Angel v potrebi.
>T{fs9'*l'' !mera na 'raTD'^ ma'° igrati se?" tak< je vprašala Katarinka ^©\tf|svoje starše s sladkim jn ijubpznjivim glasoni, kakor da bi sliga.1 Jgskorjandka drobiti v svitlih soinfnih Sarkih; rbila sera danes ves dan pridna in poslnsua, ztttorej prosim, prosiin vas, ijulja ltiati, ijovolite m^ da smeni malo na travnik igrati se." tak6 je prosila Katarinka mater za roko držeč ia pričakovojc, (la mati ne bodo oilrekli proSnjc svojcj ho«rki, ki jo ljubijo bolj kakor najdražji biser na svetu. »ITfiHeljica Ana je rekla, da sem bila Janes prav pridpn otrok: rekla jo tudi, da mi stkži zrak dobro de ia d» je mojeuni zdravju potre6no, a6o se mafo zunaj na zcfenej fravi poigrara. — Ni ga jirostora na vsem svetn, kjer bi bihi tak6 rada, kakor zunaj na lušera travuiku ; kadar koli som na njcm, zdi se mi, kakor bi bila zunaj na kmetih, ker on<iu ni Utliko his, kakor tnkaj v mestn, tndi n\ vid^ti dnizega kakor lepo zeleno travo, drevesa, bistro vodo ia ljiilipznjivo, modro nelto."
nln vesele ptiSice, ki Sčebetajo takti globoko v človeSko srce," pristavijo raati ter pnljnbijo hčerko na čelo. ^Na. le idi, ljnba moja, samo toliko glčdi, da ne izostaneS prednlgo ter da se vmeš do kosila."
Veselo skoči Katarinčica po klobuk it) mceek (žogo) ter otide sitogi vrata, veselo pevajiio :
Na travnik zeleni ine vleče spce, Cvitiee bom trgala zale. lepe.
Počasi stop&joč je šla Katarinka skozi  fAvfthne ulice dol gočasnegn jej mesta, in ko pride ven na prost«, ter čuti zeleno,  niftbko travo pod nogataa iu vidi zeleno drevje okolo sebe, tolklo jej je srce v mladih prsib od veselja, Nje.no vese.lje je bilo nepopisljivo,   inislila  se je uajsreeuejše bitje na svebttij ko je bila znnaj ua zelenem travniku, pri bistrem potoku, ki se je kakor arebnM trak vil med zeleno travo ia pisanimi cvetienail.    la  veseli  raetuljčki so l&nl teli od cvetice do cvetice v avojej prazuiooej obleki; ta ima belo, dni modonH rumeno ali pa pisano oblačilee.   Kako  prijetno jih je gledati!   Ie pti5lti'|H Brez števila jih ska6e po zelenein drevji,  skušajoč se,  kateri  poje najlep8cjH
,.ijprijetnejše. Srcč jej ai&le od veselja, liei se jej zarndečita, da je rndeči iakor roža, in iz blestečih se jej ofi odscva zadOToljnost in radost iz nežne otrošks duSe. Da, da, tnkaj na zelenem trarniku, kjer ni mestnega Juma, '-.ikaj na prostem v zelenej narari, tnkaj je bila Katarinka veselo in živo . kletoe, kakor ste tadi vi otroci, kadar ste izvan hiSe, bodi si na Trtu, polji ;;li pa v zelenem gozdu. Metala je meček visoko v zrak ter ga je vselej zopet vjela; seznanila se je z droziini deklicaini, svojiuii tovarišieami, ki so ž njo v šolo hodile; ž njiroi je siakaltt, ž njimi se TeselUa, ž njimi kramlj&U prav po svojej volji.
nZdaj vendar še ne grem donnSr," rekla je sama v sebi, »poprej se uiorani malo obladiti in odpočiti. Da, da, poiskati si hoi5em prijetan, sencnat prostoiček, ontiu se hoSem Tsesti in malo premišljevati. Mati so mi už6 vcčkrat rekli, da je dobro, ako nžiS mlada dekletca to in 6no prerdarjajo in premiSljujejo." To rekSi, gie, da lii si poiskala ptiptafnega kraja, kamor bi se vsedla.
Ali Uk6j obstoji; rudefica veselja zabledi na njenetn lici, kakor vesela. pesen v pevčereni grlu. Tu na znlenej grivi (trati), kamor je solnce sroje pckoče žarke upiralo, leži mož v cvetji srojega življenja, a bilo mu je videti, i.!a ga v spanji bleda smrt objema. Obleka mu je bila nmazana in raztrgana, polfg njega je ležal obnošen, zel<5 potlačen klobnk, in v desnej roki je držal razbito steklenioo in kos umazanega papirja.
„0 ubogi elovek, kako sc mi smiliS!" rekla jo Katariaka , čudeč se spijočemu siromaku. »Uotovo je zel.i bolan, ter se ne zaveda, ker ležf tukaj oa pioatem, kamor najbolj scduee piipeka. Kako bi bila njegova družina ifa-lostna. ako bi zuala, kje lsži. Gotovo je liotul iti k zdravniku, ker inia ste-klcnico ia papir v roci, ali opeša) je ua poli in padei je tukaj sem, kjer ležf
iiez zavesti. — 0 ubogi siroiuak! Ko bi rau vendar kaj pomagati mog!a.fy Kekoliko casa ga gleda od strani, poteny se iuu poi^asi približuje ifl se vsede poleg njega. Z robcem, ki ga je imola pri sebi, utrla mu je pot iz i-ela in pihljala mu je bladilaega zraka, kakor kacemu boln«uiu, už^ umbra,-i >eemu prijatelju. Solze se jej vt]er6 po rudecib ltcib in s tihiai, ihteCim -Iarjom je obzalovala ubozega človeka, ki ju tak6 zapuščea. n3e-li iuia ženo iu otioke?11 mialila si je — niu ko bi ti znali, kako bolan leži tukaj na -uloci" — želela je, da bi se bolui Slovek prebudil  in joj povedal,  kje so
ij^govi otroci iu žena,   da bi jim bitela povedat,   kje najdejo boluega očet^.. Dolgo je sedela ob strani brezzavednega  človeka,  kakor da bi mu bil.a
IKilrpežljiva iti pre7darjajo& postrežaica. Saino jedeokrat je preuehala a ruto,
- tatero mu jo zrak pripihovala, a to zati-gadel, da bi svoji nežui roSici skle-
:iila k moliivi iu Boga pomoči prosila za bolnega siromaka.
Naposled se bolnik zgane ter 3 svojira neniiruim premetavanjem pokaže,
da je zbujen.
ntlbogi rnož!" reee Katarinka,  nvsi udje vam bodo premrli in izboleli
Ijote nerarno,  ako  bctc Se dolgo ležali tnkaj v solnci  in  na trdej zemlji;
nreteiJeuo noč je dežuvalo.   Zel>5 mi je žal, da vara m morein pomagati!" Oaemogli filovek izpregovori nekaj besedi, katerib pa Katariaka ui mogla
razumeti.   Takdj pritisne sroje nežao rudeiie liee na ogoreli obraz nezaanega
človeka, da bi razumela, kaj govori siromak.
9*
„0 samo jeden kozaree še, samo jednega. samo jednega Se prosim _ drugače nrarjem, o clajte, dajte, lepo vas prosim." Te besede je bilo slifeti s pojemajočim glasom 12 ust nbotega človeka.
nGotovo bi rad vode," misli si Katarinka ter tak6j skoči po konci. ,,Si-rocoak si baje misli, da inu nečejo vode dati — 0 ko bi mn je jaz mogli prinesti! Pa<5 je ž&loalno žeje omagovati, pa niti kaplje vode imetL" ~-.,_ Zdajci ngieda Katarinka razbito stekleaico in dobra raisel jej šine v glavo-J Polagoma vznme temnozeleno posodo iz bolnikove roke ter hiti k potolikl nDa-si je posoda ubita, vendar drži vsaj nekoliko, in nekoliko vode je venda|B bolje nego li nič," misli si Katariuka, ko je ubito steklenico v vodo nomofiiuj da bi nekoliko tode zajeia. K boloiku se povrniv.ši, vlila rau je uekolife« kapljie v suha nsta in zinočila mu je C-elo in scnci. Voda, ta oživ]jajo{ij| rusa božjta iu človeške ljubezai, prodrla je v globino njegove duše ter je pre»| gnala om6tico, v katerej so bili čnti ubozega iloveka. Polagoma je odprll oči ter se je najpred osorno, a kmalu potem čudeč se oziral okolo sebe.         j
nAli vam je nU kaj odleglo?" vpraša Katarinka s tako tniliin in pn.J srtuim glasom, kakor mati pri zibeli svojega bolnega otroka. nKaj ne, d9 vaai je uže boljše?   Povejte, povejts zeli5 uie skrbi važe žif Ijenja .'"            M
nDa, boljše, boljSe mi je," Sepeta koniaj razumljivo prebujeni človefcj nSutim se boljSega. Ali pnrejte mi, kje da sem? Kaj sein? Lcžal senfl ravnokar na dnu pnkla in jedea hudifiev me je leptal z nogama, a zdaj sM priibudim r nebesib, kjtsr me čuva angel, tak6 lep in krasen, da se ga u| gledati ne morein. AJi nisi ti angel, ki stojiš poleg mene ter me čuva3 haM dobnega duha, ki me je hotel ugotiobiti ? Ali nisein v nebesih ?" To reksil prime Katarinko za roko.                                                                              j
,0 ne govorite takii čudnih in grdih stvarl," reče Katarinka, nstrah m9 je. kadar slišim kaj tacega. Jaz nisem angel, in tudi vi niste v nebesibS nego tukaj na naSem travniku, kjer vas sem naSla na solnci ležati, tsr senj si mislila, da bi to škodovalo vašemu zdravjn. Ostala 9em tukaj pri vgfl ter vas si'm pazila. — Le poglejte, jaz seui uborno doklntoe in nikakoršaifl angel. Ali bi morda še vode radi imeli ?J Taki5 vprasajoč, poiuoli abitfl stekleiiico, ki je pa poprej ?es drug uainen imela,   k ustom boliKga aovek«
nDa, da, vode ! vode; daj mi vode ! Voda iz rok angelovih otela. Kfl mojo dušo;" to rekši pil jo, sklenil se je po kouei, iu Katarinka 30 je vsedjB poleg njpga.                                                                                                  ¦
„0 moj angcl," izprsgovori siromak, rše imara upanje, da nisem po-B polnfiii izgubljen ; Bog v nebssih te je posld k uieui na zemljo, da reijM mojo dušo, bvala mu oa Teke."                                                                    I
nAli povedala vain sem užž, da jaz nisem angel!" povdarjala je Il&v tariuka; ,,jaz stm deklica iz nietjta, oadu imain očeta iu mater. Natet &)9 ne viUite moje roke ? te bi gotovo oe mogli prijeti, ako bi bila jaz &ngB|A in tudi perot uituam nobenib."                                                                  ^fl
Ali v?e zaman; sirouiak je le vedoo klicai: „0 angel, zvestl i^B angel I" položil je glavo v njeno narofje iu Ijritko je jokal.                          ¦
^TJbogi mož!"  reče Katarioka ter  mu zopet moči vroče čelo z hlauttd
vodo,  ržal  mi je, da vaui ne morem pomagati.   Aii imate hišo,   kjer iijM
>   7»la Jeaa io otroci ?"                                                                                 ^B
Mož na to vprašanje ne odgovori ničesar, nego še bolj se ibti in joka,
nAli smem iti po vašo ženo io otroke?" vpraša Eatarinka ubozega moža, .kmaln bode ptfludae in jaz moiam domdr."
nVzemi me tedaj 3 seboj, zvesti moj angel," jeclji siromak, vzdigne se, prime Katarinko za roko ter jo pelje z selenega prostora, kjer je ležal, skozi ozke ulice f temno, zailuhlo Sumuato, ki je biia liolj kleti nego li kakej sobi podobna.
V tem zaduhlem, vlažnein stanovanji, globoko pod zemljo, sedela je bleda, do kost! suha mati z ubožnim detetoui v naročji. V kotu na golej slami sta se zvijala dva Da pol naga otroka; videti jima jo bilo, da sta v budej vročinskpj bolezni. Za pečjo ja čepelo ubožno detetce Kat&rinkine sta-rosti ter j« jokajoc prosilo kruha.
rBogiI bodi bvala. da prideš dom6v, Ijubi FrancM" nagOTOrila je žona v hišo stopivšega moža iu Katarinko.
„TJojjii bodi hvala, da scm nazaj pripeljan," odgovori mož s tresoSim glasom, nin glei, tukaj je (mi dobri angel, ki me je pripeljal k vam, ki mi jn rešil življenje. Zabvali se niu Brigita, o zabvali se inu!u To rek5i pt^lje Katarinko, ki ui verjela svojim oiem, k stolu, oa katereni je sedela uboga rnati,
rNisem angel ue," pouavlja Katarinka, Jaz sem le deklica Katariaka, ki iraam svoje starSe tukaj r mestu. Vašega moža sem našla bolncga in slalipga na solnci ležati; smilil se mi je in prinosla sem mu vode ter mu postregla, kolikor sem mogla. Ali nisle bili m<$ v skrb§h, da bolnega oSeta ni bilo lako dolgo dom6v ?"
rM, — bolan sem bil, zel6 bolan," odgoTori mož. In ako te bodo Ijtidje vpraSali, kaj mi je bilo, reci jim: mož je bil zel6 bolan na svojej duši, v grebih je bil pokopan in jaz sein ga otela — ali bib sliši3? Nu, ia zdaj pojdi zopet nazaj i svojo domovino, tja gori v svitla aebesa, angel, dobri moj angel — ki tne si rešil in ozdravil na duSi in telesu."
Hitro kakor mlada srna liiti Katarinka domiSv k svojim starSem ter sreča oSeta ravno na slopnicah. ki so bili ua potu, da jo gredč iskat.
nOče, oče!" vpije jira naproti, ridite brž v hišo, povedati varn bočem, kaj som videla, kaj sera slišala," — ia povedala jo odetu in materi vse, kar je doživela znnaj mnsta na zeleuiMii travniku.
„0 o2e, mati, sanio to bi želela, da bi vidoli to ubngo družino. Sp»daj, globoko pod zcmljo, v vlažnej klcti, slanuje ubogi bolni mož v zadtiblein zraku; niti najinanjše stvaree nima v siromaSnej Curanati. razven nfkoliko slame, na katorcj leži dvoje boluih otrok; in za pejjo je de5ek, ki ninia kaj jfetij joka se in prosi kruha, a starSi ga nimajo, da bi mu ga dali. In de-tetce, ubogo malo detetce, v aaroCji bkde matere! To js tak6 revno ia gladno, da ni druzoga na njem, kakor same koščice. — In mati, o uboga raati — na pofonijjennui atolu seiii — na stohi, ki jim je joiiiua iišua oprava — ubogi ljudjč! — Bolni mož je vcdno trdil, da sera jaz angel, ter je to tudi svojpj žeai dejal. A jaz sem rekla njemu in njej, da nisem angel, da scru le Katarinka, va5a hči, ki sem se igrala zunaj na zelenem travniku. Ali mož mi tejja ui hole] verjeti, poijnbil me je na čelo, ter me jmenoyal an-gela. ki mu sem življenje otela. Poglejte me mati, ali sem res, kakor kak angel?   Videti liočem sama!"  to reksi teCe k ogledaln in se pogleda tanje.
nNu, saj sem reila, da nisem sngel — ihio taka sem, iskerSna sem bila. Katarioka sem, vaša hčerka. In zakaj me vendar ta čudni človek imenuje an-gela ?   Ali morda vi ZDate, oče ?   Morda Ti, inati ?"
Starši so tiho; objamejo Katavinko, pritisnejo jo k sebi in rek6: spre-ljnbo najino dete! da. ti si sajin angel !u
V sobi mehanikarja Franceta M. visi na steai j»Ia podoba. Na podobi je molijoi; otrok, ki kleči na zeleoej grhi (trati) ter s povzdignjenima rokama zrž proti nebu.
nKakšna podoba je to?" vpiaša prijatelj, ki je bil v hiši mebanikarja Fraaceti, ia se ni mogel nagledati prelepe podobe, ki je visek na steai. BAli je znabiti to kak obraz (portržt)?"
nDa obraz."
nIn {igav obraz, ako smem biti tako prost, da Tprašam," reče prijatelj ter pogkiia mehanikarja, ki se je oljrnil v stran, da si obvišs mh&, ki so se mu po licib udrlo.
nTo je augel!" odgovori cvetoči, modrooki deSek, ki je stal poleg odetovega prijatelja in mii prijazno gledal t lice. nlfoj ode dpklico na po-dobi vedno imenujejo ta,kiS."
0In to po praviei," rečejo očo. ,,Deklica, ki jo kaže podoba, ui nihče dvug nego moj augel, ki me je zopet prestvaril v človeka, a tvcjo mater 7 srečno ženo,  in tebe slabega, boJnega otroka,  t sretoega in veselega AelH.