Stauko Vrazova literarna lapušcina. Poroča F. Kočevar. (Dalje.) Kar se slovstveae vredaosti spisov umetflega blaga tiče, o tej ue boai povočal. Kritika ai aioja stvar. Spisi leže brez vsakega reda aa kupii, kakor seao aa aavlju. Tu je zvezek, tam scšitek, tam opet aial almaiiašec, tu je krpica papira, taai opet cela, dva. trikrat preloBiljeaa pola, tu je aekaj odstrižeaega, taai aekaj odtrgaaega ali prilepljeaega. Maogo spisov je s sviiičeako spisaaib, in ta spisava se je v teka časa tako razmazala, da se Beki spisi celo več brati Be morejo, kar je posebao pri aekib narodaih pesiaib zelo škoda. Spisi so spisaai veči del v Boboričici ia Gajici, deloma pa tadi v Metelčici ia Daajčici, aeke prekmurske aarodae pe8Bii tadi v pravopisa magjarskega jezika. Kolikokrat siao mi Sloveaci zadajib trideset Iet poaiaajkaaje dušae braae trpeli, ae vede za ta bogati zaklad, ki ga aam je St. Vraz aakopil. Bila ma za to veeaa slava ia stoteraa hvala od aas jegovih potorakov! Da je v rokopisu razua St. Vrazovih uraetaih umotvorov ia prevodov ttidi tolik broj spisov dragib pisateljev, bi jaz iz tega tolmačil, da je St. Vraz brž ko ae imel aakaao, vae te spise v kakšaeia ahaaaabu izdati. Slcer to misel aisem aašel Bikjer v rokopisa napoaieajeBo, pa veadar bi sodil tako, celo če se še to v obzir vzame, da se je pred Ietora 1848 aa Hrovaškenu marsičesa Batisaoti suielo, kar bi se bilo aa Vaši straai Sotle gotovo zapleailo bilo. Cela liteiaraa zapuščina St. Vrazova tako hrvaška kakor slovenska je Iastniaa raatice ilirske. Slovcaski del zapuščiae, kakvr seai ga opisal, leži zdaj pri gospoduprofesorju Fr. Erjavcu v prirodoslovnem kabiaetu zagrebške velike realke, kjer je precej varea pvoti aesreči oguja Kolikor seai pozvedel ae kaai matica ilirska sloveaski del St. Vrazove liliterarae zapuščine izdati, ampak pripravaa je drage volje rokopis matifii sloveaski odstopiti. Naj bi tedaj aaša aiatiea gospoda Fr. Erjavca, ki je že tak jca maadatar za Zagreb, še posebao v to ime pooblaatila, da rokopia formalao od matice ilirske prevzatae. Kar se narodaega blaga, posebao kar se aarodaib pesaii tiče, bi aiorala eaa prvih skrbi aaše matice ta biti, da se pod ajeao egido ia aadzirateljstvom naburejo ia izdajo vse aaše aarodae pesnii, in da v to ime potrebae priprave precaj odredi. Za narodaimi pesmiiai morale bi priti na red aarodae pripovedke, narodai pregovori, aarodae igre, vraže ia splob vse aarodao blago. Ne eaa aarodaa drobtiaica ae bi saiela iti pod kvar. Ia to vae bi bil pristojca appeadis k aašerau velikema slovarju, ki ga gospod Levstik v aatis vreduje. Kar se pa se posebe aiaetaega blaga St. Vrazove sloveaske literarne zapuščiae tiče, si ae moreai kaj, da ae bi k koacu še to opazko pridodal, da po aiojem maeaju spiai v tej obliki, v kteri se v rokopisu aabajajo, aiso za aatis. Ne zavoljo tega, ker so maogi umotvorl le prvi aačrt, le površni osaotek, ti bi se labko odločiti aiogli; ampak zavoljo tega, ker je jili pretežai del spisaa v vzhodaem sloveaskem aarečju. Med tistira časom, ko so se spisali ia med daaašBjim leži ea cel človeški zarod, leži celib pet ia dvajset aovičaib tečajev, leže zravea ajib vsa druga maogotera slovstveaa dela, ki so v zadajih tridesetib Ietih na daa prišla, in Bašeaiu kajižaemu jezika posebea zaačaj vpečatila. Vodaik ifl Prešern, posebao pa Novice so kraajsko goreaščiao v aašo kajigo kot pismeai jezik vpeljale; ia daaaa stoji vsa 8loveaska pisaieaost aa temelju kraajske goreaščiae. Po aiaogem preriTaaju po kajigahia časopisih se je to po sebi doata rogljato sloveasko aarečje še precej ogladilo; kakor se ogladi a. pr. oster kremea, ki ga povodaje po produ brasijo. V eaem leta 1844 St. Vrazu od aekega vzhodaega Sloveaca pisaaem listu se^pisatelj aa Novice toži, da aia vsak jegov dopis kraajčijo. Če ravao je od vseh pozaateljev aašega jezika prizaaao, da je vzbodaa sloveasčiaa izmed vseb sloveaskih Barečij leksikalao aaj bogateja, gramatikalno aaj čisteja, ia v svojej dikciji Baj bolj slovaBsko-zaačajaa, ia zravea tega tudi koroščiai ia doleaščiai bliža aego goreaščiaa, veadar prevage v aaši kajigi nikdar več zadobila ne bo. Le St. Vraz, ki je deset let prcd Novicami pisati začel, bi bil mogel jo, da se ae bil poznejc ilirščiae poprijel, aa književai piestol posaditi! Ia to je gotovo, da so St. Vrazovi leta Ib33 spisaai sloveaski amotvori, kar se jezika tiče maogo bolji, kakor Novičai od leta 1843. Daaas iraa vzhodaa sloveaščiaa le še to aalogo, da po časib v Baš kajižai jezik vteka, ter s tem svojim vtekaajem jegov še dosta skaljea tok čisti. Vse to skapaj vzeto me auka aa ta predlog, aaj se umetao blago St. Vrazove sloveaske literarae zapaščiBe pred izdanjem, kar se jezika tiče, po kakšai vešti roki revidira. (Daljo pribodnjič.)