508 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
knjiga za popotnika, saj se v njem omenja tudi Koro{ka (Qarantra) in njeno mesto F(il)ah (Beljak) na
reki D(a)rawa (Drava), ozna~eno kot »lepo mesto sredi pokrajine, bogate z vodo in teko~imi rekami«;
nato se omenjajo {e Siqlawus (verj. mad‘. Siklós), Baduara (Budin), Bal(i)grata (Stolni Beli grad,
mad‘. Székesfehérvár), (I)str(i)kuna (mad‘. Esztergom), Š(u)bruna (Sopron), G(a)r(a)ma{(i)ja (Krems)
Ti(a)lus (Titel), Nitram (Nitra), (I)fr(a)nkbi(l)la (< Francavilla, Sremska Mitrovica), (A)r(ra)ban(i)ja
ali (A)r(i)n(i)ja (anti~ni Arrabona). V bibliografiji najdemo tudi podatek, da je H. Eisenstein na podlagi
tega pri~evanja sku{al dolo~iti histori~no-geografske meje Koro{ke (Wiener Zeitschrift für Kunde des
Morgenlandes 83, 1993, str. 83–100).
Paulinyjeva knjiga z bogastvom podatkov iz arabsko-perzijskih spisov kot pogleda »od zunaj« in s
sekundarnimi (filolo{kimi) podatki, zbranimi z razli~nih koncev in kriti~no predstavljenimi, kot pogle-
da »od zgoraj«, odseva neko davno politi~no-socialno resni~nost, ki je brez te knjige ne bi do‘iveli tako
‘ivo in plasti~no. Ni pretirano zapisati, da to delo ni samo lokalni dose‘ek slova{ke orientalistike,
temve~ poglobljen prispevek k znanstveni problematiki, hkrati pa mikavno branje tudi za nestroko-
vnjaka.
Alenka Šivic-Dular
Zdenka Janekovi Römer, Rod i grad (Dubrova~ka obitelj od XIII do XV stoljea). Dubrovnik :
Zavod za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku, 1994. 170 strani.
Moderna zgodovinska znanost sku{a v zadnjem ~asu pri svojem delu zdru‘iti metode in pristope t.i.
»nove zgodovine«, ki je pri raziskovanju dala prednost dru‘benim procesom in strukturam, in dose‘ke
»dogodkovne« zgodovine. Tak{en pristop pa je v ‘ari{~e raziskovalnega interesa pripeljal posameznika
in njegov materialni ter ~ustveni svet. Temeljno raziskovalno vpra{anje, ki se s tem v zvezi postavlja, je
vpra{anje odnosa med posameznikom in dru‘bo, ki ga obdaja. Srednjeve{ke dru‘be so hotele ohraniti
varnost in dru‘beni red. Zaradi tega so vklju~ile posameznika v ve~plasten sistem skupnosti: na nivoju
regije, mesta, stanu, dru‘ine, sosedstva, samostana, bratov{~ine, itd. Vsak ~lovek je bil pripadnik {tevi-
lnih dru‘benih skupin, saj druga~e ni mogel delovati v dru‘bi, urejeni na tak{en na~in.
Med na{tetimi dru‘benimi skupinami pa se, zaradi velikega pomena, ki ga je imela, tako v gospo-
darskem in politi~nem ‘ivljenju kot v ideolo{kem sistemu srednjega veka, na prvo mesto postavlja
dru‘ina. Vsem ~lanom dru‘be, ne glede na stanovsko pripadnost, starost ali spol, je bila dru‘ina kot
oblika pripadnosti skupna. V predindustrijski dru‘bi je bila prvo in najpomembnej{e mesto socializa-
cije posameznika. Podrejena je bila strogim predpisom, ki so zagotavljali kontinuiteto ustaljenih dru‘benih
odnosov, mentalitete in obna{anja. Pripadnost dolo~eni dru‘ini je posamezniku po eni strani odpirala
mo‘nosti njegovega delovanja v {ir{i skupnosti, po drugi strani pa ga je pri tem omejevala. Organizacija
oblasti v srednjeve{ki dru‘bi je v veliki meri po~ivala na dru‘ini; ta pa je bila tudi temelj proizvodnje in
igrala je glavno vlogo pri biolo{ki reprodukciji dru‘be.
Avtorici raziskave dru‘inskih struktur in odnosov v srednjeve{ki Dalmaciji so kot osnova pri ra-
ziskovanju slu‘ili objavljeni viri. Glede na bogastvo gradiva in obilico literature se je v svojem delu
morala osredoto~iti na Dubrovnik. Kljub temu, da so arhivi ostalih dalmatinskih mest v tem pogledu
skromnej{i, pa je mogo~e na podlagi ohranjenih virov in dosedanjih zgodovinskih raziskovanj, sestaviti
sliko vzhodnojadranske mestne dru‘ine. Pri tem moramo namre~ upo{tevati tudi enake in podobne
razvoje v socialnem, gospodarskem in politi~nem ‘ivljenju, saj so bila dalmatinska mesta poslovno,
kulturno in etni~no povezana.
Pravo in popolno sliko o vlogi dru‘ine v dru‘bi in drugih njenih zna~ilnostih ne dobimo zgolj z
analizo normativnih pravnih dokumentov. Do tak{nih celovitih spoznanj pride avtorica s primerjavo le-
teh s sodnimi in notarskimi dokumenti. Statuti, ki so nastajali v mestnih ob~inah (komunah) v 12. in 13.
stoletju, so odraz komunalne avtonomije in svobode pri ustvarjanju lastnega pravnega sistema. Predpisi
v statutih, ki so regulirali podro~je dru‘inskega prava, so bili prilagojenim osebnim potrebam komunal-
ne dru‘be in zaradi so se tega v dolo~enih to~kah od mesta do mesta razlikovali. Ne glede na posamezne
posebnosti pa so vsi statuti gradili dru‘insko pravo na skupni osnovi, bili so namre~ kombinacija norm

509 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
rimsko-bizantinskega, bene{kega, slovanskega in obi~ajnega prava. Prav tako pa se je v pravni sistem
komunalnih mestnih dru‘b vklju~ilo tudi kanonsko poro~no pravo. Na podro~ju dru‘inskega prava je
bila vpeljana delitev pristojnosti, in sicer tako, da so premo‘enjsko pravne odnose re{evale mestne
oblasti, vsa druga vpra{anja pa so bila v pristojnosti {kofa.
Ko govorimo o strukturi dru‘ine in gospodinjstva, je treba seveda najprej raz~istiti pojme razli~nih
tipov dru‘in in njihovih odnosov (enostavna, raz{irjena in sestavljena dru‘ina) in tudi njihovo prisot-
nost in raz{irjenost med dalmatinskimi mestnimi dru‘bami. Kvantitativna analiza strukture srednjeve{ke
dalmatinske dru‘ine ni mogo~a, ker nam majhno {tevilo virov ne omogo~a pregledov in statisti~nih
obdelav. Zaradi tega je kvalitativna metoda pri raziskovanju dru‘inskih struktur v tem ~asu nepogre{ljiva
in temeljna. Razli~ni dejavniki, gospodarski, socialni in tudi politi~ni, opozarjajo na dolo~eno struktu-
ro: dru‘bena razslojenost, stremljenja in potrebe posameznih dru‘benih slojev, posel od katerega skup-
nost ‘ivi (obrt, trgovina, obdelovanje zemlje), produkcija dela, pomen zemlji{kega posestva, mortalite-
ta, nataliteta in plodnost, na~in dedovanja premo‘enja, pomen roda in rodbinskih vezi, pravni status
osebe. ^e bi zanemarili tak{en na~in raziskovanja, pa bi ostali na tleh dolgo~asnega in formalnega
pristopa k zgodovini.
Enostavna dru‘ina je bila mnogo bolj raz{irjena med pripadniki ni‘jih dru‘benih slojev, predvsem
med obrtniki in majhnimi trgovci. V njihovih dru‘inah je bilo namre~ ‘ivljenje in delo povsem druga~e
organizirano kot v bogatih me{~anskih in plemi{kih dru‘inah. Predvsem odlo~ilno je dejstvo, da so
obrtniki in majhni trgovci ‘iveli izklju~no od lastnega dela in ne od dednega premo‘enja. Jedro tak{ne
dru‘ine je predstavljal zakonski par, ki je skupaj vzgajal svoje otroke. Zunaj privatnega doma pa sta
igrala veliko ve~jo vlogo ob~utka pripadnosti stroki (bratov{~inam) in sosedstvu, in ne toliko sorod-
stvene vezi.
Sestavljena dru‘ina je bila tipi~na predvsem za tiste socialne skupine, katerih obstoj je bil v prvi
vrsti odvisen od zemlji{ke posesti. Torej tako za poljedelce kot za patricijat in premo‘ne trgovce, ki so
s svojim dobi~kom kupili zemljo. V vseh teh primerih je ‘elja po nedeljivosti zemlji{ke posesti, pri
poljedelcih tudi potreba po delovni sili, pripeljala k temu, da se je pod isto streho zdru‘ila ena velika
dru‘ina. Pri vi{jih dru‘benih slojih je bil to tudi dru‘beni ideal, saj je sestavljeno gospodinjstvo zagota-
vljalo pripadnikom bogatej{ih dru‘in vzpon po gospodarski in dru‘beni lestvici. Nerazdeljena dru‘ina
je veliko la‘je obdr‘ala svoje nepremi~nine, razpolagala je z ve~jo vsoto denarja, ki ga je lahko vlagala
v posle in trgovino, poleg tega pa sta jim bogastvo in {tevil~nost zagotavljala tudi politi~ni uspeh.
Dru‘ine z izrazito gospodarsko funkcijo so varovale obstoj posameznika v dru‘bi, v kateri je posamez-
nik lahko napredoval samo kot sestavni del ve~je skupine. Tak{na skupnost je bila uspe{na tudi zaradi
osebnih odnosov, ki so temeljili na avtoriteti in hierarhiji. Ti so po eni strani omejevali posameznika, a
po drugi, utrjevali mo~ skupnosti. Gospodinjstvo so sestavljali o~e, mati, sinovi, snahe in neporo~ene
h~erke. Po smrti o~eta pa so skupnost nadaljevali zdru‘eni sinovi.
Tradicionalne dru‘be so poznale tri tipe sestavljenih dru‘in, in sicer skupnost o~eta in sinov, skup-
nost bratov in zadrugo. V strukturi dalmatinskih mestnih dru‘b v srednjem veku pa sta prisotni samo
prvi dve obliki.
Skupnost o~eta in sinov je nastala s poroko vsakega sina, ki je s tem v o~etovo hi{o prinesel nevesti-
no doto. O~e je lahko skupnost v posebnih okoli{~inah kadarkoli razpustil, medtem ko sinovom to ni
bilo dovoljeno (o~e jih je lahko v tem primeru razdedinil). Sinovi so svojo popolno neodvisnost dosegli
{ele s smrtjo o~eta. Pravni sistem Dubrovnika je sku{al krepiti sestavljene dru‘ine z omejevanjem
pravic sinov pri razpolaganju z dru‘inskim premo‘enjem, tako da je v ~asu obstoja skupnosti o~e razpo-
lagal tako s patrimonijem kot tudi z dotami svojih snah. Iz notarskih in sodnih dokumentov lahko
razberemo, da so bile v vsakodnevnem ‘ivljenju prisotne stalne te‘nje po spremembi te strukture. Ven-
dar pa je, kljub morebitnim nesoglasjem v skupnosti, ‘elja po lastni{tvu nad premo‘enjem najpogosteje
povzro~ila razpad tak{nega gospodinjstva {ele po o~etovi smrti. Na podlagi pri~ujo~ih podatkov lahko
sklepamo, da so tak{ne dru‘ine ponavadi zdru‘evale tri generacije najbli‘jih sorodnikov po direktni
mo{ki liniji. @enska je postala s poroko ~lanica mo‘eve oziroma tastove dru‘ine.
Skupnost bratov (fraterna) je v dokumentih veliko bolj prisotna kot zgornja. To pa zaradi tega, ker
je nastala na podlagi svobodne volje in odlo~itve bratov ali pa zaradi obveze starej{ih bratov, da osta-
nejo z mlaj{imi do polnoletnosti. Poleg tega so bratje pogosto sklepali posle in dogovore skupaj, me-
dtem ko je v skupnosti o~eta in sinov to v glavnem po~el o~e. Predpostavka za povezovanje ~lanov v

510 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3 (124)
skupnosti bratov je bilo skupno stanovanje, zdru‘evanje dobrin in gospodarsko dejavnost ~lanov v
korist celotne dru‘ine. Skupnost je zajemala brate, njihove ‘ene, sinove in snahe. Posebna zanimivost v
dubrovni{kih aristokratskih fraternah je bila dolo~ena delitev dela, kar je omogo~alo maksimalno
u~inkovitost tako posameznika kot cele skupnosti. Starej{i bratje so ponavadi ostajali v mestu, opra-
vljali svoje slu‘be, skrbeli za svoje dru‘ine in posest ter investirali v posle, medtem ko so mlaj{i ~lani
potovali in trgovali v korist dru‘be. Bogatej{i me{~ani so sledili temu vzorcu. Statutarno pravo po-
trjujejo ‘ivljenjsko dobo tak{nih skupnosti vsaj do polnoletnosti vseh bratov. S tem je bil obstoj mlado-
letnih za{~iten. Vezi znotraj tak{ne skupnosti so bile zelo majave in so se lahko v vsakem trenutku
pretrgale, kar pa je zna~ilno za Dalmacijo in Hrva{ko primorje.
Poseben problem predstavljajo dru‘ine slu‘in~adi. Predpisi v dalmatinskih mestnih statutih ka‘ejo,
da so bili mo{ki in ‘enski slu‘abniki ter tudi vajenci ~lani gospodarjeve dru‘ine. S tem pa so bili
podrejeni o~etu dru‘ine. Zelo malo je poznanega o njihovi lastni dru‘inski strukturi, razen tega, da je
nastala in ‘ivela pod gospodarjevim nadzorstvom.
Na oblikovanje dalmatinskih srednjeve{kih dru‘in so imeli pomemben vpliv tudi razli~ni demo-
grafski dejavniki. Dru‘ine so same izoblikovale demografsko politiko. V statutih in predpisih mestnega
sveta niso namre~ niti z eno samo besedo omenjeni demografski ukrepi in nasveti, ki bi se nana{ali
direktno na dru‘ino. Zelo visoka mortaliteta in velike demografske krize so prisilile dru‘ine, da so se
temu prilagodile in poiskale najbolj{e re{itve za svoje pre‘ivetje. Zaradi velike umrljivosti otrok in
mladoletnikov, je zelo majhno {tevilo otrok pre‘ivelo puberteto. Ravnote‘je je bilo mogo~e vzpostaviti
samo z visoko nataliteto, {e posebej je bila {tevil~nost pomembna pri aristokratskih dru‘inah, saj je bila
od nje odvisna tudi gospodarska in politi~na mo~ rodu. Bogastvo je bilo zelo pomemben dejavnik, ki je
vplival na notranjo strukturo dru‘ine in njeno {tevil~nost, saj so revnej{e dru‘ine zavestno omejevale
{tevilo otrok. Vzrok temu pa ni bilo samo pomanjkanje sredstev, ampak tudi potreba po ‘enski delovni
sili (‘enske iz vi{jih slojev niso delale in pla~evale so dojilje, da so lahko pogosteje rojevale).
Poseben problem v strukturi dru‘ine so predstavljali tudi {tevilni izvenzakonski otroci, ki so bili
zelo redko ~lani o~etovega gospodinjstva. Vendar pa so o~etje ve~krat v svojih oporokah skrb za svoje
nezakonite otroke nalagali soprogam ali zakonitim potomcem.
Zelo pomembna za demografski proces je bila tudi starostna struktura gospodinjstva; dose‘ek pol-
noletnosti, primerna starost za poroko in tudi povpre~na ‘ivljenjska doba.
Na strukturo dru‘ine so vplivale okoli{~ine (dru‘bene, gospodarske in demografske, politi~ne,
specifi~ne in splo{ne), v katerih je dru‘ina ‘ivela. Zaradi tega je treba posebej poudariti isto~asnost
razli~nih oblik. To pomeni, da je posameznik v ~asu svojega ‘ivljenja lahko ‘ivel tako v sestavljeni kot
enostavni dru‘ini. Nov ciklus se je najpogosteje za~el s smrtjo o~eta in takrat so bile odprte mo‘nosti za
strukturiranje novih dru‘in. Vendar pa so te spremembe povzro~ali dejavniki kratkega diha, medtem ko
se v dolgem ~asovnem obdobju (ves srednji vek) pogled posameznih dru‘benih skupin na potrebe in
razumevanja okrog tega vpra{anja ni popolnoma ni~ spremenil.
Gospodarska funkcija srednjeve{ke dru‘ine in po njej oblikovana struktura sta vplivali tudi na izo-
blikovanje odnosov znotraj dru‘inske skupnosti, medtem ko ~ustvene vezi niso bile pomembne niti za
obstoj dru‘ine niti za notranje ravnovesje. Vendar je narava ohranjenih virov tak{na, da o ~ustvenem
‘ivljenju dru‘ine ne moremo povedati veliko. Nekaj splo{nih zna~ilnosti pa lahko razberemo iz oporok,
sodnih spisov, odredb kanonskega prava in v vrsticah posameznih dolo~b mestnih statutov.
Dru‘inski odnosi so se oblikovali na treh nivojih: na nivoju zakonskega para, dru‘ine in rodbine.
Zelo pomembno je poudariti, da sta na odnose v dru‘ini v veliki meri vplivala cerkveno pravo in mora-
la, kar pa je povzro~ilo do neke mere spremenjeno dr‘o do ‘ensk in otrok. Zakonska zveza je bila veliko
manj cenjena kot nekatere druge vezi ({e posebej vez med o~etom in sinom), ampak je kljub temu imela
zelo pomemben vpliv na oblikovanje odnosov znotraj dru‘ine. Zakonske odnose je reguliralo cerkveno
pravo, medtem ko je bilo statutarno pristojno za podro~je premo‘enja. Cerkvena politika je v srednjem
veku vodila k ve~ji sakralizaciji zakonskih odnosov, kar je povzro~ilo konflikt med kanonskimi zakon-
skimi dolo~bami, ki so gledale na poroke kot na dogovor med zakoncema, in poro~no politiko vi{jih
dru‘benih slojev, ki so imeli poroko za posel. Najpomembnej{e je bilo vpra{anje dote in vzpostavitev
pomembnih vezi z mo~nimi, bogatimi in politi~no vplivnimi rodbinami. Zaradi tega takratna dru‘ba ni
mogla sprejeti mo‘nosti, da bi se lahko med seboj poro~ali ~lani razli~nih dru‘benih slojev, saj bi to
ogrozilo obstoje~i dru‘beni red, ki je bil temelj mestne uprave. To pa je povzro~ilo – {e posebej v

511 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 55 • 2001 • 3–4 (124)
Dubrovniku – ogromno {tevilo zunajzakonskih zvez in s tem tudi veliko {tevilo nezakonskih otrok.
^lani ni‘jih dru‘benih slojev pri porokah niso bili podrejeni dru‘inskemu diktatu. Poro~ali so se po
lastni volji in izbiri, seveda pa samo znotraj svojega sloja.
Najpomembnej{e vpra{anje glede premo‘enjskih odnosov v zakonski zvezi je bilo vpra{anje dote,
saj je bila dota osnova za gospodarsko varnost nove dru‘ine. Dota je bila tako po statutarnem kot po
cerkvenem pravu obvezna pri sklepanju zakona. Vendar pa ‘eni ni prinesla nobene neodvisnosti, saj je
z doto razpolagal njen soprog oziroma tast. @ena je lahko razpolagala samo s ~etrtino svoje dote in {e to
le v oporoki. Visoke dote in njihova neustavljiva rast so predstavljale zelo velik problem za dru‘ine.
Bogata{i in tudi mestne skupnosti so darovale denar za dote revnih deklet, da bi s tem prepre~ili odhod
deklet v samostane.
O osebnih odnosih v dru‘ini lahko govorimo samo na podlagi dostopnih virov, ki pa so spet pre-
te‘no pravne narave. Zaradi tega jih ne moremo natan~neje spoznati. Zagotovo pa je, da so ti odnosi
temeljili v prvi vrsti na avtoriteti mo‘a oziroma o~eta. O~e je imel v dru‘ini najve~jo mo~ in zaradi tega
tudi najve~ osebne svobode. Imel je pravico poro~ati mladoletne otroke, jih po{iljati v samostane in jih
kaznovati po svoji volji. Isto~asno je neomejeno razpolagal z dru‘inskim premo‘enjem. Po drugi strani
pa je odnos med materjo in majhnimi otroci predstavljal sredi{~e ~ustvenega ‘ivljenja v dru‘ini. V
vi{jih dru‘benih slojih so poleg mater za otroke skrbele tudi varu{ke in dojilje. H~ere so ostale pod
materinim okriljem do poroke, medtem ko so sinovi, ko so dosegli starost petih let, pri{li pod nadzor
o~eta in {ole. Z ‘ivljenjem otrok v dru‘ini so povezani tudi problemi umrljivosti, splavov in detomorov,
zapu{~enih otrok, izobrazbe in vzgoje, delovnih sposobnosti, porok in {e specifi~ni problem nezakon-
skih otrok, ki je v knjigi zelo podrobno analiziran.
Posebej je potrebno poudariti vlogo ‘ensk, ki so bile glavne nosilke ~ustvenih stikov v dru‘ini.
@enske, {e posebej tiste iz vi{jih dru‘benih slojev, so bile v glavnem omejene na ‘ivljenje znotraj
gospodinjstva. Vloga ‘ensk je pri{la potemtakem najbolj do izraza znotraj {tirih sten, ki so krojile
~love{ko ‘ivljenje od rojstva do smrti, zato lahko brez zadr‘kov re~emo, da so bile one gospodarice
tega ‘ivljenjskega ciklusa. Kadar so dru‘inske in zakonite mo‘nosti dopu{~ale, so ‘enske posku{ale –
vsaj neposredno – sodelovati v dru‘inskem poslu. Te aktivnosti so bile veliko bolj odprte za ‘enske iz
ni‘jih dru‘benih slojev.
Raziskave o dru‘beni vlogi dru‘in so pokazale, da je v poznosrednjeve{kih mestih Dalmacije med
dru‘inami in mestno skupnostjo obstajala svojevrstna delitev in obojestransko dopolnjevanje nalog.
Dru‘ina je bila temeljni kamen, na katerem so srednjeve{ka dalmatinska mesta gradila svojo avtono-
mijo in dru‘beno strukturo. Predvsem osnovna gospodarska in politi~na funkcija je dru‘ino zaznamo-
vala v tej meri, da je imela vedno javno vlogo in se ni nikoli umaknila v privatno sfero. Dru‘ina in
mesto sta se medsebojno podpirala v izvajanju pritiska nad posameznikom. Kot dve najpomembnej{i
dru‘beni skupnosti pa sta uspeli ustvariti ravnote‘je interesov in pooblastil ter s tem omogo~ili razvoj
in napredek dru‘be v celoti. Skratka, dru‘ina je bila pomemben faktor pri uresni~evanju reda in dru‘be-
ne stabilnosti v dalmatinskih srednjeve{kih mestnih skupnostih.
Na koncu knjige sta, poleg zelo obse‘nega pregleda literature in virov, dodana {e povzetka v nem{kem
in angle{kem jeziku.
Mojca Kova~i~
Christine de Pizan, Knjiga o mestu dam. Ljubljana : Delta, 1999. 339 strani.
Dolgo ~asa so problem izvora feminizma povezovali z obdobjem razsvetljenstva, z Olympe de
Gouges v Franciji in Mary Wollstonecraft v Angliji. V sodobnih feministi~nih razpravah pa sega ta
problem izvora mnogo dlje nazaj v preteklost, namre~ v ~as poznega srednjega veka. Natan~neje, v leto
1405, ko je Christine de Pizan napisala svojo Knjigo o mestu dam.
To delo pa ni niti njeno prvo niti edino, ki sodi na podro~je zagovora pravic ‘ensk. Idejo, da je treba
‘enske za{~ititi pred zmotami mi{ljenja, je prvi~ zapisala leta 1339 v Pismu bogu ljubezni, pozneje pa
se je z njo ukvarjala v Pismih o Romanu o Ro‘i in Zgodbi o Ro‘i. Za najpomembnej{e pa danes velja