124. številka.
Ljubljana, petek 4. junija.
VIII. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan. Izvzemal ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerake dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. a« četrt leta 4 gold. — Za L|ubljano brez pošiljanja na dom ca celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., ca en mesec I gold. 10 kr Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za meaec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goapode učitelje na Imdskih šolah Id ca dijaki valji znlžaaa cena in sicer: Za Ljubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., pa posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila Be plačuje od četiri-otopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, & kr, če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Ilotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo posojati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiii
0 slovanskej trgovini na jugu.
ii.
Posvetna kupčija so od dne do dne razvija, in oni narodi, ki imajo naj več kupčije v rokah, oni stopajo tudi pred vsemi drugimi v napredku, t. j. v omiki in svobodi. — Stari Feničani, Heleni, Kartago, Itimci, — Amalfi, Tisa, Genova, Benetke, mesta Hanse in drugi, so le po poti razvite svoje trgovine do take stopinje blagostanja, duševnega razcveta in take politično svobodo dospeli.
Dan denašnji gospodujejo po trgovinskih mestih: Angleži, Amerikam, Belgija, Ilolandeži, in tudi Švicarji. Pri teh narodih se je trgo-vinstvo do vrhunca razvilo, in po vseh trgovinskih mestih so oni, zlasti Angleži zastopani. Tudi duševno in materijalno obdarovani Francozi in tudi Nemci zaTzimajo častno mesto v kupčiji; omenim še Ruse, katerih trgovina je velikanska kakor njih dežela!
Kaka je pa z nami južnimi Slovani, ki smo tako lepo postavljeni, kraj morja, v sredi Evrope, krasna lega, katero znajo porabiti sijajno le tujci, mi pa ne! Kje so lepi dnevi južnih Slovanov! Vsi narodi našega primorja so jih uže imeli in jih še imajo, mi pa ne! V Trstu od kodar dobivajo Slovenija in sploh južni Slovani, večji del inozemskih pridelkov in izdelkov, sino prav slabo zastopani, in le prav malo jih je mej nami, ki imajo dovoljni razum za večjo kupčijo. Zdi se mi, da je na tem veliko ali vse kriva le naša zaspanost ,in malomarnost. Če si enkrat toliko pridobimo, da imamo svoj tesen kot in svoj vsakdanji košček kruha, pa nam nij več mar za trud, delo in razširjenjo svojega delokroga!
Da je na tem dosti tudi vlada kriva, to sem uže omenil in to mi Slovani trdo občutimo; ona je hotela našo letargijo uporabiti in ni spoznala ne konca ne kraja toliko na materijalnem kolikor na duševnem polji, ali
— izpodletelo jej je na skali napredka časa, ki nas je, — nadejam se — duševno za veke vzbudil! —
Rekel bi, da je zadnji čas, da stopimo na večje trgovinsko polje; tukaj je duševno delovanje tako živo, veselo, svobodno oživljajoče, k nikdar mirovajočemu napredku sileče in povzdigajoče! Če primerjamo uradniški in duhovniški stan, katerima se naša učeča se mladina po večjem obrača, — s kupčijskim in višjim obrtnijskim stanom, — vidimo, tam ozko omejeno polje in duševno otrpnenje, tukaj pa vedno živo materijalno in duševno delovanje,
— tam nazadek, tukaj napredek, tam birokracijo, tukaj svobvdo!
Mislim, da mi ne bo nikdo za zlo jemal ako resnico tako očitno povem, to se ve da
— le po svojej glavi in tudi le po tej sodim da — ravno materij alna povzdiga nas bo zedi-
nila tudi na političnem polju. — Kajti, bistveno vsa politika je v. tem, da se skrbi, po naravnem in najpripravnejšem potu za blagost in napredek sorojakov in vseh državljanov sploh.
Kdor nema teh načel v srcu in ako ne ravna po teh, naj si bodi kakšnega koli naroda in stanu on je — izdajalec naroda in človeštva sploh. —
Kedar je pa svoj lastni narod v nevarnosti in Jv zadregi, kar se nam Slovanom godi, pravi sin majke slave ne sme razločevati klerikalce, liberalce itd., sloga mora biti na celej liniji. —
Potem, kedar enkrat občno naše namene dosežemo, se bomo prijateljsko pogovarjali kaj da pomenijo in v čem, da obstojijo besede: „Ljubite so mej soboj". —
Kako je bilo naše stanje do sedaj, in kako je še dan denes, ne bom govoril, ker vsakemu dobremu Slovanu je znano, da je prežalostno, da bi se o njem na tanko pisalo.
Kakor sem uže prej omenil, napredek časa jo tudi nas Slovane iz našo letargije uz-budil, in čas bi bil, da bi začeli izpoznavati, kako važni element smo ravno mi Slovenci, tu na našej zemlji, za srednjo Evropo in za knežije na Donavi, kjer imamo bratov dosta, v političnih in posebno v trgovinskih razmerah.
— Za to je pa naša sveta dolžnost, da duševno in materijalno delamo in napredujemo, da ne ostanemo pasivno in sužno sredstvo, nad katerim in s katerim drugi narodi svoje samopašne namene dosezajo, mi pa obožavamo, dokler popolnem ne omagamo, dokler nas ne zatro in iz zgodovine izbrišejo.
Da sem prisiljen politiko v mojo trgovinsko razpravo mešati, lehko se razume, ker trgovina in politika sta ravno tako zvezani kakor mož in žena, kar nam dostojno dokazujejo tako rekoč, gospodarji svetovne trgovine, Angleži. Njih politika se vrti le o njih trgovini ravno kot ljubosumna žena okolo svojega zanimivega moža, kateri jej toliko denarja do-naša, da ona svoj dom brez sužnih braniti more in da ona sorojake tako izdatno podpira, da — angležkj državljani skoraj vsako leto menj davka plačujejo, in vendar ostaje vladi vsako leto še kak milijon lir sterlingov
— preteklo leto je ostalo črez 4 milijone, to je črez 40 mihjonov gld. v zlatu. Tam se ne pozna drug denar, kot — zlato! Za njih bankovce se prime vsak hipoc, ako se li hoče m kjer si bodi, enako svoto lir sterlingov brez po*r" solda doplače. "
Zdaj, ko sopar svet naprej goni, ko telegraf človeka človeku tako približuje, da se s prijateljem v daljnih krajih v malo minutah pogovarjati more, je malo konkurence mej edinimi kupci. Konkurencija je mej eno in drugo deželo, in to je prava svetovna kupčija, ki je pri nas v Avstriji še tako malo razvita, in
katero Slovani sploh še tako malo poznajo. Žali bože, mi ne poznamo še svoje lastne večje trgovino, kar dovolj dokazuje našo še jako nizko stopinjo trgovinskega razvitka. Sicer pa vemo in slutimo česar nam manjka v trgovinskih razmerah, ter gledamo boječi in z otročjo slabostjo okolo, od kod hi zadobili pravih sredstev, da bi svoje nade in namene uresničili. Prihodnjo stanje je težavno. — Marljivo se moramo dela poprijeti, tembolj ker se kaže neobhodna potreba, da preskočimo eno začasje trgovinskega razvitka, to je, kolikor mogoče, kupčijske zveze s tujimi elementi. Če hočemo svoje namene doseči, moramo to pričeti, in tudi — moremo — z združenjem naših, sicer pičlih sil. In le tako bi nam bilo mogoče konkurencijo tukajšnjih, tujih kupcev prestati in s časom celo prekositi večino od njih, posebno pri našej domačej trgovini. Da bomo tuje kupce zmirom mej soboj imeli, to je istina in ne more biti drugače, ali tudi mi bomo šli s časom v njih dežele! Razmere bi bile drugačne nego so denes, to, je bi bile r-istn naravne, namreč, tuiec V»i no nmodacU več na našej zemlji, in to je vse, kar mi od njega zahtevamo, ako Če mej nami in z nami kupčevati, naj živi sam za se, ali pa naj se udeleži naših šeg kakor mu je ljubše. Ali nam v našej lastnoj hiši ukazovati, nas zatirati in zaničevati, to je malo preveč, in ne sme se dolgo trpeti. Na primer, kaj bi Bis-mark rekel, ako bi par milijonov tujcev na Nemškem hotelo vladati Nemce po turško ali tudi drugače? Gotovo bi ustal upor in zapodili bi Nemci tujce od koder so prišli. Ali narava narodov je nekaj čudnega. Angleži in Amerikani kadar gredo na tuje, ostanejo vedno zvesti svojim šegam, a ne zahtevajo, da bi jih drugi posnemati morah, Francozi, Ita-1 jani, Rusi, Slovani sploh, in celo Kinezi in Japanezi kadar žive mej drugimi narodi se skoraj vselej vdajo šegam tiste dežele. Kaka je pa z Nemcem? Ta, takoiinenovani „kultur-triiger" ne samo, da se neče podvreči šegam onega naroda, mej katerim živi in pri katerem išče svoj lastni dobiček ali, da bi živel sam za se, — on zahteva, da ker je on, vsi drugi morajo biti tudi Nemci kot on, njega posnemati, nemško govoriti, in se ve da, tudi nemško misliti! „So muss es sein". Tako mora biti, kajti drugače on ne bi bil „kultur-trager".
Da več let pretekle politične razmere so mej Slovane preveč Nemcev, in sem ter tja tudi nekaj Lahonov nasijale, in da ti uže veliko let v našej hiši gospodarijo, to je žalibog gotova resnica — in le ker so pretrdo z nami ravnali in še ravnajo — nas so prav za prav prisilili boriti se za svoj narodni obstanek in nadejam se, da ne bodemo opešali, dokler [ne bode ta obstanek gotov za nas in za sinove naših slovenskih sinov.
Borba ta naša šegi napredka nij pa z
mečem in smodnikom, nego z omiko, trgovino in obrtnijo. Da smo v omiki v kratkem času večjo stopinjo dosegli nego drugi narodi v stoletjih, zahvaliti se smemo le našej naravi. Da nam bo pa mogoče v omiki zmirom naprej in naprej korakati, zato potrebujemo sredstev, materijalnih močij, t. j. denarja, Jin kje se ga hitreje pridobi, kakor pri trgovini?
Mi Slovani, katerih trgovinsko polje je še prvotno, da vsak, ki to polje obdelava, bodi si doskušen trgovec ali bedak — vsaki bogati in se je čudititi kako, da mi to polje še zmirom v rokah tujcem puščamo. Vi našej domačej trgovini tuje trgovce prekositi, mislim da bi ne bilo težko, ker tudi oni nemajo posebnih prednosti) za moderna trgovinska opravila. In kadar bomo enkrat mi Slovani pri našej domačej trgovini prvo mesto zavzimali, tikrat, in ne prej, bomo se znebili tega tujega gospodarja na našem domu, kar bom na kratko razjasnil.
(Daljo prih.)
in  ga  prosi  potrdila svojega imenovanja. Ce je to res, potem se je papež ndal itali janskema narodu in kralja, kar  bi najpametnejše bilo,  ker čudeži se več ne gode.
.ittf/lfži bodo vso svojo indiško vojsko s Snvderskimi puškami oskrbeli. Princ Waies pojde v Indijo na velike vojaške vaje pri Delbi ali Agra, kjer menda hočejo Angleži domačinom ind'škim svojo moč pokazati, da jim kak nov upor na m<sel ne pride.
Is l?i*»-.Jfriit'i»'o se brzojavija, da je vihar prekucnil 4 ladije in je ostalo 50 Ijndij mrtvih.
Politični razgled.
H o trst nje dežele.
V I^jnbljani 3. junija. Si-ltski cerkveni 7.ho- jc 1. junija sešel se in   na predlog Milctčcv volil komisijo,  ki  bode  o kraljevem pismu do zbora poročala.
Poslanec za Pančevo, dr. Polit,   je priobči' pismo do volilcev,   v katerem i vprašanje razglaha, ali je dibro, da Srbi hodijo v zbor v Pešto, ali ne. O tem naj bi pose ben shod odločil.
Sedmogradski IS u m tt ni so te dni slavili spomin na boje 1. 1848.—1849, na jako demonstrativen način v Blažovem. Ljudstvo je hodilo   s trobojnimi zastavami po mestu,
prniKiviln ftasMMinA flMffli in  govorilo imvdn.
šene govore domoljnbne. Vse mesto je bilo okinČano  in zvečer slavnostno razsvetljeno.
Na Of/erskem ste se dve stranki v tako zvano eno „liberalno" stranko zedinili. A sedaj, ko se začenja volilno gibanje, kandidnje na mnogih krajih eden ud prejšnje opozicije, eden pa prejšnje deakovske stranke, da si sta oba „liberalna." To kaže, da je novo zedinjenje le od denes do jutri. T n tanje «fjs*£*avf?. Unski poslanik knez Orlov je v Parizu obiskal 31. maja starega Thiersa in mu je izročil lastnoročno pismo ruskega carja.
V rusko-poljskem Lublina se je praznovala 25. m. m. velika svečanost, ker se je obhajal povratek nnijatov k pravoslavnoj veri v gnberniji lablinskej. Zastopanih je bilo 49 okrajev, i navzočih 38 unijatskih dnhovnov in mnogo Ijudij. Po končanih obredih je blagoslovil nadškof Joa-irkij deputacije unijatskih občin, ter mej nje razdelil male kipe Krista in matere božje. Potem je pak bila pod milim nebom narodna slavnost, napivalo se je carju, kar je občinstvo odobravalo z gromovitimi „ura" klici. Občinstva je bilo nad 10.000 navzočega. Končno so zapele depntacije, blizn 200 osob, pesem „Mnogaja ljeta," katero so sp remije vali vsi pevski zbori.
Francoska narodna skupščina je zopet izvolila vojevodo AudifFret-Pasquiera z 431 proti 77 glasovi za predsednika. Od bor trideseterih je izbral znanega republikanca Laboulay-a za poročevalca o dopol nej postavi glede javnih oblastij.
„N. Fr. Pr." se iz Pariza telegrafuje, da bode bilanca Francoske na koncu leta pokazala pomnožen aktivum za 60 mili jonov.
nN. Fr. Pr." se iz Mtima brzojavlja, da je škof iz Jesi, potem ko je pri papeži bil, prišel k italijanskemu ministra pravde,
Dopisi.
iz me* ■■ iKI&effa okraju 30. maj.
[Izv. dopis.] Zadnje ČaRe spravili so se naši renegati tudi na slovenske učitelje, katere mi vzdržujemo, ter jim pot do posvetovanja in omike uže ovirajo.   Odkar so izšle nove šolske postave, trudijo in žrtvujejo naši učitelji dovolj duševnih močij, imajo svoje zbore, pri katerih se posvetujejo o šolskih zadevah, ter se mej soboj izpodbujajo, za daljše tru-dapolno šolsko delovanje vstrajati. Razumeva se samo ob sebi, da so taka zborovanja z velicimi stroški združena, a vse to naši slovenski učitelji žrtvujejo, da bi svojemu poklicu zmirom bolj zadostovali.   A naši učitelji še pri tacih zborih pred tujimi silami varni nijso.   Kakor sem 6oi dan  v našem dnevniku „Slov. Narodn"  čital,  bili  so od celJHkega župana g. Neckermana mej zborovanjem nadlegovani. Lepa reč! — Celjski župan, imenujte nam učiteljev,  kateri bi se brigal še za kaj dražega, (morda kakor vi mislite „politiko") nego za nčiteljstvo i pred vsem za naše šolstvo. Le jeden faktum nam pokažite, da se je pri katerem slovensko učiteljskom   društvu  bog za kaj polttikovalo i ne bodemo več besedij o tej, našemu uči-teljstvu učinjeni, krivičnosti  pisali. A vem, da pri vas ne velja noben izgovor.   Za vas je dosti, da so se učitelji v Celji zbrali, ki ljubijo svoj narodni jezik, ki govore in pišejo slovenski, česar vi  zmožni nijste. Taka  krivična dejanja si   bode slovenski narod uže zapomnil.   Odkar je ta mož postal župan v Celji, spremenile so se mnoge stvari, seveda po Bizmarkovskem smislu. V Celji, bila je še pred nekoliko leti ljudska Šola, v katerej je bil učni jezik sicer nem ški a vendar se je slovenščina po 3 ure na teden  učila,  kolikor so je takratni celjski učitelji znali.   Ali oglejmo si sedaj celjske ljudske šole, šole v osrčji slovenskega Šta-jerja, šole našega slovenskega mesta. Niti jedne besede ne slišiš v nobenem razredu, in vendar je obiskuje najmanj polovica slo venskih dečkov.   Dcca se ne uči niti čitati niti pisati  slovensko.   Svet si bode menda mislil, da jaz o tej stvari pretirano pišem a vendar je na tanko vse tako, kakor rečeno.
Skrajni čas je torej bil, da se je celj ska okolica od teh nemških naseljencev od cepila ter osnovala svojo Šolo, katera bode gotovo mnogo več  dobrega in koristnega sadu za prihodnje praktično življenje rodila ter gotovo bolj patrijotični  čut za Avstrijo budila, nego nemška.   Le nekaj bi svetoval krajnemu   in   okrajnemu   svetu za celjsk okraj, če bi mi bilo dovoljeno.   Izvolite si značajnih mož za učitelje svojih otrok, k a j t brezznačajnost je za vsacega človeka, največ pa na učiteljih, največji madež, i tak nčitelj je najprej  sposoben,  brezznačajno mladino
izroditi. Učitelji, katere si hočete izvoliti, naj bodo v pravem pomena besede možje, kateri si ne dajo od vsakovrstnih prneofilov v tuji rog trobiti, od katerih ste prepričani, da nijso strahopetci, da so slovenskega jezika v govovu i pisavi res zmožni, kateri so se uže za povzdigo našega šolstva z jezikom in peresom trudili. Take učitelje, ki so sedaj na kakej nemSkej šoli nastavljeni, in služijo le iz kruhoborstva Ne mcem kot orožje za ponemSevanje našega narodu, bi vam pač iz vsega srca odsvetoval. Značajen in delaven učitelj povsod najde krnb, in nij ga treba pri nemških naseljencih in renegatih iskati, akoravno jim boljšo plačo ponujajo. Učitelj ima deco od-gojevati za narod, za Avstrijo, ter se kot domorodec, kot izobražen i značajen mož ne sme rabiti dati kot orodje za razširjanje ne-patrijotičnega duha.
Iz Alt. IIii perttl  na Dolenjskem 30. majnika.   [Izv. dop.]   Poročal sem vam uže, kakov uspeli je imela nakana našega nže  čcHtokrai  opisanega  župana, nakana namreč: ponemčiti šolo št. Ruperško. Kmetje št. Raperški  so  enkrat glasovali za Dolarjev predlog iz edinega uzroka, ker so mislili, da bode res bog ve kdo plačal stroške za  ponemčnrjeno št. Ruperško šolo.   Ko se e pak izkazalo, kako sramotno je Dolarjev predlog propal, kako je št. Raperškemu nem-čurstvu sam okrajni glavar Schomvetter prekrižal račun,  i   ko se je mej kmeti izvedelo,   da bodo   morali  sami  plačevati za nemško šolo,  katero  jim je Dolar zastonj dobiti se hvalisal,   primoran  je bil D., odstopiti od svojega „per acclaraationem" sprejetega predloga,   ker so  se kmetje odločno protistavili, plačevati za nemško šolo. Hitro je torej D. na ScbT>nwettrov poziv — ki   je bil   „in extensou v vašem listu uže priobčen  —   vložil   protest,   da okrajnega glavarja  zahtevanja  št. Ruperčani nikakor ne  morejo zadostiti.   Odsehmal se ona zadeva čem dalje, tem huje zamotava. Okrajni glavar je oni Dolarjev protest najbrže vrgel v koš ali ga kam drugam odnesel, kajti od deželnega šolskega sveta je na krajni šolski svet št. Ruperški prišel poziv,  da mora za to skrbeti, da se kmalu napravi drugi razred v št. Rupertn, ter da ima občina plačo za drnzega učitelja odločiti.   Vse je rado-vedno, kako da se bode rešila zanimiva zapletena  zadeva zastran  nemčurske šole v št. Rapertu.   Vsakako se je silno opekel in blamiral Dolar se svojo pretirano in neprenosljivo nemškutarijo in ostre graje vredno nepremišljenostjo i neizkušenostjo v šolskih stvareh. Slednjič bode menda vendar enkrat sam uvidel,  da je on za vsako, naj bode katero  god  stvar,   nesposoben,  ter  da si povsod nakopava le javno grajo, a od kmetov, ki jih je na jako polzki način za svoje nemškutarske  nakane pridobiti  hotel, namesto hvale in spoštovanje žeti, prislužil si bode protivno,  ako  jih  iz one zadeve pošteno ne reši.  Kakor je to britko za slavo-hlepje, kot je Dolarjevo, vendar mu smemo iz celega srca privoščiti vsako blamažo, ki si jo prisl uži na polji trhlega nemškutarstva. Banhans je moral pobrati kopita; tako bode vse sramotno propalo,  kar je zidanega na nepoštenej podlagi, kar se vzdržuje 8 proti-naravnimi sredstvi, kakor se baš šopiri naše nemškntarstvo.
Morebiti  Še bode zanimalo marljive či-
talce »Slovenskega Naroda," kakor nspeh ima tudi poduSevanje nemščine v edinem razreda šole št. Raperške. Dolar in nekateri njegovi v Šolskih zadevah kot njih chef sam grandijozni nevedneži, obetali so si Trlo mnogo »adu od ponemcurjene iole St. Ra-pertške. A glejte ! nemSkutarija naša je res dola in stranka zaračunov!
V Solo hodi tukaj nad 240 otrok. Za nemSki poduk se jih je pak oglasilo samo 12, reci dvanajst. Učitelj si naroči 12 slovensko - nemških abecednikov na svoje stroške. A kaj mislite, koliko da jih je oddal? Komaj šest. Na takov način torej učitelj sam škodo trpi! Kdo mu bode povrnil stroSke? Nemara Dolar? O ne, saj mn še za drva in druge podrobnosti, kakor sem slišal, uže dve leti nij dal. Kako bi si torej mogel nmisliti, odfikodovatt učitelja pri nakupu abecednikov? Takov sad torej rodi št. Raperfika poncmčena šola ! Starih otrok so pak res mnogo pametnejši in previdnejši, nego Dolar, ki si prisvaja, biti vseh št. Ru-perčanov naj inteligentnejši. O ironija! Menda pak Št. Ruperški občani res uvidevajo, da je takova vednost, kot Dolarjera, ničeva, i da zarad tega ne hote otroke v nemščini podučevati dati ?
Domače stvari.
— (Goljufen „Slovenije" -agent.) — V Binu je bila te dni konfina obravnava zoper glavnega zastopnika banke „Slovenije", ko je bila šo pod Costovim gospodarstvom, Zdenko Sckopffa, ki je 1. 1874. ogoljufal banko in svoje uradnike in agente na kavcijah, in sicer od 13 uradnikov v zneska 6055 gld. — Vrhu tega je vkradel še enemu svojih nradnikov dva zlata srajSna gumba v ceni 10 gld. Kaj ne, to je bil lep „šef"? Da-si je imel na Moravskem in v Šleziji postavljenih celih 200 zastopnikov in poleg tega v velikih prostorih pisarne nameščenih toliko uradnikov, da so mej uradnimi urami od prvega do poslednjega vsi tarokirali, ker nijso imeli nič dela, Ljubljana je pa plačevala, — je bilo v celem tem časa odposlanih glavnemu zastopa samo 800 gld. premije zavarovalne. Scbopff je bil torej obsojen zaradi izneverjenja novcev na 18 mesecev težke ječe.
— (Znani gospod Vestenek) je prosil in dobil zopet odpust do 15. septembra, da se ozdravi od začete tuberkuloze.
— (Neusmiljena mati). Predvčeran-jem je porodila tajno, na polji pri Ljubljani, neka natakarica iz tu bližnje krčme popolnem zdravo dete. Ljudje so jo našli nezavedno v travi ležečo in dete v predpasniku mrtvo. Zdravniško preiskavanje je pokazalo, da je bilo dete s silo zadušeno, ker so se mu poznali otisneni prsti na obrazu. — Neusmiljeno mater so izročili v sodnijsko preiskavanje. —
— (Umrlo je v Lj ubij ani) meseca maja t. 1. 92 osob, 47 možkega, 45 ženskega spola.
— (Dvojni samomor.) Iz Gorice se nam piše: Sredo 2. t. m. sta se v gostilni „pri Jelenu" dva poročenca zastrupila. Žena je po kratkih mukah umrla, moža ho pa še Živega v bolnišnico prenesli. Uzrok tega Btrašnega dvomora je do zdaj še neznan. Nesrečneža sta iz Trsta doma.
PoAltano.
Banka „Slovenija".
V občnem zbora 28. maja 1874 novoizvoljeni opravilni svčt je delovanje banke „Slovenije" s težkimi in neugodnimi razmerami prevzel, tako, da je njeni obstanek bil dvomljiv in je njeno delovanje zaviral. — Moralo se je na sredstva misliti, po katerih bi se neugodnosti odstranile.
Pred vsem se je za potrebno spoznalo, da se morajo razni trgovinski oddelki popolnem pregledati (revidirati). Nasledek tega je bil, da so se drage poddružnice na Danaji. v Pragi,' v Pešti in v Trstu odstranile, in ne-nezmožni in nezanesljivi uradniki vsi odstranili.
Draga (stroški) režija, se je še le po dolgem času in z velikimi stroški odstraniti za-mogla, potem mnogi požari, posebno iz prej šnjega časa so gotovino banke tako znižali, da je k njenemu obstanku in k povzdigi oslabelega zanpanja, bilo treba, da je izvanredni občni zbor delničarjev 17. avgusta pr. 1. 15 % doplačilo na delnice sklenil.
To vplačilo Be je le za 2337 delnic vplačalo in opravilni svet jA moral prvih 135G medčasnih listov neveljavnih proglasiti, ker se na nje kljobu več dovoljeoih vplačilnih obrokov nij vplačalo.
Odstranjenje poddružnic in razvoj obširne in zavozljane trgovine je zahteval centraliziranje delovanja, katero je zopet časa in stroškov terjalo.
Ta je bil trgovinski stan leta 1874 katerega leta račun vam denes spoštljivo predlagamo.
Iz naslednjih številk v velikosti zavarovane istine in od nje spadajočib premij v ognju kakor življenju in v likvidiranih in poplaćanih škodah, se bodo gg. delničarji o vspehu cele trgovine razločno prepričali: a) Oddelek ognja, neposredna trgovina.
Število  izdelanih polic znaša  8G40 z zavarovalno istino gld. 10,774.203 za katero se je prejela premija po odbitih storni v gotovini    ....   gld.   52.487 04 kr. v zapadlih menjicah   .     „     34 356 70 „ v reserviranih   ...     „   100.371 66 „ skupaj   .   gld. 187.215 40 kr. b) Oddelek ognja, protizavarovalna trgovina.
Protizavarovanje je dalo gotove premije po odbitih storni    .   .   gld. 10.847 40 kr. v zapadlih menjicah    .     „     5.277 31 n skupaj   .   gld. 1G.124 71 kr.
Plačalo se je raznim (retrocesijskim) pro-tizavarovalnim zavodom požarnih škod gld. 27.084 GO kr.
V neposredni trgovini pa smo imeli 243 škod, katere so se v posameznih deželah takole pripetile:
53 škod na Kranjskem gld. 18.568 78 kr. 13   škod  na  Duuaji in
okolici    ...     „     3.849 05 „ 113 škod na Češkem, Moravskem in Šleziji  „   22.458 24 „ 19 škod v Trstu, Gorici
Istriji in Dalmaciji n     6.566 18 „ 45 škod na Ogerskem     „   13.003 52 „ celi znesek   .   gld. G4.445 77 kr. po odbitem pozavaro-
vanji z   .   .   .     „   28.176 G3 „ ostaja na lastni račun .   gld. 36.269 14 kr.
Razen tega se je v bilanci za začasne škode po odbitih pozavarovalnih zneskih gld. 13.936 22 kr. vračunilo.
c) Oddelek življenja. Konec leta bilo je za vsem veljavnih polic 1103 z gld. 471.300 zavarovalnega in podpisanega kapitala.
Od 1. januvarja do  31.  grudna 1874 se je zavarovalnih ponudeb na življenje vložilo in sicer razno ponudbe po tarifu I—XV 589 z gl. 262.150 zav. istine
as oci j arijski h
ponudeb .   .   460 „   „   135.840    „ „ skupaj   . 1049 z gl. 397.990 zav. istine Od teh po tariiih 1—15 se vsled zdravniškega spoznanja nij sprejelo 25 komadov z gl. 29.760 zav. istiue.
Bilo je tedaj po tarifih 1—15 izdelanih 564 polic z gl. 232.390 zav. istine asocijacij .   460   „   „ n 135.840 „
skupaj . 1024 polic z gl. 368.270 zav. istine K temu iz
1. 1873 . 1103 „ „ „ 471.300 „ „ vsega skop 2127 polic z gl. 839.570 zav. istine Od teh je odpadlo v letu 1874 vsled st umiranja, zavoljo nedoplačila ali vsled smrti . , 1105 polic l gl. 459.620 sav. istine Konec If I a bilo j«
tedaj veljavnih 1022 polic z gl. 379.910 zav. istine in sicer po
tar. 1 — 15 517 polic z gl. 213.820 zav. istine asociacij .   505   „   „ „ 166.090   „ „
Omenjeni račun za pretečeni trgovinski čas kaže le mali dobiček .   gl. 200 63 kr.
za ogenj, in.....„    71 63 „
za življenje, in težko, da bodo gg. delničarji z njem zadovoljni, ker se julikupon t. 1. ne bo plačati mogel; pa če se prev-darijo okoljŠčine, po katerih se v celem cesarstvu raztegneno, vsled nerazumnosti in slabega gospodarstva zavoženo zavarovalno drnštvo ne da tako lehko na pravi tir spraviti in zgubljeno zaupanje zopet povzdigniti in da našej zavarovalnej trgovini napredka odreči ne moremo, smejo gg. delničarji pomirljivo zagotovilo sprejeti, da na dobrem obstanku našega domačega zavoda ne smemo več dvomiti, posebno ker Be nadejamo, da ga bodo gg. delničarji tudi za naprej z vso svojo moralično močjo podpirali.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
Malesciere in Banj
v JFŽoftr/ovtar.
28 let uže je nij bolezni, ki M jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in BtroSkov; zdravi vse bolezni 7 želodcu, na živcih, dalje prBne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kašelj, nepro-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nospanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slAboati in blevanje pri nosečih, otožnost, diabot, trganje, shujšanjo, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. Wurzcrja, g. F. V. Boneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbolla, prof. Dr. Dede, Dr. Urč, grofinje Castle-stuart, Markize de Brohan a mnogo druzih imenitnih oBob, se razpošiljava na posebno zahtovanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svfctnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852.
Bevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. PoBebno koristna jo pri dristi in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boloznih, a L d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člon mnogo učenih družtev.
WincheBter, Angleško, 3. decembra 1842.
Vaša izvrstna Rcvalesciero jo ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelstcina.
Berolin, 6. maja 1856.
Ponavljajo izrekam gledč Revaloaciero du Barry vsestransko, najbolje spilČevalo.
Dr. Angel stoin, tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. V6.921.
Obergimpern, (Badcnsko), 22. aprila 1872.
Moj patient, ki je užo bolehal 8 tednov za st raslimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij jnogel, je vsled rabo Vašo Rcvalesciero du Barry po-polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
Montona, Istra. Učinki Revalesclero du Barry so izvrstni.
Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. St. 80.41G. Gosp. F. V. Beneke, pravi proftsor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v K e i I i ii c r Klinische Wochenschri f t" od S. aprila 1872 to lo: »Nikdar no zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Rovalenta Ara-bica" (Revalesciere). Dete jo v 4. mesecu vedno ve6 in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Rcvalesciero gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, Đ&sseldorf, na dojgoletnem bolehanji glave in davljenju
St. 64.210. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shuj sanji in hipoliondriju
St. 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, VeUki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.970. Gospoda Gabricla Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na skoro breznadujni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljonji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramoto na rekah in nogah itd.
Revalesciero je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane.
V plehaBtih puiicah po pol ftinta 1 gold. 50 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 6 run tov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— Bevalesciero-Biicuiten v pušioah 4 2 gold. 50 kr. fan 4 gold. 50 k r. — Bevaleaoiere-Chooolateo v praho in v ploščicah za 12 ta§ 1 gold. 50 kr., 24 tai 2 gold 60 kr., 48 tai 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta/ 10 gold., sa 288 taa £0 gold., — ta 576 ta« 36 gold
— Prodajo: Barry du Barry & Comp. na Dadilji, WnllllMhjhuMM it. 8, v LJubljani Ed Manr, v tiradel bratje O b e r an z ui o y r, v Ina baraka Dieohtl & Frank, v Celovei P. Birn-baohor, v Lonci Lndvig HUller, v Mariboru M. Morio, v Merana J. B. S to c k h a u ■ o n , v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v <<t novicah pri N. Šnirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Vradon pri bratih Oberranz-uicvr, v Teinešvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varaždinu pri lekarju dr. A. U al ter ju, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja d n naj tka liiia na v§o kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
S prežalostnim srcem naznanja podpisani v svojem, v imonu svojih otrok in druge bližnje in daljno rodbine, da je njegova nopozab-ljiva soproga,
Marija Pajk, roj. VVellner,
prej omoiena Hvrenbaeh,
donos 1. junija t. 1. ob 9%L uri pred polu dne, po dolgej in hudej bolozni, previđena a svetimi zakramenti za umirajoče, v 32. letu starosti, mirno v gospodu zaspala.
Truplo rajno se bodo na pokopališče spremljalo v četrtek po polu dno ob 5. uri, iz hišo štov. 226, koroško predmestje.
Sv. maša so bode za blago pokojno služila v petek ob 9. uri v cerkvi mestne fare.
Drago umrlo priporočam pobožnemu spominu. (188) V Mariboru, dne 1. junija 1875. Janko Pajk,       Janez Wellner, soprug. Cecilija "VVellner,
Wilhelmina Hvrenbaeh, starši.
Marija Pajk,       Ana Kaufmann, otroka. teta.
Št. 444.
Nadučiteljska, učiteljska in podučiteljska služba
na trirazrednej narodnej šoli v Okolici 4 VI jslti z dohodki II. razreda se razpisuje.
Prositelji, kateri morajo biti zmožni slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dostojno dokumentirane prošnje po predstavljenoj šolskej gosposki do konca meseca junija t. 1. krajnemu šolskemu svetovalstvu v Okolici Celjski vposlati. (176—3)
Okrajni šolski svet Celjski,
dne 18. maja 1875.
Predsednik: JfMatts 1. r.
St. 7507.
Oznanilo.
V ponedeljek 7. t. m. do p61u dne ob 9i uri se bode košnja mestnib seuožeti ob zagrebški veliki cesti pod zelenim hribom, v Trnovem pri KonjaČi in nad koleziJBkim mlinom, —
v četrtek 10. t. m. do poln dne ob 9. uri pa košnja na mestnih senožetih v Latermanovem drevoredu pod Tivoli, po očitni dražbi v najem dala.
Kdor Želi kaj v najem vzeti, naj določena dneva na omenjene seuožeti pride.
Mestni magistrat v Ljubljani,
1. junija 1875. (187—l)
Kovačnica v zakup
(štaiit).
Lena Kp Č e v a r , vdova, posestni ca hiše fit. 16 v trga Žalec pri C e 1 j i je namenjena prepustiti v zakup (štant) kovačnico, stoječo vsled Bmrti njenega moža, kovača Jurija Kočevarja, — zvedenemu ročnemu kovaču na veo let. — V tej kovačnici so se izdelovala ob času življenja Jurija Kočevarja izvrstna kovaška dela, posebno kovi močnih parižkih voz v vse dele avstrijske države, celo v stolno mesto Dunaj; tudi bi nadel v trgu in okolici Žalec izveden živinozdravni kovač mnogo posla. Poizvedeti pri podpisani ust-meno ali pismeno.
Žalec, dne 2. junija 1875.
(189-1) Kočevar Lena.
i^unajsaa ouraa '6. junija. (Izvirno telegrafiČno poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v Brebru 74   „ 45
1860 dri. posojilo   .   . .	.   . 112	•	50
Akcije narodne banke	959	■	—
Kreditne akcije   .  . .	231		50
			55
		n	89
		n	26
		m	10
Piccolijeva lekarna „k angelju".
——
Farmacijske specijalitete
^ubi («1  1»i«-« oB ijia,
lekarja v Ljubljani,  na dunajskej cesti.
Anaterinova ustna voda in zobni
prašek. Buljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni praaek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper gnjilobo in majanje zob, zoper difteriiis ali vnetico grla in skorbut, prijetnega duha in okusa, krepi daljo zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu hude gotovo prednost, vzliv vsini enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 Skatlja 40 kr.
Ribje olje, pošiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brc^kusno in no slabo-dišeće, 1 originalna steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
čisto kemičnih tvarin. 1 škatlja 80 kr., 1 tucat skatelj 6 gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč bolehnemu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper veČino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
sedaj znani želodečni liker. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Glycerin-Creme, je posebno izborno sred-
Btvo zoper razpokane ustnico in kožo na rokah. 1 Bacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej dajo prednost pred vsemi umivaluinii vodami, lepoUijem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold.
Rajževi pulver.   izkij učljivo iz vegeta-
biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, katerej podeli izvirno hrhkost in čvrstost, kar so nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 Skatlja 40 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 mrzlih 8redBtvih
iztlačen. Učinkuje znamenito krepilno in olaj-fiajočc. 1 steklenica 40 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lek užo poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Naročila se izvršujejo vračajočoj se poŠto proti postu«'m u povzetju.  '       (132—27)
2
SI*
* S b
o
i 2 t— t a a
s.t*;.
li
S ^? £|
■M N
bi O
B
kr
is?
&> •-o o
o. S
H
C
eo
g-
o
S* 5^ ■
^ o      —t *■
s. i a
H
3 I
CA
o ,.
c S« <
E
rt N
II
9 —"
-i vr gx
z    - -.
I a O
»I n a 1
1 f
I O
c
=9
w i
Sil
S Es, 5
Občno zavarovalno društvo na delnice
..LE gAIiOT«,^
konceBijonirano z razglasom slav. ministerstva n. r. št. 16 662 ddo. na Dnnaji, dne 3. novemb. 1874.
--—i i o i <—---
l" so jam o so naznaniti, da smo
v Ljubljani, poštne ulice h. štev. 56, v I. nadstropji
ustanovili
sw zasto# naseda Isuit^a^ "Sne
ter ga izročili vodstvu našega uradnika gospoda Ivana Starre-ta,   ki je pooblaščen
prevzeti zavarovanja no le proti ognji* nego tudi proti poškodovanji onili reči), ki se provažujejo po kopnem in po vodi.
Priporočivši naš zaBtnp izjavimo naš
It,muh za čas do 30. aprila 1875.
Zavarovalna glavnica.....gl. 28,613,551 — kr.                           Premija gl. 225.024 10 kr.
meni za storni .   gl. 2,678.427 — kr. gl. 29.437 48 kr.
menj pozavarovanje    .   gl- 4.47<i.281 — kr.       gl.   7,154.708 — kr.         gl. 42.202 39 kr.       gl. 71.<i:it> Hi kr.
Premija-gl. 1:kJ:JU4 35 kr.
ostaja na lastni račun svota   .      ,      .      .      gl. lo,;io7.84a — kr.
Izplačana poškodovanja vključljivo rezervno svote     . ...      , .      . "   gl.   8">.9:$l 58 kr.
od tega je pozavarovano......... gl.   2.'1.921 S(> kr.
škode na lastni račun...............gl.   02 uoti 7J kr.
V Trstu, dne 24. maja 1875.
Občno zavarovalno društvo na delnice „Le Salut".
Glavni vodja
(181-2)_ Peter Radi.
Iadajatelj in medmk Josip JurčiC.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarnea.