advertise ш . the best slovene newspaper ★ Coxmnerical Printing of All Kinds XXJOX. — LETO XXXIX. EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE • DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROrrU. sploh po in izven Amerike CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONEDELJEK), AUGUST 6, 1956 Zadnje vesli odstotkov ska »' ^ ^nes pravi vremen-Ževn bo dopoldne de- ^ popoldne ^mpera't, najvišjo cer fM najnižjo na ve- splošnn ^^'^hlngton ima ■ napoved za skrajni za- So Л ^ ostale kraje oblač-' in nevihte. dni je Ohio in ^»nsyivamjo obiskalo hudo ne-okolici Warrena in lade p imeli celo t< Ohii-,'. • ® silne nevihte ŠTEVILKA (NUMBER) 149 '»■je. V, Oh "yngstowna so imeli celo tor-)sleđic ЈЦ in Pennsylvaniji šest mrt- ■ariev milijon do- lo V Clevelandu je bi- јегђ, ' ® stanovanj, katerim Чапп ^ j« bila pre- burg. ^kktrična žica. V Pitt»- Vant K 15,000 stano- brez lu6i. Za&ln o • "a прЛ 1-^® ^ noči od sobote je nevsk*"'''' po polnoči m ure. ?^ariia vSjrt j® »treb k bil nastali ogenj Kmalu domS».i, ^^»sledice Pogašen. ,,Q nevihte z nastalo Padlo jo—dežja je namreč iniSe^ dneh kar za štiri bllj^ bni prevmjeni avtomo-kod ^^'"Цепа drevesa, po ne-ђе ®dovane, če ne odnese-<0 P^®trgane telefonske Telefonske in ® so se sicer popra-'^®adar ne še povsod. k County na cesM 44 sledila avtomobilu, v ki, bili štirje ned^letni- ^fbert- Okrona, oziroma iz kli 2, Nedoletniki so dir-k avto na uro, pa se Ц prevrnil in pod se- 17-letnega iz 1319 Ostali ^ 'j^ron. ®"»gi trije so M Policija je •ђец^ ^^vane piijda in gre ''^4sk^ »Uraden Oldsmobile «aterim so se vozili. ^a) ®- avgusta, je 11. ob-^•l5 ogodka, ko je bila ob ^^^^j odvržena na ja-''^esto Hirošima prva Odvrgli so jo Kska ktala B-29. Ja- Ч da i ja je takrat naved-®'o 78,150 ljudi mrtvih, Od 24« Hirošima pa, da 4ico'V® do 260,000. Za 11. ob-Ra dogodka je bilo v •lanjjh ^ Japonskem več zu-{H)Iitig„?^^®P®ikov, zastopnikov ®Р1о§ђ ' strank, ki so zahtevali I^P^Poved uporabe atom- Ta teden se obnovi delo v jeklarnah Ameriške jeklarne po vrsti vsaka za sebe podpisujejo novo delovno pogodbo, sklenjeno z zastopniki unije jeklarjev. Največje jeklarne, ki so bistveno po svojih zastopnikih vodile pogajanja, so pogodbo že podpisale. Jeklarne, kjer je bila stavka, so začele klicati na delo naj prvo tiste nameščence, ki so zaposleni pri upravi. Splošna napoved je, da se bo ta teden delo v celoti obnovilo. Tisti, ki morajo delati tudi ob*' nedeljah, bodo po novi pogodbi sedaj dobili prvič posebno nedeljsko doklado. Danes so pripravili peči, pa je jasno, da prvega dne še ni pričakovati popolne produkcije. Od 650,000 jeklarjev, ki so bili na stavki, jih veliko že dela. Računajo, da je stavka, ki je trajala 34 dni, povzročila gospodarske škode, katero so ocenili na $2,000,000,000. Tudi je napoved, da je brezpogojno pričakovati višje cene jeklu. VELIKA TATVINA IN STROŠKI Danes se je v Bostonu začel proces zoper vlomilce, ki so dne 17. januarja 1950 okradli podjetje Brink za $1,219,000. Rop te vsote je največji v ameriški zgodovini. Dva od soudeleženih na vlomu sta med tem časom umrla. Stroški procesa so preračunani na pol milijona dolarjev, župan Bostona pa je zahteval $145,000 še za posebne izdatke. VETERAN STAR 110 LET V Duluthu, Minn., so pokopali Alberta Woolsona, starega 109 let, ki naj bi bil zadnji veteran iz velike ameriške državljanske vojne. Pokojni Woolson je bil pokopan z vsemi vojaškimi častmi, posebnost je bila ta, da je ameriško vojaško poveljstvo poslalo na pogreb častno četo, ki je štela točno 109 vojakov, to je enega za vsako leto, katero je bil dočakal Albert Woolson. V Guthrie, Oklahoma, pa se je zdaj javil Louis Nicholas Baker, ki trdi o sebi, da je star 110 let in da je tudi veteran državljanske vojne. Pravi, da je takrat služil v armadi le tri mesece, bil pa je le pri vojakih, torej, da mu gre čast najstarejšega veterana državljanske vojne. Redna seja Jutri, v torek zvečer ob pol osmih se vrši redna seja podr. št. 14 S.Ž.Z. v Ameriško jugoslovanskem centru na Recher Ave. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo. NEMCI V AMERIŠKI INDUSTRIJI Veliko letalsko podjetje Cur-tiss—Wright Corp. je objavilo sklep, da bo pomagalo avtomobilski industriji Studebaker-Packard Corp. iz finančnih težav te družbe. Važno je to, da bo pri tej finančni akciji sodelovala velika delniška družba Daimler- Benz iz Zapadne Nemčije. * Predsednika britanske vlade Anthonya Edena skrbi gospodarsko napredovanje Zapadne Nemčije. Produkcija jekla v Za-padni Nemčiji je že 23 milijonov ton na leto, ali deset odstotkov več kot angleška produkcija jekla. Zapadni Nemci so Angleže prekosili tudi v produkciji avtomobilov. Zapadni Nemci so pred Angleži enako v zunanji trgovini. Mesečni izvoz iz Zapadne Nemčije znaša $650,000,000, ali polnih 37 % več kot lansko leto. Angleži izkazujejo komaj deset odstotkov višjo zunanjo trgovino. Ko Angleži gledajo na ta gospodarski položaj Zapadne Nem- čije, opozarjajo, da zapadnih Nemcev ne teži tako silno vojaško breme, kot je to slučaj pri Angležih. Nemci za nevtralnost Kaj pa je z nemškim zavezništvom v zapadnem bloku? Po Zapadni Nemčiji gre velika propaganda, da naj se Nemci izjavijo za nevtralne, da naj ne bodo zavezniki ne komunističnega ne antikomunističnega blokar. Proti taki nevtralnosti se z vsemi silami bojuje predsednik za-padnonemške vlade kancler Konrad Adenauer. In uspeh propagande? Pred letom dni se je 45 odstotkov povprašanih Nemcev izjavilo za nevtralnost, letošnje glasovanje pa je pokazalo, da je že 54 odstotkov povprašanih za to, da naj se Zapadna Nemčija ne vtika v spor med Vzhodom in Zapadom, ampak naj bo nevtralna. Komaj dobra tretjina povprašanih Nemcev je bila za nem-ško-ameriško zavezništvo. n je po dolgi Joseph Grabner, 4б let, stanujoč na ^ve. Delal je pri sta v °^§G Co. Tukaj zapu-^Gp, John in Jennie Grab-A ^ John in dve sestri ®hipkowski in There-4utv se vrši v sre- 8.30 uri iz pogreb-Louis Ferfolia v ^to • Lovrenca ob 9. uri in pokopališče Calvary, PROPAGANDA ZA ŽELODEC Amerikanka Mary Ann Moon, učiteljica iz Amireta, Minnesota, se nahaja na propagandnem potovanju po južnoameriški republiki Chile. Tam pojasnjuje način življenja tu v Združenih državah, sploh ameriški standard. Prišlo ji je na misel, da bo s propagando najbolj uspela, če pokaže izrazito ameriška jedila. "Apple pie" ima v propagandne svrhe svojo pesmico, katero je Miss Moon zapela gospodinjam v republiki Chile. Tako je "apple pie," posebno pa še napev pesmice za apple pie, doli v Chile napravil tako velik vtis, da se večkrat poje, kakor pa domača narodna himna. Maurice Sailland, ki je svoje življenje posvetil propagandi za dobro francosko kuhinjo in dobra francoska jedila. O tem je spisal veliko knjig. Dobil je razna odlikovanja, tudi visoko odlikovanje Legije časti. Praktično je bilo za Saillanda važno odlikovanje pariških restavraterjev, ki so mu dali posebno izkaznico, ki ga je upravičevala, da je lahko stopil v vsako pariško restavracijo in tam jedel in pil zastonj. Važna je bila sodba Saillanda, kdo se najbolj razume na želodec, na dobra jedila. Dal je tale nasvet: "če se hočeš dobro najesti, če hočeš vedeti, kaj je dobro za želodec, v mestih kamor prideš, se obmi na zdravnike, na V Franciji je umrl 83 letni šoferje, pa na—duhovnike." NAJLEPŠI STAN— VOJAŠKI STAN? Proces zoper narednika marinov McKeona na Parris Islandu je v prvi instanci končan. V Califomiji imajo vse pripravljeno, da začnejo proces zoper tri podčastnike, to pot v letalstvu. Dva od njih sta prejemala od navadnih vojakov darila, da bi se z njimi lepše ravnalo. Tretji je pod obtožbo, da je prostake pretepaval, enega celo tako zbil, da je moral v bolnico. Z vojaškim stanom vežejo tudi naš rod gotovi dobri ali slabi spomini. V vojaškem življenju, pa bilo to godi. V Orono, Maine, vežbajo letalce rekrute. Ti rekruti so bili na vežbanju že dobrih šest tednov, pa so dobili v izpolnitev vpraŠalno polo, kjer je stalo tudi vprašanje, kaj je nagnilo enega ali drugega, da se je prijavil k letalstvu. Ed^n od teh re-krutov je v odgovor zapisal: "Spoznan sem. bil kot začasno možgansko neodgovoren." V Benningtoniii, Virg^ia, so enako vežbali rekrute v letalstvu. Napravili so prvo malo parado in je seveda šlo tudi za to, kako je kdo oblečen, kakšna je njegova zunanjost. Oficir, ki je četo pregledloval, je naletel na rekruta, ki ni napravil najboljšega v#sa. Oficir ga je premeril od nog do glave, pa se zjezil nad njim in mu zabrusil v obraz: "čevlji so umazani, uniforma je шпаг zana in zmečkana, kravata je popackana. Treba je ostriči lase, treba se je obriti. Kdo za vraga pa ti je rekel, da si vojak?" Odgovor: "Vojaška naborna komisija." Za obsojenega narednika McKeona, ki naj sedi v zaporu devet mesecev, pa izgubi tudi vojaški čin, so marini začeli zbirati denarne prispevke. V družini McKeona je že dvoje otrok, tretji se pričakuje ta teden. Važna seja članice društva Slov. Sokolice št. 442 S.N.P.J. so prošene, da gotovo pridejo nocoj ob 7.30 uri na redno mesečno sejo v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Ukrepalo se bo o Narodnem dnevu S.N.P.J. v Chicagu in o banketu za 50-letnico društva. Vile rojenice Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Roland Pickens iz 124 Prospect Rd., Berea Park, O., in jima pustile v spomin krepkega sinčka, ki bo y družbo dvema bratcoma in sestrici. Mati in dete se nahajata v Berea Fair-view bolnišnici in se dobro počutita. Tako je postala poznana Mrs. Frances Prah iz 29345 White Rd., Wickliffe, O., četrtič stara mama. čestitamo! "iVa orožje bom odgovoril z orožjem"--Nasser Egipt je odklonil konferenco v Londonu WASHINGTON PRIZNAVA, DA JE" POLOŽAJ ZELO ZAMOTAN WASHINGTON, 5. avgusta—Ameriški državni tajnik John Foster Dulles, ki se je vrnil v Washington iz Londona, je Amerikaneem v posebnem televizijskem nagovoru priznal, da je položaj na Srednjem vzhodu radi podržavljen j a Sueškega prekopa in premoženja družbe, ki upravlja promet skozi ta prekop, kritičen. Dulles je Ame-rikance zagotovil, da se Amerika ni na ničesar obvezala, kar so zahtevali Angleži in Francozi, da pa upa, da bo konferenca 24 držav, ki je sklicana v London, imela pozitiven uspeh. Iz besed državnega tajnika'^'-——- Dullesa se ^ je razvidelo, da ni sporazuma med Angleži in Francozi na eni ter Amerikanci na drugi strani, ko naj bi šlo za skupno politiko zapadnega bloka do Egipta. V Washingtonu se sedaj sprašujejo, koliko je vojaško in politično vreden—zapadni blok. Na silo—s silo! Predsednik Egipta Nasser je prvič dal zapadnemu bloku na znanje, da se ne udeleži konference v Londonu, drugič pa, da če bodo Angleži in FYancgzi nastopili s silo, bo egiptska vojska enako odgovorila s silo. V Washingtonu na te izjave trdijo, da se bo konferenca vršila, tudi če zastopnika Egipta ne bo zraven. Tudi so prepričani, da se bosta Sovjetska zveza in Indija Nehruja odločili za to konferenco ali proti njej šele po pogajanjih z vlado v Egiptu. In če konferenca sploh ne uspe? Državni tajnik John Foster Dulles je samo zatrdil, da Amerika nima nobene obveznosti do Angležev in Francozev, pa naj ti nastopijo na lastno roko in na lastno odgovornost? Vojaške priprave V Washingtonu dalje priznavajo, da ko gre za "sueško krizo," gre za najbolj resno krizo, odkar je bilo vsaj s premirjem, torej začasno rešeno vprašanje bivše francoske Indokine. To se je razvidelo tudi iz sklepa predsednika Eisenhowerja, da gre tajnik Dulles osebno v London, čeprav Dulles popre je tega namena ni imel. NAREDNIK McKEON OBSOJEN Na Parris Islandu, So. Carolina, se je končal proces zoper narednika marinov McKeona. Proces je trajal 19 dni. Sodišče je spoznalo McKeona krivega, da je na službi pil vodko, nadalje, da je malomarno zakrivi! smrt šestih marinov, katere je dne 8.-aprila vodil na nočno vež-banje v močvirje, kjer so ti marini utonili. McKeon je nečastno razrešen vojaške službe In obd j-jen na devet mesecev zapora s trdim delom. Sodbo lahko omili tajnik mornarice. Značilno je bilo pričevanje zaslišanih marinov. Priznali so, da je z njimi narednik McKeon strogo ravnal, da jih je tudi klo-futal, da jim je hotel vbiti v gla- vo vojaško pravilo, da naj delajo vedno eden za drugega, vsi pa za vsakega. Tudi so potrdili, da je imel McKeon v svoji sobi steklenico vodke in pil vpričo vojakov. Ko pa so bili vprašani, kaj na splošno mislijo o McKeonu, je bila skoraj soglasna izpoved ta, <9a je McKeon za vsako ceno hotel držati strogo disciplino, da je bU izboren podčastnik, ki je imel še eno lastnost—neizmerno por-cijo potrpežljivosti. 2ena McKeona je mati dveh otrok, porod tretjega pričakuje ta teden. Dokler tajnik mornarice sodbe ne potrdi ali omili bo narednik McKeona dobival vse redne prejemke, pa tudi sicer se trdi, da družina McKeona ni v finančnih težavah. BODI V VOLILNEM IMENIKU IN VOLI! Volilno leto 1956 so v Ameriki proglasili za politično preskuš-njo. Pokaže naj se, koliko smo politično zavedni. Pri volitvah leta 1952 so skušali vzdramiti ameriškega volil-ca in volilko in so porabili vsa moderna sredstva politične propagande—radio, televizijo, časopise, magazine, plakate, osebno propagando in uspeh je bil ta, da je šlo na volišče 63 odstotkov upravičencev. Mpogo je prispevala tudi predsedniška kandidatura Eisenhowerja na eni in Stevensona na drugi strani. Pri volitvah leta 1948 je volilo le 51 odstotkov volilnih upravičencev. Pred leti so šli Amerikanci raje na volitve. Pri volitvah leta 1880 je bila volilna udeležba skoraj 79 odstotkov. In politična zavednost v drugih državah? Pri zadnjih volitvah v Bel^ji je bila volilna udeležba 95 odstotkov, enako pri volitvah v Avstraliji. Rezultati volitev po raznih državah kažejo, da se teh volitev Angleži udeležijo vsaj s ni enako 79, Danci 81, Novoze-landci 92, Italijani 94, in Avstrijci celo s 96 odstotki. V komunističnih državah je udeležba vedno visoka, je ena sama kandidatna lista, pa je vse v redu. So države, ki predpisujejo volilno dolžnost in če ne greš brez upravičenega vzroka volit, si kaznovan. V Ameriki pravijo, da bi bila obvezna volilna dolžnost proti principu ameriške svobode. * V Ameriki se često primeri, da sta žena enega, mož pa drugega političnega prepričanja. Enega teh parov so povprašali, kako pa je s politično slogo v družini, ko je eden demokrat, drugi republikanec. Zakonca sta pohitela z odgovorom, da za nju republikanec ali demokrat ni noben problem, ker oba sodelujeta na ustanovitvi — tretje politične stranke. Nekaj novega pri letošnjih volitvah imamo tudi v tem, da se prvič v zgodovini Amerike tako silno zahimamo za podpredsed- Poročila iz Londona, posebno ona iz vojnega ministrstva, vedo povedati, da Anglija organizira vse potrebno in za vsak slučaj. Gibanje vojaških čet se vrši po programu. Angleški vojaki izven Anglije morajo ostati na mestu, tudi tisti, katerim bi šla sicer pravica, da se povrnejo v civilno življenje. Politika angleške vlade je ta, da se utrdi angleški položaj na vzhodnem delu Sredozemlja, da se po besedah predsednika britanske vlade Anthonya Edena zasigura petrolejsko področje Srednjega vzhoda, to se pravi, da imajo Angleži vedno dostop v te kraje in ta petrolej tudi izkoriščajo, ker je življensko važen za britansko industrijo. Angleži so gospodarji velikega otoka Malte južno od Italije. Malta je za Angleže močna pomorska trdnjava. Vsem angleškim vojakom, pa naj služijo v kopni vojski, v letalstvu ali mornarici, so ukinili vse dopuste in morajo biti v pripravljenosti. Angleži so tudi poklicali pod orožje dvajset tisoč rezervistov špecialistov. Francoska mornarica v Sredozemlju je dobila iz Pariza povelje, naj bo v strogi pripravljenosti. Vae izju.J in praktični koraki vlad v Londonu in v Parizu kažejo na to, da je med Anglijo in Francijo sporazum, da se zoper Egipt nastopi tudi vojaško. Z Ameriko bi bil na drugi strani sporazum v tem, da naj se s pogajanji ne pa z vojaškim pritiskom dobi mednarodna kontrola nad Sueškim prekopom, da bo plovba skozi ta prekop v resnici svobodna. * Za kanalom—petrolej Arabski svet, tudi tisti, ki se smatra za zaveznika Angležev in Amerikancev, se je izrekel za Egipt in mu v vprašanju Sueza ponudil svojo podporo. Zapadni svet se bavi naenkrat še s drugim vprašanjem, da bo arabski svet sedaj izvršil tudi podržav-Ijenje petroleja. S tem bi bil zadan zapadnemu gospodarstvu še hujši udarec. Sovjetska zveza je uradno izjavila, da je Egipt imel popolno pravico, ko je podržavil sueško družbo. Predsednik Egipta, Nasser, je imel sestanek s sovjetskim poslanikom v Egiptu. Vlada v Moskvi je zaprosila vlado Egipta za dovoljenje, da lahko pridejo njene vojne ladje 13. avgusta torej ravno- dan pred konferenco v Londonu v egiptske vode. Angleži so poslali proti Egiptu padalce. Egipt je poklical pod orožje še nadaljne rezerviste. Predsednik avstralske vlade, ki se nahaja v Washingtonu, je javil, da bo svoj odhod v Avstralijo odložil in bo v Washingtonu sledil razvoju dogodkov v Egiptu. 77 odstotki, Švedi z 79, Norveža-1 niške kandidate. MODERNIZIRAN GREYHOUND Poročali smo že, da so novi moderni vozovi—avtobusi družbe Greyhound opremljeni s stranišči. Družba Greyhound je šla še dalje in je dala v promet nove vozove, ki imajo seperatni kotiček za ženske in njih lepoti-čenje. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by The American Jugoslav Prfitling & Publiahing Cc. 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio HEndercon 1-5311 — HEnderton 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays. Holiday# and the First Week in Jul^ SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mall In Cleveland and Out d1 Town: (Po raznašalcu in po роШ v Clevelandu in Izven mesta): For One Year — (Za eno leto)__ For Six Months — (Za Šest mesecev) ______ For Three Months — (Za tri mesece) _______ .|lS;00 _ 8 00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countrlee: (Za Kanado, Kvropo in druge inozemske driave): For One Year — (Za eno leto) __ For Si* Month« — (Za šest mesecev) For Three Months — (Za tri mesece) -IIS.OO - 7.00 _ 4.50 Entered as Second Class Matter Aprtt Ž6th, 1918 at the Poet diflCe M Cleveland, Ohio, under the Act ot Contrese ef March 8, 18?B. 104 ČRNCI IN VOLITVE (1) • Prihodnji ponedeljek dne 13, avgusta se zberejo v Chicagu demokrat je, da postavijo svoj program za volitve in izberejo kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav. Teden dni kasneje, dne 20. avgusta se zberejo v San Francisu z istim namenom republikanci. Nato se začne najjačja volilna propaganda tja do volitev dne 6. novem- bf&' . ЛC:.,.4 • . Ameriške volitve so važfte hfe samtt 2a Amefiko, v zadnjih letih lahko rečemo, ža V6š SV6t. Tujiha sjiremlja ameriški volilni boj, enako demokratski, kakor komuni* stični blok. Prvič zato, ker vsakdo ve, da Amerikahci fes volijo, drugič zato, ker ameriški predsednik, ki bo sedel naslednja štiri leta v Beli hiši, ima res moči ameriški kon^-greš pa res svojo veljavo. Trdi se in to odgovarja resnici, da če bi bile timeriške ženske, ki so močnejši spol od moškega, liatttfeč ј)о Ste* vilu, dobro organizirane, bi lahkb odloČile pri volitvah« Imeli bi lahko predsednika po ženski volji in kongfes ећа-ko po ženski volji. Morda bo to slučaj pri novemberskih volitvah leta 1956, Druga trditftV pk ife ta, da bodo zelo odločilni glasovi črncev, v prvi vfsti tistih na ameriškem sevetovžhcjdu na splošno, zlasti pa tudi tistih v ameriških velemestih. V polpretekli zgodovini se je enako trdilo o am^ri* ških farmarjih srednjega zapada, da so oni jeziček na vagi in je odločilno, na katero stran se nagnejo farmarji, ali na deriiokratskb, ali na republikansko stran. To se je pokazalo v praksi pri volitvah leta 1948. Danes so tak političen jeziček na vagi čfnei in Žtnke kot volilci in volilke. Njihovo življenje gre navadno ttii-mo nas, ampak v zadnjem času so obrnili nase našo pozor' nost, ket je ameriško vrhoVno sodišče Odločilo, da je ločevanje med belimi in črnimi otroci po šblah^ splbh ločevanje med črnim in belifti plemenom, protiustavno, fekli bi, po postavi neveljkvno. V praksi bi ta sodba pomenila, da naj otroci brez ozira na pleme hodijo v isto šolo, da naj se! odrasli družijo tudi brez ozira na pleme, naj se skupaj vozijo po železnicah in avtobusih, naj gredo nemoteno v iste hotele in restavf&cije, pa tudi pri delu in v službah naj se ne dela nobena razlika. Našo pozornost so vzbudili nekateM đfUgi dogodki. Kot na primer nepojasnjen umor črnskega dečka iz Chi-caga, ki je bil na počitnifcah pri svojemu stricu v Mississippi; slučaj v dfžavi Alabami, kjer je bila napodena iz visoke šole edina učenka črnkfe; slučaj v meštu Montgomery v Alabami, kjer so črnci bojkotirali Mestftte avtobuse. Zanimali so nas podobrii Slučaji v Floridi, kjfer so v treh mestih črhci fenako bojkotirali Mestne avtobuse. Morda nas je zahimalo še gibanje prebivalstva, ker so črnci v žadnjih letih prvič zelo narasli, drugič pa v trumah prišli z ameriškega juga na sever in severovzhod. Črnci ravno sedanje dni žahtevajo našo polno pozornost. Črnci v Ameriki doživljajo ћбко notrahje prerojen je. Črnci, vsaj po programih, ne prosijo več, marveč zahtevajo. Črnci naj se svojega plemena ne sramujejo, marveč naj bodo obratno nanj ponosni; Črnci v Ameriki so se začeli zavedati, da belo pleme ni več absolutni gospodat sveta, da je po številu in v Zadnjem času tudi po moči, V nazadovanju. Črnska plemenska zavednost ћај, žopet Vsaj po programu, gleda izven Amerike, in je na vsak način značilno, da se ena točka najnovejšega črnskega programa skoraj šovinistično nacionalistično sklicuje na svetovno prebivalstvo, pa piravi: "Na svetu je kakih 2,400,000,000 ljubi, od teh je 1,-eoo.ooo drugopoltnega nebelega plemena. Torej SO belci v manjšini. Ti nebelopojtni večinski narodi so nosili na sebi jarem kolonialnih oblasti in imperializma. Deloma so P odvrgli od sebe, gotovo pa je, da kolikor ga še noSi-jo, ga bodo odvrgli." L či Za Adamlčett) usitnovo EUCLID, ОШо—Mr. In Mr#. Joseph MedveSek sta darovala $5.00 za Adamičevo ust&novo v spomin pokojne Sophie Zupan* čič. Odbor se jima iskreno zahvaljuje za priepevek. 'ohii agmrnA, blagajhik. Fin premog xa kurjavo The Gity Products korpora-cija ebratuje v Clevelandu že nad 56 let ter je bila do pred hekaj leti aplošnd poAWa pod imenom The City Ice and Pu^ Company. To je največja razpe^ čev&lka prfemoga жа i%bo na kurjavo na domu in za industrijo. Skoti dolga teta je navezala sti<-ke s podjetji, ki producirajo najt-boljši premog in tako ji je bilo mogoče dobiti dovelj zaloge pre** moga in po najbolj ugodnih ce*-nah. ICfer je družbi znano kje so najboljši ^№fnogofotl, AaMa premog eatoo v tistih krajih. aty Produkta Corporation ima veliko izbero raznega premoga, s katerim lahko zadovolji vsaki potrebi po premogu Ih po tazliči nih cenah. Ves premog, ki gk tA dftaSba prodaja, je piroet j^rahu) premog je pregledan ko je рјге^ jet in predno Sfe ^а odjefnakenl dostavi. The Qty Products korporacija je uvedla posebni načrt, potoni katerega si odjemalci lahko na^-bayijo premog tekom poletoih mesecev, in sicer, po posebno zni' žanih cenah, M ga, odplačajo na obroke skozi vfeč mesecev. Za tO ppB|ugo se ne račiiitt nobenih ptifetojbin W ne obresti'. • Ako iiwa^ ка*а; лфц#аћј[а v Ev^zi s gretjei^i' v&Re^ doMa š premogom, vam bodo f&devoljć h?, uslugo s, prtporcfčiU kke B« Obfhkte h%nje: • , imenovala novaga P0$lbt6d}a Henry Oreenberg Mr. C^orje S. Carter, pred^ sednik in generalni poslovodja PiUner Jbrewing Company, je pred kratkim nazhahil, da je pi-vovtLriitl Imenovala Menfy Greenberga za mestnega poslovodjo ftrodfejrife^a oddelkti za P.O.C. pivo. Greenb^fg-jfe grtiduiral iž Kast Ш&ћ Sole In SaldWii-WalUee kolegija ža odvetništvo. Nekaj časa je praktlcifal bdvetništVo, pbteln fja je previsel službo prodajnega poslovodja pH Builders Supply & iTuel Co. v Clfevelfendu. k {»ilfiher B^eWng Cte. še je рн--i 'Uiil leta 1935. S Svojo Seiio in tremi đtroći Sivi ha 3214 Berkshire Rd., Cleveland Heights, ШађШ "Skrbftinv реИсат, ki s6 jjo-tonile v tem sinjem morju na dan mrtvih 1891. kepozabljen spornih ih vfe^ni mir" piše na e&otnenikii, k^ajenem v obliki piramide v tveku na btoku Ugljinu. Na. spomeniku so vklesana tudi iitieha 16 Žena. Žene t otoka tlgljana, ^oseb-nov iz naselja. Preka, so gtaro-fchaiie Zadrske perice tžadef je nedaleč od Ugljaha). 2, riijVfeth-bra lfe9l se je le jieHtj ž biJrfttiim pfe^lom odpeljale v Žolnll. plroti koAaj so iJHŠle tid oMte, je fcadlvja! vihat 1н шН le »hsk jtđ titiMiilo. ^ ii' človek v vsemirju Ctevek Je osvojil zemljo?! To je fes, # tudi hd. So šfe predeli na našem planetu, ki so sodobni tnanosti ttfepoatiani. V teh predelih živijo ljudje, ki so komaj n* štbphji kamene dobe. ilkrati pa je civiliziran človek iznašel hidrogensko bombo. Postalo mu jfe ]^№68ho ла pianfetu, kjer je njegov začetek in sili v vesolje. Leti 1957 in 1958 bosta potekali v znamenju geofizike. V teh letih bo Človek osvojil neznani Antarktiko, poslal pa bo svojega robota tudi v vesolje. Med industrijsko razvitimi državami poteka tekma za prvenstVo v tem pogledu. Američani so že obja*-vili svojo napoved, da bodo v tem Žasu poslali umetni satelit izven obmoŽja naSe zemlje. Sa^ telit bodo Izstrelili s Floride. Prvi del i-akete bo potiSnil satelit v Višino 54 km, drugi jo bo dvig^ nil na 208 km, tretji del pa mu bo dal brzino 28,000 km na uro, ki Jfe potrebna, da bo začela krožiti okoli ibfethljfe. Satelit bo ko^ mftj pel metra debel v premeru irt bo vseboval hajrarfičnejše instrumente, ki bodo znanstveni kom dali potrebne podatke za delo, katerega posledica bo potovanje človeka v vsemirski pro fetor. Тб^еј prvi korak v vsemirje je tik pred hami. Morda potem ne bd dolgo trajalo, ko bodo ifjto pot ftaCfeli fciVi ljudje. Mor da Se bo kdo Vprašal, zakaj vse tb? Mar nima ttaSa zemlja, na kateri smo vajeni živeti,,dovolj ea življenje'človeštva? Za taka vprašanja imajo znan* ptveniki pripravljen odgovor: Zfija po tem, da bi človek ob* vlad«! Tseihirje hi samo v tem da IhJVek pokaže sposobnost, ni niti lu&jnianj avanturistična, temveč potrebha. gemljan* Smo std]^ t atomsko dobo. Oblič'^ je cemlje ee je hitro Spftmenilo Prebivalstvo na planetu bo na* raslor In e fefti bodo nastopite te* žave s sih-ovisami, ki bodo za tak napredek in Ohranitev živ* Ijenji твећ nujno potrebne. Vse mir je pa je baje polno kovin in prtin, ki so nam potrebne. Clo vek si bo moral isv^ svojega pianbta vetvaHti rudhike za te svrov|h6i V raketah bo križaril po vsemirjU in vlačil na žemljo rudo. Včasih se nau bo posrečilo dobiti potepu&ke meteorolde, ki vsebujejo visok odstotek potreb nih kovin. Le-te bodo ljudje bo dožnosti privlekli v zemeljsko oziračje ih jih izkoriščali. Naj boli žanfesfeni napovedovalci pri hoonoati li&poVe&ujejo, da bodo zemljahi imeli na diii^h plane* tih. ne samo svoje rudnike, tem* ve6 tudi svoje žitniee, svoje ko* lonije, kamor bi se selili v prime* fu prenaseljenosti. Nekateri celo pravijo, da mora človek misliti na to, da se naša zemlja stara in da bo treba poiskati nov planet, kamor bi se ljudje preselili, ko bo moč aemlje opešala in bi na h je j žaŽelo Življenje hirati. Noj ka has Sodobnike za sedaj še di^, da bomo ostali na trdnih tleh matere žemlj«. SONCE KOT vm MRAZA Ravnatelj laboratorijev francoskega inštituta za znanstvene raziskave, že vrsto let proučuje sončno ener^jo in njeno uporabnost za industrijske In druge namene, nedaVno pa je iždelal hladilnik, ki Izkorišča sončno toploto za pogonsko silo. Aparat ima polcilindrično stoječe zrcalo, ki zbira sončne žalske v žarišču, kjer je rezervoar napolnjen z amonijakom. Pod učinkom sOnčnih Šarkov se plin segi'eva in stiska, nato pa V toku skozi pev izgublja del kalorij in se isgoščuje. Razpršilec poraždeli amoriijak po zi'aku in tako nastane mraz. Ta proces se v ža-^^tem. prostoru ponavlja. Plin kompfiiWrajo podnevi, skozi MžprSiteć.pa ga Spuščajo ponoči. Hladiifilk baje dela več let, рн teift Izkoiišča Samo sOhČno energ^jd. v severni Afriki se bojujejo zoper trahomu Ena izmed najbolj razširjenih bdležni ▼ Bevemi Afriki je tra-hom, katerega žrtve—slepe ljudi lahko srečaš v vsakem kraju te dežele. Proti tej bolezni eo bili ljudje v neštetih severnoafriških krajih še pred nekaj leti skoraj brez moči, ker ni bilo dovolj zdravnikov, h katerim bi se zatekli. Revna berberska mati je bosonoga prehodila peš 40 km z bolnim detetom v naročju. Hodila je po kamnitem ozemlju, kjer ni niti Steza, kaj šele poti, z okrvavljenimi nogami je prišla v Ait Saounu, da bi zdravnik pregledal njenega otroka. Detetove Veke se niso mogle več odpirati—vse so bile posute z granulacijami trahoma. Zdrav^ nik je posegel po "čudežnem zdravilu" aueromicinu—in že po-treh dneh so ee odprle otrokove oči. Otrok je bil rešen in se mu ne bo treba pridružiti množici slepih beračev, ki posedajo pred džamijami in na trgih vseh severnoafriških mest. V Jližneni Maroku lahko sre^ Čate slepce na vsakem koraku. Pravijo, da je v tej deljeni deželi onkraj Atlasa 25,000 slepcev, ki So vsi žrtve trahoma. Največ ljudi oboli od junija do septem^ bra, ko prenašajo epidemijo roji mtih. Očesnih • bolezni je med Berber! več, a trahom je najhuje ša. Leta 1958 so bili skoraj vsi prebivalci Juaiega Maroka okuženi z eno izmed očesnih bolezni. Tedaj je prišlo 70 ekip špe^ cialistov za očesne bolezni, ki so začele triletno kampanjo za oždi-avljenje dežele. Vsaka eki* pa je bila opremljena kakor ttlodefna oŽesna klinika. To ak* cijo šta sprožili in finansirali dve organizaciji pod pokroviteljstvom OZN: Svetovna zdravstvena organizacija in UNICEF. Domačini so tefti ekipam dali ime "karavane usmiljenja." Zdravniki sd se tako lotili dela. V vsakem ktaju, kjer se je ustavila "karavana usmiljenja," 30 njeni člani namazali na stotine oči z aureomicineko mastjo. Vsako naselje feo razkužili z DDT, da 80 uničili bacile oziro^ ma muhe-bacilonosce. Ko je minilo pt-vo leto te kampanje, se je odstotek obolenj zhaanjfial od 60 na 9.2 odstotka. Zdravljenje pa se je nadaljevalo tudi naslednje in lansko leto. Do oktobra lanskega leta« torej po treh letih kampanje, je kljub političnim nebiirom prestalo očesno treapijo nad pol milijona prebivalcev Južnega Maroka. Ekipe so se morale boriti z Velikimi težavami. S svojimi avtomobili so prevozile na tisoče kilometrov med pustinjskim peskom, kjer ni sledu o vodi in zelenju. V sVojih premičnih operacijskih "dvoranah" so člani posameznih ekip izvršili vsak dan povprečno 20 operacij. Ko eo odhajali iz naselij, so razdelili ljudem aueromicinsko mast, da bi se sami zdravili. "Mazanje oči z aueromicinsko mastjo je postalo seštaVni del življenja v teh krajih," je izjavil neki funkcionar Svetovne zdravstvene organizacije. Boj proti trahomu še Vedno ni končan, še vedno se trgih Marakela in drugih tamkajšnjih igrajo sle^i Otroci. Bolezni pa je Vendarle čfedalje mah j, aftlaga je še nk vidiku. Vlsja izplačila sedaj upokojenim delovcem Delavci, stari 65 let in več, ki bodo upokojeni v drugi polovici 1956, bodo morda lahko prejemali višje mesečne pokojnine. Sedaj bo pod novim zakonom najvišji znesek mesečne pokojnine $108.50. To poročilo je podal Mr. Albert W. Boehringer, poslovodja Social Security urada na 10002 Euclid Ave. To zvišanje sicer ni povsem novo, ker Se je za to poskrbelo potom dodatkov k Social Security zakonu že leta 1954. Mr. Boehringer je dalje pov-daril sledeči fakt; "Osebe, ki so že na pokojnini, ne bodo avtomatično deležne tega poviška." Ne Ozira ee na dejstvo če je prizadeti koristnik upokojenega delavca, žena, ali v slučaju smrti, vdova ali otroci. Taki koristniki ne morejo prejemati višje pokojnine, ker ali delavec ali ni delal v času, ko je stopila nova določba v veljavo, ali pa ni delal dovolj dolgo. Da je oseba upravičena do izplačila $108.50, mora, najsibo moški ali ženska, zadostiti tem isahtevam: (1) Starost 65 let mora doseči pred letom 1957; (2) Delati mora pod Social Security od najmanj enega in pol do dve in tri-četrt leta, kar zavisi od natančnega datuma rojstva in stanovitega dela; (3) Zaslužiti je moral $4200 v letu 1955 m najmanj $2100 v prvi polovici leta 1956; (4) Vložiti drup boste le- mora prošnjo pred 1. januarje® 1957. Mr. Boehringer je dalje P"* daril tudi važnost vložitve nje pred 1. januarjem one, ki bodo upokojeni v polovici leta 1956. Ako ne ^ zaprosili za pokojnino v tem j _ tu, bo morda razlika v mesec pokojnini, ki jo bo tak delav prejemal, razen če mu bo če v tem letu zaslužiti . Delavci, ki bodo upokoj^ ta 1957, morajo zaslužiti $ v letu 1956 in ravno tako v e 1955, da so upravičeni do izp čila $108.50 mesečne poko]^ Poleg tega morajo zadostiti di drugim določbam, ki so raj navedene. Če je delavec žil manj kot $4,200 na kto, pokoJ< njego va mesečna manjša. Natančna vsota P' oko]' nine zavisi od posameznikov® zaslužka. , ^ Mr. Boehringer priporo^' | bi delavci prišli v urad Security in se natančneje m ^ mirajo o pokojnini, do do upravičeni ob dosegi » starosti. Edino v uradu •-Security je možno dobiti ne podatke v posameznih ^ g jih, ker so se zakoni v starostno pokojnino ® ^ spreminjali vsake dve leti druge svetovne vojne. Vas sar ne stane, da dobite yjs macije, lahko pa je v samih, da ste poučeni v P" nosti. ŠOLA Z 10 UČENCI Na otočku Ošljftk V bližini Za-dra imajo ljudsko šolo, ki ima kot vsaka druga štiri razrede, toda samo^lO učencev. "Malo jih je, eo pa odlični učenci;" jih ivali stari učitelej Vuksanovič. Pa to še ni vse: vsi učenci se )išejo enako: Vaidič. V 10 MltJiONOV LET STAREM PREMOGU SO NAŠLI NAJSTAREJŠEGA ČLOVEKA Nedavno so v Toscani obnovili rudnik rjavega premoga. Pri tem je ameriški antropolog z newyorSke univerze Columbia dr. de Terra našel posamezne človeške kosti. De Terra je prepričan, da pripadajo vretenca, rebta ih čejusti tako imenovanemu breopithecusu Monte Bamboli, "staremu človeku z gore Bamboli." Pobudo za raziskovanje teh ostankov pračloveka je nedavno dal švicarski znanstvenik dr. Hurzeler. Prve ostanke bitja iz davnine, spodnjo čeljust in nekaj zob so ttašli že 1872 v tbskanskih najdiščih rjavega premoga. Ker so mislili, da gre za ostanke pra-opice, se niso dosti zmenili zanje. Šele pred leti je mladi švicarski znanstvenik z baselske univerze dr. Huzeler postal pozoren na to najdbo in jo natančneje preiskal. Ugotovil je, da ti žobje ih spodnja Čeljust ne pripadajo opici, marveč pračlo-veku. Zobje so namreč že veliko bolj razviti kot so zobje sedaj živečih opic. Oreopithecus je eden izmed vmesnih členov v Človekovem razvoju in ta Člen je Starejši kot vsi, ki so jih doslej našli meni dr. Hurzeler. Ležišča rjavega premoga iz terciara so Stara približno deset milijonov let ih potemtakem so že pred desetimi milijoni leti živela v Toscani človeku podobna bitja. Ta ugotovitev švicarskega znanstvenika je presenetila znanstveni svet.' Antropologi sodijo, da so ostali ostanki pračloveka stari največ 500,000 let. Gre za okostja ■'a človeka, ki so jih našli pred ckaj leti v votlinah Južne Afri-Kfe; Pračlbvek z Jave pa je, menijo antropologi, star "samo" 300,000 let... ITALIJANSKA ARISTOKRACIJA IN MAMILA Med rimsko aristokraj'''''pg spet izbruhnil nov škand^^^^, znani aferi Montesi in P° gih drugih škandalih j® rimska policija aretirala aristokratov in jih obtoži galnega prekupčevanja z ^ li. da ^ Policija je sporočila, prošli mesec aretirali g, no 20 ljudi, med njimi 25 ® ga vojvodo Pignatellija, vega vrstnika grofa Lo Lante della Rovere ter 3o ga markiza Emmanuela de . dalje 8 drugih ljudi, ki li mamila, 4 zdravnike i" kupčevalcev z mamili- [д. je bil tudi grof Augusto nija. Ti ljudje so. se ses vi policija, v nekem no itajali' ičnei^ zdaj lo- kalu, ki ga je policija ""''jjU' prla. Policija je prišla t® dem na sled, ko je maj^ t rala znanega prekupČ^va mamili Маха Mugnaftij^- V NOVI GORICI NOV OBMEJNI PREHOD ■est"' GRADNJA ŽELEZNICE V DOUNI SOTLE Š sredstvi ljudskih republik krvatske in Slovenije bodo letos regulirali del Sotle, na katerem reka vsako leto ogroža okrog 5000 ha plodne zemlje. Hkrati z regulacijo reke, po kateri teče meja med Hrvatsko in Slovenijo, bodo zgradili po dolini tudi okrog 40 km Železniške proge od Savskega Marofa do Kumrovca. bo prvi del nove železniške mreže med Mariborom in 2jagre-bom, s katero bo železniška zveza med obema mestoma krajša za 30 kilometrov. v Novi Gorici na ki veže nekdanji Solkan 2 ^^,11 (Ulica IX. korpusa), nov obmejni blok po Vide''® sporazumu. Na bloku, ki je na jen, je bila majhna ki so se je udeležili z nase predstavnik Tajništva za ^jic nje zadeve Jože Lovše, carine in več oficirjev pc milice, z italijanske strani ročnik goriške finance ^ Cordaro in komisar obmej licijske službe dr. Filipo ^jto Italijanski funkcionarji ^ povabili naše predstavnik® stavracijo "Monte V istem času so na it^' strani zaprli dvolastnišl^' ^ K' Polje, čeprav so dvolas№'.^'jil) se poslužujejo tega blok^ Џ je skoraj 500, zahtevali, ^ ^popustili ta blok za pr®^^ lastnikov. . ^\o^^ Takoj ko so odprli je prišel prvi čezenj z it^'Vjj ДП' strani solkanski dvolastm ton Komel z vozom. jlif- Odlašajte v' Enakopravno* , f r kljubujoče oblačilo leto za letom polagoma ženska in moška ■zprem., - Ameriki in drugod po Praktič civiliziranem svetu. Nekatera oblačila pa se obdržijo Eno taka оМаШ sL To f' ,""®"ovane "blue jeans." prilegajoče hlače, hitift ^ izredno močne tka- »leta itn'T"- во H ^ Franciscu in razširjene ne le preko [цЈ. "^i^jenih držav, ampak v mnogih tujih deželah. Levi dari ^streže zahtevi rti- Be cowboyev, katerim so navadnega blaga pre-I85n To je bilo leta dan« kot sto leti. Dan- v Strauss & Company toil i-i ^ ranciscu izdela okrog 9 /gWiov taWh Hačnalda m ^^ežele^^ 25,000 trgovin širom bi ^ se v sto letih niso Zatjj, •• ^^Premenile. Le žepi na г кд, ^ polovici hlač so pritrjeni •^arii "šivi," ker so se ru- ђе da navadni šivi ali r teže komadičev rude priročnega orodja; domoxj: prvotna tkanina na- »Sermdne^o, шх. vano denim. rek začetka je bil pouda- Vekp ^ trpežnosti teh hlač in to skoro se, da jih pri n J^%oče raztrgati niti Nosijo jih v гнл cowboyi in delavci ^ tovarnah, v stav-31 ijj ^ ^dustriji, v transportaci-ske ° dalje; to velja za žen-ga jn delavce. Razen te- pUhiv gospodinje rade nosijo vrtnih deUh in hišni krat "^SGh slojev jih dosti-Posijjj^ ®^®Jo pri raznih hišnih deti h nenavadnega ni vi-profgg predsednika ali ^^акрЛ^^^^ ^ jeans doma pri neoficielnem poslu. ^^^Eodar pa so blue ''пЈПа ^orasčajoče otroke ozi-oblekp^ ®tarše, ki jim kupujejo otfo^,-" иапо je, kako hitro ilo^j.^'^^^trgajo navadno obleko. ПсЈђо^ . jeans pa je skoro Pa se^i°'fi ^^^trgati, umazanija 8pet ^ ° opere in oblačilo je ^ari za dolgo časa. '-aiifnr..,-'^^^^' tiivši governer in zdaj predsednik sodišča, je pri neki otfQi da je njegovih šest bi ђц ^^^slo v blue jeans in da bi ђц ^°rda bankrotiral, če ne ke , ° ® cenene in trpežne oble- nosijo blue jeans "^^klic^^ ^■nieriških dečkov in le. pohajajo osnovne šo- nniog^. tudi dijaki in dijakinje Pod' X ^^niverz ne smatrajo za nositi blue jeans. In mnoge dostojne dame se ne sramujejo priti na piknik v blue jeans. Obleka, ki jo je priseljenec Levi Strauss zamislil pred več kot sto leti za delo in "štrapac," je ne le častno vzdržala svojo prvotno zadačo, ampak je dosegla tudi mnoge nepredvidene sfere doma v Ameriki in di-ugod po svetu. Kljub spremembam mode so dandanes, po sto letih, blue jeans še vedno praktično in upoštevano oblačilo. —NEW ERA, glasilo ABZ Tihotapci so pustili ladjico Ladjico—pravzaprav motorni čoln—brez posadke, brez zastave in tudi brez ladijskih merilnih instrumentov so našli ob sončnem vzhodu na gladini pred majhnim bretonskim pristaniščem. Že več tednov se ukvarja francoska obalna policija z nenavadno uganko: kaj je pripeljala ta ladjica? Žena nekega ribiča je sicer pripovedovala, da jo je ponoči prebudilo ropotanje dveh osebnih avtomobilov ter da so moški hodili s čolna na breg in spet nazaj. Kmalu nato je ženska zaspala, zjutraj pa je opazila nedaleč od brega omenjeno ladjico. - Ribiči, ki so se vrnili z nočnega lova, so radovedno preiskovali neznani čoln. Najbolj čudno se jim je zdelo, da so manjkali vsi potrebni ladijski merilni instrumenti, zato so tudi obvestili obalno policijo, ki je navsezadnje ugotovila ime "Grey-Canet." Dva dni kasneje so že vedeli, da je ladjica iz Gibraltarja, toda njen lastnik je izjavil, da je doživela njegova ladja že nekaj tednov podprej na atlantskih valovih brodolom. Ker je bila druga ladja v bližini, so se mornarji preselili nanjo, "Grey Canet" pa so prepustili valovom. Zdaj skuša francoska mornariška policija odgovoriti na troje vprašanj; kaj so tihotapili na motornem čolnu ''Grey Canet?" Vsekakor je moral biti tovor dragocen, kajti kdo bi sicer žrtvoval ladjo, ki so jo morali po brodolomu vsekakor popraviti. Policija skuša ugotoviti, zakaj je posadka po uspešni izkrceval-ni operaciji zapustila svojo ladjo. In še tretje vprašanje: kdo so bili ljudje, ki so v dveh osebnih avtomobilih pričakovali ladjo na obali in po vsej verjetnosti tu odpeljali njeno posadko? Na splošno domnevajo, da gre v tem primeru za tihotapstvo z mamili, tihotapci pa so morali iz neznanega vzroka zapustiti ladjo, ki so jo sicer poprej pokvarili, vendar se je zaradi rahlih valov obdržala na gladini. iHHT'sn ran WHALE OF A STORY З-НЕ THIRTY WEEKS еД "MOBV dick; PECK WORE THE PES LE4 OF HIS ROLE Tuf ДНАв FOR MOKE rZ HOURS, WEAKLV ALL g WERE PASSED '^BOUTONTHE SUPPtRV DECKS OF THE WHAUNS 'PSQC/Oa' SVOAKI BUT PLACE FOE VOUE^^^pj, 16 IN 1/.6. „g^p twe BENEFlte OPTICAL ILLUSION ? 4 ALL WE KNOW STARS W6 "See* IN THE HEAVENS MAV UAVE DISAPPEARED CSNTUKItS AOO! WHAT W6 ACTUALLY SEE ARE ,i PHOTONS OF LItfHT FROW THE STAR WHICH MAY HA.VE BEEN ^ ^TEAVELlNlJ EARTHWARD FOR HUNDREDS OF i . LISHT YEARS AFT« THE HEIWENLY f BODY CEASED TO EXIST.' :.' 'A ^UPeg^ TOTAL OF ALL THESE IK'OIVIPUAL EFFORTS THAT MAKE OUR SVSTEM ^ TO ANVTHINS KNOWN IN THIS WOKL0 BEROKET ANO BUVINS Џ. S. SAVINOa ------aOHOB CAN ee an IMPOKTANT PAUT of that effort.' "V IMENU SVOBODE IN DEMOKRACIJE . . Angleški laburistični voditelj Lani so v britanski kovnici na- ______________..........., Greenwood je pred nedavnim na kovali 207,605,400 kovancev v star 23 let, je postal najhujši nekem delavskem zborovanju 51 različnih vrednotah za 16 de- sovražnik kajmanov. Lovi jih žel in ozemelj Britanske skup- tako, da se z nožem v roki poto- ostro kritiziral kolonialno poli- tiko angleške vlade. Omenil je, nosti. narodov. Kovanci so bili pi v reko. Na ta način jih je ujel da v Angliji radi grajajo nekatere dogodke in ukrepe v Sovjetski zvezi in deželah Vzhodne Evrope, potem pa je med drugim dejal: "Zaradi obrambe tistega, kar imenujemo svobodni svet, smo v Keniji zaprli 46,000 Afrikancev . . . Kadar Velika Britanija odpelje nekega arhie-piskopa v izgnanstvo, izjavlja, da s tem le varuje strateške interese demokracije ... V imenu svobode zahtevamo pravico, da Jordan spremenimo v satelita Vehke Britanije in molčimo, ko ameriški kapitalizem prisi-Ijuje Guatemalo k pokorščini.. . molčimo, kadar Velika Britanija obesi 1000 Afrikancev v Keniji ..." Ob koncu je Greenwood dejal: "Če bomo še naprej tako delali, nas nikoli ne bodo podpirale dežele, ki ne sodelujejo v blokih, in nikoli ne bomo pripravili kolonialnih narodov do tega, da bi sprejeli zahodno civilizacijo." Prevladuje prepričanje, da je Greenwood s svojo kritiko angleške kolonialne politike opomnil tudi vodstvo laburistične stranke, naj se resneje upre nazadnjaškemu odnosu Edenove vlade do kolonialnih narodov. NEURJE V OKOLICI LAŠČ Dne 28. junija je bilo v popoldanskih urah v okolici Lašč večje neurje, ki je povzročilo manjšo škodo na posevkih in ostalem. V bližini poslopja osnovne šole na Karlovici je strela udarila v češnjevo drevo, na Mlaki pa je v hiši ubila 29-letnega Alojza Praznika, ki je stal blizu električne napeljave. IZ MORJA BODO ' DVIGNILI LADJO Leta 1947 je v Kvamerskem zalivu naletela na mino in se potopila velika švedska ladja. Ladja je bila popolnoma nova, zgrajena šele 1946, zato se je odločilo domače podjetje "Bro-dospas," da dvigne to ladjo in jo obnovi. Ladja leži na odprtem morju v globini 51 m. ENAKOPRAVNOST VSAK TEDEN NAKUJEJO 10,000,000 KOVANCEV "П namenjeni med drugim britan- oziroma ubil že deset. Pravi, da ski Karibski federaciji, britan- njegoV priljubljni "šport" ni ne-skemu Hondurasu, britanski varen. Nevaren je edino tisti Vzhodni Afriki, Burmi, otokom moment — tako zatrjuje — ko Fidži, Islandiji, Iraku, Jamajki, zgiabi kajmana okrog gobca in Jordaniji, Hongkongu, Mauriciu- mu s tem prepreči, da bi ga na su, Novi Zelandiji, Urugvaju, padel z zobmi. Ko kajmana pri-Burmi, Cipru, Irski. vleče na suho, mu sleče kožo, ki Kovnica pa je lani izdelala je precej draga, razen tega pa skupaj s kovanci, namenjenimi ga kajman oskrbi za 6 dni z me Angliji sami, 505,586,029 novcev, kar pomeni, da je nakovala povprečno 10 milijonov kovancev tedensko. Ta denar je skupaj tehtal 2652 ton. BITKE MED OBLI Na Donavi pri Apatinu je širno področje, obsegajoče 30,000 ha, na katerem rastejo velikanski gozdovi, pravzaprav pragozdovi. Tu živi mnogo divjačine. Mnogi smatrajo ta del naše dežele za naravni evropski živalski vrt. Tu je zakon moČ* nejšega edini in najvišji zakon. Med drugim živi tu tudi mnogo orlov, kakor tudi jastrebov in skobcev. Najzanimivejše' so bitke med orli nad Donavo ali temnimi gozdovi. Do teh bitk pride skoraj vsak dan. Mladi orli se bojujejo s starejšimi in nasprotnika skušata priti drug nad drugega. Komur se to posreči, strmoglavi na nasprotnika in vrešči, kolikor le more. Cesto plačajo orli z glavo te boje, toda ne zavoljo nasprotnikovih krempljev, marveč zaradi—Donave. Manj izkušena roparica namreč pade pri tem boju v vodo, si zrnoči peruti in postane nemočna. Lovci često najdejo v vodi takšne orle in jih potem izroče bližnjim živalskim vrtovom. Prošnja! Prosimo osebo, ki bi mogla dati kakšne podatke o pokojnem Petru Bertol ali Bertolini, ki je umrl februarja 1954 leta, radi uredbe zapuščine, da se javi advokatoma MAJOR & SINTICH 111 Broadway, NewvYork, N. Y» MEN N D for W O M E hI Cafeteria Work 5 days — 40 hour week Work Clothes Furnished and Laundered Free. Discount on meals—paid holidays, vacation and many other benefits. Apply in person. FORUM CAFETERIA 2050 E, 9 St. LET'S(f EXPLORE OH ГО ____ _ _ RKW#?. STATE PARKS SOHIG One hundred and forty miles of shoreline on blue Lake Erie Is a priceless heritage that Ohio enjoys. But only at three widely scattered spots does the State of Ohio own pieces of this shoreline available to water-recreation-seeking citizens who are looking for sandy bathing beaches. Closest to this State's heaviest concentration of population in northeastern Ohio, is a fine sand beach a mile long (shown above) within the 125-acre Headlands State Park just west of Fairport Harbor. The State-owned агба •was formerly known as the Painesville State Beach Paxk, Under the thousands of poplar trees on this strip of shoreline are picnic tables and a parking lot to handle some 3000 automo-, biles. A master plan for the improvement of the Headlands' State Park calls for expansion of the parking facilities and the building of new roads. The other State-owned beach parks are Crane Creek State Beach Park, an area of 632 acres including a three-mile sand beach, about twelve miles east; of Toledo; and East Harbor State Park, a 1248-acre area with a! two-mile beach, accessible from Port Clinton, the gateway to the Wine Islands.. J Z NOŽEM NAD KAJMANE Manuel Pocoves iz Brazilije, som. DRUŠTVENI KOLEDAR AVGOSTA 19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ. 12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ. 26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ. SEPTEMBRA 2, Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ. 9. Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ. 9. Sept., nedelja—Piknik zbora Triglav na vrtu Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave. 16. sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ. 23. spet., nedelja—Piknik Slov. zadružne zveze na farmi SNPJ. 30. Sept., nedelja—Vinska trgatev Farmskega odbora na farmi SNPJ. OKTOBRA 7. oktobra, nedelja—Večerja in ples podr. št. 41 S.Ž.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. 13. oktobra, sobota—35-letnica društva CoUinwoodske Slo- , PRODA sg 1955 Plyrtioiith 'Р1агћ Station , Wagon, prevožen samo 8,000 milj. Cena samo $1,500. Vpraša se na 18618 WOODROW AVE. od E. 185 SI. venke št. 22 S.D.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 13. oktobra, sobota—Ples NYC Sheet Metal Workers v S.D.D., Waterloo Rd. 14. oktobA, fifedelja —- Kartna zabava društva Brooklynski Slovenci št. 48 S.D.Z. v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. oktobra, sobota—Večerja in ples društva Washington št. 32 Z.SZ. v S.D.D., Waterloo Rd. Ž8. oktobra, nedelja — Koncert zbora Zarja v Slov. nar domu, St. Clair Ave. 28. oktobra, nedelja—35-letnica društva Združene Slovenke št. 23 S.D.Z. v S.D.D., Waterloo Rd. NOVEMBRA 3. novembra, sobota — Zabavni večer in ples skupnih podružnic S.M.Z. v Slov. domu na Holmes Ave. 4. nov., nedelja—Glasbena Matica poda opero "La Boheme'* v S.N.D., St. Clair Ave. 4. novembra, nedelja—Koncert in ples Mlad. zbora v S.t).D. Waterloo Rd. 10. novembra, sobota—15-letm ca društva Slovenski dom št. 6 S.D.Z. v Slov. društvenem domu, Recher Ave. , 11. novembra, nedelja—Prireditev društva V boj fit. 53 S.N.P.J. v obeh dvoranah S.D.D., Waterloo Rd. 17. noveihbra, sobota^—Prireditev krožka št. 1 Prog. Slov, v S.D.D., Waterloo Rd. BTRAN a 18. novembra, nedelja—Koncert zbora Jadran v 8.D.D., Water* loo Rd. 25. novembra, nedelja^—Jesenski koncert »bora Slcjrafi v A.J.C*. na Recher Afe. DECEMBRA 1. decembra, sobotar—Božični prireditev krožka št. 1 Prog. Slov. v S.D.D., Waterloo Rd. 8. decembra, nedblja — Predstava dram. zbora Anton Ve-rovšek v S.D.D., Waterloo Rd. HIŠA NAPRODAJ HIŠA ZA DVE DRUŽINI Vsako stanovanje 4 sobe. V slovenski naselbini blizu Lake Shore Blvd. in E. 140 St. V zelo dobrem stanju; gorkota na plin, garaža za dva avta. Velika lota. Hitremu kupcu za samo $12,500. TU JE PRILIKA za dober dohodek. Zidano poslopje, spodaj trgovina—stanovanje za dve druilni. Blizu cerkve АЛаНје Vnebovzete na Holmes Ave., blizu busa ih Šol. Gorkota na plin in garaža. Cena sarrio $21,500. Za vse podrobnosti pokličite FRANCES POTOCAR REALTOR 963 E. 185 St., IV 1-3*60 Odptto vsaki daH od Š. do 9. teten ob n*delj&h SNARSKY'S DELICATESSEH 6718 ST. CLAIR AVE. HE 2-2835 Serviramo prigrizek in ptoddjamd pivo in vino ia ha dbtft. Odprto celi dan v hedeljft in sredo, dfuge dni od 0. гј. do 10.30 zv. A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in ТНОРУШЛ S POHIŠTVOM 1053 EAgT 62nd S^EET HEcđvnon 1 2088 URAbI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. ISdOl WATERLOO ROAD КЕшпог« 1-5890 КЕшпог* 1-1235 ^ HONEST AbE' IS ТИ'SWEETEST Ll'L LOVIN' BOY AND WE WAI4T5 Н1ЛЛ TO BE A W0% RED BLOODED CITIZEN.THET'S WHY WE 111УС5ГЈ_ REGULARLY IN IJ.5.SAVIN&5 &0ND5 FO И15 EDUCKTION. EVERY LOVIN' МДЛЛМУ AND PAPPY WANTS^ THAR CHILD TO LARN GOOD THIM&S AND WE HAS LARNED THEY AIN'T NOTHIN' k ^ MastachuseHs: Timely repairs protect private property. District of Columbia: Shabby area becomes a decent street. California: Ramshackle dwelling becomes a pleasant home. 'M Florida: Local eyesores converted to handsome homes. COOD NEtCHBORHOODS ARE OUR NATION'S STRENGTH ACTION Ашев^сап Council To Improve Our Neighborhoods^ Write ACTION for in-tormation For information about how you and your neighbors can work together to improve your home, your neighborhood and your community, write a letter explaining the exact information you need to Л.С.Г./.O.N., Bo« 500, Radio City Station, New York to, N. Y.