D o p i s i. Iz Lokve. V Lokvi pri Divači na Primorskem oddaje se na tukajšnji novo - ustanovljeni dvorazrednici služba učiteljice, oziroma podučiteljice. Lokev je velika vas mej Trstom in Divačo, ima pošto, 8 gostilnic, 3 štacune in dokaj tacih komoditet, katerili nij povsod na deželi. Tudi ima to prijetnost, da je blizu mesta. Prošnje naj se čem brže možno vložijo na c. kr. okrajni šolski svet v Sežani. Od Kolpe. Slavni c. kr. okrajni šolski svet v Čmomlji je v seji s 13. t. m. sklenil, da se bode strogo ravnal po §. 25. postave s 14. maja 1869. 1. in da se bode ta paragraf ljudstvu po okrajnih služabnikih naznanil. Ta paragraf namreč zadeva stariše in njih namestnike, kateri morajo otrokom šolske knjige in druga učila preskrbovati. To je zopet moder ukrep šolske oblastnije, kajti človek se v šoli trudi in trudi, posebno s prvenci, pa le nič ne opravi, ker otroci nimajo še najbolj potrebne tablice s črtalnikom. Kes so ubogi stariši, kateri otrokom ne morejo kupovati učil, ker še za sol nimajo; pa je tudi veliko zanikernežev, kateri imajo denar za vse drugo, le za šolske potrebščine svojih otrok ni ničesa. Torej proti poslednjim velja največ ta odlok slav. c. kr. okrajnega šolskega sveta, in katere ima tudi krajni šolski svet, ako za opomin nič ne bodo marali, okrajnemu šolskemu svetu naznaniti, ker bodo po tem s kaznijo primorani, da bodo nakupovali svojim otrokom potrebno šolsko pripravo. Gotovo bodo vsi učitelji, ta modri ukrep slavnega okrajnega c. kr. šolskega sveta z veseljem pozdravljali, in bodo zato imenovani šolski oblastniji hvaležni. Ksaverjan. Iz Dragatllšfl. V dopisu od Kolpe — v »Učit. Tov.« s 1. nov. t. 1. — bere se mej drugim tudi o 4. točki dnevnega reda učiteljske konferencije na Vinici. Tukaj opomnim, da je g. poročevalec največ pozornosti obračal na prvi referat. Na ta način pa se je njegova objektivnost jako skrčila, ker poročilo o drugem referatu obsega tri posamezne stavke, brez glavne misli dotičnega sestavka. Jedro druzega referata pa je bilo: »Učitelj naj uravna svoj temperament tak<5, da mu bode mogoče zadostiti postavnim tirjatvam; prizadeva si naj tedaj, da odstrani vse svoje pomanjkljivosti, ter si v okviru svojega temperamenta goji čednosti, kakor na primer : 1) veselje do svojega poklica, 2) zadovoljnost, 3) potrpežljivost, 4) dober vzgled.« Da pa nisem priporočal samo teh štirih, sledi tudi iz tega, ker sem mej drugim tudi rekel: »Mesto drugih čednosti, ki tii.sim spadajo, omenim konečno še (4.) dober vzgled.« Toliko tedaj v dopolnilo omenjenemu dopisu. Ivan Bantan. Iz Krškes*a. Književno naznanilo. Knjiga: »Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev« je ravnokar dotiskana, ter se že veže v prav lične platnice. Zaradi tega sem moral ceno za 20 kr. zvišati. G. g. narofiniki mi najbolje ustrežejo, ako mi naročnino in poštnino (vkup 1 gld, 30 kr.) po nakaznici pošljejo. Iv. Lapajne. Iz Selc. Društvo »Narodna Šola« blagovolilo je naši šoli poslati raznega pisalnega orodja in stensko »abecedo«. Neki drug šolski dobrotnik je tukajšnji knjižnici za učence daroval 100 zvezkov razmh knjig, največ teh, ki jih je izdala družba sv. Mohorja. Za vse to se presrčno zahvaljuje M. Bregant, učitelj. Iz Ljubljane. (Ukaz vsem deželnim šolskim oblastvom o pouku v realijah.) Gospod minister za bogočastje in uk je vsem deželnim šolskim oblastvom poslal ukaz, kako naj se na ljudskih šolah poučuje v realijah. Okrajni šolski nadzorniki in izkušeni ljudski učitelji bodo se posvetovali, koliko in kje (v posameznih razredih in oddelkih) naj se poučuje v realijah. To bodo potem obravnavale okrajne učiteljske konferencije, ter svoje nasvete v potrjenje pošiljale deželnim šolskim oblastvom. Ucitelji ta važni ukaz veselo pozdravljamo. Vsaj ravno o tem predmetu se po ljudskih šolah mnogo greši. Nekateri novejši učitelji ta pouk na škodo drugim najpotrebtiišim poukom zelo pretirajo ter učencem kažejo stvari, katerih še prebaviti ne morejo; drugi starejši učitelji pa zopet ta pouk sim iu tje zanemarjajo; tedaj je zadnji čas, da se osnuje natančni načrt, koliko in k j e naj se poučuje v realijah v naših ljudskih šolah. — Iz seje c. k. dež. šolskega sveta zaKranjskov dan 13. preteč. m. Dovoljuje se, da se bode s šolskim letom 1885/86. v Begiinah (v Logaškem šolskem okraji) enorazrednica razširila v dvorazrednico. — Poročilo komisije za preizkušnjo učit. sposobnosti jemlje se na znanje, ter o tem ravnateljstvu potrebno naroča. — Peteio učiteljskih služeb se za trdno nastavi (glej »Premene v učiteljstvu!«). — Ukrene se potrebno o poroeilu okrajnega šolskega sveta v Krškem zaradi nove kmetijske in vinorejske šole. — Določi se o porabi nekega zneska iz cesarjeve FranJosipove ustanove za obrtne šole. — Učiteljski vdovi, ki se je drugič omožila, dovoli se odpravilnina. — Prošnje za oproščenje šolnine in za starostne petletne doklade se rešijo. — Veselo gibanje in napredovanje hrvatskega ljudskega učiteljstva. Kako veselo in uspešno napredujejo naši bratje in sosedje hrvatski učitelji, kaže nam »Napredak«, časopis za hrvatske ljudske učitelje, kateri objavlja v svojem 32. listu od 10. nov. veselo novico, da si hrvatski ljudski učitelji nameravajo sezidati v Zngrebu svoj »Hrvatski učiteljski dom«. Marsikdo naših slovenskih učiteljev bode z glavo zmajal, ter rekel: Izvestno prekrasna ideja, ali kakd jo bodo izpeljali hrvatski učitelji, to je drugo vprašanje, kateremu je težko odgovoriti. Nu zgoraj omenjeno »Napredakovo« število nam jasno kaže, da se z ono navdušenostjo in vztrajnostjo, s katero so si hrvatski učitelji ustanovili svojo »Zadrugo« in »Pedagogijsko-književni sbor«, tudi »Hrvatski učiteljski dom« pozidati more. »Zadruga« jim je v 19. letili narasla na ogromno glavnico 30.000 gld., da si je druzih 30.000 gld. še potrošilo na učiteljske vdove in sirote. A »Pedagogijsko-književni sbor« si je pridobil v teku trinajstih let 25.000 gld. imetka. In zdaj recite, slovenski učitelji, da ni to živo gibanje in veselo napredovanje hrvatskega ljudskega učiteljstva! In kakor so se uresničile prelepe ideje o »Zadrugi« in o »Pedagogijskem sboru«, isto tako verujemo, da se bode uresničila tudi ideja o »Hrvatskem učiteljskem domu«. Mi za danes ne moremo druzega, nego od rsega srca čestitati vrlim hrvatskim uoiteljem na tako lepi in vzvišeni ideji, ter jim želeti, da bi ta ideja v najkrajši dobi postala meso in kri, ter bi bil »Hrvatski nčiteljski dom« v korist in slavo hrvatskemu učiteljstvu, v diko mesta Zagreba in vsega hrvatskega naroda! Kako mislijo naši bratje Hrvatje to idejo izvesti, priobčiti hočemo v prihodnjem listu ves članek ali poziv, katerega je prinesel o tej stvari »Napredak«, da se tudi naši slovenski učitelji spoznajo z lepo idejo hrvatskega ueiteljstva.