P.b.b a kulturno -politično glasilo ■ v Motorne iagc znamk: Stihi, JO-BU (Tiger) Piioneer — že cxl Sil. 3.900,— naprej vam nudi Johan Lomšek Tl H OJ A 2, P. Dobrla ves — Eberndorf tel. (04237) 246 Štedilniki, peči in kotli vseh velikosti stalno na zalogi. — Naročite takoj. — Zahtevajte cenik! — Brezplačno predvajanje žag in dostava na dom. svetovnih in dom ačih clogoc/kov Pofctni urad Celovec 2 — Verlagspostaint Klagetilurt I/.haja v Celovcu — Erscheinungsorl Klagenfurt LETO XIV./ŠTEVILKA 49 CELOVEC, DNE 3. DECEMBRA 1964 CENA 2.— ŠILINGA Politični sestanki po občinah V mesecu oktobru in novembru so se zbrali zaupniki Narodnega sveta na številnih krajevnih sestankih, na katerih so raz-^ niotrivali o naših narodnostnih vprašanjih. V predavanjih je bil podan tudi pregled o svetovno-političnem položaju ter sedanjih notranje-avstrijskih političnih razmerah, v j zvezi s konkretnimi nalogami po občinah Pa pregled o organiziranem delu v naših najvažnejših političnih celicah, namreč krajevnih odborih Narodnega sveta koroških Slovencev. Na krajevnih sestankih, katerih se je udeležilo skoro 400 zaupnikov ter je bilo v krajevne odbore Narodnega sveta izvoljenih oziroma potrjenih 100 odbornikov, St> bili posebno zanimivi razgovori, ki so sledili predavanjem. Politični sestanki so bili v občinah Podklošter, Bekštajn, Ledin-ce, Rožek, Loga ves, Št. Jakob v Rožu, Svetna ves, Slovenji Plajberk, Šmarjeta v Rožu, Bilčovs, Sele, Galicija, Žitara ves, Globasnica, Bistrica v Podjuni, Pliberk in Suha, v prvi polovici meseca decembra pa so predvideni še sestanki v boroveljski ob-čiTi, Bistrici v Rožu, v Dobrli vesi in na Radišah. Posebno obšimo je bilo obdelano naše politično delo v občinah, saj so se sestankov U(le!eži3i tudi naši občinski možje, ki zasto-Pajo interese slovenskega prebivalstva v °bčinskih odborih. Poročali so o krajevnih Političnih prilikah, o občinskih zadevah ter Oakazali možnosti politične aktivnosti v občinskih ter krajevnih političnih odborih. V zvezi s šolskim vprašanjem je bilo opozorjeno na kritično stanje dvojezičnega "'Olstva. V marsikaterih šolah je število k slovenskemu pouku prijavljenih otrok, od-kar je bila razveljavljena odredba o obvez-nem dvojezičnem šolstvu iz leta 1945, zelo n*zko. Kjer se zavzema učiteljstvo za dobro s°žitje obeh narodnosti v deželi, so razme-re boljše. Ob dejstvu, da je pokazala oblast 2 Marsikaterimi vidnimi ukrepi, med kate-sPada tudi imenovanje nadzornika dvo-lezičnih šol, pripravljenost za izboljšanje °lskih prilik, pa smemo ugotoviti, da je ®ajvečja kriza na področju dvojezičnega °lstva morda vendar preboleta. Seveda nas a ugotovitev nikakor ne more razrešiti °lžnosti, ki jih imamo tozadevno kot Slo-Venci. o tem, kako dvigniti število k slo-Venskemu pouku prijavljenih otrok, se je na sestankih obširno razpravljalo. Da se je odločilo med prvimi maturanti Slovenske ®uinazije pet za učiteljski poklic, je zelo Mz.veseljivo, vsi so že nastavljeni. Znano ,e> da imajo maturantje do leta 1968 mož-v enoletnem tečaju na celovškem uči-^Ijišču doseči učiteljski poklic. Tudi od le-osnjih maturantov Slovenske gimnazije biskujejo trije tečaj abiturientov na celov-^ eM učiteljišču, kjer bo osem kandidatov astopi]0 k maturi iz slovenščine. Ker manj-a Še m še učiteljev v deželi, je prav, ako * številni naši fantje in dekleta odločijo j8 Poklic vzgojitelja oziroma vzgojiteljice. to zelo lep poklic, v katerem ima vsak ^nost, zastaviti svoje sile in sposobnosti ua prosvetnem področju, saj bi moral v at’ Prav učitelj vsepovsod po naših vaseh 0sr*ju celotnega kulturnega dela. K temu la ašanju 50 spregovorili naši prosvetni de-g.VcL sotrudniki prosvetnih in pevskih dru-ev ter mladinskih gibanj. Zanimivi so bili ^adevni pogledi v občinah ter se je v s. ez> s tem poudarilo: podpirati povsod J^ljenja Krščanske kulturne zveze ter ' ni° vključenih društev in igralskih sku-pj}’ * * * v društvih kot na Radišah, v Bilčovsu, jk®rku, v Hodišah, Logi vesi itd. pa bodo ‘ ’ zaupniki ravno tako tudi v bodoče ^'ral’ z aktivnim sodelovanjem sloven-pj,.® Posvetno dejavnost. To sodelovanje je iUbM - na P05^00 leP način do izraza pri k 'Mjnih predstavah v Št. Vidu ter pred atkim na Radišah. Papež Pavel VI. na evharističnem kongresu v Bombayu Prvič v zgodovini krščanstva se je zgodilo, da je papež rimslko katoliške Cerkve obiskali nekatoHiško deželo — Indijo. Potovanje papeža Pavla VI. na evharistični kongres v Bombay je biilo tudi v vsakem oziru izreden zgodovinski dogodek. Biilo je to najdaljše potovanje, ki ga je kdaj-koM podvzel pontifex (= veliki svečenik v starem Rimu). Drugič je bilo tudi to izredno važno, da je potoval papež z reaktivnim letakom in v 150 letih je to najdaljša odsotnost rimskega papeža (48 ur, 30 minut). Papež je odletel v sredo, 2. decembra, ob 4.30 z rimskega letališča Fiumicino in je pristal za pol ure v glavnem mestu Libanona, v Beirutu. Tu je imel papež Pavel VI. kratek visoko politični razgovor s predsednikom te dežele Charlom Ht-ionom. Ob 7.15 po našem času je sveti oče nadaljeval polet v Bombay, kamor je prispel ob 12.15 po našem času. 2. decembra. — Po prihodu v Bombay se je papež podal na „Oval“ (Kongresni trg), kjer je blagoslovili duhovnike. Nato je obiskal boimbaysko katedralo. Zvečer pa se je sestal z indijskim premieram Shastrijem, globokovemim hindujcem. 3. decembra. — Papež je sprejel krščansko in nekrščansko odposlanstvo in diplomatske zastopnike. Sestal se je z indijskim državnim predsednikom Radhakrishnanom. Popoldne pa je posvetil 6 škofov in obiskal predstavo indijskega baleta, prirejeno njemu na čast. Obiskal je tudi neko sirotišnico in bolnico. 4. decembra. — Papež je maševal po sir-sko-malankarskem obredu, ki ga imajo tako imenovani kristjani sv. Tomaža. Po sv. maši je množično blagoslavljal bolne. 5. decembra. — Papež bo poromal k Marijinemu svetišču v Bandri, kjer bo velika procesija, ki jo bo vodil nemški kardinal Dopfner. Nato bo papež zopet odletel v Rim, kamor bo prispel ob 14.30 po našem času na rimsko letališče Fiumicino. 90-letnica Winstona Churchilla V torek je slavil bivši britanski premier, Winston Churchill 90-letnico svojega rojstva. 2e zgodaj zjutraj so začeli prevažati s poštnimi tovornjaki tisoče in tisoče brzojavk, pisem in zavojev z vseh delov sveta na Churchillov dom. Izmed darili je zbujala največjo pozornost ogromna 60 kilogramov težka torta, okrašena z zlato vrtnico z napisom, ki so ga vzeli iz njegove knjige o zgodovini druge svetovne vojne: „V vojni — odločnost, v porazu — izziv, v zmagi — velikodušnost, — v miru — dobra volja“. Na njegov devetdesetletni rojstni dan je bilo zbranih 16 družinskih članov in naj-ožji prijatelji tega znamenitega britanskega državnika. Popoldne ga je obiskal tudi predsednik vlade Harold WEson, ki mu je KMEČKA GOSPODARSKA ZVEZA NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV r vabita gospodarje podjunskih občin na tradicionalni rpc) (l juns k L dan ki bo v nedeljo, 6. decembra, v farnem domu v škocijanu. Spored: Ob 9.30 sveta maša v farni cerkvi, ob 10. uri otvoritev zborovanja v farnem domu: Pozdrav, „DRŽAVA in GOSPODARSTVO", ref. dr. Vinko Zwitter, „NAŠE OBČINSKO GOSPODARSTVO", ref. g. Janko Janežič, nato skupni obed v farnem domu. Ob 14. uri nadaljevanje: »SODOBNO REŠEVANJE MANJŠINSKEGA VPRAŠANJA V DEŽELI", ref. dr. Reginald Vospernik, »POLITIČNI POLOŽAJ PRED DEŽEL NOZBORSKIMI VOUTVAMI", dr. Valentin Inzko. Razgovor in zaključek. Vsi mladi in starejši gospodarji od Djekš do Bele in od Libuč do Apač so iskreno vabljeni, da se aktualnih In zanimivih govorov in razgovorov zagotovo udeležijo. Osrednja odbora NSKS in KGZ Posebno zanimiva so bila izvajanja naših zaupnikov iz področja zadružništva. Mnogi izmed njih že od prvih začetkov oblikujejo v teh ustanovah gospodarsko življenje po občinah. V zvezi z gospodinjskimi šolami in kmetijskim šolstvom pa je bila poudarjena važnost šolanja gospodinjskih učiteljic in agronomov ter je treba med našo študirajočo mladino vzbuditi zanimanje tudi za te poklice. Na sestankih je bila potrjena politična linija Narodnega sveta koroških Slovencev. Še posebej so naši zaupniki pozdravili reševanje manjšinskih vprašanj na podlagi di- rektnih kontaktov avstrijskih državnih oblasti z zastopniki manjšine. Marsikatero vprašanje je bilo možno tem potom rešiti, hkrati pa smo na tem, da ustvarimo na obeh straneh z medsebojnim zaupanjem pogoje za pravično ureditev še ostalih vprašanj. Naj poudarimo še posebej pristno domačnost, ki smo jo srečali spet in spet po naših domovih in med našimi ljudmi. V Apačah ter na Ravnah je po sestanku še pozno v noč donela slovenska melodija kot izraz trdnega zaupanja koroških Slovencev v novi razvoj. Deželnozborske volitve 14. marca 1965 Na predlog deželnega glavarja Wedeniga je bilo na zadnji seji koroške deželne vlade sklenjeno, da bodo volitve v koroški Deželni zbor 14. marca 1965. Isti dan bodo deželnozborske volitve tudi na Štajerskem. sporočil voščila vlade. Zvečer se je zbralo pred Churchilllovo hišo na tisoče ljudi. Wiilsoin se je zadržal približno četrt ure s Churchillom. Pozneje je njega obiskal tudi voditelj konservativne opozicije Home. Računajo, da je pošta izročila okoli 60 tisoč brzojavk in pisem, naslovljenih Churchillu. Med drugimi so mu čestitali predsednik Združenih držav Amerike Johnson, francoski državni predsednik de Gauille, papež Pavel VI., zahodnonemški predsednik, avstrijski državni predsednik dr. Adolf Scharf in drugi. Churchill je objavil izjavo, v kateri pravi: „Zek> sem hvaležen vsem, ki so se me spomnili ob moji 90-letnici. Število brzojavk im pisem, ki sem jih prejel z vsega sveta, je še važnejše od preteklih let. Upam, da tisti, ki so mi pisali, bodo razumeli, da mi je nemogoče odgovoriti vsem. Njihova voščila so mi močno všeč." Predsednik Združenih držav Amerike Johnson je razglasil 30. november za „dan Winsto.na Churchillla". To je Johnson sporočil s posebnim razglasom, ki so ga objavili v torek zvečer v Beli hiši. Churchill je bil že 9. aprila 1963 imenovan za častnega državljana ZDA. Bonn za znižanje cen žita Znižanje cen žita s 1. julijem 1967 Zahodna Nemčija je pripravljena s 1. julijem 1967 znižati cene nemškemu žitu, da bi talko omogočila s tem določitev enotne cene evropskemu žitu. To je bi uspeh pogajanj, kii jih je zaho-dmomemšlki zvezni kancler profesor Ludvig Erhard vodil v torek z zastopniki bcnnskih koalicijskih strank, kakor tudi z odposlanci nemške kmečke zveze. Kakor znano, spada ravno vprašanje cen žita k spomnim točkam Organizacije evropske gospodarske skupnosti (EWG). Saj je -francoski državni predsednik Charles de Gauille zaradi žitnih cen zapretil z izstopom iz organizacije EWG, če ne bo prišlo do 15. decembra t. 1. do nobene praktične odločitve o cenah žitu. Vsekakor je sedaj še težko reči, če bo Francija sporazumna z rokom o znižanju cen žitu. Sicer pa o obsegu znižanja cen žitu zabodnonemška vlada še ni izdala nobene uradne izjave. Ta problem naj bi obravnava'! na ministrskem svetu članic Or-ganizacije evropske gospodarske skupnosti. Kmetje v Zvezni republiki Nemčiji naj bi dobili kot odškodnino za to znižanje cen žiitu v latih 1965 im 1966 višje doklade. Erhard o atlantski zvezi Zahodmcinemški kancler profesor Erhard je zavrnil Idejo o drobljenju atlantske zveze im o tem, da bi severnoatlantsko zvezo nadcimestiili s pogodbami. Po njegovih besedah je atlantska zveza pomembna za Evropo. Zaito se ji Zahodna Nemčija ne more odreči. Erhard mi navedel držav, ki so za drobljenje NATO, vendar opazovalci domnevajo, da je mislili kancler predvsem na francoskega predsednika de Gaulla. Ko je kancler Erhard govorili o ustanavljanju večstranske jedrske sile Organizacije severnoatlantskega, pakta (NATO), je povedal, da Ima ta vojaška organizacija različna stališča o tem, vendar to po njegovem mnenju ne pomeni, da prevladuje med članicami te organizacije nesoglasje. Politični teden Rolke din noge je 'imel zvezane, nad -glavo pa je bila kovinasta čelada, da ,se preprečijo udaroi v glavo. Po sveiu ... V ITALIJI ZMAGA OPOZICIJE Porast komunističnih glasov in izgube glasov pri onih strankah, ki tvorijo koalicijo, so značilnosti občinskih in pokrajinskih volitev v Itailijli, ki so bile v nedeljo, 22. novembra t. 1. Najbolj -so lahko zadovoljni komunisti. Tudi liberalci so uspeli. Od 4. odstotkov v letu 1960 so prišli letos pri pokrajinskih vo-ilštvah na 7,9 odstota. Komunistična partija je tokrat močno napredovala, iin -sicer od leta 1960 za 1,7 odstotka. Tedaj je dobila 5,883.708 glasov (24,3 odstotka). Letos pa je dobila 6,600.887 glasov (26 odstotkov). Socialistični demokrati, ki jih vodi Sara-gat so prav 'tako malo napredovali. Leta 1960 so dobili 1,399.814 glasov (5,8 odstotka), letos pa 1,674.871 (6,6 odstotka). Socialistična stranka je izgubila tako pri občinskih kot na pokrajinskih volitvah. Leta 1960 je imela 3,495.519 glasov (14,4 odstotka), letos pa samo 2,866.346 glasov (11,3 odstotka). Pri tem je treba upoštevati, da se je letos komunistom naklonjeno levo krilo odcepilo od njih in jim tako odneslo 737.079 glasov. Slabše stojijo stvari s Krščansko demokracijo. Od volitev do volitev se manjša njen volilni blok. Leta 1960 je še prejela 9,800.228 glasov (40,4 odstotka), letos pa le še 9,476.812 (37,4 odstotka). SLOVENSKA SKUPNOST NAPREDUJE Slovenska skupnost je dosegla lep in pomemben uspeh pri pokrajinskih in občinskih volitvah na Tržaškem. Tržaški Slovenci so se tako v mestu in okolici odzvali klicu svoje vesti in so izpolnili svojo dolžnost s tem, da so volili slovensko. Uspeh -Slovenske skupnosti je lep, kajti dosegla je sedem tisoč glasov in -s tem pre-koračila število glasov pri majskih deželnih volitvah letos. Slovenska -skupnost si je s tem priborila svojega zastopnika, kar je 'končno lep uspeh za 'slovensko narodno manjšino-. Sedem tisoč krščansko, narodno, demokratično in isooia-lno čutečih glasov se je strnilo v krepko slovensko pest, ki jim bo zelo potrebna v borbi za slovenske pravice na Tržaškem. SESTANEK ESHKOL — ERHARD Izraelski ministrski predsednik , Levi Eshkol je na neki vladni sej-i izjavil, da se bo v bližnji prihodnosti sestal z zahodno-mamškim zveznim kanclerjem profesorjem Ludvigom Erhardom. Po še nepotrjenih neuradnih poročihih naj bi se oba državnika sestala v začetku leta 1965. Izvedelo se je tudi, da se bosta državnika verjetno sestala v belgijskem glavnem mestu Bruslju. NASSER OBISKAL BONN Pretekli teden -se je vrnil iz Egipta predsednik zapadnonamškega parlamenta Eugen (Serstenmai-er. Tam je bil tri dni in se je sestal tudi z egiptovskim predsednikom Nasiserjem. Gemstenmaier je Ob tej priložnosti povabil egiptovskega državnika na obisk v Zvezno republiko Nemčijo. Nasser je povabilo -sprejel 'in bo prišel verjetno kmalu po obisku 'izraelskega ministrskega predsednika v Bonn. Politični opazovalci sc mnenja, da pomeni povabilo Nasserja v Za-padno Nemčijo protiutež -sestanka Eshkol -Erhard iin kot pomiritev arabskih držav. PEKING ZNOVA NAPADA MOSKVO Hruščev je padel, a revizionizem je ostal. Odstranitev Hruščeva je treba razumeti zgolj kot prvi korak k 'Spremembi celotne revizionistične linije 20. In 22. kongresa. Novi voditelji komunistične partije Sovjetske zveze bodo morali šele dokazati, da itrdno- zastopajo stališča marksizma-lemimi-zma in proletarskega intemacionailizma. Zamenjava Hruščeva ne pomeni, da so v vodstvu Sovjetske zveze že začeli kritiko iin isamofcritilko dosedanje oportunistične im raZkotniške linije. Da bi nevarnost do konca odpravili, je treba povsem odpraviti 'tudi revizionistično linijo iin politiko 20. dn 22. kongresa ter programa komunistične partije Sovjetske zveze, kajti sicer so na-d-aljnjii spopadi neizogibni. To so prvi resni opomini in pritisk na sovjetske voditelje, ki ga je priobčilo p-re-teiklfi teden glavno glasilo komunistične partije Kitajske. ZA ŠPIJONA PRISILJEN V kovčku, ki so ga nameravali natovoriti na letalo arabske družbe v Rimu, so našle italijanske oblasti nekega Maročana po imenu Joseph Dahan. Ko so delavci nakladali blago na 'letalo, je neki finančni stražnik, ki je nadzoroval prtljago, slišal vzdihe, ki so prihajali iz -velikega kovčka. Kot pošiljatelj je bilo označeno poslaništvo Združene arabske republike v Rimu. Stražnik je zahteval pojasnila od navzočega oprav-niika egiptovske vlade, ki je spremljal zaboj. Ta je izjaviti, da so v zaboju samo glasbeni inštrumenti. Medtem pa je stražnik slišal neke vzdihe in se -mu je zdelo takoj sumljivo. Pridružila sta se mu še neki finančni 'Stražnik 'in nek nameščenec iz Egipta. Eden od stražnikov je odšel, da poroča svojim predstojnikom. Tedaj sta Egipčana odrinila stražnika, -ki je ostal pri zaboju in eden od njiju je naglo skočil na tovornjak, na katerem je bili zaboj in ga naglo od--peljal. Medtem ko so drugega diplomata pridržali, so finančni stražniki in policija začeli zasledovati tovornjak, ki so ga kmalu -tudi zajeli. Na policijskem komisariatu v Ostilji so odprli zaboj im našli v njem nekega moškega, ki je imel v -ustih kos bombaža. Ko so ga pozneje zaslišali, je povedal, da se piše Joseph Dahan in da je živel v Neaplju pod lažnim imenom. Izjavil je, da je prišel v Rim, da se sestane z nekim moškim, ki bi mu moral dati veliko vsoto denarja. Medtem pa so italijanske oblasti že izgnale Oba egiptovska diplomata. O Josephu Dahanu pa se je izvedelo, da se on sploh ne piše talko, ampak Mordekaj Louk, da je izraelski državljan, star 28 let in da je živel blizu Tel Aviva. Mordekaj Louk je zbežal iz Izraela, da se izogne vojaškemu kadru, v Egipt. Tu so -ga držali v ujetništvu in je bil potem od egiptovskih oblasti prisiljen za špionažno službo. MORDEKAJ LOUK V TEL AVIVU Izrael, ki je sprva samo poluradno posredoval v Rimu v špijonsfci zadevi njenega državljana Mordekaja Loukeja, je pretekli teden tudi uradno zahteval, da morajo italijanske oblasti izročiti špijona izraelskim oblastem. Ko je Mordekaj Louk z -letalom prispeli v Tel Aviv, mu -niso oblasti dovolile, da bi se razgovarjal s svojo družino ali pa z novinarji. Na letališču so ga čakali 'policaji, ki so ga takoj odpeljali, da ga zaslišijo. . in pri nas v Avstriji BOMO RES KMALU HITREJE V SALZBURGU Že nekajkrat smo na tem mestu poročali o sestavljanju in pogajanjih v zvezi z državnim proračunom za leto 1965, ki bo, kot izgloda, kmalu končal svojo zakonito predpisano pot in bo ob dosegi zadnje postaje dosegel tudi svojo odobritev oz. veljavnost. Zadnja dva tedna pa je na dnevnem redu proračunska debata tudi v koroškem deželnem zbo-ru, kjer prav tako kot v parlamentu razpravljajo o finančnih sredstvih (dohodkih) in bremenih za prihodnje leto. Pretekli četrtek je bila med drugim razprava tudi o cestah. Zastopniki Ljudske stranke so izdelali in vložili predlog, v katerem je jasno prikazano, da je med Beljakom in Salzburgom nujno potrebna izgradnja (vsaj postopna) moderne avtoceste, kajti le tako bo mogoče obvladati iz leta v leto vedno močneje naraščajoči promet motornih vozil na tej cestni trasi; en del, in sicer od Salzburga do Gollinga, je že itak zakonito prevzet kot državna cesta A. Isto je treba doseči za ostali sektor (Golling — Eben — Renmveg — Spitali ob Dravi — Beljak). Kakšno važnost pripisujejo po Evropi v prometnem oziru tej cestni trasi, lahko 'Sklepamo diz tega, da so jo mednarodni stro-Ikovnijaikd za promet že sedaj sprejeli v mrežo pomembnih evropskih cest pod označ-ibo „E 14“. Ob priliki debate o gradnji in vzdrževanju cest iin drugih prometnih objektov pa je pristojni referent deželni podglavar inž. Truppe opozoril na nevarnost zaradi naraščajočega -pomanjkanja osebja za vzdrževanje tehnične službe. Tako n. p-r. ni več mogoče pravočasno izvršiti potrebna pred-dela; še manj je mogoče nadzirati številna gradnje; le gradbene kolavdacije so komaj še -opravljene ob določenem roku. Iz te preobremenjenosti tehničnega osebja lahko neizogibno sledijo usodne površnosti. Še hujše posledice pa se bodo ob takem položaju pokazale že v bližnji bodočnosti, ko bo treba zaradi pomanjkanja osebja omejiti predvidene gradnje im obnove in torej niti me bo mogoče izkoristiti že odobrene kredite. V tej zvezi je inž. Truppe prikazal tudi vzroke, zakaj je tako malo zanimanja za 'ta tehnična mesta: precčj nizke plače (zvišane naj bi bile vsaj doklade), zapostavljanje tehnikov v primeri z nameščenci ostalih upravnih strok v isti uradniški skupini, pomanjkljiva socialna oskrba itd. DEŽELNI PRORAČUN 1965 — PREKO MILIJARDE! Ko smo že govorili o deželnem proračunu za leto 1965, naj navedemo vsaj njegove najvažnejiše številke: to bo prvi proračun, ki bo presegal s 'Svojimi izdatki milijardo 'šilingov: 1.012,926.000 (za davkoplačevalce ne posebno razveseljiva vest!) Ti izdatki so kriti z dohodki, predvidenimi v enaki višini. (Upajmo, da ne bodo sestavljalcem proračuna „unesll“!) Pri osebnih iizdatkih je predvideno 189 novih službenih mest: na ta račun je bilo slišati nekaj kritike, češ da je potem nesmiselno govoriti o poenotenju upravnega poslovanja. Večina govornikov si je bila edina v tem, da je Koroška pre-d nekakim gospodarskim prelomom im da mora biti prva skrb odgovornih organov v deželi, da zagotovijo zadostno število stalnih delovnih mest, da ne bo treba ljudem drugod iskati zaposlitve. Ker je načrt Avstrijskih dravskih elektrarn za gradnjo nove veleelektrame v Malt-ski dolini pri osrednjih pristojnih organih na Dunaju pred kratkim padel za nedoločen čas „v vodo“, bo treba nujno iskati drugih poti in možnosti -stalne zaposlitve številnih gradbenih delavcev (tako n. pr. z dosego gradnje oziroma popolne prenovitve važnih cestnih -prometnih zvez). SPOR MED PREDARLSKO IN DUNAJEM je še vedno predmet številnih bolj ali manj ostrih debat v parlamentu kot tudi po raznih deželnih zborih (celo v našem tako zelo oddaljenem Koroškem); enako ne manjka časopisnih člankov oziroma polemik doma •in v inozemstvu. Da dunajski „ukaz“ prometnega ministrstva ni bili ravno umesten in demokratičen, je večina mnenja. Kajti predarska deželna vlada je že pred več tedni predlagala pristojnim organom na Dunaju, naj nova ladja, ki je namenjena plovbi po Bodenskem jezeru -in zaradi katere je nastal ves ta nepotrebni gorostasni spor, dobi ime „Vorarl-berg“, čemu pa Dunaj ni hotel ugoditi, temveč je „ukazal“, naj se imenuje „Karl Renner“. (Predarlska deželna vlada se je menda pri -predlaganju imena „Vorarlberg“ držala že več let običajnega načela, po katerem nove ladje na Bodenskem jezeru dobivajo ime po državah, deželah ali mestih, ki nanj mejijo ali -so v neposredni bližini, ne pa po kakih osebah.) Ker prometno ministrstvo ni hotelo pristati na predlagano ime „Vorarlberg“, je predarlska vlada v Bregenz-u izjavila, da se v znak protesta ne bo udeležila slavnosti splovitve v Fussachu pri Bregenzu; isto sta sporočila predsednik tamkajšnjega deželnega zbora in bregenški župan. Za njima so enako storile tudi druge institucije in vidnejše osebnosti javnega življenja. Ti protestni koraki so oziroma bi bili po mnenju marsiikaterega objektivnega opazovalca za Dunaj zelo velika moralna ,,klofuta", ki bi tamkajšnje kroge menda le že enkrat spametovala, da morajo upoštevati tudi ljudsko mnenje. Toda kot po navadi se je tudi v tej aferi našlo nekaj domačih prenapetežev, hujskačev, ki so zlorabili položaj in naščuvali sicer precej mirne Pred-arlčame, naj se v čim večjem številu — »stari in mladi" — udeležijo protestnih demonstracij, češ, sedaj je prilika, da jo Dunaju enkrat pošteno zagodemo. Pisali so, da bo na ta način »demokraciji napravljena velika usluga". Toda danes (kot že tudi pred tedni ob priliki nesmiselnih socialističnih demonstracij proti socialističnemu vodstvu v primeru bivšega ministra Olaha) se vsak pošten iin objektiven Avstrijec, pa tudi prijatelji v inozemstvu sprašujejo, da li je to SLOVENCI doma in po sneta | Posvetovanje slovenskih knjižničarjev Pred kratkim je bilo v murskosoboški gledališki dvorani posvetovanje slovenskih knjižničarjev, ki ga je organiziralo društvo bibliotekarjev Slovenije. Na programa -so bile teme: »Problematika knjižničarstva v Pomurju” (referent Niki Hrumeli iz Murske Sobote) in »Matične knjižnice — centri za razvoj knjižničarstva v občini” (referent Maks Veselko iz Ljubljane). Mara šlajpah - Zorn iz Ljubljane jc govorila »O študiju bibliotekarstva v Slo veniji”, »O statistiki in obrazcih v knjižnicah” pa sta poročala Milka Grgič iz Ljubljane in Marija Gajšek iz Maribora. »Vprašanje centralne kategorizacije slovenskega tiska” (referent Jelica Jugovec, Ljubljana) ter »Gradnja in opremljanje knjižnic” (poročala -sta inž. (Kajetan Kavčič, Ljubljana in Vlado Novak, Celje. / Nadškof dr. Pogačnik prejel palij 10. oktobra 1904 je ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik prejel v Vatikanu iz rok kardinala Alircda. Ottavianija »palij”, znamenje nadškofovske oblasti. Za njim je prejel palij (posebne vrste ovratnica) tudi beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko. Dve duhovniški smrti Na Ježici pri Ljubljani je 12. oktobra umrl upokojeni župnik Janez Pucelj, slovenski kulturni delavec, pisatelj, pesnik in prevajavec. Bil je po rodu Dolenjec, iz Gorenje vasi pri Ribnici. Že kot 17-letni dijak jc objavljal svoje pesmi in sicer pod psevdonimom Bogomil Gorenjko. Po težkem trpljenju 4 let je na prvi petek v oktobru v Preski umrl župnik Mirko Bartol. Tudi ta je bil doma na Dolenjskem m sicer v Sodražici, v družini 13 otrok. Služboval je tudi blizu nas v Tržiču. Zaradi bolezni so mu morali odrezati nogo, pa je še z bolniške postelje vodil faro. Dr. Pogačnik o naših izseljenskih duhovnikih »Jasno je, da me zanima, kako je poskrbljeno za dušno pastirstvo naših izseljencev po svetu ” je izjavil nadškof dr. Pogačnik predstavniku verskega lista »Družina”. »Po nekaterih državah je zanje dobro poskrbljeno. Na Francoskem deluje med izseljenci 8 duhovnikov, v Nemčiji 5, enako število e Avstraliji. Ti duhovniki žive večkrat v velikem siromaštvu. Sami si kuhajo in perejo. Povsem se žrtvujejo za ljudi naše krvi. Vztrajati v taki službi je junaška krepost. Duhovniki rešujejo, kar se da rešiti, opravljajo delo usmiljenega Samarijana. Vesel sem, da jim je prepovedano vtikati se kakorkoli v politiko. Tudi sami hočejo biti res samo duhovniki.” Odlikovanja Papež Pavel VI. je na predlog ljubljanskega nadškofa odlikoval ljubljanskega stolnega dekana, prelata J. Šimenca z nazivom apostolski protonotari generalnega vikarja in stolnega prošta dr. Stanka Leniča z nazivom prelat, podobno prodekana ljubljanske bogoslovne fakultete dr. Vilka Fajdigo: žclezomašnika dr. Alfonza Levičnika in prof. Ven ceslava Snoja s častjo monsignora. Zaslužnega orglarskega mojstra Fr. Jenka iz št. Vida nad Ljub Ijano, ki je izdelal že čez 100 orgel, pa je papor odlikoval z naslovom viteza sv. Silvestra, najvišjib! odlikovanjem, ki ga papež da nedubovnikom. Dr. Pogačnik govoril na koncilu Prvi slovenski škof, ki je govoril pri razpravi n-1 vesoljnem zboru, je bil mariborski škof dr. Držečnik. Pri razpravi o odnosu Cerkve do današnjega sveta pa je spregovoril tudi nadškof ljubljansk' dr. Pogačnik. Govoril je o brezboštvu v današnjem svetu, poudaril je potrebo socialne dejavnosti katoličanov in poudaril, da jc treba upoštevati tud' nauk Janeza XXIII. o narodnih manjšinah. Pravih nost zahteva, da uživajo narodne manjšine nemotei' jezikovni in kulturni razvoj in le s svojskim' vrednotami sc more manjšina vključevati v harmonično sožitje z narodom, s katerim skupaj živi- * v res demokratično, na ta-k surov im divjad način demonstrirati proti neki zadevi, ka' tera mi ni ipo volji! Še manj demokratičn0 ‘j-e iseveda, v take zadeve zlorabljati in n3' hujskati šoilslko mladino, kot je to bil sl,u' čaj v Bregenzu oziroma Fussachu, kjer je imela celo »čast", odstraniti avstrijsko žavno zastavo! (Kako naj jo potem še sp0' štuje!) Dunajske osrednje državne oblasti sicer v zadnjih dneh grozijo s kazenskim zasl®' dovanjem odgovornih krivcev, medtem so druge že klicale na zagovor na Dunail; Toda take -metode bodo le bolj na zuii®1 rešile te vrste pereče probleme. Kajti reS®' vati jih je treba res demokratično i-n to za' četi -pri korenini, sicer bo vse delo le P°' lovičarsko ali pa še to ne! Zaključek 3. koncilskega zasedanja V baziliki sv. Petra — Govor papeža Pavla VI. Ko so lani papež Parveil VI. im kom čilski očetje zaključili 2. koncilsko zasedanje, so to močno naporno delo kronali z odobritvijo konstitucije o svetem bogoslužju im dekreta o komunikacijskih sredstvih. Po drugem zasedanju so šle takoj na delo razne komisije, da pripravijo osnutke za tretje zasedanje, ki maj bi ga posvetiti razpravami o Cerkvi dm o njenem mestu v svetu. Upali so, da bo koncil končan s tretjim zasedanjem. Toda pokazalo se je. da ne bodo zmogli tokrat vsega. Nešteto je bilo problemov, ki so jih samo nakazali. Najprej o Cerkvi, nato o laikih, duhovnikih, diakonih, o Cerkvi v svetu, o verski svobodi im svobodi veroizpovedi, o zakonskem življenju, o potrebah današnjega sveta, o redovnikih, duhovniških poklicih im drugo. Bilo je toliko vprašanj im problemov, da so se odiločiili še za četrto zasedanje, ki bo drugo leto. Na četrtem koncilskem zasedanju bodo razpravljali shemo o božjem; razodetju. Tudi shemo o verski svobodi so odlo-m na zahtevo močne konservativne ve-čine pri tem vprašanju im jo bodo dokončno rešiild, ko se zopet zberejo. Pač pa so dozorele sheme o Cerkvi, eku-nianizmu ter o vzhodnih Cerkvah. Te so koncilski očetje sprejeli skoraj stoodstotno. V baziliki sv. Petra Končno je prišel slovesni trenutek, da sv. oče Pavel VI. proglasi novo dogmatično konstitucijo ter oba dekreta in tako zaključi 3. zasedanje II. vatikanskega cerkvenega zbora. Bilo je v soboto, 21. t. m., ko je papež Pavel VI. ob 9. uri zjutraj prišel v baziliko sv. Petra, ki je nudila edinstveni izraz. Vsi koncilski očetje so bili ogrnjeni v plu-viale im z miitro na glavi. Zadonele so skladbe Paiestirime Im Perosija, sv. oče pa je opravili komcelebriramo sv. mašo s 24 škofi s področij, kjer iso najbolj slavne Marijine božje poti. Nato je glavni tajnik koncila kardinal Palici prebrali začetek in konec ter naslove Posameznih poglavij, ki sestavljajo vse tri osnutke ter jih dal koncilskim očetom še Enkrat na glasovanje. Mogočen aplavz je bil izraz enotne volje vseh navzočih, tako da je mogel sv. oče spregovoriti formulo Proglasemja, ki pravi; .,V imenu Očeta 'in Sina dm Sv. Duha! Dekreti, iki so bili na tem svetem in vesoljnem koncilu, zakonito zbranemu, sedaj prebrani, so koncilskim očetom ugasli. Zato jih Mi z oblastjo, dano nam od Kristusa, odobrimo., 'in kar je bilo na kon-Qillu sklenjenega, odločamo, da se oznani v večjo slavo božjo.“ Dogmatična konstitucija o Cerkvi je sil-no pomembna za njen bodoči duhovni napredek. V njej je lepo poudarjeno, da smo Slovenske oddaje v ZDA Pravkar je poteklo enajst let, ko se je v Združenih državah Amerike prvič oglasila kukavica iz radijske postaje WERE. Ogla-sila se je prav ista kukavica, ki je nekoč Napovedovala program na ljubljanski rajski postaji. Veseli smo bili te nove oddaje, saj smo vedeli, da bo res, kar bo le mogoče — slo-Venska. Iz skromnih začetkov, ob podpori nekaterih zvestih in zavednih trgovcev, je °ddaja postala priljubljena med nami, saj je Prinašala košček tistega, kar so rojaki v Ameriki najbolj pogrešali — košček domovine. z veseljem so sledili oddajam, težko .kali nedelje, da se je kukavica spet ogla-s*Ia. Posebno za praznike bi bili težko brez Kaj bi bil Božič brez božičnih pesmi, kaj Velika noč brez pritrkavanja naših zvo-n°v in prelepih velikonočnih melodij? Go-*Podje Rado Menart, dr. Stane Šušteršič ^ Pozneje dr. Milan Pavlovčič in Pavle . rštnik so se trudili in se prav tako trudi-0 še danes, da bi bile oddaje res vedno °6ledalo našega kulturnega naroda. Zato ^ glasbenemu sporedu dodali še progra-e> ki naj poslušalce seznanjajo z našimi ^avadami, narodnimi običaji; prinašajo bi-naše književnosti, v vezani in neve-kui besedi, ter tako krepijo našo narodno avest in zvestobo našim krščanskim tra-'^Ijam. Koliko truda je vloženega v take pr,Prave, zlasti kadar je treba pripraviti ■•Posebne oddaje", ve samo oni, ki je kdaj teh programih sodeloval. vsi božje ljudstvo, da so laiki Cerkev in ne samo dal Cerkve in zato soodgovorni pri 'njeni rasti. Znova 'je bil vpeljan dia-'kcnat kot stalna ustanova. Zlasti pa je komstiituciija pomembna, Iker je potrdila zborno oblast škofov, Iki skupaj s papežem im pod njegovim vodstvom vladajo božjo Cerkev. V tem oziru je ta konstitucija dopolnilo k I. vatikanskemu cerkvenemu zboru, ki je utegnil uzakoniti le papeževo prvenstvo, potem pa se je zaradi vdora italijanskih čet v Rim razšel. Silno pomemben je tudi za bodoči razvoj Cerkve dekret o ekumenizmu, sad naporov kardinala Bea. V njem je rečeno, da imajo vsi ljudje isti izvor in isti zadnji cilj, zaradi česar si skušajo vsi razložiti smisel in skrivnost življenja. Od poganskih ver dekret izrecno omenja budizem in hinduizem; pri muslimanski veri poudari stične točke v veri in morali, ki nas družijo; posebej pa izjavlja, da judovski narod kot celota ni kriv Zveličarjeve smrti; to so zakri-vili naši grehi. Na koncu dekret izrazi upanje, da bo prišel dan, ko bodo vsi narodi častMl enoglasno Boga in mu služili. Treba je zato ,pospeševati bratstvo med narodi 'in zatreti vsako vrsto rasne nestrpnosti. Govor papeža Po proglašenju vseh treh dekretov je spregovoril sv. oče. Orisal je, kaj je koncil storil koristnega na svojem zadnjem zasedanju, poudari! važnost sprejetih osnutkov, napovedal, da se bo kurija intemacio-naliizirala, 'izrazil .svoje veselje inad dekretom o ekumenizmu, 'ki odpira koristen razgovor z nekristjani, ter pohvalil dekret o vzhodnih cerkvah, ki je mogočen klic k edinosti v veri. Spomnil se je tudi vseh, ki so preganjani zaradi Kristusovega imena. Njim naj bo nauk Cerkve, ki blešči na sedanjem koncilu, v notranjo tolažbo. Na koncu svojega govora je sv. oče opozoril na pomembno poslanstvo, ki ga ima IV^ati božja v življenju Cerkve. Zato je odločil, naj se doda k naslovom, ki jih Marija Ima, še naslov: Mati Cerkve. Prav z Marijo v zvezi je papež Pavel VI. sklenil v kratkem poslati v Fatimo posebno .poslanstvo, ki naj temu marijanskemu .svetišču izroči zlato rožo. Z zaključnimi besedami iz molitve ..Pozdravljena, Devica" je sv. oče končal svoj govor. Koncilski očetje so v glavnem že zapustili večno mesto. Toda koncil bo živel dalje: v svojih komisijah, v svojih smernicah in — upajmo — tudi v naši dobri volji, da vsak s svoje strani prispeva k uresničenju koncilskih sklepov. — ej Spet smo se razveselili „Mladega roda“ Veliko doživetje je za našo šolsko mladino vsaka nova številka ..Mladega roda". A tudi po družinah ga radi prebirajo, saj vsebuje toliko lepega in poučljivega čtiva. Posebno sedaj v adventu nam bo „Mladi ■rod" dobrodošel prijatelj. To še posebno zaito, ker je nova številka za november im decemlber potna tehtne vsebine. Seveda smo se tudi v tej številki najbolj razveselili domačih pripovedk. Valentin Potanšek je napisal obširen prispevek ..Gorni mož s Storžiča", kjer nas popelje v kapeiSke, jezerske in obirske globeli in gozdove. Pripovedka o gospodarju na Kožlaškem, ki je strastno rad zahajal na lov v svoje prostrane gozdove, je napeto pisana. Srečanje z gomim možem je tokrat prijetno, ker hoče v pni-povedki človeku le pomagati, Pa človek je mnogokrat tudi trmast, kar mu more le škodovati, kot je bilo to pri našem kmetu. O njem je gorni mož dejal: „Da more biti človeški rod tako lakomen im skop, da zaradi ničevega zlata pogine grše od živali!" Lep je v tej številki tudi oris kozoroga, ki je še pred nekaj stoletji živel v naših planinah. Iz življenja paglavca, no, mnogo Jih je tudi po naših vaseh in šolah, nam zanimivo pripoveduje pisatelj France Bevk. Nujlepša je pač vendar mladost. Kako svobodnega se počutiš, dejansko je ves svet tvoj. Ničesar ne veš o skrbeh življenja, razen o šolskih, Iki te sicer precejkrat tudi tlačijo, a vendar niso tako težke, da bi mogle zagreniti mlado življenje. Globoko zasnovami so tudi prispevki za božič v zvezi z našim najlepšim praznikom v družini. Zimsko razpoloženje ustvari že spis „Sneži, sneži...“, pesem „Ta noč je sveta noč ...“ ter ..Božična legenda" pa nas privedeta k Detetu v jaslicah. Koliko vzgojnega posreduje „Mladi rod" naši mladini prav zaradi tega, ker so v posameznih številkah upoštevani tudi večji prazniki, cerkvenega leta, s katerimi je življenje nas vseh tako tesno povezano! A tudi drugi prispevki so zanimivi. Ne bomo jih navajali po vrsti, ker vemo, da vas bo gnala morda vendar radovednost k temu, da boste segli po „Mladem rodu" ter se tako sami prepričali, kaj vse nudi naši mladimi ter tudi vzgojiteljem v Sold ter po družinah zadnja številka. Jčcatlcz Uu°tuoit vesti CANKARJEV »MARTIN KAČUR" V ITALIJANSKEM PREVODU Biblioteka Universale Rizzold, ki izdaja Zbirko knjig žepne oblike, je izdala knjigo Ivan Cankar, Biografia dd un idealista. To je prevod romana Martin Kačur (ki ima v slovenščini podnaslov Življenjepis idealista.) Prevod je oskrbel prof. Ciril Kutin. Prevajalec je knjigi dodali še dokao obširen uvod o Cankarju in njegovem delu, pa tudi o dobi dm okolju, v katerem je Cankar živel in delal. Prof. Kutinu smo vsekakor lahko hvaležni za njegovo delo in zadovolj-mi smo tudi lahko, da je prevod prišel v zbirko, v kateri izhajajo majpcmembnejiši mojstri svetovne knjrževnastd. Razen tega pa je to tudi — zaradi nizke cene — zelo .razširjena zbirka. Cankarjevo delo bo torej prišlo v roke številnih bralcev. KONCERT ZAGREBČANOV V GRADCU Glasbeni kritiki dz Gradca kar se da laskavo ocenjujejo koncert Zagrebške fiilhar-momije, ki je bil pred kratkim v Gradcu. Ocenjevalci zlasti poudarjajo temperament, kultiviranost in občutljivost zagrebških umetnkov. Obžalujejo, da je M koncert enkraten in samo za mladino in da potemtakem veliko glasbenih občudovalcev ni moglo slišati umetnikov. Časopisi pišejo, da so poslušalci sprejeli Zagrebčane s pravimi ovacijami, koncert pa imenujejo triumfalni uspeh, simfonično slovesnost in podobno. Pripisujejo pa uspeh predvsem vodji orkestra dirigentu Horvatu, ki ga kritiki postavljajo z Oskarjem Danonom in Samom Hubadom med najsvetlejše zvezde na jugoslovanskem dirigentskem nebu. NAPREDEK »DRUŽINE" Edini List, ki je verski in izhaja v Ljubljani, je štirinajstdnevnik »Družina", čudili smo se, kako to, da na Hrvaitskem izhaja že več verskih mesečnilkov in posebno lepo urejevani »Glas koncila, v Sloveniji pa preko lističa »Družine" verska svoboda v tem pogledu ni segla. Zato z veseljem ugotavljamo, da je začela izhajati sedaj »Družina" v povečanem številu strani, namreč na 16 straneh. Nadškof dr. Pogačnik je izjavil, da želi, da bi se ta list kmalu tiskal v 100.000 izvodih. Bog daj! Velikonjeva literarna nagrada Slovenska kulturna akcija naznanja Obletnico mučeniške smrti bomo obhajali v drugi polovici junija 1965, izid nagrade pa bo objavljen ob Božiču 1965. Nagrada znaša v skupnem znesku 100.000 argentinskih pesov. Veljal bo naslednji pravilnik: 1. Nagradi sta dve in sicer v zneskih 60.000 in 40.000 arg. pesov; 2. Prispevki morajo biti izvirna dela, ki še niso bila objavljena ali delno izvajana (roman, drama, zbirka novel ali pesmi, zbirka esejev); Petletnica smrti škofa dr. Gregorija Rožmana Dne 16. novembra t. 1. je minilo že pet let, odkar je umrl škof dr. Gregorij Rožman. Kako hitro so minila ta leta in kaj vse se je že v tem času dogodilo! škof Rožman je bil doma pri nas na Koroškem, in sicer v Podjuni. Rojen je bil 9. marca 1883, to se pravi, sedaj bi bil star že 81 let, v vasi Dolinčice št. 1, župnija Šmihel nad PLiberlkom, pri hiši po domače »pri Pongraou". Njegovemu očetu je bilo lime Franc (rojen 24. nov. 1834, ravno tam), materi pa Terezija, rojena Glimiik 18. februarja 1844 v vasi Krašnice, župnija Ruda. Krščen je bil 13. marca 1883 v Šmihelu. Krstil ga je takratni šmihelsfci župnik Joh. Hafner. V duhovnllka je bil rajni škof posvečen po celovškem škofu 21. junija 1907, t. j. pred 57 leti. Nato je kaplanova! leto dni v Borovljah, potem pa študiral cerkvene vede v znanem dunajskem duhovniškem zavodu Avguštineju. Leta 1913 je postal profesor cerkvenega prava in moralke v celovškem semenišču, leta 1920 pa je postal profesor cerkvenega prava na univerzi v Ljubljani. Dne 17. marca 1929, t. j. pred 35 leti, je bil imenovan za pomožnega škofa ljubljanskega (posvečen 14. julija 1929); 1. avgusta 1930 pa je postal redni škof ljubljanski po odstopu sivolasega nadškofa dr. Jegliča. To je potem ostal vse do svoje smrti dne 16. nov. Bil je 29. škof ljubljanski. Na povabilo krškega škofijskega ordinariata »na važen razgovor o cerkvenem položaju na Gorenjskem" je škof dr. Rožman na duhovniško sohoto, 5. maja 1945, odšel liz Ljubljane, potem ko je »polovico noči pred tabernakljem molil za svet", v Celovec. Nihče, najmanj pa škof sam, takrat ni vedel, da je to njegovo slovo od Ljubljane dokončno. Tedaj je namreč v Sloveniji prevzela oblast komunistična stranka. »Ameriška domovina" je letos objavila neko škofovo pismo iz tistega časa, ko se je mudi! v Celovcu. Pismo kaže čudovito poznanje položaja in naravnost preroško videnje, kako se bodo stvari v svetu razvijale. Škof dr. Rožman je bi! nato povabljen od rojakov v Združene države v Cleveland v Ameriko. Tja je rajni škof prišel 2. julija 1948. Od tam je tudi 16. nov. 1959 odšel k Bogu po svoje večno plačilo. Njegovo truplo počiva pri Mariji Pomagaj v Le-montu na pokopališču slovenskih očetov frančiškanov. V nedeljo, 15. novembra 1964, so brali v vseh štirih clevelandskih cerkvah sv. maše za rajnega škofa; popoldne pa je bila 'Po popoldanski cerkveni pobožnosti pri Sv. Vidu v tamkajšnji cerkveni dvorani spominska prireditev, katere so se udeležili števil-ni tamkaj bivajoči Slovenci. Spomnimo se tudi mi tega velikega našega rojaka! 3. Sodelovati more vsak kjerkoli živeči slovenski književnik; 4. Rokopise je treba poslati do 31. oktobra 1965 in sicer v dveh na stroj tipkanih izvodih na naslov: Slovenska kulturna akcija — Velikonjeva literarna nagrada — Ra-m6n Falcčn 4158, Buenos Aires, Argentina; 5. Rokopisi morajo biti opremljeni s šifro. Pravo ime ali psevdonim, katerega nosilec pa mora biti znan vsaj enemu članu razsodišča, je treba poslati v rokopisu priloženi zapečateni kuverti, ki nosi isto oznako kot rokopis. Kuverte se odpro na dan razglasitve, t. j. dne 22. decembra 1965. Objavljena bodo samo imena nagrajenih avtorjev, ostali rokopisi ostanejo na uporabo piscem. Slovenska kulturna akcija pa lahko z avtorjevim dovoljenjem objavi tudi nenagrajeno delo; 6. Pod psevdonimom poslano in nagrajeno delo se more tudi pod psevdonimom izdati, če avtor to želi; 7. Nagrade so izplačljive v Buenos Airesu; 8. Sodelujoči pristanejo na to, da bodo nagrajena dela izdana v književnem programu Slovenske kulturne akcije za leto 1966 ali kasneje. Nagrajena dramska dela bodo po možnosti tudi uprizorjena. Za oboje bo dobil avtor še redni honorar založbe; 9. Materialistično usmerjena dela ne pridejo v poštev pri razpisu leposlovne nagrade; 10. Imena članov žirije bodo pravočasno objavljena; 11. Glasovanje razsodišča je tajno. Član razsodišča ne more sodelovati pri razpisu literarne nagrade; 12. Razsodišče ima pravico razglasiti prvo ali drugo nagrado za nedoseženo, če misli, da predložena dela ne ustrezajo potrebnemu merilu kakovosti. Prav tako ima pravico obe nagradi združiti. Buenos Aires, dne 15. septembra 1964. Slovenska kulturna akcija. PRIREDITEV DIJAKOV SLOVENSKE GIMNAZIJE Skladatelj dr. Jerko Gržinčič je svojo opereto ,.MIKLAVŽ PRIHAJA*' na željo mnogih nanovo priredil. V tej novi priredbi jo bodo letos igrali dijaki Državne gimnazije za Slovence ob sodelovanju orkestra celovškega Mestnega gledališča. Pri orkestru sodelujejo tudi štirje dijaki slovenske gimnazije. Predstavi bosta dvakrat in sicer dne 8. in 13. decembra, obakrat ob 14. uri, v Mestnem gledališču v Celovcu. Vstopnice dobite za 10.— do 40.— šilingov v šolski pisarni. Skladatelj v svoji spremni besedi pripominja, da naj njegova opereta „prav lepo izpolni Miklavževo prireditev, ki naj bi s tem izgubila one divjaške poteze, ki so ponekod z njo združene ...“ Obenem pa naj po .njegovi zamisli preproste in pevne melodije ..slikajo razpoloženje Miklavževega večera". Opereta ..Miklavž prihaja" v treh dejanjih prikazuje slike iz nebes in iz modernega pekla ter Miklavžev prihod iz nebes na zemljo. BesediJo za naše odre je dopolnil g. župnik Lovro Kašelj. ŠKOCIJAN (Pogreb Jarčevega očeta) Spet je pobrala smrt enega izmed naših grč im narodnih stebrov. Po kratki, trpljenja polni bolezni je umrl naš dragi rojak in sosed Janez Jernej Povoden, po domače Jarčev oče iz Straže vesi pri škoeijanu. Vsi smo bili ob itej vesti iznenadeni, saj nismo verjeli, ko smo izvedeli, da so rajnega očeta zaradi hude bolezni odpeljali v celovško bolnico. Nismo in nismo mogli verjeti, da je z njim že tako hudo, saj smo ga še nekaj tednov prelj videli veselega in zdravega, četudi že nekoliko upognjenega pod težo starosti in islkrbi. Poznali smo ga kot dobrega pevca, iki je še v svoji starosti rad prepeval lepe narodne pesmi pri svojem vsakdanjem delu. KUjuib svoji starosti, skrbem in težavam, iki jih ta prinaša, je kot reden naročnik Našega tednika sledil vsem kulturnim in političnim dogajanjem na Koroškem. Znal 'je tudi v odločilnih in neugodnih prilikah zastaviti pršvo besedo m naše narodne pravice. Rad se je pogovarjal o njih na poti Ik nedeljski .sveti maši, ki jo je redno obiskoval, predvsem pa je pri pogovorih na našem ..sejmišču" pred cerkvijo zastavil svojo možato besedo. Starejši smo ga poznali tudi kot dobrega igralca in se danes še spominjamo, kako pristno je znal zaigrati in zapeti tistega „piskrarja“, ki je šel v Celovec piskre prodajat in jih je v S inči vesi vse razbil, ko je hotel vstopiti v novo železnico, In „vrata so prenizka b’la, krošnja pa previsoka". Njegovi igralski darovi pa so se podedo-valii na njegove hčre, ki so dolgo časa bile istebri igralske skupine škocijanske farne mladine, ko je ta doživljala še pod gospodom Rovanom svoje najlepše čase. Bil je tudi zvest naročn ik Mohorjevih knjig čin je vedno že težko čakal nanje. Tako smo videli! v Jarčevem očetu ne sa mo 'Skrbnega družinskega očeta, marveč tudi naprednega in vestnega kmeta in zavednega narodnjaka, ki je vedel in znal tudi povedati, da je slovenske matere sin. Z obilno udeležbo -smo na njegovem pogrebu pokazali, kako smo ga cenili in spoštovali kot soseda in rojaka. Naj počiva v miru v ljubljeni zemlji! Žalujočim sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožalje! DJEKSE (Blagoslov Rožančevega križa) Zadnjo nedeljo cerkvenega leta je bi J blagoslov Rožančevega znamenja ali mimnate-ga (zidanega) križa. Kmetija Rožanc leži dobre poli ure pod Djeikšami. Posestnik, p. d. Rožanc je dal postaviti mallo nad Rezančevo hišo nov zidan križ. Znamenje je posvečeno Materi božji. Vsi sosedje so prišli: od Železnika, Žgajnarja, Mihaela Brodnika, Breznika, Čukovolka. Najprej smo molili pred križem rožni venec in litanije, nato je bili nagovor in nato blagoslov Marijine podobe. Potem so pevci cerkvenega zbora pod vodstvom pd. Po-boijlGnllka, Rožančevega brata, zapeli več Manjinih pesmi. Vse seveda na prostem ob lepem, sončnem vremenu. Nagovor se je sukal okrog tehle misli: Kako srečni smo, da imamo Marijino če-ščenje! Kako pomilovanja vredni so lutera-ni, ki Marijinega češčenja nimajo! Neka luteranska mati je naučila svojega otroka V zadnjih letih so se obnovile cerkve v Medgorjah, na Radišah in v Zagorju. Za obnovo vseh teh cerkva se je osebno veliko trudil, zbiral darove in sam največ daroval naš dobri g. Blažij. Za vse to delo smo mu dušni pastirji z Radiš, Medgorij in Grabštajna iz srca hvaležni. Samo v preteklem letu je za obnovo župne cerkve v Medgorjah daroval 7000.— šilingov, letos pa je cerkvi plačal lepo novo nebo-balda-hin za procesije, ki je stal nad 3000.— šil. Cerkvi je oskrbel krasni beli Marijin mašni plašč. Marijin bronasti zvon, ki pozdravlja Marijo trikrat na dan, je oskrbel naš dobri Blažij, naši farni cerkvi. Sedaj lahko razumemo njegovo gorečnost do božje Matere Marije in njegova vsakoletna romanja v velika Marijina svetišča po Evropi. Hvaležni smo mu za njegov opis romanj, ziasti v Lurd. Milostljivi gospod prošt in dekan Trabe- singer iz Tinj so g. Blažiju v navzočnosti preč. g. Mairitscha, g. Janka in g. Cvetka, katerim je g. Blažij veliko pomagal pri obnovah cerkva, izročili zahvalno pismo svetega očeta papeža Pavla VI. z apostolskim blagoslovom. Istočasno so mil. g. prošt prebrali in nato izročili zahvalno pismo našega škofa g. dr. Kostnerja. Tem najvlšjim priznanjem, ki so jih dali papež in naš škof dobremu in gorečemu laiku v delu za čast božjo in lepoto hiše božje, izrekamo tudi dušni pastirji vseh treh župnij s svojimi verniki prisrčno zahvalo in priznanje. Dobro vemo, da si g. Blažij ne želi javne zahvale, a je potrebna predvsem zato, da bo ta dobri g. Blaži vsem laikom v vzgled in v spodbudo. Dobri g. Blaži Janšic, čestitamo vam! Medgorje, 25. novembra 1964. A. Cvetko očenaš? Otrok se je naučil očenaš. Potem pa gleda mater, kakor da še nekaj manjka. Mati vpraša: „Kaj pa hočeš še?“ Otrok odgovori: „AH imamo v nebesih samo očeta in nič matere?" Mati sama začne o tem premišljevati in prestopi v katoliško vero, v kateri imamo v nebesih ne samo Očeta, ampak tudi mater. Sledil je drugi primer ali zgled. Bilo je v Hamburgu, pretežno luteranskem mestu. Neki luteran vpraša znamenitega jezuitskega patra Roha: „Kako je to, da ste vi katoličani nekako bolj vedri in veseli kakor mi evangeličani?" Pater Roh mu odgovori: „To vam lahko pojasnim. Če je v kaki hiši in družini vse zdravo: oče, mati, otroci, se vsi dobro počutijo in so veseli. Če pa mati umrje, je vse žalostno in pobito. Mi imamo še nebeško mater Marijo, vi luterani pa je nimate več, ker ste odpravili Marijino če-ščenje. Zato ste manj vedri in veseli." Marijino čaščenje prinaša mnogo veselja in tolažbe. In sledil] je tretji primer: Bilo je v svetovni vojni. Neki vojak je bil smrtno ranjen. V bolnici leži, ni več upanja, da bo ozdra- darji imajo poleg traktorja tudi še konja. Hlapcev im dekel pa skoraj ni več nobenih po vaseh. Zato motorizacija. Strele im bliska z grmenjem je bilo letos malo. Tudi toča nas ni obiskala. Zadnji jesenski sneg pa je zlasti na drevju po vrtovih im gozdovih napravili nekaj škode. Glavne poti po občini so večinoma že asfaltirane. Poslopje skladišča raznega blaga v Dolah za vso deželo Koroško se vedno bdilj veča im izpopolnjuje. Dobilo je tudi lastni vezni tir z železniško progo BeljatkS Podravllje. Birmank in birmancev je bilo letos od tu Skupno 22, porok pa tukaj in od tukaj skupno sedem. Pogrebov pa je bilo doslej dvanajst, im sicer štiri ženski in 8 moških. Previdend so bili vsi. Naj vsi v miru počivajo! Birmanci pa v milostih in krepostih od dne do dne rastejo! Vsem vaščanom pa želimo milosten advent s svitnami in molitvami im prejemanjem svetih zakramentov ter nato prav vesele in blagonosne božične praznike ter zdrav in srečen potek novega leta 1965 in še mnogo temu sledečih v zdravju in sreči. DIJAKI DRŽAVNE GIMNAZIJE ZA SLOVENCE priredijo na praznik, 8. decembra in v nedeljo, 13. decembra 1964, ob 14. uri v Mestnem gledališču v Celovcu opereto MIKLAVŽ PRIHAJA ob sodelovanju orkestra celovškega Mestnega gledališča. Vstopnice dobite v šolski pisarni. vel. In piše materi pismo: „Mati, ko boš to pismo brala, bom že mrtev. Pa ne žaluj, mlisli na Marijo pod križem." Marijano češčenje prinaša tolažbo. Kako srečni smo, da imamo Marijino češčenje: da imamo nebeško mater Marijo. S tem je bilo blagoslavljanje križa končano, ko so pevci odpeli Marijine pesmi. Posestnik, pd. Rožanc nas je nato vse skupaj povabili v hišo, kjer smo se pošteno okrepčali. 2e je bila noč, ko smo prišli domov. SKOČIDOL — PODRAVUE — VERNBEG Vreme je bilo letos vseskozi ugodno. Po dvo- do trimesečni sončni dobi je sledila doba nekaj tednov deževja in zdaj je spet jasna sončna jesen. Podnebje je zato bilo tudi tu okoli ugodno za zidanje novih hiš lin drugih poslopij po vseh vaseh. Število novih bo kmalu preseglo število starih hiš. Traktorjev in drugih motornih vozil je tudi pri nas vedno več, konjev in druge vprežne živine pa vsled tega iz dneva v dan — manj. Konj postaja v ravninah dežele že vedno bolj redka žival, ki je človeku skozi sto In tisočletja dajala vseletno in vsakodnevno pomoč pri izvrševanju raznih voznih del, kakor n. pr. vožnje na polje ali v les in nazaj, oranje, vlačenje in druga voziilna opravila z vozovi na kolesa poleti in tudi s sanmi pozimi. Le redki gospo- ŠT. JAN2 V ROŽU (Smrt Ane Gabriel) Neumevno nam je bilo, ko smo zvedeli žalostno novico, da je dne 19. novembra v celovški bolnici umrla za posledicami krute bolezni Ana Gabriel, p. d. Radarjeva Nani v Št. Janžu v Rožu v 59 letu starosti. Nihče od nas mi slutil, da so rajni potekali že zadnji tedni življenja. Srečevali smo jo v dobri voliji in nasmejano. A zadnja ura, ki je določena vsakemu izmed nas, je doletela tudi rajno Radarjevo Nami jo. Šla je- iskat še zdravja v bolnico, našla pa je tam smrt, ki je prišla za njo še prezgodaj. V nedeljo, dne 22. novembra, ob lepem jesenskem vremenu je rajno velika množica pogrebcev spremila na šentjanšfeo pokopališče, kjer je ob strani svojega moža našla 'zadnjo bivališče. Rajna Ana Gabriel se je rodila v Podsinji vesi, v znani Gašperjevi hiši. Že kot mlado dekle se je uvrstila v vaško prosveto. Neštetokrat smo jo videli kot izvrstno igralko na šentjanškem odru. Omenimo naj samo igro Miklova Zala, v kateri je rajna igrala vlogo Almire tako izvrstno, da jo do danes še nihče ni prekosil. Bila je dobra in vneta pevka, ljubila je pesem dm materin jezik nad vse in se zanju tudi žrtvovala, posebno še ob'času druge svetovne vojne. Za vse te njene zasluge je dragi rajni v Slovo prepeval moški kakor tudi cerkveni .^^Naše prireditve----. Farna mladina iz Št. Janža priredi v nedeljo, 6. decembra ob pol 8. uri zvečer pri Miklavžu v Bilčovsu ljudsko igro DESETI BRAT. Prisrčno vabljeni! .. Katoliška podeželska mladina iiz Kazaz vas lepo vabi na MIKLAVŽEV ANJE s petjem, ki bo v nedeljo, 6. decembra 1964, ob pol 3. uri popoldne pri Ilgu v Kazazah. ŽIT AR A VES V nedeljo, dne 6. decembra 1964, ob 15. uri pop. vas vabimo v Rutarjevo dvorano.-Zapela vam bosta moški in otroški pevski zbor iz Žitare vesi. Miklavž pa bo delil darila. Starši in botri! Izrabite to priložnost in pošl'ite Miklavžu za vaše otroke nekaj pod-učljlvih besed. Darila shranimo v župnišču in v trgovini Rutar. Prireditelji Kakor Običajno priredi tudi letos globaško Katoliško prosvetno društvo miklavževanje z opereto „MIKLAVŽ PRIHAJA" v nedeljo, 6. decembra, ob pol osmih zvečer pri šoštarju. Vsi, ki pričakujete, da vas bo Miklavž ob: daroval, prisrčno vabljeni! Farna mladina iz Žvabeka priredi v nedeljo, dne 6. decembra 1964, ob 3. uri popoldne v farni dvorani igro PARKLJE V KOŠ. Vsi prisrčno vabljeni! Farna mladina v Št. Jakobu v Rožu vabi na MIKLAVŽEVANJE, ki bo pri Antoniču na Reki v-nedeljo, dne 6. decembra, ob 2. uri popoldne in, ob ?■ uri zvečer za odrasle. Vabljeni! mešani pevski zbor v srce segajoče žalo-istinike. Pred njenim domom ji je moški zbor zapel najiljubšo pesem Gozdič je že zelen. Domači gospod župnik Vošnjak, ki so vodili tudi pogrebne obrede, -so imet na grobu lep poslovilni nagovor. Rajna Radarca, kakor smo jo nazivali v domačem krogu, je samevala že dalj časa na lepem Rudarjevem domu. Pred leti ji je umri mož Toni. Sin Flori se je izselil v Kanado, hči Čili pa je omožena v Celovcu. še lansko leto je obiskala svojega sina in njegovo družino v Kanadi. Slutila pa ni. da bo videla sinovo ženo in vnučke prvikrat in zadnjikrat. Rajna pa kljub temu, da je bila sama, ni mirovala. Rada je p^' magala sosedom, kjerkoli je pač mogla. Ri' la je znana in priljubljena daleč na okrog-Ko smo pred nekaj tedni bili zbrani v veseli pevski družbi pri Tišlerju, je bila taflj tudi rajna Nani, saj je bil tam njen drug* dem. Pridružila se je nam pevcem Ln krap' ko pomagala peti. V spomin mi je prišle pesem: Rože je na vrtu plela . .. Najbrž }e pela rajna to pesem zadnjikrat. — Nam Pa v slovo ... Draga rajna! Ne boš več plela rož na vrtu, -ne boš več pela pesmice, potožili so te v črno jamo. — Srce nam kliče: Na svidenje. Žaluje dom in čaka nate, kdaj pač se ti vrnila boš . .. dočakal te ne bo nikoli, v odšla za vedno si odtod. Žalujočem otrokom in sorodnikom n»5.e j iskreno sožalje. šentjanški Mih® Datwi c‘0> in sicer -toliko, da so dobro namoče-e- Posodo pokrijemo s potkrovom. Kisanje Pri 18 do 20 stopinjah 8—10 dni. S skušnjo ugotovimo kakovost. Če je kis ®sl-ab, dodamo jabolčnik ali kako drugo k-ohoO-no pijačo. Tropine potem sprešamo, to shranimo v -sodih (flaškotnih, steMeni-, h) v Meti, kjer ne zmrzuje. Poso-da mora l d° vrha polna. ^Najhitreje potoka kisanje pri 20 do 25 .Plinjah. Za kisanje je potreben zrak. Do-l" kils hranimo potem vedno v polni po-. 1 'in na hladnem prostoru. Navaden kis a 2 odst. ocetne kisline, esenca pa 4 odst. kov nareci'imo lahko tudi iz jabolčnih olup-. ki jih postavimo v kozarec in zalije-z mlačno vodo. če temu dodamo nekaj ^'Sladkorja, dobimo čez kakih 14 dni zelo ^am in doli or kis. brnita jajca se hitro kvarijo jjJ^sih so sveža jajca umazana in zato hitj{u&)na> prati jih ne smemo, ker se se!|P^e kvarijo. Na opranih jajcih se na-shihZe'ena Pies0n- Zdto v večjih živinorej-ifeo .,fanmah jajc ne perejo. V tujini pa 'se j. gibajo umivanju zlasti tie-tih jajc, ki so ^aniemiili za izvoz. ^el. Britaniji s posebno preiskavo lah-^•^tovijo, če je jajce umito. Na jajčno *>i kanejo posebno kemijsko raztopino kjch eva^° z u'tra,v!‘i0^^ast0 svetlobo. Na haisj ki pred poskusom niso bila vlažna, U. ar>e na mestu obsevanja rdečkasta fe^na. Zahvaljujoč temu načinu, umitih tam ne morejo več prodajati po isti . kot kakovostna, ki jih poprej niso 'ktii . Kajenje je za ženske mnogo bolj škodljivo kot za moške. Ženske namreč s kajenjem nevarno zrahljajo svoje psihično ravnotežje, zdravje pa tudi lepoto. Ne mislite, da vas hočem kot konservativna žena odvrniti od kajenja. Zdravniki so že večkrat opozarjali na nevarnost zaradi kajenja. Zakaj so ženske bollj občutljive za škodljive učinke tobaka kot moški? Morda bodo nekatere rekle: „Me žene smo mlajše od moških. Lahko rodimo otroke, naše mišice ostajajo nežne in izredno elastične.'* Za to gre zahvala arterijskemu sistemu, ki je povprečno za osem let mlajši kot pr: moških. Toda: kakšna je druga stran kolajne? Mlajši organizem je manj zaščiten proti raznim škodljivim vplivom, vendar le pri otrocih, pri mladini. Pri kajenju pride do zastoja v krvnem obtoku, in sicer se zmanjša dovod krvi za polovico, temperatura na koncu prstov pa se zmanjša za. pet do sedem stopinj. Spričo tega dejstva tudi ni nič čudnega, če se pri ženskah, ki mnogo kadijo, stalno spreminja tudi krvni obtok. Kajenje vpliva tudi na endokrine žleze, zlasti na teriod-žlezo, ki je najobčutljivejša. Ta žleza je poleg hipofize najpomembnejši del ženskega organizma. Kajenje prinaša nevarnost Katerim nevarnostim so ženske izpostavljene? Pojavljajo se različne spremembe in občutki nelagodnosti, ki sicer vedno ne morejo biti nevarni. Podro-ben opis o vplivu kajenja na ženski organizem nam je dal nemški Specialist — profesor Paul Bernard. Ta nemški zdravnik je napravil poskus na 5000 ženskah, ki ne kadijo in na 695 ženah, ki so strastne kadilke. Življenje teh žensk je spremljal kar 20 'let. Pri nekaterih je lahko ugotovil spremembe v pubertetni dobi, pri nekaterih pa po zaključku menstruacije. Kaj sodi profesor Paul Bernard o kajenju žensk: ,,Pri mladih deklicah, ki kadijo, so razne spremembe v pubertetni dobi dvakrat pogosteje kot pri tistih, ki ne kadijo. Ugotovil je tudi zastoj pri rasti. Poleg tega pa potrebujejo te deklice do nor- malizacije menstruacije daljšo dobo. Bolečine za časa menstruacije so močnejše. Pojavljajo se tudi pri tistih dekletih, ki morda pokadijo samo po tri cigare na dan. To kaže, da je tudi zelo majhna količina nikotina škodljiva v dobi, ko je celotna rast organizma odvisna od normalnega funkcioniranja endokrinih žlez. Pri odraslih ženah povzroča kajenje nepravilnosti v menstruacijskem ciklusu, ki ga stalno spremljajo bolečine in nespečnost." Najpogosteje utrujenost Ženske, ki mnogo kadijo, so zelo utrujene. To je posebno zanimivo, saj se zmanjša količina rdečih krvnih teles in hemoglobina v krvi. Kakšen pa je položaj pri nosečih ženah, ki kadijo? V Angliji in v Kaliforniji v ZDA so napravili dve anketi, ki sta dali precej raz- logov vsaki ženi, ki kadi, da dobro premisli. Raziskavi sta dali naslednje rezultate: •— Ženske, ki mnogo kadijo in ki za časa nosečnosti ne prenehajo s kajenjem, dvakrat pogosteje prerano rodijo, kot ženske, ki ne kadijo. — Obstoji ddločena vzročna povezava med številom preranih porodov in številom cigaret, ki jih ženske dnevno pokadijo. V 5000 primerih odpade na ženske, ki pokadijo dnevno do 10 cigaret 13,6 odstotka preranih porodov, na ženske, ki pokadijo 15 cigaret 25 odstotkov, pri 35 cigaretah pa se odstotek preranih porodov dvigne na 33.38 odstotka. Zdravniki so tudi ugotovili, da imajo otroci mater, ki mnogo kadijo, pri porodu manjšo težo. Povprečno je teža manjša za 170 gramov. Poleg tega so otroci mater, ki kadijo, nežnejši in manj odporni, pojavljajo pa se tudi bolezenske spremembe, saj se otrok zastruplja z nikotinom že v materinem telesu. Po porodu pa pride nikotin v otroka preko materinega mleka. Od ene cigarete naglo navzgor Statistični podatki kažejo, da je leta 1925 samo en odstotek žensk pokadilo eno do dve cigareti dnevno. Danes je položaj povsem drugačen. V Franciji pokadi 28 odstotkov žensk -najmanj deset cigaret dnevno, v Angliji in Združenih državah Amerike pa je ta odstotek še višji — 48. Kaj je torej treba ukreniti? Zdravniki predlagajo, naj ženske za časa nosečnosti ne kadijo, pa tudi sicer naj žene v nekaterih obdobjih leta zmanjšajo število cigaret. Zdravniki predlagajo še: kadite čim počasneje, kajti tako boste pokadili manj cigaret. To je ugotovitev matematike. Če je cigareta mrzla, je manj škodljiva. Zenske naj opravljajo čim več -tistih opravil, pri katerih ne morejo kaditi. Kajenje je skoraj onemogočeno pri pospravljanju stanovanja in pri previjanju otrok. Ženske, ki delajo v pisarnah, naj upoštevajo pravilo: v pisarnah ni dostojno kaditi. Dobro je tudi, da pri sebi nimate nikoli vžigalic ali vžigalnika. V večini primerov vam -bo dokaj neprijetno, če boste stalno prosili za ogenj koga drugega. Po vsaki jedi si očistite zobe, ker tudi svežina v ustih odvrača od kajenja. Papige in mačke prenašajo tbc Odbor strokovnjakov za tiste bolezni živali, ki se dajo premesti tudi na človeka in ki deluje v okviru mednarodne zdravstvene zveze, je zasedal v Stockholmu. Na tem zasedanju so posamezni člani komisije prikazali vrsto najnovejših ugotovitev, pri čemer je prišlo do izraza, da se je obolelost od tuberkuloze v nekaterih državah močno zmanjšala tudi na račun tega, da se je hkrati z borbo proti tuberkulozi prd ljudeh začela tudi borba proti tuberkuloznemu govedu. Vendar so strokovnjaki ob tej pozitivni ugotovitvi opozorili na drugo nevar-noot, ki se pojavlja na novo. V svetu se vedno bolj uveljavlja nekakšna manija, imeti na domu papige, opice in seveda pse in mačke. V ko-liker sta slednji dve vrsti domačih živali nekakšna nujnost, so papige in opice bolj kot drugo — nepotrebna kaprica. Nihče namreč nima nič proti tem pri-jetniim živalim, toda izkušnje so pokazale, da so te sdcer ljubke živali zelo pogosto nosilci tuberkuloze. Ozebline Delovanje mraza na človeški o-rgančze-m je mnogoistransko. Okvare, M jih povzroča mraz, so splošne in krajevne. Med splošne prištevamo zmrzline, med krajevne pa ozebe in ozebline. Ozebline se javljajo v zimskem času na tistih delih telesa, kjer je krvni obtok najbolj počasen, se pravi na prstih roke in noge, peti in podplatih, nosu in ušesih. Za nastanek ozebline niso vedno poitrefone temperature pod ničlo, do ozeblin pride tudi, če so temperature na-d ničlo, a je zrak poln vlage. Ozebline so večinoma dkrogile oblike, bleščeče površine ter rdečkaste ali rdeče-modre barve. So srbeče in arbež postaja pri vsaki spremembi vremena močnejši ter se pogosto stopnjuje do neznosnosti. Več stopenj ozeblin Ozebline se javljajo v več stopinjah: prva istopnija kaže rdečino in vneto oteklino, druga stopnja mehurje, tretja pa odmiranje tkiva. K ozeblinam so nagnjeni tisti, ki imajo potne noge in nosijo obuvalo, ki prepušča vlago. So pa tudi ljudje, ki dobijo ozebline kljub temu, da imajo stalno suhe noge. V to vrsto ljudi spadajo tako imenovani illlmfaitiki ter deklice z zniižan-lm krvnim pritiskom im neredno menstruacijo. K ozeblinam so nagnjeni tudi slabokrvneži, zato ije treba v takih primerih ^najprej zdraviti slabokrvnost. Sploh moramo vedeti, da so ozebliine v večini primerov znak kake notranje bolezni ali motnje. Nekateri zdravniki so tudi mnenja, da je osnovni pogoj za nastanek ozeblin pomanjkanje vitaminov, zlasti velja to za vitamine C, D, E in -PP. Pravlilna prehrana, bo-gata z vitamini, ije torej najboljša zaščita pri preprečevanju ozeblin. Vitamin C se nahaja predvsem v isivežem sadju in sočivju, posebno veliko ga ije v surovem zelju in papriki; vitamin E dobimo v presni slanini, vitamin PP pa v mesu in drobju. Pri zdravljenju ozeblin uporabljamo izmenične kopeli ter razna dražeča mazila. V zdravljenju se poslužujemo tudi obsevanj z višinskim soncem ter — kar velja zlasti za hujše primere — z rentgenom. Tisti, ki so nagnjeni k ozeblinam, bi morali nositi že od prvega jesenskega deževja dalje toplo in dobro obutev ter rokavice. ZA MLADIIMfl IN PROSVETO Zločinstvo mladih Slov. mladina v zamejstvu že petnajst let delujeta v Argentini dve slovenski mladinski organlizacijii, ki nadaljujeta .s tradicijo katoliške mladinske organizacije, katera je začela pri Slovencih bujno delovati že v času pred prvo svetovno vojno. Takrat je to bila telovadna organizacija „Orel“, ki pa je imela v svojem programu tudi kulturno poslanstvo An izobraževalno naloigo. Pa tudi med obema svetovnima vojnama je onlovstvo zelo uspešno delovalo, okrog leta 1930 pa je moralo začasno prenehati, nakar je po nekaj letih zopet nastopilo pod imenom Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov. V imenu poslanstva in tradicije teh katoliških organizacij skuša 'katoliška mladina še danes vršiti svojo katoliško organizacijsko dolžnost zlasti v zamejstvu in v izseljenstvu. Tako imamo na Koroškem mladinsko organizacijo v okviru Krščanske kulturne zveze ter na Primorskem v okviru Katoliške prosvete An še nekaterih drugih mladinskih skupin. Prav posebno pa skuša nadaljevati delo nekdanje mladinske organizacije v domovini mladina v izseljenstvu v Zaipadni Evropi An obeh Amerikah. Najvefija skupina Slovencev se je po drugi svetovni vojni naselila v kompaktnosti v Argentini. Tam so si po velikih žrtvah zgradili celo vrsto kulturnih domov m športnih igrišč, kjer se zbira slovenska mladina. V Buenos Airesu imajo tudi dve osrednji organizaciji, ki združujeta posamezna društva v enoto. To sta Slovenska dekliška organizacija (SDO) in Slovenska fantovska zveza (SFZ), ki sta letos obhajali že svojo petnajstletnico obstoja. Društva v okviru teh osrednjih organizacij se posvečajo predvsem telesmo-vzgoj-nim nalogam mladine in so zato v prvi vrsti telovadna društva. Gojiljo pa gimnastiko in šport v skoraj vseh panogah. Poleg tega pa se udejstvujejo tudi na prosvetno-kul-tumem sektorju. Tako so pred nekaj mesec' pripravili v sodelovanju z drugimi organizacijami izredno dobro uspelo priredi-itev; Župančičevo „Dumo“, ki je bila glavna točka na programu proslave 15-letnice obstoja organizacije. Na drugo nedeljo v novembru pa sta obe osrednji organizaciji priredili svoj redni Mladinski dan, ki je bil letos že dvanajsti. Po dopoldanski službi božji je bila popoldanska telovadna prireditev. Nastopili so v odbojki, namiznem tenisu, nogometu, šahu, lahki atletiki An plavanju. V teh panogah so udeleženci med seboj tekmovali. Poleg tega pa je bil še telovadni nastop, na katerem so nastopali naraščajniki in naraščaj-miiCe (to so najmlajši) s prostimi vajami. Dekleta raznih krožkov pa so nastopala s ifolikiorniimi plesi in raznimi rajalnimi nastopi. Vsekakor je argentinska slovenska mladina na tem področju mladinskega udejstvovanja mnogo pred nami. So pač prej razumeli, da je mladini treba dati v lastnem okviru možnost, da se udejstvuje ne le kul-turno-prosvetno ali pa morda še v nogo- Saj skoraj ni mogoče, da bi miad človek postal zločinec. Pa vendar zatrjujejo statistike, da je vedno več zločincev med mladostniki. Te dni so ujeli v Nemčiji tri fante v starosti 12—17 let, ki imajo na vesti že 28 težkih zločinov, največ ubojev in nasil-stev nad starimi. Pa tudi v Celovcu so te dni obsodili mladostnika 19. let na devet mesecev strogega zapora zaradi večjih tatvin. Mladostnik je bil že sedemkrat kaznovan in je pred časom ubežal iz poboljše-valnice v Kaiser-Ebernsdorfu. V obeh slučajih ugotavlja sodnik: starši se niso brigali za otroke. V prvem slučaju starši niso niti postali pozorni nad svojimi sinovi, ko so si za ukraden denar nabavili nove obleke in razne aparate. Krivično bi bilo zato metati krivdo le na mladostnike. Marsikateri fant je že preklel očeta in mater, ker mu razen življenja nista znala dati ničesar, kar bi ga naredilo za poštenega človeka. Res je sicer, da narašča število mladostnih zločinov, toda objektivni opazovalci zatrjujejo, da se v istem razmerju množi tudi zločinstvo odraslih. Mladina je še vedno dobra in bo dobra tudi ostala, če bo le deležna skrbi in ljubezni očeta in matere. Za film je pofreben denar Ali morda veste, da na svetu vsako leto 'spravijo na platno okoli 1800 filmov; od teh seveda največ v Združenih državah, kjer naredijo letno okoli 400 filmov. Za produkcijo filmov je treba ogromno denarja. V Avstriji stane Izdelava navadnega filma 3 do 4 milijoine šilingov, dočim pride 'boljši barvni film na 7 do 8 milijonov šilingov. Radi teh ogromnih vsot si manjše države pač ne morejo privoščiti velikih, monumentalnih filmov. Te vrste filmov, kot so na primer: Quo vadiis, Ben Hur, 10 zapovedi, Vojna in mir in podobno, morejo izdelati samo še bogati Amerikanci; saj stene fak monumentalni film tudli do 100 milijonov šilingov. Že režija takih filmov je silno draga; toda glavni vzrok teh visokih številk so muhasti filmski zvezdniki, ki za majhno plačo ne stopijo pred filmsko kamero. Najbolj znameniti filmski igralci namreč zaslužijo bajne svete; znano je, da na primer B. O. W. Fischer zasluži pri nastopu enega filma do 2 milijona šilingov. Še celo tu v Evropi je italijanska filmska zvezda Lollobrigida, katere mož je Slovenec, po rodu s Koroške, zaslužila milijonske vsote za svoje nastope v filmu. Vse te milijone prinesejo filmski industriji skromni gledalci s 'Svojo vstopnino. In znano je dejstvo, da spadajo danes filmski podjetniki med najlbogatejiše ljudi; torej „ta gšeft“ dobro nese. Med to več-milijon-sko množico, ki podpira filmske velikaše, metu, marveč tudi v drugih športnih in gimnastičnih panogah, če nočemo, da nam bo mladina ušla v tovrstna društva z nam Slovencem nenaklonjeno miselnostjo! spadaš tudi ti, katoliški fant in katoliško dekle. S svojo vstopnino podpiraš ta podjetja 'prostovoljno, zato imaš tudi pravico na nek način tudi določati, kakšen film se naj pri nas predvaja, če bodo namreč filmski podjetniki ugotovili, da hočejo gledalci le dobre in poštene filme gledati, bodo tudi take proizvajali; saj gre njim le za zaslužek. Pri tem se katoličan drži sledečih pravil: 1. Škoda je za denar, da bi se pozneje moral jeziti, ker te film ni zadovoljil. Prepričaj se zato, kaj pravi o njem katoliška filmska komisija. 2. Filmski reklami ne verjamem, ker je navadno pretirana; plakati imajo namreč nalogo, čim več ljudi privabiti k predstavi. 3. Če Mici in Urši hvalita film, še zdaleč me verjamem; saj imam svoje prepričanje in svojo sodbo. Samo resnim kritikom bom verjel. 4. Mnogo ljudi pusti pri obisku filma svoj razum doma in predstavo kar ..požirajo". Moj okus je pa občutljiv in izbirčen; zato dobro premislim vse, kar je bilo na plakatu prikazano. 5. O filmu razmišljam še tudi pozneje in se rad s kom o njem pogovorim; več glav več ve in več vidi; tako bo moja sodba o filmu popolnejša. 6. Vsak resnejši film ima svoj problem, katerega hoče po svoje prikazati; zato se vprašam, kaj mi hoče ta film 'povedati 'in kaj hoče pri meni doseči. Ker vzgledi vlečejo, bom pozorno presodil značaje nastopajočih. 7. Vstopnica, katero sem plačal, je moja glasovnica za dober film oziroma proti slabemu filmu. Zato bom sam obiskoval le dobre filme im bom k temu navajal tudi moje prijatelje An znance. Jljuhi meti OLikola j- Ljubi sveti Nikolaj, darov nam prinesi kaj! Mi otroci bomo vzorni, pridni vedno in pokorni. Ant. Medved Ciganska družina (Srbska narodna) Billa je huda zima in ob ognju se je grel® ciganska družina. Mati reče: ..Presneta reč, če bi imeli masla, kakor nimamo moke, bi si izposodili na vasi posodo, pa bi umesili gosposko potico." Pa se oglasi mlad ciganček: „Jaz bi jo nesel v peč, da se speče." Koj za njim se oglasi drugi 'in iztegne rolko, kakor da bi grabil nekaj pred seboj: „Jaz pa bi jo, mamica, takole pojedel!" Oče, cigan, to videč, ga useka po rotor rekoč: ..Počasi, počasi, no! Vrag te pooitraj! Kaj hočeš celo potico ti sam pojesti?" * V Iz filmskega sveta IRIS IN ATLAS NUDITA DOBRE FILME I a ! V javno mnenje vedno bolj prodira za- ^ vest odgovornosti, katero ima vsak resen i ( človek oib današnjem filmu, ki je postal | zelo važen činitelj v socialnem sožitju druž- ! f be. Tako se že kažejo sadovi naporov onilt | j ki so se zavzeli za akcijo „Doiber film1 ■ ; j Danes pogosto slišimo-, da ljudstvo zahteva t dobre, moralno An umetniško pozitivne fi1'" t me in 'tudi javna obveščevalna sredstva, kot t so radio, časopis, javne diskusije in tel e v j- ( zija se radi zavzamejo za čim boijšo k vato ( teto filma. j Veliko besedo- pri izbiri filmov imajo t družbe, Iki filme posredujejo oz. posojajo- j Izm-ed -št-evilln-ih izposoj ovalnih filmskih 3 družb v Avstriji sta -se zadnji čas odločili j dve, -da boste skrbeli, da nudita avstrijskim j kinom le dobre filme. To sita družbi In®' t film z Dunaja in Atlas-fiim iz Duisburga iz t Nemčije, ki tudi pri nas mnogo posoja. P0" -t sebno pa je znana -družba IrLs-fillm po svo- ,r jem prizadevanju, da posreduje predvsem s umetniško -in moralno dobre filme. Tako )e ; S bilo največ filmov te -izposojevalne družb6 a ocenjenih z zelo dobrimi ocenami. Tudi j6 t ta družba prejela kar 11 mednairodmih i®3' o grad za filmsko reklamo, ker je bila ume1 1 nliiško nadpovprečno dobra. f kriminalni roman Prevedel: AVGUST PETRISIČ 12. NADALJEVANJE SKRIVNOST S A X ROHMER illlllill .................lil .lllllllllllllllillllll llillil j!' tk. ft* - Mmmfa Po mojem mišljenju — enalko so miiisllili tudi nekateri zdravniki strokovnjaki — to mi bila posledica udarca na glavo, pač pa posledica majhnega vbodUjajia, (ki je bil videti malo na desni pod prvim hrbteničnim vretencem na itiiSmfiku — in Iki je bifl nedvomno narejen s podkožno vbrizgaffleo. S tem nam je ubogi Deniby -nevede podal zadnji Člen v verigi. Z-alkaj mi dvoma o tem, da je Fu-Manču s tem svojlim dejanjem nameravali preprečiti Ellthamov povratek v Ho-Nan. Kakšne vrste je bila tekočina, vzbrizgama Denibyju, ki je lahko povzročila izgubo spornima, to je bila uganka — -uganka, ki klju--buje zaipadni učenosti: ena lizmed mnogih čudnih skrivnosti doktorja Fu-Mančuja. Tajna Kitajska Odkar se je bil Nayland Smith vrnil iz Burme, sem ‘le redkokdaj vzel v roke kak časopis, me da bi v njem naletel na dolkaze početja, fei ga je povzročali Fu-Manču. Ako so mi 'talki članki dotlej ušHi, allii pa se mi mfeo zdeli vredni pozornosti, aflli pa so zdaj številčno tako- narasli,, mAsem mogel dognati. Nekega večera, kmalu po našem bivanju v Norfolku, sam prebiral razne liste, ki sem sli j'ih prinesel s seboj, An opazil nič manj ko štiri članke, ki so- se bolj ail manj neposredno nanašali -na pošastno zadevo, s katero sva se prijatelj iin jaz -ukvarjala. Noben beli -človek, o tem sem prepričan, ne odobrava brezčutnosti Kitajca. Ves čas, odkar je dr. Fu-Manču prebival v Angliji, je tisk složno molčal o povodu tega bivanja. Taka je bila Smithova naredba. Posledica tega bo, da bo mamsiiikdo-, ko bo slišal o Ki-tajčevih dejanjih, sprejel moje poročilo z dvomi in nevero. Zgodaj zvečer sem se ukvarjal s pisanjem uvodnih poglavij tega poročila, zavedajoč se, kako težko bo molj bralec sredi vame in udobne okolice pripisal kakemu človeku toliko zločinske zlobe, kakor se je pokazala v zasnovi in lizvršitvi umora, ki je bil izvršen na siru Crichtonu Daveyu. -Človek bi tudi od -največjega prc-pafleža pričakoval, da tudi proti najhujšemu sovražniku ne uporablja sredstva, kakor je zayatski poljub. V takihle mislih so mi oči obtičale na sledečem: „ Ekspresni dopisnik New York. Detektivi Vlade U. S. -iščejo na otočju Južnega morja nekega Havajca z otoka mani, o katerem menijo, da je prodajal -strupene škorpijone Kitajcem na Honolulu, ki so se hoteli znebiti svojih otrok. Umori novorojenčkov po škorpijonih ali kako drugače so se med Kitajci tako strašno razširili, da so oblasti uvedle poizvedovanja, ki so dovedla do lov-a za prodajalcem šporpijonov na Mauiju. V glavnem so vsi otroci., ki umrjej-o na zagoneten način, nezaželene deklice, in -skoraj v vsakem primem starši takoj pripišejo smrt vgrizu škorpijona in so pripravljeni prinesti v dokaz svoje navedbe kako 'bolj ali manij strupeno golazen. Oblasti ne dvomijo, da se število detomorov -s škorpijoni veča, zaradi česar so izdane odredbe, uloviti za vsako ceno prodajalka škorpijonov." Ali se je potemtakem čuditi, da so taki ljudje ustvarili kakega Fu-Mančuja? članek sem izrezal in ga vlepil v zbiralni zvezek, odločen, da ga, ako to doživim, objavim v svojem poročilu kot opis kitajskega značaja. Neko poročilo v listu ,The Globe’ in neki odstavek v listu ,The Star’ s-em 'tudi izrezali. V njih so bili dokazi globoko zasidranih tajnih nemirov, ki so -se pojavljali v središču mirne Anglije po osebi zloglasnega doktorja. »Hongkong, petek. Li Hon Hung, Kitajec, ki je včeraj streljal na vladnega guvernerja, je bili na sodniji obdolžen, da je streljal nanj z namero, da ga umori, kar je enako poskusu umora. Jetnik, ki ni imel 'branilca, je bil spoznan za krive- ga. Pomožni državni tožilec je želel, da S3 še do ponedeljka zadržijo v 'preisikovailn6JJ' zaporu. — Prizori, ki so jih vččraj posn6'1 nekateri očiviiddi, so odkrili navzočnost n6 kega pomagača, ki je bili tudi oborožen z voflvarjeim. Zvedeli smo, da je imel ta ki so ga snoči aretirali, pri sebi razne o1 težilne spise. Pozneje. Preiskave tistim, ki so jih našli pri Li H®*1 Hungovem pomagaču, so odkrile deje^’ da ste oba moža prejemala obilna sredstva od družbe- Kanton Triad, ki ni -ravnatelji uprizorili umor sira F, M- . Mr. C. S., kolonialnega -tajnika. V mek ^ poročilu, ki ga je pripravil pomagač, da S pošlje v Kanton, je -izrazil obžalovanje, se je atentat izjalovil. — Reuter." ura- dno poročajo iz Petrograda, da je s-kuf*1** kitajskih vojakov in kmetov obkolila h'1^ nekega ruskega državljana, po Imenu Effendi, blizu Khotana v kitajskem Tui,fCy stanu. Obstreljevali so hišo in jo zažgal11-hiši je bilo okrog 100 Rusov, -izmed ka •rih jih je bilo mnogo ubitih. Ruska 'ri je pooblastila svojega poslanika v gu, naj najodločneje zahteva preiskav® kaznovanje krivcev. — Reuter." -u. Slednjič sem -našel v stolpcu raznih o® nih vesti sledeče: ^ „Ho-Nan. Opustil nameravani poseit-Elltham." Pravkar sem bit nalepil članek, ko ie, pil Nayland Smith, se vrgel v naslanja*' vrgel v m«— -me gledal čez mizo. Pokazal sem ‘rezke. jj »Veseli me zaradi Elthama — in v-3 -si k e: ši k si 0' a k 'ti a oo | oo S 00 /\ 00 N oo O oo oo 00 oo J oo Šteta m šiaposfov sta me (Popotne vtise koroškim bralcem opisuje g. Vinko Zaletel) (3. nadaljevanje) Hong Korng je „biiser angleške kralrje-vine". Skoro edina 'koiloniija, ikii jo je Anglija ohranila in jo ima trdno v rokah, kjer ni upora proti ,.kolonialnim siillam“, ampak je ta kolonija sreča in blagoslov za vse. Hong Kong je zakladnica Anglije, kjer se steka za New Vorkom največjii kapital, kjer Anglija največ zasluži, četudi ni v Hong Kongu nobene carine in malo davkov. Hong Kong so vrata na Vzhod, od tu gredo zračne in morske poti po vsem svetu iin marsikatere in — edine — tudi v rdečo kitajsko. Hong Kong je največje turistično sredice Azije. Vsako leto ga obišče četrt milijona Amerikancev poleg drugih potnikov 'z vsega sveta — zakaj bi ne bil med temi ^ukrat tudi popotnik s Koroške? Ko so Angleži zasedli Hong Kong, je bi?o tu 20.000 ljudi. Leta 1860 so dobili od Kitajcev še kos zemlje na kitajski celini, 'tjer je danes mesto Kovvloom, kar pomeni kitajsko ,,Devet zmajev", ker je bilo tam devet 'Skalnih čeri. Leta 1898 pa so dobili od Kstaijcev za 99 let v najem še nekaj kitajske zemlje, imenovane „New Terniitories" in nekaj otokov. Vse ozemlje „Kronske kolonije Hong Kong“ meri 1023 km-’. Na obljudenem ozemlju 30 kvadratnih ki-kwietrov se je po vojski nagnetlo 600.000 "Judi. Danes jih je že osemkrat več, preko ^fi milijone! Na kvadratni kilometer pni-de torej okoli 130.000 Ljudi! ^ tem je največjii problem Hong Konga: Ju se je navalilo' 2 milijona beguncev, od-ar je na Kitajskem zavladal komunizem. Kyub smrtni nevarnosti in kljub temu, da Jhnoge begunce vračajo, jih pride vsako le-0 skozi ,,bambusovo zaveso" okoli četrt UHlljona! Seveda brez vsega, brez denarja, Meke, le z golim življenjem. Razumljivo, a J® nastala strašna revščina. Begunci so Usedli vse luknje, vsa pobočja hribov okoli Musta in še vode. Zgradili so si iz pločevine, Mizervnih škatel, zabojev, zavrženih desk .stanovanja, pa ne zaslužijo tega uma, ker pri nas imajo kure in živina /'jče bivališče. Vsaj pol milijona teh Ki-•%-ev živi v ,,džunikah“, to so male pokri-ladjice na vodi. Večinoma so te džunke k° na g0S)(-o s^Upaj ( da sploh ne morejo ‘kamor in so kot vasi na vodi. Ce pomi-'Mo, da imajo kitajske družine po 5 do aj. ’ še več otrok in da se v majhni baraki t 1 nf džunki vrši vse življenje družine, da uij družine žive in spe in jedo in se rode to ljudje umirajo, potem si morete gjtoto0 predstavljati o tem v siti, razkošni r°pi, v svojih hišah, kaj je tukaj. Ko sem hodil med temi barakami in džun-kami, sam veliko slikal, da boste imeli na slikah pravo predstavo. Toda na tisoče ljudi nima niti takega bivallišča, in spijo po dvoriščih, v vežah in tudi kar na pločnikih. Prav je, da vsaj malo spoznamo to revščino, da smo prvič lahko zadovoljni in Bogu hvaležni za vse, kar imamo, drugič pa, da bi odprli svoja srca itn svoje denarnice in bi Skušali pomagati. Ali res moremo reči: kaj me to briga? Ali sem jaz kriv? Sami naj poskrbijo zase!? Ali ni ta revščina predvsem zato, ker krščanski zapad ne ipamaga, ker je otrdeli in oslepel v materializmu in ne vidi v tem kitajskem beguncu sočloveka, ki ima tudi dušo, isto pravico do življenja, do dela, do svobode in do človeka vrednega življenja. Največjio pomoč bi nudile lahko velike bogate države, če bi dovolile Kitajcem, da se vselijo. Saj je še veliko prastara na sve- Mark Tivain: tu, Kitajci so pridni in bi hitro napredovali. Toda prav tega ne dovolijo države, ker se bojiijo za svoj življenjski standard. Mi ne poznamo božjih načrtov in morda se bo Bog poiSlužil prav kitajskega komunizma in te „rumene“ rase, da bo z njo udaril Zapad. Ta udarec pa bo tako strašen, da bo lahko konec evropske ..kulture" in zapad-nega krščanstva. O Božiču leta 1954 je dvojni požar naenkrat uničil streho 100.000 ljudem. Lani je tajfun odnesel streho 50.000 revnim Kitajcem. Kdor vidi te strehe, se temu ne čudi. Ampak ob takih katastrofah se je tudi kolonialna vlada zgrozila in energično začela reševati ta problem. Začela je zidati velikanske železobetonske stanovanjske hiše, bolje nebotičnike. V njih so enosobna družinska stanovanja. Stanovanj je, kakor so pač hiše velike in večnadstropne 50 ali do 500! Stanovanje — soba ima 11 kvadratnih metrov — doma izmerite, koliko je to — in na tem prostoru živi 6 do 8 ljudi. Ni veliko, toda varno je pred ognjem in vodo, bolj zdravo, prijetno. Notri imajo pitno vodo in električno luč. (Dalje prihodnjič) Se 11 spominjaš, dragi prijatelj? Vprašanje, ki ga lepi ženi ne ^zastavljamo Ko sem se na dopustu s svojim prijateljem Harrisom nastanil v nekem hotelu v Luzernu v Švici, sem nekaj doživel, česar ne bom tako hitro pozabil. Sedela sva v do zadnjega kotička zasedeni obednici imenitnega hotela. Prijatelj me je opozoril na očarljivo damo, ki jie sedela s svojim sprem-Ijevalcem ob nasprotni mizi. Harris me je nagovoril z besedami: „Ti, ki si zelo pameten, reci mi, koliko je stara ona lepa gospa tamle? — Odgovoril sem: ..Osemnajst!" — Harris je menil: »Dvajset!" Nekaj časa sva se prepirala. Razvnela sva se. Da bi prenehala s prepirom, sem končno dejal: „Ako ne odnehaš takoj, grem tja dn vprašani damo, koliko je stara. Lepa gospa, Amerikanka, kot sem kasneje zvedel od plačilnega natakarja, je gledala precej srdito na naju, kajti bila sva precej glasna in je gotovo o razgovoru kaj slišala. Bilo mi je že nerodno. Toda Harris ni odnehal. „200 dolarjev dobiš, če vprašaš ono damo po njeni starosti," me je dražil prijatelj. Sprejel sem stavo. Zbral sem se in pristopal k mizi lepe žene. Seveda se bi nikdar upal vprašati damo, kolilko je stara. Nameraval sem jd samo reči, da me spominja na neko znanko. Naj blagovoli oprostiti. S temi besedami sem jo hotel zopet hitro popihati, samo da dobim obljubljenih 200 dolarjev. Harrisa bi potem že nekako prevaral, ko bi mu bil natvezel, da je dama toliko in toliko stara. In če bi mi ne verjel, naj se sam prepriča pri njej. Tega ipa boječi mladenič ne bi bil storil. To je bil moj načrt. Prišlo pa jie čisto drugače kot sem mislil. Komaj sem se priklonil pred gospodom iin prosili za dovoljenje, da spregovorim nekaj besed z njegovo lepo spremljevalko, je dama že zaklicala: „Ah, vi ste, v resnici?" Takoj sem rekla Johnu, da ste VI. Niti v sanjah ne bi mislila, da bi Vas še kdaj v življenju videla. Prestrašil sem se. Spoznal sem, da sem v hudih škripcih. Poskušal sem razgovor napeljati na običajne stvari. Govoril sem o vremenu, o cenah v gledališčih, ali brez uspeha. Brez ovinkov je dama začela. »Bila je", tako. je začela, »strašna noč. Spominjate se še, dragi prijatelj, kako je vihar odtrgal prednje čolne? In se še spominjate, kako je Marija 'trepetala od strahu?" Čeravno se nisem mogel seveda na vse to, kar mi je pripovedovala, prav ničesar spominjati, sem mrmral: »če Vi pripovedujete, mi je zopet vse živo pred očmi."' »Toda pustiva vendar to,“ sem rekel, »te stare štorije." Toda ona ni popustila in je nadaljevala: »Ali veste, da se je Marija medtem poročila z Jurijem?" Hlinil sem začudenje. »Jurij je sicer menil," je kramljala dama naprej, »da je njen oče pravzaprav vsega kriv." — Živahno sem pripomnil »Ravno istega mnenja sem tudi jaz." Lepa gospa na to z začudenjem: »Kako čudno, onega poletja, ko se je primeril dogodek s prednjimi čolni, iste bili pa drugega mnenja." — »Poleti že", sem jecljal, toda pozimi sem prišel do drugačnega zaključka. Ko sem se nekako izmotal iz te zagate o Juriju in Mariji, sem mislil,, da me bo končno pustila pri miru. Toda bilo je ravno nasprotno. Začela je praviti o nekem Tomu, tako da sem prvotno menil, da gre bržkone za nekega ovčarskega psa. In že sem se začel navduševati in govoriti o lepem kožuhu in o grozovitem zobovju te namišljene mrcine, ko je nenadoma posegla v moje nervozno blebetanje: »Da, ta Tom je bil ljubek, 'Spodoben in poslušen otrok. »Oh da, Vi ste poznali še Tomovega bratca, ki se je rodil leto pozneje. Kako mu je bilo že ime? Vi morate to vedeti. Bili ste vendar njegov krstni boter!" »Da, da, krstili smo ga Franček," sem drzno izustil. — »Kako, Franček?" je ostro odgovorila. »Tega otroka sem srečala še pretekli mesec v hiši njegovih -staršev. Klicali so ga Emii-Henrik!" ter me prodirajoče pogledala. Potem se je zopet smehljala: »Lepo je, da morem s starim znancem zopet kramljati o starih časih. Močno me je veselilo, Vas tudi kajne?" Odgovoril sem: »Kaj takega še nisem doživel," v mislih pa sem si dejal, da bi bilo bolje, če bi mi trgala kožo z razbeljenimi kleščami s telesa, kot da bi še enkrat doživel tako mučen razgovor. Kot da bi lepa gospa moje misli uganila, je dejala: »Menim, da ti spomini na lepe stare čase pripravljajo menii več veselja kot Vam, kaijiti takoj sem uganila, za kaj gre. Po Vašem prvem odgovoru sem vedela, da niste bili tisti, kot sem prvotno mislila. Ker niste hoteli z barvo na dan, sem se maščevala. In tako sem Vas prav pošteno osmešila, kajne?" S hladnim pogledom me je odpustila. Kot pijan sem se opotekel k najini mizi. Onih dvesto dolarjev, za katere sva števila, pa sem le dobil — Iker je Harris hočeš nočeš moral verjeti, kar sem mu natvezel, da šteje dama osemnajst pomladi — čeprav sem jih resnično zaslužil v potu svojega obraza. Dr. Glantschnig Jože smeli »Janezek, tvoja domača naloga je polna napak, če se ne boš poboljšal, bom povedal očetu," je učitelj zagrozil šolarčku. »Le povejte mu, gospod učitelj, morda se bo potem drugič bolj potrudil." a>“ je pripomnil. »Toda to pomeni no- dekieit to zmago za Fu-Mančuja! Sveta nebesa! Za- 1 Sfi plačilo tako zavlačuje!" ^ithovo teimno ožgano lice je bilo bolj (3q 0 'Kalkor kdaj prej, preden je začel bor-navpreitkanejšim nasprotnikom, mislim, V- 1 'Kateremu se je kdaj kak človek boril. ter , ie in začel nemirno hoditi po sobi 'si •srdito tlačil tobak v pipo. jai . ucu sem sura Lioneia Bartona , rje ae-•j' 1Zineinaida, »in ta se mi je celo smejal! je ■ S . n}eisece» ko sem se vpraševal, kam v^Ktoii, je bjj nefcje v Egiptu. Prav gotovo m l 2a;čarano življenje, če sodim po vsebi-r^J^itovcga pisma ilistu ,The Times’, kjer da je videl v Tibetu stvari, katere ^“-Manču hotel zapadu prikriti ‘m, 0" zdrav Severnemu rtu. 12.15 Kmetijski nasveri — Ing-Franc Porenta: KZ Škofja Loka uvaja reje svetlo-lisaste živine. 12.15 Pred domačo hišo (spored narodno zabavnih melodij). 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Iz opernega sveta. " I TOREK, dne 8. decembra: 8.55 Radijska šola ^ srednjo stopnjo. 9.25 Arije iz. Mozartove opere Don Juan. 12 05 Kmetijski nasveti — Valentin Bene- | dičič: Brez čebelarstva ni uspešnega sadjarstva. 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo. Transportna sredstva — železnica. 14,35 Pet minut za novo pesmico. S. Vremšak: Sinček petelinček. 20.00 Majhen recital violončelista Cirila Škerjanca. — SREDA, dne 9. decembra: 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.45 Iz glasbo za soliste. 10.45 človek in zdravje 12.05 Kmetijski nasveti — Dr. Franc Kovač: Zastrupljevanje govedi z zeljem. 15.30 Slovenske narodne v priredbi Riharda Orla in Luke Kiamolca-J7.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti in danes. 2. oddaja Ravnikova šola. — ČETRTEK, dne 10. decembra: 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) Transportna sredstva — železnica. 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Lan Marolt: Pridobivanje novoletnih jelk. 14.05 Naši solisti v popularnih operah. 14.35 Naši poslušalci Čestitajo in pozdravljajo. 18.15 ..Odskočna deska” Violinist Nikola Krstič. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.0(, četrkov večer domačih pesmi in napevov. — 1’®' TEK, dne 11. decembra: 10.15 Komorni zbor Rl^ Ljubljana poje slovenske narodne pesmi. 12.05 Ra' dijska kmečka univerza —Ing. Franc Hočevar: Ubla-ževanje škodljivega vpliva vetra v kmetijstvu. H®-’ Radijska šola za nižjoAtopnjo. Drobno pisemce potuje. 17.05 Petkov simfonični koncert. 20.40 Vlog3 zbora v evropski glasbi. —SOBOTA, dne 12- decetn- i bra: 8.05 Poje Gorenjski vokalni oktet. 8.55 Radij' j ska šola za nižjo stopnjo (ponovitev). 9.25 Iz ljubljanskih glasbenih šol. 12.05 Kmetijski nasveti '' Ing. Milan Novak: Navodila za spravljanje stroje' preko zime. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in P° zdravljajo. 15.30 Trije zbori iz Tržaške pokrajin®' Valentin Vodnik iz Doline pri Trstu, Pevsko dfU štvo Slovan iz Podrač in Lipa iz Bazovice. 22.10 Od daja za naše izseljence. Oglašui i/ toastu* Usti*! XT7rfLo--lr~izJ^ I r^-w-w-4i IZDELAVA IN PRODAJA POHIŠTVA Ugotovitev tudi po naročilu v lastnem podjetju HANZEJ KOVAČIČ Villach-lleljak, Gerbergasse (nasproti kina Apollo) clzrednu pomnilni za (BožLe: Skrinje za perilo od S 337.— Stojala za časopise .... S 77.— Servirni voziček..............S 640.— Mizice za televizorje ... S 590.— Stojala za dežnike .... S 110.— Lastna dol»ava kredita nim kamionom. • Dostava z last- List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Telefonska številka uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Naročnina stane mesečno 7.— stl., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelcc. - Telefonska številka uredništva 43-58. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. ‘Fv&he Weihnciclil duvcH preis^verfeu Sinhauf In diesen Preisen sind Getrankesteuer und Flasche berelts inbegriffen! Backmittel-Sonderangebot DlfielfeK-Preise sind Leistungsbeweise!