17. Medved in bučele.
Medved je hodil po gozdu med mogočnim stoletnim drevjem in iztika! za plenom. Pritikal je glavo k zemlji in jo zopet dvigal. Nekaj je zasledil — bučele so nekje. Jel je koračiti dalje, a vedno hitreje, ker mu je bil izvrsten nos porok, da ne izgreši zaželjenega plena.
Obstane blizu orjaškega drevesa. Oči se mu živo posvetijo in se po-željivo vpro v deblo, ki je imelo malo odprtino, skozi katero so se pridno vrstile trudoljubne bučele. Nekaj časa stoji kakor pribit; nato pa se počasi bliža svojemu cilju in mrmra dobrovoljno: ,,Danes sem jo pa iztaknil! To bode sladčica!"
Oblastno se vstopi pred votlo drevo. Tedaj pa začne z osornim glasom: ,,Ve, bučele, ste tatice! Nabirate med po mojem gozdu in po mojih cveticah, pa me niti ne vprašate, če smete. Odračunite mi takoj dolžno desetino, sicer vas zmastim z medom vred!"
1
,,nPovedale bodemo kraljici!"" zakličejo bučele in odhite v panj.              ¦
,,Nočem kraljičine milosti, jaz zahtevam svojo reč!" rohni medved in rzkuša vtakniti v vhodno luknjo svojo rejeno taco; toda ne gre !
,,,,Kdo je?"" se oglasi močna straža za vhodom in resnobno stopi na dan.
,,Gospodar tega okrožja!" zareži medved. »Zahtevam desetino;  toda ker se tako prezirljivo vedete in odvračate desetino, zato bodem porabil silo!" ,,,,Torej sovražnik!"" zašepeta straža in en oddelek odhiti v panj.
Medved pa zopet izkuša spraviti taco v vhod ter ga povečati kolikor mogoče; toda panj je bil še v najkrepkejših letih in se ni nič zmenil za medvedov poizkus.
Medtem pa sprejme medveda straža z vso strogostjo. Medved je odbijal napade v divji jezi: otepal in mahal je s tacama okrog sebe in rentačil silno.
,,Sovražnik! Sestre, na noge, na boj!" zahrumel je po panju bojni glas došlega   stražnega   oddelka.    Tedaj   pa je  završalo in   zabučalo  v panju.        M Vse je drlo skozi vhod, da se čim preje spopade z nevarnim sovražnikom.        ¦ Tako se  je ta hrabra vojska  urno vsipala na kosmatinca, da je  medvedu        ,¦ postajalo vroče.                                                                                                ^^M
Skoro je medved plesal in se vrtil pred panjem tako, da je postal kar ^^B vrtoglav. Sovražnik pa ga je napadal v vedno večjem številu. Zdajci se mu I pa zapodi ena tolpa kar naravnost v oči!                                                            I
,,Dosti imam ! Danes sem jo pa res iztaknil!" zarjul je opikani kosmatinec I in si mel oči. PJanil je od nesrečnega drevesa in v divjem ognju lomastil M v enomer naprej, ne ogibajoč se grmovja in drugih zaprek, češ, sila pa le ^^B ni vselej dobra!                                                                                               ^^M
Bučele so še nekaj časa hitele za njim in ga neusmiljeno pikale; potem ^B pa so se vrnile in praznovale zmagoslavje.                    Zvonimir Masle.           ^^fl