?RS 2A S: LJU BLJ; atistiko or'"UMe«r»oijSS| An« " i m'-'y/cfcff4- ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO žtevii Arhivski označba REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1974 ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO REZULTATI RAZISKOVANJ (STATISTIČNO GRADIVO) LETNI PREGLED KMETIJSTVA 1974 SESTAVILA: Angela Juvane, dipl. ing, ter Ana Knol, dipl. ing. samostojni svetovalki za statistiko kmetijstva V letnem pregledu kmetijstva objavlajmo podatke o rastlinski in živalski proizvodnji, nekaj pomembnejših finančnih podatkov ter nekatere podatke o osnovnih fondih v kmetijstvu SR Slovenije. Podatki so rezultati rednih letnih, četrtletnih in mesečnih statističnih raziskav in popisov, ki spremljajo kmetijsko proizvodnjo ter dogajanja v kmetijstvu vse leto. V statistiki kmetijstva spremljamo rastlinsko in živalsko proizvodnjo ter nekaj pomembnejših agroekonomskih kazalnikov s področja kmetijstva, in sicer za družbeni in zasebni sektor posebej. Ker je natančno merjenje v statistiki kmetijstva povezano z velikimi finančnimi sredstvi in organizacijskimi napori, sloni spremljanje proizvodnje na ocenah, ki nam pravzaprav nakažejo smer v razvoju kmetijstva. Obrazci,s katerimi dobimo podatke, so bili objavljeni v preteklem letu (statistično gradivo št. 25/74), letos objavljamo samo nova obrazca VOD-3 in VOD-4. Ljubljana, APRIL 1976 Direktor Fianta Komel STATISTIČNA ZNAMENJA 0 0,0 O * D X L ni pojava ni podatka podatek je manjši od 0,5 dane merske enote podatek je manjši od 0,05 dane merske enote nepopoln ali nezadostno preverjen podatek popravljen podatek poprečje označba za pripombo pod tabelo spremenjena kvaliteta zajeto s podatkom v smeri puščice VSEBINA Stran Pojasnila ............................................................................................... 5 Komentar................................................................................................. 8 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU ................................................................... H 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih.............................................................. 1-2. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah ........................................ 1-3. Družbeni produkt in narodni dohodek gospodarstva ......................................... 11 1-4. Družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva po čistih dejavnostih v 1973 .............. 12 1-5. Družbeni produkt in narodni dohodek kmetijstva po organizacijskem načelu v 1973 .......... 14 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah ......................................... 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje po sektorjih in panogah v 1974 ........... 2. RASTLINSKA PROIZVODNJA .... 2-1. Površine in važnejši pridelki 2-2. Zemljiške kategorije v 1974 2-3. Struktura zemljiških kategorij 2-4. Posevki in trajni nasadi na njivah in vrtovih v 1974 ........................■.............. 18 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu v 1974 .................................. 18 2-6. Posejane površine in pridelki v 1974 ................................................... 19 2-7. Pospravljene površine in pridelki njivskih posevkov v 1974 ............................... 21 2-8. Pokošene površine travnatega sveta in pridelek sena v 1974 ............................... 33 2-9. Sorte - (hibridi) pšenice, koruze in krompirja v družbenem sektorju v 1974 ............... 23 2-10. Sadna drevesa in pridelek sadja v 1974 .................................................. 24 2-11. Plantažni sadovnjaki, površina, število dreves in pridelek v 1974 ....................... 25 2-12. Površina vinogradov, število trt in pridelek grozdja v 1974 ............................. 26 2-13. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek v 1974 ........................... 26 2-14. Domača predelava sliv, grozdja in drugega sadja v 1974 .................................. 27 2-15. Proizvodnja reprodukcijskega materiala na površinah družbenega sektorja v 1974 ........... 28 2- 16. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi v 1974 ............................. 28 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA.......................................................:................. 29 3- 1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast .............................................. 29 3-2. Število in struktura črede žiyine v 1974 .............................................. 30 3-3. Struktura živine po lastništvu v 1974 .................................................... 30 3-4. Prirast živine in struktura po lastništvu v 1974 ......................................... 31 3-5. Živinorejska proizvodnja v 1974 .......................................................... 31 3-6. Količina mesa v 1974 ..................................................................... 31 3-7. Zakol živine v klavnicah.................................................................... . 31 3-8. Oddaja pitane živine ..................................................................... 32 3-9. Število živine v pitališču................................................................ 32 3- 10. Bilanca živine .......................................................................... 32 4. ODKUP, IZVOZ IN UVOZ............................................................................. 33 4- 1. Odkup nekaterih pomembnejših kmetijskih pridelkov ........................................ 33 4- 2. Izvoz in uvoz nekaterih pomembnejših kmetijskih proizvodov v 1974 ........................ 34 5. KMETIJSKE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA .......................................................... 36 5- 1. Število zaposlenih 31.12.1974 ............................................................ 36 5-2. Kmetijska zemljišča, koriščena v 1974 .................................................... 36 5-3. Kmetijske organizacije po velikosti koriščene kmetijske! površine v 1974 ................. 36 5-4. Opremljenost kmetijskih OZD s stroji, 31.12.1974 ......................................... 36 5-5. Poraba goriva, maziva, električne energije in sredstev za varstvo rastlin v 1974 ......... 36 t V) O -O N K Stran 6. PROIZVODNO SODELOVANJE DRUŽBENIH ORGANIZACIJ Z ZASEBNIMI PROIZVAJALCI 37 6-1. Število kooperantov v 1974 .......................................................... 37 6-2. Opravljena dela zasebnih kmetovalcem v 1974 ......................................... 37 6-3. Oskrbovanje kooperantov v 1974 ...................................................... 37 6- 4. Površine in pridelki pomembnejših posevkov v proizvodnem sodelovanju po pogodbah z zasebnimi kmetovalci v 1974 ......................................................... 38 7. RIBOLOV ................................................................................... 39 7- 1. Ulov morskih rib in rokov v 1974 .................................................... 39 7-2. Ulov slodkovodnih rib in rakov v 1974 ............................................... 39 7-3. Struktura ulova po lastništvu v 1974 ................................................ 39 7- 4. Ribiške ladje in čolni za morski ribolov v 1974 ..................................... 39 8. VODNO GOSPODARSTVO ................................................................ 40 8- 1. Zaposleni v vodnogospodarskih organizacijah 31.12.1974 .............................. 40 8-2. Varstvo pred poplavami ............................................................ 40 8-3. Poplavljene površine in objekti v 1974 ..................... 8-4. Regulacija vodotokov (stanje 31.12.1974).................... 8-5. Vrednost zaščitnih vodnogospodarskih objektov (stanje 31.12. 1974 8-6. Objekti in naprave za namakanje v 1974 .............................................. 42 8-7. Namakane površine v 1974 ............................................................ 42 8-8. Doseženi pridelki na namakanih površinah v 1974 ................................. 42 9. PRILOGA - OBRAZCI.................................................................. Vod-3 Vod-4 POJASNILA Kmečko prebivalstvo Pri popisih prebivalstva so se menjale definicije kmečkega prebivalstva. Po popisu prebivalstva leta 1948 je kot kmetovalec definiran tisti, ki se redno in pretežno preživlja s svojim posestvom, ki ga sam obdeluje in vodi delo na posestvu, naj je posestvo njegovo ali ga ima v najemu. Za člane gospodinjstva se štejejo člani kmetovalčeve družine, stari nad 14 let, gospodinja in vzdrževane osebe. V kmetijstvu se za vzdrževane osebe štejejo vse osebe, mlajše od 14 let, nezmožni za delo in preužitkarji. Pri popisu leta 1953 imamo tri variante za opredelitev kmečkega prebivalstva: po panogi kmetijstva, po kmečkem poklicu in kmetovalce iz panoge kmetijstva, h katerim so prišteti še kmetovalci po poklicu, ki so začasno izven dejavnosti. Pri obdelavi popisnih rezultatov je bila za določitev pojma kmečkega prebivalstva uporabljena tretja varianta. Za kmečko prebivalstvo so bile štete vse osebe, ki so opravljale svoj glavni poklic v panogi kmetijstva, in osebe iz skupine “izven dejavnosti", ki so prej opravljale kakšen kmečki poklic. Vzdrževano prebivalstvo je razvrščeno po dejavnosti oziroma poklicu vzdrževalca. Popis prebivalcev leta 1961 je določil kriterij, da se poklic določa po vrsti dela, ki ga kdo opravlja, da bi si pridobil sredstva za preživljanje. Če kdo opravlja več poklicev, se določi poklic po poslih, za katere uporablja večji del časa. Za kmečko prebivalstvo so bile torej štete osebe, ki so večji del časa uporabile za kmetijsko dejavnost. Za leti 1962 do 1970 so podatki vzeti iz registra stalnega prebivalstva. Za kmetovalce so bile štete osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu in ki opravljajo osnovna kmečka dela, kot so oranje, setev, delo z živino, delo v sadjarstvu, vinogradništvo in podobna dela. Ne štejejo pa se za kmetovalce osebe, ki so zaposlene v kmetijstvu, vendar ne opravljajo kmečkih del. Za leto 1971 so podatki o številu prebivalcev iz popisa prebivalstva in stanovanj 31.3.1971. Pomembnejši finančni kazalniki Narodni dohodek in družbeni produkt sta obračunana po proizvodni metodi. Obračun dohodka za družbeni sektor temelji na podatkih iz zaključnih računov gospodarskih organizacij. Podatki so razčlenjeni po čistih dejavnostih. Od leta 1961 se podatki za obračun narodnega dohodka zbirajo s kompleksnimi letnimi poročili gospodarskih organizacij. Obračun narodnega dohodka in družbenega produkta za zasebni sektor kmetijstva temelji na ocenah podatkov rednih statističnih služb, deloma pa na oceni strokovnjakov. Izdelajo ga vsako leto občinske skupščine. Indeksi kmetijske proizvodnje Verižni indeksi kmetijske proizvodnje so izračunani iz podatkov rastlinske in živalske proizvodnje ter premičnih triletnih poprečnih odkupnih cen po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Rastlinska proizvodnja Podatki o rastlinski proizvodnji so zbrani po rednih statističnih službah, ki spremljajo rastlinsko proizvodnjo vse leto. Za družbeni sektor in za proizvodno sodelovanje z zasebnimi gospodarstvi so podatki zbrani neposredno od družbenih kmetijskih organizacij. Za zasebni sektor pa so jih ocenili cenilci po cenilnih okoliših. Po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko so od leta 1961 dalje senožeti opuščene kot samostojna zemljiška kategorija. Boljše senožeti so vključene med travnike, slabše pa med pašnike. Vsi podatki o zemljiščih in posevkih so prikazani po ekonomskem principu. To pomeni, da so zemljišča prikazana v tistem sektorju, ki jih obdeluje in uživa (uporablja), ne glede na lastništvo. V tabelah o površinah so pri skupini družbeni sektor všteta zemljišča gozdnih gospodarstev, neoskrbovana občinska zemljišča, vaški pašniki, ceste, železnice itd. ter podatki za zemljišča tistih enot družbenega sektorja, ki niso dolžna pošiljati statističnih poročil. Obdelovalne površine so: njive z vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki. Kmetijsko površino dobimo, če k obdelovalni površini prištejemo še pašnike, ribnike, trstičja in močvirja. Rodovitno površino dobimo, če h kmetijskim prištejemo še gozdna zemljišča. Živinorejska proizvodnja O številu živine v zasebnem sektorju so bili podatki zbrani z anketo, ki je zajela 5% zasebnih kmečkih gospodarstev s stanjem 15. januarja vsakega leta, za družbeni sektor pa so podatki vzeti iz letnih poročil družbenih kmetijskih organizacij s stanjem 31. decembra. Prirast živine je izračunan po metodologiji Zveznega zavoda za statistiko. Račun temelji na bilančnih podatkih ankete o številu živine 15.1. za zasebna kmečka gospodarstva in na letnih poročilih družbenih gospodarstev (31.12.). Pri količinah mesa so upoštevane vse količine, ki jih da zakol živine v klavnicah in na kmečkih gospodarstvih, ne glede rta to, ali je živina za zakol domača ali uvožena iz drugih republik. O zakolu so podatki vzeti iz četrtletnih poročil vseh klavnic. Podatki o pitanju živine na družbenih gospodarstvih so vzeti iz poročil družbenih kmetijskih organizacij", podatki o pitanju živine v kooperaciji pa iz poročil enot, ki pitajo živali v proizvodnem sodelovanju z zasebnimi kmečkimi proizvajalci. Podatki o živalski proizvodnji so za družbene kmetijske organizacije vzeti iz letnih poročil, za zasebna kmečka gospodarstva pa temeljijo na ocenah, deloma pa na bilančnih podatkih letnih služb živinoreje (izračuni pa temeljijo na metodologiji Zveznega zavoda za statistiko). Odkup, izvoz, uvoz Podatki o prodaji in odkupu pridelkov ter živine so iz rednih statističnih služb statistike blagovnega prometa-, prav tako podatki o izvozu in uvozu. Družbene kmetijske organizacije Podatki so zbrani z redno statistično službo o družbenih kmetijskih organizacijah. Kooperacija Proizvodno sodelovanje družbenih kmetijskih organizacij z zasebnimi kmeti je povzeto iz letnih poročil o kooperaciji. Ribištvo Podatki o ulovu rib so vzeti iz letnih poročil organizacij združenega dela in zasebnih ribičev. Vodno gospodarstvo Podatki o vodnem gospodarstvu so vzeti iz poročil, ki jih Izpolnjujejo vodnogospodarske in kmetijske organizacije. V prilogi so objavljeni le obrazci, ki jih izpolnjujejo vodnogospodarske organizacije. STATISTIČNE PUBLIKACIJE S PODROČJA KMETIJSTVA Statistična gradiva Kmetijstvo-pregled za leto 1951 za LRS, Ljubljana, 1952. Letni pregled kmetijstva LRS 1952, Ljubljana, 1953. Letni pregled kmetijstva LRS 1954, Ljubljana, 1955. Letni pregled kmetijstva LRS 1955, Ljubljana, 1956. Letni pregled kmetijstva 1956, Ljubljana, 1957. Letni pregled kmetijstva 1957, Ljubljana, 1958. Letni pregled kmetijstva 1958, Ljubljana, 1960. Statistično gradivo: Letni pregled kmetijstva 1959 in 1960, Ljubljana, 1962. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. 4: Letni pregled kmetijstva 1961, Ljubljana, 1963. 13: Letni pregled kmetijstva 1962, Ljubljana, 1964. 2/65: Letni pregled kmetijstva 1963, Ljubljana, 1965. 21/65: Letni pregled kmetijstva 1964, Ljubljana, 1965. 19/66: Letni pregled kmetijstva 1965, Ljubljana, 1966. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. 15/67: Letni pregled kmetijstva 1966, Ljubljana, 1967. 16/68: Letni pregled kmetijstva 1967, Ljubljana, 1968. 15/69: Letni pregled kmetijstva 1968, Ljubljana, 1969. 11/70: Letni pregled kmetijstva 1969, Ljubljana, 1970. 11/71: Letni pregled kmetijstva 1970, Ljubljana, 1971, Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. Statistično gradivo, št. 18/72: Letni pregled kmetijstva 1971, Ljubljana, 1972. 24/73: Letni pregled kmetijstva 1972, Ljubljana, 1973. 25/74: Letni pregled kmetijstva 1973, Ljubljana, 1974. Statistični podatki po občinah SR Slovenije Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1956, Ljubljana, ZS SRS 1957. Osnovni statistični podatki po občinah LRS 1958, Ljubljana, ZS SRS 1959. Statistični podatki po občinah LRS 1959, Statistični podatki po občinah SRS 1960, Statistični poda tki po občinah SRS 1961, Statistični poda tki po občinah SRS 1962, Statistični podatki po občinah SRS 1963, Statistični podatki po občinah SRS 1964, Statistični podatki po občinah SRS 1965, Statistični podatki po občinah SRS 1966, Statistični podatki po občinah SRS 1967, Statistični podatki po občinah SRS 1968, Statistični podatki po občinah SRS 1970, Statistični podatki po občinah SRS 1971, Statistični podatki po občinah SRS 1972, Statistični podatki po občinah SRS 1973, Statistični podatki po občinah SRS 1974, III. zvezek: Kmetijstvo. III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo, lil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. III. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. IX. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Vlil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. Vlil. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. VII. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. III. zvezek: Kmetijstvo In gozdarstvo. IV. zvezek: Kmetijstvo in gozdarstvo. V. zvezek: Kmetijstvo VI. zvezek: Kmetijstvo KOMENTAR Med gospodarskimi področji v Sloveniji se nahaja kmetijstvo, merjeno z narodnim dohodkom v letu 1973 z 8,2% udeležbo na četrtem mestu, za industrijo, trgovino in gradbeniitvom. V primerjavi z letom 1972 je delež narodnega dohodka kmetijstva porasel od 7,6% na 8,2%, Še leta 1967 je bilo kmetijstvo 11,9% udeležbo v skupnem narodnem dohodku na tretjem mestu. Kmetijska proizvodnja je bila v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 zadovoljiva. Fizični obseg je porasel za 8%, vendar so se posamezne panoge v okviru kmetijstva razvijale različno, predvsem zaradi naravnih in ekonomskih dejavnikov. Rastlinska proizvodnja je najbolj izpostavljena nihanjem. V letu 1974 je bila pod ravnijo z leta 1973. Sadjarstvo se je povzpelo visoko nad lansko letino, ker je bila letina 1974 dobra. Vse druge panoge v okviru rastlinske proizvodnje, poljedelstvo, travništvo in vinogradništvo, so ostale pod lanskim nivojem, čeprav smo npr. v poljedelstvu dosegli rekordno letino pri pridelku pšenica Živinorejska proizvodnja, ki jo ocenjujemo s prirastom različnih vrst živine in živinorejskimi proizvodi je po-rastla v letu 1974 v primerjavi s preteklim letom za 9%. Največji porast je bil dosežen pri prašičereji -10%, sledi ji govedoreja z 8% in perutninarstvo s 6%. Posamezne kmetijske panoga so udeležene v skupni kmetijski proizvodnji z različnimi deleži. Največji delež, približno 50%, ki se tudi stalno veča, ima živinorejska proizvodnja. Delež rastlinske proizvodnje (47%) in domače predelave (3%) pa se iz leta v leto manjša. Kmetijska površina Za kmetijsko proizvodnjo ni primerna (ali se ne uporablja) vsa površina nekega področja, temveč le del,namreč kmetijska površina. V SR Sloveniji imamo 909 455 ha kmetijskih površin ali približno 45% skupne površine. V vsem povojnem obdobju je opaziti tandenco rahlega upadanja površine teh zemljišč. V primerjavi z letom 1973 so se v letu 1974 znižale za približno 1%, predvsem zaradi opuščanja orne zemlje, pogozdovanja in zaraščanja pašnikov in travnikov ter urbanizacije. V letu 1974 je bilo 86% vseh kmetijskih površin v zasebni lasti in le 14% jih je odpadlo na družbeni sektor, vendar so koristile kmetijske organizacije združenega dela le 67 tisoč ha oziroma 8% vseh kmetijskih površin. Poljedelstvo in travništvo Kot v vsem povojnem obdobju se tudi v letu 1974 kažejo tendence zmanjšanja žetvenih površin (za 2%), medtem ko so se površine z vrtninami v primerjavi z letom 1973 povečale za 1%. Površine s krmnimi rastlinami so se v vsem povojnem obdobju stalno večale v letu 1974 pa so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšale za 1%. Z žiti je posejanih še vedno 51 % vseh ornih površin. Med njimi zavzemata najpomembnejše mesto pšenica s 55 857 ha in koruza s 52 640 ha. Vremenske razmere v letu 1974 so bile ugodne za razvoj pšenice. Pridelali smo jo 161 808 tisoč ton, kar je največji skupni doseženi pridelek. Povečanje pridelka pšenice je bilo predvsem zaradi višjega hektarskega pridelka 29,0 q pšeničnega zrnja na hektar, ki smo ga dosegli v letu 1974, je najboljši doseženi pridelek v Sloveniji in je za 1,2 q višji od hektarskega pridelka v letu 1973, ki je bil do tedaj najboljši pridelek. Poprečni hektarski pridelek v zadnjih desetih letih je bil 24,5 q. Znatni prispevek k povečanju pridelka imajo gospodarstva družbenega sektorja, ko so s priznanimi sortami pridelala 43,5 q pšenice na hektar, pa čeprav pridelajo samo 9% vsega pridelka pšenice. V letu 1974 smo pridelali 185 988 ton koruze za zrnje ali 1% manj kot v letu poprej. Hektarski pridelek koruze je bil 35,3 q in je bil za 0,9 q na hektar nižji od lanskega rekordnega pridelka. Med tremi, za slovensko kmetijstvo najvažnejšimi poljščinami, je poleg pšenice in koruze še krompir. Sadimo ga na 42 tisoč ha ali na 81 % površin namenjenih vrtninam oziroma rta 16% vseh ornih površin. Na teh površinah smo v letu 1974 pridelali kot glavni in vmesni posevek 593 tisoč ton krompirja. Hektarski pridelki krompirja, ki so vse do 1964 naglo naraščali zaradi izboljšanih tehnoloških postopkov, so ostali na doseženi ravni. V letu 1974 smo pridelali 140 q krompirja na hektar. Hmelj, ki ima v Sloveniji bogato tradicijo, je naša najvažnejša industrijska rastlina. Sadimo ga na 2596 ha, kar je 69% pdvršln, namenjenih za industrijske rastline. Pridelali smo 3 178 ton hmelja, kar je nekaj manj od pridelka, doseženega v letu 1973. Krmne rastline na naših njivah so poleg sena travnikov in pašnikov kot voluminozna krma osnova naši živinoreji. Med krmnimi rastlinami so najpomembnejše: črna detelja, lucerna in koruza za silažo. Pridelek črne detelje je bil v I. 1974 136 tisoč ton lucerne 95 tisoč ton in koruze za silažo 284 tisoč ton. Velik delež prispevajo k osnovni voluminozni krmi še seno mešanice trave in detelje in mešanic detelje in žit. V letu 1974 smo pridelali 52 tisoč ton sena teh mešanic. Pridelek sena iz travnikov in pašnikov je bil zaradi stalnih vremenskih razmer v času košnje manjši za 3% kot pridelek preteklega leta. Pridelali smo 1283 tisoč ton sena, od tega 78% s travnikov, 16% s pašnikov in 6% iz ledin, sadovnjakov in neobdelanih njiv. Sadjarstvo in vinogradništvo V sadjarstvu, kjer imamo izmenično dobre ali slabe letine, smo imeli v letu 1974 eno boljših letin. Pridelali smo 78 tisoč ton jabolk, kar je še enkrat več kot preteklo leto. Pridelek hrušk (14 tisoč ton) je bil za 4% manjši kot preteklo leto, pridelek češenj in sliv (7,5 milijonov ton) je bil kar za 24% manjši. Breskev smo pridelali 5,9 tisoč ton, to je približno 21 % manj kot v letu 1973. Na dokaj obetajočo letino grozdja je v Sloveniji slabo vplivalo hladno vreme in dež v septembru. Pridelek je bil manjši in kakovostno slabši kot v preteklem letu. Pridelali smo 22% manj grozdja kot v preteklem letu. Število živine Živinoreja je gospodarska panoga,ki se prilega podnebnim in geografskim razmeram našega prostora. Vendar v letu 1974 tržne razmere (še naprej veljavna prepoved uvoza mesa v EGS) in gibanje odkupnih cen, ki so najvažnejši vzroki za nihanja števila živine, niso bili najugodnejši. Število goved je znašalo ob začetku 1975 leta 554 866 glav, kar je okoli 3 800 glav več kot v začetku leta 1974. V nasprotju s tem pa je opaziti pri organizacijah združenega dela že nekaj let upadanje števila govedi. Število se je zmanjšalo od 61 505 glav ob začetku leta na 56 786 glav ob koncu leta 1974. To pomeni 8% zmanjšanje. Porast črede v letu 1974 beležimo torej le v zasebnem sektorju. Število govedi v zasebnem sektorju se je v primerjavi z letom 1973 povečalo za približno 2% oziroma 8 500 glav. Pri goveji živini Je zelo pomemben delež plemenske živine. Delež krav in brejih telic nasproti vsej čredi je precej stabilen. Že vrsto let se giblje okrog 50%. Ta delež je nekoliko večji pri zasebnem sektorju (51,4%), medtem ko je v družbenem sektorju delež plemenske živine zelo nizek, komaj 23,2%. Stalež prašičev v začetku leta 1975 je bil 465 560 glav, kar je okoli 21 tisoč ali 5% več kot v začetku 1974 leta. Povečanje je dokaj enakomerno pri obeh sektorjih. Pri kmetijskih organizacijah združenega dela se je število prašičev v primerjavi s preteklim letom povečalo za 6,5%, pri zasebnih rejcih pa za 4,7%. Število plemenskih svinj je v primerjavi s preteklim letom naraslo. Opaziti pa je zmanjšanje pri zasebnih rejcih za okrog 400 glav, medtem ko se je pri OZD za isto število povečalo. Število perutnine je bilo v letu 1975 približno enako kot leto poprej. Stalno hitro povečanje števila perutnine se je v zadnjih dveh letih nekoliko ustalilo, ker perutninske farme ne razširjajo več svoje proizvodnje broj-lerjev, kmečki rejci pa na svojih dvoriščih rede perutnino za svoje potrebe v ustaljenem obsegu. V začetku leta smo imeli 7 168 tisoč glav perutnine, od tega 71 % v družbenem sektorju in 29% v zasebnem sektorju. Po vojni število konj in ovac upada. Po zadnjih podatkih za 1974 smo imeli 32 tisoč konj in 23 tisoč ovac. Zakol in pridobljeno meso V primerjavi s preteklim letom se je v letu 1974 število in živa teža vseh vrst zaklane živine v slovenskih' klavnicah povečalo, izjema je le število konj. Število zaklane govedi se je povečalo za 30% v skupni živi teži 13 tisoč ton. V strukturi zaklane goveje živine prednjačijo tako po številu (51,3%) kot po živi teži (59,0%) mlada goveda od 6 mescev do 2 let, ker so v tej skupini pretežno pitanci. Število zaklanih prašičev se je zvišalo od preteklega leta za 76 tisoč glav oziroma 23%, Od leta 1951 je bilo v letu 1974, zaklano največje število prašičev. Tudi skupna živa teža prašičev za zakol je bila najvišja. Bila je približno 50% višja kot je bilo poprečje od 1960 - 1970. V strukturi zaklanih prašičev zavzema ll največji delež po številu (96%) In živi teži (96%) kategorija mesnatih prašičev s poprečno živo težo 104 kg. Skupno število perutnine za zakol v klavnicah se je v letu 1974 povečalo za približno 9%, teža pa za 14%. Zaklanih je bilo največ brojlerjev, saj se delež teh v strukturi vse zaklane perutnine giblje od 96% do 99 % Odraz povečanja zaklane živine se vidi tudi v pridobljenem mesu. Skupna količina pridobljenega mesa se je v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 povečala za približno 16%, od 99,5 tisoč ton v letu 1973 do 115,4 tisoč ton v letu 1974. Največji porast pridobljenega mesa je opaziti pri govejem mesu. Struktura po vrstah pridobljenega mesa pa se v primerjavi z letom 1973 ni bistveno spremenila. Živinorejska proizvodnja Skupni prirast vseh vrst živali se je v letu 1974 povečal v primerjavi s prejšnjim letom za približno 8%, predvsem zaradi velikega prirasta prašičev. Prirast govedi je bil samo 5% in to predvsem zaradi povečanja števila goved. V družbenem sektorju je bil porast kar 19%, v zasebnem sektorju pa le 1 %. Skupen prirast prašičev je v primerjavi z letom 1973 višji za približno 5 tisoč ton, vendar je bil prirast v letu 1973 zelo majhen v primerjavi s preteklimi leti. Na družbenih gospodarstvih so zabeležili 12% porast, na zasebnih gospodarstvih pa 9%. Prirast perutnine je bil 9% in kar 83% skupnega porasta je bilo ustvarjenega v družbenem sektorju. Količina namolženega mleka se iz leta v leto veča. V primerjavi z letom 1965 smo letos namolzli 25% več mleka, v primerjavi z letom 1973 pa 12% oziroma 51 467 tisoč I več. V letu 1974 smo torej namolzli 464 795 tisoč litrov mleka in sicer na mlečnih farmah 9% te količine. V družbenem sektorju da molzna krava 4 660 I mleka na leto, v zasebnem sektorju je ta količina znatno manjša, približno 2 000 I, vendar je to še približno 200 I več kot je bilo poprečno namolženega mleka na eno molzno kravo v letu 1973. Proizvodnja jajc se je v letu 1974 v primerjavi z letom 1973 povečala za 11%, Pri družbenem sektorju je bilo naštetih 136 milijonov jajc, pri zasebnih gospodarstvih pa približno 215 miljonov. 1. SPLOŠNI PODATKI O KMETIJSTVU 1-1. Kmečko prebivalstvo po popisih prebivalstva in po registru Leto Prebivalci Delež kmečkega prebivalstva % skupaj kmečki 1931 1 385 822 820 189 59,2 1948 1 439 800 704 111 48,9 1953 1 504 427 616 796 41,0 1960 1 588 261 581 385 36,6 1961 1 591 523 492 504 30,9 1962 1 597 911 491 883 30,8 1963 1 609 434 487 811 30,3 1964 1 625 933 461 399 28,4 1965 1 645 481 448 841 27,3 1966 1 664 453 436 444 26,2 1967 1 686 373 429 937 25,5 1968 1 700 635 425 127 25,0 1969 1 710 618 414 562 24,2 1970, 1 723 323 391 853 22,7 1971 1 727 137 353 031 20,4 1-2. Zasebna kmečka gospodarstva po velikostnih skupinah Po popisih živine Skupaj Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini do 2 ha nad 2-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10-15 ha nad 15 ha brez lastne zemlje kmečka gospodinj- stva 1950 220 097 33 028 42 038 23 738 10 858 17 822 20 923 5 119 66 571 1951 221 860 39 287 42 650 23 703 10 688 17 666 20 167 4 786 62 913 1952 227 054 27 218 39 444 23 074 10 496 17 496 20 217 1 606 87 377 1953 235 676 26 655 40 303 23 623 11 042 18 361 21 241 2 048 92 403 1954 238 628 27 252 40 921 24 049 11 242 38 i »73 3 625 92 966 Po popisu kmetijstva Zasebna kmečka gospodarstva po skupni površini Skupaj do 0,5 ha nad 0,5-1 ha nad 1-2 ha nad 2-3 ha nad 3-4 ha nad 4-5 ha nad 5-8 ha nad 8-10 ha nad 10 ha 1960 1969 194 855 180 234 25 106 23 431 15 551 14 472 24 002 22 930 19 756 19 667 16 355 15 487 13 304 11 933 27 017 24 859 12 113 11 447 41 651 36 002 1-3. Družbeni produkt in narodni dohodek gospodarstva v 1973 (po čistih dejavnostih) Vse Indu- strija Kmetij- stvo Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgo- vina Gostinstvo in turizem Obrt in komunala Družbeni produkt milijon din delež (%) 49 493 100 22 503 45,5 3 830 7,7 524 5 177 10,5 3 689 7,4 10 046 20,3 1 548 3,1 • 2 177 4,4 Narodni dohodek milijon din delež (%) 43 680 100 19 098 43,7 3 585 8,2 443 1,0 4 826 11,1 2 801 6,4 9 519 21,8 1 383 3,2 2 025 4,6 Družbeni bruto produkt Materialni strolki Družbeni produkt Amortizacija Na rodni dohodek Osebni dohodek Akumulacija in skladi Skupaj 1947 85 31 54 3 51 - - 1948 87 32 55 3 52 - - 1949 109 51 58 3 55 53 2 1950 137 41 96 4 92 77 16 1951 238 30 209 6 203 155 48 1952 386 167 219 9 209 176 33 1953 334 137 197 7 190 152 38 1954 451 182 269 10 259 225 33 1955 582 250 332 13 319 282 37 1956 700 302 398 16 382 336 46 1957 807 362 445 17 428 359 68 1958 935 393 543 20 523 452 70 1957 975 426 549 21 527 436 90 1960 1 138 482 655 26 628 517 101 1961 1 418 612 806 39 766 635 131 1962 1 556 718 838 44 794 628 166 1963 1 746 811 935 51 884 700 184 1964 2 277 1 106 1 171 60 1 111 882 229 1965 2 926 1 400 1 526 74 1 452 1 174 278 1966 3 552 1 746 1 806 85 1 721 1 401 320 1967 3 626 1 879 1 747 94 1 653 1 346 307 1968 3 573 1. 853 1 720 107 1 613 1 148 465 1969 3 669 1 856 1 813 115 1 698 1 187 511 1970 4 335 2 217 2 118 146 1 972 1 354 618 1971 4 868 2 482 2 386 154 2 232 1 535 697 1972 6 157 3 251 2 906 196 2 710 1 784 926 1973 8 497 4 667 3 830 245 3 585 2 330 1 254 Struktura (%) 100 54,9 45,1 2,9 42,2 27,4 14,8 Družbeni sektor 1950 20 11 9 1 8 9 1 1951 31 13 19 1 18 13 5 1952 37 21 16 1 15 10 5 1953 27 13 13 1 12 19 4 1954 42 21 21 3 19 11 7 1955 52 26 26 4 23 14 8 1956 60 31 29 5 24 15 9 1957 78 37 41 5 36 19 17 1958 80 38 42 5 37 21 16 1959 102 53 49 6 42 23 19 1960 137 67 70 9 61 33 28 1961 219 113 106 18 87 46 41 1962 316 182 134 23 111 60 51 1963 401 220 181 28 153 76 76 1964 636 369 267 33 234 111 123 1) Do 1961 podatki po organizacijskem načelu. Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amortizacija Narodni dohodek Osebni dohodek Akumulacija in skladi Družbeni sektor (nadaljevanje) 1965 796 446 350 38 312 140 172 1966 1 006 613 393 42 351 164 187 1967 1 059 675 384 53 331 169 162 1968 999 611 388 67 321 168 153 1969 937 564 373 72 301 163 138 1970 1 214 727 487 79 390 195 195 1971 1 312 765 547 99 448 224 224 1972 1 781 1 048 733 131 602 288 314 1973 Struktura 2 574 1 664 910 157 753 350 402 (%) 100 64,7 35,3 6,1 29,2 13,6 15,6 Zasebni sektor 1950 117 30 87 3 84 68 15 1951 207 17 190 5 185 142 43 1952 349 146 203 8 194 166 28 1953 308 124 184 6 178 144 34 1954 409 161 248 7 240 214 26 1955 530 224 306 9 296 268 29 1956 640 271 369 11 358 321 37 1957 729 325 404 12 392 340 51 1958 855 355 501 15 486 431 54 1959 873 373 500 15 485 413 71 1960 1 001 415 585 17 567 484 73 1961 1 199 499 700 21 679 589 90 1962 1 240 535 705 21 684 568 116 1963 1 345 591 754 22 732 625 107 1964 1 640 736 904 27 877 771 106 1965 2 130 954 1 176 35 1 141 1 034 107 1966 2 546 1 133 1 413 42 1 371 1 238 133 1967 2 568 1 204 1 364 41 1 323 1 178 145 1968 2 575 1 243 1 332 40 1 292 981 311 1969 2 732 1 292 1 440 43 V 397 1 024 373 1970 3 121 1 490 1 631 49 1 582 1 159 423 1971 3 556 1 717 1 839 55 1 784 1 311 473 1972 4 376 2 203 2 173 65 2 108 1 496 612 1973 Struktura 5 923 3 003 2 920 88 2 832 1 980 852 (%) 100 50,7 49,3 1,5 47,8 33,4 14,4 Družbeni bruto produkt Materialni stroški Družbeni produkt Amortiza- cija Narodni dohodek skupaj čisti osebni dohodek amortizacija in skladi Kmetijstvo in ribištvo 10 840,3 6 326,8 4 513,5 311,8 4 201,7 2 555,0 1 646,7 Družbeni sektor 4 917,8 3 323,8 1 594,0 224,2 1 369,8 575,4 794,4 kmetijstvo 4 678,1 3 217,8 1 460,3 210,0 1 250,3 511,6 738,7 ribištvo 9,2 4,6 4,6 0,2 4,4 2,0 2,4 vodno gospodarstvo 230,5 101,4 129,1 14,0 115,1 61,8 53,3 Zasebni sektor 5 922,5 3 003,0 2 919,5 87,6 2 831,9 1 979,6 852,3 1-6. Indeksi kmetijske proizvodnje po panogah predhodno Ieto=l00 Rastlinska proizvodnja Živinorejska proizvodnja Domača prede- lava Kmetij- stvo skupaj polje- delstvo sadjar- stvo vinogra- dništvo travni- štvo skupaj govedo- reja praši č-jereja perutni- narstvo 1955 111 116 111 243 126 100 99 102 94 101 126 1956 95 96 108 74 71 92 96 95 96 96 72 1957 111 112 128 38 103 98 109 106 113 102 102 1958 124 124 105 627 205 96 101 99 104 100 223 1959 88 92 96 28. 58 133 4 08 122 99 79 56 1960 108 112 116 164 89 101 103 97 114 111 90 1961 104 104 94 165 121 112 104 108 102 98 132 1962 91 82 89 47 72 81 105 103 101 130 64 1963 102 109 106 J 29 141 106 96 92 106 87 137 1964 101 101 101 73 113 105 101 94 101 141 114 1965 99 85 81 60 86 100 114 126 93 110 90 1966 109 117 121 169 87 110 103 101 96 132 83 1967 103 95 92 157 104 86 102 99 108 107 103 1968 101 99 102 80 106 98 103 101 99 118 104 1969 99 101 100 117 98 103 97 91 96 119 97 1970 104 98 97 68 127 104 109 102 106 128 125 1971 100 90 95 87 82 83 104 106 102 104 81 1972 95 95 89 54 87 118 100 100 95 103 89 1973 113 122 122 215 150 106 106 108 96 108 150 1974 108 99 99 139 78 97 109 108 110 106 74 1-7. Indeksi in struktura kmetijske proizvodnje po sektorjih in panogah v 1974 Indeksi 1973=100 Struktura (%) 1) skupaj sektor skupaj sektor družbeni zasebni družbeni zasebni Kmetijstvo 1082) 1042) 1092) 100 21,4 78,6 Rastlinska proizvodnja 99 102 99 47,3 5,2 42,1 Poljedelstvo 99 97 99 26,8 2,5 24,3 Žita 100 101 100 7,6 1,0 6,6 Industrijske rastli- ne 91 94 87 1,4 0,9 0,5 Vrtnine 99 110 99 12,0 0,1 11,9 Krmne rastline 101 94 102 5,8 0,5 5,3 Sadjarstvo 139 140 138 3,9 1,1 2,8 Vinogradništvo 78 83 77 2,9 0,6 2,3 Travništvo 97 100 97 13,7 1,0 12,7 Živinorejska proizvodnja 109 104 112 49,5 . 15,5 34,0 Govedoreja 108 115 107 27,1 4,9 22,2 Prašičereja 110 112 109 9,2 2,2 7,0 Ovčereja 94 649 93 0,1 0,0 0,1 Peru tninarstvo 106 96 149 13,0 8,4 4,6 Čebelarstvo 137 10 139 0,1 o,o o,i Domača predelava 74 77 74 3,2 0,7 2,5 1) Struktura kmetijske proizvodnje izračunana po bruto vrednosti fizičnega obsega. 2) Prikazan indeks očiščene bruto proizvodnje. Struktura kmetijske proizvodnje v 1955 in 1974 za družbeni in zasebni sektor 1955 družbeni sektor 1974 V i zasebni sektor rastlinska proizvodnja [ :: J živinorejska proizvodnja domača predelava Površina (ha) Pridelki (t) Leto kmetijska njive in vrtovi sadov- njaki vinog- radi trav- niki pšenica koruza krompir jabolka grozdje 1947 984 865 284 650 22 923 25 064 249 877 40 407 56 496 355 461 1948 1019 382 289 336 18 974 26 058 253 768 50 754 60 384 405 699 103 380 173 570 1949 1012 496 287 879 22 220 25 430 264 304 86 385 64 631 5 77 792 74 904 79 770 1950 983 600 271 490 23 320 24 886 252 696 59 736 53 345 416 066 34 930 84 520 1951 978 597 277 288 23 180 25 547 237 464 50 559 59 848 423 850 30 412 102 510 1952 983 247 280 643 22 444 25 174 233 357 55 526 39 760 470 104 50 931 67 960 1953 982 902 284 796 22 690 25 840 233 031 67 094 68 978 525 504 20 972 34 790 1954 981 540 283 571 22 556 25 801 233 360 60 041 57 604 545 955 28 379 70 840 1955 974 508 283 941 23 354 25 705 232 616 72 486 69 191 618 473 88 129 89 520 1956 980 813 301 732 24 960 25 356 214 163 70 484 68 774 686 944 59 071 63 120 1957 962 973 301 663 26 151 25 127 213 108 89 712 85 902 983 135 15 504 65 305 1958 956 364 301 495 26 998 25 101 210 549 94 269 101 405 957 853 167 209 133 655 1959 956 035 301 576 27 905 24 813 208 274 95 452 113 007 734 840 35 949 74 508 1960 937 638 294 765 29 218 23 191 216 817 119 927 120 473 949 657 74 642 63 871 1961 943 078 295 312 31 221 22 577 273 262 118 567 130 376 787 970 120 202 78 368 1962 932 609 295 429 31 051 21 689 280 448 119 237 110 116 723 230 40 004 54 124 1963 923 131 293 464 31 224 21 561 279 100 105 501 125 596 811 549 61 432 78 252 1964 910 306 292 966 32 298 20 864 290 398 120 619 136 173 736 574 37 105 86 380 1965 945 128 290 042 33 676 20 952 303 815 114 483 123 886 523 059 20 389 76 336 1966 944 997 286 361 34 308 20 616 311 631 131 473 149 240 686 333 51 624 65 283 1967 939 662 284 134 34 863 20 352 307 887 142 225 141 653 609 494 86 561 67 625 1968 937 435 280 275 35 850 20 399 307 957 130 894 153 244 648 760 55 150 73 012 1969 934 701 2 77 984 35 876 20 644 315 906 146 783 141 192 649 431 84 346 70 779 1970 944 928 275 032 35 818 20 638 323 385 133 413 146 166 619 622 46 085 93 927 1971 921 201 274 037 37 056 20 649 317 057 158 734 134 276 595 095 33 719 77 759 1972 915 350 271 821 35 916 20 517 321 302 123 206 150 165 430 372 17 496 70 090 1973 913 310 269 088 36 164 20 585 323 646 160 181 186 932 597 433 37 806 101 231 1974 909 455 265 735 36 082 20 660 321 962 161 808 185 865 589 844 78 135 79 036 2-2. Zemljiške kategorije v 1974 Površina (ha) Struktura (%) skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Vsa površina 2 025 400 607 607 1 417 793 100 100 100 Po zemljiškem katastru Njive in vrtovi 278 662 26 836 251 826 13,8 4,4 17,8 Sadovnjaki 40 425 5 072 35 353 2,0 0,9 2,5 Vi nogradi 21 329 3 552 17 777 1,0 0,6 1,2 Travniki 365 298 35 879 329 419 18,0 5,9 23,2 Pašniki 236 724 66 999 169 725 11,7 n,o 12,0 Ribniki, trstičja in močvirja 1 894 979 915 0,1 0,2 o,i Gozdna zemljišča 959 731 371 509 588 222 47,4 61,1 41,5 Nerodovitna površina 121 337 96 781 24 556 6,0 15,9 1,7 Po statistični oceni Njive in vrtovi 265 735 23 526 242 209 13,1 3,9 17,1 Sadovnjaki 36 082 4 323 31 759 1,8 0,7 2,2 Vinogradi 20 660 3 407 17 253 1,0 0,6 1,2 Travniki 321 962 31 067 290 895 15,9 5,1 20,5 Pašniki 262 859 67 976 194 883 13,0 11,2 13,8 Ribniki, trstičja in močvirja 2 157 1 190 967 o,i 0,2 o,i Gozdna zemljišča 990 282 377 737 612 545 48,9 62,1 43,2 Nerodovitna površina 125 663 98 381 27 282 6,2 16,2 1,9 Po uporabnosti Obdelovalna 644 439 62 323 582 116 31,8 10,3 41,0 Kmetijska 909 455 131 489 777 966 44,9 21,7 54,9 Rodovitna 1 899 737 509 226 1 390 511 93,8 83,8 98,1 2-3. Struktura zemljiških kategorij po lastništvu v 1974 Površina - skupaj Njive in vrtovi Sadov- njaki Vino- gradi Travniki Pašniki Trstičja in močvirja Gozdna zemljišča Nerodo vitno Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 30,0 8,9 12,0 16,5 9,6 25,9 55,2 38,1 78,3 Zasebni sektor 70,0 91,1 88,0 83,5 90,4 74,1 44,8 61,9 21,7 Površina ha Struktura % Skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Njive in vrtovi 265 735 23 526 242 209 100 100 100 Posevki 258 508 21 293 237 215 97,3 90,5 97,9 Žita 134 967 12 458 122 509 50,8 52,9 50,6 Industrijske rastline 3 770 1 992 1 778 1,4 8,5 0,7 Vrtnine 52 552 554 51 998 19,8 2,4 21,5 Krmne rastline 67 219 6 289 60 930 25,3 26,7 25,1 Nasadi in neobdelane njive 7 227 2 233 4 994 2,7 9,5 2,1 Cvetje in okrasne rastline 98 48 50 0,0 0,2 0,0 Drevesnice, trsnice in 188 131 57 0,1 0,6 0,0 matičnjaki Vrbišča 39 20 19 0,0 0,1 o,o Topoli 432 407 25 0,1 1,7 0,0 Trzni na 2 289 472 1 817 0,9 2,0 0,8 Neobdelane njive 4 181 1 155 3 026 1,6 4,9 1,3 2-5. Struktura skupin njivskih posevkov po lastništvu v 1974 % Njive in vrtov! skupaj Žita Industrijske rastline Vrtnine Krmne rastline Nasadi in neobdelane njive Skupaj 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 8,9 9,2 52,8 1,1 9,4 30,9 Zasebni sektor 91,1 90,8 47,2 98,9 90,6 69,1 Posejane površine glavnih posevkov ha Pridelki glavnih, vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov skupaj družbeni zasebni skupaj družbeni zasebni sektor sektor sektor sek tor Žita 134 967 12 458 122 509 • • • • . . • • • Pleni ca 55 869 4 895 50 974 1 618 082 212 811 1 405 271 Rž 7 369 434 6 935 125 358 2 932 122 426 Ječmen 9 493 1 098 8 395 205 125 35 Ul 170 014 Oves 7 823 439 7 384 133 612 12 671 120 941 Soržica 868 - 868 15 565 - 15 565 Konj za 52 861 5 477 47 384 1 859 881 256 226 1 603 655 Ajda 142 - 142 15 177 - 15 177 Proso 512 113 399 12 615 1 688 10 927 Druga žita 30 2 28 171 “ 271 industrijske rastline 3 770 1 992 1 778 ... . . . . . . Lan, za vlakno 8 - 8 197 - 197 Konoplja,za vlakno 3 - 3 94 - 94 Sladkorna pesa 3 - 3 450 - 450 Hmelj 2 596 1 673 923 31 782 20 299 11 483 Sončnice 162 - 162 7 742 - 7 742 Oljna repica 643 27 616 6 862 428 6 434 Soja - - - - - - Mak 5 - 5 13 - 13 Sirek, steblo 9 - 9 630 - 630 Zdravilna zelišča in dišave 16 2 14 604 526 78 Druge industrijske rastline 325 290 35 11 160 10 450 .710 Vrtnine 52 552 554 51 998 • • • • . • . . . Krompir 42 106 287 41 819 5 931 848 70 816 5 861 032 Vrtno korenje 541 2 539 43 608 159 43 449 Čebula 1 007 3 1 004 82 322 341 81 981 Česen 418 - 418 19 398 3 19 395 Fižol, zrnje 1 522 15 1 507 64 998 459 64 539 Grah, zrnje 325 1 324 2 631 18 2 613 Leča 1 - 1 40 - 40 Zelie in ohrovt 2 949 24 2 925 586 963 6 477 580 486 Paradižnik 958 2 956 98 939 272 98 667 * Paprika 285 - 285 12 209 5 12 204 Kumarice 249 249 24 479 32 24 447 Druge vrtnine 1 246 64 1 182 79 444 4 924 74 520 Posejane površine glavnih posevkov ha Pridelki glavnih,vmesnih in strniščnih posevkov ter podsevkov ^ skupaj družbeni sektor zasebni sektor skupaj družbeni sektor zasebni sektor Jagodičevje ^ ^ 945 156 789 ... ... 716 Jagode 361 52 309 11 239 2 487 8 752 Maline 17 - 17 291 - 291 Ribez in kosmulje 567 104 463 13 639 2 004 11 635 Krmne rastline 67 219 6 289 60 930 Črna detelja 23 258 184 23 074 1 358 607 13 891 1 344 716 Lucerna 16 889 366 16 523 958 391 20 478 937 913 Druge detelje 1 135 422 713 50 651 25 293 25 358 Grašiča 356 14 342 17 354 833 16 521 Krmni grah 6 1 5 195 50 145 Mešanica stročnic in žit 679 63 616 37 662 3 480 34 182 Mohar 3 - 3 290 - 290 Koruza za silažo 7 790 2 521 5 269 2 800 283 879 613 1 920 670 Krmna pesa 5 707 7 5 700 1 521 189 1 361 1 519 828 Mešanica trav in stročnic 7 365 1 253 6 112 431 675 69 140 362 535 Krmno korenje 1 921 - 1 921 792 140 792 140 Druge krmne rastline 2 110 1 458 757 129 380 92 966 36 414 1) Jagodičevje prišteto med vrtnine Struktura proizvodnje po sektorjih v 1974 Pšenica Koruza za zrnje | | družbene organizacije H3 zasebni sektor v proizvodnem sodelovanju jjjx-Si-J zasebni sektor Krompir Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav-1 jena površina ha pridelek q skupaj _] na ■- skupaj na ha skupaj na ha Žita Pšenica,skupaj 55 857 1618 082 29,0 4 895 212 811 43,5 50 962 1405 271 27,6 bogatorodne vrste 48 562 1469 615 '30,3 4 847 211 425 43,6 43 715 1258 190 28,8 druge vrste 7 295 148 467 20,4 48 1 386 28,9 7 247 147 081 20,3 Rž 1) 7 013 125 358 17,9 90 2 932 32,6 6 923 122 426 17,7 Ječmen, skupaj 9 491 205 125 21,6 1 098 35 111 32,0 8 393 170 014 20,3 ozimni 6 453 130 576 20,2 135 4 505 33,4 6 318 126 071 20,0 jari 3 038 74 549 24,5 963 30 606 31,8 2 075 43 943 21,2 Soržica 854 15 565 18,2 - - - 854 15 565 18,2 Oves 7 819 133 612 17,1 439 12 671 28,9 7 380 120 941 16,4 Proso, glavni posevek 496 6 913 13,9 97 1 688 17,4 399 5 225 13,1 strniščni posevek 582 5 702 9,8 - - - 582 5 702 9,8 Ajda, glavni posevek 142 1 468 10,3 - - - 142 1 468 10,3 strniščni posevek 2 321 13 709 5,9 - - - 2 321 13 709 5,9 Koruza, glavni pose- vek 52 640 1858 651 35,3 5 446 256 226 47,0 47 194 1602 425 34,0 hibridna 41 607 1574 077 37,8 5 441 256 046 47,1 36 166 1318 031 36,4 druge vrste 11 033 284 574 25,8 5 180 36,0 11 028 284 394 25,8 strniščni posevek 65 1 230 18,9 - - - 65 1 230 18,9 Industrijske rastline Lan za vlakno 8 197 24,6 8 197 24,6 Konoplja za vlakno 3 94 31,3 - - - 3 94 31,3 Sladkorna pesa 3 450 150 - - - 3 450 150 Hmelj, skupaj 2 585 31 782 12,3 1 662 20 299 12,2 923 11 483 12,4 stari nasad 2 436 31 448 12,9 1 556 20 035 12,9 880 11 413 13,0 novi nasad 149 334 2,2 106 264 2,5 43 70 1,6 Sončnice, glavni posevek 162 1 585 9,8 - ¥ - 162 1 585 9,8 vmesni posevek 2 349 6 157 2,6 - - - 2 349 6 157 2,6 Oljna repica 643 6 862 10,7 27 428 15,8 616 6 434 10,4 Mak 5 13 2,6 - - - 5 13 2,6 Sirek 9 630 70,0 - - - 9 630 70,0 Vrtnine Krompir, glavni pose- vek 42 099 5898 443 140 287 70 816 247 41 812 5827 627 139 vmesni posevek 449 33 405 74,4 - - - 449 33 405 74,4 Vrtno korenje 540 43 608 80,8 1 159 159 539 43 449 80,6 Čebula 1 007 82 322 81,7 3 341 114 1 004 81 981 81,7 Česen 418 19 398 46,4 — — — 418 19 398 46,4 1) Pri družbenem sektorju so pospravljene površine zmanjšane za 344 ha, ker so bili rta teh površinah gojeni rženi rožičkl. Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav-1 jena površina ha pridelek q posprav-1 jena površina ha pridelek q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Fižol v zrnu, glavni posevek 1 519 18 473 12,2 15 249 16,6 1 504 18 224 12,1 vmesni posevek Stročji fižol, 18 251 46 525 2,5 24 210 8,8 18 227 46 315 2,5 glavni posevek . • . 8 785 . . . ... 86 ... ... 8 699 • . . vmesni posevek • • • 2 852 • . . ... 40 •.. ... 2 812 . . • Grah v zrnu 323 2 631 8,1 1 18 18,0 322 2 613 8,1 Grah v stročju • • . 4 298 * . . ... 8 .. • ... 4 298 • . . Leča Zelje in ohrovt, 1 40 40,0 — — — 1 40 40,0 glavni posevek dodatni in strniščni 2 945 491 159 167 24 6 477 270 2 921 484 682 166 posevek Paradižnik, 688 95 804 139 - — — 688 95 804 139 glavni posevek 958 98 859 103 2 272 136 956 98 587 103 vmesni posevek 4 80 20,0 - - - 4 80 20,0 Paprika 285 12 209 41,3 • • • 5 ... 285 12 204 41,3 Kumarice 249 24 479 98,3 ... 32 ... 249 24 447 98,2 Jagode 354 11 239 31,8 52 2 487 47,8 302 8 752 29,0 Maline 16 291 18,2 - - - 16 291 18,2 Ribez in kosmulje 545 13 639 25,0 97 2 004 20,7 448 11 635 26,0 Krmne rastline Črna detelja - seno, glavni posevek 23 258 1196 359 51,4 184 13 891 75,5 23 074 1182 468 51,2 podsevek 9 876 162 248 16,4 - - - 9 876 162 248 16,4 Lucerna - seno glavni posevek 16 889 904 414 53,6 366 20 328 55,5 16 523 884 086 53,5 podsevek 2 977 53 977 18,1 3 150 50,0 2 974 53 827 18,1 Druge detelje 1 135 50 651 44,6 422 25 293 59,9 713 25 358 35,6 Grašiča, seno 356 17 354 48,7 14 833 59,5 342 16 521 48,3 Krmni grah Mešanica stročnic in 6 195 65,0 1 50 50,0 5 145 29,0 žit 679 37 662 55,5 63 3 480 55,2 616 34 182 55,5 Mohar, glavni posevek 3 90 30,0 - - - 3 90 30,0 strniščni posevek Koruza za silažo, 5 200 40,0 — — — 5 200 40,0 glavni posevek 7 736 2346 809 303 2 467 870 913 353 5 269 1475 896 280 Pitnik, naknadni in strniščni posevek Krmna pesa, glavni 2 718 453 474 167 29 8 700 300 2 689 444 774 165 glavni posevek 5 707 1137 986 199 7 1 361 194 5 700 1136 625 199 naknadni posevek Krmno korenje, 2 258 383 203 170 - — — 2 258 383 203 170 glavni posevek 1 918 300 432 157 - - - 1 918 300 432 157 strniščni posevek 4 824 491 708 102 - - - 4 824 491 708 102 Mešanica trav in dete t glavni posevek 7 365 381 639 51,8 1 253 68 870 55,0 6 112 312 769 51,2 podsevek 2 375 50 036 10,4 18 270 15,0 2 357 49 766 21,1 Repa, strniščni posevek Buče- plod, 7 233 1180 807 163 0 60 • • • 7 233 1180 747 163 vmesni posevek 10 560 718 032 68,0 - - - 10 560 718 032 68,0 Skupaj Družbeni sektor Zasebni sektor pokošeno ha pridelek q pokošeno ha pridelek q pokošeno ha pridelek q skupaj na ha skupaj na ha skupaj na ha Travniki 313 169 9978 953 31,9 20 101 656 950 32,7 291 051 9275 823 31,9 Pašniki 210 586 2067 882 9,8 19 593 239 285 12,2 188 546 1813 047 9,6 Ledine in trznine 2 103 36 441 17,3 380 4 642 12,2 1 721 31 791 18,5 Sadovnjaki 32 535 705 707 21,7 1 592 16 826 10,6 30 843 686 757 22,3 Neobdelane njive 3 845 39 109 10,2 557 1 750 3,1 3 288 37 359 11,4 Skupaj 562 238 12828 092 22,8 42 223 919 453 21,8 515 449 11844 777 23,0 2-9. Sorte (hibridi) pšenice, koruze in krompirja v družbenem sektorju v 1974 Sorta ha Sorta ha Pšenica,skupaj 4 895 Krompir, skupaj 287 Libelulba 1 489 Saskia 91 Zlata dolina 1 335 Igor 60 Kavkaz 622 Bintje 55 Sava 443 Ddsirže 35 Leonardo 436 Sirtema 12 Miranovskaja 167 Cvetnik 9 San pastore 136 Urgenta 8 Bezos ta ja 75 Dobrin 7 Druge 192 Druga 10 Hibrid ha Hibrid ha Koruza za zrnje 5 446 Koruza za silažo 2 467 PA V-280 1 010 ZP 448 493 BC-360 975 BC 360 377 Z P-346 704 Austria 290 325 BG-28-11 564 ZP 455 213 e Anjou 210 539 ZP SK 46A 184 Austria 290 368 ZP 346 169 BC 250 182 BC 590 123 ZP 345 179 ZP 370 123 Drugi 925 Drugi 460 2— 10. Sadna drevesa in pridelek sadja v 1974 Števil o dreves Pridelek skupaj rodnih skupaj q na rodno drevo kg Skupaj Češnje 346 835 302 315 30 060 9,9 Višnje 44 408 30 251 2 052 6,8 Marelice 47 294 41 583 3 513 8,4 Jabolka 4 340 818 3 696 431 781 346 21,1 Hruške 1 361 570 1 154 331 140 498 12,2 Kutine 9 095 7 822 655 8,4 Češplje in slive 1 149 991 1 007 410 74 811 7,4 Breskve 618 940 500 970 58 637 11,7 Orehi 248 371 209 870 9 216 4,4 Mandeljni 9 165 8 605 337 3,9 Kakiji 14 743 13 811 2 042 14,8 Fige 28 472 27 743 1 877 6,8 Oljke 62 420 59 120 3 834 6,5 Družbeni sektor Češnje 1 237 v 1 059 527 49,8 Višnje 16 066 5 723 830 14,5 Marelice 960 860 110 12,8 Ja bolka 956 587 778 925 223 860 28,7 Hruške 454 485 371 125 48 117 13,0 Kutine 952 952 27 Češplje in slive 8 021 7 331 1 290 17,6 Breskve 241 900 167 570 26 676 15,6 Orehi 365 260 14 5,4 Mandeljni - - - Kakiji 8 8 8 100,0 Fige 7 7 0,0 Oljke 1 920 1 920 0,0 ... Zasebni sektor Češnje 345 598 301 256 29 533 9,8 Višnje 28 342 24 528 1 222 5,0 Marelice 46 334 40 723 3 403 8,4 Jabolka 3 384 231 2 917 506 557 486 19, 1 Hruške 907 085 783 206 92 381 11,8 Kutina 8 143 6 870 628 9,1 Češplje in slive 1 141 970 1 000 079 73 521 7,4 Breskve 377 040 333 400 31 961 9,6 Orehi 248 006 209 610 9 202 4,4 Mandel j ni 9 165 8 605 337 3,9 Kakiji 14 735 13 803 2 034 M,7 Fige 28 465 27 736 1 877 6,8 Oljke 60 500 57 200 3 834 6,7 Površina, ha Število dreves Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na 1 ha rodne površine kg na rodno drevo Skupaj Jabolka 2 827 2 501 1043 367 853 702 221 242 88,5 25,9 Hruške 537 454 487 133 402 377 52 429 115,5 13,0 Češplje in slive 28 27 7 100 6 600 1 181 43,7 17,9 Breskve 802 641 399 395 305 175 39 061 60,9 12,8 Družbeni sektor Jabolka 2 628 2 329 912 560 739 515 203 379 87,3 27,5 Hruške 476 400 450 737 368 681 47 519 118,8 12,9 Češplje in slive 25 25 6 000 6 000 1 081 43,2 18,0 Breskve 789 367 238 690 165 620 26 013 70,9 15,7 Zasebni sektor Jabolka 199 172 130 807 114 187 17 863 103,8 15,6 Hruške 61 54 36 396 33 696 4 910 90,9 14,6 Češplje in slive 3 2 1 100 600 100 50,0 16,7 Breskve 313 274 1 60 705 139 555 13 048 47,6 9,3 Struktura sadnega drevja po vrstah in lastništvu Plantažni sadovnjaki po lastništvu (število vseh dreves) (površina) 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100% % 100 90 -80 -70 -60 -50-40 -30 -20-10- 0 - Družbeni Zasebni sektor sektor j .. —^ drugo orehi češnje breskve vlv.'IvMvM' ••.v.v.\y.v.v.sy.v.y.v.\v.\v.vAv.v.y.v.\v.v.\v.v.\y.v.s\v.\v. zasebni jabolka □ rodn' EšSsl nerodni Površina ha Število rt tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na 1 ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj Vinogradi 20 660 19 011 95 512 87 523 790 355 41,6 0,90 Žlahtna trta, cepljenka 17 064 15 540 74 682 67 530 653 429 42,0 0,97 Samorodnice, hibridi 3 596 3 471 20 830 19 993 136 926 39,4 0,68 Brajde in latniki 1) ... 879 28 779 3,27 Družbeni sektor Vinogradi 3 407 3 073 8 686 7 899 163 701 53,3 2,07 Žlahtna trta, cepljenka 3 401 3 067 8 662 7 887 163 623 53,3 2,07 Samorodnice, hibridi 6 6 24 12 78 13,0 0,62 Brajde in latniki 1) - - - Zasebni sektor Vinogradi 17 253 15 938 86 826 79 623 626 654 39,3 0,79 Žlahtna trta, cepljenka 13 663 12 473 66 021 59 643 489 806 39,3 0,80 Samorodnice, hibridi 3 590 3 465 20 805 19 980 136 848 39,5 0,65 Brajde in latniki 1) • . • . . . . . . 879 28 779 • . . 3,27 1) Brajde in latniki niso všteti v skupne vinograde 2-13. Plantažni vinogradi, površina, število trt in pridelek v 1974 Površina ha Število t rt tisoč Pridelek skupaj rodna skupaj rodnih skupaj q q na ha rodne površine kg na rodno trto Skupaj 4 923 4 226 13 503 11 510 256 539 60,7 2,22 Družbeni sektor 3 187 2 876 8 016 7 309 152 239 52,9 2,08 Zasebni sektor 1 736 1 350 5 487 4 201 104 300 77,3 2,48 2-14. DOMAČA PREDELAVA SLIV, GROZDJA IN DRUGEGA SADJA V 1974 2-14a. Predelava sliv Slivovka Suhe slive Mezga do 30% nad 30% porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno hi porabljeno q dobljeno q porabljeno q dobljeno q Skupaj 3 090 234 46 839 4 237 2 632 881 3 396 1 720 Družbeni sektor - - 131 9 - - - - Zasebni sektor 3 090 234 46 708 4 228 2 632 881 3 396 1 720 2-14b. Predelava drugega sadja Drugo suho sadje q Druge mezge q Žganje hi Sadni sokovi hi Jabolčnik (mošt) hi Skupaj 2 016 1 862 4 036 12 159 163 758 Družbeni sektor - - - 651 1 084 Zasebni sektor 2 016 1 862 4 036 11 508 162 674 2-14c Predelava grozdja Porabljeno grozdja q Dobljeno vina hi Izkoristek % Dobljeno žganja hi Predelava grozdja z vinogradov Skupaj 642 182 451 608 70,3 5 189 Družbeni sektor 158 054 113 018 71,5 399 Zasebni sektor 484 128 338 590 69,9 4 790 Predelava grozdja z brajd in latnikov Skupaj 24 297 16 824 69,2 53 Družbeni sektor - - Zasebni sektor 24 297 16 824 69,2 53 Predelava kupljenega grozdja Skupaj 129 623 89 635 69,2 495 Družbeni sektor 119 526 82 629 69,1 400 Zasebni sektor 10 097 7 006 69,4 95 Semenska Hibridna Semenski Seme Seme Trsne Trsni ključi Sadna pšenica koruza krompir detelje lucerne cepljenke in korenjaki drevesa q q q q q kos kos kos 28 385 840 42 496 7 1 180 510 532 200 11 200 2-16. Porabljene količine umetnih gnojil in aktivnih snovi v 1974 Skupna količina t Kg na ha obdelovalne površine kg na ha njivske površine Aktivne snovi' (t) dušik fosfor kalij Skupaj 123 346 191 464 17 734 11 003 11 540 Družbeni sektor 36 107 693^ 1 566^ 4 685 3 039 3 694 Zasebni sektor 87 239 150 360 13 049 7 964 7 846 1) Preračunano na dejansko koriščene obdelovalne oziroma njivske površine Proizvodnja in odkup pomembnejših kmetijskih pridelkov v 1974 tisoč ton 600-, 500- 400- | I proizvodnja odkup 300- 200- 100- 0-1 Pšenica In ri m&mm Koruza Krompir J:!;!;! !•!•! v! w ft :v Jabolka mamm Grozdje 1949 1950 1951 1952 1953 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 1963 1964 1965 .1966 1967 1968 1969 1970 1971 1972 1973 1974 1975 3. ŽIVINOREJSKA PROIZVODNJA 3-1. Število živine, proizvodnja mesa in prirast Število živine (tisoč) (stanje 15. 1.) Proizvodnja mesa (tisoč t) Prirast (tisoč t) Goved prašiči perutnina 'goveje svinjsko perutnin- sko govedi prašičev perutnine Skupaj Krave in breje telice 497 242 433 1 376 515 269 451 1 454 16,9 19,6 1,4 • • • • • . • • • 501 248 520 1 490 19,5 22,1 1,5 • • • • . • • • • 497 254 456 1 530 17,7 18,5 1,5 • • • • . • • • • 475 257 422 1 593 16,9 16,6 1,6 ... ... ... 490 • • • 438 1 863 17,5 18,1 1,9 • • • • • • 524 273 481 1 829 18,7 20,3 1,9 • . • • . . • • . 547 282 424 1 783 19,0 16,4 1,8 • . . • • • • . . 527 296 434 1 855 22,5 18,6 1,9 • • • • • . • * • 491 291 492 1 922 21,4 20,2 1,7 42,8 44,2 2,7 486 274 550 2 022 19,6 17,1 2,0 44,4 46,3 7,0 533 276 508 2 228 21,8 20,2 4,0 56,0 53,0 4,0 591 290 514 2 237 25,5 20,1 2,5 58,0 54,0 5,0 595 291 517 2 392 37,9 22,6 5,0 63,0 54,0 7,0 551 281 476 2 428 34,3 23,7 4,0 60,1 .57,3 5,0 537 268 491 2 473 30,9 26,0 7,3 57,8 58,0 7,4 545 244 500 2 688 32,2 31,0 8,7 75,5 53,6 10,8 582 253 428 2 738 35,4 27,0 H,1 70,8 51,1 14,2 565 260 453 2 994 42,7 29,9 13,1 76,5 55,8 17,4 544- 263 480 3 338 46,7 29,3 18,1 67,7 55,3 20,9 503 264 445 3 693 35,9 25,4 20,6 55,6 53,1 26,6 493 261 449 4 178 33,4 31,1 30,0 60,5 56,3 37,7 515 258 471 5 488 37,6 33,3 31,5 67,6 57,0 38,1 508 258 447 5 386 30,9 30,6 28,4 68,3 54,7 39,2 521 258 409 5 870 37,5 29,0 32,7 75,0 52,4 44,0 551 265 447 7 233 44,4 32,1 38,5 78,7 57,5 48,1 555 269 468 7 168 • • • ... • • • • • • • • • • • • 3-2. Število in struktura črede živine v 1974 Število živine Struktura črede (%) družbeni zasebni družbeni sektor zasebni sektor Skupaj sektor (31.12.1974) sektor (15.1.1975) skupaj Konji, skupaj 31 588 198 31 390 100 100 100 Žrebeta in mladi konji 2 556 66 2 490 8,1 33,3 7,9 Kobile in breje žrebice Žrebci za pleme, za delo 9 017 37 8 980 28,5 18,7 28,6 in kastrati 20 015 95 19 920 63,4 48,0 63,5 Goveda, skupaj 554 866 56 786 498 080 100 100 100 Teleta do 6 mescev Mlada goveda 94 736 8 476 86 260 17,1 14,9 17,3 od 6 mescev do 1 leta 76 487 21 607 54 880 13,8 38,0 11,0 od 1 leta do 2 leti 72 599 12 379 60 220 13,1 21,8 12,1 nad 2 leti 17 550 950 16 600 3,2 1,7 3,4 Krave 247 463 11 023 236 440 44,6 19,4 47,5 Breje junice 21 811 2 161 19 650 3,9 3,8 3,9 Plemenski biki 1 138 178 960 0,2 0,3 0,2 Voli 23 070 12 23 070 4,1 0,0 4,6 Prašiči, skupaj Pujski 467 561 97 031 370 530 100 100 100 do 2 mescev 75 501 22 121 53 380 16,2 22,8 14,4 od 2 do 6 mescev 191 390 58 370 133 020 40,9 60,2 35,9 mladi prašiči nad 6 mescev 72 207 8 267 63 940 15,5 8,5 17,3 Plemenske svinje 40 785 4 835 35 950 8,7 5,0 9,7 Mlade breje svinje 13 723 3 173 10 550 2,9 3,3 2,8 Merjasci za pleme 1 097 237 860 0,2 0,2 0,2 Prašiči v pitanju 72 858 28 72 830 15,6 0,0 19,7 Ovce, skupaj 22 861 441 22 420 100 100 100 Jagnjeta in mlade ovce do 1 leta 6 822 172 6 650 29,8 39,0 29,7 Plemenske ovce 13 082 262 12 820 57,2 59,4 57,2 Ovni in jalove ovce 2 957 7 2 950 13,0 1,6 13,1 Perutnina 7 168 5 116 2 052 ... ... ... Čebelji panji 50 345 25 50 320 ... ... ... 3-3. Struktura živine po lastništvu v 1974 v % Konji Goveda Prašiči Ovce Perutnina Skupaj kobile in breje Skupaj krave in breje Skupaj plemenske in mlade Skupaj plemenske ovce Skupaj žrebice junice breje svinje Skupaj 100 100 100 100 100 100 100 100 100 Družbeni sektor 0,7 0,4 10,3 4,6 20,8 14,7 1,9 2,2 71,4 Zasebni sektor 99,3 99,6 89,7 95,4 79,2 85,3 98,1 97,8 28,6 Prirast (tisoč t) Struktura (%) goved prašiči ovce perutnina goved prašiči ovce perutnina Skupaj 78,7 57,5 0,3 48,1 100 100 100 100 Družbeni sektor 20,5 13,8 - 40,1 26,0 24,0 - 83,4 Zasebni sektor 58,2 43,7 0,3 8,0 74,0 76,0 100 16,6 3-5. Živinorejska proizvodnja v 1974 Poprečno število molznih krav Količina mld > -2 .8 > 8-2. Varstvo pred poplavami 1) 2) Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Sora Krka Varovanje pred poplavami površinskih voda (tuja voda) Varovalni nasipi 31.12. 1974 (km 63 198 8 33 65 T5 Zavarovana površina,skupaj (ha) 47 927 47 573 750 3 000 1 507 550 - Obdelovalna površina (ha) 39 640 28 560 680 1 800 295 490 - Naselja (ha) 60 83 3 32 10 2 - Industrijski objekti (število) 19 56 2 11 16 1 - Drugi objekti (število) - 23 23 - 8 1 _ Želežniške proge (km) 10 54 - 8 13 - - Ceste (km) 307 624 9 60 80 1 - Varovanje pred poplavami talnih voda (lastna voda) Površina, zajeta v sistem za osuševanje - skupaj (ha) 24 200 1 300 300 350 210 - obdelovalna (ha) 24 200 600 300 - 260 210 _ Črpalne postaje, število - 2 - - 2 - Skupna pogonska moč (km) - 70 - - 132 - - Skupne inštalirane zmogljivosti, - 160 - - 2 - - (am^/sek) Kanali za osuševanje glavni kanali (km) 51 6 4 15 15 stranski kanali (km) 64 12 1 - 65 12 3) Osuševanje^ Skupaj osušena površina (ha) Skupna količin načrpane vode 3 tisoč m /leto 3 115 16 200 1) Osuševanje ni prikazano po vodozbirnih območjih, ampak samo sumarno 8-3. Poplavljene površine in objekti v 1974 Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka 1) Površine in objekti, poplavljeni s površinskimi vodami Skupna površina (ha) 6 140 260 10 668 2 100 120 2 270 3 500 Obdelovalna površina (ha) - 82 4 762 1 800 50 1 740 1 950 Naselja (število) - 3 37 32 3 14 16 Industrijski objekti (število) - - 16 11 - 1 2 Drugi objekti (število) - - 70 - - 1 - Zeležniške proge (km) - - - 12 - - - Ceste (km) 16 74 23 2 29 12 2) Površina in objekti, poplavljeni s talnimi vodami Skupna površina (ha) 126 600 Obdelovalna površina (ha) - 38 - - - 500 - Naselja (število) - 2 - - - 3 - Industrijski objekti (število) - - - - - - - Drugi objekti (število) - - - - - - - Zeležniške proge (km) - - - - - - - Ceste (km) - 8 - - - - - 8-4. Regulacija vodotokov (stanje 31.12. 1974) Vodozbirno območje Drava Mura Sava Savinja Jadransko morje Soča Krka Sekanje meandrov km 374,8 0,6 3,5 8,2 0,5 2,7 0,8 Brežinska zavarovanja km 367,6 6,5 5,1 54,0 1,0 50,6 - Vzdolžne zgradbe km 63,7 1,6 »,3 114,0 - 42,8 - Jezbice kos 8 7 28 58 - 90 - Drugi objekti km - - 157 - 2 32 895 8-5. Vrednost zaščitnih vodnogospodarskih objektov (stanje 31.12.1974) Nasipi Črpal ne postaje Brežinska zavaro- vanja Vzdolžne zgradbe Jezbice Jezovi Kanali za osuševanje Drugi objekti Sedanja vrednost (tisoč din) 99 613 20 921 851 907 113 23 881 140 546 14 275 157 590 Nabavna vrednost (tisoč din 99 183 368 905 923 575 457 16 030 96 464 4 500 85 366 8-6. Objekti in naprave za namakanje v 1974 Cevovodi za nama- črpalne postaje Agregati za oroševanje kanje - dolžina, km število pogonska kapaciteta število kapaciteta dolžina oroševalnih kril, km glavni stranski črpalk moč, km vseh črpalk m /sek agregatov l/sek 27,15 57,05 20 1 026 2,607 190 3 030 54 8-7. Namakalne površine v 1974 Površina usposobljena za namakanje Namakalne površine na družbenih gospodarstvih skupaj njive in vrtovi , sadovnjaki vinogradi travniki Površinsko preplavne 806 25 2 23 - - z oroševanjem 596 466 100 - 30 Letna poraba - vode - 16 462 321 16 133 - 8 8-8. Doseženi pridelki na namakanih površinah v 1974 Pospravljena površina, ha Pridelek q ves na ha Hmelj 460 7 202 15,7 Breskve 16 2 200 137,5 Hruške 85 7 605 89,5 Travniki 30 2 463 82,1 Drugo 30 ... ... ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO VOD - 4 Odločba ZIS AS, U. 109 Uradni list SFRJ, 2/75 I 1 I M M I I I Statistična registrska številka POROČILO O SISTEMU ZA NAMAKANJE V LETU 1974 1. Skupina - podskupina dej« 2. Ime zajetja vode (glej na To poročilo izpolnijo vse terr ga dela, ki nimajo TOZD, o TABELA I. ZAJETJE VODE : 1 Iz vodotokov 2 Iz akumulacije in jezen 3 Iz talnih voda TABELA II. OBJEKTI IN N/ ||-1. KANALI IN CEVOVO i Kanali 2 Cevovodi ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Odločba ZIS AS, št. 109 Uradni list SFRJ, št. 2/75 V OD-3 Statistična registrska številka POROČILO o varstvu pred škodljivim delovanjem voda in o ureditvi rečnih korit v letu 1974 1. Skupina - podskupina dejavnosti I I I I 1 I Šifro dejavnosti 2. Ime vira vode (glej navodila) šifra vodozbirne-ga območja To poročilo izpolnijo vse temeljne organizacije združenega dela ali pa organizacije združenega dela, ki nimajo TOZD, a vzdržujejo, izkoriščajo, gradijo ali rekonstruirajo vodnogospodarske objekte in naprave na določenem območju. I. ZAPOSLENI V VODNOGOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH (31. XII. 1974) Ir /ilo len ih 1. VSI ZAPOSLENI (2 - 9) 2. s tehnično fakulteto 3. z agronomsko ali gozdarsko fakulteto 4. z drugimi fakultetami 5. z visokimi in višjimi šolami h s strokovnimi šolami in gimnazijo 7. s šolo za VK delavce 8. I šolo za KV delavce 9. z osnovno šolo ali nedokončano osnovno šolo 110. I Poprečno število začasno zaposlenih delavcev v letu 1974_________________ Vpišite podatke o številu delavcev, zaposlenih v vodnogospodarski dejavnosti. REZULTATI RAZISKOVANJ Odgovarja direktor Franta Komel Urednik Branko Mlinar Lektor Jože Faganel Tehnični urednik Anton Rojc Izdal in tiskal Zavod SR Slovenije za statistiko Ljubljana, Vožarski pot 12 april 1976 Naklada 180 izvodov Cena 65 din Uporaba in objava podatkov, v celoti ali delno, dovoljena le z navedbo vira '