PoStnlna plačana t gotovim
Leto Xm., štev. 83
Ljubljana, nedelja 10. aprila 19»
Cena t Din
ur ca i. - Teleto® it, 3122. 3123,
3124. 3125. 3126» InseramJ oddelek: Ljubi jas«. Selett* burgov« uL 3 — TeL ta 2492 Podružnica Maribor: Ajet4aodro»« cesti it 13. — Teleta, it. 2435. Podružnic Celje: (Cocenov® ulic.
it. 1 — Telefon št. 190. Računi pri pošt. iek. labodih: L hib-l]una it 11-842. Prah« &is!o 7? 1R0	if 105 2*1
Urednrfrros LW>13mm*. fco«fl>rr« aHc 5. Telefo« it 3122. 3123 JIH 3125 ta 31». Maribot. Aleksandrov« cent. 13. T«.
leio. *t 2440 (ponoči 2582). OMe	3 Telet It 10(1
Rokopisi sc se tt*č«X>. — Ocl«»i po ttnhi
fe in to ve že tudi vsak razsoden človek v
Sloveniji, da ima „Jvtro" največji eitateljski krog. Njegovi oglasi imajo zato tudi največje uspehe.
Danes 490 ponudb in povpraševanj.
m
Danes se zaključi v Netsšiji volilna borba za npveg
državnega
Neugodna
Hitlerja
sattiasi^a za
Beril«, 9. aprila, s. Policija Je odredim ra jutrišnji volilni dan obsežne varnostne ukrepe. Ves policijski aparat je že od dopoldne v strogi pripravljenosti, ki bo trajala 48 nr. Ne samo v Prusiji, temveč tudi \ Hessenu in r,a Bavarskem je policija že v naprej prepovedala vsako zbiranje napadalnih formacij pod katerimikoli pogoji. Policijski oddelki so dobili stroga navodila, naj nastopajo proti kršitvi te prepovedi z največjo energijo.
»Železna fronta«, ki jo tvorijo »Reichs-banner* in strokovne organizacije v obrambo proti fašizmu, je v preteklem tednu priredila po vsej Nemčiji nič manj kakor 66.000 shodov. Volilno agitacijo ^ so sedaj zlasti razvili na podeželju. Od počet-k a tedna je bilo na agitaciji 2000 propagandnih kolon »Železne front©«, ki so vsak dan obiskale po večje število vasi. Podnevi in ponoči so vozili avtomobili, motocikli-sti in kolesarji od vasi dc vasi, od mesta do mesta in razdeljevali volilne letake. Posebno so se obnesli atvomobili z zvočniki, ki so prevozili vso državo ter povsod reproducirali Hindenburgov volilni govor po rad 'n in Brun-rgov govor v državnem zboru, zlasti med ljudmi, ki morda že leta in leta nl<o slišali n:česar drugega kakor rgn]i narodno-social;sf:.čne govore. V mestih so včeraj in danes priredili mnogoštevilne pohode volilcev. Govor, ki ga je irrel nocoj državni kancelar dr. Bruning v Konigsbergu in s katerim je zaključil •iTOP^gardnn potovanj©, so prenašale vse nemške brezžične postaje.
Desničarski tednik »Frederictis« Je obja-
vil, da sta se dva voditelja hitierjevcev pogajala z bivšim nemškim prestolonaslednikom v Oelsu o njegovi kandidaturi za predsedniške volitve. Hitler in tudi nemški na-cijonalci so bili pripravljeni, da v zadnjih urah proglase njegovo kandidaturo. Bivši prestolonaslednik je že pristal na ponudbo, vendar pa se s tem ni strinjal bivši cesar Viljem. Zato je bivši prestolonaslednik izdal svoj proglas v prid Hitlerju.
Politično je bilo v sedanjem volilnem boju velike važnosti, da se HHindenburgovi cdbori niso zadovoljili z lavorikami od 13. marca, temveč so z vso silo nadaljevali volilno agitacijo in io celo še povečali. Hitler mora. pišejo vladni listi, doživeti uničujoč poraz, da bo svet spoznal, da Nemčija nima mesta za politične pustolovce. Hindenburg mora dobiti najmanj 20 milijonov sla sov, da bo zmaga popolna
Kar je delala sedaj narodno - socialistična stranka, je presegalo vse meje. Bizan-tmizem narodnih socijalistov je zavzemal neverjetne oblike. V mnogih stotisočih letakov' se označuje Hitler kot ljubeči sin, prijatelj otrok, prijatelj siromašnih in preganjanih, kot junak, rešitelj iz bede itd. Ali bo to koristilo agitaciji za Hitlerja, ie seveda zelo dvomljivo. Poročila iz province so večinoma neugodna za Hitlerja. Da se ie osebno spuščal v volilno borbo, se smat-a boli niemu v škodo kakor v korist. Razen tega Hitler ni dober govornik. Očividen neuspeh je Hitler doživel pri svojem nastopu v berlinski Soortni palači. Slična poročila prihajajo tudi' iz Erfurta, Frankfurta ob Meni in z juga. Gotove prognoze pravijo celo, da Hitler ne bn dobil 10 milijonov glasov. Poleg tega so Hitlerju škodovala odkritja o njegovih pripravah pred 13 marcem za državni prevrat
ZA KMEČKE DOLGOVE
Skupščinski odbor je k zakonu o zaščiti kmeta predlagal vec sprememb, med njimi šestmesečni odlog za plačevanje kmečkih dolgov obresti - Minister Pucelj zastopa predsednika vlade
. , ,	, „r„7t „ __ vanj« m <rtrtusu skupščinskega ©sobj*. Of>
zavode bi, kakor smo že poročali, po pr- 6	je bik seja_ ki J€ tra,8l4 -e pol
votnem osnutku ne veljal predloženi za- JTCi zaključena.
kon o kmečkih dolgovih. Op. ur.)
Beograd, 9. aprila M. Skupščinski odbor, ki proučuje zakonska predloga o zaščiti kmetov in maksimiranju obrestne mere, je dane? koncil razpravo in pozno zvečer predložil Narodni skupščini svoje poročilo. V prvotnem osnutku navedenih zakonov so bile v odboru izvršene precejšnje izpremembe, ki je ra nje pristala tudi vlada. Najvažnejša je izprememba, da se za vse kmečke dolgove, ki izvirajo iz dobe pred uveljavljen jem tega zakona, lahko proglasi 6-meseeni odlog za plačevanje obresti in amortizacije. Obenem se maksimira obrestna mera za dolgove kmetov pred uveljavljenjem tega zakona na šest odstotkov, za dolgove, ki bi jih napravili kmetje po uveljavljanju tega zakona, pa ne sme znašati obrestna mera nad deset odstotkov. Za dobo moratorija se ustavijo tudi vse že odrejene rubežni in prisilne prodaje kakor tudi vsako sodno postopanje v tem praven. Na ta način naj bi se preprečilo propadanje kmečkih posestev in omogočilo kmetom, da si olajšajo plačevanje dolgov. (Iz našega poročila ni razvidno, ali se nanaša predlagani polletni moratorij tudi na dolgove pri zadružnih denarnih zavodih; za te
Seja Narodne skupščine
Beograd, 9. aprila, p. Dane« popoldne sc je vršila kratka seja Narodne skupščine. Na dnevnem redu so bile nekatere tekoče zadeve ter določitev dnevnega reda prihodnje seje. Uvodoma je predsednik dr. Kumanudi sporočil, da je verifikacij-ski odbor odobril ostavko, ki jo je p»dal g. Peter Živkovič kot narodni poslanec in nosilec državne liste. Skupščina je vzela sporočilo na znanje.
Skupščinski odbor, ki proučn;e načrt zakona o zaščiti kmetov in maksimiranju obrestne mere. je dokončal svoje delo in bo še danes predložil Narodni skupščini svoje poročilo, ki bo prišlo na dnevni red takoj na prihodnji seji. Skupščinski cdbor za proučitev zakona o gradnji društvenih domov je izvolil za predsednika dr. Vi-doviča, za podpredsednika pa dr. Ljude-vita Pivka. Odboru za proučitev zakona o pobijanju draginje predseduje poslanec Vekoslav Spindler. Minister notranjih del je obvestil skupščino, da bo odgovoril na včerajšnjo interpelacijo poslanca dr. Niki-ča in tovarišev glede poslovanja zagrebškega sreskega načelnika Huzjaki, čim bo zbral potrebne podatke.	_
Pe prečitanju raznih prošenj in pritožb je skupščina sklenila, da se bo vršls prihodnja seja v ponedeljek 11. t m. popoldne z dnevnim redom: Razprava o zakonu za zaščito kmetov in o zakonu za maksimiranje obrestne mere ter rezrrrva o pravilniku o ureditvi skupščinskega poslo-
Seja senata
Beograd, 9. aprila, p. Na današnji se.il senata je prišel po običajnih formalnostih na dnevni red pravilnik o ureditvi poslovanja senata in o statusu osob.ia. Prečrtano je bilo poročilo odbora, ki je pravilnik proučil. Seja je bila takoj nato p^ek njena ,n bo prihodnja v torek popoldne. Na dnevnem redu bo zakon o trošarini m nadaljevanje razprave o pravilniku o statu-«u osobja senata.
Finančni odbor je razpravljal danes o trošarinskem zakonu in predlagal zroatne izpremembe, tako da bo zakon najbrž« vrnjen Narodni skupščini
Marinkovič odpotoval v ženevo
Beograd. 9. aprila. M. Z večernim
presnim vlakom .i« odpotoval ministrski predsednik in zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič v Ženevo, kjer bo v ponedeljek prisostvoval nadaljevanju razoruž:tve-ne konference ter se bo poznsje udeležil zasedanja sveta Društva narodov. Po vsej priliki bo ostal v Ženevi o6em do deset dni. Pred svojim odhodom je bil mm »trski predsednik dr. Marinkovič danes opoldne sprejet na Dedinju v avdijenci p H kralju, kateremu je poročal o vseh problemih. ki pridejo v razpravo ▼ Ženevi. Prt tej priliki je Nj. Vel. kralj podpsal »Ae* s katerim se imenuje za d »bo odsotnosti dr. Marinkoviča za namestnik« min^trsk«* ga predsednika in zunanjega ministra mfc nister socialne politfke g. Ivan Pucelj.
Važni sklepi velikega fašističnega sveta
Štiri milijarde lir notranjega posojila — Za črtanje reparacij in vojnih dolgov ter revizijo mirovnih pogodb
Rim, 9. aprila. 2. Zasedanju velikega fa-
šističnega sveta, ki zboru ie že dva dni, pripisuje ves fašistični tisk velik pomen. Na dnevnem redu so poročila o delovanju stranke in organizacij, ki so pod njeno kontrolo, o notranjem in zunanjem političnem položaju, o razorožitveni in reparacijski konferenci
V poslednjem času se je pričelo v fašističnih vrstah močno reformno gibanje, katero je pokrenil Mussolini že lan: meseca oktobra v Napolju, ko je stranki zastavil novo nalogo: zbližanje z ljudstvom. Pod vodstvom novega fašističnega tajnika Sta-raceja so se zato vršili tekom zime po vsej državi sestanki fašističnih direktorijev iz posameznih pokrajin, ki so z ozirom na razmere v posameznih pokrajinah nasvetovali vrhovnemu vodstvu metode in forme, po katerih naj bi se realiziralo sodelovanje med fašizmom in ljudstvom. Prvi učinek te akci;e je bila ustanovitev 10 propagandnih edinic, ki pa bodo v doglednem času še narastle. Propagandne edinice naj s predavanji in tečaji širijo fašistično ideologijo med ljudstvom.
Druga naloga stranke ie bila socialnega značaja. V zimskem času so organizirali podporno akcijo za bedno ljudstvo. Ljudem so delili hrano, obleko, obutev in denarne podpore. V gospodarskem oziru se je razvila propaganda za prisilno karteli-ranje produkcije pod kontrolo države. Ostalo pa ni le pri običajni propagandi, marveč so se začeli čudi resni razgovori z zaston-n;ki produkcije svile, barvanja tkanin, predelava konoplje, izdelovanja umetne svile in papirja.
Med tem Je vodstvo »Balille« pripravilo tudi že rekrutacijo novih članov fašistične stranke iz vrst avanguardistov. ki jih bo, kakor napovedujejo listi, 200.000. Letos pa stranka ne bo priredila pokrajinskih manifestacij, kakor so bile doslej v navadi 21. aprila, ko so bili proglašeni novi člani stranke. marveč bo rekrutacija izvršena v vsa-
k: občini posebej.
Rim, 0. aprila, ž. Snoči se je vršila druga seja velikega fašistovskega sveta. Pred prehodom na dnevni red je ministrski predsednik Mussolini ugotovil uspeh pred dnevi razpisanega notranjega posojila, ki so ga podpisali v gotovini jarde lir. Emisija čena.
Nato se je vršila razprava o notranjem in zunanjem političnem položaju. Veliki fašistični svet je odobril dosedanje delovanje zunanjega ministra in je z ozirom na evropsko politično in gospodarsko krizo ugotovil. 1.) da je treba urediti vprašana reparacij in vojnih dolgov na ta način, da ^ črtajo vse dajatve; 2.) odstraniti T»e ovi-
re za svoboden razmah mednarodnega prometa in trgovine; 3.) podpreti podunavske države Avstrijo, Madžarsko. Češkoslovaško, Jugoslavijo, Bolgarijo, Rumunijo in Grčijo; 4.) v okviru Društva narodov revidirati nekatera določila onih mirovnih pogodb, ki so postale vzrok nemirov in morejo izzvati novo vojno; 5.) opustiti sedanji sistem konferenc, ki vzbujajo le nade, ki pa spričo stalnih neuspehov še bolj deprimirajo narode.
Tretja točka dnevnega reda )e bilo T9.tr crožitveno vprašanje. Veliki fašistični svet je potrdil načelo, katero je izrazil Mussolini že pred štirimi leti v senatu, in sprejel in potrdil predloge zunanjega ministra Grandija.
sidonskem Siaskti
Veliko ozlovoljenje v Parizu radi nepopustljivosti
Italije in Nemčije
posojila, m v bonih za 4 mili-posojila je že zaklju-
Zdravniški pregled otrok pred vpisom v šole
Beograd, 9. aprila, p. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je izdalo pravilnik o zdravniškem pregledu otrok pti vpisu v šolo. Pregled je obvezen za %-se otroke, ki se vpišejo v šolo; izvrši ga šolski zdravnik, če ga pa ni, pa pristojni občinski ali okrožni zdravnik. Običajno naj se vrši pregled ob priliki, ko se otroci cepijo proti kozam.
V osnovno šolo se no »mejo vpisati otroci, ki so preslabo telesno razviti, dalje tisti, ki zaradi telesne nesposobnosti ne morejo hoditi v šolo ali ne morejo sedeti v klopi, ter otroci, ki ne morejo z uspehom slediti pouku zaradi defektov čutnih organov.
Avdijenca novega
egiptsfeega poslanika
Beograd, 9. aprila. M. Za albanskim poslanikom je bil sprejet v svečani avdijenci rovi izredni poslanik in pooblaščeni minister kraljevine Egipta, Ali Seri Omar bf»j, ki je pri tej priliki izročil svoje poverilne listine. Po avdijenci je v razgovoru z novinarji izjavil, da je bil presenečen nad izredno dobrim poznavanjem prilik v Egiptu, ki ga je pokazal v razgovoru naš kralj. Na Pediniu je imel priliko videti tudi prestolonaslednika Petra, ki se je baš vračal z jahalne vežbe. Glede odnošajev med Jugoslavijo in Egiptom je izjavil, da so najboljši. V teku svojega pardnevnega bivanja v Beogradu bo stopil v stike s predstavniki naših gospodarskih krogov v svrho poglobitve medsebojnih odnošajev. V to svrho bo posetil tudi Zagreb in Ljubljano, a ob tej priliki bo napravil tudi skok na Bled, ki slovi v Egiptu kot eno najprijet-nejših in najlepših letovišč. Letos namerava več odličnih rodbin iz Egipta prebiti počitnice na Bledu. Po tem izletu se bo vrnil v Atene, kjer jp stalni spd^ž egiptskega poslanika za balkanske države.
Pariz, 9. aprila d. Neuspeh londonske konferenc**5 fle napram . Parizu zelo mučen vtis. Vladi prijazni; listi z vračajo vso krivdo na Nemčijo, opozicijski listi pa pripisujejo neuspeh Tardieujevi vladi in ga skušajo ilzrabiti za bližajoče se parlamentarne volitve. V splošnem pa je gotovo, da je neuspeli londonske konference samo povečal nerazpoioženje proti Nemčiji, ki jii očitajo posebna politična stremljenja.
Agence Havas .poroča iz Londona, da de pokazal potek konference štirih velesil na eni strani poziitlv.no vrednost od Anglije podpirane francoske akcije, na drugi strani pa negativni značaj nemško italijanskih ugovorov. Na konferenci izražena kritika kaže skrite politične namene. Prišlo bi gotovo vsaj do delnega dogovora, če bi bili Nemčija in Italija pripravljeni glede prevzema blaga od podunavskih držav na enake žrtve, kakor Francija glede dovolitve kreditov.	. .
»Temps« svari pred pretiranim pesimizmom ter poudarja, da milsel gospodarske organizacije podunavskih držav nikakor ni bila končno veljavno opuščena, čeprav so težkoče za njeno uresničenje tako velike, da za sedaj m mogoče rešiti problema.
Finančni minister Flandin je pred odhodom iz Londona izjavil novinarjem, da bo treba že v najbližjem času nekaj storiti za Podunavje. Nekatere države se .premalo zavedajo nevarnosti. Ako ne bodo kmalu izvršeni potrebni ukrepi, bo nasta.1 v Srednji in južno vzhodni Evropi splošen kaos.
Pariz, 9. aprila n. Finančni minister Flandin se je vrnil iz Londona ter se takoj odpeljal na Quay d' Orsay k Tardieuju, kateremu je .poročal o poteku londonske konference in o razgovorih francoske delegacije z zastopniki posameznih udeleženih držav.
London. 9. aprila AA. Davil je odpotovala iz Londona Italijanska delegacija, ki se je udeležila konference štirih velesil. Zunanji minister Grandi je odpotoval naravnost v Ženevo.
Stališče Anglije
London, 9 marca, d. Po zakijučitvi konference štirih velesil so listi objavili ofici-jelno izjavo o stališču angleške vlade, ki naolaša, da je za osnovanje preferenčnega bloka podunavskih držav na podlagi lar-dieujeveoa načrta treba dosec ovoje. Predvsem bi se morale vlade, ki naj bi nudile pomoč, zediniti za skupen načrt, nakar naj bi se sporazumele vlade, «i naj bi dobile pomoč, da bi se mogla prozna akcija uvel	™ izkoristiti. Sk-ic&nje
skupne velike konference, predsi st sporazume prva skupina, je nepotrebno. Po doseženem sporazumu bi bila t?KOj_ podana možnost, da sc prične sanac-ia Evrope. S tem se je angleška vlada postav.« popolnoma na francosko stališče ter so mena stremljenja prej ko slej osredotočena na uveljavljen je Tardieujevega načrta.
Izjava Bši!owa
London, 9. aprila, d. Nemški državni tajnik Biilow Je obrazložil včeraj zastopnikom nemškega tiska mnenje nemške delegacije o zakijučitvi konferenci štirih velesil. Predvsem je izjavil, da Je bila nemška delegacija že od vsega početka prepričana, da se more zaželjeni cilj doseči le po etapah. Dejstvo, da sta angleško in francosko stališče v mnogih ozirih identični, se mora bolj
pripisovati skupnemu stališču bankirjev obeh o<-žav kakor pa morebitnim izrecnim dogovorom. Nemčija bo sedaj stremela za tem, da se napravi most med Londonom in Ženevo. Biilow obžaluje, ker ni bil sprejet italijanski predlog, naj se skliče konferenca devetih držav v Ženevi. Posebna konferenca podunavskih držav z okvirnim programom bi bila zelo neprimerna oblika postopanja. Kar se tiče podunavskih držav, ie Nemčija na stališču, da se more odpovedati pravici do največjih ugodnosti samo v prid državam, ki so v resnici potrebne pomoči. Obstoja upanje, da bo francosko stališče morda že v nekaj tednih nudilo priliko za bolj uspešna pogajanja.
Državni tajnik Biilow ie danes odpotoval v Pariz, odkoder bo jutri odpotoval ▼ Ženevo.
Berlin, 9. aprila. Glede n« pisavo tra®-
coskega tiska, da je Nemčija odgovorna za brezuspešni Izid londonske konference, naglašajo vsi listi, da je ostalo nazlranje Nemčije glede podunavskega vprašanja vseskozi v okvirju onega, kar Je pred nekako dvema mesecema, torej preden se je pojavil Tardieujev načrt, ustrezalo francoskim nazorom. Francoski tisk dela Nemčiji veliko krivico, tako piše >Vorwartst, če ne -prizna, da smatra Nemčija hitro pomoč za (podunavske države za i.ujno potrebno. List vprašuje, ali ni moria gospodarska koncesija, če daje Nemčija za izvoz žita iz jugovzhoda ugodnostno carine brez protidajatev to če hoče Avstrija dati enake koncesije za izvoz svojih industrijskih proizvodov. >Deutsche AUgemei-ne Zeitumg« naglasa, da neuspeh londonske konference v berlinskih diplomatskih krogih ni presenetil, dasi je Nemčija ini-ci jati'va o delovala na to, da bi dosegla konferenca pozitiven uspeh. Po jaključku konference je stanje ravno tako fcot prej, z razliko, da italijanskega to nemškega stališča kot nove podlage poleg flraacosKČ spomenice ne bo mogoče več zanika*L
Italijanski komentarji
Rim, 9. aprila, d. Italijanski listi naglaša-jo, očividno v soglasju z naziranjem mero-dajnih krogov, da se je francoski načrt izkazal kot neizvedljiv in da je neuspeh konference zakrivila le francoska nepopustlii-vost Francoski zastopniki so bili prvotno pripravljeni, da pristanejo na sklicanje konference devetih držav, kar pa je kasneje preprečil telefonski veto iz Pariza. Odločen nastop italijanske delegacije je bistveno pripomogel, da ni bilo podunavsko vprašanje rešeno po že poprej pripravljenem sistemu. Tako zvana odgoditev pogajanj ni seveda ničesar drugega, kakor začasno po-nesrečenie vsake možnosti sporazuma.
Sporazum se more doseči le tfdaj. ako se bo Francija prepričala, da se pri splošnih evropskih problemih ne more vsiiiti kombinirana amgleško-francoska rešitev. Zgolj francosko-angleška politika 'ie d-govarja več dejanskemu mednarodnemu položaju. Od Tardieuia zastopana jrodu-navska konfederacija bi postala političen instrument v rokah Francije ter bi prinesla koristi le eni izmed peterih podunav-
drifc 6t&eer, teko pBe cflplocMtek* »o-troA
sik lista »Poipolo d* ItaMa«.
Glasilo zomanjeg« ministnstr* »Gkxn»< le d' Italia« našteva vzrok?, zaradi katerii* Tardieujev predlog glede carinske unije n« bi prinesel podunavskim državam noben« pomoči ter meni, da so Madžarska, Jugoslavija in Riirminije kot agrarne držav« medsebojne komkurentinje, dočim njihov« agrarne produkcije ne moreta pope in om* prevzeti Češkoslovaška m Avstrija. Izključitev Italije in Nemčije pomeni nadaljnja zaprtje sredinje-evropskega trga, kar m« bo le škodovalo.
Italija, piše »Corriere defl« Sem«, »e nv» ra boriti proti francoskemu predloga gl» de ustanovitve preiferenčne carinske uniji med podunavskimi državami, ker pomeni neupravičeno oškodovanje Italije, ker ni bi saniral položaja v Srednji Evropi m ket mora končno Italija kot najvažnejša od nasledstveniih čuvati vaane življenjske ii» terese v svojih severnih jadranskih prist» niiščih.
Poveljnik vojne mornarice upokojen
Beograd, 9. aprila, p. Vojni Kst objavljal ukaz, s katerim je upokojen povelinik vo>« ne mornarice admiral Viktor lVickerhausee, Ob enem je odlikovan a redom Karadjoiv djeve zvezde ILL stopnje. Za vršilca dolž> nosti poveljnika vojne mornarice je ime« novan viceadmiral Nikola Stankovič. — Vojni list objavlja nadalje večji uka* « imenovanjih in premestitvah pri žandaiv meriji. Med drugimi je imenovan za povelj, nika dravskega žandarmerijskega polka t Ljubljani žandarmerijski polkovnik K vin ti lijan TarfagUa.
Odgovor bolgarske vlade na naš protest
Sofija, 9. aprila. M. Danes se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je vlada razpravljala o odgovoru na obe protestni noti jugoslovenske vlade zaradi nedavnih demonstracij proti jugoslovenskemu poslaništvu v Sofiji in zaradi napadov v bolgarskem tisku proti Jugoslaviji. Po seji ministrskega sveta ie ministrski predsednik Mušanov izjavil novinarjem, da je vlada » svojem odgovoru naglasila, da je storila vse, da prepreči akcijo, naperjeno proti Jugoslaviji, in je vedno obsojala tako postopanje kakor tudi sovražno pisanje listov »Svoboda ali smrt« in »Makedonije«, ki ie dalo povod za zadnji protest Jugoslavije^ Odgovor bolgarske vlade bo jutri izročen jugoslovenskemu poslanika v Sofiji in poten bolgarskega poslanika v Beogradu za* stopniku jugoslovenskega zunanjega mini« stra.
Atentat na dr. Luthra
Berlin, 9. aprila, g. Ob 21.30 je no-znanec izvršil na Potsdammerplatzu re-volverski atentat na bivšega predsednika nemške Narodne banke dr. Luthra. Dr. Luther je bil težko ranjen. Storilca še niso prijeli.
Včerajšnje prvenstvo na Dunaju
Dnnaj, 9. aprila g. Danes so se odigrala štiri prvenstvene tekme; ena od njih je prinesla nepričakovan rezultat: BAC je namreč porazil Vienno, ki je na čelu tabele. Rezultati so bili: BAC : Vienna 2:1 (0:0), WAC : Austria 2:1 (1:0), Wacker : Slovan 2:0 (2:0), FAC : Nicholson 1:1 (l J-l«
Mesec dni, M je potekel med prvo in današnjo ponovno predsedniško volitvi-jo so na Nemškem izrabili z meto etičnost jo, ki je ena izmed osnovnih lastnosti nemškega značaja. Prvi teden je bil posvečen zmagoslavju in poveličevanju doseženih uspehov, bilanci prve volilne bitke in sklepom za bodočnost, kje bo treba bolj zastaviti svoje sile in kje so pozicije tako trdne, da dopuščajo osredotočenje sil na drugem mestu volilne fronte. Nadaljnjih štirinajst dni je trajalo velikonočno premirje med strankami, ki so se za te dni zaprle vase ter kovale načrte za odločilno bitko, pretekli teden pa je bil za stranke doba zadnjega napona preden pomerita moči svojih vojsk dva glavna protagonista Hindenburg in Hitler.
Prva je planila na dan z borbeno odločnostjo vladna koalicija, ki je še zvečer istega dne, ko je minilo premirje, sirom Nemčije priredila 10.000 shodov in sestankov. Podoba je, da je izid prve volitve, ki ni prinesel odločitve v korist dosedanjega predsednika, prisilil koalicijo na večjo delavnost. Opažalo se je zlasti, da je Hindenburgov blok prenesel torišče svojega agitacijskega dela na kmete. Rezultati prve volitve so namreč pokazali, da je hitlerjevstvo v mestih že doseglo svoj višek, pač pa si je zasiguralo podporo podeželja in si tam ustvarilo nov kader voliicev, ki je toliko nevarnejši, ker zaradi svoje konservativnosti dalje časa vztraja v novem pravcu in ker se da njegovo število še znatno dvigniti. Vladno koalicijo in samega predsednika je nemilo dirnilo, da so se glasovi hitlerjevcev pomnožili na pruskem severu in vzhodu in odločili v prid nedavno še popolnoma neznani osebnosti proti predstavitelju starega, samozavestnega prusaštva. Čuli so se začudeni glasovi, dvomeči v nemško zvestobo in hvaležnost in to tem bolj, ker so baš vzhodne obmejne pokrajine, ki so dolžne Hindenburgu zahvalo za učinkovito obrambo v svetovni vojni, prešle v tabor narodnih socialistov.
O izidu današnje volitve ne more biti dvoma; Hindenburg bo izšel iz nje kot zmagovalec. Toda samo formalno se bo borba vršila za predsedniški stolec, v resnici pa bo padla odločitev, kdo bo gospodar položaja pri volitvah v pruski deželni zbor, ki so razpisane za konec tekočega meseca.
V tem oziru so silno zanimive napovedi o razmerju sil, ki ga bodo pokazale današnje predsedniške volitve. Vlada računa, da ji bo njena kampanja v podeželju prinesla dobrih sadov, boji pa se, da bi gotovost Hindenburgove izvolitve zmanjšala volilno gorečnost koalicijskih ma3, s čimer bi Hitler znatno
Popolna rehabilitacija
Zanimiva poglavje iz jugosloveuskega kazenskega prava Dokler j« v starejših zakonodajah tmela kazen sa^no ta smisel, da pn&ideue storilcu neko zlo za njegovo protipravno de (Sanje, toliko časa so se onečašču joče po sledilce kazenske obsodbe držale obsojenca v večji aLi manjši meri vse njegoro živ-Ijenje. Cim pa je v modernih zakonodajah kodiJKcirano naairanje, da je namei kazni, storilca poboljšati ln ga orivesti čimprej zopet v družbo — najdemo rame predpise, ki laijšajo povratek obsojenca na položaj, kjer bo zopet užival vse pravice n vse časti kot polnovreden čian človeške družbe.
Med mnogimi instituti, tei zasledujejo ta eiftj, je tudi takozvana popolna rehabilitacija. O njej govori 3. odstavek § 30 kaz. rak.: »Po preteku petih let po prestani, eastarand aLi odpuščeni kazni, sme sodišče na prošnjo osebe, tri je prvič obsojena, uničiti s svojo rešitvijo za bodočnost tudi obsodbo, izrečeno zoper njo, z vsemi njenimi zakonitimi posledicami, če se je v tem času dobro vedla in če je oškodovancu po možnosti povrnila škodo, povzročeno s svojim dejanjem. Toda z uiičenjem obsodbe se ne smejo prikrajšali pravice tretje osebe do vračila škode.«
Kdor de dosegel tako uničenje (izbris) obsodbe, je oproščen dolžnosti, prisiatj pred sodiščem ali pred drugimi obiastvl na vprašanje o prejšnjih kaznih, da je bil kaznovan zarad; kaznivega dejanja glede katerega je rehabilitiran. Razen tega se mora označiti ta obsodba, če je bisla uničena, v izpiskih iz kazenskega vpisnika, ka>kor se dajo sodiiščem in državnim k S licem. za razveljavljeno. Ob vsa k: i drugi lzdaol obvestil ali izpričeval na o»ao-.'i kazenskih vpisnikov, pa tudi ne v kazenskih listih, se razveljavljena obsodba n-itd sme omenjati.
Popolno rehabilitacijo more doseči potemtakem, kdor je: 1.) šele prviič, to je samo enkrat obsojen; 2) če se je pet let po prestani, zastarani ali odnuščend kazni dobiio 7edel; 3) če je oškodovancu po možnosti povrnil storjeno škodo in 4) če je za rehabilitacijo zaprosil prj okrožnem sodišču, v čigar območju obsojenec živi aH biva. Po navedenih določbah § 90/3 jgsl. kaz. zak. se brišejo 1) obsodbe, lzre čane po jgsl. kazensitem zakon i,ku kakor tudi 2) obsodbe, izrečene po starem avstrijskem kazenskem zakoniku; iz teh dru-g"ih obsodb pa so izvzete one, ki so izrečene na podlagi zakona, s katerim se začasno podaljšuje veljavnost zakonitih predpisov o kaznovanju prekrškov z dne 31. dec. (tkzv. les Dolenc!a). O teh slednjih ob drugi priliki!
V pričujočem razmotrivanjn je najvažnejše vprašanje, kako je razumeti določilo t. odstavka § 90 kz„ ki pravi, da sme 6o-dišče izbrisati obsodbo na prošnjo osebe, »ki je prvič obsojena«. Logična razlaga nam pove, da značti oseba, ki je prvič obsojena, tako osebo, fci je šele prvič obsojena, to je osebo, ki je samo enkrat obsojena. (Pogojna obsodba seveda sploh nI več obeodba, čim je preskusna doba potekla brezprikomo.) Saj govori zakon jasno o osebi, ki je takrat, ko vlaga prošnjo za tekni«, prviič obsojana. Na moremo pritrditi
pridobfl. Ne sme se pozabiti, da so Sle
znatne socialistične množice v boj za Hindenburga samo zato, da si izberejo manjše zlo, ko jih je politična konstela-cija postavila pred tako neprijetno alternativo. Pri splošni uverjenosti o Hin-denburgovi izvolitvi bi se znale te množice vzdržati volilnega akta in povzročiti s tern izpadkom avtomatičen relativen porast Hitlerjevih glasov. Socialistično vodstvo označuje take slutnje za neutemeljene in se zanaša na priznano disciplino svojih pristašev.
Podobni pomisleki pa plašijo tudi narodne socialiste. Gotovo je, da so pretirana prerokovanja hitlerjevskih voditeljev, ki so za prvo volitev napovedovala okoli 20 milijonov glasov, močno razočarala pristaše, ki gotovo čutijo velikansko razliko med fantastičnimi 20 in resnično doseženimi 11 milijoni. Njihov borbeni ogenj pa se bo morda polegel tudi iz razloga, da se bije prav za prav prazna bitka, ko je predsedništvo nasprotniku že čisto gotovo. Širokim slojem voliicev pač ni mogoče dopovedati jasno, da gre v prvi vrsti za nadvlado v Prusiji, kakor so to voditelji hitlerjev-stva spoznali takoj po 13. marcu. Močno dvorezno agitacijsko orožje so tudi hohenzollernski princi, ld so se pridružili Hitlerju. Na jugu Hohenzollernci sploh niso bili priljubljeni in zato tudi bivši prestolonaslednik, ki daje razne izjave za narodne socialiste, ni baš pridobitev za stranko. Ko"ikor namreč pridobi narodno socialistični pokret na sijaju teh odličnikov pretekle dobe, toliko pa tudi odvračajo ravno ti princi od Hitlerja one socialiste in komuniste, ki bi morda hoteli prebežati v njegov tabor.
Današnje volitve so tedaj revija čet za kasnejšo bitko na voliščih Prusije. Hitler si obeta od pruskih volitev, da mu bodo končno odprle vrata do oblasti. Tu namreč odpadejo znatne množice centrumovih voliicev katoliškega juga, pa tudi mnogo važnih socialističnih in komunističnih postojank. Lahko se dogodi, da Hitler odnese v deželnozbor-skih volitvah toliko glasov, kolitkor so mu jih pruske pokrajine naklonile 13. marca, pa mu je že zagotovljena odločilna pozicija v največji zvezni državi.
Hitlerjeva igra je vsekakor silno nevarna. Ako danes ne poviša števila svojih glasov od prve volitve, bo utrpel na svojem ugledu in množice ga bodo začele zapuščati v enako naglem tempu, kakor so se mu pridruževale. V Nemčiji se danes posredno vrši borba za oblast nad Prusijo in s tem nad vso državo, obenem pa tudi borba za bodoči razvoj Evrope. Zato bodo v svetu z veliko napetostjo čakali tudi na rezultate današnjih volitev, eenrav je že naprej znano, kakšna bo odločitev.
a&zosm, dm, >e dopustno Izbrisati prvo obsodbo prosilca, ki ima lahko celo vrsto obsodb, samo če so podani vsi dr uši zakoniti pogoji za izbris. To po našem mišljenju napačno stališče zagovarja za enkrat tudii naše kasacijsko sodišče (glej n. odločbo 16-8 v »Slovenskem pravniku« in pa odločbo Kžk 2/32). N.i izključeno, da je do tega krivega nazora pripomogel napačen slovenskj prevod predmetnega besedila § 90-3 kz. Avtentično besediilo zakona v »Službenih novii.nah« se namreč glasi: > ... može sud po mol bi lica koje Je prvi put osudjeno...«, dočim se slovenski prevod v prvi kakor tudi v drugi Dolenc-Sa-jovčevi Izdaji noveliranega kaz. zakonika glasi: »... na prošnjo osebe, ki je bila prvič obsojena ...« Tudi učitelji kazenskega prava razlagajo, da gre v predmetni stvari za obsojence, ki Imajo samo eno kazen. Dr. šMoviič ln dr. Frank navajata, da postane obsojenec po uničenju ali izbrisu obsodbe zopet neoporečen; dr. B. Markovič pa pravd, da se z rehabilitacijo daje boljšim elementom možnost, da postanejo Koristni člani družbe. Ne bi moglo biti govora o neoporečnosti oziroma o boljših elementih, če hI se smela brisati prva sodba onih obsojencev, ki imajo dve ali dvajset obsodb, morda celo z;bog samih ziočmstev! Tako se -namreč smejo imenovati le oni prosilci, ki prosijo za uničenje edine obsodbe, ki jih je doletela.
Nastopna avdijenca norega albanskega poslanika
Beograd, 9. aprila. M. Dopoldne ob 11. je bil sprejet v svečani nastopni avdijenol v kraljevem dvorcu na Dedinju novi poslanik kraljevine Albanije na našem dvoru g. Rauf Fico, ki je pri tej priliki izročil svoje poverilne listine. Avdijenca je trajala pol ure. Po avdijenci je sprejel g. poslanik novinarje ter jim dal daljšo izjavo o svojih vtisih z avdijence. Med drugim j-e poudaril, da je bil sprejet od Nj. Vel. kralja kot star znanec, saj je že pred tremi leti imel čast zastopati na našem dvoru svojo državo. V avdijenol je bi o govora o prilikah v Albaniji. Potrudil se bom; je nadaljeval g. poslanik, da se dobri odno-šaji, ki vladajo med Jugoslavijo m Albanijo, še bolj učvrstijo, ter si bom prizadeval, da se ojačajo tudi naši trgovska m sploh gospodarski stiki.
Novinarji so se v nadaljnem razgovoru zanimali za prilike v Albaniji. G. poslanik je na stavljena vprašanja rade volje odgovarjal ter med drugim naglasil. da zaznamuje Albanija v zadnjih letih velik napredek. Kdor je n. pr. pred šestimi leti zadnjič videl Tirano, Drač ali kako drugo mesto, bi ga danes več ne poznal, tako zelo so vsa mesta spremenila zunanje lice. Na vseh straneh se gradi, izboljšuje, popravlja; zgrajene so lepe ceste, nove šole, zdravstveni domovini in sploh se dela na vseh pe ljih za čim večji naoredek. Industrija in trgovina beležita velik razmah, dasa se tudi v Albaniji čutijo posledice svetovne «*/v-spodarske krize.
Najstarejši lord firm
London, 9. aprila. AA. Davi je v Londonu umrl .star 95 let, najstarejši angleški lord, lord North.
Posojila PAS m vknjižbe davčnih zaostankov
Beograd, 9. aprila. AA. Privilegirana agrarna banka je poslala finančnemu m ni-strstvu vlogo, v kateri poroča, da dovoljuje banka posojila kmetom na podlagi zakona in svojega pravilnika z zastavo nepremičnin pod pogojem, da mora njena hipoteka v skladu s čl. 19. pravilnika priti na prvo mesto. Zato se morajo vse vknjižbe ki so pred hipoteko banke, črtati, potem ko se terjatve zanje pokrijejo s posojilom ali pa na kateri drugi način.
Za bremena, vknjižena na korist državnega erarja, v kolikor terjatve niso poravnane, si banka iz posojil zadrži primerno vsoto ter zahteva od pristojnih oblasti — davčnih uprav — obračune glede tega. kako bi se terjatve poravnale in se doseglo črtajo zastavnih pravic, ki sluz jo za zavarovanje dolžnih državnih terjatev. Mnoge davčne uprave zahtevajo pri pristojnih sodiščih črtanje zastavne pravice, ko se izplačajo s hipoteko zavarovane terjatve, dočim druge davčne unrave in finančne direkcije tega ne delajo.
Razen tega Privilegirana agrarna banka naglaša v svoji vlogi, da pri likvidaciji posojila vpošteva tudi ves znesek dolžnega davka in doklad, če je o višini tega dolga pravočasno obveščena od občin, davčnih uprav ali finančnih direkcij. Tako je banka pobrala na ta način že velike vsote davkov in jnh poslala pristojnim oblnstvom.
Na koncu se naproša minister, naj izda odredbo podrejenim finančn:m direkcijam in davčnim upravam, da v korist državnega erarja vknjižena bremena takoj, ko se vknjižene terjatve poravnajo, brišejo odnosno dajo dovoljenje za črtanje tistemu, ki je dolg plačal.
Z ozirom na to vlogo je davčni oddelek finančnega ministrstva izdal okrožirico davčnim obkistvom, da v takih primerih vknjižena bremena takoj, ko se vknjiienl davčni dolg poravna, črtajo, odročno izdajo dovoljenje za črtanje tistemu, ki je dolg poravnal.
Davčne uprave 9o razen tega dr.bnTe odlok, da morajo v vsakem primeru, kadar zvedo, da sc je komu dovolilo posojilo pri Privilegirani agrarni banki, takoj obvestiti banko o višini tako vknjiženega kakor tudi nevknjiženega dolžnega davka s prošnjo, da se nri izplačilu posojila odtegne ves dolžni davek.
Konj
jiški srez v okrilju vsedržavne stranke
Konjice, 9. aprila.
Pri ustanovitvi sreske organizacije JRJCD na Jožefovo v Konjicah je b;lo navzočih lepo število zastopnikov vseh 25 občin. N> kateri župani so poslali name-tnike, ko so poprej brzojavno ali pismeno opravičili svojo odsotnost zaradi d-ela v občinskem uradu. Lepemu zborovanju ie predsedoval konjiški župan in notar g. Rado Jereb, ki je pozdravil najprej novega sreskega načelnika g. dr. Suhača. Poslanec g. G a j -š e k je poročal o političnem položaju in o delovanju parlamenta, začasni sreski tajnik JRiKD dr. Ervin Mejak pa je podal vsebino nrograma itt"organizacijski red no ve vsedržavne stranke.
V sreski odbor so bili soglasno irvoTjenl gg.: predsednik Jereb Rado, notar m župan ter član banovinskega sveta iz KonHc, I. podpredsedink dr. Mej.sk Ervrn, advokat v Konjicah. IL podpredsednik Kuzman Jernej, lesni trgovec v Vitanju, tajnik Zr.mr Ciril, trgovec v Konjicah, blagajnik S> jovic Sfanko, šef žel. stanice v Konjicah, odbomrki: Fijavž Matija, pos. Stranice. Košir Anton, pos. in mlinar v Ločah, Verč-nik Anton, pos. in župan v Zrečah. Kotnik Ignacij, pos. v Vitanju. Petelinšck Franc, les. trgovec v Oplotnici. Kn^icc Pavel, pus. in žuipian v Prelogah. Kbnčnik Anton. pos. in župan v Strani en h. Jerman Ivan, trg. in župan v Oplotnici, Berd.nčk Blaž, p-vs. v Lo-čah, Mauher Ferdo, trgovec v B^harini, Kronkar Ignac, pos. in župan v Paki m Berce Anton, pos. in župan v Spitaliču. — Sreski odbor je dobil pooblastilo, da ko-optina v sreski odbor še dva odbornika. V nadzorni odbor so določeni gg.: Kržič Janko, šol. upravitelj v Ločah. Kruhar Jože, pos. v Markačici in Blažon Davorin, davkar v Konjicah. Delegata za banovimsko skupščino sta Berce Anton in Kržič Janko, namestnika Seručar Franjo in Kuzman Jernej: delegata za drž. kongres sta Jereb Rado in Pavlic Ivo, namestnika dr. Mejak Ervin in Krž:č Janko. Eksekurtivo sreskega odbora tvorijo gg. Jereb Rado, dr. Mejak Ervin. Kuzman Jernej, 2.igar Ciril in Saiovtc Stanko.
Nenadna
Apače, 9 aprila.
Zadet od srčne kapi je preminil v petek tukajšnji ugledni posestnik in gostilničar g. Karel F li r s t, star 62 let. Cil in zdrav se je podal prejšnji dan v svoj vinograd pri Gornji Radgoni, da pretoči vino in pripravi vse potrebno za pomladno delo. Ko je zvečer dokončal opravilo v kleti, se je podal k počitku v sobo, ki jo ima poleg viniča-rije.
Ker ga zjutraj le predolgo ni bilo iz sobe, so začeli sumiti, da se je morala pripetiti nesreča. S silo so odprli vrata sobe in opazili, da je pokojnik ležal v svoji postelji nepremično. Zadela ga je kap.
Pokojni Fiirst Kari je bil znana ln vplivna osebnost Apačke kotline in tudi izven teh mej. Bil je splošno priljubljen v vseh krogih. Dolga leta je županova! v Apačah, bil soustanovitelj in dolgoletni načelnik dveh denarnih zavodov, Posojilnice in hranilnice za Apačko kotlino in Posojilnega društva istotam, nadalje dolgoletni in agilni načelnik gasilskega društva. Podpiral pa je tud! ostala društva. Pred dobrim mesecem je prejel rešitev na svojo pred leti vloženo prošnjo za naše državljanstvo in je postal jugoslovenski državljan. L. 1932. je bil za državljanske zasluge odlikovan s srebrno medaljo. Blag mu spomin!
Aretacija zarodi zagrebške katastrofe
Zagreb, 9. aprila n. Zaradi katastrofe na
Dolcu Je bil sedaj na odredbo preiskovalnega sodnika aretiran tudi lastnik palače Vladimir Bariulič. Bartulič je bil danes v bolnici zaslišan, nakar so njegovo sobo za-stražili policijski organi. Tudi pred stanovanjem filmskega operaterja Sušine je postavljena straža, ker je istotako odrejena I njegova aretacija.	1
Wtn$ton CThmrchftl:
Aiisleš
V Angliji nI človeka, ki bi si želel ponovne razprave z Irci. Ko je bila L 1921. podpisana pogodba med obema državama in je biia ustvarjena svobodna Irska, se je vsak Anglež nadejal, da je irsko vprašanje končnoveljavno rešeno. Lahko se še da razpravljati o tem, ali je bilo rešeno dobro, toda tako razglabljanje spada že v preteklost Od podpisa pogodbe je Irska vži-vala vse svoboščine in ugodnosti britanskega dominija. V okviru ustavne državne oblike britanskega svetovnega imperija je Irska lahko nodila svoja pota in živela svoje lastno življenje, kajti britanska ustava je širokegrudna. Ni dvoma, da je bila odločitev vlade svetovnega imperija, da razpravlja in se pogaja z možmi, ki so dvignili orožje proti državi, vredna največjega priznanja in občudovanja. Vlada je imela pri tem veliko odgovornost napram številnim narodom in deželam, ki tvorijo angleški imperij, vendar je bil angleški narod v splošnem rade volje pripravljen, da se je našla končna odločitev v vs°m kompleksu vprašanj. Pogodba je bila podpisana in listina je dobila pravno moč.
Možje, ki so se z menoj pogajali, so bHi izvoljeni pooblaščenci tako gospoda de Va-lere, kakor stranke, ki je na Irskem vodila boj za neodvisnost. Prišli so k nam kot zastopniki Angliji sovražne Irske, da bi z nami sklenili pogodbo dalekosežr.ega pomena. Vedeli so, da so nas pritirali do skrajne meje popuščanja, vedeli pa so tudi, da smo jim prišli naproti z dobro voljo in iskrenim mišljenjem. Listine so dobile svoje podpise in pečate ter bile izmenjane. Pooblaščenci Irske so vedeli, da so s sprejetjem naših pogojev tvegali svoje življenje, toda sprejeli so jih in izvršili pogodbo. Tudi angleški politiki in državniki, ki so se z njimi pogajali, so tvegali s tem svojo politično kariero. Vendar sta se obe stranici držali določil ln obveznosti, izhajajočih iz pogodbe. Izvedba angleško- Irske pogodbe je bila dolžnost časti angleškega in irskega naroda.
Mnogi nasprotniki pogodbe z Irci so že napovedovali, da bo Irska prej ali slej prelomila dano besedo, češ da pogodbe ne smatra za vekovečno, marveč le za prvi korak do popolne odtujitve. On! angleški politiki, ki so z irskimi člani sodelovali v spodnji zbornici, pa so Ircem verjeli in zaupali njh dobri volji. V parlamentu se je čulo zagotovilo: »Irec Je mož-beseda!«
Od onih časov pa je preteklo že polnfh 11 let. Irska država, ob katere zibelki Je stalo toliko sovražnikov Anglije, se je razvila v organično celoto. Prerokovanje, da so Irci nesposobni vladati sami sebe, se je Izkazalo kot napačno. Notranji mir se je vrnil v deželo, red je bil zopet vzpostavljen. V gospodarskem oziru Je postala Ir-
ska ona dežela, fc »n* največ ugodnosti
med sestavnimi deli britanskega imperija. Take so bile prilike, dokler ni de Vaiera ▼ začetku letošnjega leta spravil na svojo stran večino irskih voliicev. De Vaiera in njegovi tovariši so na temelju volilnih rezultatov postali ministri krone na Irskem. Do tu je vse v redu in Irska se je držala določil pogodbe.
Nedavne pa ie de Vaiera izjavft, da Dima namena priznati pogodbe in da bo odklonil tudi določila o denarnih dajatvah kot neveljavna. Napovedal je tudi, da bo odpravil poklonit veno prisego. Te izjave so dovedle do resne kr ze. c;m hladneje jih presojamo in razpravljamo o njih. tem resnejši se nam zdi njihov značaj. Te izjave imajo za Irsko celo težje posledice nego za Anglijo. Prj tem gre za dobro vero v poštenost irske države. Kar se tiče dogovorjenih letnih denarnih dajatev, angleška vlada ni v skrbeh. Njih izpadek namreč lahko nadoknadi z uvedbo posebne carine na irski izvoz, kar bi celo zeio prav prišlo angleškemu kmetijstvu, kajti večino irske-ga izvoza na Angleško tvorijo kmetijski pridelki.
Druga pa j« stvar % osfaPm delom izjave. Po vestminsterskem statutu »o domi-nioni oproščeni vsake druge obveznosti in veže jih na imperij samo prisega kroni, ki jo polagajo dominioni s ponosom. Ako bo de Vaiera šel tako daleč, kakor napoveduje, bo pogodba iz 1. 1921. prišia ob veljavo in j Irska preneha biti politična edinica. V tem j trenutku ni tako važno za nas, kaj lahka privede do popolne ločitve in kaj ne Ako pa ločitev postane dejstvo, bo Irska za nas odslej inozemska država, kater-? obstoja in vlade Anglija ni priznala S tem bi izgubila tudi vse gospodarske ugodnosti, ki jih nudi Ircem nova britanska državna politika. Pravni položaj Ircev v Veliki Britaniji bi bil izpodkopan in omajsn.
Anglija fr pripravljena, da milo vrtsaofm ekstravagnnee cpozicijonalnega vedite1 ja. Nihče ne bo pridajal prevelikega pomena takim izjavam stranke, ki se ima rahvalJti za svojo zmago volilnim obljubam in ki je že dolgo hrepenela po moči in vplivna* mestih. Vendar je treba de Valerf in govim tovarišem dopovedati, da se bo Velika Britanija z vsemi razpoložljivimi sredstvi postavila po robu kršenju in neorV-zn a vanju pogodbe. Ta sredstva ni treba, da bi bila nasilnega značaja, ker bodo mip» na sredstva v tem primeru daleko nčinko« vitejša.
Nad elitno s* <Sa Trel jse fcoio &sti navesti v zagato a takimi ebjestrriirsl načrti. Oni, ki so upali, da bo svobodna Irska prej eli slej zavzela častno mesto med ustanovitelji britanskega svetovnega Imperija, naj se danes ša ne odrečejo svojim nadara.
Sokolstvo pekp rasia svsjep dela
Včeraj so ss vršile konference sokekku ftir.kdjtmarjsr, danes pa bo glavna skiipščma £U
Beo^rs«?, 9, aprila, p. 2e danes >o prispele
v prestolnico številne deputacije sokolskih žup in društev, ki se bodo udeležile jutrišnje druge redne letne skupščine Sokola kraljevine Jugoslavije. V teku današnjega dne so se vršile razne predkonference, na katerih se je razpravljalo o vseh zadevah, ki pridejo v debato na jutrišnji skupšč;ni.
Pod predsedstvom saveznega načelnika br. Bajžlja se je vršila konferenca vseh župnih načelnikov. Razpravljali so o proračunu za bodoče leto. V debato so posegli zastopniki vseh žup. ki so pojasnili razmere v posameznih župah in zastopali svoje želje in težnje za čim uspešnejše delovanje svojih žup. Po odobritvi proračuna se je vršila obširna razprava o podrobnem dela v prihodnjem poslovnem letu. Sklenjeno je bilo, da se priredi več vaditeljskih tečajev, in sicer se bo vršil lahkoatletski tečaj meseca julija v Zagrebu. Prirejen bo tudi po-
tečat sa vadttcOo črce la earcšc*}*, nadalje tečaj za župne načelnike, smučarski tečaj, ki se je letos t2ko dobro izkazal ter več drugih. Obširna je biia tudi razprav« o udeležbi na vsesokolskem zletu v PracL Odobren je Ml poseben pravilnik za ndelei-bo na praškem zletu.
2upni starešine so imeR posebno konferenco pod predsedstvom prvega podstare-šine SKJ br. G a n g 1 a. Odobrena »o bila poročila ^osameznfn funkcionarjev, ki bode podana na Jutrišnji glavni skupščini.
Pod predsedstvom saveznega prosvetar-ja dr. B e 1 a n č i č a so imeli svolo konferenco župni prosvetarji, ki so razpravljal! o podrobnem prosvetnem delu pri posameznih sokolskih edinicah ter določili smernico za bodoče delo. Bilanca dosedanjega dela je zelo razveseljiva In kaže ne samo vefik razmah, marveč tudi poglobitev sokolske ideje v širokih plasteh naroda.
Krvave občinske volitve v Grčiji
Atene, 9. aprila. AA. Kampanja za občinske volitve, ki bodo v nedeljo, je v Pire ju včeraj popoldne zahtevala o priliki tamkajšnjega zborovanja dve smrtni žrtvi, ki sta padli v krvavem spop=adu( med veni-zelisti in monarhisti. Več ljudi je ranjenih, med njimi tudi neki policist. Vlada je izdal astrege odredbe. V Pirej so bili odposlani oddelki orožništva na konjih in oddelki redne vojske, ki imajo nalogo ohranita red in mir.
Incidenti v Pire ju so zbudili živahno debato v parlamentu med vladnimi m monar-hističnimi poslanci. Šef monarhistične skupine Kaldaris je v svojem govoru napadal vlado, češ, da pripisuje občinskim volitvam velikanski pomen, ki ga v resnici nimajo.
Črnomaljsko pismo
Črnomelj, 9. aprna
Kmetska prosveta iz Novega mesta je priredila na praznik v Sckolskem domu burko »Trije vaški svetniki«. Mladi diie-tanti so igro prav dobro predvajali in zbujali salve smeha. Obi3k je bil dober. Hvala režiserju učitelju meščanske šole g. štr-benku in vsem igralcem za lep večer. Želimo jih kaj kmalu zopet videti na našem odru.
Posestniku in trgovcu v Črnomlju g. P. Klemencu je bil pred leti ukraden skoraj nov plug. Storilca pa takrat niso mogli izslediti. Te dni pa je dobil g. Klemene po pošti nakazanih 500 Din z dopisom brez podpisa, da naj sprejme ta znesek kot odškodnino za ukradeni plug. Pač, izredne vrste poštenost.
Naši lovci so priredili ▼ kratkem času dva pogona na divje svinje, vendar brez uspeha, dasi je teh škodljivcev mnogo v okolici. Divjim svinjam je le s težavo priti na sled zaradi goščave, ▼ kateri se skrivajo.
V barako poleg kolodvora, r kateri Ima trafiko reven invalid, je btl v noči od nedelje 3. t. m. na ponedeljek izvrSen vlom in pokraden ves tobak Upamo, da bodo predrzni storilci kmalu pod ključem.
assnski pregled i.
Dobil; smo koačno pravo pomlad. Ve!ffca atiajitska depresija nam jo je priborvLla » tem, da se je taio doigo držala nad severnim delom Evrope ter je njen vetrovni r p-tenec sega! prav preko vsega našega kontinenta Vetrovi z južno komponento »o gospodovali ves teden nad vso j-užno polovico Evrope in tudi nad Rusijo, kjer se Je domala povsod temperatura dvignila nad ničlo, dočom so v srednju Ln za,padnl Evropi imeli marsikje celo že do 25 stopinj nad mičlo, kar že spominja na zgodnje poletje. Prehod iz zime v poinlad je bH tedaj precej nenaden. Da pa rastje ni moglo toplotnemu skoku primemo reagirati temu pa je pač kriva predebela &nežna odeja, ki jo je mogel topli jug pospraviti še!e polagoma.
Koncem tedna sn>o dobili rremeaeid preobrat. Velrika depj-esija je odpotovala na ruski vzhod in ž njo je potoval tudi vremenski preobrat, ki je nastopal v njenem zapadnem o-dseku, kjer je drvel severni zrak proti jugu, pod tople ln vlažne zračne mase. Severno od Alp je preobrat nastopil že en dan poprej kot pri nas, ml smo ga bili deležni v petek popoldne, med grmenjem in pišem, kakor je značilno za pričetek pomladi. Seda<j je že daleč od nas na vzhodu, Evropo pa je preplavil hladnejši severni zrak, ki ostane nad nami, dokler ga ne prepodi nova depresjja z Atlantskega oceana.
Zagrebška vTemen«ka napoved ra danes:
Lahko oblačno, nekoliko stalno, zmerno hladno. — Situacija včerajšnjega dne; Velika depresija, ki prehaja na severni in centralni del kontinenta, se je znatno oia-eila in je s svoiim južnim robom dosegla tudi južno Evropo, kjer je pretekle dni povzročila poslabšanje vremena in včeraj celo snes in dež. Pritisk ie narasel za 1 do 9 stopinj v Hrvatski. Sloveniji in na vzhodu. Temperature so oadle za 2 do 11 stopinj, naibolj pa severu in severozapadu. najmani v Primoriu in iužnih braiih
Dunajska vremenska napoved m nedeljo: Prehodno pomirjenje vremena, brez padavin in nekoliko topleje, najbrž precej jasno.

Posvetovanja naših književnikov
Ljubljana, 9. sprla.
JraM bodo v našem mestu zborovali de-legati jugoslovenskih Pen-klubov. Poleg slovenskega kluba bosta zastopana tudi beograjski zagrebški center: vsakoletni sestanki teh treh klubov so edina pr:!:.ka. da jugoslovenski književniki po svojih delegatih osebno razpravljajo o vprašanjih, ki R? tičejo njih notranjega in vnanjega med-jiarodnega uveljavljanja. Na jutrišnjem posvetovanju, ki se bo vršilo ob 10. uri dopoldne in ob 4. uri popoldne v dvorani
f:

Kite pose
Milan Begovio
J^bcrnates 35s trgovino, obrt in industrijo,
bo mod dr>j?im oa dzvermem red« poročilo
tU •	ki SO j iih lani naS klubi poekJi
r.a r ovni kongres Pen-klubov v Haag »a t i -'-e/be aa bližajočem se kon-frcsa v Budimpešti.
.'■t; -> iz Beograda in Zagreba eo se pr!->.', c večernim brzo-vkkcsm. Svoj obisk i.nonsvedelo v=o5 odličnih književnikov.
••-.•d Pen-klub bo »astospal na Ijusb-% -'h posvetovanjBi njegov novi pred-dr. SvetialaT Stcfancnič. Dr. Ste->v46 :e ena najuglednejšrih osebnosti iz skega kulturnega sveta. Izdal je več .i h zbirk, ki so mu določile odlično tto v sodobni srbski poeziji. Odlikuje • •• »ka refleksi vnost. Uvaževan je na-ef>e;,ist. Njegove študije iz anglo-itževnosti, ki .'-na v dr. Štefanovima , vnetega in naobraženega častilca, bo dtivo rred najboljše, kar je bilo pri nas napisanega o angleški literaturi. Znani eo nv^/vri .rmevodi Siakespeareja. rf*n —t. Src^fanoviča bo beograjski ?en-Jrk.b zastopan tudi r»o tajniku dr ju. Ran-" denovtčtt in Se Štirih članih, katerih sr 1 bomo Se sporočili. Dr. Ranko Mla-, 5, 55ni3n kot dramatik, kritik m pe*-t."-. Sodehsj« v beograjskih književnih re-i". izdal že več knjig.
»reba je takisto napovedanih Sest
r .....v Predsednika ondotnega Pen-khiba
§r. Dragutina M. Domjaniča. starega, za-•krifa •".« prijatelja slovenske književnosti, fe žal zadržala bolezen. Navzoč pa bo taj-ranrv. prof. dr. Jura j Andrassy, znati r- -Vrvnjak v mednarodnem prava in pu-K k?I se osobfto bavi m problemi Dro-itra aanodor. Nadaljnji gost je dr. Milom <\urč '.■», Jri je slovenskemu kulturnemu sveto posebno amsm kot izdajatelj i zborno tsre-Jevan« Mgce&Ske revijo »Nova Evropa«, ld pod njegovim vodstvom izhaja že dolga leti in ie večkrat posvetila Slovencem posebne StevfBae. Dr. Carčm je bil prej vse-©čiliSki docent, udejstvova! «e je tudi kot Krik, v litoraroi vedi p<ft se je uveljavil kot *az:;4kovalec srbskih narodnih pisani v nem-fv- ' feraturd. Dalj« bo zastopal književni ]Zeflr«b dramatik, pesnik in pripovednik
Milan Begcnič, ki ga ni treba posebej predstavljati, saj ga dobro pozna zlasti naše gledališko občinstvo; še v tej sezoni je naša drama uspešno uprizorila njegov komad »Bez treoega«, ki je pravkar imel premi-jero tudi v Beogradu. 2e prej so pri nas dajali »Božjega človeka« in »Pustolova pred vrati«-; slednji komad je imel svetoven uspeh. V mlajših letih je bil Begovič eden izmed vodilnih pesnikov Moderne. Nadalje so iz Zagreba napovedani: bibliotekar dr. Josip Badalič, čigar esejistična zbirka »Dostojevskij u hrvatskoj književnosti« je izšla pred tedni in vzbudila nedeljeno priznanje vse jugoslovanske kritike; dr. Mile Bodak, ki je "izdal vrsto dobro sprejetih povesti iz življenja Lioanov in Zlatko Gorjem, prevajalec, pesnik in novinar, čigar dramo bo v kratkem uprizorilo zagrebško Gledališče. Zlatko Gorjan prevaja tudi t nemščino: med drugim je prevel nekatere sodobne slovenske pesnike, k; izidejo sicup-eo s srbskima in hrvaškima v zbirki »Jugo-slawische Dichtvng«.
Z željo, da bi ljubljansko posvetovanje naših književnikov doprineslo k medsebojnemu kulturnemu spoznavanju in zbiiža-uju ter prispevalo tudi k ojačenju naše duhovne kulture, pozdravljamo v našem mestu ugledne književnike iz Beograda in Zagreba!
Jubilej našega bmskega prijatelja
Ljubljana, 9. a-prfle. V Brnu domu je velik krog prijateljev Jugoslavije, ki so organizirani v eg;lni CJ Ligi. V tej odlični družbi se posebno odlikuje častitljiva osebnost prof. Hlavinke, ki je praznoval te dni svoj 70. rojstni dan.
Prof. Hiavinka se je rodil 5. aprila 1862 ▼ Vinconcovu na Momvskecn. Realko je dokončal v Prošnje jovu, na Dunaju pa je nadaljeval « študijem na visoki poljedelski šoli in na tehnični fakulteti Prvo na-mes5enje je dobil v Pragi, kjer je bil do L 1S88, takrat p« ee je preselil med juin« brate, k sosedom Hrvatonk. ZapoSiila ga je zagrebška deželna vlada ?>n je odšel kot krzenjer v I.iko. Za mladega če^škoslo^a-škega rnteligenta so bila ta leta bivanj med Jugosloveni v okrepitev slovenske orijentacile. Povsem se je uživel ▼ novo domovino in jo vzljubil Delo ga j« pn-vedlo tudi r hrvatsko Primorje. kjer Je spoznal svojo sedanjo življenjsko družico v star; patricijski rodbini Mladtneo. Tehnično delo ga je zaneslo po vsej Hrvatski, v Slavonijo" r Srom, služboval je v Beuo-varu, Križevcib itd Najbolj veren pa j® ostal svojemu pr\-emu sl^žbenemn kraju Liki, kamor se je vrnil še kasneje, tiral' je vodovod r Goepiču, cesto Sv. Jurij—Krasno (preko Velebita). Zanimiv j« tudi njegov projekt spojitve Plirv-čkib jezer « Pri morjem.
Leta 1S99 je bil poorvan na mrvo «rt»-ncrvi i eno gumarsko akademiv* v Zagrdb. Bogate skušnje, pridobljene pri Etrokovro tehniškem delu med Hrvati, so mu pripomogle obenem z vsemi vrlinami prvovrstnega učitelja, da je zaslovel kot prcxfeso<r geodezije, vodnih in cestnih zgradH V oporo in olajšanje študija je izdal Inž. H ia vinka neb roj predavanj iz mehanike, o vodnih zgradbah, kulturni tehniki, geodeziji. o gradnji cest itd. Mnogo odličnejša inženjerje-v, ki zavzemajo danes visoke položaje v naši kraljevimi, ee s hvaležnostjo spominjajo svojega starega pro-fesoria.
Malo pred svetovno vojno je zapustil Južne kraje, ki so mu postali nova domovina. ter se je vrnil v domaičijo. Na brr.ski tehniški visoki šoli j« dobil mesto rednega profesorja, kjer je še danes profesor za vodne zigradbe, večkrat pa je bil izvoljen tudi za dekana in oe!o za rektorja.
To so Se suhi podatki o njegovem neumornem delu kot inženjerju in profesorju. Inž. Hlavinka pa je znan zlasti kot velik dobrotnik naših fantov, ki študirajo v Brnu- Vs-em tem je inž. Hlavinka pta-vn dobrotnih in oče. Hlavinka je bdi tisti, ki je kot visoki univerzitetni funkcij on ar z eno potezo podpisal akt v izenačenju ju-gosloveniFikih dijakov z domoTodnimi, usta-
Kaka $ksH Molstrana za tafski pronset
novT! jim je dijaško menro, oprostfl jih Je
visokih vpisnin itd. Vsekdar imajo naši fantje dostop pod gostoljubni krov velikega prijatelja Jugoslovenov.
Kljub 6tarosti je. naš prijatelj Se ves sv^ž in poln delavoljnosti. Za 6\-ojo živ-ljensko nalogo si je postavil ustanovitev brnske CJ Lige. Brnska CJ Liga je e.ia najbolj marljivih, inž. Hlavinka pa ji je predsednik že r>d ustanovitve. Lani je bil odlikovan z redom sv. Save III. razreda.
Inž. H la vin ko pomnijo iz najbolj plemenite. bratske stiani vsi. ki jih je pot kdaj-koli zanesla v oficijelne brnske kro«ge. Zlasti ga pomnijo vsi naši pevski zbori. Glasbena Matica. Učiteljski pevski zbor i. dr., ki jih je umetnišl:a pot zar.esla na bratski sever.


Dr. Vinko Hii&Gst
sestdssetletnik
Brežice, 8. «prfla.
Ofkrožni zdravnik g. dr. Vinko Hude-list je pred nekaj dnevi obhajal ^svoj 60 rojstni daru Rodom iz okolice Velikovca je študiral univerzo na Danaju in v Gradcu. po dokončanih študijah pa se je nastanil v Velikovcu. Leta 1906. 5si je izbral v slovenski metropoli svojo zakonsko družico Ano, rojeno Sosovo. leta 1911. pa se
rezhibnet
polt
sneza kot popčeh
Tu >.ko-prometno društvo Dovje-Moj-Sfa-a je imelo pro^e nedelj« evoj redn! obr-i; zbor. katerega se je udeležil tudi ravnate!' Zveze za tujski promet g. Pvn-ta- ki 'e dopoldne predaval v osnovni š ili | o povzsdigi tujetkega pTometa. Občni zbor j je vodil predsednik g. Zupan, ki je uvodo- | „i2 omenil, da proslavlja društvo letos 25- 1 letnico svojega dbstoja. Na njegov poziv eo tre zborovalci oddolži sponi:mu umrlih |
venih članov. Društvo se je uspešno udeležilo tujskopromefcne razstave v Ljub- 1 liani, na kateri je razstavilo lep> izdelan | relief. Občina je šla društvu v marsičem na ' roko troba pa bo še marsikaj UkTemti zlasti v pogledu higijene. Prvi de! kopališča je že "otov ir. bo kopališče sčasoma odgo-varja'o vsem moder.n:m zahtevam. Ker druš vo ni imelo dovolj denarja za to važno in potrebno zgradbo, je bilo treba najeti večje posojilo. Tajniško poročilo, ki
kaht lepe > preskrbela družbe nekatere uradnike inozemce, ki eo biH nedavno reducirani. Poleg visokih pokojnin so dobili ti inozemci visoke odpravnine.
Občina bo morala odslej zaposljevatl pri svojih delih samo brezposelne, ki nimajo prav nobenih drugih možnosti za preživljanje. Isto bo moral storiti tudi cestni odbor. Tudi privatniki naj bi ravnali tako. Merodajne činitelje pozivamo, da ukrenejo potrebno, da se grozeča poplava brezposelnosti zajezi in še o pravem času prepreči glad in vse ono, kar mu sledi...
Znamenje časa in ljudi
Beograd, 9. aprila.
Težko Je dandanes čilemu in zdravemu človeku, kaj pa šele onemoglemu in bolnemu, tistemu, ki je navezan na tujo pomoč, pa če se je tudi vse svoje življenje, dokler je mogel, trudil in mučil za druge vse prej kot pa za sebe.
V prošlem tednu so beograjski Usti Javljali, da se znani ruski pisatelj, pesnik in dolgoletni novinar Anatolij Burnakin nahaja v zelo težkem, naravnost obupnem položaju, da ga je prijela zavratna morilka jeti-ka, da mu je nujno potrebno zdravljenje v sanatoriju, za kar pa je seveda treba gmotnih sredstev, katerih pa bolnik ne premore. Pa se je tej vesti dodajalo, da pesnikovi prijatelji prirede v ruskem oficirskem domu večer v njegovo korist pod pokroviteljstvom ge. Vere Marinkovičeve, in izražalo se je upanje in prepričanje, da bo občinstvo z obilnim posetom tega večera omogočilo, da se nesrečnemu ruskemu pesniku in novinarju olajša trpljenje. Kako so se uresničili ti upi, priča le prezgovorno naslednja vest v »Pravdi«;
>Snoči naj bt se Ul tt«1 večer v korist ruskemu pisatelju, pesniku in novinarju Anatoliju Burnakinu v dvorani ruskega oficirskega doma. Njegovi prijatelji in rojaki naj bi bili recitirali spise Burnakmo-ve, ki je težko obolel ter išče zdravila in odpočitka na čistem zraku. Začetek je bil določen na 9.uro zvečer, toda niti ob pol desetih ni bilo v dvorani več kot ■— osem oseb. Prišel Je predstavnik Rusev v Jugoslaviji, g. Strandmann, in še nekaj ljudi, M so čutili, kaj pomeni usoda tega človeka. bolneea. In v težkih gmotnih razmerah. ,	.	, Se^TS^njaki. ki jih je v Beogradu dati. da so biH istega večera ra^ ma« So^eliko (okoli 10.000 najmanj), se niso I zabavni lokali, >Ruska lira«, >Ja« spomnili da bi priSli in pomagali bolnemu ; prav dobro obiskani in da Je ta bilo lepo Erju in književniku, M je vse svoje | število rojakov pesnika in novinarja Bur-
ako- rabiš dnevno-
ELI DA CREME
de chague heure
zen pa saisfcerva hitrega zdravljenja. Tako
ja ta dobrodelni večer, sa katerega ee j« mogel pričakovati iskren odziv Bumaki-novlh rojakov, ostal popolnoma neobiskan, dasi je vsekako bila njihova moralna dolžnost, da se odzovejo v tem primeru in ■ obilnim cbiskom nudijo pisatelju možnost zdravljenja, ki nru Je toliko potrebno.«
Tako >Pravcte«, ki bi pa bila mogla do-
le s soprogo, sinčkom in hčerko prese!3 v Brežice kot okrožni zdravnik. _Od mladih let stoji jubilant odločno in samozavestno v naprednih vrstah ter pokaže ob vsaki priliki, da je z dušo in telesom Jugoslovan in zvest idealom, ki so ga kot visokošolca uvedli v akademsko društvo »Triglav«. Kot zvest Triglavan pohiti vedno najrajši tja, kjer se izbirajo Triglava-ni, posebno sr&čnega pa se počuti v krogu mladine in ga je gotovo tudi to ekrani io tako mladega -in čile-ga v dokaj visokih letih in pri vsej vnemi, ki jo posveča svojemu težavnemu poklicu. Tak bo ostal gobovo še dolgo vrsto let, kar m« iskreno želijo mnogoštevilni prijatelji in znanci v okraju, kjer deluje že dvajset kit v korist ljudstva, kakor tudi v njegovi koroški domovini preko meja.
novinarju ln *tn;i
življenje delal ln pisal Farno za druge, ne skrbeč zase. tako da Je sedaj zašel v najtežji položaj in težko bolan nima sred?tev ; niti za najsntijnejže potrebe. Njegova bole- i
nakina, ki gx.-t.ovo prav dobro poznajo njega, njegovo delo In njegov težki položaj.
Prazna dvorana na dobrodelnem večera sanj: pač znamenje časa in — ljudi!
ga j« podal g. Kramar, beleži t lanskem tujskem prometu 1150 oseb z 93S8 prenoči ninami. Splošna gospodarska krrza 6e seveda ofočuti tudi pri tujskem prometu. Društvo si je nabavilo lične prospekte, ki pa niso obremenili društvene blagajne. Najemninska pogodba za skakalnico se je zelo ugodno podaljšala za daljšo dobo. Blagajnik g. Tolar je razložil društveno premoženjsko stanje. Izdatki za kopališče znašajo 30-582 Din. Banska uprava je k njim prispevala 3000, društvo Putnik pa 5000 Din. Ob zaključku zborovanja, ki je dokazalo, da vrši društvo vzgledno svojo nalogo, je podal ravnatelj g. Pintar več smernic za povzdiigo tujskega prometa ter ob tej priliki priporočal točno evidenco tujskih sob, čiščenje potov, društvenim članom pa največjo solidarnost, ki edina vodi do uspehov.
Pri zastajajoči telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti, tesnobnem po-čutku, splošni slabosti, utrujenosti odvaja zelo mila naravna »Franz Josefova« g-renoica v želodcu in črevesju nabrane zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževali »Frani Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih a največjim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Velika brezposelnost v trboveljski občini
Trbovlje, 9. aprila.
Brezposelnost ▼ naši dolini zavzema vedno večji obseg. Se pred par dnevi smo poročali, da Je v Trbovljah okrog 500 brezposelnih. Po najnovejši statistiki pa je to število močno narastlo. V Trbovljah zna-3a število brezposelnih 710 oseb s 125 družinskimi člani, to je skupno 835 oseb, v Hrastniku pa 297 oseb s 182 družinskimi člani, to je 479 oseb. To so samo oni, ki so uradno znani, neprijavljenih pa je gotovo še 150 do 200. To se pravi, da znaša število brezposelnih v trboveljski občini nad 1500 oseb. To so številke, ki dajo misliti, posebno še, ako upoštevamo, da je ono delavstvo, ki še dela, zaposleno komaj do polovice. Merodajni člnitelji bodo morali poseči najodločnejših ukrepih, da se položaj našega delavstva v obče, posebno pa še' brezposelnih tako uredi, da se odvrne od njega najnevarnejše, to je glad. Občina stori svoje, karitativna društva tudi, ali vse to je le kapljica v morje. Sredstva občine so močno omejena, privatna dobrodelnost ima pa tudi svoje meje, ko so po sedanji krizi prizadeti vsi sloji. Občina je izdala za podpore brezposelnim lansko "leto in letos 133.550 Din in 20.000 kg koruze, oziroma koruzne moke. Kakor rečeno, bodo občinska sredstva kmalo izčrpana. Občina bo morala vse brezposelne, ki so pristojni drugam, poslati v njihove občine. Treba bo najti še druga sredstva, da se beda omili. Predvsem pride v poštev TPD, pri kateri Je naše delavstvo bilo, oziroma je še zaposleno. V času ugodne konjunkture je imela družba ogromne dobičke. Ti naj tvorijo rezervo, iz katere bi se moralo zajemati v času slabe konjunkture. Delavstvo ne more in ne sme nositi vseh bremen krize. Delavstvo tudi dobro
Vofua preti nmMnemu so
Raj ie	disps^ser?
v fiffvili šestih mesecih
Ljubljana, 9. aprila.
Mnogo Citateljev gro brezbrižno preko poročil o protituberkulozni ligi in njenem dispanzerju, ker ne vedo ceniti pomena teh ustanov za ljudsko zdravje. V protituber-kulozni ligi so se zbrali odločni bojevniki proti najhujši narodovi morilki Jetiki.
V Ljubljani so lani ustanovili s pomočjo vseh zdravstvenih zavodov dispanzer. Kaj pa je proti tuberkulozni dispanzer ? To je zdravstveni zavod, ki ga vodi mlad strokovnjak za jetiko dr. Prodan, pomaga, pa mu izvež-bana zaščitna sestra bolničarka. Naloga zavoda je, da izsledi vse jetičnike, ki imajo odprto jetiko in prepreči širjenje jetike na zdravo okolico.
Pravkar Je Izdal dispanzer poročtto e
prvih šestih mesecih svojega koristnega delovanja. Zavod je obiskalo v tem kratkem času 955 oseb, prvič je bilo preiskanih 472, ponovno 97 oseb. Odprtih, to je nevarno kužnih, primerov Je izsledil dispanzer 24 Ce pomislimo, koliko zdravih ljudi okuži en sam tak jetičnik, vidimo, kako važno je delo tega zavoda. V opazovanje je bilo sprejetih 512 članov iz jetičnih družin. Izmečke je preiskal dispanzer 111 bolnikom, in ugotovil jetiko v 27 primerih. Krvnih preiskav je bilo izvedenih 144. Z Rontge-nom so pregledali 676 bolnikov in so napravili 15 r on t genskih slik. Preiskavno je zavod s tuberkulinom cepil 506 ljudi in ugo-tovil jetiko v 241 primerih. Zaščitna sestra ; je obiskala 181 bolnikov. Stanovanja, ki so neorimerna ln nezdrava, je odkril zavod pri I
101 stranki.
Protituberkuloznl dispanzer pa nele preiskuje bolnike in preprečuje nadaline okužbe, temveč tudi zdravi v nekih primerih jetičnike. V teku prvih šestih mesecev je zdravil 45 bolnikov in je dal 15 umetni pnevmotoraka (umirjenje in stisnjenje pljuč z vtisnjen jem zraka v bolno plat pljuč).
Zelo anmljlvth in verjetno tstlSnih Je v»~
šel dispanzer 37 bolnikov, škrofuloznlh ta na žlezah jetičnih pa 199 oseb. Bolniško zavarovanih je bilo 173 dispanzerskih bolnikov. Oblastva so poslala 15, bolnice ia zdravilišča 7, privatni zdravniki 29, šolska poliklinika 236, zaščitna sestra Je pa izsledila 212 jetičnikov.
Dispanzer pa ne ds.Je boinim le pouka tn zdravil, temveč tudi hrano, ki je v mnogih primerih prav tako važno sredstvo za bedne bolnike, kakor prvo dvoje. Seveda ne mor« v tem pogledu zadostiti vsem potrebam, ker nima dovolj sredstev. V svojem delovanju je doslej razdelil dispanzer bolnikom 4431 mleka, 171 Vs kg kruha in izdal C0C0 Din za bio-mleko Ijudskošolskim otrokom, ki so ogroženi po tuberkulozi. Dispanzer je razdeljeval tudi razkužila, izposojal žeone pljuvainike in toplomere. V 2 primerih plačuje oskrbne stroške v hiralnici Sv. Jožefa, v enem pa nosi polovične zdra-viliščne stroške.
Nepričakovan naval aa dispanzer Je doka* kako je bila ta ustanova v LJubljani nujno potrebna. Posebno danes v časn splošne gospodarske krize Je postal dispanzer edino zatočišče mnogim bolnikom, ki so izgubili zaradi skrajšane bolezenske dobe v bolniških blagajnah pravo na zdravniško pomoč, a so še nesposobni zr prido-r.r*vii- ronureu^m ^ x	, bitveno delo. V dispanzerju so bili deležni
zavod s tuberkuliriom cepil 506 ljudi in ugo ! brezplačnega zdravljenja in drugih pnpo-
Vsi, ki jim je na srca zdravje naroda, bodo največ koristili nalbednejšim, če gmotno podprejo vzvišeno delovanje protituberku-lozne lige, ki je pričela nesebičen in, kakor vidimo iz prvega poročila, uspešen boj proti Jetiki. Namesto podpiranja raznih sumljivih delomržnežev darujte po svojih močeh z.a borbo proti jetiki na čekovni račun št_ 15.531 Osrednji protituberkulozci ligi v Ljubljani.
Mestna ofeemska bofelsa v Beograd®
Beograd, 6. april a.
Das* »ma naSa prestohrca celo vrsto bolnišnic, se vendar s hitrim njenim naraščanjem vse bolj in bolj čuti potreba znatnega .razširjenja obstoječih in zgradba novih zdravstvenih zavodov. Mestna občina beo-orajska se je odločila, da zgradi mestno občinsko bolnico, ki naj vsaj kolikor toliko zadovolji potrebe beograjskega prebivalstva v tem pogledu. Vse beograjske bolnice imajo namreč sedaj 941 postelj, k! so zasedene vse po 360 dni v letu, dočim normalna povprečnost znaša samo 2^0 dni v
,etu-	- i u i
i'o bol-
nico nač
. 1« V I	....J	• —— -	—	, . ... 1 *]
Z najmodernejšo ureditvijo vred naj bi biia taka mestna bolnica stala 30 milijonov dinarjev. Ker pa je gospodarska kriza pritiskala vedno bolj in bolj. se je mestna občina morala odreči prvotnemu načrtu, ah nikakor n,i hotela popolnoma opustiti svojega namena, ker ie potreba pač preočitna. Treba s« je bilo torej odločiti za stavbo v manjšem obsegu, a sredstva naj bi dobila občina iz fonda narodnega dobrotnika Ni-kole Spasiča, ki je pred leti zapustil 510 tisoč dinariev za zgradbo bolne, in sicer 350.000 za zgradbo bolnice v Beogradu. 160 tisoč pa za zgradbo dveh manjših bolnic v provinci. Fond Nikole Spasiča znaša sedaj okoli 7 milijonov dinarjev in bi pripadali mestni občini beograjski 4 milijoni. Ker se pa « takim zneskom ne da zgraditi bolnica. Kakor si jo je v skrčenem načrtu zamislila mestna občina beograjska, je mestn.i občinski svet zaprosil, da se Spasičev fond v celoti prepusti mestni občini, a svojo pro>3-njo jo utemelji z dejstvom, da se v beo-
gfrajskih bofcicah v velikem Številu zdravijo tudi bolniki iz provinci je. Uprava Sp«-sičevega fonda je pristala na to prošnjo, toda uprl se je zadužbinski odbor, stoječ na stališču, da se mora točno izpolniti oporoka Nikole S-pasiča. V tem sporu »e je beograjska občina obrnila na prosvetno ministrstvo, ki ima končno besedo v takih sporih, ?n se pričakuje z gotovostjo, da bo ministrstvo odločilo stvar v prid beograjske mestne občine.
Po načrtu, ki ga je mestna občina predložila ob tej priliki ministrstvu, bi se za bolnico zgradila štirinadstropna stavba z dvema oddelkoma, kirurgičnim in notrani m, ki j bi oba skupaj imela" 150 postelj. V prvem nadstropju bi bil notranji oddelek, terapija in embulanca, v drugem in tretjem bi bili prostori za notranja in kirurgi Sni oddelek z veliko operacijsko dvorano in bolniškimi sobami, v četrtem pa prostori^ za senčenje in zdravniška stanovanja. Občina bi opremila bolnico s potrebnimi sredstvi i,n moderno opremo. Obenem pa se vrše tudi pogajanja, da bi bolnica zdravnic na D^dinju prešla v občinske roke ter se preuredila v porodnišnico in otroško bolnico.
Ker se z gotovostjo pričakuje, da bo ministrstvo rešilo vprašanje uporabe^ Spasiče-vega fonda v korist občine, se vrše že vse priprave za zidanje nove bolnice, tako da se bo takoj lahko začelo delati in bo stavba še tekom letošnjega leta dograjena, prihodnjega pa r>rav gotovo že izročena svojemu namenu.
Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige!
Ing. streli• Kregin* Rado:
Povsem j^rešeno Je, posnemati veKk« narode v stvareh političnega in gospodarskega značaja, Id presegajo naše življenjske sile in ne odgovarjao našim sodobnim prilikam. To, kar je za ene samoobsebi razumljiva življenjska potreba, je za druge, če ne nedosegljivo, kvarno in mpre imeti pn forsi ranem izvajanju katastrofalne posledice.
Postanek, eksistenčna opravičenost tn razvoj gradnje železobetonskiii, železnih, Jeklenih itd. stavb je za velemesta, predvsem inozemska (Amerike, Anglije, Nemčije in dr.), nekaj povsem naravnega Koncentracija milijonov ljudi, trgovskih, bančnih tn drugih podjetij na omejenem mestnem teritoriju, stavi v stavbnem oziru zahteve, ki se jih more rešiti le 8 skrajno izrabo gradbenega prostora, ki je ploskovno reduciran na minimum in dosega zaradi špekulativ-nih razlogov maksimalno vrednoto. Z gospodarskega stališča lastnika se mora ta ozko odmerjeni gradbeni prostor skrajno izrabiti, da se more doseči odgovarjajoča amortizacija v stavbi investiranega kapitala. S stopnjevanjem števila nadstropij se da uravnovesiti izdatke za stavbni svet. Čim dražji Je ta, tem večje mora biti število nadstropij in se stavbe pri skrajni potenci-ranosti v izvajanju tega načela oblikujejo
▼	nebotičnike. Ako pa se upoštevajo številne druge okolnosti. kakor: trdnost gradbenega materijala. njegova cena in dobava, kompliciranost konstrukcij, kompliciranost notranje organizacije prostorov, higijenske
Erilike glede zračenja in razsvetljave, otež-očenje javnega prometa itd., potem so tudi
▼	tem oziru stavljene gotove meje, ki jih je treba upoštevati s stališča javnih interesov.
Skrajna izraba gradbenega prostora ni vedno v skladu s povečanimi izdatki za dra^ gradbeni materijal, ki mora prevzeti izredne napetosti, nastopajoče zaradi kolosalnih obtežitev. Dalje zahteva izvršitev stavb v lelezobetonu, jeklu itd. drage, kvalificirane delavske moči, katerih plače so z ozirom na sezonsko delo še mnogo večie od ostalih. Predvsem pa se mora upoštevati obremenitev našega narodnega gospodarstva z uvozom inozemskega gradbenega materijala, pa naj si bo sirovin ali gotovih produktov Ako se upoštevajo še izdatki za razširjenje ce«t in riziko zaradi potresnega rajona. posebno za Ljubljano, potem ne ostane veliko od ekonomskih pridobitev na izrabi hi povečani vrednosti gradbenega sveta (psrcele).
Ono pa, v čemer bi morali posnemati inozemstvo, posebno modemi amerikanizem in kar bi nam lahko služilo za vzor ekonomskega stavbarstva, predvsem v gradnji lesenih stanovanjskih in drugih utilitarnih stavb manjšega obsega, tega ne vidimo. Ogromne rezerve lesa, ki jih ima naša dr-Sava v svojih gozdovih, nam nudijo enako, kakor one v Ameriki, vse pogoje za razvoj in popolno zaposlitev lesnograribene obrti ln industrije. V lesnih produktih izpopol-nlerna (za izdelavo herakiita, insulita, plošč iz vezanega lesa itd.) danes obstoječa lesna Industrija bi mogla ao malega kriti vse potrebe, ki jih stavi rešitev stanovanjskega vprašanja. Istočasno pa bi se omilila dana-&nj,a kriza lesne trgovine, obrti in industrije, kakor tudi brezposelnost tozadevnega delavstva.
Neupravfčesrri predsodki proti lesa, kot gradbenemu materijal u (gradivu), temelje predvsem na primerah zgradb s tehnično zastarelimi konstrukcijami, neekonomski Izrabi lesa, površni izvedbi in provizoraem značaju zgradb ter slabem uporabljenem gradivu, torej predvsem na nedostatkih konstruktivnega značaja in tehnične izvedbe, ne pa na nedostatkih gradbenega materijala kot takega
Ta neutemeljeni odpor proti lesenim zgradbam je v novejšem času v inozemstvu že močno popustil Vse one države, ki grade velikopotezno stanovanjske in druge uti-litarne stavbe (otročka zavetišča, okrevališča, manjše šole, bolnice, razne higijenske in športne zgradbe itd.), se vračajo k lesu kot najcenejšemu, a polnovrednemu gradivu. Malo znano je dejstvo, da ravno Amerika, katero poznamo v gradbenem oziru po njenih nebotičnikih, zgradi letno preko 300 ti«>č lesenih stanovanjskih hiš, poleg številnih tovarn m drugih zgradb. Skoro neverjetno je dejstvo, da stanuje od 130 milijonov Amerikancev 80 milijonov v lesenih hišah. Iz navedenih številk se more presoditi, kako kolosalen razmah Je zavzela v Ameriki lesna gradbena stroka. Neizčrpne rezerve lesa ameriških gozdov omogočajo nizke cene tudi pri najboljših kvalitetah in ustvarjajo absolutno konkurenco vsakemu drugemu stavbnemu gradivu.
Iz popolnoma enakih razlogov Je pri nas sopetna uporaba lesa kot stavbno gradivo utemeljena ln nujno potrebna z ozirom na obstoječo veliko krizo lesne trgovine, obrti in industrije ter brezposelnosti tozadevnega delavstva.
Važen moment tvori tudi močno razvita tesna industrija ki nudi ekonomsko, tovarniško obdelavo lesa in strojno izdelavo sestavnih delov ter notranje opreme. Les, obdelan zgolj po izkustvih tesarske obrti, ne odgovarja več zahtevam v industrijskem in statičnem oziru Toda kot tovarniški produkt, 8 strojem obdelan materijal. je ▼ tehničnem in gospodarskem oziru enakega pomena kot vsako drugo gradivo.
Z ozirom na povsem svojevrstne lastnosti sahteva les tudi lastne konstrukcije in ž njimi zvezane forme, ki dajo lesenim zgradbam karakteristično, individualno lice. Obi-žajne detajlne konstrukcije, kakor tudi gotovi danes preživljeni principi bivše lesno-gradbene tehnike, so se zelo opustili, deloma 6e uporabljajo le še v predalčnem sistemu. V vseh ostalih sistemih pa prevladujejo sodobne, ki se sicer razlikujejo od bivših, ki pa 90 kljub vsemu logično in or-ganično nadaljevanje stoletnega razvoja les-nogradbene stroke in umetnosti.
Poleg tehtnih razlogov erospodraskega »načaja (cen, dobave in obdelave gradbenega materijala), govore še številni drugi razlogi za čim večjo uporabo lesa v gradbene svrhe in to so predvsem gradbenoteh-niČni momenti.
Kvalitetna vrednota lesenih zgradb ne »aostaja v nikakem oziru za masivnimi, zidanimi. Iz dosedaj obstoječih je razvidno, da je les pri pravilni pripravi, obdelavi in uporabi v polnem obsegu in trajno odporen proti vsem vremenskim vplivom in je izo-lirna možnost v vsakem oziru izvedljiva (n. pr. proti vlagi, zvoku, temperaturnim spremembam itd.). Razumljivo pa je, da le trajnost in odpornost lesa odvisna od njegove kvalitete ter pravilne tehnične obdelave in uporabe. V tem oziru imajo inozemske države, predvsem Nemčija, predpisane točne norme, tako za kvalitete lesa, kakor tudi za izvedbo leserih zgradb v Bplošnero. Pri tieefcnem upoštevanju nave-
denih predpisov j> garancfja za amortizacijo podana in ni v tem oziru nikakega zadržka sa pridobitev hipotekarnih posojiL Znanstveno ugotovljena je trajnost pravilno izoliranega lesa tako na podlagi stoletnih izkustev, kakor tudi na podlagi preizkusov v modernih tehničnih laboratorijih.
Veliko prednost pred drugim gradivom nudi les z ozirom na njegovo produkcijo, obdelavo, pripravo in montažo sestavnih delov. Možnost izdelave gradbenih sestavnih delov in konstrukcij s pomočjo strojev v delavnicah, daje možnost popolne industrializacije in b tem zvezane racijonaliza-cije lesnogradbene stroke. Izvensezonska, celoletna industrijska izdelava sestavnih delov po enotnih tipih in normah, mora ustvariti absolutno konkurenco vsakemu drugemu gradivu (gradbenemu materijalu).
Takojšnja uporaba popolnoma suhih lesenih stavb, brez predhodne sušitvene dobe, ki traja pri masivnih zgradbah v surovem stanju preko zime, do popolne izsuši tve pa dve leti, omogoča tudi takojšen začetek amortizacije investiranega kapitala. Gradbena doba je omejena na par tednov, ker se omeji le na zidanje temeljev na stav-bišču in montažo sestavnih delov, ki so v skladišču, ali pa so se med tem časom izdelali. Ker je montaža mogoča v vsakem času, tudi pozimi, odpadejo večji izdatki za višje plače sezonskih delavcev. Ker je sestava in montaža razmeroma lahka in enostavna in za to niso potrebni profesionalni delavci, se izdatki na mezdah znatno znižajo. Montažo ene enodružinske vile iz-vrše v Ameriki štirje delavci pod vodstvom enega polirja v štirih do petih dneh.
Zaradi mnogo tanjših nosilnih sten Je pxi isti kvadraturi zazidane ploskve, v stanovanjske svrhe izrabljena površina za ca 12 odstotkov večja kakor pri masivnih zgradbah. Veliko večja je dalje v lesenih hišah uporaba vzidanega pohištva, kar zopet poveča pri isti zazidani površini obseg uporabnega prostora Z ozirom na mnogo lažji gradbeni materijal je obtežba terena mnogo manjša in se morejo izrnere (fundamen-tov) znatno reducirati. Dalje odpade vsako izsekavanje kanalov in utorov za razne inštalacije, ker se morejo v lesenih zgradbah polagati v prazne vmesne prostore sten in stropov.
Tudi vsi pomisleki glede požarne nevarnosti odpadejo pri pravilni uporabi modernih izolačnih in zavarovalnih sredstev (ob-
lijritaloTaBo mm
v«*r»
k*dw M p-i&M*« ■tantl, čvtek TrtosifcTiee, gi»T»M, t®ike*» dihanje, flh««, i«t-matiima in revmanfcnih boieiin
»PLANINKA« CAJ BAHOVEC
h »dravilaita i*diM, pe^poihtje errkol*ci>o krrL, daj« iflam elastičnost, prepre£nj« poapnenj« iil tu t rrerl ( tea
make »ta.«»ti. Zakter&it« pcrr*e<L toda t*r«e»» ■PLAfCINKA« CAJ BAHOVEC
▼ plombiranih paketih t D*pi-
Mm izdelovale*:
Lekarna Mr. ph. BAHOVEC, Ljubljana.
log. Izolacij itd.). Inozemske zavarovalne družbe (n. pr. v Nemčiji) ne zahtevajo pri lesenih zgradbah, ki se izvrše po normiranih predpisih, nikake višje zavarovalne premije, kot pri masivnih. Požarna nevarnost ni namreč nič večja, ker je tudi pri masivnih zgradbah vsa notranja izvedba tal, stropov, mizarskih del in stanovanjskega mobilijarja lesena in je nevarnost baš v materijalu te opreme, ki je v obeh slučajih isti.
Ako o® upoštevajo vse navedene prednosti, pot~m je jasno, da 90 lesene stavbe enakovredne masivnim, seveda pa se morajo izvesti tudi vsa ostala strokovna dela solidno in iz najboljšega materijala Parketna tla, po potrebi ksilolitna, ali teraco, dalje vse inštalacije, pleskarska, slikamka dela, vsemu se mora posvetiti enaka pažnja, potem bodo lesene stavbe enako reprezentančne in bodo izgubile značaj provizornosti, podrejenosti, nesolidnosti in vsega onega, kar na 9 danes od njih odbija.
Tudi iz estetskega, umetniškega stališča morejo lesene stavbe zadovoljiti tudi razvajeno oko. Dražest njihova leži baš v lastnosti materijala. to je njegovi strukturi, lahkotni formi in eleganci konstruktivnih delov. Barvna obdelava zunanjih ploskev more v veliki meri nadomestiti dekorativne elemente, s katerimi je operirala tradt-eijonalna tesarska umetnost in je bila zaradi nepravilne tehnične obdelave lesa jrezba-rije) škodljiva trajnosti stavbe. Važno Je, da se temu načinu fasadne obdelave v moderni fasadni obdelavi izogibamo in so prav zato vsi oživljeni narodni motivi švicarskega, gorenjskega ali kakršnegakoli si bodi tradicionalnega sloga za stavbo škodljivi
S kupovanjem
ZA ZGRADBO KATEDRALE
DOBRODELNEGA DRUŠTVA SV. VJSCENCUA V BEOGRADU
SI NAJLAŽJE ©MILI BREZPOSELNOST
J*a pcartv psr«kega kardinaia, ki Je predlagal gradnjo cerkva, da bi m odstranila brezposelnost, zbrano je v Parizu toliko denarja, da se je moglo v času 4 mesecev pričeti z gradnjo 32 novih cerkva. (Iz pariških dnevnikov)
POSNEMAJTE TA PLEMENITI VZGLED,
ker edino popoln napeli loterijskega podjetja tehfce craogrVU
VISOKI CILJ ZA ZGRADBO KATEDRALE
tn istočasno nudi stotinama trajno možnost aaposlenja!
s m
mul
fPniforn
j
Bvelasa srečka
HALK VLOGE* 11
l'Z
14
Din a®©,—	100.— so.— 25.
vsakomur omogočajo, da cd nabavi srečko, a ogromni dobitklj
DvaScrat	Dia
Dvaks-at	Dia
Desetkrat	Din 1©©.©©©.—
Stokrat	Din i©.©©©.—
bodo bogato nagradili plemenitost VaSe žrtve!
SREČKE PRODAJAJO: vsi župni uradi, kotefctnre, denarni zavodi, cerkvene tn dobrodelne ustanove itd
Centrala: BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20
Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5.

ki ms- laatui. Za aenttmentabd ronumtiei-
zem ni mesta v moderni lesnogradbeni stroki.
Kosijan - slovenski arheolog
Ljubljana, 9. aprila.
Na č'anek »Naši arheologi o starinah na Krškem polju«, ki je izšel 15. p. m. povodom mojega članka »O kršk h starinah« v »Jutru« 12. p. m. odgovarjam:
Znano mi je bilo, da se vrše na Krškem polju oficijelna raziskovanja. Toda kakor je to samo ob sebi razumljivo in kaT članek sam priznava v zelo omejenem obsegu. Proti širši akciji pa sem sam skušal navesti nekaj argumentov. Pripomniti bi pa hotel še nekaj. Za zaščito starin še dolgo ne zadostuje zakon (pri nas avstrijski, ker leži naš menda od leta 1029. še nedokončan), ki ga poznajo samo juristi in arheologi, ne pa tudi oni, ki ga krš;jo. V kraj'h kjer se piri dnevnem delu dostikrat dogaja, da zadenejo na zgodovinske najdbe (in tak kraj je krška in šentjemejska dolina) zapadejo te navadno uničenju. V takih krajih bi bila torej nujna primeren pouk ali pa neki posrednik med slučajnim najditelj cm «n muzejem. Niti ni treba končno, da bi bil to lokalen muzej.
Dalje moram ugotoviti, da do danes Se nihče r.i čutil potrebe zabranjevati ali kontrolirati članke, kakor je moj in da mi do dan os nd znan primer, da bi tak članek v kom zbudil prepovedana nagnenia. V nasprotnem primeru bi bilo treba prepovedati prav t.ko tudi oficijelna izvestja.
Predvsem pa nekaj besed o sklenjen osti ali nesklenjenosti računov za-služnosti arhe-ologa-samomka Kušljana, kateremu se Je zgodila očitna krivica. Ker pisec članka očitno ne pozna Kušljanovega dela za razne muzeje (Rudolfinum, Dvorni muzej na Dunaju ir Carolino-Augusteum v Sslzbirrgu), nikakor ne bi smel ocenjevati ali kakor-koli kvalificirati njegovega dela.
Zanimalo nas bo Kušljanovo sodelovanje pri ljubljanskem muzeju in priznanje, ki ga je zato žel. Iz pisem ints+oza Miill-nerja, od keterih se je ohranilo oetdeset, naj navedem tu in tam kak stavek:
». . .Oetada (gre za opis) iz Zgornjega Loga je ravno v tisku in upam da bodete • por>i«»oTn m Vašo pohvalo rado-vrvljni .. (15. H. 1S97.). »...delajte po Vaši dobri ves^i in blrvgem mišljenju za. našo domo-v'no. Za Vašo pohvalo pred ="rctom bodem jaz skrbel...« (28. IV. 1897.) »...storim danes poročilo o Vaših lepih uspeh'~h ...« (29. V. 1897.). ». .. Zgodovin poznejših dni je strog ali pravičen sodnik. In d.a bode sodba resnična fn poštena C!) za to bodem Jaz skrbel...« (4. VIT. 1899.).
Že ir teh besed sledi, da je Hi Knfi.taa ob koncu preteklega m v začetka t©ga stoletja ocJlnčen sotrudnik	moneja te da mu no more nihče odrekati pr-manja, še manj pa v imenu narodnega može}a, ki mu g« je sam dal v pobil meri. Irprd-čevals., kd j:h je dobi! od našega muzeja, so se — žal — izgubila.
Pisec članka pa ima še težave s netirn dopišem Osrednje komisije, Jd postavlja Kušljs novo idealno ljubezen <5o srheolo-gaje v neko posebno luč. Toda ta k?č bo temeljito spremenila svojo barvo, kakor hitro povem, da jo bila po besedab Mullner-Jevih to »potegavščina gosposke«. Stvar pa rab te™ a Širšega komentarja.
Ktrf jan je prav takrat odkril eno B&j" tntere antnejših tei največjih najdišč Šentjernej ske doline iz keltske dobe. To je prišlo na oho toda dunajskemu Dvornerrm muzeja ki Centralni komisiji. Treba j« bilo za vsako oeno pridobiti KuBŠljscna za Dvorni musej. Josef Szombathy, kustos Dvornega muzeja je zvedel za novo odkritje sredi potovanja v Lmdon ter je še istega dno Kučljanti brsojavil te« pisal dvoje pisem (datirano vse v Wendbofena 30. VE 1899.), Iz katerih Je videti, s ka-
kira interesom in poželenjem je Dunaj
opazoval Kušljanovo delo. Od takrat je Dunaj polagoma vcepljal našemu muzeju nezaupanje do Kušljana Dopis Osrednje komisije od 28. nov. 1S99 pa je zadnja gs-sta, s katero so razdružili Kušljana in ljubljanski muzej, ki je takoj nato odtegnil Kušljanu običajne kredite. Od obilnega peska, ki ga je Dunaj znal nasuti našemu muzeju v oči ni ta niti slutil premetene igre in tako še danes razni dop si begajo naie arheologe, da ne vedo k^m z njimi.
Nepopravljivo napako je naredil takrat naš muzej, zakaj r-wdke galske najdbe, ki bi bile nam v velik ponos, so šle v tujino.
Da je tudi Dunaj znal prav cenit: Kušljanovo delo. kakor svoj čas Miillner, in da je že on razlikoval med kopanjem m kopanjem, nam jasno priča dejstvo, da je baš njega izbral, da bi pod njegovim vodstvom in na njegovih najdiščih praktično študirali slušatelji dunajske univerze, tako klasična so bila njegova odkopavanJa. To namero je preprečila samo vojna ki je ustavila siccr njegovo praktično delo, ne pa t&orerčnega študija, ki ga je svoja zadnja leta tako vneto gojil. V zadnjem pismu izreka Szornbathy še željo, da naj bi Kušljan takoj po vojni nadaljeval svoje »znanstveno delo«. Zal da ga je v tej nameri prehitela smrt
Ako upoštevamo le te skromno drobce, ki sem jih zapisal za informacijo, vidimo, kako naivno je vsako »pribijanje \Thovmh načel« v primeru Kušljanovih razkopavanj, kakoT to hooe članek »Naši arheologi. .«
Ivo P
ijesje v ICamriko
Kamnik, 8. aprila.
Občinski odbor J« na svoji zadnji »ejl preklical sklep odbora iz leta 192S. glede premestitve kemn-iške smodnišnice. Na seji se je končno vel javno tudi reš'o vprašanje jeza pri novotrškem mostu. Jez. ki je bil zgrajen pred leti brez predhodnih načrtov, je voda vsako leto temeljito zdelala, da j« bil potreben vednesjs popravila. Bistrica jo napravila tadi veliko šVxk> na obeh bregovih ob jezu. kjer je Izpodkopaia in odnesla precej sveta. Zadnje popra'vilo je etak> obilno al:oro 10.000 Din, danes pa je jez zopet stfcoro cisto p^drt PiJote, ki so biM do 3 metre globoko zabiti v dno strugo, je Bistrica temeljito izpodkapala, da ne drže ve>c. Po izdelanih načrtih se bo namesto dosedanjega lesenega r.grecl'! rr>r zidam polk rož en jez, ki bo stal kakih 23.'XX) Din. Večjo vsoto pa bo treba tudi pripraviti za zavarovanje obeh bregov. V letošnjem letu se bo izvedla elektrifikacija Pero vega in nove stanovanjsko kolonije na Za pričah. Betonski podstavki in drogovi »o biM postavljeni že v jeseni, treba bo ra peljati še žice in z?rsd"'ti trans forma to*. Odbor je odobril, da. se takoj razpišejo dela xa j^frsdbo jeza in tnan^forma tor j a.
Bilanca paos^-etneca življenja v letoma JI s&zxxni je prav revrvru Delovanje obeli k..-, v-niJJcih odnov, k! je bilo 'mi živr-hno, Je letos prevej oviral r?ori jrino. V Čitalnici ra^ zem uspele sokolske akademije v proslavo lOOletndce rojstva dr. Miroslava Tyrša Že od decembra cd bilo nobene prireditve. Za zaključek pa ss vendar pripravlja izvirno domačo delo, ki ga je »pisal kanmiški rojak učitelj g. Alojz Pe+erlin. G. Poterlki je že dalje časa pripravljal to dek), pred kratkim pa ga •> predelano v novi obliki ino-m citalr / cenia di»an«kerrm odselcn v nprizorite/. Vioge so razdeljere med najboljše ^taJilSce igralce. Za vptriroritev, ki bo proti karvcu aprila, vlada veliko Zi-ni-mapj«.
Podmtrrfca SftdJar&Vcrrs fe» vr^MK^kega drašri-a Je priredila v nedeljo filmsko predavanje o zatiranju sadnih škodi ji vcev. Dv*>rana Hnematografa je bila nabito polna. Predaval je tajnik Kmetijska drufba g. Kafol
VpHv gnojenja ra kakovost pridelkov
Kljub pouka in razširjeni propagandi za
izvedbo pravilnega gnojenja bodisi a domačimi gnojili (hlevskim gnojem, gnojnico, kompostom), bodisi z umetnimi gnojili (su-perfo^fatom, apnenim dušikom, 403/« kalijevo j<oljo in v zadnjem Ča9u z mešanim gnojilom nitrofoskalom) je mnogo kmetovalcev, ki še nimajo pravega vpogleda ▼ pravilno rabo gnojil.
Sicer se čujejo včasJh pikre opazke na raznih zborovanjih, češ: »O umehiih gnojilih čivkajo že vrabci na strehi, nikar nas ne nadlegujte in ne dolgočasite s tem!« Če se pa razgovarjaš s takimi vsevedeži, se pa pokaže, kako plitvo je njih znanje v tem pogledu »Euo vrečo štupe,< se glasi njih naročilo, in to naj zadostuje za vse. S tem ie mišljen seveda rudninski superfosfat, ker je naicenejši od vseh umetnih gnojiL Če veš, kako nekateri mežajo umetna gnojila, se moraš začuditi, da sploh kaj zrase. Ilvala Bogu, da gnojimo pri nas skoro vsakemu sadežu s hlevskim gnojem, sicer bi doživeli mnogo razočaranj.
Na splošno vzeto ločimo poljske rastline v dve glavni skupini, v ono, ki potrebuje mnogo gnoja (to so predvsem okopavine), in ono, ki zahteva sicer dobro obdelano zemljo ali pognojeno le malenkostno z domačim gnojem in nekoliko boli s gotovimi umetnimi gnojili. To moramo pri gnojenju upoštevati. Vsaka površnost stane lahko mnogo denaria za prazen nič, a še škodo imamo lahko.
Vsekakor je tudi zanimivo vedeti, kakšen vpliv imaio nekatera gnojila na kakovost posameznih pridelkov. Dobro pripravljen hlevski gnoj tvori podlago vsemu gnojenju, medtem ko sta gnojnica in tudi navaden kompost že bolj enostransko gnojilo, ki ju moramo izpopolnjevati. Pa tudi s samim hlevskim gnojem ne moremo nikdar doseči najvišjih in tudi ne kakovostno najboljših pridelkov.
Znano je, da vpliva dnšik na bohotno rast rastlin. Listi, poganjki in plodovi postanejo izredno zastavni in veliki in izredno zdra ve barve in lepe oblike. Preobilica enostranskega gnojenja pa povzroča, da so rastline podvržene raznim neprilikam m boleznim, n. pr. da les slabo dozoreva v jeseni, plodovi rajši gniiejo in tudi kakovost plodov ni brezhibna Žita n. pr rada pole žejo. drevje napada rak in tako naorej.
Glede fosfornih gnojil (superfosfata) bi pa bilo omeniti, da vplivajo predvsem na razvoj semenja in sploh na krepkost steb- j lov j a. Kdor želi pridelati lepo in kleno iir 1
to. Je bo!J aH manj Eavsfssu na rabo dora»-£ega superfosfata. Fosfoma gnojila vpnvajo tudi na hitrejše sorenje plodov takor tudi lesa, ki postane čvrstejši in vztrajne j šL
K neobhodno potrebnim gnofflom Je prištevati tudi kalij. To gnojilo dajemo rastlinam v obliki 40-odstotne kalijeve soli. Znan je izredno dober vpiiv kalija na boljšo kakovost pridelkov kakor tudi na njihovo trpežnost in vztrajnost, predvsem pa na večji pridelek.
Slevilni poizkusi a temi gnojIH, nporab-ljenimi v pravem razmerju in primerni količini, so natančno dognali, da je raba umetnih gnojil, in to apnenega dušika, sa-perioffata. 40odstotne kalijeve eoli b!i mešanega gnojila nitrofoskala, upravičeno in dobičkanosno kljub gospodarski krizi pri vseh važnih poljskih rastlinah (krompirju, pesi, koruzi) kakor tudi pri sadju in vinski trti.	Fr. K.
Kaler
rije m vino
Specifična toplota kakega telesa Je tista količina toplote, ki je potrebna, da segreje 1 kg tega telesa za 1° C. Od vseh teles ima voda največjo specifično toploto, ki služi za enoto toplotne množine ali kalorijo. Kalorija je torej enota za merjenje toplote, ki enoto vode ob navadnem zračnem pritisku ogreje od 14.5 na 15.5° C. Toploto, k: jo daje hrana, merimo tudi s kalorijami. Hrana nekako zgori v telesu in tako ustvarja življenjske energije.
Znanstvenik Brunet je pred 10 leti izračunal, da potrebuje človek dnevno 2500— 3000 kalorij. Na vprašanje, koliko kalorij je v nekaterih hranivih, je odgovoril v svrho primerjave takole:
1 g beljaka .«§»»» S.5 kalorije 1 g sladkorja . ( , e * • — >
1 g alkohola......T.— »
lg tolšče ....... 9.35 >
1 liter vina s 70 g alkohola (to je prav šibko vino s samo 8.4 volumnega % alkohola od mošta s 14% sladkorja) pa ustreza <09 kalorijam.
Po Peytelu je stalo 1.000 kalorij leta 1922. frankov:
v mleku ,,,,,,,,,,, 0.75 v vina ....,.«•«,. 0.77 v svinjskem mesu , • ■ ■ g ( , 0.S3
v pivu.................0.S5
v sadjevca ■ ■ « ......1.1S
v Jajcu ...............
v govedini .«««(«*,. 1.54
v perutnini . ........ . 2.44
V memi juhi ■•■■■■•(. 4.SO
A, 3h
Ifelrfja, ML 17. MM
Kraljevo fntmovanje v št. Vidu pri Ptuja
Kakor smo is poroča R, }e> Nj. Vel. kralj ktsmoval devetemu sin ti trgovca g. Avgusta Sošteriča v Sv. Vidu pri Ptuju, ki ima z novorojenčkom vred 11 otrok. Na sliki vaditmo po krstni <dbrano Sošterioevo rodbi-
no in sorodstvo ter dostojanstvenike, ki so »e udeležiti tega slavja. V sredini je zastopnik Nj. VeL kralja inž. major Miron Šarac iz Ptuja.
Smučarska šola inž. Janše na Triglava
Takoj po otvarttrl novega smučarskega rfoma SK Ilirije je začela delovati v Planici -permanentna smučarska šola pod vodstvom saveznega smuškega učitelja in olimpionika in* Janka Janše. Inž. Janša > od leta 1928, dalje deloval kot savezni trentr po vseli zimskosprotnih postojankah Gorenjske ter vzgojil večino naših najboljših tekmovalcev v teku. Tekom preteklih sezon je z metodično vzgojo žel krasni« uspehe, ki so najbolj vidni v napredku forme in stila naših tekmovalcev.
zasluge na polju vzgoje tekmovalcev fra. je JZSS imenoval 1930 za prvega saveznega smuškega učitelja.
Preteklo zimsko sezono je prvič prevzel ■vodstvo tečajev za začetnike in že izvež-hane. Organizirala se je 1. stalna smučarska šola v Jugoslaviji, ki je že v prvem letu zaznamovala krasen uspeh; uvedel »e je v njej nov sistem pouka, bazirajo? na najmodernejših izkustvih alpinske tehnike, katera uživa svetovni sloves. Že po letošnji uvedbi se more soditi, da bo tu<S pri nas nastopila ta tehnika vožnje, naslanjajoč se na oblike alpinskih terenov, rvojo zmagovito pot. V mnogočem se na-tereni vendarle razlikujejo od inozemskih. Zato je Janševa smučarska šola uvedla v svoj program tudi dobre in potrebne like norveške tehnike. Zveza alpinske tehnike z norveško predstavlja danes najvišjo stopnjo, v razvoju smuča rstva.
Smočarska šola v Planici se je že v pr-Wm letu svojega obstoja uvedla simpatično Delovala je ob velikem interesu s strani pcrblike nepretrgano od 24. decembra do 4., aprila V izredno zdravi in lepi šport fa uvedla 160 smučarjev ter 50 Sokolic v jxw€it>nih tečajev Sokolske savezne prednja-£ke Sole. In ves čas je žela toplo odobravanje in zahvalo ter pridobila sebi in smu-
Matija Lavrenoč f
LJubljana, 9. aprila
Na Lit»jt)lJamskem polju so se v petek zaprla groba vrata za vzornim bivšim vzgojiteljem naš*i mladine, nadučiteljem v pokoju, Matijo Lavrenčičem. Skoro neopaže-no je odšel od nas ljubeznivi in simpatični ptarček, ki Je učiteljeval dolgih 50 let in tudi skoro ves svoj prosti čas posveča1 širjenju omike tn prosvete med našim narodom.
Pokojnik Je bil rodom tz VrhpoIJa pri
Vipavi Učiteljišče Je dovršil v Gorici, ■služboval spočetka po raznih krajih Vipavske doline in našel končno stalno torišče evojega udejstvovanja v prijaznem Sv. Pe tru pri sončni Gorici, kjer je služboval celih 30 let in ga imajo naši tamkajšnji rojaki še danes v najlepšem spominu. Za vsakogar je imel prijazno besedo, vsakemu je šel rad z nasveti in svojimi bogatini izkušnjami na roko. Najbolj mu je bila pri srcu seveda mladina, katero je vprav očetovsko ljubiL Domačini so dobro znali ceniti njegove sposobnosti in njegovo nesebično požrtvovalnost in so ga zato ponovno Izvolili v občinski odbor. Dolga leta Je bil tajnik oziroma podžupan ter si je v tem svojstvu pridobil lepih zaslug za občino. Nad 20 let je bil pevovodja »Prežema« in udejstvoval se je tudi na kmetijski in obrtni šoli v Gorici.
Ko je bila 1. 1915. Gorica z bližnjo oko-Hco evakuirana, je moral tudi pokojni Lav-renčič, čeprav le s težkim srcem, zapustiti torišče svojega večdesetletnega uspeš-
Skemu športu novih prijateljev.
V drugi polovici aprila bo smučarska gola nadaljevala svoje delo na obsežnih terenih naših Alp. Središče ji bo tvorila prijazna Staničeva koča, ki je po svojem položaju predestinirana za bazo. Gospodarsko stran tečajev ima v rokah preizkušeni oskrbnik g. Bitenc, ki bo -poskrbel, da bo razpoloženje tečajnikov stalno na višku, poleg tega bo po vseh ostalih kočah Triglavskega pogorja uredil vse za udoben sprejem izletnikov-kurzistov. Poleg vežba-nja tehnike je namreč v programu prireditev številnih krajših in daljših tur po vsem Triglavskem pogorju; smuki proti dolinam Krme in Kota, na obsežna polja proti Kredarici in izpod P*ži so eden lepši od drugega. V neposredni okolici Staniče-ve koče vabijo na poset vrhovi, dosegljivi ne s prevelikimi težavami. Dališe ture pa bodo povedle tečajnike v prelestne predele Velega polja, preko Hribaric na Sedmera Jezera, na Dedno polje in v dolino za Je-zeram. Obširna snežišča okoli Staničeve koče bodo služila v vežbanju tehnike zaporednih lokov na strmih pobočjih.
Smučarska šola bo delovala vso drugo polovico aprila ter meseca maja, dokler bo dovolj interesentov. Izgleda, da se bo do onih dni temeljito popravilo vreme, tako da bodo podani prav vsi pogoji za uspešen razvoj šole v najlepši dobi smučanja: v pomladnem soncu in snegu.
Prijave naj se naslovijo na g. Janeza Bi-tenca, Staničeva koča-Mojstrana. Vstop in Izstop iz šole je mogoč ob vsakem času. Nosači so na razpolago v Mojstrani. Pristop je markiran in izhojen od doline Krme" dalje. Udeleženci se opozarjajo, da vzamejo s seboj dovoljne tople obleke in rdeče-rmena očala. Pri g. Bitencu se dobe vsa točna pojasnila.
nega pdejstvovanja. Postal Je naduffttelj na
Viču, obenem pa je na realki poučeval petje. Ll 1924. je stopil končno po 50-letnem službovanju v pošteno zasluženi pokoj. Dosegel je starost 77 let.
Pokojnik je bil kremenft enačaj tn odločen narodnjak tudi v najtežjih časih. Zapušča 8 otrok, ki so vsi dovršili razne srednje šole in eo sedaj v uglednih pozicijah v naši državi.
Bodi vzglednemu vzgojitelju lahka, «vo-bodna slovenska žemljica, ki jo je tako ljubil, njegovi rodbini pa naše iskreno soža-Ije!
Poplave na Dolenjskem
Ivančna gorica, 9. aprffla.
Toplo -vreme, ki je hitro nastopilo po dolgi zimi, je hitro stalilo sneg po hribih in gričih. Voda je v potokih lila v dofine in ni mogla sproti odteči. Čeprav j« pii mas svet spodaj kot čebelino satovje, »o bili požiralniki kmalu polni, voda pa »e je razlila po travnikih in preko cest tako, dia je napravila precej škode. Od Višnje gore proti Stični je bilo kakor veliko jezero, prav tako pri nas v Ivančni gorici, kjer Je bila železniška proga pri stiškem kolodvoru vsa pod vodo, čeprav teče po več metrov visokem nasipna. Voda je zalila vse kleti, gostilničarji niti po vino niso mogli. Tudi vsa Zajčeva žaga je bila pod vodo. Več dni so se ljudje prevažali s čolni in splavi, Id so jih za silo <zbili skupaj iz desk.
Sredi tedna j« voda skoraj povsod usah-
tribt, todl ceste so bile lepo suhe. Le med
IvamčiM) gorioo in Višnjo goro, kjer je sicer najlepša in trdna cesta, je sedaj mestoma razmehčana, da se kolesa vdirajo do
osi.
Že «mo pričakovali, da bo začelo zeleneti te da dobimo pravo pomladansko vreme, pa nas je včeraj iznenadila nova zima. s snegom, da so padale vse popoldne debele »hlače«. V Ljubljani je menda do večera že ves skcpnel, pri nas ga je pa še danes precej, kjer so ga odmetavali, ga je cele kupe. Na višnjegorskem klančku nad Stehanom in Peščenkom ga je zapadlo dobrih 15 cm. mestoma tudi 20 cm. Gori pri Sv. Duhu, ki so ga minilo zimo sm l-čarji tako vztrajno oblegali, ga je pa bržkone še več. saj je bel kot sredi zime. Nekateri 90 že privlekli smuči iz shramb.
Tudi Žalni vode niso prizanesle. Pod postajo je velika dolina, sredi nje pa Rusov mlin, nad katerim je bila voda poldrugi meter visoko. Finančni organ, ki ie imel v mlinu opravka, je moral nazaj v Višnjo goro, saj ni mogel v mlin, ki ga niti videti nI bilo. Včeraj je kazalo, da bo nalog lahko izvršil. Ko pa se je danes pripekal v Žalno. je bil mlin zopet r>od vodo, le del slemena je bil iz vode. Tako nagaja voda. celo državnim organom.
Ljudje skoro ne pomnijo, da bi vreme v tem času tako nagajalo. Skoro povsod so polja -neobdelana. Na boljšem pa so posestniki na gričih.
Intervencija dr. Pivka glede ureditve obmejnega pasu
Beograd, 9. a trni a. o. Narodni poslanec g. dr." Liudevit Pivko ie na prošnjo obmejnih občrn Svečina. Slatinski Dol. Sečnik. Plač. St l\j v Slov. goricah in Sv. Jurij ob Pernici interveniral pri vojnem ministrstvu v zadevi ureditve obmejnega pasu m raznih omejitev pri obdelovanju zemljišč tik ob meji. Vojno ministrstvo pojasnjuje v svojem odgovoru, da je tri metre širok pas neposredno ob meji določen v svrho vidne obeležbe .in neposredne zaščite državne meje. Ta pas je odrejen v smislu zakona o ureditvi varnostne službe na meji. Prizadeti lastniki teh zemljišč so oproščeni plačevmja davkov za to ozemlje v smislu odtoka finančnega ministra z dne 2R. oktobra 1929. Zato naj pri pristojni davčni upravi zahtevajo, da se jim ta davčna oprostitev prizna. Nadalje je z odlokom notranjega ministrstva, odrejeno, da se na ozemlju do 100 metrov od meje ne smejo sejati ali posaditi rastline, ki v svoji rasti dosežejo višino nad 1 m, kakor n. or. koruza, fižol itd., da se obmejnih organom me zastira pregled ob državni meji-
Gozdna smrt v Tivoliju
Ljubljana, 9. aprila.
TivoJsM gozd je letos naenkrat silnooži-vel že pred ozelenitvijo. Prihajajo tja gor številni radovedneži, ki se čudnjo spretnim delavcem, ki se sučejo zdaj okrog te zdaj
Pena razstopi nesnago.
»pet okrog druge smreke, pa zablešči žaga, pomaga sekira in padajo stara ponosna drevesa. Žalosten je ta pogreb našega le-
Med gorskimi plazovi
Rute, koncem marca.
ZaiMhalo le preko gora. zaklicalo je sredi brega zvezdnate noši s silnim glasom. Val moreče toplote se je razlil od stene do stene. plehek dež je porosil brezkončne snežene planote in nepregledna led šfa, da je pričelo po gorovju sredi gluhe tišine pokati, kakor da grmi v osrčju planin nevidna nevihta, ki bo zda; in zdaj zajela ves gorski svet. Jug, jug in brezen, ki sta zavriskala nad planinami, in za njima pomlad s vso svojo prelestjo, ki jo moremo občudovati v polni meTi samo v planinah, ker se odenejo z njo v največjem razkošju.
Začrnele in lišaiaste hoje se tresejo po gorskih pustinjah. Ivje, prenasičena od vla-pe. se usiplje z nemirnih vej in lahko in prožno se sklanjajo vrhovi mecesnov in borovcev pod toplo sapo, ki se je silovito zagnala vanje. Po skalah polzi ledeno mrzla b nožnica, v debelih curkih brizga v ozke kotanje. kjer se zbira, da s silo prodre snežene plasti, ki ji zapirajo pot v sončno dolino. Čuden nemir se je polastil planinskega sveta in ta nemir je povzročil samo brezen, ki Jo ra vihral nad skalovjem in nad šumami, Jc i so do sedaj le prikrito ječali v divjem snegu in mrazu, a jih je zdaj prebudil topel veter, da so zavihrale z njim in z njim zao-rile fantastično pesem pomladi.
Človeku se zdi, da so se tudi srkale pričele tresti m majati, zakaj snes se usiplje r. njih; v početku se giblje komaj vidno, toda sprijema se vedno bolj in tla so mu vedno bolj gladka. dokler ne zdrkne v bliskovitem diru preko strmine in se ustavi Rele globoko v ravnici pod pečino, kjer re strne'v trdo gmoto. ki je ne morejo »tajati niti najtoplejši sončni žarki v vročem avgustu. Plazovom se je odprla pot in drug za drugim se vale po strmih pobočjih, tako da je planinski svet v sedanjih dneh poln votlega bučania. ki utihne le tu pa tam v kratkih presledkih.	„
V prejšnjih časih smo v šolskih knjigah 6tali naivno bajko o vzroku in postanku
gorskih plazov. Trdilo se je, da so povzročitelji plazov v prvi vrsti orli, ki se na svo-iem poletu ustavijo visoko na 6teni in sprožijo kamenček ali kepo snega, ki^se zako-tali po strmini in narašča med vlažnim snegom vedno bolj, dokler ne zavzame one strahotne veličine, ki pred sabo ruši vse, kar ji je na potu. Kot povzročitelje te naravne strahote pa bajka navaja tudi divje koze, ki nehote prožijo na svojih samotnih potih kamenje, katerega se oklene mokri sneg in sicer v množini, ki je odvisna od dolgosti in strmine pota, po katerem zdrči plaz.
Dasi je ta bajka v posameznih primerih verjetna, vendar v naših krajih nikakor ne more prihajati v poštev. Orli so redkost v naših gorah, prav tako je pa tudi znano, da se drže gamsi v sedanjih dneh še vedno goščav, ki so nizko pod stenami, kjer nikakor ne morejo najti potrebne hrane. Vzroki plazov so popolnoma naravni in umevni sami od sebe. Preprosto ljudstvo, ki je vsako leto priča teh strahot, si jih seveda razlaga po svoje in jih pripisuje nadnaravnim bitjem, ker nikakor ne more verjeti, da je narava tako kruta in strašna, da bi z enim samim zamahom mogla uničiti vse to, kar je ustvarjala stoletja in stoletja.
Vso zimo so oklepali skalovje trdi, ledeni oklepi, ki niso popustili niti za trohico. Toda jug je zdaj razmehčal te oklepe, da so popustili in nevidno izhlapeli. Skalovje le postaio krhko, kamen za kamnom se krušl od njega in se kotali v globočino. Kamnov se oprijema težki in mokri sneg, kepa postaja vedno večja in ogromnejša, dokler ne potegne za sabo vseh snežnih mas, ki so visoko nakopičene po vsem pobočju. Tudi rušje. ki z jekleno žilavostjo zadržuje po strmini sneg, onemore naposled pod silno težo, sklone se in prelomi in preko njega se zavali vsa strahota, ki z divjim bobnenjem in bliskoma šine z gore in pokoplje pod sabo vse, kar je živega in mrtvega.
Na ta način se otresejo skale vsega snega, stene so spet gladke in čiste, sneg za-mrzuje le še po kotanjah, žlebovih in vrelih, kamor 1« redkokdaj posije sonce. Vsa sne-
žišča, ki pokrivajo tudi poleti naše planine, so le ostanki pomladnih plazov in ljudstvo jih imenuje v vseh primerih samo plazove. Ker je sneg zgneten in trd kakor kamen, ga sonce seveda ne more raztajati, tem manj, ker skoro ne more priti do njega, ker leži po večini po takih krajih, kjer vlada večna senca in večen mraz.
Dasi so plazovi nad vse strahotni, jim vendar ne manjka skrite poezije. Bučanje in grmenje, ki se stoglasno odbija od stene Jo stene, je vse kaj drugega nego grmenje, ki rohni poleti po planinah. Gore so v sedanjih dneh resnično žive; človeku se zdi, da so se prebudile po dolgem spanju in se hočejo z vsem srdom osvoboditi nevšečnih spon, v katera jih je uklenila zima proti njihovi volji. Grudi se jim tresejo in pleča se jim razmikajo, z divjo togoto razlivajo svoj srd v neštetih plazovih naravnost proti dolini. Med skalovjem ti plazovi seveda niso nevarni in ne povzročajo nobene škode. A gorie, če krene plaz proti zaraščenim krajem! Koder gre njegova strašna pot, tam se dvigne za njim žalostna pustinja, gola in brezupna, da je nikoli več ne morejo odpraviti človeške roke. Takemu plazu ne more kljubovati niti stoletna hoja niti trda skala; ubežati mu ne more niti brza divja koza, a kaj šele siromašna srna. Kar je pred njim in za njim, vse je strto in mrtvo, pokopano na veke med snegom, peščeno brozgo in skalovjem.
V naših krajih niso ti plazovi prav nič nevarni človeškim bivališčem, ker so daleč izven njihovega območja. A pogubni so človeku, ako ga zasačijo v svoji neposredni bližini. Koliko krepkih življenj se je že zrušilo sredi strahot prihajajoče planinske pomladi! Človek hodi po gorskih samotah in sam Bog ve, kolikokrat se mora ustaviti ob preperelih, z nerodno roko postavljenih tn slikanih lesenih spomenikih, ki naznanjajo, da je tu te in te pomladi plaz zasul nesrečneža v najlepši pomladi življenja. Pa posto-jiš in zmoliš zahtevani očenaš. zmoliš. ker ljubiš planine in spoštuješ veličastje njihovih strahot	Josip Vandot
Brez muje odpravi obilna, mehka,polna
^^Albus mila Za umivanje
nesnago tudi iz naj nežnejših blagov in najfinejših tkanin.
Albus milo
za umivanje
varuje Vaše fino perilo-prav gotovo očisti • yy	in varuje
Albus milo.
Za umivanje
tudi Vaše najfinejše perilo.
pega gozdiča, kjer so Ljubljančani stoletja sem doživljali toliko lepega.
Lubadar se je za žrl v lepe tivolske smreke in jim popolnoma izpil življenjski sok. Lotil se je celo malih drevesc in bo moralo tako skupno pasti čez 130 debeL De-
lavci vse padle smreke takoj rajaiegaja* debla okjpijo <in skorjo, v kateri so Jub* dar jeva jajčeca, na mestu sežga. N« naH sliki vidBmo prav lepo ponosno drevo zapisano smrti
Aretacija nevarnega mednarodnega
zločinca
Plenilec občinskih btegafn fn morilec Horvath Je zagrešfl več zftočfintrr
tudi na Madžarskem In v Italiji
Novi Sad, 9. aprila.
Svoječasno smo na kratko poročali o predrznih vlomih, ki eo bili izvršeni v blagajne občin in sodišč v Titelu, Sidu tn Qd>-žacih. Sum teh vlomov je takoj padel na že večkrat kaznovanega vloomfloa Aloiza Hor-vatha, rodom iiz Šamana. Vlom v med okr sodišča v Titelu je bil izvršen r noči 2. t m. in je vlomilec odnesel rz blagajne preko 11.000 Din. Vlomilec je bil pri svojem poslu zelo previden. Vlom je izvrlšil v rokavicah, da ni pustil odtisov prstov. Iste noči. ko je bil srvrišen zločin,, pa je bfil nekemu posestniku, ki ima svojo domačijo na o-brežju reke Tise, ukraden čoln. Drugi dan so neki kmetje ia vasi Stari Slankamen, ki so prevažali žito, opazili na Tisi čoln, ▼ njem pa moža, ki je skušal voditi ocln brez vesel. Ta vožnja se je zdela kmetom zelo mimljrva in prijavili so vse najbližji oroi-nšški postaji. Pozneje ee je tudi izvedelo, da se je sumljivi in čudni potnik izkrcal v vesi Be3ka. Orožniki in policisti »o se podali n« raslodovanje, pri kaftJrem so pomagali tudi okoliSki kmetje. Blizu Baske so obkolili nevarnega zločinca, ki je začel streljati. Enega policista je ustrelil, drugega pa lažje ranit Dokler ni izstrelil vseh nabojev, mu zasledovalci sploh niso mogli blizu ki tudi pozneje eo imeli precej&nje težave, predno so ga spravili na varno na
omžimškA postaji v fcdj?Jt Pri -»JomBco k» morilcu so našli če« 7000 Din. komplete« vlomilsko orodje in dva izstreljen« rerol« verja.
Horvatb »prva »»prtoh n! odgovarjal M stavljena vpraišaTi ja, včeraj pa je začel sam naštevati Številne zločine. Večji vlom ja izvršil ew pred sedmimi lerti v elektrarni » kidjiji. Iz pisarne je odnesel v gotovini io vrednostnih papirjih preko 90.000 Din. Dve leti pozneje je oplenii špecerijsko trgovsno neke vdove v Indjiji m je tudi od tem od« nesel znaten plen. Oba vlotna ste tedaj 4»» rvala senzacijo, ostala pa sta ves čas ne» razkrita. Vsi drogi vloma, ki jih je tovrSl v raznih uradih, pa so dokazani Že « tenv kar so našli pri njem med plenom in vlomilskim orodjem.
Policija jma pa todl podetke e Id jih je Horvath tevi&il pred leti na Madžarskem in v HaK>L Ker se j« potikai kaj časa tudi po Skoplju in >e bilo tudi tam tedaj izvrženih par vlomov, ki eo ostali nepojasnjeni, j« prav verjeteo, de »o bHi tudi tr zločini Horvartihovo delo. Ker sam ni oo> gd rzvnsrti tolikih vlomov in ranapečatl obilnega plena, je imel gotovo pomočnik* Te pomočnike skuSa sedaj odkriti policija, Horvath pa o njih ne črhne niti besed* Zločinca bodo odvecfli aajhrž tudi v Skop« lje.
Celjske občinske zadeve
Celje, 9. ajjrfla.
PViočl se Je ipo darltfSem odmora vrštoa »op-et redna seja mestnega občinskega »veta Po odobrenem zapesnikn zadnjih 2 sefl ie župan sporočil, da je bH osnovan Klub občinskih svetnikov JRKD, ki mu predseduje prof. Mravljak.
Obč. svetnik dr. Vrečko je poročal, da Je finančno ministrstvo vnnMo potrjen občinski iproračun za bodoče leto, ki pa ne sme biti višji od lanskega in je zahtevalo znižanje v viišilni izkazanega deficita v znesku 156.000 Din. Izdatki naj bi bili znižani v postavkah službene obleke slug, tlakovanja cest, nabave cestnega orodja, gramoza za vzdrževanje cest strokovne literture tehničnega oddelka, bolniških stroškov, pri-sepvkov Glasbeni Matici, Mestni knjižnici, brezposelnemu skladu, Dečjemu zavetišču, šolskim slugam, veroučiteljem, šolskim učiilom, šolsfci knjižnloi, šolski kurjavi ,ln za razne ilzdatke. Znižati Je treba obč. proračun tudn v postavkah za vzdrževanje poslopja sreskega načelstva in pri •kapeli na hribu sv. Jožefa. Tudi pri vinu in vinskemu moštu je deficit okrog 233 tisoč Din, bi pa naj se krije z že predvideno 50% naklado na drž. neposredne davke. Seveda še ostane izdaten deficit.
Glede proračuna kraj. šolskega sveta Je predlagal obč. svetnik g. Voglar, naj se protestira proti znižanju, ker je bil dotič-ni proračun sprejet in ga je odobrila tudi mestna občina. Urejeno je bilo tudi vprašanje premestitve vojaškega municijskega skladišča Zdravstvenemu domu je bila znižana vodarina na 1 Din za kub. meter. Prošnji sreskega načelstva za višji prispevek k vzdrževanju njegovega poslopja ni mogoče ugoditi, ker je ministrstvo že itak samo črtalo iz dosedanje postavke znaten znesek. Glede Ocvirkovega posestva v pogledu nakupa za arondacijo občinskega lova je bil pooblaščen finančni in gospodarski odsek, da se pogaja za nakup do 40.000 Din.
Sledilo je poročilo referenta gospodarskega odseka g. prof. Mravljak a Odobreno je blo nujno preslikanje začasne vojaške bolnice. Kanalizacija in izpeljava vodovoda na zemljišču Stavbne zadruge drž. nameščencev med Oblakovo ulioo in savinjsko progo bo izvršeno iz sredstev akontacije dotičnih graditeljev za zgradbo nove ceste, ki pa se bo gradila šele pozneje, ko bodo zadostna sredstva na razpolago.
Soglasno je bilo sklenjeno, da zastopa občino v procesu avtobusne katastrofe v Levcu g. dr. Kalan. Z večino glasov je bila izglasovana krajevna potreba za restavracijski obrat NabavLjalne zadruge drž. nameščencev, ki bo ustvaril tudd posebno
oradnlStao men no. To B9whwst nSfivaJo di ostale slične zadruge t drugih mestih banovine jc države. V počastitev spomkia 100-Jetnice rojstva ustanovitelja Sokolefcva bo Imenovana ena izmed celjskih ulic po velikem Sokolu Tyršu. Pred zgraubo Po kojminskega zavoda c4> železnici bo napram loen Javen nasad.
Na pred>!og referenta persoaMklnega o<V seka g. prof. Mrav^jaka Če bilo sklenjeno preimenovanje odsekov v: odsek za pco-sverto, zdravje jn tujski promet, v gradbeni odsek in v socialni odsek a današnjim delokrogom. Pri dopolnilnih volitvah so bili ie voljeni- v finančni in gospodarski odsek gg. Lofbner in Stermecki, v personalni gg. Loibner ta Marčič, v obč. podjetja gg. Dukas 4n Stenmeckl, v gradbeni g«. Ferant in Luka s, v prosvetni! g. Mastnak, v obrtni iin tržni gg. Ferant in Voglar, v socialni gg. Marčič in Mastnak, v disc!* pdinarno komisijo gg. Marčič 4n Mravljak* kot namestnika pa gg. Brin ar in Voglar, v krajevni šolskil odbor g. Brinar, v zdravstveni odbor g»g. dr. Rajšp in dr. Vrečko, v obč. kmetijski odbor gg. Voglar in Bia-jak, dočim ostanejo v avtobusnem odseku gg. Posavec, Prekoršek, Ravnikar ta Rs-beuscbegg, novoizvoljeni! so gg. Lečnik in Dobovičnik, kot namestniki pa gg. Loibner, Lukas, Bernardi, Kochier, Borlak in Skale. Pripomniti je treba, da je iz mestnega avtobusnega podjetja izstopila celjska Ljudska posojilnica s svojim deležem.
Posebno pozornost je vzbudilo iporočilo draginjske komisije, v katero so bili svoj čas izvoljeni obč. svetniki gg. Ravnikar, Mravljak ,in Rebenschegg, kot sočland pa magastratnl uslužbenci gg. Jnž. Pristov-šek, Grobelnik, Zupančič, Prelogova ia Schwarz. Komisija je svojo nalogo kontrole cen in ugotovitve porasta ali padca cen življenjskih potrebščin rešila precej točno An res objektivno. Dočim so se cene po njenem poročilu znižale od L 1925 do dar nes pri glavnih potrebščinah za okrog 14 odstotkov, so se zvišale stanovanjske najemnine v mestnih hdšah za 68 odstotkov in v zasebnih hišah nad 200 odstotkov. Povišanje draginje izkazuje ,v splošnem 10.90 odstotkov, za oddaljenejše celo več. To je pač važno pri regulaciji dohodkov mestnih uslužbencev, pa tudi splošno javno nameščenstvo zadevajo te ugotovitve najobčutnejše. Menimo, da bi bilo v izpopolnitev iznešenih številk potrebno tudi točno uradno poročilo zadnjih tržnih dni v LJubljani, Mariboru, Zagrebu itd. Na podlagi zbranega materijala b! morala vse-kakor odpasti tudi trditev, da je Celje eno najcenejših mest v kraljvinl. Po vseh izkazanih dejstvih mora biti tudi Celje uvedeno v I. draginjskl razred.
Javna seja je bila zaključena ob 20.55» nakar je sledila enouma tajna seja.
KRASNE IDAM SIKE PLAŠČE
FRAN
tK OD DIN 850o— IN OBLEKE! OD DIN 90.— NAPREJ PRI TVRDKI
%V
II
kmmmm. stcsovarjeva MILB
*	Ix učiteljske službe. V IX. položajno skupino bo napredovali: Ferdinand Majmk
▼	Preddvoru, Berta Erkerjeva v Doižu, Marija Makarovičeva v Kreki, Ivan Belec v Knževcih, Darinka šemrlova v Podho-inu, £ rane Lovec v Cirkovcih. Natilaj Haukejeva pri Sv. Benediktu, Milan Mah-kota v Hrastniku, Magdalena Kramarjeva pri Sv. Marjeti, Marija Vebrova v Mirni peči, Dušan Baudek v Brigali. Franjo Hu-mar, učitelj v Dolju je premeščen v Ljubno na Gorenjskem. Elvira žlindrova, učiteljica na Sladkem vrhu, je podala ostavko ca učiteljsko službo.
*	Nov tolmaf za nemški jezik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo dr. Josa Kamišiča za tolmača nemškega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani.
♦	Ekskurzija učiteljev obrtnih nadaljevalnih šol, ki bi se morala vršiti v začetku maja na Češkoslovaško, je preložena na i. 1933.
•	»Službeni Ust dravske banovine« ofe-Javlj* t 28. letošnji številki: finančni ^akon xa leto 1931-1933., zakon o gospodarskem ■vetu. zakon o prometu s pšenico, naredbo o mlinih, odločbo o plačevanju inozemskih obveznosti, uporabi svobodnih dinarskih terjatev, uvozu deviz in prijavi inozemskih terjatev, naredbo o prepovedi uporabe osti pri ribolovu v Krki in pravilnik o banovin-»kiih pristojbinah na ribanske izkaznice.
» ge ena slovenska kandidatka v Ameriki Poročali smo že o kandidaturi Slovenke Zajčeve v pensilvansko konstituan-to. Zdaj pa poročajo ameriški listi o novi ženski kandiduturi naše rojakinje v Ameriki: Ana Krasna, znana slovenska pisateljica in sotrudnica mnogih ameriških delavskih publikacij, kandidira na socialistični listi za državno zbornico.
<► Slovenska Matica objavlja: Letošnje knjige se začno izdajati in razpošiljati v četrtek 14 t- m. popoldne. Kakor že objavljeno so deležni letos člani Kidričeve >Zgo dovine slovenskega slovstva« (3. snopič) ©pekitonskesa »Zgodovtoe socljalne f-ilo-»ofuje« (1. snopič) prve knjige epohalnega romana Tolstega »Vojn« ln mir«, vse te »a cezv.išano člannarino 50 Din. O-bseg v&rh fcnjiig je 55 tiskovnih pol. Pristop je Se -nadalje mogoč pismeno po dopisnici ali ustno v društveni pisarni na Kongresnem trgu 7 aLi pri poverjenikih, kjer »e «k>be natančnejša pojasnila
*	L vseslovanski kongres narodnih i»oS
▼	LjubljanL V jeseni ob velesetmskl razstavi bo v Ljubljani vseslovanski kongres narodnih noš. Društvo za propagando narodnih noS si je stavilo nalogo, da priredi kongres v čim večjem obsegu. V društvu je danes že včlanjenih nad 1800 ljubiteljev narodnih noš. Svečanost bo od 3. do 6. septembra v LJubljani in na Bledu, do 10. septembra pa ob našem sin jen Jadranskem morju. Sodelovanje so obljubili Cehi, Slovaki, Poljaki in Bolgari, od neslo-vanskih narodov pa še Francozi, Švicarji, Rumuni ln tudi Zedinjene države. Med občinstvom vlada veliko zanimanje za to prireditev in Je število članov ▼ društvu od dne do dne več J«
•	Priseljevanje ▼ Argentino bo popolnoma nahranjeno. Dasi se Je izseljevanje v Argentino v zadnjem času znatno zmanj-Salo, Je argentinska vlada izjavila, da bo priseljevanje v kratkera popolnoma prepovedala.
♦	KoroSke novice. V BttkjI fwi Karo ilkem »o preteklo nedelro naš! rojaki proslavili K letn.ioo obstoja tamkajšnjega pevskega društva >Dobrača«. Koroški rojaki so se vabilu na proslavo odzvali v ©Minem številu In napolnili Pran <rnr1evo dvorano do zadnjega kotička. — Pošta v Podirošftlcl je z vlakom prejela te dni de narno vrečico s 15.000 šilingi Ambulančni uradnik Je posebel naročil pismonoši, naj pazi na denar. To Je bale slišal neki Prunč iz "Leš, se polastil vrečice ln Be odpel ial s kolesom. Vrečico so km a'ti nato našli orožnik,! nepoškodovano r nekem gozdu. Prunč je bil aretiran.
Obalni etahlissemeni pri Mmemiggu,
na Vrbskem jezeru, Koroška.
Dopust tn počitnice pri Malemiggu. Krasna, prahu prosta lega v mirnem zalivu jezera. Vel k a sončna obala, gozd. gaji, razgledni stolp, motorni čoini in čolni na vesla, lastno ribištvo, bar, koncert ples in družabnost, garaže, igrišča in sprehtiiali-iča, plitvi bazeni za otroke. Zdra\miška kontrola — Posebna otroška garderobn za vse jezero, pri šolanem nadzorstvu Polna hotelska penzi ja (3 obedi pred in po sezoni 7 do 9.50 šilingov, v sezoni (julij - avgust) 9 do 12 šilingov. — Obrežna kopel in okrep-ievaiišče Maierniag na Vrbskem jezeru.
Koroška, Avstrija.	70
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
Številk*- ta označbo kraja pomenilo: L Cas >pazovanja, 2 »tanje Barometra S. smer tn orzina »etra 6 oblačnost 1—10 t. tamoeratura 4 relativna viass v f. vrsta oadavtn. 8 padavine t mm — Temperatura: prve Številke pomenijo nai vilic, druse najnižjo temperaturo, 9. aprila
LJtabljana 7, 762.4, 1.8, S9, NW2, megla, —, _; LJubljana 14, 765.1. 9.4, 36, NE4, Maribor 7, 763.2, 2.0, 80. NNW2 JH^—, —; Zagreb 7, 762.0, 2.0, 90, E2, i/t,	Beograd 7, 761.9, 4.0, 90, W4, V,
dež, 2.0 Sarajevo 7, 755.0, —1.0, 90, mirno, 10, sneg 3.0; Skoplje 7, 760.5, 6.0, 90, SSW4, 10, —, —; Kumbor 7, 760.3, 11.0, 70, N2. jasno. —, —; Split 7, 761.9, 9.0, 60, mimo, jasno
Temperatura: Ljubljana lt.t, 1.0; Maribor 1.0, 10.8; Zagreb 1.0, 1S.0; Beograd 18.0, 2.0; Sarajevo 14.0, —2.0; Skoplje »1.0, 5.0.
Sonce vzhaja ob 5.30, zahaja ob 18.37.
Lana vzhaja ob (.19, zahaja ob 22.48.
♦ Naši v Ameriki. »Jadranska straža« v New Yorku je nedavno skiicaia prvi sestanek svojih članov in prijateljev. Prireditev je bila lepa manifestacija jugoslovenskih naseljencev za rojake v Primorju. Na sporedu so bile slovenske, hrvatske in srbske pesmi. Koncertne točke sta izvajala znana pevca Milko Blaževič in Ivan Ribič. Lep je bil pogled na skupino narodnih noš. — V Caiumetu je umrl slovenski pijonir Jakob Butala, star 75 let, doma z Griča v BeLi Krajini. V Ameriki je bil 45 let 'in je ves čas r udaril v Caiumetu. Zapušča tri odrasle sinove ln tri omožene hčere. — V
sladoled
v znanih različnih okusnih aromah!
Izborilo zagrebško PIVO! Priznano najboljši Izbrani sendviči ta zajamčeno pristno sortirano vino!
AUTOMATICNI BUFFET »RIO«
šelenburgova ulica 4. Telefon 28—63
Padgewoodu je primenii Peter Petes v starosti 58 let, po rodu iz Doba pri Kamniku. Pobirala ga je huda želodčna bolezen. V Ameriko je prišel kot štirinajstletni deček. _ V okolici Clevelanda so našli zmrznjenega Franca Martinčiča. Bil je vdovec, star 55 let in doma z Blok na Notranjskem. _ V Caiumetu je preminili Matija
Grahek star 74 let, po rodu iz črnomelj-skega okraja — V Ghloagu je umrl Tomaž Golob, bivši glavni nadzornik Slovenske narodne podporne jed,note. — V Glevelandu je nagle smrti umrl rojak Janez Beljan v starosti 46 let Doma je bil iz Bele občina Brod na Kolpi, kjer zapušča mater, brata
Čokolada Je čokolada. Ta trditev je ravno tako smešna, kakor če rečemo, meso je meso. Kakor ni kravje meso enako onemu pi-tanih volov, je tudi med čokolado in čokolado razlika. Izborna čokolada so nove špecijalitete »Kavita«, »Mlekita«, »Maslita« in »Grenkita«, ki jih izdeluje tovarna MIRIM.
liti sestro. V develand }e prišel pred 19
leti. — Iz Joliieta poročajo, da je tamkaj umrl Anton Nemanič, bivši gostilničar ln lastnik pogrebnega zavoda. Bil Je eden prvih pionirjev med ameriškimi Slovenci V Ameriko Je prišel pred 50 leti. — Slovensko potniško pisarno tn urad za pošiljanje denarja, znano o diipmenom Miheiiča, v Slovenskem narodnem domu v Glevelandu Je prevzel Avgust Kolander, ki je že 6 let vodil to podjetje. — Bivša lastnica slovenske restavracij« »Triglav« Sterletova Je otvoril a restavracijo v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu.
NOVI VINODOL
Palače kotel Llšanf,
Komfortno urejen notel v bližini kop: lišča s prvorazredno kuhinjo U1 terasami za sončenje Ne manjka ničesar za naj prijetnejše bivanje ob morju. NajskrP-aejša solidna postrežba Najnižje pen-•:ijske cene Zahtevajte prospekte.' i4r
♦	Muhavosti aprila. April je v petek odprl vse vremenske registre. Ljubki dolenjski vrhovi Sv. Ahac, Kurešček, Mokrec in očak Krim so bili odeti v novo snežno odejo. Hud naliv je povzročil, da je Ljubljanica a pritoki, kakor tudi Sava sprva za nekaj cm narasla, toda včeraj so vse reke s pritoki začele upadati. Močno je naraslo Cerkniško jezero, a Planinska kot lina je bila spremenjena, kakor običajno, v veliko jezero. V zgornjem toku je Ljubljanica prestopila bregove in se razlila okoli Bevk in Blatne Brezovice po travnikih. Hudournik Iška je prav tako zelo narasel. tudi Išca je prestopila bregove. V dolnjem toku je Ljubljanica dosegla višino bregov in je za enkrat odstranjena nevarnost kake večje poplave. Gesta pri Podgo ri v bližini Zaloga je prosta. Nagle vre menske spremembe so povzročile padec temperature. V petek zjutraj je termometer kazal +10 C, opoldne +3 C la včeraj zjutraj 0 C.
♦	Naročnikom »Družinskega Tednika« sooroča uprava, da izside prihodnja štev 11 ka v večjem obsegu v torek.
♦	Znižane krušne cene v Zagrebu. V prostorih Zveze pekov v Zagrebu se je vršil sestanek članov Zveze pekov. Po daljši debati je bil storjen sklep, da se na podla gl novega zakona o pšenici znižajo cene kruha Beli kruh stane odslej 4 Din (do slej 4.50 Din) kilogram, polbeli kruh pa
3 Din (doslej 3.50 Din). Nove krušne ce
ne stopijo jutri v veljavo.
♦	Nalezljive bolezni v dravski banovini. Po objavi banske uprave v Ljubljani 60 v dobi od 22. do 31. marca letos obolele Ta
nalezljivimi boleznimi 404 osebe, in sicer:
za ošpicami 223, za škrlatinko 67. za davico 65, za šenom 14, za dušljivim kašliem 12. za tifuznimi boleznimi in za rdečico po 8,
za otročično vročico pa 4 osebe.
♦	Dar za podporo reduciranim železnl-črjem. G. Miroslav Gregorka, višji železniški uradnik, je izročil v pisarnii Rdečega križa znesek 2113.25 Din, fci ga Je darova-
lo Društvo železniških uradnikov z fakul-tetsko izobrazbo v Ljubljami, v svrho podpiranja odpuščenih železničarjev. Iskrena hvala plemenitim darovalcem!
♦	Za brezposelne. Reich Jostp, tovarnar Ljubljana, podružnica Jesenice, je daroval za Jeseniške brezposelne 100 kg bele moke. — G. Razlnger Anton na Viču Je postal far. Potrati, občinskemu tajniku, za
CS3E3

£)—L
Staroznam najpnljudijenejši Hotel Bleda nudi gostom vso oskrbo, sobo, prvovrstno prehrano, vštevši napitnino m takse, za 1 dan Din 75.—, z.- 5 dni Din 350.—, za 10 dni Din 650 ter vožnja s kolodvora na kolodvor.	74
brezposelne brate Sokole 300 Um nauiestu venca na krsto umrlemu Jelačinu Ivanu, veietrgovcu in tovarnarju. Posnemajte!
• Huda avtomobilslia nesreča. Na pre-križju Miletine in Vojvode Dobrnca ulice v Beogradu je prišlo do avtomobilske nesreče, pri kateri je našla smrt žena, katere identiteta se ni mogla ugotoviti.
Važno opozorilo!
Vso javnost opozarjamo, da je bilo gradivo za zbornik »štajerska« že predčasno zaključeno in da nima in ni imel g. Josip Rožič nobenega pooblastila pobirati kakršnakoli predplačila. Prosimo vse, ki so iz naklonjenosti prispevali v tiskovni sklad »Štajerske« za oglasno ali pa propagandno vsebino, da javijo pod dii-krecijo višino predplačanega zneska na naslov: Josip Van-dot, Ljubljana, Idrijska ulica 11.
♦	Motorna nesreča na državni meji. Iz Dravograda nam pišejo: Neki avstrijski državljan se je vozil s svojo zaročenko *
motorjem iz Celovca proti Dravogradu Nedaleč od državne meje je zadaj sedeča ženska dobiila desno nogo med zadnje ko lo. Zaradi sunka sta 6e oba vozača z motorjem vred prevrgla v obcestni jarek kjer sta obležala huje ranjena Sreča v nesreči Je bila, da se je v istem času pri peljal mimo z avtomobilom, namenjen t Avstrijo, tukajšnji hotelir ln veleposest nik g. Rudokf Komauer, kil je takoj po bral oba ranjenca in ju peljal v bolnico v Celovec.
♦	Tri žrtve poplavo pri Karlove«. Poola-
va v okolica Kariovea je zahtevala, kakor se naknadno doznava, tudi tri človeške žrtve. Razen šestletnega otroka trgovca Krivučiča v Donjdh Mlkušah sta utonila tudi kmeta Mato Karpundžija in Tomo Užbinac iz šišljaviča. Omenjena kmeta sta ee v čolno .podala preko Kolpe v gozd po drva. Na povratku pa se je čoln prevrnil in sta oba utonila.
♦	Poiigalec obsojen na 10 let. MIlan Ml-lakovič iz Jagnjetovca je bil obtožen požiga dveh hlevov, ki Ju je zažgal iz maščevanja, ter je bil v Belovaru obsojen na deset let hude ječe
♦	Obsodba trgovskega zastopnika. Tvrdka Philips, d. d. v Beogradu, je prijavila sodišču svojega bivšega zastopnika Antona Rekvenija, "ker si je pridržal od tvrdke prevzete radijske aparate, vredne 26.000 Din. Obtoženi se je zagovarjal, da so mu aparate poneverili neki agenti, sodišče pa se na to ni oziralo ter ga je obsodilo na povračilo vrednosti in na trimesečni zapor.
♦	Zasledovan parček. Po deželi okrog se poti,karta nekii Martin Cerenak, 34 let star bivši gozdni delavec, doma iz okolice Celja ter njegova prlležnica 33 letna Marica Jurec. Parček Je Izvršil V zadnjem času vsepovsod, kjer ee je pojavil nešteto tatvin ln prevar, čenerak, ki Je tudii vojni ubežnik se izdaja pod najrasHčneJširni kneni, kakor Mltnarlč. Pere, Conč itd. Orožniki; tatinsko dvojico pridno zasledujejo, a doslej zaman.
♦	Huda telesma požkodba. Poseetndca L4-za Keliemova v Bukovcih Je priredhia nedavno domačo zabavo, na katero Je povabila tudi sorodnika Franc Horvata, po-sestati ka lz iste vasi. Gostje so se prav mirno zabavali, ko se Je naenkrat pojavil 27 letni posestniški sin Franc Ku.kovec ls Bukovcev, ki Je Izzval prepir ln nav&W s žiepnrim nožem na Horvata, fci ga Je dvakrat zabodel v pleča ln mu prizadejal dve globoki rani. Kukovec je dejanje priznaj, izgovarja pa se seveda s pijanostjo.
♦	Dvoboj z motlkarrU. Dn« 5. t. m. sta se vračala ponoči dntinar Kla/neček Ignacij z Ridnega vrha in posestniški sin Pajriftl-har Tone iz iste vasi od dela domov. Ne a a dno je Paj.nkihar naapdel Klanečka i moblko Klaneček Je dobil hude poškodbe na glavi tn po rokah. BL1 je prepeljan v ptujsko bolnico.
♦	»Hipe«, higijenska posoda za kruh in pecivo v gostilnah ln javnih lokalih se naroča pri Dergancu, Gerbičeva ulica 7, Ljubljana.
Otvoritev oblastveno dovoljenega prvega FOTOTEČAJA
Je v polni meri dokazala, kako potrebna je bila ta novost za Ljubljano. Udeležba je prekosila vsa pričakovanja, tako da je bila delitev tečaja v 2 posebni skupini že v naprej utemeljena.
Tečaja se nadaljujeta Jutri, v ponedeljek za začetnike, v torek pa za bolj izvežbane udeležence, obakrat ob 19 uri.	4536
Vstop prost.
Točnost zaželjena.
♦	Našim blagopokojnim boste postavili nagrobni spomenik, zato si oglejte takoj trajno razstavo nagrobnikov najnovejših oblik, skic, album izvršenih spomenikov pri znani najcenejši in najsolidnejši tvrdki kamnoseško-kiparskem podjetju Franju Kunovarju, pokopališče Sv. Križ, Ljubljana, telefon 2787.
♦	Vaš odmor v času letošnjega dopusta Vam mora biti koristen in pa prijeten. V Rogaški Slatini _ našem Vichyju — najdete eno, kot drugo. Prečitajte današnji oglas.
♦ Lastnik etabllsmaja Maiemlgg ob Vrbskem jezeru, na katrega okrevališče zaradi prekrasne lege, zmernih cen in udobnosti, v našem oglasnem delu posebej opozarjamo, je znani kirurg za eubiotlko in kosmetiko dr. Viktor Obmacbt, ki poslu® posetnikom s prijaznimi nasveti v vseh kosmetiČDO-klrurgiških vprašanjih.
♦	Darujte podpornemu druitvu slepih Ljubliana Pod Trančo 2-IH.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah Ui piisira tovarna Joa. Reich,
Iz LJnblJane
a_ Povratek tenorista Marčoca. Gosp
Marčec, tenor ljubljanske opere, fci se je vrnil z večmesečnega študija na Dunaju, nastopi danes po daljšem odmoru v tukajšnji operi kot Don Josč v operi »Carinen«, na kar občinstvo posebej opozarjamo.
u— Jeseničani pridejo r LJubljano. V
četrtek 14. L m. ob 20 nastopijo v ljubljanska operi igralci Krekovega društva z Jesenic 8 Kaimanovo opereto »Cardašica knjeginja« C.sti dobiček predstave je na menjen jeseniškim brezposelnim delavcem u— Trboveljski mladinski zbor priredi pevsko matinejo v Ljubljani v dvorani Unxxna v nedeljo 17 L m dopol-dc« ob 11 Opozarjamo, da bodo imeli mladi pevci tokrat nov program. Prediprodaja vstopnic v Matični! knjigami.
u— Francoski institut v Ljubljani vab! na dvoje zanimivih predavanj univerzitetnega profesorja g. Tiaaia iz Marseillea, in sicer bo v torek 12. t m. ob 21. v društvenih prostorih v Narodnem domn ski-optično predavanje o Pirovenoi, Marseilleu in njegovem pristanišču v sredo 13. L m ob 18. pa v univerzitetni zbornici predavanje o kemiji in modernem življenju.
u— Jutri v ponedeljek bo iconcertlral v Filharmonični dvoran,! koncertni pevec profesor Mirko PugeU, kd je naši publiki do-
Ako Vam Je
PRIJETNO
toietl lepo elegantno obleko
— dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblači/ v fipecijalni trgovini
NOVAK, Lpbljana,
KONGRESNI TRG IS
nasproti nunski cerkvi
	
	
ber znanec izza svojih zadnjih koncertnih nastopov Posebnost vsakesra njegovega koncerta je skrbno izbran s:w>re<l, kj »e na slanja ▼ prvi vrsti na francosko glasbo To velja tudi v precejšnji meri za njegov letošnji koncert. Izvajal bo rasne arije in pesmi iz starejše in novejše francoske literature. Pel bo Sehuman.na !n Scbuberta Veiifc deri pa bodo zvzanmala klasična Bachova dela e sinremiljevanjem violine, viole ln oboe. Pr! koncertu bodo sodelovali profesor Karal Junaj, Jaroalav Jaueček
rasi se s t
./■'v.

m*

VsaJco leto pridejo na trg kakrSnekoH potvorbo >Ovoc=®l?tisa«. Ml se s tem pouašamo, ker j« to dokaz odličnosti EtaSega delka. Varujte se pa, č« bi vam kdo rekel, da Je ta ali oni izdelek »enako dober« ali »povsem« tak kakor >Ovom/jjunt*4. Da se je izumil »Ovomaltine«, Je biio treba življenjskega izkustva mnogih čislanih raziskovalcev, vestnega dela mnogih strokovnjakov-znanstvenikov, a ne eno ne drugo se ne dobi ravno tako pogosto. In če ta kdaj koli komu uspelo, da bi Izumil kak proizvod, ki bi po vrednosti bil enak »Ovomaltine, bil bi ta mnogo dražji, ker omogoča samo velikanska proizvodnja današnjo ceno »Ovomaltine«. — S kuhanjem ga uničujejo vitamini, ki so za življenje tolikanj potrebni. »Ovomaltine« vsebuje vitamine, a Be na kuha, temveč se 2—S žličice »Ovomaltine« raz tope ▼ skodelici toplega, & ne zavrel ega mleka. — »Ovomaltine« s« stalno uporablja v mnogih zdravstvenih zavodih, državnih Institucijah, sana-torijih ln klinikah naše državo
ITz zbis*he naših prlEnafnls
Drž. meščanska šola bi z njo spojene ženske osnovne šole na Sušaka Čast ml Je Izraziti uglednemu ravnateljstvu toplo zahvalo v imenu 50 učenk drž. ženske osnovne šole na Sušaku, ki so skozi zi 3 polne mesece dobivale brezplačno dnevno ob 10. po skodelico mleka z »Ovomaltine« Rezultat je bil odličen, večina učenk je pridobila na teži in njih splošni izgled se je izboljšal. Kolika sreča, ako bi mogli še dalje dajati vašo odlično »Ovomaltine«! še enkrat topla zalivala! Na Sušaku, 5. marca 1931.
Ravnatelj Petrovič.
Kraljevina Jugoslavija, Državna osnovna
deška šola, Sušttk.
Uprava te šole Ima čast izraziti tem potom ravnateljstvu najtoplejšo zahvalo v imenu svojih 50 učencev, ki so dobivali skozi polne 3 mesece vsak dan ob 10. uri po skodelico mleka z »Ovomaltine«. Rezultat je bil nad vse pričakovanje. Vsi učenci, razen enega, so pridobili na teži po dva in več kg, a tudi izgled se jim je znatno izboljšal. Ta šolski poskus z »Ovomaltine« je roditeljem najboljši kažipot, po katerem jim je iti, da okrepe svojo slabotno deco in da jo ohranijo svežo in krepko.
Upravitelj šole: Štefanov«.
Kraljevine Jugoslavije Zdravstveni Dom
v Mariboru.
Zahvaljujem se Vam najtopleje za darovano »OVOMALTINE« za ferijalno kolonijo na Pohorju, ter Vas prosim, da nam ostanete še nadalje naklonjeni.
V naslednjem Vam sporočam rezultate, ki smo jih imeli v koloniji z Ovomaltine:
Skupina 10 dečkov je dobivala Ovomaltine tekom 4 tednov; posamezniki so pridobili na težini Izmed 200 do 1600 gr, poprečno Je vsak pridobil 950 gr. Skupina 15 deklic je dobivala Ovomaltine tekom istih 4 tednov; posamezne deklice so v tem času pridobile izmed 100 in 3500 gramov, poprečno je vsaka deklica pridobila po 1413 gr.
Skupina dečkov brez Ovomaltine Je pridobila poprečno po 153 gT ln skupina deklic brez Ovomaltine poprečno 873 gr.
Maribor, dne 18. okt- 1930.
Dr. i. Vrtove«, ▼. d. upravnik.
Društvo za zdravTrtvemo r-.i&čito crtrofc k
mladine v Maribora.
Čast nam je sporočiti tem potom, <Ja saao uporabljali vaš preparat Ovomaltine, ki st« ga nam dali za otroško okrepčevališče: »Počitniški dom kraljice Marije« pri Sv. Martinu na Pohorju, in smo dosegli pri doci zelo lepe uspehe. Dečki, ki so jemali akozt en mesec Ovomaltine. so pridobili po er m mesecu povprečno 950 gramov na teži, dočim so pridobili ostali dečki vsega povprečno 153 gramov, deklice, ki so jemale Ovomaltine so pridobile v enem mesecu še r>s&j povprečno 1413 gramov, dočitn so pridobi a ostala dekletca po 870 gramov. Dajanj« Ovomaltine se je vršilo po navodilih ir: '< >d nadzorstvom »Zdravstvenega doma ▼ Mariboru«, ki vam lahko potrdi	podaik«, Lepe uspehe vašega Ovomaltine srno objavili tudi v tukajšnjih časopisih.
Zahvaljujemo se vam najvljudneje m t»-kazano nam naklonjenost ter se še za nadalje priporočamo.
Maribor, 18. oktobra 1950.
Marija Maister, predsednica.
Izraelska ferijaina kolonija Za^rs-K
Podpisanemu drufitvu Je osobita £ttat, da javi, da smo z delovanjem vašega g!&3ovitega »Ovomaltine« v vsakem pogledu izredno zadovoljni, ker so se po njegova uporabi pokazali najboljši uspehi. Mi smo z »Ovomaltine« napravili poskuse pri 19 siromašnih in slabotnih otrocih, ki so pred uporabo tega sredstva tehtali skupaj komaj 408 kg 78 dkg. dočim so po trimesečni uporabi tega zelo okusnega preparata za-dobili težo 442 kg 70 dkg, kar odgovarja efektivni porasti teže pri teh otrocih 33 kg 92 dkg. tako da odpade na vsako posamezno dete povprečno cca. 1 kg 79 dkg. kar J« po trimesečnem uživanju na vsak način zelo lep uspeh. Vrh tega tzgledalo otroci mnogo bolj sveži kakor Je to siv^aj in pri njihovem razpoloženju in volii do
Zaradi tega zamoremo vaš »Ovomaltine« vsakomur najtopleje priporočati, ker zasluži v resnici vsako priporočilo.
Z velespoštovanjem: Izraelska ferijalna kolonij"
Zagreb, 6. marca 1931
Predsednica: TU rta Dewt*eti-Maee!t9k»» Tajnica.: Ela Fiachte.
Dr. A. IfANDER d.d., Zagreb
Po kr. brmski upravi »M««b1 KOTO-
TEOAJI Gregoričeve drogerijs, Ljubljana,
Prešernova ulica 5, ao se zaradi prevelike udeležbe morali deliti v 4 skupine. Otvoritveno predavanje
za 2. skupino bo dne 11. marca za 3. skupino bo dne 12. marca za 4. skupino bo dne 14. marca
vselej ob % 9. uri zvečer!
Napovedano predavanje dne IS. marca
»Razgled po sveta aparatov« ostane ▼ veljavi.	4627
<oboetj an pianist Marijan Lipovšek. Opozarjamo na koncertni program, ki ima tiskano razlago arij, ki se bodo pele ▼ francoščini. Obtisk toplo priporočamo. Prediprodaja Tsrtopnlc v Matični knjigarni.
n— Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja na razglas sreskega gumarskega referenta v Ljubljani o preprečenju gozdnih požarov, kdor bi se v razglasu navedenemu pozivu ne odzval, zapade strogi postavni kaani. Dalje opozarja na razglas istega referenta v ugonobitvi drevesnega hibadarja in odstranitvi drevja, ki je od lubadarja napadeno. Kdor se navodilom in pozivom v razglasu ne odzove, zapade strogi postavni kazni. Oba razglasa sta javno nabita na mestni deski v veži poslopja na Mestnem trgu 27.
Elitni
kino Matica
mmgamesszsm^m
2 liri feeste pozabili na vse težk^čst — Pokličite takoj št. 2134
tn zasigurajte Bi vstopnice s» sladko in nežnih Ijubavnih čustev jI po! no opereto
I9V
IMilP^lliiil i
v r: 1 % i- I I % 1 i 1 I I
v - i.2 iiš^Jil s lil
ii^p
>» ?=; 4. B S e i
r« jskigi.il a
a
Predstavna »e Vam bo najnovejša, dražestna filmska zvezda
Magda Seftnelto
Najnovejši Foxov zvočni tednik
Danes ob S-, 5-, 1. in 9, uri zvečer.
^^^SKSBSSSm
pi.mDi
č-MhŽmM
ffiž	sasBfflB
_ X. deiav^kj prosvetni večer »Svobode« tn »Zarje« bo v sredo 13. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice- Spored bo relo pester in lep. Poleg recitacij bo pre-c v-~ Ciril štukelj o človeka in knjigi. Delavska godba > Zarja« in kvartet »Zar-Jec na pihala bosta zaigrala več lepih č ,a<ib. Umetniška plesalka Katja Dela,-kova bo zaplesala dva zanimiva plesa »Vihar« in >Odiomelc iz cirkusa«. Učiteljica glasbe pri Glasbeni Matici Milena Ver-bičeva in konservatorist Drago Burger ?^pojeta več solospevov. Konservatorlst in ko v inar Jože Brdnik zaigra solo na rog, ;n sicer skladb-3 >Podoknico«, napisano za ta večer od skladatelja Josipa škorpika. Stanko Bitežnik pa bo poročal nekaj veselega. Vstopnice v Delavski zbornici, I. nadstropje, in sicer za 4, S in 2 Din. Pre-skrbite si jih že sedaj!
u_ Društvo zeienjadarjev v LJubljani
*abi Slane na poučno predavanje o vrta tn vrtnem škodljivcu s filmom. Predaval bo strokovnjak g. KafoL Predavanje iin član-ek'. sestanek bosta v četrtek 14. t. m. ob pol 20. r dvorani Prosvetnega društva. Kornnova ulica 1-4. Vabljeni: Vstop prost.
u— Občni zbor društva »Skrb za mladico« v Ljubljani bo v ponedeljek 11. L m. t posebni sobi gostilne g. Bončarja na Sv Petra cesti. Vabljeni vsi č1 a,ni, da »e občnega zbora zanesljivo udeleže, ker bodo na drn-evnera redu važne društvene žari eve.
u_ Organizacija ljubljanskih gospodinj
Je zmagala s zahtevo, da hočejo tudi! one imeti vsaj ob sobotah in nedelj a.h zvečer
prosto Ln <la jih gospodje soprogi prijazno popeljejo na večerjo v kolodvorsko restavracijo na glavnem kolodvoru, kjer poleg dobre večerje in izvrstne pijače kratkočasi koncert petorice »Slogašev«.
u— Maša zadušnica za blagopokojnim Ivanom Cičem bo v sredo 13. t. m. ob 7. zjutraj v farni cerkvi sv. Petra.
Prvovrsten SLADOLED
izdelan na najnovejšem higijeničnem aparatu »FRIGIDAIRE«, Vam nudi dnevno svež po 1, 2, 3 Din porcijo.	4626
Slaščičarna PELICON, Wolfova ulica 14.
u— Narodna čitalnica v &p. Siškk bo iimela »^oj občni zbor v nedeljo 17. t m. ob 0. dopoldne v svojem lokalu, če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se bo vršil pol ure na to nov občni i bor, kil je glasom pravil sklepčen ob vsaki udeležbi. Obvestite vse člane. — Odbor.
n— Obrtno gibanje v LjubljanL Pri mestnem magistratu je bilo marca odjavlje-nih odnosno izbrisanih iz obrtnega registra 10 obrtnih in trgovskih obratov. Ker je 9. marca stopil v veljavo novi obrtni zakon, je bilo do tega dne še na podlagi starega obrtnega zakona prijavljenih kar 81 raznih obratov. Med drugimi so prijavili svoj obrat: Jugopražarna in tovarna hranil d. z o. z. na Dolenjski cesti, kjer je zgradila novo poslopje nasproti Salezijanskega zavoda na Rakovniku, dalje Parna žaga Ljubljana, glavni kolodvor d. z o. z. kot prost obrat. Dunajčan Ema-nuel Pollak je v Frankopanski ulici ustanovil zalogo furnirjev pod protokolirano firmo »Alles Percy Rudolf«.__
Predno si nabavite
povrtnlk, obleko, trenchooat Itd. si oglejte zalogo res pravih acgieških blagor pri
K. PUČNIK
Tavčarjeva nllca 3
Cene nizke, delo solidno.
159
ZOBOZDRAVNIK
DR. VIKTOR KAC
»rdinira od 1. aprila dalje ob delavnikih od 8.—IS. in 15.—17. ure. 4483
m

Med. tsniv.
je pričel ordinirati od 11. do 12. in od 2. do 4. popoldne
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 15. (Kavarna »Evropa«).
Dlatermlja, višinsko sonce tn Solhn:.
TELEFON 27—29. 4008
MED. UNIV.
Bff. Le© šaviilk
specialist trn ženske bolezni hi porodništvo.
Ljubljana, Tavčarjeva ulica 6. I.
Telefon 2614.
ORDINIRA OD DANES NAPREJ SAMO POPOLDNE OD %2. — y24.
a_ Kolo jugoslovanskih sester naznanja,
oom, ki se zam imajo »a pomladanski oddih aa morja, d« otvarl svoj krasni »Dečfr dom Fr. Tavčarjeve« tik ob morju letos že 15. maja ter nudi do 16. junija posameznikom pensljo (hrana, stanovanje, morsko kopališče doma) sa dnevno 30—35 Din. otroci 20 Dim. In farmacije 14. L m,
od 3__4. t društveni sobi Rimska, cesta 9,
po-ltL; pismeno na naslov: Društvo Kolo jugoslov. sester« istotam.
u_ ProevetrH oosek NSZ "rabi tambnrsr
še na vajo r ponedeljek 1L t. m. ob 19. t običajnih pfrosterih r DatairsM nbcrcrial. PrM&e!
n— Delavski oder »8v<*>o«2e« rpriaorl
drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice dve enodejanM Pregljevo »Vest« ln Tho-movo »Bronasto kolajno«.
u_ Občni zbor pomočniSksga rfxv« gremija trgovcev v LJubljani bo t torek 26. ob 19. t dvorani Delavske zbornice aa Mir Mošičevi cesti, dani zbora dobijo posefo-na va/bila.
o— Sobotni fjvflshl tarjf Je Ml Izredno
bogato založen z vsemi potrebščinami. Krasna jabolka, zlasti gambovci so bila po g—8 Din kg. Zelenjave je bilo primeroma dovolj po neizjpremenjenih cenah. Na-kupovalke jajc so včeraj prinesle nad 15.000 komadov svežih jajc, ki so jih ponujale po 0.75 komad, par pa celo 1.25 Din. Na Krekovem trgu so kmetje iz škofjeloške okolice, osobito iz Dorfarjev in Sv. Doba postavili na trg nad 150 raznih drevesc, zlasti Jabolk ln hrušk. Prav posebno praktično je za kupce, da prodajalci sadik označujejo vrsto in izvor, kakor tudi lastnika. Na ta način prodajalci garantirajo za dobro kakovost. Sadike so prodajali po 6—8 Din komad. Kupčija je i bila srednja. Največ kupcev je bilo iz oko-i ličanskih vasi in s periferije mesta. I „_ Danes ob 11. dopoldne se bo pred-! vajala W i 11 y Forstova opereta Pe-
I umi je konec«. Vsakdo pozna popularno pe-' sem o mladem gardnem oficirju in zato bo gotovo našla hvaležen odmev med ljubitelji kinematografa vest, da si je ZKD izbrala za svoj filmski spored film »Pesmi je konec«, film, ki je omenjeni šlager populariziral med najširše kroge občinstva. »Pesmi ie konec« je eden doslej najboljših Willy Forstovih filmskih operet. Poleg Forsta nastopata v tem filmu lepa Liane Haid in naša priznana subreta Marica Lubejeva. Za komično in veselo stran sižeja skrbi poleg Forsta samega še Ernst Verebes. Opereto »Pesmi je konec« si bo torej vsakdo rad ogledal. Film je na sporedu danes v nedeljo ob 11. dopodne. Predstava se se bo vršila v Elitnem kinu Matici. Cene najnižje, da si morejo najširši krogi ogledati ta veseli in zabavni filmski spored.
n— Koliko je odpovedanih stanovanj ▼ Ljubljani ? Za 1. maj je bilo pri sodišču podanih 274 stanovanjskih odpovedi, privatno pa je bilo po po približni cenitvi odpovedano 300 stanovanjskim najemnikom. Na stanovanjski oddelek mestnega ekono-mata je zadnji čas silen naval strank, ki so jim bila stanovanja odpovedana. Vse stranke prosijo magistrat, da bi jim pre-skrbel novo stanovanje. To je nemogoče, ker sedaj magistrat več ne vodi evidence o odpovedanih stanovanjih. Ima v evidenci le stanovanja, ki so postala prosta v mestnih hišah. V teh pa doslej ni prostega nobenega stanovanja. Stanovanjski oddelek daje pač strankam, ki Jim je bilo privatno odpovedano, informacije, kako naj postopajo napram hišnim gospodarjem, drugače pa ni v položaju, da bi mogel preskrbeti novo stanovanje.
n_ Domu slepih so darovali sadjarski
strokovnjaki gg. Humek, GombaS. Kafol, Lap in Štrekelj 408 Din svojega honorarja
sd	j ■ Iritedaniftm	ki g>
je priredila podružnica SVD v Ljubljani meseca januarja, februarja in marca ▼ mineraloškem institutu univerze. Dobrosrčnim darovalcem najsrčnejša hvala in mnogo posnemovalcev!
u— Zmikavti povsod na posta. Te dni je odnesei nekdo ▼ Močnikov! alioi stanujoči Min kil Ablovi nov, zložljiv otroški voziček. A b lov a je imela voziček spravljen v pritličnem dvoriščnem balkonu. Predvčerajšnjim ponoči se je splazil neznan tat v klet še nedograjene stavbe v Zresni uiilci v Mostah ter ukradel na škodo sobo-slikarskeza pomočnika Alojzija Gašperši-ča 15 m do igo gumijasto cev, vredno 300 Din. Dalje je Isti storilec odnesel tudi nekaj orodja na škodo zidarskega mojstra Franceta' Devetaka. Mariji Kajželjevi, stanujoči v Povšetovi ulici 7, je ukradel neznan tat s pritličnega balkona razno perilo vredno 700 Din.
u— Dobro se Je oskrbei. V fcaščo posestnika Andreja Pleška v Bizoviku je bil izvršen te dni ponoči drzen vlom. Storilec je odnesel 45 kg zaseke. 10 kg šunke, 10 mesenih klobas in še nekaj drugih jest-vin v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Kakor so dognale poizvedbe orožnikov in policije, je izvršil ta vlom 21-letni ključavničarski pomočnik Albert L. ,ki ga varnostna oblastva že dalje časa zasledujejo zaradi sličnih grehov. Albert L. se je pred nekaj dnevi pojavil v Ljubljani in štepanji vasi, oblečen v popolnoma novo obleko in z novim kolesom. Oboje je najbrž tudi nekje ukradel. Drzni fant je sedaj »pet neznano kam izginil.	_
Zvočni kino
Danes ob S.
pol «, pol 8. ln 9.
zvečer
Km Maynard
najdrznejši Junak divjega »pada v
zvočnem filmu senzacijonalnlh pustolovščin
Napete dirk«, da se gledalcem a
lasje tn zastaja srost Noro!	Prvič ▼ LJoMJuri!
"oleg tega najnovejši Psnunomtm zvočni tednik.
h— Ve>IMca tatvira prt Krt«perju. V skladišču ICr^erJer« -ralefa-govine »s Mestnem trgu so prlšH na sled veliki tatvini, ki pa je bila Izvršena najbrže Se
prod tedmL 4z sklad i^ČA jo smanjkai zaboj jedilnega pribora, znamke Bemdorf-Alpao-ca. Skupna vrednost ukradenega pribora znaša 6000 Din.
REVMATIZEM morete zaustaviti
Neglede nato, so li bolečine ▼ mišicah ali ▼ členkih, SLOAN-OV LINIMENT jih bo odpravil. Brez utiranja — takoj prodre, greje in umiri. Ne trpite — imejte vedno steklenico pri roki
Rabit« SLOAN-OVO mast proti revmatizmu, išiasu, bolečinam v križu, bolečinam v hrbtu, bolečinam distorzije in kontuzije in proti vsem vrstam bolezni v mišicah.
Dobiva se r vseh LEKARNAH In DROGE RIJ AH
SLOAN-ov LINIMENT
odpravi bolečine
Odobreno po Ministarstvu Socijalne politike 1 narodnog zdravlja, Sanitetno odelenje rešenjem br. 4497 od 15. marta 1932.
Iz Cdja
Iz tajne seje mestnega občinskega sveta. V petek zvečer je sledila javni seji tukajšnjega mestnega občinskega sveta tudi daljša tajna seja, na kateri je poročal o personalnih zadevah občinska svetni s profesor g. Mravljak. Računski nadrevi-dent g. Gustav Grobelnik je imenovan za vodjo mestnega računovodstva z nazivom računskega svetnika. Definitivno sta nameščena mestni inženjer g. Blaž Pristov-šek in magistratni komcipist g. Josip Pogačnik Za nadzornika policijslcih agemtov je imemovan g. Janez Kukovec, ki je doslej vodili proviaorlčno te posle. Upokojena sta mestna uradnika gg. Jasob Posnič (na lastno prošnjo) ln Rado Bač. Regulirani so bili tudjj prejemki raznih mestnih uradnikov. Občina bo zavarovala vse nepragmatično nameščene uslužbence mestnega urada in mestno .policije pri OUZD. Razpisano bo mesto honorarnega občinskega ži-vino-sdrarvnBca. Nekatea-im vdovam po občinskih uslužbencih so bile podeljen«, odnosno snlšane začasne podpore.
s— Na celjskem Ljudskem *sea5?nS5« bo predaval jutri 1L t m. ofc S«, g. dr. VJadlmir Travmer lz Maribora o raslih do-ftevnih zablodah v srednjem reko, predvsem pa o čarovništvu in čarovniškfh pro-©eai-h na Slovenskem
e_ Opozarjamo občinstvo, da bodo -ro-
tJade prt gledali Stal uprizoritvi sname Frankov« drame »Vzrok« t torek 12. t. m. matno znižane cene. Gostoval bo g. Kralj Is LJubljane. Prepričani »mo, da bo drama, ki JI jamči za uspeh eden najboljših ljubljanskih draanssLh igralcev, napolnila naše gledališče. Vstopnice se dobe t predprodaji r knjigarni Goričar & I^eskovšek.
e— Celjsko pevsko društvo bo imelo da aes ob pol 11, dopoldne -rajo moSkega ■bora. Jutri, t sredo in petek »večer pa vaje mešanega »bora.
«_ Opozorilo. Opocarjsm	gospode,
M dvomijo, da se pri meni do« crkginaino pnbna angleško blago fis od 244 Dfci naprej, da to lahko dokaftam ■ računi tn carinskimi Kstl. Na željo se obleka izdela t lastnem ateljeju. Trgovski dom Stermectei s— Drzen slepar. Policiji Je bilo prijavljeno, da Je neki okrog 35 let stari tujec, ki m Je izdajal za Vinka, uradnika paro-
3?omlad pospešuje
T zaSCItn vaSe a rfmrtdml oMačfll omehko-žeae kože skrbno nego %
NIVEA'
Nivea-krema pronikne zaradi tega, ker vsebuje Eucerit, globoko v kožo, hrani in krepi tkivo in pospešuje delovanje staničja. Povzroča torej oni poživljajoči impulz, po katerem pridobi koža zopet svojo naravno gladkost ln napetost in s tem zopet dragocen, nežen, mladostno svež Izgled.
Nivea-krema: Din 5 — 22.
JagosV P. Belensdorf a Oo. d. k e. a.
Maribor,	64
]^aši avtomobilisti odbrze na kolski zlet v Prago. Jugoslovenski avtomobilski klub se je odzval vabilu češkoslovaškega avtokluba in bodo ob priliki vseso-kolskega zleta pohiteli naši avtomobilisti v zlato Prago. Na dan 1. julija se zberejo vsi udeleženci v Mariboru, odkoder krenejo proti Pragi. Prijave sprejema tajništvo sekcije Avtomobilskega kluba v Mariboru.
a_ Ljudska univerza V petek 15. t. m.
ob 8. zvečer bo nadaljevanje slovensKega cikla. Konzervator g. dr. Štele iiz 'Ljubljane bo predaval na podlagi skioptičnih sJik o češčenju Marije v slovenski umetnosti.
a_ Akcija za znižanje najemnin. Jutri
bo ob 20. važen sestanek širšega akcijskega odbora v restavraciji »Union« (nrd FrančKU). Sestanka naj se zanesljivo udeleže zastopniki vseh stanovskih in strokovnih organizacij.
a_ Nočno lekarniško službo Ima prihodnji teden Vidmarjev a lekarna pri >Are-hu« na Glavnem trgu.
a_ Včerajšnji trg je Ml dobro založen.
Lepo vreme je mnogo pripomoglo k živahni kupčiji. Na trgu je bil vsega blaga v izobilju in so bile cene primerne. Mesne cene se od zadnje sobote niso spremenile. Skrajni čas pa je že, da pade cena mleku, ki ga še vedno prodajajo po 2.50 do 3 Din. Bogata izbira Je bila na perutmlnarskem kakor tudi na trgu sa sočlvje in zelenjavo Na trg so prinesli 14 kozličkov, ki so Jih spravili kmalu v denar. Dobro kupčijo Je napravila trrrdka »Kozmos«, ki Je prodajala na trgu marlnirane ruše po 15 Din za kilogram. Precej je bilo sadnih drevesc, ■po katerih je bilo veli no povpraševanje. Na senenem trgu je bLlo 16 voz sena: 70 do 90; 6 voz otave: 86—90 to i vozovi slame: 70—75 Din za 100 kg.
a_ Tečaj za šivanje. Slovensko lemsko
društvo ▼ Mariboru priredi od 15. L m. dalje dva tečaja za šivanje, ki bosta trajala po 6 do 8 tednov. Prvi se bo vršil ob nedeljah popoldne, drugi ob delavnikih zvečer dvakrat aH trikrat, na teden. Prijave do srede 13. t m. v trgovini ge. Zlate Brišnikove, kjer ae dobe tuii vsa natančnejša pojasnila.
brodne dnržfee, 7. t. m. v Gaberju ustavil delavca Pavla Serneca lz Leskovca pri Lju-bečni, mu ponudil službo pri tej družbi in izvabil od njega 186 Din za petne stroške in domovnico. Pokazal mu je neko menico na 15.000 Din in mu rekel, da ne more dvigniti denarja, ker so banke še zaprte. Neznanec je izginil z denarjem in domovnico. Pojavil se je tudi v Westnovi tovarni, kjer je hotel izvabiti blaga za 140.000 Din, kar pa se mu ni posrečilo. V dveh tukajšnjih hotelih se je izdajal za Milana Mi-lanoviča, veletrgovca iz Sarajeva, in za Milana Spalajkoviča, industrijca iz Beograda. Naposled je neki lahkoverni deklici plačal njeno uslugo z ničvredno menico in izginil brez sledu. Prebivalstvo, zlasti na deželi, se svari pred sleparjem.
e_ Mlad begunec. Na velikonočni ponedeljek je pobegnil neznanokam 13 letni Franc Korošec, sin delavke iz Gaberja, Dečkova cesta 1. Deček je velike p-nstave, podolgovatega, suhega obraza, črnih las. na sebi Je imel rjavkasto obleso in siv klobuk. Kdor bi kaj vedel o njem. naj to sporoči njegovi mater', ali pa celjski mestni policiji.
e— Mestni kino bo predvajal danes ob pol 17.. pol 19. in pol 21. poslednjič zvočno dramo ^Cesarica Elizabeta«. V ponedeljek ob pol 21. zvočna opereta »MamzeUe Nitouche*.
Iz škofje Loke
Mladinski odsek Sokola. Do srede maja bodo mladinski popoldnevi redno v ako nedeljo s pričetkom ob 15. Za otroke se bo uprizorila igra »Kraljica palčkov«, predvajali se bodo vsakovrstni filmi in bo prišlo v <«oste lutkovno gledališče Sokola I iz Ljubljane. Eden mladinskih popol-dnevov bo združen z materinsk:m dnevom. Pravljice, družabne igre. petje in druge mikavnosti za mlada srca se bodo gojila še dalje. Starši, poš;ljajte svoje male redno v Sokolski dom!
šl— Razdelite\' koruze. Za 11 občin škofjeloškega okraja prispe 8 vagonov koruze, ki se bo zmlela na Trati, nakar se bo moka po znižanih cenah predajala, odnosno darovala najpotrebnejšim. Škofja Loka dobi 5000 kg koruze,
lz Kranja
r— Naši športniki. Pred dnevi se Je vršilo v Narodnem domu posvetovanje naših športnikov zaradi ustanovitve novega društva. Novemu športnemu društvu se bo pridružil tu£i tukajšnji motorni odsek ljubljanske »Ilirije«.
r— Dražba gramoza bo v ponedeljek 11. t. m. ob 8. dopoldne v pisarni cestnega odbora v Kranju za ceste: Kranj—Jezersko, Kranj—Moste—Kamnik, Komenda—Cerklje—Visoko, Šenčur—Adergas, Tacen—Vodice—Cerklje, Naklo—Kokrica—Šenčur. Interesente opozarjamo, da morajo predložiti potrdilo o plačanih davkih in položiti kavcijo." Za vse ostale banovinske ceste pa se bo vršila dražba istotam 18. aprila.
r— Kaj vse kradejo. Ljubiteljem tuje lastnine pride vse prav. V četrtek zvečer si je nekdo prisvojil v veži Narodnega doma slepo šipo, ki jo je irrezal iz nihalnih vrat.
Nove modele koles Dftrkop in
Mifa tehko še dobite po nizMh cenah
TENIS RAKETI, NOGOMETNE ŽOGE, GRAMOFONI, RADIO A PARATI V VELIKI IZBIRI!	4611
fTefenllc4 Josip Banjai.
Ljubljana, Miklošičeva oesta štev. 20. Sprejemajo se v popravilo tenis raketL
Is Tržiča
6— Sokelski oder proslavi danes nico slovenskega pisatelja tn dramatika, g. Finžgarja s tem, da vprizori njegovo kmet-
sko zg-odbo »Verigo«. Začetek slavnostna predstave točne ob 8. Režijo vodi tokrat br. Blaž šter. Vabljeni!
č— Gostje f« prihajajo. Planinski dom na Kofcah ima že več stalnih gostov. Obžalujemo, da se mestna občina zaradi slabih finančnih razmer ne more udeležiti tuj-sko-prometne razstave v Zagrebu. TrKč js gotovo med najidealnejSimi izhodišči za srednje visoke ture v Karavanke pozimi aH poleti. Le železniška zveza Je slaba. Prvi jutranji vlak je prepozen, zadnji večerni pa prezgDden. Sicer pride smučar ali turist tudi v tem kratkem času na svoj račun, saj si lahko ogleda Košuto alt Zelenico. Vse pa mora napraviti v nekaki mrv lici, ker ga vedno priganja čas zaradi vlaka. V Interesu Tržiča in vse njegove okolice Je, da se enkrat pametno uredi vprašanje zveze z LJubljano in drugimi kraji.
f— Gozdni požar. Te dni so neznani r.lv korri zanetili no neprevidnosti suho travo v gozdu na Kamnika. V kratkem tssu »s je ogenj razširil o-i vznrvžia hriba do vrtia, tnko^da je bila n^vamo^ prav velika, d* pogori ves Kamnik. Trži&ki gasilci ro * izredno spretnostjo požar skoro pogssilL Mestna občina trpi obnitno škodo.
Z Jesenic
a— Knjižnica Krožka prijateljev FtaorA-
je posluje odslej vsak ponedeljek od 6. dn 7. zvečer v osnovni šoli pri gdč. Vidmarjev!. Tam naj se v tc-ku tega meseca zgla-sijo tudi vsi oni člani, ki želijo dobivati na ogled katero izmed revij, ki so v krožku na razpolago, da se napravi vrstni red.
»— Prireditev za brezposelne. Sokol bo na pobudo župana g. /tabkarja predvajal danes 10. t m. v svojem domu na Jesenicah opereto »P ti čar« v korist tisočerim brezposelnim mestne občine. Predstava s« prične ob pol 15. rn se bo končala ob 18. Zveza na vse strani najugodnejša. Pridite!
Iz Ksnsssika
ka— Občni zbor podružnice SPD v Kamniku bo v sredo 13. t. m. ob 20. v restavracijskih prostorih Narodne čitalnice.
ka— Pojasnilo. Nekateri Kammčani se
pritožujejo nad malomarnostjo mestne občine, ker ni še dala napraviti tablic s hišnimi številkami. Na to smo prejeli naslednje pojasnilo: Občinski odbor je na svoji slavnostni sej: 16. avgusta sklenil, da se kamniški Glavni trg preimenuje v Aleksandrov trg. Prosil je za dovoljenje maršalat dvora, odkoder pa še ni prejel odgovora. Kakor hitro bo prispelo dovoljenje, da sme občina svoj sklep realizirati se bodo takoj dale napraviti prepotrebne tablice.
Iz Ptuja
J— Naval na ptujsko bolnico Je v 7,a<V
njem času tako velik, da so morali postaviti v sobe rezervne postelje, več bolnikov pr oddat! v izoiirnico. Tudi naša bolnica je že potrebna razširitve.
J— Kino bo predvajal ob pol 19. la pol 21. krase-n smučarski film >Sin belih planin«.
J— Javni shodi JRKD: dne 10. t m. ob
pol 8. pri Sv. Miklavžu v Golenkovu gostilni; ob pol 15. v Iva.njkovolh v kolodvorski restavraciji; dne 17. t m. ob 8. pri Sv. Barbari v Halozah v gostilni g. Korenjaka; ob 15. na Ptujski goni v gostilni g. Horvata; dne 24. t. m. ob 8. pri Sv. Andražu v Slov. goricah v gostilni g. Toša, ob 15. pa pri Sv. Marjeti niže Ptuja v gostilni --Horvata Na shodih bo poročal narodni poslanec g. Lovro Petovar.
USODA
je često prav nesrečna. Kadar fe čas, ni odlašati. Zato pravočasno kupite srečke drž. razredne loterije, ki začne z žrebanjem že 26. in 27. t. m. Srečke dobite v vseh podružnicah T,Jutra" in v
Zadružni hranilnici r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Iz Hrastnika
b— Kino Narodni dom predvaja danes ob 14. m ob 20. film »Jožefita«. Ob pol 17. pa uprizori dramatični odsek Sokolskega društva v reprizi veseloigro »Gospa ministrica«. Delni dobiček te prireditve je namenjen brezposelnim.
h— Premeščen je iz Hrastnika ▼ Kotori-bo železniški uradnik g. Roman Oberlint-ner ki se je vneto jdejstvoval kot športnik Nogometaši ga bodo pogrešali kot dobrega m nepristranskega sodnika, tenis igralci pa kot izbornega trenerja
h— Sadjarsko predavanje. Na in-krijafvo uradnika in posestnika g Guerre in šolskega upravitelja g. Lebra se je ustanovila lani podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, kateri načeljuje g. Guerra. — Društvo je priredilo prošlo nedeljo svoj« predavanje v Prapromem. Predaval je sam predsednik, ker sta bila prej javljena predavatelja zadržana Temeljito in nazorno predavanje je zelo ustreglo članom in interesentom, ki »o se zbrali t velikem šte-
h— Krajevna protituberkufozna flga priredi danes ob 11. v Birtičevi gosftlni širšo eejo, na katero »o vabljeni zastopniki vseh h/rastniškLh društev. Na seji bo podano poročilo o dosedanjem delovanju, razpravlja-k> p« s« bo tudi splošno o načrtih borbe proti j etiki.
b— V rudnfka »e je po petdnevnem odmoru v četrtek zopet pričelo delo. Najbrž s« bo delalo ta mesec kakor doslej po štiri dni v tednu.
11 Trbovefi
t— Popravek. Sokolska deca prirecS n,=3 ob 15. uri in ns ob 16. uri, kakor j« biki pomotno javi i eno, Ribičičevo trodejanko »Kraljico palčkov«.
t— Kino Sokol bo predvajal danes ob 18. te 20. zvočni film »Moja žena pustolovka*.
Iz EažSeš
m— Popis mladeničev za prihodnje re-
krutiranje ec je te dni izpopolnil. Iz n*-ae. občine je vpisanih 4<5 mlad eni čer.
Iz Gornje Easlgotte
gr— Osebna vest. Nadzornik finančne fcontrole g. Josip Krktn je prispel iz Hodoša in prevzel vodstvo tukajšnjega glavnega oddelka finančne kontrole.
g-— Izpremembe posesti. Karbaševo restavracijo pri kolodvoru j« prevzel v n*-jem g. Alojzij Hibler. Probstovo vinograd-no posestvo v Zbigovcih pri Gornji Radgoni je kupil tukajšnji gostilničar g. Framc Talanv, vinogradno posestvo Ivane Bartho-ve na Ptujski cesti pri Gorrdji Radgoni pa tukajšnji trgovec z vinom in posestnik gospod Alojzij Jurša. S tem sta prišli ta dve •vunogradni posestvi, ki 3ta bili dolga leta last avstrijskih državljanov, zopet v last domačinov in naših državljanov.
Iz Slovenske Bistrice
sb— Vznemirjajoč* vesti c nameravanih požigih v Slovenski Bistrici se že nekaj dni širijo po mestu. Baje so dobili posamezniki grozilna pisma. Vse to pa je nastalo očividno le pod vplivom požarov v okolici Frama tn Polskave. Vse govorice o raznih anonimnih grožnjah so se izkazale po temeljiti preiskavi orožništva kot neresnične in pretirane.
eb— Osebne vesti. Davčna uprava je dobila novega uradnika g. Viktorja Mlakarja, ki je doslej služboval v Kranju. Te dni je bil upokojen dolgoletni starešina finančne kontrole g. Franjo Dreu. Na njegovo mesto je bil imenovan ia Tržiča preglednik g. Konrad Valentan.
sb— Iz Sokola. Dne 16. in 17. t. m. bo IgTala naša sokolska mladina v hotelu »Beogradu« Linhartov »Veseli dan ali Matiček se ženi«. — Te dni je bila osnovana nova sokolska četa za ožjo mestno okolico, in sicer za vasi Zg. Bistrico, Cigonco, Ložnico, Devino in Sp. Novo vas. Člane te čete vežba vaditelj br. Pavlič ob nedeljah v Okrajni hranilnici. Četa doslej še nima svoje uprave in je podrejena neposredno odboru matičnega društva. Društveni javni nastop, obvezen za V3e čete, bo 29. maja na letnem telovadlšču.
UTRTJAV^A D!U 31A
Začetek ob 20. Nedelja. 10.: Kar hočete. Izven. Znižane
cene.
Ponedeljek, 11.: Gospoda Glembajevl B. Torek, 12.: Zaprto.
Sreda, 13.: Kvadratura kroga. Prendjera. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20. Nedelja, 10.: ob 15.: Trije mušketirji. Izven.
Znižane cene. _ Ob 20. Carmen. Izven.
Znižane cene. Ponedeljek. 11.: Zaprta Torek, 12.: Židinja.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER.
Začetek ob 20.15.
Nedelja, 10.: Ljubezen sedemnajstletnega. *
Opozarjamo cenjeno občinstvo na današnjo predstavo prekrasne Dreverjeve drame »Ljubezen sedemnajstletnega.« Kupite ▼stopnice ▼ pred proda ji.
Mariborsko gledališča
Začetek ob 20. Nedelja, 10.: ob 20. »Dijak prosjak«.
Znižane cene Zadnjič. Ponedeljek, 11.: Zaprto.
•A-
Mariborsko gledališče. »Casanova«, nova slovenska komična opera tržaškega skladatelja M. Sancina. bo doživela svoio krstno predstavo koncem prihodnjega tedna. Za to predstavo vlada že danes živahno zanimanje. — Naslednja dramska premijera bo »Brez tretjega« drama B. Begoviča, ki je eden naboljših jugoslovenskih dramatikov ter so njegova dela uprizarjali tudi v inozemstva x velikimi uspehi
Iz Laškega
1— Mrtvega novorojenčka je našla no-
davno neka kmetica iz Rifengozda tik ob levem bregu Savinje nasproti vasi Tremer-ju. Novorojenček je bil dobro razvit, vendar je bil po ugotovitvi sodne komisije, mrtev rojen. Matere še niso našli.
1— Pregled motornih vozil za občine Laško, Marijagradec, Sv. Lenart, Jurklošter, Loka, Sv. Krištof bo 11. t m. t Laškem pred hotelom »Savinjo« od pol 7. do pol 10.
i— Smrtna kosa bosi med sta rejštmd pre-
bivate* laške Jupnije. V tekom zadnjih treh
dni so nesli k večnemu počitku štiri farane: Antonijo Majcnovo, posestnioo io gostil-ničarico ▼ Laškem, staro 79 tet, Resčevo Jero, samsko služkinjo » Stope, staro 84
tet, Martina Deželaka, posestnika ix Lož, starega 79 let in Petra P vca. upokojenega želozničarja v Laškem, starega 81 let. Blag jdm spomini
l— Krajevna organizacije JRKD v St. Ru-pertu bo imela ustanovni občni zbor danes.
1— Javna lekarna. Banska uprava je podelila koncesijo ra javno lekarno v Laškem g. Ujčiču Vekoslavu. 1— Pasji kontumac. Kar sta se pojavila
dva primera pasje stekline, je odredilo sresko načelstvo v Laškem poostren pasji kon-cumac za ves laški srez.
1» Preksnnrfa
pm— Društvo ».Soča«. Pred kratkim se je osnoval v Murski Soboti pripravljalni odbor podružnico »Soče« pod predsedstvom g. Pertota Kristjana. Primorci in Primorke, pristopite k drirftvu!
pm— Verač Feliks te Križevcer se je prt sekanju drv tako močno vsekal v nogo, da so ga morali s hudimi poškodbami p repo Ijati v bolnico
€S2@lt
NOTRANJI! GORICSL Naša sokolska četa marljivo deluje. Letos je pristopilo mnogo novih članov. Sedaj si urejuje letno telovadišče. Letošnje leto bo najbrže gasilno društvo s pomočjo Sokola povečalo dom. Na praznik i L m. je priredila četa uspelo igro »Stari grehi«. Igralci so bili prav dobri. Posebno velik aplavz je žel br. Igličar Franc. Pri igri je sodeloval domači fantovski pevski zbor, ki je zapel nekaj lepih narodnih pesmi. Prireditev je vodil požrtvovalni upravitelj šole br. Lovše Anton.
TOMIŠELJ POD KPJMOM. Navzlic povodni! se je zbralo ▼ nedeljo 3. t- rn_ mnogo ljudi v šoli, kjer se je vršila prireditev PRK Članice podmladka eo pod vodstvom učiteljice Kogejeve Leopoldine uprizorile Turšičevo bajko s petjem »Izgubljeni raj«. Šolska soba je bila nabito polna. Igra je prav dobro uspela. Obleke Je posodila uprava dramskega gledališča v Ljubljani Občinstvo je bilo zelo zadovoljno.
GRAHOVO. Pred Štirimi leti se je prt nas ustanovila podružnica Kola jugoslovenskih sester pod predsedstvom ge. Her-mine Merclnov«, soproge šolskega upravitelja. Društvo je bilo vsa leta prav delavno. Na belo nedeljo nas je KJS prijetno iz-nenadilo z uspelo proslavo materinskega dne, ki se je vršila v prostorih g. Krajca. Na programu so bile deklamacije tn narodna igra »Poslednji mož«. Režija Je bila v spretnih rokah in uloge so bile zelo posrečeno zasedene. Med odmori sta pela mešani tn moški pevski zbor iz Starega trga pod vodstvom g. Ivana Mercine. Dvorana Je bila polna in občinstvo ni Stedflo s priznanjem. Cisti dobiček je namenjen siromašnim materam našega kraja. — Dne 1. maja bo gostoval pri nas v prostorih g. Krajca mladinski pevski zžbor PRK is Sta^ rega trga pod vodstvom g. Sulerja, ki bo priredil lasten koncert tn kratko igrico.
SOVODENJ. N?.§a vas si je osnovala mlekarsko zadrugo. Upamo, da bo koristna ustanova pripomogla k Inžfemo razpečevanju mleka in mlečnih izdelkov. — Močno si želimo električno razsvetljavo, ki jo imajo že skoro povsod. Pripravljalni odbor ima nalogo, da propotrebnd načrt vede. — Te dni je bil zaključen gospodinjski tečaj, ki ga je posečalo 15 vaških deklet in ga je vešče vodila učiteljica Marija Pavčeva s Trebije. — Mnogo skrbi povzroča vsej šolski občini perečo vprašanje nove šolske zgradbe, ki Jc naši vasi nad vse potrebna.
VIŠNJA GORA. V sredo smo .apiemffl k večnemu počitku zemske ostanke mesarjeve mame, g. Jerice Turkove, ki jo preminila po dolgotrajni bolezni dne 4. t. m. Pokojnica te bila vzorna gospodinja. Nad vse pa Je ljubila svoje otroke, ki jo bodo zelo pogrešali. Blag ji spomin! Naši šahi-sti so imeli zopet svojo atrakcijo. G. Mihael Omahen jim je aranžiral medkrajevni šahovski turnir, ki so ga odigraM na praznik v ponedeljek 4. t m. popoldne ▼ njegovi gostilni. Napovedane 3 premije so odpadle, dasi so bile izrecno zabeležene na vabilih. — Letošnji april jo izredno rrro-hast. V petek popoldne se je sicer še dokaj solnčno vreme naenkrat rzpremenflo. Temni oblaki so se pripodili od jugozahoda in prekrili obzorje. Bliskom in gromom Je sledil močan naliv, ki se je kmalu izpreme-nil v babje pšeno. Po nekaj minutah je pa začelo snežiti kot da smo sredi najhujše zime. Tudi temperatura se je znižala. Dočim je stalo živo srebro v termometru ob 11. dopoldne na 16 C nad ničlo, jo padlo ob 15. na — 1 C.
TREBNJE. Finančna kontrola je dotafla novega starešino g. Miho Zdraviča, ki Je prišel iz Semiča. Pozdravljamo ga prav toplo v svoji sredi. — Deževje in topeči se sneg sta tako napolnila strugo naše Temenice, da je ta prestopila bregove in zalila vso dolino. — Na Marijin praznik se Je vršila popoldne v Prosvet. domu mladinska proslava materinskega dne, ki Je prav lepo uspela, — Pripravlja se mladinska igrica »Pehta«. Igrala jo bo šolska mladina 1« Trebnjega v nedeljo 24. t. m v Prosvetnem domu. Ne pozabite na ta dan! — Za 1. maj se pripravlja Sokol na svoj prvi pešizlet na Čatež, kamor pohiti z vsemi oddelki, ki bodo ob enem tudi nastopili z nekaj točkami. Vabljena so tudi okodška bratska društva. 1. maj naj bo naš sokolski dan! — Zadnjo nedeljo se je vršil na Marofu zbor društvenih prosvetarjev in načelnikov (ic) mi ruskega sokolskega okrožja kjer se je podrobno razpravljalo o okrožnem zletu, ki bo 5. junija v št. Janžu in o tekmah in pripravi za Prago. Predelale so se vse tekmovalne vaje ln savezne proste na godbo. Zboru sta prisostvovala žuonl načelnik br. Papež in načelnica novomeškega okrožja s. Cibiceva Dora. Skupno delo v obeh okrožjih bo gotovo prineslo še lepših uspehov.
POLTCANE. V nedeljo je Sokol otvoril svojo dvorano in nov prostoren oder. Slovesnosti so se udeležili tudi sreski načelnik g Milan Makar, nar. poslanec g. Josip Gajšek, župni zastopnik br. Hočevp.r tn drugi. V zelo lepem številu so prišli v Polj-čane tudi bratje iz Konilc s starosto dr Mejakom na čelu in bratje Iz Slov. Bistrice. ki so na prireditvi tudi sodelovali. Slavnostno akademijo je otvoriia sokolska koračnica, nakar je Številne posetnike po-
zdravil starosta br. Lovrec. Za njftn sta
izpregovorila še župni zastopnik br. Hočevar in sreski načelnik g. Makar. Ostali spored, katerega odmore je izpolnil društveni orkester pod vodstvom dr. Hronov-skega, je vseboval petje, deklamacije in telovadni nastop. Zaključila Je pester spored spevoigra »Kovačev študent«, za katere uspeh gre predvsem zahvala požrtvovalnemu zdravniku dr. Hronovskemu, ki je uril v petju soliste, in našemu pevovodji br. Janku 2ivku iz Studenic, ki je naStu-diral ostalo zborovsko petje. Režijsko plat Je izvedel br. AL Zivkov. Da je Sokol ▼ tako kratkem času prišel do dvorane, imajo zaslugo predvsem bratje R1 tonja, 6er-bec, Gašparič, Zetlhofer ta drugI Najlepšo zahvalo moramo Se izreči g. Voglar ju, ki je naslikal brezplačno krasen zastor ln sploh pomagal pri kulisah. Todl vsem drugim, k! bo pomagali pri delu, se Sokol naj-topleje zahvaljuje.
DORNOVA. Dno «. januarja je efcllcal predsednik volilnega odbora g. Murkovič Stanko, trgovec v Domovi, sestanek glede ustanovitve krajevne organizacije JRKD. V začasni o<Tbor so bfll izvoljeni: za predsednika Murkovič Stanko, za podpredsed Bratuša Osvald, za tajnika Prelog Avgust, za blagajnika Simon tč Jakob, za odbornike: Herga Franjo, Trofenik Ignac, Krajnc Fr, MeSko Franc. Toplak Jakob, Horvat Janez, Janžekovič Franc, Poharič Franc, Brmež Janez, Cufi Mihael ln Solina Franc. Na dan Sv. Jožefa je imela organizacija JRKD prt g. Hergl Fr. oopet sestanek, na katerem so se prečitale članom pravila, naloge Jn program stranke . Ob tej priliki je pristopilo k organizaciji tudi več novih članov. Dornova je prfkirpljlva vas v spodnjem delu Ptujskega polja Prebivalstvo se rado poprime vsakega prosvetnega dela, treba mu je P* 1« pravega vodstva. So pa Se tukaj redki elementi, ki odvajajo vaščane od skupnega dela in delajo med njimi »dražbo. Pa zdražbarfl ne bodo uspeli!
RžSClE-KOiLOVRAT. Ustanorof občni zbor krajevne organizacije JRiKD za občino Riišču in Kolovrat bo danes 10. t ra. ob 14. pri Bregarju v Izlakah. Poročal bo tudi narodni poslanec g. Milan Mravljo.
SV. LOVRENC NA POHORJTJ. »e dolgo negovana želja krajevnega odbora Rdečega križa po tečaju za prvo pomoč se je uresničila. Po inicijativi a^flnega predsednika zdravnika dr. Lojzeta Pirnata se Je otvoril tu 25. novembra pret. leta samari-tanski tečaj pod vodstvom imenovanega gospoda. Po zanimivih predavanjih in praktičnih vajah so si pridobili tečajniki potrebno teoretično in praktično Izobrazbo za nudenje prve pomoči . Diplomiranih je bOo vseh 25 slušateljev in slušateljlc, ki se g. doktorju najlskreneje zahvaljujemo za vso njegovo požrtvovalnost.
RUSE. Podravska podružnica SPD bo imela občni zboir v sredo 20. t m. ob pol 19, odnosno pri nezadostnem številu prisotnih ob pol 20. v Sokolskem domu. Običajni dnevni red.
Novi grobovi
V	<53. lebn starootl Je «mri ir MarSbom poč ar g. Franc K al m na Pokojnika prepeljejo v Ljubljano, kjer bo pogreb 11. t. m. ob 1«. iz kapeiloe jxnl Sv. Križa v rodbinsko grobnico.
V	Maribora je umri, star T7 tet sodni oradnlk t pokoju g. Ivan Jug. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 16.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče.
V	Ljubljani! je preminila ga. Uarjeta Mohorčeva, rojena Stes-garjeva. Pogreb bo r ponedeljek ob 16.
V	splošni bolnici v Ljubljani je nrort g. Jakob Kraševec, posestni« z Vrhnike. PokopaK ga bodo danes ob 10. na ljubljanskem pokopališču prt Sv. Križu.
UglednJ rodblml S c h i f f r er J evt h v Stražiščn pri Kranju je premimi po dolgotrajni bolezni sin Jožko, učenec 4. razreda osnovne šole. Ob Jako lopi udeležbi domačinov in konporatlvne udeležbe šmartenske osnovne šole je bil pogreb v čertrtek popoldne na pokopališče v Smartnem.
Po budem trpljenju je umrla na svojem posestvu na Poljanski cesti v £ko£5l Loki blaga mat; ta gospodinja ga. M Inka čar-manova, stara 69 let. Pokojnica Je bila Škofjeločansa iz ngledne hiše Moharjevih Njen oče Blaž Je bil četrti mestni župan v teUh 1871.—1885. Pokojnioa Je bila znana kot dobra ln blaga žena. čarmanova zapušča dve hčeri, od katerih Je Ivanka soproga uglednega trgovca g. Remica v Spodnjem Dravogradu. Pogreb bo ^aaes ob 16.
Pri St. Duhu prt Start LoM Je ugraMla smrt trdnega kmertsgega gospodarja g. Petra ZiherJa. Zadela ga Je srčna kap. Pokojnik je bil blag mož Jn splošno priljubljen.
Včeraj je umrla v Lijnbljairi ga. Antonija Cerarjeva. Pogreb se bo vršil v ponedeljek ob 14. Iz Apihove ulice 21.
V	Zagrebu je umrl bivši član Ljubljanskega Sokola brat Srečko T e k a v c, se-dad tamošnji trgovec. Pogreb, 'rt se Je vr-šJil tz mrtvašnice na Mlrogoju, je pokazal kako je bil priljubljen.
Pokojnim blag spomin, žalujočim naše eožaijel
Reprezentanca LJubljane : IL Izbrani team Ljubljane
Danes nastopi na igrišču Ilirije reprezentanca Ljubljane proti svojim kolegom v IL izbranem moštvu. Tekma se bo vršila ob vsakem vremenu.
Predtekmo ob 14.30 igrata ASK Primorje rez. : SK Jadran.
Vztrajnostna dirka Avtomobilskega klubi
žo lani nameravana prireditev vtrajno-stne dirke Centralnega sportno-turistične-ga odbora Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije, ki se je morala zaradi premajhnega števila prijav odpovedati, se bo letes izvedla na progi: Zagreb, Varaždin, Ptuj, Maribor, Celje, Ljubljana, Zagreb, Knin, šibenik, Split, Sarajevo Mostar, Dubrovnik, Kotor, Cetinje, Podgoriea, Peč, Kraljevo, Kragujevac, Mladenovac, Beograd.
Zičetek dirke bo 27. julija v Zagrebu te konec SI. julija v Beogradu. Nevedena proga 3 startom v Zagrebu in ciljem v Beogradu. 2S55 km, se mora prevoziti od 27. julija zjutraj do 31. julija do 18. ure z 10-urnim obveznim odmorom v Splitu in Pod-goricl Prijavi je priložiti 600 D!n in se morajo nanjo prilepiti tudi fotografije vo-začev. Na vsakem avtomobilu morata biti najmanj dva vozača. Pravico na udeležbo Imajo vsi redni člani Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije kakor tudi vsi člarl Kola avtomobilistov. Razdelile se bodo 3 nagrade: 1. 10.000 Din, 2. 6.000 Din, 3. 4000 Din v gotovini. Interesenti dobijo vse podrobne informacije in prijavne for-mularje pri tajništvu sekcije Maribor. Trg svobode 3. Rok za prijave najkasneje do 15. junija.
Službeno bs LNP. Opozarjajo se igralci, določeni za današnjo tekmo na Igrišču Ilirije, da se ob vsakem vremenu javijo ob 15.35. v garderobi na igrišču prt podsa-veznem kapetanu g. Ceku. Proti onim, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo najstrožje postopalo. S seboj prinesite vse potrebne rekvizite, razen dresov. Predsedstvo LNP.
Službeno tz odbora sa delegiranje sodid-kov prt LNP. Namesto zadržanega g. Ocb-sa je delegiran k prvenstveni tekmi v Trbovlje g. Dollnar.
Nogometna sekcija THrije. Z2jtral®£e moštva, ki odpotuje v Domžale, je ob 13.45 pred gorenjskim kolodvorom; sestava moštva je objavljena na oglasni deski v garderobi. — Kombinirana rezerva Igra ob 10.30 s f?K Reko; moštvo naj pride rta prostor ob 10. url.
ASK Primorje (nogometna seVoTJsL Danes ob 14. morajo biti oa igrišču Ilirije Miha, Jci, Usek, Smkovcc, Sočaa, Ba-.sm, Galoari, Golob, Secioa, Vrhovnik, Peterim, Strnod.
SK Refca. Napovedana prijateljska tekma v Domžalah odpade. Namesto nje se Igra na Iliriji. Klemene, Bojan, Debevc, Teran Ico, Nany, Pike, Ane Broni, Eržen, Cesnfk hi Prijatelj naj bodo ob 9.50 na Igrišču.
SR DomžaSo t »r!J» komb. SK Doo-
Sale otvori danes nogometno sezono v Domžalah. Pomeril bo svoje sile s kombiniranim moštvom ljubljanske Ilirije. Priče tek tekme bo ob 16.
Dr. Kmetov smočajrs&l tečaj prt Sedmerih jezerih J« vsled nezadostna prijav preložen na teden dni kasneje ter prosimo vse Interesente, da se ponovno prijavijo, ker Je od števila prijav odvisno razpolaganje s prostorom v koči. Ta dragi tečaj se vrši povsem verjetno, ker bo koča v tem času oskrbovana za druge tečaje. Prijave je nasloviti na Ivana Bitenca v Mojstrani ali pri tvrdki Gcrec v Ljubljanski kreditni banki.
IL redni letni cbCni iftor Motokolesar-ske Ilirije, odsek Kranj, ki se je vršil nedavno ob polnoštevilni udeležbi članov, je dobro uspeL Vodil ga je predsednik g. Li-ber. Tajnik g. Rekar je podal izčrpno tajniško poročilo, o delovanju odseka v preteklem letu, g. SmoleJ pa blagajniško poročilo. Dalje je govoril delegat upravnega odbora motokolesarske Ilirije iz Ljubljane g. Kepec, ki je z veseljem ugotovil napredek in agilnost mladega odseka. Odsek je priredil v preteklem letu motorno trening-dirko, pri kateri je zmagal g. Starič, ter kolesarsko dirko, pri kateri je zmagal g. Furlan. Odstopivšemu odbora se je soglasno Izrekel absolutorij, nakar se je izvolil naslednji novi odbor: predsednik g. Holz-haker, podpredsednik g. Levičnik, tajnik 1n blagajnik g. Rekar, vodja motoristov g. Ciransky, vod^a kolesarjev g. Gabrič, odborniki gg.: šink, Liber," Sire Ivo, Furian; revizorja gg.: Levičnik, Smole j.
Vreme pri Stanlčovi koči In v Triglavskem pogorju je sorazmerno prav ugodno. Pretekli teden je bilo vse dni lepo, le ponedeljek je bil vetroven. Zapadlo je nekaj svežega pršiča ter je sedaj idealna smuka, povsod pršič, enotna plast do Krme navzdol. V koči se vrši tečaj za savezne smučarske učitelje ter je trajno 20 gostov v koči. Koča je oskrbovana in imajo izletniki najlepšo priliko za nekaj lepih dni smuke v divnem Triglavskem pogorju.
Vremensko poročilo s Kofc: snega 5 cm na podlagi 30 cm pršiča, sever, sneži, smuka prav dobra.
Amerlšfta lahka atletika pred olimnifado
Amerika živi v mrzličnih pripravah za kalifornijsko olimpijado. že iz deloma izvedenih načrtov o organizaciji te ogrom ne športne prireditve se vidi. da bo deseta ollmpijada 00 obsegu in udeležbi kakor tudi po izvedbi prekašala vse dosedanje. V najidealnejši obliki je preskrbljeno za to. da bodo uživali udeleženci v olimpijskem mestu vsestranske ugodnosti in ne bodo niti občutili, da jTh loči od domovine na tisoče kilometrov in Atlantik. Olimpijsko mesto je zgraieno po najmodernejših načrtih in nudi stanovalcu res vso udobnost ki si jo more želeti. V hišicah — ločenih za štiri ln štiri osebe — so razen kooell 9 Ifadno in toplo vodo telefoni in radio-aparati. tako da atletom ne bo treba spraševati za uspehe svoifh prijateljev aH nasprotnikov v raznih disciplinah na prostorih. Nič mani smotreno ie urejeno tudi vprašanje prehrane in občil med olimnilski m mestom in raznimi športnimi stadioni.
Vzporedno s splošnimi pripravami pa se
vršijo tudi temeljite tehnične priprave v podrobnem.
Amerika Je nedavno priredila svoja la-lahkoatletska prvenstva v kritih prostorih in razveselila Evropo s precej visokimi znamkami, ki bodo samo še pospešile priprave med Evropo. Med sprinterji (na 60 yardov) je zmagal E. Toppino pred lanskim zimskim prvakom Jolanoni v času 6.2 (iznačen svetovni rekord!). V konkurenci je še tretji, VVvkot. ki sedaj sploh ni nastopil in se bo z obema pomeril Se enkrat v maju. Odličen čas ima Wilson na 600 v (1:11.8). Na miljo klasično razdaljo za Angleže in Američane, je zmagal G. Venzke v času 4:10, kar bi bilo v enakih pogojih morda le za sekundo slabia od Ladomeguevega časa. V skoku v višino je Spitz preskočil 2 m in za 0.013 m izboljšal rekord dvakratnega olimpijskega prvaka Osbomea. V daljino so dosc ril 7.69, ob palici pa 4.271 m. Zeio dober — boljši od Kirschfeldovega — je tudi rezultat s kroglo, ki jo je L. Sewton zalučaj 16.06 m (pri treningu, toda z lesenega kroga, tudi "že 16.51 m).
Vse nekam kaže, da bomo dobfF. poleti iz Kalifornije popolnoma novo listo svetovnih rekordov, ne samo v številkah, temveč tudi v atletih, ki jih bodo postavili
Nafsačjsi rekordi
Pravkar zaključena rimskosportna se^o na je odločilne športne faktorje zopet opozorila na zlo, kJ ga resni športnik« pobijajo od let« do teta, toda prav ta prav z majhnimi uspehi. Tudi ▼ pretekli zimi nas je razveselila ccla vrsta novih rekordov v zimskih športnih panogah, prrdvsom v smučarskih skokih in bobu. O stmičar-skih skokih srno dobivali poročila o rekordnih znamkah iz Loke Plaoida, »aj je razumljivo, da Američani na tej prireditvi niso mogli biti dnevno — vsaj brez enega tovnoga rekorda. Te vesti je se-v&da pridno pomatrskoval tu<15 evropski risk. kjar očividno niso niti roisiU ne to. da svetovnih rekordov ▼ tej disciplini sploh ni, k«* sto dolžine skoka v prvi vrsti odvisne 'd skakalnice. Vsaka skakalnica nudi drugačne možnosti in na dlani je, da je z majb-ne skakalorce težje skočiti XI m kot rta drugi — prvovrstno urejeni — reehno 50 m. Prav teto velja tudi za tekme r boba, ka terih izid Je pred vsem odvisen od kako-voeti proge.
Vse' te serHrs-domdiie vesti o rekordih — to velja v precejšnji metri ! za ostale panoge — ezvinsjo pač odtod, ker množica rportnih prijateljem kij" b to-Kkerrva razmahu ©portnega pokreta že vodno ne pozra tohnačnaJi podrobnosti v rasnih sportndh panogah.
Kaj je prav za prnv rzkerd?
Definicija ni tako lahka kot se rd3 prvi pogted. Najbolj jasna jo še tale: Ra-kord je najboljši re.rultat, H te btJ v ea»-k2i pogojih dosežen rxi pravilih gotove športne organiizacijc. Najvažnejši so pr! tem enaki pogoji, H morajo veljati za vsakogar, kdor tekmrric.
V ostalem je treba r*»e vcr^l o nov?fc tovmfii rekordih v katerkoK panog! spro-jeti zelo previdno. Največ mapak se pri tem dogaja v lahki atleriid, posebno ▼ keo-kurcnc&h na kratke proge. Kako fcfako v» zigodi, da te orc^ga, kj-c-r tekmovslcl nthno-gredo postavljajo fon-omenatie rezultata, nekoliko nagnjena! Ka.ko lahko je pridobita nekaj sekund, če tekaču	v«ter ▼ hrbet! Kolnko je končno prog. ki sploh rž-eo tx>čno izmerjene! Zck> čc&tc so tu<K n-itr pačne vesti o rozultatib plavalnih komku-ronc. Dosega rekordov je vezana na got->-va določila mednarodne plavalne zveze. Id je med drugim stavila pogoj, da s« mora tekmovanje vršiti v določeno dolgih bazenih, kritih te odprtrh različno.
}lnogo je bilo že polemike za ia proti rekordom! Končno pa jc te res. da »vlečejo« te veliki uspehi in se z n.Mmi po trdem boju po«ašajo res samo talenti v tej tJl ors panogi Pri tem pa je treba stremeti za rcTOimi rekordi v resni panogah. K .-J ni resno in česar n^so odobrila pristojna mesta v višjih športnih organizacijah, to nao nikotrmsr ne velja kot rekord, čeprav priliaja n>yvrca pmv iz Amerkel
Ofimpifsld drobiž
Nemška reprez-entanca za Los Je določena na 55 atletov, tn sicer IS lar hkcatletov, 13 plavačev, 2 boksaj i rokoborca . 3 težki atleti za dviganje utež3» 2 sabljača, 11 vesla-?ev in 3 tekmovalci za moderni pet oboi. Odprava bo odpotovala s pamikom »Evropa« iz Bremena.
Poljski olimpijski odbor je stdenO, da bo poslal ra X. olimpijado svoje zastopstvo 30 oseb, med njimi po 5 atletov, sai>-ljačev. boksačev, veslačev in lahačev. Stroški za jabaško ekipo bo krilo vojno ministrstvo.
Američanov bo kajpada v vseh panogah
in disciplinah največ ... Za plavalne konkurence je priprav! jenih. 54 tekmovalcev, ki bodo pravočasno (mesec dri prej) pričeli skupno trenirati!
Arne Borg prorolruje___Na 100 m zmago Madžaru Baranvju, na 400 in Avstralcu Charltonu, (pred Tarisom), na 1500 m Japoncu Makinu, pred Charitonom na 100 metrov hrbtno bo zmagal Američan Ka-lili pred Nemcem Deutsehem Štafeto 4Xi 200 m bo odnesla Amerika pred Madžarsko in Japonsko.
Francoski olimpdjsM odbor Sklepa sedaj o tem v kakšni enaki civilni obleki naj bi potovali francoski atleti v Ameriko. Pogoj Je. da ne sme biti dražja od 500 frankov in mora imeti vse tri državne barve (modro, belo in rdečo). Predlagano je. naj dobe rdeče kape (kot jih nosilo Baski), modre bluze in bele flanelaste hlače.
Za Grke še ni gotovo, eli bodo šli čez morje. Vsekakor bo tudi v poritivnem primeru gr§ka reprezentanca zelo skromna. O domovina olimndjade, časi se spreminja.
Jo!
Avstralija trna svojo efktpo že zbrano Vsega bo štela 12 atletov, in sicer 4 la-hkoatlete, 5 plavačev ter po enega tekmovalca za veslanje, kolesarstvo in rokoborw bo.
Holandci so se tudi dolgo odločevali za odoravo v Los Angeles. Končno so namenili 32.000 goldinarjev, ki jih Ima olim-oiiski odbor na razpolago, za udeležbo 15 oseb; razen nj'h potujeta v Ameriko še dva. kolesarja in trije delegati — na svo-1e stroške. Zanimivo je. da so v tej odpravi ženske v večini, in sicer 5 plavačic, dve atletinji in sabljačica. Odsotne bode od 2. do 27. julija
Tri poročne obleke
Nevestina obleka je zadnja leta poglavje, ki ae o njem mnogo razpravlja. Mnenja si v tem pogledu tudi snlno nasprotujejo Nekateri menijo, da je poroka tako svečan dogodek, da ga moramo poudariti t odgovarjajočo čim najbolj slavnostno obleko, drugi na trde, da je nezmnselno r današnjih težkih časih posvečati toliko pokornosti zunanjosti. Končno poznamo še tretjo skupino mladoporočencev, ki so stvarno usmerjani in stopijo pred oltar v praktični potovalni obleld.
Vsako izmed teh naziranj im« svoje
prednosti, tako da ni lahko odločiti se »rončno vel javno za to ali ono. Iz tega rar-c.rn^ razpJsali majhno anketo tn danes pciohčuijfemo tri najbod$ zanimive odgovore s skicami: Gdč. M. piše:
Sem mlado dekle iz dobre hi premožne
Moji starši imajo mnogo družabnih
obveznosti, iteva&oi prijatelji in znanci se -torej nadejajo velike poročne slavnosti. Dan bi se jaz osebno zadovoljila tudi a skromnejšo opremo, vendar moram pri-,-r. ti, da se že prav veselim bele poročne ob;eke ki poveča svečanost obreda fei pomakne nevesto v ospredje zanimanja. Ko smo pred nekaj dnevi razpravljala o tem vprašanju in je nekdo dejal, da se z današnjimi časi ne sklada dragocena poroč-na obleka, jo moj oče zavzel nasprotno »tališče, češ, da je pravcata dolžnost pre-imožrih slojev, da s svečano poroko »prinesejo denar med ljudi« .kajti brezposelnost In briza bi se le še povečali, če bi štedild ■vs: oni, ki imajo denar in ga morejo tro-~. Moj cče je na ta način v par minutah prepreal vso družbo in tudi jaz sem se odločila za belo nevestino obleko. Obleke r -r ne pustim izdelati iz bleščečega tvoriva, ker mislim, da je motna svila bolj gosposka in v zvezi z lepimi cvetlicami tudi boli dekorativna. V to svrho mi najbolj ugajajo fine narcisove glarice, s katerimi okrasim mali kep in krajce napol dolgih rokavic. Tudi poročna čepica bo iz umetnih narcisov, na mestu šopka pa si izberem mali cvetlični rmtf, ki jo letos jako moderen (prva skica). Gdč. G. piše:
Nisem več tako mlada, svojo srečo sem
našla pozneje kot marsikatera mojih prijatelj c. Upira se mi, da bi se preveč izpostavila govoricam javnosti, česar tudi moj ženin nikakor ne želi Tudi najina sredstva ne bodo preobilna in da moram računati z vsakim izdatkom. Moja poročna
obleka bo takšna, da md bo v bodoči sezoni služila popoldne in zvečer. 2e dolgo »i želim lepega kompleta, torej si ga privoščim kot poročno obleko. Obleka mora biti enostavno ukrojena, ne predolga, ne prekratka, lepi, napol dolgi paletot pa bo seveda iz enake svilo kakor obleka, najbrže modre barve, ki je letos tako moderna. K taki opremi se najlepše prilega širo-kokrajen klobuk (druga skica).
Gdč. B. piše:
Sem in ostanem sportfcinja. Nimam nekakega poželenja po tem, da bi jezila svoje prijateljice s prekrasno poročno obleko m vsem privoščim veselje, da se lepše in dragocenejše oblečejo k moji poroki, kakor jaz nevesta. Z možem odpotujeva takoj po poroki, poprej pa seveda pogostim prijatelje pri mrzlem buffetu in verjemite^ mi: prav dobro se mi bo prilegal moj mali zeleni kostum, čigar jopico podložim z lepo karirasto svilo, ki bo zunaj vidna v obliki širokega reverja. Razen tega pa že prvi dan najinega zakona dokažem svojemu možu, da znam štediti! (Zadnja skica.)
Afi tef&vadile, mfhstiva?
Seveda..J Kako nepotrebno vprašanje! Saj «d želite ohraniti prožino postavo ki toda na teži n« želite pridobiti niti grama. Za redni trening pa Vam rabi praktičen
taram barvastem motivom, afi % dečflm
ovratnikom, večina pa ima kazakasto obliko z ozkim pasom.
Ljubki ovratniki
so letos posebno priljubljeni. Tovrstne garniture se odlikujejo po svoji ori-gnalni enostavnosti in po nežnih pastelnih bar-
vah, izdelamo jih najraje iz nežno modre,
rožnate ali rezedno zelene svile. Vsi ti toni se predvsem lepo odražajo od temnega enobarvnega ozadja. Mnogi izmed novih ovratnikov ležijo tesno ob vratu in Imajo kontrastno barvne konce (srednja skica). Pri drugih oblekah nadomestimo ovratnik s široko, nabrano pentljo (levo). Posebno mikavna pa jo garnitura v bidermajerskem si ^gu, kakršno predstavlja zadnja skica.
ZA ŽENSKE BOLEZNI:
20-dnevno zdravljenje v spomladanski seziji Din 1.200.—
(Soba, hrana, kopeli, zdravnik ln prevoz z avtom.)	3467
Prospekti zastonj.
Zdravniška posvetovalnica
Smrt 1.) Bolečin« v okoKmC arca ta otežkočeno ddhani« je lahko samo nervoznega značaja, t. J. del splošne nervoaao-ati, adi pa vsled organične srčne napak«. To se da udravnJS-ko ugotoviti potom preiskave tn na podlagi 'tete Vam bo zdravnik dal primerna navodila. _ 2.) Pedjute Vašega otroka r državni zavod za zaščito otrok prt splošni bolnici v LJubljani, da se ugotovi, če otrok morda ne trpi na oslovskem kašljn. _ Beba Ljub. Tudi Vam nujno priporočamo zavod za zaščito otrok, kjer na podlagi brezplačne preiskave dobite vsa potrebna navodila. — I. 8. LJ. Zvečer si deva j te hladne obldadke s svinčeno vodo 3n skrbi/t« za redno odvajaaje s tem, da vzamete vsako jutro malo grenke soli. — M. Vr. B. Psoricaza je Jako trdovratna bolezen in ae Jo mora slsbema-«£no adfrsviti. Priporočan« Vam todl
zdravljenje r Lipdkrj__J. P. LJ. Joghurto-
vo tableta Pri zaprtja pomajga trenotno ktetir aii pa rdetoovo oflje. DelJ časa se p« ta sredstva co smejo Jemati Hrana mora biti pretežno vogetarična, sfotrad na tešče »pijte kosaree vodje ta potem posknr stte vedno, tudi, č« ni potrebno, s« tetro-biti, da se organizem navadi. Nadalje Vam svetujemo masažo trebuha in pregfbaarf«. Za Joghrartov« tablete volja, teto kot »a vaa o&va+HJm« sredstva: Uporabljajo so, če navedene mere n« pomagado la ■« morajo večfcnut menjati. — M. U. L. Pojava J« v jrrozi s iivcfl oziroma s delovanjem jajčnikov; Je brea nevarnosti. Pravega sredstva pa tn« al NatfboU« bo, rta si madeže napndrate. _ Dete. Ce Je dete sicer zdrs--vo, zadostuje toliko spanja. _ N. L. V taki starosti je seveda težko ozdravite bolezen, olajšati ee pa da z otokladM to čajrt. Pri hudih bolečinah nad Vam tdrarrndk predpiše kako ponrirjevatao sredstvo oziroma svečke. — črevesni katar. Pefljite
telovadni dres, ki Vam mora razen tega tudi dobro pristojati Ce ste s« naveličali črnobele kombinacije, se odločite za belo modro, beige rjavo ali modro Tumenobarvno sestavo. Hlačke morajo seveda biti čisto kratke, ljubka novost so kratke bronaste hlačke. Životi so jako različni, z vde-
Vladimir Levstik:
Civilizacija
Biti izobražen, sc pravi mimo drugega tudi, vedeti — oh, ne, kaj je civilizacija. To ie težavna reč. Stolet-ia so minevala, narodi so vstn.jali in izginjali, desettisoči velikih duhov so prihajali na svet in odhajali z njega, da so jo zgradili. In to je, prosim, še* le začetek/ Zdaj gre za to, da jo defi* ni ramo. Spet bodo minevala stoletja, ppet bodo vstajali in izginjali narodi, spet bodo prihajali veliki duhovi in pdhajali, ifs da bi bili dokončno pri? bili, kaj jc civilizacija. Nekai zani-mirih teorij je do današnjega dne ves dobiček raziskovanja. Če jih, študent pri izpitu ne znaš, tistih namreč, ki so našle milost v očeh tvojega profesorja, si pogorel. Stvar pa s tem dav-ro ni dognana. Premislite, koliko knjig je še moči napisati o tem, koliko ur zabiti 7. globokomiselnimi predavanji — in koliko kniig je moči napisati o očenih možeh, ki so spisali tiste knji-ge, in koliko predavanj je moči imeti o predavateljih!
Skratka, to ni kar tako. Reči tega sveta ne obstoje zato, da bi obstajale, niti ne v kake druge laiiške namene, ampak reči tega sveta obstoje v bist-vu zato, da se znanost z njimi ukvar-ja. Zakaj,- če se znanost ne bi imela s čim ukvarjati, čemu bi nam bila? Ali bi sploh bila, po Descartesu in no Rergsonu? Tn če znanosti ne bi bilo, kai "bi biio z znanstveniki? Tri če le* teb ne bi bilo, kdo bi razglahlial o rečeh, ki so, in o rečeh, ki jih ni? Ali ni že s tem vorašaniem dokazano, da potem takorekoč ničesar ne bi bilo? Ničesar ne bi bilo... Mislim, da sem vam odprl dovolj strašno perspektiv
vo. Predstavite si same sebe, da je=-sle in pijete, spite in se ženite, imate otroke in napredujete v službi — vse to pa z morečo zavestjo, da vas v nekem višjem, filozofskem pomen« besede sploh ni, da ste po tem takem, ako naj se znanstveno izrazim, tako rekoč ineksistentni?
Zato dovolite učenjakom, da naj prej oni razsodijo, kaj so vse reči —-in, da se vrnem k predmetu, kaj je civilizacija. To bo še dolgo trajalo. In med tem, ko bo znanost razsojala, se bo civilizacija izpreminjala, kakor se že od nekdaj zmerom izpreminja in kakor se izpreminjajo vse reči tega sveta. To pomeni, da bo imela znanost brez konca in kraja opravka z njo, da bo treba definicije učenjakov spet in spet v čem popravljati in da bo na nujno prošnjo filozofske fakultete morda celo sodnji dan za kak teden ali mesec preložen; kako bi pa smel AH ah likvidirati civilizacijo človeštva — On, najvišje načelo! — dokler ni v načelu odločeno, kaj je bila:
Ali sem vam vse to razumljivo pojasnil, ne vem: prepričan sem pa, da je moje razglabljanje v pogledu ne-zmotne globokomiselnosti na višini vseh obče spoštovanih filozofskih sestavov. Verjeli mi boste po tem takem. da izobražencu ni treba vedeti, kai je civilizacija. Kako bi mogel vedeti, ko niti učeni možje ne vedo? Vedeti more in mora kvečjemu to. kdo je bil naš slavni Vekoslav Motovileč: mož, kateremu je slovenski narod dolžnik, da se je to pereče vprašanje tudi z naše strani nekolikanj približalo razbistritvi ...
Veko^lnv Motovileč! Trepet češče-njaratalH v pero, ko ga imenujem, in
MLADOST IN ZDRAVJE
vam povrne med spanjem z uporabo novega fizik, terapevtskega aparata
ki doseže z oživljenjem delavnosti inkretomih žlez s pomočjo trajne kombinacije radioaktivnih in toplotnih zračnih struj obnovo vsega organizma. Znaki prezgodnjega staranja (nespauje, nervoznost, spolna slabost, spioina fizična m duševna utrujenost itd.) kmalu izginejo, a na njihovem mestu se zopet pojavi mlademska čilost , življenjska radost in delovna energija. Uporaba aparata, ki je zelo prijetna, se vrši za časa spanja, torej ne povzroča izgube časa niti ne ovira pri de*u. Aparat PELiITHE je rezultat dolgoletnih raziskavanj in preizkušenj poznanih procesorjev in kliničarjev. — Mnogoštevilne sijajne ocene in spričevala dokazujejo njegovo
veliko vrednost.	.	_	.	0 ~a
Proti pošiljki 5 Din v poštnih znamkah vam pošljemo nažo znanstveno v razumljivem slogu pisano obširno brošuro in navodila.
Zastopstvo družbe PELITHE, Beograd, pošt. pret. 94, Cika Ljnbina 7.
REVMATIKI
kateri uporabljajo za pomlrjenje bolečin Fellerjeve Elsafluid, Vam lahko povedo, kako so zadovoljni s tem domačim sredstvom in kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Poskusna steklenica 6.— Din, dvojna steklenica 9 — Din povsod. Po pošti 9 po-izkusnih ali 6 dvojnih aii 2 velike specijalne steklenice 62.— Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elsa trg 245, Savska Banovina.
otroka nemudoma k *iravnuku, 6« hočete, da ostane pri življenju. — M. P. LJ. Mislimo. da bo najbolje, 6e se polagoma sprijaznite z mislijo iti v pokoj. Vi potrebujete predvsem mir, katerega v službi nimate. V pokoju ee Vam bo stanje vsaj toliko Zboljžalo, da boste 6e lahko uživali življenje ln Se kak lahek posel opravljali. — Anta. Telo Je zrcalo duše ta notranja lepota odseva na zunanjosti, ki se mora ravnotako negovati kot duševno ^življenje k harmonični celoti. Tudi telo ee mora nepretrgoma negovati, ker s tn pa tam izvršenimi procedurami in korekturami se samo trenutno prikrijejo napake. Negovanje telesa je predvsem Mgrfena. Kdor se ne neguje, hitro ostani. Koža izgubi svojo prožnost, posebno obraz postane robat, markanten. Podkožna maščoba se prestavi, kožne žilice ne dobivajo dovolj tervl, koža postane suha tn krhka. Pojavijo se črte in gube, ki postanejo na licu ijn čelu vedno giobokejše. Zmanjšana preosnova ta nezadostni ob+ok krvi povzročata., da telo prekomerno odebeli Barva kože postane rumenkasto - sivkasta, podkožne žilice postanejo v&led pomanjkanja podkožne mar stl vidne. _ Kdor se hoče izogniti vsem tem pojavam starosti, mora negovatt telo ta lepoto aa razumen način. Predvsem pa je važno, da Je nega dosledna. Dan začnimo s tem, da. hi/tro. veseAo iai t dobrem ra&-položentfn vstanemo te postelja Par telovadnih vaj _ vseeno katera — povečajo
prožnost ta okrepe mtžičevje. TakaJ se umije telo, kakor de pač mogoče. Najboljša Je seveda kopeU, zadostuje pe fco-di, če x vodo otaremo trio. Vodi se lahko priden« to« kakšno bo(P«tao ®ol, kar po-svežC telo. Najboljša so nevtralna mila. — Nato »o J« treba hitro obrisati to poso-šdti. Z masažo ta frotiranjem »e poveča krvni obtok ta teto se prijetno ogreje. Na boncu s« namaže obraz ta droga občutljiva mesta s kakšno dobro kremo. Za po-seftmi učinek se vaame še šminka Cn pn-der. emta.ka naj se uporabna kolikor mo-gofie malo, puder (Je pa brea nevarnosti, ako tfe dobre kakovosti Za obraz priporočamo še blatne obloge, M Imajo včasih neprlčafecmiai ospeh. — Nadalje <®ada k negi lepot«: pregibanj« na proatem (sprehodi, športi ttd.), emeraostvjedl to P> jačl, dovaBno «pan$e, predvsem pa volja do pozitivnega fttvtfenja te atreraftenje po jK^ranSS te atmanjl lepoti to popotooatS.
IZVLEČEK TZ PROGRAMOV N«*WJa, 10. aprila
LJUBLJANA Esperants&o l»rwiavsr-
nje o Prešernu. — 9.30: Prenos ceikven« fflasbe — 10: Versko predavanje. — 10.30: Slovenska domača obrt. — 11: Salonski kvintet. — 12: Cas, poročna in plošče. — 15.15: Dekliška ura. — 15.45: Materinska ura. — 16.15: Koncert zbora na orglice. — 17- Salonski kvintet. — 20: Prenos iz Doma slepih v Kočevju. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Salonski kvintet
ponedeljek, IL aprOa
LJUBLJANA 12.15: Plošč«. — ».45: Dnevne vesti. — 13: Cas, plošče to borza. _ 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Pravna vprašanja. — 19: Ceščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Prenos opere z Dunaja. — 22.30: Napoved časa in poročila.
BEOGRAD 12.05: Radlo-orkester. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Pomladanski motivi. — 20.50: Veseloigra. —
21.20: Pevski koncert — 21.50: Poročila.
—	22.10: Prenašanje tujih postaj. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.02: Prenos zvočnega filma. — 20.30: Koncert gojencev glasbene šole »Lisinskic. — 22: Lahka glasba. — 22.40: Godba za ples. — PRAGA 19.20: Prenos Iz Brna. — 20 ?3: Klarinet.
—	20.40: Pevski koncert. — 21: Dušikove skladbe. — 22.20: Plošče. — BRNO 19.20: Kabaretni program. — 20.20: Koncert Mozartove glasbe. — 21: Program iz Prage.
—	VARŠAVA 17.35: Popoldanski koncert.
—	20: Operetni večer. — 22.15: Koncert orkestra. — 23.05: Plesna glasba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče. — 17; Koncertna ura. — 17.50: Violinski koncert. — 19.35: Prenos Pfitznei^-jeve opere *Srce« iz gledališča. — 22.20: Lahka glasba. — BERLIN 20.15: Dramski večer. — 21.20: Koncert Lisztove glasbe.
—	Plesna glasba. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 19.C0: Pesmi. — 20.30: Haydncve ki ari rs k e sonate. — 21.10 Lahka godba. — MUKLACKER 17: Koncert iz Monakovega. — 20.05: Beethovnova Deveta simfonija — 21.30: Sluhoigra.
—	23.15: Lahka glasba. — BUDIMPEŠTA 18.15: Salonski orkester. — 20.15: Prenos koncerta z glasbene akademije. — Jazz in ciganska godba. — RIM 17.30: Violinski koncert — 21: Vokalen in instrumentalen koncert. — 22.10: Lahka glasba.
Torefc, 12. aprila
LJUBLJANA 11.30: šolska ura; V tovarni železa. — 12.15: Plošče. — 12.45* Dnevne vestL — 13: Cas, plošče ln borza.
- 17.30: Otroški kotiček. — 18: Salonski kvintet — 19: Nemščina. — 19.30: Glavna razvojne fa®e t umetnostni zgodovini — 20: Elektromagnetizem. — 20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa ln poročila.
BEOGRAD 11.OO: Ra<fio-or5resrter. —• 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Pesmi.
—	20.30: Prenos iz Zagreba. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba — ZAGREB 12.30: Plcšče. — 17: Lahka godba. — 20.30 Instrumentalen koncert — 21.30: Koncert pevskega zbora >S!oboda<. — PRAGA 19.20: Zabaven večer. — 19 50: Dramski večer. — 20.30: Godalni kvartet — 21: Orkester. — 22.20: Plošče. — BRNO 17J25: Mladinski koncert. — 20.10: Program iz Prago. — VARŠAVA 17.35: Simfoničen koncert flara^ke glasb«. — 20.15: Chopino-ve skladb«. — 23: Godba ra ples. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 12.40: Plo-šče. — 15.20: Balade. — 15.50: Mladinski koncert — 17.05: Lahka glasba. — 19.30-. pomlad V Wachau. — 20: Za staro to mlada — 21.35: Haydoovi godalni kvarteti
—	22.85: Plesna glasba. — BERLIN 19.10; Godba na pihala. — 21: Beethovnova >Mis-sa solemnls«. — KONIGSBERG 16.30: Popoldanski koncert — 19.45: Mešan program. — 21.15: Dramski večer. — MTTHL-ACKER 17: Orkestralen ln pevski koncert
—	19.30: Lahka glasba. — 21.5C: Klavirske skladbe. — 23.15: Plesna glasba. — BUDIMPEŠTA 17.30: Vojaška godba. —. 19.30: Prenos opere iz gledališča — drsa. ska godba. — RIM 17.30: Mešan glasbeni program. — 20: Plošče. — 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert
Iznašel sem nov način kemičnega pranja tn barvanja vseh vrst oblek in primerno preuredil pralnico in barvalnico v svoji lastni hiši, zato sem v stanu izvrševati pranje ia barvanje po najnižjih ena h.
ANTON B0C, L?iM]aiia
Šelenburgova ulica 4.	175
globoko bom segel v žep za njegov spomenjk. Za spomenik, kakor da ni še včeraj hodil med nami! Zdi se mi, da vidim njegovo patetično zgrbljeno postavo, kako jo je zjutraj ubiral po Cvičkovi ulici v hram naše almae ma-tris in zvečer v gostoljubno okrilje »Veselega purana«, kjer je posedal do pozne noči, steber svojemu omizju, in si s pijačo očeta Jeronima zamišljeno preluknjaval želodec... In mislim, da ni samo v mojem spominu tako pričujoč. Cela generacija našega študira-nega naraščaja se je pod njegovim vodstvom osvobodila spon preprostega mišljenja in govorjenja o najna-vadnejših rečeh in — da se tudi jaz znanstveno izrazim — z drznim »na» prejstvom« razpela peroti svojega uma na polet v višave, iz katerih ni »nazajstva«. Na polju »koltore« neprestano robotajoč, si je zgradil spomenik tudi v »literatori«: Kdo mi p;a» šteje, ne da bi katero izpustil, vse njegove učene knjige, v katerih je ne-utnidpo prekuhaval deistva v probleme? Topovska vprega jih ne potegne z mesta, ako je z žganjem ne napojiš! Ali joj, sredi dela mu je nemila smrt iztrgala pero; zapustil nas je, ko je bil dovršil komaj osmo knjigo svojega velikanskega torza »O bistvu in nalogah civilizacije«. Če bi ga bil utegnil dokončati bi imela, kakor trdi v svojem nekrologu Motovilčev sivolasi, oboževani učitelj, profesoT Rein-hold Schnurtzpurtz von Wtidergudern na dunajski univerzi, »znanost dandanes več upanja, da v bližnji bodočnosti poruši nekatere izmed ovir, ki napotuieio rešitvi tega osnovnega vprašanja«... Tn zdaj ie Vekoslav Motovileč mrtev (to pravim v navadnem zmislu besede, zakaj v višjem,
filozofskem, je treba najprej dognati, ali je sploh kdaj živel itd. itd.), in znanost nima upanja in ga nima!
Vobče se mi vidi, da je konec Mo» tovilčevega življenja odet v skrivnost S samo pljučnico se človek pri takem duševnem velikanu kar ne more zadovoljiti Ali ga je stTla titanska teža njegove naloge? Neki znaki kažejo, da je nosil pokojni učenjak zadnje čase v svoji notranjosti mračno breme, ki ga ni hotel nikomur zaupati Kadar si najbolj hvalil njegovo zadnje delo, mu je legla senca na obraz, namTŠil je obrvi in umolknil Bilo Je, kakor da bi čutil v svojih računih s samim seboj zagonetno napako. Kakšna je bila ta napaka in v kaki zvezi je bila s tem, da ga je v proslavo do-vršitve osme knjige njegovega dela nenadna bolezen v tednu dni položila na mrtvaški oder — to, dragi bralec, je spet novo vprašanje, nov predmet raziskavanj za naše znanstvenike. Da jim sežem pod pazduho, naj kratko omenim podrobnost, ki mi io ie izdala najboljša priiateljica najboljše prijateljice gospe Motovilčeve pod obljubo najstrožjega molčanja:
Ko je Vekoslav Motovileč že komaj lovil sapo, je, čuteč, da se bliža konec, poklical ženo in otroke k svoji postelii. Družipica se je zbrala, po-kleknila okoli skrbnega rednika in ga obdala s tistim tihim, obupnim ihte* niem, ki ie predpisano v toli slovesnih trenutkih. Vsi so mislili, da se želi posloviti od niih, in so tem bolj ostrmeli, ko je rekel, da jim hoče raz-odeti skrivnost — strašoo, največjo skrivnost svoiega živlienia. Kai ie tlačilo vest VeVoslava Motovilca? Ali je bil koga ubil? Ali je bil kai ukradel? Ali jc imed kje zaklad zakopan?
»Menda vsaj ni mlekarice zai>e!jsi, grdoba?« je ljubosumno pomislila gospa Matilda. »Ali pa natakarice pri .Veselem puranu'?«
Oh, ne!
»Prisezitel« je hropel umirajoči »Prisezite... da boste molčali... ka* kor grobovi —«
Prisegli so. In tedajd je mortbtm*
dus živahno vzdignil glavo z blazin tn zarja globokega sproščenja se je raz* lila po njegovem obrazu.
»Civilizacija...« j« začeL A radost mni skoraj ni dala govoriti »Civil iza* cija je ...«
Žena m otroci so trepetaje čakaB razodetja. Gotovo jim je hotel bodoči veliki pokojnik zaupati skrajni izsledek svojega duha!
Vekoslav Motovileč jc potegnil vase ves zrak, kar ga je mogel zajeti, in s krhajočim se glasom malone zavpil:
»Civilizacija je ... en dr..!...«
Nato mu je glava omahnila m s smehljajem odrešenja na ustnicah je preminul___
Bodoča dognanja znanosti utegnejo dati tej zgodbici več pomena, nego ga more imeti zdaj, ko smo sredi nabiralne akcije za spomenik Vekoslavu Motovilcu. Kakor veste, naglaša odbor ▼ svojem oklicu prav njegovo »svetlo, nezlomljivo vero v apostol-stvo civilizacije« itd., itd. Zanesem se torej na vašo najstrožjo molčečnost in vam povem to stvar tako rekoč pod častno besedo, da ostape tarna, do« kler ne bo spomenik odkrit Kipar, ki ga kleše, je namreč moj osebni nrija-telj; m kar se tiče Vekoslava Motovilca — pomnimo, da nima majhen narod nikoli dovolj velikih mož!
Hotel KOVAČEVIČ
SPLIT
H<yt«i lovaievii t SpHto }e dobr* «re}ee ta
Ud en bo tei t 20 »»banu, ▼ teatra mesta. Iz t r« t o* kalrinja, ntike penzijske cene Din 55—60 dnevno.
Sedež društva C. M. Družabni loka! t Splita stanajoiih Slovenctrv. Zahtevajte na daljna pojasnila. F. LorenSai. lastnik.	86
Kaštel — Stari — Split
PALAČE HOTEL
SO moderno opremljenih sob v krasnem parku, z lastnim kopalnim obrežjem. % ure a parobrod. od Splita ali od Trogira za 5 Din. Prvorazredni penzion z domačo in specijal-no kuhinjo. Prošek vina. Polna penzija s sob* in vso oskrbo 70 Din dnevno. Jazz in ples v parku. Prospekti v vseh potovalnih pisarnah. Sezija od 15. marca dalje. 160
BOL pri SPLITU
Penzion Vidoševič
Bol Je poznan zaradi svojih izvrstnih klimatičnih razmer. Krasno kopališče, dnevna zveza s Splitom. Lepo urejene sobe, izredno nizke cene. Soba z vso oskrbo, izdatno prebrano, z vinom ln vsemi taksami, postrežbo ter kopališčem Din 50 dnevno. Prospektne zahtevajte od lastnika Vidoševiča,	111
HOTEL BELLEVUE
Omiš pri Splitu
Sredi razkošne romantike in naravne krasote. Preživite nekaj dni v hotelu Bellevue. Morje, pesek, sonce, zrak, zdrava pitna voda Vas bodo okrepili. V sobah hladna in topla voda. Električna razsvetljava in kurjava. Balkoni, verande za odpočltek. Pred hotelom idealno peščeno kopališče. Takse so ukinjene. Uradnikom popust. Prospekti na zahtevo zastonj. Penzion dnevno od 55 do 75 Din.	86
St& p&tr&hni
morja ?
V«« > pwtr<!*)B« Br>rCTr.»3T!ba rraka? Vam )•
potrebna topia morska k<K>el? Potujte čimprej t Sftl.-f, Aa »e popravile, dokler ni prepoin*.
tMotei StoHvm
ki j« priljubljen m«Van*tri penEttm j>rar m ir-or*!, obdan t velikim senčnatim parkom, i kraivje razgle-dom ca morje, bo »krbeJ ta Vaš dobrobit i najnižjimi s e n a m i. Inf ormarij« daj« breapiain-o sprava hotela. _
RAB
najlepše in najcenejše kopališče na našem Jadranu. Znani Hotel Slavij a na obali in v neposredni bližini pristanišča ter parka, daje popolni penzion za Din 65—75. Vse informacije in prospekte pošilja brezplačno
153	N. KNEZOVI ČL
Hotel »Astoriacc na Rabu
B'»«r Jadran«, ■ krasnim kopaliJSem. Hotei
••mpoiantec, nasproti pristanišča. Modeme, i rsem
ki-mfortom in la vviko potrebo tudi « pečm: ■>prtrmlj<'ri« sobe. Kopališča t hiši. Sobe t balkoni ali verando, z razgledom na morje m na Velebit. Ce.^e izredno nizke. Kdor si želi zdravja, miru in izvr?'ne oskrbe, naj se zateče v botel »Astoria<. Zahtevajte brezplačne informacij«.	8S
(Pen ssrctt 9
Šcarsllea
*JfM€š
na krasnem prostoru, tik morja, v bližini kopališča. Zgrajen ob obronku gozda. Lepa terasa. V sobah topla in tekoča, voda. Mednarodna kuhinja po zmernih cenah. Govori se slovensko. Prospekte pošilja na zahtevo uprava penziona »Miramar«.	120
m ©TOKIU) W§(UJ
Hotel Kukljiš
najlepše mesto na spodnjem Jadranu. Ves dan solnce. Nenadkriljiva klima. V neposredni bližini čarobnega špilja. Ob jasnih dneh se vidi Italija. Sobe z vsem komfortom, izvrstno kuhinjo in vinom »Vugovom«, penzion 60 Din dnevno. — Peščeno kopališče, čolni, na vročem solncu.	117
V sredi mesta tn obenem najbližji
kopališču. Krasna terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe ter najboljša domača in dunajska kuhinja. Cene pensionu najnižje. Pojasnila in prospekte pošilja brezplačno lastnik B.
Kovačevič, Hvar.
80
Hotel Slavija Hvar
Tik pristanišča za vse parnike. Krasen vrt s tropskimi rastlinami. Priznano izvrstna kuhinja, najskrbnejša postrežba. Penzion Din 65—75 in 10% postrežba. Zahtevajte brezplačne prospekte in informacije. Lastnik Ant. Miličič. 82
Naš
Split, naša največja Inka
Kdor ni videl Splita, ne pozna največjega primorskega mesta v Jugoslaviji in gospodarskega vozla naše Daimacije. Mesto leži na konici polutoka v Kaštelanskem zalivu, ima veliko in lepo pristanišče, tik pristanišča kolodvor tako. da ima potnik, ki se pripelje z vlakom, le malo korakov do ladje ali obratno.
Split pa ni samo naše največje, ampak tudi najzanimivejše primorsko mesto. Njegovo preteklost obeležuje v prvi vrsti Dioklecijanovo palačo, ki si jo je dal rimski cesar zgraditi 6 km od tedanje cvetoče Salo-nae ob morju potem, ko je njegovo prestolnico Nikomedio v Mali Aziji pokončal ogenj. Palača je bila čudo svoje dobe. Imela je sijajno urejene dvorane, kopališča, knjižnico, tempelj, mavzolej in druge pritikline. Ostanke in sledove vsega tega vidiš še danes, čeprav je notranji prostor nekdanje palače zazidan s stavbami in stoje le še zunanji zidovi. Dioklecijan je živel v tej palači do svoje smrti.	,
Naj bo to za danes dovolj o splitski preteklosti. Poglejmo rajši v njegovo sedanjost, ki je za nas zanimivejša in lepša Split je tretja največja mednarodna luka na Jadranu (za Benetkami in Trstom). Ima 36.000 prebivalcev in je popolnoma modernizirano mesto. Poleg starinskih posebnosti mu daje čar privlačnosti posebno pogozdovani Marjan, 178 m visok grič, ki je bil še pred nekaj desetletji kamenita puščava in predstavlja danes rajsko točko za domačine in tujce. Na Marjan vodijo arhitektonsko čudovito estetično zgrajene stopnice, ki s-o jih postavili med 1. 1919/1925 in se vijo od vznožja obale do vrha. Zgoraj je prekrasna razgledna terasa s kapelico, naravoslovnim muzejem, morskim akvarijem in zoološkim vrtom. Tam stoji tudi kip domačega pesnika Luke Botiča iz brona, delo kiparja Meštroviča, ki je okrasil Split še z več dragimi umetninami, predvsem z ogromnim
kipom škofa Grgurja Ninskega ln pesnika Marka Maruliča. Projektiran pa je še spomenik kralja Petra, ki ga bo takisto izvršil Meštrovič m ki bo stal na Francoski obali.
Da imajo v Splitu bogat arheološki muzej, ki so ga zgradili na prizadevanje popularnega starinoslovca mons. Frana Bulica, se razume samo ob sebi. Mons. Bulič še vedno stanuje v njem, čeprav je strokovno vodstvo zavoda zdai v rokah dr. Abramiča. Tik muzeja stoji Obrtna šola, na kateri deluje že dolga leta eden najuspešnejših slovenskih kiparjev, Svetislav Peruzzi iz Ljubljane. Rojakom, ki pridejo v Split, priporočamo, da si ogledajo oba objekta.
Split je sedež primorske banovine in eno najvažnejših tujsko-prometnib središč in naši državi. Ker ima ugodne železniške in pomorske zveze na vse strani, se v njem prav za prav stekajo vsa pota dalmatinskih <ro-stov. posebno tistih, ki potujejo v srednjo in južno Dalmacijo. Tujcu, ki se pomudi v Splitu par dni, priporočamo obisk bližnjega Solina, Kaštelanske rivijere in^Trogira s krasno cerkvijo. Hotelov in gostišč inta Split vse polno, tudi slovenske. Pa saj se počutijo naši rojaki v teh krajih kakor doma, tudi če ne pridejo čisto med svoje! Postrežba je dobra, raznolikost dovolj pestra, da se lahko vsakdo navžiie vsega, sonca in zabave ter se založi z dovolj zidane volje za vse leto. ko bo gledal doma zasnežene planinske velikane in <>e mu bo zopet tožilo po Jadranu in — Splitu.
Na Hvar potujočemu ob^nstvu priporočamo Hotel «SIaviia«, ki slovi po 6vojih nizkih cenah in nudi vzlic tema prav prijetno domačo oskrbo ofo' izvrstni in zadostni prehrani in prav prijetnimi in finalnimi sobami. Je v neposredni bližini kopališča in tik ob morju.
*
Hotel »VelebtU na BaSci Je zdo prMa-
čen zaradi svoje lepe lege db morju. Sobe »o lepo m komfortno opremljene. Vsakoletni goeti pa so raznesli sloves po Jugoslaviji in v inozemstvu zaradi skrbne postrežbe in izvrstne kuhinje, ki jo nudi hote! svojim gostom.
★
Malin^ka. SVvend potujejo kaj radi
vsako leto v to mirno kopališče, ki je ves dan izipostavljeno vročim sončnim žarkom. Nudi pa tudi zadosti senčnatih i sprehodov. Ilotel »Draga« je izredno priporočljiva hiša, ki je Slovencem dobro znana. V njej se počutijo kot doma in so deležni skrbne postrežfoe. Priporočamo, da si penzion zasigurate še predno odporujete v Mali ns ko.

vodOno morsko in klimatično kopališče na Gornjem Jadranu. — Letni obisk 14.000 gostov. Kopališče a sezona od aprila do oktobra. Velikonočne atrakcije. Letos znatno znižane cene. — 30 hotelov in penzionov. Cene pavšalne od 50—SO Din dnevno po osebi. — Zahtevajte prospekte in pojasnila od LJECUJŠNOG POVJERENISTVA U CRIKVENICL	94
PAKK HOTEL CENKOVTO
Vls-a-vis zdraviL parka. Dipl. kuhinja. Pea-zijon 60—70 Din. Prospekti gratLa.
HOTEL CMKVEN3CA Pomladne in jesenske cene Din 60. v glavni sezoni Din 65—75. Prospekti zastonj.
PENZIJON »VILA JULIANNA* Pavšalne cene s kopeljo dnevno 60—70 Dtn, v sezoni 70—80 Din. Prospekt.
KRALJEVIČA NaJstarejSe morsko kopališče, pol ure od
Sušaka-Reke in postaje Plase.
Potujte na nase morje!
HOTEL BELLEVTJE CRIKVENICA more s svojim konfortom. izvrstno oskrbo in nizkimi cenami zadovoljiti vsakogar. Divni razgled. Kopališče v neposredni bližini. Hotel, ki zapusti v gostu najboljši vtis in se gosti vedno zopet z veseljem zatekajo v to najsolidnejšo hišo.	91
S F S A K NaJtd^JneJSe
► -u*-	bivališče ob morju
(par&ftoteC /pečine
I^MBHMBBBBMgBSBBgggHffl——MMBB
Na sami morski obali. Najlepša lega Sušaka. Mirno ležeč v sredini lastnega krasnega parka. Lastno kopališče. Solnčne, zračne sobe z razgledom na morje. Cene najnižje. Prospekte!	92
CRIKVENICA.
Prvovrstna hiša, z 32 sobami, z balkoni na morje, tekoča voda v sobah.
Zahtevajte prospekte! Upravnik hotela LJUBOMIR TUDOR
BAŠKA NA KRKU
CENE POPOLNI DNEVNI OSKRBI —
VKLJUČNO VSE TAKSE IN POSTREŽBA -- DIN 65 DO DIN 75. VSE INFORMACIJE DAJE BREZPLAČNO LASTNIK.
LASTNIK ANTE TUDOB —Ba—
Din!
Ia 10 dni lnkiu-zivno: prvovrstno prehrano, stanovanje vse takse, elekt. luč, postrežbo in kopelj na tastni peščeni obali
Koncerti, dancing, šport, tenis
HOTEL
Zahtevajte gratts prospekte I
Kofčala
JUŽNA DALMACIJA
4 ure do Splita, 3 ure do Dubrovnika.
Brzojavi: Andreis,
Korčula
87
Hotel „Draga"
Malinska na KRKU
na lepem kraju blizu morja. Lep vrt. Terasa za solnčenje. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo. Domača in dunajska kuhinja. Nizke cene. Vsa pojasnila in prospekte pošlje na zahtevo takoj lastnik Anton Milčetič.	98
Hotel Palace-etablisement
40 sob, urejene za zimsko solnčenje. Posebni
balkoni in terase za solnčenje ter vrt poln eksotičnih rastlin. Zdraviliški salon in drugi društveni prostori. Pension od 70—90 Din	83 Zahtevajte prospekte!
Direktor: Med. dr, J. Avelini.
HOTEL »TRIGLAV«
Malinska
Na krasnem prostoru tik ob morju. Lepo urejene sobe z električno razsvetljavo in lepo teraso. Vsa izvrstna oskrba ln z vsemi taksami in kopanjem v lepem kopališču Din >0.— dnevno. Prospekte in pojasnila na zahtevo brezplačno.	79
Hotel „ADRIA"
Dubrovnik — Lapad.
Novozgrajeni hotel s 30 prvorazredno urejenimi sobami. Tekoča voda. Hotel v bližini kopališča. Velika lepa terasa za solnčenje. Prvorazredna kuhinja in tudi dunajska kuhinja. Od Slovencev prednostno posečani hotel. Penzion s sobo in vso oskrbo 70 Din. Prospekti na zahtevo brezplačna 118
B
A
H K A
HOTEL VOLARI6
>VILA na MORJU«
POPOLNA OSKRBA (V ŠTIRIH OBROKIH) Z VSEMI TAKSAMI
OD 1. IV. DO SI.
v- Dm 55-- Ul
IZ SOBE NARAVNOST V
Malinska (Otok Krk)
divno morsko kopaliiče z več fine peščenimi plažami. Razkošno kopališče in senčenje. Bujna vegeta-^a. Dnevna zveza 3 Sušakom. Pošta, brzojav in telefon. Več hotelov in privatnih sob. Električna razsvetljava. Popolna oskrba z vsemi ostalimi taksami vred dnevno Din 60.—. Prospekte in pojasnila daje brezplačno Kupališno povjeren-stvo.	99
Življenjsko vprašanje našega tujskega
prometa
Vsi strokovnjaki v vprašanjih tujskega
prometa menijo, da bo letošnji obisk naših krajev (Slovenije, Dalmacije. Bosne in južne Srbije) manjši kakor v zadnjih letih. Gospodarska kriza, ki tare ves svet, posebno pa omejitve v denarnem in deviznem prometu srednjeevropskih držav, ki so dajale največji kontingent gostov v poletnih mesecih, bo močno skrčil naše tuj-sko-prometne dohodke. Treba je napeti vse sile, da pritegnejo naši tujsko-promet-ni kraji čim več domačega občinstva, ki naj že zaradi reciprocitete letos opusti potovanje v inozemstvo in ostane lepo doma, ko imarno razvedrila in zabave dovolj sami. Saj je Jugoslavija srečna dežela, ki ima planine in morje — oboje, po čemuT hrepeni človek na odmora.
Zdaj, ko se je tujska sezija že račekt, bi bilo umestno opomniti odločujoče č:n!-telje še na nekatere ovire, ki se lahko če ne odstranijo, pa vsaj ublaže in omogočijo vsaj delen dotok gostov iz inozemstva v naše kraje.
Največji kontingent inozemcev na Jadranu so v zadnjih letih dajale Avstrija, Češkoslovašk a, N e m č i ja in M a džarska. Tudi Bled je videl dosti ljudi iz teh driav, ki so letos uvedle stroge omejitve glede izvažanja domačega denarja in deviz tako, da bodo mnogi, ki bi si radi in lahko pri-
voščil oddih v JugoslavTfl. ostali doma nadi nepriiik. ki jih povzročajo omenjeni ukrepu Avstrija, ki ima obilen dotok gostov iz Nemčije, se je že zavarovala pred njih izostankom s posebnim sporazumom, ki ga je nedavno sklenil minister NVinkler v Berlinu. Kaj pa mi?
S sosedno Avstrijo in drugimi državami, ki dajejo večji kontingent tujcev našim krajem, bi kazalo skleniti primeren kb-rinški dogovor. Mogoče bi se dali uvesti tudi nekakšni boni, tako da bi v Avstriji izstavljene bone vnovčeval pri nas »Put-nik«, pri nas izstavljene pa dunajski Ver-kehrsbureau, odnosno potovalne pisarne v Pragi, Berlinu in Budimpešti. S temi bori bi so obojestranske obveznosti likvidiralo konec sezije. V vseh teh državah izdani boni bi se porabili za kritje načinov, ki jih imamo mi drugod, druge države pa pri nas. Boni bi se končno dali razdeliti tudi v kategorije I. do III. ki b: lahko veljaS za letovišča odnosno hotele L, IL in UL vrste. V plačilo bi jih sprejemali potniški uradi, Ici bi likvidirali hotelom n i Ji terjatve. Ker je tujski promet vtaž-en vir dohodkov posebno v pasivnih pok rajinah države, priporočamo vsem interesšranim či-niteljem to stvar v pravočasen in temeljit preudarek in v odločitev, s katero ne «m»-< mo več odlašati.
Docent dr. Ivan Mathot
'©in

't ttrc%
Kot že omenjeno, morajo imet! e?j51 so-ciailno-zavarovaini zavodi največje zanimanje za čim širše zatiranje jetike Kajti po statistiki osrednjega urada za zavarovanje delavcev iz 1. 1928. (glej dr. Zelja H a h n a knjigo >Bo!iovanje i pomor našega radništva s naročitim opzirom na tuberkulozo«) je leta 1926. obolelo od 474.610 zavarovanih članov 15.017 za jetiko, t. j. 3.16%. To so samo oni bolniki, ki so bili nesposobni za deio tn prejemali hranarino. Z ozirom na to, da veKk del jetičnikov dela, se je ugotovilo, da ima osrednji urad za zavarovanje delavcev nad 20.000 tuberkuloznih članov. Od 184.000 obolenj je bilo 15.017, t. j. 8.15% tuberkuloznih. 3,574.574 dni bc-lovanja odpade 610.644 dni na bolovanja 2a tuberkulozo, t. j. 17.1%. Pri nas je torej bolovaaje za tuberkulozo 2 -krat ViSje kakor n. ptr. v Leiipzigu. Pri osrednjem ttradiu je trajal leta 1926. vsak primer obolenja povprečno 19.4 dr-fi. vsak netaberkuioGni primer 17.6 dni, vsak primer za jetiko pa povprečno 40.7 dni, torej dvakrat več ko pri prvih . Na vsak dan leta 1926. Je odpadlo na 9.793 bolnikov s podporo nič manj kakor 1.673 tu^rkuloznih e podporo. Na hransrinl je bilo leta 1926. izplačanih Din 56,633.490, in cd tega okefi 10 milijonov Din hranarine za tuberkulozne! Tuberkuloza povzroča nadalje največji del izdatkov za sanatorije in okrepišča te. za pogrebnino kakor tudi veSik dol za bolnice, zdravila ln sploh za zdravstvene potrebščine. Leta 1926. je belo na račun podpore tuberkuloznim, izvzemal stroške za zdravnike, izdanih okoli 34 milijonov denarjev, leta 1931. pa celo okoli 45 milijonov dinarjev prt približno 600.000 zavarovancih! V državah, v katerih Je uvedeno zavarovanje za primer invalidnosti, nosi poslednje največji ded stroškov za zdravljenje tuberkuloznih. Pri tsas pa mora nositi delavsko ho!erensko zavarovanje to veliko, skoraj neznosno breme! Največ dni bolovanja za tuberkulozo se je opazovalo pri zavarovancih na Hrvatskem ln v Slavoniji, na dragem mestu pa v BačM in Panatn. od me^t pa v Mostarju in v Brodu. Najnižje število bolovanja sta imeli Slovenija in Srbija, od mest pa Skopi j«, Ljubljana in Sarajevo!
.Pri praktičnem pobijanrju JetEke moramo posvečati največjo pozcrrac?3t tudi: ogroženi okolici, predvsem d-ecL Kajti deca je izmed vseh bitij najbolj do^^z-etna sa jetično kal in ji najlažje zapada. Rad.i tega je tudi danes še precej resničnosti v Behringovem izreku: >Jetika je pesem, katere prva kitica se zapoje ob zibelki zadnja pa ob odprtem grobu.« Pri deci moramo razlikovati a) okuženo deco z že manifestno jetiko, b) deco s sicer biološkimi. r.e pa še kliničnimi znaki obolenja in c) deco brez poslednjih znakov, ki pa je z bo g šibke narave ogrožena po jetiki.
Prva vrsta dece spada v posebne naprave, kjer naj se ji s primernim zdravilnim postopkom poizkusijo izceliti jetične rane. Pri deci druge vrste bomo nastopili najcenejšo pot sanacije in jo bomo dalS po Grancherju na kmete k zdravim rodbinam, in sicer pod periodičnim zdravniškim nadzorstvom. Dojenčki jetičnih staršev spadajo ven iz jetičoih rodbin, in sicer ali v posebne domove za dojenčke, kjer žive skupaj, vendar pa ločeno od mater ali pa ob nedostajanju takih ustanov tudi ven na kmete v zdrave rodbine, v tem primeru pa s strogo kontrolo mleka in ob strogi zdravniški kontroli.
V pobijanju jetike pri deci nas morajo podpirati nadalje šolske poliklinike, gozdne šole, obdanišča itd. Glede pomena fe-riainih kolonij, ki se štejejo tudi k orožju proti jetiki, se sliši mnogokrat mnenje, da njihov pomen v tem pogledu ni prevelik, ker so namenjeni le slabotni, bledo-krvni in mršavi deci. Radi tega bi bil za narodno gospodarski živelj izdatek državnih, banovinskih in samoupravnih oblasti v te namene mno^o plodovitneie uporabljen, ako bi se del tega denarja potrošil za izločitev ogroženih dojenčkov in malih otrok iz jetične okolice in za njih odda-io bodisi na deželo k zdravim rodbinam ali pa v posebne preventorije. Kajti za naselitev in razpasenje jetike so znnogo bolj
s&g4H
j
dovsetn! <Sojen<5k3 tn mlajSI otroci fcefeor pa otroci v šolski dobi. Radi tega potega borba preti jetiki večjo važaont na predšolsko kakor na šoLako dožx> ctrck.
Gilede nastavitve in tudi iaprava ftrfal-nih kokmij veija -mino ha povsod kafcor tudi za lju<iska adravUišCa aenovaia zahteva po kar največji smotnnosti in sciid-nostL Za o£>e napravi velja načeso, doeeSi z isto vsoto kar največji uspeh, in to tako glede šftevSa osSrrbavar-tesv k.ikcsr cetertrovainth	Vodsstv j. teh človeko-
ljrabnih naprav eti smejo nSrdasr fmstiti ts vidika dejstva, da slerd vzdrže^vcaja pod?-rejenih ustanov na splofeii derorodpunosti ter človekoljubnosti iv. v macg-em peg-ieda na ramenih državnih in samoupravnih, oblasti, kstea-fh dotžaosc je čim racionalnejša urporaha IjoKiskesra denarja! Prstv-pos?ebno zanje vel^a aiteofcrfcr.a zahteva r,\> štednji in racionalni oporafoi vsa.1!:« pai-et
Gžede pomena tako mvvaSb. javr£h Jfh zavetišč fn cScenov sa satirsjfttfea moram zavzeti specialno otaKSJe. Te ustanove urtr"-arte,to m vradržkijejo poteg1 državnih oblastev po večiri me^ta ta cp-,>-ga samoupra\ma telesa. Pri tem se pa tudi prav pridno udeležuje aas-:t*aa podjetnost in človekoljubje. Te ustar^e služijo za sprejem in oskrbo zanemarjene, neza-kenstoe, zapuščene in osirotelo deoe, kjer-oetane izvestno ddbo, po največ <So 1-4^ leta. Nato se deca običajno oMa Obrtnikom !n drugim delodajalcjm v poklicno šoianje. Dn del te dece doseže docela svo$ cilj. Postane pošten in priden rokodeJeo in najde trajno zaposflenje. Dra.gl del si sicer tudi prisvoji lcj=k poklic, ž?l pa n« najde nameščen j a. Raci tega pada prej ali slej v breme javni dobrodelnosti in ja razen tega izpostavljen raznim nevarnostim, ki jih rodi breadelnos^. Tretji dat te dece pa siploh ni sposoben za borbo za obstanek. marveč zapade ■prav zgodaj pot«^ puštiTi in delomržnceti ln otoremenjuje v znatni meri javno s&rrbstveno dobro tvorno? t. Na ta način se dogaja, da
ce sgoraj
imenovani činitelji, zlasti mesta, Izpostavljajo nevarnesti izkoriščevanja po evojih. lastnth varovancih v oiranil dobi, ker so se navadili živeti na javne stroSke. Za mesta se ta nevarnost še stopnjuje, ako sprejemajo v zavetišča todi zanemarjeno deco iz okolice.
Verjetnost, da -rzrsBte jo iz tseSi varovancev postopači in delonaršneži jo znatna! Prvič izvirajo ti otroci mnogokrat od degeneriranih st^aršev in so poškodovani v nastavku kali ,drugič izhajajo lz zanemarjenega okolSša, tn slesr v dobi, ko so jim prešli v kri in kosti celo tja do starosti neiztrebljivi vtisi zanikrnega, življenja in tretjič morejo izg-^biti ctroci z daljšo dobo trajajočo hospitalizacijo izvesteo stopnjo čuta za samostojno udejstvovanje, s tem pa tudi odpornost, ki je potrebna v uspešni borbi za vsakdanji kruh. Zlasti zadnja skupina je izpostavljena nevarnosti. da podleže pri prvi neprijetnosti in težji nalogi, ki jfh vsakdanje življenje postavlja človeku. Slednjič pa vsebuje po mojem mnenju tndi nakopičen je dece tako različnega porekla in izvora do goto^ meje nevarnost, da se ta ali oni otrok sicer z dobrimi prirojenimi in privzgojenima lastnostmi pokvari ob slabem zgledu okolice. Seveda to nevarnost odstranjujeta do izvestne mere strogo nadzorstvo in način odgoje ter vzgoje, ki pa 'vendarle ne moieta prodreti vsekdar do zadnjega kotička komo1 ioiranes-a duševnega življenja in miselnosti otroka.
Z azrlrotn im dejstvo, <Ia predstavita do Izvestne mere brezdelnost in potepu-štvo prav ugodna tSa za vgnezditev ' in razpasenje jetike in da poorej omenjene ustanove mnogokrat ne ustrezajo v zadostni meri javnim interesom, predvsem mest, sem mnenja, da se usmeri vzeoja in odgoja take dece a priori v tir Grancher-jevega dečjega skrbstva. Razen tega pa je pri nas mnogo bolj potreben porast in razvoj delovnega in trezneea kmečkega stanu kakor pa degeneriranih postopačev v mestih. Na ta način se bo pomagalo kmetovalcu in domači grudi, ki trpita pod begom s kmetov v mesta!
(Se bo končalo^
۩ta i4 Azur
Parls-lfica, 2. marca. Pozni popoldanski brzovlak odhaja s hrupom ii Gare de Lyona mimo doi-gih pari-fckih predmestij in šele zunaj zdrvi v enakomerno razvalovljeno okolico, ki Jo polagoma zajema vase zgodnji večerni mrak. Obrisi skoroda preenolične pokrajine usihajo v mlačni črnini temnečega se neba m le samotne luči mest in trgov, zapuščenih postiij in vasi se sedaj pa sedaj zasvetlika-jo ix teme Ln se nato izgube v noči. Cuv-stvo ie utonilo v divjem taktu neprestanega drvenja. v sproščeni pesmi kolesja in še misli drve skozi noč v sonce novih dni, ki sija onkraj teme.
Pogovori so polagoma potihnili, smeh je zamrl na ustnicah sopotnikov; le ječanje železnih sklepov med vozovi in zven Sanje stekla, ki vzdrhteva nekje zunaj na praznem hodniku, se meša v lahno dremavico.
Vsako potovanje se mi zdi polno neznane vzhičenosti, polno nemira in čuvslvene sproščenosti. polno opojnosti. Ali si ne želi človek potovati neznano kam. drveti nekam v prostor? — V lahnem polsnu brze mimo mojih oči predstave o neznanih krajih, mestih. deželah, morjih, puščavah in samotah, vse pa so pre;>oiene z drhtečo slo po izživetju notranje sproščenosti, po razmahu čuv-etvenih oj.ojev in želja. Toda predstave, porojene iz polsna, so le odsevi neke imaginarne resničuosti, ki je oko ne bo nikoli zazrlo.
Le tu Hi tam se uvtavi vlak za nekaj trenutkov sredi noči. Luči na peronih obsvet-1 ju jejo temne kupeje, sprevodnike, ki tekajo po tlaku sem ter tja, prodajalce pijač in jedi, ki z zaspanim glasom kriče vedno ene ln iste. komaj razumljive besede — in nato znova nenadoma ugasnejo v temi. Zvugi sprevodnikov so zamrli, kakor da jih je hipno pogoltnila vase neznana gluhota. V poi-spanju slišim imena postaj, na katerih smo se ustavili:
Laroche. — Diion. _ M&eon. — Lyon. — Valerice. — Avitmoo,
CM Tarascona proti Mareefflen m pričenja polagoma daniti. Skozi jutranji mrak prodirajo lahni obrisi okolice. Pred nami vstaja nov, svojevrsten svet. Jasno južno nebo polagoma jx>rdeva nad gričevnatim obzorjem hTprvi žarki še nevidnega sonca se love na vrhovih pinij, palm in majhnih gozdičev vrh gričev. Nič več ni enakomerno valovitega ravninskega sveta, ampak svetli kameni-ti obronki se spuščajo nizdol med rjavkaste njive, obdelane z vinsko trto.
Marseille. — V lahnem zaletu smo obšli mesto, ki se razprostira nizdol k morju. V mehkem zraku se čuti bližina morski ii voda Pogled se opaja nad svetlomodro nebesno jasnino, nad rdečkasto zemljo, nad lepimi nasadi južnih vrtov. Palme, ki rasto na nizkih vzpetinah in ki se vrste med hišami, izginjajo za nami in se znova pojavljajo ob poljskih nasadih ob obronkih skalovitih grebenov. Vse opojno omedleva v mehki sončni toploti. Marseille je že zdavnaj izginil za griči in polji in mi drvimo mimo vasi, gozdov in samotnih poti.
»Morje!c .te vzkliknil nekdo. Nenadoma se je prikazalo med skalovitimi bregovi, a« za svetlikalo v soncu in izginilo. Temno modra morska planjava je sinila do obzorja in se skrila za hribom. Vedno bližje obrežju smo in nenadoma se razprostrejo pred nami skrivnostno lepi zalivi, obdani z barvito obaio, s skalami, ki se pno v griče. Kuni hiš in vil, ki se zdi da podrhtevajo na morski gladini kakor bajna mesta v filmih, ?e g svojimi temnimi in svetlo rdečimi streha mi prijetno skladajo z vsem lahnim zamahom gričevnate okolice. Neprestano novi majhni in večji zalivi ob svetlih obrežjih; ob morju hiše t vrtovi, tu in tam razpall žoln, človek, ki stoji na obrežju in gleda po morju. — Temno modra morska barva prehaia v svetlo sinjo m beli valovi se nalahno razbiešče ob obrežju. Tam daleč se strne neizmerna morska gladina z obzorjem. In za obzorjem? Tam zadaj so žgoča afriška obrez i a. tam zadaj. — Neprestano drvimo ob morskih zalivih. Včasih se zasveti na morju majhen skalnat otok kakor samoten plavač. Rdeča Zemlja, rdeče strehe belih hiš. mastno temna barva dolgih drevesnih listov, prazen drevored ob peščenem obrežju, svetel
Janho Kač:
trak ceste tik ob obali, sonce na skalovitih
prepadih in nato morje, morje--—
Od St. Raphaela pa do Niče se je nekoliko umirilo gričevnato obrežje v enovitejšo obalo. Udobno prirejena okolica. Gladke avtomobilske ceste križajo pobočja majhnih hribov, kjer se vrste palače druga ob drugi, vile z verandami in parki, obmorska sprehajališča. večji vrtovi z bujnim zelenjem in cvetjem. _ Cannes. Antibes. Ob obrežju so privezane jadrnice in ladje, čolni se nemirno zibljejo ob kopališčih, ozki pomoli 9egajo daleč v morje.
Niča. 8. marca. Nad mestom tn morjem toplo južno sonce. Podnebje ie polno opojne mehkobe in prijetnega udobja. Palače, vile in veliki hoteli so svetli, lepi. jasni. Življenje na velikih bulivarjih kakor da ne pozna ne trdih ne črnih dni, ne s skrbjo prepojenih ur, ne bolestnih in ne krvavih vprašanj. Obrazi se smejo, iz kavarn prihaja godba; plesni ritmi. sladkobni napevi. — Tu ;e kraj večne pomladi, večnega sonca in mladosti. Tu cveto vso zimo rože, oranže, zelenč velike južne rastline, ki iim ne vem krilatega imena; parki toneio v zelenju, v barvitih šopih eksotičnega cvetja. _ Zrak je nasičen z vonjem po dišavah, ki se zdi. da se tope v soncu. — Nikjer ne čutiš pariškega drvenja, b^gania, strahu, teme. grozote, tegobe, raztrganostj, nikjer ne vidiš bolnih obrazov, lačnih oči, obiokanih duš.
Toda tako monotono miren se mi zdi ta večni pomladanski praznik, kakor da so obmolknili vsi bolestni vzkliki od grozote dni in spoznanj razbieane duše. kakor da ie človek utonil v omedlevajoče odrevenevanje in se prepustil le sladkemu opoju čutil.
Naslonil sem se na kameniti steber o*> parku Jardin du roi Albert L in gledam na mogočne palače, kako se spuščajo od Plače Massena proti velikemu, svetovno znanemu, občudovaremu sprehajališču Promenad des Anglais, ki se razprostira tik ob moriu. Palme, ki se vrste po njem v ravni črti, spominjajo na pravljične motive. Kupola nad morjem zgrajenega zabavišča Le Palais de la Jetče se barvito odraža od sinjega morskega ozadja. Na levo proti členovitim zalivom od Quai des Etats-Unis do hribovitih ozadij pa se izgubi pogled na svojevrstno razgibanem svetu. Toda na morju nikjer nobene ladje, nikjer čolna niti belo-krile jadrnice. Mir. Solnce sije na brezdanje vode, na griče zadaj za Nico. ki so posejani z v lami in hoteli, na Montborou in Montalban, koder vodijo nad morjem poti proti Monacu in Vintimilleu.
Mcd vozovi p* »e ▼ presledkih vrste sprevodi različnih r narodne noše oblečenih narodov, ki sodelujejo t Niči pri velikih narodno folklornih svečanostih: Spanci. Holandci, Švicarji, Madžari. Bulgari. Armenci. Čehoslovaki. Jugoslovani Kanadiici. Belg;jci, Letonci. Rumuni. Norvežani. Fin-landci, ' Turki. Poljaki. Danci. Švedi. Avstrijci. Mongaski. Njih živo pisane bele, temne, črne,' rožnate, rjave, svetlo sinje, zlate narodne obleke, njih pokrivala vseh oblek in vrst. njih govorica, vzkliki in pesmi se skladajo z vso prireditviio in izpopolnjujejo znamenito bitko s cvetjem.
Vse se neprestano giblje, prihaja m odhaja. Cvetje deži z vozov med gledalce ia leti od tam nazaj na sprevod Roke krilijo za šopki, jih love in prestrezajo. Zadaj sa tribunami, za gledalci pa se zasvetlika morje — mirno in veličastno.
Niča, 5. marca.
Neizmerno priletno je stati po noči ob
morskem obrežju in gledati v temo. Sedaj pa sedaj pljuskne morje zamolklo ob obrežje in nato s čudnim šumom zdrse valovi po pesku nazaj v črni molk. Daleč iz teme se zasvetlika rdečkasti pramen morskega svetilnika, nalahno poboža morje m ugasne. Tako daleč od mene so sedaj vsi ljudje, tudi samotni sprehajalci, ki slone kakor jaz na železni ograji in molče poslušajo skrivnostno življenje voda. Po vsem obrežju mirno gore električne luči m se odzrcaljajo v morju. Za mano šumijo veliki buloarj-i, temno in brezdušno.
Koliko vprašanj se rodi o teh tiha hipih ko čakaš samo na zamolkle udarce valov'ob obrežje. Kakor da bi se t tebi prebujal nov svet poln globoke življenjske skrivnosti.
Monte-Csrio, 6. marca.
Avtomobilska pot iz Niče r Momoo se pne dokaj strmo kvišku po Montboronu,
Križaljfca »Kakteja"
Navpično: 1. Obkoljenje kake dežele, 2. kaz. zaimek, 3. isto kot Z, 4. kopača, 6. kljuka. 10. kaT določuje posmrtn.ino, 11. mesto v Jugoslaviji, 12. fr. zaimek, 13. predlog, 16. upanje, 21. ded voza, 22. akt
Ob 2. popoldne
BatafHe de Fleurs — bitka s cvetjem. Od Jardin du roi Albert L pa po vsem obsežnem sprehajališču Quais des Etats-Lnis se giblje ogromna množica Iz ozaljšanih oken padajo neprestano na sprevod in na gledalce šopi rož in zelenja. Solnoe se opira v bele, rdeče, modre, oranžne obleke deklic, ki sede na okrašenih vozovih in se igra z barvami padajočih rož: mimoz, vijolic, orhidej, narcis, belih in rdečih nageljnov. Med šum in smeh pa se mešajo živahni ritmi godb. ki so razpostavljene po vsem prostoru. Rdeč nasmeh lepih ženskih usten zdrči za vrženim šopkom in oči se zasve-tijo v žgočem ognju. Tam se dvigne zveneč smeh mlad iih deklic, ki so jih obsuli z rožami.
Veliki m man s cvetjem okrašeni vozov? in automobili so podobni premikajočim se vrtovom. Kočiji, ki sliči veliki c ve teči košari, sledi belo in rdeče cvetoča lestev, njej pa košato raze vel grm, kjer so obrazi deklic kakor veliki cvetovi. Za njima pri-vozi pozlačen rog, ki izliva snopiče rdečih nageljnov in tam prihajajoči voz predstavlja cvetoči plaz girland, lilij m belih nageljnov. Mimo se pomika majhen vrteči se mlin na veter, njegova krila so iz satnh rož. Za njim drsi skoro neslišno nizek automobil podoben torpedu iz cvetja, za njim cvetoča vaza, velik polmesec, solnčnik Lz cvetja, oranžni grm in vozovi z nebroj drugimi prispodobami in pomeni.
Vodoravno: 4. Predlog, 5. čutilo, 7. živalski glas, 8. črka, 9. dežela ob Savi, 14. ponev v hrvatskem narečju, 15. isto kot 17. ploskovna mera, 18. perutnina, 19. del konjske opreme, 20. predlog tja r narečju, 21. pijača, 23. osebni zaimek, 24. fr. spolmik, 26. pridevnik.
s« vtfje v ovinkih skoro neprestano nad
morjem: nad čudovitim zalivom in prirod nim pristaniščem Villefrancheesu. nad Beaulieujem in krene za Ezoom polagoma nizdol. Za nami je izginila Niča, lzgm lo je pristanišče Lvmpia. izginil Villefranche Beaul.eu in za poslednjim velikim ovinkom se prikažejo tik nad morjem sezidani Oceanografični muzej, grad m parki mona-škega princa. Potem zdrvimo mimo hiš in ulic" nizdol k obrežju in pnstanšču in se znova popnemo ob znamenitih hotelih na trg pred veliko igralnico.
S poti, ki vodi v Monaco. se vidfi ves Monte Carlo. kako leži v amfiteatralnem polkrogu naslonjen ob pobočje hr.ba. V pristanišču leže ob dolgih pomolih parnimi, čolni in jadrnice, ob obrežju se sprehajajo ljud'e med palmami. Od pristanišča se ono kvišku hoteli, razkošna bivališča za tujce, vile in hiše.
Kaj bi bil vendar Monte-Carlo brez tujcev, brez bogatih Amerikancev, Angležev. Nemcev in drugih? Saj ni ničesar tipičnega nikjer razen prirode, ki pa so jo umetno priredili gostom v uživhnje. Saj se v vsakem poslopju čuti. kako je namenjeno pustolovcem, Don-Jouanom ra iskalcem sreče •
V razsežnih dvoranah slovite igrablice je skoro popolnoma tiho. Tu vlada svojevrstno ozračje, poseben občutek življenja se rodi v človeku. Nehote sem se spomn; občutkov, ki sem jih doživel, ako sem stopil v staro katedralo, kjer mo če stoje svemiki med stebri in odsevajo v mlačni svetlobi. Usodnost kraja daje razpoloženju ljudi nekak fatalistični izraz, neko brezbarvno omotičnost. Zdi se, da ni ▼ ob raz-h zarisanega nobenega drugega življenjskega čuv-stva kakor samo brezmema strast za tveganjem, za preizkušavanjem in nervoznim izživljanjem igralskih strasti. Igra skoroda nima več svojega končne?* namena, ampak je postala sama sebi na mm
Koraki obmolknejo v oreprognh, da ni čuti niti najmanjšega Suma. Ob igralskih mizah so igralci zatopljeni zgolj ▼ potek igre in le tu in tam slišiš polgiisno besedo. Povečini strme v listke, ki «o popisani s številkami, s katerimi kombinirajo. Vsak igralec ima svoj sistem, pa naj je komaj nekaj dni v Monte-Carlu, pa naj jc samo nekaj ur v igralnici. T. sistemi psi predstavljajo neko posebno igralsko filozofijo, nek poseben svetovni nazor, ki je za igralca večkrat usoden. Kajti nešteto igralcev je izgubilo vse svoje imetje zgolj na podlagi svojega sistema. Verovanje je tedaj človeku prirojeno.
Le trkljanje kroglice se raz očno sP51, kako brzi v ruleti, in monotoni glas crou-pieria, ki naznanja potek igre. »Faites vos jeux, messieurs!« In čez nekaj časa: »Rien va phisJ« Padanje jetonov na igralsko mizo se aa hip ustava, obrazi obstanejo ki prisluškujejo trkljanju krogljice, kedaj se bo ustar vila.
»59, rougele naznani croupiere.
S palico pospravlja blagajnik jetcme, Izplačuje in čaka na novo igro.
Izpiti obraz stare dame drhti v igralski strasti, njena roka nemarno premetu je kup jetonov pred seboj. Dva starejša gospoda ob njej sta zaverovana v svoje igralske liste. Lepi obraz mlade dame se neprestano smehlja zgolj iz nervozmosti, na licu se ji poznajo neprespane noči. Vsi strme n« igralsko mizo, porisano in popisano s številkami in igralskimi znamenji. Nihče ne šteje bežečih ur, morda niti dni. niti mesecev. Nekateri odhajajo, a drugi se usedajo na njih mesta. Ob meni se pogovarjata dve mladi gospodični o nekom, ki je včeraj stavil 100.000 fr. na številko in dobil. Pospravil je denar in odšel. »Sijajno, u kaj?« Toda tisti gospod, r črni obleki tam
odhajajo. Ruleta p* se neprestano vrti,
ustavlja m vrti. Cruupierjev glas brezbarvno pripoveduje vedno ene in iste stavke. In tako gre vse neprestano dalje iz ure ▼ uro, iz dneva v dan.
s
Toda zunaj v parku pred igralnico se
oči opajajo nad razkošjem luči. barv in vonjev. Take popolne, rafmirane lepote nočnih parkov še nisem doživel. Palme, ki stoje v ravnih vrstah ob robu srednjega parka, so obsvetljene od skr.^ luči Ob vodometih pa se vrste čudovito urejene grede svežih, bujno cvetočih rož: rdečih, modrih, rumenih, belih, p-sanih, — in siji skritih reflektorjev se vpijajo vanje Njih vonj čutim v vsem svojem telesu. Vse je mirno, svetlo, bujno, ja-no. le usode Ljudi, ki gredo tod mimo. so newine.
Morje v pristanišču spodaj se zdi, kakor da je umetno pobarvano. Vijoličasti odsevi luči, temno rdeči, rumeni rišejo po nJem svoje pasove ki prehajajo nato v črno temino neobsvetljenega morja. Le lahni vztrepeti na vodi spomnijo človeka na lastno brezbarvno življenje.
Lyon, 8, **&rca.
V kavarni SvcBm in gledam skozi okno na temni bulvar, kako pada nanj droben dež. Mraz mi je, le v duši gore še svetla sonca in vonjiva toplota, ki vonja po brez-brežnem morju, se preliva po mojih čutilih
Dež pada popolnoma neslišno.
Anton Ocviri
Kulturna samopomoč Pc^jako^
„_	m m w	• ««_ii i tal'« loua	hud^ju, ,	— —-------
Rešitev Icnzalike »Ladja" | obJ K>bu mize> je izgubil že nad sedemsto-
petdeset tisoč v enem tednu. Ozrl sem se nanj in se začudil nad njegovim brezbrižnim obrazom, nad brezskrbnim zasledova-
Navpično: 1. Vido, 2 Ba, 3. kriv, 5. ali, 6. av, 7. sinja, 9. ločje, 10. Asuan, 11. Tav-da, 12. Atos, 14. svet, 17. Ink, 19. ar, 20. Mn, 21. Aa, 22. šs, 23. mr., 24. oa, 25. rž, 26. ea.
Vodoravno: 2. Bik, 4. Jadran, 6. as, 8. ofi.
9. Latvija, 13. Vis, 16. ti, 18. »Cuvajmo naše more!« 27. Jadranska Straža, 28. ena.
njem igre. Pravkar je dobil cel kup jeto-
nov,
Sedaj je prišlo nekaj novih gostov, zamenjali so pri blagajni denar v jetoavc in se razkropila po sobah. Pri sosednji mizi
Ob Šestnajsto obletmcd tabrufea _
vstaj« L 1863. j« skupina poljskih rodoljubov, med katerimi so bila tudi profesorji in dijaka poljske visoke šole v Varšavi id jo j« ruska vlada zatvorila, ustanovila dinuštvo za podpiranje poljske znanosti 2 njšm so hoteli obvarovati .poljsko kulturo v onem delu Poljske, kd je pripadal Rusiijk Društvo si je nadelo ime po rektorju Glavne šole in je kot »K as a imienia Mianowskiego* stopilo v poljsko kulturno z>godovin«o.
Na čelu društva je stad Tvtus ChakAin-ski, njegova pomočnika pa sta bila med drugimi' znana književni zgodovinar Piotr Cbmielovsld in pisatelj Henrvk Sienildo-wiez. Čeprav je ruska vkida delala društva razne ovire in težkoč«. mu j« vendar uspelo, da je s požrtvovafco pomočjo Poljakov iz vseh pokrajn, zlasti pa z darovi emigrantov v Amerika, (celo sibirski izgnanci so pošiljali! svoje prispevke), zbralo dokaj visoko vsoto in pričelo smotremo akcijo se ohranitev neodvisno poljske kulture.
Ko jo oživela svobodna Poljska, je Kar a M:cmowskiega, ld je bik edino središče
E oljske zmanstvene delavnosti v tako rvani ongresovki, razširila svoj delokrog in stopila v »rilce z vsemd znanstvenima društv* v svobodna in zedin^ani Poljaki Kakšno ogromno delo je izvršilo to zaslužno društvo, o tem nas prepričujejo števliike. Omogočilo je Izdajo več tasočev poljskfii znan-stvenSi knjv' raa ve>i kot 4-00.000 stoaneh. Podelilo je 115 raa-£»rad in 470 stšoendij z« znanstveni naraščaj. V celem je izdalo društvo v prosr>eh poljske znanosti čez 11 mit-liionov zlotTh. »Kasa« je zal/viila med dr»-grlm Slowrok Geograf^eznv 05 zv.), P«m4et-nik fizjograf5c7nv (25 zv.) itd
Ob petdesetletnic: nje rednega drfovan^e se je ves poljska tisk sj»miinial »Kase imo-nia Mnonowskega« in njendh zaslug za poljsko zmmofit iin s tem za kulturno in nacl-j ona lino neznviisnost naroda. Tixfl na slovanskem jugu vzbuja sn-mpatije to dvoletno središče poljske kulturne samopomoči
Pristopajte k Vodnikovi dražbi


VIL
Svež. kakor za deset let pomlajen, je vstal Tona drugo jutro. Mati
je kuhala kavo, Simen je pa pravkar porinil parizar izpod kozolca, Žele lani je bil nov, zato se je še vsa sveža lesketala zelena barva koles, opaaanih v pestah in po peresih z rdečimi črtami. V taktu so potrkavala kolesa v puščah, znamenje dobrega voza in ponos voznika. Tona je že zajemal iz trebušoaste skodele hlastno ogromne kose
kruha
»Tona!«
»Ahm! < ie zagodel Tona s polnimi ustmi T skodelo.
»Ne škrtaj, Tona, preveč, da si ona ne premisli. Toda tudi ne razmetavaj po nepotrebnem, saj veš, denar je le denar. Dandanes počasi curlja k hiši,« je poučeval iz postelje oče sina.
Tona je polovil z žlico zadnje drobtine iz kave, poplahnll skodelo, izpil in si'obri3al z dlanjo mokre ruše. Snel je zajčjek s kljuke in se potapljal po levi strani prs, če je denarnica na mestu, pogledal očeta v postelji:
»Bom skusil, kolikor se bo dalo,« in stopil v veža Ni navada naših ljudi, da bi se veliko poslavljali, še, če gre sin v daljnji svet, si komaj sežejo v roke s kratkim pozdravom: »No, pa srečno hodi!« Prav tako težko, morda še bolj kakor izobražencu, je tem ljudem ločitev, toda niti mati ne veka za sinom.
Polona je stopila na prag. Veselo sta pohrzavali kobilici v vozu in grebli nemirno s kopiti, da je cingljalo okovanje na upregi in se zajčkalo v soncu.
»Pa dobro opravi ono in glej, da boš vsaj dvanajst obiravk naložil,« je zaskrbela mati.	^
»Bom,« je prikimal Tona in napravil križ pred konji z bičevnlkom,
da bi srečno vozil, in se zavihtel na voz. »Hi!« je zasukal krepko bič in počil, da je odjeknilo po gmajnL
Mati si je obrisala s predpasnikom lice in Izginila v vežo. Krmežljav mitničar grobeljske cesarske mitnice, čevljar Kos, Je pritisnil nos na okence, ko je zadrdral Kolenčev parizar po klancu na
m°S*Spet nič!« je zagodel in sedel ozlovoljen na svoj trinožni stolek
ter se vdal razmišljevanjem.
Slabi časi so se pričeli, odkar je na jesen 1891. prvi« zavriskal vlak po dolini. Kakor pušča se je vlekla sedaj prazna velika cesta, ki je prej nosila kakor bela reka noč in dan tovore od juga na sever in od severa na jug. Se so stale ponosno ob cesti bahate furmanske gostilne, nikjer pa ni bilo parizarskih procesij pred njimi Mrko so gledala zaprašena okna na cesto, kakor stare device, ki so obsedele brez ženinov in jim je preostal le še prezirljiv pogled na življenje,
hiteče mimo njih.
Kolesa Kolenčevega parizarja so prijetno pritrkavala na mastnin
oseh med košatimi jablanami in vitkimi hruškami, ki so stale kakor straže ob veliki cesti. Njihove veje so bile tako obložene zorečega sadja, da so se kar šibile na glave voznikov. Vajen je bil Tona tega čudeža najlepše ceste v dolini in je gledal le po polju, kako kaj hmelj obeta. Dve uri se je vozil, ker ni silil kobilic, in presodil letino: »Na šempeterskih prodih je roža ušiva. 2alčani jo silijo preveč z močnim gnojem, da bohoti v perje. Petrovče in Leveč ga sadita v mla-čine; pa vendar ni riž, da bi rasel v vodi. Pušeljc so naši hmelji proti tem Le braslovške Polče, pa Kamenče in oboje Gorč, Parižlje že ne, pred našimi. Po dva goldinarja je plačeval polzelski 2igan za zgod-
so
njega. Se ne bo preušiva, če ostane pri tej ceni.«
Tako ie pregledoval Tona polja, sodil ln tehtal. Kar zavzel se je, ko so se prikazale prve celjske hiše. Spozabišč mu je ušel pogled na znano podstrešno okno pri Balantu, kjer je vedno ostajal z vprego.
»Bista !« je naglo potegnil Tona za vajet, ko sta hoteli prami zaviti pred Balantov hlev. Jezni sta stresli kobilici z glavama in zvedavo strgli z ušesi, češ, kaj je pa tukaj vmes. Pri postaji je zavil Tona na obširno dvorišče k Rebevšku, kjer so obstajali Teharčani, Sentjur-čani in vsa Dolenjska. Hlapcu je vrgel vajeti in si je otepel prah z rdečim robcem z obleke in zajčjeka ter jo mahnil na rotovž, kjer je bilo v drugem nadstropju okrajno sodišče.
Ure so odbile po mestu osem, ko je Tona odprl čakalnico na številki 16.	w M »Hvala Bogu! Se nikogar nI,« je zamrmral polglasno nezakonski
oče. Ker se je bal jezikov, se ni upal povabiti Papce, Tončkove matere, v gostilno, temveč sta se kar v pismu zmenila, da se bosta do dobra pogodila tukaj pol ure pred razpravo. Pepca je v pismu že pristala, na poravnavo. Sedaj je šlo le za višino njenih zahtevkov.
Ni se še ogrel stol pod Tonom, ko je stopila skozi vrata zastavna ženska, kakih tridesetih let, prijetno temne polti in žametno rjavih
oči, z detetom v naročju.
»Bog daj, Tona!« je pozdravila Tona s komaj vidnim nasmeškom. »Bog daj, Pepca!« je vstal Tona, ji dal roko ter privzdignil ruto
x obraza deteta in se ves zdrznil pri pogledu.
»Kaj ne, kakor bi se pogledal v ogledalo štirideset let nazaj,« j« šepnila Pepca in so postale njene oči materinsko mehke. Ce je kaj ljubezen, je ljubezen ta pogled, ki je v vsem stvarstvu isti. Levinja gleda tako svojega leviča, košuta svojo srnico. Celo veliko oko solnčnic dobi zamolkel pogled, ko zorijo v njem stotine potomcev.
V resnici je bil mah Tonček prav podoben svojemu očetu. Kar nič se ni bal, še celo nasmehnil se mu je kljub svojim pičlim štirim mesecem. Pri tem se mu je ugreznilo dvoje jamic v lice, prav kakor Tonu, ki ga je z dopadanjem gledaL
»Le škoda, da ti ne bo naslednik,« je zahrependa mati. »Vse se še lahko zasuče,« je podprl z dobro besedo materino ne-izpolnjeno nado Tona, na pol v tolažbo, na pol pa v resnici še vedno veruioč tudi v to možnost. Ko se je na te besede materin obraz v nasmehu razjasnil, je šla Tonu nagla misel po glavi: »Dobro vozim,€
na glas je pa pristavil;
»Ga še dojiš?« Ko je Pepca prikimala, je Sel Tona s svojo trdo
roko po obrazu deteta, kakor da bi blagoslavljal svojega prvorojenca in se na mah zresnil:
»Le glej, da ga prehitro ne odstaviš, da zraste zdrav in močan, kar je glavno.« V duhu ga je oče že videl, kako sedi na vozu in vihti bič, da zre p rama z veselim pogledom nazaj na junaka. »Za prvo silo si že imela stotak, ki sem ti ga poslaL Tisočak sem še namenil tebi in tudi Tončku tisočak. Ko sin shodi, mi ga daš. Pri nas bo dobro preskrbljen in tudi tebi bi bil v napoto. Tako sem mislil, če ti je prav, da urediva brez tožbe. Vem, da se ti zdi to krivica, toda saj si pametna, vidiš, da je to edina pot za me in za te.« .
»Rada sem te imela, Tona, in te še imam. Naj bo, tvegam se za otroka, da le tebi ne bom uničila sreče. Tako daleč pojdem v svet, da ne boš čul ti o meni in ne jaz o tebi,« je odvrnila Pepca in so ji orosile solze dolge trepalnice.
»Je že tako! Kaj hočemo! Torej velja!« JI Je ponudil Tona desnico v strahu, da bi še njemu ne premagalo pameti nepreračunljivo čustvo. Mrtva mu je legla v roko Pepčina desnica. Samo, da je št nekaj rekel, je Tona nadaljeval:
»Ne krati mu prs, Pepca, da bo lepo raaeL«
>C to C« (From Cape to Cairo, od Rta dobre nade do Kaira) je bila krilatica, ki jo je skoval nekoč angleški državnik Ce-cil Rhodes. Mislil je na železniško progo, ki bi vezala najjužnejši konec črne celine z najsevernejšo afriško prestolnico in ki bi imela nekako vlogo hrbtenice angleške kolonialne posesti na tej celini. Toda ta ideja se zaradi izrednih tehničnih težav doslej ni izpolnila in tudi pozneje nameravana avtomobilska zveza je iz istega razloga propadla. Pač pa je ta beseda postala meso v dobi modernega zračnega prometa in celo v večji meri, nego je bilo prvotno zamišljeno, kajti »C to C« pomeni danes »Od kapskega mesta do Croydo-na«, londonskega zračnega pristanišča. S svojimi 12.u00 km je to najdaljša zračna proga na svetu, ki jo je te dni za osebni in tovorni promet otvoril mladi škotski letal«« Mollison.
če se ne oziramo na evropski del te proge, ki je seveda opremljen z vsemi tehničnimi pripomočki, moramo povedati, da i
so v afriškem delu osnovali 24 glavnih in 42 pomožnih pristajališč, deloma v najtežavnejših terenskih okoliščinah. Eno teh pristajališč leži n. pr. v višini 3000 m. Razen tega je na afriških tleh še 17 radio postaj, ki sc v medsebojni zvezi in v zvezi z ostalim svetom.
Prevažanje pošte je temu podjetju giav-ni namen, a skrbel bo tudi za prevažanje potnikov, zato so si na postajališčih omislili hotele, v katerih bodo potniki lahko prenočevali. Proga bo obratovala samo del dneva.
Od trenutka, ko prispe letaJo nad afriško ozemlje, do konca poti leti neprestano nad angleškim ozemljem ali nad ozemljem, ki je od Anglije odvisno: Egipt, ki je pri vsej »neodvisnosti« še vedno angleška domena, Sudan, Uganda, Kenja, Tanganjika, Severna in Južna Rodezija. Južnoafriška unija. Tako je ta proga pravo uresničenje sanj, ki jih je sanjal Cecil Rhodes, in uresničenje angleške imperialistične misli.
Žrtev pariškega podzemlja
Pariški pisatelj Scuffi. eden izmed tistih, bi jih je na deset tisoče v francoski prestolnici, specialist za kolportažne romane na pol realističnonaturalistične. napol apa-škoromantične vsebine, ie postal žrtev okolice, v kateri je živel leta in leta.
Scuffi je živel ne le kot opazovalec, ampak kot direktni član apaških družb. Z njimi je delil svoje radosti in tuge. Potem pa se je njegovo življenje spremenilo. Zahotelo se mu je mirnejšega, zatišnega življenja. Preselil se je iz svojega hotela zadnje vrste v udobno štirisobno stanovanje in začel izključno živeti svojemu peresu. Tako meSčansko navdahnjen je srečal nekega dne enega izmed svojih nekdanjih tovarišev iz apaškega sveta. Apaš je bil brez sredstev. Smilil se mu je, da ga je vzel p seboj v stanovanje, mu stregel in ko je okreval, mu ie dal nekaj denarja ter ga poslal po njegovih potih.
Ta dogodek je bil za pisatelja najdale-krv.sežneišega pomena. Kakor da ga je apa-ški znanec urekel ni mop-el več zdržati doma. Začel je zopet begati od beznice do beznice, drugovati pepivačem in razbojnikom. sencam pariškega mesta. S takšnih Izletov v podzemlje je večkrat pri vedel domov kakšnega znanca. Posledice so bili razburi iiv: prizori v njegovem stanovanju, nad katerirr. so se o"itno zgražali sostanovalci. Policija je skušala posredovati, toda Scuffi si je ostro prepovedal vmešavanje v njegove zadeve, ki so bile, kakor je dejal, osebnega značaja.
Neko noč je nastal v Scuffijevem stanovanju zoret neznosen hrup. Za njim T>a le nastopil mir. tako globok in dolg, da so se sosedi čudili. Policija je vdrla v stanovanje in našla pisatelja s prerezanim vratom mrtvega na tleh. Kdo ga je umoril, pe ne ve, vendar pa ni dvoma, kakšnemu milje ju je pripadal storilec, kajti Scuffi je ležal v svojem stanovanju okraden, brez denarnice ln prstanov, ki so prej krasili njegove roke.
Noe gorečih grmad na Malorki
Stvar n! tako nevarna, kakor bi bilo videti rz naslova. Ne gre za sežiganje čarovnic. teenveč za svojevrstne ljudski praznik.
Mala vas na otoku Malorki ne ve skoraj ničesar o naši dobi. Njeni prebivalci, po večini ribiči, ne dobivajo listov m če bi jih že dobivali, ne bi vedeli kaj ž njimi početi, kajti ti ljudje so po večini analfabeti. Njih življenje poteka malone kakor v srednjem veku. Zato so ohranili marsikatero zanimivo staro šego in navado. Med najzanrmivej-šimi je praznik gorečih grmad, ki ga stavijo baš v tem času, ko leži po naših krajih še sneg, a pripeka nad njihovo malo domovino že prav vroče poletno sonce.
Tega dne vlada v sicer tako tihi vasi nenavadna živahnost. Vsi ljudje so na ulici in povsod, tudi v najožjih uličicah gradijo kupe lesa. Prebivalci posameznih ulic tekmujejo med seboj, da bi bila njihova gr-cnada višja in lepša od vseh drugih.
Ko zaide sonce in zapade hipoma tema, zažgejo vse te grmade. Največja med vsemi gori običajno na trgu. Okoli kresov posedajo skupine, ki jih zabavajo mladi fantje z bobnanjem na »zam bombe«, pastirske bobne iz gline, katerih ena stran je odprta, drur;a pn pokrita s kunčjo ko/o.
Grmade zahtevajo tudi mnogo žrtev — sicer nobenih čarovnic, pač pa sipe. ki jih na ognju pečejo in jedo na licu mesta. V noči romata dve godbi skozi vas in svirata podoknice vsem mladim dekletom ob svitu starih ročnih svetilk.
Kakor pripovedujejo stari ljudje krvira ta pramik rr. srednjeveških časov, ko je neki arabski vladar na ta dan napadel neko špansko luko in odvedel iz nje 1500 devic. Pozneje jih je dal pometati v mori«. Od tega časa častijo Malorčani svoja dekleta vsako leto ra ta način. Ob jutranjem svitu grmade še vedno gorijo in godba se oglaša vsepovsod, dokler ne pozove jo zvonovi ljudi k jutranjici.
Pariš brez gledališč Sa MinematograSav
M
nim
itm
»Sitim i 11 mMM-% i
mm - ~v M .
■i
: ž
. J

Kakor znano, so vsa pariška gledališča skupno s kinematografskimi podjetji sklenila enodnevno protestno stavko zaradi previsokih davkov, ki ogražajo obstoji podjetij
Jezero smrti
Neki afriški lovec poroča v nekem angleškem strokovnem časopisu o doživljajih na potovanju v osrčje južnozapadne Afrike, kjer leži »jezero smrti«, ogromno močvirje, ki meri nad 100 km v dolžino in nad 75 km v širino.
Jezero je obraščeno z mahom in ga lahko z vso pravico smatramo za živalsko pokopališče. človek, Iti se mu približa, uzre že od daleč na tisoče in tisoče živalskih okostnjakov, ki štrlijo iz vode. Položaj okostnjakov kaže, da so živali utonile v paničnem strahu, ko so se hotele rešiti z begom. Na tem orjaškem pokopališču so zastopane vse vrste afriških živali, najgroznejše pa se dojmijo gledalca okostnjaki slonov, ki stoje navpično z okli v zrak. V tem »jezeru smrti« bi lahko Afričani zbrali naravnost velike množine slonove kosti, vendar v strahu, da se ne bi pogreznili v močvirje in v bojazni pred strahovi poginulih živali se okostnjakom niti ne upajo približati.
Madcna na operacijski mizi

Konservator berlinskih državnih muzejev preiskuje z modernimi sredstvi pristnost lesenega kipa. S kipa se odreže majčken košček lesa, nakar pokaže mikroskop, če raste les, iz katerega je izdelan kip, v kraju, kjer je bil izrezan dotični kip. Sllčne preiskave vrše konservator j i brez honorarja
štoSe za pomladanske
OBLEKE, apartne angleške hi
češke vzorce nudi v veliki Izbiri najceneje tvrdka
Drago Sc!swab, LJubljana
Amerika — najbolj zlata dežela
Po statističnih poaatkih, Izdanih konec marca, Je Amerika na • ziatu najbogatejša dežela na svetu. Svetovni zlati standard
jq namreč po ameriških podatkih razdeljen takole: Amerika ima zlata za 4007 milijonov dolarjev, Francija za 2808 milijonov dolarjev, Anglija za 5S8 milijonov dolarjev, Švica za 472 milijonov dolarjev, Španija za 434 milijonov dolarjev, Hoian-dija za 357 milijonov dolarjev, Rusija za 329 milijonov dolarjev, Argentina za 253 milijonov dolarjev, Japonska za 234 in Nemčija za 228 milijonov dolarjev.
Žuželke kot »slepi potniki«
Poijedelski oddelek ameriške vlade prireja ta čas energičen lov na škodljive žuželke, Id jih letala nehote privažajo s seboj iz tropskih in drugih dežel. V zadnjih 12 mesecih so n. pr. skrbno preiskali 4500 letal in so ugotovili te nepoklicane »potnike« najrazličnejših vrst na 400 med njimi! Celo »Grof Zeppelin« je na svojem prvem potovanju iz Evrope v Ameriko privedel s seboj pol tucata žuže'skih vrst, ki jih v Ameriki še niso poznali. Posebno škodljive za poljedelstvo pa so drobne žuželke iz tropskega pasu, ki iih je mogoče odkriti le z najskrbnejšo rabo povečalnih stekel.
GledallSkl In filmski umetniki Kuhajo
Na berlinski razstavi nemških gostilničarjev se je vršilo tudi tekmovalno kuhanje znanih berlinskih igralcev — vesel intermezzo v žalostnih časih. Levo: Paul Graetz (v sredi), priljubljen berlinski komik. V sredi: Lee Parrv, znana filmska igralka.
Desno: Fr. Kampers, filmski igralec
Delo starih kitajskih
• yf •
mzenjerjev
Eden najstarejših spomenikov stamfcl-tajske inženjerske umetnosti so naprave za namakanje iz reke Min v provinci Sets-van.
V sivi pradavrrfni, približno 2000 let pred našim Štetjem, je te naprave uredil LI Ping. Pri mestecu Kvan Hsienu so speljali vodo te struge reke Min in oddvojill njen tok tam, kjer zapušča tlbetsko visoko planoto. Umeten jez deli reko v dva rakava. Zapadnl rokav, ki mu pravijo tudi »vnanja voda«, teče proti Jangtsekian-gu in Je vse leto ploven za manjše ladje in čolne. Vzhodni rokav, »notranja reka«, pa daje potrebno vodo za namakanje. Vodo odvzema Minu poseben žleb, ki Je Izsekan v trdo skalovje in ki s svojim tesnim prostorom regulira tok na popolnoma naraven način. S tem namakanjem pro-speva in cvete 4000 četvornih km kitajskega ozemlja.
Naprava je gotovo naJbo?JSs, Irar trna Kitajska v pogledu tehnike, saj ni dvoma, da se je kitajski zid že davno preživel, medtem ko daje reka Min še danes kakor pred 2000 leti milijonom ljudi kruha ln odvrača od n.1ih lakoto, da ne umro od gladu.
Žensko delo na Japonskem
Japonec Shunzo Joshisaka je priobčil v londonskem nmgazinu »The AsJatic Rew1-ew< zanimiv članek o ženskem delu na Japonskem. Številke, ki Jih navaja, niso nič kaj dobro spričevalo za sociaine razmere na Japonskem. V japonskih rudnikih dela 33.000 žensk, Število Japonskih delavk, ki so zaposlene v tvornicah. pa presega mfli-Jon. Od 1933 dalje bo žensko nočno delo prepovedano ln tudi rudniki bodo smeli zaposliti samo moške moči. Na Japonskem vidiš celo na postajah namestu nosačev — ženske, ki torej opravljajo delo, ki Je celo za moškega naporno in škodljivo človeškemu zdravju.
V doH tehnike
15. aprila bodo odrinili štirje člani avstrijske zvezne vojske z nenavadnim vozi-Jom proti Ameriki. Zgradili so ladjo, ki Je ne žene samo stroj, ampak tudi vijak, katerega poganjajo z rokami in nogami. Ladja ima tudi posebno turbino, ki se vrti in pospešuje njeno brzino. Ladja je 7 m dolga in 4 m široka. Vojaki bodo vozili najprej po Dunavu v črno morje, od tam pojdejo skozi Dardanele v Sredozemsko morje, od tam vzdolž zapadne afriške obale v Capetovm in od tam dalje čez Atlantik v Ameriko.
Mednarodna akademija znanost
Newyorslci dnevnki poročajo, da hočejo Američani ustanoviti v NVashingtonu Mednarodno akademijo znanosti. Obsegala bo 6 — 10 strokovnih znanstvenih zavodov, pri katerih bodo včlanjeni vsi uglednejši svetovni raziskovalci. Do 900 milijarderjev in uglednih javnih osebnosti je že zagotovilo akademiji potrebno moralno in gmotno podporo. Ustanovitelji pričakujejo, da bo akademija predvsem ugotovila vzroke sedanje gospodarske krize.
živali, ki lili ne kažejo v zoološkem vrtu
Zoološki vrtovi so za vsako mesto velika privlačnost in nekateri imajo zaradi svojega obsega in bogastva svetoven sloves. Kdor je že obiskal razne velike zoološke vrtove po svetu je moral opaziti, da so v vseh — z redkimi izjemami — zbrane približno enake vrste sesalcev in ptic. Slavni Hagenbeckov zverinjak blizu Berlina m Ruheov zoološki vri v Alfeldu in Hannoveru imata n. pr. mnogo novih, zelo redkih živali, vendar je še cela vrsta takšnih, ki jih sploh nikoli ne bo mogoče spraviti živih v zverinjake dasi so dobro znane in hranijo nekateri muzeji njihove kože in okostja.
Dasi so strokovnjaki v zadnjih 20 letih našli več dragocenih in dobro preizkušenih metod. kako se zanesljivo ohranijo divje živali ujete, je vendar še vzrokov dovolj, da gotovih vrst še danes ne morejo živih spraviti iz njihove prave domovine. Orangutane n. jr. so pred leti uieli zelo redko in še ti so v ujetništvo! običajno kmalu poginili; sedaj živijo že leta in leta v kletkah in se tam celo množijo. Slično je z mnogimi vrstami malih ribic v naših akvarijih.
Nekaj je pa le izjem! Predvsem je vrsta ogromnih sesalcev, ki jih že zaradi velikih telesnih dimenzij ni mogoče živih razstaviti v ujetništvu. Prevoz teh vodnih velikanov iz mrzleea ali toplega morja je sploh nemogoč V mislih imamo veliko družino kitov, ki dosežejo dolž;ne 8, 10, 23, da celo 31 m. Norveški modri kit, ki je največja med temi živalmi, je često dolg do 31 m in tehta približno 300.000 funtov! Če bi tega velikana — to naj bo samo drastična primera — položili na tehtnico, bi bilo treba na drugi strani za ravnotežje naložiti 35 velikih slonov ali
170 pitanih volov. Za takšno živo bitje sploh ni mogoče zgraditi akvarija in tudi živeža mu vsa človeška prevozna sredstva ne bi mogla dovažati dovolj hitro. Teh golljatov med ribami — kit v ostalem sploh ni riba, temveč sesalec, ki skoti in hrani svoje mladiče prav tako kot pes ali mačka — sploh ne bi bilo mogoče nasititi, in sicer prav posebno zaradi tega, ker se ne hranijo z velikimi noami, temveč s prav neznatnimi morskimi živalcami, večinoma raki, komaj 3 cm dolgimi. Zato pa jim je treba za napolnitev želodca ogromne količine, približno 1200 1, torej približno toliko, kot držijo običajni vozovi za škropljenje ulic.
Kakor v vodi je tudi na kopnem nad sto večjih in velikih sesalcev in ptic, ki jih ni videti v nobenem zoološkem vrtu. Prav drzni raziskovalci so jih sicer videli v svobodi in tudi v muzejih se sem in tja vidijo njihova okostja, toda v glavnem jih ljudje poznajo samo po knjigah. Glede velikosti prav za prav ne bi bilo zaprek in skoraj vse bi šle lahko v primerne kletke po zverinjakih. Glavno je, da teh živali sploh ni mogoče živih spraviti v Evropo, često je raziskovalcem točno znano, kje domujejo, često so ti drzni krotilci živali v samotnih puščavah polovili cela krdela najkrvoločnejših zveri, toda izmed teh redkih primerov niso dobili ali niti videli nobenega, če se jim je morda sem in tja posrečilo, da so žival dobili živo v roke, jim je pozneje poginila na prevozu iz notranjosti do morja ali pa med prevozom po morju. Glavni vzrok, da te redkosti v živalskem svetu ne žive drugod kot na gotovem mestu v prosti naravi, je prehrana; če bi iznašli kakršnokoli nadomestilo, ki bi deloma ustrezalo potrebam teh živali, bi morda lahko računali na nekaj primerov.
O življenju teh redkih živali, ki jih je največ po najbolj samotnih in oddaljenih krajih na svetu, vemo prav za prav zelo
malo. Med prvimi bi bilo omeniti najbolj nepopolno razvitega sesalca avstralskega kljunača, ki sicer leže jajca, svoje mladiče pa hrani z mlekom. Dalje živi v avstralskih šumah kokoši podobna ptica z repom v obliki lire. Oba skrajna peresa v reou sta visoko izravnana v obliki lire, ostala peresa pa leže položena kot strune med obema stranicama. Sosedna Azija ima najmanj štiri takšne redkosti. Najprej sta omembe vredni dve vrsti opic, ki sta najbolj svojevrstni zastopnici tega živalskega rodu. V snežnih pokrajinah vzhodnotibetske visoke planote živi tkzv. Tibet langur. Ta opica je velika kot pa-vian; značilen zanjo je velik in temnordeč nos, ki ji sega do oči. čudno žival s smešnim nosom — v katerega bi po naše lahko deževalo — so že pred 4000 leti slikali Kitajci. Bolj južno v Košinšini živi sorodno pleme modre opice, ki se ponaša z bujno zunanjo barvo. Ker so barve v njeni dlaki strogo ločene, se zdi, kakor bi ta gizdava orrica nosila zeleno jopico, bele rokave, ki gledajo iz jopice, bel telovnik, črne hlače do kolen, rujave nogavice, črne čevlje in rokavice. O tem gizdalinu med opicami pa je tudi vnanja slika vse, kar vemo o njem. Dalje živi v Aziji kozi podobna majhna antilopa, tkzv. orongo, in sicer visoko gori v zapadnem Tibetu. Zaradi mraza ima gosto temnorujavo dlako, ozko rogovje in ščetinast nos. žival je zelo redka in le malo muzejev hrani njeno kožo ali okrvstje. če govorimo o belem medvedu, mislimo pač vedno na znanega zastopnika tega rodu s severa. Na svetu pa živi še druga vrsta belih medvedov, tkzv. bambusovih medvedov, ki se v visokih gozdovih notranjega Tibeta hranijo z bambusovimi odgonki ln imajo prav tako lep in čisto bel kožuh z ostro zarisanimi črnimi lisami na ramenih in ušesih ter kolobarji okoli oči. Njegove kože nimajo skoraj v nobeni zbirki.
Mnogo živalskih redkosti skrivajo brez-
mejne močvirne in s pragozdovi pokrite pokrajine notranje Afrike, kjer žive gotovo še vrste živali, o katerih ljudje ne vedo ničesar. Sicer pa ima ta zemeljski del mnogo redkih živali, ki jih poznamo samo iz knjig, ker jih živih še ni ujel nihče. Kot prvega med njimi je treba omeniti 4 m dolgega in 2 m visokega ši-rokogobčnega nosoroga z meter in pol dolgim ostrim rogom med očmi, ki požre največ trave na svetu. Dalje ne smemo prezreti treh vrst antilop, in sicer antilopo z naočniki, ki jo ločijo od ostalih bele lise okoli oči, od katerih je dobila tudi svoj naziv. V neprodornih pragozdovih severne Gvineje živi tkzv. antilopa-zebra, ki ima črno-zlato križano dlako in ni večja kot domači zajec. Razen tega Liliputanca med temi kopitarji živi tamkaj še govedu podobna temnorjava bongo-antilopa in največja antilopa na svetu t, zv. velika antilopa, ki zraste do 2 m visoko in tehta 25 centov. Tudi ta antilopa je križana s črnimi, belimi in temno rumenimi progami.
Amerika ima razen bizona tudi najlepšo ptico na svetu, tkzv. kvesala, ki se blesti v krasnih zelenih in rdečih barvah ter nosi razen tega na glavi čeladi podoben okrasek ln dolgo vlečko. Ta krasna žival krasi tudi številne poštne znamke srednjeameriške republike Guatemale. Ta ptica, ki je po velikosti podobna sraki in ji je Brazilija zaradi njene lepote postavila spomenik v svojem državnem grbu, še ni prišla živa do nas. Vrsta sesalcev in ptic, ki jih Se nismo videli živih, je še dolga.
Kljub letalom in zrakoplovom, kljub vsem modernim sredstvom za prevoz, kljub prizadevanju strokovnjakov, da bi ukrotili mater naravo ln ji iztrgali za svoje proučevanje vsa živa bitja na svetu, se moramo za zdaj vendar sprijazniti z dejstvom, da tudi v živalstvu še nismo prodrli do zadnjih skrivnosti in čakajo človeštvo tudi na te mpolju še nova presenečenja.
Malo priporočljiv obed
Kakšnih štirideset let je predvajal indski fakir Narasinga Šivani začudeni pubiikl vsakovrstne umetmje, kakor ležanje na deski, iz katere so štrlele konice ostrih žebijev, prebadanje lastnih podplatov, ne da bi se pri tem pokazala kri, za uživanje steklenih drobcev in smrtonosnih strupov brez vsake škode itd. Skeptiki so menili, da gre za običajne trike in števiine zdravniške komisije so skušale to dokazati.
Te dni se je Narasinga sam ponudil, da bo predvajal svoje znanje pred komisijo zdravnikov v Rangoonu, ker je hotel za vselej razpršiti mnenje, da svoje gledalce goljufa. Pred to komisijo je pojedel pest steklenih drobcev, popil merico soli-trne kisline, ki jo je začinil s celim gramom strihnina, ciankalija ln žv epi ene kisline — in Je umrl. Zdravniki so izjavili, da je bila to povsem naravna posledica tega čudnega obeda, fakirjev manažer pa trdi, da se Narasinga zaradi pogajanj in pogovora z zdravniško komisijo pred predstavo in utegnil duševno pripraviti za eksperiment in to je povzročilo njegovo smrt. čitatelj naj se odloči sam, komu hoče verjeti, manažerju ali zdravnikom.
Novi uspeh! prsne Mrargffe
Žicami berlinski operater dr. Sauerbfacfc, ravnatelj klinike »Gharito« poroča o maf-novejših uspehih prsne kirurgije, g^ledfe katerih so bili sami kirurgi: do zadnjega časa zeslo skeptični. Zadnji čas je doseglo ramo-celoištvo v tej panogi v-elik napredek. Posledic« te vrste operaenj niso le izboljšanja, temveč popolna ozdravljenja. Dr. Sauer-bruch lahko pokaže bolnike, katerim jo rezal cede koso pljuč in so potem ozdraveli. Tudi operacije v požiralniku so s-torSc vo-lik korak naprej in dosegla velike uspeh/v
»ZasInžU sf fe!«
V vstfeškerm mestecu Lang-siiirea so ho-teli prt zadnjih občinskih volitvah. počsstU ti novo Izvoljenega župana s tem, da so mu postavili slavolok. Na slavoloku je vl~ eel lep venec, nad njim pa se je blestel pds: »Zaslužil si je!« Na slavnostni dan namestitve novega župana Je divjal hud vihar, ki je venec odtrgal. In tako se je zgodilo, da je slavnostni sprevod, ko Je šel pod slavolokom, našel samo debelo vrv, ki je visela z njega, nad njo pa so stale besede »Zaslužil si je!«


^ iirp
F Vi'
tS> +£> \ V
^	proti osivelosti las.
rs- j Osiveli lasje dobijo prejšnjo
__/ naravno barvo. Uporabija sa
že mnogo let in je tedaj Zak. zaščitena	preizkušena.
Navodila na steklenici. — Steklenica 35 Din. Poštnina posebej. Pošilja po povzetju
ZORA VODA — L OEEL
Zagreb, Pavla Radica ul. 32.
19
Ltrdovlk XIV. ni hodil nikoli z rokavicami na lov, tudi v najstrožji zimi, ker Je imel vedno tople roke. Nekoč sta ga tako srečala dva kmeta in eden se je čudil, da se kralj ne more bolje čuvati pred mrazom. »To ni nič čudnega,« je menil drugi kmet, »kralj ima svoje roke vedno v naših žepih.«
*
Ge. Ch&teaUbri-andovl Je bilo neznosno večerjati po šestih zvečer, Ch&teaubriand pa spet ni bil nikoli pred osmo uro lačen. Končno sta se pogodila, da bosta večerjala ob sedmih. »Na ta način ne zmaga volja nobenega,« se je šalil pesnik. »In to obojestransko popuščanje se imenuje potem srečen zakon.«
Vsak dan ena
Na poročnem potovanju
»Le poglej, Janko, kako se valovi zmerom znova poljubljajo!« »Neumnost! Saj so vselej drugi valovil*

Pddotmina za 1« 1932 se ne
fco na novo odmerila
Davčni oddelek finančnega ministrstva Je poslal vsem fin. direkcijam razpis, v katerem pojasnjuje odredbe davčne novele od 25. marca t. L Ta razpis vsebuje tudi odlok finančnega ministrstva, po katerem »e ta tekofe leto pridobnina ne bo na novo odmerila in se bo v višini, ki je bila odmerjena za preteklo leto pobirala tudi letos. Ta korak finančne uprave je za vse naše gospodarske kroge prav težak, saj onemogoča, da bi se v skladu z nižjimi dohodki v preteklem letu znižala tudi višina davka.
Omenjeni razpis pravi: »Na podlagi pooblastitve iz § l-r>. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih. je izdal finančni minister odlok, da se odmera pridobnine za leto 1931. podaljša Puli za leto 1932 Na podlagi tega odloka finančnega ministra, ki se 9 tem daje na znanje vsem finančnim direkcijam, bodo finančne direkcije odredile davčnim upravam, da ustavijo vsako delo pri odmeri pridobnine za leto 1932. Davčni razporedi pridobnine za leto 1931 naj se prepišejo, pri čemer se naj izpustijo samo imena onih oseb. ki so v teku leta 1931. prenehale z obratovanjem. Ostale osebe, ki pridobnin-ske p^sle nadaljujejo tudi v letu 1932.. bodo obdržale isto davčno zadolžitev kakor za leto 19 U. Izvzeti so od tega samo prodaj'1 ; er ;Sk državne razredne loterije in samostojni agenti zavarovalnih družb (za katere vsebuje zadnja novela k davčnemu zakonu posebne določbe). Ker se bo tem osebam od dne uveljavljenja zakona pobirala pridobnina v obliki odtegljajev pn razredni loteriji in pri zavarovalnih družbah. zato se jim ima na podlagi davčne odmere za leto 1931. predpisati davek samo za prve tri mesece tekočega leta. Direkcije naj se teh navodil držijo in naj davčnim upravam takoj pošljejo navodila za njegovo izvajanje.
O podaljšanja pridobnine, odmerjene za teto 1931, tudi za tekoče leto, se peča včerajšnji »Trgovski list« v daljšem uvodniku, kjer ugotavlja, da je donosnost podjetij že v letu 1931. nasproti leta 1980. znatno nazadovala. To potrjuje tudi Narodna banka v svojem letnem poročilu za preteklo loto, ki ugotavlja, da je zmanjšanje poslov v trgovini prav občutno, da je poslovanje v obrtnih panogah padlo povprečno od 20 do BO odstotkov in da se je stanje naše industrije znatno poslabšalo, kar se kaže v manjšanju produkcije in celo v številnih ustavitvah obratov. V enakem smislu je očrtan gospodarski položaj v letu 1931. tudi v eksjozeju k proračunu za leto 1932./33. Zato je naše gospodarske kroge naravnost presenetilo, da se ie ministrstvo za finance v polnem obsega poslužilo pooblastila zakona od 25. marca in odredilo, da se za leto 1931. odmerjena pridobnina brez nove odmere pobere tudi za leto 1932. Ta odredba je najdalekosežnejšega pomena za naše gospodarstvo in je v nasprotju s pričakovanjem, da se bodo neposredni davki znižali. Zahteva finančne uprave, da naj trgovci,
obrtni
iT.-
in industrijci
kljub manjšim dohodkom plačajo letos isti davek, kakor 80 ga j i vali lani na znatno višje dohodke v letu 1930., pomeni dejansko, da se bremena relativno zvišajo. V posameznih primerih, kjer so se dohodki v letu 1931. nasproti L 1930. zmanjšali na polovico, pomeni podaljšal . stare odmere podvojitev davčnega bremena v primeri z dohodki. Gospodarstvo se v polni meri zaveda, da je dolžno prevzeti v sedanjih težkih časih gotove žrtve za državo, smatra pa. da morajo biti te žrtve v skladu s plačilno zmožnostjo, kajti čim prekoračijo to mejo, dobe značaj premoženjske oddaje. Če ne bi bila razlika v dohodkih tako znatna, bi bilo podaljša nje odmere za eno leto glede na razbremenitev poslovanja davčnih uprav razumljivo. V našem primeru pa pomeni občutno breme, ki ga bodo davkoplačevalci le težko zmagali. Ako je finančna uprava že smatrala. da si mora iz utemeljenih razlogov olajšati odmero za teto 1932.. bi morala na to misliti prej. preden je pozvala trgovce, obrtnike in industrijca, da vlože davčne prijave za leto 1932., da bi s tem vsaj tudi davkoplačevalcem olajšala dolžnosti in jim odvzela sitnosti, ki so v zvezi 8 temi prijavami. Pa tudi v primeru, da so bili razlogi za opustitev nove odmere še tako tehtni bi morale odredbe vendar vpoštevati zna ten padec zaslužka in dopustiti možnost obnove c Imere veaj za tiste davkoplačevalce, ki bi novo odmero sami zahtevali, ker gotovo ni bila namera zakonodajalca, da naloži tistim, ki so lani utrpeli znatne izgube, aii so imeli precej nižje dohodke, na''/iti za leto 1932. isto davčno breme kakor za leto 1931. »Trgovski list« končuje z nujno zahtevo, da se vprašanje pridobnine preuredi na način, ki bo ustrezal interesom gospodarstva in bo preprečil nedogledne posledice, kakršne lahko nastanejo, če se bodo od naših trgovcev, obrtnikov in indu-gtriicf>v zahtevali davki. ki niso v skladu t njihovo plačilno zmožnostjo.
Porušeno razmerje med cenami
Posledice svetovne gospodarske krize, ki se kažejo v naglem nazadovanju cen, so nas postavile pred izredno težak problem prilagoditve vsega gospodarstva spremenjeni kupni moči denarja. Ker so cene raznim važnim dobrinam, zlasti pa cene kmetijskih proizvodov in sirovin v zadnjih letih padle za polovico in še več, je n.a vsem svetu prišlo do prav občutnega nesorazmerja med cenami za gotove vrste blaga na eni strani m skoro nespremenjenimi cenami za številne industrijske izdelke ter razne usluge na drugi strani. Gotove cene (n. pr. najemnine) so se do zadnjega še dvigale« Tudii naraščanje javnih bremen se še ni ustalilo: v razmerju z narodnim dohodkom opažamo celo občutno povišanje teh bremen. V takih razmerah ni čuda, da so živ-ljenski stroški navzlic znatnim spremembam v cenah ostali skoro nespremenjeni.
To spremenjeno razmerje med cenami pa je končni vzrok sedanjih težkoč, ki se kažejo v tem, da je sedaj povsod na razpolago obilica industrijskih proizvodov, ki ne najdejo kupca, pa tudi'obilica nevnovčenlh kmetijskih proizvodov. Med temi proizvodi pa ne pride do izmenjave, čeprav obstoja povsod znatna potreba. Težkoče, ki ovirajo, da pride do potrebne izmenjave dobrin, so nastale' predvsem zaradi spremenjenega razmerja een. Prebivalstvo, ki se r>eča z agrarno produkcijo, more danes za izkupiček prodanih kmetijskih proizvodov kupiti komaj polovico onih industrijskih izdelkov, ki jih je še pred leti lahko lepilo za izkupiček od iste količine kmetijskih proizvodov. Na dragi strani pa je nastopila brezposelnost v industrijskih državah predvsem zaradi tega, ker agrarno prebivalstvo in prebivalstvo, ki se peča s proizvajanjem sirovin, zaradi nizkega izkupička za prodano blago ne more kupiti enake količine industrijskih izdelkov kakor pred loti. Slaba zaposlenost prebivalstva, zaposlenega v industriji, zopet zmanjšuje konzum-no"moč tega prebivalstva, kar še boli ote2-koča vnovčernje kmetijskih pridelkov. Tako nastaja pravi oirculus vitiosus, ki stanje še
poostruje.	,
Poleg zopetnega oživljen ja tnvestictjsrKe delavnosti je za ozdravljenje sedanjih težkih razmer najvažnejše, da se nesorazmerje med cenami zopet popravi Zato stremijo razne države za tem, da prilagodijo vse cene novona-stalemu položaju. Nemčija Je šla v tem pogledu od vseh držav najdalje. O uspehih nemške akcije za splošno znižanje oen. Je sodba težka, ker s« ne da presoditi, kakšen bi bil gospodarski pooža.l, če nemška država ne bi izvajala te akcije. Vsekakor pa ni dvoma, da je v vseh od gospodarsko krize prizadetih državah nujna potreba, da se primemo »nižajo cene Predmetom in uslugam, ki se v zadnjih letih niso prav nič spremenile. Ta akcija se mora izvajati seveda samo za one cene, ki ne odgovarjajo današnji povprečni fcups* moči zlata, dočim »e seveda ne smejo
•o ie prekomerno padle, kajti namen vsega
prizadevan ja more biti te ta, da pride aopet do pravilne j šega razmerja mod posameznimi conami.	, , -H
V mnogih državah so v nadnrfm delati v tem pogledu napake, ker »o bili za;adi tradicijonaVih motivov mnenj* da se mora zopetna vzpostavitev orivilrega razmerjt med cenami doseči na ti.vn » š-jem r.rvoju. Razni po-zkusi umetnega Jr/a-n;a lise k h cen za gotove pntelke :n si-rovine so se izjalovili, ker inicijatorji takih intervencijskih naporov niso unisrevak da se je enota merila vrednosti t državah z zlato valuto v zadnjih letih bistveno spre menila. Takoi po vojni je kupna moč zlata in zlatih valut padla skoro na ooiovico kupne moči iz predvojne dobe. Zlati indeksi cen so prva teta po vojni (vsaj v državah z urejeno valuto) dosegli skoro dvojno višino predvojnega indeksa. Od let* 1^21 pa opažamo, da se z malimi presledki indeksi cen stalno zmanjšujejo. To nazadovanje je v zadnjih dveh letih postalo prav naglo in občutno. V mnogih državah je danes splošni nivo cen v trgovini na debelo nadel že pod predvojno stanje. Od 1. 1929. je povprečni padec indeksa cen v trgovini na debelo dosegel povprečno 20 do 30 tn še več odstotkov. Ta padec pa pomeni z drugimi besedami, da se je kupna moč zlata v enakem razmerju povečala in da Je vsaj v trgovini na debelo doseženo zopet predvojno stanje. Ker ni pričakovati, da bi se tudi po ozdravljenju sedanje svetovne gospodarske depresije cene zmatneje popravile, zato je brezplodno vsako stremljenje, ki gre za tem, da se zopet dvignejo na sta-ro višino one cene, ki so najbolj padle.
Edina pot, ki vodi do uspeha, je ta, da najdemo izravnavo med posameznimi cenami na nižjem nivoju, ki odgovarja spremembi kupne moči zlata kot merila vrednosti odnosno spremembi tega merila samega. Tako prizadevanje je seveda zvezano s precejšnjimi ovirami te težkočami, kajti cesne raznim prvinskim proizvodom sc lahko prav naglo spremen jo, dočim so zopet oene, ki kažejo veliko odpornost. K kar je v času inflacije prebivalstvo smatralo dviganje cen te kot začasen in od zunanjih vplivov povzročen pojav ki ni hote-1- videti v dvigamju cen notranjega poslabšanja denarja in posledic zmanjšane esnote merila vrednosti, tako tudi danes mnogi smatrajo, da je današnji padec cen le prehodnega značaja, m ne spoznavajo, da je ta pade: v znatni meri posledica povečanja enote merila vrednosti Ker je v interesu gospodarskega ozdravljenja, da se vse cene čimprej prilagodijo povečani enoti merila vrednosti, zato ije pravica države, da poseže s primernimi in pametnimi okrepi v naravni razvoj cen, zksfi na ta način, da pospeši počasen raarvoj naravno tendence padanja previsokih con. Država pa more budi sama prispevati z žrtvami na ta način, da zmanjša javno obremenitev t davščinami, ki gotovo občutno vpHva na ©ene.
M Zagrebške gospodarske organizacijo s ■ovih točilnih taksah. Zagrebška Zbornica za TOI je te dni na željo Društva trgovcev i živili in z mešanim blagom sklicala anketo o vprašanju točilnih taks, ki se naj
___v »vest s . _
vino in iganje. Anketi so pole a delegatov imenovanega društva prisostvovali številni člani eostilničarskih in vinarskih ndniienj in trgovskih organizacij. Konferenco je vodil g. Tabačnik, ki je v svojem uvodnepi govora poudarjal, da gre zakonski načrt o ukinienju trošarine na vino preko cilja. Priznal je potrebo pomoči kmetu, toda favoriziranje enega dela naroda ne sme prinašati škode drugemu delu. Po njegovem mnenju bi bilo treba zakonski načrt spremenit'. Tudi v debati so delegati organizacij priznali potrebo, da se pomaga kmetovalcem, toda ne ▼ taki obliki. Soglasno je bilo sklenjeno. da se sestavi delegacija predstavnikov vseh oraanizacij. k' naj s orvi.u vlakom odpohije v Beograd, da ustmeno in pismeno informira predsednika senata dr. PaveliCa in da zaprosi senat, naj zavzame glede zakonskega načrta, ki ga je sprejela Narodna skupščina, negativno stališče. 0 tem sklepu ie bil predsednik senata brzojavno obveščen. Anketa je razpravljala še o podrobnih vprašanjih, ki so v zvezi s tem, da postane vino predmet svobodnega prometa, kakor tudi o torn, da deputacija stopi v stike s stanovskimi organizacijami v Beogradu.
Preferenca sa našo pšenico v Frane?]! odobrena. Kakor poročajo k Pariza, sta francoski parlament in senat odobrila trgovinski sporazum med Francijo in Jugoslavijo, ki ie bil podpisan 7. novembra pret leta v Beogradu. Ta sporazum določa, da francoska vlada vrne Ju gosi o venski vladi 30°/» uvozne carine, ki je bila pobrana pri uvozu jufoslovenske pšenice v Franciji, v okviru kontingenta od 10»/9 vsega francoskega uvoza pšenice. Sporazum bo stopil v veljavo, čim bo obiavljen. Za našo pšenico se bo zaradi preference povečal izkupiček za 55 Din pri met. stotu. Kontingent pa bo znašal približno 12.000 vagonov.
= Konknn je razglašen o imovini Fr. Sifrerja, čevljarja v Škofji Loki (upravnik mase dr. Viktor Ahačič, odvetnik v Škofji Loki: prvi zbor upnikov pri okr. sodisču v Škofji Loki 14. aprila ob 10., prijavni rok do 10. maja, ugotovitveni narok 19. maja); nadalje ie razglašen konkurz o imovini Aloiza Klaažeria. zakupnika zdraviliške kavarne in restavracije v Rogaški Slatini (upravnik mase dr. Janko Le^kovks, odvetnik v Rogatcu: prvi zbor upnikov pri okr. sodišču v Rogatcu 15. aprila ob 10., prijavni rok 7. maja, ugotovitveni narok 24. maja).
„ Poravnalne postopanje Je uvedeno s
imovini Ivana Premelča, trgovca v Zagorju ob Savi (poravnalni upravnik dr. Ivan Mazek, odvetnik v Litiji; narok za sklepanje poravnave pri okr. sodišču v Litiji 7. maja ob 9„ prijavni rok do 1. maja), nadalje o imovini Martina Rotarja, trgovca In posestnika v Trbovljah, Loke št. 338 (poravnalni upravnik dr. Josip Flego, odvetnik v Laškem; narok za sklepanje porav-nrave pri okr. sodišču v Laškem 12. maja ob 9„ prijavni rok do 7. maja, ponudena kvota" 40°/o) in končno o imovini Antona Zupančiča, mizarja v Celju, Gosposka ulica 19 (poravnalni upravnik dr. Anton Boiič, odvetnik v Celju: narok za^ sklepanj« poravnave pri okrožnem sodišču v Celju Zi. maja ob pol 9„ prijavni rok do 14. maja, ponudena kvota 40 •/•).
©CARINJENJE
vseh uvozna ta tevoznfli ta tranzitna
pošilik oskrbi hitro, skrbno ta po najnižji' tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta štev. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga ln vse informacije brezplačno.
83
z&sfcsž&k
br« truda n doseže ■ prodajo naHh
KOLES, konkurenčnih po nizkih cenah ta prima kvaliteti Nikak riziko.
Iščemo zastopnike v vseh krajih. Oni, ki razpolagajo z gotovino najmanj 5000 Din, naj se javijo na Aloma Company pod »Tovarna koles«.	4588
kdor hoče poceni zidati
naj zida ▼ lastni refijL — STAVBE prevzema
Stavbno &mštvo „GRABID©M"
SREDINA 15. — TELEFON 2428. V zalogi ima vsakovrstni stavbni materijaL — Lsdelnje vsako-
w .	— ■ 1 - —<—t-is*—	8919
vrstne načrte. — Preskrbuje stavbišča.


Krrvgprjeve bilance potvorjene. Za-
padnoevropski in ameriški finančni krogi so z velikim presenečenjem sprejeli vest o vsebini prvega poročila londonske revizijske tvrdke Priče. Waterhouse & Co o bilančnem stanju družbe Kreuger & Toll. Imenovana londonska revizijska tvrdka, ki Ji je bilo naloženo, da pregleda knjige družbe Kreuger Toll, ugotavlja, da bilanca za 31 dec. 1931. ne kaže prave slike finančnega stanja družbe. Na podlagi oseb nil. direktiv Kreugerja so bili v knjigah izvršeni spisi, s katerimi so bile odstranjene ter atve družbe nasproti Kreugerju in nasproti nekaterim podjetjem koncema; na drugi strani pa so bile izločene obveznosti družbe nasproti drugim sorodnim podjetjem in ustvarjene aktivne postavke. Te manipulacije so povzročile tudi navidezno povečanje izkazanega dobička. Vtis teh razkritij ie bil zlasti za delničarje porazen. Dr lžba Kreuger & Toll je šele pred tedni sporočila, da odpade na vsako delnico in na vsako obligacijo s pravico soudeležbe na dobčku (oarticipating debentures) 80 dolarjev ali 400 švedskih kron neobremenjenih aktiv pri nominalni vrednosti 100 švedskih kron. Ta izjava družbe je bila docela' netočna. Po sedanjih razkritjih je upravičen sum, da je Kreuger v zadnjih 2 letih vedoma zavajal javnost v zmoto glede stanja družbe in da se je s samomorom odtegnil kazenskemu zasledovanju.
— Potrjena je prisilna poravnava, ki jo Je 3klenil dolžnik Anton Treo. stavbenik v Ptuju registriran pod firmo A. Treo in Ma-čun stavbno podjetje, s svojimi upniki 40»'o kvoto, in sicer 15% v 6 mesecih, 2o°/o pa v 12 mesecih.
Bre» posebnega obvestila
Po težkem trpljenju je Vsemogočni danes našega priljubljenega soproga oziroma očeta, tasta, svaka in strica, gospoda
ki krepi ln zdravi
ŽELODEC
edini proizvajalec LOVKO SEBENIK Ljubljana VEL
T trgovinski register: »Sava-fflnK Metod Badiura, izdelovanje in razpečevanje filmov pod naslovom >Sava film« v Ljubljani; »Moles«, trgovska industrijska družba z o. z. v Ljubljani '(izdelava in trgovanje z gradbenim in tehničnim materialom in izvrševanje vsakovrstnih v to stroko »padajočih del: glavnica 20 000 Din poslovodje: Jelka Stare roj. Naglas in Spela Pirkmajer roj. Bretl. obe v Ljubljani): bal-tič Franjo. izdelovanje kozmetičnih sredstev in kemično - tehničnih produktov v Ljubljani; Miloš Rozin in drug. kieparstvo, slikarstvo in pleskarstvo, k d. v Trbovljah (osebno zavezan družabnik Miloš Rozin,
Trbovlje).	. , x , ^	.
= Grčija ni ukinila slate valute. Glede na razne netočne vesti, objavljajo atenski listi sužbeni komunike, ki pravi, da so-vesti o ukinjenju zlate valute netočne. Ukrepi v zvezi s finančnim položajem Grčija bodo sploh mogoči šele po končanem zase-danju sveta Društva narodov.
= Vpisi r zadružni reeister: Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev in sorodnih strok r. z. z o. z. v Ljubljani; Počitniški dom v Trbovljah r. z. z o. z.; Gospodarska zadruga v Zreča h r. z. z o. z.
Borze
Na ljubljanski borzi je bil to« pretekli teden devizni promet zelo slab in je znašal 1.2 milijona Din nasproti 0.7, 3.3, 2 m 2.1 milijona Din v zadniih štirih tednih. >a efektnih tržiščih je bilo ves teden razpoloženje mlačno. Vojna škoda je popustila od 223 — 225 na 219 — 224. dolarski papirji pa so popustili ra 4—5 točk. Tudi^ begluške obveznice so padle od 40 na 3b.
Devize.
Curih. Pari« 20.2850, Iondon 19 50, Nevvvork 513.50, Bruselj 71.90, Milan 28.43, Madrid 39. Amsterdam 203. Berlin 121.S5, Stockholm 101. Oslo 101.50. Kobenhavn 107, Sofija 3.72. praga 15.21, \aršava	Bu-
karešta 3.07.
Blagovna tržišča
«TT0
'+ Chleago, 9. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 56, ta julij 58.50, za september 61.50; koruza: za maj 34.25, za juuj 37.50, za september 39.875; ri: za maj 46, za julij 47.50.
+ Sovosadska blagovna borra (9. tm.) Tendenca noapr. Promet 112 vag. Pšenica-, baška, 79 kg 130—132.50; baška okol. Sombor, 78 kff 127.50—130; sremska, 79 kg 130 do 132.50; gornjebaška, 79/80 kg 130-132.50; banaška, pariteta Vršac 78 kg 127.50-130. Koruza: baška 90—91; sremska in banatska 80—91; baška, okoi Sombor 90—91; sremska, okoi. Sid 92—93. 0'<es: baški, sremski, slavonski 130—135; Ječmen: baški, sremski, 63/64 kg 127^0-132.50^Moka, baška, banateka 245—250; >2< 225—2^5; »5< 205—215; »6< 180—195-. >7« loO—160; >8« 92.50—97. Otrobi: beški. banatski. sremski 85—87.50. Fižol: baški, sremski beli 240
do 250.	, . v ^
+ BndhnpeStanska terminska beraa (a. t. m.) Tendenca za pšenico in rž slabša, za koruzo stalna; promet omejen. Pšemea: za maj 12.87-12.88, za lunij 13.25-13.26 ii: za maj 15.65—15.67; koruza: za maj lo.0S do 15.06.


OMm Lh&ju* pogteiei sttr^A
v globoM žalosti naznanjamo pretutoo vest, ča. je naS iskreno ljubljeni soprog, brat ta stric, gospod
FBANC KA
dne 9. t. m. po dolgem mukepolnem trpljenj«, previden s tolažm svete
vere, v 62. letu starosti, mirno preminul.	__„ ^^
Truplo blagopokojnega prepeljemo v Ljubljano ta se bo vrSll T ponedeljek, dne 11. aprila 1932 ob 4. uri popoldne Križu na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grobnici
k večnemu počitku.
Maribor — Ljubljana, dne t. aprila 1932.	4643
sodnega uradnika ▼ poko.jn v starosti 77 let, previdenega s tolažili sv. vere, poklical
v večnost.
Pogreb blagega pokojnika bo v ponedeljek, dne
11. aprila 1. 1932 ob 15.30 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 13. aprila ob 7. v župni cerkvi pri Sv. Magdaleni.
Maribor — Ljubljana — Sv. Peter pod Sv. Gorami, dne 9. aprila 1932.
ŽALUJOČI OSTALI.
e v v
se oddafo v najema 1.majem ti.
6 velikih suhih in 3 manjši pripravni za obrt ali domačo industrijo se oddajo v najem s 1 majem t L Na razpolago so tudi hlevi in garaža. Istotam se oddajo v najem lokali za »Mesarsko obrt« z vsemi potrebnimi mesarskimi stroji in dve stanovanji. Skladiščni prostori se oddajo v najem skupno aH posamezno. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
4021
mmmMmmmmgm

zahvala
Zahvaljujemo »e vsem, ld so z nami sočuv-
stvovali In se udeležili pogreba našega očeta ln soproga

V* V
jJasti pa zastopnikom raznlb korporacij ta g. Bre-fičaku, ki se je v ganljivem govoru poslovil od pokojnika v imenu njegovih bivših učencev.
Maša zadušnica se bo brala v sredo, dne 18. t. m. v cerkvi sv. Petra ob 7.	4650
Žalujoči ostali.
Cene malim oglasom
ženttve ki dopisovanja; vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za Hfro ali zs dajanje naslova Din 5.—t Oglasi trgovskega tn reklamnega značaja: vsaka beseda Din l.—. Po Din l.— za besedo M zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam<, »Auto-moto*, »Kapital*, »V najem*. šPosest*, »Lokali*, »Sta notranja odda»Stroji*, »Vrednote*, »Informacije*, »Živalic, aObrtc tn »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslužek*. če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor *f pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
znemihdh
vsako besedo 50 pat. Pri vseh oglasih, ki m zaračunajo po Din L— za besedo, m zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro aH na dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro a/» za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po .50 par za vsako
besedo, znaša Din 3.—. SafrrtanJU znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din TO.—%
prt oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. T te pristojbine za male oglase fe plačati pri predaji naročila, oziroma lih fe v poslati v pismu obenem t naročilom-
Službo dobi
VnaJui beseda 50 par;
daruje na»!uva »H u Šifro pa S Kil (1)
Veziljo
▼šotno delavko oa speci jalnfui pletilnem stroju sistema Singer Adler, »prej mem. Prednost samo po
polnoma izurjene in izbirne delavke. Ponudb" po elati na: V. Radulovid. Za jrr"b. Ilira 37/1. 10123-1
Kolar. pomočnika
sprani" Kunstlar pri tobačni tovarni.	10360 1
20.000 Din kavcije
»možni osebi oddam vod stvo podružnice. Ponudbe na osrla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Photo«. 10518-1
Ključavničarskega vajenca
•prejme takoj Anton Krem tar, strojno podjetje, St. Vid nad Ljubljano. '0387-!
Dair.sko frizerko
perfektno v ondu^aciji ter vodni ondulaciji, sprejmem čim preie i!' r»o dogovoru. Of<>rte z navertbo zadnjih s'užhen;h mvst na na*Tov: O mi d Alek-anrter. Ljubljana. Kongresni trg. " 10583-1
Čebelarja
Jrvefhan(>£•*. In ve? čebelarski va*encev spreimem Ponurtba oirlas. oddelek »Jutra« nod šl fro »Skra-pn!osno«t«.	10312-1
Frizerko
***** ociduHranja, manf-kirar i-a Iti vodi" onrtulacf-je.	b-ivski fn damski
calon S*ane Raka.r, Ljubljana, Prešernova nI. 7.
10504-1
Soboslikar
prvovrsten, samostojen delavec kot delovodja, dobi ine,sto takoj. Coffou. Koroška 10, Maribor. 10543-1
Dekle
~>oštw», pridno in ubog-1 j i-v o, ki zna kuhati in opravljati vsa druga dela. ■»prejme takoj trgovska hiša na deželi. Ponudbe s -!;ko. navedbo dosedanjih -lužb ter mesečne plače na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Uboeljivo dekle 70«.	105874
Prodajalca-ko
zmojnecra
podniž-
n:"o s čevlji, za Gorenjsko sprejmem takoj. Po-trebna ' kavcija 30.000 Din v potovinl. Ponudbe na o^las-mi od rte* ek »Jutra« r>ort Šifro »Agilen«. 1«V»»-1
Mlajšo postrežnico
prvino in polteno za čez dan sprejmem. Naslov v oglasnem od d elk n »Jutra.
105624
Učenko
»odistinja za taVoj.
Išalon K1 "te. Ptnj, Miklošičeva nI. 12. 10578-1
Šivilja
»a rtam*ke slamnate klobuke se išče. Pismene t>o-rurtbe s plačilnim zahtevkom na M. Grilec. Za rreh, Jelačičev trsr 15.
10383-1
Va ruhin jo-slu žkin jo
v=e.stran=ko zelo zanesljivo, z-d-avo. ki ima zadosti <rnii?la in ljubezni do otrok. ii?« ugledna hiša na deželi. Znanje šivanja nosroj. Ponudbe z zahtevkom plačo in prepisom spričeval poslat,! na Oerk-n!ra, po-štni preda! 7.
105M-1
E-dgar Riee Burrough«.
Tarzan, kral) džansU
186.
Jane, tt Je ležala na t?eh, }e videla, da Je levinja malone že v koči. Segla je po samokres, ki ji je bil padel iz roke. A tedaj ee je ozrla na Esmeraldo; ležala je zraven nje. v nezavesti, toda živa. Ni je mogla zapustiti. S prvim strelom je morala usmrtiti nezavestno zamorko — šele nato je smela obrniti orožje proti sebi.
187.
Hitro je planila k Esmera!<fl. Pritisnila Ji je ustje samokresa na zvesto srce, zaprla oči in — — a tedajci je levinja Sabor strahovito zarjovela. Jane se je osupla zdrznila, se ozrla proti zveri in spet nastavila orožje na svoj lastni senec.
A sprožila nI. Strme Je videla, kako Je nekdo vlekel veliko zver nazaj skozi okno; nato je zagledala v mesečini glavi dveh mož. Tarzan je bil z obema rokama zgrabil levinjo za dolgi' rep in jo je z mo-fločnim naporom izvlekel iz koče.
Dekle
pridne te pošteno, vajeno
"hišnih del, sprejme takoj učiteljica s st.nriši. Plača po dogovoru. Ponudbe na opštnoležeče Dol. Logatec št. 28.	10580-1
Izurjeno pletiljo
sprejmem. Naslov v o^as. oddelku »Jutra«. 10G95-1
A!esar. vajenca
dobrih in poštenih staršev, s hrano ;n stanovanjem v hiš; sprejme takoj Joahim šolar, Loški potok. 10653-1
Postrežnico
'isto in	pošteno, ki zna
neik-ollko	kuhati in šivati, snrejmem na Rimski esti št. I/L 10502-1
Kavarniško
blagainičarko
resno, nad 30 let star.., Iščem za takojšen nastop. Reflektantke naj se predstavijo s ponudbo dne 11. p.prila od pol 11. do pol 12. ure. Naslov v ogl. čad. »Jutra«.	10734-1
Prodajalko
za trgovino iščemo. Naslon v oglasnem oddelkn Jutra.
10070-1
Vajenca
sprejmem v trsrovimo mešanega blaja. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
10177-1
Tnkasanta
za LJubljano in okolico.
najraje mlajšega upokojenca, s-prejinem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Inkasant«. 10706-1
Mesar, vajenca
moinesa in pošten: h staršev sprejme takoj Miiller, Ljubljana VIL Janševa 15.
107:8-1
Preprosto starejšo prodajalko
meSane stroke, s kavcijo ali garancijo ?a podružnico blizu Ljubljane iščem. Pcnudbe pod šifro »Priljudna« na oglasni oddelek sJtitras 10696-1
Trg. pomočnika in učenca
sprejmem v več.jl špecerijski in galanterijski trgovini v Sloveniji prxl ugodnimi poroji. — Ponudbe na cgi. oddelek »Jutra« pod s Pomočnik in učenec 100«. 10555-1
Krojača kot
družabnika
z majhnim kapitalom iščem za prvorazredno in dobro vpeljano kroiačnico, radi povečanja obrata. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Rentabilno«.
10705-1
Pošteno dekle
prMno, ki zna t s a hi%na
dela, iščem v pomoč gospodinji. \aslov t oglas, ortrtelkn »Jutra«. 10703-1
Dober mizar
dobi službo v Ljubljani, Karl-ovška cest« žtev. 4.
10C46-1
Pek. vajenca
pridnega h) poštenega — najraje takega, ki se je Se učil. s hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru, sprejmem takoj. \aslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10246-1
Modistinjo
•prejmem s 15. aprflmn.
Ponudbe na podruž. Jntra v Celjn pod značko »Izurjena«.	10411-1
Zmožno šiviljo
z majhnim kapitalom sprejmem takoj kot družabnioo Ponudbe pod »Samostojna« ■na podružnico »Jutra« v Mariboru.	10414-1
Nov poklic j
>.» lame iin gospod« i rpeljavo pletilj «rra v oift. Zajam čeo meseinl taslo-tek 1500 Din, kei >ikopimo tzgot.o-v .jho-o pletetvo blago jlačamo merdo i» piet.enje tn dobav l lamo prejo u po-lelavo. PiSit-e 5e 1 a n e s po gratis prospekt« na: Do tcačo pleta-rsko in-1 u stri jo št-e-v. 8 — Josip Kališ, Marl bor, Trubarjeva 2.
2103
Mlado dekle
boljše — ki dobro govori ne-mAko in zna opravljati v«a hišna dela, po mogočnosti tudi kuhati, iščem za deželo. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Boljša družina«.
10435-1
Pomočnico
dobro izurjeno v damskem krojaštvu sprejmem pod Rožnikom, ee<sta X št. 27.
10751-1
Močno žensko
zanesljivo, srednjih let. ki bi šla k oskrbe potrebnemu gospodu, da bi ga vozila na izrvehode v bolniškem vozičku in ki bi ooravljala tudi hišna dela. iščem. Znanje nemščine ali srbohrvaščine zaželjeno. — Samo v bolniški negi in ■roopr>d:njstvu izvežbane zanesljive osebe. 7. dobr;mi referencami, pridejo v poštev. Obširne ponndbe z navedbo dos(vf-in'ega delovanja je nasloviti: Stevan Teodorovič. Tančevo. Kn-manovska 5.	10437-1
Postrežnico
vajeno pospravljanja holj-ših sob in nekoliko kuhanja sprejmem takoj. Va slo-v pove oglasni oddelek •Jntra«,	10632-1
Vrtnarja
al! vTtnars.ke-ga delave* za ureditev vrta. iščem za takoj. — Albina Bogataj, Gradišče št. 13/1. 10513-1
2 brivska pomočnika
perfektna. solidna ln marljiva sprejmem v trajno kondicijo. Pismene ali ustmene ponudbe prejerr.fi Engel-bert Franchettl, frizer za gospode in dame. — Ljuijliana, Dunajska cesta 20.	10742-1
Slikar, in plesk. dela
izvršujem po zmerni ceni. — Sprejmem pa takoj
vajenca
B'*i Jančar, sobni bi -pohištveni pleskar in ličar, Ljubljana, Breg štev. fi.
10550-1
Mlajšega hlapca
poštenega »prejme mizarstvo »Pava«, Kolodvorska ulk-a 18.	10815-1
Brivskega
pomočnika
do:bro iztirjenega sprejme Tlova-r Kari, Dunajska c. št. 82. 10800-1
Kuhinjsko učenko
sprejme gostlln-i »Kmet« Ljubljana, Gosposvetska cesta 8.	10799-1
Išče se
samostojna ženska ali moška rnoč, pc-polnoma vešča srbohrvaščine ln nemščine. — Prednost Imajo vešči v lesni stroki. Ponudbe na oglasni cdd. »Jutra« v Ljubljani pod značko »Prvovrstna moč 74«. 10356-1
Služkinjo
za m hišna de.ia iprej-mem. Nastop ta.koj. Gostilna Valjav«, Sp. Šiška. Alešovčeva e. 14. 10828-1
Pek. vajenca
x vso wikr!>o apirejme parna r>etarna A. Pretnar. Zg. Šiška.	10829-1
Vrtnar, vajenca
zdravega, 15 do 16 let starega sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Adolf Vatovac, — umetno in trgorsko vrtnarstvo, Ambrožev trg 3 10347-1
Kuharico
zanesljivo, zdravo, v starosti 2-5—35 let, katera ima spričevala od finih družin, katera dobro kuha In snažno pospravlja fine parketira-ne sobe, se sj rej me k boljši mestni družini. Le osebe lepega, poštenega obnašanja naj se oglasijo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10307-1
Vsaka beseda 50 par; za da jen je naslova ali za šifro pa S Din. (2)
Trgovski pomočnik
že!e?,r,inske in špecerijske stroke, s štiriletno prakso išče namestitve. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Poštenost *i00«.
S0C2-2
Gospod
star S3 let, vešč pe.rfektno nemškega, fran«.. italijanskega. ruskega in slov. jezika, želi službo tolmača ali kot portir v kakem boljšem hotelu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubljani.	10227-2
Hotelska sobarica
i dobrimi spričevali, želi službo. Gre tudi v sezono Govori slov., nemško in hrvaško. M. 8pendl. Slivnica pri Maribora.
10534-2
1000 Din dam
tistemu, ki mi preskrb! stalno službo sluge, pri cestni železnic! ali kaj sličneaa. Naslov v osrlas. oddelku ».Tntra«. 10555-2
Trg. pomočnica
'"zučena v mešani stroki, z dveletno prakso, žel! kjerkoli nameščenje. Nastopi takoj aH pozneie. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. '	10408-2
Vrtnar
iS?« »talno na.me.š?en'» na
ka^ki graščini, vili ali zavodu. s prehra.Ti-o !n stanovanjem. — Ponudbe na naslov: Ferlan Franc. Be-o-srad. Cukarica, Ičkova nI. št. 16.	10436-2
Mlad trg. pomočnik
vojaščine jwest, »oecerist in sralanterist, s prakso v nrortaii koles, Šival, strojev in avtopotrobščin, s šoferskim izrvtom in vešč vseh ponravil pri avtomo-biln, želi nameščenie. Govori nemško in slovensko. Ponudbe na o<jlas. odrtelek ».Tntra« pod mačko »Soo-aobeo«.	9595-2
Manufakturist
dobro izvežban in zmožen kavcije, želi premeniti dosedanjo službo v mesto Ljubljano. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Zmožea in agilen«.
10354-2
Iščem mesto
v boljšem lokalu v industrijskem kraju, najraje v Kranju, na Jesenicah al' Ljub'jani. Prevzamem vod stvo bufeta delikatese. ali pa grem tudi kot plačilna natakarica. Zmožna sem 5000 Din garancije in posedam osebno rravico. — Ponudbe na os*'as. oddelek »Jutra« pod značko »P:m patična 97S'3«.	10547-:'
dob
be rti
cl j
fT,-
r.ači t>or M a
Natakarica
ro izvežb-na. išee sin', kot plačilna event. tu-s kavcijo v restavra-kavarni al! boljši 'lini. če mogoče na in. ali v seziji. Event. udbe na podr. ».Tntra« ibor pod »Zanesl ;iva«.
10541-2
Absolventinia
«redn.re šole In trg. na-
obražena. z znanjem slov., .-••b., .1.-! ma r.fvški ora !n francoskega jezika. Išči mesto vzgojiteljice 'ivn LiubljaTie. Ponudbe na "■glasni oddelek ».Tntra« v Litih! :nni pod šifro »Vzgojiteljica 19«.	10510-2
Upokojenec
s kmetijsko šolo, čvrst. močan, zaupen, zmožen vsakega kmet.ske.ga. de'a, z ženo in dvema šoloobveznima otrokoma, želi radi sajcn:a čim preje primerne zaposlitve pri kmetijstvu. rvroti s+anovan'u. kur:avi, mleku in malo zemlje. Panndhfl n« (lr;ižn:cn ».Tntra« v Novem mesta pod žif-ro »Vesten«.
10500-2
Trezen dacar
tipokoien, za pobiranje občinskih davščin proti Tnali odšl^cd-iinf, išče mesta. 7.m o	V! b! sra rabilo. r.aj pošlje naslov na. podnranico ».T-rrtra« v Novem me^tu f>od šifro »Dacar«. 10507-2
Za mehanika
bi se rad izučil krepak fn dobro Tzsoien 151etni fant. Pišite na naslov: Keglovič Vekoslav, Frajhajm. pošta Ruše.	10350-2
Gospodična
zmožna slov., nemškega !n
angleškega jezika, išče službo k otroku, ali kot rtružabnica pri boljši obi-telji. — Naslov: L. Rorič, Prelome štev. 23, Konjice.
10277-2
Brivski vajenec
k! §e že nekoliko razume ns to obrt, «e želi izučiti. Ponndbe na <jir'as. oddelek »Jutra« pod š.|fro »Hiter«.
Plačilna natakarica
» kavcijo l-n večletno prakso. želi premeniti mesto — najraje v kako letovišče za čas sezije. Cenj. rtopise ped »Prvovrstna moč« na podružnico »Jutra« v Mariboru.	304H5-2
Kovač
rtoV* izuč-en. išče stnžho. Na-slov t og!a.snem oddelku
»Jutra«i.	10445-2
Mlada postrežnica
snažna, išče služlv* • 15. aprilom. Na«'ov v oclas. oddelku »Jutra«. If*;-.",1-'?
Mlad trg. pomočnik
dobe- "prodajale*1., želi premesti mesto. Cenjene ponndbe na <wrla.«ni oddelek »Jutra* pod »Sneceris*«.
10376-2
Trg. pomočnica
mlada in spretna, -vešča
Speč "rije. mnnnfaktne« in želez mu«, e službo. — | Ponndbe na orias. oddelek 5-Ju'na« T»"-d značko »G-re tndf sa deželfc. 10425^
Mladenka
IzirSena šivilja r»»Tft« «ni
ugledni ljubljanski šivilj!, z dvpma razredoma meščanske šole in lep;mi spričevalf, išče radf cčeto-ve smrti	pri boljši
rodbini z otroci, kjer bi se priučila ktiha.nin in gospodinjstvu. Ponud-be na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ooemnajetletn««.
105fB-2
Klepar, pomočnik
skromen, eajsesljrv, vo'a-š5ino prost, išče službe. Nastop tako! Naslov v oglaineaa oddeJks »Jutra«.
10599-2
Inteligentna dama
brez elnčbe te sredstev prosi dobro srčno dušo, da ji pomore do kakršnekoli službe. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Hvaležna prijatelji o««.
10592-6
Gospodična
išče gluibo k otrokom; Je iznčena šivilja, perfektna v slovenskem te nemškem jezikn. Čnš I., Maribor, Aleksandrova e. 28/111.
10573-2
Mesto železninarja
ali skladiščnika iščem. — Cenj. dopisi na upravo »Jutra« podružnica Maribor« pod »ZelezninaT«.
105T1-2
Natakarica
asdlna ln poštena. zmotna
nemščine. slovenščine in srbohrvaščine želi premeniti službo v boljši lokal. Nastop takoj po dogovoru. Cenj. ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Natakarica«.	10604-2
Varčna kuharica
T! ®lir3bo kot- samostojna gospodinja pr? ka.ki privatni drnžind al! v roftilni. — Na?!o«v tiri podružnici »Jutra« v Celin. 10862-2
Kuharica
«»moisto;na, pridna te poštena, išče rinžbo pri ff-nančTt! kontroli alf orožnikih. Naslov; MaJčf. Ljubljana. Kotnikov* nlica 8.
10S29-S
Gospodlttja
srednjih let, !«p« iun»n}o-
sti, poštena in snažna r vsakem ozira, zelo zanesljiva ter varčna in dobra kuharica, ž-cli mesto k sa-
mostojnemu rospodu. Na-slov: Anica, Kotnikov* nI. št. 8, Ljubljana.
1062&3
Frizerka
d«ta« frvežban* v aav«4-ni, vodni te trajni ondn-lajcijl t«- tnanikiranja, žeU stalno mesto. Naslov peve oglasni oddelek »Jutra« v LjubljanL	10531-2
Prileten mož
wd>r»v, zmojon več jerikov
želi v CeJjo službo paznika, vratarja ali inkasanta. /.možen jo tudi prim-eime kavcijo. Pomi-1'bo na podružnico »Jntra^ v Celjn pod aiiačko »Zanesl Tvost«.
3032P-2
SMlfska pomočnica
začetnica, ki bi pomagala
tudi pri gospodinjstvu, želi kjerkoli službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
10i391-2
Sobarica
KI Je Izurjena v šivanju,
išče primerne službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zmožna« 10633-2
Laborant
Irvežban v izdelovanju kem. čistil lščo stalnega zaposlen ja. Por.udbe na ogl. odd. »Jutra« pod ./Laborant«.	10755-2
Natakarica
iš?e službo v dobri gostilni v Ljubljani ali na Go-reniskem. Naslov v oddeiku ».Tntra«. 10610-2
Kot sluga
alf v kakšnem skladišču, trgovini ali kai slič.nega. rščem mes»a. Sem nekadilec in vešč več jezikov. Ponudbe na o^asni oddelek »Jutra« nod š"fro »Vojaščine pro«t«. 10517-2
Infelig. gosoodična
pridna fn solidna, fšče s^ižbo kot vzsmiit-eVica. rtružabnica alf ?osport!nia. Ponudbe na osr'asni oddelek ».Tntra« pod »V-p-rn^. tel ji ea«.	10605-2
Šivilja
že1! nameščen je. eventnelnn turti k»»t sobarica. Cenjene ponurthe na o:r!as. cdde'ek »■Tutra^ pod značko »A11«.
10611-2
Strobiik-knriač
re5č vodne elektrike, plinskih mctorlev, telefonskih aparatov, klMi-čavnlčarst.va.	službe
kierkoll pod šifro -.Stroi-nik« na ogl. odd. »Jutra«.	10810-2
Za krojačico
» ie.lf Izučiti pridno te pošteno dekle. Cenj. ponudbe na oelaAni ortrtelek »Jutra« pod »Pridna 601."« 10821-2
Dama
išče primerno slir*1*o kot
pisarniška moč. ali kot pomoč sro^portinji v kakem zdravilišču ali kooališču za čas sezije. Ponurtbe na o?!as. oddelek »Jntra« pod šifro »Zaupna služba«.
10395-2
Vzgojiteljica
nemškega jezika ln Šivanja zmožna s prvorazrednimi referencami, išče službo. Ponudbe pod »Malo plačo« na ogl. odd. »Jutra«.
10749-2
Prodajalka
stara 22 let, Išče službe kjerkoli v mestu ali na deželi. Pripravljena bi bila tudi pomagati pri gospodinjstvu. Pcnudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Delovna«. 10744-2
Mesto služkinje
iščo dekle, ki gre radi revščine tudi brezplačno. Tvanka Zobec. D ranil je pri
Šentjurju.	10852-2
Bivši podoficir
starejša energična, delovna. poštena, vestna moč z dolgoletnimi spričevali, vešč slovenskega ln nemškega jezika z dobrim rokopisom, si Išče nameščenja v manjšem podjetju kot peduradnik. paznik, vratar (ali občinski pisar). Grem kamorkoli, za takoj ali 1. maja. Cenjene ponudbe Je poslati v oel. odd. »Jutra« pod »Reduciranec«. 10865-2
Dobra kuharica
vajena večje kuhe, želi mesto kuharice v kaki men^i ali pri večjem pod-;otiu. Naslov: A. Zupan. Celje, Na okopih štev. 7.
10856-2
Pisarniška moč
dobro lzvežban. želi nameščenja v LJubljani, event. tudi samo dopoldne aH popoldne. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod i>Z lastnim strojem«,	10848-2
Kot postrežnica
i?čem zaposlenje za ves dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10043-2
Služkinja
za vsa hišna dela, v<£ča nemščine, išče zaposlenje. Naslov: Laik o št. 64 pri Celju.	10860-2
Dober mizar
želi zaposlenje proti nizki plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Preskrba«.	10813-2
K-rJe per|-
dam stalno na dom ea-
fati zanesljivi in čisti c sebi. — Ponudbe pod »Perje 12« na ogl odd. »Jutra«.	10783-3
Provizij, zastopnika
I iščem za Slovenijo. Uglajeno občevanje e strankami in posebna aglln-ost obeta lepo prihodnjost. — Ponudbe na oi'a«. oddelek ' »Jutra« pod »Provizija«.
10312-3
liesedi 1 Din; za dajani naslova aH za šifro 5 l>in. Dijaki, ki iščije instrukcije, plačajo vsako besedo 50 uar; za Jifro ali za da-jan:e naslova 3 Din. (4)
ČAMERNIKOVA šoferska šola
Ljubljana, Dunajska e. Ji. Prva oblastveno Koncesijo-nirana. Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! Učence sprejema vjak čas. 251
Instruiram
nepolno vse predmete realne gimnazije, posebno matematiko in franc-ctčS-do. Na-slov v oglasnem oddelku »Jutra.«. 10550-4
Za francoski, angl. in nemški pouk
iščem učitelje i dotičnim kot materinim jezikom. — Ponudbe z zahtevki na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Praksa«.	>10657-4
Inštruktorja francoskega jezika
išče« za dvakrat tedensko
Prednost imajo tisti, ki •perfektmo obvladajo nemški, angleški ali italijanski jezik. Ponndbe s navedbo honorarja na oglas, oddelek »Jutra« pod iifro •First class leaoher«.
10150-4
Nemško govorit!
ln pouk se nauče vse najhitreje po moji najboljši metodi. Informacije od 12. do 4. ln zvečer. LJutova, Resi Jeva cesta 13/L	10743-4
Zastopnike
za obisk privatnih strank v Ljubljani z vzorci manufakturnega blaga išče v tej stroki vodeča firma. Takojšnji nastop, pogoji najugodnejši. — Naslov pove ogl. oddelke »Jutra i. 10790-3
Kdo« išče mesto pot cika, plača za vsako bissodo 50 paj; sa dajanje naslova ali za šifro 3 Din. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din;
dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (0)
Potnike
sa drav-- -in savsko banovino iščem za res dobro i d oče predmete. V poštev | pridejo le pošteni im ag:l-ni potniki. Zglasiti se je osebno pri A. Foltin, Ljubljana, Sv. Petra cesta 53. pritličje levo.	10516-5
Kdor fšfi« laslužka, plača za vsako besedo 50 par; za saslov ali šifro S Din. — Kdo* n n d S zasiuJck, p* z* E vsako besedo 1 Din, I za dajanje raslova ali j u šifro pa 5 Dia. (S) j
Mladega tntetigeot. moža
1<4 zastopnika (a Ljubljano in okolico išče te!« dobro vpelje" oa tovarna živil. Sprejmejo se e'. tudi moči, ki do e»dsj niso obiskovale odjemalcev. Vpelje jih le vpeljan zastopnik. — Ponudbe pod »Ljubljana Jek<x ca ogl. oddelek »Jutra«. 10549-3
Entlanje 1 m 1 Din
vse vrnte vedenja te mo-
nogrami od 1.50 Din dalje. Velika Izbira vzorcev za predtisk&nje. Indlviduelni osnutki. Co vezenina, ki ste jo izgotovili, vleče, jo s posebnim postopkom prav poceni pcipravimo. — Palača Kreditne banke la/IV.	10480-3
Tovarne
ki U telei« dati rroje modne t>red.mete kot parilo, čevlje, klobuke, galanterijo etc. v komisijsko prodajo imetniku lokala v centru meHa Ljubljane, naj »poročijo »voj naslov na oglasni oddelek »Jutra« pod »Komisija« v svrho nadafinega dogovora.
!Of79-3
Fina šivilja
s dofirim okusom, zmožna krojeni« kakor torti delati brezhibno kostume in plaš-"«. srre šivat na dom. Ponndbe na og!a«ni oddelek »Jutra« pod »Samo kratek čas v Ljub! lani«.	"	10582-3
Akvlzlterje
po možnosti dobre rfsarV
rek'a-mn!h osnutkov, iščemo z« takoj. — »Svetlo-reklam«, Gledališka št. 4 (Tempo).	10756-3
Zastopstva
zdravih podjetij, ?¥čem. — Za prevzem komisijskega sk'ad,;šča nndfm saranciio Ponndbe na podmž. Jn'ra v Celin pod značko »Dobro vpeljan 7091«. 10409-S
Vezenje
belega perila
•m-efms j-oopodična na rtom Ponndbe na osrias. ortrtelek »Jutra« pod šifro »Bala«.
10669-3
,re?če T3stor»n?Ve
zs prodajo Šivalnih stro-1ev 7:a Kranl. Kamnfk, Kočevje. Novo mesto. Radovljico ln Maribor Iščem. Pismen* ponudbe na ogl. odd. »Ju+ra« pod »26«.	10671-3
Glavnega zastopnika za Celje
fn okolico Išče veltka manufakturna tvrdk* za prodalo blaga na obroke.	strokov-
no izobraženi pcspodle. ki lahko nudilo garan-cilo. naj staiifo pontid-bs pod »Bodočnost« na ogl. odd. »Jutra«.
20758-3
Trgovski potnik
z večletno prakso, dobro verziran in vpeljan v celi državi, z dobrimi referencami, išče pri večj-r-m podjetju stalno zaposlenje. — Ponudbe na podruž. Jntra v Celju pod značko >Iz-boren prodajale« l'X>7«.
1011C-5
Denar takoj!
Rsprezentadje zmožne agente za predajo praktičnih novosti, čevljev, modernih knjig, slik, modnih predmetov, kratkega blaga aranžiramo. Majhen flksum. Trgovska hiša Sanira, Dunajska cesta 36. 10708-5
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ra da janje naslova ali za šifro S Din. — Oglasi socialnega rr>ač»j» vsaka beseda 50 par; za dajanje nask"T» ali za šifro 8 Dia. (6)
Voziček za dvojčke
dobro ohranjen takoj naprodaj. Naslov pove oglas, oddelttk »Jutra«. 10081-6
Vseh vrst čevfje
od 40 Din naprej
dobite v trgovini č-ervljev »Doko«, Prešernova dica.
10T27-8
Gasilske stroje
csvl Itd., registrirne blagajne prodam poceni. Naj modernejši radlo-aparatl se eventuelno zamenjajo za stare aparate ln detektorje 7. malim doplačilom. Franc Ks. Oblak. Dol. Legate«. 10C40-6
Za mer. jam
2 rdravllskl knjigi: »D!e Prau sUs Aerztln im Hause« z dv«rr>a prilogama ter stannsko dobro ldočo v.ro repetir-ko za dobro moSko kolo. Naslov t ogL odd. »Jutra«.	30652-6
2 lepa oleandra 'n
kaktus
•svpretej. Naslov v t^iaK.
oddelku »Jutra«.
1077.1-6
Otroški voziček
n»od?rn, globok, zeio naprodaj. Naslov v <wr'rs. oddelkn »Jutra«. 10731-6
Več okenj, "VTat in
peči
v dnbrrrn stanju e(r*»rtno proda F. Slamič. Mesarija v Ljubljani.	10721-6
Umivalno mizo
z marmornato ploščo ln ogledalom, vse dobro ohranjeno, vs!ed selitve prodam. Vprašati je na ogl. odd. »Jutra«.
10712-6
Platneni namiz. prti
140 '140 30 Din. G obeli r-aste posteljne garniture 250 Din, likerni ser-vlsi 45 Din. elegantne ure za biroje 40 Din. elegantne kravate 7 D. Fldekos-nosravice 18 D. ria prosti jed.lini pribori 300 Din. 24 komadov v kaseti. Velika izbera v gospodinjskih predmetih. Vse na obroke. Sapira, Dunajska c. 36.
10707-6
Krojaške mize
za prikroievanje. likanje. šivanle. krojaški stolčki, manjši pult z nastavkom, večji obešalnik za obleke, kartotečna skrinllca, več vzorčnih kovčegov (Mu-sterkofer) za trg. potnike Itd. zelo ugodoo naprodaj. Pojasnila pri tvrdki Drago Schwab v Ljubljani.	10741-6
Cenjene dame!
Imam v ml osi krasno j Izbiro slamnikov ln preoblikujem po 20 Din. Se priporoma modlstka Stana Jančlsar - Gregorc. Smartinska 6. 10784-6
Elektr. samo\-ar ln in likalnik
220 Volt, skoro nov, poceni naprodaj. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
10770-6
»Opalograf«
prodam ali zamenjam za velik pisalni stroj. Prodam tudi mali pisalni stroj »Genlatus«. Krač-na-PolJčane. ;0794-6
Otroški voziček
na peresih, za 4<X> Din naproidaj v Aleševčevi ul. St. 35, pritličje. 10819-6
Kočijo
srednje težko ugodno pr^-
da hoti?l »Slon« v Liub-Ijani.	10K14-0
Kino-aparat
v dobrem »tanju, z več
filmskimi programi za Din 5000 proda Oblak Ivan, trgovec, Radeče pri Zganem mostu.	30861-6
Čevlji na obroke
»Temoo«. G-ie<lal'5ka alica 4 'nasproti gle-liiišča). U-5-«
Mizarji
Naj>ceoej&e in aajoot^«
TjbolepljeD« vtoane piotiA«
.Spe-rplatten) dobite oa sklaiLšžu tovarne »Ukod«, i'jšak-L;ubljana_ o. SI dvorišče. Pošilja #» na deželo v vsakt mnoii-aL Zafttevape esruk. 12&-8
Fotoaparat
VoigtlSndor 6 X 9 (Si z opremo prodam. NasLov v oglasnem oddelku Jntra 10474-4
Gramofon plošče
2CO kom. nove, znamke, vol-M »pustitv« trg. i ploščami pro'Ja« komad Din 30.— takoj. Naslov v uglasneai oddei-kn »Jutra«.	10492-6
Otroški voziček
športni, prav dobro ohrt- ; njen nar»rodaj. Naslev r j oglasnem oddefke »-Jv*rs< i J0804-«
Vrtne stole
r.toHjVve. iirudj Trii™?. '
Glince. Tržaška eerta ^ — ! telefon 2605.	176-5 j
----I
200 lepfh cfMTii vrtnic
prodam. Cema po ro. Ponndbe rA oglasni oddelek »Jutra« pM »Vrtni ca«.	108f>S-6
Vrtno garnftriro
nfe+er>o. prod«m.	v
o^r'a«. oddelka »Jutra«.
C0825-8
časoplsrd pat^r
sa ravljanje tn drugo embalažo pTOdazru Na- I slov v ogL odd. »Jutra«, i 10851 -6
Kidišnjsfce
po^n^vščiiTe
st-^Menloc fatirkeLglS- i ser), električni likalnik | Itd. prodam. Naslov v j ogL odd. »Jutra«.
10S32-« :
ETTR brzo suha fhtta
s peresom ln patent, se-salko saraa 6 Din. Zahtevajte to tinto pri vseh prodajalnah pisarniških potrebščin. Izdelovalec: Ivan Mate! Jan. Vinkovd, Starčevlčevr. 32. Iščejo m- zastopniki v vseh večjih mestih!
10796-6
Avto takse prost
generalno reparirao. saaia pora-:« bencina, rr^an » 12.000 Din. Ponudb* na 0£r'asni *>dde!ei »Jutra« pod »-Prik-iiHMU. lft50©-<
Pnovrstnl med
na detK']o te drobno «
dob! pri Turr»tt«r Bell govcu v Hotisl, Dolnja Lendava. KT9?~a
Nizke vrtolce
večjo množlnos v rastnih krijnih barvak, 1C grmičkov Dis ©T.—. Pio-zalke rosa, rdeče te dre b.v-ve, en^iček Dte S, poleti iCvetodi vrtni p-mički »Ešbiscno« vrtove Dte 4.—, »elertedn« sadike	vrst, pi"[jra»«
zanos! jf-vii kvalitet, breskve, marelice. cir« j-=n» drcrvesca tgodn^JIi vrst Din 15.—, sihpo-nngioIjTji. velikocvotni. SO eadik. K« 10.—, proda.ia is razpo-« šflja: vrtnarstva Iva« Jo-m ec, Maribor, ulica.	10575Ji
Sad^D črvvfe
rte-igrodebc-ln« St
i« vfrnejfrh vršit. kcJc«T '3-di fazno	p^t^-
čevj«, vrtnico te
vrst-ne trajni oc, »wiS ra pomlp^ljrTtf-ko B»<Stev <t?»-v«r.ic« ^''majpoj e* V-^m, aas proti TrJlrač*. ttJ3i4
Cepffone trte
pt tui .atne, risllng, i^l-«*-tnusinee.
noe in
M. Jaoefiž, Brefiee.
prortam. rre«, IVins-«
Več fteoč Trtclc
nfekik. a» jn-OKv^ih vrst te barv, ka-kof hojaodsk: rihieei frdeči, beii, črru pirl Ivan Fiscbt-rsn«. Je razalcm, Ivanjkovci, Slovenija.	9<V?-8
Za spomladao
sa d?fev
Pritlična t&Om drevesa, eno- ln dvoletna ln cepljene vrtnice dobite v zanesljivih vrstah z Jamstvom pri M. Mare-tiču. Ljubljana, Gospo-svetska cesta 5. 9314-6
»Zabavni list«
.tedniki StraiiSč* pri Kranja- Vsaki številka samo 1 Din. Zahtevajte brez piač-ne ogledne številk*!
141-6
\'l želite pristnega Ljutomerčana?
Morda sa praznike? Ra god? za veselico aH gostijo? Dobro! Naročite si ga prt nažetn znanem vinogradniku Rob. Košar, Sv. Eolfenk pri Središču. Najfinejše sorte, kakor traminec. mu-škatnl sllvanec, rizling. Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom ln trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 1 naprej. Poskusite enkrat. Dobite že fina namizna vina od 3.50 Din naprej, dokler zaloga traja.	143-6
Premog, drva, koks
prodaja Vinko Podobnik. Tržnika cesta 16. tel. 53-13
i VlsokodebeL brnSIč
i T>l«Joenit:Ji rrst. veS -.i® i komadov oo	k<»nv4
12—18 Dre, b vrt« v mostu prodaja »Po««««. MV-kl ožičena 4.	?0£3Tj-4
Parra peč
v dob-«« nj.n, eamo ea« loto rabljen«, radi «w«st!tve k*.n>e takoj sap^vdaj. —• Naslov v o^laen-esn oddelke »Jirtra«.	10631-«
Otrobi robček
«5:oro rtrrr te poetel.Va ■«-prodaj v Tmoveai. KoleoA-ja, Gerbičeva oI?ca št. S.
1053S-«
Jajca rs vw?*e*i!e
Lostora ko>oS po S kemad prodaja T n k p Sankovtnra, Vodice.
1ME7-«
T\r^!:a A. Perscbe
LJnhljana, Pred Sconlo « proda ogleda.?a. evetiljke 1r pupe Ta. izložbe ter ler^c«
škatlje in leeeze stopnjic*.
10Š36-6
Volnena odpadke
p»>ceni orodMB. Sta -"t«*® niica St 14.
Mlatflnl p^jd
fskedenj) v femeri 6-58 V
5-50 m. primeren t- v«ak» ".-►rabo, dobro ohranjen, r»-di povečan :a <poepodarskeg» poislop;a pocerri proda Jožo Ambrožič, Ljnbr-o — oožta Podnart.	1C72G-«
'btSS ! 9 >1
Črno prst
h u m ■ s, za vrtove. Vam
dobavi rradbeno podjetje Anton Mavrič. D'jna:ska e. št. 38. — Telefon 33-82.
10289-6
Stružnico
vrtalni stroj rn vse ključavničarsko orodje po nizki ceni proda Edvard Kolin. Gline e, Tržaška cesta št. 18.	102S7-6
Za trajno kodranje
popolnoma nov aparat znamke »Fuva« naprodaj v »a^na Nav;nšek. Li-ib-Ijana.	10189-6
Volno za modroce
po zelo nizki oeo? proda ;a Šega. Cankarjevo nabrežje št. 5/1.	7213-6
Biljard »Seifert«
dobro ohranjen poceni naprodaj v kavarni »Slon« v Ljubljani.	10668-6
Premog fn drva
prodaja Jezeršek, Vodmat
200
Puhasto perje
čisto, 6oha.no. kg po 48 Din druga vrsta kg "po 38 Din. čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti pub kg po 250 Din razpošilja t»o poštnem tvvvzetjn L. B r o i o v f 4. Zasn-eh. Tli ca 82.	22-6
Zamenjam za vino
alf prodam 4 nove veze nosilnosti od 1000 do 1000 kg. Hrom«, kovač, Vevče B pri LjubljanL 110637-6
j Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; z* cfa-jacje c.-.sj-ova cii sa šifro 5 Dia. — Ogtaei socialnega značria vsaka beseda 50 t>ar; n
I dajanje aaslo-.-* ali za šifra pa 3 Din. fn
Ključavničarji!
Nnino rabimo več koc*. dov velikih železnih tovarniških oken, ter dam* za iste v proaračiin brezhibno motorno kolo. Dopise na ogl. c-ddeTek Ju-r» nod značko »Industrija«.
1030O-T
Fotoaparat
IS X 24, kupim takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro iFcu.
10517-7
Kompresor
manjSi. i« viook tlak, cm
motor na pli-n in stoječi kotel za kompriminan zrak v dimenzijah eca. 6G0 do 1*00 mm prcmeTa in (*a. do 2500 mm višine na 12 iTn. z armaturo ravnotako na komprimiran zrak in plinske cevi, bodisi železne ali lite. v dobrem stanju, 150 do 170 mm notranjega premera, kurimo takoj nroti gotovini. Cenj. ponndbe na Tehničko pod-nz*če, Zagreb, Ljubljanska ulica S.	10436-7
Vrafa r mleto
debro ohmnfena. kr^pl A. Dermota, Litija.
10793-1
Bolniški vo/iček
na S kolesa kupim. Ponudbe po^ šifro bolnik 100«.

2 kopalni peči
totu«, *4M«-ij®ai, i t-M-j*. T« i drviai, k-a^ua. i>»
twvm ilo 15. BJ.ii t. 1. — Ponadb« tu ogian. oddelek ►Jutra« pod »Kopalnica« 10409 T
Kovček Jesen
rk oe» 1 -&U.	<*a 0.30
sl kupim. Ponudbe n« oelaeni oddelek »Jutra« pod »Kov^cg«.	100U&-7
Kavni mlinček
tiflu. 2i0 Vol v, rabljen ali m kupim takoj. Na sk>v pove -glasai ckM.-i 'k »Jntra«.	10491-7
Čoln kuphn
lUrton m eeno }« poelati
oglasni oddelek Jutra pod iiiro »Kieiboot 4«.
10S15-7
k e?
Lepo svetk) opravo
enega kabLaeta, dr&p. dobro ohranjeno, E&radl selitve prodam. Poleg Se postelja z nočno omarico. Naslov v cgl. oddelku »Jutra.«. 10720-12
Jedilnica
!7*®l7»»nder) raiii proedit-ugodno naprodaj. Poizve ie na Kodeljevem. [ Zadružna ulica štev. 16.
10778-1 ž
.V.oderae spalnice
vezane, pol i tira ne, od Din ">500 si oglejte pri D uinebš, m;zarstvo. Ljub Ijana, TVolfova uli<\a 12.
107S0-12
Mehac&a-^oterl«
sami>kes&. izueent-fca, »
kavcijo 30 do 40.000 Din sprejmem kot družabnika v stalno namešče-
nje. Naslov v ogl. cd-
delku »Jutra«. 10855-16
Deflkates. tn*ovtaa I VeSko stavbCšče I
,	-----^ - i la- - fc. _	aMAilllft
ln zajtrkovaJiica
[
vJLffiuiMM
M^iltStESS. iSeBw. Jtv^SiAJi«
Vsak* btiseda 1 Dwij t,i Ia »nje tra--«»li ' » Šifro pa 5 Din. (10) i
Motorno koio
l prikolico, zamen.am ia
rezan ali okrogel les
&o'majer. mizarstvo ao, Podnart.
Ljub 9051-10
Steyr-avfo
Op«, VU Sporfbloek • 6 skoraj nov, poceni or-oda Dr. Scherbaum. Ma ribor._96a:-m
Moto Sunbeam
500 cm« !9tJ0 so!o. v brezhibnem stanju naprodaj. — Kaolov t oglasnem oddelku »Jutra«.	1^252-10
Motor
Bartojr-Davidson, » priko l»rx;s r brezhibnem stanju prodam ia 9000 Din na 3 obroke. Ponudbe na ogl-oddelek »Jutra« pod šifro »Ugoden nakup«. 10361-10
Osebni avto
•dprt. 5 f-de-žeo. genenil-Bo popravljen, i novimi obroči in novo lakiran. Sireno poceni naprodaj. K*«W v oglasnem '-ddel ku »Jutra«.	10538-10
Motor s prikolico
dobro ohranjen, močnejše tape. elektromedel, kup!m. Pw.udbe na oglasni oddelek »Jutra.« pod »M"tor 10503-1«
Tovorni avto
CTievrolet, 4 clllnderskl. obnovljen, popolnoma t dobrem stanju, prodam Povprašati v mehanični delavnici Kapiteljska 3 10714-10
Poltovomi avto
rs.-ort. znamke Ford, z novo pnevmatiko ln na novo prelaktran. po z?-lo ugodi ceni prodam. Potavedbe ln otrlrd voza pri Fajfer, koln-stvo. Trnovo.	10775-10
Avto »Renault«
$e©t»e<3 -žen. odprt, nspro-Ajkj. Poasnila daje Fajfar
t 'Trnovski ulici. 106-U5-10 £; "
mjaJJ^JM
Pohištvo
Lepe stalnice	24"0
omare
postelje	250
kuh. oprave	1000
cm h. kredence	500
Tudi na obroke. Vs? drugo pohištvo se dob! najceneje. Sprejema se rsakovrstna naročila ln pop-?.Ti!a mizar, t Sava?, Kolodvorska 13.
10814-12
RaziK> pohištvo
umivalnik, predsobno steno kuhinjsko kredenco in toaletno mizo ugodno prodam. Naslov pove osladni oddelek »Jutra«. 10805-12
V s,-! k a Oesi-da 1 Din . ta la;anje naslova al' za Šifro pa 5 Din (18
Domačo zabavo
z godbo Vam uudi v ne deljo	restavracija Car
man. Prvovrstna in prizna no najboljša postrežba. Se prinoroča Oarman, Zgornja SiSka.	10728-1!-
Kam pa kam!
Danes 10. aprila vsi na domaio veselico, katera se vrši v gostilni Marije Živec, Rimska cesta 17. Točijo se pristna domača vina. Topla ln mrzla jedila. Se priporoča Marija Živec.	10649-18
Vabilo na
plesno veselico
Vse prijatelje plesa, godbe ln Izvrstne kapljice, vabim danes na plesno veselico v gostilno »Dalmacijo«, šiška. Cene zmern?, postrežba solidna! Za obilen pofeet se priporoča Ivan Lasan.
10647-18
vshka 'n»rdi 1 Din. za lajanje aaalova ali Mfro p» 5 Din. (17)
Sulio skladišče
•2 minuti od kolodvora :n i.oSte, v sredini Celja il-iam takoj v najem. — Nra<!o? pri podruž. »Jutra« v Celju.	1022S-17
Trgovski lokal
- ?a špecerijsko stroko v 4"0 i h3.'boljši legi meeta Mari-— !u>ra. z že obstoječim de okrogom. ter je eksisten-■a zajamčena, oddam s 1. •rn''-m v najem. Pismene ponudbe je poslati na ■i pravo »Jutra« potlružnica Maribor, pod »5peceri'a«.
10540-17
Trgovino
i,HI. blaga na prometnem kraju ali vinotoč vzamem v najem aH kupim. Ponndbe na osladni oddelek .jutra« pod »Terna 11«.
10m-J7
Tr^o\1no
iobro vpe';an-o, na fwo-nictn-eiT! kraju, event. tud-t restavracijo r isti hi5i. ^Idam s 1. maiem ugod no v naj"m. Dor>i=e po-s'3ti na tt. Ferdinand K«i\ Šmartno p. Sloveni-eradec.	10579-17
Veliko delavnico
oriioravno za vsa-ko obrt. v Zgornji 5i?ki po^t^i oddam t na'^m. Naslov pove oglasni oddelek »Ju*rji«.
10630-117
j Vsaka Dts j za lajanje
Deseda 1 Dm. naslov* aLi n Šifro pa S Din (IS"
Trgovino
fei dobro idočo, ▼ Industrijskem kraju Štajerske oddam ugodno v na-iem agilnemu trgovcu — «amen. Potreben kanital za p-evzrsm blaga 120.000 D'n. Ponudbe na oglasni ./vldelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 10245-17
prvovrutua, v iivairi«n lilistu ob južni ieleZJlioi, naprodaj i biagom in in-ventarjem za 42U.OOO Din iajadi starosti. Promet je tnašal leta 1931 samo vina in piva 66*) hektolitrov. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 100tsl-19
Vinotoč-delikateso
oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddebk »Jutra«.	10604-19
Branfari;o
s stanovanjem sobe, kuhinje, drvarnic« in kleti, v prometni ulici Zagreba predam takoj. — Ima tndi prostor za vinotoč. Mesečna najemnina 500 Din. Po;asni!a daje Koloman Vedo, Zagreb, Dubovačka ulica 21 (Trešnjevka).
10358-19
Brivnico
bret konkurence, v velikem trgu prodam za 7000 Din — polovico plačljivo takoj, ostalo v enem letu. Vnslov pove ogl. oddelek »Jutra«. -	10428-19
naprodaj.	a^odiio
u weckood hiiic«, kor jf
tik ob GradaAčici pod l<i»k5lcaim. i ravniki so parcelirani ter po^am"!« aii kot kompleks naprodaj. Več se poisv« na Bokal-cah.	10525-20
Hišo z neka] vrta
kupim v mt»tn. Ponndbe pod »Plačam taioj« na oglacau oddelek »Jutra«.
10498-20
Hišo z gostilno
in gOi-tilni-fci.nl inventarjem prodam. Naslov pove oglasni oddelei »Jutra«.
10570-20
Trgovska hfša v Mariboru
ervonadstropna. na prometni cesti, naprodaj. Cena 500.(100 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 1U570-Č20
Večjo delavnico
ifčoino. Ponudbe na ogla*. odd«lck »Jutra« pod S.ifro »Delavnica«.	10C74-19
Loka!
na 'epi prometni toSVl oddam s 1. avsrnstom. Na «1 ov pov« oglasni oddelek »Jutra«.	10178-19
Lokal (28 m')
s stano-vaniom »obe in ku-hin'o oddnm s 1. maVrn na V.irtinovd (Smarti-.skil cesti 8.	l(T70S-il9
J e" lo^a!
oddam n« VVloJiče-ri eei«t1 V-siov v ogla?mom oddelkn »Jutra«.	10372-19
Hišico
z velikim vrtom
aH maji :5im remljiJčem » Vraini Maribora, Celja ali Slov. BUtrice kn^irn. Ponudbe z označbo cene na M ari ia Suša, Brezi na 24. Brežice.	10597-30
ManjSo vBo
kapta. k-aanib* aa oddelek »Jutra« pod tifro »Takoj plačam«. 10764-20
Enonadstropna hiša
v letoviškem kraja, v*a
l>odkletena, pripravna ia vinsko trgovino ra ia letovišče, naprodaj. V hiši so tri staro upeljane obrti: peka-rija, trgovina in gostilna in t vsej hiši je napeljana elektrika. Cena in plačilo po dogovoru. Posredovalci	izključeni.
Naslov v oglasnem od de! ku »Jutra«.	105&5-20
Parcela
itregl center, 6M M*, ■»
prodaj. Ponudbe na ogl. oddelei. »Jutra« pod »Cen ter«.	10013-20
Trinadstropno hišo
v sredini Ljubljane v dobrem stanju za 220.000 Din napro-daj. Vprašanja na Turk. Dolenjska cesta G2.	10625-20
Graščine
ali posestva
kakor smrekove gozdove do 800 oralov,
hiše, gostilne,
trgovine
tul 85.W) Din naprej pro-da;a Posredovalnica Maribor. Sodna ulica 30.
10601-20
Trgovsko hišo
▼ LJubljani, na pro metnem piostoru ali stanovanjsko, dobro obre-stujočo kuphr.. Cena do 700.000 Din. Ponudbe na o?l. odd. »Jutra« pod »Plačljivo takoj«.
10677-20
oo»<-<lt>. Uglasi »o '
oijalnega značaja po j .30 j as b-wda. Za da > ;aaje naslona aii rA 'i iifro 8 Dio, oziroma \ 5 L>in.	(ID i
Brezobrestno
posodi o
za srldanle. odkup zemljiškoknjižnega do ga itd daje Zagrebška stavbe-no-kreditna zadruga! — Zastopništvo: Ljubljana po.itr.. predaj 307. Išče zastopnike 1	131-16
Družabnika
iMem za ?;>ei,wrK. tr^OTl no na prometu eni kraju v
Llubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Družabnik 200.000«.
10173-16
Trgovino
z neSanim blasom, dobro renomirano firmo, v zelo nromotnom kraju med Ljubljano ln Zidanim m-wtom. radi dru^nskih razmer oddam ugodno v najem. Lep lokal in skladišča, centralna lega, krasno prosto stanovanje v hiši. — Po nudbe na ogla«ni oddelek »Jntra« pod »Trgovin v najem«.	10398-17
Pokamo
oddam takoj v najem proti majhni kavciji. Naslov v oglasnem oddelka Jutra 10542-17
Gostilno
dobro Wočo, s stanovanjem vzamem v najem. Polomim tudi kavcijo. Ponudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pi>d šilro »Dobra kuhinja«*	10776-17
Prostore
pripravne za fotografa Kd.
na dvorišču na Aleksandrovi cesti št. 5 oddam s 1. majem t. 1. Oglasiti se je pri hišniku. 1071.6^:0
Moško kolo
BtaVn rai>!jeJio. prodam. — thjienjska c. 88. 10658-11
Damsko kolo
»Waffenrad« poceni prodam. Moste — Na Klanč-ku 3.	H0619-13
Novo kolo
m nizki ceni naprodaj na Miklošičevi cesti it. 7'TIT. levo.	10773-lil
<ty iSMTM
i Irg. oglasi iw 1 Din 5 beseda; za dajanje na I -»lova ali za Silro 5 1>
| Oglasi socialnega zna j čaja vsaka b«seda 50 i aor; ta dajanje naslova I a'i za iifro 5 Din. (13)
Lokal
na prometni tcrfkl t een-tru Bl-la u?o<Iino odd«m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac.	10766-C9
Tekstilno podjetje
v LJubljani prodam a'l | oddam v najem. Event. so sprejme družabni?:. Tnformaelle daje Rea-litetna pisarna Grašek, I.lubliana, Kolodvorska ulica št. 24. 10788-19 |
Trgovino na Bbdu
z meš. blagom, ob glav- | ni cesti, zaradi bolezni, tudi brez zaloge, oddam I s 1. Junijem. Lokal prikladen v vse svrhe. — ] Cenj. vprašanja na I. Pretnar, Bled J 10787-19 I
Nov smoking in rrak
jio ugodni ceni naprodaj pri hišniku v Prisojni ul. it. 1.	102S6-13
Spomladanski plašč
m<>dern. za gospoda srednje velikosti, prodam za 650 Din. Naslov v ogla", oddelku »Jutra«. 10753-13
D' a pombd. plašča
In moško cbieko za bolj Sipko posta-vo. pr.>dam. — Nas.'ov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Vsak» ow«*dji 1 Dm. •a lajanje naslova ah za Šifro ot. S Din (15
Din 20.000 posoHla
i.šče.m proti vknjižbi. Ponudbe na podružnico »Jutra« Maribor pod »20.000« 10574-16
Družabnika
z 260.000 Din išče renta-bilno, že vpeija.no podjetje. Ponudbe ped »Dobi ček poleg obresti siguren« 10590-16
200.000 Din posojila
iSfem i vk.njižibo rwi prvo m-o^sto za prvovrstno go-stiJno. Obresti v popolni oskrbi, ali dennrin. Cenj. oonudbe n» oglasni odde ick »Jutra« pod »Sigurnost«.	10608-16
Družabnika
z neka' kapitala in <web-n,^ «od»'lovan:em.	za
nrevzem prekajevalske obr
H. _ Ponudbe na naslov:
T.ndovik Pust Cesta v Mestni lo? St. 15. 1005R-1R
Za 20.000 Din
P^so^la
dam br<-znlačno stanovanje v Kamniku. Ponudbe na o<"1as. oddelek »Jutra« pod šifro »Kamnik«. 10273-16
Samec
r.o^vdl nad 150.000 T>It si-Turnemn pod'etju ali na pose.stvo. proti vk-riž.bi na prvo me«to. — Depise n.i esrlas. oddelek »Jn>-n« pod 3'fro »Soudeležen samec«.
10433-16
Posojilo sft00 D?n
15-^em proti obrestlm kot nagrado. D?n tono nremoca. rlva metm drvi. Ponudbe na ocrlnsnl •^dd. -»J'itra« pod »-Nepremičnine«. 10380-16
V nalem
oddam suh poslovni lokal z Izložbo ln skladiščem v centru mesta Celja. Cenj. ponudbe na podr. »Jutra« v Celju pod značko »Tovarniška zaloga«.	10857-17
Novozidano hišo
priipravno za vsako trgovino ali obrt, oddam v na jem v okolici Ptuja — event. tudi prodam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«.	10854-17
Manjši lokal
iSčem na prometni točki. Ponudbe na o*r'.as. odde,lek »Jutra« pod šifro »Takoj« 10838-19
Opekar
lahko prevzame opekarno. Dopise na ogl. odd. I »Jutra« pod »Samosto-1 Jen zanesljiv op"kar«.
10785-19|
Buffet
za sedeče goste v nalpro- I
metnejši ulici, z vsem | 'nventarfem poceni naprodaj. Promet mesečno I 40 do 50 ■ isoA dinarjev. [ Ponudbe poslati na S. Truhan. gradjansko piv- | nlco, Zagreb. Pavla Ra-10304-19 I
Realftetna pisarna — družba z o. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4.
preda:
VELO, enonadstropno, novoTildamo, trista-nomnjsko, 500 m2 vrta, ob Dunajski cesti, 280.000 Dm. VELO, enonadstropno, enodružinsko, 400 kv. metrov vrta, Bežigrad, 230.(XX) dninarjev.
VILO, novozidano, fnoderno, enonadstropno, z manzardo, 4 komfortna stanovanj, 609 m2 vrta. blizu glavnega kolodvora, 650.000 Din. VILO, enonadstropno, novozidano, komfortno, 10 sob. 1000 m2 vrta, parada v okolici Mestnega doma, 650.000 dinarjev,
HISO, vili sl:čno. enonadstropno, trf^ano-van isko, 1000 m2 vrta, Mirje, 335.000 dinarjev
VELO. erno štiri sobno, dva trisobna, eno effiosoHno stanownie, čez 2000 m2 vrta, Bežigrad, 650.030 Din. HTSO, trgovsko, center, 2 trg. lokala, dve prostorni stanovanji, 425.000
Hišo
S ali 4 stanovanji hi
vrtom na periferiji Ljub jane kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddele.k »Jutra« pod Šifro M. D. V.	10607-20
Hišo z gostilno
n vrtom kun:m t L;tib!!a-ni ali najbližji okolici, proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod z.načko »Na r>rometi"m kraju«. lrt'.88-:':
M?ihno posestvo
• otanovanjsko h;^o in go-•pedarskim poslopiem v dobrem stan;u. s sadono«-nikom. njivami, travniki, srozdom ln vine^radom, v »olnčni le.;ri. tik ob banovinski cesti. 10 minut «1 želern'5ke posta®* r"-oi®nm po (ieecTAm. Ponudbe na <vr'fls. oddeleik ».Trt-a« pod značko »Lepa prilik*«.
10358-20
Novo hišo
visokoipri^iČTio, z vod ovo d<VTi. ele^tričmo razsvetVa t« in vrtom, tvk kolodvora in tovarne, v nallAp5"m V-aiu ^avin"ske doline predam. "Pismene oonudbe na TKvdrnlfT-ico »Jutra« v C«"-'"n pod inačko »r-red-v«
10412-20
H*?o aH vilo
remi do srn.nnn Dl" kn-ohn t L'nhl:mi »iTI nn neriferill. Po-nudbe na
rsddHek »Jutra« pod *if-o »Takoj denar«. lOH'8-20
▼ »A-oTiJhi LuibTane ali M--'">vora v-nr>;im. Pov.idh oVirne p«d »Do d'naTt<rz« ra c-g!a"ni od-d »Jutra«. 10651-50
Majhno noses*vo
Tiri Celju uT"dno prodam Dopise na podrnf. »Jutra« v Celju pod »l/epa le<ra« 10527-20
Hišo aH rflo
d to- ali TeisiaJ«»»i>J«k*
kupim. Ponudbe i>» oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ljubljana — K.« 10429-20
Dvostanovani. vilo
sredujevehk«, v Ljubijai:.
upim takoj. Ponudbe na ogiae. oddelek »Jutra« pod šifro »Solidna«. 10898-20
Stavbna parcela
naprodaj v Linhartovi ul. Naslov pove o^ias. oddelek »Jutra«.	10665-20
Dvosob. stanoranle
od<iam v Sp.	Verwr
6k«ra UIK« 57. MM43-21
Dvosob. stanovanje
lepo, oddam. Ogled od 9 ao 11. ure ln od 3. do 5 ure. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10802-21
Staw» ui)>___
j sob, kuluaje ui prllfk"
Un litem z& maj Center ima prednost. Pl»-6am 700 do 1000 Din mesečno. Ponudbe na ogL ocid. »Jutra« pod »123«.
10679-21»
Vsaka 6o.seda 1 Din; za dajanje nas!j*va aH ia Šifro (a 5 Dia. (21)
Realitetna pisarna
Jože Ora^ek
Ljub!:ana. Kolod\ors!ia 21
■ Hisreduje	n '»ddaje
»tanovanj mesečnih sob rg. in obrtnih lokalov pol ijodnim' p^ffoji 152-2:
Dvosob. stanovanje
novo, separatno, parke-tlrano, solnčno. s pritiklinami, '.rtom, oddam za maj. Rožna dolina, cesta XV,25.
10830-21
V viH v Tivoliju
oddam z majem stranki brez otrok solnčno manzardno stanovanje dveh sob, kuhinje ln uritiklin s souporabo kopalnice ln pralnice. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	10834-21
Stanovanje
» 4 sobam: in 4 pritikl: nami. »oinčno, t krasni it •it:rni legi blizu opere, ? *oi;porabo »rta oddam
avgustom. Naslov pov. 'g!a&a; oddelek »Jutra«.
lC<524-2
Enosob. stanovanje
lepo, i elektriko, parke tom in vrtom, oddam takoj v Z^o-nji Šiški, Spančeva pot 192.	10355-21
Stanovanje
obstoječe iz 1 sobe ia kuhinje oddam onemu, ki odknpi nov« *pa!rvico m kahmjfko opravo, amre^ kovo. pleska no. Poizve se Glince e. U/l. 10556-21 j
Stanovanje
4 sobno, z vsemi pri tik H-
nami, odd.vn v Gledališki »tišči. Vprašati v palači Viktoria.	10614-31
Fnosob. stanovanie
oddam švigneta. Ponndbe pod »Blcivreisova 4S0 Din« na oglasni oddelek »Jutra«.	10603-21
Enosob. stanovanje
krasno, oddam s 1. ma-■em v Rožni d/olini, cesta V/24.	10798-31
Trisob. stanovanje
l«po. oddam. Naslov pove oglasni «dd«ltik »Jutra«.
1080H-63
Stirisob. stanovanje
komfortno odda n naj Tribuč, Glince, Trfeška e. št. 6 — telefon 2605.
10938-81
Stanovanji
2-ecoeobni oddam. En^fra rakoj, enega za maj. stranki brez otrok. Naslov t oglasnem oddelku ».Tu tra«
10827-21
Vsaka tx»eda 50 par; m dajanj« naslov« aii ta titr* a Duk. (21-a)
Stanovanje
od 4—6 »ob. komfortno, v centru iščejn s 1. avgusonm Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Moderno«.
9048-K/11
Uradniška družina
4 odraslih »sob. Mt T mestu stanovanje 8 »ofe kabineta, po možnosti f vrtem. Ponndbe na o^ria«. oddelek »Jutra« pod šifro »Za avgust«. 10750-21M
Dvosob. stanovanie
s pritiklinami iščem avgust v bližini Kritank ali Grabna. Ponndbe na osla«, oddelek »Jutra« pod »Solnčno stanovanje«.
10737-91/»
Mlad zakonski par
brez otrok, išče opre«nlj«®*
sobo s predsobo
v sredini mesta. Ponudniki naj »e zilase med 9. in 12. uro dopoldne pri pi»-čiinemu res-tavrac.ije »Sl«>« 10729-21/a
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, v bližini Tabora. Komenskeea. Slomškova ul.. Resi Jeva cesta, za 1. av. lSčem. Ponudbe poslati na opla*-nl oddelek »Jutra« pod »L. N.«._10767-21»
Dvosob. stanovanje
s kabinetom ln tboeiI pritiklinami lSftem » avgust. Ponudbo na ogl. odd. »Jutra« pod »Plačam točno«.
10r61-21ft
Enosob. stanovanje
s pritiklinami »a JuOJ lSčem. Ponudbe na ogi-oddelek »Jutra« pod »L. E.«	10752-21»
Man!?o hi?o
na l<-pi toiki v Celju, »Ii man'.5e posestvo obstoječe iz hi5e, hleva tn njive, v bližini Celja kupim ta.koj. Naslov pri podruž. »Jutra« v Celjtt.	10ra6s20
Stanovanjsko hišo
novo, v bližini Celja prodam za 1&5.OO0 Din. <*o-iasnila daje Fran« Povalej Lava 30, Celje. 10530-20
Nova hiša
trbtan ovan jska, na Kode-
jevom naprodaj ta 105.000 Din. Pojasnila pri Mode d4 Saison, Selenburgova nlica Jt. 7/L	10CC6-20
NovorMana ht^a
v Tacnu pod Šmarno goro pod ugodnimi po-!toJ1 naprodaj. Naslov v ogL odd. »Jutra«.
10693-20
Brusnega lesa
(Sehleifhoiz kupim večjo količino, ilsm-ne ponud pod »Brusni les« na ogia»ni oddelek »Jutra«.
10586-15
Kolarski les
■roti takojšnjemu plačilu kupi Kunstler, Ljubljana, pri tobačni tovarni. V	10266-15
Vsaka	l Din.
za da vanj« oaslov« ali za iifro pa 5 Din. (19;
Tri trgovske lokale
v strogem centru Zagreha
eden 70. drugi 80 in tretji 50 m! površine, z velikimi modernimi izložbami, naj prometnejše trgovske ulice, oddamo v na'em brez od stopnin«. Vi-čletna najem ninska pogodba. Za vsako trgovsko stroko krasna po-_ Informacije dnie M. S. Pavlekovič. Zaureb. Ilica 144.	10131-19
V Cnlcvenid
je zelo poceni naprodaj Se
nred kopa iščno sezono trgovina parfumerije. sani t.etnih potrebščin, materi ;a!ne in gnmne robe. Ob st-or že 8 let. »S;»ni'an'a«. Orikvenica.	10465-19
Ueodna prilika
y» mlekarno, uspeh sigu pen. Informacije daje M T ilek. tT?ovina. Trg ori Ozalju. H:-vatsko. 10452-19
'okal v Cel?«'
v centru mesta 'akoi od lam Naslov ori podkožni c! »Jutra« v Celju. 9664 19
Vsaka bt^nla 1 Di.n ia lajanje naslova al; za iifro r« 5 Din (121
Krasne spalnice
li trdega lesa. garantirano masivno ln solidno delo 4000 Din, kuhinje, bele. 800 Din vam nudi tvrdka Goimajer, strojno mizarstvo, Ljubno, Podnart. 9932-12
Zakonsko spalnico
lepo, ii jagnjeve korenine »podno prodam. Na ogled ▼ dopoldanskih urah v BtamAeri ulici 20, pritličje W	1046^43
Pf>7or m?7ari<!
Mirarsko^a pomočnika v vsem d^lu 1?"vc^banega. 7 neknt kfinltttlnm spre1-rr\"rn kot dm^nbnlka za mnnl^o mizarsko obrt v T.ltjbltanl. itat'—o v do-trlednem čami tudi pre-nu*=t1m Ponudbe nn ogl odd. ojiitr-«* ped »Družabnik ?0 000<t. 10694-16
Družabnika
sprelmem v tovarno trikotaže In pletllne robe v ve<Msm mestu Slove-nlle. Tsrta te cpremliena 7. modernimi stroll Ima moistra *.n v<?n pitrebno osoble: konltal zasltm--an. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra« pod »Redka prilika 10»^
10654-16
Posoišlo takoj
OvVsmite pismo. 10R58-16
50_100.000 Din
i§i*e dobl^kanosno t«k-stllno oodletle prod visoki obrestni meri. Ponudbe pori šifro »Sigurnost zalam^ena« na ogL odd. »Jutra*
10777-lfl
Gostilna
in trgovina
SO ml»int od Maribora nn izMnem kraiu na prodn' Vrt. sadonosnik itd. Po ;TTo «o- Pn. Radvan'e
pri Mariboru. 10532-1S
Skladišče
nrnstomo. i?fem na dvori :ču v bližini kolodvora "onndb" na oglasn' odde 'ek »Jutra« pod »^-^di šče«.	10691-19
VTnoto^
dobnft vpelian. z ve«m In-
verrrar!"m. t^koi prodam. Ona Din	Po želi;
»f lahko v lnka'n ka; dmee«'^ vpe1'e. Pe!*«n'l!i pičnik Oton, 7,-<"eb. Okifka K. 11. 10506-19
Pp-karf^o
°*v>niadstpo»n»r>o prodam. — "o'a,nfla daje Kral'. Or-mo*.	1CS40-19
To vam a
rverrnf
da V P. Vis« kalld, Kr. Altfceandr* 10.
1060049
Vsaka oesula ! Din, za dajanj« oaKlova aH u iifro p* & Dm. (20)
(iostilna, žaga, mlin
pripravno za trgovino, pri državni costi, čez 2 orala zemlje, električna luč. kjer stoji dnevno trikrat avto. poceni naprodaj zaradi ne -reče lastnika. Pojasnila daje Fani Križane. Maribor, Koroška cesta št. 90.
10085-20
Parcelo
ia Yod--/vodni cesti prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10049-20 i
?a?ro veneciianko
ali n;ene posamezne dele. okomobilo event. Saug T.Tmotor od 10—20 k.
upim. Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ve neciianka«.	9340-20 |
Hišico z vrtom
v Radečah ali v bližini kupim v ceni do 40.000 _____«... _________ „ ._ dinarjev. Naslov pove
HISO. trgovsko,' Celjana "trg- meŠ. blag«. ^ >Jutr^OT95-20 tri stanovanj, vrt, 10 minut od pošte. 450.000 Dn.
HTSO, triinadstiro^vr R stanovanj, Mlz>u pošte. 1.400.000 D!n.
T TISO, novozidano, dve trisoNrr! stflnova.niii pnit^*1'"e nr5 ftmartinski cesti, lep vrt, 245.000 Din.
HISO, novozidano, eno enosoSno, <hre dvosobni stanovanji, vrt, Moste, 120.00^ dinairiev.
HliSO, enonadstropno, novozidano, dvos**-novan;sko, korv»tn:cn. ca. 3S0 m2 vrta. SiSka, 300.000 Dm.
HII60, eTTonflrIstrn-t>Ti'> R stanovanj, 400 m2 vrta, Moste. 220.000 Din.
HISO, enonodstronno, dve tri^bnl, dve enosoVti ^f-nn-ovanji. vrt, blizu tramvaja, m000 Din.
HTSO, novozidano, visokoprltlično z manzardo, eno t^ncrfVhno, tri eno^Vi* st-iTinv^nin, 600 m2 vrta, Zg. Šiška 178.000 Din.
HL O, en on ad« tropino, dve en<v»obni. dve tri^-oKni s+anov^iTi??. 300 m2 vrta Kodelievo. 2<0.000 Din.
HISO, enonad^tiropmo, dve veliiki trisoivn-stanovnnii, gospodarsko oosloni" ca. 14^0 m2 vrta, Rožna dolina. 23^ tisoč dinarjev.
HTSO, novvv^rlano. 6 eno^oHnfti »tanovani vrt. GlVr-e 135 0*X> Dm.	rn^-
sečno 1.650 Din. liitv>teka S0.000 Dn
HTSO z gostilno, 2 gostil, sobi. kvi^inh shramba, več stanovani. rrt. dvor* 5če. pri tr«mv«,?ii, predmestje Ljubljane, 450000 Din. '
Realitetna oisarna
Jože Ora^ek
Llubliana. Kolodvorska 24
►osreduie nakup in oroda Vt posestev hi? in tem 'lišč pod ugodnimi po?oi: 152-20
Tovarniška
poslopja
z delavskimi upravnimi hi Sami in cca 100.000 m! z.emHiiča tn 75.000 m! ve-litim travnikom proda ali ^dda v naiem Maks Zalo ker. Krakovski nasip 26 1(1407-20
Fno^mfinska vila
»rtonadstropna. lepa in mo derna nflprodai Doolse na oodružn'c.0 »Jutra« ▼ Ma -ibom ood Šifro »Sltrtrp-n kapital 230«.	10224-20 |
Parcelo
m* veliko, tik obrtne
šole na Mirlu prodam. — | \T-iclov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10468-20
Vogalna stavbena parketa
v sredini mesta Vn b!Ilir>l oarka za 1-nad«tropno vilo. oa. 1500 m', po eeni naiproda). VpraSsnia pod »nogulna paroela« na
vo »Jntra« na Msrfbor.	1<«35-90 |
VHo na Fledu
malhno. prodam z* S7.0no |
Din. Na«lor r
oddelka »Jatra«. 10505-20
Stavbišča s
MA MiTRTTT 750 m2 po 120 T>n. RO^NA DOLINA 600 m2 no 75 Din. KOLEZTJA 1^5 m2 po 40 Din in 1100 nr
no 65 D n. OB DTTNA.TSKI CRSTT 12H0 m« po 45 Dn
VODOVODNA CFSTA 750 m« po Dn PRT KRTSTOFU 750 m2 no 200 Dn NA TABORTT f!00 m2 po 200 Dn. POD KOT AT>VOROM W> m2 po 100 Dn
in 7.50 m2 r>o 100 Dn. ZO. 8TSKA 527 ma po 45 Dn.
Pole« tega večje Število fcr<vrvskfh, go-s ti'ni škili in obrtnih hiš na dežeh in v me stih. kmečka posestva. «rašč:nska, gozdn" in veleposestva. stavbišča itd. ▼ največ j' izbiri po najugodnejših cenah.
odda sledeča stanovanja:
CELO VTLO, 6 sob. komfort. Mirle. 2000 dinarjev, petsobno, center W0 Din št«ri«»ohno komfortno 1600 Dn, center 1400 Dn. TRISOBNA: blizu Tabora TOflO Dn, Bežigrad 10(10 Din, pri Sv- Krištofu 12V). 1100 mestni del Rožne doline 950 Din. Trnovo 700 Din, blizu to b^čne tovarne 800 Dn. DVOSOBNA: pri gorenjskem kolodvoru 650 Din. blizu pivovarne 700 Dn mesto 600 Dn, nri bolnici 550 Din tik tramvnia 400 Dn. center 100" dinarjev, Rožna dolina 700 in 550 dmarierv.
ENOSOBNA: komfortno, mesto W» Dn Rožna dolina 350 Din, Sp. SiSka 400 dinarjev.
Poleg tega reč dnjpfli stanovanj, oprem Ijenih tn praznih »ob, trgovskih lokalov itd ▼ največji izbiri.	4642
Stanovanje
ali dv<K<obno, i etrk-. trično razsvetljavo, ii&em.
Trisob. sfatiovan*© Cenjene ponudi>e z navedbo oddam za 1. juli'. Naslov cene na oglasni oddelek v oglasnem oddelku »Jn- »Jutra« pod mačko »Mir tra«.	10«:6-31 na rodbina 1932«.
1061ft-Sl/a
Dvosob. stanovan?e.	.
komfortno, o>ldam t najem	OtanOVanjO
Informacij« na Trla?ki ce- 2 sob, kuhinja in pritiklin
sti št. 8.	10652-91 I miTDl tričlanska dra
£ina ta takoj »li pozneje Solnčno Stanovanje ronudbe na oglas, oddelek s konalnico oddam. — Po- »Jutra« pod »Stalna in
.... I i:J______1 (k tfi. /,
nndbe na og'.i=ni oddelek | lidna«. »Jutra« pod »Trisobno«.
loroi-si | Stanovanje
10195-21/a
Stanovanje
enoeobeiG coir. na solnčno, v Rožni dolini ali v bližini centr* Išče maločlanska družina. Ponudbe b ceno pod »Rožna dolina« n* ogL odd. »Jutra«.
10791-21»
Stanovanje
trt- ali Stiršsobno, r etu iičem za takoj »B •
1. majesm. Ponndibe n» oddelek »Jutra« pod Bfi« »Cisto 1500«. 10f7a6-aU»
Stanovanje
1 aU 2 sob se lAčo na Jo« nlj t sredini mesta. —
Naslov v ocl. odd. »Jt»-tra« pod »Točen ln dober plačnik t. 16800-21»
»obe, ku-hinje in pritTkfln,
Mirni strank! zdravo, v sp. sisati *ii
oddam Veno pritllč.no sta- pri	Petru i«e mirna
nova nje obstoječe H 5 pro- m počtema ura-dntska rod-«topov TA 390 Din mes»čn« bina. Ponudi* na oglasni Pomrdbe na otrlas. oddelek oddele.k »Jutra« T*>d .uf-i »Jutra« ond inačico »I^tn- »iPlača do 400 Din«, v išče Kamnik«. 10701-21 I	1C£62-81 a
Vsaka beeeda 30 par. %» ia;iuij« naalov« m n litre 3 Dm. (251
Stanovanje I Stanovanje
sobe ln kuhinje poceni od- mimo, soinčmo, S sob dam v restavraciji pri ko- s kabinetom in kopolnlcol lodvoru t D. M. v Polju. 5Me »olidna S članska rod-10456-21 I bina za avgirat. Ponndbe ipod »Skrbim plačnik« na
Stirisob. stanovanje °®lasni od<lelek
komfortno, e t-elefonom takoj oddam. NaaloT pove oglaaoi oddelek »Jutra«.
10475-91a
Hi?o
dektrfko >n vodovodom prodam v Zelem! jami — Zvezna ulic« ž t, 3.
10758-20
Hiša
pripravna ia vsako obrt.
posebno xa gostilno, npod-rvo naprodaj. Natančneje se poizve v L'ubl;ani. To-jansk* cesta itev. 81.
107-15-30
Parcefo
do (500 m* veliko kupim. Ponndbe na ogl.is. oddelek »Jntra« pod »(PUčam takoj 708«.	10708-20
Enodružinsko h;?o
vrtom, nniraje SlSka. Duna^ka cesta kupim. Ponudbe T>od rResen« na ogl. odd. »Jntr*«.
107S2-20
Trgovska hisa
na DTometnl ulici v T/ubltanl. dva trsovska lokala napridal Iz proste r^ke. Ponudbe p-1"* Ugodna cena« na o<rl odd. »Jutra«. 10754-20
Več stavbnih na*vel
a.prrodaj za vilo Stadion. \"i«!ov pove o-glas. oddelek »Jutra«.	10316-20
Posestvo in stavb. parce'e
ik rlavne ceste t D. M. r pol'n ugodno nanred-i:. Ponudbe na ogla*, oddelek Jutra« pod »Lepa lesa«.
10842-2I"
H!5a
dolino ohraniena. V leto > "sr-nrekem kra iti poceni -mpmdaj, Nn«!ov pri r»o dntinici »Jutra« v fMvi 10R-.9 *>'
« hiio in 1«wiim vrtom. 7 •>eka|	drevla nro
da.m. TV»Hre?i« nri Mari bom, Guhče-va iHica 17.
10RB1-20
v c en trn mf*ta kselm fl.TČim do l.onn.noo Din Ponudbe na o?'**«, oddelek «.Tutra« pod Šifro »Dinar takoj«.	10797-20
Vito
s 9 (m*v*7ni. knhinio. Tse iti pritiklinami in vrtom oddam r>» tiirki eeni v naie-m. Po4<rre te v Pibsr n1W 8/1. .10820-20
MaHino no«<»s*vo
t. snstllrio	mm o go-
stilno pri f»rnl cerkvi «11 bllni ruilnlkn knnim Poniidi« na ne", oddelek Jut-«!« pod »Gotovo plačilo«. 10782-20
Sobo ln kuhinjo
10161-01 | * električno rwiwvetljavo v m«stn ali v okoli«4 SSč* mlad iakon»kI par. Naslon na oglasni oddelek »Jutra« pod »■NVvo pohi-10618-ffla
Komfort. stanovanie
2 parketiranih in »olnčnih sob, kor>a!nice, lepe kuhi- I jtVo«. nje, shrambe in verande, po tel ji s kovčkom vrta, i	0,__
v novi vfu Ww.u Hirja 5>tanovan?e
oddam ta fOO Din majhni sob«, kabinet, kuhinj« te
boljši družini. Naslov r oglaunem oddelku »Jutra«
Trisob. stanovanje
moderno nrejeno, oddam v Rožni d"lw<i. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«,
nritikline ▼ mestu aH v Mi?ini me«ta iWe driravni nradnik. Ponndbe pod Šifro »Inien'cr« na o?1a.«tfii I oddelek »Jutra«.
Stanovanje
8 »ob hi knhinio oddam Dravljai, Itoikova pot St. lai.	10497-21
Stanovanie
10650-21 | sobe. kabi-neta, knbhij« te r.rttiklin, Sfeim k le v bli-f.inl centra. Ponudbe s r<>-n» na oel. oddelek Jutra pod šifro »Dva«. 10706-21/a
Za avEtist Enosob. stanovanie I
s pritiklinami takoj oddam p^n^p „a offlfl«. oddelek TA 150 TVn S minnto od ,jl:tra« pod »Euoči.in« postaj« Zalog, Sp. Kašelj	10144-®/a
St. 42.	1055,1-21
Trisob. stanovanie
Stanovanie
J »ob. pO«el«ke	te
v I. nad"tr.. s parketom ^(ij..-^ gy<em rA tako« v in elektriko oddfm s 1.	aH T
mi'em Ob Ljubljanic.1 SI,	PonndV
K odel jevo.
Stanovanje
i «ob in kopalnice, s elektriko in plinom oddam takoj ali s 1. m.i!«»m. Valov pove oglasni oddelek ■Jutra«.	10078-21
Dvosob. s^novan*«1
vvml pritiklinami. balkonom in vrtom, parketom. v/\dovodom in elektriko j iddim t ma'em 7a fi^ Din na Marmontovi eesti št. P.
10097-2''
10473-21 I na otr,a«n1 oddelek »Jntra« pod mačko »Čistost«.
Stanovan?«
1 ali 2 <»~b. s pritiklVnaml t;^* «tare'ša dnma v rrp*stn ili ob tTainva:«!bi projri. — Ponndbe n«	oddelek
.Jntra« pod šifro »^oafno in mimo«.	1<V,rfl-?!/a
^f^povnpie
1 »obe in knhinie oddim v šter. 10" — oolog remiie. 10675-21
Hvg cMtifli'Sti!J
^dvInTn na K^>de1*evem. Ob Mladinskem domu štev. 7 10662-21
Stanovanje
»obe In knhinio tak»1 od d.im. PoiTve «e v *,e*t1inl r>ri Rm""tnarjB aa Smartin ski ce?tt.	10091-21
Stanovanie
o S «ob in pri*fk!*n mirna redbina i n" :"m a'5 "nnliem. Por"id>>e t navedbo c»ne na -^d~1ek ».Tn*ra« t»«d Sitro -Odrasle oeebe«. 1rtl«2-?1'a
Trlcoh. cf^tiftTOtlip
'-(v!T<foTtT>o če mopoče na
Kčem ra av»Ti«t. — net>ndbe na o*r1r»« oddelek -Tu tra» ood šifro •f«' iriročenca«.	1066R-?1'a
OvocoK cbnov>n'e »» mai	»tre nka brc*
a».r»k. Pon-ndbe IM Oirlsc^i"
»Jntra« pod .1tOOO«.	10600-?</a
S^annvanie
«obe In knhlnie <»ddam v Roini dolini, cesta TT"!7.
10711-21
V \n'H
odd.*tn komfortno.
noma senarirano »trm^va--n> s «ob. 2 kabinet«* t-oTw1nic«. Vnhiti!e. -ersn-d« In pritik,!n ra 9"?o Din Vidnr v o Tla snem oddelki. »Jutra«. ~	10715-91
Tr!<v\h. ctnfov!!f'?0
Tr-itikii^md.	*a »r
««i1"<1iia ^-Vrva. Po na	oddelek
..Tntra« pod •Stanoval'*« 10721*
S*arrovj»n*e
-etike »obe. kiVn'* te T«^* wrent. dvosobno W• •nima nradiSrka "»nnnfTbe na	ortdeleV
Tntn!,« nod Wfro
^Alf^no c+»»rtovnn'p
3 sotm. kub'Tiia. kooal-
nica. <mha vn ^nurtm tr""*«rba ter n^i-darciba. col^nTp 8 1. mpiprri v t-a^tivovi mt1-
M 25.
ion avgust. 1 Vrmi mirni fn
TI nad str., lero I ""m^i, m oa^a«.
•T««ilOV r>ove Ogl. »vide-1 . Jutra« rw>d Hfr* »*WTr
lek »Jutra«. 10803-21 »tanemaj«*, MBBS-fil/a
2 lepi prazni sobi
strogem centra mest« oddam s 1. majem. Naeio* pove ogla«, oddelek Jntra
io?oo-a
Opremljeno sobo
lepo ia veliko, • »eparir*. aiin vbodom, v solnč-oi gi oddam staremu gospod« 16. sirilom T Knall jevi
ulici lan.	10523-28
Sostanovalko
t»o oskrbo »prej®«« V
lepo sobo na Tabor*. •lov pov« oglasni «d£el«k Jutra«.	10808-»
Lepo sobo
s posebnim vbodom. T Mt
Kini glavnega kol«dv«»r» oddam takoj ▼ HetelfcvH ulici S/I. de«>o. iom-ai
Opremljeno sobico
mar.sardno — s poocbnim vhodom poce«>i oddam lidnemu poopodu. Nasl«^ v ofi'a?nem oddelku J uit* 10440 2»
Gospodično
sprejmem ▼ popoln® <
bo r lepo te tračno t dobro domsčo hra.no. IT« ranpolaeo tndi klavir. !T«-riov pove oglasni oddelek Jutra«.	10884-3»
Prazno sobo
yvon*tuolno s štcdflnffcm® oddam na Kodeljevem. — Vaikrv v ogls»n«m ki »Jutra«.	10498-Si
2 1eooo«orem. soM
solnčrd. romni.	k
^topn'išča. takoj oddam. Kventuelno <ont>or«b« kt»-hinie. T?e«1'eva	t,
v-sikopritlično, levo TT. vrata.	10f7T7-®>
O^remiteno sobo
Vra«no, s Trred«nbo. ni»m, vhodom i*. stopuJV oddam bolnemu 8T»-»ood-n na TVpi.wei»ov1 eo-«ti 9TI. ndatr. lOfing-SB
Or»rorriT1eno sobo
« posebnim vhodom od-dam s 1. maiera. VMmat, DmStvma ul. 12. 10615-2t
So«tanova!ca
»ore1m»<m. Pn4me seri tr* St. 9. I.

Of>rwn!?Pffl coho
a »enanl^nlm vbodom, ta-Vr>1 oddam V Oiril-^-t"-dovl ulici 191. 10624-39
^nctanovalofl
»orebnem ■ 15. aT*riTom ^ 1 -tvi »oln^no «obo s T»o-
'■•em. na	tnfl * v^o
o«V»bo. TTaaTnr T "ddeTkn »Tntra«.
V^tTVo tono cobo
» drema
»m T	iyll<
»ikol — na ira-le	uVimfo-
ma. t	o^a^nem
oddelku »Jntra«.	1<V¥»-5S
Cftln^nn c/>V>
'»1H1. bllTU »Vladlke«. «4-dam stolnemu »o«T»«dn. Vatlov v oglaan^m oddelku »Jutra«.	10V2-29
T eno c«N»
a ti «in i	te T»»
v sredini meirta d d * m r« nt^l renf — naina'o pnoriodl^nam 1« •»nrrin*. Ti, TWTnoT»«y, Hnfl kter^r. Hs««1ov ▼ «g<a«»n»m oddsikn »Jutra«.
Mirni gospodični
poeeoi odda a sob« pri ntrai družini. Poiive te v trgovini na Dunajski cesti it. 36.	10501-23
Opremljeno sobo
•dd&m o* Aleksandrovi &e-
»ti drenu gospodičnama »li lakorrrekemii paru. Naslov T oglasnem oddelku JutTa.
Solnčno sobo
«*»£»ntno, 8 posebarm vbodom, oddam stalnemu solidnemu gospodu v Fl-ori-janski ulici 81/1. 10645-23
Opremljeno sobo
« -vsem komfortom. zelo »eparirano, komeetn Miklo-šičeiv« CA»te oddam stalnemu solidnemu srospedu ta koj ali 8 lo. aprilom, ozir. 8 1. majem. Naslov v rwr'. oddelku »Jutra«. 1064S-23
Sobo
■ fwwwbmm vhodom, evmrt.
*	dobro domačo hran-o oddam takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 10460-23
Opremljeno sobo
oddam ▼ bližini univerze. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*.	10454-23
Opremljeno sobo
•	po«ebni m vhodom in klavirjem oddam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«.
10642-23
Opremljeno sobico
t poeebriTm vhodom oddam v Costovi nlici štev. 8 —
Bežigrad.
10633-2-3
Opremljeno sobo
■	posebnim vh-odntn. s hrano »11 br<-T, blizu tramvaja pncemi oddam v Sp. 5'5ki. Čemetova ulica štev. 31.
10630-23
Solnčno sobo
■	hafkon-ora, stropo »op»-rirano oddam v vili Traven Tivolija — Strokljeva 3.
10637-23
Gosp. sostanovalca
•prej»n«m n« Dunajski cesti št. 9/n, levo, vrata 5.
1051)1-33
Opremljeno sobo
takoj oddam. Na«lov pove ©glasni oddelek »Jutra«.
10481-23
Opremljeno sobo
• posebnim vhodom h> hrano 600 Din oddam v Prala.ii št. 6.	10468-33
Preprostega
gospoda
W0re)iifc<HB	*rn e.md fv"*n i
takoj aH	prtsneje, poleg
na	B+a nova nje. Na-
povo	oglasni oddelek
»jTiir^c.	10512-33
Opremljeno sobo
•dda-m mirni fro^pe-dični po ceni. Naslov pove o^la»ni oddelek »Jutra«.
10676-83
Več opremljenih sob
• i^^ftMifjii vhodora Gafroj
oddam t Florijaoski nI. 24
10692-23
Ooremljeno sobo
▼elilko tn šolnino, » po-se+»r:m vHodnm s rfnrvnji-oddam s	aprilom v
ulici S, levn ?too-njišče.	10700-23
3 pralne sobe
Irrasn«. ta^oj oddam. Ta-sl/*v	oglasni oddelek
►Jirt-s«.	10673-?!
OoremHeno sobo
rn •o-ln^no. s x>ose-b-r*-m vtiodom. elekt-:kn itd. od d s. m »+alffi-emn go«nodu
tatoi ali * 15. aprilom M Rimski cesti šter. 7/1. nrata 9.	?506-23
Sobico za 300 Din
mesečno oddam v sredini ire^a. Na«lov r»ove oj]as.ni oddelek »Jutra«. 10719-23
Sobo
op^mljpnn r>o *eni takoj oddam pa Starem trsm Ma/TT. 10746-2S
Ooremljeno sobo
oddam ž osebama 8 15. aoriloro v K rifevnitški tilie: ft. 1I1/T. Ogledati m^d 11. tfi 2. nno.	10747-23
Opremljeno sobo
• posebnTn vhodom in elelš-trff.no ra7«vet.lm oddam
v Rofni dolf.ni. eesfa VI/2, ▼h^d s ceste I IT. 10763-23
Sostanovalca
soIMnera erospods sprejmem. Naslov v o<?i. odd. »Jutra*.	10686-23
I .eoo sobo
F balkonom. parket, elektrika. r> osebne vhod. t«.ko1 o^dam za kralšo nll daljšo dcbo I.ltib-Hana vn.. Kavškova cesta 26/1., desno
10683-23
Opremljeno sobico
* posebnim vhodom ndiinm boljSi osobi na Starem tir fn St. 1(1 rn.	10774-23
Gospodična
IH^rejmeim v V»t*>	po
W Din mo^ofro. 1 vso oskrbo pn nOO D;n. Kolodvorska ulica štev. «31.
10760-23
Leno solnčno sn-Ho
• »tnoe-o posebnim vhodom in uporabo kopalnice n-d-daro taVoj hol:«emn jrn.
Na«'oT pove odn«. •ddelek »Jutra«. 10757-23
Sostanovalca
■^»re^iem k solidnemu eo-•podu. Stanovat! ;e in perilo 150 Dm. Sp. Janieva 15.	10717-23
Sobo
▼ sredini mesta oddam. — ©regoržiSeva ulic-a št. 7TT »taooranje 13. 10906-23
Sobo
1 tpo •preoiljeoo, • posebnim vhodom o d d » m v Gradišču. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10730-23
Sobo
s posabnim vhodom, parketom, elektriko in kopalnico oddam 1 majem.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	10837-23
Krasno solnčno sobo
s posebnim vhodn-m, na sproti kavarno »Viadukt« oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 10635-23
Sobo s predsobo
praz.no ali opremljeno, v Prešernovi ulici oddam. Pojasnila daje portir hotela »Sion«.	10822-23
Gospoda
z vso oekrbo sprejmem v bližini Zvezde. Na ra spola aro klavir. Naslov v oel. oddelku »Jutra«. 10811-23
Mirno sobo
s posebnim vbodom, v bln-žini ko'odvora fcpnterl oddam boljšemu eo^podn s 15. aprilom. Naslov pove oglasni oddelek > Jutra«.
10817-23
Prazno sobo
ulično, s posebnim vhodom na Mestnem trgu oddam. — Vprašati v parfnmeriii Uran.	10832-23
2 oorem??eni sob?
v Rožni nlici s 15. aprilom oddam. — Naslov v og'a,snem oddelku »Jutra« iasi4-23
Prazno sobico
oddam s 1. malem, poseben vhod, električna <-a^svetlJa-"a. Slomškova ulica 1. Kodeljevo.
10312-23
Vsaka bestrda 50 pstr; za dajanje naslova »ls sa šifro 3 Din. (23-a)
Gospodična
išSe mir.no in 5i®to sobo s posebnim vhodom, po možnosti z dietično hrano. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sojnčna in svetla«.	10480-23/a
Sobico
sejwrlrB.no, eventnriuo s hrano, tfde uradnik. Ponudbe pod »Navedba cene« na oglasni oddelek »■Jutra«.	10560-23a
Modo tn eleganco ptivaSajo vsi ti in še mnogo drugih
mode!ov
Nafsolidne /Je cene tn prvovrstna izdelava so niih prednost in Vaša korist
Ločenka
starejša dama, išče dobno situiramega ločenca. Dopise pod »Inteligentna« na podružnico »jutra« v Mariboru.	10536-24
Gospod
simpatičen, želi Manj« 1 boljšo damo lepe postave. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Franjo« 10514-24
Uradnik
ki M se rad naučil Mali-janščin-e, želi dopisovati z aro?i>odično. ki bi ga učila Ceni. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Za hon.arar &rce«.
10431-24
Partnerico
i 5 5 e prvovrsten turist hi smučar. Dama, ki želi ob
z na čajni elementarni na turi najti pot iz vsakdanjosti, naj piše pod »Partnerica« na oglasni oddelek »,Tu*ra« 10723-24
Sobo
▼ bližini Obrtno šole oddam. Naslov pove osrla=ni •ddelek »Jutrac. 10863-33
Dva gospoda
iSčet« sobo s hrano te v?o oskrbo. Ponudbe z navedbo ceno T>od »Maj« na oglasna oddelek »Jutra«.	10359-23a
Sobo s štedilnikom
aH e<nos>o^>no suho stanovanje iščem 8 15. aprilom ali 1. majem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Miren«.
1056®-21a
Vso oskrbo
i?i"-e>m v bližini Kongresnega trga event. grem tudi k mirni sostanovalki. Ponudbe na oglasni odde lek »Jutra« pod šifro »23* I 10567-23a \
Sobico
potrebnjeim takoj za delavnico. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V centru*. i06SS-23'a
Sobo
".isto te mirno Išče soliden gospod v Ljubljani. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Do 300 Din«.	1104,17-23/a
Mirna dijakinja
išče sobo. — Ponudbe na nsios. oddelek »Jutra« pod šifro »Aiška«. lf(74r;i-2o/a
Dama
srednjih let, želi znanja z gospodom državnim ali nrivatnim urr> cinikom 40—48 let. Pogoj: dober značaj. Cenjene dopise s polnim naslovom na ca;1., odd. ^Jutra« pod sDlskret-nost 101«.	10779-24
»Resno«
BO nujno ods-ot^n. Prosim dane« ob 15. uri istotam. »Dvakrat resno«. 10710-24
. Samostojna gdč.
neodvisna, poštena, želi znanja z inteligentnim gospodom do 50 let, najraje z drž. uradnikom. Ponudbe pod »Nedeljski izprehodi« na ogl. odd. s Jutra«..
30319-24
Dobro situiran
uslužbenec želi znanja s samostojno gospodično do 25 let. Ponudbe z naslovom ln sliko na ogl. odd. »Jut-ra« pod »Mu 1 1932^
Klavir
dobro ohranjen, pocosi na
prodaj. Gledališka ulica št. 7/1X1, stan-ovanje št. 1.1 10483-26
2 violini
-ta.no nemško mojstorKk o delo (Mittenvvald. Regens-burg) poceni prodam. Naši c«v pove oglasni oddelek »Jutra*.	10722-23
Kovčeg- gra mol on
najnovejše vrste, poceni naprodaj v modni trgovini v Igriški ulici štev. 10.
10738-26
Kratek klavir
do>bro ohranjen poceni n»-
prod-aj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10739-26
KlavrrH!
Velfka ii?b''ra klavirjev. —
Strokovr.jaško popravilo in čisto usrlaševaive. Nizke cene tudi na obroke. Solidna postrežba. Warb;nek L;ubl'*ana — Gregorčičeva ulica ' 5.	" 1<*740-26
Vsaka Oeseda 1 Din: ta dajsvnje ihaAlova za šitro pa 5 Din. (27)
Kapim španjeia
samca, v drugem ali tretjem polju dresirajiega in dobrega čuvaja. ponudbe z navedbo cone na podružnico »Jutra« v Celju pod rnač'ko »Spaniel«.
10528-27
Čipke
kraann, čisto b"le. 8 tpd-stare, prodam. I)ev. Mar. Poije 69, pri kolodvoru.	10561-27
Psa
volčič aH doberrrevn pasme, dobrega čuvaja, do % leta starega kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »<^uvai* 10237-27
Prazno sobo
prostorno, separirano, v bližini Tehnike, po zmerni ceni išče s 1. majem uradnik samec. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »U. S.«.	10699-23a
Sobo
s »"oaTatnim vhodom in
souporabo kopalnice, išče gospodična. — Pmiudbe na osrlais. oddelek »Jutra« pod »Samo center«. 10833-2S/a
Vsa^a beseda 2 Din; ia 4a.ia.nj« Daslova »li šifre pa 5 Din. (24)
Vsaka beseda 2 Din; za li^janje naslova aH šifre pa 5 Din
30 letni inteiigent
i?e<lne zunanjosti, neoporečne preteklosti, z Din 1.000.000 vrednim. rentabilnim podjetjem, išče v svrho žerntve sebč (primerno gospodično z najmanj Din 300.000 kapitala. Ponudbe s sliko na oglas, oddelek »Jutra« pod »Di-skrecija častna«. 105.S9-35
Slovenec
.10 l«t, viisok drž. nslnž-beoec, iišče gospodično do 30 let staro z nekaj gotovine r.adi ženiH-e. Resne ponudbe s sliko, kate--a se vrača, na oglasni oddelek »Jutra«. 10606-25
Hišni posestnik
želi znanja s 35—40 letno vpok-ojenko ali ločenko z neikaj kapitala. Nea.no-nimne ponudbe pod »Skupno življenje« na pidruž »Jutra« Maribor. 10.539-24
Tujec
iSče inteligentno gospodično. zmožno n«mščine, v svrho nemško-skrv. kon-verzacije. — Le resne ponudbo na oglasni oddelek »Jnt-a« pod značko »Pri jateljstvfl«.	10193-24
Pozor na naslov!
Kozmetični zavod M. Pan, Zagreb, Jelačičev t-g 6/1
odstranjuje v najkrajšem času mozolje, dlake in solnčne neg«. TI u jš a' 1 i e po najnovejši metodi. Kozmetična izobrazba. 10348-24
Uslužbenca drž. železnic v Ljubljani
želi solidno, tnka' tuje 301etno dekle pnevsiti za majhno lisluso. Cenj. naslov vlrudno prosi oa oorl. oddelek ».Tut-a« pod šifro »Dober prijatelj«. 10448-24
O. C. 4711
Spora ziim. Pri ča.k 11;» m si -srurno v ned.el;o večor na ljublj. kol.	10766-24
Ločenka
samo resnega znanja 2
višje naobraženim sli boljšim tr^ovoem od 35—50 lot. Ponudbe na 07'as. oddelek »Jutra* pod šifro »Pomlad« 10660-34
Gospod
31 tet star, ki gradi eno-
nadstropno hišo v mestu in poseduje en.o na deželi, želi znanja z gospodično, ki ima d.o SO.OOO Din gotovine, radi takojšnje že-nitve. Prednost imajo trgovsko ali gostilniško na-obražene. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Novo življenje«.	10328-23
Gospod
i" let Star, s 170.000 Din
premoženja, poroči gospodično ali vdovo 7. lastno eksistenco ali posestvom. Do.pi«e na oglasni oddelek -Jutra« pod šifro »Soliden in podjeten«.	10432-25
Vdova
srfara 38 !et, dobra gospodinja in poštena z nekaj gotovine ln pohištvom Išče dobrega moža. Prednost imaio samo v državni službi. ■Le resv>e ponudbe na ctrl. odd. »Jutra« pod šifro »Dobra žena«.
incpT-i1;
Psa čuvala
kratkodlakega, najnre Do-bermana kupim. Naslov: »Livada«, Celje-Gaberje.
10327-27
Štajerske kokoši
visoke ne-sno-sfi, z večletnimi rodovniki, goj.i farma Stajerk v Kosteln pri Kočevju — oddaja valiLna jnjfta. po želji tudi r rodovniki. poba niče, pečen-ce, pegatke bele, modre, Vokohama. Sultan in Honda n kokoši.	10250-27
* saka Oeseda 1 Din. ; n dajanje n-i«lova ali J
'.a Šifro oa 5 Din fSOl i
Čebelarji!
Vse čebeisne potrebščine kupite po zmernih ce-r.ah v trgovini Pr. Stu-pica, železnina tri zaloga poljedelskih strojev. Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 1. 10C14-3U
Trboveljski cement
bs-tonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsako vrstno orodje najceneje pri
jos. Za!ta & Co„
trgovina z želeanino, Dunajska cesta 9 (polog nebotičnika).	9213-30
Trajno ondulacijo
na a;>aratu svetovnozna-nega izumitelja in večkratnega šainpijona Adol-fa Henzla iz Berlina ii-v-šuje prvovrstno Stane Raiar, Prešernova ni. 7
Skladne vrtne železne stole in mize
izdeluje Ivan Zorko, kl.iu-č.-vvničar, Glince, c. II št. 6.	105(36-SO
V odstrel
oddnjmo več divjih petelinov. Informacije dajo ijov-=Va družba Selca nad Skofjo Loko.	10059-37
Psa
rfoVe*!* Suvaja knr>im. Ponudite na oar'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest«.
1084,1-67
j Vsaka 0ese'la i Din, j za lajanje naslova ».li j »ya šifro na " Din. (29; ------ , , ..lllil ■ ||.|_______ '
Mizarji!
Kdor m/ish Kupiti priročen m praktičen stroj, aa; >bišče le tvrdko Peto-Angelo. Ljubljana. Dvora Kova 6 (Gospodarska zve ia). — Zahtevajte ponudbo »li breiplačoD obisk it že njerja.	129-29
Lokomobilo
rabljeno. ozir<ina lokomo-biini kotel v obratozmož-nem stanju, s kurilno ploskvijo 35—45 m' najmanj 7 alm. pritiska, kupimo. Ponudbe s priložitvijo prepisa certifikata ca og!a=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Lokomobil«.	10368-29
Pisalni stroj
v dobrem stanju za aoo Din naprodaj v mehanični delavnici v Ka.pitel;ski nI. št. 3.	10713-29
Vsaka beseda 1 Di.n; za dajanje naslove »1« za šifro p» 5 Dim.
Klavirji
pianin? Kupujte na obroke od Din 400.—
prv-i svetovne taPnka-to BO sendorfer. Steinway Fftrstor 1'etrof. FfolzL Stiigl ong.. k so nesporno najboljši! 'l>ahka precizna mehanika) Prodaja jih izključno le soiini izvedenec m bivši učitelj »Glasbene Matic«
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova c. 7
(vogal Beethovnove nlice).
Pozor, gostilničarji!
Gostilničar, kateri žflil brezplačni avtomatični gramofon, na) javi svoj naslov na ogl. oddelek »Jutra« pod »Avtomatični gramofon«. 10709-23
Elektromotor
3 i/._4 HP 220 Volt, malo rabljen, v dobrem stanju kupim. Ponudbo z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Motor«.
10735-10
Stroje
7a Izdelavo rajnih lesenih množinsklh predmetov ter stroi za lesene okrogle palice ln revolversko stružnico za razne vtiake prodam ali oddam v injem. Do-p'se pod »3635« na o?l. odd. »Jutra«. 10759-29
Pisalni stroj
tvrdke A. E. G. zelo malo rabljen, p-odarn.
10789-29
Šivalni stroj
popolnoma nov za 1300 Din naprodaj .na Miklošičevi c. št. 7/m. levo. 10772-29
Pražilni stroj
za kavo kiiP;m. Pomndhe na oglasni oddelek ».Infra« pod, Šifro »Pražilni »troj«.	10736-23
Slamnike
kakor popravila dobite najceneje v salonu »M i a<, Florijanska ulica štev. 6. Moderni slamniki od 50 Din naprej, navadni t-a-gal 30 Din.	10391-30
Čevljarska obrt
naprodaj. — Pojasnila daje Jakob Panfur. h:šnik v Križevniški ul.ici štev. 1.1, Ljubljana.	10667-30
Trairo ondullra
za 80 Din. Hešik. Sp. ška., Medvedova 38. Tudi ob nedeljah.	10840-30
Umetno ?n trgovsko vrtnarstvo
Ado'lf Vat ovac
LJubljana, Ambrožev trg 3 (stara cukrama) izdeluje sveže žalne in jubilej ske vence, ima v zalogi vedno sveže cvetlice v raznih barvah. Imam letos veliko nageljnov Chabaud, sadik nove vrst« z največjimi cveti, vrtnice v različnih barvah, lepotlčnega grmičevja, nadalje neguje rastlinstvo v različnih vrstah po mnogoletnih inozemskih Izkušnjah. Vse po najnižji cent.	1C346-30
— IM IIII II. M— ■I.M1IH —■ I
j Vsaka Oeseda 1 i>." [ j '.a dajanje naslova ali j j »a šifro pa 5 Din. (311 j
Kco ve za naslov g. Ivana Poijšaka
bivšega učitelja v Celju
Prosim, da mi ga javi na naslov: R. Krušec, Mos-te-Ljubljana, Ob železnici 1.
10176-31
Opozorilo
Ker že nekaj dni krožijo tu o meni docela neutemeljen« klevete, opozarjam vsakogar, da bom vsak nadaljni sličen slučaj /»redala brezizjemno pravnemu zastopniku. — Frida Horl, Zagorje ob Savi.
10057-31
Preklic
Prwdpi?.ani Framc PonfkvaT. posestnik, Brest, obč. To-mišelj, izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, katere bi kjerkoli napravila mola mati Liza Po-nikvar. — Franc Ponikvar.
10(748-31
Ortseda 1 Dn I ca dajanje naslova ali i 's, 5ifro t»a 5 Din (34 !
Baumanovih renet
60 pritličnih kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »iiaunianove renete«.	10459-34
Vsaka Peseds 1 Dm. za dajanje naslova ali za šifro na 5 D.n (32v
Posestvo
v Savinjski dol ini, obstoječe iz večje pritlične hiše, gospodar, poslopja, kozolca. ute, zemljišč in pri-tiklin, bo prodano na dražbi 19. aprila t. 1. pri okrajnem sodišču na Vranskem. Poslopja stoje tik banovinske ceste in blizn večjega trga ter so v prav dobrem stanju. Dražbeni pogoji m drugo se izve pri imenovanem godiSčn.
10442-32
Javna dražba
na1den1h predmetov se vrši 12. aprila t. 1. ob 9. url na postnjl LJubljana, glavni kolodvor.
10689-32
Dražba hiše
št. 12 na Sumi v Kamniku
s korporacijsko pravico, bo dne 2. maja 1932 ob 9 Vfc. pri sodišču v Kamniku. — Gonilna vrednost 93.05" Din. Pojasnila daj« pisarna dr. Jauežiča v Kamnikn 9461-32
| Vsaka Be-seda 1 L>'_'i. ; ta dajanj« naslova ali ia šifTo pa 5 Djn. (53) i
Trošarina bo ukinjena! — Izrabite priložnost!
Naročajte torej pristuega »Ljutoinerčaua* od 10 1 naprej direktno od prodn-centa Rob. Košar, Sv. Bolfenk pri Srtaišču. Zahtevajte takoj cenik!
9i31-33
Rudečega vina
cikastega, ]»ar vagonov kupi Vi noče t, tovarna vinskega ki^a, Ljubljana.
10548-33
1 vagon krompirja
belega, prebranega, pro-d.im po Din 1.55. Naslov nove oglasni OrldJek »Jutra«.	10572-33
Krompirja
iep'»g» zgodnjega	rto
kg 7>o rrnerni r-enl proda Anton Boc, Glince.
lOec.9-83
Planinsko seno
sladko, zdravo, predano, več vagonov prodam. Ponudbe r.a oglasni oddelek »Jutra« ped »S<.-no takoj«.
10548-3:3
| ix.J OMieili t Dm. [
i	dajani* naslova al; '
j «a	na 5 Din <35)
Srebrne krone staro zlato in srebro
supuj* Kannunja	dragu,
iovin Ljubljana.	D;r<kii litc-a 36. vhod iz Vidov
lanske ceste, pri	gostiln
il >žina.	70
Vsakovrstno zlato
kupuje no najvišjih cenab
ČERNE - juvelir
Ljubljana, Wolfova uiica 3
j V.-aka OeseOa 1 Din. ' j za dajanje naslova ali -j za Šifro pa 5 Din. (87; |
Breskmasa-Star
nepremočljivi podplat Neverjetno trajno in
poceni. Generalno zastopstvo v Jugoslaviji: BROCKMAN DJO-NOVI, SUBOTICA
Hitite m zut-
ro«iom au zahtevajte Ponudbe
L umi
Ormož
Phthisis psychica
Prinosi k vprašanju zdravljeinja j etike
Avtor tega sestavka je pravkar izdal knjigo »Med padarji in zdra- liki«, ki se dobi pri založbi jZemlja« vLjubljani, Večna pot 14.
Vozil sem se nekoč z Dunaja za Veliko noč domov. V velikem kupeju nas je dremalo troje. Dremala sva prav za prav le jaz in bled sopotnik, s štrlečimi očmi in rdečimi lici, kakor da je pravkar prišel iz kozmetičnega salona. Tretji sopotnik je pa segal v nahrbtnik poleg sebe in pridno nagibal iz zelenke. Po duhu sem sodil, da je bil tropinovec. Molčali smo vso noč. Ko se je začelo pri Brucku ob Muri daniti, je dregnil že precej nadevani sopotnik tovariša.
•»Kmalu pride Gradec, da prestopiva.«
Njegov tovariš se je predramil in mu hotel nekaj odgovoriti, toda silen kašelj mu ni dal do sape in besede. Potne srage so mu stopile na čelo. Ko se je vendar izkaš-ljal, je dvignil robec od ust. Slučajno, menda iz dolgočasja, mi je ušel pogled v isto smer in sem videl krvave madeže na robcu.
Oba sta opazila moj pogled, pa je dejal zdravi:
»Jetiko ima. Obredel je že mnogo zdravnikov, bolezen se pa nič ne meni za njihova zdravila. Sedaj ga peljem v Stainz k Hollerhanslu. Pravijo, da ta vsako jetiko ozdravi. Nič se ni učil po šolah, temveč kuha razne zdravilne rože, kakor so jih kuhali njegovi predniki. Ptič je!«
Bolnik je med tem že spet zaprl oči in naporno dihal.
Ker imam tam na Gornjem Štajerskem sorodnike, sem se že na prihodnji postaji poslovil in izstopil. Ko sem stopal v jutranjem hladu po širokem drevoredu proti mestu sem obujal spomine na svoj poset pri čudodelnem kmetu Hollerhanslu prejšno Jesen.
Ves vlak proti Stainzu Je btl poln bolnikov in bolniških kurirjev. Vsakemu je gledala iz žepa v papir zavita steklenica polna rumenkaste tekočine. Navihani Grad-čani so krstili te vlake za »Flascherlziige«. Ko smo prispeli na postajo v Stainz, so stali že pripravljeni romarski vozovi, ki so nas zategnili do ponosne padarjeve domačije na položnem hribčku. Sredi prostorne kmet-ske sobe je bilo postavljeno ogromno og-nji-šče, nad katerim sta visela dva kotliča. Pred njim je stal petdesetletnik v kmet-skem klobuku in zelenem predpasniku in nalival v zelenke kuhovino iz kotličev. Po vrsti so mu dajali pacijenti svoje stekleni-čice, ki jih je padar važno premotril in odgovarjal kakor pri li Lani j ah s pojočim glasom:
»Am LCngerl fehlta!«
Z gorkimi trebušastiml zel epikami SO 80 vračale procesije nazaj na vlak. Kdo bi pregovarjal neškodljivemu padarjevemu početju. Mnogim je osladilo z upanjem zadnje ure in kar je glavno, ceneno je bilo: 10.000 avstrijskih kron ali en naš desetak.
Drugi dan so mi predstavili v družbi mladega. zdravnika dr. Arturja Giesshiiblerja. >Odkod si se pa ti vzel Janko?« se me Je razveselil. Bil je namreč moj bivši tovariš z graške univerze, od 1917. se nisva videla, zato sva se imela mnogo pomenitL Ko sva se zvečer sprehajala mi je povedal, da nadomešča že 14 dni odsotnega imenitnega zdravnika za pljučne bolezni dr. Kreuz-briicknerja.
^Petsto bolnikov ml Je izročil r. izrecno opombo, da naj lepo zdravim s tem in onim, kakor smo se učili, nikar pa naj nobenega bolnika ne odpustim zdravega. To bo že sam napravil. Malo čudno se ml je zdelo to naročilo, zato sem pričel natančno preiskovati njegove stare bolnike. Čudi se m strmi — komaj deset na sto je bilo bolnih.
s Kaj pa ostali?« sem se zavzeL
»Phthisis psychica (namišljena jetika)« se je namuznil tovariš.
»Kako pa gre to?« sem ga radovedno vprašal.
»Takole Je delal moj prednik«, ml le rsb-
upai mladi zdravnik. »Prišla je nervozna mlada žena, ki ji je gledalo zdravje iz obraza, in ga prosila, naj ji preišče pljuča, ker se boji jetike, ko se toliko piše o njej! .Danes zjutraj sem zakašljala' je potožila. ,Slabo se pa že dalje časa počutim.'
,No ja, no...' je menil moj prednik in pričel obtrkavati ženo po prsih. Ko je prišel do nekega mesta pod levo klj\ičnico, je obstal. Potem pa je parno in prav dolgo
oblikovane
idrave iso^e
Bolečine v nogah izginejo na čudežen način na en mah.
Zadostuje, da raztopite malo količino soH st.
Eoka za noge v lavorju tople vode. S tem dobimo mehko, mlečnato tekočino, v kateri kopljemo svoje noge približno 10 minut. Po tem času ponehajo utrujenost nog, njih žgoči občutek, oteklost gležnjev tekom par sekund, tako da za-moremo nositi za eno številko manjše čevlje. Dobrodejna, z gorivo snovjo nasičena voda pro-nikne v pore. in pekoče utrujene noge so kakor prerojene. Tiščanje čevljev, bolečine v gležnjlh ponehajo, kurja očesa postanejo na ta način mehka, tako da jih z roko lahko odstranimo. Od pienapora izčrpane ln oslabljene noge dobe novo moč, in so zopet sposobne za nove napore. Dobiva se v drogerijah ln lekarnah.
akaj sezadovo^ Ijife 5 drugimi izdelki ki so bojo,
r ravno Modotri
ako možde. vendar pov5odi dobili pravi original
niORim
MILO
trkal s kazalcem na sredinec in plesal okrog tistega mesta. Namršil je obrvi, vzel poslušalo in rekel s Umnim glasom:
.Globoko dihati prosim!'
,Je že našel nekaj', se je zgrozila žena in jo je oblil po hrbtu mrzli pot.
,No ja, no___' je odložil zdravnik posttt-
šalo in motril ženino obleko ter sklenil sam pri sebi: .Boljše blago.'
.Gospod zdravnik', za božjo voljo vas prosim, ali še ni prepozno, je komaj spravila iz sebe preplašena »bolnica«.
,Ne rečem, da bi se ne dalo pomagatT je menil važno zdravnik, toda kako dolgo s« pa mislite zdraviti?'
.Dokler ne bom zdrava', je začudena odvrnila žena.
.Pred pol letom se ne bodo pozdravila vaša pljuča, je pribil z odločno besedo zdravnik.
,Se bcm p*1 pol leta zdravila, samo, da
ozdr vim' je odvrnila žena.
.Imate pa tudi sredstva za to?* Je varno potipal to važno plat zdravnik.
.Moj mož je bančni ravnatelj v......
je samozavestno zatrdila v odgovor tena.
Ves sladek je postal zdravnikov obraz na te njene besede in tudi glas je bil mehek kakor mačja tačica, ko je napisal zdravilo: .Uverjen sem, da z uspehom dovršim to sicer res malo težavno nalogo. Po dvakrat na teden boste prihajaj a, da vas bom imel v stalnem opazovanju.'
,Do smrti vam ostanem hvaležna' Je pogledala žera ljubeznivo svojega dobrotnika in potolažena odšla.
Tovariš je prenehal s pripovedovan Jem.
»Kaj je vendar zanimivega na vsem tem« sem ga začuden vprašaL
»Doslej še nič. Toda čez dva dni mm Jo preiskal že jaz in nisem našel niti sence kakšne bolezni na njenih pljučah. Poslal sem jo še na Rontgen, toda tudi tam niso ničesar našli.«
»To je vendar navadno sleparstvo« eeoa 3e razsrdiL
»Ne razburjaj se!« me Je potrepJJal po rameh tovariš. »Ta je še pošten človek, ki vsaj ne škodi. Poznal sem pa znamenitega zdravnika, ki je zdravega človeka toliko časa zdravil gori in doli, da se mu Je nekega dne izmuznil iz življenja. Je pa6 smola, kaj hočeš.«
Ko sem tisti večer lege* spat, sem prV merjal padarja HoRerhansla in zdravnika Kreuzbriicknerja in prišel do prepričanja, da sta oba delala enako, samo slednjemu je več neslo.
Janke Eafi,

113 metrov sel
OČ4 m ure te faftrcsfi ne več meriti
Major MalcAm Oartpfoell, ri&vul
šiki avtcmsobalski dirkač in Ttepramagaad zač j>S:!nje ptice«, je pred .kratkim na najboljšem ametrfiškem <i:.nkeli§5a t daytoo B-eachu tm Floridi dmegol nepojmljivo hi-trost VA*) m v 14 sekundah. CaimpfoeB J© torej vozil 113 m v sekundi ter dosegel povprečno hitrost 4£S3 km na uro. Prvič je <*>•• pot prekoračil avtcnnobdil hitrost 400 km na aro. Seveda se pri t«j hitrosti, vsakdo t»-koj vpraša, ® kakšnimi tehmnčrbhmri sredstii so to bajno hitrost, pri kateri odloča vaa-ka stotšrka sekunde, izmerila, ker je jasno, da človeške oči šr\ navadne ure x& to brzino ijšmajo merila.
Že v sekundi, ko W So^ck pogledrf na uro, bi znašala napaka do 100 m. Ce že p«4 tekmah, kjer tsknrajejo ljudje, od3oč&jo odlomki sekunde, je to pmi dirki z avtomofcA-lom še mnogo večjega pomena. Dirka, na kateri vozijo avtomob-M s hitrostjo 408 km na uro, ne trajajo nikoli celo uro, kar to brzine niti stroji, kaj šele ljudje ne bi vzdržali. Ce bi proga merila res celih 400 lom. bd bal izračun časa razmerama lahek; toda izmačum hitrosti na uro se vrši vedno le na papirju. V resnici one za rekordne vožcije •na največjo daljavo do angleške mali«, okroglo 1600 m. Na tej »kratki« razdalji jo bilo treba seveda posebnšh tefanričnah priprav, s pomočjo katerih se je dalo ugotoviti, da je vozni Campbell 113 m na sekundo.
GanrpfceJkrv refcoifd Je morflo »elcLtrufo-
tografično« oko. Na dirkališča v Davuton Baaohiu sta bila postavljena dva f5Wnska morilca, in sioer na startu in cilju. V vsakem aparatu je bilo prrblnržno 150 m filma. A-*-tomatično sta se filmska trakova vrtBa ve« čas, ko je bil avtomobil rta progi Ker )e * električno pripravo urejeno, da tečeta ofc« traka enakomerno, je izključeno, da bi so uosnetki in ostali znaki časovno ne ujemali. V vsakem filmskem aparatu deluje raaen vsega še majhna žarnica, ki v krartkih presledkih pettisočinke sekunde zagori in zopet ugasne. Na ta nači nost&nejo na filmskem traku v presledkih pettisočidke sekunde znaki v obliki temnih točk. Ker teče filmski trak s hitrostjo 5 m v .sekundi, se vrstijo temne točke v presledkih petstote-ga dela petih metrov, torej na vsak oesniš-meter. Na ta način se da točno ugotoviti, kdaj je avtomobil star t al in kdaj je prevozil trak na cilju. Pri teh vožnjah torej sploh ni treba ur. s katerimi bi biilo treba meriti doseženi čas. S primerjanjem obeh filmov se da do tisočinke sekunde natančno izračunati, koliko časa je vozač potreboval za določeno progo. Presledki med temnimi točkami na traku omogočajo namreč ne samo izračun celokupnega časa, temveč tudi najmanjših odlomkov tega kratkega časa. Ta način merjenja časa je seveda mnogo zanesljivejši kot vsaka ura in vsako človeško oko, ki zasleduje takšne bajne hitrosti mnogo prepočasi
Ker na verjetno, da bi avtomobiK doaegU še mnogo večjo hitrost, nam glede natančnega merjenja doseženega časa ni treba biti več v skrbeh. Z mnogo večjo hitrostjo kot avtombili vozijo n. pr. letala; tudi za merjenje te hitrosti — pa naj bi se pode-setorila — bo »elektrofotografično« oko popolnoma zanesljivo merilo. Tehnika je s tem odstranila težave, ki bi bile za človeško oko nepremostljive.
TONE MALGAJ
družba z o. stavbeni pohištveni pleskar in ličar, sobo in črkoslikar, LJUBLJANA,
KOLODVORSKA UL. 6. Predno oddaste soboslikarska, pleskarska dela, zahtevajte našo ponudbo. Najmodernejši soboslikarski vzorci so vedno na razpolago. Solidna in točna izvršitev z večletno garancija,	172
/
JKlcttei Urmtm
Pardaillanov sin
Zgodovinski roma«.
[n Pardafflanu- Id je bil dob«" poznavalec 9wf Je bfla tabo po codu. da dobrohotni smehljaj kar ni izginil z njegovega obraza. A zaljubljenec še vedno ni bil tesul vsesa svojega veselja. ►Nien oče!« se je smejal na grlo. »Nje« očt je! In jaz zarvr-
žem klatež, sem se upal misliti... in reči... Oh, najbolje bi balo, da bi si iztrgal ta gadji jezik m ga vrge! psom!«
A zdajci se je spomnil:	.	.
»Da m bilo vas, gospod, bi bfl ubi oJenega očerfa! Id zdaj irt ne
fr ostalo drugega, kakor da grem in skočim v Semo, tam, najgloblja. Oh, gospod vitez, kako naj se vam zahvalim... tlejo! Hej! Ali ste rz uma? Da bi vas vrag!« Kaj je bilo vzrok teh nenadnih vzklikov?
Pardaillan je imel gotove razloge da se nI umakrtfl. Vedel fe,
da se zaljubljenemu človeku najbolj prikupiš s tem, če mu daš, da se do sitega nagovori, ne da bi mu segal v besedo. In zato je bi) Pardaillan sklenil da se še ne loči od Jehana Hrabrega. Vzpel se je bil na pomol m mirno sedel, naslontvši se s hrbtom na enega izmed stebrov. Tako ga človek, ki bi ba prišel po ulici, ne bi bi, mogel viden, med tem ko se je postava zaljubljenca, ki je stal pred njam.
razločno odražala v polfemi.	_ .	, _
Med tem ko je poslušal mladega človek* m Je Pardalfen fe
stare navade bistro oziral na vse strani.
' Tako je vid d, kako se je nekakšna senca pot«hn*»o pršila mfcidemu človeku za hrbet, ln zdajci je senca ganila. Široko, ostro rezilo je bledo blisnik) v nočni temi. Naš zaljubljenec fr bil izgubljen z vsemi svojimi lepimi sanjami vred, da ni bito Pardaillana. A vitez se m obotavljal. Z neverjetno naglico je zgrabil Jehana Hrabrega m ga potegnil k sebi.	« . Morilec se je v smrtonosnem zamahu zalestc* m afegur dot jc
»daril ob kamenito stopnico, kjer se je zloma.
A Jehsa »e Je t tem 4»	Kater Mti» n h	I
topusta, se je brex rsakoga začudenja obrnil proti napadale« in J
pil po stopnicah nizdol.	| y , <__
Morilec je stal v svoji prepadeoosii kakor kip; ofcršefc riomffe-nega orožja je držal še v roki. Jehanu je to zadoščalo. Zoper takega nasprotnika ni bito vredno tzdirati meča. Saj je Imel pesti. Toda v tem je napadalec z obupnim glasom vzkliknil: »Saj ni on!«
Ko je Jehan začni ta vzklik, se Je rdrznfl. V hrtem trenutka je
planil tudi Pardaillan pokonci, io kakor da ju je prežmfla enaka misel, sta se oba hkratu ozrla na Bertillino hišo, ▼ katero je bfl czcmd
kmin že se je Jehan sktonfl k neznancu. Dvoijrt vzikflk se Je začni:
»Ravaillac!«
»Gospod vitez JeJian Hrabri!«
Takoj nato je Ravaillac dodal:
»Preklet naj bom, da sem vzdignil rdko zoper edmega, ki se Je usmilil moje bede!«	a
»Tak tako!« je hladno tepregovorfl Jefcan Hrabri, .Zalutrtno
umoriti si me hotel, mojster Ravaillac!« ____
»Nikar ne mislite, da je bilo namenjeno vam!« Je proseče rzadK-
nil Ravaillac	_
»A ubil bi mc bfl vendarle, da nI bito tega spoštovanega pit-
ln *z nekakšno visokostjo. U je nesrečneža Se bo« poparfla, Je
Jehan dodal:	*	. . - .
»V vsakem drugem tremrflku bi ml moral tdOoo poplača« to dejanje, vrli Ravaillac! A dasnes mi srce od radosti prekipeva... Ves
svet bi objel! Bogme, vest bi me pekla če bi pestil siromaka, kakršen si. Hodi svojo pot — podarim ti žavljemje!« Ravaillac je brezumno zmajal z glavo.
»Ne čudim se vam, da mi odpuščate. Mlad! ste, močm rte, hrabri in velikodušni, vse to vem. A spomm na vašo dobroto me peče; če mi tudi vi odpustite — sam si nikoli ne bom odpustil!«
»Kaij bi neki, saj ti pravim, da ni nič... A za ko«a si me hnel, da si me hotel poslati na oni svet? Zakaj si vzkliknil: -Sad t* on ?« Ravaillac je okleval, nato je mračno dejal:
.Dr« dni ie nisem Jedel... Dva <M bkrtm po rtcafc kakor b-
tubben pes... Sai me razumete!«
»Razumem te. siromak! Iskal si poioe mošnje, za katero Hlltiei nekaj dni kje spati in kaj jesti. A s tem še ni pojasnjeno, zakaa si
vzkliknil: ,Saj ni on'!«	. _«
»Zasledoval sem nekega gospoda, tt sem po njegovi obleki sodu, da utegne, hneti mošnjo, kakršno ste omenili. Moral sem ga Tzgubrts izpred oči... a zavedel sem se tega šele, ko sem vam pogledal ▼ obraz... Zato sem izrekel tiste besede.«
»Aha!« je rekel Jehan in nehal siliti vand- »A veš kad, za človeka, ki je hotel iz same pobožnosti obleči meniško halao. si nekam zelo naglih misli in dejanj!«
»Lakota je slaba svetovalka,« Je ponižno dejal Ravaillac. »Naj bo! In da ne porečeš, da si zaradi mene ostal lačen, vzemi te srebrn lake; več nimam pri sebi... Ce bi nesreča še kedaj letela, da bi se sestradan klatil po ulicah, stopi do mene, saj veš, kje stanujem. Prav, prav, ne zahvaljuj se. Hodi z Bogom!«
Vitez de Pardaillan je poslušal njiju razgovor, ne da bi se Ko je Ravaillac izginil v noč, se je obrnil k mlademu človeku m
»Ali'ste prepričani, da vam je ta Ravaillac povedal resnico?« »Niti besedice mu ne verjamem,« je hladno odvrnil Jehan. »Vraga! Potem bi ga bito vendarle bolje zadržati.« »Zakaj? Danes ne morem nikogar nadlegovati... Razen tega pa
vem, kje ga najdem, če bi bito treba.«
»Pustiva to,« je z malomarnim obrazom rraceJ Pardaiiten.
»Gospod,« je resno nadaljeval Jehan Hrabri, »reSifi ste ari
menda Je bilo usojeno, da ne bo utegofl dokončati svctfe hvale. Spet mu je PardaUlan sredi stavka segel v besedo.
»AJi ne mislite, da bi bito dobro vzeti podtptate pod paz&dx>? Zdaij vas nič več ne zadržuje v tea ulici.«	^^
»Ali gospod,« je osuplo vzkliknil Jehan, *rnar niste stBaB, ko
sem obljubil kralju, da ga počakam?«
»Pač, tako na smrti božje! Prav zalo
izginite.«	___
mora zasijali
solr.ee
<0 * o

Vi pa Se vedno brez nove obleke, perila ln čevljev. Oe-
mu ž« odlašate z nakupom?
Pridite k nam v »Ilirijo«, kjer Vam nudimo radnje novosti in Vam dovolimo dolgoročno odplačevanje!
sahtev AJTK
vzoRCia
ZAHTEVAJTE
POTNIKA!
NA OBROKE 1 LJUBLJANA MESTNI TRG M/l
Pričetek žrebanja novega,
eo bolni!
Zahtevaj t« lak«] po) *«)«)<*» »*•«■»***• •
tlfilisn, boknnlk »ečne e«vl ta noftkj »labodi
o temeljitem in tr»jn«-» o*Ar»vl)e«i^ bc«» srebra in nItmul br« oev.rnih naknadnih
in br« ovir« t poklH-m, novega sijaju® prfMioaeiM^a, »sn»p» prostega idra-vlier.ja. Mn-oj^t Baivdoftenih pn-6 kojonetih u s p e b i b, kj«r »« drog«- "TtHe wiraTlj«ija po dolffih letih o^^ovedal«. Rro*«ca • «wlbaim in prucianji turr. Klra^r. »v^oritoV U16 »traoa. C«oa 10 Dm. Simo prod r naproj poftlao««
Dr. med Jordan °fc; ^ Kassel 232
Kunaja	aaT
Pokojniia« sat«! za nameščence t LJubljani razpisuje ODUAJO
za nebctlčsjlk In ofofekt IH.
Proračuni se dobe od 11. t m. dalje v vložišču podpisanega zavoda med uradnimi urami a Din 20.—. Zapečatene kuverte z ofertami je vložiti do
dne 18. t. m. do pol 12. ure dopoldne
t vložišču Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, Gledališka ulica Ste v. 8, HL nadstropje.
POKOJNINSKI ZAVOD ZA NAMEŠČENCE
V LJUBLJANI	4501
Molilo
vv
CELJE
Ima ra ealogi vsakovrstne radio aparate proizvodov:
Eumig, Kapsch, Radione Itd.
I * v r S u J e električne instalacije za luč ln pegon ta popravila likalnikov ter drugih električnih aparatov,
za kar daje na željo proračune.
Zaloga električnih motorjev, Števcev, JSarnlc, svetilnih
teles in drugega materijala za električne napeljave, telefonov in zvoncev.
postrežba! 524	Zsslšasie cene 2

Hitite ■ Bi
ročtJom aH
Eahtevajt«
ponudbe
v LJubljani KUPIM. Cena do tOO.OOO Dtn. Pri Sv. Jakobu, ▼ Krakovem, Trnovem ali
na Mirju.
Pismene pam*Ibe rta oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Plačana v gotovini«.
A J» tam mogoC«, n*pofc«» tega dne »vojo B«txrf»il
ttooftabl, ako takoj kupite svojo srečko pri posebno srefial koiekturl
Ceno
iti,
JelačUev trg It 6, Zagreb, Pod zidam 6,
ryim Ete 200,—> polovica Din 100i—» fe*rttna Dto BB-—*
■RBO&O lahko naroČilo m navadno dopisnico, ki Jo naslovita na pottni predal 11L
Izrc£t«, tapointt® ln nam takoj pofilJJt«
NAROČILNICA,

D. D, Zagreb,
Glavni kolekturi državna nusredn« loterije I pošt. pret. 11L
Za L razred 24. kola driL razredne loterije naročam ■ temi
........komadov celih «rečk po 200 Din.
........komadov polovic srečk po 100 Din.
........komadov detrtink srečk po SO Dtn.
Nakupno ceno teh srečk, skupaj...........Dtn sem vam nakazal
po poštni nakaznicL
Izvolite mi po vsakem žrebanju poslati uradno fisto o žrebanju.
HALO!
4610
POZOR!
^Moii 21
PREMOG suha drva
POGAČNIK Bohoričeva ulica št. S
NAZNANILO OTVORITVE
NOVE MANUFAKTURNE in GALANTERIJSKE TRGOVINE
,fPri Zmajskem mostu"
NA RESLJEV1 CESTI ST. 2, NASPROTI LEKARNI. Ne zamndite ngodne prilike!
Ako hočete kupiti res dobro in trpežno blago po Izredno ntekfli
cenah, Vas vljudno vabim, da si ga nabavite v novi trgovini
»PEI ZMAJSKEM MOSTU«.
Geslo trpine: Dobro blago, majhen doblCek ta veMk promet. Nudim tudi različne ostanke od Din 2.- naprej. - ZaltočnoMn dobro postrežbo Jamčim.	OGLEJTE M.
8 spoštovanjem
IVANKA ŠTRUKELJ.
IZVRŠUJE
načrt«, proračune to statične rafiun« za
vsakovrstne stavbe, nadalje prevzame nadzorstvo že započetih gradb in cenitve že obstoječih stavb.	4625
Inž. PEHUZZI STANISLAV
pooblaščeni stavbni taženjer
Ljnbljana, Rimska cesta 16. Telef. 28-23
Alpinac Sai
mn&L tMUl**, k«
toda huIo, br«« trganja
m boieiin- Pooiaga te lodcn, i* dobro pr^ bavlja, m prepr«ti t i«ra mnogo obolenj. »>■ vznemirja src« ^ eev ZauiiTa »e po jedi ali na	P"-1™«
leit-mo »pat, m»W »bi fcajnega
Dobiva »e ▼ 'ekarnab in irofferijah. Original na Škatlica 10 Din. » »peeijalna velika Kat lic. 20 Vrn. - l>po TKIFOLIUM drogerija. Beograd.	3011
Vsaka
varčna gospodinja bo odslej naprej vedno rabila sa pranje perila samo
Vitekovo „VarekinoM
ker prihrani kuhanje perila, s tem prihrani na perilo, na kurjavi ta zamudi časa. »VA-REKJNA« pere sne*-no belo, perilu absolutno ne 8kodL Dobi se povsod.
461S
¥1 m zopet Vi
tmate veliko korist, sko pišete še danes po aovi, veliki, ilustrirani cenik vseh brivskih Dredmetov, v katerem so britve po 21, 29, 15 Din, lasostrižniki po 31, 34, 60 Din, brivski aparati po 14, 18, 20, škarje po 12, 14, 18 Din,
dalje Cepi«, mfla, noBka ta mnogo drugih predmetov. Cene so radi velikanskega nakupa direktno iz Solingena zelo nizke, kvaliteta pa posebno dobra.
Pičita takoj po cenik!
Trgovski doni Stermeckl, Celfe št. 20
Oglasi v 9$
imajo
siguren uspeh'
Savez agrarnih zajednica v Skoplju potrebuje:
Knjigovodja je moral dovršiti trgovsko akademijo ali kakšno šolo komercialne stroke iste vrste, biti mora samostojen bilancist in imeti najmanj pet let prakse kot knjigovodja.
Prednost imajo kandidatje, ki so že delali kot knjigovodje
y zadružnih in samoupravnih ustanovah.
Revi m r mora imeti ustrezno strokovno izobrazbo in večletno prakso kot revizor v zadružnih ustanovah.
Kandidati moraio biti državljani kraljevine Jugosavije. navedo naj višino zahtevane nlače. rodbinsko stanje, leto starosti. kratek opis dosedanjega delovanja in reference.
Prošnje s potrebnimi prilogami sprejema Savez do zaključno 20. aprila t. 1
Iz pisale Saveza agrar. safednka v SRopIJo
Br. 3789/32.
Državna bolnica za duševne bolezni v Ko-vina (Banat) sprejme takoj v sltsžb® p®
sžnike.
<o v^
Mesečna plača 460 Din, poleg tega brezplačno stanovanje
in hrana, pranje perila in dve uniformi (za leto in za zimo).
Prednost imajo oni. ki so že služili v umobolnicah ali pa v drugih bolnicah ali odslužili kaderski rok.
Istotam se sprejme:
i iiučen zidar ia
t mesečno plačo po 860 Din ter brezplačnim stanovanjem in hrano. Pogoji za sprejem: lepo vedenje, telesno in duševno zdravje in samski stan.
Prošnje kolkovati s 5 Din ter priložiti potrebna spričevala v originalih ali pa prepise in sliko (fotografijo) letošnjega leta.
Iz pisarne držav. fe©£n!ce v Kovina (Banat)
Štev. 2481. 1. aprila 1932.	4548
V konkurzni zadevi Brodnik Ivana, posestnika in
čevljarja na Vidmu št. 43, se bo vršila
dne aprila 1933 ob % 2. url pop-
na licu mesta na Vidmu št. 43 jama dražba v konkurz-
no maso »padajočih premičnin in zemljišča vL št. 189, kak ohč. Videm. Med premičninami se nahajata zlasti
2 čevljarska šivalna stroja in druge potrebščine za čevljarsko obrt Zemljišče meri 1 ha, 45 a, 80 m2 s hišo ob cesti iz Vidma na kolodvor Dobrepolje. — Cenilna vrednost znaša Din 39.780.60, najmanjši ponudek Din 26.520.—, varščina pa Din 4000.—. Dražbeni pogoji in drugi natančnejši podatki se izvejo v notarski pisarni v Velikih Laščah.
HanžIS Ivan, favni notar
kot upravnik konkorzne mase
4593
__B
1 .
Za Kanado
ia
Ameriko
Največji ln najhitrejši psrobrodl in lastna železniška zveza,
^fs^fš^sfl«**«-* ssmo 3V2 dni na odprtem morju
A£š	t^šA z velikim, brzun in novim parmkom
Empress of Britain, 42.500 ton, ki drži rekord najhitrejše vožnje od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 min. in ima zvezo za
! Vsa pojasnila daje takoj brezplačno
MATICO JEVAK
LJUBLJANA, Kolodvorska 30
Telefon 21—17 Brzojavi: Levante 4025
QuobfKc v 4 dneh ln IS urah Mor.treaJ v 5 dneh Toror.to v 5 dneh in 6 urah Detroit v 5 dneh in 11 urah Chicago v 5 dneh in 17 urah
PREVOZNE CENE ZNATNO ZNIŽANE
mcp-^a 6- S
dM ^ vr^tr '
v ma" tg ii sil mMi pniicds \mWl
Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno
učinkujoč PEK IOIX) LIN po prof. dr. Larrj-ju.
Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstva Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek.
Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni Ln brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo, sicer vrnem denar. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo
Ordinačni laborator W. H. 01xwidt
PRAHA XIII., Vršovice, Ruski 13. Pošt. pffhrftdka 13, Ceškosiovensko.	103
je moje pravkar Izšlo objasnenje!
V njem se objasnjujejo večletna izkustva o razlogih, postanku in lečenju živčno obolelih. Ta evangelij zdravja pošiljamo vsakomur, ki ga bo pismeno zahteval od uiže navedenega naslova. — Na tisoče zahval dokazuje nepotitni uspeh neumornega in vestnega raziska-vanja v blaginjo trpečega človeštva. Oni, ki pripadajo
veliki četi živčno bolnih, in vsi oni, ki trpe na raztresen osti,
tugi, oslabljenju spomina, nervoznih bolečinah v glavi, napadih jeze, želodčnih motnjah, preveliki občutljivosti, trganju v členkih, splošni ali delni oslabljenosti in neštetih drugih pojavih bolezni
morajo zahtevati mojo knjižico utehe!
Oni, ki jo bodo pazljivo prečltaH, bodo prišli do radostnega spoznanja, da obstoja enostavna in edina pot do zdravljenja in življenjske radosti. — Ne odlašajte in pišite še danes!
Ernest Pastemack, Berlha SO
Miehaelkirchplatz Nr. 13., Abt. 87.
Zdravstvene knjige
Dr. Mantegazza: Hlgljena ljubezni Din 6.— Dr. Adam: Zablode ljubavnega
življenja .......» C.—
Dr. Gerling: Dekleta, ki niso za
zakon....., ... > 10.—
Dr. Miiller: Higijena prve poročne
noči.........> 6.—
Dr. HollSrder: Kako naj se žena obvaruje spočetja in nosečnosti, VIII. ilustrovani natisk . > 20.— Dr. Fischer Defoj: Kako se obvarujemo vseh bolezni. Odkritje skrivnosti o podaljšanju življenja ........> 10.—
Dr. Gerling: Zdravje spolnega življenja ........» 10.—
Bčlte naš brezplačni veliki katalog najlepših slovenskih knjig, koje dajemo na odplačilo. Naročila sprejema 4566
Paška Nakla&na Knjižara
ZAGREB n., Radišina ulica 17.
Pozor, Ženini in neveste!
/JU11V!
m VAŠO FAMILHO !
jipekincll TOVARN Eoz-skladišca dobite jr?« dobep inštptifflent tako po ceni.habor nas:
K fri&IBEod Din.6fl.TAMEUft!C£od Dia 89. V ^GSIARE a 165. TBOMBE -■ r-JiT Ročn« hasrnonihs -»69-
" MASA spicmnm-
HASflONIKE.HAVADSKE G1TAHE, SAKSOFONI.
'Zahtevajte brezplačni
KT\1 IrŠmsmtZO.KMO POSTANEM cmn*' GLAZ31L Iti HA&M0HHC
roOftUŽhCA HAksOcHšl 101
POZOR!
posteljne mreže, železne zložljive poste-je, otomane, spalne iivane tn fotelje nudi najceneje RUDOLF B A D O V A N
tapetnih Mestni trg št. IS.
21 ma, morska trava,
blago za modroce ln prevleko pohištva v veliki iz b in po najnižji ceni. 328
Stavbna mizarska de'a
p» Mjinoderncjšili načrti!)
izvritaj« lastnik-om kakor tn di vsem Btavbenikom edinko
Albert Černo Zg. Šiška, pri remlzi
kj« d oh: t* tod:
pohištvo
IZnenefteoai-
lb4
iz čiste votaa
V v
Manchester BradScrd
Din 689,~ Din 593.--
Zimska podlog ki se da odpeti, iz prave velblodje dlake Dia 140.—, iz imitirane velblodje dlake Din 90.
Po povzetju pošilja
cenah.
oetsio
konkurenčnih
385
9	3 3 M
Zagreb tt prst, 6.
Spolno slabost
adaeranšu i aporabo
«t» u okrepi ter »La Enoe«. Del* j« T
neškodljivega a. Enoe«. Deli.,-
vsail človečki" dobi « presMiertl jrvim
born. Vzdržuje »«ksaahw moč d« ploboke »tarosti. Na tfsoft« priznanj. — Cen« 60 Dia, mofenejSa 100 Dia.
Ha volkova ordlnačnl laboratof
Po«. Kfaranka t ti, CSR- Praha - Knste, Boietechova oL 10/A. J. 5445.	108
tirei po«ebneg» t>bvestil»
Tužnim srcem naznanjamo, <S&
j« naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Jakob Krasovec
posestmi
dne 8. t m. mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v nedeljo, dn« 10. aprila 1932 ob 10. uri dopoldne Izpred
mrtvašnice splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vrhnlka-Ljubljana, 9. IV. 1952.
ŽALUJOČI OSTAU.
OMh» LjnMJua Mest. pogret.

Kam se gremo zdravit, okrepit in na oddih?
Pojmo v naš stari tn priljubljeni turistovski center mednarodne publike*
§dtaviCUee Mogal&o SCatino
katere nadmorska vlSlna znaša 2S8 m, a podnebje Je subalptasko ln milo.
Zdravilna mineralna voda >Tempel«, »Styria< ln »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črevesja, jeter, obtoka in bolezni krvi, ledvic, mehurja ta živčnih bolezni itd. — Normalni kurz v kopališču: 3 nedelje. A pred ln po tem kurzu pijmo
njeno vodo doma!
Moderna hidro-elektro- ta mehano-terapija. — ROntgen. — Zdravniki specijalisti.
— Kopališčna godba. P-adio. — Vse vrste razvedrlL — Družabni izleti itd. Sezona: od 1. maja do 1. oktobra. Glavna sezona od 16. junija do 31. avgusta. Izven glavne sezone je najprikladnejai obisk kopališča radi udobnosti, nizkih cen ln posebnih popustov.	170
Pavšalni aranžmaji popolne oskrbe vključno zdravljenje. Olajšave za netmovite! Zveze: po železnici vi a Zagreb-Zabok ali via Grobelno. Za povratek popust v ceni karte.	Zahtevajte prospekte!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam,
da sem ©tvoril na Sv. Petra eesti št. 17» v
Ljubljani
rgovino
ter sem Jo založil z najboljšim blagom, ki ga bom nudil cenjenemu občinstvu po najnižjih cenah. — Opozarjam na svojo lepo izbiro volnenega blaga dilenov, cefirjev, svile, kontenine, platna in šifona ter sploh na razno blago, ki je potrebno za oblačila. — Cenjeno občinstvo vljudno vabim, da se prepriča o solidni izberi, zlasti pa o nizkih cenah.	4585
M. H. šKOFSč, mannSaktnra, Lfnbljana, Sv. Petra'c, 17
OtroSka postelja lz Jeklenih cevi belo e maj li rana s žičnim vložkom velikost 70X140 cm Dtn 1000.— franko vsaka železniška postaja. Pripadajoča posteljnina po najnižjih dnevnih cenah.	367
EKA" Ul ŠI. 9
kokošje, puri©, »osje, naravno in s strojem čiščeno, dobavlja r vsaki množini
i, CAKOVEC
Telefon številka 69, 4, 3, 60
Preselitev!
Javljam cenjenim strankam, da tem se preselil iz Florijanske ulice 28 na Karlovško št. 11.
4574 Joško Terpln.
Nafaorrfa s!*2h»>ka p.-letna felezna zelo praktična tioiljira po»U!ja s tapeciranim madracom _
Sraklična za Tiaka fciiu. otelc, za putajuča oso-be in nočne »iuibe. Stane Din J90—. Razpošiljam poitora in ielezni-com po povzetju--
spaljnL
poteči fotelj
stane
cia Ž300
Lirfotuhl praktiča« «» klani«, ia niicni«. Stane Dia 130.
po tem imam Čist Cdbtno
perje kg Dia *&.—, čist belo (Joije 'tj Dia 130—, čisti puh ke Dia 250—. modioci punjeni x rclnons Din 750—, lične mrrle u poEtelje Din 150.—, oto-ma&i Din 650.—. L. BROrOVIC. tAGSZB EL1CA n.
ZLOŽLJIVA
pateetna Uzd za feopanle
s povzetjem Din 900.— preprodajalcem popust! Zahtevajte opis!
ELarlo IKjctech, Stara Kanjiža, tovarna ogledal, kovinskega in pločevinastega blaga,	•	164
Postani in ostana
člss Vodnikove družbe! ■BnHoesi^s^ssaaR&B
mefgml^ktrrrn ta gs2anter?>s ISC3S lastnik večjega podjetja v Zagrebu poleg svojega izdelka- Potuje z lastnim avtom po vsej Jugoslaviji
Nujne ponudbe na Jugesnossa, Zagreb, Jelačičev trg 5, pod »Velik promet«.	4SS2
as. reiASBEA!	Ssmlv^sTijJ
\m	NAJCENSJEPRI DOMAČl]l ffeoscSflPlFl Jideio o. glasbilo lz» pobtbsanojB ZAGREB ihhohceodi^l ^oiirie___od Dm<98-naprej B G: tare---- - 17&- - iS MaziiSo-zrtn n.tZS- m JCZmbZCPS m m SO. -m 'S ^fax>mcxrdhQ — S4-.- « « ncrLrcjshe grLrar^a, m
Z. AH T E V^-jr eT| »SlE^F-I^Afil^O jI? tENIKl T. POUČn^>M i«	
Izdelujejo ee najnovejši modeli otroških ta igra6» aih vozičkov, trt« „ jiklji, razna najnovejša dvokolesa, ši-v^ni stroji tn motorji. Velika
»TRIBUNA« F. R L, tovarna dvefeoieo ta etro-bira Najnižje
sklh vozičkov, Ljubljana, Kariov&ka oe»ta St. i- Ceniki franko.
Obupane ženske!
NE BOJTE SE, CE IZOSTANE MJCNSTRU A CIJA!
prt sata pn pogkstfbab ta fawt«U memetmga
perila pertjvde, 3<r!.5««tn« ptr^Hkcften«, tiaoSkrat priporočMvo, »OTeeijj^« o^inkuvoč« sredefrnft, kJ ni odpovedal, todi oe t na; teijih hi Erd<r?T®taejg2i »iačaifh T ca«t>r<Kj5 % drugimi	ki niao
ačkiiorvala: prof. dr. Rettiha »EROSEAs H orodno silnknje, ae da lri Hioraii gro)« poslovanje preki-atd, t* p» očka j arah. Din 70, za staro poškodbo Din 104, sa »dparot ieoake Din 150, dvojno za ttzro požkodbo in odporne ženske Din 20«!. Dapeh «aja.ii>i«u, ctmt vroeTO) d«;«?! T^scifi p^rja;ek) cag^ te za.n«eljiv asjvsfc ter*	kakor ts<5 tw>-
T-fcčnjoG« m- Vidovijfrtvo DiAr>-teva oofU j*ter pe pofeti.
Ilaveikova ordinačni Saborato^
Praha-Maet«. Botertchora al. 10. . J. 54. Po«, aeijraaka i. TT, CS1L

• v •
v Stepanji vasi In sa Barja«
Vsled sodne dovolitve vrši se prostovoljna sodna dražba v
zapuščino pokojne Bricelj Frančiške iz Štepanjevasi spadajo-čih zemljišč vlož. štev. 77 in 421 k. o. Štepanja vas in vL št. 172 in 601 k. o. Karlovško predmestje
dne 13« aprila 1932 od 9» are
dalje v
gozdu na
na licu mesta v Štepanji vasi hiš. št. 31 oziroma v Golovcu, na Barju, »Dolgi breg« in »novca«.
Dražba se prične v Štepanji vasi hiš. št. 31. Dražbalo so bo po posameznih parcelah, potem cel vložek skupaj. Izklicna cena za celo posestvo 109.833 Din 20 p, za posamezne parcela je izklicna cena cenilna vrednost. Vadi j 10% izklicne cene v gotovini, hranilnih knjižicah ali pupilarnih vrednostnih papirjih je položiti pred dražbo. Vknjiženim upnikom so njihove pravic* pridržane.
Vpogled dražbenih pogojev v pisarni dr. Kuharja, javne?a notarja Kolodvorska ulica št. 3.	403*
DR. KUHAR ANDREJ
JAVNI NOTAR KOT SODNI POVERJENIK.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adott Ribnikar. Za Narodna tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. .Vat k Ljub-jant