St. 401. V Ljubljani, nedelja dne 9. aprila 1911. Leto II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO' izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9—, četrtletno K 450, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28'—. : Telefon številka 118. : : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulid 8. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. : Telefon številka 118. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Klerikalci so že obupali. Rodile so ,gore, prišia pa je na svet miška. Če kje, velja ta izrek o klerikalnem manevru in naskoku na Ljubljano. Kakor Židje Jeriho, oblegali so klerikalci naše stolno mesto. Z intrigami se jim je posrečilo strmoglaviti dolgoletnega ljubljanskega župana, z lažmi in natolcevanjem o veleizdajstvu, se jim je posrečiio očrniti belo Ljubljano v najvišjih krogih na Dunaju. Po razpustu občinskega sveta so zastavili ves vpliv na to.daje bila sankcionirana najpristranejša in za klerikalce najugodnejša volilna reforma. Vse je mislilo, da dobe klerikalci z novo volilno reformo res že celo Ljubljano v svoje roke. Najbolj prepričani pa so seveda bili o tem klerikalci sami. Naprednjaki so sicer smatrali klerikalen poskus vreči v Ljubljani narodno-napredno stranko za brezupen, vendar pa tako resen, da ne sme nstati brez odločnega odpora in dela. Že pred pol letom so začeli s smo-treno in intenzivno pripravo za volitve tn dosegli s političnim delom uspeh, ki se bo pri volitvah najlepše pokazal. Čudno se je zdelo celi 'javnosti, da klerikalcev ni bilo veliko čuti. Tudi na „tihem“ niso ničesar delali. Včeraj opoldne j pa so vložili klerikalci na deželni vladi volilni predlog za ljubljanske občinske volitve, iz katerega odseva resignacija, popolno obupanje. Na prvo mesto I. razreda, kjer volijo sami imoviti inteligentni ljudje, so v kandidatski listi postavili moža, ki ni tožil na javne očitke, da je goljufal in sleparil, moža, ki je v sodni preiskavi radi goljufije in sleparije. Pomislite, prvi klerikalni reprezentant v prvem razredu je Hans Kregar! V diugem razredu so postavili na Čelu liste moža, katerega razen njegovih ožjih kolegov, v Ljubljani nihče ne pozna. Sicer pa zadostuje za uradnika samo to delstvo, da je dandanes kandidat na klerikalni listi in vsakdo ve ceniti ali njegove možgane ali pa njegov značaj. ’vs. Prvih dveh vredni tovariš je prvi kandidat III. razreda. Absolvent graške medicinske fakultete dr. Zajc, za katerim morajo povsod in vedno nositi brezalkoholno pijačo, da ga odtegnejo alkoholni, paradira tukaj. Pozabiti ne smemo, da je dr. Zajc deželni poslanec kmečkih občin. Jasno je kot beli dan, da biti občinski svetnik v Ljubljani in obenem biti kmečki deželni poslanec je nezdružljivo. Zajc bi moral, ali odložiti deželnozborski mandat, ali pa v Ljubljani ne kandidirati na prvem mestu. Ker pa hoče biti oboje, je umevno, da hoče oba kraja farbatl in zdaj tega, zdaj onega oškodovati. Dr. Šušteršič in drugi pravi voditelji klerikalne stranke pravzaprav ne kandidirajo, ker so v kandidatski listi zadnji namestniki. S tem je povedano vse. Klerikalna stranka ve, da dobi le par mandatov in da nima prav nobenega upenja, da dobi večino. Če bi ne bila o tem prepričana, bi morala na čelu liste postaviti vsaj enega moža, ki bi lahko postal bodoči župan. Ali pa naj bo ljubljanski župan Kregar ali Lileg, ali dr. Zajc? Pri Sv. treh kraljih nad Vrhniko bi ti lahko županovali, v Ljubljani pa še dolgo ne! Klerikalcem pa ne ere samo trda, marveč prav slaba. Cisto opravičeno se boje, da dobe na vse zadnje še manj mandatov kot Nemci, katere so oni spravili v občinski svet in kateri dobe gotovo najmanj pet občinskih svetovalcev. Klerikalna lista_ izda še nekaj druzega. Kregar in Štefe bosta nosila zvonec klerikalne opozicije v občin-SKem svetu. V gospodarskih stvareh bo imel klub klerikalnih »proste roke“, tako je dejal dr. Šušteršič predvčerajšnem na shodu v „Unionu“. Z drugimi besedami se to pravi, da bosta Kregar in Štefe delala v občinskem svetu tisto za mesto škodljivo politiko, ki sta jo delala preje izven občinskega sveta. Vojaško preskrbovališče in škoda, ki sta jo napravila pri naši občini v znesku 100 000 kron, sta večna spomenika njihove slave. Klerikalna delegacija pa bo nosila čisto naravno že pri prvem vstopu v ljubljanski občinski svet pečat sleparije in goljufije, katere reprezentanta sta častivredna Kregar in Štefe. Očividno so klerikalci pri sestavi svoje kandidatske liste računali na pomoč. Kajti v listo so postavili največje ničle, kar jih premore njihova stranka. Skoraj gotovo bo dr. Am-brositsch načelnik združene nemške klerikalne opozicije. Lep lute-ransko-katoliški objem, kateremu je že škof Bonaventura naprej dal žegen. Že danes lahko rečemo, da bo na sramoten način končal klerikalni manever pro Ljubljani. Niti sleparski, po željah klerikalcev in Nemcev prikrojeni volilni red, ni dosegel zaželjenega uspeha. Nemce smo spravili v občinski svet, vse poštene in narodno čuteče ljudi smo si s tem odbili" taki tožijo. ..Branjevce iz okolice smo spravili v volilni imenik. S tern smo oškodovali ljubljanske konsumente in ljubljanske branjevce. Vse smo si pokvarili“.v Tako vzdihujejo in tarnajo klerikalci. Čudno torej ni, da so vrgli puško v koruzo že pred bitko. Napenjale so se gore, prišla pa je na svet miška, to se da reči o klerikalnem naskoku na Ljubljano. Zavednost Ljubljančanov je že v kali zavrnila prvi resnejši napad izdajalskih črnuhov nad Ljubljano. Slava, slava, slava beli Ljubljani že danes! Spominjajte se prekoristne družbe st. Cirila m Metoda! Jezuitje na Elizabetni cesti in ljubljansko ženstvo. Pred tristoletfi so imeli jezuitje v rokah vse srednje in visoke šole. Vrgli so se na vzgojo, po svojem receptu seveda, vseh onih, ki so vladali svet t. j. kraljevih princev, knezov itd. — dosegli so svoj namen. 200 let so celo srednjo in južno Evropo vladali jezuitje in cerkev. Odkar pa so države spre-vidile, da jim prevelika moč jezuitov škoduje, so jim odtegnili šolsko vzgojo in potisnili delovanje tega reda v cerkev nazaj. V 19. stoletju v dobi splošne prosvete posebne med moškim spolom nimajo jezuitje več tolikega vpliva direktno na moške, zato pa so se s tem večjo strastjo vrgli na ženski spol in s pomočjo žene hočejo ustvariti javne razmere takšne, v katerih bi lahko jezuitje in cerkev imela za večne čase odločilno besedo tudi v vseh posvetnih stvareh. Žena je postala njih plen in sredstvo za izvrševanje jezuitskih načrtov v rodbini, pri možu, po rodbini v občini in po tej v deželi in državi. V ta namen so jezuitje združili ljubljansko ženstvo v t. zv. ženski marijini kongregaciji, to je v društvu ki ima na zunaj versko obliko, v bistvu in jedru ter v zasledovanju končnih ciljev je to čisto na tiho in tajno delujoče politično društvo, ki ima za nalogo v ljubljanskih rodbinah zamoriti vsako napredno idejo in odstraniti vse napredne knjige, časopise, vzbuditi sovraštvo proti naprednim možem, zanesti verske in politične prepire v rodbine med brate in sestre, med otroke in starše, med ženo in moža, vplivati v dobi volitev na svoje može v klerikalnem smislu. Jezuitje tem ženskam v kongregaciji mečejo blesteče geslo: preporod rodbine v Kristu, če ne zlepa, vporabi vsa mogoča sredstva, odreci poslužnost rodbine in možu, ta prepir je svet je božji in zelo zaslužen za nebo, ker ga posvečuje višji namen. Kongregacija ima svoj odbor, društvene knjige, knjižnico, odbornice pošiljajo med meščanske rodbine pismena vabila in pozive — dasi društvo v celotni obliki in namenih, vendar ne podlega društvenemu zakoniku, sestankov ni treba niti naznanjati vladi, nikakoršnjih prošenj, niti kolkov. Glejte kakšne predpravice ima cerkev in jezuitje — primerjaj revnega obrtnika, za vsako malenkost, za vsak račun je treba kolka za vzdrževanje države. — Preporod v Kristu to je preporod v Šušteršičevi in škofovi politiki, to hočejo jezuitje. Kar delajo klerikalni listi glasno, to delajo jezuitje tiho in tajno in pod pobožno versko barvo. Jezuitje imajo skrbno sestavljen t. zv. register duš ljubljanskega prebivalstva, natančen pregled o verskem in političnem prepričanju in o premožen-skih razmerah. Za vsak stan obeh spolov imajo po okrajih in ulicah razdeljene svoje zaupnike, ki dopolnjujejo zgoraj omenjeni register in podrobno informacijo vodstva jezuitarskega gibanja o vseh pojavih verskega in političnega življenja iz zasebnih, rodbinskih krogov. Kadar se bliža bleda smrt bogati vdovi ali premožni samici brez otrok, jezuitje so takoj obveščeni, takoj se pojavi na licu mesta nebeška komisija. Med nebom in peklom visi duša, čem bolje se plača komisijo, tem krajša in lažja je pot, čem več tisočakov, tem bolj mehek sedež in tem večje rajsko veselje mu zagotovi nebeška komisija zvitih in prefriganih jezuitov v posmrtnem življenju. Če pa že ni tisočakov, pa vsaj nekaj stotakov za novo bodočo jezuitsko cerkev sv. Jožefa na Poljanah. »Glejte, kamenje imamo že na vrtu navoženo, ah, mi reveži, zidati pa ne moremo, vse nam vzamejo sv. misijoni; usmilite se nas in boga, njegovi vidni namestniki smo, nam zaupan denar je bogu dan, dajte, dajte!", tako govori komisija. Če še ne gre gladko, se pokliče škofa in ta pripreže še svoje kaplane, voz je speljan, — duša gre, kamor gre, denar je plodo-nosno naložen v cerkveni malhi. Žalostno, ali resnično, Ljubljanski jezuitje so na Poljanah, Uršulinke pa v Zvezdi, ali sorodna srca se najdejo vedno pravi čas in na pravem mestu. Porta pri Uršulinkah se tako pogosto odpira in zapira, lahnih korakov in srečnih obrazov pa prihajajo in odhajajo patri jezuitje. Nič ne sumničimo, samostansko zidovje je predebelo, za visoko ograjo so vse tajnosti preveč skrite, kakor da bi se mi drznili povzpeti do kakih posebnih misli. In ta prešmentana ljubezen! Srce ni daleč od želodca. Najbolj obraj-tani pater jezuit slavi svoj god: proti poldnevu obišče jezuite — dekla od Uršulink, težko obložena z najfinejšimi stvarmi za razvajeni jezuitski želodec. Oblika je skromna in preprosta, brez ekvipaže — toda srcu in želodcu najdražja gratulacija. In ti gospodje in zaobljubljene dame govorijo o revščini in stradanju, ki si vzajemno delajo bogate prezente in bolj obrajtajo kraljestvo na zemlji kot v nebesih. Pretekle tri dni so se vršile pri jezuitih pobožnosti s posebnimi žegni, dopoldne ob 10. uri in popoldne ob 5. uri se je ubijala v nemškem jeziku verska nestrpnost po duševnem življenju še vedno tako hrepenečim po-starnim ljubljanskim nobl-damam. Iz nemškega severa je gostoval na tukajšnjem jezuitarškem gledališču jezuit srednje starosti, zdravih barv in očividno velike potence. In ljubljanske dame — tudi t. zv. narodne — so prihitele polnoštevilno, napolnile so cerkev tako, da je zadnji rep po stop-njicah opletal. Jezuitje znajo, so kavalirji, dekle in kuharice morajo klečati, nobl-damam postavijo blagoslovljene stole za parfimirana telesa. Bila je burja in nesla sneg, doma so zanemarjeni otroci klicali po skrbni materi, v kuhinji in na trgu so v jezuitskih naukih vzgojene dekle in kuharice goljufale — skrbna mati in vzorna gospodinja, ki tri vogale podpira pa si je sladila svoje skomine ob pogledu fanatičnega jezuita, zapustila dom moža in otroke — in vse to za t zv višjo božjo čast. Jezuitje odtezajo slovenske matere rodbinskemu življenju in umnemu rodbinskemu gospodarstvu, jemljejo narodu premoženje v obliki darov in testamentarnih zapuščin in ukradejo narodu vsako leto na stotisoče premoženja. Naše matere bodo vbodoče raje jezuitom zapustile denar kot lastnim otrokom. Do tega pride. Že danes lahko opažamo, da jezuitje umorijo v ženstvu vsak čut in smisel do sorodstva (primera: oporoka župnika Šušteršiča!), rodbina in narod izgineta v pojmu cerkve. Glede vzgoje otrok v rodbinah izvajajo jezuitje po materah strahovito zastrupljevalen vpliv, ki je naperjen proti vsem modernim vzgojnim nazi-ranjem in uničuje vsako šolsko vzgojo. Starši namesto da bi se naslanjali pri vzgoji tesneje na šolo, pustijo raje jezuitskim vplivom široka vrata v otroško dušo, v kateri nastane notranji dualizem, razcepljenost naziranja. Slovenski očetje, uničite v svojih ženah jezuitovske načrte, ne dopustite, da vam jezuitje duševno uničijo žene in po njih naše otroke! Bodite čuječi, kaj počno vaše žene, s kom občujejo. Prepovejte vsak obisk pri jezuitih, vsako poslušanje ljudi te vrste. Če že mora moliti, se to opravi drugod, kjer so vsi slabi ustni vplivi izključeni. Imamo imena vseh onih narodnih in nenarodnih dam, ki hodijo k jezuitom. Izjavljamo, da bomo postopali brezobzirno in priobčili imena onih prav tako, kakor »Slovenec* sramoti vse one res napredne Slovenke, kivse udeležujejo naprednih shodov. Žalostno dovolj, če moramo slovensko ženstvo šele svariti pred tem, kar bi narodna žena nikdar ne smela storiti, ako je res narodna. Slovanski jug. Pašic' zapusti Srbijo. V dobro informiranih političnih krogih se zatrjuje, da se hoče srbski ministrski predsednik Nikola Pašič popolnoma umakniti iz političnega življenja in se stalno naseliti v Švici. V tem slučaju imata največ šans za predsednika starosta radikalne stranke bivši minister Paču ali Protič. Vstaja v Albaniji. Boji med albanskimi vstaši in turškimi četami se vrše na vsej črti. Albanci se nikakor nočejo podati, dokler Mladoturki ne sprejmejo njih zahtev. Pripravljeni so žrtvovati zadnje kaplje krvi v boju za svoje pravice. Zadnje dni sicer niso imeli bogve koliko sreče in so bili na večih straneh poraženi, vendar pa še niso zgubili poguma. Umikajo se navadno proti Črni gori, kjer nato zopet kot begunci prestopijo črnogorsko mejo. Naravno, da ima črnogorska vlada radi tega velike sitnosti. Turči:a je izročila namreč velevlastim memorandum, v katerem^ protestira proti temu, da sprejema Črna gora albanske begunce v svoje okrilje in grozi s konsekvencami. Črna gora je sicer ve LISTEK. MICHEL ZliVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Kmalu je obstala nosilnica pred doževsko palačo. — Pojdi z menoj, je dejal Bembo. — H komu greva? — K dožu! . . . — K dožu? je dejal Aretino. — Da, k dožu. Ali se bojiš? — Jaz! . . . Jaz se bojim samo beračev . . . Kakršna sva niidva, jaz in ti, Bembo I Kardinal ga je vodil po veliki dvorani, polni častnikov in visoke gospode — dvorjanov najrazličnejših vrst. Dož Foskari s* je bil namreč uredil svoje življenje in svojo okolico popol-norna, kakor kak monarh. Dasi je bil po zakonih republike samo Predstavljajoč uradnik, vendar se je po malem obdal s ceremonialom in mogoto, ki se je zdela mračnemu beneškemu veljaštvu l2prva neškodljiva. Nekega dne pa so postali ti zunanji znaki °blasti pravcata resničnost — a prepozno, da bi se bilo mogoče Protiviti doževi častihlepnosti: takšna je zgodovina vseh republik, v kateri nima narod sam nobenega vpliva v reševanju svojih zadev. Narod edini čuti, da je potrebno, postavljati svobodoumne ljudi na čelo države; v takšni republiki pa, kjer ne obrača on sam z delavnostjo, močjo in nezaupnostjo svoje usode, se najde vedno kdo, bodisi poedinec, bodisi cel stan, ki se polasti oblasti, lu tako je bil v Benetkah narod zmirom zasužnjen, vzlic zunanjemu videzu svobode in vzlic zakonom, ki so bili v teoriji izborni. Patricijstvo, ki si je dolgo časa ohranilo nekako divjo neodvisnost, je izgubilo to neodvisnost — ki pa je bila že sama v sebi zgolj senca resnične svobode — tisti dan, ko je dovolilo dožu, da se je obdal z orodjem vladarske moči. Foskari je bil človek široke častihlepnosti. In da si jo uteši, je najprej skrbel za to, da si je sestavil načrt, katerega prvi del je naposled izvedel. To se pravi: preden se je spustil v velika podjetja, ki jih je snoval in namerjal, si je bil začel kovati orožje. In v roki je držal dvoje orožij, ki jih umen zamcdržec vselej skuša izpopolniti: Armada in cerkev. Tista dva meča, ki visita v vseh časih in v vseh državah nad grlom zaslepljenega ljudstva! S cerkvijo je gospodoval nad možgani ženskih in otrok; z ženskimi in otroci pa se je polaščal moških, kajti malo je družinskih gospodarjev, ki ne bi naposled podlegli domačemu tri-noštvu svoje najbližje okolice. Z armado je zadrževal vsak morebitni upor najnižjih plasti beneškega naroda. Altieri mu je izročal armado. Bembo mu je izročal cerkev. Prvi je vplival na častnike in vojake; v vojakih je imel Foskari poroštvo, da zaduši vsak ljudski upor, in je krotil ta vselej kipeči ognjenik, čigar izbruhi včasi prevračajo prestole; z duhovniki pa je imel v svoji oblasti ljudsko vest. Strašno orožje, ki ga mora najprej zdrobiti vsak narod, ako z odkritosrčnostjo hrepeni po svobodi. Takšen je bil prvi del Foskarijevega načrta; šest let ga je izvrševal, preden je mogel začeti obračati svoji dve orodji, s katerima je hotel vzpostaviti svojo slavo. V čem pa je pravzaprav obstajal ta slavni in mogočni cilj, ki je vznemirjal doževo domišljijo? Čas je, in naša povest zahteva, da očrtamo sliko tega Foskarija. XXVIII. Dož. Bembo in Peter Aretino sta torej šla po dvorani, kjer je v posameznih skupinah kramljala množica odličnih meščanov in častnikov. Bilo je, kakor v predsobi kakega kralja, kjer čakajo dvorjani trenotka, ko zagledajo kralja, ali ko jih on osreči s svojim milostnim pogledom. Ob spoštljivih pozdravih, ki so sprejeli mimogredočega Bemba, se je mogel Peter Aretino prepričati o uplivu, ki ga je užival kardinal. — Zlodja, je mislil sam pri sebi, mnogo pota je prehodil moj tovariš, odkar sva v nekem brlogu v Florenci obedovala surovo čebulo in mrklo gledala na ves božji svet. Zdi se, da je Bembo našel pravo pot. Zakaj nisem šel še jaz med duhovne 1 Vraga, med duhovnikom in pesnikom vendar ni več razlike, nego med vinogradnim poljem in morskim polžem! Kakor bralec vidi, Aretino ni spoštoval svojega stanu posebno visoko, kadar je govoril sam s seboj. Kardinal je stopil v manjšo sobo, kjer so stali lokostrelci na straži, iz nje pa v nekak velik kabinet; tam so sedeli pisarji pri svojem delu. Bembo jim je prijazno pokimal. Nato je sedel v naslanjač blizo okna, ter povabil Pietra Aretina, da naj prisede. — Dož naju bo takoj sprejel, je dejal dovolj tiho, da ga pisarji niso slišali. Čaka naju. Dotlej imava dovolj časa, da se porazgovoriva. — O tem, kar mu imava povedati? . . . — Ne, je dejal Bembo, in obraz se mu je stemnil. Rad bi te vprašal o nekem človeku, ki ga moraš ti poznati. — Kar govori. — Tisti človek, tisti Florentinec, ki ti je hotel povedati svojo balado in postati tvoj tajnik ... — Aha!... No, njegovi častihlepnosti se je ugodilo. Dovolj dobre obrača stihe, in zato sem ga sprejel. Ali se zanimaš zanj ? — Zelo. — V tem slučaju, dragi moj, ga bom postavljal v ospredje. — Kdo je ta človek? — Od tebe bi pričakoval, da mi to poveš, ker mu hočeš dobro. Jaz ga poznam samo po priporočilnem pismu, ki mu ga je dal Veliki Zlodej. — Veliki Zlodej?*) — Da, Ivan de Medičis. — Ti ga torej ne poznaš? je povzel Bembo, ter pomeril svojega tovariša z globokim pogledom. Aretino se je zadovolil s tem, da je odkimal: je govoril le čim najmanj mogoče, razen, kadar sta jala o brezpomembnih rečeh. — Toda, je dejal Bembo. treba bo izvedeti, kdo je, odkod diihaja in kaj hoče. (Daljr.) imel z se Bembom razgovar- * Ta priimek je imel med vojaki Ivan svoje nasilnosti in bojevniške smelosti. de Medičis, nedvomno zaradi Imate bolečine? Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol ? Ta je v resnici dober To ni samo reklama Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoči, lekajoči in krepčajoči Fcllerjev fluid z znamko .Elza-fluid' Dvanajsterica za poskušnjo 5 kron franko. Izdelovatelj samo lekarnar Feller v Stubici, Elsa-trg Št. 264 (Hrvatsko). levlastim obljubila strogo nevtralnost napram vstaji v Albaniji, vendar pa velevlasti vstrajajo pri svoji zahtevi, namreč da mora zapreti svoje meje albanskim beguncem, kajti v nasprotnem slučaju, bodo zavrnile vso odgovornost na Črno goro. Črna gora stoji torej v skrajno neprijetnem položaju, kajti zameriti se ne mara niti vele-vlastim niti Albancem, s katerim še narod sam do skrajnosti simpatizira. Splošni pregled. Filozofski kongres v Bologni se vrši te dni. Kongresa so se udeležili zastopniki vseh univerz in razni odlični učenjaki. Češko univerzo zastopata prof. Drtina in d r. M i h a j 1 o Rostohar. Zagrebška in belgrajska univeza nista poslali zastopnikov, kar gotovo ni v prid niti univerzama, niti ni v prid našemu ugledu v tujini; pa tudi slovanski zastopniki ne pridejo do veljave. Filozofski kongres v Bologni je četrti mednarodni filozofski kongres in nas mora veseliti da imamo na tem važnem kongresu tudi Slovenca. Nemški prestolonaslednik v Rimu. Nemški prestolonaslednik je sprejel v Rimu razne tam bivajoče Nemce, med njimi tudi kiparja profesorja Ger-hardta, ki je obenem predsednik nemškega .Flottenvereina*. Stari profesor je nekoliko gluh zato se je pri tem dogodila sledeča zanimiva dogodba. Prestolonaslednik je starega profesorja vprašal, kdaj se je ustanovila rimska podružnica nemškega .Flottenvereina* in profesor, ki je napačno razumel vprašanje je rekel: Leta 1846. Da, jaz sem že 64 let v Rimu in sem preživel vse vesele in žalostne dneve tega mesta. Sedaj pa je konec in pojdem kmalu na Monte Pistaccio. Prestolonaslednik ni vedel da je Monte Pistaccio pokopališče in ker ni vedel, da govori profesor o svoji starosti, se je razveselil, da je v Rimu že tako dolgo podružnica ladjevnega društva in je rekel: To me odkrito veseli. Med mehikanskimi revolucionarji in mehikansko vlado se vrše pogajanja, ki obetajo kmalu prinesti mir v državo. Južnoruskl lesni trggovcl so sklenili sindikat, ki je naperjen proti avstrijskim in rumunskim trgovcem, ki so izvažali les na Grško. Pogreba za žrtvami, ki so zgorele ali se ponesrečile pri požaru v Now-Yorku se je udeležilo 60.000 delavcev. Mnogo fabrik je bilo zaprtih. Požar v Carigradu je uničil 300 hiš, vil, mošej itd. Uničena je cela vzhodna stran. Škode je 6 miljonov kron. Slovenci! Slovenska javnost gotovo ni poučena, kako se godi revnim slovenskim visokošolcem v Pragi, saj drugače si skoraj ni mogoče razlagati, kako da je toliko prošenj, ki jih je letos poslalo »Slovensko podporno društvo v Pragi" v našo domovino, ostalo neuslišanih. Piemnogo jih je, ki menijo, da slovenski visokošolec v slovanski Pragi ne more trpeti pomanjkanja. To pa je velika zmota, katero moramo slovenski javnosti enkrat pojasniti. Naša javnost se je navadila presojati slovensko dijaštvo po onih redkih izjemah slovenskih študentov, ki so v srečnem položaju, da jim ni treba skrbeti samim za vsakdanji kruh. Po teh navadno sodi cel stan, ne vidi onih, ki sede doma pri knjigah, ki pa ne morejo kljub trdni volji napredovati v svojih študijah, ker njih mori glad in skrb za eksistenco. Te naše mlade in-teligente naj ima slovenska javnost vedno pred očmi, naj jim s svojo znano radodarnostjo olajša trdo življenje in jim pripomore, da se bodo mogli mirno posvetiti svojim študijam in da postanejo kdaj iz prepričanja glasniki prave omike in človekoljublja med slovenskim ljudstvom. Slovenskemu dijaštvu je Praško MALI LISTEK. Pol litra vipavca. (Spisal Damir Feigel. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena vez. 2 60 K, broš. T80). Gotovo je marsikdo čudno gledal, ko je videl pred časom v Jutru" med inserati čuden oglas .Pol litra vipavca* brez vsakega natančnega pojasnila. Zdaj naenkrat vidimo, da je ta zagonetni oglas naznanjal novo knjigo. Značilno je za našo javnost, ako moramo pri dramah poleg naslova .Moloh* pridejati ob strani še reklamo : .prizori iz ruske revolucije*, enaka je značilnost, če moramo na tak poseben način naznanjati novo knjigo. Toda recimo da živimo v času splošne konkurence in da danes cel svet tudi gledališki ravnatelj in tudi pisatelj in založnik živita od reklame. Potem bo nam vse jasno. Damir Feigl nam po imenu ni podporno društvo edino zavetišče, kajti od^ drugod ni dobiti nikjer podpore. Čehi imajo sami mnogo svojih revnih dijakov, katere so predvsem dolžni podpirati; zakaj vsaki narod je dolžan najprej za svojo mladino skrbeti. Na Dunaju in v Gradcu je poleg podpornih slovenskih društev še več dobro založenih podpornih fondov in društev, kjer slovenski študent le dobi včasih kako skromno podporo. Na Dunaju in v Gradcu je več ustanov za slovenske visokošolce, v Pragi pa ni nobene. Tako ima slovenski visokošolec v Pragi res težko gmotno stališče, in vendar je nujno želeti, da bi vsak slovenski dijak študiral na slovanskih visokih šolah v Pragi. Ne sme se nas napačno razumeti. Nismo hoteli s tem reči, da naj slovenska javnost podpira samo Praško podporno društvo, ampak hoteli smo s par primerami predočiti obupen položaj revnega slovenskega dijaka v Pragi; v ostalem pa smo mnenja, da se vse premalo podpirajo naša podporna društva, zlasti pa Praško podporno društvo. Rodoljubi slovenski, vzemite letna poročila v roke in prepričali se bodete, koliko je še prostora tam za marsikoga, ki bi skoro lažje dal kako malo podporo, kakor pa oni zvesti ljubitelji naše mladine, ki so zaznamovani v imeniku. Koliko lepih in zdravih idej je prineslo že slovensko dijaštvo iz Prage v domovino. Smotreno narodno delo; ljudske knjižnice itd. so njeno delo. In vedno ji kličete: mladina delaj, pomagaj, domovina je v nevarnosti! Slovenski dijak si je prav v zadnji dobi dobro svest svojih- dolžnosti do svoje domovine tudi v tujini,, ali ravno tako imajo Slovenci v domovini dolžnosti do svoje mladine, četudi niso nikjer zapisane. Najmanj, kar more zahtevati dijak od domovine pa je, da se ga ne pusti gladu umirati tam, kjer naj zbira duševnih moči, da bo kdaj mogel vspešno in z veseljem delati za svoj narod. Slovensko dijaštvo dela in hoče vedno delati za svoje ljudstvo. Domovina, stori tudi ti odslej več za svoje visokošolsko dijaštvo, kakor si to doslej storila! Darove sprejema dr. K- Sebesta, Praga II., Spalena ul. 9. Prosimo vse slovenske liste, da ponatisnejo ta oklic. DNEVNE VESTI. Zaplenjeni! Včerajšnja številka ,Jutra" je zopet tako ugajala našemu staremu prijatelju državnemu pravdni-ku, da jo je — pobelil, ker ga je sama nevošljivost, pa ni privoščil drugim čitateljem .Jutra*, da bi tudi oni, čitali one naše lepe notice o klerikalcih. Ali s tem ne moremo biti zador voljni mi, ker .Jutro* ne ishaja samo za državnega pravdnika — ki niti na-ročan ni nanj — in za to se bomo proti zaplembi pritožili. Kako prideš tl med nje? Takoj za odličnim prvakom Kregarjem kandidira v I. razredu tudi vladni svetnik dr. Detela, ki bi moral eel, kakor ga je, biti dijamant, če bi hotel preble-steti Kregarjeve madeže. Cisto upravičeno sprašujejo ljudje* ki Detelo poznajo, kako pride ta med tako družba Dva volilna shoda priredi .Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj* v nedelj,o 9. t. m. in sicer dopoldne ob polu 11. uri Kavčiču na Privozu, popoldne ob 3. u r i pa pri M a r e n-četu na Dolenjski cesti. Vabimo somišljenike, da se obeh shodov udeleže v čim največjem številu, zlasti pa zadnjega, ker so klerikalci, ki doslej niso v celi Ljubljani nikjer dobili nobenega prostora za shod, v isto gostilno t. j. k Marenčetu s k 1 i c a 1 i s h o d o b 4. popoldne. Pokažimo klerikalcem, da je šentjakobski okraj narodno-napreden, ne pa klerikalen. Ker bodo klerikalci spravili na svoj shod skupaj ljudi, pač ne bo nikogar iz šentjakobskega okraja. Zato vsi na shodi neznan. Imeli smo priliko srečati ga tu in tam kot avtorja krajših črtic. Tudi pričujoča knjiga je zbirka krajših stvari, ki so združene v štiri skupine pod štirimi značilnimi naslovi: Gaudeamus igitur. — Uredniške tajnosti — Holmes in njegovasmrt — Iz četrte dimenzije. — Res čuden naslov je dal pisatelj svoji zbirki, toda v današnjem modernem in izbirčnem času je vse mogoče. Vipavec je važen kulturni in gospodarski faktor v našem narodnem življenju, — prav tako kakor njegov brat dolenjski cviček — in zakaj bi se enkrat ne imenovala knjiga po njem, posebno, ako je že s tolikimi njenimi deli v Žlahti. Ako je mogel Bjčmsen napisati dramo „Wenn der junge Wein bltiht* in je dosegel vkljub vsej abstinenci v svoji domovini lep uspeh, zakaj bi mi pod vinskim naslovom ne izdajali knjig naši za domače vino tako vneti javnosti. Nimamo torej proti naslovu nikakega pomisleka, dasi knjiga ne pripoveduje samo o njem in po njem. Javen ljudski shod v Sp. Šiški je danes ob 2. pop. v restavraciji Reininghaus. Nikar ne pozabite nanj, če hočete natanko izvedet, zakaj sta župan in podžupan v Sp. Šiški odstopila. Nesnaga pri justični palači. Kljub temu, da je Slovenski trg pred ju-stično palačo eden najlepših delov mesta, vendar se nahaja pri justični palači velika nesuaga. Naprej ob zidu stare bolnice do Muhleisenovega posestva v smeri proti Trdinovi ulici se odkladajo vsake vrste odpadki in sicer : razbite stare opeke, ostanki premoga, šuta in kamenje, cestno blato umazane cunje, gnila sama in trava, polomljena pločevina i t. d. Vsa ta nesnaga leži ravno pred justično palačo, kjer je najbolj nepripraven kraj za to. Skrajni čas je že, da je vsa navedena nesnaga odstrani in naredi hodna s peskom posuta pot in iz higieničnega stališča olepša in očisti zrak. G. Lavterju pa svetujemo, naj malo bolj pazi na stresanje prahu skozi okna, kar se godi večinoma skoro v vseh mestnih ulicah. Nikakor pa ni še dovolj, da krasi justično palačo spredaj krasen park, zadaj pa se odkladajo različni smradni odpadki, Star bojevnik iz bosenske okupacije kjer je bil tudi ranjen in pohabljen je Janez Klešnik, revež, da se ga bog usmili. Le naša policija nima usmiljenja z njim ; kedar gre okrog svojih starih znancev kaj prosit, pa ga že imajo. Te dni je bil zopet radi takega greha pred sodiščem. Ker je sodnik g. Potrato bolj usmiljen človek, mu je naložil le 2 dni pokore. Klešnik je pri tej priliki storil trden sklep, da ga policija ne dobi kmalo več v roke. Pač žalostna usoda starega vojaškega invalida! Prepovedano igro so igrali v neki gostilni na Grosupljem 4 boljši posestniki. Konec igre je bil tepež, katerega so potem skrbeče ženice i-gralcev doma zaključile s primerno pridigo. Po eni teh ženic je prišla hazardna igra na dan, neka druga ženica je bila celo tako dobra, da je stvar ovadila. Sodišče je poklicalo več prič, ki pa se jim je vidilo, da težko govore, kar so mislili. Prišle so si navskrižje, stvar je postajala že resna, kar ena priča zakliče proti obtožencem: .možje, kaj bote, povejte resnico, pa je* ! To je takoj učinkovalo. Obtoženci so sedaj priznali, da so igrali: 1 in 21 ; .mavšljaii* pa niso. Sodnik jih je na predlog javnega obtožitelja milostno sodil: vsak plača le 10 K globe. — Ja za kvarte ima tudi ubogi kmet denarja dovolj! Vendar eden, ki pri punci dobro živi. Pred sodnika prideta dva brata, tožena radi neprevidne vožnje. Vprašana po poklicu, pravi eden, da je tovarniški delavec; drugi pa da je .privat*. Sodnik: torej zasebnik? Toženec: ne, privat! Sodnik (ki je vedel, da tak mlad človek n<» more živeti brez vsakega poklica in zaslužka) ga vpraša: Ali imate toliko premoženja, da zamorete brez zaslužka živeti? — Tož: Premoženja nimam, ampak punco imam. — Sod; Ali Vas punca redi ? — Tož: Da, punca, je namreč bogata. — Sod: To je pa fletno, takih punc je pa malo. — Tož: O, dosti jih je še. Sicer pa se bom jaz sedaj poročil. — S tem je bila velikonočna izpoved odpravljena. Za odpustek, ker ima fant tako fest punco, ga je sodnik z bratom vred oprostil. Srečni fant je doma iz Krašnje, stanuje pa nekje v Vodmatu, Tonček mu je pa ime. — Hlaholova slavnost. Pevska društva naj nemudoma naznanijo svojo u-deležbo .Zvezi slov. pevskih društev v Ljubljani*. Na prihodnjem koncertu .Glasbene Matice* se bo izvajal .Povodnji mož*, najnovejša in ena najboljših skladb Viktorja P a r m e, ki jo je gospod skladatelj poklonil pevskemu zboru .Glasbene Matice*. .Slovenska Filharmonija". Spored koncerta, ki se vrši danes v veliki .Unionovi* dvorani: 1) Supeč: .Lepa Galatea* uvertira; 2) Halčvy: Resnica je, da si pri nas marsikdo privošči rajše pol litra vipavca, nego da bi kupil knjigo, mnogi tudi rajše izpijejo pol litra ali še več vipavca, da jim ni treba prečitati knjige. Vsi ti bi morda ne naredili napačno, ko bi v tem slučaju naredili izjemo in bi si kupili .Pol litra vipavca* name-stj v steklenici v knjigi in namesto da bi ga izpili, bi ga morda prečitali. Dobre volje bi bili po čitanju prav tako kakor po pijači. V današnjem pustem in trudapolnem času vsak potrebuje zvečer ali popoldne razvedrila. Navadno se zaletimo v gostilno v veselo družbo — na .pol litra*. Toda vselej to ni mogoče in včasih si želimo tudi kakega drugega razvedrila in takrat nam pride prav ta .pol litra vipavca*. Pisatelj je posvetil svoje delo — svojim upnikom. To je na prvi pogled jako lep poklon za upnike in lepo priznanje za pisatelja. Toda na zadnji strani izvemo, da pisatelj ni posvčtil, ampak posvčtil — je res škoda da v času abecedarske vojske fantazija k operi .Židinja" ; 3) Strauss: .Pomladanski zvoki* valček; 4) Hamm : Spomin na Wagnerjev .Tann-hiiuser*; 5) Weber: uvertira k operi .Oberon* ; 6) Puccini: fantazija iz o-pere .Madame Butterfly* ; 7) Vieux-temps: .Balada in poloneza za gosli* (solo g. koncertni mojster Kalab, na glasovirju g. kapelnik Czajanek); 8) Bizet: Suita za orkester iz opere .Car-men“ ; 9. Hellmesberger: .Undina valček* iz baleta .Iberski biser*; 10 a) Lehar: duet iz opere .Nebeški soprog"; b) Blon: .Šepetanje cvetlic" prizor; 11) Komzak: .Veseljaki* potpuri. Začetek koncerta ob 8 uri zvečer. Vstopnina 60 vinarjev. Piscem anonimnih pisem na sodiščne oblasti je zastopnik državnega pravdništva dr. Pajnič v soboto dne 8. apriila hotel na poseben nov način vrat zaviti. Ker je pa že znan kot strogi gospod slutil, da njegova iznajdba pri vseh svojih državno pravdniških vrlinah za enkrat ne bo še obveljala, je omenjenim piscem v album zapisal sledeče značilne besede: .Vsaka anonimna ovadba je nečastna, če je že resnična ali ne.* Če bi bil to izgovoril dr. Pajnič res le kot človek dr. Pajnič bi imel skoro popolnoma prav. Ker pa je dr. Pajnič to izgovoril kot zastopnik državnega pravdništva in še celo v konkretnem slučaju, ko se je šlo za princip vprašanja glede anonimnih ovadb, damo dr. Pajniču tudi prav. Ampak le ne vemo, če bode njemu in državnemu pravdništvu sploh tudi prav potem, če bi mi kdaj izvajali to njegovo načelo v zadevi vseh tistih anonimnih ovadb ki so bile vložene proti naprednim Slovencem od strani političnih nasprotnikov. Kolikor je namreč nam znano, v tistih slučajih državno pravd-ništvo ni zastopalo še tega dr. Pajni-čevega načela; vsaj iskalo ni naj-preje anonimnega pisca, potem šele preiskavalo vsebino anonimne ovadbe, ampak zgodilo se je ravno narobe. Zanimivi slučaj Anton Trošt iz Slapa pri Vipavi, ki si ga je bil dr. Pajnič v soboto privoščil kot za enkrat ponesrečen eksperiment za njegovo izdajdbo v zadevi preganjanj piscev anonimnih ovadb, bode to stvar bolj pojasnil. Le žal da ga moramo za danes radi pomanjkanja prostora še odložiti. Ker je važnost tudi za širšo javnost, zato nanj že danes opozarjamo. V justični palači najdeno in izgubljeno. V petek dopoldne se je v razpravni sobi št. 28 našel svilnat dežnik. Dobi se ga pri vratarjn justične palače. — V isti sobi ali v sobi št. 79 (deželno sodišče I. nadstropje) se je v sredo izgubil žepni nož z belo-koščeniml stranicami, z več klinami ter s svedrcem (za odpiranje zamaškov)., Izroči naj se v uredništvu .Jutra". Samomor na Jesenicah. Včeraj okoli polnoči se je ustrelil na Jesenicah poštni oficijant g. Konrad Klinar, doma iz Krope. Bil je zelo značajen, navdušen in zaveden Slovenec. V vseh j krogih je bil izredno priljubljen. Vzrok samomora je dosedaj še neznan. Naj mu sveti večna luč! .Cvetna nedelja. Danes je res .cvetna* nedelja Hribi in doline .Cveto*, da je veselje jih gledati v novi sneženo cveteči obleki. Pa mrzla burja brije vsaj na predvečer letošnje cvetne nedelje in upamo da bo tudi še cvetno nedeljo z nami vred praznovala. Kaj čemo, je že tako, vselej cvetna nedelja ne more biti res cvetna. Vreme. Če smo zadnjič rekli, da je bilo vse, kar nam je april doslej slabega prinesel, le uvod k slabejše-mu vremenu, se menda nismo zmotili. Z včerajšnjim dnem se je pričela doba prave vremenske krize. Je že pri nas nekoliko, hujše pa po hribih snežilo. Današnji nedelji naj izletniki nikar nič ne zaupajo. Imamo slabe dneve pred seboj; dokler bo še burja, se cbeta obilo snega, ob nadvladi južn h vetrov še več aežja v dolinah. Ves Veliki teden ne bo še veliko vreden. niso ustvarili oni pet ali še več »e“, ki jih imamo v slovenščini, in na ta način izvemo, da pisatelj ni hotel upnikom knjige posvetiti, ampak, da jim je hotel s knjigo le posvetiti. V tej hudomušnosti je dosti predrznosti, ki bi si jo mogel — posebno v sedanjem času, ko ni nikjer kredita — dovoliti malokateri slovenski pisatelj, ker bi najbrž potem tudi njemu upniki posvetili z različnimi vložnimi in izložnimi knjižicami. Upniki so vedno nevarni ljudje, treba se jim je previdno izogibati in jih primerno rešpekti-rati; s svojim posvetilom ali posvečenjem pa tudi Feigel pred nami — in upamo da tudi pred upniki — budi rešpekt, prav tako kakor z raznimi drugimi dobrimi dovtipi, ki naletimo na nje v teh šaljivih slikah in črticah. Tako smo približno vse povedali, kar se da o knjigi povedati. Humoristični ton spominja tuintam na Murnika, drugače pa se kaže povsod — vpliv vipavca in tudi Vipave, namreč v jeziku, ker najdemo n. pr. na str. 29 in to obliko: vlovil, ulovil, vloviti, na- .Slovenske Filharmonije" oddelek koncertira danes v hotelu .Tivoli*. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Vstop prost. Volilni predlogi za obč. volitve v Ljubljani. Narodno-napredna stranka. I. volilni razred. Odborniki: 1. Knez Ivan, veletržec in posestnik. 2. Dr. Triller Karol, advokat. 3. Trnkoczy Ubald pl., lekarnar. 4. Mally Fran, tovarnar. 5. Bončar A., gost., pek. mojst. in pos. 6. Hudovernik Aleksander, notar. 7. Černe Karol, mesar in posestnik. 8. Franchetti Engelbert, brivec. 9. Belič Ivan, gostilničar in posestnik. 10. Lenček Alojzij, kleparski mojster. 11. Franzi Hinko, knjigovodja. 12. Turk Filip, trgovski poslovodja. 13. Bizjak Anton, krojač, pos. in gost. 14. Dr. Krevelj Josip, not. kandidat. 15. Rohrmann Viktor, veletrž. in pos. Namestniki: 1. Adamič Ivan, vrvar in posestnik. 2. Škafar Fran, mizar. 3. Dežman Josip, žel. vlakovodja. 4. Fortuna Josip, gost. in pos. 5. Dr. Kokalj Alojzij, advokat. 6. Dr. Lavš Alojzij, bančni uradnik. 7. Lušin Dominik, posestnik. 8. Mrak Valentin, gost. in pos. 9. Perušek Rajko, c. kr. gimn. prof. 10. Podkrajšek Fran, žel. ofic. v p. 11. Poljšak Fran, blagajnik. 12. Pribil Ivan, zav. podravn. in pos. 13. Pust Ivan, ključ mojster in pos. 14. Dr. Rudež Vladimir, zdravnik. 15. Tonejc Anton, kavarnar. II. volilni razred. Odborniki: 1. Višnikar F., c. kr. viš. sod. svetn. v p. 2. Reisner Josip, c. kr. gimn. prof. 3. Dr. Novak Fran, advokat. 4. Milohnoja Ivan, c. kr. fin. tajnik. 5. Štembov Ignacij, inženir. 6. Planinšek Ignacij, železn. sprev. 7. Rothi Matija, c. kr. poštni ofic. 8. Lapajne Štefan, c. kr. okr. gl. v p. 9. Pustoslemšek Rasto, urednik. 10. Kavčič Fran, gost. in pos. 11. Kraigher Fran, krojač. 12. Ružička Ivan, c. kr. ev. nadz. v p. 13. Verstovšek Ivan, viš. žel. revident. 14. Verbič Anton, posestnik. 15. Škulj Fran, mestni učitelj. Namestniki: 1. Babnik Jakob, vodov, inštalater. 2. Bernot Fran, sodar. 3. Bratovž Vid, starinar. 4. Franke Leo, knjigovodja. 5. Hrast Ivan, nadučitelj v p. 6. Holz Vatroslav, bančni uradnik v p. 7. Tavčar Rih., odv. solicitator. 8. Inkret Matija, zavar. potnik. 9. Masel Fran, c. kr. rač. stotnik v p. 10. Milavec Josip, c. kr. podpolk. v p. 11. Mlakar Ludovik, posestnik. 12. Pretnar Janko, mestni učitelj. 13. Pogačnik Anton, posestnik. 14. Dr. Šlebinger Janko, c. kr. prof. 15. Goršič Karol, čevljar. Kandidate III. volilnega razreda zaradi pomanjkanja prostora jutri. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Konferenca Istrskih poslancev na Dunaju. Dunaj, 8. aprila. V petek in danes so se vršile na Dunaju koufe-rence istrskih poslancev glede delo-možnosti istrskega deželnega zbora. Konferencam je prisostvoval tudi notranji minister grof Wickenburg in istrski deželni glavar in podglavar. Vršila so se pogajama glede sporazuma med Hrvati in Slovenci na eni in Italijani na drugi strani. Kot se zatrjuje, so imela pogajanja popolen uspeh. mesto ujel, ujeti, in na str. 34. snidli, namesto: sešli. Pa to so posledice pol litra vipavca. Vsebino črtic spoznamo lahko iz naslovov: Minerva — Prvi krok — Dvoboj — Cvetkov prvenec — Največja sreča — Himen na kmetih — Pozni zobje — Novi roman — Iz nižin človeške družbe — Izgubljeni sopran — Karneval v Nici — Na severnem tečaju — Kanarček — Smola ali kaj — Povšrnik —■ Vpliv filozofije — Na odru — To so trenotki v življenju — Bogovi na potovanju. — Lahek vesel humor in pikra satira igrata glavno vlogo v teh črticah. V prvih vidimo spomine na dijaška leta, potem pridejo redakcijske skušnje, na to slede slike ki kažejo senzacij željno publiko, zavožen svet in razne napake življenja. Mnogo dobrega in zdravega je v teh humoreskah. Njih šale so vredne pol litra vipavca, njih smeh pa še več. Dr. I. L. Balkanska zveza. Dunaj, 8. aprila. Kot je vaš poročevalec zvedel iz zelo zanesljivega vira je ruski poslanik na carigrajskem dvoru, Čarikov, po svojih zadnjih informacijah na Dunaju, Belgradu in Sofiji predložil turški, srbski, bolgar ski, črnogorski in grški vladi predlog oziroma načrt glede balkanske zveze. Prvotno je ta predlog odklonila samo Bolgarska, kjer je vodil takrat vlado Malinov kabinet. Po padcu Malinovega kabineta pa je nova bolgarska vlada akceptirala Čarikov predlog. Vsled tega je sedaj Rusija potisnila Turško pred alternativo: ali balkanska zveza s Turčijo, ali pa proti Turčiji. Odločitev pade v najkrajšem času. Turčija se nahaja v velikih zadregah, dočim je med drugimi balkanskimi državami vzbudil Čarikov načrt nepričakovano navdušenje in velikansk utis. Pozor delavci, posli itd. Klerikalni manevri. Dobili smo v roke vabilo, ki ga je včeraj razpošiljala klerikalna stranka raznim poslom, uslužbencem i t. d. Vabilo se glasi za shod volilcev in vo-lilk S. L. S. ki se vrši danes v nedeljo ob 10 uri v Ljudskem Domu na katerem govorita prof. Dermastia in Stefe. Kar pa je glavno pri tem vabilu je priloga, ki se glasi: Velecenjeni! Na shodu dobite tudi Vašo delavsko knjižico ! Pridite! To je lumparija prve vrste, ker s tem hočejo klerikalci uplivati na naše posle, uslužbence i t. d. ter jih s tem vstrašiti, da iz strahu pred gospodarji gotovo pridejo na shod, kjer se bo agitiralo za volitve. To je klerikalen pritisk na nižje vrste, zloraba gmotne odvisnosti. Zato pozor! Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik dr. Ivan Lah. Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Svetujem Vam, da ne zanemarite trganje, bodljajev, bolečin v križu in v udih, trganje v plečih. Ducat za poskušnjo hekerjevega Ouida z znamko „Elsafluid“ stane samo 8 K. ^ajučinkujoče sestavine rabarbarjeve korenine, *i pospešuje menjavo snovi, torej zboljšejejo kn. vsebujejo bolečine lajšujoče, tek vzbujajoče, kri lajšujoče Fellerjeve odvajajoče ra-ajbarjeve krogljice z znamko „Elzine kro-Rljice". 6 škatljic poštnine prosto 4 krone. Dobiva se pri E. V. Fellerju v Stubici, Elzin trg štev. 264, Hrvaško. Zahvala. Za vse izraze sožalja in dokaze iskrenega sočutja povodom smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, hčerke, sestre, svakinje in tete, gospe Fani Borštnik roj. Češnik se najtopljeje zahvaljujemo. Pred vsem sc zahvaljujemo gg dr. Ivan Geigerju, primarju; dr. J. Jenkotu in dr. Šabecu za zdravniško pomoč, častiti duhovščini, gospodom pevcem za ganljivi žalostinki, gosp. O. Puklu, ravnatelju Kolinske tovarne, za zadnje spremstvo, vsem darovalcem lepih vencev in šopkov ter vsem, ki so drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Ljubljana, 8. aprila 1911. Žalujoči ostali. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in svak | Dragotin Senekovič | bivši sedmošolec I. drž. gimnazije danes zjutraj ob 3. uri v 19. letu svoje starosti po dolgi mučni boleani, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega pokojnika se bo v ponedeljek, dne 10. aprila, ob 3. uri popoludne v hiši žalosti, Resljeva cesta št. 28, blagoslovilo in potem na pokopališče pri Sv. Križu k večnemu počitku položilo. Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 8. aprila 1911. Andrej Senekovič, c. kr. vladni svetnik, oče. Filomele Senekovič, roj Gerzabek, mati. Dr. Bogumil Senekovič, c. kr. okrajni komisar, Miroslav Senekovič, cand. jur., brata. Filomele Senekovič, c. kr strokovna učiteljica, Paula Senekovič, omož. Kosin, sestri. Olga Senekovič, roj. Hren, svakinja. Adam Jos. Kosin, arhitekt, svak. PREKLIC. Podpisani preklicujem vse razža-ljive besede, katere sem govoril čez gospoda A. Škrjanca v Spodnji Šiški, ker so iste popolnoma neresnične. Josip Jerine. Palico nazaj! Do danes se je mislilo, da je tisti, ki je v kavarni Apollo vzel nekemu gospodu tulo-palico, storil to le iz šale. Ker pa dotična dobro znana oseba palice do danes še ni vrnila, se bo proti dotičnemu sodnijsko postopalo, ako palice vsaj do jutri ne vrne. Prizadeti. Pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Borovnici na Kranjskem se sprejme s 1. majem (ali nekaj dni pozneje) Plačilo K 400 na leto, prosta hrana, stanovanje in perilo. Potrebna je poštna in brzojavna skušnja. Ponudbe se naj pošiljajo pismeno na c. kr. poštni urad v Borovnico. POTICE orehove, rozinove, mandljeve, medene, šarklje, pince in titule priporoča za velikonočne praznike = slaščičarna = J. ZALAZNIK Stari trg štev. 21. Filijalke: Mestni trg 6, Kolodvorska ulica 6. Gostilna s trgovino na deželi, na Dolenjskem, tik farne cerkve se odda v najem, ali pod jako ugodnimi pogoji proda. Hiša je na novo zgrajena in se nahaja v bližini slovečega kopališča. Kjer se nahaja vsako leto več letoviščarjev, gostilna ima tudi 6 prenočevalnih sob. Zraven se dobi tudi po zahtevi več njiv, travnikov, gozdov in novih vinogradov. Naslov pove upravništvo .JUTRA* Prodajam lepa drevesca na pr. jabolka, hruške (tepke), češnje i. t. d. Cena in plačila po dogovoru. Ivan Gerjovich, Dobova ob Savi. Milji Ha v nedeljo, dne 10. aprila sebodeprodajalonadražbi na Martinovi cesti št. 21 razno pohištvo ter gostilniška oprava in gramofon :: Začeteh ob 9. uri. :: Kupce prijazno vabimo. Tovarniška znamka „1K0‘ Lastna tovarna ur v Švici. <#. m <#> <#•, m m, kioTrec Šelenburgova ulica štev. 6. se priporoča slavnemu občinstvu, za pokrivanja in popravljanja vsakovrstnih streh po najnižjih cenah. fffTmmm i i i i i t T T T T Delniška družba združenih pivovaren Žalec in : : Laški trg v Ljubljani. : : Vabilo k Vlil, redn. zborovanju delničarjev katero se vrši v nedeljo, dne 23. mal. travna 1911 ob 10. uri dopoludne v prostorih hotela „Ilirija“ v Ljubljani, Kolodvorska ulica*) Vspored: 1. Poročilo upravnega sveta o letnem računu pretečenega leta. 2. Poročilo revizijske komisije. 3. Izvolitev treh računskih preglednikov in dveh namestnikov. 4. Slučajnosti. V Ljubljani v mesecu aprilu 1911. Upravni svet. * § 17. pravil: Vsaka delnica ima pri občnem zboru svoj glas. § 18. pravil: Delnice, za katere se hoče izvrševati pravica glasovanja, se morajo založiti najkasneje šest dni pred občnim zborom na mestih v pozivu označenih, in sicer proti legitimaciji, ki se glasi na položnikovo ime in iz katere mora biti razvidno tudi število delničarju pristoječih glasov. Založene delnice morajo biti opremljene s še nezapadlimi kuponi. § 19. pravil: Vstop k občnemu zboru je dovoljen le proti pokazu legitimacije. Kot založna mesta delnic so določene: Pivovarna v Laškem, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani, Posojilnica v Celju, Savinjska posojilnica v Žalcu. Kapnite JUTI10". Izvod samo 4 vinarje. ki je zmožna popolnoma samostojno voditi konfekcijsko trgovino ter je v moči vložiti nekaj kavcije, se sprejme pri D. Rovšku, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Pogoji so plača in odstotki. Pozneje lahko odkupi trgovino. Olimpija krema je'suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega je Olimpija krema, kosmetično sredstvo prve vrste. 1 lonček velja 1 krono 20 vin. Po pošti franko 1 K 30 vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Pravkar je izšlo Damir Feigel: p0j V VtpaVCa 8°. 8'Apole. Cena vezani knjigi K 2’60, broširani K 1*80. Ta knjiga obseza 19 daljših in krajših črtic, ki jih vse skupaj preveva dober, pristen humor. Oddelek .Gaudeamus igitur* prinaša vesele povesti iz dijaškega življenja; .Uredniške tajnosti* odkrivajo zanimivosti iz časnikarskega delovanja; oddelek .Holmes in njegova smrt’ je naperjen zoper različne detektivske romane; oddelek .Iz četrte dimenzije* se odlikuje s pikro satiro na raznovrstne gluposti družabnega in literarnega življenja. Knjiga podaja dovolj originalnosti ter si utegne z duhovitimi ostrinami v pripovedovanju pridobiti lepo število čitateljev in prijateljev. Ako se hočete izborno zabavati ter si napraviti nekaj uric užitka, naročite si .Pol litra vipavca*. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani, založna knjigama. 1 do 2 vin. obratnih stroškov na motorjem Z močnim uro m hp z mojim pat. pritiskom in za surovo olje od 16 PH naprej; 4 do 5 vin. pri mojih petrolinskih motorjih in petrolinskih lokomobi-lah, dalje 2—10 HP tudi stoječe motorje Tvornica motorjev I. fforclialovski Dunaj III., Paulusg. 1. Na tisoče motorjev v obratu. Cenovniki gratis Ugodni plačilni pogoj i V zalogi tudi že rabljeni petroiinovi motorji JU Xi O CA T3 rt > O o -+-i rt O 1860 Ustaiflieno 1860 M. DRENIK Lj-uCblja.na,, Kongresni trg1 r7. Predtiskarija, Risarski atelije. Plisiranje. Kufriranje. Montiranje. = Tamburiranje in vezenje na roko. = Največja zaloga ženskih ročnih del t>j BS a a a’ a a -t o rx aznanjamo cenj. občinstvu, da se bo odslej dalje prodajalo v našo stroko spadajoče blago, kakor papir, knjige in risalno orodje po znatno znižanih cenah. ~.....-...... Jernej Bahovčevi dediči Ljubljana, Marijin trg. m Ustanovljena leta 1818. Ustanovljena leta 1818. Pivovarna Mengeš Metelkova ulica 19. Telefon št 248. JULIUS STARE Zaloga v Ljubljani priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko :: pivo v sodčkih in steklenicah. :: 7/ ‘ :•/. M ;.;E srrrr-rmggh Sim. Praprotnik stavbeni in pohištveni mizar ...................— v Ljubljani, Jenkova' ulica 7 priporoča p. n. odjemalcem (posebno že onim v južnejših krajih) svojo veliko zalogo vsakovrstnih .*. omar za led .*. v poljubnih velikostih za ‘pivovarne, restavracije, trgovine,Jdeli-Katesne trgovine itd. Cene najnižje, postrežba točna. Ceniki zastonj in Doštnine prosto. Obenem pa tudi prodam za zelo nizko ceno popolnoma novo opravo za špecerijsko trgovino. ‘ '■ ž: -fr \ • '' J *’■ ■'" v:Vy-< >,■ ■ v.rX.. Kuč v za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko vino Kui najboljše sredstvo 5 kg franko X 4.50 Br. Novakovič, Ljubljana. ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo. Polovico kupnine ostane lahko vknjiženo proti malimi obrestmi. Natančneje se poizve na Vodovodni cesti št. 26. Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd. Anton Kanc Ljubljana, Židovska ulica št. 1. O. Bračko Ljubljana, Dunajska cesta št. 14 priporoča p. n. občinstvu svojo specialno trgovino z rokavicami, parfumi itd. Vnanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Oblastveno avtorizirani in zapriseženi Ljubljana, Sodna ulica 3 prevzema vse zemljemerske zadeve ter jih najhitrejše izvršuje po naj nižji ceni. imc-ove obleke so nedosežne glede oblike, izvršitve in cene. Ljubljana, Dvorni trg 3. Telefon št. SOI. Čemu bi ne pisali po vzorce sukna in modnega blaga za moške obleke od tvrdke: A. Tomec, razpošiljalec sukna v Humpolcu na Češkem če nas to nič ne stane! a o> C/3 03 >% >g -— Mlačna :: :: %iz,iia ati 'kostumi goto va ati po mezi po iotift cenafi. zatoka cptovi-ft. o-Gle-k &a (joi-poSe indeč-ke tez fionjc&cijc sacame iti dcMicc. S na n o nizfic cene. O. cBcznatovic. Ii GO*—. sMadižče ^llGlia,u 01Ceoti vi t-tc] 5 10 zapovedi za zdravje in 10;zapovedi za kmetovalca, vsake posebej tiskane, dobi vsak človek zastonj v lekarni Trnkoczy zraven rotovža v Ljubljani. V tej lekarni se tudi oddajo zdravila p. n. članom okr. bol. blagajne v Ljubljani, bol. zavodu c. kr. tob. tovarne v Ljubljani in bol. blagajne južne železnice. AKT. ČERNE Stampilje v seh vrst za urade, društva, trgovce itd. Anton Černe graver in izdelovatelj kavčukovih štampilij. Ljubljana, Stari trg št. 20. Ceniki franko. CVCLES K.C.L. Specialna trgovina finih ročnih del To« Jager V Ljubljani, Židovska ulica štev. 5. Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje T5-35 Kamnoseški izdelki iz marmo ja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmor ja, granita ali ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri ===== Rezervni zaklad nad pol milj ona = kron = Kmetska posojilnica J= ljubljanske okolice = Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastnem zadružnem domu y LJUBLJANI Dunajska cesta štev. 18 a c3 -2 3 O) lO 00 > 53 >03 s o a— iž "S H obrestuje hranilne vloge po čistih 41 brez odbitka rentnega davka Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča p° br“4rp?Togi™™na amortl' Eskomptuje trgovske menice. Ustanovljena = leta 1882. = Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000-— Eskomptuje trgovske menice. -S *~ 2. p < O w <3 S 5/3 E£ 2-5-W| 2 ^§<1 5. S § I! OK »-♦* Vit ® ST 00 oc • g Ustanovljena = leta 1882. = Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000*— ALOJZIJU VOD Viki Kolodvorska kamenarskem mojstru ulica MAKSIMILIJAN SARTORV : Ljubljana, Rožna ulica št. 15. : Specijalist za inštalacijo hišnih telegrafov, telefonov, strelovodov in napeljave električne luči, zdravniških aparatov in dentistiških motorjev za zobozdravnie. Priznano mečna, !ahl • iiw>*v.t ■ Stopnice, balkoni, spomeniki, stavbeni okraski i. t. d. Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp X^\^Tolja,:CLl- Cementne cevi v vseh dimenzijah, brvaste plošče i. t. d. r*"S: kraUu fcmto tr Ljubljani. *r«S« Strltiurjeva olie» štev. !«£. Podružnic© v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici Sprejema vloge na knjižice w na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vlocje po čistih 4{ 2 % rncDfBsnffiOB