c Priloga k „Soči“).
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stane na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 6.	Y Gorici 30. junija 1894.	Leto XIII.
Štv. 645.
Vabilo na skupno narocbo umetnih gnojil.
C. kr. kmetijsko društvo razpisuje tudi letos skupno naročbo ua „Thomasov fosfat'(žliudrino moko) obsegajoč 18-22 odstotkov (uajmanj ls) fosforove kisline, jako fino uprašen. Naročbo se lahko deleže ne samo udje c. kr. kmetijskega društva, ampak sploh vsi kmetovalci našo dežele, po naslednjih pogojili:
1.	Kupna cena je določena z 3 gld. 70 kr. za vsakih 100 kilogramov, v magacinu v Gorici (na trgu sv. Antona v Bramovi hiši štv. 1).
2.	Najmanje je naročiti 100 kilogramov, to je jedeh Žakelj.
3.	Pri naročbi je vplačati jeden goldinar varščine za vsaki kvintal naročenega blaga ; pri -izročitvi pa se poravna račun.
4.	Oe ne bo na potu izrednih, nezakrivljenih zadržkov, izroči se blago prih. oktobra ; naročniki se obvestijo s posebnimi listki, kedaj jim bo priti po nje.
5.	Oe bodo naročniki tako zahtevali, oddajo se celi vagoni blaga na železničnih postajah med Sežano in Kormiuom ali pa na postajah furlanske železnice, toda ne v manjših množinah od 100 k vin tal ov za vsako postajo.
Kolikor bo v tern slučaji več ali manj znašala voznina, to se prišteje navedeni ceni ali pa odbijo od njo.
6.	Če ne bo vseli naročeb skupaj vsaj za 1UOO kviutalov, povrne se varščina posameznim naročnikom; ker bi se v tem slučaju zelč povekšal strošek za vožnjo po morji; kajti na morji ne sprejemajo manjših pošiljatev od 100 ton.
7.	Naročbo se bodo sprejemale samo do i'števno 15. avgusta t. L
V	Gorici dne 5. junija 1894.
Štv. 740.
DRUGO VABILO na skupno naročbo umetnih gnojil.
V	nadaljevanje zgoraj navedeno okrožnice z dne 5. junija t. 1. štev. 045, tukajšno c. kr. kmetijsko društvo, v namen, da kolikor mogoče pospeši razširjanje kemičnih gnojil v naši deželi, sprejema naročbo na skupni nakup tudi za naslednja gnojila, in sicer:
1.	Mineralni superfosfat obsegajoč 12-14 od sto v vodi raz-stopljive fosforove kisline. Cena 3 gld. 85 kr. kviutal;
2.	Kainit z 12-4 od sto pepelika (potašelja), ali 23 od sto žvepleno-kislega kalija. Cena okoli 2 gld. 80 kr. kvintal;
3.	Žvepleno kisli pepelih, zolo fino zmlet, obsegajoč 96-97 od sto kalija. Cena 12 gld. 85 kr. kviutal;
4.	Kilenski-solnitar, obsegajoč 15-16 od sto dušca. Cena 13 gld. kvintal.
l)a bo mogoče izvršiti naročbo kainita, treba je doseči najmanj 500 kviutalov, drugih treh gnojil pa najmanj 100 kviutalov vsako vrsto.
Pri naročbi bo plačati na ime varščine 1 gld. od vsacega kvintala blaga pod štev. 1 in 2, in dva gold. od vsacega kvintala blaga pod štev. 3 in 4.
Naročena gnojila se izroči meseca oktobra t. 1. in takrat poravnajo naročniki dotično ceno.
Oglasila za naročbe se sprejemajo v uradu tukajšuega c. kr. kmetijskega društva nuj dalje do 31. avgusta t. I.
Za vse drugo veljajo pogoji navedeni v okrožnici z dne 5. junija t. 1. štv. 645.
V Gorici dne JO. julija 1894.
Štv. GG9.
Vabilo k občnemu zboru.
Čast mi je vabiti gospode ude c. kr. kmetijskega društva k izrednemu občnemu zboru, kateri bo v Gorici v društvenih prostorih
v pondeljek dne 16. julija t. 1.
ob 11. uri predpoldne.
Na dnevnem redu bo predlog glavnega odbora zastran zamene zemljiščnega kosa na društveni kmetiji „pri Kapucinih".
V Gorici 11. junija 1891.
*
C. KR. KMETIJSKO DRUŠTVO.
Predsednik :
CORON1NI.
Štv. 64G.
Razglas.
C. kr. kmetijsko društvo bo v povzdigo deželne živinoreje nakupilo z denarno podporo visokega c. kr. kmetijskega ministerstva za leto 1894 nekoliko koroških bikov „Belanskega“ plemena (Moll-thal), kateri se bodo oddali koncem meseca septembra t. 1. v poli-
tiškem okraji Tolminskem, v sodnijskem okraji Kanalskem in v nekaterih drugih gorskih občinah političnega okraja Goriške okolice.
Prošnje za bike naj se do HO. julija t. I. po dotičnih županstvih dopošljejo podpisanemu društvu. Živinorejci, kojih prošnjo se uslišijo, bodo morali, kedar prejmejo bika, zavezati so, da spolnijo vsa ona pravila in one pogoje, ki se nahajajo v pogodbi in dotičuo županstvo bo moralo poroštvo prevzeli za nje. — Slavna županstva vseh gorskih občin so uljudno naprošona, naj objavijo ta razglas in naj potom vestno poročajo o podanih prošnjah.
V Gorici 5. junija 1891.
Sadjereja na (Jonskem.
(Dalje).
Zimsko hruško.
31.	Ifardcnpontova zimska maslenka (11 a r d o n p o n t s W i n t e r
Butterbirne. — Za dobre in srednje loge in dobra tla. Namizen in tržen sad tudi za ekspert.
Sad jo precej debel, prav fin, popolnoma raztopon, izborno okusen, pa prav sočen. Začenja zoreti sredi novembra in se drži do januarja.
Drevo jo krepko, srednje velikosti, rodi kmalu in redno, pega-vost se jo ne prejema rada. Cepi so na divjaku in pritliko.
32.	President Mas. Za vrt in vsako lego. Namizen, tržen in eksperten sad ; je debel, masleukast, raztepen ; zrel novembra-jauuarja.
Drevo je jako vstrajno, pa slabe rašče.
33.	Pastorska hruška. (L’a s toren bi me). Vspeva v boljši in dobri legi, ljubi zavetje, dobra, gorka tla.
Sad jo jako debel, pol raztopen do raztopen, v dobri in gorki legi dobi okus po muškatu, sicer pa je plehek ; zrel je no-vembra-februarija.
Drevo je prav krepko, naredi lepo piramido in rodi skoro vsako leto; cepimo je na divjake in prildike.
84. St. Germain (Hermansbirne). Za vrte z gorko lego in vlažno, dobro zemljo. Namizen in tržen sad srednje debelosti, zrel decembra-febrnarija do marca.
Drevo je krepko, zdravo, veliko in so cepi na divjako.
45. Kraljeva zimska hruška — liberca. (K o ni g I i c b e W i n t, e r -birne — Spina carpi). Za dobro, gorko lego, na vsakih tleh. Namizen, tržen in eksperten sad srednjo debelosti, ne enake oblike. V dobrih legah jo ta hruška fina, prav dobrega okusa, v nevgodnih legali pa debelozrnata, kamenita ; zrela je konca novembra in so drži do srede februarja.
Drevo je močno, boleha rado na Fusicladiu ; rodi zmerno ; cepi se na divjako.
86.	Olivier de Serres. Za dobre lege, dobra in gorka tla; za ograjene vrte in vinograde. Namizen, tržen in eksperten sad srednje debelosti, fino raztopen, nekoliko kisi jat, vrezek; zrel decembra in se drži do marca.
Drevo je tršasto, precej rodovitno je redko pegavo; cepiš je na divjako in prav dobro na pritliko.
87.	Vladarica. (Regent in — P as s e Col mar). Vspeva v dobrih, gorkih legah in v prav rodovitni, ne presuhi zemlji. Namizen sad srednje debelosti, fin, nekako gost, pol raztopen. Decembra-inarca.
Drevo je srednje močno, kožč se ga no lotijo. Cepi so na divjako, posebno na pritliko.
88.	Zimska Nelis. (Wi n ter- N el is). Za srednje dobre lege. Tržen sad srednjo debelosti, prav fin, raztopen, zori decembra in vstraja do marca ; prišteva se najboljšim hruškam.
Drevo precej močno, prav rodovitno, nima lepe krone, koze ga ne napadajo. Cepi so na divjako in pritliko.
89.	Plemenita Crasanne. (Edel C) Za gorke lege in dobra tla, vrte. Namizen, tržen in eksporten sad, srednje debel, fin, pol raztopen, nekoliko kisljat. Zori decembra in se drži do aprila. Mlado drevo se krepko razvija, rodi rado in ne trpi po kozah. Cepi se na divjake in posebno dobro na pritliko.
40.	JEsperens Bergamotte. Vspeva v prav dobrih, gorkih, ne pre-vlažnih legah, v dobri zemlji, na vrtih, vinogradih.
Sad je srednje debel, prav fin, izbornega okusa in raztepen; dolgo naj obvisi na drevesu. Zori decembra in vstraja do marca. Drevo raste naglo in kozo se ga precej rado prijemajo. Cepi se na divjako in posebno na pritliko.
41.	Virgouleuse, Valdenca (Wi ntor-Citronbirne). Ljubi dobre, gorke lege in lahka, gorka, tla, — Prav dober tržen sad, jako sposoben zaeksport; pečene Vahtence se prodajajo pod imenom „Pettorali“.
Sad je srednje debel, pol raztepen, gost, sočen, ima lahek okus po mandeljih ; zori decembra in se drži do pomladi.
Drevo raste visoko in postane košato in je v obče prav rodovitno ; cepljeno na divjako rodi pozno, če je cepimo pa na kutinjo, bo kmalu rodilo in izvrstno uspevalo. Redko katero hruško preganjajo kozč tako hudo, kakor Vahtonco; včasih jo ogold popolnoma, tako da no ostane na drevesu nič druzega, nego golo Sadje, katero se v tem slučaju, seveda, prav slabo razvija.
42.	Zimska dekanovka. (W i n t e r - D e c h a n t s b i r n e). Vspeva v dobri, gorki, ne vlažni legi in na dobrih tleh, posebno se spo-naša ob hišnih stenah. Namizen, tržen in eksporten sad, debel, izbornega okusa, raztepen, včasih nekoliko kamenit. Zori decembra in vstraja do marca.
Drevo rasto močno, rodi kmalu in redno; Fusicladium pyrinum ga zel6 nadleguje. — Cepi se posebno na pritliko.
Hruške za olepšavo in kuhanje.
43.	Rimska maslenka, (Ro mi seli e S c h m a 1 z b i r n e). Za vsako lego. Tržen sad, dober za sušje; tudi kuhana hruška je dobra.
Sad je srednje debelosti, s početka trpek, zrel je sočen, diši po muškatu. Kadar je poletje vlažno in hladno, popocajo hruške in gnjijč rade na dreju. Zori početkom septembra.
Drevo je krepko, jako rodovitno, cepi se samo na divjako.
44.	Runtarica. (Kuhfuss). Za vsako lego in vsaka tla.
Sad za domačo rabo, zlasti kot sušje, pa tudi za kupčijo. Že ime kaže, da je ta hruška debela; ona je maslenikasta, potem,
ko se bolje zazori, postane mokasta. Prav okusna in dišeča je zrela, kuhana hruška. Zori septembra in se ohrani 4 tedne. Drevo je krepko in prav rodovitno ; cepi jo na divjako.
45.	Van Marumova steklenica. (V. M. Flaschenbirne), Ljubi hladne lege in dobra tla; krasna hruška za olepšavo, dobra tudi za kompot.
Sad je jako debel, sočen, plehek (brez dišave) Zori oktobra. Da si je ta hruška zeld rodovitna, je vendar ne moremo priporočati, ker ni dobra.
46.	Belle Angevine. Vspeva v dobrih, gorkih legah in v dobri zemlji.
Sad je bolje lop nego dobor; prav debel, tehta včasih nad 1 kilo, trpek, zrnat, drži se celo zimo do aprila.
Drevo raste krepko in rodi zadostno.
47.	Velika mačjeglavka; (Grosser Katzenkopf). Za zavetne lege.
Hruške so jako debele, sladkasto-kisljate, sveže niso dobre, a rabijo se za kompote in tudi za mošt. Držč sc od novembra do aprila.
Drevo je srednje velikosti in zold rodovitno.
48.	Suhi Martin. (Trockener Martin). Za vsako lego in vsaka tla. Kuhana je ta hruška izvrstna.
Sad je v obče droban, gost, kašast; drži se od decembra do marca.
Drevo je krepko, lepo rastoče, jako rodovitno in ne občutljivo.
Mehki ce.
Na Goriškem se sicer do zdaj še prav malo ukvarjamo z na-rejanjem sadnega mošta, vendar bi no bilo prav, da bi popolnoma zanemarili mehkico ali moštne hruške, katere posebno v gorskih okrajih izvrstno vspevajo in se no rabijo samo za mošt, ampak dajejo tudi prav dobro sušle. Nabolj znana mehkica je pri nas.
49.	Tepka, katero sadč posebno na Kanalskem, Tolminskem in Cerkljanskem po grivah, ob cestah, po travnikih in cel6 po boljših pašnikih.
Drevo je veliko , košato in v obče prav rodovitno.
Sad je srednje debel, sočen, zori v pozni jeseni in se izvrstno sposobuje za mošt.
Med mebkicami naj imenujemo še :
50.	Weilcr-jevo mehjcico (W e i I e r’ s c h e Mostbirne, Kru m m-birne) Za najviše gorske kraje morda najboljša moštua hruška.
Sad je sočen in zori novembra.
Drevo je močno, raste samo v piramido, rodi zgodaj in obilno.
51.	Fomerančna hruška iz Zabergand. Za mileje podnebje, sadi se
ob cestah.
Sad zori počasi in pozno, je jako sočen in daje izboren mošt. Drevo srednje rašče je jako rodovitno; sadje jo na njem v
5°Pkil'-	(Dalje prihod.).
O RAZUMNI MOLŽI.
Kdor hoče za dobrega kosca veljati, mora prav dobro poznati posamezne dele kose in kak namen ima vsaki izmed njih. On mora znati koso prav držati, pa jo tudi, kedar treba, uravnati.
Krompir kuhati je gotovo prav lahka reč; vendar treba poprej znati, kako se ogenj zaneti, koliko časa mora voda vreti, da je krompir gotov, koliko soli je prideti, kdaj vodo odcediti itd.
Vse to je jako priprosto in vendar se treba vsega naučiti.
Enaka je z molžo. Tudi tu ni zadosti, da molzec pod kravo počene in vlači na vimenu.. On mora poznati stroj, ki mu je izročen in vedeti, kako je ravnati ž njim.
Kako potrebno je, vse to dobro poznati in vedeti, jasno nam bode še le tedaj, kadar poizvemo, kako čudovito in nježno je ustvarjeno kravje vime. Potem bomo gotovo skrbno ravnali s tem naravnim strojem in to v svojo veselje in olajšavo dela, pa tudi v korist molzni živali in svojej mošnji.
Oglejmo si torej najprej vime ali mlečne žleze.
Uže ime „ mlečna žleza “ nam kaže, da imamo opraviti sč stvorbo, ki se imenuje žleza (Driize) ter služi za narejanje mleka.
•#
Kaj pa je žleza 1
Žleza je stvorba obstoječa iz jako tanke kožice, katero si je najlažej tako predstavljati, kakor bi bila tako zložena in nabrana, da bi bila vinskemu grozdu podobna. Vsako tako, žakljiču podobno, silno majhno gubo, ki je jagodi enaka, imenujemo žlezen mehurček ali celico.
Vse te celice ali žlezni mehurčki so med seboj v zvezi, tako da, kakor so jagode pritrjene okoli grozdnega peclja, so tudi te celice zgačene okoli tanke cevi, v katero spušča vsaka celica oni del mleka, ki se je v njej naredil. V notranjem teh celic so še mali poviški in izrastki, ki se neprenehoma odbijajo in zopet rastejo, tako da novo rastoči stare odbijajo in potiskajo v cev, okoli katere so nabrane celice.
To celice so neizmerno majhne. Konjska žima je približno jeden milimeter debela; taka celica pa ima samo 7,0 do 1/5 milimetra širjave.
Če si mislimo neskončno množino takih grozdnatih stvorb skupaj in v zvezi med seboj, imamo še le žlezuo cunjico, in zopet mnogo takih žleznicih cunjic sknpaj sestavlja žlezno cunjo in zopet 15 do 20 teh skupaj — so žleza. Samo po takem neskončnem pomnoženji tanke kožice, iz katere obstoje žlezne celice, je možno, da se iz primeroma majhnega prostora vimena izločuje mleko v tolikej množini.
Ona prva cev pa, okoli katere so nabrane celice, je v zvezi s cevmi drugih žleznih cunjic in cunj in tako dalje, dokler postajajo cevi vedno večje in kot mlečni toki končajo v mlečni jami.
Mleko se začenja narejati v celicah, iz teh prehaja v cevice, potem se izteka v mlečne toke in po njih se nabira v mlečni jami.
Kadar so vse te jame in cevi napolnjene z mlekom, pravimo, da je vime polno, kar je poznati uže po tem, da je napeto in da ni na njem nobene gube.
Omenjene žlezne cunjice in cunje so postlane v neki mreni (mreži podobni koži) in prevlečene s tolščo.
Po velikosti vimena je lahko soditi, koliko takih izginljivo majhnih celic in mlečnih cevic mora biti v njem in čuditi se moramo zares, kako je Bog vse tako modro in umetno ustvaril.
Krava pa ima dve taki mlečni žlezi, kateri tičiti skupaj v glavni koži in ste le od znotraj ločeni po drugi koži, tako da sti dve polovici vimena, desna in leva. Sicer pa je razdeljeno vsako vime v
štiri sesce, tako da bi se lahko mislilo, da so tudi štiri mlečne žlezo, posebno ker se o bolezni večkrat godi, da .je samo jedna če-trtinka vimena bolna, ko druga četrtinka pri tem nič ne trpi; a v istini je vime razdeljeno samo v dve žlezi. Zraven štirih sescev sta včasih Še manjša dva, katera pa ne dajata skoro nikdar mleka.
Vse celice in cevice v vimenu so prepreženo s pravo mrežo krvnih žilic, katere privažajo in odvažajo krv. Tiste žilice, katere, privažajo krv, imenujemo „aterije“, one, ki jo odvažajo pa „vene“. Kakor se mlečni toki združujejo v čedalje večje cevi, tako se tudi žilice združujejo v čedalje deheleja debla, katera je slednjič na vimenu in na trebuhu prav očitno spoznati in tudi lahko otipati. Kavno v sescih je žilična mreža prav močno razvita in na to se jo ozirati posebno pri težki molži.
Žilična mreža je podobna drevesu z mnogimi vejami in vejicami, katere se združujejo v deblu. Pri aterijah mislimo si, kako se oživljajoča krv iz debla pretaka na vse strani po vseh žilicah, pri venah pa na narobe, kako krv iz žilic priteka v debelo in se tam nabira. Kakor se krv iz žilic pretaka v deblo, tako se iz najdrobnejih celic in cevic mleko nabira v mlečnih jamah.
Žilični mreži je podobna mreža živcev, katera zapleta žleze ter posreduje tako rekoč telegrafičuo zvezo med vimenom in možgani pa hrbtnjačo. Zato so kravja vimena jako občutljiva in na to naj molzec nikdar ne žabi.
Dalje so po vimenu razmrežene še posebne žleze, katere po-srebajo nerabljive snovi. Vime je, kakor smo uže poprej omenili, po notranji in zvnnanji koži pritrjeno na život,. Med obema kožama pa so mnogoštevilne kitice, katere prepletajo vime od vseh strani, je nosijo in zadržujejo, da se mleko samo ne odteka iz njega.
Ce si molzec vsaj približno predočuje čudovito stvorbo vimena, sprevidi lahko, da je treba pri molži lepo ravnati z vimenom. Surovost se hudo kaznuje ker se po njej porabi ne samo vime, ampak cela žival in slednjič občuti največjo škodo molzec sam — na svoji mošnji.
(Dalje prihod.).
Navod, kako se uporabi umetni gnoj v trtnicah (tožnikih).
Piše dr. J. Ncsslcr.
V poslednjih letih pokazalo se je pri stotinah poskusov, da so umetna gnojila za trtnice prav izvrstna, ako se prav uporabijo. Dostikrat so mi poročali, da so narasli stroški veliko nižji in učinek veliko bolji, kako pri hlevnem gnoji. Jaz pa sicer menim, da bi morali ali premenjaje ali pa skupaj rabiti oba gnojila.
Rabila so je moka iz tomaževe žlindre s 10 °/0 fosforove kisline, kalisuperfosfat z 9 °/o raztopljivoga kalija in s 7 °/0 v vodi raz-topljive fosforove kisline.
Pri stoječih, ne prestarih trtah.
V manj prepuščajoči zemlji: brni, ilovici, puhlici.
Kalisuperfosfat na ar 10 kg, kilisolitar	„	„	3 „
Kalisuperfosfat rabi se že v pozni jeseni ali v zimi, kadar niso tla zmrznjena. Najbolje je sledeče ravnanje: Med trtami, kolikor mogoče vodoravno, no s potočjein (po toku vode), potegnemo jarke, nasujemo v nje gnoja, kterega potem tukaj s prstjo pomešamo. Kolikor stareje so trte, kolikor globokeje segajo toraj njihove korenine, tem globokeji naj bodo jarki, seveda po mogočosti. Ako se položi gnoj v odstavkih čez trte, naj se dobro raztrese in s prstjo pomeša, ker se sicer v kepo stisne in se le težko razkroji. Dobro pa ni položiti guoj neposredno k trti ali v luknjice, ki se naredč z železom.
Kilisolitar raztrosi se še le na spomlad in po letu, najbolje polovico okoli srede vel. travna in druga polovica meseca rožnika, pred okopanjem ali pa še bolje po jarkih ali v oddelkih (stopnjah); v slednjem slučaji pride kilisolitar bolj k spodnjim koreninam, in ga voda ne odnese tako lahko, tudi ga plevel ne porabi tako, kakor če bi se gnoj le podkopal. Tudi ta gnoj naj se ne položi neposredno k trti.
V prepuščajoči, Jcameniti ali peščeni zemlji, pri novih nasadih
tudi v drugih tleh.
Tomaževa moka .	.	. za ar 10 kg,
kaj uit •...............„„	5 „
mlevka iz oljčnih tropinj „ „ 10 „
Tomaževa moka (mlevka) naj se pomeša s prstjo, da se no praši ; potrosi se že po zimi v rove (jarke). Kajnit in mlevka iz oljčnih tropinj pomeša se tudi s prstjo ter raztrosi po končani zimi v rove med trtami ali pa v odstavkih nad koreninami. Tomaževa mlevka, kajnit in mlevka iz oljčnih tropinj pomeša naj se v rovih ali odstavkih še enkrat s prstjo, da se zabrani s tem tvorba kep.
Pri starih trtah.
Ako v gornji prsteni skladi ne poganjajo korenine ali se pa istih le malo tu nahaja, tedaj je učinek hlevnega kakor tudi umetnega gnoja zelo dvomljiv; rastlinske redilne snovi namreč ne pridejo v večini prstenih vrst tje, kjer so korenine. Največ uspeha obeta gnojenje s kalisuperfosfatom in kilisolitrom, ker prodirajo ta gnojila najglobokeje v zemljo. Ker se pa v tem slučaji pomeša z gnojem mnogo prsti, preduo pride na pravo mesto, troha je za ar 12 kg kalisuperfosfata in 4-5 kg kilisolitra.
V večih slučajih imelo je tako gnojenje tudi pri zelo starih trtah izvrsten uspeh.
V trtnicali.
Tomaževa moka ...	za	ar	10	kg,
kajnit......................„	„	5	„
mlevka iz oljčnih tropinj	„	„	10	„
Tomaževa moka in kajnit meša se pri rigolanji tal s prstjo. Mlevka iz oljčnih tropinj pomešana s prstjo rabi se kot mešanec (kompost), ali se pa tudi pri vlaganji trt nasipuje menjaje z dobro prstjo, toraj ena sklad prsti, druga sklad mlevke iz oljčnih tropinj itd.
Pri 110vili nasadili in pri jainrvanji (grubanji).
Tomaževa moka ... za ar 10 kg,
kajnit................„ „	5 „
mlevka iz oljčnih tropinj „ „ 10 „
Gnojila naj se pomešajo z veliko množino prsti; mešani gnoj porabi so za sajenje kot kompost.
V globokosožnili in težkih, malo prepuščajočih tleh se priporoča, da se porabi pri vlaganji in jainčvanji le tomaževa moka in kajnit pomešana s prstjo kot, kompost in da so vzameta mesto mlevke iz oljčnih tropinj do 2 kg kilisolitra za vsaki odstavek (stopnjo); slednji natrosi se v teku poletja pri novih nasadih v odstavke ali rove, pri presajenih trtah v jamice.
Za deteljo ali ineteliko po izrovaiiih trtah.
Tomaževa moka za ar 10 kg, kajnit	„ „	>) „
Gnoj se raztrosi in pred setvijo z brano pod zemljo spravi.
Povsod jo dobro, da se primešajo gnoju za ar še 3 kg mavca.
Razpošiljanje in hranitev gnojil.
Kalisuperfosfat, tomaževa moka in kajnit razpošilja so prej ko mogoče, mlevka iz oljčnih tropinj in kilisolitar še le meseca svečana in sušca.
Vsa gnojila, ki se no porabijo takoj, shranijo se naj na suhem prostoru. Kajnit, naj izpraznemo iz vreč, ker postane sicer trd; najbolje je, da se pomeša s. trohico suhe žagovine ali pa šotne mlevke.
„ Gospodarski glasnik“.
Korist in poraba travniških bran za mah.
Govorilo in pisalo še je že rnuogo o travniških branah — a naši kmetovalci se še ne poslužujejo zadostno tega prekoristuega poljedelskega orodja.
Bodi mi dovoljeno, da o koristi in porabi travniških brau iz lastne poskušnje nekoliko povem.
Ker imam precej travnikov, omislil sem si tudi brano, in to dvouprežno. Stala me je sicer 40 goldinarjev, a ti stroški so se mi v teku jednega leta več kot povrnili.
Kakor je vsaki poljedelski rastlini kultura potrebna, isto tako tudi travi na naših travnikih, kateri so itak bili v našo škodo predolgo zanemarjeni.
Poglejmo si neopleto gredo, kako na njej v rasti zaostaja kuhinjska zelenjava, kako se pa potem bujno razvija, ako gredo ople-jemo in pregoste sadike izruvamo. ltavno tako je pri koruzi, krompirju itd. pa tudi pri travi na naših travnikih. Treba ji je spomladi zemljo zrahljati in je osnažiti plevela in mahu. Travo treba 'jo takorekoč okopavati, tako. da zatnore zrak pristopiti do korenin, kar je za dobro rast vseh rastlin neobhodno potrebno. Vse to se pa na najboljši način da zvršiti z dobro travniško brano. Pravim da z dobro, kajti ni vse jedno, če vlačim z navadno trdno brano, katera mi travnik deloma preveč raztrga, deloma pa ne doseže tal, ker se po višju zemlje ne prileže, treba je nalašč za to napravljene brane, katera sestoji iz mnogo posameznih, kakor veriga sklopljenih delov, tako, da se zainore tudi neravnemu travniku popolnoma pri leči.
Da dobro povlečeni travnik daje po tretjino, d;\ polovico več in boljše krme, kakor nepovlečeni, to je dokazano in to zamore vsaki gospodar, kateri je to poskusil, potrditi.
Poleg tega glavnega dobička, katerega nam brana nje travnikov prinese, imamo pa tudi še druzega, postranskega, in to je namreč dobljeni mah.
Na prostranem travniku iztrebil sem minolo spomlad šešt. velikih voz mahu in če voz račuuiin po 5 gld. — tako je stelja s tega travnika blizo toliko vredna, kot brana.
Da je vspeh vlačenja popoln, treba je pa tudi vedeti, kako se tisto v najbolje izvršuje.
'Videl sem, da vlačijo nekateri v krogu in sicer v podobi polževe črte, drugi vlačijo po jedui strani tja, po drugi strani nazaj in še drugače. A po lastni skušnji lahko trdim, da je najbolje, ako se vlači po jedui strani tja in po isti strani nazaj. I’rvo pot se mah zrahlja — drugo pot se pa izruje. Mah se potem z navadnimi grabljami pograbi in na kupo spravi.
„ Gospodarski glasnik “.
Razne vesti.
Kako popraviti kavčukove cevi. — Poškodovane kavčukove cevi so prav na priprost način tako le lahko popravijo: Navadni »gumi elosticum“ se raztopi v petroleji, v terpentiuovem olji ali pa kloroformu, tako da postane iz njega neka kakor močnik gosta tvarina. Poškodovana mesta cevi se najprej prevlečejo z razbeljenim železom, potem pa se namažejo z raztopljeno tvarino. Isto tako se lahko napravi iz dveh krajših cevi ena daljša. Konca cevi, katera naj se spojita, se prevlečeta z razbeljenim železom, pritakneta se drug k drugemu in se namažeta ob sklepu z raztopljeno tvarino. Ta se mora potem posušiti in delo se mora tolikokrat ponoviti (t. j. z raztopljeno tvarino namazati ter pustiti, da se zopet posuši), dokler se zraku ne zapre pot skozi poškodovano mesto ali pa pri sklepu združenih cevi.
*
* *
Peronospora ali strupena rosa se letos silno širi povsod, koder so trtorejci zaspani in nemarni ter čakajo, da jim božja previdnost sama reši pridelek. Te dni smo opazovali na Kanalskem cole vrste posmojenih trt, na katerih visi uže zdaj skoro samo golo grozdje. Kaj bo iz tega pridelka? Nič, niti kislica ne! Najhuje pa je to, da tudi trte popolnoma opešajo in slednjič usahnejo. In vse
!jr,
to ne po nesreči •— mariveč po nemarnosti; kajti zanesljiv pripomoček je dandanes uže povsod dobro znan, naše kmetijsko društvo ga vsako leto priporoča in posreduje celč skupno uaročbo nanj, da ga trtorejci lahko dobč po zmerni ceni če si pri vsem tem, kmetovalci nečejo pomagati, je njihova krivda in naj nikar ne pričakujejo, da jim bo pomoč rosila z uebeš. Bes je, da živi kmetovalec posebno na Kanalskem v velikih težavah, kor so ga zaporedne slabe letine izmolzle; a tem bolj krčevito si mora pomagati, ko mu ne manjka dobrih izgledov, kateri mu očitno kažejo, da jo v bakrenem vitrijolu nesporočno zanesljiva pomoč proti Perouospori.
*
X *
Previdno krmljenje z novo slamo. — če tudi naša domača živina novo seno veliko težo prežvekuje nego staro, je vender le veliko pozrešnejša nanjo nego na staro. Prav takisto je tudi z novo slamo. Ako živina poje preveč nove slame, napne se ter se je večkrat poloti bodenje (klanje). Zgodi se pa to posebno rado, ako pokladamo rezanico iz nove slame oparjeno, z močnato oblodo, ali pa je damo jesti prav lačnim živalim, katere jedo prepožrešno.
'X
* *
Slabe posledice napajanja molznih živali v mla-kužali. — Povdarjali smo uže večkrat, da ni dobro molzne krave napajati z umazano, smrdljivo vodo. O tej zadevi je neki angleški list pisal tole: Neki zakupnik je imel mnogo krav ter je prodajal njih mleko v bližnje mesto. Tem kravam pa niso branili piti iz umazanih mlak. Zgodi se pa, da obolč v mestu mnoge osebe za legarjem, Zdravniki so pripisovali vzrok bolezni vžiteinu mleku, katero so dotičniki kupovali od omenjenega zakupnika Iz tega sledi toraj, da moramo vedno paziti na to, da se bo molzna živina napajala če ne -v tekoči, pa vsaj v čisti vodi.
*
* * ...