veruje. Slovenci smo imeli še poseben vzrok za odpor. Pri nas se je odpor začel veliko prej kakor pri drugih, tlačenih narodih. Slovenci smo pričeli odporniško gibanje takoj po začetku fašizma, ki je, kot pozneje Hitler, hotel Slovence zbrisati z obličja, zemlje. Potem je prišla vojna. Fašistični in nacistični bes sta se združi a. Medtem ko so i se drugi narodi, ki so se uprli nacifašizmu, borili za svoje politične svoboščine, smo se morali Slovenci boriti še za svoj narodni obstoj. Zato je bi a naša borba še bolj ostra, še bolj krvava. Nastal je splošen odpor. Pred dvajsetimi leti sc je krvava borba končala. Fašizem in nacizem sta bi’a uničena. Na pogoriščih in razvalinah je začelo kliti novo življenje. Za nas Slovence je bila končana vojna, ni pa bila končana za naše narodne pravice. Ne moremo namreč reči, da smo dobili vse, za kar smo se borili. Borci za svobodo, tisti ki so umrli in. tisti, ki so ostali živi, so da i svetel vzgled. Njihov spomin bomo najlepše počastili, 'e bomo z enako vrnemo njihov vzgled posnemali, in to s čuječnostjo, s ipožrtvov«'. nim delom in borbenostjo za svetle ideale odpora, to je za samobitnost, obstoj in svobodni razvoj naše narodne skupnosti. < SV. KRIŽ Svetovalec Slovenske skupnosti v tržaškem občinskem svetu je naslovil na občinskega odbornika za javna de’a vprašanje, v katerem je zahteval, naj bi tržaška občina v najkrajšem času popravila in uredila cčsto, ki pelje iz Svetega Križa v Gr-ljan čez Travnik in Studenec. To puljsko pot uporabljajo številni kmetovalci iz Svetega Križa, ki imajo na tamkajšnjem področju svoja zemljišča. Ker pot ni bila mnogo let popravljena, je zdaj neprehodna za vozila. Ta zadeva je važna zlasti zdaj, ko morajo kmetova ci opravili razna dela na svojih zemljiščih. IZLET MDK Novoosnovani Mladinski delavski krožek je priredil v nedeljo izlet v Ljubljano in Polhov Gradec, katerega se je udeležilo 180 mladincev s Tržaškega. Trije avtobusi so popeljali udeležence najprej v Ljubljano, kjer so si ogledali tovarno Litostroj in se seznanili med drugim tudi z vprašanji delavskega samoupravljanja. Po kosilu so se odpeljali v Polhov Gradec. Po krajšem folklornem programu, ki so ga gostom pripravili člani Litostroja v prosvetni dvorani, so se nekateri zavrteli ob zvokih tržaškega ansambla »5 fans«, drugi pa so stopili na krajši sprehod do Počitniškega doma in v bližnje lokale. Veselo vzdušje, ki je prevladovalo ves čas, se je nadaljevalo tudi v avtobusih na poli proti domu. MLADINSKI DELAVSKI KROŽEK TRST Bo priredil v nedeljo, 30. maja, izlet v VELENJE ZA ENOTEN VOLILNI NASTOP V zvezi z (bližnjimi občinskimi iin pokrajinskimi volitvami na Goriškem je dne 27. aprila goriški pododbor Slov. kršč. socialne zveze naslovil na t. č. predsednika SDZ v Gorici, dr. Antona Kacina, sedeče pismo: »Goriški pododbor SKSZ Vam sporoča v zvezi z bližnjimi upravnimi volitvami v lastnem imenu in v imenu svojih somišljenikov sledeče: v želji, da bi prihodnje pokrajinske in občinske volitve prinesle viden uspeh slo venski narodni skupini v Italiji; ker pričakuje tudi vse naše javno mnenje, da mora priti pri teh volitvah do skupnega nastopa vseh naših krščanskih in demokratičnih sil ; ker narekuje nujna potreba za obstanek našega življa, da se razširi podlaga za skupni slovenski volilni nastop,- ker je potrebno, da se razpršeni, zgubljeni in beli glasovi slovenskih volivcev združijo na skupni slovenski listi, da pride s tem do izraza tudi enotna volja slovenskih vo- li Icev; ker bi b la dana z zgornjimi pogoji tud možnost uspešnejše volilne propagande. smatramo za nujno potrebno, da se slovenske skupine, ki zastopajo kr ščanska in demokratična načela, združijo za enoten politični nastop pri junijskih volitvah; zato predlagamo, naj pride v najkrajšem času do razgovora o skupnem nastopu in o praktični izvedbi istega.« ZADNJA SEJA Goriški pokrajinski svet se je zbral prejšnji teden na svojo zadnjo sejo v tej poslovni dobi. Zborovati je moral precej ivv •g'o, ker je ime na dnevnem redu precej točk. Med drugimi postavkami so svetovalci odobrili tudi načrt im stroške 328 milijonov lir za pokrajinsko cesto Gorica -Sovodnje - Zagraj in za cesto Bračan - Dj-lenje. Precej debate je povzroii a zadeva Kmetijskega konzorcija, poslovalnice so še vedno zaprte. Razen načelne izjave, tudi pokrajinski svet ni prišel do pravega ■zaključka Prav tako tudi niso pozitivni sk opi glede poviškov pokrajinskih us'iižbencev, katerih je 98, čeprav je (bil njihov službeni stale/: ■sprejet. Pokrajinski svet je pustil še dosti vprašanj odprtih da ne govorimo o zevajočih b agajinah. Ob koncu seje so se pa vendar vsi svetovavci prisrčno poslovili s spominsko svetinjo, ta in oni tudi z uipanjem, da bo spet izvoljen. Rupa: PEVSKA DRUŽABNOST Naš pevski zbor povezujejo že dalj časa ne samo vese'je do lepega petja in do zb-> i'ovskih nastopov, marveč tudi tradicionalni sestanlki, iki utrjujejo med pevoi in pevkami družabne vezi. Ta’ko se je pevski zbor zbral tudi prejšnji teden ob »frta ji svetega Marka« ki je prišla že 'kar v navado. Nad trideset člalnov in č’anic pevskega zibora je sedelo v prijetni družbi, katero je počasti', tudi domači župnik. V lepem razpoloženju ie done'a naša pesem in večina navzočih si it zažele a. da bi bilo še kaj več takih družabnih sestankov. Spregovoriti moramo tudi še o naših vaških cestah. Že dolgo časa obstaja načrt, da se asfaltirajo. Občina ima že tudi nefkaj denarja. Z dc'om pa se še vedno odlaša. Pa menda ne zaradi vo'itev? V POLITIČNEM OBJEMU V Gorici je že nekaj časa životarila monarhistična stranka (PSDIUM), katero vo li odvetnik Pedroni. Njena številčna moč ss je vedno bo j krhala; precej njenih č’anov se je vpisalo v druge stranke, zlasti v libe ralno ali misovsko. Te dni pa ista goriški organizaciji obeh. strank podpisa i sporazum, da bodo monarhisti prestopili k miisinom in glasoval: za njihove kandidate pri bližnjih vo'i'tvah Idejni pristaši bivšega 'kra ja in bivšega duceja, ki sta ise gledala kot pes in mačka, so se znašli v političnem objemu. »Gliha vkup štriha«, pravi star sovenski pregovor. V sporazumu je namreč rečeno, da se je treba zoperstaviti vključevanju protinarod nih, socialističnih in titovskih sil v upravne odbore, Ikot se je to zgodi'o v Trstu. Obenem trdijo novi prijatelji, da je treba zavrniti vsako pove ičevamje žalostne dobe državljanska vojne, to se pravi odporniškega gibanja. Združena stranka se bo torej vrgla v vo'ivni boj s strupenim nacionali stičnim programom. Menda bo advokat Pedroni preko nje le splava na površje. VELIKI SLOVENSKI PASIJON V nedeljo in v ponedeljek je bila dana pri'ožnost širši sovenski goriški javnosti, da vidi enega izmed viškov stvariteljske zmogljivosti Slovenskega gleda išča iz Trsta. Nastopi'o je z že znano in ocenjeno umetniško Mahničevo priredbo Velikega s o-verskega pasijona na od.ru Katoliškega doma. Že samo to dejstvo da je moglo naše tržaiško gleda’išče nastopiti v tej edini zmogljivi s ovenski dvorani v Gorici, je za go-riške Slovence razveseljivo. Saj je mora’o doslej gleda išče nastopati v prosvetni dvorani pri Pajku, ki je bi’a komaj dobra za čitalniške »besede«. Upamo, da bo moglo tržaško g edališče še pokazati svojo umetnost v tej dvorani in dni bodo odpadli mar-s:kateri nepotrebni predsodki. O izvedbi lri'ogi'je nimamo 'kaj dosti pristaviti k dosedanjim 'kritikam. Igravci so se potrudili do zadnje žilice, čeprav so se morali iboriti z neko'i ko pretesnim odrom za take množične nastope. Nagrado so nastopajoči prejeli z navdušenim p'oskanjem no'ne dvorane Zato se bo ponovil Pasijon v nedejo, 2. maja, v isti dvorani. KMEČKA ZVEZA Nova kmečka zveza, ki j p bila ta meseo ustanovljena v Gorici, nas je naprosila za objavo obvesti a, da je imela 19. t m. svo io prvo sejo Izvoljeni odborniki so določili za predsednika posestnika Avgusta Stenarja 'z števerjana; prvi podpredsednik je Rado Lakovič iz Doberdoba, drugi pod predsednik je Cvetko Brajnik iz štandreža. Tajniške pos'e opravlja doktor kmetijstva Mirko Primožič z Osaivja. Za predsednika nadzornega odbora je izbran Franc Lupin iz štandreža. Odbo~ je na seji razpravljal o najvažnejših kmotiiskih vorašanjih na Goriškem. Za svoj sedež in pisarno je določil prostore v Asco’vjevi u'ici št. 1, kjer je sedež Pro svetne zveze. Tajništvo je svojim članom na razpolago vsak delavnik dopoldne Prinominjamo, da so 'pristoni i h Kmečki zvezi tudi kmetova'ci iz Štandreža, ki so bili prej člani lastne kmečke organiza cije pod okriljem ikrščanskodemokratske 'vsedržavne zveze. Iz nje so izstopi i iz protesta proti zemljiškemu razlastitvenemu zakonu, katerega je podprla tudi krščansko demokratsk;;i stranka. Želeti je, da bi Kmečka zveza ohranila svoj strokovni in nepo itični značaj v bi .stvu in v obliki, v prid ce'okupnemu razvoju goriškega kmetijstva. OBČINSKA SEJA V ponede jelk in v torek zvečer so se zbrali občinski svetovavci k svoji zadnji seji. G’avna točka dnevnega reda je bila odobritev proračuna za leto 1965. V začetku seje je protestiral komunistični svetovavec Batte io proti napisu v spomin štirih deportiranih članov CLN, ki je vk’esan na spominski plošči padlih v parku Rimemibranza. Njegov ugovor je bil zavrnjen. Občinski svet je nato preše k razpravi o proračunu. Debata je bila zelo živahna, ker se predvideva primanjkljaj 340 milijonov lir. Komunistični zastopnik je ipa zatrjeva da bo znašal primanjkljaj 543 milijonov. S proračunom se niso strinjali niti iberalci; socialni demokrati so očitali mostni upravi slabo gospodarstvo, prav t?ko tudi soc:a!i-sti Pri g asovanju je pristalo na iproračua samo 20 svetovavcev; vsi so člani dcmokr-ščanske stranke Vse osta’e skupine, to ie 20 svetovavcev, so pa oddale protivne glasove. Ob koncu seje je svet odobril dva mi i-jona stroškov v zvezi s proslavami za pobratenje med mesti Gorica, Ce’ovec in Ven-lo. PROSLAVE PADLIH IN 1. MAJA Kot po drugih krajih, tako je tudi v Šte-verjanu bila v nedeljo dopo dne proslava vseh padlih borcev. Pred spomenikom na trgu pred cerkvijo se je po maši zbrala množica Občinarjev k polaganju vencev. Besedo je prvi povzel domači župan Pod-veršič, ki se je v improviziranem, a toplem nagovoru spomnil vseh domačinov, ki so žrtvovali svoje življenje za svobodo in demokracijo potomcev. Za županom je govoril domačin Ksaverij Rožič v imenu partizanskih borcev. Poeg domačih prebi-vavcev so bili navzoči med drugimi gosti tudi poslanka Bernetič iz Trsta in zastopniki raznih strank. Števerjanska mladina, združena v Katoliškem prosvetnem društvu je že pripravila vse potrebno za običajno prvomajsko pro-s avo. Začetek majskega tabora je ob treh in pol na razglednem prostoru pod borovci. V s'Učaju slabega vremena pa v Katoliškem domu v Gorici. Spored je ze o pester in obsega med. drugimi točkami tudi nastop veselih študentov s Koroškega; rajanje folklornih skupin s povezavo ljudskih pesmi; števerjanske-ga pevskega zbora itn ansambla »Diamant« iz Pevme Od petka do ponedeljka bo odprta vinska razstava na Dvoru pod okri jem društva »Briški igrič«. Isto društvo prireja za 1. in 2. maj tudi folklorne in zabavne nastope. Bržkone pa ni prav umestno, da se vršita dve prireditvi ob istem času skoro na iste,n kraju. IZ KULTURNE iDuhoimi pioffili Razgovor z Začenjamo s serijo intcrvjuvov, k. naj podajo prerez skozi našo današnjo kulturno problematiko in ki bodo hkrati prikazali duhovne profile našdi najpomembnejših kulturnih osebnosti, kar bo hkrati prispevek h kulturni dokumentaciji naših dni. Kaj sodite o reakcijah na svojo zadnjo knjigo »Parnik trobi nji?« Prepričale so me, da je naš človek še zmeraj zelo navezan na domačo knjigo; prav tako me je odnos občinstva prepričal, da imamo vprašanja, ki niso prav nič zastarela in je vseeno, če pisatelj obravnava v svojem delu sedanjo ali preteklo dobo. Se vam zdi, da vam delajo kritiki kri\ico ali da vas ne razumejo? Na splošno mi kritiki ne delajo krivice, jaz pa tudi rad sprejmem njihove pripombe; tu in tam je seveda zmeraj tudi kateri, ki grabi konja za rep, ko ga vleče iz hleva. Zakaj ostajate zvesti svoji tematiki protifašističnega odpora in vonega časa ter se ne lotite sodobnejših problemov? Ostajam zvest svoji tematiki zalo, ker me k temu sili notranja zahteva. Hkrati pa ne vidim nobenega drugega problema, 'ki bi bil za. slovenske ljudi sodobnejši, kakor je zavestna skrb za obstoj narodovega telesa in duha. Kaj bi še radi napisali? Predaleč bi zašel, če bi hotel povedati, kaj vse bi rad napisal in kako! In če bi pisali roman iz sodobnosti, o čem b’ najrajši pisali, oziroma kje bi iskali snov in osebe? Se vedno v Trstu in njegovem življenju? Da, tudi roman s sodobno snovjo bi b:l tržaški, povezan pa bi bil s širšim slovenskim zaledjem, kakor so bile dosedanje moje knjige. S tem, da dajem prednost tržaškemu okolju, seveda a priori ne izključujem zgodb, ki bi ne bile tržaške. Kaj vam pomeni slovenstvo? Ste tudi vi mne-na, da je to samo prehodna zgodovinska kvaliteta, ki se bo kmalu umaknila socialistični družbi brez razredov in brez narodov? Slovenstvo je zame skrita moč majhnega naroda, ki je vzdržal pod pritiskom silnih sosedov; slovenstvo je zame čudovita sposobnost oblikovanja svojega obraza, svojega značaja, svoje posebnosti kljub zdaj napadalni, zdaj vabeč' poplavi tujega; slovenstvo je enkratna moč sublimacije vsega apokaliptičnega najpoprej v ljudski duši in pesnitvi, potem pa v zavestni ustvaritvi našega genija; slovenstvo je nazadnje kljub zemljepisni majhnosti neverjetno široko, zdravo, primarno sožitje z naravo, obenem pa zmeraj spet nova zamaknjenost v lepoto miniaturne domovine. Iz pravkar povedanega je torej razumljivo, da slovenstvo zame ni vrednost, ki bi bila prehodna. Ne vem, kako se bo v prihodnosti človeku posrečilo odpraviti razrede, globoko pa sem prepričan, da zdrava narodna zavest ne more škoditi nobeni družbeni ureditvi, tudi socialistični ne. Vsekakor pa bo bolj popolna tista družba, ki posameznih posebnosti ne bo uničila, ampak bo znala iz njih sestaviti zanimiv, pisan mozaik. Kdor danes zagovarja spojitev majhnega naroda z večjim, je lahko samo ekstremističen ideolog ali pa prebrisan politik; v naši majhni zamejski domovini pa so ljudje, ki zagovarjam takšne teze, bolj ali manj prikriti oportunisti. Kakšen je vaš odnos do krščanstva? Vam krščanstvo osebno še kaj pomeni? Tega iz vaših knjig ni mogoče ugotoviti. Na to vprašanje ni mogoče odgovoriti na kratko. Vsekakor bi rekel najpoprej, da je treba ločevati ustanovitelja nekega verstva in njegove misli od Cerkve, ki je nastala v njegovem imenu Nisem za nobeno konfesionalno določeno verstvo, ŽIVLJENJA Borisom Pahorjem priznam pa pomen, ki ga verstva lahko imajo v civilizacijskem smislu. Berete mnogo nove slovenske literature? In kateri pisatelji mlajše generacije so vam najbolj všeč? Berem. A ne bi navajal imen, ker bi ob vsakem moral dodati marsikakšno pripombo, to pa bi naju odpeljalo predaleč. Kateri pisatelji svetovne literature so vaši ljubljenci, ne da bi čutili potrebo, da jih posnemate v slogu ali v čem drugem? Kakor se bo to morebiti zdelo čudno, bom vendar na prvem mestu omenil Dostojevskega; in čeprav sem po naravi in tudi zavestno naklonjen bolj sončnim ozračjem, priznam, da ne vidim, koga bi lahko postavil ob tega velikana. Kaj menite o tržaški mladini? Ste tudi vi mnenja, da odrašča — po veliki večini — v oportuniste in ljudi brez pravega nazora? In kdo je po vašem tega kr.v? Ali res vi, starejša organizacija, ki jim ne znate pokazati — ali ustvariti — privlačnih idealov? Tržaška mladina ni nič slabša od katerekoli druge današnje mladine. Nima pa nobene krivde, da je takšna. Kriva sta vojna in povojni svet. Tudi če zavestno tega ne ve, podzavestno mladina sluti, kako obupno nizko je padel evropski človek s svojimi nezaslišanimi hudodelstvi. Koga naj izvzame iz te trpke obsodbe? In Cerkev? Za časa fašizma so bili naši dušni pastirji kristjani proti navodilom Cerkve. In kaj naj mladina reče o svetu, ki je sledil vojski? Politične spletke; umazani računi in trgovske koristi; države in vlade, ki brijejo norce iz ljudi; pravica močnejšega kako-, v kameni dobi. In pri nas? Kaj so takšnega izumili naši vod -tel ji, da bi mladina čutila potrebo po posnemanju? Najpoprej smo imeli na vodilnih mestih majhne ljudi, ki so bili zaprti v strankarske sheme. Nobenega razgledanega politika. Potem se je vse razletelo in razmrvilo. Še enkrat je bilo dokazano, da so slovenski voditelji od nekdaj slabi, sloven ski ljudje pa čudoviti. Upam si ruč:, da ne bi noben drug narod vzdržal, ko bi imel tako omejene, vaške, kratkovidne voditelje, kakršne smo skoz vso svojo zgodovino imeli Slovenci. V čem naj bi bili po vašem ideali naše današnje mladine? Predvsem bi rekel, da ni res, da so mladi ljudje oportunisti. Mladi so, zato niso zadosti kritični in posnemajo starejše. A tisti, ki so bolj bistri, so pripravljeni na to, da bi prevzeli pomembne naloge. Mladi ljudje se navdušijo za človeka, ki je prežen, poln elana; takšnih ljudi pa ne marajo tisti, ki imajo v zakupu resnico in sredstva. Mladina bi morala usekati po plesnobi in začeti po svoje; skleroza in previdnost nista zanjo. Se vam ne zdi, da je za mlačnost in brezbrižnost naše mladine nekoliko kriva tudi današn:a slovenska sredina, tudi kulturna, ki je v vsakem pogledu vse preveč oportunistično mlačna? Tudi to je res, in to iz čisto preprostega razloga, ker Slovenci ne znamo misliti državniško. Ko so nas pokristjanili, smo videli v krščanstvu samo nauk o ponižnosti in pokori, namesto da bi sl v njem izoblikovali svojo samobitno podobo. Zdaj delamo s socializmom isto. Slovenski čut za eku-meničnost je pa najbrž v bistvu samo prirojeno in izrazito nagnjenje k odpovedi, pa naj bo to krščanska ali marksistična odpoved. Drži pa, da čut za odpoved ni najboljša lastnost, ki naj jo ima politik in narodov voditelj. Ste prepričani, da niste tudi vi tržaški pisatelji »prve linije« nekoliko preveč zanemarili mladine in se zapirali v svoje slonokoščene stolpe literature, oziroma v svoje študije? Pripravljen sem, da prvi izrečem svoi mea cul-pa, če je treba. Vendar človek nima sto rok. Ce bi vsak profesor v šolskem letu samo enkrat pre- daval mladini izven šole, ne bi vedeli, kam s predavanji. In visokošolci, kje so? O sebi bom še rekel, da že dolgo mislim na knjigo, ki bi jo napisal nalašč za mladino; pri tem ne mislim na pripoved, ampak na knjigo razmišljanj. Čas mi pa doslej ni šel na roko. Kaj bi torej hoteli povedati naši mladini? Mladini bi rekel, da je znamenje zdravja njeno navdušenje za naravo in za lepoto domače zemlje. Zdrav je njen čut za tovarištvo. Pristna je njena ljubosumna ljubezen do prostosti in do samostojnega odločanja. Ko pa bo premagala razočaranje nad sedanjim svetom in začela oddajati nekaj svojih darov v blagajno naše skupnosti, bo njen zagon našel tisti dragoceni smoter, ki ji je za zdaj še skrit. In kaj sodite o današnjih duhovnih tokovih v slovenskem svetu in o polemikah, ki se od časa do časa pojavijo? Vidite v tem pojav zdravja ali nekaj bolestnega, nenormalnega? Polemike so zdrave, nezdrav je strah pred polemikami; vsekakor pa je v človeški zgodovini velik samo tisti, ki življenje sprošča, nikoli tisti, ki ga tesni. Kaj bi imeli še pripomniti o današnji slovenski literaturi, zlasti o pripovedništvu? V čem vidite njegove dobre in slabe strani? Dobro je to, da ni konformistična, slabo pa to, da se je s prevzetjem tuje tehnike oddaljila tudi od domačih tal. A pri mladih je opaziti razveseljivo novo zavzetost za neposreden stik s stvarnostjo. Kakšen le Vaš odnos do revije »Most«? Mogoče bi najpoprej rekel, da ni bilo rojstvo te revije do kraja domišljeno. Vsekakor pa, če bo zagovarjala novo, sodobno živo krščansko misel, bo odigrala pomembno vlogo med mladimi ljudmi, ki jih krščanstvo privlači. V Trstu pa manjka revija, ki bi bila namenjena bralcem, kateri do »Mosta« ne čutijo srčnih nagnjenj. Govorim o reviji, v kateri se bodo srečala različna mišljenja in tudi nazori, a bo avtohtono tržaška, to se pravi, cta bodo vsi ljudje, ki so se ali sami ali po svojih sinovih udeležili protifašističnega in protinacističnega boja, čutili revijo za svojo. Takrat bo »Most« dobil sobesednika, ki mu je nujno potreben, če hoče živeti. Ne mislite, da bi bilo dobro, da bi se tržaški pisatelji — mislimo vse do kraja, od Vas do Beličiča — nekoliko bolj angažirali v javnem Življenju, tudi v revijah, in da bi to ugodno vplivalo tudi na mladino, ker bi videla, da se p'sa-telji ne boje izraziti svojega mnenja? Deloma imate prav. Meni pa za zdaj manjka revija, kjer bi se čutil doma v takšnem smislu, kakor sem pravkar povedal zgoraj, doma kakor v ozračju, v katerem proslavljamo dvajseto obletnico zmage nad krematorijskimi pečmi. Toda se Vam ne zdi, da to danes ne more biti ver glavni kriterij, da so se duhovne in politične fronte v svetu od časa rezistence že premaknile drugam in da grozijo danes svobodi nevarnosti še bolj iz drugih smeri, tudi zaradi vse večjega omalovaževanja duhovnih vrednot v svetu, ki hlepi v splošnem le še po materialnem napredku? Samo deloma imate prav; vendar bi ob tem Vašem vprašanju morala imeti daDši pogovor. Da ostanem pri reviji. Revija, kakršno si jaz zamišljam, bi morala obravnavati vsa sodobna vprašanja, o tom ni dvoma. Gre za to, kdo bo dal reviji humus; drugače bo revija mrtvorojeno dete. E. KOCBEK O SVOJEM DELU Slovensko akademsko društvo »Jadran« v Trstu je povabilo Edvarda Kocbeka, da bi predaval v društvu o svojem življenju in delu. Predavanje je bilo v torek, 27 t. m. zvečer v dvorani Kulturnega doma in je privabilo izredno število poslušavcev, med katerimi je odločno prevladovala akademska in srednješolska mladina, ki je spremljala predavatelja z napetim zanimanjem. Koobek je skoraj dve uri pripovedoval o svojih največjih doživetjih in o svojem delu ter o temeljih svojega svetovnega nazora, ki so predvsem slovenstvo, krščanstvo in potreba po izpovedi. GOSPODARSTVO Nebakrena škropiva proti peronospori Poročali smo že o zborovanju italijanske »akademije trte iin vina«, ki je bilo 21. mar-' ca v Sieni. Pisali smo predvsem o zaključkih, ki jih je napravil v svojem predavanju prof. Dino R se je izjavi'o, da imajo premalo izkušenj in zato se še ne morejo opredeliti, ostalih 85%> pa je odločno za uporabo nebalkrenih škropiv za pobi jan je perolnospore. Anketa je raz kri a zanimivo podobo o škropljenju širom Italije: Zelo mnogi — 76°/n — škropijo do odevetja samo z nebakrenimi škropivi, potem pa vsaj enkrat z modro galico. Drugi 2%i škropita prvekra- li z modro galico, potem pa ves čas samo z nebakrenimi škropivi. Zopet mnogi — po sebno v srednji in južni Italiji ter na otokih — škropijo samo z nebakrenimi škropivi. Teh je 18°/d vseh vinogradnikov. 2% vinogradnikov pa škropi samo z modro galico in sp'oh ne uporabljajo nebakrenih škropiv. Anketa je tudi ugotovila, da se med cvetenjem ne sme škropiti z modro galico, ki je za cvete strup, in moramo v tem škropljenju iskati vzroke, če ostane nekateri zarod sploh neopOjen, drugi pa samo delno. Nebakrena škropiva cvetju ne škodujejo. Nadalje je razvidno iz podatkov ankete, da 85%» vinogradnikov »pravilno pobija oi-d.ij: z žveplom v prahu pri začetku brstenja, med cvetenjem in pri začetku zorenja. Drugače uporab'jiajo topljivo žveplo med nebakrenimi in bakrenimi škropivi. Ostalih 15%» vinogradnikov žvepla brez ozira na razvojno dobo oidija. — Kiseljaka — grozdnega črva — zatirajo širom Italije s sevi-nom, DDT, fosforovinni esteri in svinčenimi arzenalom. S temi snovmi škropijo dvakrat: tik pred cvetenjem in pozneje, ko so jagode že nabreknile. V nekaterih južnih provincah »pa ne »pripisujejo nobene važnosti temu zatiranju. Zaradi svojih odličnih lastnosti so »se v Italiji nebakrena škropiva zelo hitro uveljavila. To dokazujejo številke »proizvodnje oziroma prodaje: 1. 1954-55 je znašala njihova proizvodnja 8.000 stotov v vrednosti 568 milijonov lir. Proizvodnja se je dvignila v I. 1956-57 na 32.000 stotov, v 1. 1953- 59 na 100.000 »stotov in v 1. 1963-64 na 165.000 stotov, z dobrimi izgledi za bod.O‘ če. Na drugi strani je v navedenem desetletju »padla »potrošnja modre galice od 928 tisoč na 406 tisoč stotov. Ker je v modri galici oko i 25%> čistega bakra in mora Italija tega v celoti uvažati, znaša že sedaj prihranek na bakru nad 100.000 stotov letno in se s tem »prihranijo milijarde, ki orno gočajo uvoz drugega blaga. Na zborovanju v Sieni so »akademiki trte in vina« izrekli zahvalo družbi »Monte-catiini« za iznajdbo in pripravo inebakiremh škropiv »proti peronosipori in predsednik akademije prof. Dalmasso je izročil njen. mu glavnemu ravnate ju dr. Karlu Fainu posebno umetniško v priznanje izdelano plaketo. Končno i,e zborovanje akademije zaključil prof. Logothetis, ki je orisal gojenje in nego sort malvazije, ki so najbolj značilne za vinogradništvo okoli Sredozemskega morja in katere je potrebno varovati namizne sorte grozdja, za katere je najiprimernejši be i Aspor C — in ne plavo »barva»ni Zi-neb — navaden Aspor. ŽVEPLATI JE ŽE POTREBNO, S ŠKROPLJENJEM ŠE POČAKAMO Trte moramo prej požveplati proti oidi-ju, kot jih škropimo proti peronospori. Oi d.ij nastopi in š»kodu>je že v prvi polovici maja in zato žveplamo, kakor hitro novi poganjki dosežejo do.žino 3 do 5 cm. Razvoj oidija je namreč le malo odvisen od zunanje toplote. Peronospora pa nastopi znatno pozneje in navadno škropimo šele »proti koncu »maja, ker se šele takrat vreme toliko ustali, da to»p'ota ne zdrkne izpod 9 — 10" C, tudi »ponoči ne. Če »pa toplota ne dosega toliko stopinj, se peronospora ne »razviije. S čim žvep amo? Za prvo žveplanje uporabljamo žveplo v prahu, to je navadno rafinirano žveplo (zolfo raffinato, dioppio raf-finato, venitilato in pod»o»bno). Prav nobenega pomena nima, da bi rabili za prvO žveplanje bakreno žveplo, to je tako, kar teremu je dodano 3 ali 5 ali 10° o modre galice. Za drugo in naslednja žvoplanja u-»po rabi jamo 1 ah ko tudi samo žveplo v pralni ali »pa tudi topi no ali» škropilno žveplo ali tudi koloidno, kot je npr. Cossan. — Za zadnja škropljenja — od avgusta dalje — uporab jamo zopet žveplo v prahu. Ne zamudite prvega žveplamja, posebno ne pri »tokajcu, ki zaradi oidija navadno najiveč trpi. NOVI VINSKI ZAKON RAZGLAŠEN V »prilogi k uradnemu listu »Gazzetta Ufficia e« z dne 23. marca jje natisnjen zakon z dne 12. februarja 1965 št. 162. Zakon se imenuje sicer »Norme za zatrt je sleparij pri pripravi in prodaji moštov, vina in kisov«, a kor spreminja toliko določil prejšnjega vinskega zakona, ga lahko smatramo za novi vinski zakon. Zakon bo stopil v velj»avo 6 mesecev po vbjavi, torej 2.3. septembra 1965. MORO IN FANFANI PRISRČNO SPREJETA V ZDRUŽENIH DRŽAVAH Prejšnji teden sta bila ministrski predsednik Moro in novi zunanji minister Fan-fani na dolgem uradnem obisku v Združenih državah. Predsednik Johnso»n in drugi predstavniki ameriške vlade so ju sprejeii zelo prisrčno iin» jima izkaza i kar izredne časti. Tako sta »se n. pr. la»bko udeležila! v torek seje ameriške vlade. Kot je potem izjavil zunanji minister Rusk časnikarjem, je bilo to menda sp'oh prvič, da je prisostvoval .predsednik ikake tuje vlade seji ameriške vlade. Isto »prijate js»ko vzdušje se je kazalo, kot »pravijo poročila, tudi pri »razgovorih. Neki Morov razgovor z Johnsonom je trajal skoro dve uri, precej dalje, kot je bi o predvideno, in kot je »potem povedal Moro, sta razpravljal »odkrito, prisrčno in 'konstruktivno« ter sta »pretresla številna vprašainja mednarodne po itike. Razgovori so se vrteli v glavnem okrog razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom, »zlasti glede na možnosti poisedjcj vietnamske vojne. Govorili pa »so tudi o »nemški združitvi- in o trgovini -med Vzhodom in Zahodom ter seveda o italijansfco-■ameriških odnosih. V tem zadnjem pogledu »bo Morov in Fanfanijev pbisk v VVashing-tonu nedvomno prinese’ Italiji razne koristi, zlasti v pogledu olajšav za italijansko »priseljevanje v Združene države (to je bilo de'no že odločeno) in v pogledu leta skega prometa. Predstavnika Italije sta bi a deležna takega prisrčnega sprejema in časti nedvomno predvsem zato, ker je italijanska zunanja politika najbolj dosledno na ameriški liniji in se je hotela ameriška vlada izkazati hvaležna za to. ZA SPOŠTOVANJE SLOVENŠČINE Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je naslovil na vse svoje organizacije, pa tudi na vse kulturne in mnoge druge ustanove posebno pismo, »ki opozarja na »premajhno spoštovanje in upoštevanje slovenščine v javnem življenju. Vsebino loga pisma - okrožnice je prineslo tu»di slovensko dnevno časopisje. RAZSTAVA O NEMŠKI REZISTENCI V Nemškem kulturnem institutu y Trstu, bodo v ponedeljek 3. maja, odprli fotografsko razstavo »Nemci proti Hitlerju«, ki dokumentira odpor proti nacizmu v Nemčiji. Odprtje razstave bo ob 19. uri. Razstava zasluži, da si jo ogleda čim več ljudi. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Predstave v Kulturnem domu V ČETRTEK, 6. MAJA, OB 18. URI KRSTNA PREDSTAVA TRNULJČICA MLADINSKA IGRA V TREM DEJANJIH PO GRIMMU NAPISAL E. MARTI NUZZI PONOVITVE: V petek, 7. maja, oh 18. uri, v soboto, 8. maja, o!' 18. uri, v nedeljo, 10. maja, oh 10. uri. V nedeljo, 9. maja, ob 17. uri in v torek, 11. maja ob 17. uri na splošno željo občinstva PONOVITEV »Velikega slovenskega pasijona« 0—0 Prodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega donu, vsak dan od II. do 14. ure ter eno uro pred prt čel kom predstav. VIRGILU SCEKU V SPOMIN Vlada je izdala odredbo o časopisju, ki je vzbudila pozornost po vsej državi. Odločila se je, da nastopi proti vsem časopisom, o katerih sodi, da so državi škodljivi. Sklenila je, da bodo glavni uredniki ali vsaj važnejši uredniki lista odgovorni prefektu za pisavo svojih glasil. Oni so novi odgovorni uredniki, ki stopijo na mesto dosedanjih. Prefekt ima torej pravico, da sodi o pisa- vi lista in kliče urednike na odgovor. Ako se mu zdi, da list ne piše prav, pošlje ured- 155. Dr. E. BESEDNJAK ništvu opomin in če se list ne poboljša, prefekt opomin ponovi. Ako je bilo uredništvoi v enem letu dvakrat opominjeno, ima prefekt pravico, da odgovornega urednika odstavi. PREFEKT LAHKO LIST USTAVI Kaj je pomenila taka odredba prefekta? Ker ni smel več noben list izhajati brez odgovornega urednika, je pomenil tak odlok, da se mora list ustaviti. Prefekt ima torej oblast, da uniči vse časopise, ki se mu zde škodljivi. Z novo vladno odredbo se torej ni ome|i-la le svoboda pisanja, temveč je bil izročen v roke prefekta obstoj vsega časopisja. Res. je sicer, da se je smelo uredništvo pritožiti proti odloku prefekta na notranjega ministra; in proti notranjemu ministru na Državni svet, toda taka pritožba ni nič zalegla, kajti prefekt ravna pač po navodilih notranjega ministra in ta bo skoro vedno odlok prefekta pač potrdil Državni svet pa ne razsoja nik- dar o stvari sami, temveč sodi le o tem, aii je bil prefekt pristojen izdati odlok, katerega izpodbijaš. Iz kakšnega vzroka je smel izdati prefekt opomin uredništvu? Odredba je govorila jasno in razumljivo. Prefekt nastopi vselej, ko priobčuje list neresnične in pret'rane veiti, s ka‘erimi ovira diplomatično delovanje vlade s tujimi državami. Prefekt nastopi proti listu, če po nepotrebnem razburja prebivalstvo ali na kakšen koli način moti javni red. Nadalje, ako s članki, z noticami, naslovi ali slikami navaja bravce k razrednemu sovraštvu, nepokorščini zakonom in oblastvenim ukazom, ako ruši disciplino javnih nameščencev, sramoti domovino, papeža, vero in državne naprave. KAKO SE OČUVAŠ KRIVDE? Stvar je bila zelo, zelo težka. Kajti kdo naj na primer določi, kedaj je ena ali druga vest pretirana? Recimo, da vest ni po polnoma gotova, temveč le verjetna. Ali je zato že pretirana? Kaj se pravi škodovati ugledu države? Če trdimo na primer, da je pri nas revščina, da je v državi slabo preskrbljeno za osebno varnost, ali ne škoduješ že ugleda države? Kaj se nadalje pravi razburjati po nepotrebnem ljudstvo? — je zapisala Goriška Straža. Ko bo Straža protestirala, da so odstavili po krivici' slovenskega župana, da je ravnal ta ali oni uradnik surovo z ljudstvom, ali ne poroče morda prefekt, da razburjamo po nepotrebnem prebivalstvo? Kaj se pravi rušiti disciplino javnih nameščencev? Če trdiš na primer, da so pismonoše slabo plačani, ali ne nastane s tem nevarnost, da bodo v nevolji slabo opravljali službo, in rušiš tako njih disciplino? Kaj se pravi nadalje sramotiti državne naprave? Ako piše Goriška Straža, da je obstoječa občinska samouprava in so deželni sveti slabi, te ne bodo prijeli, da sramotiš državne naprave? Kaj se pravi sramotiti obstoječa oblastva? Če boš trdil, da je ta ali oni orožnik krivičen in nesposoben, te lahko primejo, da sramotiš javno oblastvo. In tako bi lahko nadaljevali, kolikor bi hoteli, pa naj zadostuje. NAJHUJŠE PRIDE Vlada je dala prefektu orožje, s katerim je lahko udaril vsak list, ki mu ni bil po volji. Dollej je sodnija sodila o prestopkih urednikov;. Če so bili krivi, jih je kaznovala, a nikdar ni list kratko malo ustavila. Razen tega je imel urednik pravico, da se pred sodnikom brani in zagovarja. Zdaj pa je bil list odtrgan od svojega pristojnega sodnika in izročen prefektu, ki ga je sodil, kakor se mu je zdelo prav, ne da bi se mogel zagovarjati. Vse je bilo odvisno od volje prefekta. Razumljivo, da je ta odredba zbudila odpor v vsem časopisju v državi razen v vladnem. Pomislite,- v kakšen položaj je prišel lahko list, ki je bil v opoziciji in mora kritizirati vlado. »Ali se ne bo bal vsak trenutek za svoje življenje? Kako se vedejo listi in uredniki v takih razmerah?« je zapisala Straža. Corriere delIa Sera je izjavil, da misli v bodeče potajiti vsako lastno mnenje in SO omejiti na suho poročanje dejstev. (Dalje) In je ponudil Harryu roko. Ta ipa je malo iz nekakega dostojanstvenega deviškega sramu, ma’o ipa iz želje, da bi čiimjbolj odid.a jitl trenutek, Iko bi moral razložiti, 'kaj se je zgodilo, s'k eni!, da bo zavrnil priložnost rešitve, ki se mu je nudila, in da bo zanikal svojo identiteto. Rajši se je zaupal vrtnarjevi mo cočnoLsti, čeprav ga ni prav nič poznal, ikalkor da bi morali zadostiti radovednosti osebe, ki jo je poznali, iin morda še vzbuditi sum v njej. Zato je dejal: »Žal mi j^e, a bojim se, gospod, da ste se zmotili. Jaiz se pišem, Thomlinson im sem prijatelj gospoda Raeburna.« »Zares?« je odvrnil mr. RoHes. »Toda presenetljivo ste po-dolbnii gospodu Hartleyu.« Mr. Raeburn je bil ves. čas tega razgovora kot na trnju, in zdaj je razume , da je prišel trenutek, da mu napravi konec. »Želim vam dober sprehod, mr. RoHes,« je naglo vzlkliikn'i.1 in potegnil Harrya za seboj v hišo. Odpeljal ga je v sobo, iki jo gledala na vrt. Njegova prva skrb je bila, da je spustil okenske zavese, ker mr. Rolies je stal še vedno tam, (kjer sta ga pustila, iin se zdel nekoliiko zmeden in zamišljen. Potem jp vsul vsebino škafe na mizo in se zazrl v 'kup dragocenosti z izrazom poli" opne požel j i-vosti ter si od, samega užiitlka drgnil dlani ob stegna. Harry pa je občutil še en hud sunek v srce, po vseh tistih, ki jih je bil že dobil, (ko je videl, kako živalski je postal može/ obraz od nizkotnega poh epai. Zdelo se mu je nemogoče, da je padel, on, elegantni in prefinjeni mladenič, v ogabno družbo tega tako grobega in zahrbtnega nepridiprava. Nobenega nepoštenega dejanja si ni imel očitati, vendar je bil prisiljen trpeti kazen za greh, ki ga ni storil, v njeni najhujši in najbolj nečastni obliki, da je namreč občutil strah pred kaznijo, da je moral sumničiti zlega toliko ljudi, katere je doslej smatral zla dobre in poštene, ter da je moral trpeti družbo, olkužujoči 'stilk s tako surovim in klavrnim tipom. Vse bi bil dal, če bi le ibil- mogel zbežati iz tiste hiše., Mr. Raeburn je razdelil kup draguljev na dva skoro enaka dela, potegnil enega k sebi in dejal: »Tako, zdaj si bova pa lahko kaj privoščila. Vedeti morate, g. Hairtley, 'če je res, da se tako pišete, da sem dobrega srca in da jo bila moja dobrota tista, ki fe12H R. L. STEVEIMSOM Zgodba a Ikatli za tKalcoue me je najbolj ovira a v vsem mojem življenju. Ves la čedni kup bi na primer prav lahko sam pohasal, če bi hotel, ne da bi upali vi kaj ziniti. Toda kaj hočete, zdaj ste se mi že priljubi i in zalo vam rečem, da mi srce ne da, da bi vas preveč ogulil. Prav prijateljsko vam torej predlagam, da si plen razde iva. Zato sem ga razdelil v tale dva de a, kar se mi zdi pravično in prijateljsko,« je pristavil in po'kazal na kupčka. »Imate 'kaj proti? Kar povejte, saj nisem človek, ki bi se spričkai za dva uhana.« »Toda dragi gospod, to, -kar mi vi predlagate, je nesmiselno,« jo rekel Harry. »Ti dragulji niso moji in jih ne morem z nikomer deliti, nikalkor ne.« j »Niso vaši?« je odvrnil Raeburn. »In jih nočete deliti z menoj ?Oh, to je velika nesreča, kajti v tem primeru sem prisiljen, da vas odpeljem na policijo... Na policijo, pomislite!« in ga jo zgrabi! za zapestje. »Ne vem, kaj naj storim,,« je tožil Harry. »Ni moja krivda ... Ali res nočete iti z menoj na Eaton Plače?« »Ne, tja ne grem, toga ste lahko gotovi. Rajši si prijateljsko razdelim z vami teh par igračk.« Pri tem je nenadno in krepko zvil mladeničevo zapestje. Harry ni mogel vzdržati, da bi ne zajavkal, in obraz mu je postal ves poten. In naj je bila že bolečiinai ali strah tisto, kar mu je zaostri o misli, gotovo je, da se mu je v tistem hipu vsa zadeva prikazala v novi luči. Doumel je, da mu za zdaj ne preostane drugo, kot da pristane na predlog tega nepridiprava in dai bo že potem, ko bo spet doma, našel način, 'ka'ko spet iztisniti iz njega vse ukradeno. (Dalje) JR JbC O JL, JH Velika žetev kitajskih velemojstrov (Posebno poročilo iz Ljubljane) Nemirne bele žogice, ki so enajst dni navduševale tisoče gledavcev v prekrasni športni dvorani v Tivolskem parku, so v nedeljo zvečer obstale in konec je bilo 28. svetovnega prvenstva. Na prihodih v mesto, na ulicah, na vseh korakih so emblemi, zastave in fotografije govorile o tem velikem športnem dogodku, ki bo dolgo časa ostal v spominu vseh, ki so ga doživeli. 28. SPENT je bila najlepša prireditev v tem športu in hkrati zares resničen zbor športne mladine z vsega sveta. Ime Ljubljane bo šlo po vsem svetu in sloves lepe dvorane bo postal tolikšen, da bodo mednarodni športni forumi zaupali Ljubljani še marsikatero veliko prireditev. Ljubljančani in Slovenci hkrati so lahko ponosni za veliko pokrito športno areno, ki je žela toliko pohvale in priznanja kot redkokate-ra druga gradnja. Skoraj deset tisoč ljubiteljev namiznega tenisa je v nedeljo popoldne z zanimanjem spremljalo zagrizene spopade in z bučnim odobravanjem nagrajevalo sijajne poteze najboljših igravcev na svetu. Namizni tenis, ki smo ga v nedeljo videli, je bil res poslastica in zato nihče ni skoparil z aplavzi. Ploskanic tako kitajskim kot japonskim igravcem je bilo skromno priznanje in zahvala za edinstveno predstavo največje vrednosti. Videli smo, kako je bela žogica divje švigala po zeleni mizi; videli smo tudi vrsto obojestranskih silovitih ter hkrati neverjetne obrambne finese velemojstrov malega km trja z Daljnega vzhoda. Telesno izredno spretnim in duševno zbranim Kitajcem ni mogel nihče do živega in na ljubljanskem svetovnem prvenstvu so še bolj potrdili svojo prevlado v tei lepi športni panogi, ^■'tajska ie skupno osvojila kar net svetovnih Prvenstev, medtem ko je le dvakrat zmagala -tapp liska. Oglejmo si. kako so najprej potekale nedeljske ltnalne tekme, katerih je bilo kar pet. Po zelo zagrizenem boju si je 19-letna Japonka Naoko Fukazu, v modrem dresu in s številko 174, osvojila naslov najboljše igravke na svetu in s tem dokazala, da je bila taktična zamisel japonskega vodstva ob določitvi finalistke (žrtvovali so odlično Jamanaka) pravilna Fukazu, ki je pred kratkim v Pekingu no vrsti porazila vso kilaisko zensko velesilo, ie z. vso vnemo in vztrainostio silovito napadala. toFt Kitajka Li-Hui-čing ie 'igrala zelo nrevidno in hladnokrvno. Težko bi bilo opisati, kai vse ie vračala na zeleno mizo odlična šlndentkinia iz šannaia. Japonkini močni »too-spini« so šele v petem odločilnem setu razbili neverjetno obrambo Kitajke. Fukazu ie zmagala z. izidom 3-2 (21-12 21-17, 15-21. 13-21 in 21-16). Že tretjič zaporedoma sta se v velikem finalu za naslov najboljšega na svetu pomerila Cuang-Ce-tung in Li-Fu-jung, ki je s svojo atraktivno PREGLED OSVOJENIH MEDALJ Tekmovanje Kitajska J aponska z-s-b z-s-b Ekipe (moški) 1-0-0 0-1-0 Ekipe (ženske) 1-0-0 0-1-0 Moški posam. 1-1-1 0-0-0 Ženske posam. 0 l-l 1-0-1 Moški pari 1-1-2 0 0 0 Ženski pari 1-0-2 0-1-0 Mešani pari 0-1 1 1-0-1 Skupno 5-4-7 2-3-2 Eno bronasto me daljo imajo: Nemčija (inošk pos.), Koreja (moške ekipe) in Angl.ja (ženske ekipe). igro osvojil simpatijo občinstva. Videli smo zares velik dvoboj velemojstrov namiznega tenisa. Hitri in siloviti udarci, napadi in protinapadi so si sledili v celi igri. Li-Fu-jung je z mladeniško razposajenostjo skakal po areni in reševal nemogoče, tako da se je brezkompromisni in izraziti napadavec Cuang-Ce-tung moral zares potruditi, da je ohranil častni naslov, ki si ga je osvojil tako v Pekingu kot v Pragi. 24 letni študent iz Pekinga ima odlične živce in mirno kri tudi v najodločnejših trenutkih; njegov repertoar točnih in močnih udarcev je zares izreden. Li-Fu-jang. za nekatere moralni zmago-vavcev prvenstva, je s svojim temperamentom in »forehandom« nudil svetovnemu prvaku večji odpor kot v Pekingu in kot v Pragi, saj je Cuang-Ce-tung zmagal s tesnim 3-2 (21 18, 14-21 23-21, 1921 in 21-15). Zmagoslavje obrambnega namiznega tenisa smo videli v ženskih parih, kjer sta izraziti »lovki« (žog) Li-Hui-cing ter Ceng-Mincin vendarle vzdržali v petih dramatičnih setih japonskim napadom dvojice Seki-Jamanaka, ki je edina prodrla v finale ob močni kitajski konkurenci. Jamanaka je igrala zelo samozavestno in odločno napadala, toda premišljena in pazljiva igra v obrambi šankhajskih študentkinj je strla odločilni napad Japonk ki sta izgubili zadnji dve točki in s tem častni naslov. Izid je bil 3-2 (21-15, 6-21, 21-11, 16-21 'in 21-19). Težko pričakovani finale moških parov je pravzaprav razočaral gledavce. Razpoloženi Cuang-Ce-tung in izkušeni Hsu-jin-seng sta s tipično kitajsko prodornostjo dosegala točko za točko ter s tem prepričljivo odvzela naslov so-rojakoma Cang-Sih-linu in Vang-Cih-liangu. Končni izid 3-0 (21-15, 21-13 in 21-13) najlepše priča o izredni premoči novih svetovnih prvakov. Zadnu finale v mešanih parih se je zaključil z rohabilitacuo japonskih zvezdnikov. Izkušena tokijska študenta Kimura in le 148 cm »visoka« Masako Seki sta z nezadržnimi napadi prebila čvrsti kitaiski zid. ki sta ga tvorila naiboljši obrambni igravec Cang-Sih-lin in najboliša bra-nivka Li-Hui-cing. si osvojila preostala dva seta m s tem tudi naslov svetovnih prvakov.. Izid te bil za Japonce naslednji; 3-2 (21-13, 1821 21-73. 71-12 'in 21-18). Da bo naš pregled popolnejši, moramo še omenili zmagoslavje, ki ga je Kitaiska žela v tekmovanju ekio ki se je končalo prejšnji ponedeljek. SVETOVNI PRVAKI Moške reprezentance: KITAJSKA Zenske reprezentance: KITAJSKA Moški posamezno: Cuang-Ce-tung (Kit.) Ženske posamezno: Fukazu (Jap.) Moški pari: Cuang-Ce-tung in Hsu-Jin-seng (Kit.) Ženski pari: Lin-Hui-cing in Ceng-Min-cin (Kit.) Mešani pari: Kimura-Seki (Jap.) spretno vrnjeno žogico. Končni izid je bil 3-0 v korist Kitajske, ki je s tem pretrgala premoč Japonske, ki ie trajala dolgih osem let. Ceng-Min-cin je premagala Sekijevj 2-1 (21-11, 18-21 in 21-12), Li-Hui-cing je porazila Fukazujevo, vedno z 2-1 (21-16, 18-21 in 21-15) par Ceng-Min-cih - Li-Hui-cing pa Seki - Fukazu 2 0 (21-11 in 21-14). Iz tega pregleda je razvidno, da je bila Kitajska uspešna tako pri moških (3-2-3) - 24 točk - kol pri ženskah (2-1-3) - 14 točk. Japonska je žela uspehe le z igravkami (1-2-1), ki so nabrale 12 točk, medtem ko igravči imajo samo eno drugo mesto (3 točke). Lestvica po točkah bi bila naslednja: 1. Kitajska 44 točk; 2. Japonska 21 točk; 3. Koreja, Nemčija in Anglija z eno samo točko. D. Tavčar V velikem finalu je namiznoteniška trojica: Cuang-Ce-tune. Li-Fu-jung in Cang-Sih-lin, prepričljivo (5-2!) porazila večne nasprotnike iz Japonske, ki so naslonili v naslednji postavi: Ta-kaha.šL Kimura in Konaka. Igra ni bila preveč blesteča, ker se igravci med seboj preveč dobro poznajo in vsakdo ve. kako je potrebno igrali z nasprotnikom Zaradi tega so se vodile taktične bilke okoli servisa, udarca in postave Od Japoncev ie odlično zaigral le Takahaši, ki je zabeležil dve veliki zmagi: porazil je najprej Cang Sih-lina 2-1 (21-16. 12-21 'in 21-16), nato celo Cuan-Ce-tunga 2-0 (21-18, 22-20!). Žal sta za Japonce bila tako Konaka kot Kimura slaba, čeprav so ona vlivala v igro vso vnemo in borbenost. Li-Fu-iung ie porazil Konako z ^-O (21-18 in 21-19) in Kimuro 2-1 (22-20, 15-21 in 21-11). Cuang-Ce-tung pa je 'izbojeval dve tesni zmagi (2-1) tako nad Kimuro (21-13, 15-21 in 21-18) kot na Konako (19-21, 21-12 in 21-16). Eno zmago, čeprav zelo važno, je zabeležil tudi »profesor« Cang-Sih-lin (porazil je Konako s 2-0 (21-8 in 21-10!). Tudi v ženski konkurenci je Kitajska prevzela vodeče mesto na svetu Medlem ko je Kitajska v vseh prejšnjih dvobojih nastopala z napadalnimi igravkami Li-Ho-nan ter Liang-Li-chen, so v linalno srečanje z večletnimi svetovnimi prva. kinji iz Japonske poslali dve izraziti obrambni igravki: Li-Hui-cing 'in Ceng-Min-cih. Očitno je, da ie bila taktika pravilna, ker čeprav hitri in močni napad Japonk (igrali sla Seki in Fukazu) m strl čvrste in zanesljive obrambe Kitajk. Ja-u'i-ni :sta*sc zal)1arl trudili, silovito napadali, bliskovito udarjali s svojim najmočnejšim orožjem «top-spinom», toda vsakokrat so dobile ZANIMIVOSTI S SPENTA 0 Razglasili so tudi Miss SPENT, ki je postala zastopnica Ghane E. Jacks. Volitev je pripravil list TT s sodelovanjem novinarjev. : Znani Žarko Dolinar trdi, da je servis bil in bo tudi ostal eden od osnovnih elementov igre. Rekel je: »Jaz sem imel sedem ali osem nevarnih servisov, a sedaj imajo evropski 'igravci dva ali največ tri servise«. ° Najkrajša tekma je bila med jugoslovanskim parom Teran-Kern in predstavnika Malte. Trajala je samo 11 minut. Najdaljša pa je bila igra med Bolgarijo in Belgijo, ki je trajala skoraj pet ur. 5^ Nekateri igravci so se vadili zelo zagrizeno in pazljivo preštevali točke. Skrivnost sc je kmalu pojasnila, ker so prizadevneži (po večina ameriški igravci) igrali za denar. Tarifa za set 10 $. Kdor se hoče naučiti, naj plača! ° Kitajski igravci prve dni niso hoteli piti kokte. Ko so ugotovili, da kokta ni nevarna, so bile njihove torbe vedno polne stekleničk. ° Bivši evropski prvak ALser je v Ljubljani prodajal rakete. Za prijatelje je bila cena 4.000 dinarjev, a za ostale 5.000. ° Ameriški igravci so poklanjali nasprotnikom pred pričetkom igre lepa nalivna peresa z vgraviranim napisom: SPENT 65 - Ljubljana! ° Zanimivo je, da nekaterih držav ne zastopajo najboljši igravci marveč tisti, ki so sami prispevali sredstva za pot. Zaradi tega je ekipa ZDA prispela brez najboljšega igravca Kleina. Vsak član ameriške ekipe je moral namreč prispevati 300 dolarjev za pot. ° Vodja indonezijske ekipe Varakke je strasten nabiravec značk. Nabral jih je nič mani kol 47! ° Gledavci, časnikarji in nastopajoči so zelo radi zahajali v dobro založeno okrepčevalnico. Promet je bil izreden, saj so povprečno prodali dnevno 3.000 sendvičev, 1500 hrenovk in na litre črne kave. Dnevni izkupiček milijon dinarjev dnevno. ■p Znani namiznoteniški mojster Šved Fliesberg je neutrudljivo propagiral izdelek svoje tovarne: robota Stiga. Napravil pa je zelo skromen posel, ker je prodal vsega le tri robot-aparate za trening. Prvi bo šel v Ekvador, drugi v Španijo in tretji bo ostal v Ljubljani. Iz tehničnih rubrika »ŽENA razlogov ie IN DOM«. morala tokrat odpasti r n NAŠI v Po povesti 0. Curwooda riše Miki Muster v_______________I 325. McTaggarlu jc prav srečanje /, Bareejem prišepnilo novo zvijačo, novo past za Bareeja. Vse je bilo tako preprosto, da ni mogel razumeti, kako da se ni že prej domislil. Pohitel je v Lae Bain in se naslednje jutro vračal s težkim svežnjem, v katerega jc bil povezal deset težkih pasti za volkove in zajčka, ki se je bil ujel v zanko. 326. Oziral se je proti nebu m se razveselil prvih snežink. Ulovil je eno na rokavico in jo zadovoljno ogledoval. Prav to si je želel! Sc pred zoro bo zapadlo najmanj šest palcev svežega snega Med potjo je skrbno izpraznil in izprožil vsako nastavljeno past. Baree no sme najti nobene hrane razen liste, ki ga bo čakala v gnezdu volčjih pasti. I - «v .*,/> f'/v 327. Pri eni od pasti je zamenjal zastrupljeno vabo z zajcem, ki ga jc bil prinesel. Potem je namestil volčje pasti. Tri jc nastavil prav v bližino vabe, ostalih sedem pa je položil v širšem krogu okrog zajca. Ce se bo Baree približal, se ne bo ulovil v eno samo past, temveč v dve, tri naenkrat. Zadovoljno jc odšel v barako prenočevat. 328. To noč je zapadlo sedem palcev svežega snega. Zjutraj se je Baree navsezgodaj približal pastem. Bil je previdnejši kakor sicer, ker v svežem snegu ni mogel najti McTaggar-tovih sledov. Prišel je do prve pasti m opazil, da je izprožen a in prazna. Prav take so bile tudi druge pasti. Okrog poldne se je približal zasedi. 329. Pol minute jc previdno ovohaval zrak, čeprav je bil lačen in bi rad čimprej pojedel zajca. Kakor da bi čutil nevarnost v zraku, se dolgo ni približal nobeni od pasti. Počasi je krožil okrog njih v vedno ožjih krogih, lačno vsrkaval vonj po sveži divjačini in se skoraj že dotaknil zunanje pasti, ko se je spet ustavil. 330. Še trenutek morda in odšel bi, če ne bi zaslišal prav 'M pasti čudnega šumenja in hrustanja. Zagledal jc hermelina, bolj belega kol sveži sneg, kako požrešno trga zajčje meso. Pozabil je na nevidno nevarnost, katere se je bal v prejšnjih trenutkih. Jezno je zarenčal na hermelina in se pognal proti njemu — prav v gnezdo Mc Taggartovih pasti.