AÑO (LETO) XXI. (15) No. (štev.) 2 BUENOS AIRES BSLOVENilA LIBRE 11. Januarja (enero) 1962 V 02KN na proizhusnji Ko se je pred 16 leti, se pravi 24. oktobra 1945, ustanovila Organizacija združenih narodov, ni mogel nihče predvidevati njenega razvoja. Glavni namen organizacije je bil takrat vzdrževati mir med zmagovalci druge svetovne vojne. Ta cilj je organizacija morala dosegati z neprestanim pomir-jevanjem, ker je pač vsaka izmed velikih petih sil imela pravico veta, vsl-ed česar ni bilo mogoče proti nobeni uporabiti sile. Danes je vsemu svetu jasno, da OZN ni mogla učinkovito nastopiti, še manj pa preprečiti- svetovnega konflikta med Vzhodom in Zahodom, niti ne raznih vojn, ki so se že odigrale od njene ustanovitve dalje. Neke vrste sožitje med narodi se je, nasprotno, vzdrževalo izven OZN, z direktno diplomacijo. OZN se je znašla pred nalogo, na katero ob njeni ustanovitvi nihče ni mislil. Danes se OZN bavi večinoma s težavami, ki jih 'svetu povzroča razpad kolon'alnih imperijev in problemi, ki nastajajo ob rojstvu novih držav. Prav tako se je komaj pet let po ustanovitvi OZN, se pravi že leta 1950, zgodilo, da so na iniciativo ZDA prenesli nalogo varstva miru od Varnostnega sveta, v katerem je imelo pet velesil pravico veta in je postal zaradi sovjetskega izrabljanja te pravice neučinkovit, na Glavno skupščino te organizacije. Ta prenos je izpeljal ameriški predsednik Truman ob korejski vojni. Takrat so imele ZDA s svojimi zavezniki v Zahodni Evropi in Latinski Ameriki zagotovljeno večino v Glavni skupščini OZN. Vse to se je zgod lo prej, predno je svet začel doživljati rušenje kolonialnih imperijev Anglije, Francije, Nizozemske, Belgije in Portugalske, v Aziji in Afriki. Nove države, ki so tam nastajale, so hitro postale članice OZN. Vsaka od njih je imela v Glavni skupščini prav toliko veljaven glas kakor njeni bivši gospodarji. Večina, ki so jo doslej imeli zahodni narodi, je izginila in OZN se je spremenila v pozo-rlšče borbe za vpliv nad novimi državami med zahodnimi zavezniki in novim sovjetskim imperijem, ki je nastal po drugi svetovni vojni. Danes imajo OZN 104 članic. V bližnji bodočnosti bo dobilo samostojnost nadaljnjih 25 do 30 bivših kolonij, tako da se b0 članstvo povečalo na ok. 130 držav. Glavna skupščina s tolikimi in tako različnim člani ima malo možnosti za uspešno delovanje, vsaj ne za take cilje, za kakršne je bila OZN ustanovljena. Kriza, ki je zaradi teh sprememb grozila OZN, s.e j« lansko leto nevarno približala ter mnog; smatrajo, da bo letošnje leto 1962 odločilno za nadaljni obstoj OZN. OZN se je v .teku let, zlasti pa lansko leto, spremenila iz pozorišča za pomirjevanje v poprišče medsebojnih obtožb. Zajel jo je val maščevanja bivših kolonij proti njihov.tn gospodarjem, val, ki ga spretno izrablja komunistični blok. OZN se je zaradi akcij v Kongu nadalje zapletla v težke finančne probleme. Spravile so jo vanjo zlasti prav tiste države, ki- se najbolj zavzemajo za take vojaške podv ge, pa so najmanj pripravljene nositi finančn0 breme takih akcij. To so predvsem komunistične države in tkzv. nevtralci, ki so jih začeli že označevati- za navadne oportuniste. Vsem tem težavam se je koncem lanskega leta pridružl0 še namiga vanje nekaterih držav in direktna grož-' nja drugih na izstop iz OZN. Namig, ki je bil sicer skrbno prikrit, pa je bil izrečen, je prišel od angleškega zunanjega ministra Homea in je toliko resnejši, v kolikor je Anglija ena izmed glavnih velesil OZN. Grožnja za izstop pa je bila izrečena v Portugalu, ker se je OZN v sedanjem sestavu pokazala nemočna ali nevoljna preprečiti ali vsaj protestirati proti povsem neizzvanemu napadu Indije. Daši Portugal ni najvažnejša članica OZN, pa bi- izstop te ali katere koli druge še manj važne članice iz OZN pomenil strahovit moraln udarec tej organizaciji, z nepredvidenimi posledicami. Prvemu izstopu b: namreč veliko laže sledili naslednji Izstopi. JPriprave, za shupon nastop amor, v držav proti Hubi Države obeh ameriških kontinentov nadaljujejo s pripravami za konferenco svoje organizacije (OAS), ki so jo sklicale za 22. januar v uruguajskem letovišču Punta del Este. Največja neznanka so bile države ABC (Argentina', Brazil in Chile), dokler se ni položaj razčistil s povratkom argentinskega predsednika Frondizija v Buenos Aires s konference s Kennedy-jem. Medtem, ko je Frondizi potoval okoli sveta, je komunist Castro — tik pred koncem lanskega leta ponovil svojo trditev, da je bil in da bo komunist — poslal po latinskih državah svojo delegacijo, da bi pridobila te države za to, da bi se vsaj vzdržale glasovanja na bodoči konferenci OAS, ko bodo razpravljali o skupnih sankcijah proti Kubi. Tako v Brazilu kakor v Čilu Castrovi delegaciji niso delali preglavic, ne pri sprejemih niti ne v izjavah, ki so jih dajali njihovi državniki, tako da je mogel vodja delegacije Castru sporočati, da ima potovanje uspeh. Ti državi sta ostali neodločni, neodločnost pa gre že v prid komunistični Kubi i-n s tem Moskvi in Pekingu. V Argentini se je delegaciji godilo drugače. Predsednik Frondizi je ni sprejel z izgovorom, da „nima časa“, zundnji minister Carcano pa- je dal tisku izjavo, da se „Argentina bori za enotnost ameriških republik in za utrditev medameriškega -sistema. Argentina tradicionalno smatra, da' je treba spore med ljudstvom in vlado reševati z mirnimi sredstvi, brani nevmešavanje in je zvesta načelom samoodločbe. Spoštuje demokracijo z izvajanjem periodičnih svobodnih volitev kakor tudi s človečanskimi pravicami in svoboščinami. Zato tudi odklanja in se bori proti komunizmu, ki ta načela zanika in poskuša uničiti našo vero in naš način življenja, prav tako pa tudi proti infiltraciji sleherne p.ripagande, ki bi grozila stabilnosti njenih ustnov ali ovirala njene napore za dosego blagostanja.“ Carcano je nadalje izjavil, da Argentina popolnoma zaupa medame-riškemu sistemu in z navdušenjem podpira Kennedyjevo Zvezo za napredek, s katero bo mogoče preko blagostanja zagotoviti svobodo in demokracijo. Kubanska delegacija je tako odšla iz Argentine z lekcijo, kakršne ni doži- vela na svojem potovanju po latinski Ameriki. Na poti skozi Bolivijo pa sta dva člana delegacije zaprosila za politično zaščito in se ločila od nje. Tako se je v zadnjih dneh izkristaliziralo tudi stališče Argentine d'o kubanskega problema, čeprav zaradi tajnosti priprav za konferenco v Punta del Este še ni popolnoma razvidno, v koliko se je pridružila državam, ki kahtevajo odločen nastop proti Castru. Argentina je predložia nove predloge, s katerimi naj bi se premostil prepad, ki loči tisto skupino ameriških držav, ki zahtevajo strogo sankcijo proti Kubi od tiste, ki .nasprotujejo ‘vmešavanju’ v kubanske zadeve. Te zadnje države so Brazilija, Mehiko in Čile. Argentina je v začetku spadala tudi med te, -sedaj pa se je že pomaknila proti sredini in se nagiba k prvi skupini. Vsekakor b0 Medameriška organizacija v Punta del Este na konferenci, ki se bo začela 22. januarja t. 1. doživela svoj kritični trenutek. ,Na tej konferenci ne bo šlo namreč samo za vprašanje bodočih odnosov med Kubo in ostalimi ameriškimi državami, pač pa za obstoj organizacije same. Kolumbijski načrt za zadušitev na-daljnega -širjenja komunizma po ameriški celini je izdelan takole: Najprej bi pozvali Kubo, d'a izstopi iz komunističnega bloka. Ker je že vnaprej jasno, tda’ tega Kuba ne bo storila, bi jo izključili iz Medameriške organizacije, ker po pravilniku te organizacije ne more biti članica nobena ameriška republika, ki pripada bloku držav, ki idejno ni ameriški. Ko bi bila Kuba izključena, zanjo tudi ne drži več pravilo nevmešavanja drugih držav v njene zadeve, s čemer bi bila dana možnost direktnega zrušenja Castra in njegovega režima od zunaj. Zadržanje Argentine na konferenci OAS v Punta del Este bo- imel0 verjetno odločilni vpliv na zadržanje ostalih latinskih ameriških držav, zlasti še Čila in Brazila. Protikomunistične sile v latinski Ameriki so tudi ¡napele vse sile, da bi n.a konferenci v Punta del Este odobrili resnično ostre sankcije proti Castru in proti vsem rdeče pobarvanim gibanjem na ameriškem kontinentu. Azijski imperialisti Sukamo grozi Nizozemcem Po zgledu Indije se je koncem lanskega leta dvignila tudi Indonezija ,in je začela nasilno reklamirati zase Zahodno Novo Gvinejo, polovico otoka, ki je še vedno nizozemska kolonija. Indonezijski predsednik ¡Sukamo je začel groziti in to dela zadnje dni ob vsaki priložnosti, da bo poslal svojo vojsko in zavzel nizozemsko Gvinejo. 1 Nizozemska vlada je sporočila Su-karnu, da je pripravljena pogajati e z njim za mirno rešitev tega problema.' Za pogajanja nizozemska vlada ne po-•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■*■■>□■■■■■■■■■ OZN se tako danes nahaja v podobnem položaju, kakor se je nahajala v tretjem desetletju tega stoletja ob italijansko-abesinski vojni Liga narodov, ki je imela sedež v Ženevi v Švici. Grozi ji razpad. Ni nobenego dvoma, kdo je kriv takemu stanju v OZN. Kakor so zahodni zavezniki sklepali med drugo svetpvno vojno zavezništva s komurkoli, ki jim je mogel služiti za uničenje nacistično-fašstičnega zla. ne glede na idejno in moralno vrednost za-vezrika, tako so ustanavljali in ustanovili OZN po istih načelih. OZN se je rodila z rak rano veta in -okužena s komunizmom. Veto je delno onemogočen z Vseodločujočo Glavno -skupščino, članstvo ZSSR in njenih sateli-tov pa zagotavlja OZN žalostno ¡životarjenje, ni izključeno, do njenega končnega razpada. Svoboda in suženjstvo se izključujeta, kakor voda in ogenj. Demokracija in komunizem sta, si- diametralno nasprotna. Organizacija, v kateri hočeta odločati- oba, zato -ne more biti trajna. Sedaj obstaja že 16 let. Veliko jih pa je, ki dvomijo, da bi mogla doživeti polnoletnost. s-tavlja nobenih pogojev. Sukarno je to ponudbo crib 1. Istočasno je objavil, da za Indonezijo stoji vsa sila komunističnega bloka in afriških držav in da ima Nizozemska edini izhod izročiti svoj del otoka Indoneziji čim prej. V nasprotnem slučaju, da bo zavzel otok z vojaško silo. Indonezijski generali predlagajo Sukarnu, naj bi z invazijo otoka počakal do konca letošnjega leta, ker trenutno indonezijska vojska ni dovolj pripravljena za tak vojaški podvig. Res je na podlagi pogodbe z ZSSR iz leta 1958 dobila že veliko sovjetskega orožja, toda doslej še premalo. Tudi iz Jugoslavije je dobila večjo količino orožja in ¡tri podmornice na podlagi dog-.-vora, ki ga je sklenil Tito s Sukarnom ob priliki svojega obiska v Indoneziji. Nizozemska vlada je pred dnevi- poslala v indonezijske vode eno svojih letalonosilk s 36 vojnimi letali. „Mirotvorec“ Nehru Indijski Nehru se po zavzetju Goe sarkastično znaša nad Portugalom. .V svojih javnih izjavah z vso orientalsko ironijo sm-eši -Salazarja in Portugal. Istočasno je ukazal premike svoje vojske proti mejam Pakistana z grožnjo, da bo Indija morala „osvoboditi“ tudi Kašmirsko planoto, zaradi katere je- že vsa leta v sporu s Pakistanom. Iraški Kassem grozi Kuwaitu Iraški predsednik Kassem je pred kratkim sprožil nov val groženj proti Kuwaitu, bogatemu petrolejskemu :sre-d šču južno, od Iraka, ki je bivša angleška kolonija v Perzijskem zalivu, nedaječ od znanih perzijskih rafinerij v Abadanu. Kuwait je eno izmed najbogatejših petrolejskih ležišč na sveti-ter črpajo tam petrolej angleške, ame- V Težki dnevi ,i Portugal je ena izmed zadndjih kolonialnih -sil, ki se še trdovratno brani izgubiti svoja kolonialna posestva. Portugalski predsednik Antonio De Oliveira -Salazar, ki vlada z železno roko — nekateri smatrajo njegovo vladanje Portugalske za ‘dirigirano demokracijo’ — je imel preteklo leto polne roke dela v portugalskih kolonijah, v prvih d-neh letošnjega leta pa so se mu problemi pojavili tudi na domačih tleh. V svet je prišlo poročilo o napadu majhne skupine uporniških vojakov na vojaška poslopja v mestecu Beja v južni Portugalski. Država je nekaj dni pred1 tem utrpela izgubo Goa, kolonialnega posestva, ki- ga je imela v oblasti nad 450 let v Indliji. -Sredi leta 1961 pa je Portugal z velikimi žrtvami ukrotil upornike v afriški koloniji Angoli. Napad na vojaška poslopja v Beja je prišel prav v trenutku, ko je portugalska vlada pozvala državljane, naj novo leto praznujejo mirno, brez hrupa, zaradi težkih dni, ki jih preživlja Portugal. Beja je podeželsko mestece ok. 200 km jugovzhodno od Lizbone sredi puščavskega predela države. V tem delu Portugala se je v zadnjih mesecih zbirala skupina opozicionalcev proti Salazarju, vključno močna skupina podtalnih komunističnih celic. Ko je bil pred kratkim znanj portugalski upornik kapitan Galvao v Maroku, prav v času volitev nove portugalske skupščine, se je govorilo, da bo poskušal izvesti napad na Beja. Vendar do poskusov izkrcanja upornikov ■r.i prišlo. J za Portugal Zadnjikrat, ko so uporniki proti Salazarju poskušali izvesti upor, je bilo leta 1959, k0 je neka uporniška skupina poskušala zavzeti vojašnico v L zboni-. Vlada je za priprave upora izvedela prej, predno so ga mogli izvesti ter je zaprla vodje. Ta posku3 upora je bil izvršen komaj nekaj mesecev po predsedniških volitvah leta 1958, na katerih je izgubil opozicionalni kandidat letalski general D-elgad'o. Delgado je ostro nastopal proti Salazarju te*, so se njegovi pristaši večkrat spopadli s portugalsko policijo. Po porazu je odšel v Brazil, še vedno pa trdi, da je vodja opozicije proti Salazarju. - Kot njegov tekmec se je v začetku lanskega leta pojavil kapitan Galvao, ki se je polastil ladje Santa Maria, da bi- začel svoje gibanje proti Salazarju. Poskus mu je spodletel in se tudi on sedaj nahaja v Brazilu. Salazar v vsej svoji predsedniški dobi ni imel nikdar velikih težav za poraz upornikov. Vojska, mornarica in letalstvo -so mu vedno ostale zveste, tako tudi lansko leto v težavah z Angolo, ob izgubi Goa in ob napadu v Beja. Zlasti izguba Goa in nepripravljenost portugalskih zaveznikov priskočiti Portugalu na pomoč v sporu z Indijo pa so še bolj strnile vse tri vrste vojske in ostalo prebivalstvo okoli Salazarja in njegove vlade. V parlamentu je Salazar žel bučno odobravanje, prav tako v portugalskem tisku, -ko je v razočaranju nad zavezniki, zlasti nad Anglijo, objavil, da njegova vlada preučuje možnost iz-stopa iz OZN. I Z TEDNA Perujska vlada ne dela nobene razlike med jugoslovanskim, sovjetskim ali kitajskim komunizmom. Proti vsem nastopa enako: z njimi- -noče imeti nobenih zvez. To je občutila Titova vlada, ko perujska vlada članom jug. nogometnega kluba Partizan ni- hotela dati vize za prihod v Peru in jim n! dovolila, da bi mogli ostati v Peruju tudi- samo zaradi prenočitve. Kubanski komunistični diktator je 1 proslavljal trilet-nlco, odkar je prevalil kubanski narod in mu namesto pričakovane svobode in demokracije vsilil komunistično diktaturo, z veliko vojaško parado, na kateri- je ljudstvu kazal dve vrsti novega orožja: nove metalce raketnih izstrelkov ter dvocevne protiletalske topove. Iste dni pa je njegova vlada objavila -nov proračun — najvišji, kar jih je doslej imela Kuba — nad 1800 milijonov pesov — z njim pa tud; občutn-o povečanje davkov. V svojem govoru je Castro znova grozil, da 'bo dal vsakega bodočega napadalca na Kubo ustreliti. V treh letih svojega vladanja je Castro -s komunističnimi državami podpisal 72 pogodb. Organizacija ameriških držav je ukinila gospodarske ukrepe proti Dominikanski republiki ter priporočila svojim članicam, naj s to državo obnove diplomatske zveze, ker so z vzpostavitvijo demokratskega sistema r imenovani državi odpadli vsi vzroki za i-zdanje gospodarskih ¡¡n politčnih sankcij proti njej. ZDA so' z Dominikansko republiko diplomatske zveze že odobrile. Dr. Konrad Adenauer, zahodno-nem-ški kancler, je 5. t. m. slavil 86-lefcn-ico svojega življenja. Ta dan je začel z mašo, k; jo je imel njegov sin Pavel v riške in francoske petrolejske družbe. Zaradi ogromnih dohodkov od petroleja je Kuwait edina država na svetu, kjer noben njen državljan ne plačuje davke. Skoro sleherna hiša v Kuwaitu je opremljena v hladilnimi napravami za zrak, vse ceste so tlakovane, skoro vsaka družina ima svoj avto. Sedanji šejk, ki vlada Kuwaitu, je neizmerno priljubljen med prebivalstvom, ker večino dohodkov od petroleja — poročajo, da znašajo- do 60 milijonov dolarjev dnevno — uporabljajo za dobrobit prebivalstva. Irak si hoče to bogato deželic0 prisvojiti, ker da je del iraškega ozemlja, ki- :so ji ga iztrgale kolonialne sile. Anglija je 0b prvih Kassemovih grož- V TEDEN bolnišnici sv. Elizabete v Bonnu, zatem je zajtrkoval z njim in bolniškimi sestrami, nato pa odšel v predsedstvo vlade, kjer so ga pričakovali 3 sinovi, 3 hčere in 21 vnukov. Polnih 9 ur je prebil v pisarni- in sprejemal čestitke svojih osebnih ter političnih prijateljev, pa tudi nasprotnikov. Predsednik britanske vlade Macmillan je na obisku v Bonnu. S kanclerjem dr. Adenauerjem ima razgovore o berlinskem vprašanju in možnosti njegove rešitve. Zahodnonemški gospodarski minister i» podpredsednik vlade Erhard je pa na obisku v ZDA. V Jugoslaviji so imeli v nedeljo, 7. januarja, močan potres. Najmočnejši potresni sunki — v vsem jih je bilo 22 — so bili- v Hrvatskem Primorju, kjer so v Makarski porušili 75% hiš ter je ostalo nad 300 ljudi brez strehe. Potresni sunki so se začeli dopoldne ob 10.30 in so se nadaljevali vse do 16. ure popoldne. Potres je zahteval tudi dve smrtni žrtvi, 10 ljudi pa je bU0 ranjenih. Na Finskem ima sedanji predsednik vlade Urho Kekkonen izglede na ponovno izvolitev pri volitvah, ki jih bodo imeli ta teden. NAD 100 MRTVIH V DVEH NESREČAH V EVROPI V Evropi imajo hud mraz. Zadnje dneve so imeli v severnih evropskih državah tudi gosto meglo. Zaradi nje je prišlo do dveh velikih nesreč, ki sta zahtevali nad 100 človeških žrtev. -Prva -nesreča se je zgodila v Ro-kavskem prelivu. Zaradi goste megle je angleška tovorna ladja Dorlington. Court. zavozila v jugoslov. 2811 tonsko tovorno ladjo šabac. Sunek je bil tako silen, da je ladja šabac dobila tako velike poškodbe, da se je potopila še prej kot v petih minutah.- Od vse ladijske posadke so mogli rešiti samo 6 mornarjev, 27 jih je pa našlo smrt v ledenih valovih. Doslej so morja potegnil' 16 trupel jugoslovanskih mornarjev. Druga nesreča se je zgodila na Nizozemskem, kjer sta zaradi megle ; spresna vlaka, ki sta vozila s hitrostjo | nad 120 km. Doslej so iz ruševin po-! tegn R 93 trupel. Med žrtvami je ve-! liko mutastih otrok, ki so se vračali z božičnih počitnic v svoje zavode, žel. nesreča pri Harme-lenu je največja žel. njah poslala proti Kuwaitu svoje bojno nesreča, kar so jih sploh doslej imela brodovje m vojsko. i na Nizozemskem. JOŠKO KROŠELJ I'rdli»c brez osi Decembra meseca leta 1960 je minilo dvajset tet od smrti voditelja Slovencev dr. Korošca. Te obletnice so se spominjali slovenski izseljenci po vseh kontinentih. Največje in najlepše spominske proslave so bile v Argentini. V samem Velikem Buenos Airesu jih je bilo na en dan 8, razen, tega sta bili še v Mendozi in Miramaru. Tud'i izseljenski listi so za to obletnico objavili vrsto spominskih člankov, v katerih so prikazali delo velikega slovenskega moža. iSpominski. članek ob 20-letnici smrti id'r. Korošca je objavila tudi „Slovenska država“ z dne 1. dec. 1960 v Torontu. To številko sem dobil šele pred kratkim v roke, zato nanjo šele danes odgovarjam. Spominski članek o dr. Korošcu, ki ga je napisal R.(udolf) Č.(uješ) vsebuje namreč trditve, ki nujno zahtevajo pojasnila in razjasnitve. Pisec spominskega članka pod! naslovom znane Koroščeve ugotovitve „Pot našega naroda se šele začenja, ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in samega sebe“, je med drugim zapisal tudi tete trditve: „Kljub temu, da je bilo temeljno politično načelo dr. Korošca priznati politično realnost, kakršna je bila v vsakem trenutku, in iz nje iskati poti do [zaželenih narodnih ; ciljev, je bila mera razočaranj zanj kot voditelja Slovencev tolika, da je nekaČ izjavil kralju Aleksandru, da je sicer bil med graditelji Jugoslavije, da pa lahko postane tudi njen rušilec,_ in pozneje, da si želi vojne, da bi imel priliko organizirati za Slovence drugačno obliko državnega življenja Njegovo politično stališče v Beogradu je bilo ctežkočeno no gospodarskih interesih oseb, ki so podpirale stranko. Ker je bil praktično sam brez finančnih sredstev in ker Slovenci kot ipo-edinci nismo bili in še nismo vzgojeni, da bi prispevali za skupne zadeve kot poedinci, je bil vezan na sile, ki so mu prispevale fonde za volitve in podobno. Te vezi. in pa nepripravljenost prevzeti nase tudi gospodarske posledic politične opoziije s,o ga porinile proti njegovi volji in prepričanju v vlado leta 1935, kar je povzročilo morda bolj usodni razkol v naši politični zgodovini, kot smo se tedaj zavedali.“ Gornje trditve pisca članka R. č. so take, da smatram za svojo dolžnost, kot človek, ki je z dr. Korošcem od leta 1928, ko sem postal njegov osebni tajnik, na vse do njegove smrti, z njim najtesneje sodeloval, nanje javno odgovoriti, ker so bile tudi javno podane, in dr. Korošca prikazujejo v čisto drugačni luči, kakor smo ga pa doslej poznali. Torej k stvari! R. č. postavlja trditev, da je dr. Korošec zaradi razočaranj, ki jih je doživljal v Jugoslaviji, nekoč kralju Aleksandru dejal, ds je bil sicer graditelj Jugoslavije, da pa lahko postane tudi njen rušilec in da si želi vojne, da bi za Slovence „organiziral drugačno obliko državnega življenja.“ tore in dnbuzee Prvič v življenju sem bral tako trditev, kakor jo postavlja R. Č. Kolikor vem, ni nihče od tistih, ki so bili med najožjimi sodelavci dr. Korošca, nikdar od dr. Korošca dobil take izjave. Ravno obratno je res. Kljub vsem razočaranjem, in teh je bil res precej za Slovence v skupni državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, dr. Korošec nikdar ni niti pomišljal na rušenje temeljev, na katerih je bila zgrajena Jugoslavija, kaj šele, da' bi na to delal. Ne v časih politične opozicije z najhujšim preganjanjem pod Pribičevičem, ne v času internacije. Najhujši Korošcev izpad proti krivicam, ki jih je beograjska čaršija delala Slovencem in sploh „pre-čamom“, je bil njegov vehementni govor v beograjskem parlamentu, s katerim je vlado silovito napadel zaradi krivičnega postopanja & Slovenci in Hrvati ter zaradi njihovega' zapostavljanja. Tedaj je v govoru Srbom očital, da imajo vse vodilne položaje v svojih rokah in dejal, da je tudi kralj Srb. Ta očitek je Srbe tako močno zadel, da je vstal celo mirni Ljuba Davidovič, predsednik demokratske stranke in vzkliknil: „Pa zar nije i v.a'š kralj?“ Korošec mu je tedaj odgovoril: „Jeste, jeste i moj je, a Srb m je.“ Spominjam se, da je ta Koroščev govor, ki ga je imel v parlamentu okoli leta 1924, ljubljansko Jutro prineslo pod velikim naslovom „Polit;čni saltomortale dr. Korošca“. Torej nastop proti krivici, zapostavlja-nju, ne pa proti državi! Ko se je leta 1928 postavljalo vprašanje „amputacije“ in je celo kralj Aleksander že začel kolebati in popuščati srbskim šovinistom, ki so prihajali s to zahtevo, je dr. Korošec kralju Aleksandru očital tole: „Ali smo Slovenci zato razbijali Avstro-ogrsko državo in gradili Jugoslavijo1 2 3, da' nas po desetih letih mečete čez prag? Če pristanete na amputacijo, s.e zavedajte, da boste prvi- kralj v zgodovini, ki je sam prostovoljno zmanjševal obseg svoje države, namesto, da bi ga razširjal.“ Proti amputaciji je tedaj. nastopil tudi dr. Žerjav, ki je bil tedaj v opoziciji. To mi je dr. Korošec pozneje sam pripovedoval. In to je povedal tudi še nekaterim svšijim sodelavcem. In pozneje v internaciji? Prav tako ne. Ko je bil v internaciji na otoku Hvaru, je krajevna policija pošiljala poročila v notranje ministrstvo v Beograd, da dr. A. Korošec lahko z motornim čolnom pobegne v Italijo. Ta, brzojavna opozorila je notranji minister v svoji vestnosti sporočil tudi kralju Aleksandru. Ta se je ob njihovem branju samo nasmehnil in dejal: „Ostavite ove gluposti. Lično poznajem Korošca bolje nego li ovi policajci, i znadem, da Kcrošec nikad neče ovo učiniti.“ Torej vidimo1, da ni dal nikdar in nikjer nobene izjave, ni tudi nobenega njegovega dejanja, ki- bi govorilo v prilog trditvi R. č., da bi bil Korošec kralju grozil „z rušenjem države“. Ravno obratno je res. Vedno in povsod je delal na utrjevanju državnih temeljev. Eno najmočnejših njegovih prizadevanj v . tem smislu je Slovenska izjava, politična mojstrovina ,v slovenski politični zgodovini, z dne 1. januarja 1932. če so ga tedanji oblastniki zaradi nje poslali v internacijo, so s. tem pač izpričali samo svojo politično omejenost. Torej ne rušenje države, ampak njeno utrjevanje, boljšanje razmer v njej in ustvarjanje zakonitosti in enakopravnosti! Če pa ima R. Č. za svoje trditve dokaze, potem je njegova dolžnost, da jih sporoči javnosti. Pove naj, kdaj je Korošec kralju Aleksandru grozil z rušenjem države in komu ter kdaj od Slovencev je dr. Korošec to povedal. To je njegova dolžnost, da si bomo glede tega na jasnem. Druga trditev, ki tudi zahteva pojasnila, je trditev, da si je dr. Korošec želel vojne, da „bi imel priliko 'organizirati za Slovence drugačno1 obliko državnega življenja“. Tudi tu naj R- č. sporoči javnosti dokaze za tako1 trditev. Kajti vsi tisti, ki sp imeli priložnost prihajati v stik z dr. Korošcem in z -njim sodelovati, vedo, da je bilo vse njegovo delovanje usmerjeno v to, da hi vojno nevarnost za vsako ceno preprečil. Dr. A. Korošec ni bil navaden politikant, ampak odgovoren narodni voditelj, državnik, ki se je dobro zavedal, kakšna nevarnost je vojna. Dr. Korošec tudi ni bil politični hazarder, da bi se lahkomiselno igral z usod0 slovenskega naroda in da' bi ga spravljal v nesrečo in uničenje, če bi rešitve za njegovo bodočnost iskal v novi vojni. Prevelik realist je bil, da bi za varno zavetje Slovencev v Jugoslaviji iskal nadomestila v novi vojni. Kdo pa naj bi boljšo rešitev in varnejšo bodočnost za Slovence v novi vojni dal? Nemci? Italijani?. Najgrša žalitev Koroščevega spomina bi bila že misel, da bi bil dr. Korošec sploh česa takega zmožen. Zato R. Č. z dokazi n» dan! Ostale trditve R. č., da so Koroščevo „politično stališče v Beogradu otež-kočali gospodarski interesi oseb, ki so podpirale stranko“ in da je bil vezan bolj na sile, ki so mu „prispevale fonde za volitve“, pričajo, da dr. Korošca sploh ne pozna in tudi ne ustroja Slovenske ljudske stranke. Lahko rečemo, da je dr. Korošec v stranki užival t.ako veliko zaupanje, da je politično laflko suvereno odločal. S tem pa' ni rečeno, da vodstvo stranke pri odločanju stranke o političnih zadevah ni imelo nobene besede. Vse politične akte dr. Korošca, če jih je kdaj napravil isam, je vedno odobravalo strankino vodstvo. Na dr. Koroščevo politično odločanje nikdar ni vplival in tudi nikdar ni mogel vplivati kak gospodarski interes strankinih pristašev, ki SO1 prispevali •v volilne fonde. R. Č. očividno me ve, da so stranko vzdrževali njeni poslanci in senatorji, zatem strankini pristaši sami z rednimi mesečnimi prispevki. SLS za nobene volitve, kolikor jih je bilo v Jugoslaviji, ni prejela nobene podpore od vlade in je volilno kampanjo vodila s sredstvi, ki so jih zbrali strankini pristaši sami. T-o vem, ker sem bil pred odhodom v Beograd v strankinem tajništvu. Druga stvar je pa seveda vstou stranke v vlado zaradi gospodarske zaščite naroda samega. Ali ni to naloga vsake politične stranke ? Naslednja trditev R. č., da so dr. Korošca gospodarski interesi ljudi, ki so prispevali v volilni sklad „proti njegovi volji in prepričanju porinili v vlado leta 1935, kar je povzročilo morda bolj usodni razkol v naši politični zgodovini, kot smo se tedaj zavedali“, je prav tako netočna kot vse gornje. Kajti dr- Korošec je od smrti kralja Aleksandra leta 1944, sam osebno sodeloval pri vseh pripravah za nastop in sestavo vlade dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spahe. In veliko naporov je bil0 potrebnih, da je do te vlade prišlo po zrušenju Jevt čevega režima. Dr. Koroščevo sodelovanje v tej vladi je bilo za Slovence te koristno. Po njegovi zaslugi smo tedaj dobili najvišje slovenske znanstvene ustanove. Sploh je bil v tistih letih vsestranski razvoj slovenskega naroda tolikšen, kakor še nikdar poprej. Tedaj so Slovenci resnično lahko imeli občutek, da s0 državni narod. In nrav v tistih letih je zopet dr. Korošec na vseh svojih položajih učinkovito uveljavljal svoj politični koncept, da bi prišlo do pomirjenja med Hrvati in Srbi, da bi v državi zavladala pravičnost in enakopravnost. Sam vodja Hrvatov dr. Maček mu je pred odprtim grobom prizna!, da so velike Koroščeve zasluge za sporazum med Hrvati in Srbi. Vse to pa. je zopet imelo za posledico samo jačanje državnih temeljev, ne pa rušenje države in je izključevalo sleherno željo po vojni, ki naj bi prinesla priliko, da bi si Slovenci mogli „organizirati drugačno obliko državnega življenja“. Za mene dovolj. Sedaj pa naj spregovori R. č. in za svoje trditve objavi dokaze! “občni ZBOR SKAS je bil v soboto dne 23, decembra ob 19 v Slovenski hiši. Začel ga je predsednik dr. L. Eiletz in predlagal, da se pošlje 'pozdravno pismo predsedniku NO za Slovenijo dr. Mihi Kreku. Po podanih poročilih odbornikov >se je razvila debata o delu društva, in so bili podani razni predlogi v tej smeri. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dr. Franc Bajlec, za člane odbora pa dr. Alojzij Voršič, dr. Leopold Eiletz, Ruda Jur-čec, prof. Ivan Prijatelj, Božo Fink in Stane žužek. Člani nadzornega odbora sc: dr. Franc Logar, Marijan Marolt in Lado Lenček CM. Za predsednika razsodišča je bil izvoljen Rudolf Smersu. Novi predsednik se je vsem zahvalil za zaupanje in pozval vse k ša večjemu sodelovanju. Po občnem zboru je bila prva seja novega odbora in je bil odbor konstituiran takole: predsednik dr. Franc .Bajlec, podpredsednik dr. Alojzij Vor-sič, tajnik Ruda Jurčec in blagajnik Stane žužek. ARGENTINA Za odločen nastop Argentine proti komunističnemu žarišču na Kubi so dali predstavniki argentinsk.h oboroženih sil v zadnjem času več izjav. V tem pogledu sta dala odločne izjave zlasti general Turolo in polkovnik Hita, ki je ob zaključku šolskega leta na Akademiji za vojaške mehanike absolvente te šole nagovoril takole: „V ameriški družini so nekatere države, v katerih se rdeč veter poigrava z njihovimi zastavami. Te- države so pozabile, da o samoodločbi narodov odloča ljudstvo samo, ne pa manjšina naroda, ki je slučajno na oblasti. Naša država je po izbiri demokratska, po rojstvu pa krščanska. Sedaj preživlja težke trenutke. Potrebna je jasna beseda, s katero bo nakazana smer za združitev sedaj razbitih sil, Iri ne prinašajo nič dobrega. Za državljane, za katere so koristi naroda in države več kakor pa koristi nizkotne demagogije in brezvestnega politikantstva, ne sme biti prav nobenega dvoma glede izbire poti, ki jo je treba nastopiti. Srp in kladivo nista bila, nista in nikoli ne bosta delovno orožje argentinskega naroda. Na vrh gore je mogoče priti z veličastnim komdorskim poletom, ali p a plazeč se po zemlji kot gosenica. Bolje je pa umreti stoje v obrambi svobode, ki smo jo prejeli od svojih očetov, kot pa živeti v ponižanju in potisnjeni v mrak rdeče noči.“ Protikom. organizacije in ustanove v Argentini so v zvezi z bližnjo konferenco ameriških držav v sosednji državi Uruguay znova objavile zahtevo, naj bi Argentina prekinila diplomatske stike s Kubo. Zadnje zadržanje vlade, ko predsednik sploh ni hotel sprejeti odposlance kubanske vlade, pozdravljajo z odobravanjem. Predsednik dr. Frondizi je bil z gospo prejšnjo soboto na obisku pri uru-guayskqem predsedniku dr. Haedu. Oba predsedn ka gta imela razgovore v zvezi z bližnjo konferenco zunanjih mini-stov ameriških držav, na kateri bodo sprejeli sklepe pro.ti Kubi, da bodo zavrl; nadaljnje prodiranje komunizma v posamezne ameriške države. Tega dne je dr. Frondizi z gospo praznoval tudi 29. letnico svoje poroke. Dve argentinski pomorski letali Dougla DC 3 sta pcid poveljstvom fre-gatnega kapetana Hermesa Quesade in poročnika Jorge Pittaluge srečno pristali na južnem tečaju, kj-er im^jo Ame-rikanci znanstveno bazo Amundsen-Scott. članom te posadke so predstavniki argent.nskega pomorskega letalstva prinesli tople pozdrave in jim izročili posebne spominske plakate. Argentinski pomorski letalci so bili nato 8 ur gostje pri. severnoameriških tovariših na Južnem tečaju, nato so se pa vrnili na argentinsko bazo Ellsworth. Podvig ar-genrinslrih pomorskih letalcev s preletom Južnega tečaja in pristankom na njem je važen, ker je bil ta podvig izvršen prvič z ameriške celine in sicer z argentinska pomorske baze v Rio Gallegos. Vsi dosedanji poleti proti Južnemu tečaju so bili izvršeni z nasprotne, t. j. avstralske strani. V. ARKO OB POZNIČEVEM ZEMLJEVIDU „OBRIS. GORSKEGA SVETA JUŽNO OD JEZERA NAHUEL HUAPI“ Mladinska vez, december 1961) Za vse, ki so biji vajeni točnih zemljevidov iz evropskih, Alp, je pomenilo pomanjkanje zanesljivih map v Andih pravo presenečenje. Ne le ozemlja, ki so oddaljena od naseljenih področij, tudi predeli, za katere bi človek upravičeno pričakoval, da bodo kot središča mednarodnega turizma razpolagala s potrebnim; kartami, so skrajno pomanjkljivo označena na maloštevilnih zemljevidih, ki jih je sploh mogoče dobiti v roke. Ko sem pred leti prvič dospel v Bariloče, sem zavil v trgovino s časopisi in knjigami ter prosil za krajevni zemljevid, kar bi bilo v Evropi nekaj samoumevnega. A v Patagoniji so me debelo gledali, kot bi zahtevai AZIJSKI IMPERIALISTI živega slona ali povodnega ko-nja. Zato je shematični zemljevid bari-loškega izletniškega področja, ki ga prinaša „Mladinska vez“ resničen doprinos k turistični topografiji. S takimi kartami smo svoj čas hodili po naših planinah. G. Jože Poznič se je potrudil, preštudiral obstoječi material in sestavil uporabno karto, ki bo našim izletnikom jako prav prišla. Samo pozdraviti bi bilo, če bi Slovensko planinsko društvo izdalo ta zemljevil v povečanem merilu in boljši izdelavi, da bi bil še preglednejši. Do takrat bodo pač naši obiskovalci hvaležni „Mladinski vezi“, da jim je postregla s tem prvencem bariloške kartografije. Videl sem svoje dni kopijo podobnega zemljevida, kig», je sestavil g. Allolio (CABA), pa je Pozničevo delo zGaleka popolnejše. Kritičen opazovalec bi navedel sledeče točke, ki bi jih bilo treba popraviti: 1. Premajhna razlika v risanju stranskih cest, .stez in smeri. Kdor vzame zemljevid v roke, bi menil, da je vse bariloško področje preprečeno s potmi, ki jih je dejansko jako malo. Resnične ceste, n. pr. ono iz Trebola do pod Lopeza ali mednarodno cesto iz Puerto Blesta do Lagune Frias in iz Puerto Frias v Peullo, pa je treba že narisati z dvojno črto. Nasprotno temu bi človek navadne smeri označil s komaj vidnim; pičicami, prave steze (n. pr. do koče na Lopezu ali do koče „E- ! milio Frey“ ob jezeru Tonček) pa bi bilo začrtati rdeče. Dodam, da vodi odlična steza v dolino Castaño Overa in potem do vremenoslovnega opazovališča na grebenu Castaño Overa, še najnovejša pridobitev, za katero Poznič ni mogel vedeti: zadnjo jesen je Club Andino zgradil viseči most čez reko Manso za hotelom „Tronador“ na zahodnem koncu Mascahrdija. Zdaj vodi od tam dobra steza v dolino Casalata, teče vzhodno od potoka in pripelje z juga v kočo na jezeru Jacob. Večja težava je s „picadaml“, kar bi slovenili „izsekana sled“. Taki izseki skozi pragozd se naglo zarastejo, če jih nihče trajno ne uporablja. Tako je n. pr. steza ob Brazo Tristeza popolnoma izginila, čeprav je zarisana na skoraj vseh zemljevidih. Ta „picada“ iz 1. 1899 že davno več ne obstoja. Iz hotela Bahía López vodi najprej drvarska cesta za voz z visokimi kolesi ob jezeru Nahuel Huapi. Sledi uporabna steza, od katere se odcepi markirana pot na López (stare markacije poškodovane od zadnjega gozdnega požara). Steza — prav dobra — teče potem ob zalivu Tristeza do neke razgledne točke, od koder je videti ves zaliv in Tronador v ozadju. Tam je steze konec-Kdor hoče naprej, mora vedeti, da bo imel opraviti z običajnim pragozdom in divjino. Zato je treba stezo na zemljevidu črtati. Pač pa obstojajo precej dobro vidne „picade“, ki jih vzdržuje živina, cb potokih Azul (Callvu v arau-kanščini in tako na- zemljevidih IGM) in Claro, vzhodno in zahodno c'd gore Bonete. Lahko je najti stezo z Gutie-rreza na Pico1 Sur del Catedral. Za obiskovalce Catedrala, bi bilo koristno označiti, da ob vsem zahodnem bregu jezera Gutiérrez pelje dobro vidna „picada“ in da je mogoče sestopiti od Skalce do jezera ob severnem bregu potoka Van Titter. Prav tako vodi dobra ¡steza do jezera Llum. Od jezera naprej jo je še mogoče slediti do se-delca nad otokom Piujue Huapi (Isla Corazón), a potem se ta nekdanja jezdna pot v Pampo Lindo popolnoma zgubi. Še en popravek: Steza od Laguna Frías na Paso de las Nubes teče vedno zahodno od potoka, ne vzhodno, kot Je označena na Pozničevi karti. To stezo je včasih težko najt' v goščavi. Uprava narodnega parka, ki jo je sicer svoje dni zgradila, j.0 je namreč popol- noma prepustila božji Previdnosti in. uvidevnosti izletnika. 2. Tronadorski ledeniki bi morali biti posebej začrtani. Na vojaški karti in v vodiču Alpamayoy so dovolj točno podani. Jermanova gostilna v campingu je napak postavljena. Zarisana je sredi črnega ledenika, namesto severno od Claussenovega grebena, ki deli camping od ledenika Manso. Pripomnim, da je Lliboutryjeva skica Tronaldorja v „Nie-ves y Glaciares de Chile“ tudi napačna. Lliboutry je izpustil en greben in en ledenik. — Koristno bi bilo nadalje začrtati tronadorsko stez0 čez prelaz Vuriloche po čilskem ozemlju do zavetišča CAB, ki prav tako stoji onkraj mejne črte. 3. V catedralskem pogorju zemljevidi napačno označujejo Torre. Torre Principal sloji tam, kjer se greben, ki se začenja v Pico Bara in deli potem jezero Tonček od doline Campanila, spoji z glavnim grebenom. Proti zahodu padajo stene Stolpa naravnost v brezimno krnico, ki loči Catedral od gorskega hrbta, zahodno od eatedral-skega pogorja. Nekateri planinci so* ta hrbet nazvali Cerro Claussen, ime pa se še ni udomačilo. Ta Cerro Claussen je vezan na glavni catedralsiki greben severno od Stolpa in sicer v skupini „Treh cin“ še onstran „Sove“ (Lechu-za). Vojaški zemljevid 1 :100.000 površno označuje stolpe z enakimi izohipsami. Tisti, ki je risal mapo 1 : 50.000 pa se je spomnil, da je na stično točko obeh grebenov narisal eno izohipso veq. Zdaj vsi kartografi (celo Mario Della Lanna v vodiču Alpamayo) postavljajo Stolp malo severneje kot dejansko stoji, ter ga označujejo kot razvodnico grebenov, kar prav gotovo ni. S prestavitvijo Stolpa proti jugu, je treba premakniti tudi Slovenski zvonik (Campanila Esloveno) bliže Južnemu ,vrhu (Catedral Sud). 4. Vojaški zemljevid daje ime „Carro Capilla“ koli 1958 nad Laguno Tristeza. Poznič to napako ponavlja. Vrh Ca-pille je tam, kjer karta IGM postavlja izohipso 2000 m. Temu primerno je treba spremeniti smer na goro in njene grebene skladno s karto v vodiču Alpamayo. Gora zahodno od Capille -e imenuje Cerro Ljungner (ne Jungner) v spomin na švedskega geologa, ki je to področje raziskoval. 5. Punta Negra bi bilo označiti koto 2170 m nad jezerom Azul (Callvu) ne koto 2160 iste gore, ker je pač najvišji vrh tisti, ki nosi ime (glej vodič Alpamayo). 6. Poslopje Automobil Cluba ob jezeru Mascardi leži ob cesti precej južneje, kot pa ga označuje Poznič, Allo-lio dela isto napako, pa ne vem, iz katere podloge sta oba kopirala. Zemljevid IGM te stavbe nima, najnovejši Venzanov re]ief in starejša karta Puen-tes-Morate jo pravilno označujeta. Za zaključek hočem podčrtati, da so te napake maloštevilne ob neredu in zmedi argentinskih kart. Vojaški zemljevidi (iadar.o od Instituto Geográfico Militar) so v topografskem pogledu še najzanesljivejši, a so razmeroma stari (več kot dvajset let) in so vsaj v gorskem svetu posneti večinoma samo iz zraka. Zato manjkajo podrobnosti, ki jih z letala ni mogoče ugotoviti, n. pr. steze, in tudi marsikaj drugega. Vsi obiskovale* Srednjega Catedrala so se lahko prepričali o obstoju Lagune Ton-' 'Ticùice (jz Društvo književnikov v Ljubljani je imelo 7. novembra večer slovenske poezije v 'italijanščini. Z njim je počastilo Luigija Salvin.ija ob lO-letn.ci izdanja njegovih prevodov slovenske poezije v italijanščino pod naslovom „Sempre-verde e rpsmarino —- Zimzelen in rožmarin“. Uvodno besedo o znanem italijanskem prevajalcu slovenske poezije Salviniju je imel Božidar Borko, nato pa sta slovenske tekste recitirala Mi-leva Ukmarjem in Ivan Jerman, italijanske prevode pa dr. Franjo Smerdu in Silvester Škerlj. Nova Gorica 'ima novega župana. Sedanjega župana ing. Karla Buduhno so sedanji oblastniki doma poklicali v Ljubljano, njegovo mesto v občini Nova Gorica je pa prevzel Karel Vižintin, ravnatelj cementarne Anhovo. Dekan Bešter umrl Iz domovine je prišlo sporočilo, da je umrl v visoki starosti d'ekan Ivan Bešter. Pok. Bešter je bil posvečen v duhovnika leta 1900. Njegovi sošolci so bili pok Valentin Zabret, novomeški prošt Čerin, ribniški dekan Skubic in dekan Gnidovec. V dušnem pastirsku je deloval na raznih mestih. Nazadnje je bil pred in med 1. svetovno vojno dekan v Pc-stojni, odkoder so ga pa Italijani po zasedbi teh krajev pregnali. V Jugoslaviji je bil nekaj časa pri Zadružni zvezi.. v Zagrebu, nato pa do izbruha 2. sve- | - tovne vojne župnik v Dobu pri Domžalah. Nacisti' so ga z ostalimi slov. duhovniki pregnali. Leta 1945 je 0dšel v begunstvo ter je vse do pred nekaj leti živel v Kirnu, nato se je pa vrnil v domovino, kjer je sedaj tudi umrl. N. p. v. m. Umrli go. V Ljubljani: Marijana Veber, roj. Okroglic, Josip Weiss, up., Alojzij Starin, knjigoveški mojster, Viktor Čampa, upok., Jože Tičar, radio-tehnik, Minka Honzakova, roj. Orožen, Antonija Hlebš, roj. Škerjanc, Antonija Bole, Ciril Battelino, gradbeni delovodja, Frančiška Janežič, roj. Ferkolj, Franc Kek, žel. v p., Marija Čsmeha, roj". Kišek, Miro Kopač, član Mestnega gledališča, Marijana Šauli, d'r. Jakob Šilc, prof. v p., Marija Juikovi, up'©1', in Marjeta Peternel, roj. Šuštar v Sp. Zadobrovi, Franjo Jesih v Celju, Katarina Majzel v Zagozdacu, Rozika Ipavec, učit. v Novi gorici, Niko Košir, motorist rudnika v Zagorju, Ivan Sitar, pos. v Savljah, Blaž Dobrajc, žel. v p. v Celju, Marija Jaklič na Muljavi, Franc Malovrh, občinski ekonom v p. v Kranju, Marija Klemenčič, biv. gostilničarka! v Radohovi vasi, Mirko Bartol, postajenačelnik v p. v Vel. Laščah, Angela Trampuž, roj. R chter v Kamniku, Alojzija Godina, roj. Pipan v Ma- j riboni, Ivan. Petek, organist v Dobrni- i ču, Viljem Lipa v Medvodah, Albina Šeme v Kranju, Fani Majdič, pos. na Viru, Andrej Grojzdek v št. Jakobu b » Savi, Tatjana štrukelj, roj. Ručigaj na Golriku, Avgust Postišek v Medvodah, Franc škof, župnik v p. pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Vilko Košenina, elek-troinštalateTski mojster v Mariboru in Jernej Rahne iz vasi Vinje. CVETKO JEKŠETOVI KATARINI NA GROB SLOVENCI VARGENTIMI BUENOS AIRES XI. misijonska veletombola je bila tudi letos prvo nedeljo po prazniku sv. Treh kraljev in sicer 7. t. m. Bila je kot lani zopet na prostranem vrtu Don Boscovega zavoda. Udeležilo se je je vel ko rojakov, ki' so z nakupom tom-bolskih tablic podprli delo slovenskih misijonarjev. Glavna dobitka sta bila televizijski aparat in hladilnik. Veliko lep h dobitkov za veletombolo so tudi letos poslali slovenski misjonarji iz raznih afriških in azijskih držav. Osebne novice Druž nska sreča. Družino Jožeta; Levstik in njegove žene ge. Dane, roj. Tekavee, je razveselil sin, ki je pri krstu dobil ime Andrej Marijan. Otroka je krstil g. J. Mernik, za botra sta pa bila ga. Marija Tekavee, por. Podlogar in Cir 1 Tekavee. Srečni družini naše čestitke. ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE za 1962 je knjiga, brez katere ne sme biti no- j tena slovenska druž na, neben slovenski dom, Stane samo $ 330— i RAMOS MEJIA Dekleta Mladinskega doma so imela v nedeljo, 24. decembra, Božični' sestanek. Udeležba je bila zelo lepa. Posebno je bilo opaziti precej naraščajnic, ki so se sestanka prvič udeležile. Na sporedu so b le deklamacije, petje ter govor. Sestanek je vodila nova predsednica gdč. Vida Bevčar, ki se je v lepih besedah poslovila in zahvalila bivši predsednici gdč. Tiaci Glavanovi, ki se je zadnjikrat udeležila sestanka kot dekle. Dekleta so ji za ves njen trud, ki ga je imela z organizacijo kot predsednica izročile lepe darilo in slovenski šopek. Ginjena se je zahvalila za pozornost, ki so ji jo izkazale dekleta. Nogometno moštvo Mladinskega doma je zadnjo tekm0 v pretečenem letu odigralo v nedeljo, 17. decembra, na igrišču Lomas del Mirador. Rezultat je bil 4:4. Po tekmi pa je član moštva Stape Babnik povabil vse nogometaše in nekatere, prijatelje na asado, ki. gta ga pripravila oče in mati imenovanega. V veseli družbi so fantje z g. Mernikom zaključili nogometno' sezono v preteklem letu. 'j Nogometno moštvo Mladinskega doma je v preteklem letu odigralo 15 tekem. od katerih jih je 8 dobilo, 4 Izgu- Dobršen del staronaseljencev so Vipavci. Črniče, Rihenberk, Domberg so kraj,, ki so dali največ izseljencev v letih po prvi svetovni vojni. Prinesli so s seboj slovensko besedo in slovensko pesem. Ko «sem prišel v Argentino, me je prve dni že peljala pot na Paternal. .Stopil sem k Jekšetovim. Gospod' Ciril je bil pevovodja slovenskega pevskega zbora. Z ljubeznivim in kot vedno nasmejanim obrazom me je sprejela Katrca, doma iz Sela na Vipavskem. Od tistega dine sem imel pri Jekše-tovih nov dom. Katrca je bila kot mati vseh tistih, kateri so čutili plemenito. Vsa slovenska skupnost se je k Jekšetovim zatekala. Tam so s,e vršile pevske vaje, tam go bile vsakovrstne seje, tam so se snovali načrti in Katrca je vedno razumela za kaj gre in kako je treba, da je slovenska stvar brez zamere napredovala v dobro. Ona in hčerka Irena sta bili prvi pevki, Ciril je bil steber slovanske pesmi, cerkvene in posvetne. Če so se pojavili nesporazumi, jih je Katrca modro izravnala. Če je bilo treba napraviti zbirko za kako potrebo, je bila Katrca prva. Po njej ni nikdar prišla zamera; po ! njenem posredovanju s0 bile premnoge 1 izravnane. Njem ljubeznivi nasmeh je premagal vse zoprnosti in odstranil ovire. Strašen udarec je bil, ,ko je pred 17 leti zgubila Ireno, hčerko edinko... Pač je zajokala, pa je z močnim srcem zmagala bolečino in naprej vršila svojo materinsko nalogo do vseh, ki so bilo in 3 izenačilo. Letos je pa že tudi v nedeljo, 7- januarja dopoldne, odigralo zanimivo tekmo z moštvom Avstrija. Rezultat je bil 2:9 za Mladinski' dom. Tekma je bila. lepa in mirna. SAN MARTIN Blagoslov tev novle obrtne delavnice V soboto, 6. januarja popoldne je dušni pastir Slovencev v San Martinu g. Jože Jurak blagoslovil novo, veliko mizarsko delavnico, ki jo je k sedanji delavnici prizidal g. Stanko Marinček. K .tej lepi slovesnosti so se poleg lastil kove družine zbrali tudi nekateri njegovi prijatelji, da mu čestitajo k lepemu gospo darskemu napredku. G. Marinčku z veseljem čestita vsa sahmartinska slovenska skupnost, ker spada med tiste može, ki kljub močni zaposlitvi v svojem poklicu, najdejo dovolj časa tudi za javno delo. SLOVENSKA VAS V nedeljo, 31. decembra ob 18. uri je bila v naši cerkvi slovesnost sv. b n:io. Zakrament je prišel delit pomožni škof iz Lomas de Zamora msgr. Aleksander Schell. Krajevni dudšni. pastirji gg. lazaristi so pripravili za sv. birmo 66 otrok ,med katerimi je bilo kakih l0 slovenskih, ostali pa otroci bkolišnih naseljencev. Razveseljivo je, 4a.?o v naseljih okrog .Slovenske vasi vedno, bolj budi katoliški duh tako pri domačinih, kakor pri pripadnikih drugih' narodnosti. njene besede in pomoči potrebovali. Tako po bolnišnicah kot na domu je bila tolažilni angel trpečim in potrtim. 'Pred kakim letom so se pojavili znaki skrite bolezni. Skrivala jo je, dokler jo je mogla, toda vsak teden bolj nasilna je postala bolezen, ki jo' je privezala na posteljo za kake tedne, pa si je spet opomogla, dokler ni slednjič 11. decembra ugasnila njena luč, pripravljena na smrt kot verna krščanska mati in žena, stara 61 let. Bridko je odjeknila novica med' vsemi sfcaronaseljenci, ki so se zbrali isti večer v stotinah. Na dan pogreba je bila cela kvadra ulice Doinato Alvarez polna ljudi in vencev, ki so prihiteli k pogrebnemu slovesu. Spet se je zbral žalni zbor, to pot brez Cirila in zapel v cerkvi sv. Neže žalnice. Mnogokrat sem spremljal rojake na zadnji poti. Vselej je bilo bridko v srcu, a to pot sem bolj bolestno občutil slovo ob spominu neštetih plemenitih gest, s katerimi mi je materinsko postregla in svetovala. Njena pot je šla ravmo navzgor. Toda bolečina nag vseh je pa ostala s Cirilom Jekšetofn, ki je ostal na zemlji sam, tako sam... on, ki je vedno delal zato, da hi bila slovenska skupnost lepa, velika in vesela. Naj da Bog tolažbo žalostnemu možu in plačilo zvesti rajni. Na zadnji poti jo je spremljal tudi č. g. d'r. Starc, k; ji je podelil tudi Sv. zakramente. Sv. maša za rajni b je bila pri sv. Jožesu v Lanusu v nedeljo, 31. decembra ob 9. uri. Msgr. Janez Hladnik SAN JUSTO Desetletnica slov. naporov in uspehov V San Justu, predmestju velikega Buenos Airesa, se je pred desetimi leti naselilo precej Slovencev, saj predstavlja poleg Lanusa drugo največje naselje novih' Slovencev v Argentini. Pred par leti so začeli Sanhuščani postavljati tudi svoj Dom, k, ga bodo dokončali v par letih in obeta biti največji slovenski »dom v tem velikem mestu-Desetletnico naseljevanja v ta kraj so tukajšnji Slovenci proslavili v svojem Domu v nedeljo, 7. I.. 1962 in so za to priliko tudi izdali posebno knjižico na, 36 straneh z zgodovino in s , kulturnim udejstvovanjem te slovenske skupnosti. Uredil jo je dr. Šimenc z doneski č. g. župnika J. Mernika, kulturnega referenta društva I. Ovna, športnega voditelja B. Kosančiča, predsednika šolskega odbora R. Brasa ter s pesniško posvetitvijo Daritev, s katero se je L. Novak oddolžil dosedanjemu delu dušnega, pastirja č. g. J. Mernika. Vsi ti so s svojega področja pokazali organizacijski, kulturni ter duhovni razvoj te skupine Slovencev, ki je verjetno ena najbolj agilnih skupin med nami. Knjižica je bogato ilustrirana ‘n je predstavljala lep uvod v proslavo. Proslavo samo pa je začel napovedovalec g. R. Bras, nakar je pevski zbor šolskih otrok zapel nekaj umetnih in Vsak teden ena VESELJA DOM Anton Martin Slomšek Povej, kje stanuješ, moj ljubček srca? Preljubo veselje, oj kje si doma? Po hribih, dolinah za tabo hitim, te videti hočem, objeti želim. Te iščem za mizo, kjer dobro jedo, na plesu pri godcih, kjer sladko pojo, a prav’ga veselja na rajanju ni, pijance, plesalce veselje beži. Te iščem po polju, kjer rož’ce cveto, po logu zelenem, kjer ptičke pojo, _ pa ptičke vesele in rožice vse le imajo veselje za mlado srce. Poslednjič veselje šele zasledim na vaško ledino pridirjam za njim. Glej, tamkaj z otroki prijazno igra, jim kratek čas dela, pri njih je doma. Oh, blažena leta nedolžnih otrok, imate veselje brez težkih nadlog! Oh, kako vas srčno nazaj si želim, a vi ste minula, zaman se solzim. Le eno veselje še čaka name v presrečni deželi, kjer mlado je vse. Trpljenje v taisto deželo ne zna, le tamkaj je pravo veselje doma. narodnih pesmi pod vodstvom gdč. F. Tomažin, Osojnikova punčka je deklamirala pesem Mariji, nakar je slavnostni govor imel dušni pastir g. Janko Mernik. V njem je1 orisal »desetletno pot te skupine Slovencev ter se imenoma, zahvalil vsem najvidnejšim delavcem, ki so v tem razdobju oblikovali kakor koli njeno rast in organizacijo. Dr. Tine Debeljak je pozdravil Sanjučane v imenu Društva Slovencev' „Zedinjena Slovenija“, pa tudi v imenu Slovenske kulturne akcije. Nato so se razvile športne igre-tekme v odbojki, skakanju in lahki atletiki, nakar je sledilo obdarovanje otrok. Po tem se je razvilo „žegnanje“ z igrami, ki so tu v navadi pri „kermessu“. V veseli družbi je potekala slavnost značilne proslave prihoda iz taborišč pred desetimi leti v kraj blagostanja in mirnega razvoja. BERAZATEGUI V nedeljo, 31. decembra, je „Slovenski dom“ prired.l Silvestrovanje, ki je bilo to pot še na Lovšetovem vrtu, zaradi nedodelanih prostorov. Družabni» večer s šaljivimi prizori, pesmijo, recitacijami, voščili, plesom, streli in raketami je tako hitro minil, čeprav se je potegnil v jutro. Posebno posrečeno so nas zabavali predsednik doma g. J. šterbenc z recitacijo balade o sv. Petru in Pavlu ter narodno pesmijo o „turnu“. Iz srca smo se nasmejali ob .,Postreščku in policaju“, ki sta nam ga podali Vidmarjeva Nevenka in šterbenčeva Lučka. V prizoru „staro in novo leto“ pa so nam lepo pokazali minljivost in upanje Habič Marijan, štrbenc Lučka in Vidmar Nevenka. ... Ves večer smo bdi tudi dobro založeni z asadom, pecivom ih pijačo. Pri postrežbi gostov so se posebno izkazali naši najmlajši. ček. Na vojaških zemljevidih to jezerce ¡¡j Emilijan Cevc ni zarisano, ne potek, ki v njem izvira in se izliva v Van Titter. Poseben problem je nomenklatura vojaških zemljevidov. Poznič je posnel .samo napako v Capill., popravil pa imeni Bonete in Constitución, ki sta na kartah IGM popolnoma drugje napisani, kol! je to običajno v rabi. Nadalje obstojajo ozemeljske značilnosti z dvemi ali celo WMÆ T A Iz zbirka v,Preproste stvari“ \ Zdavnaj so že razpadla vata v gor-j ženi“. Prag je obrabljen od mnogih ski dolini, kjer so bivali očetje , mojih stopal; živ. in mrtvi so stopali čezenj, očetov; vrata, pod katerimi so sklanjali. Na desni strani vrat stoji dolga kam-|svoja telesa kakor pod bremenom tež- nitma .klop. jkega življenja. Vrata, skozi katera so V. žefenkaste podboje je vklesana večimi imeni. Callvu .n Azul sicer po-jjjme ponesli h krstu, niso ista, ki me j velika 'letnica, ki priča, da eo tla vrata !of'' o«"’*' w rovliinit. to»? Sirrl;)? lnpHrv „r? v»KV«o cesti. Videl bi, da stari oreh še kot svoje dni zori pred hišo in da lastovke še gnezdijo nad vrati. Todia, hiša je prazna. Ne oče «e mati ga ne pričakuje, le spomin... In naslonil bi se na podboj ter se ga dotaknil s čelom ... Tedaj »bi spet šla viarij moč domače zemlje, vsa »kri njegove mladosti bi se mu spet zbrala v srcu... Nikoli več ne bo zapustil praga rojstne hiše... To bi ne bila pesem premaganega, temveč pesem zmagovalca, ki je končno našel svobodo. Ne svobode svetlih trobent, ne pijane zanesenosti, temveč svobodo žrtve, dela in pokoja... Ne, ti ne moreš razumeti, ti ne, toda jaz... “ Ko sem se mu ozrl v obraz sem ne- SLOVENCI FRANCIJA . e - / / Dne 14. decembra 1961 je v Parizu pomožni škof msgr. Rupp blagoslovil nove prostore Slovenske katoliške misije v Parizu. Obširnejše poroč l0 o slavnosti bomo prjnesli prihodnjič, KANADA Iz življenja Slovencev v Torontu in po ostali Kanadi Slovenci v Montrealu so imeli 25. novembra t. 1. na obisku člane Prekmurske folklorne skupine iz Toronta, ki jo uspešno vodi g. Fuys. Torontčani — kar 40 jih je bilo, so se pripeljali v Montreal s posebnim avtobusom ter so v dvorani poljskega doma priredili večer slovenskih narodnih plesov, nato je pa ¡bila prijetna družabna prireditev. Torontske goste je toplo pozdravil predsednik Baragovega «ruštva v Montrealu g. štibemik. Poudarjal je pomen in važnost itakih obiskov, ki samo utrjujejo zveze med rojaki. Izrazil je željo in prošnjo, naj bi iz Toronta prišlo KOROŠKA Uradni rezultati zadnjih kmetijskih volitev Deželna volilna komisija na Koroškem je objavila uradni rezultat zadnjih volitev za glavno skupščino Deželne kmetijske zbornice za Koroško. Prvi volitvah je bilo volilnih opravičencev 38.002, volilne pravice se je po-služilo 31.182 (82.05%). Neveljavnih glasov je bilo 2114, veljavnih pa 29.063. Posamezne stranke so dobile: Ka-erntner Bauernbund 15.602 glasov (13 15.mia.nda:tov), Freiheitliche Bauernschaft 5.9989 glasov (5 mandatov) Kfterntner Arbeitsbauembund 5.656 glasov (5 mandatov) in Skupnost juž-nokoroških kmetov 1.821 glasov (1 mandat). Na listi Skupnost južnokoroških kmetov so bili izvoljerii: za občni zbor deželne Kmetijske zbornice Mirko Kumer, okrajno kmečko zbornico v Beljaku Lojze Trunk, v okrajno zbornico v Celovcu Valentin Waldhausen in v okrajno zbornico v Velikovcu Mirko Kumer in Ignac Domej. Skupnost južnokoroških kmetov je z volilnim rezultatom zadovoljna. Kajti od leta 1920. se je na Koroškem prvič zgodilo, da so 'Slovenci pri volitvah napredovali in to kljub temu, da se je socialdemokratski Kaemtner Arbeitsbauembund potegov?] tudi za slovenske glasove s kandidati iz slovenskih levičarskih vrst na svoji listi. Kljub vsem tem neugodnim okolnostim je slovenska lista pri zadnjih volitvah napredovala za 240 glasov, t.j. za 14.5%. Slovenci so napredovali v vseh volilnih okrajih, samo v celovškem so dobili 25 glasov manj kot pri zadnjih volitvah. (Nadaljevanje c 3. strani) nadoma spoznal, da bi bila ¡to pesem njegovega življenja, ¡njegovega hrepenenja. Nikoli je ni dokončal, razen morda ob prestopu praga poslednjih vrat... Veža je prepojena z duhom ognjišča. Križi svetih Treh kraljev na vratih so že vsi porumeneli. G + M + B Preprost blagoslov, ki posvečuje naše duri, zapisan z blagoslovljeno kre-\ do na letošnji zadnji sveti večer. Otroška radost me prevzame, ko se ozrem na te nerodne črke. Duh kadila mi udari v nosnice. Nekaj dobrega biva med nami. Kdo ve, če ni bil stric, ki je ondan •sedel na. klopi pred hišo, poslednji izmed svetih Treh kraljev, ki še išče pot’ v svojo daljno deželo? Jokal je in povpraševal otroke: „Zakaj povsod zapirajo vrata pred menoj ?“ pa mu otroci niso vedeli odgovoriti, le najmanjše dekletce mu je dalo kos kruha, s kialterega je pred polizalo vse maslo. Potem je začel stric praviti otrokom zgodbo o Mariji In Jožefu, ki sta v kraljevskem mestu Betlehemu zaman trkala na vrata bogatih sorodnikov. ,.Zapomnite si, otroci,“ je rekel, „kjer je odprto srce, so tudi vna.ta vsakomur odprta... “ Počasi se prebuja v meni sluitnja — samo slutnja, nič več, kajti preveč sem ss že oddaljil od prvih studencev — da so vrata tesno povezana z našo usodo... Močna hišna vrata iz zdravega mecesnovega lesa, ki je pretrpel mnogo viharjev in dosti doživel sredi gora. Zdaj varuje uboge človeške otroke. Doslej je stražil nad visoko, prev'sn0 sijalo, pot ki drži v planina, zdaj pa varuje pot do s-ca družine. PO SVETU! na obisk v Montreal še več Slovencev, j Zlasti pevce slovenskega pevskega zbo- j ra v Torontu bi vsi navdušeno pozdra- j vili- Po štibsrnikovem pozdravnem govo- | ru so člani Fuysove prekmurske folklorne skupine izvajali svoj program. Najprej so odplesali več slovenskih narodnih plesov, sledil je nastop treh mladih harmonikarjev, večer so pa zaključili s Šaljivim prizorom. Nato je bila prav prjetna družabna prireditev. Navzočih je bilo« okoli 230 rojakov, ki /so bili vsi z večerom zadovoljni in si samo žele, da bi jih bilo še več. Poročila sta se: Stanko Petrič in Anica Runtfč, Stane Grm in Amalija Fortuna. Družinska sreča: V zadnjem času so dobile otroka naslednje slovenske družine: Ivana Šteh in Julke, roj. Brodnik, sina Ivana; Branka Rački in Vlaste, roj. Podlipnik, sina Branka; Ivana Doma in Rozine, roj. Fotivec, sina Janeza; Zvonimira Breznikar in Ane, roj. Lajfert, sina Zvonimira; Stanislava Kranjc in Elze, roj. Penko, sina Edvar. da-štefana; Alojzija Mavec in Frančiške, roj. Tomazin, sina Alojzija; Jožefa Žižek in Ilijane, roj. Gabor, sina Jožefa; Jožeta Kastelic in Amalije, roj. Smolič, hčerko Dano; Venceslava Petriča in Terezije, roj. Hozjan, sina Venceslava; Ludvika Jamnik in Jožice, roj. Dolanc, hčerko Tatjano, Marijo Terezijo; Alojzija Merhar in Marije, roj. Trost, hčerko Diano Karolino; Ludvika Staja in Slavke, roj. Tratnik, hčerko Karolino in Ivana Berčiča ter Uršule roj. Marinič, sina Janeza. V Hamiltonu je tudi večja slovenska naselbina. Dušno pastirstvo med slovenskimi rojaki ima na skrbi dr. Lojze Tomc, ki si prizadeva, da bi Slovenci tudi v tem kraju dobili lastno cerkev. Za izvedbo tega načrta je že kupil svet, rojak; pa zbirajo denarna sredstva z raznimi prireditvami. Tako je bila uspela prireditev vinska trgatev, v začetku decembra pa so Imeli upfizoritev operete Miklavž prihaja. Med rojaki lepo deluje pevski zbor, ki ga vodi Drago Ložar. PO ŠPORTNEM SVETU Novembra je bil v Baslu prvi večji evropski turnir v hokeju, na ledu. Na- ... »piti so Zuericher SC, Basel, Gor., na in ACBB Pariš. Slovenski hokejisti z Jesenic pa so trenirali v Zahodni Nemčiji ter so ob tej priliki premagali Miesbad s 6:5. Na os nSujuoji unuAoupfjoAop °d njpjuiAod odigrali še tekmo v celovškim KAC. To tekmo go izgubili s 3:11 (1:1, 2:8, 0:2). Seveda pa je to kar časten rezultat, kajti pri Celovčanih igrajo 3 kanadski profesionalci, pa bodo še enega kupili, da bodo še bolj ojačili moštvo. Tudi v Ljubljani so se hokejisti že začeli pripravljati na nov0 sezono. Za V tihem zadovoljstvu nad redom stvari si prižigam pipo in mislim na portale starih katedral z njihovimi svetniki in apokaliptičnimi pošastmi z resnimi in molčečimi podobami kraljev in vojvod in s strogim Odrešenikom v čelu nad durmi1. Ne ob vratih, med katerimi stojim, ni ne svetnikov ne kraljevj le posvečujoči spomin davnih prednikov počiva v njih, globoko spoštovanje in velika skrivnost življenja. In sonce jih preplavlja z isto žarečo strastjo, ki z njo použiva bogastvo velikih cerkva in palač. Ločitev in družitev. Ko zaprem vrata za seboj, se me poloti Občutek zaključenosti, srcu nekako odleže in oči se odpočijejo. Spet najdem sebe v sebi primerni razmerno-sti prostora. Zapah na vratih zaropota, kakor bi spustil bronasto vedro v vodnjak. Tečaji so trudni in škripljejo — moral bom poiskati veliko kurje pero, kajti žejni so olja. O pijanost srca, ki se nikoli ne boš odrekla želji, da bi bivala v hiši pod goro, kjer se stekata dve vodi in sije sonce ves dan na travnik in gozd. Takrat bom morda dojel zadnjo skrivnost domačih vrat — mojih vrat — in če bom stopil na prag, «bom videl v daljavi znamenje vrh klanca in koze, ki se pasejo ob cvetočih robidah. In nekega dne bi prijel za roko mlado žen0 ter jo popeljal «skozi vrata. Preprog bi ne pogrnil, toda ves prag bi nastlal s dišečim zelenim smrečjem. Potem bi vrata zapri ... Toda takoj drugo jutro «bi jih odprl na stežaj in veliko srce «bi izrezljal vanje. Vsem žalostnim in obupanim bi dejal: „Vrtata sem odprl, pridite, darujem vam vso radost svojega srca...“ Zakaj nekaj zelo lepega so odprta vrata in m‘za, ki na njej popotnega vedno pričakuje ta kruh in dobra beseda. .. otvoritev umetnega drsališča v Ljubljani sta se konec novembra pomerili moštvi Jesenic in Ljubljane. Nov hokejski klub so ustanovili tuni v Kranjski gori, pristopili so k temu klubu nekateri nekdanji starejši jeseniški igralci. „V Sovjetski zvezi ni profesionalcev,“ je stalna fraza sovjetskih športnih predstavnikov v raznih mednarodnih organizacijah. „Tudi nogomet ne pozna profesionalizma.“ Toda sem pa tja «se more med vrsticami časopisnih novic dognati, da je največji problem prehajanje kvalitetnih igralcev iz kluba v klub. In ti prehodi so osnovani« na materialnih dobrinah, pišejo listi kar odkrito. Da hi preprečili te neprijetne in skotil ji ve prehode, je sovjetska zveza prepovedala prestop igralcev B lige v klub iste kategorije. Možen je na sploh samo prestop iz niže v višjo kategorijo. Za igralce A lige pa velja, da morejo prestopiti v drug klbb, le če so bili vsaj tri leta v matičnem klubu, pa še s to omejitvijo, da morejo samo dvakrat prestopiti v svoji nogometni karieri. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. December 1961: Misijoni im sveta maša« (Stanko Boljka); Delo za domačo duhovščino; No-vomašnik Jožef Fu; Misijonarjev dnevnik (Vicente Ferrer); f Anton Merkun (L. L.); Težave« Cerkve v Sudanu (R. J.); Ribe pevke; Naši misijonarji pijejo; Pavel iz Tarza (G. Manacorda- N. Jeločnik); Ivčkove sanje (P. Krf-zostom Sekovanič, igrica za dan prvega sv. obhajila v treh prizorih); Misijonsko zaledje. Duhovno življenje: Januarja 1962. Vsebip#: Naše voščilo za Božič (A. S.); Pota modernih ateistov «k Bogu (Dr. J. Prešeren); Žetev je velika,