133- številka. Ljubljana, v soboto 12. jnnija. XIX. leto, 1886, Izhaja vHak dan z v «•«•«> r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcnan za avstri j sko-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljub lj ano brez pošiljanja na dom za ^8e leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa ae 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje so od četiriatopne petit-vrste po ti kr., će se oznanilo jedenkrut tiska, po 5 kr., M ae dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat aH večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirHti. — Kokopisi b» tie vračajo. Uredništvo in upra vništvo jo v Rudolfa Kirbisa hiši, ^Gledališka stolba". Upravni štv u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. za po Zaradi Binkoštnih praznikov izide prihodnji list v torek 15. junija 1886. Spomenica mestnega zbora Ljubljanskega, katero je župan Grasselli včeraj izročil minister-skemu predsedniku W*T$ Taaffe-ju, sldve: Vaša ekscelencija ! v .sokorodni grofi Dogodki, ki so se vršili dne 3. junija t. 1. v Ljubljani, koje nemški „Turnverein" razkril spominsko ploščo pesnika Anastazija Griina, dali so nekaterim članom visoke zbornice poslancev povod, da so v 76. seji dne 6. junija t. 1. Vašo ekscelencijo, kot vodjo notranjega ministerstva interpelovali, katera interpelacija, ker se opira na napačne podstave, trdi, da so sklepi mestnega zbora glavnega mesta Ljubljanskega v seji dne 1. junija t. 1. glede te slavnosti uzrok izgredom, katerim je bila dne 3. junija t. 1. Ljubljana pozorišče. Krivično očitanje, ki je v tej trditvi, kakor tudi pisava interpelacije „in der seharfsten Tonart", nalagajo mestnemu zboru Ljubljanskemu naročito dolžnost, da Vašej ekscelenciji, odgovornemu najvišjemu varuhu javne varnosti v Avstriji, pristno razloži nagibe, ki so mestni zbor Ljubljanski napo tili k omenjenim sklepom, da bode možno prav presojati postopanje občine in da se določijo pravi uzroki poznejših obžalovanja vrednih dogodkov. Mestni zbor Ljubljanski sklenil je torej v de-našnji seji soglasno, da se Vadi ekscelenciji izroči naslednja spomenica. Po slovenski večini tukajšnjega prebivalstva svobodno voljeni mestni zbor je naroden in čuti narodno, kakor je popolnem naravno, a od svojega početka posluje mirno z mirnim in treznim delom nemškega prebivalstva, za čegar blaginjo isto tako vestno skrbi, kakor za prebivalstvo slovensko in čegar spoštovanja in priznanja doslej na nobeno stran ni izgubil. Kakor se sme pričakovati od omikanih mož, spoštuje in čisla mestni zbor vsak narod, zatorej zavrača tem odločneje očitanja sovraštva do Nemcev, ker si ni svest dejanja, ki bi le približno bilo podobno strastni gorečnosti, s katero je prejšnji nemški mestni zbor Ljubljanski slovenskemu narodu nasproti postopal. Odkar baron "VVinkler vodi deželno vlado kranjsko, kraljuje v deželi neprestan mir, ki je za prej' šnjih uprav vsled ponavljajočih se izgredov bil mnogo-kedaj v nevarnosti, — da, celo najnasprotnejši elementi pričeli so se zbliževati in v deželnem zboru kranjskem, kjer so bili nekdaj najstrastneji pojavi narodnega nasprotstva, pričelo je mirno, vkupno delo. Ta mir, kojega so se slovenski prebivalci kakor tudi zmerni Nemci jednako veselili, začel se je rušiti po nastopu nemškega „Turnvereina", društva, Čegar obstoj ima za Slovenca najbridkeje spomine narodnega zatiranja za prejšnjih deželnih vlad. Tega društva odbor sklenil je, Anastaziju Grtinu v Ljubljani postaviti spominsko ploščo in slednjo slovesno razkriti. Takoj v pričetku moralo se je čudno zdeti, da „Turnverein" izvaja sklep, ki je izven njegovega po pravilih določenega smotra. Vrhu tega bilo je znano, da Anastazij Griin ni bil telovadec in sploh v nobeni zvezi s turnarstvom. Sklep slaviti pesnika, ni bil torej oprt niti na Turnvereina smoter, kakor je v pravilih naznačen, niti na razmere mej pesnikom in nemškim telovadnim društvom Ljubljanskim, niti sploh na razmere s turnarstvom in to tem manje, ker se sme domnevati, da večina <'lanov nemškega „Turnvereina" Ljubljanskega Anastazija Griina dela jedva pozna, kamo li, da bi jih umela. Vsakdo je torej čutil, da treba razlogov kje drugej iskati in vsacemu urivala se je s prepričevalno silo misel, da je le v vkupnih nazorih, v vkupnem delovanji nemškega Turnvereina in Anastazija Griina proti narodu slovenskemu oni razlog, da se ne proslavlja pesnik, ampak grof Anton Alexander Auersperg, zagrizeni nasprotnik slovenskih narodnih teženj v Ljubljani, torej sredi slovenske dežele in tako priredi velikonemška demonstracija, katere ost je naperjena proti sedanji vladi in nje zastopniku na Kranjskem. Saj se v prilogi •/. št. 45 časnika „Deutsche Waeht" z dne 7. junija 1886 začetkom ustanovnega pisma, katero se je uzidalo v spomenik, izrecno pravi: „Inder Zeit, da Uber das deutsche Volk in Oesterreich Tage schvverer Prttfung hereinbrachen und ein harter Kampf um sein eigen heilig Volksthum erst das Bewusstsein von dessen hohem Werte ervveckte, das i s t in d en Jahren, so dem Jahre 187 9 folgten „bis zum heutigen Tage" etc. Ko bi še kdo dvojil, za kaj je šlo pri tej slavnosti, poučili so ga marljivi jeziki v nemških listih pop'. m. Izmej mnogih izberemo si jeden list v prigibu 2/. in sicer Graško „Tagespost" z dne 30. maja 1886 št. 149. Ta list, ki je s tukajšnjimi fakcijoz-nimi Nemci v ozki dotiki, kliče v članku „Tur-nerisebes" vse nemške sorojake na 3. dan junija v Ljubljano, ter pravi, da nemški turnarji Ljubljanski glede narodnega dela in poguma (sehneidig-keit) nadkriljujejo vse druge turnarje, da jih njihov najnovejši čin povišuje nad vse soturnarje, da ju vabilo sicer skromno, a v ozadji vroča želja „deutsche Turner aus allen Vereinen des Gaues als Zeugen des Gelingens ihres Werkes zu dem frohen Feste deutschen Volkstumes zu haben etc etc." (Dalje prih.) Stritarjeva slavnost. (Daljo.) Ob 1/99. uri, ko je pevski zbor odpel gaslo „Slovenije", izpregovoril je predsednik „Slovenije" dr. Matija Murko z odra te-le besede: „Slavna gospoda! Ni moja naloga govoriti o možu, kateremu je posvečen današnji večer. Dovoljujem si tedaj le nekaj besed, kot uvod svojemu pozdravu. Akademično društvo „Slovenija" pozvalo Vas je na skromen, rekel bi rodbinski praznik hvaležnosti. Saj se ljudje radi spominjajo važnejših dogodkov v življenji svojih navadnih prijateljev. Tembolj mora tedaj biti nam drag spomin dvajsetletnice književnega delovanja in rojstvene petdesetletnice za naš narod neizmerno zaslužnega moža, ki je obogatil naše slovstvo z mnogoštevilnimi po obliki in vsebini klasičnimi proizvodi, kar se obče priznava. Mi slavimo slovenskega pesnika in pisatelja, ki je zmirom po svoji najboljši vesti in z iskreno ljubeznijo bistril um in blažil srce svojih rojakov ter vedno povzdigoval naš narod kvišku in mu s posebno stalnostjo v svojih nazorih kazal pot omike in prave svobode, to je glavnih pogojev vsega napredka. LISTEK. Stritarju slava! Govoril drd. Danilo Majaron na Duuaji, aa slavnosti Stritarjevi, dne 5. junija 1.1. Mračna tišina je zavladala na polji slovenskega lepega slovstva, ko so utihnile strune Prezirna. Z duhomornim pritiskom, zdi se, da se je skušalo dokazati, da narod, iz katerega se je rodil sam Preširen, nima nobenega razuma za poezijo. Vodniki naroda so se v stran obrnili od nebeške poezije, — namestu Preširna so imeli lipove bogove, da so jih častili in občinstvu kazali. Plaho so se boljši duhovi zbirali pri blagem Antonu Janežiči, ne da bi prosto mogli razviti svoje peruti. Narodna umetnost, tudi narodna bodočnost se je tedaj s smrtjo borila in kot spomin tiste žalostne borbe je nam v veselje ostal Fran Levstik! Ako nismo hoteli propasti, moral je priti prevrat. Čisto naravno se je pričel z apoteozo blaženega Preširna. Odstrani kamen, ki je umetno zavaljen na njegov grob, spodobno predoči Preširna zapeljanemu narodu, — in narod ga bode spoznal za svojega, vesel se bode zavzel za pravo poezijo, za narodno umetnost! Apoteoza Preširnova dogodila se je pred dvajsetimi leti. Poskrbeli so jo trije slavni možje: Levstik, Jurčič in — Josip Stritar. Poglavitni, odločilni delež ima pri njej Josip Stritar. Iz njegovega, tedaj komaj znanega peresa je došel k Pre-širnovim poezijam predgovor, ki se še dandanes kakor dijamant sveti v našem slovstvu in moremo si misliti, kako so tedanji mladi duhovi ga pozdravili, — da so ga pač pozdravili, kakor Izraelci mano v puščavi! Tedaj je Josip Stritar s Preširnom vred uveljavil, priznal tudi samega sebe. Vse mlado obrnilo se je tja, odkoder je vel tak dih pomladi, vse mlado se je zbralo okolu Stritarjeve zastave. Boj je bil potreben, in kdor je to uvidel, bil je vesel, da je konečno prišel boritelj s pravim orožjem. In vnel se je duševni boj v imenu Preširna z Josipom Stritarjem na čelu! B:l se je proti tistim, ki so zame-tavali Preširna, narodno umetnost, ki so v prah tlačili svobodo poezije in slovstva. Osmešil in pregnal je malike Josip Stritar, odprl pot Preširou in duševnej svobodi v narod, in dovršen je bil potrebni prevrat, končana je bila duhom orna doba in pričela se je nam nova pomlad! Ako ima tudi slovenstvo svojo narodno pomlad na polji poezije in presvete, — in ima jo, ker nam jo priznavajo najbolj zagrizeni naši sovražniki, naši domači izdajalci, — to je poglavitna zasluga Josipa Stritarja, Borisa Mirana, ker on nam ni le to, kar je sam, marveč tudi to, kar so nam drugi po njem postali. On nam ni le na tla podrl stare dobe, nego je nam na njeno mesto postavil novo dobo, v katerej njegovi učenci, njegovi gojenci slovensko lepoznanstvo množijo po uzorih prave umetnosti, v duhu svobode. Najnovejše slovstvo slovensko razvija se pod zvezdo Stritarjevo, — to je največ, kar se moro slavnega trditi o vsakem pisatelji in pesniku. Dvajset let traja Stritarjeva doba, pa bodo še dalj e trajala! Veselimo se je in ozi-rajmo se v njega, ki nam je jo pričel! Z nami vred bi smeli pričetnika nove dobe proslavljati tudi tisti, ki so pred dvajsetimi leti bili od njega premagani, ker sedaj je jasno, daje zmagal napredek naroda, ko je tako slavno zmagal Josip Stritar, Boris Miran! Te misli so vodile naše društvo, ko je v spo-razumljenji z ožjim krogom Dunajskih Slovencev sklenilo prirediti ta le večer. G. prof. Stritar pa je tudi že dolgo It t častni član našega društva in tudi tega ne smemo pozabiti, da je sedanja Dunajska akademična mladež naslednica oni mladini, kateri je Boris Miran v rojstnem letu našega društva zapel poziv, naj bo vedno vneta za vse, kar lepo, blago je in sveto. Veseli me, da Vam lahko poročam, da so se nam pridružili vsi rojaki na Dunaji in da se složno z nami tudi vsa domovina spominja našega slav-ljenca. Posebna radost in ponos pa napolnujeta moje srce, ko imamo Slovenci prvokrat čast pozdraviti toliko odličnih slovanskih bratov s severa in juga, katere je ime s la vljenčevo in ime slovenskega naroda privabilo v našo sredino. Gotovo tolmačim radostna čuvstva mladine in vseh drugih Dunajskih Slovencev, ako kličem iz celega srca vsem slovanskim gostom: Prisrčno nam dobro došli in hvala Vam lepa za Vaše simpatije." Ko se poleže burno odobravanje teh besed, pozdravi predsednik imenom slavljenca odlične goste in društva in pevski zbor, močan kakih 40 glasov, odpoje na to na odru milo pesen „Oblačku", kate-rej je zložil besede Boris Miran, glasove pa Kocijančič. Tudi ta prerano umrli skladatelj je nekako gojenec Stritarjev, in, če se ne motim, je pri skladbi „Oblačku" svetoval tudi Stritar. Priljubljena mehka pesen se ni mogla lepše peti, kakor se je; že pri tej sta se odlikovala solista: Mlčoch (Čeh) s tenorjem in drd. Floršič (Hrvat) z baritonom. Tu naj omenim, da je bilo občinstvo z vsemi točkami popolnem zadovoljno, da je koncem vsaka-tere izražalo svoje priznanje z burnim ploskanjem, da pa svojega navdušenja tudi tekom točke brzdati ni moglo. Ker je poslušalstvo imelo toliko veselja s programom, imeli so tudi sodelavci, zdi se, veliko veselja s takim občinstvom. Po slavnostnem govoru, ki ga je imel drd. Danilo Majaron in katerega konec je pesnika do solz ganil, (priobčimo ga v podlistku. IT red n.) ustali so poslanci dr. Rieg er, grof D zied uszyc ki in drugi, ter stopivši h gosp. prof. Stritarju, čestitali mu na zaslužene) slavi. Sploh bilo je okolu. našega pesnika vedno polno čestitajočih odličnjakov, da smo gledalci, Slovenci, imeli veliko veselja in — po dolgem — tudi opravičenega ponosa! V posebno veselje je občinstvu bila točka četrta. Program ostal bi nepopoln, da ni prihitela na pomoč občudovana prijateljica „Slovenije", gospica Bogomila Šumanova. Kakor že večkrat, je tudi sinoč „Sloveniji" na slavo svirala na glasoviru in sicer s posebno dovršenostjo Bethovenovo sonato 113. Občinstvo jej je izrazilo svoje priznanje z gromovitim ploškom, „Slovenija" pa jej je poklonila prekrasen šopek, ne da bi s tem, to seveda, le količkaj hotela poravnati dolg, ki je sinoči prišel k starim dolgovom pri ljubeznivej Slovenki. Vrhu tega je bil sleharni uverjen, da gospica Bogomila že sedaj krasi tudi polje muzikalne umetnosti. Ipavčev zbor „Kdo je mar" s svojimi raznovrstnimi oddelki je poslušalstvo jako vzganil iii povzdignil. Sloveči skladatelj bi bil vesel tacega utiša, ako bi ga videl, čul in čutil. Zbor pa se je pel tudi J povsem točno in živo. Posebno krasen je bil solo, j ki ga je pel zdaj tenorist g. Mlčoch, zdaj bari- j tonist g. drd. Floršič in pa njijin dvospev, kjer j se je sladka milina tenorja spajala s poludonečo ! kt epkostjo baritona. I same besede pesni so obrnile i pozornost nase ; to videlo se je zlasti pozneje, ko j so govorniki sklicevali se na ta slavospev »slovenskega oratarja". Nenavaden užitek bil je nam za tem nastop i našega rojaka g. Ludvika VVeigleina, pevca i na Dunajskej operi. Pel je Vilbarjevo „ Nezvesto", | potem „Kam" in, da je ustregel preburno »zra- i žanej želji občinstva, naposled še Zajcev „San". ' Glas njegov je neopisno lep, orjašk, pri tem pa ven-der neizrecno mil, kakor se je kazal v rečenih samospevih. Častitemu rojaku ne moremo biti dovolj zahvalni, da se nam je dal ta večer spoznati in občudovati. „Tamburaši", ki so na to nastopili, bili so velikemu delu gostov čisto nova prikazen. Zato bilo je zanimanje zanje jako veliko in ko so udarili ob svoje „tamburice", razodevali so vsi obrazi, kako prijetno se vsesploh dojmijo ti glasovi. Svirali so tri komade, ker se občinstvo ni dalo drugače ute-šiti. Seveda more se le bratski nam „Zvonimir" ponašati s tako glasbo; da pa jo je imel tudi za „Slovenijo", to je še večjega ponosa vredno, ker z njo dokazuje lepo zajednico hrvatskega in slovenskega naroda. Ko so bili prvaki „Slovanskega pevskega društva" gg. M lčoch , Stiebler, Jirik in J a h oda odpeli Hajdrihov čveterospev „Pri oknu sva molče slonela" — ustal je med zadnjo točko gospod prof. Stritar in zavladala je splošnja tišina. Nihče ni pričakoval, da bode pesnik sam programu dodal kakšno točko. Poprej jasni in veseli obraz se mu je zresnil, ko je s povzdignenim glasom začel dekla-movati pesen svojo, zloženo uprav za ta večer, za odgovor slavnoBti. Ubrane, vzpodbudne in proroške kitice so se globoko dojmile vsega občinstva, katero je na konci viharno pesnika odlikovalo. Posebno pa se je razveselilo, ko je videlo, da pesen tudi dobi za svoj dom. Hipoma je namreč g. Stritar dal razdeliti več sto izvodov, za katere poprej nihče znal ni Vsak bil je potem vesel lepega spomina. Program se je završil s KocijančiČevim zborom „Danes tukaj jutri tam", ki se je tudi v njem odlikoval baritonist g. drd. Floršič. Bilo je že kasno in starejši gospodje, kakor dr. Rieger, dr. Trojan in drugi so vzeli slovo, prisrčno se zahvaljujoči za povabilo in polni laskave hvale za sodelavce programa, za „Slovenijo" in Slovence. Velika večina pa je ostala in se priredila za zabavni del, kateri je g. dr. Murko otvoril ter takoj tudi krepko napil zdravijco gospodu prof. Stritarju in njegovoj gospej soprogi. Tisočeri „živio" se je na to razlegal in občinstvo je pristopilo k pesniku, da mu še nazdravi s čašami. Pesnik je na to kmalu osta-vil dvorano. Zabavni del imel je jako veselo lice, a imel je tudi mnogo jedra in zrna. Dijaška beseda se je ta večer umaknila govoru izkušenejših, premišlje-nejših mož. In tudi beseda, ki jo je izpregovoril pravnik g. Fr. Ho sina. ki je sedaj jako simpatičen govornik, bila je dobro premišljena. Napil je državnim poslancem nekako tako-Ie: „V sijajnej družbi denašnjih gostov imamo ožji krog mož, ki so nas s svojim pohodom osobito razveselili. Jaz mislim gg. državne poslance. S svojo navzočnostjo pokažejo nam, da radi bivajo v našej sredi, da žele ostati v vednej dotiki z vseučiliško mladino. Radosten konstatujem to, saj je njim — zastopnikom narodne volje, uprav mladostnega Ognja treba, da vztrajajo pri težavnem, a častnem svojem poslu. S svojo navzočnostjo pa so se oni tudi poklonili načelom tistega moža, katerega danes častimo. Ta načela, izražena v geslu: „Za dom svobodo in resnico", so tudi naša načela. Mi je bo« demo vsikdar navdušeno zagovarjali — ali mladina ne zna praktična biti — zato uživotvorenje teh načel priporočamo Vam, možem treznega uma. Še jeden uzrok imam veseliti se tega obiska — Videč združene na jednem večeru zastopnike češkega, poljskega, rusinskega, hrvatskega in slovenskega naroda, zdi se mi, da je vez mej temi slovanskimi plemeni večja, nego se svetu dozdeva. In potreba nara je te vezi. Ćasi so resni, slovanska stvar se giblje, morebiti se že bliža odločilni trenotek. Kdo ve, kaj nam prinese bližnja prihodnjost? Bodi dobro, bodi hudo, vsikdar želimo videti združene zastopnike slovanskih narodov in s to željo dvignimo čaše na zdravje gg. državnih poslancev. Živeli poslanci!" (Živeli!) Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 12. junija. OgersUa državnozborska opozicija ni mislila, kake strasti bode vzbudila s svojim hujskanjem. Hotela je demonstrovati proti vladi, a je sama sebi škodovala. Ne le, da so v višjih krogih spozuali, da opozicija s takimi nazori ni sposobna za vlado, temveč celo na Ogerskem je zgubila nekaj veljave, ker je prouzročila izgrede, pri katerih se neso le pobijali okna, ampak se je tudi ropalo in kradlo. Dogodki poslednjih dnij so madež za Ogersko, zlasti za Budimpešto. Pokazali so, kaka je madjarska kultura, kake elemente ima Pešta sama. Opozicija bi rada oprala samo sebe in njeni listi že zatrjujejo, da opozicija ni prouzročila izgredov. Ugron se je odpeljal na deželo, da ne bi bil priča dogodkov, katere je prouzroči 1 s svojo netaktnostjo. Drugi člani opozicije so pa nenavadno mirni postali. Ne da se pa tajiti, da je vlada teh izgredov nekoliko sama kriva, ker ni o pravem času pokazala energije ter pustila demonstrovati pri okrašenji Hentzijevega groba ter v zbornici z netaktnim postopanjem žalila generala Janskega. — Izgredi so se sedaj ponavljali vsak večer. P>*edvče-raj zvečer je bilo na Muzejinem trgu zopet mnogo rogoviležev. Ker se neso hoteli raziti na zahtevanje policije, so jih hitro vojaki obkolili in vse ujeli. Ko jo načelnik policije nekoliko pregledal ujete in ukazal nekatere izpustiti, so druge odgnali v zapor. Zaprli so jih nad sedem sto. Mej njimi je več znanih tatov in roparjev, ki so se dolgo odtegovali policiji. V strahu, da bodo kaznovani za prejšnj a zločinstva, skušali so nekateri vojakom mej nogami uiti, pa se jim ni posrečilo. Na mestu, kjer so jih ujeli, našli so več dolgih nožev, katere so zločinci proč pometali, da bi jih ne našli pri njih. Ko so Dalje v prilogi. Mi vemo, moja gospoda, da nicoj proslavljajoč Josipa Stritarja, mu niti zadostila ne moremo dati za to, kar je bridkega užil od svojih rojakov. A on tega ne išče in to tudi ni naš namen! Će pa ste že meui, moja slavna gospoda, naklonjeni v ljubeznivej pazljivosti, ne mislim Vam slaviti Josipa Stritarja s popisovanjem njegovega življenja, kakor je to sicer v navadi. Tudi nisem pripravljen za težavno nalogo, da bi storil nekaj nemogočega, da bi v dveh, treh trenutkih razkazal vso mnogovrstnost dvajsetletnega delovanja Stritarjevega, predočil ga ko pesnika in pisatelja, lirika in dramatika, kritika in estetika, duševnega voditelja za sedanjost in proroka za bodočnost. Upam, da to tudi treba ni, saj je vsakemu izobraženemu Slovencu vse očitno, saj zadostuje, če slavnim slovanskim gostom o — Josipu Stritarji povem, da je v posebno sedanjo dobo povzdignil slovenski rod z naj-raznišimi, plemenitimi sredstvi, ki so nam sama po sebi drag naroden zaklad! Slaviti torej hočem rajši Josipa Stritarja s tem, da v hipu pokažem nekoliko uzorov iz njegovega življenja. Uzorna je na ro dn os t Josipa Stritarja! Zgodaj je zapustil svoj dom, veliko obhodil tujega sveta, videl mnog kraj, mnogo šego, naučil se mnogega tujega jezika in iz mnoge literature. S kratka ves čas živi v tujini mej tujci. Ali ni se zato v njem premenila, ni se potujčila niti jedna kaplja slovenske krvi! Povsem je ostal tak, kakor ga je nam pred petdesetimi leti povila njegova draga slovenska mati. Brez tujščine so njegovi nazori, najčistejši in najlepši je njegov slovenski govor, — kakor da se ni za trenotje ločil od svoje matere, kakor da je vedno zajemal iz živega vira narodnega! Boris Miran nam je simbol narodnega elementa, ki kljubuje vsemu tujstvu, vsem skušnjavam! Uzorno je nadalje, kako je Boris Miran ljubil svoj narod in ga še ljubi. On ljubi svojo domovino, kakor svojo mater, katero sin ljubi, sicer ne vedoč, zakaj jo ljubi; a ljubi jo, ker jo mora ljubiti, ker ne more drugače. Spominja se je v daljnjoj tujej deželi, pozdrave jej pošilja fz Pikardije od atlanskega morja, od Rene lepe vode. Koder hodi, za domovino se joka, ko dete, ki je mater izgubilo. In če bi umiral, on, bolnik, hitel bi z dušo na pot, le dalje, vedno naprej, naprej do bele Ljubljane, da bi mati, domovina, na prsi stisnila svojega sina. Pa še tedaj, ko bode ležal v tujej zemlji, upa, da se bodo bratje zbirali pri bokali in pesni naše peli, ki so mu nad vse ljube; in ko se zapoje „bom šel na planince" in „snoči pa je slanca padla", tedaj bo njegov duh plaval nad njimi in željno pil te sladke slovenske glasove. Taka je Boris Miranova domovinska ljubezen! Nič mu ne omajalo globoko in široko ukoreninjene ljubezni do naroda, četudi je bila nesrečna, zanj nerodovitna ljubezen. A on sam prav pravi, da je to najmočnejša, najsvetejša ljubezen! Koliko ima naš narod, koliko ima svet še tacih značajev, kakor je Josip Stritar, Boris Miran? In — da rečem — slednjič je nam Josip Stritar užor tvornega, plodonosnoga rodoljuba. On ni genijalen samo za-se, ni se toliko izobrazil za abstraktne namene. In če piše, ne piše za svojo čast, ne služi izvoljenim krogom. On pozna svoj narod, in ker hoče njemu služiti, stopi s svojo omiko tudi čez kmetski prag sede tudi k zanemarjenemu delavcu. V njegovem bratstvu je „poleg deželnega glavarja tudi železniški čuvaj." V nižave, kamor ni še prodrla rešilna moč kulture, tja on hodi z lučjo prosvete, tja hoditi nam sedaj svetuje. Ko je oživil cvet naroda, ko je položil temelj narodnemu salonu, je stopati začel k prostemu narodu, da bi njega prijetno poučeval, blažil in povzdigoval, ker Priloga ^Slovenskemu Narodu" St. 133. 12. junija 1886. j ih preiskavali našli so še pri nekaterih dolge nože. V nekem drugem kraji mesta so pa izgredniki bili nanosili skupaj več lahko unetljivih stvarij in je hoteli zažgati. Hudoben namen se pa njim ni posrečil, ker jih je policija prej lazgnala. Več zaprtih osob, ki nimajo v Pešti domovinske pravice, so že odgnali. Ćrkostavee, ki je bil v torek pri izgredih ranjen, je umrl. V u a u j <> države. Srbsko vojno ministarstvo se bavi z reorganizacijo vojske. Poslednja vojska je pokazala, da je vojna organizacija jako pomanjkljiva. Za podlago novej Vbjnej organizaciji vzela se bod« občna vojna dolžnost, in se bodo jako pomnožili kadri. — Več skupščinarjev nekda ne misli podpirati niti Gara-Sanina niti Rističa. Od vseh treh strank odpadajo vedno skupščinarji. Vlada se že boji, da se bode iz teh odpadnikov osnovala nova stranka, katera bi se utegnila s časom tako okrepčati, da bi vrgla vlado in sama prišla na krmilo. . Bolgarsko narodno sobranje se bode posvetovalo samo o turško-bolgarskem dogovora. Ker se vlada boji, da ne bi pri odkritji sebranja navstali kaki neredi, storila je obširne varnostne naredbe. Burne debate v zbornici utegnile bi razburiti narod, ki je že tako nezadovoljen s sedanjo vlado. Rusija se nekda prizadeva, da bi se ustanovile boljše trgovske zveze z balkanskimi državami in se osnovala proti-avstrijska carinska zveza mej balkanskimi državami. Ko bi se zboljšale trgovske razmere mej Rusijo in balkanskimi državami, bi se kmalu zboljšale tudi politične. Bolgari, Rumuni in Srbi, ki so se bili oddalili od Rusije, bi se jej kmalu zopet približali. — V Peterburgu pričakujejo srbsko trgovsko deputacijo, ki se bodo dogovarjala z ruskimi tovarnarji, da bi se ustanovile v Srbiji velike zaloge ruskega blaga. Jako pomenljivo dejanje je, da je Bavarska dobila regenta, ker kralj ni sposoben za vladanje. Ta stvar sicer ni bila več nova, kajti že dolgo se je pripravljala. Kralj je zaradi svoje velike strasti za grajenje gradov bil tako zalezel v dolgove, da se ni mogel več obdržati. Upniki so pri sodni-jah iztoževali dolgove. Vsa prizadevanja ministrov, da bi ga pregovorili k varčnejšemu gospodarstvu, bila so zastonj. Ta prememba v vlada rs t v u pa ima zategadelj globokejši pomen, ker novi regent nekda ni prijatelj združene Nemčije. Fruncoska zbornica začela je predvčeraj debato o iztiranji prinčev. Proti iztiranju govorili so grof de Mun, Anatole de la Forge, Fauconnerie in Pion, za iztiranje pa Madier de Montjau in Su-zini. Kakor se sodi, vsprejet bode predlog o omejenem iztiranji. Zopet novo naredbo izdala je pruska vlada proti Poljakom. Razpustila je vsa poljska društva na pruskih vseučiliščih. V teh društvih se je gojila poljska narodna zavest mej vseučiliško mladežjo, zategadelj so bila vladi trn v peti. Dopisi. Od beneške meje 10. junija, (f Božidar Raič.) In zdaj ie Ti t — Slovenec nima srečo, Kar dd mu, hitro spet mu vzame <"»», Za Tabo zrO nam zdaj oči roseče .... Tako vsklikamo tužnim in potrtim srcem s prestavnim našim Borisom bratom v zelenej Štajerskoj, ki so izgubili ljubljenca svojega, a milej našej Sloveniji, ker je izgubila jednega najslavnejših svojih sinov! Ko smo Čitali včeraj v „Narodu", da je Mo-rana pretrgala živenja nit pnoboritelju za svete narodne pravice, Božidaru Raiču, užalila se nam je je z nami vred prepričan, da korenine slovenskega obstanka in napredka so v našem kmetu, so v našem oratarji! In če se te dni hoče trditi, da je našo deželo za kulturo tisti pridobil, ki se mu je predvčerajuim v belej Ljubljani posvetila črna plošča, to ni res, ker ni mogoče! Le kdor, kakor Josip Stritar, narod ljubi, za narod dela, le tisti je tvoren kulturen delavec, le tisti v deželi ploščo zasluži! Pa tako, kakor ti trije, moja gospoda, sijejo nam Še drugi uzori Stritarjevi, pri katerih bi se rad mudil, da mi ni hiteti proti koucu! Za torej bodi mi le še dovoljeno, opozoriti slavno gospodo, katera zvezda, kateri uzor pa našega slavij enca vodi že od njegovega rojstva sem! Boris Miran je pesnik, ki lahko reče sam o sebi: „Est deus in nobis!" Njegova sreča ni, da mora trpeti za vse človeštvo, vsega sveta gorje nositi v svojem srci. Ali njemu v tolažbo, njemu in nam v vodilo porodil se je v njegovem srci idejal, ki ga ljubi in goji, odkar se zaveda. Iz kraja nejasen in zračen, postal mu je ta uzor popolnem jasen in dobil krepko podstavo. Svet mu bode trpljenja odrešen, kadar Človeštvo prošine doba bratoljubja in ljudoljubja. A kateri narod naj pri- narodna nam duša, da smo vskliknili še osodepolne besede: Prisojeno je na$i domovini: Kar boš ljubila, usirIo ti izgini! Da, da, ljubila Te je domovina, o Božidare, ljubila Te je, ker bil si domovini zvesti sin! Ljubili smo Te i mi daleč tu ob beneškej meji, ker spoznali smo, da Ti bije v prsih domovinske ljubezni polno, a nesebično srce, da Ti duša gorf za boljo bodočnost zatirane domovine? Zasledovali pa smo tudi preslavne Tvoje čine in milim nam bratom zelene Štajerske skoro zavidali, da imajo toli spretnega, nesebičnega, neustrašnega, odločnega zastopnika! Zato pa smo Te ljubili, spoštovali, oboževali! In sedaj ?! Sedaj pa, ko se je utrnila s političnega ob-nebja svetla zvezda, ki je našemu rodu toli milo, tako ljubko svetila, — sedaj pa žalujemo radi te prevelike izgube, solze uam silijo iz oči, — a kaj: umrlega Božidara nam ne prikličejo nikdar več! Njega, ki smo ga tako spoštovali in ljubili, da-si ga nesmo nikoli videli, njega, ki je postal upanje naše, slava in čast, njega ni več, dokončal je življenja tek ter se preselil v boljše življenje, tja gori, kjer se Slovan menda jedino ne proganja, črti in zaničuje, kjer Slovani menda jedino dosežemo „narodno ravnopravnost"! Opazili smo, da je bil pokojni Raič redka prikazen mej našimi „diplomatiu. Kako nesebičen, poudarjam: nesebičen, Časti uelakomen, ne za svoje interese in dobičkarije je bil pokojni vedno! Tužnim srcem zasledujemo parlamentarično „politikovanje" naših zastopnikov, a ni ga dejanja, ki bi nas zadovoljilo! Slabše se nam ni godilo niti pod Bachom, niti pod Schmerlingom. In kaj store naši zastopniki, „vladni ponižni famulusi"?! Nič, potem dolgo časa nič, a po dolgem času zopet nič! Kdor pa ne napreduje, nazaduje, pravi že pregovor! Oj, kedaj vendar Že dobimo moža, ki bi bil le senca istrskega Vitezica, ki bi bil RaiČev na-stopnik ?! S temi vrsticami sem hotel dokazati, da vemo in znamo ceniti zaslužne može, a tudi obsojati — — — —! Naše sočutje bi bili izrazili že brzojavnim potom, a zvedeli smo to tužno vest še-le včeraj! Naj bi se milim nam bratom ob Muri posrečilo dobiti novega zastopnika, ki bi bil Raiču vreden naslednik, ki bi se prav tako neustrašeno in n e-sebično potegoval za narodne naše pravice! Spoštovali ga bomo potem i mi, daleč tu ob meji beneški. Gorski Nihil . . t. Iz I* ulj a 9 junija [Izviren dopis.] Gospod urednik! se li še spominjate, kaj smo Vam od tu pisali tačas, ko sta se združila oba nemška Tržaška lista? In kar smo tačas pisali o tej časuikarskej fuziji, podpišemo i danes do zadaje pičice. Dogodki poslednjih dnij pričajo nam neoporekljivo, da se nismo za las motili, dasiravno je od tistega časa sem časnikarska ta dvojica kazala neko navidezno dobrohotnost do nas. „Laibacher Exzesse" — to je sedaj stalna rubrika Tržaškega „Tagblatta." Poslužni vladni klečeplaz prišel je kar namah do poguma, ker se mu vidi, da v tem slučaji ravna po intencijab svo- pravlja to dobo, naj prevzame to vzvišeno nalogo? Zakaj bi ta narod, si misli pesnik v svojem proro-škem duhu, ne bil slovanski? Zato piše on Že od nekdaj plemenito, pobija od nekdaj z raznim orožjem materijalizem in v jedno mer kliče zlasti mladini : „Sur8um corda" ! V najnovejše] dobi pa, ko je vprašanje trpečega človeštva iz pesniških krogov prešlo v vsakdanjo javnost, sedaj, ko socijalstvo pretresa stari in novi svet, sedaj meni Boris Miran, prišel je čas, da slovanstvo pokaži svojo moč, piši svojo zgodovino. Dolgo trpljenje mu je omehčalo srce, da ima usmiljenje z vsakim, kdor je nesrečen. Zakaj bi slovanstvo ne rešilo socijalnoga vprašanja? Socijalstvo in njega pogoj, krščanstvo: to je bilo, to je in to bode, pravi Boris Miran, do zadnjega vzdiha njegovo slovanstvo, to njegov uzor! Zanj se trudi naš pesnik in tako je on apostol lepe človečnosti, prave človeške omike! Le želeti je, da bi vsaki drugi narod, osobito oholi nemški, imel toliko tacega apostolstva, kakor ga ima zatirani in zaničevani slovenski narod v svojem Preširnu in v zvrševatelji njegove oporoke, v Josipu Stritarji, Borisu Miranu! Tako in še drugače, gospoda moja, je Josip I Stritar uzoren kot člo\ek, uzoren kot rodoljub, uzo- jega gospoda in mojstra. Kaj so temu listu izgredi in demonstracije v Budim - Pešti, kaj orijentalno vprašanje, kaj izgredi v Belgiji?! To so same malenkosti, ki se morajo umakniti v ozadje; uvodni članki odprti so samo za .Laibacher Excesse," kajti tu je lepa prilika, da pristna nemška duša da duška izbruhom svoje — surovosti. Naj li odgovarjamo na vse psovke: ki jih je v obraz zalučal Tag-blatt narodu slovenskemu? Mi menimo, da bi bilo to početje brez potrebna potrata časa. Kaj se bomo pričkali z listom, kateremu je svoje lastno prepričanje in požrtvovalen boj za to prepričanje, luksus, ki si ga ni privoščil Še nikdar v svojem življenji? Naj se prepiramo z listom, ki neprenehamo devotno svoje poglede obrača tja, od koder se mu polnijo jasli. Vsaj dobro vemo, da se nam bo zopet približal z ono hinavsko prijaznostjo na zoprnem obrazu svojem, ako bodo tako hoteli oni, na katerih vrvici pleše časnikarska ta spaka. Le nekaj ne smemo zamolčati. Srd in gnev unel se nam je v duši čitajoč, da se je ta Tržaški kulturtrager drznil smešiti i našega Preširna, rekoč „dass es eines kom i soben Beigeschmackes moli t entbehrt," — ako se ta naš pesnik vspored stavlja z Grunoru. No, mi pa povemo na vsa usta, in če se bo to „Tagbluttu" Še tako Bkomisch* zdelo, da je ravno ta dva pesnika že primerjal mož, ki je jedna prvih avtoritet in ki je za ta posel kompe-tenten, kakor malokdo drugi. Ta mož je Fran Levstik. Sodba tega moža pa je ta-le: da Proširen stoji veliko višje od Anastazija. „Tagblatt" pa naj si zapomni, da nnrod slovenski stoji veliko previsoko, da bi ga moglo doseči njegovo — lajanje. Konečno pa Še edno vprašanje do slovenskega občinstva: More-li slovenski rodoljub, kojemu je čast narodna le količkaj pri srci, še nadalje čitati in podpirati tak list? Ne! In zato bi dali „Tag-blattu" Slovenci najbolji odgovor s tem, da bi se nikdo nanj ne naročil. C.— t—č. H Pivke 11. junija. [Izv. dopis.] Še nam krvavi srce žalosti na britki izgubi dveh vrlih rodoljubov, katera smo zgubili v teku tedna, jednega v Ljubljani, druzega v Trstu. Danes zadela nas je pa tretja puščica, ranila nas je, ne sicer smrtno, a vender občutljivo. Zapustil nas je vrli rodoljub g. Franjo Šusteršič, uradnik južne železnice v Št. Petru, in se z brzo-vlakom preselil v daljno tujino, v laške Tirole. V njem izgubili smo iskrenega rodoljuba in zvestega prijatelja. Res je, da on še živi, a za nas je malo da ne mrtev, ker nemamo nade, da bi se zopet vrnil k nam. Uljuđen z vsakim človekom, kolegi-jalen s svojimi gg. sovrstniki, pridobil si je splošno spoštovanje. Da je temu tako, videli smo sinoči pri odhodnici. Zbrali so se k zadnji večerji njegovi kolegi in drugi gospodje iz Št. Petra. Zastopano je bilo bralno društvo „Mir" z svojimi odborniki, na čelu jim g. podpredsednik. Ganljiv je bil poslov od iskrenega in marljivega rodoljuba. Kot odbornik društva „Mirtt bil je posebno delaven, zato po pravici žalujemo po njem. Srečen pot! Na svidenje. Bog daj, da bi dobil mednega naslednika! ren kot boritelj za vse pravo, dobro in lepo. Narod slovenski se nebopogubil, srečne in sloveče svoje čase bo doživel, če se bo mladina slovensku vedno ozirala v svojega Borisa Mirana, če mu vedno zvesta ostane, kakor mu je dosedaj zvesta bila! (Govornik slavljencu:) In to bode, velečastiti gospod profesor, bode gotovo! Z mladino ste zmagovali, z mladino zmagujete in z mladino boste zmagovali do zmage popolne! Zahvaljujem se Vam v imenu slovenske mladine, da ste jej pokazali, kako se „sveto služi domovini sveti", da ste jej duha slovenskega napolnili z ljubeznijo do naroda in človeštva. Zahvaljujem se Vara pa še posebno za ljubezen, v kate-rej se ni še nihče tolikrat obračal do slovenske mladine, kakor Vi, velečastiti gospod! Vračamo Vam jo danes slavnostno, kakor Vam jo bode vračala hvaležna mladina slovenska, ko bode imela le še Vaša dela. In z mladino vre:? bode se Vaša slava pomlajala od roda do roda!] Slava Josipu Stritarju,slava Borisu M ir anu! Domače stvari. — (Tiskovno pravdo) dobi li smo za praznike. Gosp. Toma VVirgler, c. kr. živinozdravnik na Krškem, čutil se je po nekem dopisu na svoji Časti razžaljenega in toži našega urednika g. Železni-karja, ki je zaradi prestopka §. 24. tisk. zak. še posebej v preiskavi. — (Requiem.) Piše se nam z Dunaja II. t. m.: Danes ob 9. uri dopoludne bila je mrtvaška maša za Božidara Raič a v jedu ej tukajšnjih cerkva. Služil jo je državni poslanec gosp. kanonik Klun, petje slovenskih in hrvatskih dijakov je bilo v staroslovenskem jeziku. Koncem maše se je zapel BBlagor mu". Udeležilo se je maše do GO državnih poslancev, skoro ves klub Hohenvvartov, potem mnogi slovanski poslanci. Navzočni so bili tudi ministra dr. pl. Dunajevski in baron Pražak, predsednik dr. Smolka, drugi podpredsednik grof Clam-Martinic. — (Nemško-židovski listi) prinašajo dan na dan raznovrstne laži o nemirih v Ljubljani. Zlasti bi radi svoj žolč razlili nad narodnimi profesorji in neki dopisnik bil je nesramen dovolj, da je trojico profesorjev, mej njimi g. Mama javno imenoval, češ, da hujskajo mladino Mi narodnih pro fesorjev ne bodemo zagovarjali, ker sploh nobenega zagovora ne potrebujejo, ker so popolnem pravilno postopali in se nobenemu ne more niti mrvice očitati. Tudi je jeden izmej omenjene trojice že prosil za d ise ip i in ar no preiskavo, ki bode sijajno dokazala, da so bili vsi napadi od nemške strani le izrodek najnižjo podlosti. Narodni profesorji imajo popolnem mirno vest, vse drugače pa je na nemški strani in jako dobro jo je pogodil gospod, ki je te dni dejal: Premestite z realke prof. Binderja. in Prof ta, z gimnazije Nedveda in Gar tenaue rja , z učiteljišča pa Linharta in takoj bode mir mej učečo se mladino. Sicer so pa našemu občinstvu ta imena itak dobro znana, posebno gosp. c. kr. profesorja Binderja smo že večkrat predstavili. On je tisti, ki bi iz slo- j venskih zastav rad delal biče za Slo vence, on je tisti, ki se udeležuje simpozijev, pri katerih se ob 4. uri zjutraj zažigajo slovenski listi in pije žganje, da je vse „kebrasto". Z:itorej svetujemo gosp. pri Wochenblattu, naj ga vprihodnje ne imenujejo samo „Herr dr. Binder, ampak naj mu naklonijo popolni naslov k. k. profesor Binder. — (Mestna zbora v Celovci in v Linzu) zatrobila sta tudi v velikonemški rog. Izrekla sta svojo razjarjenost nad dogodki, ki so dne 3. t. m. bili v Ljubljani, mestnemu zboru Ljubljanskemu pa svoje globoko obžalovanje. Naš mestni zbor bode gospodom v Celovci in Linzu „ globoko obžalovanje" neodpečačeno vrnil, mi s svoje strani pa jim poklonimo „einen Bedauerungsschluek." — (Prepoved), da dijaki po 8. uri zvečer ne smejo iz hiše, se je včeraj razveljavila in je izhod zopet svoboden. — (Skupila jo je.) — Prijatelj našega lista nam piše: Vozil sem se včeraj z brzovlakom z Dunaja. Poleg mene bili sta v kupeji še dve dami, potujoči — kolikor sem mogel presoditi iz njunih pogovorov — v Dobrno. V Gradci pridruži se nam četrti potnik — mož srednje starosti. Ko je svoj vozni listič pokazal kondukterju in je le ta čital „Laibach", oglasi se jedna omenjenih dam in pravi: „Ah, v Ljubljano potujete? To je nevarna pot; jaz bi tja ne šla za nobeno ceno." Ogovorjeni pogleda postarno a vender še koketno Tevtonko in odgovori s stoično mirnostjo: „Da res, nevarna pot je to. Utegne me stati življenje. Pred mestno hišo Ljubljansko dal je namreč magistrat napraviti žrtvenik. Vsako jutro nabode mestna policija Ljubljanska po jednega Nemca na raženj ter ga za huronskega krika gimnazijske mladine na tem žrtveniku peče o živem telesu. Tako spečenega použivajo potem mestni odborniki; kar od gostije preostane pa po-delajo v znane kranjske klobase, katere potem — pomislite si, kakošna je nesramnost Slovencev — razpošiljajo „in alle deutschen Gaue und Lande". — Že o tem pripovedovanji spogledovali ste se dami; potem pa sta čisto umolknili in do Celja — kjer sta izstopili, nista izpregovorili besedice več. Jaz pa sem se s svojim sopotnikom seznanil in uganila sva mej potoma še marsikatero o pretiravanji nem škega novinarstva o Ljubljanskih nemirih. — (Iz mestnega zbora Ljubljan bkega.) V posebni odsek za stavbinsko nadzoru vanje pri mestni vojašajci izvolili so se gg. mestni odborniki: Dr. Stare, Velkoverh in Potoč ni k. Mestna ustanova za balo, osnovana povodom srebrne poroke Njiju Veličanstev podelila se je g Matildi Krarneršič, rojeni Grossman, iz Ljubljane. V imenu šolskega odseka poročal je dr. V oš n jak o dopisu ravnateljstva kranjske hranilnice, glede pogodbe o porabi realkinega poslopja. Poročevalec pravi, da je bilo leta 1874 realkino poslopje oddano mestu in deželi v porabo, proti temu da isto z deželo skrbi za popravo poslopja, za kurjavo, svečavo, za slugo, laboranta, učne pripomočke itd. Skupni stroški za to stali so deželo in mesto doslej .HO.OOO gld. Poročevalec se čudi, da imajo hranilnični gospodje tako malo poguma, da bi na ravnost povedali, zakaj odpovedo pogodbo, za to namreč, da dobe več prostorov za nemško šolo, marveč da se skrivajo za stavek: ,um die biseherigeu lebhaften Controversen Uber die Erhal-tungskosten des Realschulgebaudes nicht zu erneu-ern." Poročevalec pravi, da je šolski odsek menil, da mestni zastop o tej zadevi ne more jednostran-sko sklepati in nasvetuje, da se dopis ravnateljstva hranilnice kraujske prijavi najprvo c. kr. deželnemu šolskemu svetu in deželnemu odboru, da slednja izrazita svoje mnenje Mestni odbornik dr. Tavčar pravi, da bi bil pač že skrajni čas, da bi se fanatizem nemških gospodov kranjske hranilnice nekoliko ukrotil. S kakim habanjem, kako pompozno se je, ko se je poslopje sezidalo, naglaševalo: poslopje bode le za veliko realko 1 Zdaj pa ni realka nič več in umakniti se hod" morala zakotni šulferajnski šoli. Bil bi pač že zadnji čas, da bi parlament pre-naredil hranil nične statute in se odstranil stari zakon, da ne bi mala fanatična klika več mogla z denarjem slovenskih žuljev podpirati svojih neinško-strankarskih namenov. Pri glasovanji vsprejme se predlog šolskega odseka. — (Državni zbor) vsprejel je včeraj predlogo o zboljšanji suplentovskih plač brez premembe. — (S Ptuja) se nam poroča, da hočejo tamošnji domoljubi mandat za državni zbor cesarskemu svetniku g. Josipu Jermanu ponuditi. Mandata za deželni zbor pa ne more gospod Jerman za Ptujski volilni okraj prevzeti, ker že Brežice zastopa. Gospod Jerman je znan, kot izvrsten politik, zvest sin majke Slave in vseskozi izvrsten mož. — (Slavni Celjski opat VVretseh ko,) o katerem je pred kratkim Celjski listič himne pel, j češ, da ostali duhovni še vredni neso, da bi mu jermene od njegovih čevljev odvezali, dobil je ravnokar hudo po nosu. Kot dekan Celjske dekanije imel bi voditi v sredo dekanijsko konferenco. Čakal je, da bi se konferenca začela pa nobeden duhovnik — razen nekega boječega župnika iz Savinjske doline in nekega kaplana iz Teharja — ni došel. Pač pa so izdelane in lepo spisane referate p o-slali. Opat je gledal prišla dva duhovna, ta pa njega, in napravili so vsi trije — tres faciunt eolle« gium — sila „modre" obraze, in opat se je jezil, da je bil rudeč v lici, kakor tista znana domača tica, ki se tako razjezi, če se žvižga. — Izgledne in vrle duhovne slovenske na spodnjem Štajerskem bi res obžalovali, ko bi se zbirali pod predsedni-štvom opata \Vretschka, katerega je izobčilo du-hovništvo iz svoje sredine, s tem, da ni prišlo h konferenci. — (Umrl) je dne 10. t. m. Ivan Schiller, nadučitelj v Semiči, zapustivši vdovo in petero nepreskrbljenih otrok. V sredo je še ves dan poučeval, v četrtek zvečer bil je pa mrtev. Bil je vzgle-deu učitelj in dober oče. Lahka mu zemljica! — („Dramatično društvo" v Ljubljani.) V svoji zadnji seji sklenil je odbor dramatičnega društva, da se ima pričeti s 15. julijem reden dramatiški kura. Mlade moči, ki čutijo v sebi zmožnosti za dramatiko in imajo poleg tega veselje in resno voljo izobraževati se v dramatiki in pripravljati se za gledališki oder, oglase naj se pri odboru dramatičnega društva pismeno, da žele usto-piti v dramatično šolo. — (G. Perdau) je svojo prodajalnico na cesarja Josipa trgu popolnnm prezidal in ćako okusno obnovil, da je ž njo olepšan ves trg. — (Zbornik cerkvenih govorov na slavo sv. Cirilu in Metodu.) Zbral in na svetlo dal Anton 2 logar, kapelan pri mestni fari sv. Jakopa v Ljubljani. Z dovoljenjem velečast. knezoškofijstva Ljubljanskega, čisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani Založil izdatelj. Tisek Katoliške tiskarne. Vel. 8°, XII in 229 strani j. Ta knjiga je sad lanske tisoč letniee in ima namen, tla ogenj, ki ga je mej katoliškimi Slovani s svojo okrožnico „Grande munus" ukresal papež Lev XIII in dalje netil vladika Stross-mayer, ne ugasne. Knjiga je, kakor pravi pisatelj v predgovoru, slovstven spomenik cerkvene stroke sv. blagovestnikoma v proslavo in je po svoji ho-miletiški vsebini v prvi vr9ti namenjena duhovščini a tudi lajiki jo bodo s pridom čitali, ker je jako lepo in navdušeno pisana. Papir in tisk in vsa vnanja oblika je prav lepa in dela čast „Katoliški tiskarni." Dobiva se knjigi pri g. izdajatelji, pa tudi v Katoliški bukvami. Cena 1 gld. 60 kr. in 10 kr. poštnine. — (Delitev državnih premij) a) za kobile z žrebetom, b) za mlade 3 do 4 letne kobile in c) za 1 do 2 letne žrebice se bo letos vršila v Radovljici dne 1. septembra, v Kranji 2. septembra, v Ribnici 4. septembra, na Vrhniki 6. septembra in v Šeut Jarneji 9. septembra. Razdelilo se bode 54 premij od 40 do 10 goldinarjev v skupnem znesku 1045 gld. in 30 srebrnih svetinj. — (Velika menažer i j a) A. W. Kludskega prišla je te dni v Ljubljano in je razstavljena v Latermanovem drevoredu za Rudolfihumom. Ker ima veliko in lepih živalij, opozarjamo občinstvo, posebno pa kume iu birmo nee, da si jo ogledajo, ker je sicer prilika redka. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Budimpešta 12. junija. Včeraj zvečer popolen mir in red. Dolenja zbornica vspre-jela danes definitivno carinski tarif, zakon za zgradbo Mostarske železnice in carine prosto uvažanje kuruze v večerni seji. Pariz 12. junija. Zbornica zavrgla je s 314 proti 220 glasom načrt komisije, vspre-jela pa predlog Brousse, ki ga je vlada priporočala. Po tem predlogu iztirali se bodo pretendentje in njih prvorojenci, drugi princi pa fakultativno. Volilna pravica se bode princem odvzela. Ko bi se iztirani povrnili, zadele jih bodo kazenske odločbe namreč 2 do 5 letna ječa. London 11. junija. Gladstone izdal bode jutri svoj manifest, ki bode nekda prinesel mnogo presenečenja. Koncem prihodnjega tedna poj de Gladstone na Škotsko, ter bode govoril v Edinburgu in Glasgovvu. Nove volitve bodo začetkom julija. Ako Gladstone ostane minister, snide se parlament v oktobru, sicer pa v avgustu. Rim 11. jnnija. Mej Naro in Campo-bello v Siciliji zrušila se je žveplena jama in zasula 80 delavcev. D o sedaj izvlekli so jih šele 14, od katerih je jeden bil že mrtev. Ker je v jami začelo goreti, je rešitev težavna. Rim 11. junija. Izvestje o koleri. V Benetkah 11 zbolelo, 10 umrlo, v Bari 3 zboleli, nihče umrl. Narodno-gospodarske stvari. Razglasilo deželnega odbora vojvodine Kranjske z dne 19. febravarija 1886.1., št. 1383, s katerim se doloma preminja razglasilo z dne 12 decembra 1869. št. 4846., dež. zak. št. 2. 1. 1870. Na podlagi razglasila deželnega odbora z dne 12. decembra 1869. št. 4846., dež. zak. št. 2. 1. 1870. se je izplačala premija 10 gld. onemu, kateri je ubil steklega psa, ki se je okoli klatil. Deželni zbor vojvodine Kranjske je pa z dne 23. januvarija 1886. sklenil, da bode od 1. marca 1886. 1. premija za ubitega steklega psa le 5 gld. znašala. Ta se bode pa še le takrat iz deželnega zaklada izplačala, ko bode na deželi c. kr. okrajno glavarstvo in v Ljubljani mestni magistrat dal spričevalo, da je ubiti pes bil po komisijskem ogledu za steklega spoznan. Konjačem in njihovim hlapcem se ta premija ne daje. Gustav grof Thurn-Valsassina s. r. deželni glavar. Zahvala. Milostljivi knez in Škof Ljubljanski, prečast. gosp. dr. Jakob Missia, blagovolil je „Podpiralni zalogi slovenskih vseučiliščnikov v Gradci" darovati 30 gld. Za ta blagodušni dar se v imenu revnih in podpore vrednih vseučiliščnikov slovenskih kakor v imenu odbora imenovanega zavoda iskreno zahvaljujeta: vseuč. prof. dr. G. Krek, cand. phil. Janko Bezjak, predsednik. tajnik. Uspeanl pokludlci. Odprte rane vsake vrste, pri vajene otekline, nlesa ozdravi naglo Moli-o v o „Francosko žganje in sol". V steklenicah po 80 kr. Po postnem povzetji razpošilja vedno A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunnji, Tuchlauben 9. V lekarnah in špecerijskih prodajalnicah na deželi zahtevaj izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 8 (2C—4) Najnovejae v področji aladltoMnedaoatl. 0e se še tako čudimo umetnim sestavam mnogobroinih sladkarij, katerih kar mrgoli na kuhinjskih listih, ki so plod dolgoletnih Studij kuharske umetnosti, in hi skoro mislili, da se v tem ne da izumiti nič novega, vendar vedno delavna človeška fantazija še vedno iznajde kak vabljiv ob-lizek. Se ve da se sedaj posebna pozornost obrača pijačam in hvaležno občinstvo po pravici priznava dotična hvalevredna prizadevanja, kajti pijačo so ravno potrebne, da se dobro prilezejo jedi Najnovejši izdelek v tem ozira je mešan ca dobrega konjaka s sladorjein, kateremu se pridane nekaj splošno znane Gieshiiblerske kisle vode. Bri-lantnu šumenje, v zvezi s prijetn.m zgačkanjern na jeziku, dela to mešanico za neizrečeno ukusno pijačo ki deluje okreČujoČH in vzbujoče, posebno uvaja novo življenje v organi/.em po dobrem kosilu in uživanji raznih vin. Poslano. Bolezni vsake vrste, zlasti bolezni ži* vvv, pa« tlim, bolečine v £elo«l«>l, nervozno aumenje po uiealh, trn«ti|«> |»o aŠeslh. slab posluh, glavobolje, migreno, bledleo In mrtvlro ozdravlja po ra-C'jonalnej zanesljivi metodi. Pri bolnih nn pl|nčah in naduMl|lvlh dosežemo v štirih tednih čudovite vspebe. Prosiuio obSirno poročilo poslati nam s pridejann marko za odgovor. (708-26) Privatna klinika „Freisal" v Solnogradu (Avstrija). Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 11. junija. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 731- 43 mm. 732- 47 mm. 732 95 mm. 1 13 6" C 14-2'C 13 6" C si. zah. si. svz. si. vzh. obl. obl. jas. 11-8'hm dežja. Srednja temperatura 138», za 4 5° pod normalom. 3DTjL2^.a.j@lsa, borza dne 12. junija t 1. (Izvirno telegrafi eno poročilo) Papirna renta.....'.....85 Srebrna renta ......... Akcije narodne banke...... Kreditne akcije.........282 London .... 8rebro........... Napol. ...... C. kr. cekini ...... Nemške marke........ 4°/0 državne srečke Iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. Ogrtka zlata renta 4%, ... Ogrska papirna renta 5" ,, 6y „ štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke 5°/„ 100 gld. Zetnlj. obč. avstr. 4",° „ zlati Kast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 , Trammway-društ velj. 170 gld. a. v. Zahvala. Pri bolezni in smrti preljube, nepozabljive nam soproge, oziroma hčere, sestre in svakinje, gospe TEREZIJE KOŠIČEK, postnega uraduika soproge, došlo nam je od vseh strani mnogobrojno izrazov tolažilnega sočutja. Izrekamo tem potem najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so se nas pri naši hudi izgubi spomnili in nas tolažili, vsem prijateljem in prijateljicam predrage ranjke, ki so v tako mnogobrojnom številu darovali prekrasne vence, velečastiti duhovščini, gg. bogoslovcem, c. kr. uradnikom, znancem in znankam, ki so predragi ranjki zadnjo čast skazali, popolnem si svesti, da nam nikakor ni mogoče z besedami izreči dostojno zahvalo. (432) Žalujoča rodbina. Poslano. GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, ! kas Izkušan liek proti trajnom kar iju pluoevine I teludoa bolesti grkljana I proti mehnrnlm katara, IIINKE HATT9NIJA Karlovi vari i Widn. V našem založništvu jO izšla in se dobiva j>o vseh knjigotrinicah knjiga; Poezije S. Gregorčičeve. Druga pomnoitna ittiava. Elegantno vezana knjiiiea si zlatim obrezJcom stane 2 gld., nevezana I gld. 20 kr. Ime Gregorčičevo samo dosta priporoča. Oposarjava samo, da je cena tej istinito elegantni knjigi aeld nitka, in uverjena sva, da Sode vsakdo, že ima uie tudi prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa jt tudi drugi natis t mnogimi krasnimi, mitnimi v tre/ segajoHimi pesmicami pomnoiett. Ig. pl. Kleinmayr čl Fcd. Bamberg knjigotrznica v Ljubljani na Kongresnem trgu. (352—4) Poletno stanovanje. Za dobo od 15. julija do 15. septembra t. I. išče 4 lueblovuue »obe h Kuhinjo na Kranjskem blizu trga uli večje vasi rodbina •/. Dunaju. 1'oni.dbe v kratkem h pogoji, uajemšč.no itd. prejema in odpošilja administracija »Slovenskega Naroda". (431—1) 85 gld. 25 kr. 85 f) 90 - I 11« r» 75 1 102 n — 1 ■ i 8frl — * i 282 n 50 n 1 126 25 { " 1 10 t» n _ 5 » 94 i 61 90 130 _ 50 _ i 1«8 n 60 . 1 106 20 B 94 n 95 a ! 105 20 ! , i 117 n — 125 9 25 t 120 n — 98 n 80 r 175 25 n 18 50 115 ■ 80 202 • 20 ^Otvorjenje brivnice [| na nregn št. <». Usojnin bh slavnemu občinstvu naznanjati, da f • st>m otvovorll v prostorih, kjer je bil preje gosp. ^ Ju ek so priporočam slavnemu občinstvu M mnogo- brojen obisk. Mj >i .losi p Jerič, r ^ (419) brivec. t (3-22) iecoli-eva esenca za želodec. G. PICCOLI>br.v Ljubljani. Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuha, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zanašanje, hemerojide, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper glUte pri otrocih. Pošilja Izdolovatelj po pošti v škatlicah po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri ve:ein številu i! bi ro primeren odpust. Cena steklenici 10 kr. Produ Me po eeni malo posestvo s hišo in drugim poslopjem v obližji Domžal, na cesti Domzalc-Kumnik ležeče s 4 '/, oralom vrta, njiv in travnika, sledmi 3 orale velik, tik hiše in pri vodi (jedon dol Bistrice) ležeč, je zelo pripraven za zgradbo kake tovarne, žage ali mlina, z zdravo in lepo lego. — Cez ledna njivo peljal* boilu železnica Ljitbljana-Kamnik in hiša z vrtom in travnikom je le nekaj sežnjev od projektirano postaje „Domžale" oddaljena. Natančnejo se izve „Dunajska cesta nt. II". (418—3) vidi se največja in najlepša na svetu. Prišla je s separatnim vlakom z 20 vozovi iz Trsta. V njej bc vidi blizu SOO na j i-r.il.. j-i Ji eksotičnih /i \ uli j. Vsak dan ob 4','r url popolddoe iu ol> 7l/j. uri zvečer vu-lika predstava / izučeniini živalmi in krmljenje živali, (si opni na : I. prostor OO Ur., II. prostor »O Ur. (433—1) Ravnateljstvo. TJdano podpisani usoja si slavnemn občinstvu priporočati svoje delavnico za stroje in kovinska dela v Hv. Florijana ulicah štev. :ia ali v Hrenovih nlteah Utev. 4, za Izdelovanje pip, posebno pip penllnle (Mousier-Pippen), Meftalk, vijakov, ventilov, vodo« in paro* vodov, vsrh delov za vodnjak«, cerkvenih in drugih Mveenlkov, svetilnikov, Ntrojev za iztlelovanje klo-baa in vseh v to stroko spadajočih stvarij. Tudi i/delnje Hobne brzojave (Zimmertelegraph). Vsakovrstno poprave, tudi poprave »ivalnib atrojev prevzame tur ceno zaračuni. Z odličnim spoštovanjem (360—1) Fran O-og-sbla. Naznanja se, da hode z dovoljenjem visoke ces. kr. deželne vlade v Ljubljani dne 7. maja, Št. 4469, navadni letni somenj sv. Janeza dan o Kresu v Škofji loki letos na Noboto 2«. Junija prestavljen. Škofja loka, 7. junija 1886. Valentin Sušnik, (421—2) : župan. TISKARNI" v JLJial>lja.ni bo izšle in so dobivajo sledeče knjige I ■•uriz v Ameriki. Roman. Francoski spisal lienč Tjefebtn-e. Poslovenil * * * Stat nominia umbra. Ml. 8°, 535 stranij. Stane 60 ki:, po pošti 76» kr. Junak iiiiMk;a časa. Roman. Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 stranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. M o v. Roman. Spisal Turgenjev, poslovenil 3/. Mdlovrh. — Ml. 8', 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Knez $erel»rjaiii. Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr. Za dragocenim korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksitnov. Poslovenil J. P. Ml. 8°, 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. Dulirovski* Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kt., po pošti 30 kr. Časnikarstvo in naši časniki. Spisal . * * Stat notnima umbra. Ml. 8°, 19 pol. Cena 70 kr., po pošti 75 kr. LIPPMANN-0TI KARLSBADSKI ŠUMKČI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih voda dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. Baba prijetna. Vademecuin za Slast vzbujajoče, bolehajoče v želodci. Upliv gotev. Za prebavljenje. Neprckosljivo čistilo upliva brez Izjeme hitro in trotovo. Zdravo! Okrepčujoče! Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pile, itd. Prijetno, ceno, pripravno! Zdravniško priporočano pri boleznih želodca, črev, jeter obistij in mehurja. Priznano izvrstno pripravljajoče in pospešujoče sredstvo pri zdravljenji z mineralnimi vodami. Dobro steno in mnogo nfafflo domače sredstvo pri motenem in slabem prebavljenji, pomanjkanji slasti do jedij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, zaslizenji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovratnem glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izpraznenji, trdovratnem zapiranji in debelonji. Pohlva Me v Skatljicah za poskušnjo po 60 kr. (1 m.), a Vi fikatljica 2 gld. (3 m. 50 v.) v lekarnah In pr«. «la|ali»leah mineralnih rud. PriQ+nn ^aillfl '111:1 VSil^a posamična škatljica rlibUlJ octlllUy varstveno znamko in Lippmann-ov imenski počrk. Ako »e poHlje 2 gld. 15 kr. ali 3 m. 80 v., pošlje pošt-nine prosto jedno orig nalno škatljico Lippmanii-ova lekarna v Carlsbad-u ali njene zaloge. Manj kot jedna originalna Škatljica so ne pošlje. Dobiva sc na Kranjskom v lekarnah v Kranjl, v ljub-l|aul (U. pl. Trukoc/.y, l.-kar, 11. BirschltZ, lekar). v Itu-tlolloreui, v Kadovljicl, v Ćrnouiljl, kakor tudi v vseh lekarnah avstrijske države itd. (78 -35) 4769^7 Služba stalnega uradnika pri * podpornem tlrustvu v Tn»lu odda se a 1. oktobrom t. 1. Ra", ven navadnega splošnega naobraienja terja se za to službo popoino znanje slovenščine, praktična zmožnost v računstvu pa knjigovodstvu in 250 gld. kavcije. Oženjeni prosilci sploh, posebe pa uradniki v pokoji, ki so ie pri moči, imajo prednost. Društvo plačuje uradniku 480 gld. na leto ter mu daje primerno lepo stanovanje v društvenih prostorih. Več se izve lebko ustmeno ali pismeno pri (430—1) V. Dolencu v tialtumi. Prostovoljna dražba. S privoljenjem c. kr. deželne sodnije v Ljubljani bodem podpisani po dražbi prodajal dne 15. junija U L, to je v torek po binkoštih, dopoludne od 9. do 12. ure in če bo treba tudi od 2. do 4. ure popoludne, — sedem po 400 gld. cenjenih delov svojega, poleg Cerkvene ulice v Trnovskem predmestji v Ljubljani ležečega travnika, pare. št. 83/6 in 83/7. Dražbo vodil bode c. kr. notar p. n. gospod dr. Jarnej Zupane kot sodnijski komisar. V njegovi pisarni leže na ogled dražbeni pogoji, zemljeknjižni izpisek in razdelilni načrt. Po pogojih mora položiti vsak ponudnik pred ponudbo 5% varščino v gotovini v roke družbenega komisarja. Ker so za prodajo namenjeni prostori zelo pripravni za zgradbe, uljudno vabim vse tiste, kateri si žele takih prostorov, da pridejo v torek na tu opisani travnik. V Ljubljani, dne" 6. junija 1886. (427—2) Jakob Peršin. Živinski somenj v Žalci. Zaradi Binkoštnih praznikov bode letošnji somenj sv. Antona v Žalci v torek dne 13. t. m. Ker se bode zaradi velike suše gotovo veliko govedine in konj prignalo, se kupci uijudno vabijo. Župu n: (422—2) 3Dxa.gr. žs-iažsa. y Ljubljani priporoča iz najboljše angleške snovi narejene elegantne (160—14) „Bieyeles" 8 krogljastimi tečaji (Kugelfager). Dajo se poulc. Naznanilo in priporočilo. Udano podpisani uljudno naznanjam, da so moja knjigoveznica od 10. maja t. 1. nadalje nahaja na av. Petra vesti št. «. nasproti gostilne , pri avstrijskemu cesarji". — Priporočam se čast. naročnikom, da me v novem stanovanji podpirati blagovolijo, kakor so me do sedaj. Skrbel bodem, vselej naglo in dobro po-streči, kar mi je lahko mogoče vsled lepo in dro liro urejene knjigoveznice, oskrbljene z najboljšimi iu najnovejšimi stroji za izdelovanje raznovrstnega dola. Priporočam se čast. predstojnikom in knjižničarjem čitalnic in bralmh društev, članom „Matice Slovenske" in družbi-, sv. Mohora za vezanje društvenih ko ig. Izdelujem vsakovrstna kujigovezna dela za uradnije in župnije, kakor glavne knjige, zapisnike itd., ter se priporočam za galanterijska in kartonažna dela z zagotovilom nizke cene in brze postrežbe. Vnanjira naročnikom pripravljen nem pri večjih pošiljatvah povrniti vozne in druge stroške. Ljubljanske gg. naročnike pa opozarjam, katerim čas ne dopušča zaradi oddaljenosti mi delo izročiti, naj blagovolijo po dopisnici naznaniti natančno dan in uro, kdaj naj pošljem ponj ali ga sam prevzamem. Vedno bodem pripravljen vsako najmanjšo delo prevzeti in točno izdelanega vrniti. Z odličnim spoštovanjem FRANJO DEŽMAN, (327—7; knjigovez. V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani prodajajo se Jurčičevi zbraet spisi po znižani ceni. 1. zvezek: Deseti brat. Roman. 2. zvezek: I. Jurij Kozjak, slovanski janičar. Povest iz 15, stoletja domsec zgodovine. - II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini slarega Slovenca aH črtice iz mojega življenja. 3. zvezek: I. Domen. Povest. — II Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije. — III. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smukova ženitev. Humoristična povest iz narodnega življenju. — V. (jlolida. Povest po resnični dogodhi. — VI Koz lovska sodba v Višnji (Jori. Lepa povest iz stare zgodovine 4. zvezek: I. Tihotapec. 1'ovest iz domačegi življenja kranjskih Slovencev. —II (Irad Hoji nje. Povest za slovensko ljudstvo — III. KloSterski žolnir. Izvirne povest Is 18. stoletja. — IV. Dya brata. Resnična povest. 5. zvezek: I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja — II. Nemški valpet. Povest — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 1«. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest — VI. V vojni krajini. Povest. Zvezek po 60 kr., eleg. vezan po I gld. Pri vnanjih naročilih velja poštnina za posamični nevezani zvezek 5 kr., za vezani 10 kr. Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 50 kr. izvod, ako si naroče skupno najmanj deset izvodov. Prodajajo so v (.83—17) NARODNI TISKARNI" Hij-u/toljani, Kongresni trg, Gledališka sfollm. Iščem oženjenega, slovenskega in nemškega jezika zmožnega mesarja, ki bi pri meni v službo stopil, tako da bi imel mesnico v j oskrbi in meso, koje bi mu jaz spravljal, pod svojim last- i uim poroštveni sekal mi pa da bi od mene vso mesarijo j v najem vzel. — Vsakako pa bi moral pod ugodnimi j pogoji od mene v najem vzeti točenje žganlce s pri- 1 ni črnimi prostori. — Natančneji pogoji zvedo se pri meni 1 samem. V 0» mož i 6 junija 1886. U šojam si s tem naznanjati, d* sem v biii na voglu Seiiip« tenke ceste iu Kravje doline št. 1 (Pri znamenji) otvoril delavnico za kovinsko blago in priporočam se za izdelovanje posamičnih in vseh delov za \ o«ln jitlic vsakovrstnih ventilov, pip, vijakov, sesalk, vodo- in parovodov, cerkvenih in drugi ti svečnikov, svetilnikov, strojev sa izdelovanje klobas in vseh v to stroko spadajočih stvarij. Vsprejemajo se vsakovrstne poprave, tudi poprave šivalnih »trojov, ter se točno izvrše in ceno zaračunijo. Ker sem 13 let de al v Sainassovi tovarni, sem v stanu točno in dobro izvršiti vsa Bprejera naročila. Za obila naročila se priporoča (386—3) Iran Horvat. {Med v satov ji I • (413—3) Andraž Pravdič, mesar in posestnik. iz najboljše hannške plenice po najnižjih conah prodaja na drobno prvi umetelni mlin v Domžalah v Ljubljani, Slonove ulice št. 50. (898 -7) <3-ia.eird.la.. Zalogu »u debelo pri Josipu Kušarji v Ljubljani, Vegove ulice tki. €*. Za mnogobrojna naročila se uljudno prosi. *>■+■ ««*s«««ee»«te*«ete«e«#4«««« 0 * * Umetne (.00—38' * 1 z ob o In zobovja : £ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu J t brez VBiikih bolečiu ter opravlja ploinhovanja in * ♦ vse sobne operacije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, ! 4. poleg Hradeckega mostu, I. nadstropje. ♦ IV »j fin ejše lake za kočije in pohištvo; prav fini jantarjev lak (Bernsteinlak) za sobna tla ter različne lake za vsakovrstno porabo: zaloga od najimenitnejših angleških tovarn pri .BOLF-U IMPTMIM, v 1.11 i;i .1 ivi. Šolski drevored in Slonove ulice. (429—1) r—i EH r—i rs3 .s cd cd M co cd d O cd m 1 i 3 Ko. 30 Icr. Garantiran pitanec v škatljah po 5 Ko., Ko po »O kr., škatlja 30 kr., se pošilja po poŠti proti predplačilu ah povzetji. V £Kiiliti n«, debelo ceueje. S OROSLAV DOLENEC, J svečar, (8i-i8) I v Ljubljani, Gledališke ulice. ^5 ^^^^ ^^.^^> DEPri KARIIMGER-JI ■nt Velikem trgu se dobe '#r|i (.■ko-m po najnižji ceni. j) Da se zabrani poškodovanj« 20b so raba dr. tfopp-a Anatherin zobne paste jako priporoča. Ta izdelek ohrani svežost iu čistost sopenja ter razen tega nareja zobe blesteče in bele ter okrepčava dlesno. Posebno so priporoča potnik >ra po vodi in po siiheu, ker se ne more raztresti in je ne pokvari vsakdnevna mokra raba. Cena steklenici gld. 1.22. Skozi 40 let preskuiena c. kr. izklj. priv. prva ameriško in angleško paten-tovana Anatherin zobna in ustna voda dr. J. C*. lJOPP.a, c. kr. dvornega zdravniku za zobe, Dunaj, mesto, Rognergasse 2, tolaži zobne bolečine, zdravi bolno dlesno, ohranuje in čisti zobe, zabranjuje smrdljivo sapo, olajšuje zobljeuje pri majhnih otrocih, služi kot varovaluo sredstvo proti diftoritidi iu kot izpirulna voda *a grlo pri ktouičnih boleznih vratu in je neizogibno potrebna pri rabi mineralnih vod. Spričevala visocih medicinskih avtoritet so priznala nje neškodljivost in priporočljivost in jo zapisuje mnogo glasovitih zdravnikov. Velika steklenica velja gld. 1.40, srednja gld. I in mala 50 kr. (157—1) '/m Itn'i »romat., novozboljšana in /AHllltl |lrt»l«l, a najmočnejšim metuim oljem pripravljena. Nareja zobu blesteče in bele. Cena 35 kr. VJklmi nioicnl nareja najornejše zobe AUIIIII pi clM v jako be|e- rjont 63 kr. ViiUu'A nlnmllil Prttkticno sredstvo, s AlMrlld piUIllUff, katerim lahko vsakdo sam plombira otle zobe. Cena gld. 1. mila \7 v^liv/* Ze 18 let 80 rttbi z ve" lil ii v i tu MiUttoij. likim vspehom zoper vsakovrstne spuščaje, zlasti hraste, lišaje, pege, luskine na plavi in v bradi, ozebljine, potenje nog in garje. Cena 30 kr. Hftr~ P. n. občinstvo se prosi, zahtevati izrecno e. kr. dvornega zdravnika za zobe Popp-a preparate in vzeti samo take, kiimajo mojo varstveno znamko. jJ^T" Več ponarejalcev in prodajalcev na Dmiaji, v Ljubljani in I nspruku bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim. "vu Pismene narodbe izvrle se proti postnemu povzetja. Dobiva se v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, E. Birschitz, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petričič, Ed. Mahr, P. Lass-nik, bratje Krisper; v Poatojini: Fr. Baccarich, leknr; na Krškim: F. Bomches, lekar; v Idriji: J. Warto, lekar; v Kranji: K. Savnik, lekar; v Škofjej Loki: C. Fabiani, lekar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Guglielmo, lekar; v litiji: J. Bcneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. Haika, U. Ri.zoli, lekarja; v Kamniku: J. Močnik, lekar; v Trebnjem: J Rup-recbt lekar: v Crnomtji: J. Blftžek, lekur; v Vipavi: A. L'ib'am luk»r J2 i is £ * -=> -C ase* ^t-~'..".>=r..^2i- na ••::^.:::;niw v Ljubljani, Kongresni trg, na voglu gledališčne ulice. priporoča bvojo veliko zalogo vseh vrst modernih klobukov in kap;~W prejema tudf kožuhovino in zimsko obleke črez poletje v shranjevanje. (199—11) BUDIMSKA H Dobiva se po vseh Špecerijskih prn-^ dajalntcah in prodajalnicah mineral- nih voda, kakor tudi v Bkoraj vseh lekarnah in dro-(191 — 5) guerijah, vedno na novo natočena. Lastniki: bratje Loser v Budapešti. aftoczv GRENČICA. J Priporoča se kot izvrstno čistilo vedno prijetnega upliva in ne neprijetnega ukusa. Nizozemiko-aineriuaO parnMo MHuncetiJontrano o«f c. ter. *t\atrijske vlade. DIREKTNA vožnja vsak teden s poštnim par-nikom I. razreda. BOTTERĐAM am h I i: Iti) ah Ođ.ixo I m - ii, lekarja v Neuukircheu-u pri Dunaji, ali pa pri spodaj navedenih zalogah. Naposled je Še omeniti, da jeden zavitek zadosti za osem dnij in da je vsakemu zavitku dodan navod, kako rabiti, v raznih jezikih. Cena savitku avst. velj. gld. 1.—. Brošura o zdravilnih vspehih zastonj in franko. V Ljubljani: Peter Lassuik. V Postojini: Anton Leban, lekar. V Skofji Loki: Karol Fabiani, lekar. V Kranj!: Karol aavnik, lekar. V Kostanjevici: Alojzij Gatsch. V Metliki: Fr. Wacha, lekar. V Rudolibveni: Dom. Rizzoli, lekar. (744—12) o ADOLF HAUPTMAI, I_ij-o.1olja.riai, (285—8) tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov, priporoča k sezoni svojo dobro znano obrt za pleskarska dela in napise. cT o < CD I »Solidna postrežba. — Najnižje cene. Velika partija iv. i.'K-1'igi'Krri- 17, rn« Berang*r, a PAB1S Zahvala in priporočilo. Udano podpisani se zahvaljuje svojim p. n. kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to se-o no svojo bogato zalogo solnčnikov lastnega izdelka iz solidnega blaga, moderno narejenih in po nižjih cenah, kakor se dobivajo solčniki slabše baze, ki se od drugod uvažajo; potem dežnike v jako bogatej izberi, vsake velikosti, barve in snovi, kakor: bombaž, alpaooa, oloth, botanv, pol ■vila, svila, donble-faoe-tvila itd., ravno tako na navadnih, kakor na patentovanlh avtomatnlh stojalih, ki so se tako hitro priljubili, z modnimi palicami po najnižjih oenah. t-i|><*c»|:tlit «■> dežnikov : patentovanl samootvorni, patentovanl samozapornl, v kovčegu »hranljivi, dežniki a palloo od tltanlja ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi. Dežniki se kaj naglo in ceno na novo prevlačljo ali popravljajo, ter naročila z deželo izvršujejo se točno po volji naročnika s poštnim povzetjem. Prekapcem pošlje se na zalitevunje obširne cenilnike. ±a."bril2Sixit ca.e:ž:nIl£OTr Iel solndr^Ilrcr^, v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (277—6) DUNAJSKA SPECIJALITETA! prala J@aa J e las OTTO I lll\%-ri-dobljenje zdravja, kakor Ivana Hoff a sladna zdravilna čokolada. Ne smela bi manjkati pri nobenej hiši 61 visokih odlikovanj v 40 letih, od kar se prodaja. Priporočajo in rabijo je skoro vsi cesarski, kraljevi, kneževski in prinčevski zdravniki. HOTEL „PRI SLONU". v banjah, T Parna kopelj, novo opravljene, (trije razredi , slednji dan od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. I (420-2) i vsak dan od 7. nre zjutraj do 1. nre o poludim za gospode, ob torkih in petkih od 1. ure opoludne dalje sa dume. Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1 . Dolžen sem Vam hvaležnost, ker ste mi poslali dve steklenici dr. Rosovega zdravilnega balzama, kajti od kar ga uživa moja sopro-a, jo več ne boli v želodci, pojenjal je krč. S tem potrjujem resnico in prosim, pošljite mi še 6 steklenic dr. Rosovega zdravilnega balzama proti poštnem povzetji. Mihael MlkJavele, h. št 44, občina Hum, pošta Rogatec. Častiti gospod Fragner! Jaz, Matevž Ztikal iz Strabenio na Moravskem naznanjam, da je dr. Rosov zdravilni balzam mojej ženi, ki je bolehala za krčem v želodci, pomagal, da je krč popolnem nehal. Dal sem ga nekaj nekej ženski, ki boleha za padavico, pa tudi nji dobro dene; prosim tedaj, pošljite mi ga še 5 steklenic. Matevž Zukal, v Strabenicah na Moravskem. Hitra In trotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanja zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da se prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doBožc, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in prUjubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva nspešne pri vseh težavah pri prebavtjenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prttutpolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, uspravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zda i gotovo in priznano ljudsko domove sredstvo postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse krajo proti poštnemu povzetju svoto. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, n povsod izrecno dr. Rosov sdravilnl balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pra_ zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili nouspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. I?ru,vl dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Fragnerja« lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: O. Ploooll, lekar; VilJ. Mavr, lekar; Eras. Blrsohltz, lekar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranji: K. Savnlk, lekar. v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Halka, lekar. V Kamniku: Jo«. Hodnik, lekar. V Gorici: O. Ohrl-■tofolettl, lekar; A. de CHronooli, lekar; R. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Josip Warto, lekar. V O glej i: Dell* Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leltenburg, lekar; O. Prendlnl, lekar; O. B. Foraboschi, lekar; Jak. Berravalto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanetti, lekar. 0sF~ Vse lekarne in večje trgovine s materijalnim blagom v Avstro-OgrskeJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: □Prsužlro donacLStče m-stzilo zoper bale, rane in vnetje vsake vrste. Ako se ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, ^ pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri uohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo »pahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokam h rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rano, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (Črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospefii. — Odprte in tekoče rane se morajo I mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. V ikatUicoh po 23 in 3S kr. (252-^7) llalzaiu za uho. Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel). I?!datelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne".