Ntjrečji Am milj dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • »i $6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
NARODA
List slovenskih delavčev v Ameriki«
£951
9 The largest Slovenian Daily j United Stat~
j Issued every day except Sundays and legal Holidays.
75,000 Readers.
6!
12 /6
1ELEFON: CORTLANDT 287«	Entered as Second Class Matter. September 21. 1903. at the Post Office at New York, N. Y.,	under Act ol' Congress of March 3 iS/9	TELEFON: CORTLANDT 2876
NO. 295. — STEV. 295. ----:t -------	NEW YORK, THURSDAY, DEC! 2MBER 17, 1925. — ČETRTEK, 17.	DECEMBRA 1S25.	VOLUME XXXIU. — LETNIK XXXIII
BOJ V SENATU ZA PIVO IN VINO
Najbolj oster boj v letih se je vnel v senatu, ko je senator Edge navedel priznano izjalovljenje Volsteadove postave ter prosil za modifikacijo, da ystreze javni želji. —Suhači in mokrači so se obmetavali z obdolžit vam i.
KAKO SE ZNAJO PRETVARJATI
WASHINGTON, D. C, 16. decembra. — Senat je vprizoril včeraj eno svojih improviziranih govorniških slovesnosti, koje predmet je bila pro-hibicija. Republikanski senator iz New Jersey, Edge, jo je pričel z dolgim govorom glede izjalov-Ijenja prisilnega izvedenja prohibicije in z navedbo priznanj takih suhaških elementov kot je Federal Council of Churches.
Obrambe prohibicije sta se takoj lotila predsta-vitelja Antisalonske Lige, Willis in Sheppard, do-čim sta prišla senatorja King in Blease senatorju Edge na pomoč,
V nastalem spopadu so navajali argumente pro in kontra ter namigavali, da je ena stran v zvezi s zločinskim elementom, dočim je druga stran sestav-ljena iz hinavcev.
Prvikrat po številnih zasedanjih se je senat o-vrrel pri tem vprašanju. Ko je čital Edge svoj rokopis, je Willis delal zapiske. * Sheppard pa je pričel brskati po svojem predalu, spravil na dan canned" govor ter čakal na priliko, da ga čita.
—	Notorična Volstead postava, — je izjavil Edge, -t— je zaslužila splošno obsodbo. Listi in magazini poudarjajo vedno naraščajoče kršenje, omalovaževanje postave ter. njo spremljajočo narodno sramoto obstoječih razmer. Prostodušna razprava tega položaja je nujno potrebna.
—	Resnični prijatelji prohibicije ali vsaj zmernosti priznavajo izjalovljenje. Poročilo Federal Council of Churches je osredotočilo pozornst na dejstva. Ekstremisti, ki se jeze nad objavo resnice, so strogi v svojem kriticizmu.
—	Zadovolje se s splošnim zabavljanjem. Dejstvo pa ostane, da je poročilo jasno pokazalo povečanje alkoholizma, tako glede blaznosti kct ne-zmernosti. Pregled, katerega je pred par dnevi izdala Moderation League, je nadaljno presenetlji-
Boljševiki žele popolno priznanje.
Zunanji minister je rekel, da se hoče pogajati z Združenimi državami na tem temelju. — Washington je bil informiran v tem smislu.
L NOiMWOOO 4 L N0t * WOOD K T
Spodnja slika nam i*ral*!avlja Mihaška a«r«Mita .Jam«»<a (*oi»piniri~Ka in EdirarJa Ktvly-ja iz Lynn. Mass. Katlar :'.a-Ieituj«>ta butl«'-jrnrje in prodajalce žjranja. s<> pa tako našemila kot ju vidite na prornji sliki.
Vroči boji med Druži in Francozi.
Vstaški Druži in Francozi so zapleteni v težke boje. — Damask je bil poškodovan vsled artilerijskega obstreljeva- set let. nja.
Anglija je dobila mosulsko ozemlje.
Liga narodov je prisodila Angliji Mosul. Mandat nad Irakom je bil podajšan za pet in dvaj-
JElirZALEM. Palestina. 16. decembra. Semkaj m> dospela poročila, ki pravijo, da so se po-služili Francozi artilerij*. aero-planov in strojnih pušk. ko šd p:*i-r*e!i včeraj zvečer Druži z naskokom na Cagrur okraj v l):im;i k;i. <)l* -treljevanje jo moeno prwkodo-valo dve eotrtini Damaska.
Drirzi «o pričeli z liaskokvmi olj >est!h pojtoldne. lii;ka j*- trajala vso noč. Najbolj močno sta bila I »oškodovana okraja Cajrur fn Sal ('i j«.
ZEXEVA. Svita. K>. dee. — Svet Ljjre naro.lov ji* v tajni seji iziočil moMil--.ko oz t nilje mandatu Irak za nadaljno dobo pet 11« dva., i'tih let. Majh.no. izpivm m-l»o su izvedli na korist Turčiji'.
Ti:r-ki ministrr Ti-vfik Rudži hej j;« dosr»fl včeraj semkaj iz Pariza.
Za.-topn.ik An.irli.ie. pokovnik Amerv. ji- izjavil, da >e ho pričr-la Anglija pograjati s Turčijo takoj. ko ho Lijra uredita mnml-.ko vpra-anje. K'id/.i hej j> odvrnil.
j ua ne more Anglija potvim te»»a
ji-	i * 5 'dosti pridobiti, ker je preti odlo-
Irruzi so napadli Damask tudi»	1	1
g___■, . eitvijo Li<y> o '.klonila posredi
Napadi v .tašev pa co bili popolnoma zavrnjeni.
BE1RIT. Sirija, lfi. decembra. Siir ka naeijonalistična strank;, ajritlra. da se prestavi »rlavno m^-to iz Damaska v A lepo.
Druži so napadli železniško postajo v Keseir. Na daljni od dol k i so delavni v okrajih Jafuf in Duma d.
Francosko poveljstvo je organiziralo važno ofenzivo v okrajn Damaska ter v severo-zapadiji Siriji.
Pričetek konference.
BERLIN. Nemčija. Ifi. dee. — Xemeija Pe bo udležila mednarodne konference za zračni promet, ki .se bo pričela v potek v Parizu. Nemška vlada je imenovala na to konferenco delegacijo, ki bo odpotovala v sredo.
Nemčija upa, da bo razveljavljen del omejevalnih odrerlb «rle-de zrakoplovstva. vsebovanih v vrrsailski..mirovni pogodbi.
Dve največji nemški dnižhi za zračni promet sta se že spojili, da bosta lahko boljše tekmovali z drugimi evropskimi tvrdkami, ka-•korhitro bodo odpravljene omejitve.
nt Lijre. crer.e-ral Ijtidoner. je rvbjavil včeraj poročilo «r!edi» domnevan" h o krutosti in ma-.akrir:uiji:i kri-*iiatior. Soirla no s p iročiloin je hilo deportiranih z mot-nlsko-turški* me jo nekako tri ti-oč kaMoj-kih kri-jsTijauov. nesrorijaneev. Številu teh so bili na pohodu umorjeni od turških vojakov.
Turki so to poročilo zanikali. Ruždi hej je vprašal zani">jivo koliko je dobil general Lai loner za to poroč lo.
General Laido«iea*. ki je sjjd na čoln komisije, je isti mož. ki dal svoj čas v svoji lastni deželi E.-iton^ki, u-tri lili sto in petdesel bol jševikov.
vo razkrit je.
Senator Edge je naslikal razmere glede zločina, Iv P°»deijek zjutraj ter' prodrli vj'^;:'" " ^
,	.. li* ivi i	l.i	i.	'mesto. Obe strani sta imeh vn-iki-j
korupcijo mladine debele, obseg butlegarske trgo- |i7;?nbc in veVtko je -tovilo mrtvih , Pr. i-kovah i a?e
vine ter njene dobičke, omenil trideset milijonov, katere so izdali lansko leto za izveden je prohibici-te, korupcijo med prohibicijskimi agenti ter zagovarjal svojo predlogo, da se izpremeni Volsteado-vo postavo tako, da bo dovoljevala piv in lahka * vina z 2.75 odstotkov alkohola.
Senator Willis je rekel v svojem odgovoru, da bi pomenjala ta modifikacija povratek k starem salonu. Zanikal je, da je označilo poročilo Federal Council razmere tako črno kot je rekel Edge.
— Zakaj pa so dvignili nekateri radikalni suhači tak krik glede tega poročila? — je vprašal Edge.
—	Senator iz Ohija, — se je oglasil senator Bruce, — je rekel, da ni nobena stvar tako prepričevalna kot dejstvo. Tukaj jih ima.
ProizveJrl je maso statistik katere je zbral od policijskih načelnikov po deželi, in ki kažejo rastoči val aretacij radi pijanosti. V Washingtonu, ki bi moral biti uzor za narod, je bilo v preteklem letu aretiranih 10,254 oseb, kar pomenja nov visok rekord, vec kot dvakrat toliko kot leta I 920.
—	Ah, to je posledica večje pazljivosti policije, — je pojasnil Willis mirne,
—	To je posledica večje pijanosti, — je odvrnil senator Bruce.
—	Vsakdo ve, da se je izza prohibicije popivanje zelo skrčilo, — je zaupil Willis.
—	To zanikujem, — je zaupil Bruce.
V nadaljnem je rekel senator Bruce: —
—	Ce hočem biti spoštovan, moram biti spoštovanja vreden. Postava, ki hoče biti uvaževana, mora bifi uvaževanja vredna. Mi sovražimo zlo ter ljubimaprostost prav tako kot vi. Le mislite a* unojcga, prijatelja, senatorja iz TeXdsa, ki pro-
NOV PREDLOG ZA PREMIRJE
Predložen je bil nov načrt za premirje v antracitni industriji. — Določa obnovljenje dela pod sta-• rim kontraktom dc 1. septembra 1926. — Dolgotrajen mir naj bi bil uveljavljen pozneje. — Premogarjem ugaja Pinchotov načrt.
Šestnajstletni priznal tri umore.
PARIZ. Francija j 1«. deo. — Šovjft-.ka republika si želi od «<•-kij naprej lo ono obliko odnosa -jev z drugimi deželami. — popol-I no priznanje v vsakem smislu j lor normalne diplomat ione in tr-•rovin-k<- odnošaje. Mi smo pripravljeni na 11-ni tomelju obnoviti odiu»<aje /. Zdru/.i-nrmi državami m d: .i _'im i <l">:i-!aini.
•Jurij Cičerin. komivar za zunanje zadevi« v ruskem kabinetu, ■o pojasnil to poročevalcu li^tn "Worlda" pred svojim odpotova-njem v .Mo-kvo. da ndeleži »•kupno j^oslanikom Rak(»vski-jom Mtirinajstoira vseruskeira sovjetskega kongresa.
—	AnurLški državljani in ameriški kapital pridejo sedaj lahko wRusijo prav tako varno ki>t. v katero dvujro evropsko državo, pod varstvom sovjetskega civilnega zakonika. — je nadaljeval Cičerin. — Kar so tiče kapitala, so nekateri največji kapitalisti v Ameriki naložili pred kratkim velike svoite v Rusiji.
—	llarriman vlaijra velike svotr v neko preorgijsko koncesijo. To je druga največja tvrdka te vr ste na svetu. Denar, ki je š 1 v zlata polja oh T.-ni na temelju novega doirovora. je bil po večin j ameriški denar.
—	Normalni diplomatični odnosa ji so /aželjivi nu'd d«^ž< hima. a laliko je videti, da so ameriški na-lagalei denarja pripravljeni poslovati drfektno /. nami celo pred priznanjem. Ker -o se rasi ekonomiki od noša j i že pričeli razvijati. jo to mogoče eden vzrokov, da -e zavlačuje diplomatične o lj>i>--aje, kajti Amerikanei jili lahko -niatrajo nepotrebnim, a kakor-
'iiitro bodo ustanovljeni normalni joilnošaji. bodo tadi hitro narasli j ekonomiki <>il:i< šaji. j — filedo diplomatičnih odn»»-, šaj«.y smo že informorali ameri vlado, da smo pripravljen* stopiti v pogajanja glede vseh spornih vprašanj. Reči morem h-, da s#* bomo držali vseh cbv< eno st i. če bo prišlo do takih odnoša-jev.
—	K one: -ije Ilarrimana ter one glede Lena zlatih polja -o takega obsega, da je očividno. da smo v stiku zaostalim svetom. T.<-na koueesija nudi ekonomsko kontrolo nad pretežnim delom iztočne Sibirije. potri huje velikan-ki kapital /a izrabljanje. Dni. ki s(» vložil^ denar v podjo.t-je. se niso obotavljali investirati kapital ter se tega veseli. Za ve 'ika investiranja smo dali koncesije za devest in štirideset let ali eelo za devet in devetdeset le«.
LITTLE FORK, IG. decembra. Se tnajstletni Arnold Comer, kr je bil osumljen trikratnega umora v neki goj^ki va-i. je bil ar«* tiran, včeraj zjutraj ter je. soglasno s poročilom i/. Cotter, Ark. priznal svoje zločine.
T "m o rje ni bili 50-1 etna Mrs Sarah Boyd, njena nečakinja in Charles Moore. trgovec s kožn-hovino. Jloore je bil ustreljen na ce.sti. obe ženski pa na domu Mrs. Boyd.
si, da naj se zavaruje ženske in otroke. Ženske pijejo dosti več kot so kdaj v zgodovini. Več moralne degradacije je v žlici nepostavne žgane pijače kot v celem sodu-postavno dovoljene pijače. Nikdar prej ni bilo take zveze med najbolj spoštovanimi in najbolj zaničevanja'vrednima člani človeške družbe.
PHILADELPHIA, Pa„ 16. decembra. — Načrt za konec antracitne stavke, odobren od sedmin izmed osmih članov nižje1 zbornice zakonodaje v Pennsylvaniji iz Lucerne okraja, je bil predložen, kot objavljeno včeraj, delodajalcem in premogar-iem. Vsebuje pet točk, ki so naslednje:
— Takojšnje obnovljenje dela na temelju kon-trakta, ki je potekel dne prvega septembra tekočega leta.
Komitej treh delodajalcev in treh premolar jev naj obnovi pogajanja dva meseca po obnovljen ju dela, da razmišlja o katerihkoli modifikacijah starega kontrakta, katere- bi zahtevala ta ali ona stranka.
Stvari, glede katerih bi ne sklenili nobenega dogovora, naj bi v teku tridesetih dni izročili uravna nemu svetu, ki bi obstajal iz treh premogarjev in. treh delodajalcev brez glasu in petih glasujorih članov, katere naj bi imenoval predsednik Združenih držav.
Nov kontrakt naj bi podpisali za pet let ali celo za deset let in postal naj bi pravomočen dne 1 sept 1926.
Vsaka stranka naj bi imela pravico sklicati vsa-ko leto konferenco pogajalnega komiteja, da nanovo razmišlja o kateremkoli elementu kontrakta in v slučaju nesoglasja naj bi izročili stvar urav-nalnemu svetu.
Izvedelo se je, da je bilo ugotovilo včeraj predloženo John Lewisu, predsedniku United Mine \Vorkers of America. Mr. Lewis ni objavil nika-kega komentarja, vendar pa se glasi, da vztraja jo premogarji še vedno pri mirovnem predlogu go-Werner ja Pinchota, katerega so delodajalci zavrni-
li
Jutri se bo odločilo glede Koch ni mogel sestaviti Mosula.	kabineta.
LOXDOX. Anglija. 14. d-e. — BERLIN. Nemčia. IG. de«-. -Iz Anirlij- poročajo, dri ho dobila	V-a prizadevanja bivšega n Aniriija mandat nad Movdom.	t.je^a mfni^ra Koeha. da .bi -tn-aico -e o1 »veže. da ira ho izvajala	vil novo ministrstvo.	ost.jla lo i-:a 10."»0. Tozadevno poročilo	brez uspeha. Soeijali-ti o -'>o v -do uradu«, objavljeno.	no zavrnili njegov program, llrer ---lijihove podpore so hila v »a
Nenadna smrt zveznega	?ova i""iza levanja brezup.
uradnika.
WASHINGTON'. D. < Fred <\ Ilh-ks. vladni * o v ra/. nega imetja '*. včeraj zvečer mrtev r.a 'iem gbdi^eu Tukajšnj»*ga mt Zadela ga je srčna kap.
Nad en milijon brezposelnih v Angliji.
LONDON. Anglija. 16. dee. V Angliji je i. 161.000 brezposel a v nc^ ; n i h. Število je za dvais r tisii.-ta. j manjše kot je bilo lansk lei«. •«: i tem času.
. 15. dee. upra\~nik j«- padci
H«
Alkohol — glavni pov-zročevalec smrti.
ALBANY. N. V.. 14. decembra. 1'živanje alkoholnili\pijač je povzročilo v prvih desetih mesecih tekočega leta več smrtnih slučajev kot j>a otfj)iee. difterija in tifus. Meseca oktobra je umrlo 7S oseb vsled alkoholizma, izza L januai-ja pa 5*4 oseb.
Pet premogarjev uimr-" čenih v premogovniku.
SEATTLE, Wafh., 16. dee. — Pri eksploziji v "Wilkeson Coal Company, 41 milj jugovzhodno od Tacomc, je izgubilo pet premo-srarjev življenje, dosti jih jf pa hudo poškodovanih.-
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
Danes so na£e cene sledeče:
JUGOSLAVIJA :
1000 Din. — $18.80 2000 Din. — $37.40 5000 Din. — $93.00
PH, nakazilih, ki znašajo manj kot en titoi dinarjev računamo posebej: 15 centov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad".
ITALUA IN ZASEDENO OZEMLJE-
200 lir...... $ 9.20	500 lir..........$22.00
300 lir	____ $13.50 1000 lir..........$43 00
Pri naročilih, ki znašajo manj kot 209 lir, računamo po lft eentov za poštnino in druge stroške.
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Ljubljanska kreditna boki v Trstu.
Za požiljatve. k! pTe^gaJo PKTTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ
LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust. Vrednost Dinarjem in Liram sedaj ni stalna, menja se večkrat In nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cone vnaprej; računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke.
POŠILJATYE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V
NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE
Denar nam Je poslati najbolje po D amesttt Postal Money Order aH pm New York Bank Draft.	r
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortiABdl Street	New York, N T
Telephone: Oortlandt 4687	'
ewqas;	ttasaaedfe—i
'?'! ir« .-tiari'
•. i n '-'TMi • i » 'i •
i ' t ■ 1 -. T • -■
GLAS NARODA
(fltOVBNB DAILY)
i
CfLAS KAROPA, Jj? DEC,. 19-25.
i
pa odgovori, bi "bilo po vd ar it i kot edini mogoč i\ v^peh *tMri>enega napada na to akcijo, da bodo oškodovaui slovanski slepi reveži in da je **Gladilo K. S. K. Jednote** iprevv.elo žalostno in zelo nefrast-no moralno odgovornost.
Magistratu i direktor: Dr. Zamik.
Vwntd and PubUthod by ■LOVMNICJ PUBLISHING COVPAXX (A Corporation) #i-«nk Bakra, prniM	Louis Bsnsdik,
of biuine« of the corporation and addrcwcs of abor« offieeri: CortUndt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" "Voioo of the PeopU"
XVI. POSlLJATEV ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI
Issued Every Day Except Sundays and Holiday t.
Ea telo leta velja H$t ca Ameriko
in Kanado_______$6.00
pol Ista_______$8.00
€< četrt Uta_______$1.50
Za New York ta eel* let* — pJOO
Za pol Uta-------UJM
Za niozewutva M ttlo loio ~ $7.00
Za pol Uta__—— #J-50»
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement
"Plat Naroda" ithaja v taki dan isveemii nedelj in pratnfkoo.
|P?piii br«i podpisa in osebnosti b« ne priobfinje^. Denar saj m k" wovoli poiiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroini-prosimo, da m nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"G L A S NAROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876:
. •	t" ■. ;
KAJ MISLIJO V DOMOVINI O ONIH, KI OVIRAJO PREKORISTNO AKCIJO ZA "DOM SLEPIH" V LJUBLJANI?
Direkuio ali indite,ktno sta proti kolcktanju /a slovenske slepce v domovini dva ameriška lista in ii*t»i- *• Istu.^ilo K. S. K. -I." ter glasilo slovenskih »ocijali-tov v Ameriki " Prolelarec".
Stališče, ki ga je zavy.cl "'Proletaree je umljivo. Tisočaki, katere je dobil pred ča-oiu iz blagajni* .rugo-lovanskega Republicanskega Združenja, **o že sprhne.li ali pa bodo v kratkem. Edino upanje mu je še preostanek v blagajni. edinole ž njim se skuša še nekaj časa vzdržati na površju.
IV sneijalivti ne podpirajo '' Proletarea pač ne more'zahtevati, da bi omogočil svoje nadaljne izhajanje s prostovoljnimi prispevki, zbranimi j>redvsem od ne.--oei.ja list o v. v vse druge namene kol za ko-kainiziranje "Proletarea
"(Masilu K. S. K. J." j«* odgovoril ljubljanski magistra t ni rav-Jiatclj dr. Zamik v daljšem pismu, ki ga je poslal našemu ureduišivu
Pismo se glasi :
V Ljubljani, dne li-v novembra 102.").
GLAS NAHODA, 82 Cortlandt Street. New York City.
Cenjeni:—
Podpisanemu mag. direktorju je bila priponlaua vsekakor naravnost iz uredništva — številka 4:5 "(ila-ila K. S. K. J< d note" z dne 21. oktobra 192">, izhajajočega v ('levelandu. Ta li>1 Vam bo gotovo poznan. Za seboj ima menda precejšen del naših rojakov v Ameriki, ker se naziva ''Official organ of the (Jrand Carniolian Slovenian Catholic Union".
Na 4. strani t«- številke je daljši članek: "Slepski dom" v Ljubljani. A ves ta članek je sama najgrša perfidnost.
Mi smo razposlali oni zadnji oklie "(llavbene Matice" vsem onim amerik. listom, katerih naslovi so nam bili iz Amerike same poroča ni.
Vsa pobuda za to lepo akcijo izhaja izključno ol naših Ame-rikaneev. Politične, strankarske note v njej ni najti in Amerikanei so imeli po našem mnenju srečno misel, da sn z angažirat)jem "Glasbene Matice" vnaprej onemogočili vsako politično »zlorabljanje te akcije.
Pa je vseeaio prišel tale list in skuša v grdem članku stvar pokvariti, to je oškodovati uboge slovenske slepce! Ali je to krščansko? Ali je to we dno lista, ki se v naslovu baba. da zastopa katoliške Slovenfce in no.si kot simbol križ. v naslovu?
Poslali smo tudi temu listu oni poziv "Glasbene Matiee". A on ga ni priobčil. Mesto tega pa trga oklica posamezne -stavke in jih citira v drugačni zvezi, nego v oklicu.
To je prav način najnizkotnjše revolver žurnalistike. ako se bralcem zamolči vsebino neke stvari, pač pa se jim servirajo odlomki, in se jili spravlja v tako zvezo. da se more v-.o *?tvar bralcem predertavjti potvorjeno. Ton vsega pa je: kaj beračite okrog nas? Mi imamo sami dosti lastnih potreb in rabimo svoje dolarje /ase! Jz cele akcije s«' dela norca in se postavlja napram njej na povsem sovražno stališče.
Nihče ni teh ljudi rozžalil. Ako smo jim poslali oklic s prošnjo da ga priobčijo, bi bili lahko to mirno odklonili, ali nam celo .sporočili, zakaj ga ne morejo priobčiti. Da pa kdo koga na vljudno prošnjo. izrečeno v ime bednih slepcev, arogantno nahrnli — to žalostno Jjlavo si je iztekel vodilni amerik.-slov. katoliški list!
Doma smo bili tekom zadnjih :t0 let vajeni marsičesa nelepe-ga. kar je izhajalo od katoliške politične strani. A to je bilo vsaj v zvezi z domačimi političnimi boji. Da pa nastopa tako slov. list v tuji veledržavi. kjer gotovo Slovenci nimajo med soboj političnih bojev za oblast v državi, je nekaj tem žalosinojšega in nizkotnej-Kegrf.
Popolncmia smešno pa je. da ta list očita razne stvari nasi dr-žavi, če«, saj pravimo v oklicu, da je dobro situirana. Naj ona zgradi "Slep«ki dom". Zakaj pa ta li-t ne ozmerja bogate Amerike, -ki prepušča privatni blagotvornosti neskončno imwc poflje, nego naša ali karterakoli evropska država.
Matični oklic je le omenil, da -se naša država valu t ar no prav marljivo koivsolidira, kar je res. Nikjer pa se nismo bahali. d« imamo odveč denarja.
Ti gospodje vsekaikor tnidi nimajo pojma, kako težko je danes, po vojski, za vsako državo v Evropi.
Holandija na pr.. je ena finančno najtrdnejših držav na svetoj. V voj<d<i ni trjwla nio, nasprotno, in njena valuta je silno močna in dobra. Toda če se vpraša kakega Ilolandca, pove. kako silno -težko je danes v Ilolandiji živeti, kako drago je vse in koliko je širokih platati naroda, ki komaj dihajo.
Nimam namena, se osebno s temi katoliškimi nekrifitijani, prerekati, Čeprav so mi s priposlattvijo svojega lista jasno namignili, da me hočejo "toruliti" in pričakujejo odgovor.
Prepuščam Vašemu poonanju slov. atmeritkanakih razmer in Va-
Danes siuo poslali v domovino šestnajst<» pi»3iljat.ev. To zadnja pred Božičem.
Kakor vidite, zanimanje iza "D<hin «JLy»eev" ni poneJialo. Kot nam poročajo iz raznih kuajev. se bo še povečalo, posebno sedaj ob božičnih praznikih.
Da naj vsak, kdor more iu »kolikor more. Kdor noče da4i. naj molči. Tudi s tem bo vršil dobro delo. To pošiljate v tvorijo darovi sledečih rojakov : Mike Koiak.' New York City	$ 1.00 Prances Kleanenčič. Mur-rvsville. Pa.	'1.00 John Batieh, Rock Springs. Wvo.	.">() •loe l"rbančič. Cass. AV. Va.	2.00 John Ostronieh. Pittsburgh. Pa.	1.00 Jacoli Skala. Pit.tsbungh. Pa.	1.00 Math Kain. Amsterdam. Ohio	4.00 Louis .Mani, Detroit, Mich.	2.00 Frank Machek. Kitzmiller. Md.	2.00 Mary Skull. Montreal. Canada	1.00 Louise Widmar. College Point. L. I.	2.2"» Frank Nose. Ashland. Wis.	1.00 Ana Flajnik, Am bridge. Pa.	1.1H> Mary Corišek, Brownsville, Pa.	1.50 John Kern, Cleveland, Ohio	M.oO Jakob Skala, CliLshobn. Minn.	1.00 Frančiška CJcjuIc. La Sal.e. 111.	2.00 Mary Vidergar. Barberton, Ohio	7.00 Frank Dcbeve. Corydon. Pa.	1.00 Rodbuii Pt imožič-lllača. Ha.-bv< ok llights < mesto venca na grob prijatelja Der-čarja)	"».00 Anton Terbovfc. New Yo. k City i iz istega namena)	"00 Frances Leben, Brooklyn. N. Y.	2.(K) Frank Gartner. Berwyn. III.	4.00 š. Fischer. Westfied, N. .T. -	LOO
'St
'A

Skupaj
*.".2.7.">
Preje poslano
D. 2.901.00 D. 211 j»70.0"»
Skupaj
i). 214.271.0."»
Dopis.
Barberton, Ohio.
(jrmenje topov .^e zitdnje čase preselilo z marowke fronte v ukajš-njo naselbino. Cele kolone Irvijo tiniga da*ugi naproti. Tma-(» sevtnla trxlno upanje, da l>odo ).omandrale in ugonobile nasprotji ke.
Tisti možje, ki mislijo, da lom za. naše slepe reveže v stari lomovini še dolgo ne bo zidal, bi >rav radi videli, da hi denar, ki ie prišel notri na veselici prireje-
ni hotelo 'bili ne »konca ne kraja. Ko je bila družba najbolj zidane volje, je poprosil .Mr. J. Obreza za bes«Mki. On nam je. na priporočilo Mrs. Vidergar napravil kratek govor, tičoč se naših slepih ro-vežev v stari domovini. Naglašal je veselje ined nami tukaj ]>ri čase ši californijske kapljice in pa žn-lovt in potrtost slepca v starem kraju. Za tem je predlagal, da bi vsa'k po svoji moči daroval za njih dom. 'katerega <o res potreb
mtu sr*o0m

IV


Dajte svojemu otroku primeren začetek v življenju s hranjenjem Bordenovega Eagle Mleka. Priporočeno od zdravnikov.
če pošljete ta oglas The Borden Company, Borden Bnilding; New York, vam bodo povedali ;v vašem jeziku, kako je treba hraniti vašega otroka z Eagle Mlekom.
Dept. 1
•ft ^ ^-r.^
Iz Jugoslavije.
*
Velikanska nevihta v Splitu. ;
Te dni je divjala v Splitu ve-1 lika nevihta, katero je spremljalo tako močno grmenje. da se je včasih kar zemlja tresla. M»sl nevihto je treščilo v zvonik cerkve sv. Petra na Lučcu. Strela pa se je odbila na strelovodu in udari-i la potem v bližnjo hišo. kjer se nahaja pisarna trgovca Karaniaua.; Pisarna je zgorela, zid. ki deli trgovčevo skladišče od šivilje Si-, lic. pa >e je porušil. Človeških žr-tev k sreči ni bilo.
j
Kdor ima, pa zna.
Beograjski li»li poročajo o zanimivi tlogodbi. ki se je pripetila
te dni beograjskemu trgovcu Ce-1 Preveč mater smatra koliko za dom i m Rostoviču m«l vožnjo iz • potrebno /.lo'*. Kolika ni nika-Zagreba v Beograd. Na neki ma-!u()r normalno Manje ter je po go? 'i postaji je stopil v kupe elegant-predhodnik bolj re^ne bob-zni no < blečeu mlad gospod ter se je Kolika je lahko po-b.lica štev/roko,-. Lahko je posledica tega. če se pu^t i telo otroka
ČLANEK 155. Kolika ali krči.
Jvsedel trgovcu nasproti. Dišal j«' vilnih po ni ki sladika>ti t vat ini. Trjrc-vec je bil kmalu tako omamljen, la j«> trdno za-pal. Ko se je čez par ur zbudil, ni mel več jlen.ir-•uce. v kaiiri m- je nahajajo več tisočakov. Vaiv-tvine oblysti s.-: r.nenja. da skupijo prebrisani tatovi iepa vat i svoje žrtve ^ kloro-tormoin. da jih brez
ii v ta namen, ostal tiukaj na ban-i ni. In res, vesela družba je zbrala
ki. Oni pa. ki bi radi videli, da bi >e t<i blaga ideja prey ko mogoče iresničila. so pa za to. <la lenar takoj pošlje na pristojno mesto v Ljiibljano. Kdo bo zmagovalec ? To bo pokazala bližnja bodočnost.
V soboto 5. decembra se je v-i-' Lla v dvorani Slovenskega. Sam.' Društva Domovina veselica v prid
•kinpaj M'dem dolarjev, katere je Mr-. Vidergar [>i> možnosti hitro tn odposlala na nretlniStvo tilas \Ta-toda. — V imenu slepcev se vsem darowileem toplo zahvaljujem/
Jože Hiti
Soe. kluba st. 232. Na tej veseli- . T . , . . , , ,	ka. Istotajn s<
•i je odsek pevskega društva Prešeren v pri zori 1 dve kratki, tort:;
POZOR SLOVENKE, KI HODITE DELAT!
Slovenka, vajena otrok, sprejme
, v vso oskrbo enega aLi dva otro-
odda tudi stanova
nje treh so>b in kopališče. V bli-
. i v ............., . , žini velikega parka, velik vrt na
jako sal ji vi igri. m zapel je fiult___^ n-. • i	- * i v
, J " . ' J	. raw2]X)la go. Trideset minait do New
par krasnih pesnu. Zapeli so So- , rv. i	* v
...... ' . . .	i i (iika. Otroke se vzame tudi. ce
eijaUst.KMio koraenieo nr par dru- , . . ...	,
,	' .. ,iu starLsi ne prišla k nji stanovat,
iili s^joveiLskdi pesmi, za kar jun v „ .	-m •
...	1	''Za natančna pojasnila pilite na:
je obc.nrstvo navekweno aplavdt-) - stanovanj ec o Olai Naroda,
ralo. Recnun na jubo moram po- S2 Cortlandt gt > New York Cifc eedati. da kot. članu omenjenega	j^^^g^
ixlseka mi je bilo nekaiko težko iti,---—^--
na delo v tovarno omenjene sobo-;	POZDRAVI,
te popokine. Pa kaj sem hotel? Pred odhodom v domovino, po-Za«»lužek je prvo, potem pride že- zdravljava Vse prijatelje in ztian-le zabava! —	Jce v Chisholm. ilinn.. posebno pa
Uspeli je bil popolen z vsem., oh i tel j Sanr-a, ter jim klieeva na •^ako s splošno veselico, igrami m wsedo svidenje! oetjem. vsled česar čestitam vseJ	Frank in Anton Levstek.
mu članstvu. Naj še omenim, r?a j	*
ie naše pevsko društvo v zadnjih Pred odhodom v staro doanovi-par mesecih tako narastlo. da je no na obisk s parni kom k' Manre-veseljl^. Če bo ■&(> talco naprej, tania". pozdravljam še enkrat bo v par letih tak zbor. da bo lah- j svojo ženo in otroke v West New* ko naša naselbina ponosna nanj.:ton, Pa., ter vs>e moje prijatelje in Velikega uspeha te naše vese- znance. Voščim vedele praznike in lice smo bili nekateri tako veseli, j >rečno novo leto vsem skiupaj. da smo se liamonili. kar do jutra Na veselo -svidenje! io raztegniti. Kakor nalašč za to.	.Tožef Jovan.
je praziiovala Mrs. Vidri gar ' najboljše ročno naprav uj^Tc dovanje dotieni večer. Zbralo sr nas je pol ducata ali več in odšli
:k tej veseli družbi ter »sedli za obloženo mizo v Snydertown. TamdKhji družbi za predsednika je bil eno^rla^lno izvoljen dobro-znani rojak Mr. P. Udovich. — Kot predhodnik je imel seveda prvo besedo, zato nam je v zahvalo za dano mu čast povedal lepo
zgodbo od kralja in cigana-^i časnikarski sodbi, ali hočete na tisto kaj odgovoriti, ali ne. Če se tem smo pkrlirat zapeli in veselja
ITM.M4N1«« MAMMON IKE
Ml lad*ln jemo In lmporttra-mo mili
M pfVO*
vritni ra
too M
prav 1 jc n« ttaJUanak« harmonike
->t'i - r	^^ ' F	let
ČMMdiiiL	e«M ao ntftje kot katar*
■mkoll toMovatea. BnapteScn pouk Igra
<>k rade jo.
nevarnost j i
2000 redbin se iaseli v Brazilijo.
1/. okolice Pakraca n:i Hrvatskem >e namerava izseliti 'okoli J(H)t) hrvatskih. -Hekili. ncniškili in ma<lžarskih rodbin v Brazilijo.. Vsi so propadli radi davčnih brc-; •neti. Vrh lega jih inamijo ugodne vesti emigrantov iz Brazilije, ki >M s,« nedavno tamkaj n;is« lili.
Angleški razorežitveni načrt.
Poroča se. da je imel angleški obrambni svet te dni dve glavni j »eji, da določi angleški načrt glede razorožitve vojake, mornarice in žrakoplovstva. Ta angleški načrt je v zvezi s francosko - belgijsko namero zahtevati na zasedan-
preliitro ohladiti. Nerednost prehrani, .tako glede ča^a kot množine živil, je tudi lahko vzrok.
Primerna hrana j ■ zelo važna v slučaju, tla trpi »urok v^led na-jndov kolike. Neprimerna hrana povzroči zelo lahko neprebavo. ki • nato izpremeni v koliko.
Ce trpi vaše dete na koliki, pn z.te na to. da n • bo trebušni pa> li-r o-tala obleka pretesna. Držite in.L'e in roke gorke. Pogosto bo prinesel utehe požirek gorke voile ali pa vt klenica z gorko votlo, položena na trebuh. Ce se ta sred :-tva ne obnesejo. vprašaji e za svet svojega zdravn/tka. Niklar sc ne poslužujte zdravil raizen na luisvtit zdraxntika.
Pra\< posebno skrbite, da bodo v>e sesavke in steklenice čiste, da se na ta način prepreči dtxlatno nevarnost unetja želoilca in droba.
Pri izbiri otroške hran- se pre pričajte, da je mleko, katero rabite. popolnoma varno in prosto vseh škodljivih snovi. — Eagle Brand kondvnzirano mleko je ta
Glavo <tavhn. da bodo leta 19."»0 čitali ljifdje itaka in podobna poročila :
Senat in ]»oslanska />bo!-ni»?a sta zatrdilo sklenila, da je treba pro-hibicijo uveljaviti. Imenovanih je bila dva tisoč novih prohibieij-skih komisarjev, ki s(» obljubili, ita lw>do tekoiu enega meseca »>-.usili vse Ztlru/.enc države. po»eb-
n<» pa New York.
*
In polt^rtega se bo čilalo v 11-Mih časih, da imajo v Ameriki ženske poglavitno besedo in da so bile tri oproščene, ker so u^tre-'ile svoje može. r
Tudi o nekaterih nemirih na Balkanu bo precej poročil.
Dan je namreč dnevu enak tn '••to letu. Človeška natura se r par tisoč letih komaj za la* izpremeni, pa še tis»ta izprememba - je
najbrž samo navidezna.
*
Napredek civilizacije bo petindvajsetih letrh razviden i/, takih ali podbnih poročil.
V Teunesse j<' bila te dni zaključena obravnava ]>roti mlademu profesorju, ki je v šolah javno učil. da. se je človek razvil "rz li/jih bitij. Kaznovan je bil z glo-bo de>et.ti^oč dolarjev. Pred leti. ko je bila zatelebanost še v velikem cvetju, namreč leta lOijri -e je zastran isteira pregreška zagovarjal ]»r»»il sodiščem neki pro !'esor Scopes. Toda sodnik ua je •bsodil samo na sto dolarjev globe.
Slišal sem rojaka, ki -e je slovesno zaverjal :
— Nak. ]>ijein pa ne. Ne pijem ne pira. ne vina ne žganja. Seveda dokler nisem pijan. Ko sem pijan, pa nimam pameti in pijem vse od k raja.
¥
Ta je tudi iz Downtovna: V pondeljek -zjutraj -ta -e sre-•ala rojaka.
Ti. to je pa izvrstno. — pra-
vi prvi drugemu. — Niti moja. niti tvoja žena ne ve. kje sva bila včeraj.
— To je pa res — dobro — S/* oglasi drugi	kje »va pa bila
pravzaprav ?
Prvi se zamisli, potem nn pravi: L«*j ira zlodja. jaz tudi n.* vem.
doveka. k:
bila dosl
»le.i
bi sveta Lige narodov kolikor mo» ko vani° kot "^»Ina hrana, roče. hitro sklicanje splošne raz-! Najbolj zadovoljive uspehe pri or ožit vene konference. Angleški | p'>^opanju s slabo prehranj.-nimi azorožitveni načrt temelji na j nt roe i se je v zadnjem času doseg-delovnem načrtu washingtonske h» potom uporabe Eagle Mleka, conference.	'Šolski otroci, trpeči na slabi pre-
■ hrani. s<» postali takoj boljši, ko
Volkovi.
Iz Postojne poročajo, tla so te ,kni. ko je nastopil hujši mraz.. orišli volkovi ponekod bližje človeških Ibivaflišc in celo skupina, se je klatila okoli zadnje želesnn-"ike čuvajnice ob meji. Volkove so kmalu pregnali.
Žena v orožni dvorani.
V Parizu v zadnjem času mlade žene zelo posečajo orožne dvorane. da .se jačijo v fizični moči. — Obleka tesnega, najmodernejšega kratkokrilega kroja, lasje »»drezam, v ustih cigareta, v roki orožje. Posebno posečajo rade dvorani za ban*nje raznovrstne igralke, ^kateTe poziva k temu tudi njihov poklic. List, ki poroča o tem. pra-ii^mu* •VI'	i36^0^«* borilke. pozorne
na vsak glas svojega učitelja in napredujejo izborim v vseh najtežjih vajah.
se je doalo Eagle AFlcko njih di-jeti. Nekateri >o pridobivali na t«'ži dvakrat tako hitro kot drugače normalno. Ce le količkaj domnevate. da ni vaše dete na višku, pričnite dodajati Eagle Mleko k njegovi dijeti takoj. Sv. ž -zrak. •obilo spanja, redne navade so tiu Idi važne. Otroci bi morali dobiva ti po enkrat_p#i da« Eagle..A&ftko s tri četrtine mrzle vode. Starejši otroci ga lahko vzamejo z gin-ger-alti-om. gr<\z<lnim sokom, sadnimi šoki aH pa z jajcem. S pridom se ga tudi lahko rabi v goto-a *li kuhanih jedeh.
Čitajte te članke vsak teden ter jih shranite za bodočo ui>orabo.
prijetnih ženskih gracij, veselja in smeha. Pričakovati pa je čez tnd: 'čas tudi nastop kake razjarjene Kažejo vzorno j borilke z mečrtrt t roki protHnW. ni^o.
Težko je po-lušati < '•iče-ar ne ve.
Se težje ]>a oneira. k: *
Neka igralka, ki jo. r:e petkrat poročena, je rekla, da se je vedno iz ljubezni poročila ter pristavMa. da >c bo še toliko časo poi-očala. dokler ljubezni ne najde.
*
Kmalu bo Božič, praznik miru in-sprave. Menda bo Koverti v tistem času precej neredno: govo-iti bo moral o miru in spravi — in sicer še kolikor tolik o prepričevalno govoriti — d očim bo v sr-
eu mislil v>e »Iruga-če.
*
Ali ni čudno: vselej, kadar se francoski frank izpod ta kne. pade
Traneo-ko ministrstvo.
*
Neki suhaški uradnik je izjavil. da je v vzhodnem distriktn WiM-lr>nsina dvaj>et okrajev s-u-bih. 1'pati je. da so t.i okraji bas
tako suhi kot so ostali v deželi. *
Neki eiknški profe>or je izračunal, da ho šele po* treh milijonih let konee sveta.
Potemtakem imajo Francozi še
dosti časa. da plačajo svoj dolg. *
V listih Čl ta 11»; da je papež imenoval štiri nove kardinale. Imenujejo se: Bonavetura Ceretti. Enrico (iasparri. Patrick O'Don-nell, Allessandro Verule.
Patrieka O'Doirnella ime razodeva. da je Irec.
Kake narodnoštti «o ostali trije, pa skoro ne smemi zapisati, ker bi rac Grdina bogoskruustva obdolžil.
Ri^Čem le toliko, da Silovasnl
Chicago. D) ^»seiplkio in so pri tem polne vseh ' ki bi jo	H1/. . <!
i-: ^ ±1. . •
\
*
GLAS , NARODA, IT. DEC. 1925.
II
K O RŽ A K JI.

Oii sam nima ctriig«' /rije in nobeno nmčuiejšv. k« tla vidi zopet oni rtražestini smehljaj na pur-purnih 11-4nili svojega dekletu 111 da vedno iznova utrže evet in sad s teli usten, na kmterih je vse njegovo življenje, m ki evet o menda res le pod o tlim razkošnim tropi«1 Jiitn solneem. . . Ti strajsfno solnee. k. daš tudi drugim, ne manj vročim cvetom, d« m« odpro, kakor evet andaluzijske granatne jablane. ali pomorski evet korale. . .
—	Tu živeti voe ne uioran, — odkr to nadaljuje Tomaž. — Oj. brate Ludvik! Spomni se na našo podjetne vosmjo ona l«ita. na Vse te lepe ease skitiuija. borbe in plena, spomni se na našo ta-k.atno svobodo, ki je tako velika. t;.ko brezmejna, da niti kralj na svojem t tonu in s svojim že zlom ni niti pol tako svoboden, kakor smo bili mi. . . Je-li res tako. povej! Mr d nebom in morjem smo b.li takrat izven zakona in prava, somi gospodarji svoje volje Ln n-sj de! Sami gospodarji in zapo-v Iniki, edini prvi Kogoni! . . . V. voh, kdor je okusil to svobodno / ljenje, ne more iznova ucU»-u »čfti v naši ozki domovini. . . p evee omejeno in vsakdanje jo
I	življenje. . .
Ludvik prikima. Sieer ima do-v lj ugovorov, toda čemu, da jih i' eče! Tomaž je med onimi malo-b sadnimi Ljudmi, ki govore
II	laj, kadar so se že od lovili. Vsi r zlogi tega sveta so preslabi pred 11 odločnostjo.
Zalo vpraša Ludvik samo še:
—	Kadar odrineš, kako pa. . . Razlaganje je bilo dolgo. Sedaj.
k » je glavni del lajuosti odkrit. j< Tomažu laglje okrog srca. --i t o natančno razlaga svoj načrt, •s. j ceni v Ludviku iz vrst nega m u lane ga svetovalca. Zato preračuna, kako je pred šestimi tedni p dpi-aui mir presenetil viteza I an.Veana, čigar še>t lahkih fregat je "i laj v Dobri luki brez p.»sla. Zato ima Danvcan namen. <l.i te fregate proda, četudi pod lastno eeno. Tudi 'Lepa podlasica' je med njimi. Tomaž jo hoiV kupiti, ker je brez drugega pre-' f.ričan, da mu jo vitez od.>topi za malenkost. Saj je Danvcan pos •ten možaikar. ki vedno rad stori udugo onim. ki so mu svojiM'asno z vr sto služili.
—	Tako bodi. — pravi Ludvik, č prav ga tišči neka tajna skrb. ki je končno tudi dalje ne skriva.
—	Ej. pa sedaj je sklenjen generalni mir z Angleži, llohindci in Španci. Kaj boš pa počel svojo fregato, če niti podjetni vite/, ne ve. kam bi s svojimi, i 11 ne vidi drugega dela. zanje, ko da jih proda za toliko, kolikor je vreden les! Premisli dobro, Tomaže! — Kakor je j>oložaj danes, ne dobiš korzar-kegn pisma od nobenega admirala !
—	He, — se Tomaž samozavestno zasmeje, — kralj je kralj. Pli-bustejei so pa Flibutftejci! Kaj luidirt, da so lidečebradec in njegova ljubica Mary Račkam, da so lienečan Iw>redan, pustolovec iz Olurona in o«i iz Dieppa ter drugi tudi podpisali mir s kastiljskimi opicami.' Beži, beži! Zaradi tega .se ti pa res ni treba vwnemfcrjati! Admiral gor ali dol,, gospod de Ogeron že najde kako sredstvo, če ne drugače, pa v imenu portugalskega Ocralja!
Ludvik sedaj ne ve, kaj naj bi :-o ugovarjal. Atf .se niso dogodki >rcd hedmimi leti razvijali na sli ■«n načiu / Koliko verjetnosti pa je, da so v Nymwegejiu, kjer je bas podpisoval mir4 poslanci nje govega veličanstva, ki *o imeli posla > tolikimi kraljestvi in cesarstvi, mislili tiidi na oddaljeno Tortngo v Antilah?
Veselo nadaljnje Tomaž:
—	Kaj ne vid iS li, brate Ludvik, kako 4e Hkroavamo .11a naii Tortugl »n kako »vezano obii?/»-mo gospoda guvernerja, ne kakor nekoč navaden, kap Ltaai č^vk -ka n a r
ki opravlja posle svojega ar-nuitorjt in brbdarjt, marveč kot jrospodar in plemenit na lastni
james cruze in njegova 2ena
o«ebi, ki se more kot en^k .^ ena kimi vezati •/. oniuii slavnimi Kh-bustejei. ki ne poslušajo nikogar, niti samega kralja ne?
Tako Tomaž. Ludvik pa molči "111 premišlja sam pri sebi, da si n«- da povedati nič pametdiega vrt?. Saj je že vnaprej premišljeno 111 sklcnjelip.
Sedaj nadaljujeta prijaMja * svojim ^prehodom in korakata roko v roki -naprej brez. cilja. No«"' prihaja, veter brije. Slana voda sr ]»raši z morskih valov iai se meče na peščen« obalo. Vler nosi mokre kaplje do obzidja, kakor tla piši iz mtgle. Ludvik se obrne proti morju ih vsrkava odprtih ust. kakor da Ifoče napolnit.! pljuča s tem dobrim, slanim, modrim bretonskim zrakom, dobrini in zdravim. ki je še bolj ko bretonska zemlja ujega prava domO"vina.
Vedno bolj kc mraii. Oba *<i talca do spe ta, ne da bi bila to nameravala. do stolpa Naše ljube Gospe, od tam pa čez obzidno jnvt do stopnic, vsekan i h v obzidni granit, in po njih doli v m ost o. Predno pa stopita po stopnicah, ve -ustavita na vrlin še enkrat, da objaiueta s pogledom veliki m lili ost rov pred luko, ki oba zapirata pot niorskini valovom. —^ Okrog obeh otokov se peni megleno zelenka-to morje kakor 7 dvema pramenoma belih pen.
Ludvik spusti prijateljevo roko in stegne obe roki k obzorju, kakor da hoče objeti to morje in vscniir:
—	Oj. brate Tomaže. — in njegov sieer hladni in ravnodušni glas se trese kakor glas ljubečih žen, — oj, Tomaže! Oglej si še zadnjikrat vse to, ki tvori najino bretonsko domovino. . . vse to, kar je mojemu očesu ljubše in dražje ko vso amerikaiiske Tortuge s svo. jim modrim mehom Vii žarečhni sobici. . . vse to si oglej zadnjikrat in povej mi. ali ti ne poka srce v prsih in ali se ne tope tvoje oči v rekah grenkih solz
Tomaž se strese in prime za glavo. Na čelo mu stopijo mrzle /nojne kaplje. Potem pa odgovori in glas mu jr> kljub remu trden tu trd:
—	Vse to. . . vse to bo še mnogo p>e. ko se zopet povrnemo kot
pravi sla vali vitezi in gospodje, tako bogati, mogočni in plemeniti da bo moral vsakdo skloniti hrbet in upogniti koleno, kadar sp približava. . .
I11 sedaj prime Tomaž Ludvika za roko in 11111 jo stisne:
— Brate. — pravi, — brate Ludvik, saj dobro veš. da vsi moji po krvi in vsi. Id so z menoj v rodu ali svaštvu, tu vsi tlnigi. ki sem jim jaiz omogočil, tla so danes nekaj, da mo bogati, ugledni in spoštovani, v-i oni pljuvajo sedaj name in me nočejo poznati. Ti. brate Ludvik, me nisi zapustil sejst trdih bojnih in skitalskih let. nikoli nisi odstopil od moje desne in kadar so deževale 11a naš krov krogle, si iue kril s svojim lastnim telesom. Tudi danes si ti morda cdiiii v «.'ojl /lom o vini, ki me nisi zatajil, ampak si z ineuioj šc bolj prijateljski in še bolj zvesit in skrben. zato ti pravim, dragi Ludvik, d8 si mi ti daues vse, mati in oče, brat in sestra, vse to in še več! Nobeuie-ga soj-odnika nočem več. imeti razen tebe, Ludvik, ki si tudi moj poročnik, moj matmoz in moj pravi tovariš, prijatelj m brat!
Na to ga vihamo objame in nadaljuje :
svetle predmete je treba namazati s petrolejem, da jih žveplo ne raz je.
PREVIDEN JE BIL
šla k s#4ki,i!*i*tJrKbto bili nekaj;
časa prestrašeni, potem pa„ sof jo I lepo spravili v sosednp hištf, tam ji dali je-!i in piti in k«>neno

«. .	atvlTMi vir«> co. mtw vo«k
Slika .nam pivdoča znanega ^kinematografskega ravnatelja Jamesa Cruze in njegovo ženo. igralko Bottv Coiupson. Te dni sta odpotovala v Sevemo Afriko, kjer boeta izbrala primerno po/.o-rišče za novo >liko "Old ironsides".
ABBEL KRIMOVA ARMADA
Praneoska poročila naznanjajo, da bi bile vojne operaeije v Maroku ž<j docela končane, da bi bil AlHl-el-K.rim obkoljen in da treba sedaj Te še političnih pogajanj. Časnikarji, ki prihajajo na Abd-el-Krimovo bojišče, pa izročajo po zadnjih listih, da, dokler ob-drže čete Francije. Španije in Rita svoje dosedanje sile. lahko računa Albd-el-Krim 11a to. tla bi vzdržal vojno še nadaljnje leto. Francozi mislijo, da nod o prihodnjo spomlad popolni gospodarji Rila. ali Rifčani pravijo, da se o-ni lahko bore kar naprej, kdo ve še. koliko časa. Jedro armade tvori rod Renj Vrriagel, iz katerega je tudi Abd-el-Krim. Iz tega rodu so oficirji pri vseh četah. Skupno število rifskili čet se ceni na približno 40.000 mož. To število je sicer majhno, ali topografične in klhnatičncv razmere podesetorijo moč vojaštva. ^Iaroški ljudje so skrajne zmernosti in izhajajo 7. malenkostno hrano. Vsa oprema armade se nahaja na ramah vojakov. Ljudje so vztrajni in verujejo v svojo pravico.
ŽIVLJENJE STENIC
jo j«* "žalujoči** mož peljal do-' mov. Žena je potem živela š.- šti-_____	• ri leta. Potem pa je re> umrla.
Žena nekega krojača v Starem sle'lil ->*' »»v sprevod 1»«. i-ii po mestu je umrla. Peljali -o jo na ri kj,k(>1' P«»I»rej. Mož pa le ni bil cerkveno pokop«IS&- pri gozdi- f	»K J" žena res mrtva ali
en. Voz je Šel preko deželne ceste, i-5«'	"" -ni. ko vn
Prejšnji dan je hudo deževalo. ! hh?ilU	'
pot je biblVtrina ill drselo je pa- | l>,] k v"Wiiku in ga lepo prosil, da saiWt.ni pod nogami. Voz je zašel 'Uil ]	<1:l ,u> pripeti zopet
v stran in se prevrnil v cestni ja k;,kil	pred Štiri-
rek. Vsled hude«ray sunka se je I wi Voznik ga je ptelušal, voz
ni patlel v jarek m "žalujoči"
": v •:; ■
a7
krojačeva žena, ki je bila ^amo navidezno mrtva, zbudila in pi-i-
mo/. i,, svojo ženo >.reeno pokopsd.
OMAMUIVA SREDSTVA ^ PRI DRUZIH
f Dalja prihodnjič.)
v lastni
DOMAČA ZDRAVILA
V	y.nlngl imam jedlln« diftav«, Knajpovo Ječmenovo kavo in lm-portiranu domača zdravila, katera priporoči mer. Knajp v knjigi —
DOMAČI ZDRAVNIK
Plilte po hresplačtti cenik, v k«-teretn je nakratko popisana vsaka raottlna sa kaj me rabi.
V	ceniku hodete na«l| *e mnoro draelb koristnih stvari.
Math. P e s d i r
■o* Tri, city Hali' at s.
Nsw Yorly N. Y».
HoJAKl, NAROČAJTE 8R S A 'OiiAR NARODA' NA.TV|^)1 »»f.OyWNMKI 1) VKVNTK » V.ORrrŽENlH DRŽAVAH.
!f
O Dnuzib >e sedaj mnogo j>iše. Svetovni listi pripovedujejo, da so uživali že stari predniki Dru-zov strup hašiš in st> bili radi tega strašni nasprotniki križarskih vitezov. Pa tudi v današnjih časih tvori uživanje hašiša fizično bojno sred sat vo proti Kraneozom. — ''Manchester fJuardinn" pri]>ove-tluje, tla je danes pri Družili metoda uživanja hašiša \; rabi še na isti način kakor v starih' zgodovinskih časih. Hašiš kadijo tudi Benirali in uživajo ga do Maroka. Povzroča pritisk na glavo in globoko spanje, nikakor pa ne povzroča divjih izbruhov. Perzi-jan je hašiš. Druži pa ga uživajo v obliki praška z vinom. Kombinirani uoinek hašiša in alkohola se kaže pri Dnuzih z grozovitim besnenjem in čaisno znorelostjo. Dva rodova posebno slovita radi mnogega uživanja hašiša. Pripravili so si za to uživanje nekak ritual. Približno vsaka dva meseca ,se vršijo hašiške orgije kot ljudske slavuosti. Pripravijo se nanje z intenzivnim postom. Dan pred praznikom spravijo ua vaške ceste velike mize, na katerih je polno vrčev. Koncem eest postavijo grmade in velike kotle, v katerih je polno kokošjega in kozjega mesa. ^Zraven skuhajo zelenjavo, katero Dnrzi zelo ljubijo. Tako s* pripravi večerja, prižgo ha kije. in svetilke ob hišnih zidovih, potem pa se vsedejo možje k mizam. Jedo zelo hitro in komaj čakajo, da pride vino s hašišem na mizo. — Učinek se kmalu pokaže. Možje zaeuo rogoviliti. kričati, peti in končno se spopadejo. Potem plešejo okoli, se valjajo po tlHi in stra&no vpijejo. Potegnejo pištoje in streljajo v zrak. Popolnoma pijani se končno vlečejo v svoje koče in luknje. Mnogi pa obleže na cesti in spijo tam do drugega dne.
Stenice spremljajo človeka povsod. kot paraziti. Dasi se najbolje počutijo v lopfih krajih, jih vendar najdemo tudi tam, kjer je zima zelo ostra. Stenica je f> mm dolga in mui široka, temnorjave barve in izredno ploščatega telesa. Njena posebnost je zelo oster ti tih. ki se širi iz žlez na spodnjem delu telesa med drugim in tretjim parom nog. Ta duh sieer izda stenico v stanovanju, vendar pa nam ne jKuna-ga najti mrčesa, kij se lahko skrije v najmanjšo špra-J njico, ker ima že od narave take ustvarjeno telo. Stenice se skriva-i jo po špranjah, v postelji, v po-' bistvu, za tapetami itd. V teh j skrivališčih polaga svoja jajčeca, ki so blesteče bela in merijo največ en milimeter. V normalnih razmerah se izvale v petih do desetih dneh ličinke, ki .se spremen*-• petih do sedmih dneh v prave t en ice. Stenica laliko preživi ec-o leto brez brane. Zato je raz-imljivo. tla jo najdemo tudi \ tanovanju. kjer že celo leto m! nihče stanoval. Podnevi tiči \ i svojem skrivališču, ponoči pa pri-J eze iz njega in napada toplokrvne živali, osobito človeka. Krvi i napije tako. tla se njena teža j v 10 do 1."» minutah podvoji. Xe-1 kateri ljudje pri tem mirno spe n se prav nič ne menijo za steni-■e, druge pa mine vsako veselje lo spanja, če le pomislijo, da n-tegne biti v postelji stenica. Naravno, da so dolžili stenico, ki živi v neposredni bližini človeka, la prenaša tudi nalezljive bolez-j ni, kakor t uberkulozo. legar ilti.i Moderna znanost je pa dokazala, j da je stenica v tem pogledu po-j vsem nedolžna. V nove stavbe j pridejo stenice večinoma iz starih j liš bodisi z ometom, kamenjem j ali lesom ali pa s pohištvom, p«- j rilom in odejo.
Ce je stenic v si a ne vanju malo. jih lahko odpravimo s tem, da temeljito osnažimo pohišitvo in polijemo špranje z bencinom ali su-hlimatom. 'Posebno je treba paziti na gumbe, gube v obleki, žeb Ije, vijake in druge take kotičke, kjer se stenice najraje skrivajo. Za dezinfekcijo stanovanja je najbolje žveplo. Vrata in okna se tesno izapro, tako da ne more sveži zrak v sobo. Nato se zažge v posodi žveplo ua ta način, da ga polijemo s špiritom. Pri tem je treba Klpreti vse omare in odgrniti postelje da lahko pride ž\tM>l«jii drm lo vseh špranj ie. Vse kovinske in
VL0ŽNE KNJIŽICE
so splošno vzpodbudna in za Božič in Novo Leto primerna darila Vašim otrokom.
DENARNE VLOGE
na "Special Interest Account" obrestujemo po
4%
pričenši z vsakim prvim v mesecu. Vlogo lahko pričnete z zneskom od
$5,-
ZA VARNO NALAGANJE IN TOC\'( > POSTREŽBO
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt St.,	New York, N. Y.
Amerikanski Koledar
za leto 1926
ima sledečo vsebino
Pesem
Koledarski </< /.
Patfhirje o praznikih, letnih časih in mrkih.
Premogoma imluslrija r Ameriki.
D> fektirska zgtnlba.
IZDELOVALEC HARMONIK
1' zalogi imam tu*H esakorrslnr :'» rahlji-vr harmonike. kranjski in in mške r il>>l>-rfin stanju /m najnižjih cenah.
Posebna razprodaja za Božič.
JOHN WEISS 614 Seneca Avenue	Brooklyn, N. Y.
AU vas nadleguje KAŠELJ?
Zadovoljeni odjemalci priporočajo
Severa-'s Cough Balsam.
Idealno zdravilo zcper~l;ašelj; prijetno, uspešno in saneslji/o.
Cena 25 in 60 centov.
Hitra od p ome ž zop«r akutni prehlad so
ŠBMfeV. Cold and Grip Tablets.
Cena SO cantov.
Ta dva zdravit* so n?jbolja odpomoč v »ludajih kalija, prehlada in hnparosti.
Zahtav^Jta lutfprq) prt lekaijvu
W t- Sl'VlRA CO. C I O A R RAPIJS, IOW «
VABILO na VESELICO
lciitfm priredi
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, Stv. 20, J. S. K. J.
v Gilbert, Minnesota.
i
na Novega leta dan, 1. januarja, 1926.
v dvorani rojaka Antona Indihar.
Začetek toe no oh 2. uri popohlan. Vstopnina :a moške :10e, tlame (Otroci pod li. htom prosti.)
Otrokom, ki niso člani Mladinskega oddelka l>o vstop dovoljen le v spremstvu starišev.
Na veselici bo igrala izerstna godba pod rodsteom Johna F. Kern-a.
Ta prireditev bo nekaj posebnega in v našem mostu še ni bilo take zabave; preskrbljeno bo vscraogroee, tla bo vsakdo našel dovolj neprisiljenega razvedrila.
Zato vabimo vse rojake in rojakinje iz Gilberta in sosednjih mest, da se te naš«« veselice polnoštevilno vdeleže, posebno pa polagamo na srce rlanom in članicam naše Jednote, da ne pozabijo na to zabavo.
Na veselo svidenje 1. januarja 1026 v Indiharjevi dvorani.	ODBOR:
Slovensko - Amerikanski Koledar
za leto 1926.
je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili.
Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c.
Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa ,	money order.
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
S cel o ena tnesfa. Divji konji r M on ta ni.
Inženirska čuda	prt teklosti.
Clumij — nocu	zlat o svetom* finance.
Strašna bolezen	— rak.
Doživljaji lačni ga v Sew Yorku.
Tam zii brezami.
Sibirski slike.
-1 bdel Krim.
Dogodi /• na ladji.
Angleški državnik Lord Cur- ' zon.
Ph me in pol mi Xorfolk otolcv. 1
Strup v kriminalistiki. I zgubi ji ni kontinent.
_
Žiriji n ji r morskih globoci nah. Prodiranje r polarno ozemlje. Amudsen o svojem polarnem
pob t n.
7/ ialmar lirantin</.
Kita i ska.
Sun nit sen.
Koliko st popije mi svetu.
Ustroj telesa in značaj.
\acrt novega kol< darja.
Paril IIindtnburg.
Smrt Roberta La Folletta.
Doživljaji v džunglji.
Vpliv nikotina.
Židovska univerza .
V poraba neka t* rili zdravilnih rastlin.
Vpliv podnebja na duševne bolezni.
Raznoterosti.
S m ešnice,
KOLEDAR KRASI OBILO RAZNIH SLIK.
Cena 50c
Naročite ga takoj, ker smo ga tiskali le o-mejeno število.
'GLAS NARODA'
82 CORTLANDT STREET NEW YORK CITY
A
t

GOSPODAR PLAVŽEV.
Francoski spisal Gtoorges Ohnii
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
U
(Nadaljevanje.)
1'iihod markize in Odava je bil zanj velikanko olajšanje. ker . « util, <la je na ta način oproščen dela svoje odgovornosti. Markizu. čeprav globoko prizadeta in bolestno razburjena, je bila na sre-i > po|H>lnoina mirna. Ni pričela kričali, pretakati *oU ter klicati a pomoč vse nebeške sile. Izprašala je le na skrajno diskreten na-i svojega z«'iy, odredila, vse potrebno za prvo oskrbo bolnic ter a. bh da in resna, k postelji svoje hčerke, ki ni niti slutila, da navzoča. Oetavc, ki ni jnogel vzdržati .svoje nestrpnosti, je n«i-. i::i! v iiajnstrejšem gaiopu zdravniku nasproti. Kroj* poldne je slednji konečno prišel.
Hi! je to še zelo mlad mož. nekdanji asistent neJte bolnice, ki poznal napredke terapije ter bil v polni meri usposobljen za pra-:o diagnozo. Ni pa bilo treba nobene posebne bistroumnosti, da pozna bob zen.
IzdajaLa m- je v delirij«. bolečinah v tilniku in plavi ter bila 1c-t. otrpN.sti uiišie. /A\n je kazuJa sto in dvajset udarcev in tempe-Miruje kazal JI št i-ride-H Mtopinj. Mrzlica jc bila vsled te«rji izvan-l' .in silna.
Zdiavnik je zmajal z prlavo t.r mrmral: - Zelo opasno! —- K^ •aaibrat iji mož zrli nanj z vpni šnjočimi |K>^ledi, j.- dostavil: '	mož^aJte»ke mrene. Nato j«. skb nd nad bela prsji T-laire,
i 'iiški,yil doljj-o in ko se je konečno dvignil. je rekel:
Opaziti je tudi motenje delovanja >rea. posledica resnega / . nepa stanja . . . Treba je takoj preskrbeti led in pijavke.
>' i/.Hiia, ki je -tala na pnign. je dala Mariji znamenje in zvesta > /abniea je hitro odhitela.
Niizaaia je čakala še dve uri v salonu, boječ se izvanredue^a do-_ :ka. vendar pa >i ni drznila vstopiti. Sedaj pa se Je splazila hitro k j »ost •.Iji, ne da !»i i/prej: o vorila kako besedieo, kajti bala se je, da ' ! komu padlo v glavo podati jo proč. / prozo je zrla na rdeči obraz ler sinji pslnici Claire. Poleg lepa se ji j,, zdelo, da se človek v tej *.»-l;ki sobi lahko zaduši in ne da l«i kopa vprašala ter le pnana od ;*a inštinkta. ki dela ženske za tako izvrstne bolniške strežniee. .i • pohitela k oknu. da j»a odpre.
Zdravnik je /apa/il t»» s •«trau»kim pogledom. se nasmehnil ter 1 kri : Zelu dobro !
Filip. ki ni zapazil svoje se.-tre. ker s<> dogodki ob bolniški po-tiljo zahtevali vso njejinvo pozornost, se je tedaj obrnil proti svo-l -estri ter j«» objel, phikajoč.
Njepovi živci -o bili izza štiri in dvajsetih ur preveč uajveti. Suzana j«- nnsa'a svoje solze z onimi brata ter mu za šepeta la :
Pojdi, bodi miren. ('".• j«, bova .sttepla oba. se ji ne more /goditi nič hudega. Midva j* bova že rešila.
< V pa naj bi se rešilo Claire, se ni smelo to zpocliti s pomočjo -»•str.- in vsled tepu jo je prosil, naj mil doprinese veliko žrtev ter «• vrne v samostan, v kat<m m je bila vzpojeua.
(Joripodar plavžev jc hal delirijev mlade ženg, kajti slednja je govorila neprestano, s strašno živahnostjo in ime vojvode de Blipny <• prihajalo neprestan« pre.ko njenih ustnic. V divji jezi pa je kti-ala k sebi. obsipala z očitki ter s tem nehote in nevede razkrila straš-. rano, katero jc zadala nezvestoba zaročenca njenemu srcu. Tudi •'Hip je nastopal v halucinacijah, a vedno v preteči pojavi. Prišel
•	oborožen, da jo umori, potem ko je umoril vojvodo. Videla pa je : 'd seboj s krvavima rokama ter pa prosila, naj jo združi z Ijub-
niin.
Filip je moral sicer molče in udano [»oslušatd te blazno besede, nikakor ni hotel, da bi jih slišaJa tiuli Suzana. 1'pal je. tla bo ho-i polna se^lanjost izpiniHi kot hnd sni in nobena senca mučnih , i ;i:iov naj bi ne slala ]>otem med njepovo sestro in Clalre.
I'hI varstvom zveste Marije >e je vrnila Suzana še istega dne, , K » jokajoč, a pokoreč se želji svojega brata, v samostan. Filip v-l. d te«a o*tal sam v hiši, v j>olni zavesti -svoje ljubljene bol-•e. Markiza, ki je na prvi |>ogled spoznala, s kakšno pozornostjo
•	H 'iijo s«- je boril njen zet proti bolezni, je dala slednjemu pol-rostost. ter se zadovoljila s tem. tla mu je stala na,strani s sao-
i.mvzočnostjo. Preživela je celi dan v st>bi svoje hčerke in ko je ! večer, .je sedel Filip v nasloujačo i>Oleg postelje, ter bdel v }>-i svetikke. Delirij ni še prenehal.
hladnost., ki se je polastila teh -ubogih. oslabljenih možganov, jo . iikičLIh Še naprej. Potekali s.» dnevi in noči. a mrzlica je trajala >tyj. puščajoč zji stiboj vedno večja opustošenja. Obraz mlade žo-j > bil strašno shujšan in upala lica so razkrivala vrsti zohnv.
•	na slabo«t je bila tako velika, tla je bilo v .temi posteljnih paril čuti le še mrmranje j le raz u trt l ji vi h besed.
Le ena svetla misel je še obstajala v plavi Claire. Vedela je. da
•	'mi v ča mi, ko leži ona tukaj bolna. A uh ena is v Parizu poročila ter - pa in dne in oboisti uri. ko je stopala njena rivalka navzgor po
»pnjieah eerlkvc sv. Mapdabine. posutih s cvetkami, se je Olaire /ravnala in z izh.-žnim svetilikanjem viMČajočepa s,- razuma v očeh, ; • rekla z jasnim plasoin :
V tem trenutku se vrši njena ]*>roka in jaz bom umrla! Markiza s«, j,, približala svoji hčerki, skušala povoriti ž njo ter jo zmotiti.
Claire pa ni hotela ničesar Čuti. Delirij jo je wipid prijel. Pad-'•i je v stnišno stanje, vila obupano roki, kričala iti debele potne stapc so tekle na njene krasne, razpuščene lase. Poklicani zdravnik !•• upotovil višjt» temperaturo. Le še ena stopinja več in vsega ho
konce.
T;i dan je bil najbolj strašim za Filipa. Iti je v smrtnem strahu pričakoval izida krize. Outil j.', da se mora odločiti v teli maloštevilnih. a neskončno dtdgih urah sreča njegovega življenja. V njegovi. ml boleli in prenaporov kot razbiti glavi se je pojavljala neprestano ena misel, neizbežna, Jcot pravo rek usode: — Če o*tane živa, iHKft dia še srečna 1 Trdno je veroval v to mikavno slutnjo ler hi rati daJ del svojega življenja, da podaljša življenje umirajoče.
Prišel je večer, a delni mir. katerega je ponavadi prinesla noč lolnici, ni danes nastopil. S skrčenimi obvrmi in Ktisnjeniini zobnii je ležala ulx>ga žena mi positelji ter olnwpno klicala vojvodo.
Filip se je dvijntil ter se sklonil nad bolno, v mnenju, da ga na villi. Tedaj ko se naenkrat odprle njene oče ter zrle nanj polne grore. Skxwala je dvigniti roki ter rekla s skabini gltwom :
— Umorili Hte^a. ZaJcaj ie i>omiiljavate ubiti tudi meaie? Filip, kateremu jc pokalo mve, ko je vidi'1, kako ^labo sodi-jo in izčrpan od/ittrvilnih naporov zadnjih tednov, je postal za trenutek slab kot ot*ok.; Oprsje nvojo glavno ua vz^vije visoke izrez-jar^e,postelje ter pričel britko jokati. Kapljica za^kapljico uoM-dale e^edHe M	'p? J wTfadL
\ , . . .........V«, IV^.lHIMi	4! i S%-r.
GLAS NARODA, 17. bKC.-192.V-r?
L-	U^Jl*ah
MtMao.fM« -	.IM.I
—^S^V7 KVM "'P 1
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PA&NIKI NA OLJK
PARIS 27. DECEMBRA
PARIS, 16. januarja. FRANCE, 30. januarja.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in Ukoto vod* za 2. '4 sli'9 oa«D. Francoska kaltinja in'p«ja£a.
19 STATE STREET	NEW YORK
m^mmmmmKmmmmmm^ ALI LOKALNI AQENTJI
KAKŠNA BO ZIMA?
brodejna roka. Izgledalo je kot da so .solze, izvirajoče iz srca Filipa, mogočno čarov no /»rcd.^vo. Potege mlade žene so izostale ine!ikej§e in obrnila j<- glavo na stran, da prisluškuje.
Filip je p laka l brez preostanka v 1emi nad t^m nezavestnim bi-tjem. Tedaj pa jo bila poJozena n»\ka roka na njegovo in s slabotnim glasom j«- zamrmrala bolaica:
— Kdo joče poleg mene? Ali si ti. mamn
(Dalje prihodnjimi
Zanimivosti o Steškem prekopu.
Ena naj važne j.šiii vodnih poti ua svetu je Sueški prekop, ki ja Sredozemsko morje / Rdečini^ in s t.em / In<lijskJin oceanom. Kazen Panam-skega, je to najvažnejši kanal na nasi zemlji. Oil njega pa se razlikuje tudi v tem. da je brez zatvoa-iue, kar je znatno olajšalo njegovo tlelo in vzdrževanje. Itazeu tega pivinerijo 'a<lje nekaj nad sto kilometrov ilolgo (progo veliko j»rej kot ranam ski prekop, ki ima več zntvor-nic, čeprav je skoraj za polovico krajši. Sueški kanal je bil otvor-jen x. velikimi svečanostmi Ima 1SG9. Ker preseka prekop veliko peščeno puščavo ki se ondi dviga le nekaj met rov nad površino o-beli morij, je naravno, da prihaja v kanal vedno velika množina peska, ki ga je treba od časa do "•a-sa odstranit U sicer je kanal pre-plitek.
Zadnje čase je začela družba ki obratuje in vzdržuje prekop, delati obširne priprave, da bi se kanal očistil, razen tega pa t-udi razširil in jioglobil. Ta umetna vodna pot ne ustreza več zahtevani ki jih ji nalaga vedno večji promet. Med vojno je le tu in tam kaka zavezniška ladja pasirala kanal, ki ga skoraj niso vzdrže.va-li. Zato jc danes v njem toliko peska in zemlje, da se je ena sili dru-ara velika ladja zarila v dno.
Ko bo čiščenje prekopa gotovo kar Ivo trajalo precej mesecev, st; bo dosegla l^rasna in r^iravnosr idealna vodna pot. Oh otvoritvi je bil prekop globok 7.S metrov, kasneje pa *o ga poglobili n:; 10.S m. Sodaj nameravajo splaviti globi.no na 12 metrov, tako da bo lahko plula po njem tudi na3 večja ladja, ne samo sedanjosti ampak tudi bližnje bodočnosti. Računajo, da bo globočina 12 n: zadostovala za več desetletij, — Največji parnik, ki je kdaj vozil po Sueškem prekopu, je segal 9.r metrov glol>oko. Za jjriliodnja leta računajo z globino desetih metkov pri ladjah, ki jih grade vedno večje. —
Leta 1869 je bil prekop na dn:: 5irok 21.f> nmtrov. Kasneje no ra razširili na -1"» metrov. Sedaj ho-5ejo širino podvojiti ter jo tor»>J
spraviti na I>0 metrov, tako da se bodo ladje lahko povsod izogiba le drugim. Zdyaj se na vsej dolžini kanala nahajajo v gotovi razdalja širša mesta, kjer se parnikn drtip drugemu izogibajo in so ta mest»-ta'korckoe postaje, aLi bolje i/.ogl bališča kakor pri enotirnih Želez ideali. Ko se kanal razširi, bo-do ladje lahko mirno plule druga jK)h*g druge. Vozile bodo torej proti severu vse v isti polovici prekopa, proti jugu pa jkt drugi. Z drugimi besedami. us1 varf .se torej ako sinemo .porabi*i kot primer žclezjiico, dvotirna proga. Manjše ladje so se že sedaj lahko izobilja le druga drugi sredi poti. večje pa so morale čakati na rt-ogibabiščih. Zato m> ob vsem kanalu postavljeni daleč vidni signali. kakor pri železnicah, zlasti pa ob obeh vhodih na severu pri Prt Saidu in na jaigu pri Port Tevfiku pri va*i Suez. Parnik no sme v prekop, dokler ne dobi pred pisanega znaka, ker je sieTV nevarnost trčenja.
Kakor rečeno, velja vse to le za večje ladje. Da se ustvari takor*-koč dvotirna proga, bodo sedaj razširili g>ovršino kanala, ki je. doslej znašala od 93 do 155 metrov — najmanj na 132 metrov. To zadostuje za dve še tako veliki ladji ki vozita druga mimo druge, tudi ponoči. Kako zeo je velikost kanala zadnja desetletja napredovala, se vidi že iz tega, da so mogle še preteklo stoletje pluti po Sueškem prekopu le ladje do 4000 ton. cteues pa lahko vozijo parni-ki do 20 tisoč. ton.
Pripravo za poglobitev in razširitev prekopa so v polnem te-ku. V treh gbevnih mestih, ki prihajajo za plovbo po kanalu v po-5tev — v Port Saidu v Sredozemskem morju s 70.000 prebivalci. Ismailia v sredini in Port Tevfir: pri Siunzu v Rdečem morju — ji* dane* zelo živahno. V Port Saidu koit industrijskem središču kanalske cone so delavnice prekopne družbe, kjer je zaposlenih nad 1200 delavcev z vzdrževanjem in popravilom raznih vlačilcev, parnih bager jev in krenov. Sede* kanalske družbe jc v Ismailiji.
O letošnji zimi s«, je že do<ti govorilo in pisalo. Strokovnjaki so primerjali letne čase zadnjih let in so prišli do zaključka, da imamo pričakovati letos po zimi zelo ostro vreme. Posebno i/. Francije prihajajo napovedi, proti katerim se velja zavarovati samo s kožuhi. Neki vrcmenoslovec, član Francoske Akademij*, 'jf iw'aSu-nal. da se ponavljajo izredno ostre zime vsakih 18"» let. to jc vsako čet rt mesečno-1 r: ^ojučno .dobe. * Ma: koncu te penjode prideta so In ce in mesec v i-fi ^Soložiij napram zemlji;.' fa poj a V povŽrbea izve-t -ne izpremenvbc v klima:ičnih razmerah in še ponavlja letos, vsled česar moremo sigurno računati nemilim vremenom. To je seveda le eno mnenje. So namreč tudi u-čenjaki. ki pravijo, da se na meteorologe ni mogoče zanesti, ker se v glavnem ravnajo po momentan? konsielaeiji izprememb v atmosferi in radi tega vreme le pogajajo. ne morejo pa ga točno napovedati. Zato bomo o letošnji zinii lahko s sigurnostjo trdili šele tedaj, kadar jo bomo prestali.
4
i
TT
j d iWMtm	-'■ -
i »»
Kretanje pamfkov « Shining NeW
1*. decembra:
Andania, Haroburs- Pres. Roosevelt . Bremen.
>2. decembra:	,
Rochambeau. Harm,
M. decembra:
Pari«, Havre; Clevel»ndK Ham-burs;
ta. decembra:
MajeaUc. Cherbourg.
M. decembra:
B«rlin. Cherbourg, Bremen.	<
SI. decembra:
WeatphHlla, Hamburg.
^J^IVKMv.. ...
- .uljLmpi«, Ch^rbowrf. • - - • .
6.	Januarja:	~
De GruaN«, Havre.
7.	januarja:
Albert llallln. Ilantburs,
januarja:
. Leviathan. Cherbourg: B^reng .irla, Cherboun:: I^x Savole, lia\-re.
12. januarja:
Mutmhrn Cherbourg, Bremen.
14. Januarja:
Thuringia, llumburt.
16. Januarja:
Tarla, Havre; Majestic. Cherbourg.
20.	januarja:	, Prea. Hard ng. Bremen.
21.	januarja:
IieutschUind. Hamburg..	,
23. jantarja:,	.. . ^ ,,, ^
Andania. CherlK^urg.
ST. jinxiarja: ' , $\tf(ren^ ^»jfijt«-
29.	januarja:	.	IJ « i M.«rlha Washington. Trat."
. 4
30.	januarja: Aqultaiin, C5b<-rbourj;
Havre. ' v — *
Franca.
NARAVNOST V JUGOSLAVIJO
MARTHA WASHINGTON
29. januarja 23. marca.
CVna dn Trsta a'.l Dubrovnika v tret-f Jem razredu	vkljuf no vojni il»v«-k
COSULICH LINE of TRIESTE Phetpa Broa A CoH 2 Weat St., N. V.
Gcverner pomilostil Kitajca.
ALBANY. N. Y , 14. dec. -'lOverner KmUh je j»ojuilos.til dane na smrt olxsojcnepra Kitajes llock Vie k Toitjfa. ki je tLsinrtil nekega drugega Kitajca. Poiu i lost U ga je v dosmrtno jeSo.
| MALI GORKI APARTMENT
za eno ali dve osebe, obstoječe iii dveh sob in kopališča ter male kuhinjiee (kichenettel. Vključno elektrika, gas in stalno vroča v o. da ter telefon za mesečno £40.00 ! \ mirni hiši na lepem prostoru. ! 574 Jefferson Ave., Brooklyn, N. Y.
(2x 16.17)
----11 ---—
POZOR!
Naš zastopnik
Mr. Joseph Koren
iz Milwaukee.	bo 11. in 12.
decembra obiskal naročnike v Sheboygan, Wis. Prosimo čitata-lje Glas Naroda, da mu gredo na roko.
UpravniStvo "Glas Naroda".
POZOR ROJAKI!
POZOR ROJAKINJE!
Dobro službo dobi Slovenka ali Hrvatica, vdova ali defclw.uOprav-ljala bi hišna dela. Hačam po do-govoru. Ponudbe pošljite na naslov :
J. D.,
Box 232	Bnmrile, Ohio.
(3x 16.17.IS)	( .
Kad bi izvcnlel za mojega bratranca Al/) J ZA ST1II, doiua iz dobrave pri Sv. Križu, okraj Krško. Pred enim lefcotu se je nahajal v Buffalo. N. «Jf; Proshn cenjene rojake, če kdo kaj ve. da mi poroča ali naj se sam oglasi. — Franc L&jkovič, 126 Seaton St., Toronto, Ontario, Canada.
Naš pofovaltii zastopnik Mr. j-JOHN Žl*ST bo obiskal rojake I po nekaterih naselbinah v Penn jsylvaniji. Kdor hoče obnoviti na ; ročnino, lahko to pri njem stori: _Uprava "Glas Naroda".
PROŠNJA.
V mestu Princeton. \V. Ya„ je : umrl dne 7. septembra Joe Mamo-i nia, ki je delal zii Caswell Creek ; Colliery. Pocahontas Fuel Co. V i objavi njegove saiu*ti je omenjeno, da je bil oženj en, a se ne ve, kje je njegova žena. Po z-akonu 'države W. Va., moj-a vdova vložiti pritožbo v teku 6. mesecev. Zato je zelo važno, če kdo kaj ve. da takoj poroča na naslov :
Kosto Unkovich, 413 Grant St. Pittsburgh, Pa.
če hočete natančno poznati razmere v ameriški premogovni industriji, naročit« Slovensko-Amerikanski Koledar -u leto 1926. Stane petdeset centov. V njem je natančno popiian položaj premogovne industrije, o katerem se bai v sedanjem časa toliko razpravlja v Ameriki.
Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York.
Klobase
t
in SUHO MESO, doma sušeno pošiljam sirom Amerike od 10 lb. naprej, proti expresnem prevzet ju po 38 centov funt; postni ne prosto.
«• l.-.J«	• 'Sil; VI
JOHN KKAMEB
5391 St. Clair Ave, Cleveland. O
POZOR Čl T ATE Lil!
BI^A_ZN I KO V E PR AT IKE so nam posle, zato prosimo rojake, naj ^ih ne naročajo več.
Naročite SLO VENSKO-AM E-R1KANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov.
Krog Božiča dobi vsak naročuik krasen stenski Kohular brezplačno. Uredništvo Glas Naroda
Kje sg^nabaja moj prijatelj ANTON DREMIL, podoniače .ler-i nejev Tone iz Veljke Žabnc. ( Imam mu poročati nekaj važne tra. Prosim cenjene rojafce, alv«' kdo ve za njegov naslov, da mi era pošlje, ako pa sam čita. naj se oglasi. —- D. Lužar, 1087 E. 64. St., Cleveland, Ohio.
(3x 10,17,18)
Tukaj je način za ozdravljenje kile*
čudovite d<mače zdravljenj*. Iti se ga lahko va&kdo poiluii pri veiki ali majhni kili.
I
ŠE JE ČAS RAZVESELITI
svojce v domovini za Božič in Novo leto. Vaše darilo prejmejo tekom enega tedna
potom —	-	/
.»« «.-»* *.-
4 .
Brzojavnega Pisma
bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih. Stroški za brzojavno pismo znašajo le $ I.—.
Poalužite se te ugodnosti in Vas dar dospe pravočasno.
FRANK SAKSER STATE BANK
S3 Oortlaadt Street,	New York, N. Y.
NAJSTAREJŠA JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA PO S LO V NIC A
.»■•m
»., O.
iar najstabejSa
tcvabna
tamburic y ame&iki—
ki tadeluje najbolj«« tnm-burlc« in vl«de del« prekosi vie tvrdke te \Tete.
Tamburhe Is moje tovarne en priznano naj-boljše dede oblike. toC-noeti in flMau, kar r ribajo prisnan.1a aborov In poedincev. Naro««no bla-poilljain v vse kraje m-eta. n# te po cenik, katerem poSIJem sastenj.
IVAN BSNOlČ
•t. Clair Ave., CCCVKLAND, O.
Poskušnja nič ne stane.
' I .Judje » kilo pn vsej deželi so presenečeni v*led čudovitih W)x-hi>v iiri]>rn-j»te«:i najina idravljenja kile. ki se p«-Alje breapla^nn v*ero. ki piSejo ponj Ta xnaOilen »Isleni tu ki!o Je eden največjih btap>*!»vov. c Jih Je kdaj nudilo tenskam. moAkim in otrokom s kilo. To je amino najbolj uxp<-šrn čin. k:ir Jih je bilo kdaj iznujd.-nih brez uporabe ikuhov aH naramnic .
No oziraje se na to, kako razvila je kila. koliko do!|ro Jo Imate in kak.« tet-ko jo noMite. NV slede na tu. koliko puaov ste ie noalll. vi morate enaročiti to uiu-atpi^ai'-no znn.wuk.vj k. »te IzjcublL ie vs«e upanje, če imate kilo. tako veliko kol penti, ta čudovit način jo bo tuko kontroliraj ter Jo drial nuznotraj. da vas» bo ta Oudeien vpliv • presenetil. 1'omumil vam ho uravnati dele kjer »e kila pojavi, da hoHte lahko zopet začeli opravljati kuterok<>li delo kot da hi Se nikdar ne imeli kile. ' Vi inuite lahko prosto posku&njo te čudovite ojačevalne priprave, samo če pošljete svoje Ime in naslov na W. A. ColUnfa. Inc.. 1»7 C Colling« Building. Watertown. N. V. Ne poAJJajte denar J4! PoekuAnJ*. Jf> brezplačna. llAite se-dAJ danes, prihranilo vam l»o no^njo pa-i hu( za oetattek vaeA^a livljenja,
—Advt.
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjig« Je krasno trdo Tesana ter sikne $3.00*
Slovenic Publishing Company .. . .
.Tgtf^ jHL. Xfc.. —

Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko
Kdor im	potovati t
■Url kimj. potaebiM, da j« m tanCno pooCeo o potnih Ustih, pat UMI ln drnslU »tvaroh.
Pojasnila, ki via Jih mm m — dati t sled nafte dolgoletne lakotnj* Vam bodo gotovo t korist; tudi priporočamo vedno le prvovratne pav nlke, ki Imajo kabine tod! v UL raaredta.
ki Je stopila v veljavo s L julijem LB24, samorejo tudi nedrftavljan dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto ln ako potrebno tudi dtlj: toaadevna dovoljenja lndsjs grev talni nanelulfiki komisar v Wash lngton, D. O. Protojo sa tako dt voljenje se lahko napravi tudi New Torku pred od potu van Jem. te •• PoMJe prosilcu * stari kraj gla •ob nanoreJAt odredbe.
KAKO DOBITI SVOJOS IZ STAREGA KRAJA
Kdor SeU dobiti sorodnika aS efojca la starega kraja, naj aa^ prej pWe sa pojasnila. Is Jugoala ▼Ue bo prlpuSCenlh v prihodnji) treh letih, od L julija 1004 napre ▼nko leto po «71 prlssljeocet.
Amerlikl drfavljsnl pa aamore] dobiti na lene ln otroke do 11 k ta breg. da bi bUl Iteti v kvoto. 9 rojene osebe se tudi ne Itejeje kvoto. Btariff ln otroci od 1SL d SI. leta smernikih drdavljaaev p Imajo prednost v kvoti. PIMM ■
Prodajamo von* lists os vsi 1*0
gs; tudi preko Trsta samorejo 1» gostovanj sedaj potovati.
Frank Sakšef State Bank
8S Oortlandt Bt^ Hew Tark
Pozor čitatelji.
Opozorit* trgoTos la s-brtnlke, pri kutarik kopa* Jsts ali asročsts la sta i sja postrsibo ssdoroljs^ da oglašujejo t listu "Olsa llaroda". ▼■trsgll
Uprava "Glas Karodar
Prav vsakdo—
kdor kaj tačei kdor kaj ponuja; kdor kaj kupujs; kdor kaj prodaja; pra? mkdo prlznaTa, da liaa je tadoftt uspsk m
MALI OOLAAI
v "etafr Vfctoda"
i - i^j^HTVH:1«IU »t^JJt
4DVXBTISB la GLAS NABODA