menjalnice - exchange tel. 04 I 23 60 260 6BD hi/ro\kii H, 4000 Kranj tel.: 04 1 2H0 10 40, Gorenjska borzno posredniška družita d.d. 2S0 10 17, 2H0 10 iO Vas posrednik pri prodaji in faks: 04; 2X0 10 12 wwwtgbii.sit ittfoUt gbd.si nakupu vrednostnih papirjev Hitnost 1 \tn>ko\nt*\t s Uotui\nt*\t •1 PROBANKA POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00 ELEKTRONSKA BANKA ZA OBČANE IN SAMOSTOJNE PODJETNIKT Gorenjska^ Banka HHGLAS Leto LIV - ISSN 0352 - 6666 - št. 67 - CENA 150 SIT (13 HRK) Kranj, torek, 28. avgusta 2001 Tenis so igrali že v časih Ivana Tavčarja, prav on je na Visokem zgradil prvo teniško igrišče v Sloveniji. Minulo nedeljo so ob obletnici njegovega rojstva pripravili športno-družabni teniški turnir dvojic "V belem". Ivo Daneu, Niko Bevk, Viktor Žakelj in številni drugi znani gostje so igrali v dvojicah, v belih, elegantnih oblekah in z lesenimi loparji. • B.B. foto: Tina Doki "Brezplačna" šola Od drugega, še posebej pa tretjega avgustovskega tedna naprej si trgovci v knjigarnah in papirnicah ne morejo privoščiti dopustov. Redki so namreč šolarji oziroma starši, ki vse za naslednje šolsko leto kupijo že po koncu starega. Pravzaprav niti ne morejo, saj z dolgega spiska potrebščin vedno manjka kakšen učbenik ali delovni zvezek in hočeš nočeš je treba pot pod noge še enkrat, dvakrat. Učbeniški skladi, ki so v osnovnih šolah obvezni, so dobra pogruntavščina. V njih si lahko šolarji za tretjino maloprodajne cene sposodijo učbenike za naslednji razred. Po njih posega že več kot 70 odstotkov učencev. Na žalost pa učbeniški skladi ne premorejo tudi delovnih zvezkov, ker so ti le za "enkratno uporabo". Za starše, založniki seveda tarnajo nasprotno. Za prvi razred osnovne šole stanejo okrog 20 tisočakov, za sedmega in osmega blizu 40, za prvi letnik srednje šole pa povprečno kar 50 tisočakov. Nekdanji šolski minister dr. Slavko Gaber je z načrtnim spodbujanjem konkurence med založbami do neke mere razbil monopol še vedno vodilne DZS in Mladinske knjige in predvsem njegova zasluga je, da cene učbenikom ne rastejo več tako skokovito, kot so včasih. Po drugi strani pa številnost založnikov učbenikov prinaša tudi slabo plat; vsak tiska drugačna učna gradiva. Za prvi razred devetletne osnovne šole, denimo, je na voljo kar pet različnih učnih gradiv za matematiko. Osnovna šola je obvezna, torej tudi brezplačna. Je res tako? Če so že učbeniki iz šolskih skladov ugodni za starše, pa jih toliko bolj udari po žepu nakup "nepogrešljivih" delovnih zvezkov, zvezkov, torbic, takšnih in drugačnih barvic in kopice druge "krame", ki jo mora šolar tovoriti s seboj. In potem, ko se pouk že začne, dežujejo novi računi: za šolsko malico, za ekskurzijo, za kulturni dan, za naravoslovni tabor, za šolo v naravi. Kje si, brezplačna šola? • H. Jelovčan v Cop prinesel srebrno, četverec bronasto kolajno Slovenija tudi po letošnjem svetovnem prvenstvu v Luzernu ohranja tradicijo veslaške velesile ^'ed» 28. avgusta - Naši reprezentantje so se namreč domov vrnili ^ ^brno kolajno Iztoka Čopa in bronom blejsko - mariborskega ^ erca brez krmarja, v katerem so veslali Milan Janša, Jani Kle-J:"c'č, Rok Kolander in Matej Prelog. tov Jezero» eno od tradicionalnih postajališč veslaškega sve-st nega pokala, je minule dni znova gostilo tudi svetovno prven-k]i°- v Pre ba le za priglasitev del. Če ^ ne verjame, lahko preveri P nadzornem organu Ministrs* za okolje irt prostor. 6 Krajani Podlubnika 1 bodoi vsekakor preverili in se bo", šele nato pripravljeni napf pogovarjati. -e Po tem "vročem" sestanku' jasno: krajani so upravičeno zadovoljni, kajti zavodu so vU" no pisali in prosili za odgoV ' pa nič. Ne gre le za oliko i" K rekten odnos do sosedov, ka^1 prihajaš, gre tudi za njihov, d koplačevalski denar, o kater imajo vso pravico reči, kje . kako naj se porabi. • Svoljšak je najbolj nazorno kazal, kakšen je v rih korekten postopek pf ih pri5 Predf še'' je rehabilitacijski center pr,s -Sopotnico, so se s sosedi varjali na številnih sestan najtrše orehe celo individua .j obravnavali na domovih, $e c$ so jih na oglede, da so na ko zgladili vse pomisleke in nap sti. kraj^ V Podlubniku so bih "•*-'jfi meni nič tebi nič z ignorant ^, aroganco zavoda, ki jim n't-zvf; govoril ni, postavljeni pred ^ šeno dejstvo. Le kdo se 11 uprl? • D. Sedej, foto: P-3' Stari po letih, mladostni po dejavnosti Društvo upokojencev Tržič povezuje skoraj 1800 članov, ki se srečujejo na izletih, pri športu in rekreaciji ter petju, skrbijo pa tudi za medsebojno pomoč. Za gašenje in preskrbo z vodo Z rezervoarjem za 2500 litrov vode bodo oskrbovali vasi Gabrovica in Vaseno. Šmartno, 28. avgusta - Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno, kjer so pred desetimi leti zgradili nov gasilski dom in kar dve precej veliki garaži, je v soboto dobilo moderno, 30 milijonov tolarjev vredno Mercedesovo avtocisterno. Popravljeno in prenovljeno vozilo, s katerim so se lani pre- Zgornje Duplje, 28. avgusta - Na letošnjem občnem zboru so sku-PaJ praznovali 25-letnico moškega pevskega zbora. Aleš Tišler, ki ^ vvZooru od vsega začetka, je vsem priporočil veliko petja za dolgo življenje. Upokojenci so se strinjali, da bo društvo še naprej vodil eter Belhar, uspehom pa so nazdravili ob pikniku. Letošnji občni zbor Društva znali pa so se tudi veseliti na iz-upokojencev Tržič so pripravili letih. Izrazil je zadovoljstvo, da P 0 Prek meje tržiške občine, lahko še nastopa v druščini 18 azlog za to je bila izbira pros- pevcev. Petje je priporočil še ,0ra Za piknik. Na turistični drugim, saj po njegovem prepri-Knietiji Trnove v Zgornjih čanju - star bo 86 let - podaljšu-UuPljah so jim ponudili dovolj je življenje, sedežev za številno članstvo. In Društvo je staro precej več kot wdi streha je prišla prav zaradi zbor, saj so pred tremi leti pro-Popoldanske plohe prejšnji to- slavili 50-letnico ustanovitve. Takrat so izdali jubilejni bilten in posneli video kaseto, pripravili proslavo ter razvili društveni prapor. Le-ta jih spremlja ob veselih in žalostnih trenutkih, je ugotovil predsednik Peter Belhar. V štirih letih so se poslovili od nekaterih članov, vendar so mednje prišli novi; sedaj jih imajo 1789, od tega kar 1186 žensk. Mnogi od njih se družijo pri športu in rekreaciji, izletih, petju in skrbi za medsebojno pomoč. Slednjemu je poleg treh komisij namenjena tudi nova gospodarsko ekonomska sekcija. Njihove članice prostovoljno sodelujej o pri aktivno- rek. Za vedro vzdušje na začetku srečanja je poskrbel moški pevski zbor. Pripravil je krajši koncert, med katerim je nastopil kot solist Rado Pančur, član ljubljanske opere. Kot je zbrane seznanil pevovodja Franci Sarabon, njihov zbor prav letos Praznuje 25-letnico delovanja. 9b ustanovitvi je imel okrog 30 članov, od katerih je do danes °stal le eden. Aleš Tišler se je spomnil, da so se naučili mnogo lepih slovenskih pesmi in na uastopih poželi nemalo uspehov. Ob težavah pri učenju jim je bilo v pomoč prijateljstvo, stih v Domu Petra Uzarja, kjer pomagajo starejšim občanom. Društvo se povezuje tudi s kulturnimi in športnimi organizacijami v občini. Od leta 1997 je kar 240 športnikov iz upokojenskih vrst sodelovalo v raznih dejavnostih, je poročal Alojz Trstenjak. Kot je pohvalil, so upokojenci vedno v vrhu občinske TRIM-lige, na Gorenjskem zmagujejo v sankanju, ženske pa so celo osvojile prehodni pokal na državnem prvenstvu v kegljanju. Po besedah Vide Mejač je veliko zanimanja tudi za turistične, kopalne, nakupovalne in praznične izlete. Letos so na 17 izletih našteli že 848 udeležencev. Na občnem zboru so med častne člane sprejeli 12 upokojencev, dvajsetim pa so podelili priznanja in pohvale. Po razrešitvi dosedanjega vodstva so izvolili nove organe društva. Strinjali so se, da bo predsednik še naprej Peter Belhar, saj se je izkazal pri vodenju društva v minulih štirih letih. • S. Saje Na kopališče so pozabili Razveseljivo je, da Je Poljanska Sora primerna za kopanje, toda na kopališče so pozabili. Škofja Loka, 27. avgusta - Ko Srno nedavno pisali o (ne)ureje-n°sti nekaterih kopališč na Gorenjskem, je v redakciji za-2yonil telefon, ki nas je opozoril na skrajno neurejenost škofjeloškega kopališča ob Poljanski Sori. Ko smo si ga ogledali, smo ugotovili, da povsem upra-v>čeno. Ob novem Puštalskern Jezu, ki so ga pred dvema letoma praktično nanovo zgradili ln Preko katerega se preliva razveseljivo (vsaj na pogled) čista "oljanska Sora, je nekdanje škofjeloško kopališče že skoraj razvalina, predvsem pa okolica Zlinernarjena, polna odpadkov ln Povsem neurejena. Če so nas raziskave kvalitete vode dolga eJa odvračale od kopanja, je 1,0 Pred mesecem objavljeno p okovno sporočilo, da je 0|Janska Sora zopet primerna va kopanje, izredno razveselji-°. toda ob takem stanju na ko-Paiišču je seveda vprašanje: Je- Se več: ob 50. obletnici stanovitve Turističnega dru-.^a Škofja Loka smo lahko sli- Šk in preDra''' da ima škofjelo-v 1 turizem svoje korenine prav n kopalnem turizmu in stanje rja Pal'šču drastično opoza-bil0da SC iQ na t0 Povsem Poza" Lo? JC ze leto ali dve v Sk°lji žpl 1 sušati glasove o tem, da 41 ,astnik kopališča - Turis- Rohert Nograšek tično hotelsko podjetje Alpe-tour kopališče prodati oz. zamenjati z občino za zemljišče ob hotelu Transturist, ter da ima občina s kopališčem svoje nove načrte, smo se najprej obrnili na župana Igorja Drak-slerja. Povedal nam je, da še nič od teh zamisli ni uresničeno, res pa je, da se občina zaveda neurejenosti in pripravlja načrte za novo ureditev kopališča. Celo o gradnji kopalnega bazena se je razmišljalo, nam je dejal župan, pa je bilo le ugotovljeno, da je premalo prostora, predvsem pa so problem visoke vode. Pogovori z Alpetourjem resnično tečejo, pojavil se je ponudnik, ki naj bi to območje nanovo uredil predvsem v smislu športne ponudbe. Več pa da bodo vedeli pri Alpetourju. Na Alpetourju smo o tem povprašali direktorja Roberta Nograška, ki nam je potrdil županovo izjavo. Podjetje bo svoja prizadevanja osredotočilo na hotel Transturist (kjer so tik pred zaključkom nekatera nujna obnovitvena dela), ter gostišči Krona ter Vahtnica na Mestnem trgu. Potrdil je, da je kopališče "odvečno poslovno sredstvo", da so ga skušali z občino resnično zamenjati za funkcionalno zemjišče ob hotelu. Prav zaradi tega je bila že pred nekaj leti prekinjena najemna pogodba s skoraj 15-let-nim najemnikom kopališkega objekta, ki je sicer v Škofji Loki s svojo dejavnostjo vzbudil vrsto pomislekov. Objekt sicer še uporablja, je pa že povsem dotrajan in primeren le za rušitev. To je tudi verjetni vzrok za to, da je tudi okolica neurejena. Po besedah Nograška pa bo prav jutri, v sredo, pri županu razgovor z interesentom za nakup tega zemljišča, pri čemer namerava tod zgraditi teniška igrišča, igrišča za odbojko in podobno športno ponudbo, manjši gostinsko penzionski objekt in urediti kamp za avto-dome, kar vse je tudi skladno z načrti in željami občine. Vse to seveda pomeni, da bi tudi kopališče na tak način dobilo povsem novo podobo. Sicer pa bodo najemnika opozorili, naj pospravi okolico. • Š. Žargi vrnili kamniški gasilci na intervenciji na Križu, so v soboto v Šmartnem prevzeli s svečano parado in kulturnim programom učencev osnovne šole Šmartno. Glavni delež je namenila Gasilska zveza Kamnik, pomagala pa je tudi občina. V Šmartnem so gasilci s pomočjo domačinov in z veselicami zbrali poldrugi milijon tolarjev, denar pa je prispevalo tudi pet botrov. Avto z 245 KS ima pogon na vsa štiri kolesa, visokotlačno črpalko, črpalko za 1600 litrov vode na minuto, 160 metrov cevi, rezervoar z 2.500 litri vode in naprave za gašenje z vodo ali peno. Na svečanosti, ko je vozilo izročil poveljniku PGD Šmartno Ivanu Hribarju kamniški župan Tone Smolnikar, blagoslovil pa ga je zaradi bolezni domačega župnika Franca Baloha župnik iz Motnika France Hočevar, je predsednik KS Šmartno Tone Rajsar zadovoljen ugotovil, da bodo z novim vozilom zdaj lažje oskrbovali z vodo tudi vasi Gabrovica in Vaseno. Na svečanosti je predsednik PGD Šmartno Franc Resnik podelil tudi priznanja Gasilske zveze Kamnik in Gasilske zveze Slovenije. Dobili so jih Roman Žibert, Anton Klemen mlajši, Martin Mali, Simon Anton PraŠnikar in Franc Pavlic. Posebno priznanje pa so podelili tudi ekipi prve pomoči CZ Šmartno za osvojeno drugo mesto na tekmovanju. • A. Žalar V Krnici zakurili kopo Kranjska Gora, 28. avgusta - Gozdarsko društvo Bled, občina kranjska Gora in Zavod za promocijo turizma Kranjska Gora sta za številne turiste, a tudi za učence osnovnih šol, pripravili kopo v Krnici, ob njej pa zgradili tudi "kozarcu" ali lubari-co, skromno bajtico, kjer je nekdaj prebival oglar. Ob kulturnem programu in ob številnih vabljenih obiskovalcih sb jo minulo soboto zvečer tudi slovesno zakurili in prikazali, kako so pred dvesto leti v teh krajih kuhali og^je. Pred nekaj stoletji so na Pokljuki še prevladovali bukovi gozdovi, ki pa so bili prav zaradi oglarjenja močno spremenjeni. V zlati dobi fužinarstva je bilo v Zgornjesavski dolini, na Mežakli, na Jelovici in na Pokljuki več kot 1500 kopišč. Danes je tak način pridobivanja le še spomin na nekoč zelo razvito obrt. V Planini pod Golico in na Dobravi so praznovali Blejska Dobrava, Planina pod Golico, 28. avgusta - V minulih dneh sta dve krajevni skupnosti v jeseniški občini - Planina pod Golico in Blejska Dobrava - praznovali svoj krajevni praznik. V Planini pod Golico so gasilci pripravili mokro vajo, v dvorani krajevne skupnosti pa so odprli zanimivo razstavo o zgodovini kraja, ki sojo pripravili šolarji. Na Blejski Dobravi je bilo zelo pestro in zabavno, saj so postavili šotor in pripravili več drugih prireditev. Na slavnostni seji na Dobravi so podelili priznanja Francu Srpčiču in Bernardu Jakopiču. Na sliki: mokra gasilska vaja v Planini pod Golico. • D.S. Kopo je zakuril oglar Jože Podlogar z Bleda, ki je bil dolga leta zaposlen kot gozdar na Pokljuki. "Kope so se razlikovale po velikosti: če je bilo v kopi 10 prostorskih metrov drv, so jo imenovali mule, od 10 do 40 metrov je bila manjša kopa, od 40 do 80 srednja in z 80 prostorskimi metri je bila velika kopa. Ta v Krnici je manjša kopa, saj je v njej 17 prostorskih metrov drv. Včasih so oglarji eno kuhali, drugo ohlajali in za tretjo zlagali drva. Kako dobro je bilo oglje, je odločil šele kovač, kije oglarju dal "kredit". Če je bilo oglje dobro kuhano, ga je še naprej naročal pri njem. Oglje mora imeti lep sijaj, ostre robove, vidno strukturo in dober zvok. Teža oglja pa je bila odvisna od vlage in temperature. Oglarji so nekdaj ob dobrem kuhanju in normalnih pogojih iz enega prostorskega metra bukovih drv pridobili okoli 100 kilogramov oglja. Zdaj je tako pridobivanje nerentabilno, saj se uporablja industrijsko oglje. Včasih so oglje veliko vozili na Jesenice, s samotežnicami v dolino in z voli na Jesenice. Kopa v Krnici, ki se bo kuhala 14 dni, ima predvsem turistični in izobraževalni značaj. Gozdarsko društvo jo je postavilo in zakurilo za turiste, a tudi za učence, kajti začenja se šola in skupine osnovnošolskih otrok si bodo rade in z zanimanjem ogledale nekdanji način kuhanja oglja v teh krajih." • D. Sedej KULTURA GORENJSKI GLAS • 6. STRAN I ....................ureja; Igor Kavčič______. .....J Torek, 28. avgusta 2001 V soboto se je zaključil XIX. Festival Radovljica TUDI LETOS IZJEMNO OBČINSTVO Radovljica - S koncertom italijanskega pihaino-trobilnega ansambla Concerto Palatino - ansambel se z vso dinamičnostjo in virtuoznostjo posveča oživljanju glasbe na cinkih in baročnih pozavnah - se je v soboto v radovljiški cerkvi sv. Petra končal letošnji Festival Radovljica. "Zelo sem zadovoljna, da smo uspeli odlično izvesti vseh deset koncertov, predvsem zato, ker je tokrat prišlo v Radovljico veliko število izvrstnih, mednarodno priznanih umetnikov," je po zadnjem, desetem koncertu letošnjega Festivala poudarila umetniška vodja Tjaša Krajne. "Veseli me, da jih poslušalstvo v Radovljici tako dobro sprejema - očitno smo v vseh teh letih vzgojili resnično dobro publiko. To dokazujejo tudi glasbeniki, ki nikoli ne pozabijo pohvaliti našega občinstva, ki zelo pozorno in z zanimanjem spremlja koncerte. Ceni muziciranje in izvajalce spoštljivo nagradi z aplavzom. Zelo veseli smo, da so ljudje prišli v takšnem številu - tako v graščino kot v sosednjo cerkev. Toliko poslušalcev, kolikor jih vsako leto prihaja v Radovljico - predvsem pa stalni poslušalci - dokazujejo, da je staro glasbo resnično mogoče vzljubiti in uživati v poslušanju -tudi sodobnemu poslušalcu v enaindvajsetem stoletju." Zadovoljni: hči Irena Kolar, kije na čembalo spremljala nastop Komornega zbora Slovenicum in Schole Cantorum Cantate Domino, in mama Marija Kolar, predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe. Njeno mnenje deli tudi predsednica Društva ljubiteljev stare glasbe Marija Kolar: "Letošnji festival je bil še na višji ravni kot tisti pred njim, tako glede kvalitete izvajalcev kot tudi vzdušja na samem dogajanju v naši graščinski avli. Ob izvrstnem vzdušju v graščinski avli poslušalce seveda najbolj privlači predvsem zelo dobro izbran program." Prihodnje leto bo Radovljica gostila že dvajseti festival stare glasbe. "Absolutno tudi v prihodnje želimo pripraviti program, kakršen je bil do sedaj, ga ne samo ohranjati, ampak tudi razvijati naprej - na najvišji izvajalski, programski in umetniški ravni. V jubilejnem dvajsetem Festivalu pa stari in novi glasbi dodajamo še ples ter kot poseben dogodek prvič tudi spevoigro oziroma opero z marionetnimi lutkami Josepha Haydna Jupitrovo potovanje na zemljo. Projekt nastaja skupaj s salzburškim ansamblom Hofmusik in gledališko skupino Pic-colo Teatro Espresso iz VVuerzburga," napoveduje Krajnčeva. • M.A., foto: Matej Rupel Poletni otroški festival Kiselfest 2001 ZA KONEC ŠE ORT-IKI Kranj - V okviru poletnega otroškega festivala Kiselfest bo v četrtek, 30. avgusta, ob 18. uri na vrtu gradu Khislstein na sporedu še zadnja predstava. V showu na hoduljah bo nastopila skupina Ort-iki z Madžarskega. Ort-iki je mož, ki je prevzel skrb nad človeštvom in je najmlajši sin Vogula v sibirski mitologiji, mlada publika Kiselfesta pa bo pod tem imenom spoznala skupino pouličnih igralcev in lutkarjev iz Debrecena na Madžarskem. Kot komedijanti v starih časih pripovedujejo ljudske zgodbe o zmajih, svinjskih pastirjih, komedije o nastanku sveta in podobno. Znajo tudi bruhati ogenj kot zmaj, hodijo na hoduljah kot štorklja, naznanjajo obvestila kot javni govorniki v starih časih, udrihajo z dolgim bičem in zelo hitro plešejo... • I.K. Kamniški Montmartre III IMAGO SLOVENIAE Podoba Slovenije MESTNA OBČINA KRANJ vabita na koncert v okviru akcije oživljanja starih mestnih jeder Nastopila bo: plesno instrumentalna skupina PATRICIO BAEZA SHOW iz Čila in Brazilije, pojutrišnjem, v četrtek, 30. avgusta 2001, ob 21. uri. Koncert bo na dvorišču gradu Khislstein. (V primeru slabega vremena bo koncert v Športni dvorani Planina.) Vstop je prost! Vljudno vabljeni! MOHOR BOGATAJ, univ.dipl.org. ŽUPAN SUTNA, SLIKARSKA PROMENADA Kamnik - Pomenljivo, Kamniški Montmartre, so v Društvu ljubiteljev starega mestnega jedra, umetnosti in kulturne dediščine poimenovali likovno kolonijo, ki so jo letos pripravili že tretjič. Šestnajst likovnikov je s svojimi "štafelaji" od četrtka do sobote delilo utrip slikovitega Kamnika, Šutne, Malega gradu, Glavnega trga... Na koloniji ustvarjena dela bodo vse do 15. septembra na ogled v Hramu Lužar, ki je bil te dni tudi center likovnega druženja. * Stane Lužar, eden pobudnikov kolonije Lepo vreme, z nekaj manj vročine, kot smo ji priča že celo poletje, je krasilo petkovo rano popoldne, ko sem krenil gor po Sutni, ulici, ki bi ji lahko rekli kar "kamniški korzo". Pred lekarno sem opazil prvo stojalo in na njem še ne povsem dokončano sliko, nekoliko višje je prostor zavzel še eden od slikarjev... Ustavil sem se v Hramu Lužar, kjer ima v uvodu omenjeno društvo, roko na srce s precej dolgim imenom, od izpred nekaj mesecev tudi sedež. " Ulica Šutna je za promet zaprta več kot deset let in naše društvo, v katerem dajemo pomen predvsem ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine starega Kamnika, želimo staro mestno jedro pozitivi z različnimi kulturnimi dogodki," mi je najprej povedal gostinec, sicer pa eden pobudnikov društva, Stane Lužar, ki je bil tudi eden glavnih pri organizaciji prvih dveh kolonij leta 1995 in 1996. "Že pred šestimi leti, ko društvo formalno še ni obstajalo, se nas je nekaj zanesenjakov odločilo, da z različnimi kulturnimi prireditvami poskušamo obuditi staro mestno jedro." Tako je poleg eminentnih slikarjev, ki so se udeležili druge likovne kolonije na Šutni, med drugimi tudi Udeleženci likovne kolonije: Karel Peč ko, Nataša Prestor, Lojze Kalinšek, Alojz Brelec, Dušan Lipovec, Ivo Kordaš, Andrej Schlegel, Vanja Kepic, Črtomir Vrelih, Vinko Želez-nikar, Polde Mihetič, Mišo Kokovnik, Dušan Sterle, Loj' ze Adami je, Silvo Teršek in Bogdan Potnik. Zvest Apollonio, Zdenko Huz-jan, Rado Jerič in Jože Tisni-kar, ta minila tudi v znamenju večih koncertnih glasbenih večerov. "Tudi v prihodnje, če bomo le v celotnem Kamniku naleteli na več posluha, se bo tu na Šutni marsikaj dogajalo. Prostora je na ulici dovolj, prepričan pa sem, da si tako občani kot obiskovalci Kamnika želimo čim bolj "živega" starega mestnega jedra," obljublja Lužar. Letošnje, tretje po vrsti kolonije, so se lotili po nekajletnem premoru, na povabilo pa se je odzvalo 16 likovnikov iz Kamnika, Ljubljane, Domžal in iz tudi iz drugih koncev Slovenije. Kot je povedal Lužar, motiva tudi letos niso predpisovali, čeprav je na neki način bil poudarek na kamniškem starem mestnem jedru. Vsak udeleženec je prejel dve platni, slikali pa so v glavnem z oljnimi barvami ali pa akrilom. Odličen pregled preko celotne Šutne je imel Kamničan Ivo Kordaš, zdravnik v pokoju, sicer pa zaljubljen v slikanje. "Prvi dan sem slikal veduto Kamnika z gradu Zaprice, da- OŠ v Mengšu. "Zanima me igra ploskev, saj se mi strehe tukaj pod gradom zdijo kot ploskve različnih velikosti," je moje zanimanje potešila Vanja, ki si je tokrat namesto čopiča za slika- ljudje, pa še pogled na začetek ulice je zanimiv," svojo pozicij" opravičuje Andrej. Vrnil sem s« na ulico, kjer se je Kordašu nekoliko nižje pred lekarno prt' družil akademski slikar in gra* Vanja Repič sije za motiv izbrala strehe Glavnega trga. nje izbrala kar lopatico... Tudi Lojze je opazoval strehe na Glavnem trgu, a si je za motiv Ulica Šutna je oživljala tudi na sliki Iva Kordašu. nes pa me zanima ulica Šutna. Škoda, ker kolonija ne traja še dlje, saj je razgledov po mestu nič koliko," je povedal Kordaš, ki se sicer zelo rad udeležuje likovnih kolonij, čeprav več časa prebije kar v ateljeju. Nekoliko višje nad Šutno, na pobočju Malega gradu sta ustvarjala Va-nja Repič, likovna pedagoginja iz Domžal in Lojze Kalinšek z Brnika, ki mlade uči slikanja v izbral akt kamniške Veronike in pa v ozadju še druge kamniške značilnosti. "Tukaj je bolj mirna pozicija, čeprav me po drugi strani tudi bolj "prometna" ulica ne moti. Le danes mi je ljubše tukaj." Kamničan Andrej Schlegel, ki sicer zaključuje študij likovne pedagogike, si je izbral kar vrt gostilne Pod gradom. "Zdi se mi dobro, če so na sliki tudi fik Lojze Adamlje iz Ljubljafle Slikal je portret kamniške Vet0" nike. "Zaljubljen sem v dve sl°" venski mesti, Kamnik in Škofi0 Loko, obe dobro poznam, hkfa" ti pa imam slike tudi s kulturi1!'[ ki obeh mest. Tako me Kanuj!' čani radi povabijo v svojo sre0*1* no." Publika ga ne moti, čepraV sicer več slika v ateljeju. Spom1' nja se, koje pred dvema letom« le nekaj metrov proč slikal ^ večjem formatu. Otroci, ki s°s?. pridružili, so komentirali, d»D tudi oni znali kaj takega, on P3, naj poskusijo. Vmes je odšel o8 kavo in otroci so na platno n3' nesli precej barve, tako da, kjj se je potem podpisoval, je P°fl sliko napisal Adamlje in ostaj1 Ko sem odhajal, se je na svoJe "slikarsko mesto" vračal tu« slikar Dušan Sterle, sicer pi"e sednik Društva ljubiteljev stat6 ga mestnega jedra, umetnosti f kulturne dediščine. Tudi oflJ. prepričan, da se bo tudi v ^ hodnjih letih na Šutni in v st* rem Kamniku še dogajalo na^ kovnem in sploh umetniške1'1 področju. Kamniški Montmartre so & ključili v soboto z odprtjem stave nastalih del v Lužarjevej, hramu, kjer bodo na ogled tu v času Dnevov narodnih no§> jih v Kamniku organizirajo o* gi teden v septembru. tf • Igor* Končan foto ex-tempore v Idriji MAČEK IN KONZERVA.. Idrija - Na 8. mednarodnem fotografskem ex-tempru Idrija 2001, ki ga z velikim zanese-njaštvom vsako leto v avgustu pripravi Foto skupina Idrija, so bili med letošnjimi nagrajenci tudi trije fotografi z Gorenjskega, naš zunanji sodelavec Janez Pelko z Jesenic je prejel drugo nagrado, diplomi pa sta si prislužila Ivo Drinovec s Pod-narta in Klementina Zemva iz Zgornjih Gorij. GLASBENA ŠOLA AKORDEON Tomšičeva 36, Kranj VPIS NOVIH UČENCEV Informacije: od 8. do 16. ure tel.: 04/2025-078 ali na GSM 041/745-325 Letošnjega, že osmega po vrsti, mednarodnega ex-tempora v Idriji se je udeležilo 96 fotografov iz Slovenije in Italije. Poslikali in oddali so 110 diafilmov s približno 4000 diapozitivi. Fotografi naj bi fotografije posneli v Idriji in okolici, na razpolago pa so imeli največ tri diafilme. V uradno projekcijo je žirija v sestavi Meta Krese, Sonja Lebedinec in Smiljan Šiška izbrala 133 diapozitivov 53 avtorjev. Prvo nagrado za kolekcijo petih diapozitivov je prejel Urh Černigoj iz Ajdovščine, med štirimi drugonagrajenci pa se je za kreativnost izkazal tudi Janez Pelko, občasni zunanji sodelavec Gorenjskega glasa. Diplomi za svoja fotografska prispevka pa sta prejela Ivo Drinovec iz Podnarta in Klementina Zemva iz Zgornjih Gorij. • LK. Iz bogatega opusa fotografij Janeza Pelka. GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak_________ ■ Tretje tako slabe sezone la Krvavcu ne bodo preživeli Smučarji gredo po smuki radi nakupovat, v bazen, malo naokrog, za začetek bi bil primeren hotel v dolini, z bazenom, savno, teniškimi igrišči..., kjer bi bilo živahno vse leto. Kranj - Na smučišču Krvavec se bodo septembra začele priprave na novo smučarsko sezono, predvidenih je tudi nekaj gradbenih del, ob spodnji postaji žičnice že urejejajo nova parkirišča. V podjetju RTC Krvavec upajo, da nova zimska sezona ne bo tako tragična, kot je bila predlanska in lanska, ki je podjetje privedla na rob preživetja, saj je zadolženo skoraj dvakrat več, kot je knjigovodsko vredno. Pretežni lastnik podjetja je SKB banka, ki je sedaj v francoski lasti, zato bodo podjetje verjetno prodali, nič pa še ni odločenega. Pred začetkom priprav na novo smučarsko sezono smo se pogovarjali z direktorjem Jastom Marconom, ki je vodenje podjetja prevzel decembra lani, stvari pa dobro pozna, saj je iz Iskre v RTC Krvavec prišel že pred desetimi leti. "Lanska zimska sezona je bila slaba?" "V začetku novembra je padel sneg, vendar ga je odjuga pobrala in obratovati smo začeli šele 22. decembra. Sezona je trajala le 101 dan, samo šestnajst je bilo normalnih, lepih zimskih dni. To je izjemno malo, kaj takega še nismo doživeli, bojim se, da to postaja pravilo. Zapiha južni veter, ki meglo potegne od 1.500 do 2000 metrov nadmorske višine, nad zgornjo postajo žičnise se naredi kapa in razmere za smučanje so nikakršne. Lanska sezona je bila katastrofalna, še ene take ne bomo preživeli." "Kakšen je bil obisk?" "Za 30 odstotkov slabši kot prejšnjo sezono, ki je bila prav tako slaba." Ob spodnji postaji žičnice urejate zemljišče?" Podrli smo staro postajo, tako bomo pridobili 40 do 50 novih parkirnih mest. Ob lepih zimskih dneh imamo hude težave s parkiranjem. Ko je vreme grdo, ni žive duše, saj je na Krvavcu le 200 do 300 ležišč." "Čez poletje ste žičnico ustav i- "Zaradi varčevanja vozimo samo najavljene skupine. Zanimivo je, da prihajajo predvsem s Štajerskega. Septembra bomo vozili zjutraj in ob dveh, saj se bodo začela popravila, dokončali bomo gradnje." "Kaj še ni narejenega?" "Fasade, asfalti, ureditev oko-llce, poleti je odneslo streho na zgornji postaji. SCT bo asfalti-ral tudi parkirišče ob spodnji Postaji žičnice. Gradbena dela so že piačana samj bomo opra- Jasto Marcon vili servise žičnic, vrvi, teptal Cev> spustili bomo vodo na Krvavec itd." "Kakšen je bil lanski poslovni rezultat?" "Lzguba je znašala dobrih 100 milijonov tolarjev, letos prek '20 milijonov tolarjev. Letos bomo poskusili poslovati s pozitivno ničlo, zaenkrat dobro kaže, saj se pozna, da poleti ne v°zimo. V medijih je bilo precej Pr\tožb, hotelir Popovič je po-nuJaI denar, soudeležbo, da bi v°zili, toda to so sanje, saj ima !e 80 ležišč. Novinarji, ki so >meli Pozimi smučarske tekme na Krvavcu, so se pritoževali, daJih ima še manj in da bodo šli dfugič raje v dom na Krvavcu." Koliko ljudi ste običajno prepeljali poleti?" Štiri tisoč, letos smo jih °sernsto. Kar tri četrt se jih je 2e Prej pehajo po cesti, ki so jo Popravili, makadam je dokaj oober, svetujem pa previdnost. £a razliko od Vogla lahko na Krvavec prideš z avtom, s te-Jncem celo na vrh Zvoha. ^ato le ni tako hudo, ker poleti n^ vozimo." ^ Kdo prihaja poleti na Krva- Tisti, ki zaidejo, v glavnem uJci- ln seveda ljubitelji Krvav-^a- Letos ni bilo nobene prire-dltve. čez teden dni gostišče na Kriški planini zapušča oskrbnik, poiskati bomo morali novega. Morda nam bo v prihodnje uspelo povezati gostince in turistične kmetije ter poleti pripraviti kakšno prireditev." "kako sodelujete z občino Cerklje?" "Z županom Čebuljem se dogovarjamo, da bi ustanovili občinski zavod ali podjetje, saj občina ne namerava ustanoviti lokalne turistične organizacije. Sedež naj bi imelo v Cerkljah, ob pošti in banki, to bi bila informacijska točka, ki bi povezovala hotele in turistične sobe, tržila zmogljivosti in se ukvarjala s promocijo. Goste bi na smučanje lahko vozili iz Preddvora, tudi z Bleda ni daleč. Z županom sva se že pogovarjala, da bi občinska redarska služba skrbela tudi za cesto in parkirišča ob žičnici, šolski avtobusi bi lahko vozili tudi smučarje itd. Do leta 2003 bo obnovljena in razširjena cesta, s Cestnim podjetjem in s Podjetjem za urejanje hudournikov bomo letos razširili zadnji ovinek." "Sodelovanje torej, kakršnega prakticirajo v sosednji Avstriji?" "Zame tako ali tako pravijo, da sem zaljubljen v avstrijski model. Mislim, da bi bil dober tudi pri nas, smučišče potrebuje vsaj tisoč stacionarnih gostov, vendar se na Krvavcu ne bo več gradilo. Pravijo, da je v širši okolici dva tisoč turističnih postelj, vendar nihče natančno ne ve, koliko jih je, saj jih ljudje ne prijavljajo, ker stvari niso urejene. Morali bi imeti-status samostojnega podjetnika, kar je neumnost, državna podsekretarka za turizem Radi-čeva je pred kratkim že rekla, da bo potrebno zakon spremeniti." "Kakšen odnos ima do žičničar-jev gospodarsko ministrstvo?" "Slovenski žičničarji smo pregledali, kako imajo stvari urejene v Franciji, Italiji, Švici, Nemčiji, Avstriji, kako države podpirajo izgradnjo turistične infrastrukture. Zelo različno, v Franciji jih država zgradi in nato proda ali da v najem. V Italiji je država zgradila celotno zasneževanje, kar so šteli kot podporo avstrijski manjšini. Avstrijci s pomočjo davka na pijače zbirajo denar, ki ga lokalne skupnosti dobe za izgradnjo infrastrukture, cest, čistilnih naprav itd, spodbude poznajo tudi na deželni in zvezni ravni. Skratka, v vseh alpskih deželah so našli modele, ki so v veljavi kljub določbam EU, preoblikovali so jih pač v skladu z evropskimi smernicami. Avstrijski Nassfeld je v zadnjih dveh letih dobil 40 odstotkov nepovratnih sredstev. Pri nas pa pravijo, da to ne gre." "Modela sploh ni?" "Nobenega. Za spodbude je poskrbel bivši turistični minister Razgoršek, prvo leto za 600 do 700 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, drugo leto so jih spremenili v ugodna posojila, tretje spet v dotacije. Ministrica Petrinova jih je obdržala, sedaj je razpisanih 900 milijonov tolarjev. Finančni minister Rop pa pravi, da tako ne bo šlo več, da jih bo tako kot pri Voglu potrebno spremeniti v lastniške deleže ali dokapitali-zacijo." "Boste kandidirali za ta denar?" "Ne, ker smo ga že dobili v preteklih letih, to je izločitveni pogoj. Letos ga bodo verjetno dobili Štajerci, najbolj glasni so." "Kakšen model bi bil za Slovenijo najbolj primeren?" "Mislim, da avstrijski, odvajali bi del turistične takse, davke na prenočitve, pijače ali kaj druge- ga, kar bi dobile lokalne skupnosti, ki znajo s tem denarjem najbolje gospodariti. To ne bi bilo v nasprotju z določbami EU, samo pravo obliko bi morali najti. Najlažje je govoriti, da se to ne sme. Ni dovolj samo to, da postaviš žičnico, nato pa moliš, da bo sezona dobra, saj sicer ne moreš odplačevati posojila. V tujini dobe investicijska posojila s tri do štiriletnim odlogom, na petindvajset let, z nizko obrestno mero, ki je spet državna dotacija." "Pri nas si s posojilom natakneš zanko na vrat?" "Mi jo imamo." "Kolikšne so obveznosti?" "2,5 milijarde tolarjev." "Koliko je RTC Krvavec vreden?" "Knjigovodsko približno 1,4 milijarde tolarjev. Rešitev je sprememba obveznosti v kapital, s tem bi bila tudi vrednost stvarnejša, saj je zasneževanje novo, žičnica prav tako." "Pretežni, 78-odstotni lastnik je SKB banka, upnik prav tako?" "Tudi. Brez SKB banke ne bi bilo nove žičnice in zasneževa-nja, tudi smučarskega centra na Krvavcu ne bi bilo več. SKB banko so sedaj kupili Francozi in v njen koncept ne sodimo več." "SKB banka RTC Krvavec namerava prodati, kakšnega strateškega partnerja si želite?" "Takšnega, ki bi zgradil stacionarne zmogljivosti, ne na Krvavcu, v dolini. Smučarji gredo po smuki radi nakupovat, v kino, malo naokrog. Za začetek bi bil dobrodošel objekt z bazenom, savno, teniškimi igrišči, konji za jahanje. Takšen, da bi živel vse leto. Okolica je lepa, narava primerna za rekreacijo, letališče je blizu." "Se je kdo že oglasil?" "Že in želel zgraditi dva tisoč postelj, kar ni resno, to je preveč." "Kako boste lahko novo sezono začeli s tako slabimi Financami?" "SKB banka nam pomaga pri odplačilih, Elektro Gorenjska nam je do novembra odobril posojilo." "V prihodnje boste morali napovedovati porabo elektrike, kar bo za vas težko, saj je obisk zelo odvisen od vremena?" "Skleniti moramo pogodbo o dobavi, zelo težko bomo napovedovali dnevno porabo. Sicer pa še nihče ne ve dobro, kako bo to delovalo v praksi. Prav tako ne vemo, kaj bo z diesel-skim gorivom, tudi plin je vse dražji. Žičničarji bomo morali na novo začrtati svojo energetsko usmeritev, kakšna bo, je še težko reči. Avstrijska elektrika bi bila precej cenejša, saj dosega tretjino naših cen, stala bi nas 30 do 70 grošev za kilovat-no uri ter davek na dodano vrednost, omrežnina je vse drugo. Toda, potrebovali bi nove daljnovode, da bi jo lahko uvažali. Ko sedaj poženemo črpalko v Kokri, so tja do Jezerskega brez elektrike." "Koliko bo stala smučarska vozovnica v novi sezoni?" "4.600 tolarjev, tristo tolarjev več kot lani. Kalkulacija je 30 odstotkov višja, toda dražja ne more biti, saj ni kupne moči." "V Avstriji bo spet cenejša?" "Koroška vozovnica bo verjetno spet cenejša od naše sezonske, saj odpade 20 odstotkov davka. Če bo sezona trajala 150 dni, bomo s to ceno in z vgrajenimi popusti lahko preživeli in odplačevali obveznosti ter se morda začeli ogledovati, kdaj bomo obnovili naslednjo žičnico." "Kdaj boste uvedli gorenjsko smučarsko vozovnico?" "Spomladi smo se sestali na Bledu, tamkajšnja lokalna turistična organizacija bo poskušala dobiti denar za ta projekt, ki bi povezal vse smučarske centre na Gorenjskem. Če bi bilo vreme na Krvavcu slabo, bi z isto vozovnico lahko šli smučat v Kranjsko Goro ali na Vogel ali pa v bazen, savno, kakor imajo to urejeno na Rogli. Če se bomo povezali, bomo lahko ceneje prišli do tehnične opreme, saj izdelovalci dajejo popust na količino." • Marija Volčjak Delavke v pralnici Bolnišnice Golnik napovedujejo stavko Vozili naj bi nas na umazanih rjuhah 21 delavk, ki so zaposlene v pralnici Bolnišnice Golnik, je pod vodstvom zdravstvenega sindikata in ob pisni podpori 142 zaposlenih delavcev Golnika za 3. septembra letos napovedalo stavko, če vodstvo bolnišnice ne bo sprejelo njihovih zahtev. Golnik, 28. avgusta - Delavke pralnice so pred izvršenim dejstvom. Pralnica se bo zaprla, delavke bodo razporejene na dve novi delovišči: v čistilni servis Anja, d.o.o., Jesenice in Kemično čistilnico in pralnico Jesenice. Po mnenju sindikata gre za čudne poslovne poteze in številne kršitve kolektivne pogodbe. Bolnišnica Golnik je pred dvema letoma v svojo pralnico sprejela tudi devet delavk iz Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj in jim po njihovih besedah zagotovila zaposlitev oziroma v primeru ukinitve pralnice na Golniku vrnitev na prejšnje delovno mesto. Razburjene delavke pralnice na Golniku bodo predvidoma 3. septembra stavkale, kajti ne strinjajo se z ukinitvijo pralnice in ne z zaposlitvijo pri zasebnikih na Jesenicah. Predsednica stavkovnega odbora Monika Sara bon. Delavke, ki so se protestno zbrale pred pralnico, so odločene, da gredo rajši na cesto ali na zavod kot na Jesenice. Najbolj jih skrbi, ker bi se morale voziti - za prevoz v samo eno smer bi nekatere porabile uro in 50 mi- nut, nekatere dve uri in 13 minut, ob tem, da bi morale nekatere na Jesenicah celo čakati 48 minut, da bi se delo začelo. Cena prevoza v eno smer je okoli 1300 tolarjev, delodajalec pa mesečno povrne največ 20 tisoč tolarjev. Njihova mesečna poprečna plača je 70 tisoč tolarjev, pri zasebnikih bo manjša. Ko so protestirale, jim je vodstvo menda brezbrižno odgovorilo, naj se pač vozijo skupaj z umazanim perilom. Dejansko so novi delodajalci s 1. avgustom delo že prevzeli, vendar delavke še vedno ne vedo, kakšne bodo pri zasebnikih plače, kakšni pogoji dela, pravijo, da imajo z Anjo, d.o.o., žalostne izkušnje. Ko so si nekatere delavke želele ogledati novo delovno mesto, jim je bila pralnica v železarni pokazana le od daleč, rekoč, boste že videle, ko boste prišle sem. De- lavke obenem tudi pravijo, da novi delodajalci nimajo modernih pralnih strojev, da se lika še na "pupe", česar na Golniku že 20 let ni več. Pralnica na Golniku je sodobna, rentabilna, saj se pere tudi za porodnišnico Kranj in zdravstveni dom, na dan se opere in zlika tona in pol perila, po ceni 125 tolarjev za kilogram, medtem ko naj bi novi delodajalci zaračunavali 152 tolarjev za kilogram. Delavke so trdno odločene in ne bodo podpisale pogodb o prerazporeditvi. Kaj pravi "druga stran", mag. Aleksander Kupljenik, pomočnik direktorja? "Pralnica na Golniku se zapira iz ekonomskih razlogov, zaradi zastarelosti objekta in opreme, ki ni več v skladu s predpisi, a tudi inšpekcije zahtevajo, da se ne sme prati za druge stranke. Cena kilograma perila je v Kliničnem centru 225 tolarjev, mi porodnišnici Kranj zaračunamo 170 tolarjev. Cene in stroški so nasploh stvar interpretacije. Dela zasebnikom smo oddali na javnem razpisu." • D. Sedej, foto: Tina Doki Obvestilo SPREJEM VLOG ZA REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE Obveščamo vas, da je zadnji rok za oddajo vlog za republiške štipendije za dijake in vajence petek, 7. septembra 2001, za študente pa petek, 5. oktobra 2001, (roki veljajo tudi za tiste, ki so štipendijo že prejemali). URADNE URE ZA SPREJEM VLOG ZA REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE: Dan od 26. 6. do 5. 10. 2001 Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek od 8. do 12. ure od 8. do 12. ure od 8. do 12. in od 14. do 16. ure od 8. do 12. ure DODATNO ŠE 29. 8. do 7. 9. in 1. 10. do 5. 10. 2001 od 13. do 17. ure od 13. do 17. ure od 16.do 17. ure od 8. do 12. in od 13. do 17. ure do 13. do 15. ure PODJETNIŠTVO IN OBRT ___ureja: Renata Škrjanc___________ Skorajšnje slovo prostocarinskih prodajaln Prostocarinske prodajalne na mejah z Avstrijo in Italijo lahko poslujejo le še do 20. septembra, ko se bodo morale preoblikovati v mejne prodajalne ali zapreti svoja vrata. Kranj, 28. avgusta - O smiselnosti in nesmiselnosti zahteve zaprtja prostocarinskih prodajaln (PCP) je bilo v času od njene prve predstavitve povedano že skoraj vse. Država je ukrep utemeljevala z vstopanjem v Evropo, lastniki PCP pa so si krčevito prizadevali za njihovo ohranitev, kar je razumljivo, saj bo z novim režimom prodajaln konec tudi dosedanjim ugodnostim. Carinski uradi so minuli teden lastnikom PCP na mejah z Avstrijo in Italijo poslali odločbe o razveljavitvi dovoljenj za brezcarinske prodajalne. Odločbe, ki so jih izdali pri- z Zakonom o preoblikovanju stojni carinski uradi so v skladu prostocarinskih prodajaln. Za- Prostocarinskih prodajaln po 20. septembru ne bo več, namesto njih bodo mejne prodajalne, za kupovanje v njih pa bo tudi v prihodnje treba prestopiti državno mejo. kon predvideva zaprtje petintridesetih PCP na mejah z Avstrijo in Italijo, na meji z Evropsko unijo, za šestnajst PCP na mejah z Madžarsko in Hrvaško ter za prodajalne na letališčih in v pristaniščih odprtih za mednarodni promet pa ostaja režim poslovanja nespremenjen. Odločbe bodo veljavna dovoljenja za brezcarinsko prodajo razveljavile z 20. septembrom letos, kar pomeni, da bodo tedaj PCP prenehale obratovati oziroma bodo od 21. septembra naprej lahko poslovale kot mejne prodajalne ali pa jih bodo lastniki morali zapreti. Trošarine mejnih prodajaln bodo po novem namesto polovičnih polne. "Devet carinskih uradov je v skladu z Zakonom o preoblikovanju PCP do minulega torka izdalo odločbe 35 prostocarinskim prodajalnam, zakon je tudi točno določil katerim. Do 20. septembra morajo lastniki prodajaln opraviti popis blaga ter obračunati uvozne dajatve (carino, DDV in razlike trošarine). Po novem PCP ne bo več, bodo le mejne prodajalne, ki bodo lahko pro- dajale blago, za katerega, če gre za uvoz, bodo plačane vse naštete dajatve, poleg tega bodo seveda lahko prodajali tudi blago domačega izvora. Na Gorenjskem ta režim velja za Ljubelj, Rateče, Korensko sedlo in Karavanke, ki so dobili odločbe," je povedal Miran Kven-derc, vodja sektorja za trošarine Republiške carinske uprave, ter pojasnil, da so odločbe sicer izdali že spomladi, vendar jih je ustavno sodišče razveljavilo. "Sodelovanje z lastniki PCP je bilo zgledno, gre pa za vrsto procedur, ki jih moramo izpeljati in tega se ne zavedamo le na carinski upravi, ampak tudi lastniki prodajaln," je še dodal Kvenderc. Septembra se bo tako spremenil status prodajaln in blaga v njih. Tudi poslovanje mejnih prodajaln bo nadzirala carinska uprava oziroma njeni carinski uradi, kajti lokacijsko bodo prodajalne še vedno na mednarodnih mejnih prehodih. Kdor bo želel kupovati v mejnih prodajalnah, bo moral prestopiti državno mejo, slovenski državljani pa za blago kupljeno v mejnih Odločbe o razveljavitvi dovoljenj za PCP ne veljajo za letališča in pristanišča za mednarodni promet ter na mejnih prehodih s Hrvaško in z Madžarsko. Tudi na brniškem letališču PCP ostaja. Prevozniki nezadovoljni s pravilnikom Kranj, 28. avgusta - Pred dvema letoma je začel veljati Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki, s katerimi vozijo otroke, prevozniki pa so zanj izvedeli šele po objavi. Z njim naj bi ministrstvo za notranje zadeve povečalo varnost prevoza otrok, saj nesreče pogosto zakrivita tudi premajhna usposobljenost voznikov in njihova utrujenost. Pravilnik med drugim določa starost avtobusov, ki vozijo otroke. Ti so lahko stari največ osem let, od voznika pa zahteva, da mora prej vsaj tri leta poklicno voziti avtobus, pred začetkom delovnega dne mora počivati najmanj dvanajst ur, v enem delovnem dnevu pa voznik ne sme voziti več kot osem ur. Prevozniki se sicer zavzemajo za večjo varnost otrok med avtobusnimi prevozi vendar menijo, da pravilnik k temu bistveno ne bo pripomogel. Vozila za javni prevoz potnikov mo- rajo vsakih šest mesecev opraviti tehnični pregled, zato se prevoznikom zdi nesmiselna še starostna omejitev vozila oziroma avtobusa. V nobeni od držav Evropske unije starostne omejitve vozil ne poznajo. Zato predlagajo, naj bodo raje tehnični pregledi pogostejši. Zakonodaja pri delovnih izkušnjah tudi zahteva, da mora imeti voznik tri leta vozniški izpit za tovorna vozila, šele nato lahko opravlja izpit za avtobuse. Tudi o tem določilu imajo prevozniki pomisleke, saj menijo, da je poleg delovnih izkušenj zelo pomembna psihofizična sposobnost voznika med prevozom. Prevozniki kljub svojim pripombam večjih sprememb pravilnika niso dosegli. Spremenjena je le starostna omejitev za avtobuse in sicer z osem na dvanajst let. Kljub dvigu starostne omejitve je v Sloveniji še vedno približno 40 odstotkov vozil neprimernih za prevoze otrok. prodajalnah ne bodo plačali carine in tudi količinskih in vrednostnih omejitev za blago kupljeno v teh prodajalnah ne bo. Kompas MTS svojih PCP tudi po 20. septembru ne namerava zapreti, vse njegove prodajalne bodo naprej delovale kot mejne prodajalne in tudi sedanji napisi že ustrezajo novemu režimu. S pojasnili o septembrskih novostih so bili v Kompasu MTS skopi. Pravijo le, da je za njihovo poslovanje zelo pomemben sezonski dejavnik, saj beležijo precejšen delež nakupov, ki jih opravijo turisti. Zaradi prihajajočih sprememb tudi v njihovi prodajalni na Ljubelju ne čutijo posledic, v turistični sezoni na-štejejo dnevno tudi do tisoč kupcev in pravijo, da jim tudi popis blaga in preračunavanje dajatev ne bosta povzročila večjih težav v poslovanju. PCP, ki so se dosedaj lahko pohvalile s konkurenčnimi cenami, bodo že čez dobre tri tedne postale običajne prodajalne, obdržale pa bodo svojo lokacijo na mejnih prehodih. Bo ta prednost ali ne, bo odslej veliko bolj odvisno tudi od iznajdljivosti in sposobnosti trgovcev oziroma lastnikov mejnih prodajaln, ki bodo kupce prepričali s kakovostno ponudbo in ugodnimi cenami. Kupcem je namreč vseeno ali kupujejo v prostocarin-ski ali mejni prodajalni, pomembno je, da bodo tudi v prihodnje lahko dobro in ugodno kupovali. • Renata Škrjanc, foto: T. Doki, R. Škrjanc Prevozniki so nezadovoljni s Pravilnikom o pogojih, kijih morajo izpolnjevati vozita in vozniki, s katerimi vozi/o otroke, ki določa, da smejo biti avtobusi, s katerimi prevažajo otroke, stari največ 12 let. LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA Kranjska cesta 4, Radovljica V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 VABIMO K VPISU V NASLEDNJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME ZA ODRASLE * Osnovna šola * Trgovec in prekvalifikacija * Ekonomski tehnik * Turistični tehnik * Upravni tehnik * Računalniški tečaji * Tečaj knjigovodstva za mala podjetja * Vodenje računovodskih servisov * Tečaj kitare * Tečaj električne klaviature * Jezikovni tečaji: - angleščina ' - nemščina - italijanščina - francoščina - španščina Informacije in vpis: Kranjska cesta 4, Radovljica: pon - čet 8.00 - 18.00, pet. 8.00 - 14.00, tel.: 04/537 24 00, spletna stran: www.lu-r.si, elektronska pošta: info@lu-r.si Prevozniki menijo, da starost vozila za varnost otrok ni najpomembnejša, pomembnejša je njegova tehnična brezhibnost. Z avtobusnimi prevozniki in njihovimi predlogi se strinjata tudi Obrtna zbornica Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije. Pravilnik se jim zdi neživ- ljenjski in v praksi težko izvedljiv. Spomladi so ministrstvu za notranje zadeve spet poslali predloge sprememb pravilnika in jih na junijskem sestanku vnovič pojasnili. Njihove predloge so zavrnili, zato prevozniki premišljujejo o ustavnem sporu. • R. Š. , foto: G. Kavčič Manjši zlatarji, manjši stroški Kranj, 28. avgusta - Konec junija je bila v uradnem listu RS objavljena Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o stroških ugotavljanja in potrjevanja skladnosti izdelkov iz plemenitih kovin, ki je prinesla nekaj pomembnih sprememb uredbe iz lanskega leta. Spremembe zadevajo način določanja letnega stroška za nadzor, ki obsega preverjanje sistema zagotavljanja skladnosti izdelkov s predpisi, preverjanja tehnične dokumentacije ter skladnost izdelkov s podatki v tehnični dokumentaciji-@Body:Dosedanja uredba je za vse dobavitelje izdelkov iz plemenitih kovin, ne glede na to, ali so jih sami izdelovali ali pa so prodajali tuje, predvidevala enak letni strošek za nadzor in sicer 220.000 tolarjev. Ta znesek vsaj za manjše zlatarje ni opravičljiv in sprejemljiv. Zato nova uredba na pobudo sekcije zlatarjev pri Obrtni zbornici Slovenije letni strošek nadzora določa glede na obseg proizvodnje oziroma uvoza izdelkov iz plemenitih kovin V enem letu. Tarifa letnih stroškov je razdeljena v dve skupini, na izdelovalce in uvoznike. Tarifa letnih stroškov za nadzor za izdelovalce izdelkov je od 50.000 do 220.000 tolarjev, letna tarifa za uvoznike izdelkov pa je od 120.000 do 220.000 tolarjev. • R. Š- Brez parkirišča ne bo licence Radovljica, 28. avgusta - Zakon o prevozih v cestnem prometu od prevoznikov poleg strokovne usposobljenosti in dobrega ugleda zahteva tudi parkirno mesto. Brez njega prevoznik ne more dobiti licence. Težave s pomanjkanjem parkirišč tarejo tudi radovljiške prevoznike, kajti ustreznega zemljišča ni. Radovljiška območna obrtna zbornica si že vrsto let, še pred sprejetjem novega zakona, prizadeva za ureditev javnega parkirnega prostora, vendar dosedaj na žalost neuspešno. Zbornica pokriva poleg radovljiške tudi blejsko in bohinjsko občino, v teh občinah pa je okoli 100 prevoznikov. Zbornica si ne prizadeva le za ureditev parkirišč za avtoprevoznike, ampak tudi za ureditev javnega parkirišča za tovornjake, vlačilce in avtobuse, ki se na svoji poti ustavijo v teh občinah. Franc Ažman, predsednik Območne obrtne zbornice Radovljica, pravi, da bi nujno potrebovali parkirišče vsaj za deset avtobusov in enako število tovornjakov. "Na nujnost javnega V občinah, kijih pokriva radovljiška območna obrtna zbornica, je vsaj 100 prevoznikov, ki morajo po novem zakonu za pridobitev licence imeti tudi urejena parkirišča, prostora zanje pa v radovljiški občini ni. parkirišča opozarjamo že dalj časa. Ne gre le za zadostitev zakonskim zahtevam prevoznikov, ampak tudi za vse tiste, ki se pripeljejo v naše mesto, pa v njem nimajo kje parkirati svojega tovornjaka ali avtobusa, saj takega parkirišča nimamo. Prevozniki tovornjakov so se znašli tako, da so parkirali pred šolo, vendar to vsekakor ni rešitev. Ustreznega zemljišča enostav- no ni. Kar zadeva zasebne prevoznike, bi občina lahko poenostavila postopke urejanja parkirišč tudi na domovih prevoznikov. Številni so desetletja parkirali na domačem dvorišču in mislim, da bi vsaj nekateri lahko na njih uredili lovilce olj in vse, kar parkirišče mora imeti, v mislih imam seveda domača parkirišča, ki ne bi motila ostale soseske," je pojasnil Ažman. Gradnja parkirišč je bila načrtovana tudi v obrtno podjetniški coni Rožna dolina, ki je zasebna last, prevoznike od nakupa odvrača tudi visoka cena zemljišča. Prevozniki, ki se s prevozništvom ukvarjajo P° sprejetju zakona, so za parkirišče morali poskrbeti še pred začetkom opravljanja dejavnosti, sicer licence ne bi dobili. Ostali pa bodo morali za parkirišča poskrbeti do podaljšanja veljavnosti licence. Dejstvo je, da so drugi lahko cenovno konku-renčni prvim, kajti če parkirišča nimajo in parkirajo na jav' nih površinah, tudi stroškov Z njegovim urejanjem nimajo. & novim zakonom naj bi bilo konec stihijskega parkiranja na večjih parkiriščih pred stanovanjskimi bloki, ob cestah, pi"6" šolami..., urejena parkirišča Pa morajo biti tudi prijazna d° okolja in opremljena tudi z 1°' vilci olj. Zakon je v svojih zahtevah jasen in neizprosen, obrtne zbornice pa naj bi sku paj z občinami prevoznikom1 pomagale najti zemljišča primerna za parkirišča. • R. Š., foto: G. Kavčič POSLI IN FINANCE 1 Torek, 28. avgusta 2001 Li ■ ......._ ureja: Cveto Zaplotnik 9. STRAN • GORENJSKI GLAS Pol milijona Slovencev kupuje ceneje Merkurjeva kartica zaupanja je bila med prvimi v Sloveniji, pred dvema letoma pa so člani postali tudi imetniki kartice Kovinotehne. Barbara Zmrzlikar, pomočnica direktorja marketinga Merkur, d.d. Naklo, 28. avgusta - Pred šestimi leti so bili prvi, danes so najmočnejši. Projekt Merkur-jeve kartice zaupanja (MKZ) je plod domače zamisli, saj v Merkurju pravijo, da ni šlo za posnemanje tujega. MKZ ima že 470.000 imetnikov po vsej Sloveniji, od tega jih je samo na Gorenjskem, kjer je članstvo največje, dobrih 52.000, kar pomeni, da ima kartico zaupanja skoraj 90 odstotkov gorenjskih gospodinjstev. V Merkurju, d.d., pravijo, da si že vrsto let prizadevajo ugoditi kupcem s kakovostno in cenovno ugodno ponudbo ter strokovnim svetovanjem, vsako leto večje število imetnikov MKZ pa potrjuje zaupanje v njihovo ponudbo. Pogoji pridobitve MKZ so enostavni, potreben je le nakup z enkratnim zneskom vsaj 10.000 tolarjev. Omejitev ni, imetnik kartice je Po izpolnitvi omenjenega pogoja lahko vsak in to ostane neomejeno dolgo. "Vsi imetniki kartic, mi jim pravimo kar karti-čarji, seveda niso enako dejavni, ocenjujemo pa, da je aktivnih od 250.000 do 300.000, kar pomeni, da redno kupujejo v naših Prodajalnah, mi pa jim pošiljamo kataloge in skrbimo za nove ugodnosti. Merkurjev sezonski katalog pomlad/poletje 2001 smo poslali na 250.000 naslovov. Odzive imetnikov kartic red-n° spremljamo in lahko rečem, da večjih prtožb ni, z našimi ugodnostmi so zadovoljni," je Povedala Barbara Zmrzlikar, pomočnica direktorja marketinga Merkur, d.d., ter ob tem dodala, da je kljub kartičnim ugodnostim jasno, da kupci v Merkurjeve prodajalne ne bodo nakupov. V Merkurju so štirikrat letno preverili vse nakupe enega leta in če so ti presegli 100.000 tolarjev, je imetnik kartice prejel bon za popust v vrednosti 2 odstotkov kupljene vrednosti. V začetku letošnjega avgusta so bile dosedanje ugodnosti deležne novosti. Zdaj imetnik ne dobi le 2-odstotnega popusta, ampak od 2 do 5-odstotnega, odvisno od skupne vrednosti nakupov. Po novem vsak nakup šteje dvakrat. Vsi, ki bodo v enem četrtletju imeli 30 ali več nakupov, bodo deležni praktične nagrade, prve bodo podeljene novembra. Naslednja novost pa ni povezana s številom nakupov, kajti med vsemi imetniki kartice bodo štirikrat letno izžrebali deset MKZ, njihovi imetniki se bodo udeležili posebne Dogodivščine na kup, kamor spada tudi vožnja z balonom, na vsako nagrajeno kartico pa bodo na izlet lahko odšle Merkurjevo kartico zaupanja ima 470.000 Slovencev in je trenutno po številu imetnikov skoraj brez konkurence. 4 osebe. Konec leta naj bi bile 'dogodivščine' prvič. Poleg naštetega kupci lahko dobijo tudi družinsko MKZ, trenutno jo ima 5300 imetnikov, s katero lahko vsi družinski člani kupujejo na eno številko. "Tako lahko hitreje pridejo do končne vrednosti, vendar njenih imetnikov ni toliko kot smo pričakovali. Naša ugodnost je tudi plačevanje na obroke brez obresti, največ 6 obrokov, vse naštete ugodnosti veljajo tudi za kartico Dines-Merkur, ob prevzemu Kovinotehne pa je MKZ dobilo tudi okoli 100.000 imetnikov Kovinotehnine kartice," je pojasnila Zmrzlikarjeva. V Merkurju izdajo letno približno 12.000 novih MKZ, največ imetnikov je na Gorenjskem, njihovo število se zadnje čase veča tudi na Primorskem, nekoliko slabša pa je zastopanost na ribniškem območju. Ob uvedbi novih ugodnosti poskrbijo tudi za izobraževanje trgovcev, ki so kupcem dolžni pojasniti nove pogoje in ugodnosti, svoje kupce pa Merkur obvešča tudi s katalogi in prek 'interneta'. "Z ugodnostmi sledimo zadovoljstvu kupcev in seveda ponovitvi njihovega nakupa, trg pa nas včasih prisili, da spremenimo pogoje oziroma ugodnosti, kar za kupce, ki so vajeni stalnosti, ni najbolj prijetno, saj naj bi sistem ugodnosti veljal vsaj nekaj let. Res pa je, da nam nobena kartica ne bo pomagala, če je ne bosta spremljali tudi kakovostna ponudba in storitev." • Renata Škrjanc www.gorenjskaonline.com hodili le zaradi kartice, ampak predvsem zaradi kakovostne, raznolike in ugodne ponudbe, ki pa jo mora obvezno spremljati tudi prijaznost prodajalcev. Z MKZ želijo spodbuditi predvsem zvestobo kupcev, kajti slovenski trg je sorazmerno majhen, zato različni prodajalci ponujajo enake proizvode po skoraj enakih cenah in ena od oblik spodbujanja nakupa je tudi MKZ. Imetniki MKZ so bili že dosedaj deležni številnih ugodnosti, med njimi seštevanja Dražje obvezno zavarovanje vozil Perutnina Ptuj razdelila dividende k ranj - 28. avgusta - Minuli četrtek je bila redna letna skupščini* delničarjev Perutnine Ptuj, na kateri so potrdili razdelitev 82.299 milijonov tolarjev dobička ustvarjenega v minulem Poslovnem letu. Po plačilu davčnih obveznosti bodo delničarji 2a vsako delnico prejeli 52 tolarjev dobička. Perutnina Ptuj je lani investicijam namenila 19 milijonov nernških mark ter 9,5 milijona nemških mark dokapitalizaciji in pdkupu večinskega lastninskega deleža v drugem največjem ftrvaškem perutninskem podjetju Pipo Čakovec. Ptujska Perutni-!?a zaposluje nekaj manj kot 1200 delavcev, zanjo na Štajerskem, koroškem in v Prekmurju vzreja piščance še več kot 200 zadružnikov, in spada med najpomebnejša podjetja v Podravju. . Paralizirana je za vzrejo in predelavo perutninskega mesa ter oclkov iz perutninskega mesa. Lani je izenačila količinsko pro-aJ° Perutninskega mesa in izdelkov iz perutninskega mesa, obo-d Pa Predstavlja 80 odstotkov dejavnosti družbe. Vrednost pro-aje izdelkov je zelo presegla vrednost prodaje elementarnega pekinškega mesa. Nadaljevanje te usmeritve predstavlja ob internacionalizaciji J"Užbe eno od strateških razvojnih usmeritev tudi v prihodnosti. lede na številne spremembe in pretrese, oživljala mesnopredelovalna dejavnost tako v Evropi kot tudi v oveniji, ki je z njo vsak dan ekonomsko bolj povezana in odvis-.a» je Perutnina Ptuj uspela obdržati svojo stabilnost. Uresničila glavnino zastavljenih gospodarskih ciljev, nekatere je celo pre-* g'a. Danes je najsoddbneje opremljeno mesnopredelovalno pe-tninsko podjetje v tem delu Evrope, sposobno za izzive paščajoče konkurenčnosti in prestrukturiranja na slovenskem gu, je dejal dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni rcktor družbe Perutnina Ptuj. Težava, s katero se sooča Perut-na. pa so dodatni stroški predelave, skladiščenja in uničenja r rr|o kostne moke. Na skupščini so po štirih letih delovanja ta*!-0*''' dosedanji nadzorni svet in imenovali novega, ki ga ses-£.yijajo: Radovan Stonič, Simon Toplak, Ivan Zupanič, Sonja ^'brat, Drago Sok in Stanislav Kosi. Lastninski kapital zastopajo 'Je člani nadzornega sveta, trije so iz vrst delavcev podjetja, cdsednika pa bodo izvolili na naslednji seji. • R. Š. prihodr ki jih je v minulem letu KOLIKO JE VREDEN TOLAR i/dam i oq q onm 1 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MENJALNICA 1 dem 1 ats 100 iti A BANKA (Ti žic, Kranj, Jesenice) NISO POSREDOVALI PODATKOV GORENJSKA BANKA (vse enote) NISO POSREDOVALI PODATKOV HRANILNICA L0N, d.d. Kranj 112,00 112,50 15,90 15.98 11,25 11,35 HIDA - tržnica Ljubljana 112,10 112,35 15,93 15,97 11,32 11.35 HRAM ROŽCE Mengeš 112,13 112,45 15.92 16.00 11,32 11.36 ILIRIKA Jesenice 112.00 112,45 15,90 15.99 11,31 11,37 ILIRIKA Kranj 112,00 112,50 15,89 15,99 11,28 11,36 ILIRIKA Medvode 112,05 112,40 15,92 16,00 11,30 11,37 INVEST Škofja Loka 112,15 112,60 15,93 16,00 11.32 11,39 KREKOVA BANKA Kran). Šk Loka 111.90 112,70 15,91 16,02 11,30 11,38 KOVAČ (na Radovljiški tržnici) 112,10 112,50 15,92 16,00 11,31 11.37 ŠUM Kranj 236 26 00 VOLKSBANK-LJUD. BANKA d.d.,Kfanj 11.1.90 112,55 15,90 16,00 11,28 11,39 PBS D.D. (na vseh poštah) 110,85 112,30 14,90 15.90 11.00 11,34 SZKB Blag. mesto Žiri 111,91 112,69 15,88 16.04 11.29 11.39 TALON Škofja Loka 112,05 112.50 15,92 16.00 11.31 11.39 VVILFAN Jesenice supermarket Union 586 26 96 VVILFAN Kranj 236 02 60 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 530 40 40 (8.h • 13 h, 13.451*- 18.h) VVILFAN Tržič 596 38 16 povprečni tečaj 111,93 112,50 15,81 15Y.99 11.28 11.37 Pri Sparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 15.53 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. TUJEC MED LEK0VIMI DELNIČARJI Kranj - Avgusta se je pri večini zavarovalnic za dobrih 9 odstotkov podražilo obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti. To je letos že druga podražitev, med razlogi pa predstavniki zavarovalnic navajajo visoko inflacijo, višje cene storitev avtomobilskih servisov in večje število odškodninskih zahtevkov. Zavarovanje seje najbolj podražilo v Zavarovalnici Triglav in sicer za 9,4 odstotka, najmanj pa v Zavarovalnici Maribor in v Tilii za 9,2 odstotka. V Zavarovalnici Triglav je bilo pred podražitvijo treba za obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti odšteti 47.055,00 tolarjev, po novem stane zavarovanje 51.478,00 tolarjev, v Zavarovalnici Maribor je bila stara premija 45.097,00 tolarjev, nova je 49.246,00 tolarjev, v Adriaticu pa sc je zavarovalna premija podražila s 44.818,00 tolarjev na 48.986,00 tolarjev. V Zavarovalnici Triglav so po prvih polletnih rezultatih ugotovili, da brez podražitve letošnjega leta ne bodo končali brez izgub, zato so cene dvignili za toliko, da bi poslovno leto predvidoma končali na ničli. Prva letošnja podražitev je bila aprila, ko so se cene dvignile za dobrih 14 odstotkov, skupaj z avgustovsko podražitvijo pa se je obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti letos podražilo že za okoli 25 odstotkov, • R. Š. Enajst milijonov tolarjev svetovanju potrošnikov Kranj - S svetovanjem potrošnikov se v Sloveniji ukvarjajo Urad za varstvo potrošniko, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo, in nekatere nevladne organizacije. Dober nasvet kupcem je ena od prednosti razvitih držav, posebej članic Evropske unije. Ne predstavlja le pomoči pri uveljavljanju načelnih pravic potrošnikov, ampak jim lahko prihrani tudi veliko denarja. Pomembno je spodbujanje navladnih potrošniških organizacij, ki lahko strokovno svetovanje približajo potrošnikom. Urad za varstvo potrošnikov je letos za spodbujanje strokovnega svetovanja potrošnikov namenil dobrih 11 milijonov tolarjev. Na razpis se je prijavilo 8 nevladnih potrošniških svetovalnih organizacij, ki svetujejo v Ljubljani, Murski Soboti, Trbovljah, Zagorju in v Novem mestu. Njihovi nasveti morajo biti doslegljivi vsem, ne glede od kod pridejo, pišejo ali pokličejo. "Tudi z razmeroma skromnimi sredstvi, ki smo jih letos namenili spodbujanju svetovalnega dela nevladnih potrošniških organizacij sem prepričana, da smo zagotovili osnovno varstvo pravic potrošnikov. Želimo namreč, da bi potrošniki imeli možnosti uveljavljati svoje pravice ne glede na to. ali so prizadeti zaradi večjih investicijskih nakupov ali zaradi vsakdanjih, navidez malih nepravilnosti. Zato se poleg nevladnih organizacij na tem področju trudimo tudi na Uradu za varstvo potrošnikov. Naša dolgoročna želja je vzpostavitev brezhibno delujočega svetovanja potrošnikov kot javne službe, ki jo zagotavlja država," je dejala Vera Kozmik - Vodušek, direktorica Urada za varstvo potrošnikov RS. • R. Š. avgusta so namreč podpisali pogodbo o strateško poslovnem sodelovanju, ki vsebuje postavke o telekomunikacijskem središču na območju luke Bar, merilnih sistemih za temperaturo in vlažnost, video nadzorni sistem, itd. V prihodnjem letu bodo upravičeni vdjemalci lahko začeli uvažati, proizvajalci pa izvažati energijo. Odjemalci bodo smeli uvoziti 800 gigavatnih ur, če bo šlo za petletno pogodbo, oziroma 1.200 gigavatnih ur ob enoletni pogodbi, izvozniki pa bodo smeli izvoziti približno 1.400 gigavatnih ur električne energije. K prijavi na razpis bodo morale biti priložene tudi predpogodbe s tujimi dobavitelji in odjemalci. Možnost uvoza je predvsem pomembna v industriji, kjer je električna energija pomembna postavka. Boštjan Pliberšek Ilirika BPH. d.d.. Analitski oddelek Tečaji z ljubljanske borze vrednostnih papirjev so v preteklem tednu od ponedeljka do četrtka v povprečju rahlo padali. Nato pa so v petek porasli kot že večkrat doslej. Tako je slovenski borzni indeks SBI20 v celem tednu pridobil 0,3 odstotka in v petek zaključil pri 1967 točkah. Pozitivno je bilo tudi gibanje indeksa PIX, kije v tednu, ki je za nami pridobil 14 točk, njegova vrednost v petek pa je bila 1505 točk. Od večjih podjetij so v preteklem tednu najbolj porasle delnice Pivovarne Union (3,1 odstotka), Kolinske (2,3 odstotka), Luke Koper (2,2 odstotka), Mercatorja (0,68 odstotka). Gradbeno podjetje Primorje, d.d., iz Ajdovščine je tudi formalno večinski lastnik družbe Rudis. Uspelo jim je pridobiti 82,44 odstotka Rudisovih delnic, preostalih /7,56 odstotka pa je v lasti malih delničarjev. Primorje je 31. julija objavilo namero za prevzem Rudisa in mora do konca meseca po zakonu o prevzemih objaviti ponudbo za prevzem in prospekt za odkup. Med delničarji farmacevtskega podjetja Leka, d.d., se je prejšnji teden pojavil novi tujec in sicer sklad Regent CIS Fund s sedežem na Cipru, ki je kupil 3933 delnic. Isti dan je 3934 delnic kupil tudi The Balkan Fund. Delnice pa sta ob posredovanju Bank Austria prodala Mercurv Selec-ted Trust in Merili Lvnch Emer-ging Markets Trust. Luko Bar naj bi na informacijsko - komunikacijskem področju opremila slovenska in avstrijska podružnica Siemensa. V začetku 16. in 17. avkcija enomesečnih zakladnih menic Ljubljana - Minulo sredo je bila 16. avkcija enomesečnih zakladnih menic, razpisana emisija 16. serije enomesečnih zakladnih menic (EZM) je znašala 4 milijarde tolarjev oziroma 400 lotov v apoenih po 10 milijonov tolarjev. Na avkciji enomesečnih zakladnih menic je bilo prodanih 672 lotov naročil investitorjev, od tega je ministrstvo za finance sprejelo 402 lota naročil v skupni vrednosti 4.020.000.000 tolarjev po enotni ceni 99.237. Nominalna letna obrestna mera za vpisane EZM je 9,89 odstotna. R Slovenija jamči za izplačila 16. serije EZM, ki bo 22. septembra letos. Naslednja avkcija EZM bo v jutri, v sredo. 29. avgusta. Razpisana emisija 17. serije EZM znaša 4 milijarde tolarjev oziroma 400 lotov v apoenih po 10 milijonov tolarjev. Obrestna mera EZM se bo oblikovala na osnovi cene določene na avkciji. Vplačilo na avkciji sprejetih naročil EZM bo pojutrišnjem, v četrtek, 30. avgusta. • R. Š. LIRIKA ODKUPUJEMO DELNICE: TELEKOM, ALPINA, ODEJA, ETIKETA, ALPETOUR BANDAG, CORONA, SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA JESENICE Titova 7, Tel 04/58 64 203 KRANJ KoroSka 5 Tet 04/202 17 22 MEDVODE PC Memitor Gorcrgtka Tel 01/36 11 100 Kmetija, kjer še sejejo ajdo Šlibarjevi v Kovorju imajo že šest let njivo s poskusnimi posevki ajde, sedaj pa si prizadevajo tudi za pridobitev certifikata ekološke kmetije. Kovor, 28. avgusta - Na kmetiji pri Šlibarjevih že prej niso dajali prednosti intenzivni pridelavi niti v poljedelstvu niti v živinoreji. Ko so lani na sejmu v Gornji Radgoni prišli v stik s strokovnjaki za ekološko kmetijstvo, so se odločili usmeriti v tak način pridelave. Zanj so navdušeni oče Stanislav in sinova. Srednje velika kmetija v Kovorju ima trdno tradicijo, saj na njej živi in dela že četrti šlibarjev rod. Vedno so se preživljali s poljedelstvom in živinorejo, a jih ni premamila intenzivna pridelava. Na poljih so tako glavni posevki koruza, krompir in žita, med dosevki pa zlasti ajda. "Pri nas smo od nekdaj sejali ajdo. Bilo je obdobje, ko je divjad naredila toliko škode, da smo to kulturo skoraj opustili. Edini mernik semena smo potem ponovno posejali in se usmerili v strojno obdelavo. Pred šestimi leti smo v sodelovanju z Biotehniško fakulteto in občino Tržič namenili eno od njiv za poskusne posevke ajde. Sivo ajdo, ki je bolj primerna za Dolenjsko, smo po dveh letih opustili, še naprej sejemo črno ajdo in to avtohtono sorto primerjamo z drugimi sortami. Letos rastejo poskusni posevki na okrog 2,5 hektarih. Za lastno proizvodnjo po-sejemo domače seme. Če je letina ajde dobra, pridelamo tudi 1,8 t/ha, včasih pa nič. Ajda je zelo primerna za kolobar povsod, kjer prej sejejo žita. Ima to dobro lastnost, da uničuje plevel," je povedal Stanislav Šlibar. Njegov najmlajši sin Grega je agronom. Za razvoj kmetije se zanima tudi srednji sin Stanko, ki je sicer profesor strojništva. Lani sta z očetom obiskala sejem v Gornji Radgoni, kjer so prišli v stik s strokovnjaki za ekološko kmetijstvo. Po ogledu dveh kmetij so se odločili za sodelovanje s Kmetijskim zavodom Maribor, ki kontrolira postopke naravne pridelave hrane. Stanislav Šlibar in sin Grega ob polju z domačo ajdo. "Letos so že prišli na pregled naše kmetije. Zanimali so se, kako obdelujemo njivske in travne površine, kaj se dogaja v hlevu, kakšna so skladišča in drugo. Umetna gnojila in drugi kemični pripravki so strogo prepovedani. Za živino mora biti vsaj 120 dni na leto zagotovljen izpust. Mi imamo okrog 20 govedi za pitanje, ki jih pasemo na 2,5 ha pašnikov, čez poletje pa je 5 telic na Dolgi njivi. Tudi kokoši se prosto pasejo po dvorišču. Pridelki na poljih so res nekaj manjši in tudi višjih cen ekoloških pridelkov naš trg še ni priznal, a vseeno vidimo v tem pravo prihodnost. Prizadevali si bomo, da bomo po dveh letih preusmeritve pridobili certifikat ekološke kmetije," je dodal Grega" Šlibar. Za zastavljeni cilj je enako ogret starejši in mlajši rod. Manj bodo namreč odvisni od industrije in naraščanja cen reprodukcijskih materialov. Tudi ritem življenja bo bolj umirjen, saj je pri opravilih na ekološki kmetiji ura manj pomembna kot v intenzivnem kmetijstvu. • S. Saje MEŠETAR Nagrade za najtežji grozd Novo mesto - KZ Novo mesto bo na Zadružnem sejmu Graben, ki bo od 7. do 9. septembra, v sodelovanju s Kmečkim glasom letos že šestič izbrala najtežji grozd. Sodelujejo lahko vinogradniki iz vse Slovenije s katerokoli sorto. Gorenjci res nimajo veliko možnosti v primerjavi z Dolenjci, Štajerci ali Primorci, a poskusiti ni greh! Grozd ima lahko le en pecelj do 3 cm dolžine, biti pa mora brez listja in vidnih znakov bolezni. V primeru dveh enako težkih grozdov bo odločala vsebnost sladkorja desetih povprečnih jagod. Ocenjevanje grozdov bo zadnji dan sejma od 10. ure do 16.30. Slovesna razglasitev bo ob 17. uri, ko bodo podelili nagrade najboljšim; 100-Iitrski sod za vino iz nerjaveče pločevine za 1. mesto, majoliko za 16 litrov in komplet kozarcev za 2. mesto in paket škropiv za trto za 3. mesto. Trije nagrajenci bodo prejeli tudi knjige, vse udeležence - ne glede na težo grozda - pa bodo nagradili s kilogramom sredstva za varstvo rastlin. • S. S. Cene na kranjski tržnici Kranj - Ponudba poljskih pridelkov in vrtnin je kljub sušnemu poletju dobra. In kako se gibljejo cene za kilogram najbolj iskanega blaga? Krompir stane od 60 do 200 SIT, čebula od 100 do 200. česen od 450 do 500, korenje od 200 do 250, stročji fižol od 350 do 500, glave zelja 100, solata 300 do 600, radič 600 do 1000, paradižnik 350, paprika 150 do 250, kumare 150 do 200, bučke 100 do 200 SIT. Najbližje sejmišče Kranj - Gorenjski kmetje, ki se odločajo za prodajo ali nakup govedi in konj, morajo potovati dlje po Sloveniji, saj sejmišča za te živali na Gorenjskem ni. Najbližje sejmišče je v Kamniku, kjer trgujejo s prašiči vsak drugi torek v mesecu. • S. S. Žetev hitra, plačila za pridelke pa počasi Kljub zmanjševanju obdelovalnih površin so letos pridelali veliko kakovostnih žit, ugotavlja vodja poljedelstva v Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj Janez Bergant. Manj zadovoljni so z nizko ceno in trimesečnim rokom za plačila pridelkov. Kranj, 28. avgusta - Največ polj so zasejati s pšenico, ki so jo pridelali 2.322 ton. Poprečni pridelek ozimnih žit je bil dober, jarih žit pa so pridelali manj zaradi suše. Posebej so zadovoljni s kakovostjo žit, kar pa se premalo pozna pri ceni žit, ocenjujejo v Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj. Prejšnji teden so že stekli dogovori o setvi za prihodnje leto, ko bo spet manj obdelovalnih površin. Izguba zemljišč, ki jih postopno vračajo po končanih postopkih denacionalizacije, vsako leto zmanjša polja z žiti za 70 do 80 hektarov, lani pa je bila ta površina še nekaj večja. Veliko zemlje so že zgubili na Sorskem polju in v okolici Cerkelj. Zaradi lažje obdelave skušajo čimveč polj obdržati v enem kompleksu, zato se s kmeti dogovarjajo o združevanju zemljišč za vračilo na enem kraju. "Površine zasejanih žit se zmanjšujejo tudi zato, ker je potrebna pridelava krme za preskrbo črede naše živine z okrog 600 govedi. Lani in letos smo posejali največ pšenice. Od 439 hektarov smo okrog 45 odstotkov površin namenili za semensko pšenico. Na slabša zemljišča ob brniškem letališču smo posejali 15 ha rži, 16,5 ha triti-kala in 18 ha ovsa. Jari ječmen je rasel na 28 ha. Setev je dobro potekala in tudi poznejši razvoj rastlin je bil brez posebnosti. Tik pred zorenjem se je začela suša, ki je povzročila prisilno dozorevanje. To se je najbolj poznalo pri jarih žitih, kjer je bil povprečen pridelek slabši od lanskega; znašal je manj kot 4 t/ha, pri ozimnih žitih pa smo dosegli poprečje 5,7 t/ha. Žetev se je vseeno začela celo kak dan kasneje kot lani; do 23. julija je bilo treba čakati na primerno vlažnosti zrnja. Žetev je bila zaradi lepega vremena izredno hitra; končali smo jo že 2. avgusta," je povedal Janez Bergant, vodja poljedelstva v KŽK Kranj. Zadovoljni s količino in kakovostjo Letos so pridelali 2.322 ton pšenice. Povprečno so jo pridelali 5,3 t/ha; najboljši je bil pridelek v obratu Cerklje (5,8 t/ha), najslabši pa v obratu Šenčur (4,5 t/ha). Dober je bil tudi pridelek ovsa; povprečno 4,4 t/ha, skupaj pa 79 ton. Rži je bilo 65 ton (4,4 t/ha), tritikala 79 ton (4,7 t/ha) in jarega ječmena 135 ton (4,9 t/ha). Zadovoljni so tako s količino kot ka- Janez Bergant, vodja poljedelstva v KŽK Kranj. kovostjo pridelka. Letos se lahko celo pohvalijo, da niso imeli nekvalitetnih žit. K temu pripomorejo tudi analize pridelkov na poskusnem polju, kjer so letos zasejali 34 sort. "Na žalost se kvaliteta premalo upošteva pri ceni žit. Osnovna cena je 26 SIT za kilogram, mi pa ob upoštevanju kakovosti ne bomo dosegli 30 SIT. Cene so nižje od lanskih, ob tem pa so se stroški pridelave povečali za okrog 20 odstotkov. Pridelke semenskih posevkov smo po vnaprejšnjem dogovoru sproti vozili znanim kupcem. Tudi večino trgovinske pšenice smo že oddali. Problem pa bo 90-dnevni rok plačila pridelkov, saj računi za najem kombajnov, prevoze in drugo že prihajajo. Kmalu bo treba nabaviti tudi seme in zaščitna sredstva za novo sezono, na zasluženi denar pa bo verjetno treba čakati do zadnjega. Ne glede na to se moramo pripraviti na prihodnjo setev. Prvi pogovori so že stekli. Zaenkrat je znano, da bodo obdelovalne površine spet manjše od letošnjih, približno pol setve pa bo namenjene za semenska žita," je Janez Bergant spregovoril o problemih, ki spremljajo njihovo dejavnost. Pri krompirju, tega so posadili na 115 hektarih, bo letos pridelek slabši od lanskega, a še vseeno dober. Zelo slabo kaže s koruzo in tudi s sladkorno peso. Ker obenem primanjkuje trave na pašnikih, morajo že sedaj dodatno krmiti živino. Čeprav je poljedelstvo dejavnost, ki zaenkrat še daje dobre poslovne rezultate, pa ostanki dohodka tudi pri tem vse bolj pičli zaradi vplivov narave na letino in okoliščin na trgu pri prodaji pridelka. Tako tudi za pomoč živinoreji, ki se ji godi še slabše zaradi nizkih odkupnih cen mleka, ostaja le malo denarja. • Stojan Saje Naj še kdo reče, da so drva predraga! Ko so v nedeljo na kmečkem prazniku domačini prikazali, kako so nekdaj pripravljali drva in kako jih danes, je Franci Lombar po vsem delu pribil: "Naj mi še kdo reče, da so drva s Storžiča predraga!" Bašelj - In med obiskovalci ni bilo nikogar, ki bi tej ugotovitvi oporekal, marsikdo se je le ozrl na strmo pobočje Storžiča in Kališča, odkoder domačini spravljajo bukve v dolino, jih nato žagajo in cepijo... Med pokrovitelji kmečkega praznika v Bašlju je bil tudi , Gorenjski glas, ki je dvakrat objavil kupon z nagradnim vprašanjem. Na prireditvi so med prispelimi dopisnicami izžrebali dve. Darilo, ki ga prispeva turistično društvo Bašelj, bosta prejeli Albina Kosmač, Cesta revolucije 8, Jesenice, in Breda Osterman, Cesta na Klanec 19a, Kranj. vitlo," je ob tem ugotavljal Franci Lombar, ki je tudi komentiral kmečka dela. Domačini so poleg "drvarije" prikazali še nekatera druga dela. Tomaj-narjev Janez je pletel čajne in koše, Janez Roblek in Franci Kepic sta na "deri" kmečkega Takole so nekdaj prežagovali debla. Turistično društvo Bašelj je v nedeljo priredilo v športno turističnem parku Belica že šestnajsti Kmečki praznik pod Storžičem. Lepo vreme je po oceni predsednika društva Jožeta Robleka privabilo na prireditev okrog 2.000 obiskovalcev, ki so si lahko ogledali nekatera kmečka opravila in običaje. Letos so dali poudarek "drvariji", pri tem pa so prikazali razliko med preteklim in sodobnim načinom. Peter Naglic in Franci Cvek sta bukev žagala in cepila ročno - z žago "na poteg", s sekirami in drugimi pripomočki, trojka Slavko, Rok in Srečo Roblek ter Joža Cuderman je to naredila z motorno žago, traktorskim cepilcem, žago cirku-larko in s "transporterjem", ki so ga Šišenkovi naredili sami in po katerem polena lepo "potujejo" v traktorsko prikolico. "Drvarija je spet postala zanimiva, odkar je poskočila cena kurilnemu olju. Nekdaj so les po spravljali, "lifrali", v dolino po drčah, zdaj to ni več mogoče, ker na kmetih ni več toliko delovne sile. Danes je les nekaj vreden le, če lahko prideš do njega po gozdni poti ali vsaj z Franci Lombar Boža Marenča pri krtačenju volne. voza ročno ostrigla ovco, Boža Marenče je iz ovčje volne spred-la niti, Kati Kepic in Milk* Rakovec sta iz volne pletli noga-vice, Majda in Tone Roblek sta se ukvarjala z zeliščarstvorn. Andrej Galun s čevljarstvom -m še kaj. Bašeljske gospodinje so pripravile masovnek, skuto s klobaso, kislo mleko z žganci m domač kruh, obiskovalci so lahko tudi kegljali, ugibali, koliko tehta jarec, poskušali srečo na srečelovu, tekmovali v metanj0 na koš, prisluhnili Gašperjem. Rajskim gamsom iz Bašlja, P^v' cem izpod Sv. Lovrenca, šalj>v' cu Marjanu Nagliču in lajnarp Zdravku Debeljaku, zvedeli P*j so tudi, kakšna je razlika me? mestno in kmečko "deklino • Ja, kmečka ima v popku klopa-mestna pa "ringl"! • C.Z. Na radgonskem kmetijsko živilskem sejmu Nastajajo velike kmetije, a hkrati tudi revščina Medtem ko po eni strani nastajajo kmetije, ki lahko tekmujejo s tistimi v Evropi, se na drugi strani na podeželju počasi ponovno obnavlja revščina, je ob odprtju sejma dejal predsednik državnega zbora Borut Pahor in ob tem poudaril, da rešitve za kmetijstvo presegajo zgolj vprašanje cen kmetijskih pridelkov. Gornja Radgona - Na sejmu, ki ni le največji v Sloveniji, ampak tudi eden največjih in najuglednejših v srednji in jugovzhodni Evropi, več kot 1.400 razstavljavcev iz 24 držav predstavlja ponudbo kmetijskih strojev, opreme, orodja, reprodukcijskega materiala, živil in drugega kmetijsko živilskega "blaga". Prireditelji so letošnji sejem poimenovali kot "sejem za novo letino", pri razstavah konj, koz, perutnine, kuncev in malih živali so dali poudarek sonaravnemu kmetovanju, ocenili so 1600 vzorcev mleka, mesa, mlečnih in mesnih izdelkov ter vina in kmetijske mehanizacije in pripravili okrog petdeset posvetovanj, predavanj in pogovorov. Kot je ob odprtju sejma dejal varstva okolja in socialne stabil- predsednik državnega zbora Borut Pahor, je bolj kot število razstavljavcev in obiskovalcev pomembna vloga sejma pri spodbujanja napredka in konkurenčnosti v kmetijsko živilski dejavnosti. Pomen kmetijstva se spreminja: gospodarsko je vedno manj pomembna dejavnost, krepijo pa se druge vloge, zagotavljanje poseljenosti ter ohranjanje kulturne krajine, nosti. "Menim, da te vloge ne znamo dovolj ceniti in da jo je potrebno na novo opredeliti," je dejal Borut Pahor in poudaril, da slovensko kmetijstvo pesti strukturna kriza. Naravne razmere so neugodne, dohodki kmetov praviloma zaostajajo za povprečnimi dohodki v gospodarstvu, povečujejo pa se tudi razlike med uspešnostjo kmetov. Medtem ko po eni strani nastajajo kmetije, ki lahko tekmujejo s tistimi v Evropi, se na Denar za pomoč po suši vendarle bo Vlada RS je na petkovi dopisni seji namenila 1,6 milijarde tolarjev za odpravo posledic suše v lanskem letu. Ejubljana, 28. avgusta - Seznanila seje tudi z informacijo Kmetijske Svetovalne službe o razmerah v kmetijski pridelavi in posledicah letošnje suše. Sprejela je uredbo o neposrednih plačilih za rejo živali 'n plemenskih živali ter dopolnila uredbo o ureditvi trga z žiti. Iz Ministrstva za okolje in ska. Že junija je bilo čutiti po-prostor so sporočili, da je vlada manjkanje vlage za rast rastlin v RS 24. avgusta 2001 na podlagi zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s tQčo, plazenja tal in služenja morja v letu 2000 iz neangažiranih sredstev proračunske rezerve namenila 1,6 milijarde SIT za odpravo posledic suše. Državno komisijo za sanacije je zadolžila, da pri pripravi predloga P/ograma četrte akontativne delitve sredstev pomoči prednostno upošteva občine, ki jih je na Podlagi meteoroloških podatkov Agencije RS za okolje naj-Prizadela suša tudi letos, "enem je komisijo zadolžila, a določi nosilce postopkov, na-ocenjevanja in verifikacije škode po letošnji suši ter posredne končno poročilo o škodi n^jkasneje do 30. oktobra 2001. Vlada se je seznanila tudi z in Pomurju in Beli krajini. Zaradi nadaljevanja vročega in suhega vremena se stanje v kmetijski pridelavi še poslabšuje, škoda je je iz dneva v dan večja. V Pomurju je suša najbolj prizadela koruzo, kjer je ocenjena škoda na večjem delu površin od 50 do 80 odstotkov, na manjšem delu površin pa tudi od 80 do 100 %. Enako velja za sladkorno peso, oljne buče in travne površine. V Podravju so na istih poljščinah in travi škode enake kot v Pomurju, odvisne pa so tudi od vrste tal. Na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini so najbolj prizadete površine s koruzo (45 do 75 odstotkov). Na krompirju je škode od 40 do 50 odstotkov, na travinju od 30 do 70 odstotkov, v trajnih nasadih pa 50 odstotkov; posledice formacijo Kmetijske svetovalne bodo v nasadih še naslednja službe o razmerah v kmetijski Pridelavi in posledicah suše do 22. avgusta letos, so zapisali v 0rjvestilu za javnost v Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo 'n Prehrano. Osnovna ugotovi-?vJe, da je letošnja suša zajela lfse območje Slovenije kot lan- leta. Na Primorskem je največ škode na koruzi in travinju, prizadete pa so tudi vrtnine in mladi sadovnjaki ter vinogradi na slabših tleh. Na Gorenjskem je največ škode na koruzi, travnikih, vrtninah in strniščnih dosevkih; na slednjih je bil vznik slab ali ga sploh ni bilo. Na Celjskem so prizadeta območja s travinjem (do 40 odstotkov), koruzo (do 50 odstotkov) in sladkorno peso. V osrednji Sloveniji je prizadeta koruza (do 45 odstotkov), krompir in travinje (do 30 odstotkov) in zelenjava ter strniščni dosevki (do 90 odstotkov). V vinogradih so najbolj prizadeti mladi nasadi. V sadjarstvu je razredčen pridelek zaradi pozebe in toče prizadela še suša; plodovi prisilno zorijo in odpadajo. Vlada je sprejela Uredbo o neposrednih plačilih za rejo živali in plemenskih živali ter podporah za pospeševanje prodaje kmetijskih pridelkov oziroma živil za leto 2001. Namen te uredbe je določitev ukrepov kmetijske politike neposrednih plačil, ki niso bili zajeti v že sprejetih uredbah tržnih ureditev za pomembnejše kmetijske proizvode, pa postopkov za njihovo financiranje. Sprejela je tudi Uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi trga z žiti. Novela določa Zavod RS za blagovne rezerve kot izvajalca intervencijskega nakupa; le-ta bo v soglasju z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja določil intervencijska skladišča. • S. S. BIOMASA Rok Suhodolnik s.p. Logarska dolina 25, 3335 Solčava tel.:-03 838 40 86, fax: 03 838 40 87, gsm: 041 383 383 e-mail: biomasa@siol.net, http://www.biomasa-rs.si TOPLINA ŽIVUEtMA Generalni uvoznik za: FROLING v. * Kotli za leseni odpad (oblovina, žagovina, sekanci, polena, peleti) * Oprema za daljinsko ogrevanje * Izdelava in prodaja lesenih sekancev * Sekalniki drugi strani na podeželju počasi ponovno obnavlja revščina. Rešitev za kmetijstvo je v mno-gočem v regionalnem razvoju in razvoju podeželja, v rešitvah torej, ki presegajo zgolj vprašanje cen kmetijskih pridelkov. Slovensko kmetijstvo bo verjetno delilo usodo drugih držav, kandidatk za članstvo v Evropski uniji, zato v prehodnem obdobju pogajanj bržkone ne bo deležno vseh podpor, čeprav bi bili za to opravičeni razlogi. "Toda prav zaradi nakopičenih težav in strukturne krize kmetijstva rte smemo pustiti na cedilu. Čas in razmere zahtevajo rešitve, ki bodo omogočile preživetje slovenskih kmetov in njihovo prilagoditev na ostre ekonomske razmere," je dejal predsednik državnega zbora Borut Pahor in poudaril, daje hiter in učinkovit odziv oblasti, sodelovanje vlade in parlamenta pri reševanju posledic letošnje suše bistvenega pomena za zmanjša- nje kratkoročne in dolgoročne škode v kmetijstvu. Čas za solidarnost "Občutek, da je nekdo močnejši kot človek in poleg tega nepredvidljiv, je vsem, ki se ukvarjamo s kmetijstvom, dobro znan. Le malokdo med njimi je, ki še ni doživel trenutkov, ko nekajmesečni trud izginja pod zrni toče, ko obetaven pridelek uniči pozeba ali ga povsem zaduši suša, ki smo ji v zadnjih tednih priča v Sloveniji," je dejal minister za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But in ob tem predlagal, da naj bi 1,8 milijarde tolarjev denarja, kolikor bi jih še potrebovali za plačilo obveznosti iz lanske suše, lahko solidarno zagotovili s prerazporeditvijo denarja iz vseh vladnih resor-jev, saj skrb za slovensko podeželje in ljudi na teh območjih ni zgolj v pristojnosti enega ali dveh ministrstev, ampak celotne vlade. Ko je minister govoril o pripravah na vključitev v Evropsko unijo, je dejal, da Slovenija v pogajanjih pričakuje, da bo s prevzemom celotnega pravnega reda na področju kmetijstva deležna vseh pravic kot sedanje članice in tudi denarja iz evropskega kmetijskega sklada. Kmetijski proračun za naslednji dve leti upošteva proračunske omejitve in gospodarske možnosti, poudarek pa daje usposobitvi živilsko predelovalne industrije za konkurenco na mednarodnem trgu, ohranitvi enakomerne poseljenosti podeželja in skladnemu regionalnemu razvoju podeželja. Slovenija potrebuje svoje podeželje in nepopravljiva škoda bi bila, če bi ga začeli ceniti šele takrat, ko bi ga že izgubili, je dejal mag. But. • C. Zaplotnik Brez razstave goved, ovc in prašičev V Pomurskem sejmu so se tudi letos pripravljali na razstavo goved, ovc in prašičev, vendar jo bodo tokrat obiskovalci zaman iskali. Ne zaradi sejma ali kake bolezni, ampak zato, ker so se rejci odločili, da na tak način opozorijo na ravnanje države, ki v letošnjem proračunu ni zagotovila denarja za najpomembnejši del selekcijskega programa. Vlada je šele dan pred odprtjem sejma sprejela uredbo, s katero je zagotovila denar, potem pa priprava razstave iz tehničnih razlogov že ni bila več mogoča. TURISTIČNA KMETIJA SENEKOVIČ Naj ne govori o lepotah Slovenije, kdor še ni videl Slovenskih goric, tako potrjuje lepoto zelenih gričev vsak, ki ga tod pripelje pot. Družina Senekovič vas vabi v osrčje teh slovenjegoriških gričev, kjer boste v neokrnjeni naravi našli mir in sprostitev. Njihova kmetija je sicer odmaknjena od glavne ceste, ki povezuje Maribor in G. Radgono, vendar vas številni smerokazi napotijo naravnost k njim. Turizem na kmetiji Senekovičevih lahko sprejme večje organizirane skupine izletnikov, na voljo imajo tudi 4 sobe, kar Trstenik 20, Benedikt pomeni, da lahko zlasti družine preživijo prosti čas na podeželju. Gostje imajo možnost tudi aktivne rekreacije, obiščejo lahko bližnje naravne znamenitosti ter doživljajo življenje v vaškem okolju. Njihova kuhinja na daleč slovi po dobrih domačih babičinih receptih, kar potrjuje tudi to, da je gospodinja, gospa Marija, dobitnica mnogih priznanj za dobro peko kruha. Seveda pa na njihovem jedilniku ne manjka dobrih domačih gibanic, ki kar nekako zadišijo tudi vam, kajne? Vreček AGRO d.o.o. Mirka Vadnova 22, 4000 Kranj Tel.: 04/204-22-24, 204-14-79 Fax: 04/204-14-82 Centrifugalne črpalke za namakanje od 400 do 1600 l/min. Škropilnice 200, 300, 400 in 600 litrov Specializirana trgovina za lokostrelstvo, tel.: 04/20 41 335 E3EASTON ES Vrtovkasta brana je priključek za motorne kose z ravno osjo. Namenjena je rahljanju zemlje in mehanskemu zatiranju plevela; z enim, dvema ali tremi jeklenimi noži. nw w t HaUIPMCNJ Črpalke škropljenje 25, 65, 100 litrov pretoka. Kombinirane pe DtotinkA ureja: Vilma Stanovnik_ V soboto pozno zvečer se je končal blejski uvod v novo hokejsko sezono JUBILEJNI POKAL EKIPI CSKA Deseti blejski poletni turnir se je končal z obračunom med ekipama Acroni Jesenic in moskovskim CSKA, slovilo rusko moštvo pa je po zmagi 3:1 postalo šesti zmagovalec tega turnirja - Jutri na Bledu še poslovilna tekma CSKA proti selekciji Gorenjske. Bled, 28. avgusta - Kar enajst tekem so si imeli prejšnji teden v ledeni dvorani na Bledu priložnost ogledati ljubitelji hokeja. Na jubilejni 10. poletni hokejski ligi je namreč nastopilo šest ekipi, poleg štirih slovenskih: Olimpije, Acroni Jesenic, Slavije M Optime in Bleda, pa sta mednarodni ton turnirju pripisali moštvi zagrebškega Medveščaka in moskovske ekipe CSKA. Po torkovih in sredinih tek- Bled brez točke. V B skupini je mah je bilo že moč sklepati, kdo so favoriti turnirja. V prvi vrsti je bila to seveda ruska ekipa CSKA, takoj za njo slovenski podprvaki in prvaki: Acroni Jesenice in Olimpija. Toda le malo je manjkalo, da za presenečenje ne bi poskrbela ekipa Slavije M Optime, ki je z najboljšimi izgubila z minimalno razliko. Tako je v četrtek Slavija z ekipo CSKA igrala 2:1 (1:0, 0:1, 1:0), ekipa Acroni Jesenic je v petek Založane premagala šele v zadnjem delu 3:2 (0:0, 2:0, 3:0), v boju za tretje mesto pa so bili nato igralci Slavije trd nasprotnik tudi za Olimpijo, ki je na koncu vendarle slavila 6:5 (1:1, 2:2, 3:2). Kar nekaj dela so imeli v četrtek zvečer Jeseničani tudi z ekipo Bleda, ki so jo okrepili ruski igralci, na koncu Pa so le zmagali 2:5 (1:2, 1:1, 0:2). Tako je prvo ifiesto v A skupini osvojila ekipa Acroni Jesenic s 4 točkami, druga je bila ekipa Olimpije z 2 točkama in tretji prvo mesto osvojila ekipa CSKA s 4 točkami, druga je bila Slavija M Optima z 2 točkama, tretji pa Medveščak, brez točke. Olimpija je v petek 2:3 (0:0, 1:2, 1:1) izgubila z ekipo CSKA, Jeseničani pa so za gol ugnali Slavijo M Optimo. Sledili so sobotni obračuni. Potem ko je Olimpija komajda premagala Slavijo, je več kot tisoč gledalcev na Bledu pričakovalo zanimiv obračun za zmago na turnirju med Acroni Jesenicami in ekipo CSKA. Čeprav so Rusi povedli že v 2. minuti, se Gorenjci niso dali in dobro minuto pred koncem 1. tretjine je Borut Vukčevič izenačil na 1:1. Sloviti gostje z Rusije pa so tempo drsanja stopnjevali in v 2.tretjini povedali na 1:2, na koncu pa zmagali 1:3. Kljub temu so gledalci obe moštvi nagradili z močnim aplavzom, saj so za slovo od turnirja videli lepo hokejsko predstavo. "Turnir je izpolnil moja pričakova- Jeseničaniso v zadnji tekmi blejskega turnirja proti ekipi CSKA pokazali lepo igro in napovedali dobro sezono. Reprezentanca danes začenja skupne priprave v Mariboru, jutri, v sredo oh 19.30 uri pa bo na Bledu poslovilna tekma ekipe CSKA proti gorenjski reprezentanci. Jeseničani se bodo na domači 'edeni ploskvi prvič letos predstavili v četrtek, ko bodo odigrali Prijateljsko tekmo proti ekipi Medveščaka. Srečanje se bo začelo °b 19. uri, vstopnine na tekmo pa ne bo! MINI GOtF Žal se je na petkovi tekmi proti Slaviji M Optimi poškodoval Toni Tišler. Toni je nato v soboto vendarle začel igrati proti CSKA-ju, vendar je po prvi tretjini zapustil igrišče. Gre za poškodbo prepone, ki pa naj ne bi bila hujša. Toni Tišler je bil na turnirju izbran tudi za najboljšega napadalca. nja, prav tako pa so bili s potekom zadovoljni tudi fantje, ki so bili na koncu nagrajeni res z lepo tekmo proti ekipi CSKA. Na njej so sicer malce zaostali s tehniko, z drsanjem, vendar pa je ta zaostanek pač minimalen, kar kaže tudi rezultat. Vendar pa so igralci svoje dolžnosti izpolnili in jaz sem zadovoljen," je po koncu turnirja povedal trener Acroni Jesenic Pavle Kavčič. , "Po mojem osebnem prepričanju je bila letošnja zasedba ekip na turnirju najboljša, kar smo jih imeli doslej, turnir pa je tudi sicer lepo uspel. Rezultati med štirimi najboljšimi moštvi, rusko ekipo CSKA in našimi tremi ekipami so bili izredno tesni, kar dokazuje, daje slovenski hokej napredoval in da smo zasluženo v A skupini," Ž je ob koncu turnirja povedal predsednik Hokejskega kluba Bled Janko Popovič in priznal: "Še vedno je jeseniška publika tista, ki polni dvorano, predvsem takrat, ko gre za vrhunski hokej ali derbi med Olimpijo in Acroni Jesenicami. Zato bomo morali v blejskem klubu narediti še veliko, da bo v večjem številu v dvorano prihajala tudi domača, blejska publika. Tudi sicer ostala slovenska moštva nimajo navijačev, ki bi prihajala na druga tekmovališča." Kljub skrbem pa se na Bledu te dni veselijo začetka prenove Marcel Rodman se je tokrat na Bledu predstavil v jeseniškem dresu, že danes pa letošnji izbranec ekipe Boston Bruinsov v NHL potuje v Ameriko. ledene dvorane, kar bo veliko pomenilo za domače moštvo, pa tudi za druge ekipe, ki so tarnale nad pogoji (garderobe, soba za prvo pomoč...) v dvorani. Končni vrstni red na turnirju: 1. CSKA, 2. Acroni Jesenice, 3. Olimpija, 4. Slavija M Optima, 5. Medveščak (v tekmi za peto mesto je 4:2 premagal Bled) in 6. Bled. • V. Stanovnik, Foto: T. Doki NA BLEDU SO SE VESELILI SOSEDJE Bled, 28. avgusta - Poletne počitnice niso ovirale igralk in igral- ey mini golfa, ki so odigrali že 9. krogov lige v klasičnem malem |0'fu za pokal Slovenije 2001 in 8 handicap turnirjev. V pokalu 'ovenije trenutno med moškimi vodi Danilo Pavšič pred Mat-\tm Sopotnikom in Mitjo Reinhartom, med ženskami pa Maja d.ukotič pred Mojco Balek Šmid in Majdo Sopotnik. Med mla-j 'nci je najboljši Matevž Vukotič, med klubi pa Pizzerija Matjaž • Na handicap turnirjih je v vodstvu predsednik Mini kluba Bled Ser8ejUčakar. reJšnjo sredo pa je bil ob svoji 37-letnici Mini golf klub Bled or-p nizator tradicionalnega tekmovanja v klasičnem malem golfu. ^ ^najboljših Slovencev so nastopili tudi gostje iz avstrijske °roške in po izenačenem boju osvojili ekipno zmago. ^ samično je med moškimi zmagal Helge Geier (Celovec), pred {j ^Jažem Sopotnikom (Bled), med damami je pa je bila naj-Osa Siegelinde Geier (Celovec) pred klubsko prijateljico Dag-Ž*r Gietz. Med mladinci je zmagal Ažbe Mejavšek (Bled), j ^slednja večja mednarodna prireditev na blejskem mini golf »nsču bo 22. in 23. septembra, ko bo na sporedu odprto prven-0 Slovenije v klasičnem malem golfu. • G. Lavrenčak Medobčinske športne igre ja^r*0^3 Lolia' 28- avgusta - Športna zveza in Zavod za šport Škof-šn a oosta tudi letos pripravila tradicionalne medobčinske j °rtne igre občin Žiri, Železniki, Gorenja vas - Poljane in Škof-tia •°'Ca' Tekmovanja na prostem (kolesarjenje, tek, tenis, bali-s] "je, plavanje) bodo potekala od 15.9. do 13.10., tem pa bodo terr tekmovanja v ostalih športnih panogah. Za kolesarjenje, tal 'S'.te^ m Da'manJe se Je treDa prijaviti do 10. septembra, za os-c,^ športe pa do 1. oktobra. Prijave in informacije po telefonu 15 70 71. . V.S. ROLKANJE TEKAČI NA ROLKAH V TRŽIČU Tržič, 28. avgusta - Prva septembrska sobota je že po tradiciji namenjena mednarodnemu tekmovanju na tekaških rolkah, ki bo letos v Tržiču že devetič. Največja tržiška Športna prireditev, ki bo popestrila dogajanja ob tradicionalni Šuštarski nedelji, je vedno znova pravi užitek za tekmovalce, pa tudi številne gledalce, ki se zberejo ob progi med tovarno Peko v Tržiču in Lomom. Tako bo prvi start sobotnega tekmovanja ob 9.30 uri, na 4,5 kilometra dolgi progi pa se bodo najprej pomerili mlajši in starejši dečki ter deklice. Uro za najmlajšimi bodo s tekmovanjem na 6,5-kilometrski progi začeli mlajši mladinci in vse ostale ženske kategorije. Zadnji start za tekmo na najdaljši, 8,5-kilometrski progi, bo ob 11.30 uri, pomerili pa se bodo starejši mladinci, juniorji, člani in veterani. Tekmovanje bo od 12. ure naprej sledila zabava, tudi letos pa bo v Lomu pod Storžičem organizirano tekmovanje na rolkah za člane častnega odbora prireditve (vodi ga minister za pravosodje Ivan Bizjak) in predstavnike pokroviteljev. Med 14. in 15. uro bo pred domom krajanov v Lomu razglasitev rezultatov. Organizatorji tekmovanja, Turistično društvo Tržič, PD Strelica in ŠD Lom skupaj z organizacijskim odborom sprejemajo prijave za tekmovanje še do tega četrtka, 30. avgusta, po telefonu 59 61 354 ali faxu 59 24 731, kjer dobite tudi dodatne informacije. • V.S. KEGLJANJE TUDI LETOS OBČINSKA LIGA Kranj, 28. avgusta - V prostorih KK Triglav na sejmišču v Kran ju bo danes, 28. avgusta, z začetkom ob 17. uri, sestanek pred začetkom letošnje kranjske občinske kegljaške lige. Na sestanku bodo govorili o razporedu tekmovanja in sprejeli nova pravila. Letos bo namreč v ligi nastopalo 14 ekip. • J.M. TRIATLON ZUPANČIČ PETIČ NAJBOLJŠI Ribčev Laz, 28. avgusta - Marjan Zupančič iz Posavca pri Radovljici in Ljubljančanka Nataša Nakrst sta zmagovalca letošnjega triatlona Jeklenih Bohinj 2001. Šestnajsta ponovitev najbolj odmevne vsakoletne športne prireditve od Bohinja do Triglava, kljub tehničnim spremembam, ni niti malo okrnila udeležbe. Kljub temu da so morali cestna kolesa na tradicionalni trasi po zgornji bohinjski dolini do Mrzlega studenca in Rudnega polja, zamenjati za gorska po vaških kolovozih in makadamski cesti na Uskovnico pod Konj-ščico, seje prirediteljem TK Bohinj javilo kar 121 jeklenih, ter še 21 tričlanskih štafet, ki so si zahtevno traso veslanja po Bohinjskem jezeru (8 km), kolesarske trase (16 km) in gorskega teka (8 km) podelili na tretjino. Štafeta z najhitrejšim kajakašem Jernejem Korenjakom, kolesarjem Gorazdom Podrekarjem in tekačem Markom Šubicem je tudi najhitreje zmogla pot do cilja v času 2,18:43. Sledila sta popolni gorenjski trojki, drugouvršče-na (Martin Grašič, Lenart Noč, Boštjan Potočnik, 2,22:27) in tretje Alpina (Niko Svoljšak, Janez Bogataj, Lojze Oblak, 2,26:55). "Nisem še tako obnemogel, da ne zmorem sam," se je na novost štafete odzval eden od nepogrešljivih udeležencev Jeklenih Milan Kirn. Po tej "prvini" je prednjačil 65-letni Franc Horvat iz Mošenj pri Radovljici. Vsekakor pa je vse zasenčil Marjan Zupančič. V času 2,31:47 je sam zmogel najtežjo vzdržljivostno preizkušnjo vsestranskih športnikov pri nas in se s peto zmago postavil ob bok Lojzetu Oblaku (zmagal je prvih pet ponovitev, ko so enkrat nadaljevali do Kredarice) in tokrat odsotnemu Jožetu Roglju. "Do Studorskega prevala (1900 m) niti nisem dobro vedel, če zares vodim. In sem bil zato kar malce prehiter. Malce nesiguren sem pogledoval nazaj na gorskem kolesu. Bal sem se, da bi me Bojan Kos ujel prekmalu. Proga je težja, ne dovoljuje taktiziranja. Čeprav sem dejal, da hočem zmagati petič in potem vzamem premor, bom naskako-val še šestič. Za zalogo. Rogelj še vedno lahko pride in zmaga," se je smejalo Zupančiču. Moravčan Bojan Kos je sicer do druge menjave nadoknadil šest minut zaostanka v kajaku, vendar v gorskem teku ni bil dorasel Zupančiču. Najhitrejši domačin Robi Mikelj iz Fužine se je še četrtič zapored moral sprijazniti s četrtim mestom. Tokrat ga je dober kilometer pred ciljem prehitel Zvone Zore izpod Šmarne gore. Na peto mesto se je povzpel Maks Pogačar iz Žirovnice, pedagog, "Valvasorja" pod Stolom, šesto bivši kajakaš in sedanji gorski kolesar Srečko Križnic, sedmo Metod Močnik. Sledila pa sta vaščana najbolj vzdržljive vasi na Gorenjskem Godešiča Marko Bečan in Uroš Bertoncelj. Najhitrejši po kajakaškem in kolesarskem delu, pri čebelnjaku pod Konjščico je imel že slabi dve minuti prednosti pred Križničem, in tri pred Kosom in Zupančičem, Tine Zupan je zmogel do 11. mesta. Nataši Nakrst, 37. v absolutni razvrstitvi, je to že sedmi naslov najbolj "Jeklene" Slovenke pod Triglavom: "Vzdušje je enkratno, specifična tekma. Sprememba z gorskim kolesom je osvežitev za dušo, čeprav je zame, ki se z gorskim kolesom vozim le turistično, težje. A tako je triatlon Jeklenih še bolj strupen, še bolj krvav." Izidi, moški abs. solo: 1. Zupančič (KGT Papež) 2,31:47, 2. Kos (Novice Extreme) +5:59, 3. Zore (Šmarnogorska naveza) + 6:18, 4. Mikelj /(Bohinj -Mihove) + 6:37, 5. Pogačar (Zavtršni-ca) + 9:23, 6. Križnic (Bišport) + 10:11. 7. Močnik (Calcit) + 12:16, 8. Bečan + 13:41, 9. Bertoncelj (oba Kondor Godešič)+ 13:46, 10. Kračun (Kovinotehna) + 16:37, ženske: 1. Nakrst (K 2 sport) 3,06:31. 2 Anželj (Ajex) + 37:53, 3. Draksler (Svizci) + 1,22:26, štafete M: 1. Korenjak, Podrckar, Šubic 2,18:43, 2. Grašič, Noč, Potočnik + 3:44, 3. Alpina - Svoljšak, Bogataj, Oblak + 8:13, štafeta ž: 1. Jeklenke - Podboj, Skok, Baškovič 4,08:40; po kategorijah: M9 - Lenaršić (Brdo), M8 - Medvešček (Bohinj). M/ - Hafner F. (Šk. Loka) 2,54:12, M 6 - Škoflek (Litostroj) - 2,53:23, M5 - Pogačar, M4 - Grašič A. (Telekom) 2,53,42, M3 - Zupančič, M2 - Kos, M1 - Kračun. • M. M., foto: T. Doki Marjan Zupančič, petič zmagovalec triatlona Jeklenih. ATLETIKA LAH ŠESTI MED "KENGURUJI" Falls Creek, 28. avgusta - Jeseničan Gaber Lah je s 6. mestom na "11. Kangaroo Hopet" - Kengurujskem maratonu v Falls Creekiu v Avstraliji odprl pravo smučarsko sezono 01/02. Razmere na prvem iz niza trinajstih maratonov iz serije World-lopet, na katerem je teklo 1100 tekačev iz 11 držav, tudi deseterica slovenskih veteranov, so bile podobne tistim na odprtem prvenstvu Avstralije, kjer je bil Lah prav tako šesti. "Orkanski veter je komaj dovoljeval dihanje. Poleg tega so se razmere spreminjale iz kilometra v kilometer. A zame je bilo to nemara celo bolje. Dobro sem prestal nore razmere," je najboljšo slovensko uvrstitev na maratonih VVorldlopet komentiral Lah. Zmagal je, tako kot lani, domačin Ben Derrick. • M.M. IZ PODBRDA NA ČRNO PRST Podbrdo, 28. avgusta - Planinsko društvo. Krajevna skupnost in Turistično društvo Podbrdo bodo skupaj z G RS postajo Tolmin to soboto, 1. septembra, organizatorji 8. gorskega teka i/. Podbrda na Črno prst. Proga je dolga 6 kilometrov, z višinsko razliko 1320 metrov in je stalno v vzponu. Tokrat bodo tekmovalci in tekmovalke razdeljeni v osem kategorij, v dveh dodatnih kategorijah (do in nad 40 let) pa se bodo pomerili tudi gorski reševalci. Prijave bodo sprejemali na dan teka do 8. ure na startu, start pa bo ob 9. uri na odcepu ceste za vas Trtnik. Dodatne informacije dobite pri Marku Drakskoblerju (05 380 80 80) ali Ivanu Čuferju (05 388 33 30). • V.S. MNENJA, PODLISTEK GORENJSKI GLAS • 16. STRAN !' ■ ww — «r — m_j Torek 2g aygusta 2001 Koalicija zmešnjav Branko Grims, Sv » JH državni svetnik V glavnem protiprometno Andrej Kokot, zunanji sodelavec Georges Clemenceau se je s kolegom peljal na konferenco o zunanji politiki, ko je ta dejal: "Diplomacija ni nič drugega kot veliko toplega zraka." Clemenceau se je strinjal: "To je res, vendar je topel zrak tudi v avtomobilskih zračnicah in poglejte, kako lepo se zato peljeva." Medijska kampanja, katere akterji niti ne skrivajo več želje, da bi Slovence odvrnili od zvezo NATO, se stopnjuje. Hkrati s tem se povečujejo tudi nasprotja znotraj vladne koalicije. Na način, ki da misliti. Nasprotja znotraj političnih strank, ki so "skupčka-le" sedanjo vlado, so večja, kot pa so nasprotja med samimi strankami. Razlog je očiten: stranke vladajoče koalicije so v glavnem politični hibridi, zasnovani v sedanji obliki zato, da bi zameglile svoje (skupno) politično bistvo, ki ga nekateri analitiki zaradi načina funkcioniranja imenujejo kar "paradržava". Zato so na mnogih mestih ljudje, ki so po mnenju strategov slovenske tranzicije za tujo javnost bolj sprejemljivi. Ko pa ti ljudje začno delovati skladno z uradno razglašenimi cilji vlade, začne vse skupaj funkcionirati kot koalicija zmešnjav. Znajdejo se namreč v nasprotju z zamolčanimi, a bistvenimi cilji nosilcev realne politične moči. Priznanje dr. Dimitrija Rupla o tem, da na sončni strani Alp obstaja organizirano politično delovanje, uperjeno proti včlanitvi Slovenije v zvezo NATO, je povzročila politično hajko prve vrste. Navidez paradoksalno so zlasti Mladina in dnevni časopisi, znani kot "neuradna uradna " glasila LDS, z vso silo udarili po zunanjem ministrstvu. V resnici so s tem le potrdili dejstvo, da je LDS s hadezejevskim sindromom okužen konglomerat zelo različnih ljudi z nasprotujočimi interesi, ki jih skupaj drži le denar davkoplačevalcev. Namigi, da gre pri tej izjavi za akcijo dr. Rupla, ki bi se rad vključil v tekmo za predsedniški stolček, morda niti niso brez osnove. Znano je, da ima dr. Rupel velike politične ambicije, zaradi česar njegovo vlogo v slovenski politiki ni mogoče ocenjevati enoznačno (razcep SDZ in razpad Demos-a sla že taka primera). Toda ne glede na vse to je tokrat zadel 'zebljico na glavico" in dimenzije izjave prvega moža slovenske diploma-? cije so za ta politični prostor (ki praviloma ceni in nagrajuje povprečnost, vodljivost in nesposobnost) vsaj nenavadne. Za politično analizo je bistven tudi podatek, da seje to pot dr. Rupel znašel na povsem nasprotnem bregu z g. Kučanom, ki pooseblja bistvo slovenske realne oblasti in po prepričanju mnogih velja za neformalnega šefa "paradrža-ve". Dolga leta je dr. Rupel namreč veljal za Kučanovega človeka in tako tudi funkcioniral. Znana so njegova prizadevanja iz časa, ko je bil veleposlanik v ZDA, da bi g. Kučanu široko odprl vrata Bele hiše. Ker Američani ne trpijo za amnezijo in dobro vedo, kdo in kaj je kdo nekoč bil ter počel (na primer izvajanje političnih čistk na univerzi za CK ZKS in negativno stališče o zvezi NATO), je bil njegov trud zaman. Slovenska paradržava, poosebljena v članih nomenklature prejšnjega režima, bi se sodeč po namigih morda še sprijaznila z vključitvijo v Evropsko zvezo, z vključitvijo Slovenije v zvezo NATO pa se ne bo nikoli. Evropska zveza je le gospodarsko - politična združba, v kateri se lobira in trguje skoraj z vsem, vključno z deklariranimi načeli (zgodba z Beneško komisijo je poučna); zveza NATO pa od temeljnih načel ne odstopa in zahteva od svojih članic brezpogojno spoštovanje demokratičnih standardov. In prav to je očitno velik del slovenske realne oblasti zaznal kot nevarnost. Brez dvoma upravičeno. Razgradnja slovenske demo-krature (navidezne demokracije, "oplemenitene" z balkanskimi vzorci) bi pomenila za določen sloj ljudi dokončno izgubo položaja "avantgarde " ki ga jemljejo kot samoumevnega že desetletja. Pri vsej medijski kampanji proti vključitvi v zvezo NATO gre torej v resnici le za obrambo povsem osebnih interesov peščice oblastnikov oziroma povedano naravnost - privilegijev zelo majhnega števila ljudi na račun večine. Diplomacija je morda res (tudi) veliko toplega zraka, a tokrat je vrh slovenske diplomacije pomagal razgaliti bistvo problema. Za prihodnost Slovenije je čimprejšnja in predvsem dosledna uveljavitev demokratičnih standardov zveze NATO življenjskega pomena. Pa je šel. Pater Ciril z Brezij. V Avstralijo je šel služit. Za šest let. Ko sem delal zadnji intervju z njim, mi je dejal, da je navajen slovesa ob odhodu, navajen pozdravljanja ob prihodu. Že od svojega štirinajstega leta, da je od doma, je še dodal. Zdaj pa je že v Avstraliji, ln gleda drugo nebo. Pater Ciril je eden tistih redkih Slovencev, ki bo letos imel dve pomladi in dve poletji. Pomlad se je v Avstraliji komaj dobro začela. Tako mu ne bo kmalu dano, da bo žegnal šolarje ob prvem šolskem dnevu, kot bi to počel, če bi ostal na Brezjah. Prvi šolski dan. Prometna opozorila, transparenti čez cesto, trikotniki "pozor šola " ob cesti, policisti na vidnem mestu. Vsaj dva tedna, če ne tri. Jaz sem se bolj bal otrok med počitnicami. Mnogi so nepremišljeno vijugali po cestah s kolesi ali na rolerjih, zdaj bo pa mir, saj bodo po osmi zjutraj otroci redki. Pa tudi sicer je bolj prav, da v prometu pazimo čez celo leto. Ne le zdaj, ko se policisti dajo videti, tudi potem, ko se bodo poskrili nazaj za škarpe, grmovje in za ovinke. Tam čakajo na bedake, ki padajo v radarske pasti, kjer navadno spoh ni pravih nevarnosti. Prometne nesreče se dogajajo povsem drugje. Sicer pa sta neprevidna vožnja in povzročanje nesreč največkrat povezana z objestnostjo. Ali pa neumnostjo. Ne morem reči, da je bil tisti ata objesten v trenutku, ko mije po avtocesti pri Kranju pred leti pripeljal nasproti po moji strani. Prej bi rekel, da se je prav butasto zmotil. In k sreči nič ni bilo. Največkrat je res tako, zato pa si moramo nenehno vbijati v glavo možnost v obliki pregovora, da nesreča nikoli ne počiva. Slovenski strip Magna Purga pa dodaja citat gospe Nesreče.- "Mat'r s'm zmatrana." Pa bi se nesreči lažje izogibali, če bi spoštovali vsaj omejitve hitrosti. Te so predpisane samo zato, da avto lažje ustavimo takrat, kadar je to potrebno. To sem sam spoznaval na treningu varne vožnje Braneta Kuzmiča. Človek žal vse prevečkrat krepko precenjuje zmogljivosti svojih čutil, ko pa je potrebno, ne more pravočasno ustaviti. Morda bi iz prometno-varnost-nih razlogov raje na začetku šolskega leta opozarjali otroke, naj se pazijo vozil. Morda bi to bolj zaleglo od opozarjanja voznikov. Sicer pa se je minuli konec tedna hkrati z veselico Večno mladih fantov (in še kaj drugega) končal tudi festival stare glasbe v Radovljici. Ta festival se je uspešno zasidral v okolje in med ljubitelje glasbe. Po tem, kar sem videl letos, ljudje radi poslušajo takšno glasbo. Pred leti je bilo obiskovalcev malo, v glavnem le tisti zastonjkarji, zdaj pa jih je bilo veliko. Vsaj na tistih koncertih, na katerih sem bil sam. Festival Radovljica ima prijatelje. Koncerte so posneli. In bodo spet izdali CD. In verjemite mi, da je bolje izdati CD kot prijatelja. Kar koli naj že to pomeni. ommmB m tel.: (04) 23-64-970 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz ■ mI m m ■ i€ii B ■ sl^kil mm studio (01) 561 31 30 marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče PREJELI SMO 3. obletnica DLB Gorenjske 3. obletnico Društva ledvičnih bolnikov Gorenjske je 40 članov društva 19. 8. 2001 praznovalo na pikniku posestva družine Globočnik v Globokem. Prijetno druženje so spremljale športne igre in veselje ob lepih darilih, dobljenih na tomboli. Po zelo dobrem kosilu (nojev golaž, popoldne pa še ocvrti puranovi zrezki) s čudovitim kruhom, se je članica društva zahvalila predsedniku društva g. Mitji Koširju in vsem članom izvršnega odbora za uspešno realizacijo letnega programa dela, ta se odraža predsem v: - odlični organizaciji izletov, ki so namenjeni zdravstveno- rekreativni dejavnosti s kopanjem v zdraviliščih ter kulturno-poučni tematiki z ogledom zanimivosti in dejavnosti krajev, mimo katerih nas pelje pot - finančni pomoči vsem, ki letujejo na morju ali v toplicah - obeležja spominskih dni, kot so: - 20 in 18 let dializnega zdravljenja - poslovitev ob odhodu v pokoj sestre Olge - čestitke ob 80. rojstnem dnevu ge. Marije Bizjak - piknik ob obletnici ustanovitve našega društva in - prednovoletno srečanje Pri teh dejavnostih se moramo zahvaliti tudi ženam članov izvršnega odbora in sicer: ge. Jelki, ge. Marjani in ge. Anici za pomoč pri organizaciji prireditev in razumevanje za delo njihovih mož. Ob tej priložnosti je bila izražena zahvala tudi zdravstveni ekipi dializnega oddelka Splošne bolnišnice Jesenice za uspešno zdravljenje in hitre pomoči pri težavah, ki spremljajo naša zdravstvena stanja. Hvala tudi vsem članicam društva, ki so pripravile dobra drobna pecia. Praznik je polepšala tudi velika torta, ko sta prvo rezino odrezala juhilantka ga. Bizjako-va in predsednik g. Košir. Vse, kar si še lahko želimo ob tej obletnici, je, da bi društvo tako uspešno delovalo še veliko, veliko let. Erna Vauhnik, Jesenice Odgovor gospodu Kindlhoferju G. Kindlhofer, v Gorenjskem glasu 17. 8. 2001 mi očitate, da sem izrabil Vaš prispevek in se razpisal o svojem videnju vračanja gozdov. Kaj pa Vi - ki ste izrabili pismo gospe Zupanove, da ste se spravili nad Borisa Kidriča, prisotne sivolase gospode in partizane in moram Vam povedati, da prav zaradi njih in njim podobnim, kijih blatite, lahko govorimo slovensko, ne pa nemško. Pišete, da se nisem dotaknil "jedra" Vašega prispevka. Zakaj pa, saj je "jedro" Vaših prispevkov le žalitev vsega, kar ni po Vaši meri. V zadnjem stavku sem glede prečitanega protesta zapisal "da", še več..., kar pomeni, da poleg večine prebivalcev in rojakov teh vasi, med katere se prištevam tudi sam, in prisotnih na proslavi potrjujejo besedam Marje Zupan. Nadalje pišele, daje Zupanova "posilila " tudi tiste, ki se s tem pismom ne strinjajo. Kje pa so vsi "za"? Tudi sodniki na Ustavnem sodišču, ki so o tem odločali, niso bili enotni in sicer so odločali 5:4. Ja, gospod Kindlhofer, torej po "Vaše" tudi nadškof dr. Franc Rode "posiljuje", saj se niti vsi verni kristjani, kaj šele neverni, ne strinjajo z njegovimi izjavami in dejanji, pa še nisem zasledil Vašega protesta proti nadškofu, kot to počnete zoper Zupanovo. Da sem bolj obširno pisal o zgodovini oz., kaj se je dogajalo s "Pokljuškimi gozdovi", je bil vzrok, ker je predsednik SLS+SKD in minister za kmetijstvo za časnik VEČER 12. julija izjavil, da je rimskokatoliška cerkev "nesporna" lastnica teh gozdov. In prav ta nespornost je "SPORNA", kako je Cerkev prišla do te lastnine, & povzamem besede nekaterih politikov, kot tudi dr. Ivana Štuheca, teologa, ki v DRUŽINI 15. julija piše o ukradeni zemlji in če so bili ti gozdovi (po njihovem) ukradeni, potem je to 1939/40 leta storil duhovnik in vodja SLS dr. Anton Korošec in šele nato povojna komunistična ob/asi, ki Vas, g. Kindlhofer, tako moti. Tako je dr. Korošec Cerkvi podaril nekaj, kar ni bilo njegovo in prav ta Cerkev hoče to ukradeno stvar imeti. In, gospod Kindlhofer, kaj že pravita sedma in deseta božja zapoved? V zadnjem pisanju 31. 7. sem se opiral na priznana zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja in akademika prof. dr. Stojana Pretnarja, današnje pisanje pa je moje videnje in odgovori v stilu Vašega pisanja - pa brez zamere, začeli ste Vi- Štefan Langus 314 [»minuiii.il.............piiiiiiiiiii.........mili.......mi Je bil Tavčar res Tavčarjev? Zadnjič smo pisali o očetu in materi pisatelji Ivana Tavčarja. Povzeli smo njuna portreta, kakor ju je ubesedil dr. Branko Berčič. Pri opisu prvega zbudi morebiti pozornost formulacija, da "morda v začetku do svoje žene in do prvega otroka res ni bil ravno najbolj ljubezniv". Pri portretu matere se to ponovi v stavku: "Od kraja se s Kosmom nista menda najbolje razumela, kasneje pa sta složno živela." Kaj je tedaj bilo med njima narobe; če sploh kaj? Preberimo, preden sodimo, v knjigi Mladost Ivana Tavčarja (Ljubljana 1971) še opis razmer, v katerih je prišlo do njune poroke. "Enajst let zatem, ko je postal gospodar pri Kos-movih in medtem skoraj devet let prebil v vojaški suknji, se je Janez Tavčar, 31 let star, dne 18. 5. 1851 oženil z devetindvajsetletno Nežo Perko, Po-vlkovo iz Poljan št. 7. Ženin je bil tedaj še vojak 10. čete 17. rednega avstrijskega pešadijskega regimenta Prinz Hohenlohe-Langenburg', kije bil takrat nastanjen v Benetkah. Zato je za poroko moral najprej dobiti dovoljenje pristojnega vojaškega poveljstva, ki mu je bilo izstavljeno 21. 2. 1851. Potem ko je bilo 29. 4. 1851 izdano še dovoljenje poljanske srenje, se je bajtar in vojaški do-pustnik Janez Tavčar končno vendarle smel poročiti. Poročni priči sta bili nevestin brat, bajtar Mihael Perko, in ženinov samski bratranec Posavčev Janez Tavčar. Nevesta je bila doma iz premožnejše hiše in čeprav je bila pred slabimi petimi leti Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski o g 1 e d i za Gorenjski biografski leksikon imela nezakonskega otroka, ki je komaj sedem tednov star umrl (Luka, 18. 10. - 9. 12. 1846), sedaj pa je bila že v šestem mesecu nosečnosti, so ji domači branili poroko z revnim košan-cem..." Se vam ne zdi, da tu morda nekaj ne št ima? Ivan Tavčar, poznejši pisatelj, se je rodil konec avgusta 1851. Torej je moral biti spočet konec nor vembra 1850. Ali pa malo pozneje, če ni bil povsem donošen? Kje je bil v času njegovega spočetja oče, Kosmov Janez? Je bil kot "vojaški dopust-nik"v Poljanah nad Skof-jo Loko ali kot vojak v Benetkah? To je ključno vprašanje. Denimo, da je bil že takrat v Poljanah na dopustu in potem je vse v redu. Toda zakaj potem "morda v začetku do Pisateljev oče Janez Tavčar, po domače Kosem svoje žene in do prvega otroka res ni bil ravno najbolj ljubezniv"? Oziroma: Zakaj se "od kraja s Kosmom nista menda najbolje razumela"? Tetn vprašanjem in morebitnim dvomom bomo težko prišli do dna. Recimo raje tako, kot so rekli včasih: da je otrok "božji dar". Ivan Tavčar je bil vrh tega izjemni dar slovenskemu narodu, kdorkoli že ga je naredil! Oče Janez je na stara leta rad poudarjal: "Pri Kosmov i h je zraslo vse iz moje moči, vse iz moje!" Torej naj bi slednje veljalo tudi za prvorojenca IVANA? Po njem se je Janezu in Neži rodilo še šest otrok. Skupaj torej sedem. Prva hči MICA je najprej gospodinjila stricu župniku Antonu Tavčarju v Raki na Dolenjskem in se potem dvakrat poročila. ŠPELA (Elizabeta) je še ne dve leti stara umrla za škrlatinko. VALENTIN (Tine), drugi sin, je postal očetov naslednik na Kosmovini; poročil seje z Marjano Čadež, Anžonovcovo iz Srednje vasi, imela sta devet otrok. JERNEJ se je poročil s Frančiško Dolenc, Matevžkovo iz Volče, imela sta osem otrok; sprva je bil gostač doma in pri Vrbanačevih, pozneje je postal posestnik in gostilničar na Logu. MARIJANA se je omožila z Ljubljančanom Antonom Zorcem. Tudi sedmoro-jena KATRA je najprej gospodinjila stricu na Dolenjskem in se nato poročila. Rodila se je 1866, umrla šele leta 1950, njen najstarejši, petnajst let starejši brat Ivan pa 1923. Vsi drugi so pomrli že veliko prej. Usode šestih od sedmih otrok so dokaj običajne, izjemna je le tista, ki jo je doživel prvorojenec in bodoči pisatelj. Je že moral biti nekaj posebnega. Njemu namenjamo ta podlistek. KRONIKA ureja: Helena Jelovim NESREČE Če ni zamaškov, so pa dirkači Kranj - Med minulim koncem tedna se je gorenjska hitra cesta v stičiščih z avtomobilsko cesto ter izvozih z Bleda oziroma Radovljice ponovno zamašila. Gorenjski prometniki so bili bolj ali manj nemočni. Imeli pa so v soboto med četrto uro popoldne in prvo nedeljsko uro poostren nadzor na cestah t.i. slovenskega križa, to je od Karavank do Torovega ter od Labor do Jeprce pa tudi na izjemno prometni brniški cesti. Inšpektor za promet v Policijski upravi Kranj Tone Hribar je povedal, da so v tem času ustavili 147 voznikov. Osem jih bodo zaradi hujših prekrškov poslali k sodnikom za prekrške, 53 pa so izročili naloge za plačilo denarnih kazni, največ zaradi preseženih hitrosti in neuporabe varnostnega pasu. Svoje prometne akcije pa so v petek zvečer imeli jeseniški, blejski in radovljiški policisti. Izkupiček je podoben, zaskrbljujoč pa je zlasti podatek, daje bilo med 22 vozniki, ki so jih preizkusili z alkotestom, šest "pozitivnih". Strokovni pregled na alkohol ali mamila so policisti odredili za pet voznikov, dva pa sta strokovni pregled odklonila. Alkohol v prometu Kranj - V četrtek dopoldne so policisti obravnavali prometno nesrečo, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avta in kolesar. Taje bil lažje ranjen. Policisti so ugotovili, da avtomobilist ni upošteval prometnega znaka, kolesar F. G. pa je bil pijan. Elektronski alkotest je namreč pokazal, da ima v krvi 2,62 grama alkohola. Policisti so vozniku avta zaradi prekrška izročili položnico, kolesarja pa bodo predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Škofja Loka - Na Logu v Poljanski dolini pa je bila popoldne Prometna nesreča z gmotno škodo, ki ji je botrovala neprilagojena hitrost voznika osebnega avtomobila M. Š. Policisti so ga Preizkusili z alkotestom, ki je pokazal 2,58 grama alkohola v kilogramu krvi. Sledi predlog sodniku za prekrške. Padel v silos Bled - 58-letni F. K. z Bleda je v četrtek, 23. avgusta, s sodelavci spravljal silažo na posestvu kmetijsko gozdarske zadruge Sava. Delal je na rampi med prvim in drugim silosom. 45-letni S. A. je Popoldne na rampo pripeljal traktor s samonakladalno prikolico. F. K. je bil takrat na robu rampe, široke in globoke tri metre. Ko je S. A. zapeljal na prvi silos, ki je bil že poln silaže, je F. K. iz za zdaj še nepojasnjenega razloga izgubil ravnotežje in je padel v drugi silos. Pri padcu si je poškodoval nogi. Reševalci so ga najprej odpeljali v blejski zdravstveni dom, od tam pa v jeseniško bolnišnico, kjer so ugotovili hude poškodbe. • H. J. Leteča pomoč v gorah Sedmera jezera - Dežurna ekipa gorskih reševalcev z Brnika je Po klicu iz regijskega centra za obveščanje v soboto ob treh Popoldne odhitela reševat 51-letnega Celjana Š. V. Ta si je na Poti po dolini Sedmerih jezer poškodoval nogo. Priti je uspel do koče, od tam naprej pa zaradi hudih bolečin ne več. S helikopterjem so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Triglav - 26-letna Jeseničanka B. M. je v petek s soplezalko Plezala slovensko smer v severni steni Triglava. Med plezanjem Se ji je izpulil oprimek, padla je kakšna dva metra in obvisela na vrvi. Udarila je v cepin, ki ga je imela obešenega za plezalnim Pasom. Reševalci so jo s helikopterjem spravili do zdravnikov. Sedmera jezera - V četrtek zjutraj je 50-letni S. Ž. iz Škofje Loke krenil s Komne proti Sedmerim jezerom. Za pot je potreboval osem ur hoje, saj mu je, verjetno zaradi stare poškodbe, močno zatekel 1 evi gleženj. V dolino ni mogel več, zato mu je Prišla na pomoč posadka policijskega helikopterja. Odpeljali so §a do Stare Fužine, kjer so ga čakali sorodniki. Vs>jnež - 65-letna zakonca F. Z. in J. Z. iz Kranja sta se 23. avgusta zjutraj povzpela na Stol in nato po grebenu nadaljevala Pot Proti Vajnežu. Tu sta zapustila markirano pot in krenila Naravnost navzdol proti Potoški planini. Ko sta prišla do ^kalnatega skoka, sta ugotovila, da ne bosta mogla sestopiti. F. ■ Je bila močno izčrpana, zato je mož po mobilnem telefonu Poklical za pomoč v regijski center za obveščanje. Reševalci so Pnleteli s helikopterjem in žensko odpeljali v jeseniško bolnišnico. • H. J. KRIMINAL Obraz s tiralice Kranj-Tolminski reševalci so v petek iz Idrijce potegnili 40-lctnega Celjana B. K. Ko so ugotavljali, kdo je mož, so ugotovili, da so kranjskogorski mejni policisti za njim razpisali lskanjc. Tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave Zdenko Cjruzzi je včeraj povedal, da B.K. na Gorenjskem sumijo vlomov v stanovanjsko hišo v Podkorenu in v počitniško hišico nad Planico. Analiza sledi, vzetih po vlomih, je potrdila, da gre za pravega osumljenca, ki naj bi zagrešil še več goljufij po s|ovenskih hotelih. V soboto je B. K. zaslišal dežurni preiskovalni sodnik ter zanj odredil sodni pripor. Roparka v čirški trgovini Kranj - 17-letna Tržičanka A. J. je v petek popoldne prišla v trgovino v Čirčah. S police je vzela steklenici viskija in ju skrila v nahrbtnik. Prodajalka je krajo opazila in dekle ob nameravanem odhodu opozorila, naj pijačo vrne. A. J. je prodajalko odrivala in si na silo poskušala izboriti Prostor za pobeg. Na pomoč prodajalki sta prihitela dva kup-Ca in osumljenko zadržala, prodajalka pa je zaklenila vrata trgovine in poklicala policijo. Medtem je A. J. odprla okno in pobegnila, vendar ji ni us-Pelo priti daleč. • H. J. 48-letna nizozemska turistka utonila v Blejskem jezeru Hčerka priča utopitvi V četrtek po osmi uri zvečer je med plavanjem z Blejskega otoka proti Veliki Zaki, približno 150 metrov od obale, postalo slabo Henrini Reini Van den Berg. Domačin Jaka Alijeski Ulčar jo je poskušal rešiti, vendar zaman. Bled, 28. avgusta - Nizozemska družina se je v avtokampu v Zaki ustavila v četrtek dopoldne. Okrog sedmih zvečer sta se 48-letna mati Henrina Reina Van den Berg in njena 11-let na odločili, da bosta zaplavali do Blejskega otoka, oddaljenega kakšnih 300 metrov od obale, na kateri sicer znak opozarja, da je kopanje prepovedano. Ko sta se mati in hči vračali z otoka proti lesenim podestom v Veliki Zaki, je približno na pol poti materi očitno postalo slabo in seje začela utapljati. Hčerine klice na pomoč "Hilfe, hilfe..." sta slišala zakonca Teja Škreblin Ulčar in Jaka Alijeski Ulčar z Bleda, ki sta se takrat sprehajala po lesenem podestu ob jezeru. 32-letni Jaka Alijeski Ulčar je skočil v vodo in sledil klicem. Priplaval je do hčerke, ki je pokazala nekaj metrov naprej, kjer je bila njena mama. Ležala je na hrbtu, večino glave pa je imela pod vodo. Blejec jo je spraševal, ali je pri zavesti, vendar odgovora ni dobil. Z njo je zaplaval proti obali. Do njiju je najprej z blazino priplavala ena V Blejskem jezeru je varno plavati le v urejenih kopališčih. Na posnetku: množica kopalcev v Zaki. od plavalk, nato pa še Nizo-zemkin mož, sicer slab plavalec, ki je zaskrbljen s čolnom iskal ženo in hčer, saj sta mu rekli, da se s plavanja hitro vrneta. Nizozemko, ki ni več kazala znakov življenja, so položili v čoln in odpeljali do lesenega podesta v Veliki Zaki. Tam ji je najprej pomagala zdravnica Teja Škreblin Ulčar, nato pa še dežurna ekipa nujne medicinske pomoči iz blejskega zdravstvenega doma. Dežurni zdravnik je kljub trudu, da bi Nizozemko oživil, slednjič moral dvigniti roke. Da bi ugotovili vzrok utopitve, je odredil sanitarno obdukcijo trupla. To je druga letošnja utopitev na Gorenjskem in prva v Blejskem jezeru, kjer je dovoljeno kopanje le v urejenih kopališčih, pred budnimi očmi kopaliških mojstrov. Na žalost se turisti podajajo v vodo tudi na mestih, kjer znaki to prepovedujejo. Na previdnost opozarjajo tako blejski turistični delavci kot zdravniki in dodajajo, da precenjevanje lastnih zmogljivosti lahko stane življenje. • H. J., foto: G. Kavčič Metko Kert bi skoraj kap, ko je šla na vrt po solato in fižol Nič vprašali, kar skopali Še v petek dopoldne, ko nas je povabila na ogled svojega vrta, je bila Primskovljanka Metka Kert opazno prizadeta. "Ne gre za odškodnino, gre za moralo," pravi. Kranj, 28. avgusta - Metka Kert je prijazna gospa v zrelih letih, ki jo je življenje v zadnjem obdobju kruto zaznamovalo. V prometni nesreči je izgubila sina, za njim je umrl še mož. V hiši na Jezerski cesti 88 je ostala sama, upokojena, ob dopoldnevih popazi na vnuč-ka, posebno zadovoljstvo pa ji daje vrt. Ta je dokaj velik, prevelik za enega samega človeka. Posest meri okrog 1500 kv. metrov. Ko so začeli resno govoriti, da Delavcev, ki so kopali, tedaj ni bodo širili Jezersko cesto, je Metka Kert poldrugi meter od žive meje, ki je rasla ob cesti, zasadila nanovo. Staro živo mejo je dejansko vzel pločnik. Ob živi meji oziroma cesti ima svoj vrt. "V četrtek sem šla ob devetih dopoldne od doma, vrnila sem se opoldne. Ko sem na vrtu nameravala nabrati fižol in endivijo za kosilo, me je skoraj kap. Na mestu nove žive meje je zeval jarek, na gredah s fižolom, solato in korenjem pa je bila nasuta zemlja." bilo več. "Nihče mi ni povedal, da bodo kopali, še manj vprašal, če smejo. Soseda sta povedala, da so ju vprašali. Sem jaz vredna manj, ker sem sama, ženska? Tu gre za vprašanje morale, ne odškodnine, ki mi nič ne pomeni. Vrt, s katerim sem se trudila od pomladi, ko sem delala samo z levo roko, ker je bila desna v mavcu, ti nekdo vandalsko uniči v pičlih dveh urah!" Metko Kert gre razumeti, da je prizadeta. Prizadeta z odnosom gradbenikov, ki jim je očitno odveč pustiti obvestilo v na- Metka Kert oh uničeni zelenjavni gredi. biralniku, če že vprašati ne morejo. In če so že kopali ravno takrat, ko Metke ni bilo doma -mar je bilo res treba izkopano zemljo nasuti na zelenjavne gre- Vojko Konc na sodišču tokrat zaradi konoplje Le kje sedaj stanuje? 38-letni Vojko Konc, obdolžen kaznivega dejanja proizvodnje in prometa z mamili, se na glavni obravnavi ni pojavil. Bo naslednjič potreben pripor? Kranj, 28. avgusta - Na Okrožnem sodišču v Kranju bi se včeraj moral vnovič zagovarjati 38-letni Vojko Konc iz Preddvora, ki je bil pred kratkim pravnomočno obsojen na 18 mesecev zapora zaradi storitve treh kaznivih dejanj v nadaljevanju - goljufije, kršitve temeljnih pravic delavcev in pravic socialnega zavarovanja, s čimer se je okoristil za okoli 4,5 milijona tolarjev. Tokrat je prosluli podjetnik fona sporočil, da ga pestijo obtožen storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 196. člena kazenskega zakonika, ker naj bi gojil konopljo z namenom nadaljnje prodaje. Obdolženi Vojko Konc včeraj na glavno obravnavo ni prišel. Kot je predsednici sodnega senata Andrijani Ahačič razložil njegov zagovornik po uradni dolžnosti Matjaž Čer-ne, mu je obdolženi preko tele- hude bolečine v hrbtu in da brez blokade ni zmožen hoditi, zaradi cesarje bil zvečer napovedan pri svojem zdravniku. Sodnici ni preostalo drugega, kot da glavno obravnavo preloži na 8. oktober. Zanimivo je, da niti sodišče niti njegov zagovornik ne vesta zagotovo, kje obdolženi trenutno prebiva (menda na Jesenicah). Že vabilo za včerajšnjo obravnavo mu je bilo po poiz- vedbi vročeno preko delodajalca. Prav to in njegova odsotnost na glavni obravnavi pa je verjetno narekovala zahtevi okrožne državne tožilke Francke Slivnik, da obdolženi Konc v enem dnevu sodišču predloži zdravniško spričevalo, ki bo potrdilo njegove zdravstvene tegobe. V nasprotnem primeru, je predlagala tožilka, naj kranjsko sodišče izda priporni nalog zaradi zagotovitve njegove navzočnosti na glavni obravnavi. Ker se je vče-raj->v razpravni dvorani pojavila le ena od štirih vabljenih prič, je sodnica odredila, da se manjkajočo trojico na oktobrsko obravnavo prisilno privede. • S. Šubic de? Prav bi bilo, da se izvajalci Metki Kert za storjeno vsaj zdaj lepo opravičijo. • H. Jelovčan, foto: T. Doki Velika nevarnost požarov v naravi Tudi na Gorenjskem večkrat gorelo Kranj - Dolgotrajna suša je povečala nevarnost požarov v naravnem okolju. Tako je v nedeljo zagorelo listje in podrast v gozdu Na Kresu v Železnikih, približno sto metrov nad stanovanjskim blokom. Ogenj, ki je zajel približno petnajst kv. metrov gozda, so pogasili domači gasilci. Ob avtomobilski cesti v Vrbi pa je gorelo na polju. Jeseniški poklicni gasilci so pogasili goreči plevel. Gozdna podrast je v četrtek zagorela tudi v bližini nakupovalnega centra v Drulovki. Požar so pogasili kranjski poklicni gasilci. • H. J. Lov na hobotnico ali v slogi je moč Moj oče že zelo dolgo časa lovi hobotnico, Čeprav brez uspeha. Vendar je s svojimi izkušnjami odigral pomembno vlogo pri lovu na hobotničin skalp, kije bil moj prvi. Vendar zgodba ni tako kratka. V njej je še veliko podrobnosti. Pa pojdimo lepo od začetka. Zgodba se začenja v opoldanskih urah, ko je moj oče s svojim ostrim očesom zaznal hobotnico. Urno sem stekel po masko in količek, da bi bila kar takoj naša. A usoda je hotela, da se je lov zavlekel. Prvi poskus se je ponesrečil in tudi nadaljnji so se izjalovili. Ko ni pomagalo nič več, mije oče zaklicali "Kar z roko jo zagrabil" To sem tudi poskušal, a hobotnica se mi je zmeraj izmaknila. Šele po peturnem napadanju sem se končno vdal in se odločil, da se vrnem po večerji. Ko je oče kuhal večerjo, sva z mamo izdelala priročno ost, na- sajeno na palico. Z njo sva se odpravila na večerni lov. Sedaj je bila hobotnica skoraj do polovice zunaj. Vedel sem, da je najbolje, če jo presenetim od zadaj. Ko sem z masko pogledal izza skale, sem uzrl najstrašnejši pogled v svojem življenju. Hobotnica me je s strašljivimi oranžnimi očmi grozeče gledala, kot bi hotela reči: "No, daj, napadi, če upaš!" Niti za trenutek nisem pomišljaj kar zapičil sem ost. Ampak ost je bila narejena iz žice in se je ob hobot-ničini čvrsti koži zvila, hobotnica pa zopet skrila. Drugi napad je izvedla mami. Ugotovila je, da se luknja odcepi na levo. Ko je še malo podrezala, je hobotnica zgrabila ost tako močno, da je ni mogla izvleči. A ker pametnejši popusti, je hobotnica spustila črnilo in se pognala iz maminega dosega. Tu pa je naredila usodno napako. Namesto v globino se je pognala proti obali. Seveda ni računala, da na obali, do kolen v vodi, nanjo čakam s svojo mrežico. V obupnih poskusih pobegniti je spreminjala smer in izločala črnilo, a mojih sokoljih oči ni mogla preslepiti. Od navdušenja sem zavriskal, ko se je znašla v mrežici. Doma jo je oče strokovno očistil in dal v zamrzovalnik. Seveda ni šlo brez merjenja in slikanja lovcev s plenom. Dolga je bila več kot pol metra in težka slab kilogram. Presenetila pa me je njena velika vzdržljivost. Po dveh urah v zamrzovalniku se ni prav nič pritoževala in tudi, ko je bila uro v kropu, ni rekla nobene karajoče besede. Pritožb ni imela niti, ko smo jo rezali in na koncu pojedli. A zgodbe še ni konec, saj se je nadaljevala tudi ponoči. Sanjal sem, da me lovijo ogromne maščevalne hobotnice, ki jim ne morem zbežali. Prestrašen sem se zbudil in odhitel k mamici in atiju, kjer sem mirno spal do jutra. Nauk te zgodbe pa je zame predvsem v tem, da timsko delo skoraj vedno obrodi sadove. • Dane Rot, 6. c r. OŠ Naklo Najlepši počitniški vtisi Jerneja Katja Anka Zdaj bo šlo pa kmalu čisto zares. V ponedeljek se bodo odprla šolska vrata in po začetnih "kje si bil, kako si se imel, kakšna nova ljubezen?" se bo kolesje razlag novih znanj, spraševanja, pisanja domačih nalog, učenja, kontrolk pospešeno zavrtelo. Počitnice bodo v glavnem pozabljene. Ali pa tudi ne? Nekateri dogodki se bodo bržčas za vselej vtisnili v spomin. O svojih najljubših počitniških doživetjih so nam pripovedovali: Jerneja, sedem let: "Med naučila sem se že pred leti v počitnicami mi je bilo najbolj všeč, ko smo šli v Gardaland. Bila sem prvič. Vozila in vrtela sem se z vsem, za kar nisem bila premajhna. Najbolj sem uživala na vlaku smrti. Komaj čakam, da bom dovolj velika in bom lahko preizkusila tudi druge naprave." Katja, osem let: "Všeč mi je bilo v Ankaranu. Rada imam morje, rada se kopam. Bili so visoki valovi, užitek je bilo v njih skakati. Plavam dobro, Pripravimo se na zimo Marelična marmelada z bazenu v Portorožu." Anka, deset let: "Zapomnila si bom prosti pad v Gardalan-du. Ni se mi zdel tako grozen, kot so me strašili. Lepo je bilo tudi, ko smo šli z atijem lovit ribe v Bistrico. Ujela sem tri postrvi, ki smo jih potem pri teti tudi spekli. Jedla jih pa nisem." Gregor, osemnajst let: "Najbolj vesel sem bil, ko sem naredil tretji letnik, med "življenjske" dogodke pa štejem Gregor vozniški izpit. Uspelo mi je prvič, na žalost pa bom moral na lasten avto počakati še kakšno leto. Starši mi včasih odstopijo svojega in ni lepšega, kot voziti se naokrog, kar tako, brez cilja." • H. J., foto: J. J. Smejmo se Vsevednež je v šoli nagajal in učiteljica je rekla: "Samo en teden bi bila rada tvoja mama!" Vsevednež je odvrnil: "Bom vprašal očeta, mogoče bo šlo." * Iz glasila Vsevednež, OŠ Orehek Poskusimo še mi Krompir po babičino Krompir zavzema v naši prehrani zelo vidpo mesto, takoj za kruhom. Kako tudi ne, saj ga je dovolj, poceni je, hranljiv, okusen in še zdrav je povrhu. Mlad krompir ima veliko vitamina C. Najmanj ga izgubi, če ga skuhamo neolupljenega v malo vode v posodi z debelim dnom in olupljenega zabelimo z maslom. Odličen je tudi olup-ljen, nakrhljan, osoljen in spe-čen na hitro na vroči maščobi; da je še boljši, ga posujemo s stolčeno kumino in poprom ter s sesekljanim peteršiljem. Naše babice pa so pripravljale tudi malo drugače pripravljen krompir Majaronov krompir Za 4 osebe potrebujemo: 1 1/5 kg krompirja, 3 dl mleka, 3 dag margarine, čebulo, sol, poper, majaron. Kuhan krompir olupimo, pretlačimo, vročemu primešamo vrelo mleko. Na margarini pre-pražimo sesekljano čebulo, dodamo zdrobljen majaron, sol, poper in dobro zmešamo s krompirjem. Zraven postrežemo tako ali drugače spečeno ali kuhano meso, paradižnikovo, zeleno, kumaričino ali kakšno drugo sezonsko solato. Krompirjev golaž z zelenjavo Potebujemo: 1/2 dl olja, 3 dag prekajene slanine, 2 debeli čebuli ali pora, 2 debeli papriki, 1/2 kg paradižnika, 1 kg krompirja, 20 dag korenja, timijan, lovorov list, pest zelenega petcršilja, vejica zelene. Na olju prepražimo na kocke zrezano slanino, sesekljano če- Moda Kostimček za drobne, majhne postave Majhnim postavam dolga krila, ki segajo pedenj od tal, ne pristajajo najbolje. Idealna moda za male, krhke postave prihaja prav zdaj: kratka jakna in ozko krilo do kolen. Blago naj bo svetlo, enobarvno, za poletje belo, svetlo modro za je- makom 950 g marelic, 25 g maka, 1 vrečka dr. Oetkerjevega extra želirnega sladkorja. Marelice operemo, odcedi-mo, razpolovimo, odstranimo peške, fino sesekljamo in odtehtamo 950 g sadne mase ter 25 g makovih zrn. Marelice in mak denemo skupaj z želirnim sladkorjem v lonec in dobro premešamo. Vse skupaj med stalnim mešanjem pustimo zavreti. Vre naj najmanj 3 minute, ves čas pridno mešamo, nato pa odstavimo od ognja. Odstranimo morebitne pene in takoj do roba napolnimo segrete kozarčke. Zapremo s patentnimi pokrovi in kozarčke za 5 minut postavimo na glavo. Čez noč jih počasi, zavite v prt ali odejo, ohladimo in spravimo na hladno, temno mesto. dekorativo, s katero poslikamo lesen pladenj, jo izvezemo na prtiču ali z izrezano iz papirja okrasimo čestitko. Le malo spretnosti in želje po lepem, nenavadnem, je potrebno imeti. Barve izbirajte sami med travnato zelenimi, modrimi, nežno vijoličnimi ali belimi. Krompirjev golaž z zelenjavo je še boljši, če mu dodamo nekaj koščkov mesa, govedine, teletine. bulo, dodamo na tanke rezance narezano papriko, paradižnik in nastrgan korenček. Ko se zduši, pridamo na kose narezan krompir, odišavimo s timijanom, lovorovim listom, malo dušimo, zalijemo in kuhamo, da se zmehča. Jed zagostimo s surovim nastrganim krompirjem. Nazadnje primešamo na drobno sesekljan zelen peteršilj z zeleno. Krompirjev puding 1 1/2 kg krompirja, 20 dag margarine ali surovega masla, 4 jajca, malo drobtin, sesekljan peteršilj. Presno maslo ali margarino penasto umešamo z jajci. Primešamo kuhan pretlačen krompir, žlico drobtin in solimo. Model dobro namažemo z margarino, potresemo z drobtinami in stresemo vanj pripravljeno zmes. Puding kuhamo v sopari pol ure. Kuhanega stresemo na krožnik in narežemo. Ponudimo ga kot prilogo mesnim omakam ali kot samostojno jed s solato. Na krožniku rezine krompirjevega pudinga še potresemo s sesekljanim peteršiljem. Krompirjeva solata s trdo kuhanimi jajci 3/4 kg krompirja, 4 trdo kuhana jajca, 1 čebula ali 3 kisle kumarice, olje, kis, sol. Krompir skuhamo, olupimo, ohladimo in narežemo na rezine. Dodamo rezine jajc, sesekljano čebulo ali kisle kumaric^ in solatno omako, ki smo jo pri' pravili iz olja, kisa in soli. Tisti, ki imate radi česen, ga mirno dodajte, ali pa vsaj solatno skledo natrite s česnom. Ko useka komar Vse bolj nadležni so v tem času komarji in drugi insekti, tako da se jih le s težavo ubranimo. Ce vas piči komar ali kakršenkoli insekt, ranjeno mesto namažite s kisovo vodo ali s čebulo, kar bo odvzelo skelečo bolečino. Da pa bi se izognili obleganju insektov nasploh, se izogibajte močno dišeče kozmetike. Nanjo letijo insekti prav tako, kot na rumeno, rdečo in črno barvo, bela in zelene barve blag pa jih ne privlačijo, so prepričani tovrstni strokovnjaki. Sladica za danes sen morda krem, svetlo sivo, rjavo, sicer pa v barvi, ki jo imate radi. Malinove sanje 250 g malin, 60 g mehkega surovega masla, 40 g sladkorja, 2 rumenjaka, 1 zavitek praška za vanilijev puding, 1 čajna žlička naribane limonine lupinice, 1 jušna žlica pšeničnega zdroba, ščepec soli, 500 g skute, 2 rumenjaka. V skodeli zelo dobro premešajte surovo maslo, sladkor, rumenjaka, limonino lupinico, pšenični zdrob, sol in skuto. Na koncu primešajte še sneg iz beljakov. Namastite plitev model za narastke premera 24 cm. Napolnite ga s polovico skut-ne mešanice, obložite z malinami in pokrijte z drugo polovico mase. Sladico pecite nepokrito 40 do 50' minut pri 150 do 170 stopinjah C (če pečete na vroč zrak, če pa pečete z ogrevanjem s spodnje ali zgornje strani, pa enak čas pri 180 do 200 stopinjah C). Ponudite še toplo. Hitra jabolča sladica 80 do 100 dag jabolk, 10 dag drobtin, 5 do 8 dag surovega masla ali margarine, 10 do 15 dag sladkorja (odvisno od kislosti jabolk in okusa), 5 dag rozin, malo cimeta, limonina lupinica in sok. V dobro pomazano in z drobtinami potreseno kozico ali skledo za narastke denemo plast olupljenih in na listke zribanih al| tanko zrezanih jabolk, jih potresemo s sladkorjem, opranim1 in odcejenimi rozinami (še bolje prej namočenimi v sladkorju in rumu), s sesekljano limonino lupinico, pokapamo z limoninim sokom in potresemo z drobtinami. Po vrhu nadevamo še drugo polovico jabolk in spečemo. Posebno dobra je ta sladica, če ohlajeno serviramo s stepeno smetano. HALO-HALO, GLASOV KAŽIPOT 19. STRAN -GORENJSKI GLAS HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman, tel: 04/53-15249 Šenčur. 251-18-87 A VTO/i USNI pri: VOZI DRINOVEC PAVEL METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje LETNO KOPALIŠČE RADOVLJICA Tel.: 53 15 770 Trst 11.9., Madžarske toplice od 13.9. do 16.9., Gardaland 8.9. - NOČNI, Lenti 22.9. Trst 6. 9., Kopalni izlet v Izolo 31. 8. Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60 Gardaland 8.9. - NOČNI (zadnjič 252-62-10, 041/660-658 nočni v tem letu); Lenti Tel. KOPALIŠČE je odprto vsak dan od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: Celodnevna odrasli. 600 sit, mladina do 14. leta: 500 sit; popoldanska (po 14. uri), odrasli: 500 sit, mladina: 400 sit Temp. vode 26,5 stopinj C. LETNO KOPALIŠČE TRŽIČ 04/596 U 87 GRAJSKO KOPALIŠČE BLED 04/578 0528 LETNO KOPALIŠČE KRANJ 04/201 44 29 Terme SNOVIK - Kamnik 01/830 86 31 Kopališče UKOVA I Jesenice tel.: 04/583 16 62 Knjižnica i A. T. Linharta I Radovljica I Knjižnica Blaža Kumerdeja Bled 1 BLEJSKI GRAD SOTESKA VINTGAR G) Z d r d SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVU ENJA — fLOŠKI ODER ŠKOFJA LOKA VPIS abonmajev za sezono 2001/2002 dosedanji abonenti: 10. in 11. september novi abonenti: 12. in 13. september v pisarni gledališča od 10.00- 18.00 ure. CENA ABONMAJA ODRASLI 9.800 SIT UPOKOJENCI 9.200 SIT STUDENTI IN DIJAKI 7.800 SIT Možnost plačila v dveh obrokih. INFORMACIJE Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Vsak petek vas vabimo na nočno kopanje od 20. do 23. ure - cena 500 sit, CENA VSTOPNIC: celodnevna odrasli 650 sit, šo-larji in dijaki 500 sit, popoldanska odrasli 500 sit; šolarji in dijaki 400 sit, Temp. vode : 25 - 26 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, dijaki, študenti 600 sit; otroci (do 14 let) 500 sit; popoldanska (po 12 uri) odrasli 600 sit, dijaki, študenti 500 sit; otroci (do 14 let) 400 sit; Temp. vode 24 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18. ure, sobote in nedelje od 9. do 20. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 700 sit, otroška 400 sit; popoldanska odrasli 560 sit, otroška 320 sit; Temp. vode 26 stopinj C Bazen je odprt vsak dan od 10. do 19. ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna odrasli 900 sit, otroci (od 4 do 14 leta) 500 sit, upokojenci, dijaki, študentje in invalidi 300 sit popoldanska: odrasli 700 sit, otroci 300 sit, upokojenci, dijaki 500 sit; nočno kopanje ob petkih in sobotah od 20. do 22. ure Temperatura vode 29 stopinj C Kopališče je odprto vsak dan od 10. do 18.30 ure. CENE VSTOPNIC: celodnevna: odrasli 600 sit, otroci (do 15. leta) 400 sit, predšolski otroci 150 sit; popoldanska (po 14. uri): odrasli 350 sit, otroci 250 sit, predšolski otroci 150 sit nočno kopanje: ponedeljek, sreda in petek od 20. do 21.30 ure. Cena 300 sit. Temperatura vode do 25 stopinj C. Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8 - 19, torek, sreda, petek 8 - 14, četrtek, sobora 8-12 Poletni delovni čas: od 1. julija do 31. avgusta 2001 ponedeljek 8-19, torek, sreda, četrtek 8 14, petek 14 - 19 BLEJSKI GRAD (57 80 525) je odprt vsak dan od 8.00 do 20.00 ure. Vstopnina za odrasle je 600 sit, za študente in dijake 500 sti, ter za otroke do 14 let 300 sit. GRAJSKA TISKARNA IN GRAJSKA KLET - ogled je možen po dogovoru na tel.: 04 5809 595 GRAJSKA ZELIŠČNA GALERIJA - odprto vsak dan od 9. -12. ure ter 16 - 19. ure SOTESKA VINTGAR (572 52 66) je odprta vsak dan od 8.00 do 19.00 ure. Cena ogleda za odrasle je 500 sit, za otroke pa 250 sit. Potrebujete pomoč in podporo pri premagovanju duševnef stiske? Se želite pogovarjati z ljudmi s podobnimi izkušnjami? Razmišljate, da bi izboljšali duševno zdravje in prevzeli več vpli va nad svojim življenjem? Želite spoznati druge svojce, ki imajo družinske člane s težava-f mi v duševnem zdravju? Bi bili kot prostovoljci pripravljeni nameniti del svojega proste-f ga časa za druženje z ljudmi v duševni stiski? Društvo OZARA Vas vabi v SKUPINO ZA SAMOPOMOČ j KLUB SVOJCEV IN KLUB PROSTOVOLJCEV. Vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure, se lahko oglasite na Je-! senicah na Tavčarjevi 3b ali pokličete na tel. 583 62 00. GLASOV KAŽIPOT nje starejših gasilk in gasilcev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 14. uri v Mojstrani. Tekmovanje prireja PGD Mojstrana na vežbališču v Mlačci. Ribniški semenj Ribnica - V nedeljo, 2. septembra, bo v Ribnici potekal tradicionalni, tokrat že 26. ribniški semenj suhe robe in lončarstva in rokodelski festival. Semenj bo potekal ves dan, ob 9.15 uri bo sperevod krošnjar-jev, narodnih noš, godbe, pevcev in raznih nastopajočih skupin po glavni ulici, ob 10. uri bo spregovoril slavnostni govornik minister Franc But, ob 10. uri bo v gradu nastop desetih narodnozabavnih ansamblov z Gorenjskega, Štajerskega, Koroškega, Primorskega in Dolenjskega, ob 13. uri bodo v gradu nastopili Turki na konjih iz Velikih Lašč in vitezi iz Turjaka, od 10. do 18. ure pa bodo na parkirišču pri zavarovalnici Triglav ribniški študentje organizirali številne prireditve. Ob semnju bodo potekale tudi razstavfe, Festival mladih Ribnica 2001, že v petek pa bo na športnem igrišču na Griču potekal nočni turnir v malem nogometu. Srečanje borcev v Martinj Vrhu Martinj Vrh - Odbor skupnosti borcev škofjeloškega odreda NOV in POS je v dogovoru s predsrednikom Skupnosti Gorenjskega vojnega področja sklenil, da bo srečanje borcev obeh navedenih skupnosti v nedeljo, 2. septembra, ob 11. uri na kmetiji na Puču v Martinj Vrhu. Srečanje bo posvečeno 57. obletnici ustanovitve imenovanih enot, 60. obletnici OF slovenskega naroda in 10. obletnici samostojne Slovenije. 11. srečanje gorenjskih upokojencev Žabnica - Bitnje - DU Žabnica - Bitnje vabi svoje člane in družinske člane ter prijatelje na 11. srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 10. uri na Po-savcu, pri gostišču Hram Sv. Jožefa. Slavnostni govornik bo Borut Pahor, predsednik parlamenta. V kulturnem programu bo nastopila folklorna skupina DU Naklo, MPZ DU Brezje, Mošnje, Praprotnik solist na citre, Matjaž Kokalj solist na harmoniki in MPZ Žiri. Za ples in zabavo bodo poskrbeli Fantje iz vasi. Prijavite se pri poverjenikih društva. Za člane društva pa je avtobusni prevoz brezplačen. Škofja Loka - Tudi z DU Škofja Loka se lahko udeležite tradicionalnega srečanja upokojencev na Po-savcu. Odhod iz Škofje Loke bo v četrtek, 6. septembra, ob 9. uri izpred avtobusne postaje. Kranj - Tudi letos DU Kranj organizira prevoz na tradicionalno 11. srečanje upokojencev, ki bo 6. septembra. Posebni avtobus bo odpeljal ob 8.30 uri izpred hotela Creina. Prijave zbirajo v društveni pisarni z vplačilom za prevoz. Naklo - DU Naklo vabi svoje člane na Srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 6. septembra na Posavcu. Odhod avtobusa bo ob 9.15 uri iz Nakla. Preddvor - Tudi Društvo upokojencev Preddvor vabi na srečanje upokojencev Gorenjske 6. septembra na Posavcu. Odhod avtobusa z Bele bo ob 7.50 uri, s Preddvora pa ob 8. uri. Prijave sprejemajo poverjeniki še danes, v društveni pisarni pa jutri, v sredo, 29. avgusta, ob 10. uri. Na srečanju bodo igrali Fantje z vasi. Ob Šuštarski nedelji Tržič - Retnje - V sklopu kulturnih prireditev, ki bodo potekale ob Šuptarski nedelji, bo v galeriji Gostišča Smuk v Retnjah jutri, v sredo, 29. avgusta, ob 15. uri organizirana prikaz poslikave telesa, ob 18. uri pa bodo odprli razstavo Marjana Pančurja. AMD Škofja Loka Škofja Loka - Avto-moto društvo Škofja Loka prireja v soboto, 1. septembra, z začetkom ob 12. uri tradicionalno vsakoletno srečanje članov društva v Crngrobu, skupno z izvedbo turistične vožnje, ki bo v dopoldanskem času v okolici Škofje Loke, s startom v bivši vojašnici, ob 8. uri. Zagotovljeno bo tudi za zabavo, ples, srečelov, igre ter hrano in pijačo. Prireditev bo ob vsakem vremenu. Ribiški piknik Kranj - Na tradicionalni ribiški piknik, ki ga prireja Ribiška družina Kranj ste vabljeni v nedeljo, 2. septembra, od 10. ure dalje pri ribiški brunarici v Prašah. Meddruštveno tekmovanje gasilk in gasilcev Mojstrana - Gasilska zveza Kranjska Gora in Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana organizirata in prirejata meddruštveno tekmova- to, 1. septembra, z odhodom izpred DU Škofja Loka, ob 8.30 uri. Da ne boste ostali lačni in žejni vas prosijo, da se predhodno najavite v prostorih DU (vsako sredo in petek od 8. do 12. ure) ali na tel.: 512-06-64. V primeru slabega vremena bo izlet kasneje. Železarski pohod na Menino planino Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 8. septembra, na pohod slovenskih železarjev na Menino planino. Organizator pohoda je Železarna Štore. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z avtobusne postaje pri Ču-farju. Začetek pohoda bo v Gornjem gradu, zaključek pa v planinskem domu na Menini planini. Skupne hoje bo za 5 ur, pohod bo primeren za pohodnike vseh starosti. Pohodni-ki naj bodo opremljeni za visokogorje. Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 6. septembra, do 12. ure. Na Slatno in na Kredo Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 1. septembra, na planinski pohod na Slatno in na Kredo. Pot je lahka in primerna za vse planince. Informacije in prijave sprejemajo na tel.: 531-55-44, ob sredah in četrtkih med 18. in 19.30 uro. Kopanje v Atomskih toplicah Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča, da že sprejema vplačila za enodnevni kopalni izlet v Atomske toplice Podčetrtek in Olimje, ki bo v petek, 14. septembra. Obveščajo tudi, da že vpisujejo za enodnevni kopalni izlet v Moravske toplice, ki bo v četrtek, 4. oktobra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433. Nadaljevanje na 23. strani TIHA DOBER IZLET "Zadnjič nočni Gardaland v tem letu" V rubriki GLASOV DOBER IZLET v sodelovanju z METEOR, d.o.o., iz Cerkelj vabimo na enodnevni izlet z avtobusom, in sicer v soboto, 8. septembra, po izredno ugodni ceni za naročnike Gorenjskega glasa 7.500 SIT po osebi. Cena vključuje prevoz z udobnim turističnim avtobusom, cestnine, nezgodno turistično zavarovanje in seveda vstopnico za zabaviščni park Gardaland. Odhod avtobusov je ob 3. uri iz Cerkelj, ob 3.30 iz Kranja, 3.45 iz Škofje Loke in ob 4. uri iz Ljubljane. Po dogovoru poskrbimo tudi za prevoz izletnikov iz drugih krajev. Ne odlašajte, obiščite zadnji nočni Gardaland v tem letu. PRIJETNO POTOVANJE VAM ŽELI METEOR, d.o.o. Tel.: 252-62-10, 041/660-658 'GOSTILNA RESLAVRACIJA "Pri Jožovcu" Begunje GALkRflA Glasbene prireditve so ob 19. uri sreda - 29. 08. 2001 "GAŠPERJI" petek - 31. 08. 2001 "SLOVENSKI MUZIKANTI" sobota - 01. 09, 2001 i^fifiv nedelja - 02. 09. 2001 "KRANJSKI MUZIKANTI" INFORMACIJE IN REZERVACIJE NA ŠT: 04/ 5333-402 Hm /, 2, jr, a drži? m MP/U GORiNC h ¥ GORENJSKEM GLASU A1 B1 C1 A1 B1 C1 A2 B2 C2 A2 B2 C2 A3 B3 C3 A3 B3 C3 H4 44PI0 GORtMC SMO ¥4M t>*lt>*4¥IU /ZJtMMO MMUMI90 tU />*(PJtOS70 KVtl 0OO4J0 r, 2t 3, * ottitf KVil POTtK4 T4tt0, 94 XV ¥$4*1* ROUO S**/V4 fKPiHV, N4 *4T£*4 POSLUŠALCI 0BG0V44J4J0 I Mit 4U M£ Mtt. 14 R0S4MUt$IMt POUt SO SKRIH H46*4B£, tU SO J t« mi TtSTI, Iti SO S0OU0V4U POSLU, IttO ¥iSUl. MttOttOim Si *4M ¥S4tt (iTKflH Itt Pttt* rOPOlPMt, 00 13.30 H4P4U. Izlet po Sorski poti Žabnica - Bitnje - Sekcija za po-hodništvo pri DU Žabnica - Bitnje organizira pohod v krasen predel Trente, ki bo v sredo, 12. septembra, z odhodom ob 6. uri iz Zabni-ce s postaniki na vseh avtobusnih postajališčih do Globusa v Kranju. Oprema je lahko lahka, obutev dobra, priporočajo pa tudi pohodne palice. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel.: 231-22-88. Na trgatev Škofja Loka - DU Škofja Loka vabi, da se udeležite izleta na Primorsko, ki bo v sredo, 19. septembra. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave zbirajo v DU do 7. septembra. DU Škofja Loka vabi na kolesarski izlet Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi na kolesarski izlet na Smledniški grad, ki bo v sobo- Območno združenje Rdečega križa Kranj Bleivveisova 16, 4000 Kranj Tel.: 04/202-65-80, 236-44-10 Fax: 04/236-44-11 e-mail: ozrk.kranj siol.net e-mail: kranj.ozrk@rks.si Območno združenje Rdečega križa Kranj bo 4 in 5. septembra 2001 organiziralo krvodajalsko akcijo za potrebe ZTK Ljubljana, kamor bomo peljali krvodajalce s posebnimi avtobusi. Odhodi avtobusov bodo: torek, 4. september 2001 ob 7.00 - KO RK PRIMSKOVO - pred domom krajanov Primskovo ob 7.30 - KO RK OREHEK - AP Orehek ob 8.00 - KO RK DUPLJE - AP Duplje ob 8.30 - KO RK ZLATO POLJE - pred KS Zlato polje ob 8.45 - KO RK ČIRČE - AP Čirče ob 9.30 - KO RK TRSTENIK - AP Trstenik sreda, 5. september 2001 ob 6.30 - KO RK VODOVODNI STOLP - AP Vodovodni stolp na Oldhamski ob 8.00 - KO RK HUJE - pred KS Huje, C. 1. maja 5 ob 9.00 - KO RK CENTER - pred hotelom Creina Kranj ob 9.50 - KO RK CERKLJE - AP CERKLJE ob 10.00 - KO RK ZALOG - AP Zalog sPodnji trg 14. 4220 Škofja Loka. Tel./Fax.: 04/51 20 850 GSM: 041/ 730 982 MALI OGLASI MALI OGLASI S 201-42 - 47 8 201- 42 - 48 201- 42 - 49 APARTMA-PRIKOLICE PAG POVUANA od 20.8. oddam APART-MAJE 50 m od morja-mivka. Denis, 0038598 1647654 13182 APARATI STROJI Prodam MOTOKULTIVATOR s frezo, plu-gom in kosilnico. B 040/39 49 93 13144 Prodam električno dvigalo 350 kg in elek-tro motorje 0,1 KW 940 obrati in 2,2 KW 940 obrati. V 513-71 -41 13235 Prodam VARILNI APARAT CO 2 250 A, 400 A, jeklenke CO 2 kisik, acetilen, B 041/255-636 13239 PRALNI STROJ Gorenje brezhiben, prodam. Tt 041/878-494 13248 GLASBILA Prodam SYNTHESIZER YAMAHA PSR 320, pet oktav. "B 2028-073 13249 GR. MATERIAL ODDAM RABLJENE ŽLEBOVE. B 040/206-048_i3ore BRUNE in OPAŽ, prodam. B 041/541- 574 13150 ALMARKO, d.o.o., Šenčur, tel.: 25-12-031,040/22-42-33 • vrata železna 3-krilna v.3.25 m, š 3.15m • vrata železna 5-krilna v.3.25 m, š. 4.87 m • vrata železna 1 krilo v.2.32m, š.1.06m • mizarska tračna brusilka -1 kom • stroj za krivljenje pločevine - 2 m • štiristranska za izdelavo tabjona (potrebna popravila) • namizni industrijski sekular • kovinski delovni pult š 0.90 m, d. 5.0 m • kritina BRAMAC opečno rdeča, stara 7 let, 3500 kosov Ogled in prodaja 28.8.2001 ob 19. uri Prodam 15 m2 HOTAVEUSKEGA KAMNA za oblaganje ("COKL"). "B 5961-796 1.3164 Prodam JE I PROFIL 300x150x5000. V 530-68-40 13240 Po ZELO UGODNI CENI prodam STAVBNO POHIŠTVO. TP 041/626-154 13252 IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA - UGODNI IN KAKOVOSTNI POSLOVNI TEČAJI ZA VSE STOPNJE TUDI ZA FIRME, INDIVIDUALNE URE, INSTRUKCIJE, PRIPRAVA NA IZPITE, PREVAJANJE, LEKTORIRANJE, KONVERZACIJA Z NAITVE SPEAKERJEM. Švicarska šola, Pot v Bitnje 16, Kranj, V 23-12-520 12861 Kupim knjige za 2 letnik Ekonomske gimnazije: mat., bio., in podjetništvo. Tt 041/494-020, 5133-407 18137 Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred OŠ in KUPIM knjige za 3. letnik Ekonomske gimnazije. "O 2551-601 13140 Prodam KNJIGE za 2. letnik Ekonomske Gimnazije. B 041 /984-363 13141 Kupim knjige za 8. razred (matem.-presečišče, učbenik za angl., učbenik za glasbo). H 51-22-139 13142 Kupim KNJIGE za 8. razred, prodam pa za 5,6, 7, razred, tt 531-24-81 13145 Kupim KNJIGE za 7. razred OŠ in prodam za 3. in 4. razred OŠ. V 041/935-422 Prodam KNJIGE za Srednjo ekonomsko šolo za 1,2,3,4 letnik in knjige za maturo. W 041/808-798 13147 Prodam KNJIGE za Ekonomsko šolo smer ekonomski tehnik in za gimnazije. "B 031/576-932__i3i83_ Prodam KNJIGE za 8. razred OŠ. B 5331- 37 2 13220 Prodam CELICA 1, splošna in anorganska kemija, zgodovina 1, za gimnazijo in Tehnika in delo za 5 in 6 razred. 533-16-30 13236 Prodam KNJIGE od 1-4 letnika Ekonomske šole in veliko gradiva za maturo. "B 031/74- 94-70 13245 Prodam KNJIGE "Nauk o glasbi", 1,2, 3, Vaje iz matematike 3 za OŠ. "B 202-10-47 Prodam KONJSKO VOZNO OPREMO in KOVINSKI MONTAŽNI KOZOLEC. S 04/5801-625 PRIDELKI Spet vsak dan SVEZE JAGODE na Planjavi pri Šenčurju. B 041/992-621 in 25-11-026 Prodam JEDILNI BIO KROMPIR in DOMAČO ČEBULO rumeno, rdečo. Visoko 47, •B 2531 -231, 031 /413-015 13075 KIS iz neškropljenih jabolk bobovcev in suho SADJE, prodam. "B 5725-254 13139 BELO VINO prodam po ugodni ceni. "B 05/769-51-91 13162 Prodam ŽGANJE in HRUŠKE za namakanje. "B 040/249-724 13184 Prodam krmilni KROMPIR in poceni DELIŠKO GORSKO KOLO. Šenčur, 25 11 04 PODARIM KUPIM PODARIMO MUCKE, stare 5 tednov, g 5955-061 Podarim enega MUCKA star 3 mesece, ts 2501-410 ODKUPUJEMO SMREKOVO HLODOVINO in CELULOZNI LES. Les prevzamemo tudi na panju. Brazda,d.o.o., Poljšica pri Podnartu 6, B 041/680-925, 04/5306- 555 12954 Kupim manjšo BRUNARICOali BIVAK v hribovitem predelu ali jo najamem. "B 041/833-544 13159 POSESTI LOKALI LOKALE ODDAMO ŠKOFJA LOKA okolica ob glavni cesti oddamo 50-100 m2 trgovski lokal in cca 1000 m2 nepokritih skladiščno-razstavnih površin ter možnost odkupa 600-1000 m2 zazidane stavbne parcele, KRANJ center oddamo manjši trgovski lokal brez izložbe, 13 m2, 35000 SIT/mes, KRANJ okolica oddamo trg. lokal s parkiriščem, 30 m2, vsi priklj., razen CK, 45000 mes, KRANJ center oddamo nove pisarne raznih velikosti od 17 m2 do 25 m2 ali več. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10126 KRANJ CENTER na odlični lokaciji (Maistrov trg ) ODDAMO POSLOVNE PROSTORE v pritličju (izložba), 1. ter 2. nad., vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE 201 27 19, 041/722-632 13172 PARCELE PRODAMO BRNIK lepa zaz.parcelo, 700 m2(37x20 m), elek. voda na parceli, TRSTENIK okolica večjo zazidl. parcelo, 1600 m2, lahko manjšo, za gradnjo stanov, ali poslov, objekta (mizarstvo, kleparstvo...) 8900 SIT/m2, OREHOVLJE ravno, sončno zaz. parcelo, 1023 m2, POD DOBRČO prodamo zaz.parcelo z lepim razgledom, 7800 SIT/m2, BEGUNJE okolica lepo zaz. parcelo 6500 m2 (od tega 1100 stavbno), elektrika in voda na parceli. ZG. SORICA zaz. parcelo za gradnjo hiše, 723 m2, el. na parceli, voda blizu, 300 m od asfalta. ŠKOFJA LOKA okolica na dobri lokaciji prodamo zaz. parcelo za gradnjo poslovno stanovanjske hiše cca 700-1000 m2, vsi priklj. ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 MOŠNJE ravno, zazidljivo parcelo ob asfaltu, voda, elek. zraven, 632 m2, 11.700 SIT/m2, BAŠELJ zaz. parcelo z lepim razgledom za gradnjo vikenda, 647 m2, vsi priklj. na parceli, SENIĆNO prodamo tri sončne, zaz.parcele (cca 600, 700 in 800 m2), BRNIK ravno zazidljivo parcelo ob asfaltu, 700 m2, elek. in voda na parceli, KRANJ prodamo več parcel za gradnjo poslovnih objektov. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333,041/333-222 10122 DRUŠTVO OBRTNIKOV KRANJ, Likozarjeva 1, KRANJ ODDAMO V poslovnem objektu, Likozarjeva 1, Kranj oddamo v najem poslovne prostore. Prostori so primerni za storitveno ali poslovno (pisarniško) dejavnost. Skupna velikost prostorov je 225 m2: - pritličje 97,6 m2, kot celota - pritličje 54,4 m2 kot celota in - mansarda 73 m2. Pogoji za oddajo poslovnih prostorov: - pisna ponudba, ki mora vsebovati predstavitev ponudnika, opis dejavnosti, ki bi jo v tem prostoru opravljali, višino ponujene mesečne najemnine in točen naslov ponudnika. Pisne ponudbe pošljite v zapečateni ovojnici v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: J&T, NEPREMIČNINE, Kranjska c. 2, 4240 RADOVLJICA z oznako: "NAJEM - Likozarjeva 1, KRANJ". Ostale informacije o najemu posl. prostorov dobite na tel. št.: 031/322 246 med 9. in 15. uro. ODDAM LOKAL 40 m2 in 20 m2, prostor 200 m2 na Bledu. "B 5740-095, 041/984- 638 13185 OSTALO LESTVE iz lesa VSEH VRST in DOLŽIN dobite. Zbilje 22, 01/3611-078 4044 Prodam več stoliterskih PLASTIČNIH SODOV in rabljenega 300 I lesenega. "B 2042-397 13149 Sem starejši gospod in že dolga leta trpim zaradi slabega spanja. Prav lepo prosim bralce, če mi kdo lahkos vetuje, kaj učinkovitega! Šifra: UPA 13177 Prodam KOTEL za žganjekuho in HRASTOVO KAD za namakanje. "B 531-86-64 VASA PESEM Oddaja je vsak ponedeljek ob 18.15 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddajo po tel.: 01/452-10-35 ali 430-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid PREDLOGI TEGA TEDNA 3.9.2001 Popevke: 1 Podoba otroka - Alenka Lesjak in Božo A. Kolerič 2 Dvojne počitnice - Čuki i. Ko sva sama - Tulio Furlanič Zmagovalni pesmi prcjšnega tedna: L Kot sveča v vetru Natalija Verboten 2. Dekle iz mlina -ans. Franca Potočarja Naj - viže i- Poletni dan - ans. Franca Miheliča 2. Nad prepadom - ans. Miro Kline 3. Fantje muzikantje - ans. Ivana Puglja VAŠA PESEM £. GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: PoŠta: Lesce: prodamo sodobno hišo, k+p+m, parcela 610 m2, 42 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 626 581 CERKLJE: prodamo novejšo hišo, 12 x 9 m, parcela 400m2, 33,6 mio (300.000 DEM). FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj - smer Golnik in Preddvor: kupimo hišo do 38 mio. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 DRULOVKA-končno vrstno hišo, trenutno v III. gr. fazi, možne še spremembe po željah novega lastnika, dograjena hiša brez keramike in tlakov 35 mio sit, možnih več obrokov ali delno kredit, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 KOKRICA - vzdrževano 30 let staro hišo, dvostanovanjsko, parcela 300 m2, prodamo za cca 33 mio, Mike & Co d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 BLED - starejošo hišo, potrebno obnove, s parcelo 480 m2 prodmo za cca 16,8 mio, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 BEGUNJE - okolica, urejeno, vzdrževano hišo s kmečko pečjo, CK, na parceli 140 m2 prodamo za cca 16,2 mio, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 DRULOVKA - zazidljivo parcelo v urejeni soseščini, velikosti 978 m2, prodamo za cca 15,3 mio, Mike &Co. 20-26-172, 236-49-21 MAVČIČE - zazidljivo parcelo, 1200 m2, pridobljene je že nekaj dokumentacije, možna tudi delitev, prodamo za cca 14,7 mio, Mike &Co. 20-26-172, 236-49-21 KRANJ - oddamo opremljen frizerski salon, 15 m2, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 SARCELE KUPIMO KRANJ z okolico kupimo večjo zaz.parcelo za gradnjo večstanovanjske hiše, vsaj 2000 m2. DOM NEPREMIČNINE 2369-333, 041/333-222 HIŠE PRODAMO KRANJ Kokrica manjšo hišo potrebno obnove na ravni, sončni parceli 763 m2, BREG ob Savi, starejšo, pritlično hišo potrebno obnove, na parceli cca 550 m2, ČIRČE, vis.pritl. hišo dvojček na parceli 540 m2, 267 m2 uporabne površine, CERKLJE novejšo vis.pritl. hišo s poslovnim prostorom 9x11 m, lahko dvostanovanjska na parceli cca 500 m2, KRANJSKA GORA novo VRSTNO, končno hišo, (2 apartmaja), cca 67 m2 v etaži, na parceli 390 m2, BRITOF posl.stan.hišo v izgradnji, III. gr.f., tloris 7x15 m(K+P+M)na parceli 231 m2, elek.voda v hiši, ŠKOFJA LOKA novejšo vrstno,vis.priti, hišo, 313 m2 uporabne površine na parceli 371 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10124 GORENJSKA, POSESTVO ALI ZAZIDLJIVO PARCELO Z VEČJIM KMETIJSKIM ZEMLJIŠČEM KUPIM TAKOJ "B 031/621-651 KRANJ Primskovo obnovljeno sam.vis.pritl.hišo na parceli 850 m2 z manjšo delavnico, NAKLO na dobri lokaciji prodamo lepo poslovno stan. hišo z delavnicami in garažami na parceli 1790 m2, DRULOVKA prodamo etažno hišo I. nadstr. (1/2) cca 100 m2 z neizdelano mansardo, dvema garažama in vrtom, KRANJ center prodamo poslovno stanovanjsko hišo z 600 m2 uporabne površine, z lastnim parkirišči, 73 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 10125 HIŠE PRODAMO MLAKA na robu naselja prodamo pritličje hiše oz. 1/2 hiše z vrtom, cca 85 m2+garaža+253 m2 parcele, 18,5 mio SIT, GORICE prodamo obnovljeno pritličje hiše, cca 80 m2+489 m2 sadovnjaka, ki je delno zazidljiv, 16,6 mio SIT, BAŠELJ prodamo vikend hišo na robu naselja na parceli 1037 m2, 124 m2 uporabne površine, vsi priključki, pokrita terasa, vredno ogleda. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,041/333-222 11527 Kupim zazidljivo PARCELO v Kranju ali okolici. "B 2352-570 12091 HIŠE PRODAMO VODICE več vis.pritličnih hiš v izgradnji (III. gr. f. ali na ključ), 120-240 m2 uporabne površine, ČIRČE večjo stanovanjsko hišo z delavnico in garažami na parceli cca 800 m2. DOM NEPREMIČNINE, 2369333, 041 /333 222 12749 Na Pristavški cesti 16 pri Tržiču, na takoimenovani PRIMOŠKOVI DOMAČIJI je na razpolago stanovanjsko poslovni objekt, poslovni objekt in zazidljive parcele v skupni izmeri 6.342m2. Objekte prodajamo v celoti ali po posameznih funkcionalnih sklopih. B 2373-160_12930 Visokopritlično novejšo HIŠO, prodam. B 031/209-277 ,3011 SPODNJI BRNIK - prodamo zazidljivo parcelo, 532 m2, priključki, lokacijsko, gradbeno dovoljenje! PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19 13083 PODVIN okolica prodamo manjšo zazidljivo parcelo, priključki, lokacijsko, gradbeno dovoljenje! PIA NEPREMIČNINE, 201-27-19, 041/722-632 13173 Prodam polovico HIŠE na BI. Dobravi 100 m2 stanovanjske površine, CK, kabelska TV, svoj vhod, garažo 250 m2 pripadajočega zemljišča, klet primerna za majhno delavnico. B 041/844-749, 587-40-26 i3t?8 V gradu pri Cerkljah na Gorenjskem prodamo starejšo delno obnovljeno hišo. B 041/692-768 13199 DOLENJA VAS prodamo nedograjeno stanovanjsko hišo na 537 m2 veliki parceli. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13216 POZNANSTVA Če še niste našli partnerja v AFRODITI žen- itni posredovalnici ga boste. Pokličite 596-12-45, kjer je za ženske brezplačno. Obenem vabljeni na PLES V TRANSTURIST Škofja Loka 13198 RAZNO PRODAM Prodam 2 m3 suhih SMREKOVIH PLOHOV IN NEKAJ TRAMOV raznih dimenzij. B 232- 63-40 12814 DRVA - bukova 3-4 m3 ter VEJE za butare, ugodno prodam. B 041/787-050 13135 Prodam kostanjeva DRVA suha po 4000 SIT, možna dostava. "B 5181-086 13138 Prodam 8 m hrastovih DRV. Benedik, Knape 19, Selca 13247 RAČUNALNIŠTVO Prodam RAČUNALNIK PENTIUM 2, 300 Mgh, 64 Mb RAMA, trdi disk 6 GB, grafični pospeševalec voodoo 2, TV kartica, cena po dogovoru. "B 041/524-126 13250 STAN. OPREMA Pri Bledu dobite rabljeno pohištvo po mini cenah ali zastonj. B 574-02-22, od 19-20. ure i3i9o Ugodno prodam SPALNICO z jogiji. B 0242-298 13194 STORITVE SENČILA ASTERIKS, Senično 7, Križe, C 5955-170, 041/733-709 - ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije. Izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava in montaža v najkrajšem času. 2 SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev, štedilnikov, bojlerjev. B 2042-037, 041/691-221, Rogelj Matjaž, s.p., Krašnova ui. 13, Kranj 3 ELEKTROINSTALACIJE, TELEKOMU-NIKACIJE, ADAPTACIJE, hitro in ugodno, n 041/865-112, PUHEK, d.o.o., Podbrezje 177, Naklo 250 ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč, cest, dovoznih poti, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet zidarskih del, NOVOGRADNJE in ADAPTACIJE, pleskarska in keramičarska dela in fasade. B 031 /369-520, 031/803-144, Gradbeni inženiring,d.o.o., Trg talcev 8, Kamnik 11939 SANIRAMO DIMNIKE z vstavitvijo ognjeod-porne lnox pločevine, dimnik odpravi kon-dens in črne madeže, barvamo fasade in lesene napušče. B 041/815-670, Ahej Ani-ta, s.p., Šentiljska 15, Maribor 12096 PROTIVLOMNE kovinske MREŽE za okna, STOPNICE-notranje, zunanje, pohodne REŠETKE in NADSTREŠKI za vhodna vrata. GELD,d.o.o., Jesenice, ul.J. Šmida 15 "B 580-60-26_ 12211 ELEKTROINSTALACIJE, NOVOGRADNJE ADAKPTACIJE, IZDELAVA IN ZAMENJAVA HIŠNIH PRIKLJUČKOV, MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE. EL-TOM, Tf 041/428-968, Podlubnik 5, Škofja Loka 12631 SANACIJA DIMNIKOV z nerjavečimi tuljavami za plin, olje, trda goriva. Opravimo rušenje, saniranje, zidavo novih, vrtanje, projektiranje. Nudimo priključna kolena, dimne kape ter obrobe. B 041/959-134 Baša&Co, d.n.o, Struževo 3a, Kranj 12632 Prevzamemo vsa zidarska dela, notranje omete, tudi fasdade. Delamo hitro in poceni. B 041/561-838, Bytyqi Bene in ostali, d.n.o., Struževo 3a, Kranj 12696 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov -hitro in po ugodni ceni. B 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 12792 OLJNE GORILNIKE, avtomatiko, sončne bojlerje, dobavljamo in montiramo z garancijo, servisiramo ter izmerimo izkoristek peči. BETA-S,d.o.o., Kočna 10 B, 4273 Blejska Dobrava, B 587-40-59 in 041 /704-851 NAČRTOVANJE IN ZASADITEV VRTOV, GROBOV IN OSTALIH ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE. B 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta, s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj i3i7e Rigips Armstrong c..m/>mt3 kmf PREDELNE STENE, SPUŠČENI STROPI MANSARDNA STANOVANJA HRASTJE 29, PE SAVSKA c. 22, 4000 KRANJ, Tel.: 04/23 64 710 GSM 041/ 629 765 vsak ponedeljek ob 9. in 18. uri AVTO ŠOLA (Hf^mm \ 2 22 231 10 35 ROLETE, ŽALUZIJE, ZUNAJA SCREEN SENČILA za strešna okna izdelamo in montiramo. Dodatna ponudba -vgradnja elektro motorjev. "B 017365-12-47, 041/334-247, RONO SENČILA, Mavsarjeva 46, Notranje gorice i3ias POPRAVILA vseh vrst TV VIDEO aparatov, TV GORENJE TUDI NA DOMU. B 2331-199, Sinko,s.p. C na Klanec 53, Kranj 13196 Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA tudi fasade od temeljev do strehe. Delamo hitro in poceni. B 041/593-492, Bytyqi oče in sin,d.n.o, Cegelnica 48 B, Naklo 13251 STANOVANJA STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll., vsi priklj.nizek blok, 11 mio SIT, Gor. odreda 1 ss, 44,70 m2/l., zasLbalkon, vsi priklj., cena po dog., CENTER ugodno, starejše 1 ss/ll, klasično ogrevanje, 6,6 mio SIT, Gogalova 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi priklj., 10,5 mio SIT, Planina I, 1SS, 41,5 M2, nizek blok, 10,4 mio SIT, BLED lepo 2 ss, 53m2/IV., vsi priključki, pogled na Triglav, 14 mio SIT, KRANJSKA GORA več 1 ss različnih velikosti 30-45 m2 in več 2 ss od 52 -60 m2. KRANJ Planina I novejše 2 ss, 66 m2/ll, vsi priključki, 14,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041/333-222 iona VODOVODNI STOLP: prodamo lepo garsonjero. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041 / 734 198 KRANJ- OKOLICA: prodamo 1ss, 37 m2, opremljeno, takoj vselji-vo. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠK. LOKA: HAFNARJEVO NASELJE: 1SS v hiši + 240m2 vrta. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ČIRČE: 2SS v hiši, vrt, garaža, prodamo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PLANINA 3: v nizkem bloku prodamo 2,5 sobno stanovanje, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 PIA nepremičnine podružnica Šk Loka, Kapucinski trg 13 tel.: 5060-300 P.E. KRANJ, Zoisova 1, tel.: 201-27-19 www.pia-nepremknine.si/ PLANINA 3- prodamo 2ss, 52 m2, opremljeno, takoj vseljivo. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ PLANINA 1- prodamo urejeno 2ss, 59 m2, FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ PLANINA: v nizkem bloku prodamo 3ss, 77 m2, l.nad. FRAST - nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ ŠORLIJEVO NASELJE: prodamo TRISOBNO in DVOSOBNO stanovanje. FRAST - nepremičnins-ka hiša 25 15 490, 041/ 734 198_ PLANINA 3 2, 1: prodamo atrijska stanovanja: ŠTIRISOBNO, DVOSOBNO, DVOINPOLSOBNO, ENOSOBNO. FRAST d.o.o. 25 15 491, 041/ 734 198 A/a MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec Septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj kvadratur od 47 m2 pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna BREZ PROyi%IJf* telefon: 04/2365 360, 2365 361 MLAKA PRI KRANJU! Na MLAKI PRI KRANJU ob robu gozda na mirni lokaciji si lahko zagotovite novo stanovanje vseljivo konec septembra letos. Na razpolago imate še nekaj stanovanj velikosti od 57 m2, pa do 101 m2. Večja stanovanja v dveh etažah cena ugodna! - BRFI PROVIZIJE! KRANJ • CENTER v popolnoma obnovljeni staromel^anski hiši prodamo: v pritličju, poslovni prostor, 54,25 m?; v I. nadstr., dvosobno stanovanje, cca. 65 m2; v mansardi; garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2; KRANJ-STRAŽISČE na parceli 411 m 2 prodamo dvostanovanjsko hišo, cca. 120 m2 stanovanjske površine, adaptirana spodnja etaža, možnost izdelave ločenih vhodov, takoj vseljiva, za 28.125.000 SIT. KRANJ • STRAŽliČE prodamo zgom; 80 m2,285 m2 pripadajoče parcele. riključki.ga- raža, takoj vseljivo, cena 16.875.000 SIT KRANJ-VRECKOVA prodamo garsonjero z točeno kuhinjo, 29,60 «2, vsi priključki, nizek blok, vseljiva takoj, cena 9.000.000 sn. KRANJ-SAVSKA ugodno prodamo adaptirano, enosobno stanovanje, 43,90 m2, brez CK, vseljivo po dogovoru, cena 7.826.000 SIT, PRE00V0R prodamo enosobno stanovanje, 39,10 m2, vsi priključki, l. nadstropje, takoj vseljivo, cena po dogovoru. ZG. BITNJE - na parceli 1.040 žlnsko hišo, s pomožnim objek let, ločena vhoda, stanovanjsk priključki, CK - kombinirana/1 po dogovoru, za 40.320.000 SI ŠKOFJA LOKA- RETEČE na pare mo 10 let staro enodružinsko I lamo dvoriru-iže), staro 25 e 176 m2, vsi arija, vseljiva KRANJ-PLANINA) 37.10 m2, B. nadsl takoj vseljivo, cena novarne, 4 KATV, KRANJ - PLANINA prodamo dvosobno stanovanje, 70,50 mi. zastekljen balkon, I. nadstropje, nizek blok, vseljivo konec oktobra, za 11.250.000 SIT. KRANJ - J. PUCUA prodamo lepo, dvosobno stanovanje, 62,70 m2, III. nadstropje, nizek blok, vsi priključki, balkon, vsetjivost in cena po dogovoru. ŠKOFJA LOKA-KAMNITNIK prodamo novejše dvosobno stanovanje z lastnim vhodom, 62,43 m2, z atrijem 31,20 m2, CK-na pb'n s števcem, garaža 12,28 m2, vseljivo oktobra, BLED-GORJE na obrobju naselja, prodamo 8 tet staro dvostanovanjsko hišo, dimenzij 8,5 x 12,5 m, na parceli 1264 m2, vsi priključki, garaža, delavnica, vsetjivost in cena po dogovoru. SPODNJE JEZERSKO • prodamo starejšo hišo, v celoti obnovljeno, dimenzij 11 x 6, na parceli 1228 m2, brez CK, možnost prevzema takoj, za 18.870.000 SIT. KRANJ-SORLUEVO prodamo trisobno stanovanje z talko nom, 72,40 m2, CK, KATV, V. nadstropje, vsetjivost in cen; po dogovoru. HIŠE V OKOLICI KRANJA, CERKELJ, PREDDVORA pimo kmetijo z možnostjo dovoza s kam 50.000.000 SIT. KRANJ - OKOLICA prodamo dvostanovanjsko vilo i bazenom, na parceli cca 1500 m2, z vsenri priključki, v celoti izdelana. Vseljivost in cena po dogovoru. TRM-CENTER ugodno prodamo hišo v fazi adaptacije, cca. 150 m2 stanovanjske površine, brez zemljišča, prevzem možen takoj, cena po dogovoru. POSLOVNI PROSTORI KRANJ-LAB0RE prodamo takoj vseljiva, poslovna prostora: v pritličju, 168 m2 in v I. nadstropju 440 m2, živilska in gostinska dejavnost sta izključeni, cena po dogovoru. KRANJ-CENTER prodamo poslovni prostor, primeren za neživilsko trgovino, cca. 80 m2, pritličje, vhod z ulice, izložba, prevzem možen takoj, za 22.200.000 sn. MALI OGLASI PRIPRAVLJALNI ODROR "ABRAHAM 2001" ABRAHAMOVKE m ABRAHAMOVO Tudi letos bomo praznovali "Abrahama"! Letošnje praznovanje bo za vse tiste, ki ste - smo rojeni v znamenitem in imenitnem letu 1951, v soboto, 8. 9. 2001, v "Domu pod Storžičem" z začetkom ob 14. uri. Prosimo vas, da se telefonieno javite na št. GSM po 15. uri: Zdenki Maglica 041 915 571 ali Mariji Gračnar 031 865 242 PLANINA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 67 m2 , t.nad, 13,4 mio. FRASTd.0,0, 25 15 491 041/ 734 198 PLANINA 2 ALI 3: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 KRANJ- KUPIMO GARSONJERO, gotovina. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 _ Šorlijevo naselje, Vodovodni stolp: KUPIMO STIRISOBNO STANOVANJE.. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 _ ŠKOFJA LOKA: KUPIMO 3SS. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 _ ODDAMO : PLANINA- opremljeno 1ss, hišo, BRITOF- 50m2. FRAST- nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 nldomplan družba za inženiring, i nepremičnine, urbanizem mH I in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14 tel.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433 KRANJ , PRIMSKOVO: ODDAMO več pisarn in drugih poslovnih prostorov. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 Kranj- NAJAMEMO 2SS za dobro stranko. FRAST-nepremičninska hiša 25 15 490, 041/ 734 198 ŠKOFJA LOKA - garsonjero, 26,64 m2, XIII. opremljeno, prodamo za cca 8,4 mio MiKe &Co. d.o.o, 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - garsonjero 32,37 m2/IV., vseljivo takoj, prodamo za cca 9,5 mio, Mike & Co. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - garsonjero 27,40 m2, pritličje, adaptirano in opremljeno prodamo za cca 8,9 mio, Mike &Co. 20-26-172, 236-49-21 DRULOVKA - garsonjero, 33,5 m2, mansarda, klasično gretje.takoj vseljivo prodamo za cca 8,9 mio Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ PLANINA -1 sobno, 43 m3,1, nad., obrobje naselja,, prodamo za cca 10,6 mio sit, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA - 1 sobno, 40,40 m2, II. nad., prodamo za cca 10,3 mio sit, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 SVET NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12. 4000 Kranj, tel.: 04/2811 - 000 fax.: 04/2026 - 459 Internet: HTTP:// www.svet-re.3i Email: irtfo@svet-fe.si STANOVANJA KRANJ - Planina i; 37 m2, enosobno, 2 nizek blok, balkon. SV lega, neopremljeno, takoj vseljivo. Cena: 10,5 mk) SIT (93.000 DEM). PS005S1MA-KR KRANJ - Planina I; 59 m2, dvosobno, 6 nadstropje, V lega, opremljeno, lep razgled, vseljivo. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PSO0615MA-KR KRANJ - Planina I; 63 m2, dvosobno, pritličje z atrijem, nizek blok, neopremljeno, delno adaptirano. Cena: 13,7 mio SIT (123.000 DEM). PSO0519JN-KR KRANJ - Planina I; 85 m2, urejeno in vzdrževano, dvosobno, 3. nadstropje, nizek blok, mirna lega, ^Ikon preurejen v kabinet. Cena: 13,2 mlo (117.000 °EM). PS00547MA-KR KRANJ - Planina II; 64 m2, dvosobno, 2. nadstropje, n'*ek, končni blok, parket, vsi priključki, lep razgled. Cena: 14,6 mio SIT (130.000 DEM). PS00575MA-KR KRANJ - Planina Ul; 86 m2, trisobno, nizek btok, 2. nadstropje, adaptirano, takoj vseljivo. Cena: 19.7 mio SIT (175.000 DEM). PSO0561JN-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, pritličje, klasično ogrevanje, možen priklop na plin, vseljivo. Cena: 9,9 mio SIT (88.000 DEM) PS00562MA-KR KRANJ - Vodovodni stolp; 50 m2, dvosobno, 2. nadstropje, balkon, dobra lokacija, plin pred vrati, možnost dokupa garaže. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM). PS00593MA-KR GOLNIK; 60 m2, dvosobno, pritličje tristanovanjskega objekta, sončna in izredno mirna lega, CK, SATV, tel., nadstrešek, vseljivo. Cena: 9 mio SIT (80.000 DEM). PS00573MA-KR PLANINA - 1,5 sobno, 50,19 m2, V. nad., prodamo za cca 12,8 mio, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ PLANINA - 1 sobno, 37,10 m2, II. nad., takoj vseljivo , prodamo za cca 10,4 mio Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 VALJAVČEVA - 2 sobno, 53,7m2, pritličje, prodamo za cca 14,2 mio sit, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ŠORLIJEVA- 2 sobno, 52,50 m2, II. nad., prazno, potrebno obnove, prodamo za cca 13,6 mio, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 _ PLANINA - 2 sobno, 66,50 m2, VIII. nad. -vrhnje, edino v etaži, takoj vseljivo, brez provizije, prodamo za 14,5 mio, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ VODOVODNI STOLP - 2 sobno, 62,30 m2, IV. nad., CK na plin, adaptirano, prodamo za cca 16,2 mio, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21_ BEGUNJE - 2,5 sobno, 74,40 m2, pritličje, vselitev takoj, prodamo za cca 15,1 mio, Mike &Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2+2, 89 m2,1, nad., hitro vseljivo, prodamo za cca 18,3 mio, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2,5 sobno, 75,70 m2, III. nad., hitro vselhivo, prodamo za cca 16,2 mio, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 ŠORLIJEVA - 3 sobno, 71,80 m2, 5. nad., delno opremljeno, prodamo za cca 17,9 mio, Mike &co. 20-26-172, 236-49-21 ZLATO PODE - 3 sobno, 61,85 m2, III. nad., nova okna, CK ni, prodamo za cca 13,8 mio, Mike & co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21 PLANINA - 2,5 sobno, predelano v 2s.+2 kabineta, atrij, 85,30 m2, prodamo za cca 18,4 mio, Mike &Co. 20-26-172, 236-49-21 ŠKOFJA LOKA GARSONJERA Z BALKONOM 28,41 M2, CK, TEL, KATV, PRODAMO. POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ ZLATO POLJE TRISOBNO STANOVANJE 62M2, VISOKO PRITLIČJE, CK- PLIN, TEL, KATV, TAKOJ VSELJIVO, PRODAMO ZA 12,9 MIO SIT(115.000 DEM). POSING 04/ 202 42 10 (www.pos-ing.si)_ KRANJ VREČKOVA DVOSOBNO STANOVANJE 61M2, BALKON, VSI PRIKLJUČKI, NIZEK BLOK, PRODAMO ZA 12,9 MIO SIT (115.000 DEM). POSING 04/ 202 42 10 (www.posing.si) KRANJ, ŠKOFJA LOKA GARSONJERO, ENO- ALI ENOINPOLSOBNO STANOVANJE KUPIMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si) KRANJ PLANINA II, III ENOINPOLSOBNO ALI DVOSOBNO STANOVANJE NAJAMEMO. POSING 04/ 202 20 76 (www.posing.si) KRANJ, TRŽIČ, RADOVLJICA prodamo več lepih 2 sobnih in 3 sobnih stanovanj. DOM NEPREMIČNINE, 2369-333, 041 /333-222 10120 STANOVANJA PRODAMO KRANJ Planina I 1 ss, 44,70 m2/l., vsi priklj., zast.balkon, 10,1 mio SIT, KRANJ Planina I novejše 1 ss, 38,5 m2/ll, vsi priklj., nizek blok, 10,6 mio SIT, KRANJ Planina I 1 ss, 43,30 m2/ll, vsi ' prikljvbrez balkona, cena po dogovoru. TRŽIČ Ravne 1 ss, 48 m2/l, ogrevanje klasično, 8,8 mio SIT, GOLNIK 2ss (preurejeno v 3 ss), 56,10 m2/ll, vsi priklj., 11,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 041 /333-222 12055 KRANJ za znanega kupca TAKOJ kupimo več garsonjer ter 1 ss, (CK, tel), GOTOVINA!!! PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/722-632_12685 HRASTJE 52, prodamo 1 ss, opremljeno, centralna kurjava, Cena 8,5 mio SIT ali 75000 DEM. B 233-14-89 13022 RADOVLJICA okolica oddamo opremljeno 1 ss, vsi priključki, ugodno. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19, 041/782-035 13084 KRANJ prodamo garsonjero, 33,5 m2, 2. nad., balkon, dve kleti. PIA NEPREMIČNINE, 201 27 19 13087 V Kranju na Zlatem polju prodam 2,5 leti staro GARSONJERO, 34 m2, II. nad., ločena kuhinja, CK, telefon, kabelska, internet, cena 9,5 mio SIT. B 041/437-876, 04/2012-385 13148 •ODDAM 2 sobno STANOVANJE v Kranju, Gradnikova 5, cena po dogovoru. "B 041/414-979_13154 Na Planini III, prodam 1,5 ss, 54 m2. V 041/591-718 isisa SOBO v Kranju opremljeno, ogrevano ODDAM samskemu moškemu. B 232- 5059 13189 RADOVLJICA; 63 m2, na novo izdelano, dvosobno, 1. nadstropje starejše hiše, CK na olje, laminati, vseljivo takoj. Cena: 9 mio SIT (80 000 DEM). PS00473JN-KR POSESTI KRANJ - Drulovka; 210 m2, manjša vrstna hiša, atrij 7 k 8m, K/P/M+p, v celoti izdelana, vsi priključki. Cena: 31,5 mio SIT (280.000 DEM). PH00620MA-KR ZG. BITNJE; 176 m2, dvostanovanjska, obnovljena, 1135 m2 parcele, tri garaže, primerno za manjšo obrt. Cena: 39,4 mio SIT (350.000 DEM). PH00589MA- KR BAŠELJ; 320 m2, r pritlična, parcela 70! kleti Cena: 28,2 PH00061 MA-KR 3kon< atraktivna, visoko-t izdelave salona v [250.000 DEM). BLED - Zg. Gorje; 240 + 90 m2, 8 let stara hiša z delavnico, parcela 1373 m2, sončna lega, zeleni pas, razgled, mirna okolica, vseljiva, lahko dvodružinska. Cena: 39,4 mio SIT (350.000 DEM). PH00617MA-KR ZAZIDLJIVE PARCELE ADERGAS; 570 m2, položna, sončna, končna, ob robu gozda. Cena: 9,6 mio SIT (85.600 DEM). PZ00605TJ-KR PODREČA; 1.200 m2. ravna, ozka, sončna, mjma lokacija, brez spremembe namembnosti. Cena: 13,5 mio SIT (120.000 DEM). PZ00579JN-KR ZG. BITNJE; 679 m2, ravna, sončna parcela ob zelenem pasu, na čudoviti lokaciji. Cena: 11 mio SIT (98.000 DEM). PZ00586JN-KR ZBIUE; 818 m2, ravna, sončna parcela, obrobje vasi, ob gozdu, voda na parceli, elektrika pri sosedu. Cena: 13,8 mio SIT (123.000 DEM). PZ00537JN-KR KOMENDA: 830 m2. sončna, plačana sprememba namembnosti, mirna lega, zeleni pas, vsi priključki. Cena: 9,3 mio SIT(83.000 DEM). PZ00351 MA-KR TRZIC; 1971 m2, v hribu, sončna, primerna za vikend, odlična lokacija. Cena: 6,2 mio SIT (55.000 DEM). PZ00611JN-KR P0DUUBEU, 800 m2, čudovita, sončna parcela, lahko dostopna lokacija. Cena; 6.200,00 SIT/m2 (55 DEM). PZ00157MA-KR TRŽIČ - Ravne; 36 m2, enosobno, 1. nadstropje, nizek BLED blok, SV lega, vsi priključki, takoj vseljivo. Cena mio SIT (59.000 DEM) PS00515MA-KR - Mimo; 3242 m2, nezazidano stavbno zemljišče, v hribu, dve terasi, mirna, sončna lega. Cena: 12.940,00 SIT/m2. PZ00116JN-KR TOK - Telefon Odvisnosti Kranj 04/23-26-928 Vsako sredo od 17.00-19.00 V Bistrici pri Tržiču prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 53 m2. B 041 /692-768 RADOVLJICA Cankarjevo nas. prodamo 1 ss, 34 m2. t? 533-35-11 13205 KRANJ - ZLATO POLJE, oddamo opremljeno SOBO, najraje študentu. Cena 28.000 sit/mes. tr 031/314 149 13208 ŠKOFJA LOKA Frank.nas. prodamo 3 sobno stanovanje, 80 m2, III. nadstr., dva balkona. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13215 ŠKOFJA LOKA Novi svet/prodamo 2 ss 45 m2, III. nadstr., kurjava na kamin. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13217 FRANKOVO NASELJE prodamo GARSONJERO 28 m2, III. nadstr. z balkonom in uporabo zelenjavnega vrta. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13218 ŠKOFJA LOKA, Frank. nas. prodamo 2 ss, 60 m2, IV. nadsr., dva balkona. PIA Škofja Loka, 50-60-300 13219 ZLATO POUE 2 ss opremljeno ODDAM. B 031/767-560, 041/514-151 13244 Na Planini, na Gogalovi ulici ODDAM dvosobno opremljeno STANOVANJE 64 m2. Cena po dogovoru. S 041/523-782 13254 VOZILA DELI CITROEN - avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli. Odkup avtomobilov itd. B 50-50- 500 ,2772 Prodam CILINDER za ATX za ceno 6000 SIT. B 041/710-736 ,3143 VOZILO KUPIM NAJUGODNEJŠI ODKUP IN PREVOZ POŠKODOVANIH VOZIL. AVTO JAKŠA, Orehovlje 15A, Kranj, 2041-168, 041/730-939_4_ Kupim rabljen avto. B 041/44 55-18 Kupim PEUGEOT 206. "B 041/293-680 VOZILA ODKUP, PRODAJA, MOŽNA MENJAVA staro za staro in prenos lastništva. MARK MOBIL.d.o.o., Šuceva 17, Kranj, C 20426- 00, 041/668-288_5 HYUNDAI COUPE 2.0 TOP K, prvi lastnik, 1. 97, rdeča barva, 50.000 km, redno servisiran, reg. do 17.6.01, vsa oprema in veliko dodatne (spojlerji, ALU platišča, 16", izpuh..), alarm, garažiran, ohranjen, prodam. g 01/72-16-221 _6243 ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1990, plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO, d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica). B 5134-148, 041/632-577 6248 HYUNDAI11-1 2.5 D, I. 98, reg. 3/02, barva kovinsko zlatorjava, 59000 km, ser. knjižica, 6 sedežni+zaprt prtljažni del, servo volan, radio, ugodno prodam. TT 041 /644-991 Jernej 10342 HYUNDAI ACCENT 1.3, LSi, 1. lastnik, 1.96, reg. do 10/01, 69 000 km. B 041/644-991 11218 HYUNDAI ELANTRA 2.0 G LSi, TESTNO VOZILO, 1.2000, reg. do 12/01, 9500 km, klima, ABS, el. paket, servo, radio, alarm... B 041 /644-991 11221 HYUNDAI ACCENT 1.3 LSi, 1.98, reg., do 6702, prvi lastnik, kovinsko modro vijola barva, 3 vrata, 44000 km, servisiran, zelo lepo ohranjen, prodam. "B 041/644-991 11578 ODKUP RABLJENIH VOZIL, BREZ-PLAČNE CENITVE VOZIL. AVTO LESCE 531-91-18_j_^2548 OGLEJTE SI NAŠA VOZILA NA STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI _12549 KIA PRIDE WAGON, I. 9, bela 34.000 km, 1. last., 990.000 SIT. AVTO LESCE 531-91- 18 12870 UNO 1.0 IE, I. 96, rdeč, 5 v, reg. 4/02, 590.000 SIT. AVTO LESCR 531-91-18 A 6 2.0 KARAVAN, I. 95, met siv., 118.000 km, kupljen v SLO, ohranjen, 1.790.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12872 PUNTO 55 SOLE, I. 99, met siv, 5 v, 1. last., 2x AB, elek. oprema, 1.090.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18_i2873_ MEGANE 1.6 RT, I. 96, čr, elek.oprema, AB, 5 v, 1.150.000 SIT. AVTO LESCE 531- 91-18 12875 PUNTO 60 SX, 1.98, met. moder, 3 v, CZ, ES, reg. 3/02, 890.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12876 TIPO 1.4 IES, I. 94, črn, 105.000 km, servisna, CZ, ES, 480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12877 PASSAT 1.8 KARAVAN, I 95, reg. 2/02, 2x AB, el. oprema, s. streha, 1.190.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 12880 C) Bratov Prapr. 10, NAKLO J Tel /fax: 04/25-71-035 PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH ^ SISTEMOV TER ^ 7*3^ AVTOMOBILSKIH BlAMCEV¥MOHROEgF Prodam R MEGANE CLASIC 1.6, I. 98, 85000 km, cena 1.736.000 SIT /15500 DEM/. "B 5922-140 12941 Prodam MERCEDES C 180, L. 1998, srebrn, 1. lastnik, servisna knjiga, 80.000 km. B 041/621-420 13073 Prodam CHRYSLER VOYAGER 2.4 LE, I. 96. B 031/311-846 13129 Prodam FORD FIESTA FLAIR 1.3, I. 96, reg. do 9.3.02, kov.rdeča barva, 5 vrat, prevoženih 28000 km. B 041/692-189 13133 Prodam OCTAVIA 1.9 TDI SLX 90 KM, 57000 prevoženih, športna maska, clima-tronic, vsa oprema, kot nov, cena 2.900.000 SIT. B 041/201-815 13151 Prodam FORD MONDEO 1.8 TD, I. 96, registriran do 8/02 vs aoprema. "B 041/414-979 13155 FORD MONDEO 1.8 CLX, 1.94, svetlo sive barve, centralno zaklepanje, električen pomik stekel, lepo ohranjen, garažiran, 1.020.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ, 275- 93-00 13165 PEUGEOT 406 HDi,.. 01, reg. 3/02, metalno sive barve, potovalni računalnik, radio CD+6 zvočnikov, vsa električna oprema, centralno daljinsko zaklepanje, ABS,'servo volan, avtomatska klima, cena 3.800.000 SIT. AVTOHIŠA KAVČIČ, 275-93-00 13166 FIAT PUNTO 1.2 SX I. 00, metalno modre barve, centralno zaklepanje, električen pomik stekl, dvostopenski servo volan, 22.100 km. AVTOHIŠA KAVČIČ , 275-93-00 PEUGEOT 106 1.0 I. 00, 17000 km, svetlo sive barve, elek. pomik prednjih stekl, centralno daljinsko zaklepanje, strešno okno. AVTOHIŠA KAVČIČ, 275-93-00 1316B PEUGEOT 106 1.1 I. 94, temno modre barve, lepo ohranjen, garažiran. AVTOHIŠA KAVČIČ 275-93-00_13159 Prodam R 5 GT turbo, ugodno. » 041/535-260_13170 Prodam ASTRO CLASIC, I. 0, metalne barve ter CORDOBO, I. 99, rdeče barve, B 041/733-823 13171 Prodam MERCEDES 2.0,1. 1986, tip 124, možna menjava. B 031/265-242 13191 Prodam HONDO CIVIC 1.5 i, 16 V, HB, I. 90, rdeče barve, cena po dogovoru. B 041/334-356 _13203 Prodam PEUGEOT 206, 1.4, 1.00, prevoženih 6.000 km, modre barve, registriran dO 2/02. B 040/369 100 in 572 50 28 Ljudska univerza Škofja Loka Podlubnik la 4220 Škofja Loka tel. :04/506-13-00 fa\: 04/512-08-88 u LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA Vabi k vpisu v naslednje srednješolske programe poklicnega in strokovnega izobraževanja: VZGOJITELJICA PREDŠOLSKIH OTROK vpisni pogoj: uspešno končana OŠ oz. poklicna ali srednja šola za vpis v višji letnik EKONOMSKO -KOMERCIALNI TEHNIK vpis v 3. letnik vpisni pogoj: uspešno končana šola za prodajalce ali končana ali nedokončana srednja šola I EKONOMSKI TEHNIK ! (nov program • vpis v 1. letnik) I vpisni pogoj: uspešno končana OŠ PRODAJALEC, KUHAR, NATAKAR j vpisni pogoj: uspešno končana OŠ Prekvalifikacija v PRODAJALCA (8 mesecev) vpisni pogoj: j zaključena katerakoli poklicna ali srednja šola Prijave in informacije - telefon: 50613 60 www.lu-skofialoka.si SUBARU LEGACY 1.8 GL 4 WD, I. 91, reg. 2/02, 5 vrat. B 502-2000, 041/630-754 HYUNDAI ACCENT 1.3 GL, I. 98, 5 vrat. TT 502-2000, 041/630-754_i32ii_ FIAT PUNTO 75 SX, I. 97. B 502-2000, 041/630-754 _i32i2_ HYUNDAI H 10 3 sedežni kombi, I. 96. tT 502-2000, 041/630-754_13213 SUZUKI CARRY VAN KOMBI, nosilnost 655 kg, I. 96. B 502-2000, 041/630-754 PASSAT 1.9 TDI KARAVAN, I. 94, bel, servisna, ABS, 2 x AB, ohranjen, 1.480.000 SIT. AVTO LESCE 531-91-18 13222 R 4 I. 88, FIAT UNO 45 S, I. 85, TOYOTA HIACE FURGON I. 88, prodam. -B 533-66- 86 13232 Prodam KOBMI IMV 1600 super, gasilski, neregistriran, vozen, C 041/745-803 13241 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 92, reg. do 7/02 in KOTEL za žganjekuho 130 I. tt 2012-708 13242 ZAPOSLITVE Iščem ZIDARSKA DELA. Delam poceni, pokličite na B 041 /589-597 12553 ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABLJEN AVTO? Oglasite se ali pokličite TAL N «1.0.0. PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, Uredili vam bomo tudi prenos lastništva za vašega jeklenega konjička. TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM GRADBENI DELAVEC POMOŽNA GRADBENA DELArd.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 28.08.01; POLAJNAR ZDRAVKO S.P., MALTOGRAF, DVORSKA VAS 26A, BEGUNJE NA GORENJSKEM DEIAVEC BREZ POKUCA ČIŠČENJE LETAL IN LETALSKIH DELOV; ned.ć.; B kat.; do 28.08 01; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA CESTA 34, KRANJ ČISTILEC STEKLA IN TALNIH OBLOG; d.č. 12 mes.; B kat.; do 11.09.01; PROSEN COM. D.O.O, SPODNJE DUPLJE 8, DUPLJE; št. del. mest: 4 SNAŽILKA SNAŽILKA; d.č. 2 mes.; jeziki: slov. jezik - govorno in pisno: do 31.08.01; OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA ŠKOFJA LOKA, PODLUBNIK 1, ŠKOFJA LOKA ŽIVILEC DELAVEC V PREDELAVI; d.č. 3 mes.; 11, del. izk.; do 28.08.01; "JEM" JESENIŠKE MESNINE, SPODNJI PLAVŽ 14. JESENICE PEK PEK; d.č. 3 mes.; 21. del. izk.; B kat.: do 19.09.01; OBLAK PETER S.P., GASILSKA 1, GORENJA VAS MESAR - SE KAČ MESAR V KLAVNICI; d.č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 28.08.01; "JEM" JESENIŠKE MESNINE, JESENICE, SPODNJI PLAVŽ 14, JESENICE STRUGAR STRUGAR; ned.č.; 21. del. izk.; 28.08.01; ADMIR SADIKO-VIČ S.P., VARMIK - ADO, SAVSKA CESTA2, JESENICE ORODJAR PREDELAVA PLASTIČNIH MAS, DELO V DELAVNICI. SKLADIŠČU, TRANSPORTU.; d.č. 6 mes.; 101, del. izk.; do 31.08.01; DUMIS MLAKA D.O.O., ORETNEKOVA POT 9, KRANJ KLEPAR KROVEC, KLEPAR (STAVBNO KLEPARSTVO); d.č. 12 mes.; 41, del. izk.; B kat.; do 22.09.01; LOTRIČ JAN S.P., KROV-STVO, RUDNO 47, ŽELEZNIKI AVTOMEHAN1K AVTOMEHANIK (LAHKO PRIPRAVNIK); d.č. 6 mes.: do 22.09.01; TOBO AVTOSERVIS D.O.O., NOVOVAŠKA CESTA 67, ŽIRI ŠIVILJA ŠIVILJA - KROJIUA; d.č. 6 mes.; 11. del. izk.; do 30.08.01; MODA BLED D.O.O, KAJUHOVA CESTA 1, BLED SKIADIŠČNIK SKLADIŠČNIK; d.č. 6 mes.; 2 I. del. izk.; jeziki: slov. jezik -gov. in pisno; ostala znanja: Tečaj za voznike viličarjev; B kal.; do 28.08.01; KLADIVAR ŽIRI D.D., INDUSTRIJSKA ULICA 2, ŽIRI PRODAJALEC TEKSTILNIH-USNJENIH ARTIKLOV PRODAJALEC, KOMERCIALIST, VOZNIK KOMBIJA; d.č. 4 mes.; do 04.09.01; MTP D.O.O., HRASTJE 94, KRANJ KUHAR KUHAR; ned.č.; 6 mes. del. izk.; do 28.08.01; SAVANT D.O.O., PŠEVSKACESTA 11 C, KRANJ KUHARSKA POMOČNICA; d.č. 12 mes.; do 31.08.01; OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR, PIPANOVA CESTA 43, ŠENČUR KUHAR; ned.č.; B kat.; do 04.09.01; LOTRIČ JANEZ S.P, ŠUCEVA 23, KRANJ NATAKAR NATAKAR; d.č. 3 mes.; 11. del. izk.; jeziki: ang. jezik - gov., nem. jezik - gov.; B kat.; do 04.09,01; HOTEL RIBNO.TURI-ZEM D.D.BLED, IZLETNIŠKA UUCA 44, BLED NATAKAR (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 3 mes.; jeziki: slov. jezik - gov. in pisno; do 31.08.01; DEUKIČ ELVIRA S.P, C.BORISA KIDRIČA 10, JESENICE STROJNI TEHNIK OBLIKOVALEC KOVIN; d.č. 12 mes.: jeziki: slov. jezik-gov. in pisno; B kat.; do 04 09.01; MARBO D.O.O, KORITNO 46A, BLED GRAFIČNI TEHNIK UREJEVALEC ŠTIRIBARVNEGA OFSET TISKARSKEGA STROJA; d.č. 6 mes.; 11, del. izk.; do 31.08.01; EMBALAŽNO GRAFIČNO PODJETJE D.D. ŠK. LOKA, KIDRIČEVA CESTA 82, ŠKOFJA LOKA; št. del. mest: 2 EKONOMSKI TEHNIK TRGOVSKI ZASTOPNIK, d.č. 6 mes.; 21, del. izk.; B kat; do 31.08.01; MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA, PAPIRNICA KRANJ, MAISTROV TRG 1, KRANJ EKONOMIST KNJIGOVODJA - RAČUNOVODJA (LAHKO PRIPRAVNIK); ned.č.; 31, del. izk.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - zahtevno: B kat.; do 12.09.01; HRIBAR BLESK D.O.O.. SAVSKA CESTA 34, KRANJ RAČUNOVODJA (LAHKO TUDI PRIPRAVNIK); d.č. 12 mes.; jeziki: ang. jezik - gov. in pisno, nem. jezik - gov.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; do 28.08.01; EUROCOM D.O.O., PŠEVSKA CESTA 21, KRANJ RAČUNOVODJA; ned.č.; 21. del. izk.; jeziki: ang. jezik - gov. in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; B kat.; do 31.08.01; SAT CONTROL D.O.O, POŽENIK 10, CERKLJE NA GORENJSKEM DIPLOMIRANI EKONOMIST FINANČNO RAČUNOVODSKI DELAVEC; d.č. 6 mes.; 6 mes. del. izk.; znanje prog/amskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno; do 31.08.01; PEKO TOVARNA OBUTVE D.D., CESTA STE MARIEAUX MINEŠ 5, TRŽIČ UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK PRAVNIK; d.č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; do 31.08.01; PEKO TOVARNA OBUTVE D.D.. CESTA STE MARIE AUX MINEŠ 5, TRŽIČ____ SVETOVALEC ŽUPANA: ned.č.; 11. del. izk.; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; ostali pogoji: OPRAVLJEN PREIZKUS ZNANJA IZ SPLOŠNEGA UPRAVNEGA POSTOPKA; do 31,08.01; OBČINA BLED, CESTA SVOBODE 13, BLED PROFESOR ZA MATEMATIČNO NARAVOSLOVNE PREDMETE UČITEU KEMIJE; d.č. 2 mes.; UR/TEDEN: 20; do 31.08.01; OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR, PIPANOVA CESTA 43, ŠENČUR PROFESOR OSNOVE TEHNIKE IN PROIZVODNJE UČITELJ TEHNIKE, MATEMATIKE, FIZIKE (LAHKO ABSOLVENT); d.č. 12 mes.; do 31.08.01; OSNOVNA ŠOLA DAVORIN JENKO CERKLJE, KRVAVŠKA CESTA 4, CERKLJE NA GORENJSKEM UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR MATEMATIKE UČITELJ MATEMATIKE IN RAČUNALNIŠTVA; ned.č.; 11. del. izk.; jeziki: slov. jezik - gov. in pisno; do 28.08 01; SREDNJA LESARSKA ŠOLA ŠKOFJA LOKA, KIDRIČEVA CESTA 59, ŠKOFJA LOKA LJUDSKA UNIVERZA KRANJ Naložba v znanje - naložba za življenje V sodelovanju z EKONOMSKO FAKULTETO LJUBLJANA in s TEHNIŠKIMI FAKULTETAMI MARIBOR organizira visokošolski strokovni študij * VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo * MANAGEMENT -MEDNARODNO POSLOVANJE * RAČUNOVODSTVO *■ PODJETNIŠTVO * PODJETNIŠKE FINANCE *> TURIZEM Vpisujemo v 1. in 3. letnik m _ *^r>r:''" ••• ■ t ■ k,...... ./ * FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR * PROIZVODNO STROJNIŠTVO - vpis v 1. in 3. Letnik * FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR * ELEKTRONIKA - vpis v l.in3. letnik * MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 1. in 3. letnik * FAKULTETA ZA KEMIJO IN KEMIJSKO TEHNOLOGIJO MARIBOR * KEMIJSKA TEHNOLOGIJA - vpis v 3. letnik Univerzitetni študij * FAKULTETA ZA STROJNIŠTVO MARIBOR * OKOLJEVARSTVENO INŽENIRSTVO - vpis v 1. letnik * PODJETNIŠKO INŽENIRSTVO - vpis v 1. letnik * INŽENIRSKO OBLIKOVANJE - vpis v 1. Letnik *MEHATRONIKA (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik * GOSPODARSKO INŽENIRSTVO (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik « ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik * MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 3. letnik * FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO MARIBOR * MEHATRONIKA (interdisciplinarni študij) - vpis v 1. letnik * ELEKTRONIKA - vpis v 3. letnik *> MOČNOSTNA ELEKTROTEHNIKA - vpis v 3. letnik NOVO: višješolsko izobraževanje * POSLOVNI SEKRETAR - vpis do 31. 8. 2001 INFORMACIJE: 280 48 00 Splet: www.lu-kranj.si LJUDSKA UNIVERZA KRANJ VAŠA POT DO ZNANJA Zaposlimo MIZARJE. FIBRA,d.o.o., Puštal 106, Šk. Loka, 041/661-805 127B9 Redno ali honorarno zaposlimo KUHARJA in dekle za delo v STREŽBI, B 041/885 288 Iščem zaposlitev-ZIDARSTVO IN KERAMIKA. B 031/582-595 12922 Ste komunikativni in vztrajni? Pokličite na B 041 /645-186. Nudimo vam možnost dobrega zaslužka(ni prodaja, redne zaposlitve in napredovanja. Mladinska knjiga založba, Slovenska c. 29, Ljubljana 12972 Zaposlim ŠTUDENTKO za delo za šankom, lahko srednješolko z možnostjo opravljanja pripravništva. Frantar Dejan,s.p., Predilniška 16, Tržič, 041/350-114 12978 Zaposlim TESARJA ali KROVCA z možnostjo priučitve. KK OBLAK, Predoslje 125, Kranj, 234-33-00 12993 Zaposlimo ŠOFERJA za dostavo hrane na dom. Milakovič Danica,s.p., Britof 120, Kranj, 040/230-555 13000 Redno zaposlimo DEKLE za delo v šanku. V 041/77-26-75, M.S.J.,d.o.o., L. Hrovata 4 b, Kranj 13048 Zaposlimo MIZARJA oz. LESARSKEGA TEHNIKA za delo v proizvodnji pohištva in LIČARJA oz. priučenega delavca za delo v lakirnici. V 041/619-302, Smolej.d.o.o., Pod gozdom 30, Tržič 13050 Zaposlimo RAČUNALNIŠKEGA SERVIS-ERJA z najmanj 3 leti delovnih izkušenj. Prošnje pošljite na SUN RISE,d.0.0., Alpska 50, Lesce 13093 Redno zaposlitev dobi SAMOSTOJNI NATAKAR ali NATAKARICA v Kranju in Tržiču, tr 031/348-968, Mali Boštjan,s.p., Slap 11, Tržič 13134 Pogodbeno delo dobi dekle ali fant, zažel-jene izkušnje v strežbi. Gostilna Logar, Hotemaže 3 A, Preddvor 13136 DELAVCA v kovinostrugarski delavnici, z odsluženim vojaškim rokom, starega do 35 let, zaposlimo. Ropret.d.o.o., Hotemaže 47 a, Preddvor, B 25-31-017 13152 Iščem HONORARNO DELO 3-4 ure v popoldanskem času. B 5124-996, po 17. uri V redno delovno razmerje zaposlimo POMOŽNEGA DELAVCA za delo v mesariji. V 5105-662, 041/650-975, Oblak Janez, s.p., Delavska 18, Žiri 13161 V okolici Kranja iščemo dekle za delo v strežbi. B 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 13163 Zaposlimo REFERENTA v transportu. Pogoji: V. ali VI. stopnja izobrazbe in dveletne delovne izkušnje v organizaciji prevozov. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na KOLI ŠPED d.o.o., Savska c. 22, Kranj do 3.09. 2001 13175 DEKLE zaposlimo v strežbi v Cerkljah na Gorenjskem. Penzino pri Žejni Lakoti, tf 041/628-100 13180 PIRŠ - zaposlimo ZASTOPNIKA, trženje oglasnega prostora, internet, CD ROM, knjiga. V 041/558-840, Slovenska knjiga,d.o.o., Stegne 3, Ljubljana' 13202 REDNO ZAPOSLIMO 3 TRGOVCE. V 041/637-492, 04/5151-060, MKZ, Slovenska 29, Ljubljana 13233 V redno delovno razmerje sprejmemo DVA OBDELOVALCA KOVIN za delo na stružnih avtomatih. Tf 51-28-070, Kovinex, d.o.o., Puštal 8, Šk. Loka 13253 ZAHVALE ZAHVALA: Po tej poti se zahvaljujem celotnemu kolektivu oddelka 500 na Golnik za skrb in potprpljenje. Posebnazahvala dr. Rupnikovi, katera pomaga in rešuje življenja, tudi meni je rešila življenje, zato sem ji zelo hvaležna. Ona je duša kolektiva 500, zato prosim Boga, da jim da zdravja in moči za ta humani poklic. Še enkrat hvala prav vsem. Hvaležna Edmunda Višner, Kranj 1.3193 ŽIVALI * BREZPLAČEN OGLAS ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA Podarim 1.2.3. već KUŽKA/MUCKA- ov . starega (obkroži) mesecev. Tel.:_ * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * ZA LJUBITELJE ŽIVALI * PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam in pripeljem na dom. B 041/724-144 12743 14. SEPTEMBRA bodo NAPRODAJ MLADE KOKOŠI NESNICE (20-tedenske RJAVE JARKICE). Zbiramo naročila: Žabnica 39, B 23-11-767 Prodam SRNASTEGA KOZLA plemenjaka. B 01/7504-809 12975 KUŽKE MEŠANČKE oddam, stari 6 tednov. B 01/8392-813 12990 PRAŠIČE za nadaljno rejo, prodam in pripeljem na dom. B 041/724-144 13092 Prodam črnobelega BIKCA. B 031/300 438 Prodam TELICO simentalko, brejo 8 mesecev. "B 518-50-68 13157 Prodam 5 let starega LIPICANCA kastrata. g 041 /448-148_13179 Prodam BIKCA čb, starega 10 dni. B 2311-81 PIŠČANCE - bele za dopitanje, prodam. Matuš, Suhadole 65, Komenda. V 01/834 19 53 in 041/281 919_13206 Prodam 10 dni starega črnobelega BIKCA. "B 257 17 61 13209 Prodam 10 dnis tarega BIKCA simentalca. "B 5333-196 13221 KRAVO in TELICO breji in DRVA, prodam. B 514-11-14_13234 Prodam BIKCA, čb starega 10 dni in silokombajn SK 80 SIP. » 252-21-30, Praprotna polica 15, Cerklje 13255 ŽIVALI KUPIM Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni B 256-00-84 13181 Kupim BIKCE simentalce od 100-120 kg. B 041/606-616, 01/8323-581 13201 SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec vodja kadrovske službe Sava Kranj ZDRAVKO KORENČAN rojen 1922 Od njega smo se poslovili v torek, 21. avgusta 2001, ob 17. uri na pokopališču v Naklem. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob prerani smrti našega dragega IVANA ZEVNIKA Mavčiče 7 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem Elektra Kranj .za izrečena sožalja in spremstvo v njegov prerani grob. Posebej se zahvaljujemo dr. Jerajevi iz ZD Stražišče za njeno požrtvovalnost v času njegove bolezni, prav tako tudi osebju bolnišnice Jesenice za vso skrb in lajšanje bolečin. Iskrena hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ga razumeli. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mamice, babice, sestrične in tete HELENE GOLEŽ roj. Rehberger se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedi Greti Pustovrh za nesebično in vsestransko pomoč. Zahvala tudi zdravnikom in osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani ter Bolnice Jesenice. Vsem imenovanim in neimenovanim iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 20. avgusta 2001 ZAHVALA V 76. letu starosti je zaključila svojo življenjsko pot naša draga FRANČIŠKA ERMAN roj. Mezek Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala g. župniku Kokalju za lepo opravljen pogrebni obred in sv. mašo, hvala pevcem, praporščakom in pogrebni službi Navček, hvala g. Andreju Bitencu za globoke, nepozabne poslovilne besede in vsem, ki sojo imeli radi, sočustvovali z nami in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Se enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim. Žalujoči mož Lojze in sestra Ana Britof, dne 24. avgusta 2001 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega moža, atija in sina KARLA BAJDA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, planinskim prijateljem, GRS Bovec, vodstvu in sodelavcem Save, župniku Zlato polje, kolektivu Brdo, pevcem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, za prelepo cvetje in sveče. Zahvala tudi vsem, ki ste ga tako množično pospremili na zadnji poti. Žena Tončka, sinova Bojan in Gorazd in mama Marija RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK PCI M OOMIIJUHO GLASOV KAŽIPOT Nadaljevanje z 19. strani Izlet v neznano Škofja Loka - Društvo invalidov škofja Loka organizira izlet v neznano, ki bo v soboto, 15. septembra. Odhod bo ob 6. uri izpred knjižnice Ivana Tavčarja v Šolski ulici. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe avtobusa. Škofja Loka - Planinsko društvo škofja Loka vabi svoje člane na izlet v neznano, ki bo v soboto, 1. septembra, z odhodom ob 6. uri izpred avtobusne postaje. Na zani-nivi poti bo za 4 ure lahke hoje v sredogorju, vrsto prijetnih novih doživetij in presenečenj. Izlet bo ob vsakem vremenu. Prijavite se v pisarni PD, vsak dan med 7. in 13. uro, ponedeljek in sredo tudi med 16. in 18. uro. Muzejsko društvo Preddvor vabi Preddvor - Muzejsko društvo Preddvor organizira ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti v avstrijskih Brezah in Globasnici 1. septembra. Dodatne informacije dobite v sprejemni pisarni Občine preddvor ali na tel.: 275-10-00. Srečanje upokojencev v Pliberku Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira udeležbo na 9. srečanju upokojencev v Pliberku, ki bo v soboto, 1. septembra, na prostoru sejma v šotoru Slovenskega prosvetnega društva "Edinost" Pli-berk, z začetkom ob 10. uri. Preostanek dneva boste lahko izkoristili za ogled sejma, ki bo brezplačen. Odhod avtobusa bo 1. septembra, ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4. Na Češko kočo Javornik - Koroška Bela - Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela organizira izlet na Češko kočo in Jezersko Kočno, ki bo v soboto, 1. septembra. Ena skupina bo šla od Jezerskega do Češke koče (2 uri), druga pa do vrha (4 ure in pol). Tura je zelo zahtevna, zato je obvezna planinska oprema. Prijave zbirajo do četrtka, 30. avgusta, po tel.: 587-44-06. Zborno mesto bo pred Turistom na Slovenskem Javorniku ob 6. uri. DU Naklo vabi na izlet Naklo - Člani DU Naklo ste vabljeni na zanimiv izlet Po dolenjskem gričevju, ki bo 18. septembra, z odhodom iz Nakla ob 7. uri. Zanimanje je veliko, zato se hitro prijavite pri poverjenicah. Krvodajalska akcija Cerkno - Idrija - Rdeči križ Slovenije vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije, ki bo v Cerknem danes, v torek, 28. avgusta, in v Idriji 29., 30. in 31. avgusta. Poletni urnik Knjižnice Ivana Tavčarja Škofja Loka - V času poletnih počitnic bo Knjižnica Ivana Tavčarja odprta po naslednjem urniku: Knjižnica Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek- petek: od 8. do 14.30 ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Oddelek za mladino: ponedeljek - petek: od 8. do 14. ure, četrtek: od 12. do 19. ure, sobota: zaprto. Izposo-jevališče Trata: sreda, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek, od 14. do 19. ure. Izposojevališče Gorenja vas: četrtek, od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek, od 14. do 19. ure in izposojevališče Poljane: sreda, od 16. do 19. ure. Poletni urnik Osrednje knjižnice Kranj Kranj - Pionirski, Splošni in Študijski oddelek so do 31. avgusta odprti ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih od 9. do 15. ure, ob torkih pa od 11. do 19. ure. Ob sobotah so zaprti. Ostala izposoje-vališča so odprta po običajnem urniku. Poletni urnik Knjižnice dr. Toneta Pretnarja Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja bo v avgustu odprta: vsak ponedeljek, četrtek in petek od 9. do 15. ure, vsak torek in sredo od 9. do 17. ure, ob sobotah je knjižnica zaprta. Izposojevališče v Bistrici v Domu Petra Uzarja je odpr- 99.5 MHz 100.2 MHz 104.8 MHz rgl studio (01)561 31 30 marketing (01) 561 30 60 Radio Glas Ljubljane d.d., C. 24. junija 23, Ljubljana, 1231 Ljubljana - Črnuče to vsak ponedeljek med 18. in 19. uro. Likovna razstava Radovljica - V osrednji ekspozituri Gorenjske banke, d.d., Kranj, PE Radovljica, na Gorenjski c. 16 bo od 7. septembra na ogled prodajna razstava olj in akvarelov Leopolda Grosa, člana likovne sekcije VIR iz Radovljice. Spiritualnost barvnih tonov Ljubljana - V torek, 4. septembra, bo ob 19. uri v Galeriji TR/3 na Trgu republike 3 v Ljubljani slovesno odprtje razstave "Spiritualnost barvnih tonov" prof. Fer-da Mayerja akademskega slikarja. Dr. Aleksander Bassin umetnostni kritik in direktor Mestne galerije Ljubljana, bo predstavil umetnika in slovesno odprl razstavo. Ogled razstave je med tednom od 8. do 20. ure, v soboto pa med 8. in 13. uro. Razstava bo odprta do 1. oktobra. Slovensko plavžarstvo Šentjanž v Rožu - Kulturni in komunikacijski center k&k v Rožu, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Gornjesavski muzej Jesenice vabijo na odprtje razstave Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - jeseniški plavži, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 18. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu. Razstava bo na ogled do 14. oktobra. Minevanja Vitomirja Petnarja Šentjanž v Rožu - Kulturni in komunikacijski center k&k Šentjanž v Rožu, Slovenska prosvetna zveza v Celovcu in Fotografsko društvo Jesenice vabijo na odprtje razstave Vitomirja Pretnarja z naslovom Minevanja, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 18. uri v k&k centru v Šentjanžu v Rožu. Fotografije Francija Sluge Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik na Jesenicah bodo v petek, 31. avgusta, ob 18. uri odprli razstavo fotografij Francija Sluge, člana FD Jesenice. Naslov razstave, ki jo bodo odprli s krajšim kulturnim programom in bo na ogled do 19. septembra, je Ugasnili so slapovi železnih ognjev. Ilustracije Gorazda Vahna Kranj - V cafe galeriji Pungert na koncu starega dela mesta Kranja bodo jutri, v sredo, ob 20. uri odprli razstavo ilustracij Gorazda Vahna. Razstavlja Marjan Žitnik Železniki - V galeriji Muzeja v Železnikih bodo v petek, 31. avgusta, ob 19. uri odprli razstavo dipl. industrijskega oblikovalca Marjana Žitnika. Razstavo bo predstavil Janez Suhadolc, v kulturnem programu bo nastopil Erik Potočnik s saksofonom. v**.««**I POČITNICE 2001 0»rum;tno d*lo lite Slrokovniakc' V sistemu DON DON se ukvarjamo s proizvodnjo, distribucijo in prodajo svežega peciva. V obratu v KRANJU zaposlimo: delavce/ke in pomožne delavce/ke v proizvodnji peciva Zaposlimo delavce živilske ali gostinske izobrazbe ter delavce brez izobrazbe. Delu se je mogoče priučiti. Delo je v Popoldanski in v nočni izmeni. Ce imate delavne navade in ste se pripravljeni priučiti našemu načinu dela, se prijavite na oglas. Pismene prošnje z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na naslov: TURISTIČNI B0UTI0UE Slovenska 58, Ljubljana tel: 01/291 30 71, tel.: 01/430 35 55, las: 01/ 430 35 56 TUR C t ■MASI SMKDI1I V AVGUSTU OD 52.900 SIT na osebo, ZA BRALCE GORENJSKEGA GLASA PA OB PRIJAVI ŠE POSEBNA NAGRADA - VOŽNJA Z MUZEJSKIM VLAKOM ! INFORMACIJE IN REZERVACIJE LJUBLJANA: INTOURS, Slovenska 58, tel. 01 430 35 50 KRANJ: SINDICOM Slovenski Trg 6, tel. 04 20 22 182 JESENICE: GTA NEPTUN Titova 65 a, tel. 04 58 35 800 Ustvarjalne in zabavne počitnice v osnovni šoli Vodice V občini Vodice so letos že tretjič zapored organizirali poučne, ustvarjalne in predvsem zabavne počitnice za šolarje vodiških občanov. Prejšnji teden se je pred bližajočim se novim šolskim letom zaključila še zadnja delavnica - spoznavanje afriške kulture. Vodice - Pozorni uslužbenci občine Vodice so ob pomoči svojih sodelavcev, študentov - prakti-kantov, že tretje leto uspešno organizirali različne ustvarjalne delavnice za otroke vodiških občanov. Zaradi uspešnega odziva v pretekilh dveh letih so se letos odločili pripraviti kar sedem zanimivih delavnic. Zvrstile so se športna, pravljična, likovna in računalniška delavnica, pripravili so tudi indijanski tabor, šolo jahanja, ki so jo praktično preizkusili pod vodstvom jahalnega tabora Ho-sta na Dolenjskem. Delavnice so razveselile tudi starše, ki so želeli ponuditi otrokom ustvarjalno preživljanje preostalega dela počitnic, ko je čas skupnega dopustovanja že minil. Namesto da bi posedali pred televizijo in računalnikom, ter čakali na svoje prijatelje, da se vrnejo z morja, so se med tednom raje srečavali s svojimi vrstniki vsak dan, od 9.00 do 13.00 ure v učilnicah vodiške osnovne šole, se zabavali in skozi igro naučili vsak dan nekaj novega. Še posebno zanimiv jim je bil teden indijanskega in teden jahalnega tabora, ko so pet dni bivali v Selah pri Šentjerneju in jahali konje. Zadnja delavnica je bila namenjena spoznavanju afriške kulture, ki sta jo vodila Mahmud Khatib iz Jordanije in Joseph Rakotorahalahv z Madagaskarja, ki že dolgo časa živita v Sloveniji in tekoče govorita slovenski jezik. Otroke sta seznanila z delčkom afriške kulture iz arabskega dela črne celine in njenega največjega otoškega dela, Madagaskarja. Otroci so v prvem delu kuhali arabsko hrano, mimogrede spoznali številne začimbe in poslušali arabsko glasbo, si nato na krajšem izletu v Velenju ogledali muzej afri- ške kulture, v preostalih dneh pa pod odličnim vodstvom arhitekta, pedagoga in glasbenika Josepha Rakotorahalahva - ki že več let uspešno sodeluje z osnovnimi in srednjimi šolami, za katere pripravlja zanimiva si tudi film o Afriki in diapozitive z Madagaskarja, ter se sproti seznanjali z afriško pokrajino, kulturo in načinom življenja afriškega ljudstva, ki se od našega močno razlikuje, tudi pri vzgoji otrok. Vse delav- predavanja o afriški kulturi, ki temeljijo na spodbujanju otroške ustvarjalnosti in izvirnosti, -pletli kitke, brali afriško pravljico Večno prijateljstvo med krokodilom in pegatko (neke vrste afriška kokoš), ki sojo z maskami tudi zaigrali, se učili afriških plesov in pesmi, izdelovali afriške inštrumente in z njimi napravili pravi mali koncert afriške glasbe in pesmi. Ogledali so niče in tabori so bili dobro obiskani, saj je skupaj sodelovalo več kot sto štirideset otrok. Organizatorji so z delom, ki so ga opravili številni predavatelji in pedagogi, in z obiskom otrok zelo zadovoljni, zato bodo s tovrstnim programom nadaljevali tudi naslednje poletje. S svojim delom pa vsekakor predstavljajo zgled ostalim slovenskim občinam. • Katja Dolenc Petdnevni športni tabor Športno društvo Blegoš že tretjič pripravil Poletni šolski športni tabor Veliko različnih športnih panog, prav vsak dan plavanje - Vseh pet dni spali kar v učilnicah matične Osnovne šole Ivan Tavčar v Gorenji vasi Gorenja vas - Poletnega šolskega športnega tabora, ki je potekal prejšnji teden od 20. do 24. avgusta 2001, se je udeležilo 41 dečkov in deklic. Vadili so v štirih skupinah, baza pa je bila kar njihova matična šola - Osnovna šola Ivana ^Tavčarja. Organizator tabora je bil Športno društvo Blegoš, skupine sta vodila učitelja športne vzgoje Franc Blažir in Mihaela Oblak -Vehar ter zunanja sodelavca Herman Pustavrh in Tomaž Jenko. Nad organizacijo je bedel Izidor Selak, sicer pomočnik ravnatelja gorenjevaške osnovne šole in profesor športne vzgoje, ki nam je povedal: "Udeleženci tabora so bili razdeljeni v štiri glavne skupine: deklice z odbojko, fantje so bili Izidor Selak v dveh košarkarskih skupinah, mlajši dečki pa tudi v atletiki. Razen tega pa so igrali še na- mizni tenis, badminton, mali nogomet, veliko so igrali tudi tenis na dveh peščenih igriščih za šolo." Vsak dan so hodili plavat v bazen na Hlavče njive, dvokilome-trsko pot pa so prevozili s kolesom. Kolesarili so tudi v Žiri, na Visoko, zadnji dan pa tudi na turistično kmetijo Gwo-lešnk, lotili so se tudi pohodni-štva. Izidor Selak je povedal še: "Program se prepleta tako kot prejšnja leta, vendar je še vedno zanimiv, kar potrjuje udeležba nekaterih učencev, ki so tu že tretjič. Prijavi se lahko vsak, približno polovica je bilo tistih, ki se ne ukvarjajo s športom." Kako kaže s taborom naslednje poletje? "Če bodo ostali sponzorji, občina Gorenja vas - Poljane, Marmor Hotavlje, ŠD Blegoš in Osnovna šola Ivana Tavčarja s prostori, bomo tabor pripravili tudi naslednje leto, saj oni prispevajo polovico zneska." Učenci so spali v učilnicah šole, na šolskih blazinah, prinesli so si le rjuhe ali spalne vreče. Zanimivo je, da sta dva udeleženca tabora, ki sta letos zaključila prvi letnik gimnazije, vendar sta se vseeno rada vključila v delo osnovnošolcev. Tako so si vsi skupaj popestrili zadnje počitniške dneve s preživljanjem časa ob športu in dobri družbi. • Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Kavčič ZADNJE NOVICE bo dežurni novinar • Andrej Žalar telefon: 04/201-42-24, mobitel: 031/638-699 ~%ST I pokličite, sporočite, predlagajte... IWII bomo pisaii Zakaj za križiščem? Črnivec, 28. avgusta - Številni tujci in tudi tisti iz različnih krajev Slovenije, ki prihajajo na Brezje, imajo na Črnivcu, ko se z Brezi/ odpravijo naprej na Bled, pogosto težave. Za poznavalce poti tako imenovana vertikalna cestna signalizacija sploh ni pomembna. V zadregi pa so pogosto nepoznavalci kraja. Medtem ko je za tiste, ki so z Brezij namenjeni proti Ljubljani, oznaka razumljiva, so v zadregi tisti, ki so namenjeni na Bled. Navajeni smo pač, da so smerokazi ali znaki pred ovinki ali križišči. Na Črnivcu, malo naprej od gostilne pa sta na enem * ogrodju (za odcepom za Bled) dve oznaki: za Ljubljano in pod njo za Bled. To pa prenekaterega voznika zavede, saj ugotovi, ko je že mimo znaka, da je zgrešil odcep pod za Bled. Seveda se potem začenjajo mogoči in nemogoči manevri obračanj in tudi neredko trdih srečanj z zvito pločevino. Morda bi bil kakšen takšen primer enkrat na mesec lahko za domačine celo zabaven, vendar pa je slabe volje ln kletvic zaradi tega vse več; Brezje so namreč vse bolj poznane tudi v tujini. Mar ne bi veljalo zato oznake namestiti bolj pravilno oziroma razumljivo za voznike. Oznaka za Bled bi najbrž sodila recimo sto metrov pred odcepom za "pravočasno obvestilo" tistim voznikom, ki so z Brezij namenjeni na Bled. • A. Ž. Pohd kamniške konjenice Kamnik, 28. avgusta - V Konjeniškem društvu Črna v Kamniku, ki deluje štiri leta, je predsednica Lidija Ambrož. Sekcija društva je že pol leta kamniška Konjenica Veronika, kije minuli petek in soboto pripravila pohod kamniške in enajstih drugih konjenic iz cele Slovenije po občinah Kamnik, Komenda, Mengeš in Domžale. Konjeniki, okrog petdeset jih je bilo, so na spoznavni pohod krenili iz ribogojnice Mihovec pri Mekinjah in nadaljevali pohod proti Stranjam, Brezjam v Kamnik in nato v Tunjice do Mengeške koče, od tam pa k ribniku Radomlje, do galerije Repanšek na Rudniku in nazaj k Mihovcu. Konjenice sta v Kamniku pozdravila tudi kamniški župan Tone Smolnikar, ki je vsem izročil videokasete Kamnika, in Miro Kukel, podpredsednik Konjeniške treking zveze Slovenije. Bogataši Našemu direktorju se na široko smeje! V brezhibni angleščini(l) mu je - osebno, na njegovo ime - nemško podjetje iz Hamburga poslalo obvestilo, da ga čaka debelih petindvajset milijonov mark. Za ta denar bi lahko, na primer, kupil več kot petnajst hotelov (če se le spomnimo, za koliko je bil nedavno v stečajnem postopku prodan blejski hotel Lovec...). Če smo zelo natančni, je zelo dobre volje tudi naša računovod-kinja. Tudi njej so iz Hambrurga poslali takšno osebno pismo, v Personal VVinning Oheque m Mar k« V* ta* IVI. »ser. kateri jo vabijo, naj se vključi v igro na srečo, v kateri tudi njo čaka 25 milijonov DEM, poleg tega vsak dan nagradni sklad dva milijona DEM, 24 sanjskih počitnic, omenjen je tudi najnovejši mer-cedes. Poštarji pa vedo povedati, da je bilo na stotine takih poštnih pošiljk iz Hamburga, na vseh z nemško natančnostjo izpisana imena, priimki, funkcije naslovnikov, firme do črke in vejice natančno, itd. Dejstvo je, da pri trženju različni ponudniki znajo ubrati najbolj premetene metode. Iz poslovnih imenikov je zelo preprosto izbrskati imena in priimke najodgovornejših v firmah ter jim poslati vabljive ponudbe. Tega ne znajo le nemške firme, tudi v Sloveniji je kar nekaj podjetij, ki so mojstri za take finte. Zadevo, ki je prispela iz Hamburga, smo odstopili pristojnemu uradu za nadzor iger na srečo. Ker urad vodi Jeseničan Pavo Ivankovič, nekdanji šef kranjskih kriminalistov, upamo, da vsaj tovrstne pošte iz Hamburga slovenski naslovniki ne bodo več prejemali. GLASOV JEZ Občina Cerklje je med gorenjskimi občinami na prvem mestu po višini povprečne plače. V občini Cerklje so vse občinske ceste asfaltirane, večina na novo in v povprečju so cerkljanske ceste vsaj za pol metra širše kot v drugih krajih. V občini Cerklje imajo nov vrtec in gradijo večnamensko dvorano. V Cerkljah imajo tradicionalno vsakoletno prireditev NAJ PRIDELKI SLOVENIJE. V Spodnjem Brniku, občina Cerklje, pa stoji velika stavba s hišno številko 34 v nepreglednem križišču. Razpadajoča hiša je zgleden dokaz, kako 'vzorno' nekateri zasebni lastniki skrbijo za svoje imetje. Če bi bila hiša v občinski lasti, bi bila njena streha brez lukenj, imela bi nova okna s celimi šipami, lepo fasado, urejeno okolico ... Popravek V petkovi številki Gorenjskega Glasa je prišlo do neljube napake pri imenih nagrajencev nagradne križanke PERNECOM. Tretjo nagrado - nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Vida Dobrin, Kolodvorska cesta 49, 4290 Tržič in ne Francka Markelj, kot je bilo pomotoma napisano. Obema se iskreno opravičujemo. Bohinjce odslej čuva zlatorog Bohinj - Z odkritjem skulpture zlatoroga ob Bohinjskem jezeru, kulturnim programom na prireditvenem prostoru Pod skalco ter kasnejšo veselico so v nedeljo zaključili sklop prireditev ob prazniku Občine Bohinj. Odkritje skulpture zlatoroga kot simbola Triglavskega narodnega parka, njegov avtor je akademski kipar Stojan Batič, so v bližini čolnarne s kratkim kulturnim programom pospremili Lucija Grm, Lovski rogisti Bohinj in skupina flavtistk Glasbenega društva iz Bohinja. Ob odkriti skulpturi varuha bohinjskih lepot, nedvomno pa tudi turistični atrakciji, pa sta spregovorila tudi župan Franc Kramar in podžupanja Evgenija Kegl Korošec. • i.K., foto: Gorazd Kavčič Kranjska Gora, Kranj, 28. avgusta - Jutri ob devetih zvečer v Kr. Gori in v četrtek ob devetih zvečer v Kranju bosta v okviru projekta Imago Sloveniae - Podoba Slovenije, namenjenega oživljanju starih mestnih jeder, koncerta plesno instrumentalne skupine Patricio Baeza. Desetčlanska skupina odličnih instru-mentalistov prihaja iz Brazilije in Čila, show bo popestrila tudi šestčlanska plesna skupina. Svoje kratko gostovanje na Gorenjskem je Patricio Baeza s svojo skupino začel predsinočnjim s koncertom v Vili Bistrica nad Tržičem. Za izjemen večer sta poskrbela Sonja in Rudi Bric,- nastopa/oči pa so ustvarili nepozabno vzdušje, kajti v južnoameriških ritmih so se na vrtu Vile Bistrica zavrteli tudi vsi obiskovalci koncerta. Za oba koncerta južnoameriških instrumentalistov in plesalcev vstopnine ne bo. AGENCIJA RS ZA OKOLJE Urad za meteorologijo Danes, v torek, bo spremenljivo do pretežno oblačno, možne so krajevne padavine. Jutri, v sredo, in v četrtek bo sončno. DAN VREME Tmin/Tmax TOREK 16/24 SREDA 14/24 ČETRTEK 14/24 Danes Izideta avgustovski ZA NAROČNIKE BREZPLAČNO BREZPLAČNO