s T O A S č i L 2020 r o j v I a R KOLOFON Slovar se povezuje s slovarsko zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa. EPRAVOPIS 2020 OBLIKOVANJE Duša Race Zbirka: Rastoči slovarji ISSN 2536-2968 IZDAJATELJ Urednik zbirke: Andrej Perdih ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša © 2021, avtorji in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Založba ZANJ ZRC Kozma Ahačič ZALOŽNIK GLAVNI UREDNIKI ZRC SAZU, Založba ZRC Manca Černivec https://orcid.org/0000-0003-2811-2154 ZANJ Helena Dobrovoljc Oto Luthar https://orcid.org/0000-0002-3568-8453 GLAVNI UREDNIK ZALOŽBE Tina Lengar Verovnik Aleš Pogačnik https://orcid.org/0000-0002-8454-6160 Matej Meterc DOI https://orcid.org/0000-0002-0198-3745 https://doi.org/10.3986/9789610505235 Urška Vranjek Ošlak https://orcid.org/0000-0003-3374-4228 Ljubljana 2021 Peter Weiss https://orcid.org/0000-0003-0609-2252 Publikacija je nastala v okviru programa P6-0038, ki ga financira ARRS, in programa AVTORJI SLOVARSKIH SESTAVKOV Naravna in kulturna dediščina slovenskega Manca Černivec, Helena Dobrovoljc, Boris naroda, ki ga financira SAZU. Kern, Tina Lengar Verovnik, Matej Meterc, Urška Vranjek Ošlak, Peter Weiss Kataložni zapis o publikaciji (CIP) so pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani PRIPRAVA GRADIVSKE ZBIRKE COBISS.SI-ID= 51582979 NORMATIVNIH ZADREG ISBN 978-961-05-0523-5 (pdf) Aleksandra Bizjak Končar (2013–2019), Mateja Curk (2013–2014), Manca Černivec (2019–), Helena Dobrovoljc (2011–), Uroš Ferrari Stojanović (2019), Polona Gantar (2014–2015), Nataša Jakop (2011–2013), Kaja Jošt (2017), Boris Kern (2017–2019), Tina Lengar Verovnik (2014–), Matej Meterc (2020–), Urška Vranjek Ošlak (2015–), Tjaša Plut (2018), Ana Smrekar (2017–2019), Ajda Sokler (2018), Peter Weiss (2018–) TEHNOLOŠKA PODPORA Janoš Ježovnik, Urška Vranjek Ošlak, Andrej Perdih ePravopis 2020 Spremna besedila O nastajanju slovarja Koncept ePravopisa (do l. 2017 z imenom Slovar pravopisnih težav) se je začel oblikovati, ko je bilo v okviru aplikativnega raziskovalnega projekta z naslovom »Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici« (L6-0166, 2008–2011)� ugotovljeno, da je treba namesto skrajšane različice Slovenskega pravopisa 2001, ki je bila načrtovana v okviru zasnovati priročnik, ki bo bolj specializiran za pravopisna oz. normativna vprašanja, ob tem pa prenoviti in dopolniti tudi pravopisna pravila. V okviru omenjenega projekta je dvočlanska delovna skupina Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na osnovi 7500 redakcij črk od A do G pripravila predloge za redigiranje, ki so izhajali iz pravil veljavnega pravopisa, in jih v obliki tipskega prikaza po skupinah predstavila v monografiji Slovenski pravopisni priročnik med normo in predpisom (Dobrovoljc, Jakop 2011), ob tem pa pripravila nabor najbolj očitnih vrzeli v pravopisnih pravilih, kakor so se kazale v obdobju 2008–2011. Odločitev za specializirani pravopisni priročnik je potrdil tudi Znanstveni svet inštituta, ki je slovar poimenoval Slovar pravopisnih težav, v letu 2013 pa sprejel pobudo delovne skupine in strokovne javnosti po ustanovitvi standardizacijskega telesa. Na pobudo ZRC SAZU je SAZU v letu 2013 ustanovila Pravopisno komisijo pri SAZU (dalje PK), ki se je v letu 2016 preimenovala in nosi ime »Pravopisna komisija pri SAZU in ZRC SAZU«.� Njena naloga je priprava novih pravopisnih pravil. Ob pravilih nastaja kot njihova gradivska razširitev pravopisni slovar z imenom ePravopis. Osnova za redakcijsko delo pri ePravopisu je zbirka normativnih zadreg, pri kateri sodeluje vsa redakcijska skupina, občasno z zunanjimi sodelavci in študentsko pomočjo. Redakcijsko delo poteka problemsko, tj. po problemskih sklopih, in se zato lahko odvija vzporedno s prenovo pravopisnih pravil. Vsako pravilo je rezultat preučitve gradiva v predhodnih pravilih, pripomb kritikov obstoječega pravopisa, vprašanj v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU� in različnega gradiva, predvsem korpusnega. Vsako pravilo je nato preverjeno s pripravo pripadajočih slovarskih sestavkov v ePravopisu, kar nudi povratno informacijo in preverbo ustrezne ubeseditve. � Slovenski pravopisni priročnik v knjižni, elektronski in spletni različici: . � Spletišče Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU: . � Jezikovna svetovalnica: . V. Odločitev za problemski pristop, ki uporabnika seznanja v prvi vrsti s problematičnimi mesti, je bila utemeljena v strokovni literaturi.� Ta mestoma prinaša tudi utemeljitve odstopanj od zasnove, predstavljene v monografiji iz leta 2011, problemske študije pa so zbrane v monografijah, pripravljenih v Pravopisni sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, tj. Pravopisna stikanja (2012),� Pravopisna razpotja (2015)� in Pravopis na zrnu graha (v pripravi). ePravopis in slovenski pravopisi 1899–2001 Pravopisni slovarji v obdobju od 1899 (Levec SP 1899) do 2001 so nastajali kot kompromisi med osnovno nalogo (gradivsko razširjanje pravopisnih pravil) in vlogami, ki jih je narekovala družba.� Do leta 1950 je bilo to predvsem opozarjanja na napake v črno-beli maniri jezikovnih jezikovnih brusov, po letu 1950 tudi širjenje koncepta obvestilnosti pravopisnega slovarja zaradi pomanjkanja pomenskorazlagalnih slovarjev. Razlog za širjenje obvestilnosti po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ; 1970–1991) pa je predvsem korekcija in usklajevanje SSKJ-ja s spoznanji nove slovenske slovnice (Jože Toporišič, Slovenska slovnica, več izdaj v letih 1976–2000). V primerjavi z vsemi predhodniki je ePravopis razbremenjen vseh drugih nalog kot osnovne: »gradivsko razširjati pravopisna pravila«,� kar konkretno pomeni uslovarjati predvsem tisto besedišče, ki ga normativno opredeljujejo pravopisna pravila. Sočasno nastajanje pravil in slovarja izboljšuje pravila, saj omogoča sprotno preverjanje ubeseditev v pravilih, zato zahteva poleg uslovarjanja osnovnega, tudi nekoliko razširjeni nabor besedja, ki morda ne bo del končne izdaje pravopisa, je pa vključen v � Dobrovoljc, Helena, Jakop, Nataša. Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, 2012. –– Dobrovoljc, Helena. Spremembe pravopisnih konceptov v elektronski dobi. V: Krakar-Vogel, Boža (ur.). Slavistika v regijah – Nova Gorica, (Zbornik Slavističnega društva Slovenije 24). Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2013, str. 69–75. –– Dobrovoljc, Helena, Bizjak Končar, Aleksandra. Vprašanja obvestilnosti sodobnega pravopisnega slovarja. V: Jesenšek, Marko (ur.). Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja, (Mednarodna knjižna zbirka Zora 75). Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, 2011, str. 86–109. –– Dobrovoljc, Helena. Povezljivost pravopisnih pravil in slovarja : sanje pravopiscev 20. stoletja. V: Erjavec, Tomaž (ur.), Fišer, Darja (ur.). Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika, 29. september – 1. oktober 2016, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana. http://www.sdjt.si/wp/wp-content/uploads/2016/09/JTDH-2016_Dobrovoljc_Povezljivost-pravopisnih-pravil-in-slovarja.pdf; –– Dobrovoljc, Helena, Lengar Verovnik, Tina. Slovar pravopisnih težav kot sopotnik pravopisnih pravil in pomenskorazlagalnega slovarja. V: Smolej, Mojca (ur.). Slovnica in slovar - aktualni jezikovni opis, (Obdobja, 34). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 2015, del 1, str. 163–171. � Pravopisna stikanja. Razprave o pravopisnih vprašanjih: . � Pravopisna razpotja. Razprave o pravopisnih vprašanjih: . � O okoliščinah izhajanja slovenskih pravopisih podrobneje v zbirki »Slovenske slovnice in pravopisi. Portal slovenskih slovnic in pravopisov od 1584 do danes« na portalu Fran: . � O tem Lengar Verovnik v Družboslovnih razpravah 2004: Norma knjižne slovenščine med kodifikacijo in jezikovno rabo v obdobju 1950–2001. VI. spletno izdajo slovarja na portalu Fran in v t. i. Zbirko normativnih zadreg, ki predstavlja izhodišče za slovar. Normativnost ePravopisa in vprašanje knjižnega jezika Slovar, ki zarisuje meje med jezikom, ki je družbeno sprejet kot skupni jezikovni idiom oz. knjižni jezik in je uporabljen v javnosti z reprezentativno in povezovalno vlogo, ter jezikom, ki zaradi svoje regionalnosti, družbene omejenosti na posebne položaje ali skupine, teh lastnosti nima, je normativni slovar. Normativnost slovarja je posledica strokovnega dogovora ali konsenza glede meja knjižnega jezika. Normativna načela Pri normiranju upoštevamo splošna normativna oziroma kodifikacijska načela (načelo izročila, načelo jezikovne rabe, načelo sistema in načelo jezikovne gospodarnosti) in težnjo knjižnojezikovnega standarda po jezikovni enotnosti. Normativne odločitve oziroma odločitve, katera jezikovna sredstva so za knjižni jezik sprejemljiva in katera ne, so tesno povezana z odločitvijo, kako bo knjižni jezik definiran – kot raznolika in sprejemljiva ali kot enovita in do sprememb zadržana pojavnost. V skladu s tem se Pravopisna komisija odloča po naslednjih načelih, ki se lahko od ravnine do ravnine nekoliko razlikujejo. Hierarhično najpomembnejše merilo je konvencija, s katerim presojamo ustaljenost jezikovnih sredstev; na drugem mestu je ocena, v kolikšni meri opazovano jezikovno sredstvo zadovolji raznolike funkcionalne potrebe skupnosti; na tretjem mestu je stopnja skladnosti z obstoječim jezikovnim sistemom. Ob tem nas gradivsko preobilje na ravni pisanega jezika in kritično pomanjkanje gradiva za preučevanje govorjenega potiska v kritično presojo najprej jezikovnih izbir uporabnikov in uporabnic jezika, nato pa tudi skrb za izogibanje subjektivnosti sodelujočih jezikoslovcev. V razmerju do obstoječih priročnikov knjižnega jezika je ePravopis v večji meri kot dosedanja dela, nastala na osnovi listkovnega gradiva 20. stoletja, naklonjen sprostitvi knjižnojezikovne norme in uvaja neformalno knjižnost, ki so jo v SSKJ še opredeljevali knjižno pogovorno zvrst, v SP 2001 pa kot pogovorno in praktičnosporazumevalno zvrst. Normativna veljavnost Status slovarskih sestavkov je odvisen od potrditve že omenjene Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU, tj. standardizacijskega telesa. Dejstvo, da pravopisni slovar izhaja iz pravopisnih pravil in da je potrjevanje slovarskih sestavkov povezano prednostno s sprejetjem pravopisnih pravil, slovar normativno povezuje s predlogom novih VII. pravopisnih pravil, ki so pod imenom Pravopis 8.0� je objavljena na portalu Fran v zavihku »Zbirke«. Obvestilnost slovarja Obvestilnost slovarskega dela ePravopisa je omejena na probleme izrazne in oblikoslovne (deloma tudi skladenjske) ravnine jezika, pri ugotavljanju katerih se sklicujemo na različne analize uporabnikovih normativnih zadreg, tako tradicionalnih kot tistih, ki jih prinaša jezikovni razvoj in neskladje z aktualno kodifikacijo. Normativne zadrege odkrivamo na različne načine: ● z ugotavljanjem dvojnične norme v knjižnem jeziku, zlasti na izrazni jezikovni ravni (na primer naglasne: agéncija in agencíja; Afričán in Afričàn; besedotvorne: Abelardev in Abelardov [abelárjev]; kripto svet in kriptovaluta; pravopisne: ahilova in Ahilova peta; oblikoslovne Aljoša Aljoše in Aljoša; amper amperja in ampera; ABS ABS-a in ABS; študent im. mn. študenti/ študentje); ● s primerjavami stanja v knjižni in pogovorni normi ( Marko Marka in/ali Markota; brucevanje in/ali brucovanje ipd.), ki na drug način odražajo bodisi jezikovno neustaljenost bodisi odklone od sistemskih jezikovnih vzorcev; ● z iskanjem razlogov za zavračanje kodifikacije ali predlaganih rešitev (pregled vseh pravopisnih polemik, nastalih v obdobju izhajanja slovenskih pravopisov 20. stoletja);10 ● s spremljanjem aktualne normativne problematike, ki jo razkrivajo vprašanja uporabnikov v Jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Posebna pozornost je namenjena problemom, ki jih lahko na grobo opredelimo kot težave, povezane z: ● razmerjem glas – črka, npr. izgovor črke l v samostalnikih stol in predal ter izglagolskih tvorjenkah, ● zapisom skupaj ali narazen, npr. visoko usposobljen – visokorasel; ● rabo velike in male začetnice, npr. prometni babilon – stolp v Babilonu; ob imenih znamk tudi vpliv apelativizacije na zapis ( Coca-Cola – kokakola); vpliv pomenskih prenosov na zapis ( pegan – Pegan); vpliv skrajšanih večbesednih lastnih imen na rabo začetnice ( Microsoft Word – Word/word); rabo ime v zvezah in frazeoloških enotah ( prestopiti rubikon/Rubikon); ● rabo ločil in posebnih pisnih znamenj, npr. O'Neill, črno-bel, 2001–2010, 10 % in 12,4 °C; � Pravopis 8.0. Pravila novega slovenskega pravopisa za javno razpravo: . 10 Pereča pravopisna vprašanja 20. stoletja, kakor so bila razvidna iz polemik v obdobju 1899–2001, so predstavljena v monografiji Pravopisje na Slovenskem (Dobrovoljc 2004). VIII. ● zapisom prevzetih besed, npr. bypass – bajpas, in razmerju do v slovenščini tvorjenih ali s prevodom nastalih sopomenk ( obvod); ● oblikoslovnimi in besedotvornimi posebnostmi, zlasti težavnimi sklonskimi in besedotvornimi oblikami, npr. pisec: intervju s piscem, piščev vidik; Fritz: s Fritzem/ Fritzom, Fritzev/ Fritzov; oboa: igra na oboo, trio oboj; Bonn: Bonnčan, bonski; Pengov: s Pengovom, Pengovov; pojasnilom glede določne ali nedoločne oblike lastnostnega pridevnika in vrstnega pridevnika, npr. arktičen – v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik: arktična tundra nasproti liberalen: socialno je liberalen, finančno pa konservativen – v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik liberalni demokrat; pojasnila glede neštevnosti opozarjajo predvsem na snovnost, npr. žlička burbonske vanilije/ vanilje; ● posebnostim v skladenjski zgradbi, npr. beseda v vlogi imenovalnega prilastka, mesto Ljubljana, rod. mesta Ljubljana; kralj Hamurabi, rod. kralja Hamurabija. Normativna veljavnost Pri zasnovi sodobnega pravopisnega slovarja je bilo treba upoštevati, da je z elektronsko dobo in spletnimi možnostmi objavljanja prišlo tudi do premika v načinih zapisa slovarske informacije: če je bilo v klasičnih knjižnih publikacijah treba skrbeti za krajšanje slovarskih metapodatkov in shematiziranje ponavljajočih se slovarskih elementov, kar je z vidika informativnosti pogosto omejevalno, v spletnih objavah to ni več potrebno, razen če želimo po slovarju brskati s telefonom ali drugimi napravami z manjšim zaslonom. V primerjavi s slovarji pretekle dobe smo se odločili za: ● ponazoritev rabe posamezne iztočnice s ponazarjalnimi zgledi, ki tudi pri simbolih, okrajšavah in lastnih imenih niso več izpuščeni; ● izrecno poimenovanje posameznih elementov slovarske zgradbe (v spletni različici so prikazani v tako imenovanih namigih (angl. tooltip)); ● neokrajšano navajanje pojasnil o rabi in uvajanje novih pojasnil (npr. brez vejice, kot del imena, v datumu, v etimologiji, v imenih datotek, v spletnih naslovih, v zvezi okrajšav, z vejico, z vezajem in podobno); ● izrecno uvajanje posameznih slovničnih, pa tudi distribucijskih posebnosti, tj. s pojasnili ( navadno nesklonljivo, pri stopnjevanju); ● pri oblikoslovno težavnih besedah za neokrajšan prikaz sklanjatvenih posebnosti v naglasno-paradigmatskih vzorcih; ● neokrajšan izpis nepredvidljivih izgovorov, in sicer tako v rodilniku kot v orodniku; ● dodajanje za pravopisje pomembnih podatkov o besedotvorni motiviranosti posameznih besed oziroma povezanosti v okviru besedne družine (npr. ničejanstvo < Nietzsche, adamit, adamitka, adamitski < Adam); ● izrecna opozorila na povezane iztočnice, ki so sopomenke ( evangeličan, sopomenka protestant) ali nadrejene sopomenke ( luteran, ustrezneje protestant, evangeličan); IX. ● besedotvorne dvojnice tipa rotarijec in rotarijanec so predstavljene v okviru ene slovarske iztočnice. Problemski pristop omogoča po eni strani postopno dodajanje novih redakcij na splet, po drugi strani pa zahteva dinamičen pristop k slovarskemu konceptu, ki se bo z dodajanjem novih informacij, relevantnih za uporabnike, postopoma nadgrajeval. Mikro- in makrostrukturno širjenje slovarskih sestavkov Koncept rastočega slovarja pri ePravopisu ni omejen le na makrostrukturo, kot je mogoče sklepati iz dejstva, da je letno v slovar dodanih več problemskih sklopov, zaradi katerih raste geslovnik slovarja. Slovarske redakcije se obvestilno širijo tudi mikrostrukturno, predvsem zaradi novih podatkov ob problemskih sklopih, ki jih prinašajo nova pravopisna pravila, nastajajoča ob slovarju oziroma vzporedno z njim. Prvine slovarske zgradbe Zgradba slovarskega sestavka oz. mikrostruktura specializiranega pravopisnega slovarja prinaša: ● zapis besede, tj. iztočnico; ● variantni zapis, tj. zapis morebitne dvojnice; ● pregibanje, in sicer rodilniške končnice pri samostalniku, pregibala za ženski in srednji spol pri pridevniku in sedanjiško obliko pri glagolu; ● dvojnice pri pregibanju nakazujejo oznake ali pa so razvidne iz prikazane paradigme; ● besednovrstno določitev iztočnice; ● izgovor iztočnice in po potrebi tudi drugih, neiztočničnih oblik (npr. rodilnik, orodnik) ter opozorilo na diakritična znamenja pri tujih izrazih in imenih; ● pravopisno uvrstitev (npr. v kategorijo lastnih imen ali med kratice, simbole ...); ● pomensko uvrstitev (pri lastnih imenih identifikacijo, pri občnih poimenovanjih po potrebi pomenskorazlikovalno razlago); ● med zgledi rabe najdemo tako ponazarjalno gradivo kot tipične besedne zveze, ki jih pri besedah ni mogoče zajeti z zapisom besede v iztočnični obliki: ● raba v neimenovalniških sklonih, npr. zaradi neobstojnega polglasnika, preglasa, kategorije živosti ali posebnosti pri pregibanju; ● oblika primerniške stopnje pri lastnostnih pridevnikih in prislovih; ● sklonljivost oz. nesklonljivost pri prilastkih pred imeni in predimki; ● raba prostorskega predloga v oz. na in njegovega nasprotnostnega para iz oz. z pri zemljepisnih imenih; ● ponazoritev rabe vrstnega pridevnika, pri čemer posebno pozornost namenjamo X. tistim pridevnikom, ki so homonimni z določno obliko kakovostnih pridevnikov; ● raba stalnih besednih zvez in frazeoloških enot; ● skladenjska raba pisnih leksikalnih krajšav oziroma simbolov, okrajšav, kratic, pri čemer s primeri ● ponazarjamo njihovo stičnost ob vključevanju v besedilo in rabo, kadar so sestavina tvorjenk ali besednih zvez; ● normativna napotila so v obliki bodisi ustreznejše sopomenke bodisi ustreznejšega zapisa; slovar izrecno usmerja s kazalko glej, k podobnim ali povezanim iztočnicam napoti z vodilko primerjaj; dvojnične iztočnice so povezane z oznakama in ter tudi; ● med povezanimi iztočnicami navajamo zlasti pridevnike na -ski in -ov/ -ev oz. -in ter prebivalska imena; pri besedah, izpeljanih iz lastnih imen, se slovarski sestavek zaključi s podatkom o izhodiščni (netvorjeni) besedi. Povezava s pravopisnimi pravili Druga pomembna specifika ePravopisa je povezana z utemeljevalno-aplikativno zasnovo, ki je pri pravopisnih delih v slovenščini in večini primerljivih evropskih jezikov že tradicionalno prisotna. Posamezne problemske sklope slovarja v razdelku »Pravopisna kategorija« smo povezali z argumentacijo pravopisne rešitve, ki bo vodilo za snovalce prenovljenih pravopisnih pravil in hkrati informacija o ugotovljenih premikih v jezikovni rabi. XI. SLOVAR ePravopisa Status slovarskih sestavkov »predlog« opozarja, da bo slovar ePravopisa normativno veljaven šele po potrditvi pripadajočih pravopisnih pravil. Vsa gesla se povezujejo z zbirko Pravopisne kategorije ePravopisa 2020, v kateri so pojasnjena normativna odstopanja glede na SP 2001 ter načela pri gradnji geslovnika in morebitne spremembe slovarskih sestavkov. Ábdulah Drúgi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; Adobe InDesign ∼ -a [adóbe índizájn] m; stvarno obširneje glej pri Abdulah II. ime |računalniški program|: Na delavnici bomo spoznali Ábdulah II. -a II. tudi Ábdulah Drúgi -a -ega m; ime osnove Adobe InDesigna; Besedilo je urejeno v bitja, osebno ime Adobe InDesignu; kot prilastek, v imenovalniku Brošuro |mednarodno Abdullah II. ibn Al Hussein: jordanski smo za tisk pripravili s programom Adobe InDesign kralj|: nagovor Abdulaha II.; Sestal se je s kraljem 2.0; tudi skrajšano Za urejanje lahko namesto Hašemitske kraljevine Jordanije Abdulahom II. InDesigna uporabimo tudi druge programe {O} EDNINA: im. Ábdulah II. tudi Ábdulah Drúgi, rod. {O} EDNINA: im. Adobe InDesign, rod. Adobe Ábdulaha II. tudi Ábdulaha Drúgega, daj. Ábdulahu InDesigna, daj. Adobe InDesignu, tož. Adobe II. tudi Ábdulahu Drúgemu, tož. Ábdulaha II. tudi InDesign, mest. pri Adobe InDesignu, or. z Adobe Ábdulaha Drúgega, mest. pri Ábdulahu II. tudi pri InDesignom Ábdulahu Drúgem, or. z Ábdulahom II. tudi z STATUS: predlog Ábdulahom Drúgim PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Adobe Photoshop ∼ -a [adóbe fótošôp] m; stvarno osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu ime |računalniški program|: tečaj Adobe Photoshopa; ABS ABS-a tudi ABS -- [ábẹès in abẹès, rod. ábẹêsa obdelava fotografij v Adobe Photoshopu; kot in abẹêsa] m; kratica prilastek, v imenovalniku Leta 1990 je izšla prva |angl. anti-lock braking system|; |slov. protiblokirni različica programa Adobe Photoshop; Grafično zavorni sistem|: Avto je opremljen s šestimi podobo smo zasnovali v programu Adobe zračnimi mehovi in ABS-om; hiter vklop ABS-a ob Photoshop; tudi skrajšano uvoz fotografij iz močnejšem zaviranju; kot prilastek, v imenovalniku Photoshopa; Risbe sem preoblikovala v zavorni sistem ABS; v pridevniški rabi Skuter ima Photoshopu ABS zavore {O} EDNINA: im. Adobe Photoshop, rod. Adobe {O} EDNINA: im. ABS, rod. ABS-a tudi ABS, daj. Photoshopa, daj. Adobe Photoshopu, tož. Adobe ABS-u tudi ABS, tož. ABS, mest. pri ABS-u tudi pri Photoshop, mest. pri Adobe Photoshopu, or. z Adobe ABS, or. z ABS-om tudi z ABS; DVOJINA: im. ABS-a Photoshopom tudi ABS, rod. ABS-ov tudi ABS, daj. ABS-oma tudi STATUS: predlog ABS, tož. ABS-a tudi ABS, mest. pri ABS-ih tudi pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena ABS, or. z ABS-oma tudi z ABS; MNOŽINA: im. ABS-i tudi ABS, rod. ABS-ov tudi ABS, daj. ABS-om aids -a [ájts, rod. ájtsa, or. z ájtsom] m tudi ABS, tož. ABS-e tudi ABS, mest. pri ABS-ih tudi |bolezen|: zdravljenje aidsa; program za boj proti pri ABS, or. z ABS-i tudi z ABS aidsu; bolnik z aidsom STATUS: predlog (< AIDS) PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {O} EDNINA: im. aids, rod. aidsa, daj. aidsu, tož. aids, mest. pri aidsu, or. z aidsom; DVOJINA: im. aidsa, rod. Adobe Illustrator ∼ -ja [adóbe ilustrátor] m; stvarno aidsov, daj. aidsoma, tož. aidsa, mest. pri aidsih, or. z ime aidsoma; MNOŽINA: im. aidsi, rod. aidsov, daj. |računalniški program|: Pisavo smo dodali v Adobe aidsom, tož. aidse, mest. pri aidsih, or. z aidsi Illustratorju; delo z Adobe Illustratorjem; kot STATUS: predlog prilastek, v imenovalniku V programu Adobe Illustrator PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede narišem črte v vektorski obliki; Fotografija je bila obdelana s programom Adobe Illustrator CS5; tudi AIDS AIDS-a [ájts, rod. ájtsa, or. z ájtsom] m; kratica skrajšano Z Illustratorjem lahko izdelujemo preproste |angl. Acquired Immune Deficiency Syndrome|; |slov. grafikone akvirirani imunski deficitni sindrom|; |bolezen|: {O} EDNINA: im. Adobe Illustrator, rod. Adobe ozaveščanje mladih o AIDS-u; kot prilastek, v Illustratorja, daj. Adobe Illustratorju, tož. Adobe imenovalniku širjenje bolezni AIDS; prim. aids Illustrator, mest. pri Adobe Illustratorju, or. z Adobe {O} EDNINA: im. AIDS, rod. AIDS-a, daj. AIDS-u, tož. Illustratorjem AIDS, mest. pri AIDS-u, or. z AIDS-om; DVOJINA: STATUS: predlog im. AIDS-a, rod. AIDS-ov, daj. AIDS-oma, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena AIDS-a, mest. pri AIDS-ih, or. z AIDS-oma; MNOŽINA: im. AIDS-i, rod. AIDS-ov, daj. AIDS-om, tož. AIDS-e, mest. pri AIDS-ih, or. z AIDS-i 13 STATUS: predlog ÁJPES, daj. ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri ÁJPES, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice z ÁJPES STATUS: predlog Ájpes -a m; stvarno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice |javna agencija za zbiranje podatkov o poslovnih subjektih|: Kdor bo želel zakonito opravljati delo, se Ájpesov -a -o prid. bo moral priglasiti Ajpesu; podatki na spletni strani Ajpesovi podatki o gospodarskih subjektih; Ajpesa; kot prilastek, v imenovalniku Po podatkih Informacija je objavljena na Ajpesovi spletni strani agencije Ajpes je bilo v občinah zaposlenih 4819 (< Ajpes) ljudi; |spletna stran s podatki o poslovnih subjektih|: {O} moški: EDNINA: im. Ájpesov, rod. Ájpesovega, Njegovo podjetje smo poiskali na Ajpesu daj. Ájpesovemu, tož. Ájpesov (živostno Ájpesovega), (< AJPES1) mest. pri Ájpesovem, or. z Ájpesovim; DVOJINA: im. {B} Ajpesov Ájpesova, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovima, tož. {O} EDNINA: im. Ájpes, rod. Ájpesa, daj. Ájpesu, tož. Ájpesova, mest. pri Ájpesovih, or. z Ájpesovima; Ájpes, mest. pri Ájpesu, or. z Ájpesom; DVOJINA: im. MNOŽINA: im. Ájpesovi, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesa, rod. Ájpesov, daj. Ájpesoma, tož. Ájpesa, Ájpesovim, tož. Ájpesove, mest. pri Ájpesovih, or. z mest. pri Ájpesih, or. z Ájpesoma; MNOŽINA: im. Ájpesovimi Ájpesi, rod. Ájpesov, daj. Ájpesom, tož. Ájpese, mest. ženski: EDNINA: im. Ájpesova, rod. Ájpesove, daj. pri Ájpesih, or. z Ájpesi Ájpesovi, tož. Ájpesovo, mest. pri Ájpesovi, or. z STATUS: predlog Ájpesovo; DVOJINA: im. Ájpesovi, rod. Ájpesovih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične daj. Ájpesovima, tož. Ájpesovi, mest. pri Ájpesovih, besede or. z Ájpesovima; MNOŽINA: im. Ájpesove, rod. Ájpesovih, daj. Ájpesovim, tož. Ájpesove, mest. pri ÁJPES1 ÁJPES-a tudi ÁJPES -- m; kratica Ájpesovih, or. z Ájpesovimi |Agencija Republike Slovenije za javnopravne srednji: EDNINA: im. Ájpesovo, rod. Ájpesovega, daj. evidence in storitve|: vpis podatkov v Poslovni Ájpesovemu, tož. Ájpesovo, mest. pri Ájpesovem, or. register Slovenije pri AJPES-u; novinarska z Ájpesovim; DVOJINA: im. Ájpesovi, rod. Ájpesovih, konferenca izpostave AJPES-a v Ljubljani; kot daj. Ájpesovima, tož. Ájpesovi, mest. pri Ájpesovih, prilastek, v imenovalniku objava podatkov agencije or. z Ájpesovima; MNOŽINA: im. Ájpesova, rod. AJPES; Ájpesovih, prim. Ajpes daj. Ájpesovim, tož. Ájpesova, mest. pri {B} AJPES-ov Ájpesovih, or. z Ájpesovimi {O} EDNINA: im. ÁJPES, rod. ÁJPES-a tudi ÁJPES, STATUS: predlog daj. ÁJPES-u tudi ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki ÁJPES-u tudi pri ÁJPES, or. z ÁJPES-om tudi z ÁJPES; DVOJINA: im. ÁJPES-a tudi ÁJPES, rod. ÁJPES-ov -a -o prid. ÁJPES-ov tudi ÁJPES, daj. ÁJPES-oma tudi ÁJPES, Finančna projekcija temelji na AJPES-ovih tož. ÁJPES-a tudi ÁJPES, mest. pri ÁJPES-ih tudi pri podatkih ÁJPES, or. z ÁJPES-oma tudi z ÁJPES; MNOŽINA: (< AJPES1) im. ÁJPES-i tudi ÁJPES, rod. ÁJPES-ov tudi ÁJPES, {O} moški: EDNINA: im. ÁJPES-ov, rod. ÁJPES- daj. ÁJPES-om tudi ÁJPES, tož. ÁJPES-e tudi ÁJPES, ovega, daj. ÁJPES-ovemu, tož. ÁJPES-ov (živostno mest. pri ÁJPES-ih tudi pri ÁJPES, or. z ÁJPES-i tudi ÁJPES-ovega), mest. pri ÁJPES-ovem, or. z ÁJPES-z ÁJPES ovim; DVOJINA: im. ÁJPES-ova, rod. ÁJPES-ovih, STATUS: predlog daj. ÁJPES-ovima, tož. ÁJPES-ova, mest. pri ÁJPES- PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik ovih, or. z ÁJPES-ovima; MNOŽINA: im. ÁJPES-ovi, moškega spola rod. ÁJPES-ovih, daj. ÁJPES-ovim, tož. ÁJPES-ove, mest. pri ÁJPES-ovih, or. z ÁJPES-ovimi ženski: ÁJPES EDNINA: im. ÁJPES-ova, rod. ÁJPES-ove, 2 -- ž; kratica |Agencija Republike Slovenije za javnopravne daj. ÁJPES-ovi, tož. ÁJPES-ovo, mest. pri ÁJPES- ovi, evidence in storitve|: AJPES je zaprosila za dodatno or. z ÁJPES-ovo; DVOJINA: im. ÁJPES-ovi, rod. pravno mnenje ÁJPES-ovih, daj. ÁJPES-ovima, tož. ÁJPES-ovi, {O} mest. pri ÁJPES-ovih, or. z ÁJPES-ovima; MNOŽINA: EDNINA: im. ÁJPES, rod. ÁJPES, daj. ÁJPES, tož. ÁJPES, im. ÁJPES-ove, rod. ÁJPES-ovih, daj. ÁJPES-ovim, mest. pri ÁJPES, or. z ÁJPES; DVOJINA: im. ÁJPES, tož. ÁJPES-ove, mest. pri ÁJPES-ovih, or. z ÁJPES- rod. ÁJPES, daj. ÁJPES, tož. ÁJPES, mest. pri ÁJPES, ovimi or. z ÁJPES; MNOŽINA: im. ÁJPES, rod. srednji: EDNINA: im. ÁJPES-ovo, rod. ÁJPES-ovega, daj. ÁJPES-ovemu, tož. ÁJPES-ovo, mest. pri ÁJPES-14 ovem, or. z ÁJPES-ovim; DVOJINA: im. ÁJPES-ovi, Álbert II. -a II. tudi Álbert Drúgi -a -ega m; ime bitja, rod. ÁJPES-ovih, daj. ÁJPES-ovima, tož. ÁJPES-ovi, osebno ime mest. pri ÁJPES-ovih, or. z ÁJPES-ovima; MNOŽINA: |belgijski kralj|: prisega Alberta II.; Predsednik im. ÁJPES-ova, rod. ÁJPES-ovih, daj. ÁJPES-ovim, republike se je sestal tudi z belgijskim kraljem tož. ÁJPES-ova, mest. pri ÁJPES-ovih, or. z ÁJPES- Albertom II. ovimi {O} EDNINA: im. Álbert II. tudi Álbert Drúgi, rod. STATUS: predlog Álberta II. tudi Álberta Drúgega, daj. Álbertu II. tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Álbertu Drúgemu, tož. Álberta II. tudi Álberta iz kratic Drúgega, mest. pri Álbertu II. tudi pri Álbertu Drúgem, or. z Álbertom II. tudi z Álbertom Drúgim Akihíto -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |japonski cesar|: Vlada je želela oblikovati poseben PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih zakon, ki bi omogočil abdikacijo Akihita; srečanje osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu med cesarjem Akihitom in filipinskim predsednikom Aleksánder I. Rúski -dra I. -ega tudi Aleksánder {B} Akihitov Pŕvi Rúski -dra -ega -ega m; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Akihíto, rod. Akihíta, daj. Akihítu, |ruski car|: portret carja Aleksandra I. Ruskega; tož. Akihíta, mest. pri Akihítu, or. z Akihítom Carju Aleksandru I. Ruskemu je na dunajskem STATUS: predlog kongresu uspelo dobiti oblast nad kraljevino PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Poljsko; skrajšano Z tilsitsko mirovno pogodbo med osebnosti Aleksandrom I. in Napoleonom so Finsko priključili Rusiji Akihítov -a -o prid. {O} EDNINA: im. Aleksánder I. Rúski tudi Akihitov naslednik; Člani vladnega odbora so Aleksánder Pŕvi Rúski, rod. Aleksándra I. Rúskega oblikovali predlog o Akihitovi abdikaciji tudi Aleksándra Pŕvega Rúskega, daj. Aleksándru I. (< Akihito) Rúskemu tudi Aleksándru Pŕvemu Rúskemu, tož. {O} moški: Aleksándra I. Rúskega EDNINA: im. Akihítov, rod. Akihítovega, tudi Aleksándra Pŕvega Rúskega, daj. Akihítovemu, tož. Akihítov (živostno mest. pri Aleksándru I. Rúskem tudi pri Akihítovega), mest. pri Akihítovem, or. z Aleksándru Pŕvem Rúskem, or. z Aleksándrom I. Akihítovim; Rúskim DVOJINA: im. Akihítova, rod. Akihítovih, tudi z Aleksándrom Pŕvim Rúskim daj. Akihítovima, tož. Akihítova, mest. pri Akihítovih, STATUS: predlog or. z Akihítovima; MNOŽINA: im. Akihítovi, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Akihítovih, daj. Akihítovim, tož. Akihítove, mest. pri imenu; imena zgodovinskih osebnosti; samostalnik Akihítovih, or. z Akihítovimi moškega spola ženski: EDNINA: im. Akihítova, rod. Akihítove, daj. Akihítovi, tož. Akihítovo, mest. pri Akihítovi, or. z Aleksánder Pŕvi Rúski -dra -ega -ega m; ime bitja, Akihítovo; DVOJINA: im. Akihítovi, rod. Akihítovih, osebno ime; obširneje glej pri Aleksander I. Ruski daj. Akihítovima, tož. Akihítovi, mest. pri Akihítovih, or. z Akihítovima; MNOŽINA: im. Akihítove, rod. Aleksandríja -e ž; zemljepisno ime Akihítovih, daj. Akihítovim, tož. Akihítove, mest. pri |mesto v Egiptu|: Iz Aleksandrije do Kaira smo Akihítovih, or. z Akihítovimi potovali z avtobusom; Knjižnica v Aleksandriji je srednji: EDNINA: im. Akihítovo, rod. Akihítovega, večkrat gorela daj. Akihítovemu, tož. Akihítovo, mest. pri Kje? v Aleksandriji Akihítovem, or. z Akihítovim; DVOJINA: im. Od kod? iz Aleksandrije Akihítovi, rod. Akihítovih, daj. Akihítovima, tož. Kam? v Aleksandrijo Akihítovi, mest. pri Akihítovih, or. z Akihítovima; {B} Aleksandrijčan, Aleksandrijčanka; MNOŽINA: im. Akihítova, rod. Akihítovih, daj. Aleksandrijčanov, Aleksandrijčankin; Akihítovim, tož. Akihítova, mest. pri Akihítovih, or. z aleksandrijski Akihítovimi {O} EDNINA: im. Aleksandríja, rod. Aleksandríje, daj. STATUS: predlog Aleksandríji, tož. Aleksandríjo, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Aleksandríji, or. z Aleksandríjo STATUS: predlog Álbert Drúgi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev glej pri Albert II. Aleksandríjska knjížnica -e -e ž; stvarno ime 15 |staroveška knjižnica v Aleksandriji|: V dobi helenizma je Aleksandrijska knjižnica nastajala z aleksandrínka -e ž namenom zbiranja grškega slovstva na enem mestu; |slovenska zdomka v Egiptu, zlasti v Aleksandriji|: rokopisi Aleksandrijske knjižnice; |knjižnica v goriške aleksandrinke; Nekateri otroci aleksandrink Aleksandriji|: Konferenca bo v Aleksandrijski so se svojim materam pridružili v Egiptu knjižnici (< Aleksandrija) (< Aleksandrija) {B} aleksandrinkin Kje? v Aleksandrijski knjižnici {O} EDNINA: im. aleksandrínka, rod. aleksandrínke, Od kod? iz Aleksandrijske knjižnice daj. aleksandrínki, tož. aleksandrínko, mest. pri Kam? v Aleksandrijsko knjižnico aleksandrínki, or. z aleksandrínko; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Aleksandríjska knjížnica, rod. aleksandrínki, rod. aleksandrínk, daj. Aleksandríjske knjížnice, daj. Aleksandríjski aleksandrínkama, tož. aleksandrínki, mest. pri knjížnici, tož. Aleksandríjsko knjížnico, mest. pri aleksandrínkah, or. z aleksandrínkama; MNOŽINA: im. Aleksandríjski knjížnici, or. z Aleksandríjsko aleksandrínke, rod. aleksandrínk, daj. knjížnico aleksandrínkam, tož. aleksandrínke, mest. pri STATUS: predlog aleksandrínkah, or. z aleksandrínkami PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice aleksandríjski -a -o prid. nauki aleksandrijskega duhovnika; aleksandrijska Alfónz Desêti Kastíljski -a -ega -ega m; ime bitja, šola; Svetilnik stoji na peščenem otoku pred osebno ime; obširneje glej pri Alfonz X. Kastiljski vhodom v aleksandrijsko pristanišče; prim. Aleksandrijska knjižnica Alfónz Desêti Módri -a -ega -ega m; ime bitja, osebno (< Aleksandrija) ime; obširneje glej pri Alfonz X. Modri {O} moški: EDNINA: im. aleksandríjski, rod. aleksandríjskega, daj. aleksandríjskemu, tož. Alfónz X. Kastíljski -a X. -ega tudi Alfónz Desêti aleksandríjski (živostno aleksandríjskega), mest. pri Kastíljski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime aleksandríjskem, or. z aleksandríjskim; DVOJINA: im. |šp. Alfonso El Sabio: špansko-nemški kralj|: kip aleksandríjska, rod. aleksandríjskih, daj. Alfonza X. Kastiljskega; Pod kraljem Alfonzom X. aleksandríjskima, tož. aleksandríjska, mest. pri Kastiljskim v 13. stoletju so začeli prevajati aleksandríjskih, or. z aleksandríjskima; MNOŽINA: im. besedila o astronomiji, matematiki in drugih aleksandríjski, rod. aleksandríjskih, daj. znanostih; skrajšano poroka med Alfonzom aleksandríjskim, tož. aleksandríjske, mest. pri Kastiljskim in Violanto; prim. Alfonz X. Modri aleksandríjskih, or. z aleksandríjskimi {O} EDNINA: im. Alfónz X. Kastíljski tudi Alfónz ženski: EDNINA: im. aleksandríjska, rod. Desêti Kastíljski, rod. Alfónza X. Kastíljskega tudi aleksandríjske, daj. aleksandríjski, tož. Alfónza Desêtega Kastíljskega, daj. Alfónzu X. aleksandríjsko, mest. pri aleksandríjski, or. z Kastíljskemu tudi Alfónzu Desêtemu Kastíljskemu, aleksandríjsko; DVOJINA: im. aleksandríjski, rod. tož. Alfónza X. Kastíljskega tudi Alfónza Desêtega aleksandríjskih, daj. aleksandríjskima, tož. Kastíljskega, mest. pri Alfónzu X. Kastíljskem tudi aleksandríjski, mest. pri aleksandríjskih, or. z pri Alfónzu Desêtem Kastíljskem, or. z Alfónzom aleksandríjskima; MNOŽINA: im. aleksandríjske, rod. X. Kastíljskim tudi z Alfónzom Desêtim aleksandríjskih, daj. aleksandríjskim, tož. Kastíljskim aleksandríjske, mest. pri aleksandríjskih, or. z STATUS: predlog aleksandríjskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem srednji: EDNINA: im. aleksandríjsko, rod. imenu; imena zgodovinskih osebnosti aleksandríjskega, daj. aleksandríjskemu, tož. aleksandríjsko, mest. pri aleksandríjskem, or. z Alfónz X. Módri -a X. -ega tudi Alfónz Desêti aleksandríjskim; DVOJINA: im. aleksandríjski, rod. Módri -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime aleksandríjskih, daj. aleksandríjskima, tož. |šp. Alfonso El Sabio: špansko-nemški kralj|: veliki aleksandríjski, mest. pri aleksandríjskih, or. z križ Alfonza X. Modrega; Pod kraljem Alfonzom aleksandríjskima; MNOŽINA: im. aleksandríjska, rod. X. Modrim je bila univerzi v Salamanki podeljena aleksandríjskih, daj. aleksandríjskim, tož. ustanovna listina; skrajšano poezija Alfonza aleksandríjska, mest. pri aleksandríjskih, or. z Modrega; Alfonza Modrega poznamo tudi pod aleksandríjskimi imenom Alfonz X. Kastiljski; prim. Alfonz X. STATUS: predlog Kastiljski PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 16 {O} EDNINA: im. Alfónz X. Módri tudi Alfónz Desêti {B} amerikančev Módri, rod. Alfónza X. Módrega tudi Alfónza {O} EDNINA: im. amerikánec, rod. amerikánca, daj. Desêtega Módrega, daj. Alfónzu X. Módremu tudi amerikáncu, tož. amerikánca, mest. pri amerikáncu, Alfónzu Desêtemu Módremu, tož. Alfónza X. or. z amerikáncem; DVOJINA: im. amerikánca, rod. Módrega tudi Alfónza Desêtega Módrega, mest. pri amerikáncev, daj. amerikáncema, tož. amerikánca, Alfónzu X. Módrem tudi pri Alfónzu Desêtem mest. pri amerikáncih, or. z amerikáncema; Módrem, or. z Alfónzom X. Módrim tudi z MNOŽINA: im. amerikánci, rod. amerikáncev, daj. Alfónzom Desêtim Módrim amerikáncem, tož. amerikánce, mest. pri STATUS: predlog amerikáncih, or. z amerikánci PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog imenu; imena zgodovinskih osebnosti PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Amenemhét III. -a III. tudi Amenemhét Trétji -a - Amerikánec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime ega m; ime bitja, osebno ime |slovenski izseljenec v Ameriki|: Predstavil je nekaj |egiptovski faraon|: posmrtno svetišče faraona zanimivih izsledkov o slovenskih Amerikancih; V Amenemheta III. cerkvah so pogosto opravili mašo za bližnje v {O} EDNINA: im. Amenemhét III. tudi Amenemhét Ameriki ali za Amerikance; |nekdaj Američan|: Trétji, rod. Amenemhéta III. tudi Amenemhéta Druga svetovna vojna je od Amerikancev zahtevala Trétjega, daj. Amenemhétu III. tudi Amenemhétu ogromno naporov ustrezneje Američanov; prim. Trétjemu, tož. Amenemhéta III. tudi Amenemhéta amerikanec Trétjega, mest. pri Amenemhétu III. tudi pri (< Amerika) Amenemhétu Trétjem, or. z Amenemhétom III. tudi {B} Amerikančev z Amenemhétom Trétjim {O} EDNINA: im. Amerikánec, rod. Amerikánca, daj. STATUS: predlog Amerikáncu, tož. Amerikánca, mest. pri Amerikáncu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih or. z Amerikáncem; DVOJINA: im. Amerikánca, rod. osebnosti Amerikáncev, daj. Amerikáncema, tož. Amerikánca, mest. pri Amerikáncih, or. z Amerikáncema; Amenemhét Trétji -a -ega MNOŽINA: im. Amerikánci, rod. Amerikáncev, daj. m; ime bitja, osebno ime; Amerikáncem, tož. Amerikánce, mest. pri obširneje glej pri Amenemhet III. Amerikáncih, or. z Amerikánci Amenófis Četŕti -a -ega STATUS: predlog m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri Amenofis IV. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Amenófis IV. -a IV. tudi Amenófis Četŕti -a -ega m; ime bitja, osebno ime amerikánka -e ž |egiptovski faraon|: Pri palači faraona Amenofisa |kokoš|: Prodam amerikanke pasme amrok s IV. so odkrili skoraj popolnoma ohranjeno petelinčkom; |trta|: mošt iz amerikanke; |žaga|: pivovarno; korespodenca med kraljem Asirije in tekmovanje v žaganju z amerikankami; |kuverta|: egiptovskim faraonom Amenofisom IV.; prim. samolepilna amerikanka; Najpogosteje uporabljene Ehnaton kuverte dimenzije 230 krat 110 milimetrov so {O} EDNINA: im. Amenófis IV. tudi Amenófis Četŕti, pogosto poimenovane amerikanke; |postrv|: pogin rod. Amenófisa IV. tudi Amenófisa Četŕtega, daj. triletnih amerikank; prim. Amerikanka Amenófisu IV. tudi Amenófisu Četŕtemu, tož. (< Amerikanec) Amenófisa IV. tudi Amenófisa Četŕtega, mest. pri {B} amerikankin Amenófisu IV. tudi pri Amenófisu Četŕtem, or. z {O} EDNINA: im. amerikánka, rod. amerikánke, daj. Amenófisom IV. tudi z Amenófisom Četŕtim amerikánki, tož. amerikánko, mest. pri amerikánki, or. STATUS: predlog z amerikánko; DVOJINA: im. amerikánki, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih amerikánk, daj. amerikánkama, tož. amerikánki, mest. osebnosti pri amerikánkah, or. z amerikánkama; MNOŽINA: im. amerikánke, rod. amerikánk, daj. amerikánkam, tož. amerikánec -nca amerikánke, mest. pri amerikánkah, or. z m amerikánkami |konj|: Kupil je amerikanca; Najraje tekmuje z amerikancem; |avtomobil|: STATUS: predlog živostno Vozil je rdečega amerikanca; prim. Amerikanec PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice (< Amerikanec) 17 Amerikánka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Ámsterdam -a m; zemljepisno ime |slovenska izseljenka v Ameriki|: film o slovenskih |glavno mesto Nizozemske|: osrčje Amsterdama; Amerikankah; |nekdaj Američanka|: Po vojni je odšel izlet v Amsterdam; Po Amsterdamu, severnih v Ameriko in se tam poročil z Amerikanko ustrezneje Benetkah, smo se vozili z barčicami; kot prilastek, v Američanko; prim. amerikanka imenovalniku Rembrandtove mojstrovine so zaupali v (< Amerika) hrambo mestu Amsterdam {B} Amerikankin Kje? v Amsterdamu {O} EDNINA: im. Amerikánka, rod. Amerikánke, daj. Od kod? iz Amsterdama Amerikánki, tož. Amerikánko, mest. pri Amerikánki, Kam? v Amsterdam or. z Amerikánko; DVOJINA: im. Amerikánki, rod. {B} Amsterdamčan, Amsterdamčanka; Amerikánk, daj. Amerikánkama, tož. Amerikánki, Amsterdamčanov, Amsterdamčankin; mest. pri Amerikánkah, or. z Amerikánkama; amsterdamski MNOŽINA: im. Amerikánke, rod. Amerikánk, daj. {O} EDNINA: im. Ámsterdam, rod. Ámsterdama, daj. Amerikánkam, tož. Amerikánke, mest. pri Ámsterdamu, tož. Ámsterdam, mest. v Ámsterdamu, Amerikánkah, or. z Amerikánkami or. z Ámsterdamom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev poimenovanja ámsterdamski -a -o prid. amerikánski -a -o prid. amsterdamsko pivo; Herbert je lastnik kluba v |nekdaj nanašajoč se na Ameriko, Američane|: Do amsterdamski rdeči četrti De Wallen; V slovitih otrok so bili amerikanski vojaki zelo prijazni amsterdamskih kanalih živijo tjulnji; amsterdamski ustrezneje ameriški; |nanašajoč se na Amerikance, vrh ||srečanje držav članic Evropske unije||: Na Amerikanke|: amerikanska slovenščina amsterdamskem vrhu junija 1997 je Nemčija (< Amerika, Amerikanec, Združene države najodločneje zagovarjala sankcioniranje finančne Amerike) nediscipline; prim. Amsterdamska pogodba {O} moški: EDNINA: im. amerikánski, rod. (< Amsterdam) amerikánskega, daj. amerikánskemu, tož. {O} moški: EDNINA: im. ámsterdamski, rod. amerikánski (živostno amerikánskega), mest. pri ámsterdamskega, daj. ámsterdamskemu, tož. amerikánskem, or. z amerikánskim; DVOJINA: im. ámsterdamski (živostno ámsterdamskega), mest. pri amerikánska, rod. amerikánskih, daj. amerikánskima, ámsterdamskem, or. z ámsterdamskim; DVOJINA: im. tož. amerikánska, mest. pri amerikánskih, or. z ámsterdamska, rod. ámsterdamskih, daj. amerikánskima; MNOŽINA: im. amerikánski, rod. ámsterdamskima, tož. ámsterdamska, mest. pri amerikánskih, daj. amerikánskim, tož. amerikánske, ámsterdamskih, or. z ámsterdamskima; MNOŽINA: im. mest. pri amerikánskih, or. z amerikánskimi ámsterdamski, rod. ámsterdamskih, daj. ženski: EDNINA: im. amerikánska, rod. amerikánske, ámsterdamskim, tož. ámsterdamske, mest. pri daj. amerikánski, tož. amerikánsko, mest. pri ámsterdamskih, or. z ámsterdamskimi amerikánski, or. z amerikánsko; DVOJINA: im. ženski: EDNINA: im. ámsterdamska, rod. amerikánski, rod. amerikánskih, daj. amerikánskima, ámsterdamske, daj. ámsterdamski, tož. tož. amerikánski, mest. pri amerikánskih, or. z ámsterdamsko, mest. pri ámsterdamski, or. z amerikánskima; MNOŽINA: im. amerikánske, rod. ámsterdamsko; DVOJINA: im. ámsterdamski, rod. amerikánskih, daj. amerikánskim, tož. amerikánske, ámsterdamskih, daj. ámsterdamskima, tož. mest. pri amerikánskih, or. z amerikánskimi ámsterdamski, mest. pri ámsterdamskih, or. z srednji: EDNINA: im. amerikánsko, rod. ámsterdamskima; MNOŽINA: im. ámsterdamske, rod. amerikánskega, daj. amerikánskemu, tož. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskim, tož. amerikánsko, mest. pri amerikánskem, or. z ámsterdamske, mest. pri ámsterdamskih, or. z amerikánskim; DVOJINA: im. amerikánski, rod. ámsterdamskimi amerikánskih, daj. amerikánskima, tož. amerikánski, srednji: EDNINA: im. ámsterdamsko, rod. mest. pri amerikánskih, or. z amerikánskima; ámsterdamskega, daj. ámsterdamskemu, tož. MNOŽINA: im. amerikánska, rod. amerikánskih, daj. ámsterdamsko, mest. pri ámsterdamskem, or. z amerikánskim, tož. amerikánska, mest. pri ámsterdamskim; DVOJINA: im. ámsterdamski, rod. amerikánskih, or. z amerikánskimi ámsterdamskih, daj. ámsterdamskima, tož. STATUS: predlog ámsterdamski, mest. pri ámsterdamskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki ámsterdamskima; MNOŽINA: im. ámsterdamska, rod. ámsterdamskih, daj. ámsterdamskim, tož. 18 ámsterdamska, mest. pri ámsterdamskih, or. z ženski: EDNINA: im. ándeška, rod. ándeške, daj. ámsterdamskimi ándeški, tož. ándeško, mest. pri ándeški, or. z STATUS: predlog ándeško; DVOJINA: im. ándeški, rod. ándeških, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja ándeškima, tož. ándeški, mest. pri ándeških, or. z zgodovinskih dogodkov ándeškima; MNOŽINA: im. ándeške, rod. ándeških, daj. ándeškim, tož. ándeške, mest. pri ándeških, or. z Amundsen-Scottova raziskovalna postaja -e -e -e ándeškimi [ámuntsen-skótova raziskoválna postája] ž; srednji: EDNINA: im. ándeško, rod. ándeškega, daj. ándeškemu, zemljepisno ime tož. ándeško, mest. pri ándeškem, or. z |raziskovalna postaja na Antarktiki|: Kot zdravnica ándeškim; DVOJINA: im. ándeški, rod. ándeških, daj. je delala na Amundsen-Scottovi raziskovalni ándeškima, tož. ándeški, mest. pri ándeških, or. z postaji ándeškima; MNOŽINA: im. ándeška, rod. ándeških, daj. Kje? na Amundsen-Scottovi raziskovalni postaji in v ándeškim, tož. ándeška, mest. pri ándeških, or. z Amundsen-Scottovi raziskovalni postaji ándeškimi Od kod? z Amundsen-Scottove raziskovalne postaje STATUS: predlog in iz Amundsen-Scottove raziskovalne postaje PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Kam? na Amundsen-Scottovo raziskovalno postajo {O} EDNINA: im. Amundsen-Scottova raziskovalna Ándeški -ega m; ime bitja, osebno ime postaja, rod. Amundsen-Scottove raziskovalne |pripadnik bavarske grofovske rodbine|: oglejski postaje, daj. Amundsen-Scottovi raziskovalni patriarh Bertold Andeški; Rodbina Andeških je postaji, tož. Amundsen-Scottovo raziskovalno poimenovana po gradu Andechs pri Münchnu; |nem. postajo, mest. pri Amundsen-Scottovi raziskovalni Andechs: bavarska grofovska rodbina|: ministeriali postaji, or. z Amundsen-Scottovo raziskovalno grofov Andeških; V 12. in 13. st. je bil Kamnik postajo pomembno oporišče Andeških STATUS: predlog {B} Andeški, Andeška; andeški PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb {O} EDNINA: im. Ándeški, rod. Ándeškega, daj. Ándeškemu, tož. Ándeškega, mest. pri Ándeškem, or. Ána Cêljska -e -e z Ándeškim; ž; ime bitja, osebno ime DVOJINA: im. Ándeška, rod. Ándeških, |poljska kraljica, celjska grofica|: Ani Celjski, prvi daj. Ándeškim, tož. Ándeška, mest. pri Ándeških, or. z kraljici iz slovenskega prostora, je do prestola Ándeškima; MNOŽINA: im. Ándeški, rod. Ándeških, pomagala modra kri poljske dinastije Piastov; Leta daj. Ándeškim, tož. Ándeške, mest. pri Ándeških, or. z 1402 se je poljski kralj Vladislav II. poročil z Ano Ándeškimi Celjsko STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Ána Cêljska, rod. Áne Cêljske, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Áni Cêljski, tož. Áno Cêljsko, mest. pri Áni Cêljski, ... rodbin or. z Áno Cêljsko STATUS: predlog Ándeško-Meránski -ega m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih |pripadnik bavarske plemiške družine|: Otonu osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Andeško-Meranskemu je prepustila dediščino na Kranjskem; v množini Ándeško-Meránski |nem. ándeški -a -o prid. Andechs-Meranier: bavarska plemiška družina|: grb |nanašajoč se na mesto Andechs|: andeški župan; grofov Andeško-Meranskih; Kljub imenu Meranski |nanašajoč se na rodbino Andeških|: Iz andeškega Andeško-Meranski niso imeli posesti ne v Istri ne rodu izhaja več svetnic in svetnikov; Utrdba v ob Kvarnerju Kamniku je varovala naselbino in bila sedež (< Andechs) andeških posestev; Freska v cerkvi prikazuje {B} Andeško-Meranski, Andeško-Meranska; andeško grofovsko rodbino andeško-meranski (< Andechs) {O} EDNINA: im. Ándeško-Meránski, rod. Ándeško- {O} moški: Meránskega, EDNINA: im. ándeški, rod. ándeškega, daj. daj. Ándeško-Meránskemu, tož. ándeškemu, tož. ándeški (živostno ándeškega), mest. Ándeško-Meránskega, mest. pri Ándeško- pri ándeškem, or. z ándeškim; Meránskem, DVOJINA: im. ándeška, or. z Ándeško-Meránskim; DVOJINA: rod. ándeških, daj. ándeškima, tož. ándeška, mest. pri im. Ándeško-Meránska, rod. Ándeško-Meránskih, ándeških, or. z ándeškima; MNOŽINA: im. ándeški, daj. Ándeško-Meránskima, tož. Ándeško-Meránska, rod. ándeških, daj. ándeškim, tož. ándeške, mest. pri mest. pri Ándeško-Meránskih, or. z Ándeško- ándeških, or. z ándeškimi Meránskima; MNOŽINA: im. Ándeško-Meránski, rod. 19 Ándeško-Meránskih, daj. Ándeško-Meránskim, tož. Ångströmovim, tož. Ångströmove, mest. pri Ándeško-Meránske, mest. pri Ándeško-Meránskih, Ångströmovih, or. z Ångströmovimi or. z Ándeško-Meránskimi srednji: EDNINA: im. Ångströmovo, rod. STATUS: predlog Ångströmovega, daj. Ångströmovemu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Ångströmovo, mest. pri Ångströmovem, or. z ... rodbin Ångströmovim; DVOJINA: im. Ångströmovi, rod. Ångströmovih, daj. Ångströmovima, tož. Andrêj Krétski -a -ega m; ime bitja, osebno ime Ångströmovi, mest. pri Ångströmovih, or. z |bizantinski pesnik|: pesniške ode Andreja Ångströmovima; MNOŽINA: im. Ångströmova, rod. Kretskega; Med najpomembnejše pesnike Ångströmovih, daj. Ångströmovim, tož. bizantinske književnosti uvrščamo Andreja Ångströmova, mest. pri Ångströmovih, or. z Kretskega Ångströmovimi {O} EDNINA: im. Andrêj Krétski, rod. Andrêja STATUS: predlog Krétskega, daj. Andrêju Krétskemu, tož. Andrêja PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Krétskega, mest. pri Andrêju Krétskem, or. z -ov/-ev ali -in v SBZ Andrêjem Krétskim STATUS: predlog anžújski -a -o prid.; gl. anžuvinski PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Androíd -a m Anžuvínec -nca m; ime bitja, osebno ime |operacijski sistem|: različice Androida; mobilni |pripadnik francoske grofovske rodbine|: Ulrik I. telefon z Androidom; kot prilastek, v imenovalniku Celjski je pridružil kralju Ludviku I. Anžuvincu; v Aplikacija deluje na napravah, ki so opremljene z množini Anžuvinci |fr. d'Anjou: francoska grofovska operacijskim sistemom Android; prim. android rodbina|: vojna med Anžuvinci in Aragonci {O} EDNINA: im. Androíd, rod. Androída, daj. (< Anžu) Androídu, tož. Androíd, mest. pri Androídu, or. z {B} Anžuvinec, Anžuvinka; Anžuvinčev, Androídom Anžuvinkin; anžuvinski STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Anžuvínec, rod. Anžuvínca, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Anžuvíncu, tož. Anžuvínca, mest. pri Anžuvíncu, or. z Anžuvíncem; DVOJINA: im. Anžuvínca, rod. Ångströmov -a -o [ánkstremov-] prid. Anžuvíncev, daj. Anžuvíncema, tož. Anžuvínca, mest. Ångströmovo raziskovanje atmosfere; Ångströmov pri Anžuvíncih, or. z Anžuvíncema; MNOŽINA: im. Anžuvínci, eksponent ||izpostavno znamenje, ki opisuje, kako se rod. Anžuvíncev, daj. Anžuvíncem, tož. absorpcijski koeficient delcev spreminja z valovno Anžuvínce, mest. pri Anžuvíncih, or. z Anžuvínci dolžino svetlobe||: Jeseni in spomladi so bili STATUS: predlog izmerjeni najnižji Ångströmovi eksponenti PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških (< Ångström) ... rodbin {O} moški: EDNINA: im. Ångströmov, rod. Ångströmovega, daj. Ångströmovemu, tož. Anžuvínka -e ž; ime bitja, osebno ime Ångströmov (živostno Ångströmovega), mest. pri |pripadnica francoske vladarske rodbine|: francoska Ångströmovem, or. z Ångströmovim; DVOJINA: im. Anžuvinka Ångströmova, rod. Ångströmovih, daj. (< Anžu) Ångströmovima, tož. Ångströmova, mest. pri {B} Anžuvinkin Ångströmovih, or. z Ångströmovima; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. Anžuvínka, rod. Anžuvínke, daj. Ångströmovi, rod. Ångströmovih, daj. Anžuvínki, tož. Anžuvínko, mest. pri Anžuvínki, or. z Ångströmovim, tož. Ångströmove, mest. pri Anžuvínko; DVOJINA: im. Anžuvínki, rod. Anžuvínk, Ångströmovih, or. z Ångströmovimi daj. Anžuvínkama, tož. Anžuvínki, mest. pri ženski: EDNINA: im. Ångströmova, rod. Anžuvínkah, or. z Anžuvínkama; MNOŽINA: im. Ångströmove, daj. Ångströmovi, tož. Ångströmovo, Anžuvínke, rod. Anžuvínk, daj. Anžuvínkam, tož. mest. pri Ångströmovi, or. z Ångströmovo; DVOJINA: Anžuvínke, mest. pri Anžuvínkah, or. z im. Ångströmovi, rod. Ångströmovih, daj. Anžuvínkami Ångströmovima, tož. Ångströmovi, mest. pri STATUS: predlog Ångströmovih, or. z Ångströmovima; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Ångströmove, rod. Ångströmovih, daj. ... rodbin 20 {B} apezejevkin anžuvínski -a -o prid. {O} EDNINA: im. apezêjevka, rod. apezêjevke, daj. anžuvinski dvor; Trtna uš je uničila več kot tri apezêjevki, tož. apezêjevko, mest. pri apezêjevki, or. z četrtine anžuvinskih vinogradov apezêjevko; DVOJINA: im. apezêjevki, rod. apezêjevk, (< Anžu) daj. apezêjevkama, tož. apezêjevki, mest. pri {O} moški: EDNINA: im. anžuvínski, rod. apezêjevkah, or. z apezêjevkama; MNOŽINA: im. anžuvínskega, daj. anžuvínskemu, tož. anžuvínski apezêjevke, rod. apezêjevk, daj. apezêjevkam, tož. (živostno anžuvínskega), mest. pri anžuvínskem, or. z apezêjevke, mest. pri apezêjevkah, or. z anžuvínskim; DVOJINA: im. anžuvínska, rod. apezêjevkami anžuvínskih, daj. anžuvínskima, tož. anžuvínska, STATUS: predlog mest. pri anžuvínskih, or. z anžuvínskima; MNOŽINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; im. anžuvínski, rod. anžuvínskih, daj. anžuvínskim, tvorjenke iz kratic tož. anžuvínske, mest. pri anžuvínskih, or. z anžuvínskimi apezêjevski -a -o prid. ženski: EDNINA: im. anžuvínska, rod. anžuvínske, daj. Zbor ima prepoznaven apezejevski zvok; prim. anžuvínski, tož. anžuvínsko, mest. pri anžuvínski, or. APZ-jevski z anžuvínsko; DVOJINA: im. anžuvínski, rod. (< APZ) anžuvínskih, daj. anžuvínskima, tož. anžuvínski, mest. {O} moški: EDNINA: im. apezêjevski, rod. pri anžuvínskih, or. z anžuvínskima; MNOŽINA: im. apezêjevskega, daj. apezêjevskemu, tož. apezêjevski anžuvínske, rod. anžuvínskih, daj. anžuvínskim, tož. (živostno apezêjevskega), mest. pri apezêjevskem, or. anžuvínske, mest. pri anžuvínskih, or. z z apezêjevskim; DVOJINA: im. apezêjevska, rod. anžuvínskimi apezêjevskih, daj. apezêjevskima, tož. apezêjevska, srednji: EDNINA: im. anžuvínsko, rod. anžuvínskega, mest. pri apezêjevskih, or. z apezêjevskima; daj. anžuvínskemu, tož. anžuvínsko, mest. pri MNOŽINA: im. apezêjevski, rod. apezêjevskih, daj. anžuvínskem, or. z anžuvínskim; DVOJINA: im. apezêjevskim, tož. apezêjevske, mest. pri anžuvínski, rod. anžuvínskih, daj. anžuvínskima, tož. apezêjevskih, or. z apezêjevskimi anžuvínski, mest. pri anžuvínskih, or. z ženski: EDNINA: im. apezêjevska, rod. apezêjevske, anžuvínskima; MNOŽINA: im. anžuvínska, rod. daj. apezêjevski, tož. apezêjevsko, mest. pri anžuvínskih, daj. anžuvínskim, tož. anžuvínska, mest. apezêjevski, or. z apezêjevsko; DVOJINA: im. pri anžuvínskih, or. z anžuvínskimi apezêjevski, rod. apezêjevskih, daj. apezêjevskima, STATUS: predlog tož. apezêjevski, mest. pri apezêjevskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki apezêjevskima; MNOŽINA: im. apezêjevske, rod. apezêjevskih, daj. apezêjevskim, tož. apezêjevske, apezêjevec -vca m mest. pri apezêjevskih, or. z apezêjevskimi |član akademskega pevskega zbora Tone Tomšič|: srednji: EDNINA: im. apezêjevsko, rod. koncert apezejevcev; prim. APZ-jevec apezêjevskega, daj. apezêjevskemu, tož. apezêjevsko, (< APZ) mest. pri apezêjevskem, or. z apezêjevskim; DVOJINA: {B} apezejevčev im. apezêjevski, rod. apezêjevskih, daj. {O} EDNINA: im. apezêjevec, rod. apezêjevca, daj. apezêjevskima, tož. apezêjevski, mest. pri apezêjevcu, tož. apezêjevca, mest. pri apezêjevcu, or. apezêjevskih, or. z apezêjevskima; MNOŽINA: im. z apezêjevcem; DVOJINA: im. apezêjevca, rod. apezêjevska, rod. apezêjevskih, daj. apezêjevskim, apezêjevcev, daj. apezêjevcema, tož. apezêjevca, tož. apezêjevska, mest. pri apezêjevskih, or. z mest. pri apezêjevcih, or. z apezêjevcema; MNOŽINA: apezêjevskimi im. apezêjevci, rod. apezêjevcev, daj. apezêjevcem, STATUS: predlog tož. apezêjevce, mest. pri apezêjevcih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; tvorjenke iz kratic apezêjevci STATUS: predlog Apple -a [êpl] m; stvarno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; |podjetje|: delnice Appla; Pri Applu so predstavili tvorjenke iz kratic novo različico iPhona; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku računalnik Apple; |izdelek znamke apezêjevka -e ž Apple|: navadno z malo začetnico apple Novi |članica akademskega pevskega zbora Tone Apple/apple se bo začel prodajati oktobra; živostno Tomšič|: srečanje nekdanjih apezejevcev in Svojega Appla/appla nosi vedno s seboj apezejevk; prim. APZ-jevka {B} Applov (< APZ) 21 {O} EDNINA: im. Apple, rod. Appla, daj. Applu, tož. |uporabnica Applovih naprav|: Kot zaprisežena Apple (živostno Appla), mest. pri Applu, or. z applovka sem zvesta le tej znamki; |uslužbenka Applom; DVOJINA: im. Appla, rod. Applov, daj. podjetja Apple| Apploma, tož. Appla, mest. pri Applih, or. z (< Apple) Apploma; MNOŽINA: im. Appli, rod. Applov, daj. {B} applovkin Applom, tož. Apple, mest. pri Applih, or. z Appli {O} EDNINA: im. applovka, rod. applovke, daj. STATUS: predlog applovki, tož. applovko, mest. pri applovki, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke applovko; DVOJINA: im. applovki, rod. applovk, daj. applovkama, tož. applovki, mest. pri applovkah, or. z Applov -a -o [êplov-] prid. applovkama; MNOŽINA: im. applovke, rod. applovk, računalnik z Applovim operacijskim sistemom daj. applovkam, tož. applovke, mest. pri applovkah, or. (< Apple) z applovkami {O} moški: EDNINA: im. Applov, rod. Applovega, daj. STATUS: predlog Applovemu, tož. Applov (živostno Applovega), mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice pri Applovem, or. z Applovim; DVOJINA: im. Applova, rod. Applovih, daj. Applovima, tož. APZ APZ-ja tudi APZ -- [ápẹzé in apẹzé in ápəz in Applova, mest. pri Applovih, or. z Applovima; apəz , rod. ápẹzêja in apẹzêja in ápəz ja in apəz ja, MNOŽINA: im. Applovi, rod. Applovih, daj. Applovim, or. z ápẹzêjem in z apẹzêjem in z ápəz jem in z tož. Applove, mest. pri Applovih, or. z Applovimi apəz jem] m; kratica ženski: EDNINA: im. Applova, rod. Applove, daj. |akademski pevski zbor|: V prostem času hodi na Applovi, tož. Applovo, mest. pri Applovi, or. z pevske vaje APZ-ja; navadno nesklonljivo, ob imenu Applovo; DVOJINA: im. Applovi, rod. Applovih, daj. Nekoč je namreč pel v zboru APZ Toneta Tomšiča Applovima, tož. Applovi, mest. pri Applovih, or. z {O} EDNINA: im. APZ, rod. APZ-ja tudi APZ, daj. Applovima; MNOŽINA: im. Applove, rod. Applovih, APZ-ju tudi APZ, tož. APZ, mest. pri APZ-ju tudi pri daj. Applovim, tož. Applove, mest. pri Applovih, or. z APZ, or. z APZ-jem tudi z APZ; DVOJINA: im. APZ-Applovimi ja tudi APZ, rod. APZ-jev tudi APZ, daj. APZ-jema srednji: EDNINA: im. Applovo, rod. Applovega, daj. tudi APZ, tož. APZ-ja tudi APZ, mest. pri APZ-jih tudi Applovemu, tož. Applovo, mest. pri Applovem, or. z pri APZ, or. z APZ-jema tudi z APZ; MNOŽINA: im. Applovim; DVOJINA: im. Applovi, rod. Applovih, daj. APZ-i tudi APZ, rod. APZ-jev tudi APZ, daj. APZ- Applovima, tož. Applovi, mest. pri Applovih, or. z jem tudi APZ, tož. APZ-je tudi APZ, mest. pri APZ-jih Applovima; MNOŽINA: im. Applova, rod. Applovih, tudi pri APZ, or. z APZ-ji tudi z APZ daj. Applovim, tož. Applova, mest. pri Applovih, or. z STATUS: predlog Applovimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki APZ-jevec -vca [apẹzêjevəc in apəz jevəc] m |član APZ|: APZ-jevci ne pojemo samo na vajah in applovec -vca [êplovəc] m koncertih, temveč vsepovsod; prim. apezejevec |uporabnik Applovih naprav; uslužbenec pri družbi (< APZ) Apple|: Brskalnik Safari so imeli do zdaj možnost {B} APZ-jevčev uporabljati zgolj applovci {O} EDNINA: im. APZ-jevec, rod. APZ-jevca, daj. (< Apple) APZ-jevcu, tož. APZ-jevca, mest. pri APZ-jevcu, or. z {B} applovčev APZ-jevcem; DVOJINA: im. APZ-jevca, rod. APZ- {O} EDNINA: im. applovec, rod. applovca, daj. jevcev, daj. APZ-jevcema, tož. APZ-jevca, mest. pri applovcu, tož. applovca, mest. pri applovcu, or. z APZ-jevcih, or. z APZ-jevcema; MNOŽINA: im. APZ- applovcem; DVOJINA: im. applovca, rod. applovcev, jevci, rod. APZ-jevcev, daj. APZ-jevcem, tož. APZ- daj. applovcema, tož. applovca, mest. pri applovcih, jevce, mest. pri APZ-jevcih, or. z APZ-jevci or. z applovcema; MNOŽINA: im. applovci, rod. STATUS: predlog applovcev, daj. applovcem, tož. applovce, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; applovcih, or. z applovci tvorjenke iz kratic STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice APZ-jevka -e [apẹzêje ka in apəz je ka] ž |članica APZ|: Nekdanja APZ-jevka vodi domači applovka -e [êplo ka] ž zbor gimnazijk; prim. apezejevka (< APZ) {B} APZ-jevkin 22 {O} EDNINA: im. APZ-jevka, rod. APZ-jevke, daj. APZ-jevki, tož. APZ-jevko, mest. pri APZ-jevki, or. z Árso -a m; stvarno ime APZ-jevko; DVOJINA: im. APZ-jevki, rod. APZ-jevk, |državna meteorološka služba|: Zaposlen je kot daj. APZ-jevkama, tož. APZ-jevki, mest. pri APZ- meteorolog na Arsu; okoljevarstvena odločba Arsa; jevkah, or. z APZ-jevkama; MNOŽINA: im. APZ- kot prilastek, v imenovalniku obvestila agencije Arso jevke, rod. APZ-jevk, daj. APZ-jevkam, tož. APZ- (< ARSO1) jevke, mest. pri APZ-jevkah, or. z APZ-jevkami {B} Arsov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Árso, rod. Ársa, daj. Ársu, tož. Árso, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; mest. pri Ársu, or. z Ársom; DVOJINA: im. Ársa, rod. tvorjenke iz kratic Ársov, daj. Ársoma, tož. Ársa, mest. pri Ársih, or. z Ársoma; MNOŽINA: im. Ársi, rod. Ársov, daj. Ársom, Arhiméd -a m; ime bitja, osebno ime tož. Árse, mest. pri Ársih, or. z Ársi |starogrški matematik, fizik, izumitelj, geograf in STATUS: predlog astronom|: Arhimed iz Sirakuz; legenda o PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične Arhimedu besede {B} Arhimedov {O} EDNINA: im. Arhiméd, rod. Arhiméda, daj. ÁRSO1 ÁRSA tudi ÁRSO -- m; kratica Arhimédu, tož. Arhiméda, mest. pri Arhimédu, or. z |Agencija Republike Slovenije za okolje|: dežurni Arhimédom; DVOJINA: im. Arhiméda, rod. prognostik pri ARSU; Občina potrebuje dovoljenje Arhimédov, daj. Arhimédoma, tož. Arhiméda, mest. ARSA; kot prilastek, v imenovalniku slovenska okoljska pri Arhimédih, or. z Arhimédoma; MNOŽINA: im. agencija ARSO; prim. Arso Arhimédi, rod. Arhimédov, daj. Arhimédom, tož. {B} ARSOV Arhiméde, mest. pri Arhimédih, or. z Arhimédi {O} EDNINA: im. ÁRSO, rod. ÁRSA tudi ÁRSO, daj. STATUS: predlog ÁRSU tudi ÁRSO, tož. ÁRSO, mest. pri ÁRSU tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: grško-rimska imena; imena pri ÁRSO, or. z ÁRSOM tudi z ÁRSO; DVOJINA: im. zgodovinskih osebnosti ÁRSA tudi ÁRSO, rod. ÁRSOV tudi ÁRSO, daj. ÁRSOMA tudi ÁRSO, tož. ÁRSA tudi ÁRSO, mest. Árs -a pri ÁRSIH m; stvarno ime tudi pri ÁRSO, or. z ÁRSOMA tudi z |3. program Radia Slovenija|: interpretacija kratkih ÁRSO; MNOŽINA: im. ÁRSI tudi ÁRSO, rod. ÁRSOV zgodb na Arsu; kot prilastek, v imenovalniku uredništvo tudi ÁRSO, daj. ÁRSOM tudi ÁRSO, tož. ÁRSE tudi programa Ars ÁRSO, mest. pri ÁRSIH tudi pri ÁRSO, or. z ÁRSI {B} Arsov tudi z ÁRSO {O} EDNINA: im. Árs, rod. Ársa, daj. Ársu, tož. Árs, STATUS: predlog mest. pri Ársu, or. z Ársom; DVOJINA: im. Ársa, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Ársov, daj. Ársoma, tož. Ársa, mest. pri Ársih, or. z Ársoma; MNOŽINA: im. Ársi, rod. Ársov, daj. Ársom, ÁRSO2 -- ž; kratica tož. Árse, mest. pri Ársih, or. z Ársi |Agencija Republike Slovenije za okolje|: ARSO je STATUS: predlog zavrnila izdajo okoljevarstvenega dovoljenja PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} EDNINA: im. ÁRSO, rod. ÁRSO, daj. ÁRSO, tož. ÁRSO, mest. pri ÁRSO, or. z ÁRSO; DVOJINA: im. ÁRS ÁRS-a tudi ÁRS -- m; kratica ÁRSO, rod. ÁRSO, daj. ÁRSO, tož. ÁRSO, mest. pri |Arhiv Republike Slovenije|: V ARS-u prevzemajo ÁRSO, or. z ÁRSO; MNOŽINA: im. ÁRSO, rod. prečiščeno arhivsko gradivo ÁRSO, daj. ÁRSO, tož. ÁRSO, mest. pri ÁRSO, or. z {B} ARS-ov ÁRSO {O} EDNINA: im. ÁRS, rod. ÁRS-a tudi ÁRS, daj. STATUS: predlog ÁRS-u tudi ÁRS, tož. ÁRS, mest. pri ÁRS-u tudi pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice ÁRS, or. z ÁRS-om tudi z ÁRS; DVOJINA: im. ÁRS-a tudi ÁRS, rod. ÁRS-ov tudi ÁRS, daj. ÁRS-oma tudi Ársov -a -o prid. ÁRS, tož. ÁRS-a tudi ÁRS, mest. pri ÁRS-ih tudi pri vremenska napoved na Arsovi spletni strani; ÁRS, or. z ÁRS-oma tudi z ÁRS; MNOŽINA: im. zmagovalka Arsovega literarnega natečaja ÁRS-i tudi ÁRS, rod. ÁRS-ov tudi ÁRS, daj. ÁRS-om (< Arso, Ars) tudi ÁRS, tož. ÁRS-e tudi ÁRS, mest. pri ÁRS-ih tudi {O} moški: EDNINA: im. Ársov, rod. Ársovega, daj. pri ÁRS, or. z ÁRS-i tudi z ÁRS Ársovemu, tož. Ársov (živostno Ársovega), mest. pri STATUS: predlog Ársovem, or. z Ársovim; DVOJINA: im. Ársova, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Ársovih, daj. Ársovima, tož. Ársova, mest. pri 23 Ársovih, or. z Ársovima; MNOŽINA: im. Ársovi, rod. MNOŽINA: im. ÁRS-ovi, rod. ÁRS-ovih, daj. ÁRS- Ársovih, daj. Ársovim, tož. Ársove, mest. pri Ársovih, ovim, tož. ÁRS-ove, mest. pri ÁRS-ovih, or. z ÁRS-or. z Ársovimi ovimi ženski: EDNINA: im. Ársova, rod. Ársove, daj. Ársovi, ženski: EDNINA: im. ÁRS-ova, rod. ÁRS-ove, daj. tož. Ársovo, mest. pri Ársovi, or. z Ársovo; DVOJINA: ÁRS-ovi, tož. ÁRS-ovo, mest. pri ÁRS-ovi, or. z im. Ársovi, rod. Ársovih, daj. Ársovima, tož. Ársovi, ÁRS-ovo; DVOJINA: im. ÁRS-ovi, rod. ÁRS-ovih, daj. mest. pri Ársovih, or. z Ársovima; MNOŽINA: im. ÁRS-ovima, tož. ÁRS-ovi, mest. pri ÁRS-ovih, or. z Ársove, rod. Ársovih, daj. Ársovim, tož. Ársove, mest. ÁRS-ovima; MNOŽINA: im. ÁRS-ove, rod. ÁRS-ovih, pri Ársovih, or. z Ársovimi daj. ÁRS-ovim, tož. ÁRS-ove, mest. pri ÁRS-ovih, or. srednji: EDNINA: im. Ársovo, rod. Ársovega, daj. z ÁRS-ovimi Ársovemu, tož. Ársovo, mest. pri Ársovem, or. z srednji: EDNINA: im. ÁRS-ovo, rod. ÁRS-ovega, daj. Ársovim; DVOJINA: im. Ársovi, rod. Ársovih, daj. ÁRS-ovemu, tož. ÁRS-ovo, mest. pri ÁRS-ovem, or. Ársovima, tož. Ársovi, mest. pri Ársovih, or. z z ÁRS-ovim; DVOJINA: im. ÁRS-ovi, rod. ÁRS-ovih, Ársovima; MNOŽINA: im. Ársova, rod. Ársovih, daj. daj. ÁRS-ovima, tož. ÁRS-ovi, mest. pri ÁRS-ovih, Ársovim, tož. Ársova, mest. pri Ársovih, or. z or. z ÁRS-ovima; MNOŽINA: im. ÁRS-ova, rod. ÁRS- Ársovimi ovih, daj. ÁRS-ovim, tož. ÁRS-ova, mest. pri ÁRS- STATUS: predlog ovih, or. z ÁRS-ovimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke ÁRSOV -A -O prid. iz kratic ARSOVA vremenska napoved (< ARSO1) Atahualpa -e in Atahualpa -a [ataválpa] m; ime bitja, {O} moški: EDNINA: im. ÁRSOV, rod. ÁRSOVEGA, osebno ime daj. ÁRSOVEMU, tož. ÁRSOV (živostno |moško ime|: V ordinaciji je videl policista in ÁRSOVEGA), mest. pri ÁRSOVEM, or. z Atahualpo/Atahualpa Rodrigueza; |inkovski vladar|: ÁRSOVIM; DVOJINA: im. ÁRSOVA, rod. Z usmrtitvijo Atahualpe/Atahualpa je inkovsko ÁRSOVIH, daj. ÁRSOVIMA, tož. ÁRSOVA, mest. cesarstvo izgubilo vladarja in voditelja; pri ÁRSOVIH, or. z ÁRSOVIMA; MNOŽINA: im. državljanska vojna med tekmecema za prestol ÁRSOVI, rod. ÁRSOVIH, daj. ÁRSOVIM, tož. Huaskarjem in Atahualpo/Atahualpom ÁRSOVE, mest. pri ÁRSOVIH, or. z ÁRSOVIMI {B} Atahualpov ženski: EDNINA: im. ÁRSOVA, rod. ÁRSOVE, daj. {O} EDNINA: im. Atahualpa, rod. Atahualpe in ÁRSOVI, tož. ÁRSOVO, mest. pri ÁRSOVI, or. z Atahualpa, daj. Atahualpi in Atahualpu, tož. ÁRSOVO; DVOJINA: im. ÁRSOVI, rod. ÁRSOVIH, Atahualpo in Atahualpa, mest. pri Atahualpi in pri daj. ÁRSOVIMA, tož. ÁRSOVI, mest. pri Atahualpu, or. z Atahualpo in z Atahualpom; ÁRSOVIH, or. z ÁRSOVIMA; MNOŽINA: im. DVOJINA: im. Atahualpi in Atahualpa, rod. Atahualp ÁRSOVE, rod. ÁRSOVIH, daj. ÁRSOVIM, tož. in Atahualpov, daj. Atahualpama in Atahualpoma, ÁRSOVE, mest. pri ÁRSOVIH, or. z ÁRSOVIMI tož. Atahualpi in Atahualpa, mest. pri Atahualpah in srednji: EDNINA: im. ÁRSOVO, rod. ÁRSOVEGA, pri Atahualpih, or. z Atahualpama in z Atahualpoma; daj. ÁRSOVEMU, tož. ÁRSOVO, mest. pri MNOŽINA: im. Atahualpe in Atahualpi, rod. Atahualp ÁRSOVEM, or. z ÁRSOVIM; DVOJINA: im. in Atahualpov, daj. Atahualpam in Atahualpom, tož. ÁRSOVI, rod. ÁRSOVIH, daj. ÁRSOVIMA, tož. Atahualpe in Atahualpe, mest. pri Atahualpah in pri ÁRSOVI, mest. pri ÁRSOVIH, or. z ÁRSOVIMA; Atahualpih, or. z Atahualpami in z Atahualpi MNOŽINA: im. ÁRSOVA, rod. ÁRSOVIH, daj. STATUS: predlog ÁRSOVIM, tož. ÁRSOVA, mest. pri ÁRSOVIH, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, z ÁRSOVIMI moška); imena zgodovinskih osebnosti; STATUS: predlog samostalnik moškega spola PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic Atahualpov -a -o [ataválpov-] prid. Atahualpov kip; Prebavne motnje, ki se lotijo ÁRS-ov -a -o prid. (< ARS) tujcev, v šali imenujejo Atahualpovo maščevanje {O} moški: EDNINA: im. ÁRS-ov, rod. ÁRS-ovega, (< Atahualpa) daj. ÁRS-ovemu, tož. ÁRS-ov (živostno ÁRS-ovega), {O} moški: EDNINA: im. Atahualpov, rod. mest. pri ÁRS-ovem, or. z ÁRS-ovim; DVOJINA: im. Atahualpovega, daj. Atahualpovemu, tož. ÁRS-ova, rod. ÁRS-ovih, daj. ÁRS-ovima, tož. ÁRS- Atahualpov (živostno Atahualpovega), mest. pri ova, mest. pri ÁRS-ovih, or. z ÁRS-ovima; Atahualpovem, or. z Atahualpovim; DVOJINA: im. 24 Atahualpova, rod. Atahualpovih, daj. Atahualpovima, |moško ime|: dokumentarni film Atile/Atila tož. Atahualpova, mest. pri Atahualpovih, or. z Urbančiča; |hunski vladar|: Vladarja Atilo/Atila so Atahualpovima; MNOŽINA: im. Atahualpovi, rod. imenovali tudi bič božji; Emono so leta 452 povsem Atahualpovih, daj. Atahualpovim, tož. Atahualpove, porušili Huni z Atilo/Atilom na čelu; prim. atila mest. pri Atahualpovih, or. z Atahualpovimi {B} Atilov ženski: EDNINA: im. Atahualpova, rod. Atahualpove, {O} EDNINA: im. Átila, rod. Átile in Átila, daj. Átili in daj. Atahualpovi, tož. Atahualpovo, mest. pri Átilu, tož. Átilo in Átila, mest. pri Átili in pri Átilu, or. Atahualpovi, or. z Atahualpovo; DVOJINA: im. z Átilo in z Átilom; DVOJINA: im. Átili in Átila, rod. Atahualpovi, rod. Atahualpovih, daj. Atahualpovima, Átil in Átilov, daj. Átilama in Átiloma, tož. Átili in tož. Atahualpovi, mest. pri Atahualpovih, or. z Átila, mest. pri Átilah in pri Átilih, or. z Átilama in z Atahualpovima; MNOŽINA: im. Atahualpove, rod. Átiloma; MNOŽINA: im. Átile in Átili, rod. Átil in Atahualpovih, daj. Atahualpovim, tož. Atahualpove, Átilov, daj. Átilam in Átilom, tož. Átile in Átile, mest. mest. pri Atahualpovih, or. z Atahualpovimi pri Átilah in pri Átilih, or. z Átilami in z Átili srednji: EDNINA: im. Atahualpovo, rod. STATUS: predlog Atahualpovega, daj. Atahualpovemu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Atahualpovo, mest. pri Atahualpovem, or. z moška); imena zgodovinskih osebnosti; Atahualpovim; DVOJINA: im. Atahualpovi, rod. samostalnik moškega spola Atahualpovih, daj. Atahualpovima, tož. Atahualpovi, mest. pri Atahualpovih, or. z Atahualpovima; Átilov -a -o prid. MNOŽINA: im. Atahualpova, rod. Atahualpovih, daj. Podali so se na tradicionalni Atilov pohod, ki Atahualpovim, tož. Atahualpova, mest. pri ohranja Atilovo legendo; Atilovo kraljestvo Atahualpovih, or. z Atahualpovimi (< Atila) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. Átilov, rod. Átilovega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Átilovemu, tož. Átilov (živostno Átilovega), mest. pri Átilovem, or. z Átilovim; DVOJINA: im. Átilova, rod. Atanázij -a m; ime bitja, osebno ime Átilovih, daj. Átilovima, tož. Átilova, mest. pri |moško ime|: zapisi Atanazija Kircherja; |gr. Átilovih, or. z Átilovima; MNOŽINA: im. Átilovi, rod. Athanásios: svetnik|: Cirila Aleksandrijskega Átilovih, daj. Átilovim, tož. Átilove, mest. pri pogosto upodabljajo skupaj z Atanazijem; v zvezi Átilovih, or. z Átilovimi sveti/sv. Atanazij relikvije svetega/sv. Atanazija ženski: EDNINA: im. Átilova, rod. Átilove, daj. {B} Atanazijev Átilovi, tož. Átilovo, mest. pri Átilovi, or. z Átilovo; {O} EDNINA: im. Atanázij, rod. Atanázija, daj. DVOJINA: im. Átilovi, rod. Átilovih, daj. Átilovima, Atanáziju, tož. Atanázija, mest. pri Atanáziju, or. z tož. Átilovi, mest. pri Átilovih, or. z Átilovima; Atanázijem; DVOJINA: im. Atanázija, rod. Atanázijev, MNOŽINA: im. Átilove, rod. Átilovih, daj. Átilovim, daj. Atanázijema, tož. Atanázija, mest. pri Atanázijih, tož. Átilove, mest. pri Átilovih, or. z Átilovimi or. z Atanázijema; MNOŽINA: im. Atanáziji, rod. srednji: EDNINA: im. Átilovo, rod. Átilovega, daj. Atanázijev, daj. Atanázijem, tož. Atanázije, mest. pri Átilovemu, tož. Átilovo, mest. pri Átilovem, or. z Atanázijih, or. z Atanáziji Átilovim; DVOJINA: im. Átilovi, rod. Átilovih, daj. STATUS: predlog Átilovima, tož. Átilovi, mest. pri Átilovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Átilovima; MNOŽINA: im. Átilova, rod. Átilovih, daj. moška); samostalnik moškega spola; imena Átilovim, tož. Átilova, mest. pri Átilovih, or. z zgodovinskih osebnosti Átilovimi STATUS: predlog átila -e ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki |nekdaj suknja|: Oblekel je strgano atilo; prim. Atila {O} EDNINA: im. átila, rod. átile, daj. átili, tož. átilo, Attems1 -a [átems] m; ime bitja, osebno ime mest. pri átili, or. z átilo; DVOJINA: im. átili, rod. átil, |priimek|; |pripadnik plemiške rodbine na daj. átilama, tož. átili, mest. pri átilah, or. z átilama; Štajerskem in v Furlaniji|: Leta 1803 so deželni MNOŽINA: im. átile, rod. átil, daj. átilam, tož. átile, mest. stanovi z glavarjem grofom Attemsom na čelu pri átilah, or. z átilami odkupili zemljišča okoli vrelcev in to leto velja za STATUS: predlog začetek ustanovitve zdravilišča; kot prilastek, v PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice imenovalniku Grad Štatenberg je služil kot poletna rezidenca družine Attems; v množini Attemsi Átila -e in Átila -a m; ime bitja, osebno ime |plemiška rodbina na Štajerskem in v Furlaniji|: Grb frankovskih knezov je identičen grbu Attemsov 25 {B} Attemsov; attemški |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: Leon grof {O} EDNINA: im. Attems, rod. Attemsa, daj. Attemsu, Auersperg; cesarska vojska pod vodstvom Andreja tož. Attemsa, mest. pri Attemsu, or. z Attemsom; plemenitega Auersperga; Soteščani obdelovali DVOJINA: im. Attemsa, rod. Attemsov, daj. njive, ki so jih imeli v najemu od grofa Auersperga; Attemsoma, tož. Attemsa, mest. pri Attemsih, or. z kot prilastek, v imenovalniku Toplice so bile šest stoletij Attemsoma; MNOŽINA: im. Attemsi, rod. Attemsov, v lasti rodbine Auersperg; v množini Auerspergi daj. Attemsom, tož. Attemse, mest. pri Attemsih, or. z |kranjska plemiška rodbina|: grobnica Auerspergov; Attemsi Kočevsko gospostvo je Auerspergom leta 1653 STATUS: predlog prineslo naslov državnih knezov, pozneje pa še PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških vojvodski naslov; prim. Turjačan ... rodbin {B} Auersperg, Auersperginja; Auerspergov, Auersperginjin; auersperški Attems2 -- [átems] ž; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Auersperg, rod. Auersperga, daj. |priimek|: navadno ob ženskem imenu Graščino je Auerspergu, tož. Auersperga, mest. pri Auerspergu, zapustil grofici Antoniji Attems, roj. Erberg or. z Auerspergom; DVOJINA: im. Auersperga, rod. {O} Auerspergov, EDNINA: im. Attems, rod. Attems, daj. Attems, daj. Auerspergoma, tož. Auersperga, tož. Attems, mest. pri Attems, or. z Attems; DVOJINA: mest. pri Auerspergih, or. z Auerspergoma; im. Attems, rod. Attems, daj. Attems, tož. Attems, MNOŽINA: im. Auerspergi, rod. Auerspergov, daj. mest. pri Attems, or. z Attems; Auerspergom, MNOŽINA: im. Attems, tož. Auersperge, mest. pri Auerspergih, rod. Attems, daj. Attems, tož. Attems, mest. pri or. z Auerspergi Attems, or. z Attems STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin ... rodbin auersperški -a -o [áversperški] prid. attemški -a -o [átemški] auersperški vrtovi; V auersperški knežji palači sta prid. attemška posestva imela najeto stanovanje (< Attems1) (< Auersperg) {O} moški: {O} moški: EDNINA: im. attemški, rod. attemškega, EDNINA: im. auersperški, rod. daj. attemškemu, tož. attemški (živostno attemškega), auersperškega, daj. auersperškemu, tož. auersperški mest. pri attemškem, or. z attemškim; ( DVOJINA: im. živostno auersperškega), mest. pri auersperškem, or. z attemška, rod. attemških, daj. attemškima, tož. auersperškim; DVOJINA: im. auersperška, rod. attemška, auersperških, mest. pri attemških, or. z attemškima; daj. auersperškima, tož. auersperška, MNOŽINA: im. attemški, rod. attemških, daj. mest. pri auersperških, or. z auersperškima; attemškim, tož. attemške, mest. pri attemških, or. z MNOŽINA: im. auersperški, rod. auersperških, daj. attemškimi auersperškim, tož. auersperške, mest. pri ženski: auersperških, EDNINA: im. attemška, rod. attemške, daj. or. z auersperškimi attemški, tož. attemško, mest. pri attemški, or. z ženski: EDNINA: im. auersperška, rod. auersperške, attemško; DVOJINA: im. attemški, rod. attemških, daj. daj. auersperški, tož. auersperško, mest. pri attemškima, tož. attemški, mest. pri attemških, or. z auersperški, or. z auersperško; DVOJINA: im. attemškima; auersperški, MNOŽINA: im. attemške, rod. attemških, rod. auersperških, daj. auersperškima, daj. attemškim, tož. attemške, mest. pri attemških, or. z tož. auersperški, mest. pri auersperških, or. z attemškimi auersperškima; MNOŽINA: im. auersperške, rod. srednji: auersperških, EDNINA: im. attemško, rod. attemškega, daj. daj. auersperškim, tož. auersperške, attemškemu, tož. attemško, mest. pri attemškem, or. z mest. pri auersperških, or. z auersperškimi attemškim; srednji: DVOJINA: im. attemški, rod. attemških, daj. EDNINA: im. auersperško, rod. attemškima, tož. attemški, mest. pri attemških, or. z auersperškega, daj. auersperškemu, tož. auersperško, attemškima; MNOŽINA: im. attemška, rod. attemških, mest. pri auersperškem, or. z auersperškim; DVOJINA: daj. attemškim, tož. attemška, mest. pri attemških, or. z im. auersperški, rod. auersperških, daj. auersperškima, attemškimi tož. auersperški, mest. pri auersperških, or. z S auersperškima; MNOŽINA: im. auersperška, rod. TATUS: predlog auersperških, P daj. auersperškim, tož. auersperška, RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki mest. pri auersperških, or. z auersperškimi STATUS: predlog Auersperg -a [áversperg] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki 26 daj. Ávgustom, tož. Ávguste, mest. pri Ávgustih, or. z Auersperški -ega [áversperški] m; ime bitja, osebno Ávgusti ime STATUS: predlog |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: grof PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Auersperški; Erazem Tumperger je dvorec in moška) trdnjavo Strmol prodal Janezu Auersperškemu; |kranjska plemiška rodbina|: Grad Turjak je bil v Avgúst2 -a m; ime bitja, osebno ime lasti ene od vej Auersperških vse do leta 1943; prim. |moško ime|: Zaplesala je z Avgustom in Viktorjem; Turjaški |dolgo ime Gaj Julij Cezar Avgust|; |lat. Caius Iulius {B} Auersperški, Auersperška; auersperški Caesar Augustus: rimski cesar|: V času cesarja {O} EDNINA: im. Auersperški, rod. Auersperškega, Avgusta je bilo v Rimu več kot tristo pekarn; Pod daj. Auersperškemu, tož. Auersperškega, mest. pri Avgustom je bila zgrajena cesta čez Julijske Alpe Auersperškem, or. z Auersperškim; DVOJINA: im. {B} Avgustov Auersperška, rod. Auersperških, daj. Auersperškima, {O} EDNINA: im. Avgúst, rod. Avgústa, daj. Avgústu, tož. Auersperška, mest. pri Auersperških, or. z tož. Avgústa, mest. pri Avgústu, or. z Avgústom; Auersperškima; MNOŽINA: im. Auersperški, rod. DVOJINA: im. Avgústa, rod. Avgústov, daj. Auersperških, daj. Auersperškim, tož. Auersperške, Avgústoma, tož. Avgústa, mest. pri Avgústih, or. z mest. pri Auersperških, or. z Auersperškimi Avgústoma; MNOŽINA: im. Avgústi, rod. Avgústov, STATUS: predlog daj. Avgústom, tož. Avgúste, mest. pri Avgústih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Avgústi ... rodbin STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, AV -- -- [ávé in avé in áv in av ] prid.; kratica moška); imena zgodovinskih osebnosti |avdiovizualen|: Hišni kino in zvočnike je dobil v bližnji trgovini z AV opremo; Zaslon lahko Avguštin Canterburyjski -a -ega [avguštín uporabimo tudi kot predvajalnik za filme, saj ima kántərbərijski] m; ime bitja, osebno ime AV vhod |angl. Augustine of Canterbury: svetnik|: God škofa {O} moški: EDNINA: im. AV, rod. AV, daj. AV, tož. Avguština Canterburyjskega praznujemo 27. maja; AV, mest. pri AV, or. z AV; DVOJINA: im. AV, rod. v zvezi sveti/sv. Avguštin Canterburyjski Škofijo v AV, daj. AV, tož. AV, mest. pri AV, or. z AV; Canterburyju je leta 597 ustanovil sveti/sv. MNOŽINA: im. AV, rod. AV, daj. AV, tož. AV, mest. pri Avguštin Canterburyjski AV, or. z AV {O} EDNINA: im. Avguštin Canterburyjski, rod. ženski: EDNINA: im. AV, rod. AV, daj. AV, tož. AV, Avguština Canterburyjskega, daj. Avguštinu mest. pri AV, or. z AV; DVOJINA: im. AV, rod. AV, daj. Canterburyjskemu, tož. Avguština AV, tož. AV, mest. pri AV, or. z AV; MNOŽINA: im. Canterburyjskega, mest. pri Avguštinu AV, rod. AV, daj. AV, tož. AV, mest. pri AV, or. z Canterburyjskem, or. z Avguštinom AV Canterburyjskim srednji: EDNINA: im. AV, rod. AV, daj. AV, tož. AV, STATUS: predlog mest. pri AV, or. z AV; DVOJINA: im. AV, rod. AV, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem AV, tož. AV, mest. pri AV, or. z AV; MNOŽINA: im. imenu; imena zgodovinskih osebnosti AV, rod. AV, daj. AV, tož. AV, mest. pri AV, or. z AV S avguštínec -nca m TATUS: predlog |redovnik|: Vse svoje imetje je prepustil PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pridevniki ljubljanskim avguštincem in postal menih; bosonogi avguštinec ||redovnik veje avguštinskega reda||: Ávgust1 -a m; ime bitja, osebno ime Marko Pohlin je pripadal rodu bosonogih |moško ime|: koncert Avgusta Stanka; pogovor s avguštincev skladateljem Avgustom Ipavcem (< Avguštin) {B} Avgustov {B} avguštinčev {O} EDNINA: im. Ávgust, rod. Ávgusta, daj. Ávgustu, {O} EDNINA: im. avguštínec, rod. avguštínca, daj. tož. Ávgusta, mest. pri Ávgustu, or. z Ávgustom; avguštíncu, tož. avguštínca, mest. pri avguštíncu, or. z DVOJINA: im. Ávgusta, rod. Ávgustov, daj. avguštíncem; DVOJINA: im. avguštínca, rod. Ávgustoma, tož. Ávgusta, mest. pri Ávgustih, or. z avguštíncev, daj. avguštíncema, tož. avguštínca, mest. Ávgustoma; MNOŽINA: im. Ávgusti, rod. Ávgustov, pri avguštíncih, or. z avguštíncema; MNOŽINA: im. 27 avguštínci, rod. avguštíncev, daj. avguštíncem, tož. |član Ansambla bratov Avsenik|: Največji humorist avguštínce, mest. pri avguštíncih, or. z avguštínci med Avseniki je bil trobentač Košir; prim. STATUS: predlog Ansambel bratov Avsenik PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice {B} Avsenikov {O} EDNINA: im. Ávsenik, rod. Ávsenika, daj. avguštínski -a -o prid. Ávseniku, tož. Ávsenika, mest. pri Ávseniku, or. z avguštinski samostan; Vstopil je v avguštinski red Ávsenikom; DVOJINA: im. Ávsenika, rod. Ávsenikov, in prevzel redovniško ime Gregor daj. Ávsenikoma, tož. Ávsenika, mest. pri Ávsenikih, (< avguštinec) or. z Ávsenikoma; MNOŽINA: im. Ávseniki, rod. {O} moški: EDNINA: im. avguštínski, rod. Ávsenikov, daj. Ávsenikom, tož. Ávsenike, mest. pri avguštínskega, daj. avguštínskemu, tož. avguštínski Ávsenikih, or. z Ávseniki (živostno avguštínskega), mest. pri avguštínskem, or. z STATUS: predlog avguštínskim; DVOJINA: im. avguštínska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice avguštínskih, daj. avguštínskima, tož. avguštínska, mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskima; Avstríjska držávna pogódba -e -e -e ž; stvarno ime MNOŽINA: im. avguštínski, rod. avguštínskih, daj. |dolgo ime Sporazum o ponovni vzpostavitvi avguštínskim, tož. avguštínske, mest. pri samostojne in demokratične Avstrije|; |mednarodni avguštínskih, or. z avguštínskimi sporazum|: podpis Avstrijske državne pogodbe; ženski: EDNINA: im. avguštínska, rod. avguštínske, Avstrija je z Avstrijsko državno pogodbo postala daj. avguštínski, tož. avguštínsko, mest. pri suverena država; prim. pogodba avguštínski, or. z avguštínsko; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Avstríjska držávna pogódba, rod. avguštínski, rod. avguštínskih, daj. avguštínskima, Avstríjske držávne pogódbe, daj. Avstríjski držávni tož. avguštínski, mest. pri avguštínskih, or. z pogódbi, tož. Avstríjsko držávno pogódbo, mest. pri avguštínskima; MNOŽINA: im. avguštínske, rod. Avstríjski držávni pogódbi, or. z Avstríjsko držávno avguštínskih, daj. avguštínskim, tož. avguštínske, pogódbo mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. avguštínsko, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena avguštínskega, daj. avguštínskemu, tož. avguštínsko, mest. pri avguštínskem, or. z avguštínskim; DVOJINA: Ávto magazín ∼ -a m; stvarno ime im. avguštínski, rod. avguštínskih, daj. avguštínskima, |slovenska revija|: redakcija Avto magazina; Pri tož. avguštínski, mest. pri avguštínskih, or. z Avto magazinu izmerimo vsak testni avto, rezultate avguštínskima; MNOŽINA: im. avguštínska, rod. objavimo in jih nato arhiviramo; kot prilastek, v avguštínskih, daj. avguštínskim, tož. avguštínska, imenovalniku Nisem naročnik, sem pa redni bralec mest. pri avguštínskih, or. z avguštínskimi revije Avto magazin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Ávto magazín, rod. Ávto magazína, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki daj. Ávto magazínu, tož. Ávto magazín, mest. pri Ávto magazínu, or. z Ávto magazínom Ávsenik1 -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |priimek|; |slovenski glasbeniki|: Iz tria Slavka PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Avsenika so kmalu naredili kvartet; uspešnice bratov Avsenik babenberški -a -o in babenberžanski -a -o {B} Avsenikov [bábənberški in bábənberžanski] prid. {O} EDNINA: im. Ávsenik, rod. Ávsenika, daj. babenberški/babenberžanski vojvoda; Ávseniku, tož. Ávsenika, mest. pri Ávseniku, or. z babenberška/babenberžanska posest Ávsenikom; DVOJINA: im. Ávsenika, rod. Ávsenikov, (< Babenberga) daj. Ávsenikoma, tož. Ávsenika, mest. pri Ávsenikih, {O} moški: EDNINA: im. babenberški in or. z Ávsenikoma; MNOŽINA: im. Ávseniki, rod. babenberžanski, rod. babenberškega in Ávsenikov, daj. Ávsenikom, tož. Ávsenike, mest. pri babenberžanskega, daj. babenberškemu in Ávsenikih, or. z Ávseniki babenberžanskemu, tož. babenberški in STATUS: predlog babenberžanski (živostno babenberškega in PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) babenberžanskega), mest. pri babenberškem in pri babenberžanskem, or. z babenberškim in z Ávsenik2 -a m; ime bitja babenberžanskim; DVOJINA: im. babenberška in babenberžanska, rod. babenberških in babenberžanskih, daj. babenberškima in 28 babenberžanskima, tož. babenberška in Babenberger: fevdalna rodbina v Avstriji, na babenberžanska, mest. pri babenberških in Štajerskem in Kranjskem|: Cesar je Babenberžanom babenberžanskih, or. z babenberškima in z podelil izjemne pravice, ki so zagotavljale tudi babenberžanskima; MNOŽINA: im. babenberški in dedovanje po ženski liniji; Samostan Melk je bil babenberžanski, rod. babenberških in grobnica Babenberžanov babenberžanskih, daj. babenberškim in (< Babenberg) babenberžanskim, tož. babenberške in {B} Babenberžan, Babenberžanka; Babenberžanov, babenberžanske, mest. pri babenberških in Babenberžankin; babenberžanski babenberžanskih, or. z babenberškimi in z {O} EDNINA: im. Babenberžan, rod. Babenberžana, babenberžanskimi daj. Babenberžanu, tož. Babenberžana, mest. pri ženski: EDNINA: im. babenberška in babenberžanska, Babenberžanu, or. z Babenberžanom; DVOJINA: im. rod. babenberške in babenberžanske, daj. babenberški Babenberžana, rod. Babenberžanov, daj. in babenberžanski, tož. babenberško in Babenberžanoma, tož. Babenberžana, mest. pri babenberžansko, mest. pri babenberški in pri Babenberžanih, or. z Babenberžanoma; MNOŽINA: babenberžanski, or. z babenberško in z im. Babenberžani, rod. Babenberžanov, daj. babenberžansko; DVOJINA: im. babenberški in Babenberžanom, tož. Babenberžane, mest. pri babenberžanski, rod. babenberških in Babenberžanih, or. z Babenberžani babenberžanskih, daj. babenberškima in STATUS: predlog babenberžanskima, tož. babenberški in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških babenberžanski, mest. pri babenberških in pri ... rodbin babenberžanskih, or. z babenberškima in z babenberžanskima; MNOŽINA: im. babenberške in Babenberžanka -e [babənberžánka] ž; ime bitja, babenberžanske, rod. babenberških in osebno ime babenberžanskih, daj. babenberškim in |pripadnica fevdalne rodbine v Avstriji, na babenberžanskim, tož. babenberške in Štajerskem in Kranjskem|: Češki kralj se je poročil babenberžanske, mest. pri babenberških in z Babenberžanko Margareto babenberžanskih, or. z babenberškimi in z (< Babenberg) babenberžanskimi {B} Babenberžankin srednji: EDNINA: im. babenberško in {O} EDNINA: im. Babenberžanka, rod. babenberžansko, rod. babenberškega in Babenberžanke, daj. Babenberžanki, tož. babenberžanskega, daj. babenberškemu in Babenberžanko, mest. pri Babenberžanki, or. z babenberžanskemu, tož. babenberško in Babenberžanko; DVOJINA: im. Babenberžanki, rod. babenberžansko, mest. pri babenberškem in pri Babenberžank, daj. Babenberžankama, tož. babenberžanskem, or. z babenberškim in z Babenberžanki, mest. pri Babenberžankah, or. z babenberžanskim; DVOJINA: im. babenberški in Babenberžankama; MNOŽINA: im. Babenberžanke, babenberžanski, rod. babenberških in rod. Babenberžank, daj. Babenberžankam, tož. babenberžanskih, daj. babenberškima in Babenberžanke, mest. pri Babenberžankah, or. z babenberžanskima, tož. babenberški in Babenberžankami babenberžanski, mest. pri babenberških in STATUS: predlog babenberžanskih, or. z babenberškima in z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških babenberžanskima; MNOŽINA: im. babenberška in ... rodbin babenberžanska, rod. babenberških in babenberžanskih, daj. babenberškim in babenberžanskim, babenberžanski -a -o prid.; obširneje glej pri tož. babenberška in babenberžanska, babenberški mest. pri babenberških in pri babenberžanskih, or. z babenberškimi in z babenberžanskimi Báltik -a m; zemljepisno ime S |skrajšano ime za Baltsko morje|: Nekdaj so tovorili TATUS: predlog jantar od Baltika proti Jadranu; mesto ob Baltiku; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Poleti leta 1942 je bilo v Baltiku dejavnih devet sovjetskih podmornic; vojaške vaje na Baltiku; Z Babenberžan -a [babənberžán in babənberžàn] m; Baltika so pregnali novodobne pirate; bela hči Baltika ime bitja, osebno ime ||Helsinki||: Stockholm imenujejo severne Benetke |pripadnik fevdalne rodbine v Avstriji, na in Helsinke bela hči Baltika; prim. Baltsko morje Štajerskem in Kranjskem|: Po smrti zadnjega Kje? na Baltiku in v Baltiku Babenberžana leta 1246 je Štajerska prišla pod Od kod? z Baltika in iz Baltika oblast ogrskega kralja; v množini Babenberžani |nem. 29 Kam? na Baltik Waxensteinov, daj. Barbo-Waxensteinom, tož. {O} EDNINA: im. Báltik, rod. Báltika, daj. Báltiku, tož. Barbo-Waxensteine, mest. pri Barbo-Waxensteinih, Báltik, mest. pri Báltiku, or. z Báltikom or. z Barbo-Waxensteini STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin Báltsko mórje -ega -a s; zemljepisno ime |morje|: plinovod v Baltskem morju; Reka Odra se barbo-waxensteinski -a -o [bárbo-váksənštájnski] izteka v Baltsko morje; sopomenka Baltik; prid. Kje? na Baltskem morju in v Baltskem morju barbo-waxensteinski grb Od kod? z Baltskega morja (< Barbo-Waxenstein) Kam? na Baltsko morje {O} moški: EDNINA: im. barbo-waxensteinski, rod. {O} EDNINA: im. Báltsko mórje, rod. Báltskega barbo-waxensteinskega, daj. barbo- mórja, daj. Báltskemu mórju, tož. Báltsko mórje, waxensteinskemu, tož. barbo-waxensteinski (živostno mest. pri Báltskem mórju, or. z Báltskim mórjem barbo-waxensteinskega), mest. pri barbo- STATUS: predlog waxensteinskem, or. z barbo-waxensteinskim; PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda DVOJINA: im. barbo-waxensteinska, rod. barbo- waxensteinskih, daj. barbo-waxensteinskima, tož. Bandcamp -a [bêndkêmp] m; stvarno ime barbo-waxensteinska, mest. pri barbo- |spletno glasbeno omrežje|: Posnetke oddaje lahko waxensteinskih, or. z barbo-waxensteinskima; prenesete z Bancampa; račun na Bandcampu; kot MNOŽINA: im. barbo-waxensteinski, rod. barbo- prilastek, v imenovalniku Album je na voljo v waxensteinskih, daj. barbo-waxensteinskim, tož. digitalnem formatu prek platforme Bandcamp; barbo-waxensteinske, mest. pri barbo- Skladbe so objavili na portalu Bandcamp; v waxensteinskih, or. z barbo-waxensteinskimi pridevniški rabi Bandcamp račun variantno ženski: EDNINA: im. barbo-waxensteinska, rod. Bandcampov račun; Na Bandcamp strani lahko barbo-waxensteinske, daj. barbo-waxensteinski, tož. album prejmete zastonj variantno Bandcampovi barbo-waxensteinsko, mest. pri barbo-waxensteinski, strani; or. z barbo-waxensteinsko; DVOJINA: im. barbo- {B} Bandcampov waxensteinski, rod. barbo-waxensteinskih, daj. {O} EDNINA: im. Bandcamp, rod. Bandcampa, daj. barbo-waxensteinskima, tož. barbo-waxensteinski, Bandcampu, tož. Bandcamp, mest. pri Bandcampu, mest. pri barbo-waxensteinskih, or. z barbo- or. z Bandcampom waxensteinskima; MNOŽINA: im. barbo- STATUS: predlog waxensteinske, rod. barbo-waxensteinskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena barbo-waxensteinskim, tož. barbo-waxensteinske, mest. pri barbo-waxensteinskih, or. z barbo- Barbo-Waxenstein -a [bárbo-váksənštájn] m; ime waxensteinskimi srednji: bitja, osebno ime EDNINA: im. barbo-waxensteinsko, rod. |pripadnik plemiške družine na Kranjskem in v barbo-waxensteinskega, daj. barbo- Istri|: S smrtjo Roberta Barbo-Waxensteina je waxensteinskemu, tož. barbo-waxensteinsko, mest. rodbina v moški liniji izumrla; kot prilastek, v pri barbo-waxensteinskem, or. z barbo- imenovalniku Prihaja iz družine Barbo-Waxenstein; v waxensteinskim; DVOJINA: im. barbo-waxensteinski, množini Barbo-Waxensteini |plemiška družina na rod. barbo-waxensteinskih, daj. barbo-Kranjskem in v Istri|: gospostvo Barbo- waxensteinskima, tož. barbo-waxensteinski, mest. pri Waxensteinov barbo-waxensteinskih, or. z barbo-waxensteinskima; {B} Barbo-Waxenstein, Barbo-Waxensteinka; MNOŽINA: im. barbo-waxensteinska, rod. barbo- Barbo-Waxensteinov, Barbo-Waxensteinkin; barbo- waxensteinskih, daj. barbo-waxensteinskim, tož. waxensteinski barbo-waxensteinska, mest. pri barbo- {O} waxensteinskih, EDNINA: im. Barbo-Waxenstein, rod. Barbo- or. z barbo-waxensteinskimi Waxensteina, daj. Barbo-Waxensteinu, tož. Barbo- STATUS: predlog Waxensteina, mest. pri Barbo-Waxensteinu, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Barbo-Waxensteinom; DVOJINA: im. Barbo- Waxensteina, rod. Barbo-Waxensteinov, daj. Barbo- Barr1 -a [bár] m; ime bitja, osebno ime Waxensteinoma, tož. Barbo-Waxensteina, mest. pri |priimek|: Sodeloval je z režiserjem Douglasom Barbo-Waxensteinih, or. z Barbo-Waxensteinoma; Barrom; prim. Epstein-Barrov MNOŽINA: im. Barbo-Waxensteini, rod. Barbo- {B} Barrov 30 {O} EDNINA: im. Barr, rod. Barra, daj. Barru, tož. {O} EDNINA: im. BBC, rod. BBC-ja tudi BBC, daj. Barra, mest. pri Barru, or. z Barrom; DVOJINA: im. BBC-ju tudi BBC, tož. BBC, mest. pri BBC-ju tudi pri Barra, rod. Barrov, daj. Barroma, tož. Barra, mest. pri BBC, or. z BBC-jem tudi z BBC; DVOJINA: im. BBC-Barrih, or. z Barroma; MNOŽINA: im. Barri, rod. ja tudi BBC, rod. BBC-jev tudi BBC, daj. BBC-jema Barrov, daj. Barrom, tož. Barre, mest. pri Barrih, or. z tudi BBC, tož. BBC-ja tudi BBC, mest. pri BBC-jih Barri tudi pri BBC, or. z BBC-jema tudi z BBC; MNOŽINA: STATUS: predlog im. BBC-ji tudi BBC, rod. BBC-jev tudi BBC, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) BBC-jem tudi BBC, tož. BBC-je tudi BBC, mest. pri BBC-jih tudi pri BBC, or. z BBC-ji tudi z BBC Barr2 -- [bár] ž; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |priimek|: navadno ob ženskem imenu Virus so PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice poimenovali po Anthonyju Epsteinu in Yvonne Barr BBC2 -- [bíbisí in bibisí] ž; kratica {O} EDNINA: im. Barr, rod. Barr, daj. Barr, tož. Barr, |angl. British Broadcasting Corporation; britanska mest. pri Barr, or. z Barr; DVOJINA: im. Barr, rod. Barr, radiotelevizijska družba|: Britanska BBC velja za daj. Barr, tož. Barr, mest. pri Barr, or. z Barr; zgled kakovostne javne televizije MNOŽINA: im. Barr, rod. Barr, daj. Barr, tož. Barr, mest. {O} EDNINA: im. BBC, rod. BBC, daj. BBC, tož. BBC, pri Barr, or. z Barr mest. pri BBC, or. z BBC; DVOJINA: im. BBC, rod. STATUS: predlog BBC, daj. BBC, tož. BBC, mest. pri BBC, or. z BBC; PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) MNOŽINA: im. BBC, rod. BBC, daj. BBC, tož. BBC, mest. pri BBC, or. z BBC Bártol1 -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |priimek|; |slovenski pisatelj|: Alamut je PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice zgodovinski roman Vladimirja Bartola, prvič izdan leta 1938 BBC-jev -a -o [bíbisíjev- in bibisíjev-] prid. {B} Bartolov BBC-jev dopisnik {O} EDNINA: im. Bártol, rod. Bártola, daj. Bártolu, tož. (< BBC1) Bártola, mest. pri Bártolu, or. z Bártolom; DVOJINA: {O} moški: EDNINA: im. BBC-jev, rod. BBC-jevega, im. Bártola, rod. Bártolov, daj. Bártoloma, tož. daj. BBC-jevemu, tož. BBC-jev (živostno BBC- Bártola, mest. pri Bártolih, or. z Bártoloma; jevega), mest. pri BBC-jevem, or. z BBC-jevim; MNOŽINA: im. Bártoli, rod. Bártolov, daj. Bártolom, DVOJINA: im. BBC-jeva, rod. BBC-jevih, daj. BBC- tož. Bártole, mest. pri Bártolih, or. z Bártoli jevima, tož. BBC-jeva, mest. pri BBC-jevih, or. z STATUS: predlog BBC-jevima; MNOŽINA: im. BBC-jevi, rod. BBC- PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) jevih, daj. BBC-jevim, tož. BBC-jeve, mest. pri BBC- jevih, or. z BBC-jevimi Bártol2 -- ž; ime bitja, osebno ime ženski: EDNINA: im. BBC-jeva, rod. BBC-jeve, daj. |priimek|: navadno ob ženskem imenu novela Marice BBC-jevi, tož. BBC-jevo, mest. pri BBC-jevi, or. z Nadlišek Bartol BBC-jevo; DVOJINA: im. BBC-jevi, rod. BBC-jevih, {O} EDNINA: im. Bártol, rod. Bártol, daj. Bártol, tož. daj. BBC-jevima, tož. BBC-jevi, mest. pri BBC-jevih, Bártol, mest. pri Bártol, or. z Bártol; DVOJINA: im. or. z BBC-jevima; MNOŽINA: im. BBC-jeve, rod. Bártol, rod. Bártol, daj. Bártol, tož. Bártol, mest. pri BBC-jevih, daj. BBC-jevim, tož. BBC-jeve, mest. pri Bártol, or. z Bártol; MNOŽINA: im. Bártol, rod. Bártol, BBC-jevih, or. z BBC-jevimi daj. Bártol, tož. Bártol, mest. pri Bártol, or. z Bártol srednji: EDNINA: im. BBC-jevo, rod. BBC-jevega, STATUS: predlog daj. BBC-jevemu, tož. BBC-jevo, mest. pri BBC- P jevem, RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) or. z BBC-jevim; DVOJINA: im. BBC-jevi, rod. BBC-jevih, daj. BBC-jevima, tož. BBC-jevi, mest. pri BBC-jevih, BBC or. z BBC-jevima; MNOŽINA: im. BBC- 1 BBC-ja tudi BBC -- [citatni izgovor kratice bíbisí jeva, rod. BBC-jevih, daj. BBC-jevim, tož. BBC-jeva, in bibisí, rod. bíbisíja in bibisíja, or. z bíbisíjem in z bibisíjem] mest. pri BBC-jevih, or. z BBC-jevimi m; kratica | STATUS: predlog angl. British Broadcasting Corporation|; |slov. britanska radiotelevizijska družba|: dopisnik pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke BBC-ju; Dolga leta je bil novinar BBC-ja; kot iz kratic prilastek, v imenovalniku intervju za britansko televizijo BBC BBC-jevec -vca [bibisíjevəc] m {B} BBC-jev 31 |uslužbenec družbe BBC|: Mlada generacija BBC- |niz. Beatrix Wilhelmina Armgard: nizozemska jevcev je osvežila novinarski pristop kraljica|: Kraljico Beatriko Nizozemsko so obdarili (< BBC2) s cvetlicami; skrajšano Po papežu Benediktu XVI. in {B} BBC-jevčev nizozemski Beatriki se je od prestola poslovil še {O} EDNINA: im. BBC-jevec, rod. BBC-jevca, daj. kralj Albert II.; prim. Beatrix BBC-jevcu, tož. BBC-jevca, mest. pri BBC-jevcu, or. {O} EDNINA: im. Beatríka Nizozémska, rod. Beatríke z BBC-jevcem; DVOJINA: im. BBC-jevca, rod. BBC- Nizozémske, daj. Beatríki Nizozémski, tož. Beatríko jevcev, daj. BBC-jevcema, tož. BBC-jevca, mest. pri Nizozémsko, mest. pri Beatríki Nizozémski, or. z BBC-jevcih, or. z BBC-jevcema; MNOŽINA: im. Beatríko Nizozémsko BBC-jevci, rod. BBC-jevcev, daj. BBC-jevcem, tož. STATUS: predlog BBC-jevce, mest. pri BBC-jevcih, or. z BBC-jevci PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic Beatrix -- [beatríks] ž; ime bitja, osebno ime |niz. Beatrix Wilhelmina Armgard: nizozemska BBC-jevka -e [bibisíje ka] ž kraljica|: Beatrix so za kraljico ustoličili aprila |uslužbenka družbe BBC|: BBC-jevci imajo višje 1980; prim. Beatrika Nizozemska plače kot BBC-jevke {B} Beatrixin (< BBC2) {O} EDNINA: im. Beatrix, rod. Beatrix, daj. Beatrix, {B} BBC-jevkin tož. Beatrix, mest. pri Beatrix, or. z Beatrix {O} EDNINA: im. BBC-jevka, rod. BBC-jevke, daj. STATUS: predlog BBC-jevki, tož. BBC-jevko, mest. pri BBC-jevki, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih z BBC-jevko; DVOJINA: im. BBC-jevki, rod. BBC- osebnosti jevk, daj. BBC-jevkama, tož. BBC-jevki, mest. pri BBC-jevkah, or. z BBC-jevkama; MNOŽINA: im. Becquerelov -a -o [bekerélov-] prid. BBC-jevke, rod. BBC-jevk, daj. BBC-jevkam, tož. Becquerelova slika iz leta 1896; Becquerelovi žarki BBC-jevke, mest. pri BBC-jevkah, or. z BBC- ||radioaktivni žarki||: Pojav radioaktivnosti so jevkami nekdaj imenovali Becquerelovi žarki STATUS: predlog (< Becquerel) PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; {O} moški: EDNINA: im. Becquerelov, rod. tvorjenke iz kratic Becquerelovega, daj. Becquerelovemu, tož. Becquerelov (živostno Becquerelovega), mest. pri BDP BDP-ja tudi BDP -- [b dəp in bədəp in Becquerelovem, or. z Becquerelovim; DVOJINA: im. bédẹpé in bẹdẹpé, rod. b dəp ja in bədəp ja in Becquerelova, rod. Becquerelovih, daj. bédẹpêja in bẹdẹpêja, or. z b dəp jem in z Becquerelovima, tož. Becquerelova, mest. pri bədəp jem in z bédẹpêjem tudi z bẹdẹpêjem] m; Becquerelovih, or. z Becquerelovima; MNOŽINA: im. kratica Becquerelovi, rod. Becquerelovih, daj. |bruto domači proizvod|; |nekdaj bruto družbeni Becquerelovim, tož. Becquerelove, mest. pri proizvod|: razvrščanje držav po BDP-ju; triodstotni Becquerelovih, or. z Becquerelovimi primanjkljaj BDP-ja; v pridevniški rabi Država bo ženski: EDNINA: im. Becquerelova, rod. imela letos približno 5,1 odstotka BDP Becquerelove, daj. Becquerelovi, tož. Becquerelovo, primanjkljaja mest. pri Becquerelovi, or. z Becquerelovo; DVOJINA: {O} EDNINA: im. BDP, rod. BDP-ja tudi BDP, daj. im. Becquerelovi, rod. Becquerelovih, daj. BDP-ju tudi BDP, tož. BDP, mest. pri BDP-ju tudi pri Becquerelovima, tož. Becquerelovi, mest. pri BDP, or. z BDP-jem tudi z BDP; DVOJINA: im. BDP- Becquerelovih, or. z Becquerelovima; MNOŽINA: im. ja tudi BDP, rod. BDP-jev tudi BDP, daj. BDP-jema Becquerelove, rod. Becquerelovih, daj. tudi BDP, tož. BDP-ja tudi BDP, mest. pri BDP-jih tudi Becquerelovim, tož. Becquerelove, mest. pri pri BDP, or. z BDP-jema tudi z BDP; MNOŽINA: im. Becquerelovih, or. z Becquerelovimi BDP-ji tudi BDP, rod. BDP-jev tudi BDP, daj. BDP- srednji: EDNINA: im. Becquerelovo, rod. jem tudi BDP, tož. BDP-je tudi BDP, mest. pri BDP- Becquerelovega, daj. Becquerelovemu, tož. jih tudi pri BDP, or. z BDP-ji tudi z BDP Becquerelovo, mest. pri Becquerelovem, or. z STATUS: predlog Becquerelovim; DVOJINA: im. Becquerelovi, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Becquerelovih, daj. Becquerelovima, tož. Becquerelovi, mest. pri Becquerelovih, or. z Beatríka Nizozémska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Becquerelovima; MNOŽINA: im. Becquerelova, rod. 32 Becquerelovih, daj. Becquerelovim, tož. BMW|: zapriseženi beemvejevec; prim. BMW- Becquerelova, mest. pri Becquerelovih, or. z jevec Becquerelovimi (< BMW) STATUS: predlog {B} beemvejevčev PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na {O} EDNINA: im. beemvêjevec, rod. beemvêjevca, daj. -ov/-ev ali -in v SBZ beemvêjevcu, tož. beemvêjevca, mest. pri beemvêjevcu, or. z beemvêjevcem; DVOJINA: im. Béda Častitljívi -e -ega in Béda Častitljívi -a -ega in beemvêjevca, rod. beemvêjevcev, daj. Béda Častítljivi -e -ega beemvêjevcema, in Béda Častítljivi -a -ega m; tož. beemvêjevca, mest. pri ime bitja, osebno ime beemvêjevcih, or. z beemvêjevcema; MNOŽINA: im. | beemvêjevci, lat. Beda Venerabilis: svetnik|: spis Bede rod. beemvêjevcev, daj. Častitljivega; Drugo obdobje srednjeveške beemvêjevcem, tož. beemvêjevce, mest. pri zgodovine se začne z Bedo Častitljivim; v zvezi beemvêjevcih, or. z beemvêjevci sveti/sv. Beda Častitljivi pridiga svetega/sv. Bede STATUS: predlog Častitljivega PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; {O} EDNINA: im. Béda Častitljívi in Béda Častítljivi, tvorjenke iz kratic rod. Béde Častitljívega in Béda Častitljívega in Béde Častítljivega in Béda Častítljivega, daj. Bédi beemvêjevka -e ž Častitljívemu in Bédu Častitljívemu in Bédi |uslužbenka družbe BMW|; |uporabnica vozil Častítljivemu in Bédu Častítljivemu, tož. Bédo znamke BMW|; prim. BMW-jevka Častitljívega in Béda Častitljívega in Bédo (< BMW) Častítljivega in Béda Častítljivega, mest. pri Bédi {B} beemvejevkin Častitljívem in pri Bédu Častitljívem in pri Bédi {O} EDNINA: im. beemvêjevka, rod. beemvêjevke, Častítljivem in pri Bédu Častítljivem, or. z Bédo daj. beemvêjevki, tož. beemvêjevko, mest. pri Častitljívim in z Bédom Častitljívim in z Bédo beemvêjevki, or. z beemvêjevko; DVOJINA: im. Častítljivim in z Bédom Častítljivim beemvêjevki, rod. beemvêjevk, daj. beemvêjevkama, STATUS: predlog tož. beemvêjevki, mest. pri beemvêjevkah, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem beemvêjevkama; MNOŽINA: im. beemvêjevke, rod. imenu; imena zgodovinskih osebnosti beemvêjevk, daj. beemvêjevkam, tož. beemvêjevke, mest. pri beemvêjevkah, or. z beemvêjevkami béemvé -êja tudi beemvé -êja m STATUS: predlog |vozilo znamke BMW|: potnik v beemveju s tujo PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; registracijo; živostno Kupil je dve leti starega tvorjenke iz kratic beemveja (< BMW) Béla -e ž; ime bitja, živalsko ime {O} EDNINA: im. béemvé tudi beemvé, rod. béemvêja |žensko ime|: Staneta in Belo so vključili v komisijo tudi beemvêja, daj. béemvêju tudi beemvêju, tož. za ocenjevanje golaža; |ime živali|: Edini svetli béemvé tudi beemvé, mest. pri béemvêju tudi pri kravi v čredi je bilo ime Bela beemvêju, or. z béemvêjem tudi z beemvêjem; {B} Belin DVOJINA: im. béemvêja tudi beemvêja, rod. {O} EDNINA: im. Béla, rod. Béle, daj. Béli, tož. Bélo, béemvêjev tudi beemvêjev, daj. béemvêjema tudi mest. pri Béli, or. z Bélo; DVOJINA: im. Béli, rod. Bél, beemvêjema, tož. béemvêja tudi beemvêja, mest. pri daj. Bélama, tož. Béli, mest. pri Bélah, or. z Bélama; béemvêjih tudi pri beemvêjih, or. z béemvêjema tudi MNOŽINA: im. Béle, rod. Bél, daj. Bélam, tož. Béle, z beemvêjema; MNOŽINA: im. béemvêji tudi mest. pri Bélah, or. z Bélami beemvêji, rod. béemvêjev tudi beemvêjev, daj. STATUS: predlog béemvêjem tudi beemvêjem, tož. béemvêje tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena beemvêje, mest. pri béemvêjih tudi pri beemvêjih, or. z béemvêji tudi z beemvêji Bellov -a -o [bélov-] prid. STATUS: predlog Zaradi Bellovega uspeha so se z zvokom začeli PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave ukvarjati številni inženirji; Bellov telefon ||prvi patentirani telefon||: Načelo Bellovega telefona je beemvêjevec -vca m uporaba elektromagnetizma na oddajni in sprejemni |uslužbenec družbe BMW|: V tovarni bi strani beemvejevci izdelovali od 160.000 do 180.000 (< Bell) avtomobilov na leto; |uporabnik vozil znamke 33 {O} moški: EDNINA: im. Bellov, rod. Bellovega, daj. STATUS: predlog Bellovemu, tož. Bellov (živostno Bellovega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Bellovem, or. z Bellovim; DVOJINA: im. Bellova, rod. Bellovih, daj. Bellovima, tož. Bellova, mest. pri benediktínec -nca m Bellovih, or. z Bellovima; MNOŽINA: im. Bellovi, rod. |redovnik|: V Evropi so timijan razširili menihi Bellovih, daj. Bellovim, tož. Bellove, mest. pri benediktinci; samostanski red benediktincev; Bellovih, or. z Bellovimi Podložniki so se leta 1420 uprli dajati gorščino ženski: EDNINA: im. Bellova, rod. Bellove, daj. gornjegrajskim benediktincem Bellovi, tož. Bellovo, mest. pri Bellovi, or. z Bellovo; (< Benedikt1) DVOJINA: im. Bellovi, rod. Bellovih, daj. Bellovima, {B} benediktinčev tož. Bellovi, mest. pri Bellovih, or. z Bellovima; {O} EDNINA: im. benediktínec, rod. benediktínca, daj. MNOŽINA: im. Bellove, rod. Bellovih, daj. Bellovim, benediktíncu, tož. benediktínca, mest. pri tož. Bellove, mest. pri Bellovih, or. z Bellovimi benediktíncu, or. z benediktíncem; DVOJINA: im. srednji: EDNINA: im. Bellovo, rod. Bellovega, daj. benediktínca, rod. benediktíncev, daj. Bellovemu, tož. Bellovo, mest. pri Bellovem, or. z benediktíncema, tož. benediktínca, mest. pri Bellovim; DVOJINA: im. Bellovi, rod. Bellovih, daj. benediktíncih, or. z benediktíncema; MNOŽINA: im. Bellovima, tož. Bellovi, mest. pri Bellovih, or. z benediktínci, rod. benediktíncev, daj. benediktíncem, Bellovima; MNOŽINA: im. Bellova, rod. Bellovih, daj. tož. benediktínce, mest. pri benediktíncih, or. z Bellovim, tož. Bellova, mest. pri Bellovih, or. z benediktínci Bellovimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ benediktínski -a -o prid. benediktinski samostan; Benediktinski menih dom Benedíkt1 -a m; ime bitja, osebno ime Perignon je v samostanskih kleteh iznašel metode |moško ime|: V zadnjem krogu je prehitel Benedikta mešanja šampanjca; Menihi benediktinskega reda Dolla; |lat. Benedictus: svetnik in ustanovitelj so se od nekdaj zanimali za vinogradništvo benediktincev|: Benedikt je leta 529 ustanovil red (< Benedikt1) benediktincev; v zvezi sveti/sv. Benedikt redovna {O} moški: EDNINA: im. benediktínski, rod. pravila svetega/sv. Benedikta benediktínskega, daj. benediktínskemu, tož. {B} Benediktov benediktínski (živostno benediktínskega), mest. pri {O} EDNINA: im. Benedíkt, rod. Benedíkta, daj. benediktínskem, or. z benediktínskim; DVOJINA: im. Benedíktu, tož. Benedíkta, mest. pri Benedíktu, or. z benediktínska, rod. benediktínskih, daj. Benedíktom; DVOJINA: im. Benedíkta, rod. benediktínskima, tož. benediktínska, mest. pri Benedíktov, daj. Benedíktoma, tož. Benedíkta, mest. benediktínskih, or. z benediktínskima; MNOŽINA: im. pri Benedíktih, or. z Benedíktoma; MNOŽINA: im. benediktínski, rod. benediktínskih, daj. Benedíkti, rod. Benedíktov, daj. Benedíktom, tož. benediktínskim, tož. benediktínske, mest. pri Benedíkte, mest. pri Benedíktih, or. z Benedíkti benediktínskih, or. z benediktínskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. benediktínska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, benediktínske, daj. benediktínski, tož. benediktínsko, moška); religijska imena mest. pri benediktínski, or. z benediktínsko; DVOJINA: im. benediktínski, rod. benediktínskih, daj. Benedíkt2 -a m; zemljepisno ime benediktínskima, tož. benediktínski, mest. pri |kraj|: Fosilno okostje miocenskega kita iz benediktínskih, or. z benediktínskima; MNOŽINA: im. Benedikta je staro okoli 13 milijonov let; Srečanje benediktínske, rod. benediktínskih, daj. bo v Benediktu; kot prilastek, v imenovalniku Neurje je benediktínskim, tož. benediktínske, mest. pri povzročilo poplave v kraju Benedikt benediktínskih, or. z benediktínskimi Kje? v Benediktu srednji: EDNINA: im. benediktínsko, rod. Od kod? iz Benedikta benediktínskega, daj. benediktínskemu, tož. Kam? v Benedikt benediktínsko, mest. pri benediktínskem, or. z {B} Benedičan, Benedičanka; Benedičanov, benediktínskim; DVOJINA: im. benediktínski, rod. Benedičankin; benediški tudi benediktski benediktínskih, daj. benediktínskima, tož. {O} EDNINA: im. Benedíkt, rod. Benedíkta, daj. benediktínski, mest. pri benediktínskih, or. z Benedíktu, tož. Benedíkt, mest. pri Benedíktu, or. z benediktínskima; MNOŽINA: im. benediktínska, rod. Benedíktom benediktínskih, daj. benediktínskim, tož. 34 benediktínska, mest. pri benediktínskih, or. z Slovénijo, mest. pri Benéški Slovéniji, or. z Benéško benediktínskimi Slovénijo STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin Benedíkt Šestnajsti -a -ega m; ime bitja, osebno ime; Benéška Slovénka -e -e ž; ime bitja, prebivalsko ime obširneje glej pri Benedikt XVI. intervju z Luiso Battistig, ustvarjalno Beneško Slovenki iz Mašere Benedíkt XVI. -a XVI. tudi Benedíkt Šestnajsti -a - (< Beneška Slovenija) ega [šéstnajsti in šestnájsti] m; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Benéška Slovénka, rod. Benéške |lat. Papa Benedictus Sextus Decimus: ime papeža Slovénke, daj. Benéški Slovénki, tož. Benéško Ratzingerja|: Ob obisku v Vatikanu je prejel zlatnik Slovénko, mest. pri Benéški Slovénki, or. z Benéško papeža Benedikta XVI. Slovénko; DVOJINA: im. Benéški Slovénki, rod. {O} EDNINA: im. Benedíkt XVI. tudi Benedíkt Benéških Slovénk, daj. Benéškima Slovénkama, tož. Šestnajsti, rod. Benedíkta XVI. tudi Benedíkta Benéški Slovénki, mest. pri Benéških Slovénkah, or. Šestnajstega, daj. Benedíktu XVI. tudi Benedíktu z Benéškima Slovénkama; MNOŽINA: im. Benéške Šestnajstemu, tož. Benedíkta XVI. tudi Benedíkta Slovénke, rod. Benéških Slovénk, daj. Benéškim Šestnajstega, mest. pri Benedíktu XVI. tudi pri Slovénkam, tož. Benéške Slovénke, mest. pri Benedíktu Šestnajstem, or. z Benedíktom XVI. tudi z Benéških Slovénkah, or. z Benéškimi Slovénkami Benedíktom Šestnajstim STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu benéški -a -o prid. beneški dož; beneški lev; prim. Beneški bienale, Benéška repúblika -e -e ž; zemljepisno ime Beneški mednarodni filmski festival, Beneška |mestna država na severu Italije v obdobju 697– republika, Beneška Slovenija 1797|: Vlada Beneške republike je spodbujala (< Benetke) trgovanje; V obdobju protireformacije so se številni {O} moški: EDNINA: im. benéški, rod. benéškega, daj. Slovenci izselili v Beneško republiko benéškemu, tož. benéški (živostno benéškega), mest. Kje? v Beneški republiki pri benéškem, or. z benéškim; DVOJINA: im. benéška, Od kod? iz Beneške republike rod. benéških, daj. benéškima, tož. benéška, mest. pri Kam? v Beneški republiki benéških, or. z benéškima; MNOŽINA: im. benéški, {B} Benečan, Benečanka; Benečanov, Benečankin; rod. benéških, daj. benéškim, tož. benéške, mest. pri benečanski benéških, or. z benéškimi {O} EDNINA: im. Benéška repúblika, rod. Benéške ženski: EDNINA: im. benéška, rod. benéške, daj. repúblike, daj. Benéški repúbliki, tož. Benéško benéški, tož. benéško, mest. pri benéški, or. z repúbliko, mest. pri Benéški repúbliki, or. z Benéško benéško; DVOJINA: im. benéški, rod. benéških, daj. repúbliko benéškima, tož. benéški, mest. pri benéških, or. z STATUS: predlog benéškima; MNOŽINA: im. benéške, rod. benéških, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav benéškim, tož. benéške, mest. pri benéških, or. z benéškimi Benéška Slovénija -e -e srednji: ž; zemljepisno ime EDNINA: im. benéško, rod. benéškega, daj. |pokrajina v severovzhodni Italiji|: priključitev benéškemu, tož. benéško, mest. pri benéškem, or. z Beneške Slovenije k Italiji; Preučeval je narečja v benéškim; DVOJINA: im. benéški, rod. benéških, daj. Beneški Sloveniji; Večina moških iz Beneške benéškima, tož. benéški, mest. pri benéških, or. z Slovenije je emigrirala v Francijo, Belgijo in druge benéškima; MNOŽINA: im. benéška, rod. benéških, daj. evropske države benéškim, tož. benéška, mest. pri benéških, or. z Kje? v Beneški Sloveniji benéškimi Od kod? iz Beneške Slovenije STATUS: predlog Kam? v Beneško Slovenijo PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {B} Beneški Slovenec, Beneška Slovenka; beneškoslovenski Beneški bienale -ega -a [benéški bijenále] m; stvarno {O} EDNINA: im. Benéška Slovénija, rod. Benéške ime Slovénije, daj. Benéški Slovéniji, tož. Benéško |podomačeno za Biennale di Venezia|; |umetnostna prireditev|: Skupini OHO nastopa na Beneškem 35 bienalu leta 1970 oblast ni dovolila; za vrstilnim (< Beneška Slovenija) števnikom z veliko začetnico Slovenijo je na 51. {O} moški: EDNINA: im. beneškoslovénski, rod. Beneškem bienalu predstavljala Moderna galerija; beneškoslovénskega, daj. beneškoslovénskemu, tož. prim. bienale beneškoslovénski (živostno beneškoslovénskega), {O} EDNINA: im. Beneški bienale, rod. Beneškega mest. pri beneškoslovénskem, or. z bienala, daj. Beneškemu bienalu, tož. Beneški beneškoslovénskim; DVOJINA: im. bienale, mest. pri Beneškem bienalu, or. z Beneškim beneškoslovénska, rod. beneškoslovénskih, daj. bienalom beneškoslovénskima, tož. beneškoslovénska, mest. STATUS: predlog pri beneškoslovénskih, or. z beneškoslovénskima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena MNOŽINA: im. beneškoslovénski, rod. beneškoslovénskih, daj. beneškoslovénskim, tož. Benéški mednárodni fílmski festivál -ega -ega - beneškoslovénske, mest. pri beneškoslovénskih, or. z ega -a m; stvarno ime beneškoslovénskimi |podomačeno za Mostra Internazionale d'Arte ženski: EDNINA: im. beneškoslovénska, rod. Cinematografica|; |filmski festival|: V Benetkah bo beneškoslovénske, daj. beneškoslovénski, tož. med 28. avgustom in 7. septembrom potekal beneškoslovénsko, mest. pri beneškoslovénski, or. z Beneški mednarodni filmski festival; za vrstilnim beneškoslovénsko; DVOJINA: im. beneškoslovénski, števnikom z malo začetnico Na jubilejnem 60. rod. beneškoslovénskih, daj. beneškoslovénskima, beneškem mednarodnem filmskem festivalu je tož. beneškoslovénski, mest. pri beneškoslovénskih, septembra letos prejel prestižno nagrado – zlatega or. z beneškoslovénskima; MNOŽINA: im. leva; prim. festival beneškoslovénske, rod. beneškoslovénskih, daj. {O} EDNINA: im. Benéški mednárodni fílmski beneškoslovénskim, tož. beneškoslovénske, mest. pri festivál, rod. Benéškega mednárodnega fílmskega beneškoslovénskih, or. z beneškoslovénskimi festivála, daj. Benéškemu mednárodnemu srednji: EDNINA: im. beneškoslovénsko, rod. fílmskemu festiválu, tož. Benéški mednárodni beneškoslovénskega, daj. beneškoslovénskemu, tož. fílmski festivál, mest. pri Benéškem mednárodnem beneškoslovénsko, mest. pri beneškoslovénskem, or. fílmskem festiválu, or. z Benéškim mednárodnim z beneškoslovénskim; DVOJINA: im. fílmskim festiválom beneškoslovénski, rod. beneškoslovénskih, daj. STATUS: predlog beneškoslovénskima, tož. beneškoslovénski, mest. pri P beneškoslovénskih, RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena or. z beneškoslovénskima; MNOŽINA: im. beneškoslovénska, rod. Benéški Slovénec -ega -nca beneškoslovénskih, daj. beneškoslovénskim, tož. m; ime bitja, prebivalsko beneškoslovénska, mest. pri beneškoslovénskih, or. z ime beneškoslovénskimi Nekateri Beneški Slovenci še govorijo v terskem narečju; Dan emigranta, ki so ga tudi letos slavili v STATUS: predlog Čedadu, je največji praznik Beneških Slovencev PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki (< Beneška Slovenija) {O} EDNINA: im. Benéški Slovénec, rod. Benéškega Benétke -étk ž mn.; zemljepisno ime Slovénca, daj. Benéškemu Slovéncu, tož. Benéškega |it. Venezia|; |mesto v Italiji|: vsakdanje življenje Slovénca, mest. pri Benéškem Slovéncu, or. z Benetk; železniška proga Benetke–Trst; dolenjske Benéškim Slovéncem; DVOJINA: im. Benéška Benetke ||nadomestno poimenovanje za Kostanjevico Slovénca, rod. Benéških Slovéncev, daj. Benéškima na Krki||: Kostanjevica na Krki, ki ji pravijo kar Slovéncema, tož. Benéška Slovénca, mest. pri dolenjske Benetke, je leta 2002 praznovala 750. Benéških Slovéncih, or. z Benéškima Slovéncema; obletnico pridobitve mestnih pravic; male Benetke MNOŽINA: im. Benéški Slovénci, rod. Benéških ||nadomestno poimenovanje za Chioggio||: Slovéncev, daj. Benéškim Slovéncem, tož. Benéške Chioggio, manjše ribiško mesto na zahodnem robu Slovénce, mest. pri Benéških Slovéncih, or. z Beneške lagune, Italijani imenujejo male Benetke Benéškimi Slovénci ali Benetke v malem; severne Benetke ||nadomestno STATUS: predlog poimenovanje za Amsterdam, Sankt Peterburg ali P Stockholm||: Posebno doživetje je vožnja z ladjico RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena po kanalih Amsterdama, ki ga nekateri imenujejo beneškoslovénski -a -o Severne Benetke; Mesta Stockholm se drži sloves prid. roman o preganjanem beneškoslovenskem severnih Benetk; V Sankt Peterburgu, severnih duhovniku Čedermacu; beneškoslovenske ljudske Benetkah, je potekal svetovni šahovski kongres pesmi; Kje? v Benetkah prim. Beneškoslovensko hribovje Od kod? iz Benetk 36 Kam? v Benetke bernardíncev, daj. bernardíncema, tož. bernardínca, {B} Benečan, Benečanka; Benečanov, Benečankin; mest. pri bernardíncih, or. z bernardíncema; beneški MNOŽINA: im. bernardínci, rod. bernardíncev, daj. {O} EDNINA: im. Benétke, rod. Benétk, daj. bernardíncem, tož. bernardínce, mest. pri Benétkam, tož. Benétke, mest. pri Benétkah, or. z bernardíncih, or. z bernardínci Benétkami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev bernardínski -a -o prid. Bernárd1 -a m; ime bitja, osebno ime |nanašajoč se na redovnike bernardince|: |moško ime|: norčije malega Bernarda; Za mnenje bernardinski samostan; V polovici 15. stoletja so so zaprosili umetnostnega kritika Bernarda bili bernardinski škofje in pridigarji pobudniki Berensona; |lat. Bernardus: svetnik in ustanovitelj reforme institucije družbenega skrbstva; |nanašajoč bernardincev|: Opatu Bernardu so bili povsem tuji se na psa|: Bernardinski psi so veliki, krotki in blišč, razkazovanje in razsipništvo; v zvezi sveti/sv. močni; |nanašajoč se na Bernardin|: Na vrhu Bernard God svetega/sv. Bernarda praznujemo 20. bernardinskega klanca je lep pogled na Piranski avgusta; |priimek|: V galeriji so odprli razstavo zaliv; V bernardinsko laguno je lani priplulo 75 slikarja Emerika Bernarda plovil {B} Bernardov (< Bernard1, Bernardin) {O} EDNINA: im. Bernárd, rod. Bernárda, daj. {O} moški: EDNINA: im. bernardínski, rod. Bernárdu, tož. Bernárda, mest. pri Bernárdu, or. z bernardínskega, daj. bernardínskemu, tož. Bernárdom; DVOJINA: im. Bernárda, rod. Bernárdov, bernardínski (živostno bernardínskega), mest. pri daj. Bernárdoma, tož. Bernárda, mest. pri Bernárdih, bernardínskem, or. z bernardínskim; DVOJINA: im. or. z Bernárdoma; MNOŽINA: im. Bernárdi, rod. bernardínska, rod. bernardínskih, daj. Bernárdov, daj. Bernárdom, tož. Bernárde, mest. pri bernardínskima, tož. bernardínska, mest. pri Bernárdih, or. z Bernárdi bernardínskih, or. z bernardínskima; MNOŽINA: im. STATUS: predlog bernardínski, rod. bernardínskih, daj. bernardínskim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, tož. bernardínske, mest. pri bernardínskih, or. z moška) bernardínskimi ženski: EDNINA: im. bernardínska, rod. bernardínske, Bêrnard2 -a m; ime bitja, osebno ime daj. bernardínski, tož. bernardínsko, mest. pri |angleško moško ime|: dela Georga Bernarda bernardínski, or. z bernardínsko; DVOJINA: im. Shawa bernardínski, rod. bernardínskih, daj. bernardínskima, {B} Bernardov tož. bernardínski, mest. pri bernardínskih, or. z {O} bernardínskima; EDNINA: im. Bêrnard, rod. Bêrnarda, daj. MNOŽINA: im. bernardínske, rod. Bêrnardu, tož. Bêrnarda, mest. pri Bêrnardu, or. z bernardínskih, daj. bernardínskim, tož. bernardínske, Bêrnardom; DVOJINA: im. Bêrnarda, rod. Bêrnardov, mest. pri bernardínskih, or. z bernardínskimi daj. Bêrnardoma, tož. Bêrnarda, mest. pri Bêrnardih, srednji: EDNINA: im. bernardínsko, rod. bernardínskega, or. z Bêrnardoma; MNOŽINA: im. Bêrnardi, rod. daj. bernardínskemu, tož. Bêrnardov, daj. Bêrnardom, tož. Bêrnarde, mest. pri bernardínsko, mest. pri bernardínskem, or. z Bêrnardih, bernardínskim; or. z Bêrnardi DVOJINA: im. bernardínski, rod. S bernardínskih, TATUS: predlog daj. bernardínskima, tož. bernardínski, P mest. pri bernardínskih, or. z bernardínskima; RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, MNOŽINA: im. bernardínska, rod. bernardínskih, daj. moška) bernardínskim, tož. bernardínska, mest. pri bernardínskih, or. z bernardínskimi bernardínec -nca m STATUS: predlog |redovnik|: Po svetem/sv. Bernardu se cistercijani PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki imenujejo tudi red bernardincev; Šel je med bernardince; |pes|: Pričakovana življenjska doba bernardinca je običajno krajša od 10 let bíftek -tka tudi bíftek -a m (< Bernard |pečen kos mesa|: Na meniju sta florentinski in 1) {B} bernardinčev argentinski biftek; Narezane biftke je mariniral {O} dvanajst ur; biftek Stroganov ||na trakove narezano EDNINA: im. bernardínec, rod. bernardínca, daj. bernardíncu, goveje meso z gobovo in kumarično omako||: tož. bernardínca, mest. pri bernardíncu, Naročila je biftek Stroganov; tatarski biftek ||surovo or. z bernardíncem; DVOJINA: im. bernardínca, rod. 37 goveje meso z začimbami||:neštevno pol kilograma ovima, tož. BíH-ovi, mest. pri BíH-ovih, or. z BíH-tatarskega biftka ovima; MNOŽINA: im. BíH-ove, rod. BíH-ovih, daj. {O} EDNINA: im. bíftek, rod. bíftka tudi bífteka, daj. BíH-ovim, tož. BíH-ove, mest. pri BíH-ovih, or. z bíftku tudi bífteku, tož. bíftek, mest. pri bíftku tudi pri BíH-ovimi bífteku, or. z bíftkom tudi z bíftekom; DVOJINA: im. srednji: EDNINA: im. BíH-ovo, rod. BíH-ovega, daj. bíftka tudi bífteka, rod. bíftkov tudi bíftekov, daj. BíH-ovemu, tož. BíH-ovo, mest. pri BíH-ovem, or. z bíftkom tudi bíftekom, tož. bíftka tudi bífteka, mest. BíH-ovim; DVOJINA: im. BíH-ovi, rod. BíH-ovih, daj. pri bíftkih tudi pri bíftekih, or. z bíftkoma tudi z BíH-ovima, tož. BíH-ovi, mest. pri BíH-ovih, or. z bíftekoma; MNOŽINA: im. bíftki tudi bífteki, rod. BíH-ovima; MNOŽINA: im. BíH-ova, rod. BíH-ovih, bíftkov tudi bíftekova, daj. bíftkom tudi bíftekom, tož. daj. BíH-ovim, tož. BíH-ova, mest. pri BíH-ovih, or. z bíftke tudi bífteke, mest. pri bíftkih tudi pri bíftekih, BíH-ovimi or. z bíftki tudi z bífteki STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi iz kratic BíH1 BíH-a tudi -- m; kratica Blátni Dól -ega -a m; zemljepisno ime |Bosna in Hercegovina|: visoki predstavnik |kraj iz Cankarjevega romana »Martin Kačur«|: Kot mednarodne skupnosti v BiH-u; Oba sta državljana mlad učitelj je prišel v Blatni Dol; Martin Kačur je BiH-a; kot prilastek, v imenovalniku odstop vlade doživel v Blatnem Dolu težke preizkušnje; Federacije BiH; prim. Bosna in Hercegovina |prispodoba kraja, v katerem ni napredka in {B} BiH-ov optimizma|: tudi z malo začetnico Ustavno sodišče je {O} EDNINA: im. BíH, rod. BíH-a tudi BíH, daj. BíH-u takšno, kot se za Blatni Dol tudi spodobi; Slovenski tudi BíH, tož. BíH, mest. pri BíH-u tudi pri BíH, or. z nogomet pa ne presega obzorja blatnih dolov BíH-om tudi z BíH; DVOJINA: im. BíH-a tudi BíH, rod. Kje? v Blatnem Dolu BíH-ov tudi BíH, daj. BíH-oma tudi BíH, tož. BíH-a Od kod? iz Blatnega Dola tudi BíH, mest. pri BíH-ih tudi pri BíH, or. z BíH-oma Kam? v Blatni Dol tudi z BíH; MNOŽINA: im. BíH-i tudi BíH, rod. BíH-ov {B} Blatnodolčan, Blatnodolčanka; Blatnodolčev, tudi BíH, daj. BíH-om tudi BíH, tož. BíH-e tudi BíH, Blatnodolčankin; blatnodolski mest. pri BíH-ih tudi pri BíH, or. z BíH-i tudi z BíH {O} EDNINA: im. Blátni Dól, rod. Blátnega Dóla, daj. STATUS: predlog Blátnemu Dólu, tož. Blátni Dól, mest. pri Blátnem PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik Dólu, or. z Blátnim Dólom moškega spola STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka BíH2 -- ž; kratica zemljepisna imena |Bosna in Hercegovina|: BiH je sporočila svojo odločitev blatnodólski -a -o prid. {O} EDNINA: im. BíH, rod. BíH, daj. BíH, tož. BíH, |nanašajoč se na Cankarjev Blatni Dol, v katerem ni mest. pri BíH, or. z BíH; DVOJINA: im. BíH, rod. BíH, napredka in optimizma|: blatnodolski učitelj; daj. BíH, tož. BíH, mest. pri BíH, or. z BíH; MNOŽINA: Pravijo, da slovenskim učiteljem tiči blatnodolski im. BíH, rod. BíH, daj. BíH, tož. BíH, mest. pri BíH, or. strah v kosteh; |nanašajoč se na prispodobo kraja, v z BíH katerem ni napredka in optimizma|: Postal je STATUS: predlog ljubljenec blatnodolskih spletnih strani PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice (< Blatni Dol) {O} moški: EDNINA: im. blatnodólski, rod. BíH-ov -a -o prid. (< BiH1) blatnodólskega, daj. blatnodólskemu, tož. {O} moški: EDNINA: im. BíH-ov, rod. BíH-ovega, daj. blatnodólski (živostno blatnodólskega), mest. pri BíH-ovemu, tož. BíH-ov (živostno BíH-ovega), mest. blatnodólskem, or. z blatnodólskim; DVOJINA: im. pri BíH-ovem, or. z BíH-ovim; DVOJINA: im. BíH- blatnodólska, rod. blatnodólskih, daj. blatnodólskima, ova, rod. BíH-ovih, daj. BíH-ovima, tož. BíH-ova, tož. blatnodólska, mest. pri blatnodólskih, or. z mest. pri BíH-ovih, or. z BíH-ovima; MNOŽINA: im. blatnodólskima; MNOŽINA: im. blatnodólski, rod. BíH-ovi, rod. BíH-ovih, daj. BíH-ovim, tož. BíH-ove, blatnodólskih, daj. blatnodólskim, tož. blatnodólske, mest. pri BíH-ovih, or. z BíH-ovimi mest. pri blatnodólskih, or. z blatnodólskimi ženski: EDNINA: im. BíH-ova, rod. BíH-ove, daj. BíH- ženski: EDNINA: im. blatnodólska, rod. blatnodólske, ovi, tož. BíH-ovo, mest. pri BíH-ovi, or. z BíH-ovo; daj. blatnodólski, tož. blatnodólsko, mest. pri DVOJINA: im. BíH-ovi, rod. BíH-ovih, daj. BíH- blatnodólski, or. z blatnodólsko; DVOJINA: im. 38 blatnodólski, rod. blatnodólskih, daj. blatnodólskima, ženski: EDNINA: im. BMW-jeva, rod. BMW-jeve, daj. tož. blatnodólski, mest. pri blatnodólskih, or. z BMW-jevi, tož. BMW-jevo, mest. pri BMW-jevi, or. blatnodólskima; MNOŽINA: im. blatnodólske, rod. z BMW-jevo; DVOJINA: im. BMW-jevi, rod. BMW- blatnodólskih, daj. blatnodólskim, tož. blatnodólske, jevih, daj. BMW-jevima, tož. BMW-jevi, mest. pri mest. pri blatnodólskih, or. z blatnodólskimi BMW-jevih, or. z BMW-jevima; MNOŽINA: im. srednji: EDNINA: im. blatnodólsko, rod. BMW-jeve, rod. BMW-jevih, daj. BMW-jevim, tož. blatnodólskega, daj. blatnodólskemu, tož. BMW-jeve, mest. pri BMW-jevih, or. z BMW- blatnodólsko, mest. pri blatnodólskem, or. z jevimi blatnodólskim; DVOJINA: im. blatnodólski, rod. srednji: EDNINA: im. BMW-jevo, rod. BMW-jevega, blatnodólskih, daj. blatnodólskima, tož. blatnodólski, daj. BMW-jevemu, tož. BMW-jevo, mest. pri BMW-mest. pri blatnodólskih, or. z blatnodólskima; jevem, or. z BMW-jevim; DVOJINA: im. BMW-jevi, MNOŽINA: im. blatnodólska, rod. blatnodólskih, daj. rod. BMW-jevih, daj. BMW-jevima, tož. BMW-jevi, blatnodólskim, tož. blatnodólska, mest. pri mest. pri BMW-jevih, or. z BMW-jevima; MNOŽINA: blatnodólskih, or. z blatnodólskimi im. BMW-jeva, rod. BMW-jevih, daj. BMW-jevim, STATUS: predlog tož. BMW-jeva, mest. pri BMW-jevih, or. z BMW- PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki jevimi STATUS: predlog BMW BMW-ja tudi BMW -- [béemvé in bẹemvé, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke rod. béemvêja in bẹemvêja, or. z béemvêjem in z iz kratic bẹemvêjem] m; kratica |nem. Bayerische Motoren Werke|; |slov. Bavarski BMW-jevec -vca [bẹemvêjevəc] m motorni obrat|; |podjetje|: Pri BMW-ju so |uslužbenec družbe BMW|: Koncept novega vozila napovedali testiranje novega vozila; izvršni direktor so BMW-jevci predstavili na sejmu v Frankfurtu; BMW-ja; kot prilastek, v imenovalniku zaprtje obrata |uporabnik vozil znamke BMW|: Kdor ne spada nemškega avtomobilskega koncerna BMW; |vozilo med tiste prave BMW-jevce, ne more razumeti, znamke BMW|: S službenim BMW-jem naredi 32 kako lahko obstaja BMW X, ki ga ne ženejo vsa kilometrov dnevno; živostno Že nekaj časa vozim štiri kolesa; prim. beemvejevec BMW-ja; kot prilastek, v imenovalniku V filmu se (< BMW) vedno vozi z avtomobilom BMW; prim. beemve {B} BMW-jevčev {B} BMW-jev {O} EDNINA: im. BMW-jevec, rod. BMW-jevca, daj. {O} EDNINA: im. BMW, rod. BMW-ja tudi BMW, daj. BMW-jevcu, tož. BMW-jevca, mest. pri BMW- BMW-ju tudi BMW, tož. BMW, mest. pri BMW-ju jevcu, or. z BMW-jevcem; DVOJINA: im. BMW- tudi pri BMW, or. z BMW-jem tudi z BMW; jevca, rod. BMW-jevcev, daj. BMW-jevcema, tož. DVOJINA: im. BMW-ja tudi BMW, rod. BMW-jev tudi BMW-jevca, mest. pri BMW-jevcih, or. z BMW- BMW, daj. BMW-jema tudi BMW, tož. BMW-ja tudi jevcema; MNOŽINA: im. BMW-jevci, rod. BMW- BMW, mest. pri BMW-jih tudi pri BMW, or. z jevcev, daj. BMW-jevcem, tož. BMW-jevce, mest. pri BMW-jema tudi z BMW; MNOŽINA: im. BMW-ji tudi BMW-jevcih, or. z BMW-jevci BMW, rod. BMW-jev tudi BMW, daj. BMW-jem tudi STATUS: predlog BMW, tož. BMW-je tudi BMW, mest. pri BMW-jih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tudi pri BMW, or. z BMW-ji tudi z BMW tvorjenke iz kratic STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice BMW-jevka -e [bẹemvêje ka] ž |uslužbenka družbe BMW|; |uporabnica vozil BMW-jev -a -o [béemvêjev- in bẹemvêjev-] prid. znamke BMW|; prim. beemvejevka BMW-jevi inženirji; Dirkalnik ima BMW-jev (< BMW) motor {B} BMW-jevkin (< BMW) {O} EDNINA: im. BMW-jevka, rod. BMW-jevke, daj. {O} moški: EDNINA: im. BMW-jev, rod. BMW- BMW-jevki, tož. BMW-jevko, mest. pri BMW-jevki, jevega, daj. BMW-jevemu, tož. BMW-jev (živostno or. z BMW-jevko; DVOJINA: im. BMW-jevki, rod. BMW-jevega), mest. pri BMW-jevem, or. z BMW- BMW-jevk, daj. BMW-jevkama, tož. BMW-jevki, jevim; DVOJINA: im. BMW-jeva, rod. BMW-jevih, mest. pri BMW-jevkah, or. z BMW-jevkama; daj. BMW-jevima, tož. BMW-jeva, mest. pri BMW- MNOŽINA: im. BMW-jevke, rod. BMW-jevk, daj. jevih, or. z BMW-jevima; MNOŽINA: im. BMW-jevi, BMW-jevkam, tož. BMW-jevke, mest. pri BMW- rod. BMW-jevih, daj. BMW-jevim, tož. BMW-jeve, jevkah, or. z BMW-jevkami mest. pri BMW-jevih, or. z BMW-jevimi STATUS: predlog 39 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; {O} EDNINA: im. Borgia, rod. Borgie in Borgia, daj. tvorjenke iz kratic Borgii in Borgiu, tož. Borgio in Borgia, mest. pri Borgii in pri Borgiu, or. z Borgio in z Borgiem in z Bóleslav I. Hrábri -a I. -ega tudi Bóleslav Pŕvi Borgiom; DVOJINA: im. Borgii in Borgia, rod. Borgi in Hrábri -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Borgiev in Borgiov, daj. Borgiama in Borgiema in z |pol. Bolesław Chrobry: poljski kralj|: Po vladavini Borgioma, tož. Borgii in Borgia, mest. pri Borgiah in Boleslava I. Hrabrega so na poljske razmere pri Borgiih, or. z Borgiama in z Borgiema in z vplivali močni zahodni in vzhodni sosedje; Borgioma; MNOŽINA: im. Borgie in Borgii, rod. Borgi Spopadel se je s poljskim vojvodo Boleslavom I. in Borgiev in Borgiov, daj. Borgiam in Borgiem in Hrabrim; skrajšano kronanje Boleslava Hrabrega; Po Borgiom, tož. Borgie in Borgie, mest. pri Borgiah in sporu z Boleslavom Hrabrim je Veliko Moravsko pri Borgiih, or. z Borgiami in z Borgii pridobil češki knez STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Bóleslav I. Hrábri tudi Bóleslav PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Pŕvi Hrábri, rod. Bóleslava I. Hrábrega tudi ... rodbin Bóleslava Pŕvega Hrábrega, daj. Bóleslavu I. Hrábremu tudi Bóleslavu Pŕvemu Hrábremu, tož. Borgia2 -- in Borgia -e [bórdža] ž; ime bitja, osebno Bóleslava I. Hrábrega tudi Bóleslava Pŕvega ime Hrábrega, mest. pri Bóleslavu I. Hrábrem tudi pri |priimek|; |šp. Borja: rodbinsko ime italijanske Bóleslavu Pŕvem Hrábrem, or. z Bóleslavom I. plemiške rodbine|: navadno ob ženskem imenu pisma Hrábrim tudi z Bóleslavom Pŕvim Hrábrim Lukrecije Borgia/Borgie; prim. Borgijka STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Borgia, rod. Borgia in Borgie, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Borgia in Borgii, tož. Borgia in Borgio, mest. pri imenu; imena vladarjev Borgia in pri Borgii, or. z Borgia in z Borgio; DVOJINA: im. Borgia in Borgii, rod. Borgia in Borgi, Bóleslav Pŕvi Hrábri -a -ega -ega m; ime bitja, daj. Borgia in Borgiama, tož. Borgia in Borgii, mest. osebno ime; obširneje glej pri Boleslav I. Hrabri pri Borgia in pri Borgiah, or. z Borgia in z Borgiama; MNOŽINA: im. Borgia in Borgie, rod. Borgia in Borgi, Bonifácij Ôsmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; daj. Borgia in Borgiam, tož. Borgia in Borgie, mest. pri obširneje glej pri Bonifacij VIII. Borgia in pri Borgiah, or. z Borgia in z Borgiami STATUS: predlog Bonifácij VIII. -a VIII. tudi Bonifácij Ôsmi -a -ega PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); m; ime bitja, osebno ime imena vladarskih, plemiških ... rodbin |lat. Papa Bonifacius Octavus: ime papeža|: bula Bonifacija VIII.; S papežem Bonifacijem VIII. se je Bórgijec -jca m; ime bitja, osebno ime preselila tudi Vatikanska knjižnica |pripadnik italijanske plemiške rodbine|: Borgijca {O} EDNINA: im. Bonifácij VIII. tudi Bonifácij Ôsmi, Aleksandra VI. je na papeškem prestolu nasledil Pij rod. Bonifácija VIII. tudi Bonifácija Ôsmega, daj. III.; v množini Borgijci |it. Borgia: italijanska Bonifáciju VIII. tudi Bonifáciju Ôsmemu, tož. plemiška rodbina|: Bika v družinskem grbu Bonifácija VIII. tudi Bonifácija Ôsmega, mest. pri Borgijcev povezujejo z egipčanskim bikom Bonifáciju VIII. tudi pri Bonifáciju Ôsmem, or. z Apisom Bonifácijem VIII. tudi z Bonifácijem Ôsmim (< Borgia1) STATUS: predlog {B} Bórgijec, Bórgijka; Bórgijčev, Bórgijkin; PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih borgijski osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu {O} EDNINA: im. Bórgijec, rod. Bórgijca, daj. Bórgijcu, tož. Bórgijca, mest. pri Bórgijcu, or. z Borgia1 -e in Borgia -a [bórdža, or. z bórdžem] m; Bórgijcem; DVOJINA: im. Bórgijca, rod. Bórgijcev, ime bitja, osebno ime daj. Bórgijcema, tož. Bórgijca, mest. pri Bórgijcih, or. |priimek|; |šp. Borja: rodbinsko ime italijanske z Bórgijcema; MNOŽINA: im. Bórgijci, rod. Bórgijcev, plemiške rodbine|: Obnašanje Rodriga daj. Bórgijcem, tož. Bórgijce, mest. pri Bórgijcih, or. z Borgie/Borgia je bilo škandalozno; portret Cesareja Bórgijci Borgie/Borgia; kot prilastek, v imenovalniku STATUS: predlog papeževanje rodbine Borgia; Grad je dobil ime po PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških družini Borgia; prim. Borgijec ... rodbin {B} Borgiev in Borgiov Bórgijka -e ž; ime bitja, osebno ime 40 |pripadnica italijanske plemiške rodbine|: Lukrecija PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja zgodovinskih je bila prava Borgijka in odlična demokratinja dogodkov (< Borgia1) {B} Borgijkin Brigíta Írska -e -e ž; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Bórgijka, rod. Bórgijke, daj. |angl. Brigid of Ireland: svetnica|: O življenju Brigite Bórgijki, tož. Bórgijko, mest. pri Bórgijki, or. z Irske je znanih malo podrobnosti; v zvezi sveta/sv. Bórgijko; DVOJINA: im. Bórgijki, rod. Bórgijk, daj. Brigita Irska Sveto/Sv. Brigito Irsko upodabljajo Bórgijkama, tož. Bórgijki, mest. pri Bórgijkah, or. z največkrat s palico opatinje; legenda o sveti/sv. Bórgijkama; MNOŽINA: im. Bórgijke, rod. Bórgijk, Brigiti Irski daj. Bórgijkam, tož. Bórgijke, mest. pri Bórgijkah, or. {O} EDNINA: im. Brigíta Írska, rod. Brigíte Írske, daj. z Bórgijkami Brigíti Írski, tož. Brigíto Írsko, mest. pri Brigíti Írski, STATUS: predlog or. z Brigíto Írsko PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških STATUS: predlog ... rodbin PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; imena zgodovinskih osebnosti bórgijski -a -o prid. borgijski papež Aleksander VI.; Na papeški utrdbi Búkovec1 -vca m; ime bitja, osebno ime Spoleto še danes vidimo borgijski grb |priimek|: Po zmagovitem golu Janija Bukovca so (< Borgia1) začeli prepevati; Z Bukovcem in Ajdičem je {O} moški: EDNINA: im. bórgijski, rod. bórgijskega, prehodil bogato glasbeno pot daj. bórgijskemu, tož. bórgijski (živostno bórgijskega), {B} Bukovčev mest. pri bórgijskem, or. z bórgijskim; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Búkovec, rod. Búkovca, daj. bórgijska, rod. bórgijskih, daj. bórgijskima, tož. Búkovcu, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcu, or. z bórgijska, mest. pri bórgijskih, or. z bórgijskima; Búkovcem; DVOJINA: im. Búkovca, rod. Búkovcev, MNOŽINA: im. bórgijski, rod. bórgijskih, daj. daj. Búkovcema, tož. Búkovca, mest. pri Búkovcih, or. bórgijskim, tož. bórgijske, mest. pri bórgijskih, or. z z Búkovcema; MNOŽINA: im. Búkovci, rod. bórgijskimi Búkovcev, daj. Búkovcem, tož. Búkovce, mest. pri ženski: EDNINA: im. bórgijska, rod. bórgijske, daj. Búkovcih, or. z Búkovci bórgijski, tož. bórgijsko, mest. pri bórgijski, or. z STATUS: predlog bórgijsko; DVOJINA: im. bórgijski, rod. bórgijskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); bórgijskima, tož. bórgijski, mest. pri bórgijskih, or. z samostalnik moškega spola bórgijskima; MNOŽINA: im. bórgijske, rod. bórgijskih, daj. bórgijskim, tož. bórgijske, mest. pri bórgijskih, or. Búkovec2 -- ž; ime bitja, osebno ime z bórgijskimi |priimek|: navadno ob ženskem imenu olimpijska srednji: EDNINA: im. bórgijsko, rod. bórgijskega, daj. medalja Brigite Bukovec bórgijskemu, tož. bórgijsko, mest. pri bórgijskem, or. {O} EDNINA: im. Búkovec, rod. Búkovec, daj. z bórgijskim; DVOJINA: im. bórgijski, rod. bórgijskih, Búkovec, tož. Búkovec, mest. pri Búkovec, or. z daj. bórgijskima, tož. bórgijski, mest. pri bórgijskih, Búkovec; DVOJINA: im. Búkovec, rod. Búkovec, daj. or. z bórgijskima; MNOŽINA: im. bórgijska, rod. Búkovec, tož. Búkovec, mest. pri Búkovec, or. z bórgijskih, daj. bórgijskim, tož. bórgijska, mest. pri Búkovec; MNOŽINA: im. Búkovec, rod. Búkovec, daj. bórgijskih, or. z bórgijskimi Búkovec, tož. Búkovec, mest. pri Búkovec, or. z STATUS: predlog Búkovec PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) brexit -a [bréksit] m |izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije|: burbón -a m Britanski poslanci so glasovali o preložitvi brexita |vrsta viskija|: Destilarna je leta 1795 je destilarna {B} brexitov proizvedla in prodala prvi sod burbona; V burbonu {O} EDNINA: im. brexit, rod. brexita, daj. brexitu, tož. mora biti najmanj 51 % sladu iz koruze; prim. brexit, mest. pri brexitu, or. z brexitom; DVOJINA: im. Burbon brexita, rod. brexitov, daj. brexitoma, tož. brexita, {O} EDNINA: im. burbón, rod. burbóna, daj. burbónu, mest. pri brexitih, or. z brexitoma; MNOŽINA: im. tož. burbón, mest. pri burbónu, or. z burbónom; brexiti, rod. brexitov, daj. brexitom, tož. brexite, mest. DVOJINA: im. burbóna, rod. burbónov, daj. pri brexitih, or. z brexiti burbónoma, tož. burbóna, mest. pri burbónih, or. z STATUS: predlog burbónoma; MNOŽINA: im. burbóni, rod. burbónov, 41 daj. burbónom, tož. burbóne, mest. pri burbónih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških burbóni ... rodbin STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice burbónski -a -o prid. |nanašajoč se na francosko vladarsko rodbino|: Burbón -a m; ime bitja, osebno ime Grobnica zadnjih francoskih burbonskih kraljev v |pripadnik francoske vladarske rodbine|: Posmrtni Novi Gorici je zgodovinski spomenik; Razkošna ostanki Burbona Karla X., zadnjega francoskega baročna palača burbonske dinastije ima 1200 soban; kralja, so v cerkveni kripti samostana na |nanašajoč se na Burbonsko otočje, danes Reunion|: Kostanjevici; v množini Burboni |fr. de Bourbon: strok burbonske vanilje/vanilje iz Reuniona; neštevno francoska vladarska rodbina|: Pod Burboni je Korenje skuhamo skupaj z janeževo zvezdo, Francija dosegla največjo moč in postala svetovna kurkumo in žličko burbonske vanilje/vanilije velesila; vstaja proti Burbonom; prim. burbon (< Burbon) {B} Burbon, Burbonka; Burbonov, Burbonkin; {O} moški: EDNINA: im. burbónski, rod. burbonski burbónskega, daj. burbónskemu, tož. burbónski {O} EDNINA: im. Burbón, rod. Burbóna, daj. Burbónu, (živostno burbónskega), mest. pri burbónskem, or. z tož. Burbóna, mest. pri Burbónu, or. z Burbónom; burbónskim; DVOJINA: im. burbónska, rod. DVOJINA: im. Burbóna, rod. Burbónov, daj. burbónskih, daj. burbónskima, tož. burbónska, mest. Burbónoma, tož. Burbóna, mest. pri Burbónih, or. z pri burbónskih, or. z burbónskima; MNOŽINA: im. Burbónoma; MNOŽINA: im. Burbóni, rod. Burbónov, burbónski, rod. burbónskih, daj. burbónskim, tož. daj. Burbónom, tož. Burbóne, mest. pri Burbónih, or. z burbónske, mest. pri burbónskih, or. z burbónskimi Burbóni ženski: EDNINA: im. burbónska, rod. burbónske, daj. STATUS: predlog burbónski, tož. burbónsko, mest. pri burbónski, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških burbónsko; DVOJINA: im. burbónski, rod. burbónskih, ... rodbin daj. burbónskima, tož. burbónski, mest. pri burbónskih, or. z burbónskima; MNOŽINA: im. burbónka -e ž burbónske, rod. burbónskih, daj. burbónskim, tož. |vrtnica|: Starodavne burbonke so ime dobile po burbónske, mest. pri burbónskih, or. z burbónskimi Burbonskem otoku, danes Reunionu; kot prilastek srednji: EDNINA: im. burbónsko, rod. burbónskega, nasadi vrtnic burbonk; prim. Burbonka daj. burbónskemu, tož. burbónsko, mest. pri {O} burbónskem, EDNINA: im. burbónka, rod. burbónke, daj. or. z burbónskim; DVOJINA: im. burbónki, burbónski, tož. burbónko, mest. pri burbónki, or. z rod. burbónskih, daj. burbónskima, tož. burbónko; burbónski, DVOJINA: im. burbónki, rod. burbónk, daj. mest. pri burbónskih, or. z burbónskima; burbónkama, tož. burbónki, mest. pri burbónkah, or. z MNOŽINA: im. burbónska, rod. burbónskih, daj. burbónkama; burbónskim, MNOŽINA: im. burbónke, rod. burbónk, tož. burbónska, mest. pri burbónskih, or. daj. burbónkam, tož. burbónke, mest. pri burbónkah, z burbónskimi or. z burbónkami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Butále -ál ž mn.; zemljepisno ime Burbónka -e ž; ime bitja, osebno ime |kraj iz zbirke humoresk Frana Milčinskega |pripadnica francoske vladarske rodbine|: Sredi »Butalci«|: Cefizelj je začel na skrivaj nositi pisma dvajsetih let 18. stoletja so obstajali resni načrti, da iz Butal v Tepanjce; |prispodoba kraja, v katerem se bi Marija Terezija s poroko postala Burbonka; prim. sprejemajo neumne, nespametne odločitve|: Po burbonka razprodaji premoženja in mladih ljudi z znanjem (< Burbon) bomo imeli v Butalah končno mir {B} Burbonkin Kje? v Butalah {O} EDNINA: im. Burbónka, rod. Burbónke, daj. Od kod? iz Butal Burbónki, tož. Burbónko, mest. pri Burbónki, or. z Kam? v Butale Burbónko; {B} Butalec, Butalka; Butalčev, Butalkin; butalski DVOJINA: im. Burbónki, rod. Burbónk, daj. Burbónkama, {O} tož. Burbónki, mest. pri Burbónkah, or. MNOŽINA: im. Butále, rod. Butál, daj. Butálam, z Burbónkama; MNOŽINA: im. Burbónke, rod. tož. Butále, mest. pri Butálah, or. z Butálami Burbónk, daj. Burbónkam, tož. Burbónke, mest. pri STATUS: predlog Burbónkah, or. z Burbónkami PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka STATUS: predlog zemljepisna imena 42 MNOŽINA: im. Butálke, rod. Butálk, daj. Butálkam, tož. butálec -lca m; ime bitja Butálke, mest. pri Butálkah, or. z Butálkami |neumen, omejen človek|: Vsak butalec bi vedel, kaj STATUS: predlog storiti; Uporabniški vmesnik je zasnovan butalcem PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena prijazno; prim. Butalec (< Butale) butálski -a -o prid. {B} butalčev |nanašajoč se na kraj iz zbirke humoresk Frana {O} EDNINA: im. butálec, rod. butálca, daj. butálcu, Milčinskega »Butalci«|: butalski razbojnik; butalska tož. butálca, mest. pri butálcu, or. z butálcem; cerkev; |nanašajoč se na neumnost, omejenost DVOJINA: im. butálca, rod. butálcev, daj. butálcema, nasploh|: Prepoved izraza je butalski ukrep; Prav tož. butálca, mest. pri butálcih, or. z butálcema; zares smo butalska država, naj mi državljani MNOŽINA: im. butálci, rod. butálcev, daj. butálcem, oprostijo! tož. butálce, mest. pri butálcih, or. z butálci (< Butale) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. butálski, rod. butálskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice daj. butálskemu, tož. butálski (živostno butálskega), mest. pri butálskem, or. z butálskim; DVOJINA: im. Butálec -lca m; ime bitja, prebivalsko ime butálska, rod. butálskih, daj. butálskima, tož. butálska, |domišljijski lik|: Tepanjčan je ogovoril Butalca; mest. pri butálskih, or. z butálskima; MNOŽINA: im. zbor Butalcev; prim. butalec butálski, rod. butálskih, daj. butálskim, tož. butálske, (< Butale) mest. pri butálskih, or. z butálskimi {B} Butalčev ženski: EDNINA: im. butálska, rod. butálske, daj. {O} EDNINA: im. Butálec, rod. Butálca, daj. Butálcu, butálski, tož. butálsko, mest. pri butálski, or. z tož. Butálca, mest. pri Butálcu, or. z Butálcem; butálsko; DVOJINA: im. butálski, rod. butálskih, daj. DVOJINA: im. Butálca, rod. Butálcev, daj. Butálcema, butálskima, tož. butálski, mest. pri butálskih, or. z tož. Butálca, mest. pri Butálcih, or. z Butálcema; butálskima; MNOŽINA: im. butálske, rod. butálskih, MNOŽINA: im. Butálci, rod. Butálcev, daj. Butálcem, daj. butálskim, tož. butálske, mest. pri butálskih, or. z tož. Butálce, mest. pri Butálcih, or. z Butálci butálskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. butálsko, rod. butálskega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; butálskemu, tož. butálsko, mest. pri butálskem, or. z samostalnik moškega spola butálskim; DVOJINA: im. butálski, rod. butálskih, daj. butálskima, tož. butálski, mest. pri butálskih, or. z butálka -e butálskima; ž; ime bitja MNOŽINA: im. butálska, rod. butálskih, |neumna ženska|: Vsaka butalka lahko naredi izpit daj. butálskim, tož. butálska, mest. pri butálskih, or. z za avto; prim. Butalka butálskimi (< Butale) STATUS: predlog {B} butalkin PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} EDNINA: im. butálka, rod. butálke, daj. butálki, tož. butálko, mest. pri butálki, or. z butálko; DVOJINA: Calvin1 -a [kálvin] m; ime bitja, osebno ime im. butálki, rod. butálk, daj. butálkama, tož. butálki, |angleško moško ime|: blagovna znamka Calvina mest. pri butálkah, or. z butálkama; MNOŽINA: im. Kleina; strip o Calvinu in Hobbesu butálke, rod. butálk, daj. butálkam, tož. butálke, mest. {B} Calvinov pri butálkah, or. z butálkami {O} EDNINA: im. Calvin, rod. Calvina, daj. Calvinu, STATUS: predlog tož. Calvina, mest. pri Calvinu, or. s Calvinom; PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice DVOJINA: im. Calvina, rod. Calvinov, daj. Calvinoma, tož. Calvina, mest. pri Calvinih, or. s Calvinoma; Butálka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime MNOŽINA: im. Calvini, rod. Calvinov, daj. Calvinom, |domišljijski lik|: O Butalkah je v knjigi napisanega tož. Calvine, mest. pri Calvinih, or. s Calvini zelo malo; prim. butalka STATUS: predlog (< Butale) PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, {B} Butalkin moška) {O} EDNINA: im. Butálka, rod. Butálke, daj. Butálki, tož. Butálko, mest. pri Butálki, or. z Butálko; Calvin2 -a [kalvín] m; ime bitja, osebno ime DVOJINA: im. Butálki, rod. Butálk, daj. Butálkama, tož. |priimek|; |fr. Cauvin: francoski teolog in verski Butálki, mest. pri Butálkah, or. z Butálkama; reformator|: kot zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Kalvin nauk reformatorja Calvina; Na 43 tridentinskem cerkvenem zboru je Cerkev obsodila Calvinovim, tož. Calvinova, mest. pri Calvinovih, or. nauke Luthra in Calvina s Calvinovimi {B} Calvinov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Calvin, rod. Calvina, daj. Calvinu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki tož. Calvina, mest. pri Calvinu, or. s Calvinom; DVOJINA: im. Calvina, rod. Calvinov, daj. Calvinoma, Cárigrad -a m; zemljepisno ime tož. Calvina, mest. pri Calvinih, or. s Calvinoma; |slovensko ime za Istanbul, mesto v Turčiji|: Turki MNOŽINA: im. Calvini, rod. Calvinov, daj. Calvinom, so si pri obleganju Carigrada leta 1453 pomagali z tož. Calvine, mest. pri Calvinih, or. s Calvini velikim topom; Carigrad so v preteklosti imenovali STATUS: predlog tudi drugi Rim; prim. Istanbul PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Kje? v Carigradu osebnosti; lastna imena (priimki); samostalnik Od kod? iz Carigrada moškega spola Kam? v Carigrad {B} Carigrajčan, Carigrajčanka; Carigrajčanov, Calvin3 -a [kêlvin] m; ime bitja, osebno ime Carigrajčankin; carigrajski |priimek|; |ameriški znanstvenik|: Američanu {O} EDNINA: im. Cárigrad, rod. Cárigrada, daj. Melvinu Calvinu so leta 1961 podelili Nobelovo Cárigradu, tož. Cárigrad, mest. pri Cárigradu, or. s nagrado za kemijo Cárigradom {B} Calvinov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Calvin, rod. Calvina, daj. Calvinu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev tož. Calvina, mest. pri Calvinu, or. s Calvinom; DVOJINA: im. Calvina, rod. Calvinov, daj. Calvinoma, Cárigrajska konvéncija -e -e ž; stvarno ime tož. Calvina, mest. pri Calvinih, or. s Calvinoma; |angl. Council of Europe Convention on preventing MNOŽINA: im. Calvini, rod. Calvinov, daj. Calvinom, and combating violence against women and tož. Calvine, mest. pri Calvinih, or. s Calvini domestic violence|; |mednarodni dokument|: S STATUS: predlog Carigrajsko konvencijo Sveta Evrope se država PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) zaveže za boju proti nasilju nad ženskami in proti nasilju v družini; prim. Istanbulska konvencija Calvinov -a -o [kalvínov-] prid. {O} EDNINA: im. Cárigrajska konvéncija, rod. kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi Cárigrajske konvéncije, daj. Cárigrajski konvénciji, Kalvinov Calvinov kalvinizem se je uveljavil tož. Cárigrajsko konvéncijo, mest. pri Cárigrajski predvsem v Zahodni Evropi in pozneje v Severni konvénciji, or. s Cárigrajsko konvéncijo Ameriki; Flamci in Nizozemci so bili verniki STATUS: predlog Luthrovega in Calvinovega nauka PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena (< Calvin2) {O} moški: EDNINA: im. Calvinov, rod. Calvinovega, carigrájski -a -o prid. daj. Calvinovemu, tož. Calvinov (živostno srečanje papeža in carigrajskega patriarha; Calvinovega), mest. pri Calvinovem, or. s carigrajska sinagoga Neve Šalom; carigrajska Calvinovim; DVOJINA: im. Calvinova, rod. cerkev Hagija Sofija; prim. istanbulski, Calvinovih, daj. Calvinovima, tož. Calvinova, mest. Carigrajska konvencija pri Calvinovih, or. s Calvinovima; MNOŽINA: im. (< Carigrad) Calvinovi, rod. Calvinovih, daj. Calvinovim, tož. {O} moški: EDNINA: im. cárigrajski, rod. Calvinove, mest. pri Calvinovih, or. s Calvinovimi cárigrajskega, daj. cárigrajskemu, tož. cárigrajski ženski: EDNINA: im. Calvinova, rod. Calvinove, daj. (živostno cárigrajskega), mest. pri cárigrajskem, or. s Calvinovi, tož. Calvinovo, mest. pri Calvinovi, or. s cárigrajskim; DVOJINA: im. cárigrajska, rod. Calvinovo; DVOJINA: im. Calvinovi, rod. Calvinovih, cárigrajskih, daj. cárigrajskima, tož. cárigrajska, mest. daj. Calvinovima, tož. Calvinovi, mest. pri pri cárigrajskih, or. s cárigrajskima; MNOŽINA: im. Calvinovih, or. s Calvinovima; MNOŽINA: im. cárigrajski, rod. cárigrajskih, daj. cárigrajskim, tož. Calvinove, rod. Calvinovih, daj. Calvinovim, tož. cárigrajske, mest. pri cárigrajskih, or. s cárigrajskimi Calvinove, mest. pri Calvinovih, or. s Calvinovimi ženski: EDNINA: im. cárigrajska, rod. cárigrajske, daj. srednji: EDNINA: im. Calvinovo, rod. Calvinovega, cárigrajski, tož. cárigrajsko, mest. pri cárigrajski, or. s daj. Calvinovemu, tož. Calvinovo, mest. pri cárigrajsko; DVOJINA: im. cárigrajski, rod. Calvinovem, or. s Calvinovim; DVOJINA: im. cárigrajskih, daj. cárigrajskima, tož. cárigrajski, mest. Calvinovi, rod. Calvinovih, daj. Calvinovima, tož. pri cárigrajskih, or. s cárigrajskima; MNOŽINA: im. Calvinovi, mest. pri Calvinovih, or. s Calvinovima; MNOŽINA: im. Calvinova, rod. Calvinovih, daj. 44 cárigrajske, rod. cárigrajskih, daj. cárigrajskim, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice cárigrajske, mest. pri cárigrajskih, or. s cárigrajskimi srednji: EDNINA: im. cárigrajsko, rod. cárigrajskega, Celestín -a m; ime bitja, osebno ime daj. cárigrajskemu, tož. cárigrajsko, mest. pri |moško ime|: politične ideje Celestina Jelenca; cárigrajskem, or. s cárigrajskim; DVOJINA: im. Spregovorila je o zvezi s Celestinom; |priimek|: cárigrajski, rod. cárigrajskih, daj. cárigrajskima, tož. članek dr. Frana Celestina; prim. celestin cárigrajski, mest. pri cárigrajskih, or. s cárigrajskima; {B} Celestinov MNOŽINA: im. cárigrajska, rod. cárigrajskih, daj. {O} EDNINA: im. Celestín, rod. Celestína, daj. cárigrajskim, tož. cárigrajska, mest. pri cárigrajskih, Celestínu, tož. Celestína, mest. pri Celestínu, or. s or. s cárigrajskimi Celestínom; DVOJINA: im. Celestína, rod. Celestínov, STATUS: predlog daj. Celestínoma, tož. Celestína, mest. pri Celestínih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki or. s Celestínoma; MNOŽINA: im. Celestíni, rod. Celestínov, daj. Celestínom, tož. Celestíne, mest. pri Catherine1 -- [kêtrin] ž; ime bitja, osebno ime Celestínih, or. s Celestíni |angleško žensko ime|: Catherine Zeta Jones je na STATUS: predlog premieri presenetila z novo pričesko PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, {B} Catherinin moška) {O} EDNINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s celestínka -e ž Catherine; DVOJINA: im. Catherine, rod. Catherine, |redovnica|: Leta 1759 je cesarica Marija Terezija daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s podelila dovoljenje za ustanovitev samostana Catherine; MNOŽINA: im. Catherine, rod. Catherine, celestink v Mariboru daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s (< celestin) Catherine {B} celestinkin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. celestínka, rod. celestínke, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, celestínki, tož. celestínko, mest. pri celestínki, or. s ženska); samostalnik ženskega spola celestínko; DVOJINA: im. celestínki, rod. celestínk, daj. celestínkama, tož. celestínki, mest. pri celestínkah, or. Catherine2 -- [katrín] ž; ime bitja, osebno ime s celestínkama; MNOŽINA: im. celestínke, rod. |francosko žensko ime|: časopis s Catherine celestínk, daj. celestínkam, tož. celestínke, mest. pri Denevue na naslovnici celestínkah, or. s celestínkami {B} Catherinin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Catherine, rod. Catherine, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Catherine; DVOJINA: im. Catherine, rod. Catherine, celestínski -a -o prid. daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s Papež Celestin V. je bil celestinski redovnik; cerkev Catherine; MNOŽINA: im. Catherine, rod. Catherine, celestinskega samostana daj. Catherine, tož. Catherine, mest. pri Catherine, or. s (< Celestin) Catherine {O} moški: EDNINA: im. celestínski, rod. STATUS: predlog celestínskega, daj. celestínskemu, tož. celestínski PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, (živostno celestínskega), mest. pri celestínskem, or. s ženska); samostalnik ženskega spola celestínskim; DVOJINA: im. celestínska, rod. celestínskih, daj. celestínskima, tož. celestínska, mest. celestín -a m pri celestínskih, or. s celestínskima; MNOŽINA: im. |mineral|: Barva celestina je nekoliko modrikasta; V celestínski, rod. celestínskih, daj. celestínskim, tož. nekaterih državah celestin vijolično obarvajo, nato celestínske, mest. pri celestínskih, or. s celestínskimi ga lažno prodajajo kot ametist; prim. Celestin ženski: EDNINA: im. celestínska, rod. celestínske, daj. {O} EDNINA: im. celestín, rod. celestína, daj. celestínski, tož. celestínsko, mest. pri celestínski, or. s celestínu, tož. celestín, mest. pri celestínu, or. s celestínsko; DVOJINA: im. celestínski, rod. celestínom; DVOJINA: im. celestína, rod. celestínov, celestínskih, daj. celestínskima, tož. celestínski, mest. daj. celestínoma, tož. celestína, mest. pri celestínih, or. pri celestínskih, or. s celestínskima; MNOŽINA: im. s celestínoma; MNOŽINA: im. celestíni, rod. celestínske, rod. celestínskih, daj. celestínskim, tož. celestínov, daj. celestínom, tož. celestíne, mest. pri celestínske, mest. pri celestínskih, or. s celestínskimi celestínih, or. s celestíni srednji: EDNINA: im. celestínsko, rod. celestínskega, STATUS: predlog daj. celestínskemu, tož. celestínsko, mest. pri 45 celestínskem, or. s celestínskim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških celestínski, rod. celestínskih, daj. celestínskima, tož. ... rodbin celestínski, mest. pri celestínskih, or. s celestínskima; MNOŽINA: im. celestínska, rod. celestínskih, daj. Cérkniško jézero -ega -a s; zemljepisno ime celestínskim, tož. celestínska, mest. pri celestínskih, |jezero|: presihajoče Cerkniško jezero; ribolov na/v or. s celestínskimi Cerkniškem jezeru; Voda v Cerkniškem jezeru je STATUS: predlog vsako leto bolj čista PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki (< Cerknica) Kje? na Cerkniškem jezeru in v Cerkniškem jezeru celína -e ž Od kod? s Cerkniškega jezera |velika, sklenjena površina kopnega|: Odločil se je Kam? na Cerkniško jezero stopiti na vse najvišje vrhove celin; črna celina {O} EDNINA: im. Cérkniško jézero, rod. Cérkniškega ||nadomestno poimenovanje za Afriko||: Tudi jézera, daj. Cérkniškemu jézeru, tož. Cérkniško Afrika, črna celina, si včasih nadene belo zimsko jézero, mest. pri Cérkniškem jézeru, or. s Cérkniškim odejo; peta celina ||nadomestno poimenovanje za jézerom Avstralijo||: dolgotrajno potovanje na peto celino; STATUS: predlog stara celina ||nadomestno poimenovanje za Evropo||: PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda Prepotoval je skoraj vso staro celino; nova celina ||nadomestno poimenovanje za Severno Ameriko||: Cia -e [cíja] ž; stvarno ime Znamenito ameriško podjetje bo moralo zapreti kar |ameriška obveščevalna agencija|: Izročili so ga nekaj svojih tovarn na novi celini; zelena celina ameriški Cii; nekdanji uslužbenec Cie; kot prilastek, v ||nadomestno poimenovanje za Južno Ameriko||: Na imenovalniku brezpilotno letalo agencije Cia vsej zeleni celini mu priznavajo status najboljšega (< CIA) južnoameriškega košarkarja vseh časov {B} Ciin {O} EDNINA: im. celína, rod. celíne, daj. celíni, tož. {O} EDNINA: im. Cia, rod. Cie, daj. Cii, tož. Cio, mest. celíno, mest. pri celíni, or. s celíno; DVOJINA: im. pri Cii, or. s Cio; DVOJINA: im. Cii, rod. Cij, daj. celíni, rod. celín, daj. celínama, tož. celíni, mest. pri Ciama, tož. Cii, mest. pri Ciah, or. s Ciama; MNOŽINA: celínah, or. s celínama; MNOŽINA: im. celíne, rod. im. Cie, rod. Cij, daj. Ciam, tož. Cie, mest. pri Ciah, or. celín, daj. celínam, tož. celíne, mest. pri celínah, or. s s Ciami celínami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in besede poimenovanja CIA CIE [cíja] ž; kratica Cêljski -ega m; ime bitja, osebno ime |angl. Central Intelligence Agency|; |slov. Centralna |pripadnik celjske plemiške rodbine|: Vitezi so se na obveščevalna agencija|: upokojeni agent CIE; posvetu zbrali pri grofu Urhu Celjskem; v množini analitičarka pri CII; kot prilastek, v imenovalniku Celjski |celjska plemiška rodbina|: Moč Celjskih so direktor ameriške obveščevalne agencije CIA; prim. stopnjevale bojevitost moških članov rodbine, Cia njihova sposobnost za urejanje pravnih in gmotnih {B} CIIN razmer ter spretna družinska politika; v zvezi grofje {O} EDNINA: im. CIA, rod. CIE, daj. CII, tož. CIO, Celjski Grb grofov Celjskih ima tri rumene zvezde mest. pri CII, or. s CIO; DVOJINA: im. CII, rod. CIJ, daj. na modrem polju in rdeče prečke na belem polju; v CIAMA, tož. CII, mest. pri CIAH, or. s CIAMA; zvezi celjski grofje Žovneški grad je bil pod celjskimi MNOŽINA: im. CIE, rod. CIJ, daj. CIAM, tož. CIE, mest. grofi do leta 1456; prim. celjski pri CIAH, or. s CIAMI (< Celje) STATUS: predlog {B} Celjski, Celjska; celjski PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {O} EDNINA: im. Cêljski, rod. Cêljskega, daj. Cêljskemu, tož. Cêljskega, mest. pri Cêljskem, or. s Ciin -a -o [cíjin] prid. Cêljskim; DVOJINA: im. Cêljska, rod. Cêljskih, daj. seznam najboljših Ciinih agentov Cêljskima, tož. Cêljska, mest. pri Cêljskih, or. s (< Cia) Cêljskima; MNOŽINA: im. Cêljski, rod. Cêljskih, daj. {O} moški: EDNINA: im. Ciin, rod. Ciinega, daj. Cêljskim, tož. Cêljske, mest. pri Cêljskih, or. s Ciinemu, tož. Ciin (živostno Ciinega), mest. pri Cêljskimi Ciinem, or. s Ciinim; DVOJINA: im. Ciina, rod. Ciinih, STATUS: predlog daj. Ciinima, tož. Ciina, mest. pri Ciinih, or. s Ciinima; 46 MNOŽINA: im. Ciini, rod. Ciinih, daj. Ciinim, tož. pri cistercijánu in pri cistercijáncu, or. s Ciine, mest. pri Ciinih, or. s Ciinimi cistercijánom in s cistercijáncem; DVOJINA: im. ženski: EDNINA: im. Ciina, rod. Ciine, daj. Ciini, tož. cistercijána in cistercijánca, rod. cistercijánov in Ciino, mest. pri Ciini, or. s Ciino; DVOJINA: im. Ciini, cistercijáncev, daj. cistercijánoma in cistercijáncema, rod. Ciinih, daj. Ciinima, tož. Ciini, mest. pri Ciinih, or. tož. cistercijána in cistercijánca, mest. pri cistercijánih s Ciinima; MNOŽINA: im. Ciine, rod. Ciinih, daj. in pri cistercijáncih, or. s cistercijánoma in s Ciinim, tož. Ciine, mest. pri Ciinih, or. s Ciinimi cistercijáncema; MNOŽINA: im. cistercijáni in srednji: EDNINA: im. Ciino, rod. Ciinega, daj. cistercijánci, rod. cistercijánov in cistercijáncev, daj. Ciinemu, tož. Ciino, mest. pri Ciinem, or. s Ciinim; cistercijánom in cistercijáncem, tož. cistercijáne in DVOJINA: im. Ciini, rod. Ciinih, daj. Ciinima, tož. cistercijánce, mest. pri cistercijánih in pri Ciini, mest. pri Ciinih, or. s Ciinima; MNOŽINA: im. cistercijáncih, or. s cistercijáni in s cistercijánci Ciina, rod. Ciinih, daj. Ciinim, tož. Ciina, mest. pri STATUS: predlog Ciinih, or. s Ciinimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki cistercijánec -nca m; obširneje glej pri cistercijan CIIN -A -O [cíjin] prid. cistercijánka -e ž CIINA akcija je bila neuspešna |redovnica|: redovnica cistercijanka; Leta 1125 je (< CIA) opat Štefan Harding ustanovil prvo opatijo sester {O} moški: EDNINA: im. CIIN, rod. CIINEGA, daj. cistercijank CINEMU, tož. CIIN (živostno CIINEGA), mest. pri (< Citeaux) CIINEM, or. s CIINIM; DVOJINA: im. CIINA, rod. {B} cistercijankin CIINIH, daj. CIINIM, tož. CIINA, mest. pri CIINIH, {O} EDNINA: im. cistercijánka, rod. cistercijánke, daj. or. s CIINIMA; MNOŽINA: im. CIINI, rod. CIINIH, cistercijánki, tož. cistercijánko, mest. pri cistercijánki, daj. CIINIM, tož. CIINE, mest. pri CIINIH, or. s or. s cistercijánko; DVOJINA: im. cistercijánki, rod. CIINIMI cistercijánk, daj. cistercijánkama, tož. cistercijánki, ženski: EDNINA: im. CIINA, rod. CIINE, daj. CIINI, mest. pri cistercijánkah, or. s cistercijánkama; tož. CIINO, mest. pri CIINI, or. s CIINO; DVOJINA: MNOŽINA: im. cistercijánke, rod. cistercijánk, daj. im. CIINI, rod. CIINIH, daj. CIINIMA, tož. CIINI, cistercijánkam, tož. cistercijánke, mest. pri mest. pri CIINIH, or. s CIINIMA; MNOŽINA: im. cistercijánkah, or. s cistercijánkami CIINE, rod. CIINIH, daj. CIINIM, tož. CIINE, mest. STATUS: predlog pri CIINIH, or. s CIINIMI PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice srednji: EDNINA: im. CIINO, rod. CIINEGA, daj. CIINEMU, tož. CIINO, mest. pri CIINEM, or. s cistercijánski -a -o prid. CIINIM; DVOJINA: im. CIINI, rod. CIINIH, daj. V stiškem cistercijanskem samostanu so nastali CIINIMA, tož. CIINI, mest. pri CIINIH, or. s Stiški rokopisi; cistercijanska opatija CIINIMA; MNOŽINA: im. CIINA, rod. CIINIH, daj. (< Citeaux) CIINIM, tož. CIINA, mest. pri CIINIH, or. s {O} moški: EDNINA: im. cistercijánski, rod. CIINIMI cistercijánskega, daj. cistercijánskemu, tož. STATUS: predlog cistercijánski (živostno cistercijánskega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke cistercijánskem, or. s cistercijánskim; DVOJINA: im. iz kratic cistercijánska, rod. cistercijánskih, daj. cistercijánskima, tož. cistercijánska, mest. pri cisterciján -a in cistercijánec -nca m cistercijánskih, or. s cistercijánskima; MNOŽINA: im. |redovnik|: katekizem cistercijana/cistercijanca cistercijánski, rod. cistercijánskih, daj. Lenarta Pacherneckerja; Patra/p. Simona Ašiča cistercijánskim, tož. cistercijánske, mest. pri poznamo kot stiškega cistercijana/cistercijanca, ki cistercijánskih, or. s cistercijánskimi je zdravil z zelišči; Bernard je v samostanu ženski: EDNINA: im. cistercijánska, rod. Cistercium ustanovil red cistercijánske, daj. cistercijánski, tož. cistercijánsko, cistercijanov/cistercijancev mest. pri cistercijánski, or. s cistercijánsko; DVOJINA: (< Citeaux) im. cistercijánski, rod. cistercijánskih, daj. {B} cistercijanov cistercijánskima, tož. cistercijánski, mest. pri {O} EDNINA: im. cisterciján in cistercijánec, rod. cistercijánskih, or. s cistercijánskima; MNOŽINA: im. cistercijána in cistercijánca, daj. cistercijánu in cistercijánske, rod. cistercijánskih, daj. cistercijáncu, tož. cistercijána in cistercijánca, mest. cistercijánskim, tož. cistercijánske, mest. pri cistercijánskih, or. s cistercijánskimi 47 srednji: EDNINA: im. cistercijánsko, rod. Cítini, rod. Cítinih, daj. Cítinima, tož. Cítini, mest. pri cistercijánskega, daj. cistercijánskemu, tož. Cítinih, or. s Cítinima; MNOŽINA: im. Cítine, rod. cistercijánsko, mest. pri cistercijánskem, or. s Cítinih, daj. Cítinim, tož. Cítine, mest. pri Cítinih, or. s cistercijánskim; DVOJINA: im. cistercijánski, rod. Cítinimi cistercijánskih, daj. cistercijánskima, tož. srednji: EDNINA: im. Cítino, rod. Cítinega, daj. cistercijánski, mest. pri cistercijánskih, or. s Cítinemu, tož. Cítino, mest. pri Cítinem, or. s Cítinim; cistercijánskima; MNOŽINA: im. cistercijánska, rod. DVOJINA: im. Cítini, rod. Cítinih, daj. Cítinima, tož. cistercijánskih, daj. cistercijánskim, tož. Cítini, mest. pri Cítinih, or. s Cítinima; MNOŽINA: im. cistercijánska, mest. pri cistercijánskih, or. s Cítina, rod. Cítinih, daj. Cítinim, tož. Cítina, mest. pri cistercijánskimi Cítinih, or. s Cítinimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Cíši -- ž; ime bitja, osebno ime CO -- [c ó tudi cəó in céó tudi ceó] m; simbol |po pinjinu Cixi|; |kitajska cesarica|: Zahodni |ogljikov oksid|: zmanjšanje emisij CO zavezniki so zadušili boksarsko vstajo in zažgali STATUS: predlog poletno palačo cesarice Ciši; Z vladavino cesarice PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Ciši je moč dinastije Čing počasi slabela {B} Cišijin Coca-Cola -e [kókakóla] ž; stvarno ime {O} EDNINA: im. Cíši, rod. Cíši, daj. Cíši, tož. Cíši, |podjetje|: Lanski dobiček Coca-Cole je presegel mest. pri Cíši, or. s Cíši pričakovanja; podaljšanje sponzorske pogodbe s STATUS: predlog Coca-Colo; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih posebna serija stekleničk pijače Coca-Cola; oglas za osebnosti; imena iz nelatiničnih pisav znamko Coca-Cola; |brezalkoholna pijača znamke Coca-Cola|: navadno z malo začetnico coca-cola ali Cíta -e ž; ime bitja, osebno ime podomačeno kokakola Pločevinka priljubljene Coca- |žensko ime|: Kar nekaj let smo skupaj s Cito Cole/coca-cole/kokakole ima 140 kilokalorij; števno pripravljali učni načrt; V Sloveniji je bilo leta 2020 V Ameriki spije posameznik v povprečju 300 Coca- 73 Cit; |it. Zita: svetnica|: Več verskih družb se Col/coca-col/kokakol na leto steklenic Coca-Cole imenuje po Citi; v zvezi sveta/sv. Cita Obiskovala je {B} Coca-Colin šolo sester svete Cite; |habsburška cesarica|: {O} EDNINA: im. Coca-Cola, rod. Coca-Cole, daj. kanonizacija cesarice Cite; Zakonska zveza cesarja Coca-Coli, tož. Coca-Colo, mest. pri Coca-Coli, or. s Karla s cesarico Cito je njunim otrokom in Coca-Colo; DVOJINA: im. Coca-Coli, rod. Coca-Col, podanikom služila kot zgled daj. Coca-Colama, tož. Coca-Coli, mest. pri Coca- {B} Citin Colah, or. s Coca-Colama; MNOŽINA: im. Coca-Cole, {O} EDNINA: im. Cíta, rod. Cíte, daj. Cíti, tož. Cíto, rod. Coca-Col, daj. Coca-Colam, tož. Coca-Cole, mest. mest. pri Cíti, or. s Cíto; DVOJINA: im. Cíti, rod. Cít, pri Coca-Colah, or. s Coca-Colami daj. Cítama, tož. Cíti, mest. pri Cítah, or. s Cítama; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Cíte, rod. Cít, daj. Cítam, tož. Cíte, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke pri Cítah, or. s Cítami STATUS: predlog Cójz -a m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, |podomačeno za Zois|; |slovenski razsvetljenec in ženska); imena zgodovinskih osebnosti mecen|; gl. Zois STATUS: predlog Cítin -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Citin diadem; Citina kapela osebnosti; lastna imena (priimki) (< Cita) {O} moški: EDNINA: im. Cítin, rod. Cítinega, daj. Cójzov -a -o prid.; gl. Zoisov Cítinemu, tož. Cítin (živostno Cítinega), mest. pri STATUS: predlog Cítinem, or. s Cítinim; DVOJINA: im. Cítina, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Cítinih, daj. Cítinima, tož. Cítina, mest. pri Cítinih, or. s Cítinima; MNOŽINA: im. Cítini, rod. Cítinih, daj. .com [píka kòm] okrajš. Cítinim, tož. Cítine, mest. pri Cítinih, or. s Cítinimi |angl. company|; |spletna domena za komercialne ženski: EDNINA: im. Cítina, rod. Cítine, daj. Cítini, tož. uporabnike|: cena registracije splošne domene .com; Cítino, mest. pri Cítini, or. s Cítino; DVOJINA: im. v spletnih naslovih, stično www.google.com 48 STATUS: predlog čápca, rod. čápcev, daj. čápcema, tož. čápca, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave čápcih, or. s čápcema; MNOŽINA: im. čápci, rod. čápcev, daj. čápcem, tož. čápce, mest. pri čápcih, or. s Curiejev -a -o [kiríjev-] prid. čápci Biografijo Marie Curie je napisala Curiejeva hči STATUS: predlog Eva; Curiejeva temperatura ||temperatura, pri kateri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; snov postane paramagnetna||: Raziskave temeljijo samostalnik moškega spola na feroelektrikih z visoko Curiejevo temperaturo (< Curie) čápka -e ž {O} moški: EDNINA: im. Curiejev, rod. Curiejevega, |pripadnica subkulture|: V avtu so se vozili čapci in daj. Curiejevemu, tož. Curiejev (živostno čapke Curiejevega), mest. pri Curiejevem, or. s Curiejevim; (< čapec) DVOJINA: im. Curiejeva, rod. Curiejevih, daj. {B} čapkin Curiejevima, tož. Curiejeva, mest. pri Curiejevih, or. s {O} EDNINA: im. čápka, rod. čápke, daj. čápki, tož. Curiejevima; MNOŽINA: im. Curiejevi, rod. čápko, mest. pri čápki, or. s čápko; DVOJINA: im. Curiejevih, daj. Curiejevim, tož. Curiejeve, mest. pri čápki, rod. čápk, daj. čápkama, tož. čápki, mest. pri Curiejevih, or. s Curiejevimi čápkah, or. s čápkama; MNOŽINA: im. čápke, rod. ženski: EDNINA: im. Curiejeva, rod. Curiejeve, daj. čápk, daj. čápkam, tož. čápke, mest. pri čápkah, or. s Curiejevi, tož. Curiejevo, mest. pri Curiejevi, or. s čápkami Curiejevo; DVOJINA: im. Curiejevi, rod. Curiejevih, STATUS: predlog daj. Curiejevima, tož. Curiejevi, mest. pri Curiejevih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice or. s Curiejevima; MNOŽINA: im. Curiejeve, rod. Curiejevih, daj. Curiejevim, tož. Curiejeve, mest. pri čápski -a -o prid. Curiejevih, or. s Curiejevimi fant čapskega videza srednji: EDNINA: im. Curiejevo, rod. Curiejevega, daj. (< čapec) Curiejevemu, tož. Curiejevo, mest. pri Curiejevem, or. {O} moški: EDNINA: im. čápski, rod. čápskega, daj. s Curiejevim; DVOJINA: im. Curiejevi, rod. čápskemu, tož. čápski (živostno čápskega), mest. pri Curiejevih, daj. Curiejevima, tož. Curiejevi, mest. pri čápskem, or. s čápskim; DVOJINA: im. čápska, rod. Curiejevih, or. s Curiejevima; MNOŽINA: im. čápskih, daj. čápskima, tož. čápska, mest. pri čápskih, Curiejeva, rod. Curiejevih, daj. Curiejevim, tož. or. s čápskima; MNOŽINA: im. čápski, rod. čápskih, daj. Curiejeva, mest. pri Curiejevih, or. s Curiejevimi čápskim, tož. čápske, mest. pri čápskih, or. s STATUS: predlog čápskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na ženski: EDNINA: im. čápska, rod. čápske, daj. čápski, -ov/-ev ali -in v SBZ tož. čápsko, mest. pri čápski, or. s čápsko; DVOJINA: im. čápski, rod. čápskih, daj. čápskima, tož. čápski, Cvičkaríja -e ž; stvarno ime mest. pri čápskih, or. s čápskima; MNOŽINA: im. |turistično-kulturna prireditv|: Že nekaj let je vodja čápske, rod. čápskih, daj. čápskim, tož. čápske, mest. študentske Cvičkarije; izbor za cviček Cvičkarije; pri čápskih, or. s čápskimi Na Cvičkariji predstavljajo etnološke in enološke srednji: EDNINA: im. čápsko, rod. čápskega, daj. značilnosti Dolenjske; kot prilastek, v imenovalniku Za čápskemu, tož. čápsko, mest. pri čápskem, or. s etnološko-enološki del prireditve Cvičkarija bodo čápskim; DVOJINA: im. čápski, rod. čápskih, daj. poskrbeli vinogradniki čápskima, tož. čápski, mest. pri čápskih, or. s {O} EDNINA: im. Cvičkaríja, rod. Cvičkaríje, daj. čápskima; MNOŽINA: im. čápska, rod. čápskih, daj. Cvičkaríji, tož. Cvičkaríjo, mest. pri Cvičkaríji, or. s čápskim, tož. čápska, mest. pri čápskih, or. s Cvičkaríjo čápskimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki čápec -pca m čefúr -ja m |pripadnik subkulture|: Ni mu mar ne za glamur ne |slabšalno poimenovanje za priseljenca ali potomca za obleke, najraje je oblečen v stilu čapca, v priseljencev z območja nekdanje Jugoslavije|: trenirko Zmerjali so ga s čefurjem; |pripadnik subkulture|: V {B} čapčev romanu opisuje tematiko čefurjev {O} EDNINA: im. čápec, rod. čápca, daj. čápcu, tož. {B} čefurjev čápca, mest. pri čápcu, or. s čápcem; DVOJINA: im. 49 {O} EDNINA: im. čefúr, rod. čefúrja, daj. čefúrju, tož. Čhín1 -a m; ime bitja, osebno ime čefúrja, mest. pri čefúrju, or. s čefúrjem; DVOJINA: im. |po pinjinu Qinchao: kitajska dinastija|: kot prilastek, v čefúrja, rod. čefúrjev, daj. čefúrjema, tož. čefúrja, imenovalniku V času dinastije Čhin so stari Kitajci že mest. pri čefúrjih, or. s čefúrjema; MNOŽINA: im. poznali postopke, s katerimi so kromirali bronasta čefúrji, rod. čefúrjev, daj. čefúrjem, tož. čefúrje, mest. orožja; Dinastijo Čhin je leta 206 pr. n. š. vrgel s pri čefúrjih, or. s čefúrji prestola kmečki upor STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Čhín, rod. Čhína, daj. Čhínu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Čhína, mest. pri Čhínu, or. s Čhínom poimenovanja; pripadniki in pripadnice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških čefúrka -e ž ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav |slabšalno poimenovanje za priseljenko iz držav nekdanje Jugoslavije|: Kličejo jo čefurka, ker njena Čhín2 -a m; zemljepisno ime mati ni Slovenka; |pripadnica subkulture|: Ko slišijo |po pinjinu Qinchao: kitajsko kraljestvo|: kot prilastek, v kakšno mojo pesem, rečejo: Slovenka, ki se dela, da imenovalniku V dolgoletni državljanski vojni si je je čefurka! Jing Zeng, vladar kraljestva Čhin, podjarmil šest (< čefur) sovražnih kraljestev {B} čefurkin Kje? v Čhinu {O} EDNINA: im. čefúrka, rod. čefúrke, daj. čefúrki, Od kod? iz Čhina tož. čefúrko, mest. pri čefúrki, or. s čefúrko; DVOJINA: Kam? v Čhin im. čefúrki, rod. čefúrk, daj. čefúrkama, tož. čefúrki, {O} EDNINA: im. Čhín, rod. Čhína, daj. Čhínu, tož. mest. pri čefúrkah, or. s čefúrkama; MNOŽINA: im. Čhín, mest. pri Čhínu, or. s Čhínom čefúrke, rod. čefúrk, daj. čefúrkam, tož. čefúrke, mest. STATUS: predlog pri čefúrkah, or. s čefúrkami PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; imena iz STATUS: predlog nelatiničnih pisav PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja; pripadniki in pripadnice Čhíng -a m; ime bitja, osebno ime |po pinjinu Qingchao: kitajska dinastija|: kot prilastek, v čefúrski -a -o prid. imenovalniku Leta 1644 so oblast prevzeli vladarji slabšalno Nogomet je nekoč veljal za čefurski šport dinastije Čhing, ki so izhajali iz Mandžurije (< čefur) {O} EDNINA: im. Čhíng, rod. Čhínga, daj. Čhíngu, tož. {O} moški: EDNINA: im. čefúrski, rod. čefúrskega, Čhínga, mest. pri Čhíngu, or. s Čhíngom daj. čefúrskemu, tož. čefúrski (živostno čefúrskega), STATUS: predlog mest. pri čefúrskem, or. s čefúrskim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških čefúrska, rod. čefúrskih, daj. čefúrskima, tož. ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav čefúrska, mest. pri čefúrskih, or. s čefúrskima; MNOŽINA: im. čefúrski, rod. čefúrskih, daj. čefúrskim, Čôv -a m; ime bitja, osebno ime tož. čefúrske, mest. pri čefúrskih, or. s čefúrskimi |po pinjinu Zhouchao: kitajska dinastija|: kot prilastek, v ženski: EDNINA: im. čefúrska, rod. čefúrske, daj. imenovalniku Kitajski vladar iz dinastije Čov je imel čefúrski, tož. čefúrsko, mest. pri čefúrski, or. s v knjižnici 600 knjig o vrtnicah čefúrsko; DVOJINA: im. čefúrski, rod. čefúrskih, daj. {O} EDNINA: im. Čôv, rod. Čôva, daj. Čôvu, tož. Čôva, čefúrskima, tož. čefúrski, mest. pri čefúrskih, or. s mest. pri Čôvu, or. s Čôvom čefúrskima; MNOŽINA: im. čefúrske, rod. čefúrskih, STATUS: predlog daj. čefúrskim, tož. čefúrske, mest. pri čefúrskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških čefúrskimi ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav srednji: EDNINA: im. čefúrsko, rod. čefúrskega, daj. čefúrskemu, tož. čefúrsko, mest. pri čefúrskem, or. s čefúrskim; Čréta1 -e ž; zemljepisno ime DVOJINA: im. čefúrski, rod. čefúrskih, daj. čefúrskima, |kraj v občini Vransko|: Prodam staro hišo v/na tož. čefúrski, mest. pri čefúrskih, or. s čefúrskima; Čreti MNOŽINA: im. čefúrska, rod. čefúrskih, Kje? v Čreti in na Čreti daj. čefúrskim, tož. čefúrska, mest. pri čefúrskih, or. s čefúrskimi Od kod? iz Črete in s Črete S Kam? v Čreto in na Čreto TATUS: predlog {B} Čretljan, Čretljanka; Čretljanov, Čretljankin; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki čreteljski in čretljanski 50 {O} EDNINA: im. Čréta, rod. Čréte, daj. Čréti, tož. |priimek|; |slovenski igralec|: Prva vloga igralca Čréto, mest. pri Čréti, or. s Čréto Janeza Čuka je bila vloga Sandija v filmu Vesna; STATUS: predlog prim. čuk PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev {B} Čukov {O} EDNINA: im. Čúk, rod. Čúka, daj. Čúku, tož. Čúka, Čréta2 -e ž; zemljepisno ime mest. pri Čúku, or. s Čúkom; DVOJINA: im. Čúka, rod. |kraj v občini Hoče - Slivnica|: Med Orehovo vasjo Čúkov, daj. Čúkoma, tož. Čúka, mest. pri Čúkih, or. s in Čreto stoji slivniški grad Čúkoma; MNOŽINA: im. Čúki, rod. Čúkov, daj. Kje? v Čreti in na Čreti Čúkom, tož. Čúke, mest. pri Čúkih, or. s Čúki Od kod? iz Črete in s Črete STATUS: predlog Kam? v Čreto in na Čreto PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) {B} Čretar, Čretarka; Čretarjev, Čretarkin; čreški in čretni Čúk2 -a m; ime bitja {O} EDNINA: im. Čréta, rod. Čréte, daj. Čréti, tož. |član glasbene skupine Čuki|: Glasbeniki so Čuka Čréto, mest. pri Čréti, or. s Čréto Jožeta nagovarjali za nov koncert; prim. Čuki STATUS: predlog {B} Čukov PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev {O} EDNINA: im. Čúk, rod. Čúka, daj. Čúku, tož. Čúka, mest. pri Čúku, or. s Čúkom; DVOJINA: im. Čúka, rod. Čréta3 -e ž; zemljepisno ime Čúkov, daj. Čúkoma, tož. Čúka, mest. pri Čúkih, or. s |vzpetina na planoti Dobrovlje nad Vranskim|: Čúkoma; MNOŽINA: im. Čúki, rod. Čúkov, daj. kolesarski vzpon na Čreto Čúkom, tož. Čúke, mest. pri Čúkih, or. s Čúki Kje? na Čreti STATUS: predlog Od kod? s Črete PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Kam? na Čreto {O} EDNINA: im. Čréta, rod. Čréte, daj. Čréti, tož. čúš -a m Čréto, mest. pri Čréti, or. s Čréto |slabšalno poimenovanje za Slovenca, pripadnika STATUS: predlog enega od (južno)slovanskih narodov v avstrijskem PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij okolju|: Zaničljivo so ga imenovali čuš (»tschusch«); čuši in ščavi; prim. Čuš Čŕna kraljíca -e -e ž; ime bitja, osebno ime {B} čušev |vzdevek Barbare Celjske, nemške in češke kraljice, {O} EDNINA: im. čúš, rod. čúša, daj. čúšu, tož. čúša, celjske grofice|: kronanje Črne kraljice; prim. mest. pri čúšu, or. s čúšem; DVOJINA: im. čúša, rod. Barbara Celjska čúšev, daj. čúšema, tož. čúša, mest. pri čúših, or. s {O} EDNINA: im. Čŕna kraljíca, rod. Čŕne kraljíce, daj. čúšema; MNOŽINA: im. čúši, rod. čúšev, daj. čúšem, Čŕni kraljíci, tož. Čŕno kraljíco, mest. pri Čŕni tož. čúše, mest. pri čúših, or. s čúši kraljíci, or. s Čŕno kraljíco STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih poimenovanja osebnosti; psevdonimi Čúš -a m; ime bitja, osebno ime Čŕni blísk -ega -a m; ime bitja, živalsko ime |priimek|: življenjska zgodba Lojzeta Čuša; pogovor |ime živali|: Na paradi je jahal Črnega bliska s Čušem; prim. čuš {O} EDNINA: im. Čŕni blísk, rod. Čŕnega blíska, daj. {B} Čušev Čŕnemu blísku, tož. Čŕnega blíska, mest. pri Čŕnem {O} EDNINA: im. Čúš, rod. Čúša, daj. Čúšu, tož. Čúša, blísku, or. s Čŕnim blískom; DVOJINA: im. Čŕna mest. pri Čúšu, or. s Čúšem; DVOJINA: im. Čúša, rod. blíska, rod. Čŕnih blískov, daj. Čŕnima blískoma, tož. Čúšev, daj. Čúšema, tož. Čúša, mest. pri Čúših, or. s Čŕna blíska, mest. pri Čŕnih blískih, or. s Čŕnima Čúšema; MNOŽINA: im. Čúši, rod. Čúšev, daj. Čúšem, blískoma; MNOŽINA: im. Čŕni blíski, rod. Čŕnih tož. Čúše, mest. pri Čúših, or. s Čúši blískov, daj. Čŕnim blískom, tož. Čŕne blíske, mest. STATUS: predlog pri Čŕnih blískih, or. s Čŕnimi blíski PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena Čúšev -a -o prid. Čušev predlog Čúk1 -a m; ime bitja, osebno ime (< Čuš) 51 {O} moški: EDNINA: im. Čúšev, rod. Čúševega, daj. Dalmatínac -nca m; ime bitja, osebno ime Čúševemu, tož. Čúšev (živostno Čúševega), mest. pri |priimek|; |hrvaški kipar|: Juraja Dalmatinca Čúševem, or. s Čúševim; DVOJINA: im. Čúševa, rod. uvrščajo med najvidnejše renesančne kiparje Čúševih, daj. Čúševima, tož. Čúševa, mest. pri {B} Dalmatinčev Čúševih, or. s Čúševima; MNOŽINA: im. Čúševi, rod. {O} EDNINA: im. Dalmatínac, rod. Dalmatínca, daj. Čúševih, daj. Čúševim, tož. Čúševe, mest. pri Dalmatíncu, tož. Dalmatínca, mest. pri Dalmatíncu, Čúševih, or. s Čúševimi or. z Dalmatíncem; DVOJINA: im. Dalmatínca, rod. ženski: EDNINA: im. Čúševa, rod. Čúševe, daj. Čúševi, Dalmatíncev, daj. Dalmatíncema, tož. Dalmatínca, tož. Čúševo, mest. pri Čúševi, or. s Čúševo; DVOJINA: mest. pri Dalmatíncih, or. z Dalmatíncema; im. Čúševi, rod. Čúševih, daj. Čúševima, tož. Čúševi, MNOŽINA: im. Dalmatínci, rod. Dalmatíncev, daj. mest. pri Čúševih, or. s Čúševima; MNOŽINA: im. Dalmatíncem, tož. Dalmatínce, mest. pri Čúševe, rod. Čúševih, daj. Čúševim, tož. Čúševe, mest. Dalmatíncih, or. z Dalmatínci pri Čúševih, or. s Čúševimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. Čúševo, rod. Čúševega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Čúševemu, tož. Čúševo, mest. pri Čúševem, or. s Čúševim; DVOJINA: im. Čúševi, rod. Čúševih, daj. Dalmatínčev -a -o prid. Čúševima, tož. Čúševi, mest. pri Čúševih, or. s Dalmatinčeva hiša; V Dalmatinčevem moštvu je Čúševima; MNOŽINA: im. Čúševa, rod. Čúševih, daj. bilo veliko poškodb Čúševim, tož. Čúševa, mest. pri Čúševih, or. s (< Dalmatinec, Dalmatinac) Čúševimi {O} moški: EDNINA: im. Dalmatínčev, rod. STATUS: predlog Dalmatínčevega, daj. Dalmatínčevemu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Dalmatínčev (živostno Dalmatínčevega), mest. pri Dalmatínčevem, or. z Dalmatínčevim; DVOJINA: im. čúšinja -e ž Dalmatínčeva, rod. Dalmatínčevih, daj. |slabšalno poimenovanje za Slovenko, pripadnico Dalmatínčevima, tož. Dalmatínčeva, mest. pri enega od (južno)slovanskih narodov v avstrijskem Dalmatínčevih, or. z Dalmatínčevima; MNOŽINA: im. okolju|: V Avstriji so jo imenovali čušinja Dalmatínčevi, rod. Dalmatínčevih, daj. (< čuš) Dalmatínčevim, tož. Dalmatínčeve, mest. pri {B} čušinjin Dalmatínčevih, or. z Dalmatínčevimi {O} EDNINA: im. čúšinja, rod. čúšinje, daj. čúšinji, tož. ženski: EDNINA: im. Dalmatínčeva, rod. čúšinjo, mest. pri čúšinji, or. s čúšinjo; DVOJINA: im. Dalmatínčeve, daj. Dalmatínčevi, tož. Dalmatínčevo, čúšinji, rod. čúšinj, daj. čúšinjama, tož. čúšinji, mest. mest. pri Dalmatínčevi, or. z Dalmatínčevo; DVOJINA: pri čúšinjah, or. s čúšinjama; MNOŽINA: im. čúšinje, im. Dalmatínčevi, rod. Dalmatínčevih, daj. rod. čúšinj, daj. čúšinjam, tož. čúšinje, mest. pri Dalmatínčevima, tož. Dalmatínčevi, mest. pri čúšinjah, or. s čúšinjami Dalmatínčevih, or. z Dalmatínčevima; MNOŽINA: im. STATUS: predlog Dalmatínčeve, rod. Dalmatínčevih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Dalmatínčevim, tož. Dalmatínčeve, mest. pri poimenovanja Dalmatínčevih, or. z Dalmatínčevimi srednji: EDNINA: im. Dalmatínčevo, rod. dájnčičar -ja m Dalmatínčevega, daj. Dalmatínčevemu, tož. |privrženec dajnčice, Dajnkovega črkopisa|: Nekaj Dalmatínčevo, mest. pri Dalmatínčevem, or. z časa je v Cirkulanah bival dajnčičar Anton Šerf Dalmatínčevim; DVOJINA: im. Dalmatínčevi, rod. (< Dajnko) Dalmatínčevih, daj. Dalmatínčevima, tož. {B} dajnčičarjev Dalmatínčevi, mest. pri Dalmatínčevih, or. z {O} Dalmatínčevima; EDNINA: im. dájnčičar, rod. dájnčičarja, daj. MNOŽINA: im. Dalmatínčeva, rod. dájnčičarju, Dalmatínčevih, tož. dájnčičarja, mest. pri dájnčičarju, or. daj. Dalmatínčevim, tož. z dájnčičarjem; Dalmatínčeva, DVOJINA: im. dájnčičarja, rod. mest. pri Dalmatínčevih, or. z dájnčičarjev, Dalmatínčevimi daj. dájnčičarjema, tož. dájnčičarja, mest. pri dájnčičarjih, or. z dájnčičarjema; MNOŽINA: STATUS: predlog im. dájnčičarji, rod. dájnčičarjev, daj. dájnčičarjem, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki tož. dájnčičarje, mest. pri dájnčičarjih, or. z dájnčičarji Dalmatínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime STATUS: predlog Dalmatinci so se množično izseljevali v Avstralijo; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice gostoljubnost Dalmatincev; prim. dalmatinec (< Dalmacija) {B} Dalmatinčev 52 {O} EDNINA: im. Dalmatínec, rod. Dalmatínca, daj. STATUS: predlog Dalmatíncu, tož. Dalmatínca, mest. pri Dalmatíncu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice or. z Dalmatíncem; DVOJINA: im. Dalmatínca, rod. Dalmatíncev, daj. Dalmatíncema, tož. Dalmatínca, dárkerica -e in dárkerka -e ž mest. pri Dalmatíncih, or. z Dalmatíncema; |pripadnica subkulture|: Kot najstnica je bila MNOŽINA: im. Dalmatínci, rod. Dalmatíncev, daj. darkerica/darkerka; Opredelila se za Dalmatíncem, tož. Dalmatínce, mest. pri darkerico/darkerko; Poznala je kar nekaj Dalmatíncih, or. z Dalmatínci darkeric/darkerk; |izvajalka ali poslušalka darkerske STATUS: predlog glasbe| PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena (< darker) {B} darkeričin in darkerkin dalmatínski -a -o prid. {O} EDNINA: im. dárkerica in dárkerka, rod. dárkerice Obiskali so vse dalmatinske otoke; festival in dárkerke, daj. dárkerici in dárkerki, tož. dárkerico dalmatinskih klap; ogled dalmatinskega mesta in dárkerko, mest. pri dárkerici in pri dárkerki, or. z (< Dalmacija) dárkerico in z dárkerko; DVOJINA: im. dárkerici in {O} moški: EDNINA: im. dalmatínski, rod. dárkerki, rod. dárkeric in dárkerk, daj. dárkericama in dalmatínskega, daj. dalmatínskemu, tož. dalmatínski dárkerkama, tož. dárkerici in dárkerki, mest. pri (živostno dalmatínskega), mest. pri dalmatínskem, or. dárkericah in pri dárkerkah, or. z dárkericama in z z dalmatínskim; DVOJINA: im. dalmatínska, rod. dárkerkama; MNOŽINA: im. dárkerice in dárkerke, rod. dalmatínskih, daj. dalmatínskima, tož. dalmatínska, dárkeric in dárkerk, daj. dárkericam in dárkerkam, mest. pri dalmatínskih, or. z dalmatínskima; tož. dárkerice in dárkerke, mest. pri dárkericah in pri MNOŽINA: im. dalmatínski, rod. dalmatínskih, daj. dárkerkah, or. z dárkericami in z dárkerkami dalmatínskim, tož. dalmatínske, mest. pri STATUS: predlog dalmatínskih, or. z dalmatínskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; ženski: EDNINA: im. dalmatínska, rod. dalmatínske, samostalnik ženskega spola daj. dalmatínski, tož. dalmatínsko, mest. pri dalmatínski, or. z dalmatínsko; DVOJINA: im. dárkerka -e ž; obširneje glej pri darkerica dalmatínski, rod. dalmatínskih, daj. dalmatínskima, tož. dalmatínski, mest. pri dalmatínskih, or. z dárkerski -a -o prid. dalmatínskima; MNOŽINA: im. dalmatínske, rod. darkerski imidž; začetnik darkerske mode; središče dalmatínskih, daj. dalmatínskim, tož. dalmatínske, darkerske subkulture mest. pri dalmatínskih, or. z dalmatínskimi (< darker) srednji: EDNINA: im. dalmatínsko, rod. {O} moški: EDNINA: im. dárkerski, rod. dárkerskega, dalmatínskega, daj. dalmatínskemu, tož. dalmatínsko, daj. dárkerskemu, tož. dárkerski (živostno mest. pri dalmatínskem, or. z dalmatínskim; DVOJINA: dárkerskega), mest. pri dárkerskem, or. z dárkerskim; im. dalmatínski, rod. dalmatínskih, daj. DVOJINA: im. dárkerska, rod. dárkerskih, daj. dalmatínskima, tož. dalmatínski, mest. pri dárkerskima, tož. dárkerska, mest. pri dárkerskih, or. z dalmatínskih, or. z dalmatínskima; MNOŽINA: im. dárkerskima; MNOŽINA: im. dárkerski, rod. dalmatínska, rod. dalmatínskih, daj. dalmatínskim, dárkerskih, daj. dárkerskim, tož. dárkerske, mest. pri tož. dalmatínska, mest. pri dalmatínskih, or. z dárkerskih, or. z dárkerskimi dalmatínskimi ženski: EDNINA: im. dárkerska, rod. dárkerske, daj. STATUS: predlog dárkerski, tož. dárkersko, mest. pri dárkerski, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki dárkersko; DVOJINA: im. dárkerski, rod. dárkerskih, daj. dárkerskima, tož. dárkerski, mest. pri dárkerskih, dárker -ja m or. z dárkerskima; MNOŽINA: im. dárkerske, rod. |pripadnik subkulture|: videz novodobnih darkerjev; dárkerskih, daj. dárkerskim, tož. dárkerske, mest. pri Druži se z darkerji in metalci; |izvajalec ali dárkerskih, or. z dárkerskimi poslušalec darkerske glasbe|: Legendarni angleški srednji: EDNINA: im. dárkersko, rod. dárkerskega, daj. darkerji The Cure dárkerskemu, tož. dárkersko, mest. pri dárkerskem, or. {B} darkerjev z dárkerskim; DVOJINA: im. dárkerski, rod. {O} EDNINA: im. dárker, rod. dárkerja, daj. dárkerju, dárkerskih, daj. dárkerskima, tož. dárkerski, mest. pri tož. dárkerja, mest. pri dárkerju, or. z dárkerjem; dárkerskih, or. z dárkerskima; MNOŽINA: im. DVOJINA: im. dárkerja, rod. dárkerjev, daj. dárkerjema, dárkerska, rod. dárkerskih, daj. dárkerskim, tož. tož. dárkerja, mest. pri dárkerjih, or. z dárkerjema; dárkerska, mest. pri dárkerskih, or. z dárkerskimi MNOŽINA: im. dárkerji, rod. dárkerjev, daj. dárkerjem, STATUS: predlog tož. dárkerje, mest. pri dárkerjih, or. z dárkerji 53 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki pri DDV, or. z DDV-jem tudi z DDV; DVOJINA: im. DDV-ja tudi DDV, rod. DDV-jev tudi DDV, daj. Darwin1 -a [dárvin] m; ime bitja, osebno ime DDV-jema tudi DDV, tož. DDV-ja tudi DDV, mest. |priimek|; |britanski naravoslovec|: teorija Charlesa pri DDV-jih tudi pri DDV, or. z DDV-jema tudi z Darwina o nastanku vrst; Na Darwina in njegov DDV; MNOŽINA: im. DDV-ji tudi DDV, rod. DDV- razvojni nauk so najbolj vplivali otoki v jev tudi DDV, daj. DDV-jem tudi DDV, tož. DDV-je Galapaškem otočju; prim. darvinist tudi DDV, mest. pri DDV-jih tudi pri DDV, or. z {B} Darwinov DDV-ji tudi z DDV {O} EDNINA: im. Darwin, rod. Darwina, daj. Darwinu, STATUS: predlog tož. Darwina, mest. pri Darwinu, or. z Darwinom; PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice DVOJINA: im. Darwina, rod. Darwinov, daj. Darwinoma, tož. Darwina, mest. pri Darwinih, or. z dédevé -êja in dedevé -êja m Darwinoma; MNOŽINA: im. Darwini, rod. Darwinov, |davek na dodano vrednost|: nižja stopnja dedeveja; daj. Darwinom, tož. Darwine, mest. pri Darwinih, or. z Cena z vključenim dedevejem je zaokrožena na dva Darwini tisoč evrov <2000 €> STATUS: predlog (< DDV) PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) {O} EDNINA: im. dédevé in dedevé, rod. dédevêja in dedevêja, daj. dédevêju in dedevêju, tož. dédevé in Darwin2 -a [dárvin] m; zemljepisno ime dedevé, mest. pri dédevêju in pri dedevêju, or. z |avstralsko mesto|: V Darwin se je preselil iz dédevêjem in z dedevêjem; DVOJINA: im. dédevêja in Sydneyja dedevêja, rod. dédevêjev in dedevêjev, daj. Kje? v Darwin dédevêjema in dedevêjema, tož. dédevêja in Od kod? iz Darwina dedevêja, mest. pri dédevêjih in pri dedevêjih, or. z Kam? v Darwin dédevêjema in z dedevêjema; MNOŽINA: im. dédevêji {B} Darwinčan, Darwinčanka; Darwinčanov, in dedevêji, rod. dédevêjev in dedevêjev, daj. Darwinčankin; darwinski dédevêjem in dedevêjem, tož. dédevêje in dedevêje, {O} EDNINA: im. Darwin, rod. Darwina, daj. Darwinu, mest. pri dédevêjih in pri dedevêjih, or. z dédevêji in z tož. Darwin, mest. pri Darwinu, or. z Darwinom dedevêji STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave db okrajš. délovec -vca m |dobro|: Za domače branje je dobil oceno db; v zvezi |uslužbenec pri časopisu, družbi Delo|: Časnikarsko s številko Za oceno db (3) je treba doseči vsaj 60 pot sva začela kot delovca, žena pa je pozneje odstotkov točk; povprečje ocen izpita: db (7) postala dnevnikovka; |bralec časopisa Delo| STATUS: predlog (< Delo) PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave {B} delovčev {O} EDNINA: im. délovec, rod. délovca, daj. délovcu, dddr. [d d d r tudi dədədər ] okrajš. tož. délovca, mest. pri délovcu, or. z délovcem; |trojni doktor; trojna doktorica|: pred imenom V DVOJINA: im. délovca, rod. délovcev, daj. délovcema, oddajo je povabila dddr. Janeza Novaka; prim. dr. , tož. délovca, mest. pri délovcih, or. z délovcema; ddr. MNOŽINA: im. délovci, rod. délovcev, daj. délovcem, STATUS: predlog tož. délovce, mest. pri délovcih, or. z délovci P STATUS: predlog RAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice DDV DDV-ja tudi DDV -- [dédẹvé in dẹdẹvé in d dəv in dədəv , rod. dédẹvêja in dẹdẹvêja in délovka -e ž d dəv ja |uslužbenka pri časopisu, družbi Delo|: lektorski in dədəv ja, or. z dédẹvêjem in z dẹdẹvêjem in z d dəv jem in z dədəv jem] m; kratica posvet večerovk in delovk; |bralka časopisa Delo| |davek na dodano vrednost|: Javnost ni naklonjena (< Delo) višjemu DDV-ju; osemodstotna stopnja DDV-ja {B} delovkin <8-%>; {O} kot prilastek, v imenovalniku Davek DDV je EDNINA: im. délovka, rod. délovke, daj. délovki, treba plačati vsak mesec; prim. dedeve tož. délovko, mest. pri délovki, or. z délovko; {O} EDNINA: im. DDV, rod. DDV-ja tudi DDV, daj. DVOJINA: im. délovki, rod. délovk, daj. délovkama, DDV-ju tudi DDV, tož. DDV, mest. pri DDV-ju tudi tož. délovki, mest. pri délovkah, or. z délovkama; 54 MNOŽINA: im. délovke, rod. délovk, daj. délovkam, ova, mest. pri DÉMOS-ovih, or. z DÉMOS-ovima; tož. délovke, mest. pri délovkah, or. z délovkami MNOŽINA: im. DÉMOS-ovi, rod. DÉMOS-ovih, daj. STATUS: predlog DÉMOS-ovim, tož. DÉMOS-ove, mest. pri DÉMOS- PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice ovih, or. z DÉMOS-ovimi ženski: EDNINA: im. DÉMOS-ova, rod. DÉMOS-ove, Demétrij Hvárski -a -ega m; ime bitja, osebno ime daj. DÉMOS-ovi, tož. DÉMOS-ovo, mest. pri |gr. Demetrios ek Farou: ilirski kralj|: posesti DÉMOS-ovi, or. z DÉMOS-ovo; DVOJINA: im. Demetrija Hvarskega; Hvar so z zmago nad DÉMOS-ovi, rod. DÉMOS-ovih, daj. DÉMOS- Demetrijem Hvarskim leta 219 pr. n. št. zavzeli ovima, tož. DÉMOS-ovi, mest. pri DÉMOS-ovih, or. Rimljani; prim. Demetrij s Hvara z DÉMOS-ovima; MNOŽINA: im. DÉMOS-ove, rod. {O} EDNINA: im. Demétrij Hvárski, rod. Demétrija DÉMOS-ovih, daj. DÉMOS-ovim, tož. DÉMOS-ove, Hvárskega, daj. Demétriju Hvárskemu, tož. mest. pri DÉMOS-ovih, or. z DÉMOS-ovimi Demétrija Hvárskega, mest. pri Demétriju srednji: EDNINA: im. DÉMOS-ovo, rod. DÉMOS- Hvárskem, or. z Demétrijem Hvárskim ovega, daj. DÉMOS-ovemu, tož. DÉMOS-ovo, mest. STATUS: predlog pri DÉMOS-ovem, or. z DÉMOS-ovim; DVOJINA: P im. DÉMOS-ovi, rod. DÉMOS-ovih, daj. DÉMOS- RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ovima, imenu; imena zgodovinskih osebnosti tož. DÉMOS-ovi, mest. pri DÉMOS-ovih, or. z DÉMOS-ovima; MNOŽINA: im. DÉMOS-ova, rod. DÉMOS-ovih, daj. DÉMOS-ovim, tož. DÉMOS-ova, demokracíja -e ž mest. pri DÉMOS-ovih, or. z DÉMOS-ovimi |politična ureditev|: parlamentarna demokracija; STATUS: predlog |demokratska stranka ali demokratična usmeritev|: koalicija liberalne in krščanske demokracije; PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke |enakopravnost|: Svoboda govora in demokracija sta iz kratic najvišji družbeni vrednoti; prim. Demokracija {O} EDNINA: im. demokracíja, rod. demokracíje, daj. dêrviš -a m demokracíji, tož. demokracíjo, mest. pri demokracíji, |muslimanski redovnik|: Obleka derviša je or. z demokracíjo; DVOJINA: im. demokracíji, rod. sestavljena iz črnega pokrivala, belega oblačila in demokracíj, daj. demokracíjama, tož. demokracíji, prekrivala za glavo; ples vrtečih se dervišev mest. pri demokracíjah, or. z demokracíjama; {B} dervišev MNOŽINA: im. demokracíje, rod. demokracíj, daj. {O} EDNINA: im. dêrviš, rod. dêrviša, daj. dêrvišu, tož. demokracíjam, tož. demokracíje, mest. pri dêrviša, mest. pri dêrvišu, or. z dêrvišem; DVOJINA: demokracíjah, or. z demokracíjami im. dêrviša, rod. dêrvišev, daj. dêrvišema, tož. dêrviša, STATUS: predlog mest. pri dêrviših, or. z dêrvišema; MNOŽINA: im. P dêrviši, RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice rod. dêrvišev, daj. dêrvišem, tož. dêrviše, mest. pri dêrviših, or. z dêrviši Demokracíja -e STATUS: predlog ž; stvarno ime |slovenska revija|: Spravljene imam vse izvode PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Demokracije; Policija preučuje navedbe iz članka v Demokraciji; kot prilastek, v imenovalniku bralci dêrviški -a -o prid. tednika Demokracija; prim. demokracija derviški ples; Mesto Tetovo je znano po derviškem {B} Demokracijin samostanu in mošeji iz 17. stoletja; Večina {O} EDNINA: im. Demokracíja, rod. Demokracíje, daj. pripadnikov derviških bratovščin živi običajno Demokracíji, tož. Demokracíjo, mest. pri življenje, pri čemer se držijo posebnih običajev Demokracíji, or. z Demokracíjo čaščenja, značilnih za njihov red STATUS: predlog (< derviš) P {O} moški: RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena EDNINA: im. dêrviški, rod. dêrviškega, daj. dêrviškemu, tož. dêrviški (živostno dêrviškega), DÉMOS-ov -a -o mest. pri dêrviškem, or. z dêrviškim; DVOJINA: im. prid. V DEMOS-ovi vladi je postal zunanji minister dêrviška, rod. dêrviških, daj. dêrviškima, tož. (< DEMOS) dêrviška, mest. pri dêrviških, or. z dêrviškima; {O} moški: MNOŽINA: im. dêrviški, rod. dêrviških, daj. dêrviškim, EDNINA: im. DÉMOS-ov, rod. DÉMOS-ovega, tož. dêrviške, mest. pri dêrviških, or. z dêrviškimi daj. DÉMOS-ovemu, tož. DÉMOS-ov ( ženski: EDNINA: im. dêrviška, rod. dêrviške, daj. živostno DÉMOS-ovega), mest. pri DÉMOS-ovem, dêrviški, tož. dêrviško, mest. pri dêrviški, or. z or. z DÉMOS-ovim; DVOJINA: im. DÉMOS-ova, rod. DÉMOS-ovih, dêrviško; DVOJINA: im. dêrviški, rod. dêrviških, daj. daj. DÉMOS-ovima, tož. DÉMOS- 55 dêrviškima, tož. dêrviški, mest. pri dêrviških, or. z ovi, or. z DéSUS-ovo; DVOJINA: im. DéSUS-ovi, rod. dêrviškima; MNOŽINA: im. dêrviške, rod. dêrviških, DéSUS-ovih, daj. DéSUS-ovima, tož. DéSUS-ovi, daj. dêrviškim, tož. dêrviške, mest. pri dêrviških, or. z mest. pri DéSUS-ovih, or. z DéSUS-ovima; dêrviškimi MNOŽINA: im. DéSUS-ove, rod. DéSUS-ovih, daj. srednji: EDNINA: im. dêrviško, rod. dêrviškega, daj. DéSUS-ovim, tož. DéSUS-ove, mest. pri DéSUS- dêrviškemu, tož. dêrviško, mest. pri dêrviškem, or. z ovih, or. z DéSUS-ovimi dêrviškim; DVOJINA: im. dêrviški, rod. dêrviških, daj. srednji: EDNINA: im. DéSUS-ovo, rod. DéSUS- dêrviškima, tož. dêrviški, mest. pri dêrviških, or. z ovega, daj. DéSUS-ovemu, tož. DéSUS-ovo, mest. pri dêrviškima; MNOŽINA: im. dêrviška, rod. dêrviških, DéSUS-ovem, or. z DéSUS-ovim; DVOJINA: im. daj. dêrviškim, tož. dêrviška, mest. pri dêrviških, or. z DéSUS-ovi, rod. DéSUS-ovih, daj. DéSUS-ovima, dêrviškimi tož. DéSUS-ovi, mest. pri DéSUS-ovih, or. z DéSUS- STATUS: predlog ovima; MNOŽINA: im. DéSUS-ova, rod. DéSUS-ovih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki daj. DéSUS-ovim, tož. DéSUS-ova, mest. pri DéSUS- ovih, or. z DéSUS-ovimi Désusov -a -o prid. STATUS: predlog glasovi Desusovih poslancev PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke (< Desus) iz kratic {O} moški: EDNINA: im. Désusov, rod. Désusovega, daj. Désusovemu, tož. Désusov (živostno dévedé -êja in devedé -êja m Désusovega), mest. pri Désusovem, or. z Désusovim; |digitalna plošča|: neformalno Film bo kmalu izšel DVOJINA: im. Désusova, rod. Désusovih, daj. tudi na devedeju; predvajalnik devedejev; v Désusovima, tož. Désusova, mest. pri Désusovih, or. z pridevniški rabi Za devede predvajalnik in druge Désusovima; MNOŽINA: im. Désusovi, rod. podobne naprave ne potrebujemo posebne omarice Désusovih, daj. Désusovim, tož. Désusove, mest. pri variantno predvajalnik devedejev; Désusovih, or. z Désusovimi (< DVD) ženski: EDNINA: im. Désusova, rod. Désusove, daj. {O} EDNINA: im. dévedé in devedé, rod. dévedêja in Désusovi, tož. Désusovo, mest. pri Désusovi, or. z devedêja, daj. dévedêju in devedêju, tož. dévedé in Désusovo; DVOJINA: im. Désusovi, rod. Désusovih, devedé, mest. pri dévedêju in pri devedêju, or. z daj. Désusovima, tož. Désusovi, mest. pri Désusovih, dévedêjem in z devedêjem; DVOJINA: im. dévedêja in or. z Désusovima; MNOŽINA: im. Désusove, rod. devedêja, rod. dévedêjev in devedêjev, daj. Désusovih, daj. Désusovim, tož. Désusove, mest. pri dévedêjema in devedêjema, tož. dévedêja in Désusovih, or. z Désusovimi devedêja, mest. pri dévedêjih in pri devedêjih, or. z srednji: EDNINA: im. Désusovo, rod. Désusovega, daj. dévedêjema in z devedêjema; MNOŽINA: im. dévedêji Désusovemu, tož. Désusovo, mest. pri Désusovem, or. in devedêji, rod. dévedêjev in devedêjev, daj. z Désusovim; DVOJINA: im. Désusovi, rod. dévedêjem in devedêjem, tož. dévedêje in devedêje, Désusovih, daj. Désusovima, tož. Désusovi, mest. pri mest. pri dévedêjih in pri devedêjih, or. z dévedêji in z Désusovih, or. z Désusovima; MNOŽINA: im. devedêji Désusova, rod. Désusovih, daj. Désusovim, tož. STATUS: predlog Désusova, mest. pri Désusovih, or. z Désusovimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Devíca Orleánska -e -e ž; ime bitja, osebno ime |fr. Pucelle d'Orléans: francoska narodna junakinja, DéSUS-ov -a -o prid. svetnica|; gl. Ivana Orleanska DeSUS-ov proračunski amandma STATUS: predlog (< DeSUS) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem {O} moški: EDNINA: im. DéSUS-ov, rod. DéSUS- imenu; imena zgodovinskih osebnosti ovega, daj. DéSUS-ovemu, tož. DéSUS-ov (živostno DéSUS-ovega), mest. pri DéSUS-ovem, or. z dežêla -e ž DéSUS-ovim; DVOJINA: im. DéSUS-ova, rod. |s čim povezano, zaokroženo ozemlje|: Vzhodnik je DéSUS-ovih, daj. DéSUS-ovima, tož. DéSUS-ova, prinašal v deželo hladnejši zrak; glasbeniki iz mest. pri DéSUS-ovih, or. z DéSUS-ovima; različnih dežel; |podeželje|: preseljevanje na deželo; MNOŽINA: im. DéSUS-ovi, rod. DéSUS-ovih, daj. Odšli so za nekaj tednov iz mesta na deželo; dežela DéSUS-ovim, tož. DéSUS-ove, mest. pri DéSUS-faraonov ||nadomestno poimenovanje za Egipt||: ovih, or. z DéSUS-ovimi predavanje o Egiptu, deželi faraonov; dežela galskih ženski: EDNINA: im. DéSUS-ova, rod. DéSUS-ove, petelinov ||nadomestno poimenovanje za Francijo||: daj. DéSUS-ovi, tož. DéSUS-ovo, mest. pri DéSUS-56 Pariz, prestolnica dežele galskih petelinov; dežela na PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih sončni strani Alp ||nadomestno poimenovanje za osebnosti Slovenijo||: Natečaj za filmsko predstavitev dežele na sončni strani Alp in njenih prebivalcev; dežela Dioklecijanov -a -o [dijoklecijánov] prid. orlov ||nadomestno poimenovanje za Albanijo||: Rimsko gospodarstvo je zaradi Dioklecijanovih Tirana, glavno mesto dežele orlov; dežela sambe reform ponovno zacvetelo; Svetega Kancijana naj ||nadomestno poimenovanje za Brazilijo||: V deželi bi pri Ogleju utopili Dioklecijanovi vojaki sambe bodo imeli še dva poslovilna koncerta; dežela (< Dioklecijan) tam spodaj ||nadomestno poimenovanje za {O} moški: EDNINA: im. Dioklecijanov, rod. Avstralijo||: geografske značilnosti dežele tam Dioklecijanovega, daj. Dioklecijanovemu, tož. spodaj; dežela tisočerih jezer ||nadomestno Dioklecijanov (živostno Dioklecijanovega), mest. pri poimenovanje za Finsko||: Podali so se na Finsko, Dioklecijanovem, or. z Dioklecijanovim; DVOJINA: deželo tisočerih jezer; dežela tulipanov ||nadomestno im. Dioklecijanova, rod. Dioklecijanovih, daj. poimenovanje za Nizozemsko||: Prvi tulipan je na Dioklecijanovima, tož. Dioklecijanova, mest. pri Nizozemskem, v sedanji deželi tulipanov, zacvetel Dioklecijanovih, or. z Dioklecijanovima; MNOŽINA: leta 1594; dežela vzhajajočega sonca ||nadomestno im. Dioklecijanovi, rod. Dioklecijanovih, daj. poimenovanje za Japonsko||: gejša iz/z Japonske, Dioklecijanovim, tož. Dioklecijanove, mest. pri dežele vzhajajočega sonca; haiku lirika, zvrst, Dioklecijanovih, or. z Dioklecijanovimi nastala v deželi vzhajajočega sonca, Japonski; prim. ženski: EDNINA: im. Dioklecijanova, rod. Dežela, Sveta dežela Dioklecijanove, daj. Dioklecijanovi, tož. {O} EDNINA: im. dežêla, rod. dežêle, daj. dežêli, tož. Dioklecijanovo, mest. pri Dioklecijanovi, or. z dežêlo, mest. pri dežêli, or. z dežêlo; DVOJINA: im. Dioklecijanovo; DVOJINA: im. Dioklecijanovi, rod. dežêli, rod. dežêl, daj. dežêlama, tož. dežêli, mest. pri Dioklecijanovih, daj. Dioklecijanovima, tož. dežêlah, or. z dežêlama; MNOŽINA: im. dežêle, rod. Dioklecijanovi, mest. pri Dioklecijanovih, or. z dežêl, daj. dežêlam, tož. dežêle, mest. pri dežêlah, or. z Dioklecijanovima; MNOŽINA: im. Dioklecijanove, dežêlami rod. Dioklecijanovih, daj. Dioklecijanovim, tož. STATUS: predlog Dioklecijanove, mest. pri Dioklecijanovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Dioklecijanovimi poimenovanja srednji: EDNINA: im. Dioklecijanovo, rod. Dioklecijanovega, daj. Dioklecijanovemu, tož. Dežêla -e ž; zemljepisno ime Dioklecijanovo, mest. pri Dioklecijanovem, or. z |območje vasi med Karavankami, Radovljico in Dioklecijanovim; DVOJINA: im. Dioklecijanovi, rod. Žirovnico|: Trikotnik Radovljica, Žirovnica, Dioklecijanovih, daj. Dioklecijanovima, tož. Begunje se imenuje tudi Dežela; prim. dežela Dioklecijanovi, mest. pri Dioklecijanovih, or. z Kje? na Deželi Dioklecijanovima; MNOŽINA: im. Dioklecijanova, Od kod? z Dežele rod. Dioklecijanovih, daj. Dioklecijanovim, tož. Kam? na Deželo Dioklecijanova, mest. pri Dioklecijanovih, or. z {B} Deželan, Deželanka; Deželanov, Deželankin; Dioklecijanovimi deželanski STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Dežêla, rod. Dežêle, daj. Dežêli, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Dežêlo, mest. pri Dežêli, or. z Dežêlo STATUS: predlog Dioklecijanova palača -e -e [dijoklecijánova PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin paláča] ž; zemljepisno ime |antična palača v Splitu|: Dioklecijanova palača je Dioklecijan -a [dijokleciján] m; ime bitja, osebno ime uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine; V |dolgo ime Gaj Avrelij Valerij Dioklecijan|; |lat. Caius Dioklecijanovi palači še danes prirejajo različne Aurelius Valerius Diocletianus: rimski cesar|: prireditve palača cesarja Dioklecijana; Zgodba opisuje (< Dioklecijan) preganjanje kristjanov pod Dioklecijanom Kje? v Dioklecijanovi palači {B} Dioklecijanov Od kod? iz Dioklecijanove palače {O} EDNINA: im. Dioklecijan, rod. Dioklecijana, daj. Kam? v Dioklecijanovo palačo Dioklecijanu, tož. Dioklecijana, mest. pri {O} EDNINA: im. Dioklecijanova palača, rod. Dioklecijanu, or. z Dioklecijanom Dioklecijanove palače, daj. Dioklecijanovi palači, STATUS: predlog tož. Dioklecijanovo palačo, mest. pri Dioklecijanovi palači, or. z Dioklecijanovo palačo 57 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb DJ DJ-a [dídžêj in didžêj tudi dídžej, rod. dídžêja in didžêja tudi dídžeja, or. z dídžêjem in z didžêjem tudi diskalceát -a m z dídžejem] m; kratica |redovnik|: avguštinec diskalceat; Prvi slovenski |angl. disk jockey|; |slov. didžej|: Na odru se bodo z razsvetljenski preroditelj je izšel iz reda bosonogih grammyjem nagrajenemu DJ-u pridružile še druge avguštincev ali diskalceatov zvezde elektronske glasbe; v pridevniški rabi {B} diskalceatov festivalska zabava z DJ programom; V petek bo od {O} EDNINA: im. diskalceát, rod. diskalceáta, daj. 19. ure naprej v lokalu potekal DJ večer diskalceátu, tož. diskalceáta, mest. pri diskalceátu, or. {B} DJ-ev z diskalceátom; DVOJINA: im. diskalceáta, rod. {O} EDNINA: im. DJ, rod. DJ-a, daj. DJ-u, tož. DJ-a, diskalceátov, daj. diskalceátoma, tož. diskalceáta, mest. pri DJ-u, or. z DJ-em; DVOJINA: im. DJ-a, rod. mest. pri diskalceátih, or. z diskalceátoma; MNOŽINA: DJ-ev, daj. DJ-ema, tož. DJ-a, mest. pri DJ-ih, or. z im. diskalceáti, rod. diskalceátov, daj. diskalceátom, DJ-ema; MNOŽINA: im. DJ-i, rod. DJ-ev, daj. DJ-em, tož. diskalceáte, mest. pri diskalceátih, or. z tož. DJ-e, mest. pri DJ-ih, or. z DJ-i diskalceáti STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice DJ-ev -a -o [dídžêjev- in didžêjev- tudi dídžejev-] diskalceátski -a -o prid. prid. diskalceatski samostan; Diskalceatski samostanski DJ-ev glasbeni okus; Danes DJ-eve pozornosti ni lektor in pesnik Anton Feliks Dev je v letih 1779– vredna le zahodna glasba 1781 uredil tri almanahe Pisanic (< DJ) (< diskalceat) {O} moški: EDNINA: im. DJ-ev, rod. DJ-evega, daj. {O} moški: EDNINA: im. diskalceátski, rod. DJ-evemu, tož. DJ-ev (živostno DJ-evega), mest. pri diskalceátskega, daj. diskalceátskemu, tož. DJ-evem, or. z DJ-evim; DVOJINA: im. DJ-eva, rod. diskalceátski (živostno diskalceátskega), mest. pri DJ-evih, daj. DJ-evima, tož. DJ-eva, mest. pri DJ- diskalceátskem, or. z diskalceátskim; DVOJINA: im. evih, or. z DJ-evima; MNOŽINA: im. DJ-evi, rod. DJ- diskalceátska, rod. diskalceátskih, daj. evih, daj. DJ-evim, tož. DJ-eve, mest. pri DJ-evih, or. z diskalceátskima, tož. diskalceátska, mest. pri DJ-evimi diskalceátskih, or. z diskalceátskima; MNOŽINA: im. ženski: EDNINA: im. DJ-eva, rod. DJ-eve, daj. DJ-evi, diskalceátski, rod. diskalceátskih, daj. tož. DJ-evo, mest. pri DJ-evi, or. z DJ-evo; DVOJINA: diskalceátskim, tož. diskalceátske, mest. pri im. DJ-evi, rod. DJ-evih, daj. DJ-evima, tož. DJ-evi, diskalceátskih, or. z diskalceátskimi mest. pri DJ-evih, or. z DJ-evima; MNOŽINA: im. DJ- ženski: EDNINA: im. diskalceátska, rod. eve, rod. DJ-evih, daj. DJ-evim, tož. DJ-eve, mest. pri diskalceátske, daj. diskalceátski, tož. diskalceátsko, DJ-evih, or. z DJ-evimi mest. pri diskalceátski, or. z diskalceátsko; DVOJINA: srednji: EDNINA: im. DJ-evo, rod. DJ-evega, daj. DJ-im. diskalceátski, rod. diskalceátskih, daj. evemu, tož. DJ-evo, mest. pri DJ-evem, or. z DJ- diskalceátskima, tož. diskalceátski, mest. pri evim; DVOJINA: im. DJ-evi, rod. DJ-evih, daj. DJ- diskalceátskih, or. z diskalceátskima; MNOŽINA: im. evima, tož. DJ-evi, mest. pri DJ-evih, or. z DJ-evima; diskalceátske, rod. diskalceátskih, daj. MNOŽINA: im. DJ-eva, rod. DJ-evih, daj. DJ-evim, tož. diskalceátskim, tož. diskalceátske, mest. pri DJ-eva, mest. pri DJ-evih, or. z DJ-evimi diskalceátskih, or. z diskalceátskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. diskalceátsko, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke diskalceátskega, daj. diskalceátskemu, tož. iz kratic diskalceátsko, mest. pri diskalceátskem, or. z diskalceátskim; DVOJINA: im. diskalceátski, rod. DNA1 DNA-ja tudi DNA -- [déená in dẹená in d nəá diskalceátskih, daj. diskalceátskima, tož. in dənəá, rod. déenája in dẹenája in d nəája in diskalceátski, mest. pri diskalceátskih, or. z dənəája, or. z déenájem in z dẹenájem in z d nəájem diskalceátskima; MNOŽINA: im. diskalceátska, rod. in z dənəájem] m; kratica diskalceátskih, daj. diskalceátskim, tož. |angl. deoxyribonucleic acid|; |slov. diskalceátska, mest. pri diskalceátskih, or. z deoksiribonukleinska kislina|: Poskušali so diskalceátskimi analizirati najdene vzorce DNA-ja; prim. DNK1 STATUS: predlog {O} EDNINA: im. DNA, rod. DNA-ja tudi DNA, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki DNA-ju tudi DNA, tož. DNA, mest. pri DNA-ju tudi 58 pri DNA, or. z DNA-jem tudi z DNA; DVOJINA: im. STATUS: predlog DNA-ja tudi DNA, rod. DNA-jev tudi DNA, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; DNA-jema tudi DNA, tož. DNA-ja tudi DNA, mest. poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov pri DNA-jih tudi pri DNA, or. z DNA-jema tudi z DNA; MNOŽINA: im. DNA-ji tudi DNA, rod. DNA- dnévnikovec -vca m jev tudi DNA, daj. DNA-jem tudi DNA, tož. DNA-je |uslužbenec pri časopisu, družbi Dnevnik|: tudi DNA, mest. pri DNA-jih tudi pri DNA, or. z Zborovanje spremlja nekaj dnevnikovcev in DNA-ji tudi z DNA delovcev; |bralec časopisa Dnevnik| STATUS: predlog (< Dnevnik) PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {B} dnevnikovčev {O} EDNINA: im. dnévnikovec, rod. dnévnikovca, daj. DNA2 -- [déená in dẹená in d nəá in dənəá] ž; kratica dnévnikovcu, tož. dnévnikovca, mest. pri |angl. deoxyribonucleic acid; deoksiribonukleinska dnévnikovcu, or. z dnévnikovcem; DVOJINA: im. kislina|: Večji del bakterijske DNA zasedajo geni; dnévnikovca, rod. dnévnikovcev, daj. prim. DNK1 dnévnikovcema, tož. dnévnikovca, mest. pri {O} EDNINA: im. DNA, rod. DNA, daj. DNA, tož. dnévnikovcih, or. z dnévnikovcema; MNOŽINA: im. DNA, mest. pri DNA, or. z DNA; DVOJINA: im. DNA, dnévnikovci, rod. dnévnikovcev, daj. dnévnikovcem, rod. DNA, daj. DNA, tož. DNA, mest. pri DNA, or. z tož. dnévnikovce, mest. pri dnévnikovcih, or. z DNA; MNOŽINA: im. DNA, rod. DNA, daj. DNA, tož. dnévnikovci DNA, mest. pri DNA, or. z DNA STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice dnévnikovka -e ž Dnévnikov -a -o prid. |uslužbenka pri časopisu, družbi Dnevnik|: S razstava fotografij Dnevnikovega fotoreporterja; kolegicama dnevnikovkama je ohranila stike tudi po Dnevnikove edicije; Dnevnikova fabula ||nagrada||: upokojitvi; |bralka časopisa Dnevnik| Njena kratka proza je bila nominirana za (< Dnevnik) Dnevnikovo fabulo; kot prilastek, v imenovalniku {B} dnevnikovkin dobitnik nagrade Dnevnikova fabula {O} EDNINA: im. dnévnikovka, rod. dnévnikovke, daj. (< Dnevnik) dnévnikovki, tož. dnévnikovko, mest. pri {O} moški: EDNINA: im. Dnévnikov, rod. dnévnikovki, or. z dnévnikovko; DVOJINA: im. Dnévnikovega, daj. Dnévnikovemu, tož. Dnévnikov dnévnikovki, rod. dnévnikovk, daj. dnévnikovkama, (živostno Dnévnikovega), mest. pri Dnévnikovem, or. tož. dnévnikovki, mest. pri dnévnikovkah, or. z z Dnévnikovim; DVOJINA: im. Dnévnikova, rod. dnévnikovkama; MNOŽINA: im. dnévnikovke, rod. Dnévnikovih, daj. Dnévnikovima, tož. Dnévnikova, dnévnikovk, daj. dnévnikovkam, tož. dnévnikovke, mest. pri Dnévnikovih, or. z Dnévnikovima; mest. pri dnévnikovkah, or. z dnévnikovkami MNOŽINA: im. Dnévnikovi, rod. Dnévnikovih, daj. STATUS: predlog Dnévnikovim, tož. Dnévnikove, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Dnévnikovih, or. z Dnévnikovimi ženski: EDNINA: im. Dnévnikova, rod. Dnévnikove, DNK1 DNK-ja tudi DNK -- [déenká in dẹenká, rod. daj. Dnévnikovi, tož. Dnévnikovo, mest. pri déenkája in dẹenkája, or. z déenkájem in z Dnévnikovi, or. z Dnévnikovo; DVOJINA: im. dẹenkájem] m; kratica Dnévnikovi, rod. Dnévnikovih, daj. Dnévnikovima, |deoksiribonukleinska kislina|: analiza DNK-ja iz tož. Dnévnikovi, mest. pri Dnévnikovih, or. z vzorca sline; Policija je osumljence izsledila na Dnévnikovima; MNOŽINA: im. Dnévnikove, rod. podlagi vzorcev DNK-ja; v pridevniški rabi Nemški Dnévnikovih, daj. Dnévnikovim, tož. Dnévnikove, znanstveniki trdijo, da so našli način, kako tudi s mest. pri Dnévnikovih, or. z Dnévnikovimi pomočjo DNK analize ločiti na videz povsem enaka srednji: EDNINA: im. Dnévnikovo, rod. dvojčka; nadzor nad shranjevanjem DNK profilov v Dnévnikovega, daj. Dnévnikovemu, tož. policijskih bazah; Okostja iz bazilike bodo preiskali Dnévnikovo, mest. pri Dnévnikovem, or. z z DNK testi; prim. DNA1 Dnévnikovim; DVOJINA: im. Dnévnikovi, rod. {O} EDNINA: im. DNK, rod. DNK-ja tudi DNK, daj. Dnévnikovih, daj. Dnévnikovima, tož. Dnévnikovi, DNK-ju tudi DNK, tož. DNK, mest. pri DNK-ju tudi mest. pri Dnévnikovih, or. z Dnévnikovima; pri DNK, or. z DNK-jem tudi z DNK; DVOJINA: im. MNOŽINA: im. Dnévnikova, rod. Dnévnikovih, daj. DNK-ja tudi DNK, rod. DNK-jev tudi DNK, daj. Dnévnikovim, tož. Dnévnikova, mest. pri DNK-jema tudi DNK, tož. DNK-ja tudi DNK, mest. Dnévnikovih, or. z Dnévnikovimi 59 pri DNK-jih tudi pri DNK, or. z DNK-jema tudi z ||okolje, ugodno za tehnologije in inovacije||: DNK; MNOŽINA: im. DNK-ji tudi DNK, rod. DNK- Razvili so izvirne pristope, s katerimi so postali jev tudi DNK, daj. DNK-jem tudi DNK, tož. DNK-je nekakšna silicijeva dolina; prim. Silicijeva dolina tudi DNK, mest. pri DNK-jih tudi pri DNK, or. z {O} EDNINA: im. dolína, rod. dolíne, daj. dolíni, tož. DNK-ji tudi z DNK dolíno, mest. pri dolíni, or. z dolíno; DVOJINA: im. STATUS: predlog dolíni, rod. dolín, daj. dolínama, tož. dolíni, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice dolínah, or. z dolínama; MNOŽINA: im. dolíne, rod. dolín, daj. dolínam, tož. dolíne, mest. pri dolínah, or. z DNK2 -- [d nək in dənək ] s; kratica dolínami |Društvo za nenasilno komunikacijo|: pogovor s STATUS: predlog predstavniki DNK PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in {B} DNK-jev poimenovanja {O} EDNINA: im. DNK, rod. DNK-ja tudi DNK, daj. DNK-ju tudi DNK, tož. DNK, mest. pri DNK-ju tudi Domínik1 -a m; ime bitja, osebno ime pri DNK, or. z DNK-jem tudi z DNK; DVOJINA: im. |moško ime|: drame Dominika Smoleta; Z DNK-ja tudi DNK, rod. DNK-jev tudi DNK, daj. Dominikom sva se dogovorila za sestanek; |lat. DNK-jema tudi DNK, tož. DNK-ja tudi DNK, mest. Dominicus: svetnik in ustanovitelj dominikancev|: pri DNK-jih tudi pri DNK, or. z DNK-jema tudi z Dominik je deloval kot misijonar; v zvezi sveti/sv. DNK; MNOŽINA: im. DNK-ji tudi DNK, rod. DNK- Dominik zgled svetega/sv. Dominika jev tudi DNK, daj. DNK-jem tudi DNK, tož. DNK-je {B} Dominikov tudi DNK, mest. pri DNK-jih tudi pri DNK, or. z {O} EDNINA: im. Domínik, rod. Domínika, daj. DNK-ji tudi z DNK Domíniku, tož. Domínika, mest. pri Domíniku, or. z STATUS: predlog Domínikom; DVOJINA: im. Domínika, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Domínikov, daj. Domínikoma, tož. Domínika, mest. pri Domínikih, or. z Domínikoma; MNOŽINA: im. DNK3 -- [déenká in dẹenká] ž; kratica Domíniki, rod. Domínikov, daj. Domínikom, tož. |deoksiribonukleinska kislina|: Med cepivi so Domínike, mest. pri Domínikih, or. z Domíniki najobetavnejša tista, ki ne vsebujejo virusne DNK STATUS: predlog {O} EDNINA: im. DNK, rod. DNK, daj. DNK, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, DNK, mest. pri DNK, or. z DNK; DVOJINA: im. DNK, moška) rod. DNK, daj. DNK, tož. DNK, mest. pri DNK, or. z DNK; MNOŽINA: im. DNK, rod. DNK, daj. DNK, tož. Dóminik2 -a m; ime bitja, osebno ime DNK, mest. pri DNK, or. z DNK |priimek|: Dobil je nagrado za najboljšo moško STATUS: predlog vlogo v filmu Andrewa Dominika PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {B} Dominikov {O} EDNINA: im. Dóminik, rod. Dóminika, daj. Dolénjski líst -ega -a m; stvarno ime Dóminiku, tož. Dóminika, mest. pri Dóminiku, or. z |slovensko podjetje|: Kavarna je v lasti Dolenjskega Dóminikom; DVOJINA: im. Dóminika, rod. lista; |slovenski časopis|: Tone je naročnik Dóminikov, daj. Dóminikoma, tož. Dóminika, mest. Dolenjskega lista že 42 let; članek v Dolenjskem pri Dóminikih, or. z Dóminikoma; MNOŽINA: im. listu; kot prilastek, v imenovalniku uredništvo časopisa Dóminiki, rod. Dóminikov, daj. Dóminikom, tož. Dolenjski list Dóminike, mest. pri Dóminikih, or. z Dóminiki {O} EDNINA: im. Dolénjski líst, rod. Dolénjskega STATUS: predlog lísta, daj. Dolénjskemu lístu, tož. Dolénjski líst, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) pri Dolénjskem lístu, or. z Dolénjskim lístom STATUS: predlog dominikánski1 -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |nanašajoč se na Dominikansko republiko|: dominikanski predsednik; Proizvodnja dolína -e ž dominikanskih cigar je že tako izpopolnjena, da |nižji podolgovat svet med hribi|: rečna, ledeniška število zamašenih in izločenih cigar znaša en, dolina; dolina Trente; dolina šentflorjanska največ dva odstotka; dominikanski peso ||denarna ||nadomestno poimenovanje za Slovenijo ali deželo enota||: Denarna valuta Dominikanske republike je hinavskih ljudi||: Od Cankarjeve satire je minilo že dominikanski peso, brez problemov pa vzamejo skoraj sto let, dolina šentflorjanska pa ostaja pojem tudi ameriški dolar in evro provincialne zadrtosti in dvoličnosti; silicijeva dolina (< Dominikanska republika) 60 {O} moški: EDNINA: im. dominikánski, rod. dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. dominikánskih, or. z dominikánskimi dominikánski (živostno dominikánskega), mest. pri srednji: EDNINA: im. dominikánsko, rod. dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. dominikánska, rod. dominikánskih, daj. dominikánsko, mest. pri dominikánskem, or. z dominikánskima, tož. dominikánska, mest. pri dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánska, rod. dominikánskih, or. z dominikánskimi dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. ženski: EDNINA: im. dominikánska, rod. dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánske, daj. dominikánski, tož. dominikánsko, dominikánskimi mest. pri dominikánski, or. z dominikánsko; STATUS: predlog DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. Dóm in svét -a ∼ -a m; stvarno ime dominikánske, rod. dominikánskih, daj. |slovenska revija|: Urednik Doma in sveta je bil dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri France Lampe; Objavljal je v Domu in svetu; kot dominikánskih, or. z dominikánskimi prilastek, v imenovalniku Ocena zbirke je izšla v reviji srednji: EDNINA: im. dominikánsko, rod. Dom in svet dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. {B} Dominsvetov dominikánsko, mest. pri dominikánskem, or. z {O} EDNINA: im. Dóm in svét, rod. Dóma in svéta, dominikánskim; DVOJINA: im. dominikánski, rod. daj. Dómu in svétu, tož. Dóm in svét, mest. pri Dómu dominikánskih, daj. dominikánskima, tož. in svétu, or. z Dómom in svétom dominikánski, mest. pri dominikánskih, or. z STATUS: predlog dominikánskima; MNOŽINA: im. dominikánska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena dominikánskih, daj. dominikánskim, tož. dominikánska, mest. pri dominikánskih, or. z Dóminsvétov -a -o prid. dominikánskimi Pesniku je Dominsvetov kritik očital trivialnost; STATUS: predlog pisatelj iz Dominsvetovega kroga PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki (< Dom in svet) {O} moški: EDNINA: im. Dóminsvétov, rod. dominikánski2 -a -o prid. Dóminsvétovega, daj. Dóminsvétovemu, tož. |nanašajoč se na red dominikancev|: dominikanski Dóminsvétov (živostno Dóminsvétovega), mest. pri samostan; Ustanovitelj dominikanskega reda je Dóminsvétovem, or. z Dóminsvétovim; DVOJINA: im. sveti/sv. Dominik; Pod prezbiterijem ptujske Dóminsvétova, rod. Dóminsvétovih, daj. dominikanske cerkve se je nahajala grobnica oz. Dóminsvétovima, tož. Dóminsvétova, mest. pri kripta ptujskih gospodov Dóminsvétovih, or. z Dóminsvétovima; MNOŽINA: (< Dominik1) im. Dóminsvétovi, rod. Dóminsvétovih, daj. {O} moški: EDNINA: im. dominikánski, rod. Dóminsvétovim, tož. Dóminsvétove, mest. pri dominikánskega, daj. dominikánskemu, tož. Dóminsvétovih, or. z Dóminsvétovimi dominikánski (živostno dominikánskega), mest. pri ženski: EDNINA: im. Dóminsvétova, rod. dominikánskem, or. z dominikánskim; DVOJINA: im. Dóminsvétove, daj. Dóminsvétovi, tož. dominikánska, rod. dominikánskih, daj. Dóminsvétovo, mest. pri Dóminsvétovi, or. z dominikánskima, tož. dominikánska, mest. pri Dóminsvétovo; DVOJINA: im. Dóminsvétovi, rod. dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. Dóminsvétovih, daj. Dóminsvétovima, tož. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. Dóminsvétovi, mest. pri Dóminsvétovih, or. z dominikánskim, tož. dominikánske, mest. pri Dóminsvétovima; MNOŽINA: im. Dóminsvétove, rod. dominikánskih, or. z dominikánskimi Dóminsvétovih, daj. Dóminsvétovim, tož. ženski: EDNINA: im. dominikánska, rod. Dóminsvétove, mest. pri Dóminsvétovih, or. z dominikánske, daj. dominikánski, tož. dominikánsko, Dóminsvétovimi mest. pri dominikánski, or. z dominikánsko; srednji: EDNINA: im. Dóminsvétovo, rod. DVOJINA: im. dominikánski, rod. dominikánskih, daj. Dóminsvétovega, daj. Dóminsvétovemu, tož. dominikánskima, tož. dominikánski, mest. pri Dóminsvétovo, mest. pri Dóminsvétovem, or. z dominikánskih, or. z dominikánskima; MNOŽINA: im. Dóminsvétovim; DVOJINA: im. Dóminsvétovi, rod. dominikánske, rod. dominikánskih, daj. Dóminsvétovih, daj. Dóminsvétovima, tož. 61 Dóminsvétovi, mest. pri Dóminsvétovih, or. z {O} EDNINA: im. Dopps, rod. Doppsa, daj. Doppsu, Dóminsvétovima; MNOŽINA: im. Dóminsvétova, rod. tož. Dopps, mest. pri Doppsu, or. z Doppsom; Dóminsvétovih, daj. Dóminsvétovim, tož. DVOJINA: im. Doppsa, rod. Doppsov, daj. Doppsoma, Dóminsvétova, mest. pri Dóminsvétovih, or. z tož. Doppsa, mest. pri Doppsih, or. z Doppsoma; Dóminsvétovimi MNOŽINA: im. Doppsi, rod. Doppsov, daj. Doppsom, STATUS: predlog tož. Doppse, mest. pri Doppsih, or. z Doppsi PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične dóminsvétovec -vca m besede |sodelavec revije Dom in svet|: Iskal sem literarnoteoretično primeren izraz za DOPPS1 DOPPS-a tudi DOPPS -- [dóps] m; kratica dominsvetovce; |bralec revije Dom in svet| |Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (< Dom in svet) Slovenije|: V DOPPS-u so belo štorkljo razglasili za {B} dóminsvétovčev ptico leta; Po podatkih DOPPS-a v Sloveniji gnezdi {O} EDNINA: im. dóminsvétovec, rod. dvajset tisoč parov malih krivokljunov; kot prilastek, v dóminsvétovca, daj. dóminsvétovcu, tož. imenovalniku ornitolog in član društva DOPPS; prim. dóminsvétovca, mest. pri dóminsvétovcu, or. z Dopps dóminsvétovcem; DVOJINA: im. dóminsvétovca, rod. {B} DOPPS-ov dóminsvétovcev, daj. dóminsvétovcema, tož. {O} EDNINA: im. DOPPS, rod. DOPPS-a tudi DOPPS, dóminsvétovca, mest. pri dóminsvétovcih, or. z daj. DOPPS-u tudi DOPPS, tož. DOPPS, mest. pri dóminsvétovcema; MNOŽINA: im. dóminsvétovci, DOPPS-u tudi pri DOPPS, or. z DOPPS-om tudi z rod. dóminsvétovcev, daj. dóminsvétovcem, tož. DOPPS; DVOJINA: im. DOPPS-a tudi DOPPS, rod. dóminsvétovce, mest. pri dóminsvétovcih, or. z DOPPS-ov tudi DOPPS, daj. DOPPS-oma tudi dóminsvétovci DOPPS, tož. DOPPS-a tudi DOPPS, mest. pri STATUS: predlog DOPPS-ih tudi pri DOPPS, or. z DOPPS-oma tudi z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice DOPPS; MNOŽINA: im. DOPPS-i tudi DOPPS, rod. DOPPS-ov tudi DOPPS, daj. DOPPS-om tudi dóminsvétovka -e ž DOPPS, tož. DOPPS-e tudi DOPPS, mest. pri |sodelavka revije Dom in svet|: Po značaju svojega DOPPS-ih tudi pri DOPPS, or. z DOPPS-i tudi z opusa je veljala za dominsvetovko; |bralka revije DOPPS Dom in svet| STATUS: predlog (< Dom in svet) PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {B} dominsvetovkin {O} EDNINA: im. dóminsvétovka, rod. DOPPS2 -- [dóps, rod. dópsa] s; kratica dóminsvétovke, daj. dóminsvétovki, tož. |Društvo za opazovanje in proučevanje ptic|: dóminsvétovko, mest. pri dóminsvétovki, or. z DOPPS je ministrstvu poslalo pobudo za raziskavo; dóminsvétovko; DVOJINA: im. dóminsvétovki, rod. prim. Dopps dóminsvétovk, daj. dóminsvétovkama, tož. {O} EDNINA: im. DOPPS, rod. DOPPS, daj. DOPPS, dóminsvétovki, mest. pri dóminsvétovkah, or. z tož. DOPPS, mest. pri DOPPS, or. z DOPPS; dóminsvétovkama; MNOŽINA: im. dóminsvétovke, DVOJINA: im. DOPPS, rod. DOPPS, daj. DOPPS, tož. rod. dóminsvétovk, daj. dóminsvétovkam, tož. DOPPS, mest. pri DOPPS, or. z DOPPS; MNOŽINA: dóminsvétovke, mest. pri dóminsvétovkah, or. z im. DOPPS, rod. DOPPS, daj. DOPPS, tož. DOPPS, dóminsvétovkami mest. pri DOPPS, or. z DOPPS STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Dopps -a [dóps] m; kratica Doppsov -a -o [dópsov-] prid. |slovenska nevladna organizacija za proučevanje Doppsova karta sprejemljivih območij za postavitev ptic|: interventni naravovarstvenik pri Doppsu; vetrnic z vidika varstva ptic Predstavniki Doppsa trdijo, da so lovci lovili v (< Dopps) naravnem rezervatu; kot prilastek, v imenovalniku {O} moški: EDNINA: im. Doppsov, rod. Doppsovega, dogovor z društvom Dopps daj. Doppsovemu, tož. Doppsov (živostno (< DOPPS1, DOPPS2) Doppsovega), mest. pri Doppsovem, or. z {B} Doppsov Doppsovim; DVOJINA: im. Doppsova, rod. Doppsovih, daj. Doppsovima, tož. Doppsova, mest. 62 pri Doppsovih, or. z Doppsovima; MNOŽINA: im. |borzni indeks|: Po treh urah trgovanja se je Doppsovi, rod. Doppsovih, daj. Doppsovim, tož. vrednost Dow Jonesa ustalila; Evro je padel skupaj Doppsove, mest. pri Doppsovih, or. z Doppsovimi z Dow Jonesom, ki je izgubil 400 točk; kot prilastek, v ženski: EDNINA: im. Doppsova, rod. Doppsove, daj. imenovalniku porast delniškega indeksa Dow Jones; Doppsovi, tož. Doppsovo, mest. pri Doppsovi, or. z |podjetje|: Analitiki so pred prevzemom Dow Jonesa Doppsovo; DVOJINA: im. Doppsovi, rod. Doppsovih, napovedovali spremembe pri vodenju; zaposleni v daj. Doppsovima, tož. Doppsovi, mest. pri Doppsovih, Dow Jonesu or. z Doppsovima; MNOŽINA: im. Doppsove, rod. {O} EDNINA: im. Dow Jones, rod. Dow Jonesa, daj. Doppsovih, daj. Doppsovim, tož. Doppsove, mest. pri Dow Jonesu, tož. Dow Jones, mest. pri Dow Jonesu, Doppsovih, or. z Doppsovimi or. z Dow Jonesom srednji: EDNINA: im. Doppsovo, rod. Doppsovega, STATUS: predlog daj. Doppsovemu, tož. Doppsovo, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Doppsovem, or. z Doppsovim; DVOJINA: im. Doppsovi, rod. Doppsovih, daj. Doppsovima, tož. Dropbox -a [drôpbôks] m; stvarno ime Doppsovi, mest. pri Doppsovih, or. z Doppsovima; |podjetje|: delnice Dropboxa; srečanje med MNOŽINA: im. Doppsova, rod. Doppsovih, daj. vodstvom Dropboxa in Appla; kot prilastek, v Doppsovim, tož. Doppsova, mest. pri Doppsovih, or. z imenovalniku Je pripravnik pri podjetju Dropbox, ki Doppsovimi ponuja shranjevanje datotek v oblaku; |spletno STATUS: predlog mesto za shranjevanje datotek|: uporabnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Dropboxa; Na/v Dropboxu imam shranjene dokumente in fotografije DOPPS-ov -a -o [dópsov-] prid. {B} Dropboxov DOPPS-ovo vodeno opazovanje ptic {O} EDNINA: im. Dropbox, rod. Dropboxa, daj. (< DOPPS1) Dropboxu, tož. Dropbox, mest. pri Dropboxu, or. z {O} moški: EDNINA: im. DOPPS-ov, rod. DOPPS- Dropboxom ovega, daj. DOPPS-ovemu, tož. DOPPS-ov (živostno STATUS: predlog DOPPS-ovega), mest. pri DOPPS-ovem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena DOPPS-ovim; DVOJINA: im. DOPPS-ova, rod. DOPPS-ovih, daj. DOPPS-ovima, tož. DOPPS-ova, Družína -e ž; stvarno ime mest. pri DOPPS-ovih, or. z DOPPS-ovima; |založba|: Pri Družini je izdal opise romarskih MNOŽINA: im. DOPPS-ovi, rod. DOPPS-ovih, daj. cerkev/cerkva; kot prilastek, v imenovalniku Prevaja za DOPPS-ovim, tož. DOPPS-ove, mest. pri DOPPS-založbo Družina; |slovenski časopis|: članek za ovih, or. z DOPPS-ovimi Družino; Deklaracija je bila objavljena v Družini; ženski: EDNINA: im. DOPPS-ova, rod. DOPPS-ove, kot prilastek, v imenovalniku intervju s škofom v daj. DOPPS-ovi, tož. DOPPS-ovo, mest. pri DOPPS- tedniku Družina; prim. družina ovi, or. z DOPPS-ovo; DVOJINA: im. DOPPS-ovi, rod. {B} Družinin DOPPS-ovih, daj. DOPPS-ovima, tož. DOPPS-ovi, {O} EDNINA: im. Družína, rod. Družíne, daj. Družíni, mest. pri DOPPS-ovih, or. z DOPPS-ovima; tož. Družíno, mest. pri Družíni, or. z Družíno MNOŽINA: im. DOPPS-ove, rod. DOPPS-ovih, daj. STATUS: predlog DOPPS-ovim, tož. DOPPS-ove, mest. pri DOPPS- PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena ovih, or. z DOPPS-ovimi srednji: EDNINA: im. DOPPS-ovo, rod. DOPPS- Dúnaj -a m; zemljepisno ime ovega, daj. DOPPS-ovemu, tož. DOPPS-ovo, mest. |nem. Wien|; |glavno mesto Avstrije|: Anton Janša je pri DOPPS-ovem, or. z DOPPS-ovim; DVOJINA: im. bil prvi učitelj čebelarstva na cesarskem Dunaju; DOPPS-ovi, rod. DOPPS-ovih, daj. DOPPS-ovima, Dunaj, cesarsko mesto, je kot nalašč za posedanje tož. DOPPS-ovi, mest. pri DOPPS-ovih, or. z po kavarnah; Beethoven je študiral pri Josephu DOPPS-ovima; MNOŽINA: im. DOPPS-ova, rod. Haydnu na Dunaju; Sveti/Sv. Florjan je zavetnik DOPPS-ovih, daj. DOPPS-ovim, tož. DOPPS-ova, mesta Dunaj/Dunaja; prim. Dunajski gozd mest. pri DOPPS-ovih, or. z DOPPS-ovimi Kje? na Dunaju STATUS: predlog Od kod? z Dunaja PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Kam? na Dunaj iz kratic {B} Dunajčan, Dunajčanka; Dunajčanov, Dunajčankin; dunajski Dow Jones ∼ -a [dá džô ns in dá džóns] m; {O} EDNINA: im. Dúnaj, rod. Dúnaja, daj. Dúnaju, tož. stvarno ime Dúnaj, mest. na Dúnaju, or. z Dúnajem 63 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Dúnajsko Nôvo Mésto -ega -ega -a m; zemljepisno dúnajski -a -o prid. ime Leta 2010 je bil dunajski živalski vrt proglašen za |podomačeno za Wiener Neustadt|; |mesto v Avstriji|: najboljši živalski vrt tistega leta; Kopitar je bil V avstrijskem Dunajskem Novem Mestu so priredili zaposlen v dunajski dvorni knjižnici; dunajski zrezek festival Woodstock '99 ||jed||: Na jedilniku so dunajski zrezki s praženim Kje? v Dunajskem Novem Mestu krompirjem; dunajski kongres ||srečanje Od kod? iz Dunajskega Novega Mesta predstavnikov evropskih političnih sil, ki je potekal Kam? v Dunajsko Novo Mesto na Dunaju od 1. novembra 1814 do 9. junija 1815||: {O} EDNINA: im. Dúnajsko Nôvo Mésto, rod. Slovenci so prvič živeli pod skupnim vladarjem po Dúnajskega Nôvega Mésta, daj. Dúnajskemu dunajskem kongresu leta 1815; prim. Dunajski Nôvemu Méstu, tož. Dúnajsko Nôvo Mésto, mest. pri dečki, Dunajski gozd, Dunajsko Novo Mesto, Dúnajskem Nôvem Méstu, or. z Dúnajskim Nôvim Dunajski simfoniki Méstom (< Dunaj) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. dúnajski, rod. dúnajskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev daj. dúnajskemu, tož. dúnajski (živostno dúnajskega), mest. pri dúnajskem, or. z dúnajskim; DVOJINA: im. DUTB1 DUTB-ja tudi DUTB -- [d utəb in dəutəb , dúnajska, rod. dúnajskih, daj. dúnajskima, tož. rod. d utəb ja in dəutəb ja, or. z d utəb jem in z dúnajska, mest. pri dúnajskih, or. z dúnajskima; dəutəb jem] m; kratica MNOŽINA: im. dúnajski, rod. dúnajskih, daj. |Družba za upravljanje terjatev bank|: V DUTB-ju dúnajskim, tož. dúnajske, mest. pri dúnajskih, or. z še niso seznanjeni z odločitvijo Evropske komisije; dúnajskimi izvršni direktor DUTB-ja; kot prilastek, v imenovalniku ženski: EDNINA: im. dúnajska, rod. dúnajske, daj. pripojitev banke prevzemni družbi DUTB dúnajski, tož. dúnajsko, mest. pri dúnajski, or. z {B} DUTB-jev dúnajsko; DVOJINA: im. dúnajski, rod. dúnajskih, daj. {O} EDNINA: im. DUTB, rod. DUTB-ja tudi DUTB, dúnajskima, tož. dúnajski, mest. pri dúnajskih, or. z daj. DUTB-ju tudi DUTB, tož. DUTB, mest. pri dúnajskima; MNOŽINA: im. dúnajske, rod. dúnajskih, DUTB-ju tudi pri DUTB, or. z DUTB-jem tudi z daj. dúnajskim, tož. dúnajske, mest. pri dúnajskih, or. z DUTB; DVOJINA: im. DUTB-ja tudi DUTB, rod. dúnajskimi DUTB-jev tudi DUTB, daj. DUTB-jema tudi DUTB, srednji: EDNINA: im. dúnajsko, rod. dúnajskega, daj. tož. DUTB-ja tudi DUTB, mest. pri DUTB-jih tudi pri dúnajskemu, tož. dúnajsko, mest. pri dúnajskem, or. z DUTB, or. z DUTB-jema tudi z DUTB; MNOŽINA: dúnajskim; DVOJINA: im. dúnajski, rod. dúnajskih, daj. im. DUTB-ji tudi DUTB, rod. DUTB-jev tudi DUTB, dúnajskima, tož. dúnajski, mest. pri dúnajskih, or. z daj. DUTB-jem tudi DUTB, tož. DUTB-je tudi dúnajskima; MNOŽINA: im. dúnajska, rod. dúnajskih, DUTB, mest. pri DUTB-jih tudi pri DUTB, or. z daj. dúnajskim, tož. dúnajska, mest. pri dúnajskih, or. z DUTB-ji tudi z DUTB dúnajskimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja jedi; poimenovanja zgodovinskih dogodkov DUTB2 -- [d utəb in dəutəb ] ž; kratica |Družba za upravljanje terjatev bank|: DUTB je Dúnajski gòzd -ega gózda m; zemljepisno ime vložila ponovno zahtevo za prevzem vodenja |podomačeno za Wienerwald|; |pokrajina pri Dunaju|: poslov družbe v prisilni poravnavi Leta 2005 je UNESCO Dunajskemu gozdu dodelil {O} EDNINA: im. DUTB, rod. DUTB, daj. DUTB, tož. status biosfernega parka DUTB, mest. pri DUTB, or. z DUTB; DVOJINA: im. (< Dunaj) DUTB, rod. DUTB, daj. DUTB, tož. DUTB, mest. pri Kje? v Dunajskem gozdu DUTB, or. z DUTB; MNOŽINA: im. DUTB, rod. Od kod? iz Dunajskega gozda DUTB, daj. DUTB, tož. DUTB, mest. pri DUTB, or. z Kam? v Dunajski gozd DUTB {O} EDNINA: im. Dúnajski gòzd, rod. Dúnajskega STATUS: predlog gózda, daj. Dúnajskemu gózdu, tož. Dúnajski gózd, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice mest. pri Dúnajskem gózdu, or. z Dúnajskim gózdom DUTB-jev -a -o [d utəb jev- in dəutəb jev-] prid. STATUS: predlog DUTB-jev novi direktor 64 (< DUTB1) PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {O} moški: EDNINA: im. DUTB-jev, rod. DUTB- jevega, daj. DUTB-jevemu, tož. DUTB-jev (živostno Džíngiskán -a m; ime bitja, osebno ime DUTB-jevega), mest. pri DUTB-jevem, or. z DUTB- |pravo ime Bordžigin Temüdžin: mongolski vladar|: jevim; DVOJINA: im. DUTB-jeva, rod. DUTB-jevih, Dežela nomadov je svoj vrhunec dosegla v času daj. DUTB-jevima, tož. DUTB-jeva, mest. pri DUTB- Džingiskana, velikega osvajalca azijskih dežel; jevih, or. z DUTB-jevima; MNOŽINA: im. DUTB-jevi, združitev nomadskih plemen pod Džingiskanom rod. DUTB-jevih, daj. DUTB-jevim, tož. DUTB-jeve, {B} Džingiskanov mest. pri DUTB-jevih, or. z DUTB-jevimi {O} EDNINA: im. Džíngiskán, rod. Džíngiskána, daj. ženski: EDNINA: im. DUTB-jeva, rod. DUTB-jeve, Džíngiskánu, tož. Džíngiskána, mest. pri daj. DUTB-jevi, tož. DUTB-jevo, mest. pri DUTB- Džíngiskánu, or. z Džíngiskánom jevi, or. z DUTB-jevo; DVOJINA: im. DUTB-jevi, rod. STATUS: predlog DUTB-jevih, daj. DUTB-jevima, tož. DUTB-jevi, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih mest. pri DUTB-jevih, or. z DUTB-jevima; osebnosti; vzdevek MNOŽINA: im. DUTB-jeve, rod. DUTB-jevih, daj. DUTB-jevim, tož. DUTB-jeve, mest. pri DUTB- Džóser -ja m; ime bitja, osebno ime jevih, or. z DUTB-jevimi |egiptovski faraon|: stopničasta piramida faraona srednji: EDNINA: im. DUTB-jevo, rod. DUTB- Džoserja; Pod kraljem Džoserjem so se pojavila jevega, daj. DUTB-jevemu, tož. DUTB-jevo, mest. pri prva osebna imena princev, povezana z Rajem; prim. DUTB-jevem, or. z DUTB-jevim; DVOJINA: im. Amenofis IV. DUTB-jevi, rod. DUTB-jevih, daj. DUTB-jevima, {B} Džoserjev tož. DUTB-jevi, mest. pri DUTB-jevih, or. z DUTB- {O} EDNINA: im. Džóser, rod. Džóserja, daj. Džóserju, jevima; MNOŽINA: im. DUTB-jeva, rod. DUTB-jevih, tož. Džóserja, mest. pri Džóserju, or. z Džóserjem daj. DUTB-jevim, tož. DUTB-jeva, mest. pri DUTB- STATUS: predlog jevih, or. z DUTB-jevimi P S RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih TATUS: predlog osebnosti; samostalnik moškega spola PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic Džóserjev -a -o prid. Džoserjevo poslednje počivališče je zgradil arhitekt DVD DVD-ja tudi DVD -- [dévẹdé in dẹvẹdé in Imhotep d vəd in dəvəd , rod. dévẹdêja in dẹvẹdêja in (< Džoser) d vəd ja in dəvəd ja, or. z dévẹdêjem in z {O} moški: EDNINA: im. Džóserjev, rod. dẹvẹdêjem in z d vəd jem in z dəvəd jem] m; kratica Džóserjevega, daj. Džóserjevemu, tož. Džóserjev |angl. Digital Versatile Disc|; |slov. vsestranska (živostno Džóserjevega), mest. pri Džóserjevem, or. z digitalna plošča|: Izdali so komplet dveh CD-jev in Džóserjevim; DVOJINA: im. Džóserjeva, rod. DVD-ja z največjimi uspešnicami; predvajalnik Džóserjevih, daj. Džóserjevima, tož. Džóserjeva, DVD-jev; kot prilastek, v imenovalniku programska mest. pri Džóserjevih, or. z Džóserjevima; MNOŽINA: oprema za zapisovanje na nosilce DVD; Film je im. Džóserjevi, rod. Džóserjevih, daj. Džóserjevim, izšel v formatu DVD; v pridevniški rabi Optična enota tož. Džóserjeve, mest. pri Džóserjevih, or. z zna zapisovati vse DVD formate; Posnetke lahko Džóserjevimi predvajamo z DVD predvajalnikom; posnetek na ženski: EDNINA: im. Džóserjeva, rod. Džóserjeve, daj. DVD plošči; |predvajalnik digitalnih plošč|: Džóserjevi, tož. Džóserjevo, mest. pri Džóserjevi, or. Tehnologija v stanovanju upravlja zavese, klimo in z Džóserjevo; DVOJINA: im. Džóserjevi, rod. televizijo z DVD-jem; prim. devede Džóserjevih, daj. Džóserjevima, tož. Džóserjevi, mest. {O} EDNINA: im. DVD, rod. DVD-ja tudi DVD, daj. pri Džóserjevih, or. z Džóserjevima; MNOŽINA: im. DVD-ju tudi DVD, tož. DVD, mest. pri DVD-ju tudi Džóserjeve, rod. Džóserjevih, daj. Džóserjevim, tož. pri DVD, or. z DVD-jem tudi z DVD; DVOJINA: im. Džóserjeve, mest. pri Džóserjevih, or. z DVD-ja tudi DVD, rod. DVD-jev tudi DVD, daj. Džóserjevimi DVD-jema tudi DVD, tož. DVD-ja tudi DVD, mest. srednji: EDNINA: im. Džóserjevo, rod. Džóserjevega, pri DVD-jih tudi pri DVD, or. z DVD-jema tudi z daj. Džóserjevemu, tož. Džóserjevo, mest. pri DVD; MNOŽINA: im. DVD-ji tudi DVD, rod. DVD- Džóserjevem, or. z Džóserjevim; DVOJINA: im. jev tudi DVD, daj. DVD-jem tudi DVD, tož. DVD-je Džóserjevi, rod. Džóserjevih, daj. Džóserjevima, tož. tudi DVD, mest. pri DVD-jih tudi pri DVD, or. z Džóserjevi, mest. pri Džóserjevih, or. z DVD-ji tudi z DVD Džóserjevima; MNOŽINA: im. Džóserjeva, rod. STATUS: predlog 65 Džóserjevih, daj. Džóserjevim, tož. Džóserjeva, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave pri Džóserjevih, or. z Džóserjevimi STATUS: predlog Edith1 -- [ídit] ž; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki |angleško žensko ime|: Leta 1921 so Pulitzerjevo nagrado prvič podelili ženski, in sicer Edith Džóserjeva piramída -e -e ž; zemljepisno ime Wharton; Poročil se je z Edith |piramida v Egiptu|: Za najstarejšo kamnito stavbo {B} Edithin na svetu velja stopničasta Džoserjeva piramida v {O} EDNINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. Sakari; fragment vaze iz Džoserjeve piramide Edith, mest. pri Edith, or. z Edith; DVOJINA: im. Edith, (< Džoser) rod. Edith, daj. Edith, tož. Edith, mest. pri Edith, or. z Kje? v Džoserjevi piramidi Edith; MNOŽINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. Od kod? iz Džoserjeve piramide Edith, mest. pri Edith, or. z Edith Kam? v Džoserjevo piramido STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Džóserjeva piramída, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Džóserjeve piramíde, daj. Džóserjevi piramídi, tož. ženska) Džóserjevo piramído, mest. pri Džóserjevi piramídi, or. z Džóserjevo piramído Edith2 -- [edít] ž; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |francosko žensko ime|: šansoni Edith Piaf PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb {B} Edithin {O} EDNINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. é1 ê-ja tudi é -- m Edith, mest. pri Edith, or. z Edith; DVOJINA: im. Edith, |ime črke ali glasu|: Črke e nisem prebral z glasom rod. Edith, daj. Edith, tož. Edith, mest. pri Edith, or. z e; Oglaša se s samoglasniki, ki so podobni i-ju in e-Edith; MNOŽINA: im. Edith, rod. Edith, daj. Edith, tož. ju; Je nad širokim e-jem kakšna črtica?; Gimnazijci Edith, mest. pri Edith, or. z Edith iz prvega e so pripravili literarni večer <1. e>; STATUS: predlog navadno nesklonljivo V govoru nosni e zamenjaj z PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, navadnim e; kot prilastek, v imenovalniku Zaigraj ženska) znižani ton e; Glej komentar k točki e tega člena; Trdnjavo je postavil na linijo e; ob številki Edithin1 -a -o [íditin] prid. Industrijska cesta 2e Opisoval je življenje ameriške gospodinje iz {O} EDNINA: im. é tudi é, rod. ê-ja tudi é, daj. ê-ju tudi Edithinega dnevnika é, tož. é tudi é, mest. pri ê-ju tudi pri é, or. z ê-jem tudi z (< Edith1) é; DVOJINA: im. ê-ja tudi é, rod. ê-jev tudi é, daj. ê-jema {O} moški: EDNINA: im. Edithin, rod. Edithinega, daj. tudi é, tož. ê-ja tudi é, mest. pri ê-jih tudi pri é, or. z ê- Edithinemu, tož. Edithin (živostno Edithinega), mest. jema tudi z é; MNOŽINA: im. ê-ji tudi é, rod. ê-jev tudi pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. é, daj. ê-jem tudi é, tož. ê-je tudi é, mest. pri ê-jih tudi Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. pri é, or. z ê-ji tudi z é Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi ženski: EDNINA: im. Edithina, rod. Edithine, daj. é2 -- ž Edithini, tož. Edithino, mest. pri Edithini, or. z |ime črke|: Gimnazijci iz prve e so pripravili Edithino; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. literarni večer <1. e> Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z {O} EDNINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithine, rod. Edithinih, é; DVOJINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z é; MNOŽINA: im. é, rod. é, daj. é, tož. é, mest. pri é, or. z Edithinimi é srednji: EDNINA: im. Edithino, rod. Edithinega, daj. STATUS: predlog Edithinemu, tož. Edithino, mest. pri Edithinem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: črke (slovenske) Edithinim; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z e3 -- okrajš. Edithinima; MNOŽINA: im. Edithina, rod. Edithinih, |elektronski|: z vezajem e-poslovanje vseh večjih daj. Edithinim, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z bank; Soseda je na e-recept dobila napačna zdravila; Edithinimi |električni|: z vezajem e-skiro STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 66 efbiájevke, rod. efbiájevk, daj. efbiájevkam, tož. Edithin2 -a -o [edítin] prid. efbiájevke, mest. pri efbiájevkah, or. z efbiájevkami Edithin vzdevek je pariški vrabček STATUS: predlog (< Edith2) PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; {O} moški: EDNINA: im. Edithin, rod. Edithinega, daj. tvorjenke iz kratic Edithinemu, tož. Edithin (živostno Edithinega), mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Éhnaton -a m; ime bitja, osebno ime Edithina, rod. Edithinih, daj. Edithinima, tož. |privzeto ime egiptovskega faraona Amenofisa IV.|: Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; Kralj Amenofis IV. se je preimenoval v Ehnatona in MNOŽINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinim, vladal Egiptu le sedemnajst let; Vprašanje o tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi razmerju med Mojzesom, Ehnatonom in nastankom ženski: EDNINA: im. Edithina, rod. Edithine, daj. monoteizma je zelo zapleteno; prim. Amenofis IV. Edithini, tož. Edithino, mest. pri Edithini, or. z {B} Ehnatonov Edithino; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. {O} EDNINA: im. Éhnaton, rod. Éhnatona, daj. Edithinima, tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Éhnatonu, tož. Éhnatona, mest. pri Éhnatonu, or. z Edithinima; MNOŽINA: im. Edithine, rod. Edithinih, Éhnatonom daj. Edithinim, tož. Edithine, mest. pri Edithinih, or. z STATUS: predlog Edithinimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih srednji: EDNINA: im. Edithino, rod. Edithinega, daj. osebnosti Edithinemu, tož. Edithino, mest. pri Edithinem, or. z Edithinim; DVOJINA: im. Edithini, rod. Edithinih, daj. Edithinima, EKG1 EKG-ja tudi EKG -- [ékagé in ẹkagé, rod. tož. Edithini, mest. pri Edithinih, or. z Edithinima; ékagêja in ẹkagêja, or. z ékagêjem in z ẹkagêjem] m; MNOŽINA: im. Edithina, rod. Edithinih, kratica daj. Edithinim, tož. Edithina, mest. pri Edithinih, or. z Edithinimi |elektrokardiografija|: V bolnišnici še nimajo EKG- S ja, ultrazvoka, rentgena in drugih diagnostičnih TATUS: predlog možnosti; izvid EKG-ja; kot prilastek, v imenovalniku PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Zdravnica me je napotila na preiskavo EKG; |elektrokardiograf|: piskanje EKG-ja; Denar bodo efbiájevec -vca m zdravniki porabili za nakup EKG-ja za otroke in |uslužbenec organizacije FBI|: Spominja na mladostnike; kot prilastek, v imenovalniku prenosni efbiajevca iz ameriških filmov; prim. FBI-evec aparat EKG; |elektrokardiogram|: V prvem odseku (< FBI) EKG-ja so vidni trije normalni, zdravi srčni utripi; {B} efbiajevčev 24-urno kontinuirano snemanje EKG-ja; kot prilastek, {O} EDNINA: im. efbiájevec, rod. efbiájevca, daj. v imenovalniku Uporabnik lahko sam izdela poročilo efbiájevcu, tož. efbiájevca, mest. pri efbiájevcu, or. z v obliki zapisa EKG ter ga pošlje svojemu efbiájevcem; DVOJINA: im. efbiájevca, rod. zdravniku ali skrbnikom efbiájevcev, daj. efbiájevcema, tož. efbiájevca, mest. {O} EDNINA: im. EKG, rod. EKG-ja tudi EKG, daj. pri efbiájevcih, or. z efbiájevcema; MNOŽINA: im. EKG-ju tudi EKG, tož. EKG, mest. pri EKG-ju tudi pri efbiájevci, rod. efbiájevcev, daj. efbiájevcem, tož. EKG, or. z EKG-jem tudi z EKG; DVOJINA: im. EKG- efbiájevce, mest. pri efbiájevcih, or. z efbiájevci ja tudi EKG, rod. EKG-jev tudi EKG, daj. EKG-jema STATUS: predlog tudi EKG, tož. EKG-ja tudi EKG, mest. pri EKG-jih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tudi pri EKG, or. z EKG-jema tudi z EKG; MNOŽINA: tvorjenke iz kratic im. EKG-ji tudi EKG, rod. EKG-jev tudi EKG, daj. EKG-jem tudi EKG, tož. EKG-je tudi EKG, mest. pri efbiájevka -e ž EKG-jih tudi pri EKG, or. z EKG-ji tudi z EKG |uslužbenka organizacije FBI|: Ko je zavil v svojo STATUS: predlog ulico, ga je ustavila efbiajevka; prim. FBI-evka PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice (< FBI) {B} efbiajevkin EKG2 -- -- [ékagé in ẹkagé] prid.; kratica {O} EDNINA: im. efbiájevka, rod. efbiájevke, daj. |elektrokardiografski|: Nasprotniki obveznih EKG efbiájevki, tož. efbiájevko, mest. pri efbiájevki, or. z pregledov opozarjajo na visoke stroške; prenosni efbiájevko; DVOJINA: im. efbiájevki, rod. efbiájevk, EKG aparat; nakup novega respiratorja in EKG daj. efbiájevkama, tož. efbiájevki, mest. pri monitorja efbiájevkah, or. z efbiájevkama; MNOŽINA: im. {O} moški: EDNINA: im. EKG, rod. EKG, daj. EKG, tož. EKG, mest. pri EKG, or. z EKG; DVOJINA: im. 67 EKG, rod. EKG, daj. EKG, tož. EKG, mest. pri EKG, ekologístično, mest. pri ekologístičnem, or. z or. z EKG; MNOŽINA: im. EKG, rod. EKG, daj. EKG, ekologístičnim; DVOJINA: im. ekologístični, rod. tož. EKG, mest. pri EKG, or. z EKG ekologístičnih, daj. ekologístičnima, tož. ženski: EDNINA: im. EKG, rod. EKG, daj. EKG, tož. ekologístični, mest. pri ekologístičnih, or. z EKG, mest. pri EKG, or. z EKG; DVOJINA: im. EKG, ekologístičnima; MNOŽINA: im. ekologístična, rod. rod. EKG, daj. EKG, tož. EKG, mest. pri EKG, or. z ekologístičnih, daj. ekologístičnim, tož. EKG; MNOŽINA: im. EKG, rod. EKG, daj. EKG, tož. ekologístična, mest. pri ekologístičnih, or. z EKG, mest. pri EKG, or. z EKG ekologístičnimi srednji: EDNINA: im. EKG, rod. EKG, daj. EKG, tož. STATUS: predlog EKG, mest. pri EKG, or. z EKG; DVOJINA: im. EKG, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki rod. EKG, daj. EKG, tož. EKG, mest. pri EKG, or. z EKG; MNOŽINA: im. EKG, rod. EKG, daj. EKG, tož. ekologístka -e ž EKG, mest. pri EKG, or. z EKG |pripadnica gibanja|: Tudi igralec Brosnan se je STATUS: predlog poklonil ekologistki Greti Thunberg PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pridevniki (< ekologija) {B} ekologistkin ekologíst -a m {O} EDNINA: im. ekologístka, rod. ekologístke, daj. |pripadnik gibanja|: Pri stvareh, povezanih z ekologístki, tož. ekologístko, mest. pri ekologístki, or. okoljem, je vedno zavzel stališče ekologista z ekologístko; DVOJINA: im. ekologístki, rod. (< ekologija) ekologístk, daj. ekologístkama, tož. ekologístki, mest. {B} ekologistov pri ekologístkah, or. z ekologístkama; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. ekologíst, rod. ekologísta, daj. ekologístke, rod. ekologístk, daj. ekologístkam, tož. ekologístu, tož. ekologísta, mest. pri ekologístu, or. z ekologístke, mest. pri ekologístkah, or. z ekologístom; DVOJINA: im. ekologísta, rod. ekologístkami ekologístov, daj. ekologístoma, tož. ekologísta, mest. STATUS: predlog pri ekologístih, or. z ekologístoma; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice ekologísti, rod. ekologístov, daj. ekologístom, tož. ekologíste, mest. pri ekologístih, or. z ekologísti elán -a m STATUS: predlog |psihična pripravljenost za opravljanje kakega dela|: PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice delovni elan; Odziv poslušalcev mi je dal še več elana za ustvarjanje glasbe; prim. Elan ekologístičen -čna -o prid. {O} EDNINA: im. elán, rod. elána, daj. elánu, tož. elán, Učenci nižjih razredov imajo več znanja ter bolj mest. pri elánu, or. z elánom; DVOJINA: im. elána, rod. znanstven in ekologističen odnos do metuljev elánov, daj. elánoma, tož. elána, mest. pri elánih, or. z (< ekologija) elánoma; MNOŽINA: im. eláni, rod. elánov, daj. {O} moški: EDNINA: im. ekologístičen, rod. elánom, tož. eláne, mest. pri elánih, or. z eláni ekologístičnega, daj. ekologístičnemu, tož. STATUS: predlog ekologístičen (živostno ekologístičnega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice ekologístičnem, or. z ekologístičnim; DVOJINA: im. ekologístična, rod. ekologístičnih, daj. Elán -a m; stvarno ime ekologístičnima, tož. ekologístična, mest. pri |podjetje|: uprava Elana; rezultati poslovanja v ekologístičnih, or. z ekologístičnima; MNOŽINA: im. Elanu; Smuči smo kupovali pri begunjskem Elanu; ekologístični, rod. ekologístičnih, daj. kot prilastek, v imenovalniku Zložljive turne smuči so ekologístičnim, tož. ekologístične, mest. pri razvili v podjetju Elan; |znamka|: kot prilastek, v ekologístičnih, or. z ekologístičnimi imenovalniku Tekmuje na smučeh Elan; Plovila še ženski: EDNINA: im. ekologístična, rod. izdelujejo pod blagovno znamko Elan; |izdelek ekologístične, daj. ekologístični, tož. ekologístično, znamke Elan|: navadno z malo začetnico elan Zmagal je mest. pri ekologístični, or. z ekologístično; DVOJINA: jadralec z Elanom/elanom 43; |športni klub|: Na im. ekologístični, rod. ekologístičnih, daj. domači tekmi je zmagal Elan; padalci Elana; kot ekologístičnima, tož. ekologístični, mest. pri prilastek, v imenovalniku Padalci ekipe Elan so ekologístičnih, or. z ekologístičnima; MNOŽINA: im. zmagovalci svetovnega pokala; prim. elan ekologístične, rod. ekologístičnih, daj. {B} Elanov ekologístičnim, tož. ekologístične, mest. pri {O} EDNINA: im. Elán, rod. Elána, daj. Elánu, tož. ekologístičnih, or. z ekologístičnimi Elána, mest. pri Elánu, or. z Elánom srednji: EDNINA: im. ekologístično, rod. STATUS: predlog ekologístičnega, daj. ekologístičnemu, tož. 68 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke {O} EDNINA: im. elánovka, rod. elánovke, daj. elánovki, tož. elánovko, mest. pri elánovki, or. z Elánov -a -o prid. elánovko; DVOJINA: im. elánovki, rod. elánovk, daj. |nanašajoč se na podjetje Elan|: Izdelujejo motorne elánovkama, tož. elánovki, mest. pri elánovkah, or. z čolne Elanovega programa; Zanimanje za Elanova elánovkama; MNOŽINA: im. elánovke, rod. elánovk, plovila je veliko; Elanove smuči daj. elánovkam, tož. elánovke, mest. pri elánovkah, or. (< Elan) z elánovkami {O} moški: EDNINA: im. Elánov, rod. Elánovega, daj. STATUS: predlog Elánovemu, tož. Elánov (živostno Elánovega), mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice pri Elánovem, or. z Elánovim; DVOJINA: im. Elánova, rod. Elánovih, daj. Elánovima, tož. Elánova, mest. pri Elizabéta Petrôvna -e -e ž; ime bitja, osebno ime Elánovih, or. z Elánovima; MNOŽINA: im. Elánovi, |rus. Jelizaveta Petrovna Romanova: ruska carica|: rod. Elánovih, daj. Elánovim, tož. Elánove, mest. pri oda v čast ruske carice Elizabete Petrovne; prim. Elánovih, or. z Elánovimi Elizabeta Ruska ženski: EDNINA: im. Elánova, rod. Elánove, daj. {O} EDNINA: im. Elizabéta Petrôvna, rod. Elizabéte Elánovi, tož. Elánovo, mest. pri Elánovi, or. z Petrôvne, daj. Elizabéti Petrôvni, tož. Elizabéto Elánovo; DVOJINA: im. Elánovi, rod. Elánovih, daj. Petrôvno, mest. pri Elizabéti Petrôvni, or. z Elizabéto Elánovima, tož. Elánovi, mest. pri Elánovih, or. z Petrôvno Elánovima; MNOŽINA: im. Elánove, rod. Elánovih, STATUS: predlog daj. Elánovim, tož. Elánove, mest. pri Elánovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Elánovimi osebnosti srednji: EDNINA: im. Elánovo, rod. Elánovega, daj. Elánovemu, tož. Elánovo, mest. pri Elánovem, or. z Elizabéta Portugálska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Elánovim; DVOJINA: im. Elánovi, rod. Elánovih, daj. |port. Isabel de Portugal: svetnica|: življenje Elánovima, tož. Elánovi, mest. pri Elánovih, or. z Elizabeta Portugalske; v zvezi sveta/sv. Elizabeta Elánovima; MNOŽINA: im. Elánova, rod. Elánovih, Portugalska V Španiji in na Portugalskem je daj. Elánovim, tož. Elánova, mest. pri Elánovih, or. z sveta/sv. Elizabeta Portugalska znana pod imenom Elánovimi Izabela; prim. Izabela Portugalska STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Elizabéta Portugálska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Elizabéte Portugálske, daj. Elizabéti Portugálski, tož. Elizabéto Portugálsko, mest. pri Elizabéti elánovec -vca m Portugálski, or. z Elizabéto Portugálsko |uporabnik Elanovih smuči, plovil|: Večina STATUS: predlog elanovcev med smučarji je bila iz Slovenije; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem |uslužbenec pri družbi Elan|: Novo dobrodelno imenu; imena zgodovinskih osebnosti fundacijo naj bi nadziralo pet vodilnih elanovcev (< Elan) Elizabéta Rúska -e -e ž; ime bitja, osebno ime {B} elanovčev |rus. Jelisaveta: ruska carica|: hči Elizabete Ruske; {O} EDNINA: im. elánovec, rod. elánovca, daj. prim. Elizabeta Petrovna elánovcu, tož. elánovca, mest. pri elánovcu, or. z {O} EDNINA: im. Elizabéta Rúska, rod. Elizabéte elánovcem; DVOJINA: im. elánovca, rod. elánovcev, Rúske, daj. Elizabéti Rúski, tož. Elizabéto Rúsko, daj. elánovcema, tož. elánovca, mest. pri elánovcih, or. mest. pri Elizabéti Rúski, or. z Elizabéto Rúsko z elánovcema; MNOŽINA: im. elánovci, rod. S elánovcev, TATUS: predlog daj. elánovcem, tož. elánovce, mest. pri elánovcih, P or. z elánovci RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu P RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Elizabeta Yorška -e -e [elizabéta jórška] ž; ime bitja, elánovka -e osebno ime ž |uporabnica Elanovih smuči, plovil|: Med |angl. Elizabeth of York: angleška kraljica|: Henrik finalistkami tekmovanja ni bilo elanovk; VII. Tudor se je oženil z Elizabeto Yorško in tako |uslužbenka pri družbi Elan|: Kot elanovka je rada se je končala vojna rož opravljala svoje marketinško delo {O} EDNINA: im. Elizabeta Yorška, rod. Elizabete (< Elan) Yorške, daj. Elizabeti Yorški, tož. Elizabeto Yorško, {B} elanovkin mest. pri Elizabeti Yorški, or. z Elizabeto Yorško STATUS: predlog 69 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice imenu; imena zgodovinskih osebnosti émo2 -a m Éma1 -e ž; ime bitja, osebno ime |glasbeni žanr|: Poslušam emo; Bolj uživa v emu kot |žensko ime|: sošolka Ema; zgodba o Emi Lauš; klasičnem panku/punku; v pridevniški rabi emo prim. Ema Krška skupina variantno emovska skupina; {B} Émin {O} EDNINA: im. émo, rod. éma, daj. ému, tož. éma, {O} EDNINA: im. Éma, rod. Éme, daj. Émi, tož. Émo, mest. pri ému, or. z émom; DVOJINA: im. éma, rod. mest. pri Émi, or. z Émo; DVOJINA: im. Émi, rod. Ém, émov, daj. émoma, tož. éma, mest. pri émih, or. z daj. Émama, tož. Émi, mest. pri Émah, or. z Émama; émoma; MNOŽINA: im. émi, rod. émov, daj. émom, tož. MNOŽINA: im. Éme, rod. Ém, daj. Émam, tož. Éme, éme, mest. pri émih, or. z émi mest. pri Émah, or. z Émami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Émo -a m; stvarno ime |podjetje|: ponudba Ema; |znamka|: kot prilastek, v Éma2 -e ž; stvarno ime imenovalniku posoda Emo |glasbena prireditev|: zmaga na Emi; zmagovalec {B} Emov letošnje Eme; Bila je voditeljica dveh Em {O} EDNINA: im. Émo, rod. Éma, daj. Ému, tož. Éma, zapovrstjo; kot prilastek, v imenovalniku zmagovalka mest. pri Ému, or. z Émom festivala Ema STATUS: predlog {B} Émin PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke {O} EDNINA: im. Éma, rod. Éme, daj. Émi, tož. Émo, mest. pri Émi, or. z Émo; DVOJINA: im. Émi, rod. Ém, émovski -a -o prid. daj. Émama, tož. Émi, mest. pri Émah, or. z Émama; |nanašajoč se na subkulturo|: emovski videz; MNOŽINA: im. Éme, rod. Ém, daj. Émam, tož. Éme, |nanašajoč se na prireditev Ema|: emovska popevka mest. pri Émah, or. z Émami (< emo1, Ema2) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. émovski, rod. émovskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena daj. émovskemu, tož. émovski (živostno émovskega), mest. pri émovskem, or. z émovskim; DVOJINA: im. Éma Kŕška -e -e ž; ime bitja, osebno ime émovska, rod. émovskih, daj. émovskima, tož. |nem. Hemma von Gurk: svetnica|: Ema Krška je émovska, mest. pri émovskih, or. z émovskima; zavetnica krške škofije; Z Emo Krško se je močno MNOŽINA: im. émovski, rod. émovskih, daj. razvila gradbena dejavnost na Koroškem in émovskim, tož. émovske, mest. pri émovskih, or. z Štajerskem; v zvezi sveta/sv. Ema Krška podoba émovskimi svete/sv. Eme Krške z avbo; prim. Hema Krška ženski: EDNINA: im. émovska, rod. émovske, daj. {O} EDNINA: im. Éma Kŕška, rod. Éme Kŕške, daj. émovski, tož. émovsko, mest. pri émovski, or. z Émi Kŕški, tož. Émo Kŕško, mest. pri Émi Kŕški, or. z émovsko; DVOJINA: im. émovski, rod. émovskih, daj. Émo Kŕško émovskima, tož. émovski, mest. pri émovskih, or. z STATUS: predlog émovskima; MNOŽINA: im. émovske, rod. émovskih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem daj. émovskim, tož. émovske, mest. pri émovskih, or. z émovskimi imenu; imena zgodovinskih osebnosti srednji: EDNINA: im. émovsko, rod. émovskega, daj. émovskemu, tož. émovsko, mest. pri émovskem, or. z émo1 -a m émovskim; DVOJINA: im. émovski, rod. émovskih, daj. |pripadnik subkulture|: Najbolj mu ustreza slog ema; émovskima, tož. émovski, mest. pri émovskih, or. z Med emi in pankerji je veliko podobnosti, veliko pa émovskima; MNOŽINA: im. émovska, rod. émovskih, je tudi razlik; |izvajalec ali poslušalec emovske daj. émovskim, tož. émovska, mest. pri émovskih, or. z glasbe| émovskimi {B} emov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. émo, rod. éma, daj. ému, tož. éma, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki mest. pri ému, or. z émom; DVOJINA: im. éma, rod. émov, daj. émoma, tož. éma, mest. pri émih, or. z émoma; émšo -a MNOŽINA: im. émi, rod. émov, daj. émom, tož. m éme, mest. pri émih, or. z émi |enotna matična številka občana|: Svoj emšo zna na S pamet; V spletni sistem se prijavimo z TATUS: predlog 70 emšom/emšem; v prenesenem pomenu Emšo ni ovira, |uslužbenec pri RTV Slovenija|: interni časopis da ne bi svoje športne poti nadaljeval še nekaj let ertevejevcev; prim. RTV-jevec starost; v pridevniški rabi Zapomnite si svojo emšo (< RTV1, RTV2) številko {B} ertevêjevčev (< EMŠO) {O} EDNINA: im. ertevêjevec, rod. ertevêjevca, daj. {O} EDNINA: im. émšo, rod. émša, daj. émšu, tož. ertevêjevcu, tož. ertevêjevca, mest. pri ertevêjevcu, or. émšo, mest. pri émšu, or. z émšom in z émšem; z ertevêjevcem; DVOJINA: im. ertevêjevca, rod. DVOJINA: im. émša, rod. émšov in émšev, daj. émšoma ertevêjevcev, daj. ertevêjevcema, tož. ertevêjevca, in émšema, tož. émša, mest. pri émših, or. z émšoma in mest. pri ertevêjevcih, or. z ertevêjevcema; MNOŽINA: z émšema; MNOŽINA: im. émši, rod. émšov in émšev, im. ertevêjevci, rod. ertevêjevcev, daj. ertevêjevcem, daj. émšom in émšem, tož. émše, mest. pri émših, or. z tož. ertevêjevce, mest. pri ertevêjevcih, or. z émši ertevêjevci STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic ÉMŠO ÉMŠA tudi ÉMŠO -- m; kratica |enotna matična številka občana|: Informacijski ertevêjevka -e ž pooblaščenec opozarja na previdnost pri |uslužbenka pri RTV Slovenija|: Prireditev je vodila posredovanju EMŠA; Z vpisanim znana ertevejevka; prim. RTV-jevka EMŠOM/EMŠEM lahko dostopam do vladnega (< RTV1, RTV2) portala; kot prilastek, v imenovalniku podatki o številkah {B} ertevêjevkin EMŠO; v pridevniški rabi Vpišite EMŠO številko; {O} EDNINA: im. ertevêjevka, rod. ertevêjevke, daj. prim. emšo ertevêjevki, tož. ertevêjevko, mest. pri ertevêjevki, or. {O} EDNINA: im. ÉMŠO, rod. ÉMŠA tudi EMŠO, daj. z ertevêjevko; DVOJINA: im. ertevêjevki, rod. ÉMŠU tudi EMŠO, tož. ÉMŠO, mest. pri ÉMŠU tudi ertevêjevk, daj. ertevêjevkama, tož. ertevêjevki, mest. pri EMŠO, or. z ÉMŠOM in z ÉMŠEM tudi z pri ertevêjevkah, or. z ertevêjevkama; MNOŽINA: im. EMŠO; DVOJINA: im. ÉMŠA tudi EMŠO, rod. ertevêjevke, rod. ertevêjevk, daj. ertevêjevkam, tož. ÉMŠOV in ÉMŠEV tudi EMŠO, daj. ÉMŠOMA in ertevêjevke, mest. pri ertevêjevkah, or. z ÉMŠEMA tudi EMŠO, tož. ÉMŠA tudi EMŠO, mest. ertevêjevkami pri ÉMŠIH tudi pri EMŠO, or. z ÉMŠOMA in z STATUS: predlog ÉMŠEMA tudi z EMŠO; MNOŽINA: im. ÉMŠI tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; EMŠO, rod. ÉMŠOV in ÉMŠEV tudi EMŠO, daj. tvorjenke iz kratic ÉMŠOM in ÉMŠEM tudi EMŠO, tož. ÉMŠE tudi EMŠO, mest. pri ÉMŠIH tudi pri EMŠO, or. z ÉMŠI èsdéès -êsa in esdeès -êsa m tudi z EMŠO |Slovenska demokratska stranka|: prvak esdeesa STATUS: predlog (< SDS, SDS) PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {B} esdeesov {O} EDNINA: im. èsdeès in esdeès, rod. èsdeêsa in Ermitáž -a m; stvarno ime esdeêsa, daj. èsdeêsu in esdeêsu, tož. èsdeès in esdeès, |muzej v Sankt Peterburgu|: Posebno pozornost v mest. pri èsdeêsu in pri esdeêsu, or. z èsdeêsom in z Ermitažu pritegneta Matissov Ples in Rdeča soba; esdeêsom; DVOJINA: im. èsdeêsa in esdeêsa, rod. Zakladi Ermitaža so se povečali po oktobrski èsdeêsov in esdeêsov, daj. èsdeêsoma in esdeêsoma, revoluciji, ko so pridobili umetnine iz zasebnega tož. èsdeêsa in esdeêsa, mest. pri èsdeêsih in pri lastništva; kot prilastek, v imenovalniku Kolekcijo esdeêsih, or. z èsdeêsoma in z esdeêsoma; MNOŽINA: muzeja Ermitaž je ustanovila Katarina Velika leta im. èsdeêsi in esdeêsi, rod. èsdeêsov in esdeêsov, daj. 1764 èsdeêsom in esdeêsom, tož. èsdeêse in esdeêse, mest. {B} Ermitažev pri èsdeêsih in pri esdeêsih, or. z èsdeêsi in z esdeêsi {O} EDNINA: im. Ermitáž, rod. Ermitáža, daj. STATUS: predlog Ermitážu, tož. Ermitáž, mest. pri Ermitážu, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave Ermitážem STATUS: predlog èsemès -êsa in esemès -êsa m PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |kratko mobilno sporočilo|: neformalno Ni se oglasil na telefon, zato mu je poslala esemes; Novico so ertevêjevec -vca m sporočili kar prek esemesa; v pridevniški rabi Med 71 vožnjo ne pošiljaj esemes sporočil! variantno kratkih {O} EDNINA: im. Esvatínka, rod. Esvatínke, daj. sporočil; Esvatínki, tož. Esvatínko, mest. pri Esvatínki, or. z (< SMS) Esvatínko; DVOJINA: im. Esvatínki, rod. Esvatínk, daj. {O} EDNINA: im. èsemès in esemès, rod. èsemêsa in Esvatínkama, tož. Esvatínki, mest. pri Esvatínkah, or. esemêsa, daj. èsemêsu in esemêsu, tož. èsemès in z Esvatínkama; MNOŽINA: im. Esvatínke, rod. esemès, mest. pri èsemêsu in pri esemêsu, or. z Esvatínk, daj. Esvatínkam, tož. Esvatínke, mest. pri èsemêsom in z esemêsom; DVOJINA: im. èsemêsa in Esvatínkah, or. z Esvatínkami esemêsa, rod. èsemêsov in esemêsov, daj. èsemêsoma STATUS: predlog in esemêsoma, tož. èsemêsa in esemêsa, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena èsemêsih in pri esemêsih, or. z èsemêsoma in z esemêsoma; MNOŽINA: im. èsemêsi in esemêsi, rod. esvatínski -a -o prid. èsemêsov in esemêsov, daj. èsemêsom in esemêsom, esvatinski kralj tož. èsemêse in esemêse, mest. pri èsemêsih in pri (< Esvatini) esemêsih, or. z èsemêsi in z esemêsi {O} moški: EDNINA: im. esvatínski, rod. STATUS: predlog esvatínskega, daj. esvatínskemu, tož. esvatínski PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave (živostno esvatínskega), mest. pri esvatínskem, or. z esvatínskim; DVOJINA: im. esvatínska, rod. Esvatínec -nca m; ime bitja, prebivalsko ime esvatínskih, daj. esvatínskima, tož. esvatínska, mest. Umetnine številnim Esvatincem omogočajo lažje pri esvatínskih, or. z esvatínskima; MNOŽINA: im. preživetje esvatínski, rod. esvatínskih, daj. esvatínskim, tož. (< Esvatini) esvatínske, mest. pri esvatínskih, or. z esvatínskimi {B} Esvatinčev ženski: EDNINA: im. esvatínska, rod. esvatínske, daj. {O} EDNINA: im. Esvatínec, rod. Esvatínca, daj. esvatínski, tož. esvatínsko, mest. pri esvatínski, or. z Esvatíncu, tož. Esvatínca, mest. pri Esvatíncu, or. z esvatínsko; DVOJINA: im. esvatínski, rod. esvatínskih, Esvatíncem; DVOJINA: im. Esvatínca, rod. Esvatíncev, daj. esvatínskima, tož. esvatínski, mest. pri daj. Esvatíncema, tož. Esvatínca, mest. pri Esvatíncih, esvatínskih, or. z esvatínskima; MNOŽINA: im. or. z Esvatíncema; MNOŽINA: im. Esvatínci, rod. esvatínske, rod. esvatínskih, daj. esvatínskim, tož. Esvatíncev, daj. Esvatíncem, tož. Esvatínce, mest. pri esvatínske, mest. pri esvatínskih, or. z esvatínskimi Esvatíncih, or. z Esvatínci srednji: EDNINA: im. esvatínsko, rod. esvatínskega, STATUS: predlog daj. esvatínskemu, tož. esvatínsko, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; esvatínskem, or. z esvatínskim; DVOJINA: im. samostalnik moškega spola esvatínski, rod. esvatínskih, daj. esvatínskima, tož. esvatínski, mest. pri esvatínskih, or. z esvatínskima; Esvatíni -ja m; zemljepisno ime MNOŽINA: im. esvatínska, rod. esvatínskih, daj. | esvatínskim, dolgo ime Kraljevina Esvatini|; |država|: prestolnica tož. esvatínska, mest. pri esvatínskih, or. Esvatinija; Evropska unija bo Esvatiniju namenila z esvatínskimi humanitarno pomoč; Slovenski državljani ne STATUS: predlog potrebujejo vizuma za vstop v Esvatini; Kralj je PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki državo Svazi preimenoval v Esvatini Kje? v Esvatiniju ÉTIN -A -O prid. Od kod? iz Esvatinija ETINI pripadniki Kam? v Esvatini (< ETA) {B} Esvatinec, Esvatinka; Esvatinčev, Esvatinkin; {O} moški: EDNINA: im. ÉTIN, rod. ÉTINEGA, daj. esvatinski ÉTINEMU, tož. ÉTIN (živostno ÉTINEGA), mest. pri {O} EDNINA: im. Esvatini, rod. Esvatinija, daj. ÉTINEM, or. z ÉTINIM; DVOJINA: im. ÉTINA, rod. Esvatiniju, tož. Esvatini, mest. pri Esvatiniju, or. z ÉTINIH, daj. ÉTINIM, tož. ÉTINA, mest. pri Esvatinijem ÉTINIH, or. z ÉTINIMA; MNOŽINA: im. ÉTINI, rod. STATUS: predlog ÉTINIH, daj. ÉTINIM, tož. ÉTINE, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav; samostalnik ÉTINIH, or. z ÉTINIMI moškega spola ženski: EDNINA: im. ÉTINA, rod. ÉTINE, daj. ÉTINI, tož. ÉTINO, mest. pri ÉTINI, or. z ÉTINO; DVOJINA: Esvatínka -e im. ÉTINI, rod. ÉTINIH, daj. ÉTINIMA, tož. ÉTINI, ž; ime bitja, prebivalsko ime Prebivalka Esvatinija je Esvatinka mest. pri ÉTINIH, or. z ÉTINIMA; MNOŽINA: im. (< Esvatini) ÉTINE, rod. ÉTINIH, daj. ÉTINIM, tož. ÉTINE, mest. {B} Esvatinkin pri ÉTINIH, or. z ÉTINIMI 72 srednji: EDNINA: im. ÉTINO, rod. ÉTINEGA, daj. srednji: EDNINA: im. EU-jevo, rod. EU-jevega, daj. ÉTINEMU, tož. ÉTINO, mest. pri ÉTINEM, or. z EU-jevemu, tož. EU-jevo, mest. pri EU-jevem, or. z ÉTINIM; DVOJINA: im. ÉTINI, rod. ÉTINIH, daj. EU-jevim; DVOJINA: im. EU-jevi, rod. EU-jevih, daj. ÉTINIMA, tož. ÉTINI, mest. pri ÉTINIH, or. z EU-jevima, tož. EU-jevi, mest. pri EU-jevih, or. z ÉTINIMA; MNOŽINA: im. ÉTINA, rod. ÉTINIH, daj. EU-jevima; MNOŽINA: im. EU-jeva, rod. EU-jevih, ÉTINIM, tož. ÉTINA, mest. pri ÉTINIH, or. z daj. EU-jevim, tož. EU-jeva, mest. pri EU-jevih, or. z ÉTINIMI EU-jevimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic iz kratic EU1 EU-ja tudi EU -- [éú in ẹú, rod. éúja in ẹúja, or. z Evgénija -e ž; ime bitja, osebno ime éújem in z ẹújem] m; kratica |žensko ime|: Na tržnici se je srečal z Evgenijo; |Evropska unija|: članstvo v EU-ju; država članica |francoska cesarica|: smaragdi cesarice Evgenije; EU-ja; kot prilastek, v imenovalniku Diplomacija je Napoleon se je leta 1881 poročil s špansko grofično svoje zmožnosti pokazala pri uresničevanju zamisli Evgenijo o ustanovitvi zveze EU {B} Evgenijin {B} EU-jev {O} EDNINA: im. Evgénija, rod. Evgénije, daj. {O} EDNINA: im. EU, rod. EU-ja tudi EU, daj. EU-ju Evgéniji, tož. Evgénijo, mest. pri Evgéniji, or. z tudi EU, tož. EU, mest. pri EU-ju tudi pri EU, or. z EU-Evgénijo; DVOJINA: im. Evgéniji, rod. Evgénij, daj. jem tudi z EU; DVOJINA: im. EU-ja tudi EU, rod. EU- Evgénijama, tož. Evgéniji, mest. pri Evgénijah, or. z jev tudi EU, daj. EU-jema tudi EU, tož. EU-ja tudi EU, Evgénijama; MNOŽINA: im. Evgénije, rod. Evgénij, mest. pri EU-jih tudi pri EU, or. z EU-jema tudi z EU; daj. Evgénijam, tož. Evgénije, mest. pri Evgénijah, or. MNOŽINA: im. EU-ji tudi EU, rod. EU-jev tudi EU, daj. z Evgénijami EU-jem tudi EU, tož. EU-je tudi EU, mest. pri EU-jih STATUS: predlog tudi pri EU, or. z EU-ji tudi z EU PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, STATUS: predlog ženska); imena zgodovinskih osebnosti PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice eVsebíne -in ž mn.; stvarno ime EU2 -- [éú in ẹú] ž; kratica |podomačeno za eContent|; |program Evropske |Evropska unija|: predsedovanje enotni EU komisije|: eVsebine je program Evropske unije, ki {O} EDNINA: im. EU, rod. EU, daj. EU, tož. EU, mest. spodbuja razvoj digitalnih vsebin; K eVsebinam je pri EU, or. z EU; DVOJINA: im. EU, rod. EU, daj. EU, pristopila tudi Slovenija; kot prilastek, v imenovalniku tož. EU, mest. pri EU, or. z EU; MNOŽINA: im. EU, rod. cilji programa eVsebine; Številne države so del EU, daj. EU, tož. EU, mest. pri EU, or. z EU programa eVsebine STATUS: predlog {O} MNOŽINA: im. eVsebíne, rod. eVsebín, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice eVsebínam, tož. eVsebíne, mest. pri eVsebínah, or. z eVsebínami EU-jev -a -o [éújev- in ẹújev-] prid. STATUS: predlog prejemniki EU-jevih sredstev PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena (< EU1) {O} moški: EDNINA: im. EU-jev, rod. EU-jevega, daj. Facebook -a [fêjzbúk] m; stvarno ime EU-jevemu, tož. EU-jev (živostno EU-jevega), mest. |podjetje|: Whatsapp in Instagram sta v lasti pri EU-jevem, or. z EU-jevim; DVOJINA: im. EU- Facebooka; Zaposlen je pri Facebooku; kot prilastek, jeva, rod. EU-jevih, daj. EU-jevima, tož. EU-jeva, v imenovalniku tožba proti podjetju Facebook; mest. pri EU-jevih, or. z EU-jevima; MNOŽINA: im. |spletno družbeno omrežje|: objava na Facebooku; EU-jevi, rod. EU-jevih, daj. EU-jevim, tož. EU-jeve, Včeraj so imeli težave s Facebookom številni mest. pri EU-jevih, or. z EU-jevimi uporabniki; kot prilastek, v imenovalniku Na družbenem ženski: EDNINA: im. EU-jeva, rod. EU-jeve, daj. EU-omrežju Facebook ima več kot 40.000 oboževalcev; jevi, tož. EU-jevo, mest. pri EU-jevi, or. z EU-jevo; v pridevniški rabi Facebook skupina variantno skupina DVOJINA: im. EU-jevi, rod. EU-jevih, daj. EU-jevima, na Facebooku; Na svojem Facebook profilu je tož. EU-jevi, mest. pri EU-jevih, or. z EU-jevima; objavil fotografijo variantno profilu na Facebooku; MNOŽINA: im. EU-jeve, rod. EU-jevih, daj. EU-jevim, {B} Facebookov tož. EU-jeve, mest. pri EU-jevih, or. z EU-jevimi 73 {O} EDNINA: im. Facebook, rod. Facebooka, daj. |uslužbenec organizacije FBI|: Center za urjenje so Facebooku, tož. Facebook, mest. pri Facebooku, or. s zasedli vojaški policisti in FBI-evci; prim. Facebookom efbiajevec STATUS: predlog (< FBI) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {B} FBI-evčev {O} EDNINA: im. FBI-evec, rod. FBI-evca, daj. FBI- FBI FBI-a tudi FBI -- [citatni izgovor kratice èfbiáj in evcu, tož. FBI-evca, mest. pri FBI-evcu, or. s/z FBI-efbiáj, rod. èfbiája in efbiája, or. z èfbiájem in z evcem; DVOJINA: im. FBI-evca, rod. FBI-evcev, daj. efbiájem] m; kratica FBI-evcema, tož. FBI-evca, mest. pri FBI-evcih, or. |angl. Federal Bureau of Investigation|; |slov. Zvezni s/z FBI-evcema; MNOŽINA: im. FBI-evci, rod. FBI-preiskovalni urad|: Preden se je pridružil FBI-u, je evcev, daj. FBI-evcem, tož. FBI-evce, mest. pri FBI- bil profesor sociologije; sodelovanje s/z FBI-em; evcih, or. s/z FBI-evci Zaigrala je v vlogi agentke FBI-a; kot prilastek, v STATUS: predlog imenovalniku direktor urada FBI PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; {B} FBI-ev tvorjenke iz kratic {O} EDNINA: im. FBI, rod. FBI-a tudi FBI, daj. FBI-u tudi FBI, tož. FBI, mest. pri FBI-u tudi pri FBI, or. s/z FBI-evka -e [efbiáje ka] ž FBI-em tudi s/z FBI; DVOJINA: im. FBI-a tudi FBI, |uslužbenka organizacije FBI|: V filmu je igrala rod. FBI-ev tudi FBI, daj. FBI-ema tudi FBI, tož. FBI-a FBI-evko; prim. efbiajevka tudi FBI, mest. pri FBI-ih tudi pri FBI, or. s/z FBI-ema (< FBI) tudi s/z FBI; MNOŽINA: im. FBI-i tudi FBI, rod. FBI-ev {B} FBI-evkin tudi FBI, daj. FBI-em tudi FBI, tož. FBI-e tudi FBI, {O} EDNINA: im. FBI-evka, rod. FBI-evke, daj. FBI- mest. pri FBI-ih tudi pri FBI, or. s/z FBI-i tudi s/z FBI evki, tož. FBI-evko, mest. pri FBI-evki, or. s/z FBI-STATUS: predlog evko; DVOJINA: im. FBI-evki, rod. FBI-evk, daj. FBI- PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice evkama, tož. FBI-evki, mest. pri FBI-evkah, or. s/z FBI-evkama; MNOŽINA: im. FBI-evke, rod. FBI-evk, FBI-ev -a -o [èfbiájev- in efbiájev-] prid. daj. FBI-evkam, tož. FBI-evke, mest. pri FBI-evkah, Uvrstil se je na FBI-evo lestvico najbolj iskanih or. s/z FBI-evkami teroristov na svetu STATUS: predlog (< FBI) PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; {O} moški: EDNINA: im. FBI-ev, rod. FBI-evega, daj. tvorjenke iz kratic FBI-evemu, tož. FBI-ev (živostno FBI-evega), mest. pri FBI-evem, or. s/z FBI-evim; DVOJINA: im. FBI- FDV1 FDV-ja tudi FDV -- [f dəv in fədəv , rod. eva, rod. FBI-evih, daj. FBI-evima, tož. FBI-eva, mest. f dəv ja in fədəv ja, rod. s f dəv jem in s pri FBI-evih, or. s/z FBI-evima; MNOŽINA: im. FBI- fədəv jem] m; kratica evi, rod. FBI-evih, daj. FBI-evim, tož. FBI-eve, mest. |Fakulteta za družbene vede|: dodiplomski študij na pri FBI-evih, or. s/z FBI-evimi FDV-ju; študent FDV-ja ženski: EDNINA: im. FBI-eva, rod. FBI-eve, daj. FBI- {B} FDV-jev evi, tož. FBI-evo, mest. pri FBI-evi, or. s/z FBI-evo; {O} EDNINA: im. FDV, rod. FDV-ja tudi FDV, daj. DVOJINA: im. FBI-evi, rod. FBI-evih, daj. FBI-evima, FDV-ju tudi FDV, tož. FDV, mest. pri FDV-ju tudi pri tož. FBI-evi, mest. pri FBI-evih, or. s/z FBI-evima; FDV, or. s FDV-jem tudi s FDV; DVOJINA: im. FDV- MNOŽINA: im. FBI-eve, rod. FBI-evih, daj. FBI-evim, ja tudi FDV, rod. FDV-jev tudi FDV, daj. FDV-jema tož. FBI-eve, mest. pri FBI-evih, or. s/z FBI-evimi tudi FDV, tož. FDV-ja tudi FDV, mest. pri FDV-jih srednji: EDNINA: im. FBI-evo, rod. FBI-evega, daj. tudi pri FDV, or. s FDV-jema tudi s FDV; MNOŽINA: FBI-evemu, tož. FBI-evo, mest. pri FBI-evem, or. s/z im. FDV-ji tudi FDV, rod. FDV-jev tudi FDV, daj. FBI-evim; DVOJINA: im. FBI-evi, rod. FBI-evih, daj. FDV-jem tudi FDV, tož. FDV-je tudi FDV, mest. pri FBI-evima, tož. FBI-evi, mest. pri FBI-evih, or. s/z FDV-jih tudi pri FDV, or. s FDV-ji tudi s FDV FBI-evima; MNOŽINA: im. FBI-eva, rod. FBI-evih, STATUS: predlog daj. FBI-evim, tož. FBI-eva, mest. pri FBI-evih, or. s/z PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik FBI-evimi moškega spola STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke FDV2 -- [f dəv in fədəv ] ž; kratica iz kratic |Fakulteta za družbene vede|: predstojnik Katedre za mednarodne odnose na ljubljanski FDV FBI-evec -vca [efbiájevəc] m 74 {O} EDNINA: im. FDV, rod. FDV, daj. FDV, tož. FDV, FDV-jevka -e [fədəv je ka] ž mest. pri FDV, or. s FDV; DVOJINA: im. FDV, rod. |študentka, diplomantka, magistrantka ali FDV, daj. FDV, tož. FDV, mest. pri FDV, or. s FDV; doktorantka FDV; uslužbenka na FDV|: srečanje MNOŽINA: im. FDV, rod. FDV, daj. FDV, tož. FDV, nekdanjih FDV-jevk mest. pri FDV, or. s FDV (< FDV1, FDV2) STATUS: predlog {B} FDV-jevkin PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik {O} EDNINA: im. FDV-jevka, rod. FDV-jevke, daj. ženskega spola FDV-jevki, tož. FDV-jevko, mest. pri FDV-jevki, or. s FDV-jevko; DVOJINA: im. FDV-jevki, rod. FDV- FDV-jev -a -o [f dəv jev- in fədəv jev-] prid. jevk, daj. FDV-jevkama, tož. FDV-jevki, mest. pri FDV-jev študij novinarstva FDV-jevkah, or. s FDV-jevkama; MNOŽINA: im. (< FDV1) FDV-jevke, rod. FDV-jevk, daj. FDV-jevkam, tož. {O} moški: FDV-jevke, EDNINA: im. FDV-jev, rod. FDV-jevega, mest. pri FDV-jevkah, or. s FDV- daj. FDV-jevemu, tož. FDV-jev (živostno FDV- jevkami jevega), mest. pri FDV-jevem, or. s FDV-jevim; STATUS: predlog DVOJINA: im. FDV-jeva, rod. FDV-jevih, daj. FDV- PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; jevima, tož. FDV-jeva, mest. pri FDV-jevih, or. s tvorjenke iz kratic FDV-jevima; MNOŽINA: im. FDV-jevi, rod. FDV- jevih, daj. FDV-jevim, tož. FDV-jeve, mest. pri FDV- Fêrdinand I. Hábsburški -a I. -ega tudi Fêrdinand jevih, or. s FDV-jevimi Pŕvi Hábsburški -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime ženski: EDNINA: im. FDV-jeva, rod. FDV-jeve, daj. |šp. Fernando I: cesar Svetega rimskega cesarstva|: FDV-jevi, tož. FDV-jevo, mest. pri FDV-jevi, or. s Madžarska krona je po smrti Ludvika II. pripadla FDV-jevo; DVOJINA: im. FDV-jevi, rod. FDV-jevih, Ferdinandu I. Habsburškemu; skrajšano izvolitev daj. FDV-jevima, tož. FDV-jevi, mest. pri FDV-jevih, Ferdinanda Habsburškega za hrvaškega kralja or. s FDV-jevima; MNOŽINA: im. FDV-jeve, rod. {O} EDNINA: im. Fêrdinand I. Hábsburški tudi FDV-jevih, daj. FDV-jevim, tož. FDV-jeve, mest. pri Fêrdinand Pŕvi Hábsburški, rod. Fêrdinanda I. FDV-jevih, or. s FDV-jevimi Hábsburškega tudi Fêrdinanda Pŕvega srednji: EDNINA: im. FDV-jevo, rod. FDV-jevega, Hábsburškega, daj. Fêrdinandu I. Hábsburškemu tudi daj. FDV-jevemu, tož. FDV-jevo, mest. pri FDV- Fêrdinandu Pŕvemu Hábsburškemu, tož. Fêrdinanda jevem, or. s FDV-jevim; DVOJINA: im. FDV-jevi, rod. I. Hábsburškega tudi Fêrdinanda Pŕvega FDV-jevih, daj. FDV-jevima, tož. FDV-jevi, mest. pri Hábsburškega, mest. pri Fêrdinandu I. Hábsburškem FDV-jevih, or. s FDV-jevima; MNOŽINA: im. FDV- tudi pri Fêrdinandu Pŕvem Hábsburškem, or. s jeva, rod. FDV-jevih, daj. FDV-jevim, tož. FDV-jeva, Fêrdinandom I. Hábsburškim tudi s Fêrdinandom mest. pri FDV-jevih, or. s FDV-jevimi Pŕvim Hábsburškim STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem iz kratic imenu; imena zgodovinskih osebnosti FDV-jevec -vca [fədəv jevəc] m Fêrdinand I. Romúnski -a I. -ega tudi Fêrdinand |študent, diplomant, magistrant ali doktorant FDV; Pŕvi Romúnski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime uslužbenec na FDV|: 60. generacija FDV-jevcev in |romunski kralj|: Marija Edinburška se je poročila s FDV-jevk kraljem Ferdinandom I. Romunskim; skrajšano Leta (< FDV1, FDV2) 1922 je bil Ferdinand Romunski okronan za kralja {B} FDV-jevčev Velike Romunije {O} EDNINA: im. FDV-jevec, rod. FDV-jevca, daj. {O} EDNINA: im. Fêrdinand I. Romúnski tudi FDV-jevcu, tož. FDV-jevca, mest. pri FDV-jevcu, or. Fêrdinand Pŕvi Romúnski, rod. Fêrdinanda I. s FDV-jevcem; DVOJINA: im. FDV-jevca, rod. FDV- Romúnskega tudi Fêrdinanda Pŕvega Romúnskega, jevcev, daj. FDV-jevcema, tož. FDV-jevca, mest. pri daj. Fêrdinandu I. Romúnskemu tudi Fêrdinandu FDV-jevcih, or. s FDV-jevcema; MNOŽINA: im. Pŕvemu Romúnskemu, tož. Fêrdinanda I. FDV-jevci, rod. FDV-jevcev, daj. FDV-jevcem, tož. Romúnskega tudi Fêrdinanda Pŕvega Romúnskega, FDV-jevce, mest. pri FDV-jevcih, or. s FDV-jevci mest. pri Fêrdinandu I. Romúnskem tudi pri STATUS: predlog Fêrdinandu Pŕvem Romúnskem, or. s Fêrdinandom PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; I. Romúnskim tudi s Fêrdinandom Pŕvim tvorjenke iz kratic Romúnskim STATUS: predlog 75 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem jevih, or. s FF-jevima; MNOŽINA: im. FF-jevi, rod. FF-imenu; imena zgodovinskih osebnosti jevih, daj. FF-jevim, tož. FF-jeve, mest. pri FF-jevih, or. s FF-jevimi Fêrdinand Pŕvi Hábsburški -a -ega -ega m; ime ženski: EDNINA: im. FF-jeva, rod. FF-jeve, daj. FF-bitja, osebno ime; obširneje glej pri Ferdinand I. jevi, tož. FF-jevo, mest. pri FF-jevi, or. s FF-jevo; Habsburški DVOJINA: im. FF-jevi, rod. FF-jevih, daj. FF-jevima, tož. FF-jevi, mest. pri FF-jevih, or. s FF-jevima; Fêrdinand Pŕvi Romúnski -a -ega -ega m; ime bitja, MNOŽINA: im. FF-jeve, rod. FF-jevih, daj. FF-jevim, osebno ime; obširneje glej pri Ferdinand I. Romunski tož. FF-jeve, mest. pri FF-jevih, or. s FF-jevimi srednji: EDNINA: im. FF-jevo, rod. FF-jevega, daj. Festivál Lént -a ∼ m; stvarno ime FF-jevemu, tož. FF-jevo, mest. pri FF-jevem, or. s FF- |festival|: Nastopili so na velikem odru Festivala jevim; DVOJINA: im. FF-jevi, rod. FF-jevih, daj. FF- Lent; koncerti na Festivalu Lent; skrajšano jevima, tož. FF-jevi, mest. pri FF-jevih, or. s FF- organizatorji Lenta; Med množico nastopajočih na jevima; MNOŽINA: im. FF-jeva, rod. FF-jevih, daj. FF- mariborskem Lentu je težko izpostaviti glavne jevim, tož. FF-jeva, mest. pri FF-jevih, or. s FF- zvezde; prim. festival, Lent jevimi {O} EDNINA: im. Festivál Lént, rod. Festivála Lént, STATUS: predlog daj. Festiválu Lént, tož. Festivál Lént, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Festiválu Lént, or. s Festiválom Lént iz kratic STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena FF-jevec -vca [fəf jevəc] m |študent, diplomant, magistrant ali doktorant FF; FF1 FF-ja tudi FF -- [f f in fəf , rod. f f ja in fəf ja, uslužbenec na FF|: Zmagovalci univerzitetne or. s f f jem in s fəf jem] m; kratica športne lige so postali FF-jevci |Filozofska fakulteta|: izredna profesorica za (< FF1, FF2) slovensko književnost na FF-ju; dvopredmetni {B} FF-jevčev študentje/študenti FF-ja {O} EDNINA: im. FF-jevec, rod. FF-jevca, daj. FF- {B} FF-jev jevcu, tož. FF-jevca, mest. pri FF-jevcu, or. s FF- {O} EDNINA: im. FF, rod. FF-ja tudi FF, daj. FF-ju tudi jevcem; DVOJINA: im. FF-jevca, rod. FF-jevcev, daj. FF, tož. FF, mest. pri FF-ju tudi pri FF, or. s FF-jem FF-jevcema, tož. FF-jevca, mest. pri FF-jevcih, or. s tudi s FF; DVOJINA: im. FF-ja tudi FF, rod. FF-jev tudi FF-jevcema; MNOŽINA: im. FF-jevci, rod. FF-jevcev, FF, daj. FF-jema tudi FF, tož. FF-ja tudi FF, mest. pri daj. FF-jevcem, tož. FF-jevce, mest. pri FF-jevcih, or. FF-jih tudi pri FF, or. s FF-jema tudi s FF; MNOŽINA: s FF-jevci im. FF-ji tudi FF, rod. FF-jev tudi FF, daj. FF-jem tudi STATUS: predlog FF, tož. FF-je tudi FF, mest. pri FF-jih tudi pri FF, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; FF-ji tudi s FF tvorjenke iz kratic STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice FF-jevka -e [fəf je ka] ž |študentka, diplomantka, magistrantka ali FF2 -- [f f in fəf ] ž; kratica doktorantka FF; uslužbenka na FF|: Tudi jaz sem |Filozofska fakulteta|: študira na ljubljanski FF bila FDV-jevka in FF-jevka {O} EDNINA: im. FF, rod. FF, daj. FF, tož. FF, mest. pri (< FF1, FF2) FF, or. s FF; DVOJINA: im. FF, rod. FF, daj. FF, tož. FF, {B} FF-jevkin mest. pri FF, or. s FF; MNOŽINA: im. FF, rod. FF, daj. {O} EDNINA: im. FF-jevka, rod. FF-jevke, daj. FF- FF, tož. FF, mest. pri FF, or. s FF jevki, tož. FF-jevko, mest. pri FF-jevki, or. s FF- STATUS: predlog jevko; DVOJINA: im. FF-jevki, rod. FF-jevk, daj. FF- PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice jevkama, tož. FF-jevki, mest. pri FF-jevkah, or. s FF-jevkama; MNOŽINA: im. FF-jevke, rod. FF-jevk, daj. FF-jev -a -o [f f jev- in fəf jev-] prid. FF-jevkam, tož. FF-jevke, mest. pri FF-jevkah, or. s seznam FF-jevih profesorjev FF-jevkami (< FF1) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. FF-jev, rod. FF-jevega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; FF-jevemu, tož. FF-jev (živostno FF-jevega), mest. pri tvorjenke iz kratic FF-jevem, or. s FF-jevim; DVOJINA: im. FF-jeva, rod. FF-jevih, daj. FF-jevima, tož. FF-jeva, mest. pri FF- Fífa -e ž; stvarno ime 76 |mednarodna nogometna organizacija|: Pri Fifi se tož. Fífijevi, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevima; zavzemajo za pošteno igro; Igra se po pravilih Fife; MNOŽINA: im. Fífijeve, rod. Fífijevih, daj. Fífijevim, kot prilastek, v imenovalniku posvet organizacije Fifa tož. Fífijeve, mest. pri Fífijevih, or. s Fífijevimi (< FIFA) srednji: EDNINA: im. Fífijevo, rod. Fífijevega, daj. {B} Fifin Fífijevemu, tož. Fífijevo, mest. pri Fífijevem, or. s {O} EDNINA: im. Fífa, rod. Fífe, daj. Fífi, tož. Fífo, Fífijevim; DVOJINA: im. Fífijevi, rod. Fífijevih, daj. mest. pri Fífi, or. s Fífo; DVOJINA: im. Fífi, rod. Fíf, daj. Fífijevima, tož. Fífijevi, mest. pri Fífijevih, or. s Fífama, tož. Fífi, mest. pri Fífah, or. s Fífama; Fífijevima; MNOŽINA: im. Fífijeva, rod. Fífijevih, daj. MNOŽINA: im. Fífe, rod. Fíf, daj. Fífam, tož. Fífe, mest. Fífijevim, tož. Fífijeva, mest. pri Fífijevih, or. s pri Fífah, or. s Fífami Fífijevimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki besede Fífin -a -o prid. FÍFA FÍFE ž; kratica Cristiano Ronaldo je še petič zapored prejel Fifino |fr. Fédération Internationale de Football nagrado za nogometaša leta Association|; |slov. Mednarodna nogometna (< Fifa) federacija|: Pri FIFI so sprejeli težko odločitev; {O} moški: EDNINA: im. Fífin, rod. Fífinega, daj. ponovna izvolitev na mesto predsednika FIFE; kot Fífinemu, tož. Fífin (živostno Fífinega), mest. pri prilastek, v imenovalniku mednarodna nogometna zveza Fífinem, or. s Fífinim; DVOJINA: im. Fífina, rod. FIFA; prim. Fifa Fífinih, daj. Fífinima, tož. Fífina, mest. pri Fífinih, or. {B} FIFIN s Fífinima; MNOŽINA: im. Fífini, rod. Fífinih, daj. {O} EDNINA: im. FÍFA, rod. FÍFE, daj. FÍFI, tož. Fífinim, tož. Fífine, mest. pri Fífinih, or. s Fífinimi FÍFO, mest. pri FÍFI, or. s FÍFO; DVOJINA: im. FÍFI, ženski: EDNINA: im. Fífina, rod. Fífine, daj. Fífini, tož. rod. FÍF, daj. FÍFAMA, tož. FÍFI, mest. pri FÍFAH, or. Fífino, mest. pri Fífini, or. s Fífino; DVOJINA: im. s FÍFAMA; MNOŽINA: im. FÍFE, rod. FÍF, daj. Fífini, rod. Fífinih, daj. Fífinima, tož. Fífini, mest. pri FÍFAM, tož. FÍFE, mest. pri FÍFAH, or. s FÍFAMI Fífinih, or. s Fífinima; MNOŽINA: im. Fífine, rod. STATUS: predlog Fífinih, daj. Fífinim, tož. Fífine, mest. pri Fífinih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Fífinimi srednji: EDNINA: im. Fífino, rod. Fífinega, daj. Fífi -ja m; ime bitja, živalsko ime Fífinemu, tož. Fífino, mest. pri Fífinem, or. s Fífinim; |ime živali|: Brali bomo knjigo o Fidu in Fifiju, DVOJINA: im. Fífini, rod. Fífinih, daj. Fífinima, tož. dveh igrivih kužkih Fífini, mest. pri Fífinih, or. s Fífinima; MNOŽINA: im. {B} Fifijev Fífina, rod. Fífinih, daj. Fífinim, tož. Fífina, mest. pri {O} Fífinih, EDNINA: im. Fífi, rod. Fífija, daj. Fífiju, tož. Fífija, or. s Fífinimi mest. pri Fífiju, or. s Fífijem; DVOJINA: im. Fífija, rod. STATUS: predlog Fífijev, daj. Fífijema, tož. Fífija, mest. pri Fífijih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Fífijema; MNOŽINA: im. Fífiji, rod. Fífijev, daj. Fífijem, tož. Fífije, mest. pri Fífijih, or. s Fífiji FÍFIN -A -O prid. STATUS: predlog FIFIN uradni opremljevalec PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena (< FIFA) {O} moški: EDNINA: im. FÍFIN, rod. FÍFINEGA, daj. Fífijev -a -o prid. FÍFNEMU, tož. FÍFIN (živostno FÍFINEGA), mest. Fifijev lastnik je doma pozabil povodec pri FÍFINEM, or. s FÍFINIM; DVOJINA: im. FÍFINA, (< Fifi) rod. FÍFINIH, daj. FÍFINIM, tož. FÍFINA, mest. pri {O} moški: FÍFINIH, EDNINA: im. Fífijev, rod. Fífijevega, daj. or. s FÍFINIMA; MNOŽINA: im. FÍFINI, rod. Fífijevemu, FÍFINIH, tož. Fífijev (živostno Fífijevega), mest. pri daj. FÍFINIM, tož. FÍFINE, mest. pri Fífijevem, or. s Fífijevim; FÍFINIH, DVOJINA: im. Fífijeva, rod. or. s FÍFINIMI Fífijevih, ženski: daj. Fífijevima, tož. Fífijeva, mest. pri EDNINA: im. FÍFINA, rod. FÍFINE, daj. Fífijevih, or. s Fífijevima; FÍFINI, MNOŽINA: im. Fífijevi, rod. tož. FÍFINO, mest. pri FÍFINI, or. s FÍFINO; Fífijevih, daj. Fífijevim, tož. Fífijeve, mest. pri DVOJINA: im. FÍFINI, rod. FÍFINIH, daj. FÍFINIMA, Fífijevih, or. s Fífijevimi tož. FÍFINI, mest. pri FÍFINIH, or. s FÍFINIMA; ženski: EDNINA: im. Fífijeva, rod. Fífijeve, daj. MNOŽINA: im. FÍFINE, rod. FÍFINIH, daj. FÍFINIM, Fífijevi, tož. Fífijevo, mest. pri Fífijevi, or. s Fífijevo; tož. FÍFINE, mest. pri FÍFINIH, or. s FÍFINIMI srednji: DVOJINA: im. Fífijevi, rod. Fífijevih, daj. Fífijevima, EDNINA: im. FÍFINO, rod. FÍFINEGA, daj. FÍFINEMU, tož. FÍFINO, mest. pri FÍFINEM, or. s 77 FÍFINIM; DVOJINA: im. FÍFINI, rod. FÍFINIH, daj. |fr. Philippe August: francoski kralj|: kronanje Filipa FÍFINIMA, tož. FÍFINI, mest. pri FÍFINIH, or. s II. Francoskega; sprava Henrika Angleškega s FÍFINIMA; MNOŽINA: im. FÍFINA, rod. FÍFINIH, Filipom II. Francoskim; prim. Filip II. Avgust daj. FÍFINIM, tož. FÍFINA, mest. pri FÍFINIH, or. s {O} EDNINA: im. Fílip II. Francóski tudi Fílip Drúgi FÍFINIMI Francóski, rod. Fílipa II. Francóskega tudi Fílipa STATUS: predlog Drúgega Francóskega, daj. Fílipu II. Francóskemu PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke tudi Fílipu Drúgemu Francóskemu, tož. Fílipa II. iz kratic Francóskega tudi Fílipa Drúgega Francóskega, mest. pri Fílipu II. Francóskem tudi pri Fílipu Drúgem Fílip Bélgijski -a -ega m; ime bitja, osebno ime Francóskem, or. s Fílipom II. Francóskim tudi s | Fílipom Drúgim Francóskim fr. Philippe Léopold Louis Marie: belgijski kralj|: srečanje z belgijskim kraljem Filipom Belgijskim; STATUS: predlog skrajšano čestitke belgijskega kralja Filipa; Vlada je PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Filipa imenovala za častnega predsednika sveta imenu; imena zgodovinskih osebnosti belgijske zunanje trgovine {O} EDNINA: im. Fílip Bélgijski, rod. Fílipa Fílip II. Špánski -a II. -ega tudi Fílip Drúgi Špánski Bélgijskega, daj. Fílipu Bélgijskemu, tož. Fílipa -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Bélgijskega, mest. pri Fílipu Bélgijskem, or. s |šp. Felipe II de España: španski kralj|: V času Filipa Fílipom Bélgijskim II. Španskega se je špansko ozemlje močno STATUS: predlog povečalo; skrajšano Angleži so leta 1580 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem nasprotovali imenovanju Filipa II. za portugalskega imenu; imena zgodovinskih osebnosti kralja; poroka kraljice Marije s Filipom Španskim {O} EDNINA: im. Fílip II. Špánski tudi Fílip Drúgi Fílip Drúgi Avgúst -a -ega -a Špánski, m; ime bitja, osebno rod. Fílipa II. Špánskega tudi Fílipa ime; obširneje glej pri Filip II. Avgust Drúgega Špánskega, daj. Fílipu II. Špánskemu tudi Fílipu Drúgemu Špánskemu, tož. Fílipa II. Fílip Drúgi Francóski -a -ega -ega m; ime bitja, Špánskega tudi Fílipa Drúgega Špánskega, mest. pri Fílipu II. Špánskem osebno ime; obširneje glej pri Filip II. Francoski tudi pri Fílipu Drúgem Špánskem, or. s Fílipom II. Špánskim tudi s Fílipom Fílip Drúgi Špánski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno Drúgim Špánskim ime; obširneje glej pri Filip II. Španski STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Fílip II. Avgúst -a II. -a tudi Fílip Drúgi Avgúst -a - imenu; imena zgodovinskih osebnosti ega -a m; ime bitja, osebno ime |fr. Philippe August: francoski kralj|: osvajanja Fílip I. Lépi -a I. -ega tudi Fílip Pŕvi Lépi -a -ega - Filipa II. Avgusta; Cesar Svetega rimskega ega m; ime bitja, osebno ime cesarstva je sklenil premirje s francoskim kraljem |šp. Felipe el Hermoso: kastiljski kralj|: Poroka Filipom II. Avgustom; skrajšano Pariz je bil pod Filipa I. Lepega in Ivane Blazne je povezala Filipom Avgustom obdan z obzidjem; prim. Filip II. dinastijo Habsburžanov s Španci; skrajšano Francoski nagrobnik Filipa Lepega {O} EDNINA: im. Fílip II. Avgúst tudi Fílip Drúgi {O} EDNINA: im. Fílip I. Lépi tudi Fílip Pŕvi Lépi, Avgúst, rod. Fílipa II. Avgústa tudi Fílipa Drúgega rod. Fílipa I. Lépega tudi Fílipa Pŕvega Lépega, daj. Avgústa, daj. Fílipu II. Avgústu tudi Fílipu Drúgemu Fílipu I. Lépemu tudi Fílipu Pŕvemu Lépemu, tož. Avgústu, tož. Fílipa II. Avgústa tudi Fílipa Drúgega Fílipa I. Lépega tudi Fílipa Pŕvega Lépega, mest. pri Avgústa, mest. pri Fílipu II. Avgústu tudi pri Fílipu Fílipu I. Lépem tudi pri Fílipu Pŕvem Lépem, or. s Drúgem Avgústu, or. s Fílipom II. Avgústom tudi s Fílipom I. Lépim tudi s Fílipom Pŕvim Lépim Fílipom Drúgim Avgústom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; imena zgodovinskih osebnosti imenu; imena zgodovinskih osebnosti Fílip Pŕvi Lépi -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime; Fílip II. Francóski -a II. -ega tudi Fílip Drúgi obširneje glej pri Filip I. Lepi Francóski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Finánce -ánc ž mn.; stvarno ime 78 |slovensko podjetje|: Lastnik Financ je švedska |nem. Franz Joseph: avstrijski cesar in ogrski kralj|: medijska družba; |slovenski časopis|: Zgodbo so vladanje Franca Jožefa I.; Ljubljanski Zmajski most objavili v Financah; kot prilastek, v imenovalniku Med so leta 1901 posvetili cesarju Francu Jožefu I.; študijem sem nabirala izkušnje pri časopisu skrajšano odlok cesarja Franca Jožefa; Vojašnico so Finance; prim. finance poimenovali po cesarju Francu Jožefu {O} MNOŽINA: im. Finánce, rod. Finánc, daj. {O} EDNINA: im. Fránc Jóžef I. tudi Fránc Jóžefa Fináncam, tož. Finánce, mest. pri Fináncah, or. s Pŕvi, rod. Fránca Jóžefa I. tudi Fránca Jóžefa Pŕvega, Fináncami daj. Fráncu Jóžefu I. tudi Fráncu Jóžefu Pŕvemu, tož. STATUS: predlog Fránca Jóžefa I. tudi Fránca Jóžefa Pŕvega, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Fráncu Jóžefu I. tudi pri Fráncu Jóžefu Pŕvem, or. s Fráncem Jóžefom I. tudi s Fráncem Jóžefom Pŕvim FM FM-a tudi FM -- tudi fm -- [èfèm in efèm] m; STATUS: predlog kratica PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem |frekvenčna modulacija|: Signal DAB omogoča imenu; imena zgodovinskih osebnosti kakovostnejši zvok, kot je pri FM-u; v pridevniški rabi Naprava omogoča predvajanje glasbe z mobilnega Fránc Jóžef Pŕvi -a -a -ega m; ime bitja, osebno ime; telefona na katerem koli FM radiu; Radio obširneje glej pri Franc Jožef I. samodejno poišče najboljšo FM frekvenco; Nekatere države že ugašajo FM oddajnike; Telefon Fránc Pŕvi Francóski -a -ega -ega m; ime bitja, nima vgrajenega FM sprejemnika osebno ime; obširneje glej pri Franc I. Francoski {O} EDNINA: im. FM tudi fm, rod. FM-a tudi FM tudi fm, daj. FM-u tudi FM tudi fm, tož. FM tudi pdf, mest. Frančíšek Ksavêr -ška -ja m; ime bitja, osebno ime pri FM-u tudi pri FM tudi pri fm, or. s/z FM-om tudi |lat. Franciscus Xaverius: svetnik|; gl. Frančišek s/z FM tudi s/z fm; DVOJINA: im. FM-a tudi FM tudi Ksaverij fm, rod. FM-ov tudi FM tudi fm, daj. FM-oma tudi FM STATUS: predlog tudi fm, tož. FM-a tudi FM tudi fm, mest. pri FM-ih tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih pri FM tudi pri fm, or. s/z FM-oma tudi s/z FM tudi osebnosti s/z fm; MNOŽINA: im. FM-i tudi FM tudi fm, rod. FM- ov tudi FM tudi fm, daj. FM-om tudi FM tudi fm, tož. Frančíšek Ksavêrij -ška -a m; ime bitja, osebno ime FM-e tudi FM tudi fm, mest. pri FM-ih tudi pri FM tudi |lat. Franciscus Xaverius: svetnik|: Krščanstvo je pri fm, or. s/z FM-i tudi s/z FM tudi s/z fm prišlo na Japonsko z jezuitskim misijonarjem STATUS: predlog Frančiškom Ksaverijem; v zvezi sveti/sv. Frančišek PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Ksaverij romarska cerkev svetega/sv. Frančiška Ksaverija Fránc I. Francóski -a I. -ega tudi Fránc Pŕvi {O} EDNINA: im. Frančíšek Ksavêrij, rod. Frančíška Francóski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Ksavêrija, daj. Frančíšku Ksavêriju, tož. Frančíška |fr. François I: francoski kralj|: Poraz kralja Franca I. Ksavêrija, mest. pri Frančíšku Ksavêriju, or. s Francoskega v Pavii je začetek obdobja španske Frančíškom Ksavêrijem okupacije; Med Francem I. Francoskim in Karlom STATUS: predlog V. je bil leta 1516 podpisan noyonski mir PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih {O} EDNINA: im. Fránc I. Francóski tudi Fránc Pŕvi osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Francóski, rod. Fránca I. Francóskega tudi Fránca Pŕvega Francóskega, daj. Fráncu I. Francóskemu tudi Frančíšek Saléški -ška -ega m; ime bitja, osebno ime Fráncu Pŕvemu Francóskemu, tož. Fránca I. |fr. François de Sales: svetnik|: Za Frančiška Francóskega tudi Fránca Pŕvega Francóskega, mest. Saleškega je slon zgled krepostnosti; v zvezi sveti/sv. pri Fráncu I. Francóskem tudi pri Fráncu Pŕvem Frančišek Saleški Red salezijancev se je poimenoval Francóskem, or. s Fráncem I. Francóskim tudi s po svetem/sv. Frančišku Saleškem Fráncem Pŕvim Francóskim {O} EDNINA: im. Frančíšek Saléški, rod. Frančíška STATUS: predlog Saléškega, daj. Frančíšku Saléškemu, tož. Frančíška PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Saléškega, mest. pri Frančíšku Saléškem, or. s imenu; imena zgodovinskih osebnosti Frančíškom Saléškim STATUS: predlog Fránc Jóžef I. -a -a I. tudi Fránc Jóžef Pŕvi -a -a - PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih ega m; ime bitja, osebno ime osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu 79 frančiškán -a m frančiškánskim, tož. frančiškánske, mest. pri |redovnik|: dela patra frančiškana Stanislava frančiškánskih, or. s frančiškánskimi Škrabca; Frančišek Asiški je bil ustanovitelj reda srednji: EDNINA: im. frančiškánsko, rod. frančiškanov frančiškánskega, daj. frančiškánskemu, tož. (< Frančišek Asiški) frančiškánsko, mest. pri frančiškánskem, or. s {B} frančiškanov frančiškánskim; DVOJINA: im. frančiškánski, rod. {O} EDNINA: im. frančiškán, rod. frančiškána, daj. frančiškánskih, daj. frančiškánskima, tož. frančiškánu, tož. frančiškána, mest. pri frančiškánu, frančiškánski, mest. pri frančiškánskih, or. s or. s frančiškánom; DVOJINA: im. frančiškána, rod. frančiškánskima; MNOŽINA: im. frančiškánska, rod. frančiškánov, daj. frančiškánoma, tož. frančiškána, frančiškánskih, daj. frančiškánskim, tož. mest. pri frančiškánih, or. s frančiškánoma; frančiškánska, mest. pri frančiškánskih, or. s MNOŽINA: im. frančiškáni, rod. frančiškánov, daj. frančiškánskimi frančiškánom, tož. frančiškáne, mest. pri STATUS: predlog frančiškánih, or. s frančiškáni PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Fránkopan -a m; ime bitja, osebno ime |pripadnik vladarske rodbine v Evropi|: Družina je frančiškánka -e ž izumrla s smrtjo Franja Krsta Frankopana, ki je bil |redovnica|: sestre frančiškanke; Stopila je v red usmrčen zaradi zarote proti Habsburžanom leta frančiškank Marijinih misijonark 1671; v množini Frankopani |hr. Frankapan: (< Frančišek Asiški) vladarska rodbina v Evropi|: V srednjem veku so se {B} frančiškankin knezi Krški preimenovali v Frankopane; Župnijo je {O} EDNINA: im. frančiškánka, rod. frančiškánke, daj. dal v najem Frankopanom frančiškánki, tož. frančiškánko, mest. pri {B} Frankopan, Frankopanka; Frankopanov, frančiškánki, or. s frančiškánko; DVOJINA: im. Frankopankin; frankopanski frančiškánki, rod. frančiškánk, daj. frančiškánkama, {O} EDNINA: im. Fránkopan, rod. Fránkopana, daj. tož. frančiškánki, mest. pri frančiškánkah, or. s Fránkopanu, tož. Fránkopana, mest. pri Fránkopanu, frančiškánkama; MNOŽINA: im. frančiškánke, rod. or. s Fránkopanom; DVOJINA: im. Fránkopana, rod. frančiškánk, daj. frančiškánkam, tož. frančiškánke, Fránkopanov, daj. Fránkopanoma, tož. Fránkopana, mest. pri frančiškánkah, or. s frančiškánkami mest. pri Fránkopanih, or. s Fránkopanoma; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Fránkopani, rod. Fránkopanov, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Fránkopanom, tož. Fránkopane, mest. pri Fránkopanih, or. s Fránkopani frančiškánski -a -o prid. STATUS: predlog frančiškanski samostan; Papežev vzornik je PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ustanovitelj frančiškanskega reda Frančišek Asiški; ... rodbin V ljubljanski frančiškanski knjižnici najdemo izdajo Luthrovega prevoda Biblije Fránkopanka -e ž; ime bitja, osebno ime (< frančiškan) |pripadnica vladarske rodbine v Evropi|: Friderik {O} moški: EDNINA: im. frančiškánski, rod. Celjski se je poročil s Frankopanko Elizabeto frančiškánskega, daj. frančiškánskemu, tož. (< Frankopan) frančiškánski (živostno frančiškánskega), mest. pri {B} Frankopankin frančiškánskem, or. s frančiškánskim; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Fránkopanka, rod. Fránkopanke, daj. frančiškánska, rod. frančiškánskih, daj. Fránkopanki, tož. Fránkopanko, mest. pri frančiškánskima, tož. frančiškánska, mest. pri Fránkopanki, or. s Fránkopanko; DVOJINA: im. frančiškánskih, or. s frančiškánskima; MNOŽINA: im. Fránkopanki, rod. Fránkopank, daj. Fránkopankama, frančiškánski, rod. frančiškánskih, daj. tož. Fránkopanki, mest. pri Fránkopankah, or. s frančiškánskim, tož. frančiškánske, mest. pri Fránkopankama; MNOŽINA: im. Fránkopanke, rod. frančiškánskih, or. s frančiškánskimi Fránkopank, daj. Fránkopankam, tož. Fránkopanke, ženski: EDNINA: im. frančiškánska, rod. mest. pri Fránkopankah, or. s Fránkopankami frančiškánske, daj. frančiškánski, tož. frančiškánsko, STATUS: predlog mest. pri frančiškánski, or. s frančiškánsko; DVOJINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških im. frančiškánski, rod. frančiškánskih, daj. ... rodbin frančiškánskima, tož. frančiškánski, mest. pri frančiškánskih, or. s frančiškánskima; MNOŽINA: im. fránkopanski -a -o prid. frančiškánske, rod. frančiškánskih, daj. 80 V frankopanskem dvorcu je nastal Vinodolski |slabšalno nadomestno ime za Nemca|: Poskrbljeno zakonik, prvi slovanski pravni kodeks; naj bi bilo za vse generacije Nemcev, za vse Hanse frankopanska kolonizacija in Frice (< Frankopan) {B} Fričev in Fricov {O} moški: EDNINA: im. fránkopanski, rod. {O} EDNINA: im. Fríc, rod. Fríca, daj. Frícu, tož. Fríca, fránkopanskega, daj. fránkopanskemu, tož. mest. pri Frícu, or. s Frícem in s Fricom; DVOJINA: im. fránkopanski (živostno fránkopanskega), mest. pri Fríca, rod. Frícev in Frícov, daj. Frícema in Frícoma, fránkopanskem, or. s fránkopanskim; DVOJINA: im. tož. Fríca, mest. pri Frícih, or. Frícema in Frícoma; fránkopanska, rod. fránkopanskih, daj. MNOŽINA: im. Fríci, rod. Frícev in Frícov, daj. Frícem fránkopanskima, tož. fránkopanska, mest. pri in Frícom, tož. Fríca, mest. pri Frícih, or. s Fríci fránkopanskih, or. s fránkopanskima; MNOŽINA: im. STATUS: predlog fránkopanski, rod. fránkopanskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in fránkopanskim, tož. fránkopanske, mest. pri poimenovanja fránkopanskih, or. s fránkopanskimi ženski: EDNINA: im. fránkopanska, rod. Fríderik Drúgi Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, fránkopanske, daj. fránkopanski, tož. fránkopansko, osebno ime; obširneje glej pri Friderik II. Veliki mest. pri fránkopanski, or. s fránkopansko; DVOJINA: im. fránkopanski, rod. fránkopanskih, daj. Fríderik III. Hábsburški -a I. -ega tudi Fríderik fránkopanskima, tož. fránkopanski, mest. pri Trétji Hábsburški -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime fránkopanskih, or. s fránkopanskima; MNOŽINA: im. |nem. Friedrich: rimsko-nemški cesar|: grad cesarja fránkopanske, rod. fránkopanskih, daj. Friderika III. Habsburškega; Po dolgotrajnem boju fránkopanskim, tož. fránkopanske, mest. pri so celjski grofje s Friderikom III. Habsburškim fránkopanskih, or. s fránkopanskimi podpisali dogovor o medsebojnem dedovanju srednji: EDNINA: im. fránkopansko, rod. notranjeavstrijskih gospostev; skrajšano Grad fránkopanskega, daj. fránkopanskemu, tož. Freudenberg je bil poškodovan v spopadih celjskih fránkopansko, mest. pri fránkopanskem, or. s grofov z zavezniki vojvode Friderika fránkopanskim; DVOJINA: im. fránkopanski, rod. Habsburškega; spopadi med Friderikom III. in fránkopanskih, daj. fránkopanskima, tož. madžarskim kraljem fránkopanski, mest. pri fránkopanskih, or. s {O} EDNINA: im. Fríderik III. Hábsburški tudi fránkopanskima; MNOŽINA: im. fránkopanska, rod. Fríderik Trétji Hábsburški, rod. Fríderika III. fránkopanskih, daj. fránkopanskim, tož. Hábsburškega tudi Fríderika Trétjega Hábsburškega, fránkopanska, mest. pri fránkopanskih, or. s daj. Fríderiku III. Hábsburškemu tudi Fríderiku fránkopanskimi Trétjemu Hábsburškemu, tož. Fríderika III. STATUS: predlog Hábsburškega tudi Fríderika Trétjega Hábsburškega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki mest. pri Fríderiku III. Hábsburškem tudi pri Fríderiku Trétjem Hábsburškem, or. s Fríderikom Fríc1 -a m; ime bitja, osebno ime III. Hábsburškim tudi s Fríderikom Trétjim |moško ime|: Imeli so tri sinove: Valterja, Frica in Hábsburškim Pepeta; povelje Frica Novaka; S Fricem/Fricom sta STATUS: predlog že določila datum poroke; |priimek|: skladbe Ivana PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Frica imenu; imena zgodovinskih osebnosti {B} Fričev in Fricov {O} EDNINA: im. Fríc, rod. Fríca, daj. Frícu, tož. Fríca, Fríderik II. Véliki -a II. -ega tudi Fríderik Drúgi mest. pri Frícu, or. s Frícem in s Fricom; DVOJINA: im. Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Fríca, rod. Frícev in Frícov, daj. Frícema in Frícoma, |pruski kralj|: Friderika II. Velikega uvrščajo med tož. Fríca, mest. pri Frícih, or. Frícema in Frícoma; razsvetljene absolutiste; vojne med Friderikom II. MNOŽINA: im. Fríci, rod. Frícev in Frícov, daj. Frícem Velikim in Marijo Terezijo; skrajšano Pod in Frícom, tož. Fríca, mest. pri Frícih, or. s Fríci Friderikom Velikim je Prusija leta 1745 osvojila STATUS: predlog Šlezijo PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, {O} EDNINA: im. Fríderik II. Véliki tudi Fríderik moška) Drúgi Véliki, rod. Fríderika II. Vélikega tudi Fríderika Drúgega Vélikega, daj. Fríderiku II. Fríc2 -a m; prebivalsko ime Vélikemu tudi Fríderiku Drúgemu Vélikemu, tož. Fríderika II. Vélikega tudi Fríderika Drúgega Vélikega, mest. pri Fríderiku II. Vélikem tudi pri 81 Fríderiku Drúgem Vélikem, or. s Fríderikom II. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Vélikim tudi s Fríderikom Drúgim Vélikim moška) STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Fritz2 -a [fríc, rod. fríca, or. s frícem in s frícom] m; imenu; imena zgodovinskih osebnosti ime bitja, prebivalsko ime |slabšalno nadomestno ime za Nemca|: vojna s Frici Fríderik Trétji Hábsburški -a -ega -ega m; ime {B} Fritzev in Fritzov bitja, osebno ime; obširneje glej pri Friderik III. {O} EDNINA: im. Fritz, rod. Fritza, daj. Fritzu, tož. Habsburški Fritza, mest. pri Fritzu, or. s Fritzem in s Fritzom; DVOJINA: im. Fritza, rod. Fritzev in Fritzov, daj. frígijski -a -o prid. Fritzema in Fritzoma, tož. Fritza, mest. pri Fritzih, or. Boginjo so smeli obredno slaviti le svečeniki Fritzema in Fritzoma; MNOŽINA: im. Fritzi, rod. frigijskega rodu; frigijska reka Gal; V času Fritzev in Fritzov, daj. Fritzem in Fritzom, tož. Fritza, francoske revolucije je bila frigijska čepica simbol mest. pri Fritzih, or. s Fritzi svobode STATUS: predlog (< Frigija) PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in {O} moški: EDNINA: im. frígijski, rod. frígijskega, poimenovanja daj. frígijskemu, tož. frígijski (živostno frígijskega), mest. pri frígijskem, or. s frígijskim; DVOJINA: im. Fúad I. -a I. tudi Fúad Pŕvi -a -ega m; ime bitja, osebno frígijska, rod. frígijskih, daj. frígijskima, tož. frígijska, ime mest. pri frígijskih, or. s frígijskima; MNOŽINA: im. |egiptovski kralj|: Po smrti kralja Fuada I. je bil za frígijski, rod. frígijskih, daj. frígijskim, tož. frígijske, kralja proglašen Faruk; Egipt je neodvisnost mest. pri frígijskih, or. s frígijskimi pridobil pod Fuadom I. ženski: EDNINA: im. frígijska, rod. frígijske, daj. {O} EDNINA: im. Fúad I. tudi Fúad Pŕvi, rod. Fúada I. frígijski, tož. frígijsko, mest. pri frígijski, or. s tudi Fúada Pŕvega, daj. Fúadu I. tudi Fúadu Pŕvemu, frígijsko; DVOJINA: im. frígijski, rod. frígijskih, daj. tož. Fúada I. tudi Fúada Pŕvega, mest. pri Fúadu I. tudi frígijskima, tož. frígijski, mest. pri frígijskih, or. s pri Fúadu Pŕvem, or. s Fúadom I. tudi s Fúadom frígijskima; MNOŽINA: im. frígijske, rod. frígijskih, Pŕvim daj. frígijskim, tož. frígijske, mest. pri frígijskih, or. s STATUS: predlog frígijskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih srednji: EDNINA: im. frígijsko, rod. frígijskega, daj. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu frígijskemu, tož. frígijsko, mest. pri frígijskem, or. s frígijskim; DVOJINA: im. frígijski, rod. frígijskih, daj. Fúad Pŕvi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje frígijskima, tož. frígijski, mest. pri frígijskih, or. s glej pri Fuad I. frígijskima; MNOŽINA: im. frígijska, rod. frígijskih, daj. frígijskim, tož. frígijska, mest. pri frígijskih, or. s gadáfi -ja m frígijskimi |senčnik za vrtni paviljon|: pogovorno vrtna zabava STATUS: predlog pod gadafijem; Prodam lepo ohranjen paviljon PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki gadafi; prim. Gadafi {O} EDNINA: im. gadáfi, rod. gadáfija, daj. gadáfiju, Fritz1 -a [fríc, rod. fríca, or. s frícem in s frícom] m; tož. gadáfi, mest. pri gadáfiju, or. z gadáfijem; ime bitja, osebno ime DVOJINA: im. gadáfija, rod. gadáfijev, daj. gadáfijema, |moško ime|: arhitekturni opus Fritza Friedrigerja; tož. gadáfija, mest. pri gadáfijih, or. z gadáfijema; Oba s Fritzem/Fritzom rada pripovedujeta šale; MNOŽINA: im. gadáfiji, rod. gadáfijev, daj. gadáfijem, |priimek|: roman Ervina Fritza tož. gadáfe, mest. pri gadáfijih, or. z gadáfiji {B} Fritzev in Fritzov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Fritz, rod. Fritza, daj. Fritzu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice Fritza, mest. pri Fritzu, or. s Fritzem in s Fritzom; DVOJINA: im. Fritza, rod. Fritzev in Fritzov, daj. Gadáfi -ja m; ime bitja, osebno ime Fritzema in Fritzoma, tož. Fritza, mest. pri Fritzih, or. |priimek|; |libijski politik in voditelj|: Gadafi je bil Fritzema in Fritzoma; MNOŽINA: im. Fritzi, rod. na oblasti 42 let; srečanje z Gadafijem; za rojstnim Fritzev in Fritzov, daj. Fritzem in Fritzom, tož. Fritza, imenom s predimkom režim Omarja Moamerja el mest. pri Fritzih, or. s Fritzi Gadafija; prim. gadafi STATUS: predlog {B} Gadafijev 82 {O} EDNINA: im. Gadáfi, rod. Gadáfija, daj. Gadáfiju, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); tož. Gadáfija, mest. pri Gadáfiju, or. z Gadáfijem imena zgodovinskih osebnosti; samostalnik STATUS: predlog moškega spola PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; samostalnik moškega spola Galilêj -a m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri Galilei galáktik -a m |igralec nogometnega kluba Real Madrid|: Prvo gamer -ja in gêjmer -ja [gêjmer] m tekmo v Madridu so galaktiki dobili s 3 : 0 |navdušenec nad računalniškimi igrami|: Zagreti (< Real Madrid) gamerji/gejmerji imajo pogosto težave z vidom {B} galaktikov ustrezneje igričarji; {O} EDNINA: im. galáktik, rod. galáktika, daj. {B} gamerjev in gejmerjev galáktiku, tož. galáktika, mest. pri galáktiku, or. z {O} EDNINA: im. gamer in gêjmer, rod. gamerja in galáktikom; DVOJINA: im. galáktika, rod. galáktikov, gêjmerja, daj. gamerju in gêjmerju, tož. gamerja in daj. galáktikoma, tož. galáktika, mest. pri galáktikih, gêjmerja, mest. pri gamerju in pri gêjmerju, or. z or. z galáktikoma; MNOŽINA: im. galáktiki, rod. gamerjem in z gêjmerjem; DVOJINA: im. gamerja in galáktikov, daj. galáktikom, tož. galáktike, mest. pri gêjmerja, rod. gamerjev in gêjmerjev, daj. gamerjema galáktikih, or. z galáktiki in gêjmerjema, tož. gamerja in gêjmerja, mest. pri STATUS: predlog gamerjih in pri gêjmerjih, or. z gamerjema in z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice gêjmerjema; MNOŽINA: im. gamerji in gêjmerji, rod. gamerjev in gêjmerjev, daj. gamerjem in gêjmerjem, Galerija Equrna -e ∼ [galeríja ekúrna] ž; stvarno tož. gamerje in gêjmerje, mest. pri gamerjih in pri ime gêjmerjih, or. z gamerji in z gêjmerji |galerija|: Škofjeloška knjižnica je od ljubljanske STATUS: predlog Galerije Equrna odkupila portret Ivana Tavčarja; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; razstava v Galeriji Equrna; skrajšano član Equrne; samostalnik moškega spola Slike je razstavljal v Equrni; prim. galerija {O} EDNINA: im. Galeríja Equrna, rod. Galeríje gamerka -e in gêjmerka -e [gêjmerka] ž Equrna, daj. Galeríji Equrna, tož. Galeríjo Equrna, |navdušenka nad računalniškimi igrami|: Rada se mest. pri Galeríji Equrna, or. z Galeríjo Equrna predstavlja kot gamerka/gejmerka ustrezneje STATUS: predlog igričarka; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena (< gamer) {B} gamerkin in gejmerkin Galilei -a in Galilêj -a [galilêj, rod. galilêja, or. z {O} EDNINA: im. gamerka in gêjmerka, rod. gamerke galilêjem] m; ime bitja, osebno ime in gêjmerke, daj. gamerki in gêjmerki, tož. gamerko in |priimek|; |italijanski fizik, matematik, astronom|: gêjmerko, mest. pri gamerki in pri gêjmerki, or. z kot zgodovinsko ime pogosto podomačeno v obliki Galilej gamerko in z gêjmerko; DVOJINA: im. gamerki in manifest Galilea Galileia/Galileja; Milton se je na gêjmerki, rod. gamerk in gêjmerk, daj. gamerkama in potovanju po Italiji srečal z Galileom gêjmerkama, tož. gamerki in gêjmerki, mest. pri Galileiem/Galilejem gamerkah in pri gêjmerkah, or. z gamerkama in z {B} Galileiev in Galilejev gêjmerkama; MNOŽINA: im. gamerke in gêjmerke, {O} EDNINA: im. Galilei in Galilej, rod. Galileia in rod. gamerk in gêjmerk, daj. gamerkam in Galileja, daj. Galileiu in Galileju, tož. Galileia in gêjmerkam, tož. gamerke in gêjmerke, mest. pri Galileja, mest. pri Galileiu in pri Galileju, or. z gamerkah in pri gêjmerkah, or. z gamerkami in z Galileiem in z Galilejem; DVOJINA: im. Galileia in gêjmerkami Galileja, rod. Galileiev in Galilejev, daj. Galileiema in STATUS: predlog Galilejema, tož. Galileia in Galileja, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Galileiih in pri Galilejih, or. z Galileiema in z samostalnik ženskega spola Galilejev; MNOŽINA: im. Galileii in Galileji, rod. Galileiev in Galilejev, daj. Galileiem in Galilejem, gamerski -a -o in gêjmerski -a -o prid. tož. Galileie in Galileje, mest. pri Galileijih in pri gamerska/gejmerska tipkovnica ustrezneje igričarska; Galilejih, or. z Galileii in z Galileji Veliko računalničarjev se giblje tudi v STATUS: predlog gamerskih/gejmerskih krogih ustrezneje igričarskih; (< gamer) 83 {O} moški: EDNINA: im. gamerski in gêjmerski, rod. Gandhijev, daj. Gandhijem, tož. Gandhije, mest. pri gamerskega in gêjmerskega, daj. gamerskemu in Gandhijih, or. z Gandhiji gêjmerskemu, tož. gamerski in gêjmerski (živostno STATUS: predlog gamerskega in gêjmerskega), mest. pri gamerskem in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih pri gêjmerskem, or. z gamerskim in z gêjmerskim; osebnosti; samostalnik moškega spola; lastna DVOJINA: im. gamerska in gêjmerska, rod. gamerskih imena (priimki) in gêjmerskih, daj. gamerskima in gêjmerskima, tož. gamerska in gêjmerska, mest. pri gamerskih in pri Gandhi2 -- [gándi] ž; ime bitja, osebno ime gêjmerskih, or. z gamerskima in z gêjmerskima; |priimek|: navadno ob ženskem imenu vlada Indire MNOŽINA: im. gamerski in gêjmerski, rod. gamerskih Gandhi in gêjmerskih, daj. gamerskim in gêjmerskim, tož. {O} EDNINA: im. Gandhi, rod. Gandhi, daj. Gandhi, gamerske in gêjmerske, mest. pri gamerskih in pri tož. Gandhi, mest. pri Gandhi, or. z Gandhi; DVOJINA: gêjmerskih, or. z gamerskimi in z gêjmerskimi im. Gandhi, rod. Gandhi, daj. Gandhi, tož. Gandhi, ženski: EDNINA: im. gamerska in gêjmerska, rod. mest. pri Gandhi, or. z Gandhi; MNOŽINA: im. Gandhi, gamerske in gêjmerske, daj. gamerski in gêjmerski, rod. Gandhi, daj. Gandhi, tož. Gandhi, mest. pri tož. gamersko in gêjmersko, mest. pri gamerski in pri Gandhi, or. z Gandhi gêjmerski, or. z gamersko in z gêjmersko; DVOJINA: STATUS: predlog im. gamerski in gêjmerski, rod. gamerskih in P gêjmerskih, RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) daj. gamerskima in gêjmerskima, tož. gamerski in gêjmerski, mest. pri gamerskih in pri gêjmerskih, Gandhijev -a -o [gándijev-] prid. or. z gamerskima in z gêjmerskima; kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi MNOŽINA: im. gamerske in gêjmerske, rod. gamerskih Gandijev Gandhijevi zapisi; Temelj Gandhijeve in gêjmerskih, daj. gamerskim in gêjmerskim, tož. filozofije je bilo neomajno vztrajanje pri resnici; gamerske in gêjmerske, mest. pri gamerskih in pri Gandhijeva nagrada ||nagrada||: Češki predsednik gêjmerskih, or. z gamerskimi in z gêjmerskimi Vaclav Havel je prejel Gandhijevo nagrado za mir srednji: EDNINA: im. gamersko in gêjmersko, rod. (< Gandhi2) gamerskega in gêjmerskega, daj. gamerskemu in {O} moški: EDNINA: im. Gandhijev, rod. gêjmerskemu, tož. gamersko in gêjmersko, mest. pri Gandhijevega, daj. Gandhijevemu, tož. Gandhijev gamerskem in pri gêjmerskem, or. z gamerskim in z (živostno Gandhijevega), mest. pri Gandhijevem, or. z gêjmerskim; DVOJINA: im. gamerski in gêjmerski, Gandhijevim; DVOJINA: im. Gandhijeva, rod. rod. gamerskih in gêjmerskih, daj. gamerskima in Gandhijevih, daj. Gandhijevima, tož. Gandhijeva, gêjmerskima, tož. gamerski in gêjmerski, mest. pri mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevima; MNOŽINA: gamerskih in pri gêjmerskih, or. z gamerskima in z im. Gandhijevi, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevim, gêjmerskima; MNOŽINA: im. gamerska in gêjmerska, tož. Gandhijeve, mest. pri Gandhijevih, or. z rod. gamerskih in gêjmerskih, daj. gamerskim in Gandhijevimi gêjmerskim, tož. gamerska in gêjmerska, mest. pri ženski: EDNINA: im. Gandhijeva, rod. Gandhijeve, gamerskih in pri gêjmerskih, or. z gamerskimi in z daj. Gandhijevi, tož. Gandhijevo, mest. pri gêjmerskimi Gandhijevi, or. z Gandhijevo; DVOJINA: im. STATUS: predlog Gandhijevi, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevima, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Gandhijevi, mest. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevima; MNOŽINA: im. Gandhijeve, rod. Gandhi1 -ja [gándi] m; ime bitja, osebno ime Gandhijevih, daj. Gandhijevim, tož. Gandhijeve, mest. |priimek|: Vstop Rahula Gandhija v politiko je bil za pri Gandhijevih, or. z Gandhijevimi mnoge veliko presenečenje; |indijski politik|: kot srednji: EDNINA: im. Gandhijevo, rod. Gandhijevega, zgodovinsko ime tudi podomačeno v obliki Gandi razstava daj. Gandhijevemu, tož. Gandhijevo, mest. pri fotografij o življenju indijskega voditelja Gandhijevem, or. z Gandhijevim; DVOJINA: im. Mahatme/Mahatma Gandhija; Demonstranti z Gandhijevi, rod. Gandhijevih, daj. Gandhijevima, tož. Gandhijem na čelu so se pustili britanski policiji Gandhijevi, mest. pri Gandhijevih, or. z tudi pretepsti Gandhijevima; MNOŽINA: im. Gandhijeva, rod. {B} Gandhijev Gandhijevih, daj. Gandhijevim, tož. Gandhijeva, mest. {O} EDNINA: im. Gandhi, rod. Gandhija, daj. pri Gandhijevih, or. z Gandhijevimi Gandhiju, tož. Gandhija, mest. pri Gandhiju, or. z STATUS: predlog Gandhijem; DVOJINA: im. Gandhija, rod. Gandhijev, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki daj. Gandhijema, tož. Gandhija, mest. pri Gandhijih, or. z Gandhijema; MNOŽINA: im. Gandhiji, rod. Gándi -ja m; ime bitja, osebno ime 84 |podomačeno za Gandhi|; |indijski politik|; gl. Gandhi1 pri gíkovskem, or. z geekovskim in z gíkovskim; STATUS: predlog DVOJINA: im. geekovska in gíkovska, rod. geekovskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih in gíkovskih, daj. geekovskima in gíkovskima, tož. osebnosti; lastna imena (priimki) geekovska in gíkovska, mest. pri geekovskih in pri gíkovskih, or. z geekovskima in z gíkovskima; Gándijev -a -o prid.; gl. Gandhijev MNOŽINA: im. geekovski in gíkovski, rod. geekovskih S in gíkovskih, daj. geekovskim in gíkovskim, tož. TATUS: predlog geekovske P in gíkovske, mest. pri geekovskih in pri RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki gíkovskih, or. z geekovskimi in z gíkovskimi ženski: EDNINA: im. geekovska in gíkovska, rod. geek -a in gík -a [gík] m geekovske in gíkovske, daj. geekovski in gíkovski, |specialist za kaj ali ljubitelj česa|: tekmovanje tož. geekovsko in gíkovsko, mest. pri geekovski in pri filmskih geekov/gikov; Facebook je nastal kot gíkovski, or. z geekovsko in z gíkovsko; DVOJINA: kampus za računalniške geeke/gike im. geekovski in gíkovski, rod. geekovskih in {B} geekov in gikov gíkovskih, daj. geekovskima in gíkovskima, tož. {O} EDNINA: im. geek in gík, rod. geeka in gíka, daj. geekovski in gíkovski, mest. pri geekovskih in pri geeku in gíku, tož. geeka in gíka, mest. pri geeku in pri gíkovskih, or. z geekovskimi in z gíkovskima; gíku, or. z geekom in z gíkom; DVOJINA: im. geeka in MNOŽINA: im. geekovske in gíkovske, rod. gíka, rod. geekov in gíkov, daj. geekoma in gíkoma, geekovskih in gíkovskih, daj. geekovskim in tož. geeka in gíka, mest. pri geekih in pri gíkih, or. z gíkovskim, tož. geekovske in gíkovske, mest. pri geekoma in z gíkoma; MNOŽINA: im. geeki in gíki, geekovskih in pri gíkovskih, or. z geekovskimi in z rod. geekov in gíkov, daj. geekom in gíkom, tož. geeke gíkovskimi in gíke, mest. pri geekih in pri gíkih, or. z geeki in z srednji: EDNINA: im. geekovsko in gíkovsko, rod. gíki geekovskega in gíkovskega, daj. geekovskemu in STATUS: predlog gíkovskemu, tož. geekovsko in gíkovsko, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; geekovskem in pri gíkovskem, or. z geekovskim in z samostalnik moškega spola gíkovskim; DVOJINA: im. geekovski in gíkovski, rod. geekovskih in gíkovskih, daj. geekovskima in geekinja -e in gíkinja -e [gíkinja] ž gíkovskima, tož. geekovski in gíkovski, mest. pri |specialistka za kaj ali ljubiteljica česa|: geekovskih in pri gíkovskih, or. z geekovskima in z geekinja/gikinja na področju fantazijskih žanrov; gíkovskima; MNOŽINA: im. geekovska in gíkovska, računalniška geekinja/gikinja/ rod. geekovskih in gíkovskih, daj. geekovskim in (< geek) gíkovskim, tož. geekovska in gíkovska, mest. pri {B} geekinjin in gikinjin geekovskih in pri gíkovskih, or. z geekovskimi in z {O} EDNINA: im. geekinja in gíkinja, rod. geekinje in gíkovskimi gíkinje, daj. geekinji in gíkinji, tož. geekinjo in STATUS: predlog gíkinjo, mest. pri geekinji in pri gíkinji, or. z geekinjo PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki in z gíkinjo; DVOJINA: im. geekinji in gíkinji, rod. geekinj in gíkinj, daj. geekinjama in gíkinjama, tož. gêjmer -ja m; obširneje glej pri gamer geekinji in gíkinji, mest. pri geekinjah in pri gíkinjah, or. z geekinjama in z gíkinjama; MNOŽINA: im. gêjmerka -e ž; obširneje glej pri gamerka geekinje in gíkinje, rod. geekinj in gíkinj, daj. geekinjam in gíkinjam, tož. geekinje in gíkinje, mest. gêjmerski -a -o prid.; obširneje glej pri gamerski pri geekinjah in pri gíkinjah, or. z geekinjami in z gíkinjami Géorg -gea m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |nemško moško ime|: glasbena dela Georga PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Friedricha Händla samostalnik ženskega spola {B} Georgov {O} EDNINA: im. Georg, rod. Georga, daj. Georgu, tož. geekovski -a -o in gíkovski -a [gíkovski] prid. Georga, mest. pri Georgu, or. z Georgom; DVOJINA: geekovsko/gikovsko skupinsko igranje videoiger im. Georga, rod. Georgov, daj. Georgoma, tož. (< geek) Georga, mest. pri Georgih, or. z Georgoma; {O} moški: EDNINA: im. geekovski in gíkovski, rod. MNOŽINA: im. Georgi, rod. Georgov, daj. Georgom, geekovskega in gíkovskega, daj. geekovskemu in tož. George, mest. pri Georgih, or. z Georgi gíkovskemu, tož. geekovski in gíkovski (živostno STATUS: predlog geekovskega in gíkovskega), mest. pri geekovskem in 85 PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, srednji: EDNINA: im. Georgesevo in Georgesovo, rod. moška) Georgesevega in Georgesovega, daj. Georgesevemu in Georgesovemu, tož. Georgesevo in Georgesovo, Georges -a [žórž-, rod. žórža, or. z žóržem] m; ime mest. pri Georgesevem in pri Georgesovem, or. z bitja, osebno ime Georgesevim in z Georgesovim; DVOJINA: im. |francosko moško ime|: Opera Carmen Georgesa Georgesevi in Georgesovi, rod. Georgesevih in Bizeta velja za eno najbolj priljubljenih oper vseh Georgesovih, daj. Georgesevima in Georgesovima, časov tož. Georgesevi in Georgesovi, mest. pri Georgesevih {B} Georgesov in Georgesev in pri Georgesovih, or. z Georgesevima in z {O} EDNINA: im. Georges, rod. Georgesa, daj. Georgesovima; MNOŽINA: im. Georgeseva in Georgesu, tož. Georgesa, mest. pri Georgesu, or. z Georgesova, rod. Georgesevih in Georgesovih, daj. Georgesom in z Georgesem; DVOJINA: im. Georgesa, Georgesevim in Georgesovim, tož. Georgeseva in rod. Georgesov in Georgesev, daj. Georgesoma in Georgesova, mest. pri Georgesevih in pri Georgesom, tož. Georgesa, mest. pri Georgesih, or. z Georgesovih, or. z Georgesevimi in z Georgesovimi Georgesoma in z Georgesema; MNOŽINA: im. STATUS: predlog Georgesi, rod. Georgesov in Georgesev, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Georgesom in Georgesem, tož. Georgese, mest. pri Georgesih, or. z Georgesi Géorgov -a -o prid. STATUS: predlog koncert v Georgov spomin PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, (< Georg) moška) {O} moški: EDNINA: im. Géorgov, rod. Géorgovega, daj. Géorgovemu, tož. Géorgov (živostno Georgesov -a -o [žóržev-] Géorgovega), prid. mest. pri Géorgovem, or. z Géorgovim; koncert v Georgesov spomin DVOJINA: im. Géorgova, rod. Géorgovih, daj. (< Georges) Géorgovima, tož. Géorgova, mest. pri Géorgovih, or. {O} moški: z Géorgovima; EDNINA: im. Georgesev in Georgesov, MNOŽINA: im. Géorgovi, rod. rod. Georgesevega in Georgesovega, daj. Géorgovih, daj. Géorgovim, tož. Géorgove, mest. pri Georgesevemu Géorgovih, in Georgesovemu, tož. Georgesev in or. z Géorgovimi Georgesov (živostno Georgesevega in ženski: EDNINA: im. Géorgova, rod. Géorgove, daj. Georgesovega), Géorgovi, mest. pri Georgesevem in pri tož. Géorgovo, mest. pri Géorgovi, or. z Georgesovem, or. z Georgesevim in z Georgesovim; Géorgovo; DVOJINA: im. Géorgovi, rod. Géorgovih, DVOJINA: im. Georgeseva in Georgesova, rod. daj. Géorgovima, tož. Géorgovi, mest. pri Géorgovih, Georgesevih in Georgesovih, daj. Georgesevima in or. z Géorgovima; MNOŽINA: im. Géorgove, rod. Georgesovima, tož. Georgeseva in Georgesova, mest. Géorgovih, daj. Géorgovim, tož. Géorgove, mest. pri pri Georgesevih Géorgovih, in pri Georgesovih, or. z or. z Géorgovimi Georgesevima in z Georgesovima; srednji: MNOŽINA: im. EDNINA: im. Géorgovo, rod. Géorgovega, Georgesevi in Georgesovi, rod. Georgesevih in daj. Géorgovemu, tož. Géorgovo, mest. pri Georgesovih, daj. Georgesevim in Georgesovim, tož. Géorgovem, or. z Géorgovim; DVOJINA: im. Georgeseve Géorgovi, in Georgesove, mest. pri Georgesevih in rod. Géorgovih, daj. Géorgovima, tož. pri Georgesovih, or. z Georgesevimi in z Géorgovi, mest. pri Géorgovih, or. z Géorgovima; Georgesovimi MNOŽINA: im. Géorgova, rod. Géorgovih, daj. ženski: Géorgovim, EDNINA: im. Georgeseva in Georgesova, rod. tož. Géorgova, mest. pri Géorgovih, or. z Georgeseve in Georgesove, daj. Georgesevi in Géorgovimi Georgesovi, tož. Georgesevo in Georgesovo, mest. pri STATUS: predlog Georgesevi in pri Georgesovi, or. z Georgesevo in z PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Georgesovo; DVOJINA: im. Georgesevi in Georgesovi, rod. Georgesevih in Georgesovih, daj. gík -a m; obširneje glej pri geek Georgesevima in Georgesovima, tož. Georgesevi in Georgesovi, mest. pri Georgesevih in pri gíkinja -e ž; obširneje glej pri geekinja Georgesovih, or. z Georgesevima in z Georgesovima; MNOŽINA: im. Georgeseve in gíkovski -a prid.; obširneje glej pri geekovski Georgesove, rod. Georgesevih in Georgesovih, daj. Georgesevim in Georgesovim, tož. Georgeseve in Gledalíšče Glêj -a ∼ s; stvarno ime Georgesove, mest. pri Georgesevih in pri |gledališče|: predstava Gledališča Glej; Bila je Georgesovih, or. z Georgesevimi in z Georgesovimi članica Eksperimentalnega gledališča Glej, ki se je kasneje preimenovalo v Gledališče Glej; Lutkovna 86 predstava Snežna kraljica je bila premierno Gódcev, daj. Gódcem, tož. Gódce, mest. pri Gódcih, uprizorjena v Gledališču Glej; skrajšano Svoj or. z Gódci performans je predstavil na odru Gleja; Med STATUS: predlog premierami v Gleju napovedujejo še pet avtorskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); projektov; prim. gledališče samostalnik moškega spola {O} EDNINA: im. Gledalíšče Glêj, rod. Gledalíšča Glêj, daj. Gledalíšču Glêj, tož. Gledalíšče Glêj, mest. Gódec2 -- ž; ime bitja, osebno ime pri Gledalíšču Glêj, or. z Gledalíščem Glêj |priimek|: navadno ob ženskem imenu koncert z Alenko STATUS: predlog Godec PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} EDNINA: im. Gódec, rod. Gódec, daj. Gódec, tož. Gódec, mest. pri Gódec, or. z Gódec; DVOJINA: im. Globál -a m; stvarno ime Gódec, rod. Gódec, daj. Gódec, tož. Gódec, mest. pri |slovenska revija|: Iz vseh tujih člankov, ki sem jih Gódec, or. z Gódec; MNOŽINA: im. Gódec, rod. objavil v Globalu, sem se veliko naučil; kot prilastek, Gódec, daj. Gódec, tož. Gódec, mest. pri Gódec, or. z v imenovalniku Izšla je nova številka revije Global; Gódec prim. global STATUS: predlog {B} Globalov PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) {O} EDNINA: im. Globál, rod. Globála, daj. Globálu, tož. Globál, mest. pri Globálu, or. z Globálom Góga1 -e ž; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |žensko ime|: Z Gogo sta se preselila v mesto PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {B} Gogin {O} EDNINA: im. Góga, rod. Góge, daj. Gógi, tož. Gmail -a [g mêjl in gmêjl] m; stvarno ime Gógo, mest. pri Gógi, or. z Gógo |spletna storitev|: uporabnik Gmaila; V Gmailu je STATUS: predlog sporočila mogoče filtrirati po velikosti; kot prilastek, v PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, imenovalniku Prednost poštnega predala Gmail je ženska) pregleden imenik; brskanje po elektronski pošti Gmail; v pridevniški rabi Gmail naslov variantno Góga2 -e ž; zemljepisno ime Gmailov naslov, naslov na Gmailu; dostop do |kraj iz Grumove drame »Dogodek v mestu Gogi«|: Gmail računa variantno Gmailovega računa, računa pobeg iz Goge; Hana se je po nekaj letih je vrnila v na Gmailu; Gogo in s tem povzročila nemir med someščani; kot {B} Gmailov prilastek, v imenovalniku Avtor prikazuje življenje v {O} EDNINA: im. Gmail, rod. Gmaila, daj. Gmailu, tož. izmišljenem mestu Goga, kjer živijo ljudje, ki so na Gmail, mest. pri Gmailu, or. z Gmailom meji med zdravim in patološkim razumom; v STATUS: predlog prenesenem pomenu Grum v Gogi razkriva grozo in PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena strah shizofrene malomestne srenje v delu Dogodek v mestu Gogi; |prispodoba kraja, za katerega je GmbH [géêmbéhá tudi geembehá] okrajš. značilna družbena brezbrižnost, hinavščina|: Živimo |nem. Gesellschaft mit beschränkter Haftung: družba v Gogi, vsak vsakega pozna, vsak misli, da ve vse o z omejeno odgovornostjo|: za imenom poslovodkinja drugem podjetja Trumpf GmbH; za imenom, z vejico Ustanovil Kje? v Gogi je podjetje Porsche, GmbH; prim. d. o. o. Od kod? iz Goge STATUS: predlog Kam? v Gogo PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave {B} Gožan, Gožanka; Gožančev, Gožankin; gožanski Gódec1 -dca m; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Góga, rod. Góge, daj. Gógi, tož. |priimek|: V muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Gógo, mest. pri Gógi, or. z Gógo Bistrici so odprli posebno razstavo; Z Godcem nista STATUS: predlog imela enakih stališč PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka {B} Godčev zemljepisna imena {O} EDNINA: im. Gódec, rod. Gódca, daj. Gódcu, tož. Gódca, mest. pri Gódcu, or. z Gódcem; DVOJINA: im. goličáva -e ž Gódca, rod. Gódcev, daj. Gódcema, tož. Gódca, mest. |neporasel svet|: pogozdovanje goličav; Prvi pravni pri Gódcih, or. z Gódcema; MNOŽINA: im. Gódci, rod. temelj za obnovo gozdov iz leta 1771 je vseboval 87 določila o obnovi gozdov na goličavah; prim. srednji: EDNINA: im. goličávsko, rod. goličávskega, Goličava daj. goličávskemu, tož. goličávsko, mest. pri Kje? na goličavi goličávskem, or. z goličávskim; DVOJINA: im. Od kod? z goličave goličávski, rod. goličávskih, daj. goličávskima, tož. Kam? na goličavo goličávski, mest. pri goličávskih, or. z goličávskima; {O} EDNINA: im. goličáva, rod. goličáve, daj. goličávi, MNOŽINA: im. goličávska, rod. goličávskih, daj. tož. goličávo, mest. pri goličávi, or. z goličávo; goličávskim, tož. goličávska, mest. pri goličávskih, or. DVOJINA: im. goličávi, rod. goličáv, daj. goličávama, z goličávskimi tož. goličávi, mest. pri goličávah, or. z goličávama; STATUS: predlog MNOŽINA: im. goličáve, rod. goličáv, daj. goličávam, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tož. goličáve, mest. pri goličávah, or. z goličávami STATUS: predlog Góndor -ja m; zemljepisno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice |kraljevina iz Tolkienovega romana »Gospodar prstanov«|: kralj Gondorja; bitka za Gondor; Goličáva -e ž; zemljepisno ime Aragorn zavlada v Gondorju |kraj iz Cankarjeve drame »Hlapci«|: Učitelju Kje? v Gondorju Jermanu so zagrozili s premestitvijo na Goličavo; Od kod? iz Gondorja hiša na Goličavi; |prispodoba kraja, za katerega je Kam? v Gondor značilna odmaknjenost, zastarelost|: Današnji {B} Gondorec, Gondorka; Gondorčev, Gondorkin; intelektualci gredo na svojo malo Goličavo, kjer gondorski potem moralizirajo in poučujejo izza varne ograde; {O} EDNINA: im. Góndor, rod. Góndorja, daj. prim. goličava Góndorju, tož. Góndor, mest. pri Góndorju, or. z Kje? na Goličavi Góndorjem Od kod? z Goličave STATUS: predlog Kam? na Goličavo PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka {B} Goličavec, Goličavka; Goličavčev, Goličavkin; zemljepisna imena; samostalnik moškega spola goličavski {O} EDNINA: im. Goličáva, rod. Goličáve, daj. góndorski -a -o prid. Goličávi, tož. Goličávo, mest. pri Goličávi, or. z Temačne sile so napadle gondorsko prestolnico, Goličávo belo mesto Minas Tirith; vojska gondorskega STATUS: predlog kraljestva PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka (< Gondor) zemljepisna imena {O} moški: EDNINA: im. góndorski, rod. góndorskega, daj. góndorskemu, tož. góndorski goličávski -a -o prid. (živostno góndorskega), mest. pri góndorskem, or. z |nanašajoč se na neporasel svet|: goličavska góndorskim; DVOJINA: im. góndorska, rod. Avstralija; |nanašajoč se na Cankarjevo Goličavo iz góndorskih, daj. góndorskima, tož. góndorska, mest. drame »Hlapci«|: goličavski kaplan pri góndorskih, or. z góndorskima; MNOŽINA: im. (< Goličava, goličava) góndorski, rod. góndorskih, daj. góndorskim, tož. {O} moški: EDNINA: im. goličávski, rod. góndorske, mest. pri góndorskih, or. z góndorskimi goličávskega, daj. goličávskemu, tož. goličávski ženski: EDNINA: im. góndorska, rod. góndorske, daj. (živostno goličávskega), mest. pri goličávskem, or. z góndorski, tož. góndorsko, mest. pri góndorski, or. z goličávskim; DVOJINA: im. goličávska, rod. góndorsko; DVOJINA: im. góndorski, rod. góndorskih, goličávskih, daj. goličávskima, tož. goličávska, mest. daj. góndorskima, tož. góndorski, mest. pri pri goličávskih, or. z goličávskima; MNOŽINA: im. góndorskih, or. z góndorskima; MNOŽINA: im. goličávski, rod. goličávskih, daj. goličávskim, tož. góndorske, rod. góndorskih, daj. góndorskim, tož. goličávske, mest. pri goličávskih, or. z goličávskimi góndorske, mest. pri góndorskih, or. z góndorskimi ženski: EDNINA: im. goličávska, rod. goličávske, daj. srednji: EDNINA: im. góndorsko, rod. góndorskega, goličávski, tož. goličávsko, mest. pri goličávski, or. z daj. góndorskemu, tož. góndorsko, mest. pri goličávsko; DVOJINA: im. goličávski, rod. góndorskem, or. z góndorskim; DVOJINA: im. goličávskih, daj. goličávskima, tož. goličávski, mest. góndorski, rod. góndorskih, daj. góndorskima, tož. pri goličávskih, or. z goličávskima; MNOŽINA: im. góndorski, mest. pri góndorskih, or. z góndorskima; goličávske, rod. goličávskih, daj. goličávskim, tož. MNOŽINA: im. góndorska, rod. góndorskih, daj. goličávske, mest. pri goličávskih, or. z goličávskimi góndorskim, tož. góndorska, mest. pri góndorskih, or. z góndorskimi 88 STATUS: predlog mest. pri gôngovskem tudi pri góngovskem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki gôngovskim tudi z góngovskim; DVOJINA: im. gôngovska tudi góngovska, rod. gôngovskih tudi gôngovec -vca tudi góngovec -vca m góngovskih, daj. gôngovskima tudi góngovskima, tož. |dobitnik nagrade gong|: Jure je petkratni gongovec gôngovska tudi góngovska, mest. pri gôngovskih tudi in izkušen voditelj javnih prireditev; Še nikoli pri góngovskih, or. z gôngovskima tudi z nisem nikogar od gongovcev videla v živo góngovskima; MNOŽINA: im. gôngovski tudi (< gong) góngovski, rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. {B} gongovčev gôngovskim tudi góngovskim, tož. gôngovske tudi {O} EDNINA: im. gôngovec tudi góngovec, rod. góngovske, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, gôngovca tudi góngovca, daj. gôngovcu tudi or. z gôngovskimi tudi z góngovskimi góngovcu, tož. gôngovca tudi góngovca, mest. pri ženski: EDNINA: im. gôngovska tudi góngovska, rod. gôngovcu tudi pri góngovcu, or. z gôngovcem tudi z gôngovske tudi góngovske, daj. gôngovski tudi góngovcem; DVOJINA: im. gôngovca tudi góngovca, góngovski, tož. gôngovsko tudi góngovsko, mest. pri rod. gôngovcev tudi góngovcev, daj. gôngovcema tudi gôngovski tudi pri góngovski, or. z gôngovsko tudi z góngovcema, tož. gôngovca tudi góngovca, mest. pri góngovsko; DVOJINA: im. gôngovski tudi góngovski, gôngovcih tudi pri góngovcih, or. z gôngovcema tudi rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. gôngovskima z góngovcema; MNOŽINA: im. gôngovci tudi tudi góngovskima, tož. gôngovski tudi góngovski, góngovci, rod. gôngovcev tudi góngovcev, daj. mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, or. z gôngovcem tudi góngovcem, tož. gôngovce tudi gôngovskima tudi z góngovskima; MNOŽINA: im. góngovce, mest. pri gôngovcih tudi pri góngovcih, or. gôngovske tudi góngovske, rod. gôngovskih tudi z gôngovci tudi z góngovci góngovskih, daj. gôngovskim tudi góngovskim, tož. STATUS: predlog gôngovske tudi góngovske, mest. pri gôngovskih tudi P pri góngovskih, RAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke or. z gôngovskimi tudi z góngovskimi gôngovka -e srednji: EDNINA: im. gôngovsko tudi góngovsko, rod. tudi góngovka -e ž gôngovskega |dobitnica nagrade gong|: Novinarka in televizijska tudi góngovskega, daj. gôngovskemu voditeljica je večkratna gongovka tudi góngovskemu, tož. gôngovsko tudi góngovsko, (< gong) mest. pri gôngovskem tudi pri góngovskem, or. z {B} gongovkin gôngovskim tudi z góngovskim; DVOJINA: im. {O} gôngovski tudi góngovski, rod. gôngovskih tudi EDNINA: im. gôngovka tudi góngovka, rod. gôngovke góngovskih, daj. gôngovskima tudi góngovskima, tož. tudi góngovke, daj. gôngovki tudi góngovki, gôngovski tudi góngovski, mest. pri gôngovskih tudi tož. gôngovko tudi góngovko, mest. pri pri góngovskih, gôngovki or. z gôngovskima tudi z tudi pri góngovki, or. z gôngovko tudi z góngovko; góngovskima; MNOŽINA: im. gôngovska tudi DVOJINA: im. gôngovki tudi góngovki, rod. góngovska, gôngovk rod. gôngovskih tudi góngovskih, daj. tudi góngovk, daj. gôngovkama tudi góngovkama, gôngovskim tudi góngovskim, tož. gôngovska tudi tož. gôngovki tudi góngovki, mest. pri gôngovkah góngovska, mest. pri gôngovskih tudi pri góngovskih, tudi pri góngovki, or. z gôngovkama tudi z góngovkama; or. z gôngovskimi tudi z góngovskimi MNOŽINA: im. gôngovke tudi góngovke, STATUS: predlog rod. gôngovk tudi góngovk, daj. gôngovkam tudi góngovkam, tož. gôngovke tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki góngovke, mest. pri gôngovkah tudi pri góngovkah, or. z gôngovkami tudi z góngovkami Google -a [gúgəl] m; stvarno ime STATUS: predlog |podjetje|: Delež zaposlenih moških pri Googlu je P 70-odstoten; |spletni iskalnik|: Podatke na spletu RAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke hitreje poiščete z Googlom; kot prilastek, v gôngovski -a -o imenovalniku Svoje vprašanje najpogosteje vtipkam v tudi góngovski -a -o prid. V ponudbo so vključili gongovske kopeli; Voditelj iskalnik Google z Radia Maribor je že v prejšnji gongovski sezoni {B} Googlov dokazal, da mu ljudje z veseljem prisluhnejo {O} EDNINA: im. Google, rod. Googla, daj. Googlu, (< gong) tož. Google, mest. pri Googlu, or. z Googlom {O} moški: STATUS: potrjeno EDNINA: im. gôngovski tudi góngovski, rod. gôngovskega tudi góngovskega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena gôngovskemu tudi góngovskemu, tož. gôngovski tudi góngovski (živostno gôngovskega tudi góngovskega), Google Maps ∼ -a [gúgəl mêps] m; stvarno ime |spletni zemljevid|; gl. Google Zemljevidi 89 STATUS: predlog |podjetje|: Sestal se je z upravo Gorenja; V Gorenju PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena so seriji televizorjev dodali štiri nove modele; kot prilastek, v imenovalniku Zaposlen je bil v podjetju Google Prevajalnik ∼ -a [gúgəl prevajálnik] m; Gorenje; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku Vrat stvarno ime pralnega stroja Gorenje med pranjem ni mogoče |podomačeno za Google Translate|; |spletna storitev|: odpreti; Potrošniki zaupajo blagovni znamki Če besede ne razumeš, jo lahko prevedeš v Google Gorenje zaradi njene kakovosti; |športni klub|: Prevajalniku; prevajanje z Google Prevajalnikom; rokometaš Gorenja; zmaga proti Gorenju; prim. kot prilastek, v imenovalniku S pomočjo aplikacije gorenje Google Prevajalnik lahko prevajamo tudi spletne {B} Gorenjev strani {O} EDNINA: im. Gorênje in Gorénje, rod. Gorênja in {O} EDNINA: im. Google Prevajalnik, rod. Google Gorénja, daj. Gorênju in Gorénju, tož. Gorênje in Prevajalnika, daj. Google Prevajalniku, tož. Google Gorénje, mest. pri Gorênju in Gorénju, or. z Prevajalnik, mest. pri Google Prevajalniku, or. z Gorênjem in Gorénjem Google Prevajalnikom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Gorênjev -a -o in Gorénjev -a -o prid. Google Translate ∼ -a [gúgəl translêjt] |nanašajoč se na podjetje Gorenje|: Stanovanje je m; stvarno opremljeno z Gorenjevimi aparati; Gorenjeve ime |spletni prevajalnik|; delnice; Vodil je Gorenjevo podjetje v Franciji; gl. Google Prevajalnik S |nanašajoč se na športni klub Gorenje|: Kljub zmagi TATUS: predlog Gorenjev trener ni bil zadovoljen; Po dobrih PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena predstavah je precej Gorenjevih igralcev postalo zanimivih za druge klube Google Zemljevidi ∼ -ov [gúgəl zemljevídi] m mn.; (< Gorenje) stvarno ime {O} moški: EDNINA: im. Gorênjev, rod. Gorênjevega, |podomačeno za Google Maps|; |spletna storitev|: Na daj. Gorênjevemu, tož. Gorênjev (živostno Google Zemljevidih preverim, koliko časa bom Gorênjevega), mest. pri Gorênjevem, or. z potrebovala do cilja; Uporaba Google Zemljevidov Gorênjevim; DVOJINA: im. Gorênjeva, rod. je relativno enostavna; kot prilastek, v imenovalniku Gorênjevih, daj. Gorênjevima, tož. Gorênjeva, mest. Google je v aplikaciji Google Zemljevidi omogočil pri Gorênjevih, or. z Gorênjevima; MNOŽINA: im. prenos zemljevidov na napravo Gorênjevi, rod. Gorênjevih, daj. Gorênjevim, tož. {O} MNOŽINA: im. Google Zemljevidi, rod. Google Gorênjeve, mest. pri Gorênjevih, or. z Gorênjevimi Zemljevidov, daj. Google Zemljevidom, tož. Google ženski: EDNINA: im. Gorênjeva, rod. Gorênjeve, daj. Zemljevide, mest. pri Google Zemljevidih, or. z Gorênjevi, tož. Gorênjevo, mest. pri Gorênjevi, or. z Google Zemljevidi Gorênjevo; DVOJINA: im. Gorênjevi, rod. Gorênjevih, STATUS: predlog daj. Gorênjevima, tož. Gorênjevi, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Gorênjevih, or. z Gorênjevima; MNOŽINA: im. Gorênjeve, rod. Gorênjevih, daj. Gorênjevim, tož. gorênje -a s Gorênjeve, mest. pri Gorênjevih, or. z Gorênjevimi |kemijska reakcija, pri kateri je viden ogenj|: srednji: EDNINA: im. Gorênjevo, rod. Gorênjevega, popolno gorenje; Onesnaževanje okolja, predvsem daj. Gorênjevemu, tož. Gorênjevo, mest. pri zraka, je posledica gorenja fosilnih goriv v motorjih Gorênjevem, or. z Gorênjevim; DVOJINA: im. vozil; prim. Gorenje Gorênjevi, rod. Gorênjevih, daj. Gorênjevima, tož. {O} EDNINA: im. gorênje, rod. gorênja, daj. gorênju, Gorênjevi, mest. pri Gorênjevih, or. z Gorênjevima; tož. gorênja, mest. pri gorênju, or. z gorênjem; MNOŽINA: im. Gorênjeva, rod. Gorênjevih, daj. DVOJINA: im. gorênja, rod. gorênjev, daj. gorênjema, Gorênjevim, tož. Gorênjeva, mest. pri Gorênjevih, or. tož. gorênja, mest. pri gorênjih, or. z gorênjema; z Gorênjevimi MNOŽINA: im. gorênji, rod. gorênjev, daj. gorênjem, STATUS: predlog tož. gorênje, mest. pri gorênjih, or. z gorênji PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice gorênjevec -vca m |uporabnik Gorenjevih izdelkov|: V družini smo že Gorênje -a in Gorénje -a s; stvarno ime vsa leta gorenjevci; |uslužbenec pri družbi Gorenje|: 90 Za srednjo in starejšo generacijo gorenjevcev je {B} gosposvetski pripadnost podjetju kultna {O} EDNINA: im. Gospá Svéta, rod. Gospé Svéte, daj. (< Gorenje) Gospé Svéti, tož. Gospó Svéto, mest. pri Gospé Svéti, {B} gorênjevčev or. z Gospó Svéto {O} EDNINA: im. gorênjevec, rod. gorênjevca, daj. STATUS: predlog gorênjevcu, tož. gorênjevca, mest. pri gorênjevcu, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb z gorênjevcem; DVOJINA: im. gorênjevca, rod. gorênjevcev, daj. gorênjevcema, tož. gorênjevca, gosposvétski -a -o prid. mest. pri gorênjevcih, or. z gorênjevcema; MNOŽINA: gosposvetski prestol; gosposvetska cerkev im. gorênjevci, rod. gorênjevcev, daj. gorênjevcem, (< Gospa Sveta1) tož. gorênjevce, mest. pri gorênjevcih, or. z {O} moški: EDNINA: im. gosposvétski, rod. gorênjevci gosposvétskega, daj. gosposvétskemu, tož. STATUS: predlog gosposvétski (živostno gosposvétskega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice gosposvétskem, or. z gosposvétskim; DVOJINA: im. gosposvétska, rod. gosposvétskih, daj. gorênjevka -e ž gosposvétskima, tož. gosposvétska, mest. pri |uporabnica Gorenjevih izdelkov|; |uslužbenka pri gosposvétskih, or. z gosposvétskima; MNOŽINA: im. družbi Gorenje| gosposvétski, rod. gosposvétskih, daj. (< Gorenje) gosposvétskim, tož. gosposvétske, mest. pri {B} gorenjevkin gosposvétskih, or. z gosposvétskimi {O} EDNINA: im. gorênjevka, rod. gorênjevke, daj. ženski: EDNINA: im. gosposvétska, rod. gorênjevki, tož. gorênjevko, mest. pri gorênjevki, or. z gosposvétske, daj. gosposvétski, tož. gosposvétsko, gorênjevko; DVOJINA: im. gorênjevki, rod. gorênjevk, mest. pri gosposvétski, or. z gosposvétsko; DVOJINA: daj. gorênjevkama, tož. gorênjevki, mest. pri im. gosposvétski, rod. gosposvétskih, daj. gorênjevkah, or. z gorênjevkama; MNOŽINA: im. gosposvétskima, tož. gosposvétski, mest. pri gorênjevke, rod. gorênjevk, daj. gorênjevkam, tož. gosposvétskih, or. z gosposvétskima; MNOŽINA: im. gorênjevke, mest. pri gorênjevkah, or. z gosposvétske, rod. gosposvétskih, daj. gorênjevkami gosposvétskim, tož. gosposvétske, mest. pri STATUS: predlog gosposvétskih, or. z gosposvétskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice srednji: EDNINA: im. gosposvétsko, rod. gosposvétskega, daj. gosposvétskemu, tož. Gospá Svéta1 -e -e ž; zemljepisno ime gosposvétsko, mest. pri gosposvétskem, or. z |nem. Maria Saal|; |kraj na Gosposvetskem polju v gosposvétskim; DVOJINA: im. gosposvétski, rod. Avstriji|: Rojen je bil leta 1905 v Gospe Sveti; gosposvétskih, daj. gosposvétskima, tož. Botanik Velbič je bil sin premožnega koroškega gosposvétski, mest. pri gosposvétskih, or. z kmeta iz Gospe Svete gosposvétskima; MNOŽINA: im. gosposvétska, rod. Kje? v Gospe Sveti gosposvétskih, daj. gosposvétskim, tož. Od kod? iz Gospe Svete gosposvétska, mest. pri gosposvétskih, or. z Kam? v Gospo Sveto gosposvétskimi {B} Gosposvetčan, Gosposvetčanka; STATUS: predlog Gosposvetčanov, Gosposvetčankin; gosposvetski PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} EDNINA: im. Gospá Svéta, rod. Gospé Svéte, daj. Gospé Svéti, tož. Gospó Svéto, mest. pri Gospé Svéti, gožánski -a -o prid. or. z Gospó Svéto Grumovi gožanski karakterji bralca vedno STATUS: predlog osupnejo PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev (< Goga1) {O} moški: EDNINA: im. gožánski, rod. gožánskega, Gospá Svéta2 -e -e ž; zemljepisno ime daj. gožánskemu, tož. gožánski (živostno gožánskega), |romarsko središče s cerkvijo|: romarska pot iz mest. pri gožánskem, or. z gožánskim; DVOJINA: im. Celovca h Gospe Sveti; Cerkev Marijinega gožánska, rod. gožánskih, daj. gožánskima, tož. vnebovzetja pri Gospe Sveti privablja na avstrijsko gožánska, mest. pri gožánskih, or. z gožánskima; Koroško veliko slovenskih obiskovalcev MNOŽINA: im. gožánski, rod. gožánskih, daj. Kje? pri Gospe Sveti gožánskim, tož. gožánske, mest. pri gožánskih, or. z Od kod? od Gospe Svete gožánskimi Kam? h Gospe Sveti ženski: EDNINA: im. gožánska, rod. gožánske, daj. gožánski, tož. gožánsko, mest. pri gožánski, or. z 91 gožánsko; DVOJINA: im. gožánski, rod. gožánskih, daj. {O} moški: EDNINA: im. grammyjevski, rod. gožánskima, tož. gožánski, mest. pri gožánskih, or. z grammyjevskega, daj. grammyjevskemu, tož. gožánskima; MNOŽINA: im. gožánske, rod. gožánskih, grammyjevski (živostno grammyjevskega), mest. pri daj. gožánskim, tož. gožánske, mest. pri gožánskih, or. grammyjevskem, or. z grammyjevskim; DVOJINA: z gožánskimi im. grammyjevska, rod. grammyjevskih, daj. srednji: EDNINA: im. gožánsko, rod. gožánskega, daj. grammyjevskima, tož. grammyjevska, mest. pri gožánskemu, tož. gožánsko, mest. pri gožánskem, or. grammyjevskih, or. z grammyjevskima; MNOŽINA: z gožánskim; DVOJINA: im. gožánski, rod. gožánskih, im. grammyjevski, rod. grammyjevskih, daj. daj. gožánskima, tož. gožánski, mest. pri gožánskih, grammyjevskim, tož. grammyjevske, mest. pri or. z gožánskima; MNOŽINA: im. gožánska, rod. grammyjevskih, or. z grammyjevskimi gožánskih, daj. gožánskim, tož. gožánska, mest. pri ženski: EDNINA: im. grammyjevska, rod. gožánskih, or. z gožánskimi grammyjevske, daj. grammyjevski, tož. STATUS: predlog grammyjevsko, mest. pri grammyjevski, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki grammyjevsko; DVOJINA: im. grammyjevski, rod. grammyjevskih, daj. grammyjevskima, tož. grammyjevec -vca [grêmijevəc, rod. grêmije ca] m grammyjevski, mest. pri grammyjevskih, or. z |dobitnik nagrade grammy|: Šestkratni grammyjevec grammyjevskima; MNOŽINA: im. grammyjevske, rod. se je zahvalil oboževalcem; srečanje z grammyjevskih, daj. grammyjevskim, tož. grammyjevci grammyjevske, mest. pri grammyjevskih, or. z (< grammy) grammyjevskimi {B} grammyjevčev srednji: EDNINA: im. grammyjevsko, rod. {O} EDNINA: im. grammyjevec, rod. grammyjevca, grammyjevskega, daj. grammyjevskemu, tož. daj. grammyjevcu, tož. grammyjevca, mest. pri grammyjevsko, mest. pri grammyjevskem, or. z grammyjevcu, or. z grammyjevcem; DVOJINA: im. grammyjevskim; DVOJINA: im. grammyjevski, rod. grammyjevca, rod. grammyjevcev, daj. grammyjevskih, daj. grammyjevskima, tož. grammyjevcema, tož. grammyjevca, mest. pri grammyjevski, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevcih, or. z grammyjevcema; MNOŽINA: im. grammyjevskima; MNOŽINA: im. grammyjevska, rod. grammyjevci, rod. grammyjevcev, daj. grammyjevskih, daj. grammyjevskim, tož. grammyjevcem, tož. grammyjevce, mest. pri grammyjevska, mest. pri grammyjevskih, or. z grammyjevcih, or. z grammyjevci grammyjevskimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki grammyjevka -e [grêmije ka] ž Grayev -a -o [grêjev-] prid. |dobitnica nagrade grammy|: petkratna cikel Grayevih predavanj; Grayeve bralne stopnje grammyjevka; srečanje grammyjevk ||metoda opredeljevanja bralne pismenosti||: Po (< grammy) Grayevih bralnih stopnjah je za obdobje od 4. do 6. {B} grammyjevkin razreda značilno intenzivno branje z razvijanjem {O} EDNINA: im. grammyjevka, rod. grammyjevke, pomembnih bralnih spretnosti in strategij daj. grammyjevki, tož. grammyjevko, mest. pri (< Gray) grammyjevki, or. z grammyjevko; DVOJINA: im. {O} moški: EDNINA: im. Grayev, rod. Grayevega, daj. grammyjevki, rod. grammyjevk, daj. Grayevemu, tož. Grayev (živostno Grayevega), mest. grammyjevkama, tož. grammyjevki, mest. pri pri Grayevem, or. z Grayevim; DVOJINA: im. grammyjevkah, or. z grammyjevkama; MNOŽINA: im. Grayeva, rod. Grayevih, daj. Grayevima, tož. grammyjevke, rod. grammyjevk, daj. Grayeva, mest. pri Grayevih, or. z Grayevima; grammyjevkam, tož. grammyjevke, mest. pri MNOŽINA: im. Grayevi, rod. Grayevih, daj. Grayevim, grammyjevkah, or. z grammyjevkami tož. Grayeve, mest. pri Grayevih, or. z Grayevimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. Grayeva, rod. Grayeve, daj. P Grayevi, RAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke tož. Grayevo, mest. pri Grayevi, or. z Grayevo; DVOJINA: im. Grayevi, rod. Grayevih, daj. grammyjevski -a -o [grêmije ski] Grayevima, tož. Grayevi, mest. pri Grayevih, or. z prid. skladba grammyjevskih nominirancev; Na svojo Grayevima; MNOŽINA: im. Grayeve, rod. Grayevih, prvo grammyjevsko prireditev imam lepe spomine daj. Grayevim, tož. Grayeve, mest. pri Grayevih, or. z (< grammy) Grayevimi srednji: EDNINA: im. Grayevo, rod. Grayevega, daj. Grayevemu, tož. Grayevo, mest. pri Grayevem, or. z 92 Grayevim; DVOJINA: im. Grayevi, rod. Grayevih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); Grayevima, tož. Grayevi, mest. pri Grayevih, or. z imena vladarskih, plemiških ... rodbin Grayevima; MNOŽINA: im. Grayeva, rod. Grayevih, daj. Grayevim, tož. Grayeva, mest. pri Grayevih, or. z Grimáldi2 -- ž; ime bitja, osebno ime Grayevimi |priimek|: navadno ob ženskem imenu Princesa Marie STATUS: predlog Grimaldi je druga v vrsti za prestol PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na {O} EDNINA: im. Grimáldi, rod. Grimáldi, daj. -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Grimáldi, tož. Grimáldi, mest. pri Grimáldi, or. z Grimáldi; DVOJINA: im. Grimáldi, rod. Grimáldi, daj. Grêgor I. Véliki -ja I. -ega tudi Grêgor Pŕvi Véliki - Grimáldi, tož. Grimáldi, mest. pri Grimáldi, or. z ja -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Grimáldi; MNOŽINA: im. Grimáldi, rod. Grimáldi, daj. |lat. Papa Gregorius Magnus: ime papeža|: Po Grimáldi, tož. Grimáldi, mest. pri Grimáldi, or. z papežu Gregorju I. Velikem nosi ime gregorijanski Grimáldi koral; skrajšano »Dialogi« Gregorja Velikega; Po STATUS: predlog Leonu I., Gregorju I. in Nikolaju I. ni bilo več PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških papeža z naslovom Veliki; v zvezi sveti/sv. Gregor ... rodbin Veliki V Sloveniji so štiri cerkve posvečene svetemu/sv. Gregorju Velikemu; Na gregorjevo gríngo -a m bodo po Savi Bohinjki spustili gregorčke oz. |slabšalno poimenovanje za tujca zlasti iz Severne barčice svetega Gregorja Velikega Amerike v Mehiki|: V Mehiki si gringo; nekaj {O} EDNINA: im. Grêgor I. Véliki tudi Grêgor Pŕvi domačinov skupaj z dvema »gringoma« Véliki, rod. Grêgorja I. Vélikega tudi Grêgorja {B} gringov Pŕvega Vélikega, daj. Grêgorju I. Vélikemu tudi {O} EDNINA: im. gríngo, rod. grínga, daj. gríngu, tož. Grêgorju Pŕvemu Vélikemu, tož. Grêgorja I. grínga, mest. pri gríngu, or. z gríngom; DVOJINA: im. Vélikega tudi Grêgorja Pŕvega Vélikega, mest. pri grínga, rod. gríngov, daj. gríngoma, tož. grínga, mest. Grêgorju I. Vélikem tudi pri Grêgorju Pŕvem pri gríngih, or. z gríngoma; MNOŽINA: im. gríngi, rod. Vélikem, or. z Grêgorjem I. Vélikim tudi z gríngov, daj. gríngom, tož. grínge, mest. pri gríngih, Grêgorjem Pŕvim Vélikim or. z gríngi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu poimenovanja Grêgor Pŕvi Véliki -ja -ega -ega m; ime bitja, osebno GSM GSM-a tudi GSM GSM-ja tudi GSM -- tudi ime; obširneje glej pri Gregor I. Veliki gsm gsm-a tudi gsm gsm-ja tudi gsm -- [prva oblika géesèm in gẹesèm, rod. géesêma in gẹesêma, or. z Grimáldi1 -ja m; ime bitja, osebno ime géesêmom in z gẹesêmom] [druga oblika g səm in |priimek|: Župani so se sestali s prefektom gəsəm , rod. g səm ja in gəsəm ja, or. z g səm jem Grimaldijem; |pripadnik italijanske plemiške in z gəsəm jem] [tudi citatni izgovor kratice džíesèm in rodbine|: Z nasledstvom Alberta II. Grimaldija na džiesèm, rod. džíesêma in džiesêma, or. z džíesêmom monaškem knežjem prestolu je bila izdana serija in z džiesêmom] m; kratica kovancev z njegovo podobo; kot prilastek, v |angl. Global System for Mobile Communications|; imenovalniku Portreti članov družine Grimaldi so |slov. svetovni standard mobilnih komunikacij|; pogost motiv monaških znamk; v množini Grimaldiji |mobilno omrežje|: naročnik GSM-a; kot prilastek, v |italijanska plemiška rodbina|: Po francoski imenovalniku moč signala GSM; gostovanje v revoluciji so se Grimaldiji znašli v izropani palači omrežju GSM; v pridevniški rabi E-pošto prebiram in opustošeni kneževini; dvorec Grimaldijev preko GSM aparata; zmogljivost Simobilovega {B} Grimaldijev GSM omrežja; Splezal je čez ograjo in pri tem {O} EDNINA: im. Grimáldi, rod. Grimáldija, daj. izgubil GSM telefon; |prenosni telefon|: uporabnik Grimáldiju, tož. Grimáldija, mest. pri Grimáldiju, or. z novega GSM-a Grimáldijem; DVOJINA: im. Grimáldija, rod. {O} EDNINA: im. GSM tudi gsm, rod. GSM-a tudi Grimáldijev, daj. Grimáldijema, tož. Grimáldija, mest. GSM-ja tudi GSM tudi gsm-a tudi gsm-ja tudi gsm, pri Grimáldijih, or. z Grimáldijema; MNOŽINA: im. daj. GSM-u tudi GSM-ju tudi GSM tudi gsm-u tudi Grimáldiji, rod. Grimáldijev, daj. Grimáldijem, tož. gsm-ju tudi gsm, tož. GSM tudi gsm, mest. pri GSM-u Grimáldije, mest. pri Grimáldijih, or. z Grimáldiji tudi pri GSM-ju tudi pri GSM tudi pri gsm-u tudi pri STATUS: predlog gsm-ju tudi pri gsm, or. z GSM-om tudi z GSM-jem 93 tudi z GSM tudi z gsm-om tudi z gsm-jem tudi z gsm; Vroclavu; Marija Terezija je bila vladarica DVOJINA: im. GSM-a tudi GSM-ja tudi GSM tudi gsm- habsburških dednih dežel med letoma 1740 in 1780 a tudi gsm-ja tudi gsm, rod. GSM-ov tudi GSM-jev (< Habsburg) tudi GSM tudi gsm-ov tudi gsm-jev tudi gsm, daj. {O} moški: EDNINA: im. hábsburški, rod. GSM-oma tudi GSM-jema tudi GSM tudi gsm-oma hábsburškega, daj. hábsburškemu, tož. hábsburški tudi gsm-jema tudi gsm, tož. GSM-a tudi GSM-ja tudi (živostno hábsburškega), mest. pri hábsburškem, or. s GSM tudi gsm-a tudi gsm-ja tudi gsm, mest. pri GSM-hábsburškim; DVOJINA: im. hábsburška, rod. ih tudi pri GSM-jih tudi pri GSM tudi pri gsm-ih tudi hábsburških, daj. hábsburškima, tož. hábsburška, pri gsm-jih tudi pri gsm, or. z GSM-oma tudi z GSM- mest. pri hábsburških, or. s hábsburškima; MNOŽINA: jema tudi z GSM tudi z gsm-oma tudi z gsm-jema tudi im. hábsburški, rod. hábsburških, daj. hábsburškim, z gsm; MNOŽINA: im. GSM-i tudi GSM-ji tudi GSM tož. hábsburške, mest. pri hábsburških, or. s tudi gsm-i tudi gsm-ji tudi gsm, rod. GSM-ov tudi hábsburškimi GSM-jev tudi GSM tudi gsm-ov tudi gsm-jev tudi ženski: EDNINA: im. hábsburška, rod. hábsburške, daj. gsm, daj. GSM-om tudi GSM-jem tudi GSM tudi gsm- hábsburški, tož. hábsburško, mest. pri hábsburški, or. om tudi gsm-jem tudi gsm, tož. GSM-e tudi GSM-je s hábsburško; DVOJINA: im. hábsburški, rod. tudi GSM tudi gsm-e tudi gsm-je tudi gsm, mest. pri hábsburških, daj. hábsburškima, tož. hábsburški, mest. GSM-ih tudi pri GSM-jih tudi pri GSM tudi pri gsm- pri hábsburških, or. s hábsburškima; MNOŽINA: im. ih tudi pri gsm-jih tudi pri gsm, or. z GSM-i tudi z hábsburške, rod. hábsburških, daj. hábsburškim, tož. GSM-ji tudi z GSM tudi z gsm-i tudi z gsm-ji tudi z hábsburške, mest. pri hábsburških, or. s gsm hábsburškimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. hábsburško, rod. hábsburškega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice daj. hábsburškemu, tož. hábsburško, mest. pri hábsburškem, or. s hábsburškim; DVOJINA: im. Gústav Drúgi Ádolf -a -ega -a m; ime bitja, osebno hábsburški, rod. hábsburških, daj. hábsburškima, tož. ime; obširneje glej pri Gustav II. Adolf hábsburški, mest. pri hábsburških, or. s hábsburškima; MNOŽINA: im. hábsburška, rod. Gústav II. Ádolf -a II. -a tudi Gústav Drúgi Ádolf - hábsburških, daj. hábsburškim, tož. hábsburška, mest. a -ega -a m; ime bitja, osebno ime pri hábsburških, or. s hábsburškimi |švedski kralj|: Med vladavino Gustava II. Adolfa je STATUS: predlog Švedska dobila pomembna ozemlja na baltskem PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki obrobju; razstava o švedskem kralju Gustavu II. Adolfu; skrajšano Švedska je postala neodvisna leta Hábsburški -ega m; ime bitja, osebno ime 1523 pod kraljem Gustavom Adolfom |pripadnik vladarske rodbine v Evropi|: Sinu Karlu {O} EDNINA: im. Gústav II. Ádolf tudi Gústav Drúgi Habsburškemu je cesar Ferdinand I. namenil Ádolf, rod. Gústava II. Ádolfa tudi Gústava Drúgega notranjeavstrijske dedne dežele; Nemški knezi so Ádolfa, daj. Gústavu II. Ádolfu tudi Gústavu leta 1273 za cesarja izvolili Rudolfa Habsburškega Drúgemu Ádolfu, tož. Gústava II. Ádolfa tudi (< Habsburg) Gústava Drúgega Ádolfa, mest. pri Gústavu II. {B} Habsburški, Habsburška; habsburški Ádolfu tudi pri Gústavu Drúgem Ádolfu, or. z {O} EDNINA: im. Hábsburški, rod. Hábsburškega, daj. Gústavom II. Ádolfom tudi z Gústavom Drúgim Hábsburškemu, tož. Hábsburškega, mest. pri Ádolfom Hábsburškem, or. s Hábsburškim; DVOJINA: im. STATUS: predlog Hábsburška, rod. Hábsburških, daj. Hábsburškima, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem tož. Hábsburška, mest. pri Hábsburških, or. s imenu; imena zgodovinskih osebnosti Hábsburškima; MNOŽINA: im. Hábsburški, rod. Hábsburških, daj. Hábsburškim, tož. Hábsburške, H mest. pri Hábsburških, or. Hábsburškimi 2O -- [hádváó tudi hadvaó] m; simbol |voda|: Pri gorenju ogljikovodikov nastaneta STATUS: predlog ogljikov dioksid (CO P 2) in voda (H2O) RAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških STATUS: predlog ... rodbin PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli Habsburžán -a in Habsburžàn -ána m; ime bitja, hábsburški -a -o prid. osebno ime habsburška monarhija; Prva kaznilnica na |pripadnik vladarske rodbine v Evropi|: Leta 1414 je habsburškem ozemlju je nastala okrog leta 1670 v na Krnskem gradu potekalo ustoličenje Habsburžana Ernesta Železnega; Matija Korvin je v 94 vojni s Habsburžanom Friderikom III. zasedel velik (< Hačepsut) del slovenskega ozemlja; v množini Habsburžani {O} moški: EDNINA: im. Hačepsútin, rod. |nem. Habsburger: vladarska rodbina v Evropi|: Hačepsútinega, daj. Hačepsútinemu, tož. Hačepsútin grobnica Habsburžanov; Trst se je leta 1382 (živostno Hačepsútinega), mest. pri Hačepsútinem, or. podredil Habsburžanom s Hačepsútinim; DVOJINA: im. Hačepsútina, rod. (< Habsburg) Hačepsútinih, daj. Hačepsútinima, tož. Hačepsútina, {B} Habsburžan, Habsburžanka; Habsburžanov, mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinima; Habsburžankin; habsburški MNOŽINA: im. Hačepsútini, rod. Hačepsútinih, daj. {O} EDNINA: im. Habsburžán in Habsburžàn, rod. Hačepsútinim, tož. Hačepsútine, mest. pri Habsburžána, daj. Habsburžánu, tož. Habsburžána, Hačepsútinih, or. s Hačepsútinimi mest. pri Habsburžánu, or. s Habsburžánom; ženski: EDNINA: im. Hačepsútina, rod. Hačepsútine, DVOJINA: im. Habsburžána, rod. Habsburžánov, daj. daj. Hačepsútini, tož. Hačepsútino, mest. pri Habsburžánoma, tož. Habsburžána, mest. pri Hačepsútini, or. s Hačepsútino; DVOJINA: im. Habsburžánih, or. s Habsburžánoma; MNOŽINA: im. Hačepsútini, rod. Hačepsútinih, daj. Hačepsútinima, Habsburžáni, rod. Habsburžánov, daj. tož. Hačepsútini, mest. pri Hačepsútinih, or. s Habsburžánom, tož. Habsburžáne, mest. pri Hačepsútinima; MNOŽINA: im. Hačepsútine, rod. Habsburžánih, or. s Habsburžáni Hačepsútinih, daj. Hačepsútinim, tož. Hačepsútine, STATUS: predlog mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških srednji: EDNINA: im. Hačepsútino, rod. ... rodbin Hačepsútinega, daj. Hačepsútinemu, tož. Hačepsútino, mest. pri Hačepsútinem, or. s Habsburžánka -e ž; ime bitja, osebno ime Hačepsútinim; DVOJINA: im. Hačepsútini, rod. |pripadnica vladarske rodbine v Evropi|: Marija Hačepsútinih, daj. Hačepsútinima, tož. Hačepsútini, Terezija si je prislužila naziv vélika Habsburžanka; mest. pri Hačepsútinih, or. s Hačepsútinima; S poroko s Habsburžanko je hiša Lotaringov prišla MNOŽINA: im. Hačepsútina, rod. Hačepsútinih, daj. do avstrijskega prestola Hačepsútinim, tož. Hačepsútina, mest. pri (< Habsburg) Hačepsútinih, or. s Hačepsútinimi {B} Habsburžankin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Habsburžánka, rod. Habsburžánke, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki daj. Habsburžánki, tož. Habsburžánko, mest. pri Habsburžánki, or. s Habsburžánko; DVOJINA: im. Hádrijan -a m; ime bitja, osebno ime Habsburžánki, rod. Habsburžánk, daj. |moško ime|: Nekdanji števerjanski župan Hadrijan Habsburžánkama, tož. Habsburžánki, mest. pri Corsi je prejel predsedniško odlikovanje; |dolgo ime Habsburžánkah, or. s Habsburžánkama; MNOŽINA: Publij Elij Hadrijan|; |lat. Publius Aelius Hadrianus: im. Habsburžánke, rod. Habsburžánk, daj. rimski cesar|: mavzolej cesarja Hadrijana; Pod Habsburžánkam, tož. Habsburžánke, mest. pri Hadrijanom so zgradili Panteon; |svetnik|: smrt Habsburžánkah, or. s Habsburžánkami mučenca Hadrijana; v zvezi sveti/sv. Hadrijan Cesarski STATUS: predlog rablji so svetemu/sv. Hadrijanu odsekali roke in mu PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških noge zdrobili na nakovalu ... rodbin {B} Hadrijanov {O} EDNINA: im. Hádrijan, rod. Hádrijana, daj. Hačepsút -- Hádrijanu, tož. Hádrijana, mest. pri Hádrijanu, or. s ž; ime bitja, osebno ime |egiptovska faraonka|: tempelj kraljice Hačepsut; Hádrijanom; DVOJINA: im. Hádrijana, rod. Hádrijanov, Faraon Tutmozis II. s Hačepsut ni imel moškega daj. Hádrijanoma, tož. Hádrijana, mest. potomca pri Hádrijanih, or. s Hádrijanoma; MNOŽINA: im. Hádrijani, {B} Hačepsutin rod. Hádrijanov, daj. Hádrijanom, tož. {O} Hádrijane, mest. pri Hádrijanih, or. s Hádrijani EDNINA: im. Hačepsút, rod. Hačepsút, daj. Hačepsút, STATUS: predlog tož. Hačepsút, mest. pri Hačepsút, or. s Hačepsút PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, STATUS: predlog moška); imena zgodovinskih osebnosti PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti Hádrijan I. -a I. tudi Hádrijan Pŕvi -a -ega m; ime bitja, osebno ime | Hačepsútin -a -o lat. Papa Hadrianus: ime papeža|: Papeževanje prid. Hačepsutin tempelj Hadrijana I. je bilo obdobje povečane gradbene 95 dejavnosti v Rimu; Karel Veliki se je srečal s |antični obrambni zid|: Turistična ponudba celovito papežem Hadrijanom I. pri Rimu leta 772 promovira deželo Hadrijanovega zidu/zida; trdnjava {O} EDNINA: im. Hádrijan I. tudi Hádrijan Pŕvi, rod. v Hadrijanovem zidu Hádrijana I. tudi Hádrijana Pŕvega, daj. Hádrijanu I. (< Hadrijan) tudi Hádrijanu Pŕvemu, tož. Hádrijana I. tudi Kje? na Hadrijanovem zidu Hádrijana Pŕvega, mest. pri Hádrijanu I. tudi pri Od kod? s Hadrijanovega zidu in s Hadrijanovega Hádrijanu Pŕvem, or. s Hádrijanom I. tudi s zida Hádrijanom Pŕvim Kam? na Hadrijanov zid STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Hádrijanov zíd, rod. Hádrijanovega PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih zídu in Hádrijanovega zída, daj. Hádrijanovemu osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu zídu, tož. Hádrijanov zíd, mest. pri Hádrijanovem zídu, or. s Hádrijanovim zídom Hádrijanov -a -o prid. STATUS: predlog |nanašajoč se na moško ime|: Našel sem PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Hadrijanovo denarnico; |nanašajoč se na rimskega cesarja|: Trdnjava Angelski grad je bila prvotno Hádrijan Pŕvi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; zgrajena kot Hadrijanov mavzolej; Evstahij naj bi obširneje glej pri Hadrijan I. umrl mučeniške smrti v času Hadrijanove vladavine; |nanašajoč se na svetnika|: Hadrijanov Hamurábi -ja m; ime bitja, osebno ime god obhajajo 9. julija; Hadrijanov/hadrijanov |babilonski kralj|: steber z zakoni kralja Hamurabija; mavrahovec ||goba||: Smrdljivemu mavrahovcu je Babilon je pod Hamurabijem postal središče precej podoben redkejši Hadrijanov/hadrijanov velikega imperija mavrahovec {B} Hamurabijev (< Hadrijan) {O} EDNINA: im. Hamurábi, rod. Hamurábija, daj. {O} moški: EDNINA: im. Hádrijanov, rod. Hamurábiju, tož. Hamurábija, mest. pri Hamurábiju, Hádrijanovega, daj. Hádrijanovemu, tož. Hádrijanov or. s Hamurábijem (živostno Hádrijanovega), mest. pri Hádrijanovem, or. STATUS: predlog s Hádrijanovim; DVOJINA: im. Hádrijanova, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Hádrijanovih, daj. Hádrijanovima, tož. Hádrijanova, osebnosti; samostalnik moškega spola mest. pri Hádrijanovih, or. s Hádrijanovima; MNOŽINA: im. Hádrijanovi, rod. Hádrijanovih, daj. Hamurábijev zakoník -ega -a m; stvarno ime Hádrijanovim, tož. Hádrijanove, mest. pri |babilonski zakonik|: Na kamnitem obelisku je Hádrijanovih, or. s Hádrijanovimi zapisanih nekaj deset tisoč besed Hamurabijevega ženski: EDNINA: im. Hádrijanova, rod. Hádrijanove, zakonika; Pravo se je začelo s Hamurabijevim daj. Hádrijanovi, tož. Hádrijanovo, mest. pri zakonikom Hádrijanovi, or. s Hádrijanovo; DVOJINA: im. (< Hamurabi) Hádrijanovi, rod. Hádrijanovih, daj. Hádrijanovima, {O} EDNINA: im. Hamurábijev zakoník, rod. tož. Hádrijanovi, mest. pri Hádrijanovih, or. s Hamurábijevega zakoníka, daj. Hamurábijevemu Hádrijanovima; MNOŽINA: im. Hádrijanove, rod. zakoníku, tož. Hamurábijev zakoník, mest. pri Hádrijanovih, daj. Hádrijanovim, tož. Hádrijanove, Hamurábijevem zakoníku, or. s Hamurábijevim mest. pri Hádrijanovih, or. s Hádrijanovimi zakoníkom srednji: EDNINA: im. Hádrijanovo, rod. STATUS: predlog Hádrijanovega, daj. Hádrijanovemu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Hádrijanovo, mest. pri Hádrijanovem, or. s Hádrijanovim; DVOJINA: im. Hádrijanovi, rod. Hán -a m; ime bitja, osebno ime Hádrijanovih, daj. Hádrijanovima, tož. Hádrijanovi, |po pinjinu Hanchao: kitajska dinastija|: kot prilastek, v mest. pri Hádrijanovih, or. s Hádrijanovima; imenovalniku Na dvorih cesarjev iz dinastije Han se je MNOŽINA: im. Hádrijanova, rod. Hádrijanovih, daj. razvila rimana prozna oblika; Pergament so razvili Hádrijanovim, tož. Hádrijanova, mest. pri na Kitajskem pod dinastijo Han Hádrijanovih, or. s Hádrijanovimi {O} EDNINA: im. Hán, rod. Hána, daj. Hánu, tož. Hána, STATUS: predlog mest. pri Hánu, or. s Hánom PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; STATUS: predlog izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav Hádrijanov zíd -ega -u in -ega -a m; zemljepisno ime 96 hannovrski -a -o prid.; obširneje glej pri hanovrski hanôvrske tudi hannovrske, mest. pri hanôvrskih tudi hannovrskih, or. z hanôvrskimi tudi z hannovrskimi Hanôvrčan -a m; ime bitja, osebno ime srednji: EDNINA: im. hanôvrsko tudi hannovrsko, rod. |pripadnik angleške vladarske rodbine|: Prvi hanôvrskega tudi hannovrskega, daj. hanôvrskemu Hanovrčan, vojvoda Jurij, se je rodil v 16. stoletju; tudi hannovrskemu, tož. hanôvrsko tudi hannovrsko, v množini Hanovrčani |angl. Hanoverians: angleška mest. pri hanôvrskem tudi pri hannovrskem, or. z vladarska rodbina|: Od začetka 18. stoletja so hanôvrskim tudi z hannovrskim; DVOJINA: im. britanski imperij vodili Hanovrčani; Najvidnejša hanôvrski tudi hannovrski, rod. hanôvrskih tudi predstavnica Hanovrčanov je bila kraljica Viktorija, hannovrskih, daj. hanôvrskima tudi hannovrskima, po kateri se imenuje viktorijanska doba tož. hanôvrski tudi hannovrski, mest. pri hanôvrskih (< Hannover) tudi hannovrskih, or. z hanôvrskima tudi z {B} Hanovrčan, Hanovrčanka; Hanovrčanov, hannovrskima; MNOŽINA: im. hanôvrska tudi Hanovrčankin; hanovrski hannovrska, rod. hanôvrskih tudi hannovrskih, daj. {O} EDNINA: im. Hanôvrčan, rod. Hanôvrčana, daj. hanôvrskim tudi hannovrskim, tož. hanôvrska tudi Hanôvrčanu, tož. Hanôvrčana, mest. pri Hanôvrčanu, hannovrska, mest. pri hanôvrskih tudi pri or. s Hanôvrčanom; DVOJINA: im. Hanôvrčana, rod. hannovrskih, or. z hanôvrskimi tudi z hannovrskimi Hanôvrčanov, daj. Hanôvrčanoma, tož. Hanôvrčana, STATUS: predlog mest. pri Hanôvrčanih, or. s Hanôvrčanoma; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki MNOŽINA: im. Hanôvrčani, rod. Hanôvrčanov, daj. Hanôvrčanom, tož. Hanôvrčane, mest. pri Háns1 -a m; ime bitja, osebno ime Hanôvrčanih, or. s Hanôvrčani |nemško moško ime|: pravljice Hansa Christiana STATUS: predlog Andersena PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških {B} Hansov ... rodbin {O} EDNINA: im. Háns, rod. Hánsa, daj. Hánsu, tož. Hánsa, mest. pri Hánsu, or. s Hánsom; DVOJINA: im. hanôvrski -a -o tudi hannovrski -a -o [hanôvrski] Hánsa, rod. Hánsov, daj. Hánsoma, tož. Hánsa, mest. prid. pri Hánsih, or. s Hánsoma; MNOŽINA: im. Hánsi, rod. hanovrska dinastija; Prusija je anektirala hanovrsko Hánsov, daj. Hánsom, tož. Hánse, mest. pri Hánsih, or. kraljestvo s Hánsi (< Hanovrčan) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. hanôvrski tudi hannovrski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, rod. hanôvrskega tudi hannovrskega, daj. moška) hanôvrskemu tudi hannovrskemu, tož. hanôvrski tudi hannovrski (živostno hanôvrskega tudi Háns2 -a m; prebivalsko ime hannovrskega), mest. pri hanôvrskem tudi pri |slabšalno nadomestno ime za Nemca|: Ker je bil hannovrskem, or. z hanôvrskim tudi z hannovrskim; Nemec, so ga imenovali Hans, ime pa mu je bilo DVOJINA: im. hanôvrska tudi hannovrska, rod. Kurt hanôvrskih tudi hannovrskih, daj. hanôvrskima tudi {B} Hansov hannovrskima, tož. hanôvrska tudi hannovrska, mest. {O} EDNINA: im. Háns, rod. Hánsa, daj. Hánsu, tož. pri hanôvrskih tudi hannovrskih, or. z hanôvrskima Hánsa, mest. pri Hánsu, or. s Hánsom; DVOJINA: im. tudi z hannovrskima; MNOŽINA: im. hanôvrski tudi Hánsa, rod. Hánsov, daj. Hánsoma, tož. Hánsa, mest. hannovrski, rod. hanôvrskih tudi hannovrskih, daj. pri Hánsih, or. s Hánsoma; MNOŽINA: im. Hánsi, rod. hanôvrskim tudi hannovrskim, tož. hanôvrske tudi Hánsov, daj. Hánsom, tož. Hánse, mest. pri Hánsih, or. hannovrske, mest. pri hanôvrskih tudi hannovrskih, s Hánsi or. z hanôvrskimi tudi z hannovrskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. hanôvrska tudi hannovrska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in hanôvrske tudi hannovrske, daj. hanôvrski tudi poimenovanja hannovrski, tož. hanôvrsko tudi hannovrsko, mest. pri hanôvrski tudi pri hannovrski, or. z hanôvrsko tudi z Hayworth1 -a [hêjvort] m; ime bitja, osebno ime hannovrsko; DVOJINA: im. hanôvrski tudi hannovrski, |priimek|: pogajanja z nepremičninskim agentom rod. hanôvrskih tudi hannovrskih, daj. hanôvrskima Hayworthom tudi hannovrskima, tož. hanôvrski tudi hannovrski, {B} Hayworthov mest. pri hanôvrskih tudi pri hannovrskih, or. z {O} EDNINA: im. Hayworth, rod. Haywortha, daj. hanôvrskima tudi z hannovrskima; MNOŽINA: im. Hayworthu, tož. Haywortha, mest. pri Hayworthu, or. hanôvrske tudi hannovrske, rod. hanôvrskih tudi s Hayworthom; DVOJINA: im. Haywortha, rod. hannovrskih, daj. hanôvrskim tudi hannovrskim, tož. 97 Hayworthov, daj. Hayworthoma, tož. Haywortha, {O} MNOŽINA: im. Hélsinki, rod. Hélsinkov, daj. mest. pri Hayworthih, or. s Hayworthoma; MNOŽINA: Hélsinkom, tož. Hélsinke, mest. v Hélsinkih, or. s im. Hayworthi, rod. Hayworthov, daj. Hayworthom, Hélsinki tož. Hayworthe, mest. pri Hayworthih, or. s STATUS: predlog Hayworthi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena hélsinški -a -o prid. (priimki) helsinška olimpijska arena; helsinški dekalog ||načela diplomatskega sodelovanja||: Diplomatski krogi so Hayworth2 -- [hêjvort] ž; ime bitja, osebno ime helsinški dekalog sprejeli kot deset zapovedi v |priimek|: navadno ob ženskem imenu Zborček je vodila meddržavnih odnosih; helsinška konferenca Samantha Hayworth; Rita Hayworth ||umetniško ime ||zgodovinski dogodek, srečanje o varnostnem Margarite Carmen Cansino, ameriške filmske sodelovanju v Evropi||: Na prvi helsinški konferenci igralke||: Ogledali smo si odlomek iz filma z Rito leta 1975 je bila ustanovljena današnja OVSE; Hayworth v glavni vlogi helsinška skupina (držav kandidatk)nekdaj ||države {O} EDNINA: im. Hayworth, rod. Hayworth, daj. kandidatke za pristop k Evropski uniji: Bolgarija, Hayworth, tož. Hayworth, mest. pri Hayworth, or. s Latvija, Litva, Malta, Romunija in Slovaška||: Leta Hayworth; DVOJINA: im. Hayworth, rod. Hayworth, 1996 je Evropska unija k pristopnim pogajanjem daj. Hayworth, tož. Hayworth, mest. pri Hayworth, or. povabila helsinško skupino držav kandidatk s Hayworth; MNOŽINA: im. Hayworth, rod. Hayworth, (< Helsinki) daj. Hayworth, tož. Hayworth, mest. pri Hayworth, or. {O} moški: EDNINA: im. hélsinški, rod. hélsinškega, s Hayworth daj. hélsinškemu, tož. hélsinški (živostno hélsinškega), STATUS: predlog mest. pri hélsinškem, or. s hélsinškim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi; lastna imena hélsinška, rod. hélsinških, daj. hélsinškima, tož. (priimki) hélsinška, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškima; MNOŽINA: im. hélsinški, rod. hélsinških, daj. Heléna -e hélsinškim, tož. hélsinške, mest. pri hélsinških, or. s ž; ime bitja, osebno ime hélsinškimi |žensko ime|: razstava del Helene Vurnik; Zaigrala je v filmu o trojanski Heleni; ženski: EDNINA: im. hélsinška, rod. hélsinške, daj. hruška lepe Helene ||sladica||: Kuharskemu šefu Augustu Escoffierju hélsinški, tož. hélsinško, mest. pri hélsinški, or. s pripisujejo recept za hruško lepe Helene hélsinško; DVOJINA: im. hélsinški, rod. hélsinških, daj. {O} hélsinškima, tož. hélsinški, mest. pri hélsinških, or. s EDNINA: im. Heléna, rod. Heléne, daj. Heléni, tož. Heléno, hélsinškima; MNOŽINA: im. hélsinške, rod. hélsinških, mest. pri Heléni, or. s Heléno; DVOJINA: im. Heléni, daj. hélsinškim, tož. hélsinške, mest. pri hélsinških, or. rod. Helén, daj. Helénama, tož. Heléni, mest. s hélsinškimi pri Helénah, or. s Helénama; MNOŽINA: im. Heléne, srednji: EDNINA: im. hélsinško, rod. hélsinškega, daj. rod. Helén, daj. Helénam, tož. Heléne, mest. pri hélsinškemu, Helénah, tož. hélsinško, mest. pri hélsinškem, or. or. s Helénami s hélsinškim; S DVOJINA: im. hélsinški, rod. hélsinških, TATUS: predlog daj. hélsinškima, tož. hélsinški, mest. pri hélsinških, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, or. s hélsinškima; MNOŽINA: im. hélsinška, rod. ženska); poimenovanja jedi hélsinških, daj. hélsinškim, tož. hélsinška, mest. pri hélsinških, or. s hélsinškimi Hélsinki -ov m mn.; zemljepisno ime STATUS: predlog |glavno mesto Finske|: let v Helsinke; Mestno PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja središče Helsinkov si je mogoče v celoti ogledati zgodovinskih dogodkov peš; Helsinke imenujejo tudi bela hči Baltika; kot prilastek, v imenovalniku V finski prestolnici Helsinki je potekalo enajsto srečanje med ameriškim Henrieta Marija -e -e [henrijéta maríja] ž; ime bitja, predsednikom Clintonom in ruskim predsednikom osebno ime Jelcinom |angl. Henrietta Maria: angleška kraljica|: Angleški kralj Karl I. se je poročil s Henrieto Marijo Kje? v Helsinke {O} EDNINA: im. Henrieta Marija, rod. Henriete Od kod? iz Helsinkov Marije, daj. Henrieti Mariji, tož. Henrieto Marijo, Kam? v Helsinke {B} Helsinčan, Helsinčanka; Helsinčanov, mest. pri Henrieti Mariji, or. s Henrieto Marijo Helsinčankin; helsinški STATUS: predlog 98 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tož. Herbersteine, mest. pri Herbersteinih, or. s osebnosti Herbersteini STATUS: predlog Henryjev -a -o [hénrijev-] prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Bilo mi je v čast poznati Henryjevega očeta; ... rodbin Henryjev zakon ||plinski zakon||: Po Henryjevem zakonu je količina plina pri stalni temperaturi herbersteinski -a -o [hêrbərštájnski] prid. sorazmerna z njegovim tlakom herbersteinski oskrbnik; herbersteinski zlat (< Henry) ||nagrada||: Nominiran je bil za herbersteinski zlat, {O} moški: EDNINA: im. Henryjev, rod. Henryjevega, nagrado za najboljši prevod sodobne poezije daj. Henryjevemu, tož. Henryjev (živostno (< Herberstein) Henryjevega), mest. pri Henryjevem, or. s {O} moški: EDNINA: im. herbersteinski, rod. Henryjevim; DVOJINA: im. Henryjeva, rod. herbersteinskega, daj. herbersteinskemu, tož. Henryjevih, daj. Henryjevima, tož. Henryjeva, mest. herbersteinski (živostno herbersteinskega), mest. pri pri Henryjevih, or. s Henryjevima; MNOŽINA: im. herbersteinskem, or. s herbersteinskim; DVOJINA: im. Henryjevi, rod. Henryjevih, daj. Henryjevim, tož. herbersteinska, rod. herbersteinskih, daj. Henryjeve, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevimi herbersteinskima, tož. herbersteinska, mest. pri ženski: EDNINA: im. Henryjeva, rod. Henryjeve, daj. herbersteinskih, or. s herbersteinskima; MNOŽINA: Henryjevi, tož. Henryjevo, mest. pri Henryjevi, or. s im. herbersteinski, rod. herbersteinskih, daj. Henryjevo; DVOJINA: im. Henryjevi, rod. Henryjevih, herbersteinskim, tož. herbersteinske, mest. pri daj. Henryjevima, tož. Henryjevi, mest. pri herbersteinskih, or. s herbersteinskimi Henryjevih, or. s Henryjevima; MNOŽINA: im. ženski: EDNINA: im. herbersteinska, rod. Henryjeve, rod. Henryjevih, daj. Henryjevim, tož. herbersteinske, daj. herbersteinski, tož. Henryjeve, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevimi herbersteinsko, mest. pri herbersteinski, or. s srednji: EDNINA: im. Henryjevo, rod. Henryjevega, herbersteinsko; DVOJINA: im. herbersteinski, rod. daj. Henryjevemu, tož. Henryjevo, mest. pri herbersteinskih, daj. herbersteinskima, tož. Henryjevem, or. s Henryjevim; DVOJINA: im. herbersteinski, mest. pri herbersteinskih, or. s Henryjevi, rod. Henryjevih, daj. Henryjevima, tož. herbersteinskima; MNOŽINA: im. herbersteinske, rod. Henryjevi, mest. pri Henryjevih, or. s Henryjevima; herbersteinskih, daj. herbersteinskim, tož. MNOŽINA: im. Henryjeva, rod. Henryjevih, daj. herbersteinske, mest. pri herbersteinskih, or. s Henryjevim, tož. Henryjeva, mest. pri Henryjevih, or. herbersteinskimi s Henryjevimi srednji: EDNINA: im. herbersteinsko, rod. STATUS: predlog herbersteinskega, daj. herbersteinskemu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na herbersteinsko, mest. pri herbersteinskem, or. s -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki herbersteinskim; DVOJINA: im. herbersteinski, rod. herbersteinskih, daj. herbersteinskima, tož. Herberstein -a [hêrbərštájn] m; ime bitja, osebno ime herbersteinski, mest. pri herbersteinskih, or. s |priimek|; |pripadnik plemiške rodbine na herbersteinskima; MNOŽINA: im. herbersteinska, rod. Slovenskem|: Vinogradniški dvorec na Malem herbersteinskih, daj. herbersteinskim, tož. Kogu je bil last grofa Maksa Herbersteina; Zadnji herbersteinska, mest. pri herbersteinskih, or. s lastniki ptujskega gradu so zbrali rodbinske portrete herbersteinskimi z Žigo/Žigom Herbersteinom; kot prilastek, v STATUS: predlog imenovalniku rodovnik družine Herberstein; v množini PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja Herbersteini |plemiška rodbina na Slovenskem|: nagrad, odlikovanj, častnih nazivov grb Herbersteinov; Grad Betnava so nasledili Herbersteini Heród I. Véliki -a I. -ega tudi Heród Pŕvi Véliki -a - {B} Herberstein, Herbersteinka; Herbersteinov, ega -ega m; ime bitja, osebno ime Herbersteinkin; herbersteinski |lat. Herodes Magnus: judovski kralj|: Jezus Kristus {O} EDNINA: im. Herberstein, rod. Herbersteina, daj. se je rodil v času vladanja Heroda I. Velikega; Herbersteinu, tož. Herbersteina, mest. pri skrajšano O maščevanju Heroda I. nad judovskimi Herbersteinu, or. s Herbersteinom; DVOJINA: im. prvorojenci poroča le Matejev evangelij; Pristanišče Herbersteina, rod. Herbersteinov, daj. v Cezareji so zgradili pod Herodom Velikim Herbersteinoma, tož. Herbersteina, mest. pri {O} EDNINA: im. Heród I. Véliki tudi Heród Pŕvi Herbersteinih, or. s Herbersteinoma; MNOŽINA: im. Véliki, rod. Heróda I. Vélikega tudi Heróda Pŕvega Herbersteini, rod. Herbersteinov, daj. Herbersteinom, Vélikega, daj. Heródu I. Vélikemu tudi Heródu 99 Pŕvemu Vélikemu, tož. Heróda I. Vélikega tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Heróda Pŕvega Vélikega, mest. pri Heródu I. samostalnik moškega spola Vélikem tudi pri Heródu Pŕvem Vélikem, or. s Heródom I. Vélikim tudi s Heródom Pŕvim Vélikim híphôperka -e in híphôpovka -e ž STATUS: predlog |pripadnica subkulture|: stil urbane PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih hiphoperke/hiphopovke; |izvajalka ali poslušalka osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu hiphoperske glasbe|: pesem mednarodno znane hiphoperke/hiphopovke Heród Pŕvi Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, osebno (< hiphop) ime; obširneje glej pri Herod I. Veliki {B} hiphoperkin in hiphopovkin {O} EDNINA: im. híphôperka in híphôpovka, rod. híphôp -a in híp hôp m híphôperke in híphôpovke, daj. híphôperki in |glasbena zvrst|: ljubitelj hiphopa/hip hopa; Njegova híphôpovki, tož. híphôperko in híphôpovko, mest. pri glasba se uvršča med rock in hiphop/hip hop; v híphôperki in pri híphôpovki, or. s híphôperko in s pridevniški rabi Posnela je tri plošče s hiphop/hip hop híphôpovko; DVOJINA: im. híphôperki in híphôpovki, glasbo variantno hiphopovsko glasbo; rod. híphôperk in híphôpovk, daj. híphôperkama in {O} EDNINA: im. híphôp in híp hôp, rod. híphôpa in híphôpovkama, tož. híphôperki in híphôpovki, mest. híp hôpa, daj. híphôpu in híp hôpu, tož. híphôp in híp pri híphôperkah in pri híphôpovkah, or. s hôp, mest. pri híphôpu in pri híp hôpu, or. s híphôperkama in s híphôpovkama; MNOŽINA: im. híphôpom in s híp hôpom; DVOJINA: im. híphôpa in híphôperke in híphôpovke, rod. híphôperk in híp hôpa, rod. híphôpov in híp hôpov, daj. híphôpoma híphôpovk, daj. híphôperkam in híphôpovkam, tož. in híp hôpoma, tož. híphôpa in híp hôpa, mest. pri híphôperke in híphôpovke, mest. pri híphôperkah in híphôpih in pri híp hôpih, or. s híphôpoma in s híp pri híphôpovkah, or. s híphôperkami in s hôpoma; MNOŽINA: im. híphôpi in híp hôpi, rod. híphôpovkami híphôpov in híp hôpov, daj. híphôpom in híp hôpom, STATUS: predlog tož. híphôpe in híp hôpe, mest. pri híphôpih in pri híp PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice hôpih, or. s híphôpi in s híp hôpi STATUS: predlog híphôperski -a -o in híphôpovski -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri V zadnjem času je v ospredju domače hiphoperske/hiphopovske scene híp hôp m; obširneje glej pri hiphop (< hiphop) {O} moški: EDNINA: im. híphôperski in híphôpovski, híphôper -ja in híphôpovec -vca m rod. híphôperskega in híphôpovskega, daj. |pripadnik subkulture|: široke hlače, priljubljene pri híphôperskemu in híphôpovskemu, tož. híphôperski hiphoperjih/hiphopovcih; |izvajalec ali poslušalec in híphôpovski (živostno híphôperskega in hiphoperske glasbe|: Poslušalci so različni, od híphôpovskega), mest. pri híphôperskem in pri raperjev/reperjev, hiphoperjev/hiphopovcev do híphôpovskem, or. s híphôperskim in s metalcev híphôpovskim; DVOJINA: im. híphôperska in (< hiphop) híphôpovska, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. {B} hiphoperjev in hiphopovčev híphôperskima in híphôpovskima, tož. híphôperska {O} EDNINA: im. híphôper in híphôpovec, rod. in híphôpovska, mest. pri híphôperskih in pri híphôperja in híphôpovca, daj. híphôperju in híphôpovskih, or. s híphôperskima in s híphôpovcu, tož. híphôperja in híphôpovca, mest. pri híphôpovskima; MNOŽINA: im. híphôperski in híphôperju in pri híphôpovcu, or. s híphôperjem in s híphôpovski, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôpovcem; DVOJINA: im. híphôperja in híphôperskim in híphôpovskim, tož. híphôperske in híphôpovca, rod. híphôperjev in híphôpovcev, daj. híphôpovske, mest. pri híphôperskih in pri híphôperjema in híphôpovcema, tož. híphôperja in híphôpovskih, or. s híphôperskimi in s híphôpovca, mest. pri híphôperjih in pri híphôpovcih, híphôpovskimi or. s híphôperjema in s híphôpovcema; MNOŽINA: im. ženski: EDNINA: im. híphôperska in híphôpovska, híphôperji in híphôpovci, rod. híphôperjev in rod. híphôperske in híphôpovske, daj. híphôperski in híphôpovcev, daj. híphôperjem in híphôpovcem, tož. híphôpovski, tož. híphôpersko in híphôpovsko, mest. híphôperje in híphôpovce, mest. pri híphôperjih in pri pri híphôperski in pri híphôpovski, or. s híphôpersko híphôpovcih, or. s híphôperji in s híphôpovci in s híphôpovsko; DVOJINA: im. híphôperski in STATUS: predlog híphôpovski, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. híphôperskima in híphôpovskima, tož. híphôperski in híphôpovski, mest. pri híphôperskih in pri 100 híphôpovskih, or. s híphôperskima in s hípijki, rod. hípijevk tudi hípijk, daj. hípijevkama tudi híphôpovskima; MNOŽINA: im. híphôperske in hípijkama, tož. hípijevki tudi hípijki, mest. pri híphôpovske, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. hípijevkah tudi pri hípijkah, or. s hípijevkama tudi s híphôperskim in híphôpovskim, tož. híphôperske in hípijkama; MNOŽINA: im. hípijevke tudi hípijke, rod. híphôpovske, mest. pri híphôperskih in pri hípijevk tudi hípijk, daj. hípijevkam tudi hípijkam, tož. híphôpovskih, or. s híphôperskimi in s hípijevke tudi hípijke, mest. pri hípijevkah tudi pri híphôpovskimi hípijkah, or. s hípijevkami tudi s hípijkami srednji: EDNINA: im. híphôpersko in híphôpovsko, STATUS: predlog rod. híphôperskega in híphôpovskega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice híphôperskemu in híphôpovskemu, tož. híphôpersko in híphôpovsko, mest. pri híphôperskem in pri hípijevski -a -o tudi hipijski -a prid. híphôpovskem, or. s híphôperskim in s Jogo mnogi še vedno povezujejo s hipijevskim híphôpovskim; DVOJINA: im. híphôperski in gibanjem; Rojena je bila v hipijevski komuni híphôpovski, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. (< hipi) híphôperskima in híphôpovskima, tož. híphôperski in {O} moški: EDNINA: im. hípijevski tudi hípijski, rod. híphôpovski, mest. pri híphôperskih in pri hípijevskega tudi hípijskega, daj. hípijevskemu tudi híphôpovskih, or. s híphôperskima in s hípijskemu, tož. hípijevski tudi hípijski (živostno híphôpovskima; MNOŽINA: im. híphôperska in hípijevskega tudi hípijskega), mest. pri hípijevskem híphôpovska, rod. híphôperskih in híphôpovskih, daj. tudi pri hípijskem, or. s hípijevskim tudi s hípijskim; híphôperskim in híphôpovskim, tož. híphôperska in DVOJINA: im. hípijevska tudi hípijska, rod. hípijevskih híphôpovska, mest. pri híphôperskih in pri tudi hípijskih, daj. hípijevskima tudi hípijskima, tož. híphôpovskih, or. s híphôperskimi in s hípijevska tudi hípijska, mest. pri hípijevskih tudi pri híphôpovskimi hípijskih, or. s hípijevskima tudi s hípijskima; STATUS: predlog MNOŽINA: im. hípijevski tudi hípijski, rod. hípijevskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tudi hípijskih, daj. hípijevskim tudi hípijskim, tož. hípijevske tudi hípijske, mest. pri hípijevskih tudi pri híphôpovec -vca m; obširneje glej pri hiphoper hípijskih, or. s hípijevskimi tudi s hípijskimi ženski: EDNINA: im. hípijevska tudi hípijska, rod. híphôpovka -e ž; obširneje glej pri hiphoperka hípijevske tudi hípijske, daj. hípijevski tudi hípijski, tož. hípijevsko tudi hípijsko, mest. pri hípijevski tudi híphôpovski -a -o prid.; obširneje glej pri hiphoperski pri hípijski, or. s hípijevsko tudi s hípijsko; DVOJINA: im. hípijevski tudi hípijski, rod. hípijevskih tudi hípi -ja m hípijskih, daj. hípijevskima tudi hípijskima, tož. |pripadnik subkulture|: Igra vlogo hipija; gibanje hípijevski tudi hípijski, mest. pri hípijevskih tudi pri hipijev; v pridevniški rabi ljubitelj hipi stila; variantno hípijskih, or. s hípijevskima tudi s hípijskima; hipijevskega stila; pripadnica hipi generacije MNOŽINA: im. hípijevske tudi hípijske, rod. variantno hipijevske generacije; hípijevskih tudi hípijskih, daj. hípijevskim tudi {B} hipijev hípijskim, tož. hípijevske tudi hípijske, mest. pri {O} EDNINA: im. hípi, rod. hípija, daj. hípiju, tož. hípijevskih tudi pri hípijskih, or. s hípijevskimi tudi s hípija, mest. pri hípiju, or. s hípijem; DVOJINA: im. hípijskimi hípija, rod. hípijev, daj. hípijema, tož. hípija, mest. pri srednji: EDNINA: im. hípijevsko tudi hípijsko, rod. hípijih, or. s hípijema; MNOŽINA: im. hípiji, rod. hípijevskega tudi hípijskega, daj. hípijevskemu tudi hípijev, daj. hípijem, tož. hípije, mest. pri hípijih, or. s hípijskemu, tož. hípijevsko tudi hípijsko, mest. pri hípiji hípijevskem tudi pri hípijskem, or. s hípijevskim tudi STATUS: predlog s hípijskim; DVOJINA: im. hípijevski tudi hípijski, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice hípijevskih tudi hípijskih, daj. hípijevskima tudi hípijskima, tož. hípijevski tudi hípijski, mest. pri hípijevka -e tudi hípijka -e ž hípijevskih tudi pri hípijskih, or. s hípijevskima tudi s |pripadnica subkulture|: Po srcu je hipijevka; Med hípijskima; MNOŽINA: im. hípijevska tudi hípijska, občinstvom je bilo veliko hipijevk rod. hípijevskih tudi hípijskih, daj. hípijevskim tudi (< hipi) hípijskim, tož. hípijevska tudi hípijska, mest. pri {B} hipijevkin tudi hipijkin hípijevskih tudi pri hípijskih, or. s hípijevskimi tudi s {O} EDNINA: im. hípijevka tudi hípijka, rod. hípijevke hípijskimi tudi hípijke, daj. hípijevki tudi hípijki, tož. hípijevko STATUS: predlog tudi hípijko, mest. pri hípijevki tudi pri hípijki, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki hípijevko tudi s hípijko; DVOJINA: im. hípijevki tudi 101 hípijka -e ž; obširneje glej pri hipijevka MNOŽINA: im. hípsterska, rod. hípsterskih, daj. hípsterskim, tož. hípsterska, mest. pri hípsterskih, or. s hipijski -a prid.; obširneje glej pri hipijevski hípsterskimi STATUS: predlog hípster -ja m PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki |pripadnik subkulture|: Kako prepoznati hipsterja?; Avtorji predstavljajo londonske hipsterje Hirohíto -a m; ime bitja, osebno ime {B} hipsterjev |japonski cesar|: Cesar Hirohito je kapitulacijo {O} EDNINA: im. hípster, rod. hípsterja, daj. hípsterju, Japonske v drugi svetovni vojni razglasil 15. tož. hípsterja, mest. pri hípsterju, or. s hípsterjem; avgusta 1945; govor cesarja Hirohita DVOJINA: im. hípsterja, rod. hípsterjev, daj. {B} Hirohitov hípsterjema, tož. hípsterja, mest. pri hípsterjih, or. s {O} EDNINA: im. Hirohíto, rod. Hirohíta, daj. hípsterjema; MNOŽINA: im. hípsterji, rod. hípsterjev, Hirohítu, tož. Hirohíta, mest. pri Hirohítu, or. s daj. hípsterjem, tož. hípsterje, mest. pri hípsterjih, or. s Hirohítom hípsterji STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice osebnosti hípsterka -e ž Honórij III. -a III. tudi Honórij Trétji -a -ega m; ime |pripadnica subkulture|: Označujejo jo kot bitja, osebno ime hipsterko; generacija hipsterjev in hipsterk |lat. Papa Honorius Tertius: ime papeža|: dekret (< hipster) Honorija III.; Pod papežem Honorijem III. je bila {B} hipsterkin leta 1219 ustanovljena sekovska škofija {O} EDNINA: im. hípsterka, rod. hípsterke, daj. {O} EDNINA: im. Honórij III. tudi Honórij Trétji, rod. hípsterki, tož. hípsterko, mest. pri hípsterki, or. s Honórija III. tudi Honórija Trétjega, daj. Honóriju hípsterko; DVOJINA: im. hípsterki, rod. hípsterk, daj. III. tudi Honóriju Trétjemu, tož. Honórija III. tudi hípsterkama, tož. hípsterki, mest. pri hípsterkah, or. s Honórija Trétjega, mest. pri Honóriju III. tudi pri hípsterkama; MNOŽINA: im. hípsterke, rod. hípsterk, Honóriju Trétjem, or. s Honórijem III. tudi s daj. hípsterkam, tož. hípsterke, mest. pri hípsterkah, or. Honórijem Trétjim s hípsterkami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu hípsterski -a -o prid. Honórij Trétji -a -ega m; ime bitja, osebno ime; hipsterski slog; hipsterska kultura in moda obširneje glej pri Honorij III. (< hipster) {O} moški: EDNINA: im. hípsterski, rod. hospitálec -lca m hípsterskega, daj. hípsterskemu, tož. hípsterski |pripadnik katoliškega viteškega reda|: Red (živostno hípsterskega), mest. pri hípsterskem, or. s svetega/sv. Janeza iz Jeruzalema imenujemo tudi hípsterskim; DVOJINA: im. hípsterska, rod. ivanovci oziroma hospitalci; Podelili so mu naziv hípsterskih, daj. hípsterskima, tož. hípsterska, mest. veliki mojster vitezov hospitalcev; prim. ivanovec pri hípsterskih, or. s hípsterskima; MNOŽINA: im. {B} hospitalčev hípsterski, rod. hípsterskih, daj. hípsterskim, tož. {O} EDNINA: im. hospitálec, rod. hospitálca, daj. hípsterske, mest. pri hípsterskih, or. s hípsterskimi hospitálcu, tož. hospitálca, mest. pri hospitálcu, or. s ženski: EDNINA: im. hípsterska, rod. hípsterske, daj. hospitálcem; DVOJINA: im. hospitálca, rod. hípsterski, tož. hípstersko, mest. pri hípsterski, or. s hospitálcev, daj. hospitálcema, tož. hospitálca, mest. hípstersko; DVOJINA: im. hípsterski, rod. hípsterskih, pri hospitálcih, or. s hospitálcema; MNOŽINA: im. daj. hípsterskima, tož. hípsterski, mest. pri hípsterskih, hospitálci, rod. hospitálcev, daj. hospitálcem, tož. or. s hípsterskima; MNOŽINA: im. hípsterske, rod. hospitálce, mest. pri hospitálcih, or. s hospitálci hípsterskih, daj. hípsterskim, tož. hípsterske, mest. pri STATUS: predlog hípsterskih, or. s hípsterskimi P srednji: RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice EDNINA: im. hípstersko, rod. hípsterskega, daj. hípsterskemu, tož. hípstersko, mest. pri hípsterskem, hospitálski -a -o prid. or. s hípsterskim; DVOJINA: im. hípsterski, rod. hípsterskih, daj. hípsterskima, tož. hípsterski, mest. pri hípsterskih, or. s hípsterskima; 102 Jeruzalemske romarje so varovali hospitalski vitezi; STATUS: predlog Pridružil se je viteškemu redu hospitalskih bratov; PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi hospitalska cerkev (< hospitalec) HTML HTML-ja tudi HTML -- tudi html html-ja {O} moški: EDNINA: im. hospitálski, rod. tudi html -- [h təməl in hətəməl , rod. h təməl ja in hospitálskega, daj. hospitálskemu, tož. hospitálski hətəməl ja, or. s h təməl jem in s hətəməl jem] m; (živostno hospitálskega), mest. pri hospitálskem, or. s kratica hospitálskim; DVOJINA: im. hospitálska, rod. |angl. Hypertext Markup Language|; |slov. jezik za hospitálskih, daj. hospitálskima, tož. hospitálska, označevanje nadbesedila|: Za začetno programiranje mest. pri hospitálskih, or. s hospitálskima; MNOŽINA: zadostuje osnovno znanje HTML-ja; kot prilastek, v im. hospitálski, rod. hospitálskih, daj. hospitálskim, imenovalniku priročnik o programskem jeziku tož. hospitálske, mest. pri hospitálskih, or. s HTML; v pidevniški rabi orodje za izdelavo HTML hospitálskimi datotek; Spletna stran uporablja oznake v HTML ženski: EDNINA: im. hospitálska, rod. hospitálske, daj. kodi; Domačo stran lahko shranite kot HTML hospitálski, tož. hospitálsko, mest. pri hospitálski, or. dokument; prim. .html s hospitálsko; DVOJINA: im. hospitálski, rod. {O} EDNINA: im. HTML tudi html, rod. HTML-ja tudi hospitálskih, daj. hospitálskima, tož. hospitálski, mest. HTML tudi html-ja tudi html, daj. HTML-ju tudi pri hospitálskih, or. s hospitálskima; MNOŽINA: im. HTML tudi html-ju tudi html, tož. HTML tudi html, hospitálske, rod. hospitálskih, daj. hospitálskim, tož. mest. pri HTML-ju tudi pri HTML tudi pri html-ju tudi hospitálske, mest. pri hospitálskih, or. s pri html, or. s HTML-jem tudi s HTML tudi s html- hospitálskimi jem tudi s html; DVOJINA: im. HTML-ja tudi HTML srednji: EDNINA: im. hospitálsko, rod. hospitálskega, tudi html-ja tudi html, rod. HTML-jev tudi HTML tudi daj. hospitálskemu, tož. hospitálsko, mest. pri html-jev tudi html, daj. HTML-jema tudi HTML tudi hospitálskem, or. s hospitálskim; DVOJINA: im. html-jema tudi html, tož. HTML-ja tudi HTML tudi hospitálski, rod. hospitálskih, daj. hospitálskima, tož. html-ja tudi html, mest. pri HTML-jih tudi pri HTML hospitálski, mest. pri hospitálskih, or. s tudi pri html-jih tudi pri html, or. s HTML-jema tudi s hospitálskima; MNOŽINA: im. hospitálska, rod. HTML tudi s html-jema tudi s html; MNOŽINA: im. hospitálskih, daj. hospitálskim, tož. hospitálska, mest. HTML-ji tudi HTML tudi html-ji tudi html, rod. pri hospitálskih, or. s hospitálskimi HTML-jev tudi HTML tudi html-jev tudi html, daj. STATUS: predlog HTML-jem tudi HTML tudi html-jem tudi html, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki HTML-je tudi HTML tudi html-je tudi html, mest. pri HTML-jih tudi pri HTML tudi pri html-jih tudi pri Hotél Lèv -a ∼ m; stvarno ime html, or. s HTML-ji tudi s HTML tudi s html-ji tudi s |turistični objekt|: konferenčni center Hotela Lev; V html Hotelu Lev so prespali 104 gosti; skrajšano Že deset STATUS: predlog let je receptor v Levu; |podjetje|: Bil je dolgoletni PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice direktor Hotela Lev {O} EDNINA: im. Hotél Lèv, rod. Hotéla Lèv, daj. Hurónka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Hotélu Lèv, tož. Hotél Lèv, mest. pri Hotélu Lèv, or. s |pripadnica severnoameriškega indijanskega Hotélom Lèv plemena| STATUS: predlog (< Huron) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {B} Huronkin {O} EDNINA: im. Hurónka, rod. Hurónke, daj. hrúška -e ž Hurónki, tož. Hurónko, mest. pri Hurónki, or. s |sadno drevo|: cvetoča hruška viljamovka; nasad Hurónko; DVOJINA: im. Hurónki, rod. Hurónk, daj. hrušk; |sadež|: Najlepše hruške moštarice je zalil z Hurónkama, tož. Hurónki, mest. pri Hurónkah, or. s žganjem; neštevno, v množini Pridelali so pol tone Hurónkama; MNOŽINA: im. Hurónke, rod. Hurónk, hrušk; hruška lepe Helene ||sladica||: Kuharskemu šefu daj. Hurónkam, tož. Hurónke, mest. pri Hurónkah, or. Augustu Escoffierju pripisujejo recept za hruško s Hurónkami lepe Helene STATUS: predlog {O} EDNINA: im. hrúška, rod. hrúške, daj. hrúški, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; hrúško, mest. pri hrúški, or. s hrúško; DVOJINA: im. samostalnik ženskega spola hrúški, rod. hrúšk, daj. hrúškama, tož. hrúški, mest. pri hrúškah, or. s hrúškama; MNOŽINA: im. hrúške, rod. Husein -a [husêjn] m; ime bitja, osebno ime hrúšk, daj. hrúškam, tož. hrúške, mest. pri hrúškah, or. s hrúškami 103 |jordanski vladar|: mošeja kralja Huseina v Amanu; {O} EDNINA: im. ígričar, rod. ígričarja, daj. ígričarju, Jicak Rabin je podpisal mirovni sporazum z tož. ígričarja, mest. pri ígričarju, or. z ígričarjem; jordanskim kraljem Huseinom DVOJINA: im. ígričarja, rod. ígričarjev, daj. {O} EDNINA: im. Husein, rod. Huseina, daj. Huseinu, ígričarjema, tož. ígričarja, mest. pri ígričarjih, or. z tož. Huseina, mest. pri Huseinu, or. s Huseinom ígričarjema; MNOŽINA: im. ígričarji, rod. ígričarjev, STATUS: predlog daj. ígričarjem, tož. ígričarje, mest. pri ígričarjih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih ígričarji osebnosti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice íbn Sáud ∼ -a m; ime bitja, osebno ime |saudski kralj|: sin kralja ibn Sauda; Ibn Saud je leta ígričarka -e ž 1925 zavzel dve najpomembnejši islamski sveti |navdušenka nad računalniškimi igrami|: Najstarejša mesti ‒ Meko in Medino znana igričarka je 90-letna Japonka {B} ibn Saudov (< igričar) {O} EDNINA: im. íbn Sáud, rod. íbn Sáuda, daj. íbn {B} igričarkin Sáudu, tož. íbn Sáudu, mest. pri íbn Sáudu, or. z íbn {O} EDNINA: im. ígričarka, rod. ígričarke, daj. Sáudom ígričarki, tož. ígričarko, mest. pri ígričarki, or. z STATUS: predlog ígričarko; DVOJINA: im. ígričarki, rod. ígričark, daj. P ígričarkama, RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tož. ígričarki, mest. pri ígričarkah, or. z ígričarkama; osebnosti; priimki s predimki MNOŽINA: im. ígričarke, rod. ígričark, daj. ígričarkam, tož. ígričarke, mest. pri ígričarkah, or. z ígričarkami íbn Tašfín ∼ -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |vladar iz dinastije Almoravidov|: vojska sultana ibn P Tašfina; Ibn Tašfin je leta 1062 ustanovil Marakeš v RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice današnjem Maroku {B} ibn Tašfinov ígričarski -a -o prid. {O} igričarska industrija; igričarski žanr EDNINA: im. íbn Tašfín, rod. íbn Tašfína, daj. íbn Tašfínu, (< igričar) tož. íbn Tašfína, mest. pri íbn Tašfínu, or. z íbn Tašfínon {O} moški: EDNINA: im. ígričarski, rod. ígričarskega, S daj. ígričarskemu, tož. ígričarski (živostno TATUS: predlog ígričarskega), mest. pri ígričarskem, or. z ígričarskim; PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih DVOJINA: im. ígričarska, rod. ígričarskih, daj. osebnosti; priimki s predimki ígričarskima, tož. ígričarska, mest. pri ígričarskih, or. z ígričarskima; MNOŽINA: im. ígričarski, rod. Ídrijsko-Cerkljánsko hribóvje -ega -a s; ígričarskih, daj. ígričarskim, tož. ígričarske, mest. pri zemljepisno ime ígričarskih, or. z ígričarskimi |sredogorje v zahodnem delu Slovenije|: V nekdaj ženski: EDNINA: im. ígričarska, rod. ígričarske, daj. enotno Idrijsko-Cerkljansko hribovje sta reki Idrijca ígričarski, tož. ígričarsko, mest. pri ígričarski, or. z in Trebuščica zarezali globoki dolini s strmimi ígričarsko; DVOJINA: im. ígričarski, rod. ígričarskih, pobočji daj. ígričarskima, tož. ígričarski, mest. pri ígričarskih, Kje? v Idrijsko-Cerkljanskem hribovju or. z ígričarskima; MNOŽINA: im. ígričarske, rod. Od kod? iz Idrijsko-Cerkljanskega hribovja ígričarskih, daj. ígričarskim, tož. ígričarske, mest. pri Kam? v Idrijsko-Cerkljansko hribovje ígričarskih, or. z ígričarskimi {O} EDNINA: im. Ídrijsko-Cerkljánsko hribóvje, rod. srednji: EDNINA: im. ígričarsko, rod. ígričarskega, Ídrijsko-Cerkljánskega hribóvja, daj. Ídrijsko-daj. ígričarskemu, tož. ígričarsko, mest. pri Cerkljánskemu hribóvju, tož. Ídrijsko-Cerkljánsko ígričarskem, or. z ígričarskim; DVOJINA: im. hribóvje, mest. pri Ídrijsko-Cerkljánskem hribóvju, ígričarski, rod. ígričarskih, daj. ígričarskima, tož. or. z Ídrijsko-Cerkljánskim hribóvjem ígričarski, mest. pri ígričarskih, or. z ígričarskima; STATUS: predlog MNOŽINA: im. ígričarska, rod. ígričarskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij ígričarskim, tož. ígričarska, mest. pri ígričarskih, or. z ígričarskimi ígričar -ja m STATUS: predlog |navdušenec nad računalniškimi igrami|: Večina PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki igričarjev izbere en sam žanr iger {B} igričarjev 104 IMF IMF-a in IMF IMF-ja tudi IMF -- [prva oblika jevim, tož. IMF-ove in IMF-jeve, mest. pri IMF-ovih íèmèf in iemèf, rod. íemêfa in iemêfa, or. z íemêfom in pri IMF-jevih, or. z IMF-ovimi in z IMF-jevimi in z iemêfom] [druga oblika íməf in iməf , rod. srednji: EDNINA: im. IMF-ovo in IMF-jevo, rod. íməf ja in iməf ja, or. z íməf jem in z iməf jem] m; IMF-ovega in IMF-jevega, daj. IMF-ovemu in IMF- kratica jevemu, tož. IMF-ovo in IMF-jevo, mest. pri IMF- |angl. International Monetary Fund|; |slov. ovem in pri IMF-jevem, or. z IMF-ovim in z IMF- Mednarodni denarni sklad|: Po ugotovitvah IMF- jevim; DVOJINA: im. IMF-ovi in IMF-jevi, rod. IMF- a/IMF-ja se je javni dolg v zadnjih letih močno ovih in IMF-jevih, daj. IMF-ovima in IMF-jevima, povečal; kot prilastek, v imenovalniku zaposlitev tož. IMF-ovi in IMF-jevi, mest. pri IMF-ovih in pri študentov v organizaciji IMF IMF-jevih, or. z IMF-ovima in z IMF-jevima; {B} IMF-ov in IMF-jev MNOŽINA: im. IMF-ova in IMF-jeva, rod. IMF-ovih in {O} EDNINA: im. IMF, rod. IMF-a in IMF-ja tudi IMF, IMF-jevih, daj. IMF-ovim in IMF-jevim, tož. IMF- daj. IMF-u in IMF-ju tudi IMF, tož. IMF, mest. pri ova in IMF-jeva, mest. pri IMF-ovih in pri IMF- IMF-u in pri IMF-ju tudi pri IMF, or. z IMF-om in z jevih, or. z IMF-ovimi in z IMF-jevimi IMF-jem tudi z IMF; DVOJINA: im. IMF-a in IMF-ja STATUS: predlog tudi IMF, rod. IMF-ov in IMF-jev tudi IMF, daj. IMF- PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke oma in IMF-jema tudi IMF, tož. IMF-a in IMF-ja tudi iz kratic IMF, mest. pri IMF-ih in pri IMF-jih tudi pri IMF, or. z IMF-oma in z IMF-jema tudi z IMF; MNOŽINA: im. Ínocenc Ôsmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; IMF-i in IMF-ji tudi IMF, rod. IMF-ov in IMF-jev tudi obširneje glej pri Inocenc VIII. IMF, daj. IMF-om in IMF-jem tudi IMF, tož. IMF-e in IMF-je tudi IMF, mest. pri IMF-ih in pri IMF-jih tudi Ínocenc VIII. -a VIII. tudi Ínocenc Ôsmi -a -ega m; pri IMF, or. z IMF-i in z IMF-ji tudi z IMF ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |lat. Papa Innocentius Octavus: ime papeža|: odlok PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Inocenca VIII.; Kanonizacija Babenberžanov je potekala pod papežem Inocencem VIII. IMF-jev -a -o prid.; obširneje glej pri IMF-ov {O} EDNINA: im. Ínocenc VIII. tudi Ínocenc Ôsmi, rod. Ínocenca VIII. tudi Ínocenca Ôsmega, daj. IMF-ov -a -o in IMF-jev -a -o [prva oblika íemêfov- Ínocencu VIII. tudi Ínocencu Ôsmemu, tož. Ínocenca in iemêfov-] [druga oblika íməf jev- in iməf jev-] VIII. tudi Ínocenca Ôsmega, mest. pri Ínocencu VIII. prid. tudi pri Ínocencu Ôsmem, or. z Ínocencem VIII. tudi prvi obrok IMF-ovega/IMF-jevega posojila z Ínocencem Ôsmim (< IMF) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. IMF-ov in IMF-jev, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih IMF-ovega in IMF-jevega, daj. IMF-ovemu in IMF- osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu jevemu, tož. IMF-ov in IMF-jev (živostno IMF-ovega in IMF-jevega), mest. pri IMF-ovem in pri IMF- Ínocent Ôsmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; jevem, or. z IMF-ovim in z IMF-jevim; DVOJINA: im. obširneje glej pri Inocent VIII. IMF-ova in IMF-jeva, rod. IMF-ovih in IMF-jevih, daj. IMF-ovima in IMF-jevima, tož. IMF-ova in IMF- Ínocent VIII. -a VIII. tudi Ínocent Ôsmi -a -ega m; jeva, mest. pri IMF-ovih in pri IMF-jevih, or. z IMF-ime bitja, osebno ime ovima in z IMF-jevima; MNOŽINA: im. IMF-ovi in |lat. Papa Innocentius Octavus: ime papeža|; gl. IMF-jevi, rod. IMF-ovih in IMF-jevih, daj. IMF-ovim Inocenc VIII. in IMF-jevim, tož. IMF-ove in IMF-jeve, mest. pri STATUS: predlog IMF-ovih in pri IMF-jevih, or. z IMF-ovimi in z P IMF-jevimi RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih ženski: osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu EDNINA: im. IMF-ova in IMF-jeva, rod. IMF- ove in IMF-jeve, daj. IMF-ovi in IMF-jevi, tož. IMF- ovo in IMF-jevo, mest. pri IMF-ovi in pri IMF-jevi, Ínstagram -a m; stvarno ime or. z IMF-ovo in z IMF-jevo; |spletno družabno omrežje|: Z Instagrama je zbrisala DVOJINA: im. IMF-ovi in IMF-jevi, rod. IMF-ovih in IMF-jevih, daj. IMF- vse fotografije; Na svojem Instagramu ima več kot ovima in IMF-jevima, tož. IMF-ovi in IMF-jevi, mest. 110.000 sledilcev; kot prilastek, v imenovalniku pri IMF-ovih in pri IMF-jevih, or. z IMF-ovima in z Videoposnetek je delil na družbenem omrežju IMF-jevima; Instagram; MNOŽINA: im. IMF-ove in IMF-jeve, v pridevniški rabi Instagram račun variantno rod. IMF-ovih in IMF-jevih, daj. IMF-ovim in IMF- račun na Instagramu; Všečkal je Instagram objavo variantno objavo na Instagramu; 105 {B} Instagramov ÍRINIM, tož. ÍRINA, mest. pri ÍRINIH, or. z {O} EDNINA: im. Ínstagram, rod. Ínstagrama, daj. ÍRINIMI Ínstagramu, tož. Ínstagram, mest. pri Ínstagramu, or. z STATUS: predlog Ínstagramom PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke STATUS: predlog iz kratic PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena írovka -e ž Iréna -e ž; ime bitja, osebno ime |pripadnica Ire| |žensko ime|: Otroci bodo ob vodstvu vzgojiteljice (< Ira) Irene spoznavali okolico doma; Iz šole se spomnim {B} irovkin dveh Iren {O} EDNINA: im. írovka, rod. írovke, daj. írovki, tož. {B} Irenin írovko, mest. pri írovki, or. z írovko; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Iréna, rod. Iréne, daj. Iréni, tož. Iréno, írovki, rod. írovk, daj. írovkama, tož. írovki, mest. pri mest. pri Iréni, or. z Iréno; DVOJINA: im. Iréni, rod. írovkah, or. z írovkama; MNOŽINA: im. írovke, rod. Irén, daj. Irénama, tož. Iréni, mest. pri Irénah, or. z írovk, daj. írovkam, tož. írovke, mest. pri írovkah, or. z Irénama; MNOŽINA: im. Iréne, rod. Irén, daj. Irénam, írovkami tož. Iréne, mest. pri Irénah, or. z Irénami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Ístanbulska konvéncija -e -e ž; stvarno ime |angl. Council of Europe Convention on preventing Irenej Lyonski -a -ega [irenêj lijónski] m; ime bitja, and combating violence against women and osebno ime domestic violence|; |mednarodni dokument|: |svetnik|: Škof Irenej Lyonski se je rodil v Mali ratifikacija Istanbulske konvencije o preprečevanju Aziji; v zvezi sveti/sv. Irenej Lyonski spisi svetega/sv. nasilja nad ženskami; prim. Carigrajska Ireneja Lyonskega konvencija {O} EDNINA: im. Irenej Lyonski, rod. Ireneja {O} EDNINA: im. Cárigrajska konvéncija, rod. Lyonskega, daj. Ireneju Lyonskemu, tož. Ireneja Cárigrajske konvéncije, daj. Cárigrajski konvénciji, Lyonskega, mest. pri Ireneju Lyonskem, or. z tož. Cárigrajsko konvéncijo, mest. pri Cárigrajski Irenejem Lyonskim konvénciji, or. s Cárigrajsko konvéncijo STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu iTunes1 -a tudi iTunes -- [ájtjúns] m; stvarno ime ÍRIN -A -O prid. |računalniški program|: iTunes je program za IRINO nasprotovanje politikom poslušanje glasbe; uporabniki iTunesa/iTunes; (< IRA) zbirka glasbe na iTunesu/iTunes; v pridevniški rabi {O} moški: EDNINA: im. ÍRIN, rod. ÍRINEGA, daj. iTunes račun variantno iTunesov račun; Pesem se je ÍRINEMU, tož. ÍRIN (živostno ÍRINEGA), mest. pri na iTunes lestvici povzpela za 31 mest variantno ÍRINEM, or. z ÍRINIM; DVOJINA: im. ÍRINA, rod. iTunesovi lestvici, lestvici na iTunesu/iTunes; ÍRINIH, daj. ÍRINIMA, tož. ÍRINA, mest. pri {B} iTunesov ÍRINIH, or. z ÍRINIMA; MNOŽINA: im. ÍRINI, rod. {O} EDNINA: im. iTunes tudi iTunes, rod. iTunesa tudi ÍRINIH, daj. ÍRINIM, tož. ÍRINE, mest. pri ÍRINIH, iTunes, daj. iTunesu tudi iTunes, tož. iTunes tudi or. z ÍRINIMI iTunes, mest. pri iTunesu tudi iTunes, or. z iTunesom ženski: EDNINA: im. ÍRINA, rod. ÍRINE, daj. ÍRINI, tudi iTunes tož. ÍRINO, mest. pri ÍRINI, or. z ÍRINO; DVOJINA: STATUS: predlog im. ÍRINI, rod. ÍRINIH, daj. ÍRINIMA, tož. ÍRINI, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena mest. pri ÍRINIH, or. z ÍRINIMA; MNOŽINA: im. ÍRINE, rod. ÍRINIH, daj. ÍRINIM, tož. ÍRINE, mest. iTunes2 -ov [ájtjúns] m mn.; stvarno ime pri ÍRINIH, or. z ÍRINIMI |računalniški program|: iTunes so nameščeni na srednji: EDNINA: im. ÍRINO, rod. ÍRINEGA, daj. tablici; album na iTunesih ÍRINEMU, tož. ÍRINO, mest. pri ÍRINEM, or. z {B} iTunesov ÍRINIM; DVOJINA: im. ÍRINI, rod. ÍRINIH, daj. {O} MNOŽINA: im. iTunes, rod. iTunesov, daj. ÍRINIMA, tož. ÍRINI, mest. pri ÍRINIH, or. z iTunesom, tož. iTunese, mest. pri iTunesih, or. z ÍRINIMA; MNOŽINA: im. ÍRINA, rod. ÍRINIH, daj. iTunesi 106 STATUS: predlog pri ivánovskih, or. z ivánovskima; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena ivánovski, rod. ivánovskih, daj. ivánovskim, tož. ivánovske, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskimi Ívan Grôzni -a -ega m; ime bitja, osebno ime ženski: EDNINA: im. ivánovska, rod. ivánovske, daj. |ruski car|: opričniki Ivana Groznega; Stalina so ivánovski, tož. ivánovsko, mest. pri ivánovski, or. z primerjali z Ivanom Groznim ivánovsko; DVOJINA: im. ivánovski, rod. ivánovskih, {O} EDNINA: im. Ívan Grôzni, rod. Ívana Grôznega, daj. ivánovskima, tož. ivánovski, mest. pri ivánovskih, daj. Ívanu Grôznemu, tož. Ívana Grôznega, mest. pri or. z ivánovskima; MNOŽINA: im. ivánovske, rod. Ívanu Grôznem, or. z Ívanom Grôznim ivánovskih, daj. ivánovskim, tož. ivánovske, mest. pri STATUS: predlog ivánovskih, or. z ivánovskimi P srednji: EDNINA: im. ivánovsko, rod. ivánovskega, RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem imenu; imena zgodovinskih osebnosti daj. ivánovskemu, tož. ivánovsko, mest. pri ivánovskem, or. z ivánovskim; DVOJINA: im. ivánovski, rod. ivánovskih, daj. ivánovskima, tož. Ívan III. Vasíljevič -a III. -a tudi Ívan Trétji ivánovski, mest. pri ivánovskih, or. z ivánovskima; Vasíljevič -a -ega -a m; ime bitja, osebno ime MNOŽINA: im. ivánovska, rod. ivánovskih, daj. |moskovski knez|: Ivana III. Vasiljeviča so ivánovskim, tož. ivánovska, mest. pri ivánovskih, or. z imenovali tudi Ivan Veliki; Pod Ivanom III. ivánovskimi Vasiljevičem je bil obnovljen moskovski Kremelj; STATUS: predlog prim. Ivan Veliki {O} PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki EDNINA: im. Ívan III. Vasíljevič tudi Ívan Trétji Vasíljevič, rod. Ívana III. Vasíljeviča tudi Ívana Trétjega Vasíljeviča, daj. Ívanu III. Vasíljeviču tudi Ívan Trétji Vasíljevič -a -ega -a m; ime bitja, osebno Ívanu Trétjemu Vasíljeviču, tož. Ívana III. ime; obširneje glej pri Ivan III. Vasiljevič Vasíljeviča tudi Ívana Trétjega Vasíljeviča, mest. pri Ívanu III. Vasíljeviču tudi pri Ívanu Trétjem Ívan Véliki -a -ega m; ime bitja, osebno ime Vasíljeviču, |moskovski knez|: zvonik Ivana Velikega v or. z Ívanom III. Vasíljevičem tudi z Ívanom Trétjim Vasíljevičem Kremlju; prim. Ivan III. Vasiljevič S {O} EDNINA: im. Ívan Véliki, rod. Ívana Vélikega, TATUS: predlog P daj. Ívanu Vélikemu, tož. Ívana Vélikega, mest. pri RAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem Ívanu Vélikem, or. z Ívanom Vélikim imenu; imena zgodovinskih osebnosti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ivánovec -vca m |pripadnik katoliškega viteškega reda|: vitez imenu; imena zgodovinskih osebnosti ivanovec; Red ivanovcev je bil ustanovljen v 11. stoletju; prim. hospitalec Jádran1 -a m; ime bitja, osebno ime (< Ivan) |moško ime|: dogodivščine Jadrana Krta {B} ivanovčev {B} Jadranov {O} {O} EDNINA: im. ivánovec, rod. ivánovca, daj. EDNINA: im. Jádran, rod. Jadrána, daj. Jadrána, ivánovcu, tož. ivánovca, mest. pri ivánovcu, or. z tož. Jádran, mest. pri Jadrána, or. z Jadrána ivánovcem; DVOJINA: im. ivánovca, rod. ivánovcev, STATUS: predlog daj. ivánovcema, tož. ivánovca, mest. pri ivánovcih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, or. z ivánovcema; MNOŽINA: im. ivánovci, rod. moška) ivánovcev, daj. ivánovcem, tož. ivánovce, mest. pri ivánovcih, or. z ivánovci Jádran2 -ána m; zemljepisno ime STATUS: predlog |skrajšano ime za Jadransko morje|: severni, južni PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Jadran; jadranje po Jadranu; grške naselbine na Jadranu; Morski psi v Jadranu so redkost; prim. ivánovski -a -o prid. Jadransko morje ivanovski hospitalci; ivanovske bitke Kje? na Jadranu in v Jadranu (< Ivan) Od kod? z Jadrana in iz Jadrana {O} moški: EDNINA: im. ivánovski, rod. Kam? na Jadran ivánovskega, daj. ivánovskemu, tož. ivánovski {O} EDNINA: im. Jádran, rod. Jadrána, daj. Jadránu, (živostno ivánovskega), mest. pri ivánovskem, or. z tož. Jádran, mest. pri Jadránu, or. z Jadránom ivánovskim; DVOJINA: im. ivánovska, rod. STATUS: predlog ivánovskih, daj. ivánovskima, tož. ivánovska, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda 107 Jadránsko mórje -ega -a s; zemljepisno ime jagelónski -a -o prid. |morje|: obala Jadranskega morja; ribe iz Zadnji jagelonski vladar je Poljsko združil z Jadranskega morja; Letovali smo na Jadranskem Livonijo in kraljevo Litvo ter ustvaril obsežno morju; plovba med Severnim in Jadranskim državo; Leta 1572 je jagelonska dinastija izumrla morjem; prim. Jadran1 (< Jagelonec) Kje? na Jadranskem morju in v Jadranskem morju {O} moški: EDNINA: im. jagelónski, rod. Od kod? z Jadranskega morja in iz Jadranskega jagelónskega, daj. jagelónskemu, tož. jagelónski morja (živostno jagelónskega), mest. pri jagelónskem, or. z Kam? na Jadransko morje jagelónskim; DVOJINA: im. jagelónska, rod. {O} EDNINA: im. Jadránsko mórje, rod. Jadránskega jagelónskih, daj. jagelónskima, tož. jagelónska, mest. mórja, daj. Jadránskemu mórju, tož. Jadránsko mórje, pri jagelónskih, or. z jagelónskima; MNOŽINA: im. mest. pri Jadránskem mórju, or. z Jadránskim jagelónski, rod. jagelónskih, daj. jagelónskim, tož. mórjem jagelónske, mest. pri jagelónskih, or. z jagelónskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. jagelónska, rod. jagelónske, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda jagelónski, tož. jagelónsko, mest. pri jagelónski, or. z jagelónsko; DVOJINA: im. jagelónski, rod. Jagelónec -jca m; ime bitja, osebno ime jagelónskih, daj. jagelónskima, tož. jagelónski, mest. |pripadnik litovsko-poljske vladarske rodbine|: pri jagelónskih, or. z jagelónskima; MNOŽINA: im. Sestra Barbare Celjske je bila žena poljsko- jagelónske, rod. jagelónskih, daj. jagelónskim, tož. litovskega plemiča Jagelonca; V renesančni kapeli jagelónske, mest. pri jagelónskih, or. z jagelónskimi počiva nekaj Jageloncev; v množini Jagelonci |pol. srednji: EDNINA: im. jagelónsko, rod. jagelónskega, Jagiellonowie: litovsko-poljska vladarska rodbina|: daj. jagelónskemu, tož. jagelónsko, mest. pri Začetek vladavine Jageloncev sega v leto 1386; jagelónskem, or. z jagelónskim; DVOJINA: im. Leta 1490 sta Češka in Ogrska spet prišli pod jagelónski, rod. jagelónskih, daj. jagelónskima, tož. poljske Jagelonce jagelónski, mest. pri jagelónskih, or. z jagelónskima; {B} Jagelonec, Jagelonka; Jagelončev, Jagelonkin; MNOŽINA: im. jagelónska, rod. jagelónskih, daj. jagelonski jagelónskim, tož. jagelónska, mest. pri jagelónskih, or. {O} EDNINA: im. Jagelónec, rod. Jagelónca, daj. z jagelónskimi Jagelóncu, tož. Jagelónca, mest. pri Jagelóncu, or. z STATUS: predlog Jagelóncem; DVOJINA: im. Jagelónca, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Jagelóncev, daj. Jagelóncema, tož. Jagelónca, mest. pri Jagelóncih, or. z Jagelóncema; MNOŽINA: im. Jákob Mlájši -a -ega m; ime bitja, osebno ime Jagelónci, rod. Jagelóncev, daj. Jagelóncem, tož. |lat. Iacobus Minor: svetnik|: Jakoba Mlajšega Jagelónce, mest. pri Jagelóncih, or. z Jagelónci pogosto enačijo z Jakobom Pravičnim; v zvezi STATUS: predlog sveti/sv. Jakob Mlajši Sveti/Sv. Jakob Mlajši naj bi bil PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Kristusov bratranec ... rodbin {O} EDNINA: im. Jákob Mlájši, rod. Jákoba Mlájšega, daj. Jákobu Mlájšemu, tož. Jákoba Mlájšega, mest. pri Jagelónka -e ž; ime bitja, osebno ime Jákobu Mlájšem, or. z Jákobom Mlájšim |pripadnica litovsko-poljske vladarske rodbine|: Ana STATUS: predlog je kot zadnja Jagelonka umrla v Varšavi 9. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih septembra 1596 osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu (< Jagelonec) {B} Jagelonkin Jákob Starêjši -a -ega m; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Jagelónka, rod. Jagelónke, daj. |svetnik|: Apostol Jakob Starejši je bil bratranec Jagelónki, tož. Jagelónko, mest. pri Jagelónki, or. z Jakoba Mlajšega; v zvezi sveti/sv. Jakob Starejši Po Jagelónko; DVOJINA: im. Jagelónki, rod. Jagelónk, daj. svetem/sv. Jakobu Starejšem je poimenovanih Jagelónkama, tož. Jagelónki, mest. pri Jagelónkah, or. veliko romarskih poti in cerkva z Jagelónkama; MNOŽINA: im. Jagelónke, rod. {O} EDNINA: im. Jákob Starêjši, rod. Jákoba Jagelónk, daj. Jagelónkam, tož. Jagelónke, mest. pri Starêjšega, daj. Jákobu Starêjšemu, tož. Jákoba Jagelónkah, or. z Jagelónkami Starêjšega, mest. pri Jákobu Starêjšem, or. z Jákobom STATUS: predlog Starêjšim PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških STATUS: predlog ... rodbin 108 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih {O} EDNINA: im. Jánez, rod. Jáneza, daj. Jánezu, tož. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Jáneza, mest. pri Jánezu, or. z Jánezom; DVOJINA: im. Jáneza, rod. Jánezov, daj. Jánezoma, tož. Jáneza, mest. Jákob Véliki -a -ega m; ime bitja, osebno ime pri Jánezih, or. z Jánezoma; MNOŽINA: im. Jánezi, rod. |lat. Iacobus Maior: svetnik|; gl. Jakob Starejši Jánezov, daj. Jánezom, tož. Jáneze, mest. pri Jánezih, STATUS: predlog or. z Jánezi P S RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih TATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Jámski -ega m; ime bitja, osebno ime |pripadnik kraške plemiške družine|: Erazma Jánez Damaščán -a -a m; ime bitja, osebno ime Jamskega so leta 1484 ustrelili na rodbinskem |gr. Ioánnes Damaskénos: svetnik|: nauki Janeza gradu Jama; v množini Jamski |kraška plemiška Damaščana; v zvezi sveti/sv. Janez Damaščan God rodbina|: Jamski so imeli fevdalne posesti okoli svetega/sv. Janeza Damaščana praznujemo 4. Ljubljane, Kamnika, Škofje Loke, Postojne decembra {B} Jamski, Jamska; jamski {O} EDNINA: im. Jánez Damaščán, rod. Jáneza {O} EDNINA: im. Jámski, rod. Jámskega, daj. Damaščána, daj. Jánezu Damaščánu, tož. Jáneza Jámskemu, tož. Jámskega, mest. pri Jámskem, or. z Damaščána, mest. pri Jánezu Damaščánu, or. z Jámskim; DVOJINA: im. Jámska, rod. Jámskih, daj. Jánezom Damaščánom Jámskima, tož. Jámska, mest. pri Jámskih, or. z STATUS: predlog Jámskima; MNOŽINA: im. Jámski, rod. Jámskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Jámskim, tož. Jámske, mest. pri Jámskih, or. z osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Jámskimi STATUS: predlog Jánez Dôbri -a -ega m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških |vzdevek papeža Janeza XXIII.|: premišljevanja in ... rodbin izpraševanja papeža Janeza Dobrega; Janezu Dobremu so priznavali versko vnemo in spoštovali Jánez1 -a m; ime bitja, osebno ime njegovo krepostno življenje; v zvezi sveti/sv. Janez |moško ime|: rojstna hiša Janeza Jalna na Rodinah; Dobri Sveti/Sv. Janez Dobri je vrnil škofovski sedež Srečanje z Janezom jo je vrglo iz tira; Genovi; prim. Janez XXIII. |svetopisemska oseba|: odlomek iz evangelija po {O} EDNINA: im. Jánez Dôbri, rod. Jáneza Dôbrega, Janezu; V evangelijih je Janez zelo pogosto ob daj. Jánezu Dôbremu, tož. Jáneza Dôbrega, mest. pri Kristusu v odločilnih trenutkih; v zvezi apostol Janez Jánezu Dôbrem, or. z Jánezom Dôbrim Okrožnica se začenja z besedami apostola Janeza; v STATUS: predlog zvezi evangelist Janez Drugo berilo je vzeto iz PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih »Razodetja« evangelista Janeza osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu {B} Janezov {O} EDNINA: im. Jánez, rod. Jáneza, daj. Jánezu, tož. Jánez Evangelíst -a -a m; ime bitja, osebno ime Jáneza, mest. pri Jánezu, or. z Jánezom; DVOJINA: im. |svetnik|: V evangeliju Janeza Evangelista so Jáneza, rod. Jánezov, daj. Jánezoma, tož. Jáneza, mest. podrobno opisana Kristusova prikazovanja po pri Jánezih, or. z Jánezoma; MNOŽINA: im. Jánezi, rod. vstajenju; v zvezi sveti/sv. Janez Evangelist K Jánezov, daj. Jánezom, tož. Jáneze, mest. pri Jánezih, svetemu/sv. Janezu Evangelistu se verniki or. z Jánezi priporočajo pri zastrupitvah in opeklinah STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Jánez Evangelíst, rod. Jáneza PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Evangelísta, daj. Jánezu Evangelístu, tož. Jáneza moška); religijska imena Evangelísta, mest. pri Jánezu Evangelístu, or. z Jánezom Evangelístom Jánez2 -a m; prebivalsko ime STATUS: predlog |nadomestno ime za Slovenca|: Poimenovanje PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Slovencev z Janezi ni več zaničljivo; kranjski Janez osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu ||nadomestno ime za slovenskega vojaka v avstro- ogrski vojski||: polk kranjskih Janezov; Jánez Népomuk -a -a m; ime bitja, osebno ime ||nadomestno ime za Slovenca||: Po videzu ni tipičen |češ. Jan Nepomucký: svetnik|: Kip Janeza kranjski Janez Nepomuka pogosto stoji na mostovih; Pri Janezu {B} Janezov Nepomuku se je spovedovala tudi češka kraljica; v 109 zvezi sveti/sv. Janez Nepomuk kapela svetega/sv. jápi -ja m Janeza Nepomuka |ambiciozen in snobovski mlad človek|: Igral je {O} EDNINA: im. Jánez Népomuk, rod. Jáneza japija, obsedenega z uspehom, modo in stilom; Népomuka, daj. Jánezu Népomuku, tož. Jáneza Videti je kot japi v zgodnjih tridesetih letih Népomuka, mest. pri Jánezu Népomuku, or. z {B} japijev Jánezom Népomukom {O} EDNINA: im. jápi, rod. jápija, daj. jápiju, tož. STATUS: predlog jápija, mest. pri jápiju, or. z jápijem; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih jápija, rod. jápijev, daj. jápijema, tož. jápija, mest. pri osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu jápijih, or. z jápijema; MNOŽINA: im. jápiji, rod. jápijev, daj. jápijem, tož. jápije, mest. pri jápijih, or. z Jánez Pável Drúgi -a -vla -ega jápiji m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri Janez Pavel II. STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Jánez Pável II. -a -vla II. tudi Jánez Pável Drúgi -a -vla -ega m; ime bitja, osebno ime jápijevka -e tudi jápijka -e ž |lat. Papa Ioannes Paulus Secundus: ime papeža|: |ambiciozna in snobovska mlada ženska|: beatifikacija Janeza Pavla II.; srečanje s papežem petindvajset let stara japijevka; V osemdesetih so Janezom Pavlom II.; v zvezi sveti/sv. Janez Pavel II. prišle nove ženske, japijevke v moških suknjičih God svetega/sv. Janeza Pavla II. praznujemo 22. (< japi) oktobra {B} japijevkin tudi japijkin {O} EDNINA: im. Jánez Pável II. tudi Jánez Pávél {O} EDNINA: im. jápijevka tudi jápijka, rod. jápijevke Drúgi, rod. Jáneza Pávla II. tudi Jáneza Pávla tudi jápijke, daj. jápijevki tudi jápijki, tož. jápijevko Drúgega, daj. Jánezu Pávlu II. tudi Jánezu Pávlu tudi jápijko, mest. pri jápijevki tudi pri jápijki, or. z Drúgemu, tož. Jáneza Pávla II. tudi Jáneza Pávla jápijevko tudi z jápijko; DVOJINA: im. jápijevki tudi Drúgega, mest. pri Jánezu Pávlu II. tudi pri Jánezu jápijki, rod. jápijevk tudi jápijk, daj. jápijevkama tudi Pávlu Drúgem, or. z Jánezom Pávlom II. tudi z jápijkama, tož. jápijevki tudi jápijki, mest. pri Jánezom Pávlom Drúgim jápijevkah tudi pri jápijkah, or. z jápijevkama tudi z STATUS: predlog jápijkama; MNOŽINA: im. jápijevke tudi jápijke, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih jápijevk tudi jápijk, daj. jápijevkam tudi jápijkam, tož. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu jápijevke tudi jápijke, mest. pri jápijevkah tudi pri jápijkah, or. z jápijevkami tudi z jápijkami Jánez Tríindvájseti -a -ega STATUS: predlog m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri Janez XXIII. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Jánez XXIII. -a XXIII. tudi Jánez Tríindvájseti -a - jápijevski -a -o tudi jápijski -a prid. ega m; ime bitja, osebno ime Prireditve se je udeležila le japijevska elita; |lat. Papa Ioannes Vicesimus Tertius: ime papeža|: japijevsko obnašanje Kanonizacija papeža Janeza XXIII. je potekala na (< japi) Trgu svetega/sv. Petra; |lat. Papa Ioannes Vicesimus {O} moški: EDNINA: im. jápijevski tudi jápijski, rod. Tertius: ime protipapeža|: Na konstanškem koncilu jápijevskega tudi jápijskega, daj. jápijevskemu tudi so Janeza XXIII. odstavili in obsodili za vrsto jápijskemu, tož. jápijevski tudi jápijski (živostno zločinov; v zvezi sveti/sv. Janez XXIII. Darovana je jápijevskega tudi jápijskega), mest. pri jápijevskem bila sveta maša po misalu svetega/sv. Janeza tudi pri jápijskem, or. z jápijevskim tudi z jápijskim; XXIII.; prim. Janez Dobri DVOJINA: im. jápijevska tudi jápijska, rod. jápijevskih {O} EDNINA: im. Jánez XXIII. tudi Jánez tudi jápijskih, daj. jápijevskima tudi jápijskima, tož. Tríindvájseti, rod. Jáneza XXIII. tudi Jáneza jápijevska tudi jápijska, mest. pri jápijevskih tudi pri Tríindvájsetega, daj. Jánezu XXIII. tudi Jánezu jápijskih, or. z jápijevskima tudi z jápijskima; Tríindvájsetemu, tož. Jáneza XXIII. tudi Jáneza MNOŽINA: im. jápijevski tudi jápijski, rod. jápijevskih Tríindvájsetega, mest. pri Jánezu XXIII. tudi pri tudi jápijskih, daj. jápijevskim tudi jápijskim, tož. Jánezu Tríindvájsetem, or. z Jánezom XXIII. tudi z jápijevske tudi jápijske, mest. pri jápijevskih tudi pri Jánezom Tríindvájsetim jápijskih, or. z jápijevskimi tudi z jápijskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. jápijevska tudi jápijska, rod. P jápijevske RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tudi jápijske, daj. jápijevski tudi jápijski, osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu tož. jápijevsko tudi jápijsko, mest. pri jápijevski tudi pri jápijski, or. z jápijevsko tudi z jápijsko; DVOJINA: im. jápijevski tudi jápijski, rod. jápijevskih tudi 110 jápijskih, daj. jápijevskima tudi jápijskima, tož. Jénkijevki tudi Jénkijki, mest. pri Jénkijevkah tudi pri jápijevski tudi jápijski, mest. pri jápijevskih tudi pri Jénkijkah, or. z Jénkijevkama tudi z Jénkijkama; jápijskih, or. z jápijevskima tudi z jápijskima; MNOŽINA: im. Jénkijevke tudi Jénkijke, rod. Jénkijevk MNOŽINA: im. jápijevske tudi jápijske, rod. jápijevskih tudi Jénkijk, daj. Jénkijevkam tudi Jénkijkam, tož. tudi jápijskih, daj. jápijevskim tudi jápijskim, tož. Jénkijevke tudi Jénkijke, mest. pri Jénkijevkah tudi pri jápijevske tudi jápijske, mest. pri jápijevskih tudi pri Jénkijkah, or. z Jénkijevkami tudi z Jénkijkami jápijskih, or. z jápijevskimi tudi z jápijskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. jápijevsko tudi jápijsko, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in jápijevskega tudi jápijskega, daj. jápijevskemu tudi poimenovanja jápijskemu, tož. jápijevsko tudi jápijsko, mest. pri jápijevskem tudi pri jápijskem, or. z jápijevskim tudi Jénkijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime; obširneje glej pri z jápijskim; DVOJINA: im. jápijevski tudi jápijski, rod. Jenkijevka jápijevskih tudi jápijskih, daj. jápijevskima tudi jápijskima, tož. jápijevski tudi jápijski, mest. pri jezuít -a m jápijevskih tudi pri jápijskih, or. z jápijevskima tudi z |redovnik|: mozaik jezuita patra Marka Rupnika; jápijskima; MNOŽINA: im. jápijevska tudi jápijska, Ustanovitelj Družbe Jezusove oziroma reda jezuitov rod. jápijevskih tudi jápijskih, daj. jápijevskim tudi je bil sveti/sv. Ignacij Lojolski jápijskim, tož. jápijevska tudi jápijska, mest. pri {B} jezuitov jápijevskih tudi pri jápijskih, or. z jápijevskimi tudi z {O} EDNINA: im. jezuít, rod. jezuíta, daj. jezuítu, tož. jápijskimi jezuíta, mest. pri jezuítu, or. z jezuítom; DVOJINA: im. STATUS: predlog jezuíta, rod. jezuítov, daj. jezuítoma, tož. jezuíta, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki pri jezuítih, or. z jezuítoma; MNOŽINA: im. jezuíti, rod. jezuítov, daj. jezuítom, tož. jezuíte, mest. pri jezuítih, jápijka -e ž; obširneje glej pri japijevka or. z jezuíti STATUS: predlog jápijski -a prid.; obširneje glej pri japijevski PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Jénki -ja m; ime bitja, prebivalsko ime jezuítski -a -o prid. |slabšalno nadomestno ime za Američana|: Po desetih Z ustanovitvijo jezuitskega kolegija v Ljubljani so letih življenja v New Yorku je postal pravi Jenki; bili položeni temelji višjega šolstva v osrednjem Na eni strani so bili Japonci, na drugi pa Jenkiji; v slovenskem prostoru; V jezuitskem šolskem množini Jenkiji |igralci bejzbolskega kluba sistemu se šola ni omejila samo na posredovanje Newyorški Jenkiji|: tekma z Jenkiji znanja; Prve jaslice na Slovenskem so bile {B} Jenkijev postavljene v jezuitski cerkvi v Ljubljani {O} EDNINA: im. Jénki, rod. Jénkija, daj. Jénkiju, tož. (< jezuit) Jénkija, mest. pri Jénkiju, or. z Jénkijem; DVOJINA: {O} moški: EDNINA: im. jezuítski, rod. jezuítskega, im. Jénkija, rod. Jénkijev, daj. Jénkijema, tož. Jénkija, daj. jezuítskemu, tož. jezuítski (živostno jezuítskega), mest. pri Jénkijih, or. z Jénkijema; MNOŽINA: im. mest. pri jezuítskem, or. z jezuítskim; DVOJINA: im. Jénkiji, rod. Jénkijev, daj. Jénkijem, tož. Jénkije, mest. jezuítska, rod. jezuítskih, daj. jezuítskima, tož. pri Jénkijh, or. z Jénkiji jezuítska, mest. pri jezuítskih, or. z jezuítskima; STATUS: predlog MNOŽINA: im. jezuítski, rod. jezuítskih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in jezuítskim, tož. jezuítske, mest. pri jezuítskih, or. z poimenovanja jezuítskimi ženski: EDNINA: im. jezuítska, rod. jezuítske, daj. Jénkijevka -e tudi Jénkijka -e ž; ime bitja, prebivalsko jezuítski, tož. jezuítsko, mest. pri jezuítski, or. z ime jezuítsko; DVOJINA: im. jezuítski, rod. jezuítskih, daj. |slabšalno nadomestno ime za Američanko| jezuítskima, tož. jezuítski, mest. pri jezuítskih, or. z (< Jenki) jezuítskima; MNOŽINA: im. jezuítske, rod. jezuítskih, {B} Jenkijevkin tudi Jenkijkin daj. jezuítskim, tož. jezuítske, mest. pri jezuítskih, or. z {O} EDNINA: im. Jénkijevka tudi Jénkijka, rod. jezuítskimi Jénkijevke tudi Jénkijke, daj. Jénkijevki tudi Jénkijki, srednji: EDNINA: im. jezuítsko, rod. jezuítskega, daj. tož. Jénkijevko tudi Jénkijko, mest. pri Jénkijevki tudi jezuítskemu, tož. jezuítsko, mest. pri jezuítskem, or. z pri Jénkijki, or. z Jénkijevko tudi z Jénkijko; jezuítskim; DVOJINA: im. jezuítski, rod. jezuítskih, daj. DVOJINA: im. Jénkijevki tudi Jénkijki, rod. Jénkijevk jezuítskima, tož. jezuítski, mest. pri jezuítskih, or. z tudi Jénkijk, daj. Jénkijevkama tudi Jénkijkama, tož. jezuítskima; MNOŽINA: im. jezuítska, rod. jezuítskih, 111 daj. jezuítskim, tož. jezuítska, mest. pri jezuítskih, or. z {O} EDNINA: im. Jóžef II. tudi Jóžef Drúgi, rod. jezuítskimi Jóžefa II. tudi Jóžefa Drúgega, daj. Jóžefu II. tudi STATUS: predlog Jóžefu Drúgemu, tož. Jóžefa II. tudi Jóžefa Drúgega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki mest. pri Jóžefu II. tudi pri Jóžefu Drúgem, or. z Jóžefom II. tudi z Jóžefom Drúgim jódlar -ja m STATUS: predlog |človek, ki jodla|: Dobro izurjeni alpski jodlarji PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem lahko pojejo v obsegu treh oktav; |slabšalno imenu; imena zgodovinskih osebnosti poimenovanje za Avstrijca ali prebivalca alpskih dežel|: Presenečen sem, ko Jeseničani navijajo za Juán -a m jodlarje |po pinjinu Yuanchao: mongolska dinastija|: kot {B} jodlarjev prilastek, v imenovalniku Prvega dalajlamo je v 13. {O} EDNINA: im. jódlar, rod. jódlarja, daj. jódlarju, tož. stoletju iz mongolske dinastije Juan ustoličila jódlarja, mest. pri jódlarju, or. z jódlarjem; DVOJINA: kitajska vojska im. jódlarja, rod. jódlarjev, daj. jódlarjema, tož. {O} EDNINA: im. Juán, rod. Juána, daj. Juánu, tož. jódlarja, mest. pri jódlarjih, or. z jódlarjema; Juána, mest. pri Juánu, or. z Juánom MNOŽINA: im. jódlarji, rod. jódlarjev, daj. jódlarjem, STATUS: predlog tož. jódlarje, mest. pri jódlarjih, or. z jódlarji PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških STATUS: predlog ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Juan Carlos -a -a [h án kárlos in hván kárlos] m; ime bitja, osebno ime jódlarica -e ž; obširneje glej pri jodlarka |šp. Juan Carlos I. de Borbón y Borbón-Dos Sicilias: španski kralj|: abdikacija kralja Juana Carlosa; jódlarka -e in jódlarica -e ž Srečal se je s/z Juanom Carlosom in kraljico Sofijo |ženska, ki jodla|: glasovne sposobnosti {B} Juan Carlosov jodlarke/jodlarice; |slabšalno poimenovanje za {O} EDNINA: im. Juan Carlos, rod. Juana Carlosa, daj. Avstrijko ali prebivalko alpskih dežel|: Čestitali so Juanu Carlosu, tož. Juana Carlosa, mest. pri Juanu ji za zmago nad jodlarkami/jodlaricami Carlosu, or. s/z Juanom Carlosom (< jodlar) STATUS: predlog {B} jodlarkin in jodlaričin PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih {O} EDNINA: im. jódlarka in jódlarica, rod. jódlarke in osebnosti jódlarice, daj. jódlarki in jódlarici, tož. jódlarko in jódlarico, mest. pri jódlarki in pri jódlarici, or. z Júda Tadêj -a -a in Júda Tadêj -e -a m; ime bitja, jódlarko in z jódlarico; DVOJINA: im. jódlarki in osebno ime jódlarici, rod. jódlark in jódlaric, daj. jódlarkama in |lat. Iudas Iacobi: svetnik|: Jernej je skupaj z jódlaricama, tož. jódlarki in jódlarici, mest. pri Judom/Judo Tadejem oznanjal krščanstvo v jódlarkah in pri jódlaricah, or. z jódlarkama in z Armeniji; v zvezi sveti/sv. Juda Tadej V molitvi se jódlaricama; MNOŽINA: im. jódlarke in jódlarice, rod. obračata na svetega/sv. Juda/Judo Tadeja jódlark in jódlaric, daj. jódlarkam in jódlaricam, tož. {O} EDNINA: im. Júda Tadêj, rod. Júda Tadêja in Júde jódlarke in jódlarice, mest. pri jódlarkah in pri Tadêja, daj. Júdu Tadêju in Júdi Tadêju, tož. Júda jódlaricah, or. z jódlarkami in z jódlaricami Tadêja in Júdo Tadêja, mest. pri Júdu Tadêju in pri STATUS: predlog Júdi Tadêju, or. z Júdom Tadêjem in z Júdo PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Tadêjem poimenovanja STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Jóžef Drúgi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje osebnosti glej pri Jožef II. jugoslovánski -a -o prid. Jóžef II. -a II. tudi Jóžef Drúgi -a -ega m; ime bitja, |nanašajoč se na Kraljevino Jugoslavijo|: V osebno ime oktroirani ustavi je bil omenjen le en, jugoslovanski |nem. Joseph II.: avstrijski in nemški cesar, rimski narod; Ruski car Nikolaj II. je imel na roki tetovažo kralj|: reforme Jožefa II.; Z Jožefom II. je bilo zmaja, jugoslovanski kralj Aleksander pa na prsih ukinjeno božjepotništvo orjaškega orla; |nanašajoč se na eno od Jugoslavij v obdobju od 1945 do 1992|: jugoslovansko 112 nacionalno vprašanje; Podjetje proda največ na trgih nekdanjih jugoslovanskih republik; Júrij Šêsti Británski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno jugoslovanski dinar ||denarna enota||: Slonico v ime; obširneje glej pri Jurij VI. Britanski ljubljanskem živalskem vrtu so kupili za 170.000,00 jugoslovanskih dinarjev Júrij VI. Británski -a VI. -ega tudi Júrij Šêsti (< Jugoslavija) Británski -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime {O} moški: EDNINA: im. jugoslovánski, rod. |angl. George VI.: angleški kralj|: kronanje Jurija VI. jugoslovánskega, daj. jugoslovánskemu, tož. Britanskega; Elizabeta II. je na prestol sedla za jugoslovánski (živostno jugoslovánskega), mest. pri očetom Jurijem VI. Britanskim; skrajšano jecljanje jugoslovánskem, or. z jugoslovánskim; DVOJINA: im. Jurija VI. jugoslovánska, rod. jugoslovánskih, daj. {O} EDNINA: im. Júrij VI. Británski tudi Júrij Šêsti jugoslovánskima, tož. jugoslovánska, mest. pri Británski, rod. Júrija VI. Británskega tudi Júrija jugoslovánskih, or. z jugoslovánskima; MNOŽINA: Šêstega Británskega, daj. Júriju VI. Británskemu tudi im. jugoslovánski, rod. jugoslovánskih, daj. Júriju Šêstemu Británskemu, tož. Júrija VI. jugoslovánskim, tož. jugoslovánske, mest. pri Británskega tudi Júrija Šêstega Británskega, mest. pri jugoslovánskih, or. z jugoslovánskimi Júriju VI. Británskem tudi pri Júriju Šêstem ženski: EDNINA: im. jugoslovánska, rod. Británskem, or. z Júrijem VI. Británskim tudi z jugoslovánske, daj. jugoslovánski, tož. Júrijem Šêstim Británskim jugoslovánsko, mest. pri jugoslovánski, or. z STATUS: predlog jugoslovánsko; DVOJINA: im. jugoslovánski, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem jugoslovánskih, daj. jugoslovánskima, tož. imenu; imena zgodovinskih osebnosti jugoslovánski, mest. pri jugoslovánskih, or. z jugoslovánskima; MNOŽINA: im. jugoslovánske, rod. Justiniján I. -a I. tudi Justiniján Pŕvi -a -ega m; ime jugoslovánskih, daj. jugoslovánskim, tož. bitja, osebno ime jugoslovánske, mest. pri jugoslovánskih, or. z |dolgo ime Flavij Peter Sabacij Justinijan|; |lat. Flavius jugoslovánskimi Petrus Sabbatius Iustinianus: bizantinski cesar|: V srednji: EDNINA: im. jugoslovánsko, rod. času vladavine cesarja Justinijana I. so začeli graditi jugoslovánskega, daj. jugoslovánskemu, tož. Hagijo Sofijo; Mesto je doseglo vrh pod jugoslovánsko, mest. pri jugoslovánskem, or. z Justinijanom I. jugoslovánskim; DVOJINA: im. jugoslovánski, rod. {O} EDNINA: im. Justiniján I. tudi Justiniján Pŕvi, rod. jugoslovánskih, daj. jugoslovánskima, tož. Justinijána I. tudi Justinijána Pŕvega, daj. Justinijánu jugoslovánski, mest. pri jugoslovánskih, or. z I. tudi Justinijánu Pŕvemu, tož. Justinijána I. tudi jugoslovánskima; MNOŽINA: im. jugoslovánska, rod. Justinijána Pŕvega, mest. pri Justinijánu I. tudi pri jugoslovánskih, daj. jugoslovánskim, tož. Justinijánu Pŕvem, or. z Justinijánom I. tudi z jugoslovánska, mest. pri jugoslovánskih, or. z Justinijánom Pŕvim jugoslovánskimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki osebnosti Júlij Drúgi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje Justinijánova kodifikácija -e -e ž; stvarno ime glej pri Julij II. |zakonik rimskega prava|: V Justinijanovi kodifikaciji je zbrano vse takrat veljavno rimsko Júlij II. -a II. tudi Júlij Drúgi -a -ega m; ime bitja, pravo; Zakonik cesarja Justinjana imenujemo tudi osebno ime Justinjanova kodifikacija |lat. Papa Iulius Secundus: ime papeža|: portret Julija (< Justinijan I. ) II.; Sedanjo baziliko svetega/sv. Petra so začeli {O} EDNINA: im. Justinijánova kodifikácija, rod. graditi leta 1506 pod papežem Julijem II. Justinijánove kodifikácije, daj. Justinijánovi {O} EDNINA: im. Júlij II. tudi Júlij Drúgi, rod. Júlija kodifikáciji, tož. Justinijánovo kodifikácijo, mest. pri II. tudi Júlija Drúgega, daj. Júliju II. tudi Júliju Justinijánovi kodifikáciji, or. z Justinijánovo Drúgemu, tož. Júlija II. tudi Júlija Drúgega, mest. pri kodifikácijo Júliju II. tudi pri Júliju Drúgem, or. z Júlijem II. tudi z STATUS: predlog Júlijem Drúgim PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Justiniján Pŕvi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu obširneje glej pri Justinijan I. 113 kalvinístičnih, daj. kalvinístičnim, tož. kalvinístične, Jútro -a s; stvarno ime mest. pri kalvinístičnih, or. s kalvinístičnimi |nekdaj slovenski časopis|: posebna izdaja Jutra ob srednji: EDNINA: im. kalvinístično, rod. osvoboditvi Ljubljane; Analizirala sem kalvinístičnega, daj. kalvinístičnemu, tož. poročevalski slog v Jutru; kot prilastek, v imenovalniku kalvinístično, mest. pri kalvinístičnem, or. s novinar časopisa Jutro; prim. jutro kalvinístičnim; DVOJINA: im. kalvinístični, rod. {B} Jutrov kalvinístičnih, daj. kalvinístičnima, tož. kalvinístični, {O} EDNINA: im. Jútro, rod. Jútra, daj. Jútru, tož. Jútro, mest. pri kalvinístičnih, or. s kalvinístičnima; mest. pri Jútru, or. z Jútrom MNOŽINA: im. kalvinístična, rod. kalvinístičnih, daj. STATUS: predlog kalvinístičnim, tož. kalvinístična, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena kalvinístičnih, or. s kalvinístičnimi STATUS: predlog Kalvín -a m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki |podomačeno za Calvin|; |fr. Cauvin: francoski teolog in verski reformator|; gl. Calvin2 kalvinístka -e ž STATUS: predlog |pripadnica kalvinizma|: Postala je kalvinistka PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih (< Calvin1) osebnosti; lastna imena (priimki) {B} kalvinistkin {O} EDNINA: im. kalvinístka, rod. kalvinístke, daj. kalviníst -a m kalvinístki, tož. kalvinístko, mest. pri kalvinístki, or. s |pripadnik kalvinizma|: Cesar Friderik Viljem I. je kalvinístko; DVOJINA: im. kalvinístki, rod. kalvinístk, bil strog kalvinist in nasilnega značaja daj. kalvinístkama, tož. kalvinístki, mest. pri (< Calvin1) kalvinístkah, or. s kalvinístkama; MNOŽINA: im. {B} kalvinistov kalvinístke, rod. kalvinístk, daj. kalvinístkam, tož. {O} kalvinístke, EDNINA: im. kalviníst, rod. kalvinísta, daj. mest. pri kalvinístkah, or. s kalvinístu, kalvinístkami tož. kalvinísta, mest. pri kalvinístu, or. s kalvinístom; DVOJINA: im. kalvinísta, rod. STATUS: predlog kalvinístov, daj. kalvinístoma, tož. kalvinísta, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice pri kalvinístih, or. s kalvinístoma; MNOŽINA: im. kalvinísti, rod. kalvinístov, daj. kalvinístom, tož. kalvinízem -zma m kalviníste, mest. pri kalvinístih, or. s kalvinísti |smer reformacije, ki jo je osnoval Calvin|: Ženeva STATUS: predlog velja za središče kalvinizma PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice (< Calvin2) {O} EDNINA: im. kalvinízem, rod. kalvinízma, daj. kalvinístičen -čna -o prid. kalvinízmu, tož. kalvinízem, mest. pri kalvinízmu, or. v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik kalvinistični s kalvinízmom; DVOJINA: im. kalvinízma, rod. protestant; Šolala se je v samostanu in pred strogo kalvinízmov, daj. kalvinízmoma, tož. kalvinízma, kalvinistično vzgojo mest. pri kalvinízmih, or. s kalvinízmoma; MNOŽINA: (< Calvin2) im. kalvinízmi, rod. kalvinízmov, daj. kalvinízmom, {O} moški: EDNINA: im. kalvinístičen, rod. tož. kalvinízme, mest. pri kalvinízmih, or. s kalvinístičnega, daj. kalvinístičnemu, tož. kalvinízmi kalvinístičen (živostno kalvinístičnega), mest. pri STATUS: predlog kalvinístičnem, or. s kalvinístičnim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: smeri, nazori, gibanja kalvinístična, rod. kalvinístičnih, daj. kalvinístičnima, tož. kalvinístična, mest. pri kalvinístičnih, or. s Kalvínov -a -o prid.; gl. Calvinov kalvinístičnima; MNOŽINA: im. kalvinístični, rod. STATUS: predlog kalvinístičnih, daj. kalvinístičnim, tož. kalvinístične, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki mest. pri kalvinístičnih, or. s kalvinístičnimi ženski: EDNINA: im. kalvinístična, rod. kalvinístične, Kámniško-Savínjske Álpe -ih Álp ž mn.; zemljepisno daj. kalvinístični, tož. kalvinístično, mest. pri ime kalvinístični, or. s kalvinístično; DVOJINA: im. |gorska veriga na severu Slovenije na meji z kalvinístični, rod. kalvinístičnih, daj. kalvinístičnima, Avstrijo|: Julijske in Kamniško-Savinjske Alpe tož. kalvinístični, mest. pri kalvinístičnih, or. s Kje? v Kamniško-Savinjskih Alpah kalvinístičnima; MNOŽINA: im. kalvinístične, rod. Od kod? iz Kamniško-Savinjskih Alp Kam? v Kamniško-Savinjske Alpe 114 {O} MNOŽINA: im. Kámniško-Savínjske Álpe, rod. Kámniško-Savínjskih Álp, daj. Kámniško- kápetinški -a -o prid. Savínjskim Álpam, tož. Kámniško-Savínjske Álpe, Kralje kapetinške dinastije je podpiralo tudi mest. pri Kámniško-Savínjskih Álpah, or. s meščanstvo francoskih mest; kapetinška Francija Kámniško-Savínjskimi Álpami (< Capet) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. kápetinški, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij kápetinškega, daj. kápetinškemu, tož. kápetinški (živostno kápetinškega), mest. pri kápetinškem, or. s kanóški -a -o prid. kápetinškim; DVOJINA: im. kápetinška, rod. kanoški red kápetinških, daj. kápetinškima, tož. kápetinška, mest. (< Canossa) pri kápetinških, or. s kápetinškima; MNOŽINA: im. {O} moški: EDNINA: im. kanóški, rod. kanóškega, daj. kápetinški, rod. kápetinških, daj. kápetinškim, tož. kanóškemu, tož. kanóški (živostno kanóškega), mest. kápetinške, mest. pri kápetinških, or. s kápetinškimi pri kanóškem, or. s kanóškim; DVOJINA: im. kanóška, ženski: EDNINA: im. kápetinška, rod. kápetinške, daj. rod. kanóških, daj. kanóškima, tož. kanóška, mest. pri kápetinški, tož. kápetinško, mest. pri kápetinški, or. s kanóških, or. s kanóškima; MNOŽINA: im. kanóški, kápetinško; DVOJINA: im. kápetinški, rod. rod. kanóških, daj. kanóškim, tož. kanóške, mest. pri kápetinških, daj. kápetinškima, tož. kápetinški, mest. kanóških, or. s kanóškimi pri kápetinških, or. s kápetinškima; MNOŽINA: im. ženski: EDNINA: im. kanóška, rod. kanóške, daj. kápetinške, rod. kápetinških, daj. kápetinškim, tož. kanóški, tož. kanóško, mest. pri kanóški, or. s kápetinške, mest. pri kápetinških, or. s kápetinškimi kanóško; DVOJINA: im. kanóški, rod. kanóških, daj. srednji: EDNINA: im. kápetinško, rod. kápetinškega, kanóškima, tož. kanóški, mest. pri kanóških, or. s daj. kápetinškemu, tož. kápetinško, mest. pri kanóškima; MNOŽINA: im. kanóške, rod. kanóških, kápetinškem, or. s kápetinškim; DVOJINA: im. daj. kanóškim, tož. kanóške, mest. pri kanóških, or. s kápetinški, rod. kápetinških, daj. kápetinškima, tož. kanóškimi kápetinški, mest. pri kápetinških, or. s kápetinškima; srednji: EDNINA: im. kanóško, rod. kanóškega, daj. MNOŽINA: im. kápetinška, rod. kápetinških, daj. kanóškemu, tož. kanóško, mest. pri kanóškem, or. s kápetinškim, tož. kápetinška, mest. pri kápetinških, or. kanóškim; DVOJINA: im. kanóški, rod. kanóškiih, daj. s kápetinškimi kanóškima, tož. kanóški, mest. pri kanóških, or. s STATUS: predlog kanóškima; MNOŽINA: im. kanóška, rod. kanóških, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki daj. kanóškim, tož. kanóška, mest. pri kanóških, or. s kanóškimi kapucín -a m STATUS: predlog |redovnik|: Avtor Škofjeloškega pasijona je kapucin PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki pater Romuald Lovrenc Marušič; red bratov kapucinov Kápeting -a m; ime bitja, osebno ime {B} kapucinov |pripadnik francoske vladarske dinastije|: Prvi {O} EDNINA: im. kapucín, rod. kapucína, daj. Kapeting je bil je bil Hugo Capet; dinastija kapucínu, tož. kapucína, mest. pri kapucínu, or. s Kapetingov; v množini Kapetingi |fr. Capétiens: kapucínom; DVOJINA: im. kapucína, rod. kapucínov, francoska vladarska dinastija|: Kapetingom je daj. kapucínoma, tož. kapucína, mest. pri kapucínih, uspelo Angleže izriniti z večine njihove francoske or. s kapucínoma; MNOŽINA: im. kapucíni, rod. posesti kapucínov, daj. kapucínom, tož. kapucíne, mest. pri (< Capet) kapucínih, or. s kapucíni {B} Kapeting, Kapetinginja; Kapetingov, STATUS: predlog Kapetinginjin; kapetinški PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice {O} EDNINA: im. Kápeting, rod. Kápetinga, daj. Kápetingu, tož. Kápetinga, mest. pri Kápetingu, or. s kapucínski -a -o prid. Kápetingom; DVOJINA: im. Kápetinga, rod. kapucinski samostan; V književnosti je pomembno Kápetingov, daj. Kápetingoma, tož. Kápetinga, mest. delovanje kapucinskega meniha Janeza pri Kápetingih, or. s Kápetingoma; MNOŽINA: im. Svetokriškega, ki je zapisoval pridige; V Kápetingi, rod. Kápetingov, daj. Kápetingom, tož. kapucinskih katakombah je shranjenih okoli osem Kápetinge, mest. pri Kápetingih, or. s Kápetingi tisoč mumij STATUS: predlog (< kapucin) PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških {O} moški: EDNINA: im. kapucínski, rod. ... rodbin kapucínskega, daj. kapucínskemu, tož. kapucínski (živostno kapucínskega), mest. pri kapucínskem, or. s 115 kapucínskim; DVOJINA: im. kapucínska, rod. |priimek|: navadno ob ženskem imenu spletni dnevnik kapucínskih, daj. kapucínskima, tož. kapucínska, Ivane Karađorđević mest. pri kapucínskih, or. s kapucínskima; MNOŽINA: {O} EDNINA: im. Karađorđević, rod. Karađorđević, im. kapucínski, rod. kapucínskih, daj. kapucínskim, daj. Karađorđević, tož. Karađorđević, mest. pri tož. kapucínske, mest. pri kapucínskih, or. s Karađorđević, or. s Karađorđević kapucínskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. kapucínska, rod. kapucínske, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) kapucínski, tož. kapucínsko, mest. pri kapucínski, or. s kapucínsko; DVOJINA: im. kapucínski, rod. Karakála -e in Karakála -a m; ime bitja, osebno ime kapucínskih, daj. kapucínskima, tož. kapucínski, mest. |dolgo ime Mark Avrelij Antonin Karakala|; |lat. pri kapucínskih, or. s kapucínskima; MNOŽINA: im. Marcus Aurelius Antoninus Caracalla|; |vzdevek kapucínske, rod. kapucínskih, daj. kapucínskim, tož. rimskega cesarja Marka Avrelija Antonina|: Mark kapucínske, mest. pri kapucínskih, or. s Avrelij Antonin je dobil vzdevek Karakala po kapucínskimi dolgem galskem plašču s kapuco; Slavolok je bil srednji: EDNINA: im. kapucínsko, rod. kapucínskega, postavljen v čast cesarja Karakale/Karakala daj. kapucínskemu, tož. kapucínsko, mest. pri {B} Karakalov kapucínskem, or. s kapucínskim; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Karakála, rod. Karakále in Karakála, kapucínski, rod. kapucínskih, daj. kapucínskima, tož. daj. Karakáli in Karakálu, tož. Karakálo in Karakála, kapucínski, mest. pri kapucínskih, or. s mest. pri Karakáli in pri Karakálu, or. s Karakálo in s kapucínskima; MNOŽINA: im. kapucínska, rod. Karakálom kapucínskih, daj. kapucínskim, tož. kapucínska, mest. STATUS: predlog pri kapucínskih, or. s kapucínskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; psevdonimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Karakálov -a -o prid. Karađorđević1 -a [karadžórdževič] m; ime bitja, Karakalov plašč osebno ime (< Karakala) |priimek|: Po pogostnosti je priimek Karađorđević v {O} moški: EDNINA: im. Karakálov, rod. Srbiji danes precej redek; |pripadnik vladarske Karakálovega, daj. Karakálovemu, tož. Karakálov rodbine|: Z regentom Aleksandrom (živostno Karakálovega), mest. pri Karakálovem, or. s Karađorđevićem so podpisali dogovor; kot prilastek, v Karakálovim; DVOJINA: im. Karakálova, rod. imenovalniku knjiga o dinastiji Karađorđević; v Karakálovih, daj. Karakálovima, tož. Karakálova, množini Karađorđevići |vladarska rodbina|: razprava mest. pri Karakálovih, or. s Karakálovima; MNOŽINA: o imetju Karađorđevićev; V Srbiji in Črni gori so še im. Karakálovi, rod. Karakálovih, daj. Karakálovim, vedno živa stara nasprotja med Karađorđevići in tož. Karakálove, mest. pri Karakálovih, or. s Petrovići; v zvezi Aleksander I. Karađorđević diktatura Karakálovimi kralja Aleksandra I. Karađorđevića; skrajšano ženski: EDNINA: im. Karakálova, rod. Karakálove, spomenik kralju Aleksandru I.; Atentat na kralja daj. Karakálovi, tož. Karakálovo, mest. pri Aleksandra Karađorđevića so izvedli v Marseillu Karakálovi, or. s Karakálovo; DVOJINA: im. leta 1934 Karakálovi, rod. Karakálovih, daj. Karakálovima, tož. {B} Karađorđevićev Karakálovi, mest. pri Karakálovih, or. s {O} EDNINA: im. Karađorđević, rod. Karađorđevića, Karakálovima; MNOŽINA: im. Karakálove, rod. daj. Karađorđeviću, tož. (živostno Karađorđevića), Karakálovih, daj. Karakálovim, tož. Karakálove, mest. mest. pri Karađorđeviću, or. s Karađorđevićem; pri Karakálovih, or. s Karakálovimi DVOJINA: im. Karađorđevića, rod. Karađorđevićev, srednji: EDNINA: im. Karakálovo, rod. Karakálovega, daj. Karađorđevićema, tož. Karađorđevića, mest. pri daj. Karakálovemu, tož. Karakálovo, mest. pri Karađorđevićih, or. s Karađorđevićema; MNOŽINA: Karakálovem, or. s Karakálovim; DVOJINA: im. im. Karađorđevići, rod. Karađorđevićev, daj. Karakálovi, rod. Karakálovih, daj. Karakálovima, tož. Karađorđevićem, tož. Karađorđeviće, mest. pri Karakálovi, mest. pri Karakálovih, or. s Karađorđevićih, or. s Karađorđevići Karakálovima; MNOŽINA: im. Karakálova, rod. STATUS: predlog Karakálovih, daj. Karakálovim, tož. Karakálova, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); pri Karakálovih, or. s Karakálovimi imena zgodovinskih osebnosti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Karađorđević2 -- ž; ime bitja, osebno ime 116 Karakálove têrme -ih -rm ž mn.; zemljepisno ime karantánskima, tož. karantánski, mest. pri |terme v Rimu|: razvaline Karakalovih term; koncert karantánskih, or. s karantánskima; MNOŽINA: im. v Karakalovih termah karantánska, rod. karantánskih, daj. karantánskim, tož. (< Karakala) karantánska, mest. pri karantánskih, or. s Kje? v Karakalovih termah karantánskimi Od kod? iz Karakalovih term STATUS: predlog Kam? v Karakalove terme PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} MNOŽINA: im. Karakálove têrme, rod. Karakálovih têrm, daj. Karakálovim têrmam, tož. Kárel Boromêjski -a -ega m; ime bitja, osebno ime Karakálove têrme, mest. pri Karakálovih têrmah, or. s |it. Carlo Borromeo: svetnik|: bratovščine Karla Karakálovimi têrmami Boromejskega; v zvezi sveti/sv. Karel Boromejski God STATUS: predlog svetega/sv. Karla Boromejskega praznujemo 4. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb novembra {O} EDNINA: im. Kárel Boromêjski, rod. Kárla Karantánija -e ž; zemljepisno ime Boromêjskega, daj. Kárlu Boromêjskemu, tož. Kárla |koroška kneževina|: zemljevid Karantanije; Boromêjskega, mest. pri Kárlu Boromêjskem, or. s Salzburški škof je v Karantanijo poslal duhovnika Kárlom Boromêjskim Modesta; izvolitev koroškega vojvode/vojvoda v STATUS: predlog Karantaniji PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Kje? v Karantaniji osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Od kod? iz Karantanije Kam? v Karantanijo Kárel I. Avstríjski -rla I. -ega tudi Kárel Pŕvi {B} Karantanec, Karantanka; Karantančev, Avstríjski -rla -ega -ega m; ime bitja, osebno ime Karantankin; karantanski |nem. Karl I.: avstro-ogrski cesar|: Po {O} EDNINA: im. Karantánija, rod. Karantánije, daj. strmoglavljenju Karla I. Avstrijskega so bili vsi Karantániji, tož. Karantánijo, mest. pri Karantániji, or. Habsburžani izgnani iz države; skrajšano grob cesarja s Karantánijo Karla I. na Madeiri STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Kárel I. Avstríjski tudi Kárel Pŕvi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Avstríjski, rod. Kárla I. Avstríjskega tudi Kárla Pŕvega Avstríjskega, daj. Kárlu I. Avstríjskemu tudi karantánski -a -o prid. Kárlu Pŕvemu Avstríjskemu, tož. Kárla I. karantanski Slovenci; ustoličevanje karantanskih Avstríjskega tudi Kárla Pŕvega Avstríjskega, mest. knezov na knežjem kamnu; propad karantanske pri Kárlu I. Avstríjskem tudi pri Kárlu Pŕvem kneževine Avstríjskem, or. s Kárlom I. Avstríjskim tudi s (< Karantanija) Kárlom Pŕvim Avstríjskim {O} moški: EDNINA: im. karantánski, rod. STATUS: predlog karantánskega, daj. karantánskemu, tož. karantánski PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem (živostno karantánskega), mest. pri karantánskem, or. s imenu; imena zgodovinskih osebnosti karantánskim; DVOJINA: im. karantánska, rod. karantánskih, daj. karantánskima, tož. karantánska, Kárel Pŕvi Avstríjski -rla -ega -ega m; ime bitja, mest. pri karantánskih, or. s karantánskima; osebno ime; obširneje glej pri Karel I. Avstrijski MNOŽINA: im. karantánski, rod. karantánskih, daj. karantánskim, tož. karantánske, mest. pri Kárel Šestnajsti Gústav -rla -ega -a m; ime bitja, karantánskih, or. s karantánskimi osebno ime; obširneje glej pri Karel XVI. Gustav ženski: EDNINA: im. karantánska, rod. karantánske, daj. karantánski, tož. karantánsko, mest. pri Kárel XVI. Gústav -rla XVI. -a tudi Kárel karantánski, or. s karantánsko; DVOJINA: im. Šestnajsti Gústav -rla -ega -a [šéstnajsti in šestnájsti] karantánski, rod. karantánskih, daj. karantánskima, m; ime bitja, osebno ime tož. karantánski, mest. pri karantánskih, or. s |šved. Carl Gustaf Folke Hubertus: švedski kralj|: karantánskima; MNOŽINA: im. karantánske, rod. zasebna zbirka umetnin Karla XVI. Gustava; karantánskih, daj. karantánskim, tož. karantánske, skrajšano sprejem pri kraljici Silviji in kralju Karlu mest. pri karantánskih, or. s karantánskimi Gustavu srednji: EDNINA: im. karantánsko, rod. {O} EDNINA: im. Kárel XVI. tudi Kárel Šestnajsti karantánskega, daj. karantánskemu, tož. karantánsko, Gústav, rod. Kárla XVI. Gústava tudi Kárla mest. pri karantánskem, or. s karantánskim; DVOJINA: Šestnajstega Gústava, daj. Kárlu XVI. Gústavu tudi im. karantánski, rod. karantánskih, daj. 117 Kárlu Šestnajstemu Gústavu, tož. Kárla XVI. tož. karmeličánke, mest. pri karmeličánkah, or. s Gústava tudi Kárla Šestnajstega Gústava, mest. pri karmeličánkami Kárlu XVI. Gústavu tudi pri Kárlu Šestnajstem STATUS: predlog Gústavu, or. s Kárlom XVI. Gústavom tudi s Kárlom PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Šestnajstim Gústavom STATUS: predlog karmeličánski -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem karmeličanski samostan; Gotsko karmeličansko imenu; imena zgodovinskih osebnosti cerkev je potres leta 1755 skoraj popolnoma porušil Karmél -a m; zemljepisno ime (< Karmel) |gora v Izraelu|: samostan na Karmelu {O} moški: EDNINA: im. karmeličánski, rod. Kje? na Karmelu karmeličánskega, daj. karmeličánskemu, tož. Od kod? s Karmela karmeličánski (živostno karmeličánskega), mest. pri Kam? na Karmel karmeličánskem, or. s karmeličánskim; DVOJINA: im. {B} karmelski karmeličánska, rod. karmeličánskih, daj. {O} EDNINA: im. Karmél, rod. Karméla, daj. Karmélu, karmeličánskima, tož. karmeličánska, mest. pri tož. Karméla, mest. pri Karmélu, or. s Karmélom; karmeličánskih, or. s karmeličánskima; MNOŽINA: DVOJINA: im. Karméla, rod. Karmélov, daj. im. karmeličánski, rod. karmeličánskih, daj. Karméloma, tož. Karméla, mest. pri Karmélih, or. s karmeličánskim, tož. karmeličánske, mest. pri Karméloma; MNOŽINA: im. Karméli, rod. Karmélov, karmeličánskih, or. s karmeličánskimi daj. Karmélom, tož. Karméle, mest. pri Karmélih, or. s ženski: EDNINA: im. karmeličánska, rod. Karméli karmeličánske, daj. karmeličánski, tož. STATUS: predlog karmeličánsko, mest. pri karmeličánski, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij karmeličánsko; DVOJINA: im. karmeličánski, rod. karmeličánskih, daj. karmeličánskima, tož. karmeličán -a karmeličánski, in karmeličàn -ána m mest. pri karmeličánskih, or. s |redovnik|: genovski karmeličani; red bosonogih karmeličánskima; MNOŽINA: im. karmeličánske, rod. karmeličanov; Papeža je pozdravil provincial karmeličánskih, daj. karmeličánskim, tož. karmeličanov karmeličánske, mest. pri karmeličánskih, or. s (< Karmel) karmeličánskimi {B} karmeličanov srednji: EDNINA: im. karmeličánsko, rod. {O} karmeličánskega, EDNINA: im. karmeličán in karmeličàn, rod. daj. karmeličánskemu, tož. karmeličána, daj. karmeličánu, tož. karmeličána, mest. karmeličánsko, mest. pri karmeličánskem, or. s pri karmeličánu, or. s karmeličánom; karmeličánskim; DVOJINA: im. DVOJINA: im. karmeličánski, rod. karmeličána, karmeličánskih, rod. karmeličánov, daj. karmeličánoma, daj. karmeličánskima, tož. tož. karmeličána, mest. pri karmeličánih, or. s karmeličánski, mest. pri karmeličánskih, or. s karmeličánoma; karmeličánskima; MNOŽINA: im. karmeličáni, rod. MNOŽINA: im. karmeličánska, rod. karmeličánov, daj. karmeličánom, tož. karmeličáne, karmeličánskih, daj. karmeličánskim, tož. karmeličánska, mest. pri karmeličánih, or. s karmeličáni mest. pri karmeličánskih, or. s S karmeličánskimi TATUS: predlog P STATUS: predlog RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki karmeličánka -e ž |redovnica|: Krstno svečo so izdelale sestre Karolíng -a m; ime bitja, osebno ime karmeličanke iz Sore; Opravila je redovniško |pripadnik frankovske vladarske dinastije|: Karoling zaobljubo v strogem redu karmeličank Pipin Mali je leta 751 postal frankovski kralj; v (< Karmel) množini Karolingi |fr. Carlovingiens: frankovska {B} karmeličankin vladarska dinastija|: Po Karolingih se posebna {O} oblika pisave imenuje karolinška minuskula EDNINA: im. karmeličánka, rod. karmeličánke, daj. karmeličánki, tož. karmeličánko, mest. pri {B} Karoling, Karolinginja; Karolingov, karmeličánki, Karolinginjin; karolinški or. s karmeličánko; DVOJINA: im. karmeličánki, rod. karmeličánk, daj. {O} EDNINA: im. Karolíng, rod. Karolínga, daj. karmeličánkama, tož. karmeličánki, mest. pri Karolíngu, tož. Karolínga, mest. pri Karolíngu, or. s karmeličánkah, or. s karmeličánkama; Karolíngom; MNOŽINA: im. DVOJINA: im. Karolínga, rod. karmeličánke, rod. karmeličánk, daj. karmeličánkam, Karolíngov, daj. Karolíngoma, tož. Karolínga, mest. pri Karolíngih, or. s Karolíngoma; MNOŽINA: im. 118 Karolíngi, rod. Karolíngov, daj. Karolíngom, tož. kartuzijánce, mest. pri kartuzijánih in pri Karolínge, mest. pri Karolíngih, or. s Karolíngi kartuzijáncih, or. s kartuzijáni in s kartuzijánci STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; ... rodbin samostalnik moškega spola karolínški -a -o prid. kartuzijánec -nca m; obširneje glej pri kartuzijan karolinška dinastija; Karel Veliki je začel obdobje karolinške renesanse; Brižinski spomeniki so pisani kartuzijánski -a -o prid. v karolinški minuskuli kartuzijanski samostan v Žičah; Po pravilih (< Karoling) puščavniškega kartuzijanskega reda prior zapusti {O} moški: EDNINA: im. karolínški, rod. kartuzijo le v nujnih primerih; Zvočnost stare karolínškega, daj. karolínškemu, tož. karolínški pleterske kartuzijanske cerkve uravnavajo glinene (živostno karolínškega), mest. pri karolínškem, or. s posodice karolínškim; DVOJINA: im. karolínška, rod. (< kartuzija) karolínških, daj. karolínškima, tož. karolínška, mest. {O} moški: EDNINA: im. kartuzijánski, rod. pri karolínških, or. s karolínškima; MNOŽINA: im. kartuzijánskega, daj. kartuzijánskemu, tož. karolínški, rod. karolínških, daj. karolínškim, tož. kartuzijánski (živostno kartuzijánskega), mest. pri karolínške, mest. pri karolínških, or. s karolínškimi kartuzijánskem, or. s kartuzijánskim; DVOJINA: im. ženski: EDNINA: im. karolínška, rod. karolínške, daj. kartuzijánska, rod. kartuzijánskih, daj. karolínški, tož. karolínško, mest. pri karolínški, or. s kartuzijánskima, tož. kartuzijánska, mest. pri karolínško; DVOJINA: im. karolínški, rod. karolínških, kartuzijánskih, or. s kartuzijánskima; MNOŽINA: im. daj. karolínškima, tož. karolínški, mest. pri kartuzijánski, rod. kartuzijánskih, daj. karolínških, or. s karolínškima; MNOŽINA: im. kartuzijánskim, tož. kartuzijánske, mest. pri karolínške, rod. karolínških, daj. karolínškim, tož. kartuzijánskih, or. s kartuzijánskimi karolínške, mest. pri karolínških, or. s karolínškimi ženski: EDNINA: im. kartuzijánska, rod. srednji: EDNINA: im. karolínško, rod. karolínškega, kartuzijánske, daj. kartuzijánski, tož. kartuzijánsko, daj. karolínškemu, tož. karolínško, mest. pri mest. pri kartuzijánski, or. s kartuzijánsko; DVOJINA: karolínškem, or. s karolínškim; DVOJINA: im. im. kartuzijánski, rod. kartuzijánskih, daj. karolínški, rod. karolínških, daj. karolínškima, tož. kartuzijánskima, tož. kartuzijánski, mest. pri karolínški, mest. pri karolínških, or. s karolínškima; kartuzijánskih, or. s kartuzijánskima; MNOŽINA: im. MNOŽINA: im. karolínška, rod. karolínških, daj. kartuzijánske, rod. kartuzijánskih, daj. karolínškim, tož. karolínška, mest. pri karolínških, or. kartuzijánskim, tož. kartuzijánske, mest. pri s karolínškimi kartuzijánskih, or. s kartuzijánskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. kartuzijánsko, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki kartuzijánskega, daj. kartuzijánskemu, tož. kartuzijánsko, mest. pri kartuzijánskem, or. s kartuziján -a in kartuzijánec -nca m kartuzijánskim; DVOJINA: im. kartuzijánski, rod. |redovnik|: V Žički kartuziji so prebivali bratje kartuzijánskih, daj. kartuzijánskima, tož. kartuzijani/kartuzijanci; vinarstvo pleterskih kartuzijánski, mest. pri kartuzijánskih, or. s kartuzijanov/kartuzijancev kartuzijánskima; MNOŽINA: im. kartuzijánska, rod. (< kartuzija) kartuzijánskih, daj. kartuzijánskim, tož. {B} kartuzijanov kartuzijánska, mest. pri kartuzijánskih, or. s {O} EDNINA: im. kartuziján in kartuzijánec, rod. kartuzijánskimi kartuzijána in kartuzijánca, daj. kartuzijánu in STATUS: predlog kartuzijáncu, tož. kartuzijána in kartuzijánca, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki kartuzijánu in pri kartuzijáncu, or. s kartuzijánom in s kartuzijáncem; DVOJINA: im. kartuzijána in Kasándra -e ž; ime bitja, osebno ime kartuzijánca, rod. kartuzijánov in kartuzijáncev, daj. |starogrška prerokinja|: trojanska Kasandra; Doživel kartuzijánoma in kartuzijáncema, tož. kartuzijána in sem usodo trojanske princese Kasandre, ki ji je kartuzijánca, mest. pri kartuzijánih in pri Apolon podelil moč prerokovanja in jo obenem kartuzijáncih, or. s kartuzijánoma in s kaznoval s tem, da ji nihče nikoli ni verjel kartuzijáncema; MNOŽINA: im. kartuzijáni in {B} Kasandrin kartuzijánci, rod. kartuzijánov in kartuzijáncev, daj. {O} EDNINA: im. Kasándra, rod. Kasándre, daj. kartuzijánom in kartuzijáncem, tož. kartuzijáne in Kasándri, tož. Kasándro, mest. pri Kasándri, or. s 119 Kasándro; DVOJINA: im. Kasándri, rod. Kasánder, daj. Katarína Pŕva -e -e ž; ime bitja, osebno ime; obširneje Kasándrama, tož. Kasándri, mest. pri Kasándrah, or. s glej pri Katarina I. Kasándrama; MNOŽINA: im. Kasándre, rod. Kasánder, daj. Kasándram, tož. Kasándre, mest. pri Kasándrah, Katarina Sienska -e -e [katarína sijénska] ž; ime or. s Kasándrami bitja, osebno ime STATUS: predlog |it. Caterina da Siena: svetnica|: kanonizacija PRAVOPISNA KATEGORIJA: grško-rimska imena; imena Katarine Sienske; v zvezi sveta/sv. Katarina Sienska zgodovinskih osebnosti Šele s pojavom svete/sv. Katarine Sienske je ideja o nenasilju močneje prodrla med množice Katarína Drúga Vélika -e -e -e ž; ime bitja, osebno {O} EDNINA: im. Katarina Sienska, rod. Katarine Sienske, ime; obširneje glej pri Katarina II. Velika daj. Katarini Sienski, tož. Katarino Siensko, mest. pri Katarini Sienski, or. s Katarino Siensko Katarína I. -e I. tudi Katarína Pŕva -e -e ž; ime bitja, STATUS: predlog osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem |rus. Jekaterina: ruska carica|: Baročno palačo je imenu; imena zgodovinskih osebnosti zgradil ruski car Peter Veliki za carico Katarino I. {O} EDNINA: im. Katarína I. tudi Katarína Pŕva, rod. Kéfren -a m; ime bitja, osebno ime Kataríne I. tudi Kataríne Pŕve, daj. Kataríni I. tudi |egiptovski faraon|: Glava Velike sfinge Kataríni Pŕvi, tož. Kataríno I. tudi Kataríno Pŕvo, najverjetneje upodablja faraona Kefrena mest. pri Kataríni I. tudi pri Kataríni Pŕvi, or. s {B} Kefrenov Kataríno I. tudi s Kataríno Pŕvo {O} EDNINA: im. Kéfren, rod. Kéfrena, daj. Kéfrenu, STATUS: predlog tož. Kéfrena, mest. pri Kéfrenu, or. s Kéfrenom PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti Katarína II. Vélika -e II. -e tudi Katarína Drúga Vélika -e -e -e ž; ime bitja, osebno ime Kéops -a m; ime bitja, osebno ime |rus. Jekaterina Velikaja: ruska carica|: razstava o |egiptovski faraon|: Egiptovski faraon Kufu je bolj vladavini Katarine II.; skrajšano Razvoj Sankt znan po grškem imenu Keops; mumija kralja Peterburga se je nadaljeval pod vladavino Katarine Keopsa II. {B} Keopsov {O} EDNINA: im. Katarína II. Vélika tudi Katarína {O} EDNINA: im. Kéops, rod. Kéopsa, daj. Kéopsu, tož. Drúga Vélika, rod. Kataríne II. Vélike tudi Kataríne Kéopsa, mest. pri Kéopsu, or. s Kéopsom Drúge Vélike, daj. Kataríni II. Véliki tudi Kataríni STATUS: predlog Drúgi Véliki, tož. Kataríno II. Véliko tudi Kataríno PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Drúgo Véliko, mest. pri Kataríni II. Véliki tudi pri osebnosti Kataríni Drúgi Véliki, or. s Kataríno II. Véliko tudi s Kataríno Drúgo Véliko Kéopsov -a -o prid. STATUS: predlog grobnica Keopsove matere Heteftere; Večina PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih egiptologov meni, da je Keopsova ladja pogrebno osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu vozilo (< Keops) Katarína Medičêjska -e -e ž; ime bitja, osebno ime {O} moški: EDNINA: im. Kéopsov, rod. Kéopsovega, |fr. Catherine de Médicis: francoska kraljica|: dvor daj. Kéopsovemu, tož. Kéopsov (živostno Katarine Medičejske; Henrik II. se je poročil s Kéopsovega), mest. pri Kéopsovem, or. s Katarino Medičejsko, ki je prihajala z ozemlja Kéopsovim; DVOJINA: im. Kéopsova, rod. Kéopsovih, današnje Italije daj. Kéopsovima, tož. Kéopsova, mest. pri Kéopsovih, {O} EDNINA: im. Katarína Medičêjska, rod. Kataríne or. s Kéopsovima; MNOŽINA: im. Kéopsovi, rod. Medičêjske, daj. Kataríni Medičêjski, tož. Kataríno Kéopsovih, daj. Kéopsovim, tož. Kéopsove, mest. pri Medičêjsko, mest. pri Kataríni Medičêjski, or. s Kéopsovih, or. s Kéopsovimi Kataríno Medičêjsko ženski: EDNINA: im. Kéopsova, rod. Kéopsove, daj. STATUS: predlog Kéopsovi, tož. Kéopsovo, mest. pri Kéopsovi, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Kéopsovo; DVOJINA: im. Kéopsovi, rod. Kéopsovih, osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu daj. Kéopsovima, tož. Kéopsovi, mest. pri Kéopsovih, or. s Kéopsovima; MNOŽINA: im. Kéopsove, rod. 120 Kéopsovih, daj. Kéopsovim, tož. Kéopsove, mest. pri daj. KFÓR-jevim, tož. KFÓR-jeva, mest. pri KFÓR-Kéopsovih, or. s Kéopsovimi jevih, or. s KFÓR-jevimi srednji: EDNINA: im. Kéopsovo, rod. Kéopsovega, STATUS: predlog daj. Kéopsovemu, tož. Kéopsovo, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Kéopsovem, or. s Kéopsovim; DVOJINA: im. iz kratic Kéopsovi, rod. Kéopsovih, daj. Kéopsovima, tož. Kéopsovi, mest. pri Kéopsovih, or. s Kéopsovima; Khangši -ja [kangší] m; ime bitja, osebno ime MNOŽINA: im. Kéopsova, rod. Kéopsovih, daj. |po pinjinu Kangxi|; |kitajski cesar|: dekreti cesarja Kéopsovim, tož. Kéopsova, mest. pri Kéopsovih, or. s Khangšija; Pod Khangšijem so začeli sestavljati Kéopsovimi slovar standardne kitajščine STATUS: predlog {B} Khangšijev PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki {O} EDNINA: im. Khangši, rod. Khangšija, daj. Khangšiju, tož. Khangšija, mest. pri Khangšiju, or. s Kéopsova piramída -e -e ž; zemljepisno ime Khangšijem |piramida v Egiptu|: Keopsova piramida, ki je znana STATUS: predlog tudi kot Velika ali Kufujeva piramida, je bila PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih triinštirideset stoletij najvišja zgradba na svetu; V osebnosti; imena iz nelatiničnih pisav Keopsovi piramidi je na steni vklesan opis nastanka koledarja Khangšíjev -a -o prid. (< Keops) Khangšijev slovar kitajskih ideogramov Kje? v Keopsovi piramidi (< Khangši) Od kod? iz Keopsove piramide {O} moški: EDNINA: im. Khangšíjev, rod. Kam? v Keopsovo piramido Khangšíjevega, daj. Khangšíjevemu, tož. Khangšíjev {O} EDNINA: im. Kéopsova piramída, rod. Kéopsove (živostno Khangšíjevega), mest. pri Khangšíjevem, or. piramíde, daj. Kéopsovi piramídi, tož. Kéopsovo s Khangšíjevim; DVOJINA: im. Khangšíjeva, rod. piramído, mest. pri Kéopsovi piramídi, or. s Khangšíjevih, daj. Khangšíjevima, tož. Khangšíjeva, Kéopsovo piramído mest. pri Khangšíjevih, or. s Khangšíjevima; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Khangšíjevi, rod. Khangšíjevih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Khangšíjevim, tož. Khangšíjeve, mest. pri Khangšíjevih, or. s Khangšíjevimi KFÓR-jev -a -o prid. ženski: EDNINA: im. Khangšíjeva, rod. Khangšíjeve, V zraku so opazili KFOR-jev helikopter daj. Khangšíjevi, tož. Khangšíjevo, mest. pri (< KFOR) Khangšíjevi, or. s Khangšíjevo; DVOJINA: im. {O} moški: EDNINA: im. KFÓR-jev, rod. KFÓR- Khangšíjevi, rod. Khangšíjevih, daj. Khangšíjevima, jevega, daj. KFÓR-jevemu, tož. KFÓR-jev (živostno tož. Khangšíjevi, mest. pri Khangšíjevih, or. s KFÓR-jevega), mest. pri KFÓR-jevem, or. s KFÓR- Khangšíjevima; MNOŽINA: im. Khangšíjeve, rod. jevim; DVOJINA: im. KFÓR-jeva, rod. KFÓR-jevih, Khangšíjevih, daj. Khangšíjevim, tož. Khangšíjeve, daj. KFÓR-jevima, tož. KFÓR-jeva, mest. pri KFÓR- mest. pri Khangšíjevih, or. s Khangšíjevimi jevih, or. s KFÓR-jevima; MNOŽINA: im. KFÓR-jevi, srednji: EDNINA: im. Khangšíjevo, rod. rod. KFÓR-jevih, daj. KFÓR-jevim, tož. KFÓR-jeve, Khangšíjevega, daj. Khangšíjevemu, tož. mest. pri KFÓR-jevih, or. s KFÓR-jevimi Khangšíjevo, mest. pri Khangšíjevem, or. s ženski: EDNINA: im. KFÓR-jeva, rod. KFÓR-jeve, Khangšíjevim; DVOJINA: im. Khangšíjevi, rod. daj. KFÓR-jevi, tož. KFÓR-jevo, mest. pri KFÓR- Khangšíjevih, daj. Khangšíjevima, tož. Khangšíjevi, jevi, or. s KFÓR-jevo; DVOJINA: im. KFÓR-jevi, rod. mest. pri Khangšíjevih, or. s Khangšíjevima; KFÓR-jevih, daj. KFÓR-jevima, tož. KFÓR-jevi, MNOŽINA: im. Khangšíjeva, rod. Khangšíjevih, daj. mest. pri KFÓR-jevih, or. s KFÓR-jevima; MNOŽINA: Khangšíjevim, tož. Khangšíjeva, mest. pri im. KFÓR-jeve, rod. KFÓR-jevih, daj. KFÓR-jevim, Khangšíjevih, or. s Khangšíjevimi tož. KFÓR-jeve, mest. pri KFÓR-jevih, or. s KFÓR- STATUS: predlog jevimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki srednji: EDNINA: im. KFÓR-jevo, rod. KFÓR- jevega, daj. KFÓR-jevemu, tož. KFÓR-jevo, mest. pri Khisl1 -a [kízəl] m; ime bitja, osebno ime KFÓR-jevem, or. s KFÓR-jevim; DVOJINA: im. |priimek|; |rodbinsko ime kranjsko-štajerske KFÓR-jevi, rod. KFÓR-jevih, daj. KFÓR-jevima, tož. plemiške rodbine|: Vida Khisla uvrščamo v prvo KFÓR-jevi, mest. pri KFÓR-jevih, or. s KFÓR- generacijo protestantov na Kranjskem; kot prilastek, v jevima; MNOŽINA: im. KFÓR-jeva, rod. KFÓR-jevih, imenovalniku grb plemiške družine Khisl; v množini 121 Khisli |kranjsko-štajerska plemiška rodbina|: Papir Khislstein -a in Kieselstein -a [kízəlštájn] m; je imel v vodnem znaku grb Khislov; V Mali vasi je zemljepisno ime bila pristava Khislov, gospodarjev gradu Fužine |grad v Kranju|: vitez iz/s Khislsteina; glasbeni {B} Khislov; khislski večeri v/na Khislsteinu; kot prilastek, v imenovalniku {O} EDNINA: im. Khisl, rod. Khisla, daj. Khislu, tož. Grad Khislstein je poimenovan po rodbini Khisl; Khisla, mest. pri Khislu, or. s Khislom; DVOJINA: im. obnova gradu Khislstein Khisla, rod. Khislov, daj. Khisloma, tož. Khisla, mest. (< Khisl1) pri Khislih, or. s Khisloma; MNOŽINA: im. Khisli, rod. Kje? v/na Khislsteinu/Kieselsteinu Khislov, daj. Khislom, tož. Khisle, mest. pri Khislih, Od kod? iz/s Khislsteina/Kieselsteina or. s Khisli Kam? v Khislstein/Kieselstein STATUS: predlog {B} khislsteinski in kieselsteinski PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških {O} EDNINA: im. Khislstein in Kieselstein, rod. ... rodbin Khislsteina in Kieselsteina, daj. Khislsteinu in Kieselsteinu, tož. Khislstein in Kieselstein, mest. pri Khisl2 -- [kízəl] ž; ime bitja, osebno ime Khislsteinu in pri Kieselsteinu, or. s Khislsteinom in |priimek|; |rodbinsko ime kranjsko-štajerske s Kieselsteinom plemiške rodbine|: navadno ob ženskem imenu Ana STATUS: predlog Marija baronica Khisl; poroka Janeza Krstnika PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Valvasorja z Emerencijano Khisl {O} EDNINA: im. Khisl, rod. Khisl, daj. Khisl, tož. Kieselstein -a m; zemljepisno ime; obširneje glej pri Khisl, mest. pri Khisl, or. s Khisl; DVOJINA: im. Khisl, Khislstein rod. Khisl, daj. Khisl, tož. Khisl, mest. pri Khisl, or. s Khisl; MNOŽINA: im. Khisl, rod. Khisl, daj. Khisl, tož. klarísa -e ž Khisl, mest. pri Khisl, or. s Khisl |redovnica|: samostan sester klaris; Sestre klarise STATUS: predlog oziroma red ubogih sester svete Klare sta ustanovila PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); sveti/sv. Frančišek in sveta/sv. Klara Asiška imena vladarskih, plemiških ... rodbin (< Klara Asiška) {B} klarisin khislski -a -o [kízəlski] {O} EDNINA: im. klarísa, rod. klaríse, daj. klarísi, tož. prid. khislska rodbina klaríso, mest. pri klarísi, or. s klaríso; DVOJINA: im. (< Khisl klarísi, rod. klarís, daj. klarísama, tož. klarísi, mest. pri 1) {O} moški: klarísah, or. s klarísama; MNOŽINA: im. klaríse, rod. EDNINA: im. khislski, rod. khislskega, daj. khislskemu, klarís, daj. klarísam, tož. klaríse, mest. pri klarísah, or. tož. khislski (živostno khislskega), mest. pri khislskem, s klarísami or. s khislskim; DVOJINA: im. khislska, STATUS: predlog rod. khislskih, daj. khislskima, tož. khislska, mest. pri khislskih, or. s khislskima; MNOŽINA: im. khislski, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice rod. khislskih, daj. khislskim, tož. khislske, mest. pri khislskih, or. s khislskimi klaríški -a -o prid. ženski: EDNINA: im. khislska, rod. khislske, daj. klariški samostan v Turnišču khislski, tož. khislsko, mest. pri khislski, or. s (< klarisa) khislsko; DVOJINA: im. khislski, rod. khislskih, daj. {O} moški: EDNINA: im. klaríški, rod. klaríškega, daj. khislskima, tož. khislski, mest. pri khislskih, or. s klaríškemu, tož. klaríški (živostno klaríškega), mest. khislskima; MNOŽINA: im. khislske, rod. khislskih, pri klaríškem, or. s klaríškim; DVOJINA: im. klaríška, daj. khislskim, tož. khislske, mest. pri khislskih, or. s rod. klaríških, daj. klaríškima, tož. klaríška, mest. pri khislskimi klaríških, or. s klaríškima; MNOŽINA: im. klaríški, rod. srednji: EDNINA: im. khislsko, rod. khislskega, daj. klaríških, daj. klaríškim, tož. klaríške, mest. pri khislskemu, tož. khislsko, mest. pri khislskem, or. s klaríških, or. s klaríškimi khislskim; DVOJINA: im. khislski, rod. khislskih, daj. ženski: EDNINA: im. klaríška, rod. klaríške, daj. khislskima, tož. khislski, mest. pri khislskih, or. s klaríški, tož. klaríško, mest. pri klaríški, or. s klaríško; khislskima; MNOŽINA: im. khislska, rod. khislskih, DVOJINA: im. klaríški, rod. klaríških, daj. klaríškima, daj. khislskim, tož. khislska, mest. pri khislskih, or. s tož. klaríški, mest. pri klaríških, or. s klaríškima; khislskimi MNOŽINA: im. klaríške, rod. klaríških, daj. klaríškim, STATUS: predlog tož. klaríške, mest. pri klaríških, or. s klaríškimi P srednji: RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki EDNINA: im. klaríško, rod. klaríškega, daj. klaríškemu, tož. klaríško, mest. pri klaríškem, or. s klaríškim; DVOJINA: im. klaríški, rod. klaríških, daj. 122 klaríškima, tož. klaríški, mest. pri klaríških, or. s |egiptovska faraonka|: Tempelj Dendera je edini klaríškima; MNOŽINA: im. klaríška, rod. klaríških, daj. tempelj s podobo Kleopatre VII.; skrajšano ladje klaríškim, tož. klaríška, mest. pri klaríških, or. s kraljice Kleopatre; S Kleopatro je izumrla dinastija klaríškimi Ptolemejcev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Kleopatra VII. tudi Kleopatra PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Sêdma, rod. Kleopatre VII. tudi Kleopatre Sêdme, daj. Kleopatri VII. in Kleopatri Sêdmi, tož. Kleopatro Klávdij -a m; ime bitja, osebno ime VII. tudi Kleopatro Sêdmo, mest. pri Kleopatri VII. |moško ime|: razstava del Klavdija Tutte na tudi pri Kleopatri Sêdmi, or. s Kleopatro VII. tudi s Ptujskem gradu; |dolgo ime Tiberij Klavdij Druz Kleopatro Sêdmo Neron Germanik|; |lat. Tiberius Claudius Drusus STATUS: predlog Nero Germanicus: rimski cesar|: Pod cesarjem PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Klavdijem je Norik postal provinca osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu {B} Klavdijev {O} EDNINA: im. Klávdij, rod. Klávdija, daj. Klávdiju, kolíščar -ja m tož. Klávdija, mest. pri Klávdiju, or. s Klávdijem; |prebivalec kolišča|: barjanski koliščarji; kultura DVOJINA: im. Klávdija, rod. Klávdijev, daj. koliščarjev; |slabšalno poimenovanje za Klávdijema, tož. Klávdija, mest. pri Klávdijih, or. s Ljubljančana|: V Portorožu se sliši, da je obala Klávdijema; MNOŽINA: im. Klávdiji, rod. Klávdijev, polna koliščarjev daj. Klávdijem, tož. Klávdije, mest. pri Klávdijih, or. s {B} koliščarjev Klávdiji {O} EDNINA: im. kolíščar, rod. kolíščarja, daj. STATUS: predlog kolíščarju, tož. kolíščarja, mest. pri kolíščarju, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, kolíščarjem; DVOJINA: im. kolíščarja, rod. kolíščarjev, moška); imena zgodovinskih osebnosti daj. kolíščarjema, tož. kolíščarja, mest. pri kolíščarjih, or. s kolíščarjema; MNOŽINA: im. kolíščarji, rod. Klêmen Sêdmi -mna -ega in -éna -ega m; ime bitja, kolíščarjev, daj. kolíščarjem, tož. kolíščarje, mest. pri osebno ime; obširneje glej pri Klemen VII. kolíščarjih, or. s kolíščarji STATUS: predlog Klêmen VII. -mna VII. in -éna VII. tudi Klêmen PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Sêdmi -mna -ega in -éna -ega m; ime bitja, osebno ime poimenovanja |lat. Papa Clemens Septimus: ime papeža|: Papežu Klemnu/Klemenu VII. je švicarska garda omogočila kolíščarka -e ž pobeg skozi skrivni hodnik Angelskega gradu v |prebivalka kolišča|: barjanska koliščarka; |slabšalno Rimu; |lat. Papa Clemens Septimus: ime poimenovanje za Ljubljančanko|: Ljubljančankam protipapeža|: izobčenje avignonskega protipapeža posmehljivo pravijo koliščarke Klemna/Klemena VII. (< koliščar) {O} EDNINA: im. Klêmen VII. tudi Klêmen Sêdmi, {B} koliščarkin rod. Klêmna VII. in Kleména VII. tudi Klêmna {O} EDNINA: im. kolíščarka, rod. kolíščarke, daj. Sêdmega in Kleména Sêdmega, daj. Klêmnu VII. in kolíščarki, tož. kolíščarko, mest. pri kolíščarki, or. s Kleménu VII. tudi Klêmnu Sêdmemu in Kleménu kolíščarko; DVOJINA: im. kolíščarki, rod. kolíščark, Sêdmemu, tož. Klêmna VII. in Kleména VII. tudi daj. kolíščarkama, tož. kolíščarki, mest. pri Klêmna Sêdmega in Kleména Sêdmega, mest. pri kolíščarkah, or. s kolíščarkama; MNOŽINA: im. Klêmnu VII. in pri Kleménu VII. tudi pri Klêmnu kolíščarke, rod. kolíščark, daj. kolíščarkam, tož. Sêdmem in pri Kleménu Sêdmem, or. s Klêmnom kolíščarke, mest. pri kolíščarkah, or. s kolíščarkami VII. in s Kleménom VII. tudi s Klêmnom Sêdmim in STATUS: predlog s Kleménom Sêdmim PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in STATUS: predlog poimenovanja PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu kómpas -a m |priprava za določanje strani neba|: Kleopatra Sêdma -e -e ž; ime bitja, osebno ime; Najpomembnejši del kompasa je magnetna igla, ki obširneje glej pri Kleopatra VII. kaže sever; orientacija s kompasom; prim. Kompas {O} EDNINA: im. kómpas, rod. kómpasa, daj. Kleopatra VII. -e VII. tudi Kleopatra Sêdma -e -e kómpasu, tož. kómpasa, mest. pri kómpasu, or. s [kleópatra in kleopátra] ž; ime bitja, osebno ime kómpasom; DVOJINA: im. kómpasa, rod. kómpasov, 123 daj. kómpasoma, tož. kómpasa, mest. pri kómpasih, or. za popust; Potovanje s kompasovci je bolj s kómpasoma; MNOŽINA: im. kómpasi, rod. profesionalno kómpasov, daj. kómpasom, tož. kómpase, mest. pri (< Kompas) kómpasih, or. s kómpasi {B} kompasovčev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. kómpasovec, rod. kómpasovca, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice kómpasovcu, tož. kómpasovca, mest. pri kómpasovcu, or. s kómpasovcem; DVOJINA: im. Kómpas -a m; stvarno ime kómpasovca, rod. kómpasovcev, daj. kómpasovcema, |podjetje|: poslovalnica Kompasa; V Kompasu je bil tož. kómpasovca, mest. pri kómpasovcih, or. s izvršni direktor; kot prilastek, v imenovalniku skupščina kómpasovcema; MNOŽINA: im. kómpasovci, rod. družbe Kompas; prim. kompas kómpasovcev, daj. kómpasovcem, tož. kómpasovce, {B} Kompasov mest. pri kómpasovcih, or. s kómpasovci {O} EDNINA: im. Kómpas, rod. Kómpasa, daj. STATUS: predlog Kómpasu, tož. Kómpas, mest. pri Kómpasu, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Kómpasom STATUS: predlog kómpasovka -e ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |uslužbenka pri podjetju Kompas|: Dolgo let je bila kompasovka in tako videla velik del sveta Kómpasov -a -o prid. (< Kompas) Zgodovino mesta so nam predstavili Kompasovi {B} kompasovkin vodniki {O} EDNINA: im. kómpasovka, rod. kómpasovke, daj. (< Kompas) kómpasovki, tož. kómpasovko, mest. pri kómpasovki, {O} moški: EDNINA: im. Kómpasov, rod. or. s kómpasovko; DVOJINA: im. kómpasovki, rod. Kómpasovega, daj. Kómpasovemu, tož. Kómpasov kómpasovk, daj. kómpasovkama, tož. kómpasovki, (živostno Kómpasovega), mest. pri Kómpasovem, or. s mest. pri kómpasovkah, or. s kómpasovkama; Kómpasovim; DVOJINA: im. Kómpasova, rod. MNOŽINA: im. kómpasovke, rod. kómpasovk, daj. Kómpasovih, daj. Kómpasovima, tož. Kómpasova, kómpasovkam, tož. kómpasovke, mest. pri mest. pri Kómpasovih, or. s Kómpasovima; kómpasovkah, or. s kómpasovkami MNOŽINA: im. Kómpasovi, rod. Kómpasovih, daj. STATUS: predlog Kómpasovim, tož. Kómpasove, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Kómpasovih, or. s Kómpasovimi ženski: EDNINA: im. Kómpasova, rod. Kómpasove, Konfúcij -a m; ime bitja, osebno ime daj. Kómpasovi, tož. Kómpasovo, mest. pri |starokitajski filozof|: Bambusove palice za Kómpasovi, or. s Kómpasovo; DVOJINA: im. računanje so uporabljali že pred Konfucijem Kómpasovi, rod. Kómpasovih, daj. Kómpasovima, {B} Konfucijev tož. Kómpasovi, mest. pri Kómpasovih, or. s {O} EDNINA: im. Konfúcij, rod. Konfúcija, daj. Kómpasovima; MNOŽINA: im. Kómpasove, rod. Konfúciju, tož. Konfúcija, mest. pri Konfúciju, or. s Kómpasovih, daj. Kómpasovim, tož. Kómpasove, Konfúcijem; DVOJINA: im. Konfúcija, rod. mest. pri Kómpasovih, or. s Kómpasovimi Konfúcijev, daj. Konfúcijema, tož. Konfúcija, mest. srednji: EDNINA: im. Kómpasovo, rod. pri Konfúcijih, or. s Konfúcijema; MNOŽINA: im. Kómpasovega, daj. Kómpasovemu, tož. Kómpasovo, Konfúciji, rod. Konfúcijev, daj. Konfúcijem, tož. mest. pri Kómpasovem, or. s Kómpasovim; DVOJINA: Konfúcije, mest. pri Konfúcijih, or. s Konfúciji im. Kómpasovi, rod. Kómpasovih, daj. STATUS: predlog Kómpasovima, tož. Kómpasovi, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Kómpasovih, or. s Kómpasovima; MNOŽINA: im. Kómpasova, rod. Kómpasovih, daj. Kómpasovim, tož. Kónstantin -a m; ime bitja, osebno ime Kómpasova, mest. pri Kómpasovih, or. s |lat. Papa Constantinus: ime papeža|: Naslednik Kómpasovimi papeža Konstantina je postal Gregor II. STATUS: predlog {B} Konstantinov PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki {O} EDNINA: im. Kónstantin, rod. Kónstantina, daj. Kónstantinu, tož. Kónstantina, mest. pri Kónstantinu, kómpasovec -vca m or. s Kónstantinom |uslužbenec pri podjetju Kompas|: V številnih STATUS: predlog smučarskih središčih so se kompasovci dogovorili PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti 124 {O} EDNINA: im. krésnikovec tudi kresníkovec, rod. Kónstantin Véliki -a -ega m; ime bitja, osebno ime krésnikovca tudi kresníkovca, daj. krésnikovcu tudi |dolgo ime Tiberij Konstantin Druz Neron Germanik|; kresníkovcu, tož. krésnikovca tudi kresníkovca, mest. |lat. Tiberius Claudius Drusus Nero Germanicus: pri krésnikovcu tudi pri kresníkovcu, or. s rimski cesar|: dekret cesarja Konstantina Velikega; krésnikovcem tudi s kresníkovcem; DVOJINA: im. S Konstantinom Velikim je rimski imperij postal krésnikovca tudi kresníkovca, rod. krésnikovcev tudi monoteističen kresníkovcev, daj. krésnikovcema tudi {O} EDNINA: im. Kónstantin Véliki, rod. Kónstantina kresníkovcema, tož. krésnikovca tudi kresníkovca, Vélikega, daj. Kónstantinu Vélikemu, tož. mest. pri krésnikovcih tudi pri kresníkovcih, or. s Kónstantina Vélikega, mest. pri Kónstantinu krésnikovcema tudi s kresníkovcema; MNOŽINA: im. Vélikem, or. s Kónstantinom Vélikim krésnikovci tudi kresníkovci, rod. krésnikovcev tudi STATUS: predlog kresníkovcev, daj. krésnikovcem tudi kresníkovcem, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tož. krésnikovce tudi kresníkovce, mest. pri osebnosti krésnikovcih tudi pri kresníkovcih, or. s krésnikovci tudi s kresníkovci Kornélij -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |lat. Cornelius: ime papeža|: relikvije papeža PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke Kornelija; S papežem Kornelijem goduje tudi sveti/sv. Ciprijan; v zvezi sveti/sv. Kornelij vodni izvir krésnikovka -e tudi kresníkovka -e ž svetega/sv. Kornelija |dobitnica nagrade kresnik|: pogovor s kresnikovko {B} Kornelijev (< kresnik) {O} EDNINA: im. Kornélij, rod. Kornélija, daj. {B} kresnikovkin Kornéliju, tož. Kornélija, mest. pri Kornéliju, or. s {O} EDNINA: im. krésnikovka tudi kresníkovka, rod. Kornélijem krésnikovke tudi kresníkovke, daj. krésnikovki tudi STATUS: predlog kresníkovki, tož. krésnikovko tudi kresníkovko, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih pri krésnikovki tudi pri kresníkovki, or. s osebnosti krésnikovko tudi s kresníkovko; DVOJINA: im. krésnikovki tudi kresníkovki, rod. krésnikovk tudi Kránjska -e kresníkovk, daj. krésnikovkama tudi kresníkovkama, ž; zemljepisno ime tož. krésnikovki tudi kresníkovki, mest. pri |mejna grofija v osrednji Sloveniji (1202‒1364)|: krésnikovkah Cesar Henrik je oglejskemu patriarhu leta 1077 tudi pri kresníkovkah, or. s krésnikovkama tudi s kresníkovkama; podelil mejno grofijo Kranjsko; |zgodovinska MNOŽINA: im. krésnikovke tudi kresníkovke, rod. krésnikovk tudi pokrajina v osrednji Sloveniji (1364‒1797)|: kresníkovk, daj. krésnikovkam tudi kresníkovkam, Posestvo Kranjske je bilo razdeljeno na Notranjsko, tož. krésnikovke tudi kresníkovke, mest. pri Dolenjsko in Gorenjsko; |kronska dežela Avstro- krésnikovkah tudi pri kresníkovkah, or. s Ogrske v osrednji Sloveniji (1849‒1918)|: Posestvo krésnikovkami tudi s kresníkovkami Kranjske je bilo razdeljeno na Notranjsko, STATUS: predlog Dolenjsko in Gorenjsko; prim. Vojvodina Kranjska PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke Kje? v Kranjski ustrezneje na Kranjskem; kresníkovski -a -o Od kod? iz Kranjske prid. Po kresnikovski tradiciji nagrado podelijo junija; Kam? v Kranjsko ustrezneje na Kranjsko; {B} Kranjec, Kranjka; Kranjčev, Kranjkin; kranjski kresnikovska žirija {O} (< kresnik) EDNINA: im. Kránjska, rod. Kránjske, daj. Kránjski, {O} moški: tož. Kránjsko, mest. pri Kránjski, or. s EDNINA: im. krésnikovski tudi Kránjsko kresníkovski, rod. krésnikovskega tudi S kresníkovskega, daj. krésnikovskemu tudi TATUS: predlog kresníkovskemu, P tož. krésnikovski tudi kresníkovski RAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin (živostno krésnikovskega tudi kresníkovskega), mest. pri krésnikovskem tudi pri kresníkovskem, or. s krésnikovec -vca tudi kresníkovec -vca m krésnikovskim tudi s kresníkovskim; DVOJINA: im. |dobitnik nagrade kresnik|: roman kresnikovca; krésnikovska tudi kresníkovska, rod. krésnikovskih promocija kresnikovcev v tujini tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskima tudi (< kresnik) kresníkovskima, tož. krésnikovska tudi kresníkovska, {B} kresnikovčev mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krésnikovskima tudi s kresníkovskima; MNOŽINA: im. 125 krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krésnikovskih |ukrajinski polotok|: Prvi naseljenci Krima so tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskim tudi polotok naselili okoli leta 1000 pred našim štetjem; kresníkovskim, tož. krésnikovske tudi kresníkovske, ruska priključitev ukrajinskega polotoka mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s Krim/Krima; mesto Simferopol na Krimu; |dolgo ime krésnikovskimi tudi s kresníkovskimi Avtonomna republika Krim|; |republika|: premier ženski: EDNINA: im. krésnikovska tudi kresníkovska, Krima rod. krésnikovske tudi kresníkovske, daj. krésnikovski Kje? na Krimu tudi kresníkovski, tož. krésnikovsko tudi Od kod? s Krima kresníkovsko, mest. pri krésnikovski tudi pri Kam? na Krim kresníkovski, or. s krésnikovsko tudi s kresníkovsko; {B} Krimčan, Krimčanka; Krimčanov, Krimčankin; DVOJINA: im. krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krimski krésnikovskih tudi kresníkovskih, daj. {O} EDNINA: im. Krím, rod. Kríma, daj. Krímu, tož. krésnikovskima tudi kresníkovskima, tož. Krím, mest. pri Krímu, or. s Krímom krésnikovski tudi kresníkovski, mest. pri STATUS: predlog krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav krésnikovskima tudi s kresníkovskima; MNOŽINA: im. krésnikovske tudi kresníkovske, rod. krésnikovskih Krím3 -a m; stvarno ime tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskim tudi |dolgo ime Krim Mercator|; |športni klub|: državne kresníkovskim, tož. krésnikovske tudi kresníkovske, prvakinje iz Krima; Organizatorka igre je s Krimom mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s podpisala enoletno pogodbo; kot prilastek, v krésnikovskimi tudi s kresníkovskimi imenovalniku S klubsko ekipo Krim je osvojil dva srednji: EDNINA: im. krésnikovsko tudi naslova evropskih prvakinj kresníkovsko, rod. krésnikovskega tudi {B} Krimov kresníkovskega, daj. krésnikovskemu tudi {O} EDNINA: im. Krím, rod. Kríma, daj. Krímu, tož. kresníkovskemu, tož. krésnikovsko tudi Krím, mest. pri Krímu, or. s Krímom kresníkovsko, mest. pri krésnikovskem tudi pri STATUS: predlog kresníkovskem, or. s krésnikovskim tudi s PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena kresníkovskim; DVOJINA: im. krésnikovski tudi kresníkovski, rod. krésnikovskih tudi kresníkovskih, krímovka -e ž daj. krésnikovskima tudi kresníkovskima, tož. |igralka rokometnega kluba Krim|: Obe tekmi so krésnikovski tudi kresníkovski, mest. pri dobile krimovke; trenerka krimovk krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s (< Krim1) krésnikovskima tudi s kresníkovskima; MNOŽINA: im. {B} krimovkin krésnikovska tudi kresníkovska, rod. krésnikovskih {O} EDNINA: im. krímovka, rod. krímovke, daj. tudi kresníkovskih, daj. krésnikovskim tudi krímovki, tož. krímovko, mest. pri krímovki, or. s kresníkovskim, tož. krésnikovska tudi kresníkovska, krímovko; DVOJINA: im. krímovki, rod. krímovk, daj. mest. pri krésnikovskih tudi pri kresníkovskih, or. s krímovkama, tož. krímovki, mest. pri krímovkah, or. s krésnikovskimi tudi s kresníkovskimi krímovkama; MNOŽINA: im. krímovke, rod. krímovk, STATUS: predlog daj. krímovkam, tož. krímovke, mest. pri krímovkah, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki or. s krímovkami STATUS: predlog Krím1 -a m; zemljepisno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice |slovenska gora|: Zaradi odlične lege je s Krima lep razgled na vse strani; Kolesarska pot vodi iz Krváva Maríja -e -e ž; ime bitja, osebno ime Ljubljane na Krim |angl. Bloody Mary: vzdevek Marije I. Angleške, Kje? na Krimu angleške kraljice|: Kraljica Anglije in Irske je zaradi Od kod? s Krima usmrtitev protestantov znana kot Krvava Marija; Kam? na Krim prim. Marija I. Angleška {B} krimski {O} EDNINA: im. Krváva Maríja, rod. Krváve Maríje, {O} EDNINA: im. Krím, rod. Kríma, daj. Krímu, tož. daj. Krvávi Maríji, tož. Krvávo Maríjo, mest. pri Krím, mest. pri Krímu, or. s Krímom Krvávi Maríji, or. s Krvávo Maríjo STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; psevdonimi; stalni pridevek ob osebnem Krím2 -a m; zemljepisno ime imenu 126 kúdovko; DVOJINA: im. kúdovki, rod. kúdovk, daj. KÚD1 KÚD-a tudi KÚD -- m; kratica kúdovkama, tož. kúdovki, mest. pri kúdovkah, or. s |kulturno-umetniško društvo|: V ljubljanskem KUD- kúdovkama; MNOŽINA: im. kúdovke, rod. kúdovk, daj. u poteka glasbeni festival; navadno nesklonljivo, ob kúdovkam, tož. kúdovke, mest. pri kúdovkah, or. s imenu Čitalnica deluje pod okriljem društva KUD kúdovkami Anarhiv STATUS: predlog {O} EDNINA: im. KÚD, rod. KÚD-a tudi KÚD, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice KÚD-u tudi KÚD, tož. KÚD, mest. pri KÚD-u tudi pri KÚD, or. s KÚD-om tudi s KÚD; DVOJINA: im. kúdovski -a -o prid. KÚD-a tudi KÚD, rod. KÚD-ov tudi KÚD, daj. KÚD- stalna kudovska publika oma tudi KÚD, tož. KÚD-a tudi KÚD, mest. pri KÚD- (< KUD1) ih tudi pri KÚD, or. s KÚD-oma tudi s KÚD; {O} moški: EDNINA: im. kúdovski, rod. kúdovskega, MNOŽINA: im. KÚD-i tudi KÚD, rod. KÚD-ov tudi daj. kúdovskemu, tož. kúdovski (živostno KÚD, daj. KÚD-om tudi KÚD, tož. KÚD-e tudi KÚD, kúdovskega), mest. pri kúdovskem, or. s kúdovskim; mest. pri KÚD-ih tudi pri KÚD, or. s KÚD-i tudi s DVOJINA: im. kúdovska, rod. kúdovskih, daj. KÚD kúdovskima, tož. kúdovska, mest. pri kúdovskih, or. s STATUS: predlog kúdovskima; MNOŽINA: im. kúdovski, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik kúdovskih, daj. kúdovskim, tož. kúdovske, mest. pri moškega spola kúdovskih, or. s kúdovskimi ženski: EDNINA: im. kúdovska, rod. kúdovske, daj. KÚD2 -- s; kratica kúdovski, tož. kúdovsko, mest. pri kúdovski, or. s |kulturno-umetniško društvo|: KUD je organiziralo kúdovsko; DVOJINA: im. kúdovski, rod. kúdovskih, nastop ob materinskem dnevu; ob imenu Lokalno daj. kúdovskima, tož. kúdovski, mest. pri kúdovskih, KUD Oton Župančič je priredilo vsakoletno or. s kúdovskima; MNOŽINA: im. kúdovske, rod. srečanje ljudskih pevcev in godcev kúdovskih, daj. kúdovskim, tož. kúdovske, mest. pri {O} EDNINA: im. KÚD, rod. KÚD, daj. KÚD, tož. kúdovskih, or. s kúdovskimi KÚD, mest. pri KÚD, or. s KÚD; DVOJINA: im. KÚD, srednji: EDNINA: im. kúdovsko, rod. kúdovskega, daj. rod. KÚD, daj. KÚD, tož. KÚD, mest. pri KÚD, or. s kúdovskemu, tož. kúdovsko, mest. pri kúdovskem, or. KÚD; MNOŽINA: im. KÚD, rod. KÚD, daj. KÚD, tož. s kúdovskim; DVOJINA: im. kúdovski, rod. kúdovskih, KÚD, mest. pri KÚD, or. s KÚD daj. kúdovskima, tož. kúdovski, mest. pri kúdovskih, STATUS: predlog or. s kúdovskima; MNOŽINA: im. kúdovska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice kúdovskih, daj. kúdovskim, tož. kúdovska, mest. pri kúdovskih, or. s kúdovskimi kúdovec -vca m STATUS: predlog |član kulturno-umetniškega društva|: predstava v PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki izvedbi lokalnih kudovcev (< KUD1) kvadráten -tna -o prid. {B} kudovčev |nanašajoč se na kvadrat|: Granitni blok v tleh ni bil {O} EDNINA: im. kúdovec, rod. kúdovca, daj. kvadraten, temveč pravokoten; v stalni besedni zvezi kúdovcu, tož. kúdovca, mest. pri kúdovcu, or. s kot vrstni pridevnik Notranjščina kupole ima kvadratni kúdovcem; DVOJINA: im. kúdovca, rod. kúdovcev, daj. tloris; kvadratni meter ||merska enota||: Stanovanje kúdovcema, tož. kúdovca, mest. pri kúdovcih, or. s meri 70 kvadratnih metrov <70 m2>; prim. m2 kúdovcema; MNOŽINA: im. kúdovci, rod. kúdovcev, {O} moški: EDNINA: im. kvadráten, rod. kvadrátnega, daj. kúdovcem, tož. kúdovce, mest. pri kúdovcih, or. s daj. kvadrátnemu, tož. kvadrátni (živostno kvadráten), kúdovci mest. pri kvadrátnem, or. s kvadrátnim; DVOJINA: im. STATUS: predlog kvadrátna, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnima, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice kvadrátna, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnima; MNOŽINA: im. kvadráti, rod. kvadrátnih, daj. kúdovka -e kvadrátnim, ž tož. kvadrátne, mest. pri kvadrátnih, or. s |članica kulturno-umetniškega društva|: Plakat kvadrátnimi mlade vabi v družbo kudovk in kudovcev ženski: EDNINA: im. kvadráta, rod. kvadráte, daj. (< KUD1) kvadráti, tož. kvadráto, mest. pri kvadrátni, or. s {B} kudovkin kvadrátno; DVOJINA: im. kvadrátni, rod. kvadrátnih, {O} EDNINA: im. kúdovka, rod. kúdovke, daj. daj. kvadrátnima, tož. kvadrátni, mest. pri kvadrátnih, kúdovki, tož. kúdovko, mest. pri kúdovki, or. s or. s kvadrátnima; MNOŽINA: im. kvadrátne, rod. 127 kvadrátnih, daj. kvadrátnim, tož. kvadrátne, mest. pri {O} EDNINA: im. Láhinja, rod. Láhinje, daj. Láhinji, kvadrátnih, or. s kvadrátnimi tož. Láhinjo, mest. pri Láhinji, or. z Láhinjo; DVOJINA: srednji: EDNINA: im. kvadrátno, rod. kvadrátnega, im. Láhinji, rod. Láhinj, daj. Láhinjama, tož. Láhinji, daj. kvadrátnemu, tož. kvadrátno, mest. pri mest. pri Láhinjah, or. z Láhinjama; MNOŽINA: im. kvadrátnem, or. s kvadrátnim; DVOJINA: im. Láhinje, rod. Láhinj, daj. Láhinjam, tož. Láhinje, mest. kvadrátni, rod. kvadrátnih, daj. kvadrátnima, tož. pri Láhinjah, or. z Láhinjami kvadrátni, mest. pri kvadrátnih, or. s kvadrátnima; STATUS: predlog MNOŽINA: im. kvadrátna, rod. kvadrátnih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in kvadrátnim, tož. kvadrátna, mest. pri kvadrátnih, or. s poimenovanja kvadrátnimi STATUS: predlog Lahínja2 -e ž; zemljepisno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: merske enote; pridevniki |reka|: taborjenje ob Lahinji; Raziskuje biotsko raznolikost sveta zgornjega toka reke Lahinje Lady -- [lêjdi] ž; stvarno ime {B} Lahinjin |slovenska revija|: nova številka Lady; Članek v {O} EDNINA: im. Lahínja, rod. Lahínje, daj. Lahínji, Lady ga ni navdušil; kot prilastek, v imenovalniku tož. Lahínjo, mest. pri Lahínji, or. z Lahínjo; DVOJINA: Zabava revije Lady je goste navdušila; prim. lady im. Lahínji, rod. Lahínj, daj. Lahínjama, tož. Lahínji, {B} Ladyjin mest. pri Lahínjah, or. z Lahínjama; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. Lady, rod. Lady, daj. Lady, tož. Lahínje, rod. Lahínj, daj. Lahínjam, tož. Lahínje, mest. Lady, mest. pri Lady, or. z Lady pri Lahínjah, or. z Lahínjami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda ženskega spola lála -e m Láh1 -a in Làh -a m; ime bitja, osebno ime |slabšalno poimenovanje za Vojvodinca|: Že po |priimek|: Odprli bodo slikarsko razstavo krajinarja krajšem klepetu mi je predlagal, naj ga kličem lala, in ekologa Avguština Laha; Strinjam se z on pa bo mene klical Slovenec gospodom Lahom {B} lalov {B} Lahov {O} EDNINA: im. lála, rod. lále tudi lála, daj. láli tudi {O} EDNINA: im. Láh in Làh, rod. Láha, daj. Láhu, tož. lálu, tož. lálo tudi lála, mest. pri láli tudi pri lálu, or. z Láha, mest. pri Láhu, or. z Láhom; DVOJINA: im. lálo tudi z lálom; DVOJINA: im. láli tudi lála, rod. lál Láha, rod. Láhov, daj. Láhoma, tož. Láha, mest. pri tudi lálov, daj. lálama tudi láloma, tož. láli tudi lála, Láhih, or. z Láhoma; MNOŽINA: im. Láhi, rod. Láhov, mest. pri lálah tudi pri lálih, or. z lálama tudi z láloma; daj. Láhom, tož. Láhe, mest. pri Láhih, or. z Láhi MNOŽINA: im. lále tudi láli, rod. lál tudi lálov, daj. STATUS: predlog lálam tudi lálom, tož. lále, mest. pri lálah tudi pri lálih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) or. z lálami tudi z láli STATUS: predlog Láh2 -a in Làh -a m; ime bitja, prebivalsko ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in |nekdaj prebivalec Laškega|: vojna Lahov z Avstrijci; poimenovanja |slabšalno nadomestno ime za Italijana|: Lahi in Švabi; zmaga Lahov s tri proti nič láški -a -o prid. (< Laško2) |nanašajoč se na mesto Laško|: laški podžupan; {B} Lahov |nekdaj nanašajoč se na pokrajino|: Sestavili so {O} EDNINA: im. Láh in Làh, rod. Láha, daj. Láhu, tož. mešan odbor iz naših in laških vitezov; |slabšalno Láha, mest. pri Láhu, or. z Láhom; DVOJINA: im. nanašajoč se na Italijo|: Upokojeni laški birokrati Láha, rod. Láhov, daj. Láhoma, tož. Láha, mest. pri davke plačujejo Italiji ustrezneje italijanski; Láhih, or. z Láhoma; MNOŽINA: im. Láhi, rod. Láhov, (< Laško1) daj. Láhom, tož. Láhe, mest. pri Láhih, or. z Láhi {O} moški: EDNINA: im. láški, rod. láškega, daj. STATUS: predlog láškemu, tož. láški (živostno láškega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in láškem, or. z láškim; DVOJINA: im. láška, rod. láških, poimenovanja; prebivalska imena daj. láškima, tož. láška, mest. pri láških, or. z láškima; MNOŽINA: im. láški, rod. láških, daj. láškim, tož. láške, Láhinja1 -e ž; ime bitja, prebivalsko ime mest. pri láških, or. z láškimi |slabšalno nadomestno ime za Italijanko| ženski: EDNINA: im. láška, rod. láške, daj. láški, tož. {B} Lahinjin láško, mest. pri láški, or. z láško; DVOJINA: im. láški, 128 rod. láških, daj. láškima, tož. láški, mest. pri láških, or. Lazaríni -ija m; ime bitja, osebno ime z láškima; MNOŽINA: im. láške, rod. láških, daj. |priimek|; |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: láškim, tož. láške, mest. pri láških, or. z láškimi portret barona Lazarinija; Ko se je v 18. stoletju srednji: EDNINA: im. láško, rod. láškega, daj. širila kuga, je eden izmed Lazarinijev zaprl mejo, láškemu, tož. láško, mest. pri láškem, or. z láškim; da se kuga ni razširila na Kranjsko; kot prilastek, v DVOJINA: im. láški, rod. láških, daj. láškima, tož. láški, imenovalniku Dvorec v Smledniku je v lasti družine mest. pri láških, or. z láškima; MNOŽINA: im. láška, Lazarini; v množini Lazariniji |kranjska plemiška rod. láških, daj. láškim, tož. láška, mest. pri láških, or. z rodbina|: Lazarinije so leta 1687 sprejeli med láškimi kranjske deželne stanove STATUS: predlog {B} Lazarinijev; lazarinski PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} EDNINA: im. Lazaríni, rod. Lazarínija, daj. Lazaríniju, tož. Lazarínija, mest. pri Lazaríniju, or. z láško -ega s Lazarínijem; DVOJINA: im. Lazarínija, rod. |pogovorno pivo Pivovarne Laško|: Prvi so pili laško, Lazarínijev, daj. Lazarínijema, tož. Lazarínija, mest. drugi union pri Lazarínijih, or. z Lazarínijema; MNOŽINA: im. (< Laško1) Lazaríniji, rod. Lazarínijev, daj. Lazarínijem, tož. {O} EDNINA: im. láško, rod. láškega, daj. láškemu, tož. Lazarínije, mest. pri Lazarínijih, or. z Lazaríniji láško, mest. pri láškem, or. z láškim; DVOJINA: im. STATUS: predlog láška, rod. láških, daj. láškima, tož. láška, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških láških, or. z láškima; MNOŽINA: im. láška, rod. láških, ... rodbin daj. láškim, tož. láške, mest. pri láških, or. z láškimi STATUS: predlog LDS-ov -a -o [èldẹêsov- in eldẹêsov-] prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice LDS-ov županski kandidat (< LDS) Láško1 -ega s; zemljepisno ime {O} moški: EDNINA: im. LDS-ov, rod. LDS-ovega, |mesto|: ženski pevski zbor iz Laškega daj. LDS-ovemu, tož. LDS-ov (živostno LDS-ovega), Kje? v Laškem mest. pri LDS-ovem, or. z LDS-ovim; DVOJINA: im. Od kod? iz Laškega LDS-ova, rod. LDS-ovih, daj. LDS-ovima, tož. LDS- Kam? v Laško ova, mest. pri LDS-ovih, or. z LDS-ovima; MNOŽINA: {B} Laščan, Laščanka; Laščanov, Laščankin; laški im. LDS-ovi, rod. LDS-ovih, daj. LDS-ovim, tož. {O} EDNINA: im. Láško, rod. Láškega, daj. Láškemu, LDS-ove, mest. pri LDS-ovih, or. z LDS-ovimi tož. Láško, mest. pri Láškem, or. z Láškim ženski: EDNINA: im. LDS-ova, rod. LDS-ove, daj. STATUS: predlog LDS-ovi, tož. LDS-ovo, mest. pri LDS-ovi, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev LDS-ovo; DVOJINA: im. LDS-ovi, rod. LDS-ovih, daj. LDS-ovima, tož. LDS-ovi, mest. pri LDS-ovih, or. z Láško2 -ega s; zemljepisno ime LDS-ovima; MNOŽINA: im. LDS-ove, rod. LDS-ovih, |pokrajina med Krasom in Sočo v Italiji|: Benetke so daj. LDS-ovim, tož. LDS-ove, mest. pri LDS-ovih, or. Laško naselile s prebivalci iz Veneta; Sol je z LDS-ovimi tihotapil z Laškega na Notranjsko; nekdaj srednji: EDNINA: im. LDS-ovo, rod. LDS-ovega, daj. |nadomestno ime za Italijo|: Priredili so mečevanje LDS-ovemu, tož. LDS-ovo, mest. pri LDS-ovem, or. z vitezov s Kranjske, z Laškega in iz čeških dežel; LDS-ovim; DVOJINA: im. LDS-ovi, rod. LDS-ovih, Sol je tihotapil z Laškega na Notranjsko daj. LDS-ovima, tož. LDS-ovi, mest. pri LDS-ovih, or. Kje? v Laškem in na Laškem z LDS-ovima; MNOŽINA: im. LDS-ova, rod. LDS- ovih, Od kod? iz Laškega in z Laškega daj. LDS-ovim, tož. LDS-ova, mest. pri LDS- Kam? v Laško in na Laško ovih, or. z LDS-ovimi {B} Lah, Lahinja; Lahov, Lahinjin; laški STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Láško, rod. Láškega, daj. Láškemu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke tož. Láško, mest. pri Láškem, or. z Láškim; DVOJINA: iz kratic im. Láški, rod. Láških, daj. Láškima, tož. Láški, mest. pri Láških, or. z Láškima; MNOŽINA: im. Láška, rod. LDS-ovec -vca [eldẹêsovəc] m Láških, daj. Láškim, tož. Láška, mest. pri Láških, or. z |član, podpornik stranke LDS|: nekdanji LDS-ovec; Láškimi prim. eldeesovec STATUS: predlog (< LDS, LDS) PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin {B} LDS-ovčev 129 {O} EDNINA: im. LDS-ovec, rod. LDS-ovca, daj. {O} moški: EDNINA: im. Lékov, rod. Lékovega, daj. LDS-ovcu, tož. LDS-ovca, mest. pri LDS-ovcu, or. z Lékovemu, tož. Lékov (živostno Lékovega), mest. pri LDS-ovcem; DVOJINA: im. LDS-ovca, rod. LDS- Lékovem, or. z Lékovim; DVOJINA: im. Lékova, rod. ovcev, daj. LDS-ovcema, tož. LDS-ovca, mest. pri Lékovih, daj. Lékovima, tož. Lékova, mest. pri LDS-ovcih, or. z LDS-ovcema; MNOŽINA: im. LDS- Lékovih, or. z Lékovima; MNOŽINA: im. Lékovi, rod. ovci, rod. LDS-ovcev, daj. LDS-ovcem, tož. LDS- Lékovih, daj. Lékovim, tož. Lékove, mest. pri ovce, mest. pri LDS-ovcih, or. z LDS-ovci Lékovih, or. z Lékovimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. Lékova, rod. Lékove, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Lékovi, tož. Lékovo, mest. pri Lékovi, or. z Lékovo; tvorjenke iz kratic DVOJINA: im. Lékovi, rod. Lékovih, daj. Lékovima, tož. Lékovi, mest. pri Lékovih, or. z Lékovima; LDS-ovka -e [eldẹêso ka] ž MNOŽINA: im. Lékove, rod. Lékovih, daj. Lékovim, |članica, podpornica stranke LDS|: Je zelo aktivna tož. Lékove, mest. pri Lékovih, or. z Lékovimi LDS-ovka in občinska svetnica; prim. eldeesovka srednji: EDNINA: im. Lékovo, rod. Lékovega, daj. (< LDS, LDS) Lékovemu, tož. Lékovo, mest. pri Lékovem, or. z {B} LDS-ovkin Lékovim; DVOJINA: im. Lékovi, rod. Lékovih, daj. {O} Lékovima, EDNINA: im. LDS-ovka, rod. LDS-ovke, daj. tož. Lékovi, mest. pri Lékovih, or. z LDS-ovki, Lékovima; tož. LDS-ovko, mest. pri LDS-ovki, or. z MNOŽINA: im. Lékova, rod. Lékovih, daj. LDS-ovko; Lékovim, DVOJINA: im. LDS-ovki, rod. LDS-ovk, tož. Lékova, mest. pri Lékovih, or. z Lékovimi daj. LDS-ovkama, tož. LDS-ovki, mest. pri LDS- ovkah, or. z LDS-ovkama; MNOŽINA: im. LDS-ovke, STATUS: predlog rod. LDS-ovk, daj. LDS-ovkam, tož. LDS-ovke, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki pri LDS-ovkah, or. z LDS-ovkami STATUS: predlog lékovec -vca m PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; |uslužbenec podjetja Lek|: Petina lekovcev sodeluje tvorjenke iz kratic z raziskovalnimi ustanovami (< Lek) {B} lekovčev lék -a m |zdravilo|: {O} EDNINA: im. lékovec, rod. lékovca, daj. lékovcu, starinsko Neprijeten občutek zgage je pomirila žlička novega leka; |albanska denarna tož. lékovca, mest. pri lékovcu, or. z lékovcem; enota|: En evro je vreden več kot 150 lekov; DVOJINA: im. lékovca, rod. lékovcev, daj. lékovcema, prim. Lek tož. lékovca, mest. pri lékovcih, or. z lékovcema; {O} MNOŽINA: im. lékovci, rod. lékovcev, daj. lékovcem, EDNINA: im. lék, rod. léka, daj. léku, tož. léka, tož. lékovce, mest. pri lékovcih, or. z lékovci mest. pri léku, or. z lékom; DVOJINA: im. léka, rod. lékov, STATUS: predlog daj. lékoma, tož. léka, mest. pri lékih, or. z lékoma; MNOŽINA: im. léki, rod. lékov, daj. lékom, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice léke, mest. pri lékih, or. z léki STATUS: predlog lékovka -e ž P |uslužbenka podjetja Lek|: Kot lekovka je začela RAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice delati pred dvajsetimi leti Lék -a (< Lek) m; stvarno ime |podjetje|: uprava Leka; Zaposlena je v Leku; {B} lekovkin kot {O} EDNINA: im. lékovka, rod. lékovke, daj. lékovki, prilastek, v imenovalniku Sedež podjetja Lek je v Ljubljani; tož. lékovko, mest. pri lékovki, or. z lékovko; prim. lek {B} Lekov DVOJINA: im. lékovki, rod. lékovk, daj. lékovkama, {O} tož. lékovki, mest. pri lékovkah, or. z lékovkama; EDNINA: im. Lék, rod. Léka, daj. Léku, tož. Lék, MNOŽINA: im. lékovke, rod. lékovk, daj. lékovkam, mest. pri Léku, or. z Lékom S tož. lékovke, mest. pri lékovkah, or. z lékovkami TATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Lékov -a -o prid. Lekov antibiotik; tečaj Lekovih delnic; novo Léningrad -a m; zemljepisno ime Lekovo zdravilo |nekdanje ime za Sankt Peterburg, mesto v Rusiji|: (< Lek) V Leningradu je temperatura podla pod minus štirideset stopinj Celzija; obleganje Leningrada 130 ||nemška blokada Leningrada med drugo svetovno vojno||: V vojaški zgodovini je večletno obleganje Leon Trinajsti -a -ega m; ime bitja, osebno ime; Leningrada eno najdaljših v sodobni zgodovini obširneje glej pri Leon XIII. Kje? v Leningradu Od kod? iz Leningrada Leon X. -a X. tudi Leon Desêti -a -ega [lêon in léon] Kam? v Leningrad m; ime bitja, osebno ime {B} Leningrajčan, Leningrajčanka; Leningrajčanov, |lat. Papa Leo Decimus: ime papeža|: Družina Leningrajčanka; leningrajski Medičejcev je s papežem Leonom X. zasedla Sveti {O} EDNINA: im. Léningrad, rod. Léningrada, daj. sedež Léningradu, tož. Léningrad, mest. pri Léningradu, or. {O} EDNINA: im. Leon X. tudi Leon Desêti, rod. z Léningradom Leona X. tudi Leona Desêtega, daj. Leonu X. tudi STATUS: predlog Leonu Desêtemu, tož. Leona X. tudi Leona Desêtega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; poimenovanja mest. pri Leonu X. tudi pri Leonu Desêtem, or. z zgodovinskih dogodkov Leonom X. tudi z Leonom Desêtim STATUS: predlog léningrajski -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Z baletom se je seznanil na leningrajskem osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu konservatoriju; Sprejet je bil na pravno fakulteto leningrajske univerze; leningrajska partijska čistka Leon XIII. -a XIII. tudi Leon Trinajsti -a -ega [lêon ||začetek Stalinovih obračunov z nasprotniki||: Po trínajsti in lêon trinájsti in léon trínajsti in léon tem, ko je bil v leningrajski partijski čistki ubit trinájsti] m; ime bitja, osebno ime Sergej Kirov, je bilo ustreljenih še 6500 ljudi |lat. Papa Leo Tertius Decimus: ime papeža|: (< Leningrad) enciklika Leona XIII.; Poslopje zdravstvene {O} moški: EDNINA: im. léningrajski, rod. ustanove so po papežu Leonu XIII. poimenovali léningrajskega, daj. léningrajskemu, tož. léningrajski Leonišče (živostno léningrajskega), mest. pri léningrajskem, or. {O} EDNINA: im. Leon XIII. tudi Leon Trinajsti, rod. z léningrajskim; DVOJINA: im. léningrajska, rod. Leona XIII. tudi Leona Trinajstega, daj. Leonu XIII. léningrajskih, daj. léningrajskima, tož. léningrajska, tudi Leonu Trinajstemu, tož. Leona XIII. tudi Leona mest. pri léningrajskih, or. z léningrajskima; Trinajstega, mest. pri Leonu XIII. tudi pri Leonu MNOŽINA: im. léningrajski, rod. léningrajskih, daj. Trinajstem, or. z Leonom XIII. tudi z Leonom léningrajskim, tož. léningrajske, mest. pri Trinajstim léningrajskih, or. z léningrajskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. léningrajska, rod. léningrajske, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih daj. léningrajski, tož. léningrajsko, mest. pri osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu léningrajski, or. z léningrajsko; DVOJINA: im. léningrajski, rod. léningrajskih, daj. léningrajskima, Lèv Desêti -êva -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje tož. léningrajski, mest. pri léningrajskih, or. z glej pri Lev X. léningrajskima; MNOŽINA: im. léningrajske, rod. léningrajskih, daj. léningrajskim, tož. léningrajske, Lèv X. -êva X. tudi Lèv Desêti -êva -ega m; ime bitja, mest. pri léningrajskih, or. z léningrajskimi osebno ime srednji: EDNINA: im. léningrajsko, rod. |lat. Papa Leo Decimus: ime papeža|; gl. Leon X. léningrajskega, daj. léningrajskemu, tož. STATUS: predlog léningrajsko, mest. pri léningrajskem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih léningrajskim; DVOJINA: im. léningrajski, rod. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu léningrajskih, daj. léningrajskima, tož. léningrajski, mest. pri léningrajskih, or. z léningrajskima; LibreOffice -ea [líbreôfis] m; stvarno ime MNOŽINA: im. léningrajska, rod. léningrajskih, daj. léningrajskim, |zbirka računalniških programov|: LibreOffice tož. léningrajska, mest. pri léningrajskih, vsebuje več programov za urejanje podatkov; kot or. z léningrajskimi S prilastek, v imenovalniku razvoj odprtokodne pisarniške TATUS: predlog zbirke LibreOffice PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja {O} EDNINA: im. LibreOffice, rod. LibreOfficea, daj. zgodovinskih dogodkov LibreOfficeu, tož. LibreOffice, mest. pri LibreOfficeu, or. z LibreOfficeom Leon Desêti -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje STATUS: predlog glej pri Leon X. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena 131 lionístičnim; DVOJINA: im. lionístična, rod. LinkedIn -a [línktín] m; stvarno ime lionístičnih, daj. lionístičnima, tož. lionístična, mest. |podjetje|: Microsoftov prevzem LinkedIna; pri lionístičnih, or. z lionístičnima; MNOŽINA: im. Zaposleni v LinkedInu pravijo, da je vzdušje dobro; lionístični, rod. lionístičnih, daj. lionístičnim, tož. kot prilastek, v imenovalniku delnice podjetja LinkedIn; lionístične, mest. pri lionístičnih, or. z lionístičnimi |spletno družabno omrežje|: profil na LinkedInu; kot ženski: EDNINA: im. lionístična, rod. lionístične, daj. prilastek, v imenovalniku V njegovem profilu na lionístični, tož. lionístično, mest. pri lionístični, or. z omrežju LinkedIn piše, da govori angleško in lionístično; DVOJINA: im. lionístični, rod. lionístičnih, nemško; v pridevniški rabi podatki na LinkedIn profilu daj. lionístičnima, tož. lionístični, mest. pri variantno profilu na LinkedInu; lionístičnih, or. z lionístičnima; MNOŽINA: im. {B} LinkedInov lionístične, rod. lionístičnih, daj. lionístičnim, tož. {O} EDNINA: im. LinkedIn, rod. LinkedIna, daj. lionístične, mest. pri lionístičnih, or. z lionístičnimi LinkedInu, tož. LinkedIn, mest. pri LinkedInu, or. z srednji: EDNINA: im. lionístično, rod. lionístičnega, LinkedInom daj. lionístičnemu, tož. lionístično, mest. pri STATUS: predlog lionístičnem, or. z lionístičnim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena lionístični, rod. lionístičnih, daj. lionístičnima, tož. lionístični, mest. pri lionístičnih, or. z lionístičnima; Linux -a [línuks] m; stvarno ime MNOŽINA: im. lionístična, rod. lionístičnih, daj. |operacijski sistem|: različica Linuxa; program v lionístičnim, tož. lionístična, mest. pri lionístičnih, or. Linuxu; Vsa strojna oprema prenosnika je z lionístičnimi združljiva z Linuxom; kot prilastek, v imenovalniku STATUS: predlog Tehnologija za oglaševanje temelji na operacijskem PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki sistemu Linux; Sistemi z okoljem Linux so bili deležni 66 odstotkov vseh vdorov; v pridevniški rabi lionistka -e [lajonístka] ž uporabniki Linux distribucij variantno Linuxovih |članica organizacije Zveza Lions klubov|: Javnosti distribucij; novo Linux jedro variantno Linuxovo se je predstavilo dvanajst lionistov in šest lionistk iz jedro; različnih okolij {B} Linuxov (< Zveza Lions klubov) {O} EDNINA: im. Linux, rod. Linuxa, daj. Linuxu, tož. {B} lionistkin Linux, mest. pri Linuxu, or. z Linuxom {O} EDNINA: im. lionistka, rod. lionistke, daj. STATUS: predlog lionistki, tož. lionistko, mest. pri lionistki, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena lionistko; DVOJINA: im. lionistki, rod. lionistk, daj. lionistkama, tož. lionistki, mest. pri lionistkah, or. z lionist -a [lajoníst] m lionistkama; MNOŽINA: im. lionistke, rod. lionistk, daj. |član organizacije Zveza Lions klubov|: poslanstvo lionistkam, tož. lionistke, mest. pri lionistkah, or. z lionistov; Bistvene razlike med lionisti in rotarijci lionistkami ni, razhajajo se le v organizacijskih podrobnostih STATUS: predlog (< Zveza Lions klubov) PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice {B} lionistov {O} EDNINA: im. lionist, rod. lionista, daj. lionistu, tož. Lizbónska pogódba -e -e ž; stvarno ime lionista, mest. pri lionistu, or. z lionistom; DVOJINA: |podomačeno za The Treaty of Lisbon|; |mednarodni im. lionista, rod. lionistov, daj. lionistoma, tož. sporazum|: uveljavitev Lizbonske pogodbe lionista, mest. pri lionistih, or. z lionistoma; {O} EDNINA: im. Lizbonska pogodba, rod. Lizbonske MNOŽINA: im. lionisti, rod. lionistov, daj. lionistom, pogodbe, daj. Lizbonski pogodbi, tož. Lizbonsko tož. lioniste, mest. pri lionistih, or. z lionisti pogodbo, mest. pri Lizbonski pogodbi, or. z STATUS: predlog Lizbonsko pogodbo PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena lionističen -čna -o [lajonístičen] prid. v stalni besedni zvezi kot vrstni pridevnik Svetovno Ljubljána -e ž; zemljepisno ime lionistično gibanje ima 1,4 milijona članov |glavno mesto Slovenije|: Na ožjem območju (< Zveza Lions klubov) Ljubljane je okoli tisoč hektarjev gozdov; Nad {O} moški: EDNINA: im. lionístičen, rod. Ljubljano, slovensko prestolnico, se dviga grajski lionístičnega, daj. lionístičnemu, tož. lionístičen grič z Gradom/Ljubljanskim gradom; kot prilastek, (živostno lionístičnega), mest. pri lionístičnem, or. z 132 tudi v imenovalniku Dan prve omembe mesta PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Ljubljana/Ljubljane v pisnih virih je 14. april Kje? v Ljubljani Ljútomersko-Órmoške goríce -ih -íc ž mn.; Od kod? iz Ljubljane zemljepisno ime Kam? v Ljubljano |gričevje na severovzhodu Slovenije med rekama {B} Ljubljančan, Ljubljančanka; Ljubljančanov, Muro in Dravo|: Na območju Ljutomersko- Ljubljančankin; ljubljanski Ormoških goric je trta rasla že davno v preteklosti {O} EDNINA: im. Ljubljána, rod. Ljubljáne, daj. Kje? v Ljútomersko-Órmoških gorícah Ljubljáni, tož. Ljubljáno, mest. v Ljubljáni, or. z Od kod? iz Ljútomersko-Órmoških goríc Ljubljáno Kam? v Ljútomersko-Órmoške goríce STATUS: predlog {O} MNOŽINA: im. Ljútomersko-Órmoške goríce, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev rod. Ljútomersko-Órmoških goríc, daj. Ljútomersko- Órmoškim gorícam, tož. Ljútomersko-Órmoške ljubljánski -a -o prid. goríce, mest. pri Ljútomersko-Órmoških gorícah, or. ljubljanski župan; ljubljanska nadškofija; z Ljútomersko-Órmoškimi gorícami ljubljanska univerza; prim. Ljubljanski maraton STATUS: predlog (< Ljubljana) PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij {O} moški: EDNINA: im. ljubljánski, rod. ljubljánskega, daj. ljubljánskemu, tož. ljubljánski Lóndonski sporazúm -ega -a m; stvarno ime (živostno ljubljánskega), mest. pri ljubljánskem, or. z |mednarodni sporazum, podpisan leta 1954|: Z ljubljánskim; DVOJINA: im. ljubljánska, rod. Londonskim sporazumom je bilo Svobodno tržaško ljubljánskih, daj. ljubljánskima, tož. ljubljánska, mest. ozemlje razdeljeno med Italijo in Jugoslavijo; pri ljubljánskih, or. z ljubljánskima; MNOŽINA: im. |sporazum med silami antante in Italijo, podpisan ljubljánski, rod. ljubljánskih, daj. ljubljánskim, tož. leta 1915|: tajna določila Londonskega sporazuma; ljubljánske, mest. pri ljubljánskih, or. z ljubljánskimi Antanta je z Londonskim sporazumom leta 1915 ženski: EDNINA: im. ljubljánska, rod. ljubljánske, daj. Primorsko obljubila Italiji; prim. sporazum ljubljánski, tož. ljubljánsko, mest. pri ljubljánski, or. z {O} EDNINA: im. Lóndonski sporazúm, rod. ljubljánsko; DVOJINA: im. ljubljánski, rod. Lóndonskega sporazúma, daj. Lóndonskemu ljubljánskih, daj. ljubljánskima, tož. ljubljánski, mest. sporazúmu, tož. Lóndonski sporazúm, mest. pri pri ljubljánskih, or. z ljubljánskima; MNOŽINA: im. Lóndonskem sporazúmu, or. z Lóndonskim ljubljánske, rod. ljubljánskih, daj. ljubljánskim, tož. sporazúmom ljubljánske, mest. pri ljubljánskih, or. z ljubljánskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. ljubljánsko, rod. ljubljánskega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena daj. ljubljánskemu, tož. ljubljánsko, mest. pri ljubljánskem, or. z ljubljánskim; DVOJINA: im. Lúca -e ž; ime bitja, živalsko ime ljubljánski, rod. ljubljánskih, daj. ljubljánskima, tož. |žensko ime|: Mihec vedno plane v objem sestrice ljubljánski, mest. pri ljubljánskih, or. z ljubljánskima; Luce; |ime živali|: Kmetica je ponosna na svojo MNOŽINA: im. ljubljánska, rod. ljubljánskih, daj. simentalko Luco ljubljánskim, tož. ljubljánska, mest. pri ljubljánskih, {B} Lucin or. z ljubljánskimi {O} EDNINA: im. Lúca, rod. Lúce, daj. Lúci, tož. Lúco, STATUS: predlog mest. pri Lúci, or. z Lúco; DVOJINA: im. Lúci, rod. Lúc, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki daj. Lúcama, tož. Lúci, mest. pri Lúcah, or. z Lúcama; MNOŽINA: im. Lúce, rod. Lúc, daj. Lúcam, tož. Lúce, Ljubljánski máraton -ega -a m; stvarno ime mest. pri Lúcah, or. z Lúcami |tekaška prireditev|: rekord Ljubljanskega maratona; STATUS: predlog Tekači so na Ljubljanskem maratonu tekli v dežju; PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena za vrstilnim števnikom z veliko začetnico Najhitrejši slovenski maratonec 23. Ljubljanskega maratona je Lúcin -a -o prid. bil Matic Modic; prim. maraton Lucino mleko je zelo okusno {O} EDNINA: im. Ljubljánski máraton, rod. (< Luca) Ljubljánskega máratona, daj. Ljubljánskemu {O} moški: EDNINA: im. Lúcin, rod. Lúcinega, daj. máratonu, tož. Ljubljánski máraton, mest. pri Lúcinemu, tož. Lúcin (živostno Lúcinega), mest. pri Ljubljánskem máratonu, or. z Ljubljánskim Lúcinem, or. z Lúcinim; DVOJINA: im. Lúcina, rod. máratonom Lúcinih, daj. Lúcinima, tož. Lúcina, mest. pri Lúcinih, STATUS: predlog or. z Lúcinima; MNOŽINA: im. Lúcini, rod. Lúcinih, 133 daj. Lúcinim, tož. Lúcine, mest. pri Lúcinih, or. z Lúcinimi Maastrichtska pogodba -e -e [mástrihtska ženski: EDNINA: im. Lúcina, rod. Lúcine, daj. Lúcini, pogódba] ž; stvarno ime tož. Lúcino, mest. pri Lúcini, or. z Lúcino; DVOJINA: |podomačeno za The Maastricht Treaty|; |mednarodni im. Lúcini, rod. Lúcinih, daj. Lúcinima, tož. Lúcini, sporazum|: Leta 2003 smo praznovali 10. obletnico mest. pri Lúcinih, or. z Lúcinima; MNOŽINA: im. Maastrichtske pogodbe oziroma Pogodbe o Lúcine, rod. Lúcinih, daj. Lúcinim, tož. Lúcine, mest. Evropski uniji pri Lúcinih, or. z Lúcinimi (< Maastrich) srednji: EDNINA: im. Lúcino, rod. Lúcinega, daj. {O} EDNINA: im. Maastrichtska pogodba, rod. Lúcinemu, tož. Lúcino, mest. pri Lúcinem, or. z Maastrichtske pogodbe, daj. Maastrichtski pogodbi, Lúcinim; DVOJINA: im. Lúcini, rod. Lúcinih, daj. tož. Maastrichtsko pogodbo, mest. pri Maastrichtski Lúcinima, tož. Lúcini, mest. pri Lúcinih, or. z pogodbi, or. z Maastrichtsko pogodbo Lúcinima; MNOŽINA: im. Lúcina, rod. Lúcinih, daj. STATUS: predlog Lúcinim, tož. Lúcina, mest. pri Lúcinih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Lúcinimi STATUS: predlog MacDowell1 -lla [məgdávəl, rod. məgdá la] m; ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki bitja, osebno ime |priimek|: Igrali so prvo izvedbo koncerta Lúthrov -a -o [lútrov-] prid. ameriškega skladatelja MacDowlla Luthrovo nasprotovanje vietnamski vojni; kot {B} MacDowllov pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi {O} EDNINA: im. MacDowell, rod. MacDowlla, daj. Lutrov Z Luthrovim prevodom Svetega pisma v MacDowllu, tož. MacDowlla, mest. pri MacDowllu, ljudski jezik je postalo to prvič dostopno tudi laiku; or. z MacDowllom; DVOJINA: im. MacDowlla, rod. Luthrova reformacija; slovesnost ob 500. obletnici MacDowllov, daj. MacDowlloma, tož. MacDowlla, objave Luthrovih tez mest. pri MacDowllih, or. z MacDowlloma; (< Luther) MNOŽINA: im. MacDowlli, rod. MacDowllov, daj. {O} moški: EDNINA: im. Luthrov, rod. Luthrovega, MacDowllom, tož. MacDowlle, mest. pri daj. Luthrovemu, tož. Luthrov (živostno Luthrovega), MacDowllih, or. z MacDowlli mest. pri Luthrovem, or. z Luthrovim; DVOJINA: im. STATUS: predlog Luthrova, rod. Luthrovih, daj. Luthrovima, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki Luthrova, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovima; MNOŽINA: im. Luthrovi, rod. Luthrovih, daj. MacDowell2 -- [məgdávəl] ž; ime bitja, osebno ime Luthrovim, tož. Luthrove, mest. pri Luthrovih, or. z |priimek|: navadno ob ženskem imenu S priljubljeno Luthrovimi Andie MacDowell je zaigral v dveh filmih ženski: EDNINA: im. Luthrova, rod. Luthrove, daj. {O} EDNINA: im. MacDowell, rod. MacDowell, daj. Luthrovi, tož. Luthrovo, mest. pri Luthrovi, or. z MacDowell, tož. MacDowell, mest. pri MacDowell, Luthrovo; DVOJINA: im. Luthrovi, rod. Luthrovih, daj. or. z MacDowell; DVOJINA: im. MacDowell, rod. Luthrovima, tož. Luthrovi, mest. pri Luthrovih, or. z MacDowell, daj. MacDowell, tož. MacDowell, mest. Luthrovima; MNOŽINA: im. Luthrove, rod. Luthrovih, pri MacDowell, or. z MacDowell; MNOŽINA: im. daj. Luthrovim, tož. Luthrove, mest. pri Luthrovih, or. MacDowell, rod. MacDowell, daj. MacDowell, tož. z Luthrovimi MacDowell, mest. pri MacDowell, or. z MacDowell srednji: EDNINA: im. Luthrovo, rod. Luthrovega, daj. STATUS: predlog Luthrovemu, tož. Luthrovo, mest. pri Luthrovem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: priimki s predimki; lastna Luthrovim; DVOJINA: im. Luthrovi, rod. Luthrovih, imena (priimki) daj. Luthrovima, tož. Luthrovi, mest. pri Luthrovih, or. z Luthrovima; MNOŽINA: im. Luthrova, rod. Luthrovih, MacOS -a [mêkóès] daj. Luthrovim, tož. Luthrova, mest. pri m; stvarno ime Luthrovih, |operacijski sistem|: različica MacOS-a; Program je or. z Luthrovimi S optimiziran za MacOS X; kot prilastek, v imenovalniku TATUS: predlog Program deluje v okolju MacOS PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; {O} EDNINA: im. MacOS, rod. MacOS-a, daj. MacOS- samostalnik moškega spola u, tož. MacOS, mest. pri MacOS-u, or. z MacOS-om STATUS: predlog Lútrov -a -o prid.; gl. Luthrov PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Magdaléna -e ž; ime bitja, osebno ime 134 |žensko ime|: Spoprijateljila se je z Magdaleno in magdalénske, rod. magdalénskih, daj. magdalénskim, Kasandro; |svetnica|: Magdalena je živela v tož. magdalénske, mest. pri magdalénskih, or. z Magdali; v zvezi sveta/sv. Magdalena cerkev svete/sv. magdalénskimi Magdalene; prim. Marija Magdalena srednji: EDNINA: im. magdalénsko, rod. {B} Magdalenin magdalénskega, daj. magdalénskemu, tož. {O} EDNINA: im. Magdaléna, rod. Magdaléne, daj. magdalénsko, mest. pri magdalénskem, or. z Magdaléni, tož. Magdaléno, mest. pri Magdaléni, or. z magdalénskim; DVOJINA: im. magdalénski, rod. Magdaléno; DVOJINA: im. Magdaléni, rod. Magdalén, magdalénskih, daj. magdalénskima, tož. daj. Magdalénama, tož. Magdaléni, mest. pri magdalénski, mest. pri magdalénskih, or. z Magdalénah, or. z Magdalénama; MNOŽINA: im. magdalénskima; MNOŽINA: im. magdalénska, rod. Magdaléne, rod. Magdalén, daj. Magdalénam, tož. magdalénskih, daj. magdalénskim, tož. magdalénska, Magdaléne, mest. pri Magdalénah, or. z mest. pri magdalénskih, or. z magdalénskimi Magdalénami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Makabêjec -jca m; ime bitja, osebno ime |pripadnik judovske rodbine|: upor Juda Makabejca; magdalénka -e ž v množini Makabejci |gr. Makkabaioi: judovska |redovnica|: studeniške magdalenke; samostan sester rodbina|: Judi upor in zmago Makabejcev nad magdalenk grškim kraljem Antiohom IV. praznujejo s hanuko (< Magdalena) {B} Makabejec, Makabejka; Makabejčev, {B} magdalenkin Makabejkin; makabejski {O} EDNINA: im. magdalénka, rod. magdalénke, daj. {O} EDNINA: im. Makabêjec, rod. Makabêjca, daj. magdalénki, tož. magdalénko, mest. pri magdalénki, Makabêjcu, tož. Makabêjca, mest. pri Makabêjcu, or. or. z magdalénko; DVOJINA: im. magdalénki, rod. z Makabêjcem; DVOJINA: im. Makabêjca, rod. magdalénk, daj. magdalénkama, tož. magdalénki, Makabêjcev, daj. Makabêjcema, tož. Makabêjca, mest. pri magdalénkah, or. z magdalénkama; mest. pri Makabêjcih, or. z Makabêjcema; MNOŽINA: MNOŽINA: im. magdalénke, rod. magdalénk, daj. im. Makabêjci, rod. Makabêjcev, daj. Makabêjcem, magdalénkam, tož. magdalénke, mest. pri tož. Makabêjce, mest. pri Makabêjcih, or. z magdalénkah, or. z magdalénkami Makabêjci STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin magdalénski -a -o prid. magdalenski samostan; Po zaprtju magdalenskega makabêjski -a -o prid. pokopališča leta 1879 so na Pobrežju odprli novo makabejski knez; makabejske vojne ||zgodovinski mestno pokopališče; Na Irskem so magdalenska dogodek, vojna||: Judje hanuko praznujejo v spomin zavetišča vodile sestre usmiljenke ponovne vzpostavitve delovanja jeruzalemskega (< Magdalena) templja v času makabejskih vojn {O} moški: EDNINA: im. magdalénski, rod. (< Makabejec) magdalénskega, daj. magdalénskemu, tož. {O} moški: EDNINA: im. makabêjski, rod. magdalénski (živostno magdalénskega), mest. pri makabêjskega, daj. makabêjskemu, tož. makabêjski magdalénskem, or. z magdalénskim; DVOJINA: im. (živostno makabêjskega), mest. pri makabêjskem, or. z magdalénska, rod. magdalénskih, daj. makabêjskim; DVOJINA: im. makabêjska, rod. magdalénskima, tož. magdalénska, mest. pri makabêjskih, daj. makabêjskima, tož. makabêjska, magdalénskih, or. z magdalénskima; MNOŽINA: im. mest. pri makabêjskih, or. z makabêjskima; magdalénski, rod. magdalénskih, daj. magdalénskim, MNOŽINA: im. makabêjski, rod. makabêjskih, daj. tož. magdalénske, mest. pri magdalénskih, or. z makabêjskim, tož. makabêjske, mest. pri magdalénskimi makabêjskih, or. z makabêjskimi ženski: EDNINA: im. magdalénska, rod. magdalénske, ženski: EDNINA: im. makabêjska, rod. makabêjske, daj. magdalénski, tož. magdalénsko, mest. pri daj. makabêjski, tož. makabêjsko, mest. pri magdalénski, or. z magdalénsko; DVOJINA: im. makabêjski, or. z makabêjsko; DVOJINA: im. magdalénski, rod. magdalénskih, daj. makabêjski, rod. makabêjskih, daj. makabêjskima, magdalénskima, tož. magdalénski, mest. pri tož. makabêjski, mest. pri makabêjskih, or. z magdalénskih, or. z magdalénskima; MNOŽINA: im. makabêjskima; MNOŽINA: im. makabêjske, rod. 135 makabêjskih, daj. makabêjskim, tož. makabêjske, STATUS: predlog mest. pri makabêjskih, or. z makabêjskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in srednji: EDNINA: im. makabêjsko, rod. poimenovanja makabêjskega, daj. makabêjskemu, tož. makabêjsko, mest. pri makabêjskem, or. z makabêjskim; DVOJINA: Maksimiján -a m; ime bitja, osebno ime im. makabêjski, rod. makabêjskih, daj. makabêjskima, |moško ime|: skladba Maksimijana Feguša; |dolgo tož. makabêjski, mest. pri makabêjskih, or. z ime Avrelij Valerij Maksimijan|; |lat. Aurelius makabêjskima; MNOŽINA: im. makabêjska, rod. Valerius Maximianus: rimski cesar|: Dioklecijanov makabêjskih, daj. makabêjskim, tož. makabêjska, sovladar Maksimijan je živel na Siciliji mest. pri makabêjskih, or. z makabêjskimi {B} Maksimijanov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Maksimiján, rod. Maksimijána, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja Maksimijánu, tož. Maksimijána, mest. pri zgodovinskih dogodkov Maksimijánu, or. z Maksimijánom; DVOJINA: im. Maksimijána, rod. Maksimijánov, daj. makarónar -ja m Maksimijánoma, tož. Maksimijána, mest. pri |ljubitelj testenin|: Vzdevki kruhovec, krompirjevec, Maksimijánih, or. z Maksimijánoma; MNOŽINA: im. makaronar, polentar, sladkosned imajo pogosto Maksimijáni, rod. Maksimijánov, daj. negativen prizvok; |slabšalno poimenovanje za Maksimijánom, tož. Maksimijáne, mest. pri Italijana|: Spoznal je dva makaronarja iz Kopra Maksimijánih, or. z Maksimijáni {B} makaronarjev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. makarónar, rod. makarónarja, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, makarónarju, tož. makarónarja, mest. pri moška); imena zgodovinskih osebnosti makarónarju, or. z makarónarjem; DVOJINA: im. makarónarja, rod. makarónarjev, daj. makarónarjema, Maksimiliján Cêljski -a -ega m; ime bitja, osebno ime tož. makarónarja, mest. pri makarónarjih, or. z |svetnik|: legenda o svetniku Maksimilijanu makarónarjema; MNOŽINA: im. makarónarji, rod. Celjskem; v zvezi sveti/sv. Maksimilijan Celjski cerkev makarónarjev, daj. makarónarjem, tož. makarónarje, svetega/sv. Maksimilijana Celjskega mest. pri makarónarjih, or. z makarónarji {O} EDNINA: im. Maksimiliján Cêljski, rod. STATUS: predlog Maksimilijána Cêljskega, daj. Maksimilijánu PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Cêljskemu, tož. Maksimilijána Cêljskega, mest. pri poimenovanja Maksimilijánu Cêljskem, or. z Maksimilijánom Cêljskim makarónarica -e ž; obširneje glej pri makaronarka STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih makarónarka -e in makarónarica -e ž osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu |ljubiteljica testenin|: Zase pravi, da je makaronarka/makaronarica in krompirjevka; Maksimiliján I. Hábsburški -a I. -ega tudi |slabšalno poimenovanje za Italijanko| Maksimiliján Pŕvi Hábsburški -a -ega -ega m; ime (< makaronar) bitja, osebno ime {B} makaronarkin in makaroničin |nem. Maximilian: nemški cesar|: vladavina {O} EDNINA: im. makarónarka in makarónarica, rod. Maksimilijana I. Habsburškega; skrajšano upravne makarónarke in makarónarice, daj. makarónarki in reforme Maksimilijana Habsburškega; Pravi vzpon makarónarici, tož. makarónarko in makarónarico, so Habsburžani dosegli s cesarjem Maksimilijanom mest. pri makarónarki in pri makarónarici, or. z I. makarónarko in z makarónarico; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Maksimiliján I. Hábsburški tudi makarónarki in makarónarici, rod. makarónark in Maksimiliján Pŕvi Hábsburški, rod. Maksimilijána I. makarónaric, daj. makarónarkama in Hábsburškega tudi Maksimilijána Pŕvega makarónaricama, tož. makarónarki in makarónarici, Hábsburškega, daj. Maksimilijánu I. Hábsburškemu mest. pri makarónarkah in pri makarónaricah, or. z tudi Maksimilijánu Pŕvemu Hábsburškemu, tož. makarónarkama in z makarónaricama; MNOŽINA: im. Maksimilijána I. Hábsburškega tudi Maksimilijána makarónarke in makarónarice, rod. makarónark in Pŕvega Hábsburškega, mest. pri Maksimilijánu I. makarónaric, daj. makarónarkam in makarónaricam, Hábsburškem tudi pri Maksimilijánu Pŕvem tož. makarónarke in makarónarice, mest. pri Hábsburškem, or. z Maksimilijánom I. Hábsburškim makarónarkah in pri makarónaricah, or. z tudi z Maksimilijánom Pŕvim Hábsburškim makarónarkami in z makarónaricami STATUS: predlog 136 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem jejo potico.«; Na vrhuncu francoske revolucije so imenu; imena zgodovinskih osebnosti Marijo Antoaneto usmrtili z giljotino {O} EDNINA: im. Maríja Antoanéta, rod. Maríje Maksimiliján Pŕvi Hábsburški -a -ega -ega m; ime Antoanéte, daj. Maríji Antoanéti, tož. Maríjo bitja, osebno ime; obširneje glej pri Maksimilijan I. Antoanéto, mest. pri Maríji Antoanéti, or. z Maríjo Habsburški Antoanéto STATUS: predlog Mále Benétke -ih -étk ž mn.; zemljepisno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih |mestna četrt Londona|; |podomačeno za Little osebnosti Venice|: Stanovanje ima v Malih Benetkah, londonski četrti; prim. Benetke Marija Antoinetta -e -e [marija antoanéta] ž; ime Kje? v Malih Benetkah bitja, osebno ime Od kod? iz Malih Benetk |fr. Marie Antoinette: francoska kraljica|; gl. Marija Kam? v Male Benetke Antoaneta {O} EDNINA: im. Mále Benétke, rod. Málih Benétk, STATUS: predlog daj. Málim Benétkam, tož. Mále Benétke, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Málih Benétkah, or. z Málimi Benétkami osebnosti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Maríja Antonieta -e -e [marija antoanéta] ž; ime bitja, osebno ime Máraton Fránja -a ∼ tudi Máraton Fránja -a -e m; |fr. Marie Antoinette: francoska kraljica|; gl. Marija stvarno ime Antoaneta |kolesarska prireditev|: zmagovalec Maratona STATUS: predlog Franja; Na 29. Maratonu Franja se je preizkusil na PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih 97-kilometrski trasi; prim. maraton osebnosti {O} EDNINA: im. Máraton Fránja, rod. Máratona Fránja tudi Máratona Fránje, daj. Máratonu Fránja Maríja Čréta -e -e in Maríja Čréta ~ -e ž; tudi Máratonu Fránji, tož. Máraton Fránja tudi zemljepisno ime Máraton Fránjo, mest. pri Máratonu Fránja tudi pri |staro ime kraja|: Zelo všeč so mu bili manj znani Máratonu Fránji, or. z Máratonom Fránja tudi z kraji, na primer Marija Čreta nad Vranskim; gl. Máratonom Fránjo Čreta1 STATUS: predlog Kje? v Mariji/Marija Čreti in na Mariji/Marija Čreti PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Od kod? iz Marije/Marija Črete in z Marije/Marija Črete Margaréta Drúga -e -e ž; ime bitja, osebno ime; Kam? v Marijo/Marija Čreto in na Marijo/Marija obširneje glej pri Margareta II. Čreto {O} EDNINA: im. Maríja Čréta, rod. Maríje Čréte in Margaréta II. -e II. tudi Margaréta Drúga -e -e ž; Maríja Čréte, daj. Maríji Čréti in Maríja Čréti, tož. ime bitja, osebno ime Maríjo Čréto in Maríja Čréto, mest. pri Maríji Čréti |dan. Margrethe II.: danska kraljica|: odlikovanje in pri Maríja Čréti, or. z Maríjo Čréto in z Maríja Margarete II.; Minister se je srečal s predsednikoma Čréto vlade in parlamenta ter kraljico Margareto II. STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Margaréta II. tudi Margaréta Drúga, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev rod. Margaréte II. tudi Margaréte Drúge, daj. Margaréti II. tudi Margaréti Drúgi, tož. Margaréto II. Maríja I. Angléška -e I. -e tudi Maríja Pŕva tudi Margaréto Drúgo, mest. pri Margaréti II. tudi pri Angléška -e -e -e ž; ime bitja, osebno ime Margaréti Drúgi, or. z Margaréto II. tudi z Margaréto |angl. Mary I.: angleška kraljica|: Razstavljena čipka Drúgo je nekoč pripadala kraljici Mariji I. Angleški; STATUS: predlog skrajšano Filip se je poročil s kraljico Marijo PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Angleško; prim. Krvava Marija osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu {O} EDNINA: im. Maríja I. Angléška tudi Maríja Pŕva Angléška, rod. Maríje I. Angléške tudi Maríje Pŕve Maríja Antoanéta -e -e ž; ime bitja, osebno ime Angléške, daj. Maríji I. Angléški tudi Maríji Pŕvi |fr. Marie Antoinette: francoska kraljica|: Mariji Angléški, tož. Maríjo I. Angléško tudi Maríjo Pŕvo Antoaneti pripisujejo izjavo: »Če nimajo kruha, naj Angléško, mest. pri Maríji I. Angléški tudi pri Maríji 137 Pŕvi Angléški, or. z Maríjo I. Angléško tudi z Maríjo |cerkev|: zahvalna maša pri Mariji Snežni Pŕvo Angléško {O} EDNINA: im. Maríja Snéžna, rod. Maríje Snéžne, STATUS: predlog daj. Maríji Snéžni, tož. Maríjo Snéžno, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Maríji Snéžni, or. z Maríjo Snéžno osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb Maríja I. Škótska -e I. -e tudi Maríja Pŕva Škótska - e -e -e ž; ime bitja, osebno ime Maríja Terêzija -e -e ž; ime bitja, osebno ime |angl. Mary Stuart: škotska kraljica|: portret Marije I. |nem. Maria Theresia: avstrijska cesarica, češka in Škotske; skrajšano Leta 1587 so Marijo Škotsko ogrska kraljica|: reforme Marije Terezije; Slabe obglavili zaradi izdaje razmere po tridesetletni vojni so se umirile šele z {O} EDNINA: im. Maríja I. Škótska tudi Maríja Pŕva Marijo Terezijo in Jožefom II. v 18. stoletju Škótska, rod. Maríje I. Škótske tudi Maríje Pŕve {O} EDNINA: im. Maríja Terêzija, rod. Maríje Škótske, daj. Maríji I. Škótski tudi Maríji Pŕvi Terêzije, daj. Maríji Terêziji, tož. Maríjo Terêzijo, Škótski, tož. Maríjo I. Škótsko tudi Maríjo Pŕvo mest. pri Maríji Terêziji, or. z Maríjo Terêzijo Škótsko, mest. pri Maríji I. Škótski tudi pri Maríji STATUS: predlog Pŕvi Škótski, or. z Maríjo I. Škótsko tudi z Maríjo PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Pŕvo Škótsko osebnosti STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Maríja Tolažníca1 -e -e ž; ime bitja, religijsko ime osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu |Kristusova mati|: Jaslice so razstavljene v cerkvi Marije Tolažnice Maríja Magdaléna -e -e ž; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Maríja Tolažníca, rod. Maríje |lat. Maria Magdalena: svetnica|: Iz čaščenja Marije Tolažníce, daj. Maríji Tolažníci, tož. Maríjo Magdalene se je v Nemčiji v 13. stoletju razvil red Tolažníco, mest. pri Maríji Tolažníci, or. z Maríjo magdalenk; v zvezi sveta/sv. Marija Magdalena Oljni Tolažníco portret Primičeve Julije je restavrator odkril pod STATUS: predlog sliko svete/sv. Marije Magdalene PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena {O} EDNINA: im. Maríja Magdaléna, rod. Maríje Magdaléne, daj. Maríji Magdaléni, tož. Maríjo Maríja Tolažníca2 -e -e ž; zemljepisno ime Magdaléno, mest. pri Maríji Magdaléni, or. z Maríjo |cerkev|: Božja pot pri Mariji Tolažnici Magdaléno {O} EDNINA: im. Maríja Tolažníca, rod. Maríje STATUS: predlog Tolažníce, daj. Maríji Tolažníci, tož. Maríjo PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Tolažníco, mest. pri Maríji Tolažníci, or. z Maríjo osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Tolažníco STATUS: predlog Maríja Pŕva Angléška -e -e -e ž; ime bitja, osebno PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena objektov, stavb ime; obširneje glej pri Marija I. Angleška Maríja Vnebovzéta -e -e ž; ime bitja, religijsko ime Maríja Pŕva Škótska -e -e -e ž; ime bitja, osebno ime; |Kristusova mati|: oltar, posvečen Mariji obširneje glej pri Marija I. Škotska Vnebovzeti; v zvezi sveta/sv. Marija Vnebovzeta cerkev svete/sv. Marije Vnebovzete Maríja Snéžna1 -e -e ž; ime bitja, religijsko ime {O} EDNINA: im. Maríja Vnebovzéta, rod. Maríje |Kristusova mati|: cerkev Marije Snežne; Kapela na Vnebovzéte, daj. Maríji Vnebovzéti, tož. Maríjo Kredarici je posvečena Mariji Snežni; v zvezi Vnebovzéto, mest. pri Maríji Vnebovzéti, or. z sveta/sv. Marija Snežna praznik svete/sv. Marije Maríjo Vnebovzéto Snežne STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Maríja Snéžna, rod. Maríje Snéžne, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem daj. Maríji Snéžni, tož. Maríjo Snéžno, mest. pri imenu; religijska imena Maríji Snéžni, or. z Maríjo Snéžno STATUS: predlog Marjeta Antiohijska -e -e [marjéta antijohíjska] ž; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem ime bitja, osebno ime imenu; religijska imena |svetnica|: Marjeto Antiohijsko slikajo z zmajem na verigi; v zvezi sveta/sv. Marjeta Antiohijska Župnijska Maríja Snéžna2 -e -e ž; zemljepisno ime 138 cerkev v Vodicah je posvečena sveti/sv. Marjeti {O} EDNINA: im. Marléne in Marlêne, rod. Marléne in Antiohijski Marlêne, daj. Marléne in Marlêne, tož. Marléne in {O} EDNINA: im. Marjeta Antiohijska, rod. Marjete Marlêne, mest. pri Marléne in pri Marlêne, or. z Antiohijske, daj. Marjeti Antiohijski, tož. Marjeto Marléne in z Marlêne; DVOJINA: im. Marléne in Antiohijsko, mest. pri Marjeti Antiohijski, or. z Marlêne, rod. Marléne in Marlêne, daj. Marléne in Marjeto Antiohijsko Marlêne, tož. Marléne in Marlêne, mest. pri Marléne STATUS: predlog in pri Marlêne, or. z Marléne in z Marlêne; MNOŽINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem im. Marléne in Marlêne, rod. Marléne in Marlêne, daj. imenu; imena zgodovinskih osebnosti Marléne in Marlêne, tož. Marléne in Marlêne, mest. pri Marléne in pri Marlêne, or. z Marléne in z Marjéta Ógrska -e -e Marlêne ž; ime bitja, osebno ime |svetnica|: God dominikanke Marjete Ogrske STATUS: predlog praznujemo 18. januarja; v zvezi sveta/sv. Marjeta PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Ogrska Pri nas sveto/sv. Marjeto Ogrsko najbolj ženska) častijo v Prekmurju {O} EDNINA: im. Marjéta Ógrska, rod. Marjéte Mártin1 -a m; ime bitja, osebno ime Ógrske, daj. Marjéti Ógrski, tož. Marjéto Ógrsko, |moško ime|: pogovor z Martinom; |nemško moško mest. pri Marjéti Ógrski, or. z Marjéto Ógrsko ime|: V kvalifikacijah je najdlje skočil Nemec STATUS: predlog Martin Schmitt; srečanje z deželnim svetnikom PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Martinom Gruberjem; |priimek|: zmaga Tonyja osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Martina {B} Martinov Márk Avrélij -a -a m; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. Mártin, rod. Mártina, daj. Mártinu, |dolgo ime Mark Elij Avrelij Antonin|; |lat. Marcus tož. Mártina, mest. pri Mártinu, or. z Mártinom; Aelius Aurelius Antoninus: rimski cesar|: DVOJINA: im. Mártina, rod. Mártinov, daj. Mártinoma, konjeniški kip cesarja Marka Avrelija; Komod je tož. Mártina, mest. pri Mártinih, or. z Mártinoma; vladal kot socesar z Markom Avrelijem MNOŽINA: im. Mártini, rod. Mártinov, daj. Mártinom, {O} EDNINA: im. Márk Avrélij, rod. Márka Avrélija, tož. Mártine, mest. pri Mártinih, or. z Mártini daj. Márku Avréliju, tož. Márka Avrélija, mest. pri STATUS: predlog Márku Avréliju, or. z Márkom Avrélijem PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, STATUS: predlog moška); lastna imena (priimki) PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti Martín2 -a in Martìn -a m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: pridige škofa Antona Martina Marléne1 -- ž; ime bitja, osebno ime Slomška |nemško žensko ime|: V svojem pariškem {B} Martinov stanovanju je živel s sestro Marlene; Obe Marlene {O} EDNINA: im. Martín in Martìn, rod. Martína, daj. sta ga privlačili Martínu, tož. Martína, mest. pri Martínu, or. z {B} Marlenin Martínom; DVOJINA: im. Martína, rod. Martínov, daj. {O} Martínoma, EDNINA: im. Marléne, rod. Marléne, daj. Marléne, tož. Martína, mest. pri Martínih, or. z Martínoma; tož. Marléne, mest. pri Marléne, or. z Marléne; MNOŽINA: im. Martíni, rod. Martínov, daj. Martínom, DVOJINA: im. Marléne, rod. Marléne, daj. Marléne, tož. tož. Martíne, mest. pri Martínih, or. z Marléne, Martíni mest. pri Marléne, or. z Marléne; MNOŽINA: im. Marléne, rod. Marléne, daj. Marléne, tož. Marléne, STATUS: predlog mest. pri Marléne, or. z Marléne PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, STATUS: predlog moška) PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, ženska) Martin3 -a [martên] m; ime bitja, osebno ime |francosko moško ime|: Zmagovalec je Martina Marlene2 -- [marlén in marlên] ž; ime bitja, osebno Fourcada prehitel za sedem sekund; |priimek|; |francoski metalurg|: Peč za izdelovanje jekla sta ime |angleško žensko ime|: Novi film bodo posneli po leta 1864 zgradila Pierre in Emil Martin scenariju Marlene King {B} Martinov {B} Marlenin {O} EDNINA: im. Martin, rod. Martina, daj. Martinu, tož. Martina, mest. pri Martinu, or. z Martinom; 139 DVOJINA: im. Martina, rod. Martinov, daj. Martinoma, Mártinovega), mest. pri Mártinovem, or. z tož. Martina, mest. pri Martinih, or. z Martinoma; Mártinovim; DVOJINA: im. Mártinova, rod. MNOŽINA: im. Martini, rod. Martinov, daj. Martinom, Mártinovih, daj. Mártinovima, tož. Mártinova, mest. tož. Martine, mest. pri Martinih, or. z Martini pri Mártinovih, or. z Mártinovima; MNOŽINA: im. STATUS: predlog Mártinovi, rod. Mártinovih, daj. Mártinovim, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Mártinove, mest. pri Mártinovih, or. z Mártinovimi moška) ženski: EDNINA: im. Mártinova, rod. Mártinove, daj. Mártinovi, tož. Mártinovo, mest. pri Mártinovi, or. z Martínov1 -a -o Mártinovo; prid. DVOJINA: im. Mártinovi, rod. Mártinovih, Martinovemu povabilu na ličkanje koruze smo se z daj. Mártinovima, tož. Mártinovi, mest. pri veseljem odzvali; Mártinovih, Martinova gos ||gos, ki se pripravi or. z Mártinovima; MNOŽINA: im. na martinovo||: Na martinovanju postrežejo z Mártinove, rod. Mártinovih, daj. Mártinovim, tož. Martinovo gosjo, mlinci, svinjsko glavo in zeljem; Mártinove, mest. pri Mártinovih, or. z Mártinovimi Martinova nedelja ||nedelja, 11. novembra, ali prva po srednji: EDNINA: im. Mártinovo, rod. Mártinovega, njem||: V pričakovanju Martinove nedelje policisti daj. Mártinovemu, tož. Mártinovo, mest. pri opozarjajo voznike na varno in previdno vožnjo; Mártinovem, or. z Mártinovim; DVOJINA: im. Martinova sobota ||prva sobota po 11. novembru||: V Mártinovi, rod. Mártinovih, daj. Mártinovima, tož. Lendavi so dogajanje na Martinovo soboto Mártinovi, mest. pri Mártinovih, or. z Mártinovima; popestrili z bogatim sejmom ljudskih obrti; MNOŽINA: im. Mártinova, rod. Mártinovih, daj. Mártinovim, Martinova peč ||jeklarska peč||: Za hlajenje tož. Mártinova, mest. pri Mártinovih, or. Martinovih peči v železarni so zgradili bazen z Mártinovimi (< Martin2) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. Martínov, rod. Martínovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki daj. Martínovemu, tož. Martínov (živostno Martínovega), mest. pri Martínovem, or. z Maxwellov -a -o [máksvelov-] prid. Martínovim; DVOJINA: im. Martínova, rod. Maxwellove domneve o porazdelitvi hitrosti so Martínovih, daj. Martínovima, tož. Martínova, mest. pozneje uskladili s teorijo relativnosti; Maxwellove pri Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im. enačbe ||osnovni zakoni elektrodinamike||: Z Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož. Maxwellovimi enačbami se opisujejo Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi elektromagnetno polje ter njegove časovne in ženski: EDNINA: im. Martínova, rod. Martínove, daj. prostorske spremembe Martínovi, tož. Martínovo, mest. pri Martínovi, or. z (< Maxwell) Martínovo; DVOJINA: im. Martínovi, rod. Martínovih, {O} moški: EDNINA: im. Maxwellov, rod. daj. Martínovima, tož. Martínovi, mest. pri Maxwellovega, daj. Maxwellovemu, tož. Maxwellov Martínovih, or. z Martínovima; MNOŽINA: im. (živostno Maxwellovega), mest. pri Maxwellovem, or. Martínove, rod. Martínovih, daj. Martínovim, tož. z Maxwellovim; DVOJINA: im. Maxwellova, rod. Martínove, mest. pri Martínovih, or. z Martínovimi Maxwellovih, daj. Maxwellovima, tož. Maxwellova, srednji: EDNINA: im. Martínovo, rod. Martínovega, mest. pri Maxwellovih, or. z Maxwellovima; daj. Martínovemu, tož. Martínovo, mest. pri MNOŽINA: im. Maxwellovi, rod. Maxwellovih, daj. Martínovem, or. z Martínovim; DVOJINA: im. Maxwellovim, tož. Maxwellove, mest. pri Martínovi, rod. Martínovih, daj. Martínovima, tož. Maxwellovih, or. z Maxwellovimi Martínovi, mest. pri Martínovih, or. z Martínovima; ženski: EDNINA: im. Maxwellova, rod. Maxwellove, MNOŽINA: im. Martínova, rod. Martínovih, daj. daj. Maxwellovi, tož. Maxwellovo, mest. pri Martínovim, tož. Martínova, mest. pri Martínovih, or. Maxwellovi, or. z Maxwellovo; DVOJINA: im. z Martínovimi Maxwellovi, rod. Maxwellovih, daj. Maxwellovima, STATUS: predlog tož. Maxwellovi, mest. pri Maxwellovih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na Maxwellovima; MNOŽINA: im. Maxwellove, rod. -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki; Maxwellovih, daj. Maxwellovim, tož. Maxwellove, poimenovanja jedi mest. pri Maxwellovih, or. z Maxwellovimi srednji: EDNINA: im. Maxwellovo, rod. Maxwellovega, daj. Maxwellovemu, tož. Mártinov2 -a -o prid. Maxwellovo, mest. pri Maxwellovem, or. z Martinovo hčer v seriji igra Ronja Forcher Maxwellovim; DVOJINA: im. Maxwellovi, rod. (< Martin1) Maxwellovih, daj. Maxwellovima, tož. Maxwellovi, {O} moški: EDNINA: im. Mártinov, rod. Mártinovega, mest. pri Maxwellovih, or. z Maxwellovima; daj. Mártinovemu, tož. Mártinov (živostno MNOŽINA: im. Maxwellova, rod. Maxwellovih, daj. 140 Maxwellovim, tož. Maxwellova, mest. pri {O} EDNINA: im. Medičêjka, rod. Medičêjke, daj. Maxwellovih, or. z Maxwellovimi Medičêjki, tož. Medičêjko, mest. pri Medičêjki, or. z STATUS: predlog Medičêjko; DVOJINA: im. Medičêjki, rod. Medičêjk, PRAVOPISNA KATEGORIJA: izlastnoimenski pridevniki na daj. Medičêjkama, tož. Medičêjki, mest. pri -ov/-ev ali -in v SBZ; svojilni pridevniki Medičêjkah, or. z Medičêjkama; MNOŽINA: im. Medičêjke, rod. Medičêjk, daj. Medičêjkam, tož. Medici -ja [médiči] Medičêjke, m; ime bitja, osebno ime mest. pri Medičêjkah, or. z Medičêjkami |priimek|; |pripadnik italijanske plemiške rodbine|: STATUS: predlog Leta 1519 se je rodil florentinski vladar in Cosimo PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških I. Medici; Leonardo je odšel v Rim leta 1513 s ... rodbin svojim dobrotnikom Giulianom Medicijem; kot prilastek, v imenovalniku Bogata zbirka umetnin je medičêjski -a -o prid. rezultat zbirateljske strasti predstavnikov družine medičejski grb; medičejski papež; prim. Medičejske Medici; v množini Mediciji |italijanska plemiška zvezde rodbina|: Machiavelli je eno od knjig posvetil (< Medici) Medicijem; prim. Medičejec {O} moški: EDNINA: im. medičêjski, rod. {B} Medicijev medičêjskega, daj. medičêjskemu, tož. medičêjski {O} EDNINA: im. Medici, rod. Medicija, daj. Mediciju, (živostno medičêjskega), mest. pri medičêjskem, or. z tož. Medicija, mest. pri Mediciju, or. z Medicijem; medičêjskim; DVOJINA: im. medičêjska, rod. DVOJINA: im. Medicija, rod. Medicijev, daj. medičêjskih, daj. medičêjskima, tož. medičêjska, Medicijema, tož. Medicija, mest. pri Medicijih, or. z mest. pri medičêjskih, or. z medičêjskima; MNOŽINA: Medicijema; MNOŽINA: im. Mediciji, rod. Medicijev, im. medičêjski, rod. medičêjskih, daj. medičêjskim, daj. Medicijem, tož. Medicije, mest. pri Medicijih, or. tož. medičêjske, mest. pri medičêjskih, or. z z Mediciji medičêjskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. medičêjska, rod. medičêjske, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških medičêjski, tož. medičêjsko, mest. pri medičêjski, or. ... rodbin z medičêjsko; DVOJINA: im. medičêjski, rod. medičêjskih, daj. medičêjskima, tož. medičêjski, mest. Medičêjec -jca m; ime bitja, osebno ime pri medičêjskih, or. z medičêjskima; MNOŽINA: im. |pripadnik italijanske plemiške rodbine|: Po smrti medičêjske, rod. medičêjskih, daj. medičêjskim, tož. papeža Julija II. sta bila zaporedoma papeža dva medičêjske, mest. pri medičêjskih, or. z Medičejca; v množini Medičejci |it. de' Medici: medičêjskimi italijanska plemiška rodbina|: Zasnova grobne srednji: EDNINA: im. medičêjsko, rod. medičêjskega, kapele Medičejcev v Firencah je Michelangelova daj. medičêjskemu, tož. medičêjsko, mest. pri (< Medici) medičêjskem, or. z medičêjskim; DVOJINA: im. {B} Medičejec, Medičejka; Medičejčev, medičêjski, rod. medičêjskih, daj. medičêjskima, tož. Medičejkin; medičejski medičêjski, mest. pri medičêjskih, or. z {O} medičêjskima; EDNINA: im. Medičêjec, rod. Medičêjca, daj. MNOŽINA: im. medičêjska, rod. Medičêjcu, tož. Medičêjca, mest. pri Medičêjcu, or. z medičêjskih, daj. medičêjskim, tož. medičêjska, mest. Medičêjcem; pri medičêjskih, DVOJINA: im. Medičêjca, rod. or. z medičêjskimi Medičêjcev, daj. Medičêjcema, tož. Medičêjca, mest. STATUS: predlog pri Medičêjcih, or. z Medičêjcema; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Medičêjci, rod. Medičêjcev, daj. Medičêjcem, tož. Medičêjce, mest. pri Medičêjcih, or. z Medičêjci Mélkijad -a m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |moško ime|: Ime Melkijad so nekoč dajali PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških nezakonskim otrokom; Mencingerjevo srečanje z ... rodbin Melkijadom; |domišljijski lik|: zgodbe o Pipiju in Melkijadu; Pipi ima za starejšega brata Melkijada Medičêjka -e vselej kako vprašanje; |lat. Miltiades: ime papeža|: ž; ime bitja, osebno ime |pripadnica italijanske plemiške rodbine|: oporoka Odločitve Melkijada, kdo bo škof v Kartagini, zadnje Medičejke Anne Marie Luise; Na prestolu donatisti niso sprejeli.; v zvezi sveti/sv. Melkijad Cesar Konstantin je papežu svetemu/sv. Melkijadu podaril Francije je bilo več Medičejk (< Medici) Lateransko palačo v Rimu {B} Melkijadov {B} Medičejkin 141 {O} EDNINA: im. Mélkijad, rod. Mélkijada, daj. daj. Ménesovima, tož. Ménesovi, mest. pri Mélkijadu, tož. Mélkijada, mest. pri Mélkijadu, or. z Ménesovih, or. z Ménesovima; MNOŽINA: im. Mélkijadom Ménesove, rod. Ménesovih, daj. Ménesovim, tož. STATUS: predlog Ménesove, mest. pri Ménesovih, or. z Ménesovimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska imena; imena srednji: EDNINA: im. Ménesovo, rod. Ménesovega, zgodovinskih osebnosti daj. Ménesovemu, tož. Ménesovo, mest. pri Ménesovem, or. z Ménesovim; DVOJINA: im. Menápijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Ménesovi, rod. Ménesovih, daj. Ménesovima, tož. |pripadnica antičnega plemena, ki je živelo na Ménesovi, mest. pri Ménesovih, or. z Ménesovima; področju današnje Flandrije in ob obali Severnega MNOŽINA: im. Ménesova, rod. Ménesovih, daj. morja| Ménesovim, tož. Ménesova, mest. pri Ménesovih, or. (< Menapijec) z Ménesovimi {B} Menapijkin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Menápijka, rod. Menápijke, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Menápijki, tož. Menápijko, mest. pri Menápijki, or. z Menápijko; DVOJINA: im. Menápijki, rod. Menápijk, Merkúr1 -ja m; ime bitja, religijsko ime daj. Menápijkama, tož. Menápijki, mest. pri |rimski bog trgovine|: svetišče rimskega boga Menápijkah, or. z Menápijkama; MNOŽINA: im. Merkurja Menápijke, rod. Menápijk, daj. Menápijkam, tož. {B} Merkurjev Menápijke, mest. pri Menápijkah, or. z Menápijkami {O} EDNINA: im. Merkúr, rod. Merkúrja, daj. STATUS: predlog Merkúrju, tož. Merkúrja, mest. pri Merkúrju, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; Merkúrjem samostalnik ženskega spola STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena; grško-Ménes -a m; ime bitja, osebno ime rimska imena |moško ime|: predsednik etiopske vlade Menes Zenawi; |egiptovski faraon|: Faraona Menesa Merkur2 -ja m; stvarno ime nekateri viri omenjajo kot Narmerja; Pod Menesom |podjetje|: uprava Merkurja; Z Merkurjem so sta se združila Spodnji in Zgornji Egipt sklenili pogodbo za 55.000 ton izdelkov; |trgovina|: {B} Menesov V Merkurju kupuje oglje za žar; |športni klub|: {O} EDNINA: im. Ménes, rod. Ménesa, daj. Ménesu, Triglavanke gostujejo pri Merkurju v Celju; tekma tož. Ménesa, mest. pri Ménesu, or. z Ménesom; med celjskim Merkurjem in Ježico DVOJINA: im. Ménesa, rod. Ménesov, daj. Ménesoma, {B} Merkurjev tož. Ménesa, mest. pri Ménesih, or. z Ménesoma; {O} EDNINA: im. Merkúr, rod. Merkúrja, daj. MNOŽINA: im. Ménesi, rod. Ménesov, daj. Ménesom, Merkúrju, tož. Merkúr, mest. pri Merkúrju, or. z tož. Ménese, mest. pri Ménesih, or. z Ménesi Merkúrjem STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena osebnosti Merkúrjev -a -o prid. Ménesov -a -o prid. |nanašajoč se na planet|: kartografiranje sestave Obstajajo ugibanja, da je Narmer Menesov oče, a ga Merkurjevega površja; Sonda Messenger je prva mnogi identificirajo z njim; Menesova paleta sonda, ki je uspešno vstopila v Merkurjevo orbito; (< Menes) |nanašajoč se na podjetje Merkur|: Merkurjev {O} moški: EDNINA: im. Ménesov, rod. Ménesovega, trgovski center; oživitev Merkurjevega poslovanja; daj. Ménesovemu, tož. Ménesov (živostno cena Merkurjevih delnic; |nanašajoč se na trgovino Ménesovega), mest. pri Ménesovem, or. z Merkur|: V Merkurjevo ponudbo uvajajo nov Ménesovim; DVOJINA: im. Ménesova, rod. oddelek dodatkov za dom; |nanašajoč se na Ménesovih, daj. Ménesovima, tož. Ménesova, mest. rimskega boga trgovine|: Merkurjev kip pri Ménesovih, or. z Ménesovima; MNOŽINA: im. (< Merkur1, Merkur, Merkur2) Ménesovi, rod. Ménesovih, daj. Ménesovim, tož. {O} moški: EDNINA: im. Merkúrjev, rod. Ménesove, mest. pri Ménesovih, or. z Ménesovimi Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjev ženski: EDNINA: im. Ménesova, rod. Ménesove, daj. (živostno Merkúrjevega), mest. pri Merkúrjevem, or. z Ménesovi, tož. Ménesovo, mest. pri Ménesovi, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: im. Merkúrjeva, rod. Ménesovo; DVOJINA: im. Ménesovi, rod. Ménesovih, Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merkúrjeva, 142 mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, Merovéh -a m; ime bitja, osebno ime tož. Merkúrjeve, mest. pri Merkúrjevih, or. z |poglavar Salijcev|: Po Merovehu se imenuje prva Merkúrjevimi frankovska dinastija ženski: EDNINA: im. Merkúrjeva, rod. Merkúrjeve, {B} Merovehov daj. Merkúrjevi, tož. Merkúrjevo, mest. pri {O} EDNINA: im. Merovéh, rod. Merovéha, daj. Merkúrjevi, or. z Merkúrjevo; DVOJINA: im. Merovéhu, tož. Merovéha, mest. pri Merovéhu, or. z Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, tož. Merovéhom Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z STATUS: predlog Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeve, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeve, osebnosti mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi srednji: EDNINA: im. Merkúrjevo, rod. Merovíng -a m; ime bitja, osebno ime Merkúrjevega, daj. Merkúrjevemu, tož. Merkúrjevo, |pripadnik frankovske vladarske rodbine|: Pipin mest. pri Merkúrjevem, or. z Merkúrjevim; DVOJINA: Mali je dal leta 751 zadnjega Merovinga zapreti v im. Merkúrjevi, rod. Merkúrjevih, daj. Merkúrjevima, samostan; v množini Merovingi |fr. les Mérovingiens: tož. Merkúrjevi, mest. pri Merkúrjevih, or. z frankovska vladarska rodbina|: Karolinška dinastija Merkúrjevima; MNOŽINA: im. Merkúrjeva, rod. je v 8. stoletju Merovingom vzela krono Merkúrjevih, daj. Merkúrjevim, tož. Merkúrjeva, (< Meroveh) mest. pri Merkúrjevih, or. z Merkúrjevimi {B} Meroving, Merovinginja; Merovingov, STATUS: predlog Merovinginjin; merovinški PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki {O} EDNINA: im. Merovíng, rod. Merovínga, daj. Merovíngu, tož. Merovínga, mest. pri Merovíngu, or. merkúrjevec -vca m z Merovíngom; DVOJINA: im. Merovínga, rod. |uslužbenec podjetja Merkur|: menedžerska družba Merovíngov, daj. Merovíngoma, tož. Merovínga, merkurjevcev mest. pri Merovíngih, or. z Merovíngoma; MNOŽINA: (< Merkur2) im. Merovíngi, rod. Merovíngov, daj. Merovíngom, {B} merkurjevčev tož. Merovínge, mest. pri Merovíngih, or. z {O} EDNINA: im. merkúrjevec, rod. merkúrjevca, daj. Merovíngi merkúrjevcu, tož. merkúrjevca, mest. pri STATUS: predlog merkúrjevcu, or. z merkúrjevcem; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških merkúrjevca, rod. merkúrjevcev, daj. merkúrjevcema, ... rodbin tož. merkúrjevca, mest. pri merkúrjevcih, or. z merkúrjevcema; MNOŽINA: im. merkúrjevci, rod. merovínški -a -o prid. merkúrjevcev, daj. merkúrjevcem, tož. merkúrjevce, merovinški kralj; Dagobert je bil pripadnik mest. pri merkúrjevcih, or. z merkúrjevci merovinške dinastije, ki je Franciji vladala v 7. STATUS: predlog stoletju; Venancij Fortunat velja za PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice najpomembnejšega pesnika merovinške dobe (< Meroveh) merkúrjevka -e ž {O} moški: EDNINA: im. merovínški, rod. |uslužbenka podjetja Merkur|; |igralka športnega merovínškega, daj. merovínškemu, tož. merovínški kluba Merkur|: zmaga merkurjevk (živostno merovínškega), mest. pri merovínškem, or. z (< Merkur2) merovínškim; DVOJINA: im. merovínška, rod. {B} merkurjevkin merovínških, daj. merovínškima, tož. merovínška, {O} EDNINA: im. merkúrjevka, rod. merkúrjevke, daj. mest. pri merovínških, or. z merovínškima; MNOŽINA: merkúrjevki, tož. merkúrjevko, mest. pri merkúrjevki, im. merovínški, rod. merovínških, daj. merovínškim, or. z merkúrjevko; DVOJINA: im. merkúrjevki, rod. tož. merovínške, mest. pri merovínških, or. z merkúrjevk, daj. merkúrjevkama, tož. merkúrjevki, merovínškimi mest. pri merkúrjevkah, or. z merkúrjevkama; ženski: EDNINA: im. merovínška, rod. merovínške, MNOŽINA: im. merkúrjevke, rod. merkúrjevk, daj. daj. merovínški, tož. merovínško, mest. pri merkúrjevkam, tož. merkúrjevke, mest. pri merovínški, or. z merovínško; DVOJINA: im. merkúrjevkah, or. z merkúrjevkami merovínški, rod. merovínških, daj. merovínškima, tož. STATUS: predlog merovínški, mest. pri merovínških, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; merovínškima; MNOŽINA: im. merovínške, rod. pripadniki in pripadnice 143 merovínških, daj. merovínškim, tož. merovínške, je uživala ob nastopu nemških metalcev; festival za mest. pri merovínških, or. z merovínškimi rokerje in metalce srednji: EDNINA: im. merovínško, rod. (< metal) merovínškega, daj. merovínškemu, tož. merovínško, {B} metalčev mest. pri merovínškem, or. z merovínškim; DVOJINA: {O} EDNINA: im. metálec, rod. metálca, daj. metálcu, im. merovínški, rod. merovínških, daj. merovínškima, tož. metálca, mest. pri metálcu, or. z metálcem; tož. merovínški, mest. pri merovínških, or. z DVOJINA: im. metálca, rod. metálcev, daj. metálcema, merovínškima; MNOŽINA: im. merovínška, rod. tož. metálca, mest. pri metálcih, or. z metálcema; merovínških, daj. merovínškim, tož. merovínška, MNOŽINA: im. metálci, rod. metálcev, daj. metálcem, mest. pri merovínških, or. z merovínškimi tož. metálce, mest. pri metálcih, or. z metálci STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik moškega spola Messenger -ja [mêsindžer in mêsendžer] m; stvarno ime metálka -e ž |aplikacija|: pogovor prek Messengerja; Veliko časa |pripadnica subkulture|: Začela se je oblačiti kot preživi na Messengerju; kot prilastek, v imenovalniku metalka in darkerica/darkerka; |izvajalka, uporabnik aplikacije Messenger; v pridevniški rabi poslušalka metalske glasbe|: nastop brazilskih Imel je pomemben Messenger pogovor variantno metalk pogovor na/po Messengerju; Slike posreduje s (< metal) pomočjo Messenger aplikacije na mobilnem {B} metalkin telefonu variantno aplikacije Messenger; |vesoljsko {O} EDNINA: im. metálka, rod. metálke, daj. metálki, plovilo|: Leto dni po izstrelitvi je Messenger letel tož. metálko, mest. pri metálki, or. z metálko; mimo Zemlje proti Veneri; izstrelitev Messengerja; DVOJINA: im. metálki, rod. metálk, daj. metálkama, kot prilastek, v imenovalniku pot sonde Messenger tož. metálki, mest. pri metálkah, or. z metálkama; {B} Messengerjev MNOŽINA: im. metálke, rod. metálk, daj. metálkam, {O} EDNINA: im. Messenger, rod. Messengerja, daj. tož. metálke, mest. pri metálkah, or. z metálkami Messengerju, tož. Messenger, mest. pri Messengerju, STATUS: predlog or. z Messengerjem PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke; metálski -a -o prid. samostalnik moškega spola festival metalske glasbe v Tolminu; Metallica velja za eno najbolj slavnih metalskih skupin mêtal -a in metál -a m (< metal) |glasbeni žanr|: Na svoj račun bodo prišli ljubitelji {O} moški: EDNINA: im. metálski, rod. metálskega, metala; v pridevniški rabi koncert dveh metal skupin daj. metálskemu, tož. metálski (živostno metálskega), variantno metalskih skupin; mest. pri metálskem, or. z metálskim; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. mêtal in metál, rod. mêtala in metálska, rod. metálskih, daj. metálskima, tož. metála, daj. mêtalu in metálu, tož. mêtal in metál, metálska, mest. pri metálskih, or. z metálskima; mest. pri mêtalu in pri metálu, or. z mêtalom in z MNOŽINA: im. metálski, rod. metálskih, daj. metálom; DVOJINA: im. mêtala in metála, rod. mêtalov metálskim, tož. metálske, mest. pri metálskih, or. z in metálov, daj. mêtaloma in metáloma, tož. mêtala in metálskimi metála, mest. pri mêtalih in pri metálih, or. z ženski: EDNINA: im. metálska, rod. metálske, daj. mêtaloma in z metáloma; MNOŽINA: im. mêtali in metálski, tož. metálsko, mest. pri metálski, or. z metáli, rod. mêtalov in metálov, daj. mêtalom in metálsko; DVOJINA: im. metálski, rod. metálskih, daj. metálom, tož. mêtale in metále, mest. pri mêtalih in metálskima, tož. metálski, mest. pri metálskih, or. z pri metálih, or. z mêtali in z metáli metálskima; MNOŽINA: im. metálske, rod. metálskih, STATUS: predlog daj. metálskim, tož. metálske, mest. pri metálskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri metálskimi srednji: EDNINA: im. metálsko, rod. metálskega, daj. metálec -lca m metálskemu, tož. metálsko, mest. pri metálskem, or. z |pripadnik subkulture|: Take čevlje nosijo uporniški metálskim; DVOJINA: im. metálski, rod. metálskih, daj. rokerji, divji metalci in umirjeni hipiji; |izvajalec ali metálskima, tož. metálski, mest. pri metálskih, or. z poslušalec metalske glasbe|: Skoraj polna dvorana metálskima; MNOŽINA: im. metálska, rod. metálskih, 144 daj. metálskim, tož. metálska, mest. pri metálskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; metálskimi samostalnik moškega spola STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki metélkovka -e ž |privrženka nazorov Franca Serafina Metelka|; metélčičar -ja m |uporabnica, ustvarjalka alternativnega kulturnega |privrženec metelčice, Metelkovega črkopisa|: centra Metelkova|: Bila je aktivna metelkovka Izmed čbeličarjev je bil samo Potočnik metelčičar; (< Metelko) pesmi metelčičarjev {B} metelkovkin (< Metelko) {O} EDNINA: im. metélkovka, rod. metélkovke, daj. {B} metelkov metélkovki, tož. metélkovko, mest. pri metélkovki, or. {O} EDNINA: im. metélčičar, rod. metélčičarja, daj. z metélkovko; DVOJINA: im. metélkovki, rod. metélčičarju, tož. metélčičarja, mest. pri metélčičarju, metélkovk, daj. metélkovkama, tož. metélkovki, mest. or. z metélčičarjem; DVOJINA: im. metélčičarja, rod. pri metélkovkah, or. z metélkovkama; MNOŽINA: im. metélčičarjev, daj. metélčičarjema, tož. metélčičarja, metélkovke, rod. metélkovk, daj. metélkovkam, tož. mest. pri metélčičarjih, or. z metélčičarjema; metélkovke, mest. pri metélkovkah, or. z MNOŽINA: im. metélčičarji, rod. metélčičarjev, daj. metélkovkami metélčičarjem, tož. metélčičarje, mest. pri STATUS: predlog metélčičarjih, or. z metélčičarji PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice metélkovski -a -o prid. Na prireditvi so se predstavili metelkovski klubi in Metélko -a m; ime bitja, osebno ime društva; V galeriji predstavljajo unikatne izdelke |priimek|; |slovenski slovničar in pisec|: črkopis metelkovskih umetnikov in rokodelcev Franca Serafina Metelka (< Metelkova) {B} Metelkov {O} moški: EDNINA: im. metélkovski, rod. {O} EDNINA: im. Metélko, rod. Metélka, daj. Metélku, metélkovskega, daj. metélkovskemu, tož. tož. Metélka, mest. pri Metélku, or. z Metélkom; metélkovski (živostno metélkovskega), mest. pri DVOJINA: im. Metélka, rod. Metélkov, daj. metélkovskem, or. z metélkovskim; DVOJINA: im. Metélkoma, tož. Metélka, mest. pri Metélkih, or. z metélkovska, rod. metélkovskih, daj. metélkovskima, Metélkoma; MNOŽINA: im. Metélki, rod. Metélkov, tož. metélkovska, mest. pri metélkovskih, or. z daj. Metélkom, tož. Metélke, mest. pri Metélkih, or. z metélkovskima; MNOŽINA: im. metélkovski, rod. Metélki metélkovskih, daj. metélkovskim, tož. metélkovske, STATUS: predlog mest. pri metélkovskih, or. z metélkovskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); ženski: EDNINA: im. metélkovska, rod. metélkovske, samostalnik moškega spola daj. metélkovski, tož. metélkovsko, mest. pri metélkovski, or. z metélkovsko; DVOJINA: im. metélkovec -vca metélkovski, m rod. metélkovskih, daj. metélkovskima, |privrženec nazorov Franca Serafina Metelka|: Jožef tož. metélkovski, mest. pri metélkovskih, or. z Burger je bil goreč metelkovec; |uporabnik, metélkovskima; MNOŽINA: im. metélkovske, rod. ustvarjalec alternativnega kulturnega centra metélkovskih, daj. metélkovskim, tož. metélkovske, Metelkova|: umetniška ustvarjalnost metelkovcev; mest. pri metélkovskih, or. z metélkovskimi Moralno podporo je metelkovcem ponudil tudi srednji: EDNINA: im. metélkovsko, rod. direktor Cankarjevega doma metélkovskega, daj. metélkovskemu, tož. (< Metelko, Metelkova) metélkovsko, mest. pri metélkovskem, or. z {B} metelkovčev metélkovskim; DVOJINA: im. metélkovski, rod. {O} metélkovskih, EDNINA: im. metélkovec, rod. metélkovca, daj. daj. metélkovskima, tož. metélkovski, metélkovcu, tož. metélkovca, mest. pri metélkovcu, mest. pri metélkovskih, or. z metélkovskima; or. z metélkovcem; DVOJINA: im. metélkovca, rod. MNOŽINA: im. metélkovska, rod. metélkovskih, daj. metélkovcev, daj. metélkovcema, tož. metélkovca, metélkovskim, tož. metélkovska, mest. pri metélkovskih, mest. pri metélkovcih, or. z metélkovcema; or. z metélkovskimi MNOŽINA: im. metélkovci, rod. metélkovcev, daj. STATUS: predlog metélkovcem, tož. metélkovce, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki metélkovcih, or. z metélkovci STATUS: predlog Métina lísta -e -e ž; stvarno ime 145 |spletni medijski portal|: V zagon Metine liste so mezopotámsko, mest. pri mezopotámskem, or. z vložili svoj denar in se začeli prijavljati na domače mezopotámskim; DVOJINA: im. mezopotámski, rod. in evropske razpise; Na Metini listi že od vsega mezopotámskih, daj. mezopotámskima, tož. začetka komentarje strogo moderiramo; kot prilastek, mezopotámski, mest. pri mezopotámskih, or. z v imenovalniku ustanovitev spletnega mesta Metina mezopotámskima; MNOŽINA: im. mezopotámska, rod. lista mezopotámskih, daj. mezopotámskim, tož. {O} EDNINA: im. Métina lísta, rod. Métine líste, daj. mezopotámska, mest. pri mezopotámskih, or. z Métini lísti, tož. Métino lísto, mest. pri Métini lísti, or. mezopotámskimi z Métino lísto STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Microsoft -a [míkrosôft tudi májkrosôft] m; stvarno Mezopotámija -e ž; zemljepisno ime ime |pokrajina med rekama Evfrat in Tigris|: Arheološki |podjetje|: slovenska podružnica Microsofta; mesti Uruk in Ur sta del ostankov sumerskih zaposleni v Microsoftu; kot prilastek, v imenovalniku S naselij, ki so se razvila v južni Mezopotamiji; Leta podjetjem Microsoft ima podpisane licenčne 331 je makedonska vojska prodrla v severno pogodbe Mezopotamijo {B} Microsoftov Kje? v Mezopotamiji {O} EDNINA: im. Microsoft, rod. Microsofta, daj. Od kod? iz Mezopotamije Microsoftu, tož. Microsoft, mest. pri Microsoftu, or. z Kam? v Mezopotamijo Microsoftom {B} Mezopotamec, Mezopotamka; Mezopotamčev, STATUS: predlog Mezopotamkin; mezopotamski PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} EDNINA: im. Mezopotámija, rod. Mezopotámije, daj. Mezopotámiji, tož. Mezopotámijo, mest. pri Microsoftov -a -o [míkrosôftov- tudi májkrosôftov-] Mezopotámiji, or. z Mezopotámijo prid. STATUS: predlog Microsoftov operacijski sistem; različica PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav Microsoftovega pisarniškega paketa; Pomagal je pri razvoju Microsoftovih orodij mezopotámski -a -o prid. (< Microsoft) mezopotamski klinopis; zgodovina mezopotamskih {O} moški: EDNINA: im. Microsoftov, rod. civilizacij; Ur je eno najstarejših mezopotamskih Microsoftovega, daj. Microsoftovemu, tož. mest Microsoftov (živostno Microsoftovega), mest. pri (< Mezopotamija) Microsoftovem, or. z Microsoftovim; DVOJINA: im. {O} moški: EDNINA: im. mezopotámski, rod. Microsoftova, rod. Microsoftovih, daj. mezopotámskega, daj. mezopotámskemu, tož. Microsoftovima, tož. Microsoftova, mest. pri mezopotámski (živostno mezopotámskega), mest. pri Microsoftovih, or. z Microsoftovima; MNOŽINA: im. mezopotámskem, or. z mezopotámskim; DVOJINA: Microsoftovi, rod. Microsoftovih, daj. im. mezopotámska, rod. mezopotámskih, daj. Microsoftovim, tož. Microsoftove, mest. pri mezopotámskima, tož. mezopotámska, mest. pri Microsoftovih, or. z Microsoftovimi mezopotámskih, or. z mezopotámskima; MNOŽINA: ženski: EDNINA: im. Microsoftova, rod. im. mezopotámski, rod. mezopotámskih, daj. Microsoftove, daj. Microsoftovi, tož. Microsoftovo, mezopotámskim, tož. mezopotámske, mest. pri mest. pri Microsoftovi, or. z Microsoftovo; DVOJINA: mezopotámskih, or. z mezopotámskimi im. Microsoftovi, rod. Microsoftovih, daj. ženski: EDNINA: im. mezopotámska, rod. Microsoftovima, tož. Microsoftovi, mest. pri mezopotámske, daj. mezopotámski, tož. Microsoftovih, or. z Microsoftovima; MNOŽINA: im. mezopotámsko, mest. pri mezopotámski, or. z Microsoftove, rod. Microsoftovih, daj. mezopotámsko; DVOJINA: im. mezopotámski, rod. Microsoftovim, tož. Microsoftove, mest. pri mezopotámskih, daj. mezopotámskima, tož. Microsoftovih, or. z Microsoftovimi mezopotámski, mest. pri mezopotámskih, or. z srednji: EDNINA: im. Microsoftovo, rod. mezopotámskima; MNOŽINA: im. mezopotámske, rod. Microsoftovega, daj. Microsoftovemu, tož. mezopotámskih, daj. mezopotámskim, tož. Microsoftovo, mest. pri Microsoftovem, or. z mezopotámske, mest. pri mezopotámskih, or. z Microsoftovim; DVOJINA: im. Microsoftovi, rod. mezopotámskimi Microsoftovih, daj. Microsoftovima, tož. srednji: EDNINA: im. mezopotámsko, rod. Microsoftovi, mest. pri Microsoftovih, or. z mezopotámskega, daj. mezopotámskemu, tož. Microsoftovima; MNOŽINA: im. Microsoftova, rod. 146 Microsoftovih, daj. Microsoftovim, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Microsoftova, mest. pri Microsoftovih, or. z Microsoftovimi Míčikin -a -o prid. STATUS: predlog Mičikin mož, cesar Akihito, je leta 2019 odstopil PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki prestol svojemu sinu; Ob Mičikinem govoru je deset tisoč ljudi mahalo z japonskimi zastavami microsoftovec -vca [míkrosôftovəc tudi (< Mičiko) májkrosôftovəc, rod. míkrosôfto ca tudi {O} moški: EDNINA: im. Míčikin, rod. Míčikinega, májkrosôfto ca] m daj. Míčikinemu, tož. Míčikin (živostno Míčikinega), |uslužbenec podjetja Microsoft|: Operacijski sistem mest. pri Míčikinem, or. z Míčikinim; DVOJINA: im. so microsoftovci prvič pokazali na svetovnem Míčikina, rod. Míčikinih, daj. Míčikinima, tož. kongresu Míčikina, mest. pri Míčikinih, or. z Míčikinima; (< Microsoft) MNOŽINA: im. Míčikini, rod. Míčikinih, daj. {B} microsoftovčev Míčikinim, tož. Míčikine, mest. pri Míčikinih, or. z {O} EDNINA: im. microsoftovec, rod. microsoftovca, Míčikinimi daj. microsoftovcu, tož. microsoftovca, mest. pri ženski: EDNINA: im. Míčikina, rod. Míčikine, daj. microsoftovcu, or. z microsoftovcem; DVOJINA: im. Míčikini, tož. Míčikino, mest. pri Míčikini, or. z microsoftovca, rod. microsoftovcev, daj. Míčikino; DVOJINA: im. Míčikini, rod. Míčikinih, daj. microsoftovcema, tož. microsoftovca, mest. pri Míčikinima, tož. Míčikini, mest. pri Míčikinih, or. z microsoftovcih, or. z microsoftovcema; MNOŽINA: Míčikinima; MNOŽINA: im. Míčikine, rod. Míčikinih, im. microsoftovci, rod. microsoftovcev, daj. daj. Míčikinim, tož. Míčikine, mest. pri Míčikinih, or. microsoftovcem, tož. microsoftovce, mest. pri z Míčikinimi microsoftovcih, or. z microsoftovci srednji: EDNINA: im. Míčikino, rod. Míčikinega, daj. STATUS: predlog Míčikinemu, tož. Míčikino, mest. pri Míčikinem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Míčikinim; DVOJINA: im. Míčikini, rod. Míčikinih, daj. Míčikinima, tož. Míčikini, mest. pri Míčikinih, or. microsoftovka -e [mikrosôfto ka] z Míčikinima; ž MNOŽINA: im. Míčikina, rod. |uslužbenka podjetja Microsoft|: Poslušal sem Míčikinih, daj. Míčikinim, tož. Míčikina, mest. pri predavanje lokalne microsoftovke Míčikinih, or. z Míčikinimi (< Microsoft) STATUS: predlog {B} microsoftovkin PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki {O} EDNINA: im. microsoftovka, rod. microsoftovke, daj. microsoftovki, tož. microsoftovko, mest. pri Míčiko -- ž; ime bitja, osebno ime microsoftovki, or. z microsoftovko; DVOJINA: im. |po hepburnu Michiko|; |japonska cesarica|: Cesar se microsoftovki, rod. microsoftovk, daj. je zahvalil svoji ženi, cesarici Mičiko; Srečal se je z microsoftovkama, tož. microsoftovki, mest. pri japonskim cesarjem Akihitom in cesarico Mičiko microsoftovkah, or. z microsoftovkama; MNOŽINA: {B} Mičikin im. microsoftovke, rod. microsoftovk, daj. {O} EDNINA: im. Míčiko, rod. Míčiko, daj. Míčiko, microsoftovkam, tož. microsoftovke, mest. pri tož. Míčiko, mest. pri Míčiko, or. z Míčiko microsoftovkah, or. z microsoftovkami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice osebnosti Microsoft Word ∼ -a [míkrosôft vórd- tudi Míhelič1 -a m; ime bitja, osebno ime májkrosôft vórd-] m; stvarno ime |priimek|: razstava Franceta Miheliča; Sedi med |urejevalnik besedil|: Besedilo v Microsoft Wordu Miheličem in Balohom lahko zapisujemo tudi v posebne okvirje; kot {B} Miheličev prilastek, v imenovalniku črkovalnik v urejevalniku {O} EDNINA: im. Míhelič, rod. Míheliča, daj. Microsoft Word; skrajšano tudi z malo začetnico word Míheliču, tož. Míheliča, mest. pri Míheliču, or. z Priročniki upoštevajo izrazje poslovenjenega Míheličem; DVOJINA: im. Míheliča, rod. Míheličev, Worda/worda daj. Míheličema, tož. Míheliča, mest. pri Míheličih, or. {O} EDNINA: im. Microsoft Word, rod. Microsoft z Míheličema; MNOŽINA: im. Míheliči, rod. Worda, daj. Microsoft Wordu, tož. Microsoft Word, Míheličev, daj. Míheličem, tož. Míheliče, mest. pri mest. pri Microsoft Wordu, or. z Microsoft Wordom Míheličih, or. z Míheliči STATUS: predlog STATUS: predlog 147 PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); milénijko; DVOJINA: im. milénijki, rod. milénijk, daj. samostalnik moškega spola milénijkama, tož. milénijki, mest. pri milénijkah, or. z milénijkama; MNOŽINA: im. milénijke, rod. milénijk, Míhelič2 -- ž; ime bitja, osebno ime daj. milénijkam, tož. milénijke, mest. pri milénijkah, |priimek|: navadno ob ženskem imenu Koliko se danes or. z milénijkami berejo dela Mire Mihelič ali Pavleta Zidarja? STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Míhelič, rod. Míhelič, daj. Míhelič, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice tož. Míhelič, mest. pri Míhelič, or. z Míhelič; DVOJINA: im. Míhelič, rod. Míhelič, daj. Míhelič, tož. milénijski -a -o prid. Míhelič, mest. pri Míhelič, or. z Míhelič; MNOŽINA: milenijska generacija; milenijski hrošč im. Míhelič, rod. Míhelič, daj. Míhelič, tož. Míhelič, (< milenij) mest. pri Míhelič, or. z Míhelič {O} moški: EDNINA: im. milénijski, rod. STATUS: predlog milénijskega, daj. milénijskemu, tož. milénijski PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) (živostno milénijskega), mest. pri milénijskem, or. z milénijskim; DVOJINA: im. milénijska, rod. Míka -e ž; ime bitja, živalsko ime milénijskih, daj. milénijskima, tož. milénijska, mest. |žensko ime|: Z Miko že celo večnost nisva bili na pri milénijskih, or. z milénijskima; MNOŽINA: im. kavi; |ime živali|: Bik si pašnik deli s kravo Miko; milénijski, rod. milénijskih, daj. milénijskim, tož. Poseben prostor v njihovi hiši ima bela muca Mika milénijske, mest. pri milénijskih, or. z milénijskimi {B} Mikin ženski: EDNINA: im. milénijska, rod. milénijske, daj. {O} EDNINA: im. Míka, rod. Míke, daj. Míki, tož. milénijski, tož. milénijsko, mest. pri milénijski, or. z Míko, mest. pri Míki, or. z Míko; DVOJINA: im. Míki, milénijsko; DVOJINA: im. milénijski, rod. milénijskih, rod. Mík, daj. Míkama, tož. Míki, mest. pri Míkah, or. z daj. milénijskima, tož. milénijski, mest. pri Míkama; MNOŽINA: im. Míke, rod. Mík, daj. Míkam, milénijskih, or. z milénijskima; MNOŽINA: im. tož. Míke, mest. pri Míkah, or. z Míkami milénijske, rod. milénijskih, daj. milénijskim, tož. STATUS: predlog milénijske, mest. pri milénijskih, or. z milénijskimi P srednji: RAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena EDNINA: im. milénijsko, rod. milénijskega, daj. milénijskemu, tož. milénijsko, mest. pri milénijec -jca milénijskem, or. z milénijskim; DVOJINA: im. m |pripadnik generacije, rojene po letu 1980|: milénijski, rod. milénijskih, daj. milénijskima, tož. Približno 58 odstotkov milenijcev pravi, da svojo milénijski, mest. pri milénijskih, or. z milénijskima; uspešnost primerjajo z vrstniki; Dobrine, ki so si jih MNOŽINA: im. milénijska, rod. milénijskih, daj. privoščili njihovi starši, so milenijcem težje milénijskim, tož. milénijska, mest. pri milénijskih, or. dosegljive z milénijskimi (< milenij) STATUS: predlog {B} milenijčev PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} EDNINA: im. milénijec, rod. milénijca, daj. milénijcu, tož. milénijca, mest. pri milénijcu, or. z Míng -a m; ime bitja, osebno ime milénijcem; DVOJINA: im. milénijca, rod. milénijcev, |po pinjinu Míngcháo: kitajska dinastija|: kot prilastek, v daj. milénijcema, tož. milénijca, mest. pri milénijcih, imenovalniku Prepovedano mesto je bilo središče or. z milénijcema; MNOŽINA: im. milénijci, rod. vladne uprave in zasebna rezidenca 24 cesarjev milénijcev, daj. milénijcem, tož. milénijce, mest. pri dinastije Ming in Čing; Že v dinastiji Ming so na milénijcih, or. z milénijci severu Kitajske vsako leto pridobili več kot sto tisoč STATUS: predlog ton jekla P {O} RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; EDNINA: im. Míng, rod. Mínga, daj. Míngu, tož. Mínga, samostalnik moškega spola mest. pri Míngu, or. z Míngom STATUS: predlog milénijka -e PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ž |pripadnica generacije, rojene po letu 1980|: ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav Opredelila se je za tipično milenijko; Na Instagramu ima med sledilci največ milenijk minorít -nca m (< milenij) |redovnik|: dvor ptujskih minoritov; V Olimjah {B} milenijkin bivajo patri minoriti, ki oživljajo zeliščarsko {O} EDNINA: im. milénijka, rod. milénijke, daj. tradicijo milénijki, tož. milénijko, mest. pri milénijki, or. z {B} minoritov 148 {O} EDNINA: im. minorít, rod. minoríta, daj. minorítu, STATUS: predlog tož. minoríta, mest. pri minorítu, or. z minorítom; PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave DVOJINA: im. minoríta, rod. minorítov, daj. minorítoma, tož. minoríta, mest. pri minorítih, or. z MNZ1 MNZ-ja tudi MNZ -- [m nəz in mənəz , rod. minorítoma; MNOŽINA: im. minoríti, rod. minorítov, m nəz ja in mənəz ja, or. z m nəz jem in z daj. minorítom, tož. minoríte, mest. pri minorítih, or. z mənəz jem] m; kratica minoríti |Ministrstvo za notranje zadeve|: Kot športnik je STATUS: predlog zaposlen na MNZ-ju; dežurna služba MNZ-ja; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice |medobčinska nogometna zveza|: V ljubljanskem MNZ-ju so pridobili eno delegatsko mesto; navadno minorítski -a -o prid. nesklonljivo, ob imenu tekmovanja pod okriljem MNZ minoritski samostan na Lentu; minoritska cerkev v Ljubljana Mariboru {B} MNZ-jev (< minorit) {O} EDNINA: im. MNZ, rod. MNZ-ja tudi MNZ, daj. {O} moški: EDNINA: im. minorítski, rod. MNZ-ju tudi MNZ, tož. MNZ, mest. pri MNZ-ju tudi minorítskega, daj. minorítskemu, tož. minorítski pri MNZ, or. z MNZ-jem tudi z MNZ; DVOJINA: im. (živostno minorítskega), mest. pri minorítskem, or. z MNZ-ja tudi MNZ, rod. MNZ-jev tudi MNZ, daj. minorítskim; DVOJINA: im. minorítska, rod. MNZ-jema tudi MNZ, tož. MNZ-ja tudi MNZ, mest. minorítskih, daj. minorítskima, tož. minorítska, mest. pri MNZ-jih tudi pri MNZ, or. z MNZ-jema tudi z pri minorítskih, or. z minorítskima; MNOŽINA: im. MNZ; MNOŽINA: im. MNZ-ji tudi MNZ, rod. MNZ- minorítski, rod. minorítskih, daj. minorítskim, tož. jev tudi MNZ, daj. MNZ-jem tudi MNZ, tož. MNZ-je minorítske, mest. pri minorítskih, or. z minorítskimi tudi MNZ, mest. pri MNZ-jih tudi pri MNZ, or. z ženski: EDNINA: im. minorítska, rod. minorítske, daj. MNZ-ji tudi z MNZ minorítski, tož. minorítsko, mest. pri minorítski, or. z STATUS: predlog minorítsko; DVOJINA: im. minorítski, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice minorítskih, daj. minorítskima, tož. minorítski, mest. pri minorítskih, or. z minorítskima; MNOŽINA: im. MNZ2 -- [m nəz in mənəz ] ž; kratica minorítske, rod. minorítskih, daj. minorítskim, tož. |medobčinska nogometna zveza|: nogometni klubi minorítske, mest. pri minorítskih, or. z minorítskimi lokalne MNZ; ob imenu MNZ Koper je dobila nov srednji: EDNINA: im. minorítsko, rod. minorítskega, izvršni odbor daj. minorítskemu, tož. minorítsko, mest. pri {O} EDNINA: im. MNZ, rod. MNZ, daj. MNZ, tož. minorítskem, or. z minorítskim; DVOJINA: im. MNZ, mest. pri MNZ, or. z MNZ; DVOJINA: im. minorítski, rod. minorítskih, daj. minorítskima, tož. MNZ, rod. MNZ, daj. MNZ, tož. MNZ, mest. pri minorítski, mest. pri minorítskih, or. z minorítskima; MNZ, or. z MNZ; MNOŽINA: im. MNZ, rod. MNZ, MNOŽINA: im. minorítska, rod. minorítskih, daj. daj. MNZ, tož. MNZ, mest. pri MNZ, or. z MNZ minorítskim, tož. minorítska, mest. pri minorítskih, or. STATUS: predlog z minorítskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki MNZ3 -- [m nəz in mənəz ] s; kratica |Ministrstvo za notranje zadeve|: MNZ se je Mladína -e ž; stvarno ime strinjalo s predlogom poslancev |slovenska revija|: V pogovoru za Mladino govori o {O} EDNINA: im. MNZ, rod. MNZ, daj. MNZ, tož. mestu znanosti v Sloveniji; pisma bralcev v MNZ, mest. pri MNZ, or. z MNZ; DVOJINA: im. Mladini; kot prilastek, v imenovalniku Pisal je kolumne MNZ, rod. MNZ, daj. MNZ, tož. MNZ, mest. pri v tedniku Mladina; prim. mladina MNZ, or. z MNZ; MNOŽINA: im. MNZ, rod. MNZ, {B} Mladinin daj. MNZ, tož. MNZ, mest. pri MNZ, or. z MNZ {O} EDNINA: im. Mladína, rod. Mladíne, daj. Mladíni, STATUS: predlog tož. Mladíno, mest. pri Mladíni, or. z Mladíno PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena MNZ-jev -a -o [m nəz jev- in mənəz jev-] prid. MNZ-jev predlog novele zakona mmag. okrajš. (< MNZ1) |dvojni magister; dvojna magistrica|: pred imenom {O} moški: EDNINA: im. MNZ-jev, rod. MNZ- Zahvaljujem se spoštovanemu prijatelju in kolegu, jevega, daj. MNZ-jevemu, tož. MNZ-jev (živostno mmag. Janezu Novaku; prim. mag. MNZ-jevega), mest. pri MNZ-jevem, or. z MNZ- 149 jevim; DVOJINA: im. MNZ-jeva, rod. MNZ-jevih, daj. tož. močvírnike, mest. pri močvírnikih, or. z MNZ-jevima, tož. MNZ-jeva, mest. pri MNZ-jevih, močvírniki or. z MNZ-jevima; MNOŽINA: im. MNZ-jevi, rod. STATUS: predlog MNZ-jevih, daj. MNZ-jevim, tož. MNZ-jeve, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in pri MNZ-jevih, or. z MNZ-jevimi poimenovanja ženski: EDNINA: im. MNZ-jeva, rod. MNZ-jeve, daj. MNZ-jevi, tož. MNZ-jevo, mest. pri MNZ-jevi, or. z Modést Gosposvétski -a -ega m; ime bitja, osebno ime MNZ-jevo; DVOJINA: im. MNZ-jevi, rod. MNZ-jevih, |svetnik|: Škofa Modesta Gosposvetskega imenujejo daj. MNZ-jevima, tož. MNZ-jevi, mest. pri MNZ- tudi apostol Karantanije; v zvezi sveti/sv. Modest jevih, or. z MNZ-jevima; MNOŽINA: im. MNZ-jeve, Gosposvetski O otroštvu in mladosti svetega/sv. rod. MNZ-jevih, daj. MNZ-jevim, tož. MNZ-jeve, Modesta Gosposvetskega ni znanih dejstev; skrajšano mest. pri MNZ-jevih, or. z MNZ-jevimi Sveti/Sv. Modest je pokopan pri Gospe Sveti na srednji: EDNINA: im. MNZ-jevo, rod. MNZ-jevega, Koroškem daj. MNZ-jevemu, tož. MNZ-jevo, mest. pri MNZ- {O} EDNINA: im. Modést Gosposvétski, rod. Modésta jevem, or. z MNZ-jevim; DVOJINA: im. MNZ-jevi, Gosposvétskega, daj. Modéstu Gosposvétskemu, tož. rod. MNZ-jevih, daj. MNZ-jevima, tož. MNZ-jevi, Modésta Gosposvétskega, mest. pri Modéstu mest. pri MNZ-jevih, or. z MNZ-jevima; MNOŽINA: Gosposvétskem, or. z Modéstom Gosposvétskim im. MNZ-jeva, rod. MNZ-jevih, daj. MNZ-jevim, tož. STATUS: predlog MNZ-jeva, mest. pri MNZ-jevih, or. z MNZ-jevimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic Mój málček -ega -čka m; stvarno ime |slovenska revija|: urednik Mojega malčka; živostno močvírnica -e ž Redno prebiram Mojega malčka; kot prilastek, v |rastlina|: Na Bohorju rastejo orhideje iz rodu imenovalniku V reviji Moj malček objavlja strokovne močvirnic; |ptica|: zbirališče prezimujočih članke o vzgoji in izobraževanju močvirnic; |slabšalno poimenovanje za {O} EDNINA: im. Mój málček, rod. Mójega málčka, Ljubljančanko|: Ta dogodek je obvezen za vse daj. Mójemu málčku, tož. Mójega málčka, mest. pri močvirnice in močvirnike Mójem málčku, or. z Mójim málčkom (< močvirnik) STATUS: predlog {B} močvírničin PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} EDNINA: im. močvírnica, rod. močvírnice, daj. močvírnici, tož. močvírnico, mest. pri močvírnici, or. Montessori1 -ja [montesóri] m; ime bitja, osebno ime z močvírnico; DVOJINA: im. močvírnici, rod. |priimek|: Maria Montessori se je rodila kot edinka močvírnic, daj. močvírnicama, tož. močvírnici, mest. Alessandra Montessorija in njegove žene Renilde pri močvírnicah, or. z močvírnicama; MNOŽINA: im. {B} Montessorijev močvírnice, rod. močvírnic, daj. močvírnicam, tož. {O} EDNINA: im. Montessori, rod. Montessorija, daj. močvírnice, mest. pri močvírnicah, or. z Montessoriju, tož. Montessorija, mest. pri močvírnicami Montessoriju, or. z Montessorijem; DVOJINA: im. STATUS: predlog Montessorija, rod. Montessorijev, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Montessorijema, tož. Montessorija, mest. pri poimenovanja Montessorijih, or. z Montessorijema; MNOŽINA: im. Montessoriji, rod. Montessorijev, daj. močvírnik -a m Montessorijem, tož. Montessorije, mest. pri |ptica|: Na barju močvirniki z dolgimi kljuni in Montessorijih, or. z Montessoriji dolgimi nogami gnezdijo v šopih trave; |slabšalno STATUS: predlog poimenovanje za Ljubljančana|: tradicionalno PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) druženje Pirančanov z močvirniki {B} močvirnikov Montessori2 -- [montesóri] ž; ime bitja, osebno ime {O} EDNINA: im. močvírnik, rod. močvírnika, daj. |priimek|: navadno ob ženskem imenu Metoda Marije močvírniku, tož. močvírnika, mest. pri močvírniku, or. Montessori se je razvila pri opazovanju otrok; z močvírnikom; DVOJINA: im. močvírnika, rod. pedagogika Montessori ||pedagogika, ki temelji na močvírnikov, daj. močvírnikoma, tož. močvírnika, opazovanju otrok||: Razvojno okolje je glavni mest. pri močvírnikih, or. z močvírnikoma; MNOŽINA: element, brez katerega pedagogika Montessori ne im. močvírniki, rod. močvírnikov, daj. močvírnikom, more delovati 150 {O} EDNINA: im. Montessori, rod. Montessori, daj. (< Moskva) Montessori, tož. Montessori, mest. pri Montessori, or. {O} moški: EDNINA: im. móskovski, rod. z Montessori; DVOJINA: im. Montessori, rod. móskovskega, daj. móskovskemu, tož. móskovski Montessori, daj. Montessori, tož. Montessori, mest. (živostno móskovskega), mest. pri móskovskem, or. z pri Montessori, or. z Montessori; MNOŽINA: im. móskovskim; DVOJINA: im. móskovska, rod. Montessori, rod. Montessori, daj. Montessori, tož. móskovskih, daj. móskovskima, tož. móskovska, Montessori, mest. pri Montessori, or. z Montessori mest. pri móskovskih, or. z móskovskima; MNOŽINA: STATUS: predlog im. móskovski, rod. móskovskih, daj. móskovskim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) tož. móskovske, mest. pri móskovskih, or. z móskovskimi Montezúma Drúgi -e -ega in -a -ega m; ime bitja, ženski: EDNINA: im. móskovska, rod. móskovske, daj. osebno ime; obširneje glej pri Montezuma II. móskovski, tož. móskovsko, mest. pri móskovski, or. z móskovsko; DVOJINA: im. móskovski, rod. Montezúma II. -e II. in -a II. tudi Montezúma Drúgi móskovskih, daj. móskovskima, tož. móskovski, mest. -e -ega in -a -ega m; ime bitja, osebno ime pri móskovskih, or. z móskovskima; MNOŽINA: im. |azteški vladar|: zakladnica Montezume/Montezuma móskovske, rod. móskovskih, daj. móskovskim, tož. II. móskovske, mest. pri móskovskih, or. z {B} Montezumin in Montezumov móskovskimi {O} EDNINA: im. Montezúma II. tudi Montezúma srednji: EDNINA: im. móskovsko, rod. móskovskega, Drúgi, rod. Montezúme II. in Montezúma II. tudi daj. móskovskemu, tož. móskovsko, mest. pri Montezúme Drúgega tudi Montezúma Drúgega, daj. móskovskem, or. z móskovskim; DVOJINA: im. Montezúmi II. in Montezúmu II. tudi Montezúmi móskovski, rod. móskovskih, daj. móskovskima, tož. Drúgemu tudi Montezúmu Drúgemu, tož. móskovski, mest. pri móskovskih, or. z Montezúmo II. in Montezúma II. tudi Montezúmo móskovskima; MNOŽINA: im. móskovska, rod. Drúgega tudi Montezúma Drúgega, mest. pri móskovskih, daj. móskovskim, tož. móskovska, mest. Montezúmi II. in pri Montezúmu II. tudi pri pri móskovskih, or. z móskovskimi Montezúmi Drúgem tudi pri Montezúmu Drúgem, STATUS: predlog or. z Montezúmo II. in z Montezúmom II. tudi z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Montezúmo Drúgim tudi z Montezúmom Drúgim STATUS: predlog Móskva -e ž; zemljepisno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih |glavno mesto Ruske federacije|: Dogajanje je osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu; postavljeno v sodobno Moskvo; Moskvi je ime samostalnik moškega spola tretji Rim kot prvi nadel pravoslavni menih Filofej; v prenesenem pomenu Svet se sprašuje, zakaj je uradna Moskva nenadoma postala tako molčeča vlada, ki Morínka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime |pripadnica antičnega plemena, ki je živelo na ima sedež v Moskvi področju današnje Belgije| Kje? v Moskvi (< Morin) Od kod? iz Moskve {B} Morinkin Kam? v Moskvo {O} {B} Moskovčan, Moskovčanka; Moskovčanov, EDNINA: im. Morínka, rod. Morínke, daj. Morínki, Moskovčankin; moskovski tož. Morínko, mest. pri Morínki, or. z Morínko; {O} EDNINA: im. Móskva, rod. Móskve, daj. Móskvi, DVOJINA: im. Morínki, rod. Morínk, daj. Morínkama, tož. Móskvo, mest. pri Móskvi, or. z Móskvo tož. Morínki, mest. pri Morínkah, or. z Morínkama; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Morínke, rod. Morínk, daj. Morínkam, tož. Morínke, mest. pri Morínkah, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Morínkami STATUS: predlog mostíščar -ja m P |prebivalec mostišča|: V knjigi opisuje življenje RAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; mostiščarjev na Ljubljanskem barju; | samostalnik ženskega spola slabšalno poimenovanje za Ljubljančana|: Povejte mostiščarjem v Ljubljani, da se svet ne vrsti samo móskovski -a -o prid. okoli njih V finalni igri so se pomerili z moskovskim {B} mostiščarjev Spartakom; Ogromno moskovsko katedralo {O} EDNINA: im. mostíščar, rod. mostíščarja, daj. Kristusa Odrešenika so zgradili kot spomenik zmagi mostíščarju, tož. mostíščarja, mest. pri mostíščarju, or. nad Napoleonom; moskovski metro z mostíščarjem; DVOJINA: im. mostíščarja, rod. 151 mostíščarjev, daj. mostíščarjema, tož. mostíščarja, formatu MP3|: Z očali je mogoče s pomočjo mest. pri mostíščarjih, or. z mostíščarjema; MNOŽINA: vmesnika poslušati glasbo na MP3-ju im. mostíščarji, rod. mostíščarjev, daj. mostíščarjem, {O} EDNINA: im. MP3 tudi mp3, rod. MP3-ja tudi MP3 tož. mostíščarje, mest. pri mostíščarjih, or. z tudi mp3-ja tudi mp3, daj. MP3-ju tudi MP3 tudi mp3- mostíščarji ju tudi mp3, tož. MP3 tudi mp3, mest. pri MP3-ju tudi STATUS: predlog pri MP3 tudi pri mp3-ju tudi pri mp3, or. z MP3-jem PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in tudi z MP3 tudi z mp3-jem tudi z mp3; DVOJINA: im. poimenovanja MP3-ja tudi MP3 tudi mp3-ja tudi mp3, rod. MP3-jev tudi MP3 tudi mp3-jev tudi mp3, daj. MP3-jema tudi mostíščarka -e ž MP3 tudi mp3-jema tudi mp3, tož. MP3-ja tudi MP3 |prebivalka mostišča|; |slabšalno poimenovanje za tudi mp3-ja tudi mp3, mest. pri MP3-jih tudi pri MP3 Ljubljančanko| tudi pri mp3-jih tudi pri mp3, or. z MP3-jema tudi z (< mostiščar) MP3 tudi z mp3-jema tudi z mp3; MNOŽINA: im. {B} mostiščarkin MP3-ji tudi MP3 tudi mp3-ji tudi mp3, rod. MP3-jev {O} EDNINA: im. mostíščarka, rod. mostíščarke, daj. tudi MP3 tudi mp3-jev tudi mp3, daj. MP3-jem tudi mostíščarki, MP3 tož. mostíščarko, mest. pri mostíščarki, tudi mp3-jem tudi mp3, tož. MP3-je tudi MP3 or. z mostíščarko; DVOJINA: im. mostíščarki, rod. tudi mp3-je tudi mp3, mest. pri MP3-jih tudi pri MP3 mostíščark, daj. mostíščarkama, tož. mostíščarki, tudi pri mp3-jih tudi pri mp3, or. z MP3-ji tudi z MP3 mest. pri mostíščarkah, or. z mostíščarkama; tudi z mp3-ji tudi z mp3 MNOŽINA: im. mostíščarke, rod. mostíščark, daj. STATUS: predlog mostíščarkam, tož. mostíščarke, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice mostíščarkah, or. z mostíščarkami STATUS: predlog mŕsa -e ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in |bakterija|: Okužba z mrso je najpogostejša v poimenovanja bolnišnicah; kot prilastek, v imenovalniku razširjenost bakterije mrsa Mount Everest ~ -a [mónt êverest] (< MRSA) m; zemljepisno {O} EDNINA: im. mŕsa, rod. mŕse, daj. mŕsi, tož. mŕso, ime |gora v Himalaji|: Stopil je na vrh Mount Everesta, mest. pri mŕsi, or. z mŕso; DVOJINA: im. mŕsi, rod. mŕs, najvišje gore na svetu; smučanje z Mount Everesta; daj. mŕsama, tož. mŕsi, mest. pri mŕsah, or. z mŕsama; MNOŽINA: im. mŕse, rod. mŕs, daj. mŕsam, tož. mŕse, skrajšano vzpon na Everest mest. pri mŕsah, or. z mŕsami Kje? na Mount Everestu STATUS: predlog Od kod? z Mount Everesta Kam? na Mount Everest PRAVOPISNA KATEGORIJA: izkratične besede {B} mountevereški in monteverestovski {O} EDNINA: im. Mount Everest, rod. Mount MŔSA MŔSE ž; kratica Everesta, daj. Mount Everestu, tož. Mount Everest, |angl. methicillin-resistant Staphylococcus aureus|; mest. pri Mount Everestu, or. z Mount Everestom |slov. proti meticilinu odporni Staphylococcus STATUS: predlog aureus|: Bolnišnici sta število okužb z MRSO P drastično zmanjšali; naprava za hitro odkrivanje RAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij prisotnosti MRSE na okuženih površinah; kot MP3 MP3-ja prilastek, v imenovalniku Za boj proti bakteriji MRSA tudi MP3 -- tudi mp3 mp3-ja tudi mp3 - - [èmpẹtrí je pomembna predvsem zgledna higiena; prim. in empẹtrí, rod. èmpẹtríja in empẹtríja, or. z èmpẹtríjem mrsa in z empẹtríjem] m; kratica | {O} EDNINA: im. MŔSA, rod. MŔSE, daj. MŔSI, tož. angl. MPEG-1 Audio Layer III|; |slov. standard za zgoščeni digitalni zapis zvočnih podatkov|: Razvoj MŔSO, mest. pri MŔSI, or. z MŔSO; DVOJINA: im. MŔSI, MP3-ja ogroža obstoj avdio cedejev; rod. MŔS, daj. MŔSAMA, tož. MŔSI, mest. pri kot prilastek, v MŔSAH, or. z MŔSAMA; MNOŽINA: im. MŔSE, rod. imenovalniku glasba v formatu MP3; v pridevniški rabi MŔS, Na običajno zgoščenko lahko shranimo desetkrat daj. MŔSAM, tož. MŔSE, mest. pri MŔSAH, več vsebine, če jo pretvorimo v MP3 format; or. z MŔSAMI Glasbena industrija je v krizi zaradi proste STATUS: predlog izmenjave MP3 datotek; spletna trgovina z MP3 PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice glasbo; |zvočni posnetek v formatu MP3|: Telefon omogoča predvajanje MP3-jev; |naprava, program Múki -ja m; ime bitja, živalsko ime ali aplikacija za predvajanje zvočnih posnetkov v 152 |ime živali|: V okolici Radovljice se je izgubil črn PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena maček, ki sliši na ime Muki; Sosedova siamka se druži z našim Mukijem Nabukodonózor Drúgi -ja -ega m; ime bitja, osebno {B} Mukijev ime; obširneje glej pri Nabukodonozor II. {O} EDNINA: im. Múki, rod. Múkija, daj. Múkiju, tož. Múkija, mest. pri Múkiju, or. z Múkijem; DVOJINA: Nabukodonózor II. -ja II. tudi Nabukodonózor im. Múkija, rod. Múkijev, daj. Múkijema, tož. Múkija, Drúgi -ja -ega m; ime bitja, osebno ime mest. pri Múkijih, or. z Múkijema; MNOŽINA: im. |babilonski kralj|; gl. Nebukadnezar II. Múkiji, rod. Múkijev, daj. Múkijem, tož. Múkije, mest. STATUS: predlog pri Múkijih, or. z Múkiji PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena NaCl -- [n ác l tudi nəacəl in ènácéèl tudi enaceèl] Múkijev -a -o prid. m; simbol Izgubil se je Mukijev najljubši klobčič |natrijev klorid, sol|: Natrijev klorid (NaCl) ali (< Muki) kuhinjska sol povzroča slanost morske vode {O} moški: EDNINA: im. Múkijev, rod. Múkijevega, STATUS: predlog daj. Múkijevemu, tož. Múkijev (živostno Múkijevega), PRAVOPISNA KATEGORIJA: simboli mest. pri Múkijevem, or. z Múkijevim; DVOJINA: im. Múkijeva, rod. Múkijevih, daj. Múkijevima, tož. Nása -e ž; stvarno ime Múkijeva, mest. pri Múkijevih, or. z Múkijevima; |ameriška vesoljska agencija|: Podjetje je začelo MNOŽINA: im. Múkijevi, rod. Múkijevih, daj. sodelovati z Naso; kot prilastek, v imenovalniku Múkijevim, tož. Múkijeve, mest. pri Múkijevih, or. z raziskava z ameriško vesoljsko agencijo Nasa Múkijevimi (< NASA) ženski: EDNINA: im. Múkijeva, rod. Múkijeve, daj. {B} Nasin Múkijevi, tož. Múkijevo, mest. pri Múkijevi, or. z {O} EDNINA: im. Nása, rod. Náse, daj. Nási, tož. Náso, Múkijevo; DVOJINA: im. Múkijevi, rod. Múkijevih, mest. pri Nási, or. z Náso; DVOJINA: im. Nási, rod. Nás, daj. Múkijevim, tož. Múkijevi, mest. pri Múkijevih, or. daj. Násama, tož. Nási, mest. pri Násah, or. z Násama; z Múkijevima; MNOŽINA: im. Múkijeve, rod. MNOŽINA: im. Náse, rod. Nás, daj. Násam, tož. Náse, Múkijevih, daj. Múkijevim, tož. Múkijeve, mest. pri mest. pri Násah, or. z Násami Múkijevih, or. z Múkijevimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. Múkijevo, rod. Múkijevega, daj. P Múkijevemu, RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične tož. Múkijevo, mest. pri Múkijevem, or. z Múkijevim; besede DVOJINA: im. Múkijevi, rod. Múkijevih, daj. Múkijevima, tož. Múkijevi, mest. pri Múkijevih, or. z Múkijevima; NÁSA NÁSE MNOŽINA: im. ž; kratica Múkijeva, rod. Múkijevih, daj. Múkijevim, tož. |angl. National Aeronautics and Space Múkijeva, mest. pri Múkijevih, or. z Múkijevimi Administration|; |slov. Nacionalna zrakoplovna in S vesoljska uprava|: Pri NASI testirajo vesoljske TATUS: predlog P rastlinjake, v katerih bi lahko gojili zelenjavo; RAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki pomočnik administratorja NASE; kot prilastek, v imenovalniku direktor ameriške vesoljske agencije My Talking Tom ∼ ∼ -a [máj tóking tóm] m; NASA; prim. Nasa stvarno ime {B} NASIN |aplikacija|: My Talking Tom je na voljo za iOS, {O} EDNINA: im. NÁSA, rod. NÁSE, daj. NÁSI, tož. Android in Windows Phone; kot prilastek, v NÁSO, mest. pri NÁSI, or. z NÁSO; DVOJINA: im. imenovalniku različice igre My Talking Tom; NÁSI, rod. NÁS, daj. NÁSAMA, tož. NÁSI, mest. pri skrajšano, navadno kot prilastek, v imenovalniku ustvarjalca NÁSAH, or. z NÁSAMA; MNOŽINA: im. NÁSE, rod. spletne aplikacije Talking Tom; Podjetje je po NÁS, daj. NÁSAM, tož. NÁSE, mest. pri NÁSAH, or. prvem uspehu s Talking Tomom razvilo še več z NÁSAMI govorečih aplikacij STATUS: predlog {O} EDNINA: im. My Talking Tom, rod. My Talking Toma, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice daj. My Talking Tomu, tož. My Talking Toma, mest. pri My Talking Tomu, or. z My Talking Tomom Nasdaq -a [názdak] m; stvarno ime S |borzni indeks|: padec Nasdaqa; Delnica kotirajo na TATUS: predlog Nasdaqu; kot prilastek, v imenovalniku Za uvrstitev na 153 indeksu Nasdaq so zahtevani pogoji; |podjetje|: srednji: EDNINA: im. NÁSINO, rod. NÁSINEGA, Vodstvo je zavrnilo ponudbo Nasdaqa, ki že ima v daj. NÁSINEMU, tož. NÁSINO, mest. pri lasti 29 odstotkov delnic; trgovanje na Nasdaqu; kot NÁSINEM, or. z NÁSINIM; DVOJINA: im. NÁSINI, prilastek, v imenovalniku vstop na borzo Nasdaq rod. NÁSINIH, daj. NÁSINIMA, tož. NÁSINI, mest. {B} Nasdaqov pri NÁSINIMA, or. z NÁSINIMI; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. Nasdaq, rod. Nasdaqa, daj. Nasdaqu, NÁSINA, rod. NÁSINIH, daj. NÁSINIM, tož. tož. Nasdaq, mest. pri Nasdaqu, or. z Nasdaqom NÁSINA, mest. pri NÁSINIH, or. z NÁSINIMI STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic Násin -a -o prid. Opazovanje kometa je izvedlo Nasino vesoljsko Natalie1 -- [nêtali] ž; ime bitja, osebno ime plovilo |angleško žensko ime|: Šele z vlogo balerine je (< Nasa) Natalie Portman postala oskarjevka {O} moški: EDNINA: im. Násin, rod. Násinega, daj. {B} Nataliejin Násinemu, tož. Násin (živostno Násinega), mest. pri {O} EDNINA: im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, Násinem, or. z Násinim; DVOJINA: im. Násina, rod. tož. Natalie, mest. pri Natalie, or. z Natalie; DVOJINA: Násinih, daj. Násinima, tož. Násina, mest. pri Násinih, im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, or. z Násinima; MNOŽINA: im. Násini, rod. Násinih, mest. pri Natalie, or. z Natalie; MNOŽINA: im. Natalie, daj. Násinim, tož. Násine, mest. pri Násinih, or. z rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, mest. pri Násinimi Natalie, or. z Natalie ženski: EDNINA: im. Násina, rod. Násine, daj. Násini, STATUS: predlog tož. Násino, mest. pri Násini, or. z Násino; DVOJINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, im. Násini, rod. Násinih, daj. Násinima, tož. Násini, ženska); samostalnik ženskega spola mest. pri Násinih, or. z Násinima; MNOŽINA: im. Násine, rod. Násinih, daj. Násinim, tož. Násine, mest. Natalie2 -- [natalí] ž; ime bitja, osebno ime pri Násinih, or. z Násinimi |francosko žensko ime|: V romanu Srba Anastas in srednji: EDNINA: im. Násino, rod. Násinega, daj. Francozinja Nathalie doživita pisemsko ljubezensko Násinemu, tož. Násino, mest. pri Násinem, or. z zgodbo Násinim; DVOJINA: im. Násini, rod. Násinih, daj. {B} Nataliejin Násinima, tož. Násini, mest. pri Násinih, or. z {O} EDNINA: im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, Násinima; MNOŽINA: im. Násina, rod. Násinih, daj. tož. Natalie, mest. pri Natalie, or. z Natalie; DVOJINA: Násinim, tož. Násina, mest. pri Násinih, or. z im. Natalie, rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, Násinimi mest. pri Natalie, or. z Natalie; MNOŽINA: im. Natalie, STATUS: predlog rod. Natalie, daj. Natalie, tož. Natalie, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Natalie, or. z Natalie STATUS: predlog NÁSIN -A -O prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Enterprise je bil eden prvih NASINIH raketoplanov ženska); samostalnik ženskega spola (< NASA) {O} moški: EDNINA: im. NÁSIN, rod. NÁSINEGA, Nataliejin1 -a -o [nêtalijin] prid. daj. NÁSNEMU, tož. NÁSIN (živostno NÁSINEGA), Zgodba se začne na zabavi za Nataliejin štirideseti mest. pri NÁSINEM, or. z NÁSINIM; DVOJINA: im. rojstni dan NÁSINA, rod. NÁSINIH, daj. NÁSINIM, tož. (< Natalie1) NÁSINA, mest. pri NÁSINIH, or. z NÁSINIMA; {O} moški: EDNINA: im. Nataliejin, rod. MNOŽINA: im. NÁSINI, rod. NÁSINIH, daj. Nataliejinega, daj. Nataliejinemu, tož. Nataliejin NÁSINIM, tož. NÁSINE, mest. pri NÁSINIH, or. z (živostno Nataliejinega), mest. pri Nataliejinem, or. z NÁSINIMI Nataliejinim; DVOJINA: im. Nataliejina, rod. ženski: EDNINA: im. NÁSINA, rod. NÁSINE, daj. Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. Nataliejina, mest. NÁSINI, tož. NÁSINO, mest. pri NÁSINI, or. z pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; MNOŽINA: im. NÁSINO; DVOJINA: im. NÁSINI, rod. NÁSINIH, daj. Nataliejini, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož. NÁSINIMA, tož. NÁSINI, mest. pri NÁSINIH, or. z Nataliejine, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinimi NÁSINIMA; MNOŽINA: im. NÁSINE, rod. ženski: EDNINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejine, daj. NÁSINIH, daj. NÁSINIM, tož. NÁSINE, mest. pri Nataliejini, tož. Nataliejino, mest. pri Nataliejini, or. z NÁSINIH, or. z NÁSINIMI Nataliejino; DVOJINA: im. Nataliejini, rod. 154 Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. Nataliejini, mest. ženski: EDNINA: im. NÁTOVA, rod. NÁTOVE, daj. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; MNOŽINA: im. NÁTOVI, tož. NÁTOVO, mest. pri NÁTOVI, or. z Nataliejine, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož. NÁTOVO; DVOJINA: im. NÁTOVI, rod. NÁTOVIH, Nataliejine, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinimi daj. NÁTOVIMA, tož. NÁTOVI, mest. pri srednji: EDNINA: im. Nataliejino, rod. Nataliejinega, NÁTOVIH, or. z NÁTOVIMA; MNOŽINA: im. daj. Nataliejinemu, tož. Nataliejino, mest. pri NÁTOVE, rod. NÁTOVIH, daj. NÁTOVIM, tož. Nataliejinem, or. z Nataliejinim; DVOJINA: im. NÁTOVE, mest. pri NÁTOVIH, or. z NÁTOVIMI Nataliejini, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. srednji: EDNINA: im. NÁTOVO, rod. NÁTOVEGA, Nataliejini, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; daj. NÁTOVEMU, tož. NÁTOVO, mest. pri MNOŽINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejinih, daj. NÁTOVEM, or. z NÁTOVIM; DVOJINA: im. Nataliejinim, tož. Nataliejina, mest. pri Nataliejinih, NÁTOVI, rod. NÁTOVIH, daj. NÁTOVIMA, tož. or. z Nataliejinimi NÁTOVI, mest. pri NÁTOVIH, or. z NÁTOVIMA; STATUS: predlog MNOŽINA: im. NÁTOVA, rod. NÁTOVIH, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki NÁTOVIM, tož. NÁTOVA, mest. pri NÁTOVIH, or. z NÁTOVIMI Nataliejin2 -a -o [natalíjin] prid. STATUS: predlog Časopisi so Nataliejino vlogo opisali pohvalno PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke (< Natalie2) iz kratic {O} moški: EDNINA: im. Nataliejin, rod. Nataliejinega, daj. Nataliejinemu, tož. Nataliejin Nebukadnézar Drúgi -ja -ega m; ime bitja, osebno (živostno Nataliejinega), mest. pri Nataliejinem, or. z ime; obširneje glej pri Nebukadnezar II. Nataliejinim; DVOJINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. Nataliejina, mest. Nebukadnézar II. -ja II. tudi Nebukadnézar Drúgi - pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; MNOŽINA: im. ja -ega m; ime bitja, osebno ime Nataliejini, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož. |babilonski kralj|: vladavina kralja Nebukadnezarja Nataliejine, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinimi II.; Babilonci so pod Nebukadnezarjem II. uničili ženski: EDNINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejine, daj. Jeruzalem Nataliejini, tož. Nataliejino, mest. pri Nataliejini, or. z {O} EDNINA: im. Nebukadnézar II. tudi Nataliejino; DVOJINA: im. Nataliejini, rod. Nebukadnézar Drúgi, rod. Nebukadnézarja II. tudi Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. Nataliejini, mest. Nebukadnézarja Drúgega, daj. Nebukadnézarju II. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; MNOŽINA: im. tudi Nebukadnézarju Drúgemu, tož. Nebukadnézarja Nataliejine, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož. II. tudi Nebukadnézarja Drúgega, mest. pri Nataliejine, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinimi Nebukadnézarju II. tudi pri Nebukadnézarju srednji: EDNINA: im. Nataliejino, rod. Nataliejinega, Drúgem, or. z Nebukadnézarjem II. tudi z daj. Nataliejinemu, tož. Nataliejino, mest. pri Nebukadnézarjem Drúgim Nataliejinem, or. z Nataliejinim; DVOJINA: im. STATUS: predlog Nataliejini, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinima, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Nataliejini, mest. pri Nataliejinih, or. z Nataliejinima; osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu MNOŽINA: im. Nataliejina, rod. Nataliejinih, daj. Nataliejinim, tož. Nataliejina, mest. pri Nataliejinih, Nefertíti -- ž; ime bitja, osebno ime or. z Nataliejinimi |egiptovska faraonka|; gl. Nefreteta STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti NÁTOV -A -O prid. NATOVA vojaška baza Nefretéta -e in Nofretéta -e ž; ime bitja, osebno ime (< NATO) |egiptovska faraonka|: mumija kraljice {O} moški: EDNINA: im. NÁTOV, rod. Nefretete/Nofretete; poroka Ehnatona z NÁTOVEGA, daj. NÁTOVEMU, tož. NÁTOV Nefreteto/Nofreteto (živostno NÁTOVEGA), mest. pri NÁTOVEM, or. z {B} Nefretetin in Nofretetin NÁTOVIM; DVOJINA: im. NÁTOVA, rod. {O} EDNINA: im. Nefretéta in Nofretéta, rod. NÁTOVIH, daj. NÁTOVIMA, tož. NÁTOVA, mest. Nefretéte in Nofretéte, daj. Nefretéti in Nofretéti, tož. pri NÁTOVIH, or. z NÁTOVIMA; MNOŽINA: im. Nefretéto in Nofretéto, mest. pri Nefretéti in pri NÁTOVI, rod. NÁTOVIH, daj. NÁTOVIM, tož. Nofretéti, or. z Nefretéto in z Nofretéto NÁTOVE, mest. pri NÁTOVIH, or. z NÁTOVIMI STATUS: predlog 155 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Nefretétinih in pri Nofretétinih, or. z Nefretétinimi in osebnosti z Nofretétinimi STATUS: predlog Nefretéte -- ž; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki |egiptovska faraonka|; gl. Nefreteta STATUS: predlog Nemanjić -a [némanjič] m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih |priimek|; |pripadnik srbske vladarske dinastije|: Po osebnosti kronanju Štefana Nemanjića leta 1217 je bila kneževina povišana v kraljestvo; kot prilastek, v Nefretétin -a -o in Nofretétin -a -o prid. imenovalniku Srbski vladarji iz dinastije Nemanjić so Nefretetin/Nofretetin doprsni kip ima dva obraza; ozemlje bizantinske province osvojili z oboroženo Nefretetina/Nofretetina grobnica silo; v množini Nemanjići |srbska vladarska (< Nefreteta) dinastija|: družinsko drevo Nemanjićev {O} moški: {B} Nemanjićev; nemanjiški EDNINA: im. Nefretétin in Nofretétin, rod. Nefretétinega in Nofretétinega, daj. Nefretétinemu in {O} EDNINA: im. Nemanjić, rod. Nemanjića, daj. Nofretétinemu, tož. Nefretétin in Nofretétin (živostno Nemanjiću, tož. Nemanjića, mest. pri Nemanjiću, or. z Nefretétinega Nemanjićem; in Nofretétinega), mest. pri DVOJINA: im. Nemanjića, rod. Nefretétinem in pri Nofretétinem, or. z Nefretétinim Nemanjićev, daj. Nemanjićema, tož. Nemanjića, mest. pri Nemanjićih, in z Nofretétinim; DVOJINA: im. Nefretétina in or. z Nemanjićema; MNOŽINA: im. Nofretétina, rod. Nefretétinih in Nofretétinih, daj. Nemanjići, rod. Nemanjićev, daj. Nemanjićem, tož. Nefretétinima Nemanjiće, in Nofretétinima, tož. Nefretétina in mest. pri Nemanjićih, or. z Nemanjići Nofretétina, mest. pri Nefretétinih in pri Nofretétinih, STATUS: predlog or. z Nefretétinima in z Nofretétinima; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Nefretétini in Nofretétini, rod. Nefretétinih in ... rodbin Nofretétinih, daj. Nefretétinim in Nofretétinim, tož. Nefretétine in Nofretétine, mest. pri Nefretétinih in Nêron -a m; ime bitja, osebno ime pri Nofretétinih, or. z Nefretétinimi in z |dolgo ime Klavdij Cezar Druz Germanik Neron|; |lat. Nofretétinimi Nero Claudius Caesar Drusus Germanicus: rimski ženski: EDNINA: im. Nefretétina in Nofretétina, rod. cesar|: Sužnji cesarja Nerona so v gorskih ledenikih Nefretétine in Nofretétine, daj. Nefretétini in kopali led; preganjanje kristjanov pod Neronom Nofretétini, tož. Nefretétino in Nofretétino, mest. pri {B} Neronov Nefretétini in pri Nofretétini, or. z Nefretétino in z {O} EDNINA: im. Nêron, rod. Nêrona, daj. Nêronu, tož. Nofretétino; DVOJINA: im. Nefretétini in Nofretétini, Nêrona, mest. pri Nêronu, or. z Nêronom rod. Nefretétinih in Nofretétinih, daj. Nefretétinima in STATUS: predlog Nofretétinima, tož. Nefretétini in Nofretétini, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih pri Nefretétinih in pri Nofretétinih, or. z osebnosti Nefretétinima in z Nofretétinima; MNOŽINA: im. Nefretétine in Nofretétine, rod. Nefretétinih in Nêrvijka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Nofretétinih, daj. Nefretétinim in Nofretétinim, tož. |pripadnica antičnega germanskega plemena| Nefretétine in Nofretétine, mest. pri Nefretétinih in (< Nervijec) pri Nofretétinih, or. z Nefretétinimi in z {B} Nervijkin Nofretétinimi {O} EDNINA: im. Nêrvijka, rod. Nêrvijke, daj. srednji: EDNINA: im. Nefretétino in Nofretétino, rod. Nêrvijki, tož. Nêrvijko, mest. pri Nêrvijki, or. z Nefretétinega in Nofretétinega, daj. Nefretétinemu in Nêrvijko; DVOJINA: im. Nêrvijki, rod. Nêrvijk, daj. Nofretétinemu, tož. Nefretétino in Nofretétino, mest. Nêrvijkama, tož. Nêrvijki, mest. pri Nêrvijkah, or. z pri Nefretétinem in pri Nofretétinem, or. z Nêrvijkama; MNOŽINA: im. Nêrvijke, rod. Nêrvijk, Nefretétinim in z Nofretétinim; DVOJINA: im. daj. Nêrvijkam, tož. Nêrvijke, mest. pri Nêrvijkah, or. Nefretétini in Nofretétini, rod. Nefretétinih in z Nêrvijkami Nofretétinih, daj. Nefretétinima in Nofretétinima, tož. STATUS: predlog Nefretétini in Nofretétini, mest. pri Nefretétinih in pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; Nofretétinih, or. z Nefretétinima in z Nofretétinima; samostalnik ženskega spola MNOŽINA: im. Nefretétina in Nofretétina, rod. Nefretétinih in Nofretétinih, daj. Nefretétinim in Nofretétinim, .net [píka nét] okrajš. tož. Nefretétina in Nofretétina, mest. pri |angl. network|; |spletna domena za splošno uporabo in ponudnike internetnih storitev|: Domena .net je 156 priljubljena alternativa domene .com; v spletnih tudi z NK; MNOŽINA: im. NK-ji tudi NK, rod. NK-jev naslovih, stično www.nepremicnine.net tudi NK, daj. NK-jem tudi NK, tož. NK-je tudi NK, STATUS: predlog mest. pri NK-jih tudi pri NK, or. z NK-ji tudi z NK PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Nikkei -a [níkej] m; stvarno ime |dolgo ime Nikkei 225|; |borzni indeks|: Znižala se je NLB1 NLB-ja tudi NLB -- [ènelbé in enelbé in vrednost vseh svetovnih indeksov, najbolj pa n ləb in nələb , rod. ènelbêja in enelbêja in n ləb ja japonskemu Nikkeiju; kot prilastek, v imenovalniku in nələb ja, or. z ènelbêjem in z enelbêjem in z padanje indeksa Nikkei; vrednost indeksa tokijske n ləb jem in z nələb jem] m; kratica borze Nikkei 225; |podjetje|: direktor Nikkeija; |Nova ljubljanska banka|: Pri NLB-ju je odprl Časopis so prodali japonskemu Nikkeiju; |časopis|: varčevalni račun; Nadzorni svet je objavil razpis za bralci Nikkeija; kot prilastek, v imenovalniku poročanje predsednika uprave NLB-ja; kot prilastek, v japonskega časnika Nikkei imenovalniku nadzornik največje slovenske banke {B} Nikkeiev NLB {O} EDNINA: im. Nikkei, rod. Nikkeia, daj. Nikkeiu, {B} NLB-jev tož. Nikkei, mest. pri Nikkeiu, or. z Nikkeiem {O} EDNINA: im. NLB, rod. NLB-ja tudi NLB, daj. STATUS: predlog NLB-ju tudi NLB, tož. NLB, mest. pri NLB-ju tudi pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena NLB, or. z NLB-jem tudi z NLB; DVOJINA: im. NLB- ja tudi NLB, rod. NLB-jev tudi NLB, daj. NLB-jema Nikoláj I. Véliki -ja I. -ega tudi Nikoláj Pŕvi Véliki tudi NLB, tož. NLB-ja tudi NLB, mest. pri NLB-jih -ja -ega -ega m; ime bitja, osebno ime tudi pri NLB, or. z NLB-jema tudi z NLB; MNOŽINA: |lat. Papa Nicolaus Magnus: ime papeža|: izobčenje im. NLB-ji tudi NLB, rod. NLB-jev tudi NLB, daj. Nikolaja I. Velikega; skrajšano Ciril in Metod sta NLB-jem tudi NLB, tož. NLB-je tudi NLB, mest. pri pripotovala v Rim na povabilo papeža Nikolaja I.; v NLB-jih tudi pri NLB, or. z NLB-ji tudi z NLB zvezi sveti/sv. Nikolaj I. Veliki apostolska moč STATUS: predlog svetega/sv. papeža Nikolaja I. Velikega PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice {O} EDNINA: im. Nikoláj I. Véliki tudi Nikoláj Pŕvi Véliki, rod. Nikolája I. Vélikega tudi Nikolája Pŕvega NLB2 -- [ènelbé in enelbé in n ləb in nələb ] ž; Vélikega, daj. Nikoláju I. Vélikemu tudi Nikoláju kratica Pŕvemu Vélikemu, tož. Nikolája I. Vélikega tudi |Nova ljubljanska banka|: Slovenska NLB je Nikolája Pŕvega Vélikega, mest. pri Nikoláju I. zainteresirana za odkup vseh delnic Vélikem tudi pri Nikoláju Pŕvem Vélikem, or. z {O} EDNINA: im. NLB, rod. NLB, daj. NLB, tož. NLB, Nikolájem I. Vélikim tudi z Nikolájem Pŕvim mest. pri NLB, or. z NLB; DVOJINA: im. NLB, rod. Vélikim NLB, daj. NLB, tož. NLB, mest. pri NLB, or. z NLB; STATUS: predlog MNOŽINA: im. NLB, rod. NLB, daj. NLB, tož. NLB, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih mest. pri NLB, or. z NLB osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu; STATUS: predlog stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Nikoláj Pŕvi Véliki -ja -ega -ega m; ime bitja, osebno NLB-jev -a -o [ènelbêjev- in enelbêjev- in ime; obširneje glej pri Nikolaj I. Veliki n ləb jev- in nələb jev-] prid. vodja NLB-jeve hčerinske družbe NK NK-ja tudi NK -- [ènká in enká in n k in nək , (< NLB1) rod. ènkája in enkája in n k ja in nək ja, or. z {O} moški: EDNINA: im. NLB-jev, rod. NLB-jevega, ènkájem in z enkájem in z n k jem in z nək jem] m; daj. NLB-jevemu, tož. NLB-jev (živostno NLB- kratica jevega), mest. pri NLB-jevem, or. z NLB-jevim; |nogometni klub|: namestnik predsednika NK-ja; DVOJINA: im. NLB-jeva, rod. NLB-jevih, daj. NLB- navadno nesklonljivo, ob imenu Sodelovanje z NK jevima, tož. NLB-jeva, mest. pri NLB-jevih, or. z Aluminij je bilo vedno zgledno NLB-jevima; MNOŽINA: im. NLB-jevi, rod. NLB- {O} EDNINA: im. NK, rod. NK-ja tudi NK, daj. NK-ju jevih, daj. NLB-jevim, tož. NLB-jeve, mest. pri NLB- tudi NK, tož. NK, mest. pri NK-ju tudi pri NK, or. z jevih, or. z NLB-jevimi NK-jem tudi z NK; DVOJINA: im. NK-ja tudi NK, rod. ženski: EDNINA: im. NLB-jeva, rod. NLB-jeve, daj. NK-jev tudi NK, daj. NK-jema tudi NK, tož. NK-ja NLB-jevi, tož. NLB-jevo, mest. pri NLB-jevi, or. z tudi NK, mest. pri NK-jih tudi pri NK, or. z NK-jema NLB-jevo; DVOJINA: im. NLB-jevi, rod. NLB-jevih, 157 daj. NLB-jevima, tož. NLB-jevi, mest. pri NLB-jevih, {O} EDNINA: im. nobélovka, rod. nobélovke, daj. or. z NLB-jevima; MNOŽINA: im. NLB-jeve, rod. nobélovki, tož. nobélovko, mest. pri nobélovki, or. z NLB-jevih, daj. NLB-jevim, tož. NLB-jeve, mest. pri nobélovko; DVOJINA: im. nobélovki, rod. nobélovk, NLB-jevih, or. z NLB-jevimi daj. nobélovkama, tož. nobélovki, mest. pri srednji: EDNINA: im. NLB-jevo, rod. NLB-jevega, nobélovkah, or. z nobélovkama; MNOŽINA: im. daj. NLB-jevemu, tož. NLB-jevo, mest. pri NLB- nobélovke, rod. nobélovk, daj. nobélovkam, tož. jevem, or. z NLB-jevim; DVOJINA: im. NLB-jevi, rod. nobélovke, mest. pri nobélovkah, or. z nobélovkami NLB-jevih, daj. NLB-jevima, tož. NLB-jevi, mest. pri STATUS: predlog NLB-jevih, or. z NLB-jevima; MNOŽINA: im. NLB- PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke jeva, rod. NLB-jevih, daj. NLB-jevim, tož. NLB-jeva, mest. pri NLB-jevih, or. z NLB-jevimi nobélovski -a -o prid. STATUS: predlog dražba knjig nobelovskega pisatelja Johna PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Steinbecka; nobelovska komisija; prim. Nobelov iz kratic (< Nobel) {O} moški: EDNINA: im. nobélovski, rod. NLB-jevec -vca [enelbêjevəc in nələb jevəc] m nobélovskega, daj. nobélovskemu, tož. nobélovski |uslužbenec družbe NLB|: Kar dva NLB-jevca sta (živostno nobélovskega), mest. pri nobélovskem, or. z bila v igri za generalnega direktorja železnic nobélovskim; DVOJINA: im. nobélovska, rod. (< NLB1) nobélovskih, daj. nobélovskima, tož. nobélovska, {B} NLB-jevčev mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskima; MNOŽINA: {O} EDNINA: im. NLB-jevec, rod. NLB-jevca, daj. im. nobélovski, rod. nobélovskih, daj. nobélovskim, NLB-jevcu, tož. NLB-jevca, mest. pri NLB-jevcu, or. tož. nobélovske, mest. pri nobélovskih, or. z z NLB-jevcem; DVOJINA: im. NLB-jevca, rod. NLB- nobélovskimi jevcev, daj. NLB-jevcema, tož. NLB-jevca, mest. pri ženski: EDNINA: im. nobélovska, rod. nobélovske, daj. NLB-jevcih, or. z NLB-jevcema; MNOŽINA: im. nobélovski, tož. nobélovsko, mest. pri nobélovski, or. NLB-jevci, rod. NLB-jevcev, daj. NLB-jevcem, tož. z nobélovsko; DVOJINA: im. nobélovski, rod. NLB-jevce, mest. pri NLB-jevcih, or. z NLB-jevci nobélovskih, daj. nobélovskima, tož. nobélovski, STATUS: predlog mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskima; MNOŽINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; im. nobélovske, rod. nobélovskih, daj. nobélovskim, tvorjenke iz kratic tož. nobélovske, mest. pri nobélovskih, or. z nobélovskimi NLB-jevka -e [enelbêje ka srednji: EDNINA: im. nobélovsko, rod. nobélovskega, in nələb je ka] ž |uslužbenka družbe NLB|: nekdanja NLB-jevka daj. nobélovskemu, tož. nobélovsko, mest. pri (< NLB nobélovskem, or. z nobélovskim; DVOJINA: im. 1) nobélovski, {B} NLB-jevkin rod. nobélovskih, daj. nobélovskima, tož. {O} nobélovski, mest. pri nobélovskih, or. z EDNINA: im. NLB-jevka, rod. NLB-jevke, daj. nobélovskima; NLB-jevki, MNOŽINA: im. nobélovska, rod. tož. NLB-jevko, mest. pri NLB-jevki, or. z NLB-jevko; nobélovskih, daj. nobélovskim, tož. nobélovska, mest. DVOJINA: im. NLB-jevki, rod. NLB- jevk, pri nobélovskih, or. z nobélovskimi daj. NLB-jevkama, tož. NLB-jevki, mest. pri NLB-jevkah, STATUS: predlog or. z NLB-jevkama; MNOŽINA: im. NLB-jevke, rod. NLB-jevk, daj. NLB-jevkam, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki NLB-jevke, mest. pri NLB-jevkah, or. z NLB- jevkami Nofretéta -e ž; ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri STATUS: predlog Nefreteta P RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Nofretétin -a -o tvorjenke iz kratic prid.; obširneje glej pri Nefretetin Nokia -e [nókija] ž; stvarno ime nobélovka -e ž |podjetje|: Pri Nokii namenjajo strokovnemu |dobitnica Nobelove nagrade|: Odmeval je nastop izpopolnjevanju zaposlenih kar 6 ur v tednu; nobelovke, ki je opozorila, da se človeštvo premalo |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku telefon Nokia; zaveda podnebnih sprememb; V fiziologiji in |izdelek znamke Nokia|: tudi z malo začetnico nokia medicini je več nobelovk; prim. Nobelov Cena nove Nokie/nokie 5 v prosti prodaji bo 189 (< Nobel) evrov {B} nobelovkin {B} Nokiin 158 {O} EDNINA: im. Nokia, rod. Nokie, daj. Nokii, tož. (< Nova revija) Nokio, mest. pri Nokii, or. z Nokio; DVOJINA: im. {B} novorevijašev Nokii, rod. Noki, daj. Nokiama, tož. Nokii, mest. pri {O} EDNINA: im. nôvorevijáš, rod. nôvorevijáša, daj. Nokiah, or. z Nokiama; MNOŽINA: im. Nokie, rod. nôvorevijášu, tož. nôvorevijáša, mest. pri Noki, daj. Nokiam, tož. Nokie, mest. pri Nokiah, or. z nôvorevijášu, or. z nôvorevijášem; DVOJINA: im. Nokiami nôvorevijáša, rod. nôvorevijášev, daj. STATUS: predlog nôvorevijášema, tož. nôvorevijáša, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; znamke nôvorevijáših, or. z nôvorevijášema; MNOŽINA: im. nôvorevijáši, rod. nôvorevijášev, daj. nôvorevijášem, Nôva revíja -e -e ž; stvarno ime tož. nôvorevijáše, mest. pri nôvorevijáših, or. z |založba|: Avtorja in knjigo bo predstavil direktor nôvorevijáši Nove revije; kot prilastek, v imenovalniku Časopisno in STATUS: predlog založniško podjetje Nova revija so ustanovili leta PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice 1990; Pri založbi Nova revija so začeli izdajati novo knjižno zbirko; |slovenska revija|: V znameniti 57. nôvorevijášinja -e ž številki Nove revije so objavili prispevke za |sodelavka Nove revije|; |bralka revije Nova revija| slovenski narodni program; kot prilastek, v (< Nova revija) imenovalniku Začetek mesečniku Nova revija je v letu {B} novorevijašinjin 1982 {O} EDNINA: im. nôvorevijášinja, rod. {O} EDNINA: im. Nôva revíja, rod. Nôve revíje, daj. nôvorevijášinje, daj. nôvorevijášinji, tož. Nôvi revíji, tož. Nôvo revíjo, mest. pri Nôvi revíji, or. nôvorevijášinjo, mest. pri nôvorevijášinji, or. z z Nôvo revíjo nôvorevijášinjo; DVOJINA: im. nôvorevijášinji, rod. STATUS: predlog nôvorevijášinj, daj. nôvorevijášinjama, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena nôvorevijášinji, mest. pri nôvorevijášinjah, or. z nôvorevijášinjama; MNOŽINA: im. nôvorevijášinje, Nôvi tédnik -ega -a m; stvarno ime rod. nôvorevijášinj, daj. nôvorevijášinjam, tož. |slovenski časopis|: Članek je objavljen v zadnji nôvorevijášinje, mest. pri nôvorevijášinjah, or. z številki Novega tednika; V Novem tedniku je bil nôvorevijášinjami objavljen razpis za zanimivo delovno mesto; kot STATUS: predlog prilastek, v imenovalniku Župan je zlati celjski grb PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice izročil celjskemu časopisu Novi tednik {O} EDNINA: im. Nôvi tédnik, rod. Nôvega tédnika, Núba1 -e tudi Núba -a m; prebivalsko ime daj. Nôvemu tédniku, tož. Nôvi tédnik, mest. pri |pripadnik ljudstva v Sudanu|; v množini Nube tudi Nôvem tédniku, or. z Nôvim tédnikom Nubi |ljudstvo v Sudanu|: Nubske gore večinoma STATUS: predlog poseljujejo Nube PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena (< Nuba2) {B} Nuba, Nubinja; Nubov, Nubinjin; nubski Nôvo Mésto -ega -a m; zemljepisno ime {O} EDNINA: im. Núba, rod. Núbe tudi Núba, daj. Núbi |mesto v Sloveniji|: V okolici Novega Mesta so tudi Núbu, tož. Núbo tudi Núba, mest. pri Núbi tudi pri našli kos meteorita Núbu, or. z Núbo tudi z Núbom; DVOJINA: im. Núbi Kje? v Novem Mestu tudi Núba, rod. Núb tudi Núbov, daj. Núbama tudi Od kod? iz Novega Mesta Núboma, tož. Núbi tudi Núba, mest. pri Núbah tudi pri Kam? v Novo Mesto Núbih, or. z Núbama tudi z Núboma; MNOŽINA: im. {B} Novomeščan, Novomeščanka; Novomeščanov, Núbe tudi Núbi, rod. Núb tudi Núbov, daj. Núbam tudi Novomeščankin; novomeški Núbom, tož. Núbe, mest. pri Núbah tudi pri Núbih, or. {O} EDNINA: im. Nôvo Mésto, rod. Nôvega Mésta, z Núbami tudi z Núbi daj. Nôvemu Méstu, tož. Nôvo Mésto, mest. pri STATUS: predlog Nôvem Méstu, or. z Nôvim Méstom PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; STATUS: predlog samostalnik moškega spola PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Núba2 -- ž; prebivalsko ime nôvorevijáš -a m |ljudstvo v Sudanu|: kot prilastek, v imenovalniku Je |sodelavec Nove revije|: Novorevijaši so bili pod znani borec za pravice ljudstva Nuba budnim očesom tajne službe; |bralka revije Nova {B} Nuba, Nubinja; Nubov, Nubinjin; nubski revija| 159 {O} EDNINA: im. Núba, rod. Núba, daj. Núba, tož. Núkov -a -o prid. Núba, mest. pri Núba, or. z Núba Nukov arhiv; seznam najbolj zanimivih knjig iz STATUS: predlog Nukove zbirke PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena (< Nuk) {O} moški: EDNINA: im. Núkov, rod. Núkovega, daj. Núk -a m; stvarno ime Núkovemu, tož. Núkov (živostno Núkovega), mest. pri |osrednja slovenska knjižnica|: Knjigo v latinščini še Núkovem, or. z Núkovim; DVOJINA: im. Núkova, rod. danes hranijo v Nuku; Nuk 2 ||nova zgradba Narodne Núkovih, daj. Núkovima, tož. Núkova, mest. pri in univerzitetne knjižnice||: Na območju Nuka 2 so Núkovih, or. z Núkovima; MNOŽINA: im. Núkovi, rod. našli številne arheološke ostanke Núkovih, daj. Núkovim, tož. Núkove, mest. pri (< NUK1, NUK2) Núkovih, or. z Núkovimi {B} Nukov ženski: EDNINA: im. Núkova, rod. Núkove, daj. {O} EDNINA: im. Núk, rod. Núka, daj. Núku, tož. Núk, Núkovi, tož. Núkovo, mest. pri Núkovi, or. z Núkovo; mest. pri Núku, or. z Núkom; DVOJINA: im. Núka, rod. DVOJINA: im. Núkovi, rod. Núkovih, daj. Núkovima, Núkov, daj. Núkoma, tož. Núka, mest. pri Núkih, or. z tož. Núkovi, mest. pri Núkovih, or. z Núkovima; Núkoma; MNOŽINA: im. Núki, rod. Núkov, daj. MNOŽINA: im. Núkove, rod. Núkovih, daj. Núkovim, Núkom, tož. Núke, mest. pri Núkih, or. z Núki tož. Núkove, mest. pri Núkovih, or. z Núkovimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. Núkovo, rod. Núkovega, daj. P Núkovemu, tož. Núkovo, mest. pri Núkovem, or. z RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične Núkovim; besede DVOJINA: im. Núkovi, rod. Núkovih, daj. Núkovima, tož. Núkovi, mest. pri Núkovi, or. z Núkovima; MNOŽINA: im. Núkova, rod. Núkovih, daj. NÚK1 NÚK-a tudi NÚK -- m; kratica Núkovim, tož. Núkova, mest. pri Núkovih, or. z |Narodna in univerzitetna knjižnica|: Delo je izšlo Núkovimi pri založbi Družina v sozaložništvu z NUK-om; STATUS: predlog študije o slovenskem jeziku iz arhivov NUK-a; kot PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki prilastek, v imenovalniku ravnateljica javnega zavoda NUK; pogosto nesklonljivo NUK 2 ||nova zgradba Narodne in univerzitetne knjižnice||: terminski načrt NÚK-ov -a -o prid. gradnje NUK 2 gradivo iz NUK-ovih zbirk {B} NUK-ov (< NUK1) {O} {O} moški: EDNINA: im. NÚK, rod. NÚK-a tudi NÚK, daj. EDNINA: im. NÚK-ov, rod. NÚK-ovega, NÚK-u tudi NÚK, tož. NÚK, mest. pri NÚK-u tudi pri daj. NÚK-ovemu, tož. NÚK-ov (živostno NÚK- NÚK, or. z NÚK-om tudi z NÚK; ovega), DVOJINA: im. mest. pri NÚK-ovem, or. z NÚK-ovim; NÚK-a tudi NÚK, rod. NÚK-ov tudi NÚK, daj. NÚK- DVOJINA: im. NÚK-ova, rod. NÚK-ovih, daj. NÚK- oma ovima, tudi NÚK, tož. NÚK-a tudi NÚK, mest. pri NÚK- tož. NÚK-ova, mest. pri NÚK-ovih, or. z ih tudi pri NÚK, or. z NÚK-oma tudi z NÚK; NÚK-ovima; MNOŽINA: im. NÚK-ovi, rod. NÚK- ovih, MNOŽINA: im. NÚK-i tudi NÚK, rod. NÚK-ov tudi daj. NÚK-ovim, tož. NÚK-ove, mest. pri NÚK- NÚK, daj. NÚK-om tudi NÚK, tož. NÚK-e tudi NÚK, ovih, or. z NÚK-ovimi ženski: mest. pri NÚK-ih tudi pri NÚK, or. z NÚK-i tudi z EDNINA: im. NÚK-ova, rod. NÚK-ove, daj. NÚK NÚK-ovi, tož. NÚK-ovo, mest. pri NÚK-ovi, or. z S NÚK-ovo; DVOJINA: im. NÚK-ovi, rod. NÚK-ovih, TATUS: predlog P daj. NÚK-ovima, tož. NÚK-ovi, mest. pri NÚK-ovih, RAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik or. z NÚK-ovima; MNOŽINA: im. NÚK-ove, rod. moškega spola NÚK-ovih, daj. NÚK-ovim, tož. NÚK-ove, mest. pri NÚK-ovih, or. z NÚK-ovimi NÚK2 -- ž; kratica srednji: EDNINA: im. NÚK-ovo, rod. NÚK-ovega, |Narodna in univerzitetna knjižnica|: Razpis za daj. NÚK-ovemu, tož. NÚK-ovo, mest. pri NÚK- gradnjo nove NUK je bil napovedan leta 1988 ovem, or. z NÚK-ovim; DVOJINA: im. NÚK-ovi, rod. {O} EDNINA: im. NÚK, rod. NÚK, daj. NÚK, tož. NÚK-ovih, daj. NÚK-ovima, tož. NÚK-ovi, mest. pri NÚK, mest. pri NÚK, or. z NÚK; DVOJINA: im. NÚK, NÚK-ovih, or. z NÚK-ovima; MNOŽINA: im. NUK- rod. NÚK, daj. NÚK, tož. NÚK, mest. pri NÚK, or. z ova, rod. NUK-ovih, daj. NUK-ovim, tož. NUK-ova, NÚK; MNOŽINA: im. NÚK, rod. NÚK, daj. NÚK, tož. mest. pri NUK-ovih, or. z NUK-ovimi NÚK, mest. pri NÚK, or. z NÚK STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice iz kratic 160 Nutella -e [nutéla] ž; stvarno ime nzd okrajš. |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku Obstajajo razlike |nezadostno|: ocene od nzd do odl; v zvezi s številko med namazi znamke Nutella; |kremni namaz Na testu je zagledal oceno nzd (1); Vsi, ki so izpit znamke Nutella|: navadno z malo začetnico nutella ali pisali nzd (5) ali manj, lahko k izpitu pristopijo na podomačeno nutela Na policah pri nas najdemo naslednjem roku Nutello/nutello/nutelo iz Poljske, Italije in Nemčije; STATUS: predlog kot prilastek, v imenovalniku Poznaš koga, ki ne mara PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave čokoladno-lešnikovega namaza Nutella/nutella/nutela? Obála -e ž; zemljepisno ime {B} Nutellin |nadomestno ime za Slovensko primorje|: Na Obali {O} EDNINA: im. Nutella, rod. Nutelle, daj. Nutelli, skrbi s prezimovanjem vrtnic nimajo; visokošolske tož. Nutello, mest. pri Nutelli, or. z Nutello; DVOJINA: ustanove na Obali; glasbena zasedba z Obale; prim. im. Nutelli, rod. Nutell, daj. Nutellama, tož. Nutelli, obala mest. pri Nutellah, or. z Nutellama; MNOŽINA: im. Kje? na Obali Nutelle, rod. Nutell, daj. Nutellam, tož. Nutelle, mest. Od kod? z Obale pri Nutellah, or. z Nutellami Kam? na Obalo STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Obála, rod. Obále, daj. Obáli, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: znamke Obálo, mest. na Obáli, or. z Obálo STATUS: predlog NVO1 NVO-ja tudi NVO -- [n vəó tudi nəvəó in PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in ènvẹó in envẹó, rod. n vəója in nəvəója in ènvẹója in poimenovanja envẹója, or. z n vəójem in z nəvəójem in z ènvẹójem in z envẹójem] m; kratica Obodrítka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime |nevladne organizacije|: NVO-ji so pomembni za |pripadnica slovanskega plemena| uresničevanje ustavnih pravic prebivalcev; (< Obodrit) logistični center mednarodnih NVO-jev; kot prilastek, {B} Obodritkin v imenovalniku Z enotno opredelitvijo pojma NVO se {O} EDNINA: im. Obodrítka, rod. Obodrítke, daj. bo olajšalo delo državnih in občinskih organov Obodrítki, tož. Obodrítko, mest. pri Obodrítki, or. z {B} NVO-jev Obodrítko; DVOJINA: im. Obodrítki, rod. Obodrítk, {O} EDNINA: im. NVO, rod. NVO-ja tudi NVO, daj. daj. Obodrítkama, tož. Obodrítki, mest. pri NVO-ju tudi NVO, tož. NVO, mest. pri NVO-ju tudi Obodrítkah, or. z Obodrítkama; MNOŽINA: im. pri NVO, or. z NVO-jem tudi z NVO; DVOJINA: im. Obodrítke, rod. Obodrítk, daj. Obodrítkam, tož. NVO-ja tudi NVO, rod. NVO-jev tudi NVO, daj. Obodrítke, mest. pri Obodrítkah, or. z Obodrítkami NVO-jema tudi NVO, tož. NVO-ja tudi NVO, mest. STATUS: predlog pri NVO-jih tudi pri NVO, or. z NVO-jema tudi z PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; NVO; MNOŽINA: im. NVO-ji tudi NVO, rod. NVO- samostalnik ženskega spola jev tudi NVO, daj. NVO-jem tudi NVO, tož. NVO-je tudi NVO, mest. pri NVO-jih tudi pri NVO, or. z NVO-ji obritoglávec -vca m tudi z NVO S |moški, ki ima obrito glavo|: Prej je bil dolgolasec, TATUS: predlog zdaj pa je obritoglavec; |pripadnik subkulture|: PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Zbrali so se obritoglavci in podobne skrajno desničarske skupine; Skupina obritoglavcev naj bi NVO2 -- [n vəó tudi nəvəó in ènvẹó in envẹó] ž mn.; fizično obračunala s študenti kratica {B} obritoglavčev |nevladna organizacija|: NVO ne bodo nadzorovale {O} EDNINA: im. obritoglávec, rod. obritoglávca, daj. le okoljskega ministrstva, temveč tudi druga obritoglávcu, tož. obritoglávca, mest. pri sektorje, ki onesnažujejo okolje obritoglávcu, or. z obritoglávcem; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. NVO, rod. NVO, daj. NVO, tož. obritoglávca, rod. obritoglávcev, daj. obritoglávcema, NVO, mest. pri NVO, or. z NVO; DVOJINA: im. NVO, tož. obritoglávca, mest. pri obritoglávcih, or. z rod. NVO, daj. NVO, tož. NVO, mest. pri NVO, or. z obritoglávcema; MNOŽINA: im. obritoglávci, rod. NVO; MNOŽINA: im. NVO, rod. NVO, daj. NVO, tož. obritoglávcev, daj. obritoglávcem, tož. obritoglávce, NVO, mest. pri NVO, or. z NVO mest. pri obritoglávcih, or. z obritoglávci STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice 161 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; odl okrajš. samostalnik moškega spola |odlično|: Za oceno odl dijak samostojno odgovori na vsa vprašanja; v zvezi s številko kriteriji za ustno obritoglávka -e ž oceno odl (5); predlog končne ocene: odl (10) |ženska, ki ima obrito glavo|: Znebila se je dolgih STATUS: predlog las in postala prava obritoglavka; |pripadnica PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave subkulture|: obritoglavka in rasistka (< obritoglavec) oldenbúrški -a -o prid. {B} obritoglavkin oldenburški vojvoda {O} EDNINA: im. obritoglávka, rod. obritoglávke, daj. (< Oldenburg) obritoglávki, tož. obritoglávko, mest. pri obritoglávki, {O} moški: EDNINA: im. oldenbúrški, rod. or. z obritoglávko; DVOJINA: im. obritoglávki, rod. oldenbúrškega, daj. oldenbúrškemu, tož. oldenbúrški obritoglávk, daj. obritoglávkama, tož. obritoglávki, (živostno oldenbúrškega), mest. pri oldenbúrškem, or. mest. pri obritoglávkah, or. z obritoglávkama; z oldenbúrškim; DVOJINA: im. oldenbúrška, rod. MNOŽINA: im. obritoglávke, rod. obritoglávk, daj. oldenbúrških, daj. oldenbúrškima, tož. oldenbúrška, obritoglávkam, tož. obritoglávke, mest. pri mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškima; obritoglávkah, or. z obritoglávkami MNOŽINA: im. oldenbúrški, rod. oldenbúrških, daj. STATUS: predlog oldenbúrškim, tož. oldenbúrške, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice oldenbúrških, or. z oldenbúrškimi ženski: EDNINA: im. oldenbúrška, rod. oldenbúrške, obritoglávski -a -o prid. daj. oldenbúrški, tož. oldenbúrško, mest. pri zastava z obritoglavskim simbolom oldenbúrški, or. z oldenbúrško; DVOJINA: im. (< obritoglavec) oldenbúrški, rod. oldenbúrških, daj. oldenbúrškima, {O} moški: EDNINA: im. obritoglávski, rod. tož. oldenbúrški, mest. pri oldenbúrških, or. z obritoglávskega, daj. obritoglávskemu, tož. oldenbúrškima; MNOŽINA: im. oldenbúrške, rod. obritoglávski (živostno obritoglávskega), mest. pri oldenbúrških, daj. oldenbúrškim, tož. oldenbúrške, obritoglávskem, or. z obritoglávskim; DVOJINA: im. mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškimi obritoglávska, rod. obritoglávskih, daj. srednji: EDNINA: im. oldenbúrško, rod. obritoglávskima, tož. obritoglávska, mest. pri oldenbúrškega, daj. oldenbúrškemu, tož. obritoglávskih, or. z obritoglávskima; MNOŽINA: im. oldenbúrško, mest. pri oldenbúrškem, or. z obritoglávski, rod. obritoglávskih, daj. oldenbúrškim; DVOJINA: im. oldenbúrški, rod. obritoglávskim, tož. obritoglávske, mest. pri oldenbúrških, daj. oldenbúrškima, tož. oldenbúrški, obritoglávskih, or. z obritoglávskimi mest. pri oldenbúrških, or. z oldenbúrškima; ženski: EDNINA: im. obritoglávska, rod. MNOŽINA: im. oldenbúrška, rod. oldenbúrških, daj. obritoglávske, daj. obritoglávski, tož. obritoglávsko, oldenbúrškim, tož. oldenbúrška, mest. pri mest. pri obritoglávski, or. z obritoglávsko; DVOJINA: oldenbúrških, or. z oldenbúrškimi im. obritoglávski, rod. obritoglávskih, daj. STATUS: predlog obritoglávskima, tož. obritoglávski, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki obritoglávskih, or. z obritoglávskima; MNOŽINA: im. obritoglávske, rod. obritoglávskih, daj. oldenburžán -a in oldenburžàn -ána m obritoglávskim, tož. obritoglávske, mest. pri |konj|: Za vprego sva izbrala oldenburžana, saj je obritoglávskih, or. z obritoglávskimi dober vprežni konj; Organizirali kasaške dirke, na srednji: EDNINA: im. obritoglávsko, rod. katerih so tekmovali predvsem z oldenburžani; prim. obritoglávskega, daj. obritoglávskemu, tož. Oldenburžan obritoglávsko, mest. pri obritoglávskem, or. z (< Oldenburg) obritoglávskim; DVOJINA: im. obritoglávski, rod. {O} EDNINA: im. oldenburžán in oldenburžàn, rod. obritoglávskih, daj. obritoglávskima, tož. oldenburžána, daj. oldenburžánu, tož. oldenburžána, obritoglávski, mest. pri obritoglávskih, or. z mest. pri oldenburžánu, or. z oldenburžánom; obritoglávskima; MNOŽINA: im. obritoglávska, rod. DVOJINA: im. oldenburžána, rod. oldenburžánov, daj. obritoglávskih, daj. obritoglávskim, tož. oldenburžánoma, tož. oldenburžána, mest. pri obritoglávska, mest. pri obritoglávskih, or. z oldenburžánih, or. z oldenburžánoma; MNOŽINA: im. obritoglávskimi oldenburžáni, rod. oldenburžánov, daj. STATUS: predlog oldenburžánom, tož. oldenburžáne, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki oldenburžánih, or. z oldenburžáni STATUS: predlog 162 PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice {O} EDNINA: im. Ônaplús, rod. Ôneplús, daj. Ôniplús, tož. Ônoplús, mest. pri Ôniplús, or. z Ônoplús Oldenburžán -a in Oldenburžàn -ána m; ime bitja, STATUS: predlog osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |pripadnik danske kraljeve rodbine|: portret Oldenburžana Gustava III.; v množini Oldenburžani .org [píka ór g ] okrajš. |nem. Oldenburg: danska kraljeva rodbina|: |angl. organisation|; |spletna domena za Ustanovitelj Oldenburžanov je Kristijan I.; prim. nekomercialne uporabnike|: Domena .org je oldenburžan namenjena organizacijam; v spletnih naslovih, stično (< Oldenburg) www.un.org {B} Oldenburžan, Oldenburžanka; Oldenburžanov, STATUS: predlog Oldenburžankin; oldenburški PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave {O} EDNINA: im. Oldenburžán in Oldenburžàn, rod. Oldenburžána, daj. Oldenburžánu, tož. óskarjevec -vca m Oldenburžána, mest. pri Oldenburžánu, or. z |dobitnik nagrade oskar|: režijski prvenec Oldenburžánom; DVOJINA: im. Oldenburžána, rod. oskarjevca Bena Afflecka; V filmski ekipi je sedem Oldenburžánov, daj. Oldenburžánoma, tož. oskarjevcev Oldenburžána, mest. pri Oldenburžánih, or. z (< oskar) Oldenburžánoma; MNOŽINA: im. Oldenburžáni, rod. {B} oskarjevčev Oldenburžánov, daj. Oldenburžánom, tož. {O} EDNINA: im. óskarjevec, rod. óskarjevca, daj. Oldenburžáne, mest. pri Oldenburžánih, or. z óskarjevcu, tož. óskarjevca, mest. pri óskarjevcu, or. z Oldenburžáni óskarjevcem; DVOJINA: im. óskarjevca, rod. STATUS: predlog óskarjevcev, daj. óskarjevcema, tož. óskarjevca, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških pri óskarjevcih, or. z óskarjevcema; MNOŽINA: im. ... rodbin óskarjevci, rod. óskarjevcev, daj. óskarjevcem, tož. óskarjevce, mest. pri óskarjevcih, or. z óskarjevci omáka -e ž STATUS: predlog |gosljat dodatek jedem ali samostojna jed|: PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke paradižnikova, hrenova omaka; Praviloma k puranu postrežejo brusnično omako in krompir; bolonjska óskarjevka -e ž omaka ||mesno-paradižnikova omaka za testenine||: |dobitnica nagrade oskar|: govor oskarjevke; recept za bolonjsko omako; holandska omaka Jennifer Lawrence je ena od mlajših oskarjevk ||maslena omaka z jajcem||: beluši v holandski (< oskar) omaki; tatarska omaka ||majonezna omaka s {B} oskarjevkin kumaricami||: Ob ocvrtih jedeh pogosto postrežemo {O} EDNINA: im. óskarjevka, rod. óskarjevke, daj. tudi tatarsko omako; vinaigretska omaka ||omaka z óskarjevki, tož. óskarjevko, mest. pri óskarjevki, or. z gorčico, kisom in jajcem||: Vinaigretsko omako óskarjevko; DVOJINA: im. óskarjevki, rod. óskarjevk, uporabljamo kot preliv za nekatere vrste solat; daj. óskarjevkama, tož. óskarjevki, mest. pri worcestrska omaka ||sladko-kisla omaka||: Jed je óskarjevkah, or. z óskarjevkama; MNOŽINA: im. začinil z worcestrsko omako óskarjevke, rod. óskarjevk, daj. óskarjevkam, tož. {O} EDNINA: im. omáka, rod. omáke, daj. omáki, tož. óskarjevke, mest. pri óskarjevkah, or. z óskarjevkami omáko, mest. pri omáki, or. z omáko; DVOJINA: im. STATUS: predlog omáki, rod. omák, daj. omákama, tož. omáki, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke omákah, or. z omákama; MNOŽINA: im. omáke, rod. omák, daj. omákam, tož. omáke, mest. pri omákah, or. óskarjevski -a -o prid. z omákami odlomki iz oskarjevskih filmov; Film je prejel tri STATUS: predlog oskarjevske nominacije PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi (< oskar) {O} moški: EDNINA: im. óskarjevski, rod. Ônaplús -eplús ž; stvarno ime óskarjevskega, daj. óskarjevskemu, tož. óskarjevski |slovenska revija|: uredništvo Oneplus; V junijski (živostno óskarjevskega), mest. pri óskarjevskem, or. z Oniplus je objavljen pogovor z županom óskarjevskim; DVOJINA: im. óskarjevska, rod. Reykjavika; kot prilastek, v imenovalniku Za revijo óskarjevskih, daj. óskarjevskima, tož. óskarjevska, Onaplus je spregovorila o kritikah, ki jim je kot mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskima; voditeljica izpostavljena MNOŽINA: im. óskarjevski, rod. óskarjevskih, daj. 163 óskarjevskim, tož. óskarjevske, mest. pri Óton Pŕvi Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, osebno óskarjevskih, or. z óskarjevskimi ime; obširneje glej pri Oton I. Veliki ženski: EDNINA: im. óskarjevska, rod. óskarjevske, daj. óskarjevski, tož. óskarjevsko, mest. pri Ottawa -e [ótava] ž; zemljepisno ime óskarjevski, or. z óskarjevsko; DVOJINA: im. |glavno mesto Kanade|: veleposlanik v Ottawi; Ena óskarjevski, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskima, od največjih znamenitosti Ottawe je Stolp miru tož. óskarjevski, mest. pri óskarjevskih, or. z Kje? v Ottawi óskarjevskima; MNOŽINA: im. óskarjevske, rod. Od kod? iz Ottawe óskarjevskih, daj. óskarjevskim, tož. óskarjevske, Kam? v Ottawo mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskimi {B} Ottawčan, Ottawčanka; Ottawčanov, srednji: EDNINA: im. óskarjevsko, rod. Ottawčankin; ottawski óskarjevskega, daj. óskarjevskemu, tož. óskarjevsko, {O} EDNINA: im. Ottawa, rod. Ottawe, daj. Ottawi, tož. mest. pri óskarjevskem, or. z óskarjevskim; DVOJINA: Ottawo, mest. v Ottawi, or. z Ottawo im. óskarjevski, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskima, STATUS: predlog tož. óskarjevski, mest. pri óskarjevskih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev óskarjevskima; MNOŽINA: im. óskarjevska, rod. óskarjevskih, daj. óskarjevskim, tož. óskarjevska, OZN1 OZN-a in OZN OZN-ja tudi OZN -- [prva mest. pri óskarjevskih, or. z óskarjevskimi oblika ózẹèn in ọzẹèn, rod. ózẹêna in ọzẹêna, or. z STATUS: predlog ózẹênom in z ọzẹênom] [druga oblika ózən in ọzən , PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki rod. ózən ja in ọzən ja, or. z ózən jem in z ọzən jem] m; kratica Ôtok Otóka m; zemljepisno ime |Organizacija združenih narodov|: prvi veleposlanik |nadomestno ime za Veliko Britanijo|: Epidemija Slovenije pri OZN-u; generalni sekretar OZN-a; kot slinavke in parkljevke v Veliki Britaniji je turiste prilastek, v imenovalniku mednarodna organizacija odvrnila z Otoka; delovna mesta na Otoku; prim. OZN otok {B} OZN-ov in OZN-jev Kje? na Otoku {O} EDNINA: im. OZN, rod. OZN-a tudi OZN, daj. Od kod? z Otoka OZN-u tudi OZN, tož. OZN, mest. pri OZN-u tudi pri Kam? na Otok OZN, or. z OZN-om tudi z OZN; DVOJINA: im. OZN- {B} Otočan, Otočanka; Otočanov, Otočankin; a tudi OZN, rod. OZN-ov tudi OZN, daj. OZN-oma otoški tudi OZN, tož. OZN-a tudi OZN, mest. pri OZN-ih tudi {O} EDNINA: im. Ôtok, rod. Otóka, daj. Otóku, tož. pri OZN, or. z OZN-oma tudi z OZN; MNOŽINA: im. Ôtok, mest. pri Otóku, or. z Otókom OZN-i tudi OZN, rod. OZN-ov tudi OZN, daj. OZN- STATUS: predlog om tudi OZN, tož. OZN-e tudi OZN, mest. pri OZN-ih PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in tudi pri OZN, or. z OZN-i tudi z OZN poimenovanja STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Óton I. Véliki -a I. -ega tudi Óton Pŕvi Véliki -a - ega -ega m; ime bitja, osebno ime OZN2 -- [ózẹèn in ọzẹèn in ózən in ọzən ] ž; kratica |nem. Otto der Große: nemški kralj|: Z Otonom I. |Organizacija združenih narodov|: V reševanje Velikim se je začelo Sveto rimsko cesarstvo; politične krize se je aktivno vključila tudi OZN skrajšano cesarstvo Otona I.; Bazilika je bila zgrajena {O} EDNINA: im. OZN, rod. OZN, daj. OZN, tož. pod saškim cesarjem Otonom Velikim OZN, mest. pri OZN, or. z OZN; DVOJINA: im. OZN, {O} EDNINA: im. Óton I. Véliki tudi Óton Pŕvi Véliki, rod. OZN, daj. OZN, tož. OZN, mest. pri OZN, or. z rod. Ótona I. Vélikega tudi Ótona Pŕvega Vélikega, OZN; MNOŽINA: im. OZN, rod. OZN, daj. OZN, tož. daj. Ótonu I. Vélikemu tudi Ótonu Pŕvemu OZN, mest. pri OZN, or. z OZN Vélikemu, tož. Ótona I. Vélikega tudi Ótona Pŕvega STATUS: predlog Vélikega, mest. pri Ótonu I. Vélikem tudi pri Ótonu PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Pŕvem Vélikem, or. z Ótonom I. Vélikim tudi z Ótonom Pŕvim Vélikim OZN-jev -a -o prid.; obširneje glej pri OZN-ov STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih OZN-ov -a -o in OZN-jev -a -o [prva oblika ózẹênov-osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu in ọzẹênov-] [druga oblika ózən jev- in ọzən jev-] prid. Igralka je OZN-ova/OZN-jeva glasnica miru 164 (< OZN1) |glasbeni žanr|: garažni pank/punk; v pridevniški rabi {O} moški: EDNINA: im. OZN-ov in OZN-jev, rod. zgodovina slovenske pank/punk glasbe variantno OZN-ovega in OZN-jevega, daj. OZN-ovemu in pankovske/ punkovske glasbe; OZN-jevemu, tož. OZN-ov in OZN-jev (živostno {O} EDNINA: im. pánk in punk, rod. pánka in punka, OZN-ovega in OZN-jevega), mest. pri OZN-ovem in daj. pánku in punku, tož. pánka in punka, mest. pri pri OZN-jevem, or. z OZN-ovim in z OZN-jevim; pánku in pri punku, or. s pánkom in s punkom; DVOJINA: im. OZN-ova in OZN-jeva, rod. OZN-ovih DVOJINA: im. pánka in punka, rod. pánkov in punkov, in OZN-jevih, daj. OZN-ovima in OZN-jevima, tož. daj. pánkoma in punkoma, tož. pánka in punka, mest. OZN-ova in OZN-jeva, mest. pri OZN-ovih in pri pri pánkih in pri punkih, or. s pánkoma in s OZN-jevih, or. z OZN-ovima in z OZN-jevima; punkoma; MNOŽINA: im. pánki in punki, rod. pánkov MNOŽINA: im. OZN-ovi in OZN-jevi, rod. OZN-ovih in punkov, daj. pánkom in punkom, tož. pánke in in OZN-jevih, daj. OZN-ovim in OZN-jevim, tož. punke, mest. pri pánkih in pri punkih, or. s pánki in s OZN-ove in OZN-jeve, mest. pri OZN-ovih in pri punki OZN-jevih, or. z OZN-ovimi in z OZN-jevimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. OZN-ova in OZN-jeva, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri; samostalnik OZN-ove in OZN-jeve, daj. OZN-ovi in OZN-jevi, moškega spola tož. OZN-ovo in OZN-jevo, mest. pri OZN-ovi in pri OZN-jevi, or. z OZN-ovo in z OZN-jevo; DVOJINA: pánker -ja in punker -ja tudi pánkovec -ca tudi im. OZN-ovi in OZN-jevi, rod. OZN-ovih in OZN-punkovec -vca [pánker tudi pánkovec] m jevih, daj. OZN-ovima in OZN-jevima, tož. OZN-ovi |pripadnik subkulture|: Za hipija je bil premlad, za in OZN-jevi, mest. pri OZN-ovih in pri OZN-jevih, pankerja/punkerja prestar; |izvajalec ali poslušalec or. z OZN-ovima in z OZN-jevima; MNOŽINA: im. pankerske glasbe|: Sodeloval je pri aranžmaju OZN-ove in OZN-jeve, rod. OZN-ovih in OZN- pesmi idrijskih pankerjev/punkerjev jevih, daj. OZN-ovim in OZN-jevim, tož. OZN-ove in (< pank) OZN-jeve, mest. pri OZN-ovih in pri OZN-jevih, or. {B} pankerjev in punkerjev tudi pankovčev tudi z OZN-ovimi in z OZN-jevimi punkovčev srednji: EDNINA: im. OZN-ovo in OZN-jevo, rod. {O} EDNINA: im. pánker in punker tudi pánkovec tudi OZN-ovega in OZN-jevega, daj. OZN-ovemu in punkovec, rod. pánkerja in punkerja tudi pánkovca OZN-jevemu, tož. OZN-ovo in OZN-jevo, mest. pri tudi punkovca, daj. pánkerju in punkerju tudi OZN-ovem in pri OZN-jevem, or. z OZN-ovim in z pánkovcu tudi punkovcu, tož. pánkerja in punkerja OZN-jevim; DVOJINA: im. OZN-ovi in OZN-jevi, rod. tudi pánkovca tudi punkovca, mest. pri pánkerju in pri OZN-ovih in OZN-jevih, daj. OZN-ovima in OZN-punkerju tudi pri pánkovcu tudi pri punkovcu, or. s jevima, tož. OZN-ovi in OZN-jevi, mest. pri OZN- pánkerjem in s punkerjem tudi s pánkovcem tudi s ovih in pri OZN-jevih, or. z OZN-ovima in z OZN- punkovcem; DVOJINA: im. pánkerja in punkerja tudi jevima; MNOŽINA: im. OZN-ova in OZN-jeva, rod. pánkovca tudi punkovca, rod. pánkerjev in punkerjev OZN-ovih in OZN-jevih, daj. OZN-ovim in OZN- tudi pánkovcev tudi punkovcev, daj. pánkerjema in jevim, tož. OZN-ova in OZN-jeva, mest. pri OZN- punkerjema tudi pánkovcema tudi punkovcema, tož. ovih in pri OZN-jevih, or. z OZN-ovimi in z OZN- pánkerja in punkerja tudi pánkovca tudi punkovca, jevimi mest. pri pánkerjih in pri punkerjih tudi pri pánkovcih STATUS: predlog tudi pri punkovcih, or. s pánkerjema in s punkerjema PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke tudi s pánkovcema tudi s punkovcema; MNOŽINA: im. iz kratic pánkerji in punkerji tudi pánkovci tudi punkovci, rod. pánkerjev in punkerjev tudi pánkovcev tudi Pachacutec -a [pačakútek] m; ime bitja, osebno ime punkovcev, daj. pánkerjem in punkerjem tudi |inkovski vladar|: Machu Picchu naj bi bil zgrajen v pánkovcem tudi punkovcem, tož. pánkerje in obdobju Inkov Pachacuteca in Tupaca punkerje tudi pánkovce tudi punkovce, mest. pri {B} Pachacutecov pánkerjih in pri punkerjih tudi pri pánkovcih tudi pri {O} EDNINA: im. Pachacutec, rod. Pachacuteca, daj. punkovcih, or. s pánkerji in s punkerji tudi s Pachacutecu, tož. Pachacuteca, mest. pri pánkovci tudi s punkovci Pachacutecu, or. s Pachacutecom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih samostalnik moškega spola osebnosti pánkerica -e in punkerica -e tudi pánkerka -e tudi pánk -a in punk -a [pánk] m punkerka -e [pánkerica tudi pánkerka] ž 165 |pripadnica subkulture|: Ko sva šla mimo stare pánkerskim in s punkovskim tudi s punkerskim; pankerice/punkerice, mi je ta pomahala z letakom; DVOJINA: im. pánkovska tudi pánkerska in punkovska |izvajalka ali poslušalka pankovske glasbe|: hčerka tudi punkerska, rod. pánkovskih tudi pánkerskih in slavne pankerice/punkerice punkovskih tudi punkerskih, daj. pánkovskima tudi (< pank) pánkerskima in punkovskima tudi punkerskima, tož. {B} pankeričin in punkeričin tudi pankerkin tudi pánkovska tudi pánkerska in punkovska tudi punkerkin punkerska, mest. pri pánkovskih tudi pri pánkerskih {O} EDNINA: im. pankerica in punkerica tudi in pri punkovskih tudi pri punkerskih, or. s pankerka tudi punkerka, rod. pankerice in punkerice pánkovskima tudi s pánkerskima in s punkovskima tudi pankerke tudi punkerke, daj. pankerici in tudi s punkerskima; MNOŽINA: im. pánkovski tudi punkerici tudi pankerki tudi punkerki, tož. pankerico pánkerski in punkovski tudi punkerski, rod. in punkerico tudi pankerko tudi punkerko, mest. pri pánkovskih tudi pánkerskih in punkovskih tudi pankerici in pri punkerici tudi pri pankerki tudi pri punkerskih, daj. pánkovskim tudi pánkerskim in punkerki, or. s pankerico in s punkerico tudi s punkovskim tudi punkerskim, tož. pánkovske tudi pankerko tudi s punkerko; DVOJINA: im. pankerici in pánkerske in punkovske tudi punkerske, mest. pri punkerici tudi pankerki tudi punkerki, rod. pankeric in pánkovskih tudi pri pánkerskih in pri punkovskih tudi punkeric tudi pankerk tudi punkerk, daj. pankericama pri punkerskih, or. s pánkovskimi tudi s pánkerskimi in punkericama tudi pankerkama tudi punkerkama, in s punkovskimi tudi s punkerskimi tož. pankerici in punkerici tudi pankerki tudi ženski: EDNINA: im. pánkovska tudi pánkerska in punkerki, mest. pri pankericah in pri punkericah tudi punkovska tudi punkerska, rod. pánkovske tudi pri pankerkah tudi pri punkerkah, or. s pankericama pánkerske in punkovske tudi punkerske, daj. in s punkericama tudi s pankerkama tudi s pánkovski tudi pánkerski in punkovski tudi punkerkama; MNOŽINA: im. pankerice in punkerice punkerski, tož. pánkovsko tudi pánkersko in tudi pankerke tudi punkerke, rod. pankeric in punkeric punkovsko tudi punkersko, mest. pri pánkovski tudi tudi pankerk tudi punkerk, daj. pankericam in pri pánkerski in pri punkovski tudi pri punkerski, or. punkericam tudi pankerkam tudi punkerkam, tož. s pánkovsko tudi s pánkersko in s punkovsko tudi s pankerice in punkerice tudi pankerke tudi punkerke, punkersko; DVOJINA: im. pánkovski tudi pánkerski in mest. pri pankericah in pri punkericah tudi pri punkovski tudi punkerski, rod. pánkovskih tudi pankerkah tudi pri punkerkah, or. s pankericami in s pánkerskih in punkovskih tudi punkerskih, daj. punkericami tudi s pankerkami tudi s punkerkami pánkovskima tudi pánkerskima in punkovskima tudi STATUS: predlog punkerskima, tož. pánkovski tudi pánkerski in PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; punkovski tudi punkerski, mest. pri pánkovskih tudi samostalnik ženskega spola pri pánkerskih in pri punkovskih tudi pri punkerskih, or. s pánkovskima tudi s pánkerskima in s pánkerka -e ž; obširneje glej pri pankerica punkovskima tudi s punkerskima; MNOŽINA: im. pánkovske tudi pánkerske in punkovske tudi pánkerski -a -o prid.; obširneje glej pri pankovski punkerske, rod. pánkovskih tudi pánkerskih in punkovskih tudi punkerskih, daj. pánkovskim tudi pánkovec -ca m; obširneje glej pri panker pánkerskim in punkovskim tudi punkerskim, tož. pánkovske tudi pánkerske in punkovske tudi pánkovski -a -o in punkovski -a -o tudi pánkerski -a punkerske, mest. pri pánkovskih tudi pri pánkerskih -o tudi punkerski -a -o [pánkovski tudi pánkerski] in pri punkovskih tudi pri punkerskih, or. s pánkovskimi prid. tudi s pánkerskimi in s punkovskimi novi album znanega pankovskega/punkovskega tudi s punkerskimi benda srednji: EDNINA: im. pánkovsko tudi pánkersko in (< pank) punkovsko tudi punkersko, rod. pánkovskega tudi {O} moški: pánkerskega EDNINA: im. pánkovski tudi pánkerski in in punkovskega tudi punkerskega, daj. punkovski tudi punkerski, rod. pánkovskega tudi pánkovskemu tudi pánkerskemu in punkovskemu pánkerskega in punkovskega tudi punkerskega, daj. tudi punkerskemu, tož. pánkovsko tudi pánkersko in pánkovskemu tudi pánkerskemu in punkovskemu punkovsko tudi punkersko, mest. pri pánkovskem tudi tudi punkerskemu, tož. pánkovskemu tudi pri pánkerskem in pri punkovskem tudi pri pánkerskemu punkerskem, in punkovskemu tudi punkerskemu or. s pánkovskim tudi s pánkerskim in s (živostno pánkovskega tudi pánkerskega in punkovskim tudi s punkerskim; DVOJINA: im. punkovskega pánkovski tudi punkerskega), mest. pri tudi pánkerski in punkovski tudi pánkovskem tudi pri pánkerskem in pri punkovskem punkerski, rod. pánkovskih tudi pánkerskih in punkovskih tudi pri punkerskem, or. s pánkovskim tudi s tudi punkerskih, daj. pánkovskima tudi 166 pánkerskima in punkovskima tudi punkerskima, tož. ženski: EDNINA: im. paríška, rod. paríške, daj. paríški, pánkovski tudi pánkerski in punkovski tudi tož. paríško, mest. pri paríški, or. s paríško; DVOJINA: punkerski, mest. pri pánkovskih tudi pri pánkerskih in im. paríški, rod. paríških, daj. paríškima, tož. paríški, pri punkovskih tudi pri punkerskih, or. s mest. pri paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. pánkovskima tudi s pánkerskima in s punkovskima paríške, rod. paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. tudi s punkerskima; MNOŽINA: im. pánkovska tudi pri paríških, or. s paríškimi pánkerska in punkovska tudi punkerska, rod. srednji: EDNINA: im. paríško, rod. paríškega, daj. pánkovskih tudi pánkerskih in punkovskih tudi paríškemu, tož. paríško, mest. pri paríškem, or. s punkerskih, daj. pánkovskim tudi pánkerskim in paríškim; DVOJINA: im. paríški, rod. paríških, daj. punkovskim tudi punkerskim, tož. pánkovska tudi paríškima, tož. paríški, mest. pri paríških, or. s pánkerska in punkovska tudi punkerska, mest. pri paríškima; MNOŽINA: im. paríška, rod. paríških, daj. pánkovskih tudi pri pánkerskih in pri punkovskih tudi paríškim, tož. paríška, mest. pri paríških, or. s pri punkerskih, or. s pánkovskimi tudi s pánkerskimi paríškimi in s punkovskimi tudi s punkerskimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki zgodovinskih dogodkov paríški1 -a -o prid. Paríz1 -a m; ime bitja, prebivalsko ime odkritje pariških naselbin iz železne dobe |pripadnik antičnega galskega plemena|; v množini (< Pariz2) Parizi |antično galsko pleme|: Parizi so se udeležili {O} moški: EDNINA: im. paríški, rod. paríškega, daj. vstaje proti Juliju Cezarju leta 52 pr. n. št. paríškemu, tož. paríški (živostno paríškega), mest. pri {B} Pariz, Parizka; Parizov, Parizkin; pariški paríškem, or. s paríškim; DVOJINA: im. paríška, rod. {O} EDNINA: im. Paríz, rod. Paríza, daj. Parízu, tož. paríških, daj. paríškima, tož. paríška, mest. pri Paríza, mest. pri Parízu, or. s Parízom; DVOJINA: im. paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríški, rod. Paríza, rod. Parízov, daj. Parízoma, tož. Paríza, mest. paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. pri paríških, pri Parízih, or. s Parízoma; MNOŽINA: im. Parízi, rod. or. s paríškimi Parízov, daj. Parízom, tož. Paríze, mest. pri Parízih, or. ženski: EDNINA: im. paríška, rod. paríške, daj. paríški, s Parízi tož. paríško, mest. pri paríški, or. s paríško; DVOJINA: STATUS: predlog im. paríški, rod. paríških, daj. paríškima, tož. paríški, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena mest. pri paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríške, rod. paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. Paríz2 -a m; zemljepisno ime pri paríških, or. s paríškimi |fr. Paris|; |glavno mesto Francije|: Iz Pariza je srednji: EDNINA: im. paríško, rod. paríškega, daj. odpotoval v Španijo; potovanje med Londonom in paríškemu, tož. paríško, mest. pri paríškem, or. s Parizom paríškim; DVOJINA: im. paríški, rod. paríških, daj. Kje? v Parizu paríškima, tož. paríški, mest. pri paríških, or. s Od kod? iz Pariza paríškima; MNOŽINA: im. paríška, rod. paríških, daj. Kam? v Pariz paríškim, tož. paríška, mest. pri paríških, or. s {B} Parižan, Parižanka; Parižanov, Parižankin; paríškimi pariški STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Paríz, rod. Paríza, daj. Parízu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Paríz, mest. pri Parízu, or. s Parízom STATUS: predlog paríški2 -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev pariška moda; pariška komuna ||vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871||: poraz Pável od Kríža -a ~ ~ m; ime bitja, osebno ime pariške komune; prim. Pariška mirovna pogodba |lat. Paolo della Croce: svetnik|: Cerkev je (< Pariz2) posvečena Pavlu od Križa; v zvezi sveti/sv. Pavel od {O} moški: EDNINA: im. paríški, rod. paríškega, daj. Križa župnija svetega/sv. Pavla od Križa paríškemu, tož. paríški (živostno paríškega), mest. pri {O} EDNINA: im. Pável od Križa, rod. Pávla od Kríža, paríškem, or. s paríškim; DVOJINA: im. paríška, rod. daj. Pávlu od Kríža, tož. Pávla od Kríža, mest. pri paríških, daj. paríškima, tož. paríška, mest. pri Pávlu od Kríža, or. s Pávlom od Kríža paríških, or. s paríškima; MNOŽINA: im. paríški, rod. STATUS: predlog paríških, daj. paríškim, tož. paríške, mest. pri paríških, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih or. s paríškimi osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu 167 Pávlovim; DVOJINA: im. Pávlovi, rod. Pávlovih, daj. Pável Šêsti -vla -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje Pávlovima, tož. Pávlovi, mest. pri Pávlovih, or. s glej pri Pavel VI. Pávlovima; MNOŽINA: im. Pávlova, rod. Pávlovih, daj. Pávlovim, tož. Pávlova, mest. pri Pávlovih, or. s Pável VI. -vla VI. tudi Pável Šêsti -vla -ega m; ime Pávlovimi bitja, osebno ime STATUS: predlog |lat. Papa Paulus Sextus: ime papeža|: kronanje PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki papeža Pavla VI.; Na pobudo papeža Pavla VI. prvega januarja praznujemo svetovni dan miru; v Pávlova -e ž; ime bitja, osebno ime zvezi sveti/sv. Pavel VI. God svetega/sv. Pavla VI. |ruska balerina|: ples Ane Pavlove praznujemo 29. maja {O} EDNINA: im. Pávlova, rod. Pávlove, daj. Pávlovi, {O} EDNINA: im. Pável VI. tudi Pável Šêsti, rod. Pávla tož. Pávlovo, mest. pri Pávlovi, or. s Pávlovo VI. tudi Pávla Šêstega, daj. Pávlu VI. tudi Pávlu STATUS: predlog Šêstemu, tož. Pávla VI. tudi Pávla Šêstega, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pávlu VI. tudi pri Pávlu Šêstem, or. s Pávlom VI. tudi s Pávlom Šêstim PC PC-ja tudi PC -- [pécé in pẹcé in p c in pəc , STATUS: predlog rod. pécêja in pẹcêja in p c ja in pəc ja, or. s pécêjem PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih in s pẹcêjem in s p c jem in s pəc jem] [tudi citatni osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu izgovor kratice písí in pisí, rod. písíja in pisíja, or. s písíjem in s pisíjem] m; kratica Pávlov1 -a m; ime bitja, osebno ime |angl. personal computer|; |slov. osebni računalnik|: |priimek|; |ruski fiziolog, psiholog in zdravnik|: psi Program deluje na vsakem PC-ju z okoljem Ivana Pavlova; Za teorijo avtonomnega živčnega Windows ustrezneje osebnem računalniku; Večina sistema so Ivanu Pavlovu leta 1904 podelili uporabnikov PC-jev ne zna programirati ustrezneje Nobelovo nagrado; refleks Pavlova ||pogojni refleks||: osebnih računalnikov; v pridevniški rabi prenos Politiki so želeli refleks Pavlova uporabiti pri podatkov prek mobilnika ali PC kartice; Potrebujem nadzorovanju človeškega obnašanja PC računalnik {O} EDNINA: im. Pávlov, rod. Pávlova, daj. Pávlovu, {O} EDNINA: im. PC, rod. PC-ja tudi PC, daj. PC-ju tož. Pávlova, mest. pri Pávlovu, or. s Pávlovom; tudi PC, tož. PC, mest. pri PC-ju tudi pri PC, or. s PC-DVOJINA: im. Pávlova, rod. Pávlovov, daj. Pávlovoma, jem tudi s PC; DVOJINA: im. PC-ja tudi PC, rod. PC- tož. Pávlova, mest. pri Pávlovih, or. s Pávlovoma; jev tudi PC, daj. PC-jema tudi PC, tož. PC-ja tudi PC, MNOŽINA: im. Pávlovi, rod. Pávlovov, daj. Pávlovom, mest. pri PC-jih tudi pri PC, or. s PC-jema tudi s PC; tož. Pávlove, mest. pri Pávlovih, or. s Pávlovi MNOŽINA: im. PC-ji tudi PC, rod. PC-jev tudi PC, daj. STATUS: predlog PC-jem tudi PC, tož. PC-je tudi PC, mest. pri PC-jih PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) tudi pri PC, or. s PC-ji tudi s PC STATUS: predlog Pávlov2 -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Pavlov brat (< Pavel) pdb okrajš. {O} moški: EDNINA: im. Pávlov, rod. Pávlovega, daj. |prav dobro|: Okrajšave ocen (nzd, zd, db, pdb in Pávlovemu, tož. Pávlov (živostno Pávlovega), mest. odl) nimajo okrajšavne pike; v zvezi s številko pri Pávlovem, or. s Pávlovim; DVOJINA: im. Pávlova, Oddahnil si je ob pogledu na oceno pdb (4); rod. Pávlovih, daj. Pávlovima, tož. Pávlova, mest. pri dokazilo o opravljenem izpitu z oceno najmanj pdb Pávlovih, or. s Pávlovima; MNOŽINA: im. Pávlovi, (8) ali pdb (9) rod. Pávlovih, daj. Pávlovim, tož. Pávlove, mest. pri STATUS: predlog Pávlovih, or. s Pávlovimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave ženski: EDNINA: im. Pávlova, rod. Pávlove, daj. Pávlovi, tož. Pávlovo, mest. pri Pávlovi, or. s PDF PDF-ja tudi PDF PDF-a tudi PDF -- tudi pdf Pávlovo; DVOJINA: im. Pávlovi, rod. Pávlovih, daj. pdf-ja tudi pdf pdf-a tudi pdf -- [prva oblika p dəf in Pávlovima, tož. Pávlovi, mest. pri Pávlovih, or. s pədəf , rod. p dəf ja in pədəf ja, or. s p dəf jem in s Pávlovima; MNOŽINA: im. Pávlove, rod. Pávlovih, daj. pədəf jem] [druga oblika pédẹèf in pedẹèf, rod. Pávlovim, tož. Pávlove, mest. pri Pávlovih, or. s pédẹêfa in pedẹêfa, or. s pédẹêfom in s pedẹêfom] m; Pávlovimi kratica srednji: EDNINA: im. Pávlovo, rod. Pávlovega, daj. |angl. Portable Document Format|; |slov. standard za Pávlovemu, tož. Pávlovo, mest. pri Pávlovem, or. s izmenjavo elektronskih dokumentov|: digitalno 168 podpisovanje PDF-jev; kot prilastek, v imenovalniku Dokument pretvorimo v format PDF; v pridevniški Pépi Pŕvi -ja -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje rabi uvoz PDF datotek; E-knjiga je v PDF formatu; glej pri Pepi I. urejanje vsebine PDF dokumentov; prim. .pdf {O} EDNINA: im. PDF tudi pdf, rod. PDF-ja tudi PDF Péter I. Véliki -tra I. -ega tudi Péter Pŕvi Véliki -tra tudi pdf-ja tudi pdf, daj. PDF-ju tudi PDF tudi pdf-ju -ega -ega m; ime bitja, osebno ime tudi pdf, tož. PDF tudi pdf, mest. pri PDF-ju tudi pri |ruski car|: vojaški pohodi Petra I. Velikega; Pod PDF tudi pri pdf-ju tudi pri pdf, or. s PDF-jem tudi s carjem Petrom I. Velikim se je Rusija odprla PDF tudi s pdf-jem tudi s pdf; DVOJINA: im. PDF-ja evropski civilizaciji; skrajšano dvorec Petra tudi PDF tudi pdf-ja tudi pdf, rod. PDF-jev tudi PDF Velikega; Lomonosov je zapustil nedokončan ep o tudi pdf-jev tudi pdf, daj. PDF-jema tudi PDF tudi pdf-Petru Velikem jema tudi pdf, tož. PDF-ja tudi PDF tudi pdf-ja tudi {O} EDNINA: im. Péter I. Véliki tudi Péter Pŕvi pdf, mest. pri PDF-jih tudi pri PDF tudi pri pdf-jih tudi Véliki, rod. Pétra I. Vélikega tudi Pétra Pŕvega pri pdf, or. s PDF-jema tudi s PDF tudi s pdf-jema tudi Vélikega, daj. Pétru I. Vélikemu tudi Pétru Pŕvemu s pdf; MNOŽINA: im. PDF-ji tudi PDF tudi pdf-ji tudi Vélikemu, tož. Pétra I. Vélikega tudi Pétra Pŕvega pdf, rod. PDF-jev tudi PDF tudi pdf-jev tudi pdf, daj. Vélikega, mest. pri Pétru I. Vélikem tudi pri Pétru PDF-jem tudi PDF tudi pdf-jem tudi pdf, tož. PDF-je Pŕvem Vélikem, or. s Pétrom I. Vélikim tudi s tudi PDF tudi pdf-je tudi pdf, mest. pri PDF-jih tudi pri Pétrom Pŕvim Vélikim PDF tudi pri pdf-jih tudi pri pdf, or. s PDF-ji tudi s STATUS: predlog PDF tudi s pdf-ji tudi s pdf PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog imenu; imena zgodovinskih osebnosti PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Péter Pŕvi Véliki -tra -ega -ega m; ime bitja, osebno pečénka -e ž ime; obširneje glej pri Peter I. Veliki |v kosu pečeno meso|: jagnječja pečenka; pekač za pečenko; pečenka Štefani/Stephanie ||pečeno mleto Petrarca -e tudi Petrarca -a [petrárka] m; ime bitja, meso v štruci||: Za pripravo pečenke osebno ime Štefani/Stephanie ni potrebno veliko kulinaričnega |priimek|; |italijanski pesnik|: kot zgodovinsko ime tudi znanja; pečenka Wellington / wellingtonska pečenka podomačeno v obliki Petrarka pesmi Francesca ||pljučna pečenka z nadevom in s testenim ovojem, Petrarce; Toskanščina je s Petrarco in imenovana po Wellingtonu||: Brez pečenke Boccacciem/Boccacciom postala literarni jezik Wellington / wellingtonske pečenke ni prave renesanse; v prenesenem pomenu Bral je Petrarco dela britanske pojedine Francesca Petrarce {O} EDNINA: im. pečénka, rod. pečénke, daj. pečénki, {B} Petrarcov tož. pečénko, mest. pri pečénki, or. s pečénko; {O} EDNINA: im. Petrarca, rod. Petrarce tudi Petrarca, DVOJINA: im. pečénki, rod. pečénk, daj. pečénkama, daj. Petrarci tudi Petrarcu, tož. Petrarco tudi Petrarca, tož. pečénki, mest. pri pečénkah, or. s pečénkama; mest. pri Petrarci tudi pri Petrarcu, or. s Petrarco tudi s MNOŽINA: im. pečénke, rod. pečénk, daj. pečénkam, Petrarcom; DVOJINA: im. Petrarci tudi Petrarca, rod. tož. pečénke, mest. pri pečénkah, or. s pečénkami Petrarc tudi Petrarcov, daj. Petrarcama tudi STATUS: predlog Petrarcoma, tož. Petrarci tudi Petrarca, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi Petrarcah tudi pri Petrarcih, or. s Petrarcama tudi s Petrarcoma; MNOŽINA: im. Petrarce tudi Petrarci, rod. Pépi I. -ja I. tudi Pépi Pŕvi -ja -ega m; ime bitja, osebno Petrarc tudi Petrarcov, daj. Petrarcam tudi Petrarcom, ime tož. Petrarce tudi Petrarce, mest. pri Petrarcah tudi pri |egiptovski kralj|: piramida faraona Pepija I.; Pod Petrarcih, or. s Petrarcami tudi s Petrarci Pepijem I. so zgradili v skalo vsekano kapelo STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Pépi I. tudi Pépi Pŕvi, rod. Pépija I. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tudi Pépija Pŕvega, daj. Pépiju I. tudi Pépiju Pŕvemu, osebnosti; lastna imena (priimki) tož. Pépija I. tudi Pépija Pŕvega, mest. pri Pépiju I. tudi pri Pépiju Pŕvem, or. s Pépijem I. tudi s Pépijem Petrarcov -a -o [petrárkov-] prid. Pŕvim kot pridevnik iz podomačene oblike zgodovinskega imena tudi STATUS: predlog Petrarkov Petrarcovi soneti; Petrarcova muza; PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Zgledovanje po Petrarcovem pesništvu imenujemo osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu; petrarkizem; Petrarcova nagrada ||nagrada||: Za samostalnik moškega spola prevod je bil nagrajen s Petrarcovo nagrado (< Petrarca) 169 {O} moški: EDNINA: im. Petrarcov, rod. {O} EDNINA: im. Piazzesi, rod. Piazzesi, daj. Piazzesi, Petrarcovega, daj. Petrarcovemu, tož. Petrarcov tož. Piazzesi, mest. pri Piazzesi, or. s Piazzesi (živostno Petrarcovega), mest. pri Petrarcovem, or. s STATUS: predlog Petrarcovim; DVOJINA: im. Petrarcova, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcova, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. Piazzesi2 -- [pjacézi] ž; ime bitja, osebno ime Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. |priimek|: navadno ob ženskem imenu objave Monike Petrarcove, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi Piazzesi ženski: EDNINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcove, daj. {O} EDNINA: im. Piazzesi, rod. Piazzesi, daj. Piazzesi, Petrarcovi, tož. Petrarcovo, mest. pri Petrarcovi, or. s tož. Piazzesi, mest. pri Piazzesi, or. s Piazzesi; Petrarcovo; DVOJINA: im. Petrarcovi, rod. DVOJINA: im. Piazzesi, rod. Piazzesi, daj. Piazzesi, tož. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. Petrarcovi, mest. Piazzesi, mest. pri Piazzesi, or. s Piazzesi; MNOŽINA: pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; MNOŽINA: im. im. Piazzesi, rod. Piazzesi, daj. Piazzesi, tož. Piazzesi, Petrarcove, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovim, tož. mest. pri Piazzesi, or. s Piazzesi Petrarcove, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. Petrarcovo, rod. Petrarcovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) daj. Petrarcovemu, tož. Petrarcovo, mest. pri Petrarcovem, or. s Petrarcovim; DVOJINA: im. pigmêjka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime Petrarcovi, rod. Petrarcovih, daj. Petrarcovima, tož. |slabšalni izraz za pripadnico ljudstev nižje rasti v Petrarcovi, mest. pri Petrarcovih, or. s Petrarcovima; Afriki|: V Trstu so leta 1877 predstavili pigmejko MNOŽINA: im. Petrarcova, rod. Petrarcovih, daj. Saido, predstavnico ljudstva Aka iz Srednje Afrike.; Petrarcovim, tož. Petrarcova, mest. pri Petrarcovih, or. |ženska manjše rasti|: V primerjavi z njim je s 168 s Petrarcovimi centimetri višine prava pigmejka STATUS: predlog (< pigmejec) PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; {B} pigmejkin izlastnoimenski pridevniki na -ov/-ev ali -in v SBZ {O} EDNINA: im. pigmêjka, rod. pigmêjke, daj. pigmêjki, tož. pigmêjko, mest. pri pigmêjki, or. s Petrárka -e in Petrárka -a m; ime bitja, osebno ime pigmêjko; DVOJINA: im. pigmêjki, rod. pigmêjk, daj. |podomačeno za Petrarca|; |italijanski pesnik|; gl. pigmêjkama, tož. pigmêjki, mest. pri pigmêjkah, or. s Petrarca pigmêjkama; MNOŽINA: im. pigmêjke, rod. pigmêjk, STATUS: predlog daj. pigmêjkam, tož. pigmêjke, mest. pri pigmêjkah, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih or. s pigmêjkami osebnosti; lastna imena (priimki) STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Petrárkov -a -o prid.; gl. Petrarcov STATUS: predlog Píj Dvanajsti -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki glej pri Pij XII. Phu Ji ~ -ja [pú jí] m; ime bitja, osebno ime Píj Enájsti -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje |po pinjinu Pu Yi|; |kitajski cesar|: V filmu spoznamo glej pri Pij XI. življenje poslednjega kitajskega vladarja Phu Jija; Letalo s cesarjem Phu Jijem so ugrabili pripadniki Píj Sêdmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej Rdeče armade pri Pij VII. {B} Phu Jijev {O} EDNINA: im. Phu Ji, rod. Phu Ji, daj. Phu Jiju, tož. Píj VII. -a VII. tudi Píj Sêdmi -a -ega m; ime bitja, Phu Jija, mest. pri Phu Jiju, or. s Phu Jijem osebno ime STATUS: predlog |lat. Papa Pius Septimus: ime papeža|: izgnanstvo P Pija VII.; Napoleon je leta 1801 sklenil konkordat s RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih papežem Pijem VII. osebnosti; imena iz nelatiničnih pisav {O} EDNINA: im. Píj VII. tudi Píj Sêdmi, rod. Píja VII. tudi Píja Sêdmega, daj. Píju VII. tudi Píju Sêdmemu, Piazzesi1 -ja [pjacézi] m; ime bitja, osebno ime tož. Píja VII. tudi Píja Sêdmega, mest. pri Píju VII. |priimek|: V knjigi Gianfranca Piazzesija je razkrito tudi pri Píju Sêdmem, or. s Píjem VII. tudi s Píjem jugoslovansko kupčevanje s kraljevimi zakladi Sêdmim {B} Piazzesijev STATUS: predlog 170 PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih or. s Pílovima; MNOŽINA: im. Pílovi, rod. Pílovih, daj. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Pílovim, tož. Pílove, mest. pri Pílovih, or. s Pílovimi ženski: EDNINA: im. Pílova, rod. Pílove, daj. Pílovi, Píj XI. -a XI. tudi Píj Enájsti -a -ega m; ime bitja, tož. Pílovo, mest. pri Pílovi, or. s Pílovo; DVOJINA: im. osebno ime Pílovi, rod. Pílovih, daj. Pílovima, tož. Pílovi, mest. pri |lat. Papa Pius Undecimus: ime papeža|: Papeža Pija Pílovih, or. s Pílovima; MNOŽINA: im. Pílove, rod. XI. prištevajo med najpogumnejše italijanske Pílovih, daj. Pílovim, tož. Pílove, mest. pri Pílovih, or. alpiniste s Pílovimi {O} EDNINA: im. Píj XI. tudi Píj Enájsti, rod. Píja XI. srednji: EDNINA: im. Pílovo, rod. Pílovega, daj. tudi Píja Enájstega, daj. Píju XI. tudi Píju Enájstemu, Pílovemu, tož. Pílovo, mest. pri Pílovem, or. s tož. Píja XI. tudi Píja Enájstega, mest. pri Píju XI. tudi Pílovim; DVOJINA: im. Pílovi, rod. Pílovih, daj. pri Píju Enájstem, or. s Píjem XI. tudi s Píjem Pílovima, tož. Pílovi, mest. pri Pílovih, or. s Pílovima; Enájstim MNOŽINA: im. Pílova, rod. Pílovih, daj. Pílovim, tož. STATUS: predlog Pílova, mest. pri Pílovih, or. s Pílovimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih STATUS: predlog osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki Píj XII. -a XII. tudi Píj Dvanajsti -a -ega [dvánajsti PÍL-ov -a -o prid. PIL-ov fotografski natečaj za otroke in dvanájsti] m; ime bitja, osebno ime |lat. Papa Pius Duodecimus: ime papeža|: avdienca (< PIL) pri papežu Piju XII.; Pod Pijem XII. so obhajali {O} moški: EDNINA: im. PÍL-ov, rod. PÍL-ovega, daj. prvo Marijino leto PÍL-ovemu, tož. PÍL-ov (živostno PÍL-ovega), mest. {O} pri PÍL-ovem, EDNINA: im. Píj XII. tudi Píj Dvanajsti, rod. Píja or. s PÍL-ovim; DVOJINA: im. PÍL-ova, XII. tudi Píja Dvanajstega, daj. Píju XII. tudi Píju rod. PÍL-ovih, daj. PÍL-ovima, tož. PÍL-ova, mest. pri Dvanajstemu, tož. Píja XII. tudi Píja Dvanajstega, PÍL-ovih, or. s PÍL-ovima; MNOŽINA: im. PÍL-ovi, mest. pri Píju XII. tudi pri Píju Dvanajstem, or. s rod. PÍL-ovih, daj. PÍL-ovim, tož. PÍL-ove, mest. pri Píjem XII. tudi s Píjem Dvanajstim PÍL-ovih, or. s PÍL-ovimi S ženski: EDNINA: im. PÍL-ova, rod. PÍL-ove, daj. PÍL-TATUS: predlog ovi, P tož. PÍL-ovo, mest. pri PÍL-ovi, or. s PÍL-ovo; RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih DVOJINA: im. PÍL-ovi, rod. PÍL-ovih, daj. PÍL-ovima, osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu tož. PÍL-ovi, mest. pri PÍL-ovih, or. s PÍL-ovima; MNOŽINA: im. PÍL-ove, rod. PÍL-ovih, daj. PÍL-ovim, Píl -a m; stvarno ime tož. PÍL-ove, mest. pri PÍL-ovih, or. s PÍL-ovimi |revija za mlade|: Svoje stripe objavlja v Pilu; srednji: EDNINA: im. PÍL-ovo, rod. PÍL-ovega, daj. uvodnik odgovorne urednice Pila; kot prilastek, v PÍL-ovemu, tož. PÍL-ovo, mest. pri PÍL-ovem, or. s imenovalniku svetovalnica mladinske revije Pil PÍL-ovim; DVOJINA: im. PÍL-ovi, rod. PÍL-ovih, daj. (< PIL) PÍL-ovima, tož. PÍL-ovi, mest. pri PÍL-ovih, or. s PÍL- {B} Pilov ovima; MNOŽINA: im. PÍL-ova, rod. PÍL-ovih, daj. {O} EDNINA: im. Píl, rod. Píla, daj. Pílu, tož. Píl, mest. PÍL-ovim, tož. PÍL-ova, mest. pri PÍL-ovih, or. s PÍL-pri Pílu, or. s Pílom; DVOJINA: im. Píla, rod. Pílov, daj. ovimi Píloma, tož. Píla, mest. pri Pílih, or. s Píloma; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Píli, rod. Pílov, daj. Pílom, tož. Píle, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke mest. pri Pílih, or. s Píli S iz kratic TATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične pílovec -vca m besede |sodelavec revije PIL|: S kolegoma pilovcema smo se vsi zaposlili pri uglednih časopisnih hišah; Pílov -a -o prid. |bralec revije PIL| Pilovi naročniki; Shranjene imamo vse Pilove (< PIL) številke {B} pilovčev (< Pil) {O} EDNINA: im. pílovec, rod. pílovca, daj. pílovcu, {O} moški: EDNINA: im. Pílov, rod. Pílovega, daj. tož. pílovca, mest. pri pílovcu, or. s pílovcem; Pílovemu, tož. Pílov (živostno Pílovega), mest. pri DVOJINA: im. pílovca, rod. pílovcev, daj. pílovcema, Pílovem, or. s Pílovim; DVOJINA: im. Pílova, rod. tož. pílovca, mest. pri pílovcih, or. s pílovcema; Pílovih, daj. Pílovima, tož. Pílova, mest. pri Pílovih, 171 MNOŽINA: im. pílovci, rod. pílovcev, daj. pílovcem, tož. Pípistrélovi, mest. pri Pípistrélovih, or. s tož. pílovce, mest. pri pílovcih, or. s pílovci Pípistrélovima; MNOŽINA: im. Pípistrélove, rod. STATUS: predlog Pípistrélovih, daj. Pípistrélovim, tož. Pípistrélove, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice mest. pri Pípistrélovih, or. s Pípistrélovimi srednji: EDNINA: im. Pípistrélovo, rod. pílovka -e ž Pípistrélovega, daj. Pípistrélovemu, tož. Pípistrélovo, |sodelavka revije PIL|: Mladima pilovkama so mest. pri Pípistrélovem, or. s Pípistrélovim; DVOJINA: podelili priznanje za marljivo poročevalsko delo; im. Pípistrélovi, rod. Pípistrélovih, daj. |bralka revije PIL| Pípistrélovima, tož. Pípistrélovi, mest. pri (< PIL) Pípistrélovih, or. s Pípistrélovima; MNOŽINA: im. {B} pilovkin Pípistrélova, rod. Pípistrélovih, daj. Pípistrélovim, tož. {O} EDNINA: im. pílovka, rod. pílovke, daj. pílovki, Pípistrélova, mest. pri Pípistrélovih, or. s tož. pílovko, mest. pri pílovki, or. s pílovko; DVOJINA: Pípistrélovimi im. pílovki, rod. pílovk, daj. pílovkama, tož. pílovki, STATUS: predlog mest. pri pílovkah, or. s pílovkama; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki pílovke, rod. pílovk, daj. pílovkam, tož. pílovke, mest. pri pílovkah, or. s pílovkami pípistrélovec -vca m STATUS: predlog |uslužbenec pri Pipistrelu|: Tehnične zahteve, ki so PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice si jih postavili pipistrelovci, so bile stroge; Fotografije pipistrelovcev so zbrane v koledarju Pípistrél -a m; stvarno ime (< Pipistrel) |podjetje|: razvojni oddelek Pipistrela; Za polet na {B} pipistrelovčev severni tečaj so morali v Pipistrelu letalo prilagoditi {O} EDNINA: im. pípistrélovec, rod. pípistrélovca, daj. za mraz; kot prilastek, v imenovalniku letalo podjetja pípistrélovcu, tož. pípistrélovca, mest. pri Pipistrel; |znamka|: kot prilastek, v imenovalniku let z pípistrélovcu, or. s pípistrélovcem; DVOJINA: im. letalom znamke Pipistrel; |letalo znamke Pipistrel|: pípistrélovca, rod. pípistrélovcev, daj. navadno z malo začetnico pipistrel Odpovedal je polet s pípistrélovcema, tož. pípistrélovca, mest. pri Pipistrelom/pipistrelom; kot prilastek, v imenovalniku V pípistrélovcih, or. s pípistrélovcema; MNOŽINA: im. ultralahkem letalu Pipistrel/pipistrel je preživel 350 pípistrélovci, rod. pípistrélovcev, daj. pípistrélovcem, ur tož. pípistrélovce, mest. pri pípistrélovcih, or. s {B} Pipistrelov pípistrélovci {O} EDNINA: im. Pípistrél, rod. Pípistréla, daj. STATUS: predlog Pípistrélu, tož. Pípistrél, mest. pri Pípistrélu, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Pípistrélom STATUS: predlog pípistrélovka -e ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |uslužbenka pri Pipistrelu| (< Pipistrel) Pípistrélov -a -o prid. {B} pipistrelovkin |nanašajoč se na podjetje|: S Pipistrelovim letalom {O} EDNINA: im. pípistrélovka, rod. pípistrélovke, daj. namerava preleteti severni tečaj; Pipistrelova pípistrélovki, tož. pípistrélovko, mest. pri tovarna pípistrélovki, or. s pípistrélovko; DVOJINA: im. (< Pipistrel) pípistrélovki, rod. pípistrélovk, daj. pípistrélovkama, {O} moški: EDNINA: im. Pípistrélov, rod. tož. pípistrélovki, mest. pri pípistrélovkah, or. s Pípistrélovega, daj. Pípistrélovemu, tož. Pípistrélov pípistrélovkama; MNOŽINA: im. pípistrélovke, rod. (živostno Pípistrélovega), mest. pri Pípistrélovem, or. s pípistrélovk, daj. pípistrélovkam, tož. pípistrélovke, Pípistrélovim; DVOJINA: im. Pípistrélova, rod. mest. pri pípistrélovkah, or. s pípistrélovkami Pípistrélovih, daj. Pípistrélovima, tož. Pípistrélova, STATUS: predlog mest. pri Pípistrélovih, or. s Pípistrélovima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice MNOŽINA: im. Pípistrélovi, rod. Pípistrélovih, daj. Pípistrélovim, tož. Pípistrélove, mest. pri Pír -a m; ime bitja, osebno ime Pípistrélovih, or. s Pípistrélovimi |podomačeno za Piros|; |grški kralj|: umik kralja Pira iz ženski: EDNINA: im. Pípistrélova, rod. Pípistrélove, Italije daj. Pípistrélovi, tož. Pípistrélovo, mest. pri {B} Pirov Pípistrélovi, or. s Pípistrélovo; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Pír, rod. Píra, daj. Píru, tož. Píra, mest. Pípistrélovi, rod. Pípistrélovih, daj. Pípistrélovima, pri Píru, or. s Pírom; DVOJINA: im. Píra, rod. Pírov, 172 daj. Píroma, tož. Píra, mest. pri Pírih, or. s Píroma; |priimek|: Med bivanjem na Dunaju se je Pohlin MNOŽINA: im. Píri, rod. Pírov, daj. Pírom, tož. Píre, seznanil s Žigo Popovičem mest. pri Pírih, or. s Píri {B} Popovičev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Pópovič, rod. Pópoviča, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: grško-rimska imena; Pópoviču, tož. Pópoviča, mest. pri Pópoviču, or. s mitološka imena Pópovičem; DVOJINA: im. Pópoviča, rod. Pópovičev, daj. Pópovičema, tož. Pópoviča, mest. pri Pópovičih, Píros -a m; ime bitja, osebno ime or. s Pópovičema; MNOŽINA: im. Pópoviči, rod. |grški kralj|; Pópovičev, gl. Pir daj. Pópovičem, tož. Pópoviče, mest. pri S Pópovičih, TATUS: predlog or. s Pópoviči P STATUS: predlog RAVOPISNA KATEGORIJA: grško-rimska imena; mitološka imena P RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Pópovič2 -- ž; ime bitja, osebno ime Pívo in cvétje -a ∼ -a s; stvarno ime |priimek|: navadno ob ženskem imenu cvetlični aranžma |festival|: Etnografski del Piva in cvetja je treba Maje Popovič ohranjati; Med Pivom in cvetjem se je na odrih {O} EDNINA: im. Pópovič, rod. Pópovič, daj. Pópovič, zvrstilo 50 koncertov; kot prilastek, v imenovalniku tož. Pópovič, mest. pri Pópovič, or. s Pópovič; Udeležil se je festivala Pivo in cvetje DVOJINA: im. Pópovič, rod. Pópovič, daj. Pópovič, tož. {O} EDNINA: im. Pívo in cvétje, rod. Píva in cvétja, Pópovič, mest. pri Pópovič, or. s Pópovič; MNOŽINA: daj. Pívu in cvétju, tož. Pívo in cvétje, mest. pri Pívu im. Pópovič, rod. Pópovič, daj. Pópovič, tož. Pópovič, in cvétju, or. s Pívom in cvétjem mest. pri Pópovič, or. s Pópovič STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) Planínski véstnik -ega -a m; stvarno ime Popović1 -a [pópovič] m; ime bitja, osebno ime |slovenska revija|: Leta 1895 je izšla prva številka |priimek|: Uporabljal je enciklopedični angleško- Planinskega vestnika; O svojih vzponih je pisal v srbohrvaški slovar avtorjev Ristića, Simića in Planinskem vestniku; kot prilastek, v imenovalniku Popovića; S Kočo/Kočom Popovićem sta ustanovila naslovnica revije Planinski vestnik zasebno društvo bivših komunistov {O} EDNINA: im. Planínski véstnik, rod. Planínskega {B} Popovićev véstnika, daj. Planínskemu véstniku, tož. Planínski {O} EDNINA: im. Popović, rod. Popovića, daj. véstnik, mest. pri Planínskem véstniku, or. s Popoviću, tož. Popovića, mest. pri Popoviću, or. s Planínskim véstnikom Popovićem; DVOJINA: im. Popovića, rod. Popovićev, STATUS: predlog daj. Popovićema, tož. Popovića, mest. pri Popovićih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena or. s Popovićema; MNOŽINA: im. Popovići, rod. Popovićev, daj. Popovićem, tož. Popoviće, mest. pri poléntar -ja m Popovićih, or. s Popovići |kuhalnica|: Jed je mešala z lesenim polentarjem; STATUS: predlog |ljubitelj polente|: Na srečanju so vneti polentarji PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) kuhali polento s slanino; |slabšalno poimenovanje za Italijana|: Italijane so klicali makaronarji ali Popović2 -- [pópovič] ž; ime bitja, osebno ime polentarji |priimek|: navadno ob ženskem imenu Rokometašice so {B} polentarjev uspešno kljubovale strelom Bojane Popović {O} EDNINA: im. poléntar, rod. poléntarja, daj. {O} EDNINA: im. Popović, rod. Popović, daj. Popović, poléntarju, tož. poléntarja, mest. pri poléntarju, or. s tož. Popović, mest. pri Popović, or. s Popović; poléntarjem; DVOJINA: im. poléntarja, rod. DVOJINA: im. Popović, rod. Popović, daj. Popović, tož. poléntarjev, daj. poléntarjema, tož. poléntarja, mest. Popović, mest. pri Popović, or. s Popović; MNOŽINA: pri poléntarjih, or. s poléntarjema; MNOŽINA: im. im. Popović, rod. Popović, daj. Popović, tož. Popović, poléntarji, rod. poléntarjev, daj. poléntarjem, tož. mest. pri Popović, or. s Popović poléntarje, mest. pri poléntarjih, or. s poléntarji S S TATUS: predlog TATUS: predlog P P RAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) RAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in poimenovanja Pop TV1 ∼ -ja in Pop TV -- [pôptévé tudi pôptevé] m; stvarno ime Pópovič1 -a m; ime bitja, osebno ime 173 |podjetje|: Prodal je svoj delež v Pop TV-ju/Pop TV; {O} MNOŽINA: im. Problémi, rod. Problémov, daj. kot prilastek, v imenovalniku Družba Pro Plus je lastnica Problémom, tož. Probléme, mest. pri Problémih, or. s podjetja Pop TV; |televizijska postaja|: jutranji Problémi program Pop TV-ja/Pop TV; kot prilastek, v STATUS: predlog imenovalniku Leta 1995 je bila na sporedu prva PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena informativna oddaja televizije Pop TV {B} Pop TV-jev prôstozidár -ja m {O} EDNINA: im. Pop TV in Pop TV, rod. Pop TV-ja |pripadnik prostozidarstva|: Sprejem med in Pop TV, daj. Pop TV-ju in Pop TV, tož. Pop TV in prostozidarje je strogo nadzorovan Pop TV, mest. pri Pop TV-ju in pri Pop TV, or. s Pop {B} prostozidarjev TV-jem in s Pop TV {O} EDNINA: im. prôstozidár, rod. prôstozidárja, daj. STATUS: predlog prôstozidárju, tož. prôstozidárja, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena prôstozidárju, or. s prôstozidárjem; DVOJINA: im. prôstozidárja, rod. prôstozidárjev, daj. Pop TV2 ∼ -- [pôptévé tudi pôptevé] ž; stvarno ime prôstozidárjema, tož. prôstozidárja, mest. pri |televizijska postaja|: O novici je v ponedeljek prôstozidárjih, or. s prôstozidárjema; MNOŽINA: im. zvečer poročala Pop TV; V predvolilni oddaji na prôstozidárji, rod. prôstozidárjev, daj. komercialni Pop TV so se soočili predsedniki prôstozidárjem, tož. prôstozidárje, mest. pri strank prôstozidárjih, or. s prôstozidárji {O} EDNINA: im. Pop TV, rod. Pop TV, daj. Pop TV, STATUS: predlog tož. Pop TV, mest. pri Pop TV, or. s Pop TV PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena prôstozidárski -a -o prid. prostozidarska loža; Razložil jim je, kakšne Primórske novíce -ih -íc ž mn.; stvarno ime lastnosti mora imeti človek, da ga sprejmejo v |podjetje|: Kupil je lastniški delež v Primorskih prostozidarsko bratovščino novicah; kot prilastek, v imenovalniku statut družbe (< prostozidar) Primorske novice; |slovenski časopis|: Pisatelj je v {O} moški: EDNINA: im. prôstozidárski, rod. pogovoru za Primorske novice dejal, da kljub letom prôstozidárskega, daj. prôstozidárskemu, tož. ni utrujen; kot prilastek, v imenovalniku javnomnenjska prôstozidárski (živostno prôstozidárskega), mest. pri raziskava časnika Primorske novice prôstozidárskem, or. s prôstozidárskim; DVOJINA: im. {O} MNOŽINA: im. Primórske novíce, rod. Primórskih prôstozidárska, rod. prôstozidárskih, daj. novíc, daj. Primórskim novícam, tož. Primórske prôstozidárskima, tož. prôstozidárska, mest. pri novíce, mest. pri Primórskih novícah, or. s prôstozidárskih, or. s prôstozidárskima; MNOŽINA: Primórskimi novícami im. prôstozidárski, rod. prôstozidárskih, daj. STATUS: predlog prôstozidárskim, tož. prôstozidárske, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena prôstozidárskih, or. s prôstozidárskimi ženski: EDNINA: im. prôstozidárska, rod. Primórski dnévnik -ega -a m; stvarno ime prôstozidárske, daj. prôstozidárski, tož. |časopis slovenske narodne skupnosti v Italiji|: prôstozidársko, mest. pri prôstozidárski, or. s priloga Primorskega dnevnika; podlistek v tržaškem prôstozidársko; DVOJINA: im. prôstozidárski, rod. Primorskem dnevniku; kot prilastek, v imenovalniku V prôstozidárskih, daj. prôstozidárskima, tož. mladih letih je raznašal časnik Primorski dnevnik prôstozidárski, mest. pri prôstozidárskih, or. s {O} EDNINA: im. Primórski dnévnik, rod. prôstozidárskima; MNOŽINA: im. prôstozidárske, rod. Primórskega dnévnika, daj. Primórskemu dnévniku, prôstozidárskih, daj. prôstozidárskim, tož. tož. Primórski dnévnik, mest. pri Primórskem prôstozidárske, mest. pri prôstozidárskih, or. s dnévniku, or. s Primórskim dnévnikom prôstozidárskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. prôstozidársko, rod. P prôstozidárskega, daj. prôstozidárskemu, tož. RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena prôstozidársko, mest. pri prôstozidárskem, or. s prôstozidárskim; DVOJINA: im. prôstozidárski, rod. Problémi -ov m mn.; stvarno ime prôstozidárskih, daj. prôstozidárskima, tož. |slovenska revija|: Redno objavlja v Tribuni in prôstozidárski, mest. pri prôstozidárskih, or. s Problemih; kot prilastek, v imenovalniku poletna prôstozidárskima; MNOŽINA: im. prôstozidárska, rod. številka revije Problemi prôstozidárskih, daj. prôstozidárskim, tož. {B} Problemov 174 prôstozidárska, mest. pri prôstozidárskih, or. s {O} EDNINA: im. Ptolemáj, rod. Ptolemája, daj. prôstozidárskimi Ptolemáju, tož. Ptolemája, mest. pri Ptolemáju, or. s STATUS: predlog Ptolemájem; DVOJINA: im. Ptolemája, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Ptolemájev, daj. Ptolemájema, tož. Ptolemája, mest. pri Ptolemájih, or. s Ptolemájema; MNOŽINA: im. Prúsija -e ž; zemljepisno ime Ptolemáji, rod. Ptolemájev, daj. Ptolemájem, tož. |nemška politična tvorba|: migracija iz Prusije v Ptolemáje, mest. pri Ptolemájih, or. s Ptolemáji Rusijo; Veliko hugenotov se je izselilo v Prusijo; STATUS: predlog vojna med francoskim cesarstvom in kraljevino PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Prusijo/Prusija; prim. Vzhodna Prusija osebnosti Kje? v Prusiji Od kod? iz Prusije Ptolemájec -jca m; ime bitja, osebno ime Kam? v Prusijo |pripadnik egipčanske vladarske dinastije|: Ptolemaj {B} Prus, Prusinja; Prusov, Prusinjin; pruski I. je bil začetnik dinastije Ptolemajcev; v množini {O} EDNINA: im. Prúsija, rod. Prúsije, daj. Prúsiji, tož. Ptolemajci |gr. Ptolemaîoi: egipčanska vladarska Prúsijo, mest. pri Prúsiji, or. s Prúsijo dinastija|: V času Ptolemajcev je bila Aleksandrija STATUS: predlog glavno mesto Egipta PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav (< Ptolemaj) {B} Ptolemajec, Ptolemajka; Ptolemajčev, prúski -a -o prid. Ptolemajkin; ptolemajski |nanašajoč se na Prusijo in Pruse|: Voltaire je nekaj {O} EDNINA: im. Ptolemájec, rod. Ptolemájca, daj. časa živel na pruskem dvoru; poraz pruske vojske v Ptolemájcu, tož. Ptolemájca, mest. pri Ptolemájcu, or. sedemletni vojni s Ptolemájcem; DVOJINA: im. Ptolemájca, rod. (< Prusija) Ptolemájcev, daj. Ptolemájcema, tož. Ptolemájca, {O} moški: EDNINA: im. prúski, rod. prúskega, daj. mest. pri Ptolemájcih, or. s Ptolemájcema; MNOŽINA: prúskemu, tož. prúski (živostno prúskega), mest. pri im. Ptolemájci, rod. Ptolemájcev, daj. Ptolemájcem, prúskem, or. s prúskim; DVOJINA: im. prúska, rod. tož. Ptolemájce, mest. pri Ptolemájcih, or. s prúskih, daj. prúskima, tož. prúska, mest. pri prúskih, Ptolemájci or. s prúskima; MNOŽINA: im. prúski, rod. prúskih, daj. STATUS: predlog prúskim, tož. prúske, mest. pri prúskih, or. s prúskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ženski: EDNINA: im. prúska, rod. prúske, daj. prúski, ... rodbin tož. prúsko, mest. pri prúski, or. s prúsko; DVOJINA: im. prúski, rod. prúskih, daj. prúskima, tož. prúski, Ptolemájka -e ž; ime bitja, osebno ime mest. pri prúskih, or. s prúskima; MNOŽINA: im. |pripadnica egipčanske vladarske dinastije|: Diadem prúske, rod. prúskih, daj. prúskim, tož. prúske, mest. je kot znak kraljevskega dostojanstva nosila tudi pri prúskih, or. s prúskimi Ptolemajka Arsinoa II. srednji: EDNINA: im. prúsko, rod. prúskega, daj. (< Ptolemaj) prúskemu, tož. prúsko, mest. pri prúskem, or. s {B} Ptolemajkin prúskim; DVOJINA: im. prúski, rod. prúskih, daj. {O} EDNINA: im. Ptolemájka, rod. Ptolemájke, daj. prúskima, tož. prúski, mest. pri prúskih, or. s Ptolemájki, tož. Ptolemájko, mest. pri Ptolemájki, or. prúskima; MNOŽINA: im. prúska, rod. prúskih, daj. s Ptolemájko; DVOJINA: im. Ptolemájki, rod. prúskim, tož. prúska, mest. pri prúskih, or. s prúskimi Ptolemájk, daj. Ptolemájkama, tož. Ptolemájki, mest. STATUS: predlog pri Ptolemájkah, or. s Ptolemájkama; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Ptolemájke, rod. Ptolemájk, daj. Ptolemájkam, tož. Ptolemájke, mest. pri Ptolemájkah, or. s Ptolemáj -a m; ime bitja, osebno ime Ptolemájkami |gr. Ptolemaîos: starogrški astronom, matematik in STATUS: predlog geograf|: Od antičnega astronoma Ptolemaja so PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških srednjeveški astronomi prevzeli koncept ciklov in ... rodbin epiciklov; Antična kartografija je s Ptolemajem dosegla vrh razvoja, nato pa postopoma nazadovala; Ptolemájos -ája m; ime bitja, osebno ime |ime vladarja iz egipčanske vladarske dinastije |starogrški astronom, matematik in geograf|; gl. Ptolemajcev|: kip Ptolemaja III.; aleksandrijska Ptolemaj vojna med Ptolemajem XIII. in Kleopatro STATUS: predlog 175 PRAVOPISNA KATEGORIJA: grško-rimska imena; imena |angl. polyvinyl chloride|; |slov. polivinilklorid|: Na zgodovinskih osebnosti svetovni ravni povpraševanje po PVC-ju presega 35 milijonov ton na leto; proizvodnja PVC-ja; kot ptolemájski -a -o prid. prilastek, v imenovalniku material PVC; v pridevniški rabi ptolemajska država; V ptolemajskem montaža PVC oken; Po nalivih se na bregovih rek geocentričnem sistemu se Sonce in planeti vrtijo in potokov pojavlja večja količina naplavljenih okoli Zemlje PVC vrečk, plastenk in podobnih izdelkov iz (< Ptolemaj) plastičnih mas; Pletena košara je znotraj obložena z {O} moški: EDNINA: im. ptolemájski, rod. debelejšo PVC folijo ptolemájskega, daj. ptolemájskemu, tož. ptolemájski {O} EDNINA: im. PVC, rod. PVC-ja tudi PVC, daj. (živostno ptolemájskega), mest. pri ptolemájskem, or. PVC-ju tudi PVC, tož. PVC, mest. pri PVC-ju tudi pri s ptolemájskim; DVOJINA: im. ptolemájska, rod. PVC, or. s PVC-jem tudi s PVC; DVOJINA: im. PVC- ptolemájskih, daj. ptolemájskima, tož. ptolemájska, ja tudi PVC, rod. PVC-jev tudi PVC, daj. PVC-jema mest. pri ptolemájskih, or. s ptolemájskima; tudi PVC, tož. PVC-ja tudi PVC, mest. pri PVC-jih tudi MNOŽINA: im. ptolemájski, rod. ptolemájskih, daj. pri PVC, or. s PVC-jema tudi s PVC; MNOŽINA: im. ptolemájskim, tož. ptolemájske, mest. pri PVC-ji tudi PVC, rod. PVC-jev tudi PVC, daj. PVC- ptolemájskih, or. s ptolemájskimi jem tudi PVC, tož. PVC-je tudi PVC, mest. pri PVC- ženski: EDNINA: im. ptolemájska, rod. ptolemájske, jih tudi pri PVC, or. s PVC-ji tudi s PVC daj. ptolemájski, tož. ptolemájsko, mest. pri STATUS: predlog ptolemájski, or. s ptolemájsko; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice ptolemájski, rod. ptolemájskih, daj. ptolemájskima, tož. ptolemájski, mest. pri ptolemájskih, or. s Qin -a [čhín] m; ime bitja, osebno ime ptolemájskima; MNOŽINA: im. ptolemájske, rod. |po pinjinu Qinchao: kitajska dinastija|; gl. Čhin1 ptolemájskih, daj. ptolemájskim, tož. ptolemájske, STATUS: predlog mest. pri ptolemájskih, or. s ptolemájskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških srednji: EDNINA: im. ptolemájsko, rod. ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav ptolemájskega, daj. ptolemájskemu, tož. ptolemájsko, mest. pri ptolemájskem, or. s ptolemájskim; DVOJINA: Qing -a [čhíng] m; ime bitja, osebno ime im. ptolemájski, rod. ptolemájskih, daj. |po pinjinu Qingchao: kitajska dinastija|; gl. Čhing ptolemájskima, tož. ptolemájski, mest. pri STATUS: predlog ptolemájskih, or. s ptolemájskima; MNOŽINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ptolemájska, rod. ptolemájskih, daj. ptolemájskim, ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav tož. ptolemájska, mest. pri ptolemájskih, or. s ptolemájskimi S Računálniške novíce -ih -íc ž mn.; stvarno ime TATUS: predlog |slovenska revija|: naročnik Računalniških novic; V PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Računalniških novicah pišejo o novi aplikaciji; kot prilastek, v imenovalniku V središču nove številke punk -a m; obširneje glej pri pank revije Računalniške novice je prihodnost računalništva punker -ja m; obširneje glej pri panker {O} MNOŽINA: im. Računálniške novíce, rod. Računálniških novíc, daj. Računálniškim novícam, punkerica -e ž; obširneje glej pri pankerica tož. Računálniške novíce, mest. pri Računálniških novícah, or. z Računálniškimi novícami punkerka -e ž; obširneje glej pri pankerica STATUS: predlog P punkerski -a -o RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena prid.; obširneje glej pri pankovski punkovec -vca Radio Murski val -a ∼ ∼ [rádijo múrski vál, m; obširneje glej pri panker rod. rádija múrski vál, or. z rádijem múrski vál] m; stvarno punkovski -a -o prid.; obširneje glej pri pankovski ime |podjetje|: Ima 20-odstotni delež v Radiu Murski PVC PVC-ja val; tudi PVC -- [pévẹcé in pẹvẹcé in kot prilastek, v imenovalniku ustanovitev hčerinske p vəc družbe Radio Murski val; |radijska postaja|: in pəvəc , rod. pévẹcêja in pẹvẹcêja in p vəc ja program Radia Murski val; Akcijo smo pripravili in pəvəc ja, or. s pévẹcêjem in s pẹvẹcêjem skupaj z Radiem Murski val in s p vəc jem in s pəvəc jem] m; kratica 176 {O} EDNINA: im. Radio Murski val, rod. Radia |pripadnik subkulture|; |izvajalec ali poslušalec Murski val, daj. Radiu Murski val, tož. Radio Murski raperske glasbe|: nastop znanega raperja/reperja val, mest. pri Radiu Murski val, or. z Radiem Murski (< rap) val tudi z Radiom Murski val {B} raperjev in reperjev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. raper in rêper, rod. raperja in rêperja, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena daj. raperju in rêperju, tož. raperja in rêperja, mest. pri raperju in pri rêperju, or. z raperjem in z rêperjem; Rámzes Drúgi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; DVOJINA: im. raperja in rêperja, rod. raperjev in obširneje glej pri Ramzes II. rêperjev, daj. raperjema in rêperjema, tož. raperja in rêperja, mest. pri raperjih in pri rêperjih, or. z Rámzes II. -a II. tudi Rámzes Drúgi -a -ega m; ime raperjema in z rêperjema; MNOŽINA: im. raperji in bitja, osebno ime rêperji, rod. raperjev in rêperjev, daj. raperjem in |egiptovski faraon|: klinopisi Ramzesa II.; mirovna rêperjem, tož. raperje in rêperje, mest. pri raperjih in pogodba med egiptovskim faraonom Ramzesom II. pri rêperjih, or. z raperji in z rêperji in hetitskim kraljem STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Rámzes II. tudi Rámzes Drúgi, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Rámzesa II. tudi Rámzesa Drúgega, daj. Rámzesu II. samostalnik moškega spola tudi Rámzesu Drúgemu, tož. Rámzesa II. tudi Rámzesa Drúgega, mest. pri Rámzesu II. tudi pri raperka -e in rêperka -e [réperka] ž Rámzesu Drúgem, or. z Rámzesom II. tudi z |pripadnica subkulture|; |izvajalka ali poslušalka Rámzesom Drúgim raperske glasbe|: nastop znane raperke/reperke STATUS: predlog (< rap) PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih {B} raperkin in reperkin osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu {O} EDNINA: im. raperka in rêperka, rod. raperke in rêperke, daj. raperki in rêperki, tož. raperko in Rania -e [ránija] ž; ime bitja, osebno ime rêperko, mest. pri raperki in pri rêperki, or. z raperko |jord. Rania Al Abdullah: jordanska kraljica|: obisk in z rêperko; DVOJINA: im. raperki in rêperki, rod. jordanskega kraljevega para Abdualaha II. in raperk in rêperk, daj. raperkama in rêperkama, tož. kraljice Ranie; Kraljici Ranii so podarili prt iz raperki in rêperki, mest. pri raperkah in pri rêperkah, idrijske čipke or. z raperkama in z rêperkama; MNOŽINA: im. {B} Raniin raperke in rêperke, rod. raperk in rêperk, daj. {O} EDNINA: im. Rania, rod. Ranie, daj. Ranii, tož. raperkam in rêperkam, tož. raperke in rêperke, mest. Ranio, mest. pri Ranii, or. z Ranio pri raperkah in pri rêperkah, or. z raperkami in z STATUS: predlog rêperkami P S RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih TATUS: predlog osebnosti PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik ženskega spola rap -a in rêp -a [rêp] m |glasbeni žanr|: ljubitelj rapa/repa; v pridevniški rabi raperski -a -o in rêperski -a -o [rêperski] prid. uspešnost rap/rep nastopa variantno raperski/reperski nastop raperskega/ reperskega nastopa; (< rap) {O} EDNINA: im. rap in rêp, rod. rapa in rêpa, daj. rapu {O} moški: EDNINA: im. raperski in rêperski, rod. in rêpu, tož. rap in rêp, mest. pri rapu in pri rêpu, or. z raperskega in rêperskega, daj. raperskemu in rapom in z rêpom; DVOJINA: im. rapa in rêpa, rod. rêperskemu, tož. raperski in rêperski (živostno rapov in rêpov, daj. rapoma in rêpoma, tož. rapa in raperskega in rêperskega), mest. pri raperskem in pri rêpa, mest. pri rapih in pri rêpih, or. z rapoma in z rêperskem, or. z raperskim in z rêperskim; DVOJINA: rêpoma; MNOŽINA: im. rapi in rêpi, rod. rapov in im. raperska in rêperska, rod. raperskih in rêperskih, rêpov, daj. rapom in rêpom, tož. rape in rêpe, mest. pri daj. raperskima in rêperskima, tož. raperska in rapih in pri rêpih, or. z rapi in z rêpi rêperska, mest. pri raperskih in pri rêperskih, or. z STATUS: predlog raperskima in z rêperskima; MNOŽINA: im. raperski in P rêperski, RAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri; samostalnik rod. raperskih in rêperskih, daj. raperskim in rêperskim, moškega spola tož. raperske in rêperske, mest. pri raperskih in pri rêperskih, or. z raperskimi in z rêperskimi raper -ja in rêper -ja [rêper] m 177 ženski: EDNINA: im. raperska in rêperska, rod. nogometnega kluba Real Madrid je kandidat za raperske in rêperske, daj. raperski in rêperski, tož. prestižno nagrado zlata žoga; skrajšano V španskem rapersko in rêpersko, mest. pri raperski in pri prvenstvu za vodilnim Realom zaostajajo devet rêperski, or. z rapersko in z rêpersko; DVOJINA: im. točk raperski in rêperski, rod. raperskih in rêperskih, daj. {O} EDNINA: im. Reál Madríd, rod. Reál Madrída in raperskima in rêperskima, tož. raperski in rêperski, Reála Madrída, daj. Reál Madrídu in Reálu Madrídu, mest. pri raperskih in pri rêperskih, or. z raperskima in tož. Reál Madríd, mest. pri Reál Madrídu in pri Reálu z rêperskima; MNOŽINA: im. raperske in rêperske, rod. Madrídu, or. z Reál Madrídom in z Reálom raperskih in rêperskih, daj. raperskim in rêperskim, Madrídom tož. raperske in rêperske, mest. pri raperskih in pri STATUS: predlog rêperskih, or. z raperskimi in z rêperskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena srednji: EDNINA: im. rapersko in rêpersko, rod. raperskega in rêperskega, daj. raperskemu in rêjv -a tudi rave -a [rêjv] m rêperskemu, tož. rapersko in rêpersko, mest. pri |glasbeni žanr|: Uživa v rejvu; v pridevniški rabi obisk raperskem in pri rêperskem, or. z raperskim in z rejv zabave variantno rejverske/ raverske zabave; rêperskim; DVOJINA: im. raperski in rêperski, rod. {O} EDNINA: im. réjv tudi rave, rod. réjva tudi rava, raperskih in rêperskih, daj. raperskima in rêperskima, daj. réjvu tudi ravu, tož. réjv tudi rave, mest. pri réjvu tož. raperski in rêperski, mest. pri raperskih in pri tudi pri ravu, or. z réjvom tudi z ravom; DVOJINA: im. rêperskih, or. z raperskima in z rêperskima; réjva tudi rava, rod. réjvov tudi ravov, daj. réjvoma tudi MNOŽINA: im. raperska in rêperska, rod. raperskih in ravoma, tož. réjva tudi rava, mest. pri réjvih tudi pri rêperskih, daj. raperskim in rêperskim, tož. raperska ravih, or. z réjvoma tudi z ravoma; MNOŽINA: im. in rêperska, mest. pri raperskih in pri rêperskih, or. z réjvi tudi ravi, rod. réjvov tudi ravov, daj. réjvom tudi raperskimi in z rêperskimi ravom, tož. réjve tudi rave, mest. pri réjvih tudi pri STATUS: predlog ravih, or. z réjvi tudi z ravi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: glasbeni žanri; samostalnik rave -a m; obširneje glej pri rejv moškega spola raver -ja m; obširneje glej pri rejver rêjver -ja in raver -ja [rêjver] m |pripadnik subkulture|: oprijete kratke majice, raverka -e ž; obširneje glej pri rejverka priljubljene pri rejverjih/raverjih; |izvajalec ali poslušalec rejverske glasbe| raverski -a prid.; obširneje glej pri rejverski (< rejv) {B} rejverjev Rdečebrádec -dca m; ime bitja {O} EDNINA: im. rêjver in raver, rod. rêjverja in |podomačeno za Barbarosa|; |vzdevek gusarskega raverja, daj. rêjverju in raverju, tož. rêjverja in raverja, poveljnika Khaireda Dina|: Turški gusarji so pod mest. pri rêjverju in pri raverju, or. z rêjverjem in z Rdečebradcem ogrožali celotno južno Italijo raverjem; DVOJINA: im. rêjverja in z raverja, rod. {B} Rdečebradčev rêjverjev in z raverjev, daj. rêjverjema in z {O} EDNINA: im. Rdečebrádec, rod. Rdečebrádca, daj. raverjema, tož. rêjverja in raverja, mest. pri rêjverjih Rdečebrádcu, tož. Rdečebrádca, mest. pri in pri raverjih, or. z rêjverjema in z raverjema; Rdečebrádcu, or. z Rdečebrádcem; DVOJINA: im. MNOŽINA: im. rêjverji in raverji, rod. rêjverjev in Rdečebrádca, rod. Rdečebrádcev, daj. raverjev, daj. rêjverjem in raverjem, tož. rêjverje in Rdečebrádcema, tož. Rdečebrádca, mest. pri raverje, mest. pri rêjverjih in pri raverjih, or. z rêjverji Rdečebrádcih, or. z Rdečebrádcema; MNOŽINA: im. in z raverji Rdečebrádci, rod. Rdečebrádcev, daj. Rdečebrádcem, STATUS: predlog tož. Rdečebrádce, mest. pri Rdečebrádcih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; Rdečebrádci samostalnik moškega spola STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi rêjverka -e in raverka -e [rêjverka] ž |pripadnica subkulture|: vloga rejverke/raverke v Reál Madríd ∼ -a in Reál Madríd -a -a m; stvarno videospotu; |izvajalka ali poslušalka rejverske ime glasbe| |športni klub|: trener Real/Reala Madrida; (< rejv) tekmovanje med Real/Realom Madridom in {B} rejverkin Barcelono; kot prilastek, v imenovalniku Zvezdnik 178 {O} EDNINA: im. rêjverka in raverka, rod. rêjverke in PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki raverke, daj. rêjverki in raverki, tož. rêjverko in raverko, mest. pri rêjverki in pri raverki, or. z Réks -a m; ime bitja, živalsko ime rêjverko in z raverko; DVOJINA: im. rêjverki in |ime živali|: Rad se igram s sosedovim ovčarjem raverki, rod. rêjverk in raverk, daj. rêjverkama in Reksom raverkama, tož. rêjverki in raverki, mest. pri rêjverkah {B} Reksov in pri raverkah, or. z rêjverkama in z raverkama; {O} EDNINA: im. Réks, rod. Réksa, daj. Réksu, tož. MNOŽINA: im. rêjverke in raverke, rod. rêjverk in Réksa, mest. pri Réksu, or. z Réksom; DVOJINA: im. raverk, daj. rêjverkam in raverkam, tož. rêjverke in Réksa, rod. Réksov, daj. Réksoma, tož. Réksa, mest. raverke, mest. pri rêjverkah in pri raverkah, or. z pri Réksih, or. z Réksoma; MNOŽINA: im. Réksi, rod. rêjverkami in z raverkami Réksov, daj. Réksom, tož. Rékse, mest. pri Réksih, or. STATUS: predlog z Réksi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; STATUS: predlog samostalnik ženskega spola PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena rêjverski -a -o in raverski -a [rêjverski] prid. rêp -a m; obširneje glej pri rap rejverska/raverska zabava (< rejv) rêper -ja m; obširneje glej pri raper {O} moški: EDNINA: im. rêjverski in raverski, rod. rêjverskega in raverskega, daj. rêjverskemu in rêperka -e ž; obširneje glej pri raperka raverskemu, tož. rêjverski in raverski (živostno rêjverskega in raverskega), mest. pri rêjverskem in rêperski -a -o prid.; obširneje glej pri raperski pri raverskem, or. z rêjverskim in z raverskim; DVOJINA: im. rêjverska in raverska, rod. rêjverskih in rímski -a -o prid. raverskih, daj. rêjverskima in raverskima, tož. |nanašajoč se na stare Rimljane in rimski imperij|: rêjverska in raverska, mest. pri rêjverskih in pri izkopanine iz časov rimske Emone; rimski imperij; raverskih, or. z rêjverskima in z raverskima; Z odstavitvijo zadnjega rimskega cesarja Romula MNOŽINA: im. rêjverski in raverski, rod. rêjverskih in Augusta se je končala antika; |nanašajoč se na Rim|: raverskih, daj. rêjverskim in raverskim, tož. rêjverske rimski Kolosej; Poroka je bila v rimski Baziliki in raverske, mest. pri rêjverskih in pri raverskih, or. z Marije Angelske; |nanašajoč se na Rim kot sedež rêjverskimi in z raverskimi Rimokatoliške cerkve|: Papež Janez Pavel II. leta ženski: EDNINA: im. rêjverska in raverska, rod. 1988 reformiral delo rimske kurije, nekakšne vlade rêjverske in raverske, daj. rêjverski in raverski, tož. Vatikana; Evropa se je rodila in odraščala v okrilju rêjversko in raversko, mest. pri rêjverski in pri rimske cerkve, pravi zgodovinar Lucien Febvre raverski, or. z rêjversko in z raversko; DVOJINA: im. (< Rim) rêjverski in raverski, rod. rêjverskih in raverskih, daj. {O} moški: EDNINA: im. rímski, rod. rímskega, daj. rêjverskima in raverskima, tož. rêjverski in raverski, rímskemu, tož. rímski (živostno rímskega), mest. pri mest. pri rêjverskih in pri raverskih, or. z rêjverskima rímskem, or. z rímskim; DVOJINA: im. rímska, rod. in z raverskima; MNOŽINA: im. rêjverske in raverske, rímskih, daj. rímskima, tož. rímska, mest. pri rímskih, rod. rêjverskih in raverskih, daj. rêjverskim in or. z rímskima; MNOŽINA: im. rímski, rod. rímskih, raverskim, tož. rêjverske in raverske, mest. pri daj. rímskim, tož. rímske, mest. pri rímskih, or. z rêjverskih in pri raverskih, or. z rêjverskimi in z rímskimi raverskimi ženski: EDNINA: im. rímska, rod. rímske, daj. rímski, srednji: EDNINA: im. rêjversko in raversko, rod. tož. rímsko, mest. pri rímski, or. z rímsko; DVOJINA: rêjverskega in raverskega, daj. rêjverskemu in im. rímski, rod. rímskih, daj. rímskima, tož. rímski, raverskemu, tož. rêjversko in raversko, mest. pri mest. pri rímskih, or. z rímskima; MNOŽINA: im. rêjverskem in pri raverskem, or. z rêjverskim in z rímske, rod. rímskih, daj. rímskim, tož. rímske, mest. raverskim; DVOJINA: im. rêjverski in raverski, rod. pri rímskih, or. z rímskimi rêjverskih in raverskih, daj. rêjverskima in srednji: EDNINA: im. rímsko, rod. rímskega, daj. raverskima, tož. rêjverski in raverski, mest. pri rímskemu, tož. rímsko, mest. pri rímskem, or. z rêjverskih in pri raverskih, or. z rêjverskima in z rímskim; DVOJINA: im. rímski, rod. rímskih, daj. raverskima; MNOŽINA: im. rêjverska in raverska, rod. rímskima, tož. rímski, mest. pri rímskih, or. z rêjverskih in raverskih, daj. rêjverskim in raverskim, rímskima; MNOŽINA: im. rímska, rod. rímskih, daj. tož. rêjverska in raverska, mest. pri rêjverskih in pri rímskim, tož. rímska, mest. pri rímskih, or. z raverskih, or. z rêjverskimi in z raverskimi rímskimi STATUS: predlog STATUS: predlog 179 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki |pripadnica subulture|: Na tekmovanju je nastopilo nekaj rolkark rís -a m (< rolka) |žival|: raziskovanje dinarske populacije risa; {B} rolkarkin Gozdarji ugotavljajo, da se število risov zmanjšuje; {O} EDNINA: im. rólkarka, rod. rólkarke, daj. rólkarki, |član slovenske hokejske reprezentance|: tož. rólkarko, mest. pri rólkarki, or. z rólkarko; reprezentanca mladih risov; Olimpijske igre so bile DVOJINA: im. rólkarki, rod. rólkark, daj. rólkarkama, za rise izjemna izkušnja; prim. Ris tož. rólkarki, mest. pri rólkarkah, or. z rólkarkama; {O} EDNINA: im. rís, rod. rísa, daj. rísu, tož. rísa, mest. MNOŽINA: im. rólkarke, rod. rólkark, daj. rólkarkam, pri rísu, or. z rísom; DVOJINA: im. rísa, rod. rísov, daj. tož. rólkarke, mest. pri rólkarkah, or. z rólkarkami rísoma, tož. rísa, mest. pri rísih, or. z rísoma; STATUS: predlog MNOŽINA: im. rísi, rod. rísov, daj. rísom, tož. ríse, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice pri rísih, or. z rísi STATUS: predlog rólkarski -a -o prid. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice rolkarska steza (< rolka) Rís -a m; ime bitja {O} moški: EDNINA: im. rólkarski, rod. rólkarskega, |igralec športnega kluba Charlotte Bobcats|: zmaga daj. rólkarskemu, tož. rólkarski (živostno rólkarskega), Risov; prim. ris mest. pri rólkarskem, or. z rólkarskim; DVOJINA: im. {B} Risov rólkarska, rod. rólkarskih, daj. rólkarskima, tož. {O} EDNINA: im. Rís, rod. Rísa, daj. Rísu, tož. Rísa, rólkarska, mest. pri rólkarskih, or. z rólkarskima; mest. pri Rísu, or. z Rísom; DVOJINA: im. Rísa, rod. MNOŽINA: im. rólkarski, rod. rólkarskih, daj. Rísov, daj. Rísoma, tož. Rísa, mest. pri Rísih, or. z rólkarskim, tož. rólkarske, mest. pri rólkarskih, or. z Rísoma; MNOŽINA: im. Rísi, rod. Rísov, daj. Rísom, rólkarskimi tož. Ríse, mest. pri Rísih, or. z Rísi ženski: EDNINA: im. rólkarska, rod. rólkarske, daj. STATUS: predlog rólkarski, tož. rólkarsko, mest. pri rólkarski, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice rólkarsko; DVOJINA: im. rólkarski, rod. rólkarskih, daj. rólkarskima, tož. rólkarski, mest. pri rólkarskih, or. z rísinja -e ž rólkarskima; MNOŽINA: im. rólkarske, rod. rólkarskih, |žival|: V naravi je življenjska doba risinje sedem daj. rólkarskim, tož. rólkarske, mest. pri rólkarskih, or. let; |članica slovenske hokejske reprezentance|: z rólkarskimi zlate risinje; zmaga risinj srednji: EDNINA: im. rólkarsko, rod. rólkarskega, daj. {O} rólkarskemu, EDNINA: im. rísinja, rod. rísinje, daj. rísinji, tož. tož. rólkarsko, mest. pri rólkarskem, or. rísinjo, mest. pri rísinji, or. z rísinjo; z rólkarskim; DVOJINA: im. DVOJINA: im. rólkarski, rod. rólkarskih, rísinji, rod. rísinj, daj. rísinjama, tož. rísinji, mest. pri daj. rólkarskima, tož. rólkarski, mest. pri rólkarskih, rísinjah, or. z rísinjama; MNOŽINA: im. rísinje, rod. or. z rólkarskima; MNOŽINA: im. rólkarska, rod. rísinj, rólkarskih, daj. rísinjam, tož. rísinje, mest. pri rísinjah, or. z daj. rólkarskim, tož. rólkarska, mest. pri rísinjami rólkarskih, or. z rólkarskimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki rólkar -ja rotarijánec -nca m m; obširneje glej pri rotarijec |pripadnik subulture|: nastop akrobatskih rolkarjev (< rolka) rotarijánka -e ž; obširneje glej pri rotarijka {B} rolkarjev {O} rotarijánski -a -o EDNINA: im. rólkar, rod. rólkarja, daj. rólkarju, prid.; obširneje glej pri rotarijski tož. rólkarja, mest. pri rólkarju, or. z rólkarjem; rotárijec -jca DVOJINA: im. rólkarja, rod. rólkarjev, daj. rólkarjema, tudi rotarijánec -nca m |član humanitarne organizacije Zveza Rotary tož. rólkarja, mest. pri rólkarjih, or. z rólkarjema; klubov|: Geslo rotarijcev je »Nesebična pomoč« MNOŽINA: im. rólkarji, rod. rólkarjev, daj. rólkarjem, (< Zveza Rotary klubov) tož. rólkarje, mest. pri rólkarjih, or. z rólkarji S {B} rotarijčev TATUS: predlog tudi rotarijančev {O} P EDNINA: im. rotárijec tudi rotarijánec, rod. RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice rotárijca tudi rotarijánca, daj. rotárijcu tudi rotarijáncu, tož. rotárijca tudi rotarijánca, mest. pri rólkarka -e ž rotárijcu tudi pri rotarijáncu, or. z rotárijcem tudi z 180 rotarijáncem; DVOJINA: im. rotárijca tudi rotarijánca, rotarijánski, tož. rotárijsko tudi rotarijánsko, mest. pri rod. rotárijcev tudi rotarijáncev, daj. rotárijcema tudi rotárijski tudi pri rotarijánski, or. z rotárijsko tudi z rotarijáncema, tož. rotárijca tudi rotarijánca, mest. pri rotarijánsko; DVOJINA: im. rotárijski tudi rotarijánski, rotárijcih tudi pri rotarijáncih, or. z rotárijcema tudi z rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskima tudi rotarijáncema; MNOŽINA: im. rotárijci tudi rotarijánci, rotarijánskima, tož. rotárijski tudi rotarijánski, mest. rod. rotárijcev tudi rotarijáncev, daj. rotárijcem tudi pri rotárijskih tudi pri rotarijánskih, or. z rotárijskima rotarijáncem, tož. rotárijce tudi rotarijánce, mest. pri tudi z rotarijánskima; MNOŽINA: im. rotárijske tudi rotárijcih tudi pri rotarijáncih, or. z rotárijci tudi z rotarijánske, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotarijánci rotárijskim tudi rotarijánskim, tož. rotárijske tudi STATUS: predlog rotarijánske, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; z rotárijskimi tudi z rotarijánskimi samostalnik moškega spola srednji: EDNINA: im. rotárijsko tudi rotarijánsko, rod. rotárijskega tudi rotarijánskega, daj. rotárijskemu tudi rotárijka -e tudi rotarijánka -e ž rotarijánskemu, tož. rotárijsko tudi rotarijánsko, mest. |članica humanitarne organizacije Zveza Rotary pri rotárijskem tudi pri rotarijánskem, or. z klubov|: Prireditev rotarijcev in rotarijk je rotárijskim tudi z rotarijánskim; DVOJINA: im. spremljala dobrodelna dražba rotárijski tudi rotarijánski, rod. rotárijskih tudi (< Zveza Rotary klubov) rotarijánskih, daj. rotárijskima tudi rotarijánskima, {B} rotarijkin tož. rotárijski tudi rotarijánski, mest. pri rotárijskih tudi {O} rotarijánskih, EDNINA: im. rotárijka tudi rotarijánka, rod. or. z rotárijskima tudi z rotarijánskima; rotárijke tudi rotarijánke, daj. rotárijki tudi rotarijánki, MNOŽINA: im. rotárijska tudi rotarijánska, rod. tož. rotárijko tudi rotarijánko, mest. pri rotárijki tudi rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskim tudi pri rotarijánki, or. z rotárijko tudi z rotarijánko; rotarijánskim, tož. rotárijska tudi rotarijánska, mest. pri rotárijskih DVOJINA: im. rotárijki tudi rotarijánki, rod. rotárijk tudi tudi pri rotarijánskih, or. z rotárijskimi rotarijánk, daj. rotárijkama tudi rotarijánkama, tož. tudi z rotarijánskimi rotárijki tudi rotarijánki, mest. pri rotárijkah tudi pri STATUS: predlog rotarijánkah, or. z rotárijkama tudi z rotarijánkama; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki MNOŽINA: im. rotárijke tudi rotarijánke, rod. rotárijk tudi rotarijánk, daj. rotárijkam tudi rotarijánkam, tož. RTV1 RTV-ja tudi RTV -- tudi rtv rtv-ja tudi rtv -- rotárijke tudi rotarijánke, mest. pri rotárijkah tudi pri [èrtẹvé in ertẹvé, rod. èrtẹvêja in ertẹvêja, or. z rotarijánkah, or. z rotárijkami tudi z rotarijánkami èrtẹvêjem in z ertẹvêjem] m; kratica STATUS: predlog |radiotelevizija|: Dobil je povabilo k sodelovanju z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; RTV-jem; generalni direktor RTV-ja; kot prilastek, v samostalnik ženskega spola imenovalniku vrh javnega zavoda RTV; navadno nesklonljivo, ob imenu multimedijski center RTV rotárijski -a -o Slovenija; v pridevniški rabi plačnik RTV prispevka tudi rotarijánski -a -o prid. {B} RTV-jev predsednik rotarijskega kluba; Jutri bo v hotelu Union potekal dobrodelni rotarijski ples {O} EDNINA: im. RTV tudi rtv, rod. RTV-ja tudi RTV (< Zveza Rotary klubov) tudi rtv-ja tudi rtv, daj. RTV-ju tudi RTV tudi rtv-ju {O} moški: tudi rtv, tož. RTV tudi rtv, mest. pri RTV-ju tudi pri EDNINA: im. rotárijski tudi rotarijánski, RTV tudi pri rtv-ju tudi pri rtv, or. z RTV-jem tudi z rod. rotárijskega tudi rotarijánskega, daj. rotárijskemu RTV tudi z rtv-jem tudi z rtv; DVOJINA: im. RTV-ja tudi rotarijánskemu, tož. rotárijski tudi rotarijánski ( tudi RTV tudi rtv-ja tudi rtv, rod. RTV-jev tudi RTV živostno rotárijskega tudi rotarijánskega), mest. pri rotárijskem tudi rtv-jev tudi rtv, daj. RTV-jema tudi RTV tudi rtv-tudi pri rotarijánskem, or. z rotárijskim jema tudi rtv, tož. RTV-ja tudi RTV tudi rtv-ja tudi rtv, tudi z rotarijánskim; DVOJINA: im. rotárijska tudi rotarijánska, mest. pri RTV-jih tudi pri RTV tudi pri rtv-jih tudi pri rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, daj. rotárijskima rtv, or. z RTV-jema tudi z RTV tudi z rtv-jema tudi z tudi rotarijánskima, tož. rotárijska tudi rotarijánska, rtv; MNOŽINA: im. RTV-ji tudi RTV tudi rtv-ji tudi rtv, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, or. z rotárijskima rod. RTV-jev tudi RTV tudi rtv-jev tudi rtv, daj. RTV-tudi z rotarijánskima; MNOŽINA: im. rotárijski jem tudi RTV tudi rtv-jem tudi rtv, tož. RTV-je tudi tudi rotarijánski, rod. rotárijskih tudi rotarijánskih, RTV tudi rtv-je tudi rtv, mest. pri RTV-jih tudi pri daj. rotárijskim tudi rotarijánskim, tož. rotárijske RTV tudi pri rtv-jih tudi pri rtv, or. z RTV-ji tudi z tudi rotarijánske, mest. pri rotárijskih tudi rotarijánskih, RTV tudi z rtv-ji tudi z rtv or. z rotárijskimi tudi z rotarijánskimi ženski: STATUS: predlog EDNINA: im. rotárijska tudi rotarijánska, rod. rotárijske tudi rotarijánske, daj. rotárijski tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice 181 RTV2 -- tudi rtv -- [èrtẹvé in ertẹvé] ž; kratica rtv-jevcema, tož. RTV-jevca tudi rtv-jevca, mest. pri |radiotelevizija|: Novinarja je zaposlila nacionalna RTV-jevcih tudi pri rtv-jevcih, or. z RTV-jevcema RTV; ob imenu ustanovitev državne RTV Slovenija tudi z rtv-jevcema; MNOŽINA: im. RTV-jevci tudi rtv- {O} EDNINA: im. RTV tudi rtv, rod. RTV tudi rtv, daj. jevci, rod. RTV-jevcev tudi rtv-jevcema, daj. RTV- RTV tudi rtv, tož. RTV tudi rtv, mest. pri RTV tudi pri jevcem tudi rtv-jevcem, tož. RTV-jevce tudi rtv-rtv, or. z RTV tudi z rtv; DVOJINA: im. RTV tudi rtv, jevce, mest. pri RTV-jevcih tudi pri rtv-jevcih, or. z rod. RTV tudi rtv, daj. RTV tudi rtv, tož. RTV tudi rtv, RTV-jevci tudi z rtv-jevci mest. pri RTV tudi pri rtv, or. z RTV tudi z rtv; STATUS: predlog MNOŽINA: im. RTV tudi rtv, rod. RTV tudi rtv, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; RTV tudi rtv, tož. RTV tudi rtv, mest. pri RTV tudi pri tvorjenke iz kratic rtv, or. z RTV tudi z rtv STATUS: predlog RTV-jevka -e tudi rtv-jevka -e [ertẹvêje ka] ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice |uslužbenka organizacije RTV|: nekdanja RTV- jevka; prim. ertevejevka RTV-jev -a -o [èrtẹvêjev- in ertẹvêjev-] prid. (< RTV1, RTV2) poročanje RTV-jeve dopisnice {B} RTV-jevkin tudi rtv-jevkin (< RTV1) {O} EDNINA: im. RTV-jevka tudi rtv-jevka, rod. RTV- {O} moški: EDNINA: im. RTV-jev, rod. RTV-jevega, jevke tudi rtv-jevke, daj. RTV-jevki tudi rtv-jevki, tož. daj. RTV-jevemu, tož. RTV-jev (živostno RTV- RTV-jevko tudi rtv-jevko, mest. pri RTV-jevki tudi jevega), mest. pri RTV-jevem, or. z RTV-jevim; pri rtv-jevki, or. z RTV-jevko tudi z rtv-jevko; DVOJINA: im. RTV-jeva, rod. RTV-jevih, daj. RTV- DVOJINA: im. RTV-jevki tudi rtv-jevki, rod. RTV-jevk jevima, tož. RTV-jeva, mest. pri RTV-jevih, or. z tudi rtv-jevk, daj. RTV-jevkama tudi rtv-jevkama, tož. RTV-jevima; MNOŽINA: im. RTV-jevi, rod. RTV- RTV-jevki tudi rtv-jevki, mest. pri RTV-jevkah tudi jevih, daj. RTV-jevim, tož. RTV-jeve, mest. pri RTV- pri rtv-jevkah, or. z RTV-jevkama tudi z rtv- jevih, or. z RTV-jevimi jevkama; MNOŽINA: im. RTV-jevke tudi rtv-jevke, ženski: EDNINA: im. RTV-jeva, rod. RTV-jeve, daj. rod. RTV-jevk tudi rtv-jevk, daj. RTV-jevkam tudi RTV-jevi, tož. RTV-jevo, mest. pri RTV-jevi, or. z rtv-jevkam, tož. RTV-jevke tudi rtv-jevke, mest. pri RTV-jevo; DVOJINA: im. RTV-jevi, rod. RTV-jevih, RTV-jevkah tudi pri rtv-jevkah, or. z RTV-jevkami daj. RTV-jevima, tož. RTV-jevi, mest. pri RTV-jevih, tudi z rtv-jevkami or. z RTV-jevima; MNOŽINA: im. RTV-jeve, rod. STATUS: predlog RTV-jevih, daj. RTV-jevim, tož. RTV-jeve, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; RTV-jevih, or. z RTV-jevimi tvorjenke iz kratic srednji: EDNINA: im. RTV-jevo, rod. RTV-jevega, daj. RTV-jevemu, tož. RTV-jevo, mest. pri RTV-Rúska federácija -e -e ž; zemljepisno ime jevem, or. z RTV-jevim; DVOJINA: im. RTV-jevi, rod. |država|: veleposlanik Ruske federacije; sodelovanja RTV-jevih, daj. RTV-jevima, tož. RTV-jevi, mest. pri med Rusko federacijo in ZDA; V Ruski federaciji je RTV-jevih, or. z RTV-jevima; MNOŽINA: im. RTV- okoli 40.000 poštnih uradov jeva, rod. RTV-jevih, daj. RTV-jevim, tož. RTV-jeva, Kje? v Ruski federaciji mest. pri RTV-jevih, or. z RTV-jevimi Od kod? iz Ruske federacije STATUS: predlog Kam? v Rusko federacijo PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke {B} Rus, Rusinja; Rusov, Rusinjin; ruski iz kratic {O} EDNINA: im. Rúska federácija, rod. Rúske federácije, daj. Rúski federáciji, tož. Rúski federáciji, RTV-jevec -vca tudi rtv-jevec -vca [ertẹvêjevəc] m mest. pri Rúski federáciji, or. z Rúsko federácijo |uslužbenec organizacije RTV|: Pod spretnimi STATUS: predlog rokami mladih RTV-jevcev je nastalo kar nekaj PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav zanimivih oddaj; prim. ertevejevec (< RTV1, RTV2) salezijánec -nca m {B} RTV-jevčev tudi rtv-jevčev |redovnik|: don Boskovi salezijanci; misijon {O} EDNINA: im. RTV-jevec tudi rtv-jevec, rod. RTV- slovenskih salezijancev jevca tudi rtv-jevca, daj. RTV-jevcu tudi rtv-jevcu, {B} salezijančev tož. RTV-jevca tudi rtv-jevca, mest. pri RTV-jevcu {O} EDNINA: im. salezijánec, rod. salezijánca, daj. tudi pri rtv-jevcu, or. z RTV-jevcem tudi z rtv- salezijáncu, tož. salezijánca, mest. pri salezijáncu, or. jevcem; DVOJINA: im. RTV-jevca tudi rtv-jevca, rod. s salezijáncem; DVOJINA: im. salezijánca, rod. RTV-jevcev tudi rtv-jevcev, daj. RTV-jevcema tudi salezijáncev, daj. salezijáncema, tož. salezijánca, 182 mest. pri salezijáncih, or. s salezijáncema; MNOŽINA: STATUS: predlog im. salezijánci, rod. salezijáncev, daj. salezijáncem, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tož. salezijánce, mest. pri salezijáncih, or. s salezijánci Sámuel Bolgárski -a -ega m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |bolgarski car|: vojaški pohodi carja Samuela PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Bolgarskega; skrajšano Konec 10. stoletja je Ohrid postal prestolnica makedonskega carja Samuela in salezijánka -e ž sedež nadškofije |redovnica|: Marija Dominika Mazzarello je {O} EDNINA: im. Sámuel Bolgárski, rod. Sámuela ustanovila ženski red salezijank oz. hčer Marije Bolgárskega, daj. Sámuelu Bolgárskemu, tož. Pomočnice; Šla je v samostan k sestram Sámuela Bolgárskega, mest. pri Sámuelu salezijankam Bolgárskem, or. s Sámuelom Bolgárskim (< salezijanec) STATUS: predlog {B} salezijankin PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih {O} EDNINA: im. salezijánka, rod. salezijánke, daj. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu salezijánki, tož. salezijánko, mest. pri salezijánki, or. s salezijánko; DVOJINA: im. salezijánki, rod. salezijánk, Sánkt Péterburg ~ -a m; zemljepisno ime daj. salezijánkama, tož. salezijánki, mest. pri |mesto v Ruski federaciji|: podjetje iz Sankt salezijánkah, or. s salezijánkama; MNOŽINA: im. Peterburga; Poet Brodski je bil rojen v Sankt salezijánke, rod. salezijánk, daj. salezijánkam, tož. Peterburgu, severnih Benetkah salezijánke, mest. pri salezijánkah, or. s Kje? v Sankt Peterburgu salezijánkami Od kod? iz Sankt Peterburga STATUS: predlog Kam? v Sankt Peterburg PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice {B} Sanktpeterburžan, Sanktpeterburžanka; Sanktpeterburžanov, Sanktpeterburžankin; salezijánski -a -o prid. sanktpeterburški salezijanski zavod; Don Bosko je bil med drugim {O} EDNINA: im. Sánkt Péterburg, rod. Sánkt ustanovitelj salezijanskega reda Péterburga, daj. Sánkt Péterburgu, tož. Sánkt (< salezijanec) Péterburg, mest. pri Sánkt Péterburgu, or. s Sánkt {O} moški: EDNINA: im. salezijánski, rod. Péterburgom salezijánskega, daj. salezijánskemu, tož. salezijánski STATUS: predlog (živostno salezijánskega), mest. pri salezijánskem, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev s salezijánskim; DVOJINA: im. salezijánska, rod. salezijánskih, daj. salezijánskima, tož. salezijánska, Sánktpéterburška filharmoníja -e -e ž; stvarno ime mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskima; |glasbena ustanova|: gostovanje orkestra MNOŽINA: im. salezijánski, rod. salezijánskih, daj. Sanktpeterburške filharmonije; Pogosto nastopa s salezijánskim, tož. salezijánske, mest. pri Sanktpeterburško filharmonijo salezijánskih, or. s salezijánskimi (< Sankt Peterburg) ženski: EDNINA: im. salezijánska, rod. salezijánske, {O} EDNINA: im. Sánktpéterburška filharmoníja, rod. daj. salezijánski, tož. salezijánsko, mest. pri Sánktpéterburške filharmoníje, daj. Sánktpéterburški salezijánski, or. s salezijánsko; DVOJINA: im. filharmoníji, tož. Sánktpéterburško filharmoníjo, salezijánski, rod. salezijánskih, daj. salezijánskima, mest. pri Sánktpéterburški filharmoníji, or. s tož. salezijánski, mest. pri salezijánskih, or. s Sánktpéterburško filharmoníjo salezijánskima; MNOŽINA: im. salezijánske, rod. STATUS: predlog salezijánskih, daj. salezijánskim, tož. salezijánske, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena mest. pri salezijánskih, or. s salezijánskimi srednji: EDNINA: im. salezijánsko, rod. sánktpéterburški -a -o prid. salezijánskega, daj. salezijánskemu, tož. salezijánsko, sanktpeterburški Ermitaž; Katarino Veliko so mest. pri salezijánskem, or. s salezijánskim; DVOJINA: pokopali v sanktpeterburški katedrali sv. Petra in im. salezijánski, rod. salezijánskih, daj. Pavla; sanktpeterburško pristanišče; prim. salezijánskima, tož. salezijánski, mest. pri Sanktpeterburška filharmonija salezijánskih, or. s salezijánskima; MNOŽINA: im. (< Sankt Peterburg) salezijánska, rod. salezijánskih, daj. salezijánskim, {O} moški: EDNINA: im. sánktpéterburški, rod. tož. salezijánska, mest. pri salezijánskih, or. s sánktpéterburškega, daj. sánktpéterburškemu, tož. salezijánskimi sánktpéterburški (živostno sánktpéterburškega), mest. 183 pri sánktpéterburškem, or. s sánktpéterburškim; samostan Hilandar; v zvezi sveti/sv. Sava V cerkvi DVOJINA: im. sánktpéterburška, rod. svetega/sv. Save v Beogradu je polnočno mašo sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškima, tož. vodil srbski patriarh Irinej; V pravoslavni cerkvi v sánktpéterburška, mest. pri sánktpéterburških, or. s Ljubljani je potekala svečana liturgija v čast sánktpéterburškima; MNOŽINA: im. sánktpéterburški, svetemu/sv. Savi rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškim, tož. {B} Savov sánktpéterburške, mest. pri sánktpéterburških, or. s {O} EDNINA: im. Sáva, rod. Sáve tudi Sáva, daj. Sávi sánktpéterburškimi tudi Sávu, tož. Sávo tudi Sáva, mest. pri Sávi tudi pri ženski: EDNINA: im. sánktpéterburška, rod. Sávu, or. s Sávo tudi s Sávom sánktpéterburške, daj. sánktpéterburški, tož. STATUS: predlog sánktpéterburško, mest. pri sánktpéterburški, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih sánktpéterburško; DVOJINA: im. sánktpéterburški, osebnosti rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškima, tož. sánktpéterburški, mest. pri sánktpéterburških, or. s Sáva Dolínka -e -e ž; zemljepisno ime sánktpéterburškima; MNOŽINA: im. sánktpéterburške, |slovenska reka|: Izvir Save Dolinke je v Zelencih; rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškim, tož. zajetje na Savi Dolinki sánktpéterburške, mest. pri sánktpéterburških, or. s (< Sava1) sánktpéterburškimi Kje? v Savi Dolinki srednji: EDNINA: im. sánktpéterburško, rod. Od kod? iz Save Dolinke sánktpéterburškega, daj. sánktpéterburškemu, tož. Kam? v Savo Dolinko sánktpéterburško, mest. pri sánktpéterburškem, or. s {B} savski sánktpéterburškim; DVOJINA: im. sánktpéterburški, {O} EDNINA: im. Sáva Dolínka, rod. Sáve Dolínke, rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškima, tož. daj. Sávi Dolínki, tož. Sávo Dolínko, mest. pri Sávi sánktpéterburški, mest. pri sánktpéterburških, or. s Dolínki, or. s Sávo Dolínko sánktpéterburškima; MNOŽINA: im. sánktpéterburška, STATUS: predlog rod. sánktpéterburških, daj. sánktpéterburškim, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda sánktpéterburška, mest. pri sánktpéterburških, or. s sánktpéterburškimi SAZÚ1 SAZÚ-ja tudi SAZÚ -- m; kratica STATUS: predlog |Slovenska akademija znanosti in umetnosti|: PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Publikacija je izšla v sodelovanju s SAZU-jem; člani SAZU-ja; kot prilastek, v imenovalniku predsednik Sáva1 -e ž; zemljepisno ime ustanove SAZU |slovenska reka|: vodne pregrade na reki Savi; {B} SAZU-jev Posebno doživetje za večino je bila vožnja s {O} EDNINA: im. SAZÚ, rod. SAZÚ-ja tudi SAZÚ, splavom po Savi; Član brežiške ribiške družine je iz daj. SAZÚ-ju tudi SAZÚ, tož. SAZÚ, mest. pri SAZÚ- Save potegnil tridesetkilogramskega soma; nositi ju tudi pri SAZÚ, or. s SAZÚ-jem tudi s SAZÚ; vodo v Savo ||zaman se truditi||: To dokazovati je DVOJINA: im. SAZÚ-ja tudi SAZÚ, rod. SAZÚ-jev tako, kot da bi nosil vodo v Savo; prim. Sava tudi SAZÚ, daj. SAZÚ-jema tudi SAZÚ, tož. SAZÚ- Dolinka, Sava Bohinjka ja tudi SAZÚ, mest. pri SAZÚ-jih tudi pri SAZÚ, or. s Kje? v Savi SAZÚ-jema tudi s SAZÚ; MNOŽINA: im. SAZÚ-ji Od kod? iz Save tudi SAZÚ, rod. SAZÚ-jev tudi SAZÚ, daj. SAZÚ- Kam? v Savo jem tudi SAZÚ, tož. SAZÚ-je tudi SAZÚ, mest. pri {B} savski SAZÚ-jih tudi pri SAZÚ, or. s SAZÚ-ji tudi s SAZÚ {O} EDNINA: im. Sáva, rod. Sáve, daj. Sávi, tož. Sávo, STATUS: predlog mest. pri Sávi, or. s Sávo; DVOJINA: im. Sávi, rod. Sáv, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik daj. Sávama, tož. Sávi, mest. pri Sávah, or. s Sávama; moškega spola MNOŽINA: im. Sáve, rod. Sáv, daj. Sávam, tož. Sáve, mest. pri Sávah, or. s Sávami S SAZÚ2 -- ž; kratica TATUS: predlog |Slovenska akademija znanosti in umetnosti|: SAZU PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena voda; lastna imena v je bogatejša za deset dopisnih članov; predstavniki frazemih ljubljanske SAZU {O} EDNINA: im. SAZÚ, rod. SAZÚ, daj. SAZÚ, tož. Sáva2 -e tudi Sáva -a m; ime bitja, osebno ime SAZÚ, mest. pri SAZÚ, or. s SAZÚ; DVOJINA: im. |srbski vladar|: Savo so pokopali v samostanu SAZÚ, rod. SAZÚ, daj. SAZÚ, tož. SAZÚ, mest. pri Mileševa; Štefan je s Savo obnovil opuščeni SAZÚ, or. s SAZÚ; MNOŽINA: im. SAZÚ, rod. 184 SAZÚ, daj. SAZÚ, tož. SAZÚ, mest. pri SAZÚ, or. s {O} moški: EDNINA: im. SD-jev, rod. SD-jevega, daj. SAZÚ SD-jevemu, tož. SD-jev (živostno SD-jevega), mest. STATUS: predlog pri SD-jevem, or. s/z SD-jevim; DVOJINA: im. SD- PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice jeva, rod. SD-jevih, daj. SD-jevima, tož. SD-jeva, mest. pri SD-jevih, or. s/z SD-jevima; MNOŽINA: im. SAZÚ-jev -a -o prid. SD-jevi, rod. SD-jevih, daj. SD-jevim, tož. SD-jeve, SAZU-jeva fundacija za preučevanje slovenske mest. pri SD-jevih, or. s/z SD-jevimi kulturne dediščine ženski: EDNINA: im. SD-jeva, rod. SD-jeve, daj. SD- (< SAZU1) jevi, tož. SD-jevo, mest. pri SD-jevi, or. s/z SD-jevo; {O} moški: EDNINA: im. SAZÚ-jev, rod. SAZÚ- DVOJINA: im. SD-jevi, rod. SD-jevih, daj. SD-jevima, jevega, daj. SAZÚ-jevemu, tož. SAZÚ-jev (živostno tož. SD-jevi, mest. pri SD-jevih, or. s/z SD-jevima; SAZÚ-jevega), mest. pri SAZÚ-jevem, or. s SAZÚ- MNOŽINA: im. SD-jeve, rod. SD-jevih, daj. SD-jevim, jevim; DVOJINA: im. SAZÚ-jeva, rod. SAZÚ-jevih, tož. SD-jeve, mest. pri SD-jevih, or. s/z SD-jevimi daj. SAZÚ-jevima, tož. SAZÚ-jeva, mest. pri SAZÚ- srednji: EDNINA: im. SD-jevo, rod. SD-jevega, daj. jevih, or. s SAZÚ-jevima; MNOŽINA: im. SAZÚ-jevi, SD-jevemu, tož. SD-jevo, mest. pri SD-jevem, or. s/z rod. SAZÚ-jevih, daj. SAZÚ-jevim, tož. SAZÚ-jeve, SD-jevim; DVOJINA: im. SD-jevi, rod. SD-jevih, daj. mest. pri SAZÚ-jevih, or. s SAZÚ-jevimi SD-jevima, tož. SD-jevi, mest. pri SD-jevih, or. s/z ženski: EDNINA: im. SAZÚ-jeva, rod. SAZÚ-jeve, SD-jevima; MNOŽINA: im. SD-jeva, rod. SD-jevih, daj. SAZÚ-jevi, tož. SAZÚ-jevo, mest. pri SAZÚ- daj. SD-jevim, tož. SD-jeva, mest. pri SD-jevih, or. s/z jevi, or. s SAZÚ-jevo; DVOJINA: im. SAZÚ-jevi, rod. SD-jevimi SAZÚ-jevih, daj. SAZÚ-jevima, tož. SAZÚ-jevi, STATUS: predlog mest. pri SAZÚ-jevih, or. s SAZÚ-jevima; MNOŽINA: PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke im. SAZÚ-jeve, rod. SAZÚ-jevih, daj. SAZÚ-jevim, iz kratic tož. SAZÚ-jeve, mest. pri SAZÚ-jevih, or. s SAZÚ- jevimi SD-jevec -vca [ezdêjevəc] m srednji: EDNINA: im. SAZÚ-jevo, rod. SAZÚ-jevega, |član, podpornik stranke SD|: Kandidat za daj. SAZÚ-jevemu, tož. SAZÚ-jevo, mest. pri SAZÚ- mandatarja je s/z SD-jevci pregledal koalicijsko jevem, or. s SAZÚ-jevim; DVOJINA: im. SAZÚ-jevi, pogodbo; prim. esdejevec rod. SAZÚ-jevih, daj. SAZÚ-jevima, tož. SAZÚ-jevi, (< SD, SD) mest. pri SAZÚ-jevih, or. s SAZÚ-jevima; MNOŽINA: {B} SD-jevčev im. SAZÚ-jeva, rod. SAZÚ-jevih, daj. SAZÚ-jevim, {O} EDNINA: im. SD-jevec, rod. SD-jevca, daj. SD- tož. SAZÚ-jeva, mest. pri SAZÚ-jevih, or. s SAZÚ- jevcu, tož. SD-jevca, mest. pri SD-jevcu, or. s/z SD- jevimi jevcem; DVOJINA: im. SD-jevca, rod. SD-jevcev, daj. STATUS: predlog SD-jevcema, tož. SD-jevca, mest. pri SD-jevcih, or. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke s/z SD-jevcema; MNOŽINA: im. SD-jevci, rod. SD-iz kratic jevcev, daj. SD-jevcem, tož. SD-jevce, mest. pri SD- jevcih, or. s/z SD-jevci Schengenski sporazum -ega -a [šéngenski STATUS: predlog sporazúm in šéngənski sporazúm] m; stvarno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; |mednarodni sporazum, podpisan leta 1985 v tvorjenke iz kratic Schengnu|: uveljavitev Schengenskega sporazuma; Skladno s Schengenskim sporazumom je med SD-jevka -e [ezdêje ka] ž članicami Evropske unije odpravljen nadzor na |članica, podpornica stranke SD|: SD-jevke na notranjih mejah; prim. sporazum odločevalskih pozicijah; prim. esdejevka {O} EDNINA: im. Schengenski sporazum, rod. (< SD, SD) Schengenskega sporazuma, daj. Schengenskemu {B} SD-jevkin sporazumu, tož. Schengenski sporazum, mest. pri {O} EDNINA: im. SD-jevka, rod. SD-jevke, daj. SD- Schengenskem sporazumu, or. s Schengenskim jevki, tož. SD-jevko, mest. pri SD-jevki, or. s/z SD- sporazumom jevko; DVOJINA: im. SD-jevki, rod. SD-jevk, daj. SD- STATUS: predlog jevkama, tož. SD-jevki, mest. pri SD-jevkah, or. s/z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena SD-jevkama; MNOŽINA: im. SD-jevke, rod. SD-jevk, daj. SD-jevkam, tož. SD-jevke, mest. pri SD-jevkah, SD-jev -a -o [èzdêjev- in ezdêjev-] prid. or. s/z SD-jevkami Izjavo za medije je podal vodja SD-jevih poslancev STATUS: predlog (< SD) 185 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; SDS-ovih, daj. SDS-ovim, tož. SDS-ova, mest. pri tvorjenke iz kratic SDS-ovih, or. s/z SDS-ovimi STATUS: predlog SDS-jev -a -o [s dəs jev- in sədəs jev-] prid. (< PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke SDS) iz kratic {O} moški: EDNINA: im. SDS-jev, rod. SDS-jevega, daj. SDS-jevemu, tož. SDS-jev (živostno SDS-jevega), SDS-ovec -vca [ezdẹêsovəc] m mest. pri SDS-jevem, or. s SDS-jevim; DVOJINA: im. |član, podpornik stranke SDS|: SDS-ovci so bili na SDS-jeva, rod. SDS-jevih, daj. SDS-jevima, tož. SDS- volitvah zelo dejavni; prim. esdeesovec jeva, mest. pri SDS-jevih, or. s SDS-jevima; (< SDS, SDS) MNOŽINA: im. SDS-jevi, rod. SDS-jevih, daj. SDS- {B} SDS-ovčev jevim, tož. SDS-jeve, mest. pri SDS-jevih, or. s SDS- {O} EDNINA: im. SDS-ovec, rod. SDS-ovca, daj. SDS- jevimi ovcu, tož. SDS-ovca, mest. pri SDS-ovcu, or. s/z ženski: EDNINA: im. SDS-jeva, rod. SDS-jeve, daj. SDS-ovcem; DVOJINA: im. SDS-ovca, rod. SDS- SDS-jevi, tož. SDS-jevo, mest. pri SDS-jevi, or. s ovcev, daj. SDS-ovcema, tož. SDS-ovca, mest. pri SDS-jevo; DVOJINA: im. SDS-jevi, rod. SDS-jevih, SDS-ovcih, or. s/z SDS-ovcema; MNOŽINA: im. SDS- daj. SDS-jevima, tož. SDS-jevi, mest. pri SDS-jevih, ovci, rod. SDS-ovcev, daj. SDS-ovcem, tož. SDS- or. s SDS-jevima; MNOŽINA: im. SDS-jeve, rod. SDS- ovce, mest. pri SDS-ovcih, or. s/z SDS-ovci jevih, daj. SDS-jevim, tož. SDS-jeve, mest. pri SDS- STATUS: predlog jevih, or. s SDS-jevimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; srednji: EDNINA: im. SDS-jevo, rod. SDS-jevega, daj. tvorjenke iz kratic SDS-jevemu, tož. SDS-jevo, mest. pri SDS-jevem, or. s SDS-jevim; DVOJINA: im. SDS-jevi, rod. SDS-jevih, SDS-ovka -e [ezdẹêso ka] ž daj. SDS-jevima, tož. SDS-jevi, mest. pri SDS-jevih, |članica, podpornica stranke SDS|: srečanje aktivnih or. s SDS-jevima; MNOŽINA: im. SDS-jeva, rod. SDS- SDS-ovk; prim. esdeesovka jevih, daj. SDS-jevim, tož. SDS-jeva, mest. pri SDS- (< SDS, SDS) jevih, or. s SDS-jevimi {B} SDS-ovkin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. SDS-ovka, rod. SDS-ovke, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke SDS-ovki, tož. SDS-ovko, mest. pri SDS-ovki, or. s/z iz kratic SDS-ovko; DVOJINA: im. SDS-ovki, rod. SDS-ovk, daj. SDS-ovkama, tož. SDS-ovki, mest. pri SDS- SDS-ov -a -o [èzdẹêsov- in ezdẹêsov-] prid. ovkah, or. s/z SDS-ovkama; MNOŽINA: im. SDS- SDS-ov predlog zakona o gospodarskih družbah ovke, rod. SDS-ovk, daj. SDS-ovkam, tož. SDS-ovke, (< SDS) mest. pri SDS-ovkah, or. s/z SDS-ovkami {O} moški: EDNINA: im. SDS-ov, rod. SDS-ovega, STATUS: predlog daj. SDS-ovemu, tož. SDS-ov (živostno SDS-ovega), PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; mest. pri SDS-ovem, or. s/z SDS-ovim; DVOJINA: im. tvorjenke iz kratic SDS-ova, rod. SDS-ovih, daj. SDS-ovima, tož. SDS- ova, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS-ovima; Seldžúk1 -a m; ime bitja, osebno ime MNOŽINA: im. SDS-ovi, rod. SDS-ovih, daj. SDS- |pripadnik sunitske muslimanske dinastije|: Na ovim, tož. SDS-ove, mest. pri SDS-ovih, or. s/z SDS- mesto kalifa ga je imenoval Seldžuk; Z dinastijo ovimi Seldžukov se je začelo obdobje obsežnih ženski: EDNINA: im. SDS-ova, rod. SDS-ove, daj. graditeljskih dejavnosti; v množini Seldžuki |tur. SDS-ovi, tož. SDS-ovo, mest. pri SDS-ovi, or. s/z Selçuklular: sunitska muslimanska dinastija|: Sredi SDS-ovo; DVOJINA: im. SDS-ovi, rod. SDS-ovih, daj. 11. stoletja so osmanski Turki vodstvom Seldžukov SDS-ovima, tož. SDS-ovi, mest. pri SDS-ovih, or. s/z osvojili Iran in Irak; Fatimidsko širjenje na Vzhod SDS-ovima; MNOŽINA: im. SDS-ove, rod. SDS-ovih, so zaustavili šele turški Seldžuki daj. SDS-ovim, tož. SDS-ove, mest. pri SDS-ovih, or. {B} Seldžuk, Seldžukinja; Seldžukov, Seldžukinjin; s/z SDS-ovimi seldžuški srednji: EDNINA: im. SDS-ovo, rod. SDS-ovega, daj. {O} EDNINA: im. Seldžúk, rod. Seldžúka, daj. SDS-ovemu, tož. SDS-ovo, mest. pri SDS-ovem, or. Seldžúku, tož. Seldžúka, mest. pri Seldžúku, or. s s/z SDS-ovim; DVOJINA: im. SDS-ovi, rod. SDS- Seldžúkom; DVOJINA: im. Seldžúka, rod. Seldžúkov, ovih, daj. SDS-ovima, tož. SDS-ovi, mest. pri SDS- daj. Seldžúkoma, tož. Seldžúka, mest. pri Seldžúkih, ovih, or. s/z SDS-ovima; MNOŽINA: im. SDS-ova, rod. or. s Seldžúkoma; MNOŽINA: im. Seldžúki, rod. 186 Seldžúkov, daj. Seldžúkom, tož. Seldžúke, mest. pri |egiptovski faraon|: sarkofag Setija I.; Tempelj je bil Seldžúkih, or. s Seldžúki zgrajen pod Setijem I. STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Séti I. tudi Séti Pŕvi, rod. Sétija I. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških tudi Sétija Pŕvega, daj. Sétiju I. tudi Sétiju Pŕvemu, ... rodbin tož. Sétija I. tudi Sétija Pŕvega, mest. pri Sétiju I. tudi pri Sétiju Pŕvem, or. s Sétijem I. tudi s Sétijem Séldžuk2 -a Pŕvim ž; zemljepisno ime |tur. Selçuk|; |mesto v Turčiji|: V Seldžuku so STATUS: predlog ostanki Janezove bazilike; kot prilastek, v imenovalniku PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Razstava kosti je na ogled v muzeju turškega mesta osebnosti; samostalnik moškega spola; stalni Seldžuk pridevek ob osebnem imenu Kje? v Seldžuku Od kod? iz Seldžuka Séti Pŕvi -ja -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje glej Kam? v Seldžuk pri Seti I. {B} Seldžuk, Seldžukinja; Seldžukov, Seldžukinjin; seldžuški sh. okrajš. {O} EDNINA: im. Séldžuk, rod. Séldžuka, daj. |srbohrvaški|: sh. film Séldžuku, tož. Séldžuk, mest. pri Séldžuku, or. s STATUS: predlog Séldžukom PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Shang -a [šáng] m; ime bitja, osebno ime |po pinjinu Shangchao: kitajska dinastija|; gl. Šang seldžúški -a -o prid. STATUS: predlog Z vzponom seldžuških Turkov se je obdobje PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških verskega miru med islamom in krščanstvom ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav končalo; Mongoli so premagali seldžuške vladarje (< Seldžuk1) Síkst Četŕti -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje {O} moški: EDNINA: im. seldžúški, rod. seldžúškega, glej pri Sikst IV. daj. seldžúškemu, tož. seldžúški (živostno seldžúškega), mest. pri seldžúškem, or. s seldžúškim; Síkst IV. -a IV. tudi Síkst Četŕti -a -ega m; ime bitja, DVOJINA: im. seldžúška, rod. seldžúških, daj. osebno ime seldžúškima, tož. seldžúška, mest. pri seldžúških, or. s |lat. Papa Xystus Quartus: ime papeža|: V času seldžúškima; MNOŽINA: im. seldžúški, rod. papeža Siksta IV. so zgradili Sikstinsko kapelo seldžúških, daj. seldžúškim, tož. seldžúške, mest. pri {O} EDNINA: im. Síkst IV. tudi Síkst Četŕti, rod. seldžúških, or. s seldžúškimi Síksta IV. tudi Síksta Četŕtega, daj. Síkstu IV. tudi ženski: EDNINA: im. seldžúška, rod. seldžúške, daj. Síkstu Četŕtemu, tož. Síksta IV. tudi Síksta Četŕtega, seldžúški, tož. seldžúško, mest. pri seldžúški, or. s mest. pri Síkstu IV. tudi pri Síkstu Četŕtem, or. s seldžúško; DVOJINA: im. seldžúški, rod. seldžúških, Síkstom IV. tudi s Síkstom Četŕtim daj. seldžúškima, tož. seldžúški, mest. pri seldžúških, STATUS: predlog or. s seldžúškima; MNOŽINA: im. seldžúške, rod. P seldžúških, RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih daj. seldžúškim, tož. seldžúške, mest. pri seldžúških, osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu or. s seldžúškimi srednji: EDNINA: im. seldžúško, rod. seldžúškega, daj. seldžúškemu, tož. seldžúško, mest. pri seldžúškem, or. Silícijeva dolína -e -e ž; zemljepisno ime s seldžúškim; | DVOJINA: im. seldžúški, rod. podomačeno za Silicon Valley|; |dolina in tehnološki seldžúških, daj. seldžúškima, tož. seldžúški, mest. pri park v Kaliforniji|: V začetku 21. stoletja je zagon seldžúških, or. s seldžúškima; Silicijeve doline upadel; Iz Silicijeve doline prihaja MNOŽINA: im. seldžúška, rod. seldžúških, daj. seldžúškim, tož. polovica vseh patentov v ZDA; prim. dolina seldžúška, mest. pri seldžúških, or. s seldžúškimi Kje? v Silicijevi dolini STATUS: predlog Od kod? iz Silicijeve doline P Kam? v Silicijevo dolino RAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} EDNINA: im. Silícijeva dolína, rod. Silícijeve dolíne, daj. Silícijevi dolíni, tož. Silícijevo dolíno, Séti I. -ja I. tudi Séti Pŕvi -ja -ega m; ime bitja, osebno mest. pri Silícijevi dolíni, or. s Silícijevo dolíno ime STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin 187 {O} EDNINA: im. Siol, rod. Siola, daj. Siolu, tož. Siol, Sílvija Švédska -e -e ž; ime bitja, osebno ime mest. pri Siolu, or. s Siolom |šved. Silvia Renate Sommerlath: švedska kraljica|: STATUS: predlog srečanje s kraljico Silvijo Švedsko; skrajšano Znana PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena je priljubljenost kraljice Silvije med Švedi {O} EDNINA: im. Sílvija Švédska, rod. Sílvije siolovec -vca [sijólovec] m Švédske, daj. Sílviji Švédski, tož. Sílvijo Švédsko, |uslužbenec podjetja SiOL|: Nekdanji siolovec bo mest. pri Sílviji Švédski, or. s Sílvijo Švédsko prihodnja štiri leta predsednik nadzornega sveta STATUS: predlog Telekoma PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih (< Siol) osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu {B} siolovčev {O} EDNINA: im. siolovec, rod. siolovca, daj. siolovcu, Símeon I. Véliki -a I. -ega tudi Símeon Pŕvi Véliki - tož. siolovca, mest. pri siolovcu, or. s siolovcem; a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime DVOJINA: im. siolovca, rod. siolovcev, daj. |bolgarski car|: Bolgarija je imela največji obseg v siolovcema, tož. siolovca, mest. pri siolovcih, or. s času carja Simeona I. Velikega; skrajšano pečat siolovcema; MNOŽINA: im. siolovci, rod. siolovcev, Simeona Velikega daj. siolovcem, tož. siolovce, mest. pri siolovcih, or. s {O} EDNINA: im. Símeon I. Véliki tudi Símeon Pŕvi siolovci Véliki, rod. Símeona I. Vélikega tudi Símeona STATUS: predlog Pŕvega Vélikega, daj. Símeonu I. Vélikemu tudi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Símeonu Pŕvemu Vélikemu, tož. Símeona I. Vélikega tudi Símeona Pŕvega Vélikega, mest. pri siolovka -e [sijólovka] ž Símeonu I. Vélikem tudi pri Símeonu Pŕvem |uslužbenka podjetka SiOL| Vélikem, or. s Símeonom I. Vélikim tudi s (< Siol) Símeonom Pŕvim Vélikim {B} siolovkin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. siolovka, rod. siolovke, daj. siolovki, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem tož. siolovko, mest. pri siolovki, or. s siolovko; imenu; imena zgodovinskih osebnosti DVOJINA: im. siolovki, rod. siolovk, daj. siolovkama, tož. siolovki, mest. pri siolovkah, or. s siolovkama; Símeon Pŕvi Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, osebno MNOŽINA: im. siolovke, rod. siolovk, daj. siolovkam, ime; obširneje glej pri Simeon I. Veliki tož. siolovke, mest. pri siolovkah, or. s siolovkami STATUS: predlog Símon Kananêjec -a -jca m; ime bitja, osebno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice |gr. Símon o Kananítis: svetnik|: Simona Kananejca upodabljajo vedno s knjigo; v zvezi sveti/sv. Simon Sísi -- ž; ime bitja, osebno ime Kananejec God svetega/sv. Simona Kananejca |vzdevek Elizabete Bavarske, avstro-ogrske praznujemo 28. oktobra; prim. Simon Gorečnik cesarice|: muzej cesarice Sisi; Cesar Franc Jožef je {O} EDNINA: im. Símon Kananêjec, rod. Símona bil še pred poroko s Sisi žrtev atentata; prim. Kananêjca, daj. Símonu Kananêjcu, tož. Símona Elizabeta Bavarska Kananêjca, mest. pri Símonu Kananêjcu, or. s {O} EDNINA: im. Sísi, rod. Sísi, daj. Sísi, tož. Sísi, mest. Símonom Kananêjcem pri Sísi, or. s Sísi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu osebnosti; psevdonimi Siol -a [sijól] m; stvarno ime Sívka -e ž; ime bitja, živalsko ime |podjetje|: Storitev ADSL je Siol začel tržiti leta |ime živali|: Od vseh živali na kmetiji je imela 2001; kot prilastek, v imenovalniku Bil je eden prvih najraje kravo Sivko programerjev v podjetju Siol; |storitev|: Doma {B} Sivkin uporabljamo Siol, in sicer televizijo, telefon in {O} EDNINA: im. Sívka, rod. Sívke, daj. Sívki, tož. internet; naročniki Siola; kot prilastek, v imenovalniku Sívko, mest. pri Sívki, or. s Sívko; DVOJINA: im. naročnik paketa Siol; |spletna stran|: novinar Siola; Sívki, rod. Sívk, daj. Sívkama, tož. Sívki, mest. pri kolumna na Siolu; kot prilastek, v imenovalniku Novico Sívkah, or. s Sívkama; MNOŽINA: im. Sívke, rod. Sívk, so objavili na portalu Siol daj. Sívkam, tož. Sívke, mest. pri Sívkah, or. s {B} Siolov Sívkami 188 STATUS: predlog skêjterkama in skêjtarkama tudi skaterkama, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena skêjterki in skêjtarki tudi skaterki, mest. pri skêjterkah in pri skêjtarkah tudi pri skaterkah, or. s skêjterkama skater -ja m; obširneje glej pri skejter in s skêjtarkama tudi s skaterkama; MNOŽINA: im. skêjterke in skêjtarke tudi skaterke, rod. skêjterk in skaterka -e ž; obširneje glej pri skejterka skêjtark tudi skaterk, daj. skêjterkam in skêjtarkam tudi skaterkam, tož. skêjterke in skêjtarke tudi skaterski -a -o prid.; obširneje glej pri skejterski skaterke, mest. pri skêjterkah in pri skêjtarkah tudi pri skaterkah, or. s skêjterkami in s skêjtarkami tudi s skêjtar -ja m; obširneje glej pri skejter skaterkami STATUS: predlog skêjtarka -e ž; obširneje glej pri skejterka PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; samostalnik ženskega spola skêjtarski -a -o prid.; obširneje glej pri skejterski skêjterski -a -o in skêjtarski -a -o tudi skaterski -a -o skêjter -ja in skêjtar -ja tudi skater -ja [skêjter] m [skêjterski] prid. |pripadnik subulture|: poligon za skejterje/skejtarje; skejterski/skejtarski poligon ustrezneje rolkarski; triki skejterjev/skejtarjev ustrezneje rolkarjev; (< skejt) (< skejt) {O} moški: EDNINA: im. skêjterski in skêjtarski tudi {B} skejterjev in skejtarjev tudi skaterjev skaterski, rod. skêjterskega in skêjtarskega tudi {O} EDNINA: im. skêjter in skêjtar tudi skater, rod. skaterskega, daj. skêjterskemu in skêjtarskemu tudi skêjterja in skêjtarja tudi skaterja, daj. skêjterju in skaterskemu, tož. skêjterski in skêjtarski tudi skêjtarju tudi skaterju, tož. skêjterja in skêjtarja tudi skaterski (živostno skêjterskega in skêjtarskega tudi skaterja, mest. pri skêjterju in pri skêjtarju tudi pri skaterskega), mest. pri skêjterskem in pri skêjtarskem skaterju, or. s skêjterjem in s skêjtarjem tudi s tudi pri skaterskem, or. s skêjterskim in s skêjtarskim skaterjem; DVOJINA: im. skêjterja in skêjtarja tudi tudi s skaterskim; DVOJINA: im. skêjterska in skaterja, rod. skêjterjev in skêjtarjev tudi skaterjev, skêjtarska tudi skaterska, rod. skêjterskih in daj. skêjterjema in skêjtarjema tudi skaterjema, tož. skêjtarskih tudi skaterskih, daj. skêjterskima in skêjterja in skêjtarja tudi skaterja, mest. pri skêjterjih skêjtarskima tudi skaterskima, tož. skêjterska in in pri skêjtarjih tudi pri skaterjih, or. s skêjterjema in skêjtarska tudi skaterska, mest. pri skêjterskih in pri s skêjtarjema tudi s skaterjema; MNOŽINA: im. skêjtarskih tudi pri skaterskih, or. s skêjterskima in s skêjterji in skêjtarji tudi skaterji, rod. skêjterjev in skêjtarskima tudi s skaterskima; MNOŽINA: im. skêjtarjev tudi skaterjev, daj. skêjterjem in skêjtarjem skêjterski in skêjtarski tudi skaterski, rod. skêjterskih tudi skaterjem, tož. skêjterje in skêjtarje tudi skaterje, in skêjtarskih tudi skaterskih, daj. skêjterskim in mest. pri skêjterjih in pri skêjtarjih tudi pri skaterjih, skêjtarskim tudi skaterskim, tož. skêjterske in or. s skêjterji in s skêjtarji tudi s skaterji skêjtarske tudi skaterske, mest. pri skêjterskih in pri STATUS: predlog skêjtarskih tudi pri skaterskih, or. s skêjterskimi in s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; skêjtarskimi tudi s skaterskimi samostalnik moškega spola ženski: EDNINA: im. skêjterska in skêjtarska tudi skaterska, rod. skêjterske in skêjtarske tudi skaterske, skêjterka -e in skêjtarka -e tudi skaterka -e daj. skêjterski in skêjtarski tudi skaterski, tož. [skêjterka] ž skêjtersko in skêjtarsko tudi skatersko, mest. pri |pripadnica subulture|: spretnosti skêjterski in pri skêjtarski tudi pri skaterski, or. s skejterke/skejtarke; ljubiteljica živali, umetnica, skêjtersko in s skêjtarsko tudi s skatersko; DVOJINA: skejterka/skejtarka, kikbokserka in še marsikaj im. skêjterski in skêjtarski tudi skaterski, rod. ustrezneje rolkarka; skêjterskih in skêjtarskih tudi skaterskih, daj. (< skejt) skêjterskima in skêjtarskima tudi skaterskima, tož. {B} skejterkin in skejtarkin tudi skaterkin skêjterski in skêjtarski tudi skaterski, mest. pri {O} EDNINA: im. skêjterka in skêjtarka tudi skaterka, skêjterskih in pri skêjtarskih tudi pri skaterskih, or. s rod. skêjterke in skêjtarke tudi skaterke, daj. skêjterki skêjterskima in s skêjtarskima tudi s skaterskima; in skêjtarki tudi skaterki, tož. skêjterko in skêjtarko MNOŽINA: im. skêjterske in skêjtarske tudi skaterske, tudi skaterko, mest. pri skêjterki in pri skêjtarki tudi rod. skêjterskih in skêjtarskih tudi skaterskih, daj. pri skaterki, or. s skêjterko in s skêjtarko tudi s skêjterskim in skêjtarskim tudi skaterskim, tož. skaterko; DVOJINA: im. skêjterki in skêjtarki tudi skêjterske in skêjtarske tudi skaterske, mest. pri skaterki, rod. skêjterk in skêjtark tudi skaterk, daj. skêjterskih in pri skêjtarskih tudi pri skaterskih, or. s skêjterskimi in s skêjtarskimi tudi s skaterskimi 189 srednji: EDNINA: im. skêjtersko in skêjtarsko tudi skinheadinja -e in skínhêdinja -e [skínhêdinja] ž skatersko, rod. skêjterskega in skêjtarskega tudi |pripadnica subkulture|: nazor skaterskega, daj. skêjterskemu in skêjtarskemu tudi skinheadinje/skinhedinje ustrezneje obritoglavke; skaterskemu, tož. skêjtersko in skêjtarsko tudi (< skinhead) skatersko, mest. pri skêjterskem in pri skêjtarskem {B} skinheadinjin in skínhêdinjin tudi pri skaterskem, or. s skêjterskim in s skêjtarskim {O} EDNINA: im. skinheadinja in skínhêdinja, rod. tudi s skaterskim; DVOJINA: im. skêjterski in skinheadinje in skínhêdinje, daj. skinheadinji in skêjtarski tudi skaterski, rod. skêjterskih in skínhêdinji, tož. skinheadinjo in skínhêdinjo, mest. pri skêjtarskih tudi skaterskih, daj. skêjterskima in skinheadinji in pri skínhêdinji, or. s skinheadinjo in s skêjtarskima tudi skaterskima, tož. skêjterski in skínhêdinjo; DVOJINA: im. skinheadinji in skêjtarski tudi skaterski, mest. pri skêjterskih in pri skínhêdinji, rod. skinheadinj in skínhêdinj, daj. skêjtarskih tudi pri skaterskih, or. s skêjterskima in s skinheadinjama in skínhêdinjama, tož. skinheadinji skêjtarskima tudi s skaterskima; MNOŽINA: im. in skínhêdinji, mest. pri skinheadinjah in pri skêjterska in skêjtarska tudi skaterska, rod. skínhêdinjah, or. s skinheadinjama in s skêjterskih in skêjtarskih tudi skaterskih, daj. skínhêdinjama; MNOŽINA: im. skinheadinje in skêjterskim in skêjtarskim tudi skaterskim, tož. skínhêdinje, rod. skinheadinj in skínhêdinj, daj. skêjterska in skêjtarska tudi skaterska, mest. pri skinheadinjam in skínhêdinjam, tož. skinheadinje in skêjterskih in pri skêjtarskih tudi pri skaterskih, or. s skínhêdinje, mest. pri skinheadinjah in pri skêjterskimi in s skêjtarskimi tudi s skaterskimi skínhêdinjah, or. s skinheadinjami in s STATUS: predlog skínhêdinjami PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; skín -a m samostalnik ženskega spola |pripadnik subkulture|: Dogodek je nasilno prekinila skupina desetih ali petnajstih skinov ustrezneje skinheadovski -a -o in skínhêdovski -a -o obritoglavcev; [skínhêdovski] prid. {B} skinov diferenciacija v skinheadovski/skinhedovski {O} EDNINA: im. skín, rod. skína, daj. skínu, tož. skína, subkulturi ustrezneje obritoglavski; mest. pri skínu, or. s skínom; DVOJINA: im. skína, rod. (< skinhead) skínov, daj. skínoma, tož. skína, mest. pri skínih, or. s {O} moški: EDNINA: im. skinheadovski in skínoma; MNOŽINA: im. skíni, rod. skínov, daj. skínhêdovski, rod. skinheadovskega in skínom, tož. skíne, mest. pri skínih, or. s skíni skínhêdovskega, daj. skinheadovskemu in STATUS: predlog skínhêdovskemu, tož. skinheadovski in skínhêdovski PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice (živostno skinheadovskega in skínhêdovskega), mest. pri skinheadovskem in pri skínhêdovskem, or. s skinhead -a in skínhêd -a [skínhêd] m skinheadovskim in s skínhêdovskim; DVOJINA: im. |pripadnik subkulture|: skupina nasilniških skinheadovska in skínhêdovska, rod. skinheadovskih skinheadov/skinhedov ustrezneje obritoglavcev; in skínhêdovskih, daj. skinheadovskima in {B} skinheadov in skínhêdov skínhêdovskima, tož. skinheadovska in {O} EDNINA: im. skinhead in skínhêd, rod. skinheada skínhêdovska, mest. pri skinheadovskih in pri in skínhêda, daj. skinheadu in skínhêdu, tož. skínhêdovskih, or. s skinheadovskima in s skinheada in skínhêda, mest. pri skinheadu in pri skínhêdovskima; MNOŽINA: im. skinheadovski in skínhêdu, or. s skinheadom in s skínhêdom; skínhêdovski, rod. skinheadovskih in skínhêdovskih, DVOJINA: im. skinheada in skínhêda, rod. skinheadov daj. skinheadovskim in skínhêdovskim, tož. in skínhêdov, daj. skinheadoma in skínhêdoma, tož. skinheadovske in skínhêdovske, mest. pri skinheada in skínhêda, mest. pri skinheadih in pri skinheadovskih in pri skínhêdovskih, or. s skínhêdih, or. s skinheadoma in s skínhêdoma; skinheadovskimi in s skínhêdovskimi MNOŽINA: im. skinheadi in skínhêdi, rod. skinheadov ženski: EDNINA: im. skinheadovska in skínhêdovska, in skínhêdov, daj. skinheadom in skínhêdom, tož. rod. skinheadovske in skínhêdovske, daj. skinheade in skínhêde, mest. pri skinheadih in pri skinheadovski in skínhêdovski, tož. skinheadovsko in skínhêdih, or. s skinheadi in s skínhêdi skínhêdovsko, mest. pri skinheadovski in pri STATUS: predlog skínhêdovski, or. s skinheadovsko in s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; skínhêdovsko; DVOJINA: im. skinheadovski in samostalnik moškega spola skínhêdovski, rod. skinheadovskih in skínhêdovskih, daj. skinheadovskima in skínhêdovskima, tož. skinheadovski in skínhêdovski, mest. pri 190 skinheadovskih in pri skínhêdovskih, or. s srednji: EDNINA: im. skínovsko, rod. skínovskega, skinheadovskima in s skínhêdovskima; MNOŽINA: daj. skínovskemu, tož. skínovsko, mest. pri im. skinheadovske in skínhêdovske, rod. skínovskem, or. s skínovskim; DVOJINA: im. skinheadovskih in skínhêdovskih, daj. skínovski, rod. skínovskih, daj. skínovskima, tož. skinheadovskim in skínhêdovskim, tož. skínovski, mest. pri skínovskih, or. s skínovskima; skinheadovske in skínhêdovske, mest. pri MNOŽINA: im. skínovska, rod. skínovskih, daj. skinheadovskih in pri skínhêdovskih, or. s skínovskim, tož. skínovska, mest. pri skínovskih, or. s skinheadovskimi in s skínhêdovskimi skínovskimi srednji: EDNINA: im. skinheadovsko in STATUS: predlog skínhêdovsko, rod. skinheadovskega in PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki skínhêdovskega, daj. skinheadovskemu in skínhêdovskemu, tož. skinheadovsko in Skype -a [skájp] m; stvarno ime skínhêdovsko, mest. pri skinheadovskem in pri |podjetje|: Direktor Skypa je povedal, da je bila skínhêdovskem, or. s skinheadovskim in s napaka prisotna v sistemu od izida programa; kot skínhêdovskim; DVOJINA: im. skinheadovski in prilastek, v imenovalniku Dansko podjetje je podpisalo skínhêdovski, rod. skinheadovskih in skínhêdovskih, pogodbo s podjetjem Skype; |računalniški program|: daj. skinheadovskima in skínhêdovskima, tož. pogovor prek Skypa; Na daljavo se je šolal po skinheadovski in skínhêdovski, mest. pri Skypu; kot prilastek, v imenovalniku Z računalniškim skinheadovskih in pri skínhêdovskih, or. s programom Skype in internetom lahko kličeš skinheadovskima in s skínhêdovskima; MNOŽINA: brezplačno; v pridevniški rabi Predstavili so dva im. skinheadovska in skínhêdovska, rod. različna Skype telefona variantno Skypova telefona; skinheadovskih in skínhêdovskih, daj. brezplačna Skype telefonija variantno Skypova skinheadovskim in skínhêdovskim, tož. telefonija; skinheadovska in skínhêdovska, mest. pri {B} Skypov skinheadovskih in pri skínhêdovskih, or. s {O} EDNINA: im. Skype, rod. Skypa, daj. Skypu, tož. skinheadovskimi in s skínhêdovskimi Skype, mest. pri Skypu, or. s Skypom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; pridevniki PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena skínhêd -a m; obširneje glej pri skinhead Slovénec1 -nca m; ime bitja, prebivalsko ime Pogovarjali smo se s Slovencem, ki živi v Dubaju; skínhêdinja -e ž; obširneje glej pri skinheadinja Podprli so prizadevanja koroških Slovencev za dvojezične napise; V madžarskem mestu Monošter skínhêdovski -a -o prid.; obširneje glej pri živi veliko porabskih Slovencev; Slovenec leta skinheadovski ||naziv||: Bil je izbran za Slovenca leta; Naziv častnega Slovenca leta je po izboru bralcev skínovski -a -o prid. Nedeljskega dnevnika prejel Vilko Avsenik diferenciacija v skinovski subkulturi ustrezneje (< Slovenija) obritoglavski; {B} Slovenčev (< skin) {O} EDNINA: im. Slovénec, rod. Slovénca, daj. {O} moški: EDNINA: im. skínovski, rod. skínovskega, Slovéncu, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncu, or. s daj. skínovskemu, tož. skínovski (živostno Slovéncem; DVOJINA: im. Slovénca, rod. Slovéncev, skínovskega), mest. pri skínovskem, or. s daj. Slovéncema, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncih, skínovskim; DVOJINA: im. skínovska, rod. skínovskih, or. s Slovéncema; MNOŽINA: im. Slovénci, rod. daj. skínovskima, tož. skínovska, mest. pri skínovskih, Slovéncev, daj. Slovéncem, tož. Slovénce, mest. pri or. s skínovskima; MNOŽINA: im. skínovski, rod. Slovéncih, or. s Slovénci skínovskih, daj. skínovskim, tož. skínovske, mest. pri STATUS: predlog skínovskih, or. s skínovskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; ženski: EDNINA: im. skínovska, rod. skínovske, daj. samostalnik moškega spola; poimenovanja nagrad, skínovski, tož. skínovsko, mest. pri skínovski, or. s odlikovanj, častnih nazivov skínovsko; DVOJINA: im. skínovski, rod. skínovskih, daj. skínovskima, tož. skínovski, mest. pri skínovskih, Slovenec2 -nca m; stvarno ime or. s skínovskima; MNOŽINA: im. skínovske, rod. skínovskih, |nekdaj slovenski časopis|: V Slovencu je opisal daj. skínovskim, tož. skínovske, mest. pri skínovskih, usodo nekaterih slovenskih priseljencev v or. s skínovskimi Argentini; živostno Zadnji urednik je urejal Slovenca 191 do konca druge svetovne vojne; kot prilastek, v |spletni forum|: urednik SlovLita; debata na imenovalniku uvodnik v časopisu Slovenec SlovLitu; kot prilastek, v imenovalniku Dopis je bil {B} Slovenčev objavljen na forumu SlovLit {O} EDNINA: im. Slovénec, rod. Slovénca, daj. {B} SlovLitov Slovéncu, tož. Slovénca, mest. pri Slovéncu, or. s {O} EDNINA: im. SlôvLít, rod. SlôvLíta, daj. SlôvLítu, Slovéncem tož. SlôvLít, mest. pri SlôvLítu, or. s SlôvLítom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Slovénka1 -e ž; ime bitja, prebivalsko ime SLS-ov -a -o [èselêsov- in eselêsov-] prid. Postala je ena najbolj znanih Slovenk; Za novo seznam SLS-ovih županskih kandidatov ministrico so predlagali koroško Slovenko; Po vojni (< SLS) so tržaške Slovenke prve organizirale humanitarno {O} moški: EDNINA: im. SLS-ov, rod. SLS-ovega, pomoč sirotam; Slovenka leta ||naziv||: Več kot daj. SLS-ovemu, tož. SLS-ov (živostno SLS-ovega), zasluženo je postala Slovenka leta mest. pri SLS-ovem, or. s/z SLS-ovim; DVOJINA: im. (< Slovenija) SLS-ova, rod. SLS-ovih, daj. SLS-ovima, tož. SLS- {B} Slovenkin ova, mest. pri SLS-ovih, or. s/z SLS-ovima; {O} EDNINA: im. Slovénka, rod. Slovénke, daj. MNOŽINA: im. SLS-ovi, rod. SLS-ovih, daj. SLS- Slovénki, tož. Slovénko, mest. pri Slovénki, or. s ovim, tož. SLS-ove, mest. pri SLS-ovih, or. s/z SLS- Slovénko; DVOJINA: im. Slovénki, rod. Slovénk, daj. ovimi Slovénkama, tož. Slovénki, mest. pri Slovénkah, or. s ženski: EDNINA: im. SLS-ova, rod. SLS-ove, daj. Slovénkama; MNOŽINA: im. Slovénke, rod. Slovénk, SLS-ovi, tož. SLS-ovo, mest. pri SLS-ovi, or. s/z daj. Slovénkam, tož. Slovénke, mest. pri Slovénkah, SLS-ovo; DVOJINA: im. SLS-ovi, rod. SLS-ovih, daj. or. s Slovénkami SLS-ovima, tož. SLS-ovi, mest. pri SLS-ovih, or. s/z STATUS: predlog SLS-ovima; MNOŽINA: im. SLS-ove, rod. SLS-ovih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: prebivalska imena; daj. SLS-ovim, tož. SLS-ove, mest. pri SLS-ovih, or. poimenovanja nagrad, odlikovanj, častnih nazivov s/z SLS-ovimi srednji: EDNINA: im. SLS-ovo, rod. SLS-ovega, daj. Slovénka2 -e ž; stvarno ime SLS-ovemu, tož. SLS-ovo, mest. pri SLS-ovem, or. | s/z SLS-ovim; nekdaj slovenski časopis|: V Slovenki so objavljali DVOJINA: im. SLS-ovi, rod. SLS-ovih, tudi moški; kot prilastek, v imenovalniku Prvo slovensko daj. SLS-ovima, tož. SLS-ovi, mest. pri SLS-ovih, or. žensko društvo je bilo ustanovljeno eno leto po s/z SLS-ovima; MNOŽINA: im. SLS-ova, rod. SLS- izidu prve številke časnika Slovenka ovih, daj. SLS-ovim, tož. SLS-ova, mest. pri SLS- {B} Slovenkin ovih, or. s/z SLS-ovimi {O} EDNINA: im. Slovénka, rod. Slovénke, daj. STATUS: predlog Slovénki, tož. Slovénko, mest. pri Slovénki, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Slovénko iz kratic STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena SLS-ovec -vca [eselêsovəc] m |član, podpornik stranke SLS|: Mladi SLS-ovci Slovénske novíce -ih -íc ž mn.; stvarno ime organizirajo dogodke in srečanja; prim. eselesovec |slovenski časopis|: tiskana izdaja Slovenskih novic; (< SLS, SLS) Ne strinjam se z zapisanim v Slovenskih novicah; {B} SLS-ovčev kot prilastek, v imenovalniku Objavljal je v dnevniku {O} EDNINA: im. SLS-ovec, rod. SLS-ovca, daj. SLS- Slovenske novice ovcu, tož. SLS-ovca, mest. pri SLS-ovcu, or. s/z SLS- {O} MNOŽINA: im. Slovénske novíce, rod. Slovénskih ovcem; DVOJINA: im. SLS-ovca, rod. SLS-ovcev, daj. novíc, daj. Slovénskim novícam, tož. Slovénske SLS-ovcema, tož. SLS-ovca, mest. pri SLS-ovcih, or. novíce, mest. pri Slovénskih novícah, or. s s/z SLS-ovcema; MNOŽINA: im. SLS-ovci, rod. SLS- Slovénskimi novícami ovcev, daj. SLS-ovcem, tož. SLS-ovce, mest. pri SLS- STATUS: predlog ovcih, or. s/z SLS-ovci PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; SlôvLít -a m; stvarno ime tvorjenke iz kratic SLS-ovka -e [eselêso ka] ž 192 |članica, podpornica stranke SLS|: vplivna koroška SMC-jevcev, daj. SMC-jevcema, tož. SMC-jevca, SLS-ovka; prim. eselesovka mest. pri SMC-jevcih, or. s/z SMC-jevcema; (< SLS, SLS) MNOŽINA: im. SMC-jevci, rod. SMC-jevcev, daj. {B} SLS-ovkin SMC-jevcem, tož. SMC-jevce, mest. pri SMC-jevcih, {O} EDNINA: im. SLS-ovka, rod. SLS-ovke, daj. SLS- or. s/z SMC-jevci ovki, tož. SLS-ovko, mest. pri SLS-ovki, or. s/z SLS- STATUS: predlog ovko; DVOJINA: im. SLS-ovki, rod. SLS-ovk, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; SLS-ovkama, tož. SLS-ovki, mest. pri SLS-ovkah, or. tvorjenke iz kratic s/z SLS-ovkama; MNOŽINA: im. SLS-ovke, rod. SLS- ovk, daj. SLS-ovkam, tož. SLS-ovke, mest. pri SLS- SMC-jevka -e [esemcêje ka in səməc je ka] ž ovkah, or. s/z SLS-ovkami |članica, podpornica stranke SMC|: Več njegovih STATUS: predlog soobčank je SMC-jevk; prim. esemcejevka PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; (< SMC, SMC) tvorjenke iz kratic {B} SMC-jevkin {O} EDNINA: im. SMC-jevka, rod. SMC-jevke, daj. SMC-jev -a -o [èsemcêjev- in esemcêjev- in SMC-jevki, tož. SMC-jevko, mest. pri SMC-jevki, or. s məc jev- in səməc jev-] prid. s/z SMC-jevko; DVOJINA: im. SMC-jevki, rod. SMC- V SMC-jevem programu za prihodnji mandat so jevk, daj. SMC-jevkama, tož. SMC-jevki, mest. pri zapisani številni ukrepi SMC-jevkah, or. s/z SMC-jevkama; MNOŽINA: im. (< SMC) SMC-jevke, rod. SMC-jevk, daj. SMC-jevkam, tož. {O} moški: EDNINA: im. SMC-jev, rod. SMC-jevega, SMC-jevke, mest. pri SMC-jevkah, or. s/z SMC-daj. SMC-jevemu, tož. SMC-jev (živostno SMC- jevkami jevega), mest. pri SMC-jevem, or. s/z SMC-jevim; STATUS: predlog DVOJINA: im. SMC-jeva, rod. SMC-jevih, daj. SMC- PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; jevima, tož. SMC-jeva, mest. pri SMC-jevih, or. s/z tvorjenke iz kratic SMC-jevima; MNOŽINA: im. SMC-jevi, rod. SMC- jevih, daj. SMC-jevim, tož. SMC-jeve, mest. pri SMS SMS-a tudi SMS -- tudi SMS SMS-ja tudi sms SMC-jevih, or. s/z SMC-jevimi sms-a tudi sms sms-ja [èsemès in esemès in s məs ženski: EDNINA: im. SMC-jeva, rod. SMC-jeve, daj. in səməs , rod. èsemêsa in esemêsa in s məs ja in SMC-jevi, tož. SMC-jevo, mest. pri SMC-jevi, or. s/z səməs ja, or. z èsemêsom in z esemêsom in s SMC-jevo; DVOJINA: im. SMC-jevi, rod. SMC-jevih, s məs jem in s səməs jem tudi z èsemês tudi z daj. SMC-jevima, tož. SMC-jevi, mest. pri SMC- esemês tudi s s məs tudi s səməs ] m; kratica jevih, or. s/z SMC-jevima; MNOŽINA: im. SMC-jeve, |angl. Short Message Service; kratko mobilno rod. SMC-jevih, daj. SMC-jevim, tož. SMC-jeve, mest. sporočilo|: obvestilo o prejetem SMS-u; Cena pri SMC-jevih, or. s/z SMC-jevimi povratnega SMS-a je deset centov; kot prilastek, v srednji: EDNINA: im. SMC-jevo, rod. SMC-jevega, imenovalniku jezik sporočil SMS; v pridevniški rabi Leta daj. SMC-jevemu, tož. SMC-jevo, mest. pri SMC-2010 smo Slovenci poslali skoraj milijardo SMS jevem, or. s/z SMC-jevim; DVOJINA: im. SMC-jevi, sporočil; Virus uporabnika prijavi v plačljiv SMS rod. SMC-jevih, daj. SMC-jevima, tož. SMC-jevi, klub; Ljudje lahko pomagajo tudi s/z SMS donacijo mest. pri SMC-jevih, or. s/z SMC-jevima; MNOŽINA: na številko 1919 im. SMC-jeva, rod. SMC-jevih, daj. SMC-jevim, tož. {O} EDNINA: im. SMS tudi sms, rod. SMS-a tudi SMS SMC-jeva, mest. pri SMC-jevih, or. s/z SMC-jevimi tudi SMS-ja tudi sms-a tudi sms-ja, daj. SMS-u tudi STATUS: predlog SMS tudi SMS-ju tudi sms-u tudi sms-ju, tož. SMS PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke tudi sms, mest. pri SMS-u tudi pri SMS tudi pri SMS-iz kratic ju tudi pri sms-u tudi pri sms-ju, or. s/z SMS-om tudi s/z SMS tudi s/z SMS-jem tudi s/z sms-om tudi s/z SMC-jevec -vca [esemcêjevəc in səməc jevəc] m sms-jem; DVOJINA: im. SMS-a tudi SMS tudi SMS-ja |član, podpornik stranke SMC|: Vseslovenske tudi sms-a tudi sms-ja, rod. SMS-ov tudi SMS tudi čistilne akcije so se udeležili tudi SMC-jevci; prim. SMS-jev tudi sms-ov tudi sms-jev, daj. SMS-oma tudi esemcejevec SMS tudi SMS-jema tudi sms-oma tudi sms-jema, tož. (< SMC, SMC) SMS-a tudi SMS tudi SMS-ja tudi sms-a tudi sms-ja, {B} SMC-jevčev mest. pri SMS-ih tudi pri SMS tudi SMS-jih tudi sms- {O} EDNINA: im. SMC-jevec, rod. SMC-jevca, daj. ih tudi sms-jih, or. s/z SMS-oma tudi s/z SMS tudi s/z SMC-jevcu, tož. SMC-jevca, mest. pri SMC-jevcu, or. SMS-jema tudi s/z sms-oma tudi s/z sms-jema; s/z SMC-jevcem; DVOJINA: im. SMC-jevca, rod. MNOŽINA: im. SMS-i tudi SMS tudi SMS-ji tudi sms-i 193 tudi sms-ji, rod. SMS-ov tudi SMS tudi SMS-jev tudi SNG Opera in balet Ljubljana postavilo na oder sms-ov tudi sms-jev, daj. SMS-om tudi SMS tudi svojo zadnjo letošnjo premiero SMS-jem tudi sms-om tudi sms-jem, tož. SMS-e tudi {O} EDNINA: im. SNG, rod. SNG, daj. SNG, tož. SNG, SMS tudi SMS-je tudi sms-e tudi sms-je, mest. pri mest. pri SNG, or. s/z SNG; DVOJINA: im. SNG, rod. SMS-ih tudi pri SMS tudi SMS-jih tudi sms-ih tudi SNG, daj. SNG, tož. SNG, mest. pri SNG, or. s/z sms-jih, or. s/z SMS-i tudi s/z SMS tudi s/z SMS-ji SNG; MNOŽINA: im. SNG, rod. SNG, daj. SNG, tož. tudi s/z sms-i tudi s/z sms-ji SNG, mest. pri SNG, or. s/z SNG STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Snapchat -a [snêpčêt] m; stvarno ime SNG-jev -a -o [èsengêjev- in esengêjev- in |podjetje|: Podjetje so iz Snapchata preimenovali v s nəg jev- in sənəg jev-] prid. Snap; kot prilastek, v imenovalniku sedež podjetja SNG-jeva uprizoritev »Raztrgancev« Snapchat; |aplikacija|: Večina uporabnikov (< SNG1) Snapchata je stara med 11 in 34 let; Na Snapchatu {O} moški: EDNINA: im. SNG-jev, rod. SNG-jevega, je objavil fotografijo; kot prilastek, v imenovalniku Čas daj. SNG-jevemu, tož. SNG-jev (živostno SNG-je posvetil razvoju aplikacije Snapchat jevega), mest. pri SNG-jevem, or. s/z SNG-jevim; {B} Snapchatov DVOJINA: im. SNG-jeva, rod. SNG-jevih, daj. SNG- {O} EDNINA: im. Snapchat, rod. Snapchata, daj. jevima, tož. SNG-jeva, mest. pri SNG-jevih, or. s/z Snapchatu, tož. Snapchat, mest. pri Snapchatu, or. s SNG-jevima; MNOŽINA: im. SNG-jevi, rod. SNG- Snapchatom jevih, daj. SNG-jevim, tož. SNG-jeve, mest. pri SNG- STATUS: predlog jevih, or. s/z SNG-jevimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena ženski: EDNINA: im. SNG-jeva, rod. SNG-jeve, daj. SNG-jevi, tož. SNG-jevo, mest. pri SNG-jevi, or. s/z SNG1 SNG-ja tudi SNG -- [èsengé in esengé in SNG-jevo; DVOJINA: im. SNG-jevi, rod. SNG-jevih, s nəg in sənəg , rod. èsengêja in esengêja in daj. SNG-jevima, tož. SNG-jevi, mest. pri SNG-jevih, s nəg ja in sənəg ja, or. z èsengêjem in z esengêjem or. s/z SNG-jevima; MNOŽINA: im. SNG-jeve, rod. in s s nəg jem tudi s sənəg jem tudi z èsengé tudi z SNG-jevih, daj. SNG-jevim, tož. SNG-jeve, mest. pri esengé tudi s s nəg tudi s sənəg ] m; kratica SNG-jevih, or. s/z SNG-jevimi |Slovensko narodno gledališče|: Srpsko narodno srednji: EDNINA: im. SNG-jevo, rod. SNG-jevega, pozorište iz Podgorice se je 7. aprila predstavilo v daj. SNG-jevemu, tož. SNG-jevo, mest. pri SNG- mariborskem SNG-ju; poslovni direktor SNG-ja; kot jevem, or. s/z SNG-jevim; DVOJINA: im. SNG-jevi, prilastek, v imenovalniku umetniški vodja mariborskega rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevima, tož. SNG-jevi, mest. gledališča SNG; navadno nesklonljivo, ob imenu velika pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevima; MNOŽINA: im. dvorana SNG Maribor; uvodna premiera sezone v SNG-jeva, rod. SNG-jevih, daj. SNG-jevim, tož. SNG Drama Ljubljana SNG-jeva, mest. pri SNG-jevih, or. s/z SNG-jevimi {B} SNG-jev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. SNG, rod. SNG-ja tudi SNG, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke SNG-ju tudi SNG, tož. SNG, mest. pri SNG-ju tudi pri iz kratic SNG, or. s/z SNG-jem tudi s/z SNG; DVOJINA: im. SNG-ja tudi SNG, rod. SNG-jev tudi SNG, daj. SNG- SNG-jevec -vca [esengêjevəc in sənəg jevəc] m jema tudi SNG, tož. SNG-ja tudi SNG, mest. pri SNG- |uslužbenec ustanove SNG|: SNG-jevci se že jih tudi pri SNG, or. s/z SNG-jema tudi s/z SNG; pripravljajo na največji gledališki festival MNOŽINA: im. SNG-ji tudi SNG, rod. SNG-jev tudi (< SNG1, SNG2) SNG, daj. SNG-jem tudi SNG, tož. SNG-je tudi SNG, {B} SNG-jevčev mest. pri SNG-jih tudi pri SNG, or. s/z SNG-ji tudi s/z {O} EDNINA: im. SNG-jevec, rod. SNG-jevca, daj. SNG SNG-jevcu, tož. SNG-jevca, mest. pri SNG-jevcu, or. STATUS: predlog s/z SNG-jevcem; DVOJINA: im. SNG-jevca, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice SNG-jevcev, daj. SNG-jevcema, tož. SNG-jevca, mest. pri SNG-jevcih, or. s/z SNG-jevcema; SNG2 -- [èsengé in esengé in s nəg in sənəg ] s; MNOŽINA: im. SNG-jevci, rod. SNG-jevcev, daj. kratica SNG-jevcem, tož. SNG-jevce, mest. pri SNG-jevcih, |Slovensko narodno gledališče|: SNG bo v marcu or. s/z SNG-jevci obiskalo več slovenskih krajev; ob imenu Nocoj bo STATUS: predlog 194 PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; mest. pri Sokôlih, or. s Sokôloma; MNOŽINA: im. tvorjenke iz kratic Sokôli, rod. Sokôlov, daj. Sokôlom, tož. Sokôle, mest. pri Sokôlih, or. s Sokôli SNG-jevka -e [esengêje ka in sənəg je ka] ž STATUS: predlog |uslužbenka ustanove SNG|: Letošnja nagrajenka je PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena SNG-jevka (< SNG1, SNG2) Sónčni králj -ega -a m; ime bitja, osebno ime {B} SNG-jevkin |vzdevek Ludvika XIV., francoskega kralja|: Na {O} EDNINA: im. SNG-jevka, rod. SNG-jevke, daj. dvoru Sončnega kralja je veljal ples za eno SNG-jevki, tož. SNG-jevko, mest. pri SNG-jevki, or. najpomembnejših umetnosti; Francija je pod s/z SNG-jevko; DVOJINA: im. SNG-jevki, rod. SNG- Sončnim kraljem že dosegla kulturni vrh; prim. jevk, daj. SNG-jevkama, tož. SNG-jevki, mest. pri Ludvik XIV. SNG-jevkah, or. s/z SNG-jevkama; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. Sónčni králj, rod. Sónčnega králja, SNG-jevke, rod. SNG-jevk, daj. SNG-jevkam, tož. daj. Sónčnemu králju, tož. Sónčnega králja, mest. pri SNG-jevke, mest. pri SNG-jevkah, or. s/z SNG-Sónčnem králju, or. s Sónčnim králjem jevkami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: psevdonimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; tvorjenke iz kratic Sovjétska zvéza -e -e ž; zemljepisno ime |nekdanja država|: Proizvodnjo so preselili na sôkol -a m območje bivše Sovjetske zveze; Delavski heroj je |žival|: življenjski prostor sokola selca; lov s bil eden najbolj želenih nazivov v Sovjetski zvezi sokolom; prim. Sokol1 Kje? v Sovjetski zvezi {O} EDNINA: im. sôkol, rod. sokôla, daj. sokôlu, tož. Od kod? iz Sovjetske zveze sokôla, mest. pri sokôlu, or. s sokôlom; DVOJINA: im. Kam? v Sovjetsko zvezo sokôla, rod. sokôlov, daj. sokôloma, tož. sokôla, mest. {O} EDNINA: im. Sovjétska zvéza, rod. Sovjétske pri sokôlih, or. s sokôloma; MNOŽINA: im. sokôli, rod. zvéze, daj. Sovjétski zvézi, tož. Sovjétsko zvézo, sokôlov, daj. sokôlom, tož. sokôle, mest. pri sokôlih, mest. pri Sovjétski zvézi, or. s Sovjétsko zvézo or. s sokôli STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice sovjétski -a -o prid. Sôkol1 -a m; ime bitja povezovanje nekdanjih sovjetskih republik; Na |pripadnik društva Sokol|: starosta Sokolov; Kot krovu sovjetske vesoljske ladje Sojuz 19 sta bila Sokol je bil spoštovana osebnost daleč naokoli; dva kozmonavta prim. sokol (< Sovjetska zveza) {B} Sokolov {O} moški: EDNINA: im. sovjétski, rod. sovjétskega, {O} EDNINA: im. Sôkol, rod. Sokôla, daj. Sokôlu, tož. daj. sovjétskemu, tož. sovjétski (živostno sovjétskega), Sokôla, mest. pri Sokôlu, or. s Sokôlom; DVOJINA: im. mest. pri sovjétskem, or. s sovjétskim; DVOJINA: im. Sokôla, rod. Sokôlov, daj. Sokôloma, tož. Sokôla, sovjétska, rod. sovjétskih, daj. sovjétskima, tož. mest. pri Sokôlih, or. s Sokôloma; MNOŽINA: im. sovjétska, mest. pri sovjétskih, or. s sovjétskima; Sokôli, rod. Sokôlov, daj. Sokôlom, tož. Sokôle, mest. MNOŽINA: im. sovjétski, rod. sovjétskih, daj. pri Sokôlih, or. s Sokôli sovjétskim, tož. sovjétske, mest. pri sovjétskih, or. s STATUS: predlog sovjétskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice ženski: EDNINA: im. sovjétska, rod. sovjétske, daj. sovjétski, tož. sovjétsko, mest. pri sovjétski, or. s Sôkol2 -a m; ime bitja sovjétsko; DVOJINA: im. sovjétski, rod. sovjétskih, daj. |kratko ime Gimnastičnega društva Južni sokol|: sovjétskima, tož. sovjétski, mest. pri sovjétskih, or. s Slovenski Sokol je nastal po zgledu češkega; Po sovjétskima; MNOŽINA: im. sovjétske, rod. sovjétskih, drugi svetovni vojni je bil Sokol ukinjen; prim. daj. sovjétskim, tož. sovjétske, mest. pri sovjétskih, or. sokol s sovjétskimi {B} Sokolov srednji: EDNINA: im. sovjétsko, rod. sovjétskega, daj. {O} sovjétskemu, EDNINA: im. Sôkol, rod. Sokôla, daj. Sokôlu, tož. tož. sovjétsko, mest. pri sovjétskem, or. Sokôla, s sovjétskim; mest. pri Sokôlu, or. s Sokôlom; DVOJINA: im. DVOJINA: im. sovjétski, rod. sovjétskih, Sokôla, rod. Sokôlov, daj. Sokôloma, tož. Sokôla, daj. sovjétskima, tož. sovjétski, mest. pri sovjétskih, 195 or. s sovjétskima; MNOŽINA: im. sovjétska, rod. pri SSKJ, or. s SSKJ-jem tudi s SSKJ; DVOJINA: im. sovjétskih, daj. sovjétskim, tož. sovjétska, mest. pri SSKJ-ja tudi SSKJ, rod. SSKJ-jev tudi SSKJ, daj. sovjétskih, or. s sovjétskimi SSKJ-jema tudi SSKJ, tož. SSKJ-ja tudi SSKJ, mest. STATUS: predlog pri SSKJ-jih tudi pri SSKJ, or. s SSKJ-jema tudi s PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki SSKJ; MNOŽINA: im. SSKJ-ji tudi SSKJ, rod. SSKJ- jev tudi SSKJ, daj. SSKJ-jem tudi SSKJ, tož. SSKJ-je Spol.si -a [spôlsí in spòl píka sí] m; stvarno ime tudi SSKJ, mest. pri SSKJ-jih tudi pri SSKJ, or. s |spletni portal|: V uredništvu Spol.si menijo, da SSKJ-ji tudi s SSKJ imajo javne osebe veliko odgovornost za STATUS: predlog soustvarjanje strpne družbe; kot prilastek, v PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice imenovalniku Uredništvo portala Spol.si in kolektiv Rdeče zore sta razglasila prejemnika bodeče neže SSKJ-jev -a -o [s səkəj jev- in səsəkəj jev-] prid. {O} EDNINA: im. Spol.si, rod. Spol.si, daj. Spol.si, tož. Spodaj sta navedeni SSKJ-jevi gesli za uporabljeni Spol.si, mest. pri Spol.si, or. s Spol.si besedi STATUS: predlog (< SSKJ) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} moški: EDNINA: im. SSKJ-jev, rod. SSKJ- jevega, daj. SSKJ-jevemu, tož. SSKJ-jev (živostno SS-jev -a -o [s s jev- in səs jev-] prid. (< SS) SSKJ-jevega), mest. pri SSKJ-jevem, or. s SSKJ- {O} moški: EDNINA: im. SS-jev, rod. SS-jevega, daj. jevim; DVOJINA: im. SSKJ-jeva, rod. SSKJ-jevih, daj. SS-jevemu, tož. SS-jev (živostno SS-jevega), mest. pri SSKJ-jevima, tož. SSKJ-jeva, mest. pri SSKJ-jevih, SS-jevem, or. s SS-jevim; DVOJINA: im. SS-jeva, rod. or. s SSKJ-jevima; MNOŽINA: im. SSKJ-jevi, rod. SS-jevih, daj. SS-jevima, tož. SS-jeva, mest. pri SS- SSKJ-jevih, daj. SSKJ-jevim, tož. SSKJ-jeve, mest. jevih, or. s SS-jevima; MNOŽINA: im. SS-jevi, rod. SS-pri SSKJ-jevih, or. s SSKJ-jevimi jevih, daj. SS-jevim, tož. SS-jeve, mest. pri SS-jevih, ženski: EDNINA: im. SSKJ-jeva, rod. SSKJ-jeve, daj. or. s SS-jevimi SSKJ-jevi, tož. SSKJ-jevo, mest. pri SSKJ-jevi, or. s ženski: EDNINA: im. SS-jeva, rod. SS-jeve, daj. SS-SSKJ-jevo; DVOJINA: im. SSKJ-jevi, rod. SSKJ-jevih, jevi, tož. SS-jevo, mest. pri SS-jevi, or. s SS-jevo; daj. SSKJ-jevima, tož. SSKJ-jevi, mest. pri SSKJ-DVOJINA: im. SS-jevi, rod. SS-jevih, daj. SS-jevima, jevih, or. s SSKJ-jevima; MNOŽINA: im. SSKJ-jeve, tož. SS-jevi, mest. pri SS-jevih, or. s SS-jevima; rod. SSKJ-jevih, daj. SSKJ-jevim, tož. SSKJ-jeve, MNOŽINA: im. SS-jeve, rod. SS-jevih, daj. SS-jevim, mest. pri SSKJ-jevih, or. s SSKJ-jevimi tož. SS-jeve, mest. pri SS-jevih, or. s SS-jevimi srednji: EDNINA: im. SSKJ-jevo, rod. SSKJ-jevega, srednji: EDNINA: im. SS-jevo, rod. SS-jevega, daj. daj. SSKJ-jevemu, tož. SSKJ-jevo, mest. pri SSKJ- SS-jevemu, tož. SS-jevo, mest. pri SS-jevem, or. s SS-jevem, or. s SSKJ-jevim; DVOJINA: im. SSKJ-jevi, jevim; DVOJINA: im. SS-jevi, rod. SS-jevih, daj. SS- rod. SSKJ-jevih, daj. SSKJ-jevima, tož. SSKJ-jevi, jevima, tož. SS-jevi, mest. pri SS-jevih, or. s SS- mest. pri SSKJ-jevih, or. s SSKJ-jevima; MNOŽINA: jevima; MNOŽINA: im. SS-jeva, rod. SS-jevih, daj. SS- im. SSKJ-jeva, rod. SSKJ-jevih, daj. SSKJ-jevim, tož. jevim, tož. SS-jeva, mest. pri SS-jevih, or. s SS- SSKJ-jeva, mest. pri SSKJ-jevih, or. s SSKJ-jevimi jevimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke iz kratic iz kratic SS-ov -a -o [èsêsov- in esêsov-] prid. SSKJ SSKJ-ja tudi SSKJ -- [s səkəj tudi səsəkəj , Poslali so ga v SS-ovo delovno taborišče; SS-ov rod. s səkəj ja tudi səsəkəj ja, or. s s səkəj jem tudi s častnik səsəkəj jem] m; kratica (< SS) |Slovar slovenskega knjižnega jezika|: Vsem znana {O} moški: EDNINA: im. SS-ov, rod. SS-ovega, daj. beseda »cvek« je v SSKJ-ju označena kot izraz iz SS-ovemu, tož. SS-ov (živostno SS-ovega), mest. pri šolskega žargona; kot prilastek, v imenovalniku Izumljal SS-ovem, or. s/z SS-ovim; DVOJINA: im. SS-ova, rod. je besede, ki jih ni niti v slovarju SSKJ niti v SS-ovih, daj. SS-ovima, tož. SS-ova, mest. pri SS- pravopisu; pogosto nesklonljivo SSKJ2 ||druga izdaja ovih, or. s/z SS-ovima; MNOŽINA: im. SS-ovi, rod. SS-Slovarja slovenskega knjižnega jezika||: Zakaj v ovih, daj. SS-ovim, tož. SS-ove, mest. pri SS-ovih, or. SSKJ2 ni po domače zapisanega gesla »bovling«? s/z SS-ovimi {B} SSKJ-jev ženski: EDNINA: im. SS-ova, rod. SS-ove, daj. SS-ovi, {O} EDNINA: im. SSKJ, rod. SSKJ-ja tudi SSKJ, daj. tož. SS-ovo, mest. pri SS-ovi, or. s/z SS-ovo; SSKJ-ju tudi SSKJ, tož. SSKJ, mest. pri SSKJ-ju tudi DVOJINA: im. SS-ovi, rod. SS-ovih, daj. SS-ovima, tož. 196 SS-ovi, mest. pri SS-ovih, or. s/z SS-ovima; jih tudi pri STA, or. s/z STA-jema tudi s/z STA; MNOŽINA: im. SS-ove, rod. SS-ovih, daj. SS-ovim, tož. MNOŽINA: im. STA-ji tudi STA, rod. STA-jev tudi SS-ove, mest. pri SS-ovih, or. s/z SS-ovimi STA, daj. STA-jem tudi STA, tož. STA-je tudi STA, srednji: EDNINA: im. SS-ovo, rod. SS-ovega, daj. SS-mest. pri STA-jih tudi pri STA, or. s/z STA-ji tudi s/z ovemu, tož. SS-ovo, mest. pri SS-ovem, or. s/z SS-STA ovim; DVOJINA: im. SS-ovi, rod. SS-ovih, daj. SS- STATUS: predlog ovima, tož. SS-ovi, mest. pri SS-ovih, or. s/z SS- PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice ovima; MNOŽINA: im. SS-ova, rod. SS-ovih, daj. SS- ovim, tož. SS-ova, mest. pri SS-ovih, or. s/z SS-ovimi STA2 -- [èstẹá in estẹá] ž; kratica STATUS: predlog |Slovenska tiskovna agencija|: V finalu turnirja sta PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke bili boljši Filipinka in Indonezijka, je poročala iz kratic STA {O} EDNINA: im. STA, rod. STA, daj. STA, tož. STA, SS-ovec -vca [esêsovəc] m mest. pri STA, or. s/z STA; DVOJINA: im. STA, rod. |pripadnik organizacije SS|: V ofenzivi ni bilo SS- STA, daj. STA, tož. STA, mest. pri STA, or. s/z STA; ovcev; prim. esesovec MNOŽINA: im. STA, rod. STA, daj. STA, tož. STA, (< SS) mest. pri STA, or. s/z STA {B} SS-ovčev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. SS-ovec, rod. SS-ovca, daj. SS-ovcu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice tož. SS-ovca, mest. pri SS-ovcu, or. s/z SS-ovcem; DVOJINA: im. SS-ovca, rod. SS-ovcev, daj. SS- STA-jev -a -o [èstẹájev- in estẹájev-] prid. ovcema, tož. SS-ovca, mest. pri SS-ovcih, or. s/z SS- pogovor s/z STA-jevim novinarjem ovcema; MNOŽINA: im. SS-ovci, rod. SS-ovcev, daj. (< STA1) SS-ovcem, tož. SS-ovce, mest. pri SS-ovcih, or. s/z {O} moški: EDNINA: im. STA-jev, rod. STA-jevega, SS-ovci daj. STA-jevemu, tož. STA-jev (živostno STA- STATUS: predlog jevega), mest. pri STA-jevem, or. s/z STA-jevim; PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; DVOJINA: im. STA-jeva, rod. STA-jevih, daj. STA-tvorjenke iz kratic jevima, tož. STA-jeva, mest. pri STA-jevih, or. s/z STA-jevima; MNOŽINA: im. STA-jevi, rod. STA- SS-ovka -e [esêso ka] ž jevih, daj. STA-jevim, tož. STA-jeve, mest. pri STA- |pripadnica organizacije SS|: uniformirana SS-ovka; jevih, or. s/z STA-jevimi prim. esesovka ženski: EDNINA: im. STA-jeva, rod. STA-jeve, daj. (< SS) STA-jevi, tož. STA-jevo, mest. pri STA-jevi, or. s/z {B} SS-ovkin STA-jevo; DVOJINA: im. STA-jevi, rod. STA-jevih, {O} EDNINA: im. SS-ovka, rod. SS-ovke, daj. SS-ovki, daj. STA-jevima, tož. STA-jevi, mest. pri STA-jevih, tož. SS-ovko, mest. pri SS-ovki, or. s/z SS-ovko; or. s/z STA-jevima; MNOŽINA: im. STA-jeve, rod. DVOJINA: im. SS-ovki, rod. SS-ovk, daj. SS-ovkama, STA-jevih, daj. STA-jevim, tož. STA-jeve, mest. pri tož. SS-ovki, mest. pri SS-ovkah, or. s/z SS-ovkama; STA-jevih, or. s/z STA-jevimi MNOŽINA: im. SS-ovke, rod. SS-ovk, daj. SS-ovkam, srednji: EDNINA: im. STA-jevo, rod. STA-jevega, daj. tož. SS-ovke, mest. pri SS-ovkah, or. s/z SS-ovkami STA-jevemu, tož. STA-jevo, mest. pri STA-jevem, or. STATUS: predlog s/z STA-jevim; DVOJINA: im. STA-jevi, rod. STA- P jevih, daj. STA-jevima, tož. STA-jevi, mest. pri STA- RAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice; jevih, tvorjenke iz kratic or. s/z STA-jevima; MNOŽINA: im. STA-jeva, rod. STA-jevih, daj. STA-jevim, tož. STA-jeva, mest. pri STA-jevih, or. s/z STA-jevimi STA1 STA-ja tudi STA -- [èstẹá in estẹá, rod. èstẹája STATUS: predlog in estẹája, or. z èstẹájem in z estẹájem] m; kratica |Slovenska tiskovna agencija|: pogovor s/z STA- PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke jem; športno uredništvo STA-ja; kot prilastek, v iz kratic imenovalniku poročilo agencije STA {B} STA-jev Stálingrad -a m; zemljepisno ime {O} EDNINA: im. STA, rod. STA-ja tudi STA, daj. |nekdanje ime za Volgograd, mesto v Rusiji|: Mesto STA-ju tudi STA, tož. STA, mest. pri STA-ju tudi pri Stalingrad leži ob sotočju Carice in Volge; STA, or. s/z STA-jem tudi s/z STA; DVOJINA: im. Stalingrad so komunisti leta 1961 preimenovali v STA-ja tudi STA, rod. STA-jev tudi STA, daj. STA- Volgograd; bitka za Stalingrad ||bitka med Nemci in jema tudi STA, tož. STA-ja tudi STA, mest. pri STA-Rusi med drugo svetovno vojno||: V bitki za 197 Stalingrad so se Nemci kljub Hitlerjevi prepovedi |žensko ime|: Stiks je bila ena izmed tisočerih hčera predali boginje Tetije in boga Okeana Kje? v Stalingradu {B} Stiksin Od kod? iz Stalingrada {O} EDNINA: im. Stíks, rod. Stíks, daj. Stíks, tož. Stíks, Kam? v Stalingrad mest. pri Stíks, or. s Stíks; DVOJINA: im. Stíks, rod. {B} Stalingrajčan, Stalingrajčanka; Stalingrajčanov, Stíks, daj. Stíks, tož. Stíks, mest. pri Stíks, or. s Stíks; Stalingrajčanka; stalingrajski MNOŽINA: im. Stíks, rod. Stíks, daj. Stíks, tož. Stíks, {O} EDNINA: im. Stálingrad, rod. Stálingrada, daj. mest. pri Stíks, or. s Stíks Stálingradu, tož. Stálingrad, mest. v Stálingradu, or. s STATUS: predlog Stálingradom PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; poimenovanja Stíks2 -a m; zemljepisno ime zgodovinskih dogodkov |grška bajeslovna reka|: Preminuli so morali plačati brodnino Haronu, da jih je peljal čez Stiks; Orfej je stálingrajski -a -o prid. prepričal brodarja Harona, da ga je peljal po Stiksu stalingrajska tovarna tankov; stalingrajska bitka do Perzefone; kot prilastek, v imenovalniku Pot v Had je ||bitka med Nemci in Rusi med drugo svetovno vodila po reki Stiks; Mati je Ahila pomočila v reko vojno||: Med stalingrajsko bitko je bilo ujetih Stiks, da bi postal neranljiv, toda peta je ostala 91.000 nemških vojakov ranljiva (< Stalingrad) {O} EDNINA: im. Stíks, rod. Stíksa, daj. Stíksu, tož. {O} moški: EDNINA: im. stálingrajski, rod. Stíks, mest. pri Stíksu, or. s Stíksom stálingrajskega, daj. stálingrajskemu, tož. STATUS: predlog stálingrajski (živostno stálingrajskega), mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka stálingrajskem, or. s stálingrajskim; DVOJINA: im. zemljepisna imena stálingrajska, rod. stálingrajskih, daj. stálingrajskima, tož. stálingrajska, mest. pri stálingrajskih, or. s Stockholm -a [stókholm] m; zemljepisno ime stálingrajskima; MNOŽINA: im. stálingrajski, rod. |glavno mesto Švedske|: Živi sto kilometrov južno stálingrajskih, daj. stálingrajskim, tož. stálingrajske, od Stockholma; Stockholm imenujejo tudi severne mest. pri stálingrajskih, or. s stálingrajskimi Benetke ženski: EDNINA: im. stálingrajska, rod. stálingrajske, Kje? v Stockholmu daj. stálingrajski, tož. stálingrajsko, mest. pri Od kod? iz Stockholma stálingrajski, or. s stálingrajsko; DVOJINA: im. Kam? v Stockholm stálingrajski, rod. stálingrajskih, daj. stálingrajskima, {B} Stockholmčan, Stockholmčanka; tož. stálingrajski, mest. pri stálingrajskih, or. s Stockholmčanov, Stockholmčankin; stockholmski stálingrajskima; MNOŽINA: im. stálingrajske, rod. {O} EDNINA: im. Stockholm, rod. Stockholma, daj. stálingrajskih, daj. stálingrajskim, tož. stálingrajske, Stockholmu, tož. Stockholm, mest. pri Stockholmu, mest. pri stálingrajskih, or. s stálingrajskimi or. s Stockholmom srednji: EDNINA: im. stálingrajsko, rod. STATUS: predlog stálingrajskega, daj. stálingrajskemu, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev stálingrajsko, mest. pri stálingrajskem, or. s stálingrajskim; DVOJINA: im. stálingrajski, rod. Stockholmska konvencija -e -e [stókholmska stálingrajskih, daj. stálingrajskima, tož. stálingrajski, konvéncija] ž; stvarno ime mest. pri stálingrajskih, or. s stálingrajskima; |podomačeno za The Stockholm Convention|; MNOŽINA: im. stálingrajska, rod. stálingrajskih, daj. |mednarodni sporazum|: Republika Slovenija je stálingrajskim, tož. stálingrajska, mest. pri podpisnica Stockholmske konvencije o obstojnih stálingrajskih, or. s stálingrajskimi organskih onesnaževalih; Na podlagi Stockholmske STATUS: predlog konvencije Evropska unija skrbi za zmanjševanje PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja izpustov onesnaževalcev zgodovinskih dogodkov (< Stockholm) {O} EDNINA: im. Stockholmska konvencija, rod. stewartski -a -o [stjúartski] prid.; gl. stuartski Stockholmske konvencije, daj. Stockholmski STATUS: predlog konvenciji, tož. Stockholmsko konvencijo, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Stockholmski konvenciji, or. s Stockholmsko konvencijo Stíks1 -- ž; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog 198 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |priimek|; |pripadnik ruske plemiške rodbine|: Rod Fjodorja Lukiča Stroganova je izumrl leta 1923; stockholmski -a -o [stókholmski] prid. Leta 1558 je Ivan Grozni dodelil Anikeju stockholmska katedrala; stockholmsko pristanišče; Stroganovu in njegovim naslednikom posestva ob stockholmski sindrom ||bolezenski pojav, da se žrtev reki Kami; v množini Stroganovi |ruska plemiška naveže na ugrabitelja||: Postala je ujetnica rodbina|: V 16. stoletju so Stroganovi postali stockholmskega sindroma; prim. Stockholmska največji proizvajalci soli; Peter Veliki je konvencija Stroganovim podelil plemiške nazive v zahvalo za (< Stockholm) denarno pomoč {O} moški: EDNINA: im. stockholmski, rod. {B} Stroganov, Stroganova; stroganovski stockholmskega, daj. stockholmskemu, tož. {O} EDNINA: im. Stróganov, rod. Stróganova, daj. stockholmski (živostno stockholmskega), mest. pri Stróganovu, tož. Stróganova, mest. pri Stróganovu, or. stockholmskem, or. s stockholmskim; DVOJINA: im. s Stróganovim; DVOJINA: im. Stróganova, rod. stockholmska, rod. stockholmskih, daj. Stróganovih, daj. Stróganovima, tož. Stróganova, stockholmskima, tož. stockholmska, mest. pri mest. pri Stróganovih, or. s Stróganovima; MNOŽINA: stockholmskih, or. s stockholmskima; MNOŽINA: im. im. Stróganovi, rod. Stróganovih, daj. Stróganovim, stockholmski, rod. stockholmskih, daj. tož. Stróganove, mest. pri Stróganovih, or. s stockholmskim, tož. stockholmske, mest. pri Stróganovi stockholmskih, or. s stockholmskimi STATUS: predlog ženski: EDNINA: im. stockholmska, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških stockholmske, daj. stockholmski, tož. stockholmsko, ... rodbin; lastna imena (priimki) mest. pri stockholmski, or. s stockholmsko; DVOJINA: im. stockholmski, rod. stockholmskih, daj. Stuart -a [stjúart] m; ime bitja, osebno ime stockholmskima, tož. stockholmski, mest. pri |moško ime|: sodelovanje s skladateljem Stuartom stockholmskih, or. s stockholmskima; MNOŽINA: im. Braysonom; |priimek|: Povedli so z golom branilca stockholmske, rod. stockholmskih, daj. Brada Stuarta; |pripadnik angleške in škotske stockholmskim, tož. stockholmske, mest. pri vladarske rodbine|: poroka Marije Tudor z Jakobom stockholmskih, or. s stockholmskimi IV. Stuartom; kot prilastek, v imenovalniku Leta 1660 je srednji: EDNINA: im. stockholmsko, rod. bil na vrhu države zopet kralj iz dinastije Stuart; v stockholmskega, daj. stockholmskemu, tož. množini Stuarti |angl. Stewart: angleška in škotska stockholmsko, mest. pri stockholmskem, or. s vladarska rodbina|: Po smrti Elizabete I. je angleški stockholmskim; DVOJINA: im. stockholmski, rod. prestol prešel na škotsko vejo Stuartov; prim. stockholmskih, daj. stockholmskima, tož. Stewart stockholmski, mest. pri stockholmskih, or. s {B} Stuart, Stuartka; Stuartov, Stuartkin; stuartski stockholmskima; MNOŽINA: im. stockholmska, rod. {O} EDNINA: im. Stuart, rod. Stuarta, daj. Stuartu, tož. stockholmskih, daj. stockholmskim, tož. Stuarta, mest. pri Stuartu, or. s Stuartom; DVOJINA: stockholmska, mest. pri stockholmskih, or. s im. Stuarta, rod. Stuartov, daj. Stuartoma, tož. Stuarta, stockholmskimi mest. pri Stuartih, or. s Stuartoma; MNOŽINA: im. STATUS: predlog Stuarti, rod. Stuartov, daj. Stuartom, tož. Stuarte, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki; poimenovanja pri Stuartih, or. s Stuarti bolezni STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Stójno Sêlo -ega -a s; zemljepisno ime moška); lastna imena (priimki); imena vladarskih, |staro ime kraja|: lokalna cesta med Rogatcem in plemiških ... rodbin Stojnim selom; gl. Sveti Florijan Kje? v Stojnem Selu stuartski -a -o [stjúartski] prid. Od kod? iz Stojnega Sela V 17. stoletju so izbruhnili hudi upori proti Kam? v Stojno Selo kraljema iz stuartske rodbine {O} EDNINA: im. Stójno Sêlo, rod. Stójnega Sêla, daj. (< Stuart) Stójnemu Sêlu, tož. Stójno Sêlo, mest. pri Stójnem {O} moški: EDNINA: im. stuartski, rod. stuartskega, Sêlu, or. s Stójnim Sêlom daj. stuartskemu, tož. stuartski (živostno stuartskega), STATUS: predlog mest. pri stuartskem, or. s stuartskim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev stuartska, rod. stuartskih, daj. stuartskima, tož. stuartska, mest. pri stuartskih, or. s stuartskima; Stróganov -a m; ime bitja, osebno ime MNOŽINA: im. stuartski, rod. stuartskih, daj. 199 stuartskim, tož. stuartske, mest. pri stuartskih, or. s dežêl, daj. Svétim dežêlam, tož. Svéte dežêle, mest. stuartskimi pri Svétih dežêlah, or. s Svétimi dežêlami ženski: EDNINA: im. stuartska, rod. stuartske, daj. STATUS: predlog stuartski, tož. stuartsko, mest. pri stuartski, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in stuartsko; DVOJINA: im. stuartski, rod. stuartskih, daj. poimenovanja stuartskima, tož. stuartski, mest. pri stuartskih, or. s stuartskima; MNOŽINA: im. stuartske, rod. stuartskih, Svéti Floriján -ega -a in Svéti Florijàn -ega -ána m; daj. stuartskim, tož. stuartske, mest. pri stuartskih, or. s zemljepisno ime stuartskimi |kraj v občini Rogaška Slatina|: podružnična srednji: EDNINA: im. stuartsko, rod. stuartskega, daj. osnovna šola v/pri Svetem Florijanu; skrajšana oblika stuartskemu, tož. stuartsko, mest. pri stuartskem, or. s Sv. Florijan leži v bližini meje s Hrvaško stuartskim; DVOJINA: im. stuartski, rod. stuartskih, daj. Kje? v Svetem Florijanu in pri Svetem Florijanu stuartskima, tož. stuartski, mest. pri stuartskih, or. s Od kod? iz Svetega Florijana in od Svetega Florijana stuartskima; MNOŽINA: im. stuartska, rod. stuartskih, Kam? v Sveti Florijan in k Svetemu Florijanu daj. stuartskim, tož. stuartska, mest. pri stuartskih, or. s {B} Florijančan, Florijančanka; Florijančanov, stuartskimi Florijančankin; florijanski STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Svéti Floriján in Svéti Florijàn, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Svétega Florijána, daj. Svétemu Florijánu, tož. Svétega Florijána, mest. pri Svétem Florijánu, or. s Suzy1 -- [súzi] ž; ime bitja, osebno ime Svétim Florijánom |žensko ime|: sprehod s Suzy STATUS: predlog {B} Suzyjin PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev {O} EDNINA: im. Suzy, rod. Suzy, daj. Suzy, tož. Suzy, mest. pri Suzy, or. s Suzy; DVOJINA: im. Suzy, rod. Svéti Jákob ob Sávi -ega -a ~ ~ m; zemljepisno ime Suzy, daj. Suzy, tož. Suzy, mest. pri Suzy, or. s Suzy; |staro ime kraja|: Naselje Sveti Jakob ob Savi se je MNOŽINA: im. Suzy, rod. Suzy, daj. Suzy, tož. Suzy, leta 1979 preimenovalo v Šentjakob ob Savi; gl. mest. pri Suzy, or. s Suzy Šentjakob ob Savi STATUS: predlog Kje? v Svetem Jakobu ob Savi PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, Od kod? iz Svetega Jakoba ob Savi ženska) Kam? v Sveti Jakob ob Savi {O} EDNINA: im. Svéti Jákob ob Sávi, rod. Svétega Suzy2 -- [súzi] ž; stvarno ime Jákoba ob Sávi, daj. Svétemu Jákobu ob Sávi, tož. |slovenska revija|: posebna izdaja Suzy; V Suzy so Svéti Jákob ob Sávi, mest. pri Svétem Jákobu ob pisali o popravnih izpitih; kot prilastek, v imenovalniku Sávi, or. s Svétim Jákobom ob Sávi Intervju je objavljen v reviji Suzy STATUS: predlog {B} Suzyjin PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev {O} EDNINA: im. Suzy, rod. Suzy, daj. Suzy, tož. Suzy, mest. pri Suzy, or. s Suzy SVL SVL-ja tudi SVL -- [s vəl in səvəl , rod. STATUS: predlog s vəl ja in səvəl ja, or. s s vəl jem in s səvəl jem] PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena m; kratica |Slovenski veliki leksikon|: zadnja knjiga SVL-ja; Svéta dežêla -e -e ž; zemljepisno ime pogosto nesklonljivo SVL I ||prva knjiga Slovenskega |nadomestno ime za Palestino|: romanje v Sveto velikega leksikona||: V SVL I so vključene besede deželo; Cilj križarskih vojn naj bi bila osvoboditev od A do G Jeruzalema in Palestine (Svete dežele) izpod {O} EDNINA: im. SVL, rod. SVL-ja tudi SVL, daj. muslimanske oblasti; prim. dežela SVL-ju tudi SVL, tož. SVL, mest. pri SVL-ju tudi pri Kje? v Sveti deželi SVL, or. s SVL-jem tudi s SVL; DVOJINA: im. SVL-ja Od kod? iz Svete dežele tudi SVL, rod. SVL-jev tudi SVL, daj. SVL-jema tudi Kam? v Sveto deželo SVL, tož. SVL-ja tudi SVL, mest. pri SVL-jih tudi pri {O} EDNINA: im. Svéta dežêla, rod. Svéte dežêle, daj. SVL, or. s SVL-jema tudi s SVL; MNOŽINA: im. SVL- Svéti dežêli, tož. Svéto dežêlo, mest. pri Svéti dežêli, ji tudi SVL, rod. SVL-jev tudi SVL, daj. SVL-jem tudi or. s Svéto dežêlo; DVOJINA: im. Svéti dežêli, rod. SVL, tož. SVL-je tudi SVL, mest. pri SVL-jih tudi pri Svétih dežêl, daj. Svétima dežêlama, tož. Svéti SVL, or. s SVL-ji tudi s SVL dežêli, mest. pri Svétih dežêlah, or. s Svétima STATUS: predlog dežêlama; MNOŽINA: im. Svéte dežêle, rod. Svétih PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice 200 rod. šájerskih, daj. šájerskim, tož. šájerske, mest. pri SVL-jev -a -o [s vəl jev- in səvəl jev-] prid. (< šájerskih, or. s šájerskimi SVL) ženski: EDNINA: im. šájerska, rod. šájerske, daj. {O} moški: EDNINA: im. SVL-jev, rod. SVL-jevega, šájerski, tož. šájersko, mest. pri šájerski, or. s daj. SVL-jevemu, tož. SVL-jev (živostno SVL- šájersko; DVOJINA: im. šájerski, rod. šájerskih, daj. jevega), mest. pri SVL-jevem, or. s SVL-jevim; šájerskima, tož. šájerski, mest. pri šájerskih, or. s DVOJINA: im. SVL-jeva, rod. SVL-jevih, daj. SVL- šájerskima; MNOŽINA: im. šájerske, rod. šájerskih, daj. jevima, tož. SVL-jeva, mest. pri SVL-jevih, or. s šájerskim, tož. šájerske, mest. pri šájerskih, or. s SVL-jevima; MNOŽINA: im. SVL-jevi, rod. SVL- šájerskimi jevih, daj. SVL-jevim, tož. SVL-jeve, mest. pri SVL- srednji: EDNINA: im. šájersko, rod. šájerskega, daj. jevih, or. s SVL-jevimi šájerskemu, tož. šájersko, mest. pri šájerskem, or. s ženski: EDNINA: im. SVL-jeva, rod. SVL-jeve, daj. šájerskim; DVOJINA: im. šájerski, rod. šájerskih, daj. SVL-jevi, tož. SVL-jevo, mest. pri SVL-jevi, or. s šájerskima, tož. šájerski, mest. pri šájerskih, or. s SVL-jevo; DVOJINA: im. SVL-jevi, rod. SVL-jevih, šájerskima; MNOŽINA: im. šájerska, rod. šájerskih, daj. daj. SVL-jevima, tož. SVL-jevi, mest. pri SVL-jevih, šájerskim, tož. šájerska, mest. pri šájerskih, or. s or. s SVL-jevima; MNOŽINA: im. SVL-jeve, rod. SVL- šájerskimi jevih, daj. SVL-jevim, tož. SVL-jeve, mest. pri SVL- STATUS: predlog jevih, or. s SVL-jevimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki srednji: EDNINA: im. SVL-jevo, rod. SVL-jevega, daj. SVL-jevemu, tož. SVL-jevo, mest. pri SVL-jevem, or. Šáng -a m; ime bitja, osebno ime s SVL-jevim; DVOJINA: im. SVL-jevi, rod. SVL- |moško ime|: Režiser Šang Čengjun je za vaje z jevih, daj. SVL-jevima, tož. SVL-jevi, mest. pri SVL- igralci potreboval dva meseca; |pripadnik kitajske jevih, or. s SVL-jevima; MNOŽINA: im. SVL-jeva, rod. dinastije|: prestolnica Šangov v pokrajini Henan; SVL-jevih, daj. SVL-jevim, tož. SVL-jeva, mest. pri Mestna civilizacija kraljev svečenikov Šangov je SVL-jevih, or. s SVL-jevimi trajala do približno leta 1000; |po pinjinu Shangchao: STATUS: predlog kitajska dinastija|: kot prilastek, v imenovalniku V času PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke dinastije Šang je na Kitajskem deloval Konfucij iz kratic {B} Šangov {O} EDNINA: im. Šáng, rod. Šánga, daj. Šángu, tož. Svobôdno tržáško ozémlje -ega -ega -a s; Šánga, mest. pri Šángu, or. s Šángom; DVOJINA: im. zemljepisno ime Šánga, rod. Šángov, daj. Šángoma, tož. Šánga, mest. |ozemlje med Jugoslavijo in Italijo (1947–1954)|; pri Šángih, or. s Šángoma; MNOŽINA: im. Šángi, rod. |podomačeno za Territorio Libero di Trieste|: razmere Šángov, daj. Šángom, tož. Šánge, mest. pri Šángih, or. na Svobodnem tržaškem ozemlju s Šángi Kje? na Svobodnem tržaškem ozemlju STATUS: predlog Od kod? s Svobodnega tržaškega ozemlja PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Kam? na Svobodno tržaško ozemlje ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav {O} EDNINA: im. Svobȏdno tržáško ozémlje, rod. Svobȏdnega tržáškega ozémlja, daj. Svobȏdnemu ščáv -a m tržáškemu ozémlju, tož. Svobȏdno tržáško ozémlje, |slabšalno poimenovanje za Slovenca v italijanskem mest. pri Svobȏdnem tržáškem ozémlju, or. s okolju|: čuši in ščavi; Tržaško moštvo so v Italiji Svobȏdnim tržáškim ozémljem zmerjali s ščavi STATUS: predlog {B} ščavov PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin {O} EDNINA: im. ščáv, rod. ščáva, daj. ščávu, tož. ščáva, mest. pri ščávu, or. s ščávom; DVOJINA: im. šájerski -a -o prid. ščáva, rod. ščávov, daj. ščávoma, tož. ščáva, mest. pri Samoglav Gamgi je bil sedemkrat zapored izvoljen ščávih, or. s ščávoma; MNOŽINA: im. ščávi, rod. za šajerskega župana; Tolkien nikjer ne opisuje ščávov, daj. ščávom, tož. ščáve, mest. pri ščávih, or. s šajerske zastave ali grba ščávi (< Šajerska) STATUS: predlog {O} moški: EDNINA: im. šájerski, rod. šájerskega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in šájerskemu, tož. šájerski (živostno šájerskega), mest. poimenovanja pri šájerskem, or. s šájerskim; DVOJINA: im. šájerska, rod. šájerskih, daj. šájerskima, tož. šájerska, mest. pri ščáva -e ž šájerskih, or. s šájerskima; MNOŽINA: im. šájerski, 201 |slabšalno poimenovanje za Slovenko v italijanskem ||nagrada||: Premiero je pospremila podelitev okolju| šentjakobskega prstana in naziva častna članica (< ščav) najstarejši igralki {B} ščavin (< Šentjakob ob Savi) {O} EDNINA: im. ščáva, rod. ščáve, daj. ščávi, tož. {O} moški: EDNINA: im. šentjákobski, rod. ščávo, mest. pri ščávi, or. s ščávo; DVOJINA: im. ščávi, šentjákobskega, daj. šentjákobskemu, tož. rod. ščáv, daj. ščávama, tož. ščávi, mest. pri ščávah, or. šentjákobski (živostno šentjákobskega), mest. pri s ščávama; MNOŽINA: im. ščáve, rod. ščáv, daj. šentjákobskem, or. s šentjákobskim; DVOJINA: im. ščávam, tož. ščáve, mest. pri ščávah, or. s ščávami šentjákobska, rod. šentjákobskih, daj. STATUS: predlog šentjákobskima, tož. šentjákobska, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in šentjákobskih, or. s šentjákobskima; MNOŽINA: im. poimenovanja šentjákobski, rod. šentjákobskih, daj. šentjákobskim, tož. šentjákobske, mest. pri šentjákobskih, or. s Šćepan Mali -a -ega [ščépan máli] m; ime bitja, šentjákobskimi osebno ime ženski: EDNINA: im. šentjákobska, rod. šentjákobske, |črnogorski vladar|: vladavina Šćepana Malega daj. šentjákobski, tož. šentjákobsko, mest. pri {O} šentjákobski, EDNINA: im. Šćepan Mali, rod. Šćepana Malega, or. s šentjákobsko; DVOJINA: im. šentjákobski, daj. Šćepanu Malemu, tož. Šćepana Malega, mest. pri rod. šentjákobskih, daj. šentjákobskima, Šćepanu Malem, or. s Šćepanom Malim tož. šentjákobski, mest. pri šentjákobskih, or. s S šentjákobskima; MNOŽINA: im. šentjákobske, rod. TATUS: predlog šentjákobskih, P daj. šentjákobskim, tož. šentjákobske, RAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih mest. pri šentjákobskih, or. s šentjákobskimi osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu srednji: EDNINA: im. šentjákobsko, rod. šentjákobskega, daj. šentjákobskemu, tož. Šéka -e ž; ime bitja, živalsko ime šentjákobsko, mest. pri šentjákobskem, or. s |ime živali|: Odvezal je Lisko in Šeko ter pohitel z šentjákobskim; DVOJINA: im. šentjákobski, rod. njima na pašo šentjákobskih, daj. šentjákobskima, tož. šentjákobski, {B} Šekin mest. pri šentjákobskih, or. s šentjákobskima; {O} EDNINA: im. Šéka, rod. Šéke, daj. Šéki, tož. Šéko, MNOŽINA: im. šentjákobska, rod. šentjákobskih, daj. mest. pri Šéki, or. s Šéko; DVOJINA: im. Šéki, rod. Šék, šentjákobskim, tož. šentjákobska, mest. pri daj. Šékama, tož. Šéki, mest. pri Šékah, or. s Šékama; šentjákobskih, or. s šentjákobskimi MNOŽINA: im. Šéke, rod. Šék, daj. Šékam, tož. Šéke, STATUS: predlog mest. pri Šékah, or. s Šékami PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena Šíptar -ja m; ime bitja, prebivalsko ime |slabšalno nadomestno ime za Albanca|: Pri nas je tri Šentjákob ob Sávi -a ~ ~ m; zemljepisno ime leta stanoval mlad Šiptar; Nekoliko zaničevalno |kraj v bližini Ljubljane|: Nekaj časa sem živela pri Albance imenujejo Šiptarji teti v Šentjakobu ob Savi; skrajšana oblika Na {B} Šiptarjev regionalni cesti med Šentjakobom in Domžalami je {O} EDNINA: im. Šíptar, rod. Šíptarja, daj. Šíptarju, zastoj tož. Šíptarja, mest. pri Šíptarju, or. s Šíptarjem; Kje? v Šentjakobu ob Savi DVOJINA: im. Šíptarja, rod. Šíptarjev, daj. Šíptarjema, Od kod? iz Šentjakoba ob Savi tož. Šíptarja, mest. pri Šíptarjih, or. s Šíptarjema; Kam? v Šentjakob ob Savi MNOŽINA: im. Šíptarji, rod. Šíptarjev, daj. Šíptarjem, {B} Šentjakobčan, Šentjakobčanka; tož. Šíptarje, mest. pri Šíptarjih, or. s Šíptarji Šentjakobčanov, Šentjakobčankin; šentjakobski STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Šentjákob ob Sávi, rod. Šentjákoba PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in ob Sávi, daj. Šentjákobu ob Sávi, tož. Šentjákob ob Sávi, poimenovanja mest. pri Šentjákobu ob Sávi, or. s Šentjákobom ob Sávi S šíptarka -e TATUS: predlog ž |mamilo|: P neformalno Prodajalci šiptarko kupujejo po RAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev različni nabavni ceni za kilogram; prim. Šiptarka {O} EDNINA: im. šíptarka, rod. šíptarke, daj. šíptarki, šentjákobski -a -o prid. tož. šíptarko, mest. pri šíptarki, or. s šíptarko; Pesnika Prešerna je s staro šentjakobsko cerkvijo DVOJINA: im. šíptarki, rod. šíptark, daj. šíptarkama, povezovalo mnogo stvari.; šentjakobski prstan 202 tož. šíptarki, mest. pri šíptarkah, or. s šíptarkama; (< ŠOS1) MNOŽINA: im. šíptarke, rod. šíptark, daj. šíptarkam, {O} moški: EDNINA: im. ŠÓS-ov, rod. ŠÓS-ovega, tož. šíptarke, mest. pri šíptarkah, or. s šíptarkami daj. ŠÓS-ovemu, tož. ŠÓS-ov (živostno ŠÓS-ovega), STATUS: predlog mest. pri ŠÓS-ovem, or. s ŠÓS-ovim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice ŠÓS-ova, rod. ŠÓS-ovih, daj. ŠÓS-ovima, tož. ŠÓS- ova, mest. pri ŠÓS-ovih, or. s ŠÓS-ovima; MNOŽINA: Šíptarka -e ž; ime bitja, prebivalsko ime im. ŠÓS-ovi, rod. ŠÓS-ovih, daj. ŠÓS-ovim, tož. |slabšalno nadomestno ime za Albanko|: Pela je ŠÓS-ove, mest. pri ŠÓS-ovih, or. s ŠÓS-ovimi Šiptarka s Kosova; prim. šiptarka ženski: EDNINA: im. ŠÓS-ova, rod. ŠÓS-ove, daj. (< Šiptar) ŠÓS-ovi, tož. ŠÓS-ovo, mest. pri ŠÓS-ovi, or. s ŠÓS- {B} Šiptarkin ovo; DVOJINA: im. ŠÓS-ovi, rod. ŠÓS-ovih, daj. ŠÓS- {O} EDNINA: im. Šíptarka, rod. Šíptarke, daj. Šíptarki, ovima, tož. ŠÓS-ovi, mest. pri ŠÓS-ovih, or. s ŠÓS-tož. Šíptarko, mest. pri Šíptarki, or. s Šíptarko; ovima; MNOŽINA: im. ŠÓS-ove, rod. ŠÓS-ovih, daj. DVOJINA: im. Šíptarki, rod. Šíptark, daj. Šíptarkama, ŠÓS-ovim, tož. ŠÓS-ove, mest. pri ŠÓS-ovih, or. s tož. Šíptarki, mest. pri Šíptarkah, or. s Šíptarkama; ŠÓS-ovimi MNOŽINA: im. Šíptarke, rod. Šíptark, daj. Šíptarkam, srednji: EDNINA: im. ŠÓS-ovo, rod. ŠÓS-ovega, daj. tož. Šíptarke, mest. pri Šíptarkah, or. s Šíptarkami ŠÓS-ovemu, tož. ŠÓS-ovo, mest. pri ŠÓS-ovem, or. s STATUS: predlog ŠÓS-ovim; DVOJINA: im. ŠÓS-ovi, rod. ŠÓS-ovih, P daj. ŠÓS-ovima, tož. ŠÓS-ovi, mest. pri ŠÓS-ovih, or. RAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in s ŠÓS-ovima; poimenovanja MNOŽINA: im. ŠÓS-ova, rod. ŠÓS- ovih, daj. ŠÓS-ovim, tož. ŠÓS-ova, mest. pri ŠÓS- ovih, or. s ŠÓS-ovimi ŠÓS1 ŠÓS-a tudi ŠÓS -- m; kratica STATUS: predlog |Študentska organizacija Slovenije|: V ŠOS-u napovedujejo sestanek z ministrom za PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke izobraževanje; predsednik ŠOS-a; kot prilastek, v iz kratic imenovalniku predstavnik stanovske organizacije študentov ŠOS Šváb1 -a m; ime bitja, osebno ime {B} ŠOS-ov |priimek|: doktor Janez Švab; janzenistični nauk {O} EDNINA: im. ŠÓS, rod. ŠÓS-a tudi ŠÓS, daj. ŠÓS- Gašperja Švaba u tudi ŠÓS, tož. ŠÓS, mest. pri ŠÓS-u tudi pri ŠÓS, or. {B} Švabov s ŠÓS-om tudi s ŠÓS; DVOJINA: im. ŠÓS-a tudi ŠÓS, {O} EDNINA: im. Šváb, rod. Švába, daj. Švábu, tož. rod. ŠÓS-ov tudi ŠÓS, daj. ŠÓS-oma tudi ŠÓS, tož. Švába, mest. pri Švábu, or. s Švábom; DVOJINA: im. ŠÓS-a tudi ŠÓS, mest. pri ŠÓS-ih tudi pri ŠÓS, or. s Švába, rod. Švábov, daj. Šváboma, tož. Švába, mest. ŠÓS-oma tudi s ŠÓS; MNOŽINA: im. ŠÓS-i tudi ŠÓS, pri Švábih, or. s Šváboma; MNOŽINA: im. Švábi, rod. rod. ŠÓS-ov tudi ŠÓS, daj. ŠÓS-om tudi ŠÓS, tož. Švábov, daj. Švábom, tož. Švábe, mest. pri Švábih, or. ŠÓS-e tudi ŠÓS, mest. pri ŠÓS-ih tudi pri ŠÓS, or. s s Švábi ŠÓS-i tudi s ŠÓS STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik moškega spola Švab2 -a m; ime bitja, prebivalsko ime |nekdaj prebivalec Švabskega|: Sredi 13. stoletja je ŠÓS2 -- ž; kratica menih Sigrif zapisal verze, v katerih pravi, da njega, |Študentska organizacija Slovenije|: ŠOS je začela Švaba, v Jurkloštru redi slovenska zemlja; |slabšalno obveščati študente in dijake o bližajoči se reformi nadomestno ime za Nemca|: Ravnokar sta mimo slovenskega visokega šolstva tvoje hiše tekla dva Švaba, ti pa skrivaš angleška {O} padalca; EDNINA: im. ŠÓS, rod. ŠÓS, daj. ŠÓS, tož. ŠÓS, banatski Švab ||pripadnik Nemcev, ki so živeli v ogrskem delu habsburške monarhije, v mest. pri ŠÓS, or. s ŠÓS; DVOJINA: im. ŠÓS, rod. ŠÓS, daj. ŠÓS, tož. ŠÓS, mest. pri ŠÓS, or. s ŠÓS; Banatu||: Po drugi svetovni vojni so banatske Švabe pregnali iz Vojvodine; MNOŽINA: im. ŠÓS, rod. ŠÓS, daj. ŠÓS, tož. ŠÓS, donavski/podonavski Švab mest. pri ŠÓS, or. s ŠÓS ||pripadnik Nemcev, ki so živeli v ogrskem delu S habsburške monarhije v porečju Donave||: kulturne TATUS: predlog ustanove donavskih/podonavskih Švabov; PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice satumarejski Švab ||pripadnik Nemcev, ki so živeli v ogrskem delu habsburške monarhije, na območju ŠÓS-ov -a -o prid. Satu Mareja v Romuniji||: ŠOS-ovo sporočilo za javnost 203 (< Švabsko) švábskih, daj. švábskim, tož. švábske, mest. pri {B} Švabov švábskih, or. s švábskimi {O} EDNINA: im. Šváb, rod. Švába, daj. Švábu, tož. ženski: EDNINA: im. švábska, rod. švábske, daj. Švába, mest. pri Švábu, or. s Švábom; DVOJINA: im. švábski, tož. švábsko, mest. pri švábski, or. s švábsko; Švába, rod. Švábov, daj. Šváboma, tož. Švába, mest. DVOJINA: im. švábski, rod. švábskih, daj. švábskima, pri Švábih, or. s Šváboma; MNOŽINA: im. Švábi, rod. tož. švábski, mest. pri švábskih, or. s švábskima; Švábov, daj. Švábom, tož. Švábe, mest. pri Švábih, or. MNOŽINA: im. švábske, rod. švábskih, daj. švábskim, s Švábi tož. švábske, mest. pri švábskih, or. s švábskimi STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. švábsko, rod. švábskega, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in švábskemu, tož. švábsko, mest. pri švábskem, or. s poimenovanja švábskim; DVOJINA: im. švábski, rod. švábskih, daj. švábskima, tož. švábski, mest. pri švábskih, or. s Švábica -e ž; ime bitja, prebivalsko ime švábskima; MNOŽINA: im. švábska, rod. švábskih, daj. |slabšalno nadomestno ime za Nemko|: Svojo ženo iz švábskim, tož. švábska, mest. pri švábskih, or. s Nemčije je klical kar Švabica švábskimi {B} Švabičin STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Švábica, rod. Švábice, daj. Švábici, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tož. Švábico, mest. pri Švábici, or. s Švábico; DVOJINA: im. Švábici, rod. Švábic, daj. Švábicama, Švábski -ega m; ime bitja, osebno ime tož. Švábici, mest. pri Švábicah, or. s Švábicama; |vojvoda Švabske|: Zavezništvo je sklenil s Filipom MNOŽINA: im. Švábice, rod. Švábic, daj. Švábicam, Švabskim; |nem. von Schwaben: vojvode nemške tož. Švábice, mest. pri Švábicah, or. s Švábicami rodbine Hohenstaufen|: vojvode Švabski STATUS: predlog (< Švabsko) PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in {B} Švabski, Švabska; švabski poimenovanja {O} EDNINA: im. Švábski, rod. Švábskega, daj. Švábskemu, tož. Švábskega, mest. pri Švábskem, or. s Švábinja -e Švábskim; DVOJINA: im. Švábska, rod. Švábskih, daj. ž; ime bitja, prebivalsko ime Švábskima, | tož. Švábska, mest. pri Švábskih, or. s nekdaj prebivalka Švabskega|: Po ločitvi od Desiderate se je Karel Veliki poročil s trinajstletno Švábskima; MNOŽINA: im. Švábski, rod. Švábskih, Švabinjo Hildegardo; | daj. Švábskim, tož. Švábske, mest. pri Švábskih, or. s slabšalno nadomestno ime za Nemko|: Policist je ustavil Švabinjo Švábskimi (< Švabsko) STATUS: predlog {B} Švabinjin PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških {O} EDNINA: im. Švábinja, rod. Švábinje, daj. ... rodbin Švábinji, tož. Švábinjo, mest. pri Švábinji, or. s Švábinjo; DVOJINA: im. Švábinji, rod. Švábinj, daj. Švábsko -ega s; zemljepisno ime Švábinjama, tož. Švábinji, mest. pri Švábinjah, or. s |nekdaj zgodovinska pokrajina v današnji južni Švábinjama; MNOŽINA: im. Švábinje, rod. Švábinj, Nemčiji|: Plemiška družina Auersperg je prišla s daj. Švábinjam, tož. Švábinje, mest. pri Švábinjah, or. Švabske in od 11. stoletja dalje imela v lasti grad s Švábinjami Turjak; |nadomestno ime za Nemčijo|: Na srečanju STATUS: predlog so zmagali gostje s Švabskega PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in Kje? na Švabskem poimenovanja Od kod? s Švabskega Kam? na Švabsko {B} Švab, Švabinja; Švabov, Švabinjin; švabski švábski -a -o prid. |nanašajoč se na Švabsko in Švabe|: švabska {O} EDNINA: im. Švábsko, rod. Švábskega, daj. pokrajina; Wolf Dietrich iz švabske rodbine Švábskemu, tož. Švábsko, mest. pri Švábskem, or. s Raitenauskih; Švábskim; DVOJINA: im. Švábski, rod. Švábskih, daj. prim. Švabska jura, Švabska Venera Švábskima, tož. Švábski, mest. pri Švábskih, or. s (< Švabsko) Švábskima; MNOŽINA: im. Švábska, rod. Švábskih, {O} moški: daj. Švábskim, tož. Švábska, mest. pri Švábskih, or. s EDNINA: im. švábski, rod. švábskega, daj. Švábskimi švábskemu, tož. švábski (živostno švábskega), mest. pri švábskem, STATUS: predlog or. s švábskim; DVOJINA: im. švábska, rod. švábskih, daj. švábskima, tož. švábska, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena pokrajin švábskih, or. s švábskima; MNOŽINA: im. švábski, rod. 204 Švŕk -a m; ime bitja, živalsko ime |žensko ime|: Za vsak primer bom s Teodoro |ime živali|: pustolovščina psička Švrka; Zgodbe o obiskala otroško zdravnico; |lat. Theodora: rimska pasjem policistu Švrku spodbujajo otroke k branju cesarica|: mozaik cesarja Justinijana in cesarice {B} Švrkov Teodore; Vigilij je papež postal papež s pomočjo {O} EDNINA: im. Švŕk, rod. Švŕka, daj. Švŕku, tož. cesaric Teodore in Antonije Švŕka, mest. pri Švŕku, or. s Švŕkom; DVOJINA: im. {B} Teodorin Švŕka, rod. Švŕkov, daj. Švŕkoma, tož. Švŕka, mest. pri {O} EDNINA: im. Teodóra, rod. Teodóre, daj. Teodóri, Švŕkih, or. s Švŕkoma; MNOŽINA: im. Švŕki, rod. tož. Teodóro, mest. pri Teodóri, or. s Teodóro; Švŕkov, daj. Švŕkom, tož. Švŕke, mest. pri Švŕkih, or. s DVOJINA: im. Teodóri, rod. Teodór, daj. Teodórama, Švŕki tož. Teodóri, mest. pri Teodórah, or. s Teodórama; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Teodóre, rod. Teodór, daj. Teodóram, PRAVOPISNA KATEGORIJA: živalska imena tož. Teodóre, mest. pri Teodórah, or. s Teodórami STATUS: predlog tarók -a m PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, |družabna igra s kartami|: Najbolj znan je Piatnikov ženska); imena zgodovinskih osebnosti tarok z motivi iz vsakdanjega življenja; partija taroka Teodózij I. Véliki -a I. -ega tudi Teodózij Pŕvi {O} EDNINA: im. tarók, rod. taróka, daj. taróku, tož. Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime taróka, mest. pri taróku, or. s tarókom; DVOJINA: im. |dolgo ime Flavij Teodozij I. Veliki|; |lat. Flavius taróka, rod. tarókov, daj. tarókoma, tož. taróka, mest. Theodosius I. Magnus: rimski cesar|: S smrtjo pri tarókih, or. s tarókoma; MNOŽINA: im. taróki, rod. Teodozija I. Velikega je razpadlo rimsko cesarstvo; tarókov, daj. tarókom, tož. taróke, mest. pri tarókih, or. skrajšano Pod Teodozijem I. je krščanstvo postalo s taróki uradna vera cesarstva STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Teodózij I. Véliki tudi Teodózij PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja iger Pŕvi Véliki, rod. Teodózija I. Vélikega tudi Teodózija Pŕvega Vélikega, daj. Teodóziju I. Vélikemu tudi tártarski -a -o prid. Teodóziju Pŕvemu Vélikemu, tož. Teodózija I. tartarski kralj Vélikega tudi Teodózija Pŕvega Vélikega, mest. pri (< Tartar) Teodóziju I. Vélikem tudi pri Teodóziju Pŕvem {O} moški: EDNINA: im. tártarski, rod. tártarskega, Vélikem, or. s Teodózijem I. Vélikim tudi s daj. tártarskemu, tož. tártarski (živostno tártarskega), Teodózijem Pŕvim Vélikim mest. pri tártarskem, or. s tártarskim; DVOJINA: im. STATUS: predlog tártarska, rod. tártarskih, daj. tártarskima, tož. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tártarska, mest. pri tártarskih, or. s tártarskima; osebnosti MNOŽINA: im. tártarski, rod. tártarskih, daj. tártarskim, tož. tártarske, mest. pri tártarskih, or. s tártarskimi Teodózij Pŕvi Véliki -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ženski: EDNINA: im. tártarska, rod. tártarske, daj. ime; obširneje glej pri Teodozij I. Veliki tártarski, tož. tártarsko, mest. pri tártarski, or. s tártarsko; DVOJINA: im. tártarski, rod. tártarskih, daj. Terêza Ávilska -e -e ž; ime bitja, osebno ime tártarskima, tož. tártarski, mest. pri tártarskih, or. s |svetnica, cerkvena učiteljica|; gl. Terezija Avilska tártarskima; MNOŽINA: im. tártarske, rod. tártarskih, STATUS: predlog daj. tártarskim, tož. tártarske, mest. pri tártarskih, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem tártarskimi imenu; imena zgodovinskih osebnosti srednji: EDNINA: im. tártarsko, rod. tártarskega, daj. tártarskemu, tož. tártarsko, mest. pri tártarskem, or. s Téš -a m; stvarno ime tártarskim; DVOJINA: im. tártarski, rod. tártarskih, daj. |termoelektrarna v Šoštanju|: Premogovnik Velenje tártarskima, tož. tártarski, mest. pri tártarskih, or. s je odvisen od porabe lignita v Tešu; širše vodstvo tártarskima; MNOŽINA: im. tártarska, rod. tártarskih, Teša; Teš 6 ||šesti blok Termoelektrarne Šoštanj||: daj. tártarskim, tož. tártarska, mest. pri tártarskih, or. s gradnja Teša 6 tártarskimi (< TEŠ1, TEŠ2) STATUS: predlog {B} Tešev PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki {O} EDNINA: im. Téš, rod. Téša, daj. Téšu, tož. Téš, mest. pri Téšu, or. s Téšem; DVOJINA: im. Téša, rod. Teodóra -e ž; ime bitja, osebno ime Téšev, daj. Téšema, tož. Téša, mest. pri Téših, or. s 205 Téšema; MNOŽINA: im. Téši, rod. Téšev, daj. Téšem, srednji: EDNINA: im. Téševo, rod. Téševega, daj. tož. Téše, mest. pri Téših, or. s Téši Téševemu, tož. Téševo, mest. pri Téševem, or. s STATUS: predlog Téševim; DVOJINA: im. Téševi, rod. Téševih, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične Téševima, tož. Téševi, mest. pri Téševih, or. s besede Téševima; MNOŽINA: im. Téševa, rod. Téševih, daj. Téševim, tož. Téševa, mest. pri Téševih, or. s TÉŠ1 TÉŠ-a Téševimi tudi TÉŠ -- m; kratica |Termoelektrarna Šoštanj|: Svečana otvoritev prve STATUS: predlog plinske enote v TEŠ-u; izvedba dokapitalizacije PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki TEŠ-a za investicijo v blok 6; kot prilastek, v imenovalniku projekcija poslovanja družbe TEŠ; TÉŠ-ev -a -o prid. pogosto nesklonljivo TEŠ 6 ||šesti blok Termoelektrarne TEŠ-ev sindikalist Šoštanj||: cena delovanja TEŠ 6; prim. Teš (< TEŠ1) {B} TEŠ-ev {O} moški: EDNINA: im. TÉŠ-ev, rod. TÉŠ-evega, {O} EDNINA: im. TÉŠ, rod. TÉŠ-a tudi TÉŠ, daj. TÉŠ- daj. TÉŠ-evemu, tož. TÉŠ-ev (živostno TÉŠ-evega), u tudi TÉŠ, tož. TÉŠ, mest. pri TÉŠ-u tudi pri TÉŠ, or. mest. pri TÉŠ-evem, or. s TÉŠ-evim; DVOJINA: im. s TÉŠ-em tudi s TÉŠ; DVOJINA: im. TÉŠ-a tudi TÉŠ, TÉŠ-eva, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evima, tož. TÉŠ- rod. TÉŠ-ev tudi TÉŠ, daj. TÉŠ-ema tudi TÉŠ, tož. eva, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evima; MNOŽINA: TÉŠ-a tudi TÉŠ, mest. pri TÉŠ-ih tudi pri TÉŠ, or. s im. TÉŠ-evi, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ-evim, tož. TÉŠ- TÉŠ-ema tudi s TÉŠ; MNOŽINA: im. TÉŠ-i tudi TÉŠ, eve, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evimi rod. TÉŠ-ev tudi TÉŠ, daj. TÉŠ-em tudi TÉŠ, tož. ženski: EDNINA: im. TÉŠ-eva, rod. TÉŠ-eve, daj. TÉŠ-e tudi TÉŠ, mest. pri TÉŠ-ih tudi pri TÉŠ, or. s TÉŠ-evi, tož. TÉŠ-evo, mest. pri TÉŠ-evi, or. s TÉŠ- TÉŠ-i tudi s TÉŠ evo; DVOJINA: im. TÉŠ-evi, rod. TÉŠ-evih, daj. TÉŠ- STATUS: predlog evima, tož. TÉŠ-evi, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ- PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik evima; MNOŽINA: im. TÉŠ-eve, rod. TÉŠ-evih, daj. moškega spola TÉŠ-evim, tož. TÉŠ-eve, mest. pri TÉŠ-evih, or. s TÉŠ-evimi srednji: TÉŠ EDNINA: im. TÉŠ-evo, rod. TÉŠ-evega, daj. 2 -- ž; kratica |Termoelektrarna Šoštanj|: TEŠ je pridobila več kot TÉŠ-evemu, tož. TÉŠ-evo, mest. pri TÉŠ-evem, or. s tri milijone megavatnih ur elektrike; TÉŠ-evim; DVOJINA: im. TÉŠ-evi, rod. TÉŠ-evih, daj. prim. Teš {O} TÉŠ-evima, tož. TÉŠ-evi, mest. pri TÉŠ-evih, or. s EDNINA: im. TÉŠ, rod. TÉŠ, daj. TÉŠ, tož. TÉŠ, TÉŠ-evima; MNOŽINA: im. TÉŠ-eva, rod. TÉŠ-evih, mest. pri TÉŠ, or. s TÉŠ; DVOJINA: im. TÉŠ, rod. TÉŠ, daj. TÉŠ-evim, tož. TÉŠ-eva, mest. pri TÉŠ-evih, or. s daj. TÉŠ, tož. TÉŠ, mest. pri TÉŠ, or. s TÉŠ; TÉŠ-evimi MNOŽINA: im. TÉŠ, rod. TÉŠ, daj. TÉŠ, tož. TÉŠ, mest. pri TÉŠ, STATUS: predlog or. s TÉŠ STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice iz kratic Téšev -a -o prid. tévé1 -êja in tevé -êja m Pri vzdrževalnih delih so Teševi strokovnjaki |televizija|: neformalno prenos koncerta na teveju; v sodelovali s tujimi izvajalci pridevniški rabi posnetki teve kamer; variantno (< Teš) televizijskih kamer; ogromen teve ekran s {O} moški: pripadajočim zvočnim sistemom EDNINA: im. Téšev, rod. Téševega, daj. variantno televizijski Téševemu, tož. Téšev (živostno Téševega), mest. pri ekran; |televizijski sprejemnik|: neformalno Nad Téševem, tevejem ima obešeno poročno fotografijo or. s Téševim; DVOJINA: im. Téševa, rod. Téševih, daj. Téševima, tož. Téševa, mest. pri (< TV1) Téševih, {O} or. s Téševima; MNOŽINA: im. Téševi, rod. EDNINA: im. tévé in tevé, rod. tévêja in tevêja, daj. Téševih, daj. Téševim, tož. Téševe, mest. pri Téševih, tévêju in tevêju, tož. tévé in tevé, mest. pri tévêju in pri tevêju, or. s Téševimi or. s tévêjem in s tevêjem; DVOJINA: im. ženski: tévêja EDNINA: im. Téševa, rod. Téševe, daj. Téševi, in tevêja, rod. tévêjev in tevêjev, daj. tévêjem in tož. Téševo, mest. pri Téševi, or. s Téševo; tevêjema, DVOJINA: tož. tévêja in tevêja, mest. pri tévêjih in pri tevêjih, im. Téševi, rod. Téševih, daj. Téševima, tož. Téševi, or. s tévêjema in s tevêjema; MNOŽINA: im. mest. pri Téševih, or. s Téševima; tévêji MNOŽINA: im. in tevêji, rod. tévêjev in tevêjev, daj. tévêjem in Téševe, tevêjem, rod. Téševih, daj. Téševim, tož. Téševe, mest. tož. tévêje in tevêje, mest. pri tévêjih in pri pri Téševih, or. s Téševimi tevêjih, or. s tévêji in s tevêji 206 STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave TÍGR-ov -a -o prid. TIGR-ov boj proti fašizmu tévé2 -- in tevé -- ž (< TIGR) |televizija|: neformalno kabelska teve {O} moški: EDNINA: im. TÍGR-ov, rod. TÍGR-ovega, (< TV2) daj. TÍGR-ovemu, tož. TÍGR-ov (živostno TÍGR- {O} EDNINA: im. tévé in tevé, rod. tévé in tevé, daj. ovega), mest. pri TÍGR-ovem, or. s TÍGR-ovim; tévé in tevé, tož. tévé in tevé, mest. pri tévé in pri tevé, DVOJINA: im. TÍGR-ova, rod. TÍGR-ovih, daj. TÍGR-or. s tévé in s tevé; DVOJINA: im. tévé in tevé, rod. tévé ovima, tož. TÍGR-ova, mest. pri TÍGR-ovih, or. s in tevé, daj. tévé in tevé, tož. tévé in tevé, mest. pri tévé TÍGR-ovima; MNOŽINA: im. TÍGR-ovi, rod. TÍGR-in pri tevé, or. s tévé in s tevé; MNOŽINA: im. tévé in ovih, daj. TÍGR-ovim, tož. TÍGR-ove, mest. pri tevé, rod. tévé in tevé, daj. tévé in tevé, tož. tévé in TÍGR-ovih, or. s TÍGR-ovimi tevé, mest. pri tévé in pri tevé, or. s tévé in s tevé ženski: EDNINA: im. TÍGR-ova, rod. TÍGR-ove, daj. STATUS: predlog TÍGR-ovi, tož. TÍGR-ovo, mest. pri TÍGR-ovi, or. s P TÍGR-ovo; RAVOPISNA KATEGORIJA: leksikalizirane krajšave DVOJINA: im. TÍGR-ovi, rod. TÍGR-ovih, daj. TÍGR-ovima, tož. TÍGR-ovi, mest. pri TÍGR- Tibêrij -a ovih, or. s TÍGR-ovima; MNOŽINA: im. TÍGR-ove, m; ime bitja, osebno ime |moško ime|: zemljiški zakon Tiberija Grakha; | rod. TÍGR-ovih, daj. TÍGR-ovim, tož. TÍGR-ove, mest. dolgo pri TÍGR-ovih, or. s TÍGR-ovimi ime Tiberij Klavdij Neron|; |lat. Tiberius Claudius Nero: rimski cesar|: Jupitrovo vilo na otoku Kapri srednji: EDNINA: im. TÍGR-ovo, rod. TÍGR-ovega, pripisujejo cesarju Tiberiju daj. TÍGR-ovemu, tož. TÍGR-ovo, mest. pri TÍGR- {B} Tiberijev ovem, or. s TÍGR-ovim; DVOJINA: im. TÍGR-ovi, rod. {O} TÍGR-ovih, daj. TÍGR-ovima, tož. TÍGR-ovi, mest. EDNINA: im. Tibêrij, rod. Tibêrija, daj. Tibêriju, pri TÍGR-ovih, or. s TÍGR-ovima; MNOŽINA: im. tož. Tibêrija, mest. pri Tibêriju, or. s Tibêrijem; TÍGR-ova, rod. TÍGR-ovih, daj. TÍGR-ovim, tož. DVOJINA: im. Tibêrija, rod. Tibêrijev, daj. Tibêrijema, TÍGR-ova, mest. pri TÍGR-ovih, or. s TÍGR-ovimi tož. Tibêrija, mest. pri Tibêrijih, or. s Tibêrijema; STATUS: predlog MNOŽINA: im. Tibêriji, rod. Tibêrijev, daj. Tibêrijem, tož. Tibêrije, mest. pri Tibêrijih, or. s Tibêriji PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke STATUS: predlog iz kratic PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, moška); imena zgodovinskih osebnosti Tínder -ja m; stvarno ime |aplikacija|: profil na Tinderju; zasvojenost s Tinderjem; Tígrov -a -o kot prilastek, v imenovalniku Moža je prid. (< Tigr) {O} moški: spoznala prek spletne aplikacije Tinder; v pridevniški EDNINA: im. Tígrov, rod. Tígrovega, daj. Tígrovemu, rabi Tinder profil variantno profil na Tinderju; Moj tož. Tígrov (živostno Tígrovega), mest. pri Tígrovem, najslabši Tinder zmenek je bil prvi Tinder zmenek or. s Tígrovim; DVOJINA: im. Tígrova, rod. Tígrovih, variantno zmenek na Tinderju; daj. Tígrovima, tož. Tígrova, mest. pri Tígrovih, {B} Tínderjev or. s Tígrovima; MNOŽINA: im. Tígrovi, rod. Tígrovih, {O} EDNINA: im. Tínder, rod. Tínderja, daj. Tínderju, daj. Tígrovim, tož. Tígrove, mest. pri Tígrovih, tož. Tínder, mest. pri Tínderju, or. s Tínderjem or. s Tígrovimi ženski: STATUS: predlog EDNINA: im. Tígrova, rod. Tígrove, daj. Tígrovi, tož. Tígrovo, mest. pri Tígrovi, or. s Tígrovo; PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik DVOJINA: im. Tígrovi, rod. Tígrovih, daj. Tígrovima, moškega spola tož. Tígrovi, mest. pri Tígrovih, or. s Tígrovima; MNOŽINA: im. Tígrove, rod. Tígrovih, daj. Tígrovim, Tít -a m; ime bitja, osebno ime tož. Tígrove, mest. pri Tígrovih, or. s Tígrovimi |moško ime|: S Titom sta se glasno smejala; |dolgo srednji: EDNINA: im. Tígrovo, rod. Tígrovega, daj. ime Tit Flavij Vespazijan|; |lat. Titus Flavius Tígrovemu, tož. Tígrovo, mest. pri Tígrovem, or. s Vespasianus: rimski cesar|: zgodba o nesrečni Tígrovim; DVOJINA: im. Tígrovi, rod. Tígrovih, daj. ljubezni med rimskim cesarjem Titom in Tígrovima, tož. Tígrovi, mest. pri Tígrovih, or. s palestinsko kraljico Bereniko Tígrovima; MNOŽINA: im. Tígrova, rod. Tígrovih, daj. {B} Titov Tígrovim, tož. Tígrova, mest. pri Tígrovih, or. s {O} EDNINA: im. Tít, rod. Títa, daj. Títu, tož. Títa, mest. Tígrovimi pri Títu, or. s Títom; DVOJINA: im. Títa, rod. Títov, STATUS: predlog daj. Títoma, tož. Títa, mest. pri Títih, or. s Títoma; PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki 207 MNOŽINA: im. Títi, rod. Títov, daj. Títom, tož. Títe, Tribúna -e ž; stvarno ime mest. pri Títih, or. s Títi |slovenski časopis|: Za Tribuno je značilno, da so jo STATUS: predlog ustvarjali mladi intelektualci; V študentskih letih je PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, pisal v Tribuni; kot prilastek, v imenovalniku Bil sem moška); imena zgodovinskih osebnosti glavni urednik študentskega časopisa Tribuna; prim. tribuna Tokugáva -e {B} Tribunin in Tokugáva -a m; ime bitja, osebno ime |japonski vladar|: šogunat Tokagave/Tokugava; {O} EDNINA: im. Tribúna, rod. Tribúne, daj. Tribúni, svetišče, posvečeno Tokagavi/Tokugavu tož. Tribúno, mest. pri Tribúni, or. s Tribúno {B} Tokugavov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Tokugáva, rod. Tokugáve in PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Tokugáva, daj. Tokugávi in Tokugávu, tož. Tokugávo in Tokugáva, mest. pri Tokugávi in pri Tokugávu, or. Triglàv1 -áva in Tríglav -a m; ime bitja, religijsko ime s Tokugávo in s Tokugávom |slovanski bog|: Kronist Ebbo poroča, da je imel STATUS: predlog bog Triglav svoj tempelj ob izlivu Odre PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih {B} Triglavov osebnosti; samostalnik moškega spola {O} EDNINA: im. Triglàv in Tríglav, rod. Trigláva in Tríglava, daj. Triglávu in Tríglavu, tož. Trigláva in Tríglava, tórta -e mest. pri Triglávu in pri Tríglavu, or. s ž |biskvitno pecivo z nadevi|: čokoladna torta; Triglávom in s Tríglavom petnadstropna poročna torta; STATUS: predlog Sacherjeva/saherjeva torta ||čokoladna torta, imenovana po Franzu PRAVOPISNA KATEGORIJA: religijska imena Sacherju||: Dunaj je mesto kočijažev, opernega plesa in Sacherjeve/saherjeve torte; torta Pavlova Tríglav2 -a in Triglàv -a m; zemljepisno ime ||sadna torta z beljaki, imenovana po Ani Pavlovi||: |slovenska gora|: Sestopala sta po poti s Triglava Belina in rahlost torte Pavlove spominjata na bel proti Kredarici; Leta 1895 je Jakob Aljaž na baletni kostum Ane Pavlove; schwarzwaldska torta Triglavu postavil stolp ||češnjeva torta s smetano, imenovana po likerju z Kje? na Triglavu imenom Schwarzwälder Kirsch||: Doma Od kod? s Triglava pripravljamo schwarzwaldsko torto, ki ji rečemo Kam? na Triglav temni gozdiček {B} triglavski {O} EDNINA: im. tórta, rod. tórte, daj. tórti, tož. tórto, {O} EDNINA: im. Tríglav in Triglàv, rod. Tríglava in mest. pri tórti, or. s tórto; DVOJINA: im. tórti, rod. tórt, Trigláva, daj. Tríglavu in Triglávu, tož. Tríglav in daj. tórtama, tož. tórti, mest. pri tórtah, or. s tórtama; Triglàv, mest. pri Tríglavu in pri Triglávu, or. s MNOŽINA: im. tórte, rod. tórt, daj. tórtam, tož. tórte, Tríglavom in s Triglávom mest. pri tórtah, or. s tórtami STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vzpetin, gorovij PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja jedi Tríglav3 -a m; stvarno ime Traján -a m; ime bitja, osebno ime |športni klub|: igralec Triglava; prijateljska tekma s |moško ime|: Zmagali so s trojko Trajana Langdona; Triglavom |dolgo ime Mark Ulpij Trajan|; |lat. Marcus Ulpius {B} Triglavov Traianus: rimski cesar|: Rimski imperij je imel pod {O} EDNINA: im. Tríglav, rod. Tríglava, daj. Tríglavu, cesarjem Trajanom največji obseg tož. Tríglava, mest. pri Tríglavu, or. s Tríglavom {B} Trajanov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Traján, rod. Trajána, daj. Trajánu, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena tož. Trajána, mest. pri Trajánu, or. s Trajánom; DVOJINA: im. Trajána, rod. Trajánov, daj. Trajánoma, TrNÔVfést -a m; stvarno ime tož. Trajána, mest. pri Trajánih, or. s Trajánoma; |glasbeni festival|: program TrNOVfesta; MNOŽINA: im. Trajáni, rod. Trajánov, daj. Trajánom, Odpovedala sta nastop na TrNOVfestu tož. Trajáne, mest. pri Trajánih, or. s Trajáni {B} TrNOVfestov STATUS: predlog {O} EDNINA: im. TrNÔVfést, rod. TrNÔVfésta, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, TrNÔVféstu, tož. TrNÔVfést, mest. pri TrNÔVféstu, moška); imena zgodovinskih osebnosti or. s TrNÔVféstom STATUS: predlog 208 PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena tož. Tudorja, mest. pri Tudorjih, or. s Tudorjema; MNOŽINA: im. Tudorji, rod. Tudorjev, daj. Tudorjem, tržáški -a -o prid. tož. Tudorje, mest. pri Tudorjih, or. s Tudorji tržaško pristanišče; srečanje tržaških in goriških STATUS: predlog Slovencev PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških (< Trst) ... rodbin {O} moški: EDNINA: im. tržáški, rod. tržáškega, daj. tržáškemu, tož. tržáški (živostno tržáškega), mest. pri Tudor3 -- [túdor] ž; ime bitja, osebno ime tržáškem, or. s tržáškim; DVOJINA: im. tržáška, rod. |priimek|; |rodbinsko ime angleške kraljeve tržáških, daj. tržáškima, tož. tržáška, mest. pri rodbine|: navadno ob ženskem imenu umor škotske tržáških, or. s tržáškima; MNOŽINA: im. tržáški, rod. kraljice Marije Tudor; Za angleško kraljico so leta tržáških, daj. tržáškim, tož. tržáške, mest. pri tržáških, 1558 okronali Elizabeto Tudor or. s tržáškimi {O} EDNINA: im. Tudor, rod. Tudor, daj. Tudor, tož. ženski: EDNINA: im. tržáška, rod. tržáške, daj. tržáški, Tudor, mest. pri Tudor, or. s Tudor; DVOJINA: im. tož. tržáško, mest. pri tržáški, or. s tržáško; DVOJINA: Tudor, rod. Tudor, daj. Tudor, tož. Tudor, mest. pri im. tržáški, rod. tržáških, daj. tržáškima, tož. tržáški, Tudor, or. s Tudor; MNOŽINA: im. Tudor, rod. Tudor, mest. pri tržáških, or. s tržáškima; MNOŽINA: im. daj. Tudor, tož. Tudor, mest. pri Tudor, or. s Tudor tržáške, rod. tržáških, daj. tržáškim, tož. tržáške, mest. STATUS: predlog pri tržáških, or. s tržáškimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških srednji: EDNINA: im. tržáško, rod. tržáškega, daj. ... rodbin tržáškemu, tož. tržáško, mest. pri tržáškem, or. s tržáškim; DVOJINA: im. tržáški, rod. tržáških, daj. tudorski -a -o [túdorski] prid. tržáškima, tož. tržáški, mest. pri tržáških, or. s |nanašajoč se na rodbino|: Henrik VII. je v tržáškima; MNOŽINA: im. tržáška, rod. tržáških, daj. tudorskem grbu združil rdečo vrtnico in belo tržáškim, tož. tržáška, mest. pri tržáških, or. s vrtnico; V westminstrski opatiji je pokopana tržáškimi tudorska kraljica Elizabeta I.; |nanašajoč se na STATUS: predlog obdobje in slog|: Za tudorski slog je značilno PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki bogato leseno okrasje, uporaba naravnega kamna in lesenih podpornih stebrov Tudor1 -ja [tjúdor] m; ime bitja, osebno ime (< Tudor1) |priimek|: pianist David Tudor {O} moški: EDNINA: im. túdorski, rod. túdorskega, {B} Tudorjev daj. túdorskemu, tož. túdorski (živostno túdorskega), {O} EDNINA: im. Tudor, rod. Tudorja, daj. Tudorju, mest. pri túdorskem, or. s túdorskim; DVOJINA: im. tož. Tudorja, mest. pri Tudorju, or. s Tudorjem; túdorska, rod. túdorskih, daj. túdorskima, tož. DVOJINA: im. Tudorja, rod. Tudorjev, daj. Tudorjema, túdorska, mest. pri túdorskih, or. s túdorskima; tož. Tudorja, mest. pri Tudorjih, or. s Tudorjema; MNOŽINA: im. túdorski, rod. túdorskih, daj. túdorskim, MNOŽINA: im. Tudorji, rod. Tudorjev, daj. Tudorjem, tož. túdorske, mest. pri túdorskih, or. s túdorskimi tož. Tudorje, mest. pri Tudorjih, or. s Tudorji ženski: EDNINA: im. túdorska, rod. túdorske, daj. STATUS: predlog túdorski, tož. túdorsko, mest. pri túdorski, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) túdorsko; DVOJINA: im. túdorski, rod. túdorskih, daj. túdorskima, tož. túdorski, mest. pri túdorskih, or. s Tudor2 -ja [túdor] m; ime bitja, osebno ime túdorskima; MNOŽINA: im. túdorske, rod. túdorskih, |rodbinsko ime angleške kraljeve rodbine|: vitezi daj. túdorskim, tož. túdorske, mest. pri túdorskih, or. s Henrika Tudorja; film o britanski kraljevski túdorskimi dinastiji Tudor/Tudorjev; kot prilastek, v imenovalniku srednji: EDNINA: im. túdorsko, rod. túdorskega, daj. Z Elizabeto I. se je zaključila vladavina družine túdorskemu, tož. túdorsko, mest. pri túdorskem, or. s Tudor; |pripadnik angleške kraljeve rodbine|: Po túdorskim; DVOJINA: im. túdorski, rod. túdorskih, daj. vojni dveh rož je prestol zasedel Tudor – Henrik túdorskima, tož. túdorski, mest. pri túdorskih, or. s VII.; v množini Tudorji |angl. House of Tudor: túdorskima; MNOŽINA: im. túdorska, rod. túdorskih, angleška kraljeva rodbina|: V času Tudorjev so iz daj. túdorskim, tož. túdorska, mest. pri túdorskih, or. s Flandrije začeli uvažati hmelj in lovor túdorskimi {B} Tudor, Tudorka; Tudorjev, Tudorkin; tudorski STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Tudor, rod. Tudorja, daj. Tudorju, PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki tož. Tudorja, mest. pri Tudorju, or. s Tudorjem; DVOJINA: im. Tudorja, rod. Tudorjev, daj. Tudorjema, Tumblr -ja [támblər] m; stvarno ime 209 |podjetje|: Glavni izvršni direktor Tumblrja bo ostal MNOŽINA: im. turjáške, rod. turjáških, daj. turjáškim, na svojem položaju; kot prilastek, v imenovalniku Bil je tož. turjáške, mest. pri turjáških, or. s turjáškimi na razgovoru pri podjetju Tumblr; |spletno srednji: EDNINA: im. turjáško, rod. turjáškega, daj. družbeno omrežje|: uporabnik Tumblrja; kot prilastek, turjáškemu, tož. turjáško, mest. pri turjáškem, or. s v imenovalniku Komentiral je objavo na omrežju turjáškim; DVOJINA: im. turjáški, rod. turjáških, daj. Tumblr; v pridevniški rabi Tumblr uporabnik variantno turjáškima, tož. turjáški, mest. pri turjáških, or. s uporabnik Tumblrja; Nekaj utrinkov z izleta je turjáškima; MNOŽINA: im. turjáška, rod. turjáških, daj. objavila na svojem Tumblr računu variantno računu turjáškim, tož. turjáška, mest. pri turjáških, or. s na Tumblrju; turjáškimi {B} Tumblrjev STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Tumblr, rod. Tumblrja, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Tumblrju, tož. Tumblr, mest. pri Tumblrju, or. s Tumblrjem Turjáški -ega m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: zmaga grofa PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Hanna Auersperga Turjaškega; |nem. Auersperg: kranjska plemiška rodbina|: Leta 1642 se je Turjáčan -a m; ime bitja, osebno ime knjižnica Turjaških preselila v Ljubljano; prim. |pripadnik kranjske plemiške rodbine|: Knjižnica Auersperški Turjačana Volka Engelberta je bila ena (< Turjak) najbogatejših v Evropi; v množini Turjačani |nem. {B} Turjaški, Turjaška; turjaški Auersperg: kranjska plemiška rodbina|: V grbu {O} EDNINA: im. Turjáški, rod. Turjáškega, daj. Turjačanov je podoba orjaškega tura; Trubarjeva Turjáškemu, tož. Turjáškega, mest. pri Turjáškem, or. družina je bila v dobrih odnosih s Turjačani; prim. s Turjáškim; DVOJINA: im. Turjáška, rod. Turjáških, Auersperg daj. Turjáškim, tož. Turjáška, mest. pri Turjáških, or. s (< Turjak) Turjáškima; MNOŽINA: im. Turjáški, rod. Turjáških, {B} Turjačan, Turjačanka; Turjačanov, daj. Turjáškim, tož. Turjáške, mest. pri Turjáških, or. s Turjačankin; turjaški Turjáškimi {O} EDNINA: im. Turjáčan, rod. Turjáčana, daj. STATUS: predlog Turjáčanu, tož. Turjáčana, mest. pri Turjáčanu, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Turjáčanom; DVOJINA: im. Turjáčana, rod. ... rodbin Turjáčanov, daj. Turjáčanoma, tož. Turjáčana, mest. pri Turjáčanih, or. s Turjáčanoma; MNOŽINA: im. Tutankámon -a m; ime bitja, osebno ime Turjáčani, rod. Turjáčanov, daj. Turjáčanom, tož. |egiptovski faraon|: mumija Tutankamona; Turjáčane, mest. pri Turjáčanih, or. s Turjáčani Ohranjene so podobe s Tutankamonom, ki ima STATUS: predlog zapestnice, okrašene s hrošči skarabeji PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških {B} Tutankamonov ... rodbin {O} EDNINA: im. Tutankámon, rod. Tutankámona, daj. Tutankámonu, tož. Tutankámona, mest. pri turjáški -a -o prid. Tutankámonu, or. s Tutankámonom |nanašajoč se na Turjak in Turjačane|: V 14. in 15. STATUS: predlog stoletju so imeli turjaški grofje številne plavže in PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih fužine; Jurija Dalmatin je na turjaškem gradu osebnosti prevajal Biblijo; pesem o turjaški Rozamundi (< Turjak) Tutankámonov -a -o prid. {O} moški: EDNINA: im. turjáški, rod. turjáškega, daj. Tutankamonov sarkofag; V Dolini kraljev so turjáškemu, tož. turjáški (živostno turjáškega), mest. Tutankamonovo grobnico našli leta 1922 pri turjáškem, or. s turjáškim; DVOJINA: im. turjáška, (< Tutankamon) rod. turjáških, daj. turjáškima, tož. turjáška, mest. pri {O} moški: EDNINA: im. Tutankámonov, rod. turjáških, or. s turjáškima; MNOŽINA: im. turjáški, rod. Tutankámonovega, daj. Tutankámonovemu, tož. turjáških, daj. turjáškim, tož. turjáške, mest. pri Tutankámonov (živostno Tutankámonovega), mest. turjáških, or. s turjáškimi pri Tutankámonovem, or. s Tutankámonovim; ženski: EDNINA: im. turjáška, rod. turjáške, daj. DVOJINA: im. Tutankámonova, rod. Tutankámonovih, turjáški, tož. turjáško, mest. pri turjáški, or. s turjáško; daj. Tutankámonovima, tož. Tutankámonova, mest. DVOJINA: im. turjáški, rod. turjáških, daj. turjáškima, pri Tutankámonovih, or. s Tutankámonovima; tož. turjáški, mest. pri turjáških, or. s turjáškima; MNOŽINA: im. Tutankámonovi, rod. Tutankámonovih, 210 daj. Tutankámonovim, tož. Tutankámonove, mest. pri MNOŽINA: im. TV-ji tudi TV, rod. TV-jev tudi TV, daj. Tutankámonovih, or. s Tutankámonovimi TV-jem tudi TV, tož. TV-je tudi TV, mest. pri TV-jih ženski: EDNINA: im. Tutankámonova, rod. tudi pri TV, or. s TV-ji tudi s TV Tutankámonove, daj. Tutankámonovi, tož. STATUS: predlog Tutankámonovo, mest. pri Tutankámonovi, or. s PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice Tutankámonovo; DVOJINA: im. Tutankámonovi, rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovima, tož. TV2 -- tudi tv -- [tévé in tẹvé] ž; kratica Tutankámonovi, mest. pri Tutankámonovih, or. s |televizija|: Prizadevamo si, da bi na TV prepovedali Tutankámonovima; MNOŽINA: im. Tutankámonove, oglaševanje nezdravih živil; prenos prvenstva na rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovim, tož. TV Slovenija; prim. teve1 Tutankámonove, mest. pri Tutankámonovih, or. s {O} EDNINA: im. TV, rod. TV, daj. TV, tož. TV, mest. Tutankámonovimi pri TV, or. s TV; DVOJINA: im. TV, rod. TV, daj. TV, srednji: EDNINA: im. Tutankámonovo, rod. tož. TV, mest. pri TV, or. s TV; MNOŽINA: im. TV, rod. Tutankámonovega, daj. Tutankámonovemu, tož. TV, daj. TV, tož. TV, mest. pri TV, or. s TV Tutankámonovo, mest. pri Tutankámonovem, or. s STATUS: predlog Tutankámonovim; DVOJINA: im. Tutankámonovi, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovima, tož. Tutankámonovi, mest. pri Tutankámonovih, or. s TV3 -- -- tudi tv -- -- [tévé in tẹvé] prid. Tutankámonovima; MNOŽINA: im. Tutankámonova, |televizijski|: RTV prispevek plačujemo vsi, ne le rod. Tutankámonovih, daj. Tutankámonovim, tož. tisti, ki prijavijo, da imajo radijski ali TV Tutankámonova, mest. pri Tutankámonovih, or. s sprejemnik; Filmski zvezdniki imajo zdaj svoje TV Tutankámonovimi oddaje; V Kanadi snemajo tudi ameriške TV serije STATUS: predlog (< TV1, TV2) PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki {O} moški: EDNINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi tv, daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi pri tv, Tutmózis III. -a III. tudi Tutmózis Trétji -a -ega m; or. s TV tudi s tv; DVOJINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi ime bitja, osebno ime tv, daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi pri |egiptovski faraon|: grobnica Tutmozisa III.; bitka tv, or. s TV tudi s tv; MNOŽINA: im. TV tudi tv, rod. TV med egiptovskim faraonom Tutmozisom III. in tudi tv, daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi kadeškim knezom Hiskosom pri tv, or. s TV tudi s tv {O} EDNINA: im. Tutmózis III. tudi Tutmózis Trétji, ženski: EDNINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi tv, daj. rod. Tutmózisa III. tudi Tutmózisa Trétjega, daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi pri tv, or. s Tutmózisu III. tudi Tutmózisu Trétjemu, tož. TV tudi s tv; DVOJINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi tv, Tutmózisa III. tudi Tutmózisa Trétjega, mest. pri daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi pri tv, Tutmózisu III. tudi pri Tutmózisu Trétjem, or. s or. s TV tudi s tv; MNOŽINA: im. TV tudi tv, rod. TV Tutmózisom III. tudi s Tutmózisom Trétjim tudi tv, daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi STATUS: predlog pri tv, or. s TV tudi s tv PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih srednji: EDNINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi tv, daj. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi pri tv, or. s TV tudi s tv; DVOJINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi tv, Tutmózis Trétji -a -ega m; ime bitja, osebno ime; daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi pri tv, obširneje glej pri Tutmozis III. or. s TV tudi s tv; MNOŽINA: im. TV tudi tv, rod. TV tudi tv, daj. TV tudi tv, tož. TV tudi tv, mest. pri TV tudi TV1 TV-ja tudi TV -- tudi tv tv-ja tudi tv tv [tévé in pri tv, or. s TV tudi s tv tẹvé, rod. tévêja in tẹvêja, or. s tévêjem in s tẹvêjem] STATUS: predlog m; kratica PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pridevniki |televizija|: oddaja na TV-ju; navadno nesklonljivo, ob imenu program televizije POP TV; voditelj oddaje Twitter -ja [tvíter] m; stvarno ime na TV Slovenija; |televizijski sprejemnik|: Večere |podjetje|: Direktor Twitterja je poudaril, da pri najraje preživlja pred TV-jem; prim. teve1 določanju vsebine niso politično pristranski; V {O} EDNINA: im. TV, rod. TV-ja tudi TV, daj. TV-ju Twitterju ima petodstotni delež; kot prilastek, v tudi TV, tož. TV, mest. pri TV-ju tudi pri TV, or. s TV-imenovalniku Sedež podjetja Twitter je v San jem tudi s TV; DVOJINA: im. TV-ja tudi TV, rod. TV- Franciscu; Delnice ameriškega podjetja Twitter so jev tudi TV, daj. TV-jema tudi TV, tož. TV-ja tudi TV, padle na rekordno nizko vrednost; |spletno mest. pri TV-jih tudi pri TV, or. s TV-jema tudi s TV; družbeno omrežje|: Svojim oboževalcem se je 211 zahvalil prek Twitterja; sporočilo na Twitterju; kot PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke prilastek, v imenovalniku Na družbenem omrežju iz kratic Twitter ima več kot 820 tisoč sledilcev; v pridevniški rabi Na svojem Twitter profilu klub novice ni Unesco -a [unésko] m; stvarno ime komentiral variantno profilu na Twitterju; Svoje |mednarodna organizacija OZN za izobraževanje, ogorčenje je delila s Twitter sledilci variantno s znanost in kulturo|: Pri Unescu so razglasili sledilci na Twitterju; svetovni dan knjige in avtorskih pravic; kabinet {B} Twitterjev generalnega direktorja Unesca; kot prilastek, v {O} EDNINA: im. Twitter, rod. Twitterja, daj. imenovalniku Mednarodni gledališki inštitut deluje v Twitterju, tož. Twitter, mest. pri Twitterju, or. s okviru organizacije Unesco Twitterjem (< UNESCO) STATUS: predlog {B} Unescov PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} EDNINA: im. Unesco, rod. Unesca, daj. Unescu, tož. Unesco, mest. pri Unescu, or. z Unescom; Ubúntu -ja m; stvarno ime DVOJINA: im. Unesca, rod. Unescov, daj. Unescoma, |operacijski sistem|: računalnik z Ubuntujem; kot tož. Unesca, mest. pri Unescih, or. z Unescoma; prilastek, v imenovalniku Namestitev distribucije MNOŽINA: im. Unesca, rod. Unescov, daj. Unescom, Ubuntu je lažja od namestitve sistema Windows tož. Unesce, mest. pri Unescih, or. z Unesci XP; v pridevniški rabi Nisem Ubuntu uporabnik STATUS: predlog variantno uporabnik Ubuntuja; snovanje Ubuntu PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične mobilnika variantno Ubuntujevega mobilnika; besede {B} Ubuntujev {O} EDNINA: im. Ubúntu, rod. Ubúntuja, daj. UNESCO UNESCA tudi UNESCO -- [unésko, rod. Ubúntuju, tož. Ubúntu, mest. pri Ubúntuju, or. z unéska] m; kratica Ubúntujem |angl. United Nations Educational, Scientific and STATUS: predlog Cultural Organization|; |slov. Organizacija PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik Združenih narodov za izobraževanje, znanost in moškega spola kulturo|: seznam najpomembnejše svetovne naravne dediščine pri UNESCU; Osrednji mednarodni ÚDBIN -A -O prid. dogodek poteka na sedežu UNESCA v Parizu; kot UDBINI tajni dokumenti prilastek, v imenovalniku odbor za svetovno dediščino (< UDBA) organizacije UNESCO; prim. Unesco {O} moški: EDNINA: im. ÚDBIN, rod. ÚDBINEGA, {B} UNESCOV daj. ÚDBNEMU, tož. ÚDBIN (živostno {O} EDNINA: im. UNESCO, rod. UNESCA tudi ÚDBINEGA), mest. pri ÚDBINEM, or. z UNESCO, daj. UNESCU tudi UNESCO, tož. ÚDBINIM; DVOJINA: im. ÚDBINA, rod. ÚDBINIH, UNESCO tudi UNESCO, mest. pri UNESCU tudi pri daj. ÚDBINIMA, tož. ÚDBINA, mest. pri ÚDBINIH, UNESCO, or. z UNESCOM tudi z UNESCO; or. z ÚDBINIMA; MNOŽINA: im. ÚDBINI, rod. DVOJINA: im. UNESCA tudi UNESCO, rod. ÚDBINIH, daj. ÚDBINIM, tož. ÚDBINE, mest. pri UNESCOV tudi UNESCO, daj. UNESCOMA tudi ÚDBINIH, or. z ÚDBINIMI UNESCO, tož. UNESCA tudi UNESCO, mest. pri ženski: EDNINA: im. ÚDBINA, rod. ÚDBINE, daj. UNESCIH tudi pri UNESCO, or. z UNESCOMA tudi ÚDBINI, tož. ÚDBINO, mest. pri ÚDBINI, or. z z UNESCO; MNOŽINA: im. UNESCI tudi UNESCO, ÚDBINO; DVOJINA: im. ÚDBINI, rod. ÚDBINIH, rod. UNESCOV tudi UNESCO, daj. UNESCOM tudi daj. ÚDBINIMA, tož. ÚDBINI, mest. pri ÚDBINIH, UNESCO, tož. UNESCE tudi UNESCO, mest. pri or. z ÚDBINIMA; MNOŽINA: im. ÚDBINE, rod. UNESCIH tudi pri UNESCO, or. z UNESCI tudi z ÚDBINIH, daj. ÚDBINIM, tož. ÚDBINE, mest. pri UNESCO ÚDBINIH, or. z ÚDBINIMI STATUS: predlog srednji: EDNINA: im. ÚDBINO, rod. ÚDBINEGA, PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice daj. ÚDBINEMU, tož. ÚDBINO, mest. pri ÚDBINEM, or. z ÚDBINIM; DVOJINA: im. ÚDBINI, Unescov -a -o [unéskov-] prid. rod. ÚDBINIH, daj. ÚDBINIMA, tož. ÚDBINI, mest. mreža Unescovih šol; Škocjanske jame so vpisane pri ÚDBINIH, or. z ÚDBINIMA; MNOŽINA: im. na Unescov seznam svetovne dediščine ÚDBINA, rod. ÚDBINIH, daj. ÚDBINIM, tož. (< Unesco) ÚDBINA, mest. pri ÚDBINIH, or. z ÚDBINIMI {O} moški: EDNINA: im. Unescov, rod. Unescovega, STATUS: predlog daj. Unescovemu, tož. Unescov (živostno 212 Unescovega), mest. pri Unescovem, or. z Unescovim; UNESCOVA, mest. pri UNESCOVIH, or. z DVOJINA: im. Unescova, rod. Unescovih, daj. UNESCOVIMI Unescovima, tož. Unescova, mest. pri Unescovih, or. STATUS: predlog z Unescovima; MNOŽINA: im. Unescovi, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke Unescovih, daj. Unescovim, tož. Unescove, mest. pri iz kratic Unescovih, or. z Unescovimi ženski: EDNINA: im. Unescova, rod. Unescove, daj. Únicef -a m; stvarno ime Unescovi, tož. Unescovo, mest. pri Unescovi, or. z |mednarodni sklad za pomoč otrokom|: Celoten Unescovo; DVOJINA: im. Unescovi, rod. Unescovih, znesek dobrodelne prireditve so namenili Unicefu; daj. Unescovima, tož. Unescovi, mest. pri Unescovih, srečanje ambasadorjev Unicefa; kot prilastek, v or. z Unescovima; MNOŽINA: im. Unescove, rod. imenovalniku Že tretje leto uspešno sodelujemo z Unescovih, daj. Unescovim, tož. Unescove, mest. pri organizacijo Unicef Unescovih, or. z Unescovimi (< UNICEF) srednji: EDNINA: im. Unescovo, rod. Unescovega, {B} Unicefov daj. Unescovemu, tož. Unescovo, mest. pri {O} EDNINA: im. Únicef, rod. Únicefa, daj. Únicefu, Unescovem, or. z Unescovim; DVOJINA: im. tož. Únicef, mest. pri Únicefu, or. z Únicefom; Unescovi, rod. Unescovih, daj. Unescovima, tož. DVOJINA: im. Únicefa, rod. Únicefov, daj. Únicefoma, Unescovi, mest. pri Unescovih, or. z Unescovima; tož. Únicefa, mest. pri Únicefih, or. z Únicefoma; MNOŽINA: im. Unescova, rod. Unescovih, daj. MNOŽINA: im. Únicefi, rod. Únicefov, daj. Únicefom, Unescovim, tož. Unescova, mest. pri Unescovih, or. z tož. Únicefe, mest. pri Únicefih, or. z Únicefi Unescovimi STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; izkratične PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki besede UNESCOV -A -O [unéskov-] prid. ÚNICEF ÚNICEF-a tudi ÚNICEF -- m; kratica UNESCOV projekt; UNESCOV seznam nesnovne |angl. United Nations Children's Fund|; |slov. Sklad kulturne dediščine Združenih narodov za otroke|: ambasador dobre (< UNESCO) volje pri UNICEF-u; dobrodelni koncert UNICEF- {O} moški: EDNINA: im. UNESCOV, rod. a; kot prilastek, v imenovalniku Zasluženi denar je UNESCOVEGA, daj. UNESCOVEMU, tož. namenila človekoljubni organizaciji UNICEF; prim. UNESCOV (živostno UNESCOVEGA), mest. pri Unicef UNESCOVEM, or. z UNESCOVIM; DVOJINA: im. {B} UNICEF-ov UNESCOVA, rod. UNESCOVIH, daj. {O} EDNINA: im. ÚNICEF, rod. ÚNICEF-a tudi UNESCOVIMA, tož. UNESCOVA, mest. pri ÚNICEF, daj. ÚNICEF-u tudi ÚNICEF, tož. UNESCOVIH, or. z UNESCOVIMA; MNOŽINA: im. ÚNICEF, mest. pri ÚNICEF-u tudi pri ÚNICEF, or. z UNESCOVI, rod. UNESCOVIH, daj. ÚNICEF-om tudi z ÚNICEF; DVOJINA: im. UNESCOVIM, tož. UNESCOVE, mest. pri ÚNICEF-a tudi ÚNICEF, rod. ÚNICEF-ov tudi UNESCOVIH, or. z UNESCOVIMI ÚNICEF, daj. ÚNICEF-oma tudi ÚNICEF, tož. ženski: EDNINA: im. UNESCOVA, rod. ÚNICEF-a tudi ÚNICEF, mest. pri ÚNICEF-ih tudi UNESCOVE, daj. UNESCOVI, tož. UNESCOVO, pri ÚNICEF, or. z ÚNICEF-oma tudi z ÚNICEF; mest. pri UNESCOVI, or. z UNESCOVO; DVOJINA: MNOŽINA: im. ÚNICEF-i tudi ÚNICEF, rod. im. UNESCOVI, rod. UNESCOVIH, daj. ÚNICEF-ov tudi ÚNICEF, daj. ÚNICEF-om tudi UNESCOVIMA, tož. UNESCOVI, mest. pri ÚNICEF, tož. ÚNICEF-e tudi ÚNICEF, mest. pri UNESCOVIH, or. z UNESCOVIMA; MNOŽINA: im. ÚNICEF-ih tudi pri ÚNICEF, or. z ÚNICEF-i tudi z UNESCOVE, rod. UNESCOVIH, daj. ÚNICEF UNESCOVIM, tož. UNESCOVE, mest. pri STATUS: predlog UNESCOVIH, or. z UNESCOVIMI P srednji: RAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; samostalnik EDNINA: im. UNESCOVO, rod. UNESCOVEGA, moškega spola daj. UNESCOVEMU, tož. UNESCOVO, mest. pri UNESCOVEM, or. z UNESCOVIM; Únicefov -a -o DVOJINA: im. UNESCOVI, rod. prid. UNESCOVIH, daj. UNESCOVIMA, tož. obisk Unicefove ambasadorke; Predstavil je načrt UNESCOVI, mest. pri UNESCOVIH, or. z zbiranja sredstev za Unicefove programe pomoči UNESCOVIMA; otrokom MNOŽINA: im. UNESCOVA, rod. UNESCOVIH, daj. UNESCOVIM, tož. (< Unicef) 213 {O} moški: EDNINA: im. Únicefov, rod. Únicefovega, PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke daj. Únicefovemu, tož. Únicefov (živostno iz kratic Únicefovega), mest. pri Únicefovem, or. z Únicefovim; DVOJINA: im. Únicefova, rod. Urban Sêdmi -a -ega m; ime bitja, osebno ime; obširneje Únicefovih, daj. Únicefovima, tož. Únicefova, mest. glej pri Urban VII. pri Únicefovih, or. z Únicefovima; MNOŽINA: im. Únicefovi, rod. Únicefovih, daj. Únicefovim, tož. Urban VII. -a VII. tudi Urban Sêdmi -a -ega [urbán Únicefove, mest. pri Únicefovih, or. z Únicefovimi in urbàn, rod. urbána] m; ime bitja, osebno ime ženski: EDNINA: im. Únicefova, rod. Únicefove, daj. |lat. Papa Urbanus Septimus: ime papeža|: Palačo Únicefovi, tož. Únicefovo, mest. pri Únicefovi, or. z Barberini so zgradili za papeža Urbana VII. Únicefovo; DVOJINA: im. Únicefovi, rod. Únicefovih, {O} EDNINA: im. Urban VII. tudi Urban Sêdmi, rod. daj. Únicefovima, tož. Únicefovi, mest. pri Urbana VII. tudi Urbana Sêdmega, daj. Urbanu VII. Únicefovih, or. z Únicefovima; MNOŽINA: im. tudi Urbanu Sêdmemu, tož. Urbana VII. tudi Urbana Únicefove, rod. Únicefovih, daj. Únicefovim, tož. Sêdmega, mest. pri Urbanu VII. tudi pri Urbanu Únicefove, mest. pri Únicefovih, or. z Únicefovimi Sêdmem, or. z Urbanom VII. tudi z Urbanom srednji: EDNINA: im. Únicefovo, rod. Únicefovega, Sêdmim daj. Únicefovemu, tož. Únicefovo, mest. pri STATUS: predlog Únicefovem, or. z Únicefovim; DVOJINA: im. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Únicefovi, rod. Únicefovih, daj. Únicefovima, tož. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Únicefovi, mest. pri Únicefovih, or. z Únicefovima; MNOŽINA: im. Únicefova, rod. Únicefovih, daj. Úršula -e ž; ime bitja, osebno ime Únicefovim, tož. Únicefova, mest. pri Únicefovih, or. |žensko ime|: Gospa Uršula je bila zelo prijazna in z Únicefovimi mi je bila kot babica; |lat. Ursula: svetnica|: Družba STATUS: predlog uršulink je dobila ime po mučenki Uršuli; v zvezi PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki sveta/sv. Uršula Kapelica je posvečena sveti/sv. Uršuli ÚNICEF-ov -a -o prid. {B} Uršulin UNICEF-ovi prostovoljci {O} EDNINA: im. Úršula, rod. Úršule, daj. Úršuli, tož. (< UNICEF) Úršulo, mest. pri Úršuli, or. z Úršulo; DVOJINA: im. {O} moški: EDNINA: im. ÚNICEF-ov, rod. ÚNICEF- Úršuli, rod. Úršul, daj. Úršulama, tož. Úršuli, mest. pri ovega, daj. ÚNICEF-ovemu, tož. ÚNICEF-ov Úršulah, or. z Úršulama; MNOŽINA: im. Úršule, rod. (živostno ÚNICEF-ovega), mest. pri ÚNICEF-ovem, Úršul, daj. Úršulam, tož. Úršule, mest. pri Úršulah, or. or. z ÚNICEF-ovim; DVOJINA: im. ÚNICEF-ova, rod. z Úršulami ÚNICEF-ovih, daj. ÚNICEF-ovima, tož. ÚNICEF- STATUS: predlog ova, mest. pri ÚNICEF-ovih, or. z ÚNICEF-ovima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (osebna, MNOŽINA: im. ÚNICEF-ovi, rod. ÚNICEF-ovih, daj. ženska) ÚNICEF-ovim, tož. ÚNICEF-ove, mest. pri ÚNICEF-ovih, or. z ÚNICEF-ovimi ženski: uršulínka -e ž EDNINA: im. ÚNICEF-ova, rod. ÚNICEF- ove, |redovnica|: samostan sester uršulink; Med vojno je daj. ÚNICEF-ovi, tož. ÚNICEF-ovo, mest. pri ÚNICEF-ovi, hodila v osnovno šolo k uršulinkam or. z ÚNICEF-ovo; DVOJINA: im. ÚNICEF-ovi, (< Uršula) rod. ÚNICEF-ovih, daj. ÚNICEF- ovima, {B} uršulinkin tož. ÚNICEF-ovi, mest. pri ÚNICEF-ovih, or. z ÚNICEF-ovima; {O} EDNINA: im. uršulínka, rod. uršulínke, daj. MNOŽINA: im. ÚNICEF-ove, rod. ÚNICEF-ovih, uršulínki, tož. uršulínko, mest. pri uršulínki, or. z daj. ÚNICEF-ovim, tož. ÚNICEFove, uršulínko; DVOJINA: im. uršulínki, rod. uršulínk, daj. mest. pri ÚNICEF-ovih, or. z ÚNICEF-ovimi srednji: uršulínkama, tož. uršulínki, mest. pri uršulínkah, or. z EDNINA: im. ÚNICEF-ovo, rod. ÚNICEFovega, uršulínkama; MNOŽINA: im. uršulínke, rod. uršulínk, daj. ÚNICEF-ovemu, tož. ÚNICEF-ovo, mest. pri ÚNICEF-ovem, daj. uršulínkam, tož. uršulínke, mest. pri uršulínkah, or. z ÚNICEF-ovim; DVOJINA: or. z uršulínkami im. ÚNICEF-ovi, rod. ÚNICEF-ovih, daj. ÚNICEF- ovima, S tož. ÚNICEF-ovi, mest. pri ÚNICEF-ovih, or. TATUS: predlog z ÚNICEF-ovima; MNOŽINA: im. ÚNICEF-ova, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice ÚNICEF-ovih, daj. ÚNICEF-ovim, tož. ÚNICEFova, mest. pri ÚNICEF-ovih, or. z ÚNICEF-ovimi uršulínski -a -o prid. STATUS: predlog uršulinska cerkev; V prostorih nekdanjih uršulinskih šol danes deluje šolski muzej 214 (< Uršula) |ultravijoličen|: visoka koncentracija UV žarkov; {O} moški: EDNINA: im. uršulínski, rod. Otroci so posebno občutljivi za UV sevanje; Danes uršulínskega, daj. uršulínskemu, tož. uršulínski je na voljo veliko mazil s tako imenovanimi UV (živostno uršulínskega), mest. pri uršulínskem, or. z filtri, ki kožo ščitijo pred soncem uršulínskim; DVOJINA: im. uršulínska, rod. {O} moški: EDNINA: im. UV, rod. UV, daj. UV, tož. uršulínskih, daj. uršulínskima, tož. uršulínska, mest. UV, mest. pri UV, or. z UV; DVOJINA: im. UV, rod. pri uršulínskih, or. z uršulínskima; MNOŽINA: im. UV, daj. UV, tož. UV, mest. pri UV, or. z UV; uršulínski, rod. uršulínskih, daj. uršulínskim, tož. MNOŽINA: im. UV, rod. UV, daj. UV, tož. UV, mest. pri uršulínske, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskimi UV, or. z UV ženski: EDNINA: im. uršulínska, rod. uršulínske, daj. ženski: EDNINA: im. UV, rod. UV, daj. UV, tož. UV, uršulínski, tož. uršulínsko, mest. pri uršulínski, or. z mest. pri UV, or. z UV; DVOJINA: im. UV, rod. UV, daj. uršulínsko; DVOJINA: im. uršulínski, rod. uršulínskih, UV, tož. UV, mest. pri UV, or. z UV; MNOŽINA: im. daj. uršulínskima, tož. uršulínski, mest. pri UV, rod. UV, daj. UV, tož. UV, mest. pri UV, or. z uršulínskih, or. z uršulínskima; MNOŽINA: im. UV uršulínske, rod. uršulínskih, daj. uršulínskim, tož. srednji: EDNINA: im. UV, rod. UV, daj. UV, tož. UV, uršulínske, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskimi mest. pri UV, or. z UV; DVOJINA: im. UV, rod. UV, daj. srednji: EDNINA: im. uršulínsko, rod. uršulínskega, UV, tož. UV, mest. pri UV, or. z UV; MNOŽINA: im. daj. uršulínskemu, tož. uršulínsko, mest. pri UV, rod. UV, daj. UV, tož. UV, mest. pri UV, or. z uršulínskem, or. z uršulínskim; DVOJINA: im. UV uršulínski, rod. uršulínskih, daj. uršulínskima, tož. STATUS: predlog uršulínski, mest. pri uršulínskih, or. z uršulínskima; PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice; pridevniki MNOŽINA: im. uršulínska, rod. uršulínskih, daj. uršulínskim, tož. uršulínska, mest. pri uršulínskih, or. Válvazor -ja m; ime bitja, osebno ime z uršulínskimi |podomačeno za Valvasor|; |slovenski zgodovinar|; gl. STATUS: predlog Valvasor PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih usmíljenka -e ž osebnosti; lastna imena (priimki) |redovnica|: Med drugo svetovno vojno so v Leonišču usmiljenke oskrbovale ranjence; red sester Válvazorjev -a -o prid.; gl. Valvasorjev usmiljenk STATUS: predlog {B} usmiljenkin PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki {O} EDNINA: im. usmíljenka, rod. usmíljenke, daj. usmíljenki, tož. usmíljenko, mest. pri usmíljenki, or. z večérovec -vca m usmíljenko; DVOJINA: im. usmíljenki, rod. usmíljenk, |uslužbenec pri družbi, časopisu Večer|: Na daj. usmíljenkama, tož. usmíljenki, mest. pri novinarskem zborovanju sem se seznanil z dvema usmíljenkah, or. z usmíljenkama; MNOŽINA: im. večerovcema; |bralec časopisa Večer| usmíljenke, rod. usmíljenk, daj. usmíljenkam, tož. (< Večer) usmíljenke, mest. pri usmíljenkah, or. z {B} večerovčev usmíljenkami {O} EDNINA: im. večérovec, rod. večérovca, daj. STATUS: predlog večérovcu, tož. večérovca, mest. pri večérovcu, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice večérovcem; DVOJINA: im. večérovca, rod. večérovcev, daj. večérovcema, tož. večérovca, mest. Ustanôva Máli vítez -e ∼ ∼ ž; stvarno ime pri večérovcih, or. z večérovcema; MNOŽINA: im. |organizacija|: predsednica Ustanove Mali vitez; večérovci, rod. večérovcev, daj. večérovcem, tož. Zbirajo sredstva za Ustanovo Mali vitez večérovce, mest. pri večérovcih, or. z večérovci {O} EDNINA: im. Ustanôva Máli vítez, rod. Ustanôve STATUS: predlog Máli vítez, daj. Ustanôvi Máli vítez, tož. Ustanôvo PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Máli vítez, mest. pri Ustanôvi Máli vítez, or. z Ustanôvo Máli vítez večérovka -e ž STATUS: predlog |uslužbenec pri družbi, časopisu Večer|: Lektorica je PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena mladima večerovkama pordečila celotno besedilo; |bralka časopisa Večer| UV -- -- [úvé in uvé] prid.; kratica (< Večer) {B} večerovkin 215 {O} EDNINA: im. večérovka, rod. večérovke, daj. daj. vegánskim, tož. vegánske, mest. pri vegánskih, or. večérovki, tož. večérovko, mest. pri večérovki, or. z z vegánskimi večérovko; DVOJINA: im. večérovki, rod. večérovk, srednji: EDNINA: im. vegánsko, rod. vegánskega, daj. daj. večérovkama, tož. večérovki, mest. pri vegánskemu, tož. vegánsko, mest. pri vegánskem, or. večérovkah, or. z večérovkama; MNOŽINA: im. z vegánskim; DVOJINA: im. vegánski, rod. vegánskih, večérovke, rod. večérovk, daj. večérovkam, tož. daj. vegánskima, tož. vegánski, mest. pri vegánskih, večérovke, mest. pri večérovkah, or. z večérovkami or. z vegánskima; MNOŽINA: im. vegánska, rod. STATUS: predlog vegánskih, daj. vegánskim, tož. vegánska, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice vegánskih, or. z vegánskimi STATUS: predlog vegán -a m PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki |kdor ne ne je hrane živalskega izvora|: Vegani ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov Vênčeslav Čéški -a -ega m; ime bitja, osebno ime {B} veganov |svetnik|: Leta 922 so Čehi mladoletnega {O} EDNINA: im. vegán, rod. vegána, daj. vegánu, tož. Venčeslava Češkega okronali za vladarja; v zvezi vegána, mest. pri vegánu, or. z vegánom; DVOJINA: sveti/sv. Venčeslav Češki Simbol svetega/sv. im. vegána, rod. vegánov, daj. vegánoma, tož. vegána, Venčeslava Češkega je plemiško žezlo ali ščit z mest. pri vegánih, or. z vegánoma; MNOŽINA: im. dvoglavim orlom vegáni, rod. vegánov, daj. vegánom, tož. vegáne, mest. {O} EDNINA: im. Vênčeslav Čéški, rod. Vênčeslava pri vegánih, or. z vegáni Čéškega, daj. Vênčeslavu Čéškemu, tož. Vênčeslava STATUS: predlog Čéškega, mest. pri Vênčeslavu Čéškem, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Vênčeslavom Čéškim STATUS: predlog vegánka -e ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih |ženska, ki ne je hrane živalskega izvora|: osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Zaprisežena veganka se je spreobrnila v vegetarijanko Vespaziján -a in Vespazijàn -ána m; ime bitja, osebno (< vegan) ime {B} vegankin |dolgo ime Tit Flavij Vespazijan|; |lat. Titus Flavius {O} EDNINA: im. vegánka, rod. vegánke, daj. vegánki, Vespasianus: rimski cesar|: Gradnja rimskega tož. vegánko, mest. pri vegánki, or. z vegánko; Koloseja se je začela pod cesarjem Vespazijanom DVOJINA: im. vegánki, rod. vegánk, daj. vegánkama, {B} Vespazijanov tož. vegánki, mest. pri vegánkah, or. z vegánkama; {O} EDNINA: im. Vespaziján in Vespazijàn, rod. MNOŽINA: im. vegánke, rod. vegánk, daj. vegánkam, Vespazijána, daj. Vespazijánu, tož. Vespazijána, mest. tož. vegánke, mest. pri vegánkah, or. z vegánkami pri Vespazijánu, or. z Vespazijánom STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih osebnosti vegánski -a -o prid. veganski sir; veganska restavracija Viber -ja tudi Viber -bra [vájbər tudi víbər in vájber (< vegan) tudi víber, rod. vájbra tudi víbra in vájberja tudi {O} moški: EDNINA: im. vegánski, rod. vegánskega, víberja] m; stvarno ime daj. vegánskemu, tož. vegánski (živostno vegánskega), |aplikacija|: Prek Viberja je mogoče spremljati tudi mest. pri vegánskem, or. z vegánskim; DVOJINA: im. svoj bančni račun; Prvo sporočilo mi je po Viberju vegánska, rod. vegánskih, daj. vegánskima, tož. poslal zgodaj zjutraj; klicanje z Viberjem; kot vegánska, mest. pri vegánskih, or. z vegánskima; prilastek, v imenovalniku uporabniki aplikacije Viber; v MNOŽINA: im. vegánski, rod. vegánskih, daj. pridevniški rabi Javil se je prek prek Viber povezave vegánskim, tož. vegánske, mest. pri vegánskih, or. z variantno Viberjeve povezave; vegánskimi {B} Viberjev tudi Vibrov ženski: EDNINA: im. vegánska, rod. vegánske, daj. {O} EDNINA: im. Viber, rod. Viberja tudi Vibra, daj. vegánski, tož. vegánsko, mest. pri vegánski, or. z Viberju tudi Vibru, tož. Viber tudi Viber, mest. pri vegánsko; DVOJINA: im. vegánski, rod. vegánskih, daj. Viberju tudi pri Vibru, or. z Viberjem tudi z Vibrom vegánskima, tož. vegánski, mest. pri vegánskih, or. z STATUS: predlog vegánskima; MNOŽINA: im. vegánske, rod. vegánskih, PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena; samostalnik moškega spola 216 víktorjevk, daj. víktorjevkama, tož. víktorjevki, mest. Videmski sporazum -ega -a [vídəmski sporazúm] pri víktorjevkah, or. z víktorjevkama; MNOŽINA: im. m; stvarno ime víktorjevke, rod. víktorjevk, daj. víktorjevkam, tož. |sporazum med Italijo in Jugoslavijo|: določbe víktorjevke, mest. pri víktorjevkah, or. z Videmskega sporazuma; Z Videmskim víktorjevkami sporazumom je bilo urejeno prehajanje stalnih STATUS: predlog prebivalcev obmejnega pasu med Italijo in PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke Jugoslavijo čez mejo; prim. sporazum {O} EDNINA: im. Videmski sporazum, rod. Víljem Drúgi Némški -a -ega -ega m; ime bitja, Videmskega sporazuma, daj. Videmskemu osebno ime; obširneje glej pri Viljem II. Nemški sporazumu, tož. Videmski sporazum, mest. pri Videmskem sporazumu, or. z Videmskim Víljem II. Némški -a II. -ega tudi Víljem Drúgi sporazumom Némški -a -ega -ega m; ime bitja, osebno ime STATUS: predlog |nem. Wilhelm II.: nemški cesar in pruski kralj|: Z PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena diplomacijo in podkupnino je skušal Viljema II. Nemškega prepričati v mir; dopisovanje med Viktórija Británska -e -e ž; ime bitja, osebno ime Viljemom II. Nemškim in Nikolajem II. Ruskim; |angl. Victoria: angleška kraljica|: Kraljica Elizabeta skrajšano Blok je zgrajen v viljemističnem slogu, in njen mož govorita o Viktoriji Britanski kot o poimenovanem po obdobju vladavine Viljema II.; svoji praprababici; skrajšano vladavina kraljice Zgodovinska upravna enota je poimenovana po Viktorije; Po angleški kraljici Viktoriji se imenuje Viljemu II. viktorijanska doba {O} EDNINA: im. Víljem II. Némški tudi Víljem {O} EDNINA: im. Viktórija Británska, rod. Viktórije Drúgi Némški, rod. Víljema II. Némškega tudi Británske, daj. Viktóriji Británski, tož. Viktórijo Víljema Drúgega Némškega, daj. Víljemu II. Británsko, mest. pri Viktóriji Británski, or. z Némškemu tudi Víljemu Drúgemu Némškemu, tož. Viktórijo Británsko Víljema II. Némškega tudi Víljema Drúgega STATUS: predlog Némškega, mest. pri Víljemu II. Némškem tudi pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih Víljemu Drúgem Némškem, or. z Víljemom II. osebnosti; stalni pridevek ob osebnem imenu Némškim tudi z Víljemom Drúgim Némškim STATUS: predlog víktorjevec -vca m PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem |dobitnik nagrade viktor|: Mediji pišejo o imenu; imena zgodovinskih osebnosti dvakratnem viktorjevcu; Po podelitvi nagrad so z viktorjevci tudi nazdravili viola -e [vijóla] m (< viktor) |glasbeni inštrument|: igranje viole; koncert za {B} viktorjevčev oboo, violo in violončelo; prim. Viola {O} EDNINA: im. víktorjevec, rod. víktorjevca, daj. {O} EDNINA: im. viola, rod. viole, daj. violi, tož. violo, víktorjevcu, tož. víktorjevca, mest. pri víktorjevcu, or. mest. pri violi, or. z violo; DVOJINA: im. violi, rod. viol, z víktorjevcem; DVOJINA: im. víktorjevca, rod. daj. violama, tož. violi, mest. pri violah, or. z violama; víktorjevcev, daj. víktorjevcema, tož. víktorjevca, MNOŽINA: im. viole, rod. viol, daj. violam, tož. viole, mest. pri víktorjevcih, or. z víktorjevcema; MNOŽINA: mest. pri violah, or. z violami im. víktorjevci, rod. víktorjevcev, daj. víktorjevcem, STATUS: predlog tož. víktorjevce, mest. pri víktorjevcih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: enakozvočnice víktorjevci STATUS: predlog Viola -e [vijóla] ž; ime bitja PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke |član navijaške skupine iz Maribora|: mariborske Viole; prim. viola víktorjevka -e ž {B} Violin |dobitnica nagrade viktor|: Le dve ženski sta bili {O} EDNINA: im. Viola, rod. Viole, daj. Violi, tož. večkratni viktorjevki Violo, mest. pri Violi, or. z Violo; DVOJINA: im. Violi, (< viktor) rod. Viol, daj. Violama, tož. Violi, mest. pri Violah, or. {B} viktorjevkin z Violama; MNOŽINA: im. Viole, rod. Viol, daj. {O} EDNINA: im. víktorjevka, rod. víktorjevke, daj. Violam, tož. Viole, mest. pri Violah, or. z Violami víktorjevki, tož. víktorjevko, mest. pri víktorjevki, or. STATUS: predlog z víktorjevko; DVOJINA: im. víktorjevki, rod. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice 217 Kje? v Volgogradu Vlád III. Drákula -a III. -e tudi -a III. -a tudi Vlád Od kod? iz Volgograda Trétji Drákula -a -ega -e tudi -a -ega -a m; ime bitja, Kam? v Volgograd osebno ime {B} Volgograjčan, Volgograjčanka; |romun. Vlad Drăculea: vlaški vladar|: Nabijanje na Volgograjčanov, Volgograjčankin; volgograjski kol je bila priljubljena metoda smrtne kazni Vlada {O} EDNINA: im. Vólgograd, rod. Vólgograda, daj. III. Drakule; skrajšano legenda o Drakuli; Legende, Vólgogradu, tož. Vólgograd, mest. pri Vólgogradu, povezane z Vladom Drakulo, Vzhodno Evropo or. z Vólgogradom prikazujejo kot vir zla; prim. Vlad III. Tepes STATUS: predlog {O} EDNINA: im. Vlád III. Drákula tudi Vlád Trétji PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev Drákula, rod. Vláda III. Drákule tudi Vláda III. Drákula tudi Vláda Trétjega Drákule tudi Vláda volgográjski -a -o prid. Trétjega Drákula, daj. Vládu III. Drákuli tudi Vládu volgograjska duma III. Drákulu tudi Vládu Trétjemu Drákuli tudi Vládu (< Volgograd) Trétjemu Drákulu, tož. Vláda III. Drákulo tudi Vláda {O} moški: EDNINA: im. vólgograjski, rod. III. Drákula tudi Vláda Trétjega Drákulo tudi Vláda vólgograjskega, daj. vólgograjskemu, tož. Trétjega Drákula, mest. pri Vládu III. Drákuli tudi pri vólgograjski (živostno vólgograjskega), mest. pri Vládu III. Drákulu tudi pri Vládu Trétjem Drákuli vólgograjskem, or. z vólgograjskim; DVOJINA: im. tudi pri Vládu Trétjem Drákulu, or. z Vládom III. vólgograjska, rod. vólgograjskih, daj. Drákulo tudi z Vládom III. Drákulom tudi z Vládom vólgograjskima, tož. vólgograjska, mest. pri Trétjim Drákulo tudi z Vládom Trétjim Drákulom vólgograjskih, or. z vólgograjskima; MNOŽINA: im. STATUS: predlog vólgograjski, rod. vólgograjskih, daj. vólgograjskim, PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena zgodovinskih tož. vólgograjske, mest. pri vólgograjskih, or. z osebnosti; psevdonimi vólgograjskimi ženski: EDNINA: im. vólgograjska, rod. vólgograjske, Vlád III. Tépeš -a III. -a tudi Vlád Trétji Tépeš -a - daj. vólgograjski, tož. vólgograjsko, mest. pri ega -a m; ime bitja, osebno ime vólgograjski, or. z vólgograjsko; DVOJINA: im. |romun. Vlad Țepeș: vlaški vladar|: povezave med vólgograjski, rod. vólgograjskih, daj. vólgograjskima, Vladom III. Tepešem in grofom teme; skrajšano grad tož. vólgograjski, mest. pri vólgograjskih, or. z Vlada Tepeša; Povezava Drakulovega gradu z vólgograjskima; MNOŽINA: im. vólgograjske, rod. Vladom III. in fiktivnim grofom Drakulo je vólgograjskih, daj. vólgograjskim, tož. vólgograjske, marketinška vaba za turiste; prim. Vlad III. mest. pri vólgograjskih, or. z vólgograjskimi Drakula srednji: EDNINA: im. vólgograjsko, rod. {O} EDNINA: im. Vlád III. Tepeš tudi Vlád Trétji vólgograjskega, daj. vólgograjskemu, tož. Tepeš, rod. Vláda III. Tepeša tudi Vláda Trétjega vólgograjsko, mest. pri vólgograjskem, or. z Tepeša, daj. Vládu III. Tepešu tudi Vládu Trétjemu vólgograjskim; DVOJINA: im. vólgograjski, rod. Tepešu, tož. Vláda III. Tepeša tudi Vláda Trétjega vólgograjskih, daj. vólgograjskima, tož. vólgograjski, Tepeša, mest. pri Vládu III. Tepešu tudi pri Vládu mest. pri vólgograjskih, or. z vólgograjskima; Trétjem Tepešu, or. z Vládom III. Tepešem tudi z MNOŽINA: im. vólgograjska, rod. vólgograjskih, daj. Vládom Trétjim Tepešem vólgograjskim, tož. vólgograjska, mest. pri STATUS: predlog vólgograjskih, or. z vólgograjskimi PRAVOPISNA KATEGORIJA: stalni pridevek ob osebnem STATUS: predlog imenu; imena zgodovinskih osebnosti PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Vlád Trétji Drákula -a -ega -e tudi -a -ega -a m; ime Vôvk1 -a m; ime bitja, osebno ime bitja, osebno ime; obširneje glej pri Vlad III. Drakula |priimek|: biografija škofa Antona Vovka; Pri izjemnih stvaritvah je z Vovkom sodeloval arhitekt Vlád Trétji Tépeš -a -ega -a m; ime bitja, osebno ime; Plečnik obširneje glej pri Vlad III. Tepeš {B} Vovkov {O} EDNINA: im. Vôvk, rod. Vôvka, daj. Vôvku, tož. Vólgograd -a m; zemljepisno ime Vôvka, mest. pri Vôvku, or. z Vôvkom; DVOJINA: im. |mesto v Rusiji|: V današnjem Volgogradu (takrat Vôvka, rod. Vôvkov, daj. Vôvkoma, tož. Vôvka, mest. Stalingradu) je Rdeča armada ustavila nemško pri Vôvkih, or. z Vôvkoma; MNOŽINA: im. Vôvki, rod. vojsko; V vesolje so poleteli s kozmodroma Vôvkov, daj. Vôvkom, tož. Vôvka, mest. pri Vôvkih, Kapustin Jar pod Volgogradom or. z Vôvki 218 STATUS: predlog {O} EDNINA: im. WHO, rod. WHO-ja tudi WHO, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) WHO-ju tudi WHO, tož. WHO, mest. pri WHO-ju tudi pri WHO, or. s/z WHO-jem tudi s/z WHO; DVOJINA: Vôvk2 -- ž; ime bitja, osebno ime im. WHO-ja tudi WHO, rod. WHO-jev tudi WHO, daj. |priimek|: navadno ob ženskem imenu portretne skice WHO-jema tudi WHO, tož. WHO-ja tudi WHO, mest. Melite Vovk pri WHO-jih tudi pri WHO, or. s/z WHO-jema tudi {O} EDNINA: im. Vôvk, rod. Vôvk, daj. Vôvk, tož. s/z WHO; MNOŽINA: im. WHO-ji tudi WHO, rod. Vôvk, mest. pri Vôvk, or. z Vôvk; DVOJINA: im. WHO-jev tudi WHO, daj. WHO-jem tudi WHO, tož. Vôvk, rod. Vôvk, daj. Vôvk, tož. Vôvk, mest. pri WHO-je tudi WHO, mest. pri WHO-jih tudi pri Vôvk, or. z Vôvk; MNOŽINA: im. Vôvk, rod. Vôvk, WHO, or. s/z WHO-ji tudi s/z WHO daj. Vôvk, tož. Vôvk, mest. pri Vôvk, or. z Vôvk STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki) WHO2 -- [v həó in vəhəó in véhaó in vẹhaó] ž; Vŕh pri Svéti Trojíci -a ∼ ∼ ∼ m; zemljepisno ime kratica |kraj iz Levstikove povesti »Martin Krpan«|: Martin |angl. World Health Organization|; |Svetovna Krpan je bil doma z Vrha pri Sveti Trojici; Krpan zdravstvena organizacija|: Pri WHO so začeli potuje iz Trsta na Vrh pri Sveti Trojici pripravljati konvencijo o nadzoru nad uporabo Kje? na Vrhu pri Sveti Trojici tobaka Od kod? z Vrha pri Sveti Trojici {O} EDNINA: im. WHO, rod. WHO, daj. WHO, tož. Kam? na Vrh pri Sveti Trojici WHO, mest. pri WHO, or. s/z WHO; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. Vŕh pri Svéti Trojíci, rod. Vŕha pri WHO, rod. WHO, daj. WHO, tož. WHO, mest. pri Svéti Trojíci, daj. Vŕhu pri Svéti Trojíci, tož. Vŕh pri WHO, or. s/z WHO; MNOŽINA: im. WHO, rod. WHO, Svéti Trojíci, mest. pri Vŕhu pri Svéti Trojíci, or. z daj. WHO, tož. WHO, mest. pri WHO, or. s/z WHO Vŕhom pri Svéti Trojíci STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice PRAVOPISNA KATEGORIJA: domišljijska, mitološka zemljepisna imena WHO-jev -a -o [v həójev- in vəhəójev- in véhaójev- in vẹhaójev-] prid. WhatsApp -a [vátsáp] WHO-jev strokovnjak za nalezljive bolezni m; stvarno ime |podjetje|: Zaposleni pri WhatsAppu nimajo dostopa (< WHO1) do poslanih podatkov; {O} moški: EDNINA: im. WHO-jev, rod. WHO- kot prilastek, v imenovalniku nakup podjetja Whatsapp; |aplikacija|: skupina na jevega, daj. WHO-jevemu, tož. WHO-jev (živostno WhatsAppu; Za sporočanje z WhatsAppom ni treba WHO-jevega), mest. pri WHO-jevem, or. s/z WHO- ustvariti uporabniškega računa; jevim; DVOJINA: im. WHO-jeva, rod. WHO-jevih, daj. kot prilastek, v WHO-jevima, tož. WHO-jeva, mest. pri WHO-jevih, imenovalniku Posnetke je prejel prek aplikacije WhatsApp or. s/z WHO-jevima; MNOŽINA: im. WHO-jevi, rod. {B} WhatsAppov WHO-jevih, daj. WHO-jevim, tož. WHO-jeve, mest. {O} pri WHO-jevih, or. s/z WHO-jevimi EDNINA: im. WhatsApp, rod. WhatsAppa, daj. WhatsAppu, ženski: EDNINA: im. WHO-jeva, rod. WHO-jeve, daj. tož. WhatsApp, mest. pri WhatsAppu, WHO-jevi, tož. WHO-jevo, mest. pri WHO-jevi, or. or. z WhatsAppom S s/z WHO-jevo; DVOJINA: im. WHO-jevi, rod. WHO- TATUS: predlog jevih, daj. WHO-jevima, tož. WHO-jevi, mest. pri PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena WHO-jevih, or. s/z WHO-jevima; MNOŽINA: im. WHO-jeve, rod. WHO-jevih, daj. WHO-jevim, tož. WHO1 WHO-ja tudi WHO -- [v həó in vəhəó in WHO-jeve, mest. pri WHO-jevih, or. s/z WHO- véhaó in vẹhaó, rod. v həója in vəhəója in véhaója in jevimi vẹhaója, or. z v həójem in z vəhəójem in z véhaójem srednji: EDNINA: im. WHO-jevo, rod. WHO-jevega, in z vẹhaójem] m; kratica daj. WHO-jevemu, tož. WHO-jevo, mest. pri WHO- |angl. World Health Organization|; |slov. Svetovna jevem, or. s/z WHO-jevim; DVOJINA: im. WHO-jevi, zdravstvena organizacija|: Iz WHO-ja so sporočili rod. WHO-jevih, daj. WHO-jevima, tož. WHO-jevi, aktualne rezultate raziskav; tiskovni predstavnik mest. pri WHO-jevih, or. s/z WHO-jevima; WHO-ja; kot prilastek, v imenovalniku konferenca MNOŽINA: im. WHO-jeva, rod. WHO-jevih, daj. organizacije WHO WHO-jevim, tož. WHO-jeva, mest. pri WHO-jevih, {B} WHO-jev or. s/z WHO-jevimi 219 STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki; tvorjenke PRAVOPISNA KATEGORIJA: svojilni pridevniki iz kratic wikipedist -a [vikipedíst in vikipédist] m Wikipedija -e [vikipedíja in vikipédija] ž; stvarno |ustvarjalec Wikipedije|: Že leta je navdušen ime wikipedist; Wikipedija je za wikipediste tudi |podomačeno za Wikipedia|; |spletna enciklopedija|: nekakšno družabno shajališče članek na/v slovenski Wikipediji; Slovenska (< Wikipedija) Wikipedija se uvršča med 50 Wikipedij z največ {B} wikipedistov članki; kot prilastek, v imenovalniku prispevek v spletni {O} EDNINA: im. wikipedist, rod. wikipedista, daj. enciklopediji Wikipedija wikipedistu, tož. wikipedista, mest. pri wikipedistu, {B} Wikipedijin or. z wikipedistom; DVOJINA: im. wikipedista, rod. {O} EDNINA: im. Wikipedija, rod. Wikipedije, daj. wikipedistov, daj. wikipedistoma, tož. wikipedista, Wikipediji, tož. Wikipedijo, mest. pri Wikipediji, or. z mest. pri wikipedistih, or. z wikipedistoma; Wikipedijo; DVOJINA: im. Wikipediji, rod. Wikipedij, MNOŽINA: im. wikipedisti, rod. wikipedistov, daj. daj. Wikipedijama, tož. Wikipediji, mest. pri wikipedistom, tož. wikipediste, mest. pri Wikipedijah, or. z Wikipedijama; MNOŽINA: im. wikipedistih, or. z wikipedisti Wikipedije, rod. Wikipedij, daj. Wikipedijam, tož. STATUS: predlog Wikipedije, mest. pri Wikipedijah, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Wikipedijami STATUS: predlog wikipedistka -e [vikipedístka in vikipédistka] ž PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena |ustvarjalka Wikipedije|: znana slovenska wikipedistka; Kot wikipedistka piše le o Wikipedijin -a -o [vikipedíjin in vikipédijin] prid. zgodovinskih temah Wikipedijin članek; Uporabniki lahko sami pišejo (< Wikipedija) in popravljajo Wikipedijina gesla {B} wikipedistkin (< Wikipedija) {O} EDNINA: im. wikipedistka, rod. wikipedistke, daj. {O} moški: EDNINA: im. Wikipedijin, rod. wikipedistki, tož. wikipedistko, mest. pri Wikipedijinega, daj. Wikipedijinemu, tož. wikipedistki, or. z wikipedistko; DVOJINA: im. Wikipedijin (živostno Wikipedijinega), mest. pri wikipedistki, rod. wikipedistk, daj. wikipedistkama, Wikipedijinem, or. z Wikipedijinim; DVOJINA: im. tož. wikipedistki, mest. pri wikipedistkah, or. z Wikipedijina, rod. Wikipedijinih, daj. wikipedistkama; MNOŽINA: im. wikipedistke, rod. Wikipedijinima, tož. Wikipedijinina, mest. pri wikipedistk, daj. wikipedistkam, tož. wikipedistke, Wikipedijinih, or. z Wikipedijinima; MNOŽINA: im. mest. pri wikipedistkah, or. z wikipedistkami Wikipedijini, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinim, STATUS: predlog tož. Wikipedijine, mest. pri Wikipedijinih, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice Wikipedijinimi ženski: EDNINA: im. Wikipedijina, rod. Wikipedijine, Windischgrätz -a [víndišgréc, rod. víndišgréca, or. z daj. Wikipedijini, tož. Wikipedijino, mest. pri víndišgrécem in z víndišgrécom] m; ime bitja, osebno Wikipedijini, or. z Wikipedijino; DVOJINA: im. ime Wikipedijini, rod. Wikipedijinih, daj. |priimek|; |pripadnik avstrijske plemiške rodbine|: Wikipedijinima, tož. Wikipedijini, mest. pri Poleti 1895 je padla koalicijska vlada kneza Wikipedijinih, or. z Wikipedijinima; MNOŽINA: im. Windischgrätza; kot prilastek, v imenovalniku Na Wikipedijine, rod. Wikipedijinih, daj. Wikipedijinim, Notranjskem in okoli Slovenskih Konjic sta v 19. tož. Wikipedijine, mest. pri Wikipedijinih, or. z stoletju pridobili posest dve veji rodbine Wikipedijinimi Windischgrätz; |nem. Windischgrätz: avstrijska srednji: EDNINA: im. Wikipedijino, rod. plemiška rodbina|: lovski grb Wikipedijinega, daj. Wikipedijinemu, tož. Windischgrätzev/Windischgrätzov Wikipedijino, mest. pri Wikipedijinem, or. z {B} Windischgrätzev in Windischgrätzov; Wikipedijinim; DVOJINA: im. Wikipedijini, rod. windischgräški Wikipedijinih, daj. Wikipedijinima, tož. {O} EDNINA: im. Windischgrätz, rod. Wikipedijini, mest. pri Wikipedijinih, or. z Windischgrätza, daj. Windischgrätzu, tož. Wikipedijinima; MNOŽINA: im. Wikipedijina, rod. Windischgrätza, mest. pri Windischgrätzu, or. z Wikipedijinih, daj. Wikipedijinim, tož. Wikipedijina, Windischgrätzem in z Windischgrätzom; DVOJINA: mest. pri Wikipedijinih, or. z Wikipedijinimi im. Windischgrätza, rod. z Windischgrätzev in 220 Windischgrätzov, daj. Windischgrätzema in pri Windsorjih, or. z Windsorjema; MNOŽINA: im. Windischgrätzoma, tož. Windischgrätza, mest. pri Windsorji, rod. Windsorjev, daj. Windsorjem, tož. Windischgrätzih, or. z Windischgrätzema in z Windsorje, mest. pri Windsorjih, or. z Windsorji Windischgrätzoma; MNOŽINA: im. Windischgrätzi, STATUS: predlog rod. Windischgrätzev in Windischgrätzov, daj. PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Windischgrätzem in Windischgrätzom, tož. ... rodbin Windischgrätze, mest. pri Windischgrätzih, or. z Windischgrätzi Windsor2 -ja [víntsor] m; zemljepisno ime STATUS: predlog |mesto v Veliki Britaniji|: Pot iz Windsorja do PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških Londona ni dolga; kot prilastek, v imenovalniku ... rodbin; samostalnik moškega spola Praznovanje je bilo v mestu Windsor; |kanadsko mesto|: Iz Windsorja smo naredili dva izleta v Windows1 -a [víndo s] m; stvarno ime bližnji Detroit; kot prilastek, v imenovalniku V |dolgo ime Microsoft Windows|; |operacijski sistem|: kanadskem mestu Windsor sem obiskal eno od Uporabniki so upravičeni do posodobitev in tamkajšnjih osnovnih šol; |grad v Veliki Britaniji|: nadgradenj Windowsa 10; Windowsi so najbolj razstava konjev na/v Windsorju; Večino poezije je razširjen operacijski sistem; kot prilastek, v napisal v zgodnjih dvajsetih letih, ko je bil zaprt imenovalniku nadgrajevanje starejših različic sistema na/v Windsorju; kot prilastek, v imenovalniku Vladarska Windows hiša se imenuje po mestecu in gradu Windsor v {B} Windowsov grofiji Berkshire {O} EDNINA: im. Windows, rod. Windowsa, daj. Kje? v Windsorju Windowsu, tož. Windows, mest. pri Windowsu, or. z Od kod? iz Windsorja Windowsom; DVOJINA: im. Windowsa, rod. Kam? v Windsor Windowsov, daj. Windowsoma, tož. Windowsa, mest. {B} windsorski pri Windowsih, or. z Windowsoma; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. Windsor, rod. Windsorja, daj. Windowsi, rod. Windowsov, daj. Windowsom, tož. Windsorju, tož. Windsor, mest. pri Windsorju, or. z Windowse, mest. pri Windowsih, or. z Windowsi Windsorjem STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev; imena objektov, stavb Windows2 -ov [víndo s] m mn.; stvarno ime |dolgo ime Microsoft Windows|; |operacijski sistem|: windsorski -a -o [víntsorski] prid. Windows so prevedeni v večino svetovnih jezikov; |nanašajoč se na rodbino|: Na dražbi bodo prodajali napaka v Windowsih zapuščino windsorskega vojvode/vojvoda; {B} Windowsov windsorska dinastija; |nanašajoč se na obdobje in {O} MNOŽINA: im. Windows, rod. Windowsov, daj. slog|: kravata z windsorskim vozlom; Navpične Windowsom, tož. Windowse, mest. pri Windowsih, srednje hrbtne letve pri windsorskih stolih so lahko or. z Windowsi različnih oblik STATUS: predlog (< Windsor1) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} moški: EDNINA: im. windsorski, rod. windsorskega, daj. windsorskemu, tož. windsorski Windsor1 -ja [víntsor] m; ime bitja, osebno ime (živostno windsorskega), mest. pri windsorskem, or. z |pripadnik angleške kraljeve rodbine|: Britanska windsorskim; DVOJINA: im. windsorska, rod. kraljeva družina izvira iz dinastije Windsorjev; kot windsorskih, daj. windsorskima, tož. windsorska, prilastek, v imenovalniku Angleška kraljica Elizabeta II. mest. pri windsorskih, or. z windsorskima; MNOŽINA: izvira iz dinastije Windsor; v množini Windsorji im. windsorski, rod. windsorskih, daj. windsorskim, |angl. House of Windsor: angleška kraljeva rodbina|: tož. windsorske, mest. pri windsorskih, or. z Štirideseta obletnica kronanja leta 1993 je pokazala, windsorskimi da je ljudstvo še vedno naklonjeno Windsorjem ženski: EDNINA: im. windsorska, rod. windsorske, daj. {B} Windsor, Windsorka; Windsorjev, Windsorkin; windsorski, tož. windsorsko, mest. pri windsorski, or. windsorski z windsorsko; DVOJINA: im. windsorski, rod. {O} EDNINA: im. Windsor, rod. Windsorja, daj. windsorskih, daj. windsorskima, tož. windsorski, Windsorju, tož. Windsorja, mest. pri Windsorju, or. z mest. pri windsorskih, or. z windsorskima; MNOŽINA: Windsorjem; DVOJINA: im. Windsorja, rod. im. windsorske, rod. windsorskih, daj. windsorskim, Windsorjev, daj. Windsorjema, tož. Windsorja, mest. 221 tož. windsorske, mest. pri windsorskih, or. z {O} moški: EDNINA: im. yorški, rod. yorškega, daj. windsorskimi yorškemu, tož. yorški (živostno yorškega), mest. pri srednji: EDNINA: im. windsorsko, rod. windsorskega, yorškem, or. z yorškim; DVOJINA: im. yorška, rod. daj. windsorskemu, tož. windsorsko, mest. pri yorških, daj. yorškima, tož. yorška, mest. pri yorških, windsorskem, or. z windsorskim; DVOJINA: im. or. z yorškima; MNOŽINA: im. yorški, rod. yorških, daj. windsorski, rod. windsorskih, daj. windsorskima, tož. yorškim, tož. yorške, mest. pri yorških, or. z yorškimi windsorski, mest. pri windsorskih, or. z ženski: EDNINA: im. yorška, rod. yorške, daj. yorški, windsorskima; MNOŽINA: im. windsorska, rod. tož. yorško, mest. pri yorški, or. z yorško; DVOJINA: windsorskih, daj. windsorskim, tož. windsorska, mest. im. yorški, rod. yorških, daj. yorškima, tož. yorški, pri windsorskih, or. z windsorskimi mest. pri yorških, or. z yorškima; MNOŽINA: im. STATUS: predlog yorške, rod. yorških, daj. yorškim, tož. yorške, mest. PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki pri yorških, or. z yorškimi srednji: EDNINA: im. yorško, rod. yorškega, daj. York1 -a [jórk] m; ime bitja, osebno ime yorškemu, tož. yorško, mest. pri yorškem, or. z |priimek|: O življenju narednika Alvina Culluma yorškim; DVOJINA: im. yorški, rod. yorških, daj. Yorka so posneli film; Pesem je preuredil skupaj s yorškima, tož. yorški, mest. pri yorških, or. z pevcem Thomom Yorkom; |pripadnik angleške yorškima; MNOŽINA: im. yorška, rod. yorških, daj. vladarske rodbine|: Grof York imel podporo v yorškim, tož. yorška, mest. pri yorških, or. z yorškimi glavnem na jugu in vzhodu dežele; kot prilastek, v STATUS: predlog imenovalniku vojna dveh rož med hišo York in hišo PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Lancaster; v množini Yorki |angl. House of York: angleška vladarska rodbina|: bele vrtnice Yorkov; YouTube -a [jútúb in jútjúb] m; stvarno ime Leta 1485 so prestol od Yorkom prevzeli Tudorji |podjetje|: Sedež YouTuba, Googlovega {B} York, Yorkinja; Yorkov, Yorkinjin; yorški hčerinskega podjetja, je v Kaliforniji; kot prilastek, v {O} EDNINA: im. York, rod. Yorka, daj. Yorku, tož. imenovalniku Spletna programska oprema podjetja Yorka, mest. pri Yorku, or. z Yorkom; DVOJINA: im. YouTube omogoča urejanje amaterskih Yorka, rod. Yorkov, daj. Yorkoma, tož. Yorka, mest. videoposnetkov; |spletno mesto|: Film je zasnovan pri Yorkih, or. z Yorkoma; MNOŽINA: im. Yorki, rod. kot kolaž posnetkov z YouTuba; Njen kanal na Yorkov, daj. Yorkom, tož. Yorke, mest. pri Yorkih, or. YouTubu ima milijon naročnikov; kot prilastek, v z Yorki imenovalniku uporabnik platforme YouTube; STATUS: predlog Posnetek je bil objavljen na portalu YouTube PRAVOPISNA KATEGORIJA: lastna imena (priimki); {B} YouTubov imena vladarskih, plemiških ... rodbin {O} EDNINA: im. YouTube, rod. YouTuba, daj. YouTubu, tož. YouTube, mest. pri YouTubu, or. z York2 -a [jórk] YouTubom m; zemljepisno ime |mesto v Veliki Britaniji|: Z družino se je iz Yorka STATUS: predlog začasno preselil v London; Prve vislice naj bi v PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena Angliji postavili v mestu York/Yorku okoli leta 1379 Yuan -a [juán] m Kje? v Yorku |po pinjinu Yuanchao: mongolska dinastija|; gl. Juan Od kod? iz Yorka STATUS: predlog Kam? v York PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških {B} Yorčan, Yorčanka; Yorčanov, Yorčankin; ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav yorški {O} EDNINA: im. York, rod. Yorka, daj. Yorku, tož. zd okrajš. York, mest. pri Yorku, or. z Yorkom |zadostno|: Za oceno zd sta obvezni obe domači STATUS: predlog nalogi; v zvezi s številko V poglavju je za vsako oceno PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena krajev od zd (2) do odl (5) opisano, kaj naj bi dijak znal; delna ocena izpita: zd (6) yorški -a -o [jórški] prid. STATUS: predlog Leta 1471 so v Angliji v bitki pri Barnetu yorški PRAVOPISNA KATEGORIJA: okrajšave vojaki premagali Lancastrovo vojsko; yorška vojvodinja ZDA -- [zédẹá in zẹdẹá in z dəá in zədəá] ž mn.; (< York1) kratica 222 |Združene države Amerike|: Evropa v primerjavi z {O} EDNINA: im. ZMed, rod. ZMed, daj. ZMed, tož. ZDA zelo zaostaja na področju inovacij ZMed, mest. pri ZMed, or. z ZMed; DVOJINA: im. {O} EDNINA: im. ZDA, rod. ZDA, daj. ZDA, tož. ZMed, rod. ZMed, daj. ZMed, tož. ZMed, mest. pri ZDA, mest. pri ZDA, or. z ZDA; DVOJINA: im. ZDA, ZMed, or. z ZMed; MNOŽINA: im. ZMed, rod. ZMed, rod. ZDA, daj. ZDA, tož. ZDA, mest. pri ZDA, or. z daj. ZMed, tož. ZMed, mest. pri ZMed, or. z ZMed ZDA; MNOŽINA: im. ZDA, rod. ZDA, daj. ZDA, tož. STATUS: predlog ZDA, mest. pri ZDA, or. z ZDA PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice znáčka -e ž |predmet|: zbiratelj značk; bralna značka Zdrúžene držáve -ih -áv ž mn.; zemljepisno ime ||osnovnošolsko priznanje za branje literarnih del||: |skrajšano ime za Združene države Amerike|; priporočilni seznam bralne značke; Učenci so |država|: volitve v Združenih državah; Pravkar je prejeli priznanja za opravljeno bralno značko; priletel iz Združenih držav; prim. ZDA podelitev bralnih značk Kje? v Združenih državah {O} EDNINA: im. znáčka, rod. znáčke, daj. znáčki, tož. Od kod? iz Združenih držav znáčko, mest. pri znáčki, or. z znáčko; DVOJINA: im. Kam? v Združene države znáčki, rod. znáčk, daj. znáčkama, tož. znáčki, mest. {B} Američan, Američanka; Američanov, pri znáčkah, or. z znáčkama; MNOŽINA: im. znáčke, Američankin; ameriški rod. znáčk, daj. znáčkam, tož. znáčke, mest. pri {O} MNOŽINA: im. Zdrúžene držáve, rod. Zdrúženih znáčkah, or. z znáčkami držáv, daj. Zdrúženim držávam, tož. Zdrúžene STATUS: predlog držáve, mest. pri Zdrúženih držávah, or. z PRAVOPISNA KATEGORIJA: poimenovanja nagrad, Zdrúženimi držávami odlikovanj, častnih nazivov STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena držav znáčkar -ja m |zbiralec značk|: srečanje značkarjev in filatelistov; Zhou -a [čôv] m; ime bitja, osebno ime |dobitnik priznanja bralna značka|: Knjigo bo |po pinjinu Zhouchao: kitajska dinastija|; gl. Čov prejelo nekaj tisoč devetošolcev značkarjev; STATUS: predlog Mladinski pisatelj in pesnik se je značkarjem PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških podpisal za spomin; zlati značkar ||dobitnik bralne ... rodbin; imena iz nelatiničnih pisav značke v vseh razredih osnovne šole||: Na prireditvi bodo zlatim značkarjem podelili Solzice; izlet za ZIL-1 -- [zíl êna] m; kratica zlate značkarje |Zakon o industrijski lastnini|: določba točke c (< značka) prvega odstavka 43. člena ZIL-1 {B} značkarjev {O} EDNINA: im. ZIL-1, rod. ZIL-1, daj. ZIL-1, tož. {O} EDNINA: im. znáčkar, rod. znáčkarja, daj. ZIL-1, mest. pri ZIL-1, or. z ZIL-1; DVOJINA: im. ZIL-znáčkarju, tož. znáčkarja, mest. pri znáčkarju, or. z 1, rod. ZIL-1, daj. ZIL-1, tož. ZIL-1, mest. pri ZIL-1, znáčkarjem; DVOJINA: im. znáčkarja, rod. znáčkarjev, or. z ZIL-1; MNOŽINA: im. ZIL-1, rod. ZIL-1, daj. ZIL-daj. znáčkarjema, tož. znáčkarjema, mest. pri 1, tož. ZIL-1, mest. pri ZIL-1, or. z ZIL-1 znáčkarjih, or. z znáčkarjema; MNOŽINA: im. STATUS: predlog znáčkarji, rod. znáčkarjev, daj. znáčkarjem, tož. P znáčkarje, RAVOPISNA KATEGORIJA: kratice mest. pri znáčkarjih, or. z znáčkarji STATUS: predlog Zlatárna Cêlje -e ∼ P ž; stvarno ime RAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke |podjetje|: prodajalna Zlatarne Celje; Nakit so oblikovali v Zlatarni Celje znáčkarica -e ž {O} EDNINA: im. Zlatárna Cêlje, rod. Zlatárne Cêlje, |dobitnica nagrade bralna značka|: V šoli sta bili daj. Zlatárni Cêlje, tož. Zlatárno Cêlje, mest. pri vneti bralni značkarici; Vse značkarice so prejele Zlatárni Cêlje, or. z Zlatárno Cêlje knjižno darilo; zlata značkarica ||dobitnica bralne S značke v vseh razredih osnovne šole||: Brala sem TATUS: predlog P vsa leta osnovne šole in postala zlata značkarica RAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena (< značka) {B} značkaričin ZMed -- [z méd] m; kratica {O} EDNINA: im. znáčkarica, rod. znáčkarice, daj. |Zakon o medijih|: četrti odstavek 18. člena ZMed znáčkarici, tož. znáčkarico, mest. pri znáčkarici, or. z 223 znáčkarico; DVOJINA: im. znáčkarici, rod. znáčkaric, {O} EDNINA: im. žábar, rod. žábarja, daj. žábarju, tož. daj. znáčkaricama, tož. znáčkarici, mest. pri žábarja, mest. pri žábarju, or. z žábarjem; DVOJINA: znáčkaricah, or. z znáčkaricama; MNOŽINA: im. im. žábarja, rod. žábarjev, daj. žábarjema, tož. žábarja, znáčkarice, rod. znáčkaric, daj. znáčkaricam, tož. mest. pri žábarjih, or. z žábarjema; MNOŽINA: im. znáčkarice, mest. pri znáčkaricah, or. z znáčkaricami žábarji, rod. žábarjev, daj. žábarjem, tož. žábarje, mest. STATUS: predlog pri žábarjih, or. z žábarji PRAVOPISNA KATEGORIJA: nagrajenci, nagrajenke STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in ZRC SAZU -- [z rəc sazú in zərəc sazú] m; zveza poimenovanja kratic |Znanstvenoraziskovalni center Slovenske žábarka -e ž akademije znanosti in umetnosti|: predstavitev |slabšalno poimenovanje za Francozinjo|: Na rezultatov raziskovalnega dela ZRC SAZU počitnice je povabil Francozinjo, le na videz zavrto {O} EDNINA: im. ZRC SAZU, rod. ZRC SAZU, daj. žabarko; |slabšalno poimenovanje za Ljubljančanko|: ZRC SAZU, tož. ZRC SAZU, mest. pri ZRC SAZU, V Mariboru so do nje prijazni, čeprav je žabarka or. z ZRC SAZU; DVOJINA: im. ZRC SAZU, rod. (< žabar) ZRC SAZU, daj. ZRC SAZU, tož. ZRC SAZU, mest. {B} žabarkin pri ZRC SAZU, or. z ZRC SAZU; MNOŽINA: im. {O} EDNINA: im. žábarka, rod. žábarke, daj. žábarki, ZRC SAZU, rod. ZRC SAZU, daj. ZRC SAZU, tož. tož. žábarko, mest. pri žábarki, or. z žábarko; ZRC SAZU, mest. pri ZRC SAZU, or. z ZRC SAZU DVOJINA: im. žábarki, rod. žábark, daj. žábarkama, tož. STATUS: predlog žábarki, mest. pri žábarkah, or. z žábarkama; PRAVOPISNA KATEGORIJA: kratice MNOŽINA: im. žábarke, rod. žábark, daj. žábarkam, tož. žábarke, mest. pri žábarkah, or. z žábarkami Zveza Lions klubov -e ~ ~ [zvéza lájons klúbo ] ž; STATUS: predlog stvarno ime PRAVOPISNA KATEGORIJA: nadomestna imena in |organizacija|: konvencija Zveze Lions klubov; V poimenovanja Zvezi Lions klubov deluje več kot 50 skupin lionistov železár -ja m {O} EDNINA: im. Zveza Lions klubov, rod. Zveze |delavec v proizvodnji železa|: Kupce za svoje Lions klubov, daj. Zvezi Lions klubov, tož. Zvezo izdelke so ravenski železarji iskali tudi v arabskih Lions klubov, mest. pri Zvezi Lions klubov, or. z državah; Muzejsko zbirko dopolnjuje z osebnimi Zvezo Lions klubov predmeti nekdanjih železarjev in plavžarjev; |član STATUS: predlog jeseniškega hokejskega kluba|: Jeseniški železarji so PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena premagali tekmece iz Avstrije; Za železarje je dosegel devet zadetkov; hokejski derbi med Zveza Rotary klubov -e ~ ~ [zvéza rótari klúbo ] železarji in zmaji ž; stvarno ime {B} železarjev |organizacija|: guverner Zveze Rotary Klubov; V {O} EDNINA: im. železár, rod. železárja, daj. železárju, dobrodelni akciji je Zvezi Rotary klubov Slovenije tož. železárja, mest. pri železárju, or. z železárjem; uspelo zbrati 18.640 evrov DVOJINA: im. železárja, rod. železárjev, daj. {O} EDNINA: im. Zveza Rotary klubov, rod. Zveze železárjem, tož. železárja, mest. pri železárjih, or. z Rotary klubov, daj. Zvezi Rotary klubov, tož. Zvezo železárjema; MNOŽINA: im. železárji, rod. železárjev, Rotary klubov, mest. pri Zvezi Rotary klubov, or. z daj. železárjem, tož. železárje, mest. pri železárjih, or. Zvezo Rotary klubov z železárji STATUS: predlog STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena PRAVOPISNA KATEGORIJA: pripadniki in pripadnice žábar -ja m Življênje in téhnika -a ∼ -e s; stvarno ime |slabšalno poimenovanje za Francoza|: »Žabarjem se |slovenska revija|: urednik Življenja in tehnike; V seveda ne pustimo,« je bilo zapisano v nemškem Življenju in tehniki sem bral o črnih luknjah; kot časopisu; |slabšalno poimenovanje za Ljubljančana|: prilastek, v imenovalniku V reviji Življenje in tehnika Gospod se je predstavil kot žabar iz meglene veliko pišemo o tehniki, nekoliko manj pa o Ljubljane življenju {B} žabarjev {O} EDNINA: im. Življênje in téhnika, rod. Življênja in téhnike, daj. Življênju in téhniki, tož. Življênje in 224 téhniko, mest. pri Življênju in téhniki, or. z Žurnal24 -a24 [žurnál štírindvájset] m; stvarno ime Življênjem in téhniko |spletni novičarski portal|: novinarka Žurnala24; V STATUS: predlog Žurnalu24 so pripravili članek o humanitarno- PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena medicinskih odpravah; kot prilastek, v imenovalniku uredništvo portala Žurnal24 žôvneški -a -o prid. {O} EDNINA: im. Žurnal24, rod. Žurnala24, daj. Dvorec Prebold je leta 1491 dobil žovneški Žurnalu24, tož. Žurnal24, mest. pri Žurnalu24, or. z oskrbnik Ladislav Prager; Grad Ojstrica je bil v lasti Žurnalom24 žovneških gospodov, kasnejših celjskih grofov STATUS: predlog (< Žovneški) PRAVOPISNA KATEGORIJA: stvarna imena {O} moški: EDNINA: im. žôvneški, rod. žôvneškega, daj. žôvneškemu, tož. žôvneški (živostno žôvneškega), mest. pri žôvneškem, or. z žôvneškim; DVOJINA: im. žôvneška, rod. žôvneških, daj. žôvneškima, tož. žôvneška, mest. pri žôvneških, or. z žôvneškima; MNOŽINA: im. žôvneški, rod. žôvneških, daj. žôvneškim, tož. žôvneške, mest. pri žôvneških, or. z žôvneškimi ženski: EDNINA: im. žôvneška, rod. žôvneške, daj. žôvneški, tož. žôvneško, mest. pri žôvneški, or. z žôvneško; DVOJINA: im. žôvneški, rod. žôvneških, daj. žôvneškima, tož. žôvneški, mest. pri žôvneških, or. z žôvneškima; MNOŽINA: im. žôvneške, rod. žôvneških, daj. žôvneškim, tož. žôvneške, mest. pri žôvneških, or. z žôvneškimi srednji: EDNINA: im. žôvneško, rod. žôvneškega, daj. žôvneškemu, tož. žôvneško, mest. pri žôvneškem, or. z žôvneškim; DVOJINA: im. žôvneški, rod. žôvneških, daj. žôvneškima, tož. žôvneški, mest. pri žôvneških, or. z žôvneškima; MNOŽINA: im. žôvneška, rod. žôvneških, daj. žôvneškim, tož. žôvneška, mest. pri žôvneških, or. z žôvneškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: pridevniki Žôvneški -ega m; ime bitja, osebno ime |pripadnik plemiške rodbine na Slovenskem|: Prvi Žovneški je omenjen leta 1130; Leta 1308 je Ulrik II. Žovneški postal vazal Habsburžanov in tako odprl družini pot do pomembnih položajev; |nem. Von Suonegge: plemiška rodbina na Slovenskem|: O Žovneških ne obstaja veliko pisnih virov; grb Žovneških {B} Žovneški, Žovneška; žovneški {O} EDNINA: im. Žôvneški, rod. Žôvneškega, daj. Žôvneškemu, tož. Žôvneškega, mest. pri Žôvneškem, or. z Žôvneškim; DVOJINA: im. Žôvneška, rod. Žôvneških, daj. Žôvneškima, tož. Žôvneška, mest. pri Žôvneških, or. z Žôvneškima; MNOŽINA: im. Žôvneški, rod. Žôvneških, daj. Žôvneškim, tož. Žôvneške, mest. pri Žôvneških, or. z Žôvneškimi STATUS: predlog PRAVOPISNA KATEGORIJA: imena vladarskih, plemiških ... rodbin 225 Document Outline ePravopis 2020 ePravopis_kolofon_uvod_2020 SPT2020PDF