*$§& i*V4 ~*u Dnhovniške vesti. Dne 1. februarja je bil kot kanrnik inštahran preč. g. Maks Vraber, spirituai v manborski bogoslovnsci. Za provizorja pri Sv. Jerneju nad Muto je imeaovan č. g. Aaton Trink aus, kaplaa pri Vehki Nčdelji. Prestavljena sta Cč. gg. feaplana Ivan Verbanjšak iz Starega trga k Veliki Nedelji in Fraac Rakun iz S/. Eme v Žetale. Bri-ovniška Test. Vojni ku»e.t <3. g. dr. Anton Uehart, ki je med vojno prišel v srbsko in potem t iialijansko vojno vjetništvo, se je pred nekaj dnevi ^TaU iz laškega vjetništm Odlikovan slovenskl učiielj. Jernej Paulie, ujMtelj » Leskovcu, j» dobil nediavno za svoje hrabro zadvžanje na Jronti zaslužni križec in železni križeo II. razreda. Prej pa je že bil odlikovan s Signum laudis, s srebrno kolajno II razreda m Karlovim križcem. Cesarsko priznanje. G. Bregant Jhurij, bivši nadučitelj pri Sv. Benediktu v Slov. gor., ima 7 sinov pri vo^akih. Dva sta žrtvovala svoje življenje ra domovino, eden je t ruskem vjetništvu, drugi pa so še zdaj aktivni vojaki. Presvitli cesar je očetu v priznanje daroval iz svoje zasebne blagajne 500 K i:: bronasti vojaški kip z začetnimi črkami Nj. Veličanstva. Gospod Bregant je zdaj star 78 let in letos v jeseni obhaja svojo zlato poroko. Trdno upa, da fcodo takrat njegovi junaški sinovi že v ožjem obitrljskem krogu z oSetom praznovali to zelo redko slavnost. Dva lepa sboda v ptujskem okraju. Na Sveč nico je imel poslanec BrenCič lep shod v Ptuju, v nedeljo, dne 3 febr. pa v Ormcžu. Shod v Pluju je otvoril poslanec BrenCič ter je predlagal g. Kuharja iz Brstja za predsednika, kateri je tudi bil enoglasao izvoljen. Poslanec Brenčič je v eno nro trajajočem govoru obširno poročal o delcvanju v državnem zborn. Posebno obsežno je govoril o naši deklaraciji, o postopanju okr. zastopa ptujSKega nasproti župaaorn itd. Navdušenje za cašo deklaracijo so tez 1000 oseb broječi zborovalci iz skoro vseh far ptujskega okraja pokazali javno in z velikim veseljem. Zgago je prišel delat Linhart, tajnik okr. zastopa Tarcom in par štajercijancev, katerim se pa ni posrečilo, da bi dosegli kakšen uspeh, čeravno je Ornig po^lal uradnega vodjo Guatnerja s pol caji in 12 vojaki, okrajno glavarstvo pa komisa^ja dr. Schreia, da so skrbeli za red. Ta shod je pokazal Ptujčanom, da se naše Ijudstvo ne da več komandirati od raznih uem ških in nemškutarskih pnvandraaeev in da. je 99°/0 ljudstva iz okraja za našo deklaracijo, za katero se povsod pridao nabirajo po<ipiai. K besedi se je tudi ogiasil Linhart. Besedo je tudi dobil, pa kakor hitro se je pokazal na govorniškem mestu, so zborovalci po vseh Ireh dvoranah začeli vpiti: Doli z Linhartom! Doli z izdajaicera ! Na to so ga poteguili z odra. Predsedaik se je na to zahvalil gospoda poslaacu za njegovo obširno  poročilo, mu izrekel zaupanje; zborovalci so z živahnimi živijo-klici pritrdili tej zaopnici. — Shoda v Ormožu dne 3. s ečana je predsedoval Tuinaž Korpar iz Oslušovcev. Predsednik pozdravi g. poslanea Breičiča in g komisarja dr. Schreia, nato da besedo g. poslaacu Breačiču, kateri v petčetrt urnem govora porofia o delovanju v državoem zboru, o rekvirirarju, zlasti Se o naši deklaraciji. Zborovalci so z velikim zanimaojem poslutali in večkrat goTornika pretrgali z živahnim pritrjeranjem. Ob koncu govora je nad 300 ljudi broječa maožica na poztv poslanca zakiicala 3kratni živijo pre3vitlemu cesarju in cesarici. Zborovalci so se enoglasno izrekli za n šo deklaracijo. Veliko občin in drugih korporacij so že podpisali deklaracijo, drugi pa še bodo v kratkem. Miadenka Sever vpraša poslanca, če je re?, da bodo doticne O3ebe od žandarmerje preganjaae, ka'ere bodo za deklaracijo pobirale podpise. Poslaaec ojgovori, da to ni res in se ne bo zgodilo; naj se mu takoj naznani vsak slučaj, če bi kak žandar kak šno osebo plaš 1 ali preganjal zavoljo deklaracije. KonCao so zborovaici izrekli popolao zaapatije kakor Jugoslovanskemu klabu, tako tudi poslnnca BrenčiCu. t^.^-,-' ^-^i?^^ ¦•v'V*..^ssj LJnhart jo ie pošteno sknpil. Iz Ptjiasonara piše: Linliart pač ni sanjal, da bi bilo mogofe, v Fluju doživeti tak poraz in tako sramoto, kakor se je to zgodilo na shodu poslanca Brenčiča. Kje so oslali zinlnjič Linhartovi privrženci in štajerčijanci, 9 kateriiu« se toliko baha po širnem nemškem svetu? \'a njogovo zahtevo so volili predsednika. Predlaga1b se je uglednega posestnika Kuharja; vsi so ga vr.lili, le edini Linhart •« bil proti. Kaj ne, gospod hinhart, da ste jako začudeno gledali in iskali ssa- fcionj svojih l^udi ? Mi sino pa opazovaJi, kako ste kreražili svoj obraz, ko so vam klicali ljudje od vseti strani: Ven i njim! Tak izdajaleofe Mislili smo po [.rej, da je gospod Linhart bolj korajžen, taia smiii] se nain j« junak, ki 'je zlczel tako tiho v kotiček avorane. Pa čast, komur gre čast! Taka 6ast je zadela ta dan Linharta. Dofceil je častno stražo, cel oddelek vo>štva in policajev je spremljal visokega go spoda med špalirjem razveseljujočih se ljudi. Oh ti uesrefini pljunki, pa ti neotesani sunki od vseh strani! Ko bi le teli ne bilo! Kaj pomenjajo vse pritožbe pi'i nčetu Orniku! Na vse zadnje je ipospod Linhart, ko ie vidiel tako velikansko navdušenje med zboro vnlci, še sara klical: Živijo avstriiski Slovenci! Linhart ima veliko korajžo. Dan pred ptujskim ¦shodom je prišel gos'>od Linliart prosit nekega lovea patronov za svoj revolver. Slutil je torej že pcprej, da ni prav varno iti izzivat med navdušene — Jugoslovane. Gospod Linliart je moral priznati resnico. Z' czirora na lažnjivo pisarijo v ,,Štajercu", ki liujska, da delajo Slovenci svojo deklaracijo proti Avstriji, je poslaneo BrenCič na zadnjera shodu izjavil: .,Tistega gospoda, ki trdi, da, hočejo Slovenci Jugoslavijo fod srbskim kraliem in da delajo proti Avstriji, imenujem javno podlega lažnjivca." Linhart je v medklicu zanikal, da bi kaj takega trdil. Sevefla na s;it> (Ju je videl resne obraze slovev.skili kraetov, prestrašil se jih je, junaško srce mu je padlo v hlafiice in ni si upal ponavljati natolcevanja, kaiereua ,ie vse polno v ..Štajercu." Da, da, raznzclane otroSičo trebi» le strogo priieti, pa je doco. Ptujskl lunip laže. Kako nesramea in podel lažniivec je ptuiski ,,Šta.;erc", dokazuje že samo lo, c'a vedno ponavlja izmišljeno laž, da sta naš list in , Straža" vojake 87. polka imenovala šnnpsarje. 2e opetovano smo pozvali ptujsko šnopsarsko barabo, nai dokaže, kedaj smo to storili; tega seveda ue more, ker nismo nikdar kaj takega pisali. Dočim v poprejšnji številki omejuje svojo laž, pisoč, da smo sarno njegove pristaše v tera polku imenovali šnopsarje. kar pa je tudi zlagano, v Številki dne 3. lebruarja pa zopet ponavlja svojo laž o 87. polku sploh. Eostavlja pa še novn laž, kakor da bi bili Slovenci pokvarili sedem hrastov v Mariboru. vsajemii v čast \ojakom 47. polka. Tega ni stori] noben Sioveuec, tnarvfi<5 tisti nemSki in nemškutarski pobaliiK, ki so r<"..zgrajnli po raariborskih ulicah. pobijali šipo na hišah Slovencev, pri šolskih sestrah, na gimnaziji in druo-od, ki so pomazali Tappeinerjev soo.nerrit in ptkvarili Jahnov spomenik. Ptujski lump pa bo seveda lagal najirej. Da ni nemškutarjev sraai (akega barabskfiga lista!  Za J goslavijo so se še izjavili: Dabovščina dekanije Drtvsko polie. Jugosioransko deklaiacijo sta podpisala tudi zagrebški nadškof dr. A. Baoer in škof na otoku Krk dr. A. Mihaič ; deklartcijo je nsdalje podpisalo nad 50 zagrebških duhovniko/ in bogoslovci senjsko modruške škofiie. Ob Cine: Gornja Ložaica pri Slov. Bistrici, Zabnkovje Lancova, trg Ptujska gora, Spodnji Gašteraj in Malna ˇ Slov. goricah, Poljčsne, Stanovsko, Brezje, Lušečka vas, Frajhajm pri Slov. Bistnci. Griže pri Ceiju, M*zgovci, Samušani, Formin Muretinci pri Ptuja, Slivnica pri Ceiju, Sevnica ob Savi, Radislavci pri Ljutomeru, Pietfrje pri Bre žcah, Podčetrtek, Sv. Rok ob Sotli, Krištaaci pri Ljutomeru Žene in dekleta : Bohova pri Mariboru (50), Plitviški Vrh pri Radgoni (46), Po lenci pri Ptoju (234), Zavodnje pri šottanja (205), Vržej (200), Vraasko, S. Jeronim in Prekope (741 in 486 mrž in mladeniCev iz teh treh obfcin), Šoštanj (391), Gornjs Polskava (96), župnija Ljutoroer: Cven (334), Babind (136) Sj. Kamenščak (57), Cezanjevci 77), MekotEJak (84), Stara c^sta (182) Noršinci (y •>), Red ca ob SaviDji (705), 2aiec trg: (444), Vrbje (160). Gornja' ia Sp Ložuica (25) Fram ia RaCr (783), Letnoah pri Maribom (98), Novaštifta (316), Muretioci 86), Dramlje (289, D.brca (581), Zdole pri Bre^icah (nad 300), Obrež pri Središču (198 iu 111 mož in mladeničev), Grabe (112 ter 63 moških), Solčava (157), Sv. Jernej (282), Knževri (100), Ormož, Pavlovci, Pavlovški Vrh in Hardtk (302). Brebrovnik (320), Sv. MiUavž (139) Sv. Lenart (245), Oslušovci (34), Lfinica (3i) V:oski Vrh (43) župnija Sv. Petfr v Sav. dolini (5H0), Sv. Peter (142). Roje (64), Dobrte5a vas (89) Spod-vje Grušovlje (5T) G rme Grusevlje (69). ZkIok (3"), Podlog (74) Gornja Hadinja pri Ce!)u (76) GuriSki begunci t Hočah (28). krajni šolski sveti pri Sv. Marjeti poleg Rirn. Toplic, v Poljčunah in v Re Cici v Saviojstei dolini ter rečiCka prosiovoljna ro?3rna bramba. Zandarjl in jugoslovanska. deklaraoija. Kakor smo izvedeli iz verodostojnega vira, nimajo žandarji ud žandarmprijske oblasti povelja, poizvedovati kaj glede jugoslovanske deklaracije. Co io stori.o na 1> stno roko. pa vendar ne smeio nikognf straž.ti \m aitogar blašiti im nitomur groziti s ftaiaimi «Ji kakimi drugimi posledicami. Ce bi se torej zKolfiks, d» bi kak žandlar bil grozil nabiralcem aM naŁ^r*lkjun podpisov s kaznimi, ali pa koga plašil z»r&(ii ^oflpisa jugoslovanske deklaracije, naj s« to t«Ł»$ a*znani g. državnemu poslaucu dr. K. Versfeijšeku y Mariboru in sicer se naj natarčno pove 1Ske eloti&nega žandarja, im« osebe, kateri j« groaal, i« besede, katere je rabil žandar. Nato se bodo strarili potrebni in energični koraki. Naj se torej nikdo ne boji podpisati jugoslovanske djeklaracij« ib ya »abirati podpise. Od meje. Kaj je z orožniid in poct[)isoTaajea) naše deklaracije? Zadnja ,7Stražu" je pisala, da so ji na merodajnem mestu tajili, da bi orožništvs dobilo kak tozadevni ukaz; a dva, tri dni praj pa je en onižnik naše postaje javno v gostilni trdil, da so raTrnokar -dobili iz Gradca povelje, poizvedovati, kdo pobira podpise, posebno če bi delale to kakšna javnt, uradne osebe (na deželi bi lo menda, pomenilo: dnhovnike in učitelje?). Cudno: šele nedarno se je mariborska politična oblast v neki okrožnici na ura^ de po okra.ju pritoževala, kako so orožništva proobložena z delom, da ga ne moreio zmagovati. Sedaj pa mu nalagajo še to ,,državo oliranjujoče" delo! — Da plesnjivi ŠtajerfiijaTici t svoji šnopsarski modrosti naše nabiralke podpisov strašijo ter aeiaierim uianj zavednim ra |»oliti6no nešolanim podpisoTalceiB grozijo, kako bodo po vojski a diiliovniki rr»d postieljeni, ker delajo za Rusijo in za Srbijo, toraa se m fiuditi. Nasprotno bi mi le strmeli, če bi šoi.arj* ,.?>tajerca" v teh rečeh mogli katero paiuetno in resuižno^ziniti. Mi vstajamo in vas JB i^ah! Župnije Slovenskih goric, posnemajte! Nad vse imenitno in veiikansko je uspelo v obmejci žapaiji Sv. Benedikta podpisovanje žen in deklet za deklaracijo Jagoslovanskega kluba. Z najveCjim veseljem so pridne nabiralke, vse Clanice Dekliške zveze, sprejele in izpolnile težko nalogo pobiranja podpisov. Z največjim in odkritim Teseljem se je malone vse ženstvo z lastaoročaimi podpisi javilo za Jagoslavijo V celi lupaiji je podpisalo izjavo za deklaracijo 955 žen in deklet in sicer pri Sv. Benediktu 191, na Drvanji 125. t Ihovi 121r na Ročici (benedički del) 55, v Oseka (benedički del) 59, v Troikovi 127, pri Sv. Trth kraljih 147, ca ŠCavnici (benediCki de!) 131. Izjave že ima cb enem z izjavo iaobraževalnega društva pri Sv. Benediktu v Sl. gor. Jngoslovansfei kiub na Duoaja, kateri je lahko ponosen na zavedno ženstvo v naši župniji. Vam pa požrtvovalne nabiralke in zavedoe podpisovalke vsa čast ia slava ! Iz dna srca smo prtpričani, da ne bo zastonj Vaš Irud! To podpiscT*Dje je delo za srečno Avstrijo in srečea slovenski narcd v njej. Zato ni pnjatelj moCne, zadovoljne Avstrije, i dor dela proti deklaraciji, naj si bo potem kdorkoli. Q Stajerskl pododhor Zadrnžne Zvez« v JLJubjljanl je imel v pondeljek, 4. februarja, predpniJne. v Celju svoj obgni zbor. Udeležba je bila prav veliLa. Med udeleženci so tudi bili poslanci dr. Korošec. Pišfik. Novak m Vrečko in jiačelstveni ravnateij iz Ljubljane g. Legat. Predsedoval je pr'-i. dr. liohnjec. Poročilo o stanju zadružništva v lem 1916 izkazuie 102 posojiJnici in 17 gospodarskih zadrug. Poso.jilnice so večinoma Raiifeisenovke (87), le 15 po* sciilnif. ie mešanega ustroja. Stevilo clanov je v 1. 1M16 padlo od 27.928 članov na 16.776. To pa odtod, t«T skoraj nikdo ne išče posojil, pač pa se istu vra(¦¦ajo in člani, ki vrnejo posojila, izstopijo iz < osojilnic. Denarni promet se je zvišal od 25,785.430 K n» 53,583.024 K. Stanje hranilnih vloff se je povzdi^nilo od 19.593.525 K na 29.445.136 K, posojila so padla od 16.932.500 K v letu 1913 na 16,800.000 K leta 1914, na 15,140.000 K leta 1915 in na 11,549.000 K lelv 1916. Cisti dobiček je narastel od 81.078 K leta :JVS na 116.102 K leta 1916, rezervni fondi vseh član'c znašajo 1,118.365 K, lep uspeh zadružnega dela na Spod ijem Štajerskem. Celjski magistrat je pokazal veliko zanimanje no sicer za zadnižno delo, — marve^ za zborovanje. Uradni predstojnik AmLroži«1? je poslal policaja, ki jo javil, da ]e ta dan v Celj« prepovedano vsako zborovanje Slovencev. Predsednik dr. Hohnjeo je kot odgovor g. Ambrožiču ^o po» "ioaju poslal vabilo na obuni zbor, toda Ambrožič s» »ovabilu na gospodarski poduk ni odzval. Siofriici! Vaša nart>dna uoižu>>s: je, da goTorite na svoji zemlji vedno le sloTenski! Poslužujte se povsodi: v uradih, trg< vinah in ˇ vsem javnem življenja le slovenskega jezika. Zapomni si slovenski kmet: Trgorec, ki Ti prodaja blaajo, je odvisen od Tebe in ne Ti od njega. Uradnik v mesta je radi Tebe in ne Ti radi njega Zahtevaj zato od obeh, da bodeta govorila s Teboj t Tvojem jeziku. Pustna nedelja. V prid slovenske Sole t Maribora se priredi na pustno nedeljo ob 5. uri popoldne t gostilniških proslorib. Narodnega doma zabavni rečer z zanimiTim sporedom. Prireditelji pres^rb« tokrat dovoij stoluT, da d^i>i vsa.is.do pro stora Bvnti roparji. Od Sr» Jernej«. pri Bofcah na» plSej«: Da« 40. jan., ob pol 7. uri aveSer, je pri posestnikn Antonu Jevšeaak, ko so ravno r«aii sif»nino, aekdo potrkal na okno s prošnjo, da bi se mu uaj pokazala, pot ˇ Loče. Ko je žena, ki Ima moža pri vojakih, odprla vrata, je vstopilo 6 mož ia zabtevalo, da naj jim da vefierjo, 4eš, da so lačsi. Da t>i se rešila neljubih gostov, jim je ustregla. Lopovi so nato zvezali gospodinjo, dekli in neki mladenki, latera, ie prišla slučajno na obisk, so ukazali, da sta morali slanino rezati. Naložili so skoro vse me30, slanino in 50 K denarja. KoneSno so se še v kleti okrepčali in jo potem hitro odkhirili. Za roparji r.ridnn \oizvedujeio. Obšni abor Kmetijske družbe v Graclcu se vrži dne 20. in dlne 21. marca t. 1. Podružnice, a«jitirajte in pridobivajte ude in j&vite iste najpozneje u« zfednjega februarja osredniemu odboru v Gi"?<1ec! Število udov naj bo večje kot leta 1914! Pozor! Krnetje, z-ihtevnjte od vsakega. ki i-ride v irneau ob'a^ti rekvirirat žiio a!i ž:vila. legiiirna cajo od giav&rstva, če je niros, m\x fukiticte vr&ta! Lesotržcl in gospodarj! gozdov, pozor! Na vscstranske pritožbe in posredovanja glede krivifinega rekviriranja lesa zlasti za trboveljsko družbo se ie javilo poslancu dr. VerstovŠeku, ki je vse stle uapel, dit bi rešil posestnike velikih škod, dU c. kr. namesfnije, da je ta že dne 2. februarja telegrofično iikazala politični ekspozituri jr Mozirju in glavarstvu y Oelju, da ne smejo več rekvirirati lesa ea trboveljgko družbo na podlagi zakona za vojrie dajatve tKriegsleislungsgesetz). Družba si sme les r.abaviti prostovoljno in le na podlagi § 10 ministerijalne odredbe od dne 10. aprila 1917, državni zakon št. 160. Rekurze, katere je dobil od posestnikov poslanec dr. Verstovšek, bo cesarska namestnija nadalje obravnavala. Navedeni paragraf 10 se glasi: 1. Za varstvo javnih teženj more poljedelski minister zaukazati a) šekanje lesa, b) dostavljanje lesa v stavbinske svr3ie, za kurivo itd. po cenah, kakor jih določi minister. 2. Lesna gospodarska centrala lahko dobi od pcljedlelskega ministra nalog, izvršiti od ministrstva raukazane odredbe, Če se brani to storiti posestnik v določenem roku. Pi*5 tem pa se moraio varovaii v.selej težnje gospodarjev pred vsako škodo. Na podlagi teh določb ni mogoče tako oškoditi lesotržcev, kakor se je to podilo do sedaj. Nove najjvišje cene za špeh, svinjsko mast, maslo in surovo maslo. Izšla je namestniška naredba, s katero se določajo sledeče na.jvišje cene za gpeh, svinjsko mast, surovo maslo in maslo. Pri pridelovalcu bo znašala cena za surov špeh 9 K 40 v, Ka spuščeno svinjsko mast 10 K 60 v, za surovo maslo 9 K za maslo pa 11 K. — Ce štaierska nakupo valnica pri cesarski namestniji v Gradcu prodaja špeh in mastosebam in družinam, ki ga potrebujejo, po 30 do 40 K 1 kilogram, zakaj potem plačuje kmetn mast samo po 10 K 60 v? Razlika je tore.j 20—30 K Ali ni to Čisto navadno navijanje cen? Zahtevamo, da državno pravdništvo zasleduje to nakupovalnico radi draženja. Kako se natn godi. Zavedoe slovenske Zene \z Svečine nad Mariborom nam pišejo: »Živio koprivniske žene!« Tako smo zak'icale sveCinske Slovenke, ko smo čitale v SIov. Gosp. dopis teh vrlih žen. Stem soglaš^mo tudi me, ki smo doma v zelo bribovit h krajih. Nam se je še hajše go dilo, ko smo nro daleč hodile po vodo in zraven še deco vlačile za seboj. Pa kljub temu bi Se rade nosile noč in dan, ko bi le dosfgle z vodo kaj masti in mesa. Naši slovenski gospodje nradniki to itak vedo, pa tisti nemški gospodje pri zeleni mizi v Gradcn mislijo, da je krmljenje svinj enako reji divjih zajcev, ki se rfdijo od vode in trave. Naj grof Clary in njegovi nemški gospodje nradniki malo preudariio : Pred vojsko simo zredile špeh, ki je bil debel 4 do 5 prsto % sedaj pa samo za edea prst. V prejšnjih č; sih smo kmetje z velko t^žavo obešali špehe ?:a dilje, ker se nam je vse potrgalo, sedaj pa gf. ne moremo obesit, ker skoz vsako špehovo Sp^anjo lahko gledamo na višino Svetega Daha \ Prejšnje Case je kmet z lahkoto redil gcspode pri zeleni mizi, a dandanes pa so «?: sami krivi potianjkanja živil, ker nam vzamejo vse zrnje. Pa mi bi nič ne rekli, Ce bi se nam le to pustilo, kar se jim tam pokvari, bi imel kmet in gcspoda dovolj masti! Lan^ko leto smo zadnjo trobico pobrale in dale erarja, še isto p člo plačiio niso ˇedeli kedaj bi nam bili dali, (mnogi šn sedaj nimajo plačane oddaae masti) na vemo, kje tiCi Tzrok! Kako še bo, ne vemo. Ce ne bo več kmetov oproščenih, potem je paS vsega kooec, kmeta z gospodo vred. Me, ftare žensk" okoli 70 let ne moremo Teč delati, me mlace pa z drema, tremi otrocici moramo zapust.t delo ali otroke. Mnoge še za otroke niti podpore aiinajo. Bmelj. Na hm«ljsk«D9 trgu y Zatou ae ,i* v pretekli dobi prodalo nekaj bal tujega hmelja po 145 —155 K za 50 kg. Voh&e je pa bilo popraževanje po ij^em braeliu tako malenkostno, da so parlte tudi c«ne ia «icer za 10 K pri 50 kg. Prošnje za krmila so kolkovine proste. Ker so se dogajali in se še dogajajo slučaji, ko prosilci svoje pismene prošnje za krrnila kolkujejo s kolkom po 1, po 2 in še celo s kolkora po 3 K, se izrecoo povdarja. da je finančno rainistrstvo z odredbo z dne 27. 'jovembra 1917 odredilo, da so vse prošnje za krroila, naslovljene na politi6ne oblasti, proste sleherne pristojbine, torej tudi kolka. Najnovejša poročila Državni zbor. Avstrijska državna zbornica je imela po er.tedenskem odsnoru t torek, dne 5. februarja zopet svojo sfjo. Na dnevnem redu je bila razprava o držsvnem proračuna. V začetka seje je minister z% javna dtla predložil zbornici načrt za nov zakon o ekktriki. Odigral se je nato v zbornici dogodek, ki bi moraS Seidlerjevi vladi z nova odpreti oči, da niroa trdae in zanesljive večine v zbornici, roarvefi da je zgrajena na pesek. V imenu rusin^kih poslancer je namreC Rusin Konstaptin Levickij vložii nujno vprašanje glede odprave slabih prehraajevalnih razmer v tzhodni Galiciji Vržilo se je nato. glasovanje o rujnosti predloga. Zbornica je z 91 glasovi proii 90 glasovom sprejeia nujnost vprašanja. Proti nujnosti so glasovali Nernci, ki so pa ostali za 1 glas v manjMni, torej zopet poraz nemških rečinskih strank v zbornici, na katere se opira sedanja Seidlerjeva vlada. Po triurni razpravi o rminskih zadevah je zbornica pričela z razpravo o državnem proračanu. K besedi se je oglasil poslacec Roškar, ki je navajal resne prit)žbe neenakomernega rekviriranja na Štajerskem. Položaj kmetskega prebivalstva na Slovenskem je skrajno žalosten; veliko nevoljo vzbuja dejstvo, da se rsako leto pripeti mnogo slačsjev, da je vsied brezbrižnosti poklicanih činiteljev maogo dragocecih živil uuičenih in pokvarjenih, da niso več za Clovtški živež uporabaa. Pri oddaji krme in slame ni nobeaega reda, ker še do danes rrso na jasncm. koliko sena in slame bi naj pustili kmetu za Tsak komad goveje žiTine. Po mestib, kjfr je mogoCe mar-iikje nakupičenih mnogo živil in krmi!, ni nobenega preg'edovanja, ni nobeoih rekvizicij. rekviz cije so samo za kmetsko prebi vaistvo. Re^no svari vlado pred nevarnostjo, ki bi nastala, ako bi naše kmetsko prebivalstvo bilo prisiJjeno izgnbiti veselje do deia. (Barno odo bravanje) Poslanec Lsginja je govoril o žalostnih prehranjeralnih razmerah v Istri ter je izjavil, da bodo Jugosiovani glasovali zoper državni proračnn zaradi vebkih grehov, katere je država zakrivila na Jugoslovanih. Stavke p >jemajo, V Nemčiji je stavkalo dne 1. februarj* nad miiijon delavcev. S^n>o v Berolinu je biio stavkujo<"ih nad 700 000. Viada je z orožjem in silo potlačila napredovanje stavie. Novejša p»oročita nar» reč naglašajo, da stavka pojema in da ac« st*vkujoči že večinorna zopet za^eli delati. — V Trstu, kjer je stavkalo nad 15.000 delavcev, se je 3tavka koačaia dne 4. februarja. Vlada je obljubila delavcem ved živii. Razmere v Busiji, Boljševiki iz^abljajo v Rusiji redno veC tal. Ko so prišli do besede in oblasti, so pridig^vali svobodo, a sedaj teptajo i-ito nn. V3eh koncib in krajih. Proti Finbki so poslaii -voJH^ke Cete in hoč?jo z nasiljem ostati gospodarji te dežde. V U^rajini so že dogospodarili. Ptljaki sd te dai zasedli Mo hilev, glarni staa ru3kega ^rhjvaega vodstva Porofia se, da je ruski vrhovni poveljtrik K-yIenko vjet s celim svojim štabom. V Kijca so Usrajinci uiuSili vstap boljševikov. B^ljševiSke Cete se naglo umikajo ia Ukrajine Tadi Harkov, g'avni sedež boljSevikov, so zasedle ukrajinske Čete. Na Celo norega nkrajinskega miaislrstva je izvoljen pred- sednik ukrajinskega odposlanstva v Brestn Litov skem, HuJuboviC. — Ruski teroristi so proglaaik smrtno obsodbo nad Trockim, predsednikom ru- skega odposlanstva t Brestu Litovskem. Dopisl Maribor. Pred rnariborskim porolaim sodiščerr; je bila dne 4. febr. ob^ojena zaradi hudodelstva umor«*. 23 letna dekla Cecilija Breša iz Drakovc ker je vrgla svojega ll/2 leto starega oiroka Aloj zija v mlako; otrok jo utonil. Sodišče jo je obso dilo na smrt na vislicah. V torek je bil zarad ub< ja Janez Pauko, gostilničar pri Sv. Miklavžu na Dravskem polju, obsojen na 6 mesecev ostrega zapora, ker je ustrelil črnovojnika Jakoba Vaahnik. Franc Braček, vmičar iz Pučehove pri Mariborn je bil ebsojen radi ropa, ker je 28. juiija 1917 napadel na cesti Fraaca Kolariča iz Dobrenjji. na 7 let težke ječe. Fram. Kat. s!ov. izobraževsluo druMvo v Framu priredi v nede!jo 10. t. m. po \eceriiica'ri dve šaljivi igri. Domačine pa tudi scsede val« k obilni udeležbi odbor. Iloče. V nedeljO, dne 10. t. m., po; olcine po v-ečcrnicah, je v kaplainji ol)čni zbor ,,Siov. Straže." Obcnem navadni shod Dekiiške Zveze. Pridite v obilnem številu! Selnica ob Dravi. Dne 2. svefiana m |e pri nas vršil obg-ii zbor Citalnice ob veliki udeležbi. Izvolil se je povečini stari odbor, nanovo je bil izvoljen fi. g. kaplan kot knjižničar. Društvo se je poživilo in je priSakovati živahnejšega delovanja. ISfe občnem zDoru se je m, Tiskovni dom v Mariborn nabralo 72 K 50 v. St. IIj v Slov. gor. Na Svečnico se nas je zbralo v Slovenskem Dorau toliko obmejnib Slovencev, da je bila prostorna dvorana nabito polna, Sklenili smo, pristopiti v obilnem številu k izobraževalnemu (i-ruštvu in vestno delovati v njem, k čemur nas je ..abil društveni predisednik n. kaplan Vid Pavlič. G. profesor dr. Hohnjec nam je z ozirom na časovne razmere in zahteve govoril izpodbudne in navduševalne besedle. Vrle šentiljske mladenke so prav dotro predstavljale igro ,,Najdena hči." V St. Ilju se SJovenci Ł?ibljemo in ne bomo pozabili, da stojiino na braniku slovenske zemlje! Sv. Duh na Ostrern vrbu. Te dni podpisujejo Dahovščaai jugoslovaasko izjavo. Vladai načio nas sili, da iščemo tein potom svojih pravic. Pogumno in značajno naprej ker kdo se zaniCuje sam, podlaga se tujCevi poti! Kapeh pri Radencih, V nedeljo, dne 17. feb., popoldne po večernicnh priredi naše izobraževalno društvo zborovanje združeno z obfinim zbororn dekliške zveze. Govori profesor dr. Hohnjec. Kapelčani. pridite v obilaenn številu! Sv. Jarij ob ščavnici. Pri Sv. Dubu na Stari gori se je dne 13. jan. v gostilni Anton Vrzel vršila tombola v prid Rdečenau križu Cistega dobiC ka je bilo 200 K, kateri znesek je poslal g. župan Vok na dolo&no mesto. Sv. Križ pri Slatini. Naša Dekliška Zveza uprizori prihodnjo nedeljo, dne 10. februarja, popoldne po veCernicah v Društvenem Domu lepo igro: ..Sv. Cita." Pred glediališko predstavo slovesno odkritje podobe presvitlega cesarja Karla I. Pridite y obilnem številu! Dobrna. V aedeljo, dae 10. t. m. irna naša kmetijska podrožaica avoj občni zbur. Pobirala se bo udniua (8 krwn) in volili bomo odposlance za občni zbor v Gradcu Govoril bo, če kaj vmes ne pride, eden potovatni učitelj. Pridite vsi ob 3 ari ˇ hotel »Union«. Št. Pavei pn Preboldu. Siov. kat. izobraže\ralno društvo uljudno vt.bi vse ode in prijatelje društva na svoj občoi zbor, ki se vrši na prvo postno nedeljo dne 17. febr. po večernicah v prostorih »Drušfvenega doma«. Zalec Ker je slavnost z dno 27. jan. tako dobro uspela, se na željo občinstva ponovi na pustno uedeljo, dne 10. svečana. Poskrbelo se bo pravočasno dovolj rediteljov, kar se je zadnjič malo zakasnilo. Pozneje pa se pri najboljši volji prirediteljet slavnosti ni dalo terau odpomofi, ker je bila velika dvorana g. Hodnika natlačeno polna obftinstva, kar terega naval je bil tako silen, da se je prva igra morala prekiniti. Radi pomanjkanja prostora je 300 —400 ljudi odšlo brez slavnostne udeiežbe. Posebno t • prav uljudno vabimo, da nas v nedeljo zopet pofaste. Vstopnina je za polovico znižana. 27. prosinec ie zopet jasno pokazal, kako željno je naše jugoslovansko ljudstvo razvedrila v sedanjem mukepolnem 6asu. Naši mali reveži pa se Vas bodo z veseljem sjominjali še v poznejših letih, da ste jim s svojimi prispevki prisknfili na pomofi v času, ko so bili podpore najbolj potrebni. Vsi oni, kateri ste radi prevePktg* Da-.ala obfiinstTa predstaVan« slabo slftdili, blagovoljno oprostite in bodile Ea enkrat zadovoljni, da ste etorili dobroto našim revežem, kateri. so Vam iz srca hvaležni. Plafiilo zn Vaše dobro delo Vara ne nide. Trborlie. Prihodnjo nedleljo, dne 10. t. m., popoldne ob 4. uri, se vrši v prostorih Društvenega doiua pustna veselica s sledečim sporedom: 1. ,,Natajtar", spevolgra, katero spremlja tamburaški zbor. 2. iTamburaški koncert z obširnim sporedom. S. Prosta zaoava. Vstopnina po navadi. Vabimo k prav obilni udeležbi! Marenberg. Dne 22. jan. zvečer je uinrl, previden s sv. zakramenti za umirajoče, posestnik Simon Ternek, 71 let star. Bolehal je dalje časa vsled prehlajenja pljufi, katero si je nakopal, ko je moral oskrbovati dvojno posestvo, prejšnjo domačijo na Kadlu in novo na Gornji Vižingi. Bil je mirnega in fclagega znaCaja ter prepričan katoličan, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju. Bil je stalen naroCnik »,Slov. Gospodarja." Svetila mu večna luč! Ribnica. Kmetijska pooružnica ima \r nede'jo, dne 20. t. m. ob 9. uri v posojilniških prostorih sejo in občai zbor pri vsakem številu. Pogovor bo o predlogih za glavno skupščito in o drugih važ nih reCeh.