rt v* = r<"> m m СЛ = C- 1л- Mos: letos še večji in pomembnejši str. POLETNI POTOPIS On Navdušite nas s p©t©pis©irii Glasujte do konca meseca! RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI { Št. 36 / Leto 70 / Celje, 10. september 2015 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak шш G® D VSAK CETRTEI Super nagrada za reševalce križanke! AKTUALNO Za dostojnejšo minimalno plačo str. 2-3 GOSPODARSTVO Na poti k posebnemu zadovoljstvu Pogumno in kljub dežju neustrašno se je minulo soboto 650 tekačev udeležilo vsaj enega dela edine ultramaratonske proge v Sloveniji, iz Celja v Logarsko dolino. Celotno progo 75 kilometrov je preteklo 151 ultramaratoncev. Na cilju so bila telesa udeležencev sicer izčrpana, ampak pravo zadovoljstvo je prevevalo Šmartno v rožni dolini prav vsakega od njih. str 32 зз Pri najemu Aerovega obrata se zapleta str. 4 Dom krajanov minuto čez polnoč str. ROGAŠKA SLATINA- Lepši časi za podmladek steklarjev str. 7 «t PRILOGA ^ praznuje ^ SamolOgaSeiRjLlfjjllgnir^ jo str. 9-11 W Rad rnlLUGA ^ Spodbujati želijo manjša podjetja str 12-13 Foto: SHERPA KULTURA SEJEM ZA NOVE POSLE, DOBRE PARTNERJE, MOST V POSLOVNI SVET M©S® hitreje naprej O Mednarodni sejem obrti in podjetnosti Ш® CBJSKI SEJEM Mali oder za gledališki jubilej str. 14 SPORT Dobovčanom superpokal str. 16 Celjski sejem, 8.-13. september 2015 NAJPOMEMBNEJŠI POSLOVNI SEJEM VTEM DELU EVROPE VELIKA RAZSTAVA KAMPINGA IN KARAVANINGA NOVI DOMAČI IN TUJI IZDELKI, STORITVE IN DOSEŽKI BREZPLAČNO ENERGETSKO SVETOVANJE USPEHI IN PRILOŽNOSTI SLOVENSKEGA LESA ELEKTRIČNA VOZILA 1500 RAZSTAVLJAVCEV NAKUPI S POPUSTI SEJEMSKA DOŽIVETJA Ugodne cene vstopnic in gostinskih storitev Predstavitve športov in mini olimpijada Adrenalinski park za vso družino Poskusne vožnje, glasbeni oder www.ce-sejem.si H □ 2 NAŠA TEMA Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK Sejem in mesto Te dni zlasti izrazito povečan promet in loterija pri iskanju parkirnega prostora v okolici sejmišča v Celju povprečnemu občanu pričata o tem, da je spet Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. To sta vsaj na prvi pogled dve redkih skupnih točk z nekdanjim obrtnim sejmom, kot smo ga obiskovali pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Ko sem še sama odraščala pri starših, se mi je obisk tega sejma močno vtisnil v spomin. Naša družina namreč ni prav veliko hodila naokrog, še izlet na morje je bil prava redkost, a na celjski sejem se je vedno šlo. Četudi je to pomenilo 80 kilometrov v eno smer po takratni »sloveniki«. V letih mojega osamosvajanja in po njih me je pot redkokdaj zanesla na ta sejem, čeprav se zdaj ni treba peljati niti za prste na eni roki kilometrov do sejmišča. Ko sva že šla, sva se z možem odločala za obisk po načelu, da greva, da vidiva ponudbo tega in onega razstavljavca. To je bilo seveda povezano z investicijo v hišo ali njeno okolico in bi se pri družinskem proračunu kajpada poznalo, če bi dobila vsaj nekajodstotni popust za storitev ali izdelek. In res so določene investicije v naš sedanji dom nastale na ta način. In verjamem, da še pri kom. Na sejem sva šla, da bi videla, kako nek izdelek izgleda. Čeprav sva se o izdelku izčrpno pozanimala že prej, zlasti s pomočjo svetovnega spleta. Tam sva našla vse tehnične podatke, cene in ostale informacije, ki so naju zanimale. Vendar internet ne daje realnega izkustva, fizične pojavnosti. Zadeve, ki te zanima, ne moreš »potipati«. Zato bodo sejmi še vedno zanimivi tudi za navadne potrošnike, zlasti če bo organizatorju uspelo na isto mesto privabiti več različnih ponudnikov. Za nas je vsekakor bolj priročno iti na sejem in videti več izbire na enem mestu kot se voziti od enega do drugega podjetnika in »tipati« nek izdelek ali se prepričevati o kakovosti storitve. Medtem ko se na območju sejmišča in ob njem »na veliko dogaja« in ko si ob taksistih tudi okoliški trgovci in gostinci zadovoljno manejo roke, v središču mesta tega dogajanja ni mogoče čutiti. Tudi sama se ne spomnim ne iz svojega otroštva in ne iz zadnjega obdobja, da bi nas kdo ali kaj z vabilom na kakšen zanimiv dogodek prepričal tudi v obisk mestnega središča. Tako sem sama knežje mesto, ki smo ga pred desetletji obiskovali vsako leto, a nikoli videli, sama spoznala šele takrat, ko sem se preselila sem. Že res, da je sejemska ponudba dovolj bogata in ponuja za vsakogar nekaj, kar pomeni, da je organizator sejma odlično opravil svojo nalogo. Vseeno pa bi veljalo razmisliti o tem, kako v središče mesta privabiti še koga, ne samo tistih razstavljavcev, ki pridejo do »centra«, da prespijo v hotelu. To je naloga, ki jo bo še morala narediti lokalna skupnost. Morda tudi tako, da se kakšen širšemu občinstvu privlačen dogodek zgodi v mestu. Na celjski sejem< se je vedno šlo. novi tednik ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA bi 13 11 20 8 19 11 24 25 PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK a» 13 23 12 23 12 26 12 26 Misel tedna Kdor želi nekaj narediti, bo našel način. Kdor ne želi, bo našel izgovor. (Pablo Picasso) Za dostojnejšo minimalno plačo Sindikati bi iz minimalne plače izvzeli dodatke - Zbrali več kot 11 tisoč podpisov Sindikati bodo danes v državni zbor vložili predlog sprememb Zakona o minimalni plači. Iz nje bi izvzeli dodatke za nočno in nedeljsko delo ter delo ob praznikih. Sedem reprezentativnih sindikalnih central je 1. septembra začelo zbirati podpise za podporo pobude za spremembo definicije minimalne plače. Že v torek so podpisovanje prekinili, saj so zbrali več kot 11 tisoč podpisov, od tega so jih že v prvih dneh zbrali pet tisoč, kot je zakonsko predpisano minimalno število. Predstavniki sindikatov minimalne plače spet posta-že od maja, ko je vprašanje lo aktualno, poudarjajo, da so se za ta korak odločili, ker vlada in delodajalci za njihove predloge doslej niso imeli pravega posluha. Poudarjajo, da ne gre za zahtevo po povečanju minimalne plače, ki trenutno znaša 790,73 evra bruto oziroma 604 evre neto, temveč le za popravo krivic. Zdaj delavci, ki delajo tudi ob nedeljah in praznikih ter po- - ЖЈЈ.Г Podpise so zbirali tudi pred celjsko upravno enoto. Prva z desne je Mojca Stropnik. noči in dobivajo minimalno plačo, dobijo enako kot tisti, ki imajo prav tako minimalno plačo, delajo pa »le« osem ur pet dni v tednu. Sindikalisti so prepričani, da je njihov predlog razumen, saj bi v minimalni plači še naprej ostali nekateri drugi dodatki, na primer za delovno dobo in za delovno uspešnost. Poleg tega bi sprememba zajela razmeroma malo delavcev. Kljub temu predlog za spremembo definicije minimalne plače močno razburja delodajalce, njihove zbornice pa opozarjajo, da so stroški dela v Sloveniji že zdaj previsoki in da bi spremembe pri minimalnih plačah lahko povzročile dvig ostalih plač. S tem naj bi ogrozili številne zaposlitve, najbolj v tistih dejavnostih, kjer so zelo nizke plače oziroma največ delavcev tudi prejema minimalno plačo - to je v tekstilni industriji, trgovini, gostinstvu, prevozništvu in gradbeništvu. JI Dodatek delodajalcev ne bi pokopal Mojca Stropnik iz celjske ZSSS je prepričana, da zaradi sprememb pri minimalnih plačah ne bo odpuščanj Po podatkih Ajpesa je prejemnikov minimalne plače približno 40 tisoč, kar je približno 6 odstotkov vseh zaposlenih. Vendar le nekateri od teh delajo tudi ponoči, ob nedeljah ali praznikih. Delavec, ki prejema minimalno plačo in opravlja nočno delo, za to prejme le malo več kot evro. Torej strošek, ki bi ga povzročila sprememba definicije minimalne plače, za delodajalce sploh ne bi bil previsok, opozarja tudi sekretarka celjske organizacije svobodnih sindikatov Mojca Stropnik. »Osnovni problem je v tem, da so tarifni razredi prenizki. V marsikateri dejavnosti zaposleni, ki so uvrščeni v peti ali celo šesti tarifni razred, ne presegajo zneska minimalne plače. Potrebne bodo torej drugačne spremembe, kot je le definicija minimalne plače, čeprav je tudi ta nujna, saj zdajšnja ureditev ni poštena do tistih, ki delajo ob nedeljah, praznikih ali ponoči,« poudarja Mojca Stropnik. Prepričana je, da zaradi sprememb ne bo odpuščanj, s katerimi grozijo delodajalci. »To so prazne grožnje,« pravi Stro-pnikova, »kateri delodajalec Minimalna plača je po zakonu najnižje možno mesečno plačilo za delo, ki je opravljeno v polnem delovnem času. Vanjo poleg osnovne plače sodijo tudi dodatki, izjema je le dodatek za nadure. V minimalno plačo se ne vštevajo dnevnice, terenski dodatki, povračilo stroškov prevoza na delo in z njega, povračilo stroškov za prehrano in regres za letni dopust. Če vsota osnovne plače in vseh dodatkov ne doseže 790,73 evra bruto, mora delodajalec doplačati razliko do polne minimalne plače. pa bo lahko delal brez ljudi! Ker zdaj na račun dela ob nedeljah, praznikih in ponoči podjetja zagotovo zaslužijo več, naj svoje ljudi za delo tudi pošteno plačajo.« O tem, za koliko delavcev pri teh spremembah sploh gre, Stropnikova pravi, da v sindikatih nimajo natančnih podatkov, ker večina delodajalcev na njihova vprašanja ni želela odgovoriti. Po njihovih ocenah bi spremenjena definicija minimalne plače na leto vse delodajalce skupaj stala 600 tisoč evrov. »Milijoni evrov se mečejo stran ali odhajajo kdo ve kam, zato 600 tisočakov za ljudi, ki pošteno odgarajo svoje delo, res ne bi smelo biti problem,« je prepričana Stro-pnikova. Ker so dodatki zelo skromni, bi se delavcem neto minimalna plača povečala za največ 20 evrov. Če gre za tako skromen znesek, zakaj se v sindikatih tako vneto borijo zanj? »Pri 600 evrih plače vsak evro, ki ga dodatno dobiš, veliko pomeni,« odgovarja Mojca Stropnik. Lahko pa se zgodi, še pravi Stropnikova, da bodo delodajalci morda začeli krčiti nočno delo ali ob nedeljah zapirati trgovine. A nič zato, dodaja. Delavci, ki zaslužijo najmanj, zaradi tega ne bodo prav nič oškodovani. V vsakem primeru bodo dobili minimalno plačo, bodo pa lahko ob praznikih in nedeljah s svojimi družinami in ne v službi. JI Tudi javni sektor »na minimalcu« Zaposleni v javnem sektorju so glede na svojo izobrazbo in delo, ki ga opravljajo, razvrščeni v 65 plačnih razredov. Pri tem je izhodiščna plača vseh do vključno 16. plačnega razreda nižja od minimalne plače in znaša od 438,18 evra v 1. plačnem razredu do 789,13 evra v 16. razredu. Tudi zaposleni v javnem sektorju so seveda upravičeni do dodatkov, ki so določeni v kolektivnih pogodbah dejavnosti, a jih je kar precejšen del zaradi varčevanja v javnem sektorju »zamrznjen«. Med tiste, ki jim plačni sistem ne zagotavlja niti »minimalca«, sodi kar precej poklicev. Med njimi so tudi perice, čistilke, vratarji, telefonisti, kuharji, vozniki, hišniki, vrsta admi- nistrativnih poklicev, kot so tajnica, knjigovodja, analitik in finančnik, socialne oskrbo-valke, bolničarji, zdravstveni in laboratorijski tehniki ... Tik nad mejo »minimalca«, v 17. plačnem razredu, je poklic vojaka, v 19. plačnem razredu pa so zajeti gasilci, policisti, cariniki, pazniki in pomočniki vzgojitelja. IS NAŠA TEMA 3 Rezanje plačnega hlebca Zakonodaja določa izračun plač - Izhodiščne plače v posameznih dejavnostih precej nižje od minimalne plače Izračun plače Neto plača Plača 1 Plača 2 Plača 3 604,36 1.000,00 2.000,00 Bruto plača 790,73 1.498,52 3.464,74 Bruto bruto plača: celotni strošek delodajalca* 918,04 1.739,78 4.022,56 * Povračila stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz) niso upoštevana. Vir: Zavod mladi podjetnik OB ROBU Revni zaposleni JANJA INTIHAR Sram me je priznati, koliko zaslužim, mi je zadnjič rekla prodajalka v eni od celjskih trgovin. Pri skoraj štiridesetih letih delovne dobe skupaj z denarjem za malico na mesec ne spravi skupaj več kot 650 evrov. Pa dela tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, delodajalec bi najraje videl, je bila ogorčena, da bi bila na voljo vseh 24 ur na dan vsak dan v tednu. Seveda bo vesela, če bo takšnim, prejemnikom minimalne plače, kot je ona, končno priznan in izplačan dodatek za nedeljsko, praznično in nočno delo. Čeprav bo vse skupaj bolj kapljica v morju. Bo pa vsaj odpravljena krivica in bo dobila enako plačilo kot tisti, ki so ob nedeljah in praznikih doma. Minimalne plače v Sloveniji zadnje mesece spet burijo duhove, na eni strani so tisti, ki zahtevajo, naj se iz plač izvzamejo dodatki, na drugi tisti, ki plače izplačujejo. Kdo bo zmagal, bodo na koncu odločili politiki, a so, vsaj za zdaj, tudi njihova mnenja različna. Vendar bi se bolj kot o tem, ali je tistim, ki prejemajo minimalne plače, treba posebej izplačati dodatke za delo ponoči ter ob nedeljah in praznikih, morali končno začeti resno pogovarjati (in predvsem ukrepati), kako znižati stroške dela. Slovenija med državami EU ni med tistimi z najvišje določeno minimalno plačo, je pa v vrhu po plačanih prispevkih. V marsikaterem podjetju bi gotovo radi izplačevali višje plače in izginili s seznama tistih, ki imajo veliko zaposlenih »na minimalcu«, a težava je v tem, da premalo zaslužijo oziroma ne ustvarijo dovolj dodane vrednosti. Možnosti, kako to popraviti, je več, ena od njih pa je vsekakor, da bi država znižala davke na plače. Tako bi podjetjem ostalo več denarja in več bi ga lahko razdelila med delavce. Zdaj, pravijo, rezerv nimajo več in se sprašujejo, ali bo ob nadaljnjem zviševanju stroškov dela sploh še smiselno ohranjati delovna mesta. Vendar delavcev, ki prejemajo minimalne plače, razprave politikov in delodajalcev, za koliko in na kakšen način bi bilo treba zmanjšati prispevke za delo, ne zanimajo. Vsaj dokler ne bodo sprejeti konkretni ukrepi. Tukaj in zdaj se morajo namreč boriti z vse višjimi položnicami in vse bolj drago hrano. Mednarodna organizacija dela priporoča, da mora minimalna plača znašati toliko, da bo omogočala dostojno življenje delavcu in njegovi družini. Slovenska minimalna plača tega kriterija zagotovo ne izpolnjuje. Saj se drugače mnogi delavci, ki trdo delajo ves mesec, ne bi obračali po pomoč na Rdeči križ ali Karitas. Vsakdo, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo. To je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno izplačana v denarju. Če tako določajo kolektivne pogodbe, delavec lahko morebitna druga plačila za delo dobi tudi »v naravi« oziroma v obliki vrednostnih bonov, izdelkov in podobno. Zakon o delovnih razmerjih je krovni zakon in določa osnove, za zaposlene v javnem sektorju velja še Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, podrobnosti pa so urejene v kolektivnih pogodbah dejavnosti. Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma s kolektivno pogodbo, »navzgor« pa pri izplačilih ni omejen. Plačo sestavljajo osnovna plača in nekateri dodatki. Njen sestavni del je tudi plačilo za delovno in poslovno uspešnost, če je tako določeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi. Osnova z dodatki Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in je določena glede na zahtevnost dela, Marija se s svojo zgodbo ne želi izpostavljati. Šikaniranj in pritiskov je imela na delovnih mestih že veliko. Delala je v gostinstvu, bila je čistilka v osnovni šoli, dolga leta je delala tudi v lesarskem podjetju, ki je pred nekaj leti šlo v stečaj. Iskanja novih služb, večnega stresa, kako bo s plačilom položnic prihodnji mesec in kaj bo dala v lonec, ima čez glavo. Za redno službo in plačo, ki pride vsak mesec 18. na račun, je pripravljena potrpeti marsikaj. Zato njeno zgodbo pripovedujemo pod izmišljenim imenom. V srednje velikem družinskem podjetju se je v proi- za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah dejavnosti so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo, ki je zahtevana za določeno delo. Zanje se je uveljavilo poimenovanje izhodiščna plača. Delavcu lahko pripada dodatek za delovno in poslovno uspešnost, pri čemer se delovna uspešnost delavca določi tako, da se upošteva gospodarnost, kakovost in obseg opravljanja dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je to dogovorjeno v kolektivni pogodbi ali pogodbi o zaposlitvi. Ta dodatka sta spremenljiva in odvisna od zvodnji zaposlila pred nekaj leti. Posebnih kvalifikacij ni potrebovala, delo je bilo relativno naporno, vendar obvladljivo. Ob podpisu pogodbe ji je bilo najbolj pomembno, da je dobila službo. Ko so ji uspešnosti zaposlenega oziroma podjetja kot celote, k osnovni plači pa se prišteva še nekaj dodatkov, katerih višina je določena in se ne spreminja. Tako se delavcu določijo dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (za nočno delo, nadure, delo v nedeljo, na praznike in po zakonu dela proste dneve). Dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo, njihova višina pa je lahko določena v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke. Delav- povedali, da je plača v višini minimalnega zajamčenega osebnega dohodka, se ob to ni pretirano spotikala. »Čisto iskreno, karkoli več od tega bi bilo popolno presenečenje. Ljudje z mojimi kvalifikacija- cu pripada tudi dodatek za delovno dobo, višina je spet določena v kolektivnih pogodbah, a v večini dejavnosti znaša 0,5 odstotka osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Stroški prehrane, prevoza ... regres Povračilo »stroškov v zvezi z delom«, kamor sodijo stroški za malico, prevoz na delo in z njega ter morebitna službena potovanja, predstavlja samostojno celoto in ni zajeto v plačilo za delo. Zato se ne vključuje v osnovo za odmero davka in socialnih prispevkov, a v skladu z zakonom mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo teh stroškov. Minimalne višine povračil so spet določene v kolektivnih pogodbah s splošno veljavnostjo. Vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, mora delodajalec izplačati tudi regres. Ta mora znašati najmanj toliko, kot znaša minimalna plača. Regres mora biti izplačan enkrat letno, in sicer najkasneje do 1. julija. Kolektivna pogodba na ravni dejavnosti pa lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca dopušča kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra. IVANA STAMEJČIČ mi in nikakršnimi poznanstvi se hitro sprijaznimo, da je to vse, na kar lahko računamo.« Delovni ritem v podjetju je razdeljen na osemurni turnus. Tako Marija dela en teden dopoldne, drugi popoldne in tretji ponoči. Sobote so večinoma delovne, nedelje ne. Priden ali len, isti rezultat »Nočnega dela nisem bila vajena in je bilo zame kar naporno. Zdi se mi, da so te tedenske menjave za človeški bioritem najbolj naporne. Teden dni je ravno čas, ko se malo navadiš, nato sledi nov šok in spet in spet. Na to, da je moja plača nespremenjena, ne glede na to, koliko nočnih izmen opravim, najprej sploh nisem bila pozorna. Potem sem ugotovila, da ima sodelavec, ki zaradi posebnih okoliščin dela samo podnevi, povsem enako plačo. Razložili so mi, da sicer dobim dodatek za nočno in sobotno delo, vendar se to ne pozna, ker s svojo osnovo še vedno ne dosežem minimalne plače. Torej mi mora delodajalec v vsakem primeru še nekaj primakniti. No, ko sem šla na bolniško, je bilo enako. Počasi ugotoviš, da je čisto vseeno, če delaš samo ponoči in če se javiš za vsak delovni konec tedna, saj se na koncu ne pozna nič. Plača je povsem enaka kot pri sodelavki, za katero vsi vemo, da zlorablja bolniški stalež. Za vzdušje med sodelavci in motivacijo pri delu je to naravnost ubijalsko. Saj vem, da se ne bi smela s tem ukvarjati. Ampak potem ko s stroški vred obračam tistih svojih 700 evrov, mi gre včasih enostavno na jok. Če ne bi bila minimalna plača uzakonjena, koliko bi nam dali?! 400, 300, mogoče celo samo 200 evrov?!« Kot pravi Marija, pri svojih letih, ko že nekaj časa hodi v družbi z abrahamom, velike izbire nima. Alternative - če ti kaj ni všeč, pa pojdi - si pri trenutnih obveznostih družinskega proračuna ne more privoščiti. »Smo pa imeli enega mlajšega sodelavca, ki je pogodbo za razliko od mene prebral in se uprl, češ da ob koncih tedna in ponoči ne bo delal. Ker smo imeli gnečo z naročili, mu je direktor ugodil in mu dodatke za tovrstno delo plačal posebej. Saj ni bilo veliko, ampak tudi meni se pozna vsakih deset evrov. Ko se mu je pogodba iztekla, ga niso več potrebovali. Poiskali so drugega. Ki je tiho. Tako kot jaz.« StO Odziv delodajalcev Nekaj naključno izbranim podjetjem smo poslali vprašanja, kakšno je njihovo stališče do morebitne spremembe definicije minimalne plače in za koliko bi to podražilo stroške dela. Čistilni servis Dansko mednarodno družbo ISS, ki je že dolgo prisotna tudi na našem območju, je letos Mednarodno združenje strokovnjakov za izvajanje zunanjih storitev uvrstilo med podobnimi podjetji na prvo mesto na svetu. Plače zaposlenih temu ugledu ne ustrezajo, vsaj v Sloveniji ne. Iz slovenske ISS Facility Ser- vices s sedežem v Mariboru so nam odgovorili, da prejema minimalno plačo kar približno 90 odstotkov njihovih zaposlenih. V slovenskem ISS ponujajo med drugim usluge različnega čiščenja in gostinske storitve (catering). »Natančnih izračunov, kaj bi za nas stroškovno predstavljal sprejem pobude sindikatov, še nismo naredili,« so odgovorili iz mariborskega podjetja ISS. Na vprašanje, kakšen odnos nasploh ima družba ISS do pobude sindikatov, odgovora ni bilo. Zasebno varovanje Iz podjetja Sintal so nas z vprašanji napotili na Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Predsednik zbornice Branko Slak je povedal, da je definicija minimalne plače trenutno dobro urejena. Po njegovih besedah bi drugačna definicija minimalne plače panogo izredno prizadela in povzročila škodljive posledice. Med njimi je omenil propad določenih podjetij in izgubo delovnih mest. »Podjetja za zasebno varovanje danes na trgu, kjer so cene na uro varovanja izjemno nizke, komajda spravijo skupaj za minimalno plačo in vse obveznosti do države, kaj šele več od tega.« Slak je še opozoril, da podjetjem, ki se ukvarjajo z zasebnim varovanjem, konkurenco predstavlja ves evropski trg. »Sem sodijo na primer tudi hrvaška podjetja. Vprašanje je, kakšno ceno lahko za svoje storitve ponudijo ta in kakšno plačo lahko ponudijo delavcem,« je dejal. Delež zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo v služ- bah varovanja, je ocenil na 70 odstotkov. Če bi vlada pristala na drugačno izplačevanje plače, bi se strošek delodajalca za posamezno delovno mesto lahko povečal za približno 25 odstotkov. Delodajalec ima za posameznega varnostnika doslej približno 1.160 evrov skupnih stroškov, bruto plačilo pa znaša približno 790 evrov. Proizvodnjo podjetje V podjetju Fragmat Tim Laško pravijo, da razumejo stisko delavcev in njihova prizadevanja za dvig minimalne plače. Ne glede na to pa trenutno ne morejo izplačevati višjih plač od tistih, ki jih delavci dobivajo sedaj: »Pri nas četrtina delavcev dela v pogojih izmenskega oz. nočnega dela in nekaj več kot četrtina zaposlenih dobiva minimalno plačo, kar pomeni, da so med njimi tudi zaposleni, ki delajo na izmene. V podjetju trenutno ne moremo zagotoviti višje mase plač, če pa bo to potrebno, bomo morali sredstva prerazporediti, izvesti določene ukrepe za racionalizacijo poslovanja oz. razmišljati o tem, da bi proizvodnjo preselili.« BJ, TS »Moje sobote in noči ne štejejo nie« Delavka v proizvodnji o svoji plači, ki je ne glede na delo vedno enaka »Je bilo pa smešno, ko so nas v proizvodnji zaradi neke povzročene škode želeli kolektivno kaznovati z odbitkom pri plači. A ni šlo, ker so nam na koncu morali pač izplačati zakonsko določen dohodek. Potem se pa čudijo, da ni nobene pripadnosti podjetju. Le zakaj, ko nam pa na vsakem koraku dajejo vedeti, da smo zamenljivi in da naše delo ni vredno nič?« 4 GOSPODARSTVO Pri najemu Aerovega obrata se zapleta Zgodba je še daleč od zaključka, pravi stečajna upraviteljica - Za zaplet kriva prodaja stroja Stečajna upraviteljica Aera Alenka Gril z nemškim podjetjem AMC ni podpisala pogodbe o najemu proizvodnega obrata v Šempetru. Razlog ni morebiten umik nemške družbe, ampak to, da je Heta, ki je ena večjih upnic Aera, prodala enega od dveh premaznih strojev, zelo pomembnih za proizvodnjo. Stroj je z vsemi terjatvami, ki jih ima Heta do Aera, kupilo podjetje, povezano z radeško papirnico. Prodaja se je zgodila potem, ko je šest podjetij, med katerimi je bila tudi družba Radeče papir Nova, že oddalo ponudbe za najem. Ker so nastale nove okoliščine pri najemu obrata, je Alenka Gril o tem v začetku tedna že obvestila vse ponudnike in jih pozvala, naj glede na to svoje ponudbe dopolnijo. Če se nihče od njih ne bo odzval, kar bo pomenilo, da jih najem ne zanima več, bo stečajna upravitelji-ca, tako vsaj napoveduje, takoj začela postopek prodaje obrata. »Čeprav še ni jasno, ali je pogodba o nakupu pre-maznega stroja in terjatev že podpisana niti kakšen je rok plačila, je prodaja postopek za oddajo Aerovega obrata v Šempetru postavila na glavo. Zgodil se je najslabši scenarij - kot najboljši ponudnik za najem je bilo izbrano eno podjetje, stroj, brez katerega bi bila proizvodnja močno okrnjena, pa je kupilo drugo podjetje,« pravi upraviteljica Grilova. Po neuradnih informacijah so se za nakup premaznega stroja zanimali tudi Nemci, vendar celotnega paketa, skupaj s terjatvami ovrednotenega na 3,6 milijona evrov, niso želeli kupiti. Papirnica na boljšem Stečajna upraviteljica napoveduje, da bo s tistimi, ki bi vendarle poslali dopolnjene ponudbe, poskušala čim prej začeti drugi krog pogajanj. Izhodiščna cena za mesečni najem obrata bo ostala enaka, to je 30 tisoč evrov. »Ne vem, kaj bo s pre-maznim strojem - ali ga bo kupec pripravljen oddati v najem ali ga bo morda celo prodal najemniku obrata in ali bo najemnik obrata pripravljen ta stroj najeti oziroma kupiti,« se sprašuje Grilova. Odgovori na vsa ta vprašanja naj bi bili znani že kmalu, saj šest interesentov za Aerov obrat ne bo imelo veliko časa za dopolnitev svojih ponudb oziroma da se izjasnijo, ali jih najem sploh še zanima. Vsekakor pa drži, da bo v drugem krogu pogajanj položaj radeške papirnice zagotovo bolj ugoden kot v prvem. Zakaj je kupila terjatve Hete do Aera in zakaj bi rada najela obrat v Šempetru, smo želeli vprašati direktorja papirnice Igorja Rakušo, a je bil na poslovni poti v tujini. Tako so nam vsaj povedali v podjetju. Nemci ne komentirajo Brez odgovora je ostalo tudi naše vprašanje, kaj o zapletu pri najemu obrata pravijo v nemškem podjetju AMC, ki je bilo izbrano zaradi najvišje ponujene najemnine. Za mesečni najem obrata so bili pripravljeni plačati 50 tisoč evrov. So pa, kot je že znano, v preteklih mesecih za naš časopis večkrat poudarili, da želijo proizvodnjo v Šempetru čim prej zagnati, da pri zaposlovanju računajo na bivše Aerove delavce in da jih ne zanima le najem, ampak tudi nakup obrata. Ker so ob temeljitem pregledu obrata ugotovili, da eden od premaznih strojev ni več v lasti Aera, so glede podpisa pogodbe začeli zavlačevati oziroma so želeli razčistiti vprašanje, zakaj ne bodo dobili tistega, kar jim je bilo rečeno takrat, ko so bili izbrani na razpisu. To je, da bodo v najem dobili celotno tovarno, torej z vsemi stroji. JANJA INTIHAR Upniki Aera, ki je v stečaju od aprila, so prijavili za malo več kot 20 milijonov evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Alenka Gril jih je priznala za 15,8 milijona evrov, terjatvi Hete ter ministrstva za finance je priznala le pogojno. Največja upnica Aera je s 6,6 milijona evrov terjatev Družba za upravljanje terjatev bank. Štorman brez odpisa dolgov Sodišče je za nekdanjega celjskega gostinca Zvoneta Štormana, ki je od lani v osebnem stečaju, ustavilo postopek odpusta obveznosti. Ugovor je vložil KBM Leasing, ki je ugotovil, da Štorman sodišču ni predložil izjave o svojem premoženju. KBM Leasing, ki je poleg nekdanjih delavcev največji Štormanov upnik, je ugotovil, da tudi v popisu premoženja, ki ga navaja stečajna upraviteljica Alja Markovič Čas, ni vseh podatkov o Štormanovem premoženju. Kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa, med temi podatki ni nepremičnine v Šmarju pri Jelšah, ki jo je geodetska uprava ocenila na skoraj 440 tisoč evrov, prav tako manjkata tudi podatka o počitniškem apartmaju na otoku Tenerife in o bančnem računu, ki ga je Zvone Štorman odprl v Avstriji. Štorman je v vlogi, ki jo je maja posredoval sodišču, navedel, da nima več nobenega premoženja in da z vsem razpolaga stečajna upraviteljica, on pa da živi v garderobni sobi stanovanja v Šempetru, njegov edini prihodek je pokojnina. Po pregledu celotne dokumentacije in zaslišanjih je sodišče sklenilo, da je ugovor KBM Leasing utemeljen, Štorman pa se na sklep lahko protoži. JI Nova preprostost plačevanja. PLAČILNE IN KREDITNE KARTICE VAM OLAJŠAJO PLAČEVANJE, ŠE POSEBEJ NA POTOVANJIH IN POČITNICAH. PREPROSTO, HITRO IN VARNO! S' KREDITNE IN PLAČILNE KARTICE ђ banka celje www.banka-ceije.si Baumax samo še približno mesec Po poročanju avstrijskih in nemških medijev je trgovska veriga Baumax dve tretjini svojih prodajnih centrov, ki jih ima v Avstriji, na Češkem, Slovaškem in v Sloveniji, prodala svojemu dosedanjemu konkurentu, nemškemu Obiju. Posel je bil sklenjen pod odložnim pogojem, saj ga mora odobriti še varuh konkurence. Baumax se je moral za prodajo odločiti zaradi visoke zadolženosti. Avstrijska trgovska veriga je na slovenski trg vstopila pred dvajsetimi leti. Še predlani je imela štiri centre, nato je najprej zaprla ljubljanskega in letos maja še kranjskega. Prodajna centra v Mariboru in Celju bo zdaj prevzel Obi, kar naj bi se predvidoma zgodilo konec oktobra oziroma v začetku novembra. Po neuradnih informacijah naj bi vsi, ki delajo v celjskem centru, ohranili zaposlitev tudi pri novem lastniku. Baumax je v Celju najprej imel prodajalno v Citycentru, leta 2007 pa je ob Kidričevi cesti odprl svoj največji center v Sloveniji, ki ima kar 14 tisoč kvadratnih metrov površin. Obi bo poleg slovenskih prevzel še 49 od skupaj 65 trgovin Baumaxa v Avstriji in vseh 14 podružnic na Slovaškem. Na Češkem bo prevzel le štiri od 24 trgovin. JI (V ENERGETIKA fcP ZELJE PREKLOPITE na PLIN Aparthotel Natura bo propadal še nekaj časa Stečajni upraviteljici Luciji Klampfer na dražbi ni uspelo prodati premoženja žalskega podjetja Caffe Tropic, ki je šlo v stečaj novembra lani. Kupca za aparthotel v Nazarjah in stavbo v Žalcu, kjer je bila pražarna kave, bo zdaj poskušala poiskati na drugačen način. Podjetje Caffe Tropic je leta 1991 ustanovila družina Sukič, ukvarjalo se je z uvozom, s praženjem in prodajo različnih vrst kave, njihova pražarna je bila ena prvih v Sloveniji. Že pred stečajem je takratni direktor Darko Su-kič povedal, da je podjetje pokopal aparthotel Natura, ki so ga odprli leta 2006 in se je kmalu izkazal za slabo naložbo. Prodati ga je želel tudi sam, vendar kupcev zanj ni našel. Hotel je zaprt že nekaj let in je v zelo slabem stanju. Upniki so namreč iz hotela še pred stečajem odnesli večino opreme. Izklicna cena za objekt, v katerega je Caf-fe Tropic vložil 2 milijona evrov, je bila na dražbi malo manj kot milijon evrov. A je očitno previsoka, saj se dražbe ni udeležil nihče. Kot je povedal Peter Klampfer iz pisarne stečajne upraviteljice, bodo aparthotel in tudi pražarno v naslednjih mesecih, če se bodo s tem strinjali upniki in sodišče, poskušali prodati z neposrednimi pogajanjem. Pri prodaji aparthotela naj bi jim pomagala ena od nepremičninskih družb, ki ji je do zdaj že uspelo prodati več hotelov na Primorskem. Kupce bo iskala predvsem v tujini. »Če tudi tej družbi ne bo uspelo najti kupca za aparthotel, potem se bojim, da ga bomo na koncu lahko prodali le za simbolično ceno ali pa ga bomo predali Družbi za upravljanje terjatev bank, ki je največja upnica podjetja Cafee Tropic,« je povedal Peter Klampfer. Vse nepremičnine Caffe Tropica so pod hipoteko. Upniki so prijavili za malo več kot 2,5 milijona evrov terjatev, od tega so skoraj dva milijona evrov prijavile banke, ki so večino svojih terjatev prenesle na DUTb. Darko Sukič je preko podjetja Caffe Tropic zadnja leta opravljal zelo malo poslov. Trženje in blagovno znamko je že leta 2011 prenesel na novo podjetje CT Kava. Več upanja je za prodajo stavbe v Žalcu, kjer je bila pražarna. Zanjo se zanima eno od domačih podjetij, ki jo želi preurediti v večsta-novanjsko stavbo. Takšne načrte je imel pred časom tudi Darko Sukič, vendar za projekt ni našel primernega sovlagatelja. JI GOSPODARSTVO 5 m ш V V ■ ■ ■ I ■ V ■ Letos še večji in pomembnejši Začel se je 48. Mednarodni sejem obrti in podjetnosti - Rekordno število držav in skupinskih predstavitev Celje je ta teden spet gospodarsko središče Slovenije. Začel se je Mos, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, ki je letos na celjsko sejmišče privabil več kot 1.500 razstavljavcev iz 38 držav. Toliko držav na Mosu v njegovi 48-letni zgodovini še ni bilo. Posebno dvorano je zasedla doslej največja poslovna predstavitev Kitajske. Sejem je odprl predsednik vlade Miro Cerar, ki je dejal, da smo v Sloveniji glede na ugodno gospodarsko rast in spodbudne napovedi lahko optimistični, vendar moramo ostati preudarni in dosedanje dosežke potrpežljivo nadgrajevati. Ocenil je, da vlada postopno izboljšuje poslovno okolje in spodbuja naložbe ter vse drugo, kar vodi v nadaljnji gospodarski razvoj. »Toda pozitivni trendi nas ne smejo uspavati ali nerazumno povečati naših apetitov,« je opozoril. Poudaril je še, da ima pri spodbujanju podjetništva in podjetnosti pomembno vlogo tudi Mednarodni sejem obrti in podjetnosti. »Za uspešen razvoj slovenske družbe je ključnega pomena tudi naše malo gospodarstvo, ki ima zaradi svojega relativno velikega obsega, števila delovnih mest, ki jih zagotavlja, ter dodane vrednosti, ki jo ustvarja, izjemno pomembno vlogo. Zato je še posebej pomembno, ^р ^p www.trgovinejager.com Г1AGER T I/ /« НПГЛ Po uradnem odprtju sejma je predsednik vlade Miro Cerar v družbi gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in izvršne direktorice družbe Celjski sejem Brede Obrez Preskar odprl še kitajski paviljon, v katerem se bo do petka predstavljalo več kot 50 podjetnikov. Med razstavljavci so ponudniki strojne opreme, stekla, keramike, gospodinjskih aparatov in tudi zabavne elektronike. Slovenski izvoz na Kitajsko je še vedno zelo skromen, lani je znašal 139 milijonov evrov, kar je skoraj petkrat manj, kot je znašal uvoz. Tudi izvoz podjetij s Celjskega je bil bolj skromen, dosegel je le 11 milijonov evrov. da se poslovni razvoj, tehnološki napredek, inovativnost in mnogi sijajni uspehi malega gospodarstva vsako leto pred- s V Vet/ TRADICIJE SLOVtNSKO DRUŽINSKO PODJETJE POVABILO NA mednarodni obrtni «»Г sejem Celje 8.-13. september RAZSTAVNI PROSTOR 4 Ponudba velja do 16. 9. 2015. MOS HITRO IN UGODNO DO NOVIH VARČNIH OKEN S TRGOVINAMI JAGER V SAMO 3-H KORAKIH 2. NAROČILO 3. MONTAŽA z 9,5% ddv SEJEMSKI POPUST NA STANDARDNE DIMENZIJE Windows & Doors dobroplast ZLATI HRAST OREH MAHASONU TEMNO RJAVA SIVA ANTRACIT SEJEMSKA PONUDBA; SEJEMSKA PONUDBA Strešnik Nexe Cezar j EN GOBA rdeč, min poraba 10 kos/m2, cena za 1 m2 • TERRAN •j^ariMnlj« |M izreki Strešna kritina Terran Synus min. poraba 10 kosov/ш2, cena za 1 тлг Najlažji betonski strešnik na tržišču stavijo tudi na Mosu,« je dejal premier. Odskočna deska tudi za druge trge Mednarodni sejem obrti in podjetnosti tudi letos spremljajo mnogi strokovni dogodki in mednarodna srečanja. Sejem letos prvič v Sloveniji na enem mestu celovito predstavlja tako imenovano e-mobilnost, obiskovalci si lahko ogledajo veliko razstavo kampinga in kara-vaninga, poleg ostale ponudbe novih izdelkov in storitev na domačem in tujih trgih pa so v ospredju spet izdelki in reši- tve za učinkovito rabo energije. Med strokovnimi dogodki velja vsekakor omeniti polemiko o lesno-gozdni verigi kot neizrabljeni gospodarski priložnosti. Letošnji sejem se ponaša tudi z rekordnim številom skupinskih predstavitev. Poleg kitajskih podjetij, ki so si Mos izbrala kot priložnost za hitrejši prodor na druge evropske trge, so se za skupinsko predstavitev odločila še podjetja iz Brazilije, Indije, Italije, Turčije, s Tajvana in iz Srbije ter s Hrvaške in z Madžarske. Priložnosti za gospodarsko sodelovanje predstavljajo tudi gospodarske zbornice in poslovna združenja iz Kanade, Velike Britanije in ZDA. Spet ceneje Čeprav je celjski sejem že nekaj let usmerjen predvsem k poslovni javnosti, v družbi Celjski sejem niso pozabili na ostale obiskovalce, za katere vsak dan pripravljajo številne zabavne in športne dogodke. Da bi si sejem lahko ogledalo čim več ljudi, so vsak dan po 16. uri občutno znižali tudi cene vstopnic. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Pijače ovenčali z zlatom M"™ Jagros d.o.o., Laše 1/b, 3241 Podplat | www.trgovinejager.com 03/812-04-54 M» Podjetje Vital Mestinje, ki že več kot 50 let proizvaja sadne pijače, je na ocenjevanju v sklopu Kmetijsko--živilskega sejma Agra za pet svojih izdelkov doseglo dve veliki zlati medalji in tri zlate. Direktorica Vitala Mestinje Mira Močnik je povedala, da osvojene nagrade potrjujejo dobro opravljeno delo. »To je dokaz, da delamo pravilno, kakovostno, da so naši izdelki dobri in se lahko postavijo ob bok našim največjim tekmecem.« Podjetje, ki redno zaposluje 35 ljudi, v glavni sezoni pa se število sodelavcev še poveča, je po besedah Močnikove v prvi polovici letošnjega leta poslovalo dobro. Avgusta je bilo poslovanje sicer nekoliko slabše od predvidenega. Kljub temu v Vitalu upajo, da bodo do konca leta uresničili zastavljene cilje. »Ustvarimo pet milijonov evrov prihodkov, napolnimo 11 milijonov litrov različnih brezlakohol-nih pijač, več kot dva milijona litrov pa jih napolnimo za naročnike. Načrtovani dobiček naj bi se gibal med 50 in 60 tisoč evri,« je pojasnila direktorica. Še posebej zadovoljna je, ker je podjetju v zadnjem času uspelo na trgu doseči še večjo prepoznavnost lastne blagovne znamke Frupi. To se je odrazilo v 23-odsto-tnem zvišanju njene prodaje v primerjavi z lani. Vital želi to blagovno znamko še krepiti in še povečati njen izvoz. TS KDAJ? 15. 9. 2015 ob 17. uri KJE? RE/MAX Premium, Vrunčeva ulica 1, Celje PRIJAVE: premium@re-max.si ali 03 620 05 90 Spreminjamo nafln prodaje nepremičnin. \wm Premium WWW.RE-MAX.SI 6 IZ NAŠIH KRAJEV Dom krajanov minuto čez polnoč V Šmartnem v Rožni dolini načrtujejo še ureditev vaškega jedra CELJE - »Šmartinčani ste dobili večnamenski dom pet minut pred dvanajsto oziroma če sem povsem natančen, minuto čez polnoč,« je ob odprtju doma krajanov v Šmartnem v Rožni dolini minuli petek dejal župan Bojan Šrot. Ob tem je spomnil, da prva prizadevanja za gradnjo doma segajo že v leto 2000, vendar je mestni občini denar za naložbo uspelo zagotoviti šele lani. V prostorni dvonadstropni stavbi v središču kraja so ob dvorani s prireditvenim odrom tudi prostori za krajevno knjižnico in delo domačih društev ter vodstva krajevne skupnosti. V njem bodo imeli prostor za športno vzgojo tudi učenci bližnje Podružnične osnovne šole Šmartno v Rožni dolini. Naložba, vredna 1,25 milijona evrov, je bila tudi zadnja od naložb, s katero so v mestni občini lani uspeli na osmem pozivu za evropsko sofinanciranje regionalnega razvoja v minuli finančni perspektivi. Vlogo so občinski uslužbenci oddali minuto čez polnoč prvi dan in bili tako med prvimi v državi, vrstni red prispelih vlog pa je bil na tem razpisu glavni kriterij za razdelitev denarja. »Zato si ob krajanih, ki ste brez negodovanja spremljali gradnjo v središču kraja, prav naši uslužbenci zaslužijo posebno pohvalo za vztrajnost in prizadevnost. V gradnjo doma krajanov so verjeli, ko smo številni drugi že obupo- Številni Šmartinčani so se v petek dopoldne veselili ob odprtju novega doma krajanov. vali,« je še dejal župan Šrot. Celjani so iz evropske blagajne uspeli dobiti malo več kot 820 tisoč evrov, država je primaknila 60 tisočakov, občina pa iz svojega proračuna še 360 tisoč evrov. Gradnja doma krajanov tako velja za največjo letošnjo naložbo v mestni občini. Selitev v nove prostore Dom krajanov je v upravljanje prevzela KS Šmartno v Rožni dolini in kot pravi njen predsednik Ivan Škorjanc, je zdaj pred zahtevno nalogo. Ker je stavba nova in sodobno opremljena, bo tudi njeno vzdrževanje terjalo precej strokovnega znanja. Ta vprašanja še razrešujejo z mestno občino. »Razmišljamo pa o tem, da bi to uredili v pogodbenem razmerju z nekom, ki je strokovno usposobljen za ravnanje s talnim gretjem in toplotno črpalko. Če pri tem storiš kaj narobe, so stroški hitro zelo visoki,« pravi in dodaja, da bo sicer dom povsem zaživel v prihodnjem mesecu. Ker so bili v Šmartnem eno leto brez skupnih prostorov, se jim zdaj že konec prihodnjega tedna napovedujeta kar dve uprizoritvi domačih gledališčnikov. Komedijo Mož moje žene bodo pod režijskim vodstvom Anke Dimec prvič uprizorili člani gledališke skupine Kud Šmartno v Rožni dolini v soboto, 19. septembra, ob 19. uri, ponovili pa jo bodo v nedeljo ob 16. uri. Za RADEČE - Minuli četrtek so namenu predali novo tržnico. Z novo pridobitvijo je rešena prostorska stiska za neposredno prodajo pridelkov in izdelkov kmetij, rokodelcev in nevladnih organizacij. Gradnja te nove pridobitve je stala 330 tisoč evrov, od tega je občina polovico denarja prejela od Evropske unije. Čeprav so novo pridobitev namenu predali v začetku septembra, je po besedah župana Tomaža Režuna tržnica zaživela že poleti. »Vesel sem, da tržnico ljudje ob sobotah obiščejo in da najdejo kaj zase. A ne gre le za kupovanje oktober in november bodo oddajanje dvorane že v celoti uredili, saj bo dom krajanov gostil tudi druge športne in družabne prireditve. Sicer pa so bili selitve v nove prostore izjemno veseli številni člani krajevnih društev, nič manj pa knjižničarke, ki krajane v sodobno opremljene prostore spet vabijo ob petkih in nedeljah. Potem ko so oktobra lani porušili stari kulturni dom, je namreč krajevna knji- žnica zadnje leto gostovala v prostorih krajevne skupnosti, ki pa so bili prav tako zelo dotrajani. Med zadnjimi se je v nove prostore vselilo prav vodstvo krajevne skupnosti, saj je bilo po besedah koordinator-ke Jelke Jošt prej preveč dela zaradi priprav na slovesno odprtje doma in praznovanje krajevnega praznika, ki so ga prav zaradi veselja ob novem domu premaknili s tradicionalnega 11. novembra, ko go- duje krajevni zavetnik sveti Martin. Priložnosti za razvoj Krajani Šmartnega v Rožni dolini so novega doma krajanov izredno veseli, a ob tem že kujejo načrte. Tako so že ob odprtju doma nakazali, da tudi v prihodnjih letih spet pričakujejo pomoč države in Evrope za ureditev okolice novogradnje v vaškem jedru, vključno s postavitvijo ekološke tržnice ter počivališčem za kolesarje in pohodnike, redno delujočim turistično-informa-cijskim centrom ... Tako dom krajanov ne bo zgolj »hram sreče« za Šmar-tinčane, kot je dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo mag. Margareta Guček Zakošek, sicer že skoraj desetletje domačinka v Šmartnem, temveč ga bodo napolnili s kakovostnimi vsebinami. Nova krajevna pridobitev na severozahodnem delu Šmartinskega jezera tako ne bo služila le domačinom, temveč bo prispevala tudi k večji prepoznavnosti Šmar-tnega v Rožni dolini. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Zaenkrat bo tržnica odprta vsako soboto in 18. dan v mesecu. Če bo trgovanje postalo živahnejše, bo odprta še kateri drugi dan v tednu. Ponudnikom najema prodajnih mest ni treba plačati, poravnati morajo le obratovalne stroške. _ VI I IV « ■ Za živahnejše trgovanje in prodajanje, ampak tudi za druženje.« Svoje izdelke lahko na pokritem prodajnem prostoru hkrati ponuja približno 15 ponudnikov. Za obiskovalce je odslej na voljo osem parkirnih mest. Nekateri občani imajo sicer pomisleke o tem, zakaj tržnica ni umeščena v strogo središče pred občinsko upravo, ampak v približno 30 metrov oddaljeno Starograjsko ulico. Režun je povedal, da so tržnico na omenjenem mestu zgradili zato, da bi obudili staro ulico, ki je bila nekoč ponos občine, v zadnjem času pa je tam ponudba zamrla. TS, foto: SHERPA Vodovod uspešno povezal obe občini ŠENTJUR, DOBJE - Občini sta kot partnerici tudi uradno končali projekt Povezovanje vodovodnih omrežjih obeh občin. Gradnjo vodovoda je sofinanciral Evropski sklad za regionalni razvoj. Z njim so zagotovili boljšo oskrbo s pitno vodo prebivalcev v krajevni skupnosti Planina pri Sevnici, ki spada v občino Šentjur, in večjega dela občine Dobje. Projekt je pomemben za obe občini, vendar ima za Dobje še dodatno težo. Vanj so namreč vložili svojo kvoto evropskih sredstev, ki jih zaradi časovne neusklajenosti niso mogli porabiti za gradnjo navezovalne ceste Repuš-Jezerce in ki so jih po že začetem delu preusmerili v obnovo stare šole. Občinski svet je v prejšnji zasedbi sklenil, da je vodovodna oskrba pomembnejša od spominske sobe Nika Kureta. Vodovodni sistem v tem delu Kozjanskega namreč ni omogočal novih priključkov, v sušnih obdobjih je vode celo primanjkovalo. Posebno poglavje je bila tudi kakovost pitne vode. Ta problem je zdaj dolgoročno odpravljen. Z zgrajenim omrežjem je vzpostavljena možnost preskrbe s pitno vodo za naselja Paridol, Repuš, Slatina in Presečno. Dogradili so vodovoda Kapsl-Dobje na območju Završ in Zg. Večjega Brda. Skupno je bilo zgrajenih 11 kilometrov vodovodnega omrežja z vsemi pripadajočimi objekti in ureditvijo dveh novih vodnih virov. Del omrežja je bil obnovljen. S tem se izboljšuje kakovost vodooskrbe za 846 prebivalcev v KS Planina in za 713 prebivalcev v občini Dobje. Za projekt so pridobili 530 tisoč evrov nepovratnih sredstev, celotna vrednost je znašala malo manj kot 1,3 milijona evrov. Obe občini z boljšo infrastrukturo na tem območju računata tudi na razvoj gospodarstva, turizma in ekološkega kmetijstva. StO Slovesno odprtje sta občini pripravili pri Robičevi žagi. Praznovanje se je nadaljevalo s tradicionalno etnološko turistično prireditvijo, 38. Angelsko nedeljo. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Lepši časi za podmladek steklarjev Z novimi vpisi obudili izvajanje programa tehnik steklarstva - Pri promociji poklica se je šolskemu centru pridružilo tudi gospodarstvo Šolski center Rogaška Slatina in podjetje Steklarna Rogaška zadnji dve leti skupaj intenzivno promovirata steklarski poklic. Predstavniki podjetja se pridružujejo obiskom šolskega centra v osnovnih šolah in poskušajo pojasniti, kaj primanjkljaj takšnega kadra pomeni za njihovo podjetje, je povedala Dubravka Berc Prah. »V Sloveniji je veliko steklarskega znanja. Če ga ne bomo zaščitili, lahko ostanemo brez njega. To bi bila zelo velika škoda,« je prepričana ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina Dubravka Berc Prah. ROGAŠKA SLATINA - V tamkajšnjem šolskem centru, kjer so letos sprejeli 82 novincev, so z vpisom v prvi letnik izjemno zadovoljni. Še posebej spodbudno je, da se mladi niso odločili le za vpis v programa gimnazije in optike, ampak da bo sedem dijakov letos obiskovalo program tehnik optik, ki ga lani zaradi premajhnega vpisa sploh niso izvajali. V Šolskem centru Rogaška Slatina sicer še vedno prevladuje vpis v program gimnazije, kamor se je vpisala več kot polovica dijakov. 31 dijakov bo obiskovalo program tehnik optik in sedem dijakov program tehnik steklarstva. Ravnateljica šolskega centra Dubravka Berc Prah je povedala, da je še posebej razveseljujoče, da letos z izvajanjem izobraževanja na področju steklarstva ne bodo imeli težav. »Zadnjih pet let za program tehnik steklarstva ni bilo nobenega vpisa. V lanskem šolskem letu omenjenega programa sploh nismo izvajali. Leto prej sta šolanje končali dve dijakinji. Letošnjih sedem dijakov se veseli dela s steklom, željni so učenja, za njimi so že prve ure praktičnega pouka.« Zaupanje v poklic steklarja Ravnateljica šolskega centra je pojasnila, da na izbiro poklica pri mladih vplivata predvsem širša družbena in gospodarska slika. Če je neka panoga v krizi, če službe niso zagotovljene ali se napovedujejo odpuščanja, potem starši in svetovalni delavci otrokom ne svetujejo, naj se odločijo za takšen poklic. Po besedah Dubravke Berc Prah so se razmere v steklarstvu zadnja leta izboljšale. Zgodbe o stečajih so potihnile, širi se glas o dobrem poslovanju Steklarne Hrastnik, k večjemu vpisu v program tehnik steklarstva je močno vplivala tudi Steklarna Rogaška. »To podjetje ob svojih dogodkih močno poudarja potrebo po kadrih. Steklarji so deficitaren poklic, na zavodu za zaposlovanje takšnih kadrov ni. Steklarna Rogaška za tovrstno izobraževanje ponuja tudi kadrovske štipendije. Med drugim jih je namenila vsakemu dijaku, ki se je vpisal v program tehnik steklarstva.« Zanimanje iz sosednje države Medtem ko so bili kraji v okolici Rogaške Slatine in Rogatca v preteklosti precej povezani s tistimi na hrvaški strani, je meja to povezanost nekoliko razrahljala, je pojasnila sogovornica. Odkar je Hrvaška del unije, se povezave znova krepijo. Tako kar štirje dijaki, vpisani v program tehnik steklarstva v slatinskem šolskem centru, prihajajo iz sosednje republike. Je pa ravnateljica pozdravila tudi projekt Steklarstvo - izzivi prihodnosti, ki ga je Ljudska univerza Šentjur s petimi partnerji pred časom uspešno prijavila na razpis Leonardo da Vinci. Glavni namen dveletnega projekta je prenoviti poklicna standarda nacionalne poklicne kvalifi- kacije steklopihalec in steklo-brusilec. Ko bo pridobivanje takšnega znanja možno, bo to po prepričanju Dubravke Berc Prah predvsem priložnost, da poklicno kvalifikacijo za omenjena poklica pridobijo odrasli. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA (Arhiv NT) Skrb za okolje in pitno vodo Končana gradnja sekundarne kanalizacije v Šempetru in Drešinji vasi - 128 urejenih novih priključkov, koliko bo priključenih uporabnikov? ŠEMPETER - Z blagoslovom in bogatim kulturnim programom so minuli teden odprli zadnji del zgrajene sekundarne kanalizacije v Šempetru in Drešinji vasi, ki jo je Občina Žalec zgradila s pomočjo evropskega denarja iz zloglasnega osmega javnega poziva. Kljub zapletom med gradnjo so bili obrazi občank in občanov na otvoritveni dan vedri. Kaj nova pridobitev pomeni za zneske na položnicah, se še ne da točno napovedati, tudi cena priključitve se med posameznimi objekti lahko močno razlikuje. A nekaj je jasno - več kot bo odjemalcev, ceneje bo. Projekt predstavlja del rešitve problematike odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju porečja Savinje. Skupna vrednost investicije je z davkom na dodano vrednost znašala več kot milijon evrov. Občina je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj prejela skoraj 590 tisoč evrov. Predmet osnovne investicije sta predstavljali gradnja sekundarne kanalizacije v skupni dolžini 2.426 metrov in obnova vodovoda v dolžini 1.775 metrov. »Potem se pojavi težava. Pred preplastitvijo cest se postavljajo vprašanja glede njihove razširitve in urejanja odvodnjavanja ter postavitve zaščitnih cevi za elektriko in javno razsvetljavo. Treba je urediti še kakšna lastniška razmerja, kar vse investicijo podraži. To pa ni sofinancirano s sredstvi Evropske unije, to mora zagotavljati občina. Vesel sem, da nam je vse to uspelo,« je ob slavnostnem odprtju povedal žalski župan Janko Kos. Čeprav v občini nekaj časa ne bodo gradili kanalizacij- skega omrežja, je ostalo še nekaj naselij, kjer bo v prihodnjih letih nujno treba urediti odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode. »Gre za Podlog, del Gotovelj in Ložnice, naselje Grušovlje, del Griž in Migojnic. Vendar se bo tu že pojavljalo vprašanje, ali zgraditi kanalizacijo ali sofinancirati vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav,« pravi župan Kos. Odločili se bodo za cenejšo možnost, je še dejal Kos. Osemodstotna podražitev Gradnjo omenjenega dela kanalizacije so spremljali številni zapleti, ki so projekt na koncu podražili za osem odstotkov. »Gre za dela, ki se izvajajo v zemlji, kjer je veliko tudi neoznačenih komunalnih vodov, poleg tega je bilo Pri gradnji sekundarnega kanalizacijskega omrežja so vodilni občinski predstavniki in vodstvo žalskega javnega komunalnega podjetja večkrat poudarili, da je vlaganje v kanalizacijsko infrastrukturo nujno, če želimo ohraniti kakovost podtalne vode tudi za zanamce. Tako so pri otvoritvi sodelovali tudi najmlajši občani. treba pri 130 starejših stanovanjskih objektih prilagoditi raven ceste ravni dvorišč. Tega projektanti nismo mogli predvideti,« je podražitev pojasnil Aleksander Žolnir, vodja urada za gospodarske javne službe v žalski občini. Poleg tega je gradbenim delavcem v Drešinji vasi precej težav povzročala še visoka raven podtalnice. So pa ob gradnji kanalizacije na novo uredili tudi osem ulic. »Ljudje del in pridobitev, ki so skrita pod zemljo, ne vidijo oziroma nanje hitro pozabijo,« meni župan. A nova preobleka ulic bo krajane še dolgo spominjala na posodobitve. Za to ureditev je občina namenila dodatnih 140 tisoč evrov, nekaj denarja je prispevala tudi Krajevna skupnost Šempeter. Njena predsednica Zdenka Jan pravi, da so težave in nesoglasja sproti reševali in danes, ko so gradbena dela končana, nanje tudi že pozabili. Zakonjšek bdel nad gradnjo Ves čas so gradnjo budno spremljali pri Javnem komunalnem podjetju Žalec, ki bo z novozgrajeno kanalizacijo tudi upravljalo. Kot je povedal direktor žalske komunale Matjaž Zakonjšek, je to izjemno velika in pomembna pridobitev tako zaradi izboljšanja bivanjskih pogojev občanov kot zaradi varstva okolja in podtalnice. »Vemo, da je pod nami sam gramoz in je zaščitna plast zemlje izjemno tanka ter da vse, kar spustimo v tla, zelo hitro spustimo tudi v talno vodo. Zato smo dolžni in moramo poskrbeti, da ohranimo čistost te talne vode tudi za zanamce. Da jo bodo lahko naši otroci uporabljali kot pitno vodo še naprej.« Celoten projekt - v Šempetru in Drešinji vasi - zagotavlja 128 novih hišnih priključkov na kanalizacijski sistem s čiščenjem, povečanje števila uporabnikov kanalizacijskega sistema Žalec za 358 prebivalcev, izboljšanje oskrbe s pitno vodo iz vodovodnega sistema Žalec za 266 prebivalcev, povečanje števila uporabnikov Centralne čistilne naprave Kasaze in varovanje podtalnice ter okolja. »Več kot nas je, ceneje je« Predstavnike občine in komunalnega podjetja čaka še ena precej težka naloga. Ljudi morajo prepričati, da se v najkrajšem možnem času priključijo na novozgrajeni sistem. »Upam, da ne bo treba nikogar s prisilo in z inšpekcijo pripraviti do tega,« je oster župan. Zakonjšek ob tem dodaja: »Mi se bomo vsekakor trudili, da bomo vse te objekte čim prej priključili na sistem in s tem omogočili ljudem višjo kakovost bivanja, po drugi strani pa bomo poskrbeli za okolico, za talno vodo in v končni fazi za to, da se bo ta investicija stroškovno razdelila na čim več uporabnikov in se bo s tem zmanjšal vpliv na ceno omrežnine, ki bi lahko šla tudi v višje sfere.« LEA KOMERIČKI Foto: GrupA 8 KRONIKA Tudi starši kdaj pomagajo zalivati konopljo Gojenje konoplje donosen posel do obiska policije Največ konoplje, ki jo pridelajo na našem območju, prodajo na Celjskem. A obstajajo tudi primeri, ko jo v večjih količinah poskušajo pretihotapiti v tujino. Letos so celjski policisti že večkrat poročali o zasegih konoplje in najdbah laboratorijev oziroma prostorov za gojenje te prepovedane droge. Tisti, ki konopljo pridelujejo in jo nato prodajo preprodajalcem, vedo, da je to donosen posel. Če uspejo vzgojiti na primer samo kilogram konoplje, jo lahko prodajo za kar tri tisoč evrov, kar je lep zaslužek, če na vrata prej ne potrkajo policisti. Poleti je bilo nekaj več zasegov kot v v začetku leta, saj so ravno toplejši meseci za pridelavo te droge najbolj primerni. Nekateri so - sodeč po količini zasežene konoplje - imeli kar dobro letino. Pridelava konoplje je pri nas še vedno najbolj privlačna med vsemi vrstami in oblikami pečanja z drogo. Tudi zato, ker gre dobro v prodajo, saj je na trgu zelo zaželena, pri čemer je tudi najlažje in najhitreje dostopna. Vedno bolj na žalost med mladimi. Ti danes, kar opažajo tudi na policiji, raje kupijo dva >jointa< za 10 evrov - to jim da občutek, da so bolj sproščeni - kot da bi kupili cigarete in alkohol, za kar bi odšteli pravzaprav še več. Gojenje konoplje zanimivo tudi za starejše Med pridelovalci konoplje so različni profili ljudi. Če kdo misli, da gre samo za odvisnike, se moti. Javna skrivnost je, da ni nujno, da ljudje, ki morda doma gojijo konopljo, tudi sami uživajo to drogo. Tudi prekupčujejo ne, vsaj uličnim odvisnikom ne. Praviloma imajo stik s prekupčevalci, ki od pridelovalcev kupijo večjo količino, kilogram ali več, nato jo prodajajo naprej. Ali drugače: od kilograma konoplje imata dobiček tako pridelovalec kot prekupčevalec, ki to drogo »spravi« do odvisnikov ali tistih, ki jo kadijo občasno. Tako se med gojitelji konoplje znajdejo brezposelni in tisti, ki imajo službo, vendar si s pridelavo te droge nekoliko izboljšajo stanje v denarnici. A obstajajo teudi povratniki, ki jih ovadba ali obsodba zaradi Kot dodaja pomočnik komandirja PP Celje Rok Na-veršnik, je uživanje marihuane pri nas še vedno zelo razširjeno predvsem med mladimi. Zato policija izvaja pogoste obhode, predvsem v okolici srednjih šol. Kajenje marihuane ni tuje niti višjim razredom osnovnih šol, saj kar nekaj prekupčevalcev izsledijo v njihovi okolici. »Letno dobimo kar nekaj prijav oziroma klicev staršev, ki morda pri otrocih opazijo drugačno obnašanje ali znake, ki kažejo na to, da bi lahko otrok užival marihuano,« dodaja Naveršnik. Sredi avgusta so policisti ovadbo spisali še zoper 38-letnega Celjana, ki je konopljo gojil kar na vrtu stanovanjske hiše in na cvetlični gredi. istega kaznivega dejanja in odkritja pridelave ne izučita. »Tisti, ki jih ovadimo, oziroma tisti, zoper katere zaradi pridelave konoplje ukrepamo, so stari od 20 do 40 let, čeprav se med ovadenimi najdejo tudi starejše osebe,« je povedal Rok Naveršnik, pomočnik komandirja Policijske postaje Celje. Na primer zakonca, stara približno 60 let, sta na območju Šentjurja pred časom gojila skoraj 800 sadik konoplje. Zanimiv je tudi primer ženske, starejše od 80 let, ki je očitno vnuku pomagala pri gojenju konoplje na območju Žalca. Višek takšnih odkritij radiocelje RAZPIS ZA RADIJSKEGA VODITELJA/VODITELJICO Pridruži se voditeljski ekipi Radia Celje! Si komunikativen/a, odgovoren/a, kreativen/a in zanesljiv/a? Potem si pravi/prava za nas. Če že imaš izkušnje s področja vodenja radijskega programa, še toliko bolje. Prijave s kratkim življenjepisom sprejemamo do 25. septembra 2015 na naslovu radio@nt-rc.si ali na Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom »Razpis za radijskega voditelja/voditeljico«. Samo lani je celjska policija v sklopu podobnih preiskav zasegla skoraj 140 kilogramov konoplje in odkrila 31 nasadov te rastline. Nekateri se ne ukvarjajo samo z gojenjem, ampak tudi s pridelavo drugih drog. 30-letni Celjan, ki so ga ovadili julija, je tako prideloval še halucinogene psihoaktivne gobe, ki jih je že imel shranjene v zamrzovalnem delu hladilnika. Takole je imel urejen vhod v »pridelovalnico« konoplje. nasadov se je zgodil pred leti na območju Slovenske Bistrice, kjer sta konopljo gojila 70-letnica in deset let starejši moški, ki sta nasad zavarovala celo z ročno bombo. Izdajalski vonj konoplje Tudi starejši zavestno storijo takšno kaznivo dejanje, a ne vsi. Policisti namreč v preiskavi tudi ugotovijo, da starši ali stari starši pač pomagajo otrokom ali vnukom pri zalivanju rastlin, za katere niti ne vedo, kaj so in da je njihovo gojenje kaznivo. Nekateri na primer niti ne vedo, kaj je v Ravno pred dnevi so celjski policisti ovadili 42-letnega Celjana, pri katerem so pri hišni preiskavi našli prostore za gojenje konoplje in tudi več sadik te rastline. V kletnih prostorih hiše je imel kar tri posebej prirejene prostore za gojenje konoplje in približno 120 večjih rastlin. V gospodarskem poslopju ob stanovanjski hiši so v dveh rastlinjakih našli še več kot 200 rastlin konoplje. V preiskavi so mu zasegli tudi pripomočke za pridelavo droge. njihovih hišah. Ponekod pridelovalci namreč uredijo vse prostore v hiši v laboratorije, ne da bi lastniki to vedeli. Med lastniki so tako lahko starši, svojci ali le najemniki, ki se jim še sanja ne, kaj se dogaja v njihovi nepremičnini. Bolj previdni bi morali biti predvsem lastniki, ki oddajajo v najem hiše ali počitniške hiše na podeželju. Tam je namreč takšnih pridelovalcev največ. Razlog za gojenje na podeželju je vonj. Konoplja ima specifičen vonj, zato je več možnosti, da policisti storilce hitreje odkrijejo v stanovanju v stanovanjski soseski, kjer ta vonj morda moti več ljudi, ki zadevo tudi prijavijo. Ravno v zadnjem času so na celjski policiji zabeležili več anonimnih prijav klicateljev, ki so policistom sporočili svoje sume, da njihov sosed v bližini goji konopljo. Zato pridelovalci raje odidejo na mirno podeželje ali na bolj odmaknjeno območje, kjer vonj konoplje nikogar ne moti oziroma je manj verjetno, da ga bo kdo v okolici zaznal. Ljudje vedno bolj prijavljajo Vendar so zdaj ljudje na podeželju bolj občutljivi in to, da se v njihovi bližini dogaja Nekateri imajo takole »vzorno« narejeno. nekaj sumljivega, zdaj hitreje prijavijo. »Da, dobimo takšne prijave s podeželja. Ljudi moti, ko vidijo ljudi, ki jih ne poznajo, v svoji okolici in opazijo, da na neki lokaciji ne živijo. Bojijo se zaradi lastnih otrok in želijo zajeziti prodajo drog,« omenja Naveršnik. Svoja opažanja policiji najraje sporočijo anonimno, saj se bojijo maščevanja tistih, ki jih prijavijo, ali pa ne želijo pričati v kasnejšem postopku. Preverjanje anonimnih prijav pokaže, da so nekatere lažne, a v večini primerov policisti po zbiranju obvestil res stopijo pridelovalcem na prste. »Vsako anonimno obvestilo vedno vzamemo resno in ga raziščemo,« dodaja Naveršnik. Toda takšno raziskovanje prijavljenega suma vedno ni tako zelo preprosto. Policija namreč ne sme kar tako potrkati na vrata nekomu in pregledati prostorov, sploh ne brez odredbe sodišča. Da jo dobi, morajo obstajati utemeljeni sumi in dokazi. Naveršnik o metodah dela policistov ne govori, a je razumljvo, da v takšnih primerih uporabljajo skrite metode dela. Tudi opazujejo okolico. Tehnološko napredni Pri tem so pridelovalci zviti in tudi tehnološko dokaj napredni. V svojih laboratorijih imajo napredne tehnične pripomočke, s katerimi si olajšajo gojenje konoplje. Gredo celo še dlje: prostore za gojenje si uredijo na tak način, da jih je težko odkriti s prostim očesom. Tako se je zgodilo pred tedni, ko so policisti opravljali hišno preiskavo pri 30-letnem Celjanu. Pod sedežno garnituro v dnevni sobi so opazili izstopajočo laminatno talno oblogo, pod katero so odkrili manjša vrata, ki so vodila do izjemno dobro opremljenega prostora, prirejenega za vzgojo konoplje. Ko policija ovadi in zaseže konopljo nekemu pridelovalcu, to pomeni primanjkljaj pri dobavi tovrstne droge na trgu. Vendar si prekupčevalci, ki konopljo odkupujejo, s tem ne belijo glave. Saj se praviloma že v kratkem času pojavi nekdo drug oziroma drogo nato nabavijo na drugem območju. A če policisti izsledijo prekupčevalca, vedno preiskujejo, kje je drogo, ki jo prodaja, dobil. Vendar je prekupčevalec v tem primeru slab vir, saj svojega »dobavitelja« ponavadi ne izda. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT PRILOGA Samo tehtni argumenti in dejanja štejejo Ob prazniku občine z županom Petrom Misjo Župan, ki ne opleta z znanstvenimi nazivi, s ponosom pove, da je strojevodja, da igra deset glasbil in da je po duši predvsem športnik. »To je od vsega najbolj pomembno. Pri športu se naučiš vztrajnosti, trdega dela in predvsem tega, da za zmago prideta poraz in potem spet zmaga. Porazov v politiki marsikdo ne zna najbolje prenašati.« Ena njegovih najbolj očitnih veščin je zagotovo učinkovitost. A ne tiste vrste, ki človeku ne dovoli imeti svojega mnenja. Vseeno pa avtoritarno zatre vsakršno brezplodno razpredanje. »V začetku sem videl, da neskončne razprave na občinskem svetu, v turistični zvezi in raznih odborih ne vodijo nikamor. Vedno pa prisluhnem tehtnim argumentom. In se obrestuje. Temu ne more nihče oporekati. Rezultati so vidni,« je odločen. Naj bo še tako klišejsko, ob občinskem prazniku pač ne moreva mimo tistega, kar vas je v preteklem letu kot župana navdajalo z največjim ponosom. Bilo je zelo pestro leto, a ne samo v investicijskem smislu. Vse občine v tem koncu se lahko pohvalimo z veliko investicijo - gradnjo vodovodnih sistemov sedmih občin. Od tega je vrednost del v naši občini znašala tri milijone evrov. Druga velika stvar je končana kolesarska steza, ki smo jo gradili v povezavi tako z direkcijo za ceste kot z Občino Rogaška Slatina, vredna pa je približno šest milijonov evrov. Uspeli smo urediti kar nekaj odsekov cest, kanali- zacijski sistem v Pristavi in v Sedlarjevem, veliko je urejenih plazov, a tudi pri družbenih dejavnostih je mogoče kaj pokazati. Ogromno smo vlagali v športne objekte, letos je dokončno energetsko obnovljena šole, v teh dneh pa bo izveden tudi tehnični prevzem za 300 kvadratnih metrov veliko moderno urejeno zbornico v šoli. Če dodam še to, da smo imeli celo vrsto različnih prireditev, da beležimo rekordno število gostov v občini, da smo lani dobili prvo nagrado za urejenost med zdraviliškimi kraji, je za nami v vseh pogledih uspešno leto. Ko govorimo o kanalizacijskih sistemih in kolesarskih stezah, imate za razliko od številnih občin večino projektov že pod streho. V čem je skrivnost tako dobrega črpanja evropskih sredstev? Imamo eno najmanjših občinskih uprav v Sloveniji, tudi sam župansko funkcijo opravljam nepoklicno. Dobro smo preučili možnosti in jih izkoristili, ko se je to še dalo. Tako smo v prvem valu uredili večino cest, sproti gradili kanalizacijo in tako naprej. Veliko je bilo razpisov in veliko možnosti, a je res, da smo projekte pripravljali vnaprej, torej na zalogo. Pri velikih projektih - to so tisti, vredni več kot pol milijona evrov - je običajno največji problem reševanje lastništev in služnosti. A učinkovitost je visoka tudi zato, ker to na terenu rešujem sam. Tovrstnih pogodb je na 21-kilometrski trasi vodovoda in 20-kilometrski »Nedvomno se me bodo spomnili po 300 hruškah, ki rastejo proti Olimju. To je nekaj, česar nimajo nikjer v Evropi. Zagotovo bodo kdaj s kakšno težave, ampak ob takšnih izjemnostih se vzpostavlja spodbudno okolje za celo vrsto podjetnih pobud in novih delovnih mest.« dnost, če živiš v urejenem in lepem okolju. Z gospodarskim ministrom Zdravkom Počival-škom zelo dobro sodelujeta. Ima od te naveze kakšno korist tudi Podčetrtek? Oba že na turističnem področju dolgo opravljava tudi nekatere funkcije na državni ravni. Tako sva velikokrat hodila v prostore, kjer zdaj on uraduje. Izredno hitro je v operativno politiko prenesel učinkovite prijeme iz gospodarstva. Je izredno dober minister in verjamem, da se visoko uvršča. A kar se projektov tiče, minister tako ali tako nima prav veliko manevrskega prostora. So veliko »manjši« ljudje, ki ti lahko zagrenijo postopke. Mogoče je ta najina navezava za Podčetrtek celo smola. Občina je v preteklosti pridobila 12 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Toliko jih zagotovo ne bo več. Vsak odobren projekt bi hitro pripisovali tej navezi. Vsekakor pa je za regijo v celoti dobro, če ima minister realen vpogled dogajanje in vizijo za to območje. Vaša funkcija kot predsednika Turistične zveze Slovenije je določena prednost. Je, čeprav zahteva izredno veliko odrekanja. Tudi to funkcijo namreč opravljam neplačano. Za zasluge si štejem, da smo delovanje zveze izredno racionalizirali in poslovanje stabilizirali. Turistična društva imajo za razvoj lokalnega turizma velik pomen in vesel sem, da bo država podprla ta prizadevanja z razpisom za sofi- »Glavni projekti za prihodnjih nekaj let so razvoj Vo-narskega jezera, ureditev lastništva in obnova gradu Podčetrtek ter vzpostavitev železniške proge proti Zagrebu. Prepričan sem, da nam bo uspelo.« nanciranje prireditev. To je moje poslanstvo. Verjamem, da ima turizem prihodnost in tudi prepoznavnost Podčetrtka je po moji zaslugi večja. Letos 110-letnico praznuje turistično-olepševalno društvo. Od takrat ko je ustanovilo Terme Olimia, so te naredile ogromen razvojni korak. So še del lokalnega življenja? Terme so gonilo gospodarskega razvoja. Prvi prelom se je zgodil leta 1971, ko so jih prevzele železnice. Potem je prišel Zdravko Počivalšek, izkoristil evropska sredstva in rezultati so neverjetni. Mi v lokalni skupnosti pa smo poskrbeli za vso ostalo infrastrukturo. Mislim, da smo dober primer povezanosti med gospodarstvom in lokalno skupnostjo. Ljudje so sčasoma - dobili smo zlato priznanje za Olimje leta 2009 in za Podčetrtek leta 2013 - ponotranjili, da smo turistična občina in vsak k temu prispeva po svojih močeh. Terme se odpirajo in sodelujejo z lokalno skupnostjo. Enkrat na teden lahko gostje jedo v kateri od okoliških gostiln, ob tem se razvija cela vrsta lokalnih podjetnikov in manjših turističnih ponudnikov. Na tem področju lahko rečem, da smo res primer dobre prakse. SAŠKA T. OCVIRK Foto: arhiv NT OBČINA PODČETRTEK V ŠTEVILKAH Površina km Število prebivalcev Število moških Število žensk Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) Število zaposlenih oseb Število samozaposlenih oseb Število registrirano brezposelnih oseb Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo (EUR) Število podjetij Število osebnih avtomobilov 2 61 3.328 1.678 1.650 1.369 727 313 193 1.193,26 264 1.788 Vir: Statistični urad RS, podatki za leto 2013 trasi kolesarske steze več sto. Cena kmetijskega zemljišča je evro na kvadratni meter, mi plačujemo po pet evrov, medtem ko za ceste odškodnin ne plačujemo. Se zgodi, da se s kom tudi ne da pogovoriti. Tisti delčke kolesarske steze bomo pač naredili čez nekaj let. Trenutno načrtujemo še dokončanje kanalizacijskega sistema v Sv. Emi in večjo čistilno napravo v Podčetrtku. Predvidevamo namreč, da bo sedanja v nekaj letih premajhna. Treba je misliti korak vnaprej. Ko smo leta 2005 gradili vrtec, smo imeli 50 otrok, danes jih imamo 170. Smo ena redkih občin, kjer prebivalstvo raste, povprečna starost pa se niža. Vsekakor je dodana vre- 10 PODČETRTEK PRAZNUJE Kraj, kjer nobe Podobo Podčetrtka že več kot stoletje sooblikuje tudi tamkajšn Grad Podčetrtek je od daleč še vedno eden najlepših slovenskih gradov. Bo tudi od blizu še v času naših življenj zasijal v lepši luči? Občina nad urok zakletega grajskega lastništva Grad Podčetrtek s svojo nedorečeno usodo občino obremenjuje že vsaj desetletje, saj predstavlja eno najbolj črnih točk v kraju. Potem ko je leta 1989 prešel v zasebno last, lastnika kljub drugačnim zavezam v pogodbi za njegovo ohranitev nista storila nič. Občina si zdaj v okviru svojih zakonskih pristojnosti prizadeva sprožiti prodajo in najti strateškega lastnika z vizijo. Grad izhaja iz sredine 13. stoletja. Prvo večje opustošenje je doživel pred 500 leti ob znamenitem kmečkem uporu. Leta 1874 so ga grofje Attemsi temeljito obnovili in uporabljali kot letno rezidenco. Po drugi svetovni vojni je bil bolj ali manj prepuščen ropanju in propadanju. Leta 1989 sta ga od takratne občine kupila ljubljanski profesor Dimitrije Džokić in poslovnež George Zečević. Občina je s podporo ministrstva za kulturo popravila vsaj streho, da se stavba ni sesedla sama vase. Proti neodgovornima lastnikoma, ki v petih letih svoje lastnine nista niti fizično zaprla in zavarovala, je občina vložila odškodninsko tožbo. Džokić je svoj petinski delež posledično prepustil občini. Po smrti drugega lastnika so na pogovore oziroma prodajo pripravljeni tudi njegovi dediči. In kot smo lahko že večkrat slišali na občinskem svetu v Podčetrtku, je zainteresiranih kupcev kar nekaj. A tokrat se je zapletlo z državnim lastništvom. Država z nerazumno ceno zemljišč Kot pravi župan Peter Misja, nekaterim birokratskim zapletom človek enostavno ne more priti do konca. »S tem problemom se ukvarjamo že vse od leta 2005. Ko smo končno našli skupni jezik z lastnikoma oziroma njunimi dediči, se je izkazalo, da je državni sklad kmetijskih zemljišč lastnik dveh parcel na območju gradu. Če bo vztrajal pri ceni 45 evrov za kvadratni meter, bi ta zemljišča stala več kot cel grad.« Tega seveda ne bo sprejel noben kupec. Vendar Misja ostaja optimist, da bodo tudi na tej ravni našli kompromisno rešitev. A kar je že bolj ali manj jasno, je, da bo grajska kašča prešla v last občine. Kakšna protokolarna soba na gradu bi ji sicer prišla prav, a vsekakor to ne bo v tem objektu. Zaradi dotrajanosti bo kaščo namreč najverjetneje treba podreti. StO, foto: SHERPA Trg, v katerem so bili tržni in sodni dnevi vsak četrti dan v tednu, je bil v začetku prejšnjega stoletja pomembno središče ob glavni prometni žili med Hrvaškim Zagorjem in Dolenjsko s Štajersko. Nad njim se še danes bohoti mogočen grad, ki so ga uporabljali kot letno rezidenco. In ker je družina Attems v teh krajih preživljala lepši del leta, ji ni bilo vseeno, v kakšno okolje prihaja. Že tako obrtniško in gostinsko razvit kraj je na pobudo grofa leta 1905 dobil Turi-stično-olepševalno društvo Podčetrtek. Čeprav so bili časi drugačni, tehnike ni bilo praktično nobene, prometne poti so bile okorne in počasne, je nekaj še danes nespremenjeno. Podčetrtek se še vedno uvršča med najlepše kraje v svoji kategoriji. V eni najstarejših hiš v kraju že 80 let živi Inka Golež. Kot pravi, bi avtohtone Podčetrt-čane lahko danes preštela na prste dveh rok. Veliko stvari se je z leti izboljšalo in moderniziralo, a veliko je tudi takšnega, kar si nostalgično želi nazaj. »Pred vojno je bilo v strogem središču kraja komaj dvesto prebivalcev. V turističnem društvu smo bili praktično vsi. Bili smo kot ena velika družina,« pove dolgoletna vodja hotelov v sosednji Rogaški Slatini in ena najstarejših članic v domačem turističnem društvu. »Tudi najbolj skromne družine so vsako pomlad prebelile svoje kočice, vsi so skrbeli, da so bile trate vedno pokošene, in nobene gospodinja si ni mogla privoščiti, da ne bi imela vrta do popolnosti urejenega.« V restavraciji vam nudimo: domače svetlo in temno pivo Haler domač radier z okusom limete pice iz krušne peči, razne hišne specialitete, kot so pečena krača, pivska klobasa ... »Turistično društvo je imelo izjemno aktiven podmladek v šolskem krožku. Otroci so domov prinašali zgodbe, izkušnje in tudi sadike rož. Sekcija za olepševanje kraja je nagradila tiste, ki so se na tem področju najbolj izkazali. Otroke smo vedno učili, da noben človek, ki ga srečaš v kraju, ni tujec, ampak naš dragi gost. In še danes se ljudje čudijo, ker pri nas otroci pozdravljajo. Še vedno,« je ponosen upokojeni ravnatelj Jože Brilej. okoliških vasi takrat ena sama žalost. »Pa si poglejte danes na primer Olimje. Kot cvetoč šopek rož je.« Z lesom obložili jamo in se šli »toplice« Vizionarska trojica je znala videti tudi dlje od lepih fasad. »Kmetije so se praznile, ker na njih ni bilo več mogoče preživeti, industrije v bližini ni bilo nobene. Tako smo na-praskali denar za prve vrtine,« o poskusih iskanja termalnega izvira pripoveduje Brilej. Geološka žilica župnika Strnada in že dolgo znano kopališče v Harinih Zlakah na hrvaški strani sta dajala upanje, da bi nedrja Rudnice, nekdanjega vulkana, lahko skrivala kaj dragocenega. Ko je na območju današnjega parka Aqualu-ne iz zemlje res bruhnila topla voda, so bili vsi iz sebe. »Udarniško smo izkopali bazen, ga obložili z lesenimi deskami in se šli >toplice<.« Turistično društvo je v naslednjih letih Atomske toplice ustvarilo praktično iz nič. Otroci v šoli dnevna kosila in ponudbe za večje skupine sobe in apartmaje po ugodnih cenah Mihaela Juričan vodi Turistično -olepševalno društvo Podčetrtek zadnja štiri leta. Kot predstavnica mlajše generacije ubira sodobne pristope. Profil Podčetrtek nekoč in danes je na omrežju Facebook že v prvem mesecu dobil 300 prijateljev in več kot 500 »všečkov«. Šolski asparagus za domača okna Cvetoč kraj, ki je imel pred vojno dva zdravnika, lekarno, pet gostiln, štiri trgovine, dva čevljarja, klobučarno, dva krojača, pošto, kovača, šolo, financarje, žandarje in celo industrijo umetnih rož, ki so jih izvažali po vsej Evropi, je po osvoboditvi začel vidno nazadovati in usihati. Vojna je pustila usodne sledi, sodobne prometnice so kraj obšle in trg se je začel počasi prazniti. V tistem času je prišel v kraj nov učitelj. Jože Brilej ni čisto natančno vedel, kam ga z družino vodi nova služba. A njegov nemirni duh je bil imun na ravnodušno vdanost v usodo nekaterih domačinov. Leta 1958 je kot znanilec boljših časov v kraj pripeljal vlak. Skupaj z vplivnimi krajani, Francijem Renierjem in z župnikom Friderikom Strna-dom, so Turistično-olepševal-nemu društvu dali nov polet. »Turistični podmladek smo vzgajali tudi v šoli. Najbolj me je na primer motilo, da ob mojem prihodu na nobenem oknu v kraju ni bilo rož. In smo v šoli začeli vzgajati cvetlice. Otroci so jih nosili domov in kmalu se je zavest, da je pomembno živeti v lepem okolju, da so pomembna dejanja in ne besede, razširila tudi med starši.« Kot pravi danes 91-letni Brilej, je bila podoba Podčetrtka in še bolj PODČETRTEK PRAZNUJE 11 n dan ni izgubljen že 110 let je turistično društvo Jože Brilej, upokojeni učitelj in ravnatelj, živi v Podčetrtku že več kot 60 let in kot pravi, ima kljub dopolnjenim 91 letom še vedno cel kup načrtov za turistični razvoj kraja. so delali reklamne letake, na zemljišču današnjega štadiona za šolo je zraslo naselje lesenih hišk, ki so ga poimenovali Brioni, glas o zdravilni vodi je v zasilni bazen privabil toliko obiskovalcev, da so stvari počasi uhajale iz rok. »Atomske toplice so ustvarili zanesenjaki. In domačini. Prostovoljci, ki za svoje delo niso prejeli nobenega plačila,« se tistih časov spominja Inka Atomske toplice je konec leta 1974 obiskal maršal Tito in se domačinom v spomin zapisal z izjavo, da eni hodijo na romanja k Mariji, drugi pa v Atomske toplice. »Kar je lepo in prav, naj tako še dolgo ostane,« je bil navdušen nad zdraviliščem, za katerega so pravili, da celo plešastim vrne izgubljene lase. »Včasih je bilo samoumevno, da smo vsi prebivalci tudi člani turistično-olepševalnega društva. Bolj smo bili povezani. Danes se žal dogaja, da se tudi sosedje komaj še poznamo. Prišleki nimajo več navade, da bi se ob vselitvi predstavili. Sicer pa nas je avtohtonih Podčetrtčanov komaj še kaj,« ugotavlja Inka Golež. Golež. Ona je bila v vlogi prve receptorke. V 70. letih je termalno kopališče prevzela hčerinska družba železnic TTG -transport, turizem, gostinstvo. In vse drugo je zgodovina. V vseh časih so turizem ljudje V zadnjih štirih letih je vodenje društva prevzela Mihaela Juričan. Pred njo je zahtevna naloga, kako Podčetrtek je imel v začetku prejšnjega stoletja živahno trško jedro, kjer so se prebivalci spogledovali s turistično razvito Rogaško Slatino. Po vojni je bilo prav turistično-olepševalno društvo tisto, ki je v kraj spet povrnilo barve. Turistično-olepševalno društvo Podčetrtek je bilo na pobudo grofa Attemsa in nekaj zavednih krajanov ustanovljeno leta 1905. Spodbudil jih je razvoj sosednje Rogaške Slatine, v Podčetrtek so namreč v dobre gostilne že takrat prihajali ljudje od blizu in daleč. zgodovinsko pomembnemu društvu dati poslanstvo tudi v sodobnem času. »Večina članov je starejših, mladim društva v sodobnem načinu življenja težko ponudijo kaj zares privlačnega,« pravi sogovornica. A kljub temu uspešno ubirajo moderne pristope. Razstava na prostem ob glavni cesti skozi kraj domačinom in naključnim obiskovalcem pripoveduje stoletno zgodbo razvoja Podčetrtka. Na zadnji fotografiji so zbrani krajani na krožišču. »Fotografirali smo se ob koncu prvega flash moba. Za 110 sekund smo zamrznili gibanje in tako počastili 110 let društva. Na fotografiji smo izpostavili ljudi, ker turizem smo ljudje. Ne stavbe in ne infrastruktura.« Odziv je spodbuden. Čeprav je v Podčetrtku danes turizem v prvi vrsti stvar velike delniške družbe in številnih posameznikov, ki si na ta način ustvarjajo svoj kos kruha, društvo še vedno ohranja svojo vlogo povezovanja in ustvarjanja vsebine - pa naj gre za tradicionalni Lovrenčev sejem ali zbiranje prijateljev in »všečkov« na turističnem profilu domačega kraja družabnega omrežja Facebook. SAŠKA T. OCVIRK, foto: SHERPA PRILOGA Radeč Spodbujati želijo manjša podjetja V gospodarstvu ne želijo več staviti le na enega konja - V teh dneh gostijo ribiško elito Prireditve in odprtje ra-deške tržnice ter igrišča na Jagnjenici so letos najavili občinski praznik občine, ki se je razvila iz trga ob izlivu rečice Sopote v Savo. Odkar so znova zagnali stroje v tamkajšnji papirnici, se umirjajo težave z brezposelnostjo, ki se je z 20-odstotne v zadnjem času vrnila bliže državnemu povprečju. Po besedah župana Tomaža Režuna so občinska uprava in javni zavodi v zadnjem letu še močneje zategnili pas in iskali prihranke. Prihodnji izziv bo, kako v občini ohraniti in spodbujati manjša podjetja. Obdobje od zadnjega občinskega praznika je bilo za Tomaža Režuna polno novosti, saj je bil prvič izvoljen za župana. »Najprej je bilo treba nekaj spoznavanja in uvajanja v delo, čeprav sem razmere v občini poznal dovolj dobro, glede na to, da sem bil prej občinski svetnik in direktor komunale. Od nekdanje županje sem prevzel »odprte« projekte in s podobnim tempom nadaljujem načrtovanje naložb in reševanje problemov, ki jim imamo v naši občini,« je povedal. Radeče imajo za leto 2015 tako imenovani sanacijski proračun - kje ste iskali prihranke in kako bo to vplivalo na prihodnji razvoj občine? Najprej bi rad pojasnil vzroke za sanacijski proračun. Ker sem v javno upravo prišel iz gospodarstva, sem bil presenečen, da lahko država občinam kar odvzame nekaj, za kar je prej obstajal nek dogovor. Občine torej sploh nismo vedele, koliko denarja bomo letos imele na razpolago, vse pa smo imele »odprte« projekte, ki jih je bilo treba plačati. Kje smo prihranke iskali v Radečah? Zelo skrbno naročamo material in zbiramo ponudbe. Varčujemo tudi pri drugih večjih postavkah, kot so ogrevanje, nakup kurjave, zavarovanja ... Sestali smo se z direktorji vseh javnih zavodov. Vsi so moje predloge sprejeli in rezultati so res zelo dobri. Privarčevali smo lep znesek, projekti so poplačani, svoje obveznosti redno poravnavamo. Kakšna je sicer gospodarska slika v občini in kako kaže glede brezposelnosti? Brezposelnost v občini je zelo odvisna od papirnice. Ko se je delo v njej ustavilo, je bila brezposelnost več kot 20-odstotna. Odkar tovarna spet obratuje in zaposluje, je trenutno brezposelnost 12,4-odstotna. Iz tega je razvidno, da je zaposlovanje močno odvisno od enega podjetja, kar v primeru, da se tam kaj zalomi, ni dobro. Zdaj je naloga občine spodbujanje malega obrtništva in malih podjetnikov. Kakšne spodbude imate v mislih? Med njimi je radeška tržnica, kamor lahko pridejo ponudniki in se predstavijo občanom. Poleg tega smo bili zaradi velike brezposelnosti vključeni v tako imenovano problemsko območje, zaradi česar smo bili deležni nekaterih ukrepov in možnosti za črpanje določenega denarja. Pravkar se o podjetništvu usposablja že druga desete- rica naših občanov, ki imajo svoje podjetniške ideje. A vendar ste bili z županoma občin Trbovlje in Hrastnik kritični do nekaterih ukrepov v sklopu programa za problemsko območje. Zakaj? Program ima več postavk. Nekatere se niso izkazale za najboljše. Na primer tista, kako v naše občine pripeljati nove gospodarske družbe. Infrastruktura in ceste so zelo slabe, pristojni ministri pa so nam dejali, da za sanacijo prometnih povezav ni denarja. Zato smo slabe volje. Če želimo privabiti gospodarstvenike, jim moramo omogočiti boljšo logistiko in infrastrukturo. Država pa še vedno ni izpolnila svojih obljub glede denarne pomoči pri ponovnem zagonu podjetja Radeče papir Nova. Eno od področij, ki ga želite razvijati v Radečah, je turizem. Kako vam uspeva OBČINA RADEČE V ŠTEVILKAH Površina v km2 52 Število prebivalcev 4.356 Število moških 2.154 Število žensk 2.202 Število delovno aktivnih prebivalcev (po prebivališču) 1.626 Število zaposlenih oseb 684 Število samozaposlenih oseb 196 Število registrirano brezposelnih oseb 382 Povprečna mesečna bruto plača na zaposlenega (EUR) 1.301,49 Povprečna mesečna neto plača na zaposlenega (EUR) 873,10 Število podjetij 312 Število osebnih avtomobilov 2.255 Župan Radeč Tomaž Režun, ki občino vodi nepoklicno, sicer pa je kot vodja proizvodnje zaposlen v podjetju Radeče papir Nova, je pohvalil delo vseh društev v občini, ki ob občinskem prazniku pripravljajo pestro prireditveno dogajanje. Na slavnostni seji minuli torek so podelili letošnja občinska priznanja. Zlatnik Občine Radeče sta prejela Jožef Petauer za dolgoletno aktivno delovanje in dosežke na različnih področjih lokalnega življenja ter Prosvetno društvo Vrhovo za aktivno delo in izjemne dosežke na področju kulture v kraju, občini ter v mednarodnem prostoru. Srebrnik občine so za aktivno delovanje na različnih področjih lokalnega življenja prejeli Velja Hudoklin, Miran Prnaver in Jože Blas. privabljati obiskovalce in širiti ponudbo? Po gradnji elektrarne na Savi močneje razvijamo splavarjenje, za katero je precej zanimanja. Zgradili smo večnamensko stavbo Savus, kjer je na voljo gostinska ponudba, tam so še prostori za splavarje in nekakšen turističnoinfor-macijski center. Poskušamo privabljati enodnevne goste, vendar se vse bolj kaže, da se bomo morali bolj povezovati z ostalimi občinami v regiji. Tako bomo goste lahko zadržali dlje časa. Imamo pa v naši občini tudi izvrstne pogoje za športni ribolov. Tudi letos gostimo tekmovanje na najvišji svetovni ravni, in sicer svetovno prvenstvo v moštveni konkurenci, ki se ga udeležujejo ekipe iz več kot štiridesetih držav. S turizmom je povezano čisto okolje. Kako se je ob- nesla čistilna naprava, ena pomembnejših naložb v zadnjem obdobju? Bodo imeli občani zaradi priključitev kaj stroškov? Poskusno obratovanje se je dobro obneslo. Od približno tri tisoč predvidenih populacijskih enot jih je na napravo priključenih tisoč. Naprava deluje dobro, povsem brez težav. Stroški bodo. Prvo leto seveda ne, ker jih po pogodbi za poskusno obratovanje krije izvajalec del, plačnik pa je občina. Potem bo delovanje naprave padlo na pleča občanov. Izračun bo narejen za posamezno osebo, pri tem stroški ne bodo višji kot v sosednjih občinah. Tudi prej, ko smo imeli greznice, je bilo treba njihovo čiščenje plačevati, zdaj pa bo treba plačevati mesečni strošek za odvajanje blata. Kdaj se bodo na napravo lahko priključila še preostala gospodinjstva? Ko smo dobili evropski denar, smo obljubili, da bo na napravo priključenih devetdeset odstotkov gospodinjstev. Prednostna naloga naše komunale je, da sledi tej zavezi. Pričakujem, da bomo v naslednjem letu pri- Vir: Statistični urad RS, podatki za leto 2013 šli do želenih in obljubljenih številk. Zdravstveni dom je imel težave pri iskanju pediatra. Se je od novega leta na tem področju kaj spremenilo? Žal ne. To, da zdravniki ne želijo delati v manjših krajih, se kaže tudi pri nas. Verjamem, da je lepše biti v središčih velikih mest, ampak upam, da se bo to vendarle spremenilo. Občani Radeč smo namreč enakovredni občanom iz večjih občin. Katere bodo pomembnejše prihodnje naložbe do naslednjega občinskega praznika? Dosedanja finančna perspektiva se je končala, prehajamo v novo finančno obdobje. Naša občinska uprava je že oddala vloge Razvojni agenciji Posavje. Imamo kar precej želja. Katere naložbe bomo lahko s pomočjo evropskega denarja uresničili, bo znano šele v naslednjih mesecih. Poudarek bo na komunalni ureditvi, vsem občanom bi radi omogočili priklop na javno vodovodno omrežje, po obnovi kličejo tudi ceste. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Več kot tisoč prostovoljnih ur Občina Radeče je to poletje s Krajevno skupnostjo Jagnjenica in tamkajšnjim telesnokulturnim društvom obnovila večnamensko igrišče na Ja-gnjenici, ki je že desetletja osrednje športno igrišče v tem delu občine. Igrišče je bilo zadnja leta v precej slabem stanju, bilo je razpokano, asfaltna podlaga je postala pregroba za igranje malega nogometa ali košarke. Za obnovo so več kot tisoč ur prostovolj- nega dela opravili vaščani oziroma uporabniki igrišča, medtem ko je občina prispevala denar za material. V sklopu obnove je ta športna površina dobila novo preplastitev, zamenjana je bila ograja, urejena je bila nova razsvetljava, igralcem so odslej na voljo dva nova koša in dva obnovljena gola. Celotna naložba je po besedah radeškega župana Tomaž Režuna vredna približno 35 tisoč evrov. TS RADEČE PRAZNUJEJO 13 Čeprav pred šestdesetimi leti večina gospodinjstev na Vrhovem ni imela televizije, ni bilo krajanom niti malo dolgčas. Pod okriljem tamkajšnjega prosvetnega društva so uprizarjali gledališke igre, snovali prireditve in pridno skrbeli za »fiskulturo«. Nato je delovanje društva doživljalo vzpone in padce. Danes, ko je vanj včlanjen vsak krajan, pa doživlja pravi razcvet. Gledališka sekcija med drugim kot za šalo pobira priznanja. A kot poudarjajo člani, brez nič ni nič. Uspeh dolgujejo garanju vseh sodelujočih. Na Vrhovem so kulturo vedno postavljali na prvo mesto. V letih po drugi svetovni vojni so mladi gledališke predstave uprizarjali kar pod kozolci in nato v prostorih tamkajšnje osnovne šole. Živahen prireditveni utrip je narekoval, naj v kraju zgradijo nov gasilski dom in ob njen dvorano. Od začetka do konca gradnje je minilo le pol leta. Kot je poudarila Vlasta Golobič, ki je članica društva že od začetka, so va-ščani vsa dela opravili s svojimi pridnimi rokami. Mešalcev za beton ni bilo, imeli so le lopate, lesene »šajterge«, beton so prenašali na lesenih »tragah«. Čeprav je bilo delo težko, je bila za gradnjo »zagreta« vsa vas. »Takrat ni bilo televizije, morda so pri kakšni hiši imeli radio. Ljudje so bili navdušeni nad sodelovanjem pri igrah, prireditvah, veselicah. Gnala jih je želja po druženju,« je povedala. Največ zaslug za novo pridobitev v kraju je imel krajan, ki ga domačini poznajo po vzdevku Tamazlov Franci. On je zbral denar, a tudi drugi niso počivali - eden je daroval zemljišče, drugi so darovali les in prosvetni dom je še danes središče dogajanja na Vrhovem. Zapisani gledališču Tamkajšnje prosvetno društvo upravlja s kulturnim domom in z igriščem ter ima svojo športno sekcijo, kjer spodbuja telovadbo, igranje namiznega tenisa, malega nogometa, organizira plesne tečaje. Športne dejavnosti so seveda na rekreativni ravni, medtem ko ekipa igralcev namiznega tenisa sodeluje v različnih ligah po državi. gleda&išče. Slednja se je že dvakrat uvrstila na državni festival ljubiteljskih mladinskih skupin, lani je za igro Instant osvojila vizionarja za najbolj socialno angažirano predstavo v državi. Ključ uspeha avtorska besedila Za izbiro dramskih besedil skrbita mentorici mladinske in starejše gledališke skupine, slavistki Urška in Katarina Klajn. Zagotovo k uspehom mladih gledališčni-kov pripomore to, da Katarina piše avtorske predstave. Njuna mama Andreja Burkelc Klajn, ki je tudi predsednica društva, dodaja, da se za uspehom skriva predvsem trdo delo. »Režiserke so stroge, a le tako pride rezultat. Fantje in dekleta se tega zavedajo in pri »Kultura je tisto, kar človeka oblikuje skozi življenje. Če kulture ne bo, bomo postali avtomati,« meni Franci Klanšek. Paradni konj društva je gledališka dejavnost. Med letoma 1950 in 1970 so gle-dališčniki z Vrhovega uprizorili ogromno dramskih del, med drugim predstave Vdova Rošlinka, Davek na samce, Boing boing, Mrak, Nedolžni lahkoživec. Potem ko je zagon te dejavnosti za nekaj časa usahnil, doživlja zadnjih petnajst let pravi preporod. Na Vrhovem vzgajajo otroško in mladinsko gledališko skupino in tudi gledališko skupino, ki združuje študente in je znana kot Žaba ustvarjanju predstav sodelujejo s svojimi idejami.« Med igralci skupine Žaba gleda&išče je tudi študent politologije Luka Klanšek, ki je pred gledališkim za-storom prvič stal pri petih letih. »Pred nastopi si rečemo: >Zlomi si nogo<. Na odru damo vse od sebe. Vsak je svoj karakter in s svojim likom doprinese delček k predstavi. Če temu sledi nagrada, je to še toliko bolje. Nikoli pa ne gre le za delo, vzamemo si čas tudi za druženje,« je povedal. »Zadnjih petnajst let je delovanje našega društva na vrhuncu. Dvorane so polne, ljudje prihajajo, zanima jih, kaj delajo mladi. Društvu pomagajo, kolikor se le da. Gre vendarle za ljubiteljsko kulturo, kjer v ozadju ni finančne zaslombe. Čim več moramo narediti sami,« je povedala Andreja Burkelc Klajn, predsednica Prosvetnega društva Vrhovo, ki je ob letošnjem prazniku Radeč prejelo zlatnik občine. Gledališčniki z Vrhovega so s predstavo Instant, komedija z dvema obrazoma, lani gostovali v Srbiji. Avtorica predstave je Katarina Klajn. (Foto: Simon Bregar) Kjer ljubijo ljubiteljsko kulturo Društvo, v katero so včlanjeni vsi vaščani - Mladi gledališčniki s socialno angažirano predstavo do vizionarja V zadnjih letih so gleda-liščniki z Vrhovega prestopili slovenske meje. Že tri leta uspešno sodelujejo s kulturnim društvom Masu-ka iz Velike Plane. Društvi si izmenjujeta obiske, izkušnje in sklepata prijateljstva. Skupina Žaba gleda&išče pa je na mednarodnem festivalu gledaliških skupin v Jagodi-ni osvojila tudi nagrado za najbolj duhovito predstavo. Denarja ni nikoli dovolj Čeprav je ljubiteljska kultura na Vrhovem neprecenljiva, je za takšno delovanje iz leta v leto manj denarja tako iz občinske kot državne malhe, poudarja nekdanji predsednik in dolgoletni član upravnega odbora Franci Klanšek. »Ko prosimo za denar, velikokrat slišimo odgovor, da ga ni,« je pojasnil. Andreja Burkelc Klajn je dodala, da je še posebej zahteven zalogaj zbiranje denarja za udeležbo na tekmovanjih ali za snemanje predstav. A vendar to Vrhov-čanov ne ustavi, da ne bi še naprej pridno ustvarjali in se trudili. Tako kot njihovi predniki vedo, da brez prostovoljnega dela ne gre. Člani tako sodelujejo pri pripravi pogostitev, šivanju kostumov in pripravi scen. Razumejo namreč, da s posvečanjem kulturi pod okriljem prosvetnega društva ne bogatijo le dogajanja v kraju, ampak predvsem svojo osebnost. Pri tem pa poudarjajo, da dobro sodelujojo s krajevno skupnostjo, ostalimi društvi in občino. TINA STRMČNIK Foto: SHERPA Predsednica društva Andreja Burkelc Klajn s priznanjem Ivana Pešca, ki ga občina vidnim kulturnim ustvarjalcem podeljuje ob kulturnem prazniku. V teh dneh bo lahko v vitrino shranila tudi zlatnik, ki ga je društvo prejelo ob prazniku Občine Radeče. PD Vrhovo je na razpisu Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti uspelo s projektom Ljubezen/Ljubav. Domači gledališčniki bodo pripravili predstavitev proze slovenskih avtorjev, gledališče Masuka iz pobratene srbske občine Velika Plana pa predstavitev del srbskih pisateljev. Obe predstavitvi bodo združili v gledališko predstavo z enim dramaturškim lokom. Spomladi bodo skupaj med drugim nastopili na gledališkem festivalu v Beogradu. O delovanju društva, ki mu je bila letos zaupana priprava slavnostne seje ob občinskem prazniku, 19. septembra pa na Vrhovem pripravlja prireditev ob šestdesetletnici delovanja, so nam več povedali Andreja Burkelc Klajn, Luka in Franci Klanšek, Vlasta Golobič ter Marija Kužnik. Utrinek s predstave Saj tko' lepo je živet - Ježku za 100 let. (Foto: Simon Bregar) 14 KULTURA Mali oder za gledališki jubilej SLG Celje ob 65-letnici napoveduje »močno« sezono - Mali oder bo omogočil sočasno uporabo z veliko dvorano Upravnica in umetniška vodja SLG Celje mag. Tina Kosi Slovensko ljudsko gledališče Celje v sezoni 2015/16 praznuje 65-letnico profesionalnega delovanja. Celjski gledališčniki pripravljajo premiere šestih novih uprizoritev, od tega jih bo pet namenjenim odraslim in ena otrokom. »Vsak bo našel nekaj zase. Nekatere igre so bolj zabavne, druge bolj resne. So iz različnih zgodovinskih obdobij in imajo različne avtorske poetike režiserjev,« ocenjuje upravnica in umetniška vodja te umetniške hiše mag. Tina Kosi. In ne skriva veselja nad preureditvijo nekdanjih prostorov knjižnice v Mali oder. V SLG Celje se je že končal vpis abonmajev za stare abonente, novi pa imajo priložnost še do 11. septembra. V SLG Celje si sicer želijo več odraslih abonentov. »Zelo veliko igramo za osnovne in srednje šole, veliko gostujemo po vsej Sloveniji. Izjemno težko pa je privabiti tiste, ki še niso imeli abonmaja, da bi se odločili za vpis in si nekajkrat na leto vzeli čas za obisk gledališča,« je povedala Tina Kosi. Katere so predstave, ki si jih bo na odru SLG Celje mogoče ogledati to sezono? Sezono začenja avtorski projekt Učene ženske po motivih Molierovih Učenih žen- sk. Za predstavo bosta moči združila zelo znan in večkrat nagrajen slovenski režiser Jernej Lorenci in ekipa naših igralcev. Nato bomo na novem Malem odru premierno uprizorili sodobno kanadsko besedilo Dokler naju seks ne loči. Kot zanimivost lahko povem, da par, ki nastopa v igri, igrata Brane Završan in Lučka Počkaj. Sledila bo premiera nove slovenske igre Vinka Möderndorferja z naslovom Nostalgična komedija v režiji Borisa Kobala. V zimskih mesecih bomo imeli na sporedu igro nobelovega nagrajenca Harolda Pinterja Varovano območje. Igro bo režiral Janez Pipan. Za zaključek sezone bo sledil klasičen nemški tekst Gerharta Hauptmana Rose Bernd kot prva uprizoritev na slovenskem odru. Režiserka predstave je Mateja Koležnik. Abonentom ob jubilejni sezoni podarjamo glasbeno mono-komedijo Od tišine do glasbe Jureta Ivanušiča, ki je dožive- la že več kot tristo ponovitev. Prav tako si bodo lahko ogledali eno izbirno predstavo gostujočih gledališč. In kaj pripravljate za otroke? Uprizorili bomo delo Sve-tlane Makarovič Pekarna Mišmaš v dramatizaciji in režiji Jureta Novaka. Za otroke bomo tudi letos ponudili Abo-nmajček. Na oder prihajajo Zverjasec v izvedbi ljubljanskega lutkovnega gledališča, Žogica Marogica v izvedbi mariborskega lutkovnega gledališča, Guliverjeva potovanja iz SNG Drame Maribor in Gledališka bum-bonjera iz SLG Drama Ljubljana. Bo pa lahko izkušnja gledalcev še bolj zanimiva po zaslugi Kluba ljubiteljev SLG Celje. Za kaj gre? Za klub smo se odločili, da bi abonente še dodatno motivirali za gledališče. Člani kluba bodo že pred premiero na dom dobili naše gledališke liste. Imeli bomo pet tematsko vodenih strokovnih pogovorov na temo posamezne uprizoritve, kjer bodo sodelovali avtorji, režiserji, igralci, torej člani ustvarjalne ekipe. Člani bodo imeli tudi nekatere druge ugodnosti. Gledališče bo kmalu dobilo tudi nov Mali oder. Za kakšno pridobitev gre? S pomočjo Mestne občine Celje smo začeli prenavljati nekdanje prostore mestne knjižnice v prostore Malega odra. S tem bomo pridobili še en prostor tako za vaje kot za igranje predstav, ki bo ločen od velikega odra. Oderpododrom je bil namreč pod samim velikim odrom in vzporedno nismo mogli uporabljati obeh prostorov hkrati, zdaj pa bo to možno. Dvorana bo lahko sprejela sedemdeset ljudi. Za večjo dvorano se nismo odločili zaradi omejitev prostora in delno tudi zato, ker je pri uprizoritvi manjših predstav lepo ohraniti določeno intimo. Menim pa, da bodo v novi dvorani za občinstvo bistveno boljši pogoji, kot so bili v Odrupododrom. Dela naj bi bila predvidoma končana sredi novembra, čemur bo takoj sledila nova premiera. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) »Obisk gledališča je svojevrstna izkušnja, ki nudi tako sprostitev kot zabavo in vpogled v umetniške dosežke. Zdi se mi, da bi vsi, sploh pa intelektualci, morali imeti abonma v mestu, kjer živijo. In si ogledati gledališke predstave - tako kot beremo knjige, poslušamo glasbo in tako naprej,« meni Tina Kosi. Zarja, d. o. o. Petrovče 115/b, 3301 PETROVČE ZARJA PETROVČE, d. o. o., je podjetje, ki zagotavlja nemoteno in kakovostno montažo oziroma vgradnjo vhodnih, garažnih in industrijskih vrat priznanega nemškega proizvajalca Hörmann. Je glavni podizvajalec generalnega zastopnika vrat Hörmann v Sloveniji, podjetja Matjaž, d. o. o. Zaposleni so največja vrednota. Za podjetje je pomemben vsak posameznik, vendar še posebej cenijo ljudi s podjetniško miselnostjo, ki z zagnanostjo in inovativnostjo pripomorejo h kakovostnejšemu izvajanju storitev in k boljši organizaciji poslovanja. Zaradi povečanja obsega dela in za dosego zastavljenih ciljev v svoje vrste vabijo izkušeno, samostojno in ambiciozno osebo za delo na delovnem mestu: MONTER m/ž Odgovorni boste za: - prevzem in pripravo elementov za montažo - prilagoditev objekta za montažo - pravočasno in strokovno montiranje naročenih elementov skladno s tehnično in komercialno dokumentacijo ipd. - prevoz blaga, materiala ali izdelkov. Od vas pričakujemo: - vsaj IV. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične smeri (zaželena elektro ali strojna smer) - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih (zaželeno) - izpit B-kategorije, prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z opravljenim izpitom E-kategorije - natančnost, pozitivno naravnanost, sposobnost dela v teamu, inovativnost, ročne spretnosti, fizično moč. Ponujamo vam: - zaposlitev za določen čas enega leta s poskusnim delom in z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas - kakovostno izobraževanje na vašem področju dela - delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju - redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo - možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oziroma zahtevajte dodatne informacije. Svojo podrobno predstavitev z življenjepisom in s poudarkom na dosedanjih delovnih izkušnjah pošljite na e-naslov zaposlitev® trgotur.si. Kot naslov (zadevo) e-pošte navedite »Za monterja - voznika«. Predstavitev lahko pošljete tudi na naslov Trgotur, d. o. o., Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje (za monterja - voznika). Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na tel. št. 03/898-62-56 ali 041/495-877. Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do vključno 15. 9. 2015. Sezona, polna smeha V Žalcu so se začeli vpisi v novo abonmajsko sezono - Nove člane nagrajujejo Novo šolsko leto pomeni tudi novo kulturno sezono. Tako so se v začetku tedna v Žalcu začeli vpisi abonmajev. Čeprav bo sezona zaradi prenove osrednjega kulturnega hrama v občini prostorsko omejena, program vsebinsko ne bo trpel. Leto 2015 je za zgradbo Doma II. slovenskega tabora jubilejno, saj praznuje trideseto leto obstoja in delovanja. Kot je povedala vodja programa kultura pri Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, praznujejo z začetkom obnovitvenih gradbenih del, ki zajemajo povečanje vhodne avle v prvi in energetsko obnovo zgradbe v drugi fazi. »Kljub gradbenim delom program vsebinsko ne bo okrnjen, ravno nasprotno, saj bo še boljši in pestrejši kot lani,« pravi Kocelijeva. Znova so pripravili pester nabor različnih abonmajev. Vpis dosedanjih abonentov bo trajal do 18. septembra, vpis novih članov abonmajske družine pa od 24. septembra. Na odru predvsem komedije Najbolj množičen in hkrati tudi organizacijsko najbolj zahteven ostaja Gledališki abonma. Letos se bodo lahko obiskovalci predvsem sprostili in nasmejali, saj se bo na odru zvrstilo kar nekaj komedij. »V Gledališkem abonmaju se tematsko sprehajamo med predstavami, ki želijo v nas zbuditi sproščen smeh, ko se dotikamo moško-ženskih odnosov na način, kakršnega doslej še nismo poznali. Vzpenjamo se in padamo skozi življenjsko zgodbo vrhunske alpinistke in spretne poslovne ženske Pavle Jesih. Se grenko nasmihamo in bridko sočustvujemo s petimi damami najstarejše obrti, čutimo brezčasnost klasične molierovske komedije, ko se pred nami odvije drama naivnega junaka Orgona, ki mu zaupanje svetohlincu in hinavcu skoraj do kraja uniči osebno, družinsko in poslovno življenje, ter se predamo neizčrpnemu vrelcu idej, znanja in srčnosti Iztoka Mlakarja, ko pred nami na sebi lasten način - s humorjem in songi - razgrinja Jezuso- vo življenje in ga prestavlja v naš čas,« letošnje odrsko dogajanje strne Kocelijeva. Vzgoja bodočih obiskovalcev Tudi letos so v Žalcu ohranili vse do zdaj znane abonmaje. V Potujočem se bodo obiskovalci v štirih gledaliških predstavah srečali z dobrim starim Švejkom in s Hlapci, se zavedali, da sploh ni čudno, kako je končala nekdanja skupna država, in spremljali bogove v iskanju dobrega človeka. V muzikalih pa se bodo predvsem zabavali in uživali v zgodbah in v ušesu dostopnih melodijah. Potovali bodo v Ljubljano, Maribor, Trst in Zagreb. Andrej Hofer je že dvanajstič po vrsti sestavil bogat in privlačen preplet večerov narodno-zabavne glasbe, Peter Napret pa je v Citrarski abonma vključil šest koncertov, na katerih se citram pridružijo tudi druga glasbila, kot so harfa, violončelo, kitara in glas. Tudi v novi sezoni v Žalcu niso pozabili na najmlajše, poleg Cici abonmaja bodo za otroke od drugega leta do konca osnovne šole pripravili tri predstave Vožkovega gledališča, ki najmlajše obišče kar v vrtcu. »Kulturo in gledališko umetnost je treba približati tudi najmlajšim,« je prepričana prva dama žalske kulture. Pridobivanje članov z nagrajevanjem So se pa letos domislili prav posebnega pristopa k pridobivanju novih abonmajskih članov. »Tisti, ki pripelje novega abonenta, brezplačno prejme vstopnico za enega od koncertov letošnjega BumFesta,« je še pojasnila Kocelijeva in se vsem obiskovalcem že vnaprej opravičila, ker bodo v kulturni hram naslednje štiri mesece vstopali skozi stranske vhode na severni in južni strani zgradbe. »Po novem letu nam bo vsem skupaj lepše in bolj lagodno, srečevanje v naših prostorih pred prireditvami in po njih pa bo še bolj prijetno kot doslej.« LK KULT URA Teden narodnega plesa Ljudska tradicija, različnost med narodi Kako seje začelo? Leta 20051 je folklorna skupina Kud GriOon iz Šempetra prvič organizirala enodnevni mednarodni folklorni festival. Že naslednje leto so se Šem-petrani poaezali s celjsko folklorno skuoina. S skupnimi močmi so leta 2006 po0 streho spravili prvi skupni festival. Tridnevni festival so sicer poimenovali po znani ljudski psomi. »sVendar Od Celja do Žalca pomeni mnogo vač kos le naslov ali naziv. Pomeni sodelovanje dveh občin in dokaz, da se z dobro voljo da narediti skoraj v/se,« pravi Bojan Pevec. Skupini sta pri tkm festivalu zdkužili medobčinsko sodelovanjeinpar-tnerstvo z mednarodnim sodelovanjem invzposta-vljanjem prijateljskih vezi. Festival je v desetih letih pre cej »»zrasel«« in postal pomemben in prepoznaven tudi izven slovenskih meja. Hkrati je uspel povezati že štiri občine v regiji. Ena od posebnosti tradicionalnega mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca je dvojni otvoritveni program. V ponedeljek so si lahko prvi otvoritveni nastop ogledali občani Žalca, dve uri kasneje so se plesalci zavrteli še v Celju. Osrednji dogodek festivala bo v petek, 11. septembra, gala koncert v Celjskem domu. Začel se bo ob 20. uri. Zastor festivala bo padel dan kasneje, v soboto, 12. septembra, z gala koncertom v dvorani žalske osnovne šole. Dan kasneje se bodo vsi nastopajoči predstavili še na dnevih narodnih noš v Kamniku. Deseti folklorni festival Od Celja do Žalca je v Slovenijo ponovno privabil uspešne in priznane plesne sestave. Obiskovalci bodo lahko uživali ob predstavi štirih slovenskih skupin in štirih tujih sestavov, ki prihajajo iz Bosne in Hercegovine, s Češke, Škotske in Šrilanke. Glavna novost jubilejnega festivala je tržnica nacionalnih jedi. Festivalsko dogajanje na področju glasbe in plesa danes povezuje že štiri občine: Celje, Laško, Žalec in Velenje. Organizatorji, navdušenci šempetrskega Kul-turno-umetniškega društva Grifon, so letos festival še nadgradili. »Krovni projekt smo poimenovali Ljudska tradicija - različnost med narodi. V njem smo združili deseti mednarodni folklorni festival, četrti nacionalni večer in letos prvič tudi tržnico nacionalnih jedi,« je povedal tiskovni predstavnik organizacijskega odbora in finančni direktor Bojan Pevec. Festival Od Celja do Žalca velja za enega največjih in najkakovostnejših v Sloveniji in je že nekaj let označen tudi na koledarju pomembnih folklornih festivalov sveta. Skupine prihajajo izključno na povabilo organizatorja, predhodni izbor pa se opravi v sodelovanju z Zvezo ljudskih tradicijskih skupin in ustreznih ustanov iz držav prihajajočih skupin. Tako je, kot pavi Pevec, kakovost zagotovljena. Namesto Konga Šrilanka V okviru festivala se na slovenskih odrih vsako leto predstavijo najboljše domače folklorne skupine in zanimivi plesni sestavi iz tujine. Po neljubih zapletih s plesno skupino iz Konga, ki je pred kratkim odpovedala sodelo- vanje, so se organizatorji za nastop uspeli dogovoriti s plesalci s Šrilanke. Glavna skrb Bojana Pevca v dneh pred začetkom festivala je bila, ali bodo uspeli nastopajoči pravočasno urediti vizume. Tako bodo v štirih slovenskih krajih oziroma v štirih občinah svoj plesni repertoar predstavili plesalci iz Bosne in Hercegovine, s Češke, Škotske in Šrilanke. Poleg njih se bodo po taktih ljudske glasbe vrteli tudi člani uspešnih slovenskih skupin. V Laškem so včeraj nastopili plesalci Kulturnega društva Lipa iz Rečice, danes bodo v Velenju plesali člani Šaleškega folklornega društva Koleda, jutri bo v Celju nastopila domača folklorna skupina in ob zaključku v Žalcu še folklorna skupina Kulturno--umetniškega društva Grifon iz Šempetra. Glasba, ples in kulinarika Organizatorji vsako leto pripravijo kakšno novost. Ker je poleg plesa in glasbe zanimiv vidik ljudskega izročila tudi tradicionalna kuhinja, bodo letos premierno pripravili tržnico nacionalnih jedi. »Tako kot pri folklori želimo tudi pri tradicionalni kuhinji poudariti pomembnost različnosti in sočasno prikazati tudi prepletenost vplivov skupnega ozemlja. Prikaz smo si zamislili kot učni proces. Dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje bodo pod vodstvom mentorjev iz držav udeleženk nabirali znanje o pripravi tra- dicionalnih jedi z izvirnimi začimbami, tehnikami in vso specifičnostjo tradicionalnih kuhinj. Sočasno bodo svoje znanje o slovenski tradicionalni kuhinji predstavili svojim mentorjem in udeležencem festivala,« je kulinarično nadgradnjo pojasnil Bojan Pevec. Vrhunec projekta na tem področju bo tržnica tradicionalnih kuhinj, ki bo javnosti ponudila na vpogled in v pokušnjo vse, česar se bodo dijaki naučili. »Rezultat projekta je torej novo znanje pri mladih. To novo pridobljeno znanje bodo mentorji, dijaki in ostali udeleženci delili tudi s prispevki v brošuri, kjer bodo predstavili skupine in njihovo folklorno izročilo ter tradicionalno kuhinjo z recepti. Brošura je mišljena kot trajen vir znanja in podatkov in bo dosegljiva pri vseh partnerjih, v računalniški obliki in tudi na spletu,« je še povedal Pevec. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA mcitjciz Ustvarjamo pozdrave MATJAŽ, d. o. o. Pstrovčs 115/0, 3301 PETROVČE Generalni zastopnik za vrata Hörmann v Sloveniji Matjaž, d. o. o., je z novimi povezavami, pristopi in kadri perspektivno podjetje, ki prihodnost gradi na večletni tradiciji ter trdni gospodarski rasti in zbira ambiciozen, zagnan in podjetju predan kader za utrjevanje tradicije, dvig kakovosti in povečevanje obsega poslovanja. Dejavnost podjetja predstavljajo svetovanje, prodaja, montaža oziroma vgradnja in servis različnih vrst vrat za individualne in industrijske objekte. Posebno pozornost posvečamo zaposlovanju, saj smo prepričani, da so ljudje najdragocenejši vir podjetja. Če so vam sorodne vrednote, kot so zaupanje, odgovornost ter želja po uspehu, potem se nam pridružite kot SERVISER m/ž Delo je prava priložnost za vse, ki izpolnjujete naslednje pogoje: - končana vsaj IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri - vsaj 1 leto delovnih izkušenj na področju servisiranja (zaželeno garažnih vrat) - pasivno znanje tujega jezika (nemščina in/ali angleščina) - vozniški izpit B-kategorije - natančnost, sposobnost skupinskega dela, komunikativnost, urejenost, inovativnost, delovna vztrajnost. Izbrani kandidat bo predvsem zadolžen za servisna dela iz programa delodajalca, opravljanje diagnosticiranja, nastavljanja, vzdrževanja in odpravljanja napak na delih in sklopih ter celotnem sistemu, vodenje dokumentacijo o servisnih storitvah in intervencijah (delovni nalogi, poraba materiala in opravljene delovne ure) ... Ocenjujete, da ste poleg navedenega tudi iznajdljivi, vestni in inovativni? Potem ste zagotovo kandidat, ki ga iščemo. Nudimo: takojšnjo zaposlitev - delovno razmerje za določen čas enega leta s poskusnim delom ter z možnostjo podaljšanja delovnega razmerja razgibano delo v urejenem okolju in prijetnem ozračju, stimulativno plačilo za opravljeno delo možnost napredovanja ter osebnega in strokovnega razvoja. Če ste pripravljeni sprejeti izziv in imate resne namene, se prijavite oziroma zahtevajte dodatne informacije; pošljite vlogo za zaposlitev z življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj do vključno 15. 9. 2015 na naslov Trgotur, d. o. o., Ljubljanska c. 13/b, 3320 Velenje s pripisom »Za serviserja« ali na e-naslov zaposlitev@trgotur.si. Laški oder vabi Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško oziroma Stik je tokrat pripravil sedem abonmajev - gledaliških, filmskih in glasbenih - namenjenih različnim generacijam gledalcev. V sklopu Gledališkega abonmaja na oder Kulturnega centra Laško prihaja pet predstav. Večinoma gre za komedije ali monokomedije, ki tudi sicer polnijo dvorane po državi. »Gre za komedije komercialnih gledališč, ki so zelo medijsko prepoznavne in v katerih nastopajo znani igralci. V program vsako leto uvrstimo tudi eno bolj klasično predstavo. Letos je to igra Prevare v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega. Je pa res, da gledalci najraje spremljajo lahkotnejše komedije,« je pojasnila koordinatorka prireditev v Stiku Tina Belej. Se pa v Laškem obetata tudi Glasbeni abonma s klasičnimi, z džezovskimi in modernimi zvoki ter tako imenovana Mavrica polk in valčkov, kjer bo mogoče prisluhniti narodnoza-bavni glasbi. Letošnja novost so abonmaji v Otročjem centu Kino Laško. Za najmlajše je organiziran Mini abomna s tremi lutkovnogledališkimi predstavami in z dvema animiranima filmoma. Za ljubitelje sedme umetnosti pa bosta na voljo še dva filmska abonmaja. TS Od travme do svitanja V Plesnem forumu Celje je Estela Žutić minulo soboto premierno uprizorila performans Svitanje. Gre za predstavo, v kateri se prepletajo ples, inštalacija, recital in glasba. Ustvarjalka predstave Estela Žutić je pojasnila, da je Svitanje meditacija na temo travme - osebne, družinske, skupinske, družbene, okoljske. Tiste, ki jo vsak doživlja v samoti, se pod njeno težo upogiba, obenem pa jo vsak po svoje spretno tudi zanika. »Performans išče pot do komunikacije. Do tega, da se soočiš z neko travmo, da jo priznaš in se vprašaš, kako bi lahko iz nje črpal življenjsko moč,« je dejala. Navdih za predstavo je našla v svojih osebnih in družinskih zgodbah. Sicer pa dražljaje o tem, da je treba o težavah spregovoriti in jih obrniti sebi v prid, dobiva tudi iz okolja. TS 16 ŠPORT Hitro dodali drugo lovoriko Dobovčani zmagovalci superpokala - Trener moral ubrati staro taktiko - Bliža se liga prvakov V soboto je bil na Vrhniki Dan slovenskega futsala, za višek pa sta poskrbeli moštvi Dobovca in Oplasta, ki sta se pomerili za superpokal. Po preobratu so bili boljši Dobovčani. Aktualni državni prvaki se pripravljajo na gostiteljstvo ene od skupin lige prvakov. Žarek upanja 2. liga Medobčinska nogometna zveza Celje se lahko pohvali, da so v 1. SNL trije njeni člani (Celje, Krško, Rudar). V 1. slovenski futsal ligi pa sta dva kluba, Dobovec in Sevnica. Predsednik medobčinske zveze je Vlado Močnik, ki je obenem predsednik Komisije malega nogometa pri NZS. Pred leti je bil tudi predsednik KMN Dobovec. Letos je igralcem v črno-belih dresih izročil dva pokala, spomladi za naslov državnega prvaka in v soboto za prestižno zmago v superpokalu. »Prihod na Vrhniko je bil dobra poteza. Veselim se nove sezone. Nismo sicer zadovoljni, ker bo v prvi ligi igralo devet klubov. Zato pa razveseljuje podatek, da bo v drugi ligi deset moštev,« ocenjuje Močnik. Odločil Marot V dvanajsti izvedbi super-pokala je zmagal Dobovec Pivovarna Kozel. Že na ogrevanju so »kozli« ostali brez (reprezentančnega) vratarja Alena Mordeja, ki je prejel močan udarec v glavo in je moral na urgenco v Ljubljano. V finišu izenačenega prvega polčasa so povedli tekmeci iz Kobarida. V nadaljevanju gola niso več dosegli, Dobovčani pa so trikrat premagali nasprotnega vratarja. Izid je izenačil reprezentant Uroš Kroflič. Za zmago je z dvema zadetkoma poskrbel zelo razpoloženi Aleš Marot. Lovorike so se dolgo izogibale Dobovčanov, ki so v zadnjem kratkem obdobju osvojili dve. Poskus spremembe Do naslova državnega prvaka je ekipo popeljal Aleš Poredski. »Žal si ni uredil potrebne dokumentacije in prisiljeni smo bili poiskati novega trenerja,« je dejal predsednik kluba Slavko Pavlovič. Novi strateg je pred tedni postal 45-letni Zoran Tesko. Igral je za večino najboljših slovenskih klubov, zbral 26 nastopov za slovensko člansko reprezentanco, nato pa se v trenerski vlogi preizkusil pri Litiji, Bronxu in Oplastu, bil pa je tudi selektor slovenske mlade reprezentance. »Dva tedna pred superpokalom sem prevzel ekipo in z njo opravil pet treningov, odigrali smo eno prijateljsko tekmo. Veliko je novincev. Proti Oplastu sem v uvodu menjaval dve četverki, kar se ni obneslo. V nadaljevanju sem uporabil šest, sedem igralcev, ki so pač navajeni igrati po ustaljenem sistemu. Superpokal je prišel morda prehitro. Smo amaterji in se ne moremo prej dva meseca pripravljati. Smo pa imeli dober test pred državnim prvenstvom in ligo prvakov.« Dober test pred ligo prvakov Najboljši igralec Dobovca Rok Mordej je z reprezentančnim kolegom Igorjem Osredkarjem v juliju odpotoval v Savdsko Arabijo, kjer je z ekipo Al-Dawaa Pharmacies osvojil močan turnir. Obenem je tudi nekaj zaslužil. Navkljub ponudbam iz Italije in Hrvaške bo še eno sezono nosil črno - beli dres. Poudaril je, da je proti Oplastu bilo potrebne tudi nekaj sreče. »Zmagali smo sicer popolnoma zasluženo. Kot Igralci Dobovca na čelu s kapetanom Rokom Mordejem tik pred dvigom pokala. Njihov trener Tesko meni, da gre za najboljšo zasedbo v zgodovini KMN Dobovec in da bo zato neuspeh, če se ne bo uvrstila v oba domača finala. že v državnem prvenstvu je bil tudi zadnji obračun znova izenačen, možnosti za zmago pa »50-50«. Bili smo za odtenek boljši. V državnem prvenstvu bo zelo močan še Maribor. Upam, da bomo pred ligo prvakov odigrali vsaj eno zahtevno tekmo,« ima povsem razumljive želje Mordej. V Podčetrtku bodo od 29. septembra do 4. oktobra tekmeci prvaki Portugalske, Bolgarije in BiH. »Benfica je svet zase. Bolgarske ekipe še ne poznamo, bojda so v njej tudi Brazilci in Španci. Za Sarajevo pa igra 80 odstotkov reprezentance Bosne in Hercegovine. Če bomo drugi, bo to pravi podvig,« je zaključil Mordej. V uvodu DP bo Dobovec jutri gostoval v Litiji. DEAN ŠUSTER Foto: DRAGO PERKO Igralca Oplasta Anžeta Široka so zaustavili (z leve) Rok Mordej, Aleš Vrabel in Uroš Kroflič. S Kapušinom z dna lestvice? Iztok Kapušin: »V zadnjem obdobju so se me >držali< dobri rezultati.« Tako kot je vodstvo Nogometnega kluba Celje presenetilo, ko je pred letom in štirimi meseci na mesto trenerja članskega moštva postavilo mladega Simona Rožmana, je podobno storilo v ponedeljek, ko je predstavilo njegovega naslednika. Pogodbo do konca sezone je podpisal 41-letni Brežičan Iztok Kapušin. Prvič je Celjane vodil včeraj na tekmi osmine finala pokala NZS v Murski Soboti proti Muri, dno prvenstvene lestvice pa bo skušal zapustiti v soboto v lokalnem derbiju z Rudarjem v Velenju. Odločilno bo s Krškim Sledila bo najpomembnejša jesenska preizkušnja. V petek, 18. septembra bo v Areni Petrol gostovalo Krško, klub, pri katerem se je Kapušin uveljavil kot trener. Prvič je člansko moštvo vodil, ko je bil star 29 let. »Še šest let sem bil igralec Krškega, vmes pa večkrat >dežurni gasilec<. Naslednji postaji sta bili Novo mesto in Ivančna Gorica, nato sem se odpravil na Hrvaško. Tam je bilo tedaj 82 tretjeligašev, z Bistro pa smo se poleg Imotskega uvrstili na vodilna položaja in se nepričakovano znašli v 2. ligi.« S podporo igralcev? Nazadnje je bil Kapušin pri Hrvatskem dragovoljcu. Drugoligaša je zapustil na petem mestu. »V zadnjem obdobju so se me >držali< dobri rezultati in upam, da bom svojo uspešno zgodbo uspel prenesti v Celje. Moj kratkoročni cilj je uvesti disciplino v igri. V zadnjih treh tekmah je ekipa prejela 15 golov, 9 v prvenstvu in 6 na prijateljski tekmi s Sturmom. Fazo bra-njenja moramo izboljšati.« Najresnejši kandidat za mesto športnega direktorja je Sebastjan Gobec, kar je potrdil predsednik kluba Stevan Đorđevič in dodal: »Upam, da bo imel Kapušin tudi podporo igralcev. V najkrajšem času pričakujemo, da bo moštvo zapustilo dno lestvice.« DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Panorama NOGOMET 3. SL - sever, 3. krog: Dra-vinja - Radlje 2:1 (0:1), Šam-pion - Šmarje 5:1 (2:0), Mons Claudius - Dobrovce 1:0 (1:0, Šmartno - Dravograd 2:2 (2:0). Vrstni red: Šampion, Brežice, Fužinar 7, Maribor B, Šmarje, Mons Claudius 6, Dravinja 5, Videm, Šmartno 4, Dobrovce 3, Dravograd 1, Radlje, Lenart, Podvinci 0. MČL, MNZ Celje, 2. krog: Mozirje - Šoštanj 2:0 (1:0), Šentjur - Žalec 2:1 (1:1), Kozje - Štore 1:1 (1:0), Vojnik - Rogaška 0:2 (0:0). Vrstni red: Rogaška 6, Žalec, Zreče, Šoštanj, Mozirje, Šentjur 3, Kozje, Štore 1, Vojnik 0. ROKOMET 1. SL, 1. krog: Slovan - Celje Pivovarna Laško 28:40 (14:22); Marušič 8; Razgor 7, Ivić 5, Sevnica - Gorenje 18:32 (10:17); Ranevski 7; Burić 7, Šoštarič 5. (MiK) Športni koledar Sobota, 12. 9. NOGOMET 1. SL, 9. krog, Velenje: Rudar - Celje (20.15). 3. SL - sever, 4. krog: Šmarje - Maribor B, Brežice - Šampion, Dravinja - Pod-vinci (16.30), Radlje - Mons Claudius (19). MČL, MNZ Celje, 3. krog: Zreče - Kozje, Rogaška -Šentjur, Šoštanj - Vojnik, Štore - Mozirje (16.30). ROKOMET 1. SL, 2. krog: Celje Pivovarna Laško - Ormož (18), Škofja Loka: Loka - Gorenje (20). Nedelja, 13. 9. NOGOMET 3. SL - sever, 4. krog: Videm - Šmartno (10.30). sport@radiocelje.com ŠPORT 17 Američanom Laščani bodo z ciljali na vrh Direktor kluba Aleš Antauer o spremembah v Treh lilijah Košarkarji laškega Zlatoro-ga bodo v novi sezoni igrali na štirih »frontah«. Varovanci trenerja Predraga Milovića bodo ob državnem in pokalnem prvenstvu nastopali tudi v Fibinem pokalu in ligi Al-pe-Jadran. Če so njihovi privrženci v preteklih sezonah pogrešali evropske tekme, bodo v prihodnje le prišli na svoj račun. Zasedba Zlatoroga je v poletnih mesecih doživela precej sprememb. »Pivovarskega« dresa ne bodo več nosili Saša Zagorac, Frano Marasović, Igor Tratnik, Bojan Jovanovič, Aleksandar Ponjavić in Miha Lapornik. Novinci so Daniel Vujasinović, Matej Krušič, Aleksandar Milosavljević, Dejan Jeftić, Branislav Đekić in Jakob Čebašek. Z direktorjem KK Zlatorog Alešem Antau-erjem smo se pogovarjali o pripravah in novostih v ekipi. »Prvi trening je bil 17. avgusta, priprave so takšne, kot smo si jih zamislili. Ekipa je precej spremenjena. Veliko igralcev je zapustilo moštvo, ki smo ga počasi dopolnjevali. Kadrovanje sicer še ni zaključeno, pričakujemo še ameriškega košarkarja. Urejamo dokumentacijo zanj. Z njegovim prihodom bomo kadrovanje zaključili,« je povedal. Odigrali ste že pet pripravljalnih tekem. Na praktično vseh ste doživeli visoke poraze. Zakaj? Trenerji so se odločili, da bo ekipa od začetka igrala le zahtevne tekme. Najprej smo se pomerili z Gaziantepom, pa Unionom Olimpijo in Krasno-darjem. Tekmeci so kakovostni in fantje lepo napredujejo. Noge so težke, uigravanje je na vrhuncu, prepričan pa sem, da bomo do začetka sezone v pravi formi. Kako ste zadovoljni z okrepitvami? Izbor okrepitev je bil delo strokovnega štaba. Mislim, da se bodo ti fantje dobro ujeli. Ogromno smo jih preverjali, preden smo se odločili za njih. Trenutno marsikdo še ne more pokazati vsega, kar zna, a sem glede na njihovo preteklost v drugih klubih prepričan, da jim bo to kmalu uspelo. Do začetka sezone je še dober mesec dni. Je časa še dovolj? Včasih se pošalim, da je treba biti v pravi formi od meseca marca naprej. Časa je še veliko in zagotovo bo ekipa začetek pričakala na želeni ravni. Ekipa je torej popolna, trenerski štab ostaja isti. Kaj dodati? Mislim, da smo po številnih odhodih po prejšnji sezoni sestavili dobro ekipo. Imamo igralca več kot v preteklosti, kar pomeni, da bomo imeli na številnih tekmah, ki nas čakajo, menjavo več. Nova sezona bo zelo naporna, saj boste igrali na številnih tekmovanjih, tudi v Fibinem pokalu in v ligi Alpe-Jadran. Res je. Veseli nas, da se vračamo na mednarodno sceno. Ker bo v prvem delu sezone državnega prvenstva nekoliko manj tekem, smo jasno vedeli, da je to za pogon, kot ga ima naš klub, enostavno premalo. Posledično smo se odločili, da se vrnemo v Fi- bino tekmovanje, ki nam bo omogočilo, da v prihodnje v Laško lažje pripeljemo kakšnega igralca. Liga Alpe--Jadran pa je podobna tisti, v kateri je dolgo nazaj igrala tudi celjska Libela. V njej nas čaka vsaj šest tekem. Tekem bo resnično ogromno. Omenjeni tekmovanji bosta dodaten magnet za gledalce, ki bodo imeli priložnost, da napolnijo Tri lilije. Seveda. Izredno si to želimo in prizadevali si bomo, da bi nas spremljalo vse več gledalcev. Kaj pa cilji za novo sezono? Ti morajo biti visoki. V domačem tekmovanju si želimo v vrh. Ne le med štiri najboljše, želimo tudi v katerega izmed final. Se pa zavedamo, da bo letos več kakovostnih moštev kot v prejšnji sezoni. V evropskem pokalu želimo odigrati nekaj dobrih tekem, liga Al-pe-Jadran pa bo nekakšna razvojna liga, kjer bodo zagotovo več minut dobili vsi mlajši košarkarji. Na mesto vodje mladinskega pogona ste postavili Ozrena Seleskovića. Skozi njegov proces dela so šli Ju-suf Nurkić, Alen Omić, Jasmin Hukić, Mirza Begić ... Nov korak naprej, ki je bil zelo potreben, mar ne? Ena od naših obveznosti, ki smo si jih zadali, je delo z mladimi. To je dolgotrajno delo. Ob prihodih mladih in perspektivnih igralcev se trudimo, da jih pripravimo za igro na najvišji ravni. Težava Laškega je, da je domačih igralcev premalo, zato jih je treba dopolnjevati s tujci. Selesković je že delal z zelo znanimi igralci. Našel jih je in jih popeljal na košarkarsko pot. Verjamem, da si bomo lahko čez leto ali dve dejali, da je bila naša odločitev pravilna. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (TimE) Direktor KK Zlatorog Aleš Antauer: »Mislim, da smo po številnih odhodih po prejšnji sezoni sestavili dobro ekipo.« »Aljo mlajše gledajo kot boginjo« Medtem ko je za najboljšimi slovenskimi rokometnimi moštvi že uvodni krog državnega prvenstva (Celjani in Velenjčani so zmagali brez težav), se bo tekmovanje za rokometašice začelo naslednji teden. Žalčanke so že odigrale uradno tekmo in v Portorožu v superpokalu visoko izgubile s Krimom. V uvodu 1. slovenske lige bodo v lokalnem derbiju gostile Celjanke. Rokometašice Celja Celjskih mesnin so bile v prejšnji sezoni četrte v državnem prvenstvu, glede na osip v ekipi pa bo ponovitev uvrstitve uspeh. Nizke, a hitre Razloge je predstavil trener Celjank Rajko Begovič: »Položaj v klubu je pač takšen, da je denarja vse manj. S tem, kar imamo, moramo biti zadovoljni. Tri igralke ne trenirajo več z nami, Nika Palir, Maja Kla-kočer in Maxim Pelikan. Žal mi je, da se niso dogovorile z vodstvom kluba. Priključili smo precej mlajših igralk. Trudili se bomo z njimi in se nadejamo dobrih rezultatov v novi sezoni.« V ekipi je znova odlična organizatorica igre Alja Jankovič. »Na njej sloni naš optimizem. Mlajše igralke jo gledajo kot boginjo. Alja je porok za atraktivno igro. Naše igralke so nizke, toda hitre. Zadovoljni bomo z uvrstitvijo v sredino lestvice,« je zaključil Begovič. Vsekakor je škoda, da so klub zapustile kakovostne igralke, ki so zahtevale le povrnitev osnovnih stroškov. Ve-lenjčanke bodo 19. septembra pričakale mariborski Branik. DEAN ŠUSTER, foto: arhiv NT (GrupA) Rajko Begovič in njegove mlade varovanke pri ŽRK Celje Celjske mesnine NA KRATKO Smetana mladink Celje: Ženski košarkarski klub Athlete je izgubil precej kakovostnih igralk po zaključku prejšnje sezone, a je kasneje znova privabil izjemne mlade košarkarice. Zadnja v nizu je izvrstna Hrvatica Iva Slonjšak. Zdaj ima celjski klub v svojih vrstah tri košarkarice, ki so bile na mladinskem evropskem prvenstvu v Celju med štirimi najučinkovitejšimi strelkami, poleg Slonjšakove še njeno rojakinjo Ivano Dojkić ter Annamario Prezelj. Potrebni okrepitev Velenje: Nogometni klub Rudar je sklenil sodelovanje z dvema novincema. Velenjska vrsta je močnejša za 20-letnega hrvaškega vezista Marina Bratića, ki se je nazadnje dokazoval pri avstrijskem nižjeligašu Spittalu, in za 23-letnega Da-mirja Grgića, ki se je rodil v Nemčiji. V Rudarjevo obrambo se je vrnil Elvedin Džinić. Velenjčani so med reprezentančnim odmorom odigrali prijateljsko tekmo v Pulju, kjer je bila Istra boljša z 2:0. Laščani deveti Orlando: Na Floridi so na 13. svetovnem prvenstvu v veteranski košarki sodelovali tudi Laščani. Košarkarski klub Veterani Zlatorog je tekmoval v kategoriji 40+. Po porazih v zahtevni predtekmovalni skupini je v boju za 9. mesto premagal tekmeca iz Paname. Prvič se je pripetilo, da so vsa slovenska moštva ostala brez medalje. V ZDA so Laško zastopali Jože Sadar, Tomaž Blagotinšek, Matjaž Cizej, Zoran Blatnik, Matej Pajnič, Miha Uršič, Srečko Lesjak, Marko Pinter in Stojan Zor. Sezona za anale Arco: Janja Garnbret iz velenjskega Šaleškega alpinističnega odseka se je zelo izkazala na svetovnem mladinskem prvenstvu. Izvrstna plezalka je bila v kadetski konkurenci najboljša tako v težavnosti kot tudi v balvanskem plezanju. Za šestnajstletno Garnbretovo je vsekakor nepozabna sezona, saj je osvojila medaljo na prav vsaki tekmi, na kateri je nastopila. Postala je tudi evropska podprvakinja v težavnosti v članski konkurenci. Pred njo so še tekma svetovnega pokala v Kranju in masters balvanski tekmovanji, Adidas Rock Stars in La Sportiva legends. (DŠ) 18 VSI NAŠI MOJSTRI 11AZMISLJAT1Ü O PRENOVI, DORRED j AirvTDVT ALI ODLIČNI STORITVI? Preberite aktualno ponudbo in, s>i -privoščite iA,ajboljše! Več kot dve uspešni desetletji Konfekcije Marja Ste že slišali za tekstilni obrat iz virštanjskih goric? Podjetje Konfekcija Marja dokazuje, da je v tekstilni dejavnosti mogoče preživeti tudi v Sloveniji, in to celo v odročnem kraju. Konfekcija Marja iz Sel pri Virštanju (občina Podčetrtek) deluje vseh 23 let uspešno in skoraj dvajset let zaposluje desetino istih šivilj. V naših gospodarskih razmerah je to slišati skoraj kot »saj ni res, pa je«. A je čisto res! Še več, Konfekcija Marja ni v vseh 23 letih niti enega samega leta poslovala negativno, njene šivilje v vsem tem času prejemajo plače na dan izplačila, dobijo PjSTROJQPLIISTlin PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uuujuj.strojeplastika.sL tudi regres in jubilejne nagrade. Nasprotno od nekaterih nekoč zvenečih imen slovenskega tekstilstva, od katerih je ostal žal samo spomin, je Konfekcija Marja vsa leta delovanja v dobri kondiciji. Marijana Plevnik, lastnica uspešne Konfekcije Marja, podjetja, ki mu je uspelo preživeti vse slovenske tekstilne viharje, se je najprej zaposlila v tovarni v bližnjem Kozjem, kjer so izdelovali med drugim slovite puhovke. Nato sta z možem Vilijem nekaj časa delala v To-provem obratu v Virštanju, kjer je bila Marijana izmenovodja, medtem ko je bil Vili vzdrževalec. Od tam sta se na delo preselila v obrat Gorenja, kjer so delavce nato začeli odpuščati. Kaj storiti? Lotila sta se svojega poslovnega izziva in prodala družinski avto ter kupila šivalne stroje. V očetovi garaži, na mestu, kje je še zdaj Konfekcija Marja, sta začela pridno krojiti in šivati, in sicer najprej spodnje perilo. Pozitivno mišljenje Med vožnjo iz Podčetrtka proti Virštanju ter najprej proti Lesičnemu je poslopja podjetja Konfekcija Marja težko spregledati. Lepo urejene stavbe dajejo že navzven vtis, da se tam dogaja nekaj pomembnega. V šivalnici se ukvarjajo s šivanjem lahke konfekcije in spodnjega perila, vse od lastnega oblikovanja od krojenja do končnega izdelka. Vsekakor gre za eno redkih podjetij, ki vse to dela še samo, saj so v veliko sorodnih manjših podjetjih obupali in zaprli vrata. Osnovni program Konfekcije Marja so izdelki iz bombaža, poudarjajo tudi izdelke za močnejše postave, kar je bila tržna niša. Začeli so izdelovati spodnje perilo, nato povečali delež lahke trikotaže, kot so puliji, polo majice, majice s kratkimi rokavi ... V zadnjem obdobju so dodali še lastno vezenje na svoje izdelke in na izdelke drugih proizvajalcev, na primer z logotipi podjetij, začetnicami obdarovancev ... Izdelujejo tudi nekatera delovna oblačila za različna podjetja in ustanove. Cenijo domače Pri Plevnikovih menijo, da Slovenci vse bolj cenimo domače izdelke. Tako kot znova raje kupujemo slovensko hrano, tako je tudi s tekstilnimi izdelki, kar je mogoče čutiti tudi v veliki industrijski trgovini Konfekcije Marje na sedežu podjetja v Se-lah pri Virštanju. Kot je mogoče videti v razstavnem salonu, so konkurenčni, saj imajo veliko izbiro, pestro paleto barv in kakovostne izdelke. Konfekcija Marja največ izdelkov proda ravno v domači prodajalni, kjer se oglašajo obiskovalci, med njimi turisti iz Podčetrtka in drugih krajev, nekateri v organiziranih skupinah. Ostale izdelke prodajo v manjših trgovinah po Sloveniji, ki so vse od Bovca do Lendave. Marijani in Viliju Plevniku je v veliko veselje, da se je za delo v družinskem podjetju odločil tudi sin Matjaž, ki skupaj z ženo Suzano postopno prevzema vse več pobud in odgovornosti. Celo najmlajša družinska člana - petletni Matic in enoletna Julija - že malo vplivata na poslovno usmeritev podjetja. Oba sta namreč pomemben navdih za izdelke za dojenčke in večje otroke, obenem pa sta občasno tudi modela na spletnih straneh Konfekcije Marja. Promocijsko besedilo ASFALT Asfalt Kovač o.o.o., Planina pri Sevnici 47 A> 3225 planina pri Sevnici +3BB 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KOVAC@SIOL.NET pečen<. Zdaj si dneva brez te poldrugo uro trajajoče hoje in klepeta ne morem niti predstavljati. In če pride kakšen dan, ko vendarle ostanem doma, potem Hom zelo pogrešam,« pravi in dodaja, da je pot morda najlepša pozimi, ko je treba zagaziti v sveže zapadel sneg. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA »Imamo Stari grad, Celjsko kočo pod Tolstim vrhom in Pečovniško kočo na Grmadi, Almino hišo v Pečovniku ter muzej gospodinjskega in kmečkega orodja v Tremerju, ob tem pa še izjemno bogato naravno dediščino. Celoten mestni gozd raste na našem območju, še posebej smo ponosni na to, kako je urejen ter na tri izjemna drevesa -Trobiševo bukev, bukev pod Anskim vrhom in Pečovniško kraljico oziroma približno 50 metrov visoko duglazijo, ki velja za eno najvišjih dreves v Sloveniji.« 26 PORTRET Najstnik kot modni oblikovalec Sedemnajstletnik Timotej Rosc iz Luč je predstavil svoje kreacije že na več modnih revijah - Ustvaril je približno sto oblačil Iz Zgornje Savinjske doline v Sloveniji preseneča modni oblikovalec, ki kaže izrazit talent že v najstniških letih. Komaj 17-letni Timotej Rosc iz Luč je pripravil že več modnih revij, za katere je številna oblačila oblikoval in sešil kar sam. Svet tekstila in mode ima skorajda že v genih. Roščeva pokojna babica je bila šivilja v nekdanji celjski tekstilni tovarni Toper, njegova mama je postala inženirka tekstilstva. Delala je v nekdanji tekstilni tovarni Elkroj. Timotej Rosc potrjuje rek, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Tisti, ki ga dobro poznajo, se spominjajo, da je med otroško igro že kot triletni fantič neko deklico oblekel v oblikovani kos blaga. »Sam sem začel šivati pri dvanajstih letih. Mama je doma na primer oblikovala in šivala pustne kostume. To me je pritegnilo,« je povedal o resnem začetku. Njegova prva kreacija? »To je bila preprosta obleka belo-modre barve, za katero sem že nekoliko eksperimentiral,« se spominja. »Nato sem začel vključevati vsakdanje predmete. Tako sem na primer razrezal staro košarkaško žogo in njene kose vključil v oblačilo.« V osnovni šoli v malih Lučah so za nevsakdanje ustvarjanje učenca kmalu izvedeli. Skice kreacij je risal že v prvem razredu osnovne šole, v petem razredu jih je imel poln album. Pred koncem sedmega razreda je bila v šoli že prva modna revija njegovih kreacij, ki so burile domišljijo sošolk in sošolcev. »Na začetku sem predstavil oblačila za vsak dan in v drugem delu dolge večerne obleke,« je povedal o svoji prvi modni reviji. Predstavljenih je bilo petnajst oblačil, ki jih je oblikoval in sešil sam. Od vsega skupaj je bilo najtežje prepričati sošolke, da bi njegove kreacije nosile kot manekenke. A tudi ta naloga je bila opravljena. Po zanimivi modni reviji učitelji niti niso bili posebej presenečeni, saj so za Timotejev oblikovalski dar in njegovo ustvarjanje že dobro vedeli. Kreacije rosno mladega modnega oblikovalca iz Luč. Z ene od modnih revij. Vseeno so bili navdušeni in na svojega učenca ponosni, se spominjajo v lučki šoli. Za oblikovanje živi V osmem razredu osnovne šole je pripravil v lučki šoli še eno modno revijo, kjer je dodal svoje nove kreacije. Zamisli mu seveda nikoli ne zmanjka in takrat je predstavil oblačila iz recikliranega blaga. Ta modna revija je bila namenjena že nekoliko širšemu krogu, to je staršem učencev, ki so si jo ogledali v okviru popestritve roditeljskega sestanka. Verjetno ne boste posebej ugibali, v katero srednjo šolo se je vpisal fant, ki živi za modno oblikovanje. Na začetku prvega letnika srednje šole za oblikovanje, ki jo je obiskoval v Mariboru, je za svojo modno revijo ustvaril kolekcijo na temo jesen-zima. Ta je bila že po nekaj tednih bivanja v štajerski metropoli v dijaškem domu, kjer so kreacije nosile stanovalke. Spremeniti NAŠIH 100 + 5 18. september 2015 I Glavni trg, od 19. ure dalje Sodeloval je tudi v projektu Mladi za napredek Maribora. Za ogromnega medveda iz recikliranega blaga je prejel zlato priznanje. dijakinje v manekenke je bila še težja naloga kot pri lučkih osnovnošolkah, saj je bilo to zanje nekaj čisto novega. Med bivanjem v Mariboru so ga profesorice prepričale še za sodelovanje v projektu Mladi za napredek Maribora, za katerega je na temo oblikovanja tekstila ustvaril pisanega plišastega medveda. »Ta je dva metra visok in dva metra širok ter je sestavljen iz koščkov blaga starih srajc, starih hlač in podobnih oblačil,« je povedal o svojem nevsakdanjem izdelku. Zanj je prejel zlato priznanje. Od 170 mogočih točk mu jih je žirija prisodila kar 160. Počitnice za snovanje Ko je bil v drugem letniku srednje šole za oblikovanje, se je preselil v Ljubljano, v središče modnega dogajanja. Tam je kmalu po prihodu začel za svojo dušo oblikovati novo kolekcijo na temo je-sen-zima, ki je bila tudi predstavljena v dijaškem domu. Pot v pomlad in poletje, kot jo vidi Timotej Rosc. Nove obleke, hlače, majice, jakne in plašči so seveda terjali kar dva meseca pospešenega oblikovalčevega dela. Na modni reviji, ki je bila zadnjega decembra, so bile v ospredju umirjene, temnejše barve, primerne obdobju. »To mi je še bližje, kot mi je oblikovanje lahkotnih poletnih oblek,« ugotavlja Timotej Rosc. Pri kreacijah postori vse sam, mama in sestra sta mu pomagali le pri zamudnem šivanju vezenin na oblačila in pri likanju. Na modno revijo so prišla kot manekenke delno na pomoč celo lepa dekleta iz Luč, Roščeve prijateljice. > o ■ o ft OJ GCC GRE V MESTO SVOBODE (1945-2015) zasvingaj, zapoj, zavriskaj, nazdravi in satipkaj SE V ®STJ! Še ena od kreacij 17-letnega Timoteja Rosca. Zadnjo modno revijo je pripravil pred nekaj tedni v domačih Lučah. Tokrat svojo kolekcijo na temo pomladi in poletja za prihodnje leto. Poletne počitnice je namenil temu snovanju. »Od približno petdesetih skic sem izbral dvajset najbolj primernih, ki so služile kot rdeča nit,« je povedal o načrtovanju zadnje revije, ki je privabila toliko občinstva, da vsi v dvorano niti niso uspeli priti. Barve so bile pomladi in poletju primerne, čeprav črna ni manjkala. V prvem delu revije oblačil za mlajšo generacijo je prikazal ulično modo in v drugem delu večerna oblačila. »Moj osebni slog je ulična moda, zato tudi svoje ustvarjanje veliko usmerjam vanjo,« je povedal. »Prisegam na praktična in uporabna oblačila, ki so vseeno moderna,« je dodal piko na i. Narava kot navdih Vsega skupaj je ustvaril že približno sto kreacij, ki jih hrani doma v posebni sobi v štiri metre dolgi omari. Oblikuje predvsem ženska modna oblačila, moška oblačila so bolj kot ne izjema, čeprav oblikuje tudi zase. »Lažje mi je oblikovati za druge,« ugotavlja. Ženska moda mu predstavlja večji ustvarjalni izziv, saj je tudi zahtevnejša. »Svoje zamisli črpam iz vsakdanjih pojavov, kar nato vključim v kreacije. Poseben navdih mi daje narava s svojimi barvami in oblikami,« je povedal. Ko ima zamisel, takoj nariše hitro skico, da mu ideja ne uide. Budno spremlja seveda svetovno modno dogajanje, vse od hiš Diorja, Chanela in Givenchyja do manjših oblikovalcev. »Ljubši mi je sodobni slog, a tudi prepletanje z vintage stvarmi mi je zelo pri srcu,« je povedal o tem, kar mu je najbližje. Všeč mu je tudi modni slog Victorie Beckham in Driesa van Notna. V Sloveniji ga pritegnejo oblikovalske stvaritve Maje Šta-mol, Maje Ferme in Petra La-vrina. Rad obiskuje zaključne modne revije četrtih letnikov srednje šole za oblikovanje, obiskal je tudi Fashion Week v Ljubljani. Vse v svetovnem modnem svetu mu seveda ni všeč. »Motijo me presuhe manekenke, kar ni naravno. Tega v Sloveniji ni,« je zadovoljen. Po srednji šoli namerava v veliki svet. »Vleče me v Nemčijo ali na Dunaj, kjer so boljše modne fakultete. Tja me vleče tudi zaradi jezika, ki sem se ga naučil,« je povedal o svojih načrtih. Poleg sveta mode ga mika notranje oblikovanje. Po študiju si želi na koncu ustvariti svojo modno hišo. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv Timoteja Rosca so povabili v Celje, kjer bo s svojimi osmimi kreacijami sodeloval na Modni interactijadi. Dobrodelna prireditev bo jutri, 11. septembra, ob 19. uri na Starem gradu (v slabem vremenu v Narodnem domu). ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE 27 Od smeha do solz le korak Vsak otrok, vsak človek z avtizmom je svet zase. Je unikat. »Priznam, da si včasih želimo, da bi bil Lovro podoben svojim vrstnikom. A potem to ne bi bil on, naš Lovro, naš sonček, ki nam vsak dan naredi poseben in drugačen. Takšnega imamo radi in ga sprejemamo.« Lovro podobno kot vsak petletnik uživa na morju. Lovro ima tako rekoč vse: ljubečo družino, starša, ki mu želita pomagati, sestrico, ki ga ima neizmerno rada, in nenazadnje nalezljiv nasmešek na obrazu. Sam se svoje drugačnosti ne zaveda in prav je tako. Prav pa je, da se je zaveda okolica. In prav je, da jo sprejme. Čeprav se o otrocih s posebnimi potrebami, kakršen je tudi Lovro, vedno več govori, je zavedanje o avtizmu med prebivalstvom še vedno slabo. Prav to, zgodnja diagnoza in čimprejšnje posredovanje pri posamezniku so najpomembnejši dejavniki pri nadaljnjem otrokovem razvoju. Starši nemalokrat, ko izvedo za diagnozo, ostanejo sami. Ujeti v svetu negotovih, nezadostnih in nasprotujočih si mnenj. Pred njimi je dolga pot raziskovanja. Velikokrat se v poplavi slovenske birokracije znajdejo na robu obupa. Vsak starš se z diagnozo spopada drugače. »Najprej jo je treba sprejeti,« pravi Blanka Kralj, mamica petinpolletnega Lovra. Fantka z avtizmom. Če bi bilo o bolezni več znano, če bi imeli pri nas več strokovnjakov, ki bi avti-zem raziskovali, in če bi imeli urejen vzgojno-izobraževalni sistem ter usposobljen kader, bi bilo mnogim staršem lažje. Stanje se na tem področju resda izboljšuje, pravi Blanka, a je neznank in nerazumevanja ter neustrezne obravnave še vedno preveč. Z avtizmom se rodiš, a brez opozorila Lovro se je rodil štiri dni po roku, porod je potekal po naravni poti in brez zapletov, za piko na i pa je bil malček po apgarjevi lestvici ocenjen z desetico. Pri zgolj treh tednih je imel zelo močno vnetje ušesa in luknjico na bobniču, zato je moral 12 dni preživeti v bolnišnici, kjer so ga zdravili s tremi različnimi antibiotiki. Čeprav je njegov nadaljnji razvoj potekal normalno in je Lovro s svojimi velikimi očmi kradel poglede vseh okoli sebe, je njegova mamica kmalu zaznala, da vse le ni v najlepšem redu: »Ko je bil star pet mesecev, sem pri njem začela opažati spremembe oziroma drugačnost od večine vrstnikov. Stvari ni prijemal v rokico in si jih ogledoval, niso ga zanimale nobene igračke, občasno je z očmi pogledal navzgor. Pri šestih mesecih sva obiskala pediatrinjo v posvetovalnici, kjer sem vse to povedala, vendar mi je zagotovila, da ni nič narobe. Po njenih besedah so fantki pač nekoliko počasnejši in svojega sina ne bi smela primerjati z njegovo sestrico, ki je dve leti in pol starejša. To me je seveda pomirilo, a dnevi so minevali in pri de- vetih mesecih sva imela ponovni pregled pri pediatrinji. Povedala sem ji, da Lovro še vedno zavija z očmi in se ne plazi, da se premika zgolj po ritki ter da sedi samostojno, a ko ga postavim na nogice, mu klecnejo in ga ne držijo,« pripoveduje Blanka. Takrat sta prejela napotnici za nevrologa in razvojno ambulanto. Nevrolog ni zaznal nepravilnosti, v razvojni ambulanti pa so ugotovili mišično hipotonijo. Iz tega razloga je Lovro do 19-meseca, ko je shodil, enkrat tedensko obiskoval nevrofizioterapije. »Zaradi hipotonije je imel ves čas odprta usta in jeziček potisnjen naprej, kar je posledično predstavljalo tudi težavo pri govoru. Ugotovljeni sta bili tudi slabša zbranost in motorika, zato sva enkrat mesečno - zaradi prezasedenosti terapevtke - začela obiskovati tudi delovno terapijo in logopeda,« še pove Blanka. Skakanje, ploskanje, trepljanje po prsih Čeprav so znaki avtistov zelo različni, so se pri Lo-vru začeli pojavljati nekateri stereotipni, kot so skakanje, ploskanje in trepljanje po prsih, niso ga zanimale igrače in igra s svojimi vrstniki, rad pa je gledal kuharske in glasbene oddaje. »Te še danes najraje gleda. Tudi sicer se najbolj sprosti ob glasbi in kuhanju,« z nasmehom pove sogovornica, nato se z mislimi vrne nekaj let nazaj: »Kmalu zatem sva z Lovrom ponovno obiskala razvojno ambulanto. Posumili so, da gre za ce-rebralne paroksizme in tako sva bila napotena v avtistično ambulanto v Ljubljani, ki jo obiskuje že tri leta. Čeprav diagnoza še ni postavljena, so prisotne različne motnje: spektroavtistična motnja, lažja duševna motnja, težave na govornem področju, v komunikaciji, pri motoriki ter stereotipni znaki.« Pred dnevi so Lovru po večmesečnem čakanju opravili tudi magnetno resonanco glave, na izvide družina še čaka in upa, da jih bo prejela, preden se bo pisalo leto 2017. V preteklosti je namreč izvide čakala tudi po več mesecev, z nekoliko grenkobe pove Blanka. Vrstniki ga imajo radi, čeprav ne govori Lovro v Žalcu, kjer družina živi, obiskuje redni program v vrtcu. Vrstniki so ga lepo sprejeli in ga imajo radi, čeprav ga velikokrat težko razumejo. Lovro namreč ne govori oziroma govori le besede, ki jih je težko razumeti. Komisija je Lovru v vrtcu sicer odobrila dve uri logo-pedske obravnave in uro specialnega pedagoga. »A sva s tem izgubila terapije pri logopedu v Zdravstvenem domu Celje, kjer imava zdaj le še preglede,« žalostno pove mamica. Stanje se je ob pogostejših obiskih pri terapevtih vidno izboljšalo. »Obiskovali smo tudi pranoterapevta, vendar je to za nas kmalu postalo prevelik finančni zalogaj. Moram priznati, da je na vseh njegovih šibkih področjih napredek že viden, največja težava ostaja govor. Govori le besede in še to nekatere razumemo le domači. Stavkov še ne tvori, razvoj govora poteka zelo počasi. Ker je Lovro še vedno v fazi najbolj intenzivnega učenja, bi mu radi omogočili čim več dodatne strokovne pomoči,« nam zaupa Blanka. A vse to stane. Za šolsko uro terapije je treba odšteti približno 60 evrov. A za uspeh in napredek je treba tedensko veliko več kot le uro ali dve. Kar za štiričlansko družino, v kateri je trenutno zaposlen le oče, pomeni ogromen finančni zalogaj. Velikokrat prevelik, zato bi vsakršna pomoč prišla še kako prav, priznava Blanka. Za vse se najde, za posebne otroke pa ne O tem, da so danes zdravstvene storitve izjemno drage in da večina tistih, ki potrebujejo pogosto terapevtsko zdravljenje, brez širše družine, prijateljev in srčnih ljudi ne bi zmogli, medijo vsakodnevno poročamo. Žalostno, a resnično. Blanka, ki je po izobrazbi ekonomski tehnik, že dlje neuspešno išče zaposlitev. Seveda ima določene časovne omejitve pri delovnem času, saj težko dela popoldne in ob večerih. Partner Damjan, ki je zaposlen v gradbeništvu, je zaradi narave dela odsoten tudi po trinajst ur na dan. Za Lovra bi v popoldanskem času, ko vrtec zapre svoja vrata, težko skrbel tuj človek. Tudi doma mora mamica z Lovrom veliko delati in vaditi, pri čemer ji pomaga osemletna Ela. »A je doma precej težje Lovra pripraviti do terapevtskega dela in sodelovanja. Tako kot večina otrok ima starš pri takšnih zadevah premalo avtoritete,« pove Blanka, ki se je v zadnjih letih na tem področju že dodobra izobrazila. Da bi lahko plačali vsaj kakšno terapijo več oziroma pokrili potne stroške pregledov v Ljubljani, je Blanka na centru za socialno delo velikokrat neuspešno izpolnjevala vloge za nadomestilo za nego. Veliko je bilo zavrnitev s takšnimi in z drugačnimi obrazložitvami. Takrat je Blanka večkrat napol v jezi in napol v žalosti dejala: »Narkomani dobijo povrnjene potne stroške za obisk meta-donske terapije, za otroke s posebnimi potrebami pa denarja ni.« Pred letošnjim poletjem, ko so zdravniki v Lovrov izvid poleg vseh ostalih motenj zapisali še rahlo duševno, so ji tudi pristojne socialne službe odobrile del dodatka za nego. LEA KOMERIČKI Foto: osebni arhiv Avtizem je kompleksna pervazivna razvojna motnja z nevrološko-biološko osnovo, ki se pojavi v otroštvu. Kaže se predvsem kot spremenjeno vedenje na področju socialnih stikov, verbalnega in neverbalnega sporazumevanja. Obsega širok nabor motenj, od lažjih do težjih oblik. Avtističen pomeni »umikajoč se iz odnosov«. Avtiste opisujejo kot osebe, ki živijo v svojem svetu. Ameriške študije kažejo, da pojavnost spektra avtističnih motenj opazno narašča. V 50. letih je bila pogostost 3 do 4 na 10 tisoč otrok, v zgodnjih 90. letih pa so statistike zabeležile enega avtističnega otroka na 166 rojenih. Avtizem je štirikrat pogostejši pri dečkih kot pri deklicah. 28 REPORTAŽA 7 j h /i / ____jA i, : - > х^ак ' \ i £■?»/1 i v V' - J r« ' . - * - rSLAM >e»- [j? / -gfc i Natalija Marovt s Planinskim zabavnikom, ki je sicer namenjen otrokom, a ga z veseljem prelistajo tudi odrasli. Enkrat mladi planinec, vedno srčen planinec Natalija Marovt iz Braslovč je bila med pobudnicami izdaje prvega slovenskega Planinskega zabavnika Planinska zveza Slovenije je pred časom izdala Planinski zabavnik - delovni zvezek o gorah z nalogami za zabavo, ustvarjanje, učenje in vzgojo. Gre za novost, ki so jo težko pričakovali predvsem tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo mladih planincev in staršev, ki bi radi svojim otrokom na zabaven način približali lepoto planin. Med njimi je tudi soavtorica publikacije Natalija Marovt iz Braslovč. Planinska spodbuda, ki je je bila deležna kot otrok, jo je usodno zaznamovala za vse življenje. Za hribe jo je navdušila mentorica v tretjem razredu osnovne šole. Vse od takrat je neprekinjeno vpeta v delovanje domačega planinskega društva Dobrovlje Braslovče. Hribi ji pomenijo način življenja. V srednji šoli je šla na prvi planinski tabor Mladinske komisije PZS v Bavši-co. Potem je šlo po sistemu snežne kepe. »Izobrazila sem se za vodnico, vaditeljico orientacije, kot študentka sem organizirala pohode za ŠOU Šport in bila aktivna v Mladinski komisiji PZS, vodila sem otroke in odrasle, prevzela funkcije članice upravnega odbora, načelnice mladinskega odseka in vodniškega odseka PD, zbrala in uredila sem zbornik ob 20-letnici PD, vodila mladinske tabore.« Ob Vzgoja mladih planincev je v precejšnji meri vezana na delo mentorjev v vrtcih in šolah. Ker gre za prostovoljno delo, je nihanje aktivnosti seveda razumljivo. Iz istega razloga je tudi v planinskih društvih zdaj ena in zdaj druga dejavnost bolj zastopana. Za vzgojo odgovornih in predanih mladih planincev, ki bodo sobivanje z naravo ponotranjili za vse življenje, je zato najbolj pomembno sodelovanje med vrtci, šolami in društvi. Brez temeljne podpore in spodbude staršev pri tem seveda ne gre. tem ji ni zmanjkalo niti energije za ustvarjanje kulturnega utripa v domačem kraju, ko je kot predsednica Prosvetnega društva Braslovče poskrbela za nekaj odmevnih projektov. Etnologinja in kulturna antropologinja je odgovorila že na številne karierne izzive, pri čemer gorništvo in poho-dništvo še vedno ostajata njena prva velika ljubezen. Ideja z dolgo brado Kot vedno znova ugotavlja Natalija, dobijo hribi v kombinaciji z otroškim živžavom še toliko lepšo podobo. »Otroci so na planinskih izletih, taborih in izobraževanjih neizčrpen vir radovednosti, tako so polni energije in imajo tako poseben pogled na svet, da ti včasih zastane srce in ti oči zalivajo tiste ta prave že skoraj pozabljene smejalne solze.« Ko se je podrobneje seznanila s tiskano ponudbo založniške dejavnosti pri PZS, je hitro ugotovila, da tam ni skoraj ničesar, kar bi ponudila mladim planincem, njihovim staršem in mentorjem. Ideja o zabav-no-poučni knjižici je tako postajala vedno bolj oprijemljiva. »Za to morajo seveda biti pravi ljudje ob pravem času na pravem mestu. Prisluhnila mi je urednica Planinske založbe Mojca Stritar Kučuk. K sodelovanju sva povabili še njeno mamo Urško Stritar, sicer so-avtorico kultnega vodnika Z otroki v gore, Karmen Usar in ilustratorko Petro Grmek.« Ženske so se pri ustvarjanju izkazale za izjemno uspešen tim, končnemu uspehu pa je botrovala tudi vsestranska podpora vodstva PZS. Koristno in zabavno v isti malhi Planinski zabavnik se je že izkazal kot neizčrpen vir navdiha, poučen in zabaven vodnik, ki povezuje in krepi skupinske in družinske vezi. Namenjen je otrokom med četrtim in devetim letom, za katere je sicer odlična Planinska šola še preobsežna in prezahtevna. V 44 delih, sestavljenih iz uvoda, glavne naloge za reševanje, navodil za odraslega spremljevalca ter »sovine« zanimivosti, je tako obdelana večina pomembnih tem na primeren in razumljiv, poučen, praktičen in zabaven način. »Planinski zabavnik lahko samo prebirate in se iz njega kaj novega naučite, lahko ga uporabljate kot pomoč pri pripravi na turo, lahko vas spremlja na pot, se zabavate ob njem v planinski koči ali šotoru. Ob njem lahko obujate spomine na prehojeno pot po turi. Izbira je prepuščena vam in vašim malim planincem,« je slikovita Natalija. SAŠKA T. OCVIRK Foto: osebni arhiv »Hribi so zame še vedno neprecenljiv vir življenjskih spoznanj in težko si predstavljam, da bi se kje lahko bolj nazorno naučila vseh naravnih zakonitosti. Tu ni instant poti. Narave ne moreš pretentati. Vsakdo, ki bi izkusil vsaj malo hribov, bi bil bolj realen ter spoštljiv do ljudi in narave.« Ko jo »zabelijo« mladi planinci Da z otroki v hribih res ni nikoli dolgčas, pričajo tudi Natalijini zapiski s planinskih taborov. Nekaj bistroumnih domislic malih »bučk« je delila tudi z nami. Izvrsten osnovnošolski maser Saši masira vodjo tabora. Sašo: »Kok dolg že hodite u hribe?« Franci: »Že kakih 60 let!« Sašo: »Oooo, pol že mate pa tk stare kosti, da vam paše masaža.« Skupina mladih planincev gre mimo jagod ob poti. Eden se glasno spomni na svojega skritega prijatelja: »Tule maš jagode, moj skriti prijatelj. Naber si jih!« Ponoči so se dogajale včasih tudi malo nenavadne dogodivščine (zvezani čevlji, pajkova mreža, muca Copatarica ...). Udeleženci se niso več počutili povsem varno in osnovnošolec Andrej je ob tabornem ognju glasno modroval: »Zdej mamo pa en problem. Če spimo tuki, mormo bit pripravljen na vse. Če gremo spat v šotor, mormo spet bit pripravljen na vse.« Ženska je lahko za nekoga sanjska, za nekoga pa nič posebnega. In tako medtem ko izbranec vozi svojo sanjsko žensko s plovilom po jezeru, poteka na obrežju razprava med prijateljema: »Kaka se ti zdi sanjska ženska?« »Ah, veslača bi že rešu, za njo mi je pa čist vseen.« Otroci v taboru so v večini primerov zelo lepo vzgojeni. Tako je nekaterim težko dopovedati, da smo vodniki čisto navadni planinci in da v hribih veljajo drugačna pravila kot v dolini. Ampak na srečo so ti otroci tudi zelo »brihtni« in hitro »pogruntajo«, v čem je bistvo. Leon med pogovorom na turi ves čas: » ... gospa ... gospa ...« Natalija ga sredi dopusta, kjer ne želi biti gospa, pouči: »Leon, jaz nisem gospa.« Leon začudeno po poljčansko: »Zaka te ne?« Natalija na kratko: »Ker nisem v službi.« Leon še bolj začudeno: »Ka nič nea zaslužite?« Natalija že rahlo v smehu: »Ne, nič.« Leon modro ugotovi: »A potem ste tuki iz čistega veselja in ljubezni do nas otrok?« Natalija v glasnem smehu: »Da!« Vsi že vemo, da je naša Anka najboljša kuharica daleč naokoli. To dokazuje tudi Sašijeva izjava: »Če bi Anka vampe skuhala, bi jih pa tud js jedu, čeprav jih drugač ne jem.« Letos nismo obdelali vseh tem iz planinske šole. Tega si zaradi posledic ne bomo več privoščili. Vodnik Martin: »Zakaj se uporabljajo dereze?« Osnovnošolka Sara: »Za plezanje po telegrafncih.« Pa naj še kdo reče, da jim je z otroki kdaj dolgčas. »Na Triglavu na primer ne moreš stati, če ne narediš prvega še tako majhnega koraka. Na drugi vrh ne moreš priti, če se ne spustiš in v nov vzpon ne vložiš veliko energije. Včasih je v dolini megla in si nezaupljiv, ne vidiš sonca, v hribih pa sta jasno modro nebo in sonce. Tako je kot v življenju, ko pride do »teme«. In koliko vztrajnosti je treba... Včasih mi kdo skromno reče, češ da hodi po bolj nizkih hribih. Je to sploh pomembno? Šteje trud in to, da smo si napolnili baterije.« REPORTAŽA 29 Izpolnitev otroških sanj Užitek za male in velike otroke - Gozdno igrišče, trim steza, nove izobraževalne vsebine in hiša na drevesu V okviru projekta Green-4grey, ki ga vodi Mestna občina Celje, vsebinsko pa so ga zasnovali v celjski enoti Zavoda za gozdove Slovenije, so v tem letu naredili pomemben korak pri razvoju celjskih mestnih gozdov. Na območju Anskega vrha je obstoječe omrežje gozdnih sprehajalnih poti obogateno z novo rekreacijsko, izobraževalno in doživljajsko opremo. Ta vključuje gozdno otroško igrišče, nove gozdne učne poti, trim stezo z desetimi telovadnimi napravami, manjši prireditveni oder in več deset novih klopi za počitek. Glavna pridobitev pa je zagotovo drevesna hiša, ki stoji na kar šestih drevesih. Gozdove v okolici mest obiskuje največ ljudi. Zaradi ekološke in družbene vloge imajo za mesta in njihove prebivalce poseben pomen. Celjski mestni gozdovi so s prilagojenim razvojem v zadnjih dveh desetletjih postali primer dobre prakse in razvojni model za ostala slovenska mesta. Projekt Green4grey predstavlja nadaljevanje dosedanjega razvoja, pravi vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije Robert Ho-stnik. »Konec leta 2013 smo pridobili evropska sredstva za projekt nadgradnje obstoječih gozdnih poti z opremo za rekreacijo, doživljanje in izobraževanje,« pojasni Ho-stnik, medtem ko zadovoljno razkazuje zagotovo največjo pridobitev v mestnem gozdu, hišico med drevesnimi krošnjami. »Drevesna hiša je bila zasnovana kot manjši izobraževalni in informacijski center mestnega gozda. Namenjena je šolskim skupinam in ostalim obiskovalcem za izobraževanje o gozdovih in trajno-stnem razvoju, poleg tega je lahko tudi prostor za kulturne prireditve in druge kreativne dejavnosti v naravnem gozdnem okolju,« še pove prvi celjski gozdar. Drevesna hiša je bila v celoti izdelana iz lesa iz celjskega mestnega gozda. Zaradi odpornosti na zunanje vplive so pri gradnji uporabili les duglazije. Skupna vrednost investicije v novo opremo celjskega mestnega gozda znaša 120 tisoč evrov. Večino denarja, 85 odstotkov, so investitorji pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, deset odstotkov je prispevala država. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Do hiše na drevesu najlažje pridete po gozdni poti, ki se lahko začne na primer pri Meškovem studencu. Drevesna hiša meri 58 kvadratnih metrov in je pritrjena na šest dreves. Zgrajena je po najmodernejših standardih in z najmodernejšo tehnologijo, ki najmanj prizadene drevo. Kot je pojasnil Robert Hostnik, so znanje in ideje iskali v tujini, predvsem v Združenih državah Amerike. »Večina teže naše drevesne hiše sloni na štirih stebrih, na šest dreves pa se hiša naslanja. Uporabili smo posebne čepe, ki se tesno pritrdijo v drevo, tako da lahko drevo to poškodbo omeji. Pri drevju je namreč tako, da če se mu veja odlomi ali jo odžagamo, na tem mestu nastane rana in drevo se okuži z glivami, ki so ves čas prisotne v zraku. Če veja ni odžagana na pravilen način, se okužba širi v notranjost. To je za drevo slabo. Mi smo drevo na začetku sicer poškodovali, a smo ga hkrati spodbudili in mu omogočili, da z notranjo imunsko prepreko postavi steno, zapre celice in tako onemogoči širjenje okužbe.« Robert Hostnik, vodja celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije: »Še v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja so bili gozdovi na robu mesta, ki rastejo na pobočjih Anskega vrha in Miklavškega hriba, zaradi slabe dostopnosti in pomanjkanja infrastrukture povsem neizkoriščen potencial in spregledan del mestnega okolja. S sodelovanjem celjske enote Zavoda za gozdove Slovenije in Mestne občine Celje so bili leta 1997 gozdovi v okolici mesta najprej zavarovani kot gozdovi s posebnim namenom, v naslednjih dveh desetletjih pa postopno odkupljeni od zasebnih lastnikov gozdov in opremljeni s štirinajst kilometrov dolgim omrežjem večnamenskih in sprehajalnih gozdnih poti. Mestni gozd je postal največja javna zelena površina Celja, ki jo z namenom sprostitve in oddiha v naravi obiskuje vedno več ljudi.« Uradno odprtje sodobne hiše na drevesih bo v soboto, 19. septembra. Hišo si bo nato mogoče ogledati tudi od znotraj, a se bo treba predhodno najaviti in dogovoriti. V celjski enoti zavoda za gozdove in celjski občini si želijo, da bi ljudje hišo sprejeli za svojo in tako z njo tudi ravnali. Le tako jo bo mogoče uporabljati v različne namene in jo hkrati ohraniti. V notranjosti so uredili tudi manjšo kuhinjo. Sicer pa bo imela hiša, kot je pojasnil revirni gozdar Boštjan Hren, več pomenov: »Prvi je vsekakor družbeni. Drugi je izobraževalni, saj je to hišo na drevesu mogoče uporabljati tudi kot učilnico na prostem. Primerna je tudi za manjše kulturne prireditve, pred oziroma pod njo je urejen tudi prireditveni oder. Lahko pa je hiška namenjena tudi kreativnim sestankom raznih skupin, podjetij.« V neposredni bližini drevesne hiše, na znani drugi jasi, so uredili lepo moderno in naravno igrišče z velikim prostorom za namenske družabne igre. Mladi vseh starosti bodo lahko na igralih preizkušali spretnosti in na gugalnicah pletli nova prijateljstva ali obujali spomine na mladost. Revirni gozdar Boštjan Hren, ki se veliko ukvarja tudi z gozdno pedagogiko, je nad vsemi novostmi navdušen: »Morda bi lahko kdo vprašal, zakaj v gozdu potrebujemo plezala. Zanimivo je, da v okolici te jase ni dreves, po katerih bi lahko plezali. So drevesa, a so njihove veje visoko v krošnjah. Zato rdečo nit tega igrišča predstavljata motorika in plezanje. Poleg tega je osrednji prostor prazen, namenjen prosti igri. Tako to igrišče dejansko razvija vse potenciale gibanja in domišljije. Ob gozdnih poteh so postavili tudi nove informativne stebričke, kjer so predstavljene zanimivosti mestnega gozda, na primer gozdna divjina v Karlovem jarku, območje »ptičjih hotelov«, aleja nenavadnih dreves, legendarne tri jase ali »kaluže«, kamor redno prihajajo divji prašiči. 30 PORTRET »Zdaj si boš pa lahko sama kaj kupila« Z redno zaposlitvijo do večje svobode pri odločanju - Ženske prvo plačo porabile za čevlje, »najlonke«, kostime - Za na vrt se niso »rihtale« »V svoji nalogi sem želela podeliti glas običajnim ženskam, ki jih ne najdemo v enciklopedijah o znamenitih osebnostih, pomembnih za zgodovino človeštva zaradi junaških dejanj ali znanstvenih odkritij. Tistim ženskam torej, ki niso nikoli napisale svojega življenjepisa, čeprav bi lahko vanj zabeležile izjemno zanimive stvari, in nenazadnje tistim, ki jim je bil glas v zgodovini marsikdaj odvzet.« »Ko sem dobila prvo plačo, me je prevzel ponos. Rekla sem si, da ne bo treba le varčevati, da si bom lahko kupila, kar si želim.« Tako nekako je svoje občutke ob prejemu osebnega dohodka opisala gospa, ki danes šteje 87 let, svoje aktivno življenje pa je preživela v času socializma. Generacijo žensk, rojenih pred drugo svetovno vojno in kmalu po njej, je o spremembah, ki jih je prinesla denarna neodvisnost, povprašala Drameljčanka Polona Sitar. V svoji doktorski nalogi namreč raziskuje, kako je potrošnja v obdobju socialistične Slovenije vplivala na oblikovanje ženske identitete. Ženske so se po drugi svetovni vojni prvič množično zaposlile, kar je bil po besedah Polone Sitar, mlade raziskovalke na Inštitutu za kulturne in spominske študije Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ključen razlog za njihov vstop v javno življenje. Pojasnila je, da je zaposlitev močno preoblikovala družbeno razumevanje moškosti, ženskosti, odnosov med partnerjema, pričakovanja do žensk v gospodinjstvu in zakonu. Tako so na primer mame svoje hčere spodbujale z besedami, naj gredo v službo, da jim za denar ne bo treba prositi očeta. Sama svoj gospodar Lasten zaslužek je bil, kot ugotavlja Polona Sitar, nedvomno temelj emancipacije žensk tedanjega časa. »Omogočil jim je večno avtonomijo pri izbiri moža. Omogočal jim je krojenje novih socialnih mrež, selitev v večje mesto, kjer so lahko uživale večjo svobodo in se vsaj delno osvobodile omejujočega življenja na vasi in patriarhalne družine. Pridobile so večji občutek zadovoljstva, samozavesti in se postavile na lastne noge,« je dejala. In dodala, da je takšna politika zaposlovanja prispevala precej več k emancipaciji žensk kot vsa običajna retorika o enakosti spolov tistega časa. Zaslužile manj kot moški Leta 1952 je bila udeležba žensk v plačanem delu »Izključitev žensk iz kolektivnega spomina pomeni tudi izključenost iz sedanjih družbenih in političnih procesov,« poudarja Polona Sitar, ki bo v kmalu zagovarjala doktorat na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. SVETOVANJE ODRASLI 2015 Možnosti BREZPLAČNEGA SVETOVANJA na LU Celje za vse, ki: iščete redne oblike izobraževanja, želite krajše oblike izobraževanja in usposabljanja, želite ovrednotiti svoja neformalno pridobljena znanja, iščete zaposlitev, želite načrtno delati na svoji poklicni karieri. G^iščiLes rtCLS, nds^jeu se> 6onu>^ofarudliMi-&LtL £oris£siL оЛел, neuoil- Р^е^иг^а^&еллг^л, in, VsaJl&Gun^x^GL, Pokličite nas na tel. št. 03/428 67 54, pišite nam na e-naslov ales.stepihar@lu-celje.si ali se osebno oglasite v prostorih ljudske univerze Celje, Cankarjeva ulica 1, Celje. -0 REPUBLIKA SLOVENIJA ministrstvo za izcbraževflhje, znanost in Sport I Naložba v vašo prihodnost »Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Operacija se izvaja v okvirju Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: 3. Razvoj človeških virov in vseživljenskega učenja; prednostne usmeritve 3.1: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja.« 33-odstotna in leta 1990 skoraj 47-odstotna, v devetdesetih letih se delež zaposlitve žensk nato ni bistveno spreminjal. Njihovi osebni dohodki so bili v socializmu povprečno za približno 20 odstotkov nižji od dohodkov moških, pojasnjuje Polona Sitar. Predvsem zato, ker so moški imeli daljšo povprečno delovno dobo, ker so bili bolj izobraženi in ker so se ženske večinoma zaposlovale v tako imenovanih ženskih panogah, kot so na primer vzgoja, skrb in varstvo. Sogovornice so Poloni povedale tudi, da so »Razlog, da se ukvarjam z vprašanjem žensk, je zagotovo tudi, da sem tudi sama ženska, ki želi bolje razumeti svoj položaj v družbi danes.« se morale, če so bile zaposlene na visokih položajih, ves čas dokazovati moškim. Odrekanje in pot k svobodi Polona Sitar je med pogovori s sogovornicami, ki so bile v času socializma zaposlene, spoznala, da so se ženske takrat močno poistovetile z uspehom podjetja. Ko mu je šlo dobro, so bile tudi one zadovoljne in obratno. Sicer pa so imele na svoje delovno obdobje mešane spomine. Čeprav je bilo delo v socializmu proglašeno kot vedno bolj naklonjena. In za kaj so ženske porabile svojo plačo? Polonine sogovornice so si za prvi zaslužek najpogosteje kupile čevlje, »najlon-ke« in obleke. Kot zaposlene ženske so v službo morale prihajati urejene, medtem ko se gospodinje niso toliko posvečale svoji zunanji podobi. Gospa, ki je bila doma in je bila gospodinja, je to pojasnila z besedami: »Za koga naj bi se >rihtala<, za vrt?« Kreditno sposobne Pri tem so morale ženske spretno upravljati z denarjem, da jim ni služil le za golo preživetje, ampak jim je omogočal tudi izpolnjevanje želja. S tem, ko so bile zaposlene, so bile kreditno sposobne in bolj svobodne pri svojih odločitvah, pravi mlada raziskovalka. Kljub temu so dobrine iz- več zaposlene za polni delovni čas in niso imele zagotovljene enake plače za enako delo kot moški. Dodaja, da so se pojavili tudi konservativni pogledi na spol, ki so z liberalno ekonomijo tranzicije prikazovali dom kot domeno žensk. Mnogo socialističnih politik in programov za lajšanje »dvojnega bremena« je bilo po koncu tega družbenega obdobja ukinjenih. Davek podpiranja treh vogalov pri hiši Vprašanja o tem, zakaj ženskam pri delu ni priznan enakovreden položaj z moškimi, si je leta 1980 zastavljala tudi Vida Tomšič. Ugotavljala je namreč, da so v socializmu uresničevanje enakih pravic žensk na delovnem mestu oteževali neenake življenjske Polona Sitar pravi, da so se ženske v obdobju socializma prvič zares vpisale v zgodovino in se množično zaposlile. Dodaja, da je bil spol tudi prizma, skozi katero so se ljudje v tem obdobju zgodovine pogajali, upirali in včasih popolnoma ignorirali prevladujočo držo uradne politike. Zato preučevanje položaja žensk pomaga pod vprašaj postaviti samoumevne domneve o podrejenosti žensk in o patriarhatu. največja vrednota, so ženske delo občutile kot izčrpavajo-čo dejavnost, ki jim je vzela ogromno prostega časa in jih je silila v odrekanje. Gospa, ki je že v pokoju, se danes na primer zaveda, da ni za številne nadure in ostajanje v službi vse poletje nikoli prejela zadostnega plačila. Po drugi strani ji je zaposlitev predstavljala izziv. Omogočala ji je samostojnost, samozavest, večjo moč, potrditev, neodvisnost in nov način osmi-šljanja življenja. Sogovornice so se s ponosom spominjale svoje marljivosti v službi, »Prepričanje, da so za svoj podrejen družbeni položaj krive ženske same, ker niso dovolj pogumne, je danes žal precej prisotno, vendar se mi zdi izjemno problematično. Nenazadnje neoliberalni kapitalistični sistem vzgaja posameznike, ki živijo v nenehnem občutku krivde, temelječem na prepričanju, da niso dovolj sposobni, marljivi in pogumni; točno takšne posameznike torej, ki jih nujno potrebuje za svoj obstoj.« kot zahvalo za trdo delo pa so dobivale tudi simbolne in denarne nagrade. Dober dan, potrošnja! Potrošništvo je bilo v socialistični Sloveniji glede marsičesa drugačno od potrošništva v državah takratnega vzhodnega bloka. Po letu 1948, ko se je Tito sprl s Stalinom, se je Jugoslavija bolj povezala z zahodnimi kapitalističnimi državami in se oddaljevala od Sovjetske zveze. Sploh po letu 1965 je bila politična orientacija potrošnji birale preudarno in predvsem varčno. Nakupovanja niso dojemale kot zapravljanje, ampak predvsem kot varčevanje. Trimesečno posojilo so na primer najele za plašč, polletno posojilo za barvno televizijo. S pomočjo posojil so kupovale tudi posteljnino, pohištvo in druge izdelke, z nakupi pa so izražale tako lastno identiteto kot svojo ustvarjalnost. In danes? In kako to, da ženske tudi do današnjega dne glede zaposlovanja in plač nimamo enakopravnega položaja z moškimi? Polona Sitar poudarja, da je odgovor na to vprašanje zapleten in večplasten. Eden od razlogov se skriva v tem, da po osamosvojitvi Slovenije in s prehodom na kapitalistično tržno ekonomijo ženske niso bile razmere v družini, stara delitev dela med spoloma, stare obveznosti v gospodinjstvu in seveda ostanki patriarhalne miselnosti. »Pričakovanje do žensk, da opravijo vso gospodinjsko delo in skrbijo za otroke, je namreč ostalo prisotno tudi v jugoslovanski družbi, in sicer navkljub njihovi zaposlitvi za polni delovni čas. Kampanje AFŽ so si za cilj postavile spremembo zavesti o družbenih vlogah žensk, niso pa naglaševale moških kot očetov, sodelavcev in mož.« Vendar Polona Sitar še poudarja, da se odgovor za dosego družbene enakopravnosti žensk skriva prav v uresničevanju politik, ki stremijo k spremembi ravnotežja odnosov med spoloma v družbi kot celoti. TINA STRMČNIK Foto: osebni arhiv »Ovire za neenakopraven položaj med spoloma moramo iskati predvsem v socializaciji in družbenem sistemu. Če pogledamo širše, se družbena pričakovanja glede spolov prenašajo z generacije na generacijo s splošno socializacijo, v kateri se hči od matere uči gospodinjenja in poistovetenja s svojim delom. Tako spozna merila, ki jih mora kot ženska doseči v družbi, nanjo pa vplivajo tudi šola, televizija, mediji...« PORTRET 31 Od domače sobe do Križank Urški Koželj se je uresničila želja po nastopanju Mlada talentirana Vojni-čanka je športnica, pevka, igralka, plesalka in še bi lahko naštevali. Ob prihodu v prestolnico se ji je odprl nov svet, v katerem se je odlično znašla. Urška Koželj si je že kot otrok želela nastopati. Začela je že v osnovni šoli, ko je sodelovala pri dramskem krožku. Takrat je odigrala svojo prvo vlogo. Šolanje je nadaljevala na ekonomski gimnaziji v Celju. Tam ni imela priložnosti za igranje, je pa vodila prireditve. Ob koncu srednje šole se je hkrati vpisala na AGRFT in na fakulteto za šport. Oboje si je želela enakovredno. Na akademiji je sicer prišla v drugi krog izbora za vpis, vendar se naprej ni uvrstila. Zato je pristala na fakulteti za šport. Čeprav je bila na fakulteti od jutra do večera, je vedela, da potrebuje še nekaj za dušo, pri čemer bo lahko izrazila željo po nastopanju. Skok v igralski svet Najprej je dejavnosti iskala po spletu. Našla je Šentjakobsko gledališče. Svetovali so ji, naj tja nese svoj življenjepis. In res ga je nesla. Potem je čakala kakšno leto, a se ni nič zgodilo. Sama je Šentjakobsko gledališče obiskala in povprašala, če imajo kaj prostora zanjo. Rekli so ji, da bodo poklicali, a naj ne pričakuje preveč, saj ni sredstev. Imela je res veliko željo po nastopanju, zato je začela raziskovati igralsko sceno, in sicer vse, kar ni bilo pod okriljem akademije. Odšla je v Igralski studio bratov Vajevec, kjer so imeli zvečer igralske vaje po metodi Leeja Strasberga. V Ameriki sta bila soustanovitelja podobne šole. Prišla sta v Slovenijo, kjer učita zastonj. Rada bi dvignila kakovost igre. Urška se je veliko izobraževala. Čez nekaj časa je dobila klic iz Šentjakobskega gledališča, ali bi bila šepetalka pri predstavi Plešasta pevka. Prvi koraki na odru »Ni mi bilo težko biti še-petalka pri predstavi. Vedela sem, da bom spoznala veliko ljudi,« se spominja svoje prve »vloge« v gledališču, ki je bila odskočna deska. V gledališče je prišla z veliko znanja, ki ga je pridobila na raznih izobraževanjih. Ko je gledala iz zaodrja igralce, kako igrajo, si je ves čas želela, da bi pomagala, naredila kaj drugače, saj je imela veliko znanja. Tega je lahko Urška Koželj, nasmejana in preprosta uporabila, ko je čez približno dve leti dobila manjšo vlogo v predstavi Kean IV. in potem še glavno vlogo v muzikalu Uscana vas. »Ko dobiš vlogo, je drugače, vidiš, da je težje, kot če samo opazuješ,« pravi Urška. Prvi občutki Kako je, ko se znajdeš pod sojem žarometov, vedo samo tisti, ki so to doživeli. Na začetku se je počutila grozno, bilo jo je strah, a sčasoma, ko se je navadila in se je sprostila, je začela Sophie in njene prijateljice v Mammi Mii. Urška je druga z leve. v tem delu izredno uživati. »Najlepše, a tudi najtežje so predstave, na katerih nastopam za svoje najbližje,« pravi Urška. Ker je priložnost za petje v muzikalu prišla na hitro, je morala čez noč postati sopranistka, saj je večina vlog napisana v >viš-jih legah<. Poiskala je pomoč pri Željki Predojević, ki ji je pomagala, da se je priučila petja na način, ki je primeren za muzikal. Ta izhaja iz govora in je drugačen od drugih načinov petja. Polne Križanke Veliki met ji je uspel, ko je uspešno opravila avdicijo za muzikal Mamma Mia. Dobila je vlogo Ali, prijateljice mlade Sophie. »Bilo je več krogov avdicij. Preizkusili so nas v petju, plesu in igranju. Potem so se začele vaje in približno po letu smo letos junija imeli premiero v Križankah,« je povedala Urška. Ljudje so bili navdušeni. Imeli so več predstav junija in avgusta, imajo jih tudi zdaj v septembru, pripravljali jih bodo še do konca leta. »Res je neverjetno, ko vsak večer stojiš pred 1.400 ljudmi. Včasih me res gane, ko vidim, kako ljudje uživajo. Je res odličen občutek,« pravi Urška, ki je povedala, da si ni mislila, da bo muzikal tako uspešen. Prepoznaven ni samo zaradi znanih Slovencev, ki nastopajo, ampak tudi zaradi pristnosti, odlične glasbe, mladih nastopajočih, ki so pravi prijatelji, kar se vidi tudi na odru. Spremlja jih »band«, v katerem so sami vrhunski glasbeniki. Kostumografija daje barvitost in polnost, na odru je tudi vrtljiva hiša, ki da še poseben čar. Marsikdo, ki pride s predstave, je šokiran in navdušen. Izredno težko je usklajevati vaje, predstave in študij. Nekaj časa je poskušala oboje, a se je na koncu morala odločiti in je študij pustila ob strani, saj je bila preobremenjena, nekateri profesorji ji tudi niso hoteli iti na roko in ji pomagati, da bi določene obveznosti preložila, zato se je povsem posvetila muzikalu. Sicer jo čaka še nekaj izpitov do diplome, ki jo ima namen opraviti kmalu. Družina jo pri dejavnostih izredno podpira, čeprav od začetka ni točno vedela, s čim se ukvarja, a je po prvi premieri in nekaj predstavah videla, da je resnično dobra. Družina tudi edina ve, da je začela z ničle. Da je z veliko truda in odrekanja dosegla to, kar je. Ima veliko prijateljev, ki so že od malih nog v igralskih, pevskih krogih, zato se ji je bilo malo lažje prebiti v ta svet, ki ga je sama odkrivala počasi in z vztrajnostjo. »Pred letom si nisem mogla predstavljati, da bom nastopala v Križan- kah,« je povedala Urška, ki je dokazala, da lahko dosežeš in premagaš karkoli, če imaš talent in voljo. Načrti Vsako leto se udeleži tudi delavnice v Celju, kjer na koncu pripravijo predstavo. Bila je tudi v Londonu na izobraževanju, tako da vedno nadgrajuje svoje znanje in se izboljšuje. Igra tudi manjšo vlogo v Usodnem vinu, novi TV-seriji. V prihodnosti si želi novih projektov. Urška je živ dokaz, da se z veliko truda da uspeti. Treba se je potruditi, pri čemer ni pomembno, kdo si, od kod prihajaš, če se dokažeš, da si dober. KLARA PODERGAJS Foto: osebni arhiv Javna vodstva v Pokrajinskem muzeju Celje ALMA M. KARLIN POTI - četrtek, 10. september 2015, ob 17.00 CELEIA-MESTO POD MESTOM - nedelja, 13. september 2015, ob 11.00 KULTURNOZGODOVINSKA R. - četrtek, 17. september 2015, ob 17.00 32 FOTOREPORTAŽA Na startu v Celju je zbrane pozdravil pooblaščenec župana Mestne občine Celje Stane Rozman, tudi predsednik Atletskega društva Kladivar in zmagovalec ultramaratona leta 1992. Po poku pištole je dejal: »Že z avtom se vleče do tja, kaj šele peš...« Rezultati: Celje-Logarska dolina Moški - 1. Gabor Muhari 5:14,07, 2. Danijel Hajdinjak 5:18,40, 3. Vid Senica 5:31,05 ... 9. Bogdan Robnik (Celje) 6:14,28, 17. Bogdan Pertinač (Šentjur) 6:32,33, 23. Miha Košenina (Vransko), 25. Sebastjan Klemenšek (Celje), 28. Marko Gostečnik (Mozirje), 40. Sašo Nikolič (Celje). Ženske - 1. Neža Mravlje 5:33,19, 2. Jasmina Pitamic 6:19, 31, 3. Brigita Burja 6:33,41, 4. Bernarda Zvir (Rečica ob Savinji), 13. Zdenka Pušnik (Laško). Mozirje-Logarska dolina (42 km) 1. Maša Osredkar (Vrhnika) in Matej Uhan (Slovenska vojska) Ljubno-Logarska dolina (27 km) 1. Suzana Ferenc (Šoštanj) in Boštjan Štiglic (Mozirje) Luče-Logarska dolina (17 km) 1. Jerica Sardoč (Vipava) in Aleš Žontar (Slovenska vojska) Celotno progo od Celja do Logarske doline so 25-krat pretekli ali prehodili Franc Smodiš (pionir pohoda je letos štartal iz Luč), Milan Pilih in Odon Simonič, s 26. uspešnim nastopom pa je rekorder postal Leopold Drame. Na štirih štartih je »pištolca« v tek pognala okoli 650 rekreativcev in tekmovalcev. Dež na progi blagodejen, na cilju moteč »Maraton je v popolnosti uspel. Nobenih pripomb ni bilo. Vsem sodelavcem čestitam za vzorno izpeljano organizacijo. Redarji in policisti so odlično varovali tekmovalce. Še naprej se bomo trudili, da bo naša prireditev praznik teka,« je obljubil predsednik Društva maratoncev in poho-dnikov Celje Odon Simonič. Bil je na vseh štartih (Celje, Mozirje, Ljubno, Luče), na cilju pa je čakal in usklajeval podrobnosti podpredsednik društva Ivan Žaberl: »Najboljši tekači so bili zelo zadovoljni s pogoji. Pravočasno nas je domačin pri Le-tušu obvestil, da je Savinja poplavila progo, zato smo tekače preusmerili na državno cesto proti Mozirju. Plan B smo imeli ustrezno pripravljen.« Mešala štrene moškim Na 31. ultramaratonu od Celja do Logarske doline sta bila najhitrejša Neža Mravlje iz Kranja in Madžar Gabor Muhari. Mravljetovo, hčer slovitega ultramaratonca Dušana, so prehiteli le trije moški: »Pogoji so bili odlični, malce me je ovirala poškodba noge. Zadovoljna sem, imela sem dober test pred Ljubljanskim maratonom. V Logarsko dolino se bom mo- rebiti še vrnila.« Zmagala je že pred petimi leti, za njo so se zvrstile Jasmina Pitamic, Brigita Burja, četrta Bernarda Zvir z Rečice ob Savinji in štirinajsta Zdenka Pušnik iz Laškega. Izčrpal vso moč Madžar Gabor Muhari je že pred 10. uro oddrvel mimo Luč. Imel je oprtan majhen nahrbtnik, kajti spremljevalci, žena, sin Nimrod, mama in tašča, so ga bolj občudovali kot pomagali. »Vremenski pogoji so bili izjemni, po drugi strani pa je proga zelo zahtevna. Veliko je kamenja, korenin. Razmišljal sem že o odstopu. Imel sem obilo Po opoldnevu je »pralo«, kot že dolgo ne Na kraljevski razdalji najboljša Neža Mravlje in Gabor Muhari - Tokrat 650 udeležencev - Celotno progo, dolgo 75 kilometrov, zmoglo 151 ultramaratoncev 30 kilometrih se je oddaljil. Skušal sem mu slediti, a ni šlo. Pravi, da ima letos najboljši dosežek na svetu na šest ur. Bil je razred zase,« je pripovedoval Hajdinjak, ki ima pri 34 letih zaradi razsodnega razmišljanja obetavno maratonsko prihodnost. Spopad zakoncev Špartatlona (246 km) se je že udeležil Celjan Bogdan Robnik, njegova žena Nataša se ga bo čez približno dva tedna. Predlani je zmagala do Logarske doline, lani je bila druga. Spremljal jo je mož in že lani sta napovedala, da bosta zamenjala vlogi. Bogdan je bil deveti: »Morda sem preveč sledil Neži. Prvih 20 kilometrov sva pretekla hitreje od poldruge ure. Nato so se me lotili krči, a sem vztrajal.« Nataša je tožila, da jo boli zadnjica od kolesa, nato je v cilju iskreno začela »družinski obračun«, ki je bil seveda zelo prikupen. »Seveda si prehitro začel. Po Ljubnem si le hodil in me nisi ubogal. Moral bi teči ...« Prijazen policist s celjskih ulic je prejel priznanje kot najboljši v starostni kategoriji od 40 do 44 let. »Za pet minut boljši čas sem imela od tebe pred dvema letoma ...« je bila zadnja Natašina opazka. Naslednje leto bo prireditev 3. septembra. Z derbijem zakoncev? DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA V torek je minilo 30 let, odkar so se Jože Zorko, Bine Javernik, Franc Smodiš in Berni Tratnik odpravili na »sprehod proti Logarski«. Slednji (desno) je v družbi Elvisa A. Herbaja s Policijske uprave Celje pospremil štart na Trgu celjskih knezov. težav, tudi zaradi poškodbe. Na koncu se je vse srečno končalo.« Bil je zadovoljen s časom. Ko je lovil sapo, so ga prevevali mešani občutki: »Tukaj sem prvič, najbrž tudi zadnjič. No, malo se šalim. Ko se bom spočil, bom najbrž drugače razmišljal in si premislil. Površina je zahtevna za tek.« Premagati je treba 500 metrov višinske razlike, česar glava ne opazi, pljuča in noge pa vsekakor. Trmasti Gorenjec Za 37-letnim Muharijem iz Szolnoka sta v cilj pri- tekla lanska zmagovalca, Danijel Hajdinjak iz Kranja in Vid Senica iz Moravč (z Alešem Žontarjem sta namreč pred letom z roko v roki pritekla v cilj). »Vreme boljše ne bi moglo biti. Škropilo je in nas hladilo, mraza pa ni bilo. Madžar se mi je predstavil do tretjega kilometra. Mislil sem si, da se ne splača >bosti< z njim. Po desetem kilometru sem ga ujel. Ali je imel krizo ali pa nas je namerno počakal. Celo vodstvo sem prevzel, a za več kot 20 metrov mu nisem uspel pobegniti. Po FOTOREPORTAŽA 33 Danijel Hajdinjak je letos tekel pet minut hitreje kot lani, ko je zmagal Mnogi, ki so sledili Neži Mravlje, so se ušteli pri taktiki Rubriko Za zdravje ureja Simona Šolinič. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na simona.solinic@radiocelje.com Lasersko zdravljenje vedno bolj priznano V zadnjem času ga pogosteje uporabljajo celo v ginekologiji V zdravstvenem domu v Laškem že približno dva meseca uporabljajo ginekološki laser. Gre za preboj na področju ginekologije. Omenjeni laser je sicer znan že tri leta, vendar ga pri svojem delu ginekologi še vedno redko uporabljajo. Lasersko zdravljenje je minimalno in-vazivna in hkrati za bolnice prijazna metoda, ki se izvaja ambulantno. Bolnica je takoj po posegu sposobna opravljati svoje delo, zato ne potrebuje bolniškega staleža. Najpomembneje pri tem je, da laser učinkovito odpravi težave, ki znižujejo kakovost življenja, predvsem zdravje. Posegi z laserjem zelo uspešno zdravijo več obolenj oziroma zdravstvenih težav. Med njimi na primer stresno urinsko inkontinenco, torej uhajanje urina. Z njim se sooča kar 70 odstotkov vseh žensk po 40. letu. »Gre za motnje zaradi popuščanja urina pri najtežjih naporih, dvigovanju bremena, teku, poskoku ali že samo pri kihanju ali kašljanju, kar ženskam predstavlja veliko težavo, saj se jim bistveno zmanjša kakovost življenja. Doslej je bila pri tej motnji učinkovita samo operacija, laser pa je neinvazivno zdravljenje, ki zagotovo pomaga,« pravi Jelka Markovič Grahek, dr. med., spec. ginekologije, iz Jelka Markovič Grahek, dr. med., spec. ginekologije, iz ZD Laško: »Lasersko zdravljenje je zelo varno, neželeni učinki so redki in če se pojavijo, trajajo le kratek čas po posegu. Lahko se pojavijo oteklina nožnice, blage bolečine, blag krvav izcedek, zelo redko tudi kratkotrajno siljenje k uriniranju.« ZD Laško. Laser na tkivo deluje tako, da obnovi ohlapna in krhka kolagenska vlakna. V zdravstveni stroki ta proces imenujejo neokolageneza, saj nastajajo nova zdrava vlakna kolagena. Lasersko zdravljenje ni priporočljivo za ženske, ki so fotosenzibilne, torej občutljive na svetlobo. Zaradi izpostavljenosti laserju bi lahko namreč dobile alergijo. Odsvetujejo ga tudi bolnicam, ki prejemajo zdravila, katerih stranski učinek predstavlja fotosenzibilnost. Ginekologi laserja ne uporabljajo tudi pri nosečnicah, sladkornih bolnicah in bolnicah, ki imajo prehlad ali vnetje sečnega mehurja oziroma ginekoloških organov. Do zdaj samo mazila in tablete Uporabljajo ga tudi pri odpravljanju težav zaradi ponižanja nožnice ali sečnega mehurja in tudi pri izpadu maternice. Ženskam pomaga tudi pri kroničnem obolenju kože zunanjega spolovila, ki je zelo moteče in neprijetno, dodaja Markovičeva. »Povzroča namreč srbenje, koža postane občutljiva, krhka, pogosto tudi poka. V izjemno redkih primerih se s tem srečaj o tudi deklice od rojstva do pubertete. Pri zdravljenju tega je do zdaj prišla v poštev zgolj uporaba mazil.« Za zdravljenje z lasersko metodo se odloči tudi vedno več žensk v postmenopavzi, ki jim postavijo diagnozo tako imenovane atrofije vagine. Nožnica se stanjša in je boleča. Medtem ko so ženskam z atrofijo va- V Zdravstvenem domu Laško so ginekološki laser kupili lani, del denarja za nakup je zdravstvenem domu namenila celo Pivovarna Laško. Maja letos je potekalo izobraževanje za delo z laserjem, ki ga zdaj že uporabljajo. gine v preteklih letih pomagali le s hormonsko terapijo, danes laser predstavlja dobro možnost za odpravo tudi teh težav. »Laser uporabljamo tudi pri odpravljanju sindroma ohlapne nožnice, kar je predvsem posledica vaginalnih porodov in naravnega staranja tkiva nožnice, ter pri odstranjevanju bradavic na spolovilu ali zmanjševanju različnih brazgotin,« še pojasnjuje ginekologinja. Res pa je, da laserska metoda poseže delno na področje lepotne kirurgije, saj se jo uporablja tudi pri korekciji velikih sramnih ustnic, ki postaja eden najbolj zaželenih posegov med ženskami v zadnjem času. Visoka učinkovitost Ženske se na laserski način zdravljenja ginekoloških obolenj odzivajo dobro. Vedno več je namreč zanimanja zanj. Kadar v ginekološki ambulanti pomagajo pri stresni urinski inkontinenci, mora ženska vedeti, da sta nujna vsaj dva posega v obdobju meseca in pol. Pri težavah s ponižano nožnico, z izpadom maternice pa najmanj trije posegi. Študije, ki so jih opravljali ginekologi, so namreč pokazale, da so za uspešnost zdravljenja dovolj že štiri terapije. Učinkovitost je zelo visoka. »Od 80-do kar 94-odstotna,« dodaja Markovič Grahkova. Od vseh primerov zdravljenja, ki so jih ginekologi opravili v sklopu študije, so ugotovili, da se na zdravljenje niso odzivali le trije odstotki žensk. Največkrat so bili razlog za to, da učinkovitosti ni bilo, predhodni različni operativni posegi. Obolenje se praviloma ne ponovi Šest mesecev po laserskem zdravljenju se pokažejo maksimalni učinki zdravljenja. V tem času se namreč kola-genska vlakna v celoti obnovijo. Nato sledi 18-mesečno obdobje, ko ženska morda čuti popuščanje učinka, vendar se v tem času obolenje nikoli ne ponovi. Če se blažji >f ZDRAVILIŠČE LAŠKO M THERMANA luska OSTEOPATSKA-K1ROPRAKTIČNA AMBUIANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN.ANDREJ@GMAIL.COM Cena ginekološkega laserja je bila 54 tisoč evrov, zanimivo pa je, da je laser slovenske izdelave. znaki obolenja ponovno pojavijo, ginekolog izvede še tako imenovano osvežitveno terapijo. Laserski poseg sicer ne more popolnoma nadomestiti operacij, ki so morda za določeno zdravstveno stanje ženske nujne in neizbežne. Toda laserska metoda predstavlja alternativo v primerih, kadar niti operacija ni možna, in ženski lahko vsaj delno pomaga. Veliko žensk se namreč, kadar jim priporočajo operativni poseg, zanj ne odloči iz različnih razlogov. V ginekologiji se na splošno laser že uporablja pri zdravljenju sprememb na vratu maternice, ki pa ne smejo biti rakaste. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Mariborska ulica 122 tel. 040/720-189 www.kitajskamedicina.si REKREACIJA 35 Za otroka maternici roka telovadba ze v rnici Lara Rosina temo diplomske naloge izbrala že prej, a nosečnost je bila idealna iztočnica - Pravilna vadba se obrestuje Pri vadbi nosečnica vzdržuje telesno aktivnost in mišični tonus ter skrbi za lepo telesno držo. Tako varuje hrbtenico, odpravlja bolečine v hrbtu, krepi mišice medeničnega dna in globoke trebušne mišice, ki imajo v nosečnosti zelo pomembno vlogo. »Vse smo se po vadbi počutile spočito, bolje smo spale, nosečnost smo lažje prenašale in kar je najpomembneje, lažje in hitreje smo rodile,« izkušnje prve skupine opisuje Lara. Lara je s svojo Špelo začela vaditi šest tednov po porodu, in sicer po opravljenem prvem ginekološkem pregledu. Mamicam vadba povrne postavo, kakršno so imele pred nosečnostjo, s pravilnimi prijemi in vajami pa spodbujajo dojenčke k aktivnemu in pravilnemu razvoju. Tudi po porodu so pomembne vaje za mišice medeničnega dna in globoke trebušne mišice. Mamicam pri krepitvi mišic zelo pomaga otrok, ki je tudi v obdobju od šestih mesecev do enega leta še vedno v vlogi uteži, le da je ta vedno težja. profesorica športne vzgoje Lara Rosina je za diplomsko nalogo temeljito obdelala tematiko skupinske vadbe za mamice in dojenčke. Njen program Fit mami je potrdilo tudi Društvo fizioterapevtov Slovenije. Na splošno zdravo gibanje svetuje najprej nosečnicam, medtem ko se v drugi skupini razgibavajo mamice z dojenčki, starimi od šest tednov do šest mesecev, najbolj pa je živahno v tretji skupini, kjer malčki od pol do enega leta že veselo kobacajo naokrog. Šport je v celjski družini Rosina že generacije nekaj samoumevnega in 28-letna Lara pravi, da nikoli ni oklevala glede tega, kaj bo študirala. Ker jo je ves čas zelo zanimal tudi razvoj otroka v najbolj nežnem obdobju, je tudi temo diplomske naloge izbrala že pred časom. »Lastna nosečnost je bila nato idealna iztočnica,« se zdaj nasmeje mamica osemmesečne Špele. Skupina prijateljic Da je čim več gibanja v nosečnosti priporočljivo in zdravo, je znano že nekaj časa, a vseeno je treba izbrati pravilno vadbo. Za nosečnice in kasneje mamice z dojenčki je najboljše, če se lotijo strokovno organizirane in vodene skupinske vadbe, saj sodijo v najbolj občutljivo in rizično skupino. Ženske namreč lahko z nepravilno vadbo ali vadbo v fitnesu trajno škodujejo sebi in otroku. »Nosečnice potrebujejo usmerjeno vadbo, treba je aktivirati pravilne mišice, ki so potrebne med nosečnostjo in med porodom ter seveda tudi v kasnejših tednih, ko sledi dvigovanje otroka. V tem času mora biti poudarek na mišicah medeničnega dna in globokih trebušnih mišicah, seveda pa tudi na pravilni drži in varovanju hrbtenice med nosečnostjo,« pravi Lara in dodaja, da je v tem času tudi precej vaj oziroma aktivnosti, ki bi se jih morale ženske izogibati. Ko se ozira v preteklost, dodaja, da »se ji je zgodil« idealen splet premišljenih in načrtovanih odločitev na eni strani in na drugi strani naključja v ravno pravšnjem trenutku. Tako je bilo sočasno nosečih nekaj njenih prijateljic in konec lanske pomladi se je začela sestajati prva skupina nosečnic, ki so pridno vadile skupaj. »Pravzaprav so bile ----—- ,_ še bolj zavzete od mene, saj so predlagale, da se namesto enkrat tedensko sestajamo celo dvakrat,« jih pohvali in pove, da se jim je vsem vadba »obrestovala« že med porodom, saj ta pri nobeni ni trajal več kot dve uri. Brez poskokov! Ob vzdrževanju kondicije in krepitvi mišic, ki so v tem času najbolj obremenjene, je bodočim mamicam zelo dobrodošel tudi vsak nasvet, kako naj poskrbijo za telo in preprečijo oziroma blažijo pogoste težave, kot so bolečine v hrbtenici, zatekanje nog ... V času nosečnosti bi se morale ženske izogibati dvigovanju in nošenju težkih bremen, kar je tudi že otrok od enega ali dveh let, prepovedani so poskoki. Kot pravi Lara, je veliko odvisno od tega, kako dejavna je bila ženska prej, a med neželene dejavnosti sodita tudi tek in vadba borilnih veščin, kjer so mogoči udarci v trebuh, nosečnice naj bi se izogibale jezdenju in kolesarjenju ... Gibanje na zraku Sicer Lara med dejavnostmi, ki jih najprej priporoča nosečnicam in še bolj toplo mamicam, na prvo mesto postavlja gibanje na svežem zraku.Se-veda ne zadoščata premikanje od klopce do klopce ali »kofet- kanje«, ampak naj bi mamica z otroškim vozičkom premerila vsaj petkilometrsko pot. »Svetujem vsaj enourni sprehod, sama sem med nosečnostjo vsak dan prehodila najmanj pet kilometrov,« pravi Lara in dodaja, da Celjankam svetuje pot do visečega mostu čez Savinji ali do Šmartinskega jezera. »Svež zrak je nekaj najboljšega za otroka, saj si tako krepi imunski sistem. Tudi zima in temperature do približno minus pet stopinj Celzija otroku nikakor ne bodo škodile.« Ko je otrok utež Mamice lahko vadbo po porodu nadaljujejo takoj po ginekološkem pregledu - praviloma, ko otrok dopolni šest tednov. Ta vadba je namenjena mamicam, otrok sodeluje le kot utež. Lara pokaže mamicam pravilno polaganje, dvigovanje in nošenje otroka, masažne gibe, ki lajšajo krče ... Ves preostali čas pa mamice otroka držijo v naročju, v t. i. položaju lupinice, in seveda delajo počepe, izpa-dne korake, zasuke in druge vaje. Po četrtem mesecu, ko otrok že samostojno drži glavico, sledi dvigovanje predse, nad glavo in v stran, vse to pa postaja dojenčku že zelo zanimivo. Sicer pa je za otroka zelo primeren položaj, ki ga poznamo pod imenom »krav-ce past«. Ko leži na trebuhu in zvedavo dviga glavico, si tudi krepi mišice. Čim več spodbude Tudi po šestem mesecu je otrok med vadbo še nekaj časa zlasti kot utež, a glede na razvoj gibalnih sposobnosti vadba postaja vedno bolj primerna tudi zanj. »Ko otrok enkrat sedi, se kobaca in počasi postavlja na noge, je zelo primerno, da spodbujamo njegov gibalni razvoj,« pravi Lara in opisuje, da otroci med vadbo zelo radi lezejo v tunele, se ko-balijo na žogi ali blazini, kobacajo čez ovire, se vzpenjajo ob opori . Med vadbo pa je prvi del ure še vedno namenjen mamicam in njihovi vadbi. Vadba tudi doma Tako za nosečnice kot tudi za mlade mamice je priporočljivo, da si ob tem, ko enkrat tedensko vadijo v skupini, še dvakrat vzamejo nekaj časa zase in naredijo nekaj vaj za krepitev mišic medeničnega dna in globoke trebušne mišice ter nekaj vaj za ohranjanje mišičnega tonusa. Mamice naj to vadbo dopolnijo tudi s hojo oziro-mazaktivnim sprehodom. IVANA STAMEJČIČ Foto: osebni arhiv Draga prvošolka, dragi prvošolec! S prvim šolskim dnem si vstopil/-a v šolo - hram učenosti in znanja. Svoja znanja lahko dopolnjuješ tudi v našem muzeju, zato te v SREDO, 16. septembra 2015, ob 17. uri prijazno vabimo v Otroški muzej Hermanov brlog v Muzeju novejše zgodovine Celje, na Prešernovi ulici 17 v Celju, da se spoznamo. Skupaj si bomo ogledali razstave Otroškega muzeja Hermanov brlog, se poigrali v Hermanovi banki se ob koncu zabavali v družbi Hermana Lisjaka. Pridi in s seboj pripelji še koga. VSTOP PROST! V pomoč nosečnicam in mladim mamicam pripravlja Lara Rosina v okviru športnega Društva fit-si tudi mesečne pogovore oziroma predavanja, ki bodo vsebinsko temeljili na tem, kako živeti čim bolj zdravo. 15. septembra bodo bodoče mamice lahko prisluhnile temu, kako naj se lotijo dojenja, da bo v užitek obema - mamici in otroku. Spregovorila jim bo porodna spremljevalka oziroma do-ula Willma A. K. iz Maribora, ki je tudi sama mati štirih otrok in je napisala priročnik 10 P-jev za uspešno dojenje. 36 ROJSTNI DAN RADIA CELJE »Tehnologija je razlog za svetl Intervju z vodjem tehnike na Radiu Celje Za Aljošo Bončino sta glasba in tehnika rdeča nit življenja že od mladih let. Že v osnovni šoli je imel svoje ozvočenje in je vrtel glasbo na raznih zabavah. Matejo Podjed, ki je bila novinarka na NT&RC in hkrati mama njegovega sošolca in najboljšega prijatelja, je prosil, da bi si radio malo pobli-že ogledal. To se je zgodilo v osmem razredu osnovne šole, nato so se »šefi« z njim dogovorili za glasbeni preizkus. Glede na izbor glasbe, ki jim je bil očitno všeč, so ga povabili k sodelovanju, zato je kmalu po mejniku za NT&RC -požaru - začel izbirati glasbo. »To so bili časi pisalnega stroja in vinilnih plošč ... Izbor glasbe je bil kar precejšen zalogaj. Najprej fizičen izbor vinilnih plošč, nato razvrščanje in pisanje na pisalni stroj. Danes so samo kliki z miško,« o razliki med nekoč in danes pravi Aljoša, ki je mesto vodje tehnike zasedel leta 2003. Tehnika je tisti del radia, ki je najbolj neslišen, ampak je ključen za njegovo delovanje. Kako bi opisal delo, ki je večinoma v moški domeni? Pri nas se delo tehnika deli na delo >na programu^ v produkciji in na terenu ... Na programu v živo se tehnik predvsem osredotoča na izvedbo programa v sodelovanju z voditeljem programa. V produkciji skrbi za oblikovanje oddaj, reklam, izbora glasbe, izdelave radijskih >avizov< ... Na terenu pa je delo odvisno od tega, ali gre za prenos kakšne prireditve, javljanja s terena, zahtevne produkcije, snemanja ... Poleg vsega tega je treba seveda redno vzdrževati opremo, pomembne so tudi koordinacija, nabava in skrb za oddajnike . Kako se razlikuje delo tehnika nekoč in danes? Včasih so bili sestavni deli studia magnetofoni, gramofoni, kasetofoni in mešalna miza, torej ni bilo računalnikov . Delo tehnika včasih je zahtevalo precejšno mero fizične koordinacije, od priprave, to je nastavitve vsake skladbe, oglasa ali oddaje in novinarskega prispevka z vinilnih plošč, kaset ali magnetofonskega traku. Montaža tonskih prispevkov je zahtevala včasih tudi rezanje in lepljenje magnetofonskega traku ... Danes je delo tehnika osredotočeno predvsem na nadzor računalnika in potek programa v živo v sodelovanju z voditeljem. Kakšno znanje mora imeti radijski tehnik? Zaželeno je, da osnovno znanje izhaja iz elektrotehniške smeri, seveda pa je tu pomembna lastna pobuda, poznavanje glasbe, produkcije, osnov radiodifuzije ... Večina tehnikov gre skozi dolgotrajno uvajanje, da doseže raven, ki jo zahteva delo na programu v živo ali produkciji in na terenu. Kot vodja tehnike izbiraš tudi glasbo. Po kakšnih merilih izbiraš skladbe, ki jih slišijo poslušalci? Aljoša Bončina Glasba je poleg informativnega programa najbolj pomemben dejavnik na Radiu Celje, torej ji posvečamo veliko pozornosti. Glasbeni izbor mora biti uravnotežen in nemoteč za poslušalce, ker radio velikokrat uporabljajo zgolj za kuliso. Torej mora biti brez večjih odstopanj, ki bi jih lahko občutili. Že nekaj let Radio Celje posveča večjo pozornost slovenski glasbi, ki je zastopana v enaki meri kot tuja, kar je redkost v Sloveniji. Skrbimo, da se glasba, ki jo ustvarjajo slovenski avtorji, pri nas sliši, zato smo uvedli tudi rubriko Slovenske glasbene premiere, kjer predstavljamo nove skladbe slovenskih glasbenikov. To dokazuje tudi lestvica slovenski glasbi najbolj Tomaž Mirnik, Šentjur »Na Radiu Celje delam že trinajst let. V vseh teh letih zanimanje in veselje do radijskega dela nista upadla, saj je delo tonskega tehnika oziroma producenta dinamično in zanimivo, z vsakim programom ali oddajo pa se naučiš kakšno novo stvar oziroma si širiš obzor- je. Moje delo predstavljajo predvsem tehnično spremljanje radijskega voditelja, skrb za nemoten prenos in tehnično izvedbo programa ter montaža in oblikovanje zvoka. Po naravi sem bolj tehnična oseba in sta me vedno bolj zanimala obdelava zvoka in mešanje zvokov kot vodenje programa. Zato me kljub temu, da pozorno Robijeva dvotedenska praksa je prerasla v redno sodelovanje. Robi Duplišak, Šmarje pri Jelšah »Na Radio Celje sem prvič prišel leta 2011, ko sem urednici Bojani Avguštinčič nesel prošnjo za opravljanje prakse. Prošnja je bila sprejeta in tako so se začele moje prve delovne izkušnje na radiu. Zaradi Branko Ogrizek, Šmarje pri Jelšah »Pa ne da je že preteklo enajst let, kot radi rečemo, odkar sem prišel v hišo NT&RC? V vsem tem času se je zgodilo kar nekaj anekdot. Kot tonskemu tehniku, informatiku in tudi občasnemu hišniku se mi je pripetilo marsikaj ... vas zanima, kaj? Najbolj sta mi ostala v spominu dva pripetljaja - enkrat sem odtalil polno zamrzovalno skrinjo sladolednih dobrot (lučke, korneti), drugič sem v radijski eter izrekel nekaj neprimernih besed. Skrinjo sladoleda mi je potrebe po tonskem tehniku in mojega zanimanja za delo na radiu sem se začel postopoma uvajati v delo in zdaj že približno dve leti delam kot tonski tehnik.« Naj pesem: Plavi orkestar - Ako su to samo bile laži a or; Plavi orkestar Naj film: Goodfellas ■ Italija je njegova velika ljubezen, ki jo bo kmalu spet odšel raziskovat. Branko pravi, da najbolj obvlada »kak šraufnciger, miš al' tipkovnico«. uspelo odtaliti v naši hišni akciji Do polnega vozička brez mo-šnjička. Ko se je končal eden mnogih prenosov iz trgovine, je bilo treba pospraviti opremo. Pri odklapljanju iz električnega podaljška sem vestno izklopil vse, od naše opreme do ne- spremljam voditelje na drugi strani stekla, nikdar ni zamikalo, da bi tudi sam sedel pred mikrofon. Raje ustvarjam z zvokom in preko etra, v domove poslušalk in poslušalcev pošiljam ubrane glasove, prepletene z glasbo. Na Radiu Celje smo že vrsto let z ožjimi sodelavci izjemna ekipa, ki se zna poveseliti tako med delom, večkrat pa tudi izven njega. In iz teh druženj nastajajo tudi nepozabni spomini in prigode, ki se jim nasmejimo vedno znova. Dobra volja in povezanost pa se čutita tudi v etru. In tudi tako Radio Celje med poslušalke in poslušalce seje vesele trenutke.« Naj pesem: Eros Ramazzotti Un'AltraTe Naj izvajalec: Axwell&lngrosso Naj pesem: The Long Road (Mark Knopfler) Naj izvajalec: Perpetuum Jazzile Naj film: Ponavadi zadnji, če si ga ogledam v celoti. srečne skrinje. Kaj je bilo ob vrnitvi čez teden, prepuščam vaši domišljiji. Druga >štorija< je prav tako tudi iz naše akcije, in sicer iz Radio Celje za vami pelje. Akcija je bila zastavljena tako, da smo se vozili po naši regiji, in ko smo dohiteli kakšen avto, smo ga po radiu takoj opisali. Če je vozeči pred nami imel nastavljene frekvence na Radio Celje in je slišal opis svojega avtomobila, je seveda ustavil in od naše >hiše< Naj knjiga: Howard J. Morris, Jenny Lee-Ženske so nore, mosk. so neumni dobil nagrado. In smo se vozili po našem podeželju med koruznimi njivami ... V nekem trenutku je izza ovinka pridivjal nek mladec ... srečanje je bilo precej tesno. Kot vozniku, v avtomobilu sta bila še tonski tehnik in >spiker<, mi je iz ust v vsej tisti ihti priletelo nekaj neprimernih besed. Nebodi-gatreba se je ravno takrat tudi začel prenos iz avtomobila . in prve besede v etru so bile prav moje. Po teh besedah je bila v etru najprej smrtna tišina in šele nato se je zaslišalo opravičilo voditelja iz studia, da tudi to spada k terenskemu delu. In ko bi si človek želel, da bi slišalo malo ljudi, je bilo ravno obratno.« Tadej se počuti domače tako pred mi Tadej Kupec, Šempeter »Pisati o sebi je vedno težko. Na radijsko pot sem stopil zelo zgodaj, pri petnajstih letih, na lokalni radijski postaji. Ker je bila želja po dokazovanju vedno večja, me je pot kmalu pripeljala na Radio Celje, kjer sem še danes. V desetih letih dela na radiu sem se preizkusil tudi pred mikrofonom. Poslušalce sem vsako soboto zvečer zabaval in jih popeljal v noč. Ker ima vsak začetek tudi konec, sem se po dveh letih sobotnih večernih programov poslovil. Ampak delo pred mikrofonu se zame ni končalo. Tako kot pravijo - ko enkrat sedeš pred mikrofon, te zasvoji in tudi mene je. Zdaj delo mode-ratorja opravljam na lokalni radijski postaji. A da ne bom pisal samo o radiu, še nekaj besed o meni. Sem zabaven, nasmejan, potrpežljiv, komunikativen, odkrit ... Seveda imam tudi slabe lastnosti, a o tem kdaj drugič.« Naj pesem: Anna Naklab feat. Alle Farben - Supergirl Naj film: Taken 2 ROJSTNI DAN RADIA CELJE 37 obni preskok« naklonjenih radijskih programov v dnevnem času v letu 2014, ki jo je predstavil zavod IPF, kjer Radio Celje zaseda visoko 8. mesto s 53-od-stotnim deležem slovenske glasbe med 6. in 20. uro, s tem da so prva tri mesta rezervirana za postaje, ki predvajajo izključno slovensko glasbo. Včasih so bili poslušalci bolj navezani na eno radijsko postajo. Danes je drugače. Kako gledaš na konkurenco? Danes je boj za poslušalce neizprosen, vsaka konkurenca je dobrodošla, včasih je skoraj ni bilo, potem je je bilo vmes ogromno, zdaj pa se radijski eter spet zmanjšuje zaradi krize, ki je vmes poskrbela za konsolidacijo radijskega etra. Zato se na Radiu Celje zavzemamo za vsakega poslušalca in tudi vedno prisluhnemo njegovim željam. Mojstrski« jezik na radiu mikspult - mešalna miza regier-gumb, s katerim tehnik kontrol.ra glasnost vsebin popi- plastični krogec, ki je držal magnetofonski trak majk - mikrofon štender - stojalo muholovec-mikrofonski filter džek, čine, kenon - avdio priključk. Kakšna je tvoja vizija Radia Celje, sploh v času, ko se zdi, da brez interneta ne gre? Tehnologija je v zadnjih dveh desetletjih naredila svetloben preskok tudi v medijih in zato se trudimo, seveda v finančnih okvirih, ki so nam na voljo, zagotoviti karseda najboljše interaktivno spremljanje našega medija tudi preko svetovnega spleta. Pripravljamo tudi novo spletno stran, ki bo sledila današnjim trendom. V tvoji bogati radijski zbirki se je znašlo kar nekaj komičnih situacij ... Anekdot je ogromno. Na primer udarci strel med oddajanjem v studiu v živo, ko se je vse bliskalo ... Potem smo na primer med vojno za Slovenijo, namesto da bi ob zvoku siren odšli v zaklonišče, veselo oddajali naprej. Takrat so me s tehnikom Mitjo Tatarevičem poslali postavljat oddajnik na rezervno lokacijo, če bi uničili obstoječe oddajnike, pri čemer je bila ta rezervna lokacija na hribu, pod katerim je bilo eno večjih skladišč orožja takratne JNA. Anekdota iz časov magnetofonskih trakov je recimo, da se je trak v tistem trenutku, ko si ga želel nastaviti na magnetofon, razsul, torej je padel narazen. Tehniki smo ga včasih kar vrgli skozi okno in ga potem počasi navijali na nastavek, da je lahko potem oddaja, ki je bila posneta na njem, šla pravočasno v eter. Moderne anekdote pa so povezane predvsem z delovanjem računalnikov, ki se včasih trmasto odzivajo in ne veš, ali bo vsebina, ki je pripravljena v digitalni obliki, sploh dosegla poslušalce. MRL Bojan Pišek, Celje »Z Radiem Celje sem sodeloval od leta 1982 do 2013 kot tonski tehnik in vodja tehnike. Leta nazaj smo imeli vzpostavljeno povezavo med studiem v Prešernovi ulici in oddajnikom na Golovcu preko navadnih >paric< (fizična žična krofonom kot za mešalno mizo. radiocelje www.radiocelje.com 90,6 95,1 95,9 100,3 MHz Mitja Tatarevič, Celje »Že triintrideset >Kristusovih< let bo preteklo v teh dneh, odkar sem prvič prestopil prag Radia Celje in se po dveh mesecih uvajanja kot tonski tehnik Bojan tudi po upokojitvi ostaja zvest Radiu Celje. tudi zaposlil. Delo na radiu me je iz rodnega Šentjurja tudi pripeljalo v Celje, kjer sem ostal. Delo tonskega tehnika sem takoj vzljubil, ker je pestro, zanimivo in od začetka polno novih izkušenj. Od leta 1982 do danes se je zgodilo kar nekaj do- Naj pesem Veliko jih je Naj Floyd izvajalec: Dire Straits, Pink i film' Kn iaaenički obmolknejo Mitja pravi, da ga je radijsko delo »potegnilo vase« in je postalo način njegovega življenja. godkov (poplave, požar, vojna, osamosvojitev ...), ki smo jih s kolegi na Radiu Celje in pri Novem tedniku spremljali v živo in o njih poročali. Danes delam predvsem v programskem oddajnem studiu Radia Celje kot realizator programa, kjer z veseljem sodelujem z voditelji programa in novinarji. Prepričan sem, da pozitivno vzdušje v ekipi, ki ustvarja radijski program, tega naredi boljšega. Še posebej mi je pri srcu delo na terenu (Piknik Katrce, hujša-nje, Zeleni val .), kjer je treba tudi improvizirati. Občasno kot tonski tehnik ozvočim koncerte in prireditve ali za gledališke predstave pripravim glasbo in tonske posnetke.« 19. september ob 12. uri na Glavnem trgu v Celju. Vstopnine ni! Veliko žrebanje naročnikov Novega tednika: Kdo vse se bo razvajal v Rimskih termah? Kdo bo zapel z Modrijani? Izpolnite kupon oziroma pošljite selfie na Facebook stran Novega tednika in Radia Celje. Fotografija mora vsebovati vsaj nekaj, kar je povezano z Radiem Celje (napis, simbol ...). Izžrebali bomo 20 nagrajencev, ki bodo lahko na zabavi ob rojstnem dnevu Radia Celje zapeli z Modrijani, njihova fotografija pa bo objavljena v Novem tedniku. Ime in priimek Naslov E-pošta Telefon Ste naročnik Novega tednika da ne Kupon pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19,3000 Celje do 14. septembra. Udeleženec dovnli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom g varstvu nsehnih podatkov. povezava) in ne po zraku kot zdaj. Po nepisanem pravilu se vse napake na sistemih zgodijo v nedeljo ali na praznični dan. Tako je bilo tudi neko nedeljo, ko se je prekinila povezava in je bilo treba ukrepati. S pošto oziroma Telekomom smo dobro sodelovali in jaz sem vedel, kje so inštalirane >parice< v veliki Telekomovi stavbi. Šel sem pogledat, kje je napaka. Za prehode v stavbi je bilo treba uporabljati kartico, ker vrat drugače ni bilo mogoče odpreti. Bil sem neroden in mi je kartica padla skozi jašek v nižje nadstropje. Zato nisem mogel nikamor, ker v štirih ali petih pisarnah ni bilo telefonskega aparata, in to v glavni centrali. Rešila me je varnostnica, ki je občasno varovala tudi Radio Celje. Radiu še naprej želim uspešno in kakovostno oddajanje programa.« I Obiščite nas v Telekomovem centru in izkoristite: ◊ 10 % popusta ob nakupu mobitela ali tablice na redno ali akcijsko ceno, ◊ 20 % popusta ob nakupu dodatne opreme.* Ponudba velja v času sejma MOS, med 8. in 13. 9. 2015, v Telekomovih centrih Celje (Citycenter in Maksimilijan]. POPUST 10 % in 20 %* www.telekom.si TelekomSIovenije *Akcijska ponudba velja od 8. 9. do 13. 9. 2015 v Telekomovih centrih Celje, Citycenter (Mariborska cesta 100, Celje) in Maksimilijan (Ljubljanska cesta 5, Celje). 10 % popusta velja na redno in akcijsko ceno za nakup kateregakoli mobitela ali tablice iz ponudbe, ob sklenitvi oz. podaljšanju naročniškega razmerja za storitve Mobitel za 12 oz. 24 mesecev, v skladu s Pogoji akcijskega nakupa naprav. Velja za vse, ki nimajo veljavnega Aneksa in izpolnjujejo ostale pogoje akcijskega nakupa naprav. Ponudba mobitelov velja do odprodaje zalog. Ponudba se izključuje s ponudbo BON 200 EUR. 20 % popusta za nakup dodatne opreme velja na redne cene dodatne opreme. Popusti se med seboj ne seštevajo. Količina naprav je omejena. Telekom Slovenije si pridržuje pravico do sprememb cen in pogojev. Veljavnost ponudbe in ostale ugodnosti preverite v Telekomovih centrih Celje, Citycenter in Maksimilijan. Telekom Slovenije, d.d., Ljubljana. 38 PISMA BRALCEV Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic oziroma 4 tisoč znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Pohvale Pohvala organizatorjem srečanja V nedeljo, 30. avgusta, je bilo pri Damjanu Zidarju na Brecljevem pri Šmarju pri Jelšah veselo. Organizatorji Ivan Amon, Igor Prah in Slavko Javorič so pripravili prvo srečanje krajanov Brecljeve-ga in prišlekov, to pomeni tistih, ki smo se preselili na Brecljevo iz drugih krajev. Najprej je bila nogometna tekma med Brecljevim in pri- šleki. Tekmo je odlično povezoval in komentiral Slavko Javorič. Po tekmi je sledilo druženje ob dobri hrani in pijači. Za zabavo so poskrbeli domači glasbeniki, ki so nas zabavali vse do poznih večernih ur. Zato čutim, da se moram v imenu prišlekov javno zahvaliti omenjenim. Upam si trditi, da brez njih do tega srečanja ne bi prišlo. V tem hitrem in napornem času, v katerem živimo, nujno potrebujemo takšna srečanja, da se spoznamo, poveselimo in da pozabimo na vsakdanje težave, ki nas pestijo v življenju. Res je Popravek V intervjuju »Dosežki in presežki pozabljenih sinov« (Novi tednik, 3. sept. 2015), v katerem smo pisali o delu in življenju Edija Gobca, zaslužnega profesorja in ravnatelja Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča v Clevelandu v ZDA, je prišlo do neljube vsebinske napake. Njegov odgovor je bil povzet v smislu, da je pisal tudi za publikacije v Sloveniji vse od leta 1952 do osamosvojitve, kar ne drži, saj mu to ni bilo omogočeno. Pisal je za slovenske izseljenske liste, tudi za Slovensko državo vse od 1952 do osamosvojitve. lepo imeti prijatelje ob sebi in skupaj preživeti kakšen dan. Domov smo odhajali dobre volje in z nepozabnimi spomini ter z željo, da bi se prihodnje leto ponovno srečali. LEON AMON Zahvala Pogostitev Cenjena gospa Ida Žlen-der iz kava bara Žlender je nas redne goste 29. avgusta prisrčno povabila na piknik. Poskrbela je za vse mogoče dobrote, ki jih je še ob koncu dala večini za domov. Vzdušje je bilo nepopisno, saj je priskrbela mnogim znani ansambel Jug. Razveselili smo se tudi ob jubilejnem prihodu vitalne natakarice Marice, ki je bila vseskozi desna roka ter si je že zaslužila pokojnino. Sedaj je vodenje prevzel sin Elvis, specialist računalništva. Vsi mu čestitamo in želimo vse dobro. JANEZ JAZBEC, Lesično Piknik na Lopati Invalidi so v zelo neenakem položaju ne le zaradi teže in vrste okvar, socialnega okolja, v katerem živijo, in drugih osebnih lastnosti, temveč tudi zaradi vzroka svoje invalidnosti. Medobčinsko društvo delovnih invalidov nudi možnosti za socialno vključevanje invalidov. Izvaja različne oblike programa dela, kot so posebni socialni programi, razna druženja, pohodi, izleti, obiski na domu, obiski članov v domovih starejših, športne dejavnosti, pikniki ... Društvo je pridobilo tudi veliko mlajših članov, ki imajo posluh in voljo za drugačnost in za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Tako smo 13. junija organizirali zelo uspešen piknik na Lopati z zelo veliko udeležbo članov kot tudi s spoštovanimi gosti - predstavniki drugih društev (Rogaška Slatina, Laško, Mozirje, župan Občine Vojnik). Vodstvo našega društva s predsednico Dragico Mirnik je resnično zelo homogeno, zato nam je uspelo organizirati takšen piknik. Zelo lepo vreme, dobra hrana, sladice, različna športna tekmovanja so ugajali vsem prisotnim. Za športno tekmovanje je bil odgovoren Marjan Sne-dic, ki se mu zahvaljujemo za ves trud in podelitev pokalov zmagovalnim ekipam in posameznikom. Glasbeniki so poživili vzdušje z vztrajnim muziciranjem in petjem, tako da so se najbolj pogumni hitro zavrteli. Čas druženja je zelo hitro mineval in prišel je čas za odhod domov z upanjem na ponovno snidenje. V imenu vseh prisotnih članov MDDI Celje se iskreno zahvaljujem vodstvu društva z željo po nadaljnjem uspešnem delu v prid invalidov. ŽELJKA VOVK, Celje ALBUM S CELJSKEGA Obiralci hmelja na Ložnici pri Žalcu leta 1955 V zgornji vrsti so bili obiralci z Dolenjske in iz Hrvaškega Zagorja. V času obiranja so se v Savinjsko dolino trumoma pripeljali z vlaki. Vedno so prihajali mlajši, medtem ko so starejši ostajali doma. Že prej so vedeli, pri kom bodo obirali hmelj. Spali so na skednjih na ko-ruznici. Kljub težkemu delu so jedli le dvakrat dnevno kar na hmeljišču, kamor so jim pripeljali hrano in vodo. V spodnji vrsti so domačini Savinjčani, med njimi je četrti z leve Valentin Steblovnik, lastnik fotografije, ki se takole spominja obiranja hmelja v času otroštva: »Kot otrok sem moral obirati hmelj in še zdaj mi odzvanja ščemeč občutek v rokah ... Bilo je težko delo, saj smo obirali od jutra do večera. Za ves dan si dobil juho in kos kruha. Nas otroke so pri mericah goljufali. Običajno so merili nabran hmelj hlapci, ki so bili zelo kruti in slabši od gospodarja in so radi hmelj sipali mimo merice. Tako je bil zaslužek slab. Ves denar pa smo porabili za nakup zvezkov.« Prispevek: Valentin Steblovnik (Celje) Rubriko pripravlja Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Navdušite naз 3 petepissrc; Glasovanje se začenja! Na nagradnem natečaju Navdušite nas s potopisom je letos sodelovalo šest potopisov naših bralcev, objavili pa smo tudi nekaj potopisov svojih sodelavcev. Zdaj se začenja glasovanje za najboljši potopis po izboru bralcev. Septembra bomo objavljali »foto spisek« potopisov, ki ste nam jih poslali in ki se potegujejo za nagrado. Kupon izpolnite tako, da vpišite svoje podatke in obkrožite številko pred tistim potopisom, za katerega glasujete. Kupon nam' do 2. oktobra pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. V ponedeljek, 5. oktobra, bomo v sodelovanju z našim pokroviteljem, s podjetjem Optimist, izžrebali enega od bralcev glasovalcev in prešteli glasove, ki jih boste namenili posameznim potopisom. Darila za izžrebanega bralca in za pisca najboljšega potopisa že čakajo! I. Ciper L 3. Kirgizija STAŠA LEPEJ ^ГЈ^Р^ч m" ' Ш Velik kovček « Manjši kovček a * « • Majhen kovček ^^ Nagrada za glasovalca:, E Denarnica rovansa MARJANA KOVAČIČ 4 - ШШШт 5 : • . Šrilanka ANJA DEUČMAN V Novem tedniku bomo 8. oktobra objavili, kdo je s svojim potopisom zbral največ glasov bralcev in kdo od bralcev je bil izžreban kot glasovalec. X 6. T určija BERNARDA ZALOKAR KUPON Navdušite nas s potopisom! Obkrožite zaporedno številko potopisa za katerega glasujete: 1. 2 3. 4 5. 6. IME IN PRIIMEK: NASLOV: KRAJ, POŠTNA ŠTEVILKA: TELEFON/GSM: E-NASLOV: ' ^ V ^ " S Zapisane podatke bomo uporabili izključno za namen te akcije in ne v komercialne namene. BRALCI POROČEVALCI 39 Knežje mesto v znamenju koles Ročni kolesarji iz Kluba Tuš - Bauerfeind so v Celju konec avgusta pripravili predzadnjo predstavitev dobrodelne akcije Zavrtimo Slovenijo. Množica navadnih kolesarjev iz vrst Kolesarskega kluba Tušmobil, ŠRK Celje in Celjske runde je s svojo prisotnostjo pred Mestnim kinom Metropol dokazala, da podpira prizadevanja ročnih kolesarjev po gibanju med invalidi in vsemi, ki to niso. Pooblaščenec župana Mestne občine Celje Marko Zidanšek je posebej izrazil veselje, da so ročni kolesarji izbrali Celje za mesto, kjer so predstavili svoj projekt Zavrtimo Slovenijo, s katerim želijo zbrati sredstva za nakup ročnega kolesa, ki bo na voljo poškodovancem v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča. Za zmanjšanje števila poškodovancev med kolesarji, posebej najmlajšimi, so na poligonu Javne agencije RS S skupno vožnjo po mestnih ulicah se je v Celju končala akcija Zavrtimo Slovenijo. za varnost prometa opozarjali na varno vožnjo s kolesom in na pomen uporabe kolesarske čelade. David Razboršek, ročni kolesar, ki je eden glavnih pobudnikov akcije Zavrtimo Slovenijo, je po uvodnem pozdravu posebej izpostavil pomoč Mirana Gaberška, strastne- ga kolesarja, sicer zaposlenega v Mestni občini Celje, in njegovo pomoč ter podporo pri organizaciji dogodka v Celju. Gaberšek je posebej pozdravil pogum ročnih kolesarjev, da se še naprej ukvarjajo s športom oziroma kolesarjenjem in jih povabil na skupno vožnjo po mestu. Ta se je sprevrgla kar v pravo 15-kilometrsko kolesarsko etapo, ki jo je približno 15 zbranih ročnih kolesarjev brez težav prevozilo, nekateri so vožnjo še nadaljevali, dokler niso presegli 50 prevoženih kilometrov. BK, foto: PETER PLANINŠEK Jamarski bivak na Dleskovški planoti V organizaciji Jamarskega kluba Speleos Siga Velenje so na Dleskovški planoti postavili jamarski bivak. Glavni pobudniki tega izredno pomembnega dogodka so predsednik jamarskega kluba Matic Boršnak in aktivna jamarja Milan Podpečan ter Risto Sovčev. Ob tem so na pomoč priskočili še ostali jamarji. Po večtedenskem delu jamarjev, ki so nosili opremo na mesto, kjer danes stoji bivak, je bil trud končno poplačan. Potrebnih je bilo veliko priprav, da je vojaški helikopter lahko končno pripeljal bivak na že pripravljeno mesto. Seveda brez pomoči Janeza Melanška iz Uprave RS za zaščito in reševanje ter Anžeta Oblaka prevoza helikopterja ne bi bilo. Za prevoz je bilo pomembno lepo vreme, na kar je bilo treba čakati do zadnjega dne. Zatem je sledilo nestrpno čakanje težko pričakovanega trenutka, ko je končno bilo mogoče slišati ropotanje helikopterja. Jamarje je zapeljal, da so pripravili še zadnje stvari in se nato odpravil po bivak. Veselje je bilo nepopisno, ko so ga ponovno zagledali, pod njim pa viseti bivak. In že so držali vrvi, da so pomagali pilotom pri postavljanju na temelje. Po dveh poskusih je le uspelo in bil je postavljen. Seveda je sledilo nazdravljanje na uspeh ter nato še ureditev vsega ostalega, sidranje bivaka ter urejanja notranjosti. Uredili so še strelovod. Bivak stoji blizu mesta, kjer smo ne dolgo nazaj izgubili vodjo jamarske reševalne službe Rajka Bračiča. Mnogi jamarji bodo lahko uporabili bivak ob raziskovanju bogatega podzemnega območja, najverjetneje bo koristil tudi kakemu utrujenemu planincu. MATEJA MAZGAN Zaveslali po jezeru Športno društvo Zoo Station Velenje je letos prvič pripravilo dogodek Paddle the lake 2015 - Zaveslajmo po Velenjskem jezeru. Na celodnevnem dogodku konec avgusta so se udeleženci vseh starosti in različne telesne pripravljenosti preizkusili v zanimivih tekmovanjih z vedno bolj priljubljenim supom (deska z veslom). Izvedeno je bilo sup državno prvenstvo na 15 kilometrov, kjer smo dobili nova državna prvaka v veslanju na deski. V ženski kategoriji je to postala Manca Notar iz društva Ujemi ravnotežje, ki je razdaljo 15 kilometrov preveslala v 1 uri 34 minutah in 28 sekundah. Med moškimi je prvo mesto s časom 1 ura 25 minut in 9 sekund zasedel Blaž Cof iz ljubljanskega Sup kluba. V kategoriji veslanje na deski »fun 4 km« je bila s časom 26 minut in 4 sekunde najboljša Anja Jarc iz Sup kluba. V moški kategoriji je bil najboljši Žiga Tomc iz kluba Amfibija s časom 24 minut in 40 sekund. Pri amfibija šprintu (regata s posameznimi kvalifikacijami in finalom najhitrejših 16 tekmovalcev na izpadanje) je v ženski konkurenci zmagala Ana Jarc, med moškimi je slavil Rok Pernikovič. Pri posebnem triatlonu sup&bike&run je bila edina ženska tekmovalka Suzi Simenčič, ki je na cilj prispela v 56 minutah in 16 sekundah. Med moškimi je bil najhitrejši Vid Jakop Tršan s časom 43 minut in 28 sekund. V netekmovalnem delu Paddle the lake, ki so ga poimenovali Vsa vesla, se je na jezeru zbralo več kot dvesto plovil z vesli, ki so sestavili napis Pika. Napis je bil posnet tudi iz zraka. S tem so napovedali največji otroški festival v Sloveniji - Pikin festival, ki bo septembra v Velenju. MONIKA OŠTIR Uresničite svoje cilje s pomočjo Abiture, višje strokovne šole Novo v Abituri - višješolski študijski program velnes Odločitev za izobraževanje lahko pomembno vpliva na možnost napredovanja na delovnem mestu. Prav tako je pomembna za pridobitev želene zaposlitve. Znanje, sposobnost in veščine so zato ključni del naše konkurenčnosti. Izobraževalni programi Abiture vam lahko pomagajo. Vedno novi in uporabno naravnani študijski programi v Abituri Poleg študijskih programov ekonomist, varovanje in poslovni sekretar je letos novost v Abituri študijski program velnes. Velnes je danes ena najhitreje rastočih panog, saj postaja skrb za zdravje in kakovost življenja v sodobni družbi vedno bolj izrazita. Prav vsi Abiturini programi pa vas pripeljejo do odlične možnosti za razvoj kariere ali lastne podjetniške ideje. V samo dveh letih pridobite višjo izobrazbo ravni VI./1 Diplomanti v samo dveh letih pridobijo VI. raven izobrazbe in naziv ekonomist/-ka oziroma inženir/-ka varovanja ali poslovni/-a sekretar/-ka ali organizator/ka poslovanja v velneški dejavnosti. Vsi programi se izvajajo v Celju in Zagorju (v Zasavski ljudski univerzi). Abitura daje izjemen poudarek povezovanju teoretičnega in praktičnega znanja. Pridoblje- na znanja in kompetence vas zato pripravijo na samostojno in odgovorno izvajanje nalog na delovnem mestu. Vsi programi ponujajo tudi veliko izbirnost, tako da lahko izbe- rete znanja, ki so za vas najpomembnejša. Prilagoditev individualnim potrebam Vse programe Abitura izvaja kot izredni študij. Delo je prilagojeno, tako da lahko uspešno študirate ob delovnih obveznostih in družini. Istočasno poslušate le en predmet, kar vam omogoča osredotočenje na posamezno snov in sproten študij. Prednosti za vas Prednost Abiture so odlični materialni pogoji. 14 predavalnic je opremljenih z najsodob- sov^rf ■esse* Več informacij vam nudijo na naslovu: Abitura, d. o. o., Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03 428 55 30 ali na 03 482 55 32 www.abitura.si Sproščeni študenti in predavatelji na spoznavnem druženju ob začetku študijskega leta nejšo multimedijsko opremo, knjižnica pa zagotavlja vso strokovno literaturo za potrebe študija. Predavatelji so priznani strokovnjaki iz prakse, ki prenašajo svoje bogate izkušnje in jih združujejo s sodobnimi znanji, prednost pa je tudi najugodnejša šolnina, ki jo lahko poravnate v desetih obrokih. Vseživljenjsko učenje Znanje, ki ga pridobimo med rednim študijem, hitro zastara, zato so vedno bolj pomembni programi vseživljenjskega učenja. Abitura organizira kratke seminarje in delavnice, s katerimi boste lažje reševali težave pri svojem delu. Ponudbo ves čas širi in jo prilagaja potrebam časa. Prijateljsko ozračje -prijazni in spoštljivi odnosi Tudi družabnemu življenju v šoli je namenjena veliko pozornost. Zadnji pomemben dogodek, ki vsem ostane v spominu, je zagotovo podelitev diplom, nepozabna pa sta tudi bru-covanje na začetku in piknik ob koncu študijskega leta. Pri Abituri poleg zagotavljanja in uresničevanja kakovosti izobraževanja, ki se je zavedajo vsi zaposleni in jo uresničujejo, verjamejo tudi v dobre medčloveške odnose tako v formalnih kot v neformalnih situacijah. 40 BRALCI POROČEVALCI Dvojčici Da mati narava res dela čudeže, sta dokaz tudi buči dvojčici, ki sta zrasli na kmetiji Angele Jelen na Ponikvi pri Žalcu. »Veseli smo bili, da sta zrasli na naši njivi. Še bolj pa bosta vesela pujska, ko ju bosta dobila za pojedino,« so zapisali ob poslani fotografiji. NJ Krompirjevi srčki Stanko Krajnc iz Tovstega nad Laškim je letos pridelal krompir vseh oblik. Izbral je nekaj najbolj zanimivih primerkov, kot so tisti v obliki srčkov, in nam jih prinesel pokazat. Na 5 hektarov veliki kmetiji skupaj z ženo Zvon-ko prideluje tudi drugo zelenjavo. Sicer pa v prostem času rad prebira naš tednik in posluša program Radia Celje. TC Zeleni mož s Kalobja Ko so pri Šafranovih pospravljali letošnji pridelek zelene, jim je iz zemlje pomahal tale možic. Ker je bil pozdrav tako prisrčen, so ga želeli deliti tudi z bralci Novega tednika. Foto: SHERPA Slikanje na Kalobju Predzadnjo avgustovsko soboto so središče Kalobja preplavili slikarji s svojimi platni in slikarskimi stojali. Tradicionalni poletni ex-tempore, ki se ga je udeležilo malo več kot trideset likovnikov, se je po nekaj letih znova vrnil na svoje izhodišče. Med sodelujočimi likovniki je bilo petnajst članov Društva likovnih ustvarjal- cev Rifnik Šentjur, ostali so prišli iz Celja in Rogaške Slatine ter Laškega. Zbrali so se v gasilskem domu, kjer sta ex-tempore odprla predstavnika organizatorjev - Nastija Močnik iz šentjurske izpostave JSKD in Zdravko Hribernik, predsednik sveta Krajevne skupnosti Kalobje - nato je zbranim dobrodošlico izrekel še Dragan Podovac, predsednik DLU Rifnik Šentjur. Po odprtju so se likovniki razkropili po Kalobju, ki sicer ni veliko, a je prijeten kraj, tako da je vsak umetnik lahko našel miren kotiček za ustvarjanje. Bistvo ex-tempora ni v enem dnevu dokončati sliko, ampak se naučiti opazovati naravo, malce krožiti med slikarji, kaj dobrega pojesti in nasploh umetnost doživeti izven štirih sten. Ustvarjanje na ulicah je tako pritegnilo tudi nekaj domačinov, ki so občudovali nastajajoča likovna dela. Po štiriurnem slikanju so imeli kosilo v Gostilni Erjavec. Naslednje leto se bo poletni ex-tempore selil v drugo šentjursko krajevno skupnost, saj želijo organizatorji umetnost približati čim več ljudem. Likovna dela bodo v nedeljo, 13. septembra, najprej razstavljena v gasilskem domu na Kalobju, nato si jih bo mogoče ogledati tudi v Galeriji Zgornji trg v Šentjurju. KMZ Dvakrat rešen muc Društvo proti mučenju živali Celje (DPMŽ) je v Štorah posredovalo pri iskanju novega doma za mucka. V svoj dom ga je širokosrčno sprejel Dušan Orel, ki je že lani pred domačim dvoriščem naletel na shiranega kužka in ga veterinarsko oskrbel ter posvojil. Zdaj si je želel še mucka. Ni ga bilo težko najti, saj je mačjih mladičkov letos ogromno. Posredovali smo pri izročitvi mucka v nov dom, toda čez nekaj minut je čudežno izginil. Iskali smo ga do poznega večera, toda muc se je vdrl v zemljo. Zjutraj se je zaslišalo mijavkanje izpod strehe. Poklicali smo gasilce PGD Štore. Takoj so poslali izkušenega mladeniča, ki je ocenil, da je treba odkriti nekaj kritine in da moramo poklicati krovca. Jernej Povalej, ki opravlja to dejavnost, je bil sicer na poti, a se je brez oklevanja vrnil. Z visokimi lestvami sta z gasilcem na strehi odkrila kar nekaj kritine, da sta prišla do prestrašenega mucka in ga rešila. Za takojšen odziv se zahvaljujemo PGD Štore in Krovstvu Jerneja Povaleja iz Štor za humano delo, ker jima ni bilo vseeno za življenje malega mucka, ki je bil odvisen od naše pomoči. Omenjenima nista bila pomembna ne denar ne čas, kar je v teh časih redkost. VERICA ŠTANTE Reševalna ekipa z Dušanom Orlom (desno) in podpredsednico društva Verico Štante, ki ima v rokah drugič rešenega mucka. Letovanje v Izoli Društvo upokojencev Zreče vsako leto organizira letovanje v Delfinu, hotelu za »malo manj mlade« v Izoli. Letos je bilo to od 17. do 24. avgusta. Vsak večer se je ob zvokih glasbenih skupin zavrtelo veliko »mladih« fantov in deklet, posebno doživetje pa so doživeli tisti, ki so si v Izoli ogledali ribji praznik Mala barka, ki je bil dva dni. Najbolj so presenetili Primorski fantje, ki so v soboto igrali pozno v noč. Vse ulice v središču Izole so bile prepolne obiskovalcev. Bilo je res nepozabno. JOŽE JURC BRALCI POROČEVALCI 41 Ponosni prvošolci Odprla so se vrata šole in učilnica prvega razreda v OŠ Slivnica pri Celju je sprejela 23 prvošolcev, ki so s starši ponosno stopali vanjo. S programom dobrodošlice in z rumeno rutico, ki so jo dobili od policista, so postali ponosni prvošolci. Veselo so se predstavili in z Nodijem poiskali svoje kotičke in škratke. Da bi prijetno vzdušje trajalo dlje, smo se sladkega presenečenja razveselili in ga sku- S pohoda na Šmohor Uspešen projekt počitniškega varstva Mestna občina Celje je v sodelovanju s I. osnovno šolo Celje letos prvič izvedla poletno počitniško varstvo otrok od 1. do 5. razreda. Program predstavlja v slovenskem šolskem prostoru nekaj povsem novega, saj je bil organiziran celotno počitniško obdobje in to na visoki kakovostni ravni. V devetih tednih je dnevno varstvo, ki je je bilo vsak dan od 6.30 do 16. ure, obiskalo skoraj 160 otrok. Večina otrok je sicer prihajala iz celjskih osnovnih šol, nekaj pa jih je bilo tudi z Vranskega, s Polzele, iz Zreč, Šentjurja, Štor in Loke pri Žusmu. »Prav te pisane druščine smo bili najbolj veseli,« je ob zaključku programa izpostavil ravnatelj Klarinetistka na mojstrskem tečaju Urška Sikovšek, dijakinja programa umetniške gimnazije, ki ga izvajata I. gimnazija v Celju in Glasbena šola Celje, se je udeležila mojstrskega tečaja na italijanski univerzi klarineta v Camerinu, ki je edina mednarodna šola za klarinet na svetu. Tam je sodelovala tudi na 29. glasbenem festivalu. Udeležbo na mojstrskem tečaju ji je podarila Glasbena šola Celje za dosežke v preteklem šolskem letu. Njen mentor je docent Alojz Kovačič. Poleg udeležb na številnih predavanjih je v Camerinu opravila avdicijo za solističen nastop s kvartetom klarinetov A. Settimi iz Italije in z njim nastopila na 29. glasbenem festivalu, na katerem je izvedla skladbo G. Donizettija: Concertino v B-duru. Prav tako je sodelovala v Camerino Festival orkestru klarinetov, ki je spremljal že številne priznane soliste, ki spadajo v sam vrh izvajalcev klarineta na svetu. ML paj razdelili. To je bil za nas res nepozaben dan, saj smo se imeli lepo. Učenci so dobili novi učiteljici, sošolce in prijatelje. Župan pa jih je razveselil s knjigo, z rutico in s kresničko. To ni kar tako. Vemo, da nam skupaj celo leto luštno bo. NADJA IVANUŠA, ANITA MASTNAK, učiteljici OŠ Žalec, OŠ Petrovče in SB Celje z donacijo podjetja Matjaž, d. o. o., do novih garažnih vrat Podjetje Matjaž, d. o. o., generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca Hörmann, je ob 25. obletnici znova dokazalo, da velja za družbeno odgovorno in da se zaveda svoje vloge v lokalnem okolju. OŠ Žalec, OŠ Petrovče in SB Celje je ob tej priložnosti podarilo donacijo in montažo garažnih vrat, ki so jih porisali otroci pod strokovnim vodstvom umetnice Nike Oblak in mentorice Zale Valenčak. Na prvi šolski dan sta se Primož Oset, direktor podjetja Matjaž, d. o. o., in Nina Dor-nik, vodja marketinga, odzvala povabilu ravnateljice OŠ Žalec Tatjane Žgank Meža ter se udeležila slavnostnega programa, ki so ga učenci šole obogatili s plesnimi in pevskimi točkami. Ravnateljica je ob tej priložnosti povedala, da so do-nacije izjemno veseli, saj bodo odslej kolesa otrok njihove šole varno spravljena v kolesarnici, lepo porisana vrata pa predstavljajo tudi dobrodošel okras šolske stavbe. Direktor Primož Oset je ravnateljici ob tej priložnosti simbolično predal ključ novih vrat in vsem zaželel varno, učinkovito in dolgotrajno uporabo. Na slavnostni prireditvi ob obletnici podjetja Matjaž, d. o. o., ki je bila junija letos, so »ma-tjaževci« naredili še korak dlje in omenjena vrata licitirali. Na samosvoj, hudomušen način se je s to nalogo spopadel Tadej Toš, ki je s pomočjo zavzetih licitatorjev iz vrst poslovnih partnerjev petrovškega podjetja zbral dodatnih 1.200 evrov donacij. Denar, zbran z licitacijo, je podjetje Matjaž razdelilo OŠ Petrovče za pomoč socialno šibkejšim otrokom, Društvu prijateljev mladine Žalec in Splošni bolnišnici Celje za nakup aparata za pediatrični oddelek. V podjetju Matjaž, d. o. o., so ponosni na ta del svojega poslanstva in verjamejo, da bodo ta unikatna garažna vrata v prostore obeh osnovnih šol in bolnišnice zaradi čudovitih unikatnih poslikav (in brezhibnega delovanja) marsikomu priklicala nasmešek na obraz. Nekaj malega o podjetju Matjaž, d. o. o. Podjetje Matjaž, d. o. o., generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca Hörmann, je v Sloveniji vodilno na področju prodaje visokokakovostnih garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat. Ukvarja se s prodajo, z dobavo in montažo celotnega programa vrat Hörmann, zagotavlja pa tudi strokovno svetovanje, natančne izmere na objektih, hitro montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje. Več informacij: www.matjaz.si I. osnovne šole Celje Branko Močivnik. »Še enkrat se je potrdilo, da otroški svet ne pozna nikakršnih meja. Stkala so se številna nova prijateljstva, ki lahko samo bogatijo svet najmlajših«. Odzivi staršev so bili že v času izvajanja programa izjemno pozitivni. Tudi zato, ker so bile vse načrtovane aktivnosti izpeljane v celoti. Kombinacija zabave, športa, kulture, izletov, druženja in skrb za dobro prehrano so očitno porok za zadovoljstvo tako otrok kot njihovih staršev. Glede na letošnje izkušnje in vse večje potrebe bo projekt počitniškega varstva otrok na Celjskem živel tudi v prihodnje. BD novitednik radiocelje 42 VRTNARIMO Ш pnzVnik x/rtn{\>r1te> V sadovnjak V teh dneh sem katastrofalno slaba vrtnarka Na vrt skočim le še pogledat, kaj bi bilo fino na hitro nabrati za v solatno skledo ali za v ponev. Paradižnik je letos »dal dušo«, saj smo se ga res najedli, zdaj režem radič štrucar in vmes poberem še kakšno papriko, drobnjak in česen, da je na mizi super solata. Od toplih jedi pa sta zdaj na mizi rdeče zelje in dušen ohrovt. Ko moj mož, ki je prav tako službeno zaseden kot jaz (ali še za odtenek bolj, če sem iskrena), kali moj domači mir z vzbujanjem slabe vesti, ker že svetlobna leta nisem uspela priti do sadovnjaka, potem vem, da mora biti res hudo. Ravno danes zjutraj mi je napovedal sadjarski konec tedna. Pobrati bo treba vinogradniške breskve, ki jih je letos toliko, da so se veje upognile povsem do tal in bo lahko še naša najmlajša brez težav pomagala pri obiranju. No, zame se bo kljub velikodušni pomoči takrat pravo delo šele začelo. Z njimi bo treba nekaj narediti. Razmišljam o marmeladi, iz prijateljskih krogov pa prihajajo namigi o tem, da so odlične tudi posušene. Naslednja zgodba so lešniki. Da ne bo pomote, imamo zgolj en grm, ampak ta je zrasel dobesedno v »drevo« in letos prvič rodil tako kot še nikoli. Tudi tu bo pri pobiranju pomagal podmladek, ki brezhibno sliši na obljubo o lešnikovih piškotih. Podobno kot pri breskvah pobrani lešniki v lupini še niso končana zgodba. Nadaljevala jo bo mami. V sadovnjaku na milost, da jih bo kdo pobral, čaka še nekaj jabolk in hrušk. Iz prvih bodo po željah domačih nastali pite in zavitki, za druge bo prišlo prav sušenje. Tako je s tem vrtnarjenjem. Celo leto čakamo na pridelek in ko enkrat je, je vsega preveč. Lani so zmagovali orehi. Bilo jih je toliko, da jih lomimo še zdaj. Ne bom pisala o tem, da bo uvod v ta konec tedna v bistvu pokora za lanske vrtnarske grehe, ker moram očistiti še zadnje lanske orehe. So pa v lupini povsem lepo počakali na naše potrebe. Morda namig tistim, ki sušite sadje in se vam je zgodilo, da kakšen krhelj ni bil povsem suh in se je po vsej vsebini zaprtih dobrot za zimo nabrala plesen ali so se zaredili črvički. Ko so krhlji že skoraj suhi, a še ne povsem, jih dajte po porcijah v majhne vrečke za zamrzovanje v zamrzovalnik. Tam bodo počakali neoporečni, odtaljeni pa so tudi zelo hitro. Tako so vir odličnih zimskih vitaminov in še posladek. Čas zaključkov in novih začetkov Še nekaj vrtnarskih namigov priznane strokovnjakinje Miše Pušenjak Jesenska opravila na vrtu so v glavnem povezana s spravilom pridelka. Če z njim nismo preveč zadovoljni, je to pravi čas, da bolje zastavimo delo za prihodnjo sezono. Zdaj je tudi čas za jesenske setve, ki nas bodo z vitamini zalagale še v spomladanskem času. Temeljito pripravimo svoj načrt za kolobarjenje. Če smo doslej sadili bolj na pamet, je razporeditev vrtnin na gredice nujno treba zapisati. Že od spomladi do jeseni nam kaj pade iz glave, za dve leti, tri ali celo štiri leta nazaj pa se niti slučajno ne bomo spomnili, kaj je bilo kje posajeno. Vrt razdelimo na štiri območja, na katera glede na dobro sosedstvo in potrebe po hranilih sadimo različne kulture. Pri tem temeljito pognojimo vsako leto drugo četrtino površine. Kot nam vedno znova zatrjujejo strokovnjaki, je kolobar temelj dobrega vrtnarjenja in kmetovanja nasploh. V rastlinjaku ni nič drugače. Pa naj se nam tista streha zdi še tako priročna za paradižnik. Če imamo manjši rastlinjak, ga morda lahko enostavno prestavimo. Pri tem je seveda dobro paziti, da ga vsakič temeljito zasidramo in pritrdimo. Precej neprijetno bi ga bilo po kakšnem močnejšem vrtu iskati na sosedovi njivi ali - še huje - na katerem drugem objektu. Z belo gorjušico nad strune Prst je občutljiva reč. Kot pravi Miša Pušenjak, jo bomo vsaj deset les spravljali v formo, če smo jo deset let kvarili. Za čiščenje in bogatenje zemlje priporoča belo gorjušico. A treba jo je sejati zgodaj spomladi ali avgusta, da je maja oziroma septembra tik pred cvetenjem. »Najprej jo z vrtno kosilnico zrežemo in potem še isti trenutek >zafrezamo< ali vsaj z motiko pomešamo z zemljo. Sokovi gorjušice, ki se ob Miša Pušenjak tem izločijo, namreč zemljo razkužujejo. Ker se v stiku z vodo spremenijo v plin, je za boljši učinek pri tem dobro celo površino pokriti tudi s kakšno folijo. Na ta način se znebimo nekaterih škodljivcev, kot so na primer strune. Vendar so te občutljive le maja in septembra. Poleti in po prvem mrazu jim ne pridemo več do živega.« Pojejte rukolo, luknjice pa pustite Rukola je precej priljubljen dodatek k solatam, vendar so poleti njeni listi praviloma do nerazpoznavnosti preluknjani. Pušenjakova pravi, naj nas to ne moti in da poleti rukole brez bolhačevih luknjic enostavno ni mogoče pridelati. »Na Hrvaškem sem videla, da so cele grede pokrili s samostoječimi tuneli iz žične mreže, ki se uporablja proti komarjem. Lahko uporabimo tudi goste zavese, koprena pa je preveč gosta in se pod njo rastline dušijo.« Sploh pa rukola ni poletna rastlina, zato težav, če jo bomo sejali zgodaj spomladi in v tem času, z bolha-čem ne bo več. V tem času za setev izberimo divjo rukolo oziroma tankolistni dvo-redec, ki prezimi in bomo rastline - še posebej, če jih bomo pokrili - lahko rezali še v spomladanskem času. Setveni koledar Čas za presajanje je do 21. septembra do 13. ure. 'Г 10. ČE list do 17. ure, od 18. ure plod 11. PE plod 12. SO plod 13. NE od 11. do 15. ure plod, od 16. ure korenina 14. PO od 10. do 14. ure cvet, od 15. ure korenina 15. TO korenina 16. SR korenina V akcijo z »repinclom« Če smo med ljubitelji mo-tovilca, je zdaj čas za setev te kulinarično visoko cenjene solatnice. Ne glede na vrsto semena, ki ga bomo izbrali, je za dobro kalitev pomembno, da seme premrzne. Za nekaj dni ga torej položimo v zamrzovalnik. Mnogi ljubiteljski vrtnarji prisegajo na domače seme, a če ga nimamo, še vedno lahko izbiramo med avtohtonimi sortami, ki so na naše podnebje najbolje prilagojene. Sejemo ga lahko na vse gredice, ki se počasi praznijo. Najbolje pa za tistimi vrtnianmi, ki so rasle na obilno pognojenih tleh. Seveda ne pozabite tudi na setev radiča in drugih zimskih solat. Naj vaš vrt zadiha A ne pregloboko. Zemljo je nujno treba prezračiti, vendar je ne obračajmo. V starih časih so to počeli, ker drugačnih metod ni bilo. A nikoli je niso orali tako globoko kot danes. Zelo težko zemljo je sicer dobro tu in tam obrniti, ampak tega nikoli ne počnemo v novembru pred zmrza-ljo. Ko je še toplo, se bodo mikroorganizmi hitro spet razmnožili in našli svoj optimalni prostor. Če jih na plano spravimo tik pred zimo, pa bo večino najkoristnejšega življa v zemlji uničenega. V vrtovih na manjših površinah lahko za zračenje uporabimo tudi nekatera nova orodja, na primer grablje za zračenje, za katere Pušenjakova pravi, da so se, če odmislimo njihovo težo, izkazale za izjemno učinkovite. Zastirka ali ne? Vedno. Če imamo v v vrtu polže, jim bomo s slamo sicer naredili precejšnjo uslugo. Če pa te nadloge nimamo, je slama spomladi in jeseni za zemljo kot grelna blazina. Poleti lahko zastiramo tudi z svežo pokošeno travo, ki predstavlja izvrsten način postopnega mikrogno-jenja. Trava bo zagotovo razpadla in jo lahko brez težav >zafrezamo< v zemljo, kako bo s slamo, pa je zelo odvisno od kakovosti in namoče-nosti naše zemlje. »Najslabše je, da je zemlja gola. Tudi pozimi,« je še enkrat potrdila Pušenjakova. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA NAJLEPŠE BALKONSKO CVETJE Nagradni natečaj Uredništvo Novega tednika izbira najlepšo letošnjo zasaditev balkonskega cvetja. Sodelujete lahko vsi, ki imate takšno zasaditev na oknu, balkonu ali v posodi. Vsak teden bomo v uredništvu izbrali »zasaditev tedna« in jo objavili skupaj z vašim imenom. Fotografije nam pošljite do vključno 25. septembra na elektronski naslov: tednik@nt-rc.si ali po pošti na: Uredništvo Novega tednika, Prešernova 19, 3000 Celje. Zmagovalno zasaditev bomo razglasili in nagradili 1. oktobra. Vabljeni k sodelovanju! Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2015, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Zlatka Kroflič, Celje ŽIVALSKI SVET 43 Najbolj spretni in poslušni so se pomerili v Šentjurju Šentjursko kinološko društvo je ta konec tedna gostilo 5. državno tekmo pokala Rally Obedience (RO). V štirih težavnostnih stopnjah se je pomerilo 45 tekmovalcev. Najuspešnejšim je predsednik Kinološke zveze Slovenije Egon Dolenc izročil zaslužene pokale in priznanja. Tekmovanje ima različne mora pes opraviti. V prvi težavnostne stopnje gle- kategoriji RO-1 morajo psi de na število nalog, ki jih obvladati 30 različnih vaj, v treh minutah pa jih morajo opraviti 15. V kategoriji rO-II morajo v istem času opraviti 17 vaj od zahtevanih 45. V naslednji kategoriji se psi spopadejo z 19 vajami od predpisanih 60, v najvišji, kraljevi disciplini EO-IV pa morajo tekmovalci obvladati kar 75 različnih nalog, na tekmi pa jim jih prav tako določijo 19. Na prvi stopnji so slavile Anja Tomšič, Polona Peršuh in Barbara Polak. Na drugi stopnji je bila najboljša Sa- nja Lužar, sledila sta ji Igor Rebol in Tomaž Lendero. Na tretji stopnji je prvo in drugo mesto z dvema psoma zasedla Neja Trbižan, tretji je bil Štefan Harej. Najbolj prestižno lovoriko pa je odnesla Mojca Vrbančič. Za njo sta slavili Elizabeta Babič in Maja Lončar. Med zmagovalci tokrat ni bilo predstavnikov kinoloških klubov iz naše regije. So pa šentjurski organizatorji s prireditvijo zadovoljni. Kot je povedal Sašo Cvek, imajo z organizacijo tekmovanj na najvišji ravni že kar nekaj izkušenj in prav gotovo se bodo na programu pomembnih tekmovanj Kinološke zveze Slovenije znašli tudi prihodnje leto. StO Foto: KD Šentjur Pasji tekmovalci so se s svojimi lastniki zbrali v športnem parku v Šentjurju in se pomerili v ubogljivosti, poslušnosti in spretnosti. KUZA ZA ZGLED Kako psi dojemajo učenje Na našo veliko žalost psi ne znajo govoriti slovenskega jezika. Razumejo besede, ki se jih naučijo, a še bolj kot te razumejo naše kretnje in ton glasu. Med sabo se namreč sporazumevajo s telesno govorico in z vonjem, zato jim je takšen način komunikacije bolj domač. Velikokrat vidiva ljudi, kako se pogovarjajo s svojimi psi. S tem seveda ni nič narobe, dokler od njih ne pričakujejo, da jih bodo razumeli. Psi ne razumejo dolgih stavkov, razumejo mogoče posamezne besede, sploh tiste, ki jih večkrat slišijo. Napačna sporočila Lastniki velikokrat delajo napako, ko na primer njihov pes laja in se zaganja v drugega psa, pri čemer mu z mirnim glasom prigovarjajo, da je tisti kuža priden, da ni nič narobe. Pri tem svojemu psu govorijo, da mora biti priden. Kaj v tem primeru sporočajo svojemu psu? Uporabljajo miren glas, ki za psa pomeni, da je vse v redu. Pasje dejanje nima nobene posledice, ki bi mu sporočala, da je treba to početje nujno prekiniti. Ravno nasprotno, ponavadi lastniki še zategnejo povodec, kar zaradi napetosti še stopnjuje vedenje psa. Prav tako pes večkrat sliši besedo »priden«, s katero so ga že prej večkrat pohvalili. Pes namreč ne razume stavka »moraš biti priden«, temveč izlušči le besedo »priden«. Verjetno ni treba razlagati, kaj s tem psu sporočajo? Prijazne metode učenja Pes je torej kot vsa druga razvita živa bitja sposoben učenja, torej je sposoben povezovati dogodke, svoja dejanja in posledice. Dejanja oziroma vedenja, ki prinašajo zanj pozitivne posledice (na primer hranjenje, igranje, pohvalo ...), bo rad ponavljal. Prav tako se bo dejanjem, ki imajo zanj nezanimiv, slab ali neprijeten izid, želel izogniti. Pes se torej uči, da ima vsako njegovo vedenje ali ravnanje določene posledice, ki so lahko zanj pozitivne ali negativne. Dovolj ponovitev enakega vedenja z enakim izidom ga nauči, kakšen rezultat lahko pričakuje, kar vpliva na njegovo ravnanje. Obstaja veliko načinov učenja naših kosmatih prijateljev. Svetujeva vam, da se za dodatno strokovno pomoč obrnete na kinološka društva. Izberite tisto, kjer uporabljajo novejše in psom prijazne metode vzgoje in šolanja. Cukanje za ovratnico in ostale za psa boleče metode so preteklost! Vabljeni v Kinološko društvo reševalnih psov Celje, kjer se ravno začenjajo jesenski tečaji. Imamo še nekaj prostih mest, zato pohitite in se prijavite ter si zagotovite svoje mesto v skupini. Več informacij najdete na naši spletni strani. EVA GOLOGRANC TAMARA JAGER www.vb'sentj ur.si itvoMUf veterinarskabolnicašentjur V ambulanti se vsakodnevno izvajajo: шш ^ i ' zdravstveni in laboratorijski pregledi živali ' preventivna cepljenja psov in mačk - rtg slikanja skeleta in kolkov - kirurški posegi na mehkih in trdih tkivih živali - diagnostika notranjih organov in ostale storitve. DELO NA TERENU! Cesta Leona Dobrotinška 12 3230 Šentjur, Slovenija GSM: 041 618 772 Tel.: 03 749 32 10 Fax.: 03 749 3211 E-mail: veterinarstvo.sentjur@siol.net NOVO! VETERINARSKA BOLNICA ŠENTJUR NUDI 24 URNO NUJNO VETERINARSKO POMOČ TUDI V ENOTI LJUBLJANA (Glonarjeva 2, Ljubljana)! 44 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Maria Kokoschinegg Mati Hermana Potočnika Noordunga (1892-1929) # Mati Hermana Potočnika Maria Francisca Carolina Kokoschinegg se je rodila 7. februarja 1854 v Mariboru, in sicer v Graškem predmestju (Gratzer Vorstadt) št. 241. Tedanje lokacije hiše ni lahko določiti, ker t. i. Gra-ško predmestje še ni imelo uličnih poimenovanj. Franz in Camila Kokoschinegg sta hišo kupila leta 1847 in jo 12 let zatem prodala. Območje je bilo od nekdanje Graške ceste, ki je vodila od nekdanjih severovzhodnih mestnih (grajskih) vrat proti železniški postaji in naprej po sedanji Šentiljski cesti, proti Gradcu. Graško cesto so leta 1873 poimenovali po znamenitem Mariborčanu viceadmiralu Wilhelmu von Tegetthoffu, zdaj je to Partizanska cesta. Marijin oče Franz Kokoschinegg je bil od leta 1842 upravnik in okrajni komisar gospoščine Grad in Gornjega Maribora v posesti grofa Brandisa. Opravljal je odgovorno službo, saj sta okraja s skupno upravo imela leta 1847 površino 3.485 oralov s 3.124 prebivalci v treh občinah. Leta 1849 je bil imenovan za komisarja v na novo ustanovljenem okrožnem glavarstvu v Mariboru. Zaradi organizacije mešanih okrajnih sodišč je leta 1854 postal predstojnik okraja v Slovenski Bistrici, kamor se je družina priselila kmalu po Mariinem rojstvu. Rod družine Kokoschinegg naj bi se bil priselil s Češke. Kot lončarji naj bi prišli za potrebe tamkajšnjega steklarstva (»glažute«). Najstarejšo doslej znano sled te ,5cJji/lerstrasse in JVtorburg a. d. Drau VcrEag "(Л1 Heinrich Krapek, Piiotcgraph in Maiburg a. [t. Drau. No. 61. Deponirt amra www.kamra.si družine v naših krajih predstavlja rojstvo Matthiasa Kokoschinegga (prapradeda Hermana Potočnika) 8. aprila 1744 v Starem trgu pri Slovenj Gradcu. Stari oče Hermana Potočnika Franz Kokoschinegg se je rodil 15. februarja 1809 v Vitanju kot najstarejši sin zakoncev Franza in Josefe Kokoschinegg, lastnika kmetije in gostilne v vasi Vitanje, kjer je tudi obiskoval vaško šolo. Po gimnaziji v Celju je končal študij prava na graški univerzi. Po opravljenem praktičnem izpitu v Celovcu je bil imenovan za upravnika posesti Josefa Steinauerja, Maria Potočnik je zadnja leta do smrti živela v Schillerstrasse 4 (sedanja Gregorčičeva ulica 4) v Mariboru. Tukaj je v času prve svetovne vojne preživljal vojaške dopuste Herman Potočnik. Foto Heinrich Krapek, okoli 1900. Vir: Zasebna domoznanska zbirka Primoža Premzla. ф4 ЛУ •Ttž&žrt. rž i * .' , Vpis Franza in Camille Kokoschinegg, starih staršev Hermana Potočnika po materini strani, v glavno zemljiško knjigo Magistrata Maribor, Graško predmestje. 10. marec 1850. Vir: Pokrajinski arhiv Maribor. Glavna zemljiška knjiga Magistrata Maribor, Graško predmestje, ok. 1820-ok. 1885 Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. lastnika »fužin« v Vitanju. Vse to v knjigi spominov omenja Mariin brat oziroma Hermanov stric Gustav Kokoschinegg (1837-1928), ki je bil ugleden graški odvetnik, kasneje politik. V letih 1889-1897 je bil tudi državnozborski poslanec. Zastopal je interese Nemcev na Spodnjem Štajerskem. Mariina mati je bila Camilla Orasch, poročena Kokoschinegg, v času študija jo je oče spoznal v Gradcu. Od družine Kokoschinegg velja omeniti še Mariinega brata Josefa Kokoschinegga, lastnika trgovine s tekstilom na Tegetthoffstrasse 13 (zdaj na zahodnem vogalu Cankarjeve ulice in Partizanske ceste) v Mariboru. Kot dolgoletni predsednik mestnega olepševalnega društva je bil med drugim zaslužen za zasaditev drevoreda in ureditev ceste v sedanji Tomšičevi ulici (Tomšičev drevored) pod Piramido. Še isto leto - 1886 - so cesto poimenovali v Kokoschinegg Strasse. Tako se je imenovala do leta 1919. Maria Potočnik je zadnja leta pred smrtjo prebivala v prvem nadstropju večstano-vanjske hiše v Schill erstras se 4 (sedanja Gregorčičeva ulica 4) v Mariboru. Na tem naslovu je zaradi j etike (pljučne tuberkuloze) 20. decembra 1918 tudi umrla. Pokopana je bila 23. decembra na nekdanjem mestnem delu pokopališča na Pobrežju. V 50. letih 20. stoletja je bil njen grob prekopan, parcela je bila oddana v nadaljnjo uporabo. V zapuščinski razpravi so njeno premoženje po odbitku pogrebnih in vseh drugih stroškov 54.775,80 kron podedovali trije dediči, hči Frančiška in sinova Adolf in Herman. Nadaljevanje prihodnjič... PRIMOŽ PREMZL BearDream Slovenski proizvajalec brisač ® Dan Brown: Inferno I I Sprejemamo nove BearDream ambasadorje, visoko motivirane za delo v dinamičnem evropskem okolju. Vas zanima? Trenutno so na voljo tri delovna mesta: Komercialist za področje Italije, če imate: / komercialne veščine / aktivno znanje italijanskega jezika Komercialist za področje Avstrije in Nemčije, če imate: / komercialne veščine / aktivno znanje nemškega jezika Tehnični vodja, če ste: / diplomiran strojni inženir ali / diplomiran inženir elektrotehnike Med prekletstvom zgodovine in peklom sodobnega sveta Pošljite nam prošnjo z življenjepisom na info@beardream.com. BD Group d.o.o., Teharje 7a, 3000 Celje Ko se Robert Langdon zbudi v italijanski bolnišnici in se ne more spomniti dogodkov zadnjih dni ter se trenutek zatem za las izogne napadalki, ki pred njegovimi očmi hladnokrvno ustreli enega od zdravnikov, se začne napet triler, ki nas drži v primežu vse do zadnje strani. Bo poznavanje skrivnih simbolov rešilo svet pred katastrofo? Ameriški pisatelj Dan Brown, ki v svojih delih mojstrsko prepleta fikcijo in zgodovinska dejstva, je osrednji lik uspešnih romanov Da Vincije-va šifra ter Angeli in Demoni z Infernom popeljal v Firence. Bralca na razburljivi avanturi popelje po mestu, kjer so nekoč ustvarjali Machiaveli, Leonardo da Vinci, Michelangelo. Zgodba je v veliki meri prežeta tudi s simboliko legendarnega dela Danteja Aligherija Božanska komedija. To temeljno literarno delo srednjega veka obsoja krivice, nasilje, vojne in izdajstva ter obenem sporoča, da bi ljudje lahko imeli raj na zemlji, če bi znali živeti v slogi in ljubezni. Robert Langdon mora zato, da bi svet rešil pred pogubo sodobnega pekla, razvozlati strašljivo uganko genetika Bertranda Zobrista. Ta je v želji po obvladovanju prehitrega naraščanja prebivalstva namreč razvil virus, ki na skrivnem mestu nekje v podzemlju grozi človeštvu. Profesor Langdon sledi razbira med vrsticami omenjene epske pesnitve, odgovore išče v osrčju starodavnega mesta in v simboliki tamkajšnjih veličastnih umetniških del. Vse je toliko težje, ker je izgubil kratkotrajni spomin, spominja se le besed »išči in našel boš«, ki mu ves čas odmevajo v mislih. Med izmikanjem srhljivim agentom mu pomaga izvrstno poznavanje enega najlepših italijanskih mest, zibelke renesanse, kjer je nastalo na stotine drugih umetniških del, med drugim Botticellijevi Rojstvo Venere in Pomlad, Leonardovo Oznanjenje, Michelangelov David ... Bogastvo Firenc spoznavamo, ko Langdon beži po parku Boboli, ko prečka skoraj kilometer dolg skrivnosten Vasarijev hodnik, ko išče namige v Dvorani petstotih v Palazzo Vecchio, še en kamenček v mozaiku odkrije za tako imenovanimi rajskimi vrati. Branje napetega trilerja je tako na nek način tudi vodič po prestolnici Toskane. Ko pisatelj v zgodbo vmeša Svetovno zdravstveno organizacijo, se izkaže, da ta pomembna zdravstvena avtoriteta vse do izbruha Zobristove grožnje ni našla odgovora na vprašanje, kako zajeziti globalno prenaseljenost. Zaradi virusa, ki ga je genetik na robu razuma v okolje spustil, še preden bi ga lahko Langdon odkril, bo posledice nosila tretjina prebivalstva. Kot je ob predstavitvi svoje knjige v Firencah dejal Brown, je želel s svojo knjigo opozoriti na pomen zavedanja sveta, ki nas obdaja. V dobi moralne krize se ne moremo držati ob strani, je poudaril. Če ne bomo previdni, bo naš svet videti kot Dantejev pekel. TINA STRMČNIK O avtorju: Dan Brovn je ameriški pisatelj, ki je zaslovel s knjigami Angeli in demoni, Da Vincijeva šifra, Izgubljeni simbol, Digitalna trdnjava, Ledena prevara. Njegova dela, ki so polna kod, simbolov, zgodovine in teorij zarote, so prevedena v 52 jezikov, do leta 2012 pa so bila prodana v več kot 200 milijonih izvodov. Preden je začel pisateljevati, je učil angleščino na akademiji Phillips Exeter, kjer je tudi študiral. NAMIG ZA IZLET 45 Po dolini ali na vrhove Če imate radi mir in naravo, je kot nalašč Zgornje Jezersko Dolino je oblikoval mogočen ledenik, zaradi nepropustnosti dna pa je bila ob koncu ledene dobe zalita z velikim jezerom, po katerem je kraj dobil ime Pr' Jezer. Kasneje se je razvila modernejša oblika imena Jezersko. Leta 1348 je bil potres, ki je zrahljal južno morensko pregrado, in voda je začela odtekati. Skozi gozd in čez travnike vodi pot po dolini Ravenske kočne. Na koncu je izhodišče za vzpon na nekatere okoliške planinske postojanke. Slovenija ima veliko prijetnih kotičkov, kamor množice redko zaidejo. Čeprav si domačini morda želijo večjo obleganost, pa je za tiste, ki v teh kotičkih iščemo predvsem mir in sprostitev, takšna »pozabljenost« kot naročena. Eno takšnih območij je dolinica Jezerskega. Ozko ledeniško dolino obkrožajo na eni strani Savinjske Alpe in na drugi strani - proti Avstriji - Karavanke. Na najbližji poti iz naših koncev do te doline je zato treba premagati nekaj višinske razlike in precej ovinkov. Namesto da bi zavili v Logarsko dolino, smo se tokrat za spremembo odločili za drug konec in se odpeljali po cesti navzgor čez Pavličevo sedlo. Po nekaj ovinkih smo se znašli v Avstriji, kjer nas je po spustu v dolino smerokaz spet usmeril proti Sloveniji. Po nekaj serpentinah smo bili na prelazu Jezerski vrh, od koder je do Zgornjega Jezerskega le še nekaj kilometrov. Nekoč obiskan ... Zakaj smo obiskali kraj, ki je tudi središče ene najmanjših slovenskih občin? Ker je v prijetni dolini veliko možnosti za sprehode, oglede naravnih znamenitosti in planinarjenje. Morda poleti ne bi bilo slabo, če bi se človek lahko ohladil v vodi, toda umetno Planšarsko jezero je namenjeno le ribičem, sprehajalcem in tistim, ki so zadovoljni z namakanjem nog. To je po mnenju domačinov tudi ena od pomanjkljivosti turistične ponudbe kraja, ki je bil že v časih Avstro-Ogrske zelo znan in obiskan. Češka gospoda, ki je imela v lasti bližnje kranjske tovarne, je bila prva, ki je iskala lepote narave. Domačini so zato kmalu ponujali številne sobe za goste. Čehi so v hribih na tistem koncu celo zgradili planinsko postojanko, ki se še vedno imenuje Češka koča. Pred kratkim je slavila 115-letnico. Kraj je imel status zdravilišča in znano bolnišnico za očesne bolezni. Po drugi svetovni vojni je začel nazadovati, bolnišnico so ukinili, ljudje so se izseljevali. ... danes nekoliko pozabljen Zadnja leta se domačini trudijo spet pritegniti goste. V turistični pisarni v kraju so nas prijazno oskrbeli z zemljevidom, na katerem so označene in na kratko opisane vse znamenitosti doline, do katerih so nas usmerile številne table, tako da se skorajda človek ne more izgubiti. Ponujajo tudi električna kolesa za hiter in manj naporen ogled, a se niso najbolje obnesla. Utrudila jih Ob Planšarskem jezeru lahko posedite in uživate v lepotah narave. Ob njem pripravijo vsako leto avgusta prireditev Ovčarski bal, posvečeno reji ovac jezersko-solčavske pasme. Na sprehajalnih poteh si lahko oddahnete na klopci in prelistate katero od knjig iz knjižnice na prostem. Mineralno vodo si lahko natočite le streljaj od glavne ceste. Značilno podobo Jezerskega oblikujejo jesenove meje in drevoredi. Šenkova domačija, ki naj bi bila stara približno 500 let, je primer redko ohranjene srednjeveške kmečke arhitekture. je že vožnja po strmi ovinkasti cesti s Spodnjega nazaj na Zgornje Jezersko. Akumulator se je spraznil in konec je bilo lagodne vožnje. Bolje je malo stisniti zobe in se zanesti na svoj nožni pogon, smo ugotovili. In na svoje kolo, ki se ga splača pripeljati s seboj, saj je izposoja možna le v enem od gostišč, a še tam imajo le tri primerke. Med jesenovimi drevoredi Lažje je pohodnikom, ki imajo na voljo dobro označene sprehajalne poti, najdaljša je po dolini Ravenske Kočne, kjer smo lahko opazovali, kako je nekdanji ledenik preoblikoval površje. Pot vodi ob potoku Jezernica čez travnike, kjer se odpira veličasten pogled na Kamniško-Savinjske Alpe z najvišjim vrhom Grintovcem. Značilno podobo dajejo dolini jesenovi drevoredi, ki so jih sadili ob mejah zemljišč. Poleg tega, da so predstavljali zaščito pred vetrom, so veje v zimskih dneh pomenile pomembno hrano za ovce. Danes dajejo prijetno senco ob sprehajalnih poteh. Ena od teh vodi od jezera mimo cerkve sv. Andreja do Šenkove domačije, ki je primer redko ohranjene srednjeveške samozadostne kmečke naselbine. O mogočnosti priča osrednja stavba, ki naj bi bila stara kar pet stoletij, a je zaradi dotrajanosti podprta z železnimi drogovi in čaka na prenovo, kot jo je z evropskim denarjem že dočakala nekdanja preužitkarska hiša. Za turistično ponudbo in urejanje domačije danes skrbi Drejc, najmlajši od bratov Karničar, znamenitih slovenskih alpinistov, ki so takorekoč sinonim kraja. Prijazno nam je razložil, kaj si lahko še ogledamo v bližini, čeprav je obisk slapa Čedca odsvetoval, češ da tamkajšnji domačin ni najbolj navdušen nad obiskovalci. Tudi to se lahko zgodi v turističnem kraju. Proti nebu Za tiste, ki se jim sprehodi po dolini zdijo premalo zahtevni, je Zgornje Jezersko izhodišče za številne planinske ture. Mi smo se napotili na priljubljeno in oblegano Češko kočo (1.542 m), naslednji dan pa še na Kranjsko kočo na Ledinah (1.700 m), ki je po krivici slabše obiskana, čeprav je pot veliko bolj zanimiva kot do prve. Z Ledin smo šli še na Jezersko sedlo, od koder se da priti na Okrešelj in nato v Logarsko dolino ali pa še na kakšne bolj zahtevne vrhove. Med vzponom na sedlo smo lahko občudovali ostanke ledenika pod Skuto. Izhodišče za obe turi je bilo veliko parkirišče na koncu doline Ravenske Kočne, od koder se je treba vzpenjati uro in pol do prve koče oziroma dve uri do druge. Po vrnitvi se prileže kozarček Jezerske slatine, kot imenujejo zdravilno mineralno vodo, ki izvira nad eno od kmetij. Natočite si jo lahko tudi za domov in za spomin vzamete še košček lehnjaka, značilnega kamna s fosilnimi ostanki, ki je še ena od značilnosti doline. TC, foto: TP 46 RAZVEDRILO NA SVOJ RAČUN Projekt frizer Potem ko je »generalna« Tea Podpečan prišla v službo z novo frizuro, je navdušila še urednico Marjetko Raušl Lesjak, da je šla k njeni frizerki spremenit svojo podobo. Radijska urednica Bojana Avguštinčič je bila najprej malo v dvomih in je čakala, kakšen bo rezultat pri Marjetki. Očitno so jo dosedanji frizerski posegi vedno znova razočarali - menda je bila enkrat njena frizura celo podobna piramidi ... Zato nestrpno čakamo na tokratni rezultat »poseke njenega grmovja«, kot je sama izjavila. Mobilni Radijski tehnik Mitja Tatarevič se dobro opremi, kadar za nekaj minut zapusti studio. S seboj nosi mali radijski sprejemnik, da sliši, če se glasba še vrti ali če poročila iz osrednjega slovenskega radia še trajajo. Ko se je nazadnje sprehodil skozi uredništvo, je Ivana Stamejčič ugotovila, da imamo tudi mobilni radio. Mogoče pa bo to nov projekt ob 61-letnici radia? Sama bo morala Ivana Stamejčič je v telefonskem pogovoru takole navijala za prireditev Odprta kuhna: »Zakaj pa je ne bo 19. septembra? Pa kaj je res ne bi pripravili? A da bo slabo vreme? Ne vem, če res ...« Medklic Tatjane Cvirn: »Boš že sama kaj skuhala ...« ANEKDOTE Alberta Schweitzerja (1875-1965), teologa, filozofa, zdravnika, pisatelja in nobelovca je nekoč vprašal zavisten kolega: »Kako ste pravzaprav prišli do svojih treh doktorskih naslovov?« »Zelo enostavno,« je odgovoril Schweitzer. »Tretjega sem dobil, ko sem imel prva dva, drugega so mi dodelili zato, ker sem že bil doktor, za prvega pa sem se sam potrudi, ker nisem imel še nobenega.« novi tednik Spraševali smo vas, kako se imenuje akcija ob rojstnem dnevu Radia Celje, v kateri vas vabimo k sodelovanju. Pravilen odgovor se glasi: Kdo bo zapel z Modrijani? Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralke Simone Rojnik iz Celja, ki ji bomo poslali majico Novega tednika in Radia Celje. Čestitamo. NAGRADNO VPRA7ANJE Prejšnji teden je bila časopisu priložena sejemska priloga. Kako se imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 15. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. Ne čakaj na dobro počutje, da bi kaj naredil, ampak naredi kaj, da se boš dobro počutil. (Neznan avtor) 169 SUDOKU 2 9 1 1 5 6 2 5 9 3 4 9 4 6 3 2 1 8 4 6 8 3 5 3 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Klic v sili Blondinka je sodelovala na kvizu Lepo je biti milijonar. Zapletlo se ji je že pri prvem vprašanju in ker ni vedela odgovora, se je odločila za pomoč - klic v sili. Poklicala je svojo mamo in jo vprašala: »Zdravo, mami. Kaj naj izberem? Polovičko ali glas ljudstva?« Voznica Mož in žena se peljeta na počitnice in žena na sopotniškem sedežu zavzdihne, da je skrajni čas, da ji soprog končno enkrat prepusti krmilo. »Ni problema. Ampak zaenkrat imaš kazenskih točk za razbite zidne vogale preveč celo za upravljanje sesalca.« Štorklja »Mami, kaj dela štorklja potem, ko prinese dojenčka,« se pozanima hčerka. »Leži na kavču, je, pije pivo, igra igrice in včasih gre ven gledat nogomet ali pa kartat.« Žejna Tatova privedejo pred sodišče in sodnik ju zasliši. »Sta res ukradla 600 litrov konjaka?« »Sva.« »In kaj sta naredila z vso to pijačo?« »Prodala sva jo.« »Pa dobro, kaj sta pa naredila z denarjem?« »Zapila sva ga.« Naglušen Telefonski pogovor: »Dober dan, zaradi oglasa kličem.« »Prosim?« »Zaradi oglasa kličem!« »Ponovite prosim, kdo kliče?« »ZARADI OGLASA KLIČEM!« »Oglasa?« »Jaaaa!« »Kakšnega oglasa?« »Menda prodajate slušni aparat ...« »Kakšen aparat?« »PA POSLUŠAJ, STARI ...« »Ah to ... prodal sem ga že.« Za zaprtimi vrati Kako dandanes izgleda dopust zaposlenega človeka, ki je srečen in vesel, da ima delo? 24 ur na dan je priklopljen na mobilnik, ves čas ima na dosegu roke tablični računalnik, v oddaljenosti treh metrov delujoč prenosnik in odprto elektronsko pošto, giblje pa se le po prostorih in površinah, kjer je zadovoljiva pokritost z brezžičnim signalom. Vsak večer, preden ugasne vse elektronske naprave, ko še tisočtristopetin-tridesetič v tistem dnevu preveri vsa obvestila, si obljubi, da bo naslednji dan res na dopustu. Vam je to znano? Verjetno tudi to, da se več kot tri mesece vnaprej načrtovan dopust lahko sprevrže v delovno norišnico, ko je treba postoriti vse zasebne zadeve in še tisto, kar vam vsak dan znova iz pisarne naroči šef. Da ob tem ne omenjam vse logistike - kdo, kdaj in kje bo prevzel otroke v varstvo in podobno. To torej sploh ni več dopust. In ko tako zapadeš v delovno-dopustniško kolesje, je iz njega sila težko izstopiti. Vselej pa je še prostor za kakšno dodatno zmešnjavo. Saj poznate tisto o hudiču? Ko ima mlade, jih ima veliko. V začetku septembra se pa tako ali tako kar množijo, hudički in dogodki. Najprej sem se morala, čeprav s težkim srcem, sprijazniti, da mora sinko skozi proces uvajanja v vrtec. Kar pomeni veliko solz in glasen trening glasilk. Nadalje sem morala sprejeti, da je babica ravno v tem tednu šla na zaslužen dopust po večmesečnem »bejbisitanju«. Ker je bil partner, oče otrok, v službi, prav tako srečen in vesel, ker sploh lahko dela, je bilo logistično usklajevanje na vrhuncu. Končno sem sedla v avtomobil in se odpeljala novim dogodivščinam naproti - na sejo občinskega sveta. Scenarij popoldneva je bil v glavi že povsem izpiljen in zdelo se je, da nič več ne more iti narobe. Takole naj bi šlo: pri občinski stavbi bi našla parkirni prostor, posnela izjave, nekaj časa posedela in se čudila nebulozam in neverjetnemu smislu svetnikov za humoren način obračunavanja, se na hitro poslovila, odpeljala domov in se znova posvetila družini. Nenazadnje sem pa na dopustu. Ampak življenje res ne bi bilo zabavno in zanimivo, če bi se v glavah spisani scenariji tudi udejanjili. Zapletlo se je že pri parkiranju. Ker je ura znova tekla hitreje, kot bi bilo treba, časa za iskanje prostega parkirnega mesta pač ni bilo. Parkirišče pri tamkajšnji kmetijski zadrugi je bilo skoraj povsem prazno. Velika železna vrata pa na stežaj odprta. V bližini ni bilo nikogar, ki bi dal slutiti, da to parkirišče ni najboljša izbira. Ko sem vstopila, sem ugotovila, da glavni govornik že govori s kolegico, zato sem počakala pred vrati. Pogledovala sem na uro ... in čakala. Ko so se vrata odprla, je ura odbila pet in seja se je začela. »No, fino, tudi izjav nimam,« sem pomislila. Ampak ker smo lokalni kolegi kolegialni, je bil ta problem hitro rešen. In znova sem se prepustila predhodno pripravljenemu scenariju. Po polurnemu ugotavljanju, kdo je za in kdo proti, sem se poslovila in odšla. Ampak samo do dvorišča. Tista velika železna vrata z verigo in s ključavnico so bila naenkrat še veliko večja. Predvsem pa dobro zaprta in zaklenjena. Tako sem ostala na eni strani velikih železnih zaklenjenih vrat, moj jekleni prijatelj pa na drugi. Na hitro sem preverila stanje doma. Otroka sta bila pod odraslim nadzorom, sama pa sem se spet pridružila odraslim otrokom v sejni sobi. Ko so se dogovorili, da se glede vsega strinjajo, potrdili vse, kar so imeli na dnevnem redu, so se prijazno zorganizirali in mi pomagali v akciji »kako do avtomobila«. Nekako so se dokopali do telefonske številke gospe, ki je živela v bližnji stavbi in je imela ključe od velikih železnih vrat. Akcija je uspela. Ta večer sem se lahko domov pripeljala sama. S svojim avtomobilom. In še nauk zgodbe: »Delovnih akcij nikoli podrobno ne načrtuj. Še posebej ne takrat, ko delaš na dopustu.« (PRE)ZAPOSLENA REŠITEV SUDOKU 168 i 4 9 2 3 5 7 6 8 6 7 2 8 1 4 5 9 3 8 3 5 9 6 7 1 2 4 4 9 8 1 5 6 3 7 2 5 6 3 7 8 2 4 1 9 7 2 1 3 4 9 8 5 6 2 8 7 5 9 3 6 4 1 9 1 6 4 7 8 2 3 5 3 5 4 6 2 1 9 8 7 V Novem tedniku novice iz 33 občin RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Krizah Ke & ugamKe AMERIŠKA IGRALKA (SHARON) VELIKA LJUBEZEN DO DOMAČEGA KRAJA VODIČ OTOK MALIH SLONOV ANTILOV SIBIRSKA REKA UČENČEVA ZADOLŽITEV ROMAN JANKA KERSNIKA PISATELJICA ROMANOV VSE V REDU (ANG.) KOLOIDNA RAZTOPINA LEPILO (POG.) 13 UGLAJEN MOŠKI 10 Povsod z vami MEDN. OZN. ZA KNJIGE PLANOTA (PUBL.) OSLOV GLAS IZKLJUČITEV ELEKTRIČNEGA TOKA POČELO TAOIZMA 100+3=? STAREJŠI ANGLEŠKI PEVEC AMERIŠKA IGRALKA (TATUM) LANA TURNER STROKOVNJAK ZA ELEKTRONIKO LIHOPRSTI KOPITAR NAJMOČNEJŠA KARTA ELEKTRO-KARDIO-GRAM LATINSKI VEZNIK VESLAČ V KAJAKU MESTO V ŠPANSKI ANDALUZIJI VZPENJANJE NA VRHOVE HIMALAJE DA KAR JE 14 SKAŽENO UŠESNI NAKIT IGRALEC VIHAR ŠPORTNI BOJ OKR. IMENA MADELINE 12 MOŽEV OČE POLJSKA REKA KDOR SI PRIZADEVA ZA DOBER POLOŽAJ OSEL (EKSPR.) ODISEJEV OTOK SLOVENSKI PESNIK GRAFENAUER ŠAHOVSKI VELEMOJSTER KASPAROV NADZORNICA SOSEDA ZDA TRŠE DLAKE E TELOVADNA PRVINA MEŠANA PIJAČA STAROSLO-VAN. PIJAČA NOTR. DEL g SEMENA DEL TENIŠKE IGRE PEVKA JURKOVIČ PRIPR. ZA VPREG ŽIVINE VRH V JULIJCIH PODROČJE OB EKVATORJU IZRAELSKA LUKA KAR JE SKAŽENO HRVAŠKI IGRALEC ŠERBEDŽIJA TAVČARJEVA JUNAKINJA ENOVALENT-NI RADIKAL GRAFIK JUSTIN BESEDNA FIGURA OTO VRHOVNIK FILOZOF KREFT PREBIVALEC NEMČIJE 20 22 ZAČETEK AZBUKE RADIO ŠTUDENT AM. IGRALEC (CASPER VAN) PISATELJICA TAVČAR IGRA PRI TAROKU 5. SOL-MIZACIJSKI ZLOG BRITANSKA IGRALKA (DEBORAH) TELOVADNE HLAČE (ŽARG.) 18 AMERIŠKI IZUMITELJ (THOMAS ALVA) ENOTNA MATIČNA ŠTEVILKA OBČANA REKA, KI TEČE SKOZI MÜNCHEN ITALIJANSKI IGRALEC (RAF) Nagradni razpis 1. nagrada: družinski izlet Slovenskih železnic z vlakom in kopanje za dva odrasla in dva otroka (vsebuje: povratne vozovnice z muzejskim ali potniškim vlakom od Celja ali z najbližje postaje nagrajenca do Podčetrtka ter celodnevne vstopnice za kopanje v Termah Olimia) 2. nagrada: bon za dve kosili v Gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku 3. nagrada: refleksna masaža stopal v Centru znanja in zdravja Avrora v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 15. septembra 2015. Rešitev nagradne križanke iz št. 35 Vodoravno: OBAD, CASA, NAPADALEC, MOTOROLA, TALISMAN, OKOVJE, IŽ, TON, ENICA, RANČ, KORUPTNOST, AB, DOHERTY, DVOR, DIOR, KROV, MESTO, RADIKAL, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 Ona: Obnašajte se bolj zrelo in v družini bo vzdušje zelo prijetno. Naredite tudi sami nekaj za boljšo atmosfero in ne da vedno samo tarnate in kritizirate poteze drugih. Boste videli: nič ni tako lahko, kot se vam zdi na prvi pogled. On: Na podlagi prvih vtisov ne morete izdelati dokončnega mnenja. Pazite na sumljive okoliščine, ki vas lahko stanejo precej več, kot ste pripravljeni dati. In nikar ne čakajte na srečo, ki je tokrat ne bo in ne bo ... Ona: Prijatelju boste uspeli dokazati, da ste ravnali povsem pravilno, ko ste se odločili za bolj tvegano možnost na poslovnem področju, kar se vam bo pošteno obrestovalo. Delite srečo tudi z ostalimi. On: Pustite poslovne težave raje na miru in se posvetite predvsem izboljšanju odnosa s partnerko, kar že nestrpno pričakuje. Na začetku vam bo mogoče malo nerodno, vendar se boste kmalu sprostili. TEHTNICA И Ona: Odločili se boste za kratek potep s partnerjem, saj že pošteno potrebujeta nekaj časa, ki ga bosta preživela oddaljena od družbe, ki vaju v zadnjem času kar nekako preveč obremenjuje. To bo tisto pravo. On: Znanka vas bo povabila na prijeten klepet, ki se bo končal na povsem nepričakovan način, a vas to sploh ne bo motilo. Pustite srcu, naj gre svojo pot, in preživeli boste čudovit teden in še lepši konec tedna. ЦЦ-шш.чиа Ona: Pred težavami se ne da pobegniti, veliko bolje bo, da se jim postavite po robu. Na začetku bo sicer težko, kasneje pa se boste znašli. In nikar ne pozabite na pomemben telefonski klic. On: Partnerka vam bo predlagala tisto, kar sami že dolgo pripravljate. Tako ne bo iz presenečenja nič, toda vseeno bo prav zabavno. Predvsem ne pokažite svojih slabih točk, saj se vam lahko to maščuje ... DVOJČKA ■ SIKELEC Ona: Obeta se vam prijeten konec tedna, ki vam bo še veliko pomenil tako poslovno kot tudi v povsem zasebnih zadevah. Uporabili boste staro poznanstvo, ki vam bo omogočilo dokaj širok nabor ugodnih možnosti. On: Naključno srečanje s staro prijateljico vas bo spomnilo na dogodke iz preteklosti in prav lahko se vam zgodi, da vas bo premamil spomin na nekdanje čase. Pazite, da za to ne bo izvedela partnerka. Ona: Lotili ste se zadeve, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že zdaj začnete pripravljati na nadaljnje odločitve, saj bo kasneje prepozno. In tudi na partnerja bi lahko malo bolj popazili... On: Sprejeli boste povabilo, saj boste hitro ugotovili, da lahko pridobite veliko več kot boste tvegali. Nekdo se bo odločal, vi pa se boste odločili. In seveda dobili tisto, kar vam sicer ni bilo namenjeno ... Ona: Bolečine, ki vas spremljajo, so prehodnega značaja in življenje bo že jutri lepše. Več morate misliti nase. Le tako se boste uspeli otresti ideje, da se je treba venomer na nek način žrtvovati. On: Vse niti ljubezenskega življenja so povsem v vaših rokah, zato se nikar ne obirajte, ampak naredite potezo, ki jo nekdo od vas tudi pričakuje. Konec tedna bo vsekakor najlepši del tega tedna. KOZOROG Ona: Nekdo bo presneto nevoščljiv, vi pa se mu boste le sladko smejali. Končno je prišel tudi vaš srečen teden, zato ga karseda izkoristite -seveda z osebo, ki vam je v zadnjem času še posebej prirasla k srcu. On: Nikar ne kritizirajte dejanj drugih, saj ne morete vedeti, kako bi ravnali sami, če bi se znašli v podobni situaciji. Raje jim skušajte pomagati, saj boste tudi vi kmalu potrebovali pomoč. IN, EV, TROJANE, PTIČJI, KE, BOA, LA, KORAN, KONJAK, PACKA, OLA, ALOJZ, KANUIST, BČ, KIT, ETAN, ZM, EPIR, AVIGNON, UZO, KANT, DECI, FORMINČANKE, URAN, UNČA, OVČJAK. Geslo: Žalec in Rogatec praznujeta. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za nakup mlečnih izdelkov v industrijski trgovini Golida Mlekarne Celeia v Arji vasi, prejme: Leopoldina Lah, Črni Vrh 49a, Tabor. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Silva Plevnik, Kidričeva 12, Velenje. 3. nagrado, darilni bon za dve pici v gostilni pri Gašperju v Ivenci pri Vojniku, prejme: Bojan Grajžl, Cvetke Jerin 1, Štore. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti, razen druge, ki jo lahko dobite na oglasnem oddelku. Ona: Dobro premislite, preden izrečete kaj usodnega, saj trenutno obdobje ni ravno ugodno za sklepanje poznanstev. Držite se raje starih prijateljev, na katere se lahko vedno zane-sete - tudi v najhujših težavah. On: Nikar se ne prilagajajte trenutnemu stanju, še posebej če ste prepričani v pravilnost svojega početja. Ljubezenska romanca v vaši bližini vas bo sicer prizadela, toda hitro boste našli ustrezno tolažbo ... DEVICA Ona: Z energičnostjo in s šarmantnostjo boste uspeli navdušiti partnerja, ki bo to znal še kako ceniti. In to vam bo prav všeč, saj se bodo kar naenkrat pojavile povsem nove razsežnosti, ki jih niste pričakovali. On: Če boste malo pobrskali po svoji poslovni preteklosti, boste hitro našli odgovore in rešitve za trenutne probleme. Vse se bo uredilo natančno tako, kot ste predvidevali, zato se nikar ne obirajte. VODNAR Ona: Romantičnih izlivov ni smiselno jemati preveč resno, saj je splošno znano, da so ka-valirji in dame izumrli skupaj z dinozavri. Torej ne nasedajte lepim besedam, saj se nekdo skuša norčevati iz vas. On: Prišli boste navzkriž s sodelavcem in to predvsem zaradi vaše neznosne samovšečnosti, ki gre ljudem že pošteno na živce. Nikar ne dopustite, da vam popustijo živci, saj se lahko na ta način znajdete v precejšnjih težavah. Ona: Prikrito vas bodo obtožili za zadevo, pri kateri niste nikoli sodelovali. Zaman boste skušali razložiti, dokazati bo treba. Pri tem vam bo v obilni meri pomagal partner, ki je veliko sposobnejši, kot si mislite. On: Privoščili si boste kratek izlet, ki vam bo prinesel tudi prijetno poznanstvo, ki ne bo kar tako. Domenili se boste za zmenek, saj vas bo neznanka več kot očarala. 2 11 OPUS 7 NORKA VELIKAN 5 KRANJ 16 1g 4 ZELIŠČE 8 15 21 17 6 48 RUMENA STRAN Praznovanje kupce, ki radi posegajo po mednarodno v prihodnje, česar se zagotovo veselijo čih je poskrbel vedno nasmejan Klemen priznanih blagovnih znamkah. Po bese- njihove zveste stranke. Čestitkam se je Bunderla, vsi pa so se lahko posladkali Dvajsetletnico je v soboto slavila Mo- dah Jerneje Jager, izvršne direktorice pridružila tudi vodja Citycentra Celje Dar- z jubilejno torto. diana, ki v celjskem Citycentru skrbi za Modiane, bodo tej usmeritvi zvesti tudi ja Lesjak. Za odlično razpoloženje navzo- NC Ob jubileju je Mojci Briščik, pomočnici izvršne direktorice, in Jerneji Jager, izvršni direktorici Modiane, Jerneja Jager v družbi z Darjo Lesjak, ki vodi celjski Citycenter, pod okriljem katerega Modiana uspešno čestitala tudi Anica Šrot Aužner, direktorica NT&RC (z leve). deluje že drugo desetletje. Zadnjo besedo ima župnik V Šempetru in Drešinji vasi se veselijo novozgrajene kanalizacije. Verjetno bodo nekoliko manj veseli številk na računu, a to bo prišlo kasneje. Ob odprtju se je župan Občine Žalec Janko Kos spomnil tudi vseh zapletov, ki so spremljali gradnjo. Ob tem je izpostavil potrpežljivost vseh vpletenih v projekt. »Potrpljenje je božja mast,« je dejal. Za njim je na govorniški oder stopil tudi petrovški župnik Ivan Arzenšek. Še preden je blagoslovil novogradnjo in podprl prošnje krajanov, da bodo odplake tekle v pravo smer, je župana dopolnil: »Potrpljenje je res božja mast, a revež je tisti, ki se z njo maže.« LK, foto: GrupA Župan Janko Kos in predsednica šempetrske krajevne skupnosti Zdenka Jan (desno) sta bila skupaj s krajani pri blagoslovu župnika Arzenška, ki je na svojstven način začinil slovesnost. Čudež na Angelsko nedeljo Letošnja 38. Angelska nedelja je že tradicionalno ponudila povorko starih obrti, lovsko, čebelarsko in gobarsko razstavo, peko legendarnih »planinskih pršjač« in staro dobro gasilsko veselico. Letos so se krajani Planine in Dobja veselili tudi novozgrajenega vodovoda. StO Kot se spodobi, sta župana obeh občin, dobjanski Franc Leskovšek (levo) in šentjurski Marko Diaci, po rezanju traku najprej napolnila vrče z vodo in z njo tudi protokolarno nazdravila. A glej ga, zlomka, že naslednji pladenj kozarcev, ki so ga prinesli iz vodohrana, je bil poln zlatega vina. Iz občinstva se je zaslišal blažen vzklik: »Ljudje božji, čudež na Angelsko nedeljo! Voda se je v vino spremenila!« Škarje in tokrat ne platna, pač pa trak so imeli v rokah (z leve): župan Bojan Šrot, predsednik KS Šmartno v Rožni dolini Ivan Škorjanc, eden najstarejših članov domačega kulturnega društva Jože Dimec in državna sekretarka Margareta Guček Zakošek. Motnja ali veselje? Planina se še vedno sonči tudi v športnem čudežu, ki so ga uprizorili košarkarji ekipe, ki nosi ime največjega planinskega ambasadorja, podjetja Tajfun. Tokrat so del ekipe v povorki popeljali tudi z lojtrnikom. Sarajevčan Emir Zimić, Srb Aleksandar Ponjavić, Američan Jacob Parker in naša Domen Bratož ter Matija Cehnar so bili nad kozjansko »štimungo« navdušeni. Znamenita krušna specialiteta »pršjača« pa tako ali tako razoroži še takšnega junaka. Edina dilema, glede katere nikakor nista našla skupnega jezika celjski župan Bojan Šrot in državna sekretarka v ministrstvu za gospodarstvo Margareta Guček Zakošek, je bila, ali je bila gradnja doma krajanov v Šmartnem v Rožni dolini motnja ali eno samo veselje za domačine. Župan se je namreč krajanom zahvaljeval za potrpežljivost med rušenjem starega in nato gradnjo novega doma, državna sekretarka, sicer že skoraj desetletje tudi sama Šmartinčanka, pa mu je iz prve roke oporekala, da je bilo to eno samo veselje. Rasel je namreč njihov »hram sreče«, o tem pa sta se že oba strinjala. Župan Šrot je namreč priznal, da odprtje tega doma tudi zanj ni nekaj vsakdanjega in da je malce bolj čustven. »Kar dolgo časa sem zvesto hodil v Šmartno in danes sem srečal svojega nekdanjega soseda iz Otem-ne, zato čutim in se veselim z vami.« IS, foto: GrupA