Ferdinand Humski Šolski center Ptuj, Strojna šola Volkmerjeva 19, 2250 Ptuj LEKSIKON ZA PAMETNE MEHATRONIKE A-D ucno gradivo za srednje strokovno izobraževanje Tehnik mehatronike Ptuj, september 2019 UVOD Pri slovenski srednješolski mehatroniki se soocamo z naslednjimi dejstvi: 1. Mehatronski poklici so iskani, mehatronikom ni težko najti zaposlitev. Ampak, že srednješolska mehatronika zahteva ogromno kolicino znanja, informacije pa so razpršene po mnogih literaturah in po spletu. Ucitelj stroke porabi vec casa za iskanje pravih informacij kakor za pripravo pouka. Ker ni enotne literature, moramo ucitelji stroke znanje prenašati na pocasen nacin -z narekovanjem ipd. Po drugi strani pa tudi dijaki porabijo vec casa za iskanje informacij kakor za ucenje. Tako ucitelji kot dijaki nismo zadovoljni s trenutnim nacinom poucevanja in zato išcemo lažje ter hitrejše poti do znanja. 2. Slovenski srednješolski mehatronski strokovni moduli še zdalec niso tako sistematizirani kot npr. splošnoizo­braževani predmeti. Katalogi znanj pri splošnoizobraževalnih predmetih so razdelani »v nulo«, matematika za izobraževalni pro­gram Tehnik mehatronike je recimo razdelana na kar 43 straneh. Katalogi znanj za strokovne predmete pa so opisani na vsega 2 do 3 straneh in sploh ne vsebujejo nobenih predlogov casovne razporeditve! Naštevajo samo izobraževalne cilje, prepisane iz nekih literatur, ki pa tudi niso navedene. Od tod naprej pa -znajdi se sam, temu se rece »uciteljeva svoboda«! Svobodno si išci in najdi literaturo, svobodno se znajdi glede ucnih pripomockov, svobodno dolocaj casovno razporeditev ur, svobodno pripravljaj vaje, svobodno doloci mini­malne standarde znanja, oblike preverjanja in ocenjevanja, svobodno izvajaj ure itd. Posledica takega nacina dela je, da se strokovne ucne vsebine po srednjih šolah precej razlikujejo in zato je poklicno maturo za izobraževlni program Tehnik mehatronike nemogoce poenotiti po celotni Sloveniji! 3. Tehnologija strmo in vsakodnevno napreduje, novosti pa je treba cim hitreje obvladati in jih vkljucevati v pouk, ce hocemo obstati v tem konkurencnem boju. Ucbeniki za mehatroniko hitro zastarajo. O vseh zgoraj naštetih problemih sem razmišljal že davnega leta 2008. Ugotovil sem naslednje: najbolj pamet­no, najceneje in najhitreje bi bilo zbrati slovensko srednješolsko mehatronsko znanje na enem mestu, recimo v slovenski srednješolski mehatronski bazi podatkov, ki bo namenjena izkljucno samo za obnavljanje znanja, za lajšanje ucenja in tudi za ucne priprave profesorjev. V to bazo bi informacije prispevali samo strokovnjaki iz posameznih podrocij. Iz te baze pa bi nato lahko brez­placno crpali vsi, ki si to želijo. To je nekaj podobnega, kot da bi vsi Slovenci imeli dostop do zaklada in bi si lahko vzeli toliko zlatnikov, kolikor bi si jih želeli ... Z napredkom tehnologije bi se taka baza podatkov samo še dopolnjevala in bi na ta nacin postajala še bolj dragocena. Zaradi lažjega ucenja pa bi seveda narašcalo tudi zanimanje za mehatronske poklice, ki jih država tako zelo potrebuje. Ceprav me takrat skoraj nihce ni jemal resno, sem se trmasto lotil dela, ki se nikoli ne konca. Bazo podatkov, ki sem jo vztrajno ustvarjal, sem najprej koristil sam. Že leta 201 O se je pojavilo prvo zanimanje, tako s strani pro­fesorjev kot tudi s strani dijakov. Leta 2011 sem idejo in takratne rezultate mojega dela prvic predstavil na 3. forumu mehatronike v Šolskem centru Celje. Bazo podatkov sem razvrstil po abecednem vrstnem redu gesel in jo poimenoval Leksikon za pametne mehatronike, skrajšano LPM. Dodal sem še slogan: LPM -Z LAHKOTO DO ZNANJA! Predstavitev je bila zelo uspešna, odziv je bil odlicen. Od takrat naprej prejemam samo še cestitke in pohvale. LPM uporabljajo dijaki, študenti, profesorji stroke in celo profesorji splošnoizobraževalnih predmetov. Letos LPM že krepko presega 5000 gesel in zato je nastopil cas, da se izda v obliki sedmih locenih knjig. Zaradi boljšega pregleda sem uporabljeno literaturo enotno oštevilcil in jo razporedil po abecednem redu, po naslovih. Pricakujem, da bodo tudi drugi avtorji brezplacno prispevali svoje znanje in baza podatkov se bo širila. Nekoc bo ministrstvo uvidelo, da je takšno delo vsestransko dobickonosno in bo našlo sredstva za strokovnjaka, ki bo urejal bazo podatkov. Sanje bodo postale resnicnost, Slovenci pa bomo zmagovali v znanju in v tehnologiji! Ferdinand Humski 4G Komercialni naziv za L TE. cr-E diagram Glej Natezni preizkus. A Glej Angstrom. a-I an-Predpona v sestavljenkah za izražanje manjkanja, odsotnosti, zanikanja tega, kar pomeni osnovna beseda. A.B.S. Akrilonitril, butadien, stiren. Termoplasti. Abciger Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (abziehen -potegniti dol, sneti), kar pomeni snemalnik, snemalka oz. snemalo. Abrazija Obraba površine zaradi drgnjenja med uporabo. Abraziv: brusivo, brusilno sredstvo. Razi. erozija. Prim. Obraba. Abdekati Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (abdecken) kar pomeni pokriti, prekriti, npr. ~ površino pred lakiranjem. Strokovni avtolicarski izraz je maskirati, maskiranje. ABS Zavorni sistem, ki preprecuje spodrsava­n_jg_, ang. Antilock Braking System, slovensko pro­tiblokirni zavorni sistem, sin. elektronsko uravna­vanje zaviranja. Blokiranje koles pri zaviranju namrec povzroca spodrsavanje, ki mocno zmanj­ša ucinkovitost zaviranja in obenem povzroca za­našanje, ki ga ni mogoce obvladati. ABS -umetne mase Kratica za akrilnitril-butadi­en-stirol, umetna masa. LASTNOSTI ABS: Fizikalne lastnosti splošne: gostota 1,03-1,07 kg/dm3; toplotne: uporaben med -45 in 85 ° C; mehanske: natezna trdnost 35 -52 N/mm2 , tog in žilav material, dobra odpornost proti praskam, vi­soka udarna in zarezna žilavost, dobro duši zvok. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): briz­ganje, ekstrudiranje (vlecenje) v cevi, palice, pro­file, trakove, ekstrudivno pihanje itd. Popravila: lahko ga lepimo s topili, lepimo ga tudi z drugimi materiali ob uporabi dvokomponentnih lepil; vari­mo ga z vrocimi plini, ultrazvocno in visokofrek­vencno; deli, ki se varijo, morajo biti suhi; ABS je varljiv tudi s PMMA; možno je privijanje s samo­reznimi vijaki in odvzemanje; Kemicne lastnosti:gori, tvorba napetostnih razpok na zraku je majhna; obstojen proti olju, alkoholu, bencinu in lugom, neobstojen pa je na estre in ketone, fiziološko pa ni nevaren. RAZVRSTITEV ABS: komercialno je plasticna masa, tehnološko je termoplast, kemicno je kopolimer, nacin prepoz­navanja: gori s sajastim plamenom. PRIDOBI VANJE IN KEMIJSKA SESTAVA ABS: kopolimer stirena, butadiena in akrilonitrila. UPORABA ABS je široka, zaradi nizke gostote in možnosti brizganja v forme: cevni sistemi, glasbe­ni inštrumenti (flavta, klarinet, piano), kovcki, avto­mobilski odbijaci, armaturne plošce, rocaji za hla­dilnike, robni trakovi pri pohištvu (ki so enostran­sko prevleceni s talilnimi lepili: EVA, PO, PUR), medicinski pripomocki, podloge za kovinske dele, tudi LEGO kocke so izdelane iz ABS. Abscisa Vodoravna os x v dvoosnem kartezic­nem koordinatnem sistemu. Prim. Ordinata. Absoluten Stran 3 a) Popoln, neodvisen, dovršen. b) Pri meritvah: skupna mera, izražena v konkret­nih merskih enotah. Prim. Absolutni nacin pro­gramiranja. Ant. relativen, inkrementalen. b) Matematicno: vrednost, ki je vecja ali enaka O. Absolutna dielektricna konstanta Pojasnilo pod geslom dielektricnost. Sin. elektricna poljska konstanta, influencna konstanta. Absolutna napaka meritve Napaka meritve, ki se doloci po pravilu 2/3. Eno tretjino meritev, ki najbolj odstopajo od povprecja, zavržemo. Absolutna napaka meritve je najvecji odmik med upoštevanimi meritvami: .x = najvecji odmik 2/3 meritev Prim. Relativna napaka meritve. Absolutni nacin programiranja Programiranje, pri katerem se vse uporabljene koordinate nana­šajo na neko stalno izhodišce. Prim. lnkrement. TOCKA P9 +y P6 PB P7 P1 310 P2 310 o o "' P3 520 o .. .. P4 520 P5 600 .1 +x P6 600 P7 650 P8 650 pg o PO o Absolutni tlak Glej Tlak. Absolutno delo Izracunavamo ga pri zaprtih ter­modinamicnih sistemih in je tesno povezano s spremembo volumna: i\.A= p·i\.V Celotno absolutno delo Aje enako integralni vred­nosti zmnožka p·dV pri spremembi volumna od V1 do V2 : A ABSOLUTNO p DELO B v Sin. volumsko delo. Prim. Delo, Tehnicno delo. Absorbent Snov (ucinkovina), ki vsrka (vpije vase, lahko tudi kemicno veže) plin, tekocino, top­loto, žarke. Primer absorbenta za plin: voda, ki vsrka amoniak. Vodo absorbira glicerol, kalcijev klorid CaCl2 (klorkalcij), fosforjev pentoksid P 401 0 in magnezijev klorid MgCl2, ki veže 6 molekul vode: MgCl2·6H2O. Ang. absorb: vsrkati. Sin. ab­sorbens. Prim. Higroskopen. Absorpcija Vsrkavanje, vpijanje, vpoj. 1. Fiziološko:sprejemanje, vpijanje snovi v tkiva ali skozi tkiva. Sin. resorpcija: ~ vitamina B, crevesna ~, enteralna ~, parenteralna ~, pomembni sta hitrost in stopnja absorpcije. 2. Kemijsko: vgraditev (prodiranje) topila v notra­njost -v kristalno rešetko (molekulo) snovi. To je mocna vezava, npr. hidrat CuSO4·5H2O. Prim. Kristalna voda, Voda v farmaciji. 3. Fizikalno:zmanjšanje (izguba) energijskega to­ka ali toka delcev pri prehodu skozi snov: ~ toplote, ~ zvoka, ~ žarkov. Razi. adsorbcija. Abstrakten Teoreticen, v praksi še nepreverjen, ki nima veze z resnicnostjo. Tudi posplošen in težje razumljiv. Ang. abstract: -kot samostalnik pomeni izvlecek, kratek pregled, -kot pridevnik pomeni pojmoven in težje razumljiv. AC Izmenicni tok, ang. Alternating Current. Prim. DC. ACEA Združenje evropskih avtomobilskih kon­strukterjev, Association des Constructeurs Europeens d'Automobiles. Ustanovili so ga evrop­ski proizvajalci vozil in motorjev leta 1990. Specifikacije obsegajo 3 razrede: Ferdinand Humski 1. Motorna olja za bencinske motorje: A1 -zelo kakovostno olje, ki varcuje z gorivom, A2 -standardno olje in A3 -zelo kakovostno olje 2. Mol. olja za dizelske motorje osebnih vozil: 81 -standardno olje, ki varcuje z gorivom, 82 -standardno olje, 83 -zelo kakovostno olje, 84 -standardno oje za nekatere direct injection 3. Mol. olja za dizelske m. komercialnih vozil: E2 -standardno olje, E3 -zelo kakovostno olje, E4 -super kakovostno olje, npr. Mercedes Benz E5 -super kakovostno globalno olje (Volvo, Scania, Renault, MAN) Primer oznake: ACEA B3/E2. Acetal Umetna masa, glej POM. Acetilen Tehnicni etin s kemicno formulo C2H2 in s trojno vezjo HC:CH. Zaradi primesi (fosforjev hidrid PH3 in vodikov sulfid H2S) ima neprijeten vonj po cesnu in je strupen. Brezbarven plin, cist je rahlo sladkobnega vonja, nekoliko lažji od zraka (1, 17 kg/m3), kurilna vrednost 49,9 MJ/kg, vrelišce -75 ° C, samovžig pri 305 ° C. Topen je v vodi in ace­tonu. Razi. etilen (eten). Acetilen je edini plin,ki pri zgorevanju ustvari re­ducirno podrocje in zato površino varjenca ocisti od oksidov. Vsi ostali gorljivi plini pa pri zgoreva­nju reducirnega podrocja ne ustvarjajo.zato niso primerni za varjenje neplemenitih kovin.Lahko pa jih uporabimo npr. za varjenje umetnih mas. Prim. Jeklenke, Karbidi. Pridobivanje: • iz kalcijevega karbida (CaC2), glej geslo Karbidi, • s pirolizo metana pri 1400 ° C, pri cemer se atomi povežejo v acetilen; to je trenutno najpomemb­nejši proizvodni postopek Lastnosti: Acetilen je eksploziven brez zraka ali na zraku: • Ce cistemu acetilenu, ki je shranjen brez zraka v zaprtem prostoru (npr. v jeklenki). povecamo tlak nad 3 bare,acetilen disociira -to je ekso­termna reakcija, ki sama sebe pospešuje C2H2 . 2 C + H2 + 222,7 kJ/mol Zgornja reakcija se sproži tudi pri nižjih tlakih, npr. zaradi udarca,ali pa tlak povzroci povišana temperatura,npr. požar. Ce ni hlajenja, se tlak nezadržno povecuje in eksplozija je neizogibna. • Tudi ce cistemu acetilenu brez prisotnosti kisika ne povecujemo tlaka,pride pri temperaturah nad 400 ° C do polimerizacije acetilena v vinilacetilen, benzen ipd. -kar pa so tudi eksotermne reakci­je, ki povzrocajo eksplozijo. • Ce je plin acetilen ujet v neki posodi, ki jo ob­kroža zrak (preluknjana plocevinka, balon itd.) in mu dovedemo plamen ali ga segrejemo vsaj na 305 ° C,se bo sprožila reakcija hitrega zgoreva­n.@, posledica katere je pok (eksplozija). Zmesi acetilena z zrakomso eksplozivne v mejah od 2,8 -75 vol% (zelo široko obmocje). Preprecevanje nevarnosti eksplozije acetilena . glej geslo Plamensko varjenje -varnostni ukrepi. Ce pa znamo dovolj natancno nastavljati pretok acetilena in kisika, ustvarimo pogoje za nadzirano zgorevanje acetilena. Acetilen gori z mocno sve­tlecim sajastnim plamenom, ki pri zgorevanju z vec kisika postane nesvetlec. Uporaba: V tehniki je acetilen eden najpomembnejših pli­nov. Uporablja se pri organskih kemijskih sintezah in za avtogeno (plamensko) varjenje, lotanje, me­taliziranje itd. Zaradi velike energije so tempera­ture pri sežigu zelo visoke, pri avtogenem varjenju (gorenje v cistem kisiku) presegajo 3.200 ° C. Vcasih so ga uporabljali tudi za razsvetljavo (kar­bidovke) in v medicini za narkozo. Acetilenidi Spojine acetilena s kovinami, vodi­kov atom v acetilenu je zamenjan s kovino. Suhi acetilenidi so eksplozivni. Sin. acetilidi. Prim. Karbidi. Acetilidi Glej Acetilenidi. Aceton Brezbarvna, hlapljiva in vnetljiva tekocina z znacilnim vonjem. Kemijsko ime: 2-propanon, Ferdinand Humski dimetilketon, CH3-CO-CH3. Vrelišce 56 ° C, plame­nišce -20 ° C, meja eksplozivnosti 2,8 -12.8 vol %. Z vodo in etanolom se meša v vseh razmerjih. Je pomembno polarno topilo in sredstvo za ekst­rakcijo. Ker topi acetilen, se uporablja v acetilen­skih jeklenkah. Uporablja se tudi pri proizvodnji umetnih mas, npr. za proizvodnjo pleksi stekla PMMA. Ackermannovo nacelo Kolesa vozila je v ovinku treba zasukati tako, da se osi vseh koles (spred­njih in zadnjih) sekajo v eni sami tocki. Prim. Kot razlike zasukov koles. Acidorezistenten Odporen proti kislinam. Adapter Naprava za prilagajanje, npr. pretvornik napetosti. Adaptacija: prilagajanje, popravljanje. Lat. adaptatio. Adhezija Sprijemanje, zlepljenje s površino. Ang. adhesive: lepljiv, sprijemljiv. Prim. Kohezija. Adhezijska sila: privlacna sila med molekulami razlicne vrsteoz. med površinama dveh teles v stikuzaradi medmolekulskih sil. Adhezivnost: glej Oprijemljivost. Prim. Merilna kladica, Obraba, Lepljenje, Kohezija. Adheziv -lepilo. Adiabaten Brez dovajanja in odvajanja toplote. Adiabatni sistem Termodinamicni sistem, v kate­rem toplote od zunaj ne dovajamo in niti ne odvajamo, pac pa lahko nastane toplota v sami snovi zaradi trenja. V idealnem primeru (brez tre­nja) sta adiabata in izentropa identicni. Npp. ter­modinamika, najpomembnejši izrazi. Adicijska nomenklatura Z njo ponazorimo doda­janje (adicija) atomov neki strukturi, ki je opisana z drugim delom imena. Posebno uporabna je za poimenovanje hidrogeniranih struktur, npr.: 1 ,2,3,4-tetrahidronaflalen 1 co: 4 Aditiv Dodatek, npr. za olje (boljše mazanje), go­rivo (cišcenje vbrizgovalnih šob za dizelske motor­je) itd. Admitanca Glej Impedanca. ADSL Nesimetricna digitalna povezava, ki omo­goca hitrejše prenašanje podatkov po bakreni te­lefonski žici,ang. Asymetric Digital Subscribe Li­ne. Sodobna modemska tehnologija prenosa po­datkov z višjo hitrostjo k narocniku (download, od spletnega strežnika do uporabnika, do 1 O Mbit/s) in z manjšo histrostjo v smeri k ponudniku storitev (od uporabnika, do 1 Mbit/s). Poskuša cim bolj iz­koristiti in uporabiti že obstojeco telekomunikacij­sko infrastrukturo (bakrene vodnike). Nastal je kot konkurenca kabelski TV. Takšen nacin prenosa podatkov je primeren za u­porabo interneta, je torej vrsta digitalne povezave na internet. DELOVANJE: ADSL modem za svoje delovanje potrebuje analogni (POTS) ali digitalni (ISDN) telefonski prikljucek in razdeli telefonsko linijo na . locene informacijske kanale. Vsak kanal ima razlicne kapacitete in hitrosti: -najmanjšije med frekvencnim obmocjem O in 4 kHz, za pretok analognega zvoka (telefonskega pogovora) -srednjimed 25.875 kHz in 138 kHz se uporabl­ja za prenos podatkov od uporabnika in Stran 4 -najvecjimed 138 kHz in 1104 kHz se uporablja za prenos podatkov proti uporabniku. Vsak kanal je možno razdeliti še na vec pocasnej­ših kanalov. Telefonski pogovorni kanal je locen od digitalnega modema s pomocjo filtrov, kar pre­precuje kakršnekoli motnje, tudi ce modem odpove. Adsorpcija Vezanje neke snovi na površino dru­ge (adsorbenta) -npr. barvila pri prekristalizaciji na aktivno oglje. Razi. absorpcija. Prim. Steklo. Adsorbent Snov (ucinkovina), ki na svoji po­vršini veže druge snovi ali delce. Npr. aktivno oglje, silicijeve spojine (silikagel oz. silicijev dio­ksid SiO2, bela glina, magnezijev trisilikat [Mg2Si3O8 ·XH2O]) in aluminijev oksid Al2O3 . Ang. adsorb: prisrkavati. Sin. adsorbens. Razi. absor­bent. Prim. Higroskopen. AED Avtomatski zunanji defibrilator, ang. auto­mated external Defibrilator. Prim. Reševalni znaki. Aerosol V zraku ali plinih razpršena trdna ali te­koca snov, npr. megla, dim. Sin. pršilo, razpršilo, sprej. Pri brizganju barv in lakov pa uporabljamo izraz brizgana megla, barvna megla. Afiniteta Nagnjenje, težnja, specificna privlac­nost do kemicnih elementov, skupin, spojin, tkiv, organov ali struktur. Npr.: jeklo ima pri višjih temperaturah visoko afini­teto do ogljika. Zato pride do difuzijske obrabe diamanta, ce z njim odrezujemo jeklo. AG Glej Delniška družba. Aglomerat Skupek (združba) agregatov, enakih ali razlicnih delov. Aglomeracija -vezanje drobne ali praškaste rude brez žganja. Prim. Agregat. AGP Paralelnoracunalniško vodilo s posebno obliko razširitvene reže. Prikljucek (razširitvena reža) na maticni plošci je obicajno namenjen graficni kartici, ang. Accelerated Graphic Port. AGP prikljucek ima drugacne dimenzije kot PCI, za razliko od PCI prikljucka pa ima še dostop do sistemskega spomina. VZVOD KA1RTICO II !REŽA s KONEIKIORJ,EIMI I Agregat 1. Skupek, ki nastane z združitvijo istovrstnih del­cev, npr. mineralni agregati za najtrše kompo­nente betona. Prim. Aglomerat, sin. skupek. 2. Tudi naprava kot skupek dveh ali vec strojev. Npr. pomožni ~ za poganjanje pomožne opre­me ali za opravljanje pomožne funkcije; hidrav­licni pogonski ~ pa vsebuje vse naprave, ki so potrebne za pogon hidravlicnega sistema. 3. Stroj, ki proizvaja ali zagotavlja elektricno ener­gj_j_Q za porabnike, t.i. elektro ~: dizelski, varilni. Prim. Generator. Agregatno stanje Fizikalno stanje snovi. Agregatna stanja se med seboj razlikujejo po notranji urejenosti molekul, atomov ali ionov: Trdno a.s.: gradniki imajo v prostorski mreži stal­na mesta. Tekoce a.s.: gradniki se med seboj dotikajo in so gibljivi. Plinasto a.s.: gradniki se prosto gibljejo po prostoru. Pri zelo visokih temp. je lahko snov tudi v t.i. cetrtem agregatnem stanju -plazmaticno agregat- no stanje: popolnoma ioniziran plin. Prim. Plazma. Pri prehodu iz enega a.s. v drugo snov prejme ali odda energijo: AHU Nemška kratica, ki pomeni Aur..enhochdruck­umformung, po slovensko preoblikovanje z zuna­njim tlakom (hidromehanicni globoki vlek), ang. hydroforming. Prim. IHU. Osnovni princip delovanja: Plocevina se položi na matrico in se tesno zapre s pokrovom. Nato se dolije tekocina (emulzija), hid­ravlicna crpalka pa dvigne tlak. Plocevina se zara­di tlaka tekocine (~170 MPa) preoblikuje po obliki matrice. Plocevina se lahko oblikuje tudi po obliki pestica, visoki tlak pa se lahko ustvari tudi s pritiskanjem pestica.Na stiku med pesticem in držalom ploce­vine se pojavi še vlecni greben: Podoben postopek lahko izvajamo tudi v domacih delavnicah -uporabimo stiskalnico. Ker je težko zagotoviti tesnost, namesto tekocine uporabimo gumijasti blok. Airbag Glej Zracna blazina -avtomobil. Airbrush Majhna in zelo natancna brizgalna piš­tola za nanašanje barve, s katero lahko ustvarja­mo umetniške slike, med drugim tudi zacasne tat­tooje (2 -5 dni). Delovni tlak airbrush pištol znaša med 1,5 in 2 bar, približni podatki o porabi zraka pa so: • šoba 0,2 mm -17 L/min • šoba 0,3 mm -20 L/min • šoba 0,4 mm -30 L/min • šoba 0,5 mm -50 L/min Za airbrush potrebujemo prenosen, majhen, lahek in tih kompresor z majhno tlacno posodo (~3L). Delovanje: Stran 5 Ferdinand Humski snjenega zraka imajo airless pnevmatike v notra­lahko tudi epoksidne smole, aminoplasti itd. PRITRDITEV IGLE njosti posebne profile iz elasticnega materiala, ki Estri akrilnih kislin so poliakrilati in se uporabljajo se na preprekah stisnejo. kot veziva za barve, lake, tesnila, mase za izdela­i Airpuller Avtokleparsko orodje za popravilo vo livarskih modelov in jedrovnikov, lepila, materi­ vboklin pri enostranski dostopnosti. ale v zobotehniki in za proteze. Ker se hitro strjujejo in so barvno obstojni, se dis­ ' POT perzije akrilnih polimerov s pigmenti in vodo upo­ ZRAKA VZMET POTISKA IGLO IN SPROŽILEC NAPREJ rabljajo kot akrilne barve. Akrilne barve za domaco rabo vsebujejo nasicene VZMET POTISKA SPROŽILEC NAVZGOR poliakrilate, ki se raztapljajo v organskih topilih ali nabavijo kot vodne disperzije (kar je bolj pa se DOVOD ZRAKA t OOl.E MATERIAL . . . , - prihranek pri materialu (pri barvi, lakih) ° c. peceh pri temperaturi med 100 • Dvokomponentne lake. Sestavljeni so iz veziva in trdilca. Pri lakiranju • curek laka dobro doseže vogale in poglobitve • pri brizganju laka z veliko viskoznostjo doseže­mo veliko debelino plasti na eno brizganje v serijski proizvodnji na­ Obstajajo pa tudi stane zmes v pravilnem razmerju šele v brizgal­ni pištoli. Med obema komponentama nastane kemicna reakcija (poliadicija), ki utrdi SLABOSTI: naneseno Šoba je zožanje na koncu airbrush brizgalne piš­tole. Narejena je tako, da skozi zunanjo odprtino šobe izteka zrak, skozi notranjo odprtino pa izteka razredcena barva. Licar s pritiskom na sprožilec povzroci iztekanje zraka skozi ozko odprtino v šobi. Zaradi zožanja se zraku poveca hitrost, to pa povzroci podtlak, ki "povlece" razredceno barvo iz rezervoarcka. Barva se pomeša z zrakom in se v obliki zelo drobnih kapljic razprši na papir ali drug material, ki ga barvamo. Razredcena barva v airbrush brizgalni pištoli mora imeti zelo majhno viskoznost: originalna barva se z vodo meša v razmerju 1 : 4 (1 del barve in 4 deli vode). Ang. airbrush: zracni copic. Sin. brizgalna pištola za oblikovanje (dizajn). Airless Poseben postopek nanašanja barvnih premazov z brizganjem brez zraka -hidravlicno razprševanje. Crpalka ustvarja tlak do 500 bar in potiska fluid po visokotlacni gibki cevi do brizgalne pištole. V pištoli je šoba, ki tekocino razprši v drobne kapljice. Glavne PREDNOSTI airless postopka so: • majhni stroški • velike površine premažemo v kratkem casu • ustvarja se manj brizgalne megle, kar pomeni manj odboja barvne megle in zato približno 35% Tanka žicnata elektroda se spusti do plocevine in se samodejno privari nanjo. Nato se žicnata elek­troda zelo hitro dvigne za že prej nastavljeno viši­no in izvlece vboklino. Nazadnje se elektroda za­vrti in se na ta nacin loci od plocevine. Ajnkliftati Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (entlllflen), kar pomeni odzracevati. Ajnšlag Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (der Einschlag), kar pomeni zasuk. Ponavadi je s tem mišljen maksimalni zasuk pri krmilju vozila. AJPES Agencija Republike Slovenije za javno­pravne evidence in storitve. Ajzen Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (das Eisen), kar pomeni železo. V domacem izra­zoslovju ta izraz pogosto uporabljamo za jekla. Akcelerometer Naprava ki meri pospeške,obi­cajno le v eni smeri. Uporablja se v letalstvu, pa tudi za merjenje vibracij, npr. pri rotacijah -na ta nacin lahko diagnosticiramo delovanje (obrabo, razpoke, nepravilno vgradnjo, rotacijsko neurav­novešenje in še mnoge napake) ležajev, turbin, crpalk, kotalk, kompresorjev.Prim. Popravilo. POSPEŠEK okoljevarstveno). Nenasiceni akrilati so glavne komponente barvnih materialov, lakov in lepil, ki se strjujejo pod vpli­vom sevanja (žarkov, npr. UV). Kemicna zamrežitev (polimerizacija) je znacilnost skupine akrilnih kislin. Akrilna kislina Monokarboksilna kislina H2C=CH-COOH, brezbarvna tekocina ostrega vo­ nja, ki zlahka polimerizira, saj ima na eni strani karboksilno, na drugi strani pa vinilno skupino. Surovina za umetne snovi in lake. Kemijsko ime: propenojska kislina. Akrilni kit Avtolicarski enokomponenten (1 K) kit, izdelan na bazi akrilnih smol. Strjuje se z izhlape­vanjem topila in pod vplivom kisika iz atmosfere. Uporablja se za fino kitanje manjših površin. z lopatico ga vzamemo direktno iz doze ali tube. Akrilni laki Laki, pri katerih se kot veziva upo­rabljajo termoplasti (akrilne smole), ki se strjujejo z izhlapevanjem topila in se lahko s pomocjo topil ponovno omehcajo. Delimo jih na: • Enokomponentne lake, ki se vecinoma strjujejo (zamrežijo) pod vplivom kisika iz atmosfere. Pri tem izhlapijo topila in reakcijski produkti. Nasta­ne plast laka z visokim sijajem. Dokoncna trdota lakirane plasti nastane šele po vec tednih. Po­stopek utrjevanja lahko pospešimo s sušenjem v ° c in 140 • majhni odmerki laka niso možni, spreminjanje materiala (laka, barve) je dolgotrajno • velika poraba casa in stroški za vsakokratno cišcenje naprave, zato je sistem gospodaren le za lakiranje velikih površin • v primerjavi z nekaterimi rocnimi postopki je vec­ja poraba casa tudi za lepljenje / odstranjevanje varovalnih trakov • lak se ne razliva tako dobro po površini kakor prizracnem brizganju, zato kvaliteta lakiranja ne ustreza zahtevam za lakiranje osebnih motornih vozil; je pa postopek primeren za vecje debeline slojev, npr. za lakiranje tovornih vozil in avto­busov, za zašcito podvozja, za voskanje votlih delov karoserije ipd. Airless postopek se uporablja tako v industriji kot tudi pri obrtnikih. Klasicna uporaba: pleskanje, v kovinarski industriji in v mizarstvu. Z airless postopkom lahko nanašamo razne mate­riale: lake, silikate, protipožarno zašcito, lužila, te­meljne barve (grundiranje, primer), brizgalne ma­se za kitanje, sredstva za protikorozijsko zašcito, premazi za strehe, disperzija polimerov, lepil, ak­rilnih barv, lepil za tapete, notranje in zunanje gradbene disperzije, bitumna itd. Airless pa so lahko tudi pnevmatike: namesto sli- Sin. merilnik pospeškov. Akceptor Molekula, ki sprejema elektron, pro­ton, atom ali atomsko skupino od druge molekule (donorja). Oksidant je npr. akceptor elektronov, baza je a. protonov. Prim. Donor. Akreditiranje Postopek za pridobitev dokazila o usposobljenosti za upravljanje dolocene dejav­nosti. Nacionalna akreditacijska služba je USM. Akril Skupni izraz za snovi, ki vsebujejo akrilno funkcionalno skupino H2C =CH-C(=O)-in tudi za polimere iz teh snovi (poliakrilati -akrilne smole). Spojine so ime dobile po ostrem vonju (gršcina). o H2C. R Akrilne smole nastajajo iz akrilatnih monomerov -akrilatov. Osnovna sestavina akrilatov je akrilna kislina, metilmetakrilat MMA ali akrilonitril. Akrilne smole so termoplasti, duroplasti ali ela­stomeri: ABS, ASA, NBR, PAN, PMMA, znano lastniško ime je Kerrock, Corian itd. Lahko so eno­ali dvokomponentni, mano-ali kopolimeri. 1K akrilne smole so polimeri, ki se strjujejo: • ob izhlapevanju, ce so raztopljeni v topilih (nekatere akrilne smole so tudi vodotopne) • ob prisotnosti kisika, npr. avtomobilski laki • ob dodajanju energije: toplota, UV žarki ipd. Pri 2K akrilnih smolah se po mešanju komponent sproži kemicna reakcijapolimerizacije. Trdilci so plast laka brez reakcijskih produktov tudi pri sobni temperaturi. Postopek utrjevanja lahko po­ spešimo v peci pri temperaturi 130° C. Akrilnitril-butadien-stirol Umetna masa. ABS. Akrilonitril Brezbarvna, ostro dišeca in strupena tekocina s formulo CH2 = CHCN. Je pomembna surovina za proizvodnjo umetnih snovi. Prim. Poliakril, Plasticne mase. Aksa Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Achse), kar pomeni os. Aksialen V smeri osi,nanašajoc se na os, osen, vzporeden z osjo, vzdolžen. Primeri: Aksialni ležajiprestrezajo sile, ki delujejo v smeri osi. Aksialni kompresorstiska zrak v smeri osi. Tudi turbinaje lahko aksialna. Aksialna siladeluje v smeri osi -glej risbo ob geslu Ležaj. Aksialni pomikje pomik v osni smeri. Sin. osovinski. SMER VRTENJA OSNA SMER, ! AKSIALNI POMIK Spodnja risba prikazuje možni smeri toka delovne snovi pri aksialnih ventilatorjih, crpalkah, turbinah, kompresorjih: Ferdinand Humski Aksialni pihalnik: PROPELER Prim. Radialen, Ventilator, Crpalka, Kompresor -aksialen. Aksialni odpornostni moment Glej Odpornost­ni moment. Aksiom Ocitna, temeljna (splošno priznana) resnica (osnova), ki se ne dokazuje oziroma je ni treba dokazovati. Posamezniki (tudi znanstveniki) pa se lahko odlocijo, da ne sprejemajo nekega aksioma (ga ne akceptirajo, ne verjamejo vanj). Aksonometrija Projekcija telesa na ravnino. Aksšenkel Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (der Achsschenkel), kar pomeni premnik. Aktivacija Prehod v aktivno stanje. spodbuditev neke snovi v bolj reaktivno obliko, npr. dvig atoma (molekule) na višjo energijsko raven,~ stikala itd. Prim. Aktiviranje. Aktiva V knjigovodstvu: KONTI SREDSTEV, ki povedo, kakšno premoženje ima podjetje in koliko je to vredno. Prim. Pasiva. Aktivacijska energija Energija (energetska ovira), ki jo morajo reaktanti premagati (preseci), da stece (kemicna, biokemicna itd.) reakcija. Aktivacijsko energijo lahko reaktanti prejmejo npr. v obliki toplote.Njihova kineticna energija se na ta nacin poveca. Zaradi trkov pride do spreminjanja kemijskih vezi in reakcje stecejo. Drug nacin premagovanja energetske ovire je zni­ževanje aktivacijske energije s katalizatorji !v živih bitjih: z encimi). Aktiviranje -fizika Ustvarjanje sile, ki preklopi (spremeni) stanje npr. na kontaktih ali na potnih ventilih. Aktivirati -sprožiti. Ker je kontakt obvezni sestavni del stikal, relejev, kontaktorjev, varovalk itd., je nacin aktiviranja zelo pomembna postavka. V splošnem locimo: 1. Fizicno aktiviranje (preklop) kontaktov, ki ga namensko povzroci clovek: glej gesli Fizicno aktiviranje (pojasnilo) in Stikala (simboli). 2. Mehansko (mehanicno) aktiviranje kontaktov, ki ga s fizicnim kontaktom povzroci neki mehan­ski proces. Deluje podobno kot kontaktna konc­na stikala. Npr.: mejno stikalo z drsecim kontak­tom, tlacno stikalo itd. glej gesli Fizicno aktivi­ranje (pojasnilo) in Stikala (simboli). 3. Brezdoticno aktiviranje kontaktov: glej istoi­ mensko geslo. Aktiviranje -kemija Proces, pri katerem preide­jo snovi v stanje, v katerem so sposobne sprožiti neko kemicno reakcijo. Kemicno aktiviranje je lahko posledica obsevanja, segrevanja, mletja (drobljenja) ali dodajanja neke snovi. Pri licarskih delih se kemicno aktiviranje pogosto uporablja, npr. za: • aktiviranje površine, aktivator površine je temelj­ni premaz (primer, grund) • aktiviranje strjevanja pri dvokompomentnih tekocinah (2K polnila, brezbarvni lak, kit ipd.) Aktivirano stanje Glej Delovno stanje. Aktivna varnost Varnostni sistemi v avtomobilu, ki pomagajo prepreciti nesreco tako, da v kri­ticnih razmerah popravljajo napake v vožnji. K aktivni varnosti prištevamo: Stran 6 • nevtralno obnašanje vozila v ovinku; • stabilna vožnja naravnost; • zaviranje z najvecjim možnim pojemkom; • lahko in zanesljivo usmerjanje; • klima naprava; • dobre gume; • dobra vidljivost iz vozila itd. Aktuator Delovni element, izvršni clen. Naprava, ki sprejme signal in ga pretvori v fizicno akcijo. Primeri fizicnih akcij, ki jih opravlja aktuator: • predmet linearno premakne -porine/povlece, dvigne/spusti, odpira/zapira (npr. delovni valji) • predmet zavrti -obrne/rotira (npr. zasucni cilin­dri, pnevmaticni motorji, hidromotorji, servomo­torji, koracni motorji) • predmet v neki legi fiksira ali sprosti -vpne/izpne ali prime/spusti (npr. pnevmaticna prijemala, se­salna prijemala, delovni valji) Aktuatorji so nepogrešljivi del krmilnih ali regu­lacijskih sistemov. Ang. actuate: aktivirati, actuator: sprožilo. Razen v gibanje lahko aktuator sprejete signale pretvarja tudi v druge fizikalne velicine: tlak, tem­peraturo itd. Za razliko od aktuatorja pa motor samo poganja. ne glede na to, kaj poganja. Primeri aktuatorjev glede na vrsto signalov: • pnevmaticni cilindri se uporabljajo kot prijemala, naprave za vpenjanje, za linearne premike itd., vhodni signal je energija stisnjenega zraka • hidravlicni cilindri se uporabljajo za dvigovanje, štancanje itd., vhodni signal je tlak olja • aktuatorji z vgrajenim elektricnim motorjem (npr. servomotor), v tem primeru je vhodni signal elektricna energija Glavni sestavni deli racunalniško nadzorovanih sistemovso SENZORJI in AKTUATORJI: • senzorji so vir podatkov o sistemu (z njimi "tipa­mo" zunanji svet), • aktuatorji pa so namenjeni za ukrepanje, so "podaljšana roka" za izvajanje posegov (z njimi "premikamo" zunanji svet). Za svoje delovanje zahtevajo aktuatorji vec ener­gije, kot jim jo lahko dovajajo racunalniki. Zato ak­tuatorji potrebujejo posebno napajanje. racu­nalniki pa skrbijo za informacijski del krmilja: PROCES VKLOP -IZKLOP OBDELAVA PODATKOV Tehnološke procese vodimo preko izvršnih cle­nov: ventilov, loput, motorjev, ventilatorjev, grelni­kov itd., ki jih seveda poganjajo aktuatorji. Akumulacija Zbiranje, nabiranje, kopicenje cesa. Akumulator Zbiralnik, priprava za hranjenje ener­gije (elektricni, pnevmaticni, hidravlicni, parni itd.). Najpogosteje govorimo o elektricnem akumulator­ju, ki deluje kot galvanski clen (glej istoimensko geslo). Mokri galvanski clen: UPORABNIK H2SO, (aq) POZITIVNA NEGATIVNA ELEKTRODA ELEKTRODA Pb02 Pb PREGRADA IZ UMETNIH MAS Pregrada preprecuje kratek stik med elektrodama. V akumulatorju je šest takšnih galvanskih clenov. Obstajajo pa tudi suhi galvanski cleni, glej Baterija. Nov 12 V akumulator mora dati vsaj 12,6 V nape- tasti. Uporabnost elektricnega akumulatorja pre­verjamo s testerji akumulatorjev,ki merijo kapaci­teto akumulatorjev [Ah] na osnovi merjenja elek­tricne napetosti in merjenja elektricnega toka. Pri izvajanju meritev se je treba strogo držati navodil. Obstajajo tudi postopki ugotavljanja uporabnosti akumulatorjev z multimetri,pri cemer izracunamo kapaciteto akumulatorjev. Nekateri akumulatorji imajo tudi pokazatelj. ki pokaže, kdaj jih je treba zamenjati -ang. magic eye, pika ob napisu Replace postane ob poteku življenjske dobe akumulatorja bela. Akusticna emisija Zvocno valovanje, ki nastane zaradi pokanja materiala -podobno, kot da bi škri­pal z zobmi. S to metodo odkrivamo napake (raz­poke) v casu njihovega nastajanja oz. širjenja. NAPETOST, TILAK 1 OJACEVALEC FILTER AE SIGNAL PRED­OJACEVALEC 1 30 mm Prim. Preiskave zvarov, Defektoskopija, Popravila. Akuten Nagel, nenaden, hud, nevaren, ki se hit­ro razvije, hitro poteka in lahko tudi hitro izgine. Sin. acutus, prim. Kronicen. ALB Nem. kratica za Automatisch lastabhangige Bremskraftregler -samodejni krmilnik zavorne sile z relejnim ventilom. Glej Regulator sile zaviranja. ALCI Ang. kratica za Appliance Leakage Current lnterrupter, glej FID. Aldehid Spojina, ki vsebuje formilno skupino: ogljik ima dve valenci vezani na kisik (karbonilna skupina), eno na vodik, ena pa ostane prosta za vezanje na osnovo. Splošna formula aldehidov: o II C R_,.,.... 'H Oksidirajo se lahko do karboksilnih kislin. So mocni organski reducenti. Po IUPAC nomenklaturi tvorimo imena aldehidov tako, da uporabimo koncnico -al. Prim. Alkanali, Karbonilna skupina. Algebra Veda o racunanju s crkami ali kakšni­mi drugimi znaki, ki predstavljajo spremenljivke. Prim. Aritmetika. Algoritem Navodilo, s katerim rešujemo dolocen problem. Obicajno je zapisan kot seznam kora­kov, ki nas pripeljejo do rešitve problema. V osno­vi mora algoritem izpolnjevati sledece pogoje: • biti mora natancen, • biti mora nedvoumen, • enolicno mora dolocati zaporedje korakov, s katerimi dosežemo zadani cilj, • algoritem se mora izvesti v koncnem številu korakov -biti mora koncen. Algoritem lahko zapišemo na vec nacinov, eden od njih je z diagramom poteka. Alifatske spojine Org. spojine, kjer so atomi: 1. Povezani z nerazvejeno ali razvejeno neskle­njeno verigo (tvorijo aciklicne spojine) ali 2. Povezani v ciklicno nearomatsko verigo (tvorijo aliciklicne spojine). Delimo jih na tri skupine: • alkane ali parafine, ki imajo izkljucno enojne vezi • alkene ali olefine, najmanj ena dvojna vez • alkine,ki imajo vsaj eno trojno vez Najnižji predstavnik je metan. Ant. aromatski oglji­kovodiki. Prim. Ciklicne spojine. Izraz izvira iz grške besede aleiphar (olje, mašco­ba) -torej spojine, ki podobno kot mašcobe vse­bujejo verige ogljikovih atomov. Alitiranje Kovinska prevleka z aluminijem, je di­fuzijski postopek.Aluminij delno difundira v jeklo, razen tega pa nastane na površini plast Al2O3, ki varuje jeklo pred oksidacijo. Postopkov je vec: CH4 metan C2H6 etan C3H8 propan C4H10 butan C5H12 pentan C6H14 heksan C7H16 heptan C8H18 oktan C9H20 nonan 1. Najpogosteje uporabljamo trdo alitiranje oz kaloriziranje: predmete zakopljemo v mešani­co ~49% Al203 v prahu, ~49% AI ali FeAI v prahu in ~2% salmiaka NH4CI. Nato 5-6 ur seg­revamo na 975 -1.000 ° C. Ohladimo in še enkrat za 3 ure zakopljemo v zmes peska in oglja pri 900 ° C. Dobimo 0,2 do 0,3 mm globok in trden difuzijski sloj. 2. Tekoce alitiranje: jeklo potapljamo v aluminije­vo talino, segreto na 750-800 ° C. Po 1 uri dobi­mo 0,25 mm globoko alitirano plast. Po alitira­nju jeklo difuzijsko žarimo na 900-1000 ° C, da bi zmanjšali krhkost alitiranega sloja. 3. Brizgalno alitiranje je nanašanje raztaljenega AI z brizgalno pištolo, sledi difuzijsko žarjenje. Alitirani deli vzdržijo temperaturo 850-900 ° C brez oksidacije (škaje). Prim. Aluminjenje, Aluminira­nje. Alkalije Hidroksidi alkalijskih kovin, predvsem natrija in kalija: NaOH, KOH. Njihove vodne raz­topine reagirajo mocno alkalno. Mocno razjedajo kožo in sluznice ter cepijo mašcobe na glicerol in ustrezne soli mašcobnih kislin. Prim. Baze, Lugi. Alkalijske kovine Elementi l. skupine periodne­ga sistema: litij, natrij, kalij, rubidij, cezij in francij. Alkani Nasiceni alifatski ogljikovodiki, C nH2n+2, majhna reaktivnost. Imena alkanov imajo sistema­ticno koncnico -an,od petega clena te homologne vrste naprej so izpeljana iz grških ali latinskih števnikov, ki oznacujejo število C-atomov: C10H22 dekan C11 H24 undekan C12H26 dodekan C13H28 tridekan tetradekan C14H30 C15H32 pentadekan heksadekan C16H34 C17H36 heptadekan oktadekan C18H38 C19H40 nonadekan eikozan C20H42 C21 H44 heneikozan dokazan C22H46 C23H48 trikozan C29H60 nonakozan C31 H64 hentriakontan C40H82 tetrakontan pentakontan C50H102 C100H202 hektan Sin. parafini. Alkeni Splošna formula Cnenasiceni ali­ nH2n, fatski ogljikovodiki z 1 dvojno vezjo.V prisotnosti ustreznih (elektrofilnih) reagentov so že pri sobni temperaturi reaktivne spojine. Najpomembnejši predstavniki so eten (etilen), propen in buten. Prvi štirje predstavniki so plini, naslednji so tekocine, ki se z vodo ne mešajo, najvišji alkeni so trdni. Vsi gorijo s sajastim plamenom. Ker vsebujejo dvojno vez, potekajo z njimi reakcije adicije in polimeri­zacije. V majhnih kolicinah se nahajajo v nafti. Poimenujemo jih s sistematicno koncnico -en. Uporaba: surovine, npr. za izdelavo polietilena, polipropilena, poliolefinov. Sin. olefini. Alkid Poliester, ki nastane z adicijo med karbok­silnimi skupinami in polioli (alkoholi z vec hidro­ksilnimi skupinami, npr. glicerin). Snov, ki se že od leta 1927 naprej uporablja tudi za avtolake in predlake. Alkoholi Ogljikovodiki, v katerih je eden ali vec vodikovih atomov zamenjanih s hidroksilno sku­pino (-OH). Pri tem je hidroksilna skupina (-OH) vezana na nasicen ogljikov atom. Kemijsko so alkoholi reaktivne spojine, ki dajo s kislinami estre, z alkalijskimi kovinami alkoholate, pri oksidaciji pa organske kisline. Topnost alkoholov z manj C atomi je v vodi dobra. Z daljšanjem verige (vec kot 4 C atomi) pa posta­nejo monohidroksi alkoholi netopni v vodi. K boljši topnosti prispeva vecje število skupin -OH. Prim. Fenol. Alkoholni laki Laki z alkoholnimi topili. Uporab­ljajo se predvsem v lesni indutriji in se sušijo s pre­prostim izhlapevanjem topila. V alkoholih se topijo mnoge naravne in tudi nekatere umetne smole. Tudi alkohole lahko razdelimo na mocno hlapne Stran 7 (metilalkohol), srednje hlapne (butanol) in pocasi hlapne (metilcikloheksanol). Alo-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na stanje, drugacno od normalnega. Prim. lzo-, Poli-. Alotropija Pojav pri atomih:obstoj nekega kemic­nega elementa v dveh ali vec oblikah(npr. v dveh razlicnih kristalnih mrežah) z razlicnimi fizikalnimi lastnostmi.Tipicen primer alotropije sta grafit in diamant, dve alotr. modifikaciji (obliki) ogljika: 1. Pri grafitu je ogljik povezan v obliki šestkotni­kov. Vsak C atom je povezan s tremi sosednji­mi C atomi tako, da skupaj tvorijo ploskve (luske, listice). Luske lahko drsijo druga mimo druge, zato je grafit zelo mehak. Ostale fizikalne lastnosti grafita: je neprozoren (crn), dobro prevaja elektriko in toploto. 2. V diamantu tvorijo atomi C pravilno tridimen­zionalno atomsko mrežo. Vsak atom C je povezan s štirimi drugimi atomi C, ki so raz­porejeni v oglišca tetraedra. Takšna struktura je še posebej stabilna, diamant je najtrša naravna snov. Ostale fizikalne lastnosti: je prozoren in mocno lomi svetlobo, ne prevaja el. toka. Možna je pretvorba grafita v diamant in obratno. Alotropija ima velik tehniški pomen, posebno pri pojavih premen za železo. Razne strukturne obli­ke kovinoznacujemo z grškimi crkami a, J3, y, o itd. Posamezne kristalne oblike snovi imenujemo alotropske modifikacije. Pri spojinah uporabljamo izraz polimorfija.Razi. izomerija. Alpaka Glej Novo srebro. Alternator Generator trofaznega izmenicnega toka, ki ga nato usmerimo in uporabljamo eno­smerni elektricni tok. Delovanje: Krtacke na drsnih obrocih (kolektorjih,ne komuta­torjih) dovajajo rotorskemu navitju enosmerni elektricni tok iz zunanjega vira (akumulator). Pri tem nastane magnetno polje s severnim (N) ter južnim (S) poljem. Vrtec se elektromagnet (rotor) nato inducira elektricno napetost v stojecem navit­ju. Ang. alternate: izmenicen, (AC -izmenicni tok). Prim. Dinamo. Alternator že pri 1500 vrt/min z lahkoto doseže jakost toka 1 O A. Tudi napetost je odvisna od vrtine hitrosti, obicajno je zaželenih 12 V izhodne napetosti. Napetost reguliramo tako, da spremi­njamo napetost skozi rotorsko vzbujevalno navit­je, s tem pa jakost vzbujevalnega magnetnega polja. To nalogo opravlja regulator za alternator, ki je lahko elektromagnetni ali elektronski. Simbol alternatorja je obicajno enak simbolu za generator. Obstaja pa tudi poseben simbol: ---1G\_ Alti meter Višinomer, naprava za merjenje Ferdinand Humski zracne višine. Delovanje je podobno barometru, s tem da je skala obratna: nižji kot je tlak okolice, vecja je višina. Najpogosteje deluje kot aneroid: 1 kazalec 2-3 aneroidna doza: 2 širša (manjši tlak okolice) 3 skrcena (pri vecjem tlaku okolice) Aluminij Simbol AI, lat. Aluminium. Srebrnosiva, svetleca, nemagneticna lahka kovina z gostoto 2,7 kg/dm3 in tališcem 659 ° C. Pri strjevanju krista­lizira v ploskovno centrirano kubicno rešetko. Za kisikom in silicijem je AI tretji element v naravi. Predstavlja 75% zemeljske skorje. FIZIKALNE LASTNOSTI: AI ima dobro elektricno (~35 m/Q mm2) in toplotno prevodnost. Odvisno od stanja AI (litina, plocevina, trdo vlece­ne palice) znaša natezna trdnost od 70 do 170 N/mm2 , v posebnih primerih celo do 400 N/mm2. Modul elasticnosti znaša 70.000 N/mm2 in razte­zek do 30%. Zaradi manjše trdnosti v primerjavi z jeklom moramo razliko kompenzirati z 1 5 do 2 krat debelejšo plocevino,kar pa nekoliko zmanjša prednost manjše gostote aluminija. KOROZIJSKA ODPORNOST: AI je odporen proti mnogim kislinam, ne pa proti morski vodi in lu­gom. S kisikom iz zraka tvori varovalno plast alu­mijijevega oksida Al203 debeline ~0,0002 mm. S 5 -20 min namakanjem v raztopini sode in natrije­vega kromata pri 90-100 ° C lahko oksidno kožico ojacimo na 0,001 -0,002 mm, kar je zadostna za­šcita pred ne prevec agresivnimi mediji. Protiko­rozijsko zašcito lahko ojacimo z razlicnimi prema­zi, npr. z laki ali z vodnim steklom. Površino lahko tudi elektrokemijsko utrdimo -eloksiranje. TEHNOLOŠKE LASTNOSTI AI se dobro predelujev toplem in hladnem stanju: kovanje, valjanje v tanko plocevino in folijo, vle­cenje v tanko žico, stiskanje (ekstrudiranje) v pro­ file), dobro se preoblikuje z globokim vlekom in je tudi dobro liven.Po hladni predelavi otrdi, za po­novno zmehcanje ga žarimo pri 400-500 ° C. AI izboljšujemo z dodatkom drugih kovin. Najvaž­nejše legure so AI-Mg (duraluminij ali dural, Mg 1 do 7%, gostota 2,8 kg/dm2), AI-Si (silumin, Si do 15%), AI-Cu, AI-Zn (Zn do 5%), tudi z Ni (do 2%), Sb in Ti (~0,2%). Preoblikovanje: AI se zelo dobro preoblikuje z globokim vlekom. Varjenje: AI uspešno varimo s TIG postopkom, lahko tudi z MIG (oboje z uporabo inertnega plina argon),REO in z elektronskim snopom. Nekoliko težje ga lotamo. Uporovno tockovno ga v delavnicah direktno ne moremo variti, ker ima zelo dobro elektricno pre­vodnost. Se pa AI tockovno vari serijsko, vendar s posebnimi aparati, ki omogocajo trikrat vecjo tokovno moc od obicajne. Vendar, dve aluminijasti plocevini je možno tockovno variti tudi v delavnicah -ce ju najprej vložimo v "sendvic" iz dveh jeklenih plocevin. Barvanje aluminija: AI ni dobro mokro barvati, saj se barva rada odlušci. Verjetno je najboljši posto­pek praškastobarvanje, sledi kromatiranje, elok­siranje. žgano lakiranje. Zašcitni premaz za AI je npr. vodno steklo. AI in AI zlitine UPORABLJAMO vsestransko: platišca,športna kolesa (bicikli),plocevine (rezer­voarji, kotli, posode), folije (za pakiranje, topi. in parne izolacije, kondenzatorje, reflektorje itd), ži­ce, profili vseh vrst (ki se ekstrudirajo -iztisnejo), odlitki. Pogosto se uporablja v letalski, avtomobil­ski (tudi deli motorja) in elektricni industriji. V jeklarnah se AI uporablja kot dezoksidacijsko sredstvo.AI prah je mocan reducent -pod 280 ° C Ferdinand Humski Stran 8 me Na anodi se izloca kisik, pri tem se oglene elek­trode porabljajo (nastaja ogljikov dioksid), zato motorjev, lomljeni ali iztrošeni deli strojev itd.). se anode spušcajo vedno globlje v talino. Katoda je vezana na dno posode.Tam se izlo­ca AI, ki je težji od ostale taline (mešanice glini­ce in kriolita). Tako pridobljen tekoci aluminij na­to izpušcajo v presledkih in ga ulivajo v bloke. Za 1 tono aluminija potrebujemo 2 toni glinice,za ketero potrebujemo 4 tone boksita.Dodatno pora­bimo tudi 600 kg elektrodnega oglja, 175 kg natri­jevega hidroksida, 75 kg kriolita, 20.000 kWh el. energije in približno 420 delovnih ur. Zato je AI sorazmerno drag. Aluminjenje Galvanski nanos aluminija. Razi. alitiranje. Aluminiranje:aluminjenje ali alitiranje. Alumosilikati Silikati, v katerih so silicijevi atomi delno nadomešceni z aluminijevimi atomi. Alumotermicno varjenje Izkorišcamo toploto, ki nastane pri redukciji kovinskih oksidov z alumini­jem: kovinski oksid+ AI = AI oksid + kovina+ toplota Sin. termitno varjenje. Prim. Alumotermija, Termit. Alumotermija Metalotermija z uporabo aluminija: Al2 + M2O3 . M2 + Al2O3(korund) + (1675 kJ -L1H2) Primer: Al2 + Fe2O3 . 2Fe + Al2O3 + 414 kJ/Mol Fe AI + Fe oksid . Fe + AI oksid + toplota Reakcija se ne sproži sama od sebe pri sobni temperaturi,proces se sproži le pri višjih tempe­raturah.Zmes AI in kovinskih oksidov je težko vnetljiva, zato je potrebno pravilno izbirati sredst­va za vžig. Sin. Termitno varjenje. AM Kratica za amplitudno modulacijo.Kratki val (KV, SW, HF) ali MF radijski valovi. Slabši sprejem z obicajnim sprejemnikom. Amalgam Zlitina živega srebra s kovinami. Amaterske radijske zveze Delimo jih na: 1. Klasicne radijske zveze: -telegrafija (Morse -kod) -telefonija 2. Drugi nacini radijskih zvez: -SSTV (Slow Scan Television) -FSTV (Fast Scan Television) -DIGIMODE Ambi-Predpona, ki pomeni: oba hkrati.Npr. ambicija (prizadevnost + slava), ambient (življenje + okolje) itd. Prim. Bi-.AME Atomska masna enota, glej Dalton. število let uporabe Davcni zavezanci si v osnovo za obracun amorti­zacije ne vklucujejo DDV. Amortizer Dušilnik nihanj ali udarcev. Ang. amor­tize: postopoma vracati (nihanja, udarce). Sin. blažilnik, dušilna noga. Predhodno preuci geslo Vzmetenje. Pri cestnem motornem vozilu razlikujemo: • vzmetene dele (karoserija in potniki ali tovor) • nevzmetene dele (kolo, deli obes) Med vožnjo preko grbine se kolo dvigne in zaniha v navpicni smeri. Brez amortizerja bi se celoten avto zibal od Ptuja do Zagreba (rdeca crta). Amor­tizer pa zaduši nihanje kolesa, dokler nihanja po­polnoma ne ustavi (zelena crta): Pri vozilih so se najprej uporabljali torni amortizer­ji, glej istoimensko geslo. Kmalu so jih izpodrinili hidravlicni amortizerji, po­enostavljen prikaz delovanja prikazuje spodnja oksidira tudi vodo: 2AI + 6 H2O . 2Al(OHh + 3 H2 Mešanica železovega oksida in AI poveca tempe­rature pri varjenju jekel (termitno varjenje. do 2.500° C). Med aluminijevimi spojinami je najpomembnejši aluminijev oksid Al2O3, ki ga uporabljamo kot glinico, korund ali smirek. Prim. Alitiranje, Eloksiranje, Kromatiranje. Aluminij -pridobivanje Pridobivanje aluminija poteka v dveh stopnjah: 1. Pridobivanje glinice Al2O3 iz boksita. Surovi boksit zdrobijoin segrevajo.da se odstrani vla­ga in organske primesi. Nato fino zmleti boksit, zmešan s koncentriranim natrijevim lugom,se­grevajo v tlacnih posodah (avtoklavi) pri 250°C in pod pritiskom ~30 bar. Tako se pridobi natri­jev aluminat(poenostavljena formula NaAIO2), iz katerega se kasneje izlocita aluminijev in na­ trijev hidroksid -Al(OHb in NaOH. Med suše­njem aluminijevega hidroksida nastaja glinica. NATRIJEV Jilf!2, _/'\ HIDROKSID BOKSIT Y,.(LUG) -+ ELEKTROLIZA 2. Pridobivanje AI z elektrolizo glinice. Elektro­liza je potrebna, ker ima AI veliko afiniteto do kisika.To je elektroliza v talini.Pri tem se pora­bi zelo mocan tok(180.000 do 280.000 A) in majhna napetost(1-6 V). Glinici dodajamo kriolit iz dveh razlogov: a) Glinica slabo prevaja elektricni tok, kriolit pa deluje kot elektrolit. b) Glinica ima visoko temp. tališca(2.050°C), ki jo z dodatkom kriolita znižamo na 950° C. - + 30 000 A 5-7V ENOSMERNI / ELEKTRO!-IZNA KAD OGLENA OBLOGA IZPUST TOK IZ PLOCEVINE (KATODA) TALILNI LONEC Postopek: SUPER VROCE. ZLIN0RA JEKLOJE.· RA NA DNU „AR VŽIG TERMITA LITJE STRJEVANJE ZVARA Najprej je potrebno pripraviti zvarni žleb. Nato pritrdimo kalup, ki bo prepreceval iztekanje taline iz zvarnega žleba. Zvarni žleb zagrejemoz opre­mo za plamensko varjenje. Potrebujemo še lijak ali lonec, ki je obstojen pri vi­sokih temperaturah (obicajno je iz magnezitne mase). V lijak vsipamo mešanico, ki vsebuje: a) Praškasto termitno zmes (aluminij ter železovi in drugi oksidi), ki bo ustvarjala velike kolicine toplote in s tem visoke temperature (glej geslo Alumotermija). Izvor za Fe okside so okujine iz kovacij in valjarn, velikost zrn O, 15 do 1,5 mm. b) Sredstvo za vžig termitne zmesi, obicajno so to zmlete magnezijeve palice ali barijev super­oksid (sredstva, ki dajejo visoko temperaturo). Nato mešanico v lijaku vžgemo.Najprej se seve­da vžge sredstvo za vžig. Ko so temperature dovolj visoke, se sproži alumotermicna reakcija, ki nato sama sebe pospešuje.Najvecja hitrost zgo­revanja je 1 do 2 sekundi za 1 kg termitne zmesi, reakcijska temp. znaša 2.700-3.100° C, livna tem­peratura pa 2.000-2.300° C. Aluminijevi oksidi, ki nastanejo v reakciji, plavajo na železu v obliki žlindre. V reakciji sprošceno že­lezo je zaradi visokih temperatur staljeno in služi za varjenje. Talino vlijemov prej pripravljen žleb varjencev. V žleb ujeta talina nadaljuje stranice varjencev, z ohlajanjem pa se strdi v zvar. Nazadnje je potrebno zvarni spoj še pobrusitiin preizkusiti:testna vožnja z vlakom. Prednosti termitnega varjenja so: kratek cas var­jenja, ni vpliva varilca, ni potreben dodaten vir energije. Uporaba: predvsem za varjenje tirnicin za popravilo vecjih jeklenih odlitkov (vecje osi Amfibija Žival, ki živi na kopnem in v vodi, dvo­živka. Tudi motorno vozilo (ponavadi vojaško), ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi. Aminoplasti Plasticne mase -duroplasti. Nasta­jajo pri kondenzaciji metanala (HCHO -formalde­hid) s secnino, tiosecnio ali z drugimi spojinami, ki vsebujejo amina (-NH2) skupine. Primeri amino­ plastov po kraticah: UF in MF. Aminoplasti so brez barve, vonja in ne gorijo. Uporaba:lepila, toplotne izolacije, laki, premazi, za gospodinjske predmete, za spajanje s preob­likovanjem. Amontonov zakon Zakon, ki ga je leta 1702 odkril Guillaume Amontons (1663 -1705). Zakon povezuje tlak in temperaturo idealnega pli­na pri spremembi, ki poteka pri stalnem volum­nu V = konst (pri izohorni spremembi): 1.=""'11 ===ri 2 T1 < T2 n in V sta konstantna 1 Tlak in temperatura se spreminjata tako, da velja: . = konstanta Pri tem je treba upoštevati, da je merska enota za temperaturo Kelvin [K].Sin. Amontonsov zakon, Grahamov zakon. Prim. Plinska enacba. Amorfen Brez kristalne strukture, nekristalinicen, neurejen, brezlicen. Amorfne snovi so npr. plasti­ ka, keramika, steklo, les itd. Gr. amorphos -neob­ likovan, neurejeno stanje. Sin. nekristalinicen, ant. kristalinicen. Amortizacija Postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev. Je strošek delovnih sredstev. Ang. amortize: postopoma vracati. Amortizacijo lahko izracunamo na dva nacina: 1. Funkcionalni ali obrabni nacin uporabimo, kjer je amortizacijski strošek odvisen od števila pri­cakovanih možnih uporab, npr. pri kalkulacijah: 100 A ­ ml -število možnih uporab 2. Casovni nacin uporabimo, kadar poznamo živ­ljenjsko dobo osnovnega sredstva. Najkrajše dovoljene življenjske dobe klasicnih osnovnih sredstev predpisuje država: 100 Stran 9 Ferdinand Humski risba: poteku kakega pojava, odklon od splošnega pravi­ PRITRDITEV NA KAROSERIJO VENTIL PRITRDITEV • NA PREMO • Zgornji krogec predstavlja pritrditev na karoserijo, spodnji pa pritrditev na obese. Ko amortizer stis­nemo, se olje pretaka skozi desni ventil (ki je odprt) iz spodnjega prostora v zgornjega. Ko amortizer raztegnemo, se olje pretaka iz zgornje­ga prostora navzdol skozi levi ventil. Zaradi majh­nih odprtin pride do dušenja. Manjša kot je odprti­na, vecje je dušenje. Ker ima desni ventil vecjo odprtino, je v našem promeru dušenje ob raztego­vanju amortizerja vecje kakor dušenje ob stiska­nju amortizerja. Ampermeter Merilna naprava za merjenje elek­tricnega toka. Prim. Elektricni tok. Simbol: -0-- Amplituda Najvecja vrednost nihajoce fizikalne kolicine. Sin. odmik. Prim. Nihanje. AMTOR Ang. Amateur Teleprinting Over Radio. Protokol prenosa podatkov, kjer na sprejemni strani naprava sama preverja sprejeto sporocilo in po potrebi zahteva ponovitev dolocenega dela teksta. Del.: ·ASQ (AMTOR A) z avtomaticnim zahtevkom · FEC (AMTOR B) z vnaprejšnjo odpravo napak · SEL-FEC/B (AMTOR B) kjer pošiljatelj pošilja sporocilo hkrati le enemu prejemniku Prim. DIGIMODE. Anaforeza Glej Elektroforeza. Anali! Snovni objekt analize, kar se analizira. Prim. Vzorec. Analiticen Razclenjevalen, ki se nanaša na analizo. Npr. ~o sestavljanje sil: logicno, racunsko (graficno pa je z risanjem). Analiza 1. Ugotavljanje fizikalno kemicnih lastnosti snovi, stopnje necistote in identifikacija prisotnih necisto!. 2. Razclenitev snovi v njene sestavine. Analog 1. Spojina, ki ima podobno strukturo in vcasih tudi funkcijo kot katera druga,a se od nje razlikuje po kaki sestavini: strukturni~. 2. Organ ali del organa, ki ima enako funkcijo kot kak drug organ ali njegov del, ase od njega raz­likuje po izvoru in strukturi. Analogen Nacin dela, pri katerem so podatki predstavljeni zvezno, najpogosteje v obliki valo­vanja: ~ signal. Ant. digitalen. Spodnja risba prikazuje razliko med analognim (levo) in digitalnim (desno) signalom: A-D Converter .:) . y(k) 0-A Converter V digitalnem nacinu razdelimo signal (npr. sliko, zvocni signal, lahko tudi casovno spremenljiv sig­nal) na delce, ki nato vsi skupaj cim bolje opo­našajo originalni analogni signal. Vec kot je delckov (vecja kot je resolucija),manjša je razlika med digitalnim in analognim signalom (boljša je kvaliteta digitalne informacije). Primer analogno digitalne pretvorbe zvoka: ZVOCNA KARTICA 1010 0100 1110 101( 0111 110( Primer uporabe A/D in D/A konverterja: ŠTEVILCJ.I ANALOGNO PODATKI DIGliALNI 1-----­ PRfHJ'ORNIK MIKROFON SPREMEtll.JIVA ElfKTRlblA llAPETOST ZVOCNIK DIGlliALNO ANALOGNI PRITVORNIK ArlALOGrJI IZHOD Analogija Podobnost, sorodnost, ujemanje. Anergija Tisti del energije, ki se ne more pretvar­jati v drugo obliko energije. Prim. Energija. Aneroid Barometer, ki meri relativni zracni tlak, skala pa kaže absolutni zracni tlak. Je kovinski tlakomer (gr. anho -stisniti, Lucien Vidie 1843). Glavni sestavni del je vakuumsko zatesnjena Vidi­ m (aneroidna) doza,v kateri je zracni tlak neko­liko znižan. Zaradi sprememb atmosferskega tla­ka se Vidijeva doza raztegneali srkrci(kot harmo­nika), njeni premiki pa se prenesejo na kazalec: Zaradi preprostosti so aneroidni barometri lahko precej manjši od drugih izvedb barometrov. Angstrom Merska enota, imenovana po švedskemu fiziku iz 19. stoletja Anders Jonas Angstromu. Oznaka A, 1 A = 10-10 m. Anion Negativno nabit ion. Po IUPAC nomenkla­turi tvorimo imena enoatomskih anionov s koncni- co -id(npr. F-fluoridni ion), vecatomski anioni pa imajo najveckrat koncnico -at(kadar je S ali O sestavni del vecatomskega aniona, npr. SCW je tiocianatni ion; cianid cN-pa je izjema, primer vecatomskega aniona z drugacno koncnico). Pnv. NAS. Anizotropnost Neka fizikalna lastnost je v raz­licnih smereh prostora razlicna. Anlaser Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Anlasser), kar pomeni zaganjalnik. Anoda Dosledna definicija: elektroda, na kateri pri delovanju naprave poteka oksidacija -od­dajanje elektronov na ožicenem delu. Pri elektro oblocnem varjenju je anoda pozitivna elektroda (priklop na plus pol +), saj preko žice oddaja elektrone, preko obloka (neožicen del) pa sprejema anione. Pri elektro oblocnem varjenju ima anoda vedno višjo temperaturo kakor katoda -poglej pojasnilo pod geslom Oblok. Kadar pa imamo galvansko celico (baterijo), pa je anoda negativna elektroda,saj preko žice oddaja elektrone, preko elektrolita pa sprejema anione. Prim. Elektroda Anomalija Izjemnost, nepravilnost, posebnost v la ali zakona. Npr.~ zemeljskega magnetnega po­lja: odstopek od normalnega magnetnega polja zaradi ležišca železovih rud. ANSI American National Standards Institute. Antena Elektronska komponenta, namenjena oddajanju ali sprejemanju radijskih valov. Prim. Elektromagnetno valovanje, Radijski valovi. Antifriz Sredstvo, ki ga dodajamo hladilni vodi, da preprecimo zmrzovanje. Glavna sestavina je etilenglikol,ki je zdravju škodljiv pri zaužitju. Antikorozijska zašcita . Protikorozijska zašcita . Antimon Težka kovina srebrno bele barve, simbol Sb, lat. Stibium. Gostota 6,7 kg/dm3 , tališce 630 ° C. Sb je tako krhek, da ga lahko zdrobimo v prah. Pri navadni temp. ne oksidira, nad 700 ° C pa na zraku zgori v Sb203 . Ima vec modifikacij (crni, sivi, rumeni, eksplozivni). Raztaplja se v koncen­trirani žvepleni kislini. Lahko ga legiramo skoraj z vsemi kovinami, najvec pa ga potrebujemo za legure s Pb, Sn, in Cu. Uporaba: za legure (tiskarske, ležajne, za akumulatorske plošce), ker poveca trdnost mehkih kovin; kot barvo za izdela­vo emaila; rdeci antimon Sb2S3 je mocnejša barva od minija. V legurah ga uporabljamo tudi za izde­lavo plasticnih mas, nezgorljivih tkanin itd. Antisilikonsko cistilo Mešanica organskih topil, ki omogoca hitro in temeljito cišcenje površinskih umazanij: olje in ostale vrste mašcob, silikoni ipd. Pozor: antisilikonsko cistilo je lahko tudi agresivno na posameznih vrstah plastike! Antivalenca Negacija ekvivalence. Prim. Logic­ne funkcije. Antracit Premog najvišje kaloricne vrednosti. Prim. Lignit. API Kratica za American Petroleum Institute (Ameriški naftni inštitut), ki razvršca: 1. Motorna olja po uporabnosti oz. obremenitvi v eksploataciji. Sistem razlikuje: a) Razred S (Spark, za Ottove bencinske mo­tQ.ri.§. za osebna vozila). Sledi crkovna oznaka -naslednja crka po abecedi za bolj kakovost­no olje. Npr.: SE je bolj kakovostno od SO. b) Razred C (Compression-lgnition, dizelski mo­ro za osebna in gospodarska vozila). Sledi crkovna oznaka za uporabo: CA (minimalna zašcita pred korozijo), CB (zašcita pri visokih temperaturah.), CC (obratovanje v težjih raz­merah), CD (težke razmere, normalno ali tur­bo polnjenje), CF-2 (dvotaktni dizelski motor­ji) itd. 2. Maziva za zobniške prenosnike motornih vozil. Oznaka GL pomeni Gear Lubricant (maziva za mehanizme), oznake: GL-1 do GL-5 ter MT-1. Dodana je lahko oznaka za viskoznost po SAE. Aplikacija Tujka iz lat. aplicatio. Najpogosteje pomeni prakticno izvedbo neke teorije, uporabo v nekem dolocenem primeru, npr.: • racunalniški program (ang. application soflware), tudi za glasbo (nacin izvedbe), video itd. • vnos zdravila v organizem (peroralna, oralna, nazalna, intravenska itd.) • nacin uporabe znanstvenega nacela ali zakona za dolocen primer • prišit okrasek, našitev na obleki Prim. Kompilacija. Apno Kalcijev oksid CaO je živo oz. žgano apno. Žgano apno absorbira vlago iz zraka, tako nasta­ja kalcijev hidroksid Ca(OHb -gašeno apno. APRS Nadgradnja protokola AX.25 in njegova združitev z GPS, ang. Automatic Position Reporting System. Uradno je bil predstavljen leta 1992, kasneje pa je doživel veliko dopolnitev, ki omogocajo mnoge dodatne storitve. Zaradi dopol­nitev se uporablja tudi kratica Automatic Packe! Reporting System. Araldit Trgovsko ime za umetno maso na osnovi epoksi smol ter akrilnih in poliuretanskih adhezivov. Aramid Glej PA (Kevlar). Aranžirati Estetsko urediti ali opremiti, iz ang. arrange: urediti, pripraviti. Aranžer:urejevalec, aranžma: estetska ureditev. Ferdinand Humski ARDF Glej ARG, ang. Amateur Radio Direction Finding. Arduino Podjetje, ki proizvaja mikrokontrolerje, zagotavlja hardware in soflware opremo. Areni Glej Aromatski ogljikovodiki. Areometer Priprava za merjenje gostote tekocin, npr. mleka ali vina. Aretirati Ustaviti, zadržati, prijeti, zapreti, zausta­viti, nepremicno pritrditi gibljivi del naprave. Npr.: pri delilniku frezalnega stroja s pomocjo aretirne­ga zatica aretiramo delilno plošco na ohišje. Prim. Vpenjati. Argentan Glej Novo srebro. ARG Amatersko radiogoniometriranje. Radioama­ terji s posebnimi sprejemniki (radiogoniometri) odkrivajo skrite oddajnike ("lisice"). Sin. ARDF. Argon Žlahtni plin brez barve in vonja, je enoato­ men, ne tvori spojin z drugimi elementi, je nestru­pen. Simbol Ar, lat. Argon. Je težji od zraka (go­stota 1,78 g/dm3), zato se zbira v spodnjih prede­lih prostora. uporaba: za polnjenje žarnic, za svet­lobne napise in kot zašcitni plin pri oblocnem varjenju. Arhimedov vijak Naprava, ki se lahko uporablja kot crpalka, pa tudi kot turbina, za mletje mesa, žitaric, grozdja, stiskanje plastike skozi šobo (eks­truder) in podobno. Celo v polžastem gonilu se nahaja Arhimedov vijak. Sin. polžna crpalka. Arhimedov zakon Teža telesa, potopljenega v mirujoco tekocino, se navidezno zmanjša za težo izpodrinjene tekocine: Fvzg Na telo torej deluje sila, ki deluje v nasprotni smeri sile težnosti -vzgon. Sila vzgona je enaka teži izpodrinjene tekocine: F= m;,p·g = V;,p·p·g [N] vzg o m;,p = V;,p·p... masa izpodrinjene tekocine [kg] V;,p ... volumen izpodrinjene tekocine [m3] Po ... gostota fluida [kg/m3] g ... gravitacijski pospešek [9,81 m/s2 " 1 O m/s2] 0 p1 ... gostota predmeta, ki ga potopimo [kg/m3] m1 ... masa telesa (predmeta), ki ga potopimo [kg] Gostoto telesa nato izracunamo iz enacbe: Pt = m1/V;,p Glede na gostoto telesa poznamo tri možnosti: p1 > Po telo v tekocini potone Stran 10 Pt = Po telo v tekocini lebdi p1 < Po telo plava na tekocini Aritmetika Racunstvo, veda o racunanju s števili. Je del algebre. Prim. Algebra. Armatura 1. Zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogre­valnih naprav (sanitarna ~: vodovodna pipa). 2. V gradbene materiale vstavljeni vložki, ki pove- cujejo nosilnost. Npr.: ojaciti z jekleno armaturo. Armirati:ojacati, okrepiti, utrditi z necim. Armirane cevi:cevi, ki so ojacane z mrežo. Npr. PVC cev, ojacana (armirana) s poliestrsko mrežo. Armiranje poliestrskih smol Glej Laminiranje s poliestrsko smolo. Aromatska spojina Izpolnjuje 2 pogoja: 1. Ima planarno (ravninsko) in obrocno (ciklicno) strukturo. 2. Ima popolnoma konjugirane dvojne vezi. To po­meni, da so dvojne vezi med seboj locene vsaj z eno enojno vezjo (npr. H2C=CH-CH=CH2), v obrocu to izgleda npr. tako: J 4 5 4,il 7 8 9 Aromatski ogljikovodiki Aromatske spojine, sestavljene zgolj iz C in H atomov, povezanih s kovalentnimi vezmi. Aromatske CH poimenujemo na naslednji nacin: 1. Najprej je potrebno poznati najpreprostejše osnovne aromatske ogljikovodike: -benzen -naflalen (dva obroca) -antracen (trije obroci) -fenantren (trije obroci, vendar drugacna raz­ poreditev atomov kakor pri antracenu) 2. Predpono hidro-in ustrezno številcno oznako dodamo za hidrogenirane spojine, ki nastane­jo kot produkti pri hidrogeniranju aromatskih osnovnih spojin. Primer: dekahidronaftalen C10H18. Sin. aromati, areni. ARQ Ang. Automatic Repeat Query, prim. AMTOR. Arrheniusova baza Snov, ki v vodi disociira na kovinske ione in hidroksidne ione, npr.: NaOH . Na+ + oH­Arrheniusova kislina Snov, ki v vodi disociira na protone in kislinske ostanke, npr.: HCI . H+ + c1­ARRL Ameriška radioamaterska organizacija, ang. American Radio Relay League. ASA Udarno odporna akrilnitril-stiren umetna masa, ang. Acrylester-Styrol-Acrylnitril. Trgovska imena: Luran, Centrex itd. LASTNOSTI : Fizikalne lastnosti ni prozorna, pac pa kristalno bela in prekrivna v vseh barvah, ima visok povr­šinski sijaj, splošne: gostota 1 ,07 kg/dm3; toplot­ne: zmehca se pri 93-101 ° C, temperatura upora­be -45 do 95 ° C; mehanske: natezna trdnost 47­66 N/mm2, dobra odpornost proti praskam. Tehnološke lastnosti (predelovalni postopki): briz­ganje s predsušenjem, ekstrudiranje, termoformi­ranje, globoki vlek. popravila: lepljenjes topili (npr. metiletilketon, dikloretilen itd.), z dvokompo­nentnimi lepili, možno tudi spajanje z drugimi ma­teriali, varjenjes toplotnimi elementi, s trenjem in ultrazvocno, možno je odvzemanje. Kemicne lastnosti:majhno navzemanje vlage obstojen proti svetlobi in kisiku, v nasicenih oglji­kovodikih, mineralnih oljih in mašcobah, vodnih raztopinah soli, razredcenih kislinah in bazah; ne­obstojen v organskih topilih, aromatskih klorira­nih ogljikovodikih, koncentriranih kislinah, fizio­loško je nenevaren. RAZVRSTITEV komercialno je plasticna masa, tehnološko je amorfen termoplast, kemicno je zmes polimerov (polizlitina), udarno odporna modifikacija akrilni­trii-stirena z akrilestrom kot disperzno fazo, UPORABA: podobno kot ABS, vendar z vecjim poudarkom na svetlobni in vremenski obstojnosti: • finomehanika:ohišja za elektricne aparate, pi­sarniške naprave, gospodinjstvo:ohišja vseh vrst, pohištvena industrija:sedežno in ležalno pohištvo, deli miz, vrtne garniture, korita za cvetlice • avtomobilska in sorodna industrija:zasteklitve, zunanja ogledala, ohišja kosilnic, lupine colnov, armaturne plošce ASCII Ameriška koda (standard, kodna tabela) za prenos informacij, ang. American Standard Gode for lnformation lnterchange.Uporablja osembitni kod: sedem podatkovnih bitov, osmi pa se uporab­lja za kontrolo prenosa (paritetni bit). Tako dobimo do 128 razlicnih znakov, kar zadošca za vse crke, številke, locila in ostale potrebne znake. Shranjevanje v obliki ASCII odstrani vse kode za formatiranje in shrani zgolj besedilo. Tako datoteko lahko odpremo in obdelujemo v skoraj vseh pro­gramih. Vendar pa datoteka ASCII vsebuje le be­sedilo. Vsa posebna formatiranja, ki smo jih upo­rabili pri oblikovanju teksta, ob tem izgubimo, saj so kode prvega programa drugemu programu po­navadi neznane. Prim. Baudot, Unicode, Bajt. ASD Samodejna zapora diferenciala, nem. Automatisches Sperrdifferential. ASI Ang. Airspeed indicator -merilnik hitrosti zraka. Glej Pilotova cev. Asim-Zastarel izraz, uporaba po IUPAC-u vec ni dovoljena! V starejši literaturi: predpona za 1,2,4­položajni izomer aromatskih spojin (kadar imamo tri enake substituente), kratica za asimetricni. Asinhron 1. Nesocasen, neistocasen, casovno neusklajen. 2. Pri katerem delujejo posamezne operacije brez uskladitve ali brez posebnega krmiljenja. Prim. Sinhron. Asinhronski motor Elektromotor, pri katerem se rotor vrti nekoliko pocasneje kot vrtilno mag­netno polje. Zaostajanje rotorja za vrtilnim mag­netnim poljem imenujemo fili.R. Deluje na eno-ali trifazni izmenicni tok. Asinhron­ski motor nima mehanskega komutatorja. kar omogoca naslednje prednosti: -bistveno zmanjša cenoin stroškevzdrževanja -omogoci enostavnejšo strukturo elektromotorja -poveca robustnost elektromotorja Sin. indukcijski motor. Leta 1882 ga je izumil Ni­kola Tesla. Rotor je lahko izveden: a) V obliki kratkosticne kletke, ki jo sestavlja vec­je število medsebojno povezanih Cu ali AI palic. Ta izvedba se najpogosteje uporablja, ker je ro­bustnain preprosta. Za podrobnosti glej gesla: • Asinhronski motor -enofazni, kletkasti rotor • Asinhronski motor -trifazni, kletkasti rotor b)S trifaznim navitjem in z drsnimi obroci, kar omogoca težje zagone z uporabo dodatnih upo­rov v rotorskem tokokrogu, ki se tekom zagona zmanjšujejo (rocno ali avtomatsko z vrtilno hit­rostjo). Za podrobnosti glej geslo Asinhronski motor -trifazni, z navitim rotorjem. Asinhronski motorji so najpomembnejši trifazni motorji. Danes jih uporabljamo za vecino elek­ Stran 11 Ferdinand Humski tricnih pogonov. Pri njih VRTILNA HITROST ro­torja PADA Z OBREMENITVIJO (mehka karak­teristika). Asinhronski motor -enofazni, kletkasti rotor Imenujemo ga tudi enofazni indukcijski motor § kratkosticnim rotorjem. Za boljše razumevanje je dobro najprej predelati geslo Asinhronski motor -trifazni, kletkasti rotor. Osnovna izvedba -v statorju sta dve navitji, rotor pa je kratkosticna kletka: ENOFAZNA IZMENICNA NAPETOST Delovanje: • zaradi izmenicnega toka nastane v v statorskem navitju spremenljivo magnetno polje • spremenljivo magnetno polje povzroci, da se v rotorskih palicah inducira elektricna napetost • posledica inducirane napetosti je rotorsko mag­netno polje • rezultanta rotorskega magnetnega polja in spre­menljivega magnetnega polja je sila, ki povzroci vrtilni moment • ampak: vsota vseh navorov na palice je enaka nic -navor na vsako palico se namrec uravno­teži z nasprotnim navorom druge palice Osnovna izvedba enofaznega asinhronskega motorja s kletkastim rotorjem se ne more zagnati sama, ker nima zagonskega momenta. Ce pa za­vrtimo rotor, se asinhronski motor zažene in tudi deluje. Smer vrtenja je pri tem odvisna od smeri zacetnega momenta. Enofazne asinhronske motorje s kletkastim rotor­ jem uporabljamo za moci do 2 kW. Zelo so razšir­ jeni v gospodinjstvu in povsod, kjer se želimo izogniti trifazni napeljavi: pralni in pomivalni stroji, sesalniki, razlicni manjši stroji itd. Obstaja vec iz­vedb enofaznih asinhronskih motorjev, ki pa se v glavnem razlikujejo po nacinu zagona. Da bi se enofazni asinhronski motorji lahko zag­nali sami, se uporabljajo naslednje rešitve : a) Dodamo pomožno fazo.Tej rešitvi pravimo start s faznim pomikom: GLAVNO NAVITJE POMOŽNO NAVITJE b) Dodamo pomožno fazo in zagonski kondenza­tor,ki povzroci fazni zamik in se po zacetni zavrtitvi izkljuci. To je start s kondenzatorjem: STIKALO GLAVNO NAVITJE ( MAGNETNEGA POLA Edina vloga tega navitja je, da povzroci zakas­nitev pri nastajanju magnetnega polja, s tem pa tudi majhen zagonski moment. To je motor z zasencenim polom, ki se uporablja za moci od 40 do 150 W. Enofazni asinhronski EM s kletkastim rotorjem se pogosto dobi v osnovni izvedbi samo z glavnim in pomožnim navitjem: ,­ -.t \,_.1 -',/; "'..:i="oR;;;/ L VRTILNO POWE (SPREMENWIVO MAGNETNO POWEI Koncna prostorska postavitev statorja in rotorja: GLAVNO NAVITJE N POMOŽNO NAVITJE Ozemljitveni zašcitni vod PE je vezan posebej in se ga prepozna po rumeno-zeleni barvi izolacije. Ostali prikljucki pa so: • fazni vodnik za glavno navitje L8 N, • fazni vodnik za pomožno navitje LpN in • nevtralni vodnik N. Vse tri prikljucke dolocimo z merjenjem upornosti: • med L8N in LPN je najvecja upornost, tretji pri­ POMOŽNO NAVITJE c) Dodamo pomožno fazo in obratovalni konden­zator.Za spremembo smeri vrtenja se mora obrniti smer toka v pomožnem navitju.To je pogon s kondenzatorjem: GLAVNO NAVITJE C POMOŽNO d) Dodamo pomožno fazo z zagonskim in obrato­valnim kondenzatorjem. To je kondenzatorski motor, start in pogon s kondenzatorjem: GLAVNO NAVITJE POMOŽNO NAVITJE e) Dodamo lahko še uporovno žico in dobimo do­daten zamik toka, vendar nikoli vec kot 1/4 peri­ode. To je kondenzatorski motor z uporovno f) Uporabimo lahko pomožno bifilarno navitje,ki ga imenujemo tudi zasenceno navitje: fazorjem: GLAVNO NAVITJE f C POMOŽNO NAVITJE BIFILARNO ZASENCEN DEL NAVITJE MAGNETNEGA POLA ALUMINIJASTE PRSTAN IZ PALICE ALUMINIJA Glavna sestavna dela indukcijskega elektromotor­ja s kletkastim rotorjem sta rotor in stator. ----,..-ELEKTROMAGNETI MAGNETNO POWE Delovanje : • zaradi trifaznega izmenicnega toka nastane v v statorskem navitju spremenljivo magnetno polje, ki mu pravimo vrtilno polje • zaradi vrtilnega polja se v rotorskih palicah indu­cira elektricna napetost • posledica inducirane napetosti je rotorsko mag­netno polje • rezultanta rotorskega magnetnega polja in vrtil­nega polja je sila, ki povzroci vrtilni moment in zavrti rotor ROTORSKO MAGNETNO POWE, KI JE POSLEDICA ,--------, } INDUCIRANE NAPETOSTI / /j,-C:,. V ROTORSKI PALICI .---t1 \\=::::. VRTILNO POWE .!§s '"J­ kljucek pa dolocimo kot N, • pomožno navitje ima vecjo upornost in na ta na­cin dolocimo LpN, • glavno navitje ima manjšo upornost in na ta na-cin dolocimo LG N· Ko smo dolocili prikljucke N, LG N in LpN, lahko enofazni asinhronski EM povežemo v eno od zgo­raj opisanih vezij. Asinhronski motor -trifazni, kletkasti rotor Imenujemo ga tudi asinhronski motor s kratkostic­nim rotorjem.To je najenostavnejša izvedba elek­tromotorja, tako za proizvodnjo kakor tudi za vzdr­ževanje. Rotor je izdelan v obliki kletke: VRTILNA HITROST [vrt/min] ­ NAVITJE Asinhronski motor -trifazni, z navitim rotorjem Ferdinand Humski Ima drsne obroce. Asociativnost Lastnost, da je vrednost izraza neodvisna od nacina združevanja števil ali sim­bolov v tem izrazu. Npr. zakon asociativnosti za seštevanje: (1 + 2) + 3 = 1 + (2 + 3); za množenje: (2 · 3) · 4 = 2 · (3 · 4). Asociat: skupek, združba. Prim. Komutativnost. Assembler Zbirni jezik Assembler je najnižji pro­gramski jezik, na katerem temeljijo vsi programski jeziki. Napisan je z mnemoniki -znaki, ki so kodi­rano zaporedje nicel in enic. Prevajalnik, ki prevaja v zbirni jezik Assembler, se imenuje Assembler prevajalnik. AST Atlantski standardni cas, glej Casovna cona. ATA Vrsta standardnega vmesnika (interface, vmesni prikljucek) za prenos podatkov na velike pomnilnike (trdi disk, CD-ROM itd.). Krmilnik (kon­troler) je vsebovan (integriran) v diskih oz. CD­ROM-ih. Ang. Advanced Technology Attachment. ATA je starejši standard, 2003 pa se je uvedel novejši SATA (serijski) vmesnik. Od takrat se je originalni ATA preimenoval v paraleli ATA, krajše PATA. Sin IDE. Prim. Bus, SATA. ELEKTRICNI Kratica, ki oznacuJe tekocine (olja) za avtomaticne hidravlicne menjalnike, ang. Automatic Transmission Fluid. Atlantski standardni cas Glej Casovna cona, kratica AST. Atmosferski tlak Tlak ozracja(~ 1 bar), odvisen od vremena, nadmorske višine itd. (navadno izražen v milibar, starejše oznake: torr ali mm Hg). Sin. atmosferski (zracni) pritisk. Prim. Tlak, Sl. Atom Najmanjši del elementa, ki ga kemijsko ne moremo vec razstaviti (gr. atomos -nedeljiv). Sestavljen je iz: PROTON, NEVTRON ...._ ·-.. ELEKTRON a) Atomskega jedra, kjer so protoni in nevtroni. b) Elektronske ovojnice, po kateri se gibljejo elektroni. Elektronska ovojnica je razdeljena na lupine, ki jih poimenujemo s crkami: • notranja lupina K sprejme najvec 2 elektrona • 2. lupina L sprejme najvec 8 elektronov • 3. lupina M sprejme najvec 18 elektronov • 4. lupina N sprejme najvec 32 elektronov itd. Znotraj posameznih lupin poznamo še manjša obmocja, v katerih se nahajata najvec dva elek­trona -to pa so orbitale (glej posebno geslo). JEDRO 1. LUPINA-K , 4. LUPINA-N {NIPOLNAI Stran 12 V vecini snovi imajo jedra atomov razmeroma trdno vezane elektrone na dolocenih razdaljah. Pri nekaterih snoveh -še posebej pri kovinah ­pa zunanji elektroni niso tako trdno vezani na jedro. Imenujemo jih prosti elektroni. Prosti elektroni radi zapustijo atom in se prosto gibljejo znotraj kovine. Ce nam to neurejeno gibanje prostih elektronov uspe urediti z nekim "elektricnim pritiskom", dobimo tok prostih elek­tronov, ki ga imenujemo elektricni tok. Vse znane oblike atomov so razvršcene v period­nem sistemu elementov. Atomizacija Razpršitev, delitev na zelo majhne delce, npr. pri brizganju z brizgalno pištolo. Atomska masa Masa atoma v [kg] ali v [g]. Ce jo podamo v atomskih masnih enotah, jo imenuje­mo relativna atomska masa(glej posebno geslo). Atomska masna enota Glej Dalton. Kratica ame. Atomska vez Kemijska vez med atomoma nekovin, pri kateri si atoma delita enega (npr. Cl2) ali vec skupnih elektronskih parov (npr. :N = N} Atomska vez je lahko polarna ali nepolarna, kar je odvisno od elektronegativnosti. .. l CI• + ... Nepolarna vez 0·0.00 H F HF Polarna vez V POLARNI VEZI sta udeležena dva razlicna atoma -razlicne velikosti in tudi razlicne elektro­negativnosti. Pravimo, da je elektrostaticen poten­cial na površini polarne molekule nesimetricno razporejen. Polarne molekule so pogosto hidro­filne, vendar vedno to ne drži, npr. kloroform CHCl3 je polaren in ni hidrofilen. Polarna molekula ima dva pola: •atom z vecjo elektronegativnostjo nosi delni ne­gativni naboj o-, •atom z manjšo elektronegativnostjo pa nosi delni pozitivni naboj o+. Navedene oznake pišemo nad atomi, npr.: o-o+ H3C-Br V organski kemiji so še posebej pomembne vezi med C atomi: •enojna ali cr (sigma) vez nastane s celnim prekri­vanjem sp2-hibridnih orbital, pri tem ostane pro­sta vrtljivost obeh C atomov, •dvojna ali 1t (pi) vez nastane pri bocnem prekri­vanju osnovnih p orbital -v tem primeru prosta vrtljivost okoli vezi ni možna, ne da bi se p vez prekinila; posledica onemogocene vrtljivosti je cis-/ trans-izomerija, •trojna vez vsebuje tako cr kot tudi 1t vez. Sin. kovalentna vez. Prim. Elektronegativnost, Dipol, Orbitala, Izomerija. Raš. kemijska vez. Atomsko število Število protonov v atomskem jedru. Pove tudi mesto elementa v periodnem si­stemu. Sin. vrstno število. Razi. masno število. ATV Amaterska televizija, ang. Amateur Television. Je oblika brezžicnega prenosa vidne informacije oz. gibljive slike na daljavo. Del.: ·analogni prenos živih slik ATV ·digitalni prenos živih slik DATV S pomocjo tonskih podnosilcev SBC se lahko vzporedno s sliko prenašajo tudi zvocne informa­cije. Sin. FSTV. Audit Presoja sistema kakovosti. Ang. audi! -pregled. Ausšus Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Ausschur..): škart, izvržek, izmet, odpadek. Austenit Trdna raztopina y železa !ploskovno centrirana kubicna mreža)z vrinjenimi atomi oglji­ka (intersticijska trdna raztopina). Austenit ima vecjo gostoto od ferita, ker so ato­mi bližje skupaj. Po drugi strani pa ima austenit v sredini rešetke vecjo praznino (intersticijo) kakor ferit, vanjo pa se radi ujamejo ogljikovi atomi. Zato se v austenitu raztopi vec ogljika kot v feritu. Topnost ogljika v austenitu je odvisna od tempera­ture, najvišja je pri 1 .147 ° C (2,06% C). y oblika pri cistem Fe nastaja pri 900 ° C (glej geslo železo), z dodajanjem C pa lahko nastaja že pri 723 ° C. Ogljik torej razširja austenitno podrocje. podobno delujejo N, Cu, Au in Zn. Ni, Mn in Co pa širijo podrocje obstojnosti auste­nita celo do temperature okolice. V nasprotnem smislu (omejevanje nastanka au­stenita, zoževanje podrocja a., pospeševanje na­stanka ferita) pa delujejo Cr, W, V, Ti, Si, AI, P, Ti, Mo, B, Ta, Nb, Zr. Austenit je mehak, plasticen, žilav in nemagneti­cen. Elementarna celica kristalne rešetke austeni­ta izgleda tako: • C ogljik O Fe železo Mehanske lastnosti austenita: trdota ~21 O HV, trd­nost ~750 N/mm2, razteznost ~60%. Prim. Ferit. V mnogih strokovnih literaturah se uporablja tudi beseda avstenit, ceprav je pravilno austenit (po angl. metalurgu W. C. Robertsu-Austenu, 1843­1902). Austenitizacija Pretvarjanje katerekoli strukture jekla v austenitno strukturo. Nasprotni proces pa se imenuje transformacija austenita. Ta dva pro­cesa sta prisotna skoraj pri vseh postopkih top­lotne obdelave, dosežene lastnosti jekla bodo dobre le pri pravilni izvedbi obeh faz. PRAVILNA TEMPERATURA austenitizacije je 30 do 50 ° C nad crto Ac3 ali GSE. Previsoka temperatura povzroca grobozrnatost, razoglicenjepovršine in oksidacijo. Prenizka tem­peratura povzroca nepopolno austenitizacijoali daljše trajanje austenitizacije. Proces austenitizacije sestavljajo naslednje faze: 1. Razpad Fe3C na Fe in C je sorazmeroma hiter. 2. Sprememba aFe v yFe, trajanje ~ 2 minuti. 3. Raztapljanje prostega C v avstenitu, ~ 1 O minut. 4. Homogenizacija -ogljik se enakomerno poraz­deli po kristalnem zrnu. Homogeniacija zahteva najvec casa, npr. 50 minut. Zapisani približki trajanja posameznih sprememb seveda veljajo od trenutka ko jezahtevana tem­peraturaže dosežena -ne pa od trenutka, ko smo komad vložili v pec! VPLIV LEGIRNIH ELEMENTOV je zelo zapleten, saj legirni elementi spreminjajo obliko Fe -Fe3C diagrama in s tem tudi temperaturo austenitizaci­je. Praviloma so temperature avstenitizacije legir­nih jekel nekoliko višje, casi pa so daljši. Ustrezne podatke o temperaturah segrevanja in hitrostih ohlajanja, za dolocen namen obdelave, najdemo v katalogih proizvajalcev jekel. Prim. Kaljenje, Normalizacija. Austenitna jekla V nelegiranih jeklih je austenit obstojen samo pri temperaturah nad 723 ° C. V jek­lih, ki so legirana predvsem z Ni in Mn, dobimo austenit tudi pri sobni temperaturi. V tem primeru govorimo o austenitnih jeklih, ki so nemagneticna, nekaljiva, a zelo žilava. Težko jih oblikujemo s struženjem, a se dajo dobro kovati. Uporabljamo jih kot jekla, ki se težko obrabijo, kot antimagnetna jekla za merilne neprave (npr. ohiš­ja kompasov), za nerjavna in proti kislinam odpor­na jekla. Ce austenitna jekla segrevamo na 1 .000 ° C in jih nato naglo gasimo v vodi, dobimo drobnozrnato austenitno strukturo. Ce pa austenitna jekla hladno kujemo ali valjamo, se izloca v manjši meri martenzit, ki daje jeklu nekaj trdote,pa tudi magneticnost. AUX Auxiliary port -pomožni serijski prikljucek, ki omogoca dodatne vhodne audio signale za MP3, slušalke, prenosne glasbene naprave, oja­cevalce in mikrofone. AUX jack je izraz za jack konektorje 3,5 mm ali 2,5 mm. Avogadrov zakon Molska prostorninaVm je pri vseh (idealnih) plinih in pri enakem stanju enaka. Pri temperaturi 0 ° C in tlaku 1,013 bar znaša: Vm Rm ·T/p 22,41 m3/kmol = = Pojasnila spremenljivk: glej geslo Plinska enacba. Avogadrovo število Število atomov ali molekul v 1 mol snovi, NA 6,0234 x 1023. Sin. Avogadrova = konstanta. Prim. Avogadrov zakon. Avt-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na sam, svoj, lasten, sam od sebe. Sin. avto-. Avto Glej Avtomobil. Avtobus Motorno vozilo z vec kakor 8 potniki, ki je namenjeno za prevoz potnikov proti placilu. Izvedbe: • potovalni • mestni • primestni • posebni avtobusi, npr. letališki avtobusi itd. Minibus Mestni avtobus Avtobus s priklopnikom Turisticni avtobus Avtoelektrika Tehnika, ki zajema: 1. Poznavanje elektricnih elementov, komponent in naprav v avtomobilu. 2. Poznavanje elektricnih shem v avtomobilu. 3. Vzdrževanje elektricnih naprav v avtomobilu: detekcija (merjenje), diagnostika, servisna de­javnost (pregled, popravila). Avtoelektrika -naprave Elektricne naprave, ki so namenjene za vozila, lahko razdelimo v na­slednje skupine: 1. Viri elektricne energije: • akumulatorska baterija • generatorji: · generator izmenicnegatoka (alternator) · generator enosmernega toka (dinamo oz. magnetni generator) 2. Elektricni porabniki: • zaganjalnik • vžigalne naprave (vžig na iskro) • naprave na žarilni vžig • osvetlitev (naprave za osvetljevanje) • signalne naprave • drugi porabniki: brisalci, hupe, klima itd. • koracni motorji • elektromagnetna stikala (releji) 3. Elektronika za povecanje udobja v avtomobilu: • centralno zaklepanje Stran 13 • odpiranje oken z elektromotorjem • pomicna ogledala • pomnilnik položaja sedežev • navigacijski sistem • alarmne naprave in blokada motorja • segrevanje sedežev • radio, telefon 4. Meritve, preverjanje, diagnoze: • mehanske meritve in preizkusi (merjenje vrtil­ne frekvence, kompresije itd.) • merjenje upornosti elektricnih sestavnih delov (vžigalna tuljava, induktivni dajalnik, šobe za vbrizgavanje, releji, itd.) • merjenje napetosti akumulatorske baterije • merjenje elektricne napetosti in toka • merjenje casovno spremenljivih vrednosti napetosti (osciloskop) • meritve s pomocjo posebej prirejenih naprav (racunalnik, razne krmilne in diagnosticne na­prave) Avtoelektrika -osvetlitev Naloge naprav za osvetljevanje v motornem vozilu: • osvetljevati vozno pot (žarometi) • zagotavljati razpoznavnost vozila v temi (stran­ske. parkirne in vzvratne luci) • nakazovati namero o spremembi smeri vožnje (smerne in zavorne luci) • opozarjati druge udeležence v prometu (opozo­rilno utripanje vseh smernih luci) • opozarjatio voznika na vkljucene svetlobne na­ prave (kontrolne lucke) Avtoelektrika -oznake prikljuckov Poenoteno oznacevanje prikljuckov na motornih vozilih seve­da olajša vzdrževanje vozila. Najpogosteje se pri­kljucki oznacujejo po standardu DIN 72552: 1 Nizka napetost, vžigalna tuljava k razdelilniku vžiga 1 a Nizka napetost, vžigalna tuljava 1 na prvi razdelilnik 1 b Nizka napetost, vžigalna tuljava 2 na drugi razdelilnik 2 Kratkosticni prikljucek pri magnetnem vžigu 4 Visoka napetost, vžigalna tuljava k razdelil­ niku vžiga 4a Visoka napetost, vžigalna tuljava 1 k razdelil­niku vžiga 4a Visoka napetost, vžigalna tuljava 2 k razdelil­niku vžiga 7 Tranzistorski vžig, prekinjalnik k stikalni napravi 7a Tranzistorski oz. visokonapetostni kondenza­ torski vžig, 1. bazni upor 7b Tranzistorski oz. V.K.V., 2. bazni upor 7f V.K.V. k polnilnemu kontaktu 15 Vžig in dnevni porabniki 15a Izhod predupora k vžigalni tuljavi 17 Kontrola žarenja, premošcena 19 Kontrola žarenja, vkljucena 30 Akumulator -plus, vhodni kontakt pri releju 30a Preklopnik akumulatorja, plus akumulatorja II 31 Akumulator -minus 31 a Preklopnik akumulatorja, minus akumulat. 11 31 b Minus preko stikala ali releja na maso 31 c Glavno stikalo akumulatorja na ak. 1 munus 32 Elektromotorji, povratni vod (menjava polar- itete) 33 Elektromotorji, glavni prikljucek 33a Elektromotorji, koncni izklop 33b Elektromotorji, stransko polje 33f Elektromotorji, 2. pocasnejša stopnja 33g Elektromotorji, 3. pocasnejša stopnja 33h Elektromotorji, 4. pocasnejša stopnja 33L Elektromotorji, vrtenje v levo 33R Elektromotorji, vrtenje v desno 44 Izravnalni vod, paralelni tek generatorjev 45 Glavni tok, paralelni tek zaganjalnikov 45a Vklopni tok, paralelni tek za zaganjalnik 1 45b Vklopni tok, paralelni tek za zaganjalnik II 48 Krmijenje za ponovni zagon 49 Utripalnik, vhod 49a Utripalnik, izhod 49b Utripalnik, izhod (2. krog utripalk) 49c Utripalnik, izhod (3. krog utripalk) 50 Krmiljenje zaganjalnika, direktno Ferdinand Humski 50a Krmiljenje zaganjalnika, indirektno 50b Krmiljenje zaporedja pri paralelnem teku dveh zaganjalnikov 50c Krmiljenje zaporedja pri locenih magnetnih stikalih, zaganjalnik 1 50c Krmiljenje zaporedja pri locenih magnetnih stikalih, zaganjalnik II 50e Vhod, krmiljenje zapornega releja zaganjaln. 50f Izhod, krmiljenje zapornega releja zaganjaln. 50g Vhod, krmiljenje ponavljalnega releja zagan­jalnika 50h Izhod, krmiljenje ponavljalnega releja zagan­jalnika 51 Izhod, usmernik 51 e Izhod, usmernik (z dušilkami) 52 Kontrola pnevmatik 53 Brisalniki, 1. stopnja 53a Brisalniki in koncni izklop 53b Brisalniki, 2. stopnja 53c Elektricna brizgalka šipe 53e Brisalnik, zaviralno navitje 53f Brisalnik s 3. krtacko, velika hitrost 54 Zavorna cuc 54f Zavorna luc na dvokrožnem utripalnem stikalu 54g Trajna zavora 55 Meglenke 56 Žarometi (kabel z glavnega na preklopno stikalo) 56a Dolgi žarometi 56b Zasenceni žarometi 56c Delno dolgi žarometi 56d Svetlobni signal (svetlobna "hupa") 57 Pozicijska luc pri motociklih 57a Vhodno stikalo parkirnih luci 57L Parkirna luc levo 57R Parkirna luc desno 58 Pozicijska luc (in luci registrske tablice ter instrumentov) 58b Preklop pozicijskih luci pri enoosnih vlacilcih 58c Pozicijska luc, loceno varovanje na preklop­niku 58d Sprememba osvetlitev instrumentov 58L Pozicijske luci levo 58R Pozicijske luci desno 59 Izhod, izmenicna napetost 61 Kontrolna lucka generatorja 63 Regulator, sprememba regulac. napetosti 63a Regulator, sprememba tokovne omejitve 64 Krmilni vod polprevodniškega regulatorja (tokovna omejitev) 71 Vhod, stikalo zaporedja tonov 71 a Izhod, stikalo zaporedja tonov, nizki toni 71 b Izhod, stikalo zaporedja tonov, nizki toni 72 Alarmno stikalo, razpoznavne luci 75 Radio 76 Zvocnik 77 Krmiljenje ventila vrat 81 Vhod, stikalo (odpirac in menjalec) 81 a Izhod, stikalo, odpirac 1 81 b Izhod, stikalo, odpirac II 82 Vhod, stikalo, zapirac 82a Izhod, stikalo, zapirac 1 82b Izhod, stikalo, zapirac II 82z 1. vhod, stikalo, zapirac (loceni tokovni krog) 82y 2. vhod, stikalo, zapirac (loceni tokovni krog) 83 Vhod, stopenjsko stikalo 83a Izhod, stopenjsko stikalo, 1. stopnja 83b Izhod, stopenjsko stikalo, 2. stopnja 83L Izhod, stopenjsko stikalo, leva stopnja 83R Izhod, stopenjsko stikalo, desna stopnja 84 Vhod, tokovni rele 84a Krmiljenje, tokovni rele 84b Izhod, tokovni tele 85 Rele, krmiljenje (napajanje tuljavice), izhod (minus) 85c Alarmno stikalo k stikalu zaporedja tonov 86 Rele, krmiljenje (napajanje tuljavice), vhod (plus) 86a Rele, krmiljenje, vhod, 1. navitje 86b Rele, krmiljenje, vhod, 2. navitje 87 Rele, kontakt izhod, zapirac -delovni del (NO) menjalnega kontakta 87a Rele, kontakt 1. izhod, odpirac -mirovni del Ferdinand Humski Stran 14 (NC) menjalnega kontakta 87b Rele, 2. izhod, odpirac Elektricni vodnik Antena 87c Rele, 3. izhod, odpirac r 87z Rele, 1. vhod, odpirac in menjalec (locen 1 Prikljucek zemlja, tokovni krog) -+ masa 87y Rele, 2. vhod, odpirac in menjalec (locen -b-l tokovni krog) Križanje vodnikov Prikljucek na maso 88 Rele, vhod, zapirac (NO) brez povezave 1 oz. karoserijo 88a Rele, 1. izhod, zapirac 88b Rele, 2. izhod, zapirac Zvocnik 88c Rele, 3. izhod, zapirac . 882 Rele, 1. vhod, zapirac (locen tokovni krog) 88y Rele, 2. vhod, zapirac (locen tokovni krog) 88x Rele, 3. vhod, zapirac (locen tokovni krog) B+ Akumulator -plus B-Akumulator -minus C Utripalnik, 1. kontrolna lucka C01 Utripalnik, vhod, kontrolna lucka C2 Utripalnik, 2. kontrolna lucka C3 Utripalnik, 3. kontrolna lucka D+ Dinamo -plus D-Dinamo -minus DF Dinamo -polje DF1 Dinamo -polje1 DF2 Dinamo -polje 2 J Alternator z locenim usmernikom, vzbujeval­ no navitje -plus K Alternator z locenim usmernikom, vzbujeval- no navitje -minus L Utripalke levo R Utripalke desno Mp Alternator z locenim usmernikom (srednji prikljucek) U Prikljucek izmenicnega toka na alternatorju V Prikljucek izmenicnega toka na alternatorju W Prikljucek izmenicnega toka na alternatorju Avtoelektrika -stikalni nacrt Prikaz avtomo­bilskega elektricnega omrežja na papirju. Proizva­jalec vozila ga mora natisniti in izdati v knjižici z navodili za voznika ali v delavniškem prirocniku. Stikalni nacrt nam je v veliko pomoc: • pri iskanju napak v elektricni napeljavi • pri vgradnji dodatnih elektricnih naprav v vozilo Tudi laik lahko uporablja stikalni nacrt, ce se nauci prepoznavati stikalne simbole in oznake prikljuc­kov.Na barve kablov pa se ne gre zanašati. Poenostavljena osnovna shema brez standardnih simbolov, ki zajema le bistvene avtoelektricne na­prave in jih tudi poimenuje, izgleda nekako tako: CC -+. ------)­ 1 ---l -,,----­ ----+--.--H­ _ _ 1 L _. --_J ---1­ .­ --Hr­ ­ -ef--0 u Spojeni vodniki Povzetek vec vodnikov Vklopljiva povezava: vtikac in vticnica Vec vklopljivih povezav Upor Potenciometer za enkratno nastavitev -trimer Potenciometer Kondenzator Fotoelement Elektrolitski kondenzator Žarnica Merilna naprava tok 1, napetost U Fotoupor NTC PTC Tranzistor bipolarni Tranzistor unipolarni Fototranzistor VDR Troblja, hupa :o::] Dioda A .K A-anoda K-katoda A .K Zenerjeva dioda LED dioda D:1f A A. . K Fotodioda Baterija (akumulator) 7 i-:-- Baterija iz vec elementov ...+.- Delovni kontakt, . --izklopljen Delovni kontakt, ­ vklopljen ------o--< -0-­ :1 Dvopolno stikalo, vklopljeno . -0-­ _f= Štiri stopenjsko -o--stikalo ­ 1 1 Varovalka 80 r2 a 87 Avtomobilski rele z --------­0 oznakami prikljuckov 85 87 ."'-==r Rele-splošni simbol - ali Magnetna tuljava Transformator: P -primarno navitje S -sekundarno navitje A K [)1 Tiristor r== G Avtogen Samoroden, samonikel. Avtogeno rezanje. varjenje: varjenje s plamenom,ki nasta­ja pri zgorevanju plina v kisiku in s toploto,ki jo daje zgorevanje (v kisikovem curku) samega var­jenega železa. Prim. Plamensko varjenje. Avtoklav Posoda z mocnimi stenami, ki je herme­ticno zaprta. Omogoca segrevanje pod povišanim tlakom. Ima pokrov, ventil za izpušcanje pare, var­nostni ventil, termometer in manometer. Uporaba: sterilizacija pod tlakom, tudi pri pridobivanju glini­ce iz boksita (glej Aluminij). Sin. tlacna posoda. Avtomat Stroj, ki opravlja neko delo brez clove­kovega sodelovanja. Avtomaticna sklopka Glej Hitra spojka. Avtomaticni odzracevalni ventil Glej Odzracevanje. Avtomatizacija Spodnja karikatura na šaljiv nacin prikazuje pravilno zaporedje glavnih nalog v vsakem podjetju, pravzaprav pri uresnicevanju vsakega zadanega CILJA. Pravilno zaporedje si najlažje zapomnimo s kratico IPRDC: • zbiranje lNFORMacij (1) • e.LANiranje (2) • RESOLVE (3) -odlocanje, sprejemanje odlocitev • QO (4) -delo • C.ONTROL -kontrola, ukrepanje (5), kar pomeni: -treba je poznati dejansko stanje(meritve -5) -obdelava podatkov(v glavi 5, morda tudi 2,3,4) -proces je treba korigirati, treba je ukrepati(5) lil Vsakdo pa si želi, da bi svoje zastavljene CILJE dosegal S CIM MANJ TRUDA. V najbolj idealnem primeru bi celoten zgoraj opisani proces potekal avtomaticno, BREZ NAŠEGA ANGAŽIRANJA ­mi pa bi samoŽELI SADOVE, uživali v dobicku. AVTOMATIZACIJA je torej pretvarjanje cloveko­vih ponavljajocih se opravil v samostojno, rutin­sko delo, brez sodelovanja cloveka. Zelo pomembna beseda je PONAVLJANJE. ce se enak proces ne ponavlja, tedaj avtomatizacija seveda nima nobenega smisla. Glavni razlog za uvajanje avtomatizacije je pove­canje zaslužka zaradi: • prihranka delovnega casa, • znižanja števila zaposlenih, predvsem nižje kva­lificiranih delavcev, • povecanja prilagodljivosti delovnega procesa, • varovanja okolja, • izboljšanja nadzora itd. V nenehno avtomatizacijo tehniških procesov smo pravzaprav PRISILJENI -kajti, ce tega ne bomo storili mi, bo to gotovo storila naša konkurenca! Nacin avtomatizacije: delovne procese lahko av­ tomatiziramo s krmiljenjem ali z regulacijo. Za avtomatizadijo je zanimiva vsaka energija, ki jo lahko direktno ali posredno pretvorimo v mehan­sko delo. Glede na ENERGIJO, ki jo v zvezi s tem ciljem trenutno znamo krmiliti, v praksi locimo: • mehansko avtomatizacijo (avtomatizacija z uporabo izkljucno mehanskih sestavnih delov) • elektricno (uporaba elektricnih naprav) • pnevmaticno (pnevmaticne naprave) • hidravlicno (hidravlicne naprave) Seveda obstajajo tudi vse mogoce kombinacijemed zgoraj naštetimi sistemi (elektropnevmatika ipd.). Prim. Krmiljenje, Regulacija, sistem.Avtomatna jekla Glej Jekla za avtomate. Avtomatska varilna maska Zašcitna masla za oblocno varjenje,ki se samodejno prilagaja svet­lobnim razmeram. Samozatemnitveni filter je odkritje švedskega pro­izvajalca Hornell lnternational iz leta 1981. Se­stavljata ga dva polarizacijska filtra, med katerima se nahajajo tekoci kristali LCD. Ce na LCD dova­jamo elektricno energijo, se kristali LCD spreme­nijo in s tem spreminjajo prepustnost svetlobe. Nacin delovanja avtomatske varilne maske: Stran 15 VARILNI FILTERFOKO SVETLOBA ---7-­ OD OBLOKA ­ '\ i .® SENZOR@ SOLARNE BATERIJE VIDNO POLJE Avtomobil Cestno motorno vozilo, ki ima obicaj­no štiri kolesa (dve sledi). Je zloženka iz besed avto in mobil -samostojno premikajoca se napra­va. Avtomobil je tehnicni sistem, ki je sestavljen g sedmih podsistemov -funkcionalnih sklopov: 1. Motor 2.Prenos moci 3.Vzmeti in obese 4.Zavore, kolesa in pnevmatike 5.Krmilje 6.Karoserija 7.Avtoelektrika Funkcionalni sklop motor: REZERVOAR GORIVA MOTOR IZPUŠNI SISTEM Funkcionalni sklop prenos moci: RAZDELILNO PREDNJA GONILO POLGRED Funkcionalni sklop vzmeti in obese: ZADNJI OPORI PREDNJI SPODNJE STABILIZATOR PRECNO VODILO Funkc. sklop zavore. kolesa in pnevmatike: REZERVOAR Ferdinand Humski Pogosto gobvorimo tudi o podvozju (vozni podsta­vek), ki ga sestavljajo funkcionalni sklopi 3, 4, 5 in nosilna struktura karoserije. Avtomobilske vzmeti Razdelimo jih lahko na: 1. Jeklene vzmeti: • listnate vzmeti, • vijacne vzmeti in • vzvojne palice (torzijske vzmeti) 2. Plinske vzmeti: • zracne in • hidropnevmatske vzmeti 3. Gumijaste vzmetiAvtooptika Glej Optika. Avtoplin Mešanica propana in butana, pogon­sko gorivo za vozila. Razmerje med propanom in butanom je odvisno od standardov, ki se razlikuje­jo po državah: ~90% propana je v ZDA, v Evropi veljaven standard je EN 589: 1998, ki dovoljuje precej manjši delež propana. Avtoplin je brez vonja in je alternativa bencinu: • ker je okolju prijazno gorivo, • ker je obcutno cenejše od bencina, • ker podaljša življenjsko dobo motorja. Sin. utekocinjeni naftni plin (kratica UNP), Liquid Petroleum Gas (kratica LPG), avtomobilski plin.Avtor Kdor ustvari umetniško ali avtorsko delo kaj izdela ali izumi, zlasti na tehnicnem podrocju'. Npr. ~ knjige, razprave, projekta, patenta. Avtorska pravica Avtorsko delo je intelektual­na storitev s podrocja književnosti, znanosti ali umetnosti v govorni obliki (govori, pridige, preda­vanja ... ), v pisni obliki (knjige clanki, prirocniki, enacbe, formule, racunalniški programi ... ), avdio­vizualna dela (glasbena dela, gledališka dela, fo­tografije, risbe ... ) ipd., avtor pa je tisti, ki je ust­varil avtorsko delo. Avtorske pravice so moralne (npr. pravica do spoštovanja avtorjevega dela in avtorstva), mate­ rialne (avtor ima pravico zaslužiti s svojim avtorskim delom) in druge (npr. pravica do javne­ga posojanja itd.). Ferdinand Humski Prim. Copyright, Copylefl. AX.25 Radioamaterski komunikacijski protokol, ki se uporabja pri packe! radiu. Natancno doloca postopke za vzpostavljanje, vzdrževanje in prekinitev povezave med racunalniki. Predpisuje posebne nadzorne okvirje, za prenos podatkov pa informacijske okvirje. Prim. APRS. Azbest Kamnina vlaknate sestave (silikat), odporna proti ognju in kislinam. Azimut Na standardni nacin definiran ravninski kot v trodimenzionalnem (3D) prostoru. Najprej moramo dolociti: izhodišce (stojno tocko), izhodišcno ravnino, potrebujemo pa tudi opazo­vano tocko (npr. zvezdo). Azimut je horizontalni kot z vrhom v stojni tocki, ki sega od izhodišcne ravnine do opazovane tocke. Bager Stroj za zemeljska dela: za izkopavanje, nakladanje zemlje, rude, premoga itd., tudi za cišcenje in poglabljanje recnih strug, morske obale itd. Vsa gibanja pri bagru se praviloma izva­jajo s pomocjo hidravlike: REZERVOAR Nem. Bagger. Sin. nakladalnik. Bainit Struktura jekla, ki nastane pri hitrem ohlajanju austenita, iz podhlajenega austenita (npr. hlajenje v olju). Ohlajanje je hitrejše kakor v primeru sorbita. Pri pocasnem ohlajanju austenita pa bi nastajal perlit. Prim. Toplotna obdelava. Bainit je cementi! v obliki drobnih kroglic v feritni osnovi, trdota~ 53 -60 HRC. Prim. Perlit, Martenzit, TTT diagram. Bainov diagram Glej TTT diagram. Bajonetni prikljucek Skupno ime za skupino prikljuckov, ki imajo skupno lastnost, da omogoca­jo hitro spajanje in razstavljanje(brez vijacenja). Zaradi pritiska ali potega na neki sestavni del b.p. zaskoci v poseben položaj, v katerem ga nato drži posebna vzmet. Uporaba: objektiv pri fotoapara­tih, avtomobilske žarnice (zaradi tresljajev), filtri, termoelementi, termometri, vodovodni, pnevmats­ki in hidravlicni prikljucki itd. Bajt Skupek osmih bitov, ki navadno predstavlja crko ali številko med O in 9. Bajt 01000001 npr. prestavlja crko A. Številka O in 1 v bajtu je bit, ki prestavlja enega od dveh stanj: O za " ugasnjeno luc" in 1 za " prižgano luc". Raznovrstne kombi­nacije osmih nicel in enk predstavljajo vse podatke v racunalniku. Oznaka za bajt je veliki B. Standardna koda za podatke je ASCII. Bakelit Blagovno ime za umetne smole (duro­platst) glej PF, EP. Leta 1909 ga je izumil Leo Hendrik Baekeland. Gostota 1,27 kg/dm3. Bake hardening jekla Glej BH jekla. Baker Težka barvasta kovina rdeckasto svetlece barve, razmeroma mehka, zelo žilava in raztezna. Simbol Cu, lat. Cuprum, atomsko (vrstno) število 29, povprecna relativna atomska masa 63,54. Gostota 8,9 kg/dm3, tališce 1.083 ° C, srednja trd­nost ~220 N/mm2 . Dobro se valjain )gJ_j_§_, lahko ga trdo in mehko lo­tamo, varimo, vlecemov žico pod 0,01 mm, pa tudi hladno valjamov folije pod 0,01 mm debeline. Stran 16 Slabo se uliva,cisti Cu se težko odrezuje. Baker pri taljenju razvija eksplozivne pline, zato mu primešajo srebro, ki to pomanjkljivost odpravi. Dobra elektr. prevodnost 58 m/Qmm2 se mocno zniža z dodatki ali necistocami, zato se v elek­trotehniki uporablja Cu cislate ~99,9%. Cu zelo dobro prevaja toploto in je odporen proti koroziji,posebej proti vodi. Na vlažnem zraku tvori s CO2 iz zraka patino -to je zelen bazicen karbo­ nat Cux (CO3)(OH),, ki lahko vsebuje tudi sulfate y in kloride. Patina se tesno prilega bakru in prepre­cuje, da bi bil spodaj ležeci baker ogrožen. Zato je zelo priljubljena. Nastajanje patine lahko tudi pos­pešimo (patiranje):bakreno površje zmocimo, na­to pa površino potresemo s praškom sode bikar­bone NaHCO3. Postopek veckrat ponovimo. UPORABA: 50% Cu uporabljamo v elektroindust­.dii za žice, daljnovode, el. motorje, transformator­je itd. Nadalje uporabljamo Cu kot trdi lotza hitro­rezna jekla in karbidne trdine, za šobepri pla­menskem varjenju, za platiranje(pobakrenje) jek­la in AI, za prid. modre galice CuSO4. Uporaba Cu v obliki bakrovih zlitin: med, tombak, bron, rde­ca litina, monel, novo srebro, nikelin, konstantan. Nitka v talilnih varovalkah je iz bakrove zlitine s srebrom. Bakrove spojine so strupenepredvsem za nižje organizme in se zato uporabljajo v sredstvih za varstvo rastlin. Pri ljudeh lahko povzrocajo bru­hanje in razjede. Do zastrupitveljudi lahko pride npr. zaradi sprošcanja bakrovih ionov iz posod za kuhanje. Bakrenje Kovinska prevleka na dva nacina: a) Galvansko bakrenje se v tehniki redko uporab­lja, npr. pred cementiranjem(na mestih, kjer ne želimo predmeta površinsko obogatiti z oglji­kom) in kot osnova plast pred pozlatitvijonaki­ta. Uporabljamo kopel iz cianbakra, ciankalija ali ciannatrija in sode ali pepelike. Z delovanjem elektricnega toka dobimo na predmetu tanko plast debeline 0,003 -0,02 mm. b) Pobakrenje z navaljanjem (platiranje) tanke bakrene plocevine na železne predmete je po­membnejši postopek. Take prevleke popolnoma onemogocajo korozijo. Balansirati Loviti ravnotežje, držati v ravnotežju. Balansiranje:masno uravnoteženje, dodajanje ba­lastne mase na obod rotorja, s cemer izenacuje­mo centrifugalno silo in povzrocimo, da je sredi­šce vrtenja v želeni tocki in brez sunkov.To ni centriranje,kot pravijo na servisih. Banana Konektor, ki omogoca hitro povezovanje ali prekinjanje povezave z elektricnim omrežjem. Glej risbo pod geslom Konektor. Bandaža Kolesni obroc, npr. pri tirnih vozilih. Prim. Platišce. Tudi obveza, preveza, vrsta pasu. Bandažirati: obvezati (npr. roko), pokriti. Ang. bandage (bae'ndidž): ovoj, obveza. Barometer Naprava za merjenje absolutnega zracnega tlaka: SKALA ZA ZRACNI TLAK DVIGZIVEGA AlMOSfERS. SREBRA 1LAK POTISKA ŽIVO SREBRO NAVZDOL Živosrebrni barometer Najpomembnejša tipa barometrov: živosrebrni in aneroidni (kovinski) barometer. Prim. Manometer. Barter Pogosto uporabljena beseda za brezgo­tovinsko trgovanje, blago za blago. Ang. barter: zamenjavati. Barva Vidna zaznava, ki jo povzroca svetloba z doloceno valovno dolžino. Barvilo:snov, ki daje predmetu barvo (pigmenti, barvni delcki). Prim. Oljna barva. Razi. lak, nalic. Barvne nianse dobimo z mešanjem barv. Pozna­mo dva nacina mešanja barv: a) Seštevalno (aditivno) mešanje barv. Podrobno­sti glej pod gesloma RGB in Subpixel. a) Odštevalno (substraktivno) mešanje barv. Podrobnosti glej pod gesloma CMYK in Ostwal­dov barvni krog. Barvanje Prekrivanje z barvo. Razi. lakiranje, licenje. Barve jekel -temperaturna lestvica ZARJENJE •c POPUSCANJE 'C 630 220, 680 230, 740 240, 780 2so, 810 2GQ, 850 210, 900 2so, 950 290, 1000 300, 1100 J2Q, 1200 340, >1300 360' NELEGIRANO ORODNO JEKLO C45 Barvna megla Glej Aerosol. Barvna omara Omara z barvnimi listici. Barvna temperatura Glej Temperatura barve. Barvni lak Lak, ki se uporablja pri enoslojnem lakiranju, glej gesli Površinski lak in Površinsko lakiranje. Barvni listici Listici z razlicnimi barvnimi odten­ki, ki služijo za pravilno identifikacijo barv -ugo­tavljanje pravilnega barvnega odtenka. Postopek je naslednji: 1. Poišcemo kodo barve. Barvno kodo preberemo s tablice, ki se lahko nahaja na razlicnih pozici­jah na avtu. 2. Barvno kodo primerjamo z barvnimi kodami, ki se nahajajo v racunalniškem programu. MOrda se je koda spremenila in dobimo novo kodo barvnega listica. 3. V barvni omari najdemo ustrezen barvni listic. Ko se prepricamo, da je koda pravilna, lahko zmešamo ustrezno barvo -po navodilih iz racu­nalniškega programa. Bat Strojni del, ki se giblje v valju. Sl.: kompresor. Batch datoteke Datoteke z -bat, -cmd ali -btm koncnicami (ekstenzijami), primerne za DOS, OS/" in Windows. Ustvariti jih je možno s pomocjo beležnice ali s podobnim programom. V njih je zapisan niz ukazov, kateri doloca, kakšnemu namenu bo ta datoteka služila. Boleh datoteke so primerna rešitev predvsem za pogosto ponavljajoce se ukaze ali nize ukazov. Zaženejo se z dvakratnim klikom na ime datoteke. Sin. ukazne datoteke. Ang. batch: serija iste vrste. Baterija Naprava, ki akumulira ali s kemicnimi procesi proizvaja elektricno energijo. Obicajno je zgrajena iz suhih clenov: GRAFITNA KATODA(+) PASTA IZ GRAFITA, NH,CI in MnO2 OHIŠJE IZ CINKA(-) Prim. Napetost -elektricna, Akumulator. Simbol za elektricno celico oz. izvor elektricne energije. daljši zakljucek je pozitivni pol +: Stran 17 Ferdinand Humski od katere je odvisna koncentracija hidroksidnih -l t--ionov v raztopini. Simbol za baterijo, ki jo sestavlja vec celic: Uporabnost manjših baterij preverjamo s testerji baterij, ki praviloma merijo napetost. Ce je izmer­jena napetost manjša od 90% nazivne napetosti, je baterija praviloma izrabljena -ceprav veliko na­prav deluje tudi še pri 75% nazivne napetosti. Uporabnost akumulatorjev pa preverjamo s te­sterji akumulatorjev, glej geslo Akumulator. Polnilne baterije Ni-Cd (nikelj -kadmij) imajo memory effect.To pomeni, da njihova kapaciteta pada, ce jih polnimo, preden so se popolnoma iz­praznile. V primerjavi z obicajnimi baterijami (ki niso polnilne) imajo nižjo zacetno napetost, ob uporabi pa jim po dolocenem casu naenkrat strmo pade napetost -obicajnim baterijam pa napetost s casom pocasi upada. Litij-ionske baterije so opisane pod geslom Litij­ionska celica. Baterija lahko oznacuje tudi vec naprav skupaj. ki tvorijo funkcionalno celoto:~ topov, minometov itd. Batnica Drog, ki je povezan z batom, npr. v pnev­maticnem delovnem valju ali blažilnuiku (amortiz­erju). Lahko veže tudi bate med seboj. Je pnev­matsko ali hidravlicno premocrtno gonilo. Preko križnika je batnica lahko povezana z ojnico (npr. pri parni križnik -o lokomotivi: parni jnica -kolo). cilinder -batnica - : 1 11 1 : Enostranska (levo) in dvostranska (desno) batnica Sin. batni drog, batnik. Prim. Ojnica. Razliko med batnico in ojnico prikazuje risba pod geslom Kom­presor -batni. Baud Enota za hitrost prenosa podatkov, en sig­nalni element v sekundi, pri dvonivojski modulaciji brez stop bitov en bit v sekundi [bit/s]. Po inženir­ju J. M. E. Baudotu, 1845-1903. Simbol bd. Baudot Star kod, ki se je uporabljal pri mehan­skih napravah. Vsak znak je sestavljen iz enega zacetnega bita, petih podatkovnih bitov ter enega in pol stop bita. Ker je podatkovnih bitov pet, lahko tvorimo le 32 kombinacij -dovolj za nabor crk, ne pa tudi za ostale znake (ptevila, locila, kontrolni znaki). Zato je ena od kombinacij petih podat­kovnih bitov (11011) rezervirana za preklop crk v znake, druga (11111) pa za preklop znakov v crke. Baudot kod nima malih crk. Prim. DIGIMODE. Baza -licarstvo Glej bazicni lak pod geslom Površinsko lakiranje. Izrazi vodna, nitro in topilna baza so pojasnjeni pod geslom Osnova. Baza podatkov Vecja kolicina na poseben nacin organiziranih podatkov. Povezave med podatki so pri bazah podatkov zahtevnejše kot pri navadnih tabelah. Dobra organiziranost baz podatkov omo­goca, da se podatki lahko: • na enostaven nacin dopolnjujejo (vnašajo) v posebnih obrazcih • na enostaven nacin išcejo, razvršcajo, urejajo in tudi prikazujejo na razlicne nacine v poizvedbah ali porocilih obrazec (form) tabela tabela tabela edba porocilo (q_.ry) Tabela s podatki ni baza podatkov, saj podatke medsebojno povezuje le po dveh kriterijih -po vrsticah in po stolpcih. Relacijska baza podatkov je sestavljena iz sku­pine medsebojno odvisnih tabel. Možni so trije tipi relacij med tabelami: • 1 :1 -ena vrstica v 1. (prvi) tabeli ustreza natanko doloceni vrstici v 2. tabeli, npr. avtor z zapored­no števillko 5 ima v 1. tabeli vnešeno ime in pri­imek, v 2. tabeli pa rojstne podatke • 1 :N -eni vrstici v 1. tabeli ustreza od nic do vec vrstic v 2. tabeli, npr. avtor v 1. tabeli ima lahko O ali vec knjig v 2. tabeli • N:N -vec vrsticam v 1. tabeli ustreza vec vrstic v 2. tabeli, npr. vec uciteljev iz 1. tabele uci vec dijakov iz 2. tabele Za relacijske baze podatkov se uporabljajo izkljuc­no samo relacije tipa 1 :N.Tabele z medsebojnimi relacijami 1 :1 medsebojno združujemo, pri relaci­jah N:N pa naredimo vsaj dve vmesni tabeli 1 :N. Kako npr. rešimo zgornji primer N:N? • uvedemo tabelo Šola, ki ima s tabelo Ucitelji relacijo 1 :N • uvedemo relacijo Razred, ki ima s tabelo Dijaki relacijo 1 :N • nazadnje ugotovimo, da ima tabela Šola s tabe­lo Razredi prav tako relacijo 1 :N in problem je torej rešen Shema podatkovne baze je nacrt, ki nam prikazu­je, kako so podatki v podatkovni bazi med seboj povezani, npr.: KNJIGE ZALOŽBA. IDL.bef!S_ .fK Na!ibilnlCII .. ..,, IDAV!OjaPI< .(I. "'"" Telelon$k.a$1.. ,._ °""'"' 1D za!O!btf!S_ -"' CLANI M IZPOSOJA l[)iZl)0$0jePK c::... IDclateFK IDKnjoeFK 1D k.,.lfutariaFK M KNJlžNICARJI IDkf"!.PK Pliiildc Sin. podatkovna zbirka, podatkovna baza. Baze Sodobna je Bnzmstedova definicija baz: snovi, ki vodikov ion (proton) sprejmejo od kisline. Pomembni sta še definiciji pod gesloma Arrheniusova baza in Lewisova baza. Vodne raztopine baz reagirajo alkalno (pomodrijo rdec lakmusov papir). To so: a) Kovinski hidroksidi, npr. natrijev NaOH. Razto-pine kovinskih hidroksidov so lugi. b) Kovinski oksidinpr. kalcijev. c) Amoniak, ki je v vodni raztopini baza. d) Organske baze -amini. Moc baze je podana z njeno stopnjo disociacije, Raztopine soli mocnih baz in šibkih kislin tudi rea­girajo alkalno zaradi hidrolize, npr. cianidi. Prim. Alkalije, Lugi, Akceptor, Bnzmstedova baza, Lewisova baza, ant. kisline. Bazno število Število, ki pove, koliko ima olje rezerve, preden postane toliko kislo, da povzroca korozijo. Bazicni lak Glej Površinsko lakiranje. BB lak Brezbarvni lak, glej Površinski lak in Površinsko lakiranje. BBS Oglasna deska pri packe! radiu. BCD kod Kratica za Binary Coded Decimal, kar pomeni binarno kodirana dekada (desetiško šte­vilo). Deluje tako, da vsako desetiško število od O do 9 kodiramo zase s 4 biti (s štiribitno besedo, ki jo imenujemo tetrada). Štirje biti dajejo 16 razlicnih možnosti (od 0000 do 1111 ), potrebujemo pa le 1 O razlicnih tetrad (za števila O, 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8 in 9), torej imamo 6 redundantnih (odvecnih) stanj. Števila od O do 9 lahko torej izbiramo (kodiramo) na razlicne nacine -tako dobimo razlicne kode: a) Kod 8421 je sicer zelo enostaven, primer: 183 (10) = 1 8 3 = 0001 1000 0011 (BCD) 0001 1000 0011 Vendarle pa ima kod 8421 svoje slabosti: ni simetricen in zato komplicira vezja vrednost nic je podana s samimi niclami, kar je enako kot v primeru izpada napajalne napetosti b) Exces-3 kod in Aiken kod imata slabost v tem, da se pri prehodu iz ene tetrade v drugo spre­meni vec kakor eden bit. c) lnvertirani exces-3 kod ima omenjene slabosti odpravljene. Kratice v spodnji tabeli: BK -binarna koda, 8421 -kod 6421, Aiken -Aiken kod, Exces3 -Excess-3 kod, lnvEx3 -invertirani excess-3 kod. BK Tetrade 8421 Aiken Exces3 lnvEx3 o 0000 o o / / 1 0001 1 1 / / 2 0010 2 2 / o 3 0011 3 3 o / 4 0100 4 4 1 4 5 0101 5 / 2 3 6 0110 6 / 3 1 7 0111 7 / 4 2 8 1000 8 / 5 / 9 1001 9 / 6 / 10 1010 / / 7 9 11 12 13 14 15 1011 1100 1101 1110 1111 / / / / / 5 6 7 8 9 8 9 / / / / 5 6 8 7 Bd Glej Baud. BeagleBone Majhni racunalnik iz družine Beagle­Board (proizvajalec je Texas lnstruments), ki delu­je podobno kot Raspberry Pi. Namenjen je pred­vsem za uporabo z odprtokodnim software. Bel Psevdoenota, definirana kot desetiški logari­tem razmerja dveh energijskih tokov, okrajšava B: N = log (PiP2) P1 ... energijski tok na vhodu kabla P2 ... energijski tok na izhodu iz kabla N ... dušenje v belih Pogosteje se uporablja desetkrat manjša enota dB (decibel): N' = 10-log (PiP2) Decibel nekateri uporabljajo namesto fona kot enoto za glasnost. Bela kovina Zlitina kositra, antimona in bakra. Uporaba:kot ležajna kovina. Gostota 7,5 -1 O, 1 kg/dm3. Razlikuj: bela plocevina. Bela litina Glej Trda litina. Ferdinand Humski Stran 18 Bela plocevina S kositrom prevlecena jeklena skupni (celotni, totalni) tlak Ptje konstanten. Ce povecujemo hit­ : plocevina, najpogostejša uporaba kositra. Iz nje se izdelujejo plocevinke. Prim. Pokositrenje. Skupni tlak Pt Izdelava bele plocevine: jekleno plocevino najprej ocistimo (dekapiramo) s klorovodikovo kislino in tako iz nje odstranimo oksidno plast. Nato jo poci­nimo s potapljanjem v raztaljeni kositer. Belilo Natrijev hipoklorit NaCIO. V 5% koncen­traciji se uporablja za cišcenje trdovratnih madežev. 1 % koncentracija se uporablja za dezin­fekcijo, npr. v bazenih preprecuje razvoj bakterij in alg. Najpogosteje se uporablja pod komercialnim imenom Varikina. Bencin Brezbarvna, lahko hlapna in zelo vnetlji­va (plamtišce 21 °C) tekocina, ki z zrakom tvori eksplozivne zmesi. Pridobiva s z destilacijo nafte, lahko tudi s krekiranjem mazalnih olj ali s hidro­geniranjem premoga. Vsebuje najvec alkanov, predvsem od pet (pentan) do deset(dekan) ogljikovih atomov. Ne meša se z vodo, topen pa je v etanolu, etru in kloroalkanih. Gostota 0,65 -0,75 kg/dm3 , vrelišce 40 -220° c. Uporaba: najpomembnejše pogonsko gorivo, za cišcenje tkanin in kovin, za ekstrakcijo mašcob, smol in olj, v proizvodnji gume, vazelina in parafi­na. Posebej cisti bencini, ki jih locimo so uporabni tudi kot topila -tako imamo: • petroleter (bencin za rane, cišcenje), interval vrelišca 40 -80°C • ekstrakcijski bencin (ekstrakcija olj in mašcob), interval vrelišca 60 -95°C • topilo za lake in barve, interval vrelišca 80 ­125° c • bencin za kemijsko cišcenje, interval vrelišca100 -140° c • topila za smole, interval vrelišca 135 -210°C Obstaja tudi trdni bencin, v katerem so majhne bencinske kapljice vkljucene v trden polimerizat.Strupenost: nekatere sestavine povzrocajo nizko akutno toksicnost, benzen in dodatki proti klenka­nju pa so karcinogeni. Berilij Simbol Be, lat. beryllium. Redka, jeklenosiva, trda in krhka zemeljsko alkalijska kovina. Tališce 1283°C, gostota 1 ,85 kg/dm3 , atomska masa 9,012. V zemeljski skkorji ga je 5-10-4%. Kemijske lastnosti: podoben AI. Be se zlahkaoksidira, tako nastala površinska plast oksida pa preprecuje nadaljnjo reakcijo. Je dobro topen vrazredcenih vodnih raztopinah baz in neoksidira­jocih kislin. Be in njegove spojine so zelo stru­pene!!! Uporaba: v zlitinah z bakrom, nikljem, aluminijem in kobaltom za vzmeti, orodjain kirurške instru­mente,za okenca v napravah za rentgensko obsevanje.v reaktorski tehniki in kot dodatek v raketnih gorivih. Bernoullijeva enacba Enacba, ki povezuje tlak, hitrost in višino V TOKU NEVISKOZNEGA (brez trenja) in NESTISLJIVGA fluida.Kot približek jo uporabljamo za tok KAPLJEVIN in PLINOV, ce odmiki od navedenih zahtev niso preveliki: p·v2 p + p·g·h + --= konst 2 p ... tlak [Pa = N/m2] p ... gostota [kg/m3] g ... zemeljski pospešek [9,8 m/s2] h ... višina nad izbrano nicelno ravnino [m] v ... hitrost [m/s] VSOTO p + p·g·h imenujemo staticni tlak Pst = = p [PaN/m2] povzroca tlacno energijo Wt p-V: • absolutni tlak Pab(glej geslo Tlak): vsota tla­ s ka okolice pin relativnega tlaka Pr (ki je pov­ 0 zrocen z mehanskimi silami) • ce mehanske sile ne povzrocajo dviga rela­ tivnega tlaka, je p enak tlaku okolice Po Komponento p·g·h imenujemo tlak zaradi višin­ske razlike fluida(glej Hidrostaticni tlak), posle­dica je energija lege WP m·g·h. = KOMPONENTA p·v2/2 pa je dinamicni tlak Pciin·, ki povzroca hitrostno energijo Wk m·v2/2 = Vsoto staticnega in dinamicnega tlaka imenujemo rost, tedaj staticna komponenta tlaka pada. Pojasnilo Bernoullijeve enacbe na primeru preto­ka fluida skozi cev, ki se postopno zožuje, obe­nem pa se znižuje tudi njena višina h: d(., p·vf p-v. P1 + p·g·h1 + -2-P2 + p·g·h2 + = 2 Delovanje nekaterih naprav lahko pojasnimo s pomocjo Bernoullijeve enacbe, npr.: Letalsko krilo je konstruirano tako, da zrak v istem casu prepotuje po zgornji strani krila vecjo pot kakor po spodnji strani krila -zato je hitrost zraka z zgornje strani krila vecja kakor spodaj.Dinamicna komponenta tlaka Pciin je torej zgoraj vecja kakor spodaj. Ker pa je totalni tlak Pt kon­stanten, se pojavi sprememba pri staticni kompo­ nenti tlaka Pst· Zato je staticni tlak Pst na spodnji strani krila vecji kakor zgoraj. Sila deluje od vec­jega proti nižjemu tlaku, torej navzgor : @0 Bernoullijeva enacba je izpeljana iz skupne energije gibajocih se fluidov W, ki jo sestavlja: tlacna energija: Wst = p·V energija.: WP m·g·h = = hitrostna energija Wk m·v2/2 V ... prostornina (volumen) [m3] m ... masa [kg] Velja torej enacba: = wt + wP + wk ws oziroma p·V + m·g·h + m·v2/2 W = s ce zgornjo enacbo na obeh straneh delimo z V, dobimo Bernoullijevo enacbo. Prim. Tlak, Odpori toka v ceveh in armaturah, Ven­turijeva cev, Pilotova cev, Kontinuitetna enacba. Bessemerjev konvertor Glej Konvertor. BH jekla Ang. bake hardening jekla, ki so name­njena za globoki vlek in zatem za toplotno ob­delavo, po kateri se jim meja plasticnosti in trdnost obcutno izboljšata. Toplotna obdelava BH jekel se lahko izvrši tudi v peci med zapekanjem laka na karoserijo. BH jekla se prednostno uporabljajo v avtomobils­ki industriji za preoblikovane karoserijske dele z veliko površino kot npr. pokrovi in drugi zunanji karoserijski deli. Prim. Usibor. Bi-Predpona, ki pomeni: dvakrat.Prim. Ambi-. Biciklicen Ki vsebuje dva obroca: ~a spojina. Bifilarno navitje Dvožilno navitje, ki ustvarja dva nasprotno usmerjena magnetna polja. Uporablja se za upornost z zelo majhno induktivnostjo. Bilanca Pregled, it. bilancia: tehtnica. Bilanca stanja tehta sredstva in dolgove (aktiva in pasiva) na dolocen dan. To je v bistvu seštevek vseh kontov na aktivni strani, ki mora biti enak seštevku vseh kontov na pasivni strani. Bilanca uspeha prikazuje poslovni izid (dobicek, izguba) v dolocenem obdobju. Tako bilanco stanja kot tudi bilanco uspeha mora vsako podjetje po zakonu sestaviti vsako leto in ga tudi objaviti v javnem porocilu. Bimetal Trak iz dveh plasti razlicnih kovin. Uporablja se pri termometrih, termostatih, relejih, varovalkah, tudi pri žagah itd. Primer uporabe: Bimetalni trak sestavljata dva razlicna materiala, ki sta med seboj trdno povezana. Ko se zviša tem­peratura, se eden material razteguje hitreje od drugega -zato se bimetalni trak upogne in s tem aktivira stikalo. Prim. Temperaturno stikalo. Bimetalno litje Nacin litja, pri katerem na jeklo ali sivo litino nalijemo drugo kovino. Razlog za takšen nacin litja je zahteva po majhni masi ali boljši toplotni prevodnosti koncnega izdelka. Primer: na pušo iz sive litine lijemo aluminijeva hladilna rebra zracno hlajenega motorja. V tem primeru moramo pušo iz sive litine najprej potap­ljati v kad z raztaljenim aluminijem. Nastane 0,03 mm debela AI prevleka. Tako pripravljen del nato postavimo v kokilo. V kokili ga zalijemo z raztalje­nim AI, ki se prime na pripravljeno AI prevleko. PUŠA IZ SIVE LITINE Binaren Dvojen, iz dveh enot, dvojiški. Bionika Biološka veda, kipreucuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehnicne probleme. BIOS Programska oprema racunalnika, okrajša­va za Basic lnput-Output System(temeljni vhodno -izhodni sistem). Zajema zbirko ukazov,ki je lli!.i.: no shranjena v posebnem pomnilniku racunalni­ka (ROM-u). Ti ukazi povedo racunalniku, kako naj krmili promet med razlicnimi deli, ki sestavlja­jo racunalniški sistem, npr. med DVD in diskov­nimi pogoni, tiskalnikom, serijskimi vticnicami, mo­nitorjem. Racunalnik lahko te ukaze bere, ne more pa jih spreminjati. Ob vklopuracunalnik najprej prebere BIOS,da ve, katere ukaze mora prve izvajati. Prim. Soflware. Biotski Življenjski. Biotsko delo:delo, ki potekav organizmih. Bipolaren Ki ima dva pola. Npr. ~ni tranzistor(glej Tranzistorji -bipolarni, sin. BJT), ~ni koracni Blokovna shema Pregledna shema, ki daje prin­Neznan programer ali skupina programerjev pod imenom Satoshi Nakamoto je leta 2009 izdala cipialno informacijo o nacinu delovanja elektricne ali mehanske naprave, lahko pa tudi o pretoku in­odprtokodni program, ki omogoca transakcije di­ NC NO rektno med uporabniki. Primer bleed senzorja z bleed relejem NC: formacij. Narisana je s simboli, ki predstavljajo bloke -funkcijske skupine celotne naprave. Sistem deluje brez administratorjev, zato se bit­ coin imenuje tudi prva decentralizirana digitalna V splošnem uporabljamo za oznacevanje posa­ valuta, saj se lahko zamenja v druge valute, v sto­meznih blokov kvadrate, v katere so vpisane krati­ ce ali simboli. ritve ali izdelke. že leta 2015 je preko 100.000 uporabnikov spre­jelo bitcoin kot placilno sredstvo, leta 2016 je bit­coin že uporabljalo preko milijon uporabnikov, šte­vilo pa še naprej strmo narašca. Bitmap Slika, shranjena v obliki bitnega polja, angleški izraz. Glej Raster, Bitna slika. Bitna hitrost Hitrost prenosa informacij, ki je Demodulator Primer bleed senzorja brez bleed releja: izracena v bitih [bps], kilobitih [kbps] ali megabitih [Mbps] na sekundo. Razlikuj: ping. Blokovne sheme pogosto uporabljamo v regula­ cijski tehniki (krmiljenje in regulkacija). V racunalniških omrežjih sta pomembni dve smeri Sin. blok shema, FDB (function block) diagram, hitrosti prenosa podatkov: download in upload. blok diagram. Prim. Diagram poteka, GR AFCET. Merjenje hitrosti omogoca mrežna programska Bluetooth Standard brezžicne tehnologije za oprema, npr. http://www.speedtest.net prenos podatkov na kratke razdalje (nekje do 100 m). Uporablja se za nepremicne in mobilne na­Bitna slika Glej Raster. Ant. vektorska slika. prave ter za ustvarjanje osebnega omrežja PANs Bitumen Temen termoplast, zmes naravnih in/ali Blenda Nepravilen izraz, popacenka iz nem- (Personal Area Network). Prim. NFC. industrijsko pridobljenih ogljikovodikovih spojin. šcine: die Blende -okrasna letev, zaslonka. Oddajniki in sprejemniki Bluetooth so obicajno že Obicajno se pripravlja iz koncnega ostanka pri Blinkati Nepravilen izraz, popacenka iz nem­ destilaciji nafte. Razlikuj: katran (ter). šcine (blinken), kar pomeni utripati, mežikati, tudi integrirani v telefone, tablicne racunalnike, mode­ Bitumen je elasticno -viskozen, lastnosti pa so v blešcati se. Blinker -utripalka, smerna utripalka, me, ure, radie, TV, USB itd., lahko pa jih tudi do­ veliki meri odvisne od temperature: je lepljiv, do­smernik, smerokaz, prekinjevalnik. kupimo naknadno -pri tem ni treba instalirati no­ benega software (gonilnikov)! Bluetooth protokoli bro tesni, ne hlapi, delno ali popolnoma se topi v Bliskoviti pomnilnik Vrsta racunalniškega pom­ nepolarnih topilih. nilnika v pomnilniških karticah in USB kljucih. Je so zelo poenostavljeni, tudi posebna varnost po­ datkov ni potrebna, oglaševanje je neomejeno. Uporaba: zvrst EEPROM-a, glej geslo ROM. Pri avtolicarstvu se bitumen uporablja kot dodatek Blister Mehurcasta embalaža, namenjena za pa­Uporabnost Bluetooth komunikacijskih sistemov: motor itd. Bistabilen Ki ima dve stabilni stanji. Po prene­hanju delovanja sile, ki povzroca aktiviranje, osta­ne bistabilna naprava v zadnjem aktiviranem sta­ojy. To stanje si bistabilna naprava zapomni in za­to ji pravimo tudi pomnilni clen. Pri bistabilnih napravah se lahko zgodi, da mi ne vemo katero je izhodišcno stanje! Ob priklopu si­stemov z bistabilnimi napravami na vir energije pa se lahko zgodi NEPREDVIDENO DELOVANJE. Pri delu z bistabilnimi napravami je torej potrebna še POSEBNA PREVIDNOST: • prouciti je treba delovanje naprave v vseh mož­nih zacetnih stanjih • ugotovitve je potrebno zapisati v navodilih za uporabo, servisnih navodilih ipd. Primeri bistabilnih naprav: bistabilni in monostabilni potni ventili (pnevma­ ticne naprave), glej geslo Potni ventili -stanja obicajni releji (kontaktorji) so monostabilni, ob­ stajajo pa tudi bistabilni (preklopni) bistabilno (preklopno) enopolno stikalo (stikalo, ki ni tipka) bistabilno vezje (glej Flip-flop). tudi zahtevnejši sistemi so lahko bistabilni Prim. Potni ventil -stanja, Monostabilen. Bit Okrajšava za Blnary digitT (dvojiška cifra). Osnovna enota za informacijo v racunalniku, ki vsebuje dve informaciji: O (tok ne tece) ali 1 (tok tece). Oznaka za bit je mali b. Osem bitov sestav­lja bajt, 1 .024 (210) bajtov je en kilobajt, 1.048.576 (220) bajtov je en megabajt, gigabajt je 230 bajta. Bitcoin Skrita valuta oz. kriptovaluta (cryptocur­rency, crypt -prikrit), ki temelji na digitalnem placil­ nem sistemu. Stran 19 poveca prostornino (kot voda, ko se spreminja v led). Gostota 9,8 kg/dm3 , tališce 270 ° C. Zlitine tvori le z nekaterimi kovinami, npr. s svincem, bakrom in kositrom. Je glavna primes kovin z nizkim tališcem. Uporaba: žice v varovalkah, pre­vleke reflektorskih zrcal svetlobnih teles in žarometov. BJT Bipolar Junction Transistor, bipolarni tran­zistor, ang .. Glej geslo Tranzistorji -bipolarni. Blago Izdelek, ki je na trgovski polici in je namenjen prodaji. Blažilnik Glej Amortizer. Bleed sensor Senzor, ki zazna, da je njegovo ustje pokril nek predmet. KROGLICA REPEK BLEED RELE VGRAJENI IZHOD S BLEED -.-----, SENZOR l -----------.JJ T Bleeding lahko pomeni krvaveti, pri pnevmatiki pa pomeni pušcanje, odzracevanje. Osnovna izved­ba bleed senzorja ves cas svojega delovanja sko­zi svoje ustje prepušca (piha) stisnjeni zrak. Ko pa ga neki predmet povozi, se pretok zraka zmanjša in zato se poveca tlak v cevki do bleed senzorja. Povecanje tlaka zazna bleed rele , ki nato na svo­jem izhodu odda signal S. Vrsta signala je odvis­na od vrste bleed releja, ki je lahko NC ali NO. Nekatere izvedbe bleed senzorjev ne pušcajo zra­ka (bali roller -s kroglico, cat's whisker -z rep­kom), vseeno pa pride do povecanja tlaka. Simboli za bleed senzor in bleed rele: Ferdinand Humski Blistering Tvorba mehurckov, kar je npr. v licar­stvu nezaželeno. Blistering se pojavlja, kadar na­lic prepušca vlago. Vlaga, ki skozi nalic prodre do plocevine, povzroca korozijo pod nalicem. Blok 1. Velik kos materiala.Npr.: kamniti blok, blok marmorja, aluminij v blokih. Sin. klada. Prim. Blum, Srama, Ingot, Cagelj. 2. Neka zakljucena skupina funkcij,lahko pa tudi ena sama (npr. logicna) funkcija, uporabna za predstavitev v blok diagramu. 3. Vecstanovanjsko poslopje: tovarna je zgradila za delavce samski blok. 4. Sešitek listov: odtrgati list iz bloka. 5. Zvezadržav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka. Blok za brušenje Glej Brusni blok. za zašcitne premaze, ki so namenjeni za mehan­sko in kemicno zašcito podvozja. V gradbeništvu se bitumen uporablja kot hiroizo­lacija, tudi kot zašcita proti koroziji. Bitumen se prodaja pod razlicnimi trgovskimi imeni, npr.: • lbitol -visoko vnetljiva bitumnova raztopina v or­ganskem topilu, ki ima lastnost, da se hitro posu­ši; ta tekocina prodre v pore betona in jih zapol­ni, ta nacin je podlaga pripravljena za nadaljno obdelavo; ibitol ne sme priti v stik s kožo, ker jo suši in razpoka; ibitol tudi ne sme biti v stiku z ekspandiranim polistirenom (stiroporjem), ker ga kiranje izdelkov, npr. tablete v farmacevtski indust­riji. Blisterji se najpogosteje varijo z ultrazvokom: • brezžicne slušalke za mobilne telefone, TV, ra­dio (avtoradio), • brezžicna komunikacija med PC-ji, tudi z zuna­ njimi napravami (miška, tipkovnica, GPS itd.}, • zamenjava za žicni prenos podatkov RS-232 itd. Bluetooth se lahko uporabi povsod, kjer se upo­rablja I R prenos podatkov. Nekatere uporabe Bluetooth so enake kakor pri WiFi. Logotip za Bluetooth izgleda tako: razjeda • lzotekt -bitumenski trak, ki je namenjen za hidroizolacijo Bizmut Svetla rdeckasta kovina. Pri strjevanju o Ferdinand Humski Bluetooth® je izum podjetja Ericsson leta 1994, ki ga je uporabilo kot brezžicni nadomestek RS 232 kablov. Uporablja UHF radijske valove ISM od 2.4 do 2.485 GHz. Obstajajo razlicni Bluetooth profili (npr. A2DP), ki definirajo možne uporabe in postopke za komuni­ciranje med Bluetooth napravami. Bluetooth profili vsebujejo informacije o: • Bluetooth protokolih • predlaganih formatih za vmesnike • možnih povezavah z drugimi profili Blufixx Lastniško ime za umetno maso -duro­plast, ki se strdi pod vplivom svetlobe. Uporablja se predvsem pri manjših popravilih: kot ucinkovito lepilo ali kot masa za dopolnjevanje odtrganih de­lov raznih predmetov. Proces polimerizacije (strjevanja) sproži svetloba z doloceno valovno dolžino (morda UV). Sestavine po varnostnem listu, brez deleža: Tripropylenglycoldiacrylat, 1 ,6-Hexandioldiacrylat, 2-Propensaure, 2-Methyl-, 2-Hydroxyethylester, Phosphat und 2-Hydroxyethylmethacrylat. Blum Iz ingota grobo valjan kovinski blok,najpo­gosteje jeklen. Ima kvadraten presek. Ang. bloom: gruda staljenega železa. Bluming: valjarska pred­proga. Prim. Srama, Cagelj, Ingot. Slika: Valjanje. BNC Majhen in hiter radiofrekvencni konektor za koaksialne kable, kratica: Bayonet Neill-Concel­man. Uporaba: za radio, TV, video signale ipd. (1) Boben Sestavni del naprave, v obliki valja. Navijalni oz. vrvni ~: za navijanje vrvi ali verige. Obod bobna je gladek,ce se vrv na boben navija v vec plasteh in ožlebljen,ce se vrv navija v eni plasti. Najpogostejši je ožlebljen boben, ker je vrv v žlebu vodena in ne drsi po bobnu. Ostale vrste bobnov: zavorni boben pri avtomobi­lizmu, mešalni boben pri betonskem mešalniku, glasbilo v obliki valja (tolkalo) itd. Bogatenje Izlocanje jalovine iz rude. Rudo naj­prej drobimo in meljemo, dobimo zrna jalovine in rude. Nato izkoristimo fizikalne in kemicne razlike med jalovino in rudo za locevanje, npr. magnetna separacija, pranje, praženje itd. Sin. obogatitev. Bojler Grelnik, naprava za segrevanje in shra­njevanje tekocine. Ang. boil: vreti, boiler: kotel. Boksit Rdeckasta sedimentna kamnina, katere glavne sestavine so aluminijevi hidroksidni mine­rali, vsebuje pa tudi precej železovega(III) oksida Fe2O3 in silicijevega dioksida SiO2. Je najpom. surovina za pridobivanje aluminija. Bolcen Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Solzen), kar pomeni sornik. Boltzmanov zakon Glej Toplotno sevanje. Bombirati Izbociti, zaobliti površino. Bombiran ­izbocene oblike. Sondiranje Izpopolnjen postopek fosfatiranja. Pri bondiranju uporabljamo kislo raztopino cinko­vega in manganovega fosfata pri temperaturi 80­900C. Zašcitna kožica, ki jo dobimo s tem postop­kom, je trajnejša in odpornejša, zaradi poroznosti pa jo moramo prav tako premazati z olji, mastmi ali laki. Postopek je skrajšan na 5 minut, uporabl­jamo ga pri delih, ki so izpostavljeni zunanjim atmosferskim vpolivom (vijaki, matice, luci, kazal­ci smeri itd.) v industriji koles, avtomobilski in letal­ski industriji. Boolova algebra Algebra, ki jo je uvedel George Boole (1847). Glej Logicne funkcije, Pravila stikal­ne algebre. Sin. preklopna (stikalna) algebra. Booting Zagon, npr. racunalnika. Boot manager (boot loader) pa je majhen program program, ki Stran 20 ima nalogo, da postavi operacijski sistem racunal­nika v delovni spomin (RAM). Bor Simbol B, lat. Borum. Elementarni bor je crnosiva nekovina z oksidacijskim številom +3 in je nereaktiven, poleg diamanta najtrši element. Slabo prevaja el. tok, prevodnost pa s temper­aturo izrazito narašca !polprevodnik).Je mocan reducent. V naravi ga je zelo malo, nahaja se v razlicnih mineralih, npr. v boraksu (natrijev tetra­borat Na2B4O7· 1 0H2O). Pomembne borove spojine se odlikujejo pred­vsem po visoki trdoti: CBN (kubicno kristaliziran borov nitrid, trgovsko ime: borazon), borov karbid (C12B2 in C12B3 -po nekaterih virih naj bi bil celo trši od diamanta). Borov oksid B2O3 pa povecuje odpornost stekla na visoke temperature. Boraks Natrijev tetraborat Na2B4O7·1 0H2O. Prim. Lotanje, Talilo. Borazon Glej CBN, prim. Bor. Boriranje Kemotermicna obdelava, pri katerii se na površino jekla difundira kemijski element bor B. Nastajajo železovi boridi: Fe2B je zaželen, FeB pa nezaželen (sicer je trši od Fe2B, vendar je tudi bolj krhek). Postopek traja nekaj ur pri temperaturi 800 -1.000 ° C. Pogosto boriramo orodja, da s tem po­vecamo odpornost proti obrabi. Obdelovanec postavimo v zaboj v sredino praška za boriranje.obtežimo in hermeticno zapremo. Nato zaboj postavimo v pec in zagrejemo na tem­ peraturo boriranja. Na površini nastane plast bori­da.Trdote boridnih plasti so 1.800 do 2.000 HV. Boridira se tudi v pasti, v plinu in v tekocinah. Lastnosti boridnih plasti: -zadržijo trdoto do višjih temperatur od nitriranih, -so odporne v razredcenih kislinah in lugih, -visoka odpornost proti obrabi, -odporneso proti oksidacijido približno 800 ° C. Za boriranje so najbolj primerna ogljikova jekla, ker je pri njih veza med boridnimi sloji in osnovnim materialom zelo dobra. Sin. boridiranje. Prim. Po­vršinsko utrjevanje, Korozija. Razi. bruniranje. Borov nitrid Glej CBN. Borovo jeklo Jeklo, legirano z borom, poznano po visoki natezni trdnosti -meja tecenja znaša do 1400 N/mm2. Veliko se uporablja v avtomobilski industriji za povecanje trdnosti ob istocasnem zmanjševanju teže vozila. Borovo jeklo se praviloma pridobiva v Siemens­Martinovih peceh. Vsebnost bora znaša nekje do 0,005%. Obicajno je to jeklo za poboljšanje, npr. 22MnB5. Borverk Nemška popacenka, ki še ni poslovenje­na. Originalni izraz je der Bohrwerk -obdelovalni stroj s popolnim nazivom Horizontal-Bohr-und Fraswerk. Je torej horizontalni vrtalno-frezalni fil[Q_j, ki se uporablja pretežno za odrezovanje ve­likih strojnih delov.Praviloma dela v vodoravni smeri, pri nekaterih izvedbah je možna tudi nav­picna obdelava. Pokoncen vretenik vsebuje enoto za glavno in podajalno gibanje. Ima standardizi­rano vpenjanje orodja (npr. Morse konus) in upo­rablja orodja (npr. svedre, frezala), ki se standard­no vpenjajo v frezalne in vrtalne stroje. Nekateri stroji imajo avtomatsko zamenjavo orodij. Znacilnost borverkov je odprta oblika,ki omogoca obdelavo zelo velikih obdelovancev z maso ce­ lo 100 t in vec. Zato spadajo borverki med najvec­je obdelovalne stroje nasploh.Višina stroja pogo­ sto presega 1 O m, premer vretena znaša tudi 200 mm in vec, delovni razpon 100 m2 pa pri teh stro­jih ni nic nenavadnega. Prim. Vrtanje -vodoravni vrtalni in frezalni stroj. Botnet Skupina racunalnikov, ki jih nadzoruje soflware, ki vsebuje škodljive programe, brez ved­nosti uporabnikov. Bourdonova cev Zakrivljena in na koncu zama­ šena cev. Zaradi spremembe tlaka fluida v cevi se spremeni oblika cevi, premiki pa se prenesejo na skalo -glej sliko pod geslom Manometer. Uporaba:za merjenje tlaka. Bovden Gibljiva cev z jekleno žico v sredini, ki prenaša potisnein vlecne sile,vcasih tudi vrtenje (v tem primeru je to gibka gred).Gibljiva cev je obicajno izdelana iz spiralasto ovite vzmeti. Po industrialcu H. Bowdenu, 1880-1960. Boylov zakon Zakon, ki nosi ime po svojem od­kritelju, angl. naravoslovcu Robertu Boylu(1627­1691 ), objava 1662. Francoski fizik in duhovnik Edme Mariotte(1620-1684) je odkril zakon leta 1676 neodvisno od Boyla, zato se zakon imenuje tudi Boyle-Mariottov zakon: Prostornina in tlak idealnega plina pri stalni tem­peraturi (izotermna sprememba) se spreminjata tako, da velja: p · V = konstanta ali drugace: P1·V1 = P2·V2 Prim. Plinska enacba. BPA Bisfenol A, brezbarvna trdna snov, ki se topi v organskih topilih, surovina za izdelavo epoksi smole EP in polikarbonatne plastike PC. Substan­co je iznašel Rus Aleksander Dianin leta 1891. Podjetje General Electric je zacelo BPA uporablja­ti leta 1950 za utrjevanje PC in EP, kar je povzroci­lo široko uporabo, v zacetku 21. stoletja je poraba že dosegla ~ 4 milijone ton letno. BPA se uporablja predvsem za prozorno, žilavo in elasticno plastiko, ki je ni moc razbiti: steklenice za vodo (ne plastenke, ki so obicajno iz PET ali PE), otroške steklenicke, športna oprema, zobne plombe, lece, CD-ji, DVD-ji ipd. Lastnosti: gostota 1 ,2 kg/dm3 , tališce 156 ° C, vre­lišce 360 ° C; topi se v etanolu in v alkalijah, zelo težko je topen v vodi 120-300 ppm pri 21,5 ° C. BPAje xenestrogen, kar pomeni, da oponaša hor­mon estrogen in zato negativno vpliva na življenj­ske procese: slabša spominske funkcije, povecu­je hiperaktivnost, pomanjkanje pozornosti, pove­cuje obcutljivost bronhijev in nevarnost nastanka astme. Pri ženskah spreminja razvoj dojk in zato povecuje tveganje za raka na dojki, pri moških vpliva na upad spolne funkcije. Posebej obcutljive skupine so nosecnice, novorojencki in mali otroci. Na osnovi rezultatov študij je: • ameriška Uprava za živila in zdravila. (FDA Food and Drug Administration) že leta 2008 preneha­la avtorizirati uporabo BPA v otroških stekleni­cah in embalaži • Evropska unija in Kanada prepovedala uporabo BPA za otroške steklenice Francija je februarja 2016 objavila, da namerava BPA predlagati za substanco, ki jo je treba reguli­rati v okviru REACH. BPA lahko vsebujejo (ni pa nujno) predvsem iz­delki, ki so oznaceni s kodo za recikliranje števil­ka 7. Kode s številkami 1,2,4,5 in 6 praviloma ne Stran 21 Ferdinand Humski vsebujejo BPA. Koda 3 (PVC) lahko vsebuje BPA mo ali reguliramo. Ce pa imamo v mislih tudi prazni,senzor pa ni ogrožen kot antioksidant. mehanicno aktiviranje, uporabljamo skupni izraz Pnevmaticni simbol brezdoticnega signalnika pa Bradavicasto varjenje Vrsta elektricno uporov­procesno aktiviranje. vsebuje: nega varjenja. Na videz je podobno vectockovne­Z izrazom brezdoticno aktiviranje direktno pove­• splošni simbol brezdoticnega signalnika in mu varjenju. Ena od varjenih plocevin ima izde­zujemo izraz koncno stikalo. • pozicijo,kjer se prepozna signal (romb ali crta)lane izbokline (bradavice), druga pa je ravna. Izraz pogosto uporabljamo pri potnih ventilih, pri Pnevmaticni simbol je potrebno pravilno nastaviti: Med varjenjem stece varilni tok skozi bradavice, ki kontaktih in stikalih. Ant. fizicno aktiviranje. se zaradi visoke gostote elektricnega toka zmeh­Brezdoticno aktiviranje kontaktov Posredno cajo ter pod pritiskom elektrod zvarijo z ravno aktiviranje kontaktov preko nekega signala (mag­plocevino: net, indukcija, kapacitivnost, svetloba). Uporablja­ jo se razlicni mejni signalniki: magneticni (reedo­vo stikalo), induktivni, kapacitivni, opticni itd. brezdoticni signalnik: Primer 1 elektropnevmaticne sheme z dvožicnim Splošni elektricni simbol -na pravokotnik narišemo 3 prikljucke (2 prikljuc-brezdoticnim senzorjem: .,. Približni varilni parametri so najbolj odvisni od var­jenca (material, debelina, premer bradavice), za jeklo znašajo: • sila na elektrodah od 0,4 do 4 kN • jakost elektricnega toka 4 do 12 kA • varilni cas od 60 do 300 ms Primeri bradavicastega varjenja: Prim. Uporovno varjenje. Brama Polizdelek: blok (steber) ulitega jekla, aluminija ipd., namenjen za nadaljnjo predelavo z litjem, kovanjem, valjanjem ali vlecenjem. Ima pravokoten presek. Prim. Ingot, Blum, Cagelj. Risba: valjanje. Branik Obrambna plošca, glej Odbijac. Break even point Glej Prag rentabilnosti. Brener Nepravilen izraz, popacenka iz nemšci­ne (der Brenner), kar pomeni gorilnik. Brezbarvni lak Glej Površinski lak in Površinsko lakiranje. Sin. prozorni lak, BB lak. Brezbatnicni valj Pnevmaticna delovna kompo­nenta z linearnim pomikom bata, ki ne vsebuje batnice. Poznamo dve izvedbi: 1. Z mehansko spojenim drsnikom (pahom), tes­nilni trak deluje kot zadrga: DRSNIK PREKRIVNI TRAK PRITRDITEV OBEH KONCNO PRIKLJUCKA TRAKOV DUŠENJE ZAZRAK 2. Z magnetno spojenim drsnikom (pahom): DRSNIK TRAJNI MAGNET VALJ POKROV S BAT PRIKLJUCKOM KONCNO DUŠENJE ZA ZRAK Simbola za brezbatnicni valj sta dva: mehansko magnetno spojeni drsnik Brezbatnicni valj v pogovoru pogosto imenujemo tudi linearno gonilo, lin. pogon, linearno vodilo. Brezdoticni signalnik glej Brezdoticno aktivira­nje kontaktov. Brezdoticno aktiviranje Aktiviranje, ki ga brez fizicnega kontakta povzroci proces, ki ga krmili­ka za napajanje in eden za izhod) v pravokotniku s splošnim simbolom oznacimo, da gre za brezdoticni signalnik (senzor) dodamo še simbol za nacin aktiviranja (tip sen­zorja: induktivni, kapacitivni itd.) in vrsto kontak­ . t§ v signalniku (delovni, mirovni, menjalni ... ) NAPAJANJE -..._ + SPLOŠNI SIMBOL ZA _-1-41.,. _n_ IZHOD BREZDOTICNI _._.. (SIGNAL) SIGNALNIK TIP SENZORJA KONTAKTA TIP Simboli za posamezen tip brezdoticnega senzorja: -1'_..,. 1 1 --11-l>i magnetni induktivni kapacitivni opticni Za magnetni senzor obstaja tudi izvedba brez na­pajanja -pravimo ji dvožicni tip: + 1 l"""'I [.-. TROŽICNI TIP DVOŽICNI TIP Podrobneje je magnetni senzor opisan pod ges­lom Reedovo stikalo. Kadar ima brezdoticni signalnik 5 prikljuckov, so prvi trije+, -in Q (izhod), sledi Q (Q negiran) ter prikljucek za testiranje naprave. Brezdoticne signalnike na shemah oznacujemo s crko B, npr. 1 B2, glej Pnevmatika -oznacevanje sestavin, ISO 5599. Poglejmo kako se pravilno poveže brezdoticni senzor s solenoidom: 4vJ-----, + ... _n_ _/_ Pomembno je vmes namestiti pravilno obrnjeno diodo, ki deluje tako: -ob delovanju senzorja stece tok skozi signal, tu­ljavica solenoida se zaradi elektricnega toka na­magneti in elektromagnetni ventil se vklopi; ker dioda v tej smeri ne prevaja elektricnega toka, je povsem nemoteca -ko izkljucimo napajanje, pa se v tuljavici solenoi­da pojavi povratni elektricni tok,ki lahko prežgesenzor, ce nimamo prikljucene diode -ce pa smo dodali diodo in jo tudi pravilno obrnili(kot kaže risba), tedaj se ob pojavu povratnegaelektricnega toka sklene tokokrog od tuljavicesolenoida preko diode in ta tok sam sebe iz- @1 1 j START•-1<1 1!1 .. Yt. . V"2 ­K1 ' .. 1 Primer elektropnevmaticne sheme s trožicnim brezdoticnim senzorjem: ­ Brezkontaktno aktiviranje Glej Brezdoticno aktiviranje kontaktov. Brezkrtacni motor Elektromotor, ki nima komu­tatorjev ali drsnih obrocev. Brezzracno krogelno vreteno Glej Vreteno. Brezžicno stikalo Glej Stikalo. Brizganje barve Glej geslo Brizgalna pištola. Brizgalna megla Glej Aerosol. Brizgalna pištola Naprava za nanašanje pred­laka, barve ali laka. Uvedli so jo v letih 1927 in 1928, ko so se pojavili nitrolaki. Nitrolake namrec ni mogoce nanašati s copicem: • ker se prehitro sušijo • ker so nitrolaki topni, novi nanos topi prejšnjega Z brizgalno pištolo se dosega bolj enakomerna debelina sloja,barva pa se nanaša hitreje kakor s copicem. Seveda je cena brizgalne pištole višja od copica, vecji pa so tudi stroški za vzdrževanje. Sin. lakirna pištola, razpršilnik. Zaradi tlaka se lak pri prehodu skozi šobo razprši v fino brizgalno meglo (aerosol). Kapljice laka, ki padajo na površino, tvorijo moker film. Med izhla­pevanjem topila se površina laka napne in iz­ravna. Razlivanje je toliko boljše, kolikor manjša je viskoznost in napetost površine laka. Zato lak vedno razredcimo s posebnimi razredcili, ce upo­rabljamo brizgalno pištolo. Potrebno nastavitev brizgalne pištole (izbira šobe, nastavitev tlaka) za posamezno opravilo opisuje piktogram št. 14, glej geslo Piktogram. Pokrivno ucinkovitost brizgalnih pištol lahko izbolj­šamo, ce razpršujemo elektrostalticno, glej ge­slo Elektrostaticno brizganje. Zaradi obsežnosti je tematika brizgalnih pištol raz­deljena še na naslednja gesla: • Airbrush Ferdinand Humski Stran 22 • Airless • Brizgalna pištola -injektorski nacin delovanja • Brizgalna pištola z zunanjo pripravo curka • Brizgalne pištole -cišcenje in nega • Brizgalne pištole -vrste • Elektrostaticno brizganje • HVLP • LVLP • RP Brizgalna pištola je porabnik stisnjenega zraka, zato sta dva podatka še posebej pomembna: • zahtevani delovni tlak stisnjenega zraka [bar] • pretok (poraba) stisnjenega zraka [L/min] Tlak in pretok zraka zagotavlja kompresor. Lahko se zgodi, da kompresorska enota zagotavlja za­dosten tlak, ne zagotavlja pa zahtevanega preto­ka stisnjenega zraka. V takem primeru brizgalna pištola med delovanjem "opeša" -pravimo, da ji zmanjka zraka.Takrat prekinemo delo, po doloce­nem casu se tlacna posoda napolni in spet zago­tavlja delovanje brizgalne pištole za kratek cas. Brizgalna pištola -injektorski nacin delovanja Osnovni (injektorski) princip delovanja brizgalne pištole: A liMOSflEJR.ta '-.._ f.i­ TLA!K ..--it--·u--·,,....-:;VHiEJR POVZlROCII, 1bar , DA .E BA!RVA I RAZRRŠII IBA!RVA I s pomocjo slamice lahko že pri atmosferskem tla­ku dosežemo, da se barva razprši. Brizgalna pištola ima na izhodu šobo 1, pokrov šobe 2 in iglo 3; barva tece med iglo 3 in šobo 1, oznacena je s številko 4; zrak doteka med šobo 1 in pokrovom šobe 2, oznacen je s številko 5. ..6 . -"' ·. . t. ........ ... ... ... .. .,.. 3 ...., +--4!"" ... . ...... Opazimo, da: • zožanje pokrova šobe 2 povzroci povecanje hit­rosti zraka, zato pretok zraka ustvarja podtlak; ker pa igla 3 zapira šobo 1 (zgornja risba),barva ne more iztekati iz šobe 1; številka 6 oznacuje le pretok zraka brez barve • se šoba 1 odpre, ko iglo odmaknemo !spodnja risba);zracni podtlak potegne barvo na konico igle in iz šobe, zato nastane pršilo (spray), ki je mešanica zraka in drobnih kapljic barve • pogoj za brezhibno delovanjebrizgalne pištole: pokrov šobe, šoba in igla morajo biti natancno izdelani, vsaka necistoca škodi delovanju Glede NACINA PRIPRAVE CURKA locimo: 1. Brizgalne pištole z zunanjo pripravo curka: Ta vrsta brizgalnih pištol atomizira fluid in zrak za zracnim pokrovom (klobuckom). Ta nacin priprave curka lahko uporabljamo za vse vrste fluidov,še posebej pa je priporocljiv za fluide, ki se hitro sušijo (npr. za lake) in za visoko kvali­teten finiš. Primer sestave take brizgalne pištole glej pod geslom Brizgalna pištola z zunanjo pri­pravo curka. 2. Brizgalne pištole z notranjo pripravo curka: 11/]i.-"' 1 .. -.,:.-. •J 2 -..2-;. .l. . t 1: ožji curek 2: širši curek Nastavljamo lahko tudi vodoravne ali navpicne curke. Brizgalna pištola z zunanjo pripravo curka Pri­mer sestava takšne brizgalne pištole: 1 prikljucek za stisnjen zrak, na dovodno cev je lahko dodan tudi regulator tlaka 2 dušilni ventil stisnjenega zraka 3 vijak za fino nastavitev dušilnega ventila 2, za­piranje je v smeri urnega kazalca 4 vijak za fino regulacijo kolicine fluida (za na­stavitev pretoka zraka), zapiranje igle je v sme­ri urnega kazalca 5 kolešcek za nastavljanje oblike barvnega cur­ka -krmili ventil, ki odpira ali zapira zracni cu­rek proti zracnim šobam 1 O 6 filter (sito) za lak 7 igla za tekocino (barvo, lak, polnilo ... ) 8 šoba za tekocino -v osrednjem delu skoznjo izteka barva, lak ali polnilo; v razširjenem delu ima luknje, skozi katere doteka stisnjen zrak, ki nato izstopa skozi luknjo v osrednjem delu klobucka 9 (okrog šobe za tekocino) -tako ust­varja potreben podtlak, ki "vlece" tekocino (injektorski princip) 9 zracni pokrov (klobucek) -iz njegove osrednje zracne šobe izteka glavni curek zraka, z nje­govih dveh nosov pa izteka precni zrak 10 zracna šoba za ustvarjanje širokega curka la­ka; stisnjen zrak priteka iz lukenj v podnožju klobucka 11 osrednji (glavni) curek zraka, ki izteka skozi glavno zracno šobo klobucka 9 in s tem ustvar­ja potreben podtlak, ki "vlece" tekocino (injek­torski princip) 12 samodejna zatesnitev barvne igle 13 vklopni vzvod (sprožilec, petelin) Zracne šobe in šoba za tekocino: Te vrste brizgalnih pištol pa mešajo zrak s flu­idom pred zracnim pokrovckom (klobuckom), še preden izstopijo iz šobe. Ta nacin priprave curka se obicajno uporablja pri nizkih zracnih tlakih in nizkih pretokih zraka. Tipicni primer uporabe je barvanje stanovanjskih sten ali zu­nanjih zidov hiše, ob uporabi majhnega komp­resorja. Za visoko kvaliteten finiš niso primerne. Tudi s položajem igle reguliramo obliko curka: .... :. !,\.. J -· . --· ... -. .--..-.-..-..-. ...... , ................................... .. STRANSKE ZRACNE ŠOBE ZA OBLIKOVANJE CURKA GLAVNA ZRACNA ŠOBA Ko zamenjamo tekocino (uporabimo npr. polnilo namesto površinskega laka), lahko zamenjamo tudi šobo -s tem je mišljena šoba za tekocino. Najpogosteje se uporabljajo šobe s premeroma 1,4 mm in 1,7 mm. Nastanek razpršenega curka (atomizacija): SITO ŠOBA ZA BARVO Kako uporabljamo brizgalno pištolo, ko je ustrez­na mešanica barve ali laka že v loncku: • najprej na regulatorju tlaka nastavimo ustrezen nadtlak stisnjenega zraka, ki ga predpiše pro­izvajalec premazov; podatke najdemo na plo­cevinkah, v prospektih ali na spletu • popolnoma odpremo pretok zraka na vijaku 3 in popolnoma zapremo pretok fluida tako, da zap­remo iglo na vijaku 4 • nato pritisnemo vklopni vzvod 13 samo do pr­vega naslona;pri tem se odpre samo dovod stis­njenega zraka, ki izteka iz šobe • ce še bolj pritisnemo na vklopni vzvod13, odpre­mo barvno iglo 7 in sprostimo dotok fluida,ki ga stisnjen zrak z veliko hitrostjo potegne s seboj • ce sprostimo vklopni vzvod13, najprej prekine­mo pretok fluida in šele zatem pretok zraka • preizkusni curek usmerimo na kos papirja, les ipd.; postopno odpiramo pretok fluida na vijaku 4 in ocenjujemo kvaliteto atomizacije, ugotavljamo ali je curek enakomerno razpršen, ali pride mor­da do "pljuvanja" barve; boljšo atomizacijo lahko dosežemo tudi z dvigom sistemskega tlaka • ko smo zadovoljni z nastavitvijo pretoka fluida na vijaku 4, ga fiksiramo s kontra matico; po po­trebi fino nastavimo še vijak 3; • navpicnost / vodoravnost curka nastavimo z ob­racanjem zracnega pokrova (klobucka) 9 NAVPICNO VODORAVNO matica 5 pa nastavi obliko barvnega curka • s tako pripravljenimi nastavitvami lahko pobriz­ gamo objekt lakiranja Kvalitetne brizgalne pištole nimajo tesnil -se­stavni deli tesnijo zato, ker so zelo natancno izdelani. Pomembna lastnost kvalitetnnih brizgal­nih pištol je tudi hitro razstavljanje, sestavljanje in enostavno cišcenje. Brizgalne pištole -cišcenje in nega Cišcenje zracnega pokrova (klobucka) Zracni pokrov odvijemo s pištole in ga ocistimo s topilom in mehko krpo. Na koncu ga prepihamo s stisnjenim zrakom. Zamašitve šob odstranimo z lesenim zobotrebcem ali iglo za cišcenje šob. Potem je potrebno šobe še enkrat ocistiti. Za cišcenje zracnega pokrova nikoli ne smemo uporabiti kovinskih predmetov, ker ga lahko poškodujemo. Cišcenje brizgalnih pištol Po lakiranju moramo brizgalno pištolo temeljito ocistiti ostankov laka. Pištola z zasušenimi zracni­mi šobami je neuporabna.Celotne brizgalne piš­tole nikoli ne smemo položiti v razredcilo, ker lahko poškodujemo tesnila. Brizgalna pištola z lonckom za lak zgoraj Najprej odvijemo pokrov loncka in ostanke laka izpraznimo v posebno posodo. Potem v loncek nalijemo nekaj razredcila, ki ga izbrizgamo v odsesavanje. Tako so se deli, ki vodijo barvo, ocistili. Potem ocistimo še zunanje dele pištole s krpo in razredcilom. Brizgalna pištola s sesalno posodo za lak spodaj Sesalno posodo razrahljamo le toliko, da ostane sesalna cev še v njej. Nato zrahljamo zracni po­krov in s krpo zapremo izvrtine za zrak. Potem pri­tisnemo na vklopni vzvod, da se v pištoli ustvari nasprotni zracni tlak, ki ostanke laka v pištoli po­tisne nazaj v sesalno posodo. Posodo izpraznimo, dolijemo topilo in enak postopek ponovimo še s topilom. Potem odstranimo zracni pokrov in ga ocistimo kot je že opisano. Na koncu ocistimo še zunanjost brizgalne pištole s krpo in razredcilom. Cistilne naprave Olajšajo cišcenje pištol za brizganje. V njih se v zaprtem krogu skozi pištolo pretaka topilo. Zato je poraba topila majhna, cišcenje pa temeljito in okolju prijazno. Brizgalne pištole -vrste Brizgamo lahko tudi brez zraka, glej geslo Airless. Ta sistem se zaradi visoke cene in zapletenega nastavljanja uporablja predvsem v industriji. Reparaturno brizgamo sko­raj izkljucno s pnevmatskimi brizgalnimi pištolami. Glede na BRIZGALNI TLAK oziroma TLAK stis­njenega zraka LOCIMO: 1. Brizganje z najvišjim tlakom, glej Airless. Ob­staja tudi možnost dodatnega razprševanja z zrakom: Air Assisted Airless ali Airmix. 2. Visokotlacne oziroma konvencionalne brizgal­ne pištole, ki potrebujejo stisnjen zrak s tlakom od 2 do 8 bar pri porabi 350 -400 L/min.Curek zraka izteka skozi šobo s premerom od O 6 do 2 5 mm.Ko se šoba odpre, se mešanica zraka in laka sprosti, pri tem pa se lak fino razprši -atomizira. Prednosti: možna je fina in stabilna nastavitev, dobimo optimalni curek, ki omogoca zelo ena­komeren in visoko kvaliteten nanos. Slabosti: povzroca zelo mocno meglo, zaradi katere se razvija zelo veliko škodljivih hlapov, obenem pa se 60 do 70% tekocine brizga mimo objekta in gre v izgubo, kar pomeni le 30 -40% pokrivne ucinkovitosti. Takšne brizgalne pištole ne morejo izpolnjevati zahtevnih VOC direktiv. Nacin delovanja je injektorski,glej geslo HVLP. 3. Nizkotlacne brizgalne pištole: HVLP -High Volume Low Pressure -velik pre­ tok zraka (~ 350 L/min)in majhen tlak v primer­javi z visokotlacnimi brizgalnimi pištolami (obi- Stran 23 cajno W do 2 2 bar,posebne izvedbe pa 1,4 do 5,6 bar). HVLP brizgalne pištole imajo drugacno obliko šob in le do O 7 bar nadtlaka na šobi. Na ta na­cin se razvija manj škodljivih hlapov, ustvari se boljše delovno okolje za licarje. HVLP brizgalne poštole izpolnjujejo evropsko VOC direktivo, kljub temu pa zagotavljajo dobro atomizacijo curka pri tekocinah z nizko viskoznostjo (npr. za barve na vodni osnovi) in dosegajo vsaj 65% pokrivne ucinkovitosti -vec barve pade na predmet, boljši je izkoristek. V primerjavi z RP pištolami so HVLP bolj pri­merne za bazne barve in za tekocine na vod­nih bazah, so hitrejše, bolj primerne za biserne barve, imajo pa ~45% vecjo porabo zraka. RP (Reduced Pressure -zmanjšan tlak) deluje­jo na podoben nacin kot konvencionalne briz­galne pištole, le z nižjim tlakom zraka -približno 1 8 bar na šobi. Imenujejo jih tudi HTE pištole (High Transfer Efficiency). Poraba zraka znaša od 300 do 400 L/min pri vstopnem tlaku 2 5 bar.Ob manjšem razvijanju škodljivih hlapov zagotavljajo zadostno atomi­zacijo curka pri tekocinah z višjo viskoznostjo. Zelo pomembno je tudi, da prav tako kot HVLP tudi RP pištole izpolnjujejo evropsko VOC direktivo in dosegajo vsaj 65% pokrivno ucinkovitost. Na pogled so si RP in HVLP brizgalne pištole zelo podobne, podoben je tudi nacin delovanja. Obicajno jih locimo predvsem po napisu na piš­tolah. Primerjava RP in HVLP: • RP pištole so bolj primerne za nanašanje bolj viskoznih materialov: prozornega površinske­ga laka,poliuretanov itd. • z RP pištolami lakiramo hitreje kakor s HVLP pištolami. • ce imamo samo eno pištolo, je bolje imeti RP kakor HVLP • prehod od visokotlacne na RP brizgalno pišto­lo je za vsakega licarja brezproblemski, saj lahko še naprej dela tako, kot je navajen. Obstajajo pa tudi kratica LVLP (Low Volume Low Pressure), ki oznacuje brizgalne pištole z manjšo porabo zraka 130 -160 L/min,z nadtla­kom O 7 -1 O bar (baza) ali 1 3 -1 4 bar (brez­barvni lak) in še boljšo pokrivno ucinkovitostjo. Glede na nacin DOVAJANJA PREMAZA locimo: A.Pištole z zgoraj namešcenim lonckom (delova­nje na težnost). Tako lažje lakiramo vodoravne ležece površine, npr. motorne pokrove in strehe vozil. Pri delu lahko majhne kolicine lakov popolnoma porabimo. Poraba stisnjenega zraka je majhna. Regulacija materiala za laki­ranje je zelo natancna. Slabost je visoka lega težišca, ki povzroca hitro utrujenost sklepov roke. Zato je loncek sorazmerno majhen (0,6 litra) in potrebno ga je zato pogosteje polniti. Da bi lahko povecali pretocno kolicino laka in uporabili pri delu lake z veliko viskoznostjo, lahko lak v posodi dodatno izpostavimo tlaku. S.Pištole s spodaj namešceno sesalno posodo. Posoda za barvo visi pod brizgalno pištolo. Stisnjen zrak proizvaja v pištoli sesalni ucinek, s cimer se lak crpa iz posode. Odprtina šobe je zato vecja. kot pri pištoli z lonckom za lak, namešcenim zgoraj. Zaradi nižjega težišca je naprava stabilnejša in zato manj utrujajoca za rokovanje. Posamezne komponente, kot so npr. lak, trdilec in razredcilo, se lahko mešajo direk­tno v posodi, zato odpade pretakanje. Pištola s sesalno posodo spodaj se uporablja za gradiva z vecjo viskoznostjo, npr. polnilo ali kit za briz­ganje. Loncek ima prostornino 1 litra. C. Pištole brez loncka (postopek s tlacnim kotlom). Pri tem postopku je barvni rezervoar z volum­nom do 250 litrov oblikovan kot tlacni kotel. Tlak v kotlu potiska lak po cevi k brizgalni pištoli, kjer se zaradi stisnjenega zraka na šobi razpršuje. Ta postopek je primeren predvsem za lakiranje velikih površin in pri serijskem barvanju. Ferdinand Humski Po NAMENU UPORABE locimo: 1. Brizgalne pištole za polnilo.Z njimi nanašamo temeljno polnilo, polnilo ali kit za nanašanje z brizganjem. Uporabljajo se vecje šobe (1,6 do 2 mm) in velik raztros materiala. Imajo enakomer­no fin in oster brizgalni curek, zato med briz­ganjem nastaja manj brizgalne megle, manj je tudi prekomernega razprševanja (overspray). 2. Brizgalne pištole za površinsko (koncno) laki­ranje.Za enakomeren nanos na veliko površino so potrebne brizgalne pištole z velikim in širo­kim curkom, zato imajo te pištole veliko porabo zraka. Ker se da zrak za brizganje zelo natanc­no uravnavati, so te pištole primerne tudi za lakiranje na prehod. Premer zracne šobe je manjši in znaša 1,3 do 1,5 mm. 3. Brizgalne pištole za lakiranje na prehod.To so majhne prirocne pištole za lakiranje z majhno posodico za barvo (npr. 125 ml). Pri njih se da zrak za brizganje zelo natancno nastavljati. Z njimi lahko dosežemo še posebej mehke barv­ne prehode na okoliške površine. 4. Brizgalne pištole za oblikovanje (dizajn). To so brizgalne pištole z zelo majhnim in natancno odmerjenim razprševanjem barve. Uporabljamo jih za oblikovalno lakiranje (airbrush = zracni copic, glej geslo Airbrush). Brizgalni kit Najboljša slovenska zamenjava za žargonski izraz "šprickit", glej geslo Polnilo -licar­stvo, predlak. Sin. tekoci kit, površinski kit. Brizganje Razprševanje, iztekanje, izpušcanje nekaj tekocega v mocnem curku. Npr. brizganje barv in lakov. Prim. Pršenje, Brizganje v forme, Brizgalna pištola. Brizganje v forme Tehnološki postopek predela­ve plasticnih mas s taljenjem in brizganjem. Brizgamo lahko termoplaste, pa tudi nekatere duroplaste in elastomere. Glavni sestavni deli stroja za brizganje plastike so: FORMA Z LIJAK LIVNO VOTLINO "" ===a=.. .i.-fr GRELEC EKSTRUDER MOTOR Potek postopka brizganja v forme (glej risbo): a) Granule vložimo v segreti valj stroja, ki se sku­paj s polžem imenuje ekstruder (polžasta sti­skalnica, prim. Arhimedov vijak). Umetna masa se zagreje in postane plasticna (tekoca). Zaradi vrtenja polža se tekoca umetna masa potisne naprej (v prazen del valja). Formo zapremo. b)Zoženo ustje valja (šobo) nastavimo na formo. Nato stroj potisne polž v osni smeri naprej (obi­cajno s hidravliko)in s tem tekoco maso pod pritiskom vbrizga skozi šobo v formo. c) Pocakamo, da se masa ohladi (strdi) in odpre­mo formo. d) Izvržemo nastali izdelek. N q ODPIRANJE ORODJA IN IZMETAVANJE IZDELKA \) OB HKRATNEM VRTENJU SE POLŽ VRACA NAZAJ Sedaj pa še nekoliko podrobneje poglejmo, kako pri posameznih fazah deluje orodje: Ferdinand Humski a) ZAPIRANJE FORME BRIZGALNA (FIKSNA) POLOVICA FORME IZMETALNA (POMICNA) POLOVICA FORME VOTLINA PREMICNA ŠOBA b) VBRIZGAVANJE PLASTICNE MASE PLASTICNA MASA c) ODPIRANJE FORME d) IZMETAVANJE IZDELKA HIDRAVLICNO IZMETALO Ugotovimo, da je pri izdelavi orodja potrebno po­sebno pozornost posvetiti: 1. Puši za vstop tekoce plastike 2. Obliki izdelka (formi) 3. Sistemu za hlajenje forme 4. Mehanizmu za natancno zapiranje/ odpiranje orodja 5. lzmetalnemu mehanizmu Najpogosteje se izdelave orodja lotimo tako, da: -najprej kupimo standardno ohišje. ki vsebuje vse elemente, razen oblikeizdelka -nato izdelamo gravuro (obliko koncnega iz­delka), zato vsako plošco forme imenujemo tudigravurna plošca Standardno ohišje za izgleda tako: PREMICNA VPENJALNA PLOŠCA IZMETALNA PLOŠCA VODILNI STEBER FIKSNI DEL GRAVURNE FIKSNA VPENJALNA PLOŠCE PLOŠCA Primer izdelave orodja za brizganje za naslednji izdelek: .32 (1115,8 L./"\ N o 28,4-0,2 Stran 24 Izdelki iz termoplastov, ki se brizgajo v forme: vedra, glavniki, igrace (npr. LEGO kocke) itd. Razen termoplastov se lahko v forme brizgajo tudi nekateri duroplasti in elastomeri. Tehnološki postopek z DUROPLASTI se razlikuje od postopka s termoplasti v tem, da se duroplasti vbrizgavajo pri nižjih temperaturah: od 30 do 110°C, odvisno od vrste duroplasta. V formi se nato temperatura dvigne na 130 do 250° C, spet odvisno od vrste duroplasta. Pri povišani tempera­turi se nato duroplasti zamrežijo in strdijo. Najbolj tipicen primer takega izdelka so reflektorji za avto­mobilske luci,ki morajo imeti dobro dimenzijsko in temperaturno stabilnost. Tudi tehnološki postopek z ELASTOMERI je dru­gacen od klasicnega postopka s termoplasti. Ela­stomeri v formi vulkanizirajo,zato mora biti tudi v tem primeru temperatura orodja višja od tempera­ture tekoce mase.Tekoca masa v cilindru ne pre­sega 80 °C, da ne pride do prehitre vulkanizacije. Pri pretoku viskozne tekoce mase skozi šobo v formo pa pride do trenja, zaradi cesar nastaja toplota in temperatura se dvigne.Zato se skrajša cas vulkaniziranja in takšen postopek je še pose­bej gospodaren. Tipicni primeri izdelkov so gumi­jasta tesnila in manšete. Bron Zlitina bakra s kositrom (gostota 8,7 kg/dm3), aluminijem (gostota 7,8 kg/dm3), svincem, berili­jem, silicijem, manganom, železom, nikljem, toda ne s cinkom.Vsebnost bakra v bronih je najmanj 60%. Uporaba: pokali, risalni pribor, okrovi v urar­ski industriji, jedilni pribor, nakit, upori v elektro­tehniki, ležajne puše, plocevina, žice, cevi, kovan­ci (aluminijav bron) itd. Prim. Med. Nepr. bronza. Bronsa Zmes brezbarvnega laka in kovinskega prahu iz medi, bakra, cinka itd., ki daje premaz s kovinskim sijajem. Npr. premazati pec s srebrno bronso; aluminijeva (bakrova) bronsa s srebru (zlatu) podobnim sijajem. Sin. bronca, bronza. POZOR: izraz se pogosto uporablja tudi za bron, npr. svinceva bronza, iz nem. die Bronze, kar v prevodu pomeni bronsa ali bron. Bnmstedova baza Snov, ki je akceptor protonov. Bnmstedova kislina Snov, ki je donor protonov. Br0nstedova teorija kislin in baz Kislina (K) proton odda, neka druga molekula pa mora ta pro­ton sprejeti, torej mora delovati kot baza (B). Ob predpostavki kemijskega ravnotežja je vsekakor možna tudi povratna protolitska reakcija. To pomeni, da se na desni strani kemijske enacbe nahajata konjugirana baza (KB) in konjugirana kislina (KK). Ce oznacimo prvo snov s crko X, drugo snov s crko Y, vodikov proton (ki se prenaša) pa s crko H, tedaj lahko protolitsko reakcijo opišemo tako: K B KB KK HX + Y tt x-+ HY + konkreten primer (ocetna kislina in voda): O+ CH3COOH + H2O tt CH3Coo-+ H3Voda lahko v teh reakcijah deluje bodisi kot kisli­na (donor) ali kot baza (akceptor protonov). Prim. Protolitska reakcija. Browser Glej Spletni brskalnik. Brskalnik Glej Spletni brskalnik. Bruniranje Vrsta oplemenitenja kovin, zašcita s kemicnimi prevlekami. Predmet dobi oksidno pre­vlekoFe3O4 (magnetit), ki ima spektralne barve: od modre do crne. Zašcitena površina obicajno ni dalj casa odporna proti rji. Postopki so razlicni: 1. Preprosto bruniramo tako, da predmet ocistimoin segrejemo (~400 -600° C, temperaturo lahkovzdržujemo v kalilnih ali elektro peceh), nato pa ga ohladimo v lanenem ali mineralnem olju.Predmet lahko tudi namažemo z lanenim oljem in ga držimo nadkovaškim ognjišcem.Lahko pa kos namažemo z mineralnim oljem z dodanim 3-5% cebeljega voska in ga nato seg­rejemo na 450° C. 2. Ocišcen predmet namažemo z antimonovim kloridomSbCl3 in izpostavimo vrocemu zraku. Predmet lahko tudi vložimo v kopel natrijevega luga, ki mu je primešana manjša kolicina natri­jevega nitrida. 3. Hladno bruniranjeje manj obstojen postopek: obdelovanec potapljamo v selenov dioksid.Postopek bruniranja se izvaja le na negalvanizi­ranih predmetih. Lahko ga veckrat ponovimo,na koncu pa še vroc predmet namažemo z voskom s posebno emulzijoali z oljem-da zapremo pore'. Postopek je primeren za notranjo uporabo in ni primeren za ekstremne zunanje pogoje.Brunirane dele lahkobrez vnaprejšnje priprave varimo. Uporaba: pri orožju (ker hkrati šcitimo pred koro­zijo in obenem preprecimo neželene odboje svet­lobe), tudi vijaki, matice, ležaji, vzmeti, razna orodja, priprave itd. Sin. crna oksidacija, crnenje. Razi. boriranje. Brus Brusno orodje valjaste ali prizmaticne obli­ke (brusni koluti, brusni kamni), ki ga sestavljajo brusna zrnca in vezivo. Mešanico zrn in veziva stisnemopod pritiskom 75 do 250 barov v posebnih kalupih v obliko brusa. Tako dobljeno obliko nato žgemopri temperatu­rah, ki jih terjajo posamezna veziva (sintranje). Geometrijske oblike brusov so odvisne od brus­nih metod in so standardizirane. Najveckrat so ro­tacijske. Nerotacijske oblike lahko najdemo le pri brusnih segmentih in rocnih brusilnih kamnih. @1! C C "C C ' B c) d) a) b) ::: B--Q .tfTIB ·.· Q Jb -.-'_[j__J . l Yl '-. h) e) . g) a -kolutni, b-prstanasti, c-valjasti, d-obrocasti, e -kožni kasti, fin g -skledasti, h -steblasti brus Po standardu je MATERIAL brusnega zrna ozna­cen Z VELIKIMI CRKAMI LAT INICE:korund (nor­malni: A, 3A; plemeniti beli: 2A; plemeniti rožnati: 4A; temnordeci: 6A; pol plemeniti 7 A; enokristalni SA; sintrani GA; cirkonijev: ZA,XA,WA; mešanica 52A), plemeniti korund B, silicijev karbid (zeleni: C; crni: 9C), borov karbid oz. kubicni borov nitrid pa CBN, diamant D. Pogosto uporabljeno narav­no brusilno sredstvo je tudi smirek, ki je najveckrat prilepljen na papir. TRDOTA brusa je odpor, s katerim vezivo prepre­cuje izbijanje zrnaiz brusa. Ce je ta odpor velik, pravimo, da je brus trd in nasprotno. Oznacevanje trdote je le približno, ker ni natanc­nih meril. Ni nujno, da bi imela dva brusa z isto oznacbo isto trdoto, temvec sta si po trdoti le bli­zu. Trdotne stopnje oznacujemo z velikimi crkami latinice, odvisne pa so od vrste in kolicine veziva od vrste brusnega zrna, od strukture brusa in od nacina izdelave brusa: Posebno mehki brusi ....... A B C D Zelo mehki brusi ........... E F G Mehki brusi ............... H I J K Srednje trdi brusi .......... L M N o Trdi brusi ................. P Q R S Zelo trdi brusi ............. T U V W Posebno trdi brusi ......... X Y Z MEHKE bruse uporabljamo za brušenje TRDIH materialov, ker pri njih posamezna zrna izpadajo, še preden bi se obrabila in izgubila sposobnost za rezanje. Z oznako STRUKTURE (številke 2 do 14) je ozna­ceno razmerje med brusilnim materialom, vezi­vom in porami. Manjša številka pomeni vec brus­nih zrn in veziva, vecja številka pa vec praznega prostora. VEZIVO veže zrnca v obliko brusa. Najveckrat je keramicno, na bazi gline. Za bruse iz kubicnega borovega nitrida in diamanta je vezivo kovinsko ali iz trde gume. Oznacujemo ga z velikimi crkami: B -umetna smola, BF -z vlakni ojacana umetna smola, Bz -kovinsko vezivo (za diamant), G -ko­vinsko vezivo (za diamant), GSS -galvansko vezi­vo (za CBN), K -um. smola (za diamant), KSS ­um. smola (za CBN), M -kovinsko vezivo (za dia­mant), Mg -magnezitno vezivo, MSS -sintrano kovinsko vezivo (za CBN), R -guma, S -silikatno vezivo ali kovinsko vezivo (za diamant), V -kera­micno vezivo, VSS -keramicno vezivo (za CBN). OZNACEVANJE BRUSOV Vsak brus je opremljen z etiketo, ki vsebuje KAKOVOSTNE OZNAKE, DIMENZIJE brusa (Dxdx B, D -zunanji premer, d -premer izvrtine v sredini brusnega koluta, B -širina brusa) in MAK­SIMALNO HITROST, pri kateri lahko brus upo­rabljamo. Obstajajo razlicni standardi, pa še proiz­vajalci dodajajo svoje oznake. Najpogostejše kakovostne oznake so: a) Za bruse iz diamanta in CBNse up. 6 znakov: 1 -material, 2 -zrnatost, 3 -vezivo, 4 -trdota, 5 -trup, 6 -koncentracija b)Za obicajne bruseuporabljamo 5 znakov in dodatna oznaka proizvajalca: 1 -material, 2 -zrnatost, 3 -trdota, 4 -struktura 5 -vezivo PRIMERoznake karakteristike obicajnega brusa: B80M 6V Plem. korund (B), fina zrnatost (80), srednja trdo­ta (M), srednja struktura (6), keramicno vezivo (V). Brusilna plošca Glej Brusna in rezalna plošca. Z lamelnimi brusnimi plošcami brusimo mehkeje, ne povzrocajo zarez. Brusilnik Stroj za rocno vodeno brušenje, reza­nje ali šcetkanje, prim. Rocno vodeno strojno brušenje. Stroj ni fiksiran, npr. na steni. Orodje je brusilna oz. rezilna plošca. Na risbah sta rezalni brusilnik in kotna brusilka: Enakomernejše brušenje po celotni površini dose­žemo z ekscentricnimi in vibracijskimi brusilniki. Posebnost frekvencne brusilke pa je v tem, da se vrti z enako vrtilno hitrostjo ne glede na obre­menitev -na ta nacin zagotavlja enakomerno hra­pavo površino po celotnem obdelovancu, uporabl­jamo jo predvsem v industriji. Nekateri brusilni stroji so primerni tudi za poliranje. Za zamenjavo brusilne plošce obicajno potrebuje­mo poseben kljuc za kotno brusilko, glej geslo Orodja za montažo vijacnih zvez. Brusilniki so lahko elektricni ali pnevmaticni. Pri pnevmaticnih brusilnikih je pomemben podatek tudi poraba zraka, npr. 360 L/min. Sin. brusilka.Nepr. fleks. Prim. Vibracijski brusil­nik, Ekscentricni brusilnik. Brusna gobica Posuto brusno sredstvo, ki se uporablja kot alternativa (druga možnost) za brus­ni papir z brusnim blokom. Z brusno gobico lahko matiramo (nahrapavimo) ali gladimo površino. Stran 25 Jedro brusne gobice je relativno trdno, da brusna gobica nudi zadosten odpor proti brušeni površini. Površina brusne gobice pa je gibljiva (fleksibilna), da se lahko brusna gobica prilagaja na razlicne oblike in strukture površin. Brusna gobica se lahko nabavi v razlicnih oblikah in trdotah jeder, brusne gobice imajo razlicno površinsko elasticnost, seveda pa se med seboj razlikujejo tudi po zrnatosti brusnega materiala. Brusni material je praviloma aluminijev oksid Al203, ki je prevlecen s keramiko. [&]-.:_::-. •·.• a Solvent Free Brusna in rezalna plošca Brusno orodje (ve­zano brusno sredstvo) za rocno vodeno strojno brušenje. To je krožna plošca (disk), ki je izdelana iz specialnega materiala in se uporablja pri rezal­nih brusilnikih, kotnih brusilkah in podobnih napra­vah. Rezalne plošce so praviloma tanjše, da ne odvzemajo veliko materiala. Obstajajo pa tudi rezalno -brusne plošce. Brusne in rezalne plošce se razlikujejo po: • premeru(100 -400 mm) • namenu: splošno cišcenje povšin (grobo, fino, srednje), za brušenje in cišcenje zvarov, odkov­kov, odlitkov, za rezanje granita, marmorja, vod­nega kamna, armiranega betona, tlakovcev, klin­kerja, asfalt • po vzdržljivostirezalne plošce • po materialu rezalne plošce:smolno vezane brusne plošce, diamantne itd. • po obliki in trdoti:ravne brusne plošce, fleksi­bilne in polfleksibilne (za cišcenje površin), seg­mentirane (delno odrezane) • po nacinu uporabe:za prostorocno ali stacionar­no rezanje • po nacinu izdelave:sintrane, lasersko varjene l Uporabljajmo le brusilne plošce z vsemi potrebni­mi oznakami (1 ). Bodimo pozorni na dodatne barvne oznake (2), ki oznacujejo najvecje dovolje­ne hitrosti [m/s]: modra 50, rumena 63, rdeca 80 zelena 100, modra + rumena 125, modra + zele­na 160, rumena + rdeca 180, rumena + zelena 200, rdeca + zelena 225, 2 x modra 250, 2 x rumena 280, 2 x rdeca 320, 2 x zelena 360. Z lamelnimi brusnimi plošcami brusimo mehkeje, ne povzrocajo zarez . Lamelna brusilna plošca. Pahljacasti brusni cepi so namenjeni za obodno brušenje z rocnimi brusilnimi stroji. Prim. Pah­ljacasti brusilni cep. Plošca za grobo cišcenje površin,npr. za odstra­njevanje starega nalica . Plošca za grobo cišce­nje. Brusna mrežica Posuto brusno sredstvo, ki ga sestavljajo sinteticna vlakna, na katera so s smolo prilepljena brusna zrna. Brusne mrežice se raz­likujejo po stopnji finosti. Sin. brusna volna, brus­ni flis, brusno pletivo. Uporaba: • za izdelavo matiranih površin aluminija ali stare­ga laka; tudi za matiranje novih delov Ferdinand Humski • za fino brušenje; • za fino brušenje obrobnih lakiranih površin Z brusnim pletivom hrapavima (matiramo) površi­no in s tem zagotovimo optimalno oprijemanje na­slednje plasti barve ali laka. Brusno pletivo je še posebej je primerno za mati­ranje obrobnih površin pri lakiranju na prehod,za povezovanje z obstojeco strukturo. Z brusnimi pletivi ne ravnamo površin in ne od­stranjujemo delckov prahu ali majhnih neravnosti. Brusna sredstva Glej Brusno sredstvo. Brusna volna Glej Brusna mrežica. Brusni blok Držalo, ki drži brusni papir v žele­nem položaju. Pri brušenju z brusnim blokom se ne bo pojavljala valovita površina, ki praviloma na­stane, ce brusni papir vodimo direktno z roko. S pomocjo brusnega bloka torej izboljšamo pred­vsem ravnost in gladkost. Razen tega brusni blok tudi šciti delavca pred morebitnimi delovnimi po­škodbami. Za brušenje ravnih površin uporabimo držalo brez gobaste blazinice, za oglate in zaobljene površine pa uporabimo držalo ali brusni papir z gobasto blazinico. Materiali držal so pluta, les. guma, umetne mase itd. Nacini pritrditve brusnega papirja so razlicni: z zagozdo, z vijacno zvezo, s pritirdilnim ježkom itd., lahko ga držimo tudi z roko. Brusni blok je lah­ko prikljucen tudi na sesalno cev, ki sproti od­sesava nastali prah. Za brušenje ravnih površin uporabimo držalo brez gobaste blazinice,za bru­šenje oglatih in zaobljenih površin pa z gobasto blazinico.Poglejmo nekaj izvedb brosnih blokov: OZDA . BRUSNI BLOK LISHlATE VZMETI Ferdinand Humski Prim. Licarska pila. Brusni flis Glej Brusna mrežica.Brusni material To so trdi zrnati materiali (brus­na zrnca), ki jih vodimo po površini obdelovanca. Uporabljajo se za odnašanje materiala: vdirajo v površino in odnašajo majhne delcke gradiva. Ma­terial je korund (aluminijev oksid Al2O3), silicijev karbid SiC (karborund), cirkon ZrSiO4, borov nitrid BN ali diamant (naravni, umetni). Prim Odreza­vanje -materiali za rezilna orodja. Brusni papir in brusni trak Posuto brsuno sred­stvo. Z njim obdelujemo les, kovino, naravni kamen in lak. Sin. smirkov papir. Sestava brusnega papirja: POVRŠINSKO VEZIVO BRUSNA ZRNA OSNOVNO_-, -------• ,­VEZIVO NOSILNI MATERIAL Nosilni materiali so: • P§.Qir A in B -tanki papirji za fino zrnatost, rocno bru­šenje, C in D za srednjo zrnatost -rocno in strojno bru­šenje vecine karoserijskih površin, E so debeli papirji za grobo zrnatost, strojno bru­šenje • vulkanizirana vlakna (vulkanfiber:papir + umet­ne mase), predvsem za strojno brušenje • brusna tkanina,ki je bolj odporna proti trganju; mehke tkanine so namenjene za zaobljene po­vršine, trde pa za brušenje ravnih površin • folija iz umetne mase Osnovno vezivo je lepilo iz kožnega kleja ali umetne smole. Naloga tega sloja je, da trdno spri­me brusna zrna na nosilni material. Brusna zrna so iz korunda, silicijevega karbida, borovega nitrida ali diamanta. Oplašcenje brusnih zrn z vosku podobno snovjo preprecuje hitro spri­jemanje brusnega papirja in brusnega prahu. Na ta nacin se brusnemu papirju podaljša življenjska doba pri brušenju barv, lakov in kitov.Površinko vezivo medsebojno povezuje brusna zrnca in skrbi za dober oprijem pri brušenju. Vca­sih celo prekriva brusna zrnca. Pogosto je rdece, rjave ali celo bele barve. Zrnatost (velikost brusnih zrn) je odlocilna za do­sego kvalitete površine in za kolicino odvzetega gradiva. Veliko zrno pomeni veliko zmogljivost odvzema in grobo površino. Malo zrno pomeni majhno zmogljivost odvzema in fino površino. Stran 26 P 180 P 12 GROBI P 220 P16 BRUSNI PAPIR P 240 P 20 P 280 P 24 P 320 P 30 P 360 P 40 P400 P 50 P 500 P 60 P 600 P 80 P 800 P 100 FINI P 1000 P 120 BRUSNI p 1200 P 150 PAPIR Prim. Zrnatost. Razsip oziroma struktura brusnih zrnc: oznacu­je jo proizvajalec in je odvisna tudi od zrnatosti: ODPRTA STRUKTURA ZAPRTA STRUKTURA Bolj kot so zrnca medsebojno oddaljena, bolj glo­boke zareze povzrocijo v brušeni površini. Npr. brusni papir P40 ima zrnca bolj medsebojno odd­aljena in zato bolj globoko zareže v površino kot P240. Podobno se godi fakirju, ki leži na žebljih -manj kot je žebljev, bolj globoko se zarinejo: ·.ll ,_11 Torej: ce želimo zbrusiti veliko materiala in porav­nati neravnine, tedaj potrebujemo redek razsip. ki je agresivnejši in odnaša veliko materiala. Ampak, pri tem ustvarja bolj globoke zareze. Pri gostem razsipu pa ne bomo odnašali toliko materiala, pri brušenju nastali prah pa bo zapolnil prostor med zrnci, kar bo še dodatno preprecilo ustvarjanje globokih zarez. Po DIN 69100 je najgostejši razsip O, razsip 9 pa je zelo redek. Luknje v brusnem papirju so narejene zato, da se brusni prah skozi te luknje sesa v sesalnik ali zbira v vrecki, ki je pritrjena na brusilnik. Vendar se za­radi teh lukenj brusni papir tudi hitreje strga. Brusni pripomocki Predmeti, ki olajšajo bruše­nje, ki naredijo brušenje bolj enakomerno ali bolj kvalitetno. Najpogostejši brusni pripomocki: brus­ni blok, gobica kot podlaga za brusni papir, držala brusnega sredstva (npr. iz plute, gume, umetne mase), mikronski brusni disk, lok za napenjanje brusnega traku ipd. Brusno orodje Glej Brusno sredstvo. Brusno pletivo Glej Brusna mrežica. Brusno sredstvo Predmet, s katerim brusimo. Glede na nacin vezave poznamo: • vezana brusna sredstva: brusi (brusni koluti, brusni kamni), brusilne plošce, vezivo je kerami­ka, umetne mase ipd. • posuta brusna sredstva: brusni papir trak,9Q.:: bica, pletivo (brusna volna, mrežica, flis), brusna zrna so pritrjena na podlago; glej geslo Brusni papir in brusni trak • nepovezana brusna sredstva (brusne paste in paste za poliranje) Sin. brusno orodje. Brušenje Tehnologija obdelave površin z odre­zavanjem ali tehnologija locevanja delov gradiva, katere glavne znacilnosti so: • mnogorezilni postopek, nedolocena oblika rezila • velika natancnost in izredna kvaliteta površine • možnost obdelave zelo trdih (tudi kaljenih) mate­rialov, ki jih z drugimi postopki ne moremo odre­zovati Pri brušenju uporabljamo brusno orodje (brusno sredstvo),pomagamo pa si z brusnimi pripomocki (npr. brusni blok) in z brusilnimi stroji. Brusno sredstvo vsebuje brusne materiale. Definicija brušenja po vrstah gibanj: • glavno gibanje opravlja brusno orodje oziroma brusno sredstvo (brus, brusilne plošce, rezalne plošce, brusni papir, brusna pasta itd.) • podajanje opravlja orodje ali obdelovanec, kar je odvisno od izvedbe brusilnega stroja Glavno gibanje je najpogosteje krožno, v mnogih primerih tudi premocrtno (npr. rocno brušenje z brusnim papirjem), opravlja pa ga lahko tudi obde­lovanec (npr. rocno brušenje nožev). Brušenje je koncna obdelava, saj lahko z bruše­njem dokoncno oblikujemo izdelek. Delimo ga na tri med seboj bistveno razlicne postopke: 1. STROJNO BRUŠENJE, pri katerem je oblikov­na natancnost obdelovanca zelo pomembna. Stroji nadzorujejo tako glavno gibanje kakor tudi podajanje in globino reza. Podrobneje glej geslo Strojno brušenje. 2. ROCNO VODENO STROJNO BRUŠENJE -uporabljamo brusilni stroj, vendar se vsaj eno gibanje (glavno gibanje, podajanje ali globina reza) vodi rocno. Glavni namen je odstraniti odvecni material, zmanjšati hrapavost in valovi­tost, oblikovna natancnost obdelovanca pa ni jasno definirana.Podrobneje glej geslo Rocno vodeno strojno brušenje. Prim. Brusilnik. 3. ROCNO BRUŠENJE brez uporabe strojev. Uporabljamo samo brusna sredstva(brusni pa­pir, brusna mrežica, brusna gobica ipd.) in mo­rebitne pripomocke(npr. brusni blok, mikronski brusni disk, disk za fino koncno brušenje itd.), delo pa opravljamo rocno. Podrobneje glej ge­slo Rocno brušenje. Nacini brušenja: A.MOKRO BRUŠENJE B.SUHO BRUŠENJE Brušenje pri avtolicarstvu Zaradi lažjega razu­mevanja si najprej oštevilcimo površine pri tro­plastnem licenju s številkami od O do 3: GRUNDIRANJE ALI -POVRŠINSKI TEMELJNA PLAST LAK POLNILO KIT Pomembno si je zapomniti približne vrednosti brusnih papirjev pri pripravi vsake površine: Površina O -priprava temeljne površine: • pri grobem brušenju praviloma ne uporabljamo bolj grobega brusnega papirja kakor P100 Površina 1: • grobo brušenje: P100 -P220 • fino brušenje: P220 -P800 Površino 1 brusimo krožno. Površina 2: • grobo brušenje: P400 -P800 • fino brušenje: P800 -P1500 Površina 3: • obstaja le fino brušenje po lakiranju z brusnim papirjem P2000 -P4000 Prim. Priprava površine na licenje. Brzorezno jeklo Glej Hitrorezno jeklo. BSC British Standard Cycle (BSC ali BSCy) BSF British Standard Fine thread, glej Whitworthov navoj. BSW British Standard Whitworth, glej Whitworthov navoj. Buca Žargonski izraz, ki za avtokaroseriste pomeni sedež za amortizer. Bus Glej Racunalniško vodilo. Butadienstiren Glej SBR. Butan Lahko vnetljiv in brezbarven plin C4H10. Obstajata 2 izomera: n-butan CH3CH2CH2CH3 in izobutan CH3CH(CH3b. Vrelišce od -1 do + 1 ° C, vnetišce pri 366 ° C, ustvari lahko eksplozivne me­ šanice pare in zraka. Na svetlobi se razgradi na CO2 in vodo. Prim. Alkani. Uporaba: Ker ga je lahko utekociniti, se uporablja kot: • gorivo za plinske štedilnike • hladilno sredstvo v hladilnikih, namesto ozonu Stran 27 škodljivega freona -koda izobutana je R600a • gorivo za plinske vžigalnike Jeklenka s cistim butanom je zelene barve.Ker ima butan visoko vrelišce, je potrebno pri vecjih si­stemih in nižjih temperaturah uporabljati tudi izpa­rilnike.Vrelišce pa lahko znižamo tudi tako, da butan mešamo s propanom -gospodinjski plin je mešanica 35% propana in 65% butana. Prim. Gorljivi plini (varnostni napotki). Bužirka Termoskrcljiva cev, ki je obicajno izde­lana iz poliolefina PO. Pri povišani temperaturi se mocno skrci in ostane skrcena tudi po ohladitvi. Na ta nacin lahko neki predmet elektricno izoli­ ramo in ga obenem zašcitimo pred mehanicnimi poškodbami: o PRED PO SKRCENJEM SKRCENJU f--·-3: 1 ---·3-·-·-·-·-·-·3 Najpogosteje se bužirke uporabljajo pri elektro­tehniki, za izoliranje žic, spojenih npr. z lotanjem. Byte Glej Bajt. © Glej Znamka. Cache Glej Predpomnilnik. CAD Computer-aided design, racunalniško pod­prto modeliranje (oblikovanje.konstruiranje), praviloma 3D modeliranje. Prim. CNC, IGES. Cagelj Ulita klada (velik kos materiala, blok) za nadaljnjo obdelavo: izdelovanje palic, plocevine, cevi in žice z valjanjem, kovanjem ali vlecenjem. Npr. segrevanje in valjanje železnih cagljev. Prim. Ingot, Srama, Blum. CALLBOOK Publikacija, v kateri najdemo naslo­ve vecine amaterskih radijskih postaj po svetu. CAM Racunalniško podprta proizvodnja,ang. Computer Aided Manufacturing. Candela Glej Kandela. CB Postaje za osebne pogovorne zveze, ki ne spadajo v radioamatersko dejavnost, ang. Citizen Band. Delo takšnih postaj je regulirano s predpisi v posameznih državah in nima mednarodnega statusa radiokomunikacijske službe. CBN Kubicno kristaliziran borov nitrid, ang. Gubic baron Nitride (trgovsko ime: borazon), drugi naj­trši material (za diamantom). Umetno ga pridobi­vamo pri 7 GPa in 1 .800 ° C (podobni pogoji kot pri sinteticnih diamantih). Izdelava plošcic iz CBN materiala poteka v 4 fazah: 1. Sintranje pri 50.000 barih. Osnovno zrno CBN je manjše od 1 µm, vezivo pa je posebna vrsta keramike. Tako dobimo rondelo. 2. Rondelo z žicno erozijo razrežejo na plošcice. 3. Lotanje plošcic na držalo noža. 4. Brušenje rezilnih robov. Uporaba: za odrezavanje kaljenih jekel trdote 58 do 63 HRC, kjer je bilo brušenje do zdaj edina možna obdelava. Obstaja tudi druga alotropska modifikacija boro­vega nitrida -beli grafit, ki je prah. Pod oznako CBN se v nekaterih literaturah ozna- Ferdinand Humski cuje tudi borov karbid, ki je tudi zelo trd in upora­ben za odrezavanje (glej geslo Bor). Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. CCT Correlated Color Temperature, glej Temperatura barve. cd Glej Kandela. CE Znak, s katerim proizvajalec izjavlja, da stroj izpolnjuje vse varnostne in zdravstvene zahteve v skladu s smernicami EU. Kratica CE pomeni Evropska skupnost v 4 jezikih: Communaute Europeenne, Comunidad Europea, Comunidade Europeia in Comunita Europea. V nemškem jeziku pa se rece Europaische Gemein­schafl, zato imajo nekateri izdelki namesto CE znaka napisan EG znak. Cekas Zlitina 10-80% niklja, 5-25% kroma in 0­85% železa. Zaradi obstojnosti proti koroziji in ok­sidaciji rabi za kem. aparate in grelce (~ žica). Prim. Ognjeodporno jeklo. Celcon Komercialno ime za POM. Celicna crpalka Glej Crpalke -rotacijske. Celovito produktivno vzdrževanje Glej CPV. Celuloid Najstarejši termoplast (1856), ki se izdela iz nitroceluloze in kafre. Je prozoren kot steklo in se z lahko to uliva ter oblikuje. Uporaba: najprej se je na široko uporabljal kot nadomestek za slonovo kost, kasneje za folije, okrasne pred­mete, filmske trakove. Slabost je lahka vnetljivost. Celuloza Poglavitni polisaharid v naravi. Neraz­vejan polimer, ki vsebuje 3000-5000 med seboj povezanih molekul glukoze in je glavna sestavina rastlinskih celicnih sten ter opornih struktur. Sploš­na formula (C6H10O5)n, gostota 1,5 g/cm3 . V vodi in organskih topilih je netopna, ker so molekule v vlaknu tako blizu skupaj, da se lahko medsebojno povezujejo (intermolekularno pove­zovanje). Celzijeva skala Temperaturana skala, ki ima za referencni tocki tališce ledu in vrelišce vode pri tla­ku 101.325 Pa. Razlika med obema referencnima tockama je razdeljena na 100 enakih delov, t.i. celzijevih stopinj. Cementiranje Postopek toplotno kemicne obde­lave, pri katerem jekla z malo ogljika površinsko naogljicimo in nato zakalimo. Jekla za cementiranje vsebujejo od O, 1 do 0,25% ogljika. Tudi ce so toplotno obdelana, je njihova trdnost majhna -imajo pa prednost, da se zlahka obdelujejo z odrezavanjem.Orodja se namrec za­radi majhne kolicine perlita v strukturi teh jekel obrabljajo pocasi. Ta jekla uporabljamo za strojne dele, ki morajo imeti trdo površino in zelo žilavo jedro, npr. kole­naste gredi, zobniki itd. Difuzija ogljika je mogoca le pri višjih temperatu­rah:med 850 in 950 ° C. Okolje, iz katerega obde­lovanec crpa ogljik, je lahko: • Q.!in (ogljikov monoksid, naravni plin, koksarniški plin, propan, butan itd.) • tekoce sredstvo (cianidi), ki pa so zelo strupena • trdna snov (oglje, koks itd) cas ogljicenja je odvisen od nacina dela (sredst­va), temperature, materiala in želene globine pla­sti. Obicajne globine ogljicenja so od 0,5 do 1 mm, hitrosti ogljicenja pa od O, 1 mm/uro (v trdnih sred­stvih) do 0,5 mm/ uro (v solnih kopelih). Naogljicen sloj vsebuje do 0,9% ogljika in temu primerna je tudi kalilna temperatura. Ce želimo kaliti tudi jedro, ga moramo kaliti pred kaljenjem površine, saj ga segrejemo na višjo temperaturo. Pri lokalnem kaljenju dosežemo na površini trdote med 55 in 60 HRC, pri cementiranju pa med 60 in 65 HRC. Poleg povecanja trdote naraste tudi od­pornost proti dinamicnim obremenitvam, saj se v površinskem sloju pojavijo pojavijo zaostale tlac­ne napetosti(ker ima martenzit vecji specificni vo­lumen), ki preprecujejo nastanek razpok. Predmet lahko tudi predhodno galvansko bakrimo na mestih, kjer ga ne želimo površinsko obogatiti z ogljikom. Metalurško pravilno uporabljamo izraz cementaci­ j_g_. Prim. Površinsko utrjevanje. Nem. das Einsatz­harten. Ferdinand Humski Cementit Kristalna oblika železovega karbida Fe3C. Ima šibko nagnjenost do razpada na Fe in C, razpad pa pospešujejo nekateri legirni elemen­ ti (npr. Si). Je najtrši med strukturnimi sestavinami v sistemu železo-ogljik (trdota ~850 HV). Ima ortorombicno strukturo kristalne rešetke. Molska masa cementita znaša: 179,552 3 x 55,847 (Fe) + 12,011 (C) = Masni delež C v cementitu je torej enak: 6,69% = 12,011 /179,552 Cementi!, ki se izloca iz taline, imenujemo llli: mami cementi!, iz austenita se izloca sekundarni cementi!, iz ferita pa se izloca terciarni cementi! (glej Fe-Fe3C diagram). Cementna prevleka Nekovinska prevleka, obli­ka protikorozijske zašcite. Velike jeklene plošce obvarujemo pred rjavenjem tako, da jih dobro ocistimo mastnih madežev in nato veckrat pre­pleskamo s cementnim mlekom. Cena Vrednost blaga in storitev, izražena v de­narju. Vrste cen blaga so: maloprodajna cena MPC, prodajna cena PC, veleprodajna cena VPC, proiz­vodna (tovarniška) cena TC, lastna cena LC. flM MATERIAL DELO . STORITVEt ;?ENERGIJA .... ZASLUZEK . . !} r:J +PROIZVAJ. + 1 VP MARžAI . r:J . @ SLOVENIJA ITALIJA NEMCIJA + IMP MARžAI . . ® + DDV Primer preprostega izracuna vseh cen za cevelj: LC 5 Eur Zaslužek proizvajalca 5 Eur TC 10 Eur Zaslužek veletrgovca 6 Eur VPC 16 Eur Zaslužek trgovine 4 Eur PC 20 Eur DDV 20% (država) 4 Eur MPC 24 Eur Ceno storitve CS sestavljata nabavna cena ma­teriala NC (nabavna cena) in cena dela CD. Cena storitve z davkom CSD pa vkljucuje še DDV, ki je pri vecini storitev nižji kakor pri prometu blaga. Primer preprostega izracuna cene storitve za vgradnjo okna: NC 200,00 Eur Zaslužek izvajalca CD 80,00 Eur CS 280,00 Eur DDV 9% (država) 25,20 Eur CSD 305,20 Eur Centimetrski valovi Glej SHF. Centi Nepravilen, a pogosto uporabljan izraz, ki pomeni desetinka milimetra:0,1 mm. Izvira iz nemšcine (das Zehntel: desetinka, deseti del). Centralno zaklepanje Avtomobilska naprava, ki omogoca hkratno zaklepanje, odklepanje in varo­vanje vseh vrat, prtljažnika in pokrovcka cevi za dolivanje goriva. Centralno zaklepanje se aktivira vedno iz ene zapiralne tocke, npr. na voznikovih ali sovoznikovih vratih ali na prtljažniku. Glede na nacin delovanja poznamo dva sistema centralnega zaklepanja: 1. Elektricno centralno zaklepanje 2. Elektropnevmatsko zaklepanje s podtlakom Vsaka vrata morajo imeti svoj elektromotor ali pnevmaticni aktuator, prva vrata pa morajo imeti še koncno stikalo, ki aktivira še ostala vrata. Možna je tudi naknadna vgradnja centralnega zaklepanja -kupijo se lahko posebni kompleti. Centricen Središcen, postavljen v središce. Prim. Centrirati. Centricnost je v povezavi z geo- Stran 28 metricnimi tolerancami lahko tudi soosnost. Osnovi tipi motenj centricnosti: -motnje zaradi pomika osi vrtenja, -motnje zaradi kotnega pomika osi vrtenja, -motnje zaradi kombinacije: pomika osi vrtenja in kotnega pomika osi vrtenja. Primeri motenj centricnosti: motnja centricnosti drsnega (kroglicnega) ležaja, decentricnost jer­menov. Ant. decentricnost. Decentricnost pogosto povzroca vibracije,ki se slišijo kot hrup.Prim. Diagnostika, Defektaža. Centrifugalen Sredobežen, ki je usmerjen, se giblje ali povzroca gibanje od središca. Centrifugalna sila nastaja pri vrtenju: = an r·co2 ... radialni pospešek (tudi normalni, ker deluje pravokotno na krožnico) [m/s2] v co·r ... obodna (tirna, tangencialna) hitrost = krožecega tockastega telesa [m/s] co ... kotna hitrost, glej istoimensko geslo [rad/s] r ... oddaljenost tockastega telesa od središca kroženja [m] Izracun kineticne energije pri vrtenju pojasnjuje geslo Kineticna energija. Prim. Radialen. Centrifugalna crpalka Glej Crpalke -pretocne (turbinske). Centrifugalni krmilnik vžiga Krmilnik vžiga, ki prilagaja trenutek vžiga vrtilni frekvenci motorja. POZNI VŽIG ZGODNJI VŽIG C O:.L.: ;L.:::-. VLECNA VZMET . """':..---'-'-"a!N'JO' ----ODMIKAC-­ . .SOJEMALEC ,./ Sojemalec je togo povezan z odmikacem. Centrifugalni (vrteci) uteži se pri rastoci vrtilni frekvenci razmakneta navzven. Pri tem se soje­malec in odmikac prekinjalnika zavrtita, kar povzroci, da se kontakta prekinjalnika stakneta nekoliko prej -kot predvžiga se poveca. Centrifugalno litje Talino lijemo v pokoncne ali ležece jeklene forme, ki se vrtijo. Centrifugalna sila sili litino proti zunanjim stenam forme, zato je litina bolj homogena. Tako lijemo cevi, ležajne pu­še, zavorne bobne itd. k središcu. Npr. ~a sila, ~i pospešek (radialni pospešek). Centripetalna sila je po velikosti enaka centrifugalni, po smeri pa ji je nasprotna. Prim. Centrifugalen. Centrirati Sin. usrediti, usredišciti: 1. Poiskati središce. postaviti v sredino,v težišce, v središce vrtenja, središciti. Prim. Ekscenter. 2. Narediti tako, da bo središce vrtenja masno uravnoteženo v želeni tocki: a) S spremembo oblikepredmeta. b)Z dodatno obtežbo,da se predmet vrti enako­merno, npr. ~ neuravnoteženo kolo pri vulka­nizerju. Boljši izraz: balansirati. 3. Naravnati po nekem drugem predmetu,nasta­viti v pravilno lego glede na neki drug predmet. Npr. centrirati orodje, kardane, mikroskop. Centrirni sveder Glej Sveder. Sin. sredilnik. Centrirno merilo Raztegljiva merilna naprava za merjenje karoserije. Ne glede na raztezek se vizir­ni trn vedno nahaja v sredini med obešaloma: NASTAVLJIVO OBEŠALO Centrirno merilo se z nastavljivimi obešali obesi na izhodišcne izvrtine na levi in desni strani sesta­va dna karoserije ali na nosilni okvir-šasijo. S centrirnimi merili ugotavljamo odstopanje od vzdolžne srednjice avtomobila (O-linija). Najmanj tri centrirna merila namestimo enega za drugim na simetricne izhodišcne tocke in nato opazujemo položaje vizirnih trnov. Ce ugotovimo odstopanje, smo prepoznali deformacijo. Centrirna merila uporabljamo danes le še za mer­jenje nosilnih okvirjev-šasij za tovorna vozila. Prim. Teleskopsko merilo . Cepilni kot Glej Odrezavanje -geometrija rezal­nega orodja. Cepivo Drobni kristali. ki jih kot kristalna jedra dodajamo prenasicenim raztopinam za pospeše­nje kristaljenja. Prim. Vermikularna litina. Cepljena litina Sivo litino cepimo z raznimi cepivi, da bi tako dobili vecjo trdnost, preprecili belo str­jevanje (kar privede do krhkosti), usmerili oblike grafita in dosegli enakomerno strukturo. CEPT Evropska konferenca poštnih in teleko­munikacijskih uprav (La Conference europe­enedes Administrations des postes des telecom­munications). Njena vloga pri RA je poenostavitev / skrajšanje postopka pridobivanja dovoljenja za uporabo amaterske radijske postaje v tujini. CEPT je sprejela dve priporocili: 1. CEPT T/R 61-01 2. CEPT T/R 61-02 CEPT priporocilo T/R 61-01 omogoca zacasno uporabo(maksimalno 3 mesece) prenosne in/ali mobilne amaterske radijske postaje v katerikoli državi, ki je to priporocilo uveljavila. CEPT priporocilo T/R 61-02 je namenjeno ra­dioamaterjem, ki želijo v casu daljšega bivanjav tuji državi uporabljati amatersko radijsko postajo. Pogosto se oznacuje s kratico HAREC. Cermet Nepravilni oz. ang. izraz. Glej Kermet. Certifikat Spricevalo, potrdilo. Certifikacijski orga­ni: inštituti oz. laboratoriji, ki so akreditirani s strani USM, npr. SIQ, ZVD. Certificiranje:postopek, po katerem certifikacijski organ pisno potrdi, da je proizvod v skladu s postavljenimi zahtevami. Cetan Heksadekan C16H34, nasicen ogljikovodik. Cetansko število (CŠ) je mera za nagnjenost k samovžigu, za cisti cetan velja CŠ=100. Pri dizel­skih motorjih si želimo, da bo gorivo cim bolj nag­njeno k samovžigu, pri bencinskih motorjih pa si želimo, da bo gorivo cim bolj odporno proti sa­movžigu in klenkanju. Cetansko število dizelskega goriva mora po EN 590 znašati najmanj 51, po razlicnih državah pa se giblje med 46 in 56. Prim. Tekoca goriva. CETOP Kratica za Comite Europeen des Trans­missions Oleohydrauliques et Pneumatiques, v anglešcini European Fluid Power Committee. To je evropsko strokovno združenje za fluide, ki skrbi za standardizacijo in izobraževanje na tem podrocju. Je obenem tudi krovna organizacija za vsa nacionalna združenja. Cev Podolgovat in votel, navadno valjast pred­met. Kovinske cevi so lahko vzdolžno varjene (šivne) ali cevi iz celega (brezšivne cevi), ki jih dobimo s preoblikovanjem. ZVIJANJE NOTRANJE IN ZUNANJE VARJENJE Lahko pa naredimo cevi tudi z litjem. Odtocne PVC (bele) in PP cevi (sive, imenovane tudi HT cevi) se izdelujejo z ekstrudiranjem, glej istoimensko geslo. Pnevmaticne cevi . Cevi za pnevmaticno omrež­je. Hidravlicne cevi . Hidravlicni vodi. Termoskrcljive cevi: glej Bužirka. Cevi za avtomobilske klimatske naprave Cevi, ki se uporabljajo v klimatskih napravah, so fiksne (kovinske) ali fleksibilne (gumijaste). Izdelane mo­rajo biti iz gostih materialov,ker so molekule hla­dilnega sredstva zelo majhne in lahko zato prod­rejo skozi material. Sestava gumijastih cevi za avtomobilske kli­matske naprave, od znotraj navzven: 1 neopren, ki je v stiku s hladilnim sredstvom, je obstojen tudi v olju 2 najlon, dvojna zašcita proti pušcanju 3 polietilen pletenica, ki ima visoko tlacno in upogibno trdnost 4 butil (zunanja plast), ki je odporen proti zuna­ njim obremenitvam Cevi za pnevmaticno omrežje Cevovode v osnovi razdelimo na: • FIKSNE (kovinske cevi, ki so bolj odporne na poškodbe) in • GIBKE !gumijaste ali plasticne cevi). Zašcitni zunanji žicni oplet varuje gibke cevi proti more­bitnim mehanskim poškodbam z zunanje strani. Spiralna cev se lahko prilagodi na razlicne dol­žine, po uporabi pa je ni treba navijati. Obstajajo tudi specialne izvedbe cevi, glej npr. geslo Cevi za avtomobilske klimatske naprave. Plasticne cevi so izdelane iz poliamida (PA oz. nylon -so trše, manj gibljive, težje jih izvlecemo iz prikljucka), iz poliuretana (PU -mehkejše, bolj gib­ljive), pa tudi iz PVC, PE in PTFE (teflon). Pogosto so spiralne, da niso motece ob pogostem preklap­ljanju. Pomemben je tako zunanji kot tudi notranji premer, standardne dimenzije pa so 2x3; 4x2,5; 6x4; 8x5; 1 0x6,5; 12x8; 14x1 O; in 16x11. Obsta­jajo tudi dimenzije v colah: 5/32, 1 /4, 3/8, 1 /2 itd. Širša cev seveda omogoca vecji pretok zraka. Za pravilno izbiro premera cevi obstajajo posebne tabele. Fiksni cevovod s stisnjenim zrakom po DIN 2403 prepoznamo po SIVI barvi, ceprav so cevi za zrak v praksi pogosto pobarvane modro (po DIN 2403 je modra barva rezervirana za kisik) ali zeleno (po DIN 2403 je to voda). V pnevmaticnem omrežju locimo glavni vod (ki je pri vecjih omrežjih približ­no vodoraven)in odvzeme (ki so obicajno nav- Stran 29 picni). Glavni vod je pri veliki porabi zraka zak­ljucen v zanko -da zmanjšamo padec tlaka. Pri iz­delavi pnevmaticnega omreža upoštevamo: 2 ° glavni vod naj ima nagib 1 -v smeri toka zra­ka (razlog: da kondenzat odteka proti zbiralni­kom kondenzata) pravilno izvedeni odvzemi stisnjenega zraka so na zgornji strani cevi ("labodji vrat") na koncu vsakega navpicnega voda mora biti zbiralnik kondenzata in ventil za izpust, pri­kljucek za naslednjega porabnika pa naj ne bo s spodnje strani (zaradi kondenzata) Vodi so lahko DELOVNI ali KRMILNI. Delovni vo­di so na risbah oznaceni s polnimi crtami, krmilni pa s crtkanimi crtami: Delovni vod Krmilni vod Na pnevmaticnih napravah so delovni vodi obicaj­no oznaceni z eno številko (po starem z eno crko), krmilni pa z dvema številkama (po starem stan­dardu z eno crko). Dve številki za oznako krmilne­ga voda nam povedo, katera dva delovna voda želimo povezati, npr.: 12 -namen je povezati de­lovna voda 1 in 2; 1 O -namen je zapreti vod 1. Smer pretoka, zaprt pretok in izvor zraka: l::i. SMER PRETOKA ZRAKA v BREZ PRIKLJUCKA . S PRIKLJUCKOM 4 T ZAPRT PRETOK ZRAKA l. 0 IZVOR ZRAKA \]' ODZRACEVANJE (IZPUST) Prim. Hitra spojka. Cevni navoj Glej Navoji -standardizacija. Cevni prikljucek Glej Fiting, Mufa, Pnevmaticni cevni prikljucki, Hidravlicni vodi. CFK Nem. Carbonfaserverstarkter Kunststoff, glej Karbonsko vlakno. Sin. CF. CFM Angleška enota za volumski pretok. Pomeni cubic feet per minute, sin. CFPM. Prim. SI 1 cfm = 28,32 L/min CFRP Ang. Carbon-Fiber-Reinforced Plastic, glej Karbonsko vlakno. Charlesov zakon Glej Gay-Lussacov zakon. Charpyjev preizkus Glej Dinamicni mehanski preizkusi. Chemical Abstract poimenovanje Nacin poime­novanja (nomenklatura) organskih spojin. Najprej se poimenuje skelet (osnovna spojina), ki se ji na­to doda substituent z najvišjo prioriteto. Sledi veji­ca ("vejica inverzije") in koncno predpone za ime­na substituentov po abecednem redu. Ce gre za derivat funkcionalnega razreda, ki je naveden s koncnico, je ta modifikacija navedena na koncu. Primer: 2,4-diamino-3-kloro-1-butansulfonska kislina je navedena kot 1-Butanesulfonic acid, 2,4,-diamino-3-chloro-ethyl ester Smisel tovrstnega poimenovanja je v tem, da so vsi derivati osnovne spojine v kazalih navedeni po vrsti za to spojino. Chipset Skupek elektronskih komponent, ki zagotavlja pretok podatkov med: • procesorjem in delovnim spominom (sistemsko vodilo) ter • ostalimi (zunanjimi) vodili Chipset se pogosto razdeli na northbridge in southbridge: B10S RAM 1/0 Norih South CPU Lirik PCI bridge briclge EIDE AGP USB Prim. Racunalniško vodilo. Ferdinand Humski Chunk Delcek, enota zapisa, izg. cank. Npr. "podatki so zapisani v 8 bitnih cankih". Cianoakrilat Družina mocnih in hitrih lepil. ki se uporabljajo v industriji, medicini in gospodinjstvu. Imajo kratko življenjsko dobo, pri pravilnem skladi­šcenju (npr. v hladilniku, pri temperaturi do 13 ° ) so uporabna od 1 leta do 15 mesecev. Dražijo oci, nos in grlo, zato so nekoliko toksicna lepila. Nacin doseganja vezalnih sposobnosti: etil-2­cianoakrilat spada med kemijsko vezalna lepila, kemijsko reagira z vlago in z alkalijami (pH>7). Za sprožanje reakcije polimerizacije zadošcajo že samo sledovi vlage zaradi kondenzacije na leplje­nih površinah. Dvojna vez razpade zaradi vezave na OH skupino in nato verižno razpadajo dvojne vezi, ogljikovi atomi pa se medsebojno vežejo z enojno vezjo. Do polimerizacije lahko pride tudi brez prisotnosti vlage. pri povišani temperaturi. Zato je potrebno sekundna lepila shranjevati v hladnih prostorih. Reakcija je eksotermna (snov se nekoliko segre­je). Pri tem se sprošca CO2, CO, NOx in saje. Fizikalne lastnosti splošne: gostota ~1, 1 kg/dm3 , toplotne: temperatura skladišcenja 5 do 25 ° C, za dalj casa se naj skladišci pri 0 ° C, plamenišce cianokola je 87 ° C, vrelišce 200 ° c. Kemicne lastnosti:etil-2-cianoakrilat je topen v acetonu, ima znacilen oster vonj. Cianokol Trgovsko ime (blagovna znamka) pod­jetja Mitol, tovarna lepil d.d., Sežana. Kemijsko je to cianoakrilatno lepilo (etil-2-cianoakrilat), glej geslo Cianoakrilat. CIE Mednarodna komisija za razsvetljavo, fr. Commision lnternationale de l'Eclairage. Cikel Neko zakljuceno obdobje dogajanj, ki se redno ponavljajo. Npr. dan, leto, mesecni cikel (polna luna, krajec, mlaj), soncni cikel, delovni, menstruacijski~. Pri strojih so to vsa stanja,skozi katere naprava prehaja do prve ponovitve.Npr.: pri štiritaktnem motorju z notranjim zgorevanjem cikel sestavljajo 4 takti: sesanje -kompresija -ekspanzija -izpuh; pri pnevmaticnih sistemih je zelo pomembno pravilno dolociti delovni cikel pred risanjem diagrama pot-korak. Sin. ciklus. Cikloalkani Nasiceni ciklicni ogljikovodiki. Imena cikloalkanov imajo sistematicno predpono cikla-in koncnico -an, npr. ciklopropan, ciklobu­tan. Sin. nafleni, aliciklicne spojine, cikloparafini. Cikloida Krivulja, ki jo opiše tocka A valilnega kroga, ki se kotali po osnovnem krogu. Ce se valilni krog kotali po zunanji strani osnovne­ga kroga, opisuje tocka A epicikloido. Ce se valilni krog kotali po notranji strani osnovne­ga kroga, opisuje tocka A hipocikloido. Prim. Evolventa. Ciklon Vrtenje v krogu. Tehnicno: naprava za odstranjevanje trdnih delcev iz plina. Cilinder . ali valju podoben predmet. Cilindri­cen:valjast, cilindricnost: glej geslo Oblika valja. Prim. Pnevmaticni cilindri. Cilj Dosežek, za katerega imamo dovolj moti­vacije, da ga želimo usvojiti s trudom in s prizade­vanjem. Zaporedje pri dolocanju uresnicljivih ci­ljev: vizija -gfil -strategija -taktika -aktivnosti. Cin Nedopusten izraz za tehniški jezik, pomen: kositer (iz nem. das Zinn), tudi spajka (glej Lota­nje). Cinjenje -glej Kositrenje. Razlikuj: cin -cink, cinjenje -cinkanje. Cin špula je tudi nepravilen izraz, izvor besed pa je drugacen -to je po­pacenka za vžigalno tuljavo (die Zllndspule: zlln­den -vžgati, die Spule -tuljava). Cink Simbol Zn, lat. Zincum. Modrobela mehka kovina. V raztopinah kislin in soli je neobstojen, na vlažnem zraku se tvori vremensko obstojna in varovalna prevleka bazicnega cinkovega karbo­nata Zn5(OH)6(CO3b. Dobro se uliva, pri 150 ° C se da kovati, valjati in vleci. V soleh je cink vedno dvovalenten kation. Fizikalne lastnosti: Gostota 7, 13 g/cm3 , elasticni modul 53.000 N/mm2 , tališce 419,5 ° C, vrelišce 907 ° C (izhlapeva pri 950 ° C), specificna toplota 0,385 kJ/kgK, toplotna prevodnost 113 W/mK, linearna temp. razteznost a = 39,7 -10-6 K-1. Na­ Ferdinand Humski tezna trdnost litega cinka ~28 N/mm2, valjanega cinka pa 120 -250 N/mm2 . Cink spada med pomembne tehniško uporabne kovine. Odlikujeta ga dobra korozijska odpornost in sposobnost dobrega preoblikovanja v toplem. Fiziološke lastnosti: nenevaren za kožno upora­bo, obstajajo celo cinkova kožna mazila za zašcito pred soncem in proti srbenju, ekcemom itd. Cink je nujen element za mikroorganizme, rastline, ži­vali in seveda tudi ljudi. Nahaja se v preko 100 en­cimih in v mnogih drugih organskih spojinah. Železo in cink sta v bistvu edini kovini, ki sta nepogrešljivi v vseh vrstah encimov. Cink je lahko tudi nevaren, ce ga zaužijemo v prevelikih kolici­nah. Cinkov oksid ZnO pa je nevaren za okolje ­to je plin, ki se razvija pri varjenju pocinkane plocevine in ga je treba lokalno odsesavati!!! Uporaba: protikorozijska zašcita -pocinkana plocevina, cevi in profili, za izdelavo medi (zlitine bakra s cinkom), ZnS (cinkova svetlica) je lumino­for, raztopina ZnCl2 se uporablja za impregnacijo, luženje in kot tekocina za spajkanje; ZnO je barvi­lo (cinkovo belilo). Cisti cink je primeren za QIQ.: tikorozijske in dekorativne prevleke, za dele gal­ vanskih clenov, v tiskarstvu in v gradbeništvu. Cink je tudi pomemben legirni element v zlitinah na osnovi bakra, aluminija, niklja, magnezija itd. Ne pozabimo, da je cinkov oksid ZnO nevaren za okolje -to je plin, ki se razvija pri varjenju pocin­kane plocevine in ga je treba odsesavati! Pri pocinkani plocevini ima tockovno varjenje pred­nost pred vsemi ostalimi varilnimi postopki, ker se okoli tockovnega zvara naredi zašcitni obroc iz cinka!Prim. Kromatiranje. Prim. Cinkanje, Kadmij, Zamak. Cinkanje Najpogostejša kovinska prevleka, saj je cink zelo dobro sredstvo proti koroziji in je hkrati poceni. Cinkamo na vec nacinov: 1. S potapljanjem (cinkanje v ognju):predmet najprej dekapiramo (odstranimo okside, lak ipd.), izperemo in posušimo. Nato ga vložimo v raztaljeni cink s temperaturo ~ 450 ° C, kjer ga pustimo vsaj 3 minute, pogosto pa precej dalj casa -da cink dobro difundira v osnovni mate­rial. Nazadnje obdelovanec ohladimo v vreli vo­di. Za pocinkanje 1 m2 železne površine potre­bujemo 200 do 500 g cinka. Sin. vroce cinkanje, tudi cinkanje v ognju (zaradi nemškega izraza Feuerverzinken). Cinkanje s potapljanjem je vsekakor boljša pro­tikorozijska zašcita kot galvansko cinkanje, po­vršina pa ni tako gladka kot pri galvanskem cinkanju. Zaradi slabše kvalitete površine so s potapljanjem cinkane plocevine primerne samo za nevidna obmocja karoserije avtomobila -npr. za dno karoserije. 2. S šerardiranjem: predmete ocistimo, pripravi­mo in damo v boben z mešanico 80-90% kre­mencevega peska ter 20-10% cinkovega pra­hu. Boben hermeticno zapremo, grejemo na 250-400 ° C in ga pri tem 2 do 4 ure pocasi vrti­mo. Zn pri tem difundira v jeklo in dobimo po­trebno prevleko. Šerardiramo manjše predme­te: vijake, žeblje, žico, plocevino, okovje itd. 3. Z metaliziranjem: s posebnim razpršilcem briz­gamo cink po železnem predmetu. Cinkova ži­ca prihaja avtomatsko v razpršilec, kjer se raz­tali. Zrak pod tlakom 2,5 bar nato izbrizgava raztaljen cink. Kvaliteta prevleke je boljša, ce predmet tik pred metaliziranjem segrejemo, da cink bolje difundira v notranjost. 4. Galvansko cinkanje, ki pa ni difuzijski posto­Q§.]s: predmete potapljamo v kopel, ki vsebuje cinkov sulfat, aluminijev sulfat in žveplovo kisli­no ali ciancink, ciannatrij z dodatki. Uporabimo elektricni tok z jakostjo 200-300 A/m2 in pred­met držimo v kopeli 10-20 minut. Tako dobimo tanko zašcitno plast cinka, enakovredno kadmi­ju, vendar cenejšo. Galvansko cinkani predmeti so na pogled lepši in bolj gladki kakor pri dfifuzijskih nacinih pocin­kanja -vendar, galvanska zašcitna plast ne nudi tako dobre antikorozijske zašcite. Zaradi Stran 30 slabšega oprijema na plocevinolahko plast cinka odstopi že pri udarcu kamenja ali pri pre­oblikovanju plocevin. Sin. gladko cinkanje. Uporaba: letalska industri­ja in industrija prevoznih sredstev. Znani pocinkani izdelki so jeklena žica, plocevina, železni deli podometne vodovodne napeljave, jek­leni program avtocest, zahtevne jeklene konstruk­cije dvoran, strešne konstrukcije, cevi itd. Pri popravilu pocinkanih izdelkov je treba paziti, da ne poškodujemo plasti cinka: • za odstranjevanje lakov ali tesnil uporabljamo krtaco iz umetne mase, odstranjevalec laka ali vroci zrak do 420 ° C • ce je le možno, pri postopkih spajanja uporabi­mo tockovno uporovno varjenje, kajti okoli toc­kovnega zvara nastane zašcitni obroc cinka • tudi pri lotanju se zašcitna plast bistveno ne poškoduje • pri locevanju naj se ne uporabljajo postopki loce­ vanja s toploto, npr. avtogeno rezanje Ne pozabimo, da je cinkov oksid ZnO nevaren za okolje -to je plin, ki se razvija pri varjenju pocin­kane plocevine. Kjer pricakujemo cinkove hlape, je potrebno uporabljati odsesavanje plina!!! Prim. Kadmij, Kovinske prevleke. Razi. cinanje, ci­njenje (geslo Cin). Cinšpula Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Zllndspule -vžigalna tuljava). CIP Kataloški zapis o publikaciji, ang. catalogu­ing in publication. Prim. ISBN, ISMN, ISSN. Cirkon Rrjavo rdec, rjav, tudi rumen, siv ali zelen mineral -žlahten kamen, posebej rumeno rdeci hijacint. Kem. ZrSiO4, trdota 7,5 (glej Trdota, trdo­ ta mineralov), gostota 3,9-4,8 kg/dm3. Vsebuje radioaktiven torij in hafnijev dioksid (Hf je cirkoni­ju podobna kovina). Nastopa v obliki dvolomnih kristalov, ki mocno lomijo svetlobo. Uporaba: za pridobivanje cirkonija. Razi. cirkonij. Cirkonij Mehka, upogljiva in dobro kovna kovina z gostoto 6,51 kg/dm3 , tališce 1 .852 ° C. Simbol Zr, lat. Zirconium. Odporen je proti zraku, vodi, alkali­jam, klorovodikovi, dušikovi in fosforjevi kislini. Raztaplja se v v fluorovodikovi in vroci žveplovi kislini ter v raztaljenih alkalijah. Zr prah zgori z intenzivnim belim plamenom v ZrO2. Uporaba:v elektronkah in bliskovkah itd. Razi. cirkon. Cirkularka Krožna žaga. Ang. circle: krog. Cirkulacija: obtok, krožno gibanje tekocine. Clipboard Angleški izraz za odložišce. CM Glej Content manager. CMOS Kratica: Complementary metal-oxide-se­miconductor, slov. komplementarni metal-oksidni polprevodnik. Je pomnilniški cip z baterijskim napajanjem v racunalniku. V njem so shranjene zagonske informacije, ki jih uporablja racunalni­kov BIOS ob zagonu. Nastavitve CMOS so odvis­ne od strojne opreme racunalnika. Razen pri mikroprocesorjih se CMOS uporablja tudi pri mikrokontrolerjih, staticnih RAM-ih in digi­talnih logicnih tokokrogih. CMS Glej Content manager. CMYK Barvni model za subtraktivno (odšteval­no) mešanje barv, ki se uporablja npr. pri barvnem tiskanju. Pri tem se kratica CMYK nanaša na štiri crnila: cyan [izgovor: saiaen] je modrozelena, ma­genta je škrlatno rdeca, yellow je rumena in key je crna (black, crka B pa se ne uporabi zato, ker je že vsebovana v RGB, kjer B pomeni blue). Barvni model CMYK uporabljamo pri tiskanju: Cyan (svetlo modra) -Magenta (škrlatna) -Yellow (rumena) -Key (Black, crna -crka B se ne uporab­lja, da je ne bi zamenjali z blue), podtocke pa so lahko tudi razlicne velikosti: CNC Computerized numerical control, oznaka za racunalniško krmiljene naprave. Zaradi obsež­nosti je tematika razdeljena na naslednja gesla: • CNC -materiali za preizkusno obdelavo • CNC -merjenje poti in položaja osi • CNC -nacini krmiljenja • CNC nacini programiranja • CNC naprave -zaporedje dela • CNC -prednosti in pomanjkljivosti • CNC -primer programa • CNC programiranje • CNC -sestavni deli strojev • G koda • Odrezavanje -koordinatna izhodišca CNC -materiali za preizkusno obdelavo Za take materiale je pomembno, da se radi drobno drobijo pri odrezavanju, a pri tem koncni izdelek vseeno ostane dovolj trden za osnovne preizkuse. Pomembno je tudi, da se material med obdelavo prevec ne praši. Primerni materiali: • PE, npr. HDPE (trgovsko ime Koterm) • PVC • PAK •POM • tekstolit (textolite) CNC -merjenje poti in položaja osi Podatki o trenutnem položaju osi se prenašajo v obliki elek­tricnega signala. Merilni sistemi delujejo na raz­licne nacine: 1. Glede na nacin zaznavanja: • direktno (neposredno) na vodilih stroja • indirektno, npr. na podajalnem vretenu 2. Glede na metodo merjenja: • inkrementalno: merimo prirastek glede na prejšnje stanje in zato pri prvi meritvi potrebu­jemo zacetno vrednost • absolutno: vrednost položaja dobimo nemu­doma po vklopu merilne naprave 3. Glede na nacin zajemanja podatkov: • analogno • digitalno 4. Glede na nacin gibanja merilnih elementov: • linearno • rotirajoce CNC -nacini krmiljenja Zacetna tocka (zacetni položaj orodja) je vedno poznana, zato CNC pro­gram v enem stavku vedno doloca: • koncno tocko -direktno podamo koordinate in • pot. po kateri pridemo do koncne tocke Dolocanje koncne tocke seveda ne predstavlja posebnega problema, zahtevnejše je torej dolo­canje poti. Nacini CNC krmiljenja poti so: 1. "Play-back": upravljalec rocno vodi robota in krmilnik shrani položaje ter hitrosti potovanja. 2. Krmiljenje po tockah. Poznana je koncna toc­ka, pot pa ni tocno dolocena. Zato se ta nacin krmiljenja uporablja predvsem za pozicionira­nje orodja (frezal, brusov, žag ... ). y X Glede na usklajenost osi locimo: • asinhrono krmiljenje -vse osi se gibljejo z najvecjo hitrostjo; ker so poti po razlicnih oseh razlicno dolge, so tudi casi gibanja po posa­meznih oseh razlicni -zato vse osi najveckrat ne dosežejo istocasno koncne tocke • sinhrono krmiljenje -hitrosti se prilagajajo, vse osi dosežejo koncno tocko istocasno; s takšnim krmiljenjem so opremljeni preprosti roboti in NC stroji 3. Krmiljenje QQ.J!.Q1! -gibanja so koordinirana z dvema ali vec osmi istocasno: • 2D krmiljenje poti je dvodimenzionalno, v eni ravnini (dve osi se gibljeta usklajeno) y J LINIJSKO KRMILJENJE Y=Y1 X•XI .I X y IZBOLJŠANO LINIJSKO KRMILJENJE y KONTURNO KRMILJENJE .tl- X • 21/2D krmiljenje je prav tako dvodimenzional­no, vendar so ravnine lahko razlicne (ravnino lahko izbere upravljalec) • 3D krmiljenje je trodimenzionalno, z njim lah­ko izpeljemo prostorsko gibanje; usklajeno in istocasno se lahko gibljejo 3 osi: x, Y in Z • ce k trem transakcijskim osem (X, Y in Z) do­damo še rotacijske osi za usmerjenost orodij, govorimo o vecosnem orodju -4D oziroma 5D krmiljenje omogoca izdelavo zahtevnej­ših oblik obdelovancev kot so modeli za tlacno litje, utopi, ukrivljene lopatice turbin itd. Vsak numericno krmiljen stroj s krmiljenjem po poti potrebuje IN TERPOLATOR za preracun poti med dvema tockama. Vrste interpolacij: • linearna interpolacija poveže zacetno in koncno tocko po premici • krožna interpolacija potrebuje najprej podatek o smeri vrtenja(v smeri urinega kazalca G02 ali v nasprotni smeri urinega kazalca G03), nato pa še pomožno tocko na krogu ali sre­dišce krožnega loka CNC nacini programiranja Glavna nacina pro­gramiranja sta dva: 1. ROCNO programiranje pomeni: • programiranje z uporabo G kode. • programiranje z višjimi programskimi jeziki, ki so jih razvili vecji proizvajalci krmilnikov. Glede na nacin urejanja programa locimo: • rocno programiranje na racunalniku • programiranje direktno na stroju (krmilniku) 2. Graficno-interaktivno oz. racunalniško pod­prto (CAD/CAM) programiranje: • izdelek najprej oblikujemo (modeliramo) z enim izmed racunalniških programov • zatem uporabimo posebno programsko opre­mo, ki iz poznane geometrije modela avto­maticno doloci poti orodja in potrebne režime obratovanja -izdela ustrezen CNC program Prim. CNC programiranje. CNC naprave -zaporedje dela Pravilno zapo­redje dela na CNC strojih je naslednje: 1. Programiranje. glej CNC nacini programiranja. Stran 31 2.... Popravki ob simulaciji CNC programa. Ko je CNC program izdelan, ga PREIZKUSIMO tako, da izvršimo simulacijo izdelave izdelka (2D ali 3D). Simulacijo lahko izvedemo na kr-milniku ali na kateri drugi programski opremi, ki si­mulira delovanje krmilnika. Simulacija prikaže potovanje orodja, menjavo orodja, od-vzeman­je materiala ter morebitne kolizije (tr-cenja) orodja, ki bi v realnem zagonu lahko povzrocile veliko škodo. Simulacijo lahko po vsakem popravku CNC programa brez škode ponovno zaganjamo Na ta nacin lahko odpravimo ocitne napake. 3. Preizkus obdelave in serijska izdelava. Priprave na prvi preizkus obdelave zajemajo: -vpenjanje obdelovanca -dolocanje koordinatnega izhodišca (nicelne tocke na obdelovancu) -umerjanje in menjava orodij Ob prvem preizkusu obdelave smo še posebej previdni -v vsakem trenutku moramo biti pri­pravljeni na izklop v sili. Serijske izdelave pa se lotimo šele po uspešni izvedbi preizkusa. Prim. NC, DNC, FMC/S, Krmilnik. CNC -prednosti in pomanjkljivosti Glavne prednosti so: • vecja produktivnost (serijsko delo) • visoka kakovost in ponovljivost izdelkov • visoka prilagodljivost na razlicne vrste izdelkov • manjši stroški za izmet in za nadzor • možnost nsadgradnje v smislu vecje avtomati­zacije • možnost izdelave zahtevnih oblik • možnost arhiviranja in ponovne uporabe CNC programov Obstajajo pa tudi slabosti: • visoka cena CNC strojev • za ucenje dela na CNC stroju je potrebno veliko casa • CNC stroji v primerjavi s klasicnimi niso konku­rencni za male serije in posamicne izdelke CNC -primer programa CNC struženje: ---· -----"' .--------·--r Zapis CNC programa: N10 T2 N20 G92 S1200 M42 N30 G96 S150 M04 N40 GOO X-1 Z5 M08 N50 G01 Z0 G42 F0.2 N60 G01 X24 C2 N70 G01 Z-28 N80 G01 X32 Z-50 N90 G01 Z-56 N100 G02 X40 Z-60 R4 N110 G01 Z-75 N120 G01 X60 G40 N130 GOO X150 Z100 N140 M30 CNC programiranje CNC programiranje je si­stematicno delo, ki zahteva poznavanje CNC programskega jezika, izdelka, tehnicne dokumen­tacije, CNC stroja in seveda racunalniške Q[Q.: gramske opreme. Opis bistvenih podrobnosti CNC programa se nahaja pod geslom G koda, primer preprostega CNC programa pa prikazuje geslo CNC -primer programa. GLAVNE FAZE pri postopku CNC programiranja: 1. Pregled obstojece tehnicne (konstrukcijske in Ferdinand Humski tehnološke) dokumentacije: delavniška risba, tehnološki list ipd. 2. Priprava operacijskega lista, skice vpetja, skice pozicioniranja in orodnega lista. 3. Izdelava nacrta rezanja (delovni nacrt). 4. Vpis osnutka programa v programski list (za zacetnike) in nato v racunalnik. 5. Korekcije programa in izvedba simulacije, do- kler CNC program teoreticno ne deluje. Nacini vnosa CNC programa: • preko komandne plošce • preko racunalnika • s prenosnim medijem (disketa, CD itd.) CNC -sestavni deli strojev Glavni sestavni deli CNC naprav so: A.Stroj. na katerem se obdelava izvaja: stružnica, frezalni, upogibni itd. stroj. Pomembni sestavni deli industrijskih CNC na­prav so povezani s krmilnikom, npr.: • glavni pogon • pogon podajalnega in nastavitvenega gibanja • vodila in kroglicna vretena • merilni sistemi • vpenjalne priprave B.CNC krmilnik, ki obdelavo krmili. Proizvajalec krmilnika obicajno ni isti kot proizvajalec stroja. C.Ne program, ki vsebuje natancen opis poteka obdelave na stroju Razlika med NC in CNC krmiljenimi napravami: Za razliko od NC krmilij vsebujejo CNC krmilja tu­di racunalnik, podatki o gibanju orodja in režim dela pa se shranjujejo v njegov spomin. Racunal­nik s pomocjo sistemskega programa prevaja po­datke v obliko, ki jo potrebuje CNC krmilnik. Ob prevajanju lahko racunalnik odkriva napake, nas nanje opozori in zahteva popravke. Spreminjanje in popravljanje programa lahko izvede operater na samem stroju. Procesor omogoca tudi testiranje in optimiranje programa, ne da bi zaganjali stroj. Povezava med strojem in krmilnikom je lahko odprta (Open-Loop-System) ali zaprta (Closed­Loop-System): CNC ontroller Pri odprti povezavi se programska navodila preko kontrolerja pošiljajo do servomotorjev, ki nato upravljajo napravo. Pri tem ni nobenih povratnih informacij o tem ali je bila dosežena želena hitrost in pozicija. Ferdinand Humski CNC ontroller Pri zaprti povezavi pa dobimo povratne informaci­je (feedback), kar omogoca izvajanje dodatnih korekcij. Zato so tovrstne naprave bolj natancne. Poglavitne stopnje razvoja NC strojev so: NC, CNC, DNC in FMC/S. Prim. Krmilnik. CO Ang. kratica za change over, kar pomeni menjalni kontakt. Prim. Kontakt. Codec Kodirnik / dekodirnik, npr. v modemu. Coil V direktnem prevodu je coil samo tuljavica (navitje). Zelo pogosto pa se ta izraz uporablja za elektromagnetno navitje, npr. pri releju. Razi. Solenoid. V strojništvu se beseda coil uporablja npr. za vijacne vzmeti -coil springs. COM Ang. common terminal -skupni prikljucek, masa, npr, pri multimetrih. COM port Serijski vhod, ang. Communication port, glej RS-232, slika pod geslom Konektor. Computer bus Glej Racunalniško vodilo. Cona Pas, obmocje, podrocje, predel. Npr. casovna cona. Prim. Meridian. Conski meridian Osrednja linija casovne cone. C.m. so medsebojno oddaljeni za 15 ° , njihov cas pa se razlikuje za eno uro. Prim. Casovna cona. Content management Skup procesov in tehno­logij, ki podpira zbiranje, upravljanje in objavljanje informacij preko kateregakoli medija. Obicajno gre za vsebine v elektronski obliki, preko interneta (Website Content Management System). Kratica CM, CMS. Npr. Joomla -odprtokodni CM system (open source content management system). CONTEST Radioamatersko tekmovanje. Controller Racunalniška enota, glej Krmilnik. Copyleft Oznaka, s katero izkljucni imetnik avtor­skih pravic daje pravico drugim, da reproducirajo in distribuirajo njegovo avtorsko delo, obenem pa zahteva, da se ta pravica prenaša tudi v vseh spremenjenih verzijah avtorskega dela: Copyright Angleška beseda za avtorske pravice. To so zakonite in izkljucne avtorjeve pravice (tako moralne kot materialne), med katerimi obicajno iz­stopata pravici do reproduciranja (razmnoževa­nja) in distribuiranja (prenosa lastninske pravice). Pravice so casovno omejene. predelave avtorskih del pa so samostojna avtorska dela. Izkljucni imetniki avtorskih pravic lahko opremijo izvirnik ali primerke svojega dela z znakom© pred svojim imenom ali firmo in letom prve objave: Stran 32 Prim. Copylefl, Intelektualna lastnina. Corgon Industrijski plin, mešanica 80 -90% ar­gona, preostanek do 100% pa je CO2. Uporablja se za MAG oblocno varjenje. Coulombov zakon Temeljni zakon elektrosta­tike, po francozu Charles Augustin de Coulombu (1736-1806). Sila med tockastima nabojema 01 in 02 v praz­ nem prostoru je sorazmerna s produktom nabo­jev in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje med nabojema: F = OJ"Oz 2 [N] 4·n·s0·r s0 ... influencna konstanta[8,85·1 o-12 As/Vm] 01 in 02 ... tockasta naboja [As] r ... razdalja med nabojema [m] cP Centipoaz, glej viskoznost. CPE Glej CPU. CPU Operacijska enota racunalniškega sistema, ki izvaja ukaze -mikroprocesor, ang. Central Pro­cess Unit, slov. centralna procesna enota (CPE) oz. obdelovalna enota. Montaža procesorja: Na procesor se montira tudi ventilator: 2 V CPU se izvajajo v programih zapisana navodila. Je samostojno integrirano vezje v polprevodniški tehnologiji, možgani racunalnika. Skrbi za vse, kar se dogaja v racunalniku: sešteva podatke (binar­no), jih primerja med seboj, skrbi za njihov pravil­ni pretok med enotami, s pomocjo vmesnikov upravlja delovanje razlicnih naprav itd. r--------------------, ' i:? navodila ? o KRMILNA ENOTA , A, D, C z C/) __J ukazi ' () . z '=>o .o BA,D,C :a.. o::: ,O o.. z > o o odatki o::: ARITMETICNO-__J . w LOGICNA ENOTA 1 ­ $ rezultati 1 L ____ ____ ____________ J CPU je funkcionalno razdeljen na dva dela: -krmilna enota,ki bere ukaze, jih dekodira in nato krmili njihovo izvajanje (ukazuje delovnemu pomnilniku in aritmeticno logicni enoti) -aritmeticno logicna enota,ki skrbi za izvajanje operacij nad podatki Vsebuje lahko tudi predpomnilnik (cache). Vsaka prenešena informacija vsebuje: • naslov (A -address), • podatek, ki se prenaša (D -dala) in • nadzor (C -control). V enaki obliki se informacije prenašajo tudi preko raeunalniških vodil. POMEMBNEJŠI PODATKI o CPU: 1. FREKVENCA ali DELOVNI TAKT. Vse opera­cije opravlja CPU v enakomernem ritmu, ki ga doloca posebna, v njem vgrajena ura. Frek­venca te ure (št. nihajev v sekundi, v herzih [GHz]) je pomembna lastnost mikroprocesorja. 2. ŠTEVILO BITOV IN NASLOVNI PROSTOR. Ti dve lastnosti CPU sta povezani z VODILI, ki prenašajo podatke med CPU in RAM-om: a) Podatkovna vodila prenašajo podatke. število bitov, ki jih CPU obdela naenkrat, v eni operaciji, je širina podatkovnega vodila: 32, 64 itd. bitni procesorji (zmogljivost proce­sorja). 32 bitni procesorji ne morejo delovati kot 64 bitni, 64 bitni pa lahko delujejo kot 64 ali kot 32 bitni. b) Vsak podatek mora imeti svoj naslov, dru­gace ga ne moremo najti. Naslovna vodila prenašajo naslove za naslavljanje vsake pomnilniške lokacije. Število pomn. lokacij je potenca števila 2, npr. 20-bitno naslovno vodi­lo (širina naslovnega vodila)lahko naslavlja 220 = 1.047.576 oziroma 1 M (mega) pomnil­niških lokacij (najvecji možen naslovni pros­tor procesorja). 3. HITROST PROCESORJA, ki je podana s šte­vilom izvedenih elementarnih ukazov na sekun­do. Enota je mips (million instructions per sec­ond). Eden procesor lahko ima vec jeder,na ta nacin lahko opravlja vec opravil (niti) in je zato hitrejši. Prav v CPU nastaja najvec toplote, predvsem y_ jedru (ang. core, je iz silicija) in v tranzistorjih. Pomembni podatki so še: število niti (thread), vr­sta podnožja (socket) in velikost pomnilnika. Glavni procesor je primeren za vse operacije, za vse vrste programov. Doloceni programi pa delu­jejo hitreje pri posebej njim prilagojenih procesor­jih. To so npr. programi za grafiko, igre itd. Taki posebni procesorji so namešceni npr na razširit­venih karticah (graficnih, zvocnih itd.). Lahko ima­jo svoj spomin ali pa si jemljejo tistega, ki je na­menjen procesorju. VZDRŽEVANJE in kontrola delovanja CPU: Zelo pomembno je pravilno hlajenje (ventilator). Najvišja temperatura obratovanja ne sme preseei 80 ° C. To preverimo tako, da racunalnik obremeni­mo z nekim programom (serviserji imajo za takšne primere pripravljene programe) in nato merimo temperaturo. Proizvajalci procesorjev:Freescale (nekoc Moto­rola), MIPS, Texas lnstruments, AMD, Intel, IBM itd. Prim. Hardware, GPU. Sin. obdelovalna enota. Razi. mikrokrmilnik. CPV Kratica za celostno produktivno vzdrževanje, (ang. TPM), katerega vodilo je: -da med obratovanjem NI ZASTOJEV ( ni stanja " v odpovedi"), -da bo vzdrževalnih stroškov CIM MANJ. Izraz "celosten" pomeni, da je ODGOVORNOST za stanje del. sredstev in njihovo vzdrževanje porazdeljena na širši krog zaposlenih kot pri obi­cajni organiziranosti vzdrževanja. Kljub širšemu krogu odgovornosti pa je vedno potrebno najti pravega krivca za napake. Zato je težišce dela v uspešni ANALIZI obstojecega sta­nja. Razen pravilnega pristopa je zelo pomembna DOSLEDNOST in SLEDLJIVOST pomembnih podatkov, npr. evidencna mapa stroja in kontrolni listi z zapisanimi posegi na stroju. Potreben je tudi IZRACUN skupne UCINKOVITOSTI. CPV zahteva nenehno ISKANJE IZBOLJŠAV v smeri zmanjševanja nepotrebnih opravil, zmanj­ševanja kolicin zalog, zastojev in napak, tudi nes­rec pri delu. Osredotocen je na proces STALNE­GA UCENJA. Veliko pozornost namenja izdelavi kratkih slikovnih NAVODIL, namešcenih nepo­sredno na delovnem mestu. Najvecja znacilnost CPV je nova, dodatna odgo­vornost delavca oz. operaterja: poleg upravljanja stroja (rednega dela) opravlja tudi cišcenje in pre­glede delovnih sredstev, izvaja enostavna vzdrže­valna dela in po potrebi pomaga vzdrževalcem. CR Umetna masa -elastomer, kloropren kavcuk, klor-butdien kavcuk, sinteticni kavcuk. Uporablja se za športna oblacila in v avtomobilski industriji. Trgovsko ime: neopren. CRI Sposobnost vira svetlobe, da povrne eksak­tne barve osvetljenih predmetov. Vsak vir svetlobe vedno primerjamo z idealno (naravno) svetlobo), zato se CRI meri v [%], vrednosti pa znašajo od 1 do 100. Ang. color rendering index. Croning postopek Glej Litje v maske. Crossover Glej Terensko vozilo. CRT Vrsta zaslona, glej LCD. CSMA Algoritem za nadzor dostopa do komu­nikacijskega kanala, ang. Carrier Sense Multiple Access. Uporablja se pri packe! radiu za nadzor nad tem, kdaj lahko kakšna postaja odda paket ­s tem se prepreci trk paketov. Prim. Trk paketov. CSS Kaskadne stilske podloge, ki skrbijo za pred­stavitev (prezentacijo) spletnih strani: dolocajo lahko barve, velikosti, odmike, poravnave, oblike (velika in mala okna), obrobe, pozicije ipd. Pred­stavitev lahko prilagajajo razlicnim napravam, tudi tiskalnikom itd. CSS je neodvisen od HTML in se lahko uporablja z vsakim programskim jezikom z osnovo XML. Omogoca, da izgled in vsebino spletne strani obravnavamo loceno. Ang. Cascading Style Sheets. cSt Centistoks, glej Viskoznost. CUV Okrajšava za terencu podobno vozilo, ang. Crossover Utility Vehicle. Glej pojasnilo pod ges­lom Terensko vozilo. cv Konjska moc (KM) iz franc. cheval vapeur. CVD Kemicno nanašanje iz parne faze, ang. Chemical Vapour Deposition. Kemijski nanos te­melji na nanašanju prevleke na osnovi kemoter­micne reakcije med reagenti in materialom pre­vleke (med paro in nosilnim plinom), ki poteka na segreti površini. Temperatura podlage je 800 ­1.000°C. Nastanejo razlicne plasti, npr. TiC, TiN ali TiCN, ki imajo trdoto tudi vec kot 4000 HV 0,05. Slabosti CVD tehnologije: ·velika debelina nanešene plasti, ·zaradi visokih temperatur se kaljeno jeklo zmeh­ ca in ga je potrebno ponovno toplotno obdelati, ·oporecnost procesa oslojevanja (halogenidi). Podoben postopek je PACVD -kemijsko napar­janje s pomocjo plazme. Prim. Prevleceni rezalni materiali, Oplemenitenje. Cvinga Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine die Zwinge: primež, spona, svora. Npr. mizarske cvinge -šraufcvinge (navojni primež). Prim. Vpenjalo. CW Krajša oznaka za telegrafijo. cank Glej chunk. casovna cona Podrocje, na katerem se cas meri na enak (enoten) nacin. Svet je razdeljen na 24 c. c., od katerih ima vsaka svojo osrednjo linijo (con­ski meridian). C. c. so široke 15° in se razprostira­jo 7°30' vzodno in 7°30' zahodno od conskega poldnevnika. Cas med sosednjimi c.c. se razlikuje za eno uro. Okrog greenwiškega poldnevnika je zacetna (nulta) casovna cona -GMT. Vzhodno od Greenwicha imajo casovne cone oznako "plus" in številke, zahodno pa "minus" in številke. Cas v posameznih conah dolocimo tako, da casu v zacetni coni prištejemo (za vzhod) ali odštejemo (za zahod) številko te cone. Casovne cone pogosto sekajo državne meje. V manjših državah se uporablja enotni cas, v vecjih (npr. ZDA, Rusija, Avstralija pa razlicen cas. Obenem je potrebno upoštevati tudi vsakoletni prehod iz srednjeevropskega pasovnega casa na poletno racunanje casa in prehod nazaj. Za nekatere casovne cone se up. tudi kratice: · MEZ (srednjeevr. cas: GMT plus 1 ura, tudi SLO) ·AST (atlantski standardni cas: GMT minus 4 ure) ·EST (vzhodnoevr. stanci. cas: GMT minus 5 ur) ·PST (pacifiški standardni cas: GMT minus 8 ur) V radijskih komunikacijah se uporablja UTC. casovni diagram Diagram, ki prikazuje funkcij­ski potek v casovnem merilu. Prim. Funkcijski dia­gram. casovni pnevmaticni ventil Glej Pnevmaticni Stran 33 casovni cleni. cetrtinski prerez Glej Polovicni prerez. cetverec Glej Tetra-. Cinc Izraz, ki je postal sinonim za posebno vrsto konektorjev, po podjetju Cinch Connectors, lnc. Cinci prenašajo audio in video signale. Imajo vtic in obenem še valjcek, s katerim od zunaj objame­jo ženski prikljucek -razlikuj jih od jack konektor­jev, ki imajo samo vtic! Cinc konektorje imenujemo tudi RCA (Radio Cor­poration of America) ali fona (phono) konektorji: LEVI DESNI VIDEO AUDIO VGA ' MONITOR ®rn-----•[I : . VGA : AUDIO ·!St RCA.: ®-. AUDIO! _ Prim. Konektor, Jack, VGA ipd. Cip Plošcica z integriranim vezjem, glej Vezje, prim. Flip-flop. Ang. chip. Cista snov Snov stalne sestave, je element ali spojina. S fizikalnimi postopki locevanja ne more­mo cistih snovi lociti v sestavine. C.s. je homoge­na (v eni fazi) in ima dolocene, zanjo znacilne fiz. lastnosti: gostoto, vrelišce, tališce itd. Ant. zmes. Cisti var Glej Zvar. Cistilnik Glej Filter. Cišcenje Podvrsta locevanja, uporaba: 1. Cišcenje koncnih izdelkov, prim. Ultrazvocni ci­stilniki. 2. Cišcenje kot priprava površin pred nadaljnjimi obdelavami kot npr. varjenje, lotanje, lepljenje, barvanje, lakiranje itd. Prim. Cišcenje pri avtoli­carstvu. 3. Cišcenje je tudi sestavni del vzdrževanja v smislu ohranjanja želenega stanja. Cišcenje pri avtolicarstvu Zelo pomemben po­stopek priprave površine, poleg brušenja. Prim. Priprava površine na licenje. Vrste cišcenja: a) MEHANSKO odstranjevanje necistoc: brisanje, izpihavanje, peskanje ipd. b) Cišcenje S TOPILI: cišcenje vodotopnih sesta­vin, razmašcevanje in luženje. Po cišcenju se površin vec ne dotikamo z rokami. Za kvalitetno cišcenje je treba vedeti naslednje: 1. Zelo pomembna je pravilna izbira cistila za ci­šcenje vsake plasti, sloja ali nanosa. Izbira os­nove za cistilo je seveda kljucnega pomena. Glej geslo Osnova, kjer piše, da premaze: • na vodni osnovi ne cistimo z vodo • na nitro osnovi ne cistimo z nitro cistili Pri izbiri cistilnih sredstev so zelo pomembna priporocila proizvajalca lakov, kajti: • pogosto je treba uporabiti antistaticna cistilna sredstva, ki med cišcenjem preprecujejo na­elektritev, ki privlaci prah • pri cišcenju umetnih mas cistilno sredstvo ne sme nacenjati umetne mase itd. 2. Pravilni izbiri cistilnih pripomockov je treba posvecati posebno pozornost. Pogosto je zelo pomembna pravilna izbira cistilnih krp in rum.i.r: li!. za cišcenje, še posebej za cišcenje površin pred lakiranjem. Lastnosti nekaterih specialnih vrst krp so: • odstranijo tudi najmanjše prašne delce, npr. protiprašna krpa (tudi valovita in lepljiva pro­tiprašna krpa, mastna krpa) ima odlicne spo­sobnosti vpijanja prahu, ne pušca ostankov na površini in je antistaticna (pri cišcenju pre­precuje naelektritev, ki privlaci prah); za lake na vodni osnovi so posebne protiprašne krpe • antisilikonska krpa (ki obicajno ni odporna na vodo): visoka vpojnost, obenem pa ne pušca vlaken, je mehka in odporna na topila; Lastnosti papirja za cišcenje: • mehak papir za splošno cišcenje je obicajno vecslojni, odporen na topila, zelo mocan, a kljub temu dobro absorbira topilo Ferdinand Humski • mehke papirnate brisace so kljub odlicni vpoj­nosti zelo mocne, odporne na topila, ne pu­šcajo vlaken, obicajno so izdelane iz 100% celuloze; razen za cišcenje ter razmašcevanje avtomobilov, orodja itd. so primerne tudi za cišcenje površin pred lakiranjem 3. Pravilno in natancno je treba izvajati postopek cišcenja. Npr.: površino je potrebno ocistiti že pred brušenjem -da odstranimo delcke, ki bi lahko povzrocali neželene praske. Z razmašce­vanjem pred brušenjem pa obenem prepreci­mo, da bi se brusni papir prehitro zamašil. Prim. Priprava površine na licenje. Clenek Gibljiv stik, ki se veže z drugim v celoto: ~ verige, na roki itd. Prim. Podpora, Sornik, Zatic, Koncnik. .=ffi-. -. -·:7 Kotni clenek (levo) in prikljucne vilice (desno) Cok Nerazsekan vecji kos debla, panj. Tudi lese­na kocka za tlakovanje. Npr. lesen cok kot podlo­ga za kovaško nakovalo, mesarski~: lesena klada za razkosavanje mesa za prodajo na drobno; sekati drva na ~u (na tnalu). crna svetloba Glej geslo Ultra-. crna oksidacija Glej bruniranje. crno kromanje Glej Kromanje. Crpalka Delovni stroj, ki poganja tekocine (ne­stisljive fluide). Crpanje: prenašanje vode iz ene­ga nivoja v drugega, v zaprtem ali odprtem siste­mu. Prim. Tlacilka, Turbina, Kompresor. Zaradi obsežnosti je tema razdeljena na gesla: • Crpalka -karakteristika • Crpalka -podatki • Crpalke -delitev • Crpalke -posebne vrste in nameni • Crpalke -pretocne (turbinske) • Crpalke -simboli • Crpalke, volumenske -batne in membranske • Crpalke, volumenske -rotacijske • Crpalke -zagon Crpalka -karakteristika Višje kot mora crpalka potiskati tekocino, vecji tlak mora premagovati in manjše volumenske pretoke zmore. Karakteristika crpalke pove, kolikšne volumske pretoke daje crpalka pri razlicnih dobavnih viši­nah. Vecji kot je pretok, manjšo dobavno višino lahko crpalka doseže -zato je karakteristika vsake crpalke padajoca (glej spodnjo risbo). Na abcisi je teoreticni volumenski pretok crpalke, na ordinati pa je tlacna (dobavna) višina. Ce je dobavna višina oznacena s crko H in z mersko enoto meter [m], tedaj jo lahko pretvorimo v tlak tako, da vstavimo gostoto vode: 1 barss 1 O m H [m] p [bar] Q [1/min] Na zgornjem diagramu je razvidno, da naša crpal­ka nikakor ne more doseci tocke 1. Tocko 2 pa preseže, crpalka lahko torej deluje pri delni obre­menitvi (npr.: zmanjšamo vrtilno hitrost). Tocka 3 pa se nahaja tocno na karakteristiki crpalke, kar pomeni, da crpalka obratuje pri polni obremenitvi. V spodnjem delu diagrama je krivulja, ki jo proiz­vajalci oznacijo s NPSH -net positive suction headoz. držalna pretocna višina. To je sesalna višina, pri kateri še ne pride do uparjanja vode (glej kavitacija). Pri vgradnji crpalke moramo pazi­ti, da na sesalni strani ne presežemo te višine. Karakteristika cevovoda nam pove, kolikšne Ferdinand Humski tlacne izgube je potrebno v nekem omrežju pre­magati pri razlicnih volumenskih pretokih: H - 1 H2 H1 Ľ o o ˝ 1 Q Q1 Q2 Karakteristika cevovoda je odvisna od konkretne­ga hidravlicnega omrežja -nanjo vpliva vsaka cev, koleno, ventil ali druga hidravlicna naprava v om­režju. Primer: Karakteristiki cevovoda A in B na gornji risbi sta si zelo podobni. Morda se je v hidravlicnem omrežu A samo odprl zasun, pa so tlacne izgube pri istih pretokih padle na karakteristiko B. Tlacne izgube mora seveda premagovati crpalka s svojo dobavno višino (prirastkom tlaka). Zato je smiselno karakteristiki crpalkein cevovoda nari­sati na eden diagram. Obratovalna tocka crpalke: tocka, v kateri se se­kata karakteristiki crpalke in cevovoda. Q Crpalka -podatki Karakteristicni podatki za hidravlicno crpalko so: a) Medsebojno odvisna podatka, glej geslo Crpal­ka -karakteristika: -teoreticni volumenski pretok Q [I/min] -obratovalni tlak p [bar] b) Ostali podatki:-potrebna moc P [kW] -vrtilna hitrost crpalke n [vrt/min] -specificni delovni volumen Vv [cm3/vrtljaj], tudi iztisnina, iztisni volumen oz. delovna prostornina -NPSH oz. držalna pretocna višina, obicajno 0,7 do 0,8 bar (7 -8 m) -izkoristek TJ [/] Obratovalni tlak p je treba pojasniti podrobneje. Poznamo tri vrste tlakov: • vršni tlak Pvršni se sme pojaviti le kratkotrajno • maksimalni tlak Pmax smemo prekoraciti samo izjemoma, pa še takrat samo za dolocen maksi­malni dopustni cas • trajni tlak Ptrajni oz. p pa je nazivni tlak, za katere­ga je proizvajalec nacrtoval crpalko (hidromotor) p ' t = 6 s p vršni "- pmaks ptrajni t Teoreticni volumenski pretok crpalke (Q) je defini-ran z enacbo : V . n [I/min] Q-. V... specificni delovni volumen crpalke [cm3/vrt] v n ... vrtilna histrst crpalke [vrt/min] Dejansko pretocno kolicino Qd pa izracunamo s pomocjo koeficienta volumenskega izkoristka crpalke TJ: v Stran 34 Izvedba Tip, izvedba Zobniška crp. hidro motor Rotorska crp. hidro motor Krilna crp. hidro motor Vijacna crp. hidro motor Aksialna batna Vv [cm3/vrt] 12 -320 60 -500 5 -160 4-630 25 -800 n p [vrt/min] [bar] (max) (max) 500 60 -160 (3500) (200) 25 200 (1000) (250) 25 200 (1000) (250) 500 30 -160 (4000) (200) 750 160 -320 hidro motor Radialna batna 50 -450 (3000) 750 (480) 320-400 hidro motor (1500) (630) V crpalkah nastopajo IZGUBE: a) VOLUMENSKE izgube: posledica tesnilnih iz-9.!J..Q, nepopolnega polnjenja delovnega prosto­ra crpalke in razlike tlakov v crpalki. Te izgube upošteva volumenski izkoristek TJv· b) MEHANSKE izgube: posledica izgube energije zaradi trenja gibljivih delov crpalke. Za prema­govanje trenja se potroši del torzijskega mo­menta. Mehanske izgube upošteva mehanski izkoristek crpalke Tim· Obicajno Tim zajema tudi hidravlicne izgube, lahko pa to poudarimo z oznako Tlhm· c) HIDRAVLICNE izgube so v crpalki posledica vpliva trenja delcev delovne tekocine ob stene kanalov, med seboj in lokalnih uporov. Odvisne so od vrst in oblik uporabljenih cevi ter pri­kljuckov. Upošteva jih hidravlicni izkoristek cr­palke Tih· Velikost teh izgub je za prakticne pre­ racune zajeta v mehanskih izgubah Tim · Celotni izkoristek izracunamo po enacbi: TJ = TJv · Tim Povprecne vrednosti izkoristkov so: TJ = 0,8 -0,85, TJ= 0,9 -0,95 (volumenski izkoristek), TJv m = 0,9 -0,95 (mehanski izkoristek) Teoreticna moc crpalke: P[kW] Q[l/min]· p[bar] = 600 Koristno (dejansko) moc tlacne tekocine na izho­du iz crpalke Pk pa izracunamo iz enacbe: pk = P·TJ Crpalke -delitev Delitev crpalk glede na izvedbo: 1. Volumenske ali izrivne (hidrostaticne) crpalke: batne in membranske,ki ustvarjajo nadtlak zlinearnim premikanjem bata ali membrane rotacijske,ki zagotavljajo pretok direktno z vr­tenjem (zobniške, krilne itd.) 2. Turbinske (turbocrpalke) ali pretocne (hidrodi­namicne) crpalke, ki so najpogosteje v uporabi.Vse vrste pretocnih crpalk so rotacijske. 3. Posebne vrste crpalk in crpalke za posebne namene: ejektor, injektor, elektromagnetnecrpalke, potopne crpalke itd. Crpalke poganjamo: ROCNO, npr. pri batnih tipih crpalk z MOTORJEM: z elektromotorjem (najpogoste­je), s hidromotorjem, z motorjem z notranjim zgorevanjem, s turbino, z vetrnico itd. MEHANSKO: motorski pogon preko mehaniz­mov ali mehanskih sestavnih delov spreminja­mo v takšno obliko, ki je primerna za pogon cr­palke; npr. pogon membranske crpalke: krožno gibanje motorja spremenimo v premocrtno gibanje drocnika, ki nato poganja crpalko Glede na crpalno višino razlikujemo: nizkotlacne crpalke do 20 m, • srednjetlacne crpalke od 20 do 50 m in • visokotlacne crpalke nad 50 m. Glede na vrtilno hitrost locimo: • pocasitekoce crpalke -50 do 500 vrt/min • hitrotekoce crpalke -1000 do 4000 vrt/min. Crpalke -posebne vrste in nameni Crpalka na vodni curek deluje na principu Ber­noullijeve enacbe in Venturijeve cevi. Voda vstopa pod velikim pritiskom in nato izstopi pri šobi v cev z vecjim premerom. Na izstopu iz šobe ima voda veliko hitrost. Zaradi velike izstopne hitrosti vode nastane v razširjenem delu cevi podtlak, ki povle­ce še fluid iz desnega prikljucka. Crtkasta pušcico na izstopu predstavlja pomešanost vode s fluidom iz desnega prikljucka: ! VODA i 't Na ta nacin deluje tudi nastavek na vodovodno pi­po, pnevmatska pištola za lakiranje itd. Takšno crpalka uporabljajo tudi gasilci za prosto­re, ki niso dostopni z gasilskim vozilom in niti niso primerni za uporabo prenosne gasilske crpalke: Crpalko postavimo v vodo (npr. v kleti) in jo ust­rezno prikljucimo. Prostor 4 je povezan z vodo, ki jo želimo precrpati. Vstopno cev 1 napajamo iz hi­dranta ali iz gasilskega vozila. Zaradi šobe 2 in 3 se poveca hitrost vode in zato nastane v prostoru 4 podtlak (posledica Bernoullijeve enacbe). Pod­tlak pa nato potegne vodo iz 4 , ki skupaj s pogon­sko vodo izstopa skozi cev 5. Slabost crpalke na vodni curek: najprej je treba zagotoviti približno 1/3 kolicine vode, ce želimo izcrpati 2/3 vode. Crpalke na vodni curek imenujemo tudi: • ejektorji. ce fluide odstranjujejo, izpraznijo • injektorji. ce fluide zbirajo (npr. v neko posodo) Hidravlicni oven dela na principu pulzacije vode (vodni udar). To pomeni, da izkorišca del kineticne energije tekocine za dvig na višino, ki je vecja od višine, s katere voda doteka. Premaguje lahko višine do 200 m pri dotocni višini 30 m. TLACNA POSODA Crpalka dela sunkovito in samodejno. Za to opra­vilo ne potrebuje tujega pogona, izkoristi le padec vode, s katero se hidravlicni oven napaja. Delovanje: vzmet drži kroglicni ventil V1 odprt vse do mejnega pretoka vode, ko se kroglicni ventil V1 zapre. Zaradi vztrajnosti tekoce vode v dovodni cevi pride do hidravlicnega udara, zato mocno naraste tlak v dovodni cevi. Hidravlicni udar odpre ventil V2 in voda stece v tlacno posodo. Ko se hidravlicni udar umiri, tlak v dovodni cevi pade: ventil V2 se zapre in prepreci vodi, da bi odtekla nazaj iz tlacne posode, vzmet spet odpre ventil V1 in cikel se ponovi. Potopne crpalke delujejo tako, da nanje natak­ nemo izhodno cev, jo potopimo v vodo, ki jo že­limo precrpati ter jo prikljucimo na elektricno napetost. HIDRAVLICNI TLACNO ELEKTRICNA AKUMULATOR STIKALO VAROVALKA ODPRT POKROV VODNEGA VIRA 1 POTOPNA CRPALKA Centrifugalna crpalka vrti tekocino tako, da poga­nja rotor s spiralno oblikovanimi lopaticami. Cen­trifugalna sila potisne tekocino na obod, vodilnik pa je oblikovan tako, da jo usmerja proti izhodu: 0 2 3 5 1-ohišje (okrov), 2 -pogonska gred, 3 -rotor (go­nilno kolo, tekac), 4 -lopatice, 5 -vodilnik, 6 -do­tok vode v rotor (sesalni vod), 7 -izliv (tlacni vod) Na tem principu obicajno delujejo tudi crpalke v pralnih strojih. Sin. vrtincna crpalka, turbocrpalka.Turbocrpalke nimajo ventilov, rocicnega mehaniz­ma in vztrajnika, zato so v primerjavi z batnimi cr­palkami manjše, lažjein cenejše.Stroški vzdrže­vanja so nižji, možen je neposreden elektromotor­ni ali turbinski pogon.Slaba stran sta manjši izkoristekpri manjših pre­tokih in visokih tlakih ter zapleten zagon.Za velike pretocne kolicine (od 1 do 20 m3/s) in majhne crpalne višine (1 do 4 m) uporabljamo aksialne turbocrpalke. Primerne so tudi za crpa­nje umazanih medijev, saj je malo možnosti zamašitve: Stran 35 TI.AK )) SESANJE Vijacna crpalka se odlikuje z mirnim in tihim delo­vanjem,ker delujejo brez pulziranja tlakain preto­ka. Vijacna crpalka z enim vijakomje Arhimedov vijak,sicer pa obstajajo vijacne crpalke, ki imajo dva do pet vijakov.Za omejevanje tlaka imajo te crpalke vgrajene nadtlacni prelivni ventil. 1 -sesanje 2 -ohišje 3 -vijaeni rotorji 4 -tlak. 2 3 Obicajni tlacni mehanizem je vijacni par, ki potiska tekocino v smeri vijacnice. Uporaba: za crpanje cistih in samomazalnih tekocin pri temp. do 80° C. Zaradi zracnosti se ne uporablja za visoke tlake -optimalno uporaba od 50 do 100 bar. Crpalke -simboli Z enosmernim Z dvosmernim d mm . S konstantnim pretokom y v f'Ľ f'Ľ Z nastavljivim pretokom : . ˝-J-1 HIDRAVLICNE CRPALKE Simboli po ISO 1219 Tlacni vod . Hidravlicna crpalka 1=() \..._ Elektromotor \_ . L Mehanska sklopka .. -Sesalni vod .-I -I "--------Rezervoar crpalke, volumenske -batne in membranske Batna crpalka izpodriva tekocino samo v delov­nem gibu bata. Crpanje tekocine je zato neena­komerno. Tlacni in sesalni ventil krmilita tlacni in sesalni gib: Ferdinand Humski Aksialna batna crpalka deluje tako, da kroženje gredi spreminja v aksialno gibanje batov. DRSNI ELEMENT , J... NAGIBNA PLOŠCA BAT Z nagibno plošco reguliramo hod batov. Uporaba: za tlake do 300 barov. Radialna batna crpalka ima vecje zunanje mere od aksialne, ker ima radialno razporejene bate. Rotor se vrti okoli svoje ekscentricne osi ter pri tem poganja bate: ROTOR Radialna batna crpalka omogoca visoke tlake(do 600 bar), pri vodi dosežejo sesalno sposobnost do . in možnost regulacije pretoka s spreminja­njem ekscentra. Je manj obcutljiva na necistoce in ima visoko stopnjo izkoristka 11· Sin. enovreten­ska crpalka z ekscentrom. v Ferdinand Humski Stran 36 Crpalke, volumenske -rotacijske Zobniška crpalka se v hidravliki najpogosteje uorablja. Deluje tako, da se z vrtenjem zobnikov olje transportira med zobniki in ohišjem crpalke. Pogonski motor žene enega od zobnikov, ta pa poganja drugega, ki se z njim ubira. Ko pa se zob­nika ubirata, se vsebina iztisne in na ta nacin se ustvari potreben nadtlak: TLAK SESANJE Da ne bi prišlo do kavitacije, je presek sesalnega voda obicajno vecji od tlacnega -vecji presek po­meni manjše hitrosti in s tem manjši padec tlaka. Na podobnem principu deluje t.i. crpalka z rotira­jocimi bati, ki se uporablja za crpanje cistih teko­cin (mleka), zmesi vode in zraka (papirna industri­ja), do 90 80° C in za tlake do 1 O bar: Crpalka s profilnim rotorjem ali rotorska crpal­ka ima notranji rotorz zunanjim ozobjem (1) in zu­nanji rotorz notranjim profilom (2). Oba rotorja sta namešcena ekscentricno(nimata skupnega sredi­šca), vendar zobje notranjega rotorja neprestano drsijo po zobeh zunanjega rotorja in tesnijo v vec tockah. Notranji rotor ima eden zob manjod zuna­njega, zato da isti zob notranjega rotorja nalega v razlicne vrzeli zunanjega rotorja. Notranjirotor PQ: ganja zunanjega. ki se vrti v ohišju crpalke. Pro­stor na sesalni strani se povecuje, na tlacni strani pa zmanjšuje: Crpalke -zagon Batne in rotacijske crpalkeso samosesalne. Pred zagonom jih ni treba zaliti, ker so sposobne same izcrpati zrak iz sesalnega cevovoda in delovnega prostora. Te crpalke zaganjamo in ustavljamo obvezno pri odprtem tlacnem ventilu. Turbocrpalke niso samosesalne. Pred prvim za­gonom jih moramo zaliti. Zalijemo jih skozi pose­ben nalivni vijak ali tako, da jih prikljucimo na va­kuumsko crpalko. Da se odstrani zrak iz žepov v kanalih rotorja, rotor nekajkratz roko zavrtimo. crtalna miza Glej Zarisovanje. crte na tehniških risbah Priporocila za vrste crt so dana s standardom SIST ISO 128, ki predpisu­je 1 O vrst crt, od katerih se dve (E in K) uporablja­ta le izjemoma. Pri izbiri crt vedno pomislimo na: 1. Debelinocrte: debela, tanka ali tanka in na pre­hodih debela. 2. Prekinjenostcrte: polna, crtkana, crta -pika ali crta -dve piki. 3. Oblikocrte: gladka (ravna, krožna ipd), cikcak, prostorocna. Crte, ki se najpogosteje uporabljajo na tehniških risbah, so A (vidni robovi, konture ipd.), B. (kotirne crte, pomožne crte, šrafure, kazalne crte itd.), C. (omejitev prekinjenih in neprekinjenih prerezov), E (prekriti nevidni robovi, konture),. (srednjice, si­metrale) in!::!. (oznacevanje prerezov): A POLN1 A, llEBiEL.A CRTA I B-POLN -----A, TANKA CRTA ' I 1 C . PROSTOROCN1A TANKA CRTA F -------CRTKAN1A TANKA CRTA Crpalke s profinim rotorjem imajo majhne dimen­zije, nizko ceno in dolgo življenjsko dobo. Sin. rotacijska crpalka. Zobniška crpalka s srpom deluje zelo podobno kot crpalka s profilnim ozobjem, saj ima notranji in zunanji rotor. Dodatni filP (1) pa je namešcen za­to, da se po njem obojestransko transportira olje: Krilna crpalka Patentiral jo je Charles C. Barnes 1874. Crpalka na risbi ima le dva krilca, seveda jih je lahko tudi vec. Rotor in stator sta postavljena ekscentricno. Krila semed vrtenjem rotorja prile­gajo ohišju(se iztegnejo in spet nazaj stisnejo v rotor) zaradi centrifugalne sile, lahko so temu na­menjene posebne vzmeti, pripomore pa tudi pri­tisk tekocine in lastna teža krilca. 1 -ohišje crpal­ke 2 -rotacijsko krilce 3 -rotor 4 -vzmet 5 -izpust­ni ventil. A -sesanje, B -tesnenje, C -tlacenje. Cevno crpalko poganjajo valjcki, ki se vrtijo na oseh, namešcenih po obodu rotorja. Valjcki s ko­taljenjem povozijo elasticno cev in tako potiskajo doloceno kolicino fluida po cevi. Vrtilna hitrost je obicajno konstantna in zato je tudi pretok cevnih crpalk konstanten: SESANJE Cev mora biti izdelana iz zelo elasticnega materi­ala, obenem pa je odporna proti agresivnim teko­cinam. Cevna crpalka je zato primerna za crpanje lugov in kislin. Vcasih z besedo cevna crpalka oznacujemo tudi obrnjeno U cev, ki se uporablja za pretakanje tekocin. Rocna rotacijska crpalka pa precrpava gorivo in podobne tekocine z nihanjem rocice sem ter tja: r-·-TANKA CRTA-sPI KA.. N1 A PR!EHODI H OIJEBiELJEN1A H __ ___j crtna koda S tem izrazom obicajno mislimo na oznacevanje razlicnih vrst izdelkov, glej EAN, ISBN, prim. ldent, RFID, QR koda. Z izrazom crtna koda pa lahko mislimo tudi na oznacevanje uporov z barvnimi obrocki, glej Oznacevanje uporov. cvrstost Glej Žilavost. d.d. Glej Delniška družba. d.n.o Glej Družba z neomejeno odgovornostjo. d.o.o. Glej Družba z omejeno odgovornostjo. DA Kratica: double acting -dvosmerni delovni valj. DAB Ang. Digital Audio Broadcasting, tehnologija za digitalno radijsko oddajanje / sprejemanje. Na nekem dolocenem spektru lahko ponuja vec radi­jskih programov kakor analogni FM radio. Dahpapa Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine: die Dachpappe -strešna lepenka. Dajalnik signalov Naprava, ki IZDAJA UKAZE: 1. Na osnovi meritev vhodnih velicin in 2. Na osnovi obdelave tako pridobljenih podat­kov. Rezultat obdelave pa je odlocitev (npr.: je opticni signal dovolj mocan ali ne). Primeri dajalnikov signalov: stikala, koncna sti­kala, Reedov kontakt, fotocelica itd. Razi. Senzor. Daljinski upravljalnik Elektronska naprava, s katero lahko na krajše ali srednje razdalje (nekje 6 do 20 m) upravljamo neko drugo napravo. Prim. Brezdoticno aktiviranje kontaktov. Daljinsko stikalo Glej Kontaktor. Razi. brez-žicno stikalo (geslo Stikalo). Dalton Enota za atomsko in molekulsko maso. Znaša 1 ,660566 x 10-24 g (1 /12 mase ogljikovega izotopa 12C). Sin. atomska masna enota, ame. Daltonov zakon Skupni tlak vlažnega zraka p je enak vsoti delnih (parcialnih) tlakov suhega zraka Pz in vodne pare p': P = Pz + p' Prim. Vlažnost. Datoteka Urejena skupina racunalniških podat­kov, ki predstavlja zakljuceno celoto. Po vsebini locimo tekstovne, zvocne, video ~, ~ z risbami, slikami itd. Datoteke so shranjene na trdem disku. Da jih lažje najdemo, jih zlagamo v mape. DATV Digitalna ATV, glej ATV. dB Decibel, glej Bel. DB25 Glej RS-232. Sin. DB-25. DC Enosmerni tok, ang. Direct current. Prim. AC. DCS Distributed control system. Je nacin racunal­niškega nadzora proizvodnih sistemov v primerih, ko posamezni nadzirani elementi niso združeni na skupni lokaciji (kot pri PLC), ampak so medseboj­no oddaljeni in razpršeni po sistemu. Vsaka komponenta ima svoj krmilnik, celoten si­stem krmilnikov pa je povezan z omrežjem, ki omogoca komunikacijo in skupen nadzor. DDR Double Dala Rale, vrsta dinamicnega RAM. DDV Davek na dodano vrednost. Davcna osno­va je v vecini primerih vse, kar predstavlja placilo. De-Predpona v sestavljenkah za izražanje odstranitve, odcepitve, izlocanja, zmanjšanja, uni­cenja, zanikanja, smeri proc. Prim. In-. De Dionova prema Glej Toga prema z deljenim gonilom. De Morganova zakona Glej Pravila stikalne algebre. DE9 Glej RS-232. Sin. DE-9. Debel Leva stran konta in pomeni v breme. Prim. Konto, Kredit. Decentricnost Glej Centricen. Decibel Prim. Bel. 1. Enota za ojacenje ali slabljenje sistema. 2. Namesto fona enota za merjenje glasnosti. Decimalen Ki temelji na delitvi enote na deset delov,desetinski: decimalna pika oz. vejica loci enice od desetin, decimalka je številka za deci­malno vejico, decimalne merske enote uporabl­jajo predpone, ki nadomešcajo potence števila 1 O. Prim. SI, Binaren, Dekaden, Številski sistem. Decimetrski valovi Glej UHF. Dedukcija 1. Sklepanje od splošnih (priznanih) dejstev )s posameznim primerom. Ant. indukcija. 2. Spoznavanje novega (ucenje) z abstraktnim mi­šljenjem, z zgošcenim razmišljanjem. Vkljuce­nih je manj cutnih zaznav. Ant. indukcija. 3. Izvajanje, izpeljevanje. Lat. deductio. Default V racunalništvu: avtomaticno privzeta nastavitev programske opreme ali naprave, kadar uporabnik ne posega v nastavitve. Defektaža Pregled strojnih delov, ki mu sledi QQ: .. narocilo ali izdelava slabih delov. Defekt: napaka, okvara, poškodba, pomanjkljivost. Prim. Diagnostika, Detekcija. Defektoskopija Neporušitvena metoda za odkri­vanje napak (defektov): ultrazvocna, magnetna, penetrantska, radiografska kontrola, kontrola pro­pustnosti, akusticna emisija itd. Ang. NOT Non Destructive Testing. Neporušitvene kontrole nam odkrivajo: -nepravilnosti in napake materiala (npr. razpoke) -neprimerno kvaliteto materiala -strukturo, kemijsko analizo, napetosti materiala -dimenzije, fizikalne in mehanske lastnosti Prednosti neporušitvenih metod: • ne poškoduje materiala, ki ga pregledujemo • nimajo vpliva na funkcionalnost preizkušanca, • isti vzorec lahko pregledamo z vec metodami (pregled lahko tudi ponovimo), • kontrolo lahko pogosto izvajamo tudi med obra­tovanjem, Stran 37 • spremljamo lahko mehanizem napake (npr. šir­jenje loma), • za izvajanje kontrole obicajno zadošca le cišce­nje (ni potrebna posebna priprava), • merilna oprema je obicajno prenosna. Obstajajo pa tudi slabosti: lastnosti obicajno me­rimo posredno, nekatere metode zahtevajo vecjo varnost pri delu, interpretacija rezultatov zahteva posebej izobraženi kader, oprema in pribor sta ponavadi zahtevnejša, dražja. Defibrilator Naprava, s katero prekinemo fibri­lacijo -nekoordinirano krcenje srcnih mišicnih vla­ken. Prim. Reševalni znaki. Deflektor Naprava, ki preusmerja, odklanja (tok plinov, delcev) ali pa doloca odklon (npr. na kom­pasu). Ang. deflect: odkloniti, zaviti. Deformabilnost . Preoblikovalnost, Duktilnost. Deformacija Sprememba oblike ali dimenzij predmeta pod vplivom zunanjih sil. Glede na POVRACLJIVOST razlikujemo dve vrsti deformacij: • zacasnaoz. elasticna deformacija: po preneha­nju delovanja zunanjih sil dobi telo zopet svojo prvotno obliko in dimenzije • stalnaoz. plasticna deformacija: po prenehanju delovanja zunanjih sil predmet obdrži spreme­njeno obliko in dimenzije Vrste deformacij PO OBLIKI: 1. Vzdolžne (normalne, linearne) deformacije s (raztezek, podrobneje: glej geslo Napetost in Hookov zakon). 2. Precne (tangencialne) deformacije y (podrob­neje: glej geslo Napetost in Hookov zakon). 3. Zožitek prereza '!' in zožitek s (glej Kontrak­ q cija). Po PROSTORSKI SPREMEMBI delcev locimo: a) Homogeno deformacijo, pri katerii imajo tudi deformirani delci paralelepipedno obliko. b) Nehomogeno deformacijo, pri kateri se z de­formacijo pojavi tudi lokalno zoževanjeali izbocenje prereza (glej Kontrakcija). Lokalno zoževanje je znacilno za nateg, lokalno izbo­cenje pa za tlak. Deformabilnost: glej Preoblikovalnost. Deformacija kovin Ce obremenimo kristalno rešetko kovine z neko silo, se le-ta najprej elastic­no deformira (ukrivi): a) b) Takoj, ko preneha delovanje zunanje sile, se re­šetka b) povrne v prvotni položaj a). Pri obremenitvi prek meje elasticnosti pa pride do­datno še do majhnih premikov kristalnih delcev. Pri tem se lahko premaknejo skupine rešetk, ne da bi med njimi prenehala kohezija (povezava). Ta pojav imenujemo drsenje, translacija, dislokacija: T I T T c) d) Po prenehanju delovanja zunanjih sil elasticni del deformacije izgine.Kristalni delci, ki so se relativ­no premaknili, pa ne zdrsijo vec nazaj -nastopi trajna (plasticna) deformacija, kovina se preob­likuje (stanje d). Pri preoblikovanju se struktura materiala spreme­ni, kristali se zaradi plast. deformacije raztegnejo, tako da dobimo pri zadostnem pritisku vlaknasto strukturo,ki poteka v smeri preoblikovanja: Ferdinand Humski Zgornja slika se nanaša na predhodne slike a), b), c) in d). Prikazuje spremembo vlaknaste strukture iz stanja a) (levo) v stanje d) (desno). Na spodnjih slikah je prikazana struktura kolena­ste gredi, ce je ta ulita (1 ), ce je izdelana z odreza­va njem (2) ali pa plasticno oblikovana (3): o o o o o o 00 o o 2o o o -o ci 0 -00. o l) 2) 3) Nedvomno ima najboljše mehanske lastnosti pla­sticno preoblikovana (npr. kovana) gred, prav za­radi ugodne vlaknaste strukture. Materialu povrnemo prvotne trdnostne lastnosti . rekristalizacijskim žarjenjem. Deformacijska trdnost Napetost, ki je potrebna, da nastopi trajna deformacija oz. da v danih raz­merah material preide v plasticno stanje.Pri top­lem preoblikovanju je deformaijska trdnost odvis­na predvsem od temperature in od preoblikovalne hitrosti. Pri hladnem preoblikovanju pa preobliko­valna hitrost nima posebnega vpliva. Sin. preob­likovalna trdnost, oznaka k1. Prim. Specificni deformacijski odpor. Defragmentacija Sestavljanje razdrobljenih delov datotek v datotecnem sistemu. Dejanska mera Vrednost dolocene dimenzije na izdelku, ki jo ugotovimo z merjenjem. Prim. Imenska mera, Toleranca. Dejanski odstopek Glej Toleranca. Dejavnost Delo, dejanje ali proces, ki si prizade­va izpolniti zastavljeni cilj. Cilj pridobitne dejavno­sti je ustvarjanje dobicka. V Sloveniji obstaja stan­dardna klasifikacija dejavnosti SKD, ki se uporab­lja zaradi razvršcanja poslovnih subjektov. Dejstvo Vsaka utemeljena ugotovitev o tem, kar dejansko obstaja ali kar se je dejansko zgodilo (obstajalo) v preteklosti. Prim. Znanstvena meto­da. Dekaden Desetiški, ki ima za osnovo število 1 O: dekadni nacin štetja, dekadni sistem. Dekada: ce­lota iz desetih delov, doba desetih casovnih enot, navadno dni. Prim. Decimalen. Dekantiranje Previdno odlivanje tekocine nad usedlino. Razlikuj: filtracija, dekapirati. Dekapirati Odstraniti okside (škajo) in druge spo­i[n§. (npr. nalic: barva, oljnati lak ipd.) obicajno § kovinske površine,lahko pa dekapiramo tudi les, lase (odstranimo barvo z las) itd. Stari nalic lahko odstranimo kemicno (luženje, lahko tudi s podporo elektricnega toka), toplotno (s sežiganjem, z vrocim zrakom ipd.) ali z bruše­njem.Npr. dekapirana plocevina -pomeni, da je plocevina lužena, odstranjeni so površinski oksidi. Beseda dekapirati izhaja iz fr. decaper. cistiti, ribati, zdrgniti. Razi. dekantiranje. Ferdinand Humski Dekodirati Prevesti znake, šifre, signale itd. v po­datke. Npr.: crko A spremenimo v zaporedje binar­nih števil 1000001. Prim. Kodirati, ASCII. Razi. modulacija, modem. Dekoracija Okrasje, okrasitev, olepšava. Prim. Kromanje (dekoracijsko). Dekstrini Ogljikovi hidrati z veliko molsko maso (2.000 -30.000). Nastajajo pri nepopolni encimski razgradnji škroba (vsebuje jih npr. tudi pivski slad): škrob . dekstrin . maltoza . glukoza So brezbarvni beli do rjavi vodotopni praški, ki se uporablja za pripravo lepil (npr. za znamke) in kitov. Dekupirati Izrezovati, npr. dekupirna žaga -glej Žaganje. Prim. Kupirati. Delavniška risba Tehnicna listina, ki predstavi predmet z vsemi potrebnimi informacijami za izde­lavo tega predmeta: • obliko in mere predmeta, • dovoljena odstopanja od danih mer (tolerance), • oznake za kvaliteto obdelave, • opombe o materialu, toplotni obdelavi, površin­ ski zašciti in podobno. 100 , 2 72 8 ._t Delavniških risb za standardizirane predmeteni. potrebno izdelati -le v kosovnicah jih oznacimo tako, kot doloca standard. Prav tako praviloma ne izdelujemo delavniških risb za sestavne dele, ki jih nabavljamo od svojih dobaviteljev. Prim. Risba, Konstrukcijska dokumentacija. Delavniški prirocnik Prirocnik s podrobnimi navodili za vzdrževanje neke naprave (pregled, popravila, rutinsko vzdrževanje, nacrt servisiranja itd). Namenjen je strokovnjakom za vzdrževanje. Praviloma vsebuje tudi slikovni del z obrazlože­nimi postopki servisiranja. Prim. Vzdrževanje (dokumentacija), ang. practical manual, repair ~. Nem. Reparaturanleitung, ang. Manual. Prim. Navodila za uporabo. Delavniško ravnilo Ravnilo, ki se v delavnicah uporablja za merjenje in zarisovanje ter praviloma ne omogoca vecje locljivosti od 1 mm. Zaradi svo­je funkcije mora biti bolj trpežno od obicajnih rav­nil, pogosto ima tudi posebno obliko ali kakšne dodatke (npr. oblika kotnika), ki olajšajo delo: Za kovinarska dela, ki ne zahtevajo velike natanc­nosti (npr. groba karoserijska dela), namesto de­lavniškega ravnila uporabimo tudi tracni meter. Delegiranje nalog Pooblašcanje nekoga druge­ga za opravljanje dolocenih nalog. To je obicajna sprememba v podjetju, ki raste. Delegat: poob­lašcenec za zastopanje. Vodstveni kader si želi zmanjšati kolicino dela tako, da razširi krog odlocevalcev -to pa lahko pomeni povecanje ucinkovitosti odlocanja ali zmanjšanje uspešnosti odlocanja (zaradi manj­še usposobljenosti novih kadrov itd.). Ob predajanju nalog nekomu drugemu je nujno treba pomisliti tudi na: • prenos odgovornosti, ne le pristojnosti • nacin, kako bomo obcasno opravljali kontrolo nad njegovim delom Delilnik Priprava za zasuk obdelovanca za tocen kot. Z njegovo pomocjo obdelamo tiste obdela- Stran 38 vance, pri katerih moramo na njihovem obsegu kaj deliti, npr. zobnike,štiri-in šestrobe glave vijakovin držajev. povrtalaipd. Je najvažnejši pri­bor frezalnih strojev. Nem. Teilapparat. Najprej moramo poznati besedo DELITEV: pove nam, kolikokrat moramo zasukati obdelovanec, da ga bomo zavrteli za celoten krog. Oznaka je z. Delitev prepoznamo po obliki že frezanega izdel­ka, npr. po tehniški risbi. Primera: -šestroba glava vijaka ima delitev z6, ker je = obdelovanec potrebno šestkrat zavrteti in porez­kati, da dobimo pravini šestkotnik -zobnik z 31 zobmi ima delitev z31, ker je obde- = lovanec potrebno 31 krat zavrteti in porezkati ZGRADBA DELILNIKA. Poznamo razlicne izved­be delilnikov, ki se med seboj razlikujejo po: -nacinu vpenjanja obdelovanca (vodoravni oz. horizontalni delilnik, navpicni delilnik se imenuje vrtilna plošca) -možnostih uporabe (za direktno, indirektno in diferencialno deljenje) Najpogosteje up. UNIVERZALNI DELILNIK, ki je primeren za vse tri možnosti deljenja. Glavni deli: a) V okrovu delilnikaje kotni prenos. Polžpoga­nja polžasto kolo,ki preko vretena delilnika obraca vpeti obdelovanec. Polžasto kolo ima navadno 40 zob. Prestavno razmerje je v tem primeru 40 :1. To pomeni, da se pri 40 vrtljajih polža polžasto kolo zavrti enkrat, s tem pa tudi obdelovanec. b) Na gred polža je nataknjena delilna plošca z luknjami, ki se ne vrti s polžem. V indirektnem nacinu deljenja je z aretirnim zaticemfiksno povezana z ohišjem, v diferencialnem nacinu pa poganja menjalne zobnike. Luknje delilne plošce so natancno pozicionirane, saj je prav od njih odvisna natancnost delitve. Z gredjo polža je togo povezana delilna rocica. To pomeni: z vrtenjem delilne rocice vrtimo tudi polž delilnika. Preko posebnega zatica delilne rocicelahko položaj delilne rocice fiksiramo na delilno plošco. Med delilno plošco in delilno rocico se nahajajo škarje -pripomocek pri indirektnem deljenju. c) Vmesne zobnike za diferencialno deljenje po­ navadi skladišcimo posebej. UPORABA DELILNIKOV. Delimo lahko: 1. Direktno oziroma neposredno. Pri tem nacinu deljenja sta delilna plošca in obdelovanec na isti osi,kar pomeni: kolikor se zavrti delilna plošca, toliko se zavrti tudi obdelovanec. Pri serijski proizvodnji lahko z direktnim nacinom deljenja dosegamo natancnosti ± 6". Uporabljamo lahko: -poceni delilnikeza direktno deljenje, ki imajo delilno plošco že pravilno namešceno -univerzalne delilnike,pri katerih moramo naj­prej izklopiti polž od polžastega kolesa,nato pa še nastaviti ustrezno delilno plošco Pri direktnem deljenju je delilna plošca razdelje­na na enakomerne razdelke z luknjami, zareza­mi ali z drugimi oznakami. Obicajno imamo 24 ali 36 razdelkov. Število razdelkov na delilni plošci imenujmo r. Izracunati moramo n -število razdelkov, ki jih je potrebno zasukati vsakokrat, ko nastavimo obdelovanec za naslednje frezanje. Velja enac­ba n = r/z. Ce n ni decimalno število, tedaj obdelovanec vsakokrat zavrtimo za n zarez. Direktno lahko delimo samo v primeru, ko je r deljiv s številom z brez ostanka. Primer 1: Na delilni plošci imamo 24 lukenj, število razdel­kov je torej r 24. Izdelati moramo zobnik z 12 = zobmi, delitev je torej z= 12. Izracunamo n r/z 24/12 2. To pomeni, da = = = bomo vsakokrat po frezanju zavrteli delilno plošco za 2 luknji. Primer 2: Na delilni plošci imamo 24 lukenj, število razdel­kov je torej r 24. Izdelati je treba zobnik s 13 = zobmi, delitev je torej z= 13. Izracunamo nr/z 24/13 1 +11/13. Vtem == = primeru pa r ni deljiv s številom z!To pomeni, da z direktnim deljenjemte delitve ne moremo izvesti. 2. Indirektno oziroma posredno lahko delimo z univerzalnim delilnikom, ki ima vklopljen polža­sti prenos. Delilna plošca z luknjami je ves cas aretirana. To pomeni, je z aretirnim zaticem fik­sno povezana z ohišjem. Ne vrti se s polžem, temvec miruje. Vedeti moramo, da ima polžasto kolo 40 zob. Opraviti moramo 3 korake: a) Izracunamo število vrtljajev delilne rocicen: 40 = n- n moramo zapisati tako: -da bomo vedeli, koliko je celih vrtljajev, -preostanek izrazimo z ulomkom. Med celimi vrtljaji in preostankom zapišemo znak +. Primer pravilnega zapisa števila vrt­ljajev delilne rocice pri z= 9: 4 4 + ali 4+ 4/40 40 rocica b) Izbratimoramo pravilno delilno plošcoin P..@.: vilnen niz lukenj.Izbor je odvisen od pre­ostanka, ki je napisan v obliki ulomka. Navadno imamo na razpolago tri delilne plošce s po šestimi nizi lukenj: l. delilna plošca: 15, 16, 17, 18, 19, 20 II. delilna plošca: 21, 23, 27, 29, 31, 33 III. delilna plošca: 37, 39, 41, 43, 47, 49 S temi delilnimi plošcami lahko delimo do 50 delitev. Nad 50 pa lahko delimo le mnogo­kratnike števil od 1 do 50. V našem primeru je preostanek 4/40. S kraj­šanjem ulomka dobimo 2/20. Pogledamo, na kateri plošci imamo 20 lukenj -izberemo torej l. delilno plošco in niz z 20 luknjami. Ko smo izbrali ustrezno delilno plošco, vpnemo obdelovanec na delilnik. Nato na de­lilnik montiramoše izbrano delilno plošcoin jo aretiramo z aretirnim zaticem. Zatic delilne rocice vtaknemo v prvo luknjo izbranega niza (v našem primeru je to niz z 20 luknjami). Zatem še pravilno nastavimo škarje delilnika: -prvi krak škarij nastavimo na prvo luknjo (v katero je že vtaknjen zatic), -drugi krak škarij zavrtimo za preostalo šte­vilo lukenj naprej (v našem primeru za 2 luk­nji); pri tem ne štejemotiste luknje. v katero i.§. že vtaknjen zatic! c) Delimo tako, da delilno rocico: -najprej zavrtimo za cele vrtljaje -nato v isti smeri zavrtimo še za preostanek Ko smo delilno rocico pravilno zavrteli, jo z zaticem takoj fiksiramona delilno plošco nato pa nastavimo škarje na naslednjo pozicijo! Delilno rocico moramo vrteti vedno v isti smeri (v desno), da ne naredimo napake! Primer 1: Izdelati moramo zobnik z 32 zobmi, delitev je torej z=32. Izracunamo n = 40/z = 40/32 = 1 + 8/32. Izberemo l. delilno plošco s 16 luknjami. n = 1 + 8/32 = 1 + 4/16 Iz izracunanega sledi, da moramo za 32 delitev delilno rocico vsakokrat zavrteti: -najprej za 1 cel vrtljaj, -nato pa še za 4 luknje na krogu s 16 luknja- mi, na l. delilni plošci. zalic pred deljenjem škarje nastavi na 8 lukenj in prištej še tirto v kateri je zatic deljenju škarje po deljenjiu Primer 2: Izdelati moramo zobnik z 51 zobmi, delitev je torej z=51. Izracunamo n = 40/51, celih vrtljajev ni. Nobena delilna plošca nima 51 lukenj. Število 51 je sicer deljivo s 17 (51 = 3 x 17). Vendar je problem v tem, ker število 40 ni deljivo s 3. Torej: z indirektnim deljenjem ne moremo izde­lati takšnega zobnika! 3. Diferencialno delimo takrat, ko za zahtevano delitev z nimamo na voljo delilnih plošc s pri­mernim številom lukenj. Zato ne moremo deliti niti direktno in niti indirektno. Npr. z = 53. Za dobro razumevanje diferencialnega deljenja je postopek potrebno PREBRATI VECKRAT: a) Dolocimo pomožno delitev, ki jo imenujemo x. To je najbližja delitev ki jo lahko indirektno delimo.Izracunamo si, kako bomo indirektno delili z x: cele obrate in tudi preostanek. Stran 39 Za naš primer si izberemo najbližje okroglo število x = 50, n = 40/50 = 4/5 = 16/20. Izbra­li smo torej l. delilno plošco in niz iz 20 lukenj. b) Sedaj izracunamomajhen popravekzasuka (diferencial) za razliko z-x. To naredimo tako, da dolocimo menjalne zobnike. Ce smo izbrali x vecji od z, tedaj bo zasuk obdelovanca pri pomožni delitvi premajhen in ga bomo zato z diferencialnim deljenjem QQ..:: vecali. Delilna plošcase mora zato vrteti v isti smeri kot delilna rocica, potrebovali bomo parno število zobnikov (2 ali 4): 40 Z1·Z3 i = -· (x-z) = -­ A x Z2·Z4 Ce pa je zbran x manjši od z, tedaj moramo zasuk obdelovanca pri pomožni delitvi zman­jševati. Potrebujemo 3 zobnike, zato da se bo delilna plošla vrtela v nasprotni smeri vrte­nja delilne rocice: 40 Z1·Z3 i = -· (x-z) = -­ B x 22 Na univerzalnih frezalnih strojih so so navad­ no na voljo zobniki z naslednjim številom zob:24,27,28,30,32,38,40,42,48,56,64, 72, 86, 100 in 127. V našem primeru dobimo rezultat: i = 4/5 · 3. Ker imamo x manjši od z, bomo izbrali 3 izmed razpoložljivih zobnikov, delilna plošca se bo vrtela v nasprotni smeri vrtenja delilne rocice. Izberemo z1 = 24, z2 = 40 in z3 = 32. c) Ko so doloceni menjalni zobniki, jih prikljuci­mo na delilnik.Prikljucimo tudi delilno plošco. Nato izkljucimo aretirni zaticin s tem dovoli­mo vrtenje delilni plošci. Zatic delilne rocice vtaknemo v prvo luknjo delilne plošce. Nastavimoše škarje, tako kot je to opisano pri indirektnem deljenju. V našem primeru je število celih vrtljajev enako O, preostanek pa je 16 od 20 lukenj. V delilnik vpnemo obdelovanec in ga prvic obdelamo. Nato izkljucimo zatic delilne roci­ce in zavrtimo delilno rocico v desno. Vrtenje se bo preko polža prenašalo na polžasto kolo in na vreteno delilnika. Vreteno delilnika bo zavrtelo obdelovanec, obenem pa bo vrtenje prenašalo tudi v nasprotno smer: na menjal­ne zobnike, stožcaste zobnike in na delilno Ferdinand Humski plošco. Pri diferenc. deljenju se torej vrtita tako delilna rocica kot tudi delilna plošca! Delilno rocico vedno vrtimo v desno. Bodimo pozorni na smer obracanja delilne plošce, ki se vrti pocasneje. Smer je odvisna od tega, ali je vecji z ali x. Ce je vecji x, tedaj se delil­na plošca vrti v desno, tako kot rocica. Ce pa je vecji z, tedaj se delilna plošca vrti v levo, nasprotno smeri vrtenja rocice. Ce se delilna plošca vrti v napacno smer, tedaj smo dolocili napacno število menjalnih zobnikov. Rocico delilnika vrtimo v desno tako dolgo, dokler ga z zaticem ne zataknemo v izbrano luknjo na delilni plošci. Takoj zatem nastavi­mo škarje v naslednjo pozicijo. Ko zrno obde­lovanec obdelali, postopek ponovimo. deilnaplošca j delilnaplošca VRTENJE DELILNE PLOŠCE VRTENJE DELILNE PLOŠCE 1J V SMERI ROCICE NASPROTNI SMERI ROCICE Delilnik napetosti Glej Potenciometer. Delni prerez Risba, ki prikazuje predmed v pog­ledu, neko njegovo podrobnost pa v prerezu. Prerez in pogled locuje crta C.Ponavadi na ta nacin prikazujemo ugreznine: Delniška družba Družba, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice, kratica d.d. Na nemško go­vorecem podrocju se ta oblika družbe imenuje Aktiengesellschafl, kratica AG. Angleži imajo krati­co Ud. -Public Limited Company, tudi private company limited by shares. Delo Zavestna in v naprej premišljena clovekova dejavnost, ki se opravlja z dolocenim namenom in je usmerjena k uresnicevanju v naprej dolocene­ga cilja. Delovni proces organiziramo tako, da bo delo cim bolj ucinkovito, produktivno. Delo, fiz. Produkt sile in premika predmeta y_ smeri sile. Oznaka je A ali W (work), merska enota je J: A = F·s [J] F ... sila [N] s ... pot [m] DELO PRI VRTENJU je produkt konstantnega navora in zasuka okoli te osi: A = M·cp [J] M ... navor [Nm] ep ... kot zasuka [rad] Delo tlaka pri stiskanju / raztezanju: A = p·L'lV [J] p ... stalni tlak [Pa = N/m2] L'lV ... sprememba prostornine telesa [m3] Delo pri stiskanju ali raztezanju prožne vzmeti: A = k·x2/2 [J] k ... konstanta vzmeti [N/m] x ... raztezek (skrcek) vzmeti [m] Elektricno delo: A = Q·U [J] Q ... prenos elektrine [C= As] U ... napetost [V] Termodinamicno delimo delo na absolutno delo (zaprti sistemi) in tehnicno delo (odprti sistemi). Delo je pozitivno, ce ga pridobimo iz sistema (npr.: raztezanje plinov poganja bat, ki poganja avto) in negativno, ce ga sistemu dovajamo (npr. Ferdinand Humski stiskanje plinov, ko napihujemo balon). Delo v bistvu meri izmenjavo energije med telesi. Opravi se 1.§., ce s silo premaknemo nek predmet! Delovna dokumentacija Dokumenti, ki služijo za: • pripravo inšpekcijskega pregleda / tehnicnega pregleda naprave • pregled podatkov o zavarovancu v zvezi s pokoj­ninskim in invalidskim zavarovanjem • pripravo dela, odredbo dela, zakljucek dela, kon­ trolo kvalitete, stroškov in rokov izdelave Opazimo, da razlicne službe na razlicen nacin ra­zumejo pomen delovne dokumentacije. Pri pod­robnejših opisih bomo imeli v mislih predvsem tehnicno delovno dokumentacijo: delovni dnevnik, delovni nalog, delovni list, nalog za izdajo materi­ala, povratnica materiala, nalog za izdajo orodja, deavniška risba, obvestilo o izmetu, dobavnica sestavnih delov, sestavov in izdelkov. Prim. Tehnološka dokumentacija. Delovna faza Zakljucen del procesa (npr. tehno­loškega), npr. montaža, površinska obdelava itd. Zajema vec zaporednih postopkov (operacij). v eni delovni fazi se obdelovanec preoblikuje do dolocene stopnje, vendar z njo še ne dosežemo želenega koncnega cilja. Prim. Gantogram. Delovne faze si v proizvodnji dolocamo za boljši pregled nad celotnim proizvodnim procesom. Delovna moc Tisti del navidezne moci pri izme­nicnem toku, ki jo porabi uporabnik. Je produkt navidezne moci in kosinusa faznega premika: p = Ue( le( COS

__"__l@I_@_ A·'llhm 'llhje hidravlicno_ mehanicni izkoristek m Kadar pa imamo Pe že poznan, lahko izracunamo površino bata A: F valja A > Pe "'llhm Izracunana površina bata A je odvisno od položaja batnice: ,! Ce je premer bata D, premer batnice pa d, velja: rr. a:2 ··(A2+.) 1f Proucimo še volumske tokove hidravlicnega valja: v, Predpostavimo, da velja qv1 = qv2! Ce upošteva­mo kontinuitetno enacbo qv1 = A1 ·v1 = qv2 = A2·v2, in A1 > A2, potem ugotovimo: v2 > v1 Ob predpostavki v2 = v1 pa ugotovimo qv1 > qv2 Seveda so realne razmere odvisne od obremenit­ve, pa vendarle: pri dvosmernih valjih z enostran­sko batnico (torej z razlicno površino bata na levi in desni strani) bo volumski tok olja pri izvleku dru­gacen od toka pri uvleku! Delovni ventil Ventil, ki napaja delovne valje (ak­tuatorje ). Praviloma imajo prikljucke z velikimi pre­meri cevi, da lahko zagotavljajo zadosten pretok zraka. Prim. Potni ventil. Delovno stanje Aktivno oz. aktivirano stanje. Nastane, ko na neko napravo (npr. potni ventil, stikalo) deluje ali je delovala zadostna sila, ki jo preklopi iz mirovnega oz. osnovnega stanja. Delovno vreteno Glej Pinola. Demodulacija Izlocitev nihanja z nižjo frekven­co iz moduliranih nihanj. Prim. Modulacija. Demontaža Razstavljanje sestavljenih kompo­nent na manjše sestave oziroma na posamezne strojne elemente. Prim. Montaža. Postopek demontaže je ponavadi opisan v sprem­ni dokumentaciji proizvajalca naprave (obratoval­na navodila ali prospekt stroja) in je praviloma sestavljen iz vec poznanih operacij, npr. vijacenje, dviganje, žigosanje, vrtanje, rezanje itd. Najvecja nevarnost je, da razstavljene naprave ne bomo vec znali pravilno sestaviti. Zato je potrebno POSEBNO POZORNOST POSVETITI: a) Zbiranju, proucevanjuin arhiviranju razpo­ložljive spremne dokumentacije.Poznati mora­mo postopek demontaže, montaže in tudi nacin delovanja naprave. Obvezno moramo preveriti, ali imamo na razpolago potrebno orodje. rezer­vne delein material:enostavne strojne elemen­te (matice, vijake, kovice itd.), olja, masti, paste ... Ce karkoli ne razumemo, se posvetujemo s strokovnjaki. Pravilno arhiviranje dokumentaci­je pomeni, da jo bomo po potrebi tudi cez daljše casovno obdobje zlahka našli. b)Oznacevanju razstavljenih sestavih delov, še posebej pri zahtevnejših napravah. Izbrati si moramo cim bolj pregleden in razumljiv nacin oznacevanja. Posebej se posvetimo elementom,ki morajo biti glede na drug element na poseben nacin pozi­cionirani.Konkreten primer je pravilno ujeman­je vrtenja motorske in odmicne gredi pri motor­jih z notranjim zgorevanjem -ce nastavimo na­pacno, se bodo ventili narobe odpirali! V takih primerih pozicije dodatno oznacimo, da kasne­je pri montaži ne prihaja do nepotrebnih težav. c) Sprotnemu beleženjuin risanju: -skic,ki nam pomagajo pri nejasnostih, npr. mazalne poti, oblika pravilnih varoval, tesnil itd.; pomaga lahko tudi fotografiranje vprašanjin detajlov, ki jih ne razumemo; krog neznank moramo skrciti na minimum -opažanj,predvsem nepredvidenih poškodb, ki smo jih opazili; tega ne smemo pozabiti Denaturacija 1. V biokemiji proces (ki je redko reverzibilen), v katerem naravne snovi izgubijo prvobitne last­nostiin / ali strukturo. Trodimenzionalna struk­tura molekule se spremeni iz naravnega stanja, ne da bi se pri tem razcepile kovalentne vezi. Primer: sprememba prostorske strukture prote­ inov -porušitev terciarne in sekundarne struktu­re, medtem ko peptidna veriga ostane nepoško­dovana. Zaradi denaturacije lahko pride do koa­gulacije proteinov. Denaturacijo lahko povzro­cajo kisline, baze, alkoholi, ioni težkih kovin, detergenti (površinsko aktivne snovi), visoka temperaturaitd. 2. Pri tehnicnih postopkih nacin, s katerim naredi­jQ nekatere snovi za živilstvo neuporabne. Npr.: -z dodatkom metanola ali piridina denaturirajo tehnicni etanol -tehnicni natrijev klorid obarvajo, da je v živil­ stvu neuporaben Dendrit Drevesom podobna oblika, npr. smreci­ci podobna kristalna oblika železa. Tudi manjši podaljšek telesa živcne celice, po katerem se dovaja živcni impulz. Depolimerizacija Razcep polimera na mono-mere. Prim. Polimeri. Depozicija Snov na površini, nanos. Tudi polog. Derivat Spojina, pridobljena iz neke snovi. Primer: bencin je derivat iz nafte. Desalinacija Mehcanje vode. Desetinski Glej Decimalen. Desetiški Ki ima za osnovo število deset, npr.: desetiški sestav. Prim. Številski sestav. Desktop Namizni racunalnik. @ Desni krožni proces Krožni proces, pri katerem se del dovedene toplote pretvarja v delo. Primer takšne naprave: motor z notranjim zgorevanjem. V diagramu n..:Jl. se ta krožni proces vrši v smeri urinega kazalca in od tod ime desni krožni pro­ces. Sin. Delovni krožni proces. Destilacija Locevanje komponent v zmesi na osnovi razlik v vrelišcu posameznih sestavin. Potek postopka: 1. Uparitev komponente iz locevane zmesi s seg­revanjem in / ali z ustvarjanjem vakuuma. 2. Ponovno utekocinjenje (kondenzacija) par. 3. Lovljenje tako pridobljenega dela zmesi. S kondenzacijo pridobljena snov je destilat. Del, ki ni prešel v plinsko fazo, je destilacijski ostanek. Z enostavno destilacijo locimo snovi z zelo raz­licnimi vrelišci, s frakcionirano (veckratno) desti­lacijo pa locimo snovi z zelo podobnimi vrelišci. Pri termicno obcutljivih snoveh in snoveh z zelo visokimi vrelišci uporabljamo vakuumsko desti­lacijo. Suha destilacija je postopek, pri katerem suhe snovi (npr. les ali premog) segrevamo brez zraka, locujemo pa hlapne sestavine ali razpadle produkte -to je pravzaprav piroliza. Uporaba: v rafinerijah nafte, pridobivanje žganih pijac, etericnih olj, destilirane vode. Suha desti­lacija premoga rabi za proizvodnjo kurilnega mestnega plina in katrana. Destruktiven Razdiralen, škodljiv, rušilen, unice­valen, nevaren Detekcija razpok Glej Defektoskopija. Detektor Naprava (aparat) za odkrivanje cesa: ~ dima, strupov, laži. Detekcija: odkrivanje, ugotav­ljanje, prepoznavanje. V tehniki zajema detekcija predvsem iskanje, LOCIRANJE napak oz. nenor­malnosti: PGT -prisluškuj, glej in tipaj. Ang. deteci: odkriti. Ce beseda detektor oznacuje le sestavni del, ki meri neko fizikalno velicino, potem je to senzor. Deviacija Odstopek od srednje, prave vrednosti, odmik. Odklon od pravilne, normalne smeri, poti. Standardna deviacija -glej Normalna porazdelitev. Devterij Težki vodik oz. težki izotop vodika. Ima masno število 2, njegovo jedro sestavljata proton in nevtron. Navadni vodik pa ima masno število 1 Stran 41 Uedro ima le eden proton). Oba izotopa kažeta opazne razlike pri nekaterih lastnostih. Prim. Težka voda. Dezoksidacijska sredstva Snovi, ki se dodajajo raztaljenim kovinam, da iz njih odstranijo škodljivi kisik in ga vežejo v obliki žlindre, ne da bi pri tem poslabšale kakovost kovine. DHCP Omrežni protokol za dinamicno nastavi­tev gostitelja,ang. Dynamic Host Configuration Protocol. S pomocjo tega protokola racunalnik av­tomaticno zahteva IP naslove prikljucenih naprav od DCHP strežnika (serverja) -ni potrebno, da jih administrator vnaša rocno. Namen uporabe DHCP protokola je olajšanje upravljanja omrežja.npr. preko routerja. DHCP strežnik Vkljucevanje osebnih racunal­nikov v omrežje zahteva nastavitev omrežnih lastnosti: IP naslov, maska omrežja, naslov IP prehoda, naslov DNS strežnika itd. Navedene nastavitve lahko opravimo rocno, lahko pa si olajšamo delo in v ta namen uporabimo DHCP strežnik. DHCP strežnik je racunalnik, ki vsakemu racunalniku v ustreznem omrežju posre­duje podatke o omrežnih lastnostih. Pri nastavitvah lastnosti TCP/IP protokola izbere­mo le vrednost Samodejno dobi IP naslov in DHCP strežnik poskrbi, da vsak racunalnik v omrežju dobi svoj enolicno dolocen IP naslov in ostale podatke. Di-Prvi del zloženk, ki izraža, da se kaj nanaša na število dve. Diafragma Opna, membrana. Ang. diaphragm. Diagnostika -medicinska Ugotavljanje in dolo­canje bolezni. Diagnostika -tehnicna Ni le postopek za odkri­vanje razlogov za tehnicne napake. Tehnicna diagnostika je veda, ki se ukvarja s prepoznavanjem stanja sistema in obsega: • detekcijo: odkrivanje, zajemanje in analizo podatkov, v fazi detekcije razlikujemo: · test diagnostika: preizkus zadovoljivega op­ravljanja nalog (ukaz + izvrševanje ukaza) · funkcionalna diagnostika: preizkus odzivan­ja (dajanje signala + vrednotenje odgovora) • UGOTAVLJANJE RAZLOGOV za napake in • ukrepanje -kar pa še ne pomeni nujno tudi od­prave napak, ukrepanje je tudi iskanje doba­viteljev ustreznega strojnega dela itd. Diagnostika je sestavni del vzdrževanja glede na stanje. Prim. Defektaža, Detekcija, Pregled. Diagonalne pnevmatike Glej Karkasa. Diagram Graficno prikazana funkcijska odvisnost dveh kolicin, navadno v koordinatnem sistemu. Prim. Risba. Diagram napetost -raztezek Glej Natezni preiz­kus. Diagram cr-E, diagram R-E Glej Natezni preizkus. Diagram pot-cas Prikaz odvisnosti poti delovnih komponent od casa. Za risanje veljajo enaka pri­porocila kot pri diagramu pot-korak, le da v tem primeru oddaljenost med koraki ustreza casu,ki je potreben za doloceno gibanje. Poglejmo primer! Narocnik lahko zahteva naslednji casovni potek izvajanja korakov: Koraki • .... u, .... 1. 1 2 3=1 1 1A1 kPN o o 1 2 3 ---•• cas [sek] V zgornji vrsti so oštevilcene meje korakov od 1 do 3, spodnja vrsta pa kaže cas od O do 3 sekun­de. Opazimo, da mora izvlek dvosmernega valja 1A1 trajati 2 sekundi, uvlek pa 1 sekundo. Diagram pot-cas nam je pokazal, da moramo do­dati in nastaviti dva enosmerna nastavljiva dušilna ventila, ce želimo izpolniti vse pogoje. Prim. Dia­grami gibanj, Diagram pot-korak, Krmilni diagram. Ferdinand Humski Diagram pot-korak, namen Diagram, ki prikaže zaporedje pomikov delovnih komponent. Omo­goca nam boljše razumevanje delovanja in obvla­dovanje zahtevnejših krmilij. Na absciso vnašamo korake, na ordinato pa pot. Ce ima krmilje vec delovnih komponent, rišemo diagrame za vsak aktuator posebej, enega pod drugim, npr.: 1S1 2 3 7=1 1A o 2A o 3A o Diagram pot-korak omogoca hitro razumevanje delovanja krmilja po sistemu VZROK (korak) ­POSL EDICA (pot). Dopolnjujejo ga lahko infor­macije o vplivu signalnih clenov. Zelo pomembna lastnost diagrama pot-korak je, da ga LAHKO IZDELAMO. CE POZNAMO: 1. OB STOJECE KR MILJE z vsemi komponenta-mi ali 2. ZAHTEVE, ki jih mora izpolnjevati krmilje. Diagram pot-korak lahko torej izdelamo na osnovi dveh razlicnih vrst podatkov. Ko pa smo diagram pot-korak izdelali, ga lahko tudi UPORABIMO na dva nacina: 1. Iz diagrama pot-korak razberemo nacin delo­vanja krmilja in zahteve, ki jih obdstojece krmi­lje izpolnjuje. Dobljene podatke nato primerja­mo z želenimi zahtevami -tako PR EVERIMO pravilnost delovanja obstojecega krmilja. 2. Na osnovi diagrama pot-korak narišemo she­mo krmilja, ki izpolnjuje postavljene zahteve ­NACRTUJEMO (projektiramo) krmilje. Prim. Diagrami gibanj, Nacrtovanje pnevmatskih krmilij, Diagram pot-cas, Krmilni diagram, Funkcij­ski diagram. Diagram pot-korak, pojasnila Tako za branje kot tudi za ustvarjanje diagrama pot-korak je pot­rebno poznati: • pomen izrazov delovni cikel, skrajšani zapis delovnega cikla, QQ1 in korak, • dodatne oznake na diagramu pot-korak DELOVNI CIKEL Najprej je treba najti tisto zaporedje korakov (de­lovnih gibov in mirovanj), ki se nato periodicno po­navljajo. Pri dveh delovnih valjih si lahko zamisli­mo npr. naslednje zaporedje korakov: izvlek drugega valja, izvlek prvega valja, uvlek drugega valja, uvlek prvega valja. V tem primeru imamo 4 korake in 5 mej korakov, zato lahko cikel narišemo takole: 2 3 4 5 KORAK 1 KORAK 2 KORAK 3 KORAK 4 DELOVNI CIKEL SKRAJŠANI ZAPIS DELOVN EGA CIKLA Pravimo mu tudi skrajšani zapis gibov cilindrov, skrajšani zapis zaporedja poteka delovnih gibov, pogovorno pa tudi skrajšani zapis diagrama pot­korak. Naš zgornji besedni opis delovnega cikla lahko skrajšano zapišemo tako: 2A1+, 1A1+, 2A1-, 1A1­Oznaki + ali -dodamo oznakam delovnih kompo­nent, tako nastale znake pa locimo z vejico. Ferdinand Humski + je delovni gib, izvlek -je povratni gib, uvlek Skrajšani zapis delovnega cikla je še bolj jasen, ce uvedemo znak / (poševnica) za mirovanje de­lovnega valja, nato pa vsak valj zapisujemo v svoji vrstici. Pri tem pazimo, da je razdalja med vejica­mi v obeh vrsticah enaka: I , 1A1+, / , 1A1­ 2A1+, / , 2A1-, / Tako pripravljen skrajšani zapis delovnega cikla lahko zapišemo tudi pod delovni cikel in dobimo: DELOVNI CIKEL 2 3 4 5 I 1A1+ I 1A1­2A1+ I 2A1-/ Pri enosmernih delovnih valjih NO je delovni gib uvlek, zato je v takih primerih dobro posebej defi­nirati predznake -da ne pride do nerazumevanja. POT Pot je celoten gm (pomik) cilindra (izvlek ali uvlek). V diagramih pot-korak se smer gibov cilindrov riše navpicno, na ordinati (y os). Poti ne rišemo v dol­žinskih merskih enotah,temvec jo rišemo brez di­menzij [/]. Za vse delovne elemente, ne glede na dejansko dolžino giba, rišemo enako dolgo pot. Zacetek in konec poti imenujemo stanje. Vsak gib ima doloceno zacetno in koncno stanje. Stanja lahko oznacimo na vec nacinov: • O (uvlek) in 1 (izvlek -obicajno delovni gib) • uvlek in izvlek (z besedo) • 1S1 in 1S2 -položaja koncnih stikal, ce ju upo­rabljamo, vendar brez uporabe znakov + ali ­(ker se ta dva znaka uporabljata le skupaj z oz­nakami delovnih valjev) KORAK Korak traja od spremembe gibanja do naslednje spremembe gibanja katerekoli delovne kompo­nente v sistemu. Primeri za spremembo gibanja delovne komponente pa so: • premik iz mirovanja (zacetek izvleka ali uvleka), • sprememba smeri gibanja (npr. izvlek . uvlek), • ustavitev premikanja (konec izvleka ali uvleka).Korak je torej lahko delovni gib ali mirovanje. Ko­nec trenutnega koraka je zacetek naslednjega ko­raka. Trenutek zacetka in konca vsakega korakaimenujemo meja koraka.Število mej korakov vnekem delovnem ciklu je vedno za eno vecje ka­kor števiklo korakov. ce v sistemu ni nobene spremembe gibanja, po­tem se korak sploh ni zacel! V bistvu je korak casovna velicina,le da ga tako kot pot rišemo brez dimenzij [/]. Razdalje med mejnimi tockami so vedno enake,ne glede na de­jansko dolžino trajanja posameznega koraka. Tak­šen nacin risanja diagramov pot-korak nam olajša razumevanje delovanja krmilnih sistemov. Korake rišemo zaporedno na abscisi (x os), dok­ler niso vsi aktuatorji ponovno v zacetnem polo­žaju -takrat se zakljuci CIKEL, ki se ponavlja. Zadnji korak v ciklu oznacimo tako, da ga izenaci­mo z zacetkom prvega koraka, npr. 5=1. Kaj je v zvezi s koraki POTREBNO POZNATI: 1. Nacin številcenja korakov. Oštevilcimo lahko celotno dolžino vsakega ko­raka (obdobja) ali pa meje korakov (trenutke zacetka in konca koraka): POGOJ ZA IZVEDBO -1 S3 KORAKA1 3 Cilinder 1A ----!....:.:: :..:..+-----"1"------+------.oi+-----..-1 Oštevilcenje dolžin korakov (obdobja) Stran 42 5 = 1 2 3 4 IZVLEK UVLEKl---+---1--+-­ +---+-+-----'ll.-----i IZVLEK l---+--+-+-=ii?----1--1-----1--. Oštevilcenje mej korakov (tocke) Vecina literaturnih virov oštevilci meje korakov oziroma mejne tocke (spremembe gibanj), za­radi boljše preglednosti. Tako bomo oznacevali korake TUDI Ml. Zapomniti pa si moramo, da korak 1 traja od tocke 1 do tocke 2 itd. 2. Pogoje (razloge, vzroke) za izvajanje. Vprašu­jemo se, kaj sproži izvajanje cikla oziroma po­sameznega koraka. Pri tem razlikujemo: • Fizicno aktiviranje, ki je napomembnejše, jenamenska clovekova aktivnost. • Avtomaticno aktiviranje (mehansko, pnevma­ticno, hidravlicno, elektricno, brezdoticno itd.) kot posledica že sproženega procesa. Fizicno aktiviranje opisujemo z imeni potnih ventilov (krmilnih clenov). Za monostabilne ventile velja:• oznaka 1 S1 pomeni, da potni ventil 1 S1 aktivi­ ramo in ga držimo v aktiviranem stanju; • oznaka 181 pa pomeni, da potni ventil 1 S1 ni aktiviran oz. da ga vrnemo v osnovno stanje (prenehanje aktiviranja, delovanje vzmeti) Fizicno aktiviranje bistabilniega ventila 1 S 1 pa pomeni, da ga aktiviramo in takoj nato spusti­mo. Oznake so usklajene z logicnimi funkcijami, glej geslo Logicne funkcije v pnevmatiki. Imena kr­milnih clenov (potnih ventilov) vedno navajamobrez uporabe znakov + ali -. ker ta dva znaka uporabljamo za delovne komponente in lahko pride do zmešnjave pri zapisu logicnih funkcij. Zaradi boljše preglednosti pišemo oznake krmilnih clenov in pogojev navpicno, Pri opisovanju pogojev moramo biti natancni, saj lahko vsaka nenatancnost povzroci napake pri nacrtovanju krmilja. Opisan nacin oznacevanja krmilnih clenov in pogojev vcasih ne zadošca za razumevanje diagrama pot-korak. V takih primerih je potreb­no diagram pot-korak razširiti s krmilnim dia­gramom.Tako dobljeni funkcijski diagram pa daje dovolj jasne informacije. 3. Logicne povezave med pogoji. Vcasih je pot­rebno izpolniti vec pogojev naenkrat, da spro­žimo neki korak. V tem primeru vrišemo v dia­gram pot-korak tudi logicne odvisnosti, npr.: ­ N I"> ·o ·o ·6' 8' g, g, C.. C.. C.. . 1 1 od;;.os ......._ YIN odvisnost 4. Pušcice v diagramu pot-korak, ki v primeru avtomaticnega nacina aktiviranja prikazujejovplive med delovnimi komponentami. Kjerkoli jepušcica, tam se nahaja koncno stikalo. Na spodnjem diagramu prikazane pušcice opi­sujejo naslednje povezave med gibi valjev: IZVLBK I 1 A1 u,vLrK---' IZVLrK I 2A1 1 -izvlek cilindra 1 A 1 + aktivira koncno stikalo, ki sproži izvlek 2A 1 2 -izvlek cilindra 2A 1 + aktivira koncno stikalo, ki sproži uvlek 2A1 (samega sebe) 3 -uvlek cilindra 2A 1-aktivira koncno stikalo, ki sproži uvlek 1A1 5. Posebne simbole, ki olajšajo razumevanje: ep VKLOP mm DVOROCNI 1 VKLOP 9 IZKLOP 'o--t IZBIRNO (pl VKLOP/ IZKLOP Y STIKALO [o) IZKLOP OB . AVTOMATIZEM Y NEVARNOSTI Diagram pot -korak, primeri Preprost primer 1 -nariši diagram pot-korak zapreprosto pnevmaticno vezje: []f;jJ Najprej poglejmo napacne pristope,da opozorimo na najpogostejše zacetniške napake. Šele nato sledi prikaz pravilne rešitve. Napacen pristop 1: Delovni cikel zapišemo skrajšano: 1A1+, 1A1­Brez razmisleka nadaljujemo. Dolocimo si celovni cikel, ki se ponavlja: 1 2 1 DELOVNI CIKEL I • ' 1 .1 Dobili smo 2 koraka, 3 tocke, velja 3=1. Potni ven­til 1 S 1 sproži izvlek in tudi uvlek. Diagram pot­korak pa izgleda tako: .... .... u, u, .... .... 1 2 3=1 1 1A1 VN o Kaj smo naredili narobe? 1. Aktiviranje potnega ventila 1 S1 sproži izvlek, uvlek pa sproži 181. Pri tocki 2 je namesto 1 S 1 treba vpisati 181 v diagram pot-korak. 2. Delovni valj 1 A 1 lahko tudi obstane v izvlece­nem stanju, kar pa iz tega diagrama pot-korakni razvidno. Napacen pristop 2: Za zgornje pnevmaticno krmilje zapišemo korake: O ... zacetno stanje 1 ... aktiviranje 1 S 1, bistabilni potni ventil 2 ... popolni izvlek dvosmernega valja 1 A 1 + 3 ... vracanje bistabilnega potnega ventila v osnovno stanje 181 4 ... popolni uvlek dvosmernega valja 1 A 1­Dolocimo si delovni cikel, ki se ponavlja: 1 2 3 4 1 1 1 1 DELOVNI CIKEL 1 , . Narišemo diagram pot-korak za dano krmilje: 1 + 1 .... .... .... u, c( c( .... .... 1. .... o 1 2 3 4=1 1A1 1 o Za boljšo preglednost in lažje razumevanje smo si nad vsakom korakom zapisali kratico, ki nas opomni, kaj je povzrocilo korak z dano številko. Sedaj analiziramo zgornji diagram pot-korak, komentiramo in išcemo napake: • od O do 1 ni v sistemu nobene spremembe, torej se korak sploh ni zacel; razen tega v osnovnem stanju sistem ne daje ucinka, ta korak je odvec • od 2 do 3 se ni premaknila nobena komponenta, pa vendarle ta korak ni odvec -saj imamo tako v tocki 2 kot tudi v tocki 3 spremembo gibanja; v izvlecenem stanju pa pricakujemo ucinek,npr. vpenjanje obdelovanca ipd. • 1 A 1 + in 1 A 1-se ne piše kot pojasnilo nad števil­kami korakov, saj je to opis poti,ki je že vnešen na ordinati Pravilno se naloge lotimo tako, da najprej posku­šamo zapisati skrajšani zapis delovnega cikla: 1A1+, 1A1­Na prvi pogled imamo samo tri spremembe giba­nja: izvlek 1 A 1, uvlek 1 A 1 in ustavljanje 1 A 1. To bi pomenilo le 3 korake. Vendar, naš valj v izvlecenem stanju opravlja ko­ristno aktivnost (npr. vpenjanje obdelovanca), razen tega pa naloga ne zahteva uvlek takoj po izvleku valja. Pravilno bomo sklepali, ce bomo med 1 A 1 + in 1 A 1-dodali še eden korak, ki pa ne povzroci nobene poti. Skrajšani zapis bo bolj jasen, ce ga bomo zapisali tako: 1A1+, /, 1A1­Poševnica / pomeni, da v tem koraku ni nobene­ga delovnega giba. Definiramo še delovni cikel: DELOVNI CIKEL 2 3 1 1 1A1+ I 1A1­ Imamo torej 3 korake in 4 mejne tocke, 4 = 1. Dolocimo še vzroke za posamezne korake cikla: 1 -1 S1 2 -/ (samo dokoncni izvlek 1 A 1 +, nic drugega) 4 = 1 Sedaj pa lahko narišemo diagram pot-korak: .... u, .... 1. 1 2 3 4=1 :=v= 1A1 =[S]= i Primer 2 -narišimo osnovni diagram pot-korak (brez oznak za krmilne clene in pogoje) za dva delovna valja, ce je skrajšani zapis naslednji: 1A1+, 2A1+, 2A1-, 1A1-. Najprej se izvlece prvi, nato drugi, sledi uvlek dru­gega in uvlek prvega valja. Imamo štiri korake in torej pet tock. Narišimo si delovni cikel tako, da vsak valj zapišemo v svojo vrsto, vnesemo tudi znak za mirovanje delovnih valjev: DELOVNI CIKEL 2 3 4 1 1 1 1A1+ I I 1A1­I 2A1+ 2A1-/ Peta mejna tocka je enaka prvi in nato sledi peri­odicno ponavljanje. CIKEL je dolocen, narišemo lahko tudi diagram pot-korak: Stran 43 2 3 4 5 = 1 UVLEK __ _-+---+--.>--_____.j _,_ ---1­IZ\tLEK.._---1--------1-___, __ _,_ _ ___._-----< Primer 3 -risanje diagrama pot-korak za dva aktuatorja (1A1 in 2A1): Najprej zapišemo delovni cikel skrajšano: 1A1+, 2A1+, 1A1-, 2A1­lmamo 5 korakov, 5=1. Poskusno narišemo dia­gram pot-korak brez krmilnih pogojev: 1 2 3 4 5=1 1S2 T""'"----'-¦¦'-+-----+------+ 1A1 1S1.-------1--------1-------:3!1.-¦L 2S2 -1,.,__--1,._......, __ .___..L 2A1 2s1...._ _ _.:,__--1, ____ ---11.___,J. Proucujemo diagram in ugotovimo nelogicnosti pri koraku 3: • ni nujno, da zacetek uvleka 1 A 1-sovpada s kon­cem izvleka 2A 1 + • zacetek uvleka 1 A 1-mora takoj(ne pa šele v naslednjem koraku) sprožiti zacetek uvleka 2A 1­ Ker se 1 A 1-in 2A 1-zgodita istocasno, ju pišemo enega pod drugega: 1A1+, 2A1+, 1A1­ 2A1­Izvleceno stanje 2A 1 + je za sistem pomembno, zato ga bo treba narisati. Dodatno si red naredimo še tako, da vsak delovni valj pišemo v svojo vrsto. Skrajšano je to tako: 1A1+, / , /, 1A1­2A1+, /, 2A1­Pravilno število mejnih tock je torej 5 in 5=1. Popravimo diagram pot-korak in dobimo: 1 2 3 4 -5=1 1 +---------lllk--­ 1 A 1 o-#----1----1----1---­, 1 +--+--.--.--+ 1A2 o----.--+--+----31-­ Dolocimo še vzroke za posamezne korake cikla: 1 -1 S1 2 -1 S2, koncno stikalo 3 -/ (samo dokoncni izvlek 1 A2+, nic drugega) 4 -181 sproži koncno stikalo 1 S2 Sedaj pa lahko narišemo diagram pot-korak z vse­mi potrebnimi oznakami. Zaradi jasnosti dodamo še krmilni diagram,oba diagrama skupaj sta funk­cijski diagram: Ferdinand Humski "'!:""' (/) "'!:""' 1. 1 2 ,3 4 5=1 1 +------:;;;i1. .... -lllk--+ 1A1 o -#--t""l,ll-+----+ 1 1A2 (1 -------...----+-. , 1 ______ .._---.It----+ 1-S1 o +--t-----+------­ , Primer 4 -risanje diagrama pot-korak za krmilje, pri katerem mora biti izpolnjenih vec pogojev hkrati, da se sproži prvi korak: 1A 1S1 Pogoj za start (prvi korak): START= (1S3 + 1S4) · 1S1 povedano z besedami: START je enako (1 S3 ALI 1 S4) IN 1 S1 Oklepaji so pri tem zelo pomembni, saj bi brez njih imela prednost logicna funkcija IN. Tretji korak je obenem tudi prvi, kar pomeni, da se izvlek in uvlek delovnega valja neprestano ponav­ljata, dokler je pritisnjena ena od tipk: 1 S3 ali 1 S4. Temu pravimo avtomatski cikel delovanja dvo­smernega delovnega valja. Crta s pušcico v obliki trikotnika (nad korakom 2) pomeni obrat oz. spremembo gibanja batnice -izvlek batnice sproži koncno stikalo, ki nato "poš­lje" batnico takoj nazaj v uvlek. Za boljše razume­vanje primerjaj diagram pot-korak s shemo. Diagram poteka Graf, ki prikazuje možne rum podatkov skozi sistem, program ali poslovni pro­ces. Uporablja se v racunalništvu, pa tudi v pravu, medicini, matematiki in še mnogih drugih vedah. Pogosto je eden izmed nacinov zapisa algoritma. Služi za nacrtovanje, analizo in dokumentacijo. Ferdinand Humski Prim. Blokovna shema, GRAFCET. Diagram stanja Diagram, ki prikazuje spremem­be stanja neke snovi (spremembe agregatnega stanja. strukture itd.) v odvisnosti od osnovnih ter­modinamicnih spremenljivk (temperature, tlaka in prostornine). Sin. fazni diagram. Pri jeklih in grodljih moramo najprej poznati pro­cese strjevanja / taljenja in ohlajanja / segrevanja zlitin železa z ogljikom kot najpomembnejšim le­girnim elementom. V diagramu stanja sistema železo -ogljik locimo predvsem dve možnosti: a) Metastabilni (neravnotežni) sistem Fe-Fe3C, ce se zlitine železa hitreje ohlajajo in pri tem ne pride do razpada Fe3C na Fe in C. Fe-Fe3C diagram (Slika 2 v prilogi) opisuje str­jevanje belih grodljev in jekel. Metastabilni si­ stem je pomemben npr. za varjenje. b) Stabilni sistem Fe-C. pri zelo pocasnem ohla­janju in z dosti Si (ki pospešuje razpad Fe3C). Fe-C diagram opisuje strjevanje sive litine. Pri zelo hitrem ohlajanju se pojavljajo nove struk­ture, ki ne ustrezajo vec niti a) in niti b). Prim. Toplotna obdelava. Diagram zaporedja stikalnih stanj Diagram, ki prikazuje funkcijsko zaporedje preklopnih stanj opreme (npr. relejev). Diagram železo-ogljik Glej Diagram stanja. Diagrami gibanj Diagrami, ki prikazujejo stanje posameznih komponent in enot krmilja. To so: • Diagram pot-korak (prikaz delovnih komponent) • Diagram pot-cas (prikaz delovnih komponent) • Krmilni diagram (prikaz dajalnikov signalov) • Funkcijski diagram (prikaz vsega skupaj) Diamagnetizem Lastnost, ki jo v zunanjem mag­netnem polju kažejo plini, kapljevine in nekatere trdnine: voda, žlahtni plini, dušik, vodik, baker, zlato, bizmut, kamena sol ... Magnetno polje takih snovi je malo šibkejše od zunanjega magnetnega polja in ga slabi. V nehomogenem magnetnem polju sili diamagnetizem telo v šibkejše polje. Diamagnetizem ni odvisen od temperature, rela­tivna permeabilnost diamagneticnih snovi µ, je manjša od 1. Diamant Najtrša naravna snov,alotropska modi­fikacija ogljika, gostota 3,5 kg/dm3. Atomi ogljika tvorijo pravilno tridimenzionalno atomsko mrežo. Vsak atom ogljika je povezan s štirimi drugimi atomi ogljika, ki so razporejeni v ogljišca tetraedra (v središcu tetraedra pa je opazovani atom). Diamant ne prevaja elektricnega toka, saj v struk­turi ni prostih elektronov. Ogljikovi atomi v tej strukturi niso v osnovnem sta­nju (2s2 2p2), ampak so sp3-hibridizirani, povezu­jejo jih vezi cr. Tako stanje je posebej stabilno, le pri segrevanju nad 1.500 ° C brez pristopa zraka preide v grafit. 95% diamantov se uporabi za tehnicno orodje (re­zila, brusila, rezalne plošce, diamantne paste ali suspenzije za lepanje). Vendar naravni diamant uporabljamo le v redkih primerih fine obdelave neželeznih kovin, saj je izredno obcutljiv na sun­kovite obremenitve, ima majhno strižno in upogib­no trdnost, je zelo drag. Stran 44 Naravni diamanti so vecinoma MONOKRISTAL­NI, imajo naslednje lastnosti: a) So anizotropni, kar pomeni, da imajo v razlicnih smereh razlicne trdnostne lastnosti. To je po­trebno upoštevati pri brušenju diamantov, sicer ne dosežemo dobrih rezalnih sposobnosti. b) Imajo veliko trdnost in niso tako obcutljivi na udarce. Zaradi tega so primerni tako za grobo strojno obdelavo, kot tudi za fino obdelavo z vrtanjem in frezanjem. c) Orodja iz monokristalnih diamantov uporablja- mo tudi za struženje in poravnavanje brusov. Posamezne kristale diamanta je možno dobiti tudi sinteticno pri zelo visokih temp. (3.000 ° C) in tla­kih (100 kbar), vendar nikoli ne presegajo mase 0,02 g. Sinteticna diamantna zrnca nato sintramo in izdelujemo npr. rezalne plošcice. Takšen mate­rial imenujemo POLIKRISTALEN diamant PKD in ga uporabljamo predvsem za obdelavo lahkih kovin (aluminij in njegove zlitine), težkih kovin (ba­ker, cink, titan .. ), plemenitih kovin (platina, zlato, srebro ... ) in drugih materialov (guma, umetne ma­se, trdi les ... ). Za odrezovanje železnih materialov ni primeren,ker se pri visokih temperaturah pove­ca afiniteta diamanta (ogljika) do jekla. Zato pride do difuzjske obrabe in rezalni rob orodja postane neuporaben. Drugi nacin izdelave diamanta je iz plazme meta­na in vodika. Pri odrezavanju diamanta sploh NE HLADIMO. Ce je diamant brezbarven in prozoren, ga brusijo v briljant,ki velja za najdragocenejši dragi kamen. Brusimo ga lahko le z drugim diamantom. Prim. Odrezavanje -materiali za rezilna orodja. Dibel Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Dllbel), kar pomeni vložek (npr. zidni, plasti­cni vložek): Dibel je lahko tudi moznik, redkeje zatic, cep. Didakticna tabla Ucni pripomocek, ki je v pomoc ucitelju in ucencem pri obravnavi nove ucne snovi. S pomocjo didakticne table naredi ucitelj pouk bolj nazoren, ucenci pa lažje, hitreje in bolje dojemajo nove ucne pojme. Npr. didakticna tabla za elek­trotehniko, pnevmatiko, hidravliko itd. Dielektricnost Snovna konstanta s, [/], ki zade­va vedenje dielektrika v zunanjem el. polju. Dolocena je kot razmerje med: -gostoto el. polja v snovi, ki izpolnjuje ves pro­stor, kjer je el. polje D = s,s0·E [As/m2] in -gostoto el. polja v praznem prostoru (ce vza­memo snov iz el. polja) D = s0 · E [As/m2] V vakuumu je razmerje med gostoto in jakostjo el. polja konstantno: s0 = D/E [As/Vm] D ... gostota el. polja [C/m2 = As/m2] E ... jakost el. polja [V/m] s0 ... influencna konstanta[8,85·10-1 2 As/Vm] oz. dielektricnost praznega prostoraoz. elektricna poljska konstanta To razmerje se spreminja v odvisnosti od snovi. Namesto influencne konstante s0 uporabimo v splošnem snovno konstanto s, ki jo imenujemo dielektricna konstanta ali permitivnost : s = D/E [As/Vm] Razmerje med s in s0 imenujemo relativna dielek­tricna konstantaali dielektricnost. Dielektricnost je brezdimenzijska, oznacujemo jo z grško crko s,: s,= s/s0 [/] Nekatere literature definirajo, da je dielektricnost s = s,s0. Ce to vstavimo v s= D/E, dobimo: s,= D/s0E V izmenicnem el. polju je dielektricnost odvisna tudi od temperature in od frekvence. Dielektricnost nekaterih snovi pri 18 ° C: Snov s, amoniak (0 ° C) 1,007 bakelit 3,0 -5,0 benzen 2,28 dušik 1,000606 glicerin 42,5 helij 1,000074 jantar 2,9 kalijev klorid 4,94 keramika 2.500,0 -4.000,0 led (-20 ° C) 16,0 metanol 32,6 olje, transformatorsko 2,2 -2,5 papir 1,6 -2,6 petrolej 2,0 porcelan 2,0 -6,0 steklo 2,0 -16,0 vakuum 1,0 voda 80,8 vodik 1,000264 zrak 1,00059 Dielektricnost kovin je seveda neskoncna. Dielektricnost uporabljamo tudi kot merilo za polarnost / nepolarnost topil. Dielektrik Elektricni izolator oz. snov, v kateri lahko obstaja staticno elektricno polje, ne da bi te­kel elektricni tok. Dielektrik je npr. potreben med obema plošcama kondenzatorja. Snovna konstanta, ki doloca vedenje dielektrika v elektricnem polju, je dielektricnost s. Kapaciteta kondenzatorja, v katerem izpolnjuje prostor med elektrodama dielektrika z dielektricnostjo s, je s krat vecja od kapacitete praznega kondenzatorja. Prim. Dielektricnost. Dielektricno segrevanje nastane v visokofrekven­cnem elektricnem polju zaradi dielektricnih izgub. Prim. Visokofrekvencno varjenje. Diferenca Razlika. Diferenciacija: Razlocevanje, razlikovanje. Diferencialen: nanašajoc se na raz­liko, razlikovalen, razlocevalen. Prim. Diferencial -avtomobilizem, Škripcevje (diferencialni škripec). Diferencial -avtomobilizem Ko se vozilo giblje v ovinek, notranja kolesa opravijo krajšo pot kakor zunanja: POT NOTRANJEGA KOLESA __ , POT ZUNANJEGA KOLESA To pomeni, da se morajo notranja kolesa vrteti pocasneje kakor zunanja. Vozilo moramo torej konstruirati tako, da bo to omogoceno -temu pravimo izravnavanje koles. Pri železniških vozilih rešimo izravnavanje koles z obliko kolesa: pri vožnji v ovinek se spremeni premer notranjega in zunanjega kolesa: Pri cestnih vozilih pa moramo ta problem rešiti drugace. Posebno pozornost moramo posvetiti gonilnim kolesom -vrtenje se od menjalnika pre­naša na kotno gonilo in od tam na diferencial: Sestavni deli kotnega gonila z diferencialom: VELIKI KROŽNIKASTl ZOBNIK OHIŠJE DIFERENCIALA (KLETKA) OSREDNJA ZOBNIKA (NA POLGREDEH) Kotno gonilo sestavljata pogonski pastorek in veliki krožnikasti zobnik. Diferencial pa je ohišje z dvema osrednjima zobnikoma ter s skupino pla­netnih zobnikov: SORNIK Diferencial torej omogoca, da se levo in desno gonilno kolo vrtita z razlicnima vrtilnima frekven­cama (eno se vrti pocasneje, drugo pa hitreje). Sin. izravnalno gonilo. Diferencial -matematika Razmeroma majhna, tudi neskoncno majhna spremembakake kolicine. Stran 45 Diferencialna zapora Glej Zapora diferenciala. Difundirati Pronicati, prodirati z difuzijo, samo­dejno prodirati v drugo snov. Prim. Difuzija. Difuzija Lastnost raztopine: težnja po enakomer­ni razporeditvi (razprševanju) ene snovi v drugi. Gibanje majhnih delcev (npr. molekul) v smeri nižje koncentracije je pri difuziji spontano (sa­mo od sebe) in traja, dokler se ne vzpostavi rav­notežje. Je termodinamicen proces, ni rezultat ke­mijskih reakcij in ne nastane zaradi delovanja zu­nanjih sil. Majhni delcki v plinih in tekocinah se namrec ne­nehno premikajo, lahko pa se premikajo tudi v trd­nih snoveh. Ce razporeditve atomov v obeh sno­veh to dopušcajo, tedaj pride do difuzije. Prakticni primeri difuzije: -ce kanemo kapljico barvila v kozarec z mirujoco cisto vodo, se barva razporedi po celem kozarcu -dim, ki se dviga iz dimnika, se porazgubi v zraku -sol v kozarcu z vodo se raztopi brez mešanja -vlaga, ki se dviga po stenah starejših hiš -perilo namakamo v vroci vodi skupaj z detergen- tom -zato, da umazanija difundira v vodo -pri lotanju lot difundira v osnovni material . . . . . . . . . . . .. ·: :-: :-: . ... . . na zacetku cez nekaj casa Difuzija Difuzija je najhitrejša v plinih, pocasnejša v tekoci­nah in zelo pocasna v trdnih snoveh.Hitrost difu­zije s temperaturo narašca, v trdnih snoveh pa je MOCNO ODVISNA OD TEMPERATURE. Primeri difuzije iz strojne prakse: • difuzijska obraba, • difuzijsko varjenje, • delna difuzija pri lotanju, • difuzija pri toplotni obdelavi (difuzijsko žarjenje, cementiranje, nitriranje, karbonitriranje ... ), • difuzijski postopki površinske zašcite (šerardira­nje, alitiranje, kromiranje, siliciranje, metalizira­nje, platiranje). Sin. prodiranje, pronicanje, prehod. Prim. Osmo­za, Stiropor, Sintranje, Difuzor. Difuzija kot telekomunikacija Telekomunikacija, pri kateri se prenos vrši le v eni smeri,za neome­jeno število koristnikov (poslušalcev, gledalcev). Difuzijska obraba Obraba, ki nastane zaradi difuzije delcev iz enega materiala na drugega. Znacilen je primer difuzijske obrabe diamanta, ce z njim stružimo jeklo: ko se poveca temperatu­ra, zacnejo atomi ogljika iz diamanta prehajati v jeklo. Podoben pojav se dogaja tudi pri odreza­vanju s karbidnimi trdinami. Prim. Diamant. Difuzijski postopki zašcite pred korozijo Sku­pina kvalitetnih postopkov površinske zašcite, ki temelji na difuziji !prodiranju)druge kovine v povr­šinski sloj kovinskega predmeta. Najpomembnejši difuzijski postopki prevlecenja: • alitiranje • šerardiranje (pojasnjeno pod geslom Cinkanje) • difuzijski nacin kromiranja • metaliziranje • platiranje Vsi zgoraj našteti difuzijski postopki potekajo pri visokih temperaturah,ker hitrost difuzije s tempe­raturo narašca. Tudi potapljanje v kovinski kopeli je difuzijski postopek, ce potapljanju sledi žarjenje pri temperaturi okrog 1000 ° C. Difuzijsko varjenje Varjenje s stiskanjem. Dva varjenca spajamo tako, da prehajajo atomi iz ene­ga varjenca na drugega prek sticnih površin. Postopek zahteva skrbno pripravljeno (zravnano, razmašceno) površino osnovnega materiala. Pri­merno sticno površino zagotavljamo s hrapavost- Ferdinand Humski jo reda Ra 1 µm. Pri varjenju je potreben pritisk 1 O N/mm2. Cas efektivnega varjenja znaša 1 do 15 min, odvisno od vrste kovine. Postopek: varjenca s pripravljenima površinama vpnemo v aparat za varjenje in ju zagrejemo na zahtevano temperaturo. Potem prostor vakuumi­ramo in ju nato stiskamo toliko casa, kot je za kovino potrebno. Po tem postopku lahko varimo številne kovine v kombinacijah, ki jih z normalnimi postopki ni mo­goce variti: -siva litina z jeklom, -AI z medjo, -Cu z AI, jeklom, Mo, Ni, Ti -Mo z Mo, jeklom, niobom, Ti -WzW. Varimo lahko tudi kovine z nekovinami: keramiko z jeklom, Cu, niobom, Ti. Difuzijsko žarjenje Žarjenje, s katerim IZENA­CUJEMO SESTAVO KOVINE. To pomeni, da: • izenacujemo kemijsko sestavo kristalov; to je pomembno predvsem pri predmetih z izcejami (npr. pri legiranih jeklih, tudi pri neželeznih kovi­nah, pri odlitkih itd.) • izenacujemo velikosti zrn; pri nekaterih pred­metih so zrna zelo razlicna po velikosti (npr. za­radi prehitrega ali neenakomernega ohlajanja) Z difuzijskim žarjenjem torej ODPRAVLJAMO NEENAKOMERNOSTI v kovinskih predmetih. Predmet segrejemo na visoko temperaturo,saj poteka difuzija pri visokih temperaturah hitreje. Temperature pri difuzijskem žarjenju so najvišje od vseh toplotnih obdelav:pri jeklih od 1.000 do 1 .300 ° C. Cas žarjenja je odvisen od mikrostruk­ture in od vrste materiala. Med difuzijskim žarjenjem rastejo kristalna zrna, veca pa se tudi debelina sloja oksidov na površini predmeta. Kljub enakomerni kemijski sestavitorej dobimo po difuzijskem žarjenju grobo strukturoin oksidirano površino. Difuzijsko žarjenje kot samostojno toplotno obde­lavo nadomešcajo s podaljšanim žarjenjem (pri nekaj nižji temperaturi) pred kovanjem ali valja­njem. Sin. homogeniziranje. Difuzor Priprava, ki je sestavni del raznih naprav (strojev, elektricnih naprav, ventilatorjev, vozil, letal, ladij ipd.), ki upocasnjuje pretok fluidov (pli­nov, tekocin), obenem pa dviguje njihov tlak. V podzvocnem podrocju difuzor vedno pomeni povecanje premera cevi: ·.­ ---------T <-----. < 80+--­ i-----------------i------­ ----..---J. / Primerjava med šobo in difuzorjem: ŠOBA DIFUZOR - - MACH> 1 - - Difuzor pri avtomobilu: glej geslo Spojler. DIGIMODE Digitalne komunikacije (Baudot / RTTY, AMTOR, PACTOR, PACKET RADIO itd.). Ferdinand Humski Prim. Amaterske radijske veze. Digitalen Posamicen. Pri digitalnih sistemih upravljamo z dvema stanjema: 1 in!!. ali DAin NE, zato so podatki predstavljeni v obliki "stopnick": rv Zgornja risba je analogni, spodaj pa digitalni pri­kaz. Vecja kot je resolucija, bolj podobna sta si analogni in digitalni signal. Ant. analogen, prim. Numericen, Diskreten. Digitalni sprejemnik Glej STB. Dihtunga Nepravilen izraz, popacenka iz nem­šcine (die Dichtung), kar pomeni tesnilo. Dilatacija Splošno: širjenje, razširitev. Tehnicno: temperaturna razteznost. Pri nateznih obremenit­vah: raztezek v vzdolžni smeri. Ang. dilate: raz­tegniti. Prim. Kontrakcija. Dimer Glej Dimmer. Dimmer Naprava, ki krmili (zmanjšuje) svetlob­no jakost žarnice, s tem pa tudi svetlobe npr. v sobi. Ang. dimmer: sencnik. Sin. svetlobno stikalo. Dimetricen V dveh razlicnih dolžinskih merah oz. merilih. Dimetricna projekcija: projekcija, pri kateri se dolžina riše pod kotom 7° proti vodorav­nici, širina pod kotom 42° proti vodoravnici, višina pa se riše navpicno. Dolžino rišemo v merilu M 1 :1, širino v merilu M 1 :2 in višino v merulu M 1 :1. ­ ,- dolžina . vo oravmca Dimetricno projekcijo uporabljamo za prikazova­nje teles, pri katerih je bistvena oblika predmeta vidna v enem pogledu. DIN Kratica nemškega inštituta za standardizaci­jo, nem. Deutsches Institut fllr Normung. Dinamicna spletna stran Glej Splet. Dinamicni mehanski preizkusi Ugotavljanje dinamicnih lastnosti (sposobnosti) gradiv: • Najbolj tipicen je preizkus udarne žilavosti po CharpJljU. Uporabljamo preizkušanec z zarezo v obliki crke U ali V, ki leži prosto na dveh pod­porah v razmiku 40 mm. Preizkušanec sunkovi­to obremenimo na upogib s kladivom, ki prosto pada z dolocene višine in udari na preizkušanec na hrbtni strani. S preizkusom merimo najmanj­šo energijo,ki je potrebna, da zlomimo preiz­kušanec: Stran 46 Udarna žilavost je definirana kot: w ro= A W .. . udarno delo A0 ... prerez preizkušanca pod zarezo W = m·g·(h2 -h1 ) = m·L·(cosa2 -cosa1 ) m ... masa kladiva, g ... gravitacijski pospešek h ... višina udarnega kladiva, ... zacetni kot a1 L ... dolžina od osi vrtenja do kladiva Žilavost pri jeklih je predvsem odvisna od tem­peraturepreizkušanja, saj pod doloceno temp. postane žilav material popolnoma krhek • Trajno dinamicni preizkusi ugotavljajo trajno trdnost gradiv pri utripni in izmenicni obreme­nitvi. Opravljajo se na posebnih trgalnih strojih, ki jih imenujemo pulzatorji.Prim. Obremenitev. Prim. Preizkušanje gradiv. Dinamicni tlak Glej Tlak, Pilotova cev. Dinamika Veda, ki proucuje gibanje in vzroke za gibanje. Je del mehanike in se deli na dva dela: 1. KINEMATIKA, ki preucuje vse vrste gibanj. 2. KINETIKA, ki proucuje vpliv sil na gibanje. Ant. statika. Temeljni zakon dinamike: glej New­tonovi zakoni. Dinamo Generator enosmernega toka. Elekt­ricna napetost se inducira v rotorskem navitju (tu­ljava), ki se vrti v magnetnem polju elektromagne­tov (stator). Napetost odvzemajo oglene krtacke s komutatorja (kolektorja): JUŽNI POL V navitju inducirana napetost v odvisnosti od casa ima obliko sinusoide. Krtacke s komutatorja od­vzemajo napetost le v eni smeri, zato se negativ­na stran sinusoide preslika navzgor -dobimo eno­smerno, vendar pulzno obliko napetosti: 900 1 SO' 270 ° 360" NAPETOSTNA KRTACKAH NAPETOSTNA TIJLJAVI Simbol za dinamo: ' ---©- . Dinamo lahko deluje tudi obratno, kot elektro- motor: ce na krtacke dovajamo elektricno nape­tost, se bo rotor vrtel. Idealna oblika vzbujalne napetosti je pri tem pulzna, kot na zgornjem dia­gramu. Vendar, takšen elektromotor deluje tudi na konstanten enosmerni tok -pravimo mu elektro­motor na enosmerni tok. Dinamo na kolesu pa je praviloma enofazni ge­nerator izmenicnega toka,saj deluje tako: • kolo poganja trajni magnet • trajni magnet rotira v statorskem navitju • v statorskem navitju se inducira izmenicna na­petost reda velikosti 6 V Prim. Alternator. Dinamometer Naprava za merjenje sile. Dioda Elektronski element, ki v eni smeri preva­ja elektricni tok, ce pa zamenjamo + in -, ne pre­pušca elektricnega toka. Pravimo, da dioda y_ drugi smeri popolnoma zapira elektricni tok, to je zaporna smer: + ) TOK TECE + LUC u GORI PREVODNA SMER + TOK NE TECE u LUC NE GORI + NEPREVODNA (ZAPORNA) SMER Ce jo primerjamo s pnevmaticnimi napravami, pravimo, da deluje KOT NEPOVRATNI VENTIL. Njena idealna karakteristika v 1-U diagramu je na­risana levo (1 ), desni diagram (2) pa prikazuje še idealno karakteristiko upora: l[A] ZAPORNA PREVODNA SMER SMER U[V] + 1 -IDEALNA 2 -IDEALNA KARAKTERISTIKA DIODE KARAKTERISTIKA UPORA Dogovorna je tehnicna smer elektricnega toka, torej od + proti-. Zato je na prevodni strani idealne karakteristike diode napetost pozitivna. Karakteristika realne diode bo torej odstopala ta­ko od 1 kot tudi od 2. VRSTE DIOD: 1. Elektronke,glej istoimensko geslo. 2. Polprevodniške diode (Dioda -polprevodniška) 3. Svetlece diode (Dioda -LED) 4. Zenerjeva dioda (Dioda -Zener) 5. Fotodiode,glej istoimensko geslo. Dioda -LED Svetleca dioda, ang. Light Emitting Diode (kratica LED) je polprevodniška dioda, ki oddaja svetlobo, ce jo prikljucimo v prevodni smeri in ce tece skoznjo tok. Pri prikljucitvi +A, -K ima svetleca dioda zelo majhno upornost in dobro prevaja elektricni tok. Najpogostejša barva svetlece doiode je rdeca, obstajajo pa še rumene, zelene, modre, infrardece (katere svetlobo vidimo le pri gledanju skozi zaslon mobilnega telefona) ... Majhen del energije se izgubi tudi v obliki toplote. +II N A K Napetost kolena za LED diodo znaša 2 V pri toku ~ 1 O mA, unici pa jo že napetost nad 6 V. Zato LED diodo vedno vežemo zaporedno z zašcit­nim uporom, ki ga preracunamo glede na omrežno napetost: R Glavni sestavni deli svetlece diode: EPOKSIDNA LECA ŽICNA VEZ ODBOJNO ZRCALO POLPREVODNIŠKA PLAST NAKOVALO .4f;:sj;=-NOGA LEŽIŠCE LED diode se uporabljajo tudi kot klasicne žarnice -za osvetljevanje prostorov: Dioda -polprevodniška Polprevodniška (us­merniška) dioda je PN spoj -pojasnilo je pod ges­lom Polprevodnik. Ima dva prikljucka: A je anoda (vezana na polprevodnik tipa P), ob obrocku pa je katodaK (Krogec -Katoda) (vezana na polprevodnik tipa N); ce je na diodi narisan simbol, tedaj je katoda ob crtici, anoda pa ob trikotniku ANODA VRZELI A + A :•:•· ... :• w o .P... • • • • • • OBROCEK SPOJ => => i KATODA K ­ ELEKTRONI <( z 8 . ANODA + l!>io l z. :C v, KATODA !!:! Trikotnik je vedno usmerjen tako, da kaže tehnic­no prevodno smer, crtica (obrocek) pa oznacuje prikljucek za zaporno smer. Na diodi so zapisane crkovne in številcne oznake, ki povedo, za kakšne vrednosti je narejena dioda. Karakteristika polprevodniške diode: Stran 47 1 <( t­ z "' d. ffl . 1 = 1 mA o:: <( a. z PREVODNA SMER u v v .o .o ·. ..... •,$ r:r t, ")' t, Elektricni tok v prevodni smeri zacne strmo na­rašcati pri napetosti kolena, ki je odvisna od ma­teriala polprevodnika ter od kolicine primesi: • za germanij (Ge) znaša napetost kolena~ 0,3 V, • za silicij (Si) znaša napetost kolena 0,7 V, • za galijev arzenid (GaAs) pa znaša 1 ,2 V. Prevelik tok lahko unici spoje znotraj diode in dioda bo nehala prevajati. Graf kaže, da dioda v zaporni smeri skoraj ne prepušca toka. Majhen tok, ki ga dioda prepušca v zaporni smeri, imenujemo tok nasicenja -pove­cuje se s povecevanjem zaporne napetosti. Pri preveliki zaporni napetosti (prebojni napetosti) pa pride do preboja, dioda bo poslej prevajala v obe smeri in ni vec uporabna. Dioda -Zener Zenerjeva (prebojna) dioda je nastala približno leta 1950 in se imenuje po ameri­škem fiziku Clarence Zenerju 1905-1993. To je vi­soko dopiran PN spoj. V prevodni smeri ima enake lastnosti kot na­vadne polprevodniške diode. V zaporni smeri pa pride pri Zenerjevi diodi do preboja po celotni površini pn spoja, zato ne pride do unicenja. Napetost preboja imenujemo Ze­nerjeva napetost Uz in je odvisna od tehnologije izdelave -znaša od O 6 V do nekaj 200 V: VEZAVA V PREVODNI SMERI ZAPORNA SMER Uz Uo LIAK PREVODNA SMER Rz ...--------i lz - l Od Zenerjeve napetosti v levo je karakteristika zelo strma in je torej Zenerjeva dioda spet prevod­na -pri tem se bo tok spreminjal, napetost U, pa ostane -konstantna!!! U0 je napetost kolena, UAK pa vezava v prevodni smeri. Proizvajalci podajajo tudi diferencialno (Ze­nerjevo) upornost Rz pri najvecjem dovoljenem toku skozi Zenerjevo diodo Iz (najveckrat je to 5 mA). Podana je tudi najvecja dovoljena izgubna mocPzlz·Uz. = Pri Zenerjevi diodi moramo strogo LOCITI: • prevodna in zaporna smer Zener diode -veljavse enako kot pri polprevodniški diodi • SMER VEZAVE Zener diode: kam prikljucimoanodo in kam prikljucimo katodo; KAKO VEŽEMO ZENERJEVO DIODO V PREVODNI SMERI: V ZAPORNI SMERI: + --+ .A K .K A N N X -X - + + Vezava v prevodni smeri: katoda je prikljucena ob obrocku; Zenerjevo diodo v tem primeru uporabljamo na enak nacin kot navadno polpre­vodniško diodo. VEZAVA V ZAPORNI SMERI je nasprotna vezavi v prevodni smeri, ob obrocku je torej anoda. Ferdinand Humski Zenerjeve diode se uporabljajo predvsem vezane v zaporni smeri, na primer: R + STABILNA Uz . IZHODNA NAPETOST = Pri zgornjem vezju velja U1 UR + Uz in torej: = Uz U1 -UR = konstanta Zenerjeva dioda nam torej lahko stabilizira nape­tost,ce U1 niha! Primer -kako izracunamo potrebno upornost R, ce želimo stabilizirati napetost na Uz 1 O V, pri = = cemer je vhodna napetost U1 12 V? Najprej preberemo najvecji tok skozi Zenerjevo diodo Iz 5 mA, predpostavimo še R8 1000 Q. = = (najmanjša upornost bremena na izhodu). Nalogo rešimo tako: R = U/1 (1) U je padec napetosti na uporu R in je enak: UU1 -Uz (2) = 1 je tok, ki tece skozi upor R in je enak vsoti tokov skozi Zenerjevo diodo in skozi breme: IIz+ 18 (3) = (3) in (2) vstavimo v (1) in dobimo:R = (U1 -Uz) / ( Iz + 18) (4) Elektricni tok, ki tece skozi breme, je enak: 18 = Uz / R8 (5) (5) vstavimo v (4) in dobimo: R = (U1 -Uz) / ( Iz + Uz / R8) Vstavimo podatke in izracunamo upornost R: R = (12 V -1 O V)/ (5 mA+ 1OV/1000 Q.) = 133 Q. Ker je 5 mA najvecji dovoljeni tok skozi Zenerjevo diodo, je 133 Q najmanjši upor,ki ga je potrebno vgraditi pod takšnimi pogoji. Kako Zenerjevo diodo locimo od navadne pol­ prevodniške diode: Zenerjeva dioda ima vedno napisano neko številko, ki oznacuje Zenerjeve velicine. Sin. prebojna dioda. Uporaba Zenerjevih diod: za stabiliziranje napeto­sti, zašcita tokokrogov pred previsoko napetostjo. Diode -preizkušanje Za preizkušanje diod upo­rabljamo: a) Ohmeter, diodo prikljucimo v:prevodni smeri, dobra dioda mora kazati majh­no upornost (nekaj deset ohmov),zaporni smeri, pri dobri diodi bomo izmeriliveliko upornost oziroma neskoncno ohmov. b) Merilnik diod, diodo prikljucimo v:prevodni smeri, napetost kolena pri majhnem toku mora znašati okrog 0,4V do 0,5V, zaporni smeri, instrument mora pokazati znak za zaporno smer ali napetost baterije. Diode -simboli Polprevodniška dioda -f:t--[>I .I LED dioda ------{) 61 .I fotodioda ,' ------{: "b1 '.I zener dioda ------f: . ­ Diode -uporaba Diode se UPORABLJAJO za: a) Zašcito naprav, ki bi jih lahko unicili z napacno prikljucitvijo napajanja. Ce bi baterijo na shemiobrnili, bi zašcitna dioda preprecila tok skozi ve­zje, ki bi lahko unicil LED diodo: Ferdinand Humski ZAŠCllNA DIODA b) Usmerjanje izmenicne napetosti -glej geslo Usmernik. Takšna vezja najdemo v vsakem radijskem sprejemniku,ki deluje na omrežno napetost. c) Zenerjeve diode se uporabljajo za vzdrževanje stalne napetosti. d) Preklop na baterijsko napajanje. Na risbi je vezje, ki se lahko uporabi pri kolesu. Ko poga­njamo kolo, je napetost dinama vecja od nape­tosti baterije. Žarnica se napaja samo iz dinama v levem krogu, baterija se ne porablja: DNAMO KOLESA BATERIJA = Ko stojimo pri semaforju, se dinamo ustavi, žar­nico pa poganja baterija v desnem krogu. Po­dobno vezje uporabljamo za napajanje racunal­nika ob izpadu omrežne napetosti, pri soncnih celicah itd. d)Za demodulacijo in za mešanje na obmocju zelo visokih frekvenc. Diolen Trgovsko ime za umetno maso. Nasicen poliester, glej PET. Dioptrija Enota za svetlobno lomnost lec. Daljnovidnost (hipertropija): prizadeto oko ne mo­re fokusirati (izostriti) slike bližnjih predmetov, na daljavo pa vidi dobro. Oko potrebuje zbiralno le­co, katere dioptrija se oznaci s predznakom ±­Kratkovidnost (miopija): prizadeto oko ne more fokusirati (izostriti) slike oddaljenih predmetov, na daljavo pa vidi dobro. Oko potrebuje razpršilno leco, katere dioptrija se oznaci s predznakom :­Dip primer Glej Primer. Dipol Locitev pozitivnega in negativnega nabo­ja. Pri molekulah se lahko zaradi neenakomerne porazdelitve pozitivnih in negativnih nabojev na atomih pojavi dipolni moment. Takšne molekule so polarne. Tudi elektricni, magnetni dipol. Prim. Atomska vez. Direkten Ki je brez cesa vmesnega, brez posre­dovanja, neposreden. Direktno krmiljenje aktua­torjev. Glej Neposredno krmiljenje aktuatorjev. Disjunkcija Trditev, ki vsebuje dve ali vec možnosti, ki se medsebojno izkljucujejo. V zvezi z logicnimi operacijami: ALI logicna funkcija. Prim. Logicna funkcija, Konjunkcija, Negacija. Disk Krožna plošca. Prim. Kolut (npr. zavorni), trdi disk(rac.). Diskreten 1. Posamicen, ki je locen od drugega, nezvezen. 2. Obziren, takten, nevsiljiv, ki ne govori o zaupnih stvareh(~ clovek, ~o vedenje). Dislokacija Premestitev, premaknitev. Prim. Deformacija kovin. Disociacija Locitev, razdelitev, razpad. Pojav, da molekule ali kristali neke snovi razpadejo na ato­me, ione ali na atomske skupine. Razlog je lahko zvišanje temperature (termicna disociacija)ali raztapljanje v topilu (elektrolitska disociacija). Primer termicne disociacije: C02 tt CO + 1/2 02 Prim. Stopnja disociacije, Disociacijska konstanta, Ostwaldov zakon razredcenja. Disociacijska konstanta Konstanta, znacilna za vsak elektrolit, je merilo jakosti elektrolita.Na splošno velja, da je disociacijska konstanta z vred­4 nostjo 1 o-mol/L meja med šibkimi in mocnimi elektroliti. V vodnih raztopinah elektrolitov se pojavi ravno­težjepri reakciji disociacije: AB tt A+ + B- Stran 48 Disociacijska konstanta je definirana kot: _ [N]·[B-] Ko - Odvisna je od temperature. Sin. ionizacijska kon­stanta. Razi. stopnja disociacije. Prim. Ostwaldov zakon razredcenja, Ravnotežna konstanta, Kemij­ske oznake, Konstanta kisline in baze. Disociacijska konstanta baze Glej Konstanta baze. Disociacijska konstanta kisline Glej Konstanta kisline. Dispergirati Razpršiti, razdeliti v prostoru, vklju­citi delce ene snovi v drugo. Disperzija (disperzni sistem) Zmes najmanj dveh snovi, ki kemicno med seboj ne reagirata. Ena komponenta je porazdeljena (razpršena) v drugi: notranja (dispergirana) faza je porazdelje­na, zunanja (disperzna) faza (disperzni medij, disperzno sredstvo) pa sprejema. Delitev: a) Molekularni(raztopine), koloidni(molekularni + asociacijski koloidi, soli + geli, liofilni + liofobni) in grobi disperzni sistemi(suspenzije+ emulzije). b) Monoformne(delci so enakih oblik) -poliformne disperzije. c) Monodisperzne(delci so enakih velikosti) polidisperzne. d) Koherentne(delci ene faze so povezani v mrežasto ogrodje, npr. geli) -nekoherentne (emulzije, suspenzije). Dispozicija Razvrstitev, razporeditev. Dispozicijska risba -razporeditvena risba. Dissous plin Acetilen, osušen, ocišcen in razto­pljen v acetonu (npr. v jeklenkah). Izgovor: disu plin. Prim. Acetilen, Plamensko varjenje. Distalen Bolj oddaljen neke referencne tocke oziroma od sredinske ravnine. Prim. Oddaljen, Proksimalen, Mezialen. Distribucija Porazdelitev, npr. delcev (praškastih, kapljic itd). Prim. Pravila stikalne algebre. DIV Ang. Do It Yourself, kratica za individualno metodo dela, brez pomoci ekspertov ali strokov­njakov. Je tudi oznaka za praktika, domacega mojstra, spretneža. Nem. Bastler. Diza Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (die Dllse -šoba), slovensko: šoba. Dleto Orodje za dolbenje s kratkim precnim rezi­lom, sekalo. Dletiti: obdelovati, dolbsti z dletom. Nepr. majzel. Prim. Izbijac. DNC krmiljeni stroji En racunalnik preko LAN mreže upravlja vec NC ali CNC strojev hkrati, ang. Distributed Numerical Control. Stroji so z racunal­nikom povezani preko kabla, izmenjava podatkov poteka neprekinjeno (on-line). Priprava dela pri DNC sistemih poteka v programskih oddelkih, ki so ponavadi odmaknjeni od delavnic. Prednosti DNC upravljanja: • stalen nadzor vec strojevhkrati, • lahko dostopna centralna knjižnicapodatkov, • enostavno popravljanje in optimiranjeprogra­mov ter optimiranje proizvodnje same, • velika prilagodljivostproizvodnje, še posebej ob uporabi robotov, • zanesljiv prenos podatkov na vecje razdalje. Prim. NC, CNC, FMC/S. DNS Sistem domenskih imen za internetne naprave in storitve, ang. Domain Name System. DNS združuje razlicne informacije za iste internet­ne uporabe, najpogosteje poveže imena domen (ki se zlahka zapomnijo, npr. www.example.com) ;:;_ numericnimi IP naslovi (npr. 93.184.216.119). DNS server pa je racunalnik, ki je registriran za delo z DNS. Vsebuje bazo podatkov za omrežna imena in naslove drugih internetnih prikljuckov. DNS strežniki in DNS zapisi služijo za usmerjanje domene na pravi strežnik, kjer se nahaja splet­na stran, poštni strežnik za to domeno in podobne storitve. Npr. DNS Server: 192.168.1.254. Prim. Spletni brskalnik. Dobava zraka Glej Kompresor. Sin. zmogljivost kompresorja. Dobavna višina Glej Tlacna višina. Dobavnica Listina, ki vsebuje osnovne podatke o dobavljenem materialu (vrsta, kolicina, kvaliteta in cena). Prim. Spremljevalna dokumentacija. Dodana vrednost Pokazatelj poslovne uspešnosti: razlika med prihodki iz prodaje in poslovnimi odhodki. Po Marxisticni ideologiji je dodana vrednost rezultat investiranega kapitala in izkorišcanja delovne sile: Pri tem velja, da je vsota zacetnega kapitala K1, dela D in dodane vrednosti Dv enaka novemu (povecanemu) kapitalu K2: K1 + D + Dv = K2 S tem smo definirali absolutno dodano vred­nost. Relativna dodana vrednost pa se nanaša na enoto izdelka. Pri proizvodnji jo definiramo kot razliko med prodajno in lastno ceno (po domace zaslužek na enoto): Dv = PC -LC Tudi ce ni zaslužka, smo vendarle placali vsaj delavce, to je tudi neki dosežek -zato stroške dela in amortizacije obicajno ne odštejemo. Ugotovi­mo, da je dodana vrednost enaka razliki med pro­dajno ceno in stroški: Dv = PC -S Ker pa je tudi v stroških S vsebovana dodana vrednost za neko drugo podjetje, nazadnje ugo­tovimo, da je v bistvu celotna PC enaka vsoti dodanih vrednosti razlicnih podjetij. Zato se davek od dodane vrednosti placuje od celotne PC! Pri trgovskih podjetjih je dodana vrednost enaka razliki med prodajno in nabavno ceno (marža): Dv = PC -NC V nabavno ceno praviloma vracunamo tudi vse spremenljive stroške. Bolj kot dodana vrednost v denarni enoti je zani­miva dodana vrednost v deležu [%] od nabavne ali prodajne cene. Kdor ustvarja visoko dodano vrednost, ta izdelek prodaja precej dražje, kot ga je kupil. Pravzaprav si to vsi želimo -tako država kot tudi podjetnik. Dokument 1. Pisno dokazilo z uradno veljavnostjo, ki potrjuje resnicnost ali obstoj cesa. 2. Vsak stvaren dokaz, ki vsebuje strokovno­ znanstvene informacije. Dokumentacija Podatki in strokovna literatura v zvezi z dolocenim delom. Tudi celovitost doku­mentov: listine, porocila, spisi, risbe itd., ki se nanašajo na doloceno vprašanje. V proizvodnji uporabljamo predvsem: • tehnicnodokumentacijo konstrukcijsko -tehnološko in • spremljevalno dokumentacijo, Prim. Dokument. Dokumentalist Kdor se ukvarja s tehnicno doku­mentacijo, jo vodi in upravlja. Dober dokumentarist mora imeti sposobnost hit­rega spreminjanja zornega kota: od celovitega Stran 49 Ferdinand Humski pregleda bistvenih lastnosti celotnega izdelka do proucevanja podrobnosti. Sin. dokumentarist.Prim. Tehnicna dokumentacija. Dolbenje Obdelava z odrezavanjem, izrezovanje snovi z ozkim rezilom, v glavnem rocno, redkeje pa na posebnih strojih. Vdolbina: zajeda. Del.: sekanje. piljenje in strganje.Dolbenje lahko pomeni tudi spravljati manjši pred­met iz snovi, v kateri tici: dolbsti kamencke iz zidu. Prim. Štemanje, Štemajzel, Majzel. Dolocanje potrebne kolicine laka Potrebno ko­licino laka VL [L] lahko izracunamo s pomocjo po­ datka o teoreticni izdatnosti ALh -enacba (1) ali spomocjo podatka o porabi laka LAh -enacba (2): = (1) VL [L] ALH·TJ \LAH = (2) VL [L] Zaradi svoje preprostosti lahko enacbo (2) upora­bimo tudi za racunanje na pamet. PRIMER -izracunana kolicina laka za podatke: LAh75 0,2 L/m2 (MS lak iz EP pri predpisani de- = belini posušenega sloja 75 µm) A = 1,5 m2 in TJ 0,3 (lakiranje z visokotlacno brizgalno pištolo) = Izracunana kolicina laka znaša 1 L. Potrebna kolicina laka je torej odvisna od: 1. Velikosti lakirane površine A[m2J, ki jo dolo­cimo (izracunamo) približno na osnovi izmerje­nih ali ocenjenih dimenzij. 2.Izkoristka nanosa u[/} (pokrivna ucinkovitost), ki je enaka 0,3 za visokotlacne brizgalne pištole in 0,65 za HVLP ali RP brizgalne pištole. Izgube pri brizganju laka so neposredno odvis­ne od izkoristka nanosa. 3. Debeline posušenega sloja laka h[µm], ki je po­trebna, da bo lak opravil svojo nalogo. Priporo­cila najdemo v tehnicnih navodilih proizvajal­cev. Ker pa se lak pri reparaturnem lakiranju pri­pravlja in nanaša rocno, lahko pride do velikih odstopanj zaradi števila brizganj, premera šo­be, viskoznosti laka itd. Svoje delo lahko licar kontrolira z aparatom zamerjenje debeline sloja. Na ta nacin primerjatehnicna priporocila z realizacijo. Debelina h ima svoj vpliv na kolicino laka preko koeficientovALh ali LAh (glej tocko 4). Proizva­ jalci pogosto predpisujejo h 50 -60 µm, kar je = najpogostejša izhodišcna debelina posušenega sloja laka. V obeh koeficientih je najbolje ozna­citi predpisano debelino: ALh50, LAh75 itd. 4. Teoreticne izdatnosti laka Alh[m2/LJ, ki nam pove, koliko m2 površine lahko polakiramo z 1 litrom laka, pri predpisani debelini posušene­ga sloja laka. Izracunamo jo s pomocjo koe­ficienta FKV, ki je odvisen od vrste laka: upošte­va delež hlapnih snovi FK ter razmerje med gostotama hlapnih in nehlapnih sestavin:PN = FKV 1 -(1 -FK)· . [/] PN ... gostota nehlapljivih snovi PH ... gostota hlapljivih snovi mN FK = [/] m + m N H FK ... delež nehlapnih snovi v laku mN ... masa nehlapljivih snovi mH ... masa hlapljivih snovi 10-FKV [%] = ALh[m2/L] h[µm] PRIMER -teoreticna izdatnost za MS lak iz EP pri razmerju gostot nehlapnih in hlapnih sesta­vin laka PN,PH 1 ,29 = = pri deležu nehlapnih sestavin laka FK 55%, pri predpisani debelini posušenega sloja 75 µm = znaša ALh75 5,6 m2/liter. Namesto teoreticne izdatnosti lahko uporabimo porabo laka LAh [L/m2J -s to konstanto lažje izracunamo kolicine kar na pamet: LA h75 -[L/m2] -ALh75 [m2/L] PRIMER: poraba laka za MS lak iz EP pri pred­pisani debelini posušenega sloja 75 µm znaša LAh75 O, 18 L/m2, zaokrožimo na 0,2 L/m2. = Dolocanje ležajev Za preracun drsnih / kotalnih / radialnih / aksialnih ležajev je razen poznavanja teorije potrebno poznati tudi empiricne enacbe. Najpomembnejši vhodni podatki so: vrsta ležaja (radialni, aksialni, kotalni, drsni), vrsta mazanja, sile (radialna, aksialna), vrsta obremenitve (static­na, dinamicna), temperatura obratovanja. Izracunati pa je potrebno: Pri drsnih ležajih: drsno hitrost, površinski tlak,zracnost in dimenzije. Pri kotalnih ležajih: dimenzije in življenjsko dobo Za nepoznavalca je najbolje, da se po izvedenem izracunu posvetuje še s kakšnim izkušenim stro­kovnjakom (morda z zastopnikom kvalitetnih pro­izvajalcev ležajev) glede pravilne izbire ležajev. Dolžinska masa Masa na doloceno dolžinsko enoto, oznaka m1 , [kg/m] Uporaba: pri jeklenih profilih, umetnih masah (polimerna, ogljikova itd. vlakna). Dolžinska merila Glej Merjenje. Dolžinski raztezek Glej Razteg. Domena Splošno: obmocje, podrocje (npr. ustvar­janja, delovanja, vladanja). V racunalniškem omrežju pa je domena unikat­no ime, ki identificira podrocje na spletu, iz kate­rega lahko spletni brskalniki kopirajo datoteke. Registrirana je na osebo (lastnika), ki ima eksklu­zivno pravico do razpolaganja. Predstavlja spletninaslov, ki se lahko uporabi za prikaz spletnihstrani in elektronsko pošto. Vsaka domena je unikat v svetovnem merilu, kar pomeni, da je lahko registrirana samo enkrat. Pri izbiri imen za domene velja pravilo: kdor prej pride, prej melje. Domen ni možno rezervirati.V registru domen se domene najprej locijo po koncnicah: .si, .org., .com itd. To so vrhnje dome­ne v registru domen. Prim. IP, DNS. Za uporabo domene moramo vsaj še zakupiti prostor na spletnih strežnikih, lahko pa vkljucimoše razlicne tehnicne zahteve (podpore: PHP, ASP, MySQL itd.), zakupimo poštni predal, vzdevek ipd. Podatki, ki so potrebni za upravljanje domenske­ga prostora na spletnem strežniku: Vrsta dostopa,npr. FTP, domena ali ime strežnika (oba podatka obicajno ni potrebno vnesti), upo­rabniško ime (username) in geslo (password). Donor 1. Molekula, ki oddaja elektron, proton, atom aliatomsko skupino drugi molekuli (akceptorju). Reducent je npr. donor elektronov, kislina jedonor protonov. Sin donator. Prim. Akceptor. 2. Darovalec, npr. organa. Dopiranje Dodajanje drugih snovi, da se poveca prevodnost polprevodnikov. Dopplerjev pojav Pojav, da opazovalec, ki se giblje glede na izvir valovanja, zazna valovanje sspremenjeno frekvenco. Dopustna napetost Najvecja mehanska nape­tost, pri kateri še ne nastopijo neželene tehnic­ne posledice (niti neželene deformacije in nitiporušitev materiala). V praksi konstrukcijskih materialov ne obremenju­jemo do meje trdnosti, saj bi s tem tvegali poruši­tev ali prevelike deformacije. Zaradi varnosti si kot zgornjo mejo obremenitve dolocimo neko nižjo (dopustno) napetost, ki se vedno nahaja v obmocju elasticnih deformacij. Razmerje med trdnostjo materiala in dopustno na­ petostjo imenujemo varnostni koeficient v (ni). Ker delimo napetosti na normalne in tangencial­ne, poznamo tudi: • dopustno normalno napetost in • dopustno tangencialno napetost. Dopustna normalna napetost Rm ... natezna trdnost materiala .M Dopustna tangencialna napetost .dop= . .M ... zrušilna strižna trdnost V splošnem velja v2 -10: = • pri nategu in tlaku 4 -8 • upogib 1.6 -2 • torzija 1-.:...1..2. Glede na NACIN OBREMENITVE locimo dopust­ ne napetosti pri nategu crdop • tlaku -crdop • upo­gibu cr1 dop oz. cru dop, strigu .s dop, torziji .t dop in pri površinskem tlaku Pciop · Ker za jekla velja: .M. 0,8·Rm, dobimo: .s dop .0,8·crdop .s dop . .. dopustna strižna napetost Po VRSTI OBREMENITVE razdelimo dopustne napetosti na 3 skupine: -l. staticna obremenitev, crdop,I -II: utripna obremenitev, crdop,II -III: izmenicna obremenitev, crdop,III Razmerje med izmenicno, utripno in staticno do­ pustno napetostjo je odvisno od vrste materiala in od vrste obremenitve (nateg, strig, površ. tlak ... ). Dopustne dinamicne obremenitve preberemo g tabel ali pa preberemo staticno obremenitev in upoštevamo priporoceno razmerje. Za dolocanje dopustne napetosti je posebej pomembno tudi stanje materiala: zdrav material ne sme imeti notranjih okvar (votlin, mehurjev, zgošcin itd.), ki zmanjšujejo nosilne prereze in lah­ko povzrocajo zarezne napetosti. Upoštevati je potrebno tudi obrabo, korozijo in druge okoli­šcine, ki zmanjšujejo nosilne prereze. Dopustna napetost je torej OSNOVNI KRITERIJ pri trdnostnih preracunih konstrukcijskih delov. Kako pridobimo podatek o dopustni napetosti: 1. Najpogosteje iz izkušenj: na osnovi podatka o materialu in morebitni toplotni obdelavi uporabl­jamo preglednice oz. tabele, ki so locene za preproste strojne elemente in za jeklene kon­strukcije. 2. Pri zahtevnih in pomembnih konstrukcijah so potrebni poglobljeni preracuni in preizkusi. 3.Za približne izracune ali ce ni drugace podano, pridobimo podatek o varnostnem koeficientu oz. faktorju, ki povezuje dopustno napetost strdnostjo ali z mejo plasticnosti meteriala. Prim. Tolerance (dopustni odstopki). Dorezovalnik Glej Navojnik, Vrezovanje navojev. DOS Diskovni operacijski sistem, ang. Disk Operating System. Dostavno vozilo Cestno vozilo, ki je namenjeno za prevoz ljudi ali tovora. Vecji del vozila zavzame z vseh strani zaprt prtljažnik: Dot Tiskalna pika, glej PPI. Download Kopiranje podatkov iz glavnega virana zunanje naprave. Npr.: kopiranje datoteke g spletnega strežnika na svoj PC, s pomocjo brskal­nika. Sin. odjemanje (prenos od), odvzemanje, doljemanje, hitrost dol. Download speed -bitna hitrost v smeri odvzemanja. Nasprotje: upload. Podrobneje glej Bitna hitrost. Doza ELTEH.: okrov, v katerem so narejeni spoji,odcepi in prikljucki (npr. vticnica). V splošnem pa se izraz doza uporablja za odmerek, dolocena, natancno odmerjena kolicina cesa (npr. zdravila). Dozator Naprava za doziranje (natancno odmer­janje), npr. ~ za emulzijo, za mazalne masti (ma­zanje ležajev), za izlocanje vodnega kamna iz vo­de, ~ alkohola za zracni zavorni sistem, avtoma­ticni ~ pijac, ~ vode, ~ mila v kopalnicah itd. Ferdinand Humski Dozer Enostavna vlecna naprava za manjša rav­nalna, popravljalna dela. Je na kolesih in se lahko prestavi iz enega mesta na drugo. Vlece lahko samo v eni smeri. Sin. konjicek, hidravlicna roka, hidravlicna ravnalna naprava: c( w o (!) ,o ii: ow Q'. > Vodoravni nosilec tvori osnovo ravnalnega siste­ma. Pritrdimo ga direktno na vozilo ali na ravnal­no mizo. Na drugi strani sta nanj z gibljivo zvezo pritrjena steber (vertikalni nosilec) in hidravlicni valj. Med ravnanjem se tlacni valj opira na vodo­ravni nosilec. Na vertikalni nosilec se obesi vlecna veriga. Vrsta zob na nosilcu preprecuje verigi, da bi med rav­nanjem zdrsnila. S hidravlicnim valjem lahko dosežemo vlecne sile do 100 kN. DPI Število pik na palec, ang. dots per inch. Pri tem je z besedo dot mišljena pika na tiskalniku.Za jasno crnobelo sliko potrebujemo vsaj 300 DPI (locljivost priližno O, 1 mm). Prim. PPI, LPI. DRAM Dinamicni RAM. Drca Plitva vdolbina, žleb oz. vodilo za spušca­nje ali spravljanje materiala. Zracna drca (desno) se uporablja za transport lažjih predmetov pri majhnih naklonih -z izpihovanjem zraka iz luknjic zmanjšamo silo trenja. Drca se lahko uporablja tudi za transport paketov ipd.: Prim. Klancina, Rampa. Drenaža Odvajanje nepotrebne vode in naprava v ta namen. Npr. za osuševanje zemljišc, cestišc mocvirnatih zemljišc, cevje na ladji ali hidroelek­trarni. Drenaža je tudi odvajanje tekocine (izced­ka) ali zraka iz rane ali telesne votline. Drevesna struktura Razporeditev, ki prikazuje razdeljenost izdelka na sklope (garniture). pod­sklopeitd., vse do najenostavnejših elementov. Zahtevne naprave ni možno dobro razumeti, ce Stran 50 ni jasna vsaj njena nepopolna drevesna struktura. Drevesno strukturo prikazujemo v nivojih.Je ob­vezen del kosovnice pri zahtevnejših izdelkih. Pri avtomobilu ponavadi oblikujemo prvi nivo tako: 1. Motor 2. Prenos moci 3. Vzmeti, pnevmatike in obese 4. Zavore 5. Krmilje 6. Karoserija in/ali šasija (podvozje) 7. Avtoelektrika V drugem nivoju nato vsakega od naštetih sklopov razdelimo naprej na enostavnejše podsklope. Motor razdelimo na bat z obrocki, ventile, ojnice, motorsko gred z ležaji itd. Prenos moci bi razdelili na sklopko, menjalnik, kardan, diferencial itd. Nato nadaljujemo v tretji itd. nivo, dokler pri vsaki )@ji ne pridemo do najenostavnejšega elementa, npr. vijaka, olja, cevi, zavorne plošcice itd. Ko smo to naredili, takrat kljub zahtevnemu izdel­ku tocno vemo kam kateri del spada.Ne vemo pa še, kako ga je treba montirati. To pa nam pove montažni list. Prim. Struktura, Kombinatoricno drevo, Kombinaturicni diagram. Razi. kosovnica. Drevo odpovedi Diagram poteka, s pomocjo ka­terega na sistematicen nacin išcemo vire napak. Driver Glej Gonilnik. Drobnomer Glej Vijacno merilo. Drocnik Drog, ki v smeri svoje osi najprej spre­jema odmicno gibanje, nato pa ga prenaša na ne­ko drugo komponento mehanizma. Primer: droc­nik pri krmiljenju ventilov pri motorjih z notranjim zgorevanjem. Drocniti: dregniti. Prim. Pah. Drot Nepravilen izraz, popacenka iz nemšcine (der Draht), kar pomeni žica. Drog 1. Dolg in raven,v prerezu navadno okrogel pred­met,ki se rabi kot nosilec, opornik, orodje. Npr. podporni~, telefonski~, zabiti~ v zemljo itd. 2. Jekleni palici podoben predmetkot delrazlicnih strojev.Npr. zavorni ~, pogonski~ itd. Prim. Jarem, Drocnik. Drsenje kristalnih rešetk Pri obremenitvi kovin prek meje elasticnosti pride do majhnih premikov kristalnih delcev. Premaknejo se lahko tudi skupine rešetk, ne da bi med njimi prenehala kohezija. Ta pojav se imenuje drsenje, translacija ali dislokacija kristalnih rešetk. Prim. Deformacija kovin, Vlaknasta struktura, Prekristalizacija. Drsni ventil Glej geslo Ventili -konstrukcijski principi. Drsno kladivo Avtokleparsko orodje za popravi­lo vboklin pri enostranski dostopnosti. Sin. vlecno kladivo, udarno kladivo. Pri tem postopku se na mesta popravila privarijo obrocki. Nato na posamezne obrocke zataknemo vlecno kladivo in s previdnimi udarci premicne udarne uteži izvlecemo vboklino. Po izravnavi NAVARJENI OBROCKI Obstaja tudi drsno kladivo s prisesnim prijemalom, ki se prisesa na vboceno plocevino, nato pa plocevino izvlecemo s pomocjo drsne uteži: Družba z neomejeno odgovornostjo Družba dveh ali vec oseb, ki odgovarjajo za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem. Kratica je d.n.o., ang. Unlimited Liability Company, nem. Gesellschafl mit unbeschrankter Haflung, usta­novi pa se na sodišcu. Družba z omejeno odgovornostjo Družba, ka­tere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Vrednost vložkov je lahko razlicna. Kratica d.o.o., ustanovi se na sodišcu. Na nemško govorecem podrocju se d.o.o. imenu­je GmbH -Gesellschafl mit beschrankter Haflung. Angleži tej vrsti družbe recejo LLC -Limited Liability Company. Držalna pretocna višina Glej NPSH. DSL Digitalna predplacniška linija, ang. Digital Subscriber Line. Razvila se je za potrebe ISDN-a, predvsem zaradi povecevanja hitrosti prenosa podatkov preko obstojecega omrežja bakrenih paric. Nekatere vrste DSL-a so HDSL, SDSL, ADSL, RADSL, VDSL (very-high-bit-rate DSL), PDSL itd., z eno kratico jih oznacujemo z xDSL. DT Ang. kratica za double throw, kar pomeni menjalni kontakt. Prim. Kontakt. DTV Digitalna televizija, digitalni prenos audio in video signalov. Pozna dva formata: a) HD oz. HDTV uporablja samo format 16:9, del.: -prepleteninacin (ang. interlaced, okr. i), pri katerem se najprej izrise vsaka liha vrstica, nato pa se vsaka soda; številka je locljivost, npr. 1080i pomeni locljivost 1920x1080 -progresivninacin (progresive, okr. p): takoj se izriše vsaka vrstica, npr. 720p = 1280x720 b)SDTV je standardni digitalni format 4:3, npr. 720 X 576. Duktilna litina Glej Nodularna litina. Duktilnost Sposobnost materiala, da se pri ob­remenitvi plasticno preoblikuje, preden se pretrga: t GOO GQQ (a) (b) (c) a -krhki, b -duktilni in c -popolnoma duktilni lom Primeri: steklose pretrga brez zaznavnega pre­oblikovanja; nekatera jeklase kar 25% raztegnejo pred pretrgom; zlatopa je tako duktilno, da se lah­ko raztehne tudi do debeline le nekaj atomov. Beseda izhaja iz lat. ducere: vleci, voditi. Duktilen: raztegljiv, pripraven za kovanje, koven. Sin. P@.:: oblikovalnost,raztegljivost. Prim. Raztezek, Lomna duktilnost. Duplex Nekaj podvojenega. Npr. ~ zavore, ~ telekomunikacijski signal (hkratni prenos v obe smeri), ~ nerjavno jeklo itd. Duraluminij Glej Aluminij. Sin. dural. Duromeri Glej Duroplasti. Durometer Naprava za merjenje trdote elastic­nih materialov. Prim. Trdota -Shore. Duroplasti Umetne mase, ki jih ne moremo vec preoblikovati, ko so enkrat strjene. Duroplasti se strdijo zaradi: 1. Dodane energije:toplota (npr. povišana tem­peratura, IR žarilniki), svetloba (npr. UV -glej Blufixx), tlak ... 2. Kemicne reakcije s trdilcem, s kisikom v zraku, z vlago v zraku, z alkalijami ipd. 3. Izhlapevanja topila Strjevanje lahko poteka tudi kot kombinacija vseh zgoraj naštetih faktorjev. Postopek nastajanja duroplastov: a) Najprej nabavimo predpolimerizirane produkte: • proizvajalci obicajno ponujajo dehidrirane predpolimerizate v obliki praškov zato, da so dalj casa obstojni v skladišcu • pogosto pa je možno predpolimerizate naba­viti tudi v tekoci obliki -pravimo jim tudi zaliv­ne mase, glej posebno geslo Pred zacetkom pridobivanja duroplastov je po­trebno predpolimerizate ustrezno pripraviti (na­tancno preberemo navodila) -praviloma jih spremenimo v tekoco ali testasto obliko tako, da jim dodamo samo vodo. b) Postopamo po navodilih proizvajalca: zmeša­mo surovine, primešamo ustrezno kolicino trdil­ca, pospeševalca, dvignemo temperaturo, po­svetimo z UV svetlobo, povecamo tlak itd. b) Po dolocenem casu se predpolimerizirani pro­dukti nepovratno (ireverzibilno) zamrežijo in na ta nacin strdijo (polimerizirajo). Nekateri primeri toplega in hladnega utrjevanja: 1. Toplo utrjevanje: pripravljene predpolimerizira­ne produkte zmešamo s trdilcem (PF, UP) ali pa se pripravijo brez dodatnega trdilca (UF, MF). Tako pripravljeno maso enakomerno segreva­mo na 140-220 ° C, odvisno od materiala. Ne­kateri duroplasti se strujejo samo zaradi dove­dene toplote -toplotno utrjevalni duroplasti, npr. talilna lepila za robno lepljenje ABS trakov na furnirane iverne plošce (EVA, PO, PUR). Drugim duroplastom moramo ob povecanju temperature povecati tudi tlak, ker polimerizira­jo le pri povecanem tlaku, npr. na ~4 M Pa (PF tlacne smole, UF, MF). To so tlacno utrjevalni duroplasti. Tretja vrsta duroplastov pa polimerizira ob do­datni kemicni reakciji med predpolimerizira­nimi produkti in trdilci -reakcijski duroplasti (UP, PF smole za litje). 2. Hladno utrjevanje poteka pri sobni temperaturi 15-20 ° C. Masa se strdi, ne da bi jo segrevali. Strjevanje lahko poteka brez kemijske reakcije: nitrocelulozni lak (nitro lak) se npr. strdi samo zaradi izhlapevanja topila. Tudi pri hladnem utrjevanju imamo reakcijske duroplaste: predpolimeriziranim produktom do­damo trdilec in pospeševalec, ki sprožita ke­micno reakcijo (npr. EP). Konkreten primer reakcjskih duroplastov brez trdilcev ali pospe­ševalcev pa je lepilo Cianokol (sestavina je cianoakrilat), ki kemijsko reagira z vlago in z alkalijami. Kemijska reakcija se lahko sproži tudi s katali­zatorji. s sevanjem (npr. UV), z oksidacijskimi sredstvi itd. Za razliko od termoplastov, ki jih sestavljajo nepo­vezane nitke, so duroplasti gosto zamreženi poli­meri. Strjenih duroplastov ne moremo vec po­novno zmehcati s toploto, ker molekularne veri­ge ustvarijo mocno trodimenzionalno mrežo: PRECNA POVEZAVA Ko jih pregrejemo, se duroplasti torej ne stalijo kot termoplasti, temvec se razkrojijo. Na podoben nacin nastanejo keksi: ko testo spe­cemo, nastanejo trdne oblike. Pecenih keksov ne moremo vec staliti ali jih spraviti v mehko obliko. Z dviganjem temperature jih lahko samo prežgemo: Stran 51 KEKS o Duroplasti imajo visoko trdnost in so odporni na visoke temperature (do ~320 ° C). Z višanjem tem­perature se trdota zelo malo spreminja -vse do kemijskega razpada. Regeneracija in varjenje nista možna. Vecina duroplastov ni topnih v topilih, kvecjemu nabreknejo. Izjema so npr. laki za nohte, ki so topni v acetonu. NAJPOMEMBNEJŠI DUROPLASTI: epoksidne smole EP, aminoplasti MF in UF, fenolne smole PF, zamreženi poliuretani PUR, nenasicene poli­estrske smole UP in silikonske smole Sl. Nekateri sicer pomembni duroplasti še nimajo svojih kod za recikliranje, npr. cianoakrilati (lepila) ipd. Predmeti iz duroplastov uporaba: stikala, šuko vticnice, razdelilne kape (pri avtomobilih), zobniki, luci itd. Pred prvim in edinim strjevanjem so sko­raj vsi duroplasti topni v razlicnih topilih, razen v vodi. Zato jih pogosto uporabljamo kot osnovo za lake iz umetnih smol. Pred termoplasti imajo duroplasti tudi nekatere prednosti: • obdržijo svojo trdnost tudi, ko jih segrevamo • primerni so za izdelavo velikih predmetov • primerni so za gradnjo trajnih izdelkov Prim. Umetne mase -delitev. Sin. duromer, umet­ne smole, strdljive umetne mase. Lat. durus: trd, tog, vzdržljiv. Dušik Simbol N, po lat. Nitrogenium. Brezbarven plin, brez vonja in okusa, ne gori. V atmosferi ga je 78 vol.%, gostota 1 ,25 kg/m3, tališce -210 ° C, vrelišce -196 ° C. Trojna vez med atomoma je N2 ena najmocnejših kemijskih vezi, zato je dušik malo reaktiven. V jeklu tvori trde in krhke N2 nitride. Prim. Nitriranje. Dušilka -elektrotehnika Tuljava (navitje), ki na osnovi impedance ali elektronske prilagoditve spreminja upornost, s tem pa zmanjšuje ali ome­juje jakost izmenicnega toka. Del: 1. Magnetne dušilke so tuljave, navite okoli fero­magnetnega jedra. Manj kot je železa, bolj je dušilka kvalitetna, a je tudi vecja. Pomemben podatek je faktor moci: razmerje med delovno in navidezno mocjo. Delujejo do 130 stopinj. 2. Elektronske dušilke, ki delujejo na principu elektronske prireditve toka. Nudijo najboljši izkoristek in se ne grejejo toliko kot magnetne. Tudi njihova življenjska doba je daljša. Pomemben podatek je termicna zašcita: avtomat­ski izklop zaradi zunanjega ali notr. vira toplote. Za vžig sijalke je potrebna še vžigalna naprava, ki: -zagotavljajo visoko napetost, zaradi katere se -znotraj sijalke pojavi plazma, potrebno za -"proizvodnjo" svetlobe v sijalki. Sim bol: ______jyyyL__ Dušilka -strojništvo Element klimatske napra­ve, ki razprši kapljicasto hladilno snov, ki vstopa v uparjalnik: Ferdinand Humski .--o..___.: DUŠILKA ::::c- Kompresor 2 Magnetna sklopka 3 Kondenzator 4 Ventilator 5 Dušilka (Drosselventil) 6 Uparjalnik 7 Ventilator 8 Akumulator Za razliko od ekspanzijskega ventila pa se odprti­na v dušilki ne razširi in deluje vedno enako, ne glede na stanje hladila. Sestavni deli dušilke: SITO ZA RAZPRŠEVANJE K UPARJALNIKU KALIBRIRANA IZVRTINA SITO ZA G) UMAZANIJO . MED VISOKIM IN \ U'J NIZKIM TLAKOM: TESNILO (O RING) Prim. Ekspanzijski ventil. Dušilna noga Glej Amortizer. Dušilni ventil Glej Tokovni ventili. DVB Kratica: Digital Video Broadcasting, digital­na video radiodifuzija. Prim. MPEG. Del.: • DVB-T (terrestrial) je "prizemna", zemeljska; to pomeni, da signal oddajamo iz oddajnikov na zemlji (npr. s Krvavca, Krima, itd.) in ne s satelita ali preko kabelskih sistemov. Obstaja tudi DVB-T2 -tehnologija za oddajanje / sprejemanje zgošcenih signalov. • DVB-C (cable): kabelska televizija • DVB-S (satellite): satelitska televizija DVB-T Zemeljska digitalna radiodifuzija, podrob­nejšo definicijo glej pod geslom DVB. V Sloveniji imamo dva delujoca DVB-T omrežja (multipleksa): • multipleks A, v katerem prenašamo Slovenske nacionalne TV programe ter • multipleks C, ki je namenjen komercialnim TV programom. Od 1 .12.201 O oddajniki v Sloveniji oddajajo samo še digitalni televizijski signal, analognega televizij­skega signala vec ni. Oddan televizijski signal je v Sloveniji kodiran po MPEG-4 standardu. V nekaterih sosednjih drža­vah uporabljajo format MPEG-2. Pri tem je dobro vedeti: spremljanje signalov MPEG-2 s pretvorniki MPEG-4 deluje, obrnjeno pa ne. Za sprejem DVB-T signalov lahko uporabljamo enake antene kot pri sprejemanju analognih sig­nalov. Razlika je le v tem, da moramo od antene sprejete kodirane digitalne signale nato še dekodi­rati, dekodirani signali pa so nato primerni za prikaz na televizorju. Dekodiranje opravlja naprava z vec nazivi: STB, TV komunikator, TV vmesnik, TV pretvornik, DVB­T sprejemnik, digitalni sprejemnik itd. Pomembno je vedeti, kakšen DVB-T sprejemnik (STB) potrebujemo. Najprej moramo biti pozorni na nacin dekodiranja: obvezno mora biti MPEG-4. DVB-T lahko sprejemamo na vec nacinov: 1. Anteno direktno povežemo s TV sprejemnikom, ki ima vgrajeno DVB-T enoto z dekodirnikom za MPEG 4. 2. Anteno povežemo s TV vmesnikom (zunanja DVB-T enota, STB ali »set-top box«), ki mora imeti vgrajen MPEG 4 dekodirnik. STB nato pri­kljucimo na katerikoli TV sprejemnik s SCART vmesnikom. 3.Anteno povežemo s PC-jem preko: • vgrajenega TV vmesnika (kartica) • ustreznega USB kljucka (t.i. USB televizija) in gledamo TV programe preko monitorja. Ferdinand Humski Opozorilo: za zadovoljiv sprejem s tovrstnim sprejemnikom je potreben bistveno mocnejš signal kot za sprejem z usmerjeno strešno anteno. 4. Za sprejem HDTV (razmerje 16:9) potrebujemoopremo, ki podpira prikaz slike v HO kakovosti. To je lahko: • samostojni DVB-T televizijski sprejemnik zoznako "HD-ready". • katerikoli "HD-ready" TV sprejemnik, priklju­cen na zunanji DVB-T sprejemnik (»set-topbox«), ki mora prav tako podpirati HO vsebino Prim. Televizija, MPEG, STB. DVD Digitalni vecnamenski disk, ang. Digital Versatile Disc. Bistvo delovanja je v sredinski tanki metalizaciji (kovini) in v barvilu (debeline se merijo v mikrometrih). Pisanje na DVD:ko pisalni žarek, ki ima vecjo moc od bralnega, posveti na barvilo, le-ta zaradi opticnih lastnosti potemni. Branje iz DVD:šibek bralni laserski žarek posveti skozi plastiko na odbojno kovinsko plast. Kadar sveti na ravno površino, se svetloba odbija nazaj v senzor -to je enka (1 ). Ce pa zadene na prehod iz podlage v izboklino ali nazaj, se svetloba raz­prši -to je nicla (O). DVI Vmesnik za prenos slike na racunalniški monitor, ki ga je razvilo podjetje Digital Display Working Group (DDWG). Pomen kratice: Digital Visual lnterface. ¦ ¦ ••• ••• ••• i""i === ovm-r (Single Linkl ¦ ¦ •••••••• i""i ======== OVl•I {Oual Unkl ¦ ¦ ••• • • .-. ==· •• DVI-A Dvigalo Glej geslo Transport. Dvižni vozicek Glej Vozicek z vilicami. Dvodelna matica Glej Stružnica. Dvojiški Ki ima za osnovo število dva, npr.: dvo­jiški sestav. Prim. Številski sestav. Dvojni nepovratni ventil Glej Zaporni ventil in znotraj tega gesla Izmenicni nepovratni ventil. Dvoplastno licenje Glej geslo Nalic. Izraz dvo­plastno licenje pogosto zamenjujejo z dvoplastnim lakiranjem (glej geslo Površinsko lakiranje). Dvoslojno reparaturno površinsko lakiranje Glej geslo Površinsko lakiranje. Dvosmerni delovni valj Simbol, osnovne last­nosti in pojasnila. glej geslo Pnevmaticni cilindri. Pri izracunu sile na batnici F se razlikujeta dva obremenitvena primera: izvlek in uvlek.Uporabi­mo lahko približno vrednost tlaka za "zracno blazi­no" p2 = 2-3 bar, sila F P2 torej znaša nekje od O, 15 do 0,20·FP1. Vpliv zracne blazine se zmanjša: 1. Ce je batnica obremenjena. Zaradi obreme­nitve se zmanjša hitrost batnice in zato ima tlak p2 dovolj casa za odzracevanje. 2. Ce prikljucimo hitroodzracevalni ventil. Na spodnjih risbah narisana sila batnice F je pri enakomernem gibanju enaka bremenu, ki ga de­ lovni valj premaguje, npr. dvigovanje neke mase ipd. F je reakcija na F P1, zato je smer delovanja sile F nasprotna smeri gibanja batnice. Izvlek: smer gibanja Fp1 1---------".4-....:!:" Q 1 P2 ---fp2 F p L..,..1,_,1.._ ____ F---.!:..::.... _ _.1 smer -tr delovanja A A E}l ·ltftj Stran 52 F = Fp1 -Fp2 -F1, = Fb [N] Pri izvleku velja Fp1 = p1 ·A1 in Fp2 = p 2·A2 Uvlek: smer gibanja. 1--'--;;.__-----, ­ P2 F ......1-,--------'I ___.,. Ip2 F smer delovanja. sile F = Fp1 -Fp2 -F1 , = Fb [N] = p1 p2 = p2 ·A1 Pojasnilo velicin: Pri uvleku velja Fp1 ·A2 in F d ... premer batnice [cm] D ... premer bata [cm] F ... sila na batnici (rezultanta sil Fp1, FP2 in F1,) FP1 ... pritisk (potisna sila) [N] zaradi tlaka p1 FP2 ... pritisk (potisna sila) [N] zaradi tlaka p2 F1, ... sila trenja Ue vedno nasprotna gibanju) [N] p1 ... tlak dotekajocega zraka [N/cm2] p2 ... tlak iztekajocega zraka, tlak "zracne blazine" oz. zaostali tlak [N/cm2] A1 ... površina bata, n-D2/4 [cm2] A2 ... površina bata brez površine batnice, (n·D2/4 -n·d2/4) [cm2] Pojasnilo indeksov: 1 ... stisnjeni zrak na vstopu v valj 2 ... zracna blazina Prakticni izracuni pokažejo, da je pri najvišjih tla­kih (p1 ss 9 bar, p2 ss 3 bar) sila F približno 40% manjša od sile F P1, tako pri uvleku kakor tudi pri izvleku. Ce nam torej zadostuje le približni izra­cun minimalne sile, ki jo daje aktuator, tedaj lahko racunanje poenostavimo: F ss 0,6·FP1 [N] Pri tem ne pozabimo, da moramo F P1 posebej ra­cunati za izvlek in posebej za uvlek. Delovanje dvosmernega delovnega valja z na­stavljivim koncnim dušenjem je opisano pod ges­lom Koncno dušenje cilindrov, simbol pa je nari­san pod geslom Pnevmaticni cilindri. Dvostaven Zapisan na dveh kontih. Dvostavno knjigovodstvo: beleženje vsakega poslovnega dogodka na dveh kontih. Dvostranski delovni valj . Pnevmaticni cilindri. Dvostransko delujoci signal . Škarjasti signal. Dvotaktni motor Motor z notranjim zgoreva­njem, ki ne potrebuje krmilnih naprav za izmenja­vo plinov. MEŠANICA .. GORIVO­ZRAK TAKT1: ZGORAJ KOMPRESIJA SPODAJ SESANJE Dvotlacni ventil Glej Zaporni ventili. SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE 1. Vernez, R.; Vienny, W.; Zahler, R. AVTOELEKTRIKA. Ljubljana: TZS, 1981. Ni podatka o ISBN 2. Anton Beovic Srednje izobraževanje, Didakticni ucni komplet HIDRAVLIKA. 1. natis. Ljubljana: PAMI ŽELEZNIKI, 1993. ISBN 86-7759-167-2 3. Jože Stropnik, DINAMIKA. 4. natis. Ljubljana: TZS, 2008. ISBN 978-86-365-0124-5 4. Brechmann, Dzieia, Hcrnemann, Hubscher, Jagla, Klaue Elektrotehniški prirocnik. Ljubljana: Viharnik d.o.o., 1994. ISBN 961-6057-03-0 5. Ferdo Gorjanc Elektrotehnika za tehniške šole. 1. natis. Ljubljana: Dopisna delavska univerza UNIVERZUM, 1980. Ni podatka o ISBN. 6. Elektrotehniški prirocnik. 1. natis. Ljubljana: TZS 2013. ISBN 978-961-251-330-6 7. Jurij Drev, Jelka Unuk Energetika: ucbenik za predmet energetika v 3. in 4. letniku v programu Strojni tehnik. 3. natis. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 2008. ISBN 978-961-251-055-8 8. Fachkunde Elektrotechnik. 28. natis. Haan-Gruiten: Europa Lehrmittel, 2012. ISBN 978-3-8085-3189-1 Avtor Ferdinand Humski LEKSIKON ZA PAMET NE MEHAT RONIKE A -D Imena nosilcev avtorskih pravic: Ferdinand Humski Elektronska izdaja, september 2019 Samozaložba Ferdinand Humski, Volkmerjeva cesta 22, 2250 Ptuj Publikacija je brezplacna in prosto dostopna vsem uporabnikom Spletna lokacija publikacije: http://strojna.scptuj.si Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.Sl-I0=301844224 ISBN 978-961-92244-5-8 (pdf)