108 Iz potne bisage. Prijazni dopisi do strica Bercka Dragana v Verbovcu. XIV, Pismo* Dragi stric! Zapustivša dragi Bled sva se s prijateljem Milo-slavoru podala na zapadno mejo kranjske dežele. Jaz sem samo hotel priti do Savine, in sedaj pregazujera kranjsko zemljo od njene iztočne do njene zapadne meje, od visokih Snežnikov do stermega Manharta. Cesto iz Bleda do Manharta je že naš spoštovani gospod Levičnik popisal tako lepo, da se ne. upam, ga s svojim popisom prekositi. Berite tedaj, dragi stric! njegov potopis od Ljubljane do Bele peči v „Novicaha leta 1856; še enkrat berite in milujte svojega unučiča, da je tako srečen bil, pohajkovati po tako lepih dolinicah, gričih, homcih, jarugah, šlutah — po gladkih, zelenih livadah in po špicastem, grudastem kamenji, kraj srebernih potočičev, in čez neprijetne jame; milujte svojega unučiča zavoljo njegove sreče, da je hodil in se vozil po jeseniški dolini, o kteri Valvazor nepravično piše: Derselbe (Asslinger-Boden) liegt an der Sau zvvischen hohem Schneegebirge, reicht von der Steinbrucken bis Mojstrana hinauf nach der Sau 3 starke Meilen weit. Hier isfs nicht, dass unterschiedliche Buden und Thaler zvvischen eintretten: aber weil selbe wenig merkvviirdiges begreifen und derselben ihre Beschrei-bung dem Leser mehr Eckels, denn Appetits und Lusts erwecken durfte itd. Potem gre' večerjat, po večerji spat, da drugi dan spet na novo začne po takošnem redu živeti. Večkrat se prijatelske družbe zberejo, in ob-išejo bližnje okolice — romantični Bohinj, veličastveni slap Peričnik, nekteri plazijo, kteri so bolji junaci, na visoki Stol itd. Najpervlje, ko čez breg iz Bleda na poštno cesto, ktera derži čez Koren na Koroško, prideš, je koroška Bela ali v „Amtssprache" Kamer-Vellah. Slovenci so reke radi imenovali po vodini barvi, zato imamo tudi reko: Cerno, Nemški „touristi", ko bodo brali na srejnski tabli 109 ^Karner-Vellah", bodo hitro terdili, da so tukaj nekdaj sami terdi Nemci stanovali, ali pa, da so Nemci Belo na noge postavili, saj ,,acha po nemškem pomenjuje: vodo, toraj Vellach = Villach, toje: „Viel Wassertf. V glavitnem mestu kranjske Vojvodine živijo „Lau-bacheri", kteri bodo to učeno mnenje podpirali, in kmali bodo korespondencije letele v mnoge nemške časopise pod raznimi „Chifframia, čeravno so vse iz ene roke. Ti bodo novo etimologično odkritje raztrobljali po svetu in gospod Wuttke na Lipskern bode skakal samega veselja, da so proti iztoku spet našli vasico, ktera je hčerka tiste nemške kulture, ktero nekteri prenapetneži po sili hočejo vriniti vesvoljnemu svetu! Lega koroške Bele je za res bela, al stran življenja je černa. Bog vari, da bi hotel naravnost Belance žaliti! Jaz pod 9?černo stranjo" življenja le razumem debele žulje, s kterimi si prebivavci te okolice svoj vsakdanji kruhek služijo. Ako človek prebivavce Kranjskega primerja s prebivavci v zgornji in doljni Avstrii, bo lahko spoznal, da Kranjec mora za 100 procentov več delati, da si kaj prisluži, in še za 50 procentov poleg vsega tega slabeje živeti. Na Savi so fužine Ruardove. Oprava teh fužin je izverstna, in smejo se zraven baron C o j z o vi h med perve v kranjski deželi šteti. Po Savi pridejo Jesenice. — Ime imajo po jesenih, kterih tukaj obilo rastejo. Njih cerkev je še iz 1. 1523. Med hišami se odlikujete posebno dve, in sicer pošta in pa rojstni dom občespoštovanega sedanjega Ijublj. general-vikarja. Na Jesenicah smo se vsi v Savi kopali. Stric! sembrano merzla je „bistra Sava". Kmali potem smo se vsedli h kosilu, ker so se nam že zlo pajčevine delale po trebuhu. In zakaj bi človek v teh krajih tudi veliko „apetitau ne imel, kjer je taka čista sapa in taka bistra voda! Reči pa tudi moram, da nam je pridna gospodinja na „pošti" prav dobro kosilce napravila. Od Jesenic do Mojstrane ni nič imenitnega. Vas Mojstrana stoji ob otoku romantične doline. Vprašal sem starega možaka: zakaj se ta vas veli Mojstrana; on mi odgovori: „ker so tukaj nekdaj bili sami žebljarji, pa vsi mojstri". Baral sem tudi po imenih gor, in goro na desni mi imenuje: Grašišče, gori na levi pa Mi-žakva, ne Možakva, — iz korenike mig „aquam ef-fundere", toraj Mižakva „mons aquam effundens." Cesto od Mojstrane do Kranjske gore je spet gosp. Levic ni k tako živo in resnično popisal, da iz serca želim, naj bi vse kraje prelepe kranjske dežele obiskal in njih okolice nam s svojim vestim peresom popisal. Njemu ne uide noben griček, noben potočič; vse kar čuteče serce razveseljuje, zna v lepi gladki besedi povedati. Zivio! Kranjska gora je prijetna vas s farno cerkvijo in s sedežem okrajnega glavarstva. Kraj je merzel in prebivavci so samo tri mesce tako srečni v celem letu, da jim ni treba kuriti. Obiskal eem častitljivega gospod farmeštra S. Vilfana, pridnega domoljuba, kteri so Vam, dragi stric, znani kot izurjen spisovatelj bogoslovnih reči. Tudi mamko enega mojih šolskih tovaršev sem obiskal, ktera so mi sporočili ljubemu sinku povedati: „da bi kar neroden ne bil." ^Neroden biti", tukaj pomenjuje „ausarten, aus der Art schlagen". Ker Kranjci e radi za a izgovarjajo, na priliko nikar na hodi" ali na boš prišel" itd. ni čuda, da prosti bravci „Novic" ne razumejo, če one govore od narodnih reči. Dalje gori od Kranjske gore izpod sivega verha Punca imenovanega izvira bistri potok Diža, ki se pa skoro pod zemljo zgubi. On napolnuje s svojo vodico korensko jezero in prekersti tu ime iz Diže v Savo. Gospod Levičnik me jev pri popisu te okolice vprašal, kaj Diža pomenjuje. Cudovitna reči Verh se veli: Punca. Punca se na Pohorji (tudi na Kranjskem VredJ) veli devica, hor- vatski puca, deklina, punci ca, der Augapfel, primeri gerški xovqt{ ,5Madchencc, divica, in pa „Augapfeltf. Eden solčavskih verhov se veli: Divica, toraj Punca r= Divica. Diža pa po Pohorji se veli „penlo", to je „men-struatio". Stari arjanski narodi so si gore, posebno, ktere so bile rade z dežnimi oblaki pokrite, imenovali device, punce, toraj gerško tečevino: Dižo. Beseda je ene korenike z besedo dež ?,das ftussige, befruchtende", to pomenjuje tudi ime Sava od korenike su, wstillare, con-spergere", pa tudi „generare, gignere". Tudi Nemci so gore radi imenovali divice, punce, na primer: Die Jungfrau na Švicarskem. Pri Ratečah na desno sva se z dragim prijateljem Miloslavom podala k Man ha rt o vi m jezerom. Preden se v šumo zgubiva, še oberneva oči na svete Viša rje. Cerkvica je pred nama stala v poslednjem svitu večernega solnca. Kakor slavni poljski pesnik A. Mickievicz v svojih prekrasnih sonetih popisuje čute Cerkeza, ko zagleda svoj sveti Catirdag in drugega ne izreče kakor: Ah! — takošna se je tudi nama godila. Nič ne velja nemška pri-slovica „DerMensch lebt vom Menschen", „človek živi od človeka". „Clovek živi od Boga" — pravi Slovenec, in ta je resničniša. V duhu sem premišljeval jezera pobožnih romarjev, kteri so iz onega svetega mesta pogledali gori k očetu luči in blagoslovil sem vsakega, kteri je hodil na svete Višarje iz svetih namenov. Iz mojih misel me izbudi bobnajoči potok, kteri iz pervega jezera bobni čez terdo skalovje med zelenim ger-mičjem. Pervo jezero se razliva od jutra proti zapadu trivoglo-podolgasto. Juhe! zakricim po večernem mraku in odgovarja mi četirikratni jek. Slava Slovencom! zakricim drugokrat, in odmeva mi čarobnoglasna jeka: Slava! Malo po skalnatem klancu sva stopala z bratom Miloslavom naprej in zagrinjalo doline se nama spet odgerne in pred nama v okrogli kernici se razliva — drugo jezero. Ravno v sredi podolgaste okrogle doline stermi orjaški Manhart*) 8460' visok, kterega lahko od nog do glave človek pregleduje. Tukaj sva se z Miloslavom na pečine vsedla in vsak je tiho v večernem mraku se prepustil svojim mislim. Meni se je godilo, kakor pesniku, ko je popeval: „Tief im Walde sass ich Und die Welt vergass ich, Die nie mein gedacht. Mich in mich versenkt* ich AH mein Sinnen lenkt' ich In des Daseins Schacht. Ni se ganila ne ena stvarica. Se le, ko se je začelo terdno mračiti, so prileteli černi krokarji in so iskali v votlinah Manhartovih prenočišča. Po jezeru pa sva cula plavati vodne race in njihov vrisk je nemilo se razlagal po dolinici. Rečem Miloslavu: Cas je, da se verneva spet nazaj v Kranjsko goro; al tudi njega je začarala ta okolica, kteri ni kmalo para. On mi je oponašal mojo nemirnost in nevtralnost, jaz pa sem mu zapel: Froh im Morgenschimmer Zieht ein Wand'rer aus, Aber Abends immer Mocht er sein zu Haus. — Da bi nama bila svetila bleda luna z Manharta, bi rad bil ostal celo noč kraj jezera; al tako v temi, in še v soseščini medvedov, je vendar treba na dom misliti. Še le po desetih zvečer sva prišla spet v Kranjsko goro in po serkljeji čverstega beljaškega piva (ola), sva se podala v Morfejevo naročje. Z Bogom, dragi striček! Pozdravlja Vas iz visokega Gorenskega Vaš Vicko. *) Manhart — lunin les, primeri nemški Manhar ts ber g pri Rimljanih lunaesvlva, od staronemšk. man mesec, in bart, les, zato „Thurn am Harf turen nad lesom.