A.Č.
Naravnost.
\P: o je bil še sveti Frančišek Saleški majhen, mu i-F-^ je niati večkrat rekia: »Francek, samo lagati Tiel Kdcir laže, se zameri Bogu, pri ljudeh pa iz-gubi zaupanje in spoštovanje.« Pa čisto prav je imela dobra gospa, saj pravi tudi sveto pismo: )«Laž-nive ustnicc so pred Bogom gnusoba.« Kdor si tz-kuša v zacfregi pomagafi z /ažfo, sc navac/no zamota ie v večje zadrege, saj večinoma pride vse prej ali slej na dan; kdor pa iraa pogum, da odkrito prizna svojo zmoto, svoj pogrcšek, ta je s tem že prece) pololažil nevoljo in jezo slaršev ali učiteljev, Na-mesto kazni sledi včasih šc priznanje za neuslrašenb odkritosrčnost. Kdor odkrito prizna svoj greh ali Krivico, kaže s tem hkrati, da mu ie žal in da se hoče napake v bodoče iznebiti, krivico popraviti.
I.eto 30___________ANGELČEK__________Stran 19
Krasen zgled za to beremo V življenju prvega predsednika Zedinjenih držav v Severni Ameriki, slovečega Washingtona, ki se prišteva med najod-ličnejše može 18. stoletja. Odlikoval sc je vsekdar osobito v resnicoljubnosti in pravičnosti. Te pleme-nite lastnosti je kazal že v zgodnji mladosti. — Nje-gov oče se je v prostih urah rad ukvarjal tudi z vrtnarstvom in sadjarstvom. Prav posebno se je zanimal za ralado češnjevo drevo, ki se je silno lepo razraščalo. Nekoč pride očc zopct na vrt — in kaj najde? Njegovo ljubljeno drevo je bilo skoraj docela obel)eno; vsa skorja jc bila olupliena. Kri mu šine v glavo, krčevito stisne p^st, obencm pa zaječi: »Kdo jc pa zopet to storil?« — V tem hipu slopi iz gošče deček: bil je mladi Washington. »Kdo je to storil?« — ponovi oče ves razpaljen. Dečck preblcdi, ko vidi blesteče oči očetove in stisnjeno pest. Toda odkrito prizna: »Oče, ne morem lagati, jaz sem to storil.«
Dobil je na-nreč v dar )ep aov nožiček, pa ga je v svoji otročji nerazsodnosti poizkusil na mladem drevesu ter to obrezal.
Kaj menitc, kako sc je zdaj oče zmaščeva] nad otrokom? Ali je zannahnil s pestjc? — Ne. Razdra-iena nevolja je upadla, nastavljena pest je bila Ta2orožena "vsWd oirokove odknlosrcnosli. I>a je fantič v takih okoliščinah, v taki rievarnosli vendar-le priznal svojo nerodnost, to je obvladalo očeta, da je objel sinčka in zaklical: »Tvoja odkritost in res-nicoljubnost me jc dovolj odškodovala za drevesce; Ijubša mi je ko sto dreves.«