Celje - skladišče
D-Per
/sam	
1	8
III 19/1980
1119601489,7
COBISS e
GLASILO KOLEKTIVA
Svetina je dobila novo trgovino
V okvir letošnjega praznovanja občinskega praznika sodi tudi otvoritev nove trgovine na Svetini. Nova delovna zmaga Merxa — TOZD prodaja Celje! V tej prijazni gorski vasici, povezani z asfaltom in oddaljeni kakšnih 7 km od Štor, se je 20. 7. 1980 ob 11. uri ob lepem sončnem vremenu zbralo veliko ljudi, predvsem tudi krajanov iz sosednih zaselkov. Ob prijetnih zvokih svet inske godbe na pihala, ki je dala praznovanju poseben povda-rek, so občani in predstavniki izvršnega sveta občine Celje ter družbeno političnih organizacij obču: dovali lepo novo zgradbo, v kateri bodo krajani našli najosnovnejše živi jenske potrebščine. V tej zgradbi so našli prostore Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije, katerim je v zelo prostorni dvorani zagotovljeno delovanje, sklic zborov, sestankov in podobno. Pa tudi krajevni gasilci so dobili prepotrebne prostore. Po v naprej določenem programu je najprej navzoče pozdravila članica izvršnega sveta skupščine občine Celje tov. Sonja Ocvirkova in dejala:
Delo, želje in potrebe po ustvarjanju, po napredku, želje za boljši jutri nas nenehno vodijo do novih delovnih zmag, do novih pridobitev. Bogata je naša preteklost od revolucionarnega boja delavskega razreda v predvojni Jugoslaviji, težka in krvava med narodno osvobodilno vojno, veliki so bili uspehi v času izgradnje razdejane domovine. Nešteto velikih ovir in pritiskov — notranjih in zunanjih — smo morali premagati, da lahko živimo v miru, svobodi in socialističnem samoupravnem ustvarjanju. Bogata je naša preteklost, a še bogatejša je naša prihodnost. Ustvarjalna vnema vseh nas je skupaj z revolucionarno preteklostjo tista sila, ki nas vodi in usmerja s polno mero optimizma v nov, še lepši in ustvarjalni jutrišnji dan.
Dosežen napredek pri uveljavljanju krajevnih skupnosti kot pomembnega dejavnika v procesu razvijanja in utrjevanja samouprav-
ne vloge občine kot celote, je v Celju nesporen. Pa vendar smo še sredi boja za nadaljnjo preobrazbo krajevnih škupnosti v resnično sosesko, v tovariško povezano celoto, v kateri delovni ljudje in občani ne uresničujemo svojih samoupravnih dolžnosti in pravic le na delovnem mestu, temveč tudi v kraju, kjer živimo. Tu neposredno uresničujemo velik del svojih in skupnih interesov za bogatejše din lepše življenje, za večjo storilnost na delovnem mestu, za urejanje naselij, komunalnih dejavnosti, socialnega in otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, varstva okolja, splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, preskrbe in drugo. Zato tako kot organizacije združenega dela tudi krajevna skupnost spodbuja in razvija družbeno ekonomske odnose na temelju delegatskega delovanja, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja.
Današnji slavnostni trenutek v krajevni skupnosti Svetina je tudi delovni dogovor za odgovorno, stabilizacijsko ravnanje v vsakem gospodinjstvu, na delovnem mestu, v kraljevini skupnosti kot celoti. Potrebno je poudariti uspehe, ki jih je naša, po številu prebivalcev najmanjša krajevna skupnost v celjski občini, dosegla v preteklosti. Napeljava vodovoda na stalnih območjih Svetina, Svetli dol in Javornik, napeljava in ojačanje elektrike na treh stalnih območjih, podružnična šola, obnovljene lin nove usmerjene 'kmetije, ureditev pokopališča, obnova zvonika, asfaltirana cesta in lepa nova trgovina z bifejem, prostori za dejavnost krajevne skupnosti družbenopolitičnih organizacij, kulturnih dejavnosti in gasilcev ter terasa z nadstrešjem kot avtobusna čakalnica. To pa so samo dosežki na nekaj področjih dela krajevne škupnosti, družbenopolitičnih organizacij in širše dru-
Krajani Svetine in Zaselkov pred otvoritvijo
ft\\W
žbone skupnosti. Krajevna skup-	v imenu družbenopolitičnih organi-
nosit Svetina uspešno rešuje tudi	zaeij skupščine	in izvrnšega sveta,
svoje probleme in potrebe na po-	Iskrene čestitke	ob občinskem pra-
dročju urejanja makadamskih cest,	zniku in dnevu	vstaje slovenskega
reševanju socialne problematike, an-	ljudstva!
gaziran ju mladih, v razvijanju in Zatem je direktor TOZD proda-krepitvi političnega, samoupravne- je Celje tov. Stanko Golavšek po-ga, delegatskega in kulturnega na- zdravil potrošnike in jim predsta-
Članica IS skupščine občine Celje tov. Sonja Ocvirk med slavnostnim
govorom
predka kraja. Brez nestrpnosti pa je treba oceniti tudi tisto, česar še nismo uspeli uresničiti. Samo politično in samoupravno razgibana krajevna skupnost, v kateri se krajani med seboj dobro razumejo, kjer dobro sodelujejo vsi dejavniki v kraju, lahko tudi v novem srednjeročnem planu odpravi tiste razvojne probleme, ki so še posebej težki. Kajti ni vedno problem pomanjkanje finančnih sredstev — mimogrede povedano 25 krajevnih skupnosti v celjski občini je v preteklem letu upravljalo s štirimi milijardami dinarjev (starih), od tega kot prva krajevna skupnost Svetina tudi zaradi izgradnje družbenega centra s 387 starimi milijoni — veliko smo in lahko še v bodoče postorimo s prostovoljnimi deli, z vSklajenim dogovarjanjem z združenim delom, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, z boljšim delom delegacij v krajevni Skupnosti, s spodbujanjem in ustvarjanjem boljših pogojev za razvoj kmetijstva, z medsebojno sosedsko pomočjo in z večjim angažiranjem prav vseh krajanov v krajevni skupnosti.
Predvsem pa, da se enotno, odgovorno povežemo in mobiliziramo za vsako skupno akcijo.
Ob tej veliki pridobitvi za krajevno skupnost Svetina se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je objekt zgrajen in čestitam ob novi delovni zmagi
vil prehojeno pot nove trgovine, ki je za Svetino v resnici ponos:
Ob 20. juliju — prazniku občine Celje in 22. juliju — Dnevu vstaje slovenskega naroda smo se zbrali na Svetini, da proslavimo novo delovno zmago s tem, da predajamo svojemu namenu družbeno poslovni center s samopostrežno trgovino in bifejem.
Sama izgradnja objekta kasni in dela še niso povsem končana, razen trgovine in bifeja in se bodo v naslednjih dneh dOkončaila. Za ka-snitev del so številni razlogi, med njimi premajhno število delavcev izvajalcev v času gradnje, dolga zima, na desetine deževnih dni, težave vsled dislociranosti gradbišča, pomanjkanje materiala itd. Tako smo s skrajnimi napori do danes objekt usposobili, da lahko prične poslovati samopostrežna trgovina z bifejem.
Izgradnja družbeno poslovnega centra, katere nosilec je Merx — TOZD prodaja Celje, se je pričela po lanskem občinskem prazniku, ki se je praznoval v KS Svetina in za katerega izgradnjo so se združila sredstva Merxa, Krajevne skupnosti, gasilcev in najel kredit pri LB — temeljni banki Celje.
Projekt izgradnje je delo Razvojnega centra v Celju, odgovornega projektanta Jožeta Kopitarja, dipl. ing. arh. Nadzor je vršil prav tako Razvojni Center po Stanetu Perčiču. Gradbena dela izvaja Gradbeno obrtno podjetje Rogaška Slatina
Skupna površina objekta je 835 m2 v treh etažah. Trgovina bo koristila 297 m2, bife s kuhinjo, teraso in pritiklinami 128 m2, krajevna skupnost in družbeno politične organizacije 179 m2, gasilci 64 m2, skupni prostori pa 167 m2. Predračunska vrednost investicije je znašala 11,692.640 din z naslednjo udeležbo: Mera 8,346.167 din, od tega kredit LB 5,743.000 din, krajevna skupnost 2.545.927 din in gasilci 800.546 din.
Ob tej priliki se moram javno zahvaliti izvajalcu del, ki je v teh dneh vložil res skrajne napore, da smo gradnjo pripeljali tako daleč,
Svečanosti je dala poseben poudarek tudi Svetinska godba na pihala

Predsednik socialistične zveze KS Svetina tov. Ludvik Pesjak med govorom
da danes za praiznik občine predajamo namenu samopostrežno trgovino z bifejem.
Posebna zahvala gre tudi skupščini občine Celje, zlasti predsedniku IS tov. Zalezini in članici IS tov. Sonji Ocvirik, ki sta ves čas spremljala gradnjo in pomagala, da smo vse probleme, ki so nastajali, hitro in učinkovito razreševali.
Z aktiviranjem samopostrežne trgovine dolgoročno razrešujemo potrebe krajanov po široki osnovni preskrbi in gostinskih uslugah. Delavci, ki bodo delali v tej trgovini in ostali, ki smo odgovorni za preskrbo, bomo zagotovili, da bodo potrošniki, ki gravitirajo na to trgovino, čimbol j e oskrbl jeni in se trudili, da boste z našimi uslugami zadovoljnih V naših prizadevanjih pa bomo uspešni le, če bomo z vami potrošniki, zlasti v svetu potrošnikov, dosegli zaželjeno dobro sodelovanje, ki je zlasti sedaj potrebno, ko na vseh nivojih bijemo bitko za stabilizacijo, ki bo tudi v bodoče od nas zahtevala določena odrekanja.
Ob tej priložnosti bi rad povedal, da s sedanjim stanjem osnovne preskrbe ne moremo biti zadovoljni .Trenutno nam primanjkujejo nekateri osnovni artikli. Za takšno stanje pa nismo krivi delavci v trgovini, ki kljub povečanim naporom ne uspevamo v celoti odpraviti vseh negativnih pojavov, ki se javljajo v zvezi s potrošniško mrzlico. V zadnjem času se namreč pogosteje javljajo primeri, ko si posamezniki kopičijo nepotrebne zaloge, ostali potrošniki pa ne uspejo dobiti niti nujno potrebnih količin. Vključitev v razrešitev nezadovoljive preškrbe najvišjih državnih organov .im že sprejeti Ukrepi
bodo stanje zopet normalizirali in bo osnovna preskrba zopet normalno potekala.
Vse krajane Svetine in okolice vabim, da se od danes naprej poslužujete te trgovine in bifeja. Delavke se bodo trudile, da boste zadovoljivo postreženi in boste zadovoljni odhajali iz naše trgovine. Ko predajam namenu to trgovino vas pozivam, da aktivno sodelujete v potrošniških svetih. Na ta način bomo lahko ustrezno registrirali vaše potrebe in jih poskušali v okviru realnih možnosti tudi zadovoljiti. S tem pa bomo tudi upra-
vičili obstoj tega objekta. V vaše in naše zadovoljstvo!
Program je popestril nastop pionirjev, ki so ob spremljavi harmonike zaplesali kolo in izvedli nekaj točk. Vmes pa se je oglasila godba na pihala s poskočnimi zvoki.
Na kraju se je predsednik socialistične zveze tov. Pesjak Ludvik zahvalil vsem dejavnikom, ki so pripomogli k temu, da je Svetina dobila novo trgovino in prepotrebne prostore za nemoteno delovanje in dejal:
Tudi letos v naši krajevni skupnosti ob prazniku občine Celje o-tvarjamo novo pridobitev — to je trgovino kot najpomembnejše — prostore krajevne skupnosti in prostore gasilskega društva. Tako smo v dobrem letu dni ob novoasfalti-rani cesti pridobili praktično tri nove objekte, kar je svojevrsten dosežek naše občine in krajevne skupnosti v dobro nas krajanov. Prepričan sem, da tega ne moremo pozabiti. Vsekakor nam mora biti to vodilo in vzgled, zato, da še bolj kot doslej urejamo tudi komunalno problematiko, to je vodovod, ceste, elektriko in tako dalje, kjer se bo izkazala naša zavest in moč, da skupaj urejamo te življenjske stvari.
To bo samo krepilo naš delegatski sistem in nas še bolj povezalo v močno in delovno krajevno skupnost, kajti poprijeti za delo nam ni bilo nikoli težko — ob pravilni organizaciji.
Prostori krajevne skupnosti so se nam povečali z desetih na več kot dvesto kvadratnih metrov, ravno tako smo gasilci prišli z desetih vlažnih metrov v kleti, kjer smo lahko imeli samo orodje v do-
Tov. Stanko Godec, šef sektorja v TOZD prodaji Celje izroča trgovino
svojemu namenu
bre nove prostore Mislim, da se vsega ne da povedati, pa tudi številke so same dovolj zgovorne.
Moramo se posebej zahvaliti delovni organizaciji Mera Celje, da je v tem delu občine našla svoj interes kot itudi izvršnemu svetu skupščine občine in samoupravni
V prejšnji številki Vestnika smo vas seznanili z začetnimi dejanji za reorganizacijo DO Mera. Na podlagi poročil posameznih TOZD je razvidno, da je bila pobuda obravnavana in sprejeta na zborih delavcev vseh TOZD. Sedaj je na vrsti drugi del priprav, priprava o-snutkov samoupravnih sporazumov o združevanju v delovne organizacije in samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela. Delovna skupina je osnutke že pripravila, da pa bi bili sporazumi tako s formalno pravne ga kot vsebinskega vidika kvalitetni, smo k sodelova-nzu povabili organizacije združenega dela, ki se bodo vključevale v bodočo sestavljeno organizacijo, družbenega pravobranilca in registrsko sodišče. S takim načinom dela bomo dosegli, da bo sleherna organizacija, ki se be vključevala v sestavljeno organizacijo, našla v njej svoj cilj.
Prav tako smo v zadnji številki Vestnika v članku »Delavci Mer-
interesni skupnosti za požarno varnost, za velike finančne naložbe, ki bodo našim občanom omogočile redno preskrbo in normalnejše pogoje za samoupravno udejstvovanje.
Šef sektorja Godec Stanko je nato povabil navzoče k nakupu v novi trgovini.	Urednik
xa ustanavljamo SOZD« predstavili KK Šentjur in prikazali njegovo aktivnost ter pripravljenost v bodoče razvijati svojo dejavnost v okviru SOZD. Hkrati smo bralcem predočili tudi prizadevanje lastne TOZD pekarn in slaščičarn Celje. Danes pa pogljemo kakšne so aktivnosti pri Dravinjskem domu Slov. Konjice. Direktorju Dravinjskega doma tov. Cvetu Jančiču smo zastavili nekaj vprašanj in ga naprosili za odgovor:
Uvodoma bi kot direktor nekaj povedali o tem, kakšna je vaša delovna organizacija, koliko poslovnih enot ima in ali pokriva s preskrbo samo konjiško regijo?
Delovna organizacija DRAVINJSKI DOM združuje tri TOZD in DSSS in ima skupno 312 zaposlenih ter 62 učencev in štipendistov na poklicni, srednji in visoki šoli.
— TOZD DOM — trgovina na drobno ima 25 poslovnih enot z 169 zaposlenimi, je glavni nosilec pre-
skrbe v občini in ima preskrbo občanov na območju Slovenskih Konjic, Zreč in Loč z drugimi zaselki.
— TOZD VARNOST — trgovina na debelo ima 12 poslovnih enot in predstavništev z 59 zaposlenimi. V svoji specialni dejavnosti: osebna varovalna serdstva in oprema za delovno zaščito, za gasilstvo in civilno zaščito, združuje prodajo na debelo s predstavništvom in poslovnimi enotami na območju SR Slovenije in delno v ostalih republikah — v Zagrebu, Beogradu in Prištini. Z organizirano potrošniško mrežo pa obvladujemo jugoslovansko tržišče zlasti področje delovne zaščite.
— TOZD JELEN — gostinstvo in turizem ima 5 poslovnih enot na območju Slovenskih Konjic, Zreč in loč s 43 zaposlenimi. Njena dejavnost je v nudenju gotinskih uslug in nočitvenih kapacitet.
— DSSS ima 41 zaposlenih, ki na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma opravlja dela in naloge za vse TOZD in delovno organizacijo kot celoto.
Celotna delovna organizacija bo v letu 1980 dosegla predvidoma cca 84 starih milijard dinarjev prometa.
Vaša delovna organizacija že vrsto let sodeluje z Merxom. V čem je to sodelovanje in kakšni uspehi so bili doseženi?
Naša delovna organizacija že vrsto let sodeluje s podjetjem Mera in z njihovimi predhodniki iz območja Celja, dejansko od ustanovitve naše delovne organizacije it.j. od leta 1950 dalje. Poslovni stiki so se odvijali na podlagi kupoprodajnih pogodb v preteklosti, v zadnjem času se ti odnosi razvijajo s pogodbami o paslovnotehničnem sodelovanju in dolgoročnejših pogodbah. Medsebojni odnosi so zlasti prisotni ob stalnem zalaganju naših enot s prehrambenimi artikli, gospodarskimi potrebščinami, sadjem in zelenjavo, mlevskimi izdelki in kavo iz Meraovih proizvodnih obratov in nudenje ter vzdrževanje hladilnih naprav in drugih naprav v uporabljanju v živilski trgovini. Ti odnosi pa bi se morali še okrepiti, zlasti z večjim odjemom blaga in nudenju večjega a-sortimana blaga, kar je ravno sedaj tudi priložnost za večje aranžmaje v Okviru nove SOZD Mera.
Kolikor je znano se je že svoj-čas delalo na tem, da bi DRAVINJSKI DOM Slovenske Konjice naj postal sestavni del večje asociacije. Od katerih okoliščin je bila pogojena odločitev vašega kolektiva?
Naša delovna organizacija je že dolgo časa čutila potrebo po povezovanju v večjo asociacijo z željo, da bi se v večji organizaciji združevali interesi zainteresiranih de-
Delavci M - u t -navijamo SOZD
lovnih organizacij. Takšno težnjo s-mo zastopali še pri trgovskem poslovnem združenju Konex Celje. Zato smo bili tudi med prvimi, ki smo se Vključili v SOZD Dobrina. Vkljub temu, da se sprejeti programi v okviru SOZD v celoti niso izvajali, pa smo v okviru te asociacije dosegli nekaj uspehov in določeno mesto, še zlasti velja to za našo temeljno organizacijo združenega dela VARNOST M je v svoji specialni branži postala nosilec zaščite, civilne zaščite in gasilske opreme. Poleg tega smo preko te asociacije, ki združuje več delovnih organizacij, uspeli doseči pri raznih dobaviteljih — proizvajalcih ugodnejše kupne pogoje kot združeni kupci. Brez dvoma pa so strokovne službe SOZD Dobrina sodelovale pri izvedbi raznih investicijskih programov za potrebe podjetja. Pričakovali pa smo veliko od združenja sredstev za večje naše naložbe, kar pa zaradi neenotnih združenih delovnih organizacij ni dalo določenih rezultatov. To bi bil tudi odgovor na našo odločitev o vključevanju v večjo asociacijo. Tudi od združevanja sredstev v interni banki in koriščenja AOP uslug pričakujemo vsekakor večjih uspehov v novi SOZD.
Na področju blagovne menjave so vaši poslovni stiki predvsem pri TOZD grosist in nazadnje pri novi TOZD mlin Celje. S kakšnim odstotkom sta ti dve TOZD, torej Merx udeležen v vašem prometu?
Na področju blagovne menjave so naši stiki z delovno organizacijo Mera najbolj prisotni s TOZD grosist in TOZD mlin Celje. Sicer ne vodimo dobavo za posamezne TOZD, ker vaša TOZD grosist iz-dobavlia količine mlevskih izdelkov in TOZD mlin za našo delovno organizacijo.
TOZD DOM — trgovina na drobno je udeležena z delovno organizacijo Merx v višini 15,81 % od celokupne nabave, ki jo opravlja trgovina na drobno; oziroma v višini 7,3 % od vseh nabav naše delovne organizacije. Vsekakor bi lahko bil odjem večji ob aktivnejšem sodelovanju in dobami vsega naročenega blaga.
Kako daleč so že stekle razprave o povezovanju v SOZD Merx? Če ste že temeljito analizirali izhodišča in z njimi prišli pred kolektiv ste gotovo imeli priliko slišati določene pripombe, katere? Kako sprejemajo delavci tako pobudo?
Razprave o povezovanju v SOZD Merx so se najprej vodile na ravni vodstev družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organizacij, samoupravnih organov in poslovodnih struktur na ravni TOZD in DO kot celote, na kateri je prisostvoval tudi predsednik občinskega sin-
dikalnega sveta. Z analizo o predlogu izhodišč smo šli na zbore kolektiva vseh TOZD in skupnih služb. Razprava še ni zaključena, vendar ugotavljamo, da so naša stališča glede predloga izhodišč pri kolektivu enotna in da se kolektiv opredeljuje za takšno organiziranost ob upoštevanju naših predlogov, ki zajemajo naslednje naše težnje:
—	Združevanje v SOZD Merx mora sloneti predvsem na družbenoekonomska. zasnovi, ki mora temeljiti na dosledni enakosti in enotnih pogojev v povezovanju in medsebojnem sodelovanju.
—	Kot eden od odprtih vprašanj iz razvojnega programa obdobja 1976 — 1980 naše delovne organizacije je še vedno združevanje sredstev za blagovnico v Slovenskih Konjicah. Od naše dokončne odločitve v vključevanje v SOZD je ravno sofinanciranje blagovnice s sovlaganjem od strani naših dobaviteljev v bodoče zasnovani SOZD, kar je tudi bistvenega in odločilnega pomena za našo Vključitev v novo SOZD.
—	Sprejemanje našega minimalnega programa razvoja delovne organizacije za naslednje petletno obdobje, kjer je načrtovano združevanje sredstev, bi naj bil sestavni del programa razvoja bodoče SOZD.
—	Odprtost delovne organizacije v okviru SOZD mora biti zagotovljena od celotnega jugoslovanskega tržišča in se mora upoštevati v vseh oblikah povezovanja med TOZD, DO, SOZD, našimi dobavitelji in kupci.
—	Odnosi velikih in manjših delovnih organizacij ter njih TOZD morajo biti vzpostavljeni v samoupravnem sporazumu o zdru-
Knjižna razstava v ne organizacije
Za praznovanje Dneva mladosti in za poglabljanje hotenj približati dela tovariša Tita in Kardelja delovnemu človeku smo pripravili knjižno razstavo, ki je imela potovalni značaj v želji, da našim ljudem na samem delovnem mestu prikažemo nesluten obseg in moč pisane besede dveh velikanov naše zgodovine. Sicer nepopolni pregled teoretičnih in političnih razglabljanj tovariša Tita in Kardelja tudi ni dal popolne slike neslutenih razsežnosti tovrstnih dosežkov, vendar so nam knjige, ki so bile na razpolago vsaj delno pokazale vso slikovitost idej, ki so prevzemale ta dva
ževanju in zagotovljena samostojnost združenih organizacij.
—	Za nadaljni razvoj DO in TOZD bo potrebno vložiti mnogo truda in opredelitev z marketing službo, ki bi naj v glavnem proučevala tržišče. Za TOZD VARNOST zaradi svoje specialne dejavnosti ne pride v poštev skoncentrirana nabava blaga in distribucija preko centralnega Skladišča, temveč le v direktni povezanosti posameznih enot in predstavništev z samimi dobavitelji direktno brez posrednikov. To je tudi iz ekonomskega vidika in hitrejšega pretoka blaga od proizvajalca do končnega porabnika edino sprejemljiva varianta.
—	V okviru bodoče oblike SOZD je potrebno dokončno rešiti vprašanje enotnega nosilca preskrbe v občini Slov. Konjice, ki bi naj odigral svojo vlogo v okviru bodoče organiziranosti v SOZD Merx. Tako bi se naj trgovina na vitanjskem območju vključila v enotno organiziranost preskrbe v občini Slovenske Konjice.
V javni razpravi na zborih kolektiva po samoupravnih sindikalnih skupinah je prišlo do podpore stališč, da se kolektiv Dravinjskega doma povezuje v širšo asociacijo, v tem trenutku s predvideno SOZD Mera, kar je bistvenega pomena za nadaljne priprave, ko bomo v postopku obravnavali samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Mera, dajali konkretne predloge in stališča v zvezi z združevanjem ter o položaju kolektiva v novih razmerah, o prihodkovnih in dohodkovnih odnosih in drugih vprašanjih.
Urednik
osrčju naše delov-
državnika v pisani besedi in preko nje v življenje.
Tudi nas je vodila želja, da pokažemo knjižne izdaje reprezentančno, dostojno in okusno v pripravi razstave. Po mnenju obiskovalcev te male a občasne kulturne manifestacije se nam je to posrečilo in gre oblikovalcem tega podviga priznanje.
Prav je, da se zavedamo, da ni dovolj nekaj preprosto poudariti in pokazati. Važno je kako. Razstavljene izdaje imajo že z ozirom na pomembnost, vsebino reprezentančno opremljenost, zato bi bilo kaj napak, osvojiti izložbeno nametal-ni sistem.
Razstava del Tito — Kardelj
Posrečilo se je dati razstavi tisti zunanji izraz, ki ga je že po svoji tehtni vsebini in po vrhunskih avtorjih zaslužila. Kreirana je bila s tovrstnim znanjem, bila pregledna in v svoji razumljivi majhnosti prisrčna. Razstavo je omogočila knjigarna Mladinska knjiga iz Celja, ki je s tem pametno pokazala pot do nakupa razstavljenih knjig. Razstava je našla svoje mesto v prosto-
rih jedilnice pražarne poslovnice 4, nato v prostorih jedilnice poslovnice 1 in končno v prostorih sejne sobe v DSSS. Njena pot je bila končana v Ravnah na Koroškem.
Upajmo, da je razstava dosegla svoj namen tem bolj, ker je bila ob tej priliki izražena misel o potrebi pristopa še k nadaljnim sličnim in drugim kulturnim manifestacijam.
Marjana Zorko
Program dobrega gospodarjenja
Uredništvo našega glasila je s posebnim dopisom zaprosilo vse TOZD, da bi za naš list poslale svoje načrte, ki so jih sprejele v zvezi dobrega gospodarjenja. Žal se je temu pozivu odzvala le ena TOZD in to TOZD MLIN CELJE. Prispevek objavljamo v celoti:
Odbor meni, da moramo v prvi vrsti posvetiti večjo pozornost tistim stroškom, na katere imamo v TOZD vpliv, manj pa tistim, na katere ne moremo vplivati, čeprav smo mnenja, da je treba nanje o-pozoriti.
Izredno pomanjkanje obratnih sredstev zelo otežkoča normalno poslovanje. Obratna sredstva se nam avtomatično vežejo s porastom cen, kar pomeni, da bi se za normalno poslovanje obratna sredstva morala nenehno večati. Tako povečana sredstva ne moremo formirati iz akumulacije, ker je pre-
majhna, na cene nimamo vpliva in zaradi tega moramo zmanjšati zaloge.
Zato je treba določiti, katere so minimalne zaloge, ki so potrebne za normalno poslovanje. Zagotoviti moramo, da te minimalne zaloge čim manj presegamo. Redno je treba spremljati gibanja materialnih stroškov in vseh tistih, katerih naraščanje je določeno z resolucijo in Ukrepi ZIS.
Stroški se delijo na fiksne in variabilne in je jasno, da povečan obseg dela oz. povečanja realizacija zmanjšuje udeležbo fiksnih stroškov, zato je nujno, da povečamo realizacijo do maksimalnih možnosti ob čim manjšem angažiranju sredstev in brez dodatnih zaposlitev. Zato je potrebno posvetiti največjo pozornost produktivnosti in storilnosti dela ter maksimalnem
izkoriščanju proizvodnih zmogljivosti.
Ugotoviti je potrebno, kolikšen strošek predstavljajo nadure, nočne službe in ostali dodatki. Na podlagi analize je potrebno ustrezno ukrepati in zmanjšati te stroške samo na najnujnejše.
V TOZD mlin predstavljajo prevozni stroški veliko breme. Njihov absolutni znesek se nenehno povečuje, ne moremo ga prenašati preko cene na kupca. Zato v prihodnosti treba storiti vse, da se tehnologija transporta posodobi, kar bo prineslo zmanjšanje stroškov transporta, tako da smotrno odrejamo relacijo dostave blaga in pospešujemo frekvenco vozil, kar bo zmanjšalo čas razkladanja in nakladanja.
Na vseh delovnih mestih je potrebno zaostriti delovno disciplino in še posebej se je treba posvetiti reševanju problema alkoholizma.
Pri planiranju investicij je treba planirati samo takšne, katere bodo vodile k boljši izkoriščenosti obstoječih objektov že zaposlene delovne sile.
Poostriti je treba neposredno kontrolo blaga prek vodij posameznih enot in laboratorijske kontrole, kar bo zagotavljalo kvaliteten prevzem blaga. Takšna poostrena kontrola bo zagotovila pravočasne reklamacije ter odpise blaga uvedla na minimum.
Pri delovni organizaciji deluje odbor za dobro gospodarjenje, ki spremlja stabilizacijske ukrepe v TOZD in posebej ocenjuje prizadevanja. Le kako bo lahko -ta odbor dajal ocene, če nima nobenih podatkov!
Urednik
OBVESTILO
Ponovno vas seznanjamo, da se je kadrovsko splošni sektor v celoti preselil v prostore v Gregorčičevi ulici 7 v Celju (v neposredni bližini Zdravstvenega doma).
Prav tako se je v Gregorčičevo ulico 7 preselil tudi oddelek za obračun osebnih dohodkov in služba SLO.
Posredujemo vam tudi nove telefonske številke:
Direktor kadrovsko splošnega sektorja — 24-931, 24-932 Tajništvo kadrovsko splošnega sektorja — 24-931, 24-932 Vse službe v sestavi kadrovsko splošnega sektorja so telefonsko vezane na tajništvo.
Služba SLO — 24-934 Obračun osebnih dohodkov — 24-936.
Z obiska pri
Dne 25. julija 1980 je štiričlanska delegacija obiskala mladinsko delovno brigado »Slavko Šlander«, nad katero je delovna organizacija Mera, po sklepu kolegijskega izvršilnega odbora, prevzela pokroviteljstvo. Brigada je nastanjena v Dobrniču na Dolenjskem, v tamkajšnji šoli, odkoder vsakodnevno odhajajo krepki mladinci in mladinke, s pesmijo, peš, na 3 km oddaljeno delovišče in tam gradijo vodovod.
V Dobrnič je torej vodila pot delegacijo, ki so jo sestavljali: Branko Florjanič, kot predstavnik mladinske organizacije, Marjana Zorko, pot predstavnica sindikata, Miro Verdnik, kot predstavnik 00 ZK in Franjo Šarlah, kot predstavnik organov upravljanja. Na poti v Suho Krajino je delegacijo spremljala letos tako pogrešana, prava julijska pripeka, kar pa ni kvarilo užitkov ob pogledu na čudovito naravo, ki nudi, kamor se človdk ozre, pravo pašo za oči. Zato je poldruga ura potovanja neopazno minila. Na cilj smo prispeli z nekaj zamude, vendar še pravočasno, kajti brigada se še ni vrnila z delovišča. Sprjel nas je namestnik komandanta — komandant je namreč bil z brigado na trasi — in nam skušal neuradno, bežno prikazati življenje in delo brigadirjev, da bi tako koristno porabili čas do povratka brigade in začetka oficielne-ga dela obiska. Naj mi bo oproščeno, če ne morem opisati uvodnega razgovora, saj sem vsebino mogel le domnevati, ne pa tudi slišati. »Press-center«, ki ga je tisti dan imela v »zakupu« brigada iz Banata — soseda naših Šlandrovcev — je namreč po zvočnikih oddajal tako hrupno rock muziko, da je donelo v bobničih. Če bi šlo za delovno mesto, bi ga naš varnostni spričo množice »fonov« uvrstil v najvišjo težavnostno kategorijo. Podoba pa je, da glasbeni hrup brigadirjev prav nič ne moti in se ob njem prav dobro počutijo. Nemara bi kanček tišine celo kvarno vplival na njihovo razpoloženje in počutje.
Naposled smo dočakali naše »Šlandrovce«. Z zastavami na čelu in pesmijo na ustih so prikorakali krepki, zagoreli fantje in dekleta na šolsko dvorišče, se postrojih, nato pa je iz mladih grl zadonel krepak, prisrčen brigadirski pozdrav. Sledil je razhod, toda ne za dolgo. Kmalu so se brigadirji zbrali pri kosilu, kamor so gostoljubno povabili tudi delegacijo. Priložnostnemu opazovalcu ko pade v oči čistoča in red v kuhinji, jedilnici in ostalih prostorih, disciplina in spontana pomoč brigadirjev pri raznih opravilih. Kar pa zadeva ob-
brigadirjih
rok, bi mogel trditi, da bi se po brigadnih kuharicah lahko zgledoval marsikateri visokouvrščeni gostinski obrat.
Seveda delegacija ni prišla na obisk praznih rok. Brigadirjem smo pripeljali sokove, pivo in za poslastico, taikrat zelo iskano redkost — kavo. Darilo, čeprav ne preveč bogato, je navdušilo brigadirje in vzbudili so prepričanje, da cenijo Meraovo pokroviteljstvo. Ko smo si ogledali njihove bivalne prostore, se seznanili z njihovimi
Družbena samozaščita in splošni ljudski odpor postajata že del naše vsakdanjosti in prihodnosti. Še posebej pa je organiziranje in izvajanje samozaščitne dejavnosti in vsklajevanje obrambnih priprav, pomembno za DO »MERK«, ki je v okviru zahodno štajerske pokrajine glavni nosilec preskrbe prebivalstva tako v miru, kakor tudi v primeru morebitnih izrednih razmer ali vojne.
Naša DO je na področju DS in SLO v dosedanjem obdobju že veliko storila, vendar pa se s tem ne smemo zadovoljiti, temveč moramo stremeti k nadaljnemu izpopol-nevanju in izobraževanju vseh zaposlenih. Zato je za doseganje svoje lastne in družbene varnosti ter uveljavljanja obrambnih ukrepov in aktivnosti potrebno nenehno u-sposabljanje delavcev na delovnem mestu, v kraju kjer prebivajo, v družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v katera se vključujejo. Delavci se neposredno preko delegatov v DS in na zborih delavcev dogovarjajo o vseh varnostnih in obrambnih vprašanjih. V okviru teh dogovorov in sklepov pa se še posebej organizirajo v narodno zaščito in civilno zaščito.
Za uspešno vodenje in izvajanje vseh nalog s področja SLO in DS pa imajo še posebej odgovorno vlogo komiteji za SLO in DS kot glavni nosilci. Komiteji za SLO in
dnevnimi delovnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in športnimi sporedi, načinom življenja in dela v brigadi, ko smo na problemski konferenci bili priča tovarištvu, iskrenosti, neposrednosti in discipline smo verjeli njihovim namigovanjem na priznanja in pohvale, ki jih pričakujejo. Spričo doslednosti, s katero brigada izpolnjuje vse zastavljene programe — njeno glasilo »NAŠ ŽULJ«, ki objavlja celo statistične podatke o dobljenih žuljih, to doslednost dovolj prepričljivo dokazuje — ni nobenega dvoma, da se bodo naši »Šlandrovci« vrnili ovenčani z delovnimi zmagami, kar bo naposled v ponos tudi njihovemu pokrovitelju.
DS zagotavljajo enotnost in vskla-jevatnje obrambnih priprav in samozaščitnih akcij ter delovanja vseh organiziranih institucij na posameznih ravneh, s tem pa tudi vseh sestavin SLO in DS, torej u-smerjajo in vodijo obrambno varnostne aktivnosti v miru in delovanje v vojni. Komiteji so odgovorni za varnostno politične razmere na vseh ravneh, prav tako pa tudi za ukrepe, ki jih sprejmejo oziroma so odgovorni, če ne u-krepajo, pa bi morali. Zato morajo komiteji sproti ocenjevati razmere, pomembne za varnost, predvidevati močne pojave in temu ustrezno tudi ukrepati. Na ta način komiteji enotno in vsklajeno vodijo vse aktivnosti, ki so ključnega pomena za obrambo in varnost. Vendar pa to ne pomeni omejevanja ali zmanjševanja nalog in odgovornosti organizacij in vodstev ZK za nadaljnje razvijanje in utrjevanje razmer SLO in DS. Organizacije in vodstva ZK morajo v Okolju, v katerem živijo in delujejo, skladno s svojo odgovornostjo stalno ocenjevati obrambo in varnostno dejavnost v družbi in na osnovi ugotovitev o-predeljevati akcijske naloge komunistov, zato je naša stalna naloga utrjevati odgovornosti vseh samoupravnih in družbenopolitičnih subjektov za varnost, obrambne priprave in oborožen odpor.
V ZKJ in ZKS in vseh družbe-
Družbena samozaščita in splošni ljudski odpor kot sestavina družbenopolitičnega in samoupravnega sistema

nepolitičnih organih, v resolucijah o družbenoekonomskem razvoju v letu 1980, so konkretne ocene v zvezi s sedanjimi mednarodnimi in domačimi gospodarskimi razmerami. Opredeljene so tudi naloge za učinkovito razreševanje gospodarskih zapletov in težav. Vsi ti problemi in ugotovitve pa so tudi o-snova za izdelavo in dograjevanje varnostno političnih ocen. Varnostno politične ocene pa morajo izhajati iz realnih razmer in morajo prikazati vse naše zmožnosti. V o-ceni je treba konkretno spregovoriti tudi o možnostih in vzrokih za nastanek izrednih razmer, saj gre tudi pri tem za povsem določene pojave in vzroke. O vsem tem je treba sprotno seznanjati delovne ljudi, ne da bi posebej govorili o tem, kako pomembno je, da so s takšno varnostno in politično oceno seznanjene OOZK in druge DPO in da tudi same proučujejo — pregledujejo politično situacijo v svojem okolju. Realne ocene so tudi poroštvo in pogoj, da bodo delovni ljudje vselej sposobni ločevati od tistega, kar našo skupnost in razvoj zavira in slabi in da bodo na podlagi ugotovitev znali tudi u-krepati. Oib nenehnem pritisku in poskusih tujih propagandnih sredstev in aktivnosti obveščevalnih služb kot sestavnega dela specialne vojne proti naši domovini, pa je objektivno in pravočasno obveščanje še dodaten pogoj informiranja in aktivnosti delovnih ljudi pri krepitvi varnosti in zaščite družbe.
Nenehno je treba spodbujati samoiniciativnost delovnih ljudi, ki je ne smejo dušiti šablonski in togi razvojni programi in načrti. Načrti morajo biti skrbno pripravljeni, med seboj usklajeni in ažurni in iz katerih morajo biti jasno razvidne naloge in zadolžitve, katerih nosilci so delovni ljudje.
Najširša oblika samozaščitne dejavnosti je družbena samozaščita. DS je konkretna aktivnost v neštetih oblikah in načinih, ki jo delovni ljudje uresničujejo kot posamezniki in Kot kolektiv. Pri tem gre velikokrat za nepredvidljive primere, za kar je potrebna velika mera samoiniciativnosti, usposobljenosti in pravilnega reagiranja ob slehernem negativnem pojavu, ki otežuje delovne in življenjske pogoje. Vseh teh pojavov pa ni mogoče vedno preizkusiti z vajami in akcijami, temveč nam le življenjske situacije pokažejo, koliko smo samozaščitno usposobljeni, ko gre za redno preskrbo, ker je še posebnega pomena za našo DO, za varstvo pri delu, za varstvo okolja, požarno varnost itd.
Zato bo treba v okviru prihodnjih akcij »NIC NAS NE SME PRESENETITI« samozaščitne in
obrambne vaje še bolj temeljito načrtovati in pripraviti, kot doslej tako, da bodo odražale resnično pripravljenost in usposobljenost delovnih ljudi ter njihovo obrambno varnostno organiziranost ob vsakem času in vsakršnih razmerah.
Posebno pozornost moramo tudi posvetiti usklajevanju obrambnih priprav, kjer je treba krepiti vlogo samoupravnih organov, zborov delovnih ljudi ali drugih oblik uresničevanja neodtuljivih pravic delovnih ljudi na področju obrambnih priprav. Uveljavljati je treba več načrtnosti in organiziranosti, kar je osnova za zagotovitev hitrejšega in skladnejšega razvoja obrambnih priprav v vseh sestavinah
liiiakl/gitnifa
SLO. Vse to pa nam zagotavlja visoko stopnjo pripravljenosti zoper kakršnekoli pritiske in za učinkovito delovanje v izrednih razmerah ali morebitni agresiji.
Okrepiti pa tudi moramo vskla-jevanje obrambnih načrtov med krajevnimi skupnostmi in sosednjimi DO, kar je tudi predpogoj za uspešno delovanje vseh dejavnikov na področju SLO. Predvsem je še pomembna naloga zagotavljanje materialnih pogojev za delovanje vseh sestavin SLO ter oskrbe prebivalstva v vojnih razmerah, kar je neposredna naloga združenega dela. Še posebej je vse to pomembno sedaj, ko pripravljamo nove srednjeročne programe oziroma plane za obdobje 1981-85, kjer je treba zagotoviti načrtovanje razvoja SLO na vseh ravneh. Zlasti se je treba posvetiti ustvarjanju blagovnih proizvodov in rezerv ter gradnji skladiščnih zmogljivosti za te rezerve, zagotavljanje rezerv za preskrbo v primeru naravnih in drugih hudih nesreč. Posebno pozornost bomo morali nameniti gradnji zaklonišč in zaklonilnikov, pri čemer je treba upoštevati možnosti za njihovo večnamensko uporabo.
Uspešno in učinkovito izvajanje vseh nalog s področja SLO in DS bo predvsem odvisno od naše pripravljenosti, usposobljenosti, organiziranosti in vzajemnosti. Le na ta način se bomo lahko uspešno uprli vsem zunanjim sovražnim vplivom in pritiskom, učinkoviti odpravi notranjih slabosti ter se odločno zoperstaviti vsem tistim, ki na kakršenkoli način želijo ogroziti našo sedanjost in prihodnost,
katere neprekosljivi vizionar je bil naš ljubljeni tov. Tito.
Želel bi, da bi se tudi s članki s področja delovanja in aktivnosti SLO in DS pogosteje oglašali in na ta način čim več prispevali k po-družbljanju SLO in DS ter dvigu varnostne kulture v svojem delovnem okolju. Poslužujte in naročite se na revijo »Naša obramba« in revijo »Obramba in zaščita«, kjer boste našli vrsto zanimivosti, ki so neposredno vezane na področje delovanja SLO in DS.
Kolar
eeeeeeeeeeaeee«
OBVESTILO
Ponovno vas seznanjamo, da se je kadrovsko splošni sektor v celoti preselil v prostore v Gregorčičevi ulici 7 v Celju (v neposredni bližini Zdravstvenega doma).
Prav tako se je v Gregorčičevo ulico 7 preselil tudi oddelek za obračun osebnih dohodkov in služba SLO.
Posredujemo vam tudi nove telefonske številke:
Direktor kadrovsko splošnega sektorja — 24-931, 24-932
Tajništvo kadrovsko splošnega sektorja — 24-931, 24-932
Vse službe v sestavi kadrovsko splošnega sektorja so telefonsko vezane na tajništvo.
Služba SLO — 24-934
Obračun osebnih dohodkov — 24-936.

Urejuje uredniški odbor: MOJSILOVIC Bogomir, dipl. oec. PEŠEC Janez, oec.
POSINEK Roman* VRATARIC Breda, dipl. inf. PLANKO Vera
Odgovorni urednik: CMER Ladislav, dipl. iur.
Izhaja mesečno Tisk:
TOZD Papirkonf ekci j a Krško Naklada 2900 izvodov