9 I GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIII. • ŠTEVILKA 2 • 8. FEBRUAR 1977 Resnično lepo podobo zimske krajine nam nudijo pobočja Rakitne in njene okolice v teh rimskih dneh. Žal pa je to tudi skoraj vse, čeprav nam bi lahko urejen rekreacijsko turistični center z izrednimi klimatskimi pogoji nudil več. To pa je hkrati tudi ena izmed naših skupnih nalog, ki smo jo sprejeli s srednjeročnim programom razvoja naše občine. fr APRIU GOSTITELJI ROŽNODOLČANI Krajevna skupnost, torej krajani Rožne doline bodo gostitelji praznovanja letošnjega občin-n Praznika, 27. aprila. Tako so se soglasno odločili delegati vseh treh zborov občinske skupšči-®’ai so na zadnji seji prav tako soglasno potrdili tudi sestav pripravljalnega odbora za praznova-1* občinskega praznika, ki ga bo vodil predsednik občinske skupščine Vili Belič. ■Menovan odbor za proslavo eni izmed zadnjih sej občinskega komiteja je bil soglasno imenovan trinajstčlanski odbor za kat>raV° t>ros*av *n manifestacij 0b 40-letnici KPS in prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Odbor, v _ erem so predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, bo vodil sekretar občinskega komi-*la ZKS Darko Perovšek. V VRSTAH ZVEZE KOMUNISTOV organiziranost in usposobljenost članstva dobri v nekaj besedi strnjena ocena o uresniče-_ Klepov 5. seje CK ZKS v naši občini, o kateri 0 na sv ■ Je u1Sl v nasi 0DClnl> 0 kateri činslta i,0J1 f>rvi seji v tem letu spregovorila tudi ob- 2nai,ferenCa ZKS' vanju s., 0 2a to poročilo oziroma oceno o uresniče- 1° posred^P°V 5' S6ie CK ZKS je prav gotovo t0’ da 80 cij. y n° Pripravili sekretarji osnovnih organiza- ^•nizj0 1 poro^'i*b na dveh sestankih, katere je ra*pravah komite, so podali poročila in v Zveze k 0Pozorili na dejansko stanje v vrstah !lsPešnr>0,nUnistov' Vsekakor so člani ZK te sklepe j°Č se nj-,resni^evali v svojih organizacijah zaveda-Članstva rt°Vega Pomena v akcijski usposobljenosti 'n aktiv czu^at tega je tako večja »okrepljenost« Uresni^ev Pnsotnost komunistov pri izvajanju in rn°uPravan)U ^nn^benih nalog ter preobrazbi sa-Lahko r*' SOC*abst|čne skupnosti. cije temei emo’ da 80 skoraj vse osnovne organiza-^Okutnen/lt0 pr'stoP1*e k proučevanju kongresnih 2adoUitev0v in sicer v nemalo primerih tudi preko ^mUnist Posameznih članov. Delo v vrstah Zveze totča v pr°y P?*6*18 sirSe m ne več tako kot smo bili ^skrbel ° ostl' ko je sekretar osnovne organiza-0Ce,'jevani'£a ^Se "P° Potrjujejo tudi same razprave ob Vseh okolj k ldejnoP°htičnih in ekonomskih razmer v aktivo a0t tudl občasne ocene družbenopolitič-^^Ijive n °Stl ^*anov’ ki postajajo skorajda nepo-j2Peljaile a sestankih osnovnih organizacij. Uspešno j 8 za Cest 4CVe k°t so bile pomoč Posočju, vpis poso-ri^ljani sV" referendum za Samoprispevek II v . riovar,je 7tfernu tudi dokaz, da je organiziranost in °rej idejnon r,na^' °bčini zelo dobro. Okrepila se je a°vnih or„° l lfna in akcijska enotnost članstva in )e v osnov« aJUZac^' Izboljšalo se je tudi informira- vnih organizacijah. Občinski komite je tudi v lanskem letu uspešno izvedel program idejnopolitičnega uspodabljanja. Organiziral je seminar za sekretarje osnovnih organizacij in svetov ZK, člane komiteja in predsednike njegovih komisij, seminar za novosprejete člane ter dve politični šoli z A oziroma B programom. K tovrstnemu usposabljanju so v večji meri pristopile tudi same osnovne organizacije, ki so aktivno obravnavale najmanj po tri teme. Prav tako je močno poudarjeno in prisotno tudi individualno usposabljanje, kar potrjuje tudi večje zanimanje za marksistično literaturo in ustanavljanje marksističnih krožkov. Število članstva se je v lanskem letu povečalo za približno 13 odstotkov. Sprejetih pa je bilo v vrste ZK 277 članov, med katerimi je bilo več kot polovica mlajših od 27 let, 38,4 odstotke je bilo žena in okrog 35 odstotkov neposrednih proizvajalcev. Žal pa nekatere osnovne organizacije sprejemanju ne posvečajo zadovoljive pozornosti, saj kar 20 organizacij ni sprejelo v svoje vrste nobenega člana že več kot dve leti. Kot nadvse primerne in učinkovite oblike delovanja članov ZK so se izkazali sveti Zveze komunistov v krajevnih skupnostih. Sedaj jih deluje že 14. To obliko bo vsekakor potrebno še oživljati. Tudi aktivi komunistov so pomembna oblika delovanja članstva, posebno ob večjih in odgovornejših družbenih nalogah in akcijah. Ob vseh teh ugotovitvah, iz poročila, ki bo podano na sami občinski konferenci, smo povzeli le nekaj bistvenih ugotovitev, pa beležimo še en, morda najpomembnejši rezultat jačanja vrst Zveze komunistov: enotno in dobro organizirano aktivnost vseh družbenopolitičnih sil, pa tudi samoupravnega razvoja naše socialistične skupnosti. svkt ar<>dsi>(inji!n de*ovne ljudi občine Ljubljana Vič-Kudnik je globoko presunila vest o tragični nesreči lavcev ' u 7Veznega izvršnega sveta tovariša Džemala Bijediča, njegove življenjske tovarišice in sode-Nj|š V * ' P^sedndt'' '*ruzbena skupnost je tako izgubila predanega revolucionarja, državnika in človeka. Lik narodn *ema*a kot *U,"',!Sk' sve^anosti so predstavniki IS, skupščine in družbenopolitičnih organizacij naše .ev>lni je|ov. ” ano brzojavko Zveznemu izvršnemu svetu. Sožalne brzojavke so prav tako poslali premim,1 ll' 11 'I ob*an'’ k' so se zbrali na komemoracijah, na katerih so počastili spomin na tra-eKa predsednika ZIS, njegove žene in sodelavcev. OB POVEZOVANJU ZDRUŽENEGA DELA V VIŠKI OBČINI DANI SO POGOJI IN MOŽNOSTI Za gospodarstvo naše občine je značilno predvsem to, da ga sestavlja veliko delovnih organizacij s področja kovinske, kemične in lesno predelovalne industrije, katere odlikujejo možnosti in nujnosti samoupravnega povezovanja, tako v občinskih, mestnih, republiških in širših okvirih. Samo samoupravno povezovanje vsekakor vodi k doseganju smotrnejših ciljev in v tako obliko združevanja dela in sredstev, ki zagotavlja v prvi vrsti najbolj ugodne rezultate pri dogovarjanju glede skupnih razvojnih programov pri vlaganju v nove naložbe kot tudi pri doslednejšem uresničevanju že začrtanih razvojnih programov družbenopolitičnih skupnosti. V sedanjem trenutku lahko ugotavljamo, da med skupno 8 7 organizacijami združenega dela in temeljnimi organizacijami združenega dela skorajda ne najdemo delovne organizacije, ki ne bi imela izdelanega takšnega ali drugačnega koncepta združevanja in povezovanja. Mnoge izmed teh delovnih organizacij so že uspešno izpeljale to samoupravno pot združevanja dela in sredstev. Naj jih nekaj naštejemo: Tovil, Komunalno podjetje Vič, Tobačna tovarna, Žičnica, Ilirija-Ve-drog. Žal pa moramo po drugi strani ugotoviti, da nekatere organizacije kot so Igo, Hoja, Pleskarstvo Krim in Liga kar nekam počasi pristopajo k povezovanju. Tako npr. Igo, ki sodi med največje izdelovalce gostinske opreme v Jugoslaviji (kot tak je vključen v SOZD TEGO) že dve leti vodi razgovore z LTH in Kovinostrojem o delitvi programa, kljub sicer dobremu poslovnemu sodelovanju pa se prav tako ne premaknejo pogovori z obrtnim podjetjem iz Podpeči, čeprav bi resen pristop k povezovanju nedvomno zagotovil hitrejšo rast proizvodnje in razširitev ponudbe na trgu. Na področju notranje samoupravne organiziranosti bo v tej delovni organizaciji potrebno storiti več krepkih korakov. Tudi delovnemu kolektivu LIGE, ki se srečuje že dalj časa z neprimernimi prostori in tako tudi z nemožnostmi prostorskega razvoja, se je v zadnjem času ponudilo več zanimivih možnosti nadaljnjega razvoja prav v povezovanju in združevanju, vendar se včasih zdi, kot da za te odločitve nekaterim do omogočanja primernih delovnih pogojev za sodelavce ni primerno vlagati prizadevanj. Turizem in gostinstvo, v okviru viškega gospodarstva že kar nekaj časa capljata za drugimi vejami. Kako zagotoviti hitrejši razvoj? Odgovor se ponuja sam. Vsekakor ob združevanju Gostinskega podjetja Vič s sorodno delovno organizacijo. Napori v to smer so bili vloženi, vendar smo bili na žalost priča slabo pripravljenemu referendumu v omenjenem podjetju, ko seje odločalo za združitev z delovno organizacijo Hotel Ilirija, kjer so se odločali zavestno in preudarno. Z obeh strani pa je bila pred časom sprožena iniciativa, ki jo narekuje nujnost povezovanja v SOZD Mercator, kjer že obstaja tovrstna dejavnost. Organizacijo združenega dela Hojo, kot tudi vse njene TOZD pa lahko v sedanjem trenutku ocenjujemo pravzaprav kot »neuvrščene«, saj predstavljajo na področju lesno-predelovalne industrije v naši republiki skorajda edino izmed večjih delovnih organizacij, ki ne najde ustreznih rešitev v povezovanju in združevanju. Povezovanje oziroma združevanje je za delovne kolektive v uresničevanju razvojnih ciljev odgovorna naloga, ki zahteva preudarne in dobro načrtovane priprave ob trdni samoupravni organiziranosti. To potrjujejo tudi zaključki posveta, ki ga je izvršni svet organiziral v zadnjih dneh lanskega leta s predstavniki delovnih organizacij iz področja obrti in tako imenovanega malega gospodarstva. V teh zaključkih so bile jasno podane pobude povezovanja, ki so že rodile prve sadove. Ti sadovi se kažejo v možnostih medsebojnega povezovanja in dogovarjanja med delovnimi organizacijami s področja lesnopredelovalne obrti, in sicer: Mizarstvo Trnovo, Mizarska zadruga Vič, Pohištvo Rožna dolina, Mizarstvo in tapetništvo Ig in Žimnica. Skupni razvojni programi in izgradnje novih proizvodnih zmogljivosti so že tisti cilji, ki bi jih povezovali. Združeno delo v viški občini je na tem področju do sedaj uspešno izpeljalo zadane naloge povezovanja povsod tam, kjer je bila samoupravna organiziranost na zadovoljivi ravni. To pa je ponoven dokaz, da samoupravno povezovanje ne more in ne sme biti samo iniciativa vodilnih delavcev v delovnih organizacijah ali družbenopolitičnih organizacijah kot tudi ne zgolj iniciativa izvršnega sveta v občini, temveč mora biti dejansko odraz hotenj samih delavcev iz neposredne proizvodnje, od kvalitetno pripravljenih razvojnih programov, katere morajo pripraviti ustrezne strokovne službe v delovnih organizacijah, zagotovljena pa mora biti prav tako dosledna informiranost delavcev v vsakem času. Samo na ta način bomo lahko uspešno izpeljevali zahtevne naloge, ki stojijo pred združenim delom in za katere smo se ob sprejemanju ustavnih nalog in zakona o združenem delu tudi obvezali, da jih bomo v vseh okoljih odgovorno izpolnjevali. PROSLAVE OB 40-LETNICI KPS Program proslav 40. obletnice ustanovitve KPS določa, da se bodo od 1. marca do 25. maja 1977 zvrstile proslave v krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah. Od 1. IV. do 25. V. 1977 bo vrsta proslav na občinski in regionalni ravni s slavnostnimi sejami občinskih konferenc ZKS. V Ljubljani bo 18. aprila razširjena seja centralnega komiteja ZKS, na kateri bodo sodelovali tudi predvojni komunisti. Oh tej priložnosti bo imel referat o štiridesetletnici ustanovnega kongresa KP Slovenije France Popit, predsednik CK ZKS. Dva dni prej, 16. aprila, pa bo resorska proslava na Čebinah, ki bo združena s sprejemom Titove štafete. Ob vseh prireditvah in svečanostih bodo izvoljene delegacije, ki bodo položile vence in počastile spomin padlih in umrlih revolucionarjev. Organizacijski odbor za proslavo 40-letnice pri CK ZKS se bo poleg tega skušal dogovoriti tudi s predstavniki vseh slovenskih organizacij in društev v zamejstvu, da bi tudi oni obeležili te pomembne jubileje. Enako velja tudi za društva naših delavcev na začasnem delu v tujini, ki se bed.- pri tem delu povezovala s podobnimi dmš i naših delas'cev :z drugih republik. SD STRAN 2 OK SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDMK V ZVEZI S ŠTIPENDIJAMI ZAHTEVA CELOTNO IN TAKOJŠNJE IZPUČILO O poročilu n programu Delo izvršnega sveta je bilo v letu 1976 vsekakor zelo pestro pa tudi razgibano. Bilo pa je tudi uspešno, saj je ta izvršni organ občinske skupščine kar devetdesetodstotno izvršil lanski program. Sprejel pa je izvršni svet na svoji zadnji seji tudi program dela za prvo polovico letošnjega leta. Poleg številnih nalog in obvez, ki se, kot je že običajno v tem obdobju leta pojavijo na dnevnem redu njegovih sej pa bodo njegovi člani razpravljali še: o razširitvi zaščitnih območij vodovodnih črpališč v Ljubljani, o predlogu smernic razvoja občine v letu 1977, o gradivu o odpravi barak in barakarskih naselij ter stanovanj VI. in VII. kategorije, o izvajanju 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani, o podrobnem urbanističnem redu za Rakitno, analiziral bo poslovanje delovnih organizacij v letu 1976, spregovoril bo o kmetijskem prostorskem planu občine, o podrobnem urbanističnem redu za Iški Vintgar, o dopolnitvi zazidalnih načrtov za del območja VS — 2 Kolezija in osnutkih zazidalnih načrtov za Brdo, Rudnik in Horjul... Dodelitev stavbnega zemljišča za Kartonažno tovarno — ^ Sklepi in stališča predsedstva občinske konference SZDL o problematiki štipendiranja v občini — Preveriti prejemnike Titovih štipendij — Kadrovske štipendije višje od tistih iz združenih sredstev? v______________________________________________________________/ Predsedstvo občinske konference SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik je na 19. seji, dne 25. januarja 1977 obravnavalo razmere na področju štipendiranja in podprlo stališča in sklepe izvršnega odbora predsedstva RK SZDL Slovenije, sprejete v začetku letošnjega leta. Poleg teh je predsedstvo OK SZDL sprejelo tudi nekatera dodatna stališča in sklepe za našo občino. Vse štipendije je potrebno nemudoma izplačati in to ne le v višini 80 odstotkov, kot je predvideno, temveč v celoti, zato naj skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju skupaj z izvršnim svetom skupščine občine prouči možnosti za najetje premostitvenih kreditov. Poročilo o izvajanju štipendijske politike v občini mora ta skupna komisija redno dostavljati vsem podpisnikom samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Pri solidarnostnem prelivanju sredstev za štipendije bi morale biti upravičene do teh sredstev le tiste občine, ki zagotovijo podpis samoupravnega sporazuma preko 90 odstotkov. Roke za oddajo prošenj za štipendije je potrebno omejiti in točno določiti. Kar zadeva Titove štipendiste, je posebej zadolžena občinska Zveza socialistične mladine, da preveri upravičenost prejemnikov štipendij iz Titovega sklada. Le-te so namenjene mladim delavcem in delavskim Izvršni svet je soglasno sprejel sklep o dodelitvi zemljišča v industrijski coni na Brdu Kartonažni tovarni. Le-ta namerava na tem zemljišču zgraditi nove proizvodne prostore s pripadajočimi skladišči, obrat družbene prehrane, upravno zgradbo in druge pomožne objekte. iz ljubljanskih občinskih glasil i i Kako je s komunalno opremljenostjo? Vsa stanovanja v KS »Savsko naselje« so priključena na mestni vodovod in kanalizacijo, le na treh cestah zgolj na vodovod, se pravi, da le 204 stanovanja še nimajo kanalizacije. Na območju KS je kar 4,8km cest mestnega pomena, 4,6km občinskega, 9,2 km znotraj naselja ter 3,4km krajevnih cest. Razen nekaj sto metrov so vse asfaltirane. Na toplovodno omrežje je priključenih 16 stanovanjskih zgradb s 581 stanovanji. »ZBOR OBČANOV« — Bežigrad Vzgojni program za nezavarovance V vzgojnovarstvenem zavodu »Rezke Dragar« na Črnučah bodo konec januarja pričeli uresničevati tako imenovani vzgojni program za vse tiste otroke, ki niso redni varovanci VVZ. Vzgojiteljice bodo izdelale podobne delovne programe kot jih imajo pri svojem rednem delu. Zajeti imajo namen vsa vzgojna področja za otroke od 4. do 6. leta starosti. »ZBOR OBČANOV« — Bežigrad Izgube in večji osebni dohodki Iz poročila o gospodarjenju občine »Ljubljana-Center« za lansko devetmesečno obdobje je razvidno, da je v občini poslovalo z izgubo 62 organizacij s 17.618 zaposlenimi. Skupna izguba je znašala 565.259 dinarjev, skoraj polovico ali 48,8 odstotkov celotne izgube pa odpade na promet »ŽTP Ljubljana«. Izgubo pa beležijo tudi na področju trgovine, gostinstva in turizma. »DOGOVORI« — LJUBLJANA CENTER USTANOVLJEN AKTIV ZK V SIS Občinski komite ZKS Ljubljana-Vič-Rudnik je soglasno sprejel o ustanovitvi aktiva komunistov v samoupravnih interesnih skupP stih. Enotna idejnopolitična in odgovorna akcija Zveze komunista' mora biti v uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v druil1 nih dejavnostih trajno prisotna, prav tako pa tudi v doslednejšem ral1' janju delegatskih odnosov ter pri sprejemanju odločitev v samoupravi interesnih skupnostih. /-----------------------------3 NA PODLAGI PRAVILNIKA 0 PODELJEVANJU SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE RAZGLAŠA predsedstvo občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik s sklepom svoje 34. seje z dne 24. januarja 1977, pogoje in rok za vlaganje predlogov za podelitev SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE v letu 1977, kot sledi: I. Srebrni znaki sindikatov bodo podeljeni na svečan način ob delavskem prazniku — 1. maju in sicer: do 18 znakov posameznim članom sindikata, ter do 3 znakov osnovnim organizacijam sindikata. n. Srebrni znak se podeli članom sindikata: a) za daljše prizadevno in uspešno opravljanje funkcij v osnovni organizaciji sindikata, pri čemer je poudarek na takšnem doseženem položaju osnovne organizacije sindikata, v katerem j« viden njen vpliv pri uresničevanju delavskih interesov in pri sprejemanju samoupravnih odločitev v OZD ter dosežen uspeh s skupnim delovanjem izvršnega organa oziroma z množičnim delovanjem same osnovne organizacije sindikata; b) za daljše aktivno in uspešno delovanje v organih občinskih, mestnih in regijskih sindikatov ter Zveze sindikatov, v katerem vidno izstopata konstruktivnost predlogov in stališč ter organizacijska sposobnost, prizadevnost in uspešnost pri organiziranj*1 in izvajanju množičnih in individualnih akcij; c) za aktivno in uspešno delovanje v republiških in zveznih organih sindikatov in Zveze sindikatov, če ima to delovanje tudi aktiven odnos v delovanju osnovnih organizacij sindikata ali občinske organizacije sindikata oziroma Zveze sindikatov. Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji sindikata: a) za njeno daljše učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog in je to delovanje konkretno utemeljeno z doseženimi rezultati; b) za posebno uspešno izvedene naloge v masovnih akcijah, h* imajo večji vsesplošni družbeni pomen in so te izvedene nalog6 spodbudne za širšo aktivnost v sindikatih. IV. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov posamezni!*1 članom sindikata lahko vloži osnovna organizacija sindikata (**a seji izvršnega odbora ali na članskem sestanku), občinski od bo* sindikata ter občinski svet Zveze sindikatov ali njegovo predsedstvo. otrokom, ki dosežejo izjemne rezultate pri delu oziroma učenju, ki so aktivni na področju novatorstva oziroma gibanja »znanost mladini« in ki so aktivni v samoupravnem oziroma družbenopolitičnem delu. Vsi našteti kriteriji se upoštevajo kumulativno. Kadrovske štipendije bi morali podeljevati študentom od I. letnika študija dalje, nikakor pa le v III. in IV. letniku. Kadrovske štipendije morajo biti izenačene s štipendijami iz združenih sredstev, če ne celo višje! To bi bila stimulacija za večje usmerjanje v kadrovske štipendije. Seznam štipendistov mora biti objavljen javno, zato smo se v naši občini odločili za objavo po krajevnih skupnostih (razrez po KS naj bi pripravil Zavod za zaposlovanje Ljubljana), nanj pa bomo opozorili v občinskem glasilu »Naša komuna«. Pn krajevnih konferencah SZDL bo nujno potrebno ustanoviti posebne komisije, ki bodo morale v prvi vrsti dajati realna mnenja in ocene o socialnem položaju prosilcev. OK ZSMS in OS ZSS pa sta, glede na stališča OK SZDL, zadolžena za ustanovitev t. i. kluba štipendistov v naši občini. s sej izvršnega sveta Potrjeni statuti h ustanovitvene pogodbe stanovanjskih zadrug Na svoji predzadnji seji je izvršni svet prvič potrdil ustanovitvene pogodbe in statute stanovanjskih zadrug »Moj dom« v Preserju, »Ključ« in »Murgle 77«. V prvem primeru je 35 članov zadruge že podpisalo pogodbe, na omenjeni lokaciji v Preserjih pa obstajajo vsekakorše realne možnosti za razširitev tovrstne gradnje. V zadnjih dveh primerih, ko gre za organizirano gradnjo delavcev Tovila (Ključ) in pa 139 ustanoviteljev (Murgle 77) smo priča zadrugam, ko ustanovitelji združujejo svoje delo in sredstva z namenom, da v njej organizirano uresničujejo svoje potrebe in interese pri graditvi in gospodarjenju z družinskimi stanovanjskimi >,hišami in stanovanji. 115. obletnica Plinarne Prva plinska ulična svetilka v Ljubljani je zagorela 2. novembra 1861. To je bil dan, ko so Ljubljančani začeli hoditi zvečer po osvetljenih ulicah, hkrati pa je to pomenilo tudi ustanovitev podjetja, iz katerega se je razvila ljubljanska »Plinarna«, ki se lahko danes pohvali, da napolni na uro kar 6000 kg plina ali 144 ton na dan. Lani je bilo v Ljubljani 124.555m plinovodnega omrežja. Plin so prodajali na 61 prodajnih mestih, plin v jeklenkah pa je kupovalo kar okoli 88.000 potrošnikov. Če k temu prištejemo še porabnike mestnega plina, pa ta številka presega več kot 100.000 potrošnikov. »JAVNA TRIBUNA« — LJUBLJANA-ŠIŠKA Zakaj delegatov ni na seje? Čeprav so zbori skupščine občine Ljubljana Moste-Polje imeli že po 25 sej, bi bilo zelo pomembno ugotoviti, kateri delegati so manjkali na 24 prejšnjih sejah — se sprašuje člankar. »Spominjam se časov, ko še ni bilo delegatskega sistema in sem bil prisoten kot referent na skupni seji dveh nekdanjih zborov iste skupščine; sklepčna je bila zgolj z enim članom čez potrebno večino. Sedanjemu delegatskemu sistemu pripisujemo ne le boljši izbor delegatov, marveč tudi boljše delo. Zato ne bi bilo prav, da bi delegatom dovolili iti po nekdanji, prav gotovo neprimerni poti.« ... »NAŠA SKUPNOST« LJUBLJANA MOSTE-POLJE Sprejemi v ZKJ Konec minulega leta so na moščanski gimnaziji sprejeli v ZK 18 mladincev in mladink. Mladincem je o nalogah in dolžnostih, ki jih bodo morali novi člani vestno izpolnjevati, spregovoril sekretar OOZK tovariš Golja. Pohvalili so tudi vzgojo in značaj mladih, ki so že v svoji zgodnji mladosti spoznali pravi svetovni nazor. »NAŠA SKUPNOST« LJUBLJANA MOSTE-POLJE Glasilo občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik. Urejala izdajateljski svel—častni predsednik dr. Josip Vidmar — in uredniški odbor: inž. Janez Cemažar, Milovan Dimitrič, Janja Domitrovič (odgovorna urednica), inž. Aloj/ Habjan, Janez Jagodic, Stane Florjančič, Ivo Zalar. Tehnični urednik France Anžel. Uredništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB 7-1, tel. 23-381, int. 26, tekoči račun SDK 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo, lisk tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. Glasilo dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikata osnovni org«' nizaciji sindikata lahko vloži konferenca OOS v TOZD DO, °b' činski odbor sindikata oziroma kjer tega ni pa predsedstvo obči*1' skega sveta Zveze sindikatov. Predlog mora biti posamično sestavljen ter mora vsebovati vs6 podatke in utemeljitev v skladu s 6. členom pravilnika, in sic6*: — naslov organa, ki predlaga podelitev in datum, ko je o te**1 sprejel sklep; — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datui*1’ naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in delovno organizacij0 — TOZD, članstvo v drugih družbenopolitičnih organizacijah ^ ZK, ZB NOV, ZSMS — podatki o dosedanjih odlikovanjih in d*11 gih priznanjih); — pregled dosedanjega opravljenega dela oziroma funkcij v sindikatu z navedbo, kdaj jih je opravljal; — pregled dosedanjih funkcij v drugih DPO, društvih in org«' nih upravljanja OZD in družbenopolitičnih skupnostih; — utemeljitev oziroma navedba razlogov za podelitev sreh*' nega znaka v smislu 2. oz. 3. točke tega razglasa. iji Predlog za podelitev srebrnega znaka osnovni organiz*c' sindikata mora vsebovati: — naziv in naslov OOS in število članstva, — opis njene notranje organiziranosti in delovanja, — utemeljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka z h* vedbo uspešno opravljenih pomembnejših akcij, . — datum sklepa organa sindikata oziroma Zveze sindik«toV takem predlogu. VI. tem razglasom. O podelitvi priznanj bo odločala komisija občinskega ZSS za organiziranost in kadre v skladu s pravilnikom RS ZSS VH. ^ Predloge za podelitev srebrnega znaka sindikatov poM4’, predlagatelji pismeno (v dveh izvodih) do 10. aprila 1977 na^r/ slov: Občinski svet ZSS Ljubljana Vič-Rudnik. Ljubljana, 'J™ MDB 7. Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo up0^4* vala. VIII. O podelitvi srebrnega znaka sindikatov bo komisija p0*0^ občinskemu svetu ZSS na njegovi seji, kjer bodo ti znaki vroČ«*^ članstvo in osnovne organizacije sindikata pa bodo obvešč« preko občinskega glasila »Naša komuna«. Preds*<1,tVe občinskega sveta Zveze sindiK«*^ Ljubljana Vič-R**^/ OBISKALI SMO KS VNANJE GORICE * POUDAREK KOMUNALNEMU RAZVOJU Popotnik, ki potuje iz Ljubljane proti Pod-Peči, mora nujno skozi Vnanje gorice, vas oddaljeno okrog deset kilometrov od Ljubljano- Prebivalci, ki jih je okrog 990 se ukvarjajo s kmetijstvom, ali se dnevno vozijo na delo v Ljubljano. Družin, kjer bi vsi člani delali na kmetiji je malo, več je tako imenovanih mešanih gospodinjstev, kjer je del članov zaposlenih izven kmetijstva, popoldne pa tudi oni delajo na kmetiji. Kmetije so večinoma dobro °Premljene s stroji, kmetje pa uspešno koope-rirajo s kmetijsko zadrugo in s Ljubljanskimi ndekarnami. Razvoj Vnanjih goric gre v tej smeri, da kmalu to ne bo več vas na robu Ljub-ijane, marveč naselje novih individualnih gradenj. Predvidevajo, da bodo Vnanje gorice do leta 1980 5000 prebivalcev. Ambiciozno postavljen srednjeročni program razvoja Kakšne načrte so si vaščani zastavili nam je razkril predsenik sveta KS IVAN KLEMEN. Naglo se razvijajoče naselje zahteva razširitev. posodobitev in izgradnjo novih infra- zmožnosti krajanov. Ravno pri tej investiciji pričakujejo družbeno pomoč. Navzlic takšni ceni je kanalizacija naselju nujno potrebna, ker sedanji način odvajanja uporabljene vode ne ustreza, obstaja tudi nevarnost okužbe. V sušnih obdobjih pesti krajane pomanjkanje vode zato nameravajo zgraditi dodatno zajetje in cevovod. Relativno cenene gradbene parcele pritegujejo številne graditelje, kar daje misliti da se bodo Vnanje gorice razvile v sodobno naselje vrstnih hiš. Svojo priložnost je zaslutil tudi Gradis, ki namerava tu zgraditi 400 atrijskih hiš. K zdravniku ni treba v Ljubljano Anton Stanovnik je tudi poudaril, da si krajani želijo boljše zdravstvene službe. S splošno zdravstveno službo so zadovoljni, le ženske pogrešajo ginekologa, ki ga že več mesecev ni, prej je ordiniral enkrat tedensko. Navzlic tem drobnim nevšečnostim so krajani zadovoljni, da imajo svojo ordinacijo, ki je blizu, saj jim ni treba v Ljubljano. Bržčas nekateri kljub bolezni sploh ne bi šli. Ra KksyV°ra V Vnanje gorice so se poleg naših sodelavcev udeležili še Ivan Novak (predsednik na. Anton Marinko (predsednik zbora delegatov), Anton Stanovnik (predsednik kotnu- eSa odbora), Štefan Rakovec (ZRVS zemljiška skupnost), Ivan Klemen (predsednik sveta izurarf oaov> vgradnjo treh tra so kr nj°. vz8°jnovarstvenega za\ tešm a^an’ P°hazali mnogo posluh u krajevnih zadev, na t; 198(1° UCL v Prihodnje. Načrt izgr£ lo , ol)sežen'denarja pa kot ve kraiff 0 S° se od*očiL izvesti gl Vaii T samoPrispevek, s kateri druiKbratl del sredstev. upajo vse toeznmopgroč’ker ni gotov0,6 Več o10Žba’ ki bo 2ahtevala in že a teren^8aniZaCi^skega' Prostovoljn prav «otov Gospodinje so nezadovoljne Gospodinje v Vnanjih goricah ne morejo biti ponosne na svojo trgovino je dejala tajnica krajevne skupnosti MARIJA ARTAČ. Pravzaprav so lahko gospodinje vesele, da je sploh imajo, kaj če ne bo nekega dne prišel sanitarni inšpektor in trgovino zapečatil. Potem krajanom ne bo preostalo drugega, kot da bodo vse potrebščine kupovale v Ljubljani, ali kakšni manj oddaljeni trgovini. Že sedaj tisti krajani, ki se vozijo na delo v Ljubljano kupujejo kar v ljubljanskih trgovinah. Sedanjo trgovino pesti prostorska stiska, posledica tega je omejen izbor artiklov. Nezavidljiva je preskrba z mesom,sadjem in kruhom, ki ga pogostokrat popoldne zmanjka. Sedanji položaj preskrbe je nezavidljiv, vendar krajani pričakujejo rešitev v naslednjih letih, ko bo Mercator zgradil novo trgovino, prilagojeno potrebam potrošnikov. K vsem tem nevšečnostim je Klemen dodal še eno, namreč problem avtobusnih zvez, ki so sila neugodne zlasti ob večernem času, pa o gneči na avtobusih. Konkurenca namesto sodelovanja Le 17 je čistih kmetij, vse ostale pomenijo tako imenovana mešana gospodinjstva. Tamkajšnji kmetje imajo možnost kooperirati s kmetijsko zadrugo Vrhnika, ali z Ljubljanskimi mlekarnami. Ljubljanske mlekarne se lahko »pohvalijo« z zelo nehigijensko zbiralnico mleka in nerednim plačevanjem le-tega, dočim KZ Vrhnika bolje sodeluje s kooperanti in daje tudi več poudarka higijeni. Nasploh vodijo Ljubljanske mlekarne nenavadno politiko, ko grozijo kooperantom, da jim bodo odvzele zemljo, ki so jim jo dale v zakup, če ne bodo kooperirali z njimi. To pa še ni vs^ s čimer se je ta TOZD »proslavila« v Vnanjih goricah. Na najbolj rodovitni zemlji, kjer bi rasle bolj koristne druge kulture, od žita pa vse do krmilnih rastlin, so na desetih hektarih posadili topole, sedaj pa jih nameravajo posaditi še na nadaljnjih 35 hektarih najboljše zemlje. Največji paradoks je to, da puščajo manj rodovitno zemljo zapuščeno, namesto da bi na le-tej posadili topole, ki bi prav tako dobro uspevali kot na zemlji,na kateri so sedaj posajeni. Ali nam res ni treba racionalno koristiti kmetijskih zemljišč? Takšna vprašanja si zastavljajo razumni kmetje, med njimi tudi ŠTEFAN RAKOVEC, član zemljiške skupnosti in član odbora ZRVS. Ljubljanske mlekarne in KZ Vrhnika si konkurirata tako, da vsaka TOZD gradi svojo zbiralnico mleka. Bolj ekonomično in bolj v duhu s socialističnim gospodarstvom bi bilo, če bi obe TOZD združili sredstva in gradili skupno zbiralnico mleka, s tem bi prispevali tudi k večjemu sodelovanju kmetov med seboj. Premalo mladih v ZK Kadrovsko bo potrebno okrepiti OO ZK, okrepitve naj bi prišle iz vrst ZSMS. S tem problemom se bo morala osnovna organizacija v prihodnje resneje spoprijeti, je dejal predsednik OO ZK FRANC ŠIFRER. Vse komuniste, ki se bodo priselili, bo potrebno vključiti v delo, Kot pretežno kmetijska naselbina kažejo Vnanje gorice precejšno podvr- uspehov. Za okrepitev članstva mladinske organizacije so se povezali z osnovno šolo, da bo le-ta po končanem osmem razredu usmerjala mladince k delu v mladinski organizaciji, je povedal Janez Burger — predsednik OO ZSMS. Društvo prijateljev mladine obstaja dve leti, v tem času so organizirali dedka Mraza, za otroke, ki nimajo varstva v vrtcu pa sedaj potekajo ure pravljic, je povedala tajnica društva prijateljev mladine FANI KUCLER. Vzorno delo ZRVS Rezervni vojaški starešine sodelujejo na športnih tekmovanjih. Redno se udeležujejo vseh obveznih vaj. Organizacija ZRVS je bila odlikovana s srebrno plaketo, prav tako je nekaj posameznikov dobilo srebrno plaketo, eden pa celo zlasto. Pri napredovanjih in odlikovanjih dajejo svoje predloge tudi družbenopolitične organizacije v KS. Nekaj članov sodeluje pri mladinski pohodni enoti. Gasilci so se kadrovsko okrepi! Pridobili so 40 novih članov-mladincev. Društvo je pričelo z akcijo za nabavo motorne brizgalke in avtocisteme. Za dograditev gasilskega doma in nabavo brizgalke s cisterno so zbrali občani po 250 dinarjev. Vsak član je ali bo opravil 40 delovnih ur pri gradnji doma. Opremo, ki so si jo gasilci nabavili potrebujejo zaradi tega, v primeru požara ali elementarnih nesreč ne morejo upati na hitro pomoč iz sosednjih KS ali iz Ljubljane zaradi večkrat spuščenih železniških zapornic, kar se je že zgodilo ob takšnih priložnostih, je dejal podpredsednik gasilskega društva Ivan Klemen. KS), Marija Artač (tajnik KS), Fani Kucler (tajnik DPM), Marko Marinko (vodja splošne generacije), Franc Šifrer (sekretar OO ZK) in Janez Burger (predsednik OO ZSMS). ženost vplivu cerkve, saj v bližini naselja obstaja močna cerkvena institucija. ZZB rešuje tekoče probleme, močno podporo je ta organizacija dala pri izvedbi samoprispevka II. Rdeči križ se aktivno vključuje v dogajanja v KS. Pri akciji za pomoč Posočju je zbral 12000 dinarjev, sodeloval s SZDL pri proslavi osmega marca. Mladna dobro sodeluje z (hugimi DP0 OO ZSMS je bila ustanovljena leta 1975. Družbenopolitične organizacije so dale mladincem na voljo prostore, kjer se lahko zbirajo, imajo sestanke in opravljajo interesne dejavnosti. Mladi se zavedajo, da sestanki ne bodo pripeljali do rešitev, zato so se sklenili oprijeti dela. Ustanovili so kulturno komisijo in klub OZN, deluje tudi šahovski krožek. Trenutno je aktivnih 20 članov. Za večje akcije se povezujejo z mladinci iz sosednjih krajevnih skupnosti in si vzajemno pomagajo. V okviru OO ZSMS deluje tudi mladinska pohodna enota, ki je dosegla že nekaj lepih Uspeh - samoprispevek II KK SZDL sodeluje pri večini akcij z drugimi DPO. Eden največjih uspehov je prav gotovo 98 odstotna udeležba na glasovanju za samoprispevek H.KK SZDL je na novo konstituirana in sedaj šteje 30 članov, njen izvršni odbor pa 13 članov. Po besedah predsednika KK SZDL IVANA NOVAKA organizira tudi druge akcije občanov v KS. Vodja splošne delegacije MARKO MARINKO je ugotovil, da delegatska baza ne kaže preveč zanimanja za probleme, ki so ne dnevnih redih saj občinske skupščine. Nezadovoljivo je komuniciranje med delegati in delegatsko bazo. Iz baze ne prihajajo pobude in stališča. Gradivo za seje je navadno preobsežno in preveč zapleteno. Delegacija se redno sestaja in zavzema stališča, ki jih zastopa na seji občinske skupščine. Predsednik zbora delegatov ANTON MARINKO je dejal, da bo potrebno dobiti od Ljubljanskih mlekarn nazaj dvorano, ki so jim jo odstopili v najem, ker jo sami rabijo za razne kulturne in druge množične prireditve. POGOVOR JE VODIL: MILOVAN DIMITRIČ ZAPISAL FRANCE PREŠEREN Posvet o viškem kmetijstvu, ki sta ga organizirala občinska konferenca SZDL in ZK, uvodno besedo je prispeval pomočnik republiškega sekretarja za kmetijstvo ing. Morenk, je spregovoril tako kot je potrebno; analitično, pohvalino in kritično. Vse pogosteje teče beseda o kmetijstvu, hrani družbenoekonomskih odnosih, organiziranosti in podobno. Povečano zanimanje za proizvodnjo hrane tako družbeno kot občanov ni odveč in v naši občini še posebej na mestu, kot je poudaril predsednik skupščine tov. Belič. Tudi razpravi, ki je tekla o gradnji kmetijske politike in da naj na temelje postavimo tudi streho, velja skrbno prisluhniti. Poudarjeno in podčrtano dejstvo, da ne gre za trenutno akcijo temveč za proces, ki že teče dalj časa, saj smo priča mnogim že izboljšanim prilikam in ga je potrebno le intenzivirati in posodobiti v skladu s srednjeročnim zelenim načrtom in dopolniti z zakonom o združenem delu. Tudi v našem kmetijskem prostoru imamo vrsto dobrih proizvodnih rezultatov. Hektarski donosi so se dvignili, povečala se je mlečnost krav na farmah kot v kooperaciji, stalež govejih pitancev smo zadržali, da se ni zmanjšal kot je to pojav v širšem kmetijskem prostoru. Kmetijska proizvodnja v barjanskih pogojih zahteva dodatne napore, pa kljub temu uspehi niso izostali. Družbeno proizvodnjo spremlja finančni neuspeh kljub povečani fizični proizvodnji in dvigu produktivnosti, kar ni sprejemljivo in je zahteva do družbe še vnaprej, da odpravlja taka paradoksalna nasprotja. Fluktuacija delovne sile je še vedno velika. Nadaljuje se tudi odhod strokovnjakov iz proizvodnje v neproizvodnjo to je v administracijo. Tudi kooperacijska proizvodnja se ne nahaja v bistveno boljšem položaju. Od tu odločna zahteva po spremembi družbenoekonomskih odnosov in prerazdelitvi narodnega dohodka in priznanja vloženega dela za družbeno priznano delo v proizvodnji hrane. Posvet je opozoril na zaostajanje vlaganj v družbene obrate v preteklosti in da vlaganja v prihodnje ne smejo več zaostajati in to do take stopnje, ki omogočajo sodobno proizvodnjo v normalnem delovnem okolju, kar do sedaj pogosto ni bil primer. Podružbljanje kooperacijske proizvodnje naj sloni na boljši organiziranosti naših kmetov na nivoju temeljnih zadružnih organizacij, ki naj se organizirajo povsod tam, kjer jih kmetje želijo. Temeljne zadružne organizacije naj postanejo središče ne samo poslovnega temveč tudi družbenega življenja po krajevnih skupnostih. Boljša organiziranost zasebne proizvodnje ima za cilj večji dohodek, večjo sociološko varnost kmetove družine, izenačevanja vasi z mestom. Tu je vsekakor potrebno, da se tudi družbene organizacije zlasti še SZDL močneje angažira. Naloge na programu zemljiške politike, prostorskega planiranja, hidromelioriranja so širšega značaja in presegajo interese kmetijstva. V kooperacijsko proizvodnjo se vlagajo danes velika sredstva, pogosto dokaj neracionalno, prav zato ker nismo ustrezno organizirani. Ne samo družbena temveč tudi zasebna sredstva zaslužijo vso pozornost. Tako imamo danes na področju Velikološke kmetijske zadruge 130 traktorjev 16 do 17 tipov. Podobne pojave zasledimo tudi drugod, to nas opozarja da ne smemo zanemariti organiziranja različnih proizvodnih skupnosti do skupnih hlevov in podobno. Lahco ugotovimo, da je kooperacijska proizvodnja, razen tiste, ki jo kmet sam organizira in financira, sila zanemarjena in jo skoraj ni, čeravno ustreznih srdstv ne primanjkuje. Nujno je s planiranim sajenjem topolov in že začeto akcijo okoli pogozdovanja barja informirati širšo javnost, da se tako prepreči nepotrebna kritika, ki je prisotna. Preskrba Ljubljane brez dvoma narekuje nadaljno izgradnjo družbenih obratov, ki so že nekaj časa načrtovani. Vendar jih velja že takoj dohodkovno povezati. Dohodkovna povezava med primarno proizvodnjo, predelovalno industrijo in trgovino postaja življenjska nuja. Skupno planiranje potreb in možnosti zagotavlja napredek in sigurno preskrbo potrošnika. Posvet kot predpriprava razprave o kmetijstvu je osvetlil dejansko stanje, se soočil z njim, potrdil in osvojil zastavljeno politiko ter se spoznal z zastavljenimi srednjeročnimi programi razvoja kmetijstva oziroma proizvodnje hrane. ING. LOJZE HABJAN SMERNICE ZA URESNIČEVANJE PROGRAMA DRUŽBENEGA RAZVOJA LJUBLJANE ZA LETO 1977 ZAČRTALE POMEMBNE NALOGE V začetku februarja je o smernicah za uresničevanje programa družbenega razvoja Ljubljane za leto 1977 razpravljala skupščina mesta Ljubljane. Smernice v uvodu začrtujejo prednostne naloge, ki jih je 13 — od nadaljnjega utrjevanja socialističnih samoupravnih odnosov do utrjevanja družbene samozaščite in varnosti na vseh področjih. Nadaljnje utrjevanje socialističnih samoupravnih odnosov bomo dosegli preko dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja na vseh ravneh v smislu izvajanja določil zakona o združenem delu in doslednega izvajanja že sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V tem letu moramo zagotoviti tudi dinamičnejšo gospodarsko rast s kvalitetnimi dejavniki, zlasti z večjo produktivnostjo, učinkovitejšim prilagajanjem pogojem trga, s pospeševanjem integracijskih procesov na osnovi združevanja sredstev in dela, s povečanjem izvoza predvsem v dežele v razvoju in zmanjševanjem uvoza, ki ga je treba nadomestiti z večjo uporabo domačih surovin, opreme in znanja, vse v pogojih umirjene inflacije. Poleg tega moramo pospešiti tudi investicijsko dejavnost v novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije zlasti nosilcev industrijskega razvoja, od katerih je odvisno načrtovano prestrukturiranje ljubljanskega gospodarstva. POJASNILO V zadnji številki »NAŠA KOMUNA« je prišlo pri podatkih o vpisu javnega posojila za ceste do pomote, ki jo v naslednjem odstavku popravljamo. Tiskarski škrat je namreč postavil v zneskih, ki so jih vpisale najboljše DO, vejico na napačno mesto: Delovne organizacije so se odzvale pozivu za vpis posojila glede možnosti, upoštevajoč svoje poslovne uspehe v prvem polletju preteklega leta. Največ so vpisali: »ILIRIJA« 1.150.000 din in »TOVIL« ter »MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO IG«, vsaka po 500.000 din. Posebej pa moramo omeniti Glasbeno srednjo šolo, ki je iz svojih sredstev vpisala 24.000 din posojila. ^--------------------------------------------------- Dokončati moramo program izgradnje objektov družbenega standarda iz samoprispevka I. in pričeti izvajati program izgradnje objektov iz samoprispevka H. po terminskem planu za leto 1977. Pričeti moramo tudi z gradnjo novih energetskih virov in širjenjem toplovodnega in plinovodnega omrežja. Uresničiti moramo ukrepe za zavarovanje in sanacijo zraka in za zaščito pitnih voda, organizirati preskrbo mesta s kmetijskimi-živilskimi pridelki na samoupravni osnovi in uresničiti družbeni dogovor o organizirani preskrbi Ljubljane s kmetijskimi-živilskimi pridelki. Pospešeno moramo nadaljevati z deli iz 10-letnega programa izgradnje cest in nadomestiti zamude iz lanskega leta ter učinkoviteje razširiti promet. Dograditi moramo 3.500 stanovanj v skladu s programom stanovanjske komunalne graditve. Ustanoviti moramo odbor za obnovo ljubljanskega gradu in določiti njegovo namembnost ter nadaljevati s sanacijskimi in konsolidacijskimi deli na gradu. Ustanoviti moramo samoupravno skupnost za komunalno ter skupnosti za varstvo zraka, preskrbo in požarno varnost. Poleg tega bo potrebno nadaljevati s študijo dolgoročnega razvoja »Ljubljana 2000« z novela-cijo urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane. Poleg tega pa moramo, kot smo omenili že uvodoma, utrjevati družbeno samozaščito in varnost na vseh področjih življenja in dela. Kar zadeva predvidene ovire gospodarskega razvoja v letošnjem letu načrtovalci sami trdijo, da letos nikakor ne moremo pričakovati, da bomo dosegli rezultate, ki smo jih planirali v srednjeročnem načrtu, prav tako pa tudi ne moremo pričakovati, da bi v celoti nadomestili izostanek iz lanskega leta. V naslednjih letih bomo morali v Ljubljani vložiti veliko naporov, da bi dosegli poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda 5,7 odstotka, zaposlovanja 2 odstotka in produktivnosti 3,7 odstotka, kot smo se zavzeli z Dogovorom o osnovah družbenega plana razvoja Ljubljane za tekoče srednjeročno obdobje. Zategadelj se pred ljubljansko gospodarstvo postavljajo izredno zahtevne naloge, ki pa vendarle niso neuresničljive. Seveda le ob predpostavki, da bomo izpolnili in dogradili razvoj samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja z izvajanjem določil zakona o združenem delu. To je vsekakor odločilnega pomena pri oblikovanju novih odnosov v proizvodnji in porabi. Poleg tega bo treba zagotoviti tudi boljšo likvidnost in finančno disciplino, kar bo zagotovilo stabilnejše pogoje poslovanja, v mednarodni trgovinski menjavi pa bo potrebno izpopolniti sistem ekonomskih odnosov s tujino. Če bo to uspelo, potem zunanja trgovina ne bo več nazadovala. IZVRŠNI SVET OBČINSKE SKUPŠČINE SPREJEL VEČ DODATNIH PREDLOGOV K RAZVOJNIM SMERNICAM LJUBLJANE ZA LETO 1977 Člani občinskega izvršnega sveta so na eni izmed zadnjih sej dopolnili smernice razvoja Ljubljane za leto 1977 s sledečimi predlogi: tako naj bi v poglavju o kmetijskem razvoju natančneje opredelili izgradnjo obeh farm, ki jih bodo gradile Ljubljanske mlekarne. Prav tako se morajo natančneje opredeliti zahteve po spremembi Generalnega urbanističnega plana, v poglavje o komunalnem gospodarstvu pa se mora vnesti dopolnitev, da so komunalne delovne organizacije dolžne postopoma prevzemati v upravljanje tudi komunalne naprave na izvenmestnem področju. Smernice za leto 1977 pa morajo vsebovati tudi pričetek del na vodarni Brest. Dva dopolnilna predloga pa se nanašata na poglavje o razvoju prometa in cest in sicer: vnesti je treba pripravo dokumentacije in pričetek rekonstrukcije Tržaške ceste, v programu pa morajo biti vsebovani tudi vsi objekti, ki jih bodo gradili iz viška vpisanega posojila v našem mestu. ANTON KOGOVŠEK IZ HORJULA SODI MED NAJSTAREJŠE TKALCE V SLOVENIJI POKLIC VČERAJŠNJEGA DNE Starožitno kmečko tkalstvo bo slej ko prej le še narodno blago. Sodobna tehnika nezadržano izpodriva rokodelstvo — njegovi zlati časi bodo zdaj ostali le še spomin. Sključen in vidno zdelan od dolgotrajnega napornega dela se je sklanjal nad skromno pripravo, utesnjeno v mračnem kotu starožitne kmečke izbe. Njegove žuljave, od težkega dela že kar čudno zverižene roke, so pridno sukale splet preprostih mehanizmov, med na pol odsluženim trsnatim grebenom se je kot na čarobni mizici porajalo platno. Laket, dva, sivobela preproga se ustavi šele, ko na lesenem vretenu zmanjka preje. »Tkem že od svojega dvajsetega leta,« pripoveduje kmet in tkalec Anton Kogovšek, po domače tudi Martinov Tone iz Grabna v Horjulu. »Tkalske obrti sem se naučil od svojega očeta. Z njo me je seznanil že v najzgodnejših letih, učil pa me je tudi še potem, ko je zbolel. Ko je po bolezni leta 1921 umrl, sva več let delala sama z materjo. Ko pa je leta 1937 umrla tudi mati, sem ostal popolnoma sam. Nekaj Časa sem sicer okleval, ali bi se nemara oženil, naposled pa sem sklenil, da bo še najbolje, če ostanem kar sam. Sicer pa se bogve kako nikoli nisem dolgočasil. Pogosto sem se srečaval z znanci in prijatelji, ki so se prav tako ukvarjali s tkalsko obrtjo, in marsikaj smo si imeli povedati. Starega Kajžarja na Karevšku se še zdaj dobro spominjam. Po starših sem mimo statev prevzel tudi manjšo kmetijo z nekaj hektari zemlje. Zanjo skrbim že vse od materine smrti, obvezuje pa me tudi še zdaj, ko sem si nadel že osmi križ, in ko mi moči iz dneva v dan vse bolj pešajo (Tone ima že 76 let). Verjemi, v svojem življenju resnično nisff noznal drugega kot delo.«. Preskromen zaslužek Statve Antona Kogovška bi spričo svoje starosti lahko bile že pravcati muzealija. Narejene so bile leta 1778, mernik kot nadvse pomembna p® tiklina pa dobrih sto let kasneje — leta 1888. »Pri tkanju imam precej težav s prejo,« nadaljuje Tone. »Zdaj je zlepi ne dobiš več, kajti tod okrog se le še malokdo ukvarja s to stvarjo. Včasi! takšnih težav seveda ni bilo, prejo sem dobival pri kmetih, pripeljali P* so mi jo tudi znanci z Iga. Tudi za tkanje je ne morem pripraviti sam, daf pravilno navita na vretenu statev, morata biti vsaj dva. Zaradi tega zd*. delam veliko manj kot sem nekdaj. O, platno se ne dela kar samo od sel* Marsikaj je treba postoriti, preden ga je za en meter. Pri vsem tem paf zaslužek kajpada kaj pičel. Tudi če bi delal po ves dan in imel pri rokivd Anton Kogovšek ob svojih statvah potreben material, bi mi to vrglo komaj za sproti. Na srečo so mi predi* dali vsaj nekaj kmečke pokojnine. Je res bolj malo, posebno v dana4nr časih, ko je denar vse manj vreden, je pa občutno bolje kot prej, ko nis*1* imel nič. S tem denarjem vsaj nekako poravnam davke in zavarovanj*’ Brez naslednika Pri Martinetu tkejo že trije rodovi! Tkal je že Tonetov ded, nato <** sam pa zdaj že tudi nad petdeset let skrbi za ohranitev te stare družinsf tradicije. Vendar pa se boji, da je bo lepega dne konec. »Veš, vsak tkalec zasluži počitek,« pridene naposled s kančkom ot°! nosti, a vendar z neprikritim občutkom olajšanja. »Dolgotrajno in naporno delo za statvami me je že pošteno utrudi* Sem pa tja bom kakemu naročniku še naredil kak meter platna, če ** zaradi drugega že zato, ker sem nekaterim že obljubil, potem pa mi5*1® počasi nehati. Tudi preje kmalu ne bo več — materiala, brez katereg3 tkanja kratko malo ni mogoče zamišljati. In kolikor vem, lanu kot sur°| vine za prejo tod okoli že lep čas ne sejejo več. Kaj naj sploh še pote1® Statve bom čez čas, ko mi bodo povsem odslužile, najbrž porabil za ktf j javo. Kolikor mi bodo še dale moči, bom poslej skrbel le še za svojo sKrtlj mno kmetijo in kravi, ki mi vedno lačni mukata v hlevu.« Tkalcev kakršen je Anton Kogovšek je iz dneva v dan manj. Tehni boom nezadržno prodira tudi na deželo in stare kmečke obrti, ki301 nekoč ponos prenekaterega Slovenca, postajajo le še zapuSfejji /os111’ nam pričajo o preteklosti našega preprostega ljudstva. B. VRHOVEW SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK RAZPISUJE NATEČAJ Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik podeljuje priznanja in nagrade občine Ljubljana Vič-Rudnik za posebne uspehe, dosežene n*1 področju gospodarstva, samoupravljanja, znanstveno raziskovalo* dejavnosti, ljudske obrambe in družbene samozaščite, razvijanja io negovanja tradicij NOV, vzgoje in izobraževanja, kulture in telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva, na področju delovanja krajev* nih skupnosti ter drueih družbenih dejavnosti. Občanom ali organizacijam se podele priznanja in nagrade v pisn'-denarni ali drugi obliki. Obliko in višino nagrad določi občinska skup’ čina s posebnim sklepom. Predlog za podemev priznanj m nagrad mora vsebovati poleg podal' kov o kandidatu opis dela, zaradi katerega se ga predlaga in podrobO* podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter ocen0 uspešnosti dela kandidata in njegovih moralno političnih kvalitet’ Predloge za priznanja in nagrade lahko dostavijo žiriji za podeliteV priznanj in nagrad občine Ljubljana-Vič-Rudnik družbenopolitične organizacije, organizacije združenega dela in druge organizacij*’ samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva, združenja i” občani. Predlogi za priznanja in nagrade morajo biti predloženi žiriji naj^3 snejc do 15. marca 1977 na naslov; Skupščina občine Ljubljana V> Rudnik, Žirija za podelitev priznanj in nagrad občine Ljubljana Vi Rudnik, Ljubljana, Trg MDB7. ^ Vse informacije daje tajnik žirije za podelitev priznanj in nagr3 občine Ljubljana Vič-Rudnik. ŽIRIJA ZA PODELITE* PRIZNANJ IN NAGRAD OB RIHARJEVI CESTI NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA ovsko podjetje Mercator bo 15. februarja odprlo novo tT9 : iivili ob Riharjevi cesti. Trgovina bo samopostrežna ter o ^ udi bife. Od skupno 538 kvadratnih metrov prostora bo \jne namene namenjeno 238 kvadratnih metrov in za W* . o bodo skladiščni in drugi pomožni prostori. Ureditevte2 . kovanih trgovskih prostorov sc je zavlekla, saj je Merca oil omenjene prostore, izgotovljene le do tretje faze, od 9ra a podjetja Tehnika. . Ji -----------------------------------------J i IZVAJANJE PROGRAMA ■Z I. IN II. SAMOPRISPEVKA Predzadnji to je deveti objekt iz programa I. samoprispevka, prizidek s ®stimi učilnicami, telovadnico, sodobno šolsko kuhinjo in zakloniščem osnovni šoli »Vlada Miklavca« na Vrhovcih je v izgradnji od lanskega hfjj 'n bo dograjen do avgusta letos. Že z novim šolskim letom 1977-78 se ®do vselili v nove sodobne učilnice učenci višjih razredov, šola pa bo *®“6na hude prostorske stiske, mnogo pa se bodo izboljšali tudi delovni POSoji učencev in učiteljev. “gradnja vzgojnovarstvenega zavoda v Murglah (za 200 otrok) kot eseti in zadnji objekt iz I. samoprispevka. Čeprav so z deli začeli že ^ ko jesen, gradbeno podjetje TEHNIKA ne more nadaljevati z deli, , J* gradbišče pod vodo. Vsa dela so v zamudi za tri mesece, podjetje pa upravičeno zamudo deloma nadoknadilo v pomladanskih mesecih, ko obetajo boljše vremenske razmere. Predvidoma bo objekt dograjen in u®en namenu do letošnje jeseni. redstva za izgradnjo objektov so bila zagotovljena že z lanskim fi-nim načrtom sklada za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih ‘“Vodov. Iz IT ob' u samoPrispevka pa sta v naši občini predvidena v letu 1977 dva Jekta, Osnovna šola Krim in VVZ Vnanje gorice. Osnovna šola na 1^. u bo imela 16 učilnic, sodobno kuhinjo, zaklonišče in telovadnico, n naj k' služila tudi krajevnim potrebam. Zato se telesno kulturna skup-s°bčine Ljubljana Vič-Rudnik in operativni štab dogovarjata, da bi Prispevala dodatna sredstva za izgradnjo velike telovadnice. ? aievna skupnost in gradbeni odbor si prizadevata, da bi ob novi šoli ra? ^ tel°vacluico s tremi telovadnimi prostori, ki bi omogočili najširši te*esne kulture v KS Krim-Rudnik, kjer živi 9500 prebivalcev, ki ves oiniajo nikakršnega pokritega telovadnega prostora, j. ?0ino varstveni zavod Vnanje gorice za 100 otrok bo namenjen otro-Vn W *craievnib skupnosti Vnanje gorice, Notranje gorice in Brezovice. p °gramskih zasnovah tega objekta sta poleg drugih oddelkov predvi-Ojat dVa ^delka za dojenčke, katerih varstvo predstavlja za zaposlene ;> ,ere oajvečji problem. V izdelavi je predlokacijska dokumentacija, toka ^ gradnie pa je odvisen od gradbene dokumentacije in do-jj^finančnih sredstev, kar velja tudi za začetek gradnje osnovne šole ^dben® odbora za oba objekta prizadevno sodelujeta z načrtvovalci, p^T^uisti in investitorji, da bi kar najbolj uspešno pripomogli k izvedbi objektov iz II. samoprispevka v naši občini. ANTON BREGAR ^elegatsho z*vljenje T ^ed nami !§žave delegatstva elavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in uprav-auja drugih drutbenih zadev. elavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in zvijajo druge družbene zadeve, organizirani v organizacije ter Zenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, v razredne in druge družbenopolitične in družbene organiza-* »13. člen ustave SRS). ji Povijanje v organizacijah združenega dela, v krajevnih P*0«*, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oupmtmih organizacijah in skupnostih, njihova organizira-v>ak *n °^ve^anje morajo biti urejeni tako, da delovni ljudje v 67,1 delu organizacije oziroma skupnosti odločajo o vpraia-pr SVo)ega dela in o drugih interesih, uresničujejo svoje samou-a ^ 1 se kolikor mogoče približevala vsebini ustave, ga Uresn0,SamOUPravni soctabstični sistem,o tem ni dvoma. eVaj0 bo,ni^emo ze*° razbčno, nekje si za njegovo uveljavit Star>je ip , b “ru(d* manj, bržčas pa povsod premalo. Vzrokov i SkZVei' sila zastopalo njihove interese in prenašalo stališča in predloge v delegacijo občinske ali mestne skupščine, pa obrtniki pričakujejo mnogo. Sogovornica meni, da je funkcija delegata zelo pomembna in odgovorna in da ji ni vsakdo kos. Kolikor višjo izobrazbo ima delegat, toliko lažje opravlja to nalogo, zlasti zato, ker je skoraj pravilo, da je gradivo za seje skupščin napisano v preveč strokovnem jeziku, v katerem kar mrgoli tujk. Poleg tega nekateri, zlasti številčni podatki delegatom, ki so nestrokovnjaki na določenem področju, ne pomenijo prav dosti. Delegati ob izvolitvi niso vedeli, kakšno nalogo z izvolitvijo sprejemajo in bržčas še sedaj nekaterim delegatom ni jasno bistvo delegatskega sistema. Zato bi bilo koristno, če bi na seminarjih na preprost način razložili metode dela delegatov in predstavniških teles. Zlasti v delegatsko bazo še ni prodrlo prepričanje, da pomeni delegatski sistem večjo demokratizacijo in decentralizacijo odločanja in hitrejše reševanje tistih problemov, ki so najbolj pereči za delovne ljudi in občane, kjer delajo in živijo. »Delegati na sejo delegatske skupine ne prihajajo, zato vse breme dela pade na ramena tistih štirih delegatov, ki se redno udeležujemo sej skupine delegatov, se nanjo pripravimo, oblikujemo stališča in ta stališča tudi zastopamo na sejah mestne skupščine«, je kritično ocenila delo kultumoprosvetne skupine delegatov mestne skupščine njen vodja Pavla Raca. Večina delegatov delegacije kultumoprosvetne skupine se kot rečeno sej ne udeležuje, takšno stanje se vleče od volitev pa vse do danes. V tem obdobju je zavoljo nedelavnosti delegatov odstopila delegatka, ki je bila vodja delegacije kultumoprosvetne skupine. Z menjavo vodje delegatske skupine se stanje ne bo bistveno izboljšalo, če bo zopet vse breme padlo na ramena vodje skupine. Najpomembnejša naloga je pritegniti k delu tiste delegate, ki so iz kakršnihkoli razlogov neaktivni. Bržčas pa se nekateri delegati niti ne zavedajo, kako pomembna samoupravna funkcija jim je zaupana. Darja Kobal Pavla Raca Navzlic dobrima dvema letoma od oblikovanja delegatskega sistema se nekateri delegati še ne zavedajo nove kakovosti delegatskega odločanja, ki se bistveno razlikuje od prejšnjega. Delegatom je potrebno razložiti bistvo in prednosti takšnega samoupravnega odločanja in njihove naloge, skrajšati že tolikokrat omenjeno preobširno gradivo in porazdeliti funkcije, da se ne bodo kopičile le pri enem delegatu ali peščici delegatov, kar povzroča preobremenjenost. Če je bilo v zvezi z delovanjem delegacije kultumoprosvetne skupine mestne skupščine izrečeno mnogo kritike, pa je Pavla Raca zadovoljna z delovanjem delegacije v VVZ Malči Belič, kjer je tudi zaposlena. Delegacija obvešča svojo delegatsko bazo o dnevnih redih sej občinske ali mestne skupščine, sprejema pa tudi predloge in stališča, ki jih delegati zastopajo na sejah konference delegacij in skupščine. Delegatski sistem je v teoriji dobro zamišljen način samoupravnega odločanja in decentralizacije vpliva, vendar pa bo potrebno vložiti še veliko naporov, saj nekateri delegati pojmujejo svojo funkcijo predvsem kot dodatno breme k vsakdanjim poklicnim in drugim obveznostim. F. PREŠEREN V SLOVENIJI 00 1. APRILA DALJE VIŠJE STANARINE ČETRTINA BO PLAČEVALA TRETJINO VEČ 27 odstotkov prebivalcev Slovenije živi v družbenih stanovanjih - Letos bodo stanarine višje za 30 odstotkov, do leta 1980 pa naj bi se zvišale za približno trikrat — Šele te pofražitve bodo omogočile bolj normalno gospodarjenje s stanovanjskimi hišami! Za 27 odstotkov prebivalcev Slovenije 1. april ne bo le dan, ki je znan po takšnih in drugačnih šalah ter norčijah, ampak bo to tudi dan, ko bodo pričele veljati za »do 30 odstotkov« višje stanarine. Dobra četrtina Slovencev živi namreč v družbenih stanovanjih in ti bodo čez dva meseca pričeli plačevati za slabo tretjino višje stanarine! Zakaj zdaj že tretje leto prihaja do zvišanja stanarin, ki so se v teh treh letih zvišale kar za 75 odstotkov? Vse povojno obdobje do leta 1975 smo zanemarili gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini (čeprav so bili po letu 1965 narejeni nekateri premiki na področju gospodarjenja s stanovanji, vendar je bila to bolj kaplja v morje...), ker smo v Sloveniji zavestno zadrževali stanarine zelo nizko, da ne bi preveč obremenjevali življenskih stroškov občanov. Pri tem pa So odgovorni pozabljali, da živi v družbenih stanovajih le približno 27 odstotkov občanov. Nizke stanarine pa niso omogočale normalnega gospodarjenja in niso dale zadostne materialne osnove samoupravnim organom vse od hišnih svetov do stanovanjskih skupnosti. Šele zadnji Čas so bili narejeni določeni napori, da bi se ta situacija nekoliko izboljšala. Tako so se leta 1975 stanarine zvišale za 25 odstotkov (narejen pa je bil tudi nov točkovni sistem), lani so se stanarine zvišale za 20 odstotkov, letos pa, kot smo že dejali, bodo spet poskočile... Stanarine bodo še višje... Med tem časom so bili v okviru Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije narejeni tudi izračuni o tem, kolikšna bi bila realna stanarina. Pri tem so ugotovili, da sedanja stanarina znatno odstopa od tiste, ki bi omogočila vsaj enostavno reprodukcijo stanovanj in to ob skrbnem gospodarjenju. Na osnovi teh ugotovitev je bilo doseženo, da je resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1976do 1977 med drugim upoštevala predlog stanovanjskih skupnosti in predvidela za leto 1977 možnost povišanja stanarin do 30 odstotkov. Istočasno pa to tudi obvezuje, da v Sloveniji izdelamo dogovor srednjeročnega postopnega prehoda na stroškovne stanarine, ki naj bi v Sloveniji pričele veljati do konca leta 1980. Stroškovne stanarine naj bi bile 3 do 4 — krat višje od teh, ki jih plačujemo zdaj... Družbena pomoč Pri tem pa seveda ne bo moč pozabiti na občane z nizkimi dohodki ter na realno rast standarda, zato bo treba ponovno proučiti sedanji sistem družbene pomoči in uveljaviti učinkovitejše subvencioniranje stanarin najmanj 5000 družinam v Sloveniji. Te subvencije morajo biti občani deležni od dneva povišanja stanarin dalje! Družbeno pomoč pri plačevanju stanarine oziroma subvencije bodo predvidoma prejemali vsi, ki so v prvem polletju lanskega leta zaslužili le do poprečnega dokazljivega dohodka gospodinjstva. Ta znaša za 4-člansko družino 7.670 dinarjev mesečno, za 3-člansko družino pa znaša poprečni dokazljivi dohodek gospodinjstva 7.418 dinarjev mesečno. Omejitve Seveda pa je upravičenost do subvencije omejena z nekaterimi kriteriji, na podlagi katerih občan ni upravičen do pomoči. Tako pravica do subvencije odpade, če na primer nosilec stanovanjske pravice, katerega dokazljivi dohodki gospodinjstva so glede na število družinskih članov sicer dokaj nizki, oddaja v podnajem del stanovanja, če ima stanovanje več kvadratnih metrov kot pa bi jih lahko imelo glede na število družinskih članov (normativi so naslednji: za 1 osebo ima stanovanje lahko do 28 kvadratnih metrov površine, če živita v stanovanju dva družinska člana, ima stanovanje lahko do 42 kvadratnih metrov površine, če žive trije do 57 kvadratnih metrov, štirje družinski člani so upravičeni, da žive v stanovanju, ki ima do 66 kvadratnih metrov, na vsakega nadaljnjega družinskega člana pa ima stanovanje lahko dodatnih 10 kvadratnih metrov več!), če ima nosilec stanovanjske pravice avto (ta kriterij ne velja za invalide, pa tudi v vseh slovenskih občinah ga niso sprejeli — v Ljubljani pa so ga!), če je nosilec stanovanjske pravice lastnik počitniške hišice, če je lastnik vseljivega stanovanja, če uporablja del stanovanja v poslovne namene itd. In že smo pri kotlovnicah, ki bodo sčasoma prav tako vplivale na višino stanarine. Odločba Ustavnega sodišča SR Slovenije določa, da so kotlovnice s kotli sestavni del hiše in s tem tudi sestavni del vrednosti stanovanj. Vrednost stanovanjske hiše je namreč seštevek vrednosti stanovanj in poslovnih prostorov v hiši! Glede na tako ugotovitev je treba spremeniti in dopolniti v letu 1973 sprejete odloke občinskih skupščin ter pred prehodom na stroškovne stanarine ugotoviti nove vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine. Šele po objavi Na osnovi vsega tega je Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije že predlagala skupščinam slovenskih občin, obale in mesta Ljubljane, da čimprej sprejmejo ustrezne odloke, ki pa seveda lahko veljajo šele od 1. v naslednjem mesecu po sprejemu in objavi. Pri tem so tudi opozorili, da stanovalcem, ki stanujejo v družbenih stanovanjih, katera so ogrevana iz skupnih kotlovnic, ni moč povišati stanarin za več kot 30 odstotkov. Zvišanje stanarin do 30 odstotkov je mišljeno individualno, zato bo moč uveljaviti dodatne točke za skupne kotlovnice šele tedaj, ko bo izdelan in dogovorjen sistem povišanja stanarin za srednjeročno obdobje. To pa naj bi se zgodilo do leta 1980, ko bodo pričele veljati stroškovne stanarine. JANEZ MALLY POMEMBNA NOVOST IZ LJUBLJANSKE BANKE DRUŽINSKA POSOJILA Ljubljanska banka, podružnica za kreditiranje stanovanjskega in komunalnega gospodarstva bo v letošnjem letu dajala dodatna stanovanjska posojila vsem kreditno sposobnim občanom, ki poslovno sodelujejo z njo ali z Ljubljansko banko, podružnico Ljubljana in ki kupujejo stanovanje, zidajo ali rekonstruirajo stanovanjsko hišo na območju podružnice. Občani poslovno sodelujejo s podružnicama, če so že dobili v podružnici na podlagi lastnega varčevanja stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 30.000,00 dinarjev za stanovanjsko enoto, za katero prosijo posojilo. Za sodelovanje se šteje tudi, če je občan že dobil v podružnici na podlagi prodaje konvertibilne valute ali na podlagi vezave domače ali tuje valute stanovanjsko posojilo v znesku najmanj 50.000,00 dinarjev za stanovanjsko enoto, za katero prosi posojilo. Poleg tega pa se za poslovno sodelovanje šteje tudi to, da ima ali je imel kot imetnik hranilne knjižice, tekočega ali deviznega računa v obdobju zadnjih petih let pri podružnici ali podružnici Ljubljana najmanj šest mesecev naložen v domači ali v tuji valuti znesek vsaj v višini 20 odstotkov zaprošenega posojila oziroma 10 odstotkov, če prejema osebni dohodek ali pokojnino prek podružnice Ljubljana. Pri tem se upošteva seštevek sredstev na vseh teh računih. Stanovanjska podružnica bo dajala posojila za plačilo razlike do končne cene stanovanja po pogodbi o nakupu stanovanja, za zaključna dela, kadar občan zida stanovanjsko hišo in ima gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let ter za rekonstrukcijo stanovanjske hiše, kadar s to rekonstrukcijo pridobi nove stanovanjske površine in ima za to gradbeno dovoljenje, ki ni starejše od sedmih let. Občan mora sodelovati z najmanj 20 odstotki lastne udeležbe pri nakupu stanovanja, pri zidavi ali rekonstrukciji stanovanjske hiše. V vlogi za posojilo mora navesti znesek vloženih lastnih sredstev, znesek odobrenih in porabljenih posojil za stanovanje ali stanovanjsko hišo, za katero prosi posojilo. Občan brez družine lahko po tem sklepu dobi dodatno posojilo v višini do 70.000,00 dinarjev. Obrestna mera za posojilo je 6 odstotkov letno, doba vračanja posojila pa je do 7 let in je odvisna od občanove kreditne sposobnosti in višine njegovih povprečnih mesečnih dohodkov. Člani družinske skupnosti lahko dobijo družinsko stanovanjsko posojilo do 140.000,00 dinarjev, če ga najameta vsaj dva družinska člana, ki bosta stanovala v družinskem stanovanju ali v stanovanjski hiši, za katero najameta posojilo. Za člane družinske skupnosti se štejejo zakonca, otroci, bratje, sestre in starši. Družinsko stanovanjsko posojilo lahko dobi tudi samo en član družinske skupnosti, če je v družini edini zaposlen. Za družinsko posojilo je obrestna mera 6 odstotkov letno, doba vračanja je do 10 let ter je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalcev in višine njihovih povprečnih mesečnih dohodkov. K temu je treba dodati tudi dejstvo, da lahko družinsko posojilo znaša največ 40 odstotkov od predračunske vrednosti družinskega stanovanja ali stanovanjske hiše po cenah ob predložitvi vloge za posojilo. SD KRVODAJALSTVO -MANIFESTACIJA HUMANOSTI Tako kot vsako leto je občinski odbor RK Ljubljana Vič-Rudnik tudi letos organiziral vrsto krvodajalskih akcij. Že v prvih dneh novega leta, 4. in 8. januarja so bile uspešno opravljene začetne akcije darovanja krvi, le-tem pa bodo sledile še naslednje naštete manifestacije: 1., 11. in 23. februarja. 30. maja, 14. in 15. julija ter 22. decembra. Po predvidenih načrtih se bo krvodajalskih akcij udeležilo približno 2200 krvodajalcev. Takšni so načrti za letošnje obdobje. Upamo, da bomo s pomočjo vseh občanov pomagali pri reševanju problema pomanjkanja krvi. V_____________________________________________________J OB ROB DRUGI KONFERENCI ZKPO SLOVENIJE POGLOBUENOST S pozdravno brzojavko predsedniku Titu, v kateri so delegati na svojem najmnožičnejšem srečanju čestitali predsedniku republike k 40-letnemu vodenju KPJ in ZKJ in se zahvalili za odlikovanje —red zaslug za narod z zlatimi žarki —seje končala druga konferenca Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije. Dva dni so se ob mikrofonu vrstili delegati iz vse Slovenije, Koroške in zamejske Primorske. Mnogo misli in spoznanj v referatih je še ostalo neprebranih in neizrečenih, saj bi prav vsak delegat s svojega področja prispeval lahko tehtno sporočilo in izkušnjo. To je bilo lepo in pomembno srečanje. Ne le zato, ker se ga je udeležilo veliko vidnih kulturnih in političnih delavcev, ker je bil kongres skrbno in brezhibno pripravljen, ne le zato, ker je bil tako množičen in enoglasen —pač pa predvsem zaradi bogastva misli, spoznanj in hotenj, ustvarjalne kritičnosti do preteklosti in sedanjosti in zavezujočih obvez do jutrišnjega dne. Spoznanje, da brez kulture ni prihodnosti, da je boj proti šundu, kiču, komercialni plaži, cenenim » domačim vižam«, ki so kot slak prepletle dragoceno ljudsko pesem, da je ta boj napovedan. »Smo kulturna vojska, domača partizanska kulturna vojska in element v konceptu splošnega ljudskega odpora — zoper nekulturo seveda. Pod svoje orožje si želimo novih tisočev borcev, novih desettisočev privržencev in občudovalcev naših enot. In kako bi jih laže dobili in prepričali, kot pa z visoko borbeno moralo naših enot, z nenehnimi majhnimi in velikimi zmagami.« Preproste in zavoljo preproste razumljivosti nadvse udarne besede novega poveljnika — Jože Humer, dosedanji pomočnik predsednika sveta za kulturo pri IS SRS, je postal predsednik organizacije, ki je na kongresu dobila novo ime: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE. Vsi delegati so si zapomnili njegovo primero s premico, »v obe strani je brez konca — nikoli ni tako slabo, da bi ne moglo biti še slabše, nikoli tako dobro, da bi ne moglo biti bolje.« Bolje: to pa po mnenju delegatov pomeni spoznanje in zahtevo po poglobljeni estetski vzgoji v šolah, pri delu, v prostem času, zahtevo in hotenje, da človek oblikuje v sebi ustvarjalca in oblikuje potrošnika kulturnih dobrin: tudi knjigo je treba znati izbrati in brati, tudi pesem si velja zapomniti, tudi glasbi je treba znati prisluhniti, predvsem pa je treba pozorno in kritično spremljati programe avdiovizualnih sredstev —radia in televizije, vseh masovnih medijev, ki smo jim na voljo, hočeš nočeš. »Le če mislimo, smo svobodni. Mi to zahtevamo, kapitalisti se tega bojijo« —za mišljenje, za kulturno delo pa je potreben mirin čas in prostor — odločitev za kulturno delo, za željo in hotenje, da v sebi odkriješ ustvarjalca, mu pomagaš, da shodi, se razvije in zapleše, zapoje, zaigra in napiše — se izpove, za sebe, za tebe, za vse nas — to je KULTURA in je kulturno dejanje in je del programa, ki si ga je že pred tridesetimi leti zapisala ena najbolj množičnih organizacij v Sloveniji na svoj prapor. Njena naloga je, da delovnega človeka opozarja na njegove pravice, pravico do kulturnih programov v TOZD in krajevnih skupnostih, pravico do nadaljnje humanizacije in demokratizacije življenja in dela, pravico in dolžnost do prostega časa in pravico, da svoj prosti čas uveljavi organizirano kot član ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ. (Sestavki, ki bodo problemsko obravnavali posamezna področja kulture, bodo izšli v naslednjih številkah »Naše Komune«.) J. T. V_____________________________________________^ POGOVOR S CVETKOM BUDKOVIČEM »KOMU MAR PRIJETNIH GLASOV?« Na II. kongresu Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Novi Gorici je bilo izrečenih veliko trpkih besed na račun glasbene vzgoje in vokalno glasbene dejavnosti nasploh. V občini Vič-Rudnik sicer beležimo nenavaden porast zborovskega petja, saj se bo VII. revija pevskih zborov, ki bo letošnji nastop oblikovala v okviru gesla TITO — REVOLUCIJA — PARTUA »s tabo v boj pojoč gremo naprej« — vključila kar 16 zborov. Vendarle smo o širših problemih, ki zadevajo glasbeno dejavnost, želeli spregovoriti izčrpneje. Zato smo naprosili prof. Budkoviča, predsednika vokalno glasbene komisije pri ZKPO Vič-Rudnik, da nam odgovori na nekaj zastavljenih vprašanj. — V statističnih podatkih, Id jih je posredovala na kongresu Zveza kulturnih organizacij Slovenije je bila rubrika »instrumentalna glasba« označena s črtico. Pomeni, da se naši občani ne združujejo v instrumentalnih skupinah? »Res je. Instrumentaliste zabavne glasbe na viškem področju nismo uspeli aktivirati. To je pravzaprav uganka, zakaj ne. Nekoč so na Barju prirejali koncerte solisti in ansambli — amaterji, samo organizirati se ne puste; verjetno želijo biti bolj samostojni, finančno neodvisni. Vsekakor nam doslej ni uspelo najti pravega organizatorja, ki bi znal glasbenike te vrste med seboj povezati. Morda se bo na ta izziv v »Naši komuni« javil kdo. Iskreno ga bomo pozdravili v naši sredi. Nekoč so »Veseli hribovci« v občini in zunaj nje prijetno godli. Zadnje čase pa tudi o njih ni več slišati. Cvetko Budkovič s svojimi gojenci — Ali je po vašem mišljenju mogoče pritrdilno odgovoriti na zastavljeni program ZKPO občine Vič-Rudnik, ki predvideva v letu 1977 ustanovitev godbe na pihala? »Poskus ustanoviti godbo na pihala sega na viškem področju vsaj dve, če ne tri leta nazaj. Na takratne pozive v Naši komuni so se prijavili trije trobilci — vsekakor premalo za kakršenkoli začetek. Tudi glasbena šola s svojimi učenci (flavtisti, klarinetisti in trobentači) ni uspela organizirati jedra, okoli katerega bi se pozneje razvil orkester. Tu je kriv sestav instrumentov, ki ne ustreza zahtevam godbe. Na prvi pogled bi kdo dejal, da tudi mladina ne kaže dovolj zanimanja za to zvrst glasbenega muziciranja, kar seveda ne drži. Manjka organizator, ni nujno da je glasbenik. Poskrbeti bo moral za prostor (Barje so za vaje malo preveč oddaljene), instrumente, ki niso poceni in seveda mladino, ki bo toliko .zagreta', da bo redno hodila na vaje, za kar si je treba vzeti čas, poleg volje in vztrajnosti. Ko bo to delo opravljeno, bo glasbena šola preskrbela kapelnika (ki ga bo treba seveda plačati) in po potrebi strokovnega svetovalca ali menažerja. Pri tej široko zasnovani akciji bi morale resnično pomagati družbenopolitične organizacije, sindikati, TOZD. Prijave bodočih godbenikov za instrumente lahko objavlja ,Naša komuna'.« — Kako bi kvalitativno in kvantitativno označili delo vokalno glasbenega področja? »Ko sem leta 1963 prevzel vodstvo glasbene komisije pri ZKPO občine Vič-Rudnik, je deloval na tem področju en mešani zbor upokojencev, če se prav spomnim, v Rožni dolini, ki je kmalu utihnil. Kljub temu se je zborovska dejavnost nekaj časa po mojem prihodu začenjala močno razvijati. Zveza je pritegnila nekaj sposobnih zborovodij, ki so dosegli z vztrajnim delom resnično lepe rezultate. Tu naj omenim prof. Weingerla in Ribaroviča, ki sta zaorala ledino v Podpeči, Horjulu, Škofljici; prof. Trčka na Brezovici, De Fabrizijevo na Igu itd. Danes je 17 pevskih zborov in en oktet, ki vsi po vrsti počasi umetniško rastejo. Velika škoda, da je zaradi zdravstvenih razmer in preobremenjenosti v službi moral opustiti nadvse uspešno zborovsko dejavnost prof. Weingerl. V Horjulu občutijo vrzel, ki jo bo treba nemudoma zamašiti s pritegnitvijo mladega, ambicioznega in predanega naslednika. Občinska zveza organizira vsako leto tudi po dve reviji oziroma srečanja mladinskih in otroških pevskih zborov; srečanja so množična, kvalitetna in razmeroma dobro obiskana. Vrsta dobrih zborovodij skrbi za nenehno umetniško rast mladinske zborovske kulture. Nastajajo pa tudi pevska združenja po osnovnih šolah.« — Kot ravnatelj glasbene šole in vzgojitelj bi nam lahko neposredno iz svoje bogate izkušnje posredovali nekaj misli, ki bi morebiti problem glasbene vzgoje vendarle malo razsvetlile. »Vsak ekstremni pesimizem pri ocenjevanju sedanje, pretekle in bodoče slovenske glasbeno pedagoške prakse lahko zgreši namen že zaradi tega, ker se v dosledni obliki le redko kdaj in redko kje pojavlja, vsebuje pa tudi nevarno ost, da znižuje pomembne uspehe, ki so bili na tem področju nedvomno doseženi, kar so glasbene šole na javnih prireditvah neštetokrat dokazale. Niti finančni niti kadrovski problemi niso tako kričeči, da bi morali zapadati v malodušje. Učencev, ki bi se radi glasbeno izobraževali in vzgajali je vedno več, Šole jih zaradi prostora in delno zaradi financ ne morejo sprejeti nad številom, ki je predpisan. Zato glasbene šole — vsaj v Ljubljani — kljub pritisku za vpise — stagnirajo. Resnično, premalo je tudi učnih moči. Zakaj? Vzrokov je več. Najprej se moramo vprašati, koliko smo zgradili v vsej povojni socialistični stvarnosti glasbenih šol, koliko koncertnih dvoran? Mladina to vidi in se ne odloča za glasbeni poklic. V prosveti imajo prednost osnovne šole, vrtci, fizkultura — razumljivo. Kdaj bodo prišle na vrsto ob skrajni rob potisnjene glasbene šole? Poklic glasbenega pedagoga zaradi ugleda, ki ga uživa v družbi, ni privlačen. Krčenje števila pedagoških ur glasbenega pouka v osnovni šoli se bliža skrajni meji. Ta je pravzaprav že davno prekoračena. Družba in odgovorni o tem molčijo. Če že ne najdemo kulturne in estetske osveščenosti pri visoko izobraženih kadrih — sestavljavcih učnih programov, prosvetarjih, psihologih, pedagogih, političnih delavcih, kje jo naj še iščemo? To je tragika slovenstva. Še ne kaže, da—v glasbeni vzgoji »vremena Kranjcem bodo se zjasnila«. In še in še. Kompleksnost problemov ne bo reševala potrošniška naglica... KPD BARJE Poleg rednega dela STOP še priprave na VII. revijo 14 pevskih zborov z družabnim srečanjem STOP KUD Svoboda BRDO Načrtujejo gostovanja STOP Velike Lašče, Trnovo, Dobrova STOP KUD DOBROVA Vabi krajane v lepo urejeno in toplo zakurjeno knjižnico in čitalnico STOP PD HORJUL Pevci ne bodo odnehali STOP Dirigentsko palico je zavihtela Vida Kopačeva STOP Ali bodo nastopili na reviji? STOP KUD IG Preuredili bodo društveno dvorano STOP Režiser Jule Škraba snuje uprizoritev Klinarjevega Plavža STOP KUD IŠKA VAS Pojejo in igrajo STOP Na uspelem občnem zboru izvolili spet Janeza Strleta in Janeza Ruperta STOP KUD LAVRICA STOP KUD ZADRUGAH NOTRANJE GORICE Obiskujejo gledališki seminar STOP Zmaga Žnidarič bo vodila moški zbor STOP Čestitka 18. pevskemu zboru v občini STOP DPD Svoboda PODPEČ Pesnica Saša Vegri bo pripovedovala pravljice v knjižnici STOP Podpeški oktet nastopil za 8. februar STOP Za revijo pevskih zborov bo 26. februarja ob 19.30 vse pripravljeno STOP Bodo vstopnice tudi letos razprodane? STOP KUD POLHOV GRADEC Nada Železnikar, požrtvovalna organizatorka in vestna kulturna animatorka se je poslovila od predsedniškega mesta v društvu. STOP KUD ROB na Dolenjskem Za Jurčič — Inkretovega »Desetega brata« manjkata še dva igralca STOP KPD Šentjošt Ivan Cankar Marko Kavčič bo režiral Marodiča STOP Sneguljčica in sedem škratov razveselila POLNO dvorano v Polhovem Gradcu STOP Oglejte si lepo urejeno knjižnico, polno Zanimivih knjig STOP DPD Svoboda ŠKOFLJICA Trikrat hura za Tončko Gratovo STOP I. mesto za knjižnico v Škofiji^ STOP Gledališka skupina je v svoj program zapisala Toneta Partljič ŠČUKE PA NI STOP Pevci osvojili zborovodjo Korošca STOP i*. obratno STOP KUD France Prešeren TRNOVO (telegram po telefonu) Iščemo manj zaposlenega predsednika STOP Predlog za profesorico Ano Brvarjevo STOP Babilonski stolp bo režiral Lado Troha STOP KUD Marij Kogoj TURJAK Bo nova centralna kurjava ogrela srca za kulturo? STOP KUD Primož Trubar Velike Lašče Se bo knjižnica vendarle preselila? STOP Za gledališko delo zelo fr 1 roko zanimanje STOP KUD Svoboda Vič f Ustanovili so mladinsko gledališko sekcijo STOP Tovariš Cimperi^1 p bi moral v kratkem sklicati občni zbor STOP i \ KUD ŽAŽAR j o Igralke in igralci v komediji Katajeva »Dnevi oddiha« in režiji Ton** i j Malavašiča ogreli občinstvo in kritiko STOP KUD ŽELIMLJE Pričeli z bralnimi vajami za Fodorjevo MATURO. Režirali bosta tov«' rišici Centova in Jurharjeva. RAZSTAVA FRANCA ZUPETA-KRIŠTORA Akademski slikar Franc Zupet-Krištof iz Horjula tudi letos ob slove*1' skem kulturnem prazniku v organizaciji PD Horjul ter ZKPO Ljubi ja*1’ v domačem kraju prireja samostojno likovno razstavo. To pot se je on*e) le na portrete, ki so njegova močnejša zvrst likovnega ustvarjanja (KJ'j tof je v svojem naturalističnem slikarstvu sicer razpet tudi na krajin0 tihožitje). Pri tem se Krištof, kot je dokazal domala na vseh dosedanjih razs^ vah, v precejšnji meri razlikuje od mnogih drugih slovenskih portrcu stov. Dosleden lastnim hotenjem, mu namreč ni toliko pomembno obi- čajno dojemanje vidnega, optična in oblikovna istovetnost obraza, kiž upodablja, ampak mu je pomembnejša lastna vizija portretiranca. I A vendar: nekaj boleče vangoghovskega veje iz njegovih (znanih) P°M tretov kot so portret Pavla Zbrizaja ali gospe Lize Hribarjeve, in njeg°\ podoba trpečega prijatelja nam nehote približa slovite podobe kal™ Jouveneta, Matissa ali Delacroixa. .j Vendar pa Krištof tako v portretu, ki mu je od vsega najbližji, kaPJ tudi v krajini in tihožitju, ostaja povsem zvest samemu sebi. To tern bdi zato, ker skuša povsem z lastno ustvarjalno domišljijo dojeti izrazno** človekovega obraza ali iztrgati iz narave njene najintimnejše kotičke ^ jih prenesti na slikarsko platno. i BREZ PROBLEMOV ORGANIZIRANO VARSTVO OTROK NA DOMU i Lani so sc pričeli prvi razgovori o zasebnem varstvu otrok na ^ m Podpisani so bili samoupravni sporazumi in sklenjene pogodbe. 1 danes to organizirano varstvo otrok predstavlja podaljšano rok0, zavodov. Obiskali smo Amalijo Škrinjar in Marijo Ostarijaš, ki o t**^: varstvu menita: Amalija Škrinjar: »Po poklicu sem zobna asistentka, ker imam invalida in sta se mi rodila še dvojčka, sem morala ostati doma *n ^ bila do lanskega leta samo honorarno zaposlena. Zadnja tri le1*,^!: varovala predvsem otroke svojih sosedov. Lansko pomlad, ko so p*1 varstvo organizirati tudi po družbeni liniji pa nas je sprva obiskal* ^ tronažna sestra. Avgusta smo izdelali pravilnik o organiziranju va ^ otrok na domu in sklenila sem pogodbo z VVZ Malči Belič. Tako j j sedaj v rednem delovnem razmerju ter zavarovana pri mestni skup** otroškega varstva Ljubljana. Amalija Škrinjar Marija Ostarijaš tu* Vrtec izvaja redno tedensko kontrolo, na vpogled pa prinese]0 ^ jedilnik ter pomagajo pri vseh problemih pri delu in vzgoji otrok j. otroke starši pripeljejo že ob pol šestih zjutraj, varujem pa jih do še* j ste ure. Na domu lahko varujem poleg svojih še pet ostalih otr0^ll V začetku so organizirali predavanja o posebnostih varstva ter ,, otrok, ki sem jih obiskala, posebnih tečajev pa ni bilo. (O** Bistvenih problemov nimam, tiste, ki se pojavijo, pa rešujem0 J:, d* Vsi skupaj smo v bistvu velika družina, tako, da se včasih ti kateri izmed otrok ob koncu celo noče domov.« Marija Ostarijaš: »Za varstvo sem se odločila predvsem zato, k*1 ^ do lanskega leta zaposlen samo mož. Varstvo otrok je organizira0 da imamo na domu tiste, ki naj bi šli v jasli, to je otroke od osmih do treh let starosti. Ko otroci dopolnijo tretje leto, pa jih vzame v v VVZ, v sklopu katerega jasli niso organizirane. Mislim, da p°s g0 tečaja za varstvo otrok ne potrebujem, kajti največja in najbolj** bilo življenje. V začetku varstva je bil problem, kaj se zgodi, če zboli varu** ^ domu. Vendar smo tudi to uredili in to tako, da mamice, ki svoj* nimajo kam dati, dobijo bolniško. IGOR * I VIŠKI CICIBANI NA SNEGU Zveza prijateljev mladine v občini Ljubljana Vič-nudnik je organizirala dnevna varstva za predšolsko ndadino na občini. Z avtobusi se je na smučišča Ulovke dnevno peljalo 92 malčkov. Pod nadzorstvom vzgojiteljic in vaditeljev smučanja so preživeli prijetne urice pri učenju osnovnih smučarskih veščin. Žal pa so morali smučanje zaradi jzredno slabega vremena prekiniti in se je nadaljeva-°> ko so se izboljšale vremenske razmere. Organizatorju je v izdatni meri priskočila na Pomoč Industrija usnja Vrhnika, ki je za otroke pripravila okusno prehrano in jim nudila ogrevane sobe v svoji brunarici. Vsekakor moramo pozdraviti pobudo ZPM naše ocuie, ki je pripravila smučanje tudi za naše naj-ItUajSe, ki doslej te možnosti niso imeli. POČITNICE V MOJSTRANI v ^Uar "“'OP111 ostane skozi vse leto v lepem ali pa grdem spominu. Vsekakor pa se ob koncu meseca Solarji, ki pričnejo s težko pričakovanimi počitnicami. Kako izkoristiti dneve brez mestaf1*1 na^°8 rn izpraševanja? Mnogi odidejo iz Prež* na smučanie sankanje k sorodnikom, drugi ^ *Ve kp* trenutke na smučarskih tečajih, tretji pa ejo doma in se skušajo po svoje razvedriti, pri že.vrsto let pri TKS Vič-Rudnik so tudi letos ^Pravih začetni smučarski tečaj za šolsko mladino. So 80 letošnjo zimo počitnice podaljšane za 14 dni, v^pravih kar dva šestdnevna tečaja. Prvič so mo}”11 tudi tresle začetnike, ki doslej niso imeli p^j0?8!*za pridobitev smučarskih veščin. Odrasli so 02 11 150 din, mladina pa 550 dinarjev. Če se naiir*0 na Cene ostall*1 tečajev, vidimo,da je cena med J”*. Zato organizator ni imel problemov s Moint* • m OnikolinaUč1i0 flm Več Tudl nezgod, k P* je bilo ni ' ,?e poiivaJ°> j® bilo malo. Neke jenih nog, kajti mnogi so prvič i *^uiali radi«* S•ne**l,, ^ePrav malce okorni, so aost ,n navdušenje težke.smučarske čevlje na nogah. Ob nakupu so starši prepogosto preveč gledali na ceno in so otrokom kupili neprimerno obuvalo, ki jih je tiščalo in žulilo. Tako so bili vodniki pogosto prisiljeni nuditi prvo pomoč v obliki raznih povojev in obvez. Kljub začetnim negotovim korakom na snegu, kljub nekoliko slabšemu vremenu in kljub številnim začetniškim padcem, so mnogi ob koncu sklenili, da se vključijo v tisto smučarsko druščino, ki prosti čas pozimi preživi na snegu. Najmlajšim k temu cilju pomagajo starši, nekoliko večji pa bodo na bele strmine s smučmi na ramenih odhajali kar sami. Organizator vsekakor zasluži vso pohvalo za širjenje športne miselnosti in navad med mladino. Čeprav je smučanje lahko drag šport, so s primemo ceno to športno panogo približali tudi slabše situiranim družinam. Nekoliko bolj bi kazalo v bodoče pritegniti tudi mladino izven dela naše občine, ki se tečajev praviloma ne udeležuje. PRVE IZKUŠNJE NA SNEGU Mnogi so se letošnjo zimo s smučmi na nogah prvič podali na sneg. Nekateri se učijo sami, drugim pomagajo znanci, tretji pa se vpišejo v tečaj in si s pomočjo strokovno usposobljenega učitelja pridobivajo smučarsko znanje. Za vse velja enako: začeti je težko. Nekateri imajo srečo in so jih starši kot otroke že postavili na smuči, drugi pa se začno truditi nekoliko kasneje. Toda kljub razliki v letih imajo prav vsi začetniki enake težave, ki jih skušajo kar se da hitro prebroditi. Tudi smučarskega tečaja v Mojstrani, ki ga je organizirala TKS naše občine, so se v veliki meri udeležili začetniki. Prevladovali so najmlajši občani, učili pa so se tudi odrasli, ki doslej niso imeli poguma za začetek ali pa ni bilo možnosti. Nekatere od udeležencev tečaja v Mojstrani smo poprosili, da povedo nekaj besed. Andreja Vesel, 7 let: »Na ta tečaj me je prijavila mamica, ki bi rada, da se naučim smučati. S prijatelji v vrsti se imamo v redu. V avtobusu, ko se peljemo domov, je prav zabavno. Sedaj, ko že znam malo smučati, bo na našem vikendu v Goijušah še bolj prijetno in zabavno. Tudi drugo leto bi bila rada v takem tečaju, ker nas tovarišica veliko nauči.« Jože Klančnik, 46 let: »Na tečaj sem se prijavil zaradi otrok. Doslej sem jih le vozil in potem čakal, kdaj se bodo naveličali smučat, sedaj pa bodo tudi oni mene čakali, da bom imel dovolj. Odslej bom vedno del dopusta prihranil za zimo in ga izkoristil za gibanje na snegu. V začetku tečaja sem imel težave z razbolelo nogo, ob kor cu pa je bilo veliko bolje. Če bi lahko opisal vse do .ajanja na tečaju z eno besedo, bi zadostovalo: fanta tično.« Dejan Šobar, 11 let: »Na smučeh nisem prvič in zato nisem v najslabši skupini. Poleg smučanja se ukvarjam tudi z drugimi športi, vendar sem pozimi najraje na snegu. Tu v Mojstrani sem zelo zadovoljen, posebno mi je všeč danes, ko je lepo vreme. Tudi drugače se nimam nad čim pritoževati in bom tudi naslednje leto skušal priti na ta tečaj.« Irena Kogovšek: »Kot vaditeljica vrste najmlajših otrok moram reči, da je za otroke dobro poskrbljeno. Naša skupina je imela tudi malo prenosno vlečnico, tako da otrokom ni bilo treba toliko hoditi. Menim pa, da hrana ni bila ravno najboljša, saj bi se kuharji lahko malo bolj potrudili in skuhali okusnejše enolončnice. Tudi vreme nam nekoliko nagaja. Drugače pa je vse v redu in bi tudi drugo leto rada učila smučanje na tem tečaju.« HVALEŽNI KRAJANU IN PRIJATELJU To pismo so nam poslali šolarji osnovne šole Vlado Miklavc iz Vrhovcev. Želijo se javno zahvaliti Dušanu Dobrovoljcu, krajanu KS Vrhovci, prizadevnemu telesnokulturnemu delavcu, ki je vedno pri- pravljen razdajati svoje izkušnje, članu gradbenega odbora za gradnjo prizidka te šole, prijatelju. Tovariš Dušan, ki uspešno opravlja dolžnost predsednika skupščine telesno kulturne skupnosti Ljubljana-Vič- Rudnik, je namreč celoletni honorar v višini 7 tisočakov, ki ga je prejel prav za opravljanje te funkcije, poklonil tistim šolarjem te osnovne šole, ki zaradi socialnih razmer ne morejo uživati brezskrbnih radosti rekreacije in športa. Šolarji in kolektiv OŠ Vlado Miklavc se mu iskreno zahvaljujejo. /»VOJ 'TJrtavtt/L/ MTivV -taL JvH/H/rvuU/rv« , k* *rrvfr , -«Uu /&/ 0U>J /rvOLAt/ /vvMu' ma«/wu/ -fvfr-tJbo/nJk /na>- /TVOJ XaJLv**JU kuJUCj^H/ . £ izacije in izvedbe projekta, toda glej! Po informacijah, ki so a razpolago, je projekt izdelal Urbanistični Zc. d v T .m projektu naj bi ureditev dispanzerja za TBC bila > te v drugo etapo gradnje. Prosim vas, da odgovorite javno, če je to točno, da je bil projekt sana' cije dispanzerja za TBC umaknjen iz prve prioritete, čeprav v razp'sU samoprispevka to ni predvideno. V kolikor je ta informacija toča®’ , potem bi rad vedel, kdaj naj bi bil projekt izvršen in kakšni so tisti : boki razlogi, ki so narekovali potrebo, da se v slabem mesecu sprem® zamisel o uporabi sredstev samoprispevka, ki je dozorevala več let-Tovariško vas pozdravljam! ..a1 FRANC AMBROŽA BRALCI SODELUJTE S SVOJIMI PRISPEVKI V NAŠI KOMUNI! NAŠ OBČAN CIRIL STANIČ 0 PROMETNEM REŽIMU IN JUŽNEM DELU MESTA Ko smo pred leti sprejeli nov prometni režim, smo že tedaj nakazali vidne pomanjkljivosti predlaganega režima na območju južnega dela mesta. Že tedaj smo predlagali nekatere dopolnitve, ki jih pa načrtovalci niso upoštevali. V tem času so se pa razmere na Mirju, Koleziji, Kra-kovem, predvsem pa še v Trnovem, resno poslabšale, ko so upravni organi pred letom dni zaprli še Opekarski zasilni mostiček na Prulah, ki je služil vsaj osebnim avtomobilom. Iz zgoraj opisanega območja je možen sedaj promet proti Centru mesta in severu le prek enega samega križišča na Titovi cesti. Šele v razdalji 1300 m od Titove ceste je drugo semaforizirano obrobno križišče v Jadranski ulici na Tržaško cesto. Že pred uvedbo novega prometnega režima smo ugovarjali takšnemu posegu posebno še iz razloga, ker smo na križišču Prešernove, Tržaške in Aškerčeve ceste močno razvrednotili dosedanjo veliko vrednost Groharjeve ceste za neposredno zvezo s Prešernovo cesto. V svojih objavljenih pripombah sem še predlagal takojšnjo ureditev semaforiziranega križišča na Cojzovi cesti, Bregu in Krakovskem nasipu. Ako pustimo sedanje stanje na križišču Prešernove in Groharjeve ceste, potem moramo izvršiti še eno semaforizirano križišče v trasi Langusove in Oražnove ulice. To križišče naj bi služilo tudi vse večjim potrebam industrije in trgovine na območju velike Tobačne tovarne, ki jo pri vsehštudijahnove Prešernove ceste zelo težko navežemo na mestno prometno mrežo. Trdim, da povzroča sedaj veljavni prometni režim na opisanem območju toliko nepotrebnih kilometrov vožnje in negodovanja, da bo res treba vsaj nekaj ukreniti. S karamboli v križišču Gerbičeve in Jadranske oziroma Vipavske ulice bi lahko vsako leto zgradili eno semaforizirano križišče. Že sedaj pa moramo misliti na ureditev semaforiziranega križišča na Tržaški cesti pri gimnaziji in cerkvi za Viško cesto. Na Gorupovi ulici moramo takoj narediti še tretji pas za uvrščanje na desno — kolone so tukaj res predolge. Velike trajne težave nastopajo na Tržaški cesti pred križiščem ob občini Vič-Rudmk. Tukaj moramo, ne glede na rušenje ograj vzdolž občine in sosednjega sadnega vrta, takoj razširiti vozišče in urediti izogibališče za ves mestni, primestni in tranzitni avtobusni promet. Z izogibališčem bomo pridobili tudi tretji prometni pas za zavijanje na desno v smeri Aškerčeve ceste, kar je res potrebno. Dobro bi bilo, da bi se sestali zainteresirani predstavniki organov občine, krajevnih skupnosti, univerze, inštitutov, Tobačne tovarne, TOZD trgovine itd., kjer bi skupno sestavili predlog izboljšav.