je se toliko važnega dela. V soboto 4. decembra t. I. začel je nemški liberalec in Haloški rgrof Wurmbrand silno kokodajckati o potrebi nemškega diža^nega jezika (,,deutsche Reicbsspracbe"). Grof Hobenwart ga je resnobno za7inil rekoc: da prebivalst^o ne potrebuje takšnega jalo^ega besedo7anja, auipak piiSakuje pomoči 7 finančnih in gospodarst7enih zadevah. Vkljub temu je potem nemakib liberalce? 7odja dr. Herbst 2 uri prazno slamo mlatil in dokazi^al, kolika kmica se godi nemakim uradnikom na Českem, ker je ministerst^o ukazalo, naj česke 7loge česki reauje. Na to je 7atal zopet grof Hobenwart in je do miniaterat^a sta^il 7 870jem in 7 imenu mnogo to7arše7 slede8o za kmetako ljudst^o 7elevažno 7prašanje ali interpelacijo: ,,Uže lani so podpisani 7eCkrat upozorili na velenevarne gospodarst^ene razinere pri ljndeb 11 a deželi, zlasti pri kmetskem stanu. Številne prošnje potrdile so naše besede. Res strašno je, kako 7knjiženi dolgo^i pri kmetskih posest^ih naraš8ajo, kako postajajo stroški pri iztirje^anji  dolg07 7edno veCji, kako se množi število 7 po silnih dražbah prodauih poseste7, kako 7 nekterih Slovenski poslanec grof Hoheimart pa kmetsko ljudstvo. Er7a7e solze bi a^strijski domoljub mogel deželab kmetski ljudje za potno palico poprijemajo in se iz domimne selijo 7 tuje kraje. To so sami resuični in oči^estni dogodki. Vtajiti jih ne more niliče. Skrajni čas je, da postavodajalst70 hiti kmetskemn stauu, ki je bist^en del go spodarst^ene moči 7 cesarst7n, na brzo in srčno poinoč, da ga rešimo pretečega pogina in iz nova nkrepimo. Znamo pa, da je to siluo težavuo in zainotauo delo. Iz tega uzroka smo sklenoli 7iso- točiti gledajo8, kako ogromua veSina našega pre j kej 7ladi privoščiti dovolj časa, da priredi pobi^alstva — kmetsko ljudst^o — propada iu ubo- | trebnih priprav in predlogo7. Oelo leto smd čaža^a daae^no in gmotuo. S kračanskimi 8ednostmi ¦ kali potrpežlji^o in zaupiji^o. Zato smo se nadepri njem gine tudi nekdanje blagostanje. Blizu j jali, da bode 7isoka 7lada sedaj, ko je državni 201etno nemiko-liberaluo gospodai jeuje je to pon-' zbor zopet zbran, tenin predložila vsaj nekaj zro8ilo in strašno ne^aino iano Avstriji 7sekalo. Zato ima sedauja konservativno-narodna 7e8ina 87eto dolžnost tukaj pomagati, bitiej ko mogoče, takšnih predl«go7 7 posta^odajalno obra^na^o, s katerimi bi se moglo najunjnejšim potrebam ustreči. Eer pa 7isoka 7lada tega ni storila pa8 da ne bo prepozno. No, in to hoče res storiti. : pa še 7eč davko7 zahte^ala, tako so podpisani Njeni 7oditelj grof H(ihenwart, katerega so kianjski ',poslanci prisiljeni javno 7prašati: je li 7isoka alo^enski kmetje bili si 7 poslanca izvolili, lutil vlada gori omeujene žalostne razmere pri kmet- skili ljudeh kaj pregledovala in preinišljevala, in dalje je li oua voljna najaviti nam, kakšni nspeh da je njeno preiskovanje imelo in kakšnih dotifinih preillogov imamo skoraj in še v tem zasedeuji državnega zbora pričakovati? Tako se glasi velevažno vprašanje narodnokonservativnib našib poslancev do visoke vlade. Kaj podobnega še ni bilo slišati v državnem zboru; kajti liberalci so v njem vedno le takšne predloge uravnavali, kateri so kmetskemu stanu bili in so še sedaj na veliko škodo, nesrečo in pogin. Grof Hohenwartova interpelacija men na to, da se začne popravljati, kar so liberalci skvarili. Biez uspeha ne bo ostala. Ministerstvo bo namreč sedaj moralo nekaj storiti; 6e ne, bo prisiljeno odstopiti ali sprejemati predloge, katere bodo potem uaši poslanci sami svetovali v rešenje kmetskega stanu. Bog daj! Za6etek je storjen po slovenskem poslanci grofu Hobeinvartu, kojega vai priznavajo kot prvega politikarja v Avstiiji. Večna bvala in zabvala mu bo, ako se mu posreči rešiti naše knietsko ljudstvo!