Številka 04 • Glasilo Občine Ig • Leto XXIII • Maj 2017 • BESEDA UREDNIŠTVA /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Spoštovane bralke, bralci! P retekli mesec so zaznamo­vale odločitve, o katerih bo veliko govora prihodnji mesec, ko bomo prejeli položnice za vodo. V veljavo je namreč sto­pil nov cenik oskrbe z vodo – o njem in razlogih, zakaj je prišlo do občutne podražitve,obsežno v Županovem kotičku ter rubriki Iz občinske hiše; v Uradnih objavah pa lahko sami preberete in proučite sklep o novih cenah vode ter nov odlok o oskrbi s pitno vodo. Med novicami društev zače­njamo s prispevkom s tradici­onalne velikonočne razstave v Vrbljenu, kjer so letos izposta­vili 110 let delovanja domače­ga gasilskega društva. O tem, kako so obletnico praznovali gasilci, priča naslovnica, več o paradi, novem vozilu ter kre­sovanju pa v Ižanski pažarni. Tradicionalni – z deveto pono­vitvijo – postaja spomladanski čemažev pohod, ki ga organizi­ra Društvo Zapotok. Rok za prihodnjo številko Gradivo za naslednjo številko zbiramo do četrtka, 1. junija 2017. Junijska številka bo predvidoma izšla v petek, 16. junija. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. Za prepozno oddane prispevke ne moremo zagotoviti objave. Organizatorje prireditev opominjamo, da bo to zadnja številka, v kateri lahko najavijo svoje poletne prireditve, saj julija in avgusta Mostiščar ne izide. PISANJE ČLANKOV – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju Pred oddajo piscem priporočamo naslednje korake: -Vzemite si čas in še enkrat v miru preberite svoj članek. -Članek naj ima naslov, ta naj bo kratek in jedrnat – do 30 znakov s presledki – če je daljši, ga raje razdelite v nadna­slov in glavni naslov. -Ne pozabite se podpisati, nepodpisanih člankov ne obja­vljamo! -Uredite in izberite slikovno gradivo ter predvidite pod­pise k vsaki fotografiji (gl. še posebna navodila o slikov­nem gradivu). Uredništvo Mostiščarja Osnovna šola Ig je pripravi­la dan odprtih vrat, na katerem so se obiskovalcem prikazali z vrsto dejavnosti, ponudili ižan­sko mal'co in še marsikaj – o tem so se razpisali v rubriki Kotiček za mlade. V rubriki Zgodovina naših krajev vas čakata dva zanimiva prispevka, povezana z novejšo zgodovino – domačini so obno­vili partizansko bolnico Krva­vice nad Iškim vintgarjem (če je ne poznate, so o njej dodali nekaj glavnih informacij), me­stni muzej v Ljubljani pa vas vabi na razstavo o novi – indu­strijski – dobi ter bralcem po­darja 10 družinskih vstopnic. V rubriki Dobro je vedeti je tokrat kar nekaj branja – od tega, kje urediti osebne doku­mente, nadaljevanje prispevka o govorno-jezikovnih motnjah, vabila na nov seminar na Go­lem do pravil pri nabiranju gob. Sezona gob se namreč že začenja! Za planince PD Krim je bil april v znamenju medveda, za­kaj, izveste v njihovem članku. Na pohod na Stari vrh so se po­dali upokojenci (ti so bili tudi na izletu v Beogradu – tudi o tem so nam poslali prispevek), že zdaj pa vabljeni na tradicio­nalni pohod po mejah naše ob­čine, ki bo junija. Zadnje strani Mostiščarja – kot običajno – namenjamo vabilom na prire­ditve. Vedno več se jih seli na prosto, saj vedno toplejši dnevi kar vabijo, da jih preživimo v lepi naravi, ki je v naši občini ne manjka! Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja SLIKOVNO GRADIVO – navodila avtorjem prispevkov v Mostiščarju 1. Fotografij ne vstavljajte med besedilo, ampak jih pošljite vsako posebej v obliki, kot ste jih prenesli s fotoaparata. Primerni so npr. formati jpg, tif. 2. Za objavo so primerne fotografije velikosti najmanj 500 K. Manjše fotografije niso uporabne! 3. Ne pozabite pripisati avtorja fotografije in komentarja, ki ga želite imeti zapisanega pod njo. Slikovnega gradiva, ki ne bo ustrezalo zgornjim navodilom, žal ne bomo mogli objaviti. Mostiščar je uradno glasilo Občine Ig. Občina Ig Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Telefon: 01 280 23 10 E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Zuhra Jovanovič, Anton Krnc, Franc Toni Naklada: 2.500 izvodov Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica, Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice, Gregor Bolha, Tina Škulj, Andreja Zdravje Lektoriranje: Katarina Mihelič Bajt Prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o. Naslovnica: Anja Glavan Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 354. ISSN 2350-4412 Mostiščar (tiskana izdaja), ISSN 2536-4111 Mostiščar (spletna izdaja) Mostiščar 04 | Maj 2017 Drage občanke, spoštovani občani, O bčinski svet je na pred­log občinske uprave na aprilski seji sprejel sklep o podražitvi vode in od­vajanja odpadnih voda. Menim, da je prav, da ste obveščeni že pred ukrepom oziroma pred prejetjem položnic, na katerih bo povišana cena vode in odva­janja odpadne vode. Zadnja podražitev vode in odvajanja odpadne vode v Ob­čini Ig je bila v letu 2004. Po tej podražitvi je država zamrznila rast cen vse do leta 2013, ko je bila sprejeta evropska direkti­va in je naložila vladi sprejetje uredbe o metodologiji izraču­navanja cen storitev na podro­čju dobave vode in odvajanja ter čiščenja odpadnih voda. Občina bi morala na podlagi izdane uredbe sprejeti podra­žitev že v letu 2014, kar pa se ni zgodilo zaradi kar nekaj de­javnikov, ki jih je bilo potreb­no predhodno ugotoviti. Tu gre predvsem za izračun vred­nosti obstoječe infrastrukture vodovodnih in kanalizacijskih sistemov, ki so bili grajeni v različnih obdobjih. Predvsem gre za sisteme, ki so bili zgra­jeni pred dvajsetimi in več leti. Potrebno je bilo ugotoviti tudi, v kakšnem stanju so in kakšna je njihova uporabna doba. Ne glede na evropsko di­rektivo in vladno uredbo je podražitev nujna. Zdajšnja cena vode (0,2136 EUR/m3) pokriva komaj 30 % stroškov črpanja in vzdrževanja sis­temov, zato moramo razliko v proračunu zagotavljati iz drugih finančnih virov, kar pa povzroča finančne težave na drugih projektih. V letu 2018 načrtujemo za­četek gradnje novega vodovo­dnega omrežja Iška-Iška vas. Stari vodovod je dotrajan in grajen z zdravju škodljivimi salonitnimi cevmi, ki vsebuje­jo azbest. Povsem dotrajano je vodovodno omrežje v naselju Rastuka na Igu. Nujno po­trebna je obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v vasi Podkraj, menjava salonitnih vodovodnih cevi v vasi Staje, obnova vodovoda in izgradnja kanalizacije v vasi Kremenica, dokončanje projekta kanali­zacije Iška vas-Mala vas-Iška. Dotrajan je tudi vodovodni sistem Golo-Zapotok, ki pa ga že obnavljamo. Zaradi slabe­ga stanja na sistemih prihaja do velikih izgub, kar povečuje stroške. Sredstva, ki so bila do zdaj v proračunu namenjena za pokrivanje stroškov črpanja in vzdrževanja, se bodo name­nila za obnovo vodovodov in fekalnih kanalov. Zaradi suše smo imeli v letu 2016 veliko težav z zago­tavljanjem zadostne količine vode na vodovodnem sistemu Golo-Zapotok. Glede na vse pogostejša sušna obdobja smo bili prisiljeni v vrtanje četrte vrtine in izgradnjo povezo­valnega voda ter v maju 2017 še v vrtanje pete vrtine, ki bo zagotavljala zadostno količino vode, da bomo lahko priklopili vse objekte na javni vodovo­dni sistem. V letošnjem letu se v vasi Tomišelj nadaljuje grad­nja kanalizacije in obnova vo­dovoda, v prihodnjem letu pa se nadaljuje proti vasi Podkraj. V preteklih letih je bil pov­sem na novo zgrajen vodovo­dni sistem Visoko-Rogatec, novo vodovodno omrežje je zgrajeno v vaseh Strahomer, Vrbljene, v delu Tomišlja, Bre­stu, Mateni in Iški Loki ter dograjena kanalizacija v Mate­ni in zgrajena v Iški Loki. Na Igu je v celoti zgrajeno kana­lizacijsko omrežje in obnovlje­nih je bilo kar nekaj vodovod­nih odsekov. Spoštovani, če želimo na­daljevati obnovitve na vodo­vodnih sistemih in novograd­njami kanalizacijskih omrežij, je podražitev nujna. Ta pod­ražitev je določena za leto 2017. Upam da so vsi stroški pravilno izračunani, da ne bo potrebno v letu 2018 ponovno dvigati cene, kajti uredba nam nalaga vsakoletno preverjanje in določitev cene. Glede na podražitev bomo morali imeti drugačen odnos do porabe vode, kajti sami do­ločamo, kako visok račun bo na položnici. Vse obračunske postavke (vodarina, odvajanje odpadnih voda in čiščenje od­padnih voda) se izračunavajo na podlagi iztočene količine vode. Janez Cimperman, župan • NOVICE IZ OBČINSKE HIŠE /////////////////////////////////////////////////////////////////////// Podpis sporazuma o sofinanciranju projekta za zagotavljanje poplavne varnosti M inistrica za okolje in prostor Irena Maj­cen, župan Občine Ig Janez Cimperman in direktor Direkcije RS za vode Tomaž Prohinar so v četrtek, 11. maja, na Igu slavnostno podpisa­li sporazum o sofinanciranju projekta Protipoplavni nasip Brest in Tomišelj ter AB zid pri objektu Brest 36. Z izgra­dnjo nasipov bo preusmerjen tok poplavnih vod Iške izven območja gostejše poselitve. Protipoplavni zid ob objektu Brest 36 pa je predviden kot izravnalni in varovalni ukrep. Ministrica je ob tem izrazila zadovoljstvo, da je lahko drža­la obljubo o protipoplavnih ukrepih, dano domačinom, ki so jih prizadele poplave leta 2014. Skupna ocenjena vrednost projekta je 405 tisoč evrov z DDV, od tega bo obči­na zagotovila 55 tisoč evrov, Ministrstvo za okolje in pros-tor pa preostali del. Maja Zupančič Andreja Zdravje Podpis sporazuma za sofinanciranje gradnje protipoplavnih nasipov Režijski obrat sporoča Nove cene oskrbe s pitno vodo in čiščenja komunalne odpadne vode C enik storitve javne oskrbe s pitno vodo ter odvajanja odpa­dne vode je oblikovan skladno z Elaboratom za oblikovanje cen storitev obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017 in Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen obve­znih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. l. RS, št. 87/12, 109/12, v nadaljevanju Uredba MEDO) in potrjen s sklepom Ob­činskega sveta Občine Ig na 19. redni seji dne 12. 4. 2017. Sklep o zaračunanih cenah oskrbe s pitno vodo in zaračuna­nih cenah odvajanja komunalne odpadne vode v Občini Ig je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 20/2017, dne 21. 4. 2017. Cenik velja od 1. 5. 2017 dalje. Elaborat za oblikovanje cen storitev ob­vezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2017 je objavljen na spletni strani občine www.obcina-ig.si. Občina Ig je z Elaboratom prvič oblikovala in uveljavila cene storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja komunalne odpadne vode skladno z metodologijo Uredbe MEDO in upošte­vaje upravičene stroške teh storitev. Storitve oskrbe s pitno vodo (vodarina), odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (cena storitve – kanalizacija) se obra­čunavajo na podlagi količine porabljene pitne vode. Na računih za mesec maj 2017, ki jih boste prejeli v začetku meseca junija, bodo naslednje postavke: vodarina (1,2635 EUR/m3), omrežnina – voda (DN 20; 7,4441 EUR/mesec) in okoljska dajatev. Za tiste uporabnike, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, pa tudi cena storitve – kanalizacija (0,5261 EUR/m3) in omrežnina – kanal (DN 20; 5,5093 EUR/mesec). Storitev oskrbe s pitno vodo Vodarina je spremenljivi del cene, neposredno odvisen od ko­ličine porabljene pitne vode. Obračunava se v mesečnih akonta­cijah, določenih glede na dejansko porabo v preteklem obračun­skem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo in izvede poračun preteklega obra­čunskega obdobja. Lahko pa uporabniki mesečno javljajo stanje vodomera. Omrežnina – voda je nespremenljivi, fiksni del cene, ki se obra­čuna glede na premer obračunskega vodomera in zajema stroške amortizacije infrastrukture, stroške zavarovanja infrastrukture in stroške obnove in vzdrževanja priključkov. Storitev odvajanja komunalne odpadne vode Cena odvajanja odpadne vode je sestavljena iz spremenljivega dela cene storitve – kanalizacija, ki je neposredno odvisna od po­rabljene pitne vode in omrežnine – kanal, ki je nespremenljivi del cene, ki se obračuna glede na premer obračunskega vodomera in zajema stroške amortizacije infrastrukture in stroške zavarovanja infrastrukture. Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja od­padne vode je strošek, ki ga plačujejo vsi uporabniki, kjer nastaja komunalna odpadna voda. Področje onesnaževanja okolja zaradi odvajanja odpadnih voda obravnava Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS, št. 80/12). Nov Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ig O bčinski svet je na svoji 19. redni seji dne 12. 4. 2017 sprejel nov Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Ig. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS; št. 20/2017, 21. 4. 2017. Zaradi sprememb v več členih obstoječega odloka je bil pripravljen nov odlok. Prav Režijski obrat Vodovod, kanalizacija – 24-urna dežurna služba: 041/408-407 Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - prek elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si tako je bilo potrebno uskladiti kazenske določbe in uskladiti od­lok z veljavno zakonodajo in predpisi. Novi odlok bolj jasno definira, kako ravnati v primeru, ko upo­rabnik ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja komunalne odpadne vode. Šesta alinea prvega odstavka 20. člena odloka: Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika, če ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe niti v roku petnajstih dni po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave pi­tne vode in je odklop mogoč le temu uporabniku brez posledic za uporabnike, ki so poravnali račun za storitev javne službe. Okvare črpalk na kanalizacijskih črpališčih P onovno opažamo, da na kanalizacij­ska črpališča prihaja komunalna odpadna voda, ki vsebuje tudi snovi in materiale, ki ne sodijo v kanaliza­cijo. Največkrat pride do blokade črpalke in zaustavitve sistema na črpališču Brest 2, ki je locirano ok. 100 m od gostilne Mars. V črpališču zaznavamo večje količine teksti­la, ki prihajajo po kanalizacijskih ceveh v smeri od črpališča Brest 2 proti barju oz. zadnjih hiš v tej ulici. Uporabnike javnega kana­lizacijskega sistema opozarjamo, da bomo v mesecu maju izvajali opazovanje sistema in izvedli zaščito na kanalizaciji. Priključevanja na kanalizacijo L astnike objektov, ki imajo možnost priključka na javno kana­lizacijo omrežje pa še niso priključeni nanj, opozarjamo, da se priključijo na sistem, ker s tem povzročajo večje stroške drugim uporabnikom in izvajalcu javne službe. Opažamo, da je še vedno precej objektov v Iški Loki in Mateni, ki niso priključeni na javni kanal, ki je bil grajen od leta 2011–2014, ali pa tega niso sporočili na občino, prav tako na kanal še ni pri­ključenih nekaj objektov v Iški vasi in v Tomišlju, kjer je gradnja potekala od leta 2015 do 2016. Pred fizičnim priklopom objekta na javni kanal je potrebno na Občini Ig vložiti vlogo za priklop na kanalizacijo. Vlogi je pot­rebno priložiti: gradbeno dovoljenje, projekt za izvedbo kanali­zacijskega priključka (PZI) ter soglasja v primeru, da priključek poteka po tujih zemljiščih, ter poravnati komunalni prispevek za kanalizacijo. Režijski obrat Mostiščar 04 | Maj 2017 Z 19. redne seje občinskega sveta O bčinski svetniki so se na 19. redni seji sestali 12. aprila, med točka­mi dnevnega reda so se najdlje zadržali pri novih cenah vode ter projektu interpretacijskega centra koliščarske dediščine. Po potrditvi dnevnega reda z osmimi točkami ter zapi­snika prejšnje seje je sledila predstavitev Elaborata o ce­nah storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskr­be s pitno vodo ter odvajanja komunalne in padavinske vode za leto 2017, ki ga je svetnikom predstavila avtorica Stanka Cerkvenik. V njem so mdr. ovre­dnotili vrednost infrastrukture, analizirali dejanske stroške ter na podlagi tega pripravili pred­log cen. Elaborat je obravnaval tudi Odbor za komunalo, in­frastrukturo, varovanje okolja in prostora, ki ga je svetnikom predlagal v potrditev. Sledila je daljša razprava, v kateri so svetniki opozarjali na veliko podražitev ter se spraševali, ali je ne bi raje izvedli postopoma, na velike izgube vode v siste­mu in neizterjane obveznosti od neplačnikov. Zanimale so jih tudi nove postavke, ki bodo odslej na položnicah. Večino svetnikov je podražitev skrbe­la, a druge izbire kot potrditi novo ceno niso videli, saj bomo le tako v proračunu zagotovili dovolj sredstev za gradnjo oz. obnovo te infrastrukture. Sledila je obravnava in po­trditev zaključnega računa za 2016, ki ga je svetnikom predstavila Bojana Birsa. Rea­lizacija prihodkov je bila 2,39 % višja od načrtovane, odhodkov pa 19,41 nižja od načrtovane. Proračunski presežek je bil nekaj manj kot pol milijona evrov in se v primeru, da je ob­čina zadolžena, lahko porabi le za odplačilo dolgov. Na dan 31. 12. 2016 je bila občina zadolže­na za nekaj več kot 2 mio 250 tisoč evrov, kar je 322,15 EUR/ Zabojniki varni pred medvedi O bčina Ig je v sodelovanju z Zavodom za gozdove Republike Slovenije ter JP Snaga Ljubljana postavila več 'medovarnih' zabojnikov v Iškem vintgarju ter v Selniku. Uroš Čuden Matenka O bčina Ig je sanirala poško­dovane odseke na cesti Matena-Ljubljana. Poškodbe botrujejo hudim zimskim raz­meram ter zasutjem obcestnih jarkov, ki služijo za odvodnja­vanje padavinskih voda s cest. Uroš Čuden prebivalca. Tudi 5. in 6. točka dnevne­ga reda sta bili spet namenjeni vodi – svetniki so obravnavali in potrdili novi Odlok o oskr­bi s pitno vodo v Občini Ig ter preklicali starega. Glavne no­vosti je predstavila vodja Režij­skega obrata Katja Ivanuš, med drugim je v njem jasno opre­deljeno, kdaj se neplačnikom lahko odklopi voda. Svetniki so odlok soglasno potrdili (odlok v celoti objavljamo tudi v tej številki Mostiščarja). Interpretacijski center (IC) koliščarske dediščine so sve­tniki obravnavali že večkrat, tokrat so imeli na mizi doku­ment identifikacije investi­cijskega projekta Ljubljansko barje: Interpretacijski center UNESCO dediščine Kolišča na Igu. Zlatka Usenika (SMC) je zanimala finančna obremeni­tev občine pri tem projektu, žu­pan je pojasnil, da je vrednost projekta ocenjena na 1,5 mio EUR, od tega naj bi občina do leta 2021 prispevala pol mili­jona evrov. Usenik je menil, da si tega ne moremo privoščiti, dokler občina nima urejene osnovne infrastrukture, pred­vsem oskrbe z vodo. K besedi se je prijavila tudi Alenka Jeraj (SDS), ki je menila, da se pre­hitro odločamo ter da bi bilo potrebno razmišljati o gradnji Popravljen odsek Matenke večjega muzeja, ne zgolj IC ve­likosti 250 m2. Povzela je nekaj primerov tovrstnih muzejev ter predlagala, da si svetniki sku­paj ogledajo novo razstaviščena Vrhniki. Župan je odgovoril, da po mnenju strokovnjakov površina 250 m2 zadostuje; če 1 mio EUR, ki ga je pripravljeno projektu nameniti ministrstvo za kulturo, ne bomo sprejeli, bodo ta sredstva prerazporedili drugam. Po koncu daljše raz­prave so svetniki o dokumentu glasovali ter ga s 5 glasovi za, 3 proti ter 4 vzdržanimi potrdili. Pod zadnjo točko Pobude in vprašanja je Slavko Pavlič sprožil vprašanje glede uredi­tve obrtne cone, ki se vleče že dolgo časa – župan je pojasnil, da je zemljišče obrtne cone v lasti slabe banke, ki naj bi ime­la tudi kupca za to zemljišče. Slavko Pavlič je opozoril še na slabo stanje Matenke, Zlatko Usenik pa na ureditev asfalta pri vrtcu. Zanimalo ga je tudi, kako je s priklopom vode pri tistih občanih, ki niso priklop­ljeni na javni vodovod. Župan je povedal, da je bila na siste­mu Golo–Zapotok priklopljena nova, četrta vrtina, potekajo pa že pogovori o vrtanju pete vrti­ne – ko bo narejena, je predvi­den začetek priklapljanja novih uporabnikov. Maja Zupančič Zbirni center – letni delovni čas NOVO Zbirni center Matena je od aprila do oktobra odprt ob sredah od 9.00 do 13.00 ter od 15.00 do 19.00 (če je ta dan praznik, bo zbirni center zaprt). Dodatne informacije: Občina Ig (Uroš Čuden, tel.: 01/280-23-12) Matenka z luknjami Na podlagi 5. člena Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur. list RS, št. 87/12) in 15. člena Statuta Občine Ig (Ur. list RS, št. 39/16) je Občinski svet Občine Ig na 19. redni seji dne 12. 4. 2017 sprejel SKLEP o zaračunanih cenah oskrbe s pitno vodo in zaračunanih cenah odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Ig I. III. Občinski svet potrjuje predlagane cene izvajanja obvezne občinske Zaračunana cena izvajanja obvezne občinske gospodarske službe gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in odvajanja komunal-odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode znaša: ne in padavinske odpadne vode v Občini Ig. Opravljanje storitev/cena storitve – kanalizacija 0,5261 EUR/m3 II. Prodajna zaračunana cena izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo zanaša: Vodarina 1 ,26 35 EUR / m3 Omrežnina – voda Faktor omrežnine Cena EUR/mesec DN.20 1 7,4441 20< DN < 40 3 22,3324 40. DN < 50 10 74,4412 50. DN < 65 15 111,6619 80 . DN <100 50 372,2062 Cene so brez DDV. Omrežnina - kanal Faktor omrežnine Cena EUR/mesec DN.20 1 5,5093 20< DN < 40 3 16,5278 40. DN < 50 10 55,0925 50. DN < 65 15 82,6388 80 . DN <100 50 275,4626 Cene so brez DDV. IV. Sklep se objavi v Uradnem listu RS in velja naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 5. 2017 dalje. Številka: 35470-003/2016 Župan Občine Ig Datum: 13. 4. 2017 Janez Cimperman l.r. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 20/17, dne 21. 4. 2017. Skladno s Statutom Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 124/07, 18/08, 90/10) in Pravilnikom o uporabi Športne dvorane Ig (Mostiščar, UO, april/2012) in Odlokom o načinu upravljanja Športne dvorane Ig (Mostiščar, UO, april/2012) objavlja Občina Ig JAVNI RAZPIS o koriščenju Športne dvorane Ig v sezoni 2017/2018 1. V Športni dvorani Ig je možna športna vadba, uradne tekme ter rekreacija za športna društva, klube in druge organizacije vse dni v tednu od 16.30 do 23.00 (od ponedeljka do petka) in od 8.00 do 22.00 (ob sobotah in nedeljah). 2. Športna dvorana Ig se z dvema pregradnima stenama lahko pre­uredi na tri ločene vadbene površine. 3. V Športni dvorani Ig je možno igranje: - v celi dvorani: rokomet, dvoranski nogomet (obvezna žoga za dvoranski nogomet); - v 1/3 dvorane: košarka, odbojka, namizni tenis, badminton, dvoranski hokej, športno plezanje na mali umetni steni, možne pa so tudi različne oblike splošne vadbe. 4. Na razpisu lahko sodelujejo društva, skupine, javni zavodi, organi­zacije ter podjetja s sedežem v in izven občine Ig. 5. Prednostno pravico uporabe pri najemu športnega objekta imajo uporabniki po vrstnem redu kot izhaja iz 6. člena Pravilnika o upo­rabi športne dvorane Ig (Mostiščar, UO, april/2012). 6. Cena najema je v skladu s cenikom za uporabnike Športne dvora­ne Ig, ki so vključeni v letni program športa Občine Ig in v skladu s cenikom za uporabnike Športne dvorane Ig, ki niso vključeni v letni program športa občine Ig (Mostiščar, UO, april/2012). 7. V ceno najema je vključeno koriščenje športne dvorane ter ene garderobe, sanitarij, tušev ter parkirišča pred dvorano. 8. Zainteresirana društva, skupine, javni zavodi, organizacije, podje­tja s sedežem v in izven občine Ig naj svojo vlogo za najem Špor­tne dvorane Ig v sezoni 2017/2018 posredujejo do 7. 6. 2017, na naslov Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, na obrazcih, ki jih dobijo na Občini Ig, Govekarjeva cesta 6, Ig v času uradnih ur ali na spletni strani: www.obcina-ig.si. 9. Na osnovi posredovanih vlog bo pripravljen predlog koriščenja športne dvorane. 10. Do 30. 6. 2017 bodo uporabniki Športne dvorane Ig v šolskem letu 2017/18 prejeli sklep o dodelitvi terminov, v začetku šolskega leta pa bodo z njimi podpisane pogodbe o najemu. Številka: 6712-0002/2017 Župan Občine Ig Datum: 12. 5. 2017 Janez Cimperman l.r. - 1 ­ Uradne objave Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), četrtega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12 in 92/13), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12) je občinski svet Občine Ig na svoji 19. redni seji dne 12. 4. 2017 sprejel ODLOK o oskrbi s pitno vodo v Občini Ig I. UVODNI DOLOČBI 1. člen Ta odlok ureja na območju Občine Ig (v nadaljnjem besedilu: občina) način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe oskr­be s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa: – organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, – vrsto in obseg javnih dobrin javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, – pogoje za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo, – pravice in obveznosti uporabnikov, – vire financiranja javne službe in način oblikovanja cen storitev jav­ne službe, – vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, – druge elemente v zvezi z izvajanjem javne službe. 2. člen Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: 1. gradbiščni priključek na javni vodovod je priključek na javni vo­dovod, ki se lahko izvede za čas gradnje stavbe ali gradbeno in­ženirskega objekta v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem; rok trajanja gradbiščnega priključka sovpada s trajanjem gradnje stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, vendar najdlje do začet­ka uporabe stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, 2. priključno mesto je mesto na vodovodu, kjer je izveden priključek; na posamezno priključno mesto je lahko priključeno več uporab­nikov pitne vode, če je v skladu z določbami predpisa, ki ureja področje stanovanj zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi, 3. primarno omrežje je omrežje cevovodov ter z njimi povezanih objektov in naprav od zajema preko priprave, hranjenja in prečr­pavanja pitne vode do sekundarnega omrežja, 4. sekundarno omrežje je omrežje cevovodov ki so namenjeni za ne­posredno priključevanje objektov na posameznem poselitvenem območju, vključno z objekti in napravami, kot so objekti za dvi­govanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju ter zunanji hidranti; del sekundarnega omrežja je tudi skupni priključni vodovod, 5. vodomerno mesto oziroma odjemno mesto je zunanji ali notranji talni jašek oziroma zidna niša, v katerem se nahaja obračunski vodomer, 6. začasni priključek na javni vodovod je priključek z omejenim ro­kom trajanja na največ dve leti in se lahko izvede za potrebe en­kratnih prireditev ali za potrebe priključevanja nezahtevnih ali eno­stavnih objektov, ki so postavljeni za določeno časovno obdobje. II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE 3. člen (1) Javno službo zagotavlja občina v obliki Režijskega obrata (v na­daljnjem besedilu: izvajalec javne službe) na območju občine v obse­gu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe je Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva 6, Ig. (2) Izvajalec javne službe je upravljavec javnih vodovodov na celot­nem območju občine, razen zasebnih vodovodov Suša in Selnik. 4. člen Izvajalec javne službe opravlja javno službo skladno s programom oskrbe s pitno vodo, ki ga izdela izvajalec javne službe na vsake štiri leta do konca oktobra za obdobje štirih koledarskih let v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. III. VRSTA IN OBSEG JAVNIH DOBRIN JAVNE SLUŽBE TER NJIHOVA PROSTORSKA RAZPOREDITEV 5. člen (1) Občina Ig zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino. (2) Javna služba obsega naslednje storitve: – oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo, – obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe, – redno vzdrževanje javnega vodovoda, – redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih hidrantov za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari, – redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod, – vodenje evidenc v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, – poročanje v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, – izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, – izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo, – monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo, – monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo, – označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja, – občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda, – izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na jav­nem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred narav­nimi in drugimi nesrečami, – izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja, – redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda, – priključevanje novih uporabnikov javne službe, – podajanje predlogov za načrtovanje razvoja sistema oskrbe s pit-no vodo (strokovne podlage, analize, študije, mnenja, projektne naloge) ter načrtovanje objektov za koriščenje in spremljanje koli­čin in kakovosti vodnih virov, – modeliranje kakovosti pitne vode v vodovodnih sistemih, – izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda, – vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture in priključkov na javni vodovod, – pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz hidrantnih omrežij za gašenje požarov zaradi obračuna storitev javne službe, – nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture na vplivnem območju javnega vodovoda, – druge naloge iz tega odloka in drugih predpisov. (3) Storitve iz prejšnjega odstavka je dolžan izvajati izvajalec javne službe. (4) V zvezi z opravljanjem storitev javne službe je izvajalec javne služ­be dolžan opravljati tudi druge naloge v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi. 6. člen Oskrba s pitno vodo na območju Občine Ig se zagotavlja: 1. iz vodovodnega sistema vodarne Brest, ki je v lasti Občine Ig in se oskrbuje iz vodarne Brest, ki je v upravljanju JP Vodovod Kanali­zacija d.o.o., Ljubljana. 2. iz vodovodnega sistema Brezova noga, ki je v lasti Občine Ig in se oskrbuje iz vodarne Brezova noga, ki je v upravljanju JP Vodovod Kanalizacija d.o.o., Ljubljana. 3. iz lokalnih vodovodnih sistemov Golo-Zapotok, Gornji Ig, Iška vas in Visoko-Rogatec, ki so v lasti Občine Ig. 4. iz zasebnih vodovodnih sistemov Suša in Selnik. Uradne objave 7. člen Območja javnega vodovoda, kjer občina zagotavlja javno službo iz javnega vodovoda, so prikazana na temeljni karti, ki je priloga in se­stavni del tega odloka (vpogled možen na Občini Ig). IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE OSKRBE S PITNO VODO 8. člen Pogoji za zagotavljanje oskrbe s pitno vodo so: 1. javni vodovod in priključitev na javni vodovod, 2. izpolnjevanje obveznosti izvajalca javne službe. 1. Priključitev na javni vodovod 9. člen (1) Priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, če se v nje­mu zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba (v nadaljnjem besedilu: gradbeno inženirski objekt), na javni vodovod je obvezna na območju, kjer je javni vodovod zgrajen. Dolžina priključka na javni vodovod znaša največ 70 m in se šteje od priključnega mesta do obračunskega vodomera. (2) Na območjih, kjer se gradi javni vodovod, je priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod obvezna v roku šestih mesecev po končani gradnji vodovodnega omrežja. Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja k priključitvi. (3) Priključek na javni vodovod se izvede praviloma za vsako stavbo ali gradbeno inženirski objekt posebej, lahko pa ima stavba ali objekt tudi več priključkov. 10. člen (1) Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če razpoložljive zmogljivosti vodnih virov in vodovodnega sistema ne dopuščajo novih priključitev, se soglasje ne izda. (2) Priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške upo­rabnika ali investitorja. (3) Za vsako spremembo izvedbe priključka na javni vodovod mora uporabnik ali investitor ponovno pridobiti soglasje izvajalca javne službe. (4) Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izved­bo priključka na javni vodovod, v primeru če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške. 11. člen (1) Začasna priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglas­jem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. (2) Začasni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne službe ali drug usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stro­ške uporabnika ali investitorja. (3) Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izved­bo začasnega priključka na javni vodovod, v primeru če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, uporabnik ali investitor pa mora kriti nastale stroške. 12. člen (1) Gradbiščni priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglas­jem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili tega odloka. (2) Gradbiščni priključek na javni vodovod izvede izvajalec javne služ­be ali drug usposobljen izvajalec skladno z izdanim soglasjem na stroške investitorja. (3) Izvajalec javne službe lahko zagotovi strokovni nadzor nad izved­bo gradbiščnega priključka na javni vodovod, v primeru če priključek izvede drug usposobljen izvajalec, investitor pa mora kriti nastale stroške. 13. člen (1) Po izvedbi priključka na javni vodovod, začasnega priključka ali gradbiščnega priključka in izdelavi geodetskega posnetka, ki ga na stroške uporabnika ali investitorja zagotovi izvajalec javne službe, se priključek na javni vodovod, začasni priključek ali gradbiščni priklju­ček evidentira v katastru javnega vodovoda, ki ga vzdržuje izvajalec javne službe. Po končanih delih se uporabnika oziroma investitorja evidentira v evidenci uporabnikov, ki jo vzdržuje izvajalec javne služ­be. (2) Priključek na javni vodovod, vključno z obračunskim vodomerom, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške uporabnika oziroma inve­stitorja. Stroški vzdrževanja so zajeti v omrežnini. (3) Meja med priključkom na javni vodovod in interno vodovodno na­peljavo uporabnika je spojni element na iztoku iz vodomera. Spojni element vzdržuje izvajalec javne službe. 14. člen Brez soglasja izvajalca javne službe uporabnik ne sme dovoliti priklju­čitve stavb ali gradbeno inženirskih objektov drugih uporabnikov na svojo interno vodovodno napeljavo ali na priključek na javni vodovod. 15. člen (1) Ukinitev priključka na javni vodovod je dovoljena in je dokončna. V primeru ponovne priključitve, se priklop smatra kot nov priklop, ka­terega se izvede po takrat veljavnih predpisih. Uporabnik mora pos­redovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev priključka na javni vodovod. (2) Ukinitev priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem za ukinitev priključka na javni vodovod na stroške uporabnika. 16. člen (1) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod je dovoljena po iz­teku dveh let od izdaje soglasja k začasni priključitvi na javni vodovod ali na podlagi pisne vloge, ki jo uporabnik posreduje izvajalcu javne službe, ko uporabnik začasnega priključka ne potrebuje več. (2) Ukinitev začasnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe po uradni dolžnosti, ko poteče veljavnost soglasja k za­časni priključitvi ali v skladu z izdanim soglasjem k začasni ukinitvi priključka na javni vodovod na stroške uporabnika. 17. člen (1) Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod je dovoljena, ko se prične stavba ali gradbeno inženirski objekt uporabljati. Uporabnik mora posredovati izvajalcu javne službe pisno vlogo za ukinitev grad­biščnega priključka na javni vodovod. (2) Ukinitev gradbiščnega priključka na javni vodovod izvede izvajalec javne službe v skladu z izdanim soglasjem k ukinitvi gradbiščnega priključka na stroške uporabnika. 18. člen Izvajalec javne službe ukine priključek na javni vodovod, začasni pri­ključek ali gradbiščni priključek, tako da: – fizično odstrani priključni sklop na javni vodovod, – spremeni status uporabnika v evidenci uporabnikov. 19. člen Javni vodovod in priključek na javni vodovod z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovolje­no postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe. 2. Prekinitev dobave pitne vode 20. člen Izvajalec javne službe prekine oskrbo s pitno vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih: – če je priključek na javni vodovod izveden brez soglasja izvajalca javne službe ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe, – če interna napeljava in/ali druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom, – če brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali priključek na javni vodo­vod ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave ali priključka na javni vodovod, – če ne omogoči izvajalcu javne službe vzdrževanja priključka na javni vodovod in zamenjave obračunskega vodomera, – če ne omogoči izvajalcu javne službe pregleda internih inštalacij, odvzema vzorca vode ali meritve tlaka na internem omrežju, – če ne poravna računa za opravljeno storitev javne službe niti v roku petnajstih dni po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave pitne vode in je odklop mogoč le temu uporabniku brez posledic za uporabnike, ki so poravnali račun za storitev javne službe, – če svojevoljno spremeni izvedbo priključka na javni vodovod ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru, – če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami izvajalca javne službe, – če ne dovoli obnove priključka na javni vodovod pri obnovi javne­ga vodovoda, – če krši objavljene omejitve pri varčevanju s pitno vodo, – če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo pitne vode, – če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogro­žena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena skladnost in zdra­vstvena ustreznost vode v javnem vodovodu, – če prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali s svojim ravna­njem onesnaži vodo v interni vodovodni napeljavi, Uradne objave – če izvajalcu javne službe ne omogoči odčitavanja obračunskega vodomera, – če izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastanka spremem­be ne obvesti o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje, – če ne omogoči izvajalcu javne službe pridobiti podatkov za vode­nje evidence o stavbi ali gradbeno inženirskem objektu in opremi priključkov na sekundarni vodovod, – če odvzema pitno vodo pred vodomerno napravo, – če zahteva zaporo pitne vode in – na podlagi odločbe inšpektorja. (2) Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve oskrbe s pitno vodo plača uporabnik. 3. Omejitev oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda 21. člen (1) Izvajalec javne službe lahko uporabnikom omeji oskrbo s pitno vode iz javnega vodovoda v primeru pomanjkanja pitne vode ali po­škodb javnega vodovoda, zaradi katerih je lahko ogrožena zmoglji­vost oskrbe s pitno vodo, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode. (2) V primeru omejitve oskrbe s pitno vodo izvajalec javne službe o predvidenem času in trajanju omejitve oskrbe s pitno vodo uporab­nike obvesti takoj, ko je to mogoče na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani. 4. Evidentiranje količin odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe 22. člen (1) Izvajalec javne službe meri količino porabljene pitne vode v kubič­nih metrih z obračunskimi vodomeri. (2) Za porabljeno pitno vodo izvajalec javne službe izstavi račun me- sečno na podlagi: – odčitane količine porabljene pitne vode, – povprečne dnevne porabe pitne vode v preteklem obračunskem obdobju ali – ocenjene količine porabe pitne vode v daljšem časovnem obdob­ju, če meritev z vodomerom ni možna. (3) Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zako­nom predpisane elemente. 23. člen (1) Izvajalec javne službe izstavi račun iz drugega odstavka prejšnjega člena: – lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba, – lastniku stavbe, dela stavbe ali gradbeno inženirskega objekta, v delu, kjer se v njih izvajajo državne javne službe ali javne službe občine, – uporabniku za porabljeno pitno vodo iz hidrantov, na podlagi pis-ne vloge. (2) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer, so dolžni uporabniki izvajalcu javne službe sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno pitno vodo. Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom v objektih, za katere v skladu s predpisom, ki ureja stanovanjsko področje, upravnik ni obvezen, če vsi uporabniki podpišejo delilno razmerje. (3) Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotovi­ti dejanske porabe pitne vode, izvajalec javne službe upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene pitne vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare. 24. člen Objekte in naprave za izvajanje oskrbe s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi, vzdržuje izvajalec javne službe na stroške občine. 25. člen (1) Vodomeri na interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec javne službe ne vzdr­žuje in ne odčitava. (2) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporab­nikom ni obveznost izvajalca javne službe. 5. Skladnost in zdravstvena ustreznost pitne vode 26. člen Izvajalec javne službe izvaja notranji nadzor skladnosti z mejnimi vrednostmi parametrov (v nadaljnjem besedilu: skladnost) in zdra­vstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu in druge naloge, določene v predpisih, ki urejajo pitno vodo. Rezultati monitoringa in notranjega nadzora pitne vode morajo biti uporabnikom dostopni pri izvajalcu javne službe. 27. člen Uporabnik lahko zahteva izredni nadzor skladnosti in zdravstvene ustreznosti pitne vode na lastnem odjemnem mestu. V primeru, da je pitna voda na odjemnem mestu skladna s predpisi, lahko izvajalec javne službe izstavi uporabniku račun za opravljeno storitev. 6. Javna pooblastila izvajalca javne službe 28. člen (1) Izvajalec javne službe opravlja na območju občine naslednja javna pooblastila: 1. za pripravo in sprejem prostorskih aktov: – zagotavlja dokumente na zahtevo pripravljavcev prostorskih aktov v skladu s predpisi, – izdaja smernice in mnenja k prostorskim aktom; 2. za pridobitev gradbenih dovoljenj: – izdaja projektne pogoje, – izdaja soglasja k projektnim rešitvam, – izdaja soglasja za priključitev; 3. za priključitev stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javno vo­dovodno omrežje: – izdaja soglasja k priključitvi na javni vodovod, – izdaja soglasja k začasnemu priključku na javni vodovod, – izdaja soglasja h gradbiščnemu priključku na javni vodovod, – izdaja soglasja za ukinitev priključka na javni vodovod; 4. za pridobitev dovoljenj za raziskavo podzemnih voda: – izdaja mnenja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost oskrbe s pitno vodo; 5. za pridobitev vodnih dovoljenj za neposredno rabo vode: – izdaja mnenja pristojnega izvajalca gospodarske javne službe, ki opravlja dejavnost oskrbe s pitno vodo; (2) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti izvajalcu javne služ­be za izdajo zgoraj navedenih listin je: 1. za dokumente, smernice in mnenja iz 1. točke prejšnjega odstavka: – dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o prostorskem načrtovanju; 2. za projektne pogoje iz prve alineje 2. točke prejšnjega odstavka: – dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov; 3. za soglasje k projektnim rešitvam iz druge alineje 2. točke prejšnje­ga odstavka: – dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov in pred­pisi o varstvu okolja; 4. za soglasje za priključitev iz tretje alineje 2. točke prejšnjega odstavka: – dokumentacijo, ki jo določajo predpisi o graditvi objektov in pred­pisi o varstvu okolja; 5. za soglasje k priključitvi na javno vodovodno omrežje za nove in obstoječe stavbe ali gradbeno inženirske objekte iz prve alineje 3. točke prejšnjega odstavka: – izjavo o izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju za nove stavbe ali gradbeno inženirske objekte ali dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, oziroma soglasja lastnikov zemljišč, preko katerih bo potekal priključek za obstoje­če stavbe ali gradbeno inženirske objekte, – projekt za izvedbo (PZI) priključka na javno vodovodno omrežje, – izjavo o plačilu komunalnega prispevka za obstoječe stavbe ali gradbeno inženirske objekte; 6. za soglasje k začasni priključitvi na javno vodovodno omrežje iz druge alineje 3. točke prejšnjega odstavka: – dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje oziroma njihove postavitve, – projekt za izvedbo (PZI) začasnega priključka na javno vodovodno omrežje, 7. za soglasje h gradbiščnemu priključku iz tretje alineje 3. točke prej­šnjega odstavka: – izjavo o izdanem pravnomočnem gradbenem dovoljenju, – projekt za izvedbo (PZI) priključka za potrebe gradnje na javno vodovodno omrežje; 8. za soglasje za ukinitev priključka na javni vodovod iz četrte alineje 3. točke prejšnjega odstavka: – situacijo z vrisano stavbo ali gradbeno inženirskim objektom, jav­nim vodovodom in priključkom s prikazom mesta ukinitve, – izjavo, da je stavba ali gradbeno inženirski objekt izpraznjen, ali izjavo o pravnomočno izdanem gradbenem dovoljenju za rušitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta. Uradne objave V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV 1. Pravice uporabnikov 29. člen Uporabnik ima na podlagi soglasja izvajalca javne službe pravico: – priključitve na javni vodovod, – spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mes­to, – izvesti dodatna dela na priključku na javni vodovod, – povečati ali zmanjšati odvzem pitne vode, – ukinitve priključka na javni vodovod. 2. Obveznosti uporabnikov 30. člen Uporabniki morajo: – redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in in­terne hidrante, – redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih, – varovati priključek na javni vodovod in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi, – zagotavljati dostop za opravljanje vzdrževalnih del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom in priključkom na javni vo­dovod, – sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku na javni vodo­vod in obračunskem vodomeru, – zagotoviti dostop do internih inštalacij in vodomernega mesta za­radi odčitavanja, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodo­mera, pregleda, odvzema vzorcev vode ali meritve tlaka na inter­nem omrežju, – pisno obveščati izvajalca javne službe v roku osmih dni od nastan­ka spremembe o spremembi plačnika, o spremembi stalnega ali začasnega prebivališča, o spremembi lastninske pravice na stavbi ali gradbeno inženirskem objektu, ki je priključen na vodovodno omrežje, – plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu, – urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah, ki po predpisih ne potrebujejo upravnika, – upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo, – dovoliti obnovo priključka na javni vodovod in pred ponovno pri­ključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, – urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca javne službe, – pisno obveščati izvajalca javne službe o odvzemu pitne vode iz hidrantov, – povrniti škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vo­dovodu, – povrniti škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi s pitno vodo kot posledice njegovega ravnanja, – pred priključitvijo stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod pridobiti soglasje izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka, – izvesti priključitev stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili tega odloka, – urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obračunskega vodomera, in sporočati izvajalcu javne služ­be plačnika, – nadzirati dejansko porabo pitne vode in jo primerjati s porabljeno vodo ob priključitvi, – opravljati druge obveznosti iz tega odloka. 31. člen Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnih vodo­vodov in priključkov na javni vodovod mora lastnik zemljišča, preko katerega je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, objektov ali priključka na javni vodovod, izvajalcu javne službe do­voliti prehod. Izvajalec javne službe je dolžan izvesti dela tako, da povzroči čim manjšo škodo in po opravljenih delih vzpostaviti zemlji­šče v prvotno stanje in/ali povrniti nastalo škodo. 3. Odvzemi pitne vode iz javnih hidrantov 32. člen Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo za gašenje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih ne­srečah in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje izvajalec javne službe. 33. člen Odjem pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu je, razen za gaše­nje požarov in izvajanje drugih nalog zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah, dopusten le na podlagi predhodnega soglasja izvajalca javne službe, ki vsebuje pogoje odjema pitne vode, način obračuna ter plačilo stroškov za porabljeno pitno vodo, in sicer za: – čiščenje državnih in občinskih cest, – protiprašno škropljenje državnih in občinskih cest, – zalivanje javnih zelenic, – izpiranje javnih kanalov, – utrjevanje državnih in občinskih cest ali drugih gradbenih del za potrebe občine, – za javne prireditve, ki jih organizira občina ali javni zavod, katerega ustanovitelj ali soustanovitelj je občina, – za druge namene. 34. člen (1) Brez soglasja izvajalca javne službe se sme odvzemati pitna voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih GZ Ig sporoča izvajalcu javne službe podatke o količini odvzete pitne vode iz hidrantov na javnem vodovodu. (2) GZ Ig oz. prostovoljna gasilska društva za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled stanja hidrantnega priključ­ka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjklji­vostih GZ Ig obvesti izvajalca javne službe. 35. člen (1) Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagoto­viti brezhibno stanje hidranta. Stroške odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, nosi uporabnik. (2) Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri gašenju požarov in pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. 4. Uporaba javnega vodovoda 36. člen (1) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu. (2) Uporabnik se ne sme hkrati oskrbovati iz javnega vodovoda in iz drugega vodnega vira, če nima za vsak sistem oskrbe z vodo izvede­ne ločene interne vodovodne napeljave. (3) Za oskrbo s pitno vodo ni dovoljena uporaba iz drugega vodnega vira. 5. Uporaba priključka na javni vodovod 37. člen Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati ali kakorkoli po­segati v priključek na javni vodovod in obračunski vodomer. 38. člen Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če meni, da meritev redne kon­trole ni pravilna. Če se pri izredni kontroli točnosti obračunskega vo­domera ugotovi, da ta izkazuje porabo pitne vode izven dopustnih odstopanj, nosi stroške izredne kontrole točnosti vodomera izvajalec javne službe, v nasprotnem primeru pa uporabnik. 39. člen Uporabnik ne sme prekiniti dobave pitne vode drugemu uporabniku ali s svojim ravnanjem onesnažiti pitne vode v interni vodovodni na­peljavi. 40. člen (1) Stroške prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stro­ške celotne izvedbe novega priključka na javni vodovod nosi upo­rabnik. (2) Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stro­ške njegovega popravila ali zamenjave. 41. člen Stroške okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, nosi uporabnik, razen če so okvare nastale po krivdi izvajalca javne služ­be. 6. Obveznosti izvajalcev del 42. člen (1) Izvajalci vzdrževalnih del in gradnje objektov druge gospodarske Uradne objave infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infra­strukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod. V primeru prestavitev je potrebno iz­delati PZI, pridobiti služnost in izvesti prestavitev. Vse stroške nosi lastnik zemljišča, ki zahteva oz. želi prestavitev. (2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prejšnjega odstavka mora izvajalec del iz prejšnjega odstavka o nameravanem izvajanju del najmanj trideset dni pred začetkom del pisno obvestiti izvajalca javne službe in pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda z name­nom uskladitve teh del. (3) Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodo­vod ali priključek na javni vodovod v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del. (4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izva­jalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb. VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN NAČIN OBLI­KOVANJA CEN STORITEV JAVNE SLUŽBE 43. člen (1) Javna služba se financira iz: – cene storitev javne službe, – proračuna občine in – drugih virov. (2) Cene storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen storitev javne službe. Cene predlaga izvajalec jav­ne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev javne službe in jo predloži Občini Ig. VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREB­NIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 44. člen (1) Za izvajanje javne službe se uporablja infrastruktura javne službe lokalnega pomena. (2) Infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju obči­ne za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi pove­zanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za zajem vode, črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primar­no omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij s pitno vodo kot to določajo predpisi, ki urejajo javno službo. (3) Izvajalec javne službe mora ravnati z infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi. VIII. PREVZEM NOVOZGRAJENIH JAVNIH VODOVODNIH SISTEMOV ZA OSKRBO S PITNO VODO V NAJEM IN UPRAVLJANJE 45. člen (1) Izvajalec javne službe prevzame novozgrajeni javni vodovodni sis­tem v najem in upravljanje, ko: – je pridobljeno uporabno dovoljenje. (2) Postopek prevzema v last in upravljanje mora biti izvedeno in do­kumentirano z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentaci­jo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. (3) Prevzem in upravljanje novozgrajenih javnih vodovodnih sistemov se uredi s pogodbo. IX. SKLENITEV POGODBE O USTANOVITVI SLUŽNOSTNE PRAVICE VZDRŽEVANJA IN OBNAVLJANJA OBSTO­JEČEGA JAVNEGA VODOVODA 46. člen Pred izdajo soglasja k projektnim rešitvam ali soglasja za priključitev ali soglasja k priključitvi se med izvajalcem javne službe in prosil­cem za izdajo teh soglasij sklene pogodba o ustanovitvi služnostne pravice vzdrževanja in obnavljanja obstoječega javnega vodovoda, v primeru, če se ugotovi, da javni vodovod poteka po zemljišču, ki je v lasti prosilcev teh soglasij. X. NADZOR 47. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Grosuplje, Ig in Škofljica. XI. KAZENSKE DOLOČBE 48. člen (1) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samos­tojno opravlja dejavnost, če: – ravna v nasprotju s prvim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka, – ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka, – ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, sedemnajsto ali osemnajsto alinejo 30. člena tega od­loka, – ravna v nasprotju z 31. členom tega odloka, – ravna v nasprotju s 33. členom tega odloka, – ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena tega odloka, – ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega odloka, – ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega odloka, – ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka, – ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka. (2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. 49. člen (1) Z globo 2000 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samos­tojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 42. členom. (2) Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe. 50. člen Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če: – ravna v nasprotju s prvim stavkom drugega odstavka 9. člena tega odloka, – ravna v nasprotju z 19. členom tega odloka, – ravna v nasprotju s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto, šesto, sedmo, deveto, deseto, enajsto, dvanajsto, trinajsto, štirinajsto, petnajsto, šestnajsto, sedemnajsto ali osemnajsto alinejo 30. člena tega od­loka, – ravna v nasprotju z 31. členom tega odloka, – ravna v nasprotju s 33. členom tega odloka, – ravna v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena tega odloka, – ravna v nasprotju s prvim odstavkom 35. člena tega odloka, – ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom 36. člena tega odloka, – ravna v nasprotju s 37. členom tega odloka, – ravna v nasprotju z 39. členom tega odloka. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 51. člen Postopki za izdajo soglasij, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo v skladu z določbami Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ig (Uradni list RS, št. 41/2009). 52. člen (1) Ne glede na določila 45. člena tega odloka izvajalec javne službe prevzame obstoječe javne vodovodne sisteme na območju občine Ig, ki obratujejo in še niso predani v last in upravljanje, ko: – je izdelan kataster obstoječega vodovoda, – so zagotovljene zadostne količine in ustrezna kakovost vodnega vira oziroma priprava pitne vode in pridobljeno vodno dovoljenje, – sistem izpolnjuje minimalne sanitarno-tehnične standarde, – so zagotovljena sredstva za rekonstrukcijo, – so vgrajeni obračunski vodomeri po zahtevah izvajalca javne službe, (2) Rok za prevzem obstoječih javnih vodovodnih sistemov iz prej­šnjega odstavka v last in upravljanje je sedem (7) let po uveljavitvi tega odloka. 53. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ig (Uradni list RS, št. 41/2009). 54. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Repu­blike Slovenije. Številka: 35471-0102/2017 Župan Občine Ig Datum: 13. 4. 2017 Janez Cimperman l.r. Odlok je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 20/17, dne 21. 4. 2017. Velikonočna razstava TD Krim L etos smo že 16. leto za­povrstjo na cvetno ne­deljo člani in članice Turističnega društva Krim pripravili razstavo velikonoč­nih jedi, orodja, butaric in aranžmajev. Tudi letos so se nam s svojimi izdelki – veliko­nočnimi jedmi – poleg članov društva pridružile še nekate­re naše zveste gospodinje, ki sicer niso članice društva, pa vendar vsako leto z veseljem postavijo na ogled svoje ročne umetnine in izdelke. Prav tako so se našemu povabilu tudi le­tos radi odzvali učenci podru­žnične šole Tomišelj, otroci iz vseh enot Vrtca Ig, pekarni Blatnik in Rž, Mesarstvo Far­kaš z Iga in prvič tudi Društvo žena in deklet na podeželju z Iga, ki so imeli svoje izdelke razstavljene na svojem raz­stavnem kotičku. Tudi letos ni manjkal prikaz izdelovanja Jajc ni brez kokoši. t. i. ljubljanskih butaric iz oblanja, ki nam jih je predsta­vila domačinka Joži Glavan, in iz bršljana, ki jih je izdelo­val predsednik društva Mar­jan Žagar. Na razstavi si je bilo mo­goče ogledati različne veliko­nočne aranžmaje od najmlaj­ših iz vrtca do starejših članov društva, suhomesnate izdelke, kot so klobase, salame, krače, šunke, žolco, takšne in dru­gačne potice, kruh iz krušne peči in pečice, šunke, kuhane in pečene v testu, sladice in pirhi na dobesedno 2.000 in en način, saj je bilo razstavlje­nih – pobarvanih in okrašenih na različne načine več kot 2.000 jajc. Razstavljena je bila tudi stara posoda in orodje, ki se uporablja za pripravo teh jedi (mentrga, sito, kuhalnica, burkle, omelo, lopar, pehar, litoželezni lonci, razne koša-godke iz domačega okolja, kot re in jerbas … in seveda črna je bilo praznovanje 20-letnice kuhinja – tudi sušilnica mesa). Občine Ig, vpis kolišč med Zadnja leta na naših razsta-Unescovo kulturno dedišči­vah obeležimo pomembne do-no, letos pa smo ob 110-letnici S svojimi izdelki so se predstavili otroci iz vrtca. Morje kot navdih za pirhe Našli so se pirhi vseh oblik in barv. domačega PGD Vrbljene-Stra­homer naredili gasilsko čela­do iz 370 pirhov. Več slik si lahko ogledate na naši spletni strani td-krim.si. V imenu Turističnega društva Krim se zahvaljujem vsem sodelujočim pri pripravi razstave, tako članom društva, vsem gospodinjam, Društvu žena in deklet na podeželju Ig, podružnični šoli Tomišelj, otrokom iz vseh enot Vrtca Ig in njihovim vzgojiteljicam, pe­karnama Blatnik in Rž, mesar­stvu Farkaš z Iga in Majdi Alič iz Podpeči, ki so sodelovali in predstavili svoje izdelke. Prav tako velja zahvala do-mačemu gasilskemu društvu PGD Vrbljene-Strahomer za dvorano, župniku iz Tomišlja g. Razingerju, ki je ob odpr­tju razstave opravil blagoslov jedi, in Kvartetu Slavček, ki je tudi letos popestril prireditev s svojim petjem. Hvala tudi vsem tistim, ki ste si vzeli uri­co časa in nam s svojim obi­skom pokazali, da znate ceniti trud, ki je potreben za pripra­vo take prireditve. Tako kot vsa prejšnja leta si je razstavo ogledal tudi naš župan Janez Cimperman z ženo in ponovno novinar naj­bolj branega dnevnika Primož Hieng, ki je v tednu po razsta­vi objavil kar dva prispevka, ki ste ju lahko prebrali. Janez Modic Turistično društvo Krim Andrej Indihar GMD Ig na mednarodnem srečanju gobarskih društev Nagovor predsednika GMD Ig Na povabilo Hrvaške mikološko gobarske zveze HMGS in orga­ nizatorja, Društva gljivara Bo­letus iz Umaga, se je Gobarsko mikološko društvo Ig odzvalo na povabilo in se skupaj z Dru­štvom gobarjev Štorovke in GMD Ljubljana udeležilo sre­čanja na 12. Smrčkijadi. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpravili na pot proti Umagu. V polnem avtobusu v prijetnem in vese­lem druženju smo se pripeljali do mejnega prehoda Drago­nja. Tudi čakalna ura in pol za prečkanje državne meje ni vplivala na dobro razpoloženje in veselje. V Umag smo prispeli po deseti uri. Člani gobarskega društva Boletus so nam prip­ravili dobrodošlico, predsta­vili program prireditve in nas napotili na prizorišče pod šotorom, v katerem so bila organizirana predavanja, pos­tavljena razstava slik na temo gob, prikaz mikroskopiranja gob in priprave jedi iz gob. Ekipe, ki so se udeležile na­biranja smrčkov (mavrahov), so se vrnile s terena, postavi­le razstavo in pod strokovnim vodstvom opravile determina­cijo gob. Sledilo je ocenjevanje po propozijah organizatorja. Podelili so nagrade za naj­več nabranih gob, za največjo Slovenski gobarji na 12. Smrčkijadi v Umagu gobo in najlepšo gobarsko pa­lico. Predsedniki gobarske zve­ze Hrvaške in predsednik go­barskega društva Boletus so pozdravili vse udeležence ter podelili priznanja in zahvale za udeležbo. Na Smrčkijadi so sodelovala društva iz Grčije, Bolgarije, Srbije, Makedonije, Bosne, Madžarske, Italije, Av­strije in seveda, kakor nas je predstavil predsednik društva, bratske Slovenije. Program je spremljal lokalni ansambel in glasbeniki, ki so jih pripeljali gosti iz Grčije in Makedonije. Ponosni smo bili, ko je zazve­nela naša Golica. Po kosilu je sledilo veselo druženje za vse udeležence. Pred odhodom nas je pozdravil predsednik društva, se nam zahvalil za udeležbo ter zaželel srečno pot z željo, da se srečamo v naslednjem letu. Posebna zahvala gre pred­sedniku društva gobarjev Što­rovke Pavlu Gregorki, da je or­ganiziral udeležbo več društev in nas varno pripeljal domov. Braco Vukosavljević, predsednik GMD Ig Čemažev pohod Društvo Zapotok, Sekcija za zdravo življenje, je v aprilu letos organizirala deveti čemažev pohod. Pohod je že tradicionalen, saj vsako leto privabi vedno več ljubiteljev sprehodov v naravo. Tudi letos so prišli, predvsem tisti, ki so želeli rekreacijo združiti še z nabiranjem zdravilnega čemaža in slišati kakšen koristen nasvet od tete Pehte. Teti Pehti že velja prisluhniti. Č eprav je bilo sončno jutro kot bi ga narisa­li, je bilo v zraku čuti­ti spomladansko svežino. Na zbornem mestu pred RTC Za­potok nas je pogrel topel čaj in nam vlil živahnost. Razpo­redili smo se po osebnih avto­mobilih in kaj hitro smo bili v Ščurkih pod Turjakom. Potem smo jo peš ubrali v Ščurkov graben. Gozdna cesta vodi po dolini ob žuborečem po­točku prav do konca grabna. Dvakrat moraš čez potoček, in za otroke, ki so bili z nami, je prečkanje pomenilo pravo igro. Nametali so par kamnov v strugo, se pri tem stuširali in kot balerine, malo po kamnih, malo po vodi, so bili na drugi strani. Prvi znanilci pomladi Ob poti so se nam ponujali prvi znanilci pomladi. Regrat, pljučnik, lapuh, trobentice ter grmi malin in robid so rastli­ne, s katerimi si očistimo telo in preženemo spomladansko utrujenost. Na koncu grabna pa, kot da bi prispeli v skriti vrt. Po značilnem vonju smo vedeli, da smo v čemaževem vrtu – zelenem vrtu, ki pripada gozdu. Čemaž – čistilec telesa Čemaž je v zadnjih letih zelo priljubljena zdravilna rastlina, čeprav so ga poznali že stari Rimljani. Je naravni antibiotik, čisti kri in preba­vila ter pospešuje izločanje seča. Znižuje holesterol, urav­nava krvni pritisk, zvišuje odpornost proti infekcijam in odpravlja glistavost. Starejši udeleženci pohoda so poveda­li, da čemažu pravijo tudi med­vedji česen, saj si medvedje z uživanjem prečistijo telo in poživijo organizem, ko se zbu­dijo iz zimskega spanja. Uporaba čemaža Rastlina je v celoti užitna. Za pripravo hrane najbolj upo­rabljamo sveže ali hladno pre­delane liste. Čemaž uporab­ljamo v kulinariki, največkrat kot namaz na kruhu, zmešan s skuto in kislo smetano ali maslom. Dodajamo ga k sola­tam, testeninam, rižu, krom­pirju, kot prilogo k ribam ali drugemu mesu. Sesekljane liste lahko naložimo na razva­ljano vzhajano testo in speče­mo kruh ali na listnato testo za čemažev zavitek. Lahko ga dodamo v maso za palačinke. Uporaba je zelo široka, le ne­kaj domiselnosti je potrebno. Na zelenem vrtu v gozdu Recepti s čemažem Čemažev pesto: liste čema­ža zmeljemo v mešalniku. Go­sto zmes med mešanjem red­čimo z dodajanjem olivnega olja (zmes mora počasi spol­zeti z žlice), solimo po okusu. Pesto nadevamo v steklene kozarčke z navojnim pokrovč­kom. Na vrhu omake prilijemo nekaj kapljic olivnega olja, da preprečimo dostop zraka. Hra­nimo v hladilniku ali temnem hladnem prostoru. Pred upo­rabo k osnovni zmesi lahko po želji dodajamo še druge sesta­vine: zmlete pinjole, orehe, na­riban korenček, naribano ze­leno, skuto, jogurt, parmezan, limonin sok. Po povratku smo skupaj v RTC Zapotok pripravili dva čemaževa namaza: Lahki čemažev namaz: sku­ta, kisla smetana, mleti orehi, bučno olje, sesekljani čemaže­vi listi, par kapljic limone, sol po okusu. Pikantni čemažev namaz: skuta, kisla smetana, nadro­bljeni feta sir (ali parmezan), olivno olje, sesekljani čemaže­vi listi, žlica sladke paprike (ali kurkume), tri žlice sesekljanih oliv, par kapljic limone, poper, sol po okusu. Malico smo zabelili še z re­zinami domače slanine, ki sta jo s seboj prinesli udeleženki pohoda. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok Srečanje starejših in občni zbor DU Ig Popravek V aprilski številki Mostiščarja smo v članku Srečanje starej­ših in občni zbor DU Ig napačno poimenovali harmonikarski orkester. Imenujejo se Bučar, in ne Burger. Za neljubo pomoto se opravičujemo. DU Ig Velikonočna ustvarjalnica v Zapotoku Starši ustvarjajo z otroki. Že tradicionalno vsako leto pred velikonočnimi prazniki Društvo Zapo­ tok, Sekcija za zdravo življe­nje, organizira velikonočno ustvarjalnico. Tudi letos smo ustvarjali, barvali jajca v na­ravnih barvah, izdelovali ve­likonočne okraske in ob kon­cu vse izdelano postavili na ogled. Velikonočni prazniki imajo v vsaki družini drugačen po­men. Mize se šibijo od veliko­nočnih dobrot, barvajo se jaj­ca, stanovanje zadiši po šunki in potici. Ne glede na to, kako jih praznujemo, je vzdušje po­polno, če poskrbimo tudi za lično velikonočno dekoracijo. Velikonočno ustvarjanje je zlasti zanimivo za naše najmlajše. V RTC Zapotok so prišli s starši in babicami. Danes je na voljo veliko idej in tehnik za izdelavo pirhov T ako kot vsako leto smo tudi letos 23. aprila ime­li tradicionalno priredi­tev Jurjevo – pozdrav pomladi z žegnanjem konj. Vreme nam ni bilo najbolj naklonjeno. Pi­hal je dokaj mrzel veter, nebo je bilo prekrito z oblaki, ven­dar k sreči brez dežja. Zbrali smo se zjutraj že ob osmi uri najbolj pridni člani društva Slavko, Jože, Roman, Boštjan, Marija, Martin, Ivan, in velikonočnih okraskov. Mentorice Karmen, Maru­ša in Milica so za letošnjo ustvarjalnico izbrale izdelavo velikonočnega jajca iz balo­na in volne. Začudeni otroški pogledi kar niso mogli verje­ti, da lahko iz balona nastane še kaj več. Napihnjene balone si otroci običajno podajajo po zraku. Ko pa so volnene niti namočili v mekol lepilo in jih Razstava ustvarjenega začeli ovijati okrog balona, je počasi nastajalo jajce. Prstki so morali biti kar spretni, saj so se niti vlekle kot dolgi špa­geti. Nalepljene niti so se mo­rale še posušiti, potem je sledi­lo okraševanje z bleščicami in rožicami. Naposled je napočil najzanimivejši trenutek. Pod nitmi je bilo treba s konico škarij doseči balon, in pok – že ga ni bilo več. A začuda, jajce je ostalo trdo. Otroci so v ro­kah držali vsak svoj unikatni izdelek, velikonočno jajce, ki je bilo čez praznike v vsakem domu drugačno. Najmlajši so iz barvnega kartona s pomočjo odraslih rok izdelali vsak svojo košari­co, saj so bile volnene niti za njih prezapletene. Ustvarjalno so jih okrasili s papirnatimi rožicami in barvnimi trakovi. Napolnili so jih s čokoladnimi jajčki za domov, nekaj jajčk pa Jurjevo – pozdrav pomladi z žegnanjem konj je šlo tudi v želodček. V vsa­kem domu je bila velikonočna košarica drugačna. Tudi odrasli smo ustvarja­ li. Ohranili smo staro navado barvanja jajc izključno z na­ravnimi barvami. Jajca smo zložili v lonec z rdečimi čebul­nimi olupki. Rdeče rjavi so bili naši pirhi, vendar unikatni, saj so imeli pod nogavico, v kate­ro so bili med kuhanjem zaviti, vsak svoj odtis lista ali rožice iz narave. Tudi naši pirhi so bili v vsakem domu drugačni. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok Momir … in začeli pripravo logistike za čim bolj uspešno izvedbo prireditve. Pravočas­no je bil pripravljen šotor za primer dežja, mize s klopmi, 'kuhinja' za pripravo toplega obroka za udeležence … Roman se je uspešno trudil z ozvočenjem za veselo vzduš­je. Prišli so tudi pevci skupine Sonček, ki so s čudovitim pet­jem slovenskih narodnih nav­dušili vse prisotne. Nastopil je najmlajši glasbenik, mladi To-dobili pisno priznanje za ude­ lar, ki je z svojim inštrumental-ležbo. nim nastopom resnično očaral Hvaležni smo g. Koširju za prisotne. trud in čas, zahvala tudi konje- Prišli so prvi – žal tudi edi-rejskemu društvu in g. Škulju, ni – konjeniki Konjerejskega hvala TD Krim za podporo, društva Krim iz Vrbljen s šti-hvala g. Matjažu, da nam je do­rimi konji. Nekaj povablje-volil uporabo Ranča za izved­nih konjenikov je opravičilo bo prireditve, in hvala vsem izostanek, nekaj povabljenih drugim, ki so kakorkoli po­se ni odzvalo. Župnik g. Košir magali pri izvedbi prireditve. je tako kot vsako leto opravil Hvala tudi vsem, ki so prišli obred žegnanja konj. Konje na prireditev.smo pocrkljali s soljo in kru­hom, na vrat smo jim obesili Turistično društvo lento s priponko, lastniki pa so Kurešček • IZ ŽIVLJENJA STRANK /////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Romanje za domovino K rščanski forum SDS je med 26. in je osnoval pokojni pater Slavko Barbarič. nami podelil svojo zgodbo od odvisnika 29. aprilom 2017 romal v Medžu-Obiskali smo tudi vrt sv. Frančiška, kjer do zglednega moža. Njegovemu izvrstne­ gorje h Kraljici miru s prošnjo za smo imeli slavljenje, poromali smo na Cr-mu pričevanju lahko prisluhnete tudi na blagoslov naše domovine, našega naro-nico, na hrib prikazovanj, opravili križev YouTube. Pred odhodom domov smo se da in državnih voditeljev, v molitev pa pot na Križevac, hrib, na katerem je velik ustavili še v Širokem Brijegu, mestu po­smo vključili tudi Makedonijo. Romanje betonski križ z vzidano relikvijo Kristuso-boja frančiškanov v času druge svetovne je potekalo pod geslom sv. Janeza Pavla vega križa. Križ so postavili leta 1933 ob vojne. II Odprite vrata Kristusu, povezano pa 1900-letnici Jezusove smrti in vstajenja, Romanja se je udeležila tudi ižanska je bilo s stoletnico fatimskih prikazovanj, glavni pobudnik je bil tedanji medžu-ekipa z duhovnim vodstvom tomišeljske­25-letnico mednarodnega priznanja Slo-gorski župnik p. Bernardin Smoljan, ki je ga župnika Jožeta Razingerja. venije in 25-letnico posvetitve slovenske-tudi začel z gradnjo sedanje medžugorske Krščanski forum SDS ga naroda Mariji pa tudi 30-letnico začet-cerkve, pozneje pa ka slovenske pomladi. je umrl kot muče- Poleg programa v Medžugorju smo nec – žrtev komu­obiskali tudi frančiškanski samostan v nistične revoluci-Humcu (Ljubuški), kjer smo si ogledali je. Obiskali smo galerijo in muzej, Majčino selo (Materino pričevalca Gorana vas) za sirote in zapuščene otroke, ki ga Ćurkovića, ki je z Forum za kmetijstvo in podeželje pri SDS in Občinski odbor SDS Ig vabita na pogovorni večer z naslovom Nezavidljiv položaj slovenskega kmetijstva, ki bo v torek, 23. maja 2017, ob 19.30 v dvorani Centra Ig (Banija 4). Pogovorni večer bo vodila Simona Pavlič z gosti: Tomaž Lisec, Matjaž Kočar, Tone Krnc. Predstavljen bo program Strokovnega sveta SDS za kmetijstvo za prihodnje obdobje. Poseben poudarek bo na razpravi o težavah kmetov na Ljubljanskem barju. Povabite svoje družinske člane, prijatelje in sosede. Vljudno vabljeni! • OBČANOV KOTIČEK ////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Zahvala za prejeto priznanje N a slavnostni prireditvi Janezu Cimpermanu, Občin-Grmek in Alenki Jeraj. Upam, literarnem in pevskem podro­ob prazniku Občine skemu svetu, najlepša hvala da bom s svojo aktivnostjo v čju v občini in zunaj nje.Ig sem prejela pri-tudi predlagatelju Društvu Društvu Fran Govekar upra­znanje za dolgoletno likovno Fran Govekar, članom likovne vičila prejeto čast tudi z na­ Zdenka Vinšek ustvarjanje. Za podelitev se in literarne skupine društva daljnjim sodelovanjem na iskreno zahvaljujem županu ter pobudnicama Mateji Jere kulturnem, posebej likovnem, Nastop na Vrhniki Č as res prehitro beži. Tako so minila že štiri leta od našega zadnje­ga nastopa Mešanega pevske­ga zbora Društva upokojencev Ig v domu upokojencev na V ponedeljek, 10. 4. 2017, je v knjižnici in v sej­ni dvorani Centra na Igu potekal jubilejni 80. Go­vekarjev večer. V gosteh so bili predstavniki Kulturnega društva JaReM iz Zavrha pod Šmarno goro. Predsednik Ro­man Veras je povedal, da ima društvo pet sekcij, 45 članov in 5 častnih članov: pisatelj Ivan Sivec, glasbenik Tomaž Tozon, župnik France Urbanija, zbi­ratelj gradiv Jakoba Aljaža, in Bojan Knific, poznavalec naro­dnih noš in šeg. Društvo deluje pet let in so ponosni, da s svojim načrtnim delom obujajo šege in običa­je ter ohranjajo z oživljanjem spomin na Slovenca z veliko začetnico: Jakoba Aljaža. Dru­štvo deluje na domačiji, kjer je bil Jakob Aljaž 1845. leta ro­jen. Na domačiji je spominska soba, kjer hranijo in dopolnju­jejo prostor z njegovimi pred­meti. V društvenih prostorih izvajajo redno likovne razsta­ve, literarno glasbena srečanja Pod Aljaževo trto. Ob obiskih skupin z otroki vodijo ogled spominske sobe z lutkovno sekcijo, tako skrivnostni Du­hec popelje radovedneže v življenje izpred 100 in več let Vrhniki. Za stanovalce in za­poslene v domu smo pripravili venček slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Nastop je z igranjem harmonike popestri­la članica zbora Lojzka Petek. Stanovalci doma so med sa­mim nastopom lepo sodelova­li in odgovarjali na vprašanja, ki jim jih je zastavljal zboro­vodja Klemen Jerinc. Tako je bilo med nastopom obilo sme­ha med poslušalci in prav tako med nastopajočimi. Posebej veseli smo pevci mešanega zbora, saj smo po štirih letih v dom prišli skoraj z isto zasedbo pevk in pevcev. Zelo lepo nas je nagovorila domska socialna delavka Si­mona Medic, ki je povedala, da ter pripomore k odkrivanju kulturne dediščine. Ob predstavitvi smo si ogledali dva filma, ki sta plod vseh skupin društva. V fil­mu Ličkanje pod toplarjem je predstavljena opuščena oblika druženja generacij ob sprav­ljanju koruze. V drugem filmu teče celostna predstavitev Jakoba Aljaža po naslovom Fragmenti. V filmu s čudovi­timi panoramskimi posnetki na prostor pod Šmarno goro, na prostranost slovenskega alpskega sveta do Triglava, na Dovje ter z vpogledi v ko­tičke, kjer je Jakob Aljaž hodil in delal, nas dokumentarno ob Aljaževih pesmih in glasbi prepričajo nastopajoči o vred­nosti ohranjanja del Jakoba Aljaža. Film dopolnjuje naše splošno poznavanje zgodovi­ne, saj spoznamo, da ni bil Ja­kob Aljaž le srčen duhovnik in planinec, ampak velik domo­ljub, ohranjevalec slovenske besede, pesnik in vsestranski glasbenik. Jakoba Aljaža ve­čina pozna le po Aljaževem stolpu in že ponarodeli pesmi Oj Triglav, moj dom. Letos mi­neva 90 let od njegove smrti. 29. maja bo Društvo Fran Govekar gostovalo na doma­čiji Jakoba Aljaža in celostno z vsemi svojimi skupinami predstavilo svoje delo na temo Koliščarji na Barju. V drugem delu večera je stekel pogovor z mlado sli­karko, članico Društva Fran Govekar Laro Pangerc. Šele pred dvema letoma, ko je osta­la brez službe, je odkrila, da jo likovni svet privlači in posegla je po barvah ter čopičih. Ugo­tovila je, da je slikanje intelek­tualni in sprostitveni proces, ki jo izpopolnjuje. V knjižnici je postavila razstavo likovnih del, ki so slikana na platnih v akrilnih barvah. Slike so odraz raziskovalne žilice avtorice, saj se v delih odražajo različ­ni nanosi barv od lazurnih, mehkih do ostrih, jasnih in večplastnih, skoraj reliefnih. Tudi barvna paleta je izjemno bogata, v slikah so prisotne čiste, sveže in lahkotne barve. Večina slik je abstraktnih, ne­kaj realističnih pa s pridihom simbolike. V abstraktnih sli­kah Lara Pangerc dokazuje ob­vladovanje likovnega prostora z barvno kompozicijo – z njo doseže, da gledalca popelje v svet domišljije. Nastopajočim se je zahva­lila predsednica Društva Fran smo res pravi mešani zbor, saj premoremo lepo število pev­cev. Običajno pravi, je pevcev pri upokojenskih zborih le za vzorec. Ob koncu nas je priš­la pozdravit tudi direktorica doma in tako izrazila spošto­vanje do nastopajočih. Oblju­bili smo, da se spet vrnemo nastopat k njim prej kot v šti­rih letih. Klemen Jerinc, zborovodja arhiv Doma Na 80. Govekarjevem večeru Govekar Alenka Jeraj. Večer je vodila Božena Števančec, članica dramske in literarne skupine. Zdenka Vinšek Glasbena šola Emil Adamič vabi k vpisu Sprejemni preizkusi za leto 2017/2018 V mesecu maju bodo potekali vpisi v glasbeno šolo Emil Adamič za šolsko leto 2017/2018. Glasbena šola v Občini Ig uspešno deluje že drugo leto, vidni rezultati učencev pa še potrju­jejo, kako pomemben je celostni pristop k glasbenemu izobraževanju. Nabor glasbil, ki se poučujejo, se širi iz leta v leto. Pihala, trobila, tolkala, godala, klavir, kitara, pred­šolska glasbena vzgoja in glasbena pri­pravnica bodo na voljo tudi v prihodnjem šolskem letu. Za vpis v glasbeno šolo je predpogoj uspešno opravljen preizkus glasbenih sposobnosti. Na preizkusu se preverja rit­mične, melodične in vokalne sposobnosti otroka. Vse otroke in starše, ki želijo vpisati otroka v glasbeno šolo v prihodnjem šol­skem letu, vabimo na sprejemne preizku­se, ki bodo potekali v četrtek, 25. 5. 2017, ob 18.00 v prostorih starega vrtca OŠ Ig. Prijavite se neposredno pred pristopom k sprejemnemu preizkusu na prijavnem ob­razcu, ki ga prejmete v glasbeni šoli ali na spletni strani glasbene šole Emil Adamič (www.gs.-emiladamic.si). Vpis v program predšolske glasbene vzgoje in v program glasbene pripravni­ce se opravi brez sprejemnega preizkusa. Potrebna je predhodno izpolnjena prija­vnica ter ustrezna starost otroka. V izo­braževalni program predšolske glasbene vzgoje bomo vpisovali otroke, stare 5 let, v glasbeno pripravnico pa učence 1. razre­da OŠ. Glasba plemeniti duha, trenira telo in ostri um, zato je odlična življenjska sopot­nica. Vljudno vabljeni! Maja Anžur Kajzer, Glasbena šola Emil Adamič VPIS 2017/2018 V GLASBENO .OLO IG, .etrtek 25. 5. 2017 ob 18.00 (v prostorih starega vrtca O. Ig) info@gs-emiladamic.si tel.: 040 567 789 www.gs-emiladamic.si • KOTIČEK ZA MLADE ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Dan odprtih vrat na OŠ Ig V soboto, 8. aprila, smo učence, starše in ostale obi-so se palačinke in izbiral se na Osnovni šoli Ig or-skovalce potekale različne je najboljši razredni plakat. S ganizirali dan odprtih ustvarjalne delavnice, raz-čebelarjem Borutom Prein­vrat. Lani smo ta dan posvetili redne prireditve, dramski falkom smo izdelovali svečke praznovanju 50. obletnice po-nastopi, razstave in športne iz satnic, igralsko nadarjeni uka na novi šoli, letošnja tema prireditve. Medtem ko ste ča-so se pridružili gledališki de-pa je bila Naša šola, moj kraj. kali na sveže vaflje, ste lahko lavnici. Maja Zupančič nas je Kot je ravnateljica rekla v svo-prelistali star šolski album, peljala po razstavi Koliščarji z jem nagovoru po šolskem ra-prebrali zanimivost iz šolske Velikega jezera, za navdušen­diu, je šola »tesno povezana z kronike ali si ogledali varčno ce pa je bil voden ogled šole z lokalno skupnostjo«. Ižanskih hišo. Za nepozabne pusto-daljšim postankom na razstavi 25 krajev združuje ena občina lovščine na šolski zelenici so v šolski knjižnici. Športniki so in ena šola, to je »naša šola«. poskrbeli taborniki in skavti. se zbrali v športni dvorani in Na odprtem dnevu so za Vrtelo se je kolo sreče, pekle se pomerili v nogometu. Zvok Mostiščar 04 | Maj 2017 harmonike je ob 10h nazna­nil odprtje 'ižanske mal'ce', kjer ste se lahko okrepčali z domačimi mesnimi izdelki iz mesnice Farkaš, domačim kru­hom Društva žena in deklet na podeželju Ig, domačo skuto ter mladim sirom gospe Lenarčič z Visokega. Žejo je gasil šol­ski malinov'c, zadišala je tudi kava. Odvečni drobiž ste lah­ko pustili na stojnici ali bolš­jem trgu, za domov pa vzeli še škatlo piškotov. Bilo je veselo, pestro in raz­gibano ter seveda v duhu zbi- Nastop na odprtem dnevu V soboto, 8. 4. 2017, smo na naši šoli izvedli dan odprtih vrat, da bi se družili učenci, učitelji in starši. Učenci smo se razporedili po različnih delavnicah. S Špe­lo sva imeli v načrtu izdelavo nakita in literarno delavnico, kjer naj bi skupaj s sošolci iz­birnega predmeta gledališki klub pripravili nastop. Odšli sva do učilnice, kjer je pote­kala literarna delavnica pod vodstvom učiteljice Barbare Simčič. Prišli sva malo pred začetkom, ker smo morali še vaditi, nato pa je bilo vse na­red – rekviziti pripravljeni, igralci pa tudi. Odločili smo se, da začnemo. V učilnico je vstopila prva skupina ljudi in vsi smo postali zelo živčni. Množica je zasedla vse stole, napolnila pa je tudi nekaj miz. Zelo nas je bilo strah. Potem sva z Zalo odšli na oder in poz­dravili vse obiskovalce ter jim zadali nalogo, da naj pozorno gledajo in poslušajo, ker bodo morali na koncu ugotoviti, za odlomek katere knjige oziro­ma filma je šlo. Prvi odlomek je bil iz filma Kekec. Slednjega sem igrala jaz, teta Pehta je bila Špela, Mojco je igrala Zala, Jerca in Šana pa sta igrali očeta in mamo. Igra se je začela in po­tekala še kar gladko, na koncu pa se je srečno končala. Prvi odlomek je bil torej za nami in vsi smo si oddahnili, ko smo zaslišali bučen aplavz. Sledil je drugi odlomek, in sicer iz fil­ma Harry Potter, ki ga je igrala Arijana, Šana je bila Hermio­na, Špela grozna pošast, jaz pa profesor. Pravzaprav sem jaz vskočila, ker naj bi profesor­ja igrala Patricia, vendar je ni bilo. Upala sem, da mi bo uspe­lo, ker sem na vajah nekajkrat videla ta odlomek, ko je pro­fesorja igrala še Patricia. Na sredini se je malo zataknilo, vendar sva z Arijano hitro spet 'speljali' naprej. Tretji, še zadnji odlomek, je bil iz zelo znanega filma Ti­tanik. Jacka in Rose sta igrali Jerca in Zala, Špela in Šana sta bili stražarja na ladji, jaz in Arijana pa sva dokaj izvirno predstavljali reševalni čoln. Ko sva z Arijano prišli na oder, so se nama vsi smejali, kajti sede­li sva na stolih in se poganjali. Na koncu smo se vsi priklo­nili in zaslišali aplavz. Čeprav smo na odru vsi bolj ali manj skozi vse odlomke improvizi­rali, so nas na koncu vsi gle­ranja prostovoljnih prispev­kov za šolski sklad. Skupaj smo zbrali 1.110 evrov. Zahva­ljujemo se vsem, ki ste donirali ali kako drugače pomagali pri izvedbi odprtega dne ter obi­skovalcem za prispevke. Več fotografij odprtega dne najde­te na šolski spletni strani. Upa­mo, da ste se z nami imeli lepo in da boste še prišli! Nataša Skočir, koordinatorica odprtega dne Barbara Flajnik dalci pohvalili. S Špelo sva hoteli oditi na delavnico izdelava naki­ta, vendar smo se odločili, da bomo vse skupaj še enkrat po­novili. Tudi drugič je v učilni­co prišla velika skupina ljudi, še večja kot prej. Med njimi je bilo tudi veliko učiteljev, zato nas je bilo še toliko bolj strah. Vseeno smo tudi tokrat vse iz­peljali dobro. Nato smo se z igralci malo posvetovali in prišli do za­ključka: če smo odigrali dve ponovitvi, bomo še tretjo, in tako se je tudi zgodilo. Na tretjo predstavo je prišla naj­večja množica. Zasedli so vse stole in mize, nekateri so celo pomečkali in pohodili Pehti­na zelišča. Tudi tokrat je vse teklo gladko in na koncu se je zaslišal močan aplavz. Mislim, da so bili skoraj vsi navdušeni. Potem sem pogledala na uro, ki je kazala 11.45. Takrat za izdelavo nakita enostavno ni bilo več časa, zato sva to de­javnost s Špelo spustili. Za konec naj povem, da je bil zame to najboljši dan odpr­tih vrat, ker sem se zabavala in uživala. Kupila pa sem si tudi rožnato ruto za okoli vratu, ki me bo vedno spominjala na ta dan. Zoja Šuc, 7. b Barbara Flajnik Vtisi z odprtega dne P o opravljenih uvodnih na­vodilih razredničarke smo Eva, Melani in jaz ostale, da smo dokončale naš razredni plakat z naslovom: Naša šola, moj kraj. Ko smo končale, se je Melani odpravila na stojnico s piškoti, midve z Evo pa sva šli malo raziskovat po šoli. Ustavili sva se pri ekostoj­nici, pogledali sva razredne plakate in iskali še katero od najinih prijateljic. Potem sva zavili v 2. nadstropje, kjer sva občudovali plakat 9. c razre­da. Opazila naju je Ula iz 9. c, ki je bila pri kolesu sreče. Že­lela je, da prideva k njim v raz­red in na kolesu sreče nekaj zadeneva. Ker takrat še nisva imeli denarja, s tem ni bilo nič. Zatekli sva se v učilnico, kjer so izdelovali broške, in se jim pridružili. Bilo je zabavno in zanimivo, saj so vsi, vključno z gospo ravnateljico, hvalili naji­ne izdelke. Tako sva tam ostali skoraj pol dneva. Spet sva odšli po šoli in se ustavili pri učiteljici Maši Berčan, ki je imela delavnico z žogicami bal-a-vis-x. Bilo je zelo zanimivo in Eva in njena sestra Iza smo se zelo zaba­vale. Vmes smo si ogledale še konec gledališke predstave in se potem spet vrnile k Eneji in učiteljici Maši. Na koncu delovne sobote smo si ogledale še fotografije iz šolske kronike in tako kon­čale malo drugačno soboto. Maria Praznik, 7. b N a odprtem dnevu smo se lahko udeležili različ­nih dejavnosti, npr. igranje nogometa, peke vafljev, pred­stavljanja stojnic ali ogleda filma. Ogledal sem si zgodo­vinski film Kraljev govor, ki je trajal, kar tri šolske ure. Film je govoril o angleškem kralju Juriju VI. in njegovem očetu ter bratu. Kralj Jurij VI. je bil zelo nesrečna osebnost, saj je jecljal, po spletu okoliščin pa je moral prevzeti položaj angleškega kralja, kar mu ni bilo enostavno. Jurij VI. oziro­ma Albert si ni upal govoriti v javnosti, zato je obiskal veliko zdravnikov, da bi mu pomagali pri tej težavi. Žena mu je našla nekega ne­znanega govornega terapevta, ki mu je na nenavadne načine pomagal pri tej govorni težavi in je lahko govoril v javnosti. Po radiu je napovedal vojno Nemčiji v drugi svetovni vojni. Po končanem ogledu sem odšel na ekostojnico, kjer sem razkazoval svoj izdelek varčno hišo in poudarjal pomen obno­vljivih virov v hiši. Jakob Ciber, 8. a S sošolci Domnom, Klemnom, Martinom in Tobijasom smo bili zadolženi za pripra­vo vafljev. Imeli smo veliko strank, zato je hitro zmanjkalo mase. Še enkrat so jo pripra­vili in spet je hitro zmanjkalo. Med čakanjem na maso smo si ogledali stojnice in delavnice. Vaflji so bili okusni, mi pa smo pridno delali, tako da smo za­služili 70 evrov. Matic Mlakar, 8. a P o ogledu filma Kraljev go­vor sva se z Alešem odpra­vila na ogled po šoli. Pojedla sva vsak eno palačinko in se odpravila iskat prostor, da bi igrala družabne igre. Potem ko sva našla prostor, sva najprej igrala monopoli, nato poker in vojno. Ob 12. uri sva se peš odpravila domov. Dan odpr­tih vrat mi je bil zelo všeč, ker sem se družil s svojim prijate­ljem Alešem. Nejc Krajc, 8. a Barbara Flajnik Nova pridobitev Vrtca Ig O b 20. obletnici Vrtca Ig nam je podjetje KIG podarilo dve drevesi ostrolistnega javorja. V ta namen so se zbrali: zaposleni podjetja KIG na čelu z direktorico Marjano Novak, župan Občine Ig Ja­nez Cimperman in ravnateljica Vrtca Ig Mateja Janežič. Dogodek so odprli otroci z oddelka Čebelice s slovensko himno Zdravljico ter s spomladansko pesmijo. Sledila je posaditev dreves pri kateri so svoj delež prispevali tudi najmlajši udeleženci. Podjetju KIG se najlepše zahvaljujemo za podarjeni drevesi in lepo izkušnjo! Strokovne delavke Vrtca Ig Mini počitnice O b lepem sončnem dnevu smo se pogumni kot vitezi odpravili no-vim dogodivščinam naproti. Vese­li, nasmejani, polni pričakovanj smo pris­peli v Gozd Martuljek, kjer smo spoznavali medsebojno sodelovanje v štafetnih igrah, se pomirili ob ognju, sestavili hišo, spozna­li prometni poligon, spoznavali okolico in gozdne poti ter se pogumno soočili z adre­nalinskim parkom. Najbolj pomembne pa so bili vezi in še boljša povezanost med prijatelji. Skupine Mucki, Žabice, Zajčki, Medvedki, Metuljčki in Polžki, Vrtec Ig Skupina Polžki Medvedki, Metuljčki in Zajčki Skupina Mucki Skupina Žabice Športni dan – atletika V sredo, 12. 4. 2017, smo imeli učen­ci od 5. do 9. razredni športni dan. Odpravili smo se v Ljubljano na stadion Kodeljevo. Po prihodu na Kodeljevo smo se najprej preoblekli v športno opremo in 15 minut porabili za ogrevanje. Potem smo se učen­ci posameznih razredov razporedili po dejavnostih, ločeno po spolu. Sedmošolke smo se ukvarjale s skokom čez ovire, po­tem pa s tekom na 60 metrov. Morale smo dati vse od sebe in čim prej prečkati cilj­no črto. Bile smo utrujene, vendar smo se odpravile na štafeto. Po štafeti smo dobi­le nekaj odmora za pitje in že nas je čakal vorteks. Vrsta za to dejavnost je bila dolga, zato smo se pogovarjale in opazovale učence, ki so tekli na 600 metrov, saj nas je ta de­javnost najbolj skrbela. Po opravljenem metu vorteksa smo se odpravile na start teka na 600 metrov. Bilo nas je strah. Ko je zapiskala piščalka, smo se vse punce pog­nale v tek. Midve sva tekli počasi oziroma lahkotni tek. Nisva se ustavljali niti za tre­nutek, zdržali sva svoj tempo in se zado­voljno postavili v vrsto za zapis rezultatov. Po pravici povedano sploh ni bilo tako tež­ko, kot sva si predstavljali. Po prihodu na cilj so zapisali naše rezultate. Nastopila je malica, ki smo jo vse že nestrpno pričako­vale. Po malici nas je čakal še met krogle, kar sploh ni bilo težko, saj so bile težke stvari že za nami. Čakal nas je še skok v daljino, ki pa ra­zen neprijetnosti – polne superge peska – ni prinesel večjih težav. Po opravljenih dejavnostih smo se z veseljem odpravile na tribuno, se preoblekle in se zadovoljne odpravile domov. Kljub bolečim mišicam, ki so naju še dva dni spominjale na športni dan, lahko ugotoviva, da je bilo naporno, vendar za­nimivo. Tijana Nešović, Larisa Hajrić, 7. b Zala Grešak • ZGODOVINA NAŠIH KRAJEV ///////////////////////////////////////////////////////////////////// Partizanska bolnica Krvavice D ruga svetovna vojna je bila ena najtežjih pre­izkušenj za človeštvo. Tudi Slovenci so se takrat, kakor drugi svobodomisel­ni narodi, organizirali v boju proti fašizmu in nacizmu. Po­sebnost slovenskega odpor­niškega gibanja so bile skrite stacionarne bolnišnice. Čla­ni zavezniških misij so samo nemo opazovali vrhunsko or­ganiziranost te naše sanitete v NOB. Bolnica Krvavice je prva prava, zunanja partizanska bolnica na slovenskih tleh. Zgradilo jo je 14 borcev 1. čete Šercerjevega bataljona na tež­ko dostopnem, med skale uje­tim prostorom Krvavice, kjer je tudi eden od izvirov Iške. Gradnjo je vodil izkušen par-celo noč. Največ so jih na-bila bolnišnica izdana. Tako so tizanski bolničar France Ber-enkrat dobili 17. jo junija 1943 napadli Italijani ce, ki je bil ves čas tudi njen Po predvidevanju osebja je v sodelovanju z domobranci upravnik, od tod tudi ime Ber­cetova bolnica. Bolnica je delovala 10 mese­cev, v tem času so ozdravili 120 ranjencev, 11 pa jih je umrlo. Preskrba s hrano, sanitetnim in kirurškim materialom je potekala prek zaupnih ljudi v Tomišlju, Brestu in Ljubljane. Preskrboval jih je še Šercerjev bataljon, imeli pa so tudi dovo­ljenje za lov divjadi in rib. V Krvavicah je bilo vedno polno ranjencev. Sprejemanje je bilo tajno in strogo. V doli­ni je bilo določeno mesto, do koder so jih prinesle enote, od tam naprej pa so jih prenesli sami. Včasih je to trajalo tudi z Rakitne. Prvi dan napad za­radi spleta okoliščin ni uspel. Tako se je osebje bolnice z 20 ranjenci in vso opremo lahko pravočasno umaknilo v bliž­njo težko dostopno ravnini­co. Če bi bili tu odkriti, bi bil umik nemogoč. Naslednji dan so se Italijani vrnili in požgali zapuščeno bolnico ter odšli v dolino. Ko je čez tri dni nevarnost minila, so se borci umaknili v Smrekovec, kjer so dočakali kapitulacijo Italije in od tam so bili prepeljani na osvoboje­no ozemlje ter dodeljeni v raz­lične partizanske enote. S tem je bolnica prenehala delovati. Po vojni je bila bolnica obnovljena s prostovoljnim delom domačinov in vsesko­zi vzdrževana ob pomoči de­lovnih organizacij z Iga. V Nova doba prihaja! zadnjem času je bilo vseh pet objektov že kar močno dotra­janih in potrebno je bilo čim­prejšnje ukrepanje. Tako je 25 vaščanov Iške vasi, Iške in Gornjega Iga ter članov LD Ig v treh zaporednih akcijah (ok. 250 ur) obnovilo vse objekte. Delo je bilo težko in zahtevno, saj je bilo potrebno polno trak­torsko prikolico lesa in ostale­ga materiala prenesti po težko dostopnem terenu. Vsa dela so bila opravljena v lastni režiji s prostovoljnim delom vašča­nov, les in denar za drobni ma­terial ter malico pa so prispe­vala tri vaška podjetja. V prihodnje je potrebno opraviti še manjše ureditve okoli objektov, obnoviti črke na ploščah, s planinskim dru­štvom pa je tudi že dogovor­jeno glede smernih tabel. S podaljšano progo mestnega ne in zgodovinske znamenito­prometa do Iške vasi se močno sti. Ena od teh je vsekakor Ber­povečuje tudi število pohodni-cetova bolnica v Krvavicah. kov v Iški vintgar in njihovo zanimanje za naravne, kultur­ Ivan Žagar Nostalgija v Mestnem muzeju Ljubljana Z godba industrijske re­volucije se pri nas začne leta 1835, ko je v takrat mogočni predelovalnici slad­korja – Cukrarni – proizvodnjo pognal prvi parni stroj. Kma­lu za tem so bile v Ljubljani ustanovljene prva bombažna predilnica in tkalnica, prva pa­pirnica, pivovarna in livarna. Tako je pred približno 200 leti nastopila nova doba, ko so v mestu zrasle tovarniške stav­be z visokimi dimniki, ki so se vzpenjali nad cerkvene zvoni­ke in s tem nakazovali prihaja­jočo modernizacijo družbe. Po dveh svetovnih vojnah, nekaj gospodarskih krizah ter revoluciji v času socializma in planskega gospodarstva nastopi zlata doba industrije. Povojne socialistične tovarne pa niso le proizvodni obrati, pač pa podjetja, ki v duhu ko­lektivizma svojim delavcem organizirajo življenja. Izobra­ževanje, rekreacija, zdravstvo, posojila, kulturne vsebine, razvedrilo, sindikalna počit­nikovanja in štipendiranja v takratni novi dobi skoraj pol stoletja višajo kakovost delav­skega življenja. Skrb za delovnega človeka v času 8-urnega delavnika, v času aktivnega delovnega in letnega oddiha, skrb za čim boljšo rešitev stanovanjskih problemov delavcev, za pre­ventivno varstvo njihovih ot­rok in družine so glavne naloge družbenega standarda … Vam zveni znano? Tudi življenjski slog se je v tem času hitro spre­minjal. V gospodinjstvih se je število kupljenih televizijskih sprejemnikov in pralnih stro­jev povečalo za 20-krat, hladil­nikov za 14-krat, osebnih avto­mobilov za 7-krat in električnih štedilnikov za 6-krat. Če se teh časov osebno spo­minjate ali pa jih šele na novo odkrivate, v obeh primerih je obisk muzeja in ogled razstave s 600 razstavljenimi predmeti, ki smo jih ustvarili v zadnjih 200 letih, zelo poživljajoča iz­kušnja! Mestni muzej Ljubljana, Gosposka 15, Ljubljana Informacije: 01 24 12 506 Odprto: torek-nedelja: 10.00-18.00, četrtek: 10.00-21.00, ponedeljek: zaprto Urša Karer, Muzej in galerije mesta Ljubljane Matevž Paternoster, MGML Nagradno vprašanje Bralcem glasila Mostiščar smo v sodelovanju z Mestnim mu­zejem Ljubljana pripravili nagradno igro za družinske vsto­pnice za razstavo Nova doba prihaja! Med sodelujočimi, ki boste pravilno odgovorili na vprašanje, bomo izžrebali 10 nagrajencev, ki bodo prejeli družinsko vstopnico za ogled razstave. V kateri ljubljanski tovarni so prvi uporabili parni stroj? Odgovor pošljite na elektronski naslov prijava@mgml.si do petka, 9. 6. 2017. Izžrebanci bodo darilne vstopnice prejeli po pošti. Naši upokojenci v Beogradu Č lani Društva upoko­jencev Ig smo 12. in 13. aprila obiskali naše nekdanje glavno mesto. Po nočnem potovanju, ki ne bi bilo nič posebnega, če par dni prej ne bi začela veljati proti­teroristična odredba o popolni kontroli na meji. Uspešno smo se pretolkli čez vse skenerje in v jutranjih urah prispeli v Beograd. Ogled smo začeli pod vodstvom lo­kalne vodnice Milene. Ta je uvodoma predstavila Beo­grad kot mesto, ki ga določa geografska lega. Zaradi te lege je bilo v svoji zgodovini nešte­tokrat razrušeno in ponovno zgrajeno. Najprej smo si ogledali hišo cvetja in muzej spominov. Tu so razstavljene Titove unifor­me, različna darila tujih dr­žavnikov in palice štafete mla­dosti. Sledila je krožna vožnja po Dedinju mimo pomembnih objektov. V bližini stadiona Crvene zvezde stoji znamenita Cecina vila z balkoni, na kar nas je opozorila vodnica. Ob omembi Cecinih balkonov je med moškimi člani nekoliko završalo. Dedinje je danes po­polnoma pozidano, a še pred prvo vojno so tu Beograjčani imeli sadovnjake in vinograde. Ustavili smo se pod impo­zantno cerkvijo Sv Save. Cer­kev stoji na kraju, kjer naj bi Turki zažgali relikvije Sv. Save, kot znak maščevanja za enega od številnih srbskih uporov zoper turško oblast. Cerkev so začeli graditi med obema voj­nama. Druga vojna je prekini­la gradnjo, povojni časi niso bili naklonjeni gradnji cerkva, zato so gradnjo nadaljevali proti koncu osemdesetih let. Cerkev se gradi z darili in do­nacijami, zato se gradnja vleče in je še obdana z odri in mate­rialom. Na eni od embalaž je bil lepo viden napis Marmor Hotavlje. Ja, tudi Slovenci smo udeleženi pri gradnji, tako z materialom kot z mojstri pri oblaganju z marmorjem in iz­delavi mozaikov. Sledila je vožnja na Kala­megdan, trdnjavo nad sotočjem Save in Donave, Beograjčani mu rečejo Ušče, od tu se raz­prostira lep razgled na Savo s številnimi čolni in čolni – re­stavracije, Novi Beograd in Zemun. Pod trdnjavo je bilo svojčas letališče, nad katerim je košava sklatila letalo Edvar­da Rusjana. Sledilo je prosto, kjer smo se raztepli po številnih 'kafi­čih' na Knez Mihajlovi ulici in okoli nje. Bil je lep sončen dan, mi nekoliko utrujeni, zato je to posedanje še kako prav prišlo. Pozno popoldan smo zapustili Beograd. Sledila je vožnja do Sremskih Karlovcev do hotela Dunav na obali Donave. Do­nava ni modra, je neprijetna, strašljiva, temačna, rjavkasta gmota, ki se komaj opazno nekam premika. Nikjer ptiča, ladje ali čolna. Po zajtrku je sledil ogled mesta. Tu so številne stav­be iz kulturnega in verskega življenja Srbov iz časa turške okupacije, ki so se sem zatek­li pred maščevanjem Turkov zaradi številnih vstaj. Ogledali smo si pravoslavno cerkev. Še ne 100 metrov od pravoslavne cerkve stoji katoliška cerkev. Bil je veliki četrtek, zato so verniki zavzeto čistili in posp­ravljali notranjost in okolico cerkve ter jo pripravljali za ve­likonočne slovesnosti. Očitno je, da cerkve kljub vsem zgo­dovinskim težavam sobivajo v sožitju. Nad Karlovci se pne Fruška gora s številnimi vinogradi in srbskimi samostani. V Srem­skih Karlovcih smo obiskali eno od kleti. Vzgajajo običajne sorte vina, posebnost je deser­tno vino, imenovano bermet, ki so ga pili tudi na ladji Ti­tanic. Po skrivnostnih recep­tih so ga svoj čas pripravljali menihi. Recept je nekako re­šen iz pozabe in se ponovno pripravlja iz mešanice grozdja in številnih zelišč. Po pokušnji in nakupu pijač je sledil obisk samostana Krušedol. Tu poči­vajo člani družine Obrenović, ki so si s Karadjordjevići od začetka 19. stoletja delili srb­ski prestol. Samostan se lahko pohvali z razkošnim ikonosta­som. Naša ekskurzija se je poča­si bližala koncu, zato smo se povzpeli na planoto na samo­tni salaš (kmetijsko posestvo), obdan z nasadi marelic in sliv, kjer so za nas pripravili kosilo. Po stari slovanski navadi nas je sprejel gospodar s kruhom in soljo ter domačo slivovko. Oblečen je bil v sremsko naro­dno nošo. Za idiličnost kosila je poskrbelo vreme in domači, ki so mize razmestili po sadov­njaku v sence sadnih dreves. Na koncu nam je gospodar podaril nekaj sadik divje ma­relice (kajsije) ter nekaj rozg trte vranac. Dan se je nagnil v drugo polovico popoldneva, zato smo se morali odpraviti proti Evropski uniji in njenim vrstam. Štefan Bunić • DOBRO JE VEDETI ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// Ob nevihtah izklopite komunikacijske naprave iz električnega omrežja V prihajajočih toplih dneh se pogosteje kot sicer pojavljajo nevihte z udari strele, zaradi katerih lahko prihaja tudi do poškodb elektronskih naprav, ki so priključene na električ­no napetost. Da bi se v čim večji meri izognili poškod­bam komunikacijskih naprav, uporabnikom priporočamo, da ob nevihti z električnega in komunikacijskega omrežja izklopijo vse komunikacijske naprave, kot so modem, raču­nalnik, televizija … Prav tako priporočamo, da uporabniki navedene naprave z omrežja izklopijo pred odhodom na dopust. Tako lahko namreč preprečijo marsikatero okvaro elektronske naprave, do kate­re bi lahko prišlo zaradi udara strele. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana Zgodnje preprečevanje govorno-jezikovnih motenj je nujno Ne zamudite zgodnje obravnave pri logopedu (2. del) G lede na govorno-jezi-domeščanje, popačenje in iz-veščin, nadomeščanja, popa-munikacije, ki podpira komu­kovne motnje razliku-puščanje več glasov ali zlogov, čenja in izpuščanja več glasov nikacijo v ponavljajoči se vsa­jemo otroke z lažjimi, neustrezna raba ali izpuščanje in zlogov, neustrezne rabe ali kodnevni komunikaciji. zmernimi, težjimi in težkimi besed, skromnejše besedišče, izpuščanja vsebinskih besed, govorno-jezikovnimi motnja-neustrezna sintaksa, krajša težav s priklicem besed in si- Kako poteka delo mi. povprečna dolžina povedi, za-romašnega besedišča, težav logopeda? ostanek v fonološkem razvoju, v motorični realizaciji govo­neustrezni ritem, tempo in hit-ra, neustrezne sintakse, poe-Prvi pregled govora pri Otroci z lažjimi govorno­ rost govora ter podobno. Ot-nostavljenih in okrnjenih po-otroku vsebuje: jezikovnimi motnjami rok z govorom učinkovito ko-vedi, zaostanka v fonološkem - artikulacija: omisija-opusti- Otrokova govorno-jezikov-municira le z znanimi ljudmi. razvoju, neustreznega ritma, tev ali tiha izvedba ene ali na komunikacija odstopa od Otrok tako v predšolskem tempa in hitrosti govora ter več glasov, substitucija-za­povprečja kronološko enako kot v šolskem obdobju potre-podobno. Tempo usvajanja je-menjava ene ali več glasov starih otrok vsaj na enem od buje sistematično pomoč in zika je pri otroku bistveno okr-v drugo, distorzija – nepra­teh področij: pragmatika, se-podporo pri usvajanju, razu-njen in potrebuje sistematično vilna, popačena izgovorjava mantika, sintaksa, fonologija, mevanju, izražanju in/ali smi-logopedsko obravnavo tako glasovni ali skupinskih gla­artikulacija in fluentnost go-selni rabi govora, jezika in ko-v predšolskem kot v šolskem sov vora. munikacije. Lahko si pomaga obdobju. - akustična diferenciacija Razumevanje jezika je skla-z dopolnilno ali nadomestno Sposoben je uporabljati - sinonimi, natonimi, homo­dno s kronološko starostjo ot-komunikacijo. dopolnilno in nadomestno ko-nimi, mentomimi roka. Razumljivost otrokovega V šolskem obdobju potre-munikacijo. V šolskem obdob-- motnje ritma in tempa go­govora je lahko zmanjšana buje sistematično pomoč in ju je otrokova učna uspešnost vora zaradi nadomeščanja, popače-podporo pri usvajanju, utrje-zelo zmanjšana. - fonacija motnje glasu nja in izpuščanja več glasov, vanju in izkazovanju znanja. - jezikovne motnje neustreznega ritma, tempa in Lahko ima težave na področju - lateralnost Otroci s težkimi govorno­ hitrosti govora. Otrok z go-priklica besed, zapomnitve - inspekcija ustne votline – jezikovnimi motnjami vorom pretežno učinkovito novih izrazov, tvorbe povedi, Scering test (pregled sluha) prenaša informacije, pri tem z besednim redom, besedno Učinkovitost otrokove ko­pa potrebuje več spodbud in morfologijo, uporabo abstrak-munikacije je glede na otroke Kako poteka delo z pomoči kot vrstniki. tnih besed, fonologijo. enake kronološke starosti po­ otrokom z govorno- V predšolskem obdobju gre Govorno-jezikovne motnje membno zmanjšana. Otrok iz­ jezikovno motnjo? pri otroku lahko za takšen za-pomembno vplivajo na usvaja-raža velik zaostanek ali težke ostanek v razvoju govora in nje veščin branja in pisanja ter motnje funkcionalne komuni-Delo poteka po naslednjem jezika, da vpliva na otrokovo posledično na celotno otroko-kacije z vrstniki in odraslimi. vrstnem redu: socialno vključevanje. vo učno uspešnost. Večinoma so moteni vsi vidiki Uvodni del – pridobivanje V šolskem obdobju potre-govora in jezika ter komunika-kontakta, sproščanje, ozave­buje predvsem podporo in cije: pragmatika, semantika, ščanje, ponavljanje že obrav- Otroci s težjimi govorno­ prilagoditve pri učenju zah-sintaksa, fonologija, artikula-navanih vaj oziroma snovi jezikovnimi motnjami tevnejših jezikovnih vsebin cija in fluentnost. prejšnjih obravnav. pri usvajanju učnih vsebin in Otrokova govorno-jezikov-Otrokovo razumevanje je-Glavni del – usposabljanje izkazovanju znanja. na komunikacija je glede na zika je lahko omejeno na ra-otroka z govorno-jezikovno otroke enake kronološke sta-zumevanje znanih besed in motnjo oziroma korekcija te z rosti zelo omejena. Otrok se fraz v znanih okoliščinah, ki novimi vajami. Otroci z zmernimi govorno­ v omejenem obsegu učinko-jih uporabljajo osebe iz ožje Zaključni del – preverjanje jezikovnimi motnjami vito sporazumeva pretežno z okolice. Otrok za sprejemanje pridobljenih sposobnosti in Otrokova govorno-jezikov-osebami iz ožje okolice. Spo-jezika in ustvarjanje jezikov-njihovo utrjevanje, napotki za na komunikacija pomembno razumeva se z gestami, posa-nih konceptov potrebuje veli-delo med posameznimi obrav­odstopa od povprečja krono-meznimi glasovi, besedami in ko konkretnih pripomočkov in navami otroka oziroma njego­loško enako starih otrok na kratkimi povedmi. skrajno poenostavljen način vemu spremljevalcu (starši, več področjih: pragmatika, se-Otrokovo razumevanje je-govora. Govorno se ne izraža stari starši, starejši brat/se­mantika, sintaksa, fonologija, zika je lahko slabo razvito, ali pa je njegov govor za oko-stra). artikulacija in fluentnost. zato potrebuje prilagojen na-lico nerazumljiv. Lahko ima Zmožnost razumevanja je-čin podajanja informacij in težave pri prenašanju pomena (konec prihodnjič) zika je lahko zmanjšana pred-uporabo konkretnih vizualnih s kretnjo. vsem na višjih jezikovnih rav-pripomočkov. Razumljivost Otrok potrebuje logoped- Dr. Franci M. Kolenec, neh. Razumljivost otrokovega njegovega govora je bistve-sko pomoč pri sistematičnem svetnik, prof. in mag. def. govora je zmanjšana zaradi no zmanjšana zaradi slabše učenju uporabe enostavne ene ali več motenj, kot so na-razvitih sociopragmatičnih nadomestne in dopolnilne ko­ Gobarska sezona se je začela (1. del) Kljub slabemu vremenu za rast gob člani Gobarsko mikološkega društva Ig že brusijo pete za pohod v naravo in nabiranje gob. Vsi člani društva so tudi člani Mikološke zveze Slovenije, zato imajo nalogo skrbeti za spoštovanje pravil nabiranja gob, varovati naravo, poučevati in opozarjati sleherne nabiralce gob o obnašanju pri nabiranju gob in osebni varnosti ter postopkih v primeru zastrupitve. Društvo je organiziralo za člane in občane dve predavanji: Spoznavanje gob ter Strupene gobe in zastrupitve. Osnovna pravila gobarjenja Z a opremo pri nabiranju gob veljajo enaka pravila kot za vsak daljši pohod – primerna obutev in zaščita pred dežjem. Primerno je tudi pokrivalo, saj glave ne ščitimo le pred vejami in bodicami, temveč po možnosti tudi pred klopi, ki so v nekaterih gozdo­vih postali resna nevarnost. Če želimo nabrane gobe prinesti domov v dobrem sta­nju in lepe, si moramo nabaviti čvrsto pleteno košaro. Gobe v njej lahko ležijo druga na dru­gi, skozi špranje v košari pa se med gobarjenjem lahko spro­ščajo tudi trosi in tako omogo­čamo njihovo širjenje oziroma reprodukcijo. Nikakor ne sme­mo uporabljati plastične vreč­ke! Gobe so namreč občutljive in se v plastičnih vrečkah zara­di koncentracije vlage in toplo­te 'potijo', starejše pa se lahko že po nekaj urah pokvarijo. Zraven košare potrebujemo še nož, da lahko že na mestu, kjer gobo odtrgamo, vedno odstra­nimo ostanke prsti, listje, igli­ce in tudi črvive ali poškodova­ne dele gobe. V Sloveniji je z uredbo iz leta 2011 prepovedano nabirati 41 zavarovanih gob. Prav tako je prepovedano vsakršno go­barjenje v osrednjih območjih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih gozdnih rezer­vatih. Na nezavarovanih ob­močjih lahko posameznik na­bere največ 2 kilograma gob. Ob vseh omejitvah pa je naj­pomembnejše eno: da vedno nedvoumno ugotovimo, ali gre za užitno ali za strupeno gobo! Pomembno je tudi, da se pri iskanju gob pravilno vedemo: 1. Začetniki naj se na prvo nabiranje gob odpravijo le v spremstvu izkušenih gobar­jev. Če kdo v krogu prijateljev ali znancev ne najde nobe­nega učitelja, naj se včlani v gobarsko društvo. V društvih organizirajo strokovna pre­davanja in gobarske izlete, na katerih se začetniki resnično seznanijo z osnovami gobarje­nja in prepoznavanja gob. 2. Za prepoznavanje strupe­nih in užitnih vrst gob ni ni­kakršnega splošnega pravila, razen natančnega poznavanja njihovih značilnosti in pre­poznavnih znamenj. Barva do­ločene gobe ne pove ničesar o Sezona mavrahov se je že začela. njeni užitnosti ali strupenosti. Prav tako gobe, ki rastejo na štorih, niso vse užitne: neka­tere med njimi so celo smrtno strupene. Obstajajo gobe, ki ob dotiku ali na prerezu pomodri­jo, vendar spadajo med najbolj­še užitne gobe. Po drugi strani pa se lahko gobe, ki pomodrijo, tudi strupene. Tudi barva mesa ne pove ničesar o uporabnosti določene gobe. Le z vsemi pre­poznavnimi znamenji lahko natančno prepoznamo določe­no vrst gob. 3. Posebno previdni mora­mo biti pri čisto mladih gobah, ki svojih značilnosti še niso povsem razvile. Njihovi klo­buki so pogosto še beli, tako da lahko na primer mladega gobana z lahkoto zamenjamo z mladim žolčastim granivcem, majhnega kukmaka pa z mlado zeleno mušnico ali koničasto mušnico. Pri zelo mladih go­bah lahko le s težavo ugotovi­mo, ali imajo na spodnjem delu klobuka lističe ali cevke. Tudi morebitne barve na betu ali na spodnji strani klobuka še niso izrazite pa tudi klobuk in bet še zdaleč nimate oblike, ki je za njiju tipična. Značilna zname­nja gobe tako lahko ugotovimo le pri odraslih primerkih. 4. Ne smemo se zanašati na to, da pripadajo vse gobe, ki rastejo tesno druga ob drugi, isti vrsti. Sredi gruče užitnih gob lahko naletimo na posa­mezne primerke strupenih vrst. To je še posebno nevarno, če pripada strupena vrsta za­menljivem dvojniku te skupine gob, zato moramo vsako po­samezno gobo vedno posebej natančno določiti. 5. Pri nabiranju moramo gobo rahlo prijeti za spodnji del beta in jo previdno iztrga­ti iz tal, in sicer tako, da iz tal izvlečemo vse, kar pripada tej gobi: torej celoten bet in tudi morebitno lupino. Tak način nabiranja je še najbolj neškod­ljiv za podgobje, ki je v tleh. Poleg tega pa je še eden od po­membnih varovalnih ukrepov pred zastrupitvijo – značilnost dnišča in morebitna navzoč­nost lupine nam namreč lahko odločujoče pomaga pri dolo­čanju oziroma prepoznavanju vrste gobe. Če so gobe črvive ali so jih obžrli polži, to še niče­sar ne pove o njihovi užitnosti za človeka – očitno je, da so za polže in insekte tudi najbolj strupene gobe neškodljive. 6. Nikoli ne nabirajmo prestarih gob. Stara goba nam lahko začne, še preden smo jo prinesli domov, razpadati in učinkuje kot pokvarjeno meso. Možno je, da se pri starih go­banih na cevkah pojavi plesen. Tako se lahko pripeti, da smo domov prinesli sicer užitno gobo, ki pa jo je okužila strupe­na plesen. Ne pozabimo, da v dežju mnoge gobe spremenijo svo­jo bravo in čvrstost. Pogosto postanejo temnejše in splozke, robovi klobuka pa včasih pro­sojni. Močnejše deževje lahko izpere tudi nekatere od najpo­membnejših znakov, na primer majhne bele krpice s klobuka rdeče mušnice in panterjeve mušnice. Prav tako lahko zara­di vremenskih vplivov ali pol­žev izgineta obroček ne betu kot tudi lupine v dnišču. Za­radi tega moramo vedno upo­števati tudi druge značilnosti določene vrste gobe. (konec prihodnjič) Gobarsko mikološko društvo Ig Seminarji na Golem M esec april je bil na Go­lem v znamenju filo­zofije, v mesecu maju pa se bomo podali v skrite ko­tičke podzavesti in svet duš. Ker se maja zaključi druga se­zona seminarjev, smo za konec izbrali prav posebno gostjo: v sredo, 24. maja ob 19. uri, bo na Golem gostovala Kim Dou­cette. Kim je Kanadčanka z in- M esec maj – mesec lju­bezni. V pravem oko­lju in na nežen način se najdeva. Prebujajoča narava z vsakim dnem dodaja življenj­ske sokove in valovanje se zgo­di. Mesec maj je samo enkrat v letu in tokrat ga bomo ujeli na nedeljo. Služil nam bo na ču­doviti lokaciji Ranča Zapotok in našega Kureščka z energij­skimi točkami, ki bodo pove­zave med njim in njo okrepile. Obdobje samskosti je lahko zelo lepo in kakovostno. Na obzorju življenja sije sonce in zvezde so naklonjene novemu poznanstvu. Serija kakovo­dijanskimi koreninami. Je edi­na od njenih bratov in sester, ki je podedovala sposobnosti teh staroselcev. Zaradi njenih in­dijanskih korenin, velike nak­lonjenosti do njih in izjemnih sposobnosti so jo Indijanci sprejeli medse in jo vpeljali v znanja njihovih starešin in lju­di moči. Ko si s Kim, se naenkrat znajdeš v svetu kanadskih Indijancev. Ta svet je po eni strani zelo naraven, pristen in logičen, po drugi strani pa zelo skrivnosten, močan in mogo­čen. Njihovo dojemanje narave, prepoznavanje in branje njenih znamenj, zaznavanje in komu­niciranje z duhovi, močni obre­di, neverjetna modrost – ko to doživiš, se zaveš, da si v svojem življenju pozabil nekaj nadvse pomembnih stvari. Kim je pot vodila tudi do perujskih šama­nov, ki so jo prav tako posvetili v svoja znanja, in na Havaje do dr. Doreen Virtue, kjer je pri­dobila naziv Certificirani an­gelski terapevt. Že odkar pomni, so zanjo materialni svet in svetovi izza materialnega sveta enako real­ni. Po diplomi je odšla v tujino in nekaj let preživela v Južni Koreji, Avstraliji in Ugandi, kjer je predvsem pomagala otrokom. Preko teh izkušenj je odkrila svoje poslanstvo – pomagati drugim oziroma kot sama pravi, »pomagati, navdi­hovati in širiti dobro.« Zaradi svojih izjemnih spo­sobnosti, poštenosti in srčnosti je v Kanadi zelo znana in pri­ljubljena. Na njene delavnice prihaja tudi po več sto ljudi naenkrat. Zaradi njenih globo­kih vpogledov v svetove ener­gij, angelov, vodnikov, duhov prednikov so vrste za njene readinge zelo dolge. Občasno naredi reading za celo skupino na delavnici. Ljudem pomaga še na veliko drugih načinov. Med drugim vodi delavnice za krepitev intu­itivnih sposobnosti, uravnava energijo avre, izvaja regresije v prejšnja življenja in podobno. Karkoli počne, dela usklajeno z napotki svojih vodnikov. Zato včasih ne pomaga na način, kot si želijo ljudje, ampak kot začu­ti, da je najbolje za njih. Na seminarju, ki ga bo imela Kim na Golem, nam bo podala odgovore na številna vprašanja v zvezi z angeli. So angeli le mit, pravljica – ali so resnični? Če so, kako se povežemo z nji­mi? Kako nam lahko pomaga­jo? Kako nas varujejo in zdra­vijo? Kako nam kažejo pravo pot? Kaj se zgodi, če angelski svet sprejmemo kot del svojega sveta? Zdaj je priložnost, da od srčne Kanadčanke z izjemnimi sposobnostmi dobimo odgovo­re na ta vprašanja, da dobimo življenjski navdih, praktične napotke in še veliko več. Pre­davanje bo v angleškem jeziku in bo konsekutivno prevajano. Zaradi visokih potnih stroškov bo seminar izjemoma plačljiv. Vstopnina bo 5 €. Prisrčno vabljeni! Roman Povše, TD Kurešček Dan ljubezni na Ranču Zapotok stnih dogodkov z roko v roki s prebujanjem narave daje začimbo našemu iskanju in osebni rasti. Že v nedeljo, 21. 5., se bo vrtelo kolo usode na ranču Za­potok, kjer se boste samski od blizu in daleč zbližali in spoz­nali skozi različne dejavnosti. Dan začnemo ob 9.30 s ča­jem dobrodošlice in vabilom v začetni spoznavni krog. Ko bomo malce bolje vedeli, kdo smo, se ob 10.30 podamo na sprehod po poteh energijskih točk z igro uglaševanja na točki postanka. Ob 12h nas na Ranču Zapotok pričaka kosilo. Po kosilu sklenemo pogo­vorni krog, ki mu sledi delo v parih: posvetimo se vpraša­njem o odnosu do svojega te­lesa, spolnosti, hrane. Po ključ­nem delu si skupaj ogledamo izkupiček dneva in se ob 15.30 poslovimo. Tako organizirano druženje ima svoj namen – sprostiti se v povezanosti z okoljem, s seboj in z drugimi; odpreti se svo­jemu avtentičnemu bistvu in skozi uravnoteženo in obliko­vano bistvo uzreti ljudi, ki so na srečanju. Tudi če partnerja ne spoznate na srečanjih, ste vložili pametno, kajti spoznali boste sebe (know thyself and you will know all things), s tem pa tudi izboljšali svojo komu­nikacijo, kar je bistvena kom­ponenta partnerskega odnosa. Pomembno za partnerstvo je raven zavesti: odgovori in vprašanja, ki jih postavljamo, so namenjeni prepoznanju stanja zavesti, a ne da bi sodili, temveč lažje našli stične toč­ke, saj smo vsa bitja stvarstva enako pomembna. Gre za to, ali lahko ta človek spozna so­rodno bitje in z njim začne neko zgodbo. Vse dogajanje pa je ciljno usmerjeno v rezultat – najti partnerja. Bralci Mostiščarja se za dodatne informacije obrni­te na e-pošto: zavod.rodna. zemlja@gmail.com, tele­fon 041/790-757 oz. sple­tni naslov rodnazemlja. wix site.c om/n ajdiva-s e/ podrobnosti, prijavite se lahko do zapolnitve pro­stih mest oz. najpozneje do nedelje, 21. 5. 2017, do 8.ure zjutraj. Jasna Martinjak, Zavod Rodna Zemlja Zamenjavo osebnih dokumentov lahko uredite na krajevnih uradih U pravna enota Ljubljana RS, sprejem prijave oziroma talno potrdilo za elektronsko ponedeljek od 8.00 do 12.00 ima svoje delo organi-spremembe stalnega in zača-poslovanje – SIGEN-CA za in od 13.00 do 15.00 in četr­zirano tudi na sedmih snega prebivališča, sprejem fizične osebe. Poleg vsega na-tek od 8.00 do 12.00 in od informatiziranih krajevnih prijave potovanj v tujino nad štetega se na krajevnem uradu 13.00 do 15.00); uradih, ki so v letu 2016 skupaj 3 mesece in vrnitev iz tuji-Medvode opravlja tudi regi-- Velike Lašče, Levstikov trg rešili 26.233 nalog. Od tega je ne, vodi, vzdržuje in izdaja se stracija motornih vozil. 1 (Krajevni urad Velike Laš­bilo 11.946 upravnih postop-potrdila iz registra stalnega če; ponedeljek od 8.00 do kov in 14.287 drugih upravnih prebivalstva, vodi se eviden-Uradne ure krajevnih ura-12.00 in od 13.00 do 15.00); nalog. Pri upravnih postopkih ca volilne pravice, potrjuje dov Upravne enote Ljubljana - Vodice, Kopitarjev trg 1 je bilo sprejetih največ vlog se podpora volivcem, vodi se so naslednje: (Krajevni urad Vodice; to­za osebno izkaznico, izdajo evidenca gospodinjstev in se - Medvode, Cesta koman-rek od 8.00 do 12.00 in od vozniških dovoljenj in regi-izdajajo potrdila iz te eviden-danta Staneta 12 (Krajevni 13.00 do 15.00). stracijo motornega vozila, pri ce, vpisuje se zaznamke in urad Medvode; ponedeljek, Upravna enota Ljubljana drugih upravnih nalogah pa popravke v matične knjige, torek in četrtek od 8.00 do opozarja, da bo v obdobju spo­je bilo največ izdaj potrdil iz sestavlja se zapisnike o pri-15.00, sreda do 17.00, petek mladanskih in poletnih me-evidence gospodinjstev, overi-znanju očetovstva, vodi se se-do 13.00); secev potekla veljavnost ve­tev podpisa, prijav začasnega zname in evidence s področja - Dobrova, Stara cesta 13 likemu številu osebnih listin in stalnega prebivališča, izdaj matičnih zadev, izdajajo se (Krajevni urad Dobrova; (osebnim izkaznicam, potnim potrdil iz registra stalnega izpiski in potrdila iz matičnih sreda od 8.00 do 12.00 in od listinam in vozniškim dovolje­prebivalstva (RSP), izpiskov in knjig, posredujejo se podatki 13.00 do 17.00); njem), zato stranke obvešča­potrdil iz matičnih knjig. iz matičnih evidenc, spreje-- Ig, Govekarjeva 6 (Krajev-mo, da lahko v izogib daljšim Na vseh krajevnih uradih majo se izjave o spremembi ni urad Ig; ponedeljek od čakalnim vrstam na lokaciji Upravne enote Ljubljana lah-priimka, sprejemajo se izjave 8.00 do 12.00 in od 13.00 Sektorja za upravne notranje ko poleg sprejema vloge za o izbiri priimka za pravni pro-do 15.00); zadeve, Tobačna 5 vloge za osebne izkaznice in potne li-met, sestavljajo se smrtovnice, - Notranje Gorice, Podpeška izdajo novih dokumentov od­stine uredite še naslednje sto-izdajajo se potrdila iz registra cesta 380 (Krajevni urad dajo v času uradnih ur tudi na ritve: sprejem vloge za vpis društev, opravljajo se upravne Notranje Gorice; sreda od vseh sedmih zgoraj navede­spremembe naslova v potnem overitve (podpisa in kopije), 8.00 do 12.00 in od 13.00 nih krajevnih uradih Upravne listu, sprejem naznanitve po-izdajajo se izpiski iz zemljiške do 17.00, petek od 8.00 do enote Ljubljana.grešanja osebne izkaznice in knjige, izdajajo in zamenjujejo 13.00); potne listine, sprejem vloge za se vozniška dovoljenja, odda - Škofljica, Šmarska cesta 3 UE Ljubljana izdajo potrdila o državljanstvu se lahko vlogo za spletno digi-(Krajevni urad Škofljica; • PLANINSKI KOTIČEK ///////////////////////////////////////////////////////////////////////////////// 14. Pohod po mejah Občine Ig S te si kdaj zaželeli, da bi lesa, nato po gajni do Doma trov do kamionske poti, ki ob tistem času srečanje har­v enem dnevu obiska-na Kureščku, kjer bomo imeli skoraj vodoravno vodi nad hi-monikarjev in se jih bo zago­li Krim in Mokrc? Zdaj večerjo in nočitev. podrom v Vrbljenu, kamor se tovo slišalo že od daleč. Tako imate priložnost. Pa ne le oba Zjutraj nas bodo postreg-bomo po gozdni poti spustili. bomo v soboto prehodili 24 ki­najvišja vrhova Občine Ig, li z zajtrkom, zatem se bomo Da bi zgrešili, se ni bati, saj bo lometrov s 1.700 m vzpona in tudi stezice in poti naše obči­ne, po katerih sicer verjetno na bi nikoli hodili. V soboto, 17. junija, se bomo podali na dvodnevno pot s hi­podroma v Vrbljenu. Najprej se bomo podali na Krim, se spustili do Iškega vintgarja in se spet povzpeli na desni breg Iške do Sivih dolin. Nadalje­vali bomo po zgornjem robu Kozlovih sten do Petelinovih dolin, od tam pa se usmerili na Mokrc. Spustili se bomo do gozdarske hiše in po trasi nekdanje žičnice za spravilo spustili do Visokega in Rogat­ca nad Želimljami. Nadaljevali bomo do Želimlja, ko se bomo spet povzpeli do Klade, se spustili do Sarskega in Kreme­nice. Nadaljevali bomo po Bar­ju do Maha, od tam pa do ben­cinske črpalke, od koder bomo po kolovoznih poteh med nji­vami prišli do Bresta. Pri go­stilni Mars se bomo usmerili na našo znamenitost Koščevo učno pot in nadaljevali mimo barjanskih oken. Iz Podkraja se bomo po gozdni poti spet dvignili za 170 višinskih me- Društvo Fran Govekar Ig vas v sodelovanju s Planinskim društvom Krim vabi na tradicionalni 14. Pohod po mejah Občine Ig, ki bo v soboto, 17., in nedeljo, 18. junija 2017. Start pohoda bo ob 7.00 na Hipodromu Vrbljene, kamor se bomo naslednji dan tudi vrnili in se udeležili prireditve TD Krim Podkrimka. 1.200 m spusta, v nedeljo pa 30 kilometrov in 400 m vzpona in 900 m spusta. Hodili bomo v vsakršnem vremenu, če pa bo zaradi njega ustreznejše, bomo ubrali nasprotno smer hoje, to je iz Vrbljena proti Podkraju … Oprema: vsebuje naj naj­nujnejšo pohodno in zaščitno obleko (ali sploh vzamemo pelerino ali dežnik, se bomo odločili dan prej glede na na­poved). Gamaše za roso in dež, spalna vreča pa NI potrebna. Z oblekami in perilom ne preti­ravajte. Bomo pač vsi 'dišali'. Ne pozabite vzeti stvari, ki jih potrebujemo za osebno higi­eno ter zdravstveno oskrbo (obliže proti žuljem, mikropor trak širine 2,5 cm, sončna kre­ma, mogoče sprostilno kremo za noge, osebna zdravila …), zdravstveno izkaznico. Poleg nogavic, ki jih boste imeli na sebi, še tri pare, da jih bomo lahko pogosteje menjali. Po­hodne palice. V domu na Kureščku, kjer bomo spali, bo tudi večerja in zajtrk, za oba dneva pa je pot­rebno hrano nabaviti vnaprej – od doma. Na poti bo možnost nabave pijače dokaj pogosta, tako, da s sabo ni potrebno no­siti več kot liter tekočine. Pohod bo vodil Janko Pur­kat, ki je na voljo za dodatne informacije na GSM: 051/369­ April v znamenju medveda Za Planinsko društvo Krim je letošnji april minil v znamenju med­ veda. Na začetku meseca je navarovarstveni odsek orga­niziral predavanje z naslovom Sobivanje z rjavim medvedom s poudarkom na izogibanju konfliktov med človekom in medvedom. V dvorani na Go­lem se nas je zbralo lepo šte­vilo slušateljev. Predaval je Milan Podlogar z Zavoda za gozdove, ki je z vsebino in na­činom predavanja o navadah in lastnostih te naše največ­je zveri močno dvignil raven zanimanja med poslušalci. To se je izkazalo po koncu preda­vanja, ko smo imeli možnost zastavljati morebitna vpraša­nja na to temo in jih nikakor ni zmanjkalo. Dogodek na temo medve­da je bil tudi že četrti Pohod po medvedovih stopinjah na Kočevskem. Iz našega društ­va se je pohoda udeležilo kar 11 pohodnikov. Trasa je dolga 64 kilometrov z 2.200 m vzpo­na. Speljana je po neokrnjenih gozdovih okrog Roga, ki je nekaj metrov nižji od Krima. Skoraj eno uro pa smo hodili po pravem pragozdu, kamor človeška roka še ni posegla. Videli smo kar nekaj ostankov porušenih vasi. Sadno drevje okoli njih je nase opozarjalo z bujnim cvetenjem, predvsem češenj. Organizatorji so prire­ditev izvrstno pripravili, tako, da ni bilo čutiti množičnos­ti, ki nemalokrat uniči sicer čudovito izkušnjo. Na pot se nas je podalo skoraj osemsto, vendar je bilo kar lepo število takih, ki so pohod prej končali. Ne glede na to, katero možnost so udeleženci izbrali, za vse je bilo dobro poskrbljeno. Eden od udeležencev pohoda Matjaž Šarbon je zapisal: »Kjer je vol­ja, tam je pot. Vse se dogaja v glavi in tako kot padajo ovire v naših glavah, da lahko preživi- Udeleženci pohoda iz PD Krim Vasja Marinič 213. Prijave z osnovnimi po­datki (ime in priimek, datum rojstva, e-pošta in GSM) pos­redujte na: info@dfg.si ali GSM: 051/374-475 (Alenka). Prijavnina je 20 eur in vključuje: organizacijo in vo­denje pohoda, spominsko ma­jico, večerjo in zajtrk ter noči­tev. Vabljeni! Društvo Fran Govekar Ig mo tak pohod, tako padajo ovire na kočevskem v razvoju infrastrukture, posledično tur­izma in blaginje Kočevarjev. In vseh Slovencev – po zaslugi nekaj ljudi brez ovir v glavah. Naj jih bo čim več povsod po Sloveniji.« Menim, da se z njim ne bi mogel bolj strinjati. Pohodniki na Krim smo to pomlad dokaj pogosto srečevali medvedko z dvema lanskoletnima mladičkoma in enega samca. Kaj več od ne­ Ozaveščanje Zavoda za gozdove kaj strahu ni bilo. Aprila smo tudi končali zbiranje zimskih vzponov na Krim za sezo­no 2016/17. Vsako leto je več zlatih Krimkov, to je tistih, ki imamo petdeset ali več vzpon­ov. Na prepletenost pojavnosti mogočne gozdne živali in na­šega Krima kaže tudi maskota Krimka, na kateri je karikatura medveda. Naj še povem, da sta konec aprila Dom na Krimu zapustila Damjana in Goran, ki sta ga oskrbovala kar sedem let. Obiskovalci Krima smo ob prihodu novih oskrbnikov v pričakovanju izboljšanja vzdušja in oskrbe v Domu na Krimu. Janko Purkat, PD Krim Pohod članov DU Ig na Stari vrh Pri Društvu upokojencev Ig je vedno več članov, ki se radi udeležijo organiziranih pohodov po Sloveniji. V Odboru za šport in pohodništvo DU Ig smo se odločili, da gremo 3. maja 2017 na Stari vrh (1217 m). Začetek pohoda upokojencev na Stari vrh Proizvodni prostori podjetja Marmor Hotavlje Z brali smo se ob 7. uri zjutraj pred gasilskim domom na Igu. S prija­znim šoferjem Lovrom Vid­marjem sva izmenjala nekaj pomembnih podatkov glede pohoda ter določila smer vo­žnje. Peljali smo se čez Ljubljano, Škofjo Loko, Poljane, kjer smo zavili desno proti smučišču Stari vrh in skozi slikovita na­selja Javorje, Morave, Četeno Ravan vse do prevala na viši­ni 900 m, kjer je velik parkir­ni prostor. Od tu dalje smo šli peš dobro uro mimo koče na Starem vrhu (1.032 m), preč­kali smučišče in pot nadalje­vali skozi gozd po markirani planinski poti vse do našega cilja, osvojiti Stari vrh. Tu smo si odpočili, se razgledali po vrhovih naših gora od Trigla­va, Stola, Storžiča, Planjave in vse do našega Krima. Čas in lakota sta nas pri­ganjala, da smo se po isti poti vrnili do koče na Starem vrhu, kjer smo si privezali dušo in telo. Prijazno strežno osebje je za nas pripravilo več vrst odlične hrane in druge dob­rote. Planinski vodnik Janko Purkat nas je opozoril, da kočo zapustimo ob 12.20 uri. Poslo­vili smo se od strežnega osebja ter se zahvalili za prijaznost in dobro hrano z obljubo, da se bomo še vrnili v ta prelepi tu­ristični kraj. Med potjo do av­tobusa smo si ogledali prosto­re, kjer se v poletnih mesecih zbere več 1.000 obiskovalcev, da si ogledajo kuhanje oglja, nastopajo folklorne skupine, ljudski godci in pevci, glas­beniki, igralci ter recitatorji. Obiskovalci se lahko pomerijo v 'pajsanju hloda'. Smučišče se ponaša tudi z eno najlepših smučarskih prog za nočno smuko v Slo­veniji. Tukaj je znano tudi po­hodništvo, najbolj obiskana je Valentinova pot z 280 m višin­ske razlike in Lovska pot z 480 m višinske razlike. Z avtobusom smo se odpe­ljali na ogled kamnoloma Mar­mor Hotavlje. Sprejel nas je g. Jože, ki je tu zaposlen že 30 let. Napotili smo se v podzemni rov, kjer smo si ogledali, kako v podzemlju režejo več ton težke kamnite bloke in jih pri­peljejo na površje s posebni­mi stroji, da jih nato v tovarni razrežejo na plošče. Te plošče obdelajo po želji še tako zah­tevnega kupca. Večino izdel­kov izvažajo po celem svetu. Po ogledu proizvodnih prosto­rov, strojev in obdelovancev smo se zahvali za ogled in se z avtobusom odpeljali nazaj v Poljane. V Poljanah nas je pred novo cerkvijo sprejel župnik Jože Stržaj. Povabil nas je v cerkev sv. Martina in nam povedal zgodovino in znamenitosti tega kraja in okolice. Povedal je tudi, kako je takratna ob­last leta 1954 porušila staro cerkev in koliko težav je bilo za pridobitev dovoljenja za iz­gradnjo nove cerkve. To pa je bilo možno samo na tej loka­ciji, kjer je poplavno območje, zato ob večjih poplavah voda zalije cerkev več kakor 1 meter visoko. Pred odhodom sem se zahvalil župniku za sprejem in pogostitev ter mu poda­rili knjigo – zbornik Občine Ig Krim odmev bo dal. V tej knjigi je zapisan tudi življenje­pis našega rojaka Franca Kra­marja (1890-1959), zbiratelja narodnih pesmi ter organista iz Matene, in opisano je tudi, kako je deloval kot organist 16 let v cerkvi sv. Martina v Po­ljanah nad Škofjo Loko od leta 1925 do leta 1941. V poznih popoldanskih urah smo se srečno vrnili do­mov. Zahvalil sem se šoferju za varno in prijetno vožnjo, planinskemu vodniku Janku za vodenje pohoda in vsem pohodnikom za disciplino in varno hojo po Škofjeloškem hribovju. Jože Krašovec 110 let PGD Vrbljene-Strahomer Ogenj, poplave, neurja, veter, žled, sneg, mraz, vročina in še bi lahko našteval. Vse to spremlja gasilca, ki ob nesreči nesebično pomaga sosedu, prijatelju, sovaščanu ali popolnemu tujcu. Pride tudi čas in prav je tako, da se tudi gasilci poveselimo, nazdravimo in rajamo do jutra. Tako smo storili tudi podkrimski gasilci. O b praznovanju 110-le­tnice gasilstva pod Krimom je v Vrbljenu in Strahomerju vladalo pravo praznično vzdušje. V nedeljo, 30. 4. ob 17. uri se je začela pa­rada s konjenico, mažoretka­mi, godbo, prapori ter unifor­miranimi gasilci ter gasilskimi vozili. Pred gasilskim domom se je nadaljevala proslava z nagovori gostov. Za veliko veselje je bil razlog tudi pre­vzem novega vozila AC 24/70. Župan Janez Cimperman je na vozilu prerezal trak in po­veljniku predal ključe vozila. Sledila je podelitev priznanj najzaslužnejšim članom ter imenovanje treh častnih čla­nov. Po končanem uradnem delu je sledila prava gasilska veselica z prižigom kresa. Ob takšni prireditvi seveda ne moremo brez sponzorjev in donatorjev, ki se jim v imenu PGD Vrbljene-Strahomer še enkrat zahvaljujem. Na koncu se še v svojem imenu zahvaljujem za pre­ senečenje, ki sem ga prejel s strani podkrimskih gasilk in gasilcev. Z gasilskim pozdravom, na pomoč! Klemen Glavan, predsednik PGD Vrbljene - Strahomer Anja Glavan Prireditev in nakup vozila so omogočili: Občina Ig, Gasilska zveza Ig, Prevoz stvari Rajko Glavan s. p. Strahomer, Prigo d. o. o., Popravilo strojev in naprav Darko Štangelj s. p., Ključavničarstvo Ciril Podržaj s. p., Semlab, servis, zastopanje in storitve d. o. o., Topis Tomaž Pikovnik s. p., Demteh, Instalacije Elvi d. o. o., Vidmar transport Brdo d. o. o., Posredništvo pri prodaji lesa Marko Petrinjak s. p., Tone Strelec s. p., Gašper Šivec s. p., Kig d. d., Mva d. o. o., Tapetništvo Matjaž Ludvik s. p., AS Domžale, Terra RB, Tiskarna Present, Čistilnica Loborec, Okvirjanje slik Silvo Dolinšek, Žaga in prevoz lesa Susman Anton s. p., Mesnica Boris Farkaš, Med in Mleko, Rogelj Romat d. o. o., Marecom d. o. o., Picerija Arkada d. o. o., Picerija Kim-Vi, Montoprema d. o. o., Medex d. o. o., Gostilna Ulčar, Okrepčevalnica in pizerija Rozika Turjak, Frizerski in kozmetični salon Tina, Lesna galanterija Marko Krampelj s. p., Kamnoseštvo Žunko, Kombi center AS Rok Likovič s. p., Salon Nika, Servocom, Trafo burger bar, Kiparjenje z motorno žago Gašper Kranjec Želimlje, Kavarnica Studenec, Papirnica Margala d. o .o. in vaščani vasi Vrbljene in Strahomer. Postroj pri gasilskem domu Dan se je končal s kresovanjem. Klemen Glavan Aktivni zasuk hrbtenice in dinamično razmišljanje N aj poskrbimo za dobro počutje našega hrbta, slišimo večkrat na dan predvsem v zimskem času. Zato je vsak trenutek ravno pravi čas, da se lotimo zasu­kov. Koliko se resno lotimo razmišljanja o tem in koliko truda vložimo, da se lotimo di­namičnega zasuka brez naku­pa čudežnih pripomočkov, ki naj bi nekaj naredili namesto nas? Vprašanje, ki bi ga morali z vso pozornostjo ozavestiti in si odgovoriti nanj. Osredoto­čiti bi se morali predvsem na znane težave in obremenitve, ki so že prisotne kot bolečina na določenem predelu, kjerko­li v hrbtenici ali njeni okolici in tudi v malih sklepih. Naj bo bolečina že dlje časa traja­joča ali samo občasna. Vsaka potrebuje našo pozornost. Po­navljajoče obremenitve so lah­ko resen pokazatelj, da nekaj delamo narobe. Zato priporo-čamo redno izvajanje zasuka hrbtenice na vse načine: stoje, sedeže, leže, s pripomočki … V vodi je to še posebej sprošču­joče (na trampolinu in vodni blazini ni priporočljivo, če ni­mamo predznanja, saj lahko pri nepravilni vadbi pride do ukleščenja živca). Kontinuira­na vadba in delo na sebi nam prineseta več energije, volje, motivacije in izboljšata poču­tje. Saj tudi rečemo: če ti gre vse narobe, se zasukaj na dru­go stran in poišči novo pot! Raziskave o zdravju hrbte­nice so potrdile, da je človeš­ko telo namenjeno gibanju. Z gibanjem, predvsem s pravil­nimi izvedbami in ozaveščeno obremenitvijo, z vso pozor­nostjo poskrbimo za mišice, ki se tako dobro prehranijo s kisikom. Tako za žile in limf­ni ter imunski sistem po­skrbimo s tem, da ta pretok dovede hranila, ki služijo za izgradnjo in notranje izloča­nje kot razgradnjo. Gibanje preprečuje staranje v telesu, okostju in prav tako tudi med medvretenčnimi prostori. Z gibanjem so hrbtenični diski hidrirani ob vsakem premiku. Pomislite, kaj vse lahko stori­mo in uporabimo pri lajšanju in odpravi vzroka za bolečine v hrbtenici? Na voljo je bio­energija, toplota, masaže, na­nosi mazil, terapije v vodi, re­dno jutranje raztezanje in vo­dena vadba z ozaveščanjem in sproščanjem ter meditacijo ... Bolečina hrbtenice in degene­racija diskov je lahko eden od vzrokov za povišan holesterol, vrtoglavice, šumenje, aritmi­je in oteženo dihanje, artrozo žil, sklepov, krče v nogah ... K temu pripomorejo tudi slabe navade glede prehranjevanja, enolična hrana, nezadovolji­vi in preveliki obroki, obroki pozno zvečer in pitje prema­lo tekočine v dnevu. Spanje v nepravilnih legah in s sla­bim vzglavnikom. Pretopli ali prehladni prostori. Vse vemo in znamo, le še delovati mo­ramo začeti. Več o tem lahko izveste na naši vadbi ob torkih na Igu v OŠ Ig. Vedno se loti­mo razmišljanja in vaj, ki delu­jejo večplastno. Vaja Izvedba zasuka Vzamemo palico (ali metlo …) in stol, osemkrat preprosto se-demo in se dvignemo s stola v stoječ položaj, opiramo se na palico, ki jo držimo navpično pred seboj, z obema dlanema na vrhu. Nato sedemo. Zravnamo hrbtenico, poravnamo stopa­la. Palico primemo na obeh koncih in jo položimo na ste­gna. Roki, pokrčeni v komol­cih, s palico dvignemo nad glavo ter z ravno hrbtenico naredimo 8 predklonov in v vsakem predklonu stegnemo roki, pokrčimo roki v komol­cih še v predklonu in se dvig­nemo v izravnan sedeč polo­žaj, v končnem položaju spet stegnemo roki nad glavo. Roki v komolcih pokrčimo in pono­vimo vajo v predklon. Vajo po­novimo tako, da se zasukamo vstran, stegnemo in pokrči­mo roki ter se vrnemo v sre­dino, se s trupom dvignemo, stegnemo in pokrčimo roki, se nato spustimo v predklon, se zasukamo v drugo stran in spet stegnemo in pokrčimo roki ter se vrnemo v sredino. Kako izvajamo dihanje? Vsakič, ko imamo roki nad glavo, vdihujemo, in ko se spuščamo v predklon, izdihu­jemo (pri vdihu štejemo do 8, pri izdihu do 16!). Vsakič, ko gremo v zasuk, izdihujemo, v sredini vdihnemo in nadalju­jemo. Ko roki krčimo, naredi­mo premor – ne dihamo! Vajo izvajamo najprej zelo počasi, potem tempo stopnjujemo. Ponovitve so odvisne od vaše volje. Po končanih ponovitvah predklona in zasuka še 8x vstanemo in sedemo (kot na začetku). Čisto na koncu se za pet minut za zaprtimi očmi spro­ščamo. Vizualiziramo – pred­stavljamo si –, da umirjeno sedimo in na nas sije toplo sonce, ki ogreva tilnik in celo hrbtenico. S svojo toploto jo hrani in obnavlja. Topota se širi po vsakem vretencu – od trtice prek križnega dela (5 vretenc), ledvenega dela (5 vretenc), prsnega dela (12 vretenc), vratnega dela (7 vre­tenc) ter v glavo in prek glave. Ponovno vdihnemo in izdih­nemo, občutimo, da topota na­polni prostor okrog nas (vsaj 35 cm). Nekaj trenutkov vztra­jamo v tem nežnem in subtil­nem občutku. Napolnjeni z novo energijo se z vso močno voljo vrnemo vase, pripravlje­ni na nove izzive. Poigrajte se s svojo zmoglji­vostjo in igrivostjo ne glede na izgovore: ne morem, ne znam, nimam časa … Vse to je pove­zano z našim živčevjem, kar včasih slišimo tudi pri obisku pri zdravniku. Z ozaveščenim gibanjem in uporabo hrbte­nice bomo prepoznali marsi­katero težavo in jo odpravili sami! Vabimo vse zainteresira­ne posameznike, družine, prijatelje, znance, vadeče od prejšnjih sezon in se­danje vadeče na sprehod po Barju 30. 5. 2017 v po­poldanskih urah. Vzemite pohodne palice. Naučili se bomo hoditi s pohodnimi palicami, nekateri samo ponovili znanje. Naredili bomo še nekaj vaj in spro­ščanje z meditacijo v na­ravi. Vabimo tudi k vpisu na vadbo, ki se bo začela v septembru. Prijave in informacije GSM 041/745­363 ali e-mail: sesek.tina@ gmail.com. Samo trenutek je potreben in vse se lahko spremeni. Tina Sešek, vaditeljica in terapevtka Priprave na 14. Evropsko SKIF prvenstvo Č lana Karate-do kluba Ig Shotokan Lovro in Na­ser ter njun trener Ma­tej Kabaj se zavzeto pripravlja­jo na odhod na evropsko SKIF prvenstvo, ki bo potekalo od 19. do 21. maja na Češkem. Tre­ninge in priprave dopolnjujejo tekmovanja, ki podajo povrat­no informaciji o tekmovalni zmogljivosti reprezentantov. V začetku aprila smo se udeležili tekmovanja v Lju­bljani, Kimon Open 2017. Na tekmovanju, ki je bilo primer-no tudi za neizkušene tekmo­valce, smo osvojil 19 medalj in s tem 3. mesto med 14 klubi. Naslednji vikend smo se od­peljali na Pokal mesta Koper. Ižanci smo na močnem med­narodnem turnirju osvojili po eno zlato in srebrno medaljo. Teden dni pozneje so sledi­le priprave reprezentance in popravljanje napak s tekmo­vanj. Že naslednji vikend sta nas obiskala Kancho Nobuaki Ka­nazawa 8. DAN in njegov leto mlajši brat Daizo Kanazawa, 6. DAN, sinova legendarnega Hirokazu Kanazawe, trenutno edinega mojstra z najvišjo stopnjo pasu, 10. DAN. V okvi­ru seminarja so reprezentanti imeli tudi poseben pripravljen trening kot priprave na evrop­sko prvenstvo. Pokazalo se je, da je pri nekaterih reprezen­tantih telesna priprava tisti šibki člen, ki ga je potrebno dopolniti. Konec meseca aprila se je Lovro kot član reprezentance Slovenske zveze tradicional­nega karateja udeležil medna­rodnega turnirja v Mostarju. Rezultati tekmovanja so poka­zali, da je stopnjevanje športne forme uspešno, saj se je s tek­movanja vrnil z dvema zlatima in eno srebrno medaljo. Pred odhodom čaka repre­zentante še ekipno tekmo­vanje v Kuzmi in zaključne priprave. Celotna delegacija, ki potuje na Češko, šteje 28 oseb, od tega 21 tekmovalcev, 6 sodnikov in 2 trenerja repre­zentance. Vsem želimo veliko uspeha na 14. Evropskem SKIF prvenstvu! Mateja Breznik, sekretarka Karate-do kluba Ig Shotokan Skupinska slika pred tekmovanjem Kimon Open v Ljubljani Ižanci na seminarju z japonskima gostoma Plezanje v Zapotoku 1. Občinsko prvenstvo v športnem plezanju D ruštvo Zapotok v sodelovanju z Občino Ig organizira v petek, 2. junija 2017, Občinsko prvenstvo v športnem plezanju na balvanski steni v RTC Zapotok. Pravico udeležbe na tekmo­vanju imajo vsi prebivalci Občine Ig, člani društev, ki delujejo v naši občini, učenci osnovne šole Ig in drugi, ki so povezani z delom v naši občini. Plezalo se bo dve plezalni smeri po vertikali nizke plezalne stene (brez varo­vanja). Tekmovanje je za moške in ženske. Urnik tekmovanja: - 18.00 osnovnošolci: Skupina A (9-11 let) in Skupina B (12-14 let) - 20.00 Skupina C (15-25 let) - 21.00 Starejši in veterani (starostne skupine bodo določene naknadno). Dodatne informacije: Darko Grgič 031/692-093 in Vito Čehovin 041/561-061 Vito Čehovin, Društvo Zapotok Istrski maraton Z a nami so že tri izved­be Istrskega maratona, pred nami pa je četrta, ki jo letos gosti koprska obči­na. Tri tekaške preizkušnje – maraton, polmaraton in rekre­ativni tek – so bile na sporedu v nedeljo, 9. 4. 2017, dan poprej pa je bil v Kopru na osrednjem prizorišču dogajanja tek za ot­roke in mladostnike. Tek je zaznamovalo prijetno vzdušje, dobra družba in čudo­vita pokrajina. Tekli smo ob morju, senco pa so nam delali borovci. Kraljevskega marato­na, ki se je začel pred Taverno Koper. Ob 10.00 sta se ponos­no udeležila maratona Franci Pavlinjek in Aleš Blažon, pol­maratona pol ure pozneje pa Andreja Sivec in Vesna No­vak. Rekreativnega teka 10 km od Ankarana do Kopra sta se udeležili Mojca Prah in Branka Klemenčič. Z veseljem sporočamo, da nas je bilo prijavljenih in je Istro preplavilo okoli 4.600 tekačev iz Slovenije in tujine. Vsakemu od nas je bilo zago­tovljeno vse, kar smo potrebo­vali. Na progi teka nismo bili žejni, poleg tega smo prejeli tudi posebno spominsko ma­jico in zaslužene medalje. Na 21-kilometrskem teku pa jih je celo zmanjkalo in jih bodo M estna zveza upo­kojencev Ljubljana vsako leto organi­zira Pokrajinske športne igre upokojencev Ljubljanske po­krajine – v katero spada tudi Društvo upokojencev Ig – v različnih športnih panogah. Tudi letos sta se dve naši eki­pi (moška in ženska) udeležili tekmovanja v pikadu. Tekmo­vanje je potekalo v Podcerkvi, Stari trg pri Ložu, v sredo, 19. aprila 2017. Tekmovanja se je udeležilo 8 moških in 8 žen­skih ekip iz različnih društev upokojencev. Ekipe so sestav­ljali 4 člani + rezerva. Moška naknadno poslali po pošti. Bodi del te čudovite teka­ške zgodbe v prihodnje tudi ti! Športne igre MZU Ljubljana ekipa našega društva je doseg­la 7. mesto, ženska pa 5. Med posamezniki v ekipni tekmi je kolajno za 1. mesto prejela pri ženskah naša članica Joži­ca Podbreznik. V tekmovanju pri posameznikih, kjer so tek­movali moški in ženske, pa je nagrado za prvo mesto dobil Vesna Novak Miran Novak tudi naš član Mirko Vujić. Zahvaljujemo se našemu DU za pomoč pri udeležbi na tej prireditvi. Ana Podržaj, predsednica Odbora za šport in rekreacijo, DU Ig Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Župan 01/280-23-02 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Režijski obrat 01/280-23-14 Mostiščar 04 | Maj 2017 ODPESTNIK - nekdaj kamen, ki je označeval rob ceste, PLIOCEN - obdobje mlajšega terciarja, ŠELAK - smola tropskih dreves, ki se uporablja za proizvodnjo lakov Mostiščar 04 | Maj 2017 35 www.OKNAinVRATA.eu Mostiščar 04 | Maj 2017 Nudim dnevno varstvo otrok (možno tudi občasno) na svojem domu na Igu. Za več informacij sem dosegljiva na gsm: 041/828-183. V najem vzamem njivo, travnik ali barjanski travnik v okolici Iga ali Iške vasi. Telefon: 041/842-015 Župnijska Karitas Ig Troštova ulica 12, 1292 Ig Uradne ure Karitas Ig Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Transakcijski račun župnijske Karitas Ig, na katere­ga lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiski: SI56 0209 8026 0579 946 (NLB, d. d.). Cvetličarna Grdadolnik Gasilska ulica 10, Ig gsm cvetličarne: 031/790-655 Delovni čas: delavniki od 8. do 18.30 ure sobota od 8. do 13. ure V cvetličarni vam nudimo: – ikebane, vence, žarne venčke, sveče … – zemljo in pesek za grobove – poročne šopke gsm vrtnarije: 041/694-244 Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. • ZAHVALA ///////////////////////////////////// Mostiščar 04 | Maj 2017 Dragi otroci, vabljeni na prireditev v Knjižnico Ig Dajmo jim vetra Polonca Kovač in Vesoljsko jajce Knjižnica Ig, sreda 31. maj ob 17.00 Tema ustvarjalne delavnice bo Vesoljsko jajce Polonce Kovač, rojene pred natanko 80 leti. Vsak bo ustvaril lastno vesolj­sko jajce, spoznali bomo nekaj zelišč Male čarovnice, si skuhali čaj ter se podali na lov za narobe pospravljenimi knjigami in zakladi. Vodita Maja Šefman in Ana Berce. Prijave v knjižnici na 01/308 57 20 ali ig@mklj.si. Knjižnica Ig Banija 4, 1292 Ig tel.: 01 286 33 88 PGD Iška Loka vas vabi na proslavo ob prevzemu gasilske avtocisterne AC 16/50, ki bo 3. junija 2017 ob 19. uri v Senožetki, nato sledi gasilska veselica z ansamblom Ribniški pušeljc. Vljudno vabljeni! Vabilo na razstavo V letu 2016 je likovna skupina DFG ob mednarodno zaznamovanem strokovnem srečanju na Igu na temo ar­heološke najdbe na Barju pripravila razstavo z naslovom Koliščarsko posodje. Slike bodo predstavili na razstavi v Taborjevi galeriji v UKC Ljubljana. Odprtje razstave s kratkim kulturnim programom bo v torek, 6. junija 2017, ob 16.00. Vabljeni! Razstavljajo: Jožica Serafin, Milan Šubic, Julijana Peršič, Anita Indihar Dimic, Marijana Rous Gojak, Marjana Di­mec, Zmago Werbole, Marija Žagar, Ivanka Demšar, Ma­rija Franinovič, Francka Železnikar, Milan Zgonc, Dani Baznik, Zdenka Vinšek, Miha Grmek in vodja skupine Mateja Jere Grmek. Mostiščar 04 | Maj 2017 • VABILA //////////////////////////////////////// ///////////////// KOLEDAR PRIREDITEV • MAJ Voden sprehod po Zapotoški učni poti Društvo Zapotok Dan ljubezni Zavod Rodna Zemlja Seminar iz serije Za uspešno, srečno in zdravo življenje: gostja Kim Doucette TD Kurešček Koncert Mešanega pevskega zbora DU Ig DU Ig Koščev izlet na Iški morost DOPPS Ustvarjalna delavnica za otroke Vesoljsko jajce MKL - Knjižnica Ig JUNIJ Proslava ob prevzemu novega vozila in gasilska veselica z ansamblom Ribniški pušeljc PGD Iška Loka Svet zdravilnih rastlin - prikaz destilacije in delavnica v naravi Društvo Zapotok 4. Roštilijada na Igu Društvo za napredek in razvoj 21. marec Gasilska parada in veselica z ansamblom Pogum PGD Škrilje Celonočna gong kopel Društvo Zapotok 14. Pohod po mejah občine Ig Društvo Fran Govekar Ig in PD Krim Festival Kurešček in tekmovanje v kuhanju golaža TD Kurešček 17. srečanje harmonikarjev TD Krim 82. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig Dobrodelni kolesarski izlet po poteh Krima PD Krim JULIJ Župnijski dan in praznovanje zlate maše Antona Koširja Župnija Ig Mostiščar 04 | Maj 2017 VESELICO v soboto, 10. 6. 2017,pod šotorom v Škriljah. Začetek bo ob 19. uri z gasilsko parado. Dogajanje bo popestril ansambel POGUM. Lepo vabljeni, da si skupaj pričaramo prijeten sobotni večer ob dobri kapljici, okusni jedači in poskočnem koraku. Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!