Jadranka Matic Zupančič
Plahutanje
Štiri slovenske pesnice
Plahutanje
Ta vrata so vhod v telo
ki ga vodi tvoja roka na stežaj te odpiram v sanjah knjigo z ravnim hrbtom usločeno mačko gibko gibko v risu metaforičnega sija zlatih pegic na vročinskem valu Ustoličim Piran čisto na začetku stavka golo kopanje
sredi množice sprehajalcev To bo zagotovo trajalo če bomo
nadrealistično povečali obzorje pogleda Znotraj sebe sem znotraj izgubljene iluzije o oživelem morju ki buta brezglasno z vsem akvarijskim nasadom z neukročeno silo mrka zdaj ko Merkur ustavlja retrogradne puščice v moje nezaseženo srce
Sodobnost 2014
499
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Gradbeniška
Moram uporabiti
besede pisane
kot gradbeno tkivo
za metuljasto pesem
Naj se od zunaj vidi
kar se ne more od znotraj
Razrušeno drevo
mah v razkolu
mrzel sovin skovik
Vse to polikano z vsakdanjim
plišem Twin Peaksa
1 V	1 1 v v v
prevlečeno z bleščečo osamo celice
540
Sodobnost 2014
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Performance
Končno napisati odo
prožnosti prizora
na točno določenem odru
Zaigrana prehajanja
teles iz skupinske
v osamelo vadbo
z nožem med zobmi
z vsemi nadrealističnimi pripomočki
Tudi počasnost
enakovredno vključuje
element baletne figuralike
in vsi zvoki
neizgovorjenih besed
neizkričanih kretenj
tisti ki nastajajo na previsu žice
ki gre od gore h gori
so totalitarno vključeni
z vso nežno krvoločnostjo
zaigranega spomina
Sodobnost 2014
549
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Krhka
Izpisati čisto drugo nastajajočo slepoto spomina
Sedim ob čaju čajastem in se pretvarjam da sem v tujem srečna priča obreda
Dovolj živa prispodoba iz ukročenega filma
Zenovsko zadržana srkam
iz krhke skodelice vse nebosežne mantre
Tudi Bruce Lee pušča
svojo veščino na izbrušenem meču
Tuje plantaže usločenih bucik To je to kar me bo prestrelilo
Srebrna strela gre skozi srce kot možganska nevihta
Izročam se mrežam neustavljivega kitajskega porcelana
540
Sodobnost 2014
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Jutranja
Ko odpreš oči se zasvetlika okno v morju puhasto in raztegnjeno čez vse črepinje
Greš z roko skozi zrak in pustiš sled košate meje
Giblješ se po krožnici vala gor in dol zalebdi zaključena neskončnost
Zdaj veš da boš lahko ugasnil ko se bo razprlo
kiklopsko oko krvavo in cedeče za pol Peloponeza
Sodobnost 2014
549
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Odpoljubljena
Je tisto pokrajina zložena znotraj žametnega špalirja sonca
Toskana ali vsaj okolica Pirana
z visoko segajočimi cipresami razbrazdanimi pisanimi polji čutno razžaljena in skopo odmerjena solnica
Kadar koli vidim olje ali fotografijo
sprehajanja tuje nežnosti po
ostri milini svetlobe
odprem svoje nevidno notranje uho
v sliko vstavim stih francoskih mojstrov
in si tiho rečem
dan se nikakor ne bo obrnil v
svojo morsko senco
Ostal bo za vedno odpoljubljen kot medaljon na tvojem vratu ki vse bolj postaja zadrgnjena lepota šokantne neskončnosti
540
Sodobnost 2014
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Kaj vse je
v pesmi
ne da bi vedel
kako se skrivnost
razprši po sliki
po veduti izgubljenih streh
Kaj vse je v melodiji preveč spevni
Kaj vse je v tebi ki ribariš v kalnem si zatiskaš oči pred Prepovedanim mestom
Svetloba ki ne usiha ki se zaveže v neodvezljiv vozel
v nekaj kar ne odteka ne da bi ponotranjilo zaseženo rano smeli izdih antikvariata
Sodobnost 2014
549
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Sledi
Na osupljivo nepredvidljivi knjigi je tvoja luč
babilonska govorila vse jezike arhaične
Klicala sem te faraonka sedeč ob fjordu neizmerne lakote
Moje srce so že premaknili v neka druga večna lovišča
Kaj naj zdaj počnem s svojimi na novo
izraslimi rokami
Razpiram jih in sklapljam kot igriva igrača Farosa
Kaj naj z očmi ki kot skobec
radovedno švigajo po vesolju
Ujela bom severni sij
540
Sodobnost 2014
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
in si ga vstavila v kri
Presvetlila se bom od znotraj plamenela bom ~eprav sem izropana grobnica
Sfinga mi bo
nakazala
smer
mojega novega vnebovzetja
Sodobnost 2014
549
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
Hojica
Prijateljici Roži Romanič
Nikoli nisem mislila da te bom gledala kako ugašaš in to izven
trdnjave svojega doma
za sipkimi zidovi tujih sob
Nikoli nisem mislila
da bom priča
kako iz tvojega pogleda
izginja živost
in ga naseljuje
ohlapna nemoč
Ne vem kako
vmesiti sonce
kako usmeriti njegovo svetlobo
na tvoj starčevski zid
kjer vrtiš
vse prastare filme
svojega življenja
Nič več knjig, časopisov, križank
radovednosti
samo to strašno bedenje
in bolečina mesa
krik nesprejete pripravljenosti
odhoda
Hoja po nemogočem
540
Sodobnost 2014
Jadranka Matic Zupančič: Plahutanje
V vrtincu
Včeraj srečanje s hitro bežečo srno nepredvidljiv trenutek krotke začaranosti
Škoda da nisem imela fotoaparata ki bil ujel bliskovito gibanje in nenavadni preskok zračnih turbulenc
Morala bom biti bolj pazljiva
ko bom naslednjič odpirala na stežaj
okno nesmrtnosti
Z roko bom segala globlje
v žrelo cunamija skoraj disciplinirano bom priklicevala s samanskimi kretnjami halstatski dež namagnetenega jeza
Sodobnost 2014
549