«3. itevilKo. 0 Ljubljani, v smio 22. [ebniaria 19ZZ. W. Ml Iihafi vsmk dan popoldne, tsvstmil nadali« ta praintka. litsvratl i do 9 petit vrsta 1 D, od 20—15 petit vrt! 4 t D 50 p, večjt Inserati petit vrst« 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, prekHcl petit vrsta 3 D; poroke, zaroke veli kost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe besedi /5 p. Popust le pri naročitih od U objav naprej. -~ lnseratnl davek posebej. Vpra&anjem glede inseratov naf se priloži znamka za odgovor Upraralitto „SIot. Naroda' ln „Nar»daa tiskara*" RnaUova ollca 61 5, prltllćno. — Ttltfon at. 304. UraduMtv* „Slov. MarodV* Kn^f'ov« ol'oi At f, I. nsdatro^l« Taia'on st« 7. 34 Dopis* s»r*f*va I* nodstiai« ta »»dostao frankovane* MF Roliopiabv a« nm vrata. ~W& tmmim iteviihi stms 50 par = Z krom. U inozzmstuu 65 par = K 2#03. Pottnltia platana v gotovln1* ,.8!~veaskl Karod" w*i;a v Mobilan! ln po *cA\i V Jng »siavlilt V iacioaatfni cclo'etno na;»rej plačan . D 90*— ee'oletro......D 156*— po! etn i.......t 45-— pollctti......• 78— 3 mesečno.......22 50 3 mesećno.....• 39'— 1 # ....... 7 50 I ........1*— Prt mofnr<*kati nje-crovi pisavi. storil sem to z name-nnm. da po moŽno^ti podn'ram «tvar. ?a kntero s^ ie i7.nn<:tavil kritik s turbulentnimi svolimi izvrli-nji. Unam. da mi troje ndVrftnsti ne šteje v zlo in nnam tpdi. da š? nnča-ka z oMavo dos^dnn:ih svoiih ^rtev toliko časa, da bo njegov seznam popolneiši in da bn deiansko zasign-rana vsa nrecei ogromna svota, kl fo nntrebuje za svoj elektrotehniški institut. In roči moram, dn le ravr»o elek-tmtehnišV? fn^tft-t r"iv> v ?!ovc^iii nujno potreben ln da ga moramo ustanoviti nemu^on^a in za v?ako ceno. Povsem pravilno pi5e g. Vidmar. da je elektrotrhni^Va ctolica va-7en steber tehnike fakultete. Pa mora ta stolica Izobrazitl ne le bodo-če elektro-inčenjene, marveč tudl strojne inzenjerje in nidarjc. Pravilna ie tud? oštra beseda. da inženier-ii. k\ ne obvladuf^io osnovnih poimov elekrntehnike, r- zaslužilo več svo-iera naslova. Nai ti^i doslovno «t-vedem besede g. Vfdmaria: »BoTI kakor vsak drug predmet, dela težave elektrotehnika in bolj kakor vsa-ka dr^ ^ra stolfca nntrebuje rl^ktro-tehnišVa dobro nrvr^mlien Tn^tTtnt $ n^te^nim^ str^it. anr»ratl fn fnstrti-menti. Elektrotfthn!?k' nola^-i n'«:o dr>stonni ne oČesu. r»^ ulesu. TT^rrr>l!-rirana nrn^tna š z el^VtTi-tehniško stolico v Ljubljani, t elck-trotehni?Vin! irstit^tom !i-jM.ians\'?m in z natar!? n?^ zn^ono-daie nn'! zrkorc 7a elektrika in za elektrifikacijo dežc!s. k? tako elck-trifiv potrdi! vsa-kdo. kdor se ie doslei zanimal za električko zakonrxlaio. Hočcm in ur-am. da si cnnko sorzna^i? usvoji-io naši rresta ii naše obline !n da se F"] PT'^rvfMo vsi nnši r'^^podar-ski sloj!. Naj v tem postopaniu vsi v č:m višji mori pristavai?> v j^^no za-crtani namen. nai naklonilo liubllan-skeir.u clektrot?hniškcmu Institutu vso zavedno podnoro! Industrija y S!ove^iri. ki *e cios!rti £• do'iaz?!! ve-li-:o razurrev3Pfo 7a rntrebo naroda in ki ie vsafrkrat rr^odnmn rodni-ra'a dobro «tv?r. ho r^ii t°p^t rad?« volie st°r:!a svnfo dol/ros.t In ve3. Nikakor pa ri notrebro, ćn se r^jav. f?a gospod profesor v na'Pi dncv«i-k:h. in nro^'rri ^a, da odloži \z roko nreteč? or0"**. Poljsko se pridruži rnaS! antsnti. — Sssianek v ponedeliek dne 27. t. m. — Varšiva, 20. februari a. (\z\\) Po zaupni ^eii odbora za zunanjo politika v p^liskcm semnju Je zunanii mini^ter Skirmunt zastopnikom varšavskih listov pod?! kratko poro-čilo o ztinanjepr.litičnem položaju. Glede srenovske konferen:e se je iz-iavil, da mora Poljska skrbetf. da no bo na nje! izno??sdcTi^. vs'cd Česar mora naiprele Izmenjat! misli s prUa-lefiskfmi državaral. PcIJska Ie s^rejsla poziv male an~ tante ra sestanek v Bcojrrađu. Ta predkonferenei na rima značaja zt>i-ranja posamnlh s^unln držav Drot! drugfrn državam. Prf'ska Je DokHcana. da nrerza-me fiktivno vlcsro glede obnore Rusije. — Becrrad. 21. febrvarja. (\zv.) AVn'strs^i prcdsedn'k g, N'k^la Paš-ć" in zunanji minister đr. Momčilo Nfn-č?ć se fjovrneta 25. t. m. i: B:karc*4e v Beograd, rta kar rdpntTijeta še isti dan v Lfab'Jano na sestanek š Češka-slovaSMm ministrskfrn predsednikom dr. Bertešem. — Beograd, 21. febniarja. CTrO V mcmđiijnih đfplomatičnih in prti-tičnih kmgih obšimo ln z vcVkim za-n'manjcm razpravl'afo o misiji đrt Brncša ter o nleznvem se*tnn%n z mi-nistrskim predsednikom PoSifem in ministrom Ninčićem v Ljubljani. Za ta sestanek so bili merodainl razni razlegi, med drujrm praktl^nt žcle^niške zveze, dal:e tudl okolnost, da mora dr. Bcne§ čim nreje dcspcti v Prajro, kjcr pnd^ parlamenta oMirtg eksi>oze o svojih uspehih, VeTiko politično v?.?nnst piipi^u-jejo dalje tuđi dejstvu, da se je Poljska odzvala vabilu na prcdkonfcrenco ma!e antante. Ta konferenca jo z ozi-rrm na cenemko prcložena ra ncka| časa. Mda entanta idi skrpno § Pol}* sko in Grš^n na g?nn\>s!:i honfrrend ždstonati entno rtcHšfe. da tako da svojim gospodarskim teinjam Čim ve* Čjt pondarck. Včcrajtnfe naše poroč'in o KCKtan« ku v Ljubljani potr ju} & tuđi tttkcjšnia +Trihvna«. ki ima, kakor znano, vedna d^bre informacije o zunanjepolitičnih vprašnnjih. »Tribuna* javlja snočt, da se vrit sestanek v Ljubljani dne 77. t. m. Ni tem sestanku poroča dr. Bcnc§ Pariću o svojih razsiovorih v Parizu, Londonu ln Rimu; PaSič pa poroča BcneSu o razcovorili v B^karc^tl z mini^tr-skim predšeđnikom Bratfanom. Oha državnika bedeta nato tucli oMirno razpravljala o situaciji m^lo antanio. Josrph B^đier: 21 Trlstan ln Izolda. Roman. Marice j^ odpovoril jezen: >Ro^ vas uni^i, goppodj© kurn-vralski, ker iččete brez srnmu mojn pm-moto! Zaradi ra? »em izgnnl svojepa nrčftkn; kni jahtevate fe v^? Da za-r*»dim kr«liiro na Irsko? Kakšne so vafee nove obtožbe? Tn glede stnriht ali Ft* ni Triptnn ponudil da jo hofe brn-niti? Pa hi jo bčiMil suma, vam Je po-i»\idil dvoboj, in vmi ste sliŠali: zakflj iru niste • urojimi m^i in mH^ami stopili na^sprrtti? Oospodjet 7«iflržali pte me dilje kot Je bilo prav; boite ee ee-d.*\i. ^ft pokličem nnxaj moža, ki 8em g» 7.nrs(]\ vas pragnnUc TeC3o rum 8ve-(ovnli, znradl raS© ^a^ti. kn kor 8© *po-doi»i va^im vazalom; nd*slej pa bomo nol^ili. prvzahite svojo jew> in mir nai vlrd.T TTT»d nami!« A'ark© pa «« J© rzra-TnaJ t »viojeTO sedlu: >V>n 13! ntofe de«Ble, hinaveit NI8 v*? n« 1*o*te *iv*li t mini « menaj. 7.n-n,]| vns dom irpnal Tri*Mn«; «*daj Jo na v** vtbUi ren ii mojd dfželeU >Bodi plemenit croapod! N^fti gradovi rr> mo^ni. dobro ■§ pf^hri o^r^jpnl, na p^oinah, tezko je priti do niih!c Tn brez pozdrava so okrenili svoje konj*. Ne da bf ?t»V*l n* ironfn^e psov [i\ nn lovce, Je rocmnl M^rke pr-tij^pa ko-?>Ja v Tintnpel in ie «tonil po PtopTii^nh nnvzpor. Krnlii^n je ^li^la. knko od-mrva njegov hitri korak od kamenitih plosč. VstaU J#. mn Ha naspnot!, vzela njepr»v m^( kakor je bila vaj*»na, in pe je nakloniU k ni^povlm nopam. Marke jo j# prijel in roko in Jo J© dvi^nil; te-dnj pa je vldeU fzota. kl «* je ozrla vani. da mu je jeza epafila niecrove ple. mrnite poteze: tatoga se je bil pokaza! neko?, t topoti, pred fcrmado. >Ohc, si Je mislila, »zsaaPIH so mojega prijatelja, kralj ga je dal sa-preti!« Srce JI je Titrepet\lo t prslh, in bre« be»ed «• ]• zgmdila h kraljevim nofram. Kraj pa jo je objel in Jo neino poljuMl: po^aai se je »opet oJunaNN. >Prijateljicat prijateljica, ka] vam >C4>iipod. bojim *»; pr«T»e imedra. *mie^a tem va* videltT« »Gotovo, raidraicn »tm M vnill • teg« lova.c »Ali frourođ, ako «o v*s rarierili vr»^I lovri, ali je potrebno, da vara gr^a nesr^čn na lo^i tako k srr\i?c M^rke »e je smebljnl toj m'sli. >Ne, prijitnHioa rrt>1n, moii lo^*oi me nif»o raTi^rili; tut^tIH *i »labe^a so se drznill g'ovoriti o meni ?< >Kaj t* briera? Tz zved^ti. k-^jt se mi očita. In od koga naj zvem to. ako ne od vas? Sama v tej tujl d«?želi, nimam razun va« nikop^r, ki bi me branil.« >Bodi. Trđili so. da b! %e morala a pri šego In • poizkuaom žare^fe^a ie-leza oprati. ,AM bi ne morala kraljica aanm zahtev«»ti te sodbe?* tt> dejftli. ,T1 dokazi bo labki bnemu. ki se čuti ne-dolžnepa. Kaj bi bilo to njejf... Bo^ j'* pravi sodnik; on bi sa veHnr> ra.Tjrnal stare obtožh*'. ■ • To so cahtevali. To-da pusti va te stvari, Pregnal %em jih is deiele, ti pravim.« IioU M j# trtala; pogledala J« krali«: »Gospod recite jHmt n*i w poyr-nrjn na vai dvor. Opravičiti t« hočem • pri»ego.< >Dn^rti d^n.« >Rok je krnt^k, pHjfateTjIrA.« »T * rrer?olc ie. Antpak 7«htevam, da odpoSlirte tflko^ kr^l^u A rtu«n Fpo-ro^ilo. n^i r G«twanom. Girfletom, a j Keiem nencčniom in s .«t^t<-*rimi vitrt7.i I nemudoma priirr^i do m°ie va.^e d-že-lf», do Bele polfave. n\ hr^e r^ke, ki lo<^i vaimf kra^V^tvi. Ondi prod niimi ho^em irre?i pris-^po. in ne parno vrtri-čo vjših bnrono^: kaiti j^dva bi prise-pla pa hi v«si Hm^ni iznova silili v vas, da zaMevpite od mene novrg.i dokaza in nikdar bi ne bilo konca naiine rnnkt*. Ni5 več pa se n<» hodo drznili. ako bodo Artut in njegovi vit«ii svd-doki te FDdbe.« M?dtem ko mo hi teli viteški rl^RTii-ki kot sli krnljr\ Markcjs v Cnrchiel h kraliu Arhivu. 3© po<1 ua Irota skrivaj svojega r»a^a Perinija, ilatolaaca, v#r-negA, h Tri^tanu. Perlnis je t^kel v ^ost^m h»sn. o?l-baj© se razhoienib stez, dokler ni (>>-spe] do Jcoče srordnria Orriso, kier jrn ie že dol«?e d»-«ve prik *or1be, uro in kr»j, kakor j* bilo vse doloreno. >Go^nod. moi« dnm*» mm nkaruje: l»odite doTo^^refra dne v ir>m*r*ki onra-vi, t"ko skrhao nrroMe^e-ni, n> vas nj Uče ne more spoznati, brez oro2]a na Prlsfopsfte h „Ikcjs- Be!i polja vi. D* priđe dn m.esta sodb«, pe mora ona v barki prep^linti pr^ko r*»kc; n.< hrecii, tam, kior bodo st'ill Tftezl kralja Artusa, io prtfakuite. Po-tem jei brez dvoma li liko rt»mnirnte. >!oja pr»spori;*rirn ne boii dneva sodbo: tod?i zRiipa pc Poru, ki io jj^ žo enkrat znal iztr^ati iz rok rohavrsv.c >Vrni se h kraMici, lepi, sl.^'kl prijatelj Perini^. reci jej, da izvriim vse po njeni volii.c Ko se ie Pr: inis rn^l v Tintncel, p© jle zeodilo, d-i fo v ijoM'-avi n.ilct.l ni istepa fr»z'liri«», ki ie bil nekoft liu-Mmca v slanju irn^n-»dil in 1u ovadll kralju. Neke^a dn»>, ko je bil vinjen, Fa je hval;l svojeta i?dai=tva. T.i čio, ^^k je skonal t zemljo veliko j^rno, ki jo ie previdno zakril z vfjnmi, da bi volkove in inerinpre fc^vil vnnjo. Zncrle-dfll je krpijičineea pa^.a, ki mu j* hitel nnsproti in hotel je utf*M. Toi* Perini* ga je punil n?i rob pnsti: >Povej. ti, ki si hotel kriljifx> pro-dPti, trvnn bi )^žf\\? O-f\r.\ ob svojem giObu. ki ai ga nam Izkopal.« Nj^rovn polira i© zaSvižprala po zraku. Pnlira in lobanji ^ta s^ zdro-hili hkntu in Perini^, zlntoHs»c vfr. ni, jo Funil truplo z nogo y jamo, po-krito z vojarni. (Deljs prih.) ?tran 2. „SLOVCNSKI NAKOD\ ane 22. februarja MTŽ. stev. 43. SoeEanostl o BuhareSM. '— Bukarešta, 20. febr. (Ob 18.) Kafcor smo že javili, je Ni. VeL kralj Aleksander dospel danes ob 11. do-poidnc na severni kolodvor. Na do-staji je kralja pričakovala celokup-na romunska kraljevska rodbina. Sprejem ]e bil najprisrčneJSL Načelnik mestne občlne ie kralja pozdra-vil s sledečfml besedami: »Sire! Srečen scm, da morem v frnenu prebivalstva mesta Bukarešte pozdravit! heroja, kralja vseh SrboTr Hrvatov In Slovencev. Prebivalstvo je ponosno, da Vas more sprejetl in imeti v svoji sredi. Svoboden sem Vam ponuditi hleba in soli.« Nj. VeL kralj Aleksader je vzel ponuđeni košček kruha in soli. Za tem je sledila revija častnlh čet. Za tem se je krali z vso suito odpeljal po glavnih, z zastavami in zelenjem okrašenih ulicah. do metropole, kler je bila kratka služba božja. Krali se je na to odpeljal v palačo Cotricenl. Popoidne ob 5. je bila ▼ kraljevi vili Allea Vittoria svečana oflr^eina za-roka, Izmenjali so se prstani. Svečanosti so prisostvovaii ministrski predsednik Nikola Pašlć. zunanjl mi-nister dr. Ninčič. romunska vlada s predsednikom Bratianom na čelu, predsednik in Člani parlamenta, ujdedni politiki in bivši ministri. Ro-munski zunanti minister je na Čast Pašiću in Ninčiću priredil gala-ve-čerjo. DAR AKADEMSKE OMLADINE KRAL.nCI MARUL — Beograd, 21. febr. flzv.) Deputacija akademske omladine, študi-rajoče v Pratri. ie prispela snoči v Beograd in potnje dalje v Bukarešto, da pokloni kraljici Mariji sliko naše-$ra kralja. umetnis*ko delo, ki to je Izvršil slikar Bogdanović. — Praga. 20. febr. (PB.) Odtxv slanstvo naših dijakov je v nedeHo odpotovalo v Bukarešto, da ob prili-ki zaroke našega kralia izroči kra-Ifični Mariji dar naših praških dHa-kov, sliko našeea kralja, kl jo je iz-delal umetnik Bogdanović. Politične oestt. «= Droboj Proti* — Pribi^eTi^ fa ^fcflpiral, tdko pišo >Nedeljni Klasnikc, »lolpoo vseh listov in pozornost vsega areta. Gladiatorsk«, borba đveh dopto-janstvenikov je redno eanimalt nezadovoljno davkoplačevales, ka ter im bi bila brefc tega država zelo dosadna •tvar. Hercegtmija je velika atrakcije. SluSaj, da ▼ borbi eodeluje tuđi neka tajin^tvena bseba, nekaj kar »po-ininfa na črn<* masko r romantičnih filmih, š* bolj draži rad&vednost. Veseli državijan kraljevine SHS čita to * niivenjr-m, prezeba ▼ ielemi&kem rosu, plačuje svlnjino po 18 dinarjev in mast po 2f» dinarjer, posluša \reti o pfalnih bolnfcah upropa55enih rekrutov, ae Čndi padnnin dinarjA, a v«idar čita dulje z največjim uživanjem. V starem Rimu je državljan zahtev«! kruh in za-bavt>, danes se naš državljan zadovoljava sgolj s cirkuškimi zabavami. r= Se ena senzacija. Muslimanska >Pravda< v Sarajevu priobčuj© »enza-Hjonalen službeni akt vt»lnesra mini-«tra na v»© vojaSke oblasti. Akt je datiran 0 6. j'an. t 1. tor se irlasi: Minl-ftrstvo je prešlo iz z%n*«ljivib viror aastopno poročilo. Ujedinjeni fcdbor p.tmgkih ronhamedancev jo v badnjem Hen posveti! posebno po*orno«t moha^ Tneđanskiro pokrajiaam, predvuam Egiptu, Alžiru, Siriji, Albaniji in Her-eegovini s ciljam specijalne propagando proti zatfraloem mon* medan nčn.n«n konsreflu bodb đeleeati po povratku v svoje kraj© eklicevali skupščine članov TJjeđinjenegu odbbra. T^žkoče z moha-tnedanci, ki «?t> se z«dnji ča« pojavile v Jugoslaviji in unlivale n* mini*tr-■sko kriro, Ko rwrult.it nfivodil, dobljje-nib na fr?ro koneresu. Sedaj pa nem^ka poro^valska služba posveca pbsebno po7*)rno=tt propagandi mržnje ori moha-medancib. kot eksplozivno sredstvo proti antantl. V avrhb detaljnih instnikoij žlanom v Jupo^Uviji je dospel iz Berlina prMpfnvnik Ujedinienecra od!>ora Tohan Blitenau pr»d mp'ko Člana nem-. Xkega FdečeffA Kriia. Blit#*n«Tia so vi-deli v r^tavraciji Grand TTotela r Beogradu, kjer je pri misi sedel in priča-Eoval ko«iTt>. Sila n^ pozna zakona — •vo d*5vi2^3 TTjedinjpnejrft odbora in njej»ovih xyr*9*:a^'?v- >Pravda< % t>gor-ienjem iavra&i flumnič^nje «ktivne|?a •ministra ter pravi, da se «di, knkor da bi se odločuj-ori faktorji iakl^l$, da nitvarijo *a vgako c^no knr nn)re6 nf-sadovoijneier in >neprijateljeY< dr-iave. = Primorski protest ptoH hrvat. »temu bloku. >Primorske novine< protesti rajo v irrrenu svobodnega dela Hr-vattikoira Primorja In v prvi vrsti ▼ imenu šd okupiranima dela na&s cfo-taovine prt)ti hrvAUkcmu bloku, ki hode nastopfiti kot rastopnik relolmpne-?r» hrvatekeffa naroda. List piSe nada-je: Kakor Je *nano onim, ki «> vie take memorandume »eetavili in podpi-sali, && opravičuje nadaljevanje tega tf^keg-A in nezr*t>«nega stanja, v kate-ym ■?© nabaja ?e okupirani del, « too-tranjimi k odgbvomi la vsak treootek podališania okupacije tth kra* jsv. Vsled fCToževanja najsv^tejgih in-trresov jufroslov^n^tva Je prva in naj-nujnejia dolžnost Onih, ki jim ]o zau-pana skrb sa. sigurnost driav©, d* c vnemi &>pustnimi eređstvi saičitijo ♦đinitvo in c*lokupno§t države in ju-goslorenskega naroda pred izdajniSkira Colova nj em to skupine pokvarj«nih et*-mentov. ~ Ka] bi bilo Jugoslaviji »ajbolj ^o*-#bno? >Novb?tic pii^io: Odkar }• t JniroslavHi iitHctj Tskon proti <1ra-pnii, je draffinia vedno večj^ N^M ministri eo vendarle našli način. k*»ko b*>do okrečili te> državo. Tr.>ba bi bilo £• uvesti n?ikf>n proti dobromu prorae. tu, prnti viw>ki v^lnfi, proti pametnim in sro^oVnim T^^ni>tr»r»m in ™»sl*TiikoTn, j>mH dHu v r«Ham«nrn. proti vs^jn i^o-bri?n r^V^noTO in T\«^e^b«m. proti v+a~ kv*nni redu v đrž«vi in končro proti vf^?m. Vi r'eli'o srrč* in p^t^^vit^ te država. Tako bi mocrla postati Jugoslavija na^-^^nei?« dr*^v» ^»« rvetii. r= Cnđen elanek J?e5ko»]ova5keg» dij^ommU, Znaao nam Je, da )• detico- slova&ka Javnost v nas«m sporu z Tta. lijt> na na« strani iu d^ bratsko č^ate>-slovaško 6a«opieje obsoja italifurski imperijalisein n» škodol »loviinetv*, vroidnr ne moremo pr«tsreti čuAiega dejstva, da je prlDbćil češkosldvaikl poslanik v Rimu g. Kvbal v >V©nko-vn< članek, čegar vsebina sa krije s stališem fašizma. Gr. poslanik si cer naglasa, da j« samo referent itUijan-skega javnega mji*n)|aT vendar dvomi-mo, da Je ta način pisanja, ngtodneg« čeikoelovaškega diplomata v inozemstvu pravilen. Xase dvtome opravičuje-jb rudi daljii in krajM ievlečlti članka v italijan«kem naćijonalističnem časopis ju. >Picook> dMla Sera< ga je priob-čil skoraj v reloti. G. Kvb«l piie pred-vsem o nezadovoljstvu Italije vsled če-ikoslt>veite - avstrijske pogodbe, k! pomaga tlovanikomu prodiranju k Adriji. O fažizmu pravi, da predstavlja razpoložefcje večine ital'j^nstega narode, raspoloženje, ki ga ]*> treba spošto-vati, ker remeni vstajenja nartnlnega duha po «nago»laVTii vojni. Faiizem imA pofiroj z«> raevoj ter se treba osirnti nanj tuđi v radnji politiki. Danainja mentaliteta većine Italijanov je zelo nbčutljiva za v»e, k»r bi mt>glr> ogro-žati inter*«« Italije. Posebno občutlji-T* j© naprani JnBro»]avi]i. ker ve, koliko je morala Italija žrtvovati v Ra-pallu s tem, da te je odrekla Dalmaciji. Juaro8>>vpRi. il**ti PalrT»^tin<*i ne pf>j-mujejo težkih žrtev It«Mje in njen^ plemenitosti- Boiična n*silstva Hrvatov ▼ Šibeniku so nov dokaz jniroslovenske nf*^r^losti. Siliniiki dtr>c6dki 90 neva-d^n r>bmejni incident Po rimakem mišljenju s"d mora beogradska vlada upre-ti dalmatinskomu fanatizmu ter «tori ti vse v smislu laelneg* prijateljstva, •klenjn^pja. v RAPallu. G. Kvbal dedn-ira nadalje italijan^ko javno mnenje t^kole: Kar se tiče Češko - av-strijskega epnlrazuma, bo prišlo med nfimi fOe.sko*»lovf»sko> in Italijo bre»-dvomno đh pocrodbe z ožirom n* pre-preč>nje združitve Avstrije k Krmčijo in povratka Hf.bsburžirov. T«d« tuđi to pogodbo bodo v Italiji sođili pod uplivom drugih kombinncij, n«mreč boce li Jugoslavija skloniti pblitično pr>ffodbo z Avstrijo fn ako bo Avstrija pristopila k m*li jntanti. Položaj Tta-lije ni lah*k. Ttalija vidi, kako ovira n>?i)rvr§evanie rapalike pogodbe % strani Jujro*lavije rtj^no svobodno de>>va-nje, kako je oslabljen njen položaj Pa Balkanu in na Donavi. TUlija si je iko-dovala že na pariiki k*mf<*r*nei n t^m, da je svojo akcijo oiredotočikt r\A ja-đrantki !»por. Po đreh l^tih jadranske-fft mrtvila »e je nekoliko oddahnila v Rapallu ter r*>tela pričetl s politiko !©-»lnegM. in objektivnega prijateljstva naprftm so**dni slovenski državi. To-da od tnkrat i* minulo veo knkor eno leto. pogbdba je oetala na pftpirju in aictr i*» krivdi (takt> triijo rimski kro-gi) pienUlitMe in balkanskih metod Jugoslavije. Sedaj »e ne vef kaj se bo rgodilo. Tzpinilo je i#» titto malo vere v dobro voljo in prijateljski sporazum z Jugoslavijo, povrnilo p« »e je staro nezaupanje, d<* relo sovraBtvo In mri-nje. Upajrota, da br> prišlo % dobro voljo ob*h držav minitjie rarumevanj^ obo-jr«tran«kih in ukupnih intareiov in d» se bo akt, vstvarjen v Bepallu, ispolnll rudi e d^j^nji. — Mi i« konftrai0» v Oe»ov1. Demokratski >2ivotc pile med drugim: V podrocju naie runanje politike »6 morajb v pnri vrsti likvidirati kaotična imede li ztdnje vojne. Mislimr> na vpr»S«nJe nsiih odnoiajev ■ Bolgar-sko in s TUliJo. Z obetn* drlavama. «n*> v odnoiajih, ki nimafe v mednarodnem jeziku cdfkvat^ definicije. MinUim>, da je t tem oiiru ntjslabia politika čskanja. Državnik, ki bo im«l pogum, da ur^di naie odnoiaje % Boiparsko ln v^tvari ▼ pravem pomenu be*ode raz-merje fobrejra sor#dBtva, b« ftoril Veliko P-luro državi. Na ta n»čin •• mora reftiti tad! vpr*i*Ti]e nredUv«% lt»U-jan«ko.futt>s^overtskfh odnoiafer. Ka-r«Ho ni »^irto nas* kapirn1*riin, a«««k se tftm tuđi ni ničeaar dokon?-»k>. IU* kriminnciie prinaiajo v politiki malo koristi. Zato rremo preko aedanUh Sa-f»opi^nih TpraS^nJ. kd»> Je kriv. da hm dbbili v janunrju 1920 ultimat in zakaj nismo ili v San Remo, ko bi bili mofflt dobili već nego mno dobiU 1H» poanfo T Rapallu. Pred nami m> krivi vst Enl *ato, ker nieto videli in nišo hoteli, drugi pa ao vidtli in hoteli, pa nieo smeli. Kar se Je tak rat zamudilo, to se mora IK> možnosti popraviti. .Treb« je najti način, da pridemo z Italija na čieto in da se zainaiijo rapallske luk nje. Treba je najti čvrsto roko ki ne gre za tom kar bi bilo naJiiopulArnejae, ampak ea tem, kar Je državi najbolj potrebno. Ako bi se bila naša delegacija ob priliki ti-kx>zvanega Llovd George - Clemonce-auega ultimatuma driala tega, bi im Mi £e nad dve leti otok Cres, malo pokrajina Liburnijo z želernico od Rake do Ljubljane, Skader vse do Drina in nm-sto italijanakega Zadra bi imeli avto-pr>mno državo zadrške občine a »lovan-ako većino. Na vs^m tem bi bil pobne može. ki l»orlo ptori li svojo dolžnost n«pram narodu in državi. =: Konflkt Bolgar^k^ % antanto. Dopimik >Time5»ov< v 5V>fi|i j»vlia. da je bolg-arska vlada objavila odlomi tov reparacijske komi*ije o odlofitvi p^-eevanja vojne od^kodnin^ s strnni T^ol-g«arije za tri leta. K*r iajava ne odpo-varja rrsni^i, ja nf^lzftvearnišk.i komisija v Sofiji Tnlitevala od Holgar^k* rlade, da demenfirn to vest. l>>lgar*ka vlada pa je to zalit^vo otklonila. MnU zavezniik?i komHti* je nato wma y>o_ slala, vsem bolc«r^kim li«tr»rn d^mrnti. kl ga pa Je objavi I samo en l>r>1gir«ki lint Vla^a je prerm-^dala objavo r!^-mentija. Komi*ijs. |© op»rorila vlado. da bo odredila ostr« ra^re, ako bi bol-garska vlada Sa nadalje vitraj« 1« na svojem stali^ču. Krkor doinavn t>>pis-nik >Tim^«ov<, l»o Nr.lgAr«k4 vl-ada sa-daj v kratketn objavila ta demanti. Iz Mie kralleolne. — k Kniisa pofiv«5«aa oorokl Drhicerlfiie Marlofo r nailm kraliem. V reviji »Secolo XX« je posvećeno par strani spominu pokofne romnn-ske kraliice in nisateliice Carmcn Svlve. Med drusritn se bere. da je napisala romunskft nisateliica Marija Jonescu, hči bivšesra ministrskcara predsednika Take Jonescua. kniifiro »Romunija«, ki bo prava bibliografska redkost. V tehničnem oziru raskošno opremljena knjitra bo izdana v omejenem Stevilu ter bo posvečena porokt princezinie Mariole z našim kraljem Aleksandrom. Knjijro bc*»o dobili samo vladarji in državni po-Klavarji velesil. Kraljica Marija ie nanisala predgovor, v katerem v pes-niških besedah poveličuje in slavi domovinsko liubezcn. — k Smrt nrofeaori« Radolčlča, VCeraj \t umri Vasoje Radojčič. profesor prava ra beogradski univerzi. —k VsenfiliSka knjižnim v Siop, 1JH. Po inicijativi ekopljan^kih m^rv nov in profeeorjv ee je organizirala rseti^iliška knjižnica, ki šteje nad 20.000 knjiff. Knjižnica je odprta do-poldne in popoidne. — k Nabavke beogradske občine Qa račun reoaraclj. Beogradska me-stna občina ie sklenila. da se nabaviio vse cevi in dmei materijal za vodovod v Berlinu na račun na*Ih repara-cU. Na ta račun se bo nabavil tuđi ves materiial za električno centralo. — k Usoda otoka Lastova rod ItafUo. Otok Lastovo ima okoli 1500 prebivalcev. samih Hrvatov. Ko so morali Italijani evakuirati otoka Vis in Korčulo. se ie prisetHo na Lastavo okoli 150 Italijanov. Par starih av-strijakantov se je zdm^ilo z Italijani. kar je imelo zelo neugodne posledice za domaće nrebivalstvo. ki ie dobilo pri občinskih volitvali samo tri v.ijro-slovenske zastormike. Komisija ie namreč med odmorom odnrla vofflne skrinjice In fdnižila jujrosiovenske jrlasove % italijanskimi. Izvoljenf trite Jajrosloveni izvolitve nišo snrejeli ter %o morali zato nlačati elobo po flOi lir. Tako Ie otok popolnoma tzročen italilanskcmii nasilju. — k DIJaH se no sortitmalo re€ t držarno služba Prosvctni mfnister je izdal naredbo, da se od sedal na-nrei ne sine sprejeti noben dijak v službo področja prosvetneca ministra. — k Grozna ncsrtča nri porrtbti. V Kolašinu je umrla hči Vuka Vtaho-vića ter so jo položili na mrtvaSk« oder v drusrem nadstropjti hi^e. Pred pogrebom jo prišlo okoli 60 ljudi v sobo, t!a so se pod tefo tolikih linđl udrla ter so vsi z irrličem vred padli v prvo nadstrooie. Težko in lalie ranjenih je 21 ljudi. — k Samontor m»ke«a fKilkOT-nfra. Na Lokrum« se ie ustrelil v plavo komandant obmejne straže blvSl polkovnik Vrandove voiske Jevsre-nll OiiflrorJevlć BJeilovskii. Težko ra-nfenecra so nreneilall v voiaSko bolnico, kjcr je kmalu umri. • — k Smrt hfto*1oyenskeea berača winifcm*r|a. Nedavno fe nmrl v San Prancfskn Dnimutlnec Peter VI-dovlć. kl Ie bfi znan berač v mestu. V svol? o*>nroki ie zapustfi sorodnl-krm 120,n00 dolarjev, t. j. nad 36 mi-lljonov kron. — k PreblTaNtro ▼ MeđTfmtirlii. Iz cadnjlh statističnlh podatkov ie razvidno, da je v Mediimurju 92.024 prebivalcev. Od teh ie 74.432 Jugo- slovenov, 14.413 Madžarov. ostali vi so Nenici. — k V Zagrebu primanikiifo strainllfOT. »Narodne Novine« pri-občujejo razpis 7aj?rebške^a polici]-skega ravnateljstva za 50 praznih mest policijskih stražnikov. Prošnje se morajo vložiti do 15. marca t. 1. Prosilci morajo biti jujroslovenski državljani. — k Novo poštno pos!op]c v Skoplju. Iz Beograda poruCaio, Cla bodo sezidali v Skoi)lju novo postno poslopje. kier bo nastanjeno poštno in brzojavno ravnateljstvo za južno Srbijo. —■ k Samontor iuzoslovensko dljskinie v Ameriki V Ne\v Torku ie izvšila samomor diiakinja Persida Mladcnović vr. Skoplia. — k Preoovedan ruski U t. >Ru-skaja Sila^, ki izhaia v Berlinu, je v naši državi prepovedana. Neodređena domovina* — Novi tržaški župan. V času zadnjih dr/avnozbnrskih volitev je bil tržaški fašizem na vrhuncu svoje mooi. /ato pa so mogli fašisti kar diktirati Trstu kandidate za rimski parlament in izkliućevati vse, ki iim nišo prijali. Umakniti se ie moral tutli bivši državni tržaški poslanec dr. Oior-glo Pitacco. Niejfnvi lihcrn!n: ^ri^tnši pa so že takrat sklenili. da ako Pitacco ne pojde v Rim, bo pa tržaški župan. Tako se je zdai zgodilo. Tržaški mesmi svet šteje 60 zastopnikov. Pr. Pitacco je dobil komaj polovico ela-sov t. i. 40, ker so $c vzdržili Glasovanja fašisti in komunisti. Dr. Pitac-co je rojen v Piranu v Istri I. 1S6C. Kot mauistratni asesor v Trstu ie bil izvoljen v ilunaiski parlament. V voi-nem času je pobeenil v Italijo in tam deloval z& vse italiian^ke aspiracije, tičoče se Jadrana in njegovih r>okra-jfn. Služll je tuđi nekai časa kot do-brovoljec na frontu potem Da deloval v ministrstvu fn druStvih v korist primorskih Ital'ianov ter se zavze-mal dalje v Parizu, v Kew Torku in Washinsrtonu za italiianske zahteve Sflede Primorja, Dalmacije in Reke. Tako ie bil Pitacco od svoje mladosti dalje na političnem pozorišču ita-lijanske^a delovanja ob Adriji v prvih vrstah. Sedai prevzema žunano-vanje v Trstu v zelo žalostnih časih. Primanjkljaj za tekoče leto znaša 6 milijonov lir in občinskevja dols:a ie 32 milijonov. Pitacco naglaša v pogo-vorih z novinarji. da bo posvetil vse svoje sile saniraniu mestnih financ in pa da ho'ie poskrbett. da se bodo začela v mestu zidati vsa potrebna stanova niska in razna dru ara poslop-ja. Ni pa verjetno, da bo Pitacco kos težavni naloei sedanjega načelnika tržaške občfne. kajti on se v\ nikdar odlikoval po kakih zmožnostili. pa tuđi okoli sebe rima liudL ki bi kazali sposobnost in nadarienost. ki je ne-obhodno potrebna napram sedaniim vedno nara^čaiocim splo?nim težko-čam v tržaSkem mestu. Pr! občinskih volitvah ni bilo r.ikakejra navduŠenla med volilci in vsako navdusenje je izostalo tuđi ob izvolitvi novega župana. Temna je box1očnost Pitnccova na trdem žnpanskem stolu v Trstu. — O šolskl komunalni nolitftrl ▼ Gorici piše tržaški »Lavaratore« še nadalje. Navaia te-le zanimive ?te-vilke: »Santa Oorizia^ ima sedai ^a-mo šest ljudskih Sol in samo 4 otroške vrtce. ima pa 173 jrostilen. 14 b.*»rov. 14 kavaren in 32 zalogr vina. Glede šolskcsra potika ie italiiansko nazira-nie Je vedno neizprcmenieno, t. i. da so sole Ie bolj za cosposke otroke postavljene in mani za rroletarske. — Kako fašisti Ikodulejo Rekf. Paroplovna dm^ba Cunard Line ie pred kratkim naznanila. da priđe na Reko okoli 450 aneleških notnikov.kt so veliki industrijalci, trgove! in iz-vozniki. Namenili so se, da obiščeio vsa glavna italiian^ka prfstanišča tn da nridejo tuđi na Reko. Njihovo studijsko potovanje hoče omoiročiti do-ber promet med Jadranskim rroriem in Britanijo. Zadnji dogodki na Reki in negotovost re^ke države pa iih te spravila od misli, da bi obiskalf Kvarner. Reka jo nemirna in negofo-va. zato pa re bo ne ansrlrških tryov-skih zastopnikov in istotako si bodo v bodoče nremislili tud! dnisTi interc-sentje, prfnajatl na Reko« kjer se ra*-mere vsled fašistnvskeura dnianja vedno sfabKafo. Ako se Reka ne osvobod! Iz Italijanskih kremnliev in ne prežena s svojih tal italiianskih Skodllivcev, ki se imenujejo fašisti. karabinferi itd.. bo morala v resnici propasti. — PonarelenI ItalfTanf-M d^nar, H Trsta poročaio, da se falvfikatt ItalH^nske^a d«?n^r!a vedno boli množe. Te dnf so prišli v nromet st^Hrskl banVnvcl, kl so tf»kn fino ponirefenl. da lib mnre I« veSče oko razlikovati od pravih. TnVo ?e tn«.1l 7 nainov"«o Izdalo desetllrsVfh komadov. Tudl netaki so izvrstno rorarei-ni. Nsda-lfe so nnnar^ien? t'idi zeleni petd^set-Hrskl komadi. Torej pozor na itall- : Janski denar! Gospodarske uesth — Moratorii ali kakor naziva ev-femistieno ta pogubni gospodarski ■ instrument 7!'M\onia beogradska ! ćaršija. odgoditcv inozemskih pla-I Cil, se pripravlja za na^^> dr: avo se-daj z vso rcsnoFtjo. 2c vc^ti same o j tej nesrečni namcri. katom nam vza-: me še poslednje zaupanie ter izpođ-| koplje ves kredit naši trgovini v tuii-; ni, so nam silno škodile. Inozemstvo i ie postalo oprezn»> in nezaupno. Od vseh strani so prihajala vpra^anja n«i | proti akciji onih tnrovccv, ki so kri-i Ccii čarsisti pripraviiati teren za svo-J jo kvarno akcijo. Vse, kar Knspodar-; sko v na^j državi pošteno, resno in solidno misli, je od1rvT?o protestiralo proti akciji onih trgovcev, oji so krt-vo SpekuIiraU ter sedaj hočcio, da jim država in izmučeno prchivalstvo prevzema odw;ovorn(;st za njih pone-srečene račune. Hrez ozira na državni interes, brez ozira na gospodarsko pamet ie ćaršija ravlckia iu»ircbne in nepotrebne robe v dr/avo in to iz de-} žel z visoko valuto. Knpnino ^^> lepo ostali dolžni. račtinajoč ra izboljsa-nic vilute. Ta pričakovanja se nišo i obnesla. Frank. lira, dolar ere vedno višje. Sedai na i pa vpć. patronanco dr/ave, r.a ramenih l'rrave fondova ti trgovci s svojimi krivimi špekula-cijam? dobe zaSčito in varstvo. .\U pri tem država, gospodarstvo, valuta, dobro ime. naš kredit, naše poštenje trpi v inozemstvu, to je tem kromom s svojimi hrezobzirnimi nazori tako ecalno kakor Jim te bilo In jim ic ezalno, da sedaj r.a^e prebt--valstvo strada H je izsesavnno od krvosesov. kar so ti izsilili svobod-no izvozničarstvo in so po svo.fih srta-silih do<;ecli r«dr>ravo zadnje obram-be konsurnentov — izravnaioče izvozne carine. Sedaj leži v skupSčinJ vladnl predloc. da se odlo?e Inozem-ska plačila. To je neverjetnost. Pruga neverjetnost. kl jo morda doživimo, bo §e ta, da bo <;kup^čina nano-sled s slovenskiml clasovl sprejela ta nečuven predlog. Pri nas ie vse mo-goče. Prepričani smo, da bodo na$l pošteni gospodarski kroči obsodili ta ncpreiTiišMeni vladni predio?. Ta rredloj? je plod ČarSiie v Beoeradu. Indusrrialn! krosri v Heosrradu so proti temu predloini. V enem od naj-itrlcdnejsih jr^pridnrskirt posveto** valnih zastorov v Beojrradu se 1« predlotr, da se razpravlia o tem pred-lo^u. kar alfmlne odklonil. V trjjovf. ni leži in bo ležal spekrlativen moment. Če ra trRovec Sr>eknlirn dobro nli slabo, je to njesra stvar. Država, njen kredit, ni ravnrovsln'ca za pre-drzrte ?pek^?^nte. Ce včnsih ^rHe do Urednih dotrodkov v trgovini, so dnigfa pota T2 sanaciio. Ta pr>ta so dopustna m vodiio do uspebov. kakor je pokaznb zadeva s češkim! !?-feranti. Državni sloves. obči kredit fn kredit naprav. kakor je lTnrava fondova v Beogradu, ki tipravlia za-upane glavnice, ne srne postati vlo* žek v trsrovski ftrri, tuđi če Io ijrralo beogradski ćarš'sti. — 2 Razglas o monopolni taksi na cigaretni papir. Uprava državnih monopnlov. odelerie administrativno v Brocradu je z odloknm z dne 2* 1, 1922, M. broj 1069 odredila, da se bode v bodoče. ker so sedanje zaloga cijraretncjra napirja pri prodalalcih v smislu odredbe te Uprave z dne 3. 12. i 1921. Pov. M. broj ?20 popisane hi ! banderolirnne, izdaial iz tovaren y j nromet in prodajo Ie bandcroliran d-! gsretni papir, za kofera ic f.e plačana | nova mnnopoln.i taksa. Obonem opo-| 7arja nnrava dr^avnfh rrononnlov na ! kazenske posledice. ki bi zadele rro-dajalce cicraretnepra oapiria. ako bi se v njih faloci na^el nebaneterolfran nanir. Prodajalci ciearetne^a panlrla, kntrrtin se je izdalo dovnMo 73 r»a-drobno prodajo od 1.9. 1921 dnlte, ipiajo ista opremiti s podpisanlm ko-lekom v smislu začasnega zakona (f državni trošarini, taksab in pristoi^f-nah TI. del. Člen 10 tnrif. post. 235 (Uradni list dne 22. *. 1921, 5tev. 100.) Izvršitev te naredbe bo izvrševala j finančna kontrola. — 2 Trst more rešJtf cdlno Ie svobodnt luk«. Te dn! se je vrJilo v Trstu zopet vel'ko zborovanje za-stopnikr»v trgovskih krocrov. Govorili so prrcei odkrito. da tako, kakor i> sedai. ne sn?e \t\ dalfe. pVr* ^*» Ima Trst res rediti iz krfze. v kat^rf se na-bflia in katera se vedno slaMa. Pri- i 5Ii so do fnkliučka. da morr Trst resiti edino svobodna luka. Tuđi pređ-sednik trgovske zbornice Viktor Ve-nezian se ie nridm^il fziavi ra svo-bodno Inko. Tost vama rcsolnclH ie bila *°rej[eta sotrln^no. Ako io no?|K go Časa »nrojiičeval1*. doVI-r re ć^h* nove prlM^no erake rpsMuM'*. Tako se vr§i tt stvar, odkar je Trst od- | rešen. ' — Z Po1!*de!M;e 3 Dneune oestl. V LfubtfanL 21. februar ja 1922. ' — Spletke. Zadnji teden krožilo r>o Slovenskem in hrvatskem Časopis* ju vesti, kl jih je izleta dr. Novaca-nova »Naša Vas«. Dasi nosijo vse te vesti na sebi pečat neresnice, vendar fih gotovi listi izrabliaio z največjo slastjostjo in jih servirajo svojim čitateljem kot suho zlato. Na čelu teh listov stoii seveda Pcskovo jrlasilo. ki si je pretekli teden dalo iz Zagreba telefonirati izmišljotino celjske »Naše Vaši«, da odstopi kr. namest-nik Ivan Hribar in da bo na njegovo mesto imenovan dr. Kukovec. kl odloži svoj noslanski mandat na korist Ivanu Rebku, odnosno Ivanu Prckor-Iku v Celju. Isti list priobčuje danes »izvirno« vest Iz »Beograda«, da bo poslanec profesor Josip Reisner primoran odložiti svoj* mandat in da bo se moral umakniti tuđi nieeov na-slednik Mohorič Četrtemu na listi dr. Kramerju. Ujrotavljamo, da je kakor prva, tako tuđi ta vest tondenciioz-na. Poslanec profesor .fosio Roitner ne rodloži mandata, ker nima abso-lutno nobenejra vzroka za to, to tem mani. ker je z njegovim delovanjem zadovoljno tako strankino načelstvo. kako tuđi volilstvo. — Procretne direkcije. »Epohat poroca: Prosvetni delegati iz Hrvatske in Slovenije so zahtevali. da se v zakonski nacrt o narodnih šetah sprej-me ustanovitev prosvetnih direkdj v Zagrebu in Ljubljani, ki bi vzdrževale iveze med oblastno nrosvetno upravo in ministrstvom prosvete. — Pet dinarski banko v cl državne izdate se bodo do 5. marca t. 1. od davčnih uradov in flnančne dežeine blsjrajne brez nadaljneea spreiemali v plačilo, zamenjavali pa le v kraiih, kier ni podružnice Narodne banke in kolikor dopuščajo razpoložljiva sredstva. Pozneje, in sicer do 5. junlja t. 1., bodo pa Vi organi samo še posredovali zamenfavo notom Narodne banke. Podrobneje določbe so razvidne iz razjrlasa delegacije od dne 20. februarja t. I., št. 255, ki se priob-Č4 v »Uradnem Listu*. — Napredak v storefnfcf fflatelUt. K*kor čujemo, je pokrajinska uprava odobrila pravila novela SlovensVejca filatelističnejra društva v Ljubljani. Z osnovanjem tejra društva je dana šte-vilnim ljubiteljem znamle prilika, stopiti v stik s slovenskimi in uitjosloven-skfmi tovariš! elede izmenjave znamk, važnih fnformacij itd. Ustanovni občnl zbor se vrši v torek ,dne 21. februarja ob 8. zvečer v sobi »V Rožcah« hotela Uninn ter je pričakovati zelo obilne udeležbe. — Pobiranje pasleca davka za lete 1922. Lastniki psov se opozarjajo. da si preskrbe za leto 1922 veliavne pasje znamke najkasneje do 28 .februar ja 1922 pri mestni bla trajnici ljubljanski proti pTačilu davščfne 400 K. Natančneiši podatki so razvidni iz raz-?lasa, k? je nabit na mestni deski. — Pofcreb umrlejra e. inspektori* Jtrmana bo v sredo ob 3. popoldne !z-pred hfše št. 10 v Sodni ulici na do-kopališče k Sv. Križu. — Umri ie sr Martin Plller. uslužbcnec Kranjske hranllnice. 88 Trt star. Pokojnik je bil tast $:. Ivana Frclfha, obč. svet. ter je bil obče znana osebnost v Ljubljani. Bil je eden zadnjih veterani Pađeckejra ter zvest volilec JDS. Prizadeti obitelji naše sožalje. — Občinsrvo me d*ne* ©poaarjaM© i»t koncert, ki ga priredi ga. Pavla Loršitoffe, opama in koncertna. pevka t pbneđeljek dne fi. maroa v Unionrrri dvorani pod okriljem Gl^sbe-Tif Matice (iz cikla, nifnih junilejnih konoertoT ob 50 letnici) z najznainfa- — Zimsko iITko Iz Planice! V Izložbi fvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici ■■»ta razstav'jena 2 lepo uspela posnetka amat. fotografa s- J. Tavčarja. Ena pred-*tavlfa pastirsko kočo pri Tamarju na Ze-lin, (ođkodtr ]e lepo opazovatl lzvlr Save Nadire), kjer bo damski start, druga pa nam kafe dfvjeromantični Mali kot, to ]• Prekrasni sklep slovite nale alpske doline Planica, z ostrore?anim markatnhn Ja-lovcem, 2643 m nad Malim kotom. Pod Jalovcera le videti velcobSirno viseče srrfisce, tam bo stal, nekako v vBInl l<500 m start tnoSklh tekmovalccv, na lepinji ve'ezanimfvi, v velfkem stUu prire-'eni smuCarskl te lemi dne 26. t mM kakr-^ne $e nismo videil V naš! državi f Pole« *voie prirodne divote ima Planica to "Kodnost da bo mozočt lepo zasledovatl ^ opazovati smučarje - tekmoTalce, tako pri pohodu na start kct pri krmarenjn na-vzd-^I skoro po cei! dolln! na cilj na kar Posebno opozarfamo vse Izletnika bi ode-ležence t« najimenltnejle letoiaj« simako-sportne te km« dne 26. t m. — Kup&tja a napol 4ograj«Bimi bi-Sami. Nftjnovejši pojav t meatu in oko-h>i je speinilnrija i napol <5t>graienimi I)i?«mi. V bližniih Mostah rnin. na SrMu pt« si dva ^ojr«t*>Ja rcradila novi niži, * nonlopji io ništa bili bmet*ini In pod streho, eta ^e iinvi *9 o«:1*»«iU dva kupca — špekulant* ki ata hotela hiil odknnitt a prorl*^ik>m. Tarih kupčlj bo, kaleor vne kfž<». i>r! fcas vH5. — PrtTaivflike Mle «a Be**rrtiio«. Ffkor ?uirmo ho letosnja poletje »grju dila mestaa občina na «emlJIMa sa Be-*ifTradom par delavskih ateuiovanjskih hii. — Kle ]e đmitre t Tarsrtro VlrM? Da« om dao •# dogajajo r nmt* ia ob periferiji alučaji fcrpfnfteoja il^all, zla. sti konj, a nikogar ni, ki bi sa žanje savzel. Razni brezarčniki vozniki in hlapci preoblagajo vozove čez m«ro z raznim teškim tovom>m, in £« žival ne more speljati radi visokega snega ali blatnega terena, pa ti t&ka-la surov ina bije po zmućeni živini, kot bi imel uprežene — slone. V tej dobi splošne po\^)jn© pbsurovelosti bi bila ut>Uino-vitev društva v varstvo zivali boij ko kdaj prej nujno potrebna. — Dovoena e»«ta h tlavnici 3© potrebna nujnd ureditve. Spomladi in poleti, ko se a ta ja sneg in naetopi dežev-jd, ee vozovi in živina udirajo v čez ped vistiko blato, da se živina muči; za j>ež-ce je pa k večjemu ob ^uši uporabna. Ker Je ob nabrežju obs^žn* gramozn« jama, naj 30 da ceetno nadzorstvo en-krat temeljito pomiti, da \*> za težje vozove in r..\ r-e- > in>ombn-a — I« Prekmuria. Za učitelje so imenovani: Alfonz Turk iz Trsta v Dolnji Lendavi, Tomai Žarsraj v Sta-njevcih in Karei Bako v Strukovcih. Za Solskejra voditelja je poslan Ru-dol! Pipa iz Ljubljane. V Dobrovniku je nameSčena Anđela Čcbinova, po-možna učiteljica v Izlakih: za do-možno uČiteljico v Turnišču ie imenovana Genovefa Hartmanova iz Ljubljane. V Canjkovi in v CrenSovcih so atvorili vzporednico k I. razredu. V Tišini je za teden dni zaprta šola radi španske bolezni. V Turnišču se je zastrupila učiteljica Černetova s po-kvarjenimi kl( basami. Prepeliali so jo v bolnico v Mursko Soboto,.kjer so li resili življenje. — Splotna — novodeuj arrozi Ljubljani. Ze cf li teden s« cedi iz težko za-d^lanih, a težkim >mokrimmaha. Č'udno, da si dobno ljudatvo ne pomaka z gotovo potrebni-mi dežniki vkljub Iop9inu solnonemu Tr^menu. Druj?a^e 3© skoro v Tsej re«. nici nftDOgoč^ hoditi pt> naših ulicah. Od zgoraj tednj silen d^ž, spodaj pa — $e večja >mokrotno«»tc, najvehemont-nejša — dekompozija — sneinih maa, ki tefe po nfiži stolici vooinr>ma prav deviako nedotnknjene. Splošno 8e» rudi pri^nava, da ima ietos snesj in njega zvesta spremlievalka >plundrstaja — za njihovimi za srednje na5e sloje obupnimi cenami. Na ta n'dč'in trpe zlttsti na^i solarčki, ki vsako ju trt) t naivečjimi težavami prabredejo do sole, potem vsp te dolge ure preaede in pr^žde >z irt»kro nožico«, kar gotovo ni bree v^ake zveze s »ipaneko posastjoc in drugimi v badnjem &l»u n^tstopivSimi pojavi starih in modernih boleznij. Iz T»^h teh spl*>&nih fazlogt>rt ki govore v prvi vrsti za nag srednje in spodnje sloje, upamo, da se mestna uprava in vee cestne instance venđarle odfc^ijo — ra prpm©mbo do-•edanie >anežnv> evoje politike.c In će i« mtora >ad mftiorem gloriamc sedanje občinalre vlnde ostati sneg na — svojem meatu po nx>kri, r raznimi jezeri in je-zertki v povodnjo pokrajino izpr?m*v njeni, takorelrt>č sedaj d t a k r a t beli Ljubljani, potem odpritp v»aj kanale in pripravite prirrmrne odir>ke za ta spom-lađanfika vodovja ali pa pripravite in — ne vetno kje — nnro^ite ?olne in brod&vja, da vai skup nj ne utonemo t tej nnra^^ftjo?! — plundri! — Smrad iz Llubliantčn« strtige. Od bolnice do izliva GrubarJevesa ka-nafa se steka v Ljubljanično strueo razna nesnaea iz mestnih kanalov in bolniSnlčnih obiektov, odkoder izpuh-teva ostuden smrad. Od tok teh me-teornfh voda skozi mesto je že dovelj o\1ran. a v Kori navedeni razdali! ti pa ta crna smrdeča mlaka kar stoji! In globoka Je — dva metra! Ali bi se ne mofrel odtok te smradiive vode med bolnico in izlivom Gruherjeveea kanala na kak način pospešiti, ko Je na tem odseku Ljub'ianična stmtra itak že DOKlobliena?! 2e iz hleljenič-nih ozirov naj bi mestni Mzikat in zdravstveni odsek poskrbela za potrebno remeduro. — Ne»r*6© in necjrod«. Pro(e«>r na ljubijanskem a?oneervntorijn ^. Josip Miohl ee je ▼ nedeljo ▼ražal drrnior iz frledališ&L Na Aleksandrovi reati pa J0 na ledetiem pločniku tako ne«re^no ipbđrmiU da ti je pri padcu zlomil le-to nogo. Odpeljali ao pra v jnvno br>l-nioo. — Pod Tlak je prii%l. Po-s^tatnik Peter Poljane iz Sptkl. S#nica pri Medvt>dah •• je skrivnoetno vesel vtaeal po zelezniSken ti ni proti domu. Za njim ]• pripeljal tovorni Tlak. 2e> lecni plug ga je tako prijel, da nm je TmeČkal ©be vtogi. — Netr^ćana ledu, KljučaTnltorski Tajen*c Filip GregoriC ** je v neddljo 6rm*\ nm ledu, ja pcuUl in si zlomil 1evt> nogo. StevlI-ne 00 tuđi nesreće pri pađcih na slede-nelih hodnikih. O tem imo ie mno0O piaali. Na ZaloSki cee« Je padla spre-vodnikova žen* Pavla GodlarfeTa in si zlomila Icto roko. — Dolarska prfitem prlleft. Si-rokooleča dolarska Drincesa Hilda. ki ie mala na dolarskem procesu taVo lepo praviti o »lampusu«. le do neki prestani kazni v Berunlah mi$!a k usmilienim testram v LeonfSCe. kler Je znala Izmaknitl za 4000 K raznejca perila. Oddali so jo sodiSču. Kaitara. REPERTO1R NARODNEGA flLEDA LiSCA V LJURLJANL Drama. Tor»k 21. februarja: Zaprto. 22 febr. Sreda: Hamlet D 23. febr. Četrtek: Svet Izven 24. febr. Petek: Prekrasne Saltnke. B. 25. febr' Sobota: Dramska predstava v opernom gleddlišcu. Dramsko gle-daliSce zaprto. 26. febr. N>delja popoldne ob 3. uri: Prekrasne Sabinke Izven 26. fehr. Nedelja zvečer ob 8. ori: Hamlet Izven 27 febr. Ponedeljek: Svet C 23. febr. Tbrek: zaprto. O p • r a. Torek 21. februarja: >F.ranr*Hnik*. A. 22. f^br. Sred*: Givalleria ruMicana. Plesna l<*p<*nda A ?\ febr. Cvtrtek: Trubadur E 24. frbr. Petek: zaprto 25. fehr. Sobota- Zlnhtni mr^nn. fil^v-nostna predstava, Ir.vcu. I'rripla-v* 5(H) letniee Molierovep« rojatva. 26. fe-br. Nedoljat Butterflv Izven •27. f^br. I>>nf4leljf-k: zaprto 2b. febr. Torek popoldn- sob 3. uri: Prodana neveata Iev*hi — Pevski zbor (»la^H'no Matice. FVvske vaje 5^ vrše v i^tem redu kct dozdaj z ra/.delj'animi Rl.^.«ovi trikrdt na tede*v T«»ptv.> in re^hio! O-lhor. Optra Butttrftv. Butterflv pri-Stevamn vrsti naiboljših upn/oricv letoš-nje operne sezone. Rrez piidržka treba ucotoviti. da je bila opera skrhno pripravljena in da 50 tako z. Rukavina in ž njim vsi osta'i storili v polni meri, kar sn mo-fli, da Je Butterfly dosegla kar najlepM vspeh. Brez dvoma ie napis:*! Pncclnl v tei operi svoje najiskrenejS© jlashene misli, ki se tesno okleptjo srčne drama male, n©5rečn« Japonke. Naj kdo reCe. kar hoče: opera po svoji glazbeni, kakor pesniški vsebini učinkuie pretresljivo globoko in te?kn se je odtrgati njeni privlačnosti. Odč. Thalerieva je jako dobra igralVa, da pozabi^ ob njeni Igri na njeno ne ba< pr-vovrstno petje. G. Kovač bi bi1 še dokaj boljci, če bi se mocd brerreznU?rno po-flobiti v svojo v!o*o. Z fdč. Thalerfevo sta si v nekakem nasprotju: ona pri svojih IjraNkih vrlinah ni najbolj^a prvka. Kovač bi pa kot pevec na vsak natxin nemalo pridnbil. da bi b?1 le še doHer leralec. O. Romanovski ie bil. kakor skoro vsakikrat, tuđi sedai po na^i voli. Tuđi g. Brat^Su ni kai reci. da bi Ie v nekaterih mestih ne padal kot pevec \z svoje vloje. K'er zanu-sti svoj naravni, značaju vloge prilazode-ni ton, hoteč dati svojemu cla^u lirično ban'o, pa n! več na mestu. Ttidi ost a1« vio^e so bfle. prav v dobrih rokah. ttidi zbor, zlastf nevidni mora v polni meri zadovoljiti. Oder je bil, četudl ne bogato, vendar kar najlep5e prfrejen. dokaz, da ni ravno treba r&zsipavati, če se hoče pokazati ka! lepega, Orkester z g. Rukavino je pnkazal vse svoje vrline v najlepM luči. Skratka: taklh predstav si želimo 5c nadalje. — fi. — Sofeo?5tos. — Tclovidi^če ob I. jufoslOTtiisketn Tf«aokolsk«ni zle tu. Telovadiiče, katero-ca nacrt j« bil prijavljen v S etskem Vest-niku bo prirejeno na Ijubljanskem polju tlkoma za glavnim kolodvorom, oziroma ob Linhartovi ulici. Nacrti za telovadlSče so ražen oekaterih malenkosti tzdelanl, in se prične kakor hitro bodo razmere do-puščale z gradnjo telovadišča. Na telo-vadiSču bodo 4 tribune, garderoba za Čla-ne in članice in drugi potrebni prostori: zletna pisama, reši'na postaja, pošta, trgovine, buffe.tti Itd. Ves kompleks meri 78.000m*. Telovadišče v ožjem pomenu meri 152krat 104.5 = 15.900 m*. V tej plo-ičini ni vštet 10 m oziroma 15 m Širok pas za telovadno orodje in tekafišče, ki bo obiemal te7ovadl5če. Vrhutega bo ob telovadiSču 12 m Široka pasaža, kl bo vezala 4 vhode na telovadišče. Na zapadni strani je situirana glavna (reprezentanč-na) tribuna z ložami in sedeži in z mosti-čem za načelnica. Ta tribuna bo do'ga 170 m in 17 m *.iroVa. Pred trfbuno bodo stojf^a. d^hod nn glavno trlbuno s slav-nostne cestes ki bo neposredno za to tri-buno In bo jrpa'ala oba gbvn^ vh^da na zapadni strani. Pod glavno tribuno in na-sproti njej vzdolž ob s'avnostni cesti so mišljeni prostori za pošto, prodiiamlct itd. Nasproti glavni tribuni !e projektirana enako dolga članska tribuna s stofi^či In «tdeži. Zadaj pod to tribuno so garderobe za članice in prostor za zblra'i?če in na«tot> 4000 članfe. Ob nheh leoncih tclo-vadiSča sta sevema in južna tribuna za sedež«. Vsaka bo približno 135 m dolga. Zadai pod tema tribunama so garderobe za Člane In prostor za zbiraliMe in nastop Clanov k prostim vajam. Vsa dela stavbe telovadišča vodi stavbeni odsek, kl mu načclujo Ini. Igo Stembov. Ves prostor dobi krasno arhitekturo, ki |o Izdela arhitekt Jo2a Jelene. 5 telovadiSča Je dive« pogled na KamniSke planine, na Trl-gTaviko pogorj« in na poihograjske dolomite, z luga na m oiira na aal oattitljlvi ijubUanskl grad. — Vu tokoftka dnrfrra opozarfamo na razglas de?egacf)e mfnistrstva ffnanc v Llubfiani o pobiranju takse na vstopnlce pri raznih soknhkni prireditvah, kl ja ob-javijen t Undnem Usni it 13 z dne U. februarja 1922 na strani 115. 7adeva je važna za vsa druStva. da ae bo po te« at-potrebn'h prltofb. > — Nabfrtlfia roJ« so nam Trnfll In nabrani znesek nakazala sledeča sokolska dniStva: Krk 1000 Din., Ravna gora 65.50 Din., Trebnje 110 Din.. Dolnia Lendava 167.50 Din. Bratje ttoritd svoio đoUaosi Zdravo I nafnoueiša poručila. KONFERENCA MALE ANTANTE V BEOGRADU. — Praga, 21. svečana. (Izvir.) Listi oblavljajo vest če^krslova^kccu tiskovneira urada iz Beograda, da se v desetih dneh sestane konferenca strokovnjakov male antante v Beogradu, di znkliuč] definitivne skle^ o stališču male antante na cenovsM konferenci in da v *olc$nem frrcf^e orosram o obnovi Avstriie in RujU©. — Praga, 20. februarja. (P. H.) Poljska vlada jo prejela vabilo, naj to udeležl preliminarne konference strokovnjakov raate antanto, ozlroma z&> novske kooierence. fTUDA VOLILNA KAMPANJA NA MADŽARSKIM. Madžarski fašisti. | — Budimpešta, 21. febr. (Izv.) | Voli!na rnirba zadcbtva od dneva do dneva oštre'^e cblike. DruStvo pr'.hu- ; jajočih se Madžarov je organizirano po zgledu itnlijanskth fašistov. To | društvo prireja shode in orjfanizira razbijače, ki razsranjajo shodc na-sprotnih strank. Govrrniki tena dru-Stva izjavliajo po shnJih. da pHJeja do svojih ciljev tuđi s krvavimi bnji in preko mrtvih. V Pcčuju $o priredili libcrslci vcl;!ni shod. ki so *# madžarski fa§isti popolncma razbili. RADIĆ IN GENOVSKA KONfTRENCA. , — Ptrfu. 21. februaria. (Izv.) Ne-tateri pariški listi reproducTaio kratko r>oročilo iz Rima. da je vodstvo Radićeve stranko posl.ilo Italljnnske-mu mlnl»trskci*i!i svotu neticljo s soo-manlco. Radićova stranka prosi itali- HUDA ODSODĐA — Zagreb; 21. svečana. (Izvir.) Na podlaci novesra zakona za pobijanje dra^inje je redtio /ajrrcb^ko s^di-šče nrvikrat raspravljalo o slučaiu naviianta cen. Zacrreb^ki tr^tvec fid Adolf Fnbrmann je proda! slanik ra 25 K. SodiSCe ga je obsodilo na dva ir.eseca težke jeće in ra lO/iOO dinar-iev k'iobe, za slučaj neiztirljivosti na I IZ NARODNE SKUPŠČINE. — Bocgrad. 21. februar ja. (Izv.) Včerajšnia seja narodno skupSčine je bila kratka. Sejo je otvnril ob 11. do-Đoldne predsednik ?kup??člne dr. Ribar. Prečitano 50 bile razne pranje in infcrpe!aci5e po^larcev. Pred*;cdnik dr. Ribar je za tem predlasral, dnevni red prihodnie ?eie: razprava o pro-ra^unskih dvanaj^tinah za mesec ma-rec in april. Pređloz je zbornica sprc-jela. — Beograd, 21. februaria. (Izv.) Včeraj pr.poldne je imel sejo odbor za adrnin:stra+ivno razdelitev države. Bila je Reneralna razprava o zakonu glede uredltve ob'asti. Spreiet je bil vladni nacrt o ureditvi oblasti za Beo-jrrad. Bačko in PotUje. Me5to Beograd obrani Se nadalje svojo avtonom-no oblast. K mestii bo priteenjen tvdl Zemun kot prcdmc5t1e. O tem predlo-gij se bo srot^vo v plenumu narodne skupSSine vnela živahna debata. Odbor te dni nadaliuje razprave. ODGODITEV TROOVSKTH POGA-JAN.I Z ITALUO. — Beograd. 21. svečana. (lzvlr.) Rađf »talijanske kablnetne krize $o treovinska nacnlanla % Itallio prelo-žena. hnlfbrrkl ddotfatl so včerai odnotovall v RInL USTANOVITFV JADRANSKE STRAŽE. — Split, 21. svečana. (Izvimo.) V nedeljo je bil tu tistanovni občni zbor društva »Jadranska straža.« Na zboru je imel cbširen vrovor Juraj Biankinl, najjlašujoč, da moramo posvetiti največio pažnjo razvoju naše voine in tnsrovske mornarice. Za nredsednika je bi! Izvoljeti JJ. Juraj Biankini. za nodpredsednika splitski žuran Tartajrlin in za društvene-ga tajnika prof. Alfijerivić. ITALUANSKA KRIZA. — Rim. 21. svečana. (TzvImcO Predscdnik zbornice De Nicola je prejel od kralja ponovni mandat za sestavo vlade. 0 politični situaciji so bili v avdiienci pri kraliu zasliSam Oiolitti. Orlando in Sonnino. V političnih krocih priJakujelo, da se Oe Nicoli posreći sestava vlade in da ga bo podpirala večlna parlamentarnih strank. De Nicola sam pa se definitivno ic ni oiliočil za prevzctje vlada KONFIiRENCA V GENOVL Ruske zafateve. — Berlin. 21. februarja. (Tzv.J PreVo Riče jo dospek) iz Moskve po-ročilo, da je se^tavljena posebna komisija, ki razpravlja o vseh odškodnin-skih zariteA^ah, ki jih 5tavi Rusija na konferenci v Oenovi proti antanti. Te zahteve so kratko formulirane: 1. Od-ikodnina za pomoč Pranciji tekem svetovne vojne: 2. odSkodnina za lz-Kube v bojih % Judeničem. Denjikinotn. Kolčakom in Vranelom; 3. odSkodnlna za vojno % Poljsko: 4. odsleodnina za vse ruske depote. kl so Jih zaplcnile inozemske banke; 5. odSkodnina za uničeno trjrovsko in vojno brodovje, ki so je zaplenill zaveznild; 6. od^kod-nina za 1. 1917. kupljenetra. a od Rusije nesprejetesra bfasra. Te odSkodnin-ske zahteve Rusije so tako visoke, da presejjajo v*e dol^ove bivšeza car-skcea ražima. — Berlin, 21. februaria. (Tzv.) V mnanjem minlstr5rvii je osnovan po-seben odbor, kl zbira srradivo za «re-novsko konferenco In Izdeluje cotove finančne predlože. REVOLUCIJA NA POTUGALSKEM — Pariz, 21. svečana (Izvimo.) Havas lavlja Iz portugalske mele: Razširjene so vesti, da je na Portujral-skem izbruhnila revolucija. Podrobnosti U nišo znana iansko v!ado za interTencfjo, da M pripust© delegati Hrvatske k selani renovske konference. Rimska rlada \o to peticijo ods to pila v režhev vrhov-o«fBii svetu. NAVIJALCA CEN. le nadaljne tri mesece zapora. Ob-sodba se ima na trcovčeve stroSko objaviti v uradnih »Narodnih Novi-nah«. Dalje je sodišče zanlenilo Fulir* mannu vse slanike. Zalo^ro slanikov srxji^če pro^ in ir^n^ček rride v r^eben fond za podpiranje revnih SlOjttV. NEODVISNOST EGIPTA. — London, 20. svečana. (Uv\t) Marialu AUenbvju se ic posrečUo pridobiti angleško vlado za to. da sa proirlasi popolna neodvisnost Pgipta. Lordu Allenbvju ie dala vlada popot-no poblastilo, da uredi to vpm^anje z eziptovsko vlado odnosno Sarvad pa^o. R^ipt se rmclasj za neođvKen sultanat pod temle poboli: 1.) Nonc-na tuja država se ne srne nikdar pola-štiti vodstva zunarje nol. v Csciptti. 2.) An^leska nridrži pravico zaščlto v^seh tujih državljanov v Egiptu In .^.) Ansrlc?^a ima pravico vzdrževati ob obali Sue^ke^ra kanala na vsch važ« nejših točkah svoje srarniziie v iaščU to pomorskesa prometa v kanalu. ODKRITA ZAROTA NA GRSKE1VL — Rlnu 21. svečana. (Izvimo.) »Messajjcro« javila iz Aten, da so kt-ške politične oblasti odkrlle na KretI tajno organizacijo, ki je pripravllala teren za novo revoluciio na OrSkcm. Zaplenili so spise, ki doknzujejo, da Je v to zaroto zapleten bivši mlnisn*ki prtdsediiik Venizelas. Borze. — Zagreb, 20. f^br. (T^r.) Zakljn-^ek. ©rire: Curih —.—. 66.—, Pari« 29.50, 29.6<>, London —.—, 139S ^©k^ 1414.—. Berlin 15&—, 141.—. FhinaJ 4.95, 5.025. Pra^a 5%.—, 6CA—, Italija 15.80, 16.05, dolar —.—, 322 50, Budim, pežta 47.—, 47.70, Valute; dolar 315.—* 520,—, lira 15.80, 15£5, marka US.—g 150.—. — Cnrih, 20. febr. Zagreb 1.65. T>u-naj 0.149. Berlin 2.359, Pra^a 9.051, Mi-lfvn 25.ffll, Pariz 47.051, London 22.521» Newyork 5.1326. — Dunaj, 20. fobr. Clzv.) P^vi«©:' Znrreb lf>;^8.—, l0f>2.—, B-o^rrad 7M.VV— 7970.—, Prn^A 11772.—, 11778.—, Curili 122175.—, 12222V—. — Huna], 20. febr. (Trr) Volnte: rlinar 7S9O.—, 7910—, tol kmna 11722, 11.72S.—, dolar 610S.—f G202.—, ferla frank 119.975.—, 120.025.—. — Tr»t. 20. f©br. Zaprph ^.27, Berlin 9.40, Pra^a SW.2O, London 83.25» N^^ryork 20.10. Curili 393.—. — Pm/era. 20. fphr. Zapreh 17.0^25w Dunaj 0.845, Berlin 2-1.45, London 234.— Newyork "»3.50.— . Curih 1037.50. '— Berlin, 20. febr. Ze^reb 07.2S, nunuj 4.85, Prll^« 40T>.—. London OMJiO Newyork 210.75, Curih 4200.—. — Budimp©!**, 20 febr. Z^ffreb 211.50. Dunaj 10.50. Berlin 315.—, Pr*-z% 1295.—, London 2900.—. Curib 12515.—. Polzueđbs. — Ker w jp v nedeljo 19. t. m. * gcstfTn? nri l>nr«.riu FJožnu iiUra, cuo*> njal nehot© dHfcnik, «e dotični go«po4 pro«i, da ga tako] vrne, kjer dobi po-Utn s\t>]epa naitj. Pred ogledalom more vsakdo vsaki dan opažati kako se lepSc tn mlaiie izcleda, ako se uporabi i ti lei karnarja Fellera že čez 25 let priliub Hena in primana sredstva za leno« to: Fcllerova »Elsa« nomada za lice Fellerova »El?a« Tanochina nom«» da za rast !as (2 lončka ene vrste teh nomad skunai z noStnino 52 kron) Fcllerovo »EIsa«*H1iiino mlečno ml lo, najboliše »milo lenote« 4 ko« noštnine nrosto 98 kron. Eutfen V Feller, Stubica donja Ebatrfl št. 239 Hrvatsko P^rn Glavni urednik: Rasta Pustoslem&ek. Odgovorni urednik: Ivan Podrial. sfran 4._________________________________________»SLOVENSKI NAKOU", đue 22 februarja m2. S!cv 4J Svežega masla kupim v€)čjo množino. Ponudbe 1 ceno in mno!ino franko Ljub'jana n» Slov. Na od pod .Tr^ovec 1230V 1239 2 krepka učcnca 2 len'mi spričevali in dobHh sturlev sprejmo tvrd ka T. Ra>zbor&«kt Smat m pri Liliji 12>8 KorosTondentin'a vr^rj'bijiva tudt pri knjigovodstvu, !&&• službe. Vsled daljie prakse izvežbana tuđi v pisamlšklh posllh. Nastr>n takoj. Ponudbe pod .Vporabljiva 1241" na »pravo Slov. Naroda. 1241 Ka dobro hrano •• sprejme več gospodov. Naslov pove uprava S'ov. Naroda. 1229 lm mssefna soba se odda takoj ali s 1. msrcem solid-nemu gospodu ali gospod Ćni. Električna ra'svettjava, piost vhod. Nailov -ri upravi Slov. Naroda. 1226 HeĐlouana so&n 8 kuhinjo ss I46e za takoj. Ponuđbc pod .Luč in zrak 1232* na upravo Slo-venskega Naroda. 1232 stanovanje« obtioječe \t dveh sob, kuhinje in pritiklln v Ljubljani z ena-kim al! večjim v Ribnfd, Dolenjsko Nasov pri upravi S1ow Narod 1222 Koresponlent fcrbohrvalki, slovenski In nemSkt, ver-ifran v plsarrušVih poflih. te takoj Sprejme *a to*arno v Ljubljani. Katar«, čn « ron u dbc„z nav edboidose^ds n i e nova kočija in konjska oprema sa dva konja. Ogleda te vsaki dan od po! 12. do 2. popoidan. Naslov pove uprava ilov. Naroda. 1220 Proslafalka ipecerijske stroke »e sprejme v Lfub-Ijani. Pismene ponudbe na; Ljubljana. poštni predal 121. 1219 RudnlšKi obralovodla oblastveno potrjen, obenem jamski me-rec, absolvent rud?rbke Sole, se za ta-ko'šnji nas*op sp:cjm«. Ponudbe na A. I SuSnik, Ljubljana, ZaloJkae.21. 1216 Inserlrnjte» ! Jlai'Jorođu! Sprejms se vcč pospodov na dobro dama do hrano. Poizvt te Mestnl trg 12,1. n. 1.23 Iščem »lattlnjo, s osobno tuđi za kuh'nfo. Dobro plačilo. Naslov povt uprava Sio-venskegi Nareda. 1230 JKasko novo, ti dama .Co'ombina" prodam event posod m. — Naslov pove uprava Slov. Na.oda 12 6 Sobo nemeblovano ali 2 prazni sobi v sredini mrs'a, pn'klađni za obrt, za takoi ali do konca marca Išće radi preselile štvilja. Naslov pove uprava Slovenske-ga Naroda. 1237 Skladiščnik In trgove kl pomoćnik se takoj s^rejmcta. Ponudbe na Orlent, lovama harv, Ljubi ana. 12 58 Sobo proti primarni nafjradl išče same c, uradn k pri fsčjem industrjskrin podjetju. Ponudbe rod .Samec 12 W na upravo Slov. Naroda. 124 ' Izjava. Iz javljam, d^ je nee«nfno vae, kar sem obdolžil gospo Aojiijo J van. g -stilntčark> v Podnatu, in se ji zahva* ijujem. da je odstoplla od sodnijskega postupan)«. Hrlbar Jjslp- išče se etarefea laeurj«na klagaijf»l6ar» ka za vr^jo le lavr^cih v Liubl ani. Sprejme se tud samoatojna kuhare* pioti debn plac«. P. mene ponudbe pod .Dobi* moč 12^3* «a a u o Slov. Ni* dt. __ 1243 kokošje in rnran«Wo se dobi v v^«k> mnoilni po dnf^nih cenih pii t. Vaj-dav veletrgovina s peru'.n no, Cakovt-c, Mi-dj'fnu-ie. 9*7 Sivalni stroj jenski, dobro rhr»rjen, se Irupl. Po nudbe pod .S v Nil stioj 12 2* po?t noležefe LjuMana. 120 ' IBUT za tvornicu ko'nat'h valianih kama't traži M. Aokermann, Bjelovar 1205 BLT a^^aPa^% **♦• B«1no gospodična iz bol^r h?*e ^bR. -»s«nfc^Bassar k* I« »•» dan ođsotia* Di nerado •B^ ^fc^ IsaftV ^aTa^ Ponudbe na poatat predal 18. 1203 iDiOD Mh\l trgovec Fanli MMi m. SetSsc nuiiliiBiio lenu bbiubj Ksrol UrM trgovec in posestnik Hiai BiiiE ral Ssrott Rofriretca. Naš dobri oče, gospod Martin Pillsr je danes v 83. letu boguvdan umri. Pogreb bo v sredo, 22. t. m. ob Vi 5. popoldne iz hiše: Vrhovčeva ulica št. 9. Počivaj v miru, blaga du?al V LJmfcllftBl, dne 20. februirja 1922. lattiifl Pir • Frel Brtt pojctatji oorestna. ■cttai s«fr«tai j*t«4 i IJiHJial S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nai dragi brat, svak in stric, gospod Inspektor fin, min. In poMstnitc preminul danes rjutrai ob 5. po kTatki bolezni v Radomijah. Truplo se prepeljc v Ljubljeno ter se položi v rodbinska grobnico pri Sv. Križu. Pogreb se bo vršil iz Sodne ulice St. 10 v sredo, dne 22. februarja ob 3. popoldne. Sv. maše zaduSnice se bodo darovale v raznih cerkvah. V LlnbUanl, dne 20. februarja 1922. AntOBlJa Novak roj. Jerain, sestra. — Stanko in Lt#a, nečaka. * frano Novak, gtmn. ravnatelj, svak Instrnkcljo H£e za nlžio srcttnjo *o o odti^njak prof hrani, e rnt tiul1 n ^anovipje Ponuiibe o*d .Odičnjak 1227* na upravo S o ■. Naroda. 12-7 150 dinarev ngr.de tiitrmu, kl rireskrbi mU]!temu gospodn -iri bol ti rodbni mcb ovuno sobo z t\*kir\čno n»7tvetl.a a. Pnnuđ^c ro>1 .N^frada 1214* na tip.cv« Slovcns egn Naroda 1^14 Tr»ii se vizo mri'} i ?lfm *m kameniko I zafnljeradnj«. !J>nnd- sl*h n* ,Fruga d. d. ' Za^ieh. Ra>kertev, ruma, konjaka In ostati i sp rituor. Po-nudbe z obvestl!om, v katerem k-aju pozi^ fflpl.t^nt najve? odjrmalcrv, ;r poslati na naslov : PoStni prcJal 41, /a-vrreb, flavna r«>lta. 10*V* ZeloznHkl uradnik samec, 26 le- star, dobro vm ran, ~o •^rno na y knmerc. slu*bi, želi pre-■nanltl alužbo fn vstopiu s 1. :ipr - I >m t. \. v kako vcČ!O hančno to.af-nj'*ko ali 'i^ovska rodi-^tle. onu'ibr r»od .Zmožnoit in vstrajnost 1204* n? u,nvo SI 'v. Naroda. 120A Trgovec »tar 30 !et, vsestransko izobr.tfei fn z večilm kapitalom, že't vatoaitl h ka- ' kin^rmt vcc* tmj trpovs^emu ali T«.var mikf mu podjft| (V'3^0 220 . ja-0 f Siemens 5000/3000-210 W0 . «W) . B B. W 5000 000 ,W 270 , 130 . Em 1C 000 \5000 3000 380 220 . IVO , B BW 5000 "OOO 220 120 . &V0 t B B W. 50OH3OO0 210 12O 9 30 0 . B. B W. t0'O0/.srnO-3O00MII0;250 . 300 . B. B W. .^000 3000 Jfti/22O . 400 . 5*ement 3U% 3*0 220 • 40 0 g B Đ W, 5000 3«OO'.-^0'220 t 500 , Semens 5000 :^0O0.'3S0 "223 . SS 0 . Sicmen« fzvršftvc oljne in sh'a'tntg« STiks fz tvomlce novi, *a 5> nerio4 frekvence, dalje mot^rjl in dlnami na vrtilnl in i«to mtntkl 1ok( b.n- clnovi, iurovooljni in dicselskt saotorji t, ćno s skladil^a ICbiSmLaI WIIN |., Raltvsiussjtrass« tir. 2. Jugoslovanska Union - banka preje Mariborska eskomptna banka, ustanovljena leta 1872. Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Nurska Sobota, Velikovec In ftkoija Loka. AKCIJI hopltfl! R 30.000.000 Rezerve K 16.000.000 izurJuje vse honte posle ndhulantneie. Lastninm in tiak »Narodnf tialuroos z* ioftcratoi dtl odaovorto Valtotiii Kopil