ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИА ЖУРНАЛ Zgodovinski časopis, Ljubljana, 34, 1980, številka 1—2, strani 1—276 ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ ^ £ 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 GLASILO ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO Uredniški odbor: dr. Ferdo Gestrin dr. Bogo Grafenauer dr. Vasilij Melik (glavni in odgovorni urednik) Janez Stergar (tehnični urednik) dr. Miro Stiplovšek dr. Jože Šorn dr. Peter Vodopivec dr. Fran Zwitter Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem, uredništva in navedbo vira. Redakcija tega zvezka je bila zaključena 31. 3. 1980. Izdajateljski svet: Lado Ambrožič ml., dr. Marjan Britovšek, dr. Tone Ferenc (predsednik), dr. Ferdo Gestrin, Zdravko Klanjšček, dr. Jože Koropec, dr. Vasilij Melik, Darja Mihelič (tajnica), Drago No­ vak, dr. Janko Pleterski, Janez Stergar, dr. Tone Zorn, dr. Fran Zwitter Prevodi: Zunanja oprema: Upravnica revije: Sedež uredništva in uprave: •Letna naročnina: Tekoči račun: Sofinancirata: Tisk: Naklada: Lidija Berden (angleščina, nemščina), dr. Lujo Margetič (ita­ lijanščina), Madita Šetinc (nemščina), Janez Zor (ruščina), dr. Jože Žontar (nemščina) Neta Zwitter Majda Čuden Pedagoško-znanstvena enota za zgodovino Filozofske fakul­ tete v Ljubljani, YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, telefon: (061) 22 121, int. 209 za nečlane in ustanove 500 din, za društvene člane 300 din, za društvene člane-upokojence 225 din, za društvene člane- študente 150 din (vse cene za letnik 34/1980) Cena te številke v prosti prodaji je 240 din. Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 50101-678-49040 Raziskovalna skupnost Slovenije Izobraževalna skupnost Slovenije Tiskarna »Slovenija«, Ljubljana, september 1980 1600 izvodov u £ £ 949.712(05) YU ISSN 0350-5774 ZGODOVINSKI ČASOPIS HISTORICAL REVIEW ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ LETNIK 34 LETO 1980 I Z D A J A Z G O D O V I N S K O DRUŠTVO ZA S L O V E N I J O LJUBLJANA ZGODOVINSKI ČASOPIS, LETNIK 34, LETO 1980, ŠTEVILKA 1—2 * - ' • . - ' • . C! KAZALO — CONTENTS — СОДЕРЖАНИЕ . , • ' - • • , - . . - . - . 1 RAZPRAVE — STUDIES — СГАТБИ . - . ' . . . . . . i ' Janko P I e t e r s k i, Zveza vseslovenske ljudske stranke in'hrvatske stranke prava • ••'•'•• v letih 1911—1913 ; ; 5—75 The-Union of the Allslovene Popular Party and the Croatian Party of Law in thé ' ' • .Years 1911—1913 , , , , .,'. COK>3 всесловенскои народнои партии и хорватскои партии права в rr. 1911—1913 . i . ,„ Ignacij V o j e , Privatne poslovne knjige dubrovniških trgovcev (XIV. stoletje) . . . . ' . ' . . 77—86 The Private Business Registers of the Merchants from Dubrovnik (in XIV. cent.) - Частнме деловме книги дубровницких купцов (в XIV-ом стол.) Vaško S i m o n i t i, Prispevek k poznavanju turških vpadov od leta 1576 do začetka ' gradnje Karlovca leta 1579 87—100 Contribution to the History of the Turkish Irruptions from 1576 till the Beginning of Building of Karlovac in 1579 . K истории турецких вторжении e 1576-го гбда до начала строителБСтва Карлов- ца в 1579-ом году . Anton S v e t i n a , Prispevki k zgodovini Skočidola 101—117 Contribution to the History of Skočidol K истории Скочидола ' Jože Ž o n t a r , Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849 . . . 119—155 Formation and Development of the Administrative Districts in Slovenia until 1849 ' Возникновение и развитие административнБ1х раионов в Словении до 1849-ro года Lujo M a r g e t i ć , Pretkapitalistički oblici vlasništva po Marksovim Grudrissima 157—174 Forms of Ownership before Capitalism as te? Marx's Work "Grundrisse" Докапиталистические формм собственности no труду Маркса «Грундриссе» Petko L u k o v i ć , Borba Slovenaca za ujedinjenu Sloveniju na izmaku velike krize na istoku od marta do novembra 1878. i njen odjek kod srpskog naroda u kneževini Srbiji i Vojvodini : .- 175—214 The Fight of the Slovenes for the Zedinjena Slovenija (United Slovenia) at the End of the Great Crisis in the East from March till November 1878 and Its Echo by the Ser­ bian Nation in the Principality Serbia and in Vojvodina БорБба словенцев за ОбгединеннБИО Словеник) под конец 6ОЛБШОГО кризиса на востоке от марта до нолбрн 1878-го года и ее отзмв y сербского народа в Кнлже- стве Сербии и в Воеводине Toussaint H o č e v a r , Geografska razporeditev, starostna struktura in relativna osvešče­ nost slovenske jezikovne skupine v ZDA 215—225 Geographical Distribution, age Structure, and comparitive Identity Awareness of Per­ sons of slovene Language in the United States Географическое распределение, возрастнан структура и относителБнаи созна- телБностБ словенскои НЗБИСОВОИ rpynnbi в США KONGRESI IN SIMPOZIJI — CONGRESSES AND SYMPOSIA — КОНГРЕССБ1 И СИМПОЗИУМН Janez S t e r g a r , Deseti in enajsti Koroški kulturni dnevi 227—229 The tenth and the eleventh Carinthian Days of Culture Деснтие и одиннадцатме Каринтииские кулкгурнме дни Ferdo G e s t r i n , IV. mednarodni kongres o povezavah med obema jadranskima obala­ ma: gospodarske in trgovske zveze 230 232 The 4th International Congress on Relations between the Two Adriatic Coasts IV-ни международнми конгресс no свнзим между обоими берегами Адриатики: зкономические и ToproBbie свнзи Andrej V o v k o , Seminar o vzgojni vlogi muzejev in zgodovinskih spomenikov 232—233 The Seminary on the Educational Role of Museums and Cultural Monuments Семинар no воспитателБнои роли музеев и исторических памлтников OCENE IN POROČILA — BOOK REW1EVS AND REPORTS — РЕЦЕНЗИИ И ОБЗОРМ Richard Haase, Die keilschriftlichen Rechtssammlungen in deutscher Fassung (Viktor K o r o š e c ) : • 235 Hrestomatija izvora za opštu istoriju srednjeg vijeka (Ferdo G e s t r i n) 235—236 Jean Claude Hocquet, Le sel et la fortune de Venise, I-Il (Ferdo G e s t r i n) 236—238 Karlovac 1579—1979 (Vaško S i m o n i t i) 238—241 P. Zovatto-P. A. Passolunghi, Bibliografia storico-religiosa su Trieste e l'Istria 1864—1974 (Darja M i h e 1 i č) 241—242 Toussaint Hočevar, Slovenski družbeni razvoj (Stane G r a n d a) '• 242—243 Janko Pleterski, Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914—1918.— Prvo opredeljenje za Jugoslaviju (Janko P r u n k) 244—246 Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka i jugoslovensko ujedinjenje 1917—1921. — = Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917—1921 (JankoPrunk) 246—248 Peter Gosztony, Hitlerjeve tuje vojske (Dušan N e č a k ) 248—249 Rechtsextremismus in Österreich nach 1945 (Tone Z o r n ) '.. 249—251 Geschichte der Sorben (Tone Z o r n ) y 251—252 i ' • ' BIBLIOGRAFIJA — BIBLIOGRAPHY — БИБЛИОГРАФИН Nataša S t e r g a r — Miloš R y b â f — Olga J a n š a - Z o r n — Marjeta Č e I o v i č — Irena M a z i , Nove tuje historične publikacije v osrednjih ljubljanskih knjižnicah v letu ' 1979 : : • 253—273 New, Foreign Publications on History in Central Libraries of Ljubljana in 1979 r, HoBbie иностраннме исторические публикации в централћнмх библиотеках' i r. Лгобллнм в 1979 r. д. - ,̂ OBVESTILA — INFORMATIONS — ИЗВЕШЕНИЛ Obvestila o delovanju Zgodovinskega društva za Slovenijo in o izhajanju Zgodovinskega časopisa (Janez S t e r g a r ) ,...'. ' ••• •г-'- • • 275—276 IZVLEČKI — SYNOPSES — ИЗВЛЕЧЕНИЛ Izvlečki iz razprav v Zgodovinskem časopisu 34. 1980, 1—2 I.—IV. P . ZGODOVINSKI ČASOPIS 34>. 1980 . 1—2. .* 5̂ -75 -i. »J . . - > '•*— ' .•'•: — '• ' - ' / J a n k o P l e t e r s k i ' f t \ .;?. Д^;, , ' , ,1 'ZVEŽA"VSESLOVENSKE'LJUDSKE STRANKE IN HRVATSKE STRANKE' PRAVA V LETIH 1911—1913 - i i :: " V okviru preučevanja Jugoslovanskega^gibanja pri Slovencih;je-Važno obdelati tudi dej avnost slovenske klerikalne; stranke/pri-iskanj u političnih stikov v hrvatskih deželah "to in onstran d*uànstÌche'"avstfijsk9-ogrskè~m"eje in pä, v, Bosni in "Hercegovini, čez d r ž a j e nie j e habsburške monarhije' po'-̂ litična dejavnost tè stranke hi šegla,Ja tudi v Vojvodino rie.,Seveda/moremo' o ozemelj sko" tako'omejeni dejavnosti govoriti kot'ò^ jugoslovanski le; v; srn^ slu stopnje v 'jugòslòyanstvu, podobno kot moremo le. stopnje v jugoslovan- stvu ugotavlj atl pri "drugih sočasnih političnih ' programih - in akcij ah ; dru­ god, ki se omejujejo samo na nekatere narode in ne računa jo na* Slovence. Ali pa1 morda dejavnost slovenske klerikalne stranke v narodnem vprašanju sploh né'sodifV okvir jugoslovanskega gibanja zaradi njenega idejnega in političnega značaja? ' ; ; + / _ ^_ f l . ' . t , , . * Л , , Na XIV. zborovanju slovehskih zgodovinarjev v Novi Gorici" (9.—13. 9; 1968) jé bilo to^vprašanje načeto v diskusiji po referatu podpisanega (Tria- lizem'pri''Slovencih in jugòsÌovansko;zédinjehje). Navzoči so pritrdili mne­ nju Dušana'"Kermavrierj4, da sodi trialistična akcija slovenskih; strank, tudi "klerikalne, y sklop poglavja o jugpslovanskerh gibanju pri Slovencih. V slovenski zgodovinski zavesti je to'mnenje žel'ves'čas udomačeno.1 Upo­ števala jo je tudi ljudskofrontna politika slovenskih komunistov v letih pred drugo svetovno vojno, ko je dokazovala, da klerikalizem ne more in ne'sme imeti vodilne vloge, v slovenskem življenju, hkrati pa se'je trudila pripeljati "na", napredne družbene postojanke množice,te stranke.'1 In* tu je zastavljala vzvod ravno pri tisti narodni, Jugoslovanski in,socialni zayesti;'. ki so Jo te množice dobile'po delovanju prav tè stranke kot organizacije,' ki ; je »združevala т svojih vrstah ogromne množice.slovenskega ljudstva«'.* Protislovni značaj slovenske klerikalne stranki, ki" je vsebovala tudi'poii- tične"prvine, ki s klerikalizmom samim po sebi hišo združljive! se je'trudil zgodovinsko pojasniti tudi podpisani.3 , -•' ' . . j .. ,.'•' . . ' ,„, » j ^ r Osrednjega* pomena v zgodovini političnih stikov slovenske klerikalne stranke r z jugoslovanskimi deželami habsburške monarhije, Je nastanek' zveze Vseslovenske ljudske'stranke (VLS) in Hrvatske stranke prava (HSP) dne 20. oktobra 1912: že v tistem čašu je to dejanje" bilo kritičnoga he n é 1 gativno. ocenjeno v slovenski, javnosti, pri čemer j e treba spomniti zlasti na oceno Ivana Cankarja v predavanju »Slovenci'in-Jugoslovani«: dne12;- aprila 1913.« V ' " . ' '...:,."" '"; . > i . * 1 V skladu s tem je tudi obravnavanje deleža Mentalne stranke v • temeljiti študiji Lojzeta Udet»,? Slovenci in jugoslovanska ideja v letih 1903—1914;; v: Jugoslovanski narodi i pred, prvi svetsfci. rat (Beo­grad 1967) 887—941. Ponatis v knjigi Istega avtorja, Slovenci in jugoslovanska skupnost (Maribor'1972) 22—85. . . ,? . _ .,- •• ., ' . ' r t . - V . . ' 2 Ena izmed najpomembnejših marksističnih zgodovinskih analiz tedanjega Časa meni med!drugimr, »Politična vzgoja, ki jo je dala (S. L. S.) tem množicam v slovenskem narodnem duhu in v duhu demo­ kratičnih načel, je stvar, ki je ni mogoče kar tako izbrisati. Prepričani smo> da je tudi med osnovnimi kadri S. L. S. mnogo ljudi, ki jim je bila omenjena politična vzgoja veliko več kot preprosta taktična poteza.« Itn. — À. V. (Vladimir Martelanc), Slovenski politični razvoj, in problem sodobne politične ori­ entacije; v: Sodobnost S (Ljubljana 1937) 193—207. » ' Janko Pleterski, Jugoslovanska misel pri Slovencih v,dobi Taaffejeve vlade (1879—1893); v: ZC 29 (1975) 263—275. — Isti avtor. Nekaj vprašanj slovenske zgodovine v desetletju 1894—1904; v: ZC 31 (1977)- 7—23. — Isti avtor, diskusija:na sestanku avstrijskih in jugoslovanskih zgodovinarjev v Gösingu 1976; v;, Die Donaumonarchie und die südslawische Frage von 1848 bis 1918 (Wien 1978) 42—43, 100—102. ,>, : .•:•:• :.-l g J. PLÉTERSKI: ZVEZA VSLS INHSP V LETIH. 1911—1913 Zgodovinopisje SLS se je pozneje (1928) seveda sklicevalo na to stran­ karsko zvezo kot na dokaz jugoslovanske usmeritve slovenske klerikalne stranke že v dobi habsburške monarhije, ni pa tega pojava pobliže pre­ učilo.5 Ko pa se je slovenski. klerikalizem leta 1934 pripravljal na vstop v centralistično vlado in na »obkolitev Hrvatov«, je v zgodovinskem doka­ zovanju svojega jugoslovanstva zvezo. VLS. s hrvatskimi gravasi preprosto zamolčal." • - : Niti slovensko zgodovinopisje po drugi svetovni vojni ni dalo kake te- meljitejše obdelave omenjene slovensko-hrvatske strankarske zveze, čeprav se je, je redoma dotaknilo.7. Gledan je slovenskega zgodovinopisja na jugo­ slovansko politiko slovenske klerikalne stranke-je Fran Zwitter takole strnil.v svojem referatu na mednarodnem posvetu histórikov v BÌoomlng- tòriu, о̂ nacionalnem problemu v habsburški monarhiji (3.—6. april 1966) : »Po letu 1897 je konec sodelovanja slovanskih strank z nemškimi klerikalci; slovenska klerikalna stranka uvidi,- da je v nacionalnih, vprašanjih' ne­ mogoče, sodelovanje z nemškoavstrijskimi krščanskimi soćialcil ,'mora si ustvariti hov program in : poiskati novih zaveznikov. Zaveznike si išče^v hrvatski pravaški stranki, njen novi program je,pa trializem,' ki'se, pri slo­ venski klerikalni stranki prvič pojavi leta 1898 in ki ga ta stranka poudarja v času "aneksijske krize 1.1908/09 ter v skupni deklaracij i. s hrvatsko pra- vaško stranko leta, 1912 in ga zastopa, do-prve svetoyne vojne! (...) Pri slo­ venski klerikalni stranki,odloča konfesionalni moment;, ona,hoče parali­ zirati nemški pritisk s.tem, dà bi še Slòyenci združili s,katoliškimi Hrva- ti, (,'..) ̂ Avtorji programa so upali,, da bo.trializem uresničil1 prestolonasled­ nik Franc Ferdinand. ( r •) Slovenska klerikalna stranka še je sicer zavze­ mala za trializem, ni,pa'imela nikakih garancij, da bi hotel Franc" Ferdi-f nand ta program uresničiti, posebno, pà ne zä vključitev Slovencev v„tret j o enoto.« , , . ...-s »,.,....' • . , * ... . ' i ; V. istem, 1966. letu, je>pozoril na pomen pravaško-klerikalne, hrvät- sko-slovénskè zveze znani italijanski zgodovinar Leo Valiani, in sicer,z. vi- dika,, preučevanja političnih'procesov, ki so..pripeljali' dcf razpada habš-' burške'monarhije. Vte j zvezi, j e videl "predvsem iniciativo starčevićanske struje v HSP, y njeni, sklenitvi 1. 1912^pa, dejanje, ki je .»predrlo (duàlir stično) diafragmo, ločujočo Slovence., .od Hrvatov,«8 Dejanje torej, ki takò po pobudnikih kot po poUtičnem'učinku,načenja temelje dualistične drža­ ve' in to v Imenu pridruževanja Slovencev državnopolitičnemu'gibanju Hrvatov,, v imenu ločitve. Slovencev od Avstrije, še ,v letu 1965. je starosta ћгуаЧвкШ' zgodovinarjev Jaroslav šidak napisal in y ' letu 1972. objavil o pravaštvu in njegovem zbliževanju,s, slovenskimi klerikalci 1912/13 mne­ nje, ki se ne.jazhaja bistveno od ocen slovenskega zgodovinopisja in na-' ' * * »Razen sočialnodemokratične stranke iestopila preko slovenske meje tudi SLS. Storila pâ* je to nà zelo ozkosrčen način.-Morda. so: njeni, voditelji;ob;'tej~priliki' sami, občutilJK kako.fatalno'je,, če ima konfesija važno besedo v politiki. Dejanski je ta stranka uveljavila svoje jugoslovanstvo s-tem, da se je združila, naravnost spojila s starčevićanske) stranko v Banovini. S tem, da si je naprtila zaprašeni pravaški program, si je sama postavila mejo, preko katere ne more nikamor.« 5 Fran Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem (Ljubljana 1928), 201—205. — Silvo KrariJœ.'Kako sino se zedinili (Celje 1928), 29—30,36—37. "> " "; . •' " ж' .'" "• , • » JugoslavićUs (Fran Erjavec), Borbä Slovenaca za,Jugoslaviju (Beograd 1934)." ' '.' ' ' P ó l e g V'op.'l navedene'študije L. Udeta še zlasti':' ; .." ' . . „ . „ „ . , , . " '* ' ' ' F. Gestita — V. Melik, Slovenska zgodovina od konca 18. st. do 1918 (Ljubljana 1966). — Fran Zwitter, Slovenci in habsburška monarhija; • v: Zč'21 (1967). — Janko PletersM, Trializem pri Slovencih inMugoslovansko'zedinjenje; v: ZC 22 (1968). — Isti avtor, Jugoslovanski problem pri Vseslovenski ljud­ ski stranki do leta 1917; v: Naučili skup u povodu 50-godišnjice raspada Auströ-Ugarske monarhije i" stva­ ranja' jugoslovenske drzavë*(Za^rêb 1969). popolare cattolico della; Slovenia, rompendo così il diaframma che separava gli sloveni, interamente con- centrati nei territòri austriaci, dai croati;» Leo Valiani, La dissoluzione dell'Austria Ungheria (Milano 1966), 58. ••-' -•- .-••- ' "•'• •••"•> ••••'•'• ' • • ' - ' '•"-- -'3-ii'i -«-•-•- -.--v . .• -.-...• „•.-.*...„.--a..».;., w -K-J ( ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 s •' 1980 - 1—2 vedene Valianijeve.'.V času balkanskih vojn," piše šidak, so se jugoslovanski misli »potpuno priklonili i oni pravaši u Dalmaciji koji su se još uvijek ne­ prijateljski odnosili prema srpstvu,1- a suradnja između slovenskih'klerika­ laca i hrva tskiH pra vaša, ugovorena potkraj 1912, znatno joj se približila, iako ju je, strahujući pred opasnošću velikosrpske i pravoslavne premoći, ograničila na okvir monarhije. Budući da su načelno stali na stajalište hrvatskoga državnog prava, slovenski su se klerikalci, štoviše, izrazili spremnima'da usvoje ideju: jednoga jedinstvenog naroda i književnog je­ zika, a kao uvjet daljnjem opstanku Monarhije istakli su potrebu, nj ene federalizacije.« (Podčrtal J.P.) 9 c» • ' ' '. •:.••; Medtem je hrvatska zgodovinarka Mirjana Gross prišla — v okviru svojih dolgoletnih proučevanj hrvatske politične:zgodovine na prelomu stoletij -^ glede hrvatsko-slovenske pravaško-klerikalne zveze do sklepov, ki to zvezo osvetljujejo bistveno drugače. Gre za vrsto razprav ih;mono­ grafij, objavljenih med leti 1960 hi 1973.10 Naj določneje'je svoj pogled na zvezo iz 1.1912 izrazila v, študiji, ki jo je objavila ha Dunaju'1.1966 in kjer med drugim piše: »Edina konstanta velikoavštfijskepoUtike na Hrvatskem so zato bila prizadevanja za ustvaritev politične opore bodočemu vladarju, to pa se je : moglo zgoditi le prek pravašMh strank. Toda, .tradicija^ teh strank je. bi la. . . želja po suvereni hrvatski državi v okviru* (habsburške)" monarhije. Celo razcepljena duhovščina ni mogla biti deležna popolnega zaupanja prestolonaslednikovega kroga. Zato je poskušal svojo oporo orga­ nizirati pod, vodstvom klerikalne Slovenske ljudske stranke.. . P o združitvi vseh pravaških strank hrvatskih dežel in pa Bosne in Hercegovine, je bila na dnevnem redu skupna organizacija s.Slovensko ljudsko stranko, katere emisar ji. [dr. Ivan šušteršič] so to (združitev) bili dosegli (zustandege­ bracht)/ Zedinjevalna4"konferenca (s SLS) je bila, 20. oktobra 1912.« (Pod­ črtal J. P.)11 Najširšo publicitetu je takšen pogled na hrvatsko-slovensko strankarsko zvezo dobil v univerzitetnem učbeniku štirih- avtorjev iz leta 1968.".' '. '•'* ; , - ? • ' • " ' . ' .' , . "•', • ' • • '" če izraža v pričujočem spisu mnenje, da je treba teze Mirjane Gross o item vprašanju revidirati, s tem podpisani seveda ne trdi, da odgovornost zanje pada le na avtorico samo. Nasprotno! V njenih tezah'se zrcali pred-" vsem dejstvo, da slovensko zgodovinopisje-ni. dovolj zgodaj tega vprašanja globje preučilo na temelju svojih-virov in slovenske zgodovinske zavesti, kar bi drugim avtorjem, gotovo tudi'Mirjani Gross, olajšalo orientacijo iri. presojo, če zdaj podpisani ob javlja, svoj o študijo, dela to predvsem z na­ menom, dostoriti, kar je bilo zamujenega, omogočiti stvarnejšo podobo pomembnega pojava v. slovenskem in hrvatskem narodnem in jugoslovan­ skem gibanju, še najmanj je njegov namen polemizirati proti Mirjani Gross. Saj, je prav ona s svojimi raziskavami.dejansko pokazala,.da gre prVhrvat- 9 Jaroslav Šidak, Prilog razvoju jugoslavenske ideje do 1914.. godine; v:.,Pouk.zgodovine (1972), št. 2, 20—36. • V ' " " - - . - - . - • - . 10 Mirjana. Gross, Vladavina Hrvatskô-srpske koalicije 1906—1907 (Beograd I960).'— Ista'avtorica, Hrvatska uoči aneksije Bosne i Hercegovine; v: Istorija XX veka 3 (Beograd 1962), 153—374. — Išta avto­ rica. Osnovni problemi pravaške politike 1878^-1887; "v: Historijski zbornik 15. (1962),~61—120. — " B t a avtorica, Geneza Frankove stranke; v: Historijski zbornik 17 (1964), 1—83. — Ista avtorica, Hrvatska po­ litika u Bosni i Hercegovini od-1878 do 1914; v: Historijski zbornik 19—20 (1966—1967),- 9—68; — Ista' avtorica, Hrvatska politika-veliköaustriiskog kruga oko prijestolonasljednika Franje Ferdinanda; v: ča­ sopis za suvremenu povijest 2 (1970), 9—74. — Ista avtorica," Uloga šibenskog pravaštva ü dalmatinskoj i općehrvatskoj pravaškoj politici uoči prvog svjetskog rata; v: Radovi Instituta za hrvatsku povjest I (1971), 259—285.—. Ista avtorica, Povijest pravaške ideologije (Zagreb 1973). ' " . ,.. 11 Mirjana Gross, Erzherzog Franz Ferdinand und die kroatische Frage;'v: österreichische Ostheffe,8 (Wien 1966), 277—299; Cit. odlomka na' str. 289 in 292. . " Jaroslav Sidak, Mirjana Gross, Igor Karaman, Dragovan Sepić, Povijest hrvatskog naroda-godine 1860—1914. (Zagreb 1968.) Gre zlasti'za poglavja »Organizacija velikoaustrijskog klerikalnog .pravaštva', »Komesarijat ü Hrvatskoj i njegov odjek u, Dalmaciji« in »Slom-velikoaustrijske, politike« (273-^279.sia' 287-288). . . . . ^ ; i ; ; ï : : , , ; : , . ^ ; , ' . ; . ; , : - ; • . ; , i « g' J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 ško-slovenski pravaško-klerikalni zvezi za zelo pomemben in nikakor ne obroben pojav, ki je bil do nje deležen veliko premalo pozornosti. -'• " Po daljšem študiju je podpisani prišel do prepričanja, da je jugoslo­ vanska politika VLS, ali bolje, da je jugoslovanska politična izkušnja, ki so si- jo po dejavnosti VLS v zvezi s pravaši, pridobile tako slovenske kot tudi hrvatske množice, zelo pomemben dejavnik, brez katerega ni mogoče dobro razumeti jugoslovanskega gibanja v času svetovne vojne in »tudi ne sprememb", ki so v stališčih nosilcev »politike novega kurza« do Slovencev nastopile v letih med 1907. in 1914. V razpravi o »novem kurzu« in Sloven­ cih (1975) je ugotovil, kako je v letih pred prvo svetovno vojno nastala zavest, da je »med vsemi nevarnostmi za Slovence največja tista, da bi se hrvatsko-srbska politika zanje desiriteresirala«. Pokazal je, da so proti tej nevarnosti delovali, vsak po svoje, vsi trije slovenski politični tabori. Tudi klerikalni. "»Socialdemokrati so ta občutek kompenzirali z razglašanjem avtonomije,prek vseh meja kulturno zedinjenega jugoslovanstva; klerikalci so počeli podobno s praktično političnim izgrajevanjem hrvatsko-slóvenske nacionalne enotnosti, liberalci pa z gojitvijo jugoslovanske vzajemnosti in solidarnosti,'brez natančneje oblikovanih političnih ciljev.«13.Kmalu zatem je podpisani V nekem polemičnem besedilu izrazil mnenje, da je za stališče AntejaTrumbiča. (v znanem njegovem pismu Franu Supilu 31."decembra 1914)', dà.sè. Slovènija4in Hrvatska državno ne smeta ločevati,' bilo odlo­ čilno to, da je spoznanje o povezanosti procesa slovenske in hrvatske emancipacije »dobilo zlasti od 1. 1911 naprej že značaj aksioma v'velikem delu banovinske politike«, t. j . v, njenem pravaškem delu. Omenil je tudif da pripravlja posebno študij o ""6 tem pomembnem, a premalo znanem ali neprimerno ocenjenem dogajanju.1? In ker se je na to — medtem priprav­ ljeno — študijo sklical tüdi v'svojem referatu ria XIX. zborovanju sloven­ skih zgodovinarjev v Mariboru (27. 9.—1." 10. 1978), je pač čas za. njeno objavo. . . , . . , - - , , . . . > • , , . . . , f • . i . • Predrio raziščemo nastanek hrvaško-slovenske pravaško-klerikalrie zve­ ze, moramo povzeti nekaj okvirnih dejstev, važnih za vsakršno presojo. Velikòavstrijska koncepcija' prestolonaslednika Franca Ferdinanda ni identična s trialističrio zamislijo. Franc-Ferdinandovi načrti jo omenjajo^ le priložnostno in obrobno. Ne prestolonaslednik ne njegovi svetovalci'za' trializem niso bili ogreti. Kadar so ò njem tudi kaj zapisali,-so v njeni ^vi- deli nekaj nevarnega, npr. Broschev elaborat iz leta'1910-^1911. Omenjanje možnosti,' da bi se slovenske dežele pridružile trialištičrii državni tvorbi, je imelo v teh dokumentih značaj argumenta proti trializmu, ne pa kakega: načrta za ločitev slovenskih "dežel od Avstrije.15 Vsi ti elaborati so bili traj­ ni, javno pa je bilo znano to, kar je o'trializmu govorila stranka nemških' krščanskih socialcev, ki je veljala" za predstavnico prestolonaslednikove politike. Nemški krščanski sociale!-so izrecno in dosledno zanikali Sloven­ cem pravico, da bi bili tudi oni vključeni v kako morebitno trialistično jugoslovansko "državno tvorbo'.16 Nemški krščanski socialci' so iz morebitne trialistične. države včasih izključevali celo Dalmacijo (Gessman v izjavi Spinčiču leta 1908). Ali je prva glava nemških krščanskih socialcev Kari Lueger imel drugačno stališče? Res je Anton Korošec ob njegovi smrti marca 1910 zapisal, da mu je Luegef pred smrtjo dejal: »če bi bil vsaj 20 13 Janko PletersM, Politika »novog kursa«, jadranski kompromis i Slovenci; v: Jugoslovenski isto- rijski časopis (1975), št. 3—4;.49—88/ » Janko PletersM, Povodom priloga D. Kermavnera »O šlovenačkim stvarima«; v: Jugoslovenski isto- rijski časopis (1976), št. 1—2/147—148: ' . • . 15.Fran Zwitter, : Nacionalni problemi v habsburški monarhiji. S sodelovanjem Jaroslava šldaka in Vase Bogdanova (Ljubljana 1962), 196—198. -— Vladimir Dedijer, Sarajevo 1914 (Ljubljana 1966), 166—205. •* J. Pleterski, deli, navedeni v op. 7. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 •' 1—2 let mlajši,' pa bi južni Slovani lahko pozdravili trializem:«"'Luêger sam ni dal nikoli kake*javne izjave, ki bi dokäzoväla.'da je v svoj trializem vklju- čeval tudi Slovence. Znano pa je, da je Lueger v času priprav-za'aneksijo Bosne in Hercegovine skušal pridobiti za politično podporo voditelja » hrva- ško-srbske koalicije Frana Šupila, a da je v tem prizadevanju govoril le o Hrvatski-Slavoniji oziroma, o, Bosni in Hercegovini in to na-.tak^nacin, da je Šupilo prišel do sklepa:, »Tu sam se uvjerio, da jetrializam, o'kome su iz onih krugova toiiko govoriiij samo prazno obećanje... .te da ham ni­ gdje nitko ne misli dati ništa. . .«"-Celo izjava, ki jo navaja Korošec, kaže, da je Lueger zelo pesimistično presojal možnost, za uresničitev trializma. že nekaj dni po njegovi smrti je 17. marca, 1910 ta pesimizem upravičila zlasti glede Slovencev zelo odločna izjava novega vodje nemške krščansko socialne stranke Alberta Gessmana istrskemu poslancu Vjekoslavu Spin- čiču: »...glede trializma, po njegovu bi u. državu Hrvatsku spadala samo Hrvatska-Slavonija, Dalmacija- i' Bosna i Hercegovina. — A ne Istra4 Pri­ morje, osobito Trst ne. Toga ne pušta ni car ni prestolonasljednik« ! I 9 To. je bilo prav na začetku zbiranja hrvaških pravašev in poglabljanja njihovega sodelovanja s Slovensko,ljudsko stranko. Znano je.-da je Spinčić.bil z vse­ mi temi v tesnem stiku in da je nemogoče, da prizadeti slovenski in hrva­ ški politiki ne bi bili obveščeni o tej izjavi. Očitno ustreza-,resnici*izjava Antona1 Korošca,, da namreč v trialistični ideji »ni bilo popolnoma' sigurno, kaj bo s Slovenci'.-.. Ves čas, odkar je bila triaiistična ideja na površju, so ;bili Slovenci v strahu, da ne bodo prišli v jugoslovansko skupino. Zato vidite v slovenski politiki, da smo se bolj; kakor bi morda bilo politično,'potrebno, pritiskali ob Hrvate, da smo sku­ šali z njimi najti zveze. Vsakokrat, kadar se je bilo bati, da nastane na jugu kaka nova formacija, smò pogledali bolj bistro k Hrvatom in se skušali ob nje nasloniti. To je bilo lëta 1898, ko smo se zbrali na Trsatu s hrvatskimi pravaši. Tudi pozneje, v, celi politiki'smo'vzdrževali idejo, da smo s Hrvati en narod in da je treba, da delimo eno in isto usodo.'«20 Nihče v Avstriji (ne državni(vrhovi, ne vlada, ne,nemški krščanski so- cialci) nikoli ni dopuščal, da bi pri morebitni južnoslovahski državni enoti mogli biti udeleženi tudi* Slovenci.' Spričo tega okvirnega dejstva je treba s pridržkom'gledati na mnenja; ki vidijo v dejavnosti Vseslovenske ljudske stranke za politično zvezo s'hrvaškimi pravaši emanaci j o prestolonasied- nikove velikoavstrijske politike. * ' / . . ' ' " . Posebej je treba kot^okvirno'dejstvo osvetliti "stvarne stike prestolo­ naslednika in njegove neposredne okolice s slovenskimi politiki in še po­ sebej z Ivanom šušteršičem kot domnevnim izvajalcem njegovih direktiv. Neustrezna je predstava, da so bili slovenski klerikalni politiki na Dunaju zaželene osebnosti v najvišjih krogih, že-kar zaradi svoj è" klerikalne usmer- jenosti, in zato določeni izvrševati neka zaupna navodila.-Res so ti slovenski politiki bili klerikalnega1 nazora, a bilHšo tudi — plebejci. Prav ta okoli­ ščina jihje'izključevala z dunajskega parketa. Le posamezniki so v redkih trenutkih smeli stopiti nanj. Vladimir Dedijer se je potrudil, da je" iz pa­ pirjev Franca Ferdinanda razbral, kateriJBlovenci so bili'v-stiku s preštolo- naslednikovo pisarno, z »Militärkanzlei« -Rezultat je borèrii »če : sodimo po arhivih se nadvojvoda Franc Ferdinand zä politične probleme Slovenije hi toliko zanimal kakor za Hrvaško, Bosno in Dalmacijo. Od takratnih šloveri- 17 Reichspost, 11 marec 19f0 (»Wäre ich nur ura 20 Jahre jünger, die Südslawen sollten den Tri- alismus begrüssen können!«). « Frano Šupilo, Politika u Hrvatskoj (Zagreb 1953), 212. 19 Zapuščina Vjekoslava Spinčića, Arhiv Hrvatske, Zagreb. 2 0 Silvo Kranjec, Koroščevo predavanje o postanku Jugoslavije; v: Zć 16 (1962), 220. 10 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 ških politikov se največkrat omenjata Franc Šaleški Povše in Jožef Pogač­ nik;: oba sta bila nadvojvodu ob pripravah za prevzemanje prestola kan­ didata za visoke državne položaje.«21 Ne Povše, ne Pogačnik nista imela nobene.vidne vloge v slovensko-nrvaških stikih. Tudi sicer v stranki nista bila v ; ospredju. Novembra 1911 — prav na začetku vsepravaškega združenja in prava- ško-slovenskoklerikalnega zbliževanja — je nastopil v prestolonaslednikov! »Militärkänzlei« novi načelnik Kari Bardolff in ostal tam do konca. Baf- dblff je pozneje napisal knjigo o delovanju prestolonaslednikove pisarne in p svojem lastnem v njenem okviru. Zelo natančno popisuje, kakšne po­ litične kontakte je ta pisarna gojila, kateri je bil krog politikov v vrstah nemadžarskih in nenemških narodov, ki so se prestolonaslednik in njegova pisarna fnanje obračali. Po tem naštevanju kratko ugotavlja v samostoj­ nem odstavku: »Stika s Slovenci ni bilo.«22 Za slovenske zadeve oziroma, zàdève nemških alpskih dežel se je Bardolff obračal na Pavla Samasso iz znane nemške zvonolivarske družine v Ljubljani! Samàssa je bil nemški riàcionaïec in odločen nasprotnik slovenske politične osamosvojitve, še po­ sebno je nasprotoval vključevanju Slovencev v kako jugoslovansko državno tvorbo. - .' . ; . O splošnem mnenju Franca Ferdinanda o Slovencih pravi Bardolff: »Kot zaenkrat še zanesljive je Franc Ferdinand presojal skoraj docela ka­ toliške Slovence* štajerske, Koroške, Kranjske in Istre. Bilo mu je pa znano, da se tudi .v teh področjih skuša ukoreniniti jugoslovanski nacionalizem.«23 Prestolonaslednik je Slovence torej beležil.na strani.zanesljivcevj*a.očitno ne posebno trdno prepričan, da bo tako tudi ostalo. O kakem prestolona­ sledniku vem računu s Slovenci, da bi bili orodje njegove politike na jugu, v Bardolffovi knjigi ni sledu. Drugače opisuje njegovo mnenje o Hrvatih in Srbih: »Večina Hrvatov in Slavoncey. (!) je v zgodovini potrdila-svojo zvestobo. Nanje je Franc Ferdinand računal s popolnim zaupanjem. Morda je precenjeval njihovo privrženost. Ç'..) če bi se početju srbskih naciona­ listov, velikosrbski. misli, še dalo postaviti protiutež, potem bi se to brez dvoma moglo doseči samo s.popolnim odtrganjem" Hrvatov izpod vsakega vpliva Madžarov in z avtonomiziranjem Slovencev v Avstriji in pa Srbov na Ogrskem...«24 Bardolff potemtakem omejuje v prestolonaslednikòvih političnih razmišljanjih za čas od konca 1911 naprej možnost trializma le na Hrvate same, medtem ko Slovence iz njega nedvoumno izključuje in jih pušča v avstrijski državni polovici.. O kaki misiji Slovencev na Hrvaškem ni govora. . ( " . " " • ' In sedaj še p šušteršičevem osebnem položaju v razmerju do prestolo­ naslednika in njegove,pisarne. Jasno je,' da_tudi zanj velja tisto, kar Bar­ dolff pravi za Slovence v splošnem.,Na glas. nekakšnega zaupnika.Franca Ferdinanda je šušteršič v zgodovinopisju prišel ne zaradi kakega izpri­ čanega svojega kontakta s prestolonaslednikom, ampak predvsem po ti­ stem, kar je pisal, leta 1922 v svoji brošuri »Moj odgovor«. V letu 1909 je kot vodja opozicijske »Slovanske jednote« v državnem zboru vodil obstruk- cijsko taktiko proti vladi barona Bienertha. Ta se je, piše šušteršič, obrnil na prestolonaslednika za posredovanje: »činjenica je, da je poslednji po­ slal poleti 1909 1. k meni svojega, zaupnika, naprosujoč me, naj omilim svoj 21 V. Dedijer,-Sarajevo . : ., 725. 22 Kari Bardolff, Soldat im alten Österreich (Jena 1938), 122. (»Eine Fühlung mit den Slowenen bestand nicht.«). H K . B a r d o l f f , o . c , 1 5 7 . . . . ;. » K . B a r d o l f f ; i O . , c i , r l 6 0 ; ; >X -;,•'.: <..-.. -,,•-•..;.: •••!<•./•......:, . .-'. •'• . n i .' .. • .;.,,•'.;:- ZGODOVINSKI ČASOPIS 3f • 1980 • 1—2 И brezobzirni boj zoper Bienerthovo vlado. To mi je dalo povod, da sem po­ slal nadvojvodi — prestolonasledniku obširen memorandum... dne 25. ju- lija Ì909.« šušteršič navaja odlomke iz''memoranduma, ki je zahteval tri- alištično državo za habsburške Jugoslovane. Nato pa~ pove, 'da*mu je'pré- stolönaslednik »pismeno potrdil sprejem memoranda, s pristävkom, da •••'ga je citai z velikim zanimanjem.«25 šušteršič je tako sam natanko'opisal zna-* čaj'tega svojega posrednega stika s prestolonaslednikom. ,. '*' '*'" ' '•••'' - . Vsa znamenja kažejo, da tudi v, naslednjih letih ni prodrl kaj bliže k prestolonasledniku in njegovi,pisarni. Pričevanja o tem najdemo v dnev­ niku škofa A.B. Jegliča prav iz časa ob koncu leta 1911. Jeglič je.bil sprejet pri prestolonasledniku kot ljubljanski škof. Govorila sta o Kranjski in si­ cer o delovanju tamkajšnje duhovščine.26 Ргау( tisti čas, 10. novembra .1911, je šušteršič v državnem zboru govorilno nujnosti, da se ustvari "večina na temelju^ avstrijskega duha, in oib upoštevanju pomena Jugoslovanov za usodo monarhije. 2. decembra 1911si Jeglič.beleži: »Poslal mi je (šušter­ šič) tiskan govor želeč, naj ga pošljem prestolonasledniku. To sem rad sto­ ril, ker me je prestolonaslednik, nedavno lepo sprejel in ker se za Jugo-j Slovane jako interesira. Včerajf sem dobil od ,Hqfmeišteramta' odgovor, da se mi prestolonaslednik za list in govor zahvaljuje. List sem poslal šušter- šiču, kar ga bo gotovo veselilo, želi gotovo, da bi bil pri prestolonasledniku prav dobro zapisan, kar tudi jaz želim.« S poprej navedeninVse-ujema še Koroščeva trditev, da jugoslovanskim politikom vrata'pri prestolonasledniku niso bila odprta na steza j ; edini Joško Pogačnik, podpredsednik državnega zbora je bil večkrat pri njem; in še izrecno: »šušteršič ni prišel k Francu Ferdinandu.« Korošec sam je bil pri prestolonasledniku le enkrat, zaradi politike nasproti Italiji.27 Mirjana Gross navaja v zvezi z vprašanjem sustersiceve vloge spome­ nico, ki jo je kmalu po začetku balkanske vojne prestolonaslednik izročil cesarju v zadevi komisariata na Hrvaškem. V njej je opozarjal na posledice madžarske politike na Hrvaškem, na razpoloženje hrvaškega prebivalstva, pomembno z vojaškega vidika..Izrazil je prepričanje, da je večina hrva­ škega prebivalstva zvesta cesarju ih cesarstvu/V dokaz je omenil pravkar sklenjeno »zedinjenje Hrvatov in avstrijskih južnih Slovanov na temelju programa hrvaške'stranke prava pod "vodstvom zelo lojalnega dr. šušter- š i č a . « 2 8 ' : '• '. ' ' '" ' " * * ' ' . Prestolonaslednik je torej ugodno sodil o lojalnosti šušteršiča in je tudi v pravaško-slovenskem strankarskem zborovanju v Ljubljani-zato videl dokaz o lojalnosti strank, ki so tam bile predstavljene. Vendar to še ne do­ kazuje, da bi bil ta sestanek del prestolonaslednikove zamisli, če prebe­ remo še neko drugo njegovo,pismo, ki ga je pisal dva meseca za tem (1. fe­ bruarja 1913) zunanjemu ministru Berchtoldu, nimamo vtisa, da bi ta zveza prestolonasledniku, pomenila kaj več kot dobrodošel, a naključen produkt političnega razvoja. V pismu se hvali, da si kar sam upa na Hrva­ škem in Dalmaciji napraviti mir, red ter doseči privrženost k monarhiji in to v 48 urah.29 , . ; . . , . 25 Ivan Šušteršič, Moj odgovor (1922), 63—65. . 2t "Anton Bonaventura JegHč, Dnevnik (prepis v Arhivu CK ZKS v Ljubljani) 16.'november'1911. 27 S.Kranjec, delo nav. v op. 20), 220. 28 M. Gross, Časopis za suvremenu povijest 2 (1970), 48—49. 29 Hugo Hantsclv Leopold Graf Berchtold (Graz 1963), 388—390. (»Und was die Irredenta bei uns im Lande anbelangt . . ., so wird dieselbe sofort aufhören, wenn mann unseren Slawen eine angenehme, gerechte und gute Eksistenz schafft. . . Ich kenne diese zwei Länder, die jetzt in erster Lmie> fli Bè- • tracht kommen, nämlich Kroatien und Dalmatien, ganz genau und stehe gut, dass ich in 48 Stunden Ruhe, Ordnung und Anhänglichkeit zur Monarchie schaffen könnte . ...«)• " 12 J. PLETERSKl: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 >' Hrvatsko-slovenska pravaško-klerikalna zveza 1911—1913 seveda ni na­ ključna politična tvorba. Vključena je neločljivo'v precej dolgo zgodovino političnih stikov Slovencev in njihovih strank s političnimi strankami dru­ gih jugoslovanskih narodov. Sistematičnega pregleda teh stikov, še nimamo, obdelane so le nekatere partije. V tej zgodovini nastopajo vse slovenske stranke in tudi klerikalna, že od trenutka svoje ustanovitve. Nekatera do­ gajanja v približevanju te stranke hrvatskemu pravaštvu od 1. 1891 do 1898 in v času'aneksijske krize je razčlenil podpisani,30 poglavitne momente v jugoslovanskih stikih te stranke med 1.1903—1914 pa je strnjeno prikazal Lojze Ude.31 * ' Težava za slovensko klerikalno stranko pri ustvarjanju'političnih sti­ kov* s hrvatskimi deželami je bila v tem, da v banski Hrvatski ni imela idejno in organizacijsko primernega partnerja, da tam ni bilo moderne, množične klerikalne stranke. Omahovala je med pravaši-domovinaši, med novo Hrvatsko pučko seljačko stranko Stjepana Radića in med poskusi pripomoči k ustanovitvi hrvatske< krščansko-socialne stranke (akcija Ja­ neza È.Kreka med hrvatskimi študenti). Do Frankove čiste stranke prava pa je-še 1.1908/09 skeptična ne le zaradi'njenega vladnega ' oportunizma, ampak'tudi zaradi njenega protisrbstva.32 Omahovala je med sprejema­ njem hrvatskega zgodovinskega državnega prava (v obliki programa iz 1.1894) in pa med narodnim načelom v smislu zedinjenja Južnih Slovanov habsburške monarhije. Dosledno je zavračala velikosrbski načrt, a ne iz nasprotovanja Srbiji in srbskemu-narodu, marveč v zaupanju v možnost" demokratizacije habsburške monarhije.33 \ ; - > Na velikem zborovanju 17. oktobra 1909 v Ljubljani, .ko je bila skle­ njena strnitev vseh deželnih organizacij y„ skupno Vseslovensko ljudsko stranko, zato srečamo kot zastopnika Hrvatov Stjepana Radića. Radić je tedaj slavii, délò" Slovenske ljudske stranke z ugotovitvijo, da je'bila prva, ki je na,slovanskem 'jugu postavila na prestol kmeta. Radić je bil zato,' deležen posebno'jeznega napada Usta koalicije »Pokret«, кГ je njegovo zvezo s slovenskimi klerikalci imenoval/moralni polom.34 . ' . ( i / ' Zbliževanje'š Stjepanom Radićem, ki je večkrat nastopil kot oster na­ sprotnik klerikalizma, so grajali tudi v vrstah same slovenske klerikalne stranke. Pa vendar je ta povezanost trajala do leta 1910 in še' 14'. marca 1910 jo je Krek takole zagovarjal: »Nekateri nam zamerijo, da se vežemo' z'Radićevo stranko na Hrvaškem. Ti popolnoma prezirajo" značaj naše stranke in načela, ki se jih'drži; Za nas je neizpodbojno, da ima samo de­ mokracija prihodnost. Demokratično načelo na krščanskem in'protikrščan- skem temelju se bosta borili za zmago. Radićeva stranka je edina" ljudska stranka'na Hrvaškem. Ali naj jo tisti, kateri ljubijo cerkev in religijo; tišče v nasprotno plat, ali pa naj njeno zdravo ljudsko gibanje prekvasijo zrži-' vim krščanstvom? That is the question! mi smo za drugo!«35 Očitno je torej šlo zä upe, da'1 bi Radičevo stranko bilo mogoče klerikalno »prekvàsiti«: 30 J. Pleterski, dela navedena v op. 3 in 7. u • 31 L. Ude, delo navedeno v op. 1. 32 »Tako nikoli ne boste dosegli svojega hrvaškega državnopravnega programa, kèr Srbov ne boste utajili in iz zgodovine izbrisali!« (Slovenec, 3. marec 1909) 33 Značilna je izjava J. E. Kreka ob koncu leta 1908: »Avstrija ni nemška, Avstrija se šele dela . . . Bog daj Srbom srečnega razvoja! Jaz jim ga želim in v naših vrstah bomo vedno podpirali njihovo stremljenje (t. j . Srbov v habsburški monarhiji) po lastni avtonomiji na cerkvenem in šolskem polju . . . Cehi, Poljaki, Slovenci in Hrvatje, kam pa hočemo iti, kaj hočemo storiti, nego ostati v tej državi, ka­ tere del smo tudi mi, v kateri upamo nekdaj še dobiti vodilno moč v roke!« (Slovenec, 14. december 1908, it. 287) ... « Slovansky PFehled 12 (1910) 126. " » Slovenec, 14. marec 1910, St. 59. • , -•• . n . 1 ; .. . П •< ZGODOVINSKI-ČASOPIS 34". 1980:- 1—2 • 13 Dejstvo, da se ti upi niso uresriičili;rje vsekakor prispevalo k temu,' dalje povezanost z Radićevo stranko pojenjala, čeprav nikoli ni popolnoma pre­ nehala.38 ' , . : :•.{<'•.«: ' Imeli pa so slovenski klerikalci v Banovini vés čas še eno železo v ognju. Veliko so se trudili, da bi pomagali na nogè samostojni klerikalni, skupini,' zbrani krog lista »Hrvatstvo«:* Prav nobenega dvóma ni, da jih jéïpri tem4 vodila predvsem želja po širjenju klerikalizma.'A bilo je še nekaj drugega. V teh prizadevanjih se je. izražala tudi potreba premagovati tisto veliko in zavirajočo razliko, ki je obstajala med,bansko Hrvatsko in slovenskimi ter hrvatskimi deželami v Avstriji glede značaja političnih strank in načina političnega delovanja. Iz silne ožine volilnega sistema izvirajoča nenavadna nestabilnost bansko-hrvatskih strankarskih razmer je pri slovenskih kleri­ kalcih zbujala nelagodnost in dostikrat tudi že kar pesimizem. Prav"značilen je vzdih »Straže« spomladi 1910 (štajersko klerikalno glasilo je izražalo >po- glede Antona Korošca): »Pogoji za uresničenje'.trialižma,'za združitev Hrvaške, Dalmacije'in Bosne veno državno skupino; so torej jakó neugodni, če pa trezno'vse premislimo, pa to tuditni čudno. Prvič^niso Hrvati.v ba­ novini ničesar, storili, dar bi poudarili "državnopravno pripadnost Bòsne k Hrvaški. V Bosni sami so se razcepili." Dalmatinski se tudi niso nič-ogla­ sili. Hrvaški element svoje onemoglosti ni nikoli tako kričeče pokazal ka­ kor ob priliki aneksije: i Drugače Srbi.'..! žal, da moramo čisto odkrito reči,... hrvaški politiki so'pri vsaki važni, Jugoslovane zadevajoči stvari, le cokla, tako v avstrijski, kakor rv ogrski polovici. Brez vsakega kurza'je njihova politika'tako v banovini,-kakor v Dalmaciji, bistri in v Bosni.Žato si tudi rie moremo kaj, da ne bi simpatizirali z Radićevo seljačko stranko, čeprav ni nâ čisto katoliškem temelju zraštla. Ima vsaj en sam cilj in ta cilj je dosegljiv in naraven in nujno potreben: demokratizacija javnega življenja med Hrvati. Rađićeva stranka hoče'to odkrito,'drugim hrvaškim strankam'pà je demokracija, ki je o'dvrniti né morejo, postranska, glavno so jim njihovi srednjeveški pravaški programi;.':«37 ' Drugačne so bile možnosti za VLS v Dalmaciji, s katero sta jo zbliže; vala podoben politični sistem in skupna navezanost na državni zbor na Du­ naju. Slovenska klerikalna" stranka, je že desetletje navezovala realne stike z Dalmacijo in tam širila tudi svoj politični vpliv,,gotovo tudi y želji krepiti moderni klérikalizem. To" prizadevanje se je* navezo'valo tudi na delovanje krškega škofa 'Antona Mahniča. . * ' ! °u - r;.1 Razvoj y'Dalmaciji je dejansko potekal 'pod "znatnim, političnim vpli­ vom slovenske klerikalne stranke in ni naključno, da. so tamkaj nasprotja med dalmatinskimi liberalci in pod vplivom'klerikalizma stoječimi, pravaši imenovali >kran j ski boj«. V Dalmaciji pa lè/ni prišlo do takšne liberalno- klerikalne polarizacije, kot je bilo to na .kranjskem..Liberalna stran je imela dosti bólj, komplicirano strukturo: nastopala'je v dveh strankah, na eni strani Hrvatska stranka, ki j é, vključevala.tudi pra vaško tradicijo,, ha drugi strani Demokratska stranka, ki je bila bolj liberalno-ideološko,usmer­ jena. Klérikalizem strankarsko sam ni,bil organiziran. Naslanjal se je na drugo krilo "pra vaše v,, organiziranih v samostojni. Stranki prava (Prodan), ki pa je družila tudi izrazite protiklerikalne elemente (Dririković). Aktiv­ nost slovenskih klerikalcev v Dalmaciji se je kazala predvsem na gospo­ darsko organizacijskem in kulturno prosvetnem področju. Na obeh se je » Stjepan Radić je s posojilom 50.000 K, ki ga j e dobil 1. 1910 pri Ljudski .posojilnici v Ljubljani, rešil iz denarnih težav »Pučko seljačko tiskaro«. — Bogdan Krizman, Korespondencija Stjepana Radića 1885—1918, 1 (Zagreb 1972), 37 in 479. 37 Straža, 3. junij 1910, št. 62. 14 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 najbolj uveljavljal Krek. Pod njegovim vplivom je prišlo do organiziranja zadrug v Dalmaciji v zvezi s slovenskimi zadrugami, on sam je večkrat po­ toval v Dalmacijo in predaval. • Gospodarsko organizacijsko delovanje slovenskih klerikalcev je v Dal­ maciji vzbujalo nejevoljo nasprotnikov klerikalizma. Razumljivo. Vendar tega delovanja ne bi mogli označiti kot nekakšno podkupovanje Dalmatin- cev, tako kot je to po svoji ločitvi od Stranke prava trdil Drinković: »Iz Kranjske je bilo odavna... sasuto dosta novaca po Dalmaciji.. .«м V Dal­ maciji je deloval Pododbor Zadružne zveze v Ljubljani. Konec leta 1912 je obsegal skupno 90 zadrug, in sicer 58 rajfajznovk, 8 hranilnic, 8 konzumnih zadrug, 11 ribiških, 2 olj arski zadrugi, 1 gospodarsko centralo in po eno kle­ sarsko in vrtnarsko zadrugo.39 Te gospodarske organizacije so v Dalmaciji opravljale enake naloge kot v Sloveniji: samopomoč kmečkega gospodar­ stva, v krizi, obramba pred oderuškim kapitalom, akumulacija kapitala in opora stranki, ki jih organizira. ' 4 . Medtem je bilo v banovini že nekaj časa v teku gibanje, katerega na­ sledek bo združitev med seboj in po deželah razcepljenih pravaških strank in skupin v novo, vse hrvatske dežele obsegaj očo Hrvatsko stranko prava.*0 Zanimivo je, da slovenski klerikalni tisk tam sredi leta 1910 tega gibanja še ni zaznal. .-,., V letu 1908, ko: je po secesiji Mileta Starčevića pravaška razcepljenost bila največja, je Cezar Akačič, tedaj še tajnik izvršnega odbora koalicijske Hrvatske stranke prava 5. novembra 1908 na skupni konferenci saborskega kluba in izvršilnega odbora te stranke predlagal, naj obe vodilni telesi takoj začneta delati,za obnovo stare,in enotne stranke prava po vseh hrvaških deželah, kakršna je obstajala do leta 1894. Akačič je tedaj dejal: »Osim toga držim shodnim, da buduća naša glavna skupština pozivom zamoli oba slovenska parlamentarna, kluba, da svaki izašalje po jednoga svoga člana u ovaj pravaški centralni klub, poradi danas toli nuždnog političkog spo­ razuma svih hrvatskih nam zemalja. Ovaj .centralni odbor ima biti u svim pitanjima vrhovno vodstvo hrvatske stranke prava.« Seja je Akaćićev pred-' log soglasno sprejela, a pozneje ni bil uresničen zaradi odpora Šupila, Lor- koviča in Dežmana.41 Prva pobuda za zbližanje med pravaši pa tudi pobuda za kooperacijo s Slovenci izvira torej s hrvaške strani. ., Kmalu po aneksiji Bosne in Hercegovine je nastopil Mile Starčević s še širšo pobudo. Predlagal je ustanovitev vsehrvatskega narodnega sveta. Predlog je naletel na rezervirano stališče hrvatsko-srbske. koalicije. Mile Starčević je poskusil še s predlogom o sklicanju posveta vseh narodnih po­ slancev.: Tudi to je bilo. odklonjeno.42 Oviro za koncentracijo je pomenilo tudi pojmovanje programa združene opozicije iz leta 1894. Zato je 10. marca 1909.Mile Starčević na zboru svoje stranke prava dal temu programu tol­ mačenje,, ki ga je zbor potrdil, šlo je za potrditev tako imenovanega »okvi- raškega« stališča in pa zä' potrditev protinagodbenega stališča, za sklep o. boju vsaki nagòdbehi vladi in vsaki nagodbeni stranki, kar je seveda le- telo tudi ria koalicijo.43. . ; . ^ , , , . _ . . . . , ;, ,f 29..januarjà 1909 je bil sestanek"čiste stranke prava v Zagrebu, ki so še ga udeležili tudi pravaši iz Dalmacije.' Trije udeleženci, med njimiMate Drinković iž Šibenika, šo predlagali zedihjënje vseh hrvaških strank v boju M Hrvatska rieč, 27. november 1913, št. 900.' ' ' 35 Hrvatska kruna, 16. april 1913, št. 31. * Podobo tega gibanja smo si skušali ustvariti neposredno, s prebiranjem hrvatskega pravaškega tiska, đa; bi spoznali sočasno tolmačenje hrvatskih akterjev gibanja. ...;•>•.>« Hrvatska sloboda, 7. avgust 1911, št. 179. , - « Hrvatska sloboda, 26. julij 1911, št. 169. « Hrvatska sloboda, 10., 14. in 25. avgusta 1911, št. 182, 184 in 193. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . Ì980 •' 1—2 • 15 za državno svobodo.-Postopale naj bi skupno in enakopravno s Srbi, Ta predlog so frankovci preprečili.44 Novembra 1909 izstopijo iz koalicijske Hrvatske stranke prava Gezar Akačić, Stjepan Zagorac in še nekateri. Pri­ družijo se Starčevićanski stranki prava (milinovcem). Julija in septembra 1910 pride do dveh novih momentov, ki vzbude upe slovenskega-klerikal­ nega tiska:'v banovini je to zedihjenje krščansko socialne skupine okrog »Hrvatstva« s Frankovo čisto stranko prava," v Dalmaciji pa skupinski pri­ stop duhovščine v dalmatinsko Stranko prava. • , - « • -i •.-••' CTzdružitvi »Hrvatstva« in pa čiste stranke prava v, novo strankarsko tvorbo z imenom Krščansko socialna stranka prava je »Slovenec« poročal izključno po pisanju hrvaškega tiska* Iz njegovih poročil izhaja, da So ini- ciatorji bili ljudje okrog lista »Hrvatstvo«, da so se pogajali s starcevićancl in s frankovci. Medtem ko *so prvi odklonili, je:z drugimi prišlo do dogo­ vora. Na skupnem zasedanju, ki je fuzijo formalno sklenilo, sta bila tudi dva Slovenca, Karlo Cankar, ki je predstavljal Bosance, in pa Kulovic: »Slovenec« je poročal, da se hoče nova stranka držati programa iz léta 1894; da sama stoji siceFneomajho na fkatoliškem stališču, a da hoče »z'ozirom na dejstvo, da se eden edinstveni hrvaški narod deli nä več veròizpovedò- vanj«, spoštovati versko prepričanje vsèh in tako omogočiti tudi nëkato- likom sodelovanje za uresničeeje državhopravnega programa. »Slovencev« komentar se je omejil na željo, »da bi ta dogodek nam približal one velike cilje, ki so nam skupni in enako dragi«. Glasilo nove stranke, »Hrvatsko pravo«, je pozdravil »kot vrlega zaveznika iri dragega tovariša v boju;za naše svete skupne svetinje!«45 O zborovanju Stranke prava v Šibeniku dnè 11. septembra (pristop* duhovščine) pa je »Slovenec« objavil dopis, da se dalmatinski pravaši postavljajo na hrvatsko in krščansko stališče, in sicer v sporazumu z dalmatinsko duhovščino.^List je'pripomnil: »Dobra stvar v Dalmaciji rapidno napreduje in* zmaguje'. .<« -,•'•-. • . Iz teh precej pičlih poročil nedvomno veje zadoščenje nad temi politic-- nimi premiki, niso pa takšnega značaja, da bi po njih; lahko sklepali,- da gre zà pisanje'pobudnika in vodilnega duhà tega dogajanja.'Prav značilen v tem* pogledu je uvodnik Koroščevega glasila, ki o klerikalno-pravaški fû - ziji v Zagrebu govori le kot ò delu splošnega političnega dogajanja pod zgovornim naslovom »Zmede1 ha" Hrvaškem«. Politika hrvaško-srbske koali­ cije je zavožena, na Hrvaškem, vlada kaos in popolno politično razsulo, fu­ zija čiste stranke prava1 s krščanskimi sociale! pa je »edina svetla točka«. Pisec članka je o pripravljanju fuzije informiran, znano'mu je, da se Je ideja združenja pravaškega in'kfščansko socialnega programa"že dalj časa propagirala, dà sr hoče j o. krščanski sociale! s tem pridobiti teren,' ki si ga dotlej nikakor'niso mogli ustvariti, znano mu je, da je poglavitna ovira dotlej'bil Frank in nekaj" njegovih ožjih prijateljev in da'jë ta ovira zdaj odstranjena. Njegova politična prognoza pa je dokaj previdna' »Ako sé bo nova skupina res»dosledno držala začrtane poti, ki naj potom socialne in gospodarske okrepitve pripelje končno tudi do uresničenj a pravaških poli­ tičnih ciljev, ki so tudi naši,*potem1 še bodo odnošaji naHrvaškem s časom gotovo izboljšali.«46 Ni težko opaziti, da v članku ni sledu o zanašanju na velikoavstrijske kroge niti na'površno kombinacijo političnih strank in skupin na Hrvaškem, ampak da zida na dolgotrajno socialno in gospodar­ sko organizacijsko politično telo, ki naj uresniči tudi državnopravni poli­ tični cilj, ki se z njim Slovenci identificirajo. .•>••:•; •.»>.• 44 Hrvatska rieč, 20. november 1913, št. 897. 45 Slovenec, 16. in 20. septembra 1910, št. 210 in 213. « Straža, 20. julij 1910, št. 82. 16 I. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 , ' Potrebno je omeniti, kako je konec leta 1913 prikazal skupinski vstop, dalmatinske katoliške duhovščine v Stranko prava Drinković, ko je bil s Stranko prava že v ostrem nasprotju in je javnosti upravičeval svojo lo­ čitev od nje. Leta 1913 ga moti, da so v stranki navzoči duhovniki, ki jih duhovniška prisega »veže n a . . . ovo i ono«, tj. na zvestobo monarhu. Vsa težava se je po njegovem začela 1910 ob skupinskem vstopu duhovnikov v stranko. Pripravili so ga »emisarji« (slovenski?) z naročilom, naj duhov­ niki vstopijo v Stranko prava. Ti emisar ji so delali na tem, da se »svećen­ stvo sa strankom prava u Dalmaciji složimo i pripojimo šušteršičevim Slo­ vencima«. Drinković da je na nekem sestanku protestiral, češ naše središče je Zagreb, in opozarjal, »da ćemo raditi najprije da se mi Hrvati složimo, da mi dualizam'sankcionisati nećemo i ne smijemo, da mi u Dalmaciji'ne- ćemo biti privjesak-appendìx Slovenaca, da mi narodno naše jedinstvo sa braćom preko Velebita uništit nećemo, da je naj prva naša zadaća raditi oko jedinstva i zajedničke saradnje među Hrvatima./Na j prvo to, a onda sa, Slovencima kako svi Hrvati odluče«. »Emisarji« (neimenovani), da so na to pristali ih da je zato sestanek v Šibeniku uspel.4' Drinkovićeve v nazaj izrečene.kritične pripombe so zanimive. Potrebne pa so pretresa tudi zato, ker jih skoraj dobesedno sprejema omenjeni univerzitetni učbenik.48 Kri­ tični pomislek kaže.izreči predvsem v dveh smereh. Prva: Vsa. akcij a- VLS v tem času je trialistična v pravem pomenu besede, torej tudi antiduali- stična:in zato očitek, da bi vi Dalmaciji hotela utrjevati dualistično raz­ cepljenost Hrvatov, gotovo : ne drži. Druga: Nič ni znanega o tem, da bi VLS hotela v katerem koli trenutku direktno razširiti svoje organizacije v Dal­ macijo ali .v katero drugo, hrvatsko deželo. Vsekakor se je trudila, da bi v teh dežeian našla ; političnega partnerja, kar smo že večkrat ugotovili. Predlog, naj bi se katoliška duhovščina v Dalmaciji vključila v Stranko prava, je izhajal iz kroga splitske duhovščine na čelu z Antejem Alfirèvi- ćem. Drinković in drugi pravaši so ta predlog z veseljem poprijeli in se celo trudili, da bi duhovniki v stranko ne vstopili posamezno, ampak skupinsko. Sam Drinković je bil pri tem najbolj aktiven in je na zborovanju Stranke prava * šibeniku_ 11. septembra 1910 tudi izvedel formalni »sprejem« du­ hovščine y stranko, če je pozneje v Alfireviću in njegovem krogu gledal slovenske »emisarje«, je to njegovo mnenje, ne še dokaz.49 , . Najpomembnejši dogodek tega leta (z vidika slovensko-hrvaškega kleT rikalno-pravaškega zbliževanja) je izstop- državnozborskih poslancev dal­ matinske Stranke i prava (Dulibić, Ivanisevic, Peric, Prodan), iz liberalnega državnozborskega kluba (Zveza, južnih Slavena) ih njihova pridružitev klubu slovenskih klerikalcev (29. november. 1910). Prestop je bil vsej-jav­ nosti vidna manifestacija nove .taktike dalmatinskih pravašev in nedvomr no njihova samostojna odločitev. Kmalu za tem so se podobno odločili tudi istrski hrvaški.poslanci, ki so bih sicer v najboljših odnosih s slovenskimi narodnimi politiki v^Trstu (»Edinost« je dalmatinskim »prestopnikom« oči­ tala neiskrenost in celo izdajstvo! ). Zveza vseh teh Hrvatov z VLS v »Hrvat- sko-sloyenskem klubu« je obstala kljub nekaterim kritičnim.trenutkom do konca-avstrijskega parlamenta in v 1. 1917 je bila jedro, okrog kateregaso se zbrali prav vsi jugoslovanski državnozborski poslanci v Jugoslovanski klub. Vse to priča, da prestop v letu 1911 ni.bil rezultat neke trenutne por litikantske poteze VLS, izvajanja navodil prestolonaslednikovega kroga ali česa podobnega, marveč da je to politično dejanje imelo svojo globljo lo- « Hrvatska rieč, 27. november 1913, št. 960. a Povjest hrvatskog naroda, 274. : : 4 ' M . Gross. Uloga šibenskog pravaštva . . ., 266—267. ШГ—U ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 .'-11980 -T 1—2 Т.ЧЈ"; .1 I T gikòr in-izražalo nek temelj nijinteresn У: sicer: tako -ostri topravičevalrlo 'kri­ tični tPolemikiTi^finkovića- 'proti? cëlemu- procesu, slovenskorklerikalnega\ hrvaško-pravaškegarzdruževanja- ne: najdemo njegove .retrospektivne'interrt pretacije prestopa'dalmatinskih-pravaških' pqslanceyjnovembrâ^l910."Zdij se, ' da:) j e Drinković f sam- čutil; da •? j e f tukaj ;:;vrzel ";V/f sklen j enqstif( n j egovega- dokazovan j â-. o:, pfotihf vaški : zaroti»; slö venskegavklerikalizmajinjda j se< j ë ze£ devi; zàto râje izognil^- Videli-: pan bomo,- da- je ravno jzyëzaiî dalmatinskih > pravašev ; s- sloyênskimi sabòr'u so • dale rstfankê**Î4)-f ebrüar ja31911 programske iz j âlrê'̂ CâdrVsne1 predloge), -Hfvatsko1šrbska;koalićija,uŠtarčevićanTSk"a ! stfânkâr prâva,^Hfvat " ska pučka'-seljäckäi stfaiìka? Kršča^škosocialria'stranka1 prava" idr.^»Slôye-; nec«' je kratko -zabeležil:? »VSe izražajo^ žel j o:;"pò: zëdinjerijïï" hrvaških'- dežel/ Tudi koalicija" omenja - združitev-ž1 Dàïm"âcij(>-irï pä '"rešitev '̂reške'ga* vprar ' šahja.«51..Niti dpažil-nii daf«še je. predlog- Krščansko; socialne stranke 'prava• ižrekel-tudi »zalpridruženj^^ užhtiju«'.25^ - - ' -1'^'Ađre'sni-govor>Mileta Starceviéà12Ò?- fébruarjà*~19Ìl je bil izrazito" k f p Učen do Dunaja. Očital je frankovcem, da prêvëè^poudarjâj'o:*skrb' za' m o - narhi j o. in menil, riä j . za ,to skrbè ; drugi. faktor j i,i s .teirn da zadovolje' earode monarhije.,Avstrijska politikatjelhbtela/Krvate^vedno.izräbiti za svoje, na-i) mene.... Krščanski J soçialci t so ̂ v.̂ duna j skèm"i parlamentu 1- pred aneksi j o ; res, govorili.o trializmu, izdali*, so iòelomekr zemljevid,;) zdàj i pâ. odri vajo v Hrvate? iz _ Bosne.-Slovencev* ni. omeniL^Milinovci7. so] biliJ do •• duna j skih ; krščanskih* socialcev,", tore j , kar> kritični, j Nekaj ̂ tedrióva ža*' tem „ p a . j ë'-prav.. iz. n j ihovih". vrst, izšla.pobudafza^pra vaško z'edinjehje.*iiüw,i rCq fïliilî.- ал^^п ^ Aiu c. Ko je ,banJSTomašić.odgodil.sabor,MjeFCezaf.Akačić!.Vyklubu Starčevićeve'r stranke prava45.;marcaH9'Ìliprèdlagal?ihajJklutì.zbère.pravaše «vseh.hrva-i ških^dežel,, na i»pra vaško vvijeće<*:ki ;bk izvedlo v enotnost: in uresničiloi pro- Ì gram.iz.leta 1894.jPredlog,je'biLsprejet'in sklenjeno:jélbilò, da.še^Akačic dogovorit z 4 Istrani i in?;Dalmatinci,: Stjepan; Zagorac; pa? z Bosarici.rti i r >Ј„Љ .t.^O Veliki-;.noči*il6.japrila.l911, sta, Mile.Starčevićin Gezar л Akaćić ïod-T potovala v Pulj k Matku Laginji. Ta je namero, odobrila Sporazumela', sta J se tudi zjVjekoslavpm ;Spinčićem..Akačić jej nato jodpotpval v^Dalmacijo v Split, fkj er, so.. ga r pričakali: zbrariis pravaški, deželni : in;, državnozborskr! po-" slanci in še drugi .prvaki.. Sklenjeno j e ;biIo, ; da. Dalmatinci-pride j o .v Zagreb po .državnozborskih- volitvah. ;Tudi i Stjepan-Zàgorc ;J e ï medtempotovalčv Bosno^injobe,krili ibosenskih ,pražvašev,ssta- se odzvalilpozitivno.lNato:je:šel Zagoracy Dalmacijo,ida.se dokončno .dogovoriš.tamkajšhjimilpraVašLtPo- buda je postala-/javna 28.' maja. 1911,tko; je;Ante;Pavelićr(»zubar«;ine;»po­ glavnik,«); na^ShodUrzagrebških;starčevićancev;fna katerem'ipa.so.biliinä- 50 Slovenec, 29. november 1910, št. 272. i\,[ i. 51 Slovenec, 19. februar 1911, št. 38. 52 Hrvatsko pravo, 15. februar 1911, št. 124. • 53 Hrvatska sloboda, 22. in 23. februar 1911, št. 44 in 45. J - i irr,- 7 . ' ' 0 iHK"'V • ' H I -. 1-.À») T ' 18^ J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 vžoči'tudi ljudje "iz drugih strank,1 ' predlagal skupni boj vseh-narodnih elementov. Predstavniki koalicije so sicer ploskali, storili'pa ničesar. Pri-; pravljeni bi bili kvečjemu na kooperacijo za rušenje'bana .Tomašića.54 Ker; je koalicijski tisk zatrjeval, da je pira vaško zedinjevanje stvar,; ki so'varijo, vmešani dunajski socialci, zaupniki Khüena in Tomašića in:da.je vlozàdju1, klerikalni.šušteršič, je glasilo starčevčancev izrecno izjavilo:;»U ovu:riašu' akciju nisu,ulazili, kako vi u svome:mahnitanju bulaznite, niti avstrijskem klerikalni'maheri, niti'Khuenovi i Tomašićevi pouzdanici. O svemu'óvome nijè šušteršič ni snivao, a nekmo'li'znao," kao što bi .vi htjeli hotomično' lažno prikazati.«55 Bolj razločno tega pač ni bilo mogoče povedati1: '.'.-'" ':z " ^ 13. junija 1911 so bile volitve v dunajski državni zbor. Med volilno agij tacijò jé' vjDaimàòijò'dvakrat'-'prispel'tudi-šušteršič, kar je zbudilo obtožbe' k'oâlicijskega tiska,'ki je v teh.obiskih videl dokaz, da je pravaštvo v Dal-^ maci j Г klerikalno" 'usmerjeno. Glasilo Mileta Štarčevića se" je # termi" takoié' postavilčTpo robu: »Nü zàbdravljaju~goàpoda'mladomagjafoni"(tako so pe11 j orati vno imenovali pripadnike hrvatsko-srbskë-koalicije), da je stranka1 prava od svoga zametka nastojala podržavati najbolje Î najtesnije sveze sa braćom planinskim Hrvatima, koje' želi uvući u jedno kolo zajedno fsa nama ^zaboravi ja ju jda je, danas dr šušteršič faktički predstavnik ogromne većine iSloyénikog naroda; zaboravljaju, da se je on i.tudomadne jashojižt, ražio ujprìlò'g'hrvatskcm državnom pravu i za ostvarenje trialističke^ misli,, kakovutajaVujûzalud- smo nastojali izmamiti od gospode koalicionaša; a4od- tomašićjvaca^ je nismo ni očekivali' Ma bio.dr. šušteršič makar; kakav kle­ rikalac, Jiko se on slaie,sa našom, politikom, s našim narodnim programom,» ako on zajtaj,program -hoće da radi ozbiljno i iskreno, 4on ;je time, naravni* saveznik prà vaša:«58 Tudi razmerja starčevićancev dojšuštefšiča ni .bilo-mò- SŠ^ ^oUiS^^ÇOjPPïldf^-iU" a ' />'- .-" ' '•• ^ •• . • *' -> -i> r-AuL. - Ü л-tjit „„šušteršič vj.tistem času ni prikrival svojih1;političnih nazorov.in,^kđor š'e'jejž.njim družil,.je..dobro vedel, s. kom ima opravka.. Konec.februarja' j e, šušteršič .v delegacijahJnastopil.proti"Kramaru,.ker.je.ta ugovarjal tria-' Uzmu;. potrebi ; prikl j učitve. Bosne:• hrvaškim. deželam in opozar j al na iz j avo 1 bosenskih. srbskih i saborskih. poslancev proti • trializmu. inn za avtonomij o' Bosneipoddualistično monarhijo. V. zvezi s tem'je.»Slovenec«,objavil-uvod-' nik o naravni težnji po koncentracijiivseh • Jugoslovanov Ipodchistorično hrvaško, državo* „vkl j učno.. slovenske dežele, ki po f naravi* tudi i spadaj o v to skupino. Nasprotovanje:Srbov takšni združitvi izvira odetega, »ker seiboje skupine jugoslovanskih .katolikov, ria^Balkanu.. Nj im ! še. sedaj - roji -poggiavi Velika „Srbija š, kraljem. Petrom 'Karađorđevićem:na.čelu in* s prostim do­ hodom k morju, karrhočejo doseči spomočjo Lahov«. Menil-je.'dàbi takšna1 politika Hrvate in Slovence vrgla v žrelo njihovim: naj hujšim sovražnikom, Madžaromrltalijanom in Nemcem.:, i .^ *.: i ' à ta!.. . . . ' t '. V ~t,.:.t s KJ Po volitvah se.jev/dunajskem državnem zboru' ponovila «zveza' dalma- tinskih, pravašev s)poslanci^Vseslovenske ljudske stranke, klub šege ime- noval r»Hrvatsko-šloveriska-zajednića«. «Istrski- poslanci! Lagih j arSpihčić,; Mandici tržaški .poslanecbRybaf in-poslanec s Krasa Grégorinso-skupaj ustanovili. »Narodni klub«(Jki se je povezal s Hrvàtsko-slóvensko» zajednico" v» skupni'. »Hrvatskò-slovenski klub«, :katerega načelnik^je3 bil šušteršičj podnačelniki'pa Dulibić,:Korošec in Spinčić. Hfvaško-slovenski klüb je tako" združeval vseslovenske poslance,'z izjemo kranjskega liberalca Vladimir ja » Hrvatska sloboda, 8. avgust 1911, št. 180. 55 Hrvatska sloboda, ista številka. » Hrvatska sloboda, 20. april 1911, št. 91. a» Slovenec, 28. februar in 4. marec 1911, št. 48 in 52.*'» M"*- IM ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 : 1980 -"l—2ir,f . ( 1 9 Ravniharja. Zunaj kluba .je? bilo pet. dalmatinskih-* hrvaških .liberalcev in obà dalmatinska Srba. Pod-pritiskom ».tržaškega•..političnegat društva »Edi­ nost« sta iz Hrvaško7slovenskega -kluba- kmalu- izstopila-,Rybar, iniGregorin* 27. julija, sta-v: tržaški, »Edinosti« objavila ^pismo, v,,katerem odobravata idej o, združenj à .vfèn, j ugoslovanski. klub. in, iz j avi jata; » da sta. morala izsto- piti zaradi pritiska., t^ i ; i. v-u —. ,1.л., r,t iJ ,-'.*'->ч-'•}>'•- <~-~*i •"• .a^.iiu.sf/i :. . šušteršič in.Spinčićtsta tedaj, očitala dalmatinskim.t liberalcem ,da-ne poznajo jugoslovanske-solidarnosti. Na-.ta očitek je odgovarjal Josip.Srhod-: laka v/»AgrameriTagblatt«.Trdil je, da':liberàlee-ne,more pristopitih klubu-, ki.v njem", vlada, klerikalna,večina: Skupen Jugoslovanski, klub.bijbil.možeh s pogoj i : i »Iz. klübovega, delokroga bi. morala .biti • izkl j učena Lvsa. gospodarska in.kulturna.vprašanja/.v.njegov program bi se"sprejela.-letvprašanja, о«ка.- terih j e I razvidno,* da sé! bo. lahko ; doseglo, enotnosti klub ibi . moral ...biti raz- deljen v.liberalno.inrklerikalno .kurijo,.ki .bi .bili popolnoma- enakopravni in*bi,bila potrebna::njuna" soglasnost za^vsakrsklep; ime kluba bi.bilö treba spremeniti'tako, dà bi mogli.vanji.vstopiti!tudl Srbi.«57.Iz Smodlakovil^por! gojev je vidno, da so liberalci odklanjali skupen klub predvsem iz.ideolo£ ških razlogov, saj'-.'niso.- omenjali,*! da. bi, jih_motilo^državnopravho stališče hrvaško-slovenskega kluba'. .Terjali so ime!kluba; ki.bi gallahkö : sprejeli; tudi; Srbi. Z drugimi besedami! klub. naj" ne. bi'.bil* izrecno ! »hrvaško-slovenski«.- Trebase je spomniti,!da to ni bil. problem'.v'zvezi's. stališči slovenskih kle­ rikalcev, ampak,da."je!tobil problem,:ki!ga'.je"bilotreba:razrešitl v hrvaških vrstah, saj je;od;tamrprihajäloynasprotovanje.imenu.Srbov. SLS je v i vseh tehiletih brez. pomisleka pa tudi-'zsjasno.zaveštjo,.da je treba upoštevati: tudi': Srbe, uporabljala.»jugoslovansko« imer Izrazil »hrvatsko-slovenski«,so biir koncesija hrvaškim pravašem. Odklanjali pa; so «slovenski klerikalci; Smodlakovelpogoje ideološkega;značaja', pogoje, o enakopravnosti liberalne in klerikalne ;kurije. in o izvzemanju ^praktično; vseh apolitičnih vprašahjr Ktem^pogojemVje »Slovenec«'pripomnil: »To! se pravi, hoče imeti klub* ki bi.bil.v sredi votel; 3 ob: straneh, bi ga.pa nične biIo!«*Starčevićansko;gIa-i silo je«tedaj*pisalo':splidäfno;s'HrvatskOTSlovenskim:klubom in ga branilo; pred, liberalnimi napadi.5It •- Т.Ц . ?.,.—JJ rO _.,'_" ..£*: ^ ! r . . - 4 .'..'.J: .'- . Prelomni: dogodek jê'bïla konferenca If ranko vske. in' milino vske stranko pfava.24. julija! 1911 vi Zagrebu,. ob, navzočnosti- dalmatinskih pravašev. in pa predstavnikov katoliške Udruge iz Bosne in Hercegovine. Istrski država nözborski poslanci! so."poslali" pismeno sporočilo,".Hfvaško-slovenški "klub v"'državnem zboru' nalDuhaju je'predstävljanivo'Prodan,' -ki-s je-konferenci, celo pfedsedovair Sklepi konference' so bili- soglasni : ' nujnost enotnostit-pra-, vašev-vseh hrvaških- dežel, celotnost .Stranke präval ustariovitev'vrhovrié, uprave. Stranke prava^.ta1 naj-izvede enotno'organizacij ó. 7nt"očka-sklepov je zadevala* Slovence r »Uprava cijelokupne Stranke prava' s tupi t i le % (čim se obâvi konstituiranje njezino) u doticaj'sa'braćom Slovencimau-švrhu sporazuma, za; * >* .<"'* -— »•' •*.••••*' • ч>;'1 .' ~.\.;л''•.'•''.•. n f '»Slovenec«1 je konferenco«in* njene sklepe sprejel'z velikim navduše- njem,' pisal -je ö epohalnem- pomenu pra vaškega ̂ zedin'jenja'rža Jugoslova- ne ' ( ! )'; '' posebej > še J glede " ha sklep " pravašev • delati. skupno < š • Hrvaško-slo- venskim klubom na Dunaju. S tem je podana enotna smer narodni-politiki , r > . . - . , ! • ; t . ! j « ; : .---.. •. • - ' — • M : • . • ' ? . , • . . , »- . " Straža, 28. julij 1911, št. 88 in Slovenec 31. julij 1911, št. 173..- ..<} u. .<. - . • 57" Hrvatska sloboda, 25. julij 1911, št. 168. ,». - • -.; '•< .; , 5« Hrvatska sloboda, 25. in 26. juUj 1911, št. 168 in 169.' ' , , . . - . . .<.-.,.. ,.'• , ' .... •• 20 J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS Ш HSP V LETIH 1911—1913 žezlom, kakor- jo zajamčuje pragmatična sankcija,'/cetinska pogodba..in druge historične listine in kakor jo zahteva naravni.razvoj; teh.,narodov ter skupni blagor vse naše države.« Zavrnil je pisanj e/graškega 'nemško- Hrvatov in Slovencev, je menil in to politiko takole definiral:^»Cilj -.te politike je edinstvena jugoslovanska državna skupina--pod', habsburškim nacionalnega lista »Tagespost«, ki je trdil, da bo s tem okfepljen.klerikali- žemin ki je bil celo zaskrbljen za Srbe, da ne bi bili v.tàki državnopravni enoti zatirani: »Kakor se vidi, ima .Tagespost' zoper : hrvaško-slovensko pravaško edinstvo iste razloge, kakor naši in hrvaški liberales... ..Združenja Hrvatske in Slovenije,« je'poudarjal-»Slovenec«,.»pa se nimajo.ne Srbi;ne Mohamedanci nič bati, ker katoliška. Jugoslavi j a nima niti. najmanj-«na- mena kratiti komurkoli versko in politično enakopravnost'v.tem.okviru.:Mi smo trdno prepričani, .da bomo ta svoj. cilj dosegli in da,ne bo.to^samo Jugoslovanom;v korist, ampak, vsem avstrijskim Slovanom sploh', in pa celi Avstriji in'pa*.vsem-njenim-narodom. Nemci ne bodo s,tem prav.ničjpri- krajšani,. samosvoje sanje, o, nadvladi nad Avstrijo bodo pač morali^opu-: š t i t i " . : : « ? . . . '•" . ' / i r . : : .L . . /- ' . r , ; - . . t ; ; , ' • - . . . ' - • , - , : ••. ' . * ' ' .'. -A-û r v- Koalicij ski: in liberalni: tisk (ha Hrvaškem in v Sloveniji je.zedinjenje pravašev .predstavljal .kot' delo:.Slovenskih klerikalcev:oziroma šušteršičai »Hrvatska sloboda« Mileta" Starčevlćat je to odločno : zanikala: »Nije istina ni to, da se je dr. šušteršič.zainteresovao za ovaj naš pokret. Mi naprotiv hoćemo i želimo zainteresovati našu braću Slovence i Hrvate u'drugoj: po­ lovini monarhije:.. da: se svi zastupnici, u koliko.; j e moguće,-skupe u jednu falangu i u danom času zajednički vodimo,borbu zä, oslobođenje Hrvatske ispod ugarskog ; jarma.! U toj podpori Slovenacah'i, Hrvatah imademò1 jaku garanciju da ćemo t svoje, osnove provesti...«?°: j т ~Л "*d Slovenska klerikalna stranka je poudarjala,.. da je do» zbližan j a.pra- vašev prišlo po posredovanju dalmatinskih in bosenskih zastopnikov.61 ' Ob trditvah o posebni šušteršičevi vlogi ni odveč povedati, .da je milinovški politik Ivan Persie v letu 1913, po ponovnem odcepu frankovskih pravašev; zapisal, da je do zedinjenjas frankovci v letu" 1911 prišlo zato,, ker: so *to želeli pravaši Dalmacije, Istre in Bosne in Hercegovine; ker-so oni postav­ ljali to kot pogoj za-svojo pridružitev vsehrvaški pravaški zvezi. Drinkovič, ki je to Peršićevo izjavo ponatisnil v svojem listu.v jo je s tem tudi potrdil s svoje strani.62 4 - > • -'. • - r;;J »/' ^ -.' •:'.-'••' V-'imenu zda"j*že združenih pravašev je mihnovski lisCkonec^ndveinbra odnosu do Slovencev"^pósvétiruvodnik^»Stranlia 'pravaoprema" Slovenci­ ma«.66 rVnoviČi'zavrača" laži ò-tèm,' da"stoji Stfàhkà*rpravà'pod kbmanđo'štfc šteršiča in4 Jegliča'.'-da je'-v'šlužbl dunajskih krščanskih socialcev, "dà šot jo slovenski^klerikâléi" kupili" itn. Skliče' se nä'^Änteja* Starcevica in Evgena Kvaternikà.'da'dokaze pripadnost Slovencev k Hrvatom. Skliče se na držav­ nopravne' đokumente'.'zlašti pa na ; "dejstvo, da'jé" zavest''skupnosti že*ž"dav- na j . prodrla "v "slovenske 'duše. Danes čutijo pòtretiò skupnosti s'Hrvati vsi slovenski rodoljubi. Zveze*' š' slovensko politiko so bile žeod nekdaj "dobre; res;da so leta 1894 in'1895 pravaši'bili v-štiku,s slovenskimi liberalci. Toda zdaj seje;slovenski narod* od liberalcev odvrnil. »Mi'za to ne marimo, jef mi.nismo'vo'dili politiku sa Hribafòmi'Tavcarom ràdi njihovih osoba, negò smo vodili'politiku sa slovenskim narodom.« Zdàj, kó slovenski narod v ve- čini *za'upä%V'drugo stranko','računamo pravaši"z novimi predstavniki slo­ venskega naroda, s šušteršičem in drugimi. Zato so*vstopili Hrvatje iz Dal­ macije in Istre v'Hrvaškb-šloveriski'klub. če bodo Slovenci jutri izvolili druge ljudi,.bomo* pa v'stikuis'tištimi. Zâ zdaj hočemo najprej'doseči go­ spodarsko organizacijo in vzajemno gospodarsko podporo, kajti to bo naj­ hitreje ; im najbolj uspešno "pripeljalo! do politične organizacije Slovencev s Hrvati. Do zdaj se Stranka prava politično's Slovensko ljudsko stranko še ni zedinila? sodelovala pä" bo,', z njosložno iri sporazumno, zlasti v Hrva- škorslovenskem klubü.tiVäljda će'še političke prilike tako razviti-nama u prilog,'« sklepa list, »da ćemcHfuzionisati i-stranke i narode jedinstvenim životom, tàko da "ćemo prisiliti vlastodržce û monarhiji da•'s tim faktom računaju'«»', *« 'o , •' -r ' " "•' .* '-U>, {?' Л "' • V novem skupnem'gl^ilu ze'din j enih pravalseV^Hrvät'ska« je v tem času Stjepan Zagorac v vrsti с1апкоуд s skupnim'naslovom »Je li moguće òziy otvoren je programa Stranke prava ?<̂ orisaf tudi širši; jugoslovanski po- men'pravaške državnopravne 'akcije.' Najprej1 jé zavrniì. pisanje dunajskih krščanskih-socialcev^-ki so-jugoslovansko vprašanje omejevali na hrvaške dežele in izključevali Slovence ] ter Istro s'kvarnerskim", otòki in dejal, da bi takšnim "načrtom morali nasprotovati ne le^ Hrvatje sami, ampak enako tudi Srbi in* Slovenci. Potrebno je uresničenje celotnega državnopravnega . . - . '.-. - • : / • : ' : - . > ~ ! J - . " i '•'.•-••.• - ••-;•• ' •' . . Ï . , . м Hrvatska sloboda; 1. "avgust 1911, št. 174. ' ' . • . . . . , v ' "Hrvatska sloboda, 2; avgust 1911, št. 175. — »Zä Tresića Pavičića pripovieda u nedeljnom *,$lav: Tagblattu'-dr.Rybar,* da je'ugovorio sa talijanskim državnicima preko" mora razdiobu Istre i austrijskog" primorja tako, da bi Talijani prepustili Hrvatima i Slovencima sav predjel iztočno od Učke, a Hrvati i Slovenci bi morali prepustiti Talijanima svu Istru od Učke, Trst,- Goricu itd. Tim Tresićevim predlo­ gom došao je k tršćanskim zastupnicima neki talijanski političar iz kraljevine Italije. Pošto Laginja, Spinčić, Mandić, Rybaf i drugovi nisu htjeli ni čuti za te pustolovne planove Tresićeve, od onda počinje neprijateljstvo dalmatinskih koalicionaša naprednjaka i istarsko-tršćanskih zastupnika.« 66 Hrvatska sloboda, 13. november 1911, št.234. .»i 22 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP VLETIH'1911—1913 programa Stranke prava. Hrvatje imajo v razmer ju'do'Slo vencev in'Srbov vj monarhij i poseben položaj, ker. so državnotvorni, ker imajo svoje državno pravo, medtem ko ga Srbi in Slovenci v monarhiji-nimajo."Svobodna kra­ ljevina Hrvatska"bi združila tudi Srbe'in Slovence," bila'bi-»prirodnim zar kriljém'srodnih-nam balkanskih država,"Srbije, Crne gore".i*Bugarske'.;1. Kad bi'ovo uzeli za temelj svoje politike'uz Slovence, koji'su-ga.već'pri^ hvatili/još i Srbi i Muslimani, bilo bi oživotvorenje.'hjegovo'pitanje'krat^ kog vremena«.6,7- "i- •* • • r.- - -'- ^-r^-- -;"-.•;) ;*-•••*•"•*-* -*--•-; ( i? rMeđtem je i napredovalo formalno združevanje pravaških.'-strank "in skupin:'Vse posamezne konference s tem namenom sovsebovale tudi'misel ha : sodelovanje: s- Slovenci' oziroma s SLS.' 20.'avgusta 1911т je'zborovala Hrvatska" katoliška udruga-v Sarajevu m poslala pozdravno brzojavkćrna­ čelniku -< SLS - šušteršiču.88i 7. septembra: je. bil zbor/'dalmatinske: Stranke prava. V'Splitu, ki je tudi odposlal navdušen pozdrav »bratom.Slovencem«, stProdânovim podpisom.69 4. septembra; je imel1 klub lirvaško-slovenskih- po - slancev{ v, istrskem, deželnem- zboruisejo v-Divači. Njegovi članic so. se izrekli; da, si prizadevaj o. za zedinjenje* vsèh^Hrvatov finr da bodo., temu pripomogli kolikor mogoče,-vendar• da klub ni kompetenten sklepati;«^ zedinjevanju pravaških ^strank.70 4.-oktobra* se-je začela seja-no"vega skupnega-organa; .Vrhovne uprave Stranke : prava v Zagrebu. Ker medtem še ni; bilo opravr ljeno formiranje Sveta stranke prava v Istri, je bil za predstavljanje Jstrar nov'pooblaščenj-Akaćić^Sestanek' je-sprejel.statut Vrhovne uprave Stranke prava.•V vabilu _zassestanek*je bilo.tudi rečeno,- naj konferenca-,razpravlja o »eventualnom • osnutku-sveobćeg hrvatsko-slovenskog narodnog tpredstavr ništva, sastojećeg/od svih^oporbenih?zastupnika u hrvatskim;irslovenskim zemljama«.- Sprejeti sklepi^ niso.(bili-tako « dalekosežni.- Glede: Slovencev.*. so le izrekii: - »Oslanjajući, se-oJhrvatskUTpragmatičku;sankciju;. podupirati, će Stranka:pravaisvom-snagom.nastojanje braće;Slovenaca, daise i-slovenske zemlje prikupe hrvatskom.državnom'tijelu. Radi-toga stranka : prava utirati će putevetom sjedinjenju; jedinstvenom: i; složnom gospodarskome organiza­ cij om hrvatskoga, i slovenskoga-narođa-jl: međusobnim podupiran j em,: na .privrednom, polju.«-Za zdaj torej le gospodarska: organizacij a. Medldrugimi sklepi je zanimivo, da-so;hoteìi izdati popularen-spis -o-hrvatskëm.držav- nem pravu r y hrvatskem, ^slovenskem; in nemškem jeziku. Omeniti je še treba, da se posvetovanj a-ni udeležil^noben Slovenec, in da je.med'brzojav- nimi pozdravi» iz/Sloveni j e de -pozdrav uredništva f»Slovenca«; -̂ -' Zedinjena Stranka prava rje poudarila, da^ni. verska stranka, da^stoji glede tega nâ programu iz leta 1894, "to je, ona ščiti in spoštuje vsako veroizpoved, a hkrati najstrožje obsoja, vsak protiverski -nastop v javnosti.71 - ^ ,, .., -т . / : / Slovenski kleriicalni^tišk^je/zedinjevanje-pravašev spremljal s.pbzorj noštjo' in zanima'rijëm, a rie/ brez skepse.. Značilno je pisanje Koroščeve »Straže«; ki òb libijski vojniVopozarja na pomen jugoslovanskiti-dežei z-Ja-: dfanöm za monarhijo,"'poudarjaj da", je edini po naravi možni gospodar A'drije Jugosiovan."'članek govori o" jugoslovanski politiki takole: »:..4šče- mq."momente,*" ki nas (Jugoslovane) družijo in nam omogočajo; delo, za skupno ih zdravo podlago.." Kót enega takih poskusov "smatramo združenje vseh* hrvaških pravaških strank v"enotno politično formacijo, ki se je izvr­ šilo v soboto dne 7. t. m. v Zagrebu in ga zato z-odkritosrčnim veseljem pozdravljamo-.'.. Moči, ki so se prej zgubljale v'medsebojnih malenkostih, г>Л-« Hrvatska,-'18. in 23. november, 1911,,št. 16—20. ../ . ; | i ! .';>« Slovenec,'21. avgust 1911, št. 190. "- M "" ' " • •- ». Slovenec, 9. september 1911, št. 206. ' :l- • • 70 Hrvatska sloboda, 9. september 1911' št:205. " Hrvatska sloboda, 4., 7. in 19. oktober 1911, št.'226, 229 in 230. (IH- *:rZGODOVINSKI ČASOPIS 34.. !1980:.; 1—2T'J: ' 23 se* bođo: seda j : združile • v * delovanju : zâ~ pribor j en j e' svobodne : velike -Hrvaške —'in'Upajmo,'da z-ušpehom.«72 .'.", :• "" " : ' r i ' . ' " ' * / : " ^ ' ' ' ^ 'л.Ј*г t :~.Najpomembnejša narodno političria izjava:slovenskilrklerìkàlcev v tem času* je góvór. šušteršiča v državnem žboru;10. novembra'v.proračunski de> bàti*-(tìstirki'.gà' je šušteršič posebej natisnil in ga'prek- Jegliča ..poslal' pre- stólohaslèdnikovi:pìsarnir dà bi opozoril naše)r šušteršičt je izrazil'mnenje; da-bi avstrijski .parlament moral priti do tvorne večine;! ki-bFsë;Ustvarila na 'temelju avstrijskega: dunà.'-'Ta. duh' je". takolerdefihiräl::."»Ta;(avstrijski duh, to je smisel za velikost in moč te države','.to~je smiseFzä ënakopravr nóst vseli-narodov tè države, to je, prepričan je;' dàv moretta država "obstajati le, âko *se'> v nj ènilï mé j ah .vsakr rij eri" narod f dobro "počuti- in i mòre: svobodno razvijati, ne' sairio tkzv?'veliki 'iri'bogatiTriarodi? ampak tudi:majhni'narodi; vsi narodi.brez" izjeme!« Nato'je govòriro'pomenu^jùgoslovanskega:vpra- šan j a'ža monarhij o; plasti' še: v. prirheru". napadacitali j é ' ria 'Albani j o - ali : celo na' habsburške ; j adfänske dežele .".'»Takrat bo ' vprašanj e,:.v/ koliki meri dina^ stično zvesto'čustvovarije'TJugoslovanov še^živi, onifčiniteljp'ki" bò morda odločilen: zal usodo. naše. monarhij e kot ' velesile ! «^Opozorile j e na • nastajanj e balkanske zveze, š čimer je pokazal na drugo možnostiusmeritve'hahsburr ških Jugoslovanov. Glede'sistema avstrijske politike, ki temelji na tezi, da brez popolnega upoštevanja nemških-nacionalcev: ne gre in da je poleg njih kvečjem,treba upoštevati (še Čehe,) je poudaril, da i je^trebar upoštevati,tudi jugoslovanski faktor:'»Brez rias'Jtùdi''he'Jgréï ßrez nas ne gre/če'mi hoče­ mo ' «73 šuštersiče v 'pÖsküs'uvel j aviti' tudi'.' Jugoslovane^ kot ' enako pomemben faktor v avstrijski politiki^nišo zavrnili samo'némskinaòionàlci,, užaljeno so/reagirali/tudi/ml^očes^^^ v Zagrebu'pa je šušteršičev'govor'bb'javil'o'in ò nj erri; pisalo'k'ót ò'»znàéaj- nom. . . osobito's državnopravnog ̂ gledišta«.74 t , . , t Y. i , , l" Edini' gias'iž^vrst iirvàtskin\pravâïév|p>rotirpovezovanju s* Slovenci' je v,tistem, času/'bil glas.\Matetà'Drinkbvića'.iž Šibenika.,' 13.;septembra 1911 "je,pisal'Miïetù Starčeviću,*'da':Hrvatje.'rie smejo postati privesek Slovencev in'da nikakor/né, srhe j o prenašati;, svojê^narodne /politike' iz banovine, iz Zagreba ^/Lj ubi j âno.'^Tâ. glas je biï tajen., Jayno'je Drinković v tistih me^ sècih( zagovarjaj vsepfavaško zédmjenje,/se. Veselil,* da/je, »nastupilo doba da narod hrvatski racii^samô i.'jedino "za* sebe«1,-.zanikal,/da^biVsepravaška organizacij a'biià šušteršičevo/delo/A^i^ je bil še »naiven« in ker' še'ni »dbûmel' 'dà gré zaYzakulishb igro pbt partituri ка^ m a r i l p O « ^ 1 - ' " " " - ' ' ' • "•' ' ->f"-• j - " * - ' ' »- -\ • ' ••'" 'i • '•' ' •"/ ,' * "t O šibeniških, pravaših,( med |njimi v.,prvi.^vrsti^o Drinkovicu, njegovih poUtičnih/. z a m i s l i h / m / ^ Gross. Mislimo, .da tà' razprava/in 'pisàrijè( of Dririkovicu."izpušča, dva [mo­ menta'. Prvi (je*'ma'nj/važeri,\čeprayv ne'nepomemben za ostrino JDrjrikoyi- çevïh'( zamer: Drinković^ ni' bil ^drzavnbžborski/posiahecVin'je^le/iz^ ozadja skušai radikaiïzirajbce. vplivati 'na staušča/^ravaškili^posiancey^ duna j ! ; skem parlamentu!', Kako bi/vfîpaflamentu ^ namesto svojega naj priljubljene j séga'' nasprotnika pubilića,c/mbrfmb'/le ugibati. Drugi' mbméht,"ki;jè\iz/anàita^ izpadel,, je Dririkovićev celotni'odnos do vprašanj a"* Slovencev^ Spričo'vsega, kar lahko ugotovimo, se namreč moramo vprašati, ali je Drinković Slovence, splohч vključeval v jugoslovansko vprašanje insali ni tèga vprašanj a po notranjem prepri- n Straža, 11. oktober 1911. št. 120: v ' ! 73 Slovenec, 13. november 1911, št. 260. ' "Hrvatska, II. in 13. november 1911, št.'10 in 11. 75 Hrvatska rieč, 2. december 1913, št. 902. 76 M. Gross, Uloga šibenskog pravaštva, 270. ' 24 J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 čahjuiomejeval samo"na hrvaško-šrbsko. To se nam zdi za presojo'njegovih stališč do zveze hrvaških pravašev s SLS bolj pomembno kot,pa vprašanje »okvira«,"-ki zanj'vemo,, da ga v hrvaško; politiko niso vnesli Slovenci: Znano 'je; da.je-: v. Dalmaciji bilo nekaj politikov, ki so veljalijžaJprotiaystrijsko usmerjene, .ki'pa niso bili pripravljeni zares za vzeti, se; za jugoslovansko zédinjenje:tudi s Slovenci in,ki.bi Slovence pri tem zedinjenjuipravrlahko pogrešali.l-a Vsekakor! je. dejstvo, da Drinković Slovence in .'slovensko "polir tiko-.v:svojem, polemičnem pisanju konec 1. 1913 enači z:Avstrijo, z Dunajem iruž^Nemčijo. Kako z Nemčijo?. ..' : _,,> - ' . „ . • „' ci ,?XLÒ fir.t"Značilna! je Drinkovićeva'definicija, kaj obsega pojem-»naš narod«: *>>Naš:narod.jeijedan-od Njemačke-do:Macedonije.Po prirodi; po običajima; -po. jeziku. Г po, m j ešano j-pasmini.« Ta narod je »dvoimen«; to je,»naš~narod hrvatskog;i"srbskog imena«n »Njemačka« pomeni zanj-vse' dežele/nekdanje Nemške, ž veze" Lvkl j učiio slovenske; kajti- pri-naštevanju dežeP »našega mav roda« "»od Njemačke 'do: Macedoni je«, našte je*, izrecno le-.Dalmacijo," Istro, Bosno, Hercegovino,";Banovino in nato naprej Srbijo,-Makedonijo.!8; r,rЋ2г •iìtnrKritičnost dp".slovenskega'klerikalizma'je eno,-.prepuščanje Slovencev Nemci j rpavbi". bilo. drugo. ,;-n - •j-,J :.. ; .. * v i . - . t ; ; ,c "J ~?~-;г£~~3 =.BÖ £x? "л"Л£з.г,1'',»} f:' ,*•::, ;:*..,.,-' ;••• :-., •- • •; ••. -; ' D . с :^ ^:^.Ј, ?:?i ^ v V -sočasnem .liberalnem'; in"."koalicijskem odklanjanju'.zbližanja^HSP tZ'VLS.in v sodobnem- zgodovinarskem obravnavanju tega dogajanja'ima,'^ to ."smo, že"" omenili ̂ -j veliko,' vlogo ocena osebnosti. Ivana, šušteršiča, načel - nikàv'yLS,Tnacêlnika * kranjske j.SLŠ* ini predsednika, Hrvatško-slovenskega MubaJv'drzâVném'zborurZnario Jé,.da'je cesar šušteršiča i8.J januarja" 1912 .— ob začetku žbližanja~— "iznenada-imenoval še r na položajf,predsednika kranjskega deželnega zbora, in.kranjskega-deželnega glavarja "(predsednika deželnih' avtonomnih. oblasti).' Pò ; prikažu; Mir j ane. Gross 'j e imenovanj e, šu- šteršiča1 povezano* s prestòlonaslednikoyouakcìjOfrnavJugu monarhij e.;; To mnenje opira'najprej na"'splošni podatek, da; se v teh'létih ni'izvïsilp^npj beno, pomembnejše imenovanje brez soglasja' »Belvedere,«*, (prestoïônasled-r nikòvè »vlade y senci« ).',Ópifa'ga tudi,nà okoliščino,, da je ćesar^istočasno v Dalmacijiza deželnega hamesthikà^tako se.'jé;y Daimaciji imenoval, naj ̂ višji,uradnik'cdržavne ;upravne;oblastl)r'postavii Maria; Attemsàr; »Mario Attemš, - velikoaustri j ski pov j erenik; postavi j èri', j e ; za1 dalmatinskog nam j est- nika ria početku godine 1912,"kad'je'i šušteršič 'postao krarijskiVpóglavàr. — postavljenje namjestnika.Attemsa. pratili su glasovi da on ima.politički zadatak ' stvoriti podlogu" šušteršičevoj™politici', u:"Dalmaciji podupiranjem klerikalne Stranke pravac Na primer Naroo^ì'Ìist,;f3.'.;jariuar'l'9Ì2.«'b J ^ J ^ ' ~ г O*šušteršičevem*imer№vanju^za deželnega glavarjäje bilo svoj čas', рге^ če j napisanega. ZgodovinarFran Er jävec_ je v^tem'^iménovanju viđe^pre^ lomen dogodek v zgoäovirii SLS,1 ker '.si* ga." je'šušteršič izposloväl.na lastno pest^ in_ кегЛје, neposredno, prekršil sklep, shdda^zaupnikov; kranjske, SLS ž;dne 4: ja,nuarjà,r1912, ki:je,šušteršiču'naložil^naj dunajski vladi'za kranj­ skega1' dezèlnéga^glavar j a predlaga Frana'" Povšeta, ̂ državnozborsk'ega'^po- šlanca^ Novica1 o šušteršičevem^imenovanjusje povzročila v vrstah SLS raž^ •- ••• .»• - . - «... . ; t . : , : , . . : v e d i t i . .,•-.• . . i •„. . _ , ; . . , . i.> .. _• \±>... ---M i'..'tv ëe 19. januarja 191'3'je Josip Smòdlaka".v pismu R. W., Setonü'-Watsonu razlagal možnoiti'triali-" stične, srbohrvatske. države, ki. bi mogla-obstajati,, ne da bi prišla v življenjski spopad, z Nemci, in .-Ita­ lijani, - kajti • pustila" bi Slovence inzahodno Istro г zunaj'svojih meja.-Takšna država bibila le'prehodnä stopnja k popolni osamosvojitvi in zedinjenju s Srbijo in Črno goro, a še vedno brez Slovencev .R. W. Seton-Watson i Jugoslaveni. Korespondencija 1906—1941: 1 (Zagreb-London 1976), .136—138. — Senco takega razpoloženja zasledimo še proti koncu prve svetovne vojne v-Jugoslovanskem klubu, na~ sejah 7. in 9. novembra 1917. — Janko Pleterskl, Prva odločitev • Slovencev za Jugoslavijo (Ljubljana 1971), 153. ™ Hrvatska rieč, 18. november 1913, št. 896. t , " : r • .. . • j. .,. " M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga . . ., 38. -,. k i.\ .'. ZGODOVINSKI'ČASOPIS 34.-. "1980 '-71—Z1.;.ì'\ Л 2 5 burj en j eMn' obsojanje. J.-E.' Krek je-prvič odkrito'nastopil: proti-šušteršiču. »Smatral je,« piše Erjavec;;»mesto'deželnega-glavarja; ki, je po; svoji- funk? ciji' vendarle nekak zaupnik'vlade, nezdružljivo z mestom načelnika stranke in državnozborskegaklubarki mòra biti predvsem', zaupnik-1 j udstva; zato je òstro'obsojal ta samolastni politični korak-ini ga nazval, f elonljo.« Erja-- -vecše^poroča o Krekovem? izbruhu MO. januarja.na; sejiivodstva SLS,;ko. je šušteršič,poročal,-da je'bil?za-glavarja imenovan on, sam.-Krek. mût je baje zabrusil: »Inr jaz;te bom- paf,vrgel!i«8.0,Erjavec'skušajšušteršičevo;.ravnanje tudi'.razložiti: »Po*ustanovitvi Vseslovenske ljudske: stranke'(1909); po por polnem zavojevanju' kranjskega I. deželnega -zbora .in-jpö: zadnjih';državno- zborskih .volitvah (1911) rje^ postal^šušteršič^neomejen gospodar, yse sloven­ ske politike.; Izredna taktična ̂ spretnost, s -kakršnot j e ,vodilbo j vse slovanr ske ppozičije,proti BJenerthu, mu*je ustvarila tako' veljavo v stranki, da se je-,vse skoro brezpogojno^pokorìlo njegovi besedi. Slabotni deželni prédsedj nik̂ Schwar^_jejbJl-njegova,ïgracaVpa tudi tna Dunaju je postajala njegova beseda vplivnejša jod leta 4io,-leta. Ta avtoriteta. :. je;pa očividno r gnala n j egoye, ambici jéi-.više in iviše^ Skušal je.postati/haj eni strani pravi diktator v stranki, na drugi strani mujjejpa;postajàla tüdi SLS preozka injlòvenske dežele pretesne^Stremel je ̂ yiše,-iz .nekronanega vojvode kranjske dežele' je hotel-postatij_državnik,'.vodja velikih parlamentarnih skupin, minister.«\î _ JZdi se.^da je F.-Erjavec-dobro ^označil,domet šušteršičeve ambicije. PoT stati prvi slovenski. (»jugoslovanski«) 4-,minister v_ dunajski vladi, dobiti politično priznanje, .ki so ga čehi^že-zdavnaj redno dosegali; Slovenci pa nikoli. Ta ambicijajpa je šušteršičanbolj navajala na paktiranje z dunajsko vlado kot pa>na_kâjdrugega,. DejanWcT so vsi sumi; izrečeni na njegov račun,; cikalHe v jto smer. n- r •.•-».;.£•',' .o.", • .- ." .''*/ "' ". škof À.Brjégiic.si'jê^lS. julija~Ì917:otì šušteršičevi politični osamitvi v,SLS zapisal: ;»Sam je^kriv: ko je bil še načelnik kluba, je bil vedno skriv­ nosten, pogostokrat je hodil k Stürgkhu, našemu nasprotniku,* ne da bi bil povedabposlancem zakaj -hodi.. л 8 2 (Grof Stürgkh je bil predsednik avstrij- ske vlade od;nòvembrarl91l2do oktobra 1916," šušteršič pa je-hirnačelnik Hrvatsko-slòvenslìega'kluba.do.4. marca 1914.) F. Erjavec je 1.1928 zapisal pò>ustnemjizročilu: »Pozneje (po-irnenovanjU;zasdežeinega glavarja) se je večkrat, izražala ršumnja,jda"je ob tej priliki sklenil's-Stürgkhom tajen dogoyor,,v-katerem mu-je obljubil"tiho podporo svoje stranke.«^ Silvo Kra^ njec je bil 1.1971 v ënciklop'èdijskem članku-o šušteršiču,previden. Omejil se je na ,to,: d a j e ugotovil,^ da-je, opozicijska taktika Hrvatskoslovenskega kluba, ki se je nadaljevala -po novembru 1911*tudi.proti Stürgkhovi vladi; šušteršiču" »vedno manj prijala«. LS, Kranjec je prevzel verzijo, da je šu­ šteršič, potem ko je Stürgkh odklonil imenovanje dr.Evgena Lampeta>za kranjskega deželnega glavarja, zamolčal kandidaturo Frana Povšeta. iri »sprejel (Stürgkhovo) .ponudbo zase.«84 ,. »" Nihče ni domneval ali sumil,.da bi šušteršič ravnal v kakem dogovoru s prestolonaslednikovim.krogom. Očitno,;žato 'riè,, ker nihče ne tedaj ne po­ zneje ni videl kaket vzročne povezanosti prestolonaslednikove politike in šušteršičevega ravnanja v odnosih do HSP. Imamo-dve zgodovinarski ver­ ziji o tem; F.Erjavec,piše: »Ko pa je začelo stopati jugoslovansko vpra­ šanje z vso s i lov. ospredje, je postalo, vprašanje poiltičnega°sodelovanja Slovencevin Hrvatov'neodložljivo. Ker je bilo'znano, da se okolica presto- 8 0 F. Erjavec,, Zgodovina'katoliškega gibanja..., 246. ,,. . ,'... . •.,. 81 F. Erjavecvo. c , 197. «, • . , it;;oq ":-J*Vse navedeno -seveda -še ne omogoča,' da~bi-brez ostanka-'dvoma'pre­ tehtali domnevo,1 dà je 'šušteršičevo imenovanje za deželnega glavarja Kranjske^bilo"' poteza na "velikoävstrijski ' prestolonaslednikov! ' šahovnici' Je:pa*"tka'ninate'rdomneVe po navedenem že precej zredčena in-prosojna. Dalo"bi se-pritegniti še'-nekaj momentov, potrebnih preudafka.^že'jto,"'da -šušteršič^molči Stürgkhu Povšeta, za katerega vemo, da je bil'na, prestò"^ iônasïêanik"ovem se'žnamu zaželenih visokih funkcionarjev, in dâ'povž'digne sebe,'- nè'zapisànè%if"nâ^èm seznamu,"-riebbirgovörilö*v* prid*teze7 dafje šu- šteršič izbranec preštolohasledhikovega^kroga". Nadalje friof podatek":' rpe- zelrii'préasednik^Scn'warz^ je ' že"- 5: ^ januar jj&tïQlfy še^prednaje 'šušteršič ođšel-ha Dünäj,^predložil* vladi-prav njëga"'zäj riovegacìézelhegà "glavarja.87 Predlog deželnega predsednika7 j e 'bil za vlado in cesarja po običaju odlo­ čilen, šušteršič je''torej »že sam poskrbel za ta poglavitni adüt in je*'na Dunaj odšel takofekoč že "s svojim »imenovanjem v žepu. Stvar je bila se­ veda zaupna, saj šušteršič'tegamiti"škofu Jegliču' ni povedal.88"-! :-: '" V* šušteršič si je torej pot k položaju deželnega-glavarja utri sz lastnimi rokami,-'vedel je -že vnaprej/£ajJmu- bo; predsednik vlade Stürgkh predla­ gal. Vsekakor pa'bo držalo, da jé šušteršičevo' imenovanje*'bilo'po voljï-tùdi prestolonaslednikòvemu krogu.' ' • _' »ж : Jii&,' 4 i: u н чг* , ni ' V toplem Schwârzovem priporočilu89 seveda{ni: bilò b'ëéede o^Hfvatski in HrVatih.-Iž nadaljnjega dogajanja1 v zvèzi HSP in'VLS p̂ à bo1 jasno vidno*, da šušteršič te i zveze nikakor'hi občutil •kot^nekakšhega^pogoja za, svojo ministrsko kariero.'Nasprotno! še prêd^koncem 111912 jë'spoznal, da''ga'v njegovih'načrtih prej-rovira in jo je kmaiu nà tò odpisal, brez očitkov vestii brez kakega občutka, da bi se moral-pred kom "za tà'rhëuspeh zagovarjati! , Pred1 prestolònaslédnikòvim krogom'vsekakor ne. - '"• ••"''* '• f_"! ,<* j >n •' ''Prizadevanje,« "da bi slovensko politiko uveljavil tudi na}višjih, splošne razmere * » • * ' ' ' ' • '• - ' s "' *'-'-"• « S Ì ' . T S ' . - •••' '-•' -: "'•' t m-k n inibii ." - J "'"• . i . , .. -.'• . ;•-.' ..-~ч t, ;. : V ' 85 F. Erjavec, o. c , str. 247. • . • . t " •«*» ',, j •• *• i j * ' , , V ; " ' " s« S. Kranjec, o.,c, 733. , , , ' ', ' . . ' ' " t * O '"" Allgemeines Verwaltungsarchiv, Dunàj,'~fond ministrstva za'notranje zadeve 421 (MI»ex 1912, št. kranjskega predsednika 35), pr. 5. januar. 1912. . _ , , _ . . •_ , - v 8a д Br'Jeglič, Dnevnik, 14. januar 1912: ». . . novi glavar pa je dr. šušteršič.' Nekoliko pred Novim letom je bil pri meni'in-sva'o" novem glavarju govorila; sebe ni omenil.;Zato me je hitro imenovanje presenetilo. . л . " , i •'•'" • ' . - - ' • V, i89 Schwarz! navaja, da'bo'tudi novi'deželni glavar, tako kot prejšnji,^ morali pripasti najmočnejši stranki v kranjskem deželnem zboru, to je SLS. Glede na to, da je Šušteršič.nesporno priznani voditelj, stranke, se'njegova kandidatura'postavlja sama po sebi.-Vrhu tega-pa-ima-Šušteršič tudi' posebne ' od­ like:, natančno j poznanje "dežele-in njenih-ljudi, izkušnje v parlamentarnem delu, I posebno pa<še-to; da'je dostopen tudi drugim strankam, kar. je dokazal z novo deželno ustavo in z novim,deželnim volil­ nim redom,'ki'določata tudi.nemški jezik kot delovni jezik in ki zagotavljata1 nemški stranki zavarovano 1 pozicijo v primeru novih sprememb deželne ustave in deželnega volilnega reda; " njegovo imenovanje kranjskim Nemcem ne bi bilo nesimpatično. Za Narodno napredno stranko in za. Nemce je^tudi ugodno, da-imajo opraviti z možem, ki ima polno avtoriteto v svoji lastni stranki. Morebitni pomislek, da je ' bil Šušteršič v državnem zboru nasproti vladi večkrat tudi robat, je deželni predsednik zavrnil z opo­ zorilom, da je bila šušteršičeva taktika v zadnjem času bolj ustrežljiva. Ko poudari veliko Šušteršičevo politično talentiranost, končno ugotovi: »Njegova lojalnost in cesarju zvesto mišljenje je -t vzvišeno nad vsakdvom.« Tega pa ne postavlja v nasprotje z mišljenjem kake druge osebe. - — • '* • " ( . r i - ' ' ZGODOVINSKI'ČASOPIS?34-.-1980.;4—27 > l, Л 27 X'<""* V "slovenski meščanski "politiki^' je kljub "•'njenemu ïkonservatizrmr'in oportunizmu potlej dejansko veljalo moralno" ndčelo.n ki'ga'j ê opazil:proti- meščarisko usmerjeni Henrik Tùmà'in ga~še*lf 1917'ugotavljaltspri starem Janezu'Bleiweišu:rda je"-namreč bil »lojalen žai'de- želnega'glavarja? in.tudi^ko je копесЧ.1912':::^!zaradiгodnosov.,dqзvlade',— izgubil zanimanje za opozicijsko hrvatsko-slovensko" politiko Hn. pozneje sploh?za' riadaljevanje^hrvatškOrSlOvenške, narodne 'akcije, i pokazal/": da se po terii'moralnem načelu'né cutUbbvezahega.'Bil je prvi"medrslovenskimi politiki^ki"je stopiF^na'to'pot.-To'injëgovo^ravnanje jeLnažnanjalo,;da'se odpira ' vprašanj é novega socialnega •' vodnika*' narodnega', gibanj a| 'vpogoj èno po imperializmu v in - novi 'stopn j i slovenskega» družbenega^ razvoj a. л r • ' * it^ Shod zaupnikov kranjske SLS'dne.f/januâ'rja'lD^je nepričakovanemu kranjskemu 'deželnemu glavarju- popolnoma'jasno ;naložil nalogo, 'da kot strankin-načelnik nadaljuje politiko hrvaško!siovehske'tvzajemnosti.\ Dal£ matinskima -pravaškima državnozborškima 'poslancema Anteju»Dulibiću> v Šibenik in Ivu Pròdarìu'V'Zadar je shod poslal brzojavni pozdrav »Bratski stranki •prava«; z vzklikom »živela združena' Hrvatska!«. »Slovenec« je sicer zanosno zapisal, da je s" terri pozdrävom^slovenski narod po s svojih zastopa nikih' obnovil' zvezo's Hrvati,«91' toda "skromnost' manifestacije je' kazala;- da je slovenško-hrvašlćo'ipravaško-klerikalno'sodelovanje'-ta*čas šele v začet­ kih. Obstoj vsehrvaške'pravaške'stranke'je šele nakazoval'možnosti-take politične formacijé/J'^i'T ч j i^ i ^ ' i i,i -»in- '«Vf •. ;< t • ! •-«-<, ••>, Prvo vidno dejânjeizdruzene.'HSPxje'bil sestanek osrednjega" vodstva dne 11. januarja:Ì9l2rv' Zagrebu. : Zbrani predstavniki"so poslali vdanbstno brzojavko cesar ju'oziroma^kralju^Franću'Jožefu, ki> je izrazila i trdno pre­ pričanje, da' bo monarh zedinii razdeljene hrvatske deželeun:zaščitil hrvat­ sko pravo, i M"> "f* ( .„ 'v* . ' r : ••'K?/"'.̂ •• ;-t-,üij ;;;•.'•-' <î t .e/,.n >.'-'\ ' ' "' Posvetovanje1 ih sklepi konference so biirtäjni/ Slovenci na njeni niso bili zastopani/ Bili'pä so,"po »Slpvëncèvèm« zagotovilu, >>v duhu"... s celini srcem pri teh ̂ räzpra vali, "saj- vemo,-'"da-4 j è" deló zâ ̂ združeno Hrvaško tudi delo za našo domovino.« -Z ' vèliMm^veseljëm je r »Slovenec« bbjavii po- zdravno brzojavko zborovanja Vseslovenski''ljudski stranki: »Sakupljeni pravaški zastupnici 'iz "'svih' hrvatskih \zemalja,' p'oždravljaju' sa' svojeg -sa-f stanka'suplemenike" iz slovenskih'zemalja'ü'nadi; da se'štbprije sjedinjeni na skupu nađemo.' živjeli! 4- Zavsve'df.Starčević.« V. odgovoru je^šuštefšič; v imenu VLSr zagotovil', da se »čutimo k '̂t del 'plemenitega •'haro'da hrvat­ skega in' liočemb vedno skûp'no delovati zaf blagor ih napredek našega ljud- stva.« Razmerje VLS do pravašev je opredelil kot razmerje'»najožjih somiš- ljenikov in sobojevnikov.«9?1*"'1^ ' ; " ' . ^ ^ " * . ..ДЈи/и.:.. L..,«.m o. >~- --ч~о .. Znano je,'da je ta zaupni sestanek (vodstva HSP "sklenil takoimenovanö trialističho spomenico 'ha t cesarja 4.'. Spomenico ' jeh»SÌóvenèc« '.prvič ! omenil 1. februarja 1912, ko je poročal,-da šta' j o/pravaška p r ^ ^ in( Zagbfac izročila v, cesarjevi kabinetni" pisarni,,'prepis, pa" v' kabinetni pisarni' prestolónà'sìednikà?'5./februarja je končno objavil' celotnoVbès'èdìio na uvodnem, mestu, ž e t a okoliščina'kaže, 'dà' j ejbila spomenica sestavljena brez'poprejšnjega posvetovanja z VLSin.da je lsio venska^ kierikairiaf stran- ka bila o njej obveščena zèïo~poznol. Pa tiidTv vsebini 'spomenice ni riob'e- "• ' — .H.r . . ; . . J i " ' T - » .J .• 4 S " " -7 . . , , 4 - . • >.< •> " " D . I . (Dušan Kermàvner),; Neobjavljena Tumova študija o našem narodnem"razvoju; v: Sodob- nost 6 (Ljubljana 1938), 199. Slovenec, 4. januar 1912, št. 3. 92 Slovenec, 15. januar 1912, št. 11. "28 J- PLETERSKI: ZVEZA'VSLS IN HSP V LETIH'1911—1913 hega*znamenja,',ki bi govorilo za udeležbo Slovencev.,To je bilo v .določenem neskladju:z vsebino navedene pozdravne brzójavket Slovencem. Jîpomenica je:prosila monarha, naj-skliče zastopnike hrvaškega ljudstva- iz .vseh hrva­ ških'.dežel na sabor v Zagreb. 4»Naloga tega sabora .bo, da v;sporazumu zVVaširri Veličanstvom, našim zakonitim kraljem,-uredi.tako notranje/za­ deve hrvaškega-kraljestva, kako^tudi njega odnose; do-celotne monarhije, kakor bo~ odgovarjalo pravicam in.interesom hrvaškega naroda^ ter-sijaju .irr moči najvišje dinastije.«, • . . . .;.> ;. .-...'.: - ~ '—i'1..'-" '•f.Po mnenju Mirjane Gross so pravaši,spomenico pisali pod vtisom.pri- lizovanja. in*_megìenih trialističnih obljub -velikoavstrijskih ;zaupnikov (in Mnaivnem-jupanju; da-gre za-prvi korak k uresničen ju-tradicionalne. pra r vaške - ide j e:rPo, njenem je spomenica jasno pokazala, da-se vsepravaška organizacija ne giblje po.velikoavstrijski poti in da se je-nâsprotjejmed'tri-- alistično in pa'velikoavstrijsko koncepcijo pokazalo-v pravi 1U&. M WÎ3.- , Î.'"Mnenje'oinasprotju-med,obema koncepcijama]je gotovo ,utemej'êno. Reči pa-je treba še to,- da bi bilo to nasprotje le še ostrejše, če bi triaiištični memorandum'zidne 12: Januarja 1912 za hrvaško državno .enoto, terjal'tudi slovenske, dežele! Prav v tej smeri pà se je razvijala trialističria akcija.VLS. Tudi ona-mofda pod nekimi naivnimi-političnimi' vtisi,-a vsekakor vztrajno in po samostojni logiki, ki'j erodila; ali k neogibnemu, konfliktu z dualistič- nim sistemom-ali h kapitulaciji:;Dinamika-tega razvoja je bila.različna^od onega v krogu hrvaške pravaške politike/a to se je pokazalo šele-pozneje. ••Prav-kmalu se-je Slovencem'pokazala priložnost, pokazati solidarnost s Hrvati. In res je protestno giban je, Dalmatince v proti nasiljem banäi Ču­ vaja: v Hrvatski-Slavoniji odmevalo"tudi« na Slovenskem. »Straža«rje že 5.- februarja. 1912 zapisala: *Kot -»najbližji- bratje/Hrvatov*si moramo biti svesti, đ a j i h v njihovi težki borbi'ne; smemo in-ne-moremo, pustiti same; da, jim moramo priskočiti'na pomoč f v; teh težkih -dnevih ;..«' Drugačekot leta 1903, je bilo tokrat nastopanje klerikalne stranke na eni, in^llberalne ter, socialdemokratske, na drugi,strani, popolnoma»ločeno.in v. znamenju ostrega medsebojnega boja. Prvi. so, najavili-protestni. shod|.v( Ljubljani za 18. marec liberalci in, socialdemokrati. ^V~Mestnem domu naj-bi govorila Etbin Kristan-.in Rašto\Pustoslemšek. »Slovenec« je naj avl j eni-, shod za­ vrnil kot'enostransko akcij o,in* zä to, ker"; demonstracij e po njégovem^mrie- nju,banu Cuvaju"ppl6žaj,ie"j;olajšujejo7'češ kričaštvo napeljuje vodo na madžarski mlin.', Sklical "se J e na "oklic Stranke prava, ki je svaril'pjiotijjia^ sie'dkom jažnih demonstracij. Namignil je_na nevarne *septémbrske_dógodke Ïetari908 in ria škodljivost'liberalne nepremišljenosti.* Zavrnil je tudi P0U7 tične* sirhpati j e "slovenskih .liberalcev^"na Hrvatskem: ' »Naši_liberalci so j e •yeänp" potegovali za"Kkoaliçijo rin jse izražajo še^.sedaj- zoperTtriallzem^ter dr že roko^madžarono'm... Ošvobojenje Hrvaške še"bo r doseglo z^razumno politiko, ne. pa t s, pouličnim kričaštvom, na j man j , pà, če še'za Hrvate, ogla­ si kak Ribnikàr ali Pustoslemšek.' Razume se, dà za tema, dvema'glasnikoma né'morerrio iti in je^'shod! že vnaprej korripromitiranV«94. SLS,še je odločila ža°akcijo v pàrlarnentu', saj je tukaj imela skoraj izključno^besedo ('(kïânj- ski liberalci so' imeli, "le" enega poslanca," slovenski socialni "demokrati^pa nobenega). Zato je tem raje »ulico« prepuščala.svojim nasprotnikom.„" ,": '• Hrvatsko-slòvenski klub je že 5. marca'razpravljal o" dogò'dkin'rià^Og'rg skein in v hrvatskih pokrajinah in soglasno odobril interpelacijo'ria rriirii- ' ! • . : i t . ' ; • - ' "... " • J i ' - ( " • • : ; * : ; ' t . J . 93 M. Gross, Povjest hrvatskog naroda. . . , 276, in Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga т ™ 39^-40. — Avtor spomenice je bil bojda M. Drinkovič. Ta je tisti čas takole-pisal o njenem, pomenu: »Stranka prava može da bude ponosna, što je ovim svojim činom hrvatsko pitanje nametnula na ozbUjno razmišljanje i najvišim faktorima.« — Hrvatska rieč, 25. februar 1912, št. 624. » Slovenec, 5. marec 1912, št. 53. ; £t j r ,,. , • ^ ZGODOVINSKI ČASOPIS 34. Л1980 -il—2 ITHJ i l 29 J strskega'-pr edsednika. Na'sledh j ega < dne so • poslanci: Spinčić; ; Krek in Prodan interpelirali- vlado z. ostrim protestom i proti Čuvaj evemu režimu ; in :z.'zar htevo po obnovi ustavnih razmer v banovini. Podobno: interpelacij o, so .vlo­ žili tudi. primorski, riarodn j aški' £ poslanci; ß Interpelirali 0 so „tudi s nemški krščanski socialer.^-Predsedniktvladej-jeil.j marca tna ;kratkorjodiovoriilina. interpelacijiiHrvatsko/slovenskegajklubaJnikrščanskih^ iôcialcév, jđa^Je^pjri vseh, poga j an j ih z .ogrsko vlado jstrogo; in t odločno, varoval zakonite pravice, vladarjeve^korist^armađe in-monarhi je^ ba ni ̂ vplivala, na-, razmere 4 na; Hrvaškem,, četudi^ j e_r izzvala proteste^ bana Cuva j a..—Naj a vi j eni .protestni, shod «1 j ubi j anskin jliberalcev. in sočiajdemo-, kratovJe.vladai^.prepoVèdala.'Itj, . .^iL^-b.jj ^oJ'iiK.i.x .'..••£ Vtlh.'* : * -.r.riV ; že tisteidniese je vtZagrebuiidogajalo.mekaji kar ' hi •* potr j è vaio strani karske razprtije-na Kranj skemi-. Prvo* novico s o spôrazûmu!HSPjS,Hrvatskor. srbsko koalicijo v-zvezfcs pričakovanimi saborékimi.volitvami je'»Slovenec« natisnil 15: marca.tTa^spofazum i na: sovražnost,medi SLS in slovensko libe­ ralno stranko ni; vplivakpräv nič blažilno^»Slovenec« јел'nadaljnjem, ob­ javljal podrobnosti 0'pravaško-koalicljskemvSporazumu,ia ,bfez komentarja in brez. kakih. pričakovanjLDrugačeitorejr kotikrščariskošocialna..»Reichs-' post «< na Duna j û,'.«ki"sè;-je triadi paktom',') kot ̂ pišef Mirjana. Gross, navduše- vala, v prepričanju,-dä^kbalicija*iSprejema-.;pfavaskö;politiko.?8 Pozneje je šušteršič poudarjal,ida je ;HSP 'sklenila i pakt. s t koalicij o še pred.zvezo s Slo-, venci!. Očitno je.povezahòst/HSP im VLSr..v; tistih dneh .bila še prav^rahla in ni do'segla:šemiti stopnjeime'dšebojhegaiobveščanja,o,pomembnih politič­ nih odločitvah. Najbrž'se.je.tudiiVLSizato'čutila še.popolnoma samostojno v odločanju,o, svoj i-, taktiki.^ Prav to* pà, је{|еста1о za jtem povzročilo krizo v odnosih med.pravaši. in VLS, kofje^šlo^zajvprašanje^obštrukcije .ywdržav- nem zboru- proti;suspendiranju ustavejinjrazglasitvijkomisariatatv banski Hrvatski^ 4vSu albi',, »o<ï ni*n ôàJ».-1 ; JSv J A I P J I u> **» r • .i'*v.»!'nn .^n ,'t.Ou i .i Prestolonasledniki Franc Ferdinand i osebno Ì ni radi sprejemal politikov; ki jbi sicer zanjtbililzanimiyirlaine, dovolj plemenitega-rodu. Pa vendar so bile, priložnosti, .kojje. spregovoril tudi, ž ̂ »neplemenitim«,-politikom. fEna takšnih je bila splovitev^'avstrijskega^dréadnoughta ^»Tegetthoff«v .dne 21. marca Д912 ,v Trstu.rSplòvitev,-jèabila- uspeh^prestolonaslednikove poli- tike, / ki ( je" hôtel ; okrepite*v a vstri j sée" moti t na f"mor j u4 Navzoča r sta bila on sam i'n.pa nadvôjvo'da'L^oppldSa^^ navzoči šušteršič,, Pogačnik, jVers^ovsé^ Roškar,,Benkovič,' Gregorinrinv*Ravnihar'.??,,FrancTFefdirmndpPa, siQža, póT govor, ni. izbrai*"šušteršiča.. Nagoyórif, j e^ Joška Pogačnika,*, »s katerim* še,.j e obširnoi pogovarjal p fbrambni reformi in izraziLsvoje, posebno zadovoljstvo nad "zadnjimrPdgačnikovim."'govorom'.ó.brambni reformi«. 1^, Ö Jvprašanjih v zvezi z reformo monarhije na jugu je govoril s hrvaškim državnozbor- skim poslancem^Vjekoslavom Spinčićem. O.pogovoru, je.Spinčič,nemudoma obvesti]/tudi širšo', javnost'.'»Hrvaška korespondenca«fje,sporočila, »dalje je prestolonaslednik Franc Ferdinand ob.priliki s'plàvljènjà .»Tegetthôffa«* pri »s Slovenec, 5. 'm'6* marec Î912;*st.'53'in 54.' * ' ' ' ' ' * ' " ' ' ' 7 J . , s Slovenec, 8. marec 1917,{št.j56. V £; ' ,:'/'•" r',< i:i j . J . . .i . ' 8( " ' " Slovenec, 16. marec 1912, št. 63. 98 M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga . . . , 42. 99 Slovenec, 23. marec 1912, št. 68. . • t • . 100 Slovenec, 22. marec 1912, št. 67. ,. , ,4f: , , ,i» , : .. 3tfï J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 poslancu Spinčiču informiral o dogodkih na slovanskem jugu.... Prestolo­ naslednik, pa jew pogovoru s poslancem Spinčićem tudi pokazal, da- hrva­ ške", razmere dobro pozna.«101.. . . . • - . . . . . . * ? . * л < .;...' '-"'-Podrobnosti o-tem'-političnem kontaktu s-prestolonaslednikom si je Spinčič skrbno zabeležil: Franc Ferdinand je k-Spinčiču sam pristopil. Začeli j e z besedami o lepoti Istre, Spinčič mu je odvrnil z besedami o wzro- kih"*nj ene'revščine:-Potema e-začel Spinčič-govoriti-o razmerah vlbanovini:' »Ne'zamjerite,-ako spominjem" odnošaje u Hrvatskoj. Missino samo* jedna rijèzinà grana-. Da-riema nje, rie bi ni nas bilo. Mi svi bili bi se poitälijan-' čili.GA-bn-~na to:« Ja vam-to ni-malo ne zamjeram,-pače razumjèm, òdòbrä-, vam,' »finde ganz natürlich und recht. Meine Sympathien sind ja auf -Ihrer Seite,'.das'iwisseniSie ja.« Ja.-sam,mu,na to,odvratio da smo mbveć danas među nami.govorili: da imademo danas sreću videti kod.ove svečanosti dva: naša. najbolja prijatelja J iz dinastije. A on će na to: Naravski je, da. smo vašiiprijatelji.^Koijeabio uvjek-vjeran vladarskom tronUjtko se je i zanj borio," koliko Hrvati i;uopće 'Jugoslaveni (die Südslawen) !, A. ja ću:. Da, i Slovenci,^ i Srbi, zavkoj e ' nisam* odobravao da scih-je preganjalo.'Óni su tu,':i?orii su se borili1 za'dinastiju, i'izkazivali uvjek vjernost. I koliko'se bude s njimi bolje postupilo,^.toliko će biti vjefnijiii odaniji. Zajedno-živimo: svi, i Hrvati i Slovenci'i ; Srbi, sačinjavamo ijedan kompleks. Na? to sve je Franc Ferdinand .odobravajuć»,kimao,.* opetujuć; riječi, iganz natürlich., — Glede Čuvaja je;rekao: Das ist eine:Schande/ da naime-onbanuje. '—.Zvršili.smo razgovor/itime.vda'ijei.rekao,: daiće nam'biti bòlje; ,a fja nj emu:, die. beste Garantier dafür. sind^Eure1 kaiserliche Hoheit,, što j e zadovol j stvom kvitirao. « c- ' Žap'išku-o pogovoru je^Spihčić dodal tudi4svoja razmišljanja1 iri^vtise. Predvsem''vtis, 'da oba nadvojvoda,0Leopold Salvator in prestolonaslednik;' govorita iž'prepričan j à: »Vide stvari koje" ne'mo'gu~ snositi,^ a moradu'ih snašati, ne mogu-pomoći, sada; bitće nam ^bolje,. vele obojica — i stalno si misle,-tek'onda kad se dogodi promjena na'prestol j u.« Spinčič izraža "vero, da' bi se takrat res lahkó kaj zgodilo* Omenja, da' jebil prejšnji mesec, pri Mahničutih da- mu je ta zatrjeval,1 da, sé Franc. Ferdinand ne bordar-pri­ dobiti Madžarom (s priznanjem njegove žene'za kraljico);-da* ' v ' v : >-"^Pogovor prestolonaslednika z Vjekoslàvom Spinčićem jé tipičen primer ':Viraßzä nastanek govoric in,'celotpfepričanja* o prestoloriaslednikovih tri- âÙsticriih:riamèrah?;Todanniti"prestoloria'slédnikova izbirâl'sogovomikà niti cvsèbiha-pogo'vorà riikàkWne ustrezata'podobi'človeka, ki* hoče'razviti ši­ roko 'politično"akcijo?celoIrialističrio akcijoV'nà jugu monarhije, prêk šu- štefšiča in njegovih'*strankarskih zv'ez s hrvaškimi pfàvaši.'Preje utrjuje vtis, da'so se vsi,-ki so v'tistem času snovali toa l i óno politično pobudo in akcijo, čutili pooblaščene po prestoloriaslednikovih željah,- kakor^so*si jih' sàmi razlagali'*1'"'7, "'*' ; ; ' . . ' • ' ' ' '"'^ '"••'"" ' , '"*' ' •^''''•Dogovor Stranke prava s koalicijo je bil povod za uvedbo komisariata na'Hrvaškem/To je'bil nov udarec madžarske vlade inr'sicer'ob podpori dunajskih dualističnih1 krogov,* saj je'komisarja imenoval sani Frarič 'Jožef: Odpadle so pričakovane volitve za sabor in začela se je. doba še hujšega" brezpravja in zatiranja političnega življenja v banovini. • . . . . .4 i " .. : -. ..' • »' Slovenec, 27. marec 1912, št. 70. t* < • •• 102 Arhiv Hrvatske, Zapužcina Vjekoslava Spincića. v • * ' t .-. л . Ц - : (.ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 -U—2 П .if Д 3 1 - . ~o>Pöstavitey. Slavka/Čuvaja, za komisarja ina I Hrvaškem/ razmere, ki ; so. nastale'po1 razveljavljenju. ustave, .vse to jejterjalotnovo akcijo-HrvaškoK slovenskega, kluba : na. Dunaju. .Slovenskiklerikalci* so j svoj o taktiko iv .tej/ novi eta*pi':. uravna vali po. dveh. temeljnih političnih presojah: Razvojna Hrvaškem in, šanse jugoslovanskega- problema ti sò t̂ gledali ^vifluči splošnih razmer* v monarhi j î predvsem Ж luči > naj nove j še s zaostritve t krize, dualizma,' ko je ogrska vlada' znova zavrla reformo obrambnega zakona s tem,Tda;je cesarju L osporavala "pravico/vpoklica rezervistov i po .zakona izxletaif'1888. »V Avstroogfski.smemd.-v.doglednemičasu pričakovati, zelo.resneidržavne. krize. To,-kar J se. je' sédàj: pojavilo, jë.Uei'gromi'pred^nevihto.uOgrska^ma-., gnatska.klika, VkiHjetižvor vsëhrhdmatijdn1 državnopravniht.konfliktovnse bo"' morala' streti- ali "s : pomoč j o ' 1 j udštva ali "pas s rsiloì. Na -vsak. način ; što j imo, pred-velikordržavno' krizo . in';, takrat !se„bo'"pokazalo, < da „je; federalistična Avstrija edina državna'oblika,-ki je v Avstriji'mogoča:«l03AJ :JL J iora^i .. ; ' "Druga" temeljna presoja, pa*! je-bilaft.da* je. ravno vprašan j e,.brambne ref òrme", tisto,", pri. čemer'mbfa j d Slovenci': oziroma Hrvaško-slovenski klub v "državnem': zboru néomahl j ivo ' podpif atr" monarha*: in-"prestolonaslednika. Zato; ker ijë'bfàmbrià: ref drma - poglavitni aritères dinasta, in sé utegne irazr- viti v vzvod. za. oktroiran j e ustavnih sprememb.' Pävtudi. zato'., ker iSlovenci hï'Hrvatje potrebujejo močno Avstrijo: zavzaščito, pred J itali j anskimb aspi- racijami. O. drugèm'àspektùvje spregovoril primorski »poslanec.Fon.29. fe-. bruàf jà" 1912 :'ha! shodu zauphikòvrSLSi.v Gòricirc »Naš .klub * je.vedno, gla^. sovaliža.vojaške'potrebe. Mi.'šmd na' stališču-Ida !treba. Avstrijo vzdržatLna- višini ; kot velesilo.. Na j več j a nevarnost i nam ipreti. od' j uga*- in ako .< pride do vojskeJz.hesrečhim-ižidom.ibomo stroške 'plačali-v\prvi vrsti.mi:Slovehci.- Kdof'se'tore j i sme j è našemu'ldjalstvu. inxpatriotizmu, tiče. v: novi zavod (umobolnico) rta šentpeterski'cesti'.«1.04;^^. &-»c.i,v.» _.,<ЛА . - ./c. *.'• „ ., Hrvatsko slovenski klub v tem položaj ü'rii posegel ,po najmočnejši obli- ki'protešta' protifkomisariàtu v-jbanskLHrvatskUni.začel obstruirati .delo državnega zbora,, četudi, soi dalmatinski liberalnih poslanci to; želeli, i Namesto tega'> se U 6.i odločil ržaT interpelacij o.vladi (18. april .1912)'in. se zadovoljil z ; odgovorom! predsednika 1 Stürgkha. ( ,Takšna ..taktika ..je že, teda j : sprožila hude; očitke, na račun kluba ;in"vnjegdvega'hačelnikar ki jih je, z : enoletno zamudo. končno:ponovil:tudi'.dalmatinskijpra vaš, Drinković. . : .. • ^Podobne'očitke! naj demo tuditv' zgodovinskem., prikazu: Mirjane, Gross: »Dalmatinski poslanici-:ističu u-bečkdm parlamentu da je ;brutalno nasilje u Hrvatskojdzazvaloignjevu^solidarnpstluvsvimizemljamajgdje-žive^Srbi i Hrvati1 i pozivaju.merodavheifäktorefcla uklone,nasilni.režim,, ako пе^zbog Hrvatske same, aono:zbbg mira i redamä-, jugu', monarhij e.> Značajno, j e ; da tu, akciju dalmatinskih: poslanika pomažu:.česiii slovenski i libérali,'; ali ne i- vëlikoavstrijski:.predatavnici,i krščanski socijali* jnjemački-,iJšušteršičevi klerikalci. .'.'.šušteršičevIHrvatskOtSlovenski klubm.avštrijskom parlamentu — pravašif iz 'Dalmacije 1 slovenski. klerikalci: ̂ sprečava nam j èrui dalma- tinskog Muba — Napredne Hrvatske i Srpske stranke !-н da :u-_Carevinskom vijeću izvrše,opstrukciju.«!îi'Ali na drugem!mestu:;»Dalmatinski zastupnici u .carevinskom vi j eću: ht j eli : su inscenirati > obstrukci j Ui da'bi, primorali nad4 ležne avstrijske faktorejida sé založe, zamkidanje komesarijata.?Dr.'šušter- šič spriječio-je tu namjeru:! Usred-velike bitke za-novi.vojni.zakOnJ kojiije trebao omogućiti sistematskiporastrnaoruzanjaibézrkóntrole zakonodavnih tjela, obstrukcija jugoslavenskih zastupnikajbila bi dinastiji vrlo neugodna- 1 0 3 Slovenec, 3. april 1912, št. 76: . - , u - ' л,. ..- » , . : . . , \- . . - i ; ' >- i« Slovenec, 1. marec 1912, št . 50. .;. ,• <. ; ' ' . j _,-.,., m\, 105 Povjest hrvatskog naroda . . . , 278. •.•, г \. ?i I .;•.,-, ' * ' ? . . , ..• 32"ì J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913. Avstrijska se vlada ipak odlučila na to da pokaže solidarnost sa>potlačenom Hrvatskom, što ni u kom,slučaju nije mogla uraditi bez^vladareva odobre­ nja, u želji da zaplaši mađarsku vladu i javnost u vézi sa:borbomj zavojnu- reformu.'U dogovoru sa'avstrijskom vladom šušteršič, je-interpelirao av- stfijskog ministra predsjednika dr. Karla Sturgkha-o stanju u'Hrvatskoj» Ministar je dao izjavu dotad nečuvenu za pretstavnika dualizma-r-. .10e/(pod"„ črtalKJ.P.): " ;' : ..- K .• ' •<-• • , - ' -••.-', --V- ^ :A.o;* ,'|;^Resnično se je 11. aprila 1912 sestal v Splitu-izvršilni odbondalmatin­ ske'Stranke; prava. Seje so se udeležili tudi državni'in deželni poslanci te stranke: Sprejeteiso bile ,tri( resolucije: Medtem ko.je prva-izjavljala.soli­ darnosti dalmatinskih Hrvatov z, bojem Hrvatov y> banovini,, je »druga; n a ­ znanjala^ da'so '»pravaši-pripravljeni sodelovati z-vsemifhrvatskimi-in.srb-' skimi brati:v,varstvo ogrožene hrvatske domovine,,ki računa'pri-tem tuđi­ na pomoč bratskega slovenskega naroda.« Tretja resolucija pa-je zahtevala, odposlance v-v. vseh predstavniških-telesih, naj- store_v'se potrebne ukrepe, da bi se končal režim nasiljama-Ogrskem.10!-Bil je to poziv za skupno, akcijo vseh slovenskih^1 hrvaških imsrbskih poslancev-.v-dunajskem-državnem- zboru, a-tildi saborskih Iv Pestio me da /bi natančneje^ določil,-.katere' vrste; taktičnih sredstev; je: treba uporabiti/i, ••J-v.-- \ ? . t 1 ^ 0 " ^ * ^" '•"">•''* J-™ '''•' -.'.- Po' Drinkovičevem- zatrdilu s o n a tem: sestanku sklenili, da hočejo do^ seči .òbstrukcij o "jugoslovanskih iposlančevt v državnem rzborui na Dunaju. Ali so to:vezali s kakim podobno"ostrim:nastopom v Budimpešti,'kar bi bilo v smislu. omen j ene .resolucij e ; in^ tudi, sicer logično, saj - j e> šlo neposredno, za razmere v banovini/;nikpovedal naravnost. Imamo pa na voljo dve;njegovi- razlagi,' zakaj i v državnemt zboru dovobstrukcijeini;prišlo.rPrva je^iz časa dogajanjaisamega, druga pa-s konca.letal 1913,ikOjse jéìDrinkovic'odtrgal od »milinovcev« in od njihove vsehrvaške,stranke prava„iz katerecso;jse frankovci.že pred pol'leta izločili. '••Л(.1ј,>.1, i v Ja'-Aît-- 1-1 »/of*. u^J.i,.-.ti t • Po prvi verziji108 so> dalmatinski pravaši hoteli storiti I vse; kar je bilo mogoče. Posredovali1 so v-tLjubljani.,»l>Ljubljani našli su. na j veću susret­ ljivost«; 'Težava! je bila,v?tem;.da poslanci-hrvatsko-srbske koalicijec(ti^bi namreč lahko kaj storili .v; Budimpešti), niso vse kritične dni,'d6hd0'19.- apri-: 1а7 prišli naDunâj: 17. aprila sta nafDunàjtprispela le dva pravaška» pred-! stavnika iz Zagreba: Bilorse je treba odločiti,1 kaj storiti1 v dunajskem.država nemi zboru: »Započeti* bučnom obstrukci j om u Beču,« kad-se u Pešti nastupa posveimirho;xnije. bilo moguće.*« —i»Hrvatsko-šlovenski klub >je,jpozdravio interpelaciju) (t.' j . 1 šušteršičevo),»koja,je'od cièle.kućecpozorno slušanaF..« in' imela I »neočekivani ( ! ) lUSpj ehi za hrvatsku stvar.« Drinković .tu misli na ođgovor^predsednikai avstrijske i vlade Sturgkha,' kio je; kršil pravila, dualiz­ ma s'itémr'da'i jeltrdil; da še tudi avstrijske državne polovice „tiče tistoîikar se dògajavvjbariovini..Nato'omeni Drinković protest Madžarov!na-Stürgkho- vò izjavo*in apravi: »Naravno.to nas, koji smo htjeli;, više,.koji. smo.htjeli da se hrvatsko pitanje u cielosti.(!)-počme riešavati, ne i bi moglo, smetati. I: nijè mas'smetalo (!) . r.'.AU šta se' događa?« Navede izjavo .predstavnika hrvatsko-srb'skë. koalicije iv Budimpešti, AleksandraiPopovića.^da .se. hoče koalicij a.. držati ' nagodbe, ; da ' se "> odmika, od pakta s i. Stranko -prava,- < da-j j e ogrško-hrvatskamagodba živ.organizem, sposoben.aklimatizacije ?!. Po vsem tem so končno prispeli trije delegati koalicij e 19.. aprila zvečer« iz Pešte ha Dunaj, z jugoslovanskimi poslanci v dunajskem-parlamentu pa:so se sestali šele. 20:. aprila,* dopoldne in popoldne. Rezultat?.»Do nikakòvih J zaključaka '» M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga . . . , 43. «n Slovenec, 12. april 1912, št. 83. •°» Hrvatska rieč, 24. april 1912, št. 648. »T. U : i — t ."ZGODOVINSKI ČASOPIS 34«- 1980 •;;!—2 . i ì l ! „ 3 3 ; še nije došlo. Оћсе г(!)-narodne akcij e'tàko-za-sada nije-moguće.-a-dalji izstupi' ш bečkom; parlamentu postaju bezpredmetni«=*( ! )*.; Tako : ugotavlja: Drinković.1 še":sam'dokazuje: »I čemu bi služila-daljnja'ObStriikcija- u'Beć-; kom• parlamentu;-', kad•se.u-Pešti;koalicija poka"zuje;služničkom:~.v čemu akoi ne,izpraznoj-reklami- ili; još izpräznijoj. demonstracij i? *:~,,Pravaši-su učinilišto su^mogli'-i U'Bosni-i'u^Dalmaciji i'U'Istrjr:pà*su se i Slovenci; za stvar)hrvatsku1 kao'ir'za*svoju/založm.'%.rKoalicija>nije;>htjela kr.':« Glede. nadaljnjiti-rmožnosti\in-potreb "par meni: »Hrvatsko'pitanje. došlo,-je .preko; bečkog 'parlamenta:a^zaslugom Hrvatsko-slpvenskog, kluba? media pitanja,- skupna cieloj monarhijirrNa, Banovinhje .(!),-.da sé'.u toiritpravću hrvatskot pitanje'bude razvijalo.«-—r- - г,>. г',-ттт'зг» ".r l*l_k šušter- šiču. Tä predloga.za'obstrukcijo. ni kar .odklonil, 'vztrajal pa ' j e; da" mòra o.taktiki odločiti celotni Hrvaško-slovenski"klUb. S tem'p'ogojhifh"uspèhom: v.'žepu' jê'Drihkovié odšel v ZagrebJ.Tu pàsetje zataknilo :'ni f sé' mu posre- čilo," dà .bi'koalicijo pridobil'za nujen skupen posvet'o taktiki nä'Dunaju! Z njim'stafna Dunaj f odpotovala'le dva predstavnika banovinskih pravašev' Vsi trije so^se udeležili'ïsejeHrvasko-slovenskega-kluba' Пл aprila'. 1912. Manjkal 'pa^je' naj pomembnejši^ element» za iodločite v czar obstrukcij o :'< pri­ pravljenost koalicije pridružiti se bojni akciji. Na Dunaj mjeni1 predstavniki niso prišli,, v Pešti pa sö'bilii čisto; mirni! Tako. šušteršič nifi imel'težkega dela, davizposluje enoten sklepi kluba, da'za zdaj »zadostuje.interpelacija. Vrh tega. je tisk poročal, da je vlada sporočila, da)bo komisariàt.takoj rod- ; - - . . « . _ • „ . , • • - • . <".r •.••• o • r o; m Hrvatska rieč, 29. november 1912, št. 901, • , .731Л,' ' J •>•*<• 34' , J. PLETERSKI: ZVEZA" VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 pravljenj Na" zahtevi pò obstrukciji je vztrajal edini' Drinkovič,'-ki niti.ni: bil član kluba (Krstelj, ki ga omenja, tudi ni bil član kluba imse-je-:ude-; ležibšele poznejšega; širšega posveta s predstavniki koalicije dne,20.-aprila' 1912)7 Vsi drugi so glasovali za interpelacijo. Interpelacija, je imela-nepri­ čakovan .uspelr. »za hrvatsko stvar«, senzacionalno protidualistično izjavo avstrijskega'ministrskega predsednika. Predstavniki koalicije v Pešti pa dajejo istočasno čisto dualistične, nagodbenjaške izjave in šele nato! odpo­ tujejo ha posvet dne 20/ aprila na Dunaju. Tu se.pokaže, da" skupna'akcija s'koalicijo nil mogoča,, da torej ni'mogoča antidualistična »obče narodna« akci]à'"z. evidentnim trialističnim državnopravnim 'ciljem že med Hrvati samimi. Treba se je omejiti na delovanje le v enem centru'dvojne'monar­ hije-na-Dunaju,-v. okviru danih možnosti/ .„ ,., *••». ••"-'!&,• fi>•>*Nedvomno je-,tak>,.razvoj: za šušteršiča imel privlačne strani: njegov osebni pomen kot predsednika Hrvaško-slo venskega-kluba se, je;.v;okviru vsehrvaško-slovenske politike povečal, ni : se mu bilo treba spuščati y sode-; lovanje's,koalicijo, v sodelovanje,*ki mu ne bi samo vezalo rok,-ampak.bi mu naprtilo1 sumničen j e Dunaja,'da bi se utegnil kdaj zbližati tudi- z; mad? žarsko;protidunajsko opozicij o.; Vrh tega bi takšno vsenarodno; sodelovanj e pomenilo • tudi^ spri j azn j èn j e i s : slovenskimi ; liberalci,- česar si- šušteršič ; še posebno ni-želel.. Vse te nevšečnosti, vse1 te dileme so s soglasnim, sklepom- Hrvaško-slovenskega-kluba-; in! z jalovo konferenco s predstavniki-koalicij e odpadle.-Nova kritična situacija je nastopila šele sredi junija 1912, k o s e j e vprašanje?obstrukcije znova zaostrilo. ?ц>> • .,':,') s. •'y ~,„tl- ••; -«T,,Takšno podobo, potrjuje •• tudi- tisto,.kar je moč razbrati"iz tedanjega pisanja, »Slovenca« in drugih slovenskih listov.-Podrobno navajanje'Si :pri- hranimo,-saj zadostuje celotayDrinkovičevega pričevanja.] .- - ? .... •,*,.''. -••-_ Dodati'pa je,treba nekaj opozoril na dejstva, ki to podobo dopolnjujejo. — TUvedbo komisariata-v banovini, in njegove*postopke :so,-,v, avstrijski državni polovici obsojale; tako rekoč vse stranke,-vključno nemške.nacio-- nalce. Ta izjemni politični pojav je gotovo krepil vodstvo iVLS.v,pričako­ vanju, da-se bliža možnostma protidualistično ustavno reformo monarhije celo s-podporo avstrijskega* državnega zbora. — Interpelacije-Hrvatsko- slovenskega-kluba z dne. 18. aprila 1912,niso;podpirali samo hrvaški in slo­ venski člani kluba, marvečjtudi^vsi drugi slovenski državnozborski poslanci:, Rybaf, Gregorin,-Mandić,'celo liberalec-Ravnihar. — Ò'istem vprašanju sta bili istočasno vloženi še;dve interpelaciji, ena nemško-avstrijskih socialde­ mokratov (Nemec-Adler) • in druga čeških.socialdemokratov.- Vse tri sorbile prebrane-v celoti in-na začetku zbornične seje, po enakem postopku. -—- Sestanek hrvatskih poslancev dne 20. aprila 1912 na Dunaju je bil.brez Slo­ vencev; istrskih-Hrvatov; hrvatskih in srbskih liberalcev iz Dalmacije. _Udér> ležili'So moral,'-v-smislu Drinkovičeve retrospektivne trditve, triumf irati.' • : xi Dalmatinski;hrvaški.in srbski liberalci,-; ki so bili v političnem sorod- stvUiS-hrvaško-srbsko.koalicijo, so.takšen izid posvetovanja vsekakor pri­ čakovali in to je bil najbrž vzrok, da se ga tudi udeležili niso in so svoj osamljeni sklep o obstrukciji sprejeli že na dan, k o j e posvetovanje bilo "; I - . " ZGODOVINSKI ČASOPIS 34\~~1980 :>1—21" Л.К t 3 3 šele v tekü. ReškiV»Novi list« je';kot pobudnika:tedanjilitMadžarom1 pfijaž- hili nastopov, koalicij e. v. Budimpešti imenoval. Svetozarj a Pribičevica.; Drirîs ković.je'k tehiuTzapisal, da.Svetozar Pribičević:zaradi svojega,sovraštva dò Dunaja samo.tega prikazuje kot krivca hrvatske nesreče, Madžare.pa opfa-j viču j et ̂ Ne obranimo .Dunaj a, je vzkliknil. Drinkovic, a moramo, nastopiti proti takšnim mistifikačijam. Sporazum .med-madžarsko . inu hrvaško.; državno idejo je nemogoč.?1."-Tudi. Mirjana Gross bežhoiomenja,/da krivda ne'zar dene le.»velikoavstrijskihikrogov«7 (alias HrvatskOrslóvenskLklub), ampak tudi - »kolebl j iv stav;? Hrvatsko-srbške., koalicij e,..: ko j i ..ni j eTdopuštao. za j ed-̂ ničko istupanje«.111;1— ' r..v..., ... i. ' v,. i\v.... J-^,„ . .., UÌ"Ì6 O S / U •=;.-. »U* ~ ' e ^rKljub.tèmïin takšnim širšim, okoliščinam, še. je vsa Ježa .liberalnih, Dal­ matince v. zlila ha* šušteršiča in.slovenske.klerikalce.iri. jih.dolžila izdajstva.' že tedaj.je;veljalo v tem,poIitičnem,bontonu pravilo.ida öpbrtunizem koali­ cije nListo.kot oportunizenï slovenskihcklerikalcev; pravilo,,ki' je;še.dolgo občutno. ne ; le v ;. politiki^: marveč . tudi ._v i znatnem delu "j ugoslovanskega1 zgodovinopisja., л^,".'.';:"::.'̂ ..; . . ! ' . „ . / i .• .' j^x.sii., ...0I4. éi\f-il. : ,-• --/t \ In:končno'.še^nekaj.; ZaTodpor .VLS-protKtemù, .da: bhse'.zióbstrukcijo obrnili "proti državnemu zboru;, j e bilo več nagibov. Nedvomno, gre'za upanje' na" ustavno intervencijo'..' državnihivrhov, 'med.»njimi tudi prestolonasled­ nika. Upanje'ha možnost federalizacije: monarhijein ustanovitev^ jugoslo­ vanskem državne 'enote "Vključno <š ̂ Slovenci, po ,takšni poti je: gotovo ' bilo posebno .'všečno samemu šušteršiču,ki'je izidalïnaTsklàdnosti interesa di- nastije in konservativne slovenske.narodne^politike..A bili-:so še drugi ria-r gibi,,ki jih ne:smemo/prezreti,-ker so IbiliJglobljè. družbeno 'utemeljeni in trajneje ^delujoči. Prav vldržavnozborskiidebati dne-19. aprila" 1912 jih je dovolj: razločno"..izrazil : Janez E. Krek, druga 'vodilna glava -VLS in šušter- šičev'.oponent.; ' C v/t • '„' , odfcs™t. :. :.. \ ~ ' . . /JÛ ; :J."Ì. < : .•:. 4. Krek' j e izrazil prepričanje, da je protest avstrijske'poslanske zbornice uvod k^boju/za/svobodoicele monarhijе.т.Svojega optimizma ni» opiral na izjavo predsednika vlade ali kakega drugega faktorja, marveč izključno na demokratično «vlogo1 parlamenta," zraslèga'iz" splošne in: enake '•: volilne pra- vice; na /prepričanje,: da ' mora"parlamentarizem na demokratični podlagi zmagati' tudi" na^Ogrskemr^temi primeru"bo'ponovitev- absolutističnih ukrepov ha" Hrvaškem' nemogoča. Ako bi se:pa'to'he zgodilo, je vzkliknil Krek/ bi bilo vse izgubljeno: »Ministrski:.predse'dnik, zakonodajni zastopi in tudi drugi'faktorji v tej državi bi"zamaniiskali'avstrijske zavesti med Jugoslo­ vani.« Pozval je'k nadaljevanju začetega"»hë irzaupänju na besede mihi-5 strskega4predsednika.all'vlade, ampak ,v* zaupanju,'da v sedanjem času pravi državni) interesi najdejo v tej'zbornicif svoj e zastopnike,'v'prepriča­ nju, da moretta ljudska, zbornica' podpirati'in «pospeševati pravico in naloge te države1..'c« »Ko4'bode tuditna r Ogrskem'in'Hrvatskem zmagala ljudska volja, potem; napoči dan, ko bodo mogli poleg' svobodne Hrvatske '»tudi svo-1 bodni narodi v tej državi1 složno delati«iv.blagor''domovine/In-tedaj v tëj državi ne bodo ne zatiranci, ne zatiratel j if ampak: prosti bratje med seboj.«112 ". •'• «of'l.jì. f;i-1."('.' '..-.•-• ~Јз n'! „'Гг.Н n-.l;-. ;. - of •• 'ž • i Г1'.*;гг,.Г(. i"*'.:; * i , - - > i - ; ' ìi'é^-f. ,-. -'• '.vi*Uï--.' :: '• TVjaol - "' ••'-.'} £:..!чо':-с'*4 t . ' . [ . 'Polemika proti taktiki Hrvaško-slovenskega kluba ni zavrla zbliževanja združenih'pravašev s slovenskimi klerikalci."Nasprotno, prav(vtterri času,je, pri pravaših dozorel sklep o organizacijski', povezavi s slovensko klerikalno' stranko. '-M- L M '•' • " • v - " •••"- 110 Hrvatska rieč, 19. maj 1912, št. 657. — Slovenec, 22. maj 1912; št. 116. 111 Povjest hrvatskog naroda . . ., 279. i« Slovenec, 20. april 1912, št. 90. '• •" 36 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 •_.ч2е 29. maja 1912 je »Slovenec« naznanil, da se 7. junija sestane v Saj ràj e vu kongres hrvaške Stranke prava in da so nanj povabljeni tudi bivši poslanci Stranke prava razpuščenega hrvaškega sabora.. Udeležbo, so; prii glasili vsi tisti, ki,so podpisali spomenico »na prestolonaslednika.nadvoj;= voda Franc Ferdinanda«. O nameravanem dnevnem redu.ni.omenil ničesar.1 uu,Od 7. do 9. junija 1912 se. v Sarajevu ni sestal kongres, pač pa vrhovna uprava Stranke oprava. Udeležili so se je delegati'pravaških . organizacij Bosne-Hefcegovine, Hrvaške-Slavonije, Istre in Dalmacije.^Predsedoval.je Milè j Starce vie. Slovenci niso. bili', navzoči ne kot. delegatje ne".kot gostje.v V uradnem sporočilu o zborovanju je kot poglavitni sklep, razglašeno žedi-; njerijeobeh bosehskih pravaških'organizacij, Hrvatske katoličke udruge in pa.Hrvatske.narodne zajednice. S tem je bil dokončan, proces-, zedinj e- vanja" pravaških organizacij po vseh deželah. Glede splošnega, položaja je zborovanje, poudarilo, »da je kraljevina Hrvaška pravno povsem svobodna in neodvisna: bodisi od katerekoli kraljevine ali kakega-drugega naroda;Vf* Protestiralo" je »proti veljavnosti in pravnim posledicam vseh-sklepov; in zakonov, storjenih bodisi{.v delegacijah, bodisi, v» peštanskemiparlamentu, kjer Hrvaška ;ni veljavno in:postavno zastopana«.'Posebno je zavrnilo »in- vazijo-tujstva«, ki .se pojavljanv personalni politiki bosensko-hercegovske vlade.-Splošno, pa je sklenilo: .»Hrvaški narod v .te j.i monarhi j L ne. bo .več trpel/da se ga smatra za brezpravno, bit je,; s katerim smejo oblastneži sa­ movoljno razpolagati. On he bo popustil v započetem boju,, dokler; si .ne pribori svojega.zedinjenja in,samostojnosti ter seibojrazmeram primerno posluževal vseh,tistih sredstev^ki'jih.bo smatral za,prikladna, da.galdove- dejo do tega cilja. Kar se tiče nadaljnjega delaan taktike Stranke prava; so se.storili dalekosežni in velevažni sklepi ter sta;se izvolila:1 dva ožja.od^ bora, ki imata takoj začeti z izvedbo teh sklepov.« O značaju.teh;sklepov v uradnem poročilu ni bilo nobenega pojasnila. Na.koncu.je;sporočilo, po­ udarilo popolno enodušnost stranke in pa, da ;bo prihodnje zborovanje V Opatiji.113 , „ ' 3 C .. . , : „ ' ' ...,:.*.. ._i.il - , Prav v dneh zborovanja v Sarajevu se je v Zagrebu; dogodil Jukicev atentat na Čuvaja (8. junij 1912). Sporočilo pravaške konference na atentat ni reagiralo. »Slovenec« je o atentatu nemudoma poročal.' Zavrnil je me­ todo atentatov proti tiraniji, a je prav tiranijo prikazal kot vpoglavitnega krivca: »V. ustavnih državah, je treba ustavo.spoštovati..ini.tega se.mora tudi vlada držati., če pa „vlada meni nič .tebi nič prebivalstvu nasproti krši ustavne zakone,.potem se ni čuditi, če najde sovraštvo svoj izhod.v ceveh revolverjev.« Obsodbo komisâriata je zaostril „w svarilo, duna j skim.duali- stičnim krogom: »Gibanje,proti absolutizmu na,Ogrskem je-sicer.naperjeno proti ogrski, vladi,.a posredno .tudi proti Dunaju, ker: med ogrsko ljudstvo se" širijo glasovi, da je za absolutizmom Dunaj. V ogrski, zbornici, j e padel klic: .Rablji v službi Dunaja'. In ta,glas je za Avstrijo, morda.še:bolj ne­ varen kot revolver v rokah dveh zmešanih ljudi.«11.4..,' m ; : x..u^ -»»-u:. : j ' Iz uradnega sporočila bi se zdelo, da se je sarajevska konferenca pra- vašev omejila izključno na zadeve Hrvaške in da o razmerju srSlovenci ni bilo govora. Toda »Slovencev« dopisnik iz Sarajeva je sporočil dodatno: »Sprejeli so se tudi vrlo važni sklepi glede naših najiskrenejših bratov Slo­ vencev ter še je v svetu izrekla trdna nada, da bodo slóvenskv'pòslànci z vsemi'silami podpirali nadaljnjo akcijo pravašev. V(item 'smislu; W bùi tudi storjeni vrlo važni'sklepi.«115 ' ' * ! / , . '» Slovenec, 11. junij 1912, št. 131. »« Slovenec, 10. junij 1912, št. 130. »s Slovenec, U. junij 1912, št. 131. Л К ! ~ i ! ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 Л . 1980 V 1—2T-V-; ? 37 rrt&. Iz t poznejših" objav je viđeti,ida: so- se ti. sklepi- tikali.vprašanja;~ali bo Hrvatsko-slôvenskiî klub v 'dunajskem'državnem™zboru*poostril-svojo tak­ tiko. Komisariat- na Hrvaškem- j e še vedno tra j al in.tu-.je;bil še, sklep, kluba z dne 23.n'aprilä;lda-je možna uporaba naj ostrejših r parlamentarnih sredf štev:*Na'dnevnem'rredu*državnega zbora-je^bilaibrambna^reforma.t: Ali bo klub zaviral-.hjeriodzglasovanje-ztobstrukcijo?; AÙ\bo glasoval* proti njej? Konferenca VU Stranke prava je menda želela to,ali ono. Sklenila je;: po? slati^delegate-.na?Dunaj, da -se poskusijo dogovoriti : s slovenskim \delom kluba'?(užaljeniDrinković je odločno odklonil,.da;bi-bil med njimi, »niti za mili j oh ' rie'*).' Delegirana sta. bila- člana .VU Stranke; prava- iz .banovine Hor­ vat incAkačić.116.;Po orisu nastanka-»sjedinjenja sa Slovencima«,-ki ga-je darMileStarčević-9. in 10.novembra-1913,fjepomembno,-:da je.tudi to bilo »predloženo u~Sarajevu«.n?'Ali) sta-Horvat in-Akačić..imela- nalogo, govoriti sslôveriskiirii'klerïkalcï tudi opredlogu za organizacijska; zvezo SLS in SP, ni razvidno,"- gotovo pa je, dat je v tem: trenutku rbilat: pobuda- na- strani hrvatških-pravašev.'Iz,poznejše:graje Starčevića Drinkoviču' zaradi njegove taktike t podiranj a mostov lahko, razberemo,-da pobuda za organizacijsko politično zvezo s SLS ni;bila vezana,ha sprejem obstrukcije kot-na pogoj. ' :'•'Uvodnik »Slovenca« vjerfže "13. junija pokazal, daSLS za "obstrukcijo ne bb^mogoče'pndobiti: Wekäte'ri "politiki,* ki'drve za,hitrimi in hipnimi uspe­ hi, zahtevajo,'naj bi Jugoslovani spričo' Cuva j eve strahovlade v avstrijskem parlamentu'"obstruiräli b'rämb'no" reformo, oziroma preprečili potrebno dve- trètjiriskó'večino:'« Z obstfukcijo bi 'izzvali uvedbo absolutizma tudi v Av­ striji."» Jàsrió jè, da bi bilo'to'za Hrvaško^še veliko slabše. Avstrijskega par- lamenta1 nérsmemo' ubiti. Bfambne reforme rše nobena Istranka ne bo upala obstruifâtir"niti soclalnr'demokrati.':'. Od vlade se pri tej priliki ne da-nir česar '-izsiliti. "Krôhâ hoče vojakov inerii je-silë na svetu, *ki bi to mogla preprečiti. Ј̂еЧ treba; pač z'Razmerami'računati kakor'so. Naša ustava ni arigleškaalP francoska .:.««"*" "•" i **-"„• " ' ; 'Prav'v ïeh'drieh je zoper brarhbrie predloge iri^proračunski provizorij vodila"obstrukcijsk~o taktiko; rusinska državnozborška delegacija kot protest proti hegemónistiénirpolitiki':iPóljàkbv.(V tej obstrükciji so Rusini ostali osamljena in' hitro 'izčrpali moči, ki jih* je takšna taktika zahtevala, tako da só'óbstfùkcijo'ustavili: »Slovenec« jê'to dejstvo" uporabil kot argument za podkrepitev •lastnega''stališča proti òbstrukcijskì- taktiki'in opozarjaj kako so celo; socialni dembkratje* grajali Rusine .•zaradi' te obstrukcije.113 {-"_-•• 'Vprašanje razmer j âa dï-tirambnê^'ref orme ni povzročilo političnih težav ' * ' ' " '•*•"• •,~'-'--* -" --• " J ^ - ' l j r bilo tudi t;razpadel. ^ ._ , reformo glasòyaltfThanjšina, ' sfùpina;_Masaryk-Stfarisky t (6 poslancev)^pa- je ižšto-; pila,*ker,j£bila proti'^làsbyarijû; preden vladâ'ne bi ustanovila drugega češkega"vseučiUšča rîâ'Moravskem.119 • K^-ÌIQ'G": ' ^ * '.' "'•' ' £-"' ",' 'Dval'pravaška^pblitika' pä se nista^ zanesia( zgolj na 1 uradno delegacijo VU, SP,a/ähipak'sta( tište^drii"skušala vplÎvâtP'nâ' stališče Hrvatsko-sloven* skegì?kluba'tüdi na lastno pest- Dririk6vÌcfÌrirZaforac. Drinković je šlćušal lîrvàsk'e^clàrié kluba iočitf od slovenskih: 15Гјпп1ја je v'sporazumu^š Krste- ljem'pisär Prodanu,1 da mbr'ajò pravaši nasprotovati in'né' iti za "'Slovenci. A nekaj soglasja je'našel le pri Prodanu samem. Ta je namreč 20..jüriija 116 Hrvatska rieč, 29. november 1913, št. 901. — Slovenec, 21. junij 1912, št. 140. »'Arhiv Hrvatske, Zapuščina'V. Spinčića. i« Slovenec, 17. junij 1912,'.št. 136. »« Slovenec, 21. junij 1912, št. 140. 38 J. PLETERSKI:'ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 r(na'jbrž'tik pred'sëjo kluba) odgovoril Drinkoviću, da je »on" osobno našega "(tf j.'Drinkovïcevega'in Krsteljevega) nazora,' da su drugi obzirom-na: Ba"- nó'viìiu nazora Slovenaca« (podčrtal JP); sporočil je, da bo zadeva postav­ ljena kof-klubsko 'vprašanje.120 Prodan je na seji kluba ostarosamljen.-Niti •hi dosegel preizkusnega nasprotnega glasovanja niti stališčarda glasovanje o'brambni: reformi ne bi bilo'klubsko vprašanje.121 Zatotje istega,dne spo­ ročil predsedniku šušteršiču'svoj izstop iz kluba. .-'"*' • • vv. т ?^"I г.'C i: Stjepan' Zagorac "je osebno odpotoval na Dunaj-in* svoj e .vtise objavil v sarajevskem '»Hrvatskem dnevniku« 20. junija. Skrbno je riavedel.vse razf loge'slovenskih* članov kluba glede na to,? da'je pravaška javnost intVTJ'SP pTičakovala'drugačen' nastop? O tem je na Dunaju'govorirs-prvakom slo,- veriskègà kluba" dr? K'(Krekom? Korošcem?). Besede soJ bile - ostre;'ker |, ga dr?-K^:ni mogel' prepričati' zaradi dejstva? dà\Rusini uspešno obstruirajo. ^dopisu ' v »Hrvatskem dnevniku« je Zagorac izrazih; prepričan j e, 'davvprar särije!täktike""ob''obrämbni reformi ne bo postavljeno kot klubsko;vprašae- h je? Slovenski, člani kluba'so še zato-nanj; jezili; češ da* je-prejudiciral sklep Muïbiiâ";ia2!,'',"i":''r> (: i • '*•• ;n;" ni - *<•'*' v ~* •"*/•'"-''"•': "î-."i:'^*:t 'z1 "Taksenoj è bil" položaj' dne 20/ junijarko se je "sestal'Hrvatsko-slovênski klub' obT udeležbi Horvata in Akačića. »Predmet velevažnega posvetovanja bile -sO-razmereinaiHrvaškem. Po temeljiti debati, je -klub 'storil^ soglasne sklepe;-ki pa-.se ne. objavijo.«-To-je'bilo vse'kar je, javnost izvedela?23 _ v j rrï.'Kaksenc.jelbilrpravzapravt sklep, kluba; tudi- iz posameznih „poznejših polemičnih izjav ni;čišto jasno: če;pogledamo, kakšno je bilo ravnanjejčla"- nov" na-dan* glasovanj a,*, ugotovimo: Klub jeobvezno za „vse sv o j e:člane_ za­ vrnil« obstrukcijo;rni-pa* svo j i h . članov. ; zavezal?, da. moraj o" „glasovati-, za brambnoyrefOfmo^saj^so-se hrvaških člani kluba-, glasovanj a.vzdržali, j ne, da bi kdo dejal, da,s:tem kršijo klubsko?disciplino. Prav tako:se.zdr,- da'.klub hi sklenil, da'morai brambnâ reforma'biti sprejeta brez ̂ vsakršne spremem­ be, kot bi se lahko razumelo iz Zagorčeve omembe, šušteršičeve/izjave,.-»da se kod^vojničkihjreforama-n^esmije^tmžiti^i^^dati nikakoyih.koncesija«?24 Hrvaško-šlovenski: kiutvje- namreč- sklenilЛпftudi"glasoval ,*za jšpreminje- valni predlog, 4da traja službovanje v jnornarici tri in.ne štiri leta-(vladni predlog je bil štiri-leta-, pri-čemer bi obveznikom za četrto leto "izplačevali neko odškodnino). Prav to določilo sè^ j è tikalo predvsem Dalmatincev^n drugih hrvaških j n : sloivenskih"Primorcev. Nasprotno trditev glasila" dalma- tinskih liberalcev »Narodni/list« je »SlOTenec«7izjecnb;zanikah; Za triletno službovanje v mornarici ̂ o glasovali prav vii j ug'ôslovànski poslanci"^ Ita- lijani, sociâïdémok^^ ,. • ' „ . . , ' *^ЈЛЈ *..-.-?• » "\Jj, Kaj"proavi"o" tem 'p"ómè^Órierri glasovanju Mirjana' Gross?^»If uutbj si- tuaciji šu š̂Tieršičevi kler^aiči glasuju u,austrijskom parlamentu ù'interesù aûstrijske";;viadé!, vzaV'VO*jn^ reforme," to jest za jačanje 'vb j nog potencijala Monarhije'.'тај Je' postupak^ogorčio dalmatinske pravaše, neki od'njih po­ malo uviđaju, da* j e'njihova stranka igračka u rukama vlastodržaca*,^koji se >п j ome r služe da bi razbili hrvatsko-srpskù*sàradhju i špriječilC ili barem ograničili, ekonomske i nacionalne težnje hrvatsk'e buržoazije.. Zat'ó klerir kalni obruč oko; Strankepraya rpocin]e pucati, a balkanski rat će pridonjeti pojavi- onih.',elemenata^u Stranci prava koji žele" suradnju sa. Srbima, te^ javiše,'pokazuju očigledno raspoloženje upereno proti Monarhij e -uopće,«?21* -t ' f iz» Hrvatska rieč', 23. junij.1912, št. 870." i U ! :':Л> '. - i ( . : J."? .» 121 Hrvatska kruna, 26. junij 1912, št. 61. 122 Hrvatska rieč, 3. julij 1912, št. 673. - - -la Slovenec, 2I.'jumj 1912', št.' 140." —»«"•'• — '•" ' - " - ' i2* Hrvatska rieč, 3. julij 1912, št. 673 in 29. november 1913; št. 901. 123 Slovenec, 25. in 26. junij 1912, št. 143 in 144 in 12. julij 1912/št. 157; i» Povjest hrvatskog naroda . . ., 279. . < •'•• .! . ', ZGODOVINSKI ČASOPIS.34-. 1980 .-"1—2 [T 7 H >. 39 Ta prikaz postavlja nekatere trditve in.tudi,vprašanja,, ki jih. je treba podrobne je.'osvetliti. Nujno se. je vprašati, kakšno in katero hrvaško-srbsko sodelovanje je: glasovanje Hrvatsko-slovenskega klubai22. junijail912 ogroj: žilo*.'Mišljeno jelahko le sodelovanje Stranke prava s'Srbi oziroma-) s'Hrvat7 sko^-srbsko koalicij o. ~ Atakšnega i sodelovanja tèda j : dej ansko' nt bilo mogoče doseči niti v obliki preprostega koordiniranega;protesta proti; komisariatu; s Slovenci ali brez, njih, kakor,se jeJzkazaloJiomaj3dya meseca prejv (In to ne zaradi j kakega, proti, habsburški, monarhi j ̂ up"rtega, razpoloženja JsoaUr cije..., Brez posebne:analize^ je jasno*,, da, si;.pel.prayajko-sloyènskega--,ne •pravaško-koalicijskega.oziroma.srbskegajsodeiovanjana ravni meščanskih strank ne tedaj\pa tudi, še me ;po{ balkanskih*vojnah, nCbiiqsmogočefzami- sliti na', temelj u .direktnega ;, nasprotovati j a' monarhu «-.in monarhij L Tak poj skusibi bir.hajbolj^problematičen'za^Stranko^pra^aj.s'amo, ^àjti^SLS^btga zavrnila • a* "limine/ ìn zahteva -, po .nasprotovanj u. bränibni/ref ormij j e biL tak poskus.-če.pa je^lo.-za.dilemojpravašev. all-s Slovenci brez Srbov.ali s Srbi brez Slovencev, ; je, .ni. ustvarila, SLS • niti s v kakim> odklanjanjem Srbov^ niti s.svojim veš čas^obro znanim1.lojalnim,- a.obenêm optimističnim odnosom do habsbWské'monarHije.'Vsè'kazë' da';še\'je*Stranka'prava.'tudi.sam Mile Sta'rčević, zavestno "upirala/üäjbi,',-j^takšno" dilemo, kdo ysiliL O'.tem}govori dejstvo, dà-Ve'ravno tedaj'" začenja ^zadn j a in odločilna; etapa organizzaci j j skega povezovanja Stranke prava/s Slovensko."ljudsko stranko., * .,. '* _'j *ti. Kaj- jei.v.tistem času'Dfinkovićfhotel.in kako^je^delal^za,uresničenje svojega namena? Sam govoriyo tem-y že .večkrat navedenih člankih ob kon­ cu1. 1913." že:od„13". septembra-1911,,ko jeisvaril s pismom Mileta Starčeviča, naj se nef druži s Slovenci;'je,bil prepričan,- da se3Hrvatjet.politično in*na7 rodno slabijo„če se podrede avstrijski ^politiki šušteršičeve stranke.,Zato je deloval proti.tej.zvezi!,Na- konferenci /VÜ/SP 7.-/-9. junija 1912 v Sarajevu j e^obtbžil, šušteršiča .'"zaradi ,'n j eg'ovïh' izjav na, račun obstrukci j e in Hrvatov v'banovini, hkrati pa7je*skupno",'s'Krsteljèrn,"'zkgorcém in nekaterimi Bo- sanci p'rèdlagaLpoliticnó^soderovanjè.s Srbi, očitno kot'antitežojsodelovanju z~SLŠ. Dopovedoval je,^a/moräjb favno pravaši,'če hočejo ;delati za ures­ ničitev, hrvaške'države, pfiti/do, skupnega /delà š Srbi,; sicer bodo le, igračka v rokah /oblastnikov. Problematičnost* Drinkovičeve iniciative .ni JUa'yytezl sami, saj (ta"je biia,pravilriav/marVeč1v/tem, ker je-obsegala tudi"zmoto,..da so SLS in sploh. Slovenci ovira za' sodelovanje, pfavašeV s|Srbï; Ta zmota* je izvirala .iz različnih vzrpkoy,vmed njimi gotovo, iz zgrešenega'mnenj a,' da je za' pridobitev. Srbov nasprotnost habsburški 'monarhij i. edino, sredstvo: ' ?i , ' .Kje,so prave/ovire, séje^tiitro.pokazalo.;V,Sarajevu je ytr,.SPT'ustano': vila odbor za~pógajanjaM;sìSrbi,i:trdi Drinković/' Pismo, C. Akaciča|; V/Spin- čiču z dné 16^ oktobra" 1912 vsebuje drugačen podatek: Ni-1 še odbora, ki('naj, bi razčistil srbsko„vprašan'je, sporoča1 Aka'čić, ena prihodnjih sej VU, Stran/ ke prava .bo, razpravi j ala s"o' srbskem ;iypfašah ju. Sploh pa/da, jè't vidnâ^ večja želja/po,' sporazumu.' pri pravašili kot" pri Srbih./.»Mi/pravaši/«^ piše dalje Akačić," »mora'mö/ü"oVorn-pitanju{oprezno i' taktično"postupâti/të/tràziti; sa Srbima uvjetni sporazum; iztrčimo,li neoprezno pred sêbe/mogli!bi,izaivatî razciep ù našoj stranci.«127. (Podčrtal* JP).T ' *,' , . . > , / , " ,. /ч; "! / ' .н / Najdbo,stv*arrz"odborqmtkakršna že koli, Drinković^piše, *dàj/e qnirnel nekaj pogovorov z vodilnimi srbskimi'politiki. Pove tudi/kakšen je tìii izid: Srbi so »naglasili, da bi se stranka prava imala, maknuti. . .«. Terjali so torej sploh odstranitev Stranke prava same po sebi! Seveda tudi odstra- nitev njenega programa hrvaškega državnega prava. In kakšen je bil sklep 127 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčića. '• • 40 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 Dfinkovića? »...u (o)štalom mogao sam dobiti uvjerenje, da bi;se do za­ jedničkog rada moglo doći. Prema tomu sam i radio.« (Podčrtal JP)1 2 8 ..— Stvar je dovolj jasna: Drinković je bil pripravljen sprejeti poglavitni Дп prvi pogoj srbskih politikov. Na Stranko prava.ga poslej heveže^kajrdrui gèga kot želja, da bi v njej dosegel, da bi tudi ona sama ta pogoj'sprejela1, Tega ni dosegel in zato se je poleti 1913 od nje tudi formalno ločil.,. ii„ _ù °, r Delal je naglo in odločno. V sporazumu s Krstëljem- je že 23.. junija 1912j nastopil v »Hrvatski rieči« z javnim očitkom pravaškim "poslancem v,dunajskem parlamentu, da so ravnali napačno, ko so se vzdržali.gla­ sovah j a ob generalnem sprejemu brambnih zakonov. Povedal je," kaj-je; pislai 15. junija Prodanu in tudi, kako mu je Prodan 20. junija odgovoril! Izrekel"je;svojo zahtevo: treba se je dosledno držati mandata VU Stranke P r â v a . ' I n . napfäyiti kqnsekvence. Slovenski klüb-ni mogel -pravašev prisiliti pa'„so ti-ižvolili abstinenco. Tega ne Drinković ne »Hrvatska'rieč« nista Pripravljena-kriti, zato naj se razčisti. S tem namenom-odstopa Drinković kot'^j>päpredsednik dalmatinske Stranke prava in zahteva-sejo-uprave.12-9 ft ^Kàlso 'scf reagirali drugi ä pravaški politiki ? ' Prodan" ̂ ~& menil, daTtfditev pt prekršen j û mandata ne drži in da se je Drinković prenaglil." 0 .Vrlióvnà .uP/raVajŠP'je,27.^junija poslala Drinkoviću pismo.ki.staga podpisala-Miié Starčević in Iyanjçérsic, ki izraža grajo in skrb za enotnost'Stranke pravai Drinković odgovori s'pismom, 29. junija; d a j e njegov nastop lekcijâ-za prihodnost,' da:ses'riè ukloni, ker v načelih ne* priznava majorizacije.13,1 Jàvnò pa, piše^»?.: mVvidimčv' da-'së'-u hrvatsko-slovenskóm -klubu nije-još", ria či_stu:u^pitVrijima Hrvatske i hrvatske politike, kao -ni 6- bđnošajim'a pra 1 yàsa'Arvàtskih'.prèma^Moyeris)£im zastupnicima i^obratrio.«132-"--r'^u w ;... i Г ^yJPrïnkovicevem'listu-sé je; kmalu za tenr oglasil* tudi Stjepan Zagorac s člankom, ki%smo ga'deloma žeLnavedu iri ki izraža'Drinko'vićevirri^želo podobna kritična'stališča do'pravaškin poslancev,ria Dunaju,-ki zarije mèrii'; da bi'morali ravnati kot Prodan,"t. j . izstopiti;iz kluba in glasovati'proti. Tudi ón terja, natančno, opredelitev^ kako in'do kód je sodelovanje: s Slo­ venci možno. Toda on hoče zidati, rie razdirati. Jasno pove, da j noben' HrvatJ zlasti ne pravaš, ne more želeti, da bi propadlo skupno hrvašk07Sloveriskb politično delo in tudi rie, da bi Stranka prava nehala biti;to, kar : je nrkar mora ostati. Svetuje izgladiti spor in onemogočiti ponovitev v prihodnje.133 želja po pozitivni razrešitvi razmerja s Slovenci'je prevladala! Prodan je 26. junija naznanil predsedniku,'da preklicuje svoj izstop iz^Hrvatško- slovenskega kluba in ostaja še naprej njegov član.13* Sedmega 'julijai,se je sestalo .vodstvo dalmatinske Stranke prava "v[ Splitu.1 Uradno sporočilo je bilo ostro kritično; njegov predlog za ureditev odnosa j ev z SLS pä'je po­ menil korak k organizacijsko-politični zvezi.* Uprava 'dalmatinske Stranke prava je ugotavljala, »da se ne istovjetuje sa. nedavnim držanjem', svoj ili zastupnika u poslu vojnih reforma, čije držanje biló''je;posljèdiòa,pripàd:- nosti slovensko-hrvatskom klubu, te zaključuje;, da zastupnici Stranke pra r va u buduće budu imali u parlamentarnom radu slobodne ruke u ' svim isključivo hrvatskim pitanjima, prema'načelima, i tradicijama svoje stran­ ke, bez obzira na druge, klubske obveze.« 7-', »što se tiče občih odnošaja Stranke prava sa Slovenskom pučkom strankom, odnosno hrvatskoga^ slo- . ' 1 "m Hrvatska fieč, 2. december 1913, št. 902. 1M Hrvatska rieč, 23. junij 1912, št. 870. n , m Hrvatska kruna, 26. junij 1912, št. 61. " ' Hrvatska rieč, 29. november 1913, št.1901: . »2 Hrvatska rieč, 28. junij 1912, št. 672. '» Hrvatska rieč, 3. julij 1912, št. 673. 131 Slovenec, 27. junij 1912, št. 145. Ki - ' I ZGODOVINSKI ČASOPIS 34.'• 1980 '• 1—2lTii H i 41 venskoga narodajte poželjnog zajedničkog političkog djelovanja. Stranke prava > "sa «pretstavnicima bratskog" naroda slovenskoga* prepušta, se. Vrhov­ noj Upravi Stranke prava, da te moguće zajedničke odnošaje čim.prije sa zastupnicima slovenskog naroda ustanovi' ilütvrdi.«^;;. i..;>f" 11 ., -.' .:• - --..' •• n>-\ .- ,..J . ••jnZ,^. •> -•V. prvii.pòlòvici''septembra";So.bila v. Zagrebu nova; posvetovanja .фга- vašev, udeležilise jih je.t.uđi Drinković, o pogojih;:ki so.jih nameravali po­ staviti. Slö vencem. '.Sesta vili so * j ih. v obliki štirih vprašanj: • *c, , :M ' %'„• " * . »1. Dali su Slovenci voljni sa Hrvatima- sačinjavati t jedinstveno poli­ tičko državno tjelo i prema tomu usvojiti državno,pravni program1 Stranke p r a v a ? ..S .lit, -. ,uSp "t :fr-;,; . i <_ i . \Т •;. ». n ••. '- t-^i-.-.- \ ' .-rs '" l 3 5 Hrvatska kruna', 10. julij 1912, št. 66. ' • " ' " •м Slovenec, 12. julij 1912, št. 157. u' Slovenec, 13.'juli]'1912, št. 158. "* Slovenec, 15. julij 1912, št. 159 in 5. avgust 1912, št. 177. B» Straža, 12. avgust 1912, št. 92. ' : »° Hrvatska rieč, 29. november 1913, št. 901. "i Hrvatska rieč, 2. december 1913, št. 902. 42 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 .""'! 2.'Dali Stranka prava radi konfesionalnih razlika u 'hrvatskom: narodu i"'u točki prihvata točke 1. mora ostati pri svom dosadanjem-kulturno- vjerškom stanovištu? * ' . '.""""M ?*....:: ' ~ 3. Hoče li Slovenci stupiti u upravu Stranke prava? . ;' .. rf ' -_ ' ' : -'*'*4. Dali su... 'voljni potražiti načina, da i predstavnici napredne1 slo­ venske stranke' sudjeluju : . . u Vrhovnoj upravi Stranke .'pravac prema t o č k i l .?« 1 4 2 - ' " * - • - • • • -• •'<-* r - i l -.-•;;. - Г Ј •*' Dne 17.'septembra 1912 je »Slovenec« končno naznanil:*»Jutri, v sredo drie"18; t. m. se zbero v Opatiji zastopniki hrvaške Stranke prava* in VLS nâ velevažen posvet, ki bo trajal dva dni.« '• '-'n•' ,.?_ t •<" "Med objavljenimi 'imeni udeležencev hrvaško-slovenskega,sestanka"v ^Opatijifni načelnika* hrvatske Stranke prava'dr. Mileta Starčeviča: Nijasno, ali'je njegova' odsotnost od tega za strankarsko združitev odločilnega-po­ svetovanja bila naključna ali namerna. Zanimivo pa-je, da sam'Mile Star- čevič"dobro lètó'pózneje v svojem že'omehjenem nastopu na seji vrhovne : uprave" Stranke prava" ni pozabil omeniti, da je sklep o zedinjenju';s; Slo- venci v: Opatiji'bil: štor j en brez njegaf(»to se. učinilo u Opatiji bèz;-Stàrce- vića.. .«)143 Na posvetovanju tudi ni bilo predstavnikov Bosne'in: Hercego- vinè;-ker so bili.zadržani zaradi-obravnav o bosenskih železnicah.-' , ni„f *. -i t • /O''sestanku je bil izdan komunike:' »Pretresavalo se je temeljito veš politični položaj~hrvaško-slovenskega''naroda in pa iz tega'položaja izvi­ rajoče posledice ter se je"doseglo v vseh4očkah popolno soglasje. — Kon­ statiralo še jéf da stremita obe stranki tako v narodnopolitičnih,.kakor'v 'kulturnih òzlrih' za enakimi'cilji v-duhu programa Stranke "prava in skle- nilo'se je* soglasno ustvariti '.sk'upno 4organizaci j o s1 tem, da-1 se'ustanovi Hrvaško-sloveriski izvršilni odbor.* — Nadalje sé je sklenilo, da^sê skliče na dan 20.'oktobra:tega'letaV ViLjubljanoJskupščina-vsetudržavnih ih'deželnih poslancev; ki-pripada" j o seda j 1 združenim'strankam.r — Vršilo se јеЧете^ ljito posvetovanje o.politični taktiki bližnjega časa v "različnih javnih na­ stopih-in tudiiv tèm pogledu sevje izkazalo popolno soglasje. — Ukrenilo se je vse potrebno, da se stalni-Hrvaško-slovenski izvršilni odbor konsti- tuira v teku prihodnjega-tedna' in prevzame vodstvo poslov.«!44 ' <-' v 'Dririkovič jè konec 1913 o tem sestanku pisal,'da se je na njeni izrazil za čisto avstrijsko p'olitiko nek hrvaški pravaš. šušteršič da se"je izrazil proti vstopu >VLS vi.VU.SP in predlagali ustanovitev paritetnega reprezen­ tativnega konsultàtivnega telesa (5 + 5),* kjer ne bi imela veljati ^majori- zacija, vsi sklepi bi morali biti le soglasni, a neobvezni za Hrvaško-sloveri- ski klub, ki"móratostati avtonomen: Odklonil je možnost, J da bi-sodelovala tudi slovenska liberalna stranka.145' ч - v • '^•/.' . '-.-/i, j ~ t . :'•"' ' »Boljši vpogled'v razpravo opatijske.konference omogočajo zapiski Vje- koslava. Spinčiča.146 Od Slovencev so ha konferenci bili fnavzoči s Kranj­ skega poslanci šušteršič, Povše in Jarc, s Koroškega Brejc, s štajerskega Korošec,tBenkovič in Hohnjec, z.Goriškega pa Fon. Kreka ni bilo. Iz žapis- skovlje videti, da'se* je oglašal v prvi vrsti šušteršič, a tüdi Hohhjec, Povše, Brejc. Na hrvaški "strani' jé prvo besedo imel starčevičanec iz «.banovine Cezar Akačič.^V-uvodnem-referatu je razložil historijat izjav oîhrvatsko- slóvenski enotnosti, pri čemer, je začel z izjavo v Sisku leta 1870; z decem­ brskim sestankom istega leta v Ljubljani, omenil program z dne 20. junija 1894, nato pa vsa zborovanja, kjer je bilo navzoče tudi,zastopstvo Sloven- 1 • i<>! •• i • i 142 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčiča. — Hrvatska rieč, 2. december 1913, št.'902. 143 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčiča. .' . ' . >'' ' ' J '« Slovenec, 20. september 1912, št. 216. ' . i • '« Hrvatska rieč, 2. december 1913, št. 902. ' , ! 146 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčiča. V ' t - I* ZGODOVINSKI ČASOPIS.34 . ^ в О ••;!—2 . ! J i i 4 3 cev,'poseb"nô'së'zbofo"vanje Stranke prava'14^19077 ki^da so'ga pozdravili Krèk,vBehkovic4n Hribar: Akačić se torej'ni omejeval izključno inackleri- kàlrió-pravàske stikè. Zanimivo pa je, 'da*je"iz historijata' izpustil izjavo Katoliške'narodne stranke iz leta 1898 na'-Trsatu: Omenil' je le najnovejšo izjavo-SLS o hrvaško-slovenski enotnosti in! de j al:1'»Nužda za^ vsè nas j eda snió jedho/HrvàtimaJi Slovencima ne'sme biti-: uništena živa silaì Bèz borbe neće-Шл Možda i 7 brzo.•- Uviđa * se' nesnosnošt* dvéh^sistema.^ Govör kneza Schwarzenberga.'Uviđaju mnogi korist ujedinjenja za monarhiju i dina­ sti j u.;-Možda će pospješiti'.ujedinjenje-i> promjeria"na prestolj u. * Moramo biti-pripravni.-Mora segnati i gore, da mi hoćemo jedinstvo naše pod Habs- burgi.V'7-^ Takšen- jè torej- bil' izhodiščni'ëkspoze*rpravasév 'zatrazpravo s'SLS-'Ô'zedinjenju. Vratä'šušteršiču in'njegovim'1 zamislim"so bila odprta na stezajv u ,л *̂1,'- , r t -•• ""и,ш гд _.i •-• un^û , Ј Ј № JÎ'.->II/ - .-S . i, I M i /.^^Na^AkVč^e^^kspoze so odgovarjali nàjprej'^rìje Slovenci.' Zapis' o'Šu- št'eršičevi jzja'vi'je p o m a h j ^ jahja:'»Izjavlja,'dalVLS stoji'na'temei j u^Štfan^^ izgubimo svirškuprii' räd.*'('^.)'j Na'odiuč. ^p^č:'ynä^Wlucujücem 1'mestu; op.-JP) ne smatraju nas za jedrio.!Dvoje.neophodno,potrebno: IrMahifestacija, 2. Ak- cibni program.—'SkùpWVrgarl — Odbor, uprava«. •' '". , * ' • " U - . . ; - • > . • • ' - ' . : • • • . ; • : i J " Ј . . / f T - u y n . ; P - * . . . • ' > . „ . ! • *•• , < • * . • ,-,r,. Očitno je_sustersic4brez omahovanja in podrobnej segarazlaganj a spre- j el cpravaški.. program in"tak"b j 'tudi.. konkretiziral ̂ ôbUkë*",žedin j evänj a. Po- mémbnorjé, da. je.omenil'tudi.poglavitno,težavo za Slovence, da'jih namreč na odločilnem. mestu',i torej tudi"'v^prestoldnaslednikovem^ krogu, ne sma­ trajo, kot del jugoslovanskega-vprašanja. Prav zato, se mu. j e | manifestacij a hrvaškorslovenske-politične enotnosti zdela potrebna na, prvem.mestu. . ;. ^Hohnjec je menilH-;da'se,(bo;tajStyar, lahko poudarila na prihodnjem hrvaško-slovenskem katoliškem shodu., Povše pa je-^omenil možnost, da sé hrvaško-slovensko enotnost! poudarijtudi-vzletu 1913 v smislu skìepov ne- davno ustanovljene »Ûnio,iCatolica«,,kOj bodo katoliški shodi posameznih narodov, Јзај že obstaja predlog škofov^ Carica in Jegliča,-naj bi ta shod-za Hrvate* in Slovence; bil;j3kupen,vslovensko-hrvaški. Povše J e še s predlagal, naj^se sestane zbor vsjeh hrvaških in slovenskih poslancev (tukaj je y okle­ paju pripisanov»i srbskih«,-a to jejnajbrž Spinčićev-dodatek).-, ; .-»r^-.n Kerubih šegvič, starčevičanec in urednik glavnega glasila »Hrvatska«; je sprejel slovenski predlog.o manifestaciji in .menil,-da:je najboljša oblika sestanek vseh "poslancev:. Omenil k je, da. bi', tak* sestanek že moral biti, »al Bošnjaci ne mogu.«*. Strinjal se je* da je za prireditev,, manifestacije, naj preji potrebna.organizacija'in.skupna.uprava.VNipa poprijel:predloga o hrvaško- slovenskem katoliškem, "shodu; Pači pa'j e ta predlog izrabil Drinković,.da bi poudaril, da.na-temeljuikatoliške vere.politično delotni mogoče. »Bosanci,1 Hercegovci: su za uvjet postavili, da, ne bude na katoličkom -temelju. Kod Hrvata.tri su vjere. Hoće bit na čistuu toj stvari.« _.л a- _..,^; ; - "Vsi.-.-/ n Drinković'je tako postavil-vprašanje Srbov in Muslimanov,'a v pravem pravaškem duhu,'izključno le'kot versko vprašanje.'-Na tak način'mü -je odgovoril tudi šušteršič,~-da namreč*tudi VLS nit verska,.katoliška. Povšetov in*, Hohhječev predlog je.'pojasnil^ dà .sta''hotela")samo' reči,-naj bi tudi na katoliških sestankih poudarili misel enotnosti. ; ."*"'." v i •;. " •' ' ~" Stjepanu Zagorcu bi šušteršičevo pojasnilo nemara zadostovalo,"a zde­ lo'se mu je potrebno,*: da. postavi vprašanje verske [usmeritve'tudi v krogu samih pravašev. Omenil je, da'splitsko glasilo »Dan« hoče »katoličku stran­ ku i prava '— al mi nećemo toga.« Izrecno je nato omenil odnos do Srbov: »Valja ih predobiti za ideju hrvatskog državnog prava. Tako i Muslimane.« 44 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 Odgovoril mu je rektor zagrebškega vseučilišča Pazman, frankovec, kise je očitno čutil prizadetega. Najprej se je strinjal z manifestaci j o,',.prav. tako z mislijo, naj bi enotnost poudarili tudi na .katoliškem-shodu, in ; končal; »Nek: se-udovolji željama-Zagorca i razpravlja.«— kake daljše,razprave menda* ni bilo, zapisan je le šušteršičev .odgovor, »da Hrvatom se ̂ ne može zamjeriti; da'hoče i Muslimane i Srbe i-zidove,,i da ih valja priznati. U Kranjskoj«, i;uopće kod Slovenaca, malo drugačije.« Pri Slbvencih^nijbilo verskih razlik: ..*.-•• i "... *-- ,. - . . 1 ' r ;' r:~\'.r. *'l'-p» r: : Konferenca je obravnavala vprašanje,-politične, ftaktike in•• političnih ciljev, ponovno ;se je vračala-na -vprašanje. razmejja_, do* Srbov -in .Musli­ manov. ̂ Temeljne misli-"in stališča so oblikovali hrvaški predstavniki..j—- Zagorac;'je menil; da'-, je,-nujno, da »svi budemo-zaje'dno u-delegacijama i carevinskom vijeću ràdi banovine. Al morali bi kod' toga sudjelovati i Hrvati i Slovenci,-svih.zemalja.« S tem je pozitivno odgovoril nà^ypra- .sanje, "ali' jiaj 'dalmatinski' člani ', Stranke prava sodeluj ej o;'na"'s"eštanku z" daìmatinskinii * liberalci. S' tem, se je', dotaknil" tudi vprašanj â ' tàkùké hrvaško-slo venskega' kluba- ria Dunaju* in ̂ odnosa "do+Dunaja! in' Pešte.^^ "šegvić'je menil,-da 'prepričanje; ,da lahko Hrvasko'-'slovenski' klub 'banovini pomaga, 'nfprävilnb, säj je madžarski pritisk'še hujši" kadar Madžari,yidij o, da se nekdo za,banovino zavzema," bodisi aystrijsk'a"ylada, bodisi avstrijski .HrvatjelinSlovenci/Po^njegoVem mnenju se lahkq^zä1 Hrvaško delujé^samb indirektno'in sicer »činiti vladi' äystri jskoj ^nèprilìke.^Mađari su jaki,J af prof tiv'jačemu jé\teže:« ̂ Poudaril* je 'nujnost enotnosti in tudi pòtretiòVj'da'--bi na Dunaju;»0d meroaavnih krugova' sâznàliJJjen'.su' nas^zrucili.'ï'Mérul Je', da'" odločne j ši bój'v%anovini ni mogočen-dâ bi y^polleta komisàrskega;rê-j žima' ljudstvoklonùo/To' pesimistično'presojo jezavrnilrŽagbrac^On^je protiv riazoru šegviča/da'se^narod'rie može"borit f'bez milosti k r u n e ^ . Ne stojiš dà narod nialakše. Pače'stoji jače ho ikàdi'Htjeb bi-i'protiv najvišim mjestima." On'ne-bi htjeo zakulisne politike'z nikim. Kušalo se'je'šacmemo^ rahdumima. ^Uzalud. Treba' otvoreno s vi Ч--svuda1 boriti'se 'za jedinstvo? I svuda u opoziciji* Protiv svemü što vlada :žeii.*>— Narod je sve òdpófhiji' iz*svih stranaka. Ni oni-koji su bili'uz Mađare neĆeVbrži: U delegacijama najoštrija opozicija" Proti!svemu. Tako i u''carevinskom :vieću7 — To1 je mnienje Bosne, i banovine.' —"Naši ljudi hoće'borbe. Ï" u to'uvući'i druge S t r a n k e . « " '- •-i.-т' - --г ij-; f ~ t - *)•'••!' 't <'—'-[-Мп; f X t> ' •- -•»' -• ' ! v ' n ; " } * „ ^" Zagorac je bil torej zagovornik najostrejše bojevite taktike; usmerjene tudi proti »mjerodavnim'krugovima«; proti vlàdi u r proti Madžaronrirnza sodelovanje v tem boju tudi z'drugimi strankami,'" pač .s koalicijo. Pred­ stavnik šibenskih radikalnih pravašev/Drinković^paite misli o neposrednem in ostrem'boju ni*.poprijel: >On"»misli-da~'smo-zašli. Osim banovinetima idrugih Hrvata, i Slovenaca^S ovimrtreba neka'pitanja riješiti:«,^-»Nas Hrvata'politika ne.smijelbiti pokrajinska nego svenarodna. Svak-Slovenac' radeć za slovenstvo, mora znati da radi iTzafHrvate; Ako smo posve"slbžni na temelju bratstva »Hrvata i Slovenaca i-na'temelju- stranke* prava — mi možemo- Avstro-Ugarskoj • imponirati.« še : enkrat t j e, postavil vprašanje,- ali Slovenci sprejema j o, program Stranke prava in-to, brez "ozira na veroizpoved; vprašal pa je tudi,>ali;bodo Slovenci stopili'.v Upravo stranke.,— Drinković je torej zavračal Zagorčevo zahtevo po naj ostrejšem boju < proti vsem, kot zahtevo,- ki da~izhaja-iž;razmer in interesov le'ene same hrvaške dežele, ne pa-lvseh skupaj.f.Glederna;njegovo poznejše; nasprotovanje,' je pomembno, da: je Drinković'natte j-konferenci načelno, sprejel šlovenskorhrvaškojpra- vaško zbliževanje.-Zelo razločno v pa je. zavračal ìklerikalizem kot»temelj temu zbliževanju.... . А;-ч. 'j- i- - • ^ . • , u-f : , : •? 'mo;-! i .•/•!'» '•«I II ZGODOVINSKI ČASOPIS"34 • M980 ЛЛ—21ТЈi ; .1 4 5 ' ,- . Poitakšnem uvodnem razpravljanju; je hrvaška: stran .postavila slovenj ski svoja štiri ̂ pripravljena. vprašanj a:i-. \ i.,— и.:'л:^'..»'-• .i~' -ГЈ. . j " -"• Na prvd-je šušteršič kratko ponovil: »Slovencihoće.«*Na drugo jeTznova1 pojasnil-ß»SLS nije 'konfesionalna irïegoapolitička'.-Г Slovenci priznaj u>; da' Hrvatï-'morajù'racunàti sa Srbim 'i' Musulmani-* Slovenci rïoçe' dâ*ise rešpek-' tira njihova vjerska načela i hoće da se na tom temelju organiziraju.-To puštaj u-i drugim..'.«'»Hrvatska stranka-prava imà^òtvorena Virata za* sve katolike, pravoslavne;- musulmane itd.•i^sVakavjera-ima.pravo svoju-vjëru štititi? Dakle prima j u; se t obe \ točke. ž%~L Na • tret j e ».vprašanj е^ j e,, šušteršič menila dai »vàlja>biti .'kodi toga jakoioprèzni. — iUstanoviti iz vršu j ÙCÌT odbor Hrvata u Slovenaca/ šest. do. osam' članova. Osobe, avtoritativne. î/Га j odbor: imao'bi: razpravljati s va. pitan jau^—.Bez. majorizacije. Ta j . odbor, nesmie ko­ mandirati,.: nego liepimi.načinom postupati.JO»tome bi imali» odlučiti odlu- čujućitkrugovirStrankeipravaà>Ljudske^stranke.i izabrati;ù;tujsvrhu.mu- ževe.t. Po i pet! članova Hrvata,1 po. pet .člaiiovai Slovenaca.«.^- Takšen je bil šušteršičev i, predlog, i Nel vštop Slovencev jv.. upravo Stranke ,prava, pact pa ustariovitevfl novega . organa^ hfvaskórslovénskegà izvršilnega odbora, ki .bi bil vodilno; telo;le po svoji avtoriteti,1.nè'ìpaipo, položaju.,— Končno je šu- šteršičt odgovoril še na-četrto, vprašanje,? dai SLS ne bi .pristala na to, da bi- v Stranko!pravaivstopilUtudi.liberalni-Slovenci, l'y^n .i-1..., , ;..Л . * 1 ^Pre'dstaVriik'-istrsk'ih'Hryàtoj MatkojLàgirîj a je ̂ opredelil svoje mnenje o -dveh*- vprašanj in)-"- ki ̂ sta* bili^bistveni^tudifža' slovenske klerikalce* Odnos do "dinastije; in pa razmerje med' zgodovmskim-innarodnim1 načelom. Glede prvega je'kratko'dejait'l-Kao^olitički'ljudiruz dinastiju:«' Tò je vsekakor bilovsprëjeml j ivo' zä 'slovenske' predstavnike';1 med hrvaškimi pravaši pa mu tudi ; nihče ni ügö varj ali — Glede" drugega~vp'rašan j a* j e • Lagin j a ' dej al : »Tu je'-histofički i narodni- temelj ̂ Historijsko1 pravo'ne zasiže^sve. Slovence ni svu"ìst'ru! Hoće li -biti*'zatû%ovenski narod? ^Razroč'nost" je velika'u tom,! därpravi*pfavaš iz lbânovinënesmie ü Budimpeštu, a mTidemou Beč, prem mislimo đa^smo pfayaši.c Morali1 bi- oboji:'jè^rîako postupati.« — Laginja je v smislu'tradicionalnega stališča ištrskihiHrvatov opozarjal, da je hrvaško državnòfpravo"'potrebno gledevna*Tstrd inJnk slovenske dežele dopolnjevati z nacionalnim'prihòip'om.^ÒbeneTn-je opozarjal na' potrebnost enakega raz- merja róìò "obeh centrov'dualistične"monarhijeV;ne. oziraje se na pravaška načelaV Tudi to j e-'bUpJSâ slovenske5klerikalne predstavnike -sprejemljivo.^ Končno jé La^ihjà'sDrego^ »Stranka1 prava"11 ne j nia Diti1 katolička, negò étranka'Jprava,31 bez'obzira na yjerüVNasä slava hrvatska:jje;i'katolička?'Ali"bila bi velika'-pogrješka stati ha katoličko stanovište. Nemojmo pustiti'š/vida1 pravoslavne i'ni,Musul­ mane. Srbom su'koristili njihovi fóndi;' MusülmanomTnJihóvt Vakuf.'OrgaS niziräni su. Täko moramo ̂ biti/i,katolici organizirani.« Tu'dr to ' stališče je za slovenske klerikalce'gotdvobilo docela sprejemljivo. t r i- r^ : '- u"* i 1"''' ' , , p f ; ^ i ' • ' ' * t i • • f * Г ' ~ '• " > ' " ' " ".' , Vprašanj e'Jzedirij èri j a VLS in SP^je na ta^riačin,bilo rešeno. Določen je biLsestanek slovenskih, in Hrvaških poslancev, za "dan 20.". oktobra *v" Ljub- ijahi.t;sprejet jé bil tudi predlog o hrvaško-siovenskem,informacijskem biltenu; človeka zanj bi rpbiskäl" šušteršič. j—Dririkovič je копесД913 pri­ pomni j al/da'ni bil' navdušen za sestanek 20. oktobra irida je dejal Zagorcu, da" ga" tjâ~në bo. '—'rTak Drinkdvicev »opravičevalrii« spomin. dokazuje/ da m sestanku'samem žedinjenju,'z VLS rii ugovarjal, ampak se je zadovoljil ž\'ža'sebnimr negodovanj eni ob sprejetih sklepih*. To.~jé*"znairierije, da' se je čutil zelo'"osamljenega in da je želja pravašev po zvëzi'z VLS bila močna in enodušna. — Podobno osamljena sta bila Drinkovič in Krstelj tudi 46 ' J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 v-krogu dalmatinske Stranke prava. Po vrnitvi iz Opatije, piše Drinković, ga je Krstelj grajal, zakaj da je na tak sestanek pristal. Toda seja uprave dalmatinske Stranke prava je imenovala Drinkovića oz. Krstelj a v Hrva- ško-slovenski izvršilni odbor. Nista se upirala: »Primili smo jer smo slutili o.čemu se,radi.« To bi se reklo, da bi preprečila, čemur sta skrivno naspro­ tovala^47/ , _ , . • . ' * ] •> i • ," tîV«Drugi-dan slovensko-hrvaške konference v Opatiji je bil posvečen.raz­ meram v banovini,.-V: Dalmaciji in taktiki v delegacijah. - •<%•»> •• •'.'-"Razpravljanje o razmerah v banovini se je sprevrglo v polemiko o tak;- tikiiHrvaško-slovenskega- kluba na Dunaju, šegvić je omenil zahteve ine-; katerih,^'-naj bi- klub obstruiral in izrazil mnenje, da bi Sturgkhovmr; be­ sedam" morala, slediti .dejanja. Pazman je preciziral, da uprava stranke, prava, ni kaj očitala Hrvaško-slovenskemu klubu, nasprotno, izrazila mu je popolno hvaležnost. Klub naj napravi, kar more. Drinković je dejal,.da-tudi on né .ve,' kaj naj bi klub delal. Toda. delati mora. Sicer pa je klub žespo- ročil,da.bo sprejel najstrožje ukrepein naj torej.ravha po svojem sklepu. Bodisirv delegacijah, bodisi* v parlamentu/ali pa v'obeh. Ob tem Drinkovi- ćevemi pozivu k radikalizaciji taktike je izrazil pomisleke Akačič: »Misli da moramo'biti jako oprezni. Da; semesmjemo zamjerati dinastiji ni monarh hiji.« Nato je dejal, naj bi pritisnili'samo proti Madžarom in primerjal-je madžarsko in avstrijsko politiko. Avstriji v.prid^je navedel dejstvo, da je »oslobodila Dalmaciju od pandža talijanskih«, čeprav tudi v Istri niso spo­ štovali hrvaških!pravic, po njegovem vendarle "velja:"»Avstrija'nije nikad činila ü hrvatskim zemljama .što. čini Ugarska' u Hrvatskoj. Avstrija je ma" nje*pogibeljna" ham nego" li .Ugarska!*«". (Na, tem m'eštu'je Spinčić začutil potrebo; da'̂ v zapiskih pripiše sVojò'"pripombo," ki pa je verjetno tèdaj»ni glasno povedal:'»Avstrija radi drugačije nego Ugarska"na naš zator.«)*Aka- čić je nadalje ocenjeval,''da je sporazum"" prayašev s koalicijo izzval komi^ sàriat in da.bodó Madžari storili '."vse," da uveljavijo sVój e stališče pri financ- hi~n*agodbi."Sodil je,.dà bi!»trebala-Hrvatom sloboda.da se narod osvjesti i osjeća«. Dodal je značilno" *mlse"-/ki jo bomo* srečali kot osrednjo'.tudi v, t. im. trialističnem memorandumu prihodnje, letò: »Mi smo* možda-po- slieđnja generacija koja želi u okviru ove .monarhije ostvariti svojé težnje.« ,~Š šušteršič, ki''je.dotedanja ^izvajan j a hrvaških govornikov^ dobro "razu­ mel kot bolj ali manj: odkrit Tpritisk nànj kot na predsednika Hrvaškb-slo'-! venskega kluba, je najprej izjavil, da konkretnih predlogov nima, nato,"p*ä je'izkoristil,'Akačićevo svarilo" pred radikalizmom, ki" bi-mogel povzročiti zamero pri^dinastiji in "monarhi ji: .»Posve-se slaže sa svim, sài Akačićem.« V, nadaljevanju "je .vendarlèTpódrobneje razložil svoje" poglede in" iz'njih je bilo videti, da je. nagnjen.kTprevidni, dinastiji ne nasprotujoči taktiki. Opo­ zoril-je, da v, delegacij ah" nä.a*vstrijski strani" nastopaj o samo trije jugoslo­ vanski predstavniki,(šušteršič, čingrija, Spinčić) in da trije" delegacij ne morejo razgnati. »A kad bi se i kušalo, to" bf bila silna taktička pogreška. Car drži to svojim; Osobito bilo bi zlo, kad bi (se).proti vojni (reformi) glasovalo. Ne ostaje drugo nego udarati protiv Berchtoldu (!) . . . Proti pro­ računu izvjesnih ministarstava bi glasovali.« — šušteršič tudi ni' želel pre^ loma z Ogrsko: »I obzirom na Ugarsku treba da budemo obzirni'« Njegov splošni'nasvet se je glasil: »Moramo se pokazati državnički.« ^ 'Glede tak­ tike v državnem zboru je menil, da bo klub v težkem položa*ju,*če se do1 začetka parlamentarnega zasedanja komisariat na Hrvaškem ne odpravi! Omenil-"'je, da je bilo-veliko zakulisnega dela, da so'se »i mnogi faktori -M? Hrvatska rieč, 2Î'*deëèmber 1913,'št. 902. • *•*• " . 'Л-'-O l . u ' r . ; ' • ni ' t ZGODOVINSKI ČASOPIS 34'.- 1980 - 1—2 . •" - I " ' 4 7 zauzeli«•inida*»u'..veïikd začudenje iTovih'kòmisarijàtljós .traje«.' -7- ZaVvse te zakulisne: akcij e široka masa ne .ve in najdejo še. ljudje,, ki ito. izkorišča j o za sebe.'Obstrùkcija- je pač na j ostrejša opozicija, in kot takšna .imponira.; Préd odhodom* ha parlamentarne-počitnice j ešuštef sic.Sturgkhu.sicer.de:; jal, da bo klub obstruiral, toda on vendarle meni: »Ludorijajje obstruirati ü [austri j skom" parlamentu, kó j i ni j e kriv odnosa j a" u .Hrvatsko j ;. ali na masu bi dobro''djelovalo. .'Drugo," "ne može se' o" Hrvatsko j ogovoriti nego UiBeču. Pokazati, dà'nije .istina što Čuvaj veli.":.« Svoja razglabljanja je.šušteršič sklenil z-iž j avo; dàibô končni sklep, sprejel.klub. sam, da sklepal še ni,-, da je samo na'.znänje.vzel'njegovo.izjavo,,ki 'jo-je'dal Stürgkhu:.;,.>,,*„_ .,.* . .., «j t :Na'to k'opofturiistićni taktiki usmef j e*hb razglabljanj e "sta .reagirala le obä hrvaška "predstavnika,- ki.sta*že prejšnji dan' svetovala zaostritev boja.' Drinkovič: "»Obstrukcijä jè~sarho" kònsekvenòija- svega, dosadan j ega djelö- vànja'-klubâ':"'.T"Klub',ije' s'am;sèbi dužanMa-najstrože započne.« In pa Za­ gorac: »Misli-da^nijetnohšensobstrukcija.^Trebasve rušiti,' svi smo jedno, da se sve upozori.« '^.Mnenjà-so bila"1 različna, kakega sklepa rii bilö. • ' Končno jé ;konferehóà'razpravi j àlao-vprašanj Ui ali haj se, dalmatinski pravaši udeleže'sestanka, ki ga'.sklicujejo'liberalci (Bianchini). Soglasno jé bilo", sprejeto* stališče," datjê' to taktična poteza, liberalcev 'irida je treba od­ govoriti; da gre za'vsehrvaškotin ne'le za* dalmatinsko vprašanje in da se naj torej'z vabilom obrnejo'na glavno*upravo skupne Stranke prava. Tudi Drinkovič'-Je's'tem"stališčem zadovoljen'.!.~c"'- . '--. ' " Razprava jet dovolj'zgovorna1'« sama*:po sebi. Ne potrjuje vtisa, da bi hrvaški "pravaši bili p'od* neko ̂ posebno4 šuštefšičevo sugestijo, dà se morajo zaradi nekihC'višjih* interesov ' zediniti s> slovenskimi klerikalci. Slovenski klerikalci niso zahtevali, da bi.klerikalizem moral biti podlaga zedinjenja in so vprašanje'odnosa pravašev dò''Srbov in'Muslimànov prepuščali njim na voljo," seveda tako," kot so to vprašanje postavljali pravaši sami, namreč v okviru hrvaškega državnega prava'nr kot'vprašanj e razlike v religij i.'To se,ujema s: trditvijo Korošca':"» Ob r posvetovanj ih radi tega ljubljanskega shoda se je vnél med"1 Hrvati prepir'* ali'.naj se opusti v resoluciji ime Srbi ali ne. Vidite, da ga: ni. Mismò.bili tihi opazovalci.«148 Glede splošnega zna- čaja''skupne'politične akcije pa je zaradi'bistvenih, razlik v pogledih med hrvaškimi, pravaši,-méd frankovci in starčevičanci; pä tudi med starčevi- čanci samimi" (Zagorac, Drinković'ria eni.strani,"Akačić, Lagihja na drugi) bilo očitno^ da ."kakega radikalizma' od nje ni mogoče .pričakovati." Res pa so stališča šušteršiča in drugih''slovenskih'govornikov (Korošec je molčal, Krek ni bil navzoč) okrepila*pozicijo, tistih, ki so; hrvaško vprašanje hoteli reševati brez zaostrovanj a. razmer ja; z .dinastijo. Ó vprašanju okvira na"tej konferenci sploh še ni bilo govora, tako samoumeven je ta i okvir bil.'>-r; šen ---*'Poglavitni pomen hrTOSko-slovériskè'|koriferëricé|y Opatiji je slovensko klerikalno' glasilo' poudarilo ž 'naslovom uvodnika z dne 21. septembra* 1912: »Združeni hrvatsko-sloveriški narod«! V članku je'bilo.rečeno:' »idejä^ki iè je oživotvorila rtë~dnirv Opatiji, je naravnost' zgodovinskega' pomërià'.f Slo- venci in Hrvatje nočemo več biti dva naroda, temveč samo eden edinstven narod v duhu' programa blagopokojnega Ante Starčevića in drugih' naših narodnih veljakov:' En,narod živi od benečanske planjave do romunske (Vojvodina!) meje an-od Drave in Mure doli do-turške meje, do Albanije. To je rešilna ideja,' ki se je mnogokrat poudarjala od najrazsvetljenejšfh mož našega naroda, ki se pa žali Bog doslej ni nikđar oživotvorila1. .Opatij­ ski dnevi pa so dali tej ideji realno življenje... ustanovivši stalen Hrvaško- 148 S.Kranjec, Koroščevo predavanje . . ., 221. Л- 48' J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911-1913 slovenski izvršilni odbor, ki naj vodi odslej edinstvene politične "posle hrvaško-slovenskega naroda.« Kako si je slovensko klerikalno glasilo-za­ mišljalo značaj te skupne politike, je tudi povsem jasno povedalo: »To se pravi: odslej se bo delala skupna hrvaško-slovenska realna*politika v okviru, habsburške monarhije.« ' "' .' ' \'^ • Ni v Skladu z običajnim pogledom na šušteršiča,,ko beremo, da svetuje »udariti protiv Berchtolda«, t. j . proti zunanji politiki Avstro-Ogrske. Krna; lu se je pokazalo, kaj je nameraval. Na sestanku delegacije!је;31., septem­ bra kot predsednik vojaškega odseka avstrijske delegacije izjavil, da pri-, pombo zunanjega ministra Berchtolda, da bodo velesile posredovalec danbi se konflikt na Balkanu preprečil, tolmači tako, da bodo ivelesile odločneje nastopale pri turški vladi.149 Le maloza tem je šušteršič izjavil poročevalcu »Neue Freie Presse«, da presoja položaj glede mirnega.ravoja na Balkanu, skeptično in da sodi, »da gre zdaj za veliko likvidacijo-(Turčije) na-Bal­ kanu«.150 Začetek,balkanske vojne je šušteršič v delegacijah komentiral;kpt naravni'razvoj, nasproti kateremu ostaja umetnost. diplomacij e brez moch Opozarjal je,-da ne bo mogoče ohraniti teritorialnega statusa-,quo.» »že da­ nes moramo računati,'da se v balkanski politiki prilagodimo živim strem­ ljenjem balkanskih-držav,« je poudarjal, a hkrati ponovil svoj caeterum censeo: »Vkolikor soglašajo s koristmi monarhije. Koristi monarhije se mo­ rajo v vseh okoliščinah čuvati. Monarhiji .•.: mora biti pred vsem na tem? da igra vlogo, ko se bo reševalo jugoslovansko vprašanje, t in• sicerxmora imeti v prvi vrsti-moralno avtoriteto:« Tu je.pristavil-svoj.drugi caeterum censeo: »S kakšno moralno avtoriteto pa more « monarhi j anastopati -, privre - šitvi jugoslovanskega vprašanja, če se oziramo; na> to, kako postopa z Jur goslovani?«151 • . . ' '•• r. - . •,7p,;iî:-.. " tr iS- • jt'^1 Ne oziraje se na bližajoče se dogodke na Balkanu.sta.HSP in VLS;na-, daljevali priprave za združitev. Ena in druga stran je imenovala svoje člane v bodoči skupni izvršilni odbor. Za- HSP so biliv določeni :>,Mile Starčevič, Cezar Akačić, Vjekoslav Spinčič, Srečko Perišič (namestnik Nikola. Precca), Mate Drinković (namestnik Ivo Krstelj). Za VLS-so bili imenovani: : šu­ šteršič, Korošec, Brejc, Fon in končno se je za vstop-odločil'tudi Krek.-, 7. oktobra je bilo objavljeno, da se hrvaško-siovenski izvršilni odbor- se^ stane 9. oktobra na Dunaju.152 Med tem dnem in pa dnem sestanka leži za-: četek prve balkanske vojne 8. oktobra. Začetek vojne na Balkanu.je vplival na vse člane izvršnega odbora, na nekatere med njimi tako, : dar sozzaceli dvomiti o smotrnosti povezovanja s Slovenci v Avstriji zdaj, ko se je odpi­ rala perspektiva reševanja hrvaškega 'vprašanja ob krepitvi balkanskih držav, zlasti Srbije. Vprašanje razmerja pravašev do Srbov v habsburških deželah je stopilo v ospredje. -'•*';!.•' . , ! ••• že 9. oktobra je »Slovenec« sporočil novico o poglavitnem*sklepu du­ najskega sestanka: »Sklenilo se je ustanoviti novo stranko rpod.imenom Hrvatsko-slovenska stranka prava. Načelnika združene stranke sta dr. Mile Starčevič in dr. Ivan šušteršič.« »Hrvaška korespondenca« je podajala • • * ! * : " .' T • .* , V " ' Slovenec, 2. oktober 1912, št. 226. — Avstroameriški specialist za habsburško monarhijo v času nacionalnih gibanj Robert A. Kann piše, da Berchtolda ni mogoče šteti kar med osebe prestolonasledni- kovega zaupanja, bila sta pa v tesnem stiku in ga je prestolonaslednik usmerjal. Franc Ferdinand se je v zunanji politiki ravnal strogo po dinastičnem vidiku in se je na vsak način" hotel izogniti" spopadu s carsko Rusijo, ker bi to po njegovih predvidevanjih pripeljalo do revolucije v obeh imperijih.* V skla­ du s tem je odklanjal napadalno politiko »vojaške stranke«, ki je hotela »veliko.čiščenje« na,Balkanu. Berchtold se v izjavah bolj nagiba k nazorom prestolonaslednika, v politiki pav je na •' strani starega cesarja, ki pa je v času tik pred vojno »neprozorna«. Po smrti prestolonaslednika se Berchtold nagne na stran »vojaške stranke«. — Robert A. Kann, Erzherzog Franz Ferdinand und Graf Berchtold als Aus- senmister, 1912—1914; v: Staatsarchiv 22 (Wien 1970), 1—16.- t i ' ' ' r ' I ; - •» Slovenec, 3. oktober 1912, št. 227. •si Slovenec, 10. oktober 1912, št. 233. — is2 Slovenec, 7. oktober 1912. v • . . o ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 M — 2 i . i 49 uradni komunike: »Sklenilo se je, da 20. oktobra zborujejo v Ljubljani.vsi1 državni in, deželni poslanci obeh združenih strank. Pred tem shodom zbo­ rujeta vodstvi hrvaške stranke prava in VLS-v Ljubljani, na katerih zborih se ratificirajo (!) v Opatiji in na Dunaju sklenjeni sklepi.»— Ko se je raz­ motri val politični položaj, se je soglasno zavzelo'stališče, da monarhija svo­ jih dolžnosti nasproti Hrvatom. in Slovencem, ki.se svojega pomena za velemoč monarhije glede na Adrijojn Balkan zavedajo, ni izpolnjevala in da je tozadevno potrebna temelj ita'sprememba. «,-V »Slovenec« je poročal iz Zagreba, da je novica, o ustanovitvi, hrvaško-slovenske stranke prava »zbudilo, v.pravaških krogih silno navdušenje in jè predmet vsem razgo- vorom«. Policijska oblast je zaplenila vse pravaške liste,»ki so. priobčili, no­ vico o strankarskem združenju. * : . , .' .*•- . -'—• Iz gradiva v zvezi s hfvaško-slovensko"manifestacijo'v Ljubljani 20. ok­ tobra 1912 izhaja," da je v Ljubljani razglašena resolucija bila skupno se­ stavljena, že ha dunajskem sestanku, zborovanje pravaške in Slovenske ljudske i stranke v Ljubljani pa naj bi-j o, ratificiralo. Resolucija, ki jo je formuliral, skupni hrvaško-slovenski'izvršilni-'odbor 9. oktobra na Dunaju, se je glasila:. »Iz j a vi j amo, dà tvorimo Hrvati in Slovenci eno narodno ce- loto. Vsled .tega'« hočemo .pristaši^ Stranke prava in Vseslovenske ljudske stranke, skupno "delovati v duhu in pravcu programa Stranke prava za je­ dinstvo, pravice in Svobodni razvoj hrvatskö-slovenskega naroda v okviru habsburške monarhije."'V švesti smo'si,-da so hrvatsko-slovenske dežele od­ ločilnega-'pomena za. pozicij o monarhije kot velevlasti in kot se zavedamo svojih dolžnosti napram monarhiji,, tako odločno"'zahtevamo in pričaku­ jemo, da se zavetudi monarhija svojih dolžnosti'napram našemu narodu.«153 Besedila "ni sestavila le ena stran, ki bi" jo vsilila drugi. Sam Drinkovič je označil skupni nastanek 19. oktobra v Ljubljani po Spinčičevem zapisu: »Resolucija u Beču' bila jè prihvaćena kaó 'substrat razprava.« Značilno je. tudi, kar je pozneje (9*. oz. 10/ novembra 1913) v zaupnem referatu povedal Mile Starce vie, ko^ je ob sporu z Drinko vičem in Krstëljem obnavljal hi- storiat hrvaško-slovenskega pravaškega zedinjenja: »U- Beču bio je i Star- čevič; — stvorena resolucija... već u Beču poslije sjednice, počeo je (Drin­ kovič) govoriti proti-sastanku u Ljubljani,- i proti radu sa Slovencima.«154 Gotovo ni nepomembno, da se Mie" Starcević tudi zdaj, ko je nastal razpor celo v krogu'nefränkovskih'pravašev, ni izmikal odgovornosti za^ sestanek na Dunaju in se tudi ni distanciral od tamkaj sprejete resolucije. Pač pa je postavil v neugodno luč Drinkoviča s tem, ko mu je očital, da je začel kazati nasprotovanje proti sklepu ò ' hrvaško-slovenskem sestanku v Ljub- ljani in sploh protr sodelovanj u s Slovenci šele po seji; to se pravi, da na seji sami'temu ni ugovarjal.' " ' - Vsekakor so se v zvezi z na Dunaju sprejeto in v Ljubljani razglašeno resolucijo pojavila nasprotna mnenja. Mirjana Gross jih povzema: »Fran- ko-klerikalci i slovenski klerikalci željeli su istaknuti dužnost Hrvata i Slo- venaca prema monarhiji i bezuvjetnost rješenja nacionalnog pitanja u nje- nom okviru. To je u času izbijanja balkanskog rata značilo izjaviti sprem­ nost da se bezuvjetno podupre službena politika monarhije protiv balkan­ skih saveznika, bez obzira na stanje u jugoslavenskim zemljama monarhije.« Pod črto dodaja: »Prema interpretaciji dr. Mate Drinkoviča, Krek, šušteršič i Korošec insistirali su na predhodnim dogovorima, da .okvir" uđe u reso- luciju konstituiraj uče sjednice i da se ne naglasi solidarnost sa Srbijom. 1 5 3 Slovenec, 21. oktober 1912, št. 242. 154 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčića. 50 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 (Obračun). Nasuprot tome Persie se sječa da je šušteršič prihvaćao pra­ vaški program od godine 1894 u frankovačkom duhu ,sa okvirom', dok ga je Krek primio u originalnom starčevićanskom duhu ,i bez okvira'..Ne znam je-li i sam Persie bio u to tako siguran jer je dio tog teksta svojih memoara precrtao.''Arhiv Persie, sveska 26 b.«155 - •>-••.,. •-,••• : Ob tej interpretaciji je treba še enkrat opozoriti na skupni izvor reso­ lucije. Kako pa je z »bezuvjetnim podupiranjem službene politike monar­ hije protiv balkanskih saveznika« v tem času bilo pri slovenskih klerikalcih, je dovolj dobro znano.156 Dejstvo je, da je šušteršič moral 7. decembra 1912 izsiliti drugačen ton pisanja slovenskega klerikalnega časopisja z' objavo svojega znanega uvodnika v »Slovencu« »O položaju«.157 " »Druga, starčevićanska, struja na čelu sa Milom Starčevićem i don Ivom Prodanom,« nadaljuje Mirjana Gross, »koja je imala većinu u vrhovnoj upravi ujedinjene stranke prava, željela je takvu izjavu koja bi prešutjela pitanje rješenja nacionalnog problema u »okviru« monarhije, a istakla bi pritisak protivnarodnih sustava, posebno u banskoj Hrvatskoj, i izrazila simpatije za »potlačene« narode, to jest balkanske saveznike. Treća struja, koju-je zastupao šibenski pravaš dr. Mate Drinković, član vrhovne uprave stranke prava, htjela je naglasiti solidarnost sa Srbijom, Crnom "gorom i Bugarskom i otpor politici vladajućih faktora u jugoslovenskim zemljama monarhije: Dr. šušteršič je'Odlučno odbio želju starčevićanaca. da prefor­ muliraju resolucij u koju su predložili slovenski klerikalci za konstituirajući sastanak hrvatsko-slovenskog eksekutivnog, odbora zajedničke organiza­ cije.«- Tudi tukaj;• je,treba še enkrat opozoriti, da pri tej,resoluciji ne gre za kak poseben predlog slovenskih klerikalcev, pač pa:za skupno besedilo in sklep hrvaško-slovenskega izvršnega4odbora z dne 9. oktobra. 1912 na Dunaju. , '.." • •'• l : . ' ' . t . • V smislu dunajskih sklepov, so 19. oktobra hrvaški pravaši prišli v Ljub­ ljano. Gotovo so z zadoščenjem^ prebrali pozdravni, uvodnik »Slovenca« tudi tisti starčevićanci, ki so terjali radikalnejšo politiko. »Dualizem je.ne- stvor, ki nas najbolj tlači..." Politična združitev s Hrvati pà nam da svo- bode, oddih, široko polje za našo delavnost, nani olajša severno mejo ger- manskega pritiska,-nam odpre pot do večje bodočnosti...« »Nova politična tvorba, ki se jutri udejstvi, nima korifesionalnega značaja, marveč ima zgolj političen cilj...« Uvodnik ni omenjal ne.monartiijene njenega okvi­ ra, na spremenjene razmere pa je reagiral z besedami: »V Evropi se pri­ pravljajo važne politične izpremembe. Najbolj bodo tangirale jug, našo državo, Balkan, h kateremu tvorimo vrata Slovenci in Hrvati.. To daje na­ šemu sestanku izredno važnost. Prepričani, da vsi do zadnjega to umevamo in da se jutri polože temelji za novo epoho v zgodovini avstrijskih Jugo­ slovanov, pozdravljamo sestanek.. .«158 135 M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga .i., 45—46. V . > ч i56. F. Erjavec, Zgodovina . . . — Dušan Biber, Jugoslovanska ideja in slovensko narodno vprašanje v-slovenski publicistiki med balkanskimi vojnami. V: Istorila XX. veka 1,: Beograd 1959, 327—357. — Krščansko-socialna »Reichspost« je 28. novembra 1912 napadla balkanskim zaveznikom prijazno pisanje »Slovenca«. Ta je odločno odvrnil: »Ta poduk, ki precej diši po denunciaciji, je popolnoma nepotre­ ben . . .« Povedal je tudi svoje splošno mnenje o krščanskosocialnem glasilu: »Reichspost naj blagohotno vzame na znanje, da tudi katoliškim Jugoslovanom ni poklicana svetovati politične smeri. Reichspost bi bila svoje čase, ko je bila krščansko socialna stranka nekaj drugega, kar je danes, mogoče usposob­ ljena postati centralno avstrijsko katoliško glasilo, danes pa, ko je prevzela vodilno mesto v nemškem nacionalizmu, ki je poganski in ne krščanski, pa naj nas kar pri miru plsti. Zlasti se nam smešno zdi, če ti gospodje poudarjajo, da'pravoslavje in katoličanstvo ne gre skupaj. Kako pa gre v Nemčiji kato­ ličanstvo in protestanstvo skupaj?« — Slovenec 29. november 1912, št. 275. . , 157 15. novembra 1912 si je Jeglič zabeležil: »Dr. Šušteršič in mi vsi se radujemo zmag svetega Kri­ ža. Naši tudi zahtevajo za Srbe pristanišče ob Adriji. Gotovo iz razloga, da ostanemo simpatični Jugo­ slovanom-. . .« šuštersičevo intervencijo proti temu stališču pa je zabeležil 10. decembra: »Položaj poli­ tični je še izredno napet, skoraj gotovo bo vojska. Naš »Slovenec« je preveč pisal v prilog Srbije proti avstrijski diplomaciji, kar so nam zgoraj jako zamerili; zato je minule sobote deželni glavar Šušteršič napisal vanj jako lep članek o »položaju«, ki naj vse prepriča, da smo Slovenci zares lojalni. . •.« «• Slovenec, 19. oktober 1912, št. 241. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34.'. 1980 • 1—2" . Л 5% Tega "dne se je najprej sestala vrhovna uprava Stranke'prava pod predsedstvom Mileta Starčevića na zaupno-zasedanje,, nato pa: se; je sestal še plenum vseh poslancev Stranke prava.in"sicer 17 iz ražpuščenega hrva-' škega sabora v.Zagrebu, 7 iz Dalmacije, 6 iz Bosne.in Hercegovine in 3 iz Istre. Sarajevski »Hrvatski dnevnik« je v svojem'poročilu'omenil, da sta plenumu Stranke prava bili predloženi dve-resoluciji: »Resolucija, što-ju je izradio izvršuj ući' odbor Stranke prava i Sveslovenske^ pučke .stranke u Beču, i resolucija što'ju je stvorila Vrhovna uprava Strankejprava u.svom, ljubljanskom zasjedanju.« O dunajski resoluciji se je razvila zelo živahna debata. »Neki zastupnici, naročito oni iz Dalmacije, nisu bili zadovoljni sa stilizacijom; tražili su, da bude resolucija obzirom na prilike u Hrvatskoj, i ha događaje na Balkanu odrešiti j a, radikalnija. Iako je. bilo njihovo sta­ novište sasvim shvatljivo i u neku ruku opravdano, većina je plenuma ipak prihvatila resolucij u nepromijenjenu, a to ponajviše s razloga,, što je ista resolucija'već bila prihvaćena u plenumu slovenskih narodnih zastupnika.«' Poleg dunajske skupne je bila spre j eta. še resolucija Vrhovne uprave Strans­ ke prava in sicer soglasno. Bilä je'objavljena kot komunike Vrhovne upra<-' ve Stranke prava, pove »Hrvatski dnevnik«. Plenum SP. j e tako našel, kom­ promisno rešitev v'tem, da je potrdil, skupnoJhrvaško-slovensko resolucijo z Dunaja, obenem pa. v obliki komunikeja svoje stranke izdal še drugo resolucijo,' ki je izražala njihove "poglede, revidirane spričo razvoja sploš­ nega položaja^ a tudi spričo notranjih razmer v stranki. »Slovenec« je tudi to drugo pravaško resolucijo takoj'brez pomisleka objavil v celoti.159 • Zelo pomemben vpogled v'razprave med pravaši v Ljubljani omogočajo Spinčičevi zapiski. Ne da bi povedal, ali gre za tajno sejo uprave ali že zâ plenum, je zapisal'pod datumom'19.'oktober 1912: »Banjavčić. — Zagorac, izvješćuje: Sastanak Opatija. Sjednica u-Beču. Resolucija. Međutim do­ gađaji na Balkanu, kóji mogü'utjecäti-na> naš položaj. Rečbi da razni fakr tori — hoće'i" dal je'vladati sa komesari... da sami Njemci i česi (Chlu- metzky, Schwarzênberg) prigovaraju postupku'vlada s nami. Njemačka sama napušta našu monarhiju: Sad neimamo' se' siliti monarhiji. Nek nas ona traži. Resolucija' u Beču stvarno ne odgovara za današnje prilike. Resolucija stvorena od vrhovne uprave u Ljubljani. S njom išli Akačić, Sunarić, Prebeg kod šušteršića: On ne pristaje uz ovu resolucij u: jer hoće okvir,.on neće zahtjèvaod kralja; onmeće dà se reče da se hoče i inovjerce, ne — katolike.« V1 pojasnilo je še dodäl Akačić, eden izmed interventov: »šušteršič je rekao, da je fizički nemoguće d a š e promjeni resolucija.« šušteršič je imel lahko stališče. Preprosto;je vztrajal, da se objavi re­ solucija, kakršno so hrvaški inr slovenski predstavniki že bili skupaj obU4 kovali-in sprejeli. A vendâr se'hi'zadovoljil-s formalnimi razlogi in povedal tudi svoje pomisleke. Zagorac jih je gotovo ustrezno reproducirai: Med njimi nekoliko preseneča le odpor proti omembi hekätolikov. ' Pod datumom 19. 'oktober ima Spinčič zabeležena samo dva diskutanta; oba v prid ratifikaciji dunajske skupne» resolucije. Banovinski" pfavaš Kiš je menil:.»Monarhija nas treba. Mi valja.da*se slažemo sa'"najvišjimi kru­ govi. On je za resolucij u stvorenu u Beču: r—Tim ćemo'biti jaki i proti Mađarom:« Prav tako predstavnik iz banovine*Prebeg* »Zagovara resolu- ciju u Beču,''pošto je bio kod šušteršića:« • . ;". ' ' Razprava s tem ni bila končana in se je nadaljevala tuđi? naslednjega dne. Pöd datumom-20. oktoberl912 in'naslovom »Plenum zastupnika-Stran- ; ra Mirjana Gross se moti, ko'meni, da je besedilo te resolucije razkrila šele Drinkovićeva '»Hrvat­ ska rieč« in da je ta tekst »dakako trebao ostati u tajnosti«. — Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga. .., 46. ' ' '- • - 52 J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911-1913 ke prava« je Spinčić zabeležil, da je Starčević sejo odprl, a zaradi svoje bolezni prepustil predsedstvo Banjavćiću, nato pa da je Akačić poročal. Zatem je Banjavčić pozval k diskusiji z željo, naj bi se oglasilo nekaj go­ vornikov za in proti. Predstavnik iz banovine Petričić »bi rad sve razprav- ljao.« Temu sledi sklep plenuma: »Prizna se nek se razpravi i resolucija.« Kot govorniki proti so nastopili Sunarić, Drinković in Laginja. Sunarićeva izvajanja je Spinčić zabeležil takole: »Htjeo bi da se (resolucija) promjeni: govoreči formalno, a) jedinstvo, političkom državom, b) Okvir izpustiti, č) izpustiti dužnosti, d) tihi rad. — Nije protiv radu sa Slovencima.« Suna- riéeve pripombe so jasne, z izjemo zadnje o tihem delu, ki ga v besedilu resolucije ni. Odgovoril mu je takoj Kiš in sicer po vrsti: »Ad a) da je re­ čeno u primanju programa 1894. Ad b) Valja uzeti u obzir takođe želje Slo­ venaca, mi i tako hoćemo okvir. Ad c) Dužnosti, mor amo primati, ako ho­ ćemo prava. Austrija je činila zla i obećivala u vrieme pogibeli. Svi tako rade. U njoj možemo najlakše do svrhe. I ona ima interesa, da nam udo­ volji. Ad d) Može štogod i tihim radom doseći. — Preporuča prihvat reso­ lucije.« — Drugi.govornik proti,-Drinković; je nastopil s formalnim in po­ litičnim dokazovanjem:. »Eksekutivni odbor ima samo savjetodavni glas: Tako, bi jaše rečeno. — Resolucija u Beču bila je prihvaćena kao substrat razprava".«'— Izpodbil je torej obveznost sklepov skupnega hrvaško-sloven- skega izvršnega' odbora, v čemer je imel,, će se spomnimo šušteršičeve opre­ delitve njegovih kompetenc in nalog še na opatijskem sestanku, nedvomno prav. Vrhovna uprava Stranke prava je bila v svojem odločanju slej ko prej samostojna. Bila pa je moralno vezana na sklepe, pri katerih je sama so­ delovala. Seveda pa tudi slovenska klerikalna stranka samostojnih sklepov Vrhovne uprave Stranke prava formalno ni bila dolžna sprejeti: A to je Drinković zameril: »Vrhovna uprava stvorila je 19. X. drugu resolucij u, al su Slovenci rekli, da ili bečku resolucij u ili ništa. — ; Takav postupak mogao bi biti pogibeljan.« — Nato je Drinković prešel k politični argumentaciji, ki je nedvomno bila močnejša: »Proti: u okviru. To je poniženje našega naroda. — Dužnosti prema monarhiji. Moralo bi se reći monarhiji Habs- burga. Od nas se traži poniženje: Nuđamo se monarhiji, kako nijedan na­ rod. — Kod ovih zapletaja zatrčavati se na- pomoć monarhiji. Mi se prika­ zujemo Jelačićevci, legionaši. — Od jedno 10 godina se očekuje od mero- dajnih krugova. — želi da se i Srbi pritegnu. —.1892 reko je njemu dr. prvi Starčević, da ne bude ništa s nas dok smo uz crnu i žutu zastavu. — Ova­ kvom resolucijom ruši se sloga stvorena zadnjem Saboru (?).« — Prinko- vićeva argumentacija je bila načelno nasprotovanje vsakršnemu podre­ janju hrvaškega vprašanja habsburškemu okviru in presoja, da je to vpra­ šanje treba reševati v sporazumu s Srbi. Politični argument, s katerim mu je ugovarjal Vancaš iz Bosne, ga ni mogel omajati, saj se je zdelo, da eno izključuje drugo. Vancaš je namreč dejal: »Na naše protivnike će djelovati ako se i Slovenci pridruže programu 1894.« — Tretji protigovornik, ki ga Spinčić omenja, Laginja, je samo menil: »Može se biti kratki.«-— Verjetno je imel pred očmi izhod iz položaja tako, da bi skupna izjava bila kar naj­ krajša, nespecificirana in zato tudi neobvezna. Dejanska razrešitev položaja je znana: pristanek pravašev na skupno dunajsko resolucijo in objava lastne resolucije v obliki komunikeja Vrhov­ ne uprave Stranke prava. Drinković s tem ni bil zadovoljen, a je svoje ne­ zadovoljstvo zaenkrat pokazal le na ta način, da se njegov list »Hrvatska rieć« ni udeležil sestanka urednikov vseh slovenskih klerikalnih in pa pra­ vaških glasil. — Mile Starčević je novembra 1913 v svojem retrospektivnem ekspozeju o Drinkovićevem ravnanju z očitnim neodobravanjem dejal: '." ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 ' 53; »...radio proti sastanku (v Ljubljani). — Kod sastanka proti resoluciji radio. — A poslie^iznesao sve u javnost.«160 ••: --„ . Zdaj le še odmev teh polemičnih razprav v Korošce vem predavanju: »Druga stvar, o kateri.se je mnogo debatiralo, je bila'okvir monarhije. Sploh ime monarhija; ali naj se imenuje ali ne. Za takratne politične raz-̂ mere je zanimivo, da je bilo mnogo glasov, da se sploh ne omenja monar­ hija niti okvir, ampak samo želja po združenju.« .— Očitno sé Korošec med nasprotnike omembe monarhije oziroma njenega okvirja ni prišteval, tudi ne svojih strankarskih kolegov. - . . , . . . , . , ' . Separatna resolucija Stranke prava se je od skupne resolucije razli­ kovala po tem, da je-bila precej daljša, da je omenjala pripadnike drugih ver (»želi"v tem delu pozdraviti kot soborilce vse plasti naroda brez razlike vere in plemena«), da posebej izraža bolečino zaradi razkosanosti-kralje­ vine Hrvatske, pri čemer ni bilo jasno ali pri tem razume tudi slovenske dežele, da se izogne besedi »okvir«,; čeprav priznava legitimnost habsburške dinastijeлп izraža tudi- zavest svojih dolžnosti'do nje (»hrvatski narod; v svesti si, da so zemlje,1 v;katerih on in njegovi sorojaki živijo, odločilne važnosti za. položaj monarhije kot velevlasti in da je vedno v polni-meri vršil svojo dolžnost nasproti svojemu zakonitemu vladarskemu domu in nasproti narodom habsburške i monarhij e ter doprinesel Same žrtve, zago­ tovo pričakuje, spoštujoč «prava in svobodo drugih narodov, da monarhija in njeni narodi v svojem lastnem interesu izpolnijo svojo dolžnost nasproti potlačenemu hrvatskemu \ narodu.« — V.separatni resoluciji torèj ni izra- žena simpatija balkanskim zaveznikom. Zahteva po taki izjavi se, kot smo videli, ni pojavila v debati na ljubljanskih sestankih. Res pa je, da je o tem bil govor pozneje, * na seji izvršnega odbora hrvaško-slovenske? stranke 10. januarja 1913 v,Opatiji. — =;'• >* ••.,• i- • . , *" ; . česar ni5 bilo v resoluciji, skupni in"separatni, to je bilo mogoče izreči v govorih na skupnem plenarnem sestanku slovenskih in hrvaških poslan­ cev 20: oktobra 1912. Predsedoval"mu je Mile Starčevič. V svojem nagovoru je takole opredelil pomen zborovanja'in njegovih sklepov: »Danes je zna­ menit historičen moment za hrvatsko-slovenski narod, kateri mòra z vsemi dopuščenimi in zakonitimi sredstvi stremeti za oživotvorjenjem hfvatško- slovenskega državnega'telesa.'« Kot govornik, ki "naj bi utemeljil skupno resolucijo, je nastopil Zagorac. Med verzijo njegovega govora, kakor ga je objavil »Slovenec«, in pa verzijo »Hrvatskega dnevnika«, so nekatere raz­ like, ki jih" je treba omeniti. Med drugim je dokazoval, da bi še z uresničit­ vijo hrvaško-slovenske državnosti okrepila "tudi habsburška monarhija, da interesi Hrvatov in Slovencev nisò v nasprotju z njenimi, kajti prihodnost monarhije leži brezpogojno na jugu. Toda tukaj ima monarhija svojo'bo- dočnost »samo po nas, po južnih Slovanih!«: Monarhija svoje vloge posred­ nika tukaj ne more opravljati »brez nas ali celo proti nam.« Kajti to bi bilo »popolnoma brezumno in gotova katastrof a-1 za monarhijo.« »Slovenec« je zdaj izpustil sledeči stavek: »Tko je taj, ako je prijatelj'ove monarhije, koji bi htio da u ovoj monarhiji nastupi čas, kad bi južni Slaveni morali očekivati svoj spas od nedaća, neprilika i šteta same ove monarhije? Ta­ kovih '.prijatelja' očuvao bog monarhiju!« — Manjše razlike so v Zagorče- vem izvajanju o pomenu dogodkov na Balkanu, ko je poudarjal, da bal­ kansko vprašanje vključuje tudi jugoslovansko vprašanje in da morajo pri reševanju tega vprašanja sodelovati z monarhijo tudi južni Slovani. Iz- 160 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčića. 54 J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 puščen je odstavek: »Komplikacije dakle, nastale na Balkanu, samo.su podigle važnost toga pitanja, a njegova važnost neće se ni malo .umanjiti, pa, će. porasti kad se svrši balkanski rat, pa svršio se on kojim mu drago rezultatom. Stoga, iako je već. dosta kasno, nije još možda prekasno.« — O obeh opustitvah v »Slovencu« bi bilo mogoče reči, da se je slovenska re­ dakcija izogibala prevelikemu poudarjanju kritičnosti položaja za monar­ hijo. Tretja sprememba teksta pa vsekakor izraža gledanje slovenskih kle­ rikalcev na vprašanje Srbov in Muslimanov. Kb je Zagorac zatrjeval, da hrvaško-slovensko zborovanje ne pomeni, da »hoćemo, izlučiti iz tog zajed­ ničkog nam rada i borbe ostalu braću« in »naša braća Muslimani, ti stari kbljehPvići naroda hrvatskoga, a i brojna nam braća, koja se ponosi ime­ nom srbskim...« je Slovenčeva verzija namesto naštevanja govorila o »ostalih jugoslovanskih bratih.« To je bila tradicionalna slovenska termi­ nologija,' ki-je sama po sebi izključevala pravaške spore in variante. — šušteršič je r svo'jem nastopu poudaril skupno delo za enotni hrvatsko- slovehški narod v okviru habsburške monarhije. V.tem je bil nepremakljiv. Zlahka pa je pop'ustil kritikom, ko je dejal: »Prištevati pa seveda moramo našemu'narodu tudi tiste rojake v posameznih deželah^ki pripožhavajo drugo véro. Obžalujemo, "da nas je nemila zgodovina' v tem" raztrgala, naše moči ne''zadostujejo, to spremeniti. Računati moramo s tem realnim dej­ stvom. Kakor pä zahtevamo» od slehernega, da spoštuje naše nerazrušljivo versko-prepričanje...; tako spoštujemo vsako drugo pozitivno versko pre­ pričanje, pravO svobodo vesti in/verskega življenja in tako pošiljamo danes, v tem slovesnem trenot ju, ' srčne pozdrave versko ločenim bratom z željo, haj se združijo :z nami v;skupno delo za blagor starodavne skupne'domo­ vine.« , '-' .'."V '.•:'•' 'I*' • . " • ; ' " - ' • • ' r '.'-' Na večernem komer zu je izmed dopoldanskih kritikov skupne resolucije bosenski predstavnik Sunarić, med.drugim dejal: »Slobodne smo volje pri­ hvatili i današnje zaključke«. Drinković in Laghi j a se nista oglasila. Pač pa je" Stjepan Zagorac poudarili kakšnega-pomena so sprejeti sklepi za za­ vest. Hrvatov v banovini: »Zavest narodova je "močna" in se ne ukloni. Tem­ bolj .bo jaka sedaj, ko bomo narodu lahko dejali: Narod, ti nisi.sam, ob tebi sp-bratje iz t Bosne in Hercegovine, Dalmacije, ob tebi stoji dična Slovenija. S severa, in juga so se bratje združili — narod, ne boj se, zmaga bo našaU ;- r. Sklepi hrvaško-slovenske konference v Ljubljani so'ostali to, za kar so bili zasnovani: platforma"strankarsko omejene hrvatsko-pravaško sloven- sko-klerikame akcije, opozicijske proti dualističnemu sistemu, kolikor so ga predstavi j ali. vladni faktorji na Dunaju in,V .Budimpešti in po posa­ meznih jugoslovanskih .deželah monarhije, ne pa proti monarhiji kot.takš- ni in" tudi, ne proti dinastiji. Politična, akcij a, ki se je opredelila v Ljubljani na hrvaško-slovenski konferenci, je bila zamišljena predvsem kot akcija za vrnitev ustavnih razmer v banovini in kot priprava na tisto pričakovano zaostritev, krize dualizma,, ko bi'vprašanje reforme monarhije v smislu njene federalizacije postalo aktualno. Politični domet akcije je bil omejen z njeno načelno pravaško osnovo, ki je sicer vsebovaia bistveno zahtevo po lastni državnosti, ki je hrvaški politiki odvezovala rokV v. zvezi z ogrsko- hfvaško nagodbo,,ki je" edina programsko podirala,zidy med Hrvati in Slo­ venci, ki pa jé zavirala usmeritev, k skupnemu reševanju problemov _ vseh jugoslovanskih narodov v celoti in je torej bila jugoslovanska le pogojno. Izključevala je liberalce,, kar pa na Slovenskem za množičnost akcije ni pilo ovira. , ,' Г ._ . Mirjana Gross meni, da so ljubljanski sklepi "za pravaše bili neljubi in da bi ljubljansko prireditev najraje zamolčali: »Pretstavnici s vepra vaške ZGODOVINSKI ČASOPIS 34-1980 • 1—2-, ' [ . 55 organizacije primili suadoduše. većinom glasova slovensku resolucijw koju su protivnici nazvali .bečkom' da bi istakli njen*,služnički' značaj/No oči­ gledno, su namjeravali da preko nje prijeđu šutnjom. Glavni organi Stran­ ke prava »Hrvatska«, koja je bila uređivana u starčevićanskonvduhu i-Pro- danova »Hrvatska kruna« jedva su spomenule sam sastanak, dok je Drin- kovićeva »Hrvatska rieć« objavila javnosti razmimoilaženja između vrhovne uprave i slovenskih-klerikalaca«.161->i .... '.*>,' " .' * ui r.'c L I . ) . . : . * : i'\ Res je bil pravaški tisk v banovini pri poročanju o ljubljanskem zbo­ rovanju silno,skop. »Hrvatska« je napisala samo tole: »Hrvati,u Ljubljani. Kako čitamo u ljubljanskim "novinama, tamo^su proboravili nekoliko^dana dr. Mile Starčević," Stjepan" Zagorac,/dr. Ivan Banjavčić,'Cezar'Akkčić i neki drugi poznati Hrvati.« —/»Slovenec« je pojasnil, da gre za cenzuro, zaradi katere listi'v banovini"o zborovanju v Ljubljani niso smeli pišati. Najbrž je imel prav. Spomnimo se le, da je že po 9. oktobru policija zaplenila v Za­ grebu vse pravaške liste, ki so priobčili novico o.sklepih na Dunaju glede ustanovitve hrvaško-slovenske Stranke prava. ' K a j pa v Dalmaci j i;;'kjer, takšnega pritiska .cenzure hi bilo? Ali je »Hrvatska kruna« ljubljanski sestanek-»jedva spomenula«? Ni se težko pre­ pričati o nasprotnem] To pravaškot glasilo; je 23. oktobra .objavilo" uvodnik z manifestativnim' poudarkom, da^so se"v*Ljubljani pre'dstavniki iz vseh hrvatskih in slovenskih dežel zedinili, da potrde ustanovitev hrvaško-slo­ venske enotnosti, da so Slovenci sprejeli pravaški^ program iz leta 1894 in da se je tako izpolnila m^uresničilarriisel^Anteja Starčeviča-o planinskih Hrvatih. V celoti je pä res'navedlo;le resolucijo plenuma hrvaških poslan­ cev SP, toda z omembo, da; jè bila sprejeta »uzevši na znanje opatijske i bečke resolucije«, a brez navajanja. Poročilo je končalo z vzklikom, da je ljubljanski'sestanek epohalen dan1 in velik dogodek v naši najnovejši zgo­ dovini.162 Da se je .'(po'»Slovencu«) nad ljubljanskim sestankom in njego­ vimi sklepi posebno-navdušil pravaški »Dan«;iz Splita) se nI spričo njegove klerikalne tendence kaj čuditi." -f Ne gre pa zlahka jemati reagiranja istr­ ske »Naše-sloge«.; V »Slovencu«' beremo'1 da je o zborovanju v Ljubljani podrobno poročala, ga toplo pozdravljala in poudarjala^-pomen dosežene politične vzajemnosti. ' ; . r ' '-„.', ' . ' . '". 7-~-r •'•', Sarajevski »Hrvatski dnevnik«,'glasilo pravašev.v Bosni in'Hercegovini,' je o ljubljanskem" zborovanju"podrobno poročal in o njem iždarcelo broj šuro, ki;bi zaslužila posebno razčlembo.16? Pomen ljubljanskega zbora pri­ kazuje na ozadju uspešnega, osvobodilnega b'oj a balkanskih držav in 'ne­ prikrito izraža1 svoj e simpatij e za ta, boj. Brošura né 'pomeni, kake specifične stadlersko-kierikalne podpore /šušteršiču!. Pisana 'je v /pozitivni - pravaški tradiciji. Tudi njen pisec se ne''strinja s; krotkim" značajem skupne reso­ lucije. Nezaželene besede o okviru in o. dolžnostih*'j e natisnil v drobnem tisku, -vse drugo pa' v debelem". Nič ne' prikriva svojih simpatij's~ stališči radikalnejših predstavnikov iz Dalmacije. Vzlic vsemu temu ocenjuje-1 zbo­ rovanje v Ljubljani/njegov splošen pomen, zelo pozitivno. ' ">*'• v '•''•il če ljubljansko zborovanje ni' imelo v pravaškem tisku še večjega' od­ meva, je treba-to poleg drugega'pripisati tudi mučnemu vtisu neenotnosti in separatizma-med hrvaškimi pfavaši'samimi, ki ga* jé vzbudilo pisanje Drinkovičeve »Hrvatske rieci«*'v Šibeniku s svojimi'»razkritji« o tajnih'de­ batah v Ljubljani. Začetek kritike ljubljanskega zborovanja je bil v resnici 161 M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga . . . , 46. 162 Hrvatska kruna, 23. oktober 1912, št. 97. — Slovenec, 26. oktober 1912, št. 247. , B Hrvatski sabor u Ljubljani 20. listopada 1912 (Sarajevo 1912). 56 J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 sredstvo obračuna med pravaši samimi. Zato Mile Sta'rčević v novembru 1913 v Zagrebu na seji VIT SP Drinkoviču nikakor ni štel v dobro tega'za­ četka njegove posebne akcije: »A poslije iznesao svè u javnost. Napao je Drihković Prodana, Dulibića, Sesardića, Spinčića, Laginja, Mandića radi nekoga glasanja. — Sad su Drinković i Krstelj izjavili, da se neće povući. Sad su mu rodoljubi Bianchini, Ivčević. Ona dvojica su sad srbofili. šušter- šič da je činio da se pakt sa hrvatskom-slovenskom (pač: srbskóm) koali­ cijom-razbije.«164 • In končno. Zanimanje za ljubljansko zborovanje je prekrilo'veliko raz­ burjenje, ki; je prav tiste dni nastopilo, ko je oblast razpustila občinska odbora v Šibeniku in Splitu. Težišče pravaško-slovenskega političnega de­ lovanja se je spet-preneslo na Dunaj, v državnozborski Hrvatsko-slovenski kiub.- •"' - ' • • - - ~ • Opozicijsko dejavnost Hrvatsko-slovenskega kluba na Dunaju v- zna­ menju protesta proti zatiranju Hrvatov v Banovini in Dalmaciji ter Slo­ vencev j na,"štajerskem in Koroškem si je treba vsaj, na kratko ogledati. Tukaj,,seijei moglo pokazati najbolj neposredno, kaj more prinesti prava­ ška-slo véhskoklerikalriài zveza. Hrvaška stran se je zanimala tako,rekoč iz­ ključno za tisto plat dejavnosti kluba, ki je'zadevala razmere na Hrvat­ skem, predvsem komisariat v banovini, ki je .torej, bila antidualistična. Mirjana Gross dejavnosti klubà ne omenja med faktorji, ki so pripomogli k odločitvi cesarja za odstranitev Čuvaja. Česar da je to storil pod vtisom navdušenja.;v hrvatskih deželah za balkansko vojno, pa tudi pod vtisom prestolonaslédnikove promemorie.165 V tistem času pà je postopanje kluba politično vendarle nekaj pomenilo, že omenjeni uvodnik novega glasila milinovcev (»Težka naša borba«) je zapisal, da je uresničenje zveze z Vse­ slovensko ljudsko stranko bil tretji pomembni sad zedinjenja Stranke prava, »koji je dva meseca kasnije donio hrvatskom narodu najljepšu bo­ žićnicu poslanjem komisara Čuvaja na dopust.. .166 List postavlja ta uspeh ob stran volilnemu uspehu Stranke prava konec leta 1911 in pa njenemu trialističnemu saboru in memorandumu. Tudi pozneje je Mile Starčević ta uspeh uporabljal kot argument v političnem boju. V saboru je imel 18. mar­ ca 1914 obširen zgodovinsko polemičen govor proti Svetozarju Pribičeviću, v katerem je dejal: »Zastupnik Pribičević spočitava pravašima samo* na­ čelne ograde, a ne pozitivan rad. No on ga pita, tko je uradio i čija je za­ sluga, da se Čuvaj morao javiti bolesnim, a da se nije nikad' »zdrav« u Hrvatsku povratio. Bila je to zasluga dalmatinskih pravaša i šušteršiča na kojeg se toliko bezrazložno viče.«167 / Razume se, da ni mogoče natančno odmeriti, kaj vse je vplivalo na ce­ sarja, ko se je odločil, da Čuvaja odstrani. Vendar pa pomena delovanja Hrvatsko slovenskega kluba pri tem ni mogoče izključiti. O obstrukciji kluba v zadnjih mesecih leta 1912 je do sedaj nekaj pisal F. Erjavec.168 Njegov prikaz je neurejen, gre mimo vprašanja, zaradi kate­ rega se je obstrukcija razvila in poudarja predvsem tisto, kar je najbrž vedel iz pripovedovanja udeležencev, da je namreč obstrukcija nastala v V S . l e 4 . § j i n č i ć e v ^Pfc '"ajanj Mileta Starčevića o »dalmatinskem sporu«. Arhiv Hrvatske. Zapuščina , M M. Gross, Povijest pravaške ideologije, 401. i« Hrvat, 18. december 1913, št. 144. 4» Hrvat, 19. marec 1914, št. 217. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34'"• 1980 • 1—2 , " 57 odsotnosti šušteršiča (bil je na'zasedanju delegacij v Budimpešti) in da se po vrnitvi nà Dunaj .šušteršič: obstrukci j e ni .več upal učinkovito ustaviti, »ker je slutil, da zlasti pri izvenkranjsklh tovariših ne'uživa več nekdar njega zaupanja.« čeprav je Erjavec glede datiranja in prikaza cele zadeve površen, je vendar:za*njegovo'trditev.'glede šušteršičevega stališča'najti potrdila tudi v neobjavljenem gradivu. Predvsem gre spet za Spinčićeve zapiske, a tudi za Jegličev dnevnik. 16?t ; •', '**•• Iz Spinčićevih žap'iškov je mogoče povzeti, da" je klub svojo taktiko y zvezi s komisariatdm na Hrvatskem üsklajal z informacijami, ki-jih je šu- šteršič dobival — ob polni soglasnosti.kluba — od predsednika vlade Stür- gkha, s katerim je bil redno'v stiku. 22/ oktobra se je v klubu razvila debata o tèm, àl ibi kazalo spét stopiti k Ipredsedhiku vlade. Klub je "sklenil, da je treba to storiti, da pojde to pot Spinčič. Res je Spinčič 23.' oktobra bil pri Sturgkhu in ufgiral izpolnitev obi j üb/ki jih je bil predsednik dal v" znanem govoru v'državnem zboru 19. aprila téga4eta.* Šturgkh je namigoval, da se je pravkar vrnil lod lïek'egâ pomembnega pogovora, rotil Spinčiča, naj klub ne moti saniranja hrvaških zadeva ki da je ravno v toku in obljubil, da bo stvar s komisarjem rešena v 14'dneh, dò sestanka delegacij. Ko je Spinčič o'tem poroča!, jëTklub'sklenil počakati z'obstrukcijo do sestanka delegacij, ta čas pa govoriti ó Koroški. Prišel je 5. november, ko so se delegacije se­ stale, glede kômisariata'pa se še ni_ nič" spremenilo, šušteršič in Korošec sta bila v Budimpešti, medtem pa so'člani kluba v proračunskem odboru začeli z < obstrukci j o. šušteršič je bil "presenečen, terjal je pojasnilo in dobil od­ govor, da je obstrukci j a* začeta'v "smislu sklepa kluba, da počaka samo do začetka zasedanja'delegacij, šušteršič se je vrnil na Dunaj in povedal, da mu je Stürgkh ponovno odsvetoval 'obstrukci j o in mu naznanil, da »odgo­ vorni faktorji« delajo za odstranitev1 Čuvaja." šušteršič je predlagal, naj klub z obstrukci jo še malo počaka." Razvila se je debata, v kateri so'se po­ kazala-nasprotuj oca"1 si stališča tudi" med Slovenci. Korošec je bil mnenja, da klub ni imel pravice (v smislu klubovega sklepa z dne 23. oktobra 1912) začeti*z obstrukcijo. Gostinčar, • Jarc in Jankovič so zagovarjali odločitev o obstrukciji. Jafc je še posebej ̂ napadel Korošca, češ da igra čudno vlogo, šušteršič se je-nato'sklical na svoj in Korošcev ostri nastop v delegaciji; kjèr da "so jima »sk'óró rekli "da*rsu Veleizdajnici.«170 Značilno je' Krekovo stališče:'»Ili ide Čuvaj ili ne,'*to"'nijé{u naših rukah. Naša zadaća'je, da dobro delujemo kod pučanstva. Sve"'zakulisne akcije su bez_ uspjeha.« — Krek'je torej zavračal, dà bi'delovanju "kluba prisojali pretiran, pomen in je skušal poudariti* po'men'deiovarijà v bazi. še posebej je zavrnil račune na zakulisne'1 akcije, 'zavrnil je torej predvsem šušteršičevo taktiko. Pred­ lagal p a : je kompromis: »Rad naših-zastupnika u proračunskom odboru ima se uzeti "zahvalno na znaiije.: Istotako uzima se zahvalno ria znanje postupak naših delegata u delegaciji. Glede odlučivanja za obstrukciju ođ dana na dan, a ne načelno'.« Spinčič je v svojem zapisku prav ta odstavek podčrtal; kar".je po njegovi navadi pomenilo, da.je to klubov sklep. Tudi iz poznejših.zapiskov je videti, da se je klub'odločil obstruirati,' vendar ne enkrat.za;dalj časa, temveč sproti, od dne do dne. Kreka, je podprl Laginja, Prodan pa je nastopil tudi proti udeležbi članov kluba v delu delegacij in 168 F. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja . . . . 204, 206,-. 215. , 169 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčiča. — Prim, tudi diplomsko delo Branimirja Nešovlca (Filozofska fakulteta v Ljubljani 1976) »Zapuščina Vjekoslava Spinčiča v času od 1910—1913«. (Građa o radu Hrvatskoslovenskog kluba u Carevinskom vijeću u Beču.) . . 170 Korošec je v delegacijah rekel glede Jugoslovanov: »M hočemo ostati i nadalje monarhiji zvesti. Toda monarhija mora Jugoslovanom to stališče olajšati s tem, da jim ustvari kulturni in politični cen: trum. Ako pa se to ne zgodi, se utegne proti naši volji zgoditi, da se bodo oči mnogih obračale proti centru izven naše države . . .« Slovenec, 7. november 1912, št. 256. 58 J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 zavrnil tudi vsakršen ozir na vlado. (»Ako nije avstrijska vlada kadra u toj godini otpoklicati Čuvaja, onda nek ide, nije vredna svoga položaja.«) Po­ udaril je, da vsi Hrvati postajajo srbofili, bil pa je vendarle še mnenja, da bi bilo treba poskusiti tudi pri državnih vrhovih. (»Nek bi se kod kompe­ tentnih krugova, i najviših, bilo putem koga, još u zadnjem momentu upo­ zorilo.«) i ' " ; šušteršič se je znašel v kočljivem položaju, kajti vedel je, da ne odloča Stürgkh, temveč cesar. 15. novembra si je Jeglič zabeležil, kar mu je šu­ šteršič pripovedoval o političnem položaju: »Cesar je ministru Stürgkhu obljubil, da do 5. novembra Čuvaj poj de: toda pregovorili so ga Madžari in je obljubo preklical. Kako madžarski framazoni cesarju lažejo; kar presle­ pili so ga; dobrih mož neče poslušati, samemu prestolonasledniku je obrnil hrbet, ko mu je začel razlagati razmere, na Hrvaškem«. Obstruirati proti Stürgkhu je v tem položaju pomenilo nastopiti proti cesarju. Tega šušter­ šič ni hotel prevzeti na svojo osebo. Videl je, da obstrukcije ne more pre­ prečiti, odločil se je za skrajno sredstvo. Na seji kluba 12/ novembra 1912 je ponudil odstop od predsedništva kluba! Nekateri so bili presenečeni, Krek pa je to ponudbo zagrabil in priporočil za predsednika Dulibiča. Le-ta je odklonil, češ da za to ni sposoben. Poleg Kreka je le Jarc podpiral šu- šteršičev odstop. Posebno odločno so proti šušteršičevemu odstopu bili hrvaški predstavniki. Značilno je stališče Laginje: »Moramo biti iskreni. Nije uvjek pristajao (Laginja) na sve štot je dr. šušteršič govorio, i radio: Njegova odluka bila bi početak propasti našega kluba.. . čitava akcija u parlamentu vezana je na ime dr. šušteršiča. Ako ne bi bio već načelnik, prekinuta bi bila tradicija onoga što je s predsednici- (vlade) govorio.« Medtem ko so poslanci iz štajerske s Korošcem- vred, omahovali,«je Krek nastopil naravnost proti stališču Laginje: »što to Laginja govori je politika čustva, a ne politika realnog rada. Misli da je dobro, da se sada izabere Dulibić predsjednikom. On prosi šušteršiča da ostane kod svoje odluke.« i - . . . . , , ; . . . ' .•l , Položaj so začasno resili tako, da so izvolili vodstvo, ki bi-predsedovalo klubu v.času odsotnosti šušteršiča (Dulibić, Jarc, Gostinčar, Krek, Spinčić, neimenovani štajerc). šušteršič je dosegel, kar mu je bilo trenutno po­ trebno. Odvrnil je od sebe osebno odgovornost za klubovo obstrukcijo. To taktiko je v naslednjih tednih še uporabljal, šlo je za'vprašanje, ali naj klub obstruira tudi proti vojaškemu proračunu. 5. decembra 1912, tik-pred odločilno parlamentarno sejo, je šušteršič klub brez pojasnila in soglasja članov zapustil, tako da se je moralo odločati brez njega, čeprav je ta tak­ tika šušteršiču trenutno omogočala, da se ne kompromitira pred cesarjem, je v nadaljnjem razvoju prav to njegovo ravnanje omogočilo Kreku, da doseže, da predsedstvo kluba prevzame Korošec (4. marec'1914): _ , , i * Hrvatsko-slovenski klub je obstruiral. širil pa. je politične razloge za obstrukcijo. Upiral se je tudi ustanovitvi italijanske univerze-v Trstu. O tem'beremo pri Erjavcu: »V noči od 16. na 17. decembra.je govoril po­ slanec Gostinčar v proračunskem odseku zdržema skoro 14 ur, za; nj im pa dr. Korošec prav do plenarne seje, ki je trajala potem brez presledka 56 ur. Ker. pa so bili Slovenci v tem boju skoro osamljeni, je večina vendarle spre­ jela vse vladne predloge.«171 Drugače pa je bilo glede Čuvaja. Na seji kluba 20. decembra si je Spin­ čić zabeležil: »Doktor šušteršič zna pozitivno da ide Čuvaj na dopust's ko­ jega (se) već ne vrne. — Naš nastup k tomu pomogao kod najmerodavnijih ,71 E. Erjavec, Zgodovina katoliškega gibanja . . ., 206. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980-Л—2.. ... . I 59 krugova. -^Stürgkh je najviše za to radio. U. najnovije vrijeme Conrad — Hötzendorf.« - . ; • ' ' . ; . i Za šušteršiča je bilo odločilno stališče cesarja, bil jè tv stikih s pred- sednikom vlade'Stürgkhom, vdajal pa -se je pritisku opozicijskega razpo- loženja kluba. • . -''*'•-•'• ~ - . ? - "•"••'. Dobro je znano, da je šušteršič s svojim člankom z dne 7. decembra 1912 v »Slovencu« nastopil proti splošnemu toku pisanja slovenskega kle­ rikalnega glasila v zvezi z balkansko vojno. Podprl je':cesarjevo zunanjo politiko/ In takó je tudi po tej plati reševal svoje'bšebrio razmerje do'vla­ darja. O tem si je 10. decembra zapisal Jeglič v dnevnik: »Položaj politični je še izredno napet: skoraj gotovo bo vojska." Naš »Slovenec« je preveč pisal'v prilog Srbije proti avstrijski diplomaciji, kar.*so nam zgoraj jako zamerili; zato je minule sobote deželni glavar šušteršič*napisal vanj^jako lep članek o-»položaju«, ki naj vse prepriča,'da smo Slovenci zares lo­ jalni ...« • • Kljub*'škofovi zadovoljnosti pa šušteršičevo pisanje vendarle ni spre­ menilo splošnega razpoloženja, ki ga je list izražal. Tako je »Slovenec« 9. decembra odločno zavračal, tendence vojaških krogov po vojni proti Srbiji (»Znamenja časa«). rPa.tudi sicer je vztrajal pri zavračanju"turko- filstva. Dne 21. decembra je zavrnil prizadevanje sarajevskega »Hrvatskega dnevnika«, • »da bi turkofilstvo • postavljal za politično dogmo katoliškega pravaškega hrvatstva in sploh vseh avstrijskih Jugoslovanov zaradi ozirov do Muslimanov v Bosni.« Strinjal se je z Laginjo, ki je izrekel podobno kri­ tiko. Dokazoval je, da imajo'tudi Muslimani v Bosni vse razloge, da žive v slogi z vsemi Jugoslovani in da ne žalujejo za propadlo Turčijo. V celoti je uredništvo vztrajalo tudi pri. svoji zavrnitvi'glasila nemških krščanskih socialcev »Reichspost«,- ki je'očitalo »Slovencu«'balkanskim zaveznikom prijazno pisanje. • . , - • . . - Pri obravnavanju zveze pravašev s Slovensko ljudsko stranko ni prav preskočiti seje hrvatsko-slovenskega izvršilnega odbora, ki je bila 10. ja­ nuarja 1913 v Opatiji. V svojem vabilu je Štarčevič opredelil namen seje: »da pretresemo zajednički 'politički položaj i' da se posvjetujemo za dalji zajednički politički rad.« Seje se ni udeležil predstavnik Bosne, ki je zbolel, pač pa je bil navzoč Drinkovićev namestnik in somišljenik Krstelj. Sklepi seje so bili zaupni, vendar je njihovo vsebino' povzel Akačič v izjavi listu »Riječke novine«, ' po'katerem so o vsebini seje poročali tudi drugi, med njimi »Slovenec«: Glede politike v banovini: Stranka prava ne bo spreme­ nila svojega stališča dö Ogrske, ostane v protinagodbeni1 opozicij i, se z Mad­ žari glede prevžetja vlade na temelju nagodbe ne bo dogovarjala. Držala se bo pri bodočih volitvah še naprej volilnega pakta s koalicijo, kandidi­ rala bo v vseh okrajih, kjer je imela doslej mandat. Glede avstrijske držav­ ne polovice: Taktika hrvatsko-slovenskega kluba v državnem zboru je opredeljena z izjavo Korošca v proračunskem odseku v imenu kluba; da je obstrukcija samo suspendirana.—Razmerje s Srbi: Akačić trdno upa,'da se odslej Srbi ne bodo dali izrabljati proti' Hrvatom 'in tudi ne Hrvatje proti Srbom na korist'nasprotnikov.172 r O seji obstoje Spinčičevi zapiski, ki potrjujejo Akačičeve izjave. Iz njih je videti, da med udeleženci ni bilo kakih nasprotnih stališč, šušteršič je sicer opozarjal, da je treba v odnosih do koalicije biti previđen, paziti, da se v primeru neuspeha vlade koalicije ne bi diskreditirala tudi Stranka prava, češ, mogli"bi priti veliki dogodki. Priporočil je, naj bi koaliciji rekli: "2 Slovenec, 13. januar 1913, št. 9. 60 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 »Na nas ne spada odlučivati, hoće-li preuzeti vladu ili né — držati se pakta. A Stranka prava ostaje poštena opozicija.« Starčević in drugi so se stri­ njali. — Taktiko Hrvatsko-slovenskega kluba je šušteršič pojasnil takole: »Naš klub je u jesen počeo oštru taktiku da upozori odlučujuće,faktore na položaj u Hrvatskoj. Prestalo se je, kad se doznalo, da Čuvaj ide. Nek se dade vremena banovincima uzeti svoje stanovište. Da nismo prestali,,bio bi zavladao paragraf 14.« Na izrecno Akačićevo vprašanje, kaj bi klub.storil v primeru, »kad se ne bi u stanovito vrijeme promjenilo stanje (v bano­ vini)«, je odgovoril: »Mi smo za sad obustavili obstrukciju.« Ni torej iz­ ključil možnosti, da bi z obstrukcijo znova začeli. Iz zapiska je videti, da je največ razpravljanja bilo o vprašanju, ki ga Akačič v svoji izjavi ni omenil: »Združenje svih jugoslovenskih zastupnika u Beču.« Prek Rybafa so slovenski, - hrvaški pa tudi srbski poslanci, ki niso bili člani Hrvatsko- slovenskega kluba, postavili to vprašanje šušteršiču. Njegov odgovor je bil v načelu pritrdilen, a s pridržkom, da bi v taki zvezi moralo veljati večinsko načelo. Razvila se je debata, v kateri se je pokazalo, da hrvaški člani,sicer niso proti pridružitvi drugih poslancev v neko zvezo, vendar bi morali pri tem bodisi izjaviti, da »če s nami u državnopravnim pitanjima« (Laginja), ali da vsaj ne delajo neprilik. Temu je ugovarjal Krstelj: »Ne možemo za- htjevati-od njih da se odreknu svojih principa.« Sprejeto je bilo šušter- šičevo stališče: »Načelno nije niko nas da zajedno ne radimo. Kako da se radi, .o tem nek odluči Hrvatsko-slovenski klub.« Odbor je Ltudi govoril o razmerah v Dalmaciji, pri «čemer je šušteršič sumničil Trumbiča, da se ponuja vladi, da bo napravil red. Krstelj je ugovarjal, češ saj Trumbić vladi ne more ničesar dati. — Nadalje je Starčević izrazil željo, da bi Hrvatsko- slovenski klub sestavil osnutek »o djelokrugu hrvatsko-slovenskog ekseku- tivnog odbora.« Podoben osnutek bi izdelal tudi izvršilni odbor Stranke prava. To je bilo sprejeto. — Razpravljalo se je tudi o razmerah v Primorju, o čemer pa v zapiskih ni podrobnosti. Posebno, zanimiv je zapis o 6. točki dnevnega reda:• »Zagorac priobćuje, da su mu razni prijatelji rekli, da bi Stranka prava dala izjavu obzirom na odnosa j e na Balkanu. Proti svakoj takvoj izjavi: Krstelj, Spinčić, Starčević, šušteršič i tako se odlučuje.« — To vprašanje torej ni bilo sporno:- izjavi o balkanskih zadevah ni naspro­ toval samo šušteršič, temveč predvsem hrvatski člani skupnega odbora, na prvem mestu med njimi celo Drinkovičev somišljenik krstelj! O skupni resoluciji, sprejeti v Ljubljani 20. oktobra 1912, se ril razpravljalo, bila,pa je omenjena, ko je Akačić bral zapisnik prve seje izvršilnega odbora hrvat- sko-slovenske stranke, tj. seje na Dunaju 9. oktobra 1912 ter v zapisniku prebral tudi »po odboru prihvaćenu rezoluciju«. Tudi tukaj najdemo po­ trdilo, da je resolucija bila skupna. Zapisnik je bil sprejet soglasno, vendar »opaskom Spinčića da smo Drinković i ja smatrali rezoluciju stvorenu u Beču kao bazu razprave za- skupštinu.« Ta odsev polemik y Ljubljani pa vprašanja ni znova odprl. Gledano v celoti je opatijski sestanek izvršilnega odbora hrvatsko-slovenske stranke pokazal soglasje stališč v vseh, tudi v najbolj kočljivih političnih vprašanjih. Bil je močno usmerjen-k delovanju v prihodnosti in si je nà Starćevićev predlog sklenil izdelati podrobnejša statutarna določila. Sestanka v Opatiji se Krek in Korošec nista udeležila, ker sta isti dan prispela v Split, da bi predavala na političnem tečaju. Poročilo »Hrvatske krune« o predavanjih v Splitu je bilo polno navdušenja nad »ovakvim Slo­ vencima«. Tu je bilo. rečeno: »Najviše se pak dojmilo Splićana, što iz nji­ hovih govora proističe žarka slavenska duša, a iz njihova rada: nesebična volja da pomognu istinski narodu. Oduševljenje je bilo veliko, kad se čulo Z G O D O V I N S K I ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 ' ' t Q]_ iz usta njihovih,-a u prvom redu od dir. Kreka onaki ehtužiazam" ža bal­ kansku braću Crnogorce, Srbe i Bugare. Njihov pak entuziazam ne pro- ističe iz časovitih razloga stanovitoga raspoloženja, već.je osnovan.na du­ bokom i tačnom poznavanju prilika u Srbiji i u'Bugarskoj.«173 Krek je svoje predavanje priostril v okrepljen klic po državnopravni osamosvojitvi Jugo­ slovanov, habsburške monarhije in kot prvi korak zahteval pridružitev Bosne in Hercegovine jugoslovanski denoti. Ni govoril o interesih monarhije, ki da takšno" rešitev zahtevajo, marveč'je govoril že kar o njeni eksistenci.174 Mile Štarčević j e, v. istem času pokazal manjšo odločnost. V intervjuju za »Slovenca« je, dejal: »Pričakovati, je, da'se bo velika važnost hrvaških in slovenskih, dežel'in narodov v. bodočnosti po pravi" vrednosti in zaslugah vedela ceniti tudi od strani dinastije^ter da se bo zato hrvaško-slovenskemu narodu dalo, kar mu gre v prirodnem in zgodovinskem pravu:«175 še v.istem mesecu se je pokazalo, da politično povezovanje strank na Hrvatskem s slovenskimi ni le strankarsko političnega značaja, marveč da gre-tukaj za procese v reševanju širšega vprašanja. To; je bilo vprašanje, ali se bo svoboda- hrvatskega naroda in Srbov v hrvatskih deželah uresni­ čila v povezavi z narodnim gibanjem Slovencev, ali je to svobodo sploh mogoče doseči brez pridružitve Slovencev. Zgodilo se je namreč, da je gla­ silo Svetozarja-Pribičeviča-»Srbobran« odklonilo predlog »Slovenskega na­ roda« za konferenco jugoslovanskih liberalnih strank v Trstu. Obrazložitev odklonitve je »Slovenec«-komentiral z besedami: »Srbi od koalicije se sploh principielno boje političnega edinstva s Slovenci!«176 Tega elementa jugo­ slovanskega, giban ja +Mir j ana Gross ne upošteva. Izhajajoč od razglabljanja vèlikoavstrijske' politike prestolonaslednika in njegovega kroga in v prikazovanju nejispeha te politike v hrvatskih de- želah v letih4912—19Î4, neuspeha, ki naj bi hkrati pomenil polom temelj- nega motiva pravaško - —" slovenskoklerikalnega združenja v Ljubljani 20. oktobra 1912, dajè'Mirjana Gross "največjo težo dvema dogodkoma. Prvi so manifestacije v Splitu ih Šibeniku v začetku novembra'1912 z vsemi po­ sledicami, zlasti zborovanje deželhozborskih poslancev vseh hrvaških in srbskih dalmatinskih' strank ' ter predstavnikov 90 dalmatinskih občin 24. novembra v Zadru. Drugi je seja vrhovne uprave in vrhovnega sveta Stranke prava 27.'in 28. marca 1913 v'Opatiji. • :• O položaju neposredno po.dalmatinskih dogodkih pravi Mirjana Gross: »Sada je doista bilo jasno,, da su se i najgore slutnje Fran je. Ferdinanda o zaokretu »vazda vjernih« Hrvata obistinile. Njegov oslon nije uobče funk­ cionirao.«177 »Oslon«, to,je seveda »hrvatsko-slovenska svepravaška orga­ nizacija«. Prestolonaslednik, oziroma njegova okolica naj bi ob dalmatin­ skih dogodkih^ po njenem, začeli opuščati svoje tradicionalno stališče,' da je treba s pomočjo hemadžarskih narodov primorati Madžare k pokorščini, začelo da je. pri vseh', teh faktorjih rasti^ prepričanje, da so južni Slovani v monarhiji nevarnejši od Madžarov. .. ? • 173 Hrvatska, kruna 11. in 18. januar 1913, št. 4. in 6. . , 174 Slovenec, 18. januar 1913, št. 14. 175 Slovenec, 28. januar-1913, št. 22. ... ' 176 Slovenec, 28. januar 1913, št. 22., — »Srbobran« je, po tem poročilu, pisal: Za skupni sestanek s slovenskimi liberalci ni dovolj liberalizem^ ' potrebna je istovetnost pogleda na srbsko-hrvatsko vpra­ šanje, a te ni. Bosenski Srbi na sestanek,ne bi prišli. Takšna manifestacija bi se »u velikom političkom svieni shvatila kao manifestacija za austrijsku centralističku politiku. Drugo je nešto organizovati za­ jednički rad s Dalmatincima, koji pripadaju Hrvatskoj ili zajednica sa Srbima i Hrvatima iz Bosne, a sasvim bi drugo značenje imao sastanak sviju austro-ugarskih južnih Slavena. Kako stvari danas stoje, bio bi takav sastanak samo imitacija pravaške akcije, te bi ga naši protivnici iscrpili u svoje svrhe protiv nas, a nama ne bi donio nikakove stvarne koristi«. ' 177 M. Gross, Povjest pravaške ideologije, 402. 62' J- PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 Puščamo ob strani vprašanje, kakšno je bilo razpoloženje Hrvatov. Ne dvomimo o značaju manifestacij v Dalmaciji. Kočljiva stran prikazovanja, ki ga ponuja Mirjana Gross, je v tem, da ustvarja vtis, da so se tudi sloven­ skim klerikalcem — analogno Francu Ferdinandu — podrli upi, da bi pra- vaško-klerikalno strankarsko zvezo skovali kot »oslon« za prestolonasled- nikove (njegovega kroga) načrte. Takšno prikazovanje s takšnim smislom si avtorica omogoča le tako, da v svoji razčlembi ne upošteva" nekaterih važnih elementov. Iz razčlembe dosledno izpušča delovanje Hrvatsko-slo- venskega kluba na Dunaju. Gre mimo vseh znamenj, ki govore za dejstvo, da v' razpoloženju širokih množic volilcev VLS (vključno glasilo stranke »Slovenec«) na eni strani in pa v razpoloženju Dalmatincev na drugi, ni bilo bistvenih razlik, posebno ne v novembru 1912. Takšne razlike sé niso odprle niti po šušteršičevem intervencijskem članku v »Slovencu« r7. de­ cembra. Tudi po tem članku položaj v slovenskem klerikalnem taboru ni ustrezal sliki, ki jo daje Mirjana Gross: »U ujedinjenoj Stranci prava ve­ ćinu "su imali Starcevićanci, dok je među slovenskim klerikalcima odlučivao istomišljenik frankovaca šušteršič.«178 Videli smo, da je šušteršič moral'tve­ gati celo predsedniški položaj v Hrvaško-slovenskem klubu, da ne bi svoje osebe kompromitiral v očeh vladarja, šušteršič se je moral prilagajati ra­ dikalnejšemu razpoloženju množic in dela svojih strankarskih tovarišev in zato v tem času slovenska stran (tudi šušteršič) v hrvatsko-slovenski stranki hi"'imela vloge zavirača. Videli smo že, da" sestanek skupnega izvr­ šilnega odbora 10. januarja 1913 v Opatiji to potrjuje. ' Ob robu še to-le : če nas prestolonaslednikova politika res že toliko za­ nima, potem ne smemo izpustiti izpred oči vsaj še tistega; že" omenjenega, njegovega pisma zunanjemu ministru Berchtoldu z dne 1: februarja 1913. Pismo je napisano"dobra dva meseca po dalmatinskih dogodkih in bi v njem že morali zaslediti tisto veliko spremembo v njegovi oceni položaja na jugu monarhije, ki. j o predpostavlja Mirjana Gross. Pa iiič:179 s -> In kako je z drugim ključnim dogodkom, z marčno pravaško-konfe­ renco v Opatiji? (Gre za dvojni sestanek vrhovne uprave in vrhovnega sveta SP.) Predvsem dokument te skupne konference, komunike. Mirjana Gross pravi, da je sestavljen v duhu starčevićanske struje pravašev. »Opa­ tijska je rezolucija posve jasno naglasila da Stranka prava ne može biti oruđe velikoaustrijskih krugova«. V dokaz citira prvi in sklepni odstavek komunikeja: — »Posljednih šest mjeseci naši po jeziku srodnici Д susjedi Srbi i Bugari zàmjerhom požrtvovriošću'u nizu krvavih bitaka odkupiše krvlju svoju braću po vjeri i narodnosti i oživotvoriše svoje davne ideale. Te pobjede izazvale su i u srđcu hrvatskih otačbenika iskreno oduševljenje ne samo za to, što u njima vide pobjedu narodnog' i historičkog prava, riego i za to, što te pobjede dokazuju snagu i malenih naroda kad su organizo- vani i prožeti živom narodnom svešću. Ta radost nad'balkanskim uspje­ sima, to iskreno oduševljenje i zanos morali bi da budu novim poticalom na ustrajan rad zâ oživotvorenje hrvatskog historičkog državnog prava i hrvatskog narodnog ujedinjenja.« — »Podučeni gorkim izkustvom, ne po­ lažemo svoje nade u bilo koga izvan hrvatskog naroda, odbijajući svaki pokušaj, da hrvatski narod bude bilo'čije sliepo protunarodno oruđe, stu­ pajmo napred na dosadan j em svojem državnopravnom i'narodnom pro­ gramu, uzda j ući se samo u Boga i Hrvate!« Njen splošni komentar pa je: »Vjerovatno su Starčevićanci u vodstvu Stranke prava htjeli u Opatiji ispraviti dojam što ga je izazvala »služnička« »bečka« rezolucija ljubljan- 178 М. Gross, navedeno delo, 400. ™ Glej op. 29. ' . ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 -1—2 63 ske konferencije od 20. listopada 1912.«180 Tudi v svoji knjigi je podobnega mnenja: »Priopćenje Vrhovne uprave sa sastanka bilo je'potpuno u starče­ vićanskom duhu. . . .Izjava je izrazila starčevićanski stav prema balkan­ skim saveznicima koji je bio potpuno oprečan duhu Ljubljanske deklara­ cije... Jasno i odrešito starčevićanska rezolucija osudila je i »služničtvo« dinastiji«. Potem ko še citira navedeni zaključni stavek o zaupanju' samo v boga in Hrvate, meni: »Bio je to više nego Jasan, otkaz Franji Ferdi­ nandu ...«»"-. • . •*••-. .'--'... .: • • . '• ;>rr :- Nikakor'ne mislimo reči, da hrvaški udeleženci pravaške konference v Opatiji, vsaj njihova starčevićanska večina, res niso stali ria stališču suve­ renosti hrvatskega naroda. Opozarjamo samo na to, da tega ni mogoče po­ stavljati, vsaj neposredno ne, v oprečnost niti z Vseslovensko ljudsko stranko niti ,z ljubljanskim, hrvatsko-slovenskim sestankom in celo s šu- šteršičem samim ne. čeprav se navidezno vse tako lepo ujema in čeprav se zdi komunike, opatijskega sestanka tako lep sklepni kamen.v celotni njeni zgodovinski konstrukciji, pa bi avtorica verjetno stvar drugače.prikazala, če bi imela pri roki dostopne vire,o konferenci.! *\ . <• »Slovenec« je objavil opatijski komunike v celoti. Objavil je še več. Na­ tisnil je tudi sklepe odskupne konference ločene seje vrhovne uprave SP v Opatiji. Ti sklepi so zadevali politiko stranke v banovini, razmere v stran­ ki v Dalmaciji, jezikovno'vprašanje v Istri ter Bosni in Hercegovini, pozi­ tivno stališče do Muslimanov v Bosni in Hercegovini. Zadnji sklep pa se je glasil: »Stranka prava z. zahvalnost j o priznava domovinsko požrtvovalno delo • Hrvatsko-slovenskega kluba v državnem zboru za odstranitev izven­ zakonskega stanja v banovini in vidi v item.prve uspehe pristopa bratov Slovencev.v. Stranko prava.«182, . r Aprila istega.leta, ko je že silil spor med pravaši v javnost, je VLS v svojem glasilu nekajkrat .opredelila stališče do Srbov. V polemiki proti trditvam »Slovenskega naroda« je »Slovenec« zapisal: Glede Srbov »je od nekdaj .tradicija katoliških Slovencev, da so zastopali stališče, da so Hrvat­ je in Srbi en sam narod, dasi zastopajo Hrvatje in Srbi popolnoma različni državnopravni-, cilj. Vendar.pa smo vedno naglašali, da treba najti kako skupno podlago med Hrvati Лп Srbi, da se onemogoči izrabi j e van j e enih proti drugim, kakor je to princip dualistične politike. Kako se bodo Hrvatje in Srbi zedinili, to je pa drugo vprašanje. Med pravaši samimi glede na srbski problem ne,vlada popolna enotnost; eni srbske narodnosti na Hrvat­ skem niti ne priznavajo, drugi pa vneto zagovarjajo slogo z njimi na pod­ lagi enakopravnosti. Naloga Slovencev je kolikor mogoče posredovati.«183 V nadaljevanju polemike povzema »Slovenec« svoja pozitivna stališča do Srbov od leta 1876 naprej. Zanimivo je, kako opredeli razliko med svojim stališčem v aneksijski krizi in pa v času-balkanskih, vojn. V aneksijski krizi je »le obsojal politično strujo velikosrbstva, ki je hotela.na škodo hrvatstva doseči svoje državnopravne cilje, ne pa srbskega naroda. Danes, ko je Srbija s. staro Srbijo deloma saturirana, deloma pa obrača svoje oči na albansko Adrijo, stoje stvari drugače. Danes-je sodelovanje* Hrvatov in Srbov v mejah Avstrije lažje mogoče.« To vsekakor niso bila stališča fran- kovskega pravaštva.18? Celo »Slovenski narod«, ki si je prizadeval, da bi 180 M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga . . ., 58—59. 181 M. Gross, Povjest pravaške ideologije . . ., 403. ' ' 182 Slovenec, 29. in 31. marec 1913, št. 71. in 72. i» Slovenec, 7. in 9. april 1913, št. 78 in 80. 184 V praški »Union« je po opatijski konferenci Stjepan Zagorac pisal o vplivu balkanske vojne na Jugoslovane in dopuščal možnost samostojne države habsburških Jugoslovanov, ki bi bila v zvezi z Balkansko zvezo! V vsakem primeru pa je ugotavljal, da je zdaj »velesrbskih aspiracij« konec. — Slovenski narod, 29. marec 1913, št. 71. 64 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 svoje klerikalne nasprotnike in njihovo nastopanje v Opatiji kar moči očrnil; je zdaj priznaval: »Naši klerikalci kot Jugoslovani... • (so) spre­ menili svoje stališče nasproti Srbom, jih naenkrat (!) jeli kot enakovredne člane prištevati jugoslovanski zajednici.«185 še bolj neposreden pogled v stališča, izražena na opatijski konferenci in v tista vprašanja, ki so v resnici bila sporna, pa daje dokumentacija, ki je}na voljo v Zagrebu. Zopet Spinčičevi zapiski. Listki nimajo originalne numeracije, zato je njihov vrstni red nejasen in je za razpored potrebno upoštevati napovedani dnevni red. Ni namen tukaj prikazati in razčleniti celotno, dokaj obsežno razpravljanje. Opozorili bomo samo na momente, ki so,pomembni za problematiko pravaško-slovenskoklerikalne zveze. < Zanimiv je Zagorčev uvodni referat, ki podaja historiat pravaškega zedinjenja in tudi označuje pomen zedinjenja z VLS: »Prije l'Vs godine dezolatno stanje — raztvorenost. 25/7 11. ujedinila se Stranka prava*. Po- lonyi i Khuen-Hed. cikli prsti i počeli denuncirati. U veljači 1912 prédàiï memorandum kabinet kancelariji i FFdu. — Da su u Beču slušali i razu­ mjeli taj memorandum, nebi sad -monarhija doživljavala blamažu zà bla- mažom., -e-i. Još bi se što dalo spasiti i kàd bi se oživotvorile želje memo- randuma — Došao Čuvaj ban — Probuđenje.— Osvještenje. Pakt sa koali­ cijom. — Komisarijat. Razne skupštine.» —; Na 'upit šušteršiča.'obećaje Stürgkh zauzeti se, da se ukine komisarijat. — U oktobru sjedinjenje Slo­ venaca za ideje Stranke prava. Zastup. u Beču,:Hrvatsko-slovenški klub je veliki uspjeh, (odstranjenje Čuvaja, ako i ne definitivno). Rieči Koroščeve, da ? nećemo-, pred nikim žacati. — Došao čas: da zahtjevamo svoja prava. Nećemo više moljakati. Zagorac ufa u skoro .uživotvorenje. — Prestolona­ sljednik je rekao prošlih dana u Slavoniji (?), da treba srediti odnosa j e u Ugarskoj i u Hrvatskoj.'<.—L Već godina traje neustavno stanje.. Nije se dizalaibura —; kako se je„svisoka htjelo. Sve smo učinili,* da ne,dođe do bure. Za dalje ta peremo ruke. Nećemo miriti. — Nas će nastojati sada oslabiti intrigama — što nisu mogli silom. Stranka prava hoće se razciepati u Hrvatskoj i Slavoniji...« Zagorac nato razpravi j a. o razmerah v. bano­ vini, poudarja, da se je treba držati pakta 4 s koalicij o. pa tudi dobrega raz­ merja z Muslimani v Bosni. Stranka prava naj protestira proti vladajočim razmeram in odkloni odgovornost za dogajanje v prihodnosti, če še nje­ nim zahtevam ne bo zadovoljilo. . , • „• , . -.., . Iz Zagorčevega izvajanja nedvomno izhaja med drugim sledeče:•*še vedno stoji na stališču trialističnega memoranduma; stik šušteršiča s pred­ sednikom vlade Stürgkhom, ko ta (najbrž aprila 1912) obljubi zavzeti se za odpravo komisariata v banovini, omenja kot pozitivno in neproblema­ tično dejstvo; v celoti prišteje k pozitivni bilanci zedinjënje s Slovenci v Ljubljani; kot velik uspeh ocenjuje delovanje Hrvatsko-slovenskega kluba na Dunaju, pri čemer vidi odstranitev Čuvaja kot posledico njegovega de­ lovanja; skliče se na radikalno izjavo slovenskega predstavnika. Njegov politični sklep je, da je treba svoje pravice zahtevati, ne več zanje pro­ sjačiti, ostaja pa slej ko prej na stališču trializma. Problem so zanj raz­ mere v banovini, kjer se kažejo znamenja za bodoči razcep Stranke prava. Zelo značilno je izvajanje neimenovanega predstavnika Dalmacije o razmerah v tej deželi. Njegov glavni poudarek je širjenje srbofilstva tudi med pravaško mladino, pri čemer je zaskrbljen za idejo hrvatskega držav- 185 j u je podatek graškega dnevnika rahlo prilagojen avtoričini izhodiščni tezi: šušteršič memo­ randuma ni izročil kar prestolonasledniku, marveč le njegovi pisarni. — Grazer Tagblatt. Morgen-Aus- fabe, 5. april 1913, št. 92. — Iz Spinčičevih zapiskov razberemo, da je v ta graški list dopisoval fran- ovec Sachs. > ' i м ZGODOVINSKI ČASOPIS,34" . 1980 -y 1—2 f^j:j Д 65 nega prava in prihaja do zaključka: »Pogibel nam.prieti sa.Balkana, od Srba!« Rešitev vidi .v radikalizaciji: politike.Stranke prava: ; »Omladina pri7 mila bi ruku Stranke :prava kad; bi njoj ju ova pružila.. Ako .vidi.omladina; da,se mi borimo za ideale i.da ćemo, se do pét, deset, sto godina; ona'će uz nas.jMi-treba da stvaramo resolucije za rad u budućnosti' — a nikakva mo­ ljakanja.« Oglasi se Dulibić in.opozarja: »Ima u Dalmaciji ne samo srbo- filske, nego i struje.koja.je nezadovoljna sa savezom sa Slovencima:? Pre- poruča, da se. što U'resolucij i naglasi.« t ,. ,~\.-j:l, j v.Vq«..; j j • ;Sodeč po dnevnem redu*je šušteršič govoril za temi izvajanj i.,To lahko sklepamo tudi iz nekako tolažilnega tona njegovih besed, ki.so se nanašale na perspektivnost hrvatskega državnopravnega programa. V začetku ivo- jega nastopa je šušteršič apeliral na.potrpežljivost pri odpravljanj u razlik, zaradi-katerih ne kaže;biti nervozen: »Ne možemo-na-,jedan.put.svi.biti jednaki.-Samo imajmo-pred-sobom- program dr. Ante Starčevića.«*V.nada­ ljevanju obžaluje da so-se Slovenci- svojčas odločili za lasten knjižni jezik. Glede najnovejšega časa pa.meni:w»Od-kad-su u zajednici Slovenska pučka stranka i „«Hrvatska stranka prava, sve je jače,uvjerenje, da> Hrvati i Slo­ venci mogu (pač: moraju) zajedno živjeti4Ц .umrjeti.-Hrvatskb-slovenski klub je*izraz te ideje.«' Mimogrede omenja, da-se je, klub.»više bavio ša hrvatske stvari nego li • slovenske.« JTakoj za tem prehaja šušteršič na osrednjo politično temo :,,»Pitan j e glede, događaja; na; Balkanu 1 gibanja u narodu za'srpsku ide j u.:~Tu -, moramo..jasno izraziti svoje stanovište. Mi smo ü znamenitojthistoričko"j fazi. ;Može.,sek napraviti, sudbonosnih pogre­ šaka. Omladina na svem jugu, i med Slovenci, je, kao i hrvatska, te stoji uz srpstvo, uz Balkan.;-— Naprama tomu valja uzeti stanovište i valja bit j asno, makar, poj edini ne *bi. bili * zadovoljni.. Pri j e svega :. mi svi ' smo na­ rodna \ državnopravna" stranka. Versko ^osvjedočenje nečini zapreke. Bio koji vjernik,' dobro- nam : je došao, ako je, narodan i za hrvatsko državno pravo. Pozdravljat prvoga Muslimana,u našem krugu. Mi smo slobodnim! u.pravom smislu'rieči. Pitanje-srbstva i hrvatstva*je najznamenitije. — Srb kao Srb narodno nije naš protivnik, može, biti pravaš, tako i Srb pravo­ slavni. Srbska državopravna Ideja,*ta izključuje, hrvatsku državnu ideju. — Mi bi mogli reći: hrvatska:državna ideja je propala, mi smo državopravno Srbi. Ili pak, hrvatska državna ideja п1јефгора1а, hoćemo hrvatsku državu. To nije proti Srbiji niti Crnoj Gori. U hrvat, zemljah nek valja" hrvatsko pravo,,hrvatska država.^Prijateljstvo ša-Srbi-da, ali ne zato biti Srbi. Dr. š u r šteršič nije izgubio nadu u hrvatsku drža"vu,jer ima pouzdanja u hrvatski i slovenski narod. Slovenska pučka stranka izvojevala je pobjedu nad svimi protivnici. I hrvatska javnost-bila-je proti nam: Mi smo se oslonili na naj­ jači element: seljački i-radnički. Mi smo uz-borbu, i uztrpljivost pobjeđili,. al.tek posle 20rgodina. Tako se može dignuti}i-hrvatski-narod-pod svim zemljama. Ne čekajmo od. nikud dobrota, jad.nijednog, stranca.jNe) razbir jajmo si glave,» što je koja^visoka'osoba rrekIa,;samo zanašajmo se» nase, i radimo za narod. Organizirajmo ga.-Povedati, jasnog naš cilj je,'- da doser žemo hrv. nar.individualnost. Izključuje one, koji su za srpsku;ldeju. Slo-, 4venci pučk"e< stranke idu ,и4redovima hrvatske^Stranke prava.' Pridružili« su se ujedinjenoj hrvatskoj Stranki Tpra va.« (Podčrtal J.P.) ^ ..'-., >- . (V vsem,tem izvajanju vzbuja največjo pozornost dejstvo, dà;šušteršič у̂ zaključnih stavkih izraža zelorjasho prav tisto, kar. je prebrati, tudi v, žar kijučku komunikeja' opatijske konference in каггse-ocenjuje,kot odločilna .politična-misel tega zborovanja. Prav slovenska stran, (poleg šušteršiča sta na konferenci bila" navzoča tudi Krek in Brejc) je torej izrekla tisto, kar velja kot odpoved politiki prestolonaslednika! Sicer-pa je poglavitna misel J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 v'šušteršičevem'ižvajanju docela v skladu tudi s siceršnjimi stališči'1 slo­ venske klerikalne stranke tistega časa: opredelitev za hrvatski"državno­ pravni-program, obenem pa priznanje Srbov in Muslimanov v'narodnem in verskem'smislu ter sporazum z njimi na temelju njihovega''priznànjà hrvatske državnosti". Vse to v pozitivnem razmerju tako do Srbije kòtTčrne Gore. Tudi to stališče-je v popolnem skladu s tistim, kar jé vsebòval^ko1 munikétópàtijskè konference. - •" "."•""' / ' Iz zapiskov je videti, da se je debata med'udeleženci râzvilarpredvsem o'râzmérali v-Bosni,1 kjer neki Hrvatje postajajo srbofilski. Govorili^šoHudi o'sporu'v'Dalmaciji i n še posebej v Dubrovniku. Za naše razpravljanje* je zanimivo, da je Akačič, ko je govoril o splošnem položaju v monarhiji, iz"- ražiFstališče, da se je treba šele prepričati, da so te razmere »našim'odluč­ nim'krugovom'izpile možak.« Spinčić dodaja v oklepaju svoj komentar: . »DäkleVprijatelj Ak'ačić još nije uvjeren!« Ta moment'bo treba'upoštevati pozneje;'ko spregovorimo otkim. trialističnem memorandumu. ' '."r^- y'$4z navedenega je gotovo vsaj enó: komunike opatijske'konference ne izraža nasprotovanja'političnemu konceptu Vseslovenske ljudske* stranke, hjegoVa'rodločilna misel se krije z besedami, ki jih jé nà koriferehcinzrekel * prav'predstavnik te stranke.- - "" " ' '.'"J"1 ; *"''•'• " f \ r " : , Г'* VÏ'zadéVi memoranduma ? je najbolje navesti "prikaz" Mirjane" ̂ Gross": »Protivnički''je'tisak mnogo pišao o nesuglasicama riđ samoj konferenciji i?'o zaključku,' da 'se" prijestolonasljedniku preda promemoria. Pravaški .i^klerikalni tisak demantirao'je" postojanje tàkva~zakìjuckaVVjerojatno je tö\bilä* istina: lNe može* se pretpostaviti*da bi išta-konferenci j à" prihvatila rezoluciju1 kojonTodbija pravo' dinastije" da"isključivo' "po "svom nahođenju rješava: hrvatsko' pitanje r'da-se> onda"u'posebnoj predstavci' ipak obrati dinastiji:'U godinu dària">'razmaka* od zagrebačkog" »trijalištičkbg« sabora na 'početku 1912. do" opatijskog sastanka"evolucija"1 starčevićanaca^onemo­ gućila fje'ponavljàhjèTtà~dasrijeg'memoranduma dinastiji! L Nema "međutim .sumnje,"dà" je'takva'predstavka doista^ "postojala; ali;*'čini se, kao'ograda manjine od načelnog starčevićanskog' »otkaza^prijestöionäsljednikù. Ne- mački nacionalni organ'»Grazer Tagblatt« objavio'je'tèk'st te »tfijàlisticke« predstavke što ju ' je šuštefšič predao prijestolonasljedniku!1853 Nepo'znati Su" se potpisnici' memoranduma* pojavili kao' »posljednji predstavnici onog naraštaja koji teži ža 'jamstvom^našem- nacionàliiom: opstanku ~U/ okviru Habsburške' monarhije i teluži'-se'prilikom da svog budućeg vladara 'o" tome obavijesti:«186 V svoji zgodnejši razpravi je-'avtorica 'dodala' komentar: »To je bio karakteristični ton što su ga'pravaši i slovenski'klerikalci često upo­ trebljavali^ da bi »urazumili« vrhove monarhije!«187 ' ...lil I JJÌlV Ji * 'Iz'navedenega ostaja vtis, da'so slovenski L klerikalci, ' o'sebnortudi ' šu- šteršič,-bili važen faktor pri sestavljanju memoranduma^ inda°sò tore j f oni bili tudi med tistimi, ki so • se hoteli distancirati od starčevićanske'odpovedi prestolonasledniku, že v'luči navedenih Spiričićevih zapiskov ta domneva ni utemeljena'. Sta'pa še dva momenta', ki to neutemeljenost dodatno po­ trjujeta:'Najprej je to vsebina samega'memoranduma, kakor je bilf'objav­ ljen v-»Grazer Tagblatt«.-V njeni namreč :o slovenskih deželah,''ó Slovencih in njihovem vprašanju, rii'besede. čisto never j etnojle^da' bi 'Slovenci svo­ jega problema v rijem-ne omenili,-da1 ne bi izrabili priložnosti, da spet opo­ zorijo na svoje stališče, da naj tudi slovenske'dežele postanejo-del bbdoče jugoslovanske državnopravne enote.-Drugi-moment pa j e okoliščina,'"da se odločilne besede o »poslednji generacij i«'docela Ujemajo'ž izjavo, ki jo je 186 M. Gross, Povjest pravaške ideologije, 405.'.- ,. ,j ->,. » ' >iit !• •• tot- 187 M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga, 59. • ZGODOVINSKI ČASOPIS" 34̂ i" 1980 .'Л-^2 ""•' " 67= dal'Òèzar Acacie na'hrvaško-slovenski'konferenci 19:'oktobra; 1912 v\Ljub- ljâni'in ki jO poznamo'iz Spinčićevih zapiskov: »Mi smo možda*poslijedna generacija koja želi u okviru ove monarhije ostvariti svoj e težnje.« če temu dodamo že znano*dejstvo; da je'rìa opatij skïrkonferenci Akačić'še'Uparna zdravo pamet »odločilnih«krogov« monarhije,; potem je pač .upravičeno;do-, innevati, da je'prav'on eden avtorjev-te spomenice.'- .-"?• •'-' r:.,''.,. M^-i-"'''- ••"v Opatijska ..konferenca'» torej né'more, služiti* kot" sklepni kamen-jkoijrt strukciji o emišarskih'naklepih VLS nasproti'HSP.1 ••>' • ;" •>*' rt.'.''i ~ '?:--"-1 In-končno, še> nekaj^o obnašanju VLS'v'času4 secesije'frahkovcev* öd združene ' Stranke ' prava. ' Mir j ana Gross ' pušča vprašanj e," » j ésu' li f ranko4 klerikalerdogovorili raskoliš krščanskim'söcialimä'i^ generalima,«' odprto.18! Razkolav HSP si pa le ne more razložiti brez'tuj e zarote:-»Kad se pokazalo da''švepravaška-organizacij a ne izvršava svoju«ülögu* prijestölortäöljednii kova'oslonca pojavila'še 1913. koordinirana "djelatnost za njezino razbijanje; kao'što- je"1910—191Г postojalo -slično nastojanje 'za; njezino'ostvarenje! (PodčrtalflJ.* P. ) ш 'Ali- sb ' pri razbij an j u1 vsepravaške'- organizacij è imeli prste vmes tudi'Slovenci bziìoma' famozni 'šušteršič ?"" Vèr j etnò avtorica tega he misli. V nadaljevanj u namreč pravi, da se »šušteršičeva' koncepcija pokla­ pala',' doduše,' šar frankoklerikalnom, no vjerojatnome-bio na čisto's "time da je" frahkbklerikalna'struja među" hrvatskim^ pravašima u manjini i da je igračka u rukama bečkih .visokih osoba'«. Avtorica pravilno' ugotavlja, da slovenski klerikalci nišo'hoteli sodelovati s krščanskimi sócialci zaradi nji- hovega'-nemškega nacionalizma. A vzrok za ravnanj e'-VLS 'jé tuđi šušteršio kòt premeten izvajalec velikoavstrijške'politike: »Međutim, đr. šušteršlč nijé*nafto glédàó'takó jednostavno'kaö »ReicHspostllpnja^ molbom; da nW istu pozove" i svóje slovenske drugove'iz~lìrvat'skoLslòvenskbg èksélmtivnog od- bora. Njihòva'jè prisutnost poradi naše javnostiVrio:nuždna;_"pà'Väs'stoga ovìmè u'imè-prijatelja i u ime svoje molim?da^lh'nagovorite', dà doduiiâ sjeähicU'uprave?«191 že to pismò dokazuj e',' da§ó milino vći izključevali mož­ nost,'da- bi ršušteršič ali'šploh'slovenski člani Skupnega izvršilnega 'odbora stopili' nä štrari frahkóvskih'secesiónistov! * mt"f\ 'i'1 *'"'•!!"'!? 1К,' •"* '5п•>•'f' .še ko jV»Sloyeneć« prvič poročal o!razkölu vV.Stranki'.prava,: jë'bilo očitno^"da' ni |na. strani sécesiónistov:^»Frankòvci^da nameravajo "nóy''kurs pod ;;gesli: s»čistega hrvatstva« in ' absolutnega antis.rbstva po 'ihtenčijah Räücha.'«192"List 'Je/tûdi, v celoti objàviì' izjavo .Mileta Starce'vica..? drié 22.-maja kot, predsednika vrhovnef uprave Stranke prava p ^okoliščinah se r cësije.193 Iz celotne politike VLS do tega čaša, bi se dalo sklepati, da je bil J ' m M. Gross, Povjest pravaške ideologije, 408. . , o ;.-is« M. Gross, isto delo, 406. • - - ' t ^ <> ,- ' . . ' . _ ' . '•*•; .'ti- .'' "° M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskog kruga . .., 61. 151 Arhiv Hrvatske, Zapuščina V. Spinčića. 192 Slovenec, 20. mài 1913, št. 113, ' • --' , : • . J i« Slovenec, 23. maj 1913, št. 115. ' 68 J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 _ _ _ razdor v Stranki prava zanjo nezaželen. Državnopravna akcija je bila z razdorom oslabljena, šušteršič- je moral računati, da bo njegov;politični položaj, na Dunaju kot predstavnika združenih slovenskih klerikalcev,.in hrvaških pravašev s tem oslabljen. Nedvomno je bilo za VLS politično koč­ ljivo,'da so frankovci svoje milinovske nasprotnike skušali prikazati kot srbofile. šušteršič pa ni reagiral tako, da bi se od milinovcev „distanciral. Nasprotno, nastopil' je v njihovo obrambo in je pred javnostjo skušal'.zbri- sati z njih kočljivi »madež« srbofilstva. V tem smislu je napisal svoj znani članek y »Reichspost« (objavljen 30. maja 1913). Obenem je priporočal, naj tudi milinovci sami y tem smislu nekaj store. To razberemo iz pisma, ki ga je .pisal 29., maja 1913 Janku Brejcu kot članu hrvaško-slovenskega -izvršil­ nega odbora: Pismo je že odmev Akačičevega vabila, naj se udeleži pravaške konference v Trstu. V njem piše: »Pravaši zborujejo v nedeljo 1.t.m. (pač: prihodnjega meseca) in ponedeljek 2. t. m. v Trstu — Excelsior^ Palace. Začne,se v nedeljo ob 10h dopoldne. Silno želijo Slovencev zraven. Jaz bi šel, pa.imam ministra.tu, sedaj ne morem. Povše je bolan, Krek v hribih »uner­ reichbar«. Prosim te lepo.pojdi Ti gotovo doli in vzemi vse ad'referendum. Prav-je;pa, da.se, kakor nameravajo nekateri, sklene patriotična izjava za monarhijo.- V-'» Mi moramo gledati, da vsaj večino'disidentov pritegnemo zopet v skupno, organizacijo. Spor naj se pç možnosti-poravna.* Pazi, kaj rečejo; Bosanci.«*94 • i. • ., .' 4- ... :„ j g j _;Î, .Sestanek v^Trstu šušteršiču po vsem videzu ni dišal in je tj a. pošiljal druge. Njegova omemba, o nedosegljivosti Kreka potrjuje znano okoliščino, da-jjev tem času (Krek preživljal hudo politično in-osebno stisko zaradi napadov;proslulejKamile Theimer, pred katerimi je zbežal v,gorsko zatišje na ;Prtovču. Stranko in- njene t probleme' je prepustiì drugim in.tako tudi vprašanje odnosov^)pravaši.-Iz pisma je tudi očitno, da^bi šušteršič želel poravnavo pravaškega-spora, da,pa se je zavedal, t da najhujši frankovci na to ne bodo pristali. iVlogo-slovenskih;predstavnikov-v Trstu je.omejeval na čisto informativnost, le v zadevi zavračanja frankovskega očitka tstar- čevičancem, da so srbofili, naj bi podprli zamisel nekaterih starčevićancev o patriotičrii izjavi za monarhijo/, t •• ;*% '".*•"' '+. ?" ::L Sestanka, v Trstu-sta se končno udeležila Korošec in/pa^Grafenauer. Korošec, ki se šušteršič nanj ni4 obrnili je s temže prevzemal šušteršičevo vlogo. Leto dni^za tem je to dosegel tudi\tormalno, k o j e namesto^jijega postal predsednik Hrvaško-slovenskega kiubav - ~ " / \~- j »Slovenec« je ó sporu j ,Strankfprava l>isaì malo, y glavnem le enkrat. V tem pisanju je izrazil podobna.stališča kot_ jih je razložif tri dni pozneje šušteršič v »Reichspost«. Povedal j e," da se VLS v sporu ni opredelila, ker-je »zadeva še_ premalo pojasnjena^VLS ni nikdar, pripadala tej; alf oni frakciji, temveč je stopila v zvezo, le s celokupno, ujedinjeno SP.« če fbi jrâzkol bil dokončen, bô pristojni forum VLS odločil o stališču. Zaenkrat, še omejuje na to, da objektivno beleži dejstva o "sporu, obenem pa'želi,, da bi! še našli Vsi pošteni pravaši. »Slovenec«'je tudi,\podobno kot' pozne je 1 šušteršič v »Reichspost«, zavrnil pisanje nemških listov, češ ril fes cist bi 'razlog, spora bilo srbsko vprašanje: »še opatijski sestanek 'je*pokàzàl"popblnô edinost vseh pravašev cele monarni j e v presoji srbskega vprašanja. Cela stranka — Hrvati in SlovenciJ-^ jé slovesno,. soglasno manifestirala za'politično hrvat­ stvo zoper politično' srbštvo.«195'' :' '* " " J ' '" n J ' Mirjana Gross meni, da šušteršičeva (in Slovenčeva) trditev, da~ni bilo srbsko vprašanje razlog spora, ni točna ter da je razloge razkola »upravo 1M Fran Erjavec, Zapuščina. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Rokopisni oddelek. »« Slovenec, 27. maj 1913, št. 118. ,i n . ? . . . , ) - ' 1-tr ZGODOVINSKI .'ČASOPIS 34" V 1980 :Л—2 " V4 T oh môrào dobro poznavati«.196 Vse v okviru izhodiščne teze, o specialni j vlogi šušteršičav zadevah .hrvaškega pravaštva. Dokaza pa ni. Pri;tem pa popol? noma drži, kar. je trdil-šušteršič, da .v Opatiji ni bilo med udeleženci no^ benih divergenckar zadeva'opredelitev za hrvatsko : državno* pravo.iTisto; kar je »Slovenec« sam navedel kot razlog razkola, namreč frankovsko »čisto hrvatstvo« Лп absolutno, antisrbstvo, se pa državnega »prava-ni tikalo. Tu­ kaj so med,pravaši samimi že4nastajale globoke razlike, trenutku,-, ko'se.je vprašanje »okvira«.prvič zares postavilo. ,Ta trenutek pa'je bil šele,sara; jevski'atentatu Tedaj so frankovci izrazili solidarnost s-šušteršičevimvoj- nopatriotškim in-protisrbskim-,nastopom.' Svoje*mnenje.-da.je na JHrvat- skem -»edina, pomenljiva stranka? frankovska« je j izražal škofu Jegliču šele 8. novembra 1915. • ' • y~S:r i>r"< '< •:,': n>-' * *f •' » •- : ' > • : ' '-Nedvomno je nagnjenost k takšnim-stališčem- pri šušteršiču obstajala že v letu .1913.-Toda politično se nii aktivirala. Nasprotno, šušteršič'je bil v tem letu in vse do sarajevskega antentata v očitni defenzivi pred drugimi tokovi v SLS. Krek osebno je bil sicer tja,do konca leta 1913 zaradi že ome­ njene afere Theimer politično in osebno skrhan, a si je vendarle opomogel.- Takosi Jeglič že>10. novembra 1913 zapisuje v dnevnik, da ne more izpolniti svojega namena, da bi Kreka »porinil1 v pokoj« in to »radi dobrega-imena, ki ga ima'pri ljudstvu«. V letu, 1914 do-vojne je šušteršič ohranjal svoj po­ ložaj r načelnikai stranke skoraj -le- še ? ob'-.podpori* škofa -Jegliča. Kljub tej podpori'je izgubil položaj predsednika Hrvaško-slovenskega kluba. Ko se je-po žitnikov! smrti izpraznil-notranjski, mandat, sta Andrejv in- Janez Kalant začela akcij o,-, da j bi kandidaturo-za; ta- mandat prevzel Janko Brejc, ki bi-potem prevzel'šušteršičev položaj načelnika stranke.197'Ta načrt se je izjalovil, ker-Brejc nay kandidaturo ni-.pristal in-ker je posegel, vmes sam škof:-Janezu-Kalanu je naravnost prepovedal:'politično delovanje in tako rešil,šušteršiča.-jNi ga rešil kak-prestolonaslednik!19?, šele smrt nadvojvode in vojna sta, šušteršiču omogočila,,da spet zategne.,vajeti v stranki. . . - Najpomembnejše je to, da je VLS tudi potema ko^ j e razcep med bano­ vinskim! pravaši-postal dokončen; ohranila-zvezo z združeno Stranko prava in>s tem tudi's:starcevicanci-.19^ Nedvomno» jezden prvih* in najvažnejših, razlogov za to-bil Hrvatsko-slovenski klub na Dunaju.",V*nasprotnem= pri­ meru bi VLS.prišla v nasprotje s stališčemihrvatskih-članov klubain ta bi­ se razbil: Dejstvo,» da-je klub ostal,-je treba ocenjevati kot jenega pomemb­ nih dosežkov'pravaško-slovenskoklerikalnegaizedinjenja-leta,1912. To je;bil dosežek,, na f podlagi i katerega se je potem razvila'jugoslovanska, državno-: pravna akcija v letih svetovne vojne.200. çh . ̂ -»n ' - r 'M*'sUx''.p •" чг že v začetku smo izrazili prepričanje, da je jugoslovanska politična iz­ kušnja, ki so si jo po dejavnosti VLS v zvezi s HSP pridobile tako slovenske kot tudi hrvatske množice, pomemben' dejavnik' jugoslovanskega gibanja, ki je^rtppînogeï k'~sprémémbi""y stališčiK nekdanjih riosùœv '»novega kur- za«, zlasti Тгит&саЧп' Šupila, dò Slovencev. Oba1 sta v pritegnitvi Sloven- cev in njihovega narodnega vprašanja1 konec 1914 in pozneje videla bistven : 7 — ,•" ' • - ' ' _ ' • - , T J " - ! ' . '"" 'ir' «V*. . . fi'i -"-" . I . ' ' " ': • ' • ' . . i ' 156 M. Gross, Hrvatska politika velikoaustrijskos kruga, 61/in.! Povijest pravaške ideologije, 408. , m. Pismo J. Kalana'z dne 16, februarja'1914 Janku Brejcu.. Zapuščina F. Erjavca,. NUK. — Dr., Igna­ cij Žitnik je umrl'28.r decembra 1913. Nadomestne volitve na Notranjskem so bile 19. maja 1914. 198 A. Jeglič, Dnevnik, 5. julij 1914. - - 1M J. Pleterski, Trializem pri Slovencih . . ., 172. , - . . ' ' ' , ' . 200 Janko Pleterski, Prva odločitev, Slovencev za Jugoslavijo.^ Politika na domačih tleh med vojno 1914—1918 (Ljubljana 1971). — Srbohrvatska. izdaja, Nolu, Beograd 1976. , , . ÎO J. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 iftj'göj za'tö- da more gibanje za jugoslovansko združitev zajeti tudi Hrvate io posebno še bansko Hrvatsko. V takšnem prepričanju ju je.gotovo utrdilo še>dejstVo;'da je medtem svoje gledanje na vprašanje Slovencev spremenil tudi "stari: britanski poznavalec in propagandist jugoslovanskega vprašanja R/W: Seton-Watson. V svoji spomenici Foreign Officeu z dne >l.ioktobra 1914 je-v nasprotju s svojim pred vojno objavljenim mnenjem, da Slovenci pri jugoslovanski združitvi ne pridejo-v poštev, razlagal nujnost, da ta združitev obšeže tudi celoto Slovencev: »Nobena ureditev ne bo popolna, če- bo- prezrla Slovence... Oni morajo deliti usodo svojih hrvatskih an srb­ skih sorodnikov.« Za našo temo je zanimivo, kako Seton-Watson svoje.novo stališče podkrepljuje: »Morda je najbolj čudovita poteza celotnega gibanja ravno--način,- kako je zajelo Slovence, ki so med vsemi ->južnimi Slovani zemljepisno najbolj oddaljeni od Srbije, ki govore različno narečje in ki so vedno bili posebno/vdani katoliki, z ultramontanskimi nagnjenji. Pa .ven­ dar^ prekašajo ravno klerikalni Slovenci• v .svojem srbof ilskem. navdušenju in v svojih sanjah o združenju celo Hrvate.«201 .rti'H i u i J a . i - .' -J 4 Nedvomno je-prav pod vtisom politične izkušnje iz žvezei VLSvs?HSP hästal tisti aksiomatični poudarek, ki ga je vsebovalo med"vsemi,prvo po­ oblastilo, ki ga je Trumbič in njegov krog dobil iz domovine. Primorski slovenski in-hrvatski1 politiki/ kPz izjemo istrskega.državnozborškega^po- sïahca'Mâtkà' Mandića' niso pripadali«zvezi VLS-HSP; so 11. februarja 1915 TrtimbićU naročali," naj v svoji-dejavnosti »pri vsaki priložnosti poudarja neločljivost vseh slovenskih in hrvaških1 pokrajin.«2.02.J ' . . ' • ." ' Tu'je seveda še-vrsta vprašanj,- ki bi jih bilo treba v tej zvezi obdelati.' Tli je vpfašahje^Krekovih' nazorov glede'pravice narodov! do samoodločbe, tu je vprašanje, kaj'pravzaprav*pomeni"hrvàtsko-slovenskì katoliški;shod poleti 19Ì3.V Ejubljani,.tu je vprašanje radikalizacije v slovenskem in jugo- slovanskem smislu v vrstah klerikalne di j aške in študentovske mladine, tu gre'tudi'za stališča slovenskega krščansko socialnega-delavstva, za stališča kulturnih delavcev tèga tabora'in še'za marsikaj. Tospađaže-V'širšojzgo- dovinško razčlembo, že to, kaf; je'bilo ugotovljeno v našem-razpravljanju pa zadostuje za spoznanje, hdä je zvezo'Stranke prava in Vseslovenske ljud­ ske stranke treba raziskovati kot pojav'v narodnem gibariju^tako Hrvatov kot tudi Slovencev. Probleme hrvaškega kot tudi slovenskega narodnega gibanja je mogoče zadovoljivo pojasnjevati iz 'njihove -lastne logike- in";iz družbenega ̂ značaj à" vodilnih- sil* ter njihovegà^dialektiënega razmerja' do temeljnih*'množic.4Kriterij' more biti predvsem le odnos do'teženj in inte- resov teh temeljnih množic naroda.-Odnos do habsburškega-»okvira« pride vpoštev šele v funkciji prvega merila. Tudi »visoka politika« more pojas- niti-samo posamezne pojave v-dogajanju, »ne more pa pojasniti,:kar izvira iz narave -narodnega gibanja samega! če pa se* jemlje "kot glavni* motiv, mora pripeljati do popačene podobe. '-t-w . •'. / .,tbni- *-. . •'•i '•••i''u;. , ; . , : : • „ •">•'-, •'•* •>'•• • / ' - . ' ••• -J- s. •:.--.hi" v • ' : . '""; . ' ' ' '••••\.л.- Z u s a m m e n f a s s u n g ' , ' . .^l '•' f ' ' -l '•• - .--"'-• '..'• •:•" - •Î-ЛХЈ.О.- *t u>r , >7 > ; , , ••' - j . - - i . ;„. -чл .., ' :v. ..:•-.: ,DIE KOALITION DER-GESAMTSLOWENISCHEN VOLKSP ARTEL, .-; ..... MIT DER .KROATISCHEN RECHTSPARTEI IN DEN JAHREN.; 1912^-1913 . d*^' ?••<*.'. i/•£'•-*:• 'ilù Ï A . P l e t e r s ^ > v ,''•'•. •' ' T V ' * J " . r . '. Ein wichtiges Kapitel der jugoslawischen Bewegung bei den Slowenen be- deutet auch die; Tätigkeit der slowenischen klerikalen Partei bei der Suche' nach politischen Beziehungen in kroatischen Ländern,dies und jenseits der dualistischen m. R. W. Seton-Watson, Korespondencija, 1, 184. . . ' • . *-i'',202;t)ragOvàn SéplS, Misijà Carla Gallija ü Trstu; v: Anali; Jadranskog instituta>2 (Zagreb 1958), 74. — Isti avtor, Italija, saveznici i jugoslavensko pitanje 1914—1918 (Zagreb 1970), 48. " >'• ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 : , 1—2 -> •', l 7 Г österreichisch-ungarischen Grenze 'sowie in Bosnien-und : der Herzegowina. Die politische Tätigkeit dieser. Partei griff nicht über die Staatsgrenzen!der habsburgi- schen Monarchie sowie auch! nicht «nach Wojwodina über. Eine? territorial so be- grenzte Tätigkeit kann, nur bedingt als jugoslawisch' bezeichnet \werden, nur im Sinne einer. Stufe im Jügoslawismus, ähnlich wie Stufen im Jugoslawismus auch bei anderen gleichzeitigen politischen Programmen und •"Aktionen.anderswo fest- gestellt werden können,* die sich nur auf einige Völker ibegrenzen 'und nicht mit den Slowenen rechnen.-Der gesellschaftliche Charakter:, der slowenischen kleri- kalen Partei' war.' widersprüchlich,' die Partei , enthielt auch- politische'Elemente,- die mit déni Klerikalismus : selbst nicht zu vereinbaren, waren; wodurch erklärt wird, warum auch die Tätigkeit dieser Par tei 'a ls ein Teil der bürgerlichen: Politik., bei den Slowenen beurteilt werden m u ß . ; . - ' ' '^'' ' * ' ' V ^ *~ Г ' "*-"£' ' ^ " In der Geschichte der "politischen, Beziehungen' 'deY "slowenischen klerikalen, Partei mit den jugoslawischen Ländern der hàbsbùrgischW Monarchie , fallt' der Entstehung'der Koalition der Gesamtslowenischen- Volkspärtei mit' der;Kroatischen Rechtspartei vom 20. Oktober' 1912 eine zentrale' Bedeutung 'zu. In' der slowenischen Geschichtsschreibung wurde*' dieser ' Vorgang bisher nicht eingehend'bearbeitet , in der kroatischen -hat •ihriT Prof. Dr. Mirjana'Gross in einer Reihe von Abhand- lungen und Monographien in"den Jahren von 1960 bis 1973'näher behandelt. Ihre Forschungen hat sie: dem besonderen-Interesse für " die-Politik des Thronfolgers Franz Ferdinand und des sogenânhtën'großösterreichischen Kreises in Wien (vor allem der Partei der 'deutschen' .Christl ich-Sozialen) in-Bezug auf die Kroaten untergeordnet'. Von diesem"Standpunkt 'aus sieht s ie 'die triahstische Aktion der Gesamtslowenis'clién Volkspartei* nicht*, als eine autonome Erscheinung m der na- tionalen Bewegung der 'S lowenen wie'auch" der Kroaten, die durch eine eigene Logik, den-gesellschaftl ichen'Charakter 'der, "führenden Mächte und durch deren Verhältnis zu' dèh breiten Volksmasseh hervorgerufen-wurde, sondern als to lge des Versuches des1 Thronfolgers, sich ' in Kroatien eine politische Stutze in der vereinten Rechtspartei zu'schaff eh", die'sich durch die1 Tätigkeit ' der slowenischen Klerikalen seinen Plänen anpassen sollte. . . . " , i . ' Der Verfasser -dieser - Abhandlung'-verbucht,- d i e , Politik der Gesa'mtsloweni- schen Partei-zu-erforschen ünd ' s i e 1 als einen Teil der 'slowenischen' nationalen Bewegung zu'analysieren: ̂ Dabéi1 ist'für" ihn vor 'a l lem jene Feststellung wichtig, daß die jugoslawische» politische Erfahrung, die sowohl die slowenischen "als auch die kroatischen'Volksmassen durch die 'Tätigkeit der Gesamtslowenischen Volks- pärtei im eine parallele Protestaktion in-Budapest. Deswegen gab dann der Kroatisch-slowenische Klub seine Stimme anstatt für die Obstruktion für die Interpellation"ab. . ' " t , Auf diese Entscheidung folgte dann eine Polemik gegen die .Taktik des.Kroa­ tisch-slowenischen Klubs,: doch wurde d ie 'Annäherung zwischen den Anhängern der vereinten Rechtspartei und- den slowenischen Klerikalen! dadurch nicht ge­ hemmt. ' Im Gegenteil, gerade zu dieser Zeit wurde bei den, Anhängern der Rechts­ partei der Entschluß reif,- sich auch organisatorisch mit der slowenischen Meri- t ' ! ZGODOVINSKI CASOPIS34'П980 ."1—211ЛЈ!! Л 73 kalen Partei zu.verbinden. Die Tendenzinàch dieser 'Annäherung;wurde l iûch noch' nach dem 22. Juni 1912, als der Kroatisch-slowenische Klub für die' Militärreformen abstimmte, bestätigt. Damals war, ebenso, wie noch nach' den'Balkankriegen, eine auf einem direkten. Widerstand gegen den Monarchen undid ie Monarchie beru- hende Aktion der bürgerlichen; Parteien, sogar auf i der kroatischen Seite, unvor- stellbar, rInwiefern es: um die Dilemmas der.Anhänger.der ' .Rechtspartei ging, ob mit den-Slowenen ohne die Serben, 'oder ob mit den Serben'ohhë- 'die 'Slowenen' so würden sie nicht durch die Gesamtslowenische Volkspartei geschaffen,'letztere lehnte die Ser beri j nicht ab.. Ihr durchwegs loyales und zugleich optimistisches Verhältnis der habsburgischen Monarchie.gegenüber konnte.dies auch nicht ve- rursacht-haben. Alles weist darauf hin, daß sich ; die" Rechtspartei buwußt dagegen wehrte, daß ihr ein solches Dilemma von irgendjemand aufgedrängt, würde. Dafür spricht auch die Tatsache, daß ( gerade damals die-letzte,entscheidende Etappe in der organisatorischen Verbindung der 'Kroatischen Rechtspartei, mit, der Gesamt- slowenischen Volkspartei beginnt. ?' " . " " '"*' j L\ „ ,. -,. . j _."-. Das kroatisch-slowenische.Zusammentreff en am 18. und" 19. September 1912 in Opatija beschloß,' "daß ein kroatisch-slowenischer - Vollzugsäusschuß zu gründen und eine gemeinsame politische Versammlung am 20. Oktober 'desselben Jahres •in Ljubljana" einzuberüfen sei. Der Verfasser.hat. sich bei der genauen'Durchsicht und Analyse der gemeinsamen Treffen und der dabei gefaßten Beschlüsse,-vom Treffen in Opatija bis, zu dem in Triest am- V. Juni 1913-(schon nach, der erneuten Spaltung in der,Kroatischen Rechtspartei) — nicht nur .auf die Presse gestützt; sondern auf diel Aufzeichnungen eines Teilnehmers an diesen Treffen, des kroati-" sehen Politikers t aus Istrien Vjekoslav Spinčić.' All dem kann, entnommen werden; daß den «Anhängern, der kroatischen Rechtspartei nicht irgendwie suggeriert wurde, sich infolge von-höheren Interessen mit den,slowenischen Klerikalen zu vereinen; diese aber forderten .nicht,, daß,der; Klerikalismus.die .Grundlage ihrer Vereini­ gung sein müsse. Die Frage .desVerhältnisses der Anhänger der Rechtspartei zu den Serben'' und Mohammedanern wurde ihnen frei gelassen, von der Frage des »Rahmens« war wenigstens ; anfangs keine Rede,weil dieser so selbstverständlich war..'Die ,auf ,der^kròatischTslowenischèn Manifestation am 20. Oktober 1912 in Ljubljana' 'änge^ommene'Resolution würde schön früher, ,am 9.-Oktober in Wien gemeinsam .veffäßt," Sie"lautete:* »Wir erklären,, daß wir,_,Kroaten und Slowenen, eine nationale Einheit'bilden.. Infolge dessen wollen die Anhänger der Rechtspartei und der ;.Gésamtslo'wenischen'Volkspartei gemeinsam- im Geiste des Programms der Rechtspartei,,und dessem'Richtung,einhaltend für die Einheit, die Rechte und für',.eine ..freie 'Entwicklung;' des "kroatisch-slowenischen Volkes im Rahmen der Habsburgischen Monarchie' wirken!',Wir,"sind uns bewußt* daß die kroatisch-slo- wenischen! Länder von entscheidender Bedeutung für die Position der Monarchie als einer Großmacht. sind,';undj wie; wir uns unserer Pflichten gegenüber der Mo-; narchie bewußt sind,', so. fordern, wir. entschlossen und, erwarten, daß sichfauch die Monarchie, ihrer.' Pflichten unserem^ólk 'e j ' gegenüber ^ bewußt wird.« * ._ . ^ Auch in Ljubljana-"willigten die Anhänger der..,Rechtspartei-!in. die- gemein- same,; schon-(besprochene Resolution ein; doch^veröffentlichten,sie ;außerdem'noch eine besondere in Form eines Kommuniques;der höchsten .Verwaltung der Rechts- partei.-Die Meinungsverschiedenheiten gingen auf den in der Zwischenzeit ausge- brochenen Krieg rdes Balkanbundes gegen, die Türkei 'Zurück.,- Die; separate t Reso- lution der" Rechtspartei!, unterschied j sich vom der "gemeinsamen dar in , 'daß, sie t viel längerj war,-daß sie-Angehörige., anderer Religionen.' erwähnte, daß sie besonders denÏSchmerz .wegen der,Zerstückelung des Königreichs Kroatien ausdrückte; wobei nicht^klar war, ob sie .damit auch, die slowenischen -Länder meinte,-daß sie.;das Wort »Rahmen«-fmied,' obwohl; sie die Legitimität* der; habsburgischen Dynastie anerkannte: und auch; das .Bewußtsen, ihrer Pflichten »ihr 'gegenüber ausdrückte. In ders separaten Resolution-wurde jedoch kein Ausdruck t der, Sympathie für., die Balkanverbündeten gegeben, in der .-Debatte auf. dem Treffen in Ljubljana kam auch 'keiné Forderungl'näch einer solchen Aussage; vor.-jDarüber war /erst , später, auf der Sitzung'.des' Vollzugsausschusses der kroatisch-slowenischen Partei L am 10. j Oktober 1913 in Opatija, die'Rede. -; mi ' ' •••• ,/r -..') ; ^ п и ••<'.; T i o h »«. r- >n -t Die • Beschlüsse der kroatisch-slowenischen Konferenz fin L j ubij ana • sind das geblieben, wozu sie auch konzipiert .wurden: die Plattform der parteilich1 begrenz- ten* kroatisch rechtsparteilichen' ,und slowenisch'-klerikalen Aktion, die oppositio- nell gegen das dualistische System gerichtet. werden sollte, in dem Maße,; wie dieses durch Regeirungsfaktoren in Wien, Budapest und-in-den einzelnen, jugosla- wischen Ländern der Monarchie dargestellt wurde, nicht aber gegen die Monarchie als . solche und auch nicht die. Dynastie. Die Aktion wurde vor allem zu dem 74 3. PLETERSKI: ZVEZA VSLS IN HSP V LETIH 1911—1913 Zwecke konzipiert, daß eine Wiederherstellung der Verfassurigsverhältnisse in der Banschaft erreicht würde, und daß man sich auf die erwartete Verschärfung' der Krise des Dualismus vorbereiten würde, wenn die Frage einer Reform* der Mo- narchie im Sinne ihrer. Föderalisierung aktuell werden würde. Die politische Trag- weite der Aktion war durch ihre rechtsparteiliche Grundlage-begrenzt. Dièse hatte eine Reihe positiver Eigenschaften: sie enthielt die wesentliche Forderung nach Eigenstaatlichkeit, der kroatischen Politik ließ sie freie Hand im Zusammenhang mit dem ungarisch-kroatischen Vertrag, als die einzige i-iß'sie progfammäßig 'die Mauer zwischen den Kroaten und den Slowenen* nieder. Sie hatte aber auch schwerwiegende Mängel: sie wirkte sich auf die- Orientierung, 4lie alle jugosla- wischen Völker betreffenden Probleme gemeinsam als Ganzes zu lösen, hindernd aus, und war dem zufolge nur bedingt jugoslawisch.' '• ' " * ' : ' " . c- • Nach dem Treffen in Ljubljana wurde der Schwerpunkt der, rechtsparteilich- -slowenischen politischen Zusammenarbeit wieder zurück nach Wien, in den Kroa- tisch-slowenischen Klub im Reichsrat verlegt. Der Klub entwickelte eine opposi- tionelle Tätigkeit im Sinne eines Protestes gegen die Unterdrückung der Kroaten in der Banschaft und in Dalmatien sowie der Slowenen in der • Steiermark und in Kärnten. Der Klub stimmte seine Taktik im Zusammenhang-mit' dem Kommissä-' riat in Kroatien auf Informationen ab, die'Šušteršič — im vollen Einvernehmen mit, dem Klub.—_ vom ' Regierungsvorsitzenden Stürgkh erhielt. 'Als sich heraus­ gestellt, hatte,>,daß ; Stürgkhs tröstliche Ansagen nicht hielten,-bot šušteršič am 12. November 1912 seinen Rücktritt als Klubvorsitzender an. Damit wandte er. die persönliche Verantwortung für die Obstruktion, für die sich der-Klub in jeher Zeit oft entschlossen hatte, von sich ab. Als am 5. Dezember 1912 u m die Frage der; Obstruktion.gegen den Militärhaushalt ging,''verließ Šušteršič den-Klub, ohne Erklärung,und. auch ohne dessen Zustimmung dazu bekommen zu haben. Das war der Anfang, seiner späteren Amtsenthebung (am 4. März 1914). • i/\ >Die • oppositionelle Taktik des Kroatisch-slowenischen Klubs, wirkte sich auch auf die Sitzung _ des kròatisch rslowènischenVollzu gsaussćhusses am 10. Januar, 1913 in Opatija, wo ' s ich eine-Übereinstimmung der Standpunkte'. 'in allen, a u c h ' d e n heikelsteh politischen Fragen zeigte, gunstig aus.' Die Grundlage für, diese Ü b e r ­ einstimmung hätte jedoch * auch breitere- Ausmasse. 'Anläßlich , der Ereignisse während des Balkankriegs stellte sich' heraus, daß es zwischen der Stimmung breiter,' für die Gesamtslowenische Volkspartei wählenden Volksmassen und der natiohalradikalen Stimmung-der Dalmatiner keinen wesentlichen Unterschied gab. Šušteršič versuchte dem'Schreiben^ des. Parteiorgans^entgegenzuwirken und die oppositionelle Haltung des Kroatisch-slowenischen Klubs ,zu mildern. Doch auch er selbst mußte sich der radikaleren St immung*der Volksmassen sowie, einem größeren' Teil seiner Parteigenossen anpassen.' Deswegen hatte die slowenische Seite in der kroatisch-slowenischen Partei keine hemmende Rolle, was-im Ge­ gensatz zu dem Eindruck ist, den Mirjana Gross gewonnen hat. ; .""';',.. .', '-.»*,' Dasselbe gilt auch für die Zeit der l e tz ten 'und wichtigsten Konferenz der Anhänger der Rechtspartei vor der erneuten Spaltung in der Kroatischen Rechts­ partei; der Konferenz, d ie 'àm 27. und 28." März 1913 in Opatija stattfand. Der;ent- schlossene Standpunkt der--auf der Konferenz'die Mehrheit bildenden Angänger Starčevićs, die auf der Souveränität für das kroatische Volk beständen, kann'nicht in den Gegensatz zu den Standpunkten der Gesamtslowenischen Volkspartei-ge-; stellt werden. In seinem Auftritt auf der-Konferenz drückte gerade"Šušteršič'sehr eindeutig das aus, .was im Schlußkommunique der Konferenz als der entscheid dende politische Gedanke der Versammlung beurteilt werden kann und was viel­ leicht als eine Absage an die Politik-des Thronfolgers gesehen werden könnte.' (»Warten wir nicht auf > Wohltaten von irgendwoher, • von keinem Fremden. Zer­ brechen wir uns nicht den' Kopf darüber,-was eine hohe Persón-gesagt haben mag, berufen wir-uns auf uns selbst . . .«) . Die Standpunkte 'de ' r Gesamtslowenischen Völkspartei in dieser Zeit' waren • folgende: die Entscheidung f ü r ' d a s kroatische staatsrechtliche Programm,.das-als Programm für die Gründung der jugoslawi­ schen föderalen-Einheit * aufgefaßt wurde, deswegen auch die Anerkennung der Serben und der Mohammedaner sowohl im nationalen wie auch im religiösen Sinn, und ein Abkommen m i t i h n e n auf g rundûhrer Anerkennung der kroatischen Staat- lichkeit."Dies alles im positiven Verhältnis sowohl zu Serbien als auch zu Monte- negro.-Das Kommunique der Konferenz, von Opatija drückte keinen Widerstand gegen.daš politische Konzept der Gesamtslowenischen Volkspartei aus. • .' . ' D i e Spaltung zwischen: den Anhängern der-Rechtspartei in': der Banschaft war für die 'Gesamtslowenische'-.Volkspartei 'unerwünscht.ÏDie staatsrechtliche. Aktion wurde durch die Spaltung geschwächt. Šušteršič i wünschte, d a ß ' d e r rechtspartei- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1 9 8 0 : . ' 1—2 75 liehe Zwist beigelegt würde, er wußte aber auch, daß die extremen. Anhänger Franks darauf nicht eingehen würden. Die Kolle der slowenischen Vertreter auf der Konferenz der Anhänger der Rechtspartei in Triest wurde von ihm auf eine Information begrenzt, er unterstützte aber die Idee von einer patriotischen Erklä­ rung für die Monarchie, mit der einige Anhänger Starčevićs den Vorwort der Anhänger Franks, sie wären Serbophilen, zurückweisen wollten. Die Gesamtslo­ wenische Volkspaftei hielt sich aus dem Streit heraus, sie betonte, sich mit der gesamten, vereinten Rechtspartei vereint zu haben. Die später bekundete größere Affinität Šušteršičs zu den 'Anhängern-Franks,entstand;nicht• wegen-!ihres nega­ tiven Verhältnisses' zu :den ! Serben, sondern wegen1 ihres ' positiven Verhältnisses zur Dynastie und deren Staat. Diese Afinität wurde,'erst in déni Augenblick' in die Tat umgesetzt", als die Frage des »Rahmens« "daš'erste Mal'wirklich'und tatsächlich gestellt wurde.^Dieser Augenblick ist'mit dem Attentat von? Sarajewo gekommen. Die Gesamtslowenische'Volk'spartei blieb'auch dann,-nachdem- dieSpaltung zwi­ schen den Anhängern der Rechtspartei endgültig würde,Jmitjder vereinten Rechts­ partei - und dadurch auch mit den Anhängern Starčevićs in Verbindung. Ohne Zweifel bildete der Kroatisch-slowenische Klub in Wien einen der ersten und wichtigsten Gründe dafür. Die Tatsache, „daß der Klub .bestehen blieb, muß als eine der bedeutendsten Errungenschaften der Koalition der Kroatischen Rechts­ partei mit den slowenischen;Klerikalen.im Jahr 1912 gesehen-werden.. Der Ver­ fasser ist davon überzeugt,, daß gerade unter.; dem-Einfluß der politischen,:auf die Verbindung der. Gesamtslowenischen Volkspartei mit der Kroatischen Rechtspartei zurückgehenden Erfahrung die ^erwähnte Veränderung in den Standpunkten der ehemaligen Vertreter des »neuen ^Kurses«, vor allem Trumbićs und Supilos, in Bezug auf die Slowenen eingetreten ,ist. Die beiden« sahen im .Heranziehen der Slowenen'und ihrer, nationalen, Frage Ende 1914 und später schön eine wesentliche Bedingung idafür, daßi die. Bewegung, für die jugoslawische Vereinigung auch die Kroaten und">noch besonders die Banschaft Kroatiémumfassen könne.- Daher jene axiomatische Betonung der„Untrennbärkeit aller slowenischen < und .kroatischen Länder, die wir in der!ersten Phase der.Gestaltung der Aktion der jugoslawischen politischen Emigration in.der Zeit des'ersten .Weltkrieges in den' Jahren 1914 und 1915 vorfinden. - • , . r ' ' ', "•.' *A- >',.' '• • -, r ; ' j ? * e . * . - \ > , / „<•,:> I Ì • ' • ' Г Л - Л (4\:i i ':*.* i è /̂'v- .*>},•• " . i \v! t . - ;, : . • •vi 76 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 ! './> к> t •)" , . -- ' - • : • — •» - " • . ' ' i . >j Na, sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo (PZE za zgodovino Fi- -, V. lozofske fakultete, 61000 Ljubljana, Aškerčeva\12/I, tel.: 22 121 int: 209) lahko naročite še večino letnikov predhodnika »Zgodovinskega časopi- • sa« — revije »Glasnik Muzejskega društva za,Slovenijo«. V Glasniku f • jj r , je objavljena vrsta, r â z p r a v . k i so še danes ohranile svoj or znanstveno .vrednost. Vsem "ljubiteljem zgodovinskega branja, posebej pa šelrazrV ,д t," À'iskovalcem naše zgodovine zato .'priporočamo, da si omislijo ^komplet t i* dostopnih številk »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo«^GMDS). , * r ' , . rr .- i ' • ' '' v . •- ' "•' : •'•" •! i ' ' . ; 1 : ' Cene so razprodajne in so za posamezne številke naslednje: ''"'•* ' '*• ''' " . : ' f % . t ••, i : : " . - , * > : . ' x - , . ; ) i ' . • • • - . ) . L> •<} : •• •• - GMDS 1/19-19-20 — 5 din' " GMDS 17/1936'— 10 din " ' '> I ' ' n '• * GMDS 2-3/1921-22 — razprodan ' GMDS-18/1937, št. 1-2 — 10 din . . •: GMDS 4-6/1923-25 — 2 din ' * GMDS'18/1937, št. 3-4 — 4 0 din' .* V.- GMDS 7-8/1926-27 — 5 din GMDS 19/1938,'št. 1-2 — 10 d in : ! " 1 . ' GMDS'9/1928 — razprodan GMDS 19/1938, št. 3-4 — 10 din ' - GMDS 10/1929 — razprodan GMDS 20/1939 — 20 din -û f •;•- GMDS 11/1930 — 50 din ' • GMDS 21/1940 — 10 din- i/~'« rr,- . . GMDS"12/1931 — razprodan GMDS 22/1941, št. 1-2 — 10 din;' i ..-.J >'—i "GMDS-13/1932 — razprodan « GMDS. 22/1941, št. 3-4 — 5 dimi/ aJ < n - 1 " GMDSi 14/1933 — 30 din * > GMDS 23/1942 — 20 din . t"' ». ::, GMDS45/1934— 30 din ? GMDS 24/1943 — 8 din - -• r> t,h, s GMDS 16/1935, št. 1-2 - ; 30 din GMDS i 25-26/1944-45,— 6 din ti :>at.. '<>•' GMDS 16/1935, št. 3-4 — 20 din -% ~ t n '• ' <-i Kazalo k zgodovinskim publikacijam Muzejskega društva za Slovenijo velja 10 dinarjev. Člani Zgodovinskega društva za Slovenijo in pokrajinskih zgodovinskih društev imajo na navedene cene 25-odstotni popust, študentje . pa 50-odstotni popust. • Zgodovinsko društvo za Slovenijo je s finančno pomočjo Kulturne skupnosti Domžale ob odkritju spominske plošče na nekdanji Veitovi tiskarni na Viru pri Domžalah 24. maja 1980 izdala publikacijo EDVARD KARDELJ-SPERANS IN SLOVENSKO ZGODOVINOPISJE Zbornik objavlja predvsem gradivo z izrednega občnega zbora Zgodo­ vinskega društva za Slovenijo (2. marca 1979) ob štiridesetletnici izida knjige Edvarda Kardelja-Speransa »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«. Gradivo je izšlo kot separatni odtis iz »Zgodovinskega ča­ sopisa« številka 4/1979. Publikacija je na voljo za ceno 40 din (člani ZDS 30 din, študentje 20 din) na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, YU-61000 Ljub­ ljana, Aškerčeva 12Д. VXf/OOT!ZGODOVINSKI CASOPIS*34 . 1980T. 1—27.Ч77-̂ 85. . . 1 ' / / .î 77 •*'j '. k.:~ ' l ^ / c - ' - ' i U r r - i c r ' • .^SàC. _: * U C" LÌ'~J"^ ' V r-• 'л) * .ffiiw-y 1'лс > et ^ a : ' f i : ' h n •. . r .- ; Г Г Г Т Е Г Л Г Ј \_ ' .Ј-" .Л0Ч : -. : •:* • : . l " ' 1 . ' .* f ' ) f ) î î J V . 1 ђ г " r " ' - " '•*» ' " ' • »*"•*• "f»f" ' {—;:<< <•-•*- t - j - '- * c J > f V rr» t ^ ' - r r ; . | ' тг*"; . " - . . r ^ . -; ,J»-»«*»»ÏÏ*•-•>+ » - V•* r , ! '* "• * •1 ;' .»'i,!*»Г " f ^ v - [ i f-T-f -, I g n a c i j V o j é ' , * ' r ' n --<--»•••: ' " " / л , * •>•*...' , .c:. ' . mntf'>f r î/îTOfo^' • "Ä"»'ccf t a ' a »^,-f .cl •»* ..'• -:л r*'- .-•,.:• ••• •<•.* î - r* o -«f. PRIVATNE POSLOVNE КШШЕ DUBROVNIŠKIH.TRGOVCEV -ит ?t , u i o r : ' " r ?i-,tt'.an tr-it yz (XIV.stoletje)'" * ^' ,fše posebej pâv XV:r stoletju'j£ moralo v Dubrovniku krožiti VelikV'stevüd^privatnih'trgovskih'5knjig- Zdi še;'dà»je moral imeti skoraj * vsak' pòmeihbnè j šil dubrovniškf' trgovec - svoj ö'poslovno kn j igo, '"neka- teri, kot 'bomo videli," tudirveč knjig,1* če" je'hotel'v rèdu voditi svoje trgovske posle. . . , • ., V > v • ;•••. t-'ff •'čeprav n i bilÖ^hobVnega'~^kona', k i v bi k g o v c e m ' p r e d p i s o v a l , d a m o r a j o pri svojih •poeiin ,*voditi),trgbV^e ,k^i^; ije prevladal' običaj, da so začeli registrirati v-privatnekn j ige^svbje pošle ;mimc> državnega urada,'ki je bil za to" pooblaščen, to jè dubfovniškega riotariâta.1 Takšne privatne trgovske knjige so-'se v-začetku-XIV. stoletja upOTabljäle v Italiji kot- dokazno gra­ divo1 predsodiščem.11-> o '- Л *r-*• •'» 1---̂ -ÜL- •"••'•> - •""• л ' _ l V Dubrovniku so morale, obstajati privatne trgovske knjige že proti koncu Xili.J štoletja.uNa^prošnjo ženejPrvoslava Petronića je bil zaslišan magister ^Gerard, apotekar, "rki 'je bolan ležal našvojem.domu. Na vprasa- nje^čefje res dolžan omenjenemu Prvoslavu 4& perpèrjev, je izjavil: »Bene teneb'àtur ei' solvere^ certain quantitâtèm pecunie, sed nesciebat quando- cumque dictus Pervosciavûs rêciperat'ab1 ed; certain partem et tótum hec, scriptum esset1 in'quatèrnb suo.«2 •„• • ~iSi-v "••'-'• ••*-• _ , pa^es iv..Historijskèm0arhivu ^-.Dubrovniku zaman iščemo originale vecihe'tëh privatnih: trgovskih'knjig, ki4,se sicer."v"virih pogosto omenjajo. Propadle so'skupaj1, s* privatnimi.'arhiv^Njhn 'niso poklanjali takšne pozor- nosti^kotfurad^ ali" notarskim 'in kancelarskim knjigam. Po'Jnakijucju'seVje'vêhdàr ohranUd'manjše^število poslovnih knjig dubrov- niških'^trgovcev"' .MjnamT^krivajp^jmnoge^ podrobnosti o ; poslovanju teh trgovcev."Doslej "smo sezhanjerii s tfетГоћгапјеп1т1 irgovsidmi poslovnimi knjigarni;*; Vse^ tri "so ^vodili -dubrbvriiški', trgovci" "pri } svojem poslovanju v SrbijiNJzirdma v'Bosni'.'Vse pa "so iz'XV. stoletja! - -" J •" • ~ ,..,., Izredno jvrednost.predstavlja^rgovska^njiga^MihajlajLukarevića, ki jo je"v (celoti'*bbjavii Mihajlo^Dinic. 3^Iz nje je'razvi'dnd'Lukarèvicévo poslova- nje >! tridesetih letih XV.fstTpy Novem^Brdu!,Knjiga M.' Lukafeviča je doslej edina 'poznana' izmed številnih knjig"'ki'so t jih morali Dubrovčani', voditi pri svojem, poslovanju svKNovem Brdu. Prikazuje nam njegovo, poslovanje od leta' 1432^0*1439 in"rriudi j izredno yeiiko^števiio;podatkpv' za čas,, ko je bilo Noyo'Brdo. najaktivnejše. Pre'dvšem, nam .daje zèlo podroben vpogled v qbsèg in hàcin"deiauneVega^anâ'dùbrovniskéjkblonije.|Vsebuje zelo ve7 likò število imen ljudi iz Novega Brda in okolice,'ki so vpisani'kot dolžniki ali poroki. Zato zbujajo posebno pozornost prav, ti spiski dolžnikov ter si- • ^ ^ _; !— 1 ^ . , • 1 ' i.«-- ' i . Ц u - 1 ->' j îl -* ' k . * л ,, • ' G . Luzzatto, Storia economica d'Italia,-, vol. I, Roma 1949, str. 293. Ì , ,ч. ,• , ! Diversa cancelariae III, fol 84!,— 6. XII. 1296. . • ,- • - - < ' • Л«»̂ 3 .MÌh aJ l 0 Dinić, Iz dubrovačkog arhiva, knj. I,, Beograd 1957, str.,37—90. Avtor je uporabil po- Г™,,1^ Lukarevićeve poslovne knjige v delu »Za istoriju rudarstva u Srednjevekovnoj Srbili i Bosni« •»I. II, Beograd 1962, v poglavju, kjer razpravlja o Novem Brdu. 1 > \ •• , 78' I. VOJE: PRIVATNE POSLOVNE KNJIGE DUBROVNISKIH TRGOVCEV stem, kako je bila knjiga vođena. Izredno dragocene so vesti v zvezi z ru­ darstvom. Iz podatkov (predvsem imen in priimkov) je tudi razvidno, da je bilo rudarstvo skoraj izključno v rokah domačih ljudi. Vsi ti dolžniki, označeni kot rudarji, topilničarji, »hutmani«, zlatarji, krojači in drugi so predstavljali zametek meščanskega razreda- v srednjeveški Srbiji, čigar razvoj zaradi izrednih razmer (privilegirani položaj kolonij Dubrovčanov, pritisk; Turkov)* ni bil dokončan". Iz podatkov v knjigi'ter iz pogodbe o trgovski družbi, ki jo je Mihajlo sklenil s > svojim polbratom Ivanom, je razvidno, da je Mihajlo vodil še eno knjigo, označeno s črko »b«.4 ,Xji Na.trgovsko knjigo,bratov Kabužićev nas je opozorila Desanka Kova- čević.5 Bratje,. Kabužiči so vodili v prvih desetletjih XV. stoletja zelo raz­ vejano trgovino s srebrom v Srbiji in Bosni. V katalogu knjig Historijskega arhiva; VjDubrovniku v seriji Privata pod številko XXVTII je vpisana knjiga »Libro de negozio Nicolo e Luca Caboga 1426«. To je glavna knjiga „obeh bratov. Poleg nje se je ohranil še izvleček iz glavne knjige. Knjigo,-so vo­ dili od Ï427 do 1433. " ..;,.— , . r :V. trgovski knjigi, bratov Kabužićev najdemo podatke o nakupovanju raznih vrst .srebra,; zlata, kož in voska v srednjeveški Srbiji in Bosni ter podatke o prodaji teh surovin.največ v Italijo, i n t o v prvi vrsti v Benetke*. V» tako'.razvejani trgovini je sodelovalo več oseb, ki so opravljale razne posle.,Vedno je zapisano, kateremu trgovcu je namenjena pošiljka srebra. Na ta način zvemo za imena ljudi (trgovcev), ki so bili,v trgovskih::stikih z rodbino Kabužićev. ,. . , . , . „ , , \ (.>."•> , J Delno je znana.vsebina'tretje poslovne knjige, ki jo je Vodij Vdubrov- hiški trgovec • Djivan'.Pripčihović.6, Djivan Pripčinović. je bil'znan^trgovec v 70; in 80Uetih XV.'.,stoletja., Med/drugim najdemo tudi prepis"' spiska,.'ki jè.'bìl predložen.kadiji*v Novem'Brdu 10' III."1475, v katerem so popisane količine crvca.ki ga je Djivè prejel iz'raznih krajev i n z njim trgoval! ~^JS " " Omenjene'tri privatne poslovne knjige" govorijo,Ö^kfeditnerh' poslova- n ju ,^ trgovskem prometu,,o prevzemu in prodaji "razriin/vrst trgovskega blaga, količinah in cenah blaga'/ o"pošiljanju trgovske rotie iz Srbije in Bos­ ne ha razna italijanska trgovska" središča; predvsem v Benetke. Dubrovni- ško tržišče je člen v verigi; ki povezuje'balkansko žaledje^z 'dezéiàmïVSref dožemiju. In končffo,"iz-teh knjig "je razzano izpopolnjevanje đubrovnij- škega knjigovodstva, ki/jé • bilo "že tedaj medvodilnimi' knjigovodstvi, na svetu in ki je kàsnéje^uštva^Uo'teoretika Benkä Kotruljevića. Bil je avtor prvega evropskega* sistematičnega', priročnika oi trgovini in knjigovodstvu: •»Della mercatura et dei mercante*perfetto«. Napisal gä,je leta 1458.7;fî'^ To je zaenkrat vse,, kar vemo o privatnih trgovskih knjigah dubrovni- ških trgovcev. Na srečo so se nekatere' privatne;'poslovne knjige^ohranile v prepisih (v celoti'ali1 delno), ali pâ'se'y^raznitì^zvezah^omenjajo?v, neka^- terih serij ali notarskih registro^XDivefsa.cari'ceiàriaé,' Divèrsa "n'ötäriae, Testamenta notariae). ' Pogosto;,so v 'sodni 'ali1 notarski "protokol prepisali privatno poslovno knjigo'1 če"jè'prìsìo do spora med'trgovskimi partnerji. Med prepisi je veliko poslovnih knjig, ki so služile pri poslovanju trgovskih družb. Tudi v zveži z likvidacijo trgovske družbe1 ali - nekega trgovskega posla se omenjajo poslovne knjige.' Skoraj redno pa trgovci v sv6jih,tésta- . • • . ' , , t • . '»tJl .T- •• l _ . * . * i , *i . . i t t ' '•'-> •• • " •:« M. Dinić, Ža istoriju "rudarstva"/s"tr! 33—34. * <"' ' ' '."• 4Ó'Ì '.) N ... , -! J '* 5 D. Kovačević, Trgovačka knjiga Nikole i Luke Kabudžića, Istorijski pregled, br. 1, str. .46—48, Beograd 1954. - . , 6 Dubrovački arhiv, Privata 3 b, 1 at;'Bogumil Hrabàk/Rujna, trg u oblasti Uzica u XV veku, Istorijski pregled, br. 1, Beograd 1954, str. 48—50; Ivan Božić, Dubrovnik i Turska, Beograd 1952, str. 305. •> : i . ' Vujić M., Prvò naučno delo o trgovini Dubrovčanina Benka Kotruljevića; Glas SKA 80, Beograd 1909, str. 48—49; Zebić'M., život i1 rad Dubrovčanina Benka Kotruljevića i njegov spis o trgovini i o -, sa­ vršenom trgovcu, Titograd 1963. •» •• • '"-•-' < > ' — ' • • • • . - * •'•' •' — ' . ; . , ,W-1 i ZGODOVINSKI ČASOPIS 34. .'1980 . 1—2 • '"•' •' 79: mentih*omenjajo:svoje poslovne knjige in naročajo skrbnikom," kakVnäj z njimi'ravnajo.''„i, .' , >-. L- . '..'•. ' ' v ? v i ; i u'i/Tjf»:' > ;fc:l ''ir*..X •1 Dubrovniški trgovci so vodili poslovne knjige|pri*"pošlovanju v sa'ìtìem Dubróvriikiir vodili pa so'jih tudi pri svojem'poslovanju izven Dubrovnika' Velikojteh knjig je nastalo pri trgovanju v'balkanskem zaledju in Vltàiîji. ~-*ч ysajtrgovina' t'egâTobdobja je bila v veliki meri zasnovana na odnosih medsébbjné'zadolzëhosti, in to večinoma zadolženosti v trgovski robi.Dolj govi, registrirani v knjigah zadolžnic (Debita holìariaé), izražajo v'gìayném vrednost neplačane ròbe, p'räv tako pa so 'dolzniki'ipofavnavaïi svoje" kre- ditne obveznosti z drugo" robo.1 kreditno poslôvânjersé;jéjv; Dubróvnikb^bd^ vijalo'nâ po'seben'način In pöd neposredno kontrolo vlade. Izredno pomem- beri-je bil sûép dubrovniške vlâde, na podlagi katerega'so se morali vsi kfe^ ditniipošli.'ki so-presègali' 10 perpefjev, sklenitfpismeho> Dolžnik je moral upniku v roku 8'dni izdati zadolžnico. S tem zakonom je.lïotela dubfòvniskà vlada dati' pravno zaščito'trgovskemu- poslovanju.wSeveda je morala' pof skrbeti .tudi'za-način, kako bi se mogla izgubljena'žadolžnica. obnoviti. To je''d'osegla|na-ta!1načih, dà1 so'sé žadolžnice zapisovale 'v posebne notarske imbréviaturne'knjige^ki so se hranile'v notariatu poleg drugih notarskih knjig.9 Tàko so knjige Débita notafiâe dobile predvsem praktično vrednost. Kljub, odlično organizirani notarski službi, katere posledica jef uvedba posebne serijè notârskllî knjig, -imenovane'»Debita notariae«,-lahko potrdi^ mo," dVnisó bile prav'všetžadolžnice registrirane v notariatu. Zato nam podatki v Debita notariale' ne dajejo celotne slike kreditnega poslovanja na dubrovhiškem tržišču.' Zato'j e bilo v^notariatu' registriranih le določeno število*kfeditriih pogòdbr Upniki pogosto izjavljajo^ da imajo mnogo dolž- nikov »in^hotafia'et extra. notariani'«.10 Trgovci "so se posluževali raznih ha/f činov in'oblik' da so vodili evidenco.had svojimi dolžniki. Najbolj razširjen način'je bil,4* da'so' dolžnike Vpisovali v svoje poslovne knjige ali zapiske. Iz doslej zbranih' podatkov je'razvidno,' da je največ privatnih poslovnih knjig''nâstaloV zvezi z'-registraci j o kreditnih obveznosti. V testamentih sé omenjajo privatne knjigê"àëstayljalcev testamentov, tv katere so bili vpir sani njihovi dolgovi11 ali'pâ^njihovi dolžniki.12 kreditno poslovanje, ki ' je razvidno iz-teh/njih,,pa ni omejeno-na dubrovniško'tržišče, ampak je po­ gosto usmerjeno,na dežele v,balkanskem.zaledju13 ali v Benetke.14 Vpraša^- nje je, ali so bile zadolžnice, Miscibile vpisane v privatne trgovske knjige, registrirane, tudi v notarsko knjigo Debita notariae in obratno? Iz "nekega podatka jerazvidno, da so trgovci v privatne poslovne knjige vpisovali no 1 tarske instrumente. Paulucius-apotekaxi jé izjavil, da ima »pluresl'cärtas . r , , „ — — - -, - . t ;r>Su.; V J r. r> •'. >j a.-», .- . i '•! ' ... 'av' 8 Liber statutorum civitatis RagusH (izdala V. Bogišić in K. Jireček), liber VIII, cap XXII. Mon. hist. iur. Slav. Merid. knj. IX, Zagreb 1904, str. 78. t 9 Gregor čremošnik, Dubrovačka kancelarija do god. 1300 i najstarije knjige dubrovačke arhive, GZM, g. XXXIV/2,-Sarajevo 1927, str. 231; isti, Dodatak članku Dubrovačka kancelarija'do god.. 1300, GZM;! g. XLI/2, Sarajevo 1929, str. 121. I. Voje,' Knjige zadolžnic, posebna notarska serija, dubrovni- škega-arhiva; Zgodovinski časopis, letnik XXII,-Ljubljana 1968, str. 207—223. • "-" " . ;, , .; j. 10 Debita.notariae, XXXIII, fol. 196 -̂196', 1459. - . > . , , •- ;Jl" , " \ •'".- ',x .-".:.'. 11 Testament Laura de Rasümerio: »et volo quod credatur meus quatérnu's dé omnibus meiš dé- bitis«, Testamenta notariaé,.IV, fol. 37—37' — 2. I. 1358.-Testament Martoli de Tudissio: »e tuttHmei altri debiti a caxoh si sono scriti in lo quaderno mio lungo Senca palete«. Test. not. VII, fol. 177—179 — 26. VI. 1384; Test. Martinusso de Sorgo, Test. not. VII, fol. 234—234' —; 6.'VIII.''1391;. Test." Manolo de Cathena: »suoio che se paga lo debito a ser Luca de Bona et a Marin se frar et a Vlacota de Ra- douan comò sia'scritto in lo quadèrno de man mia . . .« Test. not. Vili, fol. 33—34' — 27. II. 1392. * 12 Testament Petra filius de Draseno: »et similiter - debeant exigi illa debita que debeo habere venetiarum secundum quod continetur in^meis quaternis«, Test. not. IV, fol. 41 — 10. VI. 1358; Test. Petragne de Borida: »item volo quod meus rquaternus debitorum meorum . . .«, Test. not. IV,, fol. 49—50 — 13. VIII. 1369; Test." Marina Junii de Mence: r»item volo, et ordino. : , mihi debitor vel debitrix . . . possit videre meoš quaternos«," Test, not. VII, fol. 16'—17 — 12. I. 1381.; 13 Testament Domagna de Mence: »Item dico quod omnia debita que habemus'in Sclauonia sunt scripta in quaterno meo . . .«, Test. not. IV, fol. 38—39 — 4. IV. 1358. - > 14 Testament Petra"filius de Draseno: dolgove in dolžnike ima v Benetkah, kar je razvidno iz nje- gove knjige. Test. not. IV, fol. 41 — 10. VI. 1358. 80 I. VOJE: PRIVATNE POSLOVNE KNJIGE DUBROVNISKIH TRGOVCEV notariasjde-quibus sunt scripta millesimo et dies in vno mèo quaterno«.15 Zaradi boljše kontrole so trgovci vodili evidenco svojih dolžnikov ali svojih dolgov v svojih privatnih poslovnih knjigah. Kljub temu lahko predvide- vamo,'dà 'je bilo veliko kreditnih pogodb registriranih le v privatnih po= šlovnih knjigah'. Seveda"se pri tem postavlja vprašanje, kakšno .veljavo je tóiela privatna poslovna knjiga pred sodiščem v primeru, če dolžnik ni po­ ravnal 'svoje kreditne obveznosti. Na to vprašanje bom skušal'odgovoriti v enem od naslednjih odstavkov. ' '" ' ..- L ^ГлГ,*" - A ?$y.a?no Poslovno knjigo so imeli lahko dolžniki.16. Toda pred sodiščem Ј#ЈтеЦ Pravno veljavo le tista knjiga, ki jo je vodil "upnik, čeprav ;je„bila ï ? , ? 1 ^^?^ î a s ^ Posebej, bi' poudaril, da se je to nanašalo le na tiste zapiske У^dolžnikovih knjigah, kjer je bilo govora o vračanju dolga. Kar, je-vpisal $Т$&У~ФеР-. z vračanjem dolga v svojo knjigo, ni imelo nobene .veljave. To.je prišlo dò izraza v néki terjatvi. Spor y zvezi s têm, je na, predlog upnika razsojal knez. Upnik je predložil' zadolžnico »carta de-papiro«, ki jo Je,'l'astnorpčno:j napisal, dolžnik.,Ker je .ta umrl, "je, upnik zahteval, j naj : se muj'zadòlznica .izplača" iz zapuščine pokojnega dolžnika. Tutor ji, izjavi ja jo »nòs^y.tóirn'us istàm tuairi racionem in quondam quaterno dieti .-(dolžnik) Pale^et^non est tantum debitum quantum tu petis«. Upnik jim,odgovarja: •»Ipši' Pale' potut schpsisse quod sibi placuerit in suo quaterno et hoc nichil michi' preiudicat nicnilomines ego volo integ'raïiter debitum' ineum.« Sodi- šče' sklené/ da. ima- èdino veljavo v zvezi s terjatvijo »dieta carta papïrae« ih zàtò' morajo-tutor j i izplačati upniku celoten dolg.17 • ' \ ш "° y ' UP' • : * ' " • '",'i\r' • «•• i •, : i I ' ' . f'_ ^ Knjige dolžnikov so predvsem vodili upniki,-vendar je v to-knjigo vpi- soval'svoje kreditne obveznosti.dolžnik sam. V neki zadolžnici se obvezuje dolžnik.Luksa žunkovič — olj ar svojemu upniku Stjepanu Ragunoviću. Za­ dolžil1 sé je'za neko nedoločeno denarno vrednost s pripombo, da bo vse, kar, bo vzel' pri ( upniku'na ; kredit, vpisal lastnoročno v njegovo poslovno knjigo.1*. Tudi kadar'pôravnavajo dolžniki svoje kreditne obveznosti, se vča­ sih omenja takšen privatni, »quaternus«. Zuane de Guasi se obvezuje plačati potomcem pokojnega Grube Menčetića 160 đukatov kot ostanek vseh dol­ gov, ki so bili vpisani,v knjigo pokojnega^Grube.19 "•'<• <.r ' T -., Pomembno vlogo v trgovini srednjeveškega Dubrovnika igrajo trgovske družbe. Poslovne knjige v, okviru trgovskih družb so vodili'že v XIV. sto­ letju. V tem času so te družbe že poslovale tako, da so strankam dajali na kredit trgovsko blago.20 Družabniki so namreč v času delovanja trgovske družbe, vodili posebne poslovne knjige, v katere so med drugim vpisovali tudi dolžnike, katerim so-dajali robo na kredit.21 Knjige, ki so-j ih vodili v okviru trgovskih družb, so služile za registracijo celotnega poslovanja : •__ , 4 1 t . . ' = - • ' • ' J 15 Test. not. VI, fol. 80—80' — 28. IV. 1371. .. * * " •> " . ' . " ; 1 6 Dne 29 X I 1429 sta se Peter Dobroslalič in Paskoie Orlačić socija, zadolžila, pri Johannu Brullu Kataloncu za 134 dukatov m pol., Dolg bosta vrnila v treh mesecih. Pri tem sta dala naslednjo izjavo- »cum pacto quod quicquid repperietur scriptum ad librum seu quaternum nostrum ad manu propria ipsius Johannis nos sibi dedisse vel soluisse pro presenti debito credatur et ad fides plenaria adhibea- tur ac si esset carta notaria«, Deb. not. XIV, fol. 360; v testamentu Martola de Catena se omenja na­ slednje: »suoio che se paga lo debito a ser Luce de Bona et a Marin so frar et a Vlachota de Radovan corno sia scritto sulo uno quaderno de man mia«, Test. not. VIII, fol. 34—34' — 28. I II 1392 " , " Div. not. VIII, fol. 103' — 4. X I . 1364. , . , . , , ,-. ' " D o l ž n i k izjavlja: »dare et solvere omnes quantitates denariorum et rerum que quantitatio appa- rebat scripto mea manu in, l ibro dicti Stepchi ab hanc die in antea«, Deb. not. X X X I X . fol 19 — 28. VI. 1470. • ' . ; • - ' . . , , . , , , ' • . ,* - . , " Fragmenti Div. c a n e , zbirka XIV. stoletje — 7. XI.,1374. ; ' . . . . . ? - , . m Pri obračunu'družbe so ugotovili, da so »debita societatis«. do 14. II.jl354 znašala 9385 perperjev, 8 grošev in 28 folarjev. Do dneva obračuna (5. X I . 1354) so izterjali 5077 perperjev. Div. not. VII; fol. 78. • • ' и Simon'Gučetić ter brata Pavel in Andrija Gučetić so napravili 2. IV. 1404,obračun kólegancije za vse »pro ut apparet in quaterno magno cum coperta vermilea signato hoc signo. .-.« V to knjigo so začeli vpisovati že 27." I I . 1384 in so v njej »scripta omnia debita a predicto die usque,diem presentem«. Knjigo je vodil Simon ter je . iz zapiskov razvidno, da so-dolžniki ostali dolžni 5722 dukatov. Deb. not. X I I , fol. 169". - • • I , - , J ••)••>••*• . ZGODOVINSKI ČASOPIS 34'.^1980""-г1—2' ' ^ ' " •'•*' gl* trgóvskéT družbe,22 uporabljali' pàv so 'jih'tudf'zà ypisóvànje/irì delitev .'nji- hovega ̂ dobička (lucrum).23*" ' ' * ' * "-"."rT""."* ' , ' " ' > i ' " T < ' Dubrdvniški.trgovci so;sety velikimefi^uky^rjali ž~lombardnimi posli, to je z dajanjem posojil proti'ža&tavi.Precta zastavo; so^estno zapisovali v svoje poslovnejkhjige.24 ( , c > - <"?."' *. »-"-< Pri vodenju poslovnih,knjig so,se.dubrovniški trgovci posluževali dvoj­ nega -knjigovodstva,, kar'~je razvidno, iz formulaci j ~4 »scriptum .est^ in vno quaternàtto totum: quod recepì et quod dedi pef^orđinem«.25 Vsebina knjige je označena tudi,z besedami »in,quo'sunt scripte om'nei? mee rationes, tam de dando, quam: de recipiendo«.2er^,_. „."̂ «V. fl—- ,- •..., /•',••!v -w < ,~'*"'--4 V svoje privatne knjige pa trgovci'niso vpisovali le denarnih poslov; to je kreditov dolžnikov, svojih dolgov, izdatkov, in.prejemkov, računov „in podobno, ampak so"„vpisovali,tudi trgovsko blagor ki so "ga'prej emali, od poslovnih 'družabnikov .ali pošiljali svojim faktorjem izven" Dubrovnika.' Leta 1390 je^sprejel.Jacobus'Georgiaod,Andrije Volčevića »in inèrcàntiis et denàriié"'mut;ùïsduc"a,uri 400«''Z.'denarjem in trgovsko robó DO V imehu Andrije trgoval.v'Apuliji. ObračunIbo'napfavii konec lèta.' Za vsak mesec bodbbirplačov višini'dveh'dukätov.'"Andrej"bo vso" robo, ki, jo bo Jakob poslal;'beležil v svojo'knjigo:Jakob naj'Ahdrejiï v vsem zaupa.27 Iz drugih pdatkov "je razvidno, da je"Jakob prékb-svôjih posrednikov uvažal iz Apu- lije'fižol,28 ukvarjal pa se^je tudi s trgovino'š tkaninami.?9, ,' >e ' .Pc«ibvne'laajigert"so J uporabljali trgovci' pri "vodenju trgovskih poslov Vsvojih trgovinah.'Te poslovne knjige s*e*'ožnačujejo~kot »quaternus šta- tibnisV.f V> testamentu Stipe *Soriçocévicà piše "»sia scrito tucto per ordene m staçon i h>n quaderno«.31 TüdiLovro'Sorkočević izjavlja v svojem te- stamèntuVòmnes llH'qüi dèbént'nobis dare, sunt 'scripti in nostris quaternis statioriis«.32^V'?Ve',knjige so, med 1 drugim ̂ vpisovali tudi dolžnike33 in registri- ralir poslovanje,trgovske družoe. 3^. Privatne poslovne knjige pa'niso uporab- ljali Dubrovčani sàrhò; pri vodenjuf trgovskih in denarnih poslov, ampak tudi*druge namene' štirje Dubrovčani so sklenili, da bodo pet let izkoriščali soline> V'Stonu.1 Trije' bodó vložili^denar,'ederi" pa bo prispeval s svojim "de­ lom. Določili'so enega, da' bo"Vo^lr'»quatèrrius«, in pri tem izjavljajo »in \ ~. ! . ' . .. . ; « ' ' *. **-* '/r— ' • • ., r i \ . , • i " .t ~ i - 2 2 Stjepan.'Sorkočević je ' imel" skuhaj ' s sinòvi (mi fioli) trgovsko družbo s Štefanom de Lunardò »sia scrito tucto per, ordene j in staçon in vno quaderno«, iTest.- not._V, fol: 113—133'i — 26. X I . 1346; Vita Rastić je imel trgovsko družbo z Blažem Držićem. Blaž.Držić J e vložil. 7772 „v dukatih. V pogodbi določitaT».. :j si c h e ' t u t é queste rasun t che ' d i a mosträra Biasio si- ftì : scrito Ч д -li - soy quaderni.-. .« Test. not. V, fol. 306—307 — 28. I I I . 1363; Brajan Nenadić ima societas z bratom Brajkom, oba vložita 4200 perperjev, Test. not. VII, fol. 8'—9' — 4. VI. 1380; Ivan Marina Menčetić ima trgovsko družbo z Marinom Kabužićem »tutte le nostre raxon son scripte in ' lo • quaderno de staçon couerte de rosso«. Test. not. VII, fol. 98'—99' — 29. VIII 1385; 2ive Menčetić ima. societas z Marinom Kružićem, pri poslo­ vanju vodita »vno quademico di carta di bombaše ne li quali s o n o ' l e r a s o n ' d e lo compagnie«. Test. not. VII, fol. 136'—138 — 2. IX.,1388. • > - "*' ' * * '-F"• ' ì ' ' . 23 Pale Rast ić ' je imel societas z Elijo Binčulicem'ili bratom Simonom.' Pale je lastnoročno vodil tri knjige: quaternum magnum, vnus quaternum. cum palas virides, ,vnum quaterhum carta longarum,-. Test. not. IV, fol. 32—33 —, 3. V. 1354. ... , ; : ' . , ' "V," >; . 2 4 Bogançe de Toloe omenja v testamentu 1 »li dieti pegni soi sent i ubilo in ~ ' и Test, n o t . ' I V , fol: 39'—40' — ' 3 0 . VI.' 1358, Testament 'Luca de : Gamba; Qeorgio de Jacobo de Georgio izjavlja, • d a ' vse, kâr je vpisano V njegovo kn j igo ' s ' č rn im-ovi tkom, »credatur tantum s i c in debendo recipere, sicut in. debendo dare«. Test. not. VI, fol.,119'^120 — 11. I I I . 1374; 'podobno, v testa­ mentu Giue Mathi de Mencé, Test. not. VII, fol. 136'—138 — ' 2 . Ч Х . 1388. ' •". •• •' '" 2 7 Diversa cancelariae, XXIX, fol. 108' — 22. VI1. U-, .. Div. cane. XXX, fol.,74 , ч , . , . , ' ' 2» M.'Dihić," Odluke veća dubrovačke republike/1. ; ( Beograd 1951. str. 132. • - •' • ••. 4 1 Test. not. I I , fol. 54, 22. V. 1325, Marinus Junii de Bona; IV, fol. 50—51 — 11. I I I . ' 1362, Johannis de Cereua; VII, fol.'4'—5' — 7. IV. 1381, Valchi de Resti-.- , " ' . " 7 31 Test. not. .V, fol. 113—113' — 26. X I . 1343. ' ' , ' ' " » Test. not . ; VI, fol. 9—9' — 27. V. 1348. ' . . >'-, ' ' 7 . ' ' . 3 3 Valko Restie izjavlja »qui ducati supradicti guadagnatili; exigehdo omnia- debita pro ut. apparet izj? in quaterno stationis«, Test. not. VII, fol. 4'—5' — 7. IV. Г380. 3 4 »raxon (societas) son scripte in lo Test. not. VII, fol. 98'—99' — 29. VIII . 1385. quaderno di staçon«, testament Ivana Marina Menčetića, -- " vr • ' '" 82; I. VOJE: PRIVATNE POSLOVNE KNJIGE DUBROVNISKIH TRGOVCEV itotumjfid.es adhjbeatur; et credatur sicut si^essetj carta notarli«.£5, Poslovno knjigo so vodilf đubrovriiški trgovci tudi v "zvezi, z izkoriščan jem ^rudnika v Fojnici.3f Netrgovski značaj ima knjiga P a u l u s c a d e Cudêlino. i Skrbnik Priipče'Utolčić4je"izjayil, da. je Paulusco prepustil del zemljišča^GiuèTLongu, lebt še'vidi '»in quatérrio ipsius Paulusci«.37 ""* , ' 4V-'*K > " л . Privatne poslovne. knjige so' shranjevali trgovci ' n a raznih mestih v'jtrgoyini in v hiši. Pale 'Restie, 'navaja 'v svojem ,testamentu,vdà jsta' dve njegovi poslovni knjigi 4»iii meo'sçanio«/(to ' je , nizka, klop,, h a .kateri1" so se- deli,''^ n je j . pa so lahko shranjevali"'razne'. ;stvari). 38. Marin Šorkočevič iz­ javlja:,* da lir ani knjige in zapiske (»quant'ernik et. ce'dùle«) š in .vno sa- . chetto«.39 Johannis Marina Menčetič je imel svojo knjigo »déntfb'lb brmarb •ih c ià :mià camera di casa'«.40; - ; i ' ; • •' i ; * ;i;- ' ' r - , r f ì --kO'.-a * ^ ' Privatne]"poslovne'knjige; so'imêle ràzlicénAzunanji videz.'; Ločile', so še p o s a r v i kože,'s katero so bile obdane platnice,* bile so'različne velikosti,' imele*'ab razne' oznake. .Velikokrat so bile te ' razlike odvisne ^bd^vsebine knjige: Bratje Kabudžići so vodiir glavno t trgovsko, knjigo, poleg^hjé. obstaja, še4žyleček'iž^gravrie 'knjige, k i ' je .manjš i iti ožjega formata.41^ pa Za poslovno : knjigo' Mihajla''Lukarëvica"ù'gôtàvljà , M.v Dihić, 'dà je", tó t ipična . trgovska",ktijiga,'Vëzàrià v bledb'rumerìo kožo, dolga'20'сгп, široka p V i i c m . 4 2 _,.„ Privatne,knjige, trgovcev so bile-vezane v.koze različnih,barv.. Lahko : s b bile V'naravni ubarvi: »que habet pelles de cuiro«,43 bile so ; zelehé : »pel­ les jyirides<<,44^škrlatno rdeče: »curri coperta rvermiglia« 4 5, fčrne: »cum pelles riigris«48^hi4beìe: »coùerto cum pelle bianco«. 47, Knjigè,sb'se'ràziikóvàlè.'tudi po*velikosti. Na p ^ e m m ë s t u . s o omenjene »quaternüsmagnüs«4 8 oziroma »grande«.49; TOj'hàj'bi bila nekakšna "glavna!, knjiga.. Poleg'Velike4 knjige so yòdiiiytrgovci še malo, knjigo »qùaternico picolo«50 'oziroma''»quaderno pa- rüo«;51.'Manjši'" knjigiJ 'so l dali oznako'1 tudi z "izrazom »quàderniòo«.52 Kér so bile te 'privatne1 trgovske knjige Običajno ozke, so jih-označevali.kot Vqùa- terriûs 'bàrtam' long'àmm«53 oziroma »debiti sbno : aerit i ' ih lo quaderno mio lungo^senca^paleté«.54 Privatne knjigeJ jšo''biie lahko označene ' š l k a k š n o crkb^ 'pošetmim znakpm rtrgovca ali zapečatene1 z njegbvim"pèèatom.'y po- gbbbi''o'trgovski drüzÖi, kTjó j V M m a J l b 1 ! ^ ^ polbra- tom Ivanom" v Novem Bfdti:21. Ш^НЗб^е^^^^ .označena s „črko »b«, ki se .tudi,y ohranjeni poslovni knjigi, pogosto ome- nja.5VObičajno je navedeno, davje^ knjiga »signadoicumlojmmsigno«.?6 V te­ stamentu Jakoba'de. ProdanellOj kjer je omenjeno, da s je knjiga opremljena -,*. . ."•.-' . • . . , v •.. . . .:. - , ,_ . . -t - - " x :r . • - > , - j ' .'.' , ."....-... -.., ;-' t t j l - < - s •,; Л , ' • I V Ti * . 3S Div. cane. XXX, fol. 1\,— 13. III. 1393. ,•• ^ . . - " i. „. -. • . J - . . . „;. з« Div. cane. XX, fol. 1' — 20. I I I . 1365 .. , - • > л * - ' ' 1 , Ч / '••'- -" "> ' 1 .[- ! : . . . » Div. not. IX, fol. 1 0 6 ' . — 8 . . Ш . 1374.-.. * »i . , , . . , , и s -, ) . . . , '• : j ; .,;v . . . , , . , » Test. not. IV, fol. 32—33 — 3. V. 1354. , " . ' "'•- ' --»-v*.- - . ,,,. . 3» Test. not. IV, fol: 61' — 1 0 . IV. 1359; VIII,.fol. 34'—35' — 27. I I I . 1392, test . .Manolo de Cathena. ; . „ _ w T e s t . . n o t . . VII, fol.,98'—99' — .29. Vi l i . 1385. , ™ " ,,,. v : ' t J - ^ ^j'.;v.-^ . ' л- • '" " " D. Kovačević, n . ' d . ' str. 47.' " " ' " • } > , , ~ • < it u 1 . 1 « J * . ,4г M. Dinić, Iz dubrovačkog arhiva, knj. I,-Uvod, str. 1. » • /•, '• •• i 4 3 Test. not. IV, fol. 32—33"—. 3. V. 1354; ali »couerto di carta' berganìéria«, VII, fol.'136'—138 — 2. IX . 1388, ali »cum vria conerta de chorio«, VII, fol. 4'—5'i— 7.-IV. 1380.- -•' f • . . . , . , « Test. not. IV, fol. 32—33. < •, ' ' i • ' . " ' . . > . ' „ . ..., ;,•-, ' IZ Г„ .. , « Test., not. ,VI;-»fol. 80-40' — 28. .IV.. 1371;-Test. not. VII/ fol. 15—16 — 2 7 . XII. '1381; tudi rdeča »couerte di roso«,'.VII., fol. 98'—99' —"29. VIII . 1385; »coiierta cum pelle rosse«,! VII, fol. 106—107' — 18. V i l i . 1386; VII, fol. 136'—138 — 2. IX. 1388. . .:. .-f ' . . . - . . , .,;>. • ., . J ^ ' , , ' « Test. nót. VI, fól.119'—120 '— 11. I I I . 1374;>VII, 127'—128]—25. 1Г 1388.- "..Г " - •'! - »• ) « Test. not. VII, fol. 106—107' — 18. Vi l i . 1386.. " • • ' f - K : ' •'""•• . " " ' , ' « Test. not. IV, fol. 32—33 — 3. V. 1354. " . " " л ..'•'/ • f. ,*. » " > • « Test. not. V, fol. 306—307 — 2 8 . . I I . 1363;tVII,.ifol. 15—16 — 27! 'XII l 138f; .Vll. 'fol. 44—44' - 14.1 vin,-1383. , t . -', " :..v.. -•' ' K '-* ••< '••'•" .- •" •..;,•" ',...: •" *' » Test. not. V, fol. 306—307 — 28. I I . 1363; VII, fol. 44—44' — 14. Vi l i . 1383. ' , ' si Test. not. IV, fol. 70—70' — 17. I I . 1350. ' .••.- - . - » , • .. , . , 5 2 »vno quaderniço di carta di bombaše«, test. not. VII, fol. 136'—138 — 2 . X . ' 1388.' .,. f S ' T e s t . not. TV, fol. 32—33 — - 3 . V. 1354... . ; -i ,, - ' . , , •., "'."•'• ' l •*> Test', not: VII, fol. 177—179 — 26: VI. 1384., *" . . , . , , , •' ' „ , , ' ' . *.,' J ,. ». 5 5 M. Dinić, Iz dubrov.,arhiva, I r str. 2, 33. .. . J ' s* Test. not. VII, fol. 15—16 — 27. X I I . 1381;' VII, fol. 136'—138,—. 2. IX. 1388. -., ;, , , i 7 . <Ј,">.К- 1 i ZGODOVINSKI ČASOPIS 34" -1980 • 1̂ —2. . i ; i :Z.Ui ! .'. Ш Z',njegovim.znakqm;' je narisan ,tudi. ta.znak::p.5J Zaradicvečje.veljave,: ni. bilo dovolj; če je sestavljalec testamenta izjayilsv. svojem-testamentu, dar je. knjigo;pisaL'lastnoEočno,-^j»scrito de.mia.man,prO'pria<<,^ampak,joije;tudi. pečatil,»cumf.'SigilloC59.;aT:.;J':;j.J cl.c .t'. т>~п nic:...-OJ •JJ.V.U^WP at* ..: J;,^;ÎV -* jVse, kar,jebiloiv-privatnih poslovnihÏknjigah;vpisano i n registrirano,: je moralof imeti: neko „pravno; veljavo. :Zatosj,e; y testamentih pogosto po-f. udarjeno,,da ima,privatna trgovska knjiga, isto ..vrednost in veljavo kot no-, tarska vlistinao (»plena .fides.«).'.60- »Večkrat, je. poudarj eno, naj veruj e j o v :ysemu tako,.kot verujejo„testamentu.6i,;Le enkrat sem zasledil-, izjavo, sestavljalca: testamenta-^(Marin J;.,Menčetić).,,>ki.odrejal»quod: dieti mei quaterni non; credantur Sedieredantur.solum.carte, notarii;e.t"aptay.et.omnes:alìe:scrip-; ture cancelariae et aiiis cartis aptay.. .'«.e2 V tem primeru daje.sestavljalec testamenta, prednost^notarskim in(kancelarskim; listinam. ^Poudarjanje pravne* veljave privatne poslovne knjige:-je :bilo potrebno za. primer,:' če .je moral upnik ali. lastnik: knjige, uveljaviti, svojeeterjatve in.zahtevke pred sodiščem., ,• ;,. ,,„, i-v4 L. .».^in,* -Л:% i juiu ..*!+<. ..*::-' r.v„-.i *<>*, ,•. .-...*•'< " Iz nekaterih ^testamentov, je< lepo razvidna:..razvejanost poslovanja, du-, brovniških trgovcev. jPosamezni,, trgovci rnamreč,navajajo,..da pri svojem} poslovanju^uporabljaJo;več različnih vrst.poslovnih/knjig. Ker.se pri vsaki, knjigi omenja,,zakaj jo je trgovec, uporabi j ali in čemu je-, služila, lahko, ugo­ tovimo injihov.OijSpecializacijo.aNavedertbii,nekaj najbolj karakterističnih primerov. • .!.•„;,< :. ir«,/v ^.^U&rt ' ;-.is;t..: ' . . >• .'.- ' -š :... i. •..•:••• -.. Domagna',.sin, Nikolèi'Marci.Menpetic (1313—1358), je.imeLveč poslov­ nih „knjig. UV eni-, njegovi knjigi'jso) vpisani «carinski obračuni v. BrskovU:, Carino je imel.y'zakupu skupaj z Marinom. Gučetićem..V,to.knjigo.je vpi­ soval, tudi, stvari, ki; mu jih y je.'Marin pošiljal .v Brskovo. „Vse dolgove (omnia debita),,ki jih,jeimelv,Srbiji .(que.habemus in Sclavonia) je,prav tako.vpisoval v. svojo-knjigo.; (in^qùaterno meo). Za, svoj e,poslovne .obveza nosti _v„ Srbi j i, j e, Domaghauvodil, poseben:* »quaternus«, .čigar., duplikat j e bil y Tokah nj egovega,brata. Marirm/lDomagna Menčetić/je.svoje poslovno de-: lôyanj e usmeril predvsem >дг Bosno Дш Srbijo, kjer.^je .SiSvojimi. brati sode­ loval pri-, eksploataciji/urudnikoy ; in :.zakupuiparinq Zaradi .svojih.:trgovskih poslov, ki jih je vodil v Srbiji, in pogoste odsotnosti, ni mögel4 sodelovati v javni. ,upravi.r Toda, ylada mu "je: poverila določene:; odgovorne; naloge, ki nM. bi .jih; opravljal, za ;dubrpvniško, vladoxPrt srbskih..;ali, bosanskih t,y la-:. darjih.64,. „ .lqß;q -.-i c . i:.- ,d.ii-.aiiq v Ј>А'Л ТШ !.. л о ^ ;,rîsU'Ju;.u Lsiï.il - v JValko Resticije-vodil -več poslovnih tknjig;r,V-.»quatèrnusJstàtionis«'-*jë beležil razne-trgovsketpošlener imel' vpisane-dolgove. Na s'vojêm domiti je imel' »quaternus«, v katerega * je iVpisdvaKzaštavljene-predmete,* predvseîri srebrne.predmete;t,Ta* knjiga jetvëzàna »cum-,una*coperta de-ćhorio«aPo­ udarja, da je treba verovatìJ.vsemu's'quod débet habere èt^proteo ;qüod debet dare«. Omenja še »quaternus mei patris«, ki ga je verjetno tudi on vodil. Trgovsko družbo je sklenil z Mihaelom in Marinom Restićem. Poslo­ vanje te družbe so zapisovali »in quaterno societatis«. Valko namreč Da­ s' Test. not. VII, fol. 145 — 26. X I . 1387. 58 Test. not. VII, fol. 136'—138 — 2. IX. 1388. 5 9 Martholo de Cathena izjavlja »lo mio quaderno de la raxon . . . sia bolado cum dui sigilli« — Test. not. Vi l i , fol. 34—35 — 27. I I . 1392. 6 0 »credatur in totum sicut carta notariae«, Test. not. VI, fol. 119'—120 — 11. I I I . 1374; IV, fol. 32—33 — 3. V. 1354; IV, fol. 37—37' — 2. I. 1358; IV, fol, 41 —10. VI. 1358; ,VI,.fol, 80-80' — 28. IV. 1371; VII, fol. 44-44' — 14. V i l i . 1383; VII, fol. 106—107'•—•18.*VIIÌ.' 1386, ; ,.' \ * \ • . - ; ' '., 61 »sia creto tuto et per tuto chussi corno lo. mio testamento«; .Test . 'not . VII, fol.* I5i^l6 — 27. XI I . 1381; VII, fol. 22—23' — 5. IV. 1381; » ia c rèdu tocôs i corno lo" mio testamentov«, VII, fol. 203 — 7. V.J391; VII, fol. _234-T234'_— 6. V i l i . 1391. . / ( : _;*:ј.;'Ј \ . " \ \ " . - . . ' : . '•„ « Test. not. VII, fol. 16'—17 — 12. I. 1381. I Test. not. IV, fol. 38—39 — 4. IV. 1358. 6 4 I. Mahnken, Dubrovački patrieijat u XIV veku,' Beograd 1960, str. 320,.'321: 841 I. VOJE: PRIVATNE POSLOVNE KNJIGE DUBROVNISKIH TRGOVCEV reja, da mu mora Klime Gučetić vrniti kot ostanek nekega računa.134 du- katov, kot je zapisano v knjigi trgovske družbe. Ker ima Klime do^Valka še neko drugo finančno obveznost izven »societas«, je poudarjeno,'da. to ni vpisano »in quaterno societatis nec in ullo quaterne«. V gotovini; pa mu. j e Klime dolžan še 25 perperjev »qui denarii no sunt scripti in aliquo quater­ no.^ V 60. letih XIV. stoletja je rodbina Restićev razpolagala z mnogo več­ jim kapitalom kot v začetku XIV. stoletja. To je omogočilo Valku.Resticu, da' se je lotil obsežnejših trgovskih poslov in pri tem vodil podrobno knji­ govodstvo. Leta 1378 je na primer prevzela dubrovniška občina od Valka srebro in svinec.v vrednosti 1400 dukatov. Zato je Valko konec sedemde­ setih let sodeloval pri reševanju pomembnih vprašanj dubrovniškega jav­ nega življenja.00 . ,: --t ~~, s\ 'Give Mateja Menčetič (1361—1388) je vodil en »quaterhus« za vpisova­ nje izdatkov, in prejemkov (»tanto in douer dare corno.in douer .avere«). Ta knjiga je bila »couerto de carta bergamena signado del mio šigno e scripto de mia man propria«. Drugi dve knjigi, ki jih navaja v svojem te­ stamentu, pa sta služili za poslovanje trgovske družbe, ki jo je Give sklenil z~Marmom Krušičem. Ena od. teh knjig je bila »couerta ,de pelle rosso«, druga,: »quadernico«, pa »di carta di bombaše«.67 Give.se v virihfomenja tudi" kot lastnik ladij. 'Eno ladjo je imel skupaj z Marinom Bodačičem, drugo pa"z Marinom Krušičem. Z Marinom Krušičem je sodeloval vrsto let. Z njim je prevzel leta 1371 tudi tretjino zakupa solin.68 -v?'Podoben značaj kot poslovne knjige imajo tudi spiski dolžnikov,>ki so jih v upniki vodili na posebnih listih (»cetule«). Nekaj takšnih primerov sem našel tudi v testamentih. Pribua, žena de Milieu, omenjaj da ima »vna citolä«,na kateri so zapisani, »li mei debitori«.69 Don Stjepan Preuede iz Omble izjavlja, da so »li rney dinari e li mey debitori scriti in le cedule«. Na koncu testamenta je narejen prepis te cedute.70 Podobno je objavljena tudi »četula«, ki jo je vodil Radoslav'Petrojević. V njeg'ovem! seznamu se poleg .dolžnikov omenjajo tudi zastavljeni predmeti.71 Vsi poudarjajo, da je treba verovati vsemu, kareje zapisanov teh'.spiskih. Zore de Surmano pa navaja, :da-ije »cedula«*. pečatena z njegovim pečatom * (»sigiUada cum lo mio sigeilo«)," ~ , ' ' i •*, r.' <.. ; " ;/•:*->•, i' , <;', ' ' Pomen številnih poslovnih trgovskih!knjig dubrovniških-ttrgovcev, ki se'omenjajo v testamentih, bo možno ovrednotiti šele takrat, ko bomo ana­ lizirali ohranjene prepise teh knjig v primerih, ki so te prepise v uradne notarske knjige zahtevali. To se je dogajalo v primerih} sporov.: med trgov­ skimi partnerji, ob priložnosti obračunov ^poslovanja air*'ob -likvidaciji trgovskih družb. Vsekakor bodo posli dubrovniških trgovcev na podlagi'po- slovno-trgovskih knjig osvetljeni mnogo bolj konkretno^in plastično, kot to dobimo na podlagi raztresenih notarskih-pogodb. . .idcTi .u . .:•„•. - >"' • ' . . . Л" 1 " " ' . . ' . C ; >> " c..;. 'J xj „ ,...»• i i " '-i„ :i « Tesi. not. VII, fol. 4'—5' — 7. IV. 1380. ..••• Mahnken, n. d., str. 389. \ . « Test. not. VII, fol. 136'—138 — 2. IX. 1388. ''« I. Mahnken, n. d., str. 342. » Test. not. VII, fol. 38'—39' — 9. IV. 1382. '» Test. not. VII, fol. 202—202' — 26. IV. 1390. « Test. not. VII, fol. 235—235'.— 6. Vili. 1391. " T e s t . not. VII, fol." 183—184 ^ 1 4 . III. 1387. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1 9 8 0 . 1—2 85 Z u s a m m e n f a s s u n g DIE PRIVATEN GESCHÄFTSBÜCHER DER KAUFLEUTE VON DUBROVNIK (im XIV. Jh.) • I g n a c i j V o j e Beim Durchstudieren des mittelalterlichen Handels in Dubrovnik sind von großer Bedeutung die privaten Geschäftsbücher, die die dortigen Kaufleute bei ihren Geschäften führten. Beinahe jeder größerer Kaufmann in Dubrovnik führte ein oder sogar mehrere Geschäftsbücher, was ihre Schriftlichkeit beweist. Leider ist der größere Teil dieser Bücher, samt der privaten Archive untergegangen. Nur zufällig sind einige erhalten worden. Bisher kennen wir eingehender drei Handels- Geschäftsbücher (alle aus dem 15. Jh.) .: das Handelsbuch von Michaelis de Lu- caris (veröffentlicht im Ganzen), das Handelsbuch von Brüdern de Caboga und das Geschäftsbuch von Pripčinović.' - . t : •>.. u i> (, . l I n ' d e n Testamenten der • Kàûfleute von Dubrovnik sind zahlreiche Geschäfts- bücher! erwähnt, "die man* bei .'den Geschäften'ih. Dubrovnik oder beim Handel im balkanischen Hinterland und in Italien führte. Zum Glück,sind einige dieser Han- delsbücher in den vollkommenen oder Teilabschriften erhalten (»dank« den Aus- einandersetzungen", zwischen .den'*-Handelspartnern,-sowie".den Abrechnungen der Geschäftsführung"und'dèh Handelšgesellšchaftehliquidatiòn).' "• ' •' , - Aus den Angaben geht hervor, daß der größere Teil der privaten Geschäfts- bücher im Zusammenhang mit der _ Registrierung der Kreditgeschäftsführung, mit der Geschäftsführung der Handelsgesellschaften und in den Läden entstanden ist. Das Äußere dieser Bücher war verschieden: das Leder, in welches sie eingebunden wurden, war ' 'verschiedener Farbe,"'verschieden War auch ihre Größe,-überdies hatten sie verschiedene Kennzeichnungen. Alles, was in diesen Büchern einge- schrieben und registriert wurde, hatte dieselbe rechtliche Gültigkeit als die nota- rischen Urkunden/ ' '>['*• • . • ' \ Als Beispiel führt der Autor drei Kaufleute von Dubrovnik (Domagna de Mence, Valcha de Resti und Give'de Mence) an, die, jeder für sich, mehrere Arten von Geschäftsbüchern führten. Daraus .kann man den Rückschluß auf ihre sehr verzweigte Geschäftsführung ziehen. • - • < ^ - _ Ähnlichen Charaktere-sind auch die Schuldnerverzeichnisse, die die Glaubiger an den besonderen Blättern, sogenannten »cedule« führten. ' , l, . « 11 i . J Ali ste že poravnali letošnjo članarino za Zgodovinsko-društvo in na­ ročnino za »Zgodovinski časopis«? Če ne — storite t ö čimprej üvola j- šajte delo društvenemu odboru in upravi revije! t , .^ ,,( / •-. •'n ) i .. i.j ,. ; „•... . \-1. . ' ; .;..„ : :_ ... /• \ ~> Ste že izpopolnili svojo,zbirko starejših letnikov »Zgodovinskega.časo­ pisa«? Večina letnikov je na«voljo pri upravi revije" na sedežu 4Zgodo- vinskega"društva za Slovenijo, YU-61000 Ljubljana,'Aškerčeva = 12 (te­ lefon: (061) 22 121 int. 209). Podrobne informacije o zalogi in o cenah'so objavljene v vsaki številki »Zgodovinskega časopisa«. i ' . <•>• t . . * i. v t . . : • - , ' • . . - i . . i > " ••''•- i > " . i > i ' . I S ' s r ; • • . : • • ' Opozarjamo tudi na možnost >prednaročila na ponatis vseh sedaj .raz­ prodanih starejših letnikov ZČ. Do sedaj so izšli v ponatisu že štirje letniki revije: marca! 1977 ponatis prvega zvezka< z letnico. 1947, sep­ tembra 1978 ponatis 17. letnika za leto 1963, januarja 1980 ponatis 18. letnika za leto 1964 ter septembra 1980 še ponatis "št. 1-2/1971 »Zgodo­ vinskega časopisa«, и t . '.' ,.x : '•-.;• .:• " 86 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 1—2 л*к-/с?:зик: ;Лч _ • r..i.,.T v u- 1^. ford •..':.: u l r. ». ..^ •-«* * c , \ • •••• U f . „•• <"•'• ì , - J ,-ß.c t';. ': ••i <-*•;";•) • ' i r v ; ' « . - - / : • - '•.'.;.'•' ' "v j_ / *.-.., ,{l : ') M •= '. ..lulo •,." • '?, , Na.sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo/v Ljubljani, Aškerčeva ' , 12/1, lahko še vedno dobite "večino letnikov'predvojnega »Glasnika; Mu- . žejskega društva za Slovenijo«, kazali publikacij Muzejskega1 društva" . in prvih/ petindvajset letnikov /»Zgodovinskega časopisa«, nekatere ' , 'dr'uge^starejše'hištoricnè' publikacije,,zadnje letnike »Kronike, časopisa u Va'slovensko krajevjiOj zgodovino«; še zlasti pa večino letnikov'društve- ."nega glasila — »Zgbdovinskeg'à-časopisa« (ZČ)V'*. '• - '• *£ ••',;f ' ' " J ."' • :i ,-VZĆrl/1947( (ponatis-1977)-— f v ' ZĆ.24/1970, št: 1-2 — pred;,-., ", ,i!i•-,• ,-.fl00;din, .',-nv/' r . • ' ,• vi ••r.h ••<•• ponatisom т .-•«. •• - v , , T > : ZČ 2-3/1948-49—.200 did* (kmalu -ZČ.24/1970, št. 3-4 —»razprodan < razprodan) ZČ 4/1950 *— razprodan ZČ 5/1951 — pred ponatisom ZČ 6-7/1952-53 '-^ razprodan":- , ; ZČ 8/1954'— 200 din •' .'.-ч ,r:. . ZČ 9/1955 —200 din (kmalu- *- .., n razprodan) , , . r ' ' ZČ ÌO-1Ì/Ì956-57•^'ajĆf'din?, ',,''' ZČ 12-13/1958-59 — 200 din ' ' ZČ 14/1960 — 150 din ZČ 15/1961 — 150 din (kmalu razprodan) ZČ 16/1962 — 150 din ZČ 17/1963' (ponatis 1978) — '' ' '•••••150 d i n 1 ' o : '••'• •< ZČ 18/1964 (ponatis 1980)"— «< 200 din ZČ 19-20/1965-66 — 200 din ZČ 21/1967 — 150 din ZČ 22/1968, št. 1-2 — razprodan ZČ 22/1968; št.3-4 — 80 din ZČ. .23/1969,- št. 1-2 — 120 din •" (kmalu razprodan) .ZČ 23/1969, št. 3-4 — razprodan • razprodan i —- ra'zprođan (ponatis 1980)' 7 ZCÌ25/1971, .št. 1-2 ZČ. 25/1971, št." 3-4 ZČ 26/1972, št. 1-2 : « o ^ 240 din. ,,, ',ri . t r ZČ/26/1972, št! 3 74i— pred' > ponatisom-*- . •'.,-'.• t "ZČ 27/1973, š t 1-2,^ 120'din-," •• .. > (kmalu,razprodan}.,^ r-"•.*.; ZČ f 27/1973, .št. 3-4 —.razprodan ZČ 28/1974, št. 1-2 — razprodan ZČ 28/1974, št. 3-4 — 100. din _ч ZČ 29/1975, št. 1-2 — 80 din ZČ 29/1975, št. 3-4 — 80 din ZČ 30/1976, št. 1-2 — 100 din ; ZČ '30/1976,'št. 3-"4:-!-100 din * ŽČ 31/1977,;'št. 1-2 — 120 din "{ -ZČ 31/1977,fšt>3:—100'din &'•< ZČ 31/1977, št: 4 — 80 din • ZČ 32/1978, št. 1-2 — 120 din ZČ 32/1978, št. 3 — 100 din •' ZČ 32/1978, št. 4 — 100 din ZČ.33/1979,št. 1 — ;150 din • ZČ 33/1979, št. 2 — 130 din ' ' , ZČ 33/1979, št. 3-— 130 din ZČ-.33/1979,:št. 4;-н-120 dini) '•'1Л .i / « • / ~ . - " j Publikacije lahko-naročite in prejmete osebno 'na 'drustvènem sedežu, '•prav tako pà"tudi po pošti. . ' • • - - " - - • ; [ . :..r. i ' " l i. --;..; • 'r- : , ' - . . • . ' - . ' - - i . • , . . , ; . ( . • ; . ' r / ; - ' , - " ; - ' : i l i U<'< •. ' • • r » n Ponatise zvezkov ZČ, ki so že razprodani, lahko naročite v prednaročilu. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 -1980 "• "l—2'»*-87-^99 87 -,/Î :? '/ 'н.з-.:~з:Ј-зз:г-"':- '-" '."-' . ?.n., . J r . ' " . . , u I û , l i " î l l A i 1 -firn»' ::'"М:r*-"•••'.;4iv: r*: M V •' ': - . •"." Irrite4l3i>b '"-^ v ^ C T ^ I l'~ '- ^ ' ^ i i~i .„- I.r„' i' , •a!~ N-' *-*, 1'Л' —•« VM,'^, j'-J :/:.L"..•' • ; . , H . . l „ ..^-.-.'..- , V , a s k o . S i m o n i t i . _ .,,,. .„ , t л..,.. ^ PRISPEVEK K POZNAVANJ TURŠKIH VPADOV* 01>^ЕТА'*1576 iu • .- T iDÓf ZAČETKA GRADNJE KARLOVCA LETA 1579 ind >I V .. - .-Medtem? ko J e'bilo v. prvir polovici sedemdesetih let 16:-stoletja;;Kràrijski prizariešeno im turških•*vpadovrni bilö' (razen enèga)-,**pa je'samo yvvletih '1573;HL574Un'/1575vv -Hrvaško, to: v i Slavonsko krajino'büa :ргек:30> turških vpadov.1!Hrvaška1, krajina je-.bila{.vse'do|mejef sjKranjsko precej-*opustor. sena2 in samOiz'te?dežele. je bllo.od 4572,do'1575 odpel j'anih (verfüert)vlO do 12 tisoč ljudi'.3>obisM<i, ^"h Q f - f l ^ Ol« »3 /*'у'»•'.'»> K- '.:{1ПП<$0': 'Л ;.i ОЗ Д-£;?Р4ЛМ'' С\ I* t.< čeprav:' j e bilo ' 22;> novembra- 15751 ' skleri j eno - "prêmir j e" (med "cesar j eni Maksimil janom ' irP turškim t sultanom': Muratori! III.;™ Hrvaški- krajini- v "• na^ slednjih' letihfi klijih/ želimo .predstaviti/ hi .Wlo^prizanesénb.'i Tudi "nov obrambni'iredrki-je biï:"rezultat'zbora" notranje^avstrijskih 'dežel* v"Brucku na Muri'v drugi' polovici lëta^l575,5 Hrvaški-kra'jihi hi-pomagal.'» • . že 29u decembra 1575;- sporoča ^kapetan Ivan Ferenb^rger.;iz:Senja, da bó"stà.bega"izvLiynà" in Hercegovine-s poiiio močjo^ob.zdajšnji polni luni« ypadìà"na- .Vinodol," j Pivko "in ', Kras.6"* Is Wjspofoca Josip _ Thum, 2. in r 4. j a^ пиагја';157ергује1г Dubovca,' drugič: pa" iz. Metlike.] Deželni stanovi v Ljub­ ljani" so*"ojtemr;mbžn"emjrvpadUj takojчrazposlali yeč| pisem^~(nadyojvodi v"Gradec' na"Koroško"yJGorico" in/Jošipu :Thurnu) Д10. januarja pa so po­ slali, obvestilo četrtnimjglavarjemi"naj jbodoob» izstrelitvi- opozorilnih zna­ kov, v" pripravi j еп'оЖ[Д Kapidžibaša iz Bosne jêxes vpadel 18: januarja,-toda 1 Vaško Simoniti, Prispevek k poznavanju turškiK vpadov v letih od 1570 do 1575, ZC X X X I , 1977, str. 504, 505. " • 2 ». . .Das die erabatiseh gränizen laider ruiner biß. an den confin dises, lanndt. geratten .-.. .«, AS fase. 99!'(nova št. fase. 161) ni pagine. To, da je vse v ̂ ruševinah,: sicer pretirano poroča Josip Thurn 10. 1. 1756 v pismu deželnim stanovom Kranjske iz Gradca pri Metliki. V tem poročilu je tudi spisek šestdesetih'gradov v Hrvaški, kraj ini, ki-so jih Turki v zadnjih dvajsetih letih (1556 do 1576) oropali ali požgali (» ' . . . gemaurte"Schlösser vnd herrschafften,-;. . .,' one. der. gemeinen hülzen; casstellen'bisher, ven hört vnd im grundt verödt werden«). O opustošenosti v teh letih piše tudi Ivan Auersperg iz Črnomlja 10. in 24. 1.1576,-AS fase. 99 (nova št: fase. 161) ni 'pagine. ••' "•„• ' " •"_:.... . ~", .' ' . - ' 3 ». . '.Aber allain seit des 72 jars her wais Ich-den herren für gwis zuschreiben; das 'aus Crabathen durch den "feindt vber,zehen ja zwel f ' tausent . christenlich, seelen yerfüert . . .i, АЏ fase.. 99 (novaj'št" fasc. 161)-ni pagine. , "• . • * ' ' , • " ' • , ." ' ',- " .. ,-1 ' '• •' . . . . ' ' - . . ! iî f, ч 4 ». . . Das die martolòsen am Karst a n , m e r o r t t e n ' a l s o , auch .Kosstell, Pollen," Gerouo, Laaß, Schneperg Vnd gar dn 'Khotscher somers Zeiten täglich п е т е ћ vnd leüt wegchfüeren'. .-.«, AS fase. ,99 (nova št. fase. 161) ni pagine. Martolozi so bili začasno naseljeni v obmejnih gradovih,deloma,tudi prék meje v slovenskih deželah, zlasti v "gozdovih okrog Kočevja,'Loža, in' ( Snežnika; Ignacij Voje,^ Vplivi osmanskega imperija nâ slovenske - dežele v r 15. ' in 16. stoletju; ZC'XXX, 1976, str.-6;:7. ", - » t s Winfried Schulze, Landèsdefension und Staatsbildung, 1973;' s t r . ' 252—2581 (Schulze,1 Landésdefen; Sion); Stanko Jug, Turški napadi na Kranjsko in Primorsko od prve tretjine 16. stoletja do bitke pri Sisku (1593), ZC IX, 1955, str. 48-(Jug, ZC IX)1" '•'' 4» • . ' -, ••fv-.'f.. _•- •- . 6 »Herren haubtman zu Zenng schreiben vom 29 decembris -jungst hin an die ' herrn verordehten; das der weeg von Hliuno v n d ' d e r . v o n Herzogouina Vorhabens mit irer gannzen (macht 1 zu 4 röß vnd fuess zu jezigen-,monschein das rennen-inss Winthail Peuckh vnd Carst ergehen zulassen,willens-. . .«, AS fase. 2 (nova št. fasc>876), f. 183; Jug, ZC IX, str . 49. j ' ,-v. --... J ••«. '! >-.--. -.-.•. "• rr "•-•- i 7 AS fase. 287(nova št. 419),,str. 797, 803 i n v . f a s c . 2 (nova-št. 876), f;.183; Jug, ZC-IX, str . 49._ . . : / *,- ' 8 ,7. januarja pismq deželnih stanov Kranjske nadvojvodi, kjer so ga . poleg, obvestila i o' .možnem turškem vpadu opozorili tudi na neposlušnost vojaških starešin (». . . der .grafen.. vnd erabatisehen heubt- leüt vnfleissiges dienen auch vngehorsam : ' . .«) , AS fase. 287*(nova !št. fase ' 419),."str. 815; 8. januarja pismo koroškim deželnim stanovom z isto vsebino, AS fase;*: 287,"(nova št. fase. 419), str . 823; 8., ja- nuarja pismo z isto vsebino; Gašperju Lambergu 'v Gorico .in še '.pismo vJosipu' Thurnu, .v^katerem. ga obveščajo o tem, kaj so v 'deželi 'naredili glede tega možnega vpada,. AS fasc._287 (nova št. fase.',419),- str. 819, 820, 825. , . Л Г , . ' .. " ' » ' • , "- , : - '".' ... • '. T."."•• ^,- '"" '" 1"- ' . ' - '.7,{"• ••' 5 ».".'. Dass ir euch mit denn auffpott manns dermassen in gueter'beraitschafft vnd gèfahr haltet wann die drey kreidschuss auf dem haubtschloss alhie oder an den aridem' gewonlich ort 'ergehen . . .«, Pismo so dobili četrtniki Hans Gall,< Balthasar Gall, Georg Barbo 1 ' in 'Heinrich^'Edling, AS fa se 287 (nova št. fase. 419), str. 815; ria ta poziv 15: 1. odgovarja Barbo i z ' I s t r e / d a so mu potrebni svinec',. smodnik, krogle in denar, če želi deželni'poziv izvesti, AS fase: 287.(nòva !st. fase- 419); Str. 849. ' " - ' 88 VAŠKO SIMONITI: TURSKI VPADI 1576̂ -1579 , le v okolico Smrčkovića v Hrvaški krajini, dalj pa vpad ni segel, čeprav je obstajal strah, da bodo Turki oropali kraje vse do reke Korane.10 Vendar pa se je v teh dneh obetal nov vpad, ki naj bi ga pripravljala kliški in li­ vanjski beg, zato so deželni stanovi v Ljubljani poslali povsod po deželi sporočila, 1. februarja pa so izdali javni razglas za deželni poziv, ki naj se izvede, »wann.die drey kreidschuss ergehen«.11 V februarju so bile samo tri'vesti o turški nevamosti^Prvi dve (3. in 5. februarja) povesta, da je bilo manjše ropanje okoli Steničnjaka »zadnjo sredo«;*kar pomeril, da je bil ta vpad 1. februarja. Pri'tem.je bilo sedem /Turkov cujetih,' prav. tako. pa je bilo nekaj ujetih Turkov riis6f napadli,' ampak (kot lahko beremo v tretji ivesti, poslani 23. februarja) so se 19. februarja z veliko vojsko, zbrano pri Koštajftici, Turki-prepeljaUipreko Kolpe in vpadli v Brest, ga požgali i in odpeljali ljudi, oropali pa so tudi področje nad Zlatom in pod njim, kamor so se prav;tako pripeljali s čolni.13 še enkrat so Turki ropali v Hrvaški krajini^ v februarju, in to; zadnji dan, : ko - na j f bi < po poročilu Jakoba .Trnavskega Ivanu-Auerr spergu iz okolice, Steničnjaka,in Ostrožina.odpeljali kar 297 oseb.1?,,r,: < .-t f,üi.pô Veh*'dveh- silovitm ̂ ropanj ili' ni bilo do 47. marca nobenega Jvpada, vendar pà\ o zbirarijü^ turške vojske, poročila niso prenehala, in tako-'je 13i marca Tvari Auersperg izPčrnomlja pisal, da je neki-Nemec'Georg Kes­ sler,1 'ki je pob~egriil izr dolgoletnega turškega 'ujetništva,-zagotovil, da'se Turki zbirajo pri 'Krupi in Novem1 ter da tiodoTv.treh dneh vpadli.15 Tokrat je poročilo bilo točno, saj so le štiri dni kasneje" Turki prešli Kolpoin vdrii pri Lityànovicu^ y Bânsko' krajino*- ter jo'"ob meji oropali. V tem-poročilu, kFga*je'pisal Ivan Auersperg* 18Finàrca iz Sp'odrijega*Belaja na:iMrežnici (vnndter Wellay an der Mreschniz), pa je dodal, da se mu zdi; da Turki "> ». . .Vnd ist angestert des whegs aus VVossen Kapitschiwascha mit/2000 pfardten dise enden gerendt, des Vorhabens wie bekhommen Zueg anzaigen bis auff den wasserstrom Khoränna zurauben . t .«, pismo, ki sta ga poslala Ivan Auersperg in Josip Thurn iz Smrćkoviča 19. januarja, AS fase. 287 (nova st. fase. 419), str. 853; Radoslav Lopašić, Spomenici hrvatske krajine, Monumenta Spectantia Historiam Slavorum Meridionalium XV, Zagreb 1884, str. 23 (MSHSM XV). ' • ' • ' t i' • " O možnem vpadu, ki ga pripravljata livanjski in kliški beg4, sporočata.Ivan Auersperg in Josip ,.4f?? v š e e n e n > pismu, poslanem prav tako 19. januarja iz Smrčkoviča; potem pa'sledijo pisma iz Ljubljane na Koroško; pa pismo Ivanu Auerspergu, kjer sporočajo, da bo dežela pravočasno priprav- \\eD% "Je«* s e • b o d o četrtni glavarji premaknili proti Metliki; nato pa še dve pismi, izdani, istega dne (1. 2. 1576), kjer eno zopet pove, da bo dežela pripravljena, drugo pa je javni razglas o deželnem ??/1Уо^"л AS„/aioW 2оГ ( n o v a š t- f a s c- 4 1 9 ) ' s t r - 854> 857, 865 m v fase. 287 (nova-št: fase." 420). str. 879, 880, 883, 884, 885, 887, 888, 889. J . * * л . ' • :~ '' 12 »Herrn Jobst Joseph freyherr von Thurn dreyschreiben von herren Haussen von Auersperg-für- gebracht, zwey mitdenen dato Seisenberg den 3 diss das and auch von Seisenberg von 5 diss monats february... das die Turckh ain neksten mitwoch mit' 100 pferdt gar an^die scart obenhalb, Staniss- nackh . . . gèrent, 7 personen gefangen beyt Zettin, auch ertlich personen gefangen vnd sich vernemmen lassen, dass insbald Dubouaz haimbsuech woll . . .«, AS; fase; 2 (nova št. fase: 876), str. 187,, 187'; to so zapiski sej dne 6. in 8. februarja. . , - ,••'.. i- . - ' - ' " . - j ' " ' " »Schreiben von Pawl Brestanickh vaivođa žu Hrastòvitz vom 23 february an! herrn Hansn von Auersperg . . . anzaigt das die Turkh den 19 dis mit einen grossen hör von • CöstarioUiz mit scheffën zu roß vnd fueß auf Wrest ubergefaren mit sambtldeh. tag ins thor gefalln das in gemaind ausprennt vnd aller volckh hinweg gefuert vnd verprent,1 halber thail oberhalb der Slatt der and thail vnderhalb dcr'Slatt mit den Scheffen- gezog das v(be)rfar gar verhört«,-AS fase: 2 (nova št: fase. 876), f: 194'. " »...Dass mir in diser stundt ' Jacob Ternauskhi vòn Stanischnecklì zugeschrieben, das die Turkhen auf den lezten tag verschines monats February. deren wie etlich sagen von funffhundert biß in die Achthundert 'starkh beyeinander versamblt gewest ,bey Stanitschneckh vnd Ostroschin gewendt vnd in die 297. personen 'weeg gefuert haben . . .« To je v pismu Ivana Auersperga, poslanega 9. marca iz Žužemberka v Ljubljano, AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 939; o tem vpadu dež; stan..Kranjske obvestijo nadvojvodo Karla 14. marca, AS fase. 287 (nova št. fasc.,420), str. 963, 964,965; MSHSM XV, str. 23. 15 »...Dass ein teutschér, mit namen Georg Kessler in disér tagen auß der Turkhey darinen er lange jar gefangen-j gewest, entsprungen . . . wehchef fur gewiss angezeigt hat, das die Turkhen in grosser versamblung Zu Krup .vndrNoui zusamenkhumen des gannzlichen furnembens innerhalb jdreyer, tagen einistarkhen straiff- heraus- zuthüen«, AS fase. 287 (nova^ št,'fase. 420), str, 953. . ~ , . „,. .ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 ; 1980, ., 1—2,, 89 zai premirje", sploh ne vedo.1.6 Res premirja Turki-niso spoštovali-in so 1. aprila "silovito vpadli', s, 7000jpešci, in konjeniki pri „Hrâstpvici,- .ki' so jo štirikrat napadli, vendar je niso zavzeli,, pač^ pa so pri'povratku uničili kaster Peč Jin'pobili 'ter "odpeljali7 okrog 150 lj udi."-1 Tedaj pa* je nastopilo nekakšno premirjè,"saj*avà'Tmeseca v arhivskem gradivu ih tudi v litera i turï'ne" zasledimo' nobenega "vpada, kar pa ^ 'seveda/ bilo le zatišje'pred novim silnim pfitiškom,vki sé jè začef v "poletnih mesecih", na kar-nâs že od februarja opozarjajo "sporočila; poslana od Josipa Tnurnä in Ivàna'Auer- špergar dâJbodo'cTùrki"poléti-ôble'galï'iri poizkušali zavzeti "predvsem Sisak irrBihac 18"<ЈУ •<:*lC''" > * •"''"'•Vi. ••,' :ti . ^л,.- *. v.*.- v *.i- V. .... *.*: * <• ' I ^•"••'Vvjunijû še, je začela turška'1 ofenziva "proti Hrvaški' krajini. Turki so napadli -Bužim in ga_s prevaro osvojili. ^Takoj' za; tem^so*udarili na mesto in - rudnik GvozdanskÔ, ga tri-'dni-oblegali in bi ga skoraj «zavzeli, če n e b i prišelna'pomoč z vojsko'Ivan-Auersperg,' ki je Türke- 'odbil.13 Deželni sta^ novi-Kranjske'v obširnem',pismu o :tej 'izgubi »pred- nekaj dnevi« (nikjer ni točnega datuma padca Bužima), o dnevnih ropanjih, požigih,'odpelje- vanju ljudi v sužnost in. o možnosti, obleganj a Bihaća.ter. ropanj ih vse do Kolpe, obveščaj o cesarjà''Maksirnilijana in. nadvojvodo Karla 25., junija.2.0 Le^nekaj!dni>žatem.piše.'nadvojvodi Karlu o padcu.'Bužima tudi Gašper Alapić.'ki prosuda sermeja'.'okrepi.^6. in '7. julija odgovarja', Karel Ivanu Auèrspergu.in'jdeželnim. stanovomV Kranjske,,\naj spet zavzamejo.Bužim s šilo, j ali pa'naj. zìaVzàmejó^kakseri^'drug kraj.22 Sicer so deželni stanovi kranjske 20., julija.pisali Karlü^^da^bi.lahkp izgubljene kraje spet zavzeli, če^bi bile,trdnjave^dobrOjòskrbljene.23 Vendar pa to v tem času.ni bilo mo­ goče, saj 'so Turki pritisk 'v,' j uliju še povečali, tako da so že v'prvi polovici julija'-zavzeli Hojsičev/ Gradec, nàto: so 18-, julija zavzeli Cazin, istega dne "sot obìègaii.'Ostrozaè, nato'pa'še Birïac.ffIstočasno so Turki udarili v Sla­ vonska ̂ çraiin"o\'prb^i^Vajazdmu^,kjerrpà je bila'krajiška vojska uspešna, saj je Türke'odbilä'ih jili'veûko' ujèla.25 / ' . . , . ' . V tem času se je sredi bojev in'novih turških osvajanj zbral 8. julija 1576 V Zagrebu'hrvâtsko-slâ'vonski sabor, ki je bil sklican ria kraljevo za­ htevo. Y:glav'nem je bilo".govdra'iò:utrditvi krajev — tako Koprivnice, kjer 'Љ « ••".:• >?.t l s ». . . d ß i a n gestern die Türkhen. bey Lituänouitsch s tarkh. gerendt . . . , dß sy vmb ainichen fridštanndt khein wissen haben sollen«, AS fase. 287, (nova št. fase. 420), str. 973 in v fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 196';) nà ti dve poročili'' so. deželni' stanovi i Kranjske Odgovorili 17. ' in 21. marca. V teh fase. 420), str ! 971; 979. 1 7 ». . .Das des ersten aprilis dis die Turkh bey 7000 starkh zu roß vnd fueß . . . gar bis an die Rustymauren khomen im abzug den ortfleckh Pötsch verprennt des volckh bey 150 personen verprennt vnd hinweg gefuert . . '.« AS fase. 2 (nova št. : fase. 876),. f. 221; MSHSM XV, str. 23; Klaić, Povijest Hrvata, Zagreb 1973, knjiga peta, str. 396 (Klaić, Povijest Hrvata). . i« V, sejnih zapiskih 8., 25. februarja, 13. in 17. aprila. 25.' februarja so omenjeni tudi Zrin, Kla- duša in Slunj, ki j ih j e trebaC oskrbeti ž orožjem,'živežem in vojsko, AS fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 187', 194, 22Г, 223, 223'; iz Slavonske krajine poroča 6. junija, da je Medjimurje v zelo slabem po­ ložaju, kar je, če se stanje ne popravi,, velika nevarnost za štajersko. Radoslav Lopasic, Prilozi za povîést Hrvatske 16. i 17. vieka iz štajerskoga zemaljskoga arhiva u Gradcu, Starine 19, Zagreb 1885, str. 40 (Starine 19). -i . -. . '. ••• \ < • r *•'•• ' •' " ' ~ " M S H S M XV, str."23; Klaić, Povijest Hrvata, str. 396; Radoslav Lopašić, Bihać i bihačka kra­ jina, Zagreb 1890, str. 21 (Lopašić, Bihać); Radoslav Lopašić, Karlovac, 1879, str. 13 (Lopašić, Karlovac). •/ 2° AS fase. 287 (nova št. fase. ,420), str.' 1139, 1140, 1141. . " . . . ."'. 2 1 Aleksa' Ivić, Prilozi za poviest hrvatsku i slavonsku 16. i 17. vieka, Starine 35. Zagreb 1916, str. 308, 309 (Starine 35). ч r 2 2 » . . . Daß schloß Buschim mit gewalt oder durch pratikh widervmb zuerobern oder oder ain annders hauss dem feindt abzutring . : .«, AS fase. 287 (nova št..fase. 420), str. 1156, 1159. fl 2 3 ». . D a nun die oberig g'raniz heuser wie obverstanden wol besezt vnd mit kriegs. notturfften versehen, mochte dem feindt der paß gegen Busin zum thail gespert werden, vnd hiedurch zuwérhoffen denselben fleckhen sambt Zasin deso leichten widervmb zuerobern . . .«, AS fase. 287 (nova št., fase. 420), 1180. " tAS fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 241, 243: Lopašić, Bihać, str. 307; MSHSM XV, str. 23, 24; Lopašić, Karlovac, str. 13; Klaić, Povijest Hrvata, str. 396. 25 MSHSM XV, str. 24; Klaić, Povijest Hrvata, str. 397. 90 ' VAŠKO SIMONITI: TURŠKI VPADI 1576—1579 ^haj/bi'Vsak podložnik' izkopal- dve klaftri (približno 4'm) 'dolg'« In** širok obrambni-jarek — in pa o kastélih ob toku reke Kolpe.26 • * " --^-,.- l'l:..ì.. : . . . • • *• . ' . . . * . ' • • " l ì t i . f> oH^Toda obrambne akcije niso mogle preprečiti turških ropanj, že 23. ju- lijaporoča Ivan Auersperg. da so Turki {»te dni« pri Blagaju-dvajsetjjudi delno pobili, delno odpeljali, vso okolico pa požgali. Turek, ki .so. ga,ujeli, je povedal, da nameravata beg iz Bosne in beg iz Livna ypastido Kolpe. Nevarno je, da bi vpad segel vse do Metlike.2*, Sebasti j an Lamberg-sporqca iz Bihaća 9. avgusta, da bo Ferhat beg SjCelo vojsko vpadel,proti Bihaću, Dubovcu ali Metliki.28 Velikega pohoda pa v avgustu ni bilo, čeprav ^ o b ­ vestila o zbiranju turške vojske in možnem obleganju Bihaća ;in pohoda proti. Metliki še prihajala, tako da. so deželni stanovi na Kran j skemr izdali ukaz o-deželnem vpoklicu petega in desetega moža 3. septembra".2* Vendar pa so Turki v manjših četah v prvi polovici avgusta še plenili po Hrvaški krajini v iOkolici j Cetina, Pokupskega,. pri kraju Jezersko (bliuBužima)^ ter okoli}Bihaća.3V л : ц « , , . . . . •",,„'. / u ,( . • - : : i ...-ГЧОЈ ..'• 1 i Žar'adi.teh pogostih vpadôv in tudijnovih'ósvojifev si jè cesar1 Maksimi- lijan prizadeval prek svojega poslanca- pri*Porti barona' Ungnàdà^zagoto- viti, dà bi^Turki1 zavzete klraje, v času premirja spet vrniliMn''da' bifvpadi prenehali.' Veliki Vezir Sokolović''je.prošnjo; naj vrnejo>Cazin' in Bužim, •zavrnil,*'češ''da so v teh k'fajih zgrajene džamije,''kar" pòmehi, da, kristjanom takih'krajey ùe'mòrèjo4rniti'.3*, Posledica ten'mifóvnih priza'déyanj-'je bil ukaz, ki: gà je sultan "poslal Fefhat begu, da mora, ker je »pr emir je ^duna j - skim'krkl j em spet o]a:epiìeno,.sv*ojim_p6veljnikom in vsej voj'skï na celotni meji objaviti, da se ne sme(y te dežele vpâdati in ropati ali;da bi'kogarkoli odpeljali v ujetništvo«.32 Izvajanje^téga;*sultanovega, ukaza je.preprečila 12. septembra smrt. cesar ja'-Maksimilijana," kar ' je pomenilo, da/; premirje preneha in do njegove obnovitve spet .velja vojno stanje;-tako tudi* sulta­ nov ukaz za bojevitega Ferhat bega ni veljal:1,'', ^ _, ' "J ' a ' ' '\ ,\: še za- življenja Maksimilijana-se je ^sestali- v' Regensbürgu* državni zbpr, kjer so sodelovali tudl,poslanci:notranjeavstrijskihdežel;. >•• -J r. Po Maksimilijanovi smrti postane cesar Rudolf (II.).' V tem času sta imeli'-Hrvatska, in-Slavonija .v "bistvu tri'gospodarje: Rudolfa kot kralja, Ernesta, ki'ga je zamerijevalvJ upravnih* in političnih zadevah/ ter-Karla, ki je skrbel-ža vojne'zadeve.40 Zaradi'prekinjenega premirja je novi cesar najprej poskušal/čimprej obnoviti''premirje š,r Turki- ter utrditi in s tem zavarovati'obe^krajini.'25. dećembrat 1576 je bilo premirje obnovljeno za osem'let (v zadnjih^treh-letih" je.bila'to žeitretja obnovitev); vendar pa, kot že tolikokrat dotlej, to za Hrvaško in Slavonsko krajino ni veljalo.41 Nadvojvoda Karel se je tega zavedal in je že,28. decembra poveljniku Hrva­ ške, krajine'na'ročil,-naj poskrbi.za. obrambo Bihaća in hkrati da predlog za novega kapetana'v,.Hrastovici, ker dosedanji'kapetan Nikola' Spalatin te službe» ne bo več opravljal.42 Toda v' prvi polovici leta 1577 — ražen dveh,41? —.: v Hrvaško krajino turških, vpadov ni bilo, pač pa-so Kranjsko vznemirjali màrtòlozi, kàr je razvidno iz pisma 3. maja, v katerem so se - JI i • i - - ••'•'• " « T . • - • ' . . . . . . M V Gradcu s o - s e sestali deželni stanovi notranjeavštrijskih dežel in predstavniki Hrvaške in Slavonske krajine v januarju 1577; tu dobimo-podatke o . stanju vojske na obeh krajinah za leto 1576: » . . . a u f dises jars - angerichtet werden möchte summa sumaruni an der crabatischen grenizen ausser officier dienstleut zu fueß personen 2309 pferd 681 . . . vnd' aüf 'a in ganz jar . . . 1520000 f . . . Kriegstatt windische gränizen wie der rom: khay: mth: vnsern allergnadigister herrn am neun vnd' zwanzigisten tag juli dis 73 jars geschlossen' worden . . . volgen die gerüsth pfärdt auf 415 . . . volgen die haramia auf 1118 . . . vnd auf ain ganz jar 130200 f, AS fase. 136 (nova št. fase. 230), ni pagine; sem bi sodilo tudi 72 stražarjev, ki so bili razporejeni ob Hrastovïci (12), Gradec (6), Kajčič (6), Vojna (6), Vranograč (6), Donja Kladuša (6), pri Cetinu (6), Slunj (6), Jesenice (6), Dabar (6) in Otočac (6), AS fase. 132 (nova št. fase. 222), snopič 2, ~ ' % 3 5 Tako naj bi se okrepila »windische gräniz mit. zweyhundert teutsch gerüster, pferd, 200,hussa- rusch pferdt, 100 ' areubusier zu ross, 200 teutscher schützen, 200 haramia . . . crabatisćhe gräniz auch mit 200 teutscher pferdt, 200 hussarisch pferdt, 100 areubusier zu ross, 200 teutschen, 400' haramia, AS fase. 99 (nova št. fase. 161), ni pagine. , * ' - —- " - * " 3 6 ». . . dß kriegs volks auff dermasen • gelegne • ort ausgethailt vnd bestellt werde auf dß ain thail dem andern in fürfallender notte handraichen . . .«, AS fase. 132 (nova št. fase. 222), snopič 3. ,'"" - , " 3 7 » . . . W o mit alsbald alle gräniz heuser in gemain mit gepew vnd niereren volckhs besterkht, mit profiant, geschüz, pulver, kugln, pley munition vnd andern - kriegs notwendigkhait an dem allein in allen' gränizheusern diehöchst mangi erscheint . .-.«* AS fase. 132 (nova št. fase. 222)' snopič 3. " 3 8 17. oktobra pišejo deželni stanovi Kranjske nadvojvodi Karlu o vpadu v bližini Reke: ». . . k u r z vèrschinen tag nehent bey S. Veit am Flum auch ein einfall gethan vnd ettlich p e r s ò n e n . . . hinweg gefuert«, AS fase, 287 (nova št. fase. 420), str. '1381; o drugih vpadih piše Lopašić, Oko Kupe i Korane, Zagreb 1895, da so 5. novembra Turki odpeljali 147 ljudi, 1. decembra pa 170, str. 30, 31, 48, 49,' (Lo. pašić, Oko Kupe i Korane); MSHSM XV, str. 24. ; - • . • • 3» Klaić, Povijest Hrvata, str. 396. . . . : .• . . • 40 Klaič, Povijest Hrvata, str. 405; Zgodovina narodov Jugoslavije I I , Ljubljana 1959, str. 356: f .-••; 41 Klaić, Povijest Hrvata, str. 406, 407. , .. 42 Klaić, Povijest Hrvata, str. 407. "" , 4 2 3 V februarju so večkrat •' napadli karavane v okolici Senja in odpeljali 30 oseb, v ' m a j u pa so vpadli v Slavonsko krajino, MSHSM XV, str. 24. - *• " 92 VAŠKO SIMONITI: TURSKI VPADI 1576—1579 kmetje iz gospostva Kostel pritoževali, da je bilo v tem letu-iz: okolice Ko­ stete odpeljanih 15 oseb.43 " ,.....: :~:: -, Poročila v juniju so začela oznanjati novo turško ofenzivo-v hrvaške dežele. Tako so 6. junija deželni stanovi dobili v Ljubljano pismo iž'kraja Bag, da Turki nameravajo napasti'Prozor in Bag. Zato so 14. junija opozar­ jali iz Ljubljane Gašperja Raba v Senj, ki so mu tï kraji pripadali, da se pripravlja turški vpad.44 27. junija je Gašper Rab odgovoril, naj'bo deželni poziv na Krasu, v Pivki in v Istri v pripravljenosti.45 O tem so 2; julija iz Ljubljane obvestili Henrika Edlinga in Jurija Barba in glede tega-so odpi- sali ttudi Gašperju Rabu. 46 Nadvojvoda Karel, je pisal..deželnim stanovom Kranjske 28.-junija, da je glede na novo turško nevarnost treba poslati proti; Hrastovici pravočasno eno ali dve četi,47 pismo-iz Ljubljane 4. julija Karlu pa je govorilo o slabem stanju na meji, zaradi česar je bilo treba zavarovati Bihać in tudi druge kraje.48 .Turki naj bi po vseh teh'obvestilih vpadlildvakrat v juliju v okolico Bihaća in:Steničnjaka, dvakrat »pa naj bi v. avgustu z;veliko vojsko prešli Kolpo prkSteničnjaku.in-jodpeljalKvlsu­ ženjstvo veliko ljudi. Vendar v, virih Arhiva Slovenije o teh vpadih ne naj­ demo podatkov, pač pa v avgustu več obvestil o velikem zbiranju vojske in o možnem vpadu proti Bihaću, zaradi česar je Maksimilijan'Lämberg zahteval za okrepitev še 200,mož.49 , ..;*?<-• , * Iz Žužemberka je 3. septembra pisal * Ivan'Auersperg,'da zaradi teh okrepitev Bihać,, sedaj ni :več v nevarnosti,50 .vendar pa je Gašper 'Alapić 7. septembra sporočil na Dunaj-,,da Turki zbirajo veliko vojsko, ki.še ji ne bo mogoče upreti.51 Res je~~Ferhat beg zbral pri Udbini »vojsko,4 ki se'* j i je pridružil še beg iz Livna.5? Tako združeni'so Turki vdrli-v. Hrvaško krajino in; 29. septembra zavzeli Gornjo Kladušo,'Sturlič/Podzvizd, Turka Mihajla • ' • •• , n • f ! <••. , ' • • ' v u ' • t.' '-•• ' i ! ' . • i . fi t y{ . ì i i ^ ì 43 ». . . Auch so haben die Tüerckhen auss vnser nachperschafft dises jars fünffzechen personell vnd die achzig samb ross woll angeladen genumen . . .« To je pismo, ki ga, pošiljata i vicedomuî v Ljub- ljano Peraz (?) Huetter in Martin Khlaritsch in se v imenu cele skupnosti (»an statt der ganzen gemain aida zw Cosstl«) pritožujeta nad odločitvijo Jobsta Langemantla, ki ј е ч о gospostvo dobU od nadvojvode Karla y zastavo, naj plačujejo za obrambo še tedenski vinar, AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 1585; da je bil namen odrediti podložnike iz Kočevja, Ortneka, Ribnice, Loža, Metlike in Črnomlja za se­ kanje gozdov, AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 1547, 1550, 1551; nadvojvoda Karel piše 20. maja deželnim stanovom Kranjske, da je glede na prošnjo podložnikov iz Kostela sedaj treba tudi druge kraje enakomerno oškodovati: ». . . Nun haben wir vmb gleichmässiger anderer orten schedlichen nachuolg willen . . .«, AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 1602. i i " A S fase. 287 (nova št. fase. 420),, str. 1611. - • - ' ' 5 »• • -weil die turkh Vorhabens den fleckhen Baag zubelaghern verórdung 'zuthuen damit dess F Ж ' a n C a r s t ' P e u s H » vnd Isterreich in gueter beraitschafft seyn . ...«, AS fase. 2 (nova;št. fase. 876), « A S fase. 287 (nova št. fase. 420), stf. 1639, 1641, 1643. ' " , ; . ; . . . " * * ' . ' . « " " - . ^ , 3 " 1 f e n d l e i n o d e r z w a y auf ain zeitlang geen Hrastouiz schickhèn . . .«, AS fase. 287 (nova st. fase. 420), str. 1635. ; 48 AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 1651; 11. julija pride ukaz, naj sé pošlje proti Hrastovici in Bihaću po sto strelcev, AS fase. 2 (nova št. fase. 876), t. 339; o .Turkih in obveščanju Vlahov.iz Slavonije 20. julija sporočata Vid Halek in Teufenbach, Starine 19, str. 40.' \. , . ' - r t ' ,TÌ ^ а а } s o n a v e d e n i v MSHSM XV, str. 24; Lopašić, Oko-Kupe i Korane, str. 288; prav tako piše Klaić, Povijest Hrvata, str. 412, da so Turki večkrat napadli v juliju in avgustu. V virih Arhiva Slovenije o teh vpadih ničesar ne zasledimo, je pa več obvestil ö zbiranju turške vojske in možnosti vpada v avgustu, tako: 19. avgusta piše Sebastijan Lamberg iz Bihaća Ivanu Auerspergu; da se pri Krapi zbira vojska Ferhat bega in Kapidžibaše in da se boji, da bodo vpadli v Bihać; AS fase. 162 (nova št. fase. 282), str. 34 (pagina označena s svinčnikom); 22. avgusta Ivan Auersperg sporoča iz Žu­ žemberka, da nameravajo Turki zavzeti Gvozdansko in dodaja; da nameravajo Turki zavzeti vse kraje ob meji; AS fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine; isto v fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 347'; 25. avgusta piše Maksimilijan Lamberg, naj deželni stanovi Kranjske pošljejo še 200 mož v Bihać-za­ radi možnega vpada; AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 1671. , • , . ..•' , 5 0 ». . . Dan das Wihitsch yezt nit in eusserister gefahr steen . .-.«,« AS fase. 287 (nova št. fase. 420), str. 1700. • 51 Klaić, Povijest Hrvata, str. 412. ' ' 52 Pismo Krištofa Auersperga 2. oktobra, Starine 19, str. 40; Klaić piše,, da j e bil t u ' r u d i beg iz Klisa; Povijest Hrvata, str. 412. . . " ' • . • > • .. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 93. Peč in Ajtič-gräd.53 Turki.so se obrnili naprej proti Hresnu, ker pa.ga niso mogli-zavzeti; so prekoračili Glino in napadli".Smrčković š 5000 možmi, ven­ dar-jim tudi tu ni uspelo. Istočasno^je „livanjski!beg udaril proti Kolpii na Lukov, dol'(nedaleč od "-Vinice), kjer souTvaki*nagrabili veliko plena.5.ï O-turškem ropanj u-j e 2. oktobra sporočal ̂ tudi Josip Langemàntl iz Kostela/ ki je pisal, da so Turki tisto leto že-trikrat pustošili do-Kostela.' Tu je šlo* verjetno za martoloze; če bi bil vpad "večji,' bi-ga prav gotovo natančneje opisal.v-Takovje-v svojem pismu.opisal'vpad^30. septembra v' Lešnico. (na Dobri); kjer.je 500 turških1-jezdecev odpeljalo 60 kristjanov, 30 konjev in 400 glav živine, poleglega pa požgalo še 35-hiš.» Na koncu.pisma je dodal, da so 2:'oktòbra prišliJk njemu stražarji, ki -' . : 55 »... dits jars nun zum driten mall hieher auff Cosstl gèrent. . . den lezten tag septembris gewest sein in die 500 Turkhen zu' roß in die Leschniz khummen, . . . vnd hachendt piß zum gschloss khummen, vnd haben in die 60. christen, 30. roß vnd vber die 400 haubt viech, klein vnd genumen, auch 35 heuser abgeprenndt .'..«'/'AS fase. 287 (nova št.'fase'421), str.' 1717, 1719; .temu pismu sledi odgovor deželnih stanov iz Ljubljane 5. oktobra; 10. oktobra pa iz Judenburga odgovor Karla, da se morata Kostel in sama meja bolje zavarovati, AS fase. 287 (nova št. fase. 421), str. 1735, 1739. 56 AS fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 358'; Jug, ZC IX, str. 50. • • - ' • • 57 Klaić, Povijest Hrvata, str. 412. • . ' 1 58 AS fase. 287 (nova št. fase. 421), str. 1737 in -fase. 2'(nova1 št. fase. 876), f. 358'; Starine 19, str. 41; Klaić, Povijest Hrvata, str. 412; Lopašić, Karlovac, str.-14. ' ' ' 59 15. oktobra Gašper Alapić obvešča o izgubi Sračic, ' Starine 19, str. 41; Klaić, Povijest Hrvata, s t r : 4 1 3 . * • • • . . , • • . • • • • 60 21. oktobra je prišlo pismo iz Zrina,' da je iz turškega ujetništva pribežal neki Peter Vokiović (Peter Wokhiouitsch), ki trdi, da bo Kapidžibaša gotovo vpadel ob naslednji polni luni z deset tisoč možmi pri Hrastovici in jo zavzel; AS fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 362. 61 AS fase. 287 (nova št. fase. 421), str. 1793; MSHSM XV; str. 25; Klaić, Povijest Hrvatà, str. 413, 414; Lopašić na str. 21 trdi, da je padel tudi Izačič, vendar pa pri sàmem opišu Ostrožca in Izačiča teh trditev ne najdemo več; Lopašić, Bihać, str.. 172, 238; glede na-to Krištof Auersperg pošlje četrtnim glavarjem 6. novembra pismo iz Ljubljane, naj bo deželni poziv v pripravljenosti; AS fase. 124 a (nova št. fase. 202),'ni pagine; Jug, Zč IX, piše, da je Kranjska ukazala pripravljenost 5., 10. in 20. moža 11. novembra, str. 51. ' ' « AS fase. 287 (liova št. fase. 421), str. 1783, 1801. " Ј ' . Л " Lopašić, Bihać, str. 79; Klaić, Povijest Hrvata, str. 413. •*•••• 94 VASKO SIMONITT. TURSKI VPADI 1576—1579 naprej.proti Metliki in Črnomlju, kamor naj bi vpadel v dveh do treh.dneh. Medtem.ko je tekla korespondenca o tem, kaj naj se:na meji naredi,84 pa so'.Turki vpadli v začetku januarja proti Steničnjaku; Gradcu pri Petrinji ih 11: januarja proti Budačkemu. Istočasno so začeli 11. januarja oblegati Gvozdansko, ki je po dveh dneh obleganja klonilo.65 S tem so Turk osvojili ozemlje med rekami Uno, Korano in Glino. . \: ~ -i- •v--Vse leto 1577 se je nadvojvoda Karel trudil, da bi uredil obrambo obeh krajin, zato je bil podan predlog, da se že 11. julija sestane j o ha Dunaju predstavniki notranjeavstrijskih dežel in nemških dežel. Vendar so sepred-: stavniki sestali šele 5. avgusta. V glavnem so prevladovali predlogi,1 da se vjkrajinah poveča število vojske, saj. so v istem času v Bosni Turkuzačeli obnavljat in utrjevati gradove, prav tako pa so v Liko naseljevali Vlahe.66 Zaradi tega-je poslal cesar Rudolf ukaz, da je treba Vlahe pregnati.663 Voj-; ska na j : bi se od dosedanjih 2045 mož (1597 pešcev in 448 jezdecev) na sla­ vonski meji (12 milj) okrepila s 136 huzarji, 250 arkebuzirji in 700 harami- jamii.-s čimer bi tudi stroški od1103.614 forintov narasli na 165.648 forintov. Na-hrvaški meji (36 milj) naj bi se vojska od dosedanjih 2750 mož (2219 pešcev in- 531 jezdecev) okrepila s 377 huzarji, 350 arkebuzirji in ,521. nem-, škimi. vojaki in haramijami, kar bi pomenilo, da se dosedanji'stroški'sna meji, (148.988 forintov) povečajo za 91.180 forintov. Te stroške naj bi;pla­ čale notranjèaVstrijske dežele, vendar pa je cesar pristal na-nemško držav- no, pomoč 140.000 forintov/ saj, je bilo treba obnoviti in .utrditi .veliko raz­ valin ter jih oskrbeti z vojaškimi porebščinami. Za vzdrževanje banske,voj­ ske naj bi cesar prispeval 30.000 forintov za 300 jezdecev in 200 pešcev; Predstavniki notranjeavstrijskih dežel ;so predlagali .še. več točk,„med.ka­ terimi omenimole: ll.da se nadvojvodi Karlu da v vojaško upravojHrvat-; sko in Slavonsko krajino, J2. da so vsi poveljniki.odgovorni le njemu,53. da naj bi-bila kraj iška; vojska v čim, večjem številu sestavljena; iz mož;notra- njeavstrijskih dežel ter.4. da-se, sestavi popis vseh utrdb, ki so bile predane nadvojvodi.67 , - - , .,. ~-•,• .., w . • , . - . , • .. . ^ -, *,•№•' t Ozemeljske osvojitve in pogosti turški vpadi 'v zadnjih mesecih, leta 1577 so prisiljevale Karla in notranjeavstrijske dežele, da čimprej uresnir •* H Po' dveh pismih Ivana Auersperga iz Podbrežja na Kolpi 26. in 28. decembra;' AS fase. 287 (nova st._ fase. 421), str. 1867, 1877, sledijo, pisma Krištofa Auersperga 28. decembra' iz Ljubljane koro, skim deželnim stanovom z isto vsebino in še sporočilo o izgubi Zrina, ibid., str. 1875; 28. decembra pismo poslancem deželnih stanov Kranjske v Bruck na Muri z isto vsebino, ibid., str. 1881, 1882; 28. de­ cembra pismo z isto vsebino nadvojvodi Karlu, ibid., str. 1885, 1886;. 28. decembra pismo Ivanu Auer- spergu glede na njegova pisma iz 26. in 28. decembra, ibid., str, 1889, 1890; na te turške glase.nad­ vojvoda Karel 4. januarja odgovarja; ».-..vnd aber jezundt nit allain zu merer besterkhung des haubt ortflekhens Hrastouiz ainhundert teutschen fließ khnecht in disem land annemen vnd hinein - fieren lassen, sonder auch dem von Auersperg gelt vnd beschaid zueschikhen noch andere ainhundert craba- tisch khnecht dinnen zuwerben, vnd an die guetigisten örter auf die gränizen hin für, zu legen. . . « , AS fase. 288 (nova št. fase. 421), str. 6. • . . . 6 3 Iz okolice Steničnjaka naj bi Turki odpeljali 800 ljudi, Lopašić, Oko Kupe, i korane, str. 288; iz okolice Gradca pri Petrinji pa 2000; Lopašić, Bihać, str. 25; 11. januarja napadejo Budački z 800 pešci; Lopašić, Oko Kupe i Korane, str. 96; MSHSM XV, str. 25. , . . . ..,„ ',.. 6 6 3. junija 1577 je obvestil nadvojvoda Ernest Rudolfa, da so Turki naselili Vlahe v dvajset opu­ stelih kastelov, MSHSM XV, str. 28; za imena teh kastelov v Liki pa izvemo iz v hrvaščini pisanega seznama, ki "je bil poslan deželnim stanovom Kranjske: »Postavili Turci nihove liude v kastei Louimac, Raduz, Vranik, Medak, Ribnik, v dua kaštela Nouaka, v dua kaštela Barletta, v dua kaštela Rebzuhia, v dua kastei Mogorichia, v kastei Pozitel, Ssirochi Turan, v dua kaštela Smilianca, v kastei Podlapac, Sshitar, Perussichi. Ti kašteli bili giesu pusti let 50«, AS fase. 124 b, 125 (nova št. fase". 204), ni pagine. 6 6 a 17. in 21. junija 1577 piše nadvojvoda Ernest deželnim stanovom Kranjske glede izgona Vlahov iz Like. AS fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 318', 335'; glede izgona Vlahov glej tudi MSHSM XV, str. 28 do 32; Klaić, Povijest Hrvata, str. 409; podatki o stanju turške vojske ob meji »so an der kay: mth: etc. lande anstoßen thuet«: jezdecev in pešcev je bilo ob vsej meji 47049, na meji proti Slavonski krajini je bilo 2863, proti Hrvaški krajini pa 3700 jezdecev in pešcev; AS fase. 101 b (nova št: fase 170); MSHSM XV, str. 44—48; glej tudi Klaić, Povijest Hrvata, str. 410. , , i., " AS fase. 101 b (nova št. fase. 171); po teh podatkih naj bi bilo na slavonski meji 3131 vojakov, na hrvaški meji pa 3998 vojakov. Vendar pa v virih, objavljenih v MSHSM XV,znajdemo naslednje podatke: na slavonski meji naj bi bilo vseh vojakov 3058 (v povzetku tega^vira gre za isti podatek, ker je verjetno tiskovna pomota, ki prikazuje to število za deset vojakov manj), na hrvaški meji pa naj bi bilo 3698 vojakov (v povzetku p a je prikazanih 4298 vojakov). Ce pa seštejemo število vojakov, ki naj bi bili v posameznih krajih na obeh mejah, kot so navedeni 'v tem viru, dobimo spet druge podatke: na slavonski meji 3589 vojakov, na hrvatski meji pa 3764 vojakov; MSHSM XV,-' str. 34—39; podatki za Bansko mejo in stroški za celotno mejo; ibid., str. 54. . ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 , 95 čijoizahteve po;.uspešnejši.obrambi. 1. januarja, 1578 je,sklical nadvojvoda^ Karel v Brucku na Muri. odbore deželnih zborov, Koroške, štajerske, Kranj -, ske in Goriške. Najprej, je bilo rešeno vprašanje novega vrhovnega povelj- nika Hrvašker;kfajine. !8;! januarja je Karel imenoval- namesto-Ivana Auer- sp'ergaPl varia Fer*ëhbefgef ja* zä' novega • povelj nika, še-y* j anuar j u ..pa ~ j evbilo fesen^tù^virrâsaïiTê'Bana"(Krsto Ungnaä)5-l.'februarjä:je'bil-sprejet:novi obfamßtiifed? Ta jé4 Ifàkór-prëjšnjitdolbčal^'da''se^oborože in~'pbpišejo -vsi' podložniki.'Izmèd"rijih'naj se izbere vsâk tridesetrmožTOdrteh-naj-'se>iče-'' trtina'pošlje^za"rtrilmesece'-na" mejo,1'da sé tako'1 četrtletno izmenjujejo-in vsi izurijo, izmed'ostaiih-po^ožnikbv^e'izbere"še" vsjik "deseti'rribz. Te-se skupno s tridesetimi vpokliče,, če v deželo udari "sovražnik'-Vsi'podložnik! pa se vpokličejo,-čefgre na pohod proti, deželi osebno, sultan ali beglerbeg. 63 ' .. 1..marca 1,578;so,zastopniki!deželipredložili,Karlu načrt.števila vojakov v obeh,krajinah; kar je nadvojvoda,tudi potrdil. Tako najdbi bilo v Slavon­ ski ;krajirü'200. ajkebuzü"jev,i,450^huzarjev,t/350 nemških vojakov in 1750 haramij,(skupno 2750,. možakar,bi *8ШоЈ52.4964 forintov. V Hrvaški krajini pa naj bi',bilo.300;strelceVffiezdeceyJ(arkebužlrjey),i5po huzarjev, 320 nem- šlahRojakov..in 11315,hMamij^^skup|;np.2435frmož), kar.bi štalo 160.848 fo- rintov .f..Celotna%vsota,B M jo j j e Karel jZahtevai. za,vzdrževanje, naj bi bila 548.205;f orintov.™ jOd^tega/naj „bi;Kranjska^prevzela";leta 1578:94.222 forintov, 44 krajcar j ev,.2:fêniga;. vendar jejplačalajr tem letu J1.427 f orintov, 1, kraj­ car in ;1 -fertig.7.1 Zastopniki ; dežel jso„ še? sklenili, da se v Gradcu ustanovi poseben dvorni vojni svet za obe krajini72 in da se v Hrvaški krajini zgradi nova velika utrdba. Cesar Rudolf je s pismom, izdanim na Dunaju 25. fe­ bruarja,*rpbvërii*nadvojvodi Karlu "vrhovno upravo"v obeh krajinah.73 . „Turkic so^zopeti povečali j svoj o aktivnost konec( marca 1578 74 in so na veliki ̂ tekjvpadliJv^porečj e t. Mrežnice*; in-Kolpe ter požgali Dubovac; pri vračanju (v tto "j ih. j e prisilil pohód.Ivaha Aiiersperga) pa so požgali cerkev v Klokoću,Tòjje^sporočal"^ pismu^ki je. bilo priloženo pismu Ivana Auer- sperga'iz"Pbbrežja,rIvan karihčič'iz.Novigrada 30. marca, dodal pa je še, da bodo v naslednjih dneh Turki Ispet'vpàdii1 med rekama Dobro in Kolpo*.75 M ZaključkeГ zbora -glej , še v MSHSM XV/ str. 60—62; Klaić, Povijest Hrvata, "str. 415; Jug, ZC IX, str. 51. - - • " 6 9 V ta znesek pa niso všteti še stroški na Slavonski krajini za »obristen leüttenandt" auf sein Person, seine phärd vnd ganz wesen, einer evangelischer prediger, wundarzt, schulhaus, vier gericht leüth, gerichtschreiber, profosen, stekenknecht, 19 post phardt, gehaime khundtschafften«, v skupnem letnem znesku 7632 forintov. Na hrvaški meji pa prav tako stroški za.»obristen leüttenandt. auf sich seine trabanten vnd dienèr, ••• einer evangelischen predićanten, • ainer •> Wachtmeister der auch - qùartier- meister, veldscherrer, profosen, steckhenknecht, gehaime khundzschafften«,.v skupnem znesku 6804 fo- rintov, AS fase. 136 (nova št. fase. 230), v zavitku za leto 1578; v letu 1579 so stroški . hrvaške meje narasli na 179.460 forintov, Lopašić, Karlovac," v prilogi str.'10—14; MSHSM XV, str. 76—80. : \™ Klaić, Povijest .'Hrvata, str. 415; Winfried Schulze, Landesdefension,J str. 71', 72; "oba dajeta pre­ gled, kako se j e ' t a denar razdelil šel napre j : . " '. "., .,_' . " ( ' " ' , '.. ' , ' . . . ' ' l v Л 7 1 V AS,je spisek; kolikšen .b i .mora l b i t i , in kolikšen je bil finančni,delež Kranjske pri vzdrže­ vanju obeh krajin od leta" 1559 do 1578; AS fasc.-124a (nova fase' 202), ni pagine, j ' , . 7 2 AS fase. 136 (nova št. fase. 230), ni pagine; Klaić, Povijest Hrvata, str."415; Winfried" Schulze, Landesdefension, str. 73—77. . - . . . . • • . » MSHSM XV, str.-56—60;>Klaić, Povijest'Hrvata,- str. 416,i417. •'. »i -,i • -• ' . ~ Vinice, da bo turški vpad, ki: združuje 7000 do 9000 Turkov; AS fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine; 26. marca pa iz Ljubljane pošljejo stiri pisma, prvo, naslovljeno nâ . č e t r t n i k a J u r i j a Barba in Henrika Edlinga, 'drugo,na cetrtnika Adama Lamberga; Baltazarja j-Galla in Gašperja' Lamberga, tretje so ' poslali na Koroško,'o tej turški nevarnosti, četrto " pismo pa so poslali Ivanu Auerspergu, katerega so obvestili, d a - j e . deželni poziv v pripravljenosti; AS fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine. .. ' ^ ' . „ . 7 5 » . . . D i e turkhen haben am"kharfreitag gerubt bay der fluß Mreshniz viìd paß auf die .Kholp den markht .Dubauaz gar piß auf den gshluß abprendt vnd feredt etc., wan sie„erfordern haben das sich herr Hanns auf (?) 'hat , haben flucht geben vnd vnser wege haben khirhen Khlokhotsch ain tag vnd naht vnd haben ex ferprendt, vnd mir i s t .khundt warden das sy Verden jezt die tagen wider um zwischen die fluß, Dòbra vnd die Khulp . . .«, AS fase.'124 a (nova "št. fase. 202), ni pàgine; v MSHSM XV, str. .25, je postavljen datum v začetek aprila, kar pa ne drži; Turki naj bi v. marcu napadli tudi Perno; Lopašić, Oko Kupe i Korane, str. 219. , . 96 VAŠKO SIMONIH: TURSKI VPADI 1576—1579 Na Karlovo zapoved 7. aprila je Kranjska 11.' aprila'! razglasila''splošni vpoklic, vendar je že 13. aprila turška nevarnost minila.76" ~r:r~'* v :,. • . • >-,-r-. '•.'-*• • * " 7 ' ' 4 t - ' * Iz tega časa pa obstaja poročilo (Neuwe Zeytung), da,so Turki. 28;ìmar- ca prišli pred Metliko (Statt Mediinge), jo oblegali, zavzeli inïpôzgali 12. aprila,-2000 ljudi pobili, 900 pa odpeljali v, suženjstvo. Vendar'pogosti viri prav konec marca in v začetku aprila o tem vpadu ne govori j o" tako da.vkótiugotavlja Stanko Jug, to poročilo ne drži. Mogoče'gre'za kak drug kraj, saj se Metlika v sodobnih virih vedno piše kot Mötling ali Mottling." Turke (12.000) naj bi po tem slovenski in hrvaški kmetje (9000) "potolkli, in to 29. aprila pred Bihačem.78 ,~> • M '•'.-• J,'"---- V mesecu maju se je poveljnik Hrvaške krajine Ivan*Fèfehbèrger pri- pravljal, "da;bi v obkoljeni Bihać prinesel hrano, ža kar pâ>jé morali zbrati precej'vojske.- Istočasno so po Valvasorju Turki vpadli'na Kranjsko;iz-zvi­ jačo naj bi se polastili Kostela, mnoge pobili, druge pâ odpéljali.*>Ko so.se vračali, pa naj bi jih 22. maja pri Drežniku napadel Ferenberger, jih.900 pobil, druge pa pognal v beg.79 Vendar tudi o tem vpadu v" Kranjsko hi'no- bënih virov, le v 'sejnih ^ zapiskih deželnih stanov-piše, da je'vrhovni ^po­ veljnik" že "20Г "maj a naletel na 4000 Turkov med.Koraho in Drežriikom,- pri čemer-je bilo*300 Turkov ubitih in 200 ujetih.!0 Spet so4 vpadli'-Türki v ju­ niju-iried rekama Dobro in Mrežnico ih pri Novigradu na i Dobri zajeli 200 ljudi'.81 19.j julija pa-je vpadlo iz Kostajnice 500'Turkov, ki. so zajeli 300 ljudi.82 * ••' '-'-• - •--" '• - • :. -•• .>y •: i-,^.' : . . ' . ± ; i . ^ Ji -.. .. ' i. :.-.v' ;• .. . * , ,. * : - • : . : •..<. • .') • . ' ~ . - / u r . , .t Ko je nadvojvoda Karel že,dokončno prevzel- obrambo^Hrvaško-slavon- ske krajine,'se je odločil, dà proti Turkom vzdigne močno vojsko,* ki bi zavzela' kraje, izgubljene v zadnjih' dveh' letih.*Pod'vodstvom1 deželnega' gla­ varja Koroške'Jurija Knevënhullérja''jë;V%ygustu 'in' septembru Ш8 po^ tekala proti Turkom velika vojaška'akcij a, rki pa, je'zaradi spretnosti na- sprotnika popolnoma'propadla^ Turki so lrih'3: oktobra znova'zavzeli kraje, ki so jih v tej akciji mesec'dni^prej izgubiii.83"" ' v : ru-'"' -L' "*'-** 4 r< l ' l> • ->-' • - . - 'A. »in ' ;_• » . +Ц'. ' tlli V » i } Ш Ј li. u.' ït..Cfc...i ' / t i i - J j -» _ 7f AS fase. 2 (nova,št. fase. 876), f. 379 in fase. 124a (nova^št. fase. 202), ni pagine. , ' j " Jug, ZC IX, str . 52, 53. , . , ,.,. • ' ' - , " • 78 Radies, Die Einfälle der Osmanen in Steiermark, Kärnten und Krain im 15. und 16. Jahrhundert , österreichische Militärische Zeitschrift 1864, str. 27, 28. i,. V ™ MSHSM XV, str. 25, 26; Jug, ZC ' lX , str. 53; Klaić, Povijest'Hrvata, str. 423. ' 8 0 Zapis 24. maja 1578: »Herrn Vransen von Gallenberg schreiben aus Tschernembel den 22 bis vnd er (dve besedi nečitljivi) das herr obrist leütenandt den 20 dis Im heraus zwey von.Wihitsch 4000 turkh so zwischen den wasser Khorana vnd Dreschnikh auf zue (?) gewertet • antreft sein ""zertrennt 300 erlegt vnd vber 200 gefang«, AS fase. 2 (nova št. fase. 876),'f. 404; vendar pa v ' Starinah 19 beremo, da je 22. maja Ivan Ferenberger pisal iz Črnomlja štajerskim stanovom, dà se odpravlja v Hrvatsko; 31. maja pa prav tako sporoča Ivan Ferenberger iz Črnomlja štajerskim ' stanovom, d a j j e premagal močno turško vojsko; Starine 19;'str. 42, Lopašić, Karlovac, str. 176; pa piše, da je Ferenberger 8. maja pisal v Gradec, da bo udaril na Turke. "" ' ' •' ' , 8 1 Lopašić, Bihać, str. 25; 28. junija iz Črnomlja pride pismo v Ljubljano, v katerem ».'. . herren graniz comissarien schreiben an die herrn verrordente in Crain aus Tschernembl von 28 bis . . . dass ausspott der vollich rüstung vnd fünff hundert gueter schuzen aus ober Crain schieckhs bey tag vnd nacht auf Ruodlfswerdt«. AS fase. 2 (nova št. fase. 876), f. 409'. ...... . • , , .;• -• » Lopašić; Oko Kupe i Korane, str. 288.;. ' ' ' "'". ,. ,' *•\ ... •••',"" V • '- н ' о t. im. Khevenhüllerjevi akciji glej več v: MSHSM XV t str. 71—73;' Ivan Erceg, Sišićeve bi­ lješke za povijest hrvatskih sabora u 16. stoljeću, JAZU, Zagreb 1954, str. 443,' 444; pisma Khevenhiillerja v oktobru, Starine 19, str. 43; Lopašić, Bihać, str. 25, 26, 27, 82, 161, 239, 290; Klaić, Povijest Hrvata, str. 425/426. V Arhivu Slovenije'najdemo za Kranjsko veliko podatkov v zvezi s-pripravo ha to vojaško akcijo: izdan razglas in popis za Zgornjo kranjsko četrt 21. julija 1578, glede števila delavcev za okope (Schanzknechten), AS fase. 146, 146 a (nova št. fase. 248), str. 120—126; popis živil: po .gradovih, samo­ stanih in farah v Spodnji kranjski četrti 24. julija 1578, ibid., str. 133—147;, popis podložnikov po 'go­ spostvih, ki so morali dati tovorne konje in vozove za prevoz provianta v vojnem pohodu; ibid:, str. 158—269; zanimivo pa je tudi pismo sedemnajstih podložnikov, ki ga pošljejo nadvojvodi v Gradec 27.-januarja 1582> v katerem se pritožujejo, da niso dobili še do tega leta povrnjene škode, ki so .jo imeli na vojnem pohodu leta 1578, kjer so sodelovali kot tovorniki.'AS fase. 288, 289 (nova št. fase. 423), str. 107, 108. ' " l M - • •» .ZGODOVINSKI ČASOPIS 34"*Ц98(Г- f 1—2' / 97 1 Do" k"ôncar. leta 1578 inwse leto 1579" je ostalo v,-arhivih zabeleženih le več opozoril o možnosti .turškega vpada,84,toda vpada na; hrvaško, ozemlje, ni bilo nobenega.8? Kranjsko so vznemirjali v.tem letu martoloži,.ki so.poi poročilu"v" avgustûU579 preko Klane ur Gerovega^padaU.v^deželo.fV tem< létu*stât se Ï obe strani vutr j evali, tako i so " v; Bosni ,Türki-iutrj evali zavzete krajec, v' Hrvaški* krajini pa^se je začela* gradnja nove trdnjave Lb- .Kar- lovčaln." r„r. o. >) v •„."' .*<--'ti cl г:гл гасЈа.лђ e r a / .:iìyr\-. Л2 mrt '-s ИСПЈ^ t^-'Potfefiâ^îdâ^'se'ha h'rvaški mejilrzgrâdiIvelikà in^modernattrdhjaVa.l-je obstajala že zelo dolgo, že" leta 1544 je Ivan Üngnad cesarju'Ferdinandu predlagal;, da bi'.zgradili močno trdnjavo za:sedež komandanta krajiške vojske, ivJètihì 1575 do 1577,pa je.potreba, po taki utrdbi rasla, saj : je bila turška-lnterizivnost izredno velika; Končna odločitev o.gradnji je bila dana v sklepu sestanka v Brucku na Muri marca?1578.,Po tem sklepu.so zastop­ niki! dežel; odobrili 420.000 forintov: za popravilo-obmejnih trdnjav ter za gradnjo nove utrdbe.88 Takoj po.sestanku v: Brucku so se začele, priprave za gradnjo trdnjave. Za. primeren kraj in, položaj/pod Dubovcem, kjer naj bi nova trdnjava štala, se > je odločila gradbena'komisija, isto mesto pa je predlagal ;tudi 'Ivan Ferenberger v/decembru Л578,, ko je'po'propadli Khe- venhüllerjevi akciji poročal:o'stanju,na meji.89 Ta odločitev, ki je ustrezala strategiji obrambe,'je omogočala najprej obrambo »lastne hiše«, šele nato pa možnost vodenja ofenzivne »vojne; ki bi/prinesla tisto, kar je bilo do tega časa izgubljeno.90 '- •;'...? ; ! ' ' J • '.У- .- - . ; ' Hrvaški s'abor se je tej : ideji izgradnje trdnjave pod Dubóvcem upiral in je-večkrat predlagal druge' kraje, itako-Steničnjak, opatijo v-Topuskem ali izgrâdnjo'nove trdnjava pri Kneji,' saj so'smatrali, da pod Dubovcein nova trdnjava ne bo veliko pomenila pri-obrambi'doljrlih krajev ob Kolpi.9' Vendar še' je tudi-Karel odločil'za gradnjo' nà tem mestu. Ko1 je bil marca 1579, skleh j eri-tudi spóràzumìz'lastniki (Zrihjski) o prodaji zemljišča pod Dubovcem,'serj"e gradnja-trdnjave-začela-13. julija 1579. že v'aprilu so se začele•• intenzivne priprave :na začetek gradnje.'Tako je 20. aprila Karel pisal , • -•; Ki.-v-,,;:_?p ,[- '" Л ) SU. " <-••• ;' " \} [::' ' • '/-'• > '•* Г'~^ • • < «, io v decembra 11578 (piše .Ferenberger/ iz Črnomlja, j da 'bo ï verjetno livanjski'beg'vpadelj", AS fase. 124 a (nova št. fase. 202), ni pagine; 6. januarja 1579 je sicer poročilo, Jakova Zacha iz Bihaća, da je gradiščan iz Ostrožca premagal Turke, toda ni naveden niti kraj niti'ali gre-za vpad.-btanne » , str. 43; 27. aprila Ivan Ferenberger, piše Karlu, da bodo. Turki .vpadh v, Hrvatsko ..Stanne 19 str 43; 13. maja piše iz Bihaća Georg Panner; da sta'prišla k njemu'Obveščevalec-Raditzschkhoualsch-(Radičkp- valić) in obveščevalec, znan pod imenom Periza (Perica),, ki sta, povedala, I da-so-se Turki zbralr in da je treba pozornost posvetiti Bihaću, AS fase.' 288 (nova št: fase; 422), str.' 647; 15. maja o tem. pismu sporoča Ivan'Ferenberger,-abid.,;str.)449;;4.'.oktobra piše Ferenberger, da je sporočil Sebastnan Lamberg iz Bihaća, da bo Ferhat beg s kliškim in livanjskim begom napadel Bihać, Stanne, 19, str. 46. , t, J. as.v letu> 1579 so bile le " proti Slavoniji manjša četovanja* iz pakraškega in požeškega sandžaka; Klaić, (Povijest Hrvata, str. 426; vpadali p a s o tudi martolozi -, v štajersko (pismo Karla 18. maja Vidu Haleku,"da naj to prepreči); Starine 19," str. 44; umiritev ob meii je bila" verjetno, tudi posledica notra­ njih sporov v Carigradu in atentata na'velikega vezirja oktobra. 1578.4-1- ' U\, ', i. ..• t > »Pismo, poslano v Ljubljano z željo, da se uredi stražarnica v, Klani,in Gerovem, ker marto­ lozi » /wie sv denn seid nächstuerschinen-S.' Georg'tag dreymal ins lanndt" geraubt vnd'funf personen entfuert haben«, AS fase. 288 (nova', št.-fase. 422),,str. 798.).m ;• . i ' / M <•* h-.,'....•',.-'•.!•,," т « Tri pisma Ivana Ferenbergerja, poslana Karlu'aprila in mam, da,bodo Turki utrdili Gvozdan- sko, Zrin, Cazin in Ostrožac, Starine 19, str. 44,: ini pismo Georga Pannerja 13. maja iz'Bihaća z isto vsebino, AS fase. 288 (nova št. fase. 422), str. 647. . . . v , „„ тста_ »s Milan Kruhek, Postanak i razvoj tvrđave i grada Karlovca, v zborniku razprav Karlovac 157»— 1979/Karlovac 1979,'str. 82 (Kruhek, Postanak). Pri opisu, gradnje Karlovca! v Hetu 1579 se bomo opirali na to delo in še na delo istega avtorja z istim naslovom, ki je izšlo v Zagrebu 1978 kot, katalog ob postavitvi razstave ob 400-letnici Karlovca (Kruhek, Karlovac). Ti dve deh predstavljata sintezo vse dosedanje literature in uporabe novih virov. Druga pomembna literatura j e se: Radoslav Lopašić, Kar­ lovac, Vijenac 11875; Radoslav Lopašić, Karlovac, Zagreb, 1879; R. Strohal ß r a d Karlovac r i s a n i onsan, Karlovac 1906; Vijekoslâv Klaić, Povijest Hrvata,„ knjiga 5, Zagreb 1973, str,. 424, 425; Milan Turković, Iz prošlosti grada Karlovca, Sušak, Г938;. Franjo Deak.-Grad Karlovac u «lekovnoj borbi zaQ slobodu i nezavisnostT Karlovac 1943; Ferdo Sišić, Hrvatski saborski spisi, IV (MSHSM) Zagreb 1916; Ivan Erceg, Sišićeve bilješke za povijest hrvatskih sabora u 16. stoljeću, JAZU, Zagreb 1954. *. '"" » Kruhek,' Karlovac,' str.' 10; načrt same 'trdnjave je najpopolnejša oblika takratne vojne arhitek­ ture. To je italijanska fortifikacijska šola, ki razvije sistem bastionov, kar v sistemu obrambe pomeni, da ne sme biti niti enega dela trdnjave, ki ga ne bi bilo mogoče bramir s kakega drugega položaja na trdnjavi Kruhek, Karlovac, str. 10; Vojna enciklopedija, zvezek I, 1970, str. 502, 503, ibid., zvezek Ш, 1972, str. 18, 19, 26; zvezek X, 1975, str. 190. >• .' • > » Kruhek, Postanak, str. 83. ' • : • > • • . . --.. • ••• 88 VAŠKO SIMONITI: TURŠKI VPADI 1576̂ -1579 .deželnim: stanovom Kranjske in vicedomu, naj'zberejo 700 do 800; podlož- "nikov, ki'naj bodo z vsem potrebnim orodjem 17. maja na gradbišču, .da "bodo začeli z-delom..Prav tako. je bilo naročeno,.naj: se preskrbi tdovolj denarja ter lesenega in železnega orodja in obrtnikov, (kovača,- kolar j a. in tesarje)'š pomočniki, .deželni vpoklic pa naj bo v^pripravljenosti.t.da bi 'preprečil;nenaden sovražnikov vpad.92 Podobno pismo je Karel-poslal hrva­ škemu saboru 22. aprila, vsem deželam pa je pisal, naj v delo na .'trdnjavi (Vključijoitudi. kaznjence, ki naj jih zberejo v Metliki in pošljejo 20. maja pod-Dubovac.9-1 . . . . . . . ." * ', ^ ' '.' " " '\/. -V -.:'f.Toda zbiranje delovne sile je. šlo zelo počasi. Na.Kranjskem so.podlož- ' niké is. 'gradnjo verjetno zbirali že prej,.toda šele.3. junija' sta.bila»poslana dva ; splošna'razglasa v'dolenjsko in srednjekranjsko četrt (vnder-vhd;mit- terviertl).9.4 Po gospostvih naj bi na 14 funtov denarja določili počenega podložnika;^ tako da bi srednja kranjska četrt morala po popisuj dati 1403 podložnike^ dolenjska četrt pa;393.95 Vendar se. ne da natančno i Ugotoviti, koliko t delavcev" j 6' gradnjo 13. julija- začelo. Gotovo je, da Kranjska .vseh svojih«delavcev istočasno.ni poslala, saj je Karel 25. julija,'pisai;;naj: dežela pošlje še'preostalih 200 delavcev..še avgusta pa'j ih ni(poslalä*i.To;zvemoiz pisma»vi Ljubljano,'ki1 pravi, naj-bi zaradi.poletnega vremena poslali'poleg »zaosta"nka«^še 200 novih1 delavcev.96"Gradbišče, na kateremrje.vižačetku delalo J kakih? tisoč 'delavcev; bi zaradi'obsežnosti del (delo; v kamnolomu v , Ozi ju, sekanje gozdov, zemeljska dela) lahko zaposlilo: še j.več delavcev. Stalnp pom.anjkanje^delovne-sile^je pomenilo:povečan pritisk na.tiste, ki so;na;gradbišču'.bili., Posledica^težkih\pogojev. dela; so• bili t pobegi, podlož­ nikov^ žer 21... julija; je Josip^Lapgemantl poročal .^„Ljubljano t o/pobeglih delavQih,\vendarJ;nil'poyedalinjihovega.števila.^ Iz. dnevnika Ivana;Gallen- berga izvemo,";da je lOoaygusta.dalì svojemu županu Linhartu 16 krajcarjev za. vzdrževanje;podložnikov, kirjih je^oslal^pod Dubovac,namesto, 10'po- beglih,9^ Podložnikom*.so tudi podaljševali delo.na.gradbišču. V\dfugi.po­ lovici-, avgusta .so se ^pritožili, Tomaž, jMartin.sMatijavJaklič/rCJakhlitsch), Gregor Gradiša (Gradiscila) in Tomaž Božič (Possigkh), "podložniki žup­ nika v ? Žužemberku, da so že cel mesec dal.na gradbišču,-čeprav. --4 -.." • •/', : V л • . — - . t - . . • - 3 •-• :_ . . - . - _ : f ' ' c • .' , M &S t a ¥- l ( n ° v a , š t - fase- 877), f. 34, 34'; Kruhek/Postanak, ttr. : 84;*Kruhêk, Karlovac,?str.' 29, 30, i V Kruhek, Postanak, str. 85. . * . ч - , , , , . , , . , . . ; L«. . . ' 54 AS fase. 3 (nova št. fase. 877), f. 38'. - ..... ...V - " • ,. ~^l.n • -:>l »s v tem popisu je določeno le število podložnikov.-ki jih morajo dati posamezna gospostva, vendar _pa ш imenskega spiska podložnikov, mti na kakšen : način so bili posamezniki določeni AS fase. 163 (nova St. fase. 284) ni pagine; prvi popis 158 delavcev j e z.dne*19. julija; ko.so jih že vračali na gospostva, od koder so bul poslani; AS fase. 163 (nova št. fase. 284).' ni pasme --' H •• -56 Kruhek, Postanak, str. 86. y ч ч f S. ' . ~ ,.., . ' » AS fase. 3 (nova št. fase. 877), f. 42. 'h.* : . r, "... . , / „ /T r " ss »Besoldung aber heut meinen zuppan Lienharten den ich weden der 10 enweihnen von'Dobouaz andere an ir statt hmab zuschickhen zur zêrung gebhen 16 k«, AS, 160r, str, 25'. ' * ' ,.*->*• . » » . . . . Vor fünf wochen zu disen heilsamen werck vnd'gepew verordent unnd- ge'schiekht wie auch lenger als ein ganzes monath lang aida wie wissendt ' gearbait. . .«, AS fase. 163 (nova - št -' fase 284), ni pagine. ••'•* • ' » . 'i ' : . ; , . . . . . j r ,'.•<.. 'J •»•- . ' ti ' m Kruhek, Postanak, str. 86; Kruhek, Karlovac, str. 30. ' '-.•/ .'• , i • IM »Carlstatt den 23 Augusti im 79 isten«, AS fase. 163 (nova št. fase.:284), ni pagine.. . ZGODOVINSKI ČASOPIS* 34 "• 1980 v l—2 . Ç99 Novo grožnjo opustošeni Hrvatski102 in nastajajoči trdnjavi pa je po­ menila upravna ureditev ozemlja, ki so ga Turki zavzeli v letih 1576 do 1578, in njegova vključitev v turško državo. 28. decembra 1579 beremo v poročilu poslanca pri porti barona Ungnada, da je Idris aga dobil nov sandžak, ki bo obsegal vsè kastele onstran Une, ki jih je pred nekaj leti zavzel Ferhat beg.103 Turki so mejo potisnili do reke Gline. Z u s a m m e n f a s s u n g i BEITRAG ZUR GESCHICHTE DÈÌT TÜRKISCHEN EINFÄLLE VOM JAHRE 1576 BIS ZUM ANFANG DES AUFBAUES DER STADT KARLOVAC IM JAHRE 1579 t , . . . - . л з а f- . ï » ' . ' ~ *•'> i • ' - . • - ; • • • -• • •*'•*- • » - " • ' • s - • • ;x • - I jf > v'U'. "} '' V - V a s k o S i m o n i t i • wf < % ' ' . ~A,-. .- ' • p - - . 5 .-• , i - i t\ - i ' • • , - . . r ». v đ * O ' " . : l* : 0 •?'•' ' • ' f ' •' •''• Der' Autor, beschreibt eingehend [die , häuf igen türkischen. Einfälle ins s Kroati­ sche Mark. Man kann einen Beschluß machen,-daß die Türken zu jener Zeit plan­ mäßig das Kroatische. Mark zerstörten..Es gelang ihnen,, die Grenze noch mehr nach Westen (vom F l u ß ' U n a ar i 'den Fluß Glina) ; zu, rücken. 'Auf 'der anderen S e i t e ' s i n d ' s i e ' n ä m l i c h trotz, der vielmals*'.stärkeren : Armee' nie ins Grenzgebiet zwischen dem Slawonischen u n d Kroat i schen-Mark 'e ingefa l len-—mit der Aus­ nahme von den sogenannten »martoloži«','•die-.entlàng der Grenze plünderten Im Beitrag sind außerdem. auch kleinere Korrekturen der bis zum-heute be - kannten 'Angäben über die' Zahls tärke.der Armee im Kroatischen und Slawoni- schen Mark g erwähnt. Der-Autor "erwähnt-auch wahrscheirJich die ; e r s te , genau datierte Ernennüngvdef Stadt' Karlovac •;-)den August 23, 157 9 ^ B e i t r a g ist aufgrund der bekannten Quellen und Literatur, sowie.aufgrund der neuen Quellen des Arhiv Slovenije (Archiv.Sloweniens).geschrieben. .-.:-.i. v • • • .. r • • , « ; " ! ? - Л, ',CJ ÌÌ.-OT- ' ^ . . l - ; ' - " " ' ' . * •'•• - » ' ' ' - • - ' V i — i ' - Л Г Р - . - Ј f>. l \ & i ~ . J.-'i - - " . . - • -'• " s • .'. *..'.i" -, . . ; . . . . ; •„•*; ' . , ' . . . . * ~ . • . . . v . ' j - i - o . • • • > . - . < . »> • - - . • *• ' l : • - *:*j I r - ,. «..'i-'-KiöOf ;'V. •*! r . - - 4 ^ ^ i ^ i ; i . -H .c^òr ' f ì ' I i H< - »i V tem času je'samo "s področja'»Bihaća 'odšlo oköli-'dva döHri tisoč ijùdi, predeli'"otoli reke Mrežnice in Korane pa so skoraj povsem opusteli. V tem času so Turk, oropali vg H r v a t s k i ^ J i n l ° |ol 150 krajev, Karlo Horvat, Prilozi za hrvatsku povijest iz arhiva ninskih Sterra 34 ^ ^ в т л , su- 75, 76;.Lopašič, Bihać, str. 28,'83; Lopašič, Oko Kupe.i Korane, str. 288, 322, KarlovacT157», ao iy/* sianischen гаШ vnnd expedition täglich rüsted dem vnruehigen nahe alles des femdthchen anmHs vifnH l i e f e n veriussts m Crabatteri verursacher vnnd anfanger Hidns aga em neu sansiagth daselbst Т с ^ ^ ^ ^ в М Ш ^ ^ О Ш . vnnd ine zum}ansiakhenJahin verordne«mit emrauw- hnno üller der Castell so enseit der Vnna gelegen vnnd vor ein etlichen jar durch pernat Degen ш Bosfen ir т Љ : abgetningen vnnd durch ine Ferhat biß daheer neben anndren regirt werden«, AS fase. f%A _ • _ _ x* f n r » ")OT>\ n i « a e r i n o JDUÒÌJCII 11 111 Lil. a u g v u u " 6 w u . -̂-̂ -— 124 а (nova št. fase. 202), m pagine. 100 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 .- 1980 '.. 1—2 f " i- w. :r.J --SLOVENSKA MATICA, Ljubljana, Trg osvoboditve -7- • - •, - - , in Zgodovinsko društvo za Slovenijo sta sklenila dogovor o sodelovanju, po katerem lahko člani Zgodovinskega društva za Slovenijo ob pred­ ig ~_ }?z?tY1 Potrjene članske izkaznice v prostorih Slovenske matice nabav- л ^ М ј а ј о vse. Matične,publikacij e po ugodnejši ceni, ki 's ider velja Te z a " " -y-' '• redne Matične"člane. ' > . "-•••' r •;. • •<;-•* и'"чч -fta-iu * i Ei ,»*•> .'• •• •' -t -» ,, . • . • . " , . • .i u.-fz bogatega izbpra leposlovnih in različnih:strokovnih del opozarjamo ; -,-. , zlasti; n a ; nekaj* knjig z zgodovinsko tematiko (zaloga -1 nekaterih med " / njimi bo v kratkem času pošla!): :*" '• ."" •""'.* - •" •'•' -->••-• — Slovenska*'rriatica' 1864-^-1964 (zbornik) ..' - i-v ' "' 'Koroški plebiscit (zbornik)'> r>1- : f' •• •• т -v. •••- , < « -,r, . „t '- - J a n k o Pleterski: Prva» odločitev Slovencev za "Jugoslavijo (1914—1918) fins i ' Y : - P a v o ; C e r m e l j : ; M e d prvim in-drugim tržaškim.procesoma . w . , ..-. u u : . u v•";. ,М а 1;Ц.ап Bntovšek': Razkroj fevdalne agrarne strukture-na Slovenskem . ' . . . ; •*' Vasihj'Mehk: Volitve na*Slovenskem * .' r~ ' ' - »r -.'"«*-'• т ' :• •»- л i Ivan Mohorič: Zgodovina'železnic na'Slovenskem ,-\) -, L n * / o ^ ,*-* ^ '••- Janko Pleterski: Narodna in politična z a v e s t n a Koroškem . Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike I.—IV. Lavo čermel j : Spomini na moja tržaška leta " ' \ France Koblar: Moj obračun » Veno Pilon: Na robu >' " . V zbirki za leto 1979 je izšlo tudi že dolgo pričakovano delo: Franc Petek — Janko Pleterski, Spomini koroškega politika. . • Slovenska matica pripravlja za prihodnja leta med drugim vrsto izdaj temeljnih del slovenske historiografije in nekaterih najzanimivejših '- slovenskih memoarnih del. ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Revija z najdaljšo tradicijo med slovensko zgodovinsko periodiko (v letu 1980 izide že njen 51. letnik) objavlja prispevke, ki niso zani- i '• mrvi le za bralce iz ; severovzhodne Slovenije, saj posegajo tudi v širši '" ,'tl okvir slovenske zgodovine. . r ? - - " . . '• . • ' ' " . • , t • x . ' , " . . • ' . T " CZN izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru s', sodelovanjem maribor- . -, ske u m verze. Naročiti ga je moč pri Založbi Obzorja, YU-62001 Maribor,'1 '"' -" Partizanska 5. • * ' . • v ZGODOVINSKI.ČASOPIS 34.-' 1980 .*, 1—2 -MOI—117Л .'.» 101 * -. •* „. . :"- ' . ' . \ . \ ..-V A n t o n S v e t i n a ' " - - lmU-^го Imsav ben .>'.' •y..„_ _̂..-n I; :_. '.:'-...; .e , *..'. ; .. . . " "ì. i-M. .J- -T:*or:„"., /=.. «>: .ПЈ>>_ J U". r ^ - : l PRISPEVKI K- ZGODOVINI'SKOČIDOLA — ^ i '-' ~- : -.V ..' .'..t . . . • . ; . " „ : : . ' : ' : : .•• . " i * ' , : " : . J V ::..:ü_-t „ J . ^ . , - » Ј з . " - о , .~i - V uvodu te razprave bo'na j prej podari eumološkip'omenf imena- kraja Skočidol (Gottestal) v slovenščini in v nemščini. Ko so včas t r preselje­ vanj a, narodov y šestem in:sedmem stoletju;našegatštetja .naselili.koroško deželo:;Slovenci, so.dali1*krajem,ï>kjer so se 1406 Gozededall, 1430 Gòt- schidol, 11431 /. Skozidall. J Vi matrikah' bel j aških . župnij t so ч v začetku pisali Kozentall.in Gozentallu Iirie Gottestakje torej < fonetična-'izpeljava iz slo­ venskega. Kač j idol in pozne j šega Skočidol. ... ; J : j i- • :'Ui-q•• • '-i : . : . Nemški jezikoslovec univ. profesor Eberhard Kranzmayer tje v svoji knjigi o'koroških krajevnih1 imenih2 slovensko ime Skočidol' enostavno pre-j vedel v »spring hinab« in to svojo razlagb'pbjashil's'tèm^'dà'jé v Skocidoiù ob reki'Dravi" strm* breg/ s katerega' so' ljudje skakali'-v* Dra vor Taka raz- laga pa ne'more.'biti' vfsklädü's etimološkimi'pravili.'Kö so'začeli nase­ ljevati koroško deželo Bavarči^šo poskušali slovenska krajevna imena pre­ vajati • y nemščino. Za kràjÎ Skočidol niSo našli primernega imena in je v listinskih: virih ^škofijskega* arhiva'1'v Ljubljani zaslediti" za kraj'Skočidol do konca 17. stoletja tele 'označbe:"*KhoženthalI,"'Cho"žehthall? pa tüdi Gô- zenthall. šele ob koncu 17. stoletja in tekom 18. stoletja se pojavi za ta kraj ime Gottesthal; po vsej verjetnosti je začel eden od tamkajšnjih vikarjev tako pisati in je potem pri tem ostalo, če je zgoraj prikazano,tolmačenj e profesorja Scheinigga o izvoru besede Skočidol pravilno, bi set Eer*?ško * m e tega kraja moralo glasiti Schlangental in ne Gotteštal. •-•' \? .>.•' . "•*. • *, - , -" iT''.- ' V . 'i?* Kakor je bilo že v razpravi Prispevki k zgodovini sentruperta pri Be­ ljaku3 prikazano, je bila po podatkih koroškega , zgodovinarja-Gotberta Moroja4 župnija v Skočidolu ustanovljena leta 1360, ko je takratni župnik v šentrupertu na Blatu Ivan dne•l./majat1360*:obljubil|Jidä bó. postavil pri cerkvi sv.Marjete,y Skočidolu,..ki je'dotirana^z,^'riubami,: »župnika in pomočnika«,^ki naj upravljata tudi-cerkev v Podravljah+(Foderlačh). Za dokaz; ..da'ta i cerkev ispada pod; župnijo šentrupeft,' naj novo nastavljeni župnik ,v ( Skočidolu, kakor tudi vsi njegovi nasledniki ̂ plačujejo, župniji šentruperf letno eno marko.ogiejskih novčičev.Listino'.*soirpečatih' župnik Ivan, lavantihski škof Peter,,ki je bil istočasno Lviš j i duhovnik za. Koroško, 4 I täJ l I'. J u ' - i " 1 ''." i ^ ' - T ' .; i ' '"I 1 Stefan Singer, Kultur- und Kirchengeschichte des oberen Rosentales, Kapla 1935, str. 182. 2 Eberhard,Kranzmayer, 'Ortsnamenbuch ,von-Kärnten, 2. Teil,(Celovec 1958, str. 89. „' j}f 3 Anton'Svètinà, : Prispevki k zgodovini Sentruperta pri Beljaku,"Zgodovinski časopis 1978* 4. zvezek, str. 413. п ' " ' Г ' ' ' ' *' - C L ' ' • •' •• ' ~'~'i' ' " ' ' • ' ' :"", : '•'-• 4 Gotbert Moro, Erläuterungen zum historischen Atlas der ,österreichischen .Alpenländer,, 1958, str. 19'ss. • i- ' ,- • ' ••[ • . . - . f-'-J ' i • -4 ••• 102 ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI SKOČIDOLA in deželni glavar Koroške Ivan pl. Pfannberg. Kot podružnice so v listini navedene cerkev sv. Štefana v Podravljah (Föderlach), cerkev sv. Janeza Krstnika v Domačalah (Damtschach) in grajska kapela sv. Valburge v gra­ du Vernberk (Wernberg). Pravico odvetništva nad župnijo Skočidol kakor tudi nad vsemi ostalimi župnijami bel j aškega cerkvenega okrožja so imeli v svojih rokah vsakokratni lastniki grada in gospostva Landskron, patro- natske pravice in.srtenvzvezano,pravico,do prezentacije novega vikarja pa so imeli v svojih rokah vsakokratni lastniki grada in gospostva Vern­ berk,. kifpa so morali to pravico po letu. 1461 deliti s stolnim kapitljem Ijub- «anškelkofije.; a: *--,,.;,,. ;; ;.,-,,;, v u : i •"„• .JKoT'Vy^, - o.<;\ Prvotno : je. spadalo, vse - ozemlje župnije Skočidol pod župnijo' šentru- pert. Sveti Rupert je'bil prvi solnograški.škof, Ш jeiumrl letat718::že.on je dal; verjetno sezidati cerkev' v ! št. Rupertu (St; Ruprecht am Moos).: Ta žup- ni ja? se j e prvotno razprostirala do .Drave in -proti > vzhodu do .Л/rbskegaT j e - zêra,~zajémalayjeivse:Osojsko jezero in-je'na:sevenrsegalà preko'Trebili j a (Treffen) dooArriacha: Tekom časa" so na, ozemlju župnije;št.Rupert!na­ stale move župnije. V začetku ll.stoletja je bil? v ;Osojah. ustanovljen bene­ diktinski'samostan,' leta 1195.pa'so seimedsošojskim opatoml Hildegardom ihîmed takratnim'župnikom Ur horn vršila?, pogajanj a za ustanovitev'samo­ stojne) župnije, v; Gradišču' (Gratschach); v 12.'stoletju'je tudi'v.Trebinju nastala i samostojna: župnij a. Nastanek župnije v Skočidolu lèta i 1360 opisuje Singer5 enako, kot :l.<îrfIi.cî +oD e 1625 Joannes.Asberus.-v „» ^ r - - « - - , - a w - . r , лг, . „i t*r ir- ,»-••-' " 1636' Lukas; Fò'rtunat "• : v\. , / ' , ^ " ' ! m a ' 1f? A / L , ''Li-- f 1698"-Lambèrtus'Wutteyl3-- J 0 ì Ì^'"-".:"? m o r a o r -.n^rioB a{icz'-.'.;•'- 1707 Bartolomäus Rainer) rr - ' '-»r^-•./>'-fr": I*ì'...i- DJ*,TO.T.I :»h.*n''. c y ' ^. ,1708 .Valentin Trapper . ._ ., , -'-*• '1709::Matheüs Külnig c '* -'• l-l,::r- -M i n !V-3'» ' l " ' ''l 1 o f r t . :т,-Л718—1724 r? Matthias Sigot i 1 " fi'-' : - : c:j ."."ci ì ciiß;..«.j'hc ш ј ] ' 3'irq->1726^-Ì742i*Marcus Alphonsuš Zollner r i jr v"iM*h}i'S • i?(,jnqui *atcij* . i i n (t1745,«P.RomanuSrZussner,4zadnji osojski.opat i ,, н „,. , t c „ r „ * r .̂-. „,* "1745—17'67' MattMas, Andreas, Lassnik'. ," ,"/•. '• " Г 4 . ."" ' ni « 1767—1768 "Antonius Tsctieschar, ki je-pozneje1 prišel za vikarja VvDvor ' : 0 *sS .C 1768—1772*"P. Romanüs HuebmershoffenT član1 družine/Ki ' jè ,bUa lastnica lt..>y-т 1 ;.ил .j.. Befhdi; prior in'Jacobus Bailäch, administrator' u J " < • • • • " " ,OjfïJ-1772-11788*1 Matthäus Aichhólzer, ki je pokopan v Skcičidolu. Nje'mù je v sta- rosti pomagal P. Christoph Rainer. . i • - ' i- ' • , •'...- . • - • . -. •••••<> „ _ . , Kakor, je že zgoraj povedano, so imeli lastniki grada in gospostva Vern- berk" patronatske pravice nad župnijo Skočidol in s tem tudi*'pravico do nadzorstva nad*cerkvenim in nädarbinskim'"premoženjem; zato naj bo tu ЛЈСаГЛ ZGODOVINSKI ČASOPIS 34"M980.-.-l-i-2; -o .-.-. 103 navedenih" nëkâj podatkov iz zgodovine .tega gradu. V. na j starejših listinah so ta grad nazivali'Wérdenburg, v.listinskem.gradivu nadškofijskega-,arruV va*-vlLjùbljani'pa sem.naletel ha taleämena: LWernberg,;.Werenberg,vpa tudi'BernbèrgUn' Bëreriberg. 'Ali je: bilo v..tistem kraj u: ob'nastanku.; grada mnog'o jagod* âli'mnogo' medvedov? ^ ЛгзЈ,-. У& aV>~ :..." )-••;: .J2 :.,ЖЈ i. ' " Valvasor8 opisuje» grad -Vernberk' takole : SVernbef k. leži? med'. Beljakom m-Vrbd haVprijetnem kraju tik ob cesti ppodigradom teče reka Drava. :Ne£' k'đaj so'imeli îgrad" v" svòji posesti'gospodjë'imënôvàni'.Verbërzani.: Pozneje so * gradi kupili gospodje^ Khevenhüller jif im" je rbaron^Juriji Khevenhüller; deželni- glavar ' Koroške," grad "takorekoč : hà'Jhovo :. sezidal.'. SeJda j Ц e * grad v lasti' benediktinskega • samostana' v ! Oso j ah': in ; ga .j ë" kupil sedanj i. opat • oso j - skega"samostana'Krištof;':CopponigV(Kopäjnik)riri:je présèlil:zaradi-.bolj? šega"žfaka*ves.'koriveritiiž'Osoj»v;.Vernberk.4X. !ПЛ£ i'~.~ s-'i" ^ .1U 4. .- "X> vs* ct-l . J . " 'Z-i ri ' - ' ^ •-"•;' "^•""irL'i.'-clcd :„*l.: ir:;:* " : .'.4, •:'...4. i * župnik <štefan* Singer7 opisuje zgodoVino.nastanka^grada .Vernberk in zgodovino! p'dsestév- bamberških".'škoföv.Ma' Koroškem, takole : r Nattern kraju še je'prvotno- nahajal'le dvorec, k'i-je* bil-naj prej .v. l'asti bamberških. škofov; ki so ga prodali benediktinskerhursamoštanU^šf.f Pavel'-v^Labotski .dolini." Koroški.vvojvodarBernhardišponhajmski ((1202—1256)j je poskušal, zmanj­ šati politično, moč--bamberških škofov, na Koroškem in* je prisilil .leta 1226 šentpavelske-.menihe,-„da.so.'mu'.jpo'sestvo.'v^Vernberku. prodali. Vojvoda Bernhard.je?tu:sezidal.grad.in,onstran;Drave trg-Rožek ter dal postaviti most čez:Dravo.:Do'bojnega;spopada,mejdTjbamberškim.škofom in med voj7 vodo Bernhardom ni?prišlo,-ker je';bii"s^posredovanjem solnograškega.nad­ škof a. Eberharda II л in. avstrijskega vojvode Leopolda VI. ta spor poravnan s' pogodbo,: po .kateri : je. moral vojvoda, Bernhard odstopiti -grad .Vernberk bamberškemu-škof mSBamberški-škof :pa je';dal:grad Vernberk vojvodi.Bern- hardurzopêt'v fevdrin^ stanga-'imela tv fevdni alasti* tudi njegova ^sinova Urh III.,-koroški vojvoda-,od 1256 do 1269,:in:Filip, koroški vojvoda od 1269 do 1279.':S*posledhjim7Je izumrl rod Sponhajmovcev-in sta'grad'in gospo- stvo Vernberk zapadla-zopet bamberškemu-škofu.'V, začetku 14. stoletja sta prišla -; grad"; in * gospoščina! Vernberk z ; istoimenskim deželskim sodiščem v last avstrijskih vojvod, ki so'deželsko-sodišče - v Vérnberku--ukinili in-sta nastali-iz .tega^deželskijsodišči,Aichelberg in Sternberg >(Strmeç).__Çesar Friderik: IIÌ7 jêjdèL~ dežeiske"gaf sodišča7Lan'dškron odsvojil in podelil gradu Vernberkàastno'"upravno-območje;(BÛrgfried)' s^pravico,-do"krvnega sod- stva; 'te* pravice je prevzel takratni" upravnik-grada Vernberk- žiga Kreutzer; Leta Ì520,jpride'ta"( gräd'-'in"gospostvo "Ve^rnbjrk";v;last jWolf'ganga, Kheven- hulïerja^po^njegovi^ smrti*pa, vilast 'njégpyèga^sina- žige ^Kneyennuliérja, k r jë ,umYl ; l e ta^ ki je ieta Ì576j_sezjdaì-gradrv sedanjem-;.stanju., Njegova:slika^ in sohi-;njegovih dveli ženasonameščeni nad glavnim vhodom v grad. Ço.smrti^urïja Khe^ venhüllerja, j e, postal „lastnik Vernberka, njegov nečak Pavel Khevenhüller, ki je moral kot protestaritVleta Ì629 zapustiti Jay stri j skeTdežele. Grad Vern- berk "je prišel', nato" vilast grofâlvana zigetWagerisbefga.'.ïà ga'je_ prodal zopet "naprej in so ga"imele*potem v lasti fodbinèf'Cofonini; Eibiswald. in Gäller.'Leta 1672" je Ernst Ferdinand gróf Brenner prodal grad'hi gospostvo Vernberk benediktinskemu samostanu Oso j e,pod opatom Krištofom Ka- ponigom in so ga imeli menihi v lästig do leta 1773, ko je bii;ta red • po'ce- sarju Jožefu II. razpuščeri. '" • • * • • ••',,:•-,, • - 1 ••,"„-«>' > ; s i ; . . . - ' , . . . . . . . : - . . • • . . * • • • . < . . - . ' . . . • - • ; • • • . . . 6 Janez Vajkard Valvasor, Topographia Archiducatus Carinthiàe. antiquae et modernae-completa, Nürnberg 1688, str. 257. '.".''' 7 Štefan Singer, 1. c , str. 50 ss. : 104 ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI SKOCIDOLA '[r O zgodovini grada iri gospostva Vernberk obstajajo tudi v.;koroških zgodovinskih revijah mnogi prispevki; med drugimi so o tem:pisali.zgo- dovinar ji Roth", Klebel9 in Fresacher10. Njihove navedbe se s podatki šte- ifâna Singerja razlikujejo v naslednjem: Grad Vernberk je kupil;pò;poroki ' z;vdovo žige Kreutzerja od njenih dveh otrok iz prvega zakona Wolgang -, Khevenhüller, ki je leta 1536-umrl. Njegov naslednik^ žiga Khevenhüller je'umrl 30. oktobraa 1561 brez moških dedičev in so grad Vernberk pode­ dovali njegovi bratranci. Po delilni pogodbi z dne 24. 12. 1569 je'postal Jurij Khevenhüller lastnik grada Vernberk; Ko je njegov vnuk Pavel* Khevenr hüller.moral leta 1629 zapustiti koroške dežele, je> pred-svojim, odhodom pravočasno prodal grad Vernberk skupaj z gradovoma AichelbergjinDam- tschach<(Domačale) žigi grofu Wagensberg. T a j e dne 24. aprila-1632 pro= dal gospostvo Vernberk grofu Janezu Krstniku Werdenbergu. Leta'1633 je ' prišel grad Vernberk v last barona Janeza Petra Coreninija st. in leta 1651 . v last grofice Ane Regine Breuner, rojene Wagensberg. Leta 1660 je lastnica grada Konstancija Marija Eibiswald, roj. Breuner,-6. maja' 1672 -parjejpro- ldalavnova lastnica grofica, Terezi j a Marija Galler, roj.'Breuner, gospostvo Vernberk'benediktinskemu samostanu Osoje. , ' \ r •< '•• ' <- '•. > r '.t? • t i.U""v" ča.slV " r e f ornaci j e rj e prišlo med 1 j ubij anskim'r stolnim'- kapitl j èm • in med člani1'družine'Khevenhüller do sporov pri'izvrševanju odvetniških iri patronatskih1 pravic^nad župnijami beljaškega cerkvenega okrožja, ker so člani' družine Khevenhüller kot pripadniki protestantske vere te svojepra- vice izrabljali. 20.:septembra'1586 j e ljubljanski stolni kapitelj vložil tožbo vna koroškega deželnega-glavarja grofa'Bartolomeja Khevenhüller ja, f da je (Upravitelj grada • im gospostva1 Landskron Amblacher odstavil katoliškega vikarja župnije Skočidol in na njegovo mesto postavil luteranskega' predi- käntä. »Poleg te tožbe-je ljubljanski stomi kàpitelj. vložil'še pritözbonä'de- želnega kneza nadvojvodo-Karla, ki jè izdal dnè 2.i marca 1589. v Gradcu baronu Bartolömejü Khevenhüller ju stróg ukaz, da mora kot ad vocatifs, čez 'vse župnije beljaškega.cerkvenega'-okrožja ščititi tamkajšnje katoliške"vi- kàrjë; v nasprotnem primeru bo nadvojvoda dal v svoji pristojnosti cerkev ' v šentrupertu ter vse druge cerkve zapleniti iri bo po svoji uvidevnosti, ka-. toliški veri nasprotujoče predikalrite odstavil.11 - . U , ,:.':': /r+v ..: .* Ta' ukaz nadvojvode Karla parili 'dos"ti 'žaiegel.'-i2^ septembra' 1589 po­ roča Teinacher, ! vikar v'Dvoru, nadžupniku Moltwurmui-v* šmiklavžu v predmestju Beljaka o razmerah v vikariatu Skočidol:J Pred-petdesetimi leti je bil v Skočidolu za vikarja nëki Rupfecht, ki je tudi tairFpokopan; njega je nasledil Marko Rechnerf za njim je'prišel gospod-Paul,'potem neki Alex, za njim gospod Bartolomei, potem Urh,"kl je tùdïtäni'pokopan?'pò j tem pa Fortunatus. Vsi-ti so biii katoličani.-V pismu ž dné!2.rdecèmbfar1589 prosi vikar Teinacher ponovno, naj se predikaritv Skočidolu'zamenja's ka-' toliškim duhovnikom.12 ' ; *-- r ^"'- ;< - ..•*.-«.. .*:• , ri;-, j Nadvojvoda Kari pa je izdal dne 2. marca 1589 podoben1 ukaz'tùdViast-i nikom grada Vernberk kot dedičem pokojnega Ivana Khèvenhûllerjà, haj ščitijo župno cerkev sv. Marjete v Skočidolu, ker je njihov pokojni prednik odvzel cerkvi njivo in jo prodal.13 V tej in v drugih zadevah je stoini'ka- k . , • . i . i . . , ' ' • y aus Alt-VuFach°"968R°tr' 103™ E r s c h e ? n u n S s b i l d . d e r Herrschaft Wernberg' im"l7. Jahrhundert,'Neues 1-Z Emst Klebel, Die Grundherrschaften um die Stadt Villach, Archiv'für vaterländische'Geschichte und Topographie, 27. zvezek, Celovec 1942. ,п u ч> . • •• , •• .„,„ 10 WtìÌ,er Fresacher, Zur Geschichte der Herrschaften Finkenstein und Rosegg, Carinthia I., letnik 1960, str. 753 ss. • • = " . ' .-. , " Kapiteljski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju KALj.), fase. 223/13. 12 KALj., fase. 224/7. , > , -u KALj., fase. 223/13. ч . ' /.1С"ТГ ZGODOVINSKI ČASOPIS' 34'. 1980 , v ; l = K V.OTVA 105 pitèlj:\v'JLjubljarii vložil' proti*gròfirBaïtolomeju- Khevenhüller j u itožbo^na nadvojvodo",Karla, v i kateri; navaja'Vda ,je; njegov«očerlvah Khevenhüller pred'letì.odstavil'katoliškega duhovnika v Skočidolunntamrnastavililute- rahskega predikantä,:ki je potem prodal; naj lepši-cerkveni travnik za j 100 goldinarjev:14 Stolni kapitelj v Ljubljani'jezdne 29. 8.-1589;izdabvikarju in škofijskemu komisarju ' pri: šmiklavžu v predmestju'Beljaka nalog,-naj -iz­ vrši v 'župnij ah 'Lipa,' Dvorih Skočidol'poizvedbe, ker;je;baron Bartolomei Khevenhüller, v!nekaterih filialnih cerkvahfteh' župnijr uvedeb namesto ka­ toliške ̂ protestantsko-službo božjo. „'" •'"' .Г,Ј" f*Z OŽTffl !S • t.l 'iQZ'.lClÌ2ti utnL? - Ko.seijeleta 1590' opravljala' po enem ljubljanskih stolnih kanonikov vizitaci ja ; vseh- župnij bel j aškega- cerkvenega < okrož j ал j e .ta- vizitator *'-.:-^trs iT" "" * 4.'PltüOtoC: S*.* "" ' '.'*'' '..':•" > -••• VlétuU612-je v župniji-Skočidol'lištinsko;izkazan-kot vikarJanez Asper (Joannes Äsperus);-ki ga imai Štefan .Singer-na seznamu vikarjev.še vletu 1625.--r-"-fr r"*''' '•>••"* P\ •;'"> .'*' o.r -:A\:"t" " *-*—'.•••• .-•"*• , • , . Medaetr 1611 !in" 1627 je-prihäjalö med^vikàrjerri-in škofijskim komisar^ jeni Strómayerjem:pri cerkvi'sv: Miklavžač'v predmestju Beljaka in med gospostvoinTrodbiné,'Ktìevenhullèr'v gradu:Landskron do stalnih sporov pri izvrševanju odvetniških in patrohätskih ' prävic 'nad župnijami bel j aškega cerkvenega-okrožjar V'enénutèh- sporov predlaga. Stromayer, stolnemu ka- pitljuT Ljubljani, naj zahteva;, da'.boäo-Khevenhüllerji" dajali katoliškim duhovnikom iste'daj at ve v denarju in naturalij ah, kakor so jih dajali svo- jim predikantom'.18- ^ ^ г г ^ r'. c\\: -J. a ^ : L~... It -' _ '. • . 1 " Kot' haslednik^Àridreja'-Asperijâ jevzVletò7l636 označen- pri Štefanu Šihgerju za vikarjaVSkočidoluLuka'-Fortuhat, kl-je"dne 12. junija leta 1665 tam umrl. 6 tem poroča Ivan '-Vidmar,* vikarjih škofijski komisar pri šmi­ klavžu v predmestju Beljaka, ljubljanskemu-kanoniku Janezu Marku Ro- §еШјиТпае1еапјеГКб'8'ет1аа1\гарпас1по poföjnVga'pod zaporo in jo s svo­ jim'pečatom'zapečatil, jè"'oskrbhikrgradâ«iri'gospostva Vernberk moj pečat odtrgal in ga namestil si svojim -'pečatom.* Lastnica grada Vernberk Ana Konstancija pL.Eibiswald nïoji zapori.zapuščine ni nasprotovala, pač pa je to.storil njen oskrbnik, qui-terribilis quidem:šocius~(ki je strašen človek), ki:ne izgublja nobenelpoti v Celovec, da bi mi;škodoval. Vse poljske pridelke je hotel izročiti sestri,pokojnega, ki je vodila njegovo .gospodinjstvo, in drugim"legatarjem, jaz sein:pa'zahteval, naj se:ti pridelki hranijo zä nje­ govega naslednika.-: Za'/naslednika. predlagam ìBàrtolome j a. Kauf mana, ka- plana v. Trebinju (Treffen), za : katerega, prosijoltudi. lastnika* grada Vern- berk in vsi. faranir« .— -2 i . 'л ' .i "-.V..!*>•'.» :':•.. ' - i >'.'.. ; - - ' - Vikar Lukâ Fdrtünät.'pa ni prišei:v-SkoĆidorieta:1636,- kakór to navaja Štefan' Singer,*àmpak šele ЧеЧа^Ше, kâkor*-bomb videli-'iz?naslednjega: Leta 1655 je vižitifal'vse župnije, ki-so "spadale "pod jurisdikcijo ljubljanske škofije^na*. Koroškem,' generalni vikVrV ljubljanske"! škofije Filip Terpin;- v Skočidol je'prišel-'23.''septembra lesS-ih'jeTzapišaltv'vizitacijški zapisnik méd drugim tole: Vikar Luka Fortunàt je doma; iz-Kanala v okrožju grofa Rabatts .<• '•: . . ^ " ' r " . v 1 ' , ; •• •• •' ;••_••]' * •%&%>№'. r ' . " , 4 -»KALj., fase. 177/35. j? V ' '. ><••' ''-.'' L i ' ^ t " - ; » KALj., fase. 224/7. » KALj., fase. 173/34. » KALj., fase. 175/25. , / 106 ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI SKOCIDOLA mu'je* obljubil, da. ga bo* v starosti preživljal iz kapitala 1200 goldinarjev,- ki jih je ta'patrimohij-posodil škofiji Videm (Udine), , od, katerih" j e /eden, poročen. ^Vizitatqr^, j е^ naročil,, da Jnora j o moški spati ločeno tod žensk. rpb-koncu je vizitator ^pregledal še kapelo v{ gradu Vernberk in pri tej-rpriiiki ,ugo£qvil,jda_obstaja*med lastnico grada in,med.stolnim kapitljem* v Ljubljani spor glede izvrševanja prezentâcijske pravice.pri spremembi župnijskega mesta vSkočidolu.1^-.:-, , л 'c^K-ò i. I ; Bartolomej Kauf man, ki je prišel leta 1665 za vikarja Iv Skočidol,-,je zaradi' svojeganemoralneda življenja padel tako pri:cerkveni oblasti'»kakor tudi!pri-'faranih v nemilost, kakor bomo videli iz naslednjih* prikazov/Dne 24. oktobra. 1668-je cerkev sv.,Marjete v Skočidolu vizitiral nadžupnik in škofijski komisar pri šmiklavžu v. Beljaku Vitus -Walscher in' zapisali v ;vizi- tacijski .zapisnik tole:,jV zidanem zvoniku se'nàhaja-.trojeizvonov. Cerkev dobiva .kot letno dotacijo devetdeset mernikov ovsa,'neplačani dolgovi" zna= šajo tisoč goldinarjev, ki jih dolgujejo deloma gospostvo'; deloma -kmetje; gospostvo plačuje deželi tudi vse dolžne dajatve, kakor jih. izkazuje, cer­ kveni urbar. Cerkveni obračuni se vršijo vsako leto v gradu. Ali so bili vsi stroški i poravnani, nisem mogel ugotoviti, ker ni bilo«vikarja; izvedel sem; da ;yečkrat na teden popiva in veseljaci z mladino. Srečal- šenvg'a-nascesti pijanega, mu;razložil, da sem prišel po, nalogu škofa Лп]škofijskega kapitlja na>-vizitacijo in mu ukazal, naj se zaradi pijanosti .opraviči; -tudi-zvečer ga ni bilo na izpregled,,quia ea.nocte uvsylva inter;feros cogeret hospitari (ker je to noč moral prenočevati v gozdu meddivjimi zvermi). Sam sem šel zaradi tega v grad, kjer sem ob odsotnosti lastnice gospostva prenočil. Škofijski arhiv v Ljubljani (v nadaljevanju SALj.), fase. 22/11. / '.l̂ Лг'ZGODOVINSKI•CASOPIS,341..'1980/.rl̂ -2•• vr>-v/ 107 " .• župnija ima eho podružnično cerkev sv.:Štefana v'Podravljaïr (Föder- lach, 1258 Pódrèulach', 1351Pöderlach, 1672 Phèderlach, po Kranzmayerjevi razlagi je bil P-spremenjen: vi F. po sosednih krajevnih.imenihJVeldeniiVil- lach.etc.)'ih.dve.kapeli; in sicer eno v špitalu, ki je popolnoma':zapuščena; ker. je* bil-tam! pokopan': hekrščeh otrok* oskrbnika .gospostva: V špitalu ;ni sedaj : nobenih ( reveže v, ' tudi ne obstoj à hikaka ustanovna listina:' Gospostvo je odredilo, .'daîso'zvon, iki.se j e" .tam nahajal,' premestilitv'grad'.'.Druga"ka= pela: v'građu'Verhberg, ki je"posvečena sv;t^vguštinu,Vje_ sicer v-islabem stanj u,:iniaf pa vse rekvizite rza opravljanj er maše.1? nof-j: -« 'T'i ("'."-V-M • Dne 4.*>8r iievS-porocaTvikar^inJskofijskiqkomisärr.v iBeljakuvWalscher stolnemu kâpitl j u..v Ljubljano,'dal; j è" od; òso j skégatî opatao prejel; tole_sp"o= ročilo: Dne 5. junija je v gozdu, ki je last osojskega samostana,':hekiimla­ denič-zalotil vikarja" Kauf mana* kol je napadel ženo. kmečkega «podložnika, ki je začela kričati'ih'se takoikar;.Walscher ljubljanskemu stolnemu kapitl j ul še J o ' nasledn j em:. incidentu,-; ki: ga' j e;povzročil .vikar, Kaufman : Dnë 18. julijä^l675)se je ;pri meni:oglasil)Dionizij';Vic,- faran: župnij e Skočidol in' podložnikjgóspostva5,yefnberk, kicjeibilt strašen na.pogled, bil-je čisto zmešan'in s.poaplutimi^očmi in je pripovedoval tole:-Ko se je prejšnji dan oglasil' v-župnišču/zaradi.neke dajatveivžitu, ga je vikar Kaufman napadel z gorjačoln gà petnajstkrat .udaril po. glavi' da:, je začel'krvaveti in je iz­ gubil mnogo krvi; zlomil.mu; je' tudi: kost leve;roke, da je morallskati zdrav­ niško pomoč: v-Beljaku.'Ko тје-pritekla v< župnišče njegova'žena,, je začel Kaufman »še njo'zmerjati im je: svojim ljudem .naročil,- naj,ranjenca takoj odstranijo, ker'ga je»svojčas*razžalii's psovko farski;kurbir (Hurenpfaff)'. Napadeni, Vic pa.je-zanikal,'da bi biL kdaj kaj takega, izjavil, p a ô p a ' j é opisal .vikarja Kaufmaha'kot" nemoralnega človeka in kot: nezakonskega očeta,: kar je že tudit priznala njegova^priležnica Marija Meixner, ki jO je lastnica .grada VernDerki gospa pi. Eibiswald že i enkrat izgnala s svojega teritorija.. Stolni kapitelj v Ljubijarii-ije zaradi tega incidenta'odredil raz­ pravo, pred cerkvenim sodiščem:in postavil za predsednika tega sodišča be- ljaškega arliidiakonä kapucinskega' patra Gedeona, za prisednika pa Janeza Ra j munda рГ.. Liebenthala > in Juri j a Spizer jà,. starešino' kapucinskega samo-̂ stana-yv Beljaku? Razprava se1 je vršila-28.-.-julijahsodba pa se je glasila ta- kole: : Kmet Vic!sei.moravžuphiku za žalitve'i opravičiti, vikar pa je dolžan plačati kmetu VJ roku 114'dni': stroške ! za zdravljenje in odškodnino v znesku sedmih skudov.?2 û-b > c'j^.d. r - .v* 'eiju-^_ q *,i L ; -л . '. • .' Nadžupnik v Beljaku Walscher je hotel vikarja «Bartolóme ja Kauf mana zaradi njegovih neredriostii sam odstaviti," dobil pa'je hà pritožbo-vikarja Kaufmana' od ljùbljaiiskega-stolnega^kapitlja :pismeni •" .'-* i Mšmiklavžki'vikar Walsòher je'v drugi polovici leta 1676 še enkrat po- ročal'ljubljanskemu stolnemu kapitl ju* opustolovščihah vikarja Kaufmäna tole: Aprila-tega le ta je bil v župniji'Lipa krščen otrok, čigar oče je-baje Bartolomej" Kaufman." Ko sem vprašal vikarja v Lipi o očetovstvu-tega 1 KALi., fase. 175/28. 1 KAL]., fase. 175/33. 108 ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI SKOCIDOLA otroka, ni vedel za ime očeta in tudi vikar Kaufman taji, da bi bil on oče otroka. Dal, sem po posvetni oblasti zaslišati mater tega otroka in. je,de-? želski.sodnik .v Vrbi ugotovil, da je vikar Kaufman oče otroka.-,Ko sem ^vikarju'prebral to pisanje sodišča, je kljub temu tajil, 17^oktobra":sem;bil rpoopravkih v Vrbi in sem tam obiskal Jurija' Pahernika^ pri . katerem I je cmati nezakonskega otroka v.službi. Ob navzočnosti Pahernika in,.še.ene .priče, j e mati priznala, da je vikar oče otroka in jè pripravljena, njemu to 1 povedati pred. sodnikom v obraz.. Pred dvema letoma je,vikar-Kaufman en.dan pred praznikom sv. Rešnjega telesa celo,noč popival,inije^na^sam i praznik,, ko je,bral mašo,\šel pred povzdigovanjem" v zakristij o,* da bi opra- Lvil malo', potrebo; Az zakristije je prišelrves. potolčen nazaj, "da se j e vsa fara.zgražala:21 j . ' . . , . ; . ' . . . " . i c.'4!: . ^ '.;. .: :Л л ,ìr"Na to;prijavö je "stolni kapitelj v.Ljubljani odredil,, da-se Bartolomei Kaufman:odstavi kót vikar, v Skočidolu,,kar pa se je.vikarju inškofijskemu komisar j u. Walscher j u v Beljaku, posrečilo šele leta. 1678, kar izvemo Az tele 'pravde: Leta.*1678'jë prišlo med benediktinskim samostanom v Osöjah, ki i je: postal, kakor, je* zgoraj prikazano, ̂ leta 1672 lastnik, grada in gospostva i,Vernberk„.in".med:ljubljanskim:stolnim.kapitljem do spora v. zadevi .prezen= Racije novega .vikarja? za. župnijo.Skočidol: .V začetku, julija .je! ljubljanski "stolni kapitelj prosil ljubljanskega škofa, da bi• smel,obdržati pràviòó>pre- ;zentacije vikarjatv'.Skočidolu,' ki. j o osvaja benediktinski. konventlvJOsojah vkof lastnik.gospostva Berenberg.'. V zvezi s to prošnjo'je vikar .in*', škof i j ski 'komisar v.;Beljaku Vitus BalsacherJ(Walschér) :v pismu z*dneJ26.' 7.T1678 predlagal," naj : se-izda provizoričnb dovoljenje curae.animarum' duhovniku Andreju 'Mahorju, dokler: gospostvo Y. Vernberku'në ; dà', svoje'prezentacije. V, zvezi s'tem predlogom, piše" osojski ropat ChristophorusrCKrištofer) 'ljub- ljanskemu* škofu'Jožef u grofu Rabattä, da se strinja z namestitvijo: Andre ja Mahòrja pod'pogojem,'da 1 j ubij anski" stolni" kapitelj odstopi' v roku dveh let ius patrona tus: za. to faro, v. nasprotnem prirheru"bó samostan dal za- preti vrata; župrilšča'ihr tudi ne bo vikarju dajal Inikakih* döho'dkov. škof je v zvezi s.tem pismom odgovoril, stoltìemmkapitlju^da opat rie,mòre pre- judicirati pravicam škofa, naročil:pa' jè kapitlju, da-naj/ali odstopi!od pre- zentacijske pravice ali pa poroča, kajrje na stvari., V» predmetnem sporu je škof razpisal dve;razpravi,, na"dan ;26> junija 1680;inina dan 19.-septem­ bra ,1680,; ki panista-prinesli nobenih rezultatpv^in se je ta spor vlekel še leta in leta: Ko je prišlo leta 1708;do.spremembe;na'sedežu župnije-Sko-' čidol; je, nastal: ponovni- spor med. obema-strankama glede 'izvrševanja ;pa- tronatske oziroma'prezentaci j ske pravice in' seNje-_v:.ta spor'vmešaval čelo konzistorij^solnograške nadškofije,-ker je osojski-samostan spadal*pod" ju­ risdikcijo te nadškofije:;šele;12. novembra 1718 jebil med oso j skim opatom kot'lastnikom-gospostva Vernbèrk' in med stolnim-kapitljem. v Ljubljani sklenjen pismen'sporazum, ."po katerem je- obveljalo staro pravilo,' da ' je dvakrat zaporedoma prezentiral novega vikarja oso j ski samostan,- tretjič pa stolni kapitelj v Ljubljani.22- ' • - -. " a v*::- ' *' - "- . . Vikar Andrej -Mahor pa ni dolgo župniko val i v Skočidolu, ker .je za* leto 1680 listinsko izkazan kot vikar Lambert Wuttaei (Vutej)',;ki ga ima Štefan Singer na seznamu vikarjevše v letu 1698. - *>-»-- • "--:!:, '—;. _•> -o? Leta 1680 se je- vršila* po zastopniku ljubi j anškega-stolnega; kapitl j a vizitacija vseh župnij; bel j aškega cerkvenega .okrožja., Pri župnij i/Skočidol je-.vizitator ugotovil,,da tamkajšnji cerkovnik neupravičeno izvršuje kro­ jaško obrt. če ne b o s tem prenehal,.se ga naj odstavi. Vizitator je naročil, "' KALj., fase. 42/17. , , . , " KALj., fase. 242/3, 208/26 in 227/4. tJtXLiy,ZGODOVINSKI"ČASOPIS 34 . : 1980:'.П—2~ VO\,'f 109 naj se cerkveni. davki1 skrbno izter j u j e j o, da se • bo moglo popraviti, cerkveno' poslopje/ki'je. na. eni strani porušeno, in da'sé bò.moglò.poslopje župnišča bolje vzarževatirrVizitatorJje nadalje ugotovil,'da mora duhovnikov Skoči? dohrpo!odredbah'..poprejšnjih' vizitacij; ljudstvo; v Vernberkuj poučevati in voditi. v:slovenskem?jeziku in se. mora tega, držati,":če;pa"tega' jezika ni' po­ polnoma" vešč; * mora" v; roku' treh! mesecev: predli škofijskim uradom: v Ljub­ ljani dokàzati,nda;se jë.tega.jezika; naučil.??^.Kr»(cxt-"TjlZ -J "'. * c ; ; *~'lz leta, i690f je kotiranj enä spTcifikacijà^lét"nih-*:dohodklov^n.kapitató (vfédriósti)T vséh- p'etih 'župnij- beljàskégà cerkvenega okrozjà'-ki daje t'oie* slikó: • '•• - •**-*-" *Ф'»' rr." ~c f?' \ -^ îT ^Jf-;,'- ' V.-î .•-. : -.'; . 'Лз.С r f i ^ . : £i , .-.̂ — . U ' / Ï ' - : ; . " ; . : •>;• Letni. •}. i ЧЈ> i "jr. i.'* J..-. -t4" ?: f " Ф ' Ј " д Ј i .. '".ti dohodek Kapital f 4400 f 3150 Vikar,pri. sv. Nikolaju'v Beljaku. ' . ;. •.-'*.; ".. ч . \*Д V^ , l /, f 220 ; župna cerkev * in-rpodružnice -••:•—•.*•? . ' • - "" ' . ' . . ":-J. -'i ' -O"—• Vikar;pri tŠentrupertul . ,:':.ir.":.V.* ;:.'ћ•/•З^Г.ЈГТ r'f-",'^ t ""f.l50 . - . f 3000 Cerkev;.- . .• .- .£.. <-•-.•»••:•-. -.*<%,-:•.- , «i .-^•-'••T'VT' • "j*" — ' ' ' ' "'50 Vikar ,v„Skočidolu "..;,..,'.... .'.* . / . „ , - . . . . * „ . v i , T . ^ - . ^ - t ^ f .150 . , ч f'3000.. Vse 'cerkve' in bratovščina'1™. ' . ' Г; —V7'.1 vf .-- .-"•А-И-и.^. _ r , f 3 0 8 0 . Vikar v Dvoru . l . ~~ •Ï'V*'.-' ~• и^Џ^г . la.; p ; ; ;.ocJr f*i62 • ' f 3240 Vse-cérkveU.,; . : . ' . : ' ! ?ги~г. • ï. .:-.:1.аи;./. .Iff . . . " "^" l ir"! .-•""— f 800 • Vikar y-Lipj*. - -i .*ij£Tjï/'"_••••Q|-';\t •••t;' T-'"' i ' f Ui: " T " " ; ' ^ 5 " f 1 7 0 ° Vse. cerkve T , n . .- • _.*.. . 0 ^~ ^ , ; ^ . . . ^ , ' " , / . ' , , . , .>^ v . . ^ » , r ' . - f ' . . . ,f 500. .. 0" (l,Ta seznam,nam,pokaže,.da je imel najmanj dohodkov vikar v Lipi nad Vrb"öv.inTtudiltamkajšnje',cërkvënot'premôzenje'je,' bilo minimalno, vikarja v^šehtrupertu^in v̂ SCbcidòlù^sta .'imela; enake ' dohodke, malo bolje je bil situirari^vikar^y"Dy1pfu,'" 1največ't.aohodkov.pa je imel vikar pri šmiklavžu v'predmestju" Beljaka'_ "'* " '.'. • • • - f t ,V.spremnem,poročilu,' kl.ga,je,s (tem seznamom poslal ljubljanskemu stolnemu''käpitlju%VidjjWalschër*"vlkar ,in ,'nadžupnik šmiklavžke župnije, navaja' sédànjejfinanćno.'stanje posameznih župnij in јегтпепја,' da*so"na- vedbe posamezruh.~vik"arjé>^koj7pórocajÒ, dà njihovi'dohodki ne dosegajo gornjih'znéskov, Vesničner Talco "je", npr."vikar ,vj Škdčidolu navedel,, da nje­ govi ' letriiì dòbtódki' rie, presegajo,zneska 90 goldinarjev.?4 ^ ' ,r ' ". •'.'„ "^p'župhiic"]štefan'Si^ vikarjev župnije Skočidol za leto 1707 Bartoiomé j a' Rainer ja', ~z& lë ta 1708 pa .fyaientinä.Tropper j a, V} letu 1709 je listinsÉojizkazan'ze rioVi'vikär'Matej Kuinig (Kulnik)^-." j4,A. ; •-',-'••>' j , ^V^junijujleta^niŽ je ljubljanski-škof.Frančišek grof Kauniz izvršil vi­ zitacij o", vseh. župni j beljaškega c'erkvenega okrožja. V" soboto 18. junija je ob:t6.\uri" zjutraj zapustil'žup"nijo"šv.Miklavža!v predmestju Beljaka in je prišei^okolipol osme'üre v Skočidoli'kjer^šo ga peljali „v "procesiji pod balT dahinom y,.župnp cerkev; tam/je^V; vijólicastriem ornatu prisostvoval maši za'umrle* duhovnike,'(hakar; je*. V| belem ó'rriatu pòdeiii blagoslov 'in nàto iz- vršil birmo*md'365'ôsebami,,Kërfpa je bilo* še mnogo večlljudstva," ni mogel riad vsemi; izvršiti 'obredaspinne" in.^je^Vse/oštale^ napotil,, riajî-pridejo pri­ hodnji dah;f to' je 1 v netieljo'.k".cerkvi sv.'M^avža v. Beljaku, kjer bo naprej birma! Nato.je škof začel izpraševati vsejcerkverie^ funkcionarje. Prvi je bil na vrsti cerkovnik Peter.'Frey, podložnik oso j ské, opati"J e,, ki je .bil postav­ ljen od prejšnjega vikarja iri potrjen" od patròna,'t. j . oso j skega opàta. Vite j službi je^^' iet^kòt dohodek pà dobivaTletno 5 četrtakov in 8 meric/oysä. Nadalje* prejema od.'krstìa .1' groš, od poroke istotako*,! groš, od pógrebal5 a KALj., fase. 74/16. » KAL]., fase. 71/1, 71/2 in 71/9. • ' . ; - 110 ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI SKOCIDOLA grošev in od vseh drugih cerkvenih opravil po 1 groš.'Cerkev ч j е̂ dotirana sštirimi ali petimi zemljišči. Gospostvo Vernberk je dolžno,; da popravlja cerkev, • pri čemer uporablja tudi dohodke cerkvenih zemljišč:. Cerkveni obračuni.se delajo v gradu Vernbérk in so bili dosedaj vsi'stroški poravr nani'. Vikar sicer.pije, ne dela. pa ekscesov in je njegovo .življenje vzorno in.poštenoj'tudi ne izkorišča faranovpri pobiranju stolen (pristojbine, za krste, poroke in pogrebe). Nečastne deklice kaznuje s srämotnim''odrom t (poena cypi). Nato je škof zaslišal oba cerkvena ključarja; to,stabbila Adam v Stoz, .podložnik gospostva Vernberk, in Luka šef man, podložnik nadžupnika . v Beljaku, prvi je v tej službi 13 do 14 let, drugi pa 7 do 8 let. Prvi dobiva na dohodkih pet četrtinov ovsa in en imperial, drugi pa ničesar razen tu insani, kak obedi-Tudi cerkvena ključarja sta poročala o dohodkih cerkve in o življenju vikarja!'ki je na dobrem glasu. Na koncu je škof zaslišal še vikarja; to je bil Matej Kulnik, Korošec iz župnije šentrupert, star okoli 50 let,; ki je vse študije končal v Celovcu, ordiniran pa je bil v Sòlnógradu na.naslov gradat Lichtengraben. Duhovnik je 27 let, odetega: je'bil-18 let ..v sluzbr pri arhidiakonu solnograške nadškofije v Tinjah, 6 let je bil'ka^ planov kapli, na sedanjem službenem mestu je tri leta. Na" stoli'prejema okolr^40 goldinarjev, letno,' cerkveni računi se delajo v gradu, Vernberk,- ključe cerkvene skrinjice hranijo enega vikar, drugega opat, tretjega < pa cerkvena ključarja. Vikar mora oskrbovati dve podružnični cerkvi'ter eno cerkveno bratovščino Corporis Christi. Matične knjige vodi v redu/ f arano v pa ima okoli 600.25* , . „?,, И Ц ; Ш £ ' ' n a s t o p a l a , cerkveni smodi, k i s e je vršila običajno'vsako •' drugo'-leto.pri škofijskem'uradu( v'Ljubljani,'ža župnijo Skočidol novi vikar ' Matthias SÌgàtr((Matija^Sigot).?Na'tej'sinodi'je bilo med.drugim odrejeno; da se krstni obredi'ne smejo izvrševati vT privatnih' hišah," temveč1 le v 'župni 'cerkvi.28 - : • -i^'i'1 -ti u< •( i'j'tis' t'Hi j , Matija Sigot je-po finger]evem» seznamu zupnikoval'v Skočidolu od tetajms^do^etàflTJ&.^Njegó^^ je Sil "do 'leta' 1742 Markó!Zòmèr; "•'•" 30. junija; 1730"je,géneràlniuvikàf ijubljàhske'skòfijéjin nâdzuphik'v Kranju'JJanež 'Jakob schilling izstavil ljubljanskemu kaKòniku Ähtohijü Laćhherju pooblastilo, da"izvrši yizitacijó vseli župnij beljaškega cerkve­ nega okrožja. Lachner je začel z vizitacijo'dne 6. julija'VJSk'očidolu! kjer je ugotovil, da jé tam za vikarja Marcus Zöllner/ki'ga je prezentirah ha to mestò osojski opat(Virgili].'Ta župna cerkev'ima'dve podružriici; ' " - ' ^ - J I ^ J : Vikarja Marka Zollnerja 'je nasledil Matej' Lassnigg' (Lažnik),'ki i e bil pa tem službenem mestu od leta 1745 do' leta 1767. "Proti' temu 'vikar jü so začele prihajati na škofijski Ordinariat y Ljubljani razne pritožbe'fära'riöv. Tako je vložil Urbari, šef m a n 1 v svojem inT v,'imenu" ostalih fafanov cine 24. junija 1760 pritožbo na škofijski'urad v Ljubljani zoper vikarja"Lažnika zaradi raznih nereänpsti in zaradi, dajatev, ki jih vikar : neupravičeho/žaf hteva'ođ faranov. Na' vikarjev zagovofVžopertb pritožbo je šef man'poslal generalnemu vikarju ljubljanske ' škofijë Karlu Peerii 17 strani dolg' odgo­ vor, v katerem obtožuje vikarja,'da je y lètifi^nss'iri'nss prepovedal rijemû in ženi "Jeri,Jdä bi prisostvovala pri krstu'otrok, zâ'katere sta bila" napro- ša KALi., fase. 158/3. - 26 SAL]., fase. 10/1. v ' : r • r • U . ' / . . ' , , ZGODOVINSKI ČASOPIS 34': 1980 П — 2 ' -ОТ,',Л H l sena* ža^botra.- Njegove; pridige, so take,.da se j i m že.otroci, smejijo,, ker vsi vedo naprej,^, kaj) bo povedal, i Namesto, da bi pridigal'iz evangelija, pa vse lëto.govori, ha prižhici ivedno'isto o gospodarskih:zadevah*-kâr povzroča .v cerkvi.le jezo in smeh. .Vikar.Laznik je v nasprotju.zivsemi.predpisi,uvedel za farané placevànje;hekakegaiOsebnegat:cerkvénega 'davka .(Kopfsteuer); ki- znasa.zàìmóské-òsebe d:goldinar!30 krajćarjev,':za' ženeipa^l_goldinar 15 krajcarjev ."'Pokojni?, škof cgrof-* Attems -je spri zadnjieškofijski vizitaciji župnije ugotovil,';da vikar Lazniklhkmogelipredložithkaketpismene doku? mentacije za pobiran j ettëgaidavka, in, je f arane j.óprostil plačevanja teh dajatev^er^odredil,-.da^morajžupnik;že,plačanejprispevke vrniti. Ko ;pa je škofa odpotoval, rje ̂ vikar^Lazruk^že^pri^ da morajO'ta^davek'plačevati. Kot*pričenaTaja;tele farane: Krištof Laznik, Luka ,Kunstl, Adam^Kunstlr^Pèterj Otič,- Bartolomei ^špicari^Primuži Filej, Matija; Oraš,, Urban, šef man; Simon Fickerl^Urbanipašparšič, Jo*rgrMarinc, Jakob Wergl in LukajMarinček^Ko-jei pred^tremijlejti. prišel Adam Laznik iz Kleč/ k poroki, j vikar ^Laznik nUhotelr izvršiti,poročnega obreda,. predno ženin ni plačal tega cerkvenega davka "za svojega pokojnega očeta. Na koncu šef man predlaga, naj škofijski urad vikarja Laznika premesti na drugo delovnornesto, v. Skočidolupa naj nastavi za, vikarja kaplana pri župniji sv. NÏk,öïajâ7v^predm,estju1вeïjäk>âTVì!'je, nëomadézevàri duhovnik.27 t, > 14. junija 1760 so bratje'Gaspar.-.Matèj-irî.Tomaž Pfirhigg (Primič) vlo­ žili na ljubljanskega škofa Jožefa Leopolda grofa Petazzi tožbo zoper vi­ karja Matijo" Laznikaike^'noče |izročiti testamenta njihovega umrlega bra­ ta Jožefa Primiča,'bivšega cerkovnika" župnij e'Sk'očidoL1 vsled česar so ostali štirje nedoletni otroci pokojnega brata brez vseh sredstev. škofijski Ordinariat v Ljubljani je pooblastil beljaškega arhidiakona FrancatGalliziza!(Galičič)Hda poravna spore' med skočidolskim vikarjem in njegovimi. fârani.^Q"têm" poroča;Galičič dne 15. ,3.,1761 generalnemu vi­ karju IjUbljarisket'šKofije"šiedeče: Povabil sem sporne stranke na'18. de­ cember 1760 pred se,v Beljak in so se temu vabilu odzvali vikar Laznik in 14 kmetov iz župnije'Skočidol, ki so svojega župnika obtoževali v>glavnem zaradi tega, ker-jesv župniji'.uvedel plačevanje nekakega posmrtninskega davka (jus mortualìs vulgo Seelen gereith oder Kopfsteuer), v kar pö mne- nju faranoyjni upravičen/ker také'dàjatvèfnìsò vpisane v; župnijske listine in.je" tudi 'pokojni "šk'of, kp^'jé ^izi-tiraj .'župnijo,"; prepovedâùvikaf j u pobi- ranje tega davka.,Trije navzoči faraniso bili na strani župnika, vsi ostali pa so pod vodstvom Urbana šef mana in Krištofa Laznika vulgo kïampf e- rerja, svojega vikarja^oströ^napa'dali in^gâ^ prikazovali-kot skrajno časti­ hlepnega iri'fvihravega' kì svojé^farane 'ókìèvet'ava"iriTbésèdo' božjo;s ,priž7 nice oskrunjuje,: skratka; za moža», qui yallem Divinarti vallem fecérit dia- bolicam Kkii'je -božjo- dolino napravili za hudičevo, dolino) л Galičič, je mne­ nja, da je glavni vzrok spora med vikarjem in farani pobiranjë'posmrtnin- sk'egä" davka,-1 ki h f V^òbeném "prédeluv'górnjé! koroške v'veljavi in ki, ga vikar neupravičeno zahteva, če bi se ta pravica" župniku odvzela, bi nastalo v župniji pomirjenje. Ker pa ni v njegovi pristojnosti, da bi izdal glede tegavkake:odločbe,T prepusti odločanje v/tem sporu škofijskemu ordina - riatu.28 . ' . , . . ' " ' *"" ' ' Dne 15. aprila' 1761 ješkofijskiprdinafiat V^Ljuôljani dal Janežu Krst- niku МШегju*-vikarju in' škofijskemu komišarju^župriije sv^ Miklavža v predmestju Beljaka pismen nalog, naj reši spor'med vikarjem .v Škočidolu in med njegovim tožnikom Urbanom Sternadom1 ih naj reši tudi zakonski 27 SALÌ., fase. 10/1. e? - , •/ 28 SALj., fase. 10/1. <"•• • .,.,, ,'x, Ì12" ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI SKOCIDOLA spor: med ;Ufbanóm"Sternadom in njegovo ženo, ki ne živita*več?v;zakonski skupnosti. Miller je dne 8. maja 1761 poročal škofijskemu ordinariatu;! da je.spor. med Urbanom ;Sternadom in med vikarjem .vSkočidolU" poravnal, hi'pa-mdgérdoseči .poravnave med možem, in ženo. žena je svojegä?moža obtoževala, da je nepremišljeno prodal njuno dobro kmetijo in s temtoško- dovàlnjo pri njeni doti in-njune štiri otroke pri pravici do dedovanj ar če b'ó prodana kmetija'prišla zopet nazaj v njuno last, še 'je žena pripravljena vrniti k možu:.Ker pä'hovi lastnik kmetije noče več odstopiti, bo pojmne- njü Millerja tudi'nemogoče, užaljeno ženo pomiriti'in zakonca pobotati.29 c}~ Iz, tega-časa je-v'škofijskem arhivu v Ljubljani-ohranjeno itudi-poro­ čilo skocidolskega'^vikàrja^stol'némù^kapìtljù' v« Ljubljano b razporeditvi cerkvenih opravil-v-tej župniji za vsè nedèìje in "praznike-v létù.31-Ta-faz- poreditev" je-zanimiva Iv1 etnografskem pogledu- v primerjavi z'današnjimi prilikami, žato'naj bof tu£v izvlečku prikazana. V uvodu navaja vik'är.'da^je nedeljska služba-božja-'nekajkrat v letu-pri podružnični cerkvì'sv. Štefana v Podravl j ari,-na vse druge'nedelj e pa je sluzba-bbzja'-v'fafhi'cerkvïrNàto nadaljuje: •'.'&$ г^\'.т .- . / r ' _ л . -.• л :~Л.ЧЛ: .- ' *><• ' C • nL'jczJl :J^rJï: *\ • ' ljf"L.:''_ ' / . r , . 1 A T., n t ' r ' ^ / ;"-, :J , r Januar .. -. ... r , T , V ........ T . - r ' . - t.-, -r» _- .-, -^ .д •,; '-- Q-,-v ;, t- . 1. n a dan novega leta in 6. ,na 'dan sv: t r e h kraljev j e cerkveno opravilo«/v. do­ mači cérkvi 'pri 'sv. Marjeti. - '" "^ • *-; _ -^~ - ' : t^\ ';-. * " * ' " „ . '. ' ' '„ ; ч *~ *•-- 7. "obhaja l judstvo^pramilTškofa-sv.Valèntir iaanuromâ v" Konatiče (Kantnig), kjer je podružnična.cerkêv,župni je 'Lipa .nad Vrbo. i,^~ ' r~;"."V*.*' ' .! ""•'".". . w 1 7 . na praznik sv. Antonaopata je icerkvenojopravi lo-VfPbdravl j^h: --jjc /;,;•»—; . * 20. na rpraznik sv.Fàbi jahà in sv. .Seba"stijana'"jë' služba božja v' gradu, v. Doriia- čalah. " ' - - L •••••• i*»-••*- ' :•'- -• - •?••"-•* - . . ; . - . . - . - * - ' ", ' ....•"- \tz i..«. :r.%:c rüt:£ ~-.*. - . i . ^ ^ D - t '. -•.».•'-•3-.'J1.:. ,.. .< .Februar.' . . ; . ,':Lr\ i . : " X i i ' U^riLlJi . X v'^\'.- : . •'.**;--• L^ ; 2. h a svečničo'.je:vse cerkveno opravilo;.v domači 'cèrkvi r ' s posvetitvijo:sveč in procesijo* vjnedeljotza.tem praznikomjpa; je - cerkveno i Đpravi lo i VjPomačalah . c ^ L V f'i . ^'..""V.i.1 ;;' ' : , *• ч •,-'* *' i 19: ha'praznik sv. Jožef a in; 25.- naJ praznik Marijinega oznanjenja je-cerkveno opravilo.v- župni cerkvi. , ." r n »jj i tf •+*-•-'r-;- n T . • • * • O /r' '• , ,"Četrto nedeljo"štiridesetdnevnikaЛe cerkveno opravilo;pri podružnični cerkvi sv. Janeza Krsthika v Dom'ačalah'in'se tam začenja'velikonočna spoved/ha1 péto nedeljo pa je*-'òpraviló in velikonočna spoved pri podružnični cerkvi v Podravljah. .' ':JL i;. ' „ 'Л"~ ' ini. '.* • '\'\ ~ . ':.:":t,. * . '„ftT - '« ' . ^u " * Apr^I ^ Ј л / _-.!.Л J. . ' . " . f ! X . ."i. V V ' 4 u. , ' ' . ' • ' ' Jt- ,- " . Velikonočno procesijo obhaja fara v soboto zvečer.'- - -*-*--- •• >~ -. >• ^, - : . 23. se "na.Koroškem, obhaja praznik sv. Jurija in se; vrši* procesij a, k sv. Juriju v Strmeč (Sternberg): 1' -*.'.*•'" *- , - ",Г~ .., '.* J- •, ,.«- "• •D25; nà praznik-sv>Markâ evangelista s'è vrši-procesija v'Podravlje. - '.'Na drugònédeljo po Veliki'hbči'se vrši procesija k Devici. Marijit vi Rožni doì lini (Rosenthal!).-• -' , - . -• •••..£ *l. • " • - . --. :"' -l if> î .Na tretjo nedeljo po .veliki noči se vrši procesija k Devici Mariji.na Žili (in Г " V •-.-.•••/i. ' J ! / . r.'" • - : - .' :: J". * . , , - ~ ' i ^ r - « ^ - . ' Г'' r H ( .. M ä j x ;..: ; ; " . . • , • * • . . . • ' • • . : : :Ì •-,'• .3L-' '"V-i-r -' : . '-' -J -.., 1. na ' p r azn ik apostolov sv. Filipa in Jàkòba je cerkveno,opravilo :.. V. domači cerkvi. : 3. na praznik odkritja sv. Križa se vrši procesija k sv. Mart inu v. Lipi nad Vrbo. " ' Drugo nedeljo v maju J je služba božja v Podravljah. ": ' ;; ~ ' ,. ....'.:\'' . Tretjo nedeljo v niàju se 'vrš i procesija k Devici Mariji VLogivàs i (Augsdorf) v vikàriaru Dvor (Cranzelhoffen). • • , " « ' • »v t' " •У('Х ' \ • j Na binkoštno^nedeljo.je pohod k svetemu m e s t u o b Osojskem jezeru, ђ , . , » SALÌ., Matrike 2/50. I V 30 SALj., Matrike 2/50. I>('l t t "X ''"ZGODOVINSKI'ČASOPIS 34 • 1980•'••*. 1—24. ,"Jì:'' 113' ("• ' 'NaJpraznikfšV.'Rešnjega telesâ 'gré ' ljudstvo po"starem.^ običaju" v"Vemberk-in se tam-,vrši-slavnostna-procesija;' i - - '. 'i / t - ' - h -.m-» •'-'•,~-r-i 1 '"ТГ' * šes to .'nedelj o.po. veliki' noči gre vikar-z. dečki, k io ih .ob nedeljah popoldne.po-, učuje v j e r o n a u k u , ob Sclavonica*contiene,(zaradi'.slovenske. pndige)_k sv. Jožefu; in se j ih,tam izprašuje (kje je kraj ali cerkev sv. Jožefov tem delu Koroške, nisem! mogel ugotoviti).г с.Г^и^ 'i "Г.. x" -, :*:.' :,;•*-".*' - : u : . ~ r mr ' t : tjrJxx:^l ILL!* С?.Л1 ш - i ^ - r 4 X-'-rjt- *. e i : : - . £ - '.t J î - :^7 з', Li , C U E * * '-ii J u n i ] - . , . . . . , . . - • ••• •'•-)•;• -j 24. na" praznik rojstva sv. Janeza Krstnika je cerkveno opravilo pri podruž­ nični cerkvi grada Domačale.- • . . . : " r"ï .. 29 na 'praznik sv. Petra in Pavla se vrši procesija k praznovanju patrocinija v Konatiče (Kantnig). •-• .. ч ~ ' -n- " ' y •""'•'"" ! : * •' '-.' " v ' : ' . , , « > ' - • ' - . • ' • l - . : - •; ' • ' • « » • ; u . - , ; , ; - r - л • • . - . ' - ' •juuj •• . : ; ,- • : . . . ; • , , , • , x . } \ . •?" 2. na Marijin praznik je maša v Domačalah. • i'-,oa ' - J " 3 •'~л - J '4r nà praznik sv. Urha gredo -farani v sprei cerkvi vikariatä Št. Rupert na Blatu. - "' . . .V . t , . . . • '12: na praznik sv. Mohor j a. in Fortunata in sv. Marjete se praznuje pat rocini^ v domači farni cerkvi. '." ,'"...* . '..'-. ΄_Y "JV.JLV-. niK s uomacaian. . , . . , , --.,•.•••,•*"•/ Г mstvu vikarja*k'sv^Urhu,; filming : i i i t t. Dert l t . - • ' " * ' . t . l . . . „ ' * . . ornaci farni ceravi. ..-..,! - , -- .-- • »»• . и — j 22. na praznik sv. Marije Magdalene se vrši procesija k cerkvic sv: Magdalene^ v župniji Šmiklavž v predmestju Beljaka.- • ; , •• *fc _ .'.„'; ; ' ... ; ..' h 25. na praznik sv. Jakoba in 26. na praznik sv. jAne je cerkveno opravilo doma, J ' -v — . . . . . . , . . • • • . ' , , , Г. „ „ t — . T r'.r-t idoj iiüo.^t ü i - : v • i. * o .*-.\ Avgust , . • . , . • , , 10 na dan sv. Lavrencija mučenika se vrši cerkveno opravilo v Domačalah. 24 na praznik sv. Jerneja je cerkveno opravi lo 'v ' farni cerkvi, v nedeljo p o , sv Jerneju pa gredo faräni v Draganje;(Ragain)„y župniji sv. Miklavža v Beljaku., 28. na praznik sv. Avguština" se*vrši) procesija y 'Vernberk, kjer se na ta dan y obhaja patrocinij. ' ' " ' . . ' , . . L.~- • ' . ' . . - > ljakii; 29 na praznik svT Mihaela se vrši cerkveno opravüo v Domačalah. V nedeljo1* za praznikonvgre ljudstvo ha praznovanje bratovščine'srca'Jezusovega v Lipo n a d . v r b o - - , "• . > , : - . ' ' ^ . ЛП.УЛ i -. v j-, -.i - . » • : . .;=,./ ^ .Oktober ^ ., ... . r f r ^ ' „ f t - .•.«-.<-.:. .-,*..% . .Г » ••:•,*,.'i 28. ' ' " " na praznik apostolov Simona in Judeja se'Vrši služba božja v Domačalah. - • ' • ' L ' • • • • ' ' • . ' . * . ' - ' ' • _ • ^ j . November! : '• j . or J' ' . •' i ', / . ,_,_ ••_. ., ; '- i\ na dan vseh svetnikov je služba tb'ožjaTpri'š'v.'Jurju'v"Strmcu. Svečanost \K spomin umrl ih 'pa se vrši doma. • • • • • • • \ '*,".,. "H. na praznik sv.Martina škofa je pohod faranov k sv.Martinu^v župninJL.ipa- nad Vrbo. •"•'•'• . ' ' " ' ' " __'" .^ "j ." V,""*)!'v--jf * 21. na praznik prikazni Device Marije je služba, bpzja v Domacalan._ . ; 25. na praznik;sv. Katarine in 30. na 'prazhik sv. Andreja je cerkveno^opravilo^ v farni cerkvTpred zajtrkom. '. . '•'"..J. " " '"" '.".!'.'. "•!' , V'času vsegâ adventa je ób'nedel jah cerkveno opravilo v domači cerkvi 'ob obicajnruri.'"••-* - ~ - " 7 ~ _ _ . _ X • ^*> .- .-•. -> ••- •»•• *•'• ^ гГ"—^ *_^40*nä-rdan:svcBafb~afe'je*sß J ' л .'" - C 6." na1 dati'sv, Miklavža'mora vikar^iti k ' cerkvösv?Miklavža v Beljaku zaradi asistence.-iiii " i ИЈЈЗЛГС . ':v> "' >/r t "Ti *•—.i /,' ..;•' . '-,' '^ " , /' s I / T fcrT^8yna.dan .brezmadežnega spočetja ; je cerkveno ^opravilo m dan^popolmh^od-, pustkov;v Dornačalahr,' "" „V^., . ,V«/'^-;..-' - . .;"*••'«'л> "*i" i. i' nß«-"" ! : ! - 21? n a 1 dan-apostola Tomaža je cerkveno opravilo vPodrav l jah . . ' , ', 25. na božič je služba božja doma. . / 4^C? t ' . ï * •"- ' •"«' ^ Ф f*JV- . 2 6 . na praznik sv. Štefana je patrocinij.v Podravljah.,,, , ; •, •-» ' 28. na d a n nedolžnih otročičev jë'cérkverid opravilo v Domačalah- . , . : ( t j ö '•' ' 31Лпа'Süvestrovö1 je služba'bózjà'v domači cerkviH" ' k 1141: ANTON SVETINA: PRISPEVKI K ZGODOVINI. SKOČIDOLA ••i če analiziramo-ta razpored cerkvenih opravil ob nedelj ah'in-, praznikih v župniji Skočidol, smo videli,.da so farani te župnije največkrat romali v;§qšedho;faro -Lipa' fìàd'Vrbo, nekajkrat' pa tudi v sosedni' župniji šent- rupért iri smiklavž;vrpređmest'ju.Beljaka.\j V|"., f..•""" ' ' • '. '•"' '•.•'-•..'ì'iir̂ * ;'J{"^ * ... Istočasno s tem razporedom je vikar poslal v Ljubljano še* tarif o o.vi­ šini šolnine, ki je veljala v tistem času v župniji Skočidol in ki se-glasi Krsti: , . . . . . .. ' , . : V ^ - ' a - ^ " ^ ' - " ^ к г - ••' V času izven velike noči in binkošti: ' ,(• >•*.-~j',) < j ' i : s ' - > " * v i k a r . . . * . . . . . ' . . . — • ! • 1 8 cerkovnik '- " — yL. 3 V času okoli velike noči: -i ••[..-. • 4 U '.' ~ i • •• , . л а -n>- <••_!.: c m - ( vikar j od prvega krsta-- ; >».', ...... .. t'.~''" • Cr:-A-'•'<*?; \'\ :'• ) '• ."1:\ 1 -!*,* — - ^ vikar od drugega kršta .'*. Г . P . ' . . . ' . ' г . ;.?•/". .^: :*-Г„ ' r jV.^ .1>..\~; —-, vika? od -tretjega, krsta О : , . Л А К . V : . r i •••̂ 'w - . ^ . Г А - ^ Ч , " ~'-' Ј - ч 7 « № ^ ' cerkovnik od prvega krsta . . . . : - tVj_ ^vTnv'n Ha» t> cerkovnik-od. drugega krsta .,,.,._;_...,. . ^ •... :.i,. i- . ) ; .^ J ' ,̂ ^— t. 1 J r l £9 cerkovnik od tretjega krsta ' . " . "\ '.*' . - .СПЛЧЈ-! r{:,"*"-'ì."rf*-. w'i . :r>:ì ."ì i>f6». i od krsta nezakonskega.otroka dobi,.vikar,,'..' ,-.*,' -.*• .„j*.-..,....! . .• «,.1*~ , _ '30 cerkovnik pa — » Za blagoslovitev žene po porodu dobi vikar — ~ц,л ,,3 cerkovnik ne dobi ničesar ' , • • • " * . _ , - т ' ù * ,• ' Za spoved umirajočega dobi* vikar Г- 1 ' T ; ^ Д П ' Л ? ^ С Т . " V , ? J ' " ' ^ " ' ' ^ ™ 18 Cëië ' spoved združena z maziljenjem poslednjega olja, dobi . '** . l ^ , " ' л " " ' - " " " I , ' vikar • \ ; . : .< >-/ •.* -.v.', v - . . - . -:•*.'.' :'.••'. V' '• ^ V l ^ ' 5 4 cerkovnik pa \l&n.~4 . 9 • >,. Poroke: ч-к/диЈчЈЗ tr ikratni cerkveni okbci stanejo - :^ . . . . --.,. . , : . ^ ^ , j—dy , v 1°, , , potrdilo, o -oklicih . , ..; ','.. : ' v " . / " ' / Г • - • - • ; ' • . ' l - v i - ' v i r ; l Ä ^ •u.Ti-^'t-r. -1,8' ' l za poroko dobi vikar . ". . J. I 1 • — JI za.posvetitey.pa.-..._.. .; ,, . i , . , . , . . . . . . . . . _,. - . ,- . . - ;^_ ;. . ...^..r-;.^ -m m(u\Si^ »n . i 8 " * ce-nevesta po-poroki zapusti župnijo, mora,placati ,se. eno.. ( t м „_ . ,.„,.»,- „ krono, to je -s •««<., -, cerkovnik dobi za poroko' in posvetitev — 1 2 ' če se vrši poroka v Podravljah, si delita župni cerkovnik -jodoJr'O in,cerkovnik podružnične cerkve štolnino, da dobi vsak po , . — 1 ^ , 6 , v.i.:i ;. . •' : . ' . : - • - •.(•• •..;. ... . . v;.-; . ..-.ÌUI ; п.т .1-^ Pogrebi: ' •. , , . . vikar,dobi za pogreb odraslega in otroka po. J. T,-., ... ., V ! T - rfr-;-r,,.\ « 1 8 za posvetitev : b . > Ï V ^ c q i r , n n i i j i}°. ;• za.sprevod . . . . . . - .. . J . . . . . . . -....-. . . ,-.. .- . . ^ . v ,л.. Ј { . П ~ ; • r : 1 8 za "mašo po umrlem . . . * . . . . . . \ \ V ." ' . " ' . ! ' ' — '" *"( f,43 ( cerkovnik od pogreba^ v. r : . . . . . ., .. f i . r . : . . , a . . , i l 1 ( t j i ^ , ^ - , r.n f | " cerkovmk.za zvonjenje po umrlem za vsak zvon . . . ., . T ^ ^; — .̂: ,-3 cerkovnik za zvonjenje de liberà . / . \ - . ' Г . •'. "'.' ^ . ^ J ј . ^ ^ -, t. 3 ^ cerkovnik za zvonjenje de sacro — 3 . če. analiziramo to tarifo o .višini štolnine v župniji SkpčidoT^zDudi morda največjo pozornost predpis, da so moffale nezakonske'matere^za^svoj »greh« plačevati pri,krstu svojih otrok:,višj0:pristojbino„kot„ostalXfarani za krst svojih zakonskih otrok. Malo socialen se'ZdiLtûdCpïêdpis',-da" je mo- rala nevesta, ki se je.omožila izven meja svoje fare, plačati na damporoke svojemu župniku za odhod iz župnije posebno takšo'V visitì^è'né'k"rone.fEna krona pa je v tisti dobi, .t, j.,okoli leta^.1750, imelajna^Ko^kém.'fVéìjavo dveh goldinarjev 20 krajcarjev. ' ' ','{. *, R Г^' ; .^ ui- ' ?'Ј"ЛН "n (<: Vikar Martin Laznik'je y začetku4eta:1768.säm odpovedal"svoje fsiuž- beno mesto kot'vikar župnije Skočidol^Opa^} in, behëâiktinsH.'k[onyerit na АЈОШ-ïîZGODOVINSKI! ČASOPIS'34••: №0 "11—2-S *"'Г.*А 115.Î Oso j ahCšta'- po m jegovem. odstopu- ria' njegovo: mëstoïprezentiraïa patra- tega; konventatHuemershofferja.'-M ga'je. potem ljubljanski; škof ftudr-nä to met; sto posta vil. Po. njegovi smrti je:osojSkhopat prezentirarVnatrijegovo mestol dne 5.. j uli j a L1772, duhovnika MatijôîAichholzefja.inijè'v spremnem .pismu,- na škofijski -Ordinariat'poudarili da-je"Aichholzerîskrben': duhovriikp qui' pen plûris ' iarir annis capacitatettr et- želum'in • idiomäte quoque sclavönico habetì (kriima^že» mnogo: let- sposobnost- im svoje; veselje;pri. rabìrslovenskega; је-И zika) in ki'je že tri léta vikar v sëntrupërtuA'^vW U tt^xtLi* ЈГ)л '., :лч£* • id -Vikar Aichholzer ;' je .'leta V-1787Ì tudi.''podpisal < za- župnij o : Skočidol jöbve-') stilo o izločitvi te župnije in ostalih koroških župnij iz jurisdikcije ljub-y ljanske: škofije in: o. priključitvi-teh .'župnij solnograški nadškofiji oziroma posredno krški'škofiji:. t t •;' j'r.'iK, •'«• i S ^ t . , '^n^\:iV^..Ì.^-'.AL,li. o'.ti t ; "-lu -r, V/naslednjemjbodoHudìtza župnijo Skočidol v prikazani' statistični.«.po.-'; datki TO 'gibanju* prebivalstva,^ kolikor i teh t podatkov"'senr mogel izslediti: vi listinskem.'gradivu , škofijskega! iri? kapiteljskega J arhivar ljubljanske ^nad-1 škofije:?2.).» ,^М>-:,иЏ$\ '.'Ж , ü - - ^ ; ' -• - Tct)ì*>!?>r>ì M i w i n s • -fj\.-'- •• " nt J ' 1 ' > ...-.-• . . . r , - * u - f . % . " , . • • ' " £ v N b n - ' "> v r ' ' » ' • ~Q • '•* '•'•: ••'""'tj '-' '"'* /"''•'-"' n •' I ^ t :cl«ir.--,fa3eîinc??5BÏ--l^-§^4I«j - ^ : p s t i - ^ , С о к Љ е ^ Smrti j .. ... .. / . .'1ч ^?..:...•!< ;у .'. '• ^ t f : ./•: у . л * -.•; «».v .:.-•»• ^ V • ' '•-.. ЧТ. - j 1667 г "f .-t • ЛЈЈГ* ?U>ilJni'l,)\tl J• o№w708v. iî'inO J\; ' 'f'U'ij >fi-̂ • •_-» •'< . f 1697^- ''Vvtffi n/tD3iqö п~Ит-ЈопГ7/ J ab itjn t,r26<ï Т.Д< л :-7xr:_.:.u> 20 i, i " « b ^ V a U Ä u û ^ ^ t - Л D A , 7 8 W m20 ; i r t :, r î i,)J r / J I r a , 22.. . / : i?53^ mu -^ езЈ^ ^: »'IM'OS o * * * oti-'S^ae^-': - l d 9 - f , i > • 2 0 : : *•' l754;-.->t ic*i'-ï!>voh -i ìrroars 91̂ 1782* U^i" i v i o L-v te £b .u.. ./ > .--•'. 1759Л ГА>ЈЈ И-Л681;ОСТ /xì H74JUhq ri.855isaiq п.125.'аЏ9£»зл <2-Ј ci,-,./ '50 . ' Г 1 7 8 2 [ ->:•! fp-j.'-̂ aìB trinata nsSnfldhffil-iU - ^ txi;f IM ^i ^ - ^ .(.. :'• '•• , ^.Po,ftem seznamu smemof sklepati,ttda se na Koroškem,gostota prebivaK stva*v/'dbbi,1;ki j"oropisujemo,',ni'b'is^vèha.'spremeniia; y vžupniji Skočidol.se, je)število".prebivalstva'gibaloVmëdV700 1п'800ГЦга ^0^1759-izkaže^vikar-"^ jevo fporočilo1 škofijškemu Órdinàriàtur'8551farähöj, ,V tem^letû^'p'^je^bilo., steviiò^uinrlih'ènk'fat večje kot stevUÓ^rbjstévr^j^j'j'p^Vó'^^ <•'*.'.- ri"--A Vikarji so v svojih poročilih ločili farane v communicantes, 4ò'so"bili" tisti, ki so morali obvezno opraviti' velikonočno spoved, in v non communi­ cantes, to so bili otroci in mladina: dbdîhlet; ki jim še ni bilo treba ob ve­ liki noči k spovedi, župniki,so pred veliko nočjo^razdelili med,farane spo- vedne listke,'ki sb! jih-fàrariï'moràU"morali1 pri'spWédi^bddati^Tako1 so imeli vikarji nadzorstvo nad'tem, kdoi;je. prišel.k spovedi in kdo ne. Kdor ni prišel kjspovedi, ga je; lahko zadela kazen ekskommiikacije, k i je bila.jV ti- stih"'časih'najstrožja ce'rkvëna1 kazen.-' Ž osèbo.'.ki-jé^bila.izobčena',,ni^mel riirlče'skupaj stanovati, ni;smel z'njo:_govoriti- j^t^njo^seštiiseupal'fc^nuži'i pri'obedu. Farani so zato hodiii-kivelikonočni/spovedi,-'da so se izognili ta-1 kirn-kaznim.f'katerih' izvršitev.;spi ria' prošnjo cerkvenih' oblàsti^nadzorbyçla tudi^civilha sodišča.""Vikarji!/o'morali ôb'vizit'acijâri"župnije,.pqrpcäti-.vizi- tâtorjû ostem, 'aìi.'sò;bilii'vsi{fàramì,pri ^elikbnocni^spbyédi.'/s/sjetjemrspô-; vednih ' listkov 'so r posebno t v-času f reformacij e irï;ipr otiref ormaci j é> i najlaže ) ugotavljali,'koliko je bilo'v župniji;kat'öliköv-inrkoliko protéstaritòv.;,1;^''j:;" Ci, * : ;če pb zaključku'nâpfâviffio sklepe;o 'pjiklazitrÏÏ^ Skočidola./smo viaeiir''danšb"bilef družbenorpj)litira stvenò-'sociaine in narodnostne')razmere ištetkotr.v^župnijaitršmiklavž.-.V! - >••.*«- •--•<•...<' - i ' a>ii. .'.'>• .'"-T J/*-.-•' "* . r ; ••uiluT! • - • " » " tri >rìiv r t t : 31 KALi., fase. 227/4, 208/26 in 242/3. 32 КАЦ., fase. 128/1-8, 27/17 in 129. ,- ,.j ^ . . ' ,• • M NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM >\ i . ..r. DO LETA 1849 • . *. o . . . . . ' . : > ... ' . • , - . r »c••,'- -•., ' Nastanek upravnih okrajev je ha-območju avstrijskih dednih dežel po­ vezan z nabornimi okraji. Zgodovinopisje se je ukvarjalo' z vprašanj^teh okrajev najprej v zvezi s pripravo dela Historischer Atlas der österreichi­ schen Àlpenlànder (A. Meli, Krain und der Historische Atlas der österrei- chischen'Alpenländer, MMKXV, 1902;* H.Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage' der, politisch-militärischen Einteilung der Steiermark. Abhand- lungen zum Historischen Atlas der österreichischen- Alpenländer. Archiv für österreichische Geschichte, 102/1914). 'Zanimalo sé jéTzâ naborne okraje predvsem v zvezi z območji,-ki so bila podlaga tem okrajem, to je v zvezi z župnijami in deželskimi sodišči. Podobno se je dotaknil vprašanja nabòrr hih okrajev na Kranjskem M.' Miklavčič (Predjožefinske župnije na Kranj- 'skem, GMDS, XXV—XXVI, 1944—1945). J. Polec je v delu Kraljestvp Ili­ rija (Ljubljana 1925) posvetil znatno pozornost tudi razvoju okrajnih gosp'osk'v času po letu Ï814 na delu Slovenije, ki je sodil v sklop tega kraljestva. M. Straka pa je v Erläuterungen zum Historischen Atlas' der Steiermark,(Gradec 1978) podal predvsem podroben pregled razvoja obmo- čij nabornih okrajev na; štajerskem do leta 1849, pri čemer j è'upošteval tudi slovenski del štajerske. ' . - ... ""., ', .'• / V tem prispevku sledimo razvoju organizacije upravnih okrajev na slo- venskem ozemlju do leta 1849, pa ne lé okrajnih komisariatov, marveč tudi drugih oblastev na tej'stopnji za nekatere posebne upravne panoge. Enako kot vprašanju območij pripisujemo poseben pomen tudi vprašanjem delo­ kroga oziroma nalogam teh komisariatov. : "" Nastanek upravnih nabornih okrajev Absolutistična država je proglasila kot svojo domeno vsa področja jav­ nega življenja in jih pričela urejati z uvajanjem, novih pravnih norm. Za opravljanje takih nalog pa. je potrebovala iästne organe. S tem v...zvezi so pričeli v avstrijskih dednih deželah izgrajevati'v letih 1747/48 državni aparat na stopnji, dežel,in\okrožij, (kresij).,Za.manjša upravna, območja država še ni mogla ustanoviti lastnih organov. Tu se je'morala nasloniti na zemljiška gospostva in mesta, ki. jim je.nalagala izvrševanje"posamezhih upravnih nalog. Za razmerje med zemljiškimi ' gospostvi in. mesti ha eni strani ter novimi državnimi organi na'drugi strani je postala.značilna,pod- : • . . . . . . . . . . -~fc * Uporabljene kratice: a) Nazivi arhivov: ASRS — Arhiv SR Slovenije;'Ljubljana; KLA —"Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt; ÖSA-VA — österreichischer Staatsarchiv, Abteilung VerwaltungsVchiv, Wien; ÖSA-HKA — österreichischer Staatsarchiv, Abteilung Hofkammerarchiv, Wien;. PAM — Pokrajinski arhiv Maribor; SLA — Steiermärkischer Landesarchiv, Graz; ZAL — Zgodovinski arhiv Ljubljana. — b ) Nazi«! arhivskih fondov inoznake enot:. Dež. g lav . .na t Kr. ••.-—Deželno glavarstvo n a . Kranjskem;; fase- — ^fasci- kel; Gr. — Graščine; ' Gub. — Gubernium (v SLA); Gub. — ' Gubernij (v ASRS); GV. — Geschichtsverein (v KLA); Kämt . Landst. — Kämtner Landstände; Kranj. dež. stan. — Kranjski deželni stanovi; Okrož. urad Lj. — Okrožni urad Ljubljana; p a g . — pagina; Pubi, polit. — Publica politica; reg. — registratura; Repr. und Kam: — Repräsentation und Kammer (v SLA); Repr. in kom. — Reprezentanca in komora (v ASRS); Rkp. — Rokopisi; Ver. Hofk. — Vereinigte Hofkanzlei; Zbirka norm, dež: obi. — Zbirka nor- malij deželnega oblastva. — c) Revije: AÖG — Archiv für österreichische Geschichte, Wien; C — Ca- rinthia, Klagenfurt; FGLS — Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, Graz; GMDS — Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana; GV — Geografski vestnik, Ljubljana; K — Kronika, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, Ljubljana; MMVK — Mitteilungen des.Museâl- vereines für Krain, Laibach; MVGSW — Mitteilungen des Vereins für Geschichte der Stadt Wien, Wien; VSWG — Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschaftsgeschichte. 120 *• 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM rejenost oziroma nadrejenost, kajti državni aparat je pridobil popolno oblast nad njimi. Da bi zagotovili nemoteno uradno poslovanje, je začela država postavljati zahteve, da morajo imeti zemljiška gospostva in mesta usposobljene uradnike.1 Predvsem nesklenjena območja velike večine zemljiških gospostev in njihovo veliko število (leta 1780 je imelo na Kranjskem svoje podložnike 519 zemljiških gospostev)2 pa je predstavljalo resno oviro pri izvrševanju upravnih nalog. Posebej je prišel ta problem do izraza pri izvajanju voja­ ških konskripcij in je bil toliko bolj v ospredju, ker je država opirala svojo moč predvsem na armado. r - . . - Leta 1768 je Avstrija za potrebe stalne armade ukinila nabiranje pla7 čanih prostovoljcev in v celoti vpeljala novačenje, s čimer je vojska pre­ nehala biti najemniška. Sistem novačenja je v avstrijsko-čeških deželah .temeljil na tem, da je imela posamezna vojaška enota določeno ozemlje, s katerega je dobivala potrebne dopolnitve. Po uvodni splošni konskripciji •— popisu prebivalstva in vprežne živine — v letu 1770/71 so dežele razdelili na naborna območja posameznih polkov, naborna območja polkov pa na naborna območja ičet — kantone. Kot ozemeljsko osnovo^pri oblikovanju kantonov so vzeli na štajerskem in Kranjskem župnije ter vikariate, na Koroškem pa deželska sodišča in večja realna obgradja. Glede Kranjske so sodili, da so župnije in vikariati še vedno najboljša podlaga za oblikovanje kantonov, kljub obstoječim,pomanjkljivostim: deloma namreč ni ;bil po­ ložaj .vikariatov točno določen ali pa se je menjal; župnije oziroma" vika­ riati so obsegalLpogosto nezaokrožena območja in deloma tudi medsebojno nepovezane dele ozemelj.3-Po, omenjeni prvi — začasni razdelitvi na na­ borna območja so na podlagi patenta ž dne 10. 3. 1773 vpeljali stalna na­ borna območja. Ta pa,so-.zaradi sprememb v,razdelitvi nabornih območij polkov.in zaradi sprememb v notranjem ustroju teh območij doživela še nadaljnje spremembe. Prvotno je namreč naborno območje polka štelo 16, od leta 1779 pa 18 kantonov.4 . "V.\ ' Na podlagi dvornega dekreta z dne 1. 2. 1771 so začeli sestavljati knjige vojaških obveznikov, kar je bilo povezano tudi s preverjanjem in dopol­ njevanjem podatkov, zbranih ob splošni uvodni konskripciji. Deželno gla­ varstvo na Kranjskem je sodilo.da je potrebno dodeliti oficirjem, ki bodo sodelovali pri krajevnih obhodih, posamezne osebe, da bi jim bile v pomoč kòt,tolmači in pri zbiranju podatkov. Zato naj bi okrožni uradi določili in pooblastili za opravljanje te naloge posamezna zemljiška gospostva oziroma njihove uradnike, in sicer tako, da bi to nalogo opravljali na območju eiie air več bližnjih župnij oziroma vikariatov, ne glede na to, katerim zemlji­ škim gospostvom so tamošnji podložnik! pripadali. Po tem predlogu so v ljubljanskem okrožju predvideli 34 takih gospostev. Vprašanje je, koliko je dejansko prišlo do izvedbe opisanega predloga. Dvorni vojni svet je bil namreč mnenja, da ti »tolmači« niso potrebni, ven­ dar pa ni imel nič proti, če bi jih dežela in stanovi dodelili v pomoč ofi­ cirjem namesto uradnikov zemljiških gospostev, ki bi itak morali biti v pomoč pri vpisovanju v knjigo vojaških obveznikov, kadar je šlo za lastne podložnike, kakor je to določal dvorni dekret z dne 1. 2. 1771.5 Ne glede na 1 S. Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 367—382. 2 ASRS, Ganz kurz gefasste Beschreibung von dem Herzogtum Krain Rkp I 1 d/43 ' ÖSA-VA, Ver. Hofk., IV-A-8, škatla 499, 33 exjunij 1770, ASRS, Dež. glav. na Kr.. Militare C 4 25. 8. 1769, 26. 8. 1769, priloga k 29. 12. 1770. 1. 2. 1771; ASRS, Zbirka norm. dež. obi.. P 6 24 4 1770: M, Wutte, Die Bildung der Gemeinden in Kärnten, C I, 113, 1923, str. 14—15 « ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 5 (Blagayevi referati V), 1781: št. 1296, brez št. (5 9 1781 in 14. 12. 1781). ' ASRS, Dež. glav. na Kr., Militare C 4, 10. 3. 1770, 26. 4. 1771, 4. 5. 1771, 11. 5. 1771 12 5 1771 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1 — 2 : ' . 121 nadaljnje ravnanje Deželnega glavarstva na Kranjskem, ki ni znano, pa je poglavitno to, da je tedaj prišla prvič v pretres oblika upravne tvorbe, ki jo kasneje poznamo pod imenom naborni okrajni komisariati. Na podlagi dvornega dekreta z dne 26. 5. 1777 so predpisali nov, izpo­ polnjen način konskripeije. Z njim so k izvajanju konskriipcije v polni meri pritegnili zemljiška gospostva, ki naj bi vodila tudi razvid prebivalstva (t im. knjigo prebivalstva). Za posamezne kraje bi opravljalo to obveznost zemljiško gospostvo, ki so mu bile hiše podložne. V krajih, kjer pa so pri­ padale hiše več gospostvom, bi se'morala ta med" seboj sporazumeti, katera izmed njih bo vodila ta razvid; obstajala je tudi možnost, da bi to gospo­ stvo določilo deželno glavarstvo.6 . . ' V deželah, kjer so imela zemljiška gospostva sklenjena območja (npr. na češkem, Moravskem), so enostavno na te prenesli nove naloge v zvezi s konskripcijo. Na Koroškem so: naložili vodstvo evidence prebivalstva de- želskim sodiščem in večjim obgradjem, ki so za razliko od Kranjske in šta­ jerske sploh upravljali vojaške zadeve. Kot večja so šteli tista obgradja, ki so bila v posesti'plemičev in so imela večji obseg ter sodnega upravi­ telja.7 Na štajerskem je graški gubernij naložil okrožnim uradom, da v kra­ jih, kjer so pripadali podložniki več zemljiškim gospostvom, določijo eno zemljiško gospostvo oziroma njenega uradnika, ki naj vodi knjigo prebi­ valstva kot komisar okrožnega urada (patent z dne 28. 6. 1777) ; mariborski okrožni urad je tako napravljeno porazdelitev sporočil guberniju z okrož­ nico z dne 8. 11. 1777.8-K tej porazdelitvi so zemljiška gospostva predlagala tudi določene popravke, kjer je npr. šlo za oddaljene kraje, ko bi lažje opravljali kohskripćijske zadeve uradniki drugih gospostev.9 Dosledno pa so se držali dvornega dekreta na Kranjskem. Sklenili so, naj se v.krajih, kjer so bili podložniki različnih zemljiških gospostev, go­ spostva . sporazumno.,dogovorijo glede upravljanja konskripcijskih zadev, okrožni uradi pa so. morali zbrati izjave gospostev o teh dogovorih. Po mnenju deželnega glavarstva bi bilo. sicer pravično, ko bi poverili uprav­ ljanje konskripeije tistemu gospostvu, ki je posedovalo v kraju največje število podložnikov (tako ureditev so,tudi sprejeli v nekaterih drugih ded­ nih deželah), vendar, pa naj to na Kranjskem skoraj ne bi bilo izvedljivo, ker da so bile tukaj ne le .podložne,hiše, temveč tudi naselja, v katerih so imela posamezna gospostva svoje podložnike, v tolikšni meri med seboj po­ mešana kakor morda v nobeni drugi deželi. Izjeme so bili le grofija Ko­ čevje in gospostvo Ribnica na Dolenjskem .ter gospostvo Loka na Go­ renjskem.10 Poziv deželnega glavarstva ni prinesel rešitve vprašanja. Le zelo redka gospostva so sklenila predpisane dogovore. Povsod so se pritoževala zaradi stroškov, ki' bodo nastali zaradi dela s tujimi podložniki. Nekatera so celo zahtevala, da bi, jim okrožni urad dovolil zaračunavati plačilo za naloženo delo. V postojnskem okrožju so se dogovorila gospostva na Pivki, v Istri pa ni bilo pomešanih podložnikov. Do sporov pa je prišlo v ostalih dveh delih okrožja, posebno na Vipavskem. Deželsko sodišče Vipava je želelo namreč * ASRS, Dež. glav. na Kr., Militare C 4, 25. 5.-1777, 24. 4. 1778. .. ' KLA, GV, Zirkularien des 18. Jhdt., I I , 281; Erläuterungen zum Historischen Atlas der österrei­ chischen Alpenländer, I, 4, Wien 1914, str. 19-21 (patent z dne 25. 6. 1777); J . Tschinkowttz, Darstellung des politischen Verhältnisses der verschiedenen Gattungen von Herrschaften zur Staatsverwaltung zu ihren Beamten und Unterthanen in den Prowinzen, Ste iermark .und Kärnten, I. Theil Graz 1823 Str. 398. ' KLA, GV, Zirkularien des 18. Jhdt., I., 588; PAM, Gr. Negova Kreissamtliche Benchte von 1» Ja- nuarii, str. 67; A. Gürtler, Die Volkszählungen Maria Theresias und Josef I I . , 1753—1790, Innsbruck 190V, ' P A M , Gr. Negova, Kreissamtliche Berichte von 1° Januaru, str. 67. 10 ASRS, Dež. glav. na Kr., Militare C 4, 30. 6. 1777. 122 J. ŽONTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM prevzeti vse vasi, ki so ležale na območju njene jurisdikcije. Proti temu pa so nastopila zemljiška gospostva, ki so imela tu svoje podložnike, namreč graščine Trilek (pri Colu), Lože, Podberje pri Orehovici in imetje barona Bussettija, ki se niso strinjala s tem, da bi prepustila vse območje dežel- skemu sodišču. Na Notranjskem se niso mogle dogovoriti predvsem gra­ ščina Koča vas, župnija Lož in gospostvo Snežnik. Gospostvo Hasberg, je želelo imeti območje lastnega deželskega sodišča, zahtevalo pa je kritje stroškov za posebnega uradnika. Na območju polhograjskega deželskega so­ dišča ni bilo mogoče doseči sporazuma, kar naj bi imelo svoj vzrok v to­ likšnem številu zemljiških gospostev, od katerih so imela številna' svoje sedeže celo izven okrožja. Na podlagi prispelih odgovorov, je notranjski, okrožni glavar povzel, da ni nobenemu zemljiškemu gospodu prav, da bi prepustil lastne podložnike tujemu upravljanju ali pa da bi prevzel skrb za tuje podložnike. Nova uredba bi vzbujala nezaupanje in imela za posle­ dico stalne nove spore med zemljiškimi gospodi, zato naj bi vsako zemljiško gospostvo opravljalo konskripcijske zadeve za lastne podložnike. V ljubljan­ skem okrožju so se vsega trije dominiji sporazumeli glede upravljanja konskripcije. Kjer je bilo v bližini več graščin, je želela imeti upravljanje istih krajev vsaka od njih. V dogovorih zemljiških gospostev so prišli-do izraza tudi različni predlogi, kako naj bi drugače uredili upravljanje- kon­ skripcije. Nekateri so hoteli prevzeti vodstvo konskripcije in knjig prebi­ valstva le za svoje podložnike, ne glede na to, kje so bili njihovi podložniki raztreseni. Pri tem so se sklicevali na pravice gospostev ter navajali vse mogoče prejudice in škodljive, posledice, ki bi nastale, če- bi svoje podlož­ nike zaupali glede konskripcije drugim. Drugi so predlagali tako ureditev, po kateri naj bi vodili knjige prebivalstva župniki za svoje župnije ,s po­ močjo plačanega pisarja. To so utemeljevali s temi da morajo župniki itak voditi evidenco vseh primerov rojstev, smrti in porok ter da morajo tô spo­ ročati pristojnim vojaškim oblastem. Po mnenju pristava ljubljanskega okrožnega urada grofa Barba bi bila ta porazdelitev gotovo najlažja in naj­ bolj uspešna, če bi si mogli zagotoviti privoljenje in naklonjenost du­ hovščine glede tega posla. Toda ker je težila država vedno bolj k temu, da bi oddaljila duhovščino od posvetnih nalog, bi le-ta tako na lahek'način našla izgovor glede prevzema tega obremenjujočega dela'. Eden izmedJdru­ gih predlogov je bil, naj bi vodili knjigo prebivalstva učitelji, seveda potem, ko bodo vse nameravane trivialke ustanovljene. Bilo bi pa potrebno^ da bi jim primaknili za to opravilo majhno plačilo. Nekateri so predlagali zo­ pet porazdelitev po deželskih sodiščih. Hkrati pa so izrazili tudi bojazen zaradi prejudicev glede svojih podložnikov. Bali so se, da bodo razpisali po­ tem novačenje po deželskih sodiščih. Ta porazdelitev bi bila torej ista, kot so se je poslužili na Koroškem. Po mnenju grofa Barba bi jo mogli tudi na Kranjskem uporabiti z uspehom, če ne bi bila deželska sodišča nekoliko preveč razsežna. V ljubljanskem okrožju je bilo le 10 deželskih sodišč, od katerih sta bili največji Križ in Smlednik. Zaradi razsežnosti pa so zahte­ vala deželska sodišča enega ali tudi dva, posebej za to določena uradnika. Razen tega so bile na več mestih meje deželskih sodišč sporne, posebno še, ker so bile meje v njih ležečih privilegiranih obgradij (Burgfried) le po­ vršno znane, številna deželska sodišča so bila zaradi svojih meja stalno za­ pletena v pravne spore med seboj in potem ni bilo mogoče določiti, kako daleč je segalo območje enega ah drugega. Večina majhnih graščin je trdila, da ima privilegirana obgradja, a za njihove meje često sama niso vedela. Zato je bilo po mnenju grofa Barba, če bi hoteli vzeti za osnovo razdelitev na deželska sodišča in večja obgradja, najprej potrebno, da vsa- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 1—2 123 ko deželsko sodišče.izjavi, kako daleč segajo njegove meje,, ter izkaže, ka­ tere vasi so na njegovem ozemlju in katerim župnijam' pripadajo te vasi. Enako bi morale izkazati druge manjše graščine, če dejansko posedujejo privilegirana obgradja in katere župnije in naselja obsegajo, če pa ne bi tega ugotovili, ne bi bilo mogoče doseči točne porazdelitve." še preden je bilo na Kranjskem urejeno vprašanje'nove organizacije konskripcije, so že morali začeti s. samo koriskripcijo za tekoče leto. Zato so na skupni seji predstavnikov' deželnega glavarstva in vojaškega višjega poveljstva za Kranjsko 27. 9..1977 sprejeli začasno rešitev, po kateri so zem­ ljiška gospostva popisala lastne podložnike, kameralno in stanovsko knjigo­ vodstvo pa je sestavilo na podlagi teh popisov za vso deželo sezname pre­ bivalstva po posameznih krajih.12 Deželno glavarstvo na Kranjskem je po prejemu dvornega dekreta z dne 26. 5. 1777 izarziio dvorni pisarni bojazen, da evidence prebivalstva ne bo moč smotrno urediti po določilih navedenega predpisa. Pričakovalo je namreč, da za znaten del naselij z mešanimi podložniki ne bo hotelo nobeno zemljiško gospostvo prevzeti konskripcije. Zato je predlagalo, naj bi — glede na posebne okbliščine — poverili na Kranjskem konskripcijo deželskim sodiščem. Poskrbeti pa bi morali za to, da bi bilo sodelovanje uradnikov deželskih sodišč zanesljivo. Deželno glavarstvo je namreč pri­ čakovalo, da bodo imetniki deželskih sodišč ugovarjali, češ da bi potre­ bovali za to delo posebnega uradnika, oziroma da bi bili njihovi uradniki najbolj obremenjeni s konskripcijo ravno v času, ko je največ dela pri go­ spostvu. Zato je predlagalo, naj bi prispevali deželskim sodiščem za vzdr­ ževanje uradnikov iz kakega posebnega fonda letno po 60 do 80 gld.Pri 45 deželskih sodiščih, kolikor jih je bilo tedaj na Kranjskem, bi to znašalo skupno okoli 3000 gld. na'leto.13 Predlog ni bil sprejet in ko je po krajšem zastoju pri reševanju tega vprašanja zaradi bavarske nasledstvene vojne deželno glavarstvo leta 1779 predlagalo posebne plačane konskripcijske ko­ misarje, so to ponovno odklonili z obrazložitvijo, da je treba izvajati kon­ skripcijo, tako kot-v drugih deželah, s pomočjo zemljiških gospostev. Enako je bil odklonjen tudi predlog svetnika deželnega glavarstva grofa Janeza Nepomuka Ursini-Blagaya, ki ga je stavil na posebne zahtevo dvorne pi­ sarne in po katerem bi poverili naloge v zvezi s konskripcijo župnikom. Na splošno so želeli cerkveno organizacijo na nek način vključiti v upravni aparat, župniki bi si mogli izbrati — kolikor bi želeli — v pomoč posebnega pisarja, oziroma bi mogli porabiti za to tudi cerkovnika v primeru, da bi znal brati in pisati. Pisarji naj bi za svoje delo prejeli manjšo nagrado, in sicer od vsake hiše po 2 krc.14 Medtem so na štajerskem izboljšali razdelitev območij konskripcijskih komisarjev s tem, da so jim dodelili zaokrožena ozemlja. Na podlagi dekreta dvome pisarne z dne 26/6. 1779 (objavljenega s patentom z dne 30. 8. 1779) so deželo razdelili na upravne (politične) naborne okraje, in sicer na pod­ lagi razdelitve na kantone, upoštevajoč župnije tudi kot ozemeljske osnove nabornih okrajev. Le v primerih, ko bi bilo območje župnije preveliko, ali so to zahtevale druge posebne okoliščine, so mogli iz območja župnije na­ praviti dva okraja. Vodstvo konskripcijskih poslov na tem območju so po- ' » ASRS, Dež. glav. na Kr., Militare C 4, 1777 (odgovori na dopis dež. glav. z dne 30. 6. 1777). 12 ASRS, Dež. glav. na Kr., Militare C 4, 5. 12. 1777; ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 3 (Blagayevi referati III) 1778: št. 1729, 2439; 1779: 433, 840, 1272, 1610, 2039, 2201; A. Gürtler, Die Volkszahlungen, str. 96. 13 ASRS, Dež. glav. na Kr., Militare C 4, 30. 6. 1777; A. Meli, Krain und der Historische Atlas, » A S R S Dež.Stgl'av. na Kr., Militare C 4, 12. 5. 1779; ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 3 (Blagayevi referati III) , 1779: št. 2187, 2284, brez št. (skupna seja). 124 J- ŽONTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM verili enemu izmed tamkajšnjih gospostev oziroma njegovemu uradniku kot od države opolnomočenemu komisarju.15 Oktobra 1779 je najprej vojaško višje poveljstvo za Kranjsko pozvalo tamošnje deželno glavarstvo, naj bi tudi na Kranjskem uredili konskrip- cijo po štajerskem vzoru. Deželno glavarstvo je najprej odgovorilo, da na Kranjskem to ni izvedljivo. Hkrati je predlagalo, naj bi v tej deželi dodelili vodstvo nabornookrajnih poslov župnikom. To jih ne bi oviralo pri izvr­ ševanju njihovega poklica, ker traja celotna revizija konskripcije župnije največ 8 dni. Med ostalim letom pa s tem tudi ne bi imeli dosti dela, ker morajo župniki itak na podlagi matičnih knjig javljati nastale spremembe. Razen tega imajo priložnost, da ob dnevih, ko se zbere prebivalstvo žup­ nije, kar je najmanj enkrat na teden, poizvedo tudi glede vseh sprememb kraja bivanja vaščanov. župniki bi mogli porabiti za pisarske posle cer­ kovnika, če je znal brati in pisati, ali pa učitelja. Slednje to ne bo oviralo pri njihovih službenih obveznostih v trivialni šoli. Primerno pa bi bilo, da bi zbrali za cerkovnika oziroma učitelja za opravljanje pisarniških poslov od vsake hiše nekaj krajcarjev, tako da bi znašala njihova letna nagrada 50 do 60 gld. Na seji predstavnikov deželnega glavarstva na Kranjskem in vojaškega višjega poveljstva dne 9. 12. 1779 je bilo prvič govora o ureditvi konskrip­ cije po štajerskem vzoru. Deželno glavarstvo je menilo, da na Kranjskem ni mogoče postaviti neplačanih nabornookrajnih komisarjev. To naj bi bilo za deželo in za pospeševanje konskripcije neprimerno, če bi bilo sploh iz­ vedljivo. Svoje stališče je utemeljevalo s tem, da na Kranjskem del.gospo­ stev — če naj bi zaradi svojega majhnega obsega v primerjavi z drugimi avstrijskimi deželami to ime sploh zaslužili — nima gospodarskih urad­ nikov. Deloma naj bi imeli le italijanske hišne duhovnike, ki so opravljali tudi gospodarske posle in niso znali nemščine (pri tem je mislil na Istro). Deloma naj bi imela gospostva upravnike, ki niso znali ne brati ne pisati ter so računali z rovaši. Razen tega naj ne bi bilo v številnih župnijah go­ spodarskih uradnikov gospostev, niti naj ne bi imeli dominiji svojih se­ dežev. Sklicevalo se je tudi na veliko raztresenost podložnikov. Pač pa je predlagalo, naj bi dovolil vladar, da bi nastavili plačane komisarje vsaj za dobo treh let, dokler ne bo novo poslovanje steklo. Za te komisarje, za ka­ tere bi sicer tudi zelo težko našli primerne osebe, naj bi dovolil vladar porabiti iz amortizacijskega fonda 3000 gld. letno. Na ta način ne bi bil erar v ničemer oškodovan, Kranjska pa je revna dežela in obremenjena s številnimi obveznostmi, če pa vladar ne bi sprejel tega predloga, pa naj bi upoštevali drugega, po katerem bi vodili nabornookrajne zadeve župniki. Končno je deželno glavarstvo opozorilo — v primeru, da bi štajersko ure­ ditev dosledno izvajali — še na to, da bodo s tem dominiji močno prizadeti, ker naj ne bi imeli več potrebne evidence nad svojimi podložniki.16 Tudi ta predlog deželnega glavarstva ni imel uspeha in je dvorna pi­ sarna na podlagi dekreta z dne 31. 12. 1779 odredila, da morajo na Kranj­ skem upravljati konskripcijo enako kot v drugih deželah, brez stroškov za deželo, in sicer samo s pomočjo uradnikov zemljiških gospostev. Na podlagi dekreta z dne 22. 1. 1780 je dvorna pisarna tudi izrecno naročila, naj vza­ mejo na Kranjskem za osnovo sistem, kot je bil na štajerskem, pri tem pa ..... ' J , H - p i r c h e S S e £ . P i e . Pfarren als Grundlage der politisch-militärischen Einteilung der Steiermark. Abbandlungen zum Historischen Atlas der österreichischen Alpenländer AÖG 102 19B str 14 72—81- A - I H 1 ' A G r ? " Ì 7 s s â ? r ,Ye,rEas.?if,ngs' u n d V e™altungsgeschichte des Landes ' Steiermark, Graz ' 1929/30', 1779- Ž e z ' š f U № ' n ^ i e s e ^ a ) e n ' ' ° Г ' I V ( B o š t a n J>- £ a s c - 3 CBlagayeVi referati I I I ) ! и ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 3 (Blagayevi referati I II) , 1779: St. 2322, brez št. (skupna seja). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1 — 2 ' 125 upoštevajo razmere v deželi.17 Predstavniki deželnega glavarstva in voja­ škega višjega poveljstva za Kranjsko so nato na skupni seji 21. 1. 1780 spre-, jeli razdelitev na upravne naborne okraje, določili gospostva, ki so jim po­ verili upravo teh okrajev ter razne podrobnosti glede poslovanja komisar­ jev. Na seji je deželno glavarstvo še enkrat poudarilo, da ne prevzame nobene odgovornosti, če ukazana ureditev ne bi dosegla predvidenega uspeha. Na naslednji seji 23. 2. 1780 so sprejeli še instrukcijo za komisarje.18 Dvorna pisarna jo je potrdila na podlagi dekreta z dne 15. 4. 1780, objavili pa so jo kot okrožnico deželnega glavarstva z dne 17. 4. 1780.19 Na Koroškem je ostalo v skladu s patentom z dne 25. 6. 1777 vodstvo konskripcije vezano na posamezna deželska sodišča in večja obgradnja, na Goriškem in Gradiškem pa novega konskripcijskega sistema niso vpeljali.20 Obravnavani sistem je temeljil na načelu, da "mora zemljiško gospostvo oziroma mesto, ki so mu poverili naborni okraj, zagotoviti potrebne pogoje za poslovanje in nositi stroške nabornega okrajnega poslovanja ter da je odgovorno za poslovanje, samo pa nastavlja in izbira uradnika, Uradnik pa mora v nabornih okrajnih zadevah poslovati po navodilih in določilih okrožnega urada, kateremu je v teh zadevah neposredno odgovoren ne glede na svoje službeno razmerje;,okrožni urad tudi nadzira njegovo delo. Uradnik gospostva, ki je izvrševal opravke v zvezi s konskripcijo, se je imenoval,naborni.okrajni komisar (Werbbezirkskommissar), njegov urad naborni okrajni komisariat (Werbbezirkskommissariat), območje komisa- riata pa naborni okraj (Werbbezirk). Gospostvo, ki je upravljalo naborni okrajni komisariat, je, bilo naborno okrajno gospostvo (Werbbezìrksherr- schaft). Kadar so želeli še posebej poudariti značaj omenjenih tvorb, so nazivu dodali še besedico politični, npr. politični naborni okrajni komi­ sariat. Preden pa so prevladali navedeni nazivi, so bili v prvih letih po nastanku nabornih okrajev v uporabi tudi drugi. Nabornega okrajnega ko­ misarja so npr. imenovali tudi konskripcijski komisar, okrajni komisar, konskripcijski okrajni komisar ipd.21 Kdnskripcijske podatke so zbirali in vodili tudi po posameznih kanto­ nih. Po,predpisu z dne 22. 4. 1780 so morali naborni okrajni komisarji, ka­ dar jih je bilo več v kantonu,' po opravljeni reviziji konskripcije spora­ zumno sestaviti zbirne podatke za ves kanton.22 Na Kranjskem pa so naložili ob razdelitvi nabornih okrajev leta 1782 enemu izmed komisariatov v kantonu, da je upravljal — poleg rednih nalog, ki so jih imeli vsi ko- misariati — še kot dodatno opravilo višji naborni okrajni komisariat. Pod višjim nabornim okrajem so razumeli torej kanton. Drugi komisariati, ki so jih za razlikovanje imenovali nižji naborni okrajni komisariati, pa so morali višjim sporočati potrebne podatke. Kasneje so višji naborni-okraj ni komisariati opravljali tudi nekatera druga koordinacijska dela, npr., da so posredovali sporočila okrožnega urada drugim komisariatorcC kadar so se tikala vseh okrajev v kantonu. Glede temeljnih nalog pa naborni okrajni komisariati niso bili v nobenem razmerju z višjimi nabornimi okrajnimi " ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 4 (Blagayevi referati IV), 1780: št. 72, 242; J. Polec, Kraljestvo Ilirija, Ljubljana 1925, str. 133. '•• ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 4 (Blagayevi referati IV), 1780: št. 72, 176, 287, brez št. (skupna seja): ASRS, Gr. XVIII (Turn ob Ljubljanici), Sammlung der landesfürstlichen Verordnungen bei denen Güt- tern Thurn an der Laibach und Thurnau von Anno 1787—1792, št. 4216/2015; ZAL-Ljubljana, Mestna ob­ čina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka: 80), 21. 8. 1788. » ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 4 (Blagayevi referati IV), 1780: št. 841; ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov, 1780, št. 29. 2 0 J . Tschinkowitz, Darstellung I, str. 398; J. K. Kindermann, Beiträge zur Vaterlandskunde für In­ nerösterreichische Einwohner I, 1790, Str. 359. 2 1 ASRS, Zbirke normalii, graščinski arhivi. 22 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov 1780, št. 29. 126' J. 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM komisariati, marveč so vsi komisariati neposredno poslovali z okrožnimi u r a d i . 2 3 i • , Upravna razdelitev okrajev v letih 1779—1790 Pri upravni razdelitvi štajerske (v letu 1779) in Kranjske (v letu 17801 na naborne okraje so ustanovili naslednje število okrajev: Okrožje število okrajev Celje, (v obsegu, določenem leta 1782) 53 Ljubljana .11 Maribor (v obsegu, določenem leta 1782) 54 Novo mesto 15 Postojna (v obsegu, določenem leta 1814) 6 Na Kranjskem v takratnem obsegu dežele (skupaj z istrskim delom in Devinom) so ustanovili leta 1780 skupno 39 okrajev; po obsegu so bili ti okraji sorazmerno veliki. Od mest so poverili komisariat le deželnemu glav­ nemu mestu Ljubljani (in sicer za območje mesta skupaj s predmestji). Na štajerskem so ustanovili manjše okraje, komisariate pa so poverili tudi ve­ čini mest (Brežice, Celje, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica, Maribor, Ptuj) in večini trgov (Laško, Motnik, Muta, Rogatec, Vojnik, Vuzenica, Žalec). Deželno glavarstvo na Kranjskem je menilo, da bi mogli poveriti komisa-"' riat tudi župnijam, kajti župnije, ki so imele dominij in so uživale vse ugodnosti kot druga imenja, bi morala enako kot druga zemljiška gospo­ stva nositi tudi skupna bremena.24 Na Kranjskem je že v letih 1780 in 1781 enajst, to je skoro ena tretjina^ nabornih okrajnih komisariatov prosilo, da jih oprostijo upravljanja ko-' misariata, bodisi da jim zmanjšajo območje okraja ali da bi smeli pritegniti k delu tudi uradnike drugih gospostev, bodisi da bi na stroške vseh gospo­ stev v okraju nastavili posebnega komisarja. Prošnje so utemeljevali s tem,' da ne zmorejo bremen, ki so bila zvezana z izvajanjem naloženih 'obvez­ nosti. Zahteve je 'deželno glavarstvo sicer dosledno zavrnilo, ker je bilo treba izpeljati konskripcijo, morebitne spremembe pa naj bi napravili pri naslednji splošni izravnavi območij okrajev.25 Zaradi reorganizacije kantonov (kot posledice spremembe števila čet, ki so sestavljale polk) in zaradi izravnave območij polkov, s čimer naj bi dosegli enakomernejšo obremenitev pri novačenju (v letu 1781), je bilo po­ trebno delno preurediti tudi naborne okraje. Novo razdelitev okrajev na Kranjskem, za katero so pripravili predlog okrožni uradi, so sprejeli pred­ stavniki deželnega glavarstva in vojaškega višjega poveljstva na skupni seji dne 25. 1. 1782, medtem ko so jo sprejeli na štajerskem že leta 1781 objavili pa s patentom z dne 26. 11. 1781. Nova razdelitev je obsegala na­ slednje število okrajev: 1780V ASRS Гг TV ? R ^ ? \ d ? Z - o b !-, D z , b l r k a £. Iskala ' 1780—1781, št. 28 (vloženo pomotoma pod december USO), AbKS>, Gr. IV (Bostanj), fase. 5 (Blagayev! referati V), 1782: št. 48- Gr I ГОоВ fase 191 ТоттотаНга novomeškega okrožja po upravni razdelitvi okrožja 1794; spisi gospostev iz teh let lopografija dež. o b l ^ i g a ^ n t o v ^ ' š t ' i : * ^ ^ ™ " ^ 0 I V ) ' П 8 ° : Št ' П' Ш' 8 4 1 : A S R S ^ Z b i r k a "°пп. 1466 ?47ÌS*473Gri494V 1 6 2 2 ^ 0 m t i ™ * ? * 6 ™ / f r f P " I V? ' 17«80: b r e z št" (9- 6" I780>' š t- 1447> 1*». Ì36Ì; 2 1 Г 2 И ? * А И 0 : 3570'54f,2832,l4™i;fÏ782:5613BlagayeV1 ^™ *>' 1 7 M : ?2 ' 386 ' 5 6 ° ' 1035' " " • ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1 — 2 .' . : 127 Okrožje '' število okrajev Celje (v obsegu, določenem leta 1782) -> < -.• , 58 Ljubljana-, . . t . . ^ Maribor-(v obsegu, določenem leta 1782) , ' 51 Novo mesto ' • * • . . • _ . . * . . . • ^ Postojna (v obsegu, določenem leta 1814) . • • ' * • 9 -. Na Kranjskem je preureditev privedla do zmanjšanja obsega okrajev, kar naj bi omogočilo tudi lažje in zanesljivejše izvajanje konskripcije (zlasti vsakoletne* revizije štetij), zmanjšala pa bi se n a t a način tudi bre­ mena komisariatov. To pa je pomenilo povečanje njihovega števila (raču­ nano za območje tedanje Kranjske od 39 na 69); največ je bilo novih ko­ misariatov v novomeškem, manj pa v ljubljanskem in v postojnskem okrožju..Po novi upravni razdelitvi je prišel poprečno en okraj na približno 6000 prebivalcev, štiri dotedanja naborna okrajna gospostva (Grm, Kan- drše, Kršanj in Velèsovo) niso več dobila okraja v-upravljanje. Od mest so na novo pritegnili kot kdmisariate Kranj, Krško in Novo mesto.26 Na štajerskem so leta 1781 — kakor prikazuje gornja razpredelnica — v celjskem okrožju povečali število okrajev, zmanjšali pa jih v maribor­ skem okrožju.27 , - i •'. o Razdelitev nabornihv okrajev je v naslednjih letih doživela nekatere spremembe/ Na Kranjskem je- od gospostev, ki so zahtevala oprostitev od upravljanja okraja, uspel edino knez Karel Auersperg, lastnik imenja Mala vas. Gubernij je odredil prenos komisariata na gospostvo Lanšprež, ki pa se je proti-temu pritožilo (1786). Kaže, da se je dokončna odločitev za nekaj časa zavlekla, ker se npr. leta 1791 še navaja okraj Mala vas, šele leta 1794 pa namesto njega okraj Lanšprež. Verjetno je pri odlašanju glede spre­ memb igrala pomembno vlogo.sodba ljubljanskega okrožnega glavarja, da zasedba komisariatov nabornih okrajev ni dobra, da pa so druga gospostva glede uradnikov še mnogo na slabšem. Na njegovo prošnjo so zmanjšali mestu Kranju območje okraja, ponovno pa so ustanovili okraj Velesovo; verjetno je bil temu vzrok slab finančni položaj mesta.28 V-letu'1787 so na predlog ljubljanskega okrožnega glavarja ustanovili v okrožju še šest novih" okrajev (med temi je bila naložena uprava komi­ sariata tudi'mestu Kamniku), kar je notranjeavstrijski gubernij 16. 8. 1787 nato tudi potrdil. Sprememba je bila potrebna zaradi nesorazmerne raz­ delitve in še vedno prevelikih okrajev.29 Tudi na štajerskem so se nekatera gospostva potegovala za oprostitev upravljanja "okraja (Alt-Ottersbach, Libanjski vrh, Turn, Vuzenica in Zre­ če), do sprememb oziroma do predlogov'za spremembe območij upravnih » ASRS, Gr. IV (Boštanj). fase. 5 (Blagayevi referati V), 1781: št. 1296, brez št. (5. 9. 1781 in 14. 12. 1781); 1782: št. 48;.ASRS, Zbirka norm. dež. obi., zbirka fiškala, 1780^-1781, št. 28 — pomotoma vloženo pod december 1780; v seznamu sta pri 14. kantonu polka Thurn pomotoma zamenjana imenje Ruperčvrh in kapitelj Novo mesto; o tem prim.: ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 5 (Blagayevi referati V); ASRS, Okrož. urad Lj., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789, priloga; število prebivalcev je po rokopisu Besch­ reibung deren in Inner Oesterreich befindlichen drey Provinzen Steyermark, Kärnten und Krain, ASRS, Rkp., 54. r. „ v 27 M. Straka, Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung in der Steiermark, FGLS XXX, Graz 1978, str. 30. 2 8 ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 5 (Blagayevi referati V), 1782: št. 711; ASRS, Gub., reg. 1784—1790, repertory za bankalije, vojaške, šolske in študijske zadeve, 1785, 1786; repertorij za bankalrje in vojaške zadeve 1787, 1788; ASRS, Gr. XXV (Thurn pod Novim gradom), Ordnung nach welcher die Werbbezirke des Landes Krain zur Grundsteuerliquidation zu erscheinen haben, 1791 (okroćnica); ASRS, Kranj, dez. stan., reg. I l i ; fase. 80, št.282/794; ASRS, Okrož. urad Li., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789, priloga; J . Zontar, Zgodovina mesta Kranja, Ljubljana 1939, str. 235. » ZAL-Lj., Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka 80), 27. 8. 1787; ASRS, Gub. reg. 1784—1790, repertorij za bankalije in vojaške zadeve, 1787. 128 J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM nabornih okrajev pa je prišlo pri okrajih Fala, Konjice, Lemberg, Ptuj — gospostvo dominikancev, Tabor in žice.30 Naborni okraji na štajerskem in Kranjskem so imeli za osnovo še na­ dalje stare župnije in vikariate. Na štajerskem je bilo nekaj župnij tudi deljenih. Pri spremembah območij nabornih okrajev na Kranjskem leta 1787 pa so upoštevali že pravkar opravljene preureditve župnijskih meja. Ob tej priložnosti so preuredili tudi območje nabornega okrajnega komisa- riata mesta Ljubljane. Do tedaj je obsegal mestni naborni okraj območje mestne naselbine (mesto — obzidani del, Karlovško, Poljansko, šentpetr- sko in Kapucinsko predmestje, Gradišče, Krakovo in Trnovo), ne glede na pripadnost župnijam (šlo je za stolno in v manjšem delu tudi za šentpe- trsko župnijo).,Ob spremembi leta 1787 so se povsem naslonili na nove župnijske meje, določene ob preureditvi ljubljanskih župnij leta 1785 in ne več na mestni teritorij. Od tedaj je upravljal ljubljanski magistrat kot naborni okrajni komisar območje župnij sv. Nikolaj (del mesta), sv. Jakob (del mesta, Karlovško predmestje), Marijino Oznanenje (del šentpetrskega predmestja, Kapucinsko predmestje, Gradišče, Vič, Glince in Spodnja Ši­ ška) in Trnovo (Trnovo, Krakovo), komenda nemškega viteškega reda pa je upravljala v okviru nove šentpetrske župnije od mestnih predelov del šentpetrskega in Poljansko predmestje.31 Na podlagi župnij oblikovana območja nabornih okrajev so imela vrsto pomanjkljivosti: slabo so bile upoštevane krajevne razmere, območja niso bila zaokrožena ali pa celo sestavljena iz več delov in sedeži nabornih okrajnih komisariatov so pogosto ležali na kakem skrajnem koncu okraja. Bili pa so tudi.taki primeri, da je imel naborni okrajni komisariat svoj sedež celo izven območja lastnega okraja. Tak je bil na primer na Kranj­ skem okrajni komisariat Podgrad. Sedež gospostva-oz. komisariata je ležal v sredini župnije Hrušica, ki ni sodila v naborni okraj, zaradi česar so mo­ rali napraviti podložniki, kadar so morali priti v pisarno komisarja, zelo dolgo pot. Na štajerskem je dobil lastnik imenja Alt-Ottersbach Moritz Pi- stor dodeljeno župnijo Apače; sedež imenja pa ni bil v tem okraju (razen tega ni imelo imenje v tej župniji nobenega lastnega podložnika). Nekaj nabornih okrajev na štajerskem je obstajalo iz dveh ali več medsebojno nepovezanih delov. Tako je obsegal naborni okraj Legen v Mislinj ski, do­ lini zaradi nepovezanosti območij župnij Sv. Martin pri Slovenj gradcu, št. Ilj pod Turjakom in dela koroške župnije Kotlje, štiri ločene komplekse.32 število komisariatov višjih nabornih okrajev na Kranjskem in njihova območja so se ravnala po vsakokratnem številu oziroma obsegu kantonov. Glede gospostev, ki so upravljala višji naborni okraj, je bila med leti 1782 in 1804 napravljena edino ta sprememba, da je leta 1785 gospostvo Brdo pri Kranju zamenjalo mesto Kranj kot višji naborni okrajni komisariat.33. Na Koroškem so deželska sodišča in večja obgradja še nadalje uprav­ ljala naborne okrajne komisariate. Leta 1782 je bilo v celovškem okrožju 79 in v beljaškem okrožju 54 nabornih okrajnih komisariatov.34 3 0 H. Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage, AÖG 102, 1913, str. 22—23, op. 2: 31 ZAL-Li., Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka 80), 27. 8. 1787; sumarna popis­ na tabela za cete iz leta 1795; M. Miklavčič, Predjožefinske župnije na Kranjskem v odnosu do politične uprave, GMDS XXV—XXVI, 1944—1945, op. 128; F. Zwitter, Razvoj ljubljanskega teritorija, GV V—VI 1929-4930, str. 138 si. 32 J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 157—158, 160; ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 4 (Blagayevi referati), 1780: št. 1678; ASRS, Okrož. urad Lj., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789, priloga; M. Straka, Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung in der Steiermark 1770—1850, FGLS XXXI, Graz 1978, str. 29. 3 3 ASRS, Gub., repertori) za bankalije, vojaške. Šolske in študijske zadeve 1785, 1786. 34 J. Tschinkowitz, Darstellung I., str. 398. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 129 Odnos do nabornih okrajnih komisariatov Stroške, zvezane z upravo okrajev, so morala nositi naborna okrajna gospostva in jim za opravljanje te naloge ni pripadala nikaka odškodnina. Vse prošnje gospostev, naj bi stroške konskripcijskega poslovanja krila država oziroma naj bi država nastavila lastne uradnike, so dosledno od­ klanjali. Pri tem so jih zavračali npr. s pojasnilom, da bi si morala go­ spostva šteti v čast, ker so jim zaupali tako pomembna opravila. Prav tako so zavračali pritožbe nabornih okrajnih gospostev, ki so se sklicevala na to, da ni pravično, da morajo sama nositi vsa okrajna bremena ter da.naj bi prispevala — v sorazmerju s stroški — tudi druga gospostva v nabornem okraju.35 ' Posledica dejstva, da je. predstavi j ala uprava nabornega okraja dodat­ no breme za gospostvo, je büa ta, da so gospostva in njihovi uradniki po­ gosto izvajali poverjene naloge z nevoljo, z zakasnitvami in brez večje pri­ zadevnosti. Zato so morali okrožni uradi naborne okrajne komisariate pogosto prisiliti k izvajanju nalog z grožnjami in drugimi sredstvi, zlasti v prvih letih njihovega obstoja. Upravniku gospostva Gradac Janezu Tri- bineggu so zagrozili celo z zaporom na ljubljanskem gradu v primeru, da v osmih dneh ne bo poslal popisov družin. Zakupniku gospostva Tržič so zagrozili, da bodo v primeru, ko ne bi v osmih dneh poslal individualnih popisov, dali popise sestaviti na njegov račun, njega pa bodo mimo tega še kaznovali. Kastavskemu administratorju pi. Weissenthurnu je deželno gla­ varstvo sporočilo, da je znano njegovo kaznivo ravnanje in da ga bodo za toliko časa vtaknili v ljubljanske zapore, dokler ne bo opravil predpisanega dela. Le gospostvo Tržič in graščina Soteska še nista v začetku leta 1782 poslali konskripcijskih razpredelnic. Zato je deželno glavarstvo ukazalo, naj pošljeta okrožna urada v Ljubljani oziroma Novem mestu takoj na stro­ ške teh dveh graščin k njima kazenska sla, ki naj bi ostala tam toliko časa,1 dokler ne bi prejelo deželno glavarstvo manjkajočih seznamov. Leta 1789 je ljubljanski okrožni glavar ugotavljal, da morajo komisa- riatom vedno groziti in jih vzpodbujati, s čemer so sicer dosegli očitno iz­ boljšanje njihovega poslovanja v celoti, ne pa popolnega uspeha pri posa­ meznih komisariatih. Bil je mnenja, da kaj takega sicer tudi ni bilo mogoče pričakovati, ker so imeli uradniki tako številne naloge in ker so morali prvenstveno posvečati pozornost pripravam na novi davčni sistem, kar je veljalo tedaj kot najpomembnejša naloga komisariatov sploh.36 Spočetka so imeli težave tudi glede odnosa podložnikov do nabornih okrajnih komisariatov. Tako je javilo leta 1788 okrožnemu uradu več ko­ misarjev v ljubljanskem okrožju, da podložniki • ne upoštevajo njihovih ukazov. Zato je naročil okrožni urad župnikom, naj pojasnijo s prižnic, da poslujejo naborni okrajni komisarji na ukaz okrožnega urada, od katerega imajo tudi pooblastilo, da ukrepajo na podlagi predpisov, ne da bi jim bilo potrebno o tem obvestiti zemljiška gospostva.- župniki naj bi prav tako po­ jasnili, da imajo od nabornih okrajnih komisarjev korist tudi zemljiška gospostva, ker ne morejo le ta vedno in tako hitro obvestiti podložnike o deželnoknežjih ukazih, kot je to pogosto potrebno, niti ne morejo nad- » ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 4 (Blagayevi referati IV), 1780: št. 1497, 1498, 1504, 1549, 1550, 2388, 2646, 2779; idem, fase. 5 (Blagayevi referati V), 1781: št. 230, 1239, 1762. " » H. Pirchegger, Die PferYen als Grundlage, AÖG, 102, 1913, str. 32; ASRS Gr IV (Bestem) fase 4 (Blagayevi referati IV), 1780: brez št. (9. 6. 1780); fase. 5 (Blagayevi referati V), 1781: 338, 387, 323, 326, 635, 854, 264, 1239, 1481, 1648; 1782: 124; ASRS, Okrož. urad Lj., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6 4. 1789 priloga- A. Brusatti, Die Stellung der herrschaftlichen Beamten m Österreich m der Zeit,von 1780— 1848', VSWG, 45, 1958, str. 505—516. '"*' 130 J - 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM zirati, kako jih podložniki izpolnjujejo, ker so pogosto imela podložnike raztresene v vseh t reh okrožjih.37 . Odgovor na vprašanje, koliko so smeli naborni okrajni komisarji uka­ zovati drugim zemljiškim gospostvom, daje primer brdskega upravitelja Martina Urbančiča, ki je leta 1780 zahteval, naj bi ukazali ljubljanski ko- mendi nemškega viteškega reda in ljubljanskemu palatinatu, da bi mu pomagala pri sestavljanju konskripcijskih spisov. Zahtevo so' odbili z u te­ meljitvijo, da sme zahtevati od drugih zemljiškogosposkih uradnikov le pomoč v tistih zadevah, ki so jih opravljali v drugih avstrijskih deželah tim. r i h t a r j H n ki so se tikale zlasti poizvedb in prijav. Grof Blagay, svetnik deželnega glavarstva je ob neki priložnosti pripomnil: če bi smel tak urad­ nik — mišljen je bil naborni okrajni komisar — ravnati z dominiji po last-' ni volji, bi rodilo to same sitnosti in nepravilnosti.3 8 Razširitev pristojnosti nabornih okrajnih komisariatov -Prvotno so naloge nabornih okrajnih komisariatov določili takole: vod­ stvo konskripcije in revizije ter oštevilčenje hiš. Ob njihovi ustanovitvi so npr. na Kranjskem izrecno-naglasili, da nimajo komisariati pravice vti- kavati se v samo novačenje; t o naj bi ostalo še nadalje pridržano zemlji­ škim gospostvom. Toda že leta 1787 so v ljubljanskem okrožju naložili ko- misariatorny da nabirajo rekrute.3 9 .-> •• Deželni stanovi so nasprotovali opisanemu širjenju, pristojnosti nabor­ nih okrajev. Najprej, so se leta 1787 kranjski stanovi pritožili n a notranje- avstrijski gubernij v Gradcu z zahtevo', da bi prepovedali nabornim okraj­ nim komisarjem nabirati rekrute brez vednosti zemljiških gospostev. Gu­ bernij je zahtevo zavrnil z obrazložitvijo, da so komisarji sicer dolžni javiti izbrane rekrute njihovim.zemljiškim gospostvom, upravičeni pa so jih iz­ birati •brez vednosti gospostev. Stanovi so v svojem odgovoru n a t o sporo­ čilo gubernija pripomnili, da pomeni tako poslovanje komisar j ev - kršitev- pravic zemljiških gospostev. Januar ja 1790 so se kranjski deželni stanovi ponovno pritožili v zadevi novačenja: Sklicevali so se na stanovske pravice, na podlagi katerih naj bi smela edino zemljiška gospostva izvrševati ka­ kršnokoli pravico nasproti lastnim podložnikom. Zatrjevali so, da s takim ravnanjem pritrjujejo podložnikom glede njihovega zmotnega mnenja, da' so od svojih zemljiških gospostev neodvisni in da ni treba plačevati gospo­ stvom nobenih dajatev. To mnenje naj bi bilo tedaj splošno razširjeno/ Tudi naj bi podložniki povsem pametno sklepali, da je vsa njihova odvis­ nost od - zemljiških gospostev pretrgana, ker je prišlo do'spremembe pri nabiranju rekrutov prav. v času, kò so uvajali novi zemljiški davek (s 1. 11. 1789), ki ga tudi niso več pobirala zemljiška gospostva. Gubernij pa je za­ vrnil pritožbo, ki so jo ponovno vložili kranjski deželni stanovi v istem letu (aprila 1790).40 Poleg vojaških so povečevali komisariatom naloge tudi na drugih pod­ ročjih. Osnovo za to je predstavljal dvomi dekret z dne 8. 6. 1785? ki je na­ ložil tudi nabornim okrajnim komisariatom razglašanje zakonov-in drugih predpisov (ob nedeljah in praznikih pred cerkvenimi obredi v šoli ali v kakšni drugi hiši) ter nadzor nad njihovim izvajanjem; zemljiški gospodje » ZAL-Ljubljana, Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka: 80), 31. 8. 1788; ASRS, Gr. XVIII (Turn ob Ljubljanici), Sammlung der landesfürstlichen Verordnungen von denen Güttern Thurn an der Laibach und Thurnau von Anno 1787—1792, št. 4216/2015. » ASRS, Gr. IV (Boštanj), fase. 5 (Blagayevi referati V), 1781, št. 372. » ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov 1780, št. 29; Gr. IV (Boštanj), fase. 4 (Blagayevi referati IV), 1780: št. 841; ASRS, Kranj. dež. stan., 18/1787, št. 930, 977; idem 18/1788, št. 725. « ASRS, Kranj. dež. stan., 18/1787, št. 930, 977; idem 18/1788, št. 725; idem 18/1790, št. 37, 87, 168, 284. • i • ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 -1—2 ' . . , . Ш so imeli to nalogo že' od prej. Ta predpis je praktično omogočal okrožnim uradom, da so vedno več zadev urejali po nabornih okrajnih komisariatih in ne več preko zemljiških gospostev.41 . ~ Predvsem je šlo za raziične javne služnosti. Tako :so pričeli leta 1788 komisariati sodelovati tudi pri porazdeljevanju priprege za vojaštvo med podložnike, pri nastanitvah vojaštva in pri porazdeljevanju dobav za pre­ skrbo vojaštva, zlasti naturalij (sena, žita, ovsa idr.). Priprego za vojaštvo: je npr. leta 1788 razpisal' novomeški okrožni urad' po nabornih okrajnih komisariatih,; medtem ko so jo v ljubljanskem-okrožju še nadalje poraz-' deljevali po'zemljiških gospostvih. Ljubljanski "okrožni glavar je namreč nasprotoval, dà bi komisariati odrejali'vojaško priprego, češ-da je vsak komisariat obenem tudi zemljiško gospostvo in bi se stalno pojavljale upravičene ali neupravičene pritožbe.vda komisariat prizanaša lastnim pod­ ložnikom pri pripregi.42 S 1. 3. 1790 pa je pričel tudi ljubljanski okrožni urad razpisovati vojaško' priprego, cestno tlako in druge obveznosti, ki so jih morali opravljati prebivalci občin, po komisariatih.43 Skrb za javne služnosti je dala podlago za nastanek blagajniškega poslovanja komisari- atov. Obračun prejemkov 'in izdatkov so morali predložiti vsako leto okrož­ nemu uradu v potrditev. : '•'•' ( - ' ' ' - Nadalje je leta 1789 naročil ljubljanski' okrožni urad, da morajo na­ borni okrajni komisarji skrbeti glede varstva proti požarom ter da morajo priporočati sajenje krompirja.44 Razne druge oblike organov, na stopnji okrajev Poleg nabornih okrajnih komisariatov so se razvile tudi za druga pod­ ročja, ki jih je država razglasila za svojo domeno, razne oblike organov na nižji stopnji od okrožja. Tako področje je,bil sanitarni nadzor, za katerega se je država — enako kot pri konskripcijskih zadevah — naslonila na zem­ ljiška gospostva. Kjer so bili med seboj pomešani podložniki različnih zem­ ljiških gospostev, naj bi poverili naloge sanitarnega nadzora določenim; zemljiškim gospostvom kot sanitarnim komisariatom (sanitarnim gospo- skam). Na Kranjskem so sprva poverili to nalogo deželskim sodiščem, naj­ kasneje leta 1789 pa so bili sanitarni komisariati npr. v ljubljanskem okrož­ ju že združeni z nabornimi okrajnimi komisariati.45 Na štajerskem imamo sanitarne komisariate organizirane že leta 1763 in za razlikovanje od podrejenih krajevnih organov so jih sprva imenovali višji sanitarni komisariati. Na podlagi uredbe mariborskega okrožnega ura­ da z dne 14. 7. 1778 so vpeljali v okrožju novo razdelitev območij sanitarnih komisariatov, ki so> imela za osnovo župnije.46 , J.. Red za posle na deželi iz leta 1787 je naložil nabornim okrajnim ko- misariatom'nadzor nad njegovim izvajanjem11"ter odločanje v sporih med posli in njihovimi gospodarji.47 "'' • J •' •• j 41 ASRS, Okrož. urad-Lj., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 12. 11. 1783;.ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov 1785; ASRS, Gub., reg. 1784—1790, fase. 1, brez št. (30. 6. 1786); ASRS, Gr. XVIII (Turn ob Ljubljanici), Sammlung der landesfürstlichen Verordnungen bei denen Güttern Thurn an der Laibach und Thurnau von Anno 1787—1792, št. 157/2060, 304/5030; H. G. Hoff, Historisch-statistisch-topo­ graphisches Gemälde vom Herzogtume Krain, I, Laibach 1808. 4 2 Spisi graščin iz teh let; ASRS, Okrož. urad Lj., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789, pri­ loga. ' 4 3 ASRS, Gr. Turn pod Novim gradom, navodilo okrož. urada Lj., 21. 1. 1790. 4 4 ASRS, Gr. Dol, škatla 43: 4. 11. 1799. 4 5 ASRS, Gub., reg. 1784—1790, repertorij v zdravstvenih zadevah; ASRS, Okrož. urad Lj. r fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789, priloga. 4 6 SLA, Repr. und Kam., Registrators Repertorium 1763, 73 r, 76 r. 4 7 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., 29. 9. 1787; ASRS, Kranj. dež. stan., reg. 1783—1792, fase. 18, sno­ pič 3, 14. 9. 1792; Gr. Krumperk, akti gospostva in nabornega okraja, fase. I—IV. 132" J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Ko so v letu 1789 vpeljali novo policijsko organizacijo, so za uprav­ ljanje policijskih zadev na podeželju predvideli okrajne policijske-komi­ sarje. Kot policijske zadeve so razumeli skrb za varnost, nravstveno stanje, zdravstvo, ubožce, obrt, posle in pred požari. Tovrstno poslovanje,so ure­ jale posebne instrukcije (patent z dne 5. 11. 1789) ,48 Nekaj podobnega srečujemo tudi na področju osnovnega šolstva, ki so ga postopoma podržavili. Splošna šolska uredba z dne 6. 12. 1774 je dolo­ čala, da morajo gospostva postavljati tim. krajevne šolske nadzornike. Nji­ hova naloga je obsegala skrb za šolska poslopja in opremo, niso pa imeli nobene povezave s samim poukom in se v to niso smeli vtikavati. Po šolski uredbi naj bi postavili v mestih magistrati kakega meščana za šolskega nadzornika. V majhnih mestih, trgih in na deželi pa naj bi nadzornike izbirali med župniki, graščinskimi upravniki ali kakimi drugimi za šolo vnetimi možmi.49 • , L Na podlagi uredbe notranjeavstrijskega gubernija z dne 29. 8. 1787 so mogli, kjer je bilo to mogoče, postaviti kot šolske nadzornike naborne okrajne komisarje. Kjer pa je bilo v okraju več šol, si je mogel komisar poiskati v kraju, kjer je bila šola, med možmi, ki so se spoznali, na šolstvo in so bili priljubljeni med vaščani, svoje pomočnike. Moral pa je naborni okrajni komisar jamčiti zanje in predhodno prijaviti okrožnemu uradu, da jih je potrdil in imenoval.50 rr~ Gosposke, pristojne za takoimenovana politična zločinstva Kazenski zakonik z dne 13. 1. 1787 je vpeljal razlikovanje med kazen­ skimi (kriminalnimi) zločinstvi, to je kaznivimi dejanji, in med političnimi zločinstvi, to je upravnimi prekrški. Patent z dne 13. 9. 1787 je na podlagi kazenskega zakonika naložil skrb za ugotavljanje, odkrivanje in izsleditev tako kazenskih kot političnih zločinstev ter preiskavo, izrekanje sodbe in skrb za izvrševanje kazni zaradi političnih zločinstev tim. političnim go- sposkam.51 Notranjeavstrijski gubernij je 23. 1. 1788 pojasnil, da je treba razumeti kot politične gosposke zemljiška gospostva, ki so dolžna skrbeti za to, da se njihovi podložnikl ravnajo po zakonih. Zaradi velike raztre- senosti podložnikov pa so od nekdaj izvajala višje politično (policijsko) sodstvo deželska sodišča in obgradja.52 Glede na to so koroški okrožni uradi in koroški širši stanovski odbor postavili vprašanje, na katera oblastva je treba prenesti izvajanje gornjih nalog. Stanovski odbor je menil, da zem­ ljiškim gospostvom ni mogoče naložiti tega sodstva, ker ima marsikatero gospostvo svoje podložnike raztresene po vsej deželi. To naj bi bil razlog, da zemljiškim gospostvom tega do tedaj tudi ni bilo treba izvajati. Dežel­ ska sodišča in obgradja bi bila za to primernejša. Izrazil pa je.bojazen, da se bodo skušali deželskosodni gospodje znebiti-— zaradi izdatkov, ki bodo s tem zvezani — te obveze; vsi deželskosodni dohodki, iz katerih se naj bi krili ti stroški, so bili namreč ukinjeni.53 Dvorno oblastvo je z dekretom z dne 29. 7. 1788 pojasnilo, da bodo deželska sodišča, ko bodo uredili nova kazenska sodišča, docela odpravili, gospostvom oziroma nabornim okrajnim « J. Tschinkowitz, Darstellung, I; str. 400—401; ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov 1789, št. 123. 49 G. Stres, Osnovna šola na Slovenskem pred 200 leti, Ob 200-letnici splošne šolske naredbe 1774— 1805, Slovenski šolski muzej v Ljubljani, Ljubljana 1974, str. 20. » ASRS, Okrož. urad Li., fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789; ASRS, Gr. XVIII (Turn ob Ljubljanici), Sammlung der landesfürstlichen Verordnungen bei denen Güttern Thurn an der Laibach und Thurnau von Anno 1787—1792, št. 304/5030. si KLA, Kämt. Landst., C—I, škatla 115/2, 13. 9. 1787. 52 KLA, Kämt. Landst., C—I, škatla 115/2, 23. 1. 1788; G. Göth, Das Herzogthum Steiermark, I. Band, Wien 1840, str. 92. 's KLA, Kämt. Landst., C—I, škatla 115/2, 12. 2. 1788. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 1—2 komisarjem pa ni mogoče naložiti gornjih nalog; eno in drugo je opravilo zemljiških gospostev, ki morajo kot politične gosposke po instrukciji z dne 21. 2. 1787 in po patentu z dne 13. 9. 1787 politična zločinstva preiskati in kaznovati.5 4 ' * Na podlagi dvornega dekreta z dne 21. 2. 1789 pa so na splošno določili, da naj kaznujejo zemljiška gospostva politična zločinstva, dokler ne bodo bolje razdeljeni naborni okraji in določene nove politične okrajne go­ sposke.55 ' ' : * 3 • . - ) • ' • Davčni okraji V zvezi s. pripravami n a novi sistem zemljiškega davka so potrebovali organe, ki bodo neposredno vodili dela pri izdelavi davčnega katastra. Zato so postavili — n a območju notranjeavstrljškega gubernija n a podlagi ured­ be tega gubernija z dne 3. 11. 1784 — posebne gosposke (dominije) za vod­ stvo davčne regulacije.56 V Notranji Avstriji so praviloma določili kot go­ sposke za vodstvo davčne regulacije zemljiška gospostva in mesta, ki so upravljala naborni okrajni komisariat.5 7 Na Kranjskem so oprostili tega vodstva mesto Kranj ter gospostvi Nadlišek (Pajkovo) in Gutnek, k vod­ stvu pa so pritegnili gospostvo Podturn, ki sicer ni imelo komisariata. Po­ nekod je prišlo tudi do manjših razlik med območjem, za katerega so vodila gospostva izdelavo katastra, in med njihovim nabornim okrajem (na Kranjskem v 14 primerih). Gosposke, ki so vodile davčno regulacijo, so smele k delu pritegniti ostala večja gospostva in pomembnejše župnije v okraju, morale pa so, jamčiti za njihovo poslovanje. Do takih pritegnitev je prišlo iz razloga, ker so postavili načelo, da naj bo posamezni uradnik neposredno udeležen pri izdelavi katas t ra za območje z največ 400 hišami. Tako je v dolenjskem okrožju sodelovalo pri izdelavi katas t ra skupno 139 gospostev.58 Na Goriškem in Gradiškem so naložili dela pri davčnem katas t ru juris- dikcijam.59 Gosposke, ki so vodile davčno regulacijo, so zaključile svoje delo leta 1789; nišo pa se razvile v redna davčna oblastva, ker so v t a namen usta­ novili nove posebne organe.6 0 - - • Q S 1. 11. 1789 je stopil v veljavo novi sistem zemljiškega davka; namesto starega davka in kontribucije so vpeljali deželnoknežji zemljiški davek, ki je temeljil n a katastrskem donosu zemljišč. Na podlagi pa tenta z dne 10. 2. 1789 so poverili nadzor nad zbiranjem davkov zemljiškim gospostvom; kjer gospostva niso imela zaključenih območij, je bilo predvideno, da bodo nad­ zirala zbiranje davkov gospostva, ki j ih bodo v t a namen posebej določili. Za zbiranje davkov so morala gospostva nastaviti posebnega uradnika, » KLA, Kämt . Landst., C—I, škatla 115/2, 12. 9. 1788. » ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov 1789, št. 23. » ZAL-Lj., Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka: 80), 26. 11. 1784. 5 7 ÖSA-HKA, Josephinische Steuerregulierungs Acten, Innerösterreich 1/22, 8. 3. 1785; ZAL-Lj., Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 10, 25. 2. 1785; M. Wutte, Die bildung der Gemeinden, CI, 113, 1923, str. 19. • • ' , s« ZAL-Lj., Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka: 80), 26. U. 1784; idem, fase. 10, 17. 5. 1785; M. Miklavčič, Predjožefinske župnije, GMDS XXV—XXVI, 1944—1945, str. 39—47; Da je mesto Kranj npr. še nadalje imelo naborni okraj pntn . Odredbe okrožnega urada mestu Kranju — prepisi od­ redb glede šol, 12. 8. 1788, Slovenski šolski muzej, mapa št. 618; pomota je pri J. Zontar, Razvoj uprave in sodstva na območju Kranja od srede 18. stoletja do srede 19. stoletja, 900 let Kranja, Kranj 1960, str. 203—204; ASRS, Jožefinski kataster za Kranjsko. 5 9 Tabellarischer Entwurf über die sämmtlichen in den gefürsteten Grafschaften Gorz und Gradisca bestehenden, dann in Ansehung des Fassionsgeschäftes vorzunehmenden Gerrieind-Eintheilungen,'1785, pr i M. Miklavčič, Predjožefinske župnije, GMDS XXV—XXVI, 1944—1945, str. 3—64; Erläuterungen zum Hi- 4f"fir"ï 4f*VifiTì Atlss s ti* 274 60 ASRS Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov 1789, št. 15 in 98; ASRS, Okrož. urad Lj. , fase. 1 (Agende okrožnega urada), 6. 4. 1789; ZAL-Lj., Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara.oznaka: 80), 12. 5. 1789; A. Meli, Grundriss, Str. 624—625. 134 J- ZONTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM davčnega prejemnika in sicer na stroške občin, izbor davčnega uradnika pa je bil prepuščen gospostvu. Omenjene občine so bile najmanjše terito­ rialne enote, ki so jih .ustanovili z uveljavitvijo novega davčnega sistema, že na podlagi patenta z dne 17. 9. 1789 so dodatno določili, da novega davka ne smejo zbirati zemljiška gospostva,"marveč da je treba v ta namen postaviti posebne deželnoknežje5 davčne prejemnike. Območja teh davčnih prejemnikov, tim. davčne okraje, so določili na podlagi občin in se pri nji­ hovih območjih niso ozirali na obstoječe naborne okraje.61 Po številu je bilo davčnih okrajev bistveno manj kot pa upravnih nabornih okrajev in sicer je njihovo število znašalo:62 Okrožje (v takratnem obsegu) Davčni okraji Beljak . , 1 5 . C e l j e . . • • . '• " 16 Celovec 14 Gorica ^ " ' , ; ••-.• ' f3 ' Ljubljana ' •• > 7* Maribor • . - . . • . 13 Novo mesto 13 Postojna 12 ' Na območju Trsta novega davčnega sistema in s tem tudi nove davčne uprave niso vpeljali.63 -^ • ' >-' c ' • Davčni prejemniki so bili "deželnoknežji (državni) uradniki, ki so pre­ jemali od države stalno plačo in so imeli svoj sedež v večjih krajih. Izrecno "so jim prepovedali, da bi imeli uradne prostore'pri zemljiških gospostvih Gelo stanovati niso smeli v graščini niti v primeru, da bi plačevali najem­ nino. Sploh pa niso smeli biti posredno ali neposredno v službi zemljiškega gospostva ali kaki drugi privatni službi.64 Razvoj okraiev okoli leta 1790 • ' Očitno je, da so imeli v letu 1789 v načrtu novo obliko okrajev. Ob tem je bila predvidena povezava upravnih z davčnimi okraji, pa tudi s sod­ stvom,65 kar smo omenjali že pri gosposkah za tim. politična zločinstva. Tako pri patrimonialnih kot pri deželskih sodiščih so pričeli leta 1784 pri­ pravljati organizacijske spremembe. Morda je büa leta 1789 mišljena usta­ novitev oblike okrajev, podobne tisti, ki so jo uvedli 25 let kasneje na ob­ močju dotedanjih Ilirskih provinc (leta 1814) in o kateri bomo govorili kasneje. Vsekakor je bila predvidena tudi boljša razdelitev območij okrajev, ki naj bi temeljila na katastrskih občinah. Te načrte pa je, enako kakor nekatere druge, prehitel konec reformnega delovanja s smrtjo Jožefa II. Po nastopu vlade Leopolda II. so najprej odpravili reforme na področju zemljiškega davka in urbarialnih obveznosti. Na podlagi dekreta dvorne pisarne z dne 22. 3. 1790 so preklicali davčno in urbarialno regulacijo. Zato so bili v naslednjih dneh s posebnimi dekreti dvorne pisarne ukinjeni tudi okrajni davčni prejemniki. Sledili so javni razglasi o ponovni uvedbi prejš­ njega davčnega in urbarialnega sistema (na'Goriškem z dne 26. 4. 1790, na štajerskem z dne 5. 5. 1790, na Kranjskem z dne 20. 5. 1790 in na Koroškem 61 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., knjiga patentov, 1789, št. 15, 98. 62 J . H. Kindermann, Beiträge zur Vaterlandskunde. 6 3 J. H. Kindermann, Beiträge zur Vaterlandskunde, str. 359. , . " . ' A S ? £ ' , z b , £ k a , . 5 £ m i . d e ž - o b I - knjiga patentov, 1789; ASRS, Gr. XXV (Turn pod Novim gradom) okrožnica Lj. 20. 10. 1789. ; « A S R S Zbirka norm dež. obi knjiga patentov 1789, št. 23; s.d., omenja se tozadevna okrožnica z dne. 12..5.-.1789 ZAL-Lj. Mestna občina Lj., reg. 1784—1790, fase. 33 (stara oznaka: 80); ASRS, Okrož urad Lj., fase. 1 (Agende okrožnega urada), ad 6. 4. 1789. ' . ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2, ' 4 135 z dne 10. 6.'1790).66, Bivši davčni prejemniki so postali sedaj sumljivi; OČIT tali so jim, da so vzpodbujali podložnike k ohranitvi, novega .davčnega in urbarialnega sistema in k zmanjšanju ali odpravi urbarialnih obveznosti. Zato so morali na podlagi uredbe dvornega oblastva z dne 28. 5. 1790 celo voditi nad njimi poseben nadzor.67 Proti bivšim davčnim prejemnikom so sedaj nastopali kakor proti sovražnikom države in javnega reda. Ostali pa so naborni okraji in druge oblike okrajev, kljub zahtevam deželnih,stanov, da jih odpravijo. Na podlagi ukaza dvorne pisarne z dne 11. 3. 1791 so morali sicer pre­ iskati, potem ko bo sklenjen mir s Turčijo, pritožbe vseh deželnih stanov, ki so jih poslali glede nepravilnosti v konskripcijskih zadevah.68 V letu 1792 so ponovno zahtevali od deželnih stanov, da sporočijo'morebitne nepravil­ nosti glede nabornookrajnih zadev. 'Odbor' kranjskih deželnih stanov -se je zavzel za odpravo nabornih okrajnih komisariatov. Svoje stališče je 'ute­ meljeval s tem, da deželna ustava ne dopušča prenašati na naborne okraje vseh upravnih zadev brez kakršnihkoli omejitev; zato bi si morali zemlji­ ška gospostva in naborni okraji posle deliti. Ker pa taka delitev onemogoča dobro upravo, naj bi sploh? vse poslovanje prenesli na zemljiška gospostva.69 V spomenici vladarju glede državne ureditveno kranjski deželni stanovi poudarili, da gre zemljiškim gospostvom pravica glede vseh javnih in državnih uredb v njihovem okraju. Zemljiška gospostva jamčijo državi za kontribucijo, zato pa imajo pravico zastopati svoje podložnike. Po predlogu kranjskih deželnih stanov, ki seveda ni bil upoštevan, naj ne bi sicer ničesar spremenili v bistvu obstoječega sistema, le kantone naj bi docela ukinili,'konskripci j ske in nabornookrajne posle pa naj bi opravljala zem­ ljiška gospostva sama.™ štajerski deželni stanovi še po enem letu niso po­ slali svojih pripomb. Morebitni kasnejši odgovor ni znan.71 Posamezna kranjska zemljiška gospostva, ki so vodila naborni okrajni komisariat, so navajala kot nepravilnost, da morajo nositi stroške za ves okraj sama. Prispevati bi morali vsi dominiji v sorazmerju s številom pod- ložnikov v okraju. Druga gospostva so zopet opozarjala na nesorazmerno velikost okraja, ki je bil dodeljen- posameznim gospostvom v primerjavi z njihovimi dohodki. Nekatera gospostva, ki so bila enako ali pa še bolj premožna, sploh niso dobila-v upravo komisariata. Zato so predlagali, naj bi izvedli novo porazdelitev nabornih okrajev, kjer naj bi služil kot osnova dohodek gospostev. Končno so očitali tedanji razdelitvi nabornih okrajev še to, da niso imeli nekateri kbmisariàti svojega sedeža v nabornem okraju.'3 Na Dunaju so zahtevali tudi poročila okrožnih uradov o nabornih okrajnih komisariatih. Ljubljanski okrožni glavar Jožef Semen ni imel pri­ pomb glede ureditve nabornih okrajev.. Odgovoril je, d a m u niso znane no­ bene tako pomembne napake, ki bi'zahtevale bdpràvo,°óziroma spremembo obstoječega sistema. Osnova vseh napak je po njegovem mnenju ležala bolj v nepravilnem ravnanju posameznih komisariatov kot p a v sistemu samem. Postojnski okrožni glavar Jožef pl. Kreitzberg je bil mnenja, da so biii naborni okraji mnogo preveliki, zaradi česar so bila naborna okrajna gospostva preveč obremenjena z upravnimi posli. Zato je menil, da bi bilo 66 J . žontar, Kmečki upori ob davčni in urbarialni regulaciji in njeni odpravi v letih 1789 m 1790, K XXI/1973, 1. str. 13—14.; M. Wutte, Die Bildung der Gemeinden, CI, 113, 1923, str. 22; C. Morelli di Schönfeld, Istoria della Contea di Gorizia, IV, Gorizia 1856, str. 219. • • 6 7 ASRS, Gr. XXV (Turn pod Novim gradom), okrožnica okrožnega urada, L). 27 6. 1790 6 8 H. Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage, AÖG, 102, 1913,. str. 24; oSA-VA, Ver. Hofk., III-A-8, škatla 499, 164 ex marec 1791. » M. Wutte, Die Bildung der Gemeinden, CI, 133, 1943, 1, str. 26. ™ ASRS, spomenica, 13. 12. 1792, Rkp. 5 c/117. " H. Pirhegger, Die Pfarren als Grundlage, AÖG, 102, 1913, str. 24 • n ASRS, Kranj. dež. stan., reg. 1783—1792, fase. 18, snopič 3, 17. 5. 1791 m 20. 5. 1791. 136 J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM potrebno napraviti novo upravno razdelitev tako, da bi bili naborni okraji mnogo manjši. Iz tega razloga naj bi k vodstvu nabornih okrajnih poslov pritegnili še druga gospostva in imenja. Dolenjski okrožni glavar Janez Sigmund pi. Coppini je odgovoril, naj bi obdržali vse tako, kot je bilo, ker ne bi bilo lahko najti kaj boljšega.73 Nadaljnji razvoj pristojnosti nabornih okrajnih komisariatov _ V nadaljnjem razvoju so naborni okrajni komisariati vse bolj prido­ bivali na pomenu kot splošna upravna oblastva prve stopnje, med drugim so tudi druge okrajne ustanove vedno bolj združevali z nabornimi. Tako so leta 1793, ko so ustanovili posebna policijska oblastva, poverili nabornim okrajnim komisariatom skrb za policijo na podeželju (izven deželnega glav­ nega mesta) v smislu patenta z dne 5 . 11. 1789, in sicer za varnostno, nrav­ stveno, zdravstveno, protipožarno, ubožnostno, obrtno in poselsko policijo. S tem je prišlo na naborne okrajne komisariate tudi izvajanje deželnih vizitacij, ki so obsegale zlasti lovljenje in pregon t. im. vagabundov, kar je bila do tedaj naloga deželskih sodišč.74 Isto leto so dodelili nabornim okrajnim komisariatom tudi šolski nadzor." Nanje so prenesli tudi kazno­ vanje t. im. političnih zločinstev (na novo je to področje pod imenom'težki policijski prestopki urejal kazenski zakonik, ki je bil objavljen 3. 9. 1803 in je stopil v veljavo s 1. 1. 1804).76 Nadalje so oblastva na višjih stopnjah v vedno večji meri izdajala nabornim okrajnim komisariatom naročila glede gradnje cest in zgradb raznih vrst, sestavljanje periodičnih in sta­ tističnih prijav, zbiranja za ponesrečence in nuđenja pomoči. Ob vojnih dogodkih leta 1797, 1805 in 1809 so prišle v ospredje vojaške naloge komi­ sariatov. Med temi novimi obveznostmi so bile preskrba prebivalstva z ži­ vili, ki mu je vojaštvo rekviriralo zaloge, kopanje strelskih jarkov in leta 1809 organiziranje deželne hrambe.77 Tako so šteli že v letu 1793, da so nabornim okrajnim komisariatom dodeljeni vsi upravni posli in da predstavljajo upravna oblastva na prvi stopnji.78 Zaradi tega so zanje vedno bolj uporabljali naziv okrajni komi- sariat. Okrajne komisariate so pričeli navajati tudi v uradnih šematizmih, ki so jih objavljala deželna oblastva (za Kranjsko od leta 1795 dalje). Na Goriškem in Gradiškem so dobile naloge okrajnih komisariatov ta­ mošnje jurisdikcije, ki so jih leta 1788 koncentrirali, leta 1792 pa določili, da opravljajo upravne naloge poleg centralnih jurlsdikcij še gospostva žablje, Spodnji Rihemberk in Ajdovščina glede na to, ker je pri njih ob­ stajala podložniška odvisnost.79 Položaj okrajnih komisariatov je postal tako trden, da je mariborski .okrožni glavar v svojem predlogu glede izboljšave ureditve okrajnih komi­ sariatov z dne 23. 9. 1801 (in starejše poročilo z dne 12. 1. 1800) menil, da bi bilo nujno naborne okraje ali politične okrajne gosposke za vedno spre­ jeti v deželno ustavo in kolikor mogoče razširiti njihovo področje na račun zemljiških gospostev. Gospostvom naj bi odvzeli vse pravice z izjemo tistih, « ASRS, Kranj. dež. stan., reg. 1783—1792, fase. 18, snopič 3, 22. 9. 1792, 26. 9. 1792 in 6 10 1792 «- -, "> A ? R S - P o l l c - d l r - v L.i- Repertonum über die geheimen Polizei Akten 1791—1800; Samostan I (Stična), fase. 1, okrožnice novomeškega okrožnega urada, 18. 5. 1793; F. Walter, Die Organisierung der staatlichen Polizei unter Kaiser Josef II, MVGSW, VII, 1927, str. 22—53. C. Wanggo, Practische Anleitung die Werbbezirksgegenstände nach Vorschrift der ergangenen Gesätze zu besorgen, II, Graz 1818 str 303 75 F. Raisp, Pettau Steiermarks älteste Stadt und ihre Umgebung, Graz 1858 str 187 ' • » J. Tschinkowitz, Darstellung I, str. 401, 436. " ASRS, Gr. Krumperk, akti gospostva in nabornega okraja; Gr. Ribnica, fase. 54 (naborni okraiV Gr. Bled, fase, naborni okraj. ' '» F. Raisp, Pettau Steiermarks ateste Stadt und ihre Umgebung, Graz 1858, str. 187 ™ Instanzen Schematismus vom Herzogthume Krain, der Graftschaften Görz und Gradiška, 1806, 1S07. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 .• 1980 • 1—2 137 ki so se nanašale le neposredno na podložniško zemljo, in jih prenesli na naborne okraje; na ta način bi zemljiškim gospostvom odvzeli tudi pobi­ ranje različnih davkov, kot so bili davek na dolžniške terjatve, glasbena naklada, prispevki za normalke, mesna naklada, prispevek na mlinske kamne in razredni davek, kakor tudi sodstvo nad nestalno naseljenimi ose­ bami. Leta 1809 so komisariatom nabornih okrajev dodelili pobiranje sta­ novskih pristojbin. štajerski deželni stanovi so seveda temu ugovarjali. Pred uvedbo na­ bornih okrajev so bila zemljiška gospostva edina neposredna sodna in po­ litična gosposka svojih podložnikov. Kot so se na eni strani krčile pravice zemljiških gospostev, so se na drugi strani povečevale pravice nabornih okrajev. To povečanje naj bi po mnenju stanov zavzelo tak obseg, da so bila zemljiška gospostva že skoraj v položaju, v kakršnega naj bi jih želel pahniti mariborski okrožni urad in potrebno naj bi bilo le še zelo malo, da bi bila zveza zemljiških gospostev s podložniki povsem ponižana na niz­ kotno razmerje nadležnega upnika in jeznega dolžnika. Zadeve, ki naj bi jih po predlogu okrožnega -urada prenesli na okrajne komisariate, sicer ne bi bile take, da bi povzročile znatno zmanjšanje dohodka zemljiških go­ spostev, toda zaradi neprijetnih posledic, ki bi bile povezane s tem pre­ nosom, nikakor ne bi mogla biti gospostva do tega ravnodušna. Zaradi tako povečane moči nabornih okrajev naj bi bil vpliv zemljiških gospostev na podložnike v tujih nabornih okrajih tako močno zmanjšan, da so si drug drugemu postali skoraj tujci. Ker morejo na ta način pričakovati podlož­ niki od svojih zemljiških gospostev le šibko zaščito, naj bi gospostvom le z nevoljo dajali dajatve. Kolikor pa bi področje zemljiških gospostev le še nekoliko omejili, naj bi to povsem pretrgalo še zadnje niti že tako oslab­ ljene vezi podložništva; bati bi'se bilo tùdi tega, da se bodo skušali pod- ložniki prej ali kasneje s silo znebiti zemljiških gospodov kot nadležnih, nekoristnih upnikov, četudi je nevoljništvo že zdavnaj ugasnilo in podlož­ nik ni bil več privezan na grudo, naj bi imela vez med gospodom in pod­ ložnikom še vedno širši pomen. Ta vez ni bila — v nasprotju z mnenjem okrožnega urada — omejena le na obveznosti, zvezane s podložnimi zem­ ljišči. Razmerje zemljiškega gospostva nasproti svojim podložnikom bi bilo treba po mnenju stanov primerjati s plemenito podobo gospodarja in nje­ govih domačih. Zemljiški gospod naj bi bil skupni oče svojim podložnikom; njihov vzajemni interes naj bi bil ta, da so najtesneje povezani, saj pred­ stavljajo eno in edino celoto. Da je ta predstava pristna, naj bi dokazovala tudi obstoječa stanovska ustava, po kateri naj bi nastopali lastniki imenj v deželnem zboru ne le v svojem imenu, marveč tudi kot zastopniki svojih podložnikov. • Mariborski okrožni urad je predlagal tudi, da se okrajnim gosposkam dodeli pravica, da bi smeli uporabljati kazenska in prisilna sredstva, ki so bila dovoljena zemljiškim gospostvom na podlagi patenta z dne 1. 9. 1781. štajerski deželni stanovi temu niso nasprotovali. Predlog okrožnega urada je zajel tudi vprašanje primerne odškodnine okrajnim gosposkam za oprav­ ljanje nabornih okrajnih poslov. Stanovi temu niso pritrdili, češ da bi to pomenilo za naborne okrajne gosposke le skromno in nezadostno olajšavo, zlasti še s predpostavko, da naj bi okrajne gosposke prejele odškodnino od dominijev, katerih podložniki so bili v njihovem nabornem okraju, morali pa bi plačati prispevek za svoje podložnike v tujih nabornih okrajih. S tem bi nastala številna medsebojna poračunavanja, ki pa so bila zelo osovra­ žena. Ker ni bilo mogoče najti nobenega drugega fonda, niso dvomili, da 138 J. 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM bodo gospostva, ki so do tedaj brezplačno opravljala naborne okrajne posle, opravljala te tudi v bodoče brez plačila na račun patriotizma.80 Vzporedno z razširitvijo pristojnosti okrajnih komisariatov so postavili tudi višje zahteve glede usposobljenosti uradnikov nabornih okrajnih ko­ misariatov. Kandidati za naborne okrajne komisarje so morali dobiti od deželnega oblastva dekret o usposobljenosti glede jurisdikcije političnih zločinstev (oziroma težjih policijskih prestopkov), preden so jih mogli na­ staviti.81 S tem je postala določena stopnja izobrazbe pogoj za uradniško službo pri okrajnih komisariatih. Zaradi tega je zrasel pomen uradniške uprave, to pa je tudi prispevalo h krepitvi uradniške uprave sploh. . -,fj Upravne razdelitve okrajev v letih 1790—1809 Stalno so bile prisotne zahteve po boljši upravni razdelitvi nabornih okrajev. Pomemben vzrok za spremembe je predstavljala regulacija župnij (na štajerskem v letih 1783/85, na Kranjskem v letih 1782/85), zaradi česar se meje okrajev niso več pokrivale z novimi mejami župnij. Ponekod na štajerskem so okrožni uradi na svojo roko izvedli nekatere spremembe. Zato je leta 1794 tamkajšnji gubernij izrecno poudaril, da so možne spre­ membe nabornih okrajev le v nujnih primerih, nikakor pa ne brez pri­ stanka deželnega oblastva.82 Na Kranjskem so v letu 1792 ustanovili v ljubljanskem okrožju še dva okraja.83 Postojnski okrožni glavar je tega leta sodil, da so okraji mnogo preveliki, zaradi česar bi bilo treba k vodstvu okrajev pritegniti še druga gospostva. Pri novi razdelitvi na okraje pa se ne bi smeli ozirati na žup­ nije, marveč bi morali oblikovati območja okrajev na podlagi združevanja naselij. Dejansko so med leti 1792 in 1795 tudi v tem okrožju povečali šte­ vilo okrajev, in sicer za enega (gospostvo Snežnik).84 Po tem času pa so tudi na Kranjskem zavirali spreminjanje razdelitve okrajev. Samo s povečanjem števila okrajev ni bilo mogoče doseči primerne upravne razdelitve. Leta 1798 so preučevali potrebe po splošnem izboljšanju razdelitve nabornih okrajev na Kranjskem. Deželno glavarstvo je spraše­ valo okrožne urade, ali bi kazalo pri obstoječih okrajih napraviti določene spremembe.85 Znan je primer iz leta 1801, ko so v ljubljanskem okrožju — zaradi boljše razdelitve območij okrajev — občino želodnik prenesli iz okraja čemšenik v okraj Tuštanj.88 Leta 1799 je pripravil mariborski okrož­ ni glavar predlog sprememb nabornih okrajev v svojem okrožju. Pri tem je bilo tudi že v ospredju vprašanje, ali naj bi izvršili spremembe v okviru območij župnij ali pa se naj ne bi več ozirali na te ozemeljske osnove.87 Izvedbo takih predlogov pa so zaenkrat še odložili. Mariborski okrožni urad je večkrat, ponovno pa ob pritožbi imenja Meljski dvor opozoril na nepravilnosti v razdelitvi nabornih okrajev. Ker da obstajajo po vsej štajerski take nepravilnosti, kiizredno otežujejo posle okrožnih uradov in okrajnih gosposk, je dvorna pisarna na podlagi dekreta » SLA, Gub., 66/1804, ad št. 670 (1804: 2740, 14018). 8 1 J . Tschinkowitz, Darstellung I, str. 401, 436; C. Wanggo, Practische Anleitung die Werbbezirks- Geschäfte in Oesterreichs-deutschen Erblanden nach Vorschrift der ergangenen Gesetze zu besorgen. Ein Handbuch zum Gebrauche für Vorsteher der Bezirks-Commissariate, Bd. 1—2, Graz 1818; F. J . Schöpf, Die Bezirksobrigkeiten in den innerösterreichischen Provinzen, deren Wirkungskreis und Amtshand­ lungen, mit besonderer Rücksicht auf Steiermark, Graz 1844, 3 Bd.; F. J. Schöpf, Die Obrigkeiten in den innerösterreichischen Provinzen, deren Wirkungskreis und Amtshandlungen, mit besonderer Rücksicht auf Steiermark, Graz 1844. 8 2 H. Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage, AÖG, 102, 1913, Str. 24—25. 3 3 ASRS, Gr. (Krumperk), akti gospostva in nabornega okraja Krumperk, fase. I—IV, "1792, seznam hub v nabornem okraju. , « ASRS, Kranj. dež. stan., 18/1790, št. 295; Schematismus für das Herzogthum Krain 1795. « ASRS, Gr. V (Ribnica), fase. 54 (naborno gospostvo), 3. 10. 1798. " ASRS, Dež. glav. na Kr., indeks 1801. 87 H: Pirchegger, Die Pfarren als Grundlage, str. 23—27. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 1—2 • • . 1 3 9 z dne 27. 5. 1801 naložila, da razmislijo glede ustrezne rešitve na vsem šta­ jerskem; zaradi vojnih dogodkov so morali to do tedaj odložiti. Mnoge okrajne gosposke so imele svoje sedeže celo na območju drugega okraja; mnogim so bile dodeljene občine, ki so ležale mnogo .bliže drugi okrajni gosposki. Na tej podlagi so vsa okrožja izdelala predloge za boljšo ureditev območij nabornih okrajev (mariborsko okrožje leta 1801, druga okrožja leta 1802, z izjemo celjskega, ki je izdelalo predlog leta 1804). Kot osnovo uprav­ ne razdelitve pa niso več upoštevali župnije, marveč občine. Graški okrožni urad je celo predlagal, da bi delili nekaj občin.88 Dve leti sta minili, ne da bi o tem sprejeli kako odločitev. Z vojaške strani pa so bili izrečeni ugovori proti pogostim odstopanjem od območij župnij, do katerih je prihajalo zaradi popravkov območij okrajev.89 Leta 1804 "je sprejel dvorni vojni svet novo splošno razdelitev nabornih ozemelj polkov; povod za to so dale teritorialne spremembe v zadnjem de­ setletju. Ozemeljske enote v okviru-nabornih območij polkov, od tedaj na splošno sekcije,imenovane, niso bile več vezane na posamezne čete; za No­ tranjo Avstrijo so določili «a vsako območje polka po štiri ali šest sekcij.90 V letu 1804 so morali okrožni uradi pripraviti predloge razdelitev na sekcije. To je pomenilo, da so morali skrčiti obstoječe število kantonov na predpisano število sekcij. Sprva so postavili načelo, da pri razdelitvah na sekcije ne smejo deliti nabornih-okrajev in župnij.91 Celjski okrožni urad je upošteval načelo in se je zato tudi tam, kjer je do tedaj že prišlo do odmikov od območij župnij, zopet naslonil na cele župnije. Pri tem pa je le toliko upošteval predlagane izboljšave glede območij nabornih okrajev, da je napravil porazdelitev po dejansko obstoječih župnijah in ne po prejš­ njih (t. im. predjožefinskih), po katerih so do tedaj vodili konskripcijske popise; ni pa prištel novih lokalnih kuracij (dejansko 109, prej 96 župnij). Nadalje-je zmanjšal prej obstoječe število okrajev od 59 na 46 s tem, da je odpravil naborne okraje, ki so jih .upravljala mala imenja, glavne župnije ter nepomembni deželnoknežji trgi, ker niso razpolagali s tolikim imetjem, da bi mogli plačevati ali vzdrževati sposobne uradnike. Mariborski okrožni urad je pripravil delitev na sekcije na podlagi predloga izboljšane razde­ litve okrajev iz leta 1801.92 Dvorna pisarna je z dekretom z dnè 7. 2. 1805 (za štajerska in koroška okrožja) sporočila odločitev dvornega vojnega sveta, da je treba upošte­ vati köt ozemeljsko osnovo sekcij naborne kraje, ne pa več župnij. To pa je predstavljalo podlago, da s<> lahko postala območja okrajev neodvisna od območij župnij. V nadaljnjem razvoju je to vodilo do stanja, ko so po­ stala območja okrajev —"potem ko'sò opravili potrebne izboljšave — bolj stabilna in ko je prihajalo do sprememb le v posameznih primerih. Graški okrožni urad se je sedaj dogovoril s'konskripcijskim poveljstvom, kako bi odpravili nekatere nepravilnosti v razdelitvi okrajev, in sicer tiste, ki so bile najbolj opazne. Kot osnovo oblikovanja okrajev so vzeli občine. Spre­ membe so potrdili in 27. 2. 1805 tudi drugim okrožnim uradom na štajer­ skem naročili, da postopajo na enak način.93 8 ! SLA, Gub., 66/1804, ad št. 670 (1804: št. 2750, 2738 priloga; 1806: št. 2098). » SLA, Gub., 66/1804, ad št. 670 (1805: št. 2098). 9 0 A. VVrede, Geschichte der k. und k. Wehrmacht, II , Wien 1898; ASRS, Dež. glav. na Kr., 36/1804, št. 7271; SLA, Gub., 66/1804, ad št. 670 (1804: št. 2738, 14018; 1805: št. 6427, 8947; 1806: 23369); Erläuter­ ungen zum Historischen Atlas, str. 45—46. 9 1 Dež. glav. na Kr., 36/1804, št. 7271; Erläuterungen zum Historischen Atlas, str. 45—46; SLA, Gub., 66/1804, ad št. 760 (Drž. knjigovodstvo guberniiu v Gradcu 2. 11. 1804; 1805: št. 12245). 9 2 SLA, Gub., 66/1804, ad št. 670 (1805/št. 2098, 3385, mariborski okrožni urad guberaiju 19. 10. 1804). » SLA, Gub., 66/1804, ad št. 670 (1805: št. 3385, 3725). 140 J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Tudi na Kranjskem je prišlo do izboljšav pri razdelitvi nabornih okra­ jev. Kako so pri tem ravnali, je razvidno npr. pri nabornem okraju čem- šenik, kjer so izdvojili vasi Šentvid pri Lukovici, Vrbo, Imovico in Prevoje in jih dodelili okraju Brdo pri Podpeči.94 Okraji na Kranjskem, Primorskem in v beljaškem okrožju po letu 1814 S prevzemom francoske organizacije uprave v letu 1811 so v Ilirskih provincah odpravili tudi naborne okraje. Po obnovitvi avstrijske oblasti pa so na podlagi organizacijske odredbe z dne 23. 6. 1814 zopet postavili v kranjskih okrožjih Ljubljana, Novo mesto in Postojna, v goriškem okro- ju (vendar brez ozemlja na desnem bregu Soče, ki je še sodilo pod upravo italijanskega generalnega guvernerja) ter v beljaškem okrožju okrajna oblastva z imenom okrajne gosposke;95 na podlagi organizacijske uredbe z dne 13. 9. 1814 so postavili okrajne gosposke tudi v okrožjih Trst in Reka.96 Organizacija okrajnih* oblastev je temeljila zopet na sistemu delegiranih gospostev, z izjemo dela Primorske, kjer so v okrajih, kjer ni bilo primernih domini j ev, postavili deželnoknežje distriktne komisariate (okrajne komi- sariate). Stroške za njihovo poslovanje so krili iz kameralne blagajne, imeli pa so iste pristojnosti kot delegirana gospostva. Za razliko od prejšnjih okrajnih komisariatov so okrajnim gosposkam poverili tudi davčno upravo in sodstvo. Delegirana gospostva so morala jamčiti za zaupane naloge in posebej še za zbrani javni denar.97 Pri razdelitvi okrajev in postavitvi okrajnih gosposk so upoštevali sicer prejšnjo razdelitev na naborne okraje, vendar so od nje znatneje odstopili. Okraje so po obsegu precej povečali, kar je imelo za posledico zmanjšanje njihovega števila. Pri tem so se ravnali, kolikor so to krajevne okoliščine omogočale, po načelu, naj ne bi štel okraj na deželi, če je ležal v. goratem svetu, znatno pod 5000 in znatno preko 7000 prebivalcev, če je zajemal rav­ ninska območja, pa znatno pod 6000 ali znatno preko 8000 prebivalcev. Pred letom 1811 je prišlo poprečno okoli 4000 prebivalcev na en okraj.98 Pri tvorbi okrajev pa so morali upoštevati območja dotedanjih francoskih komunal­ nih arrondissementov, da niso povzročili zmede v evidencah direktnih dav­ kov in v obstoječi davčni ureditvi, oziroma da ne bi morali napraviti spre­ memb, ki se v takratnih okoliščinah niso zdele primerne. Zato so sestav­ ljali območja okrajev na podlagi celih komunalnih arrondissementov. Predvidevali pa so možnost, da bi dodelili posamezne občine drugemu okraju (kolikor bi se pokazala taka potreba), in sicer potem, ko bodo davč­ ne evidence obnovljene, ali pa takrat, ko bo uvedena nova davčna osnova. Spremembe območij okrajev je moralo odobriti deželno oblastvo.99 Pri izbiri gospostev, ki naj bi prevzela upravo okrajev, se je dvorna komisija odločila za taka večja gospostva, od katerih je pričakovala, da bodo postavila najboljše uradnike in lahko zagotovila najboljšo upravo; med temi pa je dajala prednost tistim, ki so ležala bliže glavni cesti ali pa čimbolj v sredini okraja.100 9 4 ASRS, Gr. XV (Krumperk), akti gospostva in nabornega okraja Krumperk I—IV. 9 5 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1S14, št. 43. 9 6 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 84. 9 7 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 43 in 84. '» J . Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 169. 9 9 Sammlung der polit. Gesetze und Verord. für d. Laibacher Gouvernement Gebiet, Ergänzungs- Band 1/2, str. 141—142. 1 0 0 Sammlung der polit. Gesetze und Verord. für d. Laibacher Gouvernement Gebiet, Ergänzungs- Band 1/2, Str. 142—143. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 1—2 ' . 141 Na območju deželnih glavnih mest Ljubljane, Gorice in Trsta so sod­ stvo za prebivalce teh mest združili kot prej z deželnimi sodišči. Zato tukaj niso postavili okrajnih gosposk, marveč so poveriti upravne naloge okraj­ nih gosposk tamošnjim politično-ekonomskim magistratom. Območje mest­ nih okrajev *v Ljubljani in Gorici so zato omejili na mesto samo, zaradi česar so morali v komunalne arrondissemente teh mest vključena vaška naselja oddvojiti, in sicer so jih dodelili pri Gorici okrajni gosposki Gra­ fenberg, pri Ljubljani pa okrajni gosposki komenda Nemškega viteškega reda v Ljubljani. V teh primerih so zato odstopili od načela, da je treba oblikovati okraje na podlagi celih komunalnih arrondissementov.101 Vsa druga deželnoknežja kakor tudi podložna mesta in trgi so bili v vseh upravnih zadevah in glede krajevnega sodstva podrejena okrajnim gosposkam.102 Na podlagi uredb z dne 23. 6. 1814 in 13. 9. 1814 so obsegala okrožja naslednje število okrajev:103 Okrožje ' Število okrajev Beljak , 15 Gorica ' , 10 Ljubljana 18 Novo mesto ! • ' 22 Postojna i 10 Reka 8 Trst 11 Gospostva, ki so jim poverili upravo okraja, so morala nastaviti v ta namen potrebno in sposobno osebje. Izbor in plačevanje teh uradnikov je bilo povsem prepuščeno gosposkam. Od 1. 11. 1814 (oziroma od 1. 1. 1815 v reškem in tržaškem okrožju) so zahtevali od višjih uradnikov izkaz uspo­ sobljenosti za upravne zadeve in za sodstvo v težjih policijskih prestopkih, ki so ga izdajala deželna oblastva, ter izkaz usposobljenosti za krajevnega sodnika, ki so ga izdajala apelacijska sodišča. Lastniki gospostev so morali višje uradnike vsakokrat prijaviti okrožnim uradom, pri čemer so morali ti uradniki pri okrožnem uradu tudi'položiti prisego, če je štelo deželno oblastvo oziroma apelacijsko sodišče, da višji uradnik ni primeren za oprav­ ljanje javnih poslov, so mogli zahtevati od gosposke postavitev drugega.104 Okrajnim gosposkam je pripadal v sorazmerju z njihovimi obveznostmi de­ lež od zbranega zemljiškega davka, osebnega davka in dohodnine, pripa­ dale pa so jim tudi sodne takse in druge pristojbine.105.- Okrajne gosposke na Kranjskem, v goriškem in beljaškem okrožju so morale začeti z delom 1.' 8. 1814, v tržaškem in reškem okrožju pa s 1. 11'.' 1814. S tem dnem so prenehale delovati merije.106 Pobiranje deželnih knež­ jih davkov so prevzele okrajne gosposke na Kranjskem, v goriškem in be- ljaškem okrožju s 1. 9. 1814, v reškem ih'.tržaškem okrožju pä s 1. 12. 1814. S tem dnem so prenehali poslovati davčni prejemniki.107 101 ASRS, Zbirka norm. dež. obi.. Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 43 in 84; Sammlung der polit. Gesetze und Verord. für d. Laibacher Gouvernement Gebiet, Ergänzungs-Band 1/2, str. 147. 102 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1714, št. 43 in 84. , 103 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 43 in 84. m ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 43 in 84. 105 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 43 in 84. 106 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 42 in 43. 107 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Normalienbuch vom Jahre 1813 et 1814, št. 34. 142* J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Oblastva; ustanovljena na podlagi organizacijskih uredb so bila postav­ ljena provizorično (oznako »provizorična« so nosila tudi v nazivu). Na pod­ lagi odločitve vladarja zoflne 9. 10. 1814 so bila urejena območja goriškega, tržaškega in reškega okrožja, zaradi česar je mogel generalni gubernij v. Iliriji 8. 11. 1814 razglasiti v teh okrožjih že definitivno razdelitev okrajev. V zvezi s spremembo območij okrožij je prišlo do sprememb tudi v okrajih, tako da je znašalo število okrajev:108 Okrožje Število okrajev Beljak 15 Gorica 13 Ljubljana 18 Novo mesto 22 Postojna 9 Reka. • 15 Trst 12 Na podlagi vladarjeve odločitve z dne 26. 11. 1814 je bila potrjena tudi obstoječa razdelitev okrajev v kranjskih okrožjih in v beljaškem okrožju, s čimer so prenehale tamošnje okrajne gosposke poslovati provizorično.109 V primerjavi z letom 1811 se je v ljubljanskem okrožju število okrajev zmanjšalo od 23 na 18, v novomeškem okrožju od 30 na 22, medtem ko je ostalo v postojnskem okrožju nespremenjeno. Vprašanje združitve sodstva z okrajnimi gosposkami *• i - , V okviru definitivne sodne organizacije, ki je stopila v veljavo s 1. 11. 1814, so potrdili tudi delegiranje civilnega sodstva okrajnim gosposkam, razen za prebivalce deželnih glavnih mest in za osebe in pravna opravila, za katera so bila pristojna deželna sodišča, s pripombo, da velja to do tedaj, dokler ne bo vladar glede tega kako drugače odredil. Okrajne gosposke so morale opravljati tudi zadeve, ki so jih prej imenovali zadeve in obveznosti upravnikov deželskih sodišč. Sistem, po katerem so okrajnim gosposkam poverili tudi sodstvo, je vladar sicer potrdil, vendar pa s pripombo, da velja toliko časa, đokler ne bo glede tega odredil kako drugače. Odločitev ni bila torej dokončna., Večina članov državnopravne sekcije državnega sveta je bila proti nòvi uredbi, češ da tvori v bistvu odpravo podložniške vezi v novo pripadli po­ krajini drugod še patrimonialno urejene države. Tudi so se okrajne go­ sposke razlikovale od vseh oblastev v vsej monarhiji, ker so združevale vsa področja državne dejavnosti. Predlagali so, naj bi vpeljali zopet politične naborne okraje, ki bi jim delegirali le tiste posle v okraju, ki so bili po­ verjeni okrožnim uradom v okrožju; sodstvo pa bi bilo treba vrniti zem­ ljiškim gospostvom. Enako se je vrhovno j ustiono oblastvo izreklo za brez-, pogojno uveljavitev prejšnjega patrimonialnega sodstva; predlagalo je tudi obnovitev prejšnjih deželskih sodišč. Dominiji naj bi imeli pravico, da upo­ rabijo justiciarje sosednjih gosposk, ako ni bil njihov sedež oddaljen več kot štiri ure od posameznih krajev in ne več kot štiri milje, kadar jé šlo za ločene zaselke. Nasprotno mnenje pa je zavzela združena dvorna pi­ sarna. Večina njenih članov se je zedinila za naslednja stališča: sodstvo je treba izvrševati s pomočjo rednih deželnoknežjih sodišč; izvajanje sod­ stva se ne more poveriti posamezni osebi; politična uprava in sodstvo naj 1 0 8 ASRS, Zbirka norm. dež. obi., Patenten und Kurrenden Sammlung vom Okt. 1813 angef. bis Ende 1814, št. 99. 1 0 9 Sammlung der polit. Gesetze und Verord. für d. Laibacher Gouvernement Gebiet, Ergänzungs- Band I I , str. 38—40. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 143 bosta ločeni, saj je Mia njuna zveza vedno v škodo sodstvu. Na tej podlagi naj bi ustanovili v vsakem okrožju deželnoknežje kolegialno okrožno so­ dišče, ki naj bo v civilnih in kazenskih zadevah prva instanca v okrožju. Deželno in mestno sodišče v Ljubljani naj bi bilo hkrati tudi okrožno so­ dišče za ljubljansko okrožje. Kjer bi bilo potrebno, naj bi izvedli novo raz­ delitev okrajev tako, da bi posamezni okraj obsegal deset do dvanajst tisoč prebivalcev. V vsakem okraju bi deloval deželnoknežji politični okrajni komisariat in sodna substitucija. Ideja okrožnih sodišč ni bila nova, o njej so že nekaj časa razpravljali. S postavitvijo okrožnih sodišč naj bi soglašal tudi vladar. • , • ; • Do odločitve na podlagi razprave, ki je trajala v letih 1814 do 1817, ni prišlo; nakar je vladar dodatno zahteval še mnenje deželnih stanov, kar je praktično pomenilo le odložitev rešitve. V praksi pa'je prihajalo do raz­ ličnih rešitev. Na podlagi odločbe z dne 11. 5. 1821 so v kaflovškem okrožju ustanovili deželnoknežje okrajne komisariate. Na željo stanov so na Tirol­ skem in Salzburškem obnovili patrimonialno. sodstvo, ki so ga prilagodili novim razmeram tako, da so se zemljiški gospodje sporazumeli glede tvorbe skupnih, zaokroženih patrimonialnin sodišč in so tudi skupno nastavljali osebje. Skladno s takim razvojem je ,bila dvorna pisarna leta 1824 mnenja, da ne preostaja na Kranjskem drugega, kot ustanoviti deželnoknežje poli­ tične okrajne komisariate, torej deželnoknežja oblastva na prvi stopnji, ki pa bi skrbela le za upravo; potrebna pa bi bila nova razdelitev okrajev. Pri uvedbi okrajnih gosposk se je namreč gledalo le na sedež dominijev ter na njihovo gospodarsko upravo. Po želji stanov bi obnovili patrimonialno sod­ stvo na način, kot so to napravili na Tirolskem in Salzburškem. Najtežje je blio pretrgati s patrimonialno ureditvijo ravno na področju sodstva. Do odločitve glede okrajev na Kranjskem, Primorskem, Goriškem in beljaškem okrožju pa ponovno ni prišlo, kljub temu, da so se razprave nadaljevale; ostalo je pri obstoječi ureditvi. ' • • šele po daljšem presledku je prišlo do končne odločitve. Vladarjev sklep z dne 9. 6/ 1835 je postavil'naslednja načela: ustanoviti je treba deželno­ knežja sodna in politična okrajna oblastva; ureditev teh oblastev na ob močju ljubljanskega gubernija mora biti povsod, torej tudi v celovškem okrožju, enaka; organi politične uprave in sodstva morajo biti med seboj ločeni in ista oseba ne.more izvajati obeh funkcij ; pri tej uredbi se je treba ozirati na pomembne interese, ki izvirajo iz medsebojnega razmerja zemlji­ ških gospostev in njihovih podložnikov tako, da se njihova medsebojna zveza ne.prekine; ustvariti je treba postopen prehod od obstoječe ureditve na novo, da se preprečijo možne motnje. Taka odločitev pa je pomenila, da bo država ustanovila lastne organe prve stopnje za upravo in sodstvo ter da bodo ločena okrajna sodišča in politične okrajne gosposke.110 Pričetek ustanavljanja deželnoknežjih komisariatov Dohodki okrajnih gosposk niso zadoščali za kritje stroškov. Vendar je ta, ne preveč znaten primanjkljaj odtehtal večji ugled, ki so ga uživale okrajne gosposke. Sčasoma pa je postalo njihovo poslovanje vedno bolj obsežno, zahteve nadrejenih oblastev do okrajnih gosposk vedno večje.111 že leta 1814 je prišlo do tega, da so nekatera gospostva odpovedala upravo okraja. Največ je bilo odpovedi do leta 1820, nakar zopet okoli leta 1825. Nastale probleme so reševali na ta način, da so območja okrajev priključili 110 J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 228, 232. 111 J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 243. 144 J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM drugi okrajni gosposki, v nekaterih sicer redkih primerih tudi razdelili med dve okrajni gosposki (primer odpravljenega turjaškega okraja leta 1833).ш V zelo redkih primerih so prenesli upravo okraja na gospostvo, ki še ni upravljalo okraja. Kolikor je bilo sicer težko dobiti tako gospostvo, pa so si zavestno prizadevali za ustanovitev večjih okrajev, ker so ti laže shajali z dohodki, ki so jim bili določeni. Ob odpovedi uprave za okraja Goričane in Fužine leta 1826 pa so se znašli v položaju, ko sploh ni bilo mogoče do­ biti v bližini primernega gospostva, ki bi mu poverili oziroma priključili upravo teh okrajev. Zato so na predlog okrožnega urada ustanovili provi- zorično okrajni komisariat Ljubljana-okolica, ki je pričel z delom 1. 11. 1825 in ki je bil prvi deželnoknežji okrajni komisariat na Kranjskem. Bil je to vsekakor izjemen primer in šele s 1. 11. 1834 je bil ustanovljen ha Kranjskem drugi, prav tako provizorični deželnoknežji okrajni komisariat in sicer za ponoviški okraj, ko zopet ni bilo nobene druge možnosti (s se­ dežem v zaloški graščini pri Moravčah).113 • Na Goriškem so ustanovili leta 1827 okrajni komisariat Sežana, v be- ljaškem okrožju leta 1828 okrajni komisariat Stall in v istrskem okrožju med leti 1828 in 1830 okrajni komisariat Lipa (kasneje preimenovan v Pod- grad). Vse te deželnoknežje komisariate so organizirali po predpisih, ki so izšli za primorske komisariate. V tem času je že prevladovalo splošno pre-> pričanje, da bo itak treba prej ali slej povsod ustanoviti deželnoknežje okrajne komisariate.114 Po izidu vladarjeve odločbe z dne 9. 7. 1835 se niso več upirali odpo­ vedim imetnikov okrajnih gosposk, marveč so v smislu vladarjeve odločitve začeli pripravljati splošno ustanovitev deželnoknežjih komisariatov. L. 1836 je dvorna pisarna opomnila gubernij, da sporoči rezultate poizvedbe glede ureditve notranjskih okrajev in ustanovitve deželnoknežjih okrajnih ko­ misariatov. Leta 1840 je gubernij v Ljubljani že pripravljal vse potrebno za novo dokončno ureditev okrajev, zlasti v ljubljanskem okrožju.115 Pri tem pa ni šlo le za prenos uprave iz privatnih rok v državne, marveč je bila sprejeta tudi drugačna orientacija glede velikosti okrajev. Izkušnja je namreč pokazala, da je uprava večjega ozemlja s prebivalstvom 20.000 ljudi težka, zaradi česar so skušali oblikovati ne prevelike okraje. Tu je sicer prišla javna uprava v nasprotje s težnjami pravosodne. Ta je hotela tudi v smislu vladarjeve odločitve kolikor mogoče dosledno ločitev sodstva od uprave. Taka ločitev pa je bila mogoča le pri večjih okrajih, kjer je bila oseba okrajnega komisarja ločena od okrajnega sodnika. Sklicevala se je tudi na lombardsko-beneško ureditev, kjer je bilo za območje več politič­ nih okrajnih komisariatov postavljena ena pretura. Ne glede na te ugovore pa je bila sprejeta usmeritev javne uprave.116 Leta 1847 je bilo:117 V okrožm ^ d s ' c u P . n 0 V deželnoknežji V privatni 3 vseh okrajev upravi upravi Ljubljana 10 8 2 Novo mesto 15 7 ' 8 Postojna 8 3 5 Beljak 13 5 8 ' " J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 222—223. ' " J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 219—221. "• J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 218. »5 J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 232, 236, 239. »' J. Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 231. i» Provinzial-Handbuch des Laibacher Gouvernement-Gebiets im Königreiche Illyrien für das Jahr 1847. • • /.. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980'-Л—2'T V '•!'.. 145 S prenosom uprave in sodstva na deželnoknežje'okrajne urade so začeli sedeži teh uradov prehajati iz sedežev zemljiških gospostev v večje' kraje.1 To dejstvo je bilo treba upoštevati pri oblikova'nju okrajev. ' ' " " Začelo je prihajati,tudi do nekaterih popravkovnobmočij okrajev. Med pripravami za ustanovitev novih okrajev je prosila spomladi 1844 občina Obrh (v okraju Poljane), da jo ob delitvi okraja Krupe pridelijo črnomalj­ skemu okraju. Gubernij je sporočil okrožnemu'uradu, da proti temu: ni za­ držkov, če okrajna gosposka Poljane,, na to ; pristane,:-kakor je'v zadnjem času privolila okrajna gosposka Višnja'gora; da so prideiili*občinot Šoštro okraju Ljubljana-okolica.118,; - -• -,--,гч;.. ',« .,:, , i,^ ..;* . ; q * j ; • • . , . . ./V,: . " : . , ' . - . i Uh^. -ïl-i> *> ••-:£••*'• • — • - " • "* ' " • • ; , ' * Okraji na območju graškega guberriija.v prvi polovici Ì9. stoletja Na območju graškega gubernija je ostal v prvi polovici 19; stoletja y veljavi sistem okrajnih komisariatov, ki so jim bili delegirani le upravni posli.- Na-podlagi patenta z dne .23.t12.'.1817ijeîbil vpeljan-novi sistem zem­ ljiškega davka, ki je stopil v veljavo, ko so bile, opra vi j ene mëritve^ih iz­ delane karte. Predhodno so morali s pričetkomJvojaškega leta 1820 vpeljati splošni đavčni provizorij" in sicer "na podlagi-jožefinske.'davčne regulacije (vladarjev sklep z dne 8. 2. 1819) ; na štajerskem so tò napravili že s pri- četkom vojaškega leta 1819. S tem so dobili okrajni komisariati še nalogo poraždeljevati :in pobirati" davke; nadzirali' so jih posebni davčni kontro­ lorji. Pofazdeljevänje in pobiranje davkov je postala praviloma,obveznost tistih gosposk, ki so bile določene za-izvedbo priprav za davčno regulacijo (na podlagi patenta z dne 20. 4. 1785). Zaradi številnih sprememb v raz­ delitvi7 okrajev, dò';katèrìh'je-prišlo,'pà so naložili porazdèljevanje in-po- biranje davkov obstoječim okrajnim komisariatom. V primerih, kjer so bile jožefinske davčne občine deljene med fdva okraja, so morali pobiranje za območje cele občine dodeliti enemu okraju.119 število okrajev so spreminjali takole:*" Okrožje 1816 181&J. , 182Ó . 1826 ' 1846 Celje - •'•' •' ' 58 ' 4Ò';''. •'' " 40 40 ' 40 Maribor *51 - . 5 2 . - ; ,',. . 5 2 ; - , - 50 . ' 51 Med leti 1816 in 1818 je,prišlo;v celjskem'okrožju, do občutnega zmanj­ šanja števila okrajev'(?a, 18),' pri čemer je'20 komisariatov odpadlo*, poja­ vila pa sta se dva nova.120 " ' r : . , ..:>... j ' l ' . ' '• » . »• " ' • ! J " ' ' • • ' ' " - ' - •'"•'-» ' " ' • -i SA > - ! . . , ( • • • • ' i " > \ - . • . • i--:<**"• ' ! : . ; . * . ; . . - . : • / Tako smo imeli do leta 1848 na slovenskem ozemlju dva tipa okrajev. Pridobitev marčne revolucije leta] 1848 je bila tudi popolno podržavljenje okrajne uprave. Poleg tega se je rijeri pomen še'toliko bolj povečal,.ker so tedaj odpravili večino okrožnih uradov.'" " .'; 4 , т1' 1 -^ • ->... '".) ..a- '5 .. i v ••»• > .•'. ...J , .• • f i . . . ' • ' • ' ' ' - e - >; ''.i i« J . Polec, Kraljestvo Ilirija, str. 245. , ,. . , ., . . .,••> " ', "» J. Tschinkowitz, Darstellung I, str. 27—30, 155—156; G. Göth. 'Das Herzogthum Steiermark/ I , str . 60 61. i " » . J -^^ ) L r i >M M. Straka, Verwaltungsgrenzen und Bevölkerungsentwicklung in-der Steiermark 1770—1850,. FGI.S XXXI, Graz 1978, str. 30. . . . . ... t .... 146 J- ZONTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM PRBGLED OKRAJNIH KOMISARIATOV Uporabljene okrajšave: ust. dež. knez. okr. kom. = ustanovljen deželnoknežji okrajni komisariat ust. = ustanovljen Kjer ni podatkov glede natančnega leta, je naveden časovni razpon. Ljubljansko okrožje Bela peč (Weissenfeis) 1782—1811, 1814—1841, 1841 ust. dež. knez. okr. kom. Bela peč s sedežem v Kranjski gori . . . . - „ . Bled (Veldes) 1780—1811, 1814—1840, 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Radovljica in Bled s sedežem v Radovljici Brdo pri Kranju (Egg bei Krainburg) 1780—1811, 1814—1815 Brdo pri Podpeči (Egg bei Podpetsch) 1787—1811, 1814—1838, 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Brdo pri Podpeči in Krumperk Čemšenik (Scherenbüchel) 1787—1805 Dol (Lustthal) 1792—1811 , • Fužine (Kaltenbrunn) 1787—1811 Gamberg (Gallenberg) 1782—1811 Goričane (Görtschach) 1782—1811, 1814—1825 (1825 ust. dež. knez. okr. kom." Ljub- 1 ljana okolica) > Ig (Sonek, Sonnegg) 1780—1811, 1814—1833 , Jablje (Habbach) 1782—1805, 1814 ust., a ni pričel poslovati Kamnik (Stein, mesto) 1787—1811 Kandrše (Kandersche) 1780—1782 Kieselstein 1815—1826 Kodeljevo (Turn ob Ljubljanici) in Fužine (Thurn an der Laibach-Kaltenbrunn) 1817—1825, a pričel poslovati 1818 (1825 ust. dež. knez. okr. kom. Ljubljana okolica) Kranj (Krainburg, mesto) 1782—1811, 1844 ust. dež. knez. okr. kom. Kranj Križ (Kreuz) 1780—1811, 1814—1825 Krumperk (Kreutberg) 1792—1811, 1814—1840 (od 1836 upravljan pri-okrajni go­ sposki Ponoviče), 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Brdo pri Podpeči in Krumperk Ljubljana (Laibach, komenda) 1782—1811, 1814—1817 Ljubljana (Laibâch, palatinat) 1782^-1811 •* " . ,.., ; Ljubljana (Laibach, mesto) 1780—1811, 1814 dalje Ljubljana okolica (Laibach Umgebung), 1825 ust. dež. knez. okr. kom. Ljubljana okolica Loka (Lack) 1780—1811, 1814 dalje Mekinje (Münkendorf) 1787—1811, 1814 dàlje Ponoviče (Ponowitsch) 1780—1811, 1814—1834, 1834 ust. dež. knez. okr. kom. P o ­ noviče s sedežem v Zalogu pri Moravčah Radovljica (Radmannsdorf) 1780—1811, 1814—1840, 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Radovljica in Bled s sedežem v Radovljici Smlednik (Flödnig) 1782—1811, 1814—1844, 1844 ust. dež. knez. okr. kom. Smlednik Tržič (Neumarktl) 1780—1811, 1814—1829, 1840 ust. dež. knez. okr. kom'. Tržič ' Tuštajn (Tufstein) 1787—1811 * '• Velesovo (Michelstetten) 1780—1782, 1785—1811, 1814—1844 (od 1826 s sedežem v Kranju), 1844 ust. dež. knez. okr. kom. Velesovo (uprava okraja začasno po­ verjena dež. knez. okr. kom. Kranj) i ! ' • ' ' ' i Novomeško okrožje Boštanj (Savenstein) 1782—1811, 1814—1843, 1843 ust. dež. knez. okr. kom. Boštanj Črnomelj (Tschernembl) 1782—1811, 1814—1815 . . Čušperk (Zobelsberg) 1782—1811 Gradac (Gradaz) 1780—1811 G r m (Stauden) 1780—1782 Klevišče (Kiewisch) 1780—1805 Kočevje (Gottschee) 1780—1811, 1814 dalje Kodeljevo (Turn ob Ljubljanici, Thurn an der iLaibach) 1782—1805 (po 1817 gl. ljubljansko okrožje) Kostanjevica (Landstrass) 1780—1811, 1814 dalje Kostel (Kostel) 1782—1811 Krško (Gurkfeld, mesto) 1782—1795/1798 Krupa (Krupp) 1814 dalje Lanšprež (Landspreis) 1791/1794—1805 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 147 Mala vas (Kleindorf) 1782—1791/1794, 1791/1794 Metlika (Mottling) 1782—1811, 1814—1815 Mirna (Neudegg) 1782—1811, 1814—1848, 1848 ust. dež. knez. okr. kom. Mirna Mokrice (Mokritz) 1782—1811, 1814—1816 Mokronog (Nassenfuss) 1780—1811, 1814—1843, 1843 ust. dež. knez. okr. kom. Mo­ kronog Nadlišek (Pajkovo, Nadlischek) 1780—1805 Novo mesto (Neustadtl, kapiteljska prostija) 1782—1811, 1814—1826 • Novo mesto (Neustadtl, mesto) 1782—1811 Otočec (Wördl) 1780—1811, 1814—1816 Pleterje (Pleterjach) 1782—1811 • * - Pobrežje (Freithurn) 1814 ust., a ni pričel poslovati ' Poljane (Pölland) 1780—1811, 1814 dalje . . . Radeče (Ratschach) 1782—1811 Rakovnik (Kroisenbach) 1782—1811 Ribnica (Reifnitz) 1780—1811, 1814—1844, 1844 ust. dež. knez. okr. kom. Ribnica Ruperčvrh (Rupertshof) 1782—1811, 1814—1845 (od 1826 s sedežem v Novem mestu), 1845 ust. dež. knez. okr. kom. Ruperčvrh s sedežem v Novem mestu (poslovati pričel 1846) Slatna (Slattenegg) 1782—1811, 1814—1816 Soteska (Ainöd) 1780—1811 • Stična (Sittich) 1780—1811, 1814 dalje Svibno (Scharfenberg) 1782—1811 Trebnje (Treffen) 1782—1811, 1814—1843, 1843 ust. dež. knez. okr. kom. Trebnje Turjak (Auersperg) 1780—1811, 1814—1833, 1835 ust. dež. knez. okr. kom. Turjak Turn (Podpeč, Thurn-Gallenstein) 1780—1811, 1814—1823 Turn pri Leskovcu (Šrajberski turn, Thurn am Hart) 1780—1811, 1814—1838, 1838 ust. dež. knez. okr. kom. Turn pri Leskovcu (Šrajberski turn) Višnja gora (Weixelburg) 1782—1811, 1814 dalje Žužemberk (Seisenberg) 1782—1811, 1814 dalje Postojnsko okrožje (v obsegu, določenem leta 1814) Bistra (Freudenthal) 1780—1811, 1814—1838, 1838 ust. dež. knez. okr. kom. Bistra s sedežem na Vrhniki Hasberg (Haasberg) 1780—1811, 1817 dalje Idrija (Idria) 1780—1811, 1814 dalje Ilirska Bistrica (Illyrisch Feistritz), 1839 ust. dež. knez. okr. kom. Ilirska Bistrica (poslovati pričel 1840) Jablanica (Jablanitz) 1805—1811, 1814 ust., a ni pričel poslovati Logatec (Loitsch) 1780—1811, 1814—1819 Polhov Gradec (Billichgratz) 1780—1811 Postojna (Adelsberg) 1782—1811, 1814 dalje Predjama (Luegg) 1782—1811 Prem (Prem) 1782—1811, 1814—1839 (1839 ust. dež. knez. okr. kom. Ilirska Bistrica) Ravne (Raunach) 1805—1811 Razdrto (Präwald) 1792—1811 Senožeče (Senosetsch) 1782—1811, 1814—1839, 1839 ust. dež. knez. okr. kom. Seno­ žeče (poslovati pričel 1840) Snežnik (Schneeberg) 1792/1795—1811, 1814 dalje Vipava (Wippach) 1780—1811, 1814 dalje Celjsko okrožje (v obsegu, določenem leta 1782) Bizeljsko (Wisell) 1779 dalje Blagovna (Reifenstein) 1779 dalje Brežice (Rann) 1797 dalje Brežice (Rann, mesto) 1779 — po 1804 Celje (Cilli, mesto) 1779 dalje Dobrnica (Guttenegg) 1779—1804 Gornji grad (Oberburg) 1779 dalje Jelše (Erlachstein) 1779 dalje Jurklošter (Gairach) 1779 dalje Konjice (Gonobitz) 1786 dalje ..•'. 148 J. 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Kozje (Drachenburg) 1779 dalje . . • Lanšperg (Rabensberg) 1781—1804 Laško (Tüffer) 1779 dalje Laško (Tüffer, glavna župnija) pred 1798—1804 . . . - LaskoJTüffer, trg) 1779—1804 Legen (Lechen) 1779 dalje - , Lemberg (Lemberg) 1779 dalje w . • ' Loka (Laak) 1779 dalje Motnik (Möttnig, trg) 1779—1804 Novi Kloster (Neukloster) pred 1804 dalje " Novo Celje (Neucilli) 1779 dalje Ojstrica (Osterwitz) 1779 dalje i , Oplotnica (Oplotnitz) 1779—1804 , . Pišece (Pischätz) 1779 — po 1804 • ' , ' ' * • • Planina (Montpreis) 1779 dalje , !-•; >i-' Podčetrtek (Landsberg) 1779 dalje .. . . • : . ' л Podsreda (Hörberg) 1779 dalje .i . -< ,. Polzela (Heilenstein) 1779 — pred 1804 . •. • : . Prebold (Pragwald) 1779 dalje Puhenštanj (Puchenstein) 1779 dalje . • ( " ' Rajhenburg (Reichenburg) 1779 dalje i. „ .".i ' i Rogatec (Rohitsch) 1779 dalje * . , . . - • "fw Rogatec (Rohitsch, glavna župnija) 1781—1804 < •• . t • . Rogatec (Rohitsch, trg) 1779—1804 • - ; . . ' , - . . ' . Rotenturn.(Rothenthurn) po 1804 dalje .-" ,. ' . ' ( " • " Sanek (Sannegg) 1779 dalje ; - ' , ' Sevnica (Oberlichtenwald) 1779 dalje > -, i • Slovenj Gradec (Windischgraz, mesto) 1779'—po 1804 . . • •' i ." . Slovenska Bistrica (Feistritz) 1779 dalje Slovenska Bistrica (Feistritz, mesto) 1779 — po 1804 < - Stari trg (Altenmarkt) 1779 — po 1804 Strmol (Stermoll) 1779 dalje Studenice (Studenitz) 1779 dalje širje (Scheuern) 1781 — pred 1798 Šoštanj (Schönstein) 1779 dalje ' • iT Štatenberg (Stattenberg) 1779 dalje Tabor (Weixelstätten) 1781 dalje Teharje (Tüchern, koseštvo) 1779 — po 1804 "- r •• * • Turn (Thurn) 1779 — po 1804 *l l ' »'> Velenje (Wöllan) 1779 dalje ; ' ; " ' ' ""' Vitanje (Weitenstein) 1779 dalje ' ' - ' '. ._• ' *" Vojnik (Hochenegg, trg) 1779—1804 " y ', Vrbovec (Altenburg) 1779 dalje "•' ' ' Vuzenica (Saldenhofen, trg) 1779—1804 Zalog (Sallach) 1779 dalje - » Zbelovo (Plankenstein) — celjski delež 1779—1804 Zbelovo (Plankenstein) — graški delež 1779 dalje *" ' Zgornja Polskava (Oberpulsgau) 1779 dalje ' Zreče (Retschach) 1781—1786 Žalec (Sachsenfeld, trg) 1779—1804 ' ' ' * • Žice (Seitz) 1779 dalje t \ , :j Žusem (Süssenheim) 1779 dalje ' ' ''''• Mariborsko okrožje (v obsegu, določenem leta 1782) Alt-Ottersbach 1781 — pred 1798 .. ' < ' i Arnfels (Arvež) 1779 dalje 'v Bori (Ankenstein) 1779 dalje . ^ Branek (Malleg) 1779 dalje . ' i-. . Burgstall ok. 1805 dalje ' > '"ГТ: e -• Dolgi dol (Langenthai) 1779 dalje " «>'! Domava (Dornau) 1779 dalje '~ '• Ehrenhausen (Ernovž) 1779 dalje ' . • • -i Eibiswald (Ivnik) 1779 dalje ' ' •>• ," it . : Fala (Faal) 1779 dalje t - P I / .«•i i •' • ' ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2' ' 149 Feilhof en 1779 dalje ' .' '"У. Frauenthal 1779 dalje •': • Gleinstätten 1779 dalje » * ' : > ' ' •> Gornja Radgona (Oberradkersburg) 1779 dalje , . ' Gornji Cmurek (Obermureck) 1779 dalje '' > • > - - • • Harachegg pred 1798 dalje . ' I • t •• • HoUenegg 1779—1846/1847 Hompoš (Hausampacher) ok. 1805 dalje • . . Hrastovec (Gutenhaag) 1779 dalje . .-• .- • Jareninski dvor (Jahringhof) 1779 dalje , " ' \ . ". . t i ; ' '-J • • Kalsdorf (imenje v Ljutomeru) 1779—1781 *• • Kienhofen 1779 dalje » ,-N• \ -i > "^ч -' • Lamberg (imenje) 1779—1781 • ' Landsberg 1779 dalje 1 -'I v ' i -;• Libanjski v rh (Liboienberg) 1779 — ok. 1805 • . . , . * i t ' . Limbuš (Lembach) 1782/1783 — ok. 1805 Lukavci (Lukafzen) ok. 1805 dalje ' ' ' . . • ' ' . ( . : . Marenberg (Radlje, Mahrenberg) 1779 dalje Maribor (Marburg) 1779 dalje • ' ." : ,.-• >'-!'.i : .• Maribor (Marburg,-mesto) 1779 dalje V - ' I . Г П • . - n- Massenberg (imenje) 1779—1781 ' ! Mei j ski dvor (v Mariboru, Mèlling) 1779 dalje • ' ' Muretinci (Meretinzen) 1779 dalje '-.U '• ' Л- ' Muta (Mauthen, trg) 1779—178Î . : •- •. . ' . ' ' • Negova (Negau) 1779 dalje ' , " " •" • Ormož (Friedeau) 1779 dalje • . Pesnički dvor (Pössnitzhofen) 1779 dalje Ptuj (Pettau, minoritsko gospostvo) 1779 dalje Ptuj (Pettau, bivše dominikansko gospostvo) 1779 — ok. 1805 Ptuj (Pettau, mesto) 1779 dalje • .--•;.. . • ; • Rače (Kranichsfeld) 1779 dalje Radvanje (Rothwein) 1779 dalje Ravno polje (Ebensfeld) 1779 dalje ' • ' ; • ' • * . Sausal 1779 — pred 1798 \.} . ' " . Schachenthurn 1779 dalje Schwanberg (1848: Schwanberg-Hollenegg) 1779 dalje.. i> Seggau (Sekava) 1779 dalje ... , ( , . . ' . • ' Slivnica (Schlèinitz) 1779 dalje Spielfeld (Špilje) 1779 dalje Svečina (Witschein) 1779 dalje . . , . , . Sv. Tomaž pri Veliki Nedelji (St. Thomas). 1779—1781. Štanof (Steinhof) 1779—1781 , ' -. Trautenburg 1779 dalje , , , , . Turnišče (Turnisch) 1779 dalje Velika Nedelja /Großsonntag) 1779 dalje , • . , Vetrinjski dvor (v Mariboru, Viktringhbf) ok. 1805É dalje . . • Viltuš (Wildhaus) 1779 dalje , • , : \ •' Vurberk (Wùrmberg) 1779 dalje >• . - -•• t Waldschach 1779 dalje , • i Welsbergl 1779 dalje ; . . • ' -, Wildbach 1779 dalje - • • . ' • • . - Zavrč (Sauritsch) 1779 dalje . t -h • : ' - M Goriško okrožje* j • : . „ . . , , , . • • - . • (v obsegu, določenem leta 1825) Aiello 1788—1805/1807, 1817—1840/1845 (1840/1845 ust. dež. kne'ž.'okr. kom. Cer- vignano) • ,t ' • • Ajdovščina (Haidenschaft) 1792—1811, 1847.ust. dež. knez. okr. kom. Ajdovščina Bovec (Flitsch) 1788—1811, 1814—1840/1845, 1840—1845 ust. dež. knez. okr. kom. Bovec Castello Porpetto 1792—1805/1807 - • , Cervignano, 1840/1845 ust. dež. knez. okr. kom. Cervignano Devin (Duino) 1780-1811, 1817—1847 •',. Kot izhodišče je vzeta koncentracija jurisdikcij leta 1788. 150 J. 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Flambruzzo 1792—1805/1807 Gonars 1788—1792 Gorica (Gorizia, mesto) 1788—1811, 1814 dalje Gorica okolica, 1840/1845 ust. dež. knez. okr. kom. Gorica okolica Gradisce (Gradisca) 1788—1805/1807, 1817 ust. dež. knez. okr. kom. Gradišče Grafenberg 1792—1811, 1814—1840/1845 (1840/1845 ust. dež. knez. okr. kom. Gorica okolica) Kanal 1788—1811, 1814 dalje Kojsko 1788—1805/1807, 1817—1847 r K r n k o m . ( ( & m T n 1 S ) 1 7 8 8 - 1 8 0 5 / 1 8 0 7 ' 1817-1840/1845, 1840/1845 ust. dež. knez. okr. M C e r v ï n a n o ) 8 8 ~ 1 8 0 5 / 1 8 0 7 , 1 8 1 7 ~ 1 8 4 0 / 1 8 4 5 (1840/1845 ust. dež. knez. okr. kom. Precenicco 1788—1792 Renče 1792-1811, 1814-1840/1845 (1840/1845 ust. dež. knez. okr. k o m . ' G o r i c a okolica) Rihemberk (Oberreifenberg) 1788—1811, 1814—1847 ' • * Sežana gl. Završnik Spodnji Rihemberk (Unterreifenberg) 1792—1811 Sv. Križ (Heiligenkreuz) 1788—1811, 1814—1840 (1840/1845 ust. dež. knez. okr. kom.. Gorica okolica) Štanjel 1792—1811, 1814—1847 Tolmin (Tolmein) 1788—1811, 1814 dalje Tržič (Monfalcone), 1817 ust. dež. knez. okr. kom. Tržič " Z a v r 1 S o m , k (Sehwarzenegg) 1788—1811, 1814—1827 (1826 se preimenuje v Sežana), 1827 ust. dez. knez. okr. kom. Sežana ' Žablje (Sabla) 1792—1811 Istrsko okrožje* (v obsegu, določenem leta 1825) Belaj 1814 dalje Buje, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Buje i • Buzet, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Buzet .. '. Cres, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Cres , . . Fünfenberg (Macco) gl. Socerb Gutnek (Guttenegg) 1782—1811 Kastav (Castua) 1780—1811, 1814—1828/1830 (1828/1830 ust. dež. knez. okr. kom. Volosko) ' ... • Koper, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Koper Kožljak (Wachsenstein) 1780—1811 Krk, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Krk , . . Kršan (Chersano) 1780—1782, 1805—1811 Labin, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Labin Lipa gl. Podgrad Lošinj, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Lošinj, ki se je 1831/1833 preimenoval v dež. knez. okr. kom. Mali Lošinj Lovran 1814—1828/1830 (1828/1830 ust. dež. knez. okr. kom. Volosko) Lupoglav (Mahrenfels) 1780—1811 Mali Lošinj gl. Lošinj Motovun, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Motovun Pazin (Mitterburg) 1780—1811, 1814—1834/1838, 1834/1838 ust. dež. knez. okr. kom Pazin Piran, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. P i ran Podgrad (Neuhaus, Castelnuovo) 1780—1811, 1814—1828/1830, 1828/1830 ust dež knez. okr. kom. Lipa s sedežem v Podgradu, k i se 1840/1845 preimenuje v dež. knez. okr. kom. Podgrad Poreč, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Poreč Pula, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Pula Rovinj, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Rovinj Socerb (S. Servolo) s sedežem v Fünfenbergu 1814, Fünfenberg 1814 1832 Sv. Petar u š u m i (St. Peter im Walde) 1805—1811 Vodnjan, 1814 ust. dež. knez. okr. kom. Vodnjan Volosko, 1828/1830 ust. dež. knez. okr. kom. Volosko * Do leta 1811 je zajet Kranjski pripadajoči del Istre. • . ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 * 151 Celovško okrožje* (v obsegu, določenem leta 1782) Albeck 1777 dalje Althofen 1777 — pred 1804 (1777 — pred 1804 tudi Deinsberg), Althòfen-Deinsberg pred 1804—1814/1818, Althofen 1825/1826 dalje • . ' ' , Althofen (trg) 1777 dalje Annabichl (Trnja vas) 1777—1814/1818, Annabichl-Magaregg 1814/1818 dalje (v l e - tih 1826—1829 se navajata okraja Annabichl in Magaregg ločeno) Bach 1777—1814/1818 Braunsberg 1777—1814/1818 , " " Celovec (Klagenfurt, mesto) 1777 dalje ' * Dobrla vas (Eberndorf) 1777 dalje Dravograd (Unterdrauburg) 1777 dalje Dravograd (Unterdrauburg, trg) 1777 dalje Dürnstein 1777 dalje Eberstein 1777 dalje Freudenberg 1777 dalje Friesach (mesto) 1777 dalje Gamseneg pred 1804 dalje Glanegg 1777 dalje " i Gospa Sveta (Maria Saal) 1777—1814/1818, 1825/1826 dalje Gradenegg 1777—1825/1826 Grades 1777 dalje ' ' Grades (trg) 1777—1825/1826 Gradisch 1777—1825/1826, Gradisch-Gradenegg 1825/1826 dalje Grabštanj (Grafenstein) 1777—1847, Grafenstein-Saager-Welzenegg 1847 dalje Grebinj (Griffen, trg) 1777—1814/1818 Grünburg 1777—1814/1818 Grünfels 1777 — pred 1804 (1813: Grünfels-Gamseneg) Gurk (Krka) 1777 dalje Guštanj (Gutenstein, trg) 1777 dalje Guttaring (trg) 1777 dalje Hallegg 1777 dalje Hardegg 1777—1825/1826 ' ' ' Hartneidstein 1777—1814/1818, ' 1825/1826 dalje Hodiše (Keutschach) 1777 dalje Höhenbergen 1777—1814/1818 Hudi grad (Feuersberg) 1777—1814/1818 Humberk (Hollenburg) 1777—1814/1818, 1825/1826 dalje Hüttenberg (trg) 1777 dalje . , Kamen (Stein) 1777—1814/1818 ' Karlsberg 1777 dalje . , . , , „ , , • ' • Kleinwinklern 1777—1814/1818 ' ' , ' " Kreig 1777 — pred 1832, Kreig-Nussberg pred 1832 dalje Krumpendorf (Kriva Vrba) 1777 dalje Lavamünd (Labot, trg) 1777 dalje Liemberg 1777 dalje Magaregg 1777—1814/1818, gl. Annabichl • , ; Mannsberg 1777 dalje < • ' " - • Metnitz (trg) 1777—1814/1818 Möderndorf (Modrinja vas) po 1794—1814/1818 Mohliče (Möchling) 1777 dalje Moosburg (Možberk) 1777 dalje Neudenstein 1777 dalje Neuhäusel 1777 dalje Osterwitz (Hochosterwitz) 1777 dalje Pliberk (Bleiburg) 1777 dalje Pliberk (Bleiburg, mesto) 1777 dalje Poreče (Pörtschach) 1777 dalje Portendorf 1777 dalje Rastenfeid 1777 dalje (1813: Rastenfeld-Dürnfeld) Reberca (Rechberg) 1777—1814/1818 Reichenfels (trg) 1777 dalje * Obgradja, ki so bila pred letom 1804 združena, so navedena v oklepaju. 152 J. 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Rosenbichl 1777-1814/1818 (1777 - pred 1804 tudi Liebenfels) Saager 1777—1844 ,, Seltenheim 1777 dalje Silberberg 1777—1825/1826, 1841 dalje ' " " -.f- Silberegg 1777—1814/1818, 1825/1826 dalje Spodnje Trušnje (Niedertrixen) 1777—1814/1818 ' ' St. Andra (št. Andraž, oskrbniški urad) pred 1804 dalje (1777 — pred, 1804: Jagg- -" lmg, Lichtenberg, Morein, Reissberg, Steinberg) St. Andra (Št. Andraž, kapitelj) pred 1804—1814/1818 (1777 —.pred 1804: Aigen, Fischern, Kollegg, Reiteben) , l - St. Andra (Št. Andraž, mesto) 1777 dalje , ' , St. Georgen am Längsee 1777 dalje " . ' ' ' . . St. Leonhard 1777 dalje * ' " St. Leonhard (mesto) 1777 dalje . '. ' v ' • - - ' St. Paul (St. Pavel) pred 1804 dalje (1777 — pred 1804: Alben, Göding, Kollnitz, Lochenthai, Mossern, Rabenstein, Weinberg) St. Paul (št. Pavel, trg) 1777 dalje • , " - . ' . " , Strassburg 1777—1825/1826 .'•' ',' ' , ."' ' f Strassburg (mesto) 1777 dalje " . ' ! St. Veit (Št. Vid, mesto) 1777 dalje ' ' ' • - • • . • Taggenbrunn 1777—1814/1818 . . . . . . Tanzenberg 1777 dalje ' . ' ' . , Telenberk (Töllerberg) 1777—1844, gl. Važenberk ' л \ Tentschach 1777 dalje , . •• »--»J Thürn 1777—1841, Thürn-Twimberg 1841 dalje " .'. ' ' Treibach 1777—1814/1818 • , - , • • . - / , : Twimberg 1777—1814/1818, gl. Thürn J . , . ' " V ' "\ ' Važenberk (Waisenberg) 1777—1844 (1777 — pred 1804 tudi Srednje 'Trušnje/Mit- ter tr ixen), Važenberk-Telenberk 1844 dalje , . . . . . " • - ' . , ' . - ' Velikovec (Völkermarkt, mestò) 1777 dalje ' " . . . , ' • ' ' . Vetrinj (Viktring) 1777 dalje , - , , , , - ' ' ' " - • • Vovbre (Haimburg) 1777—1814/1818, 1825/1826 dalje * ' ' ?'.VTl ' • ' Waidenstein 1777 dalje * • . . . . ' L ., ' Weissenegg (pred 1818—1824/1825 s sedežem v Ehreneggu) 1777 dalje' ''••• '.' ' Weitensfeld (trg) 1777—1825/1826, Weitensfeld-Wullross 1825/1826 dalje ' ,' Weizenegg 1777—1814/1818 '"- ' ' . ' . . - = " ' * ' . Wieting 1777 dalje * • • . . . . . ' ._ ..' ' Wolfsberg (Volšperk) 1814/1818—1825/1826 Wolfsberg (Volšperk, mesto) Д777 dalje-,, , ' . , '.'..' , ' Wullross 1777—1814/1818, gl. Weitensfeld " ' 'V -. , , ' ' Zgornje Trušnje (Obertrixen) 1777—1814/1818 (včasih se-pojavlja združen, z .Va- ženberkom) . " '. ,; ", ' . . železna Kapla (Kappel) 1814/1818—1825/1826 „, , . . - I , . . , " 1 . *. '" ' . železna Kapla (Kappel, t rg) ; 1777 dalje , t - '-, - . ' " ' . ., Î* Ženek (Sonnegg) 1777—1814/1818, 1825/1826 dalje - ' , ' , ' ' * ' , ; * žrelec (Ebenthal) 1777 dalje ', , , ' " ' , , ' , ' • ' ' . ' • ' Beljaško okrožje r , .:< (v obsegu, določenem leta 1782) • " • , , t • ' - - ' " Af ritz 1777—1811 T - i \ v : i l r , . ' ' ( ' i -'> Aichlburg 1777—1811 • • • • . - . . • .... ; r -. •-•- ,,.,,. Bekštanj (Finkenstein) 1777—1811 >• •.- . f '*-. ' , ,", v ' Beljak (Villach) 1777—1811, 1814—1841, 1841 ust. dež. : knež. okr/ komi Beljak in Landskron (Vajškra) '• Beljak (VUlach, mesto) 1777—1811 ^ •- , -' Damtschach 1777—1811 •', )",',n <*•<,•-;• r . H> ••--•-• : Federaun (v Trbižu) 1777—1811, 1814—1820 ; i. . '•• • Y ' *) • ' Feldkirchen 1777—1811 - • ;b \ ' '• ' - W " 1 ' •' Feldkirchen (trg) 1777—1811 '. , • t> ' - v • Feldsberg 1777—1811 Gmünd 1777—1811, 1814 dalje ' : i'. •••>•' - . •> < ,--. v - • -i Gmünd (mesto) 1777—1811 " ' ' •• i - Goldenstein. 1777—1811 . • > i ' Greifenburg 1777—1811, 1814 dalje Greifenburg (trg) 1777—1811 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 < 153 Grosskirchheim 1777—1811 • Grünburg 1777—1811, 1814—1840 (pred 1819—1827 s sedežem v Mödemdorfu), 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Grünburg s sedežem v Šmohor ju (1840 in 1841 se okr. kom. imenuje tudi Šmohor) • •> J— Himmelberg 1777—1811 KeUerberg 1777—1811 Khünburg 1777—1811 Kleinkirchheim 1777—1811 Kötschach* 1814—1840, 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Kötschach Landskron (Vajškra) 1777—1811, 1814—1838 . - Mauten (trg) 1777—1811 Millstatt 1777—1811, 1814 dalje Naborjet (Malborghetto, trg) 1777—1811 Neuhaus 1777—1811 . Oberdrauburg 1777—1811 Oberdrauburg (trg). 1777—1811 Oberfalkenstein 1777—1811 Obervellach (trg) 1777—1811, 1814 dalje Ossiach (Osoje) 1777—1811, 1814 dalje (1814тт-1827 s sedežem v Feldkirchnu) Paternion 1777—1811, 1814 dalje , . .. - , • ' Paternion (trg) 1777—1811 • Pernegg 1777—1811 Pittersberg 1777—1811 • . r . • •. Podklošter (Arnoldstein) 1777—1811, 1814—1830, Podklošter in Trbiž 1830 dalje Prägrad 1777—1811 . ; . . Rauchenkatsch 1777—1811 - Rittersdorf 1777—1811 . . Rožek (Rossegg) 1777—1811, 1814 dalje Sachsenburg (trg) 1777—1811 , Sommereck 1777—1811 ; - Spittal 1777—1811, 1814—1840, 1840 ust. dež. knez. okr. kom. Spittal Spittal (trg) 1777—181Ï •. Stali 1777—1811, 1814—1828, 1828 ust. dež. knez. okr. kom. Stali Steuerberg 1777—1811 Strassfried 1777—1811 • >• < Šmohor (Hermagor, trg) 1777—1811, gl. Grünburg Trbiž (Tarvisio, trg) 1777—1811 ., Trebinja (Treffen) 1777—1811 i ... Vernberk (Wernberg) 1777—1811 Vrba (ob Vrbskem jezeru, Velden) 1777—1811 Wasserleonburg 1777—1811 • ' i Weidenburg. 1777—1811' * "•««•'•—•ч Zusammenfass u'n g ' . ENTSTEHUNG UND ENTWICKLUNG DEE VERWALTUNGSBEZIRKE IN SLOWENIEN BIS ZUM JAHRE 1849 . , Jože žontar Die Entstehung der Verwaltungsbezirke ist im Bereich der 'österreichischen Erbländer eng mit den Werbebezirken verbunden. Das Rekrutierungssystem, das im Jahre 1769 eingeführt wurde, fusste auf dem Umstände, dass die einzelne Mili- täreinheit ein bestimmtes Gebiet besass, aus welchem sie die notwendigen Ergän- zungen erhielt; Als Grundlagen bei der Bildung dieser Gebiete nahm man in Steier- mark und Krain die Pfarren und Vikariate, in Kärnten aber die Landgerichte und Burgfriede. Im Jahre 1777 schrieb man eine neue vervollständigte Konskriptions- art vor, .wobei man zur Ausführung der Konskription auch die Grundherrschaften und Städte heranzog. In Kärnten übertrug man diese Aufgaben den Landgerichten und grösseren Burgfrieden (für den eigenen Bereich), in Steiermark und Krain aber bestimmten Grundherrschaften und Städten (im Jahre 1779 bzw. 1780) .als Werbebezirkskommissariaten. Als Grundlagen bei der Gestaltung der Bereiche dieser Kommissariate nahm man in Steiermark und. Krain ebenfalls die Pfarren und Vikariate. In den folgenden Jahren kam in diesen beiden Ländern mehrmals 154 - J- 20NTAR: NASTANEK IN RAZVOJ UPRAVNIH OKRAJEV NA SLOVENSKEM Ï Ä ^ f r u n g e n in der Verwaltungsaufteilung der Bezirke; im allgemeinen hat man ihre Zahl gesteigert. . .. , , D£® Werbebezirksherrschaften und ihre Beamten übten anfangs ziemlich ! c i r L „ *- anvertrauten Aufgaben aus. Daher mussten '• die Kreisämter' oft ^wangsverfugungen und Drohungen gebrauchen (auch mit Haft). Anfangs melde- ten auch die Kommissare den Kreisämtern, dass die Untertanen ihre Verordnun- gen nicht berücksichtigen. Ursprünglich war .die Aufgabe der Werbebezirkskommissäre die Führung der ^ S ^ f l p A ° n UIìd Rev}si?n u n d die Numerierung der Häuser. Bald mussten sie aber auch die Rekrutenaushebung besorgen, obwohl sich die Landstände dagegen stark beschwerten. Neben den Werbebezirkskommissariaten bestelte man auch für an- dere Wirkungskreise verschiedene Formen von Organen, die den Kreisämtern unter- geordnet wurden Solche Wirkungskreise waren die Sanitätsaufsicht und die Sorge tur die materiellen Angelegenheiten der Volksschulen. Die Aufsicht über d i n Vollzug der Dienstbotenordnung auf dem Lande (1787) und die Verwaltung der Pohzeiangelegenheiten auf dem Lande (1789) übertrug man direkt den Bezirks- kommissariaten Bezüglich der Bestrafung der sogenannten politischen Verbrechen auf Grund des Strafgesetzbuches von 13. 1. 1787 bestimmte man, dass dies bei den Lrrundherrschaften verbleibe, bis die Werbebezirke besser organisiert werden- und die neuen Bezirksobrigkeiten bestimmt werden. Im allgemeinen wurden aber nach dem Jahre 1785 die Hauptaufgabe der Werbebezirkskommissariate die-Angelegen- heiten bei der Steuerregulierung. Doch entwickelten sich diese Kommissariate nicht in ordentliche Steuerbehörden, weil man zu diesem Zwecke besondere Behörden bestimmte (landesfürstliche Steuereinnehmer). ' Es scheint dass man im Jahre 1789 eine neue Form von Bezirken plante. Es ist klar dass eine Verbindung der Verwaltungsbezirke mit den Steuerbezirken vor- gesehen war, wahrscheinlich aber auch mit der Gerichtsbarkeit. VieUeicht war eine *orm von Bezirken gemeint, wie wir sie 25 Jahre später in Bereich der da- maligen Illyrischen Provinzen kennen. Die Pläne überhollte abe r ' das Ende der Reformtatigkeit mit dem Tode Josef II. im Jahre 1790. Seit den Regierungsantritt Leopold II. hat man mit dem Wiederruf der Steuer- reform auch die erwähnten Steuereinnehmer abgeschafft. Die Landstände traten zwar auch gegen den 'Bestand der Werbebezirkskommissariate mit der Begrün- dung auf, dass die Landesverfassung es nicht gestatte die Verwaltungsangelegen- heiten auf sie ohne irgendeiner Begrenzung zu übertragen. Die Angelegenheiten die man auf diese Kommissariate übertragen hatte, verminderten zwar nicht die Einnahmen der Grundherrschaften, wohl aber lockerten - noch mehr die bereits geschwächten Bänder der Untertänigkeit. Die Landstände behaupteten, dass die Untertanen dadurch noch mehr angeregt wurden; früher oder später mit Gewalt von den Grundherren frei zu werden. In fernerer Entwicklung gewannen jedoch die Werbebezirkskommissariate immer mehr an Bedeutung als allgemeine Ver- waltungsbehörde erster Instanz. Jetzt übertrug man auf dieselben auch die Be- strafung der sogenannten politischen Verbrechen (schweren Polizeiübertrettungen) So zahlt man bereits im Jahre 1793, dass den Werbebezirkskommissariaten alle Verwaltungsangelegenheiten zugeteilt wurden. Die Werbebezirkskommissariate begann man auch in den Amtsschematismen anzuführen. In Görz und Gradisca, wo keine Werbebezirkskommissariate begründet wur - i n £ , u b e r n a h ? e n i h r e Aufgaben die dortigen Jurisdiktionen, die man im Jahre 1788 konzentrierte. Parallel mit der Erweiterung der Kompetenz der Bezirkskommissariate stellte man auch höhere Forderungen bezügUch der Befähigung ihrer Beamten, die aber noch weiter die Grundherrschaften, die den Kommissariat verwalteten, auswählten und bezahlten. Dies aber trug zur Kräftigung der Beamtenverwaltung im allge- meinen überhaupt bei. Bei den Änderungen der Verwaltungsaufteilung der Be- zirke in Kram und Steiermark nach dem Jahre 1790 berücksichtigte man immer weniger die Pfarrgrenzen, sondern nahm man als Grundlage die Bereiche der Ge- meinden, die bei der Vorbereitung auf das neue System der Grundsteuer nach dem Jahre 1785 entstanden. M t der Übernahme der französischen Verwaltungsorganisation im Jahre 1811 schaffte man in Illyrischen Provinzen auch die Werbebezirke ab. Nach der Er- neuerung der österreichischen Macht hat man im Jahre 1814 auf den angeschlosse- nem Gebiete wieder Bezirksbehörden mit dem Namen Bezirksobrigkeiten bestellt Ihre Organisation fusste wieder auf dem System delegierter Herrschaften mit Ausnahme eines Teiles des Küstenlandes (des ehemaligen venezianischen Terri to- riums), wo man landesfürstliche Bezirkskommissariate schuf. Zum Unterschiede ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 155 der vorigen Bezirkskommissariate übertrug man den Bezirksobrigkeiten auch die Steuerverwaltung und Gerichtsbarkeit. Bei der Aufteilung der Bezirke und Be­ stellung der Bezirksbehörden kam es zu wichtigen Änderungen im Vergleich mit dem Zustande vor dem Jahre 1811. Das System, nach welchem man auch die Gerichtsbarkeit dem Bezirksobrig­ keiten übertrug, bestätigte der Herrscher zwar, jedoch mit der Bedingung, dass die Entscheidung nicht definitiv sei. Die Verhandlungen zogen sich eine Reihe von Jahren bis zur definitiven Entscheidung im Jahre 1835. Nach derselben musste man nach und nach landesfürstliche Bezirkskommissariate überall auf dem Be­ reich des Guberniums von Ljubljana und Trieste begründen, dabei aber Bezirks­ gerichte und politische Bezirksbehörden trennen. Vor dem Jahre 1835 begründete man einige landesfürstliche Bezirkskommissariate, doch waren dies nur proviso­ rische Erledigungen im Notfälle, als die Bezirksobrigkeiten die Bezirksverwaltung aufkündigten und man keine andere Möglichkeit finden konnte. Im Bereiche des Grazer Guberniums verblieb man beim System der Bezirks­ kommissariate, wie auch anderswo auf dem behandelten Bereiche bis 1811 bestan­ den. Wohl aber übertrug man nach dem Jahre 1817 auf dieselben die Aufteilung und Einhebung der Grundsteuern. So bestanden während der ersten Hälfte des 19. Jahrhunderts auf dem slowenischen Gebiete zwei verschiedene Systeme der Bezirksverwaltung. i ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 . 157—174' 157 - Lu j o Marge t ić - T PRETKAPITALISTIČKI OBLICI VLASNIŠTVA '•.'., PO MARKSOVIM GRUNDRISSIMA " '"".. - • ' - : " ,, i uvod -.* Vlasništvo je bilo u središtu Marksovih istraživanja još od njegovih ra­ nijih'-djela. Već 1843."god. Marks u svojoj Kritici Hegelova državnog prava1 naglašava da u Germana privatno vlasništvo nije sämo oslonac ustavnog uređenja, već samo ustavno uređenje,2 a posebno za zemljišno vlasništvo kaže'da je ono srž privatnog vlasništva uopće,3 a iduće 1844. god. u svojim poznatim Ekonomsko-filbzofskim rukopisima4 postavlja kao jedan od pro­ blema ̂ koje treba riješiti određivanje biti privatnog vlasništva u njegovu odnosu1 prema pravom ljudskomKi,socijalnom vlasništvu. 5 Već iz toga se vidéJneke od osnovnih odrednica1 koje karakteriziraju Marksovo mišljenje i Märksovu poruku. Sam Marks kaže u Predgovoru Priloga kritici političke ekonomije, napisanom 1859. god. da je studirao pravo kao struku, a da se njime'tek usput bavio uz filozofiju i povijest.6 I doista, poznato je da je Marks izgrađivao svoje koncepcije uzimajući u obzir naročito rezultate nje­ mačke'klasične filozofije, osobito Hegelove dijalektike, djela engleske poli­ tičke ekonomije, osobito Adama Smitha i Davida Ricarda i radikalno-libe- rälne ideje Ludwiga Feüerbacha, Davida Straussa, Arnolda Rugea i drugih — dà spomenemo-tek neke od komponenta na na kojima je Marks gradio.7 Manje1 se podvlači okolnost daje Marks studirao pravo i da je prema tome bio dobro upoznat s pravnom problematikom i terminologijom. Pri tome je osobito važno istaknuti da je u Njemačkoj XIX st. bilo u primjeni recipi- rano rimsko pravo koje je dakako u mnogim svojim aspektima bilo moder­ nizirano, ali koje je doživljelo upravo u to doba i upravo u Njemačkoj siste- . . . ' К; Marx, Kritik des Hegeischen Staatsrechts, Marx-Engels-Werke (dalje: MEW), Bd. 1, 1964. 2 Marx, Kritik des Hegeischen Staatsrechts . . ., 312: Das »unabhängige Privateigentum« (. ..) ist (.'. .) nicht'nur die »Stütze der Verfassung«, sondern die »Verfassung selbst«. Marks je neslaganje s Hegelovim pravno-povijesnim gledištima zadržao i u kasnijim djelima, premda se inače u određenom smislu "priznavao Hegelovim učenikom. Tako Marks piše u Kapitalu (K. Marx, Das Kapital, Kritik der politischen Ökonomie, Dritter Band,' izdanje: Institut für- Marxismus-Leninismus, Band 25, Dietz Verlag 1964, 628: ništa nije komičnije od Hegelova razvoja privatna zemljišna vlasništva. Prijevod u K. Marks, Kapital, Kritika političke ekonomije, Treći tom, Beograd 1961, 1415, koji glasi: Nema ničeg komičnijeg od Hegelova izlaganja privatne svojine utoliko nije posve točan što ne uzima u obzir da Marks govori o privatnom zemljišnom vlasništvu (Privatgrundeigentum), a ne o privatnom vlasništvu uopće. Doduše iz čitavog odlomka ipak se vidi da Marks raspravlja o privatnom zemljišnom posjedu pa ne postoji opasnost pogrešnog shvaćanja Marksovih riječi. Na istom mjestu Marksove riječi die juristische Vor­ stellung (. . .) des freien Privatgrundeigentuüis-tritt in der alten Welt nur ein zur Zeit der Auflösung des organischen Gesellschaftsordnung prevode se ovako: Sama pravna predstava (...) slobodne privatne svojine — javlja se u starom svetu samo u vreme raspadanja organskog društvenog poretka. Dakako, i ovdje Marks piše o privatnom zemljišnom vlasništvu a ne o privatnom vlasništvu uopće. Premda se i ovdje iz čitavog odlomka vidi da se radi o privatnom zemljišnom posjedu, bilo bi poželjeno u idućem izdanju to mjesto doslovce prevesti jer postoji mogućnost izdvojenog navođenja samo te rečenice, a to bi onda izazvalo zabunu u odnosu na pravi smisao Marksova tvrđenja. • 3 Marx, Kritik des Hegeischen Staatsrechts..., 303: Der Grundbesitz ist das Privateigentum XOSt' e'SOX?) V> d a eigentliche Privateigentum. 4 Marx, ökonomisch-philosophische Manuskripte u Karl Marx, Friedrich Engels, Historisch-kri­ tische Gesamtausgabe (dalje: MEGA), Erste Abteilung, Band 3, Berlin 1932 = K. Marx, Texte zu Methode und Praxis (dalje: Texte) II, Rowohlt, 1966 = Karl Marx, Friedrich Engels, Rani radovi (dalje: Rani ra­ dovi),-Zagreb 19765. . • ! MEGA 3, 93 = Texte (...) II, 62: Das allgemeine Wesen des Privateigentums, wie es sich als Resultat der entfremdeten Arbeit ergeben hat, in seinem Verhältnis zum wahrhaft menschlichen und sozialen Eigentum zu bestimmen. Usp. Rani radovi (.. .), 257, i K. Marx, Friedrich Engels, O historij­ skom materijalizmu. Izbor tekstova, priredili Rade Kalanj, Vjekoslav Mikecin, Ivan Salečić, Zagreb 19752, 93. 6 K. Marx, Zur Kritik der politischen Ökonomie, MEW 13, 1961, 7, prijevod Prilog kritici političke ekonomije, i Beograd 1976 (preveli Moša Pijade, Mara Fran, Miloš Sofrenović), 7. 7 Umjesto svega v. npr. V. Milanović, Delo i misao Karla Marksa, Fridriha Engelsa i V. I. Le- njina (u Marksistička teorija o društvu, Beograd 1976), 9 i d. 158 L. MARGETIC: PRETKAPITALISTICKI OBLICI VLASNIŠTVA matizaciju klasičnih pravnih pojmova putem pandektističkih radova. Rim­ sko pravo u pandektarnoj obradi nije se malo udaljilo od rimskog prava kodificiranog u VI st. pod Justini j anom, a znatno se razlikovalo od rimskog klasičnog prava, ali njemački su pandektisti smatrali da njihova znanstve­ na obrada nije ništa drugo nego sustavni prikaz rimskog prava. Uostalom to nije čudno ako se uzme u obzir da je tek mnogo kasnije u prvom redu putem proučavanja interpolacija proučavanje povijesnog razvoja rimskog prava dobilo svoju pravu dimenziju.8 Marks je u skladu s tadašnjom razi­ nom romanistike također smatrao da je rimsko pravo u pandektarnoj obradi i sistematizaciji vjeran odraz Justinijanovih pravnih koncepcija pa je postavio izvanredno značajno pitanje koje unatoč ogromnom razvoju romanistike i potpuno novom shvaćanju rimskog prava u današnje vrijeme još nije nimalo izgubilo na svojoj aktualnosti: »Stvarno teška točka koju ovdje treba raspraviti jeste kako proizvodni odnosi stupaju u nejednaki razvoj kao pravni odnosi. Dakle, npr. odnos rimskog privatnog prava (...) prema modernoj proizvodnji.«9 Marksovo pitanje je doista dublje nego što na prvi pogled izgleda i ono opravdava i s Marksova stanovišta posebno proučivanje pravne povijesti, bez obzira na to što je Marks naglašavao'da zasebna povijest prava, religije itd. ne može postojati ako se ne uzmu u obzir proizvodni odnosi kao njihov temelj.10 Uostalom, i novija romanistika svjesna je tog problema, što ga je Marks uočio i u novije vrijeme obratila je na'njega posebnu pažnju.11 .. . Nije teško pokazati da je Marks integrirao u svoje spoznaje ne "samo institucije rimskog prava, već čak i njegovu terminologiju. Kad npr. Marks kaže:" »Komunizam je kao ukidanje privatnog vlasništva vindikacija stvar­ nog ljudskog života kao svoga vlasništva,«12 on se izražava putem termino­ logije rimskog prava, a da i ne govorimo o njegovu stalnom baratanju raz­ likama između vlasništva, posjeda, nasi jednog, zakupa i ostalih stvarno- pravnih i obveznopravnih pojmova, ispravna upotreba kojih svakako pret­ postavlja dobro poznavanje prava. . Ukratko, čini nam se da treba više nego do sada analizirati i prouča­ vati Marksove pravnopovijesne koncepcije, dakako u prvom redu njegovo shvaćanje vlasništva u pretkapitalističkim društvenim formacijama, to više što je ono nerazdvojivi element Marksovih osnovnih filozofskih, povijesnih i ekonomskih postavka. Dakako, Marksove koncepcije nisu nastale odjed­ nom i Marks ih nije zadržao nepromijenjenim tijekom svojih dugogodiš­ njih proučavanja. Marks je strastveno proučavao nova djela u raznim obla­ stima društvenih znanosti, preuzimao nove poglede i dograđivao svoj po­ gled na svijet. Drugim riječima, Marksova misao je u mnogim aspektima doživljavala zanimljivu evoluciju koja se ne može jednostavno objašnja­ vati razlikom shvaćanja »ranijeg« i »kasnijeg«, »zrelog« Marksa. U ovome Domete i značaj proučavanja interpolacija v. osobito u F. Wieacker, Textstufen Massischer Ju- rS, s ^ n S G o 0 t t i?F n • (Neudruck 1975). Usp. i Wieacker, Privatrechtsgeschichte der Neuzeit, Göttingen ШТ, 348—416, s najnovijim i temeljitim prikazom razvoja historijske škole i pandektarne znanosti. ' K. Marx, Grundrisse der Kritik der politischen Ökonomie (Rohentwurf) 1857—1858, Berlin 1953 (izdanje Marx-Engels-Lenin-Institut, Moskva), 29 = K. Marx, Texte zu Methode und Praxis III, Rowohlt, Hamburg 1967, 33 = Marx, Zur Kritik der politischen Ökonomie, MEW 13, 640 = K. Marks, Temelji slobode, Osnovi kritike političke ekonomije (Grundrisse), Zagreb 19772, 36. Odgovor na to pitanje dao je sam Marks u Grundrisse, 157 = Texte. . ., III, 51—52 = Temelji slobode. . ., 80—81. On kaže da je »jasno, da je to pravo (se. rimsko pravo) premda odgovara stanju društva u kojem nije bila uopće razvijena razmjena, ipak, ukoliko je ona (se. razmjena) bila razvijena u određenom krugu, moglo raz­ vijati određenja pravne osobe (die Bestimmungen der juristischen Person),' upravo pojedinca razmjene (eben des Individuums des Austausches) i tako anticipirati (po temeljnim određenjima) pravo za in­ dustrijsko društvo«. 10 K. Marx, Deutsche Ideologie, MEW, Bd. 3, 63: Nicht zu vergessen, dass Recht ebensowenig eine eigene Geschiente hat wie die Religion. Usp. Rani radovi.. . , 412. " 4sp„- ySÌes}? sveg3 F- Wieacker, Pandektenwissenschaft und industrielle Revolution, Juristen- jahrbuch 9, 1968—9, 1—28. " MEGA, 3, 166 = Texte . . ., II, 122—Ш = Rani radovi. . ., 330. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 159 radu ograničit ćemo se na proučavanje razvojnog momenta Marksove prav- nopovijesne misli u vezi vlasništva prema njegovu djelu' Grundrisse der Kritik' der politischen Ökonomie, napisanom 1857—1858: god. To je jedno od najvažnijih Marksovih djela koje uz Ekonomsko-filozofske rukopise i Kapital predstavlja jednu od »tri komplementarne verzije« glavnog izla­ ganja Marksovih misli i jednu od »tri glavne faze« rasta Marksovih shva­ ćanja, kako je to točno primjetio Gajo Petrovič.13 Međutim unatoč značenju i važnosti tog djela, ono je razmjerno vrlo slabo korišteno u našoj znan­ stvenoj literaturi pa se može punim pravom reći da je proučavanje'»Gfund- rissa« tek u svom početku. Objavljujući izbor iz Grundrissa, Gajo Petrovič je naglasio da su »u pogledu Rukopisa i Kapitala mnoge značajne analize već poduzete, u pogledu Grundrissa one tek predstoje«,14 a zaključno po­ glavlje svog Predgovora naslovio je: Otvaranje diskusije umjesto zaključ­ ka.15 To je utoliko točnije što se ogroman Marksov napor uložen u Grund­ risse zanemaruje čak i u sovjetskoj pravnopovijesnoj literaturi.16 Zato čak i sama analiza tipova vlasništva u pretkapitalističniiri društvenim forma­ cijama prema Grundrissima tema je koja traži veći broj ozbiljnih i teme­ ljitih monografija.. « . - ' / : Ovaj rad predstavlja dakle pokušaj da se otvori diskusija. Smatrat će­ mo da smo naš zadatak ispunili ako potaknemo diskusiju, u kojoj će se nesumnjivo naše zaključke moći popuniti i modificirati. i II Povijesno stanje I (Oblici proizvodnje i vlasništva nad zemljom) i ' • ' 1. P r v o b i t n a z a j e d n i c a Osnovna postavka i polazna točka Marksovih istraživanja u Grund­ rissima jeste samoniklo nastala zajednica,17 koju doduše Marks najprije tumači kao obitelj, obitelj proširenu u pleme ili kao kombinaciju plemena,18 ali već nešto dalje kaže posve jasno da se čovjek pojavljuje prvobitno kao plemensko biće odnosno kao životinja u čoporu.19 Očito je dakle da je Marks pod prvobitnom zajednicom mislio još u doba pisanja Grundrissa na pleme odnosno čopor, a ne na obitelj ili na pleme što se sastoji od obitelji, te da je i u Grundrissima i kasnije u Kapitalu20 upotrebljavao u vezi s prvobit­ nom zajednicom riječ obitelj u prenesenom smislu riječi, odnosno drugim riječima da se ondje, gdje je prvobitnu zajednicu tek usput spominjao, donekle neprecizno izražavao. Engels u svojoj primjedbi na odgovarajuće mjesto u Kapitalu, ubačenoj u treće izdanje Kapitala iz 1883. god. kaže do­ duše da je Marks tek na temelju kasnijih studija došao do zaključka da je pleme, a ne obitelj prvobitni samonikli oblik udruživanja ljudi,21 ali nave­ deno mjesto Grundrissa kao da jasno govori u prilog shvaćanja da je Marks u plemenu-čoporu vidio početni oblik ljudskog društva. 13 К. Marks, Temelji slobode,* Osnovi kritike političke ekonomije (Grandrisse), preveli Branko Petrovič, Gajo Petrovič, Moša Pijade, Zagreb 19772, XXXV. » Marks, Temelji slobode . . . , XXXVI. •5 Marks, Temelji slobode . . . , XXXII. 16 Dovoljno je upozoriti samo na Marksistko-leninskaja obščaja teorija gosudarstva i prava, Mo­ skva 1971, sastavljena od kolektiva autora, a prevedena na njemački kao Marxistisch-leninistische allge­ meine Theorie des'Staates und des Rechtes, Berlin 1974, osobito 2, Historische Typen des Staates und des Rechts gdje se Grundrisse i Marksove postavke u njima uopće'ne spominje pri razmatranju pret- kapitalističkih formacija! t 17 Grundrisse . . ., 375 = Texte . . . III, 127: ein naturwüchsiges Gemeinwessen usp. Temelji slo­ bode . . ., 183. 18 Na istom mjestu. 15 Grundrisse . . ., 395 = Texte . . . III, 150: Er (tj. čovjek) erscheint ursprünglich als ein,Gattungs­ wesen, Stammwesen, Herdentier. Usp. Temelji slobode . . ., 208. V. i Grundrisse, 376 = Texte . . . III, 128, gdje se samonikla plemenska zajednica također naziva Herdenwesen. Usp. Temelji slobode . . . , 284. 3 0 K. Marx, Das Kapital, Kritik der politischen Ökonomie, MEW, 23, Berlin 1962, 372 = K. Marks, Kapital, Kritika političke ekonomije I, Beograd 1958, 260. 21 Marx, Das Kapital. . ., I, 372 = Marks, Kapital. . ., prijevod, I, 260. 160 L. MARGETIC: PRETKAPITALISTICKI OBLICI VLASNIŠTVA Plemenska zajednica (Stammgemeinschaft) je dakle prirodna zajedni­ ca, ona nije rezultat, već pretpostavka privremenog zajedničkog prisvajanja i korištenja zemlje.22 Pleme još nije trajno naseljeno na zemlji, već se seli od mjesta do mjesta nakon što plemenska stoka popase ono što na zemlji nađe.23 Premda se po Marksu vlasništvo nad zemljom pojavljuje tek u kasnije nastalim društvenim formacijama, Marks ipak kaže na jednom mjestu da se pastirska plemena što se'sele od jednog mjesta na drugo »odnose prema zemlji' kao prema svojem vlasništvu«.24 Smatramo da ovdje Marks nema ü vidu vlasništvo u njegovu »rimsko«-pravnom značenju, u kojem ga Marks najčešće upotrebljava. To se vidi ne samo po tome što Marks izričito i ope­ tovano naglašava privremenost25 korištenja zemlje sa strane pastirskih ple­ mena, već i po tome što kao glavne značajke odnosa plemena prema odre­ đenom zemljištu ističe da »pleme smatra određeno područje kao svoje lovište i silom ga brani od drugih plemena ili nastoji protjerati druga ple­ mena iz područja koje ona drže«.26 Takvo definiranje »vlasništva« pastir­ skih plemena očito dokazuje da je Marks ovdje imao u vidu vrhovništvo, suverenitet plemena nad zemljom koju privremeno koristi27'a ne vlasništvo kao pravni pojam.28 Konačno, spomenimo još i to da Marks smatra da već u prvobitnoj za­ jednici postoji u društvu diferencijacija.29 2. A z i j a t s k i ( o r i j e n t a l n i ) o b l i k l/Vlasništvo nâd zemljom pojavljuje se tek nakon što se plemenska zajednica definitivno smjesti na određenom teritoriju.30 Do toga dolazi da­ kako zbog promjene načina proizvodnje. Marks kaže da se »kao prva velika •• .• ? Ч™ 1 " 1 " " 6 • • •• 3 7 ć = Texte . . . III, 128: (. ..) 'so erscheint die Stammgemeinschaft, das na­ türliche Gemeinwesen nicht als Resultat, sondern als .Voraussetzung der gemeinschaftlichen Aneignung (temporären) und Benutzung des Bodens. Usp. Temelji slobode . . ., 183. 23 Grundrisse . . . , 375—6 = Texte. . . III, 128:-(. . .) das Hirtenwesen, überhaupt Wanderung die erste Form der Existenzweise, (. ..) der Stamm(. • •) abweidet was er vorfindet. Usp. i Grundrisse . . ., 390: Sie.(tj. zemlja) wird abgeweidet etc., konsumiert ~ durch die Herden (. . .) . Usp. Temelji slo­ bode . . ., 183. • * ' i 'т > «Grundrisse. . . , 390 = Texte . . . III, 144: Sie (tj. wandernde.Hirtenstämme) verhalten sich zu- ihr (tj. prema zemlji) als ihrem Eigentum. Usp. Temelji slobode... , 202. _ и Grundrisse . . .,- 376, 390 «= Texte . . . Il l, 128, 144. Na obim mjestima upotrebljava Marks isti pridjev temporär. »Grundrisse . . . , 390 = Texte . . . III, 144: Der Stamm betrachtet eine gewisse Region als" sein Jagdgebiet und behauptet es gewaltsam gegen andre Stämme, oder sucht andre, Stämme aus dem von ihnen behaupteten zu vertreiben. Usp. Temelji slobode . . ., 202. 27 Na istom mjestu: Benutzung. и O vlasništvu u prvobitnom društvu v. npr. u nas R. Lukić, Društvena svojina i samoupravljanje, Beograd 1964, 10, i d. Lukić analizira pojam vlasništva u ekonomskom smislu »što su ga razvili neki naši DISCI« te ga uglavnom ne prihvaća. Lukić se zalaže za razlikovanje pravnog i sociološkog pojma vlasmstva.M. Vedriš, Osnove imovinskog prava, Zagreb 1971, 127, i d. analizira Marksove postavke o poj­ mu vlasništva pa kaže da treba razlikovati vlasništvo u ekonomskom smislu, tj. društveni odnos izražen u činjenici pripadanja od pravnog pojma vlasništva. Cini nam se nesumnjivim da je Marks upotrebljavao izraz vlasništva najčešće u njegovu pandektarnom smislu riječi, ali da se nije smatrao time potpuno vezanim pa je ponekad upotrebljavao taj izraz i u drugom smislu, npr. u smislu neke vrste vrhovni­ štva selilačkog plemena nad područjem koje je ono privremeno okupiralo. U poznatoj rečenici: Alle Produktion ist Aneignung der Natur von Seiten des Individuums innerhalb und vermittelst einer be­ stimmten Gesellschaftsform. In diesem Sinn ist es Tautologie zu sagen, dass Eigentum (Aneignen) eine Bedingung der Produktion sei (Grundrisse . . ., 9 , = Texte . . . III, 11 = Temelji slobode..., 12) Marks doduše izjednačuje vlasništvo (Eigentum) s prisvajanjem (Aneignen), ali se jasno vidi da ovdje svjesno upotrebljava riječ vlasništvo vrlo slobodno, u želji da što više poveže proizvodnju i proizvodne odnose. Međutim, nakon te, rekli bismo, igre riječi, inače prilično uspjele (Eigentum — Aneignen), izazvane uskom povezanošču proizvodnje i proizvodnih odnosa, Marks odmah prelazi na njemu i nama dobro poznati pravni pojam vlasništva i nabraja privatno vlasništvo (Privateigentum), zajedničko vlasništvo (Gemeineigentum) i općinsko vlasništvo (Gemeindeeigentum) pa nakon toga kaže: Dass aber von keiner Produktion, also auch von keiner Gesellschaft die Rede sein kann, wo keine Form des Eigentums exi­ stiert, ist eine Tautologie (Grundrisse . . . . 9 = Texte . . . III, 11—12 = Temelji slobode . . ., 12) pa je s obzirom na takav način Marksova izražavanja teško izbjeći zaključak da Marks povezuje proizvodnju, društvo i vlasništvo u pravnom smislu u nerazdvojnu cjelinu, jer bi se inače moralo pretpostaviti da on riječima Form des Eigentums obuhvaća i ekonomski i pravni pojam vlasništva, a to je posve nevje­ rojatno. Naprotiv, mnogo je vjerojatnije po našem1 mišljenju'da je u toj rečenici Marks imao na umu isključivo pravni pojam vlasništva, koji u prvobitnoj zajednici ima posebna obilježja što ga više pri­ bližavaju pojmu vrhovništva. 29 Grundrisse . . ., 390 = Texte . . . III, 144: die Formen der Über- und Unterordnung entwickeln sich aus den Bedingungen dieser Lebensweise. Usp. Temelji slobode'. . ., 202. 30 Grundrisse..., 376 = Texte . . ., 128 = Temelji slobode . . . , 183. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 - 1—2 ' ' 16Г proizvodna snaga pokazuje sama zajednica; za posebnu vrstu proizvodnih, uvjeta (npr. stočarstvo, zemljoradnja) razvijaju se posebni načini proiz-ч vodnje i posebne proizvodne snage, kako subjektivne, ispolj avaj ući se kao i osobine pojedinaca tako objektivne«.31 Međutim, .time se objašnjava' sama' činjenica i okolnost da je neko pleme postalo sjedilačko, ali time još nijef objašnjena pojava vlasništva nad zemljom kao pravne i uopće društvene, kategorije. Marks objašnjava pojavu vlasništva nad zemljom time što je: »jedina prepreka« sjedilačkom narodu da se prema zemlji odnosi kao pre-'j ma svojem vlasništvu »neka druga zajednica« i 'da je »rat zato jedan od naj prvobitni j ih radova svake od tih samoniklih zajednica, kako radi za­ državanja, vlasništva, tako i radi njegova novog stjecanja«.32 Drugim rije­ čima, Marks kaže da će jedno pleme postati vlasnikom nekog područja pu-, tem okupacije kod čega očito Marks preuzima poznati termin iz rimskog: privatnog prava. Ipak, Marks'na drugom mjestu Grundrissa dopušta da ta okupacija može biti bilo mirna bilo nasilna.33 U svakom slučaju je jasno da zadržavanje vlasništva nad zemljom nad kojom je.izvršen čin okupacije, doista nije lako zamišljivo bez vojničke: pripremljenosti zajednice koja je zemlju okupirala. Istina je da do rata s drugom zajednicom ne mora doćV ali je razlog izbjegavanja sukoba upravo u tome da druga zajednica ne smatra izglednim uspješni.napad zbog dobre vojne pripreme plemenske za­ jednice koja je zemlju zaposjela i koja zemlju drži, spremna da je brani. 2. Osnovni oblik prvobitnog vlasništva nad zemljom nužno proizilazi iz prve i glavne pretpostavke; tj.- postojanja prirodno nastale zajednice, ple­ mena. Pleme je okupiralo, zaposjele zemlju, pleme se teritorijaliziralo i or­ ganiziralo u općinu, dakle, pleme odnosno sada općina ima prvobitno zajedničko vlasništvo nad zemljom, a pojedinac nema privatnog vlasništva, već je samo posjednik. Ipak, pojedinac — član zajednice smatra zemlju svojom utoliko što je on član zajednice koja nad zemljom ima zajedničko vlasništvo.34 ' • ' " ' ' t ' Takav tip vlasništva naziva Marks orijentalnim odnosno azijatskim te smatra da se njegov osnovni, jednostavni oblik nalazi u Indiji i u Slavena.35 Doduše, Marks na jednom mjestu navodi uz azijatski oblik još'i slavenski' kao posebnu formu vlasništva nad zemljom,36 ali se iz drugih mjesta ipak, posve jasno vidi da je Marks smatrao slavenski tip vlasništva donekle iz-' mijenjenim azijatskim tipom,37 dakle ipak tipom zajedničkog općinskog vlasništva nad zemljom uz puki posjed pojedinca na dodijeljenoj mu zem­ ljišnoj čestici. Taj osnovni tip vlasništva nad zemljom može imati po Marksu 'dva oblika s obzirom na ispoljavanje zajedništva unutar općine; Naime, jedin-! stvo općine može biti predstavljeno u jednoj osobi pa jeonda više despot­ ske prirode ili pak u međusobnoj povezanosti očeva obitelji: pa onda1, ima: više demokratski značaj.ш. <•.•.'„ K < .i • v-." Osim toga, unutar toga osnovnog tipa Marks dopušta različite'modifi­ kacije. Marks osobito ističe modifikaciju kod koje nad nekoliko zajednica 31 Grundrisse . . ., 395 = Texte . . ., 148—149 = Temelji slobode . . ., 207. 32 Grundrisse . . ., 390—391 = Texte . . ., III, 144 = Temelji slobode . . ., 202. V. također i Grund­ risse 378 = Texte . . ., III, 131 = Temelji slobode . . ., 186. 33 Grundrisse . . ., 385 = Texte . . ., III, 138 = Temelji slobode . . . , 196. » Grundrisse . . . , 376, 383, 385 = Texte . . . , III, 128, 137, 139 = Temelji slobode . . ., 184, 193, 196; Grundrisse . . ., 391 = Texte . . ., III, 145 = Temelji slobode . . . , 203. 35 Grundrisse . . ., 390 = Texte . . ., III, 144 = Temelji slobode . .., 202. 36 Grundrisse . . ., 395 = Texte . . ., III, 148 = Temelji slobode . .., 208. "Grundr i s se . . . , 306—7 = Texte.. . , III, 151, kaže za unmittelbares Gemeineigentum da je to orientalische Form, a da se nalazi modifiziert im slawischen. Usp. Temelji slobode . . ., 210. 38 Grundrisse . . ., 377 = Texte . . . , III, 130 = Temelji slobode . .., 185. 162 L. MARGETIĆ: PRETKAPITALISTIČKI OBLICI VLASNIŠTVA vlada despot kao jedinstvena vlast kojoj zajednice plaćaju razne tribute i obavljaju razne zajedničke radove. Despot može biti »viši vlasnik« (der höhere Eigentümer) ili čak »jedini vlasnik« (der einzige Eigentümer) pa u tom slučaju zajednica ima samo pravni položaj nasljednog posjednika (er­ blicher Besitzer).39 Ako je i točno po Marksu da azijatskom tipu vlasništva »nimalo ne proturječi« postojanje despota koji vlada nad više zajednica, koji je pravi vlasnik zemlje i kojem se daje višak vrijednosti, ipak nam se čini da bi u skladu s Marksovom tipologijom toj podvrsti azijatskog tipa vlasništva nad zemljom bilo prije mjesto među izvedenim, sekundarnim oblicima. 3. Sekundarni, izvedeni oblik orijentalnog, azijatskog tipa vlasništva nastaje tako da osvajačko pleme pobijedi starosjedioce te uvede kod njih ropstvo ili kmetstvo koje se onda očituje u zajedničkoj proizvodnji i zajed­ ničkom radu potlačenog plemena, i to tako da je zajednički rad uveden kao formalni sustav. To se dogodilo po Marksu u Meksiku, Peruu, kod sta­ rih Kelta i kod nekih indijskih plemena. Sekundarnost toga oblika vidljiva je po Marksu u savršenosti i sustavnoj razradi načina, rada iz najvišeg cen­ tra, slično kao što je u Englesku uvedeni feudalizam bio savršeniji po obliku nego u Francuskoj u kojoj je nastao i iz koje je presađen.40 Dok su u dru­ gim tipovima vlasništva ropstvo i kmetstvo »ferment razvitka i propasti«,41 dotle u azijatskom obliku to nije tako, i to zatoišto pojedinac ionako nije vlasnik zemlje, nego samo posjednik pa prema tome ropstvo ili kmetstvo ovdje ne ukida uvjete rada niti mijenja bitni odnos. To je razlog zašto se azijatski oblik vlasništva nad zemljom drži najduže i najžilavije.42 4 Prema stilizaciji nekih Marksovih rečenica proizlazilo bi da on dopušta da se u izvjesnim slučajevima postojanja azijatskog načina vlasništva,po­ javljuje i pojedinac kao vlasnik.43 Iz toga se vidi da se Marks odnosio posve nedogmatski prema svojim shemama i dozvoljavao naj različiti j e pojavne oblike vlasništva nad zemljom, koji strogo uzevši ne bi baš odgovarali siste­ matici koju je postavio u Granàrissima. Ovdje možemo samo usput napomenuti da je sredinom šezdesetih go- dina upravo o azijatskom obliku vlasništva vođena u sovjetskoj literaturi vrlo živa rasprava,44 ali kako se ovdje bavimo samo Marksovim gledištima, to se u daljnji razvoj marksizma u tom smjeru ne možemo upuštati jer bi nas to predaleko odvelo od osnovne teme. 3. A n t i č k i o b l i k 1. Antički tip vlasništva nad zemljom — isto kao i germanski tip o ko­ jem će biti riječi nešto dalje — razvio se iz azijatskog tipa, koji je po Mark­ su »potajni, premda suprotni, temelj antičkog i germanskog vlasništva«.45 Kao i azijatski oblik vlasništva, i antički oblik vlasništva ima svoj politič- ko-vojnički temelj u ratu, tom »velikom skupnom zadatku, velikom zajed-- ručkom radu, potrebnom bilo da se okupiraju objektivni uvjeti živućeg po- » Grundrisse 376 = Texte . . ., III, 129 = Temelji slobode . . ., 184. * Grundrisse . . ., 377, 390 = Texte . . ., III, 130, 144 = Temelji slobode . .., 185, 202. « Grundrisse . . . . 400 = Texte . . ., III, 155 = Temelji slobode . . ., 214. « Grundrisse . . ., 393 = Texte . . . , III, 146 = Temelji slobode . . ., 205; Grundrisse . . ., 386 — Texte . . ., III, 139 Temelji slobode . . ., 197. , 3 Grundrisse . . ., 383 = Texte . . ., III, 137: In der asiatischen (wenigstens vorherrschenden — potcrtao L. M.) Form kein Eigentum, sondern nur Besitz des Einzelnen. Usp. Temelji slobode . . ., 193. Naime, ako je po Marksu prevladavajući tip azijatskog oblika da pojedinac ima samo posjed, onda iz tog slijedi da postoje i izuzetni tipovi azijatskog oblika vlasništva nad zemljom u kojima je pojedinac vlasnik. О azijatskom načinu proizvodnje v. od novijih djela osobito F. Tokeil, Zur Frage der asiati­ schen Produktionsweise, Budapest 1965, tal. prijevod La forma di produzione asiatica, Milano 1970; G. Sofri, Il modo di produzione asiatico, Storia di una controversia marxista, Torino 1969. " V. osobito rasprave Vasiljeva, Stučevskog i Kolesnickoga u Voprosi istorii za 1966. god. (broj 5 i 7). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 163 stojanja bilo da se njihova okupacija zaštiti i ovjekovječi«.46 Međutim, ono što vojnički organiziranu antičku općinu, sastavljenu od obitelji (aus Fa­ milien bestehende kriegerisch organisierte Gemeinde)47 razlikuje od azijat- ske općine, to je a) koncentracija stanovanja u gradu (Konzentration der Wohnsitze in der Stadt),48 koji je osnova te vojničke organizacije, b) vlasništvo nad zemljom koje se pokazuje u dvostrukom obliku državnog i privatnog vlasništva,49 i to tako da je državno, tj. općinsko vlas­ ništvo kao javno vlasništvo, ager publicus, odvojeno od privatnog vlasni-, štva, a privatnim vlasnikom zemlje može biti samo pojedinac koji je član općine,50 . . . . . . c) općina organizirana ü gradu kao država,51 koja uzima višak rada čla­ nova općine u obliku vojne službe (Surplusarbeit in Form von Kriegs­ dienst),52 . . . d) članovi te vojnički organizirane malene zajednice (kleines kriege­ risches Gemeinwesen)53 su međusobno jednaki i ravnopravni slobodni se­ ljaci koji su ujedno i vlasnici zemlje.54 , Među zajednicama koje su živi j eie organizirane na taj način Marks spominje, među ostalim, Rim, Grčku i Židove, a prilikom obrazloženja raz­ nih značajki te društvene formacije uzima kao primjer gotovo isključivo rimsku povijest jer mu je ona bila najpoznatija. Osim toga, Marks vrlo često doslovce navodi Niebuhra kao tada najuglednijeg romanistu, i to u načelu gotovo .uvijek tako da se iz navođenja može zaključiti da Marks potpuno pristaje uz njegovo mišljenje. Tako Marks npr. ističe da su prvo­ bitno samo patriciji imali pravo na posjed i korištenje općinske zemlje te da su oni taj posjed predavali u leno svojim •• klijentima.55 Plebejci su po Niebuhra (i Marksu) kasnije primljene seljačke općine.56 Marksovo stajalište-da je osnova antičkog društvenog uređenja udru-- ženje jednakih, slobodnih i ravnopravnih seljaka-vojnika, organiziranih kao grad-država izvanredno je zanimljivo i važno i bremenito mogućno­ stima daljnjeg razrađivanja i produbljavanja. U nas slične misli zastupa osobito Mandić.57 2. Sekundarni oblik antičkog tipa općine odnosno antičkog društvenog uređenja i s tim povezanog antičkog tipa vlasništva nastaje po Marksu »ukidanjem ograničenja« koja objektivno postoje u razvoju antičke općine.58 Tu na prvi pogled nejasnu postavku Marks dopunjuje logič.kim slijedom razmišljanja o konkretnim okolnostima života antičkog grada-općine- 45 Grandrisse . . ., 397 = Texte . . ., 151 = Temelji slobode . . ., 210. « Grundrisse . . ., 378 = Texte . . ., III, 131 = Temelji slobode . .., 186. 47 Na istom mjestu. 48 Na istom mjestu. 45 Grundrisse . . ., 386 — Texte . . ., III, 139 = Temelji slobode . . ., 196. 50 Grundrisse . . ., 378—379 = Texte . . . , 131 = Temelji slobode . . ., 187. 51 Grundrisse . . . , 380 = Texte III, 133 = Temelji slobode . . ., 189. 52 Na istom mjestu. 53 Grundrisse . . ., 379 = Texte . . ., III, 132 = Temelji slobode, 188. 54 Grundrisse . . ., 379 = Texte . . ., III, 132: Die Voraussetzung der Fortdauer des Gemeinwesens ist die Erhaltung der Gleichheit unter seinen freien self-sustaining peasants und die eigne Arbeit als die Bedingung der Fortdauer ihres Eigentums. Usp. Temelji slobode . . ., 188. 55 Grundrisse . . ., 382 i Texte . . . , Ill, 135: Da der Patrizier im höhern Grad das Gemeinwesen re­ präsentiert, ist er der possessor des ager publicus und benutzt ihn durch seine Klienten. Usp. Temelji slobode . . ., 191—192. 56 Grundrisse . . ., 381 = Texte III, 134 = Temelji slobode . . ., 190. s ' V. npr. O. Mandić, Uvod u opću sociologiju, Zagreb 1962, 255 i d. s važnim napomenama o robo­ vlasničkom sustavu uopće; isti. Opća sociologija, Zagreb 19752, 240 i d.: isti, Uz problem robovlasničke društveno-ekonomske formacije. Historijski zbornik XXIX—XXX, 1976—77, 12—35. V. i A. Deman, Science marxiste et histoire romaine, Latomus 1960, 781 i d. H Grundrisse . . ., 386 = Texte . . ., III, 140: (.. .) ist die Reproduktion vorausgesetzter (. . .) Ver­ hältnisse des Einzelnen zu seiner Gemeinde (. ..) Grundlage der Entwicklung, die von vornherein daher eine beschränkte ist, aber mit Aufhebung der Schranke Verfall und Untergang darstellt. Usp. Temelji slobode . . ., 197. 164 L- MARGETIĆ: PRETKAPITALISTICKI OBLICI VLASNIŠTVA države. Teritorij takvoga grada nužno je prilično ograničen, a po gotovu je ograničen onaj dio što je razdijeljen ratnicima — slobodnim seljacima u privatno vlasništvo. Već samo povećanje stanovništva, koje po Marksu također pripada proizvodnji,59 »nužno postupno ukida« objektivno posto­ jeće uvjete, t j . određenom stanju raspodjele zemljišta povećanje stanovni­ štva je smetnja;60 zato treba pronaći nova zemljišta, nove teritorije, za višak stanovništva, a to čini potrebnim osvajačke ratove.61 Međutim, osva­ jački ratovi imaju za posljedicu pokoravanje i porobljavanje pobijeđenih stranih plemena, kao i styaranje sve većeg broja robova. Osim toga. Marks spominje još i razmjenu te novčarstvo kao elemente rastvaran j a. osnovnog tipa vlasništva. Nadalje, samo postojanje privatnog vlasništva nad zemljom po Marksu je pretpostavka mogućnosti da privatni vlasnik izgubi svoje vlasništvo, a to opet znači da se postepeno stvara koncentracija zemljišnog posjeda.62 Kako se patriciji kao vladajuća klasa uspjevaju dokopati posjeda dobrog dijela općinske zemlje, to su i time stvoreni uvjeti za stvaranje lati- fundija, na kojima se koristi robovska radna snaga. Ukratko, »očuvanje stare zajednice uključuje uništenje uvjeta na kojima ona počiva, pretvara se u suprotnost«.63 Dakle, ograničenje grada-općine-države,na razmjerno malo područje, nakon što je osvajanjima ukinuto, uništava slobodne i rav­ nopravne seljake, vlasnike malih parcela i pretvara-društveno uređenje u njegovu suprotnost, tj. u veleposjede na kojima rade robovi. Nekadašnji mali zemljišni posjednici, izgubivši vlasništvo, nad zemljom, slijevaju se u središte države, u grad Rim, gdje sve više povećavaju broj neproduktiv­ nih parazita koji ne misle na drugo nego na svakodnevnu prehranu i,za­ bavu. Oni nisu više ni vlasnici zemlje (jer su je izgubili)*ni vlasnici oruđa kao eventualni obrtnici (jer razvoj obrta još nije dostigao stupanj na kojem bi se te proletarizirane mase mogle apsorbirati), već su puki vlasnici sred­ stva za održavanje života premda nisu ni robovi ni kmetovi.64 4. G e r m a n s k i o b l i k . 1. Treći tip pretkapitalističkog vlasništva nad zemljom Marks naziva germanskim. U usporedbi s ostala dva tipa — azijatskim i antičkim — Marks razmjerno šturo i prilično kratko analizira taj tip. Osnovna značaj­ ka tog tipa po Marksu je u tome što je u Germana osnovna ekonomska cjelina »pojedinačna kuća koja za sebe čini samostalno središte proizvod- 59 Grundrisse. . ., 386 = Texte . . ., III, 139: Fortschritt der Bevölkerung (auch dieser gehört zur Produktion). Usp. Temelji slobode. . ., 197. ' . 60 Grundrisse . . ., 393 = Texte . . . , III, 147: wo der Individuen jedes soviel Acker Land besitzen soll, schon der Fortschritt der Bevölkerung im Wege. Usp. Temelji slobode . . ., 206. 61 Na istom mjestu. Usp. Grundrisse . . ., 379 = Texte..'., III, 132: Andrerseits treibt die Richtung dieses kleinen kriegerischen Gemeinwesens hinaus über diese Schranken etc. (Rom, Griechenland, Ju­ den etc.). Usp. Temelji slobode . . ., 188. Dakako, da po Marksu pokoravanje tuđeg plemena može u antici, kao i u svim ostalim oblicima dovesti ne samo do stvaranja robova, nego i kmetova. Usp. npr. Grundrisse . .., 391—392 i Texte . . ., III, 147—148 = Temelji slobode . . ., 203—205. « Grundrisse . . ., 393 = Texte III, 147 = Temelji slobode : . ., 206. 63 Na istom mjestu: So die Erhaltung des alten Gemeinwesens schliesst ein die Destruktion der Bedingungen, auf denen es beruht, schlägt ins Gegenteil um. <* U našoj literaturi imamo ne mali broj radova što se bave društvenim uređenjem u antici, osobito u Rimu. Ovdje možemo samo upozoriti na neka novija djela: M. Horvat, Rimsko pravo, Zagreb 19583, 11—58; D. Stojcević, Formiranje rane rimske države. Zbornik radova iz pravne istorije posvećen Albertu Vajsu, Beograd 1966, 59—73; isti, Rimsko privatno pravo, Beograd 19757, 13 i d. I. Puhan, Admi­ nistracija dobara po propisima rimskog prava, Godišnik na Pravniot fakultet, Skopje 1957; isti. Super­ ficies solo cedit, Anali Pravnog fakulteta, Beograd 1953; isti. Rimsko pravo, Beograd 1969, 14 i d.: V. Ko­ rošec, Rimsko pravo 1, Ljubljana 1967, 9 i d.: L. Margetić, Neka pitanja iz najstarijeg društvenog i po­ litičkog uređenja Rima, Zbornik radova Pravnog fakulteta u Splitu X, 1973, 163 i d.; M. Boras, L. Mar­ getić, Kratki pregled rimskoga privatnog prava (skripta), Rijeka, 19762, 10 i d.; A. Romac, Rječnik rimskog prava, Zagreb 1975, 102 (v. clientes), 211 (v. gens), 401 (v. patricii), 418 (plebejci), 638. — U vezi s Marksovim postavkama o robovlasništvu kao sekundarnom, izvedenom tipu antičkog oblika vlasništva vrijedi upozoriti i na A. Romac, Obrana Rimskog carstva i razvitak kolonata. Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu XX, br. 3—4, 1970, 291—301, a naročito 300 gdje se s pravom ističe da su u trećem i četvrtom stoljeću n. e. »sitni i srednji posjednici propadali i prelazili u zaštitu veleposjednika, pretvarajući se u kolone«, a da su i robovi zbog nedovoljne produktivnosti rada i nestašice robovske radne snage pre­ tvarani u kolone i kvazikolone. \ ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 165 nje«65 za razliku od antike gdje je ekonomska cjelina grad sa svojim po­ dručjem. U skladu s time, dok je u antiki općina »neka vrsta samostalnog organizma«, dotle ona u Germana »postoji samo kao opetovani i privremeni (jedesmalige) skup članova općine«. Konačno, u antici je općina država, u Germana to nije, jer je u njih općina puko »skupljanje a ne udruženje«. Zbog svega toga pojedinačno, privatno vlasništvo temelj je zemljišnog vlas­ ništva općine,67 ali i to »općinsko vlasništvo kao takvo samo je zajednička pripadnost' pojedinačnim obiteljskim kućama i prisvajanjima zemljišta«, ukratko općinsko vlasništvo je »doista zajedničko vlasništvo pojedinih vlas­ nika«,69 dakle, općinsko vlasništvo je puko suvlasništvo privatnika koji se povremeno sastaju na skupu koji se jedva i može nazivati općinom zbog nedostatka ekonomske baze i posebnih organa.. Ove Marksove analize izazivaju izvjesne nedoumice, čini nam se da one nisu u skladu s osnovnim postavkama Marksova naučanja kako ih je razvio u Granarissima. Naime, ako je po definiciji zajednica, općina, prius, a pojedinac posterius, ako je -»odnos prema zemljištu, prema zemlji, kao prema vlasništvu pojedinca koji radi (...) posredovan kroz samoniklo (...) postojanje pojedinca kao člana općine (potcrtao K. M.)«,70 onda germanski tip vlasništva izlazi iz Marksove sheme bar utoliko što je u osnovama tako opisanog germanskog društva germanski samostalni-zemljoradnik sa svo­ jom obitelji i.sa svojom obiteljskom kućom, dok tzv. općina nije drugo nego efemerni i povremeni skup pojedinaca. Dakle, po germanskom tipu društva i vlasništva, kako ga je opisao Marks, izlazilo bi da je germanski zemljoradnik prius, a općina posterius, a to se ne uklapa u Marksove po- Marks je nazvao srednji vijek »germanskim dobom«,71 očito u tome sli­ jedeći Hegela, koji.je 1821. god. u svojim Grundlinien der Philosophie des Rechts,72 a,kasnije i u svojim predavanjima, održanim 1822—1831, objav^ ljenim pod nazivom Vorlesungen über die Philosophie der Geschichte na­ zivao srednji vijek kao das germanische Reich73 odnosno kao germanski svijet. Svakako treba ponovno istaći da je Marks već u Granarissima jasno istaknuo da je orijentalni, azijatski tip vlasništva osnova na kojoj se na­ knadno razvio germanski tip,74 dakle, da je i u Germana početno postojalo neposredno zajedničko vlasništvo, a da se Ш> što ga opisuje Marks pod ime- nom germanski ï u Germana tek naknadno razvio, dijelom zbog posebnih prirodnih sklonostima dijelom zbog određenih ekonomskih uvjeta, a dakako u ovisnosti i od klime, fizičkog sastava zemlje itd.75 Zbog toga čine nam se pogrešnim tvrdnje Landaua da Marks u Granàrissima uopće ne spominje »Urkommunismus'«, da je on u doba pisanja Grundrissa smatrao germanski tip, vlasništva isto tako originalnim i nezavisnim tipom vlasništva kao i 'orijentalno-azijatski te da je do promjene u Marksovim shvaćanjima došlo tek 1868. god. pod utjecajem djela Maurera, koji je, kao što je poznato, /.-. 65 Grundrisse . .., 383 = Texte . . ., III, 136 = Temelji slobode . . ., 193. " Grundrisse . . ., 383 = Texte . . ., III, 136 = Temelji slobode . . ., 192. « Grundrisse . .., 384 = Texte . . ., III, 137 = Temelji slobode . . ., 194. 68 Na istom mjestu. . и Na istom mjestu: wirklich gemeinsames Eigentum der individuellen Eigentumer. ™ Grundrisse . . ., 385 = Texte . . ., III, 198 = Temelji slobode . . ., 195 « Grundrisse . . ., 382 == Texte . . ., III, 135: das Mittelalter (germanische Zeit). Usp. Temelji slo- n G W F Hegel, Grundlinien der Philosophie des Rechts, Frankfurt-Berlin-Wien, 1972 (prvo iz­ danje, Berlin 182Ì, 344 i d.), 301. , . » G. W. F. Hegel, Filozofija povijesti, Zagreb 1966, 357 i d. » Grundrisse . T., 396—7 = Texte . . ., III, 151: orientalische Form . . . bis zum Gegensatz ent- wikelt, aber doch noch als die geheime . . . Grundlage im antiken und germanischen Eigentum. Usp. Temelji slobode. . . , 210. , . . , , _ _ , ш^ » Grundrisse . . ., 386 = Texte . . . , Il l, 139 = Temelji slobode . . ., 196. '166 L. MARGETIC: PRETKAPITALISTICKI OBLICI VLASNIŠTVA postavo teoriju o germanskom agrarnom komunizmu.76 Mislimo da tome nije tako. Kao što smo upravo stakli, Marks već u Granarissima jasno kaže da je »orijentalni oblik (...) osnova (...) germanskog vlasništva«, dakle, on je već u doba pisanja toga dijela Grundrissa, t j . koncem 1857. i počet­ kom 1858.,'7 dakle prije nego što je upoznao djela Maurera, tvrdio da su Germani najprije živjeli u općinama sa zajedničkim općinskim vlasništvom prema orijentalno-azijatskom tpu; 2. Izvedenom, sekundarnom, obliku germanskog tipa vlasništva Marks je također posvetio razmjerno vrlo mali dio svojih analiza. Zato je njegovu koncepciju o tom pitanju nešto teže prikazati pozivanjem na izravne Mar- ksove analize koje se odnose na sekundarni tip germanskog vlasništva. Ipak, smatramo da su Marksove koncepcije u tom pitanju uglavnom jasne. Kako je Marksu u Granarissima povećanje stanovništva sastavni dio pro­ izvodnje78 i kako on smatra da razvitak proizvodnih snaga rastvara one oblike društva koji su dani kao osnova i pretpostavka, razumljivo je da i germanski oblik vlasništva mora tijekom vremena nužno »postati pretije­ san za razvijanje rastućeg ljudskog mnoštva« (zu eng geworden für die Entfaltung des progressiven Menschenpacks).79 Zbog toga dolazi do agre- 'sivnih ratova i osvajanja pa pobijeđeno pleme gubi vlasništvo nad svojom •zemljom, članovi pobijeđenog plemena postaju kmetovi (ili robovi) te ih pobjedničko pleme pretvara u anorganske uvjete svoje reprodukcije.80 Da­ kako da uvedeno kmetstvo »uskoro iskrivljuje i mijenja« (bald verfälscht und modifiziert)81 osnovne značajke također i germanskog tipa vlasništva i da ono postaje doduše ferment razvitka, ali također konačno i ferment propasti prvobitnih odnosa.82 Kako Marks u Granarissima tvrdi da su Germani u doba osvajanja pojedinih dijelova1 rimskog carstva već imali zemljoradnju s kmetovima kao tradicionalnu proizvodnju,83 to znači da je po Marksu osnovni oblik germanskog vlasništva nad zemljom iskrivljen i izmijenjen već najkasnije u III i IV st. n. e. te da već od toga doba u Germana postoji sekundarni oblik koji nestaje tek uvođenjem kapitalističkog načina proizvodnje. III Povijesno stanje II Ako se vlasništvo nad oruđem za rad pojavljuje kao »samostalan oblik uz i izvan vlasništva nad zemljom«,84 radi se o osamostaljenoj »drugoj vrsti .vlasništva«85 koja se pojavljuje u društvu u kojem vlada jedan od naprijed navedenih tipova zemljišnog vlasništva, dakako u njegovu već značajno iz­ mijenjenom obliku, što očito znači da Marks smatra da se osamostaljeno vlaništvo nad oruđem pojavljuje samo u sekundarnom obliku jednog od ti­ pova vlasništva što smo ih naprijed ukratko opisali. Ipak, po Marksu se uz orijentalni tip vlasništva ne pojavljuje vlasništvo nad oruđem kao posebno povijesno stanje,88 i to iz posve razumljivog razloga. Naime plemensko od­ nosno općinsko vlasništvo u orijentalnom tipu vlasništva nastalo je »kom- » P. Landau, Karl Marx und die Rechtsgeschichte, Tijdschrift voor Rechtsgeschiedenis, Deel 41, "Grundrisse.. . , X—XI. Točnije rečeno, Marks je pisao poglavlje o pretkapitalističkim oblicima proizvodnje i vlasništva u prosincu 1857 (v. Grundrisse . . ., 276) i siječnju 1858 (v. Grundrisse . . . 382) 's Grundrisse . . ., 386 = Texte . . ., III, 139 = Temelji slobode . . ., 197. ™ Grundrisse 396 = Texte . . ., III, 150 = Temelji slobode . . ., 209. » Grundrisse . . ., 392 = Texte . . ., III, 146 = Temelji slobode . . ., 205. »i Grundrisse . . . , 391 = Texte . . ., III, 145 = Temelji slobode . . ., 203. « Grundrisse . . . , 400 = Texte . . . , III, 155 = Temelji slobode . . ., 214. , ., . и Grundrisse 19 = Texte III, 22: Die germanischen Barbaren, für die Ackerbau mit leibeignen hergebrachte Produktion war (. . .) Usp. Temelji slobode . . ., 23. « Grundrisse . . ., 398 = Texte . . ., III, 153 = Temelji slobode . . . , 212. 85 Na istom mjestu. » Grundrisse . . ., 397 = Texte . . ., III, 151 = Temelji slobode . . .,.211. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 '167 blnacijom manufakture i agrikulture unutar male općine koja je tako posve autarnična«,87 dakle u orijentalnom tipu vlasništva manufaktura je još posve povezana sa zemljoradnjom. Osim toga, u orijentalnom tipu društva pojedinac uopće nema vlasništva nad zemljom pa je nemoguće da bi' po­ stojalo vlasništvo nad oruđem koje nije drugo nego sekundarna pojava kao i plodovi.88 Naprotiv, u antici je takvo vlasništvo načelno moguće jer se manufaktura pojavljuje ne samo kao kućno sporedno zanimanje žena, već i »osamostaljeno u pojedinim granama« (verselbständigt in-einzelnen Branchen).89 Dapače, po Marksu je upravo ta antička manufaktura jedan od elemenata koji rastvara temelje antičke općine.80 Dakako, glavni je pojavni oblik povijesnog stanja broj II, t j . samostal­ nog vlasništva nad oruđem srednji vijek, kada se vlasnici toga oruđa, obrt­ nički majstori, povezuju s obrtničkim pomoćnicima u cehovske korporacije. Kako se to dešava u doba kada po Marksu vlada sekundarni, t j . putem kmetstva već bitno izmijenjeni germanski tip društva i vlasništva, to se povijesno stanje broj II ukazuje kao izmijenjeni oblik sekundarnog oblika germanskog tipa vlasništva. Razumljivo je da povijesno stanje broj II već zbog svoga specifičnog oblika, vlasništva nad oruđem,1 ne dozvoljava stvaranje nekog posebnog oblika ropstva ili kmetstva,91 ali omogućuje pojavu kasta, dakle ipak ima određeni analogni negativni razvoj«.92 , Propadanje toga povijesnog stanja dovodi nas na prag novoga doba, tj. u doba stvaranja kapitala, što prelazi granice naših analiza. IV Povijesno stanje III Do povijesnog stanja broj III dolazi ako radnik nije vlasnik ni zemlje ni oruđa, već samo sredstava za život (das Eigentum an den Lebensmit­ teln).93 Do takvog stanja pojedinca koji radi (das arbeitende Individuum) može doći u svim oblicima proizvodnje i vlasništva, i to u pretkapitalistič- kim oblicima najobičnije na taj način da jedno pleme podjarmi drugo, otme mu zemlju i stavi ga u odnos ropstva ili kmetstva. Osim toga, Marks navodi i mogućnost da čovjek proda sebe i članove svoje obitelji te pravo vjerovnika da uzme za roba dužnika koji nije platio dug.94 Marks navodi nadalje primjerenih plebejaca koji su izgubili vlasništvo nad zemljom, a koji nisu postali obrtnici, već su povećali broj rimskog proletarijata željnog isključivo kruha i igara.95 Konačno, to je i stanje mnoštva pojedinaca koji su raspadanjem pretkapitalističkih oblika dovedeni u položaj potencijalno slobodnih radnika, vlasništvo kojih je isključivo njihov rad.98 V Sažeti pregled oblika proizvodnje i vlasništva po Grundrissima Sažimajući dosadašnje analize možemo reći da Marksova shema oblika proizvodnje i vlasništva kako ju je izložio u Grundrissima izgleda ovako: 87 Grundrisse '.. '., 377 = Texte.. ., III, 129 = Temelji slobode . . ., 185. 88 Usp. Grundrisse . .., 398 = Texte . . ., 152, .gdje se osnovno poljoprivredno oruđe za rad zato i naziva posebnim izrazom Urinstrumente, a ostalo oruđe sekundäre Instrumente te se oboje smatra uključenim u zemljišno vlasništvo, a ono pripada zajednici, a ne pojedincu. Usp. Temelji slobode . . ., 211. 85 Grundrisse . . ., 379 = Texte . . ., III, 132 = Temelji slobode . . ., 188. Usp. i Marx, Das Kapital (...) i; MEW 23, 354, gdje Marks kaže da je nezavisan obrtnički i pogon (der unabhängige Handwerks­ betrieb) zajedno s malim seljačkim gospodarstvom bio »ekonomska podloga klasičnih zajednica u nji­ hovo najbolje doba«.' Usp. Marks, Kapital. . . . I, 248; Marks, Kapital, Izbor . . ., 162. • » Grundrisse . . ., 394 = Texte . . ., III, 148 = Temelji slobode ... ., 207. «i Grundrisse . . ., 400 = Texte . . ., III, 154 = Temelji slobode . . ., 213. 92 Na istom mjestu. 93 Grundrisse . . . , 399 = Texte . . ., III, 153 = Temelji slobode . . ., 213. « Grundrisse . .., 400 = Texte . . . , I I I ; 154 = Temelji slobode . . ., 214. 95 Na istom mjestu. и Grandrisse . . ., 401 = Texte . . ., III, 155—156 = Temelji slobode . . ., 215. .168 L. MARGETIC: PRETKAPITAUSTIČKI OBLICI VLASNIŠTVA ;A) PASTIRSTVO-NOMADSTVO ,B) ZEMLJORADNJA _- . I O r i j e n t a l n o - a z i j a t s k i o b l i k .' ' ' 1. Osnovni oblik (Povijesno stanje I ) : 2. Sekundarni oblik (Povijesno L , stanje I I I ) : П* A n t i c k i o b l i k 1. Osnovni oblik (Povijesno stanje I ) : 2. Sekundarni oblik 1 (Povijesno stanje I I I ) : 3. Sekundarni oblik 2 (Povijesno stanje I I ) : 4. Sekundarni 'obl ik 3 (Povijesno stanje I I I ) : Ш G e r m a n s k i o b l i k ' 1. Osnovni oblik ' ' (Povijesno stanje I) : 2. Sekundarni oblik 1 . (Povijesno stanje Ш ) : 3. Sekundarni oblik 2 (Povijesno stanje П ) : 4. Sekundarni oblik 3 (Povijesno stanje I I I ) : privremeno zaposjedanje određenog po­ dručja općinsko vlasništvo nad zemljom, poje­ dinac ima samo posjed čestice " pobijeđeno pleme gubi vlasništvo nad zemljom, a članovi tog plemena postaju robovi ili kmetovi općinsko (državno) vlasništvo nad dije­ lom zemljišta; privatno vlasništvo nad ostalim dijelom zemljišta j pobijeđeno pleme gubi vlasništvo nad zemljom; članovi -tog plemena postaju robovi ili kmetovi; stvaranje velikih pri­ vatnih zemljišnih gospodarstava s robov­ skom radnom snagom i obrtničko vlasništvo nad oruđem u pri­ vatnim pogonima , vlasništvo sredstava za život slobodnih plebejaca, koji su izgubili vlasništvo nad zemljom, a nisu postali samostalni obrt­ nici " . . • - . . ' privatno vlasništvo nad' zemljom-uz su­ vlasništvo članova općine nad nepodije­ ljenom zemljom i ( , pobijeđeno pleme gubi vlasništvo nad zemljom; članovi tog plemena-naroda postaju kmetovi ili robovi cehovske korporacije u gradovima, vlas­ ništvo obrtničkih majstora nad oruđima za rad postepeno pretvaranje (zemljo)radnika u radniake ' koji načelno nemaju vlasništvo nad sredstvima za proizvodnju; počeci kapitalizma VI O razvoju Marksovih shvaćanja oblika proizvodnje i vlasništva 1. Marksova shema oblika vlasništva u pretkapitalističkim društvenim formacijama prikazana u Granarissima nije nastala odjednom, već je dozri­ jevala tijekom niza godina provedenih u analizama, proučavanjima i raz­ mišljanjima. S druge strane, prikazana shema nije značila i konačan Mar- ksov stav jer je on i nakon Grundrissa razvijao i dograđivao svoje postavke. Geneza Marksove sheme dane u Granarissima kao i daljnji razvoj Markso­ vih gledišta na oblike vlasništva u pretkapitalističkim društvenim formaci­ jama prelaze okvire ovoga rada. Ipak, neka nam bude dozvoljeno da bar ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 1—2 169 upozorimo posve ukratko na neke važnije poglede »ranog« i »zrelog« Marksa jer bi bez toga ipak prikaz shema po Granarissima nužno bio posve odvo­ jen od razvoja Marksove misli i čak ga se ne bi moglo do kraja razumijeti. 2. Premda je Marks u svojem radu Kritika Helegovâ državnog prava, napisanom 1843. god.97 već razmatrao neka pitanja u vezi antičke i srednjo­ vjekovne povijesti, ipak se u tom njegovom ranom radu mogu pronaći tek nagovještaji budućeg smjera i sadržaja njegovih stavova o razvoju vlas­ ništva. Marks u tom radu upozoruje na okolnost da su Rimljani osvojene zemlje pretvarali u privatno vlasništvo, da se u rimskoj povijesti vidi borba između siromašnih i bogatih, i, što je za. nas od osobita interesa, pokušava utvrditi razlike između rimskog i germanskog prava. Marks u skladu s ta­ dašnjim nazorima romanistike ističe kao glavnu razliku između rimskog i germanskog shvaćanja privatnog vlasništva to, što je u Rimu sloboda opo- ručivanja bila osnovnom značajkom privatnog vlasništva, dok su naprotiv germanski majorat i druge analogne pravne ustanove bitno ograničavali raspolaganje pojedinca s njegovom imovinom.98 Nadalje, kao što smo već uvodno istakli osobito su zanimljive Marksove misli o tome da u Ger­ mana »nezavisno privatno .vlasništvo« (unabhängiges Privateigentum) nije puki oslonac državnog uređenja, već je ono samo državno uređenje ili, dru­ gim riječima »državno uređenje je ovdje državno uređenje privatnog vlas­ ništva« (Verfassung des Privateigentums).99 3. Samo nekoliko godina kasnije, 1864. god., Marks je u Njemačkoj ideologiji u suradnji s Engelsom načinio velik korak naprijed u svojim ana­ lizama razvojnih stupnjeva proizvodnih snaga, podjele rada i oblika vlas­ ništva. Ovo su glavne postavke u Njemačkoj ideologiji što se odnose na to pitanje: , čovjek se razlikuje od životinje time što proizvodi sredstva za život. Način proizvodnje sredstava za život je ono što određuje »što je pojedinac«. »Proizvodnja nastaje tek umnožavanjem stanovništva« koje »pretpostavlja međusobni odnos pojedinaca«, a taj je, dakako, »uvjetovan proizvodnjom«.100 »Prvi je oblik vlasništva plemensko vlasništvo«.101 Ono se temelji na ne­ razvijenoj proizvodnji (lov, ribolov, stočarstvo ili u najboljem slučaju zem­ ljoradnja) koja ima za pretpostavku veliku količinu neobrađene zemlje. »Društveno uređenje ograničava se zato na proširenje obitelji«, u plemenu postoje patrijarhalni poglavice, podređeni (a slobodni) članovi plemena i robovi. U tom stupnju proizvodnje broj robova se povećava u prvom redu umnožavanjem stanovništva, ratom i trgovačkom razmjenom. »Drugi oblik vlasništva je antičko općinsko i državno vlasništvo«,102 do kojeg dolazi tako da se više plemena ujedinilo u grad. Općinsko vlasništvo nad zemljom je »zajedničko privatno vlasništvo aktivnih građana države«, koji su se ujedinili da bi na taj način mogli'vladati nad robovima kao pod­ ređenom proizvođačkom klasom. Postoji doduše i pokretno, a kasnije i ne­ pokretno privatno vlasništvo ' nad zemljom, ali samo »kao odstupanje od norme, kao oblik koji je podređen općinskom vlasništvu«. Antičko uređenje propada upravo zato što se postepeno razvija privatno nepokretno vlas­ ništvo.103 . " V. opaska 1. 98 Marx, Kritik des Hegeischen Staatsrechts . . . , 316. 95 Marx, Kritik des Hegeischen Staatsrechts . . ., 303. 100 Marx, Deutsche Ideologie..., 21. Usp. Karl Marx-Friedrich Engels, Rani radovi, Zagreb 1976s, Njemačka ideologija . . ., 365. ' 101 Marx, Deutsche Ideologie . . ., 22 = Njemačka ideologija . . ., 366. 102 Na istom mjestu. 103 Na istom mjestu. 170 L. MARGETIC: PRETKAPITALISTICKI OBLICI VLASNIŠTVA »Treći oblik je feudalno ili staleško vlasništvo«. TJ posljednjim stolje­ ćima propalog rimskog carstva barbari su uništili veliku količinu proiz­ vodnih snaga pa se pod utjecajem germanskog vojnog uređenja razvija feudalno vlasništvo, a ono se osniva na udruženju feudalaca koje je u .prvom redu upereno protiv kmetova kao neposredno proizvođačke klase. Tom uređenju na selu odgovara korporativno vlasništvo u gradu, gdje se .obrtnici udružuju u cehove, osobito protiv udruženog razbojničkog plemstva. Sustav pomoćnika i učenika stvara u cehovskom uređenju sličnu hierarhij u kao i na selu.104 Sličnosti i razlike između upravo navedene sheme vlasništva u Nje­ mačkoj ideologiji i sheme u Grundrissima značajni su za upoznavanje raz­ voja Marksove misli. Predaleko bi nas odvela podrobna analiza svih manjih i većih sličnosti i razlika. Za takvu analizu potrebna je posebna studija koja bi ne samo otkrila osnovne odrednice Marksova razvitka, već koja bi .utvrdila da li se, u kojoj mjeri i u kojem smjeru može trend Marksovih razmatranja upotrijebiti u današnjoj sociologiji, pravnoj povijesti i drugim •znanstvenim oblastima. - •• Nas dakako ovdje najviše zanima antički tip vlasništva. Upravo na tom pitanju Marksova je misao u vremenu između Njemačke ideologije i Grund- rissa doživjela bitnu evoluciju. Naime, tek je u Grundrissima Marks jasno i opetovano naglasio sekundarnost oblika vlasništva koji se temelje na uvo­ đenju ropstva i kmetstva. Tek u Grundrissima sazrijela je Marksova po­ stavka da antički oblik.proizvodnje i vlasništvo propada zbog propadanja malih slobodnih i ravnopravnih seljaka i zbog stvaranja i širenja latifun­ iđi ja na kojima radi velik broj robova. Pa ipak, čini nam se da veće i manje razlike u rješavanju pojedinih pitanja između dviju shema nisu ono najvažnije na što treba ovdje upo­ zoriti. Po našem mišljenju najvažnija i bitna razlika između dviju shema je različit Marksov pristup problemu oblika vlasništva. Pristup u Njemač­ koj ideologiji mogli bismo s Bollhagenom nazvati genetsko-strukturalnim. U Njemačkoj ideologiji riječ je u prvom redu o utvrđivanju povijesnog raz­ voja i o pokušaju da se utvrde glavni i osnovni oblici vlasništva u njihovu povijesnom slijedu. Obratno, u Grundrissima je pristup strukturalno-ge- netski. Naime, u Grundrissima Marks uzima u obzir oblike proizvodnje i vlasništva prema njihovom različitom tipu strukture, dakako uzimajući pri tome neprestano u obzir empirijske podatke. Na taj način Marks do­ biva određeni broj tipova proizvodnje i vlasništva te ih po određenim nji­ hovim strukturalnim značajkama razpoređuje u određeni sustav. Taj Mar­ ksov sustav, prikazan u Grundrissima, odgovara doduše u grubim crtama povijesnom razvoju, ali ne tako da bi se pojedini tipovi vlasništva nužno uvijek morali u povijesti nastavljati jedan iza drugoga. To je osobito slučaj s tzv. povijesnim stanjem broj III koji se pojavljuje u raznim povijesnim razdobljima. Isto vrijedi dakako i za druga dva povijesna stanja. Razliku između ta dva pristupa uočio je Engels' još 1859. god. kada je u povodu Marksova Priloga kritici političke ekonomije pisao da se kritika ekonomije može dati povijesno i logički. Povijesna metoda prati stvarni razvitak, ali jer povijest često ide u skokovima i cik-cak, trebalo bi po toj metodi uzimati u obzir mnogo građe neznatne vrijednosti, a sam tijek misli bi baš zbog toga morao biti često prekidan. Zato je po Engelsu logični način raspravljanja jedini na mjestu. Međutim, logična metoda nije po Engelsu 104 Na istom mjestu. Usp. P. Vranicki, Misaoni razvitak Karla Магха, Zagreb 19632, 117. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 171 ništa drugo nego povijesna metoda, samo oslobođena povijesna oblika i raznih slučajnosti.105 Upravo tu drugu metodu upotrijebio je i Marks u svojim Grundrissima. Zato nam se ne čine posve točnim Godelierova objašnjenja Marksovih she­ ma u prvom redu zato što on te sheme smatra pukim odrazom povijesne evolucije.108 Tako npr. Godelier smatra da je germanski način proizvodnje došao u tijeku evolucije tek nakon što su se smijenili prvobitna zajednica, azijatski i antički način proizvodnje. To dakako nije utoliko točno, što je osnovni oblik germanskog načina proizvodnje i vlasništva nastao i potekao po Marksu iz orijentalno-azijatskog načina proizvodnje pa ga se može sma­ trati uglavnom istovremenim načinom proizvodnje s antičkim, s time da je antički način prevladavao na Sredozemlju^ a germanski u srednjoj Evropi. Tek bi se Marksov sekundarni oblik germanskog načina proizvodnje (uvo­ đenje kmetstva) mogao smatrati u neku ruku povijesnim nastavkom antič­ kog načina proizvodnje (dakako sekundarnog tipa antičkog načina), ali i tu treba uzeti u obzir da je Marks smatrao da su Germani već u doba osvajanja rimskog carstva imali zemljoradnju s kmetovima, dakle, da je čak i sekundarni germanski oblik istovremen sa sekundarnim antičkim. 4. Marks se nije više nakon Grundrissa podrobno i cjelovito bavio problemima pretkapitalističkih oblika proizvodnje i vlasništva. Uostalom, Marksovo glavno zrelo djelo, Kapital, potpuno je usmjereno na analizu ka­ pitalističkih uvjeta proizvodnje, a osobito na analizu akumulacije, kružnog toka i reprodukcije kapitala pa je zato razumljivo da su Marksova zapa­ žanja u odnosu na pretkapitalističke oblike tek sporadična i da se uglav­ nom temelje na spoznajama iz Grundrissa. Tako npr. već i poznatu Marksovu kritiku Mommsenove pogrešne upo­ trebe pojma i termina kapital prilikom opisivanja ekonomskih pitanja iz rimske povijesti107 nalazimo već jasno istaknuto u Grundrissima.108 Još u Kapitalu Marks govori o osnovnim oblicima rimskog i germanskog tipa vlasništva na način iz kojeg se sa sigurnošću može zaključiti da je on za­ držao razlikovanje osnovnog i sekundarnog oblika vlasništva nad zemljom te da još uvijek razliku između njih vidi u tome što je sekundarni oblik nastao rastvaranjem uvjeta u kojim se odvijala proizvodnja u osnovnom obliku, i to u prvom redu uvođenjem ropstva ili kmetstva.109 U Kapitalu nalazimo,razmjerno priličan broj napomena u vezi sekun­ darnog oblika rimskoga germanskog tipa vlasništva nad zemljom, u sva­ kom slučaju daleko više nego o osnovnom tipu. Tako ćemo u Kapitalu naći već iz Grundrissa poznate napomene o porastu stanovništva, ratovima i podjarmljivanju plemena kao elementima koji rastvaraju osnovni oblik i uvjetuju razvitak a onda i propast sekundarnog oblika.110 Nadalje, naći ćemo važnu, iz Grundrissa poznatu misao da glavni poticaj za rastvaranje osnovnog oblika daje robna razmjena među plemenima, kao i suprotnost između grada i sela koja je karakteristična za Marksova razmišljanja još 103 F. Engels, K. Marks, »Prilog kritici političke ekonomije«. U nas opetovano objavljeno. V. npr. K. Marks, Prilog kritici političke ekonomije, Beograd 1976, 199. 106 M. Godelier, La notion de »mode de production asiatique« et les schémas marxistes d'évolution des sociétés, Paris 1969, 59—70, prevedeno od Z. Jovanović i objavljeno u nas u Marksizam, misao savremene- epohe I, Beograd 1976, 595—601. m Marx, Kapital. . ., III, 339, 795. Usp. Marks, Kapital. . ., prijevod III, 1194 i 1536. 108 Grundrisse . . . , 412: Philologen, die von Kapital in Altertum sprechen, römischen, griechischen Kapitalisten. Usp. Temelji slobode . .., 228. 105 Marx, Kapital.. ., I, 92, a osobito IH, 815: Diese Form des freien Parzelleneigentums selbst- wirtschafender Bauern als herrschende, normale Form, bietet einerseits die ökonomische Grundlage der Gesellschaft in der besten Zeit des klassischen Altertums. Usp. Marks, Kapital. . ., prijevod I, 70; III, 1550. "• Mara, Kapital. . . . I, 372 = Marks, Kapital, prijevod I, 260. 172 L. MARGETIC: PRETKAPITALISTIČKI OBLICI VLASNIŠTVA .od njegovih ranijih djela.111 Konačno, Marks u Kapitalu ističe lihvarstvo kao jedan od važnih razloga propadanja slobodnih seljaka u Rimu i u Sred­ njem vijeku i uvođenja sekundarnih oblika vlasništva nad zemljom.112 Marks je još u Grundrissima zapazio razliku koja postoji između kmetova i osobne pratnje feudalaca. Kmetovi su uvjet prozvodnje; u sekundarnom ,germanskom obliku vlasništva nad zemljom, feudalac prisvaja njihovu volju, tu je bitan odnos gospodstva (Herrschaftsverhältnis, potcrtao K. M.)113 dok osobna pratnja feudalaca nije ništa drugo nego prošireno tro­ šenje proizvoda sa. strane feudalaca, naime »način života vlasnika zemlje« (bildet au fond nur Existenzweise des Grundeigentümers).114 Razlika pre­ ma Kapitalu je" samo terminološka. U Kapitalu Marks naziva osobnu prat­ nju Gefolgschaft,115 a u Grundrissima retainers.116 ' ' ' 1, U Kapitalu naći ćemo doduše čak i shemu tipova vlasništva nad" zem­ ljom u pretkapitalističkim društvenim formacijama, ali je ipak riječ samo .o kratkoj skici, nabačenoj u vezi s Marksovim analizama.raznih oblika rente.117 Zato se ta skica ne može uzeti u obzir kao neka nova, ' posebna etapa u razvoju Marksovih shvaćanja o pretkapitalističkim vrstama vlas­ ništva. . . . . . . . . S druge strane, Grundrissi mogu korisno poslužiti da se bolje shvati Marksova misao u njegovim kasnijim radovima. Kada npr. Marks u pred­ govoru (napisanom 1859.' god.) Prilogu kritici političke ekonomije piše da su azijatski, antički, feudalni i suvremeni buržoaski način proizvodnje »progresivne epohe ekonomske društvene formacije«,118 onda se te njegove riječi ne smije tumačiti na pojednostavljeni način kako se to obično čini, naime tako kao da je Marks htio reći da je svaki od tih načina .u svojoj cjelini progresivan u odnosu prema predhodnom načinu proizvodnje, već tako da je Marks time podvlačio i isticao progresivnost samo. osnovnog oblika svakog načina proizvodnje, a ne i njegova sekundarnog oblika. Npr. antički način proizvodnje i vlasništvo progresivan je za Marksa,samo u osnovnom obliku grada-države s ravnopravnim seljacima-vojnicima koji su privatni vlasnici-dijela zemljišta, a ne u svom sekundarnom obliku, tj. u vrijeme kada je robovlasništvo deformiralo osnovni oblik grada-države. Slično nam Grundrissi mogu pomoći da bolje shvatimo pojedina mjesta u Kapitalu, po gotovu ako je riječ o problemu kojeg se u Kapitalu samo usput spominje. Tako npr. kad u Kapitalu Marks kaže da je općinsko vlas­ ništvo bilo starogermanska ustanova, koja je i dalje živjela pod plaštem feudalizma,119 onda se pod tim općinskim vlasništvom ne bi smjelo vidjeti drugo nego općinsko vlasništvo u germanskom obliku vlasništva, dakle za­ pravo suvlasništvo općinara na nepodijeljenoj zemlji u skladu s postavka­ ma Grundrissa —, a ne možda općinsko vlasništvo npr. orijentalnog tipa. Pa ipak, u Kapitalu nalazimo i na pojmove i definicije koje se razli­ kuju od Grundrissa. U Grundrissima Marks opetovano i nedvosmisleno ; * . • > "J Marx, Kapital. . . . I, 373 = Marks, Kapital. . ., prijevod I, 261. . . - .' •- " ! Marx, Kapital. .., III, 609 = Marks, Kapital. . ., prijevod III 1401 113 Grundrisse . . . . 400 = Temelji slobode 214. ' " Na istom mjestu. Usp. i Grundrisse . . ., 371 = Temelji slobode . . . 177 • *' '•< « Marx, Kaprtal. . ., III, 610 = Marks, Kapital. . ., III, 1402. „ m , c G . m n d n s s e • • v i 7 1 ' , 400 = Temelji slobode . . ., 177, 214. Za retainer u srednjovjekovnim izvo­ rima Engleske v npr. Charles Du Cange, Glossarium mediae et infimae latinitatis, VII, Niort 1886, 159 (s. v. retentio), 160 (s. v. retenuta), 161 (s. v. retmentia-retenue). Riječ je, dakako, francuskog porijekla. V. A. J. Greimas, Dictionnaire, de l'ancien français jusqu'au milieu du XIV= siècle, Paris 1968 562- retenance: suite, entourage. Dakako, englesko srednjovjekovno društvo bilo je izvanredno složeno'i po- djela na kmetove (u Engleskoj villains) ! osobnu pratnju feudalca ne daje ni približnu sliku stvarnih vrlo zamršenih odnosa u engleskom srednjovjekovnom društvu. V. npr. sliku prava, obveza i »hierar- hije« na selu u English Historical Documents II, London 1955 813 i d 1,7 Marx, Kapital . . ., III, 647 = Marks, Kapital. . . , prijevod III, 1428. 118 Marks, Prilog kritici političke ekonomije . . ., 9. 119 Marx, Kapital. . . . I, 752 = Marks, Kapital . . ., prijevod I, 528 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 . 1—2 ' 173 tvrdi da plémë bačeno u položaj ropstva Ш kmetstva nema vlasništva nad zemljom; već obratno, članovi pokorenog plemena"postaju organski doda­ tak zemlji (organisches Zubehör des Grund und Bodens)120 odnosno kako se Marks izražava na drugom", mjestu oni su puki'anorganski i prirodni uvjet (bloss unorganische und natürliche Bedingung) reprodukcije vlada- jućeg dijela društva.121 Naprotiv, u.Kapitalu Marks upozorava i naročito na­ glašava »da je-čak i kmet bio ne samo vlasnik (premda vlasnik obvezan na tribut) zemljišne čestice koja'pripada njegovoj kući, nego također i su-. vlasnik općinske zemlje«.122 Kolebanje Marksa je više nego razumljivo. Pra­ va neposrednih poljoprivrednih proizvođača na žemlju u srednjem vijeku bila su skrajnje različita ne.samo s obzirom na područja, već i s obzirom na razne kategorije zemljoradnika i s obzirom na razdoblje. Osim toga, ti-, jekom stoljeća znao se postepeno mijenjati sadržaj nekog prava, a da je naziv ostao isti pa je vrlo često pravno skoro nemoguće točno odrediti o kakvom se pravu radi. Evo nam jednog primjera. U Vinodolu je načelno kmet bio neka vrsta nasljednog zakupca ovlaštenja kojeg su tijekom sto­ ljeća korak po korak proširivana,123 a Frankapani su bili načelno vlasnici sve zemlje u Vinodolu124 pa su kmetovi plaćali daću zvanu sulj za iskori­ štavanje zajedničkih pašnjaka i šumaraka na .kojima je napasala kmetska stoka.125 Ovlaštenja Frankapana, a kasnije Zrinskih, na vinodolske zemlje imala su dijelom privatnopravne, a dijelom javnopravne značajke pa su i kmetska podavanja st ih zemalja imala takav dvostruki karakter. Tijekom stoljeća privatnopravne značajke feudalčeva vlasništva su postepeno ne­ stajale pa su i podavanja imala sve manje značaj zakupnine, a sve više poprimala karakteristike realnih tereta, shvaćenih kao neke vrste neposred­ nih poreza na zemlju.126 U isto vrijeme nasljedni zakup kmetova sve je više gubio taj značaj i postepenome pretvarao u neku vrstu vlasništva, što su tadašnji pravnici vrlo neadekvatno izražavali kao dominium utile. Ako tome dodamo da su vinodolski kmetovi obrađivali ne samo tzv. stara zem­ ljišta na koja su se primjenjivali pradavni propisi o kmetskim obavezama prema feudalnom gospodaru nego i tzv. nova zemljišta za koja su vrijedili drukčiji propisi pa ako uzmemo u obzir da su se ovlaštenja kmetova i s ob­ zirom na jedna i s obzirom na druga zemljišta postepeno povećavala i pri­ bližavala se u, XVII st. nekoj vrsti vlasništva,127 onda je Marksova nedou­ mica o pravnoj prirodi kmetskih prava na zemlju posve razumljiva. Međutim, uz kmetove na Vinodolu su postojali još i drugi tipovi poda­ nika, koji su živjeli dobrim dijelom od raznih gospodarskih aktivnosti ve­ zanih uz zemlju, tj . od stočarstva, vinogradarstva, gajenja žita itd. To su, po svemu se čini, bili u najstarije doba permani, o kojima se jedva nešto znade, zatim, vjerojatno od XIV st. dalje knapi na području Bakra, Bribira i Novog i konačno Vlasi na području Bakra, Hreljina i Novoga. Svi oni imali su u prvom redu obveze područne obrane, a podavanja su im bila zbog toga manja od prosječnih kmetskih podavanja. Premda između tih 1 2 0 Grundrisse . . . , 391 = Temelji slobode . . ., 203, 121 Grundrisse . . ., 389 = Temelji slobode . . . , 200. 1 2 2 Marx, Kapi ta l . . ., I, 745: Man muss nie vergessen, dass selbst der Leibeigne nicht nur Eigen­ tümer, wenn auch tributpflichtiger Eigentümer, der zu seinem Haus gehörigen Bodenparzellen war, sondern auch Miteigentümer des Gemeindelandes. Usp. Marks, Kapital . . . , prijevod I, 514. 123 L. Margetić, O starom hrvatskom nasljednom pravu descendanta, Historijski zbornik XXV— XXVI, 1972—73, 273 i d . 124 L. Margetić, Najstarije vijesti o borbi krčkih i creskih pučana za očuvanje svojih prava, Jugo- slovenski istorijski časopis, br. 1—4, 1978, 54 i dr. . . . . . . 1 2 5 L. Margetić, Creske općine u svjetlu isprave od 5. listopada 1283. i pitanje kontinuiteta dalma­ tinskih gradskih općina. Radovi 7 Instituta za hrvatsku povijest, "agreb 1975, 23—24. 126 Margetić, na istom mjestu. . . . . . , . „.. , . „ . „ „ , 127 L. Margetić, Hreljinski urbar iz 1700. god., Vjesnih Historijskih arhiva Rijeke i Pazina XXI, 1978, 197—242. 174 L. MARGETIC: PRETKAPITALISTICKI OBLICI VLASNIŠTVA grupa stanovništva i kmetova nije osobito izražena razlika, ipak je sve to zajedno pridoneslo u Vinodolu velikom šarenilu prava i obveza podanika. Uostalom, drugdje je struktura stanovništva bila još i mnogo zamršenija. Zato je svako apriorističko gledanje na spomenutu problematiku osuđeno na beživotni shematizam. Uostalom i sam Marks ukazao je na opasnosti takvog apriorističkog pristupa kad je naglasio da »empirijsko promatranje mora empirijski, bez svake mistifikacije i spekulacije, u svakom pojedinom slučaju pokazati povezanost društvenog i političkog raščlanjivanja s pro­ izvodnjom«.128 I Engels je ukazivao na slične probleme kad je skoro pola stoljeća (!) nakon Njemačke ideologije u svom pismu upućenom K. Schmid- tu 5. kolovoza 1890. god. naglasio da »cjelokupnu historiju treba ponovno proučavati«.123 čini nam se da su te riječi ostale aktualne do danas. R i a s s u n t o LE FORME PRECAPITALISTICHE DELLA PROPRIETÀ SECONDO I GRUNDRISSE DI MARX Lu j o Margetić L'autore analizza i capitoli dei Grundrisse di Marx, concernenti le forme pre­ capitalistiche di produzione e di proprietà, scritti da Marx nel dicembre 1857 e nel gennaio 1858. E' l'unica opera di Marx, dove egli elabora in maniera complessa le sue concezioni della produzione e della proprietà nelle epoche antecedenti il capi- talismo. I Grundrisse sono estremamente importanti anche perché rappresentano un'importantissimo anello di congiunzione tra il giovane ed il maturo Marx. Le concezioni di Marx esposte in questo lavoro sono state finora analizzate in modo relativamente scarso e perciò l'autore considera il suo saggio in primo luogo come un invito a discutere ed a una ulteriore più approfondita analisi. Marx distingue tre stadi precapitalistici (asiatico, antico e germanico) ed in ciascuno di questi il periodo primario e quello secondario. E' significativo che secondo Marx soltanto il periodo primario di ciascun stadio è progressivo, mentre il periodo secondario nasce tramite il soggiogamento di un gruppo umano da parte di un altro gruppo. Il periodo secondario rappresenta la fase di disfacimento di uno stadio storico. Così p. es. il periodo primario dello stadio antico della produzione e della proprietà è caratterizzato dalla doppia forma della proprietà statale e privata e dall'organizzazione militare del comune, della città-stato. Il periodo secondario nasce con le guerre di conquista e con lo sviluppo della schiavitù e di altre forme di soggiogamento. Questa è, secondo Marx, la r a - gione del disfacimento dell'antica società. 128 Deutsche Ideologie . . . . 25 = Rani radovi. Njemačka ideologija . . ., 370. "» F Engels Pismo K. Schmidtu. V. K. Marx, F. Engels, O historijskom materijalizmu. Izbor tekstova, Zagreb 1975, 26. Iz okvira analiza ovog rada izlazi dakako i daljnji razvoj Marksovih ideja o pretkapitalističkim oblicima proizvodnje i vlasništva. Ipak spomenimo bar to da se najuži Marksov suradnik, Engels, prilično intenzivno bavio tim problemima te da klasični odraz njeeovih shvaćanja nalazimo u njegovu djelu Porijeklo porodice, privatnog vlasništva i države (Der Ursprung der Familie des Privateigentums und des Staats, prvo izdanje 1884, četvrto izdanje 1891), a ponešto se može naći također i u njegovu djelu Anti-Diihring (prvo izdanje 1878, drugo 1885, treće 1894). Nije posve jedno­ stavno pitanje razlika u shvaćanju Marksa i Engelsa, pogotovo što treba uzeti u obzir da su oni utjecali jedan na drugoga i da su obojica proživjeli evoluciju vlastitih misli. — što se pak tiče radova naših autora što se odnose na te probleme, spomenimo osobito novija djela: O. Mandić, Država i pravo I Zagreb 1962, 11 i d.; II, 1961, 171 i d.; R. Lukić, Teorija države i prava, Beograd 1964, 257 i d •' A. Vajs, Lj. Kandić, Opšta istorija države i prava, Beograd 1967, 9—144; K. Bastaić, B. Krizman, Opća historija države i prava, 1976, 31 i d. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 . 175—214 175 ' P e t k o L u k o v i ć BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU NA IZMAKU VELIKE KRIZE NA ISTOKU OD MARTA DO NOVEMBRA 1878. I NJEN ODJEK KOD SRPSKOG NARODA U KNEŽEVINI SRBm I VOJVODINI Porazom Turske u ratu protiv Rusije, Srbije i Crne Gore i potpisiva­ njem Sanstefanskog mirovnog ugovora, 3. marta 1878, velika kriza na Istoku ušla je u svoju završnu fazu. Nezadovoljne, isu više velikim slabljenjem Turske i jačanjem Rusijee na Balkanskom poluostrvu, velesile su revidirale sanstefanske stipulacije i na Berlinskom kongresu, 13. VI—13. VII 1878, od teritorije Velike Bugarske stvorile Kneževinu Bugarsku i Istočnu Rumeliju a u sastavu Turske ostavile Makedoniju, teritorijalno proširile Srbiju i Crnu Goru uz priznanje nezavisnosti, dok su Austro-Ugarskoj, koja nije ratovala, dodelile Bosnù i Hercegovinu te tako inaugurisale realizaciju prvog čina politike »Drang nach Osten«, jer su Bosna i Hercegovina bile odskočna daska za dalje napredovanje Austro-Ugarske, kao prethodnice Nemačke, na Istok. U takvoj političkoj konstelaciji, Slovenci su, suočeni sa činjenicom voj­ ne okupacije Bosne i Hercegovine od austrougarskih okupacionih snaga, opsednuti iluzijom da će povećanjem slovenskog življa u Monarhiji nemi­ novno doći do njenog preustrojstva na federativnoj osnovi, znatno intenzi­ virali svoja politička stremljenja u pravcu zahteva za ujedinjenje poce- panih slovenačkih pokrajina kako bi se uspešnije oduprli narasloj opas­ nosti od iredentizma i germanizacije. Od marta pa do kraja novembra 1878, otvoren zahtev od Slovenaca za stvaranje Ujedinjene Slovenije došao je do izražaja u napisima objavljenim u slovenačkim listovima, na sednici Kranjske pokrajinske skupštine, 5. oktobra, na taboru u Dolini kod Trsta, 27. oktobra, i n a proslavi sedamdesetogodišnjice dr Janeza Bleiweisa u Ljub­ ljani, 19. novembra 1878. Koliko nam je poznato, o tim važnim političkim zbivanjima na slovenačkom tlu i njihovom odjeku kod srpskog naroda u Srbiji i Vojvodini nema u našoj istoriografiji zapaženijih radova. Zbog toga sam se odlučio, da o tom važnom pitanju navedem, bar, najneophodnije u ovom članku, oslanjajući se prvenstveno na podatke iz ondašnjih slove­ načkih listova. - Pojačana politička-aktivnost slovenačkog naroda protiv iredentizma na taborima »v Kviškem«, 31. marta, i Kobaridu, 7. aprila, i otvoren zahtev za stvaranje Ujedinjene Slovenije na taboru u Dolini, 27. oktobra 1878. '• • i odjek ovih događaja kod srpske javnosti Od 1848, kada su Slovenci otpočeli u teškim uslovima sve jače invazije germanizatorske politike vladajućih krugova u Austriji, pa do izmaka ve­ like krize na Istoku, preden je težak put borbe zâ'nacionalnu afirmaciju slovenačkog naroda. Upornom borbom, predvođen svojim najboljim sino­ vima, slovenački narod je u tom razdoblju uspeo ne samo da sačuva svoje etničko biće već, takođe, i da se u tom smislu ojača i afirmiše kao značajan politički činilac među ostalim jugoslovenskim narodima, budući da se broj političkih radnika na nacionalnom polju znatno povećao u odnosu na 1848, a, što je još važnije slovenačka narodna svest se učvrstila kod širokih na­ rodnih masa na čitavom etničkom slovenačkom području. Zbog toga je sasvim na mestu, u tom smislu, istaknuta konstalacija u kratkom napisu 176 РЕТКО LUKOVIĆ: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU »Trideset let«, objavljenom u »Edinosti«, u broju od 13. aprila 1878. Naime, tamo je, pored ostalog, naročito naglašeno ovo: »Resnica je, veliko žrtev je zahtevala ta tridesetletna osorna vojna, a bili je ni j smo svojeglavno za ničemurnost, ampak za sveto stvar, za sveti dom za veliko narodno idejo. Ni j še končana ta vojna, še bo treba truda, vstrajnosti, poguma; a trdno upamo, kakor v Boga, da je blizu dan popolne naše zmage, dan, ko ovijemo oljičin venec krog senc svetej pravici. Tedaj rojaki, vi boriici za'sveto do­ mače ognjišče, nadaljujmo to slavno vojno z uma svitlim mečem neutrud- ljivo in.goreče, da zemlja ki je imela doslej ,grob komaj za nas', obrodi cvetje i sad nam in našim potomcem v prihodnjih tridesetih letih.«1 Blagodareći svojoj izdržljivosti, nepokolebljivosti i istrajnóstì, Slovenci su uspeli da vekovima odolevaju poplavi germanizacije i da sačuvaju svoj etnički identitet. To je uočio i naš istaknuti naučnik, dr Jovan .Cvijič, te je u tom smislu, u svom predavanju na Praškom univerzitetu, oktobra 1922, pored ostalog, konstatovao ovo: »To što su se kao malo pleme (Slovenci, m.^pr., P. L.) održali pred silnim nemačkim narodom, znači da imaju ne­ obično razvijenu osobinu etničke izdržljivosti i žilavosti.«2 Slovenački nacionalni pokret naročito se' snažno manifestovao tokom šezdesetih godina prošlog veka kroz rad narodnih čitaonica, Slovenske ma­ tice, političkih društava, listova na slovenačkom jeziku, izborima za posla­ nike u pokrajinske skupštine itd., a naročito na taborima pred kraj šezde­ setih i početkom sedamdesetih godina. Naime, Ustavom od 21. decembra 1867, bilo je dozvoljeno obrazovanje političkih društava i održavanje ta­ bora.3 U vremenu od 1868. pa do 1871. održano je na teritoriji Slovenije ukupno 18 tabora. To je bilo u skladu sa odredbama Zakona o zborovima od 15. novembra 1867, a nosilac taborskog pokreta u Sloveniji bilo je vodstvo slovenačkih liberala. Na svim tim taborima, na kojim je pod vedrim nebom prisustvovalo od 5000—6000, pa i 15.000, kakav je bio slučaj u žalcu kod Celja, 6. IX 1868, pa, čak, i 30.000 ljudi, kakav je slučaj bio na taboru u Viž- marju kod Ljubljane, 17. V 1869, došlo je do radikalizacije slovenačkog nacionalnog pokreta, što se naročito ispoljilo u odlučnim zahtevima prisut­ nog naroda za ujedinjenje vascelog slovenačkog naroda na čitavoj etničkoj teritoriji i stvaranje Ujedinjene Slovenije. Pored toga, na nekim od ovih masovnih narodnih skupova došla je do izražaja i težnja za povezivanje slovenačkog i drugih jugoslovenskih naroda u smislu jačanja jugoslovenske političke solidarnosti. Inače, rezolucijama većine ovih tabora izraženi su zahtevi za ravnopravnost slovenačkog jezika i osnivanje Univerziteta ili Vi­ soke pravne škole u Ljubljani. Bojeći se još veće radikalizacije slovenačkih nacionalnih zahteva, organi austrijskih vlasti su u periodu od 1868. pa do 1871. zabranili održavanje većeg broja tabora na slovenačkom tlu, a vlada Karla Hohenwarta ih je 1871. definitivno zabranila. Ovi tabori su znatno doprineli tome, da se slovenački nacionalni program, zajedno s naraslom etničkom svešću, proširio među širokim slovenačkim narodnim masama. Prema tome, na tim narodnim zborovima završen je proces političkog kon- stituisanja slovenačke nacije.4 ' 1 »Edinost« 7, 13. IV 1878. 2 J. Cvijić, Osnovi jugoslovenske civilizacije, »Nova Evropa«, knj. VI, broj 7, 1. XI 1922, Zagreb, 1922, str. 216. • в . 3 Dr. D. Lončar, Dr. Janez Bleiweis in njegova doba. Postanek in razvoj narodno-političnega pro­ grama Slovencev do razcepljenja v konservativno in liberalno stranko, Bleiweisov zbornik, Liubliana, 1909, str. 203. 4 Opširnije o održavanju tabora u Sloveniji, njihovom dnevnom redu i rezolucijama, koje su na njima donete, v.: V. Melik, Slovenski tabori, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, XVI letnik, 2. zvezek, Ljubljana, 1968, str. 65—76; Isti, Tabori, narodni, Enciklopedija Jugoslavije, 8, Zagreb, 1971, str. 280—281; S. Kranjec, Ob stoletnici taborov, Koledar Mohorjeve družbe, za prestopno leto 1968, Celje, 1967, str. 94—101. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 1—2 .' s 177 Uprkos zabrani održavanja tabora, izdanoj 1871. od bečke vlade, tabori su kod slovenačkog naroda i njegovog političkog vodstva i nadalje bili aktuelni. Kao dokaz tome nesumljivo može poslužiti činjenica da su slove- nački politički vođi i poslanici Kranjske pokrajinske skupštine, dr Janez Bleiweis, dr Valentin Zarnik i dr Josip Vošnjak, uputiU 1. avgusta 1877. molbu Sreskom načelstvu u Ljubljani, da ini se izda dozvola za održavanje tabora na dan 12. avgusta u 16 časova na Udmatskom pašnjaku, pored Ljubr 1 j anice. Načelstvo-je odlukom od 4. avgusta odlučno odbilo ovaj zahtev. TJ vezi s tim, »Slovenski Narod« je, u uvodniku od 7." avgusta s naslovom »Slo­ venski tabor prepovedan«, konstàtovao, da je do zabrane održavanja tabora došlo otuda, što su se organi vlasti pobojali da će na njemu sigurno, doći do zahteva za stvaranje Ujedinjene Slovenije a i, dobrim delom, zbog pri­ prema i u drugim slovenačkim pokrajinama političkih -akcija u tom smeru.5. Po ujedinjenju Italije^ došlo je u njoj 1870. dò iredentističkog pokreta za pripajanje Italiji svih krajeva izvan njenih tadašnjih granica, koji su, prema oceni pokreta, pozivajući se na oveštala istori j ska prava, etnički, jezikom, običajima/ tradicijom i kulturno-istorijskim karakteristikama, kao i razvojem vezani na nju. Godine 1877. osnovana je »Italia irredenta«, čije su aspiracije u to vreme, a takođe pred i po Berlinskom kongresu, bile, uglavnom, usmerehe na'Južni Tirol i Austrijsko Primorje, tj. Slovensko Pri­ morje, Istru i Trst. Snažno podržana iz Italije, iredenta se razvila i u ovim pokrajinama, postajući svakim danom politički sve aktivnija i netrpeljivija prema slovenskom življu, Slovencima i Hrvatima, otvoreno agitujući u ko­ rist Italije.' Naročito posle zahteva italijanskih opunomoćenika na Berlin­ skom kongresu, da se granice Italije poprave u njenu korist prema Austro­ ugarskoj, u smislu kompenzacije teritorijalnih ustupaka na Kongresu dru­ gim velesilama, u Istri, Trstu i Slovenskom Primorju, pojačalo se u znatnoj meri iredentističku raspoloženje italijanskog življa, koje se manifestovalo u pojavi letaka, demonstracija itd. sa otvorneim zahtevom da se realizuju italijanska teritorijalna potraživanja na Kongresu. Takvo će stanje, sa ma- . njim ili većim oscilacijama, uglavnom, ostati sve do 1882, kada je Italija zaključila sa Nemačkom i Austro-Ugàrskom ugovor o Trojnom savezu, upe- renom protiv Francuske, nakon čega Rim vodi prema Beču lojalnu politiku, nastojeći da italijanskom življu:u Slovenskom Primorju, Istri i Trstu obez- bedi povlašćen položaj, u čemu i uspeva, što dovodi do još upornije borbe Slovenaca i Hrvata na političkom planu protiv domaćih Italijana.6 Suprostavljajući se sve organizovanije povećanoj aktivnosti iredenti­ sta, Slovenci su u Goričkoj; pokrajini, nedalko od državne granice sa Ita­ lijom, održali tabor u Kojskom u Brdima, 31. marta 1878, a sedam dana đocnije i u Kobaridu, koji su imali izrazito antiiredentističko obeležje.7 5 О odbijanju zahteva za održavanje tabora na Udmatskom pašnjaku i reagovanju »Slovenskog Naroda«, v.: P. Luković, Stališče Slovencev do vstaje v Hercegovini in Bosni in do bosansko-hercegov- skega vprašanja v letih 1875—1878, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, Dela 19, Zgodovinski inštitut Milka Kosa 6, Ljubljana, 1977, str. 278—279. 6 Znatno više podataka za delovanje iredente u Istri naveo je M. Rojnić, a za Slovensko Primorje dr F. Zwitter u poglavlju »Razdobje od miru v Campoformiju do konca prve svetovne vojne«, u delu »Slovensko Primorje in Istra, Boj za svobodo skozi stoletja«, Beograd, 1953, str. 71. za Istru, 102—106. za Slovensko Primorje i Trst; o položaju slovenačkog življa u Goričkoj pokrajini 70-ih godina prošlog veka, pored navedenog rada dr F. Zwittera, v.: Dr. B. Vošnjak, Slovenci u Goričkoj i Trstu, Brastvo, XVI, 27. knjiga Društva sv. Save, Beograd, 1922, str. 218—221; o delovanju iredente na izmaku velike krize na Istoku, v.: uz navođenje dosta dugog spiska bibliografije: D. S. (Dr D. šepič), Politički odnosi od 1870. do 1941, Talijansko-jugoslovenski odnosi, Enciklopedija Jugoslavije, 8, Zagreb, 1971, str. 287, 294. 7 О tim taborima, koliko nam je poznato, u našoj stručnoj literaturi su primerne samo uzgredne napomene: dan i mesto održavanja tabora, broj učesnika i njihova isključiva namena, da se vidno manifestuje vernost Austriji i odlučno istupi protiv italijanskih imperijalističkih pretenzija prema slo­ venačkim teritorijama, što se vidno i ispoljilo na oba ova tabora (up.: S. Kranjec, n. d., str. 100; B. Ma- rušič, O nekaterih poskusih za skupni list primorskih Slovencev v sedemdesetih letih preteklega sto­ letja, Jadranski koledar 1971, Trst, 1970, str. 126; Isti, Goriška slovenska politika med leti 1875 in 1878, Jadranski koledar 1974, Trst, 1973, str. 101—102). 178 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU Iako ova dva tabora, s obzirom da je na njima došla do izražaja samo puna vernost Austriji, nemaju onakav značaj kao tabori u periodu 1868—1871, na kojima se manifestovalo, u neku ruku, izjašnjavanje za Ujedinjenu Slo­ veniju putem plebiscita,8 ipak, mislimo, da je na ovom mestu potrebno da i o njima navedemo najneophodnije podatke na bazi onih obaveštenja koja su ondašnji slovenački listovi o njima objavili. Kao jedini dnevnik u ono vreme na slovenačkom jeziku, »Slovenski Narod« je prvi obavestio slovenačku javnost o taboru koji je održan 31. marta 1878, jer je, u broju od 4. aprila, u rubrici »Dopisi«, objavio izveštaj. o tom događaju od svog specijalnog dopisnika iz Gorice od 1. aprila pod naslovom »(Tabor v Kvi- škem) «.9 Kao najvažnije, na početku ovog izveštaja, istaknuto je da »tabor v Kviškem 31. marca bil je impozanten«. Dalje je navedeno, da je selo Pev- ma bilo jedno od zbornih mesta, gde su, predvođene za odlazak »v Kviško«, gde na taboru trebaju pokazati »svojo vdanost do Avstrije in s tem do Slo- vanstva«. Na mestu održavanja ovog narodnog zbora bile su vidno označene parole: »Slovenci hočemo biti Avstrijci!« i »živio Franc Jožef I naš vladar!« Naglašeno je, takođe, i to, da je bilo postavljeno nekoliko malih spredpu- nećih topova, mužara, »ki so bili prav proti pogoltne j Italiji razpostavljeni« i koji su plotunskim pucnjima, 31. marta, u 15 sati, pozdravili dolazak vla­ dinog zastupnika, Rechbacha, na mesto održavanja tabora, nakon čega »domača godba godba zaigrala je avstrijsko himno«. Nadalje, ne navodeći dnevni red tabora, dopisnik iz Gorice piše, da je predsednik goričkog poli­ tičkog društva »Sloge«, Fran Povše,10 otvorio narodni zbor kraćim prigod­ nim govorom, istakavši da je tabor sazvan isključivo zbog toga da se uputi austrijskom caru adresa odanosti.11 Glavni govornik na ovom taboru, koji je odmah nastupio po njegovom otvaranju, bio je sautemeljač »Soče«, ini­ cijativni učesnik pri organizovanju tabora u Goričkoj pokrajini i, kao đak političke škole dr Karela Lavriča, aktivni privrženik liberalne struje slove- načkog nacionalnog pokreta, Ernest Klavžar.12 On je u svom govoru, kako je navedeno u izveštaju dopisnika iz Gorice, naročito naglasio da je stanje jugoslovenskih naroda pod turskim jarmom bilo nepodnošljivo, što je do­ velo do ustanka raje u Hercegovini i Bosni, a potom i rata Srbije, Crne gore i napokon Rusije protiv Turske. Klavžar je zatim istakao, da su Rusi izvojevali slavne pobede nad Turcima, kojima su se Slovenci od srca rado­ vali i koje će, kako je govornik naglasio, svakako, doneti oslobođenje bal- 8 V. Melik, Slovenski tabori . . ., str. 75. 9 Kako se iz naslova ovog izveštaja vidi, jasno se očituje nesporazum u vezi mesta gde je tabor održan. Jer, u literaturi, kako je ranije navedeno, označeno je Kojsko u Brdima, oko 7 km severoza- padno od Nove Gorice, kao mesto održavanja ovog tabora. Na skici »Brda Goriška«, nema označenog geografskog pojma Kviški, dok je Kojsko označeno kao selo. No, da je ovaj zaista označenog datuma održan u rejonu Brda Goriških, gde je danas Kojsko, upozorava deo sadržaja navedenog izveštaja iz Gorice od 1. aprila o ovom taboru. Naime, tamo je navedeno, da su slovenački rodoljubi iz Gorice, uputivši se na tabor, prešavši na desnu obalu Soče, prvo prispeli u selo Pevmu, koje je onzačeno na navedenoj skici, gde se narod prikupljao za odlazak »v Kviško« (up.: S. I. (Dr. S. Ilesič, Brda, Goriška, Enciklopedija Jugoslavije, 2, Zagreb, 1956, str. 191—192; »Slovenski Narod« 77, 4. IV 1878). 10 Poljoprivredni stručnjak i političar. Pripadao je konzervativnoj struji slovenačkog nacionalnog pokreta. Godine 1876. izabran za predsednika političkog društva »Sloge«, a 1877. poslanik u Goričkoj pokrajinskoj skupštini, za koju je izabran i 1883, a tri godine docnije odrekao se mandata i preselio u Ljubljanu, pristupivši Katoličkoj narodnoj stranci Ara (A. Rudolf), Povše Fran, Slovenski biografski leksikon (dalje: SBL), 7. zvezek, Ljubljana, 1949, str. 466—468. 11 Dopisnik »Slovenskog Naroda« iz Gorice od 1. aprila 1878. direktno ništa ne govori o dnevnom redu ovog tabora. No, kako se vidi iz toka njegovog rada, može se zaključiti, da je bila samo jedna tačka dnevnog reda: upućivanje adrese odanosti caru. To se jasno očituje iz kratkih istupanja četvorice govornika, kojima se zahvalio vladin zastupnik, Rechbach, istakavši, da će se starati za to, »da naša ljubljena habsburška hiša izve zvestobo Slovencev ter da smelo računa na vas«. Osim toga, na kraju rada tabora pročitao je predsednik »Kloge«, Fran Povše, adresu upućenu caru, u kojoj je naglašena oda­ nost Slovenaca Austriji i izražen zahtev da im se od Beča pruži puna podrška i pomoć u borbi protiv italijanskih imperijalističkih pretenzija na Austrijsko primorje (»Slovenski Narod« 77, 4. IV 1878). 12 Valja istaći, da je Ernest Klavžar istupao kao govornik na nekoliko tabora, te da je na narod­ nom zboru u Sežani, 29. maja 1870, na kom se okupilo ljudstvo iz Krasa i okoline Trsta, govorio o po­ trebi stvaranja Ujedinjene Slovenije. Kao prvi gorički dopisnik sudelovao je u »Slovenskom Narodu« do Jurčičeve smrti (Pir. /Dr. A. Pirjevec/, Klavžar Ernest, SBL,'3. zvezek, Ljubljana, 1928, str. 458—459). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 179 kanskih naroda od turskog ropstva. Kad je Klavžar na kraju rekao, aludi­ rajući na Italiju, da neki hoće da se granice promene na štetu Austro­ ugarske, narod je odgovorio: »Ne, ne, ne! Mi hoćemo ostati Avstrijci, mi nećemo Italijani biti!« Kako se navodi u ovom izvesta j u, treći govornik na ovom taboru bio je predsednik opštine Međane, Toroš, koji je, kao najvaž­ nije, istakao, »da smo Slovenci, neomahljivi Avstrijci, Avstrije zvesti sinovi«, što je, uglavnom, rekao i »stari rodoljub Leban iz cernie«, kao četvrti i po­ slednji slovenački govornik na ovom taboru. Iza toga je usledio kratak go­ vor vladinog zastupnika, goričkog sreskog načelnika, barona Rechbacha, koji se zahvalio okupljenom narodu na njegovoj odanosti austrijskom caru, koja sé ha vidan način manifestovala na" ovom taboru. U zaključku izve­ sta j a goričkog dopisnika o ovom narodnom zboru, podvučeno je da su Slo­ venci Austriji odani i spremni da za nju ginu, ali pod uslovom, da se udo­ volji njihovim skromnim zahtevima, budući da oni »zaslužijo pravičnosti in ravnopravnosti, več pa nikoli ne terjajo«.13 šest dana docnije, o ovom taboru su informisale i »Novice« svoje či­ taoce, objavivši, u broju od 10. aprila 1878, u rubrici »Naši dopisi«, izvesta j svoga specijalnog dopisnika iz Gorice od 7. aprila. Kao najvažnije, što pred­ stavlja dopunu izveštaja dopisnika »Slovenskog Naroda«, tamo je navedeno ovo: da je tabor organizovalo goričko političko društvo »Sloga« i da je bio zakazan za 25. marta, ali.je za taj dan otkazan zbog slabog vremena; da se je prikupilo »v Kviškem okoli 5000 slovenskih ljudij iz vseh Brd in celò Lahi od italijanske meje so se shoda udeležili«; da je osnovno i jedino geslo tabora bilo: »Slovenci in Avstrijanci hočemo ostati, nočemo biti Italijani!«; i da su svi govornici ispunili očekivanja per njihovi »govori so bili v vsakem oziru primerni.in rso poslušalcem segli v živo, posebno v avstrijski čut in dinastični«. Osim toga, što se tiče ocene tabora "u celini, o tom je, na po­ četku izveštaja, kratko konstatovano: »Brez vsakošnih umetni j in copernij postal je preteklo nedeljo zbor pol. društva »Sloge« impozanten »meeting« (tabor)«.14 ' * U rubrici »Dopisi«, objavila je i »Edinost«, u broju od 13. aprila 1878, kratak izvesta j o ovom taboru na osnovu dopisa svog saradnika iz Gorice od 8. aprila, u kome je, na početku, sa zadovoljstvom konstatovano, da je i političko društvo »Edinost« pozdravila telegramom »zbrane Slovence na Kviškem slovansko-avstrijskem taboru ter naznanila enakočutečo zvestobo i tržaških Slovanov do preljube nam Avstrije«. U nastavku ovog izveštaja, kratko i jezgrovito prezentiran je tok ovog narodnog zbora uz potertavanje da je narod oduševljeno prihvatio izlaganja govornika, koji su isticali ver­ nost slovenačkog naroda Habsburškoj Monarhiji i njegovu spremnost da brani celovitost državnih granica od imperijalističkih-pretenzija Italije, dok je na kraju rečeno, da bi se ushitio takvim narodnim raspoloženjem i sam najistrajniji borac za nacionalni preporod primorskih Slovenaca i za Ujedinjenu Sloveniju, Karei Lavrič.15 U nedelj u, 7. aprila 1878, održan je tabor u Kobaridu. O tome, da će se održati ovaj narodni politički zbor, obavestio je slovenačku javnost' »Slo­ venec«, objavljivanjem kratkog saopštenja, u broju od 6. aprila 1878, u ru­ brici »Razne reči«, gde je doslovno navedeno ovo: »Slovensko politično društvo »Sloga« napravi jutri 7. t. m. ob dveh popoludne javen občen zbor » »Slovenski Narod« 77, 4. IV 1878. 14 »Novice« 15, 10. IV 1878, str. 118. 15 О tom gorički dopisnik doslovno piše ovo: »S kratka: da je bil še naš slavni oče Lavrič pri živ­ ljenji, ter priča pri tej slovesnosti, ki je najjasneje karakterizirala vedno zvestobo Slovanov, bil bi vzkliknol: zdaj pa rad umerjem videl ter slišal sem dovolj« (»Edinost« 7, 13. IV 1878). 180 PETKO LUKOVIĆ: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU v Kobaridu, čigar edina točka je adresa vdanosti cesarju, s ktero hočejo navdušeno razodeti Goriški Slovenci, da so kolikor ponosni Slovenci toliko in zvesti Avstrijci«.16 Dakle, kako se vidi, kao i na taboru, održanom 31. mar­ ta 1878, i na ovom narodnom zboru predviđena je samo jedna tačka dnev­ nog reda, koja se isključivo odnosi na odbranu celovitosti jugozapadnih austrijskih granica od iredentističkih pretenzija i angažovanje slovenačkog naroda u toj širokoj akciji, koji je ispoljio spremnost da sa svoje strane pruži u tom smeru potreban doprinos. Pošto se radi o taboru, koji je po svom toku, odnosno pitanju koga je tretirao, gotovo u svemu identičan taboru od 31. marta, to ćemo o njemu reći samo naj neophodni je. Tako je dopisnik »Edinosti« dostavio iz Gorice 10. aprila kratak izveštaj tom listu o radu ovog tabora, a ovaj ga objavio tri dana docnije, u rubrici »Dopisi«. Kako je izveštaj vrlo kratak, to ćemo ga, gotovo, ad litteram navesti. »Ta­ bor v Kobaridu 7. t. m.«, kaže gorički dopisnik, »bil je enak onem v Kvi- škem. I tje je privrelo na tisoče vnetih Slovencev, pravih korenjakov ob desnem bregu Soče, ter pod milim nebom pokazalo svojo navdušenost do Avstrije«. Nadalje, u zaključku je potcrtano, »da naši italijančiči škilasto ter potuhlim obrazom gledajo na to nenadejočo slovensko demonstracijo proti njihovim hudobnim nakanam«, jer je sasvim evidentno, dà »proti vresničenju teh njihovih sanj se strahom vidijo mogočno slovansko pest, vedno zvesto ter ne hinavsko varuhinjo Avstrije«.17 »Novice« su, u vezi odr­ žanog tabora u Kobaridu, objavile kratak izveštaj svog goričkog dopisnika od 18. aprila, u rubrici »Naši dopisi«, u broju od 24. aprila 1878. Pored isti­ canja da i tabor u Kobaridu »izvršil se je sijajno« isto »kakor v Kviškem«, navedeno je, da je »10 veljakov na teh taborjih izvoljeni«, predvođenih predsednikom političkog društva »Sloge«, odnelo adresu odanosti austrij­ skom caru u Trst i predalo carskom namesniku s molbom' dà je što pre uputi u Beč. Dva održana tabora i njihovi zaključci, kako se navodi na kraju ovog izveštaj a, veoma su razdražili i zabrinuli »nekatere naše Lahe«, a naročito »oba liberalna organa laška L'Isonzo« in »Goriziano«.18 Ocenjuj ući političku situaciju i položaj Slovenaca u to vreme, listovi »Slovenec« i »Slovenski Gospodar« prezentirali su značajne komentare u vezi održanih tabora u Kojskom i u Kobaridu. Radi toga je potrebno da ih razmotrimo. Tako je »Slovenec«, u broju od 18. aprila 1878, objavio uvod­ nik s naslovom »Kranjcem in Primorcem v preudarek«. Tamo je, nakon naglaska, da je Italija posle ujedinjenja izrasla u :veliku državu, da sve otvorenije pretenđuje »po Gorici, po Trstu, po Istri i Dalmaciji« i da »slo­ venski Primorci so že dostikrat in dosti jasno povedali in pokazali, da ne morejo za Italijo«, jer bi to za njih bila nacionalna katastrofa, naročito u vezi održana dva tabora potcrtano sledeče: »Ravno, sedaj so se na Gori­ škem obhajali shodi in se podpisuje na desnem bregu Soče spomenica, ka­ tera odločno protestira proti vsakemu vtelesenju v Italijo, in to spomenico podpisujejo tudi Italijani. To početje je dobro, in treba bi bilo še bolj glas­ no vpiti, da bi Evropa vedela, da Goriška ne želi laške vlade, da se tedaj italijanski grabeži ne morejo opirati na mnenje ljudstva, katero hočejo .rešiti'.« U nastavku ovog važnog uvodnika, njegov anonimni autor je oštro napao austrijsku politiku što je favorizovala italijanski žival j u Goričkoj » »Slovenec« 38, 6. IV 1878. 17 »Edinost« 7, 13. IV 1878. — Tog istog dana, objavio je i »Slovenski Narod«, u rubrici »Dopisi«, kratak izveštaj svog specijalnog dopisnika iz Gorice od 10. aprila o održanom taboru u Kobaridu. Tamo je, uglavnom, navedeno, da je na tom narodnom zboru došla do izražaja odlučnost Slovenaca da se odupru svim silama italijanskim zavojevačkim težnjama (»Slovenski Narod« 85, 13. IV 1878). •« »Novice« 17, 24. IV 1878, str. 142—143. Jt r ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 -1—2 181 pokrajini i Istri, dok je »zvesti element slovenski'zatirala«,19 do čega je do­ šlo iz razloga da su primorski Slovenci »na toliko deželic« pocepani, pa sve dotle dok se takvo stanje zadrži, nema mesta biló kakvoj nadi da se od­ brane od italijahskog imperijaUzma. Kao jedinu alternativu za uspeh u toj neravnoj' borbi, u članku se kategorički zahteva stvaranje Ujedinjene Slovenije, te u tom smislu ističe ovo: »Zato so previdni državniki že'.davno spoznali, da" je treba proti Italiji položiti na jugu Avstrije en velik in možen vogelni kamen, in ta vogelna skala zamore biti le-zedinjen narod slovenski«. Razvijajući svòju tezu o mogućnosti ujedinjenja slovenačkih teritorija, autor navedenog uvodnika,' imajući u vidu postojeću političku konstelaciju, smatra, s obzirom da su naročito koruški i štajerski Nemci odsudno protivni realizaciji »Zedinjene Slovenije«, da treba Korušku i šta­ jersku izostaviti iz kombinacije a insistirati samo na »druženje Kranjske, Goriške ih Istre, ki naj bi se združile pod starodavnim imenom »Ilirija«,20 ali »avstrijsko Primorje«, ali pa pod kakim drugim imenom; slovenski ži­ vel j naj se proglasi kot gospodujoči in slovenski jezik naj se uvede v šole in urade, tako bo lahonstvo v teh deželah zginilo, in izrodilo se zvesto avstrijsko prebivalstvo«. Na kraju ovog uvodnika, u smislu zaključka, ne­ poznati autor ističe, da bi ovaploćenjem jedne takve udružene slovenačke društveno-političke zajednice na celovitom slovenačkom etničkom terito­ riju uspešno bio ne samo paralisan već i posve onemogućen iredentizam, a^'Austro-Ugarskoj jugozapadne granice osigurane. Zbog toga je potrebno, kako se ističe na kraju uvodnika, uz naglasak neminovnosti autonomnog statusa tih udruženih slovenačkih pokrajina u okviru Habsburške Monar­ hije, »naj se snidejo veljavni možje iz Kranjske in Primorja, in na podlagi te ideje naj skušajo avstrijske državnike pridobiti za novo slovansko de­ želo, za združeno avstrijsko »Ilirijo« z narodno vlado, narodnim jezikom, in nekoliko samoupravo (avtonomijo). Ta 'slovenska Ilirija' bo zadosti močna, da sčasoma tudi južno štajersko k sebi potegne«.21 Kaò odgovor na navedeni uvodni članak »Slovenca«, sedam dana doc- nije, bez apostrofiran j a ni članka niti, pak, lista, objavio je »Slovenski Gospodar«, u rubrici »Politični ogled. Avstrijske dežele«, kratko saopštenje. TamO jè, po navođenju, 'da su gorički Slovenci »obhajali več taborjev«, na kojima su se odlučno oduprli osvajačkim pretenzijama Italije, o čemu vla­ dini listovi nisu pokazali nikakvog interesa, što je tačno, jer ni dnevnik »Laibacher Zeitung« o njima nije ništa pisao, naročito istaknuto, nasuprot tezi »Slovenca«," da je neophodno potrebno ujedinjenje svih slovenačkih pokrajina, i u tom smislu lapidarno rečeno, »da bi zoper grabljive Italijane najbolji kazalo, če bi se Slovenci v Gorici, Istri j i in Kranjskem, oziroma tudi na Koroškem in štajerskem, združili v eno skupino z enim deželnim 15 što je dovelo do toga, da »se je lahonstvo vedno bolj utrjevalo, — lahonstvo pravimo, ker pogO;' ste končnice na -ig in ich, ki ih nosijo imena primorskih .Italijanov', nam svedočijo, da so to po večini le polaščeni Slovani. Goriška in Istra sta slovanski deželi in slovanski živeli mora spet do veljave priti, potem bo rasla v teh krajih zopet avstrijska ideja« (»Slovenec« 43, 18. IV 1878). .. 20 omiljen' termin organa slovenačkih klerikalaca, pod kojim se podrazumeva znatno šira teritorija: od Beljaka do Trebinja i od Osijeka do Kotora. Tu »ilirsku« ideju inaugurisao je »Slovenec« 1. maja 1877. s člankom »Kaj bo z Bosno?«, gde je istaknuto, da je najcelishodnije da se Bosna i Hercegovina pripoje Hrvatskoj, uvećanoj priključenjem Dalmacije, Vojne granice i Istre, a potom da se toj »jugo- slovenskoj skupim« priključi i Slovenija. To bi dovelo do kraha dualizma i preustrojstva države na tn- jalističkoj osnovi. Ovaj list je istupao i sa mišljenjem, da se Bosna i Hercegovina direktno Austriji pri­ ključe i da zajedno sa uvećanom Hrvatskom i Slovenijom čine »Iliriju« kao treću državnu celimi u sklopu Habsburške Monarhije. Takav stav je naročito došao do izražaja u dugom članku s naslovom »Ilirija i oživljena I i II«, objavljenom u »Slovencu«, u broju od 2. i 5. marta 1878. Ovakva teza, tj. pre­ ustrojstvo Austro-Ugarske na trijalističkoj osnovi i rešenje jugoslavenskog pitanja u njenom sklopu, »Slovenec« će zastupati sve do raspada Habsburške Monarhije (P. Luković, n. d., str. 277—278, 297—300). 21 Kao poslednja rečenica uvodnika je apel: »Nadeiamo se, da naše besede ne padejo na kamenita tla temveč da sad obrodé v prid in blagor našem narodu; priporočamo jih še enkrat živo v prevdarek vsém rodoljubom in domačim listom po Kranjskem in Primorji« (»Slovenec« 43, 18. IV 1878). > ' '• 182 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU zborom; to bi Avstriji bila možna zaslomba proti italijanskemu kra­ ljestvu«.22 Vrlo rado bismo naj neophodni j e rekli i o odjeku kod srpskog naroda u Srbiji i Vojvodini ova dva tabora, što, nažalost, nismo u mogućnosti uči­ niti, pošto nijedan od ondašnjih srpskih listova; kako smo ustanovili nakon pregleda istih, nije o njima objavio nikakvo saopštenje. Do toga je, naj- verovatnije, došlo otuda, što nisu imali u Goričkoj pokrajini svojih dopis­ nika i uopšte nisu bili dovoljno obavešteni o značaju tabora za slovenački narod, a i zbog toga što su bili zaokupljeni burnim, događajima na Balkan­ skom poluostrvu, koji su za njih bili, u to nema sumnje, od prevashodne, odnosno životne važnosti. ' Kako mislimo, na osnovu napred navedenog, može se konstatovati, da je prezentirana posve jasna slika o organizaciji i toku rađa slovenačkih tabora blizu italijanske granice, na desnoj obali reke Soče, »v Kviškem«, 31. marta, i u,Kobaridu, 7. aprila 1878. Da bi se obuzdale osvajačke težnje iredentista, goričko političko društvo »Sloga« privolelo je organe austrij­ skih vlasti, koji su, inače, posle definitivne zabrane održavanja tabora 1871, bili odlučno protivni održavanju ovakvih narodnih zborova, da dozvole ta dva masovna narodna skupa samo zbog toga, da bi posredstvom njih naj- uspešnije paralisali sve intenzivnije pretenzije Italije da izmeni jugo­ zapadnu austrijsku granicu u svoju korist. Veoma dobro informisana o od­ lučnosti Slovenaca, da po svaku cenu brane integritet svoje etničke teri­ torije, bečka vlada dala je uputstvo svojim organima vlasi u Goričkoj po­ krajini da zajedno s političkim društvom »Sloga« organizuju održavanje ova dva tabora. Na njima je, nedvojbeno, došla do vidnog izražaja legiti- mistička politička orijentacija, što svedoči okolnost da je na dnevnom redu oba tabora bila samo jedna tačka: slanje adrese odanosti habsburškoj di­ nastiji i-da, zaista, druga pitanja nisu tretirana. Zbog svega, toga, kako pretpostavljamo, u ondašnjim slovenačkim listovima nije ni bilo opširnijih niti, pak, po sadržaju zapaženijih komentara, pogotovu ne u organu slo­ venačkih liberala u Kranjskoj, »Slovenskom Narodu«, u čemu, kako smo videli, unekoliko čini izuzetak »Slovenec«, koji je objavio, iako kratak, do­ sta značajan komentar. No, i pored svega toga, mislimo, da su ova dva održana tabora imala i svoju pozitivnu stranu, a to iz ovih razloga: 1. jer su bili masovno posećeni,23 što nedvosmisleno navodi na zaklju­ čak, da ih je narod Brda i Kobarida oberučke prihvatio; 2. da su ta dva tabora, i pored svog legitimističkog obeležja, kako su se po svom spoljnjem ceremonijalu manifestovali, ipak pozitivno delovala na jačanje svesti o jedinstvu slovenačkog naroda; 3. da su, u izvesnoj meri, podigli na viši stepen borbenu gotovost pri­ morskih Slovenaca u smeru još odlučnije borbe protiv zavojevačkih pre­ tenzija Italije na njihovu etničku teritoriju; 4. da su, kroz svoj jasno izražen antiiredentistički stav, uticali na dalj­ nje uzdizanje i afirmisanje slovenačke nacionalne svesti kod Slovenaca na celokupnoj slovenačkoj etničkoj teritoriji, a, saobrazno tome, i spremnosti 22 »Slovenski Gospodar« 17, 25. IV 1878, str. 137. — U ovom listu, u broju od 2. maja 1878, u ru­ brici »Politični ogled. Avstrijske dežele«, objavljeno je kratko saopštenje s naglaskom, da su delegati goričkih Slovenaca uručili carevom namesniku u Trstu adresu odanosti caru, koji j e delegate »Sloge« »prav uljudno sprejel m obljubil adreso izročiti cesarju« (»Slovenski Gospodar« 18, 2. V 1878, str. 145). 23 o čemu svedoči podatak, da je na taboru »v Kviškem« bilo 5000 ljudi, kako je u »Novicama« određeno rečno, dok je za broj učesnika na taboru u Kobaridu, u »Edinosti« neodređeno navedeno, da ih je bilo »na tisoče vnetih Slovencev«. Verovatno, na bazi podataka iz lista »Soče«, koga nismo mogli koristiti jer ga za 1878. nema u našoj državi, Branko Marušič je konstatovao da je na taboru »v Kvi­ škem« bilo 5000, a na taboru u Kobaridu 3000 ljudi (up.: »Novice« 15, 10. IV 1878, str. 118; »Edinost« 7, 13. IV 1878; B. Marušič, Goriška slovenska politika . . . , str. 101—102). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 . 1—2 183 da se jače suprotstave odnarodnjavanju, kako od strane.Nemaca tako i Ita-: lijana; ± . , 5. da se je, nošenjem slovenačkih nacionalnih zastava i pevanjem slo- venačkih narodnih pesama, što se jasno očitovalo na oba tabora, makar i prečutno, od slovenačkog naroda zahtevala Ujedinjena Slovenija; i ; 6. da su ova dva tabora podstakla slovenačko javno mnenje, a što je veoma važno, da nastavi borbu za svoje ujedinjenje u smislu otvorenog zahteva za stvaranje Ujedinjene Slovenije, kako se vidi iz navedenih na­ pisa u »Slovencu« i »Slovenskom Gospodaru«. Neposredno pred početak izvođenja austrougarske vojne okupacije Bo­ sne i Hercegovine, tokom njenog izvođenja i po završetku ,iste, bili su u Sloveniji gotovo u žiži interesovanja budući slovenačko-hrvatski odnosi. Predvođen klerikalnim »Slovencem«, jedan deo slovenačke javnosti zago­ varao je potrebu realizacije trijalizma namesto dualizma i zalagao se za priključenje Slovenije uvećanoj Hrvatskoj, odnosno trećoj državnoj tvore­ vini u sklopu Habsburške Monarhije. Ali, dobar deo Slovenaca se protivio takvom rešenju budućih slovenačko-hrvatskih odnosa i u »Slovenskom Narodu«, u više navrata, naveo kao osnovni razlog svog takvog stava bo­ jazan od prenaglašenog hrvatskog hegemonizma, založivši se za ostvarenje primarnog političkog zadatka usredsređenog na ostvarenje Ujedinjene Slo­ venije, a potom pristupanju rešenju hrvatsko-slovenačkih odnosa.24 Nadovezujući se na izneto u vezi održana dva slovenačka tabora na desnoj obali Soče u blizini italijanske granice, navešćemo reagovanje slo­ venačke javnosti na pojačane iredentističke pretenzije posle završetka rada Berlinskog kongresa, koje je naj verodostojni] e prezentirao »Slovenski Na­ rod«. Tako je, na primer,'u broju od 31. avgusta 1878. ovog lista, objavljen izveštaj njegovog specijalnog dopisnika iz Trsta od 26. avgusta pod naslo­ vom »Italijani in mi«. Autor ovog dopisa, koji se potpisao sa »ž«, najpre navodi, da su vodeći italijanski listovi zadovoljni što austrougarske oku­ pacione snage nailaze u Bosni i Hercegovini na žestok otpor domaćih Mu­ slimana, dok »Italia irredenta«, prema jednoj karti u Milanu, pretenduje da Italija ne samo »sega do Triglava« već do Drave!, što bi dovelo do toga, da se slovenački narod »utopi u italijansko more«. Nakon konstatacije, da takva situacija neminovno zahteva da se Slovenci moraju boriti na život i smrt da bi očuvali svoju zemlju i da su takve osvajačke težnje, koje je u svojprogram zacrtala iredenta, lansirane iz Italije, »kajti tudi italijansko prebivalstvo primorsko se večinoma neče od Avstrije odtrgati«, autor u za­ ključku ističe da su sveštenici i učitelji dužni da narod pripreme za odlučan otpor i u tom smislu potcrtava na kraju svog dopisa ovo: »Koncem svojega članka kličem pa zopet istrskim duhovnom in ljudskim učiteljem. Pod- učujte naš narod zdaj ko je še čas, kajti čas iskušenj nij daleč! Italijan vedno preži in pri prve j ugodne j priliki napadel bode Avstrijo. Priprav­ ljajte narod, da se bode branil državnega in svojega narodnega sovraga. Le pogum in vstrajnost, in tudi istrski Slav j ani se bodo koncem preverili, da jim nij treba lahonom služiti«.25 šest dana docnije, objavljen je u slovenačkom dnevniku izveštaj od istog dopisnika iz Trsta od 1. septembra pod naslovom »Italijanska nevar­ nost in primorsko Slovenstvo«. U ovom dopisu najpre je navedeno nekoliko italijanskih listova, koji se zalažu za priključenje Italiji Slovenskog Pri­ morja i Istre, a potom konstatovano, da su tome krivi »primorski Slovani *> Opširnije o budućnosti slovenačko-hrvatskih odnosa, v.: P. Luković, n. d., str. 354—356. a »Slovenski Narod« 199, 31. VIII 1878. 184 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU tuđi sami mnogo«, jer se sa njihove strane, a osobito u Istri, ispoljila poli­ tička nebudnost, a, takođe, i neaktivnost, te »vodstvo deželnih stvarij Ita­ lijanom prepustili«. Do toga je došlo otuda, što u političku akciju nisu uključeni sveštenici, učitelji i činovnici, koji su spremni da služe narodnim interesima. Oni, na svaki način, treba da ubede neukog seljaka u to, da je u njegovom interesu, da u Porečkoj i Tršćanskoj pokrajinskoj skupštini treba da budu u većini slovenački i hrvatski narodni predstavnici. Na kra­ ju," u cilju vođenja organizovanije, odlučnije i istrajnije borbe protiv ita- lijanskog političkog pritiska, naročito u Istri, autor ovog dopisa apeluje na učitelje da rade sa narodom u sledečem pravcu: »Povedo naj jim, da nij res, da bi Lahoni pri nas morali imeti odličnejše mesto^ ker so nârod s po­ sebnimi privilegiji. Tako mnenje mora se s korenino iztrebiti in kmetom razjasniti, da imajo oni ista prava kakor Lahoni, in da smo mi v večini v deželi. V šoli, v občevanji z vaščani naj učitelj poleg avstrijskega,držav­ nega čuta goji tudi čut za narodnost. Dozdaj so bili istrski Slovani' Laho- nom podjarmljeni, krajni čas je uže, da se ta razmera poneha«.26 - -Dalje je, od istog dopisnika, objavljen izvesta j , dostavljen iz Trsta 10. septembra, u ovom listu u broju od 14. tog meseca pod naslovom »Naši bratje na Primorskem«, gde je na početku istaknuto, da je odanost Habs­ burškoj Monarhiji pokazala proslava carevog rođendana »v vseh okrajih zjedinjenih treh provincij Tržaške, Goriške in Istre«. Pored toga, »mej pre­ bivalstvom broječim 560.000 duš, kolikor jih šteje Primorska, je nad tri pe­ tine Slavjanov, kakor kaže i statistika«,27 došla je do izražaja na antiire- dentističkim demonstracijama,28 u,prvom redu, odlučna odluka slovenač- kog naroda, da se odsudno odupre italijanskim aspiracijama za osvajanjem njegove rodne grude. Na kraju ovog dopisa, navedeno je da italijanska štampa »samostalnost uže večkrat imenovanih demonstracij oporekava«, našto odgovaramo, da se mi »ne brinemo za to, kajti znamo, da je to njih slaba navada. Nam zadostuje, da si neustrašeno v obraz gledamo, in da moremo reči: razumeli smo se. Jedini smo vsi od Drave do Adrije, bratje smo vsi. S temi besedami navdušeno pozdravljamo vse naše brate v Trstu, Gorici in Istri«.29 • , U broju od 6. oktobra 1878. slovenačkog dnevnika, objavljen je od istog| dopisnika izveštaj iz Trsta od 1. oktobra pod naslovom »O brambi našega slovanskega Primorja proti Italijanom«, gde je, u uvodnom delu, sa ža­ ljenjem konstatovano, da se »vse utihnilo« u vezi ranijih vesti o tome, da će političko društvo »Edinost« iz Trsta »za celo'naše slovansko Primorje« ustanoviti »Društvo pokrajinskih strelaca« sa sedištem u Trstu, dok bi po­ družnice bile u Pazinu i Tolminu. U dopisu se ističe kao neophodna potreba da se takvo društvo što pre osnuje, pošto »tesno na italijanski meji živimo«, a »strelne vaje hrabrijo moževski pogum, vplivajo posebno ugodno na mla- 26 »Slovenski Narod« 204, 6. IX 1878. '.' n što je teško kako potvrditi tako, isto, i poreći. To s razloga, što su u to vreme popisi stanov-ш1*7 а ' , К а к о °.d italijanske tako i austrijske strane, bili namerno izvedeni na štetu Slovenaca. Na svaki nacm, Slovenci su predstavljah većinu u odnosu na stanovništvo drugih nacionalnih pripadnosti u Slo­ venskom Primorju (Dr. F. Zwitter, Razvoj prebivalstva in sprememba odnosov med posameznimi narodi. Slovensko Primorje ш Istra. . ., str. 94—96). i • - 2» koje su održane u svim krajevima »slavjanskega Primorja, kjer se'govori oni moževski jezik, akoprav v raznih narečjih, kateri se čuje od makedonskih mej gori do Labe in Visle od Adrije gori do Urala«. Naglasak autora, da su antiiredentističke demonstracije održane u svim krajevima Slovenskog Primorja, upućuje na zaključak da se radi o demonstracijama u pravom smislu reči a ne o taborima, cd kojih su održana, kako smo rekli, svega dva krajem marta i početkom aprila 1878. Dopisnik iz Trsta je u svom izveštaju naveo, da o demonstracijama slovenačkog naroda italijanski listovi malo obavešta- vaju svoju javnost, a zatim o njihovoj važnosti istakao ovo: »Te demonstracije so pa za nas tem večje važnosti, ker je v našo najvekšo radost, kakor od svojih dopisnikov vemo, naša trobojnica belo-višnjevo- rudeča zastava letos povsod zraven slavne državne in cesarske rodovinske zastave vihrala« (»Slovenski N a r o d « 211, 14. I X 1Ö7Ö). » »Slovenski Narod« 211, 14. IX 1878. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 -1—2 ' i C-'I "4 185 dino,' te je navdajajo'z nekihrponosom.« Sveštenici i učitelji »naj si osvo­ jita naprej srca kmetskih gospodin in s pomočjo teh pripeljalo se bode tudi moško prebivalstvo do izpoznavanja, da so Slovenci istrski jedino le radi svoje prevelike potrpežljivosti sužnji postali, da jih tujci iz tega uzro­ ka z nogami teptajo, äkoprav jih je le'mala peščica, in da. so naši najkru- tejši sovražniki Italijani«.30 To'bi bile, kako mislimo,, najnužnije napomene o reagovanju slove- načke javnosti prema italijanskom posezanju na slovenačku etničku teri­ toriju, dva-tri meseca po završetku rada Berlinskog kongresa, avgust— oktobar 1878. Na osnovu navedenog po tom pitanju, može še, kao najvaž­ nije, konstatovati ovo: • * 1. da su Slovenci, suprotstavljajući se osvajačkim pretenzijama Italije, zbijali sve čvršće svoje redove, kako bi odbranili svoju teritoriju, a ujedno i svoju etničku individualnost od italijanskog imperijalizma; 2. kroz organizaciju i realizaciju antiiredentističkih demonstracija, de­ lovanje sveštenika i učitelja na buđenju svesti kod najširih narodnih slo­ jeva i jačanju poUtičke borbe kod njih i usmeravanju iste u pravcu izvo- jevanja slovenske većine u pokrajinskim skupštinama, ravnopravnosti je­ zika itd., učvršćivala se slovenačka nacionalna svest i podizala borbena gotovost.i.'spremnost za još organizovaniju borbu protiv imperijalističkih pretenzija Italije; i . 3. nedvosmisleno isticanje gotovosti na antiiredentističkim manifesta­ cijama za oružanu borbu u cilju, očuvanja svoje teritorije i slovenačke etničke individualnosti, što se očitovalo nošenjem na demonstracijama, pored državne, i slovenačkih nacionalnih zastava, pevanju slovenačkih narodnih pesama itd., što je dobij alo potreban publicitet u slovenačkim listovima, snažno je uticalo na jačanje etničkog jedinstva slovenačkog na­ roda i upozoravalo, da se i u tim prilikama, doduše prećutno, od slove­ načkog naroda zahtevala Ujedinjena Slovenija. Kako nam izgleda, organ slovenačkih liberala nije bio zadovoljan re­ zultatima borbe protiv iredentizma organizovanjem demonstracija, tabora i drugih takve prirode manifestacija, na kojima bi u prvi plan i jedino dolazio do izražaja austrijski patriotizam. Taj list je to smatrao kao po­ nizno savijanje šije pred vladajućim nemačkim režimom, koji je želeo da pomoću Slovenaca odbije iredentističke nasrtaje i da ih zavadi sa Itali- janima kako bi lakše vladao u uzavrelom jugozapadnom delu Monarhije. Na takvu konstataciju navodi sadržaj članka kogâ je dostavio »Slovenskom Narodu« njegov dopisnik iz Trsta 8. oktobra, a slovenački dnevnik ga je objavio kao uvodnik s naslovom »Proč s pretirano udanostjo«, u broju od 11. oktobra 1878. Tamo je, nakon postavljanja otvorenog pitanja: »Za Boga! dragi Slovenci na Primorskem, ali res mislite, da si s samimi proti - demonstracijami zagotovite ali zboljšate stanje ubogega našega naroda?«, upućen prekor primorskim Slovencima za njihovu, navodno, »šlepu poniž­ nost« i »pasjo udanòst«, koju oni ispoljavaju prema organima austrijske vlasti, tako da »ponemčevalni 'neki ljudje' se sami norčujejo z nami, kar dobro vedo, da bodemo mirni držali tilnik, če nas še hujše tlačijo«. Nepo­ znati autor ovog uvodnika, argumentu j ući svoju tezu o potrebi da Slovenci vode računa prvenstveno o svojim interesima, a ne da se bore protiv Ita­ lijana za račun vladajućeg režima, pored ostalog, navodi doslovno ovo: »Ne ver j amite zapaljivim besedam. Zdaj nas na Primorskem na videz gla- » »Slovenski Narod« 230, 6. X 1878. 186 РЕТКО LUKOVIĆ: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU đijo, da bi pomagali zoper razjarene Italijane. Pa poglejmo črez mejo, kako taisti krogi tlačijo naše brate na Kranjskem, kako duši j o in davijo naše rojake na Koroškem in štajerskem. Stari hinavski 'divide et impera' je tu načelo, po katerem se nam Slovencem nasproti ravna«. Pored toga, u ovom uvodniku je naglašeno, da treba uzeti kao pouku to, da pre desetinu godina Nemci »našontali so Slovence na Lahe« od čega su Slovenci imali najviše štete jer su se »v krvavej rabuki poganjali za tuje namere«, dok su »vso veljavo in moč« dobili »uporni Italijani«, a Nemci su, »ki smo jim mi pomagali«, nažalost, »nas za hvalo še hujše tlačili« što, svakako, »isto menijo hinavski ponemčevalci tudi zdaj«. U članku se sa dosta velikom dozom oštrine podvlači, da vladajući režim nije dozvolio izgradnju puteva i železničkih pruga u Sloveniji, ni uvođenja slovenačkog jezika u urede, niti, pak, predavanja na maternjem jeziku u školama itd., a na njegovom kraju upućen je prekor na adresu poltrona i beskompromisan zahtev: »Le škoda, da imamo mej sobo j toliko ljudij, ki se ali iz kratkovidnosti in ne­ umnosti, ali pa iz drugih uzrokov dajo rabiti — kot cepci. Naj se za nas v resnici kaj stori, potem se bomo ogreli zoper Italijančiče. Zdaj, zdaj pa proč s pretirano udanostjo«.31 Dakle, sudeći po sadržaju ovog uvodnika slovenačkog dnevnika, libe­ ralna struja slovenčkog nacionalnog pokreta stajala je na stanovištu po­ trebe radikalizacije borbe primorskih Slovenaca protiv iredente i to u tom , smislu da prestanu biti samo oruđe politike bečke vlade i otpočnu borbu za svoje vlastite interese. Iako u tom članku nije u tom smislu gotovo ništa određeno i u kategoričkom tonu rečeno, sudeći po napomeni koja se odnosi na dotadašnju nepopustljivost vladajućih režima što se tiče zahteva za uvođenje slovenačkog jezika u škole i urede, izgradnje puteva i železničkih pruga itđ., kao i citirane napomene na samom kraju uvodnika, moglo bi se zaključiti da se ima u vidu rešenje osnovnih zahteva iz domena slove­ načkog nacionalnog programa, gde, nesumljivo, najvažnije mesto zauzima borba za Ujedinjenu Sloveniju. ' Po zauzeću grada Livna, 28. septembra 1878, od austrougarskih okupa­ cionih snaga, kada je već bilo nedvojbeno jasno 'da je pitanje okupacije Bosne i Hercegovine gotovo skinuto s dnevnog reda, Slovenci su bili uve- reni u to, da će u Austro-Ugarskoj nastupiti promene od sudbonosnog zna­ čaja za državu. Oni su, naime, tada bili čvrsto uvereni u to, da će se Monar­ hija, htela-ne htela, zbog priključenja Bosne i Hercegovine i time znatnog povećanja slovenačkog življa, morati preustrojiti na federativnoj osnovi. Slovenci su se nadali, da će u tako ustrojenoj državi imati status federalne jedinice. Zbog toga su poslanici Kranjske pokrajinske skupštine jednoglas­ no, kako liberalne tako i konzervativne struje, na svojoj 7. sednici od 5. ok­ tobra 1878, poslali austrijskom caru adresu, u kojoj su, pored isticanja zahvalnosti za posedanje Bosne i Hercegovine od austrougarskih trupa, oštre kritike vladine politike, izbornog sistema.i naročito ugnjetavačke po­ litike prema Slovencima i drugim slovenskim narodima, postavili zahtev za ujedinjenje pocepanih slovenačkih pokrajina u jednu celinu. To je uči­ njeno s ciljem, da slovenački narod dočeka ujedinjen preuređenje Monar­ hije na federativnoj osnovi. Naravno, kao i u nekoliko navrata ranije, i ovog puta je opravdan zahtev najvišeg predstavničkog tela Kranjske bio odbi­ jen, te je slovenački narod ostao sve do raspada Habsburške Monarhije rasparčan.32 3i »Slovenski Narod« 234, 11. X 1878. » P. Luković, n. d., str. 356—357. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 187 Neposredno po završetku vojnih operacija i posedanja Bosne i Herce­ govine od strane austrougarskih okupacionih trupa, određenije rečeno, 27. oktobra 1878, održan je tabor u Dolini kod Trsta, koga je organizovalo slovenačko političko društvo »Edinost« iz Trsta.3? Pošto se radi o važnom taboru, budući da je na njemu otvoreno stupio na scenu zahtev za stvara­ nje Ujedinjene Slovenije, to ćemo, razume se, na bazi raspoloživih poda­ taka, o njemu na ovom mestu nešto više reći. O održavanju tabora u Do­ lini, prvo je slovenačku javnost obavestio »Slovenski Narod«. Naime, ovaj list'je, već u broju od 13. oktobra 1878, u rubrici »Domače stvari«, objavio saopšt'enje o tome, da je Odbor političkog društva »Edinost« na sedaci od 11. oktobra odlučio »da društvo napravi 27. t. m. tabor v Dolini v Istri« sa ovim dnevnim redom: »1. Protest zoper, demonstracije Lahov na Primor­ skem. 2. Kako bi se dalo zboljšati duševno in materijalno stanje Slovencev? 3. Kako bi se povzdignilo šolstvo na Primorskem posebno pa v zanemarenej Istri? 4. Na kak način bi se dalo pogozditi v najhitrejem času mnogo goli­ cave v Istri in na Krasu?«. Dalje je navedeno da će biti zabava uz učešće pevačkih društava, a zatim na kraju istaknuto: »Povabijo se na tabor po­ sebno vsi odlični narodnjaki iz vseh slovenskih pokrajin. Odbor želi, da bi se govorniki oglasili od raznih stranij posebno k drugej točki.«34 Sudeći prema kratkom saopštenju, objavljenom u slovenačkom dnev­ niku, u broju od 24. oktobra 1878, u rubrici »Domače stvari«, učesnici tabora u Dolini imali su popust na železnici. Tamo je, osim toga, navedeno, da će se, ukoliko bude slabo vreme, odgoditi održavanje tabora za 3. novembra 1878, uz izražavanje nade: »Pričakujemo obilo gostov iz vsega Slovenske­ ga«.35 Nadalje je »Slovenski Narod«, u broju od 22. oktobra 1878, objavio u svojstvu uvodnika pod naslovom »Tabor v Dolini« poziv Odbora politič­ kog društva »Edinost« iz Trsta od 20. oktobra za učešće na taboru u Dolini, u nedelju 27. oktobra, odnosno 3. novembra za slučaj da bude padala kiša 27. oktobra. U uvodnom delu tog poziva je navedena važna konstatacija: »Bratje Jugoslovani! že 10 let je minulo, odkar se je naš narod zbiral na tabore, da javno.proglaša svoje želje in težnje, svoj narodni program, od katerega ni odstopil nikoli in ne bode. Nastopila je potem tiha doba; delali smo mirno na narodnem polji dolgih let; naš narod pa še zmerom čaka svojih najsvetejših pravic.« Dalje je naglašeno, da je velika kriza na Istoku na svom izmaku i da je Evropa suočena, a naravno i Monarhija, sa reša- vanjem sudbonosnih pitanja. »Teh prenaredeb,« kaže se tamo, »pa se ni­ mamo bati mi avstrijski Slovani, ki se vedno zaupljivo obračamo na mo­ gočnega našega vladarja, katerega želja je, da kraljuje mir in pravica mej narodi pod njegovim žezlom živečim.« Dalje je, uz potrebno obrazloženje, navedeno, da su Italijani u Trstu, Gorici i Istri u zadnje vreme počeli otvo­ reno i sa pojačanom energijom raditi na pripajanju ovih pokrajina Italiji, a potom potcrtano: »Mi Jugoslovani, ki smo naravni gospodarji jadranske­ ga primorja, ne moremo vsega tega mirno gledati, ampak slovesno nam je protestovati o nim činom. Glede na to in pa tudi z ozirom na druge silne potrebe našega naroda, kliče vas Jugoslovane odbor političnega društva »Edinost« na tabor v Dolino pri Trstu. Ta tabor bode 27. t. m. na velikem tirani sih . . ., str. 126; Isti, Goriška slovenska politika . . ., str. 102; Dr. B. Slavec i dr. Tul, Mačkolje v boju za svobodo, Mačkolje, 1974, str. 10). » »Slovenski Narod« 236, 13. X 1878. « , • • , • T , x Deo saopštenja, koji se odnosi na povlašćenu vožnju na železnici glasi: »Izkaznice za znižano vožnjo po železnici za tabor v Dolini, ki bo v nedeljo 27. t. m. mej Corico m Ljubljano, Reko in Pu- ljern in Trstom, se dobijo v čitalnicah« (»Slovenski Narod« 245, 24. X 1878). 188 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU prostoru blizo cerkve v Dolini in se začne ob 2 7г uri popoludne. Obrav­ navale in sklepale se bodo sledeče točke: 1. Adresa vdanosti na cesarja in protest proti rogovljenju one italijan­ ske stranke, ki dela na spojenje primorskih slovanskih pokrajin z Italijo. 2. Nasveti in sklepi, kako bi se dalo pospeševati gmotno in duševno bla­ gostanje našega naroda sploh, in primorskih Slovanov posebej. 3. Nasveti in sklepi, kako bi se dale pogozditi mnoge golicave na Krasu in v Istri.« . J Na kraju ovog poziva se apeluje na sve »Jugoslovane« da se, pre svega, bore »za narodnost našo, za omiko, za svobodo in edinost«, tj. za realizaciju pitanja označenih u dnevnom redu tabora, jer je to preduslov za očuvanje naroda od velike opasnosti koja mu preti. Osim toga, insistira se na tome, da iz svih jugoslovenskih pokrajina što više ljudi dođe na tabor, a pre svega »iz Istre, Goriškega, Kranjskega«, dok Odbor moli »vse rodoljube vsacega stanu, da mej narodom širijo vest o taboru in odbor podpirajo na vso moč, da bode tabor lep, reden in živ dokaz zrelosti naroda, živila vzajemnost slovanstva!«, naglašava se kao pozdrav na kraju ovog poziva.36 U potpu­ nosti istovetan tekst poziva za učestvovanje na taboru u Dolini, objavio je »Slovenec«, u broju od 24. oktobra 1878, kao uvodnik pod naslovom »Ta­ bor v Dolini«, a takode i »Edinost«, dva dana docnije, samo s tom razlikom da tršćanski list upotrebljava termin »Južni Slovani«, dok »Slovenski Na­ rod« i »Slovenec« termin »Jugoslovani«.37 Naveli smo dnevni red tabora п Dolini ad litteram, kakó iz kratkog obaveštenja o tome, da će se održati tabor u Dolini iz »Slovenskog Naroda« od 13. oktobra, a takođe i iz poziva Odbora političkog društva »Edinost« na učešće u radu tabora iz ovog lista od 22. oktobra. Između 2, 3. i 4. tačke, sem preciznije određenosti, nema uočljivije razlike. Međutim, kod 1. tačke dnevnog reda je uočljiva velika razlika, budući da je u prečišćenom" tekstu došla na prvo mesto formulacija odanosti austrijskom caru, čega nije bilo u obaveštenju od 13. oktobra. Verovatho da su na tome insistirali organi vlasti, postavljajući to kao ušlo v za izdavanje dozvole da se može održati tabor. Naravno, Odboru za organizovanje tabora najvažnije je bilo da se on i održi, te je i dnevni red u tom smislu i konstruisao. Naime, ovaj Odbor je 1, 3. i 4. tačku dnevnog reda sasvim određeno postavio, a drugu dosta široko i neodređeno. Međutim, pada u oči to, da je i ovako stilizovan tekst te tačke dnevnog reda upozoravao da je važnija od ostalih, a kako smo gore naveli, sam Odbor za pripremu tabora je apelovao na govornike da osobitu pažnju posvete drugoj tački, te da se, saobrazno tome, što veći broj govor­ nika baš angažuje po pitanjima koja ona tretira. Naravno, moralo je biti sasvim jasno političkim radnicima, da će se pod tom tačkom raspravljati o pitanju zahteva za stvaranje Ujedinjene Slovenije. Dakle, druga tačka dnevnog reda tabora u Dolini, koja se odnosi na realizaciju ideje Ujedi­ njene Slovenije, postavljena je u pozivu u zavij enoj formi, kakav je bio slučaj i na nekim političkim narodnim manifestacijama ove vrste iz raz­ doblja tabora, 1868—1971. godine.38 Kako mislimo, veoma je važan tok rada tabora u dolini. Pošto je na njemu istupio dosta veliki broj govornika, mi ćemo se, uglavnom, zadržati na drugoj, naravno, za nas najvažnijoj tački dnevnog reda. A obzirom da je list »Edinost« najdetaljnije upoznala javnost o tom važnom događaju, » »Slovenski Narod« 243, 22. X 1878. " Up.: »Slovenski Narod« 243, 22. X 1878; »Slovenec« 117, 24. X 1878; »Edinost« 20, 26. X 1878 3 Opširnije o dnevnim redovima na slovenačkim taborima, v.: V. Melik, Slovenski tabori . . str ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 , 189 to ćemo se, prvenstveno, osloniti na podatke tog lista. Naime, u broju od 9. novembra 1878, objavila je »Edinost« dosta dug'uvodni članak s naslovom »Tabor v Dolini«, gde je navedeno, da je političko društvo »Edinost« još od svog osnivanja 1874. radilo na organizovanju tabora ali bez uspeha. No, maja 1878, kada su doneta nova pravila i obraćena pažnja na Istru,39 dru­ štvo je postalo i snažnije i aktivnije. To potvrđuje organizacija tabora u Dolini, do koga je došlo blagodareći upornosti Odbora za organizovanje ovog masovnog narodnog zbora uz svesrdnu podršku učitelja, sveštenika pa i rodoljuba koji su bili u organima vlasti. Nepoznati autor ovog sastava ističe, da je bilo i teškoća u vezi odobravanja tabora, naročito liste govor­ nika na njemu, koje su, ipak, savladane. Dolazak naroda'na mesto održa­ vanja ovog masovnog narodnog zbora bio je dobro orgnizovan i, što je na­ ročito važno, snažno je povećavao kod njega osećaj pripadnosti slovenač- kom narodu, našto upozorava okolnost nošenje zastava i pevanje slovenač- kih-narodnih pesama. Pored toga, navedeno je, da se je veliki broj naroda uputio ka Dolini,40 čemu su doprinele i povoljne atmosferske prilike.41 U prisustvu vladinog zastupnika, c. k. sreskog komesara u Kopru, vi­ teza Wilhelma Jetmara, 27. oktobra 1878, u 15 časova, tabor u Dolini je bio otvoren. Taj čin je, s obzirom da je predsednik društva »Edinosti«, Ivan Nabergoj,42 kao poslanik Carevinskog veća tada bio u Beču, obavio potpred- sednik, Viktor Dolenc,43 obrativši se okupljenom narodu kraćim, ali, zato, značajnim prigodnim govorom.'Naravno, potrebno je da se na njemu i za­ držimo, barem koliko je to naj neophodni] e. Nakon zahvalnosti prisutnima što sii u tako velikom broju došli na tabor, »da protestujete z moško be­ sedo proti temu da bi se naše zemlje le en ped odtrgala od Avstrije« i isti­ canja važnosti minulih tabora, Viktor Dolenc je, što se tiče značaja tabora u Dolini, rekao da on ima ne samo slovenački već i jugoslovenski značaj,44 obrazloživši tusvoju tvrdnju na sledeči način: »Naj bi bil ta tabor začetek našega spojenja v eno samo narodno telo.« On je, kako je govornik istakao, značajan i zato'što političko društvo »Edinost« na njemu praznuje »na posebno slaven način svoj vhod v Istro, v to tužno deželo, kjer naši slo­ vanski bratje vzdihujejo pod jarmom ital(ijanskih) 'begov'. Bog daj da bi и o čemu u listu »Edinosti«, u broju od 22. juna 1878, u rubrici »Domače stvari«, stoji ovo: »Edi­ nost«, politično društvo, je pravila tako prenaredila, da bode zbore po vsem primorskem imela, to je od Lošina pa do Koroške meje. Težko delo, ali strašiti ga se ne smemo. Pravila je vlada uže potrdila in kakor se čuje, bode 19. občni zbor v sosednji bistri v Dolini. Naši sovražniki delajo s podvojeno močjo, mi ne smemo zaostati, s zedinjeno močjo dosežemo sčasoma vse; zapomnimo si vsi, da je v edi­ nosti moč, torej krepko naprej« (»Edinost« 12, 22. VI 1878). 40 što upućuje na zaključak da je broj učesnika tabora bio zaista impozantan, ali se na osnovu uopštene konstatacije ne može tačna cifra ustanoviti. Međutim, u uvodnicima, posvećenim ovom taboru, u »Slovenskom Narodu« i »Slovencu«, navedeno je da je na njemu bilo oko 10.000 ljudi (up.: »Slovenski Narod« 250, 30. X 1878; »Slovenec« 120, 121 od 31. X i 5. XI 1878). 41 О tom značajnom detalju, nepoznati autor izveštaja o taboru u Dolini doslovno piše ovo: »cas se približuje, vreme nij bilo ves teden ugodno, v nedeljo pa, da si oblačno, posijalo je solnce v časih, ter taborite spodbujalo, da so sé v ogromnem številu na tabor napotili. Od vseh krajev so romali Slo­ venci se zastavami pevajoči in.ob 3 uri popoludne je bil napolnjen prostor sredi vasi v Dolini s tabo­ riti. Na tisoče zastavic je migljalo po vasi in na odru« (»Edinost« 21, 9. XI 1878). 42 političar, dosledni borac za narodna prava tršćanskih i primorskih Slovenaca. Bio je predsednik političkog društva »Edinost« od 1875. do 1891, a u Carevinskom veću, kao narodni poslanik liberalne struje slovenačkog nacionalnog pokreta od 1875. do 1897, zauzimao se u debatama, pre svega, za pri­ vredne potrebe Trsta i okoline i za slovenačke nacionalne zahteve, prvenstveno za školstvo (Pc. /Dr. J. Polec/, Nabergoj Ivan, SBL, 6. zvezek, Ljubljana, 1935, str. 186—187). 43 radikalno usmereni liberal. Javno delovanje otpočeo u Solkanu, radeći na ustanoveljenju čita­ onice Na taboru u Sempasu, 18. oktobra 1868, zalagao se za to da državne službe dobijaju prvenstveno Slovenci. Bio je član i odbornik političkog društva »Soče«, a list »Soču« uređivao i bio njen vlasnik do kraja 1876, napisavši oveći broj članaka. U Trst se preselio 1877, gde je bio predsednik radničkog potpornog društva, starešina Sokola, potpredsednik političkog društva »Edinosti«, a od 1884. do 1898 uređivao list »Edinost« (Pir. /Dr. A. Pirjevec/), Dolenc Viktor, SBL, 1. zvezek, Ljubljana, 1925, str. 140). 44 podvukavši u tom smislu ovo: »Naš denašnji tabor, pa ima še posebno veljavo zarad tega, ker nij samo slovenski, ampak tukaj si podajata bratske roke Slovenec in Hrvat; torej je ta tabor prvi tabor bratov južnih Slovanov in uže samo ta okoliščina je imenitna in zasluzi, da je zabilježi zgodo­ vina« (»Edinost« 21, 9. XI 1878). Valja ovde primetiti to, da Dolenc ima pravo kada tvrdi, da je to prvi tabor sa jugoslovenskim obeležjem održan na slovenačkoj teritoriji. Međutim, 21. maja 1871, održan je tabor u Kastvu, na području hrvatskog dela Istre, koji je imao takođe jugoslovensko obeležje (V. Me- lik, Slovenski tabori . . ., str. 74). 190 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU društvo .Edinost' zbudilo tu naše brate k pravemu narodnemu življenju, k politični zavesti in k občemu napredku! Veselimo se tedaj današnjega dné, kajti tukaj nas navdaja nada, da začnemo živeti novo duševno živ­ ljenje. — Ponavljali bomo tabore, ker le nevtrudljivo delovanje nam bode pomagalo do končne zmage«. Odmah iza toga, predsedavajući tabora je saopštio dnevni red i apelovao na prisutne, da pažljivo saslušaju izlaganja govornika, odlučno glasaju predložene rezolucije i ponašaju se »kakor je najzrelejšim in omikane j šim ljudem pristojno«, te time pokažu svetu svoju zrelost, »svojo ljubezen in navdušenost za mili naš narod«. Na kraju svog izlaganja na početku rada tabora, Dolenc je predstavio prisutnima vladi­ nog zastupnika, Wilhelma Jetmara.45 Naveli smo najvažniji deo govora Viktora Dolenca pri otvaranju tabora u Dolini ad litteram, prvenstveno zbog toga, što se iz njega jasno očituje kvintesencija toka rada ovog narodnog masovnog političkog zbora, odnosno njegova osnovna politička orijentacija. Naime, Dolenc je, shodno utvrđe­ nom dnevnom redu, prvo sasvim kratko, takoreći, jednom jedinom rečeni­ com, ukazao na potrebu da tabor izrazi odanost Monarhiji kao pandan osvajačkim pretenzijama Italije na Slovenačko Primorje, Trst i Istru, a po­ tom je sav ostali deo izlaganja posvetio kvalifikaciji tabora sa neophodno potrebnim obrazloženjem, potcrtavši da on ima slovenačko i jugoslovensko, a ne austrijsko, obeležje. U tome i jeste, kako mislimo, kvalitetna razlika, koja se uočljivo manifestovala na otvorenoj sceni, između tabora u Dolini i ranije održana dva tabora, »v Kviškem« i Kobaridu. Ta konstatacija će biti još više argumentovana u nastavku izlaganja, naročito pri tretiranju druge tačke dnevnog reda tabora u Dolini. t Uzgredno da napomenemo, da je po prvoj tački dnevnog reda održao kraći govor dekan Jan, istakavši gotovost primorskih Slovenaca da brane svoju zemlju od nasrtaja-iredentista, na jednoj, i pokažu odanost Austriji, na drugoj strani. Po usvajanju adrese odanosti dinastiji i Monarhiji, tabor je prešao na drugu tačku dnevnog reda. Kao prvi govornik istupio je A. Trobec,46 koji je održao, doduše kratak, ali zato dosta smeo govor, otvoreno kritiku j ući favorizovanje Italijana i ugnjetavanje primorskih Slovenaca, zašto snose glavnu krivicu vladajući krugovi Monarhije. On je naveo, da su Slovenci još pre deset godina na taborima rezolutno zahtevali »svoje pravice«, a pre svega, »zedinjenje Slovenije«, ali, kako ističe A. Trobec, nažalost, »naše prošnje, sklepe in tirjatve je vlada prezirala in sicer v našo in državno škodo«. On je istakao, da su u okolini Trsta bili Slovenci uočljivo ugnjetavani: vrši se nasilno italijaniziranje slovenačkog življa, izborni si­ stem je konstruisan na štetu slovenačkog naroda, nasilno su odstranjeni predsednici opština zbog toga što su po svojoj nacionalnoj pripadnosti Slo­ venci itd. Na kraju svog govora A. Trobec je predložio narodnom zboru usvajanje rezolucije, u kojoj se, kao najvažnije, ističe zahtev za stvaranje Ujedinjene Slovenije.47 On se obratio kratkim pozdravnim govorom okupljenom narodu i istakao, da je ovako masovan tabor »očitan dokaz patnotične udanosti in duševnega napredka vašega naroda, in kaže da ste dobri Movenci tudi dobri Avstrijci in da taki tudi hočete ostati«, što se očituje iz prve tačke dnevnog reda i druge tacke dnevnog reda, kako je Jetmar rekao, raduju vladu jer se vidi, »da hočete svojo pozornost posebno na izobraževanje in oliko svojega naroda obračati in ker se vidi, da tudi praktičnih namen ne pozabljate« (»Edinost« 21, 9. XI 1878). « za koga u izveštaju o radu tabora u Dolini u »Slovenskom Narodu« piše da je »okoličan« (»Slo­ venski Narod« 250, 30. X 1878). « Najvažniji deo rezolucije, koji ie od naroda akceptiran sa zahtevom da bečka vlada omogući nje­ govu realizacij u glasi: »Castità gospođa! Na podlagi mojega govora si dovoljujem slavnemu zboru na današnjem taboru predlagati to resolucijo: 1. Naj visoka vlada, ako želi blagostanje našemu narodu, predlaga in dela na to, da zadobimo za­ sluzeno zedinjenje Slovenije. 2. Naj visoka vlada, predlaga in dela na to, da se volilni sistem tako prediligaci, da bode našemu narodu vsaj bolj pravičen« (»Edinost« 21, 9. XI 1878). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 1—2 191 U zahtevu, za teritorijalno i političko ujedinjenje slovenačkog naroda još je bio rezolutniji'i određeniji drugi govornik po drugoj tački dnevnog reda, prédsedavajući tabora, Viktor Dolenc. On je otvoreno • naglasio, da u Monarhiji, u sadašnjem dualističkom sistemu, nema ni potrebne slobode, a još manje narodne ravnopravnosti, pa je radi toga neophodno potrebno da se država preustroji na federativnoj osnovi. U tako ustrojenoj državi »bi se morala vpeljati popolna avtonomija, kolikor je to mogoče«, a u inte­ resu očuvanja integriteta države trebalo bi osnovati »veče dežele ali držav­ ne grupe katere bi morale naravno odgovarjati narodnostnemu načelu, kajti sedanje male deželice, kakor so posebno naše južne primorske kro- novinë, ne mogle bi dobro prebavljati popolne avtonomije in državni stroj bi bil potem tudi preveč kompliciran., Ena taka dežela ali grupa v federa­ listični Avstriji bi bila tudi 'Slovenija' ali 'Ilirija', kakor jo uže hote ime­ novati in k" tej grupi bi pripadali koroško-štajerski Slovenci? Kranjsko, pa celo Primorsko z Istro v red«. Dakle, Dolenc, posve u 'duhu programa politike liberalne struje slovenačkog nacionalnog pokreta, određeno i od­ lučno, zahtevao je ujedinjenje svih Slovenaca u posebnu-federalnu jedi­ nicu u sklopu federativne Habsburške Monarhije. Dalje je"Dolenc, bez uste­ zanja, istakao, da je stvaranje Ujedinjene Slovenije condicio sine qua non daljeg nesmetanog napretka Slovenaca*.48 Dolenc je naročito istakao, da bi u »Sloveniju« ušle neke opštine i sela u kojima Italijani predstavljaju apsolutnu većinu, što nikako ne treba da predstavlja bilo kakvu prepreku za njeno stvaranje, jer »mi zatirani Slovenci«, koji smo osetili na svojoj koži nacionalno ugnjetavanje »v-narodnih zadevah damo jim mi radi 'carta bianca', da si napravijo postavo«, po kojoj bi imali svoje narodne škole, sudove, administrativne urede itd. Na kraju svog govora, nakon javnog odavanja priznanja, kranjskoj pokrajinskoj skupštini što* j e od vladara tra­ žila političko i teritorijalno ujedinjenje slovenačkih pokrajina i stvaranje Ujedinjene Slovenije,49 Viktor Dolenc je prisutnom narodu predložio usva­ janje rezolucije, sledećeg sadržaja: »Naši narodni zastopniki v deželnih in državnih zborih naj po izgledu narodnih poslancev kranjskih pri vsaki dani jim priliki odločno tirjajo zedinjenje vseh slovenskih z Istro vred v eno samo politično in administrativno celoto in naj se zastopniki drugih Slo­ vanov v Avstriji edino na to delajo, da se Avstrija uže kmalo preustroji v federalistično državo (Klici: živela Slovenija zedinjena!). Pri glasovanji sprejme se navdušeno ta resolucija in mej pokanjem (možnarjev, m. pr., P. L.) in petjem slišali in odmevali so se tudi močni klici: živela Slovenija! Edini hočemo biti i t! d.« , Nakon toga, na taboru su tretirana pitanja iz treće tačke dnevnog reda, po kojoj su govorili istaknuti politički radnici, Hrvati iz Istre, Petar Peršić i Ljudevit Vulićević, koji su se založili za tešnju političku saradn j u između Hrvata i Slovenaca u borbi protiv iredentističkih osvajačkih namera, isti­ čući i neophodnost jugoslovenske solidarnosti na široj osnovi, a i zahteva- 4S On je doslovno u tom smislu rekao, nakon isticanja da federalizam najbolje Austriji odgovara, jer je to najbolje uređenje, uopšte, kako priznaju Francuzi pa i Nemci, sledeče: »Kar se pa tiče nas Slovencev; bi mogli le tako združeni v eno samo narodno telo uspešno'napredovati, osnovati si svoje dobre šole,,urade, zmanjšati število uradnikov in stroške za upravo« (»Edinost« 21, 9. XI 1878). 49 o čemu je govornik doslovno rekao ovo: »Konečno mi je, še omeniti naših vrlih boriteljev v kranjskem deželnem zboru in možate adrese, katero so predlagali v omenjenem zboru; iz globine srca smo jim vsi Slovenci hvaležni za tako pogumno neustrašljivo vedenje in gotovo govorim iz src vsega naroda, ako izrečem, da se ves slovenski narod ujema z obsežkom m nazori one adrese in da je tudi hvaležen vsem vrlim narodnim zastopnikom« (»Edinost« 21, 9. XI 1878). Kako se iz citiranog teksta vidi, Viktor Dolenc nije naveo našta se konkretno odnosi adresa Kranjske pokrajinske skupštine, niti datum njenog usvajanja, odnosno slanja vladaru. Ustvari, reč je o adresi, koju su dostavili caru poslanici Kranjske pokrajinske skupštine, 5. oktobra 1878, kako liberali tako i konzervahvci, u kojoj su, pored kritike vladine politike u vezi izbornog sistema i nacionalnog ugnjetavanja nenemačkih i nemađarskih naroda, zahtevah Ujedinjenu Sloveniju (P. Lukovič, n. d., str. 356—357). 192 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU j ući da se energično traži od bečke vlade dozvola za osnivanje narodnih škola, što je tabor usvojio.50 Konačno, po četvrtoj tački dnevnog reda go­ vorio je Ernest Klavžar, koji je u dugom i argumentovanom izlaganju naveo činjenično stanje erozije Krasa zbog njegove ogolelosti, založivši se za to, da se to područje čim pre pošumi, što je narod jednoglasno usvojio.51 Kako se vidi iz lista »Edinost«, taboru u Dolini je od strane slovenaćke javnosti poklonjena velika pažnja. Do toga je došlo, pre svega, otuda, što se očekivalo od naroda na tom masovnom zboru da odvažno istupi sa re- zolutnim zahtevom za stvaranje Ujedinjene Slovenije. Naime, kako se vidi iz saopštenja, objavljenog u rubrici »Došli telegrami«, u »Edinosti«, u broju od 9. novembra 1878, u toku rada tabora prispelo je od pojedinih društava kao i od pojedinaca 29 telegrama. Iz razloga što se u nekim od tih pozdrav­ nih pošiljki otvoreno zastupa teza potrebe jačanja jugoslovenske solidar­ nosti, pa, čak,, i potreba ujedinjenja svih Južnih Slovena, te i zahtev za stvaranje Ujedinjene Slovenije, navešćemo ih ad litteram. Na prvom mestu je objavljen telegram iz Beča, upućen od predsednika političkog društva »Edinost« i poslanika u Carevinskom veću, Ivana Nabergoja, koji glasi: »Z Dunaja. Ni Nemec ni Italijan obal Jadranskega morja gospodar ne more biti. Slavjan Nabergoj.« U narednom broju »Edinosti«, u rubrici »Popravek«, saopšteno je, da je Nabergojev telegram primljen »popačen z Dunaja«, te je,-radi toga, prezentiran izvorni tekst, koji glasi: »Nabergoj kliče iz Du­ naja taboru v Dolini: Ni Nemec ni Italijan, gospodar Jadranskega morja mora, biti le Slovan«.52 Dalje je u telegramu, upućenom sa zbora Slovenaca u Narodnoj čitaonici u Ljubljani, sa potpisom lidera slovenačkih liberala, dr Valentina Zarnika i Josipa Jurčiča, naglašeno da se primorski' Slovenci bore protiv iredentizma, dok u »sredini Slovenije« protiv nasilja german- stva, a potom, u smislu pozdrava, navedeno je: »živeli hrabri sovojevniki na bregu sinje Adrije, živel narod naš, živela naša edinost ki nas veže od Mure do Adrije«. Dalje je, kao treći po redu, objavljen po sadržaju veoma značajan telegram Ljubljanskog Sokola koji glasi:, »Obžalujoč da smo za- prečeni osobno vdeležiti se zborovanja vašega, kličemo iz vsega srca: Slava zvišenej ideji slovanski, zjedinjenju vseh južnih Slovanov; pozdravljamo z grmečim: živeli vrli bratje taboriti!« Dalje je, takođe'iz Ljubljane, do­ stavljen telegram činovnika glavnog »Zastopa Banke Slovenije«, u kome se naglašava potreba da se tabor odlučno založi za stvaranje Ujedinjene Slovenije i u tom smislu se upućuje pozdrav: »Taboritorh dolinskim, ako ne pozabijo naglašati združenje z vsemi Slovenci, iskren pozdrav«. U tele­ gramu »čitalnice Bizoviške«, koja odmah zatim sledi, a poslata je iz Ljub­ ljane, stoji: »Vojskuj se za pravico.. Slovenski tabor je bitka, dobljena po hrabrih Primorcih: živeli!« Konačno, kao šesti i poslednji telegram, čiji je tekst objavljen u celini, to je pozdrav vrlo odmerenog sadržaja, koga je iz Ljubljane uputio taboru u Dolini dr Janez Bleiweis, koji glasi: »Srčen po­ zdrav rodoljubom taboritom! Italijan naj ve, da živimo Slovenci, zavednih svojih pravic na zemlji slovenski«. Dalje su taksativno navedeni prispeli pozdravni telegrami taboru u Dolini: iz Maribora, Divače, Gorice, Celja, Mozirja, Varaždina, Logatca, škofje Loke, Postojne itd.53 Dakle, broj upu­ ćenih telegrama, njihov sadržaj i mesta odakle su poslati, svedoče o velikoj zainteresovanosti slovenačke javnosti za tabor u Dolini, a naročito za to, da njegove odluke budu u duhu osnovnih težnji slovenačkog naroda, tj. za 50 »Edinost« 21, 9. XI 1878. si U »Edinosti« od 9. novembra je Klavžariev govor kratko parafraziran, dok je u broju od 14. de­ cembra ad htteram naveden (up.: »Edinost« 21, 23 od 9. XI i 14. XII 1878). 52 Up.: »Edinost« 21, 22 od 9. i 23. XI 1878. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 193 stvaranje Ujedinjene Slovenije, kako bi se Slovenci uspešnije borili za oču­ vanje integriteta svoje etničke teritorije i protiv odnarodjavanja. Potrebno je na ovom mestu nešto reći i o odjeku tabora u Dolini u ostalim krajevima Slovenije. Kako su »Slovenski Narod« i »Slovenec« tada bili najčitaniji slovenački listovi, to ćemo se osloniti na njihova saopštenja posvećena tom pitanju. Tako je, na primer, slovenački dnevnik, u broju od 30. oktobra 1878, objavio izveštaj svog specijalnog dopisnika iz Trsta od 28. oktobra kao uvodnik s naslovom »Tabor v Dolini«, gde je istaknuto, da je ovaj masovni narodni zbor ocenjen kao »sijajen«. Tamo je glavna paž­ nja posvećena drugoj tački dnevnog reda i naročito podvučeno, da je prvi govornik po njoj, A. Trobec, otvoreno izneo »krivice koje se našemu narodu gode, po razkosanji v več dežel, kako je zaradi tega duševno in materijalno zaostal, ter je naslikal narodni blagor, ako bi se izvršila gorka želja zjedi- njenja Slovencev v eno kronovino. Završilo je: .Hočemo! Moramo zjedi- njeni biti!' i t. d.« Dalje je potcrtano, da je Viktor Dolenc, kao drugi go­ vornik po drugoj tački, u »jedernatom govoru, kako bi se pomagalo Slo­ vencem duševno in materijalno z z j edin j en jem vseh slovenskih pokrajin v eno kronovino«, što je narod odobravao sa »slava!«, tako da je pri gla­ sanju »bila druga točka zopet enoglasno v pričo c. kr. komisarja sprejeta«. Na kraju uvodnika je odato puno priznanje političkom društvu »Edinost« za uspešno organizovan tabor i izražena nada da će biti još takvih masov­ nih političkih zborva, te u tom smislu navedeno sledeče: »Slovensko poli­ tično društvo »Edinost« pa si bode v svojo kroniko z zlatimi črkami vpisalo prvi društveni tabor na pragu naše Istre, za katerim pridejo še drugi. Bog daj, da bi se tudi v drugih krajih začelo zopet taborovati, ter idejo z jedi­ njene Slovenije in narodne slovanske zavednosti širiti«.54 Dalje je organ slovenačkih liberala, u rubrici »Domače stvari«, u broju od 10. novembra, objavio kratko saopštenje o tome, da je gorički konzer­ vativni list, »L' Eco del Litorale« pozitivno ocenio rad tabora u Dolini, ali ne i rezoluciju »katera zahteva združenje vseh Slovencev v en deželni zbor«, jer je zbog nje »vzbudil tabor neko pošast, katera bi se lahko imenovala 'imperiale regio panslavismo litorale'«. Tamo je navedeno još i to, da za­ darski »Narodni List« ističe, da će odluke tabora u Dolini moći »suzbijati talijansko komešanje«, ali će trajno moći osigurati »Austrijsko primorje samo ujedinjenje srodnih južnoslovinskih zemalja sa Hrvatskom«. Na ovu opasku zadarskog lista, tamo je kratko i jasno rečeno: »Dobro, le naj Hrvatje povsod delajo na zjedinjenje z nami, mi smo pripravni«.55 Za razliku od slovenačkog dnevnika, koji glavnu pažnju posvećuje dru­ goj tački dnevnog reda dolinskog tabora, tj.' zahtevu za stvaranje Ujedi­ njene Slovenije, »Slovenec« to pitanje zaobilazi i u prvi plan ističe prvu tačku dnevnog reda. Tako, u broju od 31. oktobra 1878, u rubrici »Domaće novice«, objavljeno je kratko saopštenje, u kome je navedeno, da je na taboru usvojena adresa odanosti caru i protest protiv italijanskih osva­ jačkih pretenzija, a takođe je usvojena »resolucija o zedinjenju deželnih zborov goriškega, tržaškega in parentinskega, o vstanovitvi slovenskih šol«.56 četiri dana docnije, ovaj list je objavio dosta opširan uvodnik s na­ slovom »Tabor v Dolini in Italija irredenta«. Tamo je glavna pažnja po­ svećena prvoj tački dnevnog reda tabora u legitimističkom smislu, uz isti- « »Edinost« 21, 9. XI 1878. » »Slovenski Narod« 250, 30. X 1878. s »Slovenski Narod« 259, 10. XI 1878. * »Slovenec« 120, 31. X 1878. 194 РЕТКО LUKOVIĆ: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU canje, da su »brezštevilni kresovi na cesarjev god«, a i održani tabori na granici prema Italiji, jasno dokazali odanost Slovenaca Habsburškoj Mo­ narhiji, na jednoj, i njihovu spremnost da se odlučno odupru iredentizmu, na drugoj strani. No, kako je tamo u nastavku navedeno, uz potrebno obra­ zloženje, Austrija treba da pomaže odane joj primorske Slovence, ili da im, barem, bude blagonaklona, jer je, zapravo, i najbolje, »da si sami sebi po­ magamo, ker le tako postanemo krepki, vstrajni in samostojni«. Na kraju ovog uvodnika je izražena želja, da će i narod Istre otpočeti da vodi odluč­ niju političku borbu za realizaciju svojih narodnih prava, a pre svega da se emancipira od inferiornog položaja prema Itali j anima, dok je političkom društvu »Edinost« upućena čestitka za dosadašnji uspešan rad na tom polju.57 I dva domaća nemačka dnevnika informisali su svoje čitaoce o taboru u Dolini. Na ovom mestu ćemo iz njih navesti, uglavnom, ono što slove- nački listovi nisu objavili ili, pak, što odudara od onog što smo već naveli. Tako je zvanična »Laibacher Zeitung« već u broju od 29. oktobra 1878, u rubrici »Tagesneuigkeiten. Lokales«, objavila kratko saopštenje, u kome je navedeno, da je na taboru bilo 8000 ljudi, uz naglasak, nakon navođenja o donošenju rezolucija o odanosti caru, ujedinjenju slovenačkih pokrajina itd., da je prispelo mnogo telegrama taboru, između kojih i Nabergoja, koji glasi: »Ne Italijani, već Slovenci moraju biti gospodari u Primorju«.58 Kako se vidi, ovaj vladin list je namerno ispustio iz Nabergojevog telegrama, čiji smo sadržaj naveli, formulaciju: »Ni Nemec«, pa ga je zbog toga »Sloven­ ski Narod« oštro kritikovao u saopštenju, koga je objavio u broju od zad­ njeg dana oktobra, u rubrici »Domače stvari«. Organ slovenačkih liberala ističe, da je to namerno urađeno, budući da je »Triester Zeitung«, u broju od 28. oktobra, objavio celovit tekst Nabergojevog telegrama. Navodeći uzroke ovakvog istupanja ljubljanskog vladinog lista, slovenački dnevnik ističe, da je tu posredi »sovražnost do Slovanov in slabo skrito velikonem- ško tendenco«, a trebalo bi da taj list bude objektivan, »ker c. kr. štemplja ne plačuje, in svoj život hrani iz krvavega rubežnega i editztnega krajcarja slovenskega na slovenskem Kranjskem«.59 Prenoseći pisanje vladinog lista iz Beča, »Neue freie Presse«, ljubljanski vladin list je objavio, u navedenoj rubrici, u broju od 30. oktobra, znatno opširniji izveštaj o taboru u Dolini. Tamo je na početku navedeno, da je na ovom političkom zboru bilo 8000— 10.000 ljudi iz Trsta, Gorice, Istre i Kranjske, a potom su po tačkama dnev­ nog reda navedena imena govornika i sadržaj njihovih govora, uz isticanje na kraju, da je tokom rada tabora pevana često slovenačka narodna him­ na, uz pucnjavu iz prangija, dok su horovi sa njihovim zastavama bili iz­ dvojeni, a kuće ukrašene.60 57 Doslovno o tome tamo stoji ovo: »Tabor v Dolini bo imel morda dobrodejen učinek, da se bo narodna samozavest v Istri zbudila, in da se bo narod tamošnji začel poganjati za svoje pravice. Priča­ kovati je, da bodo tudi isterski Slovani posnemali svoje slovenske brate v Gorici, na Kranjskem in Štajerskem, in da bodo vsaj v kmečkih občinah volili v deželni zbor svoje domače, slovanske, narodne kandidate, čestitamo v to ime društvu »Edinost« v Trstu in upamo, da bo na tej poti naprej korakalo in zapuščenim Istrijancem pod pazduho seglo, da se dvignejo iz sramotnega hlapčevskega stanja, v ka­ terem so dosedaj nasproti Lahom živeli« (»Slovenec« 121, 5, XI 1878). œ Taj deo saopštenja, doslovno glasi: »Viele Telegramme, darunter eines von Nabergoj des In- halts: Nicht die Italiener, sondern sie Slovenen müssen die Herren des Küstenlandes sein! trafen ein« (»Laibacher Zeitung« 249, 29. X 1878, str. 2066). 59 Na kraju saopštenja, u smislu upečatljivijeg objašnjenja uzroka antislovenačkog istupa lista »Laibacher Zeitunga«, navedeno je: »Nič dražega nego: traivaille pour le roi de Prusse! Deutsch bis zur Adria! In ti ljudje hočejo nas druge v avstrijskem patrijotizmu podučevati!« (»Slovenski Narod« 251, 31. X 1878). M O toj svečanoj strani tabora, tamo doslovno stoji ovo: »Im Verlaufe des Tabors wurde die Volkshymne immer wieder gesungen, dabei wurde aus Böllern geschossen. Die Gesangvereine waren mit ihren Fahnen ausgerückt, die Häuser decoriert. Es fand keine Störung statt« (»Laibacher Zeitung« 250, 30. X 1878, str. 2074). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 195 Organ domaćih Nemaca, »Laibacher Tagblatt«, objavio je, u broju od 30. oktobra, uvodnik posvećen taboru u Dolini s naslovom »Götterdämme­ rung«. Tamo je, posle navoda, da je Richard Wagner sa svojom kompozi­ cijom »Suton bogova« stekao besmrtnu slavu, sa velikom dozom sarkazma označeno, da Slovenci sa taborom u Dolini žele da stvore jedno takvo delo, čiji će glavni kreator biti Ivan Nabergoj sa zahtevom, u poslatom tele­ gramu, pred 10.000 učesnika tabora, da ne mogu ni Italijani, ni Nemci, već moraju Slovenci biti gospodari Primorja.61 Glavni trn u oku 'ovog vodećeg slovenofobskog lista u Kranjskoj je zahtev za stvaranje Ujedinjene Slove­ nije, koji je dominirao na taboru u Dolini, zbog čega se, zapravo, u ovom uvodniku, u njegovom nastavku, jedino ovo pitanje tretira, ali, naravno, sa velikom dozom omalovažavanja slovenačkog naroda i njegovih praved­ nih težnji. Na takve insinuacije slovenački dnevnik uopšte nije smatrao za potrebno da otvoreno reaguje. Do toga je verovatno došlo otuda, što su ovakvi i njima slični istupi, inače providni po svom sadržaju, ovog »nem- škutarskog« lista već bili sasvim dovoljno poznati slovenačkoj javnosti i, kao takvi, kod nje bili sasvim diskvalifikovani. Naime, kao najvažnije, tamo se ističe, da težnja Slovenaca za ujedinjenje u jednu krunovinu Trsta, Go­ ričke pokrajine, Istre i Kranjske, a docnije i ostalih slovenačkih pokrajina, ako bi se ostvarila, neminovno bi dovela do otcepljenja slovenačke etničke teritorije od »majke Austrije« i, saobrazno tome, ugrožavanja integriteta Monarhije. Na takav razvoj događaja upozorava tekst rezolucija tabora, u kome se, pored ostalog, zahteva stvaranje slovenačkih škola i favorizo- vanje slovenačkog stanovništva svugde gde preovladava slovenački jezik. Naravno, na kraju ovog pamfletskog uvodnika ističe se, da je takva težnja Slovenaca megalomanska i, saobrazno tome, neostvariva.62 Kako se čini, tabor u Dolini, naročito zbog svoje druge tačke dnevnog reda, naišao je na snažan odjek u češkoj, što se može zaključiti iz uvodnika slovenačkog dnevnika s naslovom »češk list o zjedinjenji Slovencev«, u broju od 1. novembra 1878. Tamo je prvo konstatovano, da je češki »Na­ rodni Listy«,63 u broju od 29. oktobra, objavio uvodnik s naslovom »Sjed- not'te Slovince!«, gde je navedeno, da je na taboru u Dolini, na kome je prisustvovalo »10.000 Slovencev iz Trsta, Gorice, Istre in Kranjskega«, usvojena »resolucija o zjedinjenji Slovencev«, što se slaže »na las z adreso, katero so tega meseca v kranjskem deželnem zboru predložili slovenski po­ slanci, a katero je tamošnja ustavaška večina zavrgla«. Dalje je navedeno, da su održavanje ovog tabora organi vlasti odobrili zbog sve veće opasnosti za Austriju od iredentizma,64 pa je Ujedinjena Slovenija, kako ističe ovaj 61 О tome tamo stoji ovo: »Die Slovenen versuchten, das grosse Werk Götterdämmerung bei dem am 27. Oktober 1878 in Dolina nächst Triest stattgefunden Tabor auf politischen Boden zu übertragen, Gospod Nabergoj nämlich erhob seine Stimme und sang vor 10.000 Stammesgenossen sein neuestes Opus von der .slovenischen Götterdämmerung'. Die Bravourarie: ,Nicht der Italiener, nicht der Deutsche, sonder der Slovene muss Herr sein des ganzen Küstenlandes!' wurde mit stürmischem Jubel begrüsst« (»Laibacher Tagblatt« 250, 30. X 1878). 62 Kao najvažnije u tom smislu, tamo je doslovno navedeno sledeče: »Die Slovenen aus dem Triester, Görzer, Parencer und Kramer Gebiete wurden von dem Liede über die Dämmerung ihres na­ tionalen Götterhums in den siebenter Himmel erhoben, sie sehen schon den Morgen anbrechen, an welchem die Kinder Österreichs — Triest, Görz, Parenzo, Krain, Untersteiermark — von der Mutter Austria sich lostrennen und der winkenden Göttin .Slovenia' zu Füssen sinken. Das beim Tabor in Dolina angestimmte Lied von .slovenischen Götterthum' strebt die Vereinigung aller slovenischen Länderstrieche in ein Verwaltungsgebiet in eine Landstube, an. Der text dieses Liedes verlangt überdies die Einführung slovenischer Schulen, die Vertheilung der Kartwaldungen und die Stärkung und Hebung des slove­ nischen Elementes in allen Provinztheilen, wo die slovenische Zunge herrscht« »Laibacher Tagblatt« 250, 30. X 1878). 63 koji je otpočeo izlaziti u Pragu 1860. kao organ Liberalne stranke i sve do 1939. bio jedan od vodečih čeških listova (v.: Ottuv slovnik naucny, Illustrovanâ encyklopaedie obecnyeh védomasti, de- saty dil, Praha, 1896, str. 460—462; Ottuv slovnik naucny nové doby, Dodatky k velikémy Ottovu slov- niku naucnému, 1/IV, Praha, 1936, str. 456—457. 64 dok su tamo, gde te opasnosti nema: u Kranjskoj, slovenačkoj štajerskoj i Češkoj, održavanje tabora zabranili, što unekoliko izaziva čuđenje (»Slovenski Narod« 252, 1. XI 1878). 196 РЕТКО LUKOVIĆ: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU češki list, najefikasnija mera za paralizo van j e osvajačkih težnji Italije.65 Naravno, samo po sebi se nameće pitanje: na kakav su odjek naišli tabor u Dolini i njegove značajne odluke kod srpskog naroda u Kneževini Srbiji i Vojvodini. Odmah treba reći, da je srpski narod, naročito u Srbiji, o ovom taboru bio nedovoljno obavešten. To s razloga, što su u to vreme u Srbiji izlazili od poznatijih političkih listova samo zvanične »Srpske No­ vine« i poluzvanični »Istok«, organ Ristićeve vladaj uće Liberalne stranke, a u Vojvodini Miletićeva »Zastava«, konzervativni »Srbski Narod«, koji je, dotiran od Mađara, vrlo često napadao »Zastavu«, zastupajući politiku mađarske vlade i organ pristalica dinastije Karađorđevića, temišvarski »Narodni Glasnik«.66 Kako ističe Jovan Skerlić, vreme od 1876. do 1880. bilo je nepovoljno za razvoj štampe, naročito u Srbiji, gde je pažnja bila usred- sređena »na granicu«, a po završetku rata vladala je »teška ekonomska kriza i velika duševna depresija«, dok je u Vojvodini bila pooštrena cen­ zura prema srpskoj štampi zbog imperijalističkog prodora Austro-Ugarske na Balkansko poluostrvo.67 Pa i pored svega toga, bar jedan deo srpske jav­ nosti bio je, koliko-toliko, upoznat sa ovim taborom, budući da su o njemu dva srpska lista oba vestila o najnužnijem svoje čitaoce. Tako je »Srbski Narod«, koji je izlazio u Novom Sadu i za Srbiju nije bio zabranjen, u broju od 1/23. oktobra 1878, objavio, u rubrici »Domaće novosti«, kratko saopštenje, istina bez komentara, o tome, da će se 15/27. oktobra u Dolini održati »narodni zbor«. Tamo je istaknuto, da tabor orga- nizuje političko društvo »Jedinstvo« s ciljem »da obezoruža italijanske de­ monstracije«. Uredništvo ovog lista je, verovatno, za ovo obaveštenje crpelo podatke iz saopštenja objavljenog u slovenačkom dnevniku, u broju od 13. oktobra, našto upućuje podatak, da je i u novosadskom listu kao i u ljubljanskom ispušten prvi deo prve tačke dnevnog reda tabora: adresa vernosti caru, a objavljeno: »Ograda (treba: protest, m. pr., P. L.) protiv demonstracija Italijanaca u Primorju«. Inače, druga, treća i četvrta tačka dnevnog reda u »Srbskom Narodu« navedene su, naravno u prevodu na srpskohrvatskom jeziku, kao i u slovenačkom dnevniku, je u trećoj tački izostavljen kraj zadnjeg dela rečenice: »posebno pa v zanemarenej Istri«.69 Za razliku od ovog kratkog saopštenja, objavio je »Narodni Glasnik«,69 65 O tome tamo doslovno piše: »Zedinjena Slovenija je denes neizogibljiva potreba za ohrano in obrano avstrijskega ozemlja proti onei politiki, ki je tera Italia, irrendenta. Ziedinite Slovence, a ne treba se vam bati zjedinejne Italije. Tabor v Dolini je sprejel adreso slovenskih poslancev kranjskih. Na Dunaji bodo na zadnje izpoznali, kje so pravi prijatelji državne misli avstrijske.« U smislu komen­ tara navoda češkog lista, uredništvo slovenačkog dnevnika je konstatovalo: »Tako češki list. Res, da stvarno smo mi v svojem listu vse te misli uže izrekli. Ali od te strani zopet izrečene, nas Slovence morajo le veseliti, tem bolj, ker so nam dokaz, da nas bodo Cehi v našej terjatvi podpirali, kadar pride čas« (»Slovenski Narod« 252, 1. XI 1878). « Up.: Dr J. Skerlić, Istorijski pregled srpske štampe 1791—1911, Beograd, 1911, str. 58, 66—68; T. Militar, Stampa u Vojvodini, Pregled istoriske građe, Novi Sad, 1939, str. 16—21. " J. Skerlić, n. d., str. 68. Govoreći u Narodnoj skupštini, 26 (7. februara) januara 1880. o izmeni 6. člana Zakona o štampi, odnosno o liberalizaciji ove, predsednik vlade, Jovan Ristić, rekao je o uzro- _-, istorija Srbije u drugoj polo veka, knjiga druga: od proglasa nezavnosti Srbije do abdikacije kralja Milana 1878—1889, Beograd, 1924, str. 63). « Up.: »Slovenski Narod« 236, 13. X 1878; »Srbski Narod« 71, 11/23. X 1878. " pokrenut u Temišvaru u prvom tromesečju 1878. od kneza Petra Karađorđevića. Stvarni urednik ovog lista, kako se navodi u »Zastavi« od 21 (2. aprila) marta 1878, bio je Vladimir Ljotić, a nominalni Paja Jovanović. Dalje je u novosadskom listu navedeno, da je »Narodni Glasnik« bezrezervno zastupao m, petkom ....,-. _- _ samog lista vidi. Jedan od glavnih saradnika ovog lista, kako navodi Slobodan Jovanović, bio je Ljubomir Kaljević, koji je kao predsednik srpske vlade, oktobar 1875—početak maja 1876, doneo vrlo slobodoumne zakone o štampi i opštinskoj samoupravia, što je zbog rata anulirano. Inače, temišvarski list je veoma informativan pa i slobodouman (up.: »Zastava« 45, 21 (2. IV) III 1878; »Narodni Glasnik« 1, 2, 3 od 1, 3, 5 (13, 15, 17) III 1878; 44, 45 od U, 13 (23, 25) IV 1880; T. Militar, n. d., str. 21; B. Miljković, Ljotić, Vladimir, Enciklopedija Jugoslavije, 5, Zagreb, 1962, str. 566; S. Jovanović, Kaljević Ljubomir, Narodna enciklo­ pedija srpsko-hrvatsko-slovenačka, II knjiga, Zagreb (ćirilica), 1926, str. 224). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 1—2 1S7 u broju od 13/25. oktobra, u rubrici »Dopisi«, opsežan izvesta] svog dopis­ nika iz Trsta od 10/22. oktobra i to ne samo o tome, da je zakazano održa­ vanje tabora u Dolini za 15/27. oktobra, već i o radu društva »Edinosti«, borbi primorskih Slovenaca protiv italijanskih osvajačkih pretenzija na njihovu zemlju, uz visoku ocenu sve odlučnije borbe Slovenaca protiv pri- vilegovanih Nemaca i Italijana za očuvanje svoje etničke individualnosti. S obzirom na navedeno, mislimo da se nešto duže zadržimo na ovom iz­ vesta ju, budući da je prožet iskrenim simpatijama prema teškoj borbi slo- venačkog naroda za svoj opstanak. Bez obzira na to, što je za Kneževinu Srbiji »Narodni Glasnik« bio zabranjen, gotovo, od početka njegovog izla- ženja,70 on je, ipak, tajnim kanalima dospevao u Srbiju do pristalica di­ nastije Karađorđevića, koji su od topolske bune, 7—11. decembra 1877, bili sve brojniji i sve više se približavali radikalima." Ovaj list je dobar deo svog raspoloživog prostora posvećivao prilikama u Kneževini Srbiji, oce- njujući ih u opozicionom duhu, uz vrlo često isticanje, da tamo knez Milan sa Ristićevom vladom satrapski upravlja, što je, nema sumnje, za čitalačku publiku u Srbiji bilo privlačno. To znači, da je list i u Srbiji rado čitan, a poglavito izveštaji sa zanimljivim sadržajem, kakav je i tršćanskog do­ pisnika, te se može suponirati, da je u znatnoj meri doprineo upoznavanju srpske javnosti sa tadašnjim prilikama u Sloveniji. Po isticanju, da su Nemci i slovenački otpadnici — »nemškutari« — naumili da slovenački ži- valj »stubokom zatru« i rešenosti Slovenaca, »da se junačkije drže i da nemačke napade uspešnije odbijaju, nego ikoje slovensko pleme«, u čemu se ističu i Slovenci u Trstu i okolini jer se uspešno odupiru »i navali Ne­ maca i bezočnosti Italianizsima«, autor izveštaja dodaje, da Slovenci ne veruju uveravanjima Italijana da ne bacaju »pogled preko Soče«, niti da pretenduju na pripajanje Italiji Goričke pokrajine, Trsta i Istre, već »na to odgovaraju, da su oni prirodni gospodari Jadranskoga mora, i da to ni­ kada ne mogu dopustiti, da iščezavajuća manjina talijanska od njih otme zemlje, koje sa Italijom ni u kakvoj svezi ne stoje«. U nastavku nepoznati izvestilac navodi, da je »slovenska skupština« zakazana za 15/27. oktobra u Dolini sa početkom »posle podne u 7 2 3 sata«, a potom, u dosta slobod­ nom prevodu, navodi sve četiri tačke dnevnog reda, uglavnom, tačno sem treće, u kojoj nedostaje kraj zadnje rečenice: »posebno pa v zanemarenej Istri«, i četvrte, koja je sasvim pogrešno navedena: »Kako će se, što naj- uspešnije zakonim merama postići, da se pretečem zlu doskoči«, a treba: »Nasveti in sklepi, kako bi se dale pogozđiti mnoge golicave na Krasu in v Istri«.72 Nadalje je izražena nada u puni uspeh rada tabora, jer će biti masovno posećen, ne samo od Slovenaca iz Istre, Goričke pokrajine i Kranj­ ske već i iz ostalih »jugoslovenskih« pokrajina i da će tamo doći do punog izražaja jugoslovenska i slovenska solidarnost.73 U podužem zaključku svog izveštaja, ovaj anonimni dopisnik je naročito potcrtao, da Slovenci pred­ njače među svim slovenskim plemenima u svojoj privrženosti politici ja­ ra kako se iasno vidi iz saopštenja objavljenog u »Zastavi«, rubrici »Različito«, o čemu je i »Na­ rodni Glasn°kftin Љпа obavestio svoje čitaoce {up-i"»Zastava« 45, 21 (2. IV) III 1878; »Narodni Glasnik« П' 297.(1Up ™ lOTaS'č, Vlada Milana Obsenovića, knjiga prva (1868-1878), Beograd, 1926, str. 391-402; Isti VladaMiiana Obrenovića, knjiga druga (1878-1889), Beograd, 1927, str. 45-48. . и Up.: »Slovenski Narod« 236, 243 od 13. i 22. X 1878; »Slovenec« 117, 24. X 1878; »Narodni Glas­ nik« 96, 13/25^ X 1878. đ o s l o v n o s t o j ; Q v o . „ S i o v e n c i s e 0 d svoje skupštine velikim uspesima nadaju. л . :_, kaicav r kr komesar tu nevinu, no ne manje patriotičnu dužnost obaviti ne uskrati. Om su na trskupštmu'poCTaUm Slovence iz Istrije, Gorice, kranjske, pa i iz ostalih.jugoslovenskih' pokra- ?ma da nred celim svetom izreku, da ni jedan pedalj slavenske zemlje Italiji ustupiti neće Mi se u Trsta Sadamo da ć f skupština mnogobrojno posećena biti, a odbor politiêkog društva Jedinost', Miče u to rme- Živila vzajemnost Slovanstva!' Mi s naše strane pozdravljamo razbuđenu: svest naše brale Slovenaca i priteći ćemo im u pomoć, u koliko se to od nas iziskivati može« (»Narodni Glasnik« 96, 13/25. X 1878). ' 198 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU čanja solidarnosti među slovenskim narodima,74 a potom na kraju svog iz- veštaja naveo ovo svoje mišljenje kakvi bi rezultati bili ostvareni, ako bi i ostali slovenski narodi sledili Slovence: »Kad sva manja slovenska ple­ mena budu takovim duhom uzajamnosti i najpre potrebom duševnoga uje­ dinjenja proniknuta, kao što su danas Slovenci, a veliko (pleme) kad uvidi, a zatim odluči, da to ujedinjenje u korist sviju ostvari, onda će Slavenstvo klisure duševnoga Balkana pregaziti, kao što je lane i ove godine fizički Balkan pregazilo«.75 Kako se, dakle, iz navedenog vidi, nepoznati dopisnik »Narodnog Glasnika« iz Trsta bio je u punoj meri jugoslovenski orijentisan i sa uvažavanjem se odnosio prema Slovencima zbog njihove odvažne borbe protiv odnarodjavanja, a ujedno je na zadovoljavajući način obavestio či­ talačku publiku ovog srpskog lista u Srbiji i Vojvodini o pripremama za održavanje tabora u Dolini, posebno, i borbi Slovenaca za svoj narodni opstanak i prosperitet, uopšte. Tačno osmi dan po održanom narodnom zboru u Dolini, tj . 22 (3. no­ vembra) oktobra 1878, objavio je »Narodni Glasnik«, u rubrici »Dopisi«, izvesta j svog dopisnika iz Trsta od 17/29. oktobra. Na osnovu konstatacije nepoznatog dopisnika: »Pisao sam vam šta nameriše Slovenci u Istriji uči­ niti«, što,je navedeno na početku dopisa, kao i to pri kraju dopisa: »S pri­ mernim držanjem teklo je saborisanje do mraka, pa su nam i sama nebesa naklonjena bila, jer tek onda, kad sednicu zaključismo, poče kiša rominjati, a mi ko kući, ko u uže krugove skupljati se«, može se zaključiti, da se, ne­ sumnjivo, radi o licu koje je dostavilo izveštaj o pripremama i datumu održavanja tabora u Dolini i koje je učestvovalo na njemu. Valja odmah istaći, da je u ovom izveštaj u verno prezentiran tok rada dolinskog tabora, tako da je srpska čitalačka publika, na osnovu njega, zaista, mogla steći potreban uvid u rad i odluke ovog masovnog političkog zbora. Na ovoj »skupštini«, kako autor izveštaja naziva dolinski tabor, koja je »protiv .Italianissima' upravljena«, bilo je oko 10.000 ljudi, što je dalo obeležje veo­ ma dobre organizovanosti i političkog jedinstva prisutnih, zašto treba odati puno priznanje političkom društvu »Edinosti«.76 Dopisnik ističe, da »sva slovenačka društva, koja ma gde u Austriji postoje«, kao, na primer, »Slo­ ga« iz Gorice, »Sokol« iz Vipave itd. »bila su mnogobrojno zastupljena«, dok naročito »mi tek iz Trsta zadavali smo jade ,Italianissimi-ma', jer smo kroz sred Trsta sa slavenskom trobojnom zastavom išli, gromovitim ,živio!' pozdravljali. Romezilili su se Talijani, no zaludu, ne imadoše petlje, da pretnje svoje izvedu«.77 U nastavku svog izveštaja, dopisnik iz Trsta je la­ pidarno opisao tok rada tabora, naglašavajući da je narod odobravao izla­ ganja govornika i pozdravljao ih sa »živio!«, usvojivši jednoglasno nekoliko rezolucija, među kojima, kao najvažniju, i ovu: »da svi Slovenci u jednoj krunovini politično spojeni budu«, a onda je, na kraju svog izveštaja, na­ kon konstatacije da se Slovenci složno i uspešno bore na dva fronta za svoja prava,78 naveo, da se je u Srbiji ugnezdio nenarodni režim koji kinji i muči nesložni srpski narod, koji se morao podrediti Austro-Ugarskoj i do­ čekati žalosnu sudbinu da su bečki listovi puni hvalospeva upućenih na ™ ° , e . e m u u dopisu stoji sledeče: »Ovo slovensko pleme podjednako gonjeno od povlašćenih i Ne- maca i ialijana, može se slobodno uzeti, da je od sviju slavenskih naroda najvećma uzaiamnošću opšte- slavenskom promknuto (»Narodni Glasnik« 96, 13/25. X 1878) 75 »Narodni Glasnik« 96, 13/25. X 1878. » »Ko da se ne raduje«, naglašeno je u izveštaju, »kad vidi, da toliko vekova ugnjetavani Slovenin svuda ponovno glavu diže, da zasvedoči svojim neprijateljima, da i on živi, i da u punoj meri sve one svojine za razvitak ima koje mu nedobrozelaoci njegovi tvrdokorno i postojano odricaše« (»Narodni Glasnik« 100, 22 (3. XI) X 1878). 77 »Narodni Glasnik« 100, 22 (3. XI) X 1878. ... ™ Je|" ,?nÌ- svesni opasnosti koja im preti od Nemaca i Italijana, »Nikoše kao iz zemlje na glas svojih rodoljuba i učimše prvim svojim pojavom; da i jedni i drugi od njih zaziru — iznudiše da ih priznavati moraju« (»Narodni Glasnik« 100, 22 (3. XI) X 1878). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 199 adresu »beogradskih vlasnika«. Sasvim na kraju svog izveštaja, njegov ne­ poznati autor navodi ovo: »Hoće li jedanput i kod Srba drugčije biti, i kad će*> Ili su Srbi na to osuđeni da ih uvek nevolja goni, ako ne od tuđina, a ono od svoga? Eto i Bugari, tek što se jarma oslobodiše pa k svesti do­ đoše a .nezavisna', konstitucionalna Srbija, da još uvek od nekolicine vla- stoljubivih siledžija strada! Pri tim mislima pada mi pero iz ruke i vraćam se u duhu k slovenskoj svečanosti i slavi, kad je kod Srba .uzaman tra­ žim« '9 Iz napred navedenog, kako nam izgleda, neminovno se nameće za­ ključak, da su čitaoci ovog opozicionog i dosta slobodoumnog srpskog lista, ne samo u Vojvodini već, takođe, i u Kneževini Srbiji, bili u dovoljnoj meri obavešteni o toku rada tabora u Dolini, pa, razume se, i o rezolucijama koje su od učesnika na ovom narodnom skupu akceptirane, a pogotovu najvažnijoj: zahtevu za stvaranje Ujedinjene Slovenije. Govori A. Tropea i Viktora Dolenca po drugoj tački dnevnog reda, dali su glavni ton i značaj slovenačkom taboru u Dolini. Iako su ta dva govora po svome sadržaju sasvim jasni i određeni i, kao takvi, isključuju potrebu bilo kakvog komentara, mi, ipak, stojimo na stanovištu da je potrebno na ovom mestu najnužnije reći u smislu ocene značaja tog tabora. Sa svoje strane ćemo se usredsrediti samo na određene konstatacije, koje se mogu svesti na sledeće: 1. da je tabor u Dolini bio masovno posećen, jer je na njemu bilo, kako smo već nekoliko puta naveli, à što se sasvim određeno ističe i u saopstenju koga je objavio »Slovenec«, u broju od 31. oktobra, u rubrici »Domaće no­ vice«: »okoli 10.000 Slovencev iz Trsta, Gorice, Primorskega in Kranjskega« što upućuje na zaključak da je imao sveslovenački značaj ;a0 2. da je ovaj masovni narodni skup, zbog prisustva na njemu Hrvata iz Istre i nastupa dvojice govornika otuda kao istaknutih političkih rad­ nika i njihovog zalaganja za tesnu političku saradnju Hrvata i Slovenaca, imao ne samo slovenački nego i jugoslovenski značaj ;81 3. da dolinski tabor ima obeležje i značaj političkih narodnih zborova u Sloveniji iz taborskog razdoblja, 1868—1871, jer su i na njemu tretirana pitanja i donete rezolucije koje se odnose na rešenja najvitalnijih pitanja slovenačkog nacionalnog pokreta; 4. da je ovaj tabor, zbog dominiranja na njemu pitanja vezanog za zahtev stvaranja Ujedinjene Slovenije i oštre kritike politike ugnjetavanja Slovenaca i drugih slovenskih naroda od vladajućeg liberalnog režima, do­ brim delom, imao antidualističko, pa, izvesnim delom, i antiaustrijsko obe­ ležje;82 5. da je tabor u Dolini, radi naglašenog radikalizma u zahtevima za ostvarenje političkih prava slovenačkog naroda, kod tamošnjeg slovenač­ kog naroda ostao dugo u veoma prijatnom i svežem sećanju, i to ne samo hod savremenika i učesnika na njemu već i potomaka pa, čak, i današnjih generacija, koje se s punim pravom njime ponose;83 i " »Narodni Glasnik«. 100, 22 (3. XI) X 1878. . » »Slovenec« 120, 31. X 1878. - On spada u red najposecenijih tabora, 1 « s u ga u tom p o đ e d u nadmašili tabor u žalcu u Savinjskoi dolini, 6. septembra 1868, na kome je bilo do 15.000, a takođe i tabor u Vižmarju kod Ljubljane, 17. maja 1869, na kome je bilo, čak, i do 30.000 ljudi (V. Mehk, ° V e " f ù t om^mis iû S je 'u članku s naslovom »Po taboru«, objavljenom u »Edinosti«, u broju od 9. no­ vembra 1878 kaoliajvažnije, navedeno ovo: »Hrvatje in Slovenci so na dolinskem t a b o n i zgradili moćno S i a T O proti laškej požk ivosti, naredili okope proti vsakemu napadu er dvignoli visoko narodn. S o r svobode in omïke. Bratovska zveza dveh čilih, narodov je zapečatila zvestobo, d e ' p r i l e g a ^ vla­ darja na dolinskem taboru ter tirjala pravice, po božjem m naravnem pravu . . . Bog živi .Edinost , р П о £iv . Dolino in slovansko vzajemnost!« (»Edinost« 11, У. Л1 10/0,». b 0 g Z ™„a tO n ^ u m n ü v o upozorava oštro regovanje »Laibacher Tagblatta« na rezoluciju dolinskog tabora o zahtevu za stvaranje Ujedinjene Slovenije, o čemu je ranije najneophodmje navedeno (up.. »Laibacher Tagblatt« 250, 30. X 1878; nap. 61. ovog članka). « Dr. B. Slavec i dr. A. Tul, n. d., str. 10. 200 PETICO LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU 6. da je dolinski tabor, zbog energičnog zahteva za stvaranje Ujedi­ njene Slovenije, snažno odjeknuo u svim slovenačkim pokrajinama, a i deo srpske javnosti u Vojvodini i Srbiji bio je o njemu obavešten i, koliko se iz dva navedena obajvljena izveštaja u srpskom opozicionom listu, »Na­ rodnom Glasniku«, može zaključiti, bio je proniknut iskrenim simpatijama prema borbi slovenačkog naroda za ostvarenje svojih zakonitih narodnih prava. Težnja za stvaranje Ujedinjene Slovenije bila je prisutna na proslavi seđamdesetogođišnjice dr Janeza Bleivveisa, 19. novembra 1878. i imala je odjeka kod srpske javnosti Na prvi pogled izgleda, da proslava seđamdesetogođišnjice dr Janeza Bleiweisa u Ljubljani, 19. novembra 1878, nema nikakvih dodirnih' tačaka sa borbom Slovenaca za stvaranje Ujedinjene Slovenije. Na ovom sveča­ nom skupu, na kom su prisustvovali svi videni j i politički radnici iz svih slovenačkih pokrajina, kako konzervativnog tako i liberalnog smera, ovo pitanje nije bilo dominantno, ali je, ipak, i ono bilo tretirano u pozdravnim govorima nekih delegata ili, pak, ođpozdravima slavljenika. Naravno, mi ćemo o samoj proslavi reći samo ono što nam se čini kao najvažnije, a pre toga ćemo "se usredsrediti na neophodno potrebne napomene o političkom konceptu slavljenika. Za svo dugotrajno vreme svog političkog delovanja, 1843—1881, dr Ja­ nez Blei weis je bio pobornik umerene slobode i lojalnog odnosa prema Beču, protiveći se svakoj revoluciji pa, naravno, i oružanoj borbi seljaka za svoje oslobođenje od feuedalnih nameta, uprkos tome što se je zalagao za uki­ danje kmetstva uz obaveznu naknadu štete feudalcima. Veoma oprezan i taktičan, on je bio protivan radikalnim zahtevima iz domena slovenačkog nacionalnog programa, svodeći ga na borbu za uvođenje slovenačkog je­ zika u škole i urede. No, i pored toga, on je sa svojim »Novicama«, čiji je urednik bio od izlaska prvog broja 1843. pa do kraja svog života, znatno doprineo slovenačkom nacionalnom preporodu. U svom uvodu, objavljenom u delu Antona Bezenšeka, koje tretira tok proslave seđamdesetogođišnjice dr Janeza Bleiweisa, iskreni liberalni demokrata, dr Fran Celestin, veliča zasluge slavljenika naročito na području slovenačkog nacionalnog preepo- roda, naglašavajući da je zbog toga kod svoga naroda stekao ugled i po­ štovanje mnogo veće nego bilo koji drugi njegov savremenik. »Da, slovenski narod je praznoval svojega glavnega prebuditelja,« piše Celestin, »z oče­ tovsko ljubeznijo skrbnega, z neomahljivo voljo delavnega na trnjenem potu, vodećemu k pravemu narodnemu življenju k boljej bodočnosti.« Dr Fran Celestin naročito ističe zasluge »Novica« pod vodstvom dr Janeza Bleiweisa za stvaranje slovenačkog književnog jezika i oformljenje slove- načke nacije, te, u tom smislu, kao najvažnije, ističe ovo: »Tu se počenja njegovo slavno-znano, neumorno delovanje na korist slovenskega naroda. Kot tajnik kmetijske družbe bil je namreč ob enem tudi urednik .Novic'.«84 Dakle, zasluge Bleiweisove za nacionalni preporod Slovenaca, osnovnog preduslova za mobilizaciju masa u postavljanju pitanja Ujedinjene Slo­ venije kao fundamentalne tačke slovenačkog nacionalnog programa, bile su očigledne i od savremenika priznate. U borbi za njenu realizaciju, dr Ja­ nez Bleiweis kao legitimista i politički oportunista, prilazio je veoma oprez­ no, protiveći se svakom radikalnijem nastupanju. Tako se, uglavnom, po- ," ^ ; , , B e z e n š e £ ' S v ečanost o priliki sedemdesetletnice Dr. Janeza Bleiweisa dne 19. novembra 1878 Zagreb, 1879, str. 3—4. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 1—2 201 našao prema taborskom i jugoslovenskom programu. No, kada su prilike nalagale, usled nastale revolucionarne situacije i nužnosti radikalnijih za­ hteva za ujedinjenje svih slovenačkih pokrajina, kakav je slučaj bio 1848. i 1868—1871, Bleiweis se je takvom pokretu pridruživao, da bi se uskoro vratio na ranije pozicije. On je, na izričit zahtev Slovenaca koji su živeli u Beču, tražio pred nadvojvodom Ivanom Ujedinjenu Sloveniju 1848, a ta- kođe i na zasedanju Kranjske pokrajinske skupštine 1861. Na najposeće- nijem taboru, održanom u Vižmarju kod Ljubljane, 17. maja 1869, Bleiweis je, takođe, zahtevao u svom govoru Ujedinjenu Sloveniju. U adresama Kranjske pokrajinske skupštine, upućenih austrijskom caru, 14. oktobra 1871. i 5. oktobra 1878, čiji je potpisnik bio i dr Janez Bleiweis, otvoreno je zahtevana Ujedinjena Slovenija. Veoma istrajan i temeljan u radu, Blei­ weis je bio i dobar organizator, te je, zauzimajući kao javni radnik vodeće položaje u Kranjskoj, kako piše dr Fran Celestin, »umel najti ali prebuditi in zbrati okoli sebe vse — skoraj vse — moči, delavne na polju napredka«.85 Inače, on nije bio klerikalac, iako se u politici, dobrim delom, oslanjao na sveštenstvo i klerikalizam. Kao lekar bio je protivan praznoverja i prista- sveštenstvo i klerikalizam. Kao lekar bio je protivan praznoverju i prista- ke tendencije.86 Potrebno je, kako mislimo, da najnužnije kažemo i o samoj proslavi Bleiweisove sedamdesetogodišnjice. Sudeći po pisanju najuglednijih ondaš­ njih slovenačkih listova, za taj svečani dan, koji se tretirao kao opšteslo- venački praznik, izvršene su dosta obimne pripreme i u tu svrhu formiran odbor na čelu sa Ivanom Hribarom. To se sasvim lako može uočiti ne samo iz slovenačkih već, takođe, i iz nekih srpskih listova. Tako je, na primer, »Slovenec«, još u broju od 17. oktobra 1878, objavio apel Odbora za proslavu Bleiweisove sedamdesetogodišnjice kao uvodnik s naslovom »Slovenci!«, ko­ jim obaveštava o tome, da »veteran mej slovenskimi rodoljubi«, dr Janez Bleiweis navršava sedamdeset godina, a zatim ističe: »Vsi Slovenci hočemo ta dan slovesno obhajati.« Nadalje je podvučeno, da su rad slavljenika i njegovi rezultati od neprocenjive vrednosti, jer je naročito preko »Novica« znatno doprineo stvaranju slovenačkog književnog jezika i unapređenju privrede. Na kraju ovog uvodnika je ovaj apel: »Zatorej — vse Slovence poživljamo, naj se pripravijo za slovesno praznovanje dne 19. novembra, vredno in dostojno slavnemu našemu očetu dr. Janezu Bleiweisu!«87 Tačno mesec dana docnije, u uvodniku »Dr. Janez Bleiweis«, slovenački dnevnik je dao vrlo laskavu ocenu o zaslugama slavljenika za slovenački nacionalni preporod. Tamo je naj pre naglašeno, da su se Slovenci, blago- dareći, pre svega, »Novicama«, otpočeli kao celina osećati i postepeno po­ stajati »političen faktor«, a potom je doslovno navedeno ovo: »In ker je bil urednik .Novicam' dr. Bleiweis bil je ob jednem vodja vsega narodnega pri­ zadevanja, personificirala se je v njem slovenska narodna ideja. V tem je ona skrivnost, da zdaj, ko je narodna ideja objela uže najširše kroge, ko je uže v maso naroda prodrla, ime Bleiweisovo mej vsemi drugimi najgloblje v narod seza, in valjda ga naš narod ne bode imel tako hitro popularne- jega moža.«88 U »Slovencu« od zadnjeg dana oktobra, u rubrici »Domače novosti«, navedeno je, da se izvode obimne pripreme za ovu proslavu kao i to, da će 85 A. Bezenšek, n. d., str. 8. 86 O delovanju dr Janeza Bleiweisa kao političara i javnog radnika, uz popis bibliografije, v.: Lr. (Dr. D. Lončar), Bleiweis Janez, SBL, 1. zvezek, Ljubljana, 1925, str. 42—47; F. Zr. (Dr. F. Zwitter), Bleiweis, Janez, Enciklopedija Jugoslavije, 1, Zagreb, 1955, str. 625—626. 87 »Slovenec« 114, 17. X 1878. 88 »Slovenski Narod« 265, 17. XI 1878. 202 РЕТКО LUKOVIĆ: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU slavljenika mnogobrojne slovenačke opštine izabrati za počasnog člana, jer niko toliko, ni izdaleka, kao on nije učinio »za povzdigo kmetijstva«, dok »Dramatično društvo in narodna čitalnica«, kako piše na kraju ovog saopštenja, »sta ga sinoči izvolila za častnega uda«.89 Konačno, u uvodniku ovog lista s naslovom »Slovenska Matica pa dr. Jan. Bleiweis«, objavljenom u broju od 14. novembra, navedeno je, da je slavljenik, zbog svog velikog doprinosa za razvoj Slovenske matice, 13. oktobra, na opštem zboru ove ustanove, izabran za njenog počasnog člana.90 Od srpskih listova, »Zastava« je, u broju od 22 (3. novembra) oktobra, objavila saopštenje, u kome je navedeno, da je od Odbora za proslavu Bleiweisove sedamđesetogodišnjice dobila redakcija tog lista obaveštenje, da će se taj dan proslaviti u Ljubljani, 7/19. novembra, »u slovanskom smislu«, te bi bilo potrebno odužiti se slavljeniku »bilo osobitim deputaci­ jama, bilo pak pismenim i brzojavnim pozdravima«, a iz razloga što je dr Janez Blei weis »najviše k tome doprineo, da se slavenska ideja među slavenskim narodima rasprostranjuje i ukorenjuje«, kako se tamo ističe. Na kraju je rečeno: »Nadamo se, da će pojedina mesta srpska, gđe je raz­ vijenija svest, rečenog dana setiti se te proslave naše slovenske braće u Ljub­ ljani i tom prilikom od sebe dostojna glasa dati.«91 I beletristički ilustro- vani^ časopis, »Srpska Zora«,92 u novembarskom broju, u rubrici »Pregledne beleške«, objavila je kratko saopštenje o ovoj proslavi, navodeći pogrešno 20. novembar kao dan proslave, a za slavljenika piše, da je »slovenački rodoljub i književnik«.93 Kako se jasno vidi iz ovih nekoliko navedenih primera, Bleiweis je još pre ove svoje proslave bio stekao reputaciju ne samo najuglednijeg radnika na polju slovenačkog nacionalnog preporoda, već i jugoslovenske i sveslo- venske uzajamnosti, što će, takođe, i na samoj proslavi doći do vidnog iz­ ražaja. Ustvari, proslava njegove sedamđesetogodišnjice rođendana u Ljub­ ljani imala je izrazito političko obeležje, jer je to, posle Ljubljanskog jugo- slovenskog kongresa, početkom decembra 1870, bio najimpozantniji poli­ tički skup slovenačkih i hrvatskih političkih radnika. I, zapravo iz tih raz­ loga, odlučili smo se da i o tom pitanju navedemo ono što smatramo za najvažnije. Osloncem na sastav Antona Bezenšeka,94 koji tretira tok proslave Blei­ weisove sedamđesetogodišnjice povezano i u celini na bazi svojih steno- grafskih beležaka, razmotrićemo najvažniji deo proslave obavljen 19. no­ vembra 1878. u Ljubljani, obraćajući prvenstvenu pažnju izjavama dele­ gata, koje se odnose na Ujedinjenu Sloveniju i potrebu jačanja političke saradnje i sloge među jugoslovenskim narodima. Anton Bezenšek navodi, da je »vsa Slovenija težko pričakovala slavnostnega dne 19. novembra« i da su već 17. novembra đve delegacije pozdravile slavljenika, a narednog dana niz drugih, dok je sama svečanost otpočela uveče, 18. novembra, veličan­ stvenom bakljadom u Ljubljani na kojoj je učestvovalo oko 15.000 ljudi 85 »Slovenec« 120, 31. X 1878 90 »Slovenec« 125, 14. XI 1878. 91 »Zastava« 166, 22 (3. XI) X 1878. j . ТоГ, k ° J 1 j 5 k a o organ Srpskog studentskog društva u Beču izlazio tamo jedanput mesečno od 1876. litar, n d str 34-?35)Je ' u r e đ l v a o P o z n a t l književnik i publicista, Todor Stefanović Vilovski (T. Mi- 53 »Srpska Zora«, Beč, novembar (11) 1878, str. 223 « istaknutog stenografa, koji je od 1876. do 1879. bio službenik u svojoj struci u Zagrebu u Hrvat-- skom saboru, a otada pa do smrti 1915. proveo je u Bugarskoj na raznim dužnostima, radeći najviše na pnlagođavanju Gabelsbergerovpg stenografskog sistema u kombinaciji sa češkom stenografijom za Ruse i Južne Slovene, te na tom planu izdao udžbenike za Slovence, Hrvate, Bugare i Ruse Osim toga izdao je knjigu »Bolgarija in Srbija«, Celovec, 1897, dok je u Sofiji 1914. izdao praktičnu bugarsku gra­ matiku i čitanku sa slovenacko-bugarskom konverzacijom (Sr. (Dr. J. šlebinger), Bezenšek Anton SBL 1. zvezek, Ljubljana, 1925, str. 36—37). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 203 uz poklike u pokretu ljubljanskim ulicama: »živio dr. Bleiweis! živila Slo­ venija! živili Hrvati! živila sjedinjena Hrvatska i Slovenija! «Po završetku bakljade okupili su se delegati u Narodnoj čitaonici, gde su ugledne poli­ tičke ličnosti iz Slovenije i Hrvatske izmenjali zdravice, kao, na primer, August šenoa nazdravio je Slovencima i slavljeniku, dr Valentin Zarnik Hrvatima, Ivan Milčetić slovenačkoj omladini i zajedničkoj hrvatsko-slp- venačkoj budućnosti, dr Josip Vošnjak Josipu Juraju Strossmayerü itd.95 Izvesnu dopunu o svečanosti uoči glavnog dana proslave, odnosno o bakljadi, predstavlja uvodnik pod naslovom »Baklada«, objavljen u »Slo­ venskom Narodu«, u broju od 20. novembra, gde je navedeno, da je u ovoj manifestaciji učestvovalo 15.000 ljudi. Nakon toga je u Narodnoj čitao­ nici,96 izveden program od »mestne godbe«, koja je svirala slovenske melo­ dije, kao i od »čitalniškega mestnega zbora«, koji je, pored ostalog, pevao i'slovenačku himnu »Naprej zastave slave«, što su prisutni u stojećem stavu i sa oduševljenjem saslušali, što se tiče održanih zdravica, navedeno je kao najvažnije: »Napivalo se je mnogo, in zlasti napitnice na politično in literarno združenje Hrvatov in Slovencev bile so z gromovitim odobrava­ njem sprejemane«. Po konstataciji, da na proslavi prisustvuju mnogi de­ legati iz sela, trgova i gradova iz čitave Slovenije, nepoznati autor ovog uvodnika, navodi od delegata iz Hrvatske dr Fran j a Račkog, Augusta še- nou, Juraja Biankinija, prof. dr Stjepana Spevca, prof, dr Frana Celestina, dr Josipa Kopača, »več vseučiliških študentov« itd., dok u vezi sprečenosti Strossmayera da učestvuje na proslavi, navodi ovo: »Slavni biskup Stross­ mayer, ki se je ravno ta večer skozi Ljubljano peljal v Italijo, izročil je pozdrav dr. Bleiweisu, in naročil, naj Slovenci nanj mislijo, kakor da bi bil ta dan mej njimi«.97 Kako se iz navedenog vidi, nijedan od uglednijih srpskih političara iz Srbije i Vojvodine nije učestvovao na ovoj svečanosti. Iz raspoloživih po­ dataka, zaista, nismo u mogućnosti ustanoviti prave razloge za,takav po­ stupak sa njihove strane, što se tiče neprisustvovanja delegacije iz Kneže­ vine Srbije, mislimo da je do njega došlo zbog prezauzetosti srpskih politič- skih radnika na sređivanju prilika u zemlji i sprovođenju u delo odluka Berlinskog kongresa, odnosno usled »ponajviše političke zabune na istoku, koje moramo po sve dnevno pratiti, a i naši(h) sada skupštinski(h) ra­ dova«, kako je navedeno u poluzvaničnom »Istoku«, dvadesetak dana po završetku Bleiweisove proslave.98 Nije isključeno da je zauzetost i srpske političare u Vojvodini omela njihovo učestvovanje na ovoj proslavi. Me­ đutim, kako mislimo, glavni razlog leži u neslaganju u vezi buduće sudbine Bosne i Hercegovine. Jer, dok su Slovenci na kraju velike krize na Istoku, gotovo, listom bili za austrougarsku okupaciju ove dve pokrajine i njihovo pripajanje Austriji .odnosno uvećanoj Hrvatskoj, dotle je srpska javnost u Vojvodini, predvođena Slobodoumnom narodnom strankom, bila odsudno protivna okupaciji, zalažući se za pripajanje Bosne Srbiji a Hercegovine Crnoj Gori. Takav je stav bio i srpske javnosti u Srbiji kao i vladajuće Liberalne stranke, koja se, ipak, morala pomiriti sa odlukom Berlinskog kongresa.99 » A. Bezenšek, n. d., str. 10—13. » u kojoj su obavljene važnije tačke proslave, »katera je bila v ta namen v svojih prostorijah krasno okinčana in je že po svojej zunanjosti — vihrala je namreč na ulico s strehe velika slovenska zastava — pokazovala, da se danes posebna svečanost v njej slavi« (A. Bezenšek, n. d., str. 51). " »Slovenski Narod« 267, 20. XI 1878. '» »Istok« 135, 29 (11. XII) XI 1878. » Opširnije o stavu Slovenaca i Srba u Vojvodini i Srbiji prema austrougarskoj okupaciji Bosne i Hercegovine, v.: P. Luković, n. d., str. 344—358, 360—363, 378—379. 204 PETKO LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU Na glavni đan svečanosti, 19. novembra 1878, sa početkom u 11 časova u Narodnoj čitaonici, kako izričito naglašava Anton Bezenšek, »bila je prva in glavna točka programa sprejemanje deputaci j«.100 Nakon dolaska slav­ ljenika, pozdravilo ga je nekoliko govornika u ime svojih delegacija, veli­ čajući njegove zasluge za dobrobit slovenaćkog naroda. Zatim se u ime goričke delegacije, Fran Povše, obratio Bleiweisu, te u kraćem pozdravnom govoru, naročito istakao da se Slovenci u Goričkoj pokrajini sa sve većim entuzijazmom bore za ujedinjenje svih slovenačkih pokrajina u jednu upravnu celinu, izrazivši vruću želju da se to ostvari recima: »Bog daj, da bi se kmalo uresničila ideja zedinjene. Slovenije! (Odobravanje: živio! živio!)«. U svom odgovoru predvoditelju goričke delegacije, dr Janez Blei­ weis se skoro isključivo zadržao na najvažnijem pitanju slovenačkog nacio­ nalnog programa, tj. borbi za stvaranje Ujedinjene Slovenije. S obzirom na važnost te izjave slavljenika, a i okolnosti, da bi se iz tog odpozdravnog govora mogao, bar unekoliko, sagledati tadašnji politički stav Bleiweisa prema tom pitanju, to ćemo odgovor slavljenika ad litter am navesti. »Prisrčna zahvala« rekao je Bleiweis u odpozdravu Franu Pov- šetu, » za tako tople besede. Jaz se moram radovati, da imajo goriški Slo­ venci tako vrle voditelje, in to ravno sedaj, ko ,Italia irredenta' hoče vse dalje in dalje širiti svoje meje. Vi, gospoda moja, pokazali ste na taborih, da ste pionirji slovenski na onem mestu, kder jih res naša Slovenija po­ trebuje. In dok so taki moški tamo, nij se nam bati, da bi Slovenija pro­ pala, ampak prepričan sem, da pride do tega, za čemur smo prvikrat kranj­ ski poslanci na cesarskem dvoru 1.1848. željo našo izrazili. Tedaj smo na­ mreč mi, ki smo bili poslani iz Kranjskega na Dunaj, med nami grof Ho- henwart, Kodel i t. d., šli se pokloniti tudi njegovej c. kr. visokosti nadvoj­ vodu Jovanu. Jaz sem takrat poudarjal željo in potrebo zjedinjenja Slo­ vencev. In ta mili gospod, ki je bil meni res posebno dober, me je tako mirno poslušal, in ko sem mu jaz to željo izrekel, je odgovoril: ,Da, prav imate gospodje, saj bi bilo to zjedinjenje tudi za državo koristnejše, ker bi manje stroškov prizadjalo, a jedno prašanje je, ali bodo tudi ljudstva v Gorici in Trstu s tim zadovoljna, da bodete imeli v Ljubljani centrum'. Tedaj 1. 1848. seveda jaz nisem mogel nobenega odločnega odgovora dati. АГ če bi me danes kdo vprašal, rekel bi: to je želja vseh in potrebno je! A dokler to ne bode, imamo se boriti na vseh krajih naše mile domovine, da to dosežemo, (živio!)«.101 Iza toga je predvoditelj tršćanske delegacije, Ivan Nabergoj, pozdravio slavljenika. On mu je odao puno priznanje za zasluge koje je stekao na polju nacionalnog preporoda svoga naroda, i, u tom smislu, podvukao ovo: »Pred Vašo dobo so sijale redke zvezde na slovenskem nebu, i še to so nam zakrivali viharni oblaki; Vi ste nam zdanili nebo«, a zatim je istakao, da se je slovenačka nacionalna svest afirmisala na čitavoj slovenačkoj teri­ toriji blagodareći istrajnoj i pobedonosnoj Bleiweisovoj borbi za narodna prava,102 zbog čega, kako je govornik na kraju rekao, »Vašega poduka in neumornega dela neprecenjene dobrote so se naselile v palači prvega go­ spoda i v zadnje j koči bornega kmeta na slovenske j zemlji. Po pravici Vas narod imenuje svojega očeta«.103 Zahvaljujući se na pozdravnom govoru 100 A. Bezenšek, n. d., str. 14 101 Isto, str. 19. "»z o čemu je Ivan Nabergoj doslovno rekao ovo: »Pale so nenaravne meje, ki so v duhu ločile Korošca in Stirca od Kranjca m Primorca; zdaj čutimo svojo vrednost in veljavo, ter se ponašamo s svojo narodnostjo. Vi ste duša te vesele preroditve, Vi ste dali novo življenje narodu za katerega ste se v ustavnej dobi brez prestanka z mečem bistrega svojega duba i preke volje nevstrašljivo v zborih i skupščinah borili i pridobili svitlejšo zmago, nego najslaraiši vojvoda na bojnem polji, kaiti Vaša zmaga je za svobodo, pravico in človeštvo« (A. Bezenšek, n. d., str. 20—21). U*A. Bezenšek, n. d., str. 21. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 205 Ivana Nabergoja, Bleiweis je odao puno priznanje tršćanskim Slovencima zbog njihove uporne borbe za svoja nacionalna prava, a potom je istakao: »Posebno je vaš sijajni tabor v Dolini jasno svetu pokazal, da Slovenci ži­ vimo in se zavedamo. In kakor je dobro povdarjano v adresi vaše j , gotovo pridemo do tistega cilja, ki nam je pred očmi kot naša najbolj goreča želja — do zjedinjenja Slovenije! (živio!)«.104 Namerno smo doslovno naveli odpozdravne govore Bleiweisa, koji se onose na najvažniju tačku slovenačkog nacionalnog programa, tj. na Uje­ dinjenu Sloveniju, jer bi svako parafraziranje moglo nositi određeni pečat proizvoljnosti. Iz navedenog, po tom pitanju, kako mislimo, može se zaklju­ čiti, da je Bleiweis, poput većine slovenačkih političkih vođa svog vremena, kako konzervativaca tako i liberala, bio iskreno privržen ostvarenju poli­ tičkog programa Ujedinjene Slovenije. Međutim, on je bio protivan svakom radikalizmu u iznalaženju rešen j a za to pitanje, već je bio za odmereno taktiziranje, smatrajući, kako nam izgleda, da će, samim sticajem politič­ kih prilika, austrijski car i bečka vlada biti prinuđeni da daju svoj pri­ stanak za Ujedinjenu Sloveniju. To potvrđuje i sama okolnost, da je dr Ja­ nez Bleiweis 1848. na pritisak svojih zemljaka u Beču, što je slavljenik u odgovoru na pozdrav predvoditelja goričke delegacije, možda i namerno izostavio, tražio od carskog dvora da to pitanje reši, a ne da do toga dođe posredstvom političkog pritiska slovenačkih narodnih masa pod njegovim rukovodstvom.105 Pa ipak, imajući u vidu njegovo otvoreno zalaganje za Ujedinjenu Sloveniju u kratkom vremenskom razmaku, na 7. sednici Kranjske pokrajinske skupštine, 5. oktobra, i na proslavi svoje sedamdese- togodišnjice, 19. novembra 1878, moglo bi se konstatovati, da je najistak­ nutiji ondašnji slovenački politički lider, shodno dato j situaciji, svoj stav radikalizirao, da bi se ubrzo vratio na svoju staru poziciju. Konačno, da napomenemo i to, da završni deo otpozdrava Ivanu Nabergoju: »Gotovo pridemo do tistega cilja, ki nam je pred očmi kot naša najbolj goreča želja — do zjedinjenja Slovenije«, i pored svoje uopštenosti, upućuje na zaklju­ čak, da je i dr Janez Bleiwéis, poput dr Josipa Vošnjaka, bio uveren u to, da će- ipak, doći do ostvarenja ideje Ujedinjene Slovenije, razlikujući se, možda, za nijansu od lidera slovenačkih liberala u tome, što je bio za kraj­ nje oprezno pristupanje ka rešenju ove najvažnije tačke slovenačkog na­ cionalnog programa.108 Na glavnom, prepodnevnom delu proslave, pozdravilo je Bleiweisa i ne­ koliko hrvatskih političkih i javnih radnika, o čemu je, takođe, potrebno bar najneophodnije reći. Prvo je, u ime Narodne stranke Hrvatske, prof, dr Stjepan Spevec kraćim govorom pozdravio slavljenika, istakavši njegove velike zasluge na polju hrvatsko-slovenačke saradnje, završivši svoje izla­ ganje recima: »Dao Bog, da biste se još dugo sunčali na suncu iskrenog štovanja svih prijatelja Slavenstva!«, našto je Bleiweis, kao najvažnije, rekao: »Ko sem začel na narodnem polju delati, je bila moja misel zmirom naslomba naša na naše brate Hrvate. Ta ideja se je malo po malo razširila, I M Isto, str. 21. . . . . . i»5 О tom detalju, koji se odnosi na zahtev ujedinjenja slovenačkih pokrajina, s kojim je nastu­ pio Janez Bleiweis pred nadvojvodom Ivanom, v.: Lr. (Dr. D. Lončar), Bleiweis Janez, SBL, 1. zvezek, Ljubljana, 1925, str. 44. m Izuzev Frana Levstika, koji je čvrsto stajao na pozicijama bratstva i iskrene saradnje među jugoslovenskim narodima, zalažući se za odlučnu borbu u cilju stvaranja Ujedinjene Slovenije, gotovo svi ostali slovenački politički vođi smatrali su, već početkom sedamdesetih godina, da se u skoroj budućnosti ne može ostvariti sjedinjenje pocepanih slovenačkih zemalja. Tako je, na primer, jedan ođ najuglednijih lidera slovenačkih liberala, dr Josip Vošnjak, napisao o tome znatno docnije, pored ostalog, ovo: »Zedinjena Slovenija, to je tisti ideal, po katerem smo stremili takrat in stremimo še tudi danes, saj človek mora imeti kak ideal, če tudi ve da ga ne doseže« (Dr. J. Vošnjak, Spomini, prvi zvezek, prvi in drugi del, 1840—1867, Ljubljana, 1905, str. 208). 206 РЕТКО LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU kar je tudi vaša zasluga«.107 U svom pozdravnom govoru u ime Jugosla­ venske akademije znanosti i umjetnosti, u svojstvu njenog predsednika, dr Franjo Rački, naj pre je istakao velike zasluge slavljenika na području nauke, naglasivši, da Akademija »štuje Vašu pomisao o duševnoj uzajam­ nosti među plemenima na slavenskom jugu, koja uzajamnost širi polje za narodnu prosvjetu i obezbeđuje obstanak malih naroda uz velike i moćne susjede njihove«, a potom mu preneo pozdrav od Josipa Juraja Strossma- уега,108 našto se slavljenik u otpozdravnom govoru zahvalio dr Franju Rač­ kom, a posebno Strossmayeru, kome je odao puno priznanje kao »pravega mecena — jugoslavenskih narodov«, a posebno što je Bleiweisu, prilikom njegovog prisustva na proslavi dvestagodišnjice smrti Petra Zrinjskog i Krsta Frankapana, 1871. u Zagrebu, rekao: »Vi Slovenci ste srce srca mo­ jega i duša duše moje«.109 Kako se vidi iz ovih nekoliko primera, Bleiweisu je od najuglednijih i u ono vreme najprogresivnijih hrvatskih političkih i javnih radnika odato puno priznanje za njegov rad na unapređenju hrvatsko-slovenačkih odnosa i negovanje sveslovenske i jugoslovenske uza­ jamnosti. Kao druga tačka dnevnog reda glavnog dana proslave, bio je banket oko 14 časova, 19. novembra 1878, u hotelu »Evropi«, na kome je prisustvo­ valo oko 200 ljudi. Na njemu je izredan veliki broj zdravica, odnosno krat­ kih pozdravnih govora. Za nas su od interesa govori dr Josipa Vošnjaka i Božidara Raiča, koji su i, inače, po sadržaju najvažniji. Pozdravljajući najistaknutije političke radnike štajerske i goričke deputacije dr Josip Voš- njak je, poentirajući potrebu ujedinjenja slovenačkih pokrajina, kao naj­ važnije, rekao: »Ker smo leta 1848. zapisali na svojo zastavo: zjedinjenje vseh Slovencev in približevanje k našim jugoslovanskih bratom Hrvatom, za to idejo se borimo tudi danes, a z vedno večjo silo naslanjajoči se na radostni razvoj slovanske ideje v vseh rodovih 90 milijonskega slovanskega naroda, živela z j edin j ena Slovenija! živela bratska zaveza slovensko- hrvatska!«110 Istaknuti radnik na polju slovenačkog nacionalnog preporoda i ugled­ ni pripadnik liberalne struje slovenačkog nacionalnog pokreta, Božidar Raič, takođe je govorio o potrebi ujedinjenja u jednu administrativnu ce- linu pocepanih slovenačkih pokrajina. On se zalagao i za slovenačko-hrvat- sku užu političku vezu.111 U uvodniku slovenačkog dnevnika s naslovom »O Bleiweisovej svečanosti. Banket«, objavljenom u broju od 26. novembra, navedeno je, kao parafraza, da je Božidar Raič istakao, »da nam je treba najprej Slovence zjediniti a potem Jugoslovane, obodvoje pa z delom in širjenjem misli pripravljati«, a dva dana docnije, u napisu o istom pitanju, sa naglaskom da je Raičev govor donet u celini, o tom istom pitanju na­ vedeno je, da je pomenuti govornik naj pre istakao kao neophodnu potrebu, da se slovenačke zemlje politički i upravno ujedine, a potom dodao: »Mi Slovenci hočemo združeno Slovenijo pokloniti za vezilo junaški braći, ju­ goslovanskim Hrvatom, da bode krasni Zagreb nam središče, a ne samo nam, nego vsem Južnim Slovanom«.112 Dakle, Vošnjak i Raič su se u svojim govorima na pomenutom banketu založili za stvaranje Ujedinjene Slove- 107 A. Bezenšek, n. d., str. 22. 108 koji je Račkom rekao: »Pozdravite našega Bleiwïisa, toga patriarhu slovenskoga naroda, koji narodnu zastavu čistu i neokrnjenu uvjek drži, a Bog mu dao, da ju još mnogo godina u vis drži« (A. Bezenšek, n. d., str. 23) 105 A. Bezenšek, n. d., str. 23—24. "• Isto, str. 45. ni Isto str. 45 48. 112 Up.:' »Slovenski 'Narod. 272, 274 od 26. i 28. XI 1878. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 . 1—2 207 nije, stavljajući u prvi plan izvršenje tog zadatka, a potom bi došlo na dnevni red pitanje mogućnosti ujedinjenja Slovenaca sa Hrvatima. Kao zadnja tačka Bleiweisove svečanosti, bila je priredba sa igrankom, 19. novembra 1878, uveče, u Narodnoj čitaonici. U okviru programa te zad­ nje tačke svečanosti, sastavljenog pretežno od pesama, govorio je Peter Grasseli,113 koji je u svom izlaganju naglasio, da je Bleiweis sa svojim tri- desetšestogodišnjim radom na polju nacionalnog preporoda slovenačkog naroda stekao neizmerno vredne zasluge, zbog čega će mu Slovenci ostati trajno zahvalni. Potom je nastavljeno sa izvođenjem preostalog dela pro­ grama, sastavljenog od pesama, a nakon toga je usledila igranka, kojom je proslava završena.114 Valja naglasiti i to, da je pre i tokom svoje proslave Bleiweis dobio veliki broj telegrama od pojedinaca, političkih društava, na­ učnih ustanova, kulturnih društava itd., ne samo iz Slovenije već i iz dru­ gih zemalja, u kojima mu je, pre svega, odano puno priznanje ne samo za nacionalni preporod svoga naroda već, takođe, i za jačanje jugoslovenske i sveslovenske uzajamnosti.115 Po završetku proslave seđamdesetogodišnjice Bleiweisovog rođendana, slovenački listovi su se bavili pitanjem njene reperkusije na dal j i,politički život slovenačkog naroda. Razmotrićemo i to pitanje, oslanjajući se po­ glavito na podatke iz dva ondašnja najčitanija slovenačka lista, »Sloven­ skog Naroda« i »Slovenca«. Tako je organ slovenačkih klerikalaca, u broju od 23. novembra 1878, objavio uvodnik s naslovom »Po svečanosti«. Tamo je, nakon naglaska da je na Bleiweisovoj proslavi slovenački nacionalni pokret pokazao svoje puno jedinstvo i snagu i da se je ta proslava poka­ zala superiornijom nad Jugoslovenskim kongresom, održanom u Ljubljani od 1—3. decembra 1870,116 a što se tiče političkog uejdinjenja Slovenaca s Hrvatima, kao najvažnije, piše ovo: »Kar so si prej le nemnogi komaj izustiti upali, temu navdušeno zdaj pritrjujejo tisoči. Da se imamo Slovenci tesneje okleniti jugoslovanstva, posebno hrvatskih bratov, in da nam je le na tej poti spas, kar smo v 'Slovencu' že večkrat razpravljali,117 to spre- vidajo zdaj skoro vsi izobraženci, to zahtevajo zastopniki narodnih društev, to je sprejela nadepolna naša mladina za svoj program. Naša skrb mora zdaj biti, da tega ognja več ugasniti ne pustimo. Kaže se sedaj nujna po­ treba da s Hrvati v ožo duševno zvezo stopimo«. Da bi se što tešnja slove- načko-hrvatska veza ostvarila, u ovom uvodniku se zahteva, da Slovenci uče srpskohrvatski jezik, ali, za uzvrat, od Hrvata se traži, »da se bodo v prihodnje živahnejši pečali z našimi zadevami, da bi nas na ta način mo­ ralno in če mogoče tudi materijalno podpirali«. Na kraju svog uvodnog članka, odgovarajući na optužbe protivnika o tobožnjim ugovorima potpi­ sanim na Bleiweisovoj svečanosti, anonimni autor, stojeći na legitimistič- koj poziciji, navodi, »pa duševna bratska vez med obema plemenoma se je bolj utrdila, in če upamo, da nam bo iz tega narastel kak dobiček v poli­ tičnem oziru — pa vselej le v okviru Avstrije, tedaj po lojalni poti — se ne »s ugledni javni i politički radnik, koji je u to vreme bio funkcioner i član Južnoga Sokola. Po­ četkom sedamdesetih godina bio je potpredsednik pripremnog i redovnog odbora Dramskog društva, a početkom osamdesetih godina predsednik Slovenske matice (Dr. F. Lukman, Grasseli Peter, SBL, 2. zvezek, Ljubljana, 1926, str. 244—245). "' A. Bezenšek, n. d., str. 51—57. 115 Slavljenik je, kako smo ustanovili, dobio sledeči broj telegrama: od Slovenaca 154, od Hrvata 78, od Srba 14, od Ceha 53, od Slovaka 6, od Rusa 2, od Lužičkih Srba 2, od Rusina 1 i od Nemaca 3 (A. Bezenšek, n. d., str. 59—86). u* iz sledećeg razloga: »Tačas le neke teoretične razprave nekojih odličnih mož, sedaj pa navdu­ šeno vtripljenje srca« (»Slovenec« 129, 23. XI 1878). ш o čemu je ranije, kako mislimo, najnužnije rečeno. Autor ima u vidu članke objavljene u »Slovencu«, u kojima se zagovara koncept preuređenja Habsburške Monarhije na trijalističkoj osnovi, u kojoj bi uvečana Hrvatska sa priključenom Bosnom, Hercegovinom i Slovenijom bila treči ravno­ pravni član, ili bi te teritorije bile organizovane u posebnu državnu tvorevinu pod nazivom »Ilirija«, koja bi bila direktno Beču podređena (v.: nap. 20. ovog članka). 208 PETKO LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU bomo morda preveč zmotili«.118 Dakle, »Slovenec« se zalaže za političko sje­ dinjenje Slovenaca i Hrvata, kome treba da prethodi »duševna zveza«, ostvarena savlađivanjem srpskohrvatskog jezika od obrazovanih Slovenaca. Naravno, to uže političko jedinstvo dolazi u obzir samo u sklopu Monarhije. Kao odgovor na ovaj stav, bez otvorene aluzije na njega, četiri dana docnije, objavio je organ slovenačkih liberala uvodnik s naslovom »Naše zjedinjenje s Hrvati« s potpisom autora sa »štajersk Slovenec«,119 gde je navedeno, da na Bleiweisovoj proslavi slovenački delegati »izjavili so glas­ neje in složne j e željo za daljnjim zjedinjenjem sé svojimi naj bližnjimi brati Hrvati«. Nadalje je tamo istaknuto, da je potrebno raditi za »du­ ševno in moralno« sjedinjenje,120 a što se tiče političkog ujedinjenja Slo­ venaca s Hravatima, rečeno je ovo: »O političnem zjedinjenju s Hrvati vsaj za zdaj in poleg zdanjih razmer ne more ni govora biti, in bila bi škoda in gotova izguba, če bi Slovenci v kakej političnej borbi svoje narodne sile trošili«.121 Vredna je pomena konstatacija, u sklopu šireg razmatranja zna­ čaja proslave Bleiweisove sedamdesetogodišnjice, objavljenog u organu slovenačkih liberala, u broju od 15. januara 1879, u rubrici »Dopisi«, gde je rečeno: »Bleiweisova svečanost je v narodnem življenji slovenskem toliko važnosti,'kakor redko kateri drugi događaj; tu se je pokazalo, da Slovenci še živimo, da krepko živimo, da bodemo kljubu vsem zaprekam vendar le prej ali slej slavili zmago naše svete stvari, samo moramo vztrajati v borbi, ki je bila sicer dosti težavna, ali zdaj se zmaga uže nagiblje na našo stran«.122 Iako se ovde ne navodi terminus Ujedinjena Slovenija, svakako se aludira na njega, jer je to bila najvažnija tačka slovenačkog nacional­ nog programa. Tačno godinu dana docnije od održane Bleiweisove svečanosti posve­ ćene njegovoj sedamdesetogodišnjici rođendana, tj. 19. novembra 1879, ob­ javio je »Slovenski Narod« dosta dug uvodnik s naslovom »19. dan novem­ bra«, u kome se, uz isticanje neprocenjivosti Bleiweisovih zasluga za slove­ nački narod i da se njegove proslave svake godine treba setiti, naročito na­ glašava, da je na toj proslavi postavljen kamen temeljac još znatno većoj slozi među slovenačkim narodom, uprkos teritorijalnoj pocepanosti. Osim toga, naročito je podvučeno, da je ta svečanost značajna i za realizaciju ideje Ujedinjene Slovenije, te je, u tom smislu, navedeno ovo: »Namerjena osobna ovacija se je ponevedoma izpremenila, poveličala v narodno slav- nost, katerej ne vemo primere, v slavnost tako velikansko in velevažno, da sedemdeseto obletnico Bleiweisovega rojstnega dné smemo imenovati roj­ stni dan zjedinjene Slovenije«.123 Iako je autor ovog uvodnika ostao samo na konstataciji, ne razrađujući je i ne upuštajući se u argumentaciju iste konkretnim dokazima, ipak njegova čvrsta uverenost u duboke promene u Monarhiji, koje će, navodno, nastupiti nakon silaska sa scene nemačkog liberalnog političkog vodstva i uverenosti da nastupajući događaji idu u prilog slovenskim narodima, navodi na zaključak da ima u vidu nastu­ paj uću političku konstelaciju povoljnu za političko i administrativno uje­ dinjenje slovenačkog naroda. Dakle, dok »Slovenec« stavlja poentu na tež­ nju ka ujedinjenju Slovenaca i Hrvata, dotle to »Slovenski Narod« uslov- 118 »Slovenec« 129, 23. XI 1878. »* što upućuje na pomisao, da je autor Božidar Raič, koji se, kako je rečeno, na Bleiweisovoj proslavi zalagao za to, da se prvo formira Ujedinjena Slovenija a potom radi na sjedinjenju s Hrvatima (up.: nap. 112. ovog članka; »Slovenski Narod« 273, 27. XI 1878). ' » t e u t o m smislu doslovno rečeno: »Zjedinimo se torej s Hrvati na ta način, da se vsak izobra-zenejši Slovenec popolnoma u govoru in pismu nauči hrvatskega jezika — za izobraženje našega ljud­ stva pa pišimo slovenski kakor dosedaj« (»Slovenski Narod« 273. 27. XI 1878) "i »Slovenski Narod« 273, 27. XI 1878. m »Slovenski Narod« 11, 15. I 1879. ' и »Slovenski Narod« 226, 19. XI 1879. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 209 ljava stvaranjem Ujedinjene Slovenije kao sigurno trasiranog puta, koji vodi ka tešnjoj političkoj slovenačko-hrvatskoj zajednici. Našu konstataciju, da je na proslavi sedamdesetogođišnjice Bleiwei- sovog rođendana došao do prilično snažnog izražaja zahtev za stvaranje Ujedinjene Slovenije, a takođe i težnja za tešnje političke veze između Slovenaca i Hrvata i jačanje jugoslovenske solidarnosti, potvrđuje i reago- vanje organa »nemškutara«, »Laibacher Tagblatta«, našto ćemo na ovom mestu, u najkraćim potezima, ukazati. Tako je ovaj list, u broju od 25. no­ vembra 1878, objavio uvodnik s naslovom »Der Tabor im Hotel .Europa'«, gde je navedeno, da je održan banket povodom Bleiweisove svečanosti, uz naglasak, sa dobrom dozom sarkazma, da je šampanjac »razvezao jezike nacionalista«, pa je banket dobio karakter tabora.124 Nadalje se je nepo­ znati autor osvrnuo na govore dr Valentina Zamika i dr Josipa Vošnjaka, s naglaskom,- da su ukazali na težak položaj Slovenaca zbog njihove teri­ torijalne razjedinjenosti, kao i to, da su podvukli potrebu zbližavanja Slo­ venaca i Hrvata, zašto se i Juraj Biankini u svom govoru založio, okvali- fikovavši ih kao protuaustrijske. I kratki govori drFranja Račkog i Augu­ sta šenoe, koji su se u njima založili za što tešnju saradnju i jedinstvo jugoslovenskih naroda na kulturnom polju, tamo su tendenciozno prika­ zani, kao da su se, tobože, ova dvojica govornika otvoreno založili za poli­ tičko ujedinjenje Slovenaca i Hrvata.125 U tom pravcu je orijentisan i uvod­ nik ovog lista već u broju od narednog dana, gde je podvrgnuta oštroj kri­ tici težnja Slovenaca da se ujedine u jednu administrativnu celinu, a još žešće nastojanja za zbližavanje Slovenaca i Hrvata na političkom polju.126 Ovaj list je, krajem novembra i u prvoj polovini decembra 1878, objavio još nekoliko uvodnika, u kojima se u oštrom polemičkom tonu tretiraju ova pitanja, uz naglasak, da u većini govora na Bleiweisovoj svečanosti i članaka u »Slovenskom Narodu« odsustvuje pravi austrijski patriotizam.127 Dakle, kako mislimo, na osnovu navedenog, može se utvrditi, da i reago- vanje organa »nemškutara« sveđoči o tome, da se Bleiweisova svečanost treba tretirati kao važan politički skup uglednih slovenačkih i hrvatskih političkih i javnih radnika, na kome su skoro u centru pažnje bili: zahtev za teritorijalno i administrativno ujedinjenje slovenačkih zemalja, zala­ ganje za jačanje slovenačko-hrvatske sarađnje na kulturnom i političkom polju i naglašavanje potrebe jačanja političke sarađnje i solidarnosti među jugoslovenskim narodima. Preostaje nam, da najnužnije kažemo i o odjeku proslave sedamdese­ togođišnjice dr Janeza Bleiweisa kod Srba u Kneževini Srbiji i Vojvodini. Valja odmah reći, da ćemo se pri tretiranju tog pitanja morati isključivo osloniti na saopštenja objavljena u ondašnjim srpskim listovima, u kojima su, uglavnom, navedeni podaci koji se odnose na zasluge slavljenika, dok su tok proslave i govori istaknutih političkih radnika na njoj posve zane r mareni. Do toga je došlo otuda, što ti listovi nisu imali svoje dopisnike 1M Tamo se u tom smislu ističe, da »der feurige, perlende Champagner löste die Zungen der Na­ tionalen, das alte lateinische Sprichwort: ,In vino Veritas!' (im Weine hegt die Wahrheit!) bewahrheitete sich, das Festbankett nahm den Charakter eines Tabors ana (»Laibacher Tagblatt« 271, 25. XI 1878). . i« O tome tamo doslovno piše ovo: »Die Herren Dr. Rački, Präsident der sudslavischen Akademie, und August Senoa, Vertreter der .Matica hervatska' sprachen für die Vereinigung der sudslavischen Nationen, dem Wunsche Ausdruck gebend, dass nicht nur die literarische, sonder auch die politische Vereinigung beider Völker je eher zur Wahrheit werde« (»Laibacher Tagblatt« 271, 25. AI 1878). 12* O tome je na kraju uvodnika, pored ostalog, navedeno ovo: »Die Slovenen reiben sich jetzt nutzlos in einem alle ihre Kräfte absorbieren dem Kraft auf, wie viel könnte ihr klarer Verstand von diesem ewigen Ringen um die nationale Existenz befreit, auf dem Felde der Wissenschaft leisten! Auch die Kroaten behaupten nur schwer ihre Positionen, auch sie bedürfen brüderlicher Hilfe in jeder Beziehung. Wohlan also, Slovenen und Kroaten, ermannt euch, vereinigt eure Kräfte zum Handeln, zur That, und zwar ohne Zögern, unverzüglich« (»Laibacher Tagblatt« 272, 26. XI 1878). ™ Üp.: »Laibacher Tagblatt« 273, 274, 275, 276, 282 od 27, 28, 29, 30. XI i 7. XII 1878. 210 PETKO LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU u Ljubljani, pa su iz drugih novina preuzeli i objavili ono što im se činilo kao najvažnije. Jasno je, da čitaoci tih listova nisu bili obavešteni o glav­ nim političkim temama, o kojima smo govorili, koje su bile prisutne na tom političkom skupu. Kako će se iz izlaganja moći uočiti, »Narodni Glasnik« je sa nešto opširnijim objavljenim saopštenjem, u tom pogledu, u izvesnoj meri, činio izuzetak. Najčitaniji srpski list, »Zastava«, u broju od 12/24. novembra 1878, ob­ javila je saopštenje o ovoj proslavi pod naslovom »Janez Blajvajz«, gde je na početku za slovenačkog političkog lidera rečeno, da je »najverniji po­ bornik svih kolikih teženja današnjih naroda slovenačkog« i da »reklamuje za se celo Slovenstvo«, zbog čega je ta proslava po značaju ne samo slove- načka već i opšteslovenska. Dalje je tamo, nakon prezentiranja najnužni­ jih biografskih podataka slavljenika, navedeno, da je težište Bleiweisovog rada bilo na polju preporoda svoga naroda,128 a potom, na kraju saopštenja, što se tiče rezultata toga rada, rečeno je ovo: »I Blajvajzov obilat rad nije pao na neplodnu njivu. Maleni i dosta prorešetan stranim življem slove- nački narod, krajnji ogranak na jugozapadu velikog slovenskog stabla, — taj se narod i dan danas drži snažno kao politička činjenica, svestan o svom velikom poreklu i snažnoj rodbini, — drži se kao narod. E to je po­ najviša zasluga Blajvajzova«.129 Uzgredno da napomenemo, da je ovaj list, deset dana docnije, objavljenim napisom s naslovom »Zahvala«, preuzetog iz »Slovenskog Naroda« u prevodu na srpskohrvatski, upoznao svoje či­ taoce/s tekstom kojim se dr Janez Blei weis zahvalio svima koji su mu na bilo koji način čestitali sedamdeseti rođendan.130 Istog dana kad i »Zastava«, objavio je i temišvarski list, »Narodni Glasnik«, nešto opširnije saopštenje, odnosno izveštaj svog dopisnika iz Beča od 9/21. novembra, o proslavi Bleiweisove sedamdesetogodišnjice, u rubrici »Dopisi«. Ovaj dopisnik, na početku svog izveštaja, navodi, da je »prekjuče u Ljubljani, u prkos svima protivničkim naporima .nemškutar- jev\ obavljena svetkovina«, a potom konstatuje, da nijedan od uglednih srpskih političara nije na njoj prisustvovao,131 navodeći kao glavni razlog srpski separatizam i apatiju inteligencije »prema svemu svome«, što, kako misli ovaj dopisnik, ima sledeće negativne posledice: »Od tih ljudi očeku­ jete, da se interesuju za uzajamnost slavensku? Od njih da poznaju odlič­ ne sinove i drugih slavenskih plemena; od njih da sa svojima u dosluku budu i da radost i žalost dotičnoga naroda dele? Pusta želja uzaludno oče­ kivanje! To je jedna, i to ne od najmanjih rana, od koje razvitak narod­ noga napretka strada. Naš separatizam i naše otuđivanje ne škodi samo nama, no i drugim našim srodnim plemenima, koja su po našoj inicijativi prinuđena da se od nas otuđuju, te tako i jedni i drugi dajemo našim mno­ gobrojnim neprijateljima najsigurnija sredstva u ruke, da nas pojedince tlače i utamanjuju«.132 Kao i dopisnik »Narodnog Glasnika« iz Trsta, koji je uz izveštaj o taboru u Dolini, kako smo naveli, oštro kritikovao političko stanje u Srbiji, budući da je, kao pristalica dinastije Karađorđevića, bio . t ... 12* ° Ç e m u if t a m o navedeno ovo: »Blajvaisov rad na političko-društvenom polju mnogo je obi- Ï - 4 V. Y3™«!, o? onoga književnoga. JMatica Slovenska', čitaonice i mnogi im slični zavodi po Kranj­ skoj, štajerskoj i Koruškoj, sve to ima za svoj početak i opstanak da zahvali trudlma i podvizima Blajvajsa .Letopis Matice slovenačke danas je knjiga, koju možeš naći i na stolu učena čoveka i za gredom Slovenca seljaka« (»Zastava« 178, 12/24. XI 1878). "> »Zastava« 178, 12/24 XI 1878. 130 Up.: »Zastava« 184, 22 (4. XII) XI 1878; »Slovenski Narod« 273, 27. XI 1878; A. Bfezenšek, n. d., str. 96. »' o čemu tamo piše ovo: »Sa svih strana odazvaše se Slaveni i pozdraviše jubilanta, ko brzo­ javom ko pismom, a množina ih lično dođe, da ovu svetkovinu proslavi; no Srba tamo ne bejaše, i ne Ï S ^ - i H * 1 ' J ? ^ » ™ vredno našao, da slavnoga Slovenca svojim pozdravom usreći« (»Narodni Glasnik« 109, 12/24. XI 1878). '» »Narodni Glasnik« 109, 12/24. XI 1878. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 - 1—2 211 133 nepomirljivi protivnik vladajuće Liberalne stranke i dinastije Obrenovića, tako i njegov politički istomišljenik, bečki dopisnik, to isto čini, posveću­ jući prvi deo svog izveštaja iznalaženju razloga što nijedan od srpskih po­ litičara nije ovoj svečanosti prisustvovao. Mi smo naveli razloge koji su tu pojavu uslovili, izdvojivši kao osnovnu: duboko razmimoilaženje Srba, s jedne, i Slovenaca, s druge strane, u vezi austrougarske okupacije Bosne i Hercegovine.134 U drugom, nešto opširnijem delu svog izveštaja, bečki do­ pisnik je naročito istakao, da su Slovenci uspeU da očuvaju svoju etničku individualnost, uprkos tome, da se već hiljadu godina nalaze pod vlašću Nemaca, samo blagodareći tome, što su imali takve narodne velikane, kao što su Primož Trubar, Valentin Vodnik, France Prešeren itd., među koje spada i dr Janez Bleiweis, koji nisu dozvoUli »da se narodni duh i jezik sasvim ugase«. Nadalje je rečeno, da su Nemci u novije vreme bili rešeni, da Slovence brutalnom silom germaniziraju, u čemu nisu uspeli, jer, pred­ vođeni svojim političkim vođama, »nikoše kano iz zemlje i odpočeše borbu sa svojim ugnjetačima Nemcima«.135 Dalje je tamo tačno navedeno, da je uoči glavnog dana proslave Bleiweisovog rođendana, uveče, 18. novembra, u Ljubljani priređena veličanstvena bakljada na kojoj je učestvovalo 15.000 ljudi, što služi za dokaz »da narodna stvar u Ljubljani živi, i da sve dubljeg korena hvata«. Odmah iza toga, ustvari na kraju svog izveštaja, što se tiče toka ove svečanosti na njen glavni dan, 19. novembra, dopisnik se ogra­ ničio na sledeću konstataciju: »Mnoge zdravice i pesma u slavenskim je­ zicima izgovorene i odpevane, opomin jaše prisutne, da za ovakima danima pojedinih, mora nastupiti i sveopšta svetkovina slavenskih plemena. Bog bi dao da i u toj, Srbi svojom odsutnošću ne uzsjaju!«138 Beogradski »Istok«, tek u broju od 29(11. decembra)novembra, objavio je napis s naslovom »Dr. Jan. Blajvajs«, pravdajući se da to pre nije mogao učiniti »ponajviše zbog političke zabune na jugoistoku«, zasedanja Narodne skupštine i vrlo ograničenog prostora u listu. Uredništvo usto dodaje, da »dobre i bratske reči vrede isto i docnije kao i onoga momenta«, a potom za srpsku javnost navodi taksativno Bleiweisove zasluge za narodni opsta­ nak Slovenaca, ističući da je, blagodareći njegovom istra j nom radu, slove- nački narod uspeo da očuva svoju nacionalnu individualnost, uprkos in­ tenzivnim pritiscima odnarođavanja od Nemaca i Italijana.137 Na kraju ovog napisa, navedeno je, da slavljenik uživa veUko poštovanje kod svih sloven­ skih naroda, a potom mu je upućen ovaj pozdrav: »Pa zato primi, sedi starino, neumorni radnice, nepodmitljivi branioče narodnih prava, učitelju jezika i narodnosti svoga plemena, predstavnice celokupnoga naroda slo­ venskog — srdačno hvala i od nas kao predstavnika slobodoumnog na­ čela«.138 "з Up.: »Narodni Glasnik« 100, 22 (3. XI) X 1878; nap. 79. ovog članka. 134 V.: nap. 98. i 99. ovog članka. '» Bečki dopisnik smatra, da je dr Janez Bleiweis dao ogroman doprinos na polju uspešnog suprotstavljanja germanizaciji i afirmaciji slovenačk© nacije, te u tom smislu piše: »Uvu je borbu dr Blajvajz na političkom polju najuspešnije vodio i stoga mu blagdaran slovenski narod priredi svet­ kovinu njegovoga sedamdesetoga dana rođenja koja je pored sve nepogode vremena, vrlo sjajno obav­ ljena bila i na kojoj i drugi Slaveni učestvovaše« (»Narodni Glasnik« 109, 12/24. XI 1878). "• »Narodni Glasnik« 109, 12/24. XI 1878. "> Kao najvažnije o tome tamo piše ovo: »Zato sa najvećim poštovanjem, sprovešćemo ovdi ovu značajnu svetkovinu — najslavnijeg književnika, lekara, prirodnjaka i novinara slovenačkog naroda, što smo mi Srbi na istoku, to su na zapadu Slovenci. To je sedi starina razumeo i on je pored ostalog prirodnog i specijalno lekarskog rada, krenuo političko-književni organ .Novice kome je danas ravno 35 godini Ovaj politički list, Some je duša Dr. Blajvajs, te ga stoga zovu Slovenci ,ocem', razbudio je duh narodni sa gledišta političkog života. Slovenački narod bio bi danas zaboravljen, da ne reknem i mrtav pošto je stešnjen s jedne Nemcima a sa druge strane Talijanima, da ne befe ovog neumornog ratoikl ' i buditaika slovenačkog naroda Slovenački narod za svo dal,, politički život, nema nikome reći ,hvala', van jednom poborniku Dr. Blajvajsu« (»Istok« 135, 29 (11. XII) 1878). i» »Istok« 135, 29 (11. XII) XI 1878. 212 PETKO LUKOVIC: BORBA SLOVENACA ZA UJEDINJENU SLOVENIJU Konačno, i organ srpskih studenata u Beču, »Srpska Zora«, u broju za mart'1879, gde je na prvoj strani prezentiran portret dr Janeza Bleiweisa, objavio je poduži napis s naslovom »Dr. Janez Blajvajs«,139 koga je sastavio Anton Trstenjak. Kao i u ranije navedenim sastavima, i u ovom napisu dominiraju Bleiweisove zasluge kao vodećeg preporoditeljskog političkog radnika. Pored isticanja njegove prenaglašene uloge na području stvaranja slovenačkog književnog jezika, poentira se i njegov radikalizam na po­ dručju političke borbe slovenačkog naroda za ostvarenje najvažnije tačke slovnačkog nacionalnog programa, stvaranje Ujedinjene Slovenije, koja je naročito došla do izražaja na taborima, 1868-̂ -1871, čiji je, tobože, dr Janez Bleiweis bio inicijator.140 Dakle, o proslavi sedamdesetogođišnjice rođenda­ na dr Janeza Bleiweisa, srpska javnost je bila obaveštena objavljenim saopštenjima, u kojima su veličane zasluge slavljenika, dok o sadržajima pozdravnih i otpozdravnih govora na ovom političkom skupu u njima ništa nije rečeno. Povodom proslave sedamdesetogođišnjice rođendana dr Janeza Blei­ weisa, upućeno je slavljeniku 14 telegrafskih čestitki od srpskih naučnih i kulturnih ustanova, grupe građana i pojedinaca, od kojih ćemo navesti nekoliko najvažnijih. Tako mu je, na primere, čestitalo Srpsko učeno dru­ štvo iz Beograda sa potpisom predsednika, dr Josifa Pančića, i sekretara, Milana Kujundžića, oslovivši ga »kao dragog člana i neumornog budioca narodnog života«.141 Pored toga, čestitala mu je iz Novog Sada grupa ugled­ nih političara Slobodoumne narodne stranke: dr Mihailo Polit-Desančić, dr Milan Đorđević, Aleksandar Sandić i dr. »u zriak da je živa slovenska uzajamnost«,142 dok ga Srpska čitaonica somborska oslovljava sa »neobo­ rivi stub Slovanstva«.143 U čestici Beogradske građanske kazine izražena je želja slavljeniku i »bratskom narodu slovenskom« za »što skorije ostva­ renje sviju težnja i ideja narodnika, kojih je nosilac jubilar«.144 Srpsko crkveno pevačko društvo iz Pančeva uputilo je slavljeniku sledeći pozdrav: »Sva slovenska pevačka društva neka otpoje slavopoj hrabrome'borcu za sveslovenske ideje, da odjekne bratska ljubav uzajamnosti u svim sloven­ skim srcima.«145 Profesori Srpske novosadske gimnazije tretiraju Bleiweisa za »budioca jezika i svesti slovenačke«,146 a grupa uglednih. Srba iz Zemuna upućuje mu čestitku sa sledečim sadržajem: »čestitamo starini Bleiweisu s kojim i mi pozdravljamo svest i napredak naroda slovenskog pobratima srpskog naroda na kraju južnoga slovenstva.«147*. Pozdravljajući dr Janeza Bleiweisa iz Zagreba, pobornik jugoslovenske uzajamnosti! sloge između Srba i Hrvata, potpredsednik Zagrebačkog potpornog odbora za pomoć'bo- sanskim ustanicima, Ilija Guteša, ističe ovo: »Luč prosvjete koji užgaste na Triglavu narodu slovenskome zasvietlit će i potlačenom srodnom, nam narodu na Balkanu.«148 ш o čemu je obavestio slovenačku javnost slovenački dnevnik kraćim saopšteniem, koga ie ob­ javio u rubna »Domae stvari« (»Slovenski Narod« 84, 12. IV 1879). 140 Anton Trstenjak o tome piše ovo: »Kada smo 1861. dobili u Austriji ustav, borio se dr. Bleiweis na zemaljskom saboru u Ljubljani protivu Nemaca i nepravednoj vladi, za prava slovenačkog naroda, te je time najviše zasluga stekao na političkom polju. Prvo mu je tada trebalo pridobiti i poučiti narod sta mu valja činiti te birati narodne zastupnike. Zato ga je skupljao u tabore, oko 10.000 i više ljudi, Çod vednm nebom, gde ga je poučavao o pravima i potrebama njegovim za koje mu se boriti valja, ime je učinio, da je narod prigrlio svoj jezik, da se nije izgubio u ilirskom pokretu. U naznačenome smislu radile su i rade Bleiweisove ,Novice' •N « P w h-( f f l t - N H OO IO t - IO -H IO - 4 i-H O» СОСМ o o o CO CD CO t - O I O t O i-4 o o C» O I o CM Ç co ÇO C O i n C O ^ M O CO C- CM CM IO 00 CO H O I H H O O CO IO Oi ^ С0 t - г Н О Ј Ш С О CO CM CD 1-4 CM - ^ os co i-4 Н О С 0 0 5 1 0 Л CO CM Tt< CO CO IO i-4 C- CM IO OS CM ^ C - T f Tl< C-rj< l 0 4 < i - 4 C C r t i o »-н i—i O O I o O M и co C» co C- o co e» cg i-i o o o o co co o co o o o CO 00 3< o O I o o co C- 00 CO IO т}1 CO i—I O CO CO LO O Tt< O C- CM Cft Г- CD с~ t - С- C O E ^ O C O i H i n С О ^ С - С О С О т ^ О CO CM С~ CO CM i-< ^ f CO O i-4 CM CM О Н Н н - 4 05 00 •*!< IO CM 0О i-4 C f t C O l O C O CM i-4 CM i-4 i-ч o o co CM m IO IO CD t - 1-1 52 0 o i-H 20 0 CM 1—1 '1 ^ o co o o 1 CM o co co co c- 1 ° CSI 1 - 4 l§ i - H o co co •Ф •* t- cT o co co c- см CM •* o " i o " i o " ем •* o o 1° I i-i i-HTjioscoco'j' cocncocM t - O i - i 1-<тЈ<соемс- ем co co io oo os ^г o c-os-н тссосо c o c o c s i c o o co coco co CM co co CM as co os CM o o co as os c o - * CM C-CMCOiH O IO CO t-CM IO i-4 i-l 0 0 CM CM »H O O I o •* O CM co m c- 0 0 CO - Ф C - CO CM l'I1 C - CM. CO o o g o o C M o a 1 •* o Tf eo oo co i-i t - e- co m CM < W w <9. < w w л o ca Ф « < S-t3<.2 ' w o w JH e d dwW ° И e J I M > > 2 2 § N O M , < < §.ts§ toüffl d CtOOjO fe w w d 3>> 5P Sx * -"L g-POu i u o to и M и Ф ф —f -rH . - 4 - 4 ü O ф Ф Ü ü co а>а>сЗ a JJOO ^H3_JWW Д Ü < wo o o cm cm • CO O CO i-4 CO OS t - CO O i- ICOCO co C O I O C M I O CO 1 0 С 0 0 5 С О C O O C O co co CM CM i—i ira CM i-H C M I - I CM o I CO 1 co o o 1 CO CO CM CM o CM co C N C M I O ^ CO - ^ C O C Ä I O COCMCM co l o o o c o c o co ^ с р с о с о o q c o T t i CM COC» l O O CO CSI CM D- C - C O l O ^ O r H C O D- O O O IO o o o CM O CM o I •* I co co C- O C- C- os o co i—I OS CO i - l CO i - I c o •^СОСОСО CO ^ С О З 1 - ' 0 5 0 0 5 CO O C? O [ O o o o CM Ф o o co I *р co i-ч co - ^ IO r - CM OS CM Tfi ^ CM CO i-H - H 0 0 CD r-l IO co n * co o~ cT ef i o" CO O CM CO CM_ T f o " I o " ò * T} CO ^ l c- CM m < s s- •SwO §* cù Ф w ф Ф S S W w o ö Л С 5 С 5 Е fe t x ћм co d *5 *; o î * ^ d " d * > • • t i ! > , Ф Ф . Д Л Ф Ф n I s a « .ндд -S 13 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 219 co m co o o» 00 «o to o o o o CO тЈ< 1Л co m co en co t - o co I M C O C O N O O O Q •ч*со •* •* m D- to e-ed co co Tj« T * т-н CM H ( O H 0 0 coco e»ç j ^ C O O O o o o o CM CO CO CO O N CO CO CO ^ * t H O l O N N C O M C O O i n O Ï C l I>03CniOCOTj4COOO*- Û -»i Ö o ti C CS > tì /P ш > CO •N ф -o CO s CU 'ć? N cd o W Ol C C! cu > CO >N) cu T i r a . _ ti •o cO CO CO cu ф N CO •N свТЗ ft'S CU 3 - 4 3 o S m Ф »-t w s'a »s •-o S w ,-,-ti eu ^ g * _ o co co CM S co S si •* o ; 3 42 e t * CU'O o « ti 2 en ce £ -̂̂ s o E H CM i n *- 1 • S - 13 *Ч ф . > § 1 •e-» / — ч t|co a-4 ft. o •̂ .S . ce d) o ^ С О >-< .-. ftT3 ô u a co "3N a . o a> •ф Xi a eu (U «"co •i-» w co o hO cu co X ti cu Ф °? 43 u à • I—» 3 CO l o o - p CO CO'S ° s-s —< s • * D . &3 . 220 T. HOČEVAR: SLOVENCI V ZDA politične dejavnike, ki vplivajo na jezikovno ohranjanje, upoštevati pa bi morali tudi družbenopsihološke vidike. Kritično bi bilo treba pretresti kri­ terije, ki so jih uporabljali pri zbiranju in urejanju statističnih podatkov. Od popisnega urada ZDA sem dobil pismo z dne 14. marca 1978, v katerem mi je ga Nampeo McKenney, vodja oddelka za etnično in rasno statistiko, pojasnila, kako so urejali nekatere podatke, ki so bili uvrščeni med rezul­ tate popisa iz leta 1970. Citiram: »Osebe, ki so navedle jugoslovanščino kot materni jezik, smo uvrstili enako kot osebe, ki so navedle srbo-hrvaščino, ter jih vključili v število, ki ga izkazuje srbo-hrvaška rubrika. Osebe, ki so navedle makedonščino in bolgarščino, so vključene v kategorijo »drugi baltsko-slovanski govori«. Za osebe, ki so navedle splošno oznako slovanščiha (Slavic) ni posebne ru­ brike. Pri določitvi jezika smo se ravnali po podatku o deželi rojstva (ozi­ roma deželi rojstva staršev, če je bila tista oseba rojena v ZDA). Na primer smo pri osebah, ki so navedle kot jezik slovanščino, dežela rojstva pa je TABELA 2. BELOPOLTO PREBIVALSTVO ZDA PO GLAVNIH JEZIKOVNIH SKUPINAH (v tisočih) ZDA, skupaj Severozahodna Europe angleščina norveščina švedščina da'nščina holandščina flamščina francoščina Srednja Evropa nemščina poljščina češčina slovaščina madžarščina srbščina hrvaščina slovenščina Vzhodna Evropa ruščina ukrajinščina armenščina litvanščina finščina romunščina jidiš Južna Evropa grščina italijanščina španščina portugalščina 1940 118 392 93 040 658 831 227 2671 54 j 1412 4 950 2 416 520 484 453 381 115/ 179 585 84 68 273 230 66 1751 274 3 767 1861 216 107П lvtKJ 178 119 139 783 612 625 194 345 2 393 6 055 2 434 452 510 446 239 82 333 249 100 292 213 56 1591 '456 4135 7 475 355 1970 1940 1,50 1,50 0,93 0,75 0,85 1,07 1,69 1,22 1,01 0,87 1,05 0,99 -• 1,56 0,46 0,57 2,97 1,47 1,07 . 0,93 0,86 0,91 1,67 1,10 4,02 1,65 Opomba: Regionalna klasifikacija sledi tabelam popisa iz leta 1940. Vira: U. S. Bureau of the Census, Sixteenth Census of the United States: 1940. Population. Nativity and parentage of the White Population. Mother Tongue (Washington, 1943) ter 197» Census of Population. Subject Reports. National Origin and Language (Washington, 1973). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 221 Bila Poljska, opredelili jezik kot poljščino; če je bila dežela rojstva Jugo­ slavija, pa kot slovanščino (Slovak).« Pojasnilo gè. McKenney osvetljuje problem urejanja-popisnih podat- kov. Osebe slovenske jezikovne skupine, ki so namesto slovenščine navedle jugoslovanščino oziroma slovanščino, so prišteli k srbo-hrvaški oziroma slovaški skupini in je tako prišlo do negativnega odklona v številu oseb SJS, ki ga navaja popis iz leta 1970. Toda če je omenjeni odklon enako­ meren glede obravnavanih generacijskih skupin in ostalih karakteristik, zaradi tega še ne bi-bili ovrženi zaključki pričujoče razprave glede geograf­ ske razporeditve, starostne strukture in relativne osveščenosti. Sicer pa prav to, da neka oseba ne zna pravilno opredeliti svojega jezika, kaže na nizko raven osveščenosti, ki se približuje ravni onih, ki so sicer doma vsaj občasno slišali slovensko govorico, a so pri popisu navedli le angleščino. Tukaj se bom omejil na primerjalni prikaz podatkov, ki nakazuje premike v jezikovni oziroma etnični osveščenosti SJS, in sicer ločeno po generacij­ skih skupinah. Spremembe v starostni strukturi in relativni osveščenosti J Najprej naj poudarim, da spremembe v številu in starostni strukturi manjšinskih skupin kot je SJS ne potekajo vzporedno z onimi, ki jih iz­ kazuje celotno prebivalstvo. Razsejane skupine so namreč podvržene asi­ milacijskim učinkom, to pa pomeni, da je njihovo številčno ohranjanje v veliki meri odvisno od priseljevanja. Zaradi omenjenih vidikov je pomembna ločitev med osebami SJS, ki so bile rojene izven ZDA (prva generacija), onimi, ki so bile rojene v ZDA, eden ali oba starša pa izven ZDA (druga generacija), ter končno osebami, ki so bile rojene v ZDA pravtam rojenim staršem (tretja generacija — ki pa v naslednjih izvajanjih vključuje tudi sledeče generacije v Ameriki ro­ jenih oseb slovenskega jezika). TABELA 3'. STAROSTNA STRUKTURA SLOVENSKE JEZIKOVNE SKUPINE •' * PO GENERACIJSKIH PODSKUPINAH (ležeči tisk označuje odstotne vrednosti) 1940 Skupaj Do 25 let 25—34 35—44 45—54 55—64 65 let in več I. Il III. 75 000 100,0 97 300 ' 100,0 5 780 100,0 1860 2,5 54 200 55,7 3 160 54,7 4 920 6,5 30140 31,0 - 1200 20,8 13 720 18,2 9 580 9,8 440 7,6 29 020 38,4 2 580 2,7 660 11,4 18 920 25,0 600 0,6 200 . - 3,5 . 7 120 9,4 200 0,2 120 2,1 1970 Skupaj Do 14 let 14—24 25—44 45—64 65—74 75 let in več I. H: HI. > 19 178 100,0 54103 100,0 9 040 100,0 Opomba: I. = 377 2,0 1595 3,0 813 9,0 prva genera 666 3,5 1125 2,1 2 857 31,6 cija, II. = dri 2 617 13,7 11416 21,1 4 917 54,4 4 763 24,8 36 237 67,0 403 4,5 iga generacija, III. = tretja 4 902 25,6 3 269 6,0 38 0,4 generacija. 5 853 30,5 461 0,9 12 0,1 Glede po- jasnila o obrobljenih skupinah glej obrazec na str. 222. Viri: Isto kakor v tabeli 2. 222 T. HOČEVAR: SLOVENCI V ZDA V razdobju med 1940 in 1970 je število izven ZDA rojenih oseb SJS zdrknilo od 76.000 na 19.000, torej je znašal številčni padec prve generacije 75 odstotkov (tabela 3), kar pomeni, da priseljevanje še zdaleč ni odtehtalo izumiranja prve generacije. Prav zaradi tega se je prva generacija tudi postarala, pri čemer imam v mislih krčenje deleža mlajših od 20 let in ve­ čanje deleža starih nad 65 let. Pri prvi generaciji se je sicer delež mlajših od 25 let zvišal od 2,5 na 5,5 odstotka, vendar pa je delež starih nad 65 let zrasel od 9,4 kar na 56,1 odstotka. Pri drugi generaciji 45-odstotni padec na prvi pogled preseneča, saj je bila na začetku obravnavanega razdobja srednja starost te podskupine 25 let, iz česar bi sklepali na nizko stopnjo umrljivosti. Obenem bi pričakovali, da se je druga generacija znatno krepila z dotokom otrok, rojenih prvi generaciji, ki je imela leta 1940 več kot 20.000 oseb pod 45. letom starosti, torej pretežno v rodni dobi, če upoštevamo celotno razdobje. Da bi razložili paradoksno visbk padec v vrstah druge generacije, mo­ ramo vzeti v pretres podatke po posameznih starostnih skupinah. Ker druga generacija takorekoč ni podvržena priseljevanju oziroma izselje­ vanju, lahko sledimo osebam, ki so imele leta 1940 manj kot 35 let, do leta 1970, ko so prišle v starostno skupino 30 do 65 let. Ker se starostni inter­ vali, za katere so objavili podatke obeh popisov, ne ujemajo popolnoma, sem izračunal sledeče razmerje: osebe v starosti 25—64 let pri popisu iz leta 1970 - osebe pod 35 leti pri popisu iz leta 1940 Za drugo generacijo SJS znaša vrednost gornjega količnika 0,57, kar je veliko manj kakor pa odgovarjajoča vrednost 1,15 za celotno belopolto pre­ bivalstvo ZDA. Tako znatnega odstopanja ni moč razložiti drugače kakor tako, da številne osebe, za katere so njihovi starši oziroma one same na­ vedle leta 1940 slovenščino kot materni jezik, leta 1970 tega niso storile. Gre torej bodisi za začetno pomanjkanje slovenske zavesti (pri osebah, za katere so starši navedli slovenščino, one same pa 30 let kasneje tega niso storile), bodisi za kasnejšo izgubo te zavesti (pri osebah, ki so same navedle slovenščino leta 1940, 1970 pa ne). Zaradi relativne številčnosti druge ge­ neracije velja pripisati osipu, ki izhaja iz njene nizke osveščenosti, levji delež celotne izgube števila SJS v razdobju med 1940 in 1970. Glej tabelo 3. Pri sicer manj številčni tretji generaciji opažamo v istem razdobju prav nasprotno tendenco, torej porast slovenske osveščenosti. Za to sku­ pino znaša po gornjem obrazcu izračunani količnik 1,22, to pa je nad ustreznim količnikom za celotno ameriško belopolto prebivalstvo tretje generacije, ki znaša 1,13. Da bi SJS primerjal z drugimi jezikovnimi skupinami, sem pretvoril pravkar obravnavani količnik v indeks osveščenosti, katerega osnovo (100) tvori poprečni količnik za vse jezikovne skupine (tabela 4). Pri tretji ge­ neraciji vrednost indeksa presega 100 pri vseh jezikovnih skupinah razen pri tisti, ki je navedla angleščino kot edini jezik. Torej se je jezikovna osveščenost tretje generacije dvignila pri vseh neangleških jezikovnih sku­ pinah, in sicer najbolj pri švedski, danski, ukrajinski in nemški. Za drugo generacijo je indeks povsod na nižji ravni, vendar pa znaša nad 150 pri Ukrajincih, Dancih, Nemcih in Švedih. Vrednost pod 100, kar kaže na padec jezikovne osveščenosti, izkazuje druga generacija slovenske, ruske, poljske in madžarske skupine. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 223 TABELA 4. Jezikovna skupina Skupaj PREMIKI V OSVEŠČENOSTI IZBRANIH JEZIKOVNIH IN GENERACIJSKIH SKUPIN, H. generacija Količnik osveščenosti 1,15 Severozahodna Evropa angleška norveška švedska danska holandska francoska Srednja Evropa nemška poljska češka slovaška madžarska srbo-hrvaška slovenska Vzhodna Evropa ruska ukrajinska litvanska jidiš Južna Evropa grška italijanska španska — 1,68 1,79 2,07 1,45 1,58 1,82 0,99 1,15 1,24 1,13 1,60 0,57 0,76 2,41 1,16 1,35 1,44 1,16 1,36 Indeks osveščenosti 100 — 146 156 180 126 137 158 86 100 108 98 139 50 66 210 101 117 125 101 118 1940—1970 III. generacija Količnik osveščenosti 1,13 -.0,95 '3,14 • 5,73 5,41 2,07 2,16 3,61 2,61 1,74 2,26 3,19 3,01 1,22 1,80 4,30 3,02 2,33 2,46 3,08 1,90 Indeks osveščenosti 100 84 278 507 479 183 191 319 231 154 200 282 266 108 159 381 267 206 218 273 168 Opomba: Glede pomena in izračuna tukaj uporabljenih kazalnikov glej razlago Regionalna klasifikacija sledi tabelam popisa iz leta 1940. Vir: Isto kakor v tabeli 2. v tekstu. Ker iz gornjih podatkov izhaja, da je tretja generacija glede ohra­ njanja neangle.ških jezikov najbolj obetajoča, sem v tabeli 5 prikazal njeno starostno strukturo za nekatere jezike. Narodnostne skupine, katerih pri­ seljevanje se je začelo razmeroma zgodaj (Nemci, Čehi) imajo razmeroma staro tretjo generacijo, one, ki so se priseljevale kasneje (Slovaki, Slovenci, Hrvati, Srbi), pa mlajšo. Slednje velja tudi za francosko skupino, ki je bila soudeležena pri začetni kolonizaciji. TABELA 5. STAROSTNA STRUKTURA TRETJE GENERACIJE IZBRANIH JEZIKOVNIH SKUPIN (v odstotkih) Jezikovna skupina nemška češka slovaška slovenska srbo-hrvaška francoska angleška vsi jeziki Vsi 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Do 14 let 6,1 5,7 9,5 9,0 14,9 16,4 30,3 29,5 14—24 let 10,1 14,8 25,6 31,6 34,9 18,9 21,5* 21,5* . 25—44 let 32,5 41,3* 53,3* 54,4* 45,9* 31,5* 23,1 23,5 45—64 let 36,1* 31,1 10,7 4,5 3,8 24,3 17,6 17,7 65—74 let 9,6 5,2 0,6 0,4 0,2 6,0 4,8 4,8 75 in več let 5,7 1,8 0,3 0Д 0,3 2,9 2,8 2,9 * Razred srednje starosti Vir: U. S. Bureau of the Census. gin and Language (Washington, 1973), 2970 Census of Population. str. 21. Subject Reports. National Ori- 224 T. HOČEVAR: SLOVENCI V ZDA V primeri s celotnim ameriškim prebivalstvom tretje generacije je imela tretja generacija SJS višji odstotek oseb, starih 14—24 let, a nižji odstotek mlajših od 14 let. če poj de razvoj po isti poti kot pri jezikovnih skupinah starejših priseljencev, tj. Nemcev in Čehov, potem lahko priča­ kujemo, da se bo tretja generacija SJS postarala, najprej zaradi padca oseb pod 24. letom, kasneje pa zaradi porasta oseb, starih nad 65 let. Po drugi plati pa moramo upoštevati, da utegne nadaljnje krepčanje sloven­ ske osveščenosti v vrstah tretje generacije in eventuelni preobrat glede padanja osveščenosti druge generacije — ki vključuje osebe, ki imajo kot starši določen vpliv na tretjo generacijo — peljati v nasprotno smer, nam­ reč k pomlajevanju. Zaključki glede usmerjanja kulturno-prosvetne politike V primerjavi z ostalimi jezikovnimi skupinami, ki sem jih upošteval, je pri SJS nagnjenje k jezikovnemu ohranjevanju najšibkejše. To pa tudi pomeni, da prispevajo osebe slovenskega rodu relativno najmanj k cilju dejansko mnogokulturne družbe. Da bi dvignili osveščenost ameriških Slovencev na raven, ki je zaznavna pri ostalih etničnih skupinah, bo treba slovensko kulturno izročilo bolj kot do sedaj približati ameriškim Slovencem samim, obenem pa tudi širši ame­ riški javnosti. Slednje je potrebno zaradi tega, ker ni misliti, da bi bila lahko manjšinska kultura plodna, če o njej širša skupnost, med katero živi, ni zadosti poučena. Ni slučajno, da so jezikovnim skupinam, katerih osveščenost narašča, na voljo sredstva obveščanja in prosvetno-obveščevalna služba matičnih držav. Nemčija usmerja v Severno Ameriko posebne radijske oddaje v nem­ ščini in angleščini. Podobne oddaje so v ukrajinščini, armenščini in drugih jezikih. Nemški, finski in estonski studii oskrbujejo javno radijsko omrežje National Public Radio s programi, ki jih prenaša nekaj sto postaj po vseh ZDA. Francoska vlada pošilja v Louisiano vsako leto nad 200 mladih ljudi, da poučujejo francoščino, kar šteje moškim k odslužitvi vojaškega roka. Na ameriški strani je odgovoren za sodelovanje Conseil pour le dévelope- ment du français en Louisiane, ki ga financira ta zvezna država. Poleg tega prirejajo v pomembnejših ameriških središčih francoske filmske festivale, pri katerih sodelujejo vidni filmski ustvarjalci. V francoskih kulturnih centrih so na voljo kasete s francoskimi televizijskimi programi in ustrez­ no opremljeni televizorji za njihovo predvajanje. Podobne dejavnosti bi veljalo organizirati na pobudo matičnih sloven­ skih institucij v sodelovanju z ustanovami kot so National Public Radio in organi posameznih ameriških zveznih držav, v katerih prebivajo večje skupine Slovencev. Za začetek bi denimo lahko poskrbeli za enoten sistem predvajanja televizijskih programov RTV Ljubljana po večjih kulturnih domovih v tujini. Ta razmeroma nizka kulturna investicija bi se bogato obrestovala. Ko pa bo v dogledni prihodnosti razširjena uporaba Video­ rekorder j ev na domu, bi utegnile postati slovenske slikovne kasete celò privlačno potrošno blago. Glede načrtov za bolj razširjeno poučevanje slovenščine velja upošte­ vati podatke o geografski razporeditvi SJS in njeni starostni strukturi. V krajih, kjer je SJS koncentrirana, naj bi slovenščino uvajali v učne na­ črte nižjih in srednjih šol, zaradi tega ker je pri tretji, najbolj osveščeni generaciji SJS močno zastopana ravno starostna skupina, ki ima otroke ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 225 v šolski dobi. V tem pogledu bi bila lahko za zgled Avstralija, kjer so do­ segli pri uvajanju slovenščine v javne srednje šole zavidljive uspehe in kjer so slovenski šolniki postavili na noge lastno strokovno združenje (Slove­ nian Teachers Association of Victoria). Učne programe v nižjih in srednjih šolah naj bi dopolnjevali tečaji na raznih stopnjah visokošolskega študija, učiteljem slovenščine pa naj bi bili namenjeni posebni poletni seminarji, če upoštevamo, da pri slovenščini ne moremo pričakovati tako visokega vpisa kot pri španščini, francoščini ali ruščini, bi morali s posameznimi tečaji zadovoljiti potrebe širokega geo­ grafskega območja. Morali bi se torej nasloniti na moderne učne pripo­ močke, kot je denimo samopoučevanje z uporabo magnetofonskih zapisov. Nadalje velja upoštevati različne starostne stopnje in skupine z raz­ ličnimi zanimanji. Večini ameriških Slovencev omogoča spoznavanje slo­ venščine tesnejše sodelovanje pri raznih kulturnih ter družabnih dejav­ nostih, olajšuje pa tudi njihove obiske v Sloveniji. Drugo skupino sestav­ ljajo tisti, ki niso nujno slovenskega rodu, a želijo pridobiti znanje sloven­ ščine v študijske in raziskovalne namene. Končno naj pripomnim, da je pripravljalcem učnih pripomočkov, na­ menjenih tistim, ki jim je glavni jezik angleščina, lahko v bodrilo dejstvo, da žive znatne skupine ljudi slovenskega rodu ne le v: ZDA, temveč tudi v Kanadi in Avstraliji. To pa pomeni, da je moč pri pripravi učnih mate­ rialov doseči določeno ekonomičnost obsega, če imamo pred očmi skupne potrebe tistih, ki žive v deželah angleškega jezika. S u m m a r y GEOGRAPHICAL DISTRIBUTION, AGE STRUCTURE, AND COMPARATIVE roENTITY AWARENESS OF PERSONS OF SLOVENE LANGUAGE IN THE UNITED STATES Toussaint Hočevar Data on persons of Slovene language (PSL) contained in U. S. censuses of 1940 and 1970 are analyzed and compared with data for other linguistic groups. The excessive drop (44 percent) in the number of PSL between 1940 and 1970 may be in part attributable to coding of 1970 census responses, since persons entering the linguistically nondescript designations »Yugoslav« and »Slavic« have been co­ ded as »Serbo-Croat« and »Slovak« (sic), respectively. In 1970, Ohio accounted for 27,500, or 33 percent, of t h e total 82,500 PSL. Be­ tween 1940 and 1970 the foreign-born PSL subgroup (first generation) both dwind­ led and aged considerably. The third generation, that is persons whose both pa­ rents were born in the United States, was t h e subgroup with t h e lowest median age. As regards ethnic awareness, cohorts of t h e second generation who were under 25 years of age in 1940 show an abnormally high attrition, which tends to indicate a loss of ethnic awareness among this subgroup. On the other hand, the corresponding cohorts of the third generation increased in numbers, indicating à gain in Slovene ethnic awareness. (The ethnic awareness ratio was calculated as number of persons ages 25 to 64 in 1970/number of persons under 35 in 1940.) Of all generational groups the third and subsequent generations would appear as most receptive to Slovene language instruction and to Slovene heritage oriented cultural and educational programs. 226 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 . 1—2 o Inštitut za narodnostna vprašanja, YU-61000 Ljubljana, Cankarjeva , r, 5/II, tel.: (061) 25 204 in 21 631 izdaja revijo RAZPRAVE IN GRADIVO — TREATISES AND DOCUMENTS • Doslej je izšlo deset številk revije »RiG« v sedmih zvezkih. Prispevki v njih obravnavajo novejšo zgodovino in sodobno problematiko polo­ žaja slovenskih manjšin v sosednjih državah, kakor tudi razvoj med­ nacionalnih odnosov doma in v svetu. Za zgodovinarje so posebej zanimive nekatere analize ljudskih štetij v našem zamejstvu, nekateri širši prikazi razvoja naših manjšin v po­ vojnem obdobju, retrospektivne bibliografije in številni dokumenti iz boja naših manjšin za dosego polne enakopravnosti. Zadnji zvezek (9—10, december 1979) tako npr. objavlja poleg izbora dokumentov glede Slovencev v Italiji tudi celotno avstrijsko zakonodajo glede, ko­ roških Slovencev iz let 1972—1977. Z izjemo št. 2 iz leta 1960 lahko' na inštitutskem naslovu naročite še vse številke »RiG«. Razprodano številko 2 »RiG« lahko naročite kot ponatis, ki je v pri­ pravi. V tisku je nova dvojna številka »Razprav in gradiva«. Inštitut izdaja tudi samostojne publikacije, ki prinašajo obsežnejše pr i­ kaze in prevode v tuje jezike. Med njimi so za zgodovinarje zanimive še zlasti naslednje: Luka Sienčnik — Bogo Grafenauer: Slovenska Koroška, i Seznam krajev in politično-upravna razdelitev. Ljubljana 1945. (kmalu razprodano) 20 din Lavo Ćermelj: Il vescovo Antonio Santin e gli Sloveni e Croati delle diocesi di Fiume e Trieste—Capođistria. Ljubljana 1953. (kmalu"razprodano) 50 din Lavo Ćermelj: Tržaško ozemlje ter goriška in videmska pokrajina. Ljubljana 1958. 20 din Cermelj Lavo: O ljudskem štetju v Trstu 1.1910. Zagreb 1958. 20 din Drago Druškovič: Carinthian Slovenes: Some Aspects of Their Situation. 18 years after the signing of the Austrian State Treaty. Ljubljana 1973. 40 din ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 227 KONGRESI IN SIMPOZIJI DESETI IN ENAJSTI KOROŠKI KULTURNI DNEVI % Ker smo o prvih devetih Koroških kulturnih dnevih (KKD) v naši reviji že spregovorili (ZČ 32/1978, 1—2, s. 155—159), n a m tokrat ni potrebno predstavljati vsebinskega koncepta in organizacijskega razvoja te osrednje vsakoletne kulturno- znanstvene prireditve koroških Slovencev, pač pa lahko takoj preidemo k poro- ročanju o zgodovinskih temah na desetih KKD (Celovec 15.—17. 2. 1979) in na enajstih KKD (Celovec 14.—16. 2. 1980). . .. Vsekakor je treba že uvodoma pozdraviti dejstvo, da so organizatorji KKD po osemletnem presledku poskrbeli za objavo zbornika s predavanji. Zbornik »10. Koroški kulturni dnevi — 10. Kärntner Kulturtage« je izšel ob koncu leta 1979 v založbi celovškega pripravljalnega odbora KKD. Uredila sta ga Avguštin Malle in Janko Zerzer. V publikaciji o desetih KKD objavljeni programi vseh prvih de­ setih prireditev vsaj deloma zapolnjujejo vrzel, nastalo zaradi nerednega izhajanja zbornikov Upamo seveda lahko, da bomo tudi pred _pričetkom dvanajstih KKD že dočakaU izid zbornika o enajstih KKD. Prav problematiki objavljanja refera­ tov in odmevnosti prireditve v slovenski in avstrijski javnosti je posvetil največ pozornosti v svojem uvodu v desete KKD Janko Zerzer, ki je analitično orisal raz­ voj prireditve in problematiko znanstvenega raziskovanja pri koroških Slovencih nasploh. . . . . V okviru KKD in v času vpeljavanja restriktivne avstrijske manjšinske za­ konodaje predavati n a temo »Avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1945—1973« prav gotovo ni lahka naloga. Skupaj so se je lotili trije znani raziskovalci koroške pro­ blematike in poskušali osvetliti predvsem avstrijsko-jugoslovanske politične od­ nose s posebnim ozirom na manjšinsko vprašanje (Dušan Nećak), avstrijsko-slo- venske odnose na kul turnem področju (Drago Druškovič) in odnose_med drža­ vama s prostorskega, ekonomskega in socialnega vidika (Vladimir Klemenctc). Zlasti ob vsebini prvega dela predavanja so büi v diskusiji s strani' vidnih pred^- stavnikov koroških Slovencev (Valentin Inzko, Franci Zwitter, Reginald Vosper- nik) izrečeni očitki referentu in premalo 'uspešni jugoslovanski podpori manjšim; odveč je pripominjati, da je zaostreno razpravo z naslado povzel koroški nemški dnevni tisk. ' . • V strokovni oceni naj se omejimo le na nekaj pripomb! Dosedanja l i teratura jugoslovansko-avstrijskih odnosov po drugi svetovni vojni ne deli le na dve ob­ dobji z datumom podpisa avstrijske državne pogodbe (15. 5. 1955) kot mejnikom (str 22 objave v zborniku). P r i tem mejniku naj bi odločal le formalni kriterij podpisa pogodbe o ponovni vzpostavitvi avstrijske državnosti. V periodizaciji od­ nosov med državama sicer upoštevamo tudi nekatere — v referatu večinoma ome_r njene — formalne in predvsem vsebinske premike: pariški dogovor štirih velesil (20 6 1949), ki je odločil o spornih vprašanjih med Jugoslavijo in Avstrijo, vzpo­ stavitev rednih diplomatskih odnosov (1951), datum 26. 10. 1955, ko je z odhodom zadnjega zavezniškega vojaka avstrijska državna pogodba stopila v veljavo (ta dan je zato sedaj avstrijski državni praznik), odprava obveznega dvojezičnega šolstva na Koroškem v letih 1958/59 z zaostritvijo meddržavnih odnosov, njihov vsestranski vzpon'v šestdesetih letih in končno leto 1970 kot pričetek ponovne in dolgotrajne krize v odnosih. Že v razpravi po predavanju so poglavju o nastajanju avstrijske državne pogodbe očitali nedorečenost, ki ni le posledica omejene dol­ žine teksta; boj za mejo je bil tako v avstrijski kot v naši l i teraturi ze podrobno in dokumentirano obdelan, prav gotovo pa se ne začenja z jugoslovanskim memo­ randumom iz konca letà 1946 in se ne omejuje na pogajanja o avstrijski državni (oziroma mirovni) pogodbi. Omenjeni memorandum ni zahteval le »prenehanje vsake nadaljne germanizacije gradiščanskih Hrvatov in zavarovanje njihovih pra­ vic s posebnim statutom« (str. 22—23), ampak je za gradiščanske Hrvate alterna­ tivno predvideval tudi zamenjavo za avstrijsko prebivalstvo, ki bi po spremembi meje ostalo v Jugoslaviji: Morda je dr. Karel Gruber v zvezi z zadnjim predvojnim ljudskim štetjem res poenostavljeno govoril o 26.000 koroških Slovencih, -dvomim pa, da bi to štetje postavljal v leto 1933; bilo je 22. 3. 1934, našteli pa: naj bi 26.716 Slovencev Na 23: strani objave so nadalje omenjene »bivše plebiscitne cone iz leta 1920«- bili sta samo dve - A in B. Će bi sklep pariške konference leta 1949 res določal da »Avstrija ostane v mejah od 1. 1. 1939«, bi ostajala v nacističnem ra j- 2 2 8 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 hu, torej recimo 1. 1. 1938 (str. 23). Naštevanje vrste avstrijsko-jugoslovanskih sre­ čanj na ravni zunanjih ministrov, predsednikov vlad in predsednikov republike ustvarja varljiv vtis, da so našteta vsa srečanja (str. 24). Kriza leta 1970 prav go- loY°. m . n a s t a l a s a m o , »zaradi znanega pisanja lista ,Ruf der Heimat' ob petdeseti obletnici koroškega plebiscita« (str. 24). Ker gre pri objavi v zborniku že vsaj za četrto objavo in ker obstaja možnost, aa v tekstu prisotne pomote m zmote razširjamo naprej v novi izdaji Enciklope­ dije Jugoslavije m v univerzitetnem učbeniku, naj končno dodam ob opozorilu na prestevilne drobne tiskovne napake še dve cvetki, ki ju je treba pripisati na rovaš uredništvu zbornika: Avstrija naj bi bila do leta 1955 »suverena zaradi prisotnosti zavezniških zasedbenih oblasti« (str. 22); po avstrijskem mnenju naj bi sedmoju- lijska zakonodaja »ne rešila vprašanje člena 7, temveč naj bi bila celo vzor reše­ vanja manjšinske problematike za Evropo« (str. 25). V_ Druškovičevem delu prispevka, ki deloma posega v kulturno sodelovanje ze za casa prve avstrijske republike in posebej poudarja vlogo koroških Slovencev v tovrstnem povezovanju, najdemo nanizano vrsto korektno urejenih podatkov in opozoril na razvojne procese. Podobno velja za Klemenčičev sumarni pregled po­ vezovanja na področju infrastrukture. Po primerjavi objave in razmnoženega pre­ davanja lahko ugotovimo, da je redakcija zakrivila en nesmisel (»že leta 1948 je bil sklenjen sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju iz leta 1972.« — str. 28), avtor sam ali Nečak kot poročevalec o skupni raziskavi pa še drugega ko nas prepričuje, da je leta 1977 »prestopilo avstrijsko-jugoslovanske mejne prehode v obeh smereh skupaj 2,800.000 potnikov, od tega na maloobmejnih in sezonskih prehodih dobra 2 milijona« (str. 29); verjetno bo treba pripisati še kakšno ničlo, saj v poletni sezoni neredko slišimo o 100.000 potnikih na dan le na Šentilju. Poudarjeno historično dimenzijo je imelo tudi predavanje Karla Šiškoviča »Medčloveški odnosi na primeru osimskih sporazumov kot rezultat politike države in strank«. Referent je analiziral razvoj družbenopolitičnih odnosov v povojni Ita­ liji in ugotovil, da je pot k sklenitvi sporazumov na italijanski strani odprlo pred­ vsem »povečanje specifične teže naprednejših tokov«. Posebej je skiciral razvoj in odprte probleme razreševanja položaja slovenske narodne skupnosti v naši za­ hodni sosedi. »Ob petstoletnici kmečkega upora na Koroškem 1478« je »sodelovanje sloven­ sko in nemško govorečega prebivalstva v koroških kmečkih uporih« predstavil Bogo Grajenauer. Povzel je osnovne značilnosti širših uporniških gibanj med 1473 in 1478 ter leta 1515. Glede slovensko-nemškega sodelovanja je ugotovil očitne idejne povezave s švicarskimi, tirolskimi in salzburškimi kmečkimi puntarji. Če­ prav je težišče upora 1478 in 1515 v slovenskem delu dežele, obakrat sodelujejo tudi v vodstvu ljudje z obeh strani jezikovne meje. Značilno je sodelovanje obrt­ nikov, jrudarjev in tudi koroških meščanov; pri krajevnih' uporih leta 1578 in 1659 je značilna povezava med kmečko upornostjo in reformacijsko usmerjenostjo, ki jo je nekaj desetletij pred punti podpiralo koroško plemstvo. »To je tudi sicer še čas pred nastajanjem mnenja o družbeni manjvrednosti slovenskega jezika ali slovenskega dela koroškega prebivalstva,« ugotavlja Grafenauer v zaključnih dveh odstavkih, ki pa sta v zborniku pomotoma objavljena le kot povzetek v nemščini (publikacija se nasploh ne more pohvaliti z doslednostjo pri nemških oziroma slovenskih povzetkih). Jože Rajhman je prav tako posegel v šestnajsto stoletje in pripravil sintetičen tekst »Slovenci in Nemci v protestantizmu na Koroškem«. Označil je družbene korenine širokega razmaha reformacije med Slovenci na Koroškem. Navedel je vrsto primerov o kulturnem sožitju, ki ga je omogočil protestantizem. V zaključku je pribil, da »nikoli v zgodovini nista oba naroda, nemški in slovenski, tako složno živela drug ob drugem«, in ugotovil, da je bilo mogoče pozitivne posledice tega sožitja slediti še dolga desetletja. Štiri predavanja so se na 10. KKD ukvarjala s protifašističnim bojem. Naj­ prej je Janko Malle podal vmesno poročilo o raziskavi delovne skupine celovškega Slovenskega znanstvenega inštituta o NOB na Koroškem na primeru Borovelj in okolice. Ko je referent izredno kritično okarakteriziral politiko predvojnega vod­ stva slovenske manjšine na Koroškem, je ugotovil, da je ta pripeljala leta 1941 »v malodušnost, brezizglednost in strah pred novimi dogodki«, odtod pa »soraz­ merno pozen razmah koroške NOB, da se je uspešnoi razvijala šele v času, ko je Hitlerjeva soldateska na vzhodni fronti že prehajala v defenzivo in ko je koroškim Slovencem priskočil na pomoč politični in vojaški kader iz matične dežele« (str. 56 v zborniku). Še jeseni 1942 so imeli koroški komunisti in njihovi simpatizer ji kot prvi aktivisti OF nemajhne težave pri vključevanju slovenskega koroškega žele- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 • 1—2 229 nega kadra v organizirani partizanski boj. Raziskava, ki jo bo prav gotovo treba nadaljevati in razširiti, je predvsem na podlagi novih pričevanj preživelih udele­ žencev NOB iz okolice Borovelj predstavila vsestranski razmah osvobodilnega gi­ banja od jeseni 1943 dalje. Willibald I. Holzer je v široko zastavljenem pregledu »Vidiki mednarodnosti v protifašističnem gibanju« najprej predstavil vsebinski razvoj pojma delavskega internacionalizma, nato pa spregovoril o mednarodnih brigadah v španski držav­ ljanski vojni in o tujih enotah oziroma o enotah manjšin s področja Jugoslavije v jugoslovanski NOB, kot o dveh najboljših primerih dejavnega internacionalizma. Tu ni prostora, da bi podrobneje predstavili nekatere analitične ocene tega celov­ škega raziskovalca, ki že dlje časa proučuje sodelovanje Avstrijcev v naši NOB in pomoč, ki smo jo Jugoslovani nudili avstrijskemu odporniškemu gibanju. Re­ ferat si je pač treba prebrati v celoti, odveč pa tudi ne bi bilo poskrbeti za nje­ govo objavo v slovenščini in za dopolnitev s kritičnim, aparatom. »Narodnoosvobodilni boj na Tržaškem 1941—1945 s poudarkom na slovensko- italijanskih odnosih« je na podlagi dosedanje literature in pred nedavnim začetih obširnejših raziskav v okviru odseka za zgodovino pri tržaški slovenski Narodni in študijski knjižnici predstavil novi vodja odseka Milan Pahor. Pregled je pred­ vsem omogočil primerjavo z razvojem na Koroškem. Čeprav so bile na Tržaškem in na Primorskem nasploh oblike solidarnega boja Slovencev in Italijanov proti italijanskemu fašizmu in nato proti nemški nacistični oblasti neprimerno bolj raz­ vite in široko razvejane, je zavzemanje za rapalske meje tržaški CLN (odbor na­ rodne osvoboditve) po izstopu predstavnikov KPI v zadnjih tednih vojne pripe­ ljalo »celo do sodelovanja s tedanjim fašističnim in kolaboracionističnim tržaškim županom Pagninijem in prefektom Coceanijem« (str. 87). Tako stališče ni vplivalo le na razvoj neposredno po vojni, ampak je posledice brezglavega strahu pred »slovansko nevarnostjo« prav v Trstu moč čutiti še dandanes. Kot zadnji referent z zgodovinsko tematiko je na desetih KKD Herbert Exen- berger obdelal »Ilegalni tisk v Avstriji 1938—1945«. Z večletnimi raziskovanji ge- stapovskega in sodnega arhivskega gradiva je dunajskemu Dokumentacijskemu arhivu avstrijskega odporniškega gibanja uspelo pripraviti obširen pregled proti- nacističnega tiska, ki so ga izdajale različne odporniške skupine, od komunističnih in anarhističnih do katoliško-konservativnih. Exenberger je predstavil značilnosti posameznih vrst ilegalnega tiska tudi z ilustrativnimi citati. Posebej je poudaril pomen koroškega partizanskega tiska, omenil pa je tudi glasilo dunajskega »Proti- hitlerjevskega gibanja Avstrije«, ki ga je v letih 1942—43 vodil slovenski komunist Karel Hudomalj (ne Rudomalj — prim. str. 98). Težišče programa enajstih KKD je bila dvojezična predšolska vzgoja. Ob šest- desetletnici plebiscita pa so bila predstavljena tri predavanja z zgodovinsko te­ matiko. Profesor dunajske univerze Michael Mitterauer je z referatom »Jubileji in zgodovinska zavest« najprej opozoril na zgodovinski razvoj oblik in vsebine jubilejnih praznovanj, v nadaljevanju pa izredno plastično, jasno in odločno na­ stopil zoper mitologiziranje zgodovine in zoper zlorabljanje obletnic posameznih zgodovinskih dogodkov (objava v »Naših razgledih« marca 1980). Mitterauer je že leta 1976 ob praznovanju »tisočletnice« Koroške pisal proti zamolčevanju karan- tanskega (slovenskega) obdobja koroške zgodovine. Tokrat se je izrekel za vse­ binsko nov značaj letošnje oktobrske plebiscitne proslave, nasploh pa je poudarjal potrebo po strukturni analizi in ne le po oživljanju spominov na posamezne do­ godke ali osebe. V diskusiji je na jasno izraženo nasprotovanje naletela referen­ tova paralela glede preživelosti postavljanja tako partizanskih kot koroških bram- bovskih spomenikov; tudi sam Mitterauer je nekatere svoje tako posplošene in nediferencirane sodbe in predloge že v referatu in nato v diskusiji ocenil za »ra­ dikalne« in »povsem nerealistične«. Brez razprave pa sta ostali zaključni predavanji letošnjih Koroških kulturnih dni. Janko Pleterski je pod naslovom »Avstrijska socialna demokracija in koroški plebiscit« povzel svoje že objavljene ugotovitve o odločilnem deležu avstrijske socialnodemokratske propagande pri vplivanju na slovenske glasovalce in preko njih na končni plebiscitni rezultat. Docent salzburške univerze in soavtor znane knjige »Avstrija in njeni Slovenci« Hanns Haas je v predavanju »Koroški Slovenci in avstrijsko-jugoslovanski odnosi 1918—1920« zaradi časovne stiske pri pregledo­ vanju obsežnega arhivskega gradiva analiziral predvsem različnost avstrijskih predlogov o poteku meje na koroškem odseku od novembra 1918 do julija 1919 (zato skrajšan delovni naslov na nemški verziji razmnoženega gradiva: Dunajska vlada in koroško vprašanje 1918/1919). Tekst vsekakor zasluži pozorno branje, z zanimanjem pa pričakujemo prispevek v celoti. J a n e z S t e r g a r 230 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 IV. MEDNARODNI KONGRES O POVEZAVAH MED OBEMA JADRANSKI­ MA OBALAMA: GOSPODARSKE IN TRGOVSKE ZVEZE (IV Congresso internazionale sulle relazioni fra le due Sponde adriatiche: I:rapporti economici e commerciali), Lanciano — L'Aquila 13. do 17. aprila 1980 Po letu 1971, ko je bil v mestih Brindisi, Lecce in Taranto prvi mednarodni kongres te vrste in je bila njegova osnovna tema splošna problematika jadran­ skega prostora, sta sledila v letu 1976 kongres v Bariju, ki je obravnaval cerkveno- pravna in religiozna vprašanja, a leta 1978 kongres v Foggi, kjer so bili na pro­ gramu populacijski in demografski problemi. Le dobro poldrugo leto za njim je neumorni P. F. Palumbo, redni profesor za zgodovino srednjega veka v Rimu in Salemu, organiziral četrti kongres, ki je potekal v Lanciami, Chietiju, Atriju in L Aquili v Abruzzih. Osnovna tematika so bile gospodarske in trgovske povezave dežel na obeh straneh Jadranskega morja, torej tema, ki je tesno povezana s prek- jadransko trgovino in pomorsko dejavnostjo, a ki ni mogla zanemariti tudi za­ ledja in širšega jugovzhodnega evropskega prostora in prav tako ne celotnega pod­ ročja Sredozemlja. Kakor že prejšnji kongresi, ki se postopoma pomikajo z juga Italije proti se­ veru, je bil tudi ta kongres v Abruzzih deležen velike pozornosti in podpore držav­ nih oblasti ter je močno odmeval v Abruzzih, kjer so m u dajala sredstva javnega obveščanja veliko prostora in časa. Kongres je bil namreč pod patronatom pred­ sednika republike Italije, a v častnem odboru je bila vrsta uglednih politikov in znanstvenikov s področja družbenih ved (npr. predsednik vlade F. Cossiga in več ministrov, predstavniki pokrajinskih oblasti, G. Astuti, A. Lombardo F Valsechi) Otvoritvenega zasedanja kongresa se je udeležil tudi M. Kosin, jugoslovanski am­ basador v Rimu, ki je za svoje pozdravne besede, za želje za dobro delo kongresa in za uspešno znanstveno in kulturno italijansko-jugoslovansko sodelovanje dobil polno priznanje avditorija v velikem občinskem gledališču v Lancianu. Kongres je imel povsem delaven značaj in se je odvijal v obliki potujoče okrogle mize v zgoraj navedenih kraj ih: Uvodni referat »Gospodarske povezave y okviru jadranske zgodovine in civilizacije« (I rapporti economici nel quadro della storia e della civiltà adriatica), je imel P. F. Palumbo in v njem ob dobrem poznavanju problematike nanizal poglavitne elemente zgodovinskega razvoja go- spodarskih povezav med obema jadranskima obalama; poudaril je zlasti vlogo trgovine, ki je vedno pomenila znak miru in sožitja. Sledil mu j e n a zasedanju v Lanciami referat L. Margetića, profesorja rimskega prava z Reke, z naslovom »Pojav nekaterih institucij rimskega privatnega prava na obeh obalah Jadran­ skega morja« (Accenni ad alcuni istituti del diritto romano privato sulle due Sponde adriatiche nell' alto Medio Evo), a temu referat M. Capaldo z univerze v Sa lemu z naslovom »Razširjanje in trgovina slovanskih knjig, t iskanih v Italiji, na Balkanu« (La diffusione ed il commercio nei Balcani dei libri slavi stampati in Italia). V njem je dal kvantitativne podatke o množini tiskanih ćirilskih knjig v Italiji-in. njihovi distribuciji v balkanskih deželah od konca 15. do 18. stoletja. Avtor ni poznal dejavnosti t iskarne v Recanatiju iz prve polovice 16. stoletja, ki jo je pred letom dni v dubrovniškem gradivu odkril prof. I. Voje. Delo prvega dne sta zaključila referat o delu nedavno umrlega zgodovinarja C. Marciani-ja iz Lan­ ciane,1 avtorja več razprav tudi o gospodarskih zvezah Abruzzov z dalmatinsko obalo, ki ga je imel E. Giancristofaro, urednik revije Rivista abruzzese, in pa ogled razstave del in rokopisov pokojnika. Naslednji dan so bili na programu referati T. Raukerja iz Zagreba »Split in trgovske zveze na Jadranu v poznem srednjem veku« (Il porto di Spalato e le re­ lazioni commerciali nell'Adriatico del Tardo Medio Evo), s težiščem n a času od . . r .Y đ o X V " s t o l e t J a > J- Luetica iz Dubrovnika »Italijanski mornarji na dubrov- mskih trgovskih ladjah v 18. in 19. stoletju (I marinai delle navi mercantili ra- gusee nel XVIII e all'inizio del XIX secolo), J. Persica iz Ljubljane »Italijanska migracija m trgovina v. H r a n u v prvi polovici 14. stoletja« (Immigrazione italiana e commercio a Pirano nella prima metà del XIV secolo), in končno V'Foretića iz Dubrovnika, »Trgovske zveze • dalmatinskih mest pod beneško oblastjo z mesti pa- peske države m Neapeljskega kraljestva od 15. do 17. stoletja« (Le relazioni com­ merciali delle città dalmate sotto il dominio veneziano con le città dello Stato ^ , ' Njegovo najbolj znano delo je Lettere di cambio alle fiere di Lanciano nel XVI secolo Paris (Ecole Pratique des Ifautes Etudes) 1962. Objavljal je veliko tudi v reviji Rivista Abruzzese in drùeih italijanskih revijah. Del njegovih razprav je izšlo tudi v posebni knjigi: C. Marciani, Scritti di Stona Vol. II Storia economica abruzzese, Lanciano 1974. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 231 della Chiesa e del Regno di Napoli dal XV al XVII secolo). Tudi naslednji dan, ko je kongres prenesel svoje delo v Chieti, so bili na dnevnem redu samo referati jugoslovanskih udeležencev, ki so kongresu pravzaprav dajali poudarek s svojo številno udeležbo in vsebino referatov. Ti referati so bili po vsebini in po zasnovi zelo vsklajeni. Najprej je M. Spremić iz Beograda posredoval svoj pregledni re­ ferat »Trgovske zveze med Dubrovnikom in Abruzzi v 15. stoletju« (Le relazioni economiche fra Ragusa e l'Abruzzo nel secolo XV), a I.Voje iz Ljubljane je nje­ govo predavanje vsebinsko dopolnil s predavanjem »Aktivnost dubrovniskin trgov­ skih družb v osrednji in južni Italiji v 15. stoletju« (L'attività delle Compagnie ragusee nell'Italia centrale e meridionale nel secolo XV), v katerega je vtkal nove podatke iz dubrovniškega arhiva. Dubrovniško problematiko je zaključil K. &a- mardžić iz Beograda s temo »Dubrovnik in srednja Italija v trgovini Ib.-m it. sto-r letja (Ragusa e l'Italia centrale nel commercio del XVI e XVII secolo). Sledil j e nato še referat »Gospodarske in trgovske zveze med Italijo in Slovenijo od là do 17. stoletja« (I rapporti economici e commerciali tra l'Italia e la Slovenia dal л ш alt XVII secolo), ki ga je imel podpisani. Program četrtega dne kongresa, ki je bil v Atriju, je bil povsem prilagojen zgodovinskemu pomenu tega mesta in okolice v obdobju prazgodovine. A. Radmilli, profesor paleontologije v Pisi, je v svojem referatu zajel »Trgovske zveze med obema jadranskima obalama v neolitiku« (Le relazioni commerciali tra le due Sponde nel Neolitico) in poudaril zlasti vlogo-obsidiana in 1.1, zelenega kamna v teh zvezah. A. Stipčević iz Zagreba pa je v svojem predavanju »Za gospodarsko zgodovino v jadranskem prostoru v prazgodovini« (Per una stona economica del bacino adriatico nell'età preistorica /situazione e prospettive/) postavil metodo- loška izhodišča za to proučevanje, trdeč, da se s tradicionalno arheološko tipolosko metodo ta problematika ne more reševati. Delo tega dne je zaključil domačin F Barberini, direktor klasičnega liceja, z referatom »Liburni Siculi na abruski obali. Hadria — Hadriaticum« (I Liburni Siculi sulla sponda abruzzese Hadria — Hadriaticum), v katerem je trdil, da izvirajo predniki'Liburnov m Siculov iz iste­ ga ilirskega porekla na področju, ki ga viri označujejo kot Hadria, mare Hadria­ ticum. Še istega dne so udeleženci kongresa nadaljevali pot v dokaj oddaljeno L'Aquilo, kjer je bilo naslednje dopoldne zadnje zasedanje in zaključek kongresa. Na sporedu so bili' še trije referenti. A. Lumbardo, profesor na univerzi v Pisi in L'Aquili, je predaval o temi »Podatki o beneški trgovini v dalmatinskih mestih« (Note sul commercio veneziano nelle città dalmate) in poleg vloge Benetk v trgovini teh mest v dolgih stoletjih še posebej poudaril, da se bogato gradivo be- neškega arhiva preveč zanemarja tudi v jugoslovanski historiografiji. M. Di Gian- francesco, direktor italijanskega instituta v Amsterdamu, je v referatu »Trgovske mornarice na Jadranskem morju v dobi preporoda« (Le manne mercantili deli Adriatico nell'età del Risorgimento) primerjal nosilnost ladjevja v Jadranu z ev- ropsko in svetovno tonažo, analiziral pomen tega brodovja m opredelil njegovo vlogo v tedanjem gospodarstvu. P. Bartl, direktor albanološkega instituta pri uni- verzi v Münchnu, je v svojem predavanju »Albanija v gospodarskih odnosih med Balkanskim polotokom in Italijo« (L'Albania nel rapporti economici fra la Pera- sola balcanica e l'Italia) dal strnjen prikaz zlasti trgovskih povezav med Albanijo in italijanskimi deželami. Kongres je zaključil njegov organizator P. i. Palumbo z oceno kongresa. V imenu vseh tujih udeležencev kongresa se je podpisani za : hvalil za gostoljubje in za uspešno menjavo znanstvenih dosežkov na obravnavani problematiki, ki postaja predmet raziskav vedno večjega števila zgodovinarjev ne samo nâ obeh straneh Jadranskega morja marveč tudi v drugih deželah. ''•Kongres, ki je'nedvomno,uspel, je imel izrazito delovni značaj. Prav zavoljo tega; da je ostajalo veliko časa za razpravo, program kongresa ni bil preobtezen z referati. Diskusija je bila zlasti ob vprašanjih trgovskih povezav med jugoslo­ vanskimi in italijanskimi deželami izredno živa in je po času trajanja celo pre­ segala sama predavanja. Posebej so prihajala v ospredje vprašanja virov, problem tehnike srednjeveške trgovine, zlasti pomen in vloga srednjeveških trgovskih družb (komenda, koleganca), dalje kvantifikacijski problemi trgovine,• struktura trgovskega blaga in dr. V razpravi se je tudi izoblikovalo mnenje, da bo treba iz specialnih raziskav, ki so dale že bogate rezultate, preiti na sintetične prikaze medsebojnih povezav. Udeleženci so ob zaključku kongresa programirali še nekaj kongresov te vrste. Na naslednjem naj bi obravnavali še vedno gospodarske povezave, nato pa naj bi sledila kongresa s tematiko političnih odnosov in kulturnih vplivov. Vsaj eden izmed njih naj bi bil, tako sodim, tudi v organizaciji jugoslovanskih zgodovinarjev 232 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 1—2 ze iz recipročnih motivov če ne iz prestižnih vzrokov, saj so vse dosedanje kon­ grese organizirali italijanski kolegi. S predvidenimi kongresi bi bila zajeta vsa naj - pomembnejša problematika iz zgodovine povezav, stikov in sodelovanja dežel na obeh straneh Jadranskega morja, a hkrati bi dozorevali pogoji za prehod na pri­ prave za izdajo virov iz te tematike v obliki posebnega kodeksa (Codice diploma­ tico) z vec serijami, ki mu pot pripravljajo prav ti kongresi. S tem bi se zelo ko­ ristno sodelovanje jugoslovanskih in italijanskih zgodovinarjev, ustvarjeno ob teh kongresih m v okviru dela italijansko-jugoslovanske komisije za zgodovino, raz­ širilo tudi na področje edicij virov. Koristnih in daljnosežnih posledic — ne samo za zgodovinsko znanost — bodočih izdaj virov za zgodovino povezav dežel in ljud­ stev na obeh straneh Jadranskega morja menda ni treba posebej naštevati. Želeli bi le, da bi akcija čimpreje dala prve sadove. Vsi referati IV. mednarodnega kongresa bodo izšli — po praksi prejšnjih kon­ gresov2 — v posebnem zborniku in postali tako dostopni znanstveni uporabi in kritiki. F e r d o G e s t r i n r SEMINAR O VZGOJNI VLOGI MUZEJEV IN ZGODOVINSKIH SPOMENIKOV • t (Cardiff, od 14. do 19. aprila 1980) Kot eden izmed dveh izbranih muzejskih delavcev iz Jugoslavije sem se ude­ ležil seminarja o vzgojni vlogi muzejev in zgodovinskih spomenikov, ki je bil v glavnem mestu Walesa Cardiffu. Drugi udeleženec je bil kustos Marijan Susovski iz Zagreba. Seminarja se je udeležilo 76 prosvetnih in muzejskih delavcev, velika večina (58) jih je bila iz Velike Britanije, ostali pa iz zahodnoevropskih in skan­ dinavskih držav, Kanade, Avstralije in Nove Zelandije. Preostali — socialistični in neuvrščeni svet sva predstavljala samo Jugoslovana, kar je bilo nedvomno veliko priznanje za našo državo. Povabil naju je British Concil, ki je tudi delno kril na­ jine stroške seminarja. Udeleženci smo bili na podlagi predhodno izraženih želja in v okvirih mož­ nosti razdeljeni v delovne skupine, ki so proučevale vsaka svojo zgodovinsko lo­ kacijo in imele nalogo izdelati zamisel njenega izkoriščanja v vzgojne namene, tako za učitelje, kot za učence in druge obiskovalce. v Teme delovnih skupin so bile zelo pestre in so segale od predzgodovinskega nahajališča preko ostankov rimskega mesta ter trdnjave do srednjeveških gradov, dvorcev iz 17. stoletja, pristaniškega in industrijskega področja-19. stoletja in do modernih muzejev iz 20. stoletja. Izrazil sem željo, da bi bil v skupini, ki je pro­ učevala Waleski etnografski muzej, vendar so me dodelili v skupino, ki je razisko­ vala pristaniško predmestje Cardiff a Butetown. Seminar sta skupaj organizirali britanski ministrstvi za prosveto in za varstvo okolja, kamor sodi tudi spomeniška služba. Vsaka skupina je imela dva mentorja, po enega z obeh področij. V naši skupini, ki j e bila narodnostno zelo mešana, saj so bili v njej poleg Britancev tudi predstavniki Kanade, Norveške in Danske, sta bila mentorja inšpektor za zgodovinske spomenike gdč. Olwen Jenkins in šolski inšpektor g. Tom John. Pripravila sta nam zelo izčrpen prikaz zgodovine Bute- towna kot tudi vso potrebno literaturo ter nam organizirala stike z ljudmi, ki so nam mogli dati potrebne podatke za predstavitev tega področja. »Oče« Butetowna je bil markiz Bute, ki je na značilno angleški način svojo fevdalno posest v prvi polovici 19. stoletja spremenil v pristanišče in mestni pre­ del. Pristanišče m Butetown sta svoj razcvet dolgovala izvozu waleskega premoga prav tako pa je z njim povezan tudi njun padec, ki se je začel po drugi svetovni vojni m je tudi danes zelo občuten. Butetown se je iz razkošne četrti novih boga­ tašev ter pomorsko-trgovskih upravnih stavb postopoma spremenil v mornarski geto s prevladujočim črnskim prebivalstvom, ki se ga je prijelo znano in značilno mie »Tiger Bay« (Tigrov zaliv). Njegov južni del nudi danes zelo klavrn videz z razpadajočimi stavbami iz nekdanjih »sijajnih časov«, njegov severni del pa je moderna oblika geta s sicer sodobnimi stolpnicami in bloki, ki pa so tesno drug zraven drugega in tvorijo pravo betonsko džunglo. 2 Momenti e problemi della storia delle due Sponde adriatiche. Atti del I» Congresso internazionale sulle relazioni fra le due Sponde adriatiche (Brindisi - Lecce - Taranto, 15-18 ottobre 197П a cura di Pier Fausto M u n d » Lecce (Centro di Studi Salentmi) • 1973; Le relazioni religiose e chiesastico gmnsdizionali. Atti del Congresso di Bari: 29-31 ottobre 1976, Roma (Centro di Štuli sulla Storia eTla civiltà adriatica) 1979; gradivo tretjega kongresa v Foggi v letu 1978 je že v tisku in bo izšlo po vsej ver- jetnosti se v letošnjem letu. . . . -J ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 233 Dovolj značilen je podatek, da je edina moderna stavba v južnem predelu Butetowna Waleski pomorski in industrijski muzej. Poživitev tega predela so pri­ čakovali od ustanovitve waleskega parlamenta, vendar je predlog o njem na refe­ rendumu propadel. Tako ni doživela svoje prenove izredno zanimiva stavba^ Pre­ mogovne borze, preostalim objektom >industrijske arheologije«, kot jih označujejo Britanci (gre predvsem za dva zasuta pristaniška doka in za ustje starega, prav tako zasutega Clamorganshirskega kanala) pa grozi, da bo preko njih zgrajena mestna obvoznica. Raziskovalne skupine so ob koncu seminarja v obliki razstav prikazale svoje zamisli, kako približati zgodovinske lokacije obiskovalcem, v prvi vrsti šolarjem in njihovim učiteljem. Pripravljene so bile zelo domiselno in skrbno. Običajno so vsebovale s fotografijami opremljene poti po področjih, naglaševale so najpomemb­ nejše stavbe v njih ter zastavljale obiskovalcem značilna vprašanja. Kaziskovalna skupina, ki sem ji pripadal, je izdelala več takih poti po Butetownu, pri čemer so nekatere naglaševale bolj upravne stavbe, druge stanovanjska področja, tretje pri­ staniške objekte. Sam sem hotel prikazati zgodovino šol na tem področju, vendar so bile zaradi velikonočnih praznikov zaprte, tako da sem na podlagi dosegljive literature orisal pestro etnično sestavo »Tiger Baya« do 1918. leta. Razstave drugih skupin so bile podobno zasnovane. »Grajska« skupina si je zamislila zanimivo igro za otroke v slogu trenutno zelo popularnih »vojnih iger«. Skupini pod vodstvom dveh »sirov« bi tako na podlagi tlorisa »napadali« in »bra­ nili« grad. Skupina, ki je obravnavala industrijsko revolucijo, si je zamislila živ­ ljenje družine Jenkins (tipični waleski priimek) in ga skušala kar najverneje re­ konstruirati, »etnografska« skupina pa je izdelala celo maketo stavbe, kjer bi obi­ skovalcem predstavljali in razlagali etnografsko gradivo. Seminar je bil zamišljen izredno delavno, saj je bil ves čas, kar nismo delali na svoji zgodovinski lokaciji, namenjen skupnim predavanjem in priložnostnim razstavam ter ogledu Waleskega nacionalnega muzeja. Med drugim so nam posre­ dovali zanimivo izkušnjo, kako približati šolarjem posamezno zgodovinsko ob­ dobje. V povezavi med profesionalnimi in amaterskimi gledališkimi igralci ter spomeniško in prosvetno službo so rekonstruirali življenje na podeželskem dvorcu ob koncu 18. stoletja. Vanj so »naselili« plemiško družino Vanneck, jo opremili z vsem potrebnim inventarjem, tako originalnim kot z najboljšimi približki, potem pa v dogovoru s šolami omogočili skupinam učencev, da so za nekaj ur okusili, kakšno je bilo življenje služabnikov v tem času. Zamisel je zanimiva, verjetno predraga, nedvomno pa zelo enostranska. Zanimivi so bili tudi izobraževalni filmi o srednjeveških gradovih in samo­ stanih z »detektivskim« pristopom rekonstrukcije življenja v njih na podlagi na­ tančnega proučevanja razvalin. V posebnem predavanju nam je voditeljica arhiva pripovedovala o svojih izkušnjah dela z mladimi in o tem, kako jih uči pravilne uporabe arhivskega gradiva. Sam seminar, kot tudi izredno moderno zasnovani, urejeni in obiskani muzeji, .ki sem si jih imel priliko ogledati, pričajo o veliki pozornosti, ki jo v Veliki Bri­ taniji namenjajo svoji kulturno-zgodovinski dediščini. Zavzetost za te vrednote ne pade sama z neba, zato posvečajo veliko skrb vzgajanju mladine, da jih zna ceniti. Ob vsem tem človek nehote pomisli na naše razmere, ko dostikrat gledamo našo tovrstno dediščino kot nepotrebno breme, in ugotavlja, da bi bili podobni seminarji zelo potrebni tudi pri nas, da o britanskem odnosu do preteklosti niti ne govorimo. A n d r e j V o v k o 2 3 4 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 ZGODOVINSKO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO YU-61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1, tel.: (061) 22 121, int. 209 vas vabi, da vstopite v društvo kot redni član Društveni člani po nižji ceni prejemajo osrednje društveno glasilo »Zgo­ dovinski časopis«, imajo popust pri nabavi knjig iz društvene zaloge, lahko sodelujejo pri strokovnih in družabnih prireditvah društva (zbo­ rovanja, predavanja, strokovne ekskurzije in podobno), brezplačno prejmejo društveno značk o in izkaznico ter uporabljajo društveno knjižnico. Potrjena društvena izkaznica omogoča brezplačen ali cenejši vstop v številnih domačih in tujih muzejih ter galerijah. Društveni člani s popustom kupujejo knjige »Slovenske matice«, občasno pa tudi publikacije drugih slovenskih založb. Za leto 1980 znaša društvena članarina 60 dinarjev, članarina z naroč­ nino na »Zgodovinski časopis« pa 300 dinarjev. Za študente je dru­ štvena članarina z naročnino polovična — 150 dinarjev. Letos imajo poleg študentov zopet popust tudi upokojenci, dolgoletni člani društva, za katere naročnina s članarino znaša 225 dinarjev. Člani pokrajinskih zgodovinskih društev upravi »Zgodovinskega časopisa« poravnajo le naročnino v višini 240 dinarjev, medtem ko članarino vplačajo pri ma­ tičnem društvu. , '' Članarino in naročnino lahko vplačate vsako dopoldne (od ponedeljka do petka) na društvenem sedežu ali p a . s položnico na društveni žiro račun: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, Ljubljana, Aškerčeva 12, 50101-678-49040. Ker Zgodovinsko društvo prehaja na novo obliko organiziranja, je že omogočeno vplačilo vseh članskih obveznosti kar pri matičnem pokra­ jinskem zgodovinskem društvu. Tu so njihovi naslovi: Zgodovinsko društvo Ljubljana, 61000 Ljubljana, Prešernova 20, Na­ rodni muzej Zgodovinsko društvo v Mariboru, Muzej narodne osvoboditve, 62000 Maribor, Heroja Tomšiča 5 Zgodovinsko društvo v Ptuju, Pokrajinski muzej, 62250 Ptuj, Muzejski trg 1 Zgodovinsko društvo v Celju, Muzej revolucije, 63000 Celje, Trg V. kongresa 1 (63001 Celje, pp. 87) Zgodovinsko društvo za Gorenjsko, Gorenjski muzej, 64000 Kranj, Tav­ čarjeva 43 Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, Pokrajinski arhiv, 65000 Nova Gorica, Trg Edvarda Kardelja l/HI. Zgodovinsko društvo v Novem mestu, Zavod za šolstvo SR Slovenije — organizacijska enota, 68000 Novo mesto, Glavni trg 7 Muzejsko društvo v Skofji Loki, Muzej na gradu, 64220 Škofja Loka, Grajska pot Belokranjsko muzejsko društvo, Belokranjski muzej, 68330 Metlika Zahtevajte prijavnico za vpis pri enem izmed pokrajinskih zgodovin­ skih društev! ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 235 OCENE IN POROČILA R i c h a r d H a a s e , Die keilschriftlichen Rechtssammlungen in deutscher Fassung. Druga, predelana in razširjena izdaja. Otto Harrassowitz. Wiesbaden 1979, X + 148 strani. Avtor, ki je po poklicu predsednik sodišča (Amtsgerichtspräsident) v Leon- bergu na Würtemberskem, je že več desetletij eden najbolj prizadevnih razisko­ valcev in predavateljev klinopisnih prav, zlasti hetitskega. Kot takemu je bil pri- poznan tudi naslov »profesor«. . Poleg mnogoštevilnih člankov in monografskih razprav je ieta 19b<2 objavu besedila 12 »klinopisnih pravnih zbirk v nemškem prevodu« (O. Harrassowitz, Wiesbaden 1963). V isti založbi je leta 1979 izšla druga, dopolnjena in predelana izdaja, ki v nekoliko drobnejšem, vendar lepo čitljivem tisku zajema 17 pravnih virov. V svojem izpopolnjenem prevodu je — kakor omenja v predgovoru (str. V) — skušal upoštevati potrebe znatnega dela interesiranih bralcev, »da spoznajo vsebino določb« v lepem prevodu, »ne toliko njihove ohranjene dobesedne dikcije«. Pr i znanstvenem navajanju bo s to spremembo treba pazljivo računati. Pred pre­ vodom besedila navaja najvažnejše l iterarne obdelave oz. prevode, pri tem upo­ števa tudi nekatere slovenske prispevke. . Sam tudi opozarja, da je v svojo drugo izdajo uvrstil tudi nekaj odlomkov ki označujejo pravno stanje v določeni dobi, ne da bi obenem navajali besedilo ustreznih določb. Na ta način nas avtor opozarja na pravno stanje m spremembe, ki so j ih uvedli Entemena, Urukagina in Gudea iz Lagasa (str. 1—5), Ur-JNinurta iz Isina ter Sin-kašid iz Uruka (27 s.). Na novo je uvrščen začasni reformni edikt (mešarum), ki ga je izdal Hammurabijev sin Samsu-iluna (61). Posebno pozdrav­ ljamo, da nova izdaja prinaša prolog in epilog Lipit-Ištarjevega in Hammurabi je- vega zakonika ter prolog Ur-Nammujevega zakonika. Obenem so po novejših do­ gnanjih dopolnjene določbe Ur-Nammujevega in Lipit-Istarjevega zakonika Zelo posrečena sta tudi dva dodatka. V prvem (str. 113 s.) pojasnjuje 15 izra­ zov, ki jih je težko ustrezno prestaviti. Drugi dodatek podaja n a 4 straneh pri­ merjalno tabelo, ki navaja, kako so posamezni pravni predmeti (npr. zdravniKi, namakanje, posojilo itd.) obravnavani v prevedenih 11 pravnih zbirkan. Avtorju smo za njegovo temeljito predelano drugo izdajo hvaležni. /. njo je podal ne le pravnemu zgodovinarju, ampak vsakemu ljubitelju prednjeazijskin kultur pregleden, praktično lepo uporaben priročnik. V i k t o r K o r o š e c Hrestomatija izvora za opštu istoriju srednjeg vijeka. Prvo izdanje. Odabrao i uredio dr. Marko Šunjić, Sarajevo (IGKRO »Svjetlost« — OOUR Zavod za udž­ benike) 1980, 379 strani. Navedena knjiga je v povojni jugoslovanski historiografiji vsekakor novost. Ne sicer novost po zvrsti dela, saj imamo že kar precej tovrstnih priročnikov m učbenikov za srednje in celo osnovne šole t e r tudi za univerzitetni studij (npr. B Ferjančič, Vizantinski izvori za istoriju naroda Jugoslavije I—II, Beograd 1959; N.Klaić, Izvori za hrvatsku povijest do 1526 godine, Zagreb 1972), pač pa po vse­ bini, saj gre za gradivo za občo zgodovino srednjega veka. Zadnja podobna knjiga je v jugoslovanskem zgodovinopisju izšla že pred okoli 70 leti. Delo M. šunjiča, rednega profesorja za občo zgodovino srednjega veka na fi­ lozofski fakulteti v Sarajevu (in sedaj diplomata v Venezueli) prinaša v srbo- hrvatskem prevodu številne dokumente za občo zgodovino srednjega veka, ki jih je avtor uporabil pri svojem delu s študenti v seminarju in je z njimi osvetljeval snov univerzitetnega študijskega programa. Objavil je pod 115 oštevilčenimi pod­ poglavji mnogo večje število krajših ali daljših dokumentov oziroma izsekov iz njih, ki jih je sistematično in kronološko uredil v 18 poglavij po problemih (npr. cesarstvo od obnovitve za Karolingov do svetega nemškega cesarstva, duhovna m svetna oblast, evropska (krščanska) ekspanzija proti islamu in poganstvu, cerkev in herezije, nove družbene in politične razmere na zahodu), po posameznih etnič­ nih skupinah oziroma ljudstvih (npr. germanska ljudstva in njihove države na 2 3 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 ozemlju zahodnonmskega cesarstva, Huni, Anglosasi, Skandinavci in Normani, Arabci, Stan Slovani, Francozi in njihovi spori z Anglo-Normani, Tatari) in po posameznih državah oziroma geografskih enotah (npr. Bizanc, Nemčija in Italija, Anglija, Češka, Poljska, Rusija). Sama izbira v knjigi objavljenih dokumentov, ki segajo na mnoga področja srednjeveškega dogajanja, bi mogla biti seveda v večji ali manjši meri tudi dru­ gačna, kajti vsaka hrestomatija virov je vendar tudi odsev subjektivne izbire in namena, ki naj mu služi. Vsekakor pa je avtor pri objavi upošteval najpomemb­ nejše vire in njihove zvrsti. V knjigi dobimo besedila vrste analov, ruskih leto­ pisov in kronik, kapitularije karolinškega obdobja (Capitulare de villis je objav­ ljen v celoti), Conversio Bagoariorum et Carantanorum, Domesday Book, izseke germanskega običajnega prava in pravnih aktov germanskih držav (leges, edikti), Ruska pravda, besedila iz del številnih najpomembnejših srednjeveških piscev od zgodnjefevdalnih zahodnoevropskih, bizantinskih in arabskih do poznosrednjeve- ških (Villani, Froissart, Dlugosz), besedilo večjih odlomkov iz korana in besedila posameznih važnejših državnih listin (wormski konkordat, angleško veliko listino svoboščin, zlata bula Karla IV.). Torej, glede na namen, ki naj mu knjiga služi, velika pestrost zbranega gradiva. Žal pa se je avtor povsem izognil področju ne- agrarne proizvodnje: obrti, rudarstvu in fužinarstvu ter trgovini, a tudi za agrarno proizvodnjo v poznem srednjem veku ni besedil virov (npr. urbar, P. Crescenti), malo je tega za mesta in meščanstvo, za položaj podložnikov, za vsakdanje živ­ ljenje. Ne glede na to, da avtor hrestomatije ni vanjo vnesel vseh področij življenja srednjeveškega človeka, bodo objavljeni prevodi virov zaradi svoje raznovrstnosti še kako dobro služili namenu, zaradi katerega je avtor pripravil izdajo te knjige. Saj je to ob vedno večjem neznanju jezikov virov (grščine, latinščine, nemščine itd.) za starejša obdobja zgodovine poglavitni način, da se študenti seznanijo z najvažnejšimi viri in zvrstmi virov za srednjeveško zgodovino, ki naj bi služili pri izvajanju univerzitetnega programa iz obče zgodovine srednjega veka kot gra­ divo za uvajanje v metode znanstvenega dela in kot ilustracija pri posredovanju materije. Toda poudariti je treba, da prevodi virov pri uvajanju študentov v znanstvene metode dela ne morejo povsem zamenjati originalnih besedil, ampak so le nekaki nadomestki zanje. Zato bi bilo knjigi resnično v korist, če bi vsaj ob posameznih najvažnejših besedilih prevodov prinesla tudi originalno besedilo. Avtor se je tega dobro zavedal, zato je v prevodih puščal (vsaj v oklepajih) ori­ ginalno poimenovanje za razne institucije, nazive, funkcije in splošne pojme; vendar bi bilo to treba napraviti bolj dosledno in v še večjem obsegu. Na drugi strani pa gre piscu prav zavoljo tega v največji meri zameriti to, da je vnesel v knjigo tudi besedila prevodov, ki so bili narejeni po prevodih originala v enega izmed svetovnih jezikov. S tem se je namreč besedilo srbohrvatskega prevoda glede točnosti, podrobnosti in fines vsebine in jezika- še bolj oddaljilo od originala, kar tehtnost uporabe prevoda tudi v zgoraj navedenem namenu nedvomno zmanj­ šuje. Saj so celo prevodi iz originalnega jezika virov po besedah avtorja ponekod zaradi težav pri prevajanju poenostavljeni in posamezni termini prevedeni v opis­ ni obliki, čeprav je seveda avtor povsod skušal ohraniti bistvo vsebine. Najbolje bi bilo v takih primerih postopati tako, da bi v samo besedilo prevoda ali pa v opombo vnesli sporno besedilo tudi v originalu. Ko smo že pri opombah, s kate­ rimi je avtor v večji ali manjši meri oskrbel besedilo prevodov, bi poudaril, da bi bilo knjigi v še večjo korist, če bi bilo število opomb večje in njihova vsebina še bogatejša, kakor je. Ne glede na navedene pripombe je treba poudariti, da je pisec dobro opravil svoje delo; knjiga bo zelo koristila in še kako služila potrebam univerzitetnega študija na vsem ozemlju republike Jugoslavije. Bo pa prijetno branje tudi za vsa­ kega ljubitelja zgodovine, ker se bo mogel ob njej spoznati z viri, ki služijo zgo­ dovinski znanosti pri proučevanju zgodovinskega razvoja. F e r d o G e s t r i n , J e a n C l a u d e H o c q u e t , Le sel et la fortune de Venise, I—II, Lille (Presses de l'Université de Lille) 1978/9. Voi. 1: Production et monopole, 1978, 352 strani; Voi. 2: Voiliers et commerce en Mediterranée 1200—1650, 1979, 740 strani. Avtor tega obsežnega dela je profesor na univerzi v Lille-u in danes nedvom­ no najboljši poznavalec zgodovine proizvodnje soli in njene trgovine v Sredozem­ lju v obdobju fevdalizma. Posegal pa je tudi sicer v problematiko pomorstva na­ sploh in v študij družbenih struktur v Benetkah in se je udeležil že mnogih med- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 237 narodnih kongresov in simpozijev.1 V letih 1978/9 natisnjena knjiga v dveh de­ lih je rezultat dolgoletnega proučevanja obravnavane problematike, ki. ji dajejo Benetke kot »gospodarica« mnogih važnih solin in kot »monopolni« posredovalec v trgovini soli na svojem državnem ozemlju in deloma tudi na tuj ih tržiščih po­ seben značaj. Besedilo knjige je rezultat raziskav v številnih arhivih, zlasti v Archivio di Stato in Archivio notarile v Benetkah, v vrsti cerkvenih arhivov (npr. oglejskega patriarhata, mnogih samostanov in župnij), v mnogih drugih arhivih v Italiji (Ancona, Bologna, Chioggia, Genova, Mantova, Milano, Modena, Pavia, Prato, Roma, Verona), v Španiji (Barcelona, Palma de Mallorca) in v Jugoslaviji (Dubrovnik, Kotor, Piran, Split in Zadar), ter končno uporabe mnogih publikacij izdanih virov in izredno številnih razprav med drugimi tudi več ducatov jugoslo­ vanskih avtorjev (ki jih pa vendar citira več, kakor j ih je imel v rokah, kar se vidi iz zamenjave moje razprave v Kroniki in samostojne knjige o trgovini slo­ venskega zaledja s primorskimi mesti); navedel jih je v vsaki knjigi posebej (1. knj. str. 15—73, 2. knj. str. 19—82). Knjiga je zajela časovno obdobje skoraj petih stoletij od okoli leta 1200, ko se začno množiti viri o soli in njeni proizvodnji, pa vse do srede 17. stoletja, vklju­ čila pa je celotno Sredozemlje, oziroma vsa področja proizvodnje soli, od koder so jo uvažali v Benetke, bodisi da so bile soline izven ozemlja pod beneško oblast­ jo (npr. Ibiza, Cagliari, Ra's al-Mahbar itd.), bodisi da so bile v mejah beneške države (npr. Cervia, Piran, Pag in dr.). Vendar je težišče obravnave n a območju Jadranskega morja in na grškem delu Balkanskega polotoka, kjer sta bili celotna dejavnost in vloga Benečanov v vsem obravnavanem obdobju tudi največja. Tu so Benečani mnogokje monopolizirali proizvodnjo soli oziroma so obvladovali trgo­ vino z njo. Iz drugih dežel Sredozemlja in njihovih solin pa so sol le več ali manj redno dobavljali oziroma so jo od tam.izvažali v Benetke, tako npr. zlasti iz le,- vsntskih oristäRisc Problematika, ki jo je avtor zajel v prvi knjigi, razdeljeni na deset poglavij, seže od orisa geografskih pogojev za proizvodnjo soli v Jadranskem morju in v Sredozemlju, od proizvodnje soli, njene rasti in nihanja do prodaje in monopoli­ zacije trgovine s soljo, od tehnične strani proizvodnje do investicij v to proizvod­ njo, cen proizvodnje in višine mezd solinarjev, od državne (beneške) intervencije in monopolizacije proizvodnje, uničevanja konkurenčnih solin v jadranskem pro­ storu do vloge Benetk v sredozemskih solinah, od ekonomske regulacije in pro­ izvodne politike do premagovanja političnih in drugih zaprek pr i proizvodnji in prodaji soli. V drugi še obsežnejši knjigi monografije pa je avtor v petnajstih poglavjih obdelal trgovino s soljo in z njo povezano pomorsko dejavnost od opisa ladij za prevoz soli in njihove tonaže do oblik plovbe in organizacije prevoza soli po Ja­ dranskem morju in Sredozemlju, od administrativne organizacije solne trgovine do organizacije oskrbe s soljo in njene nabave v domačih in tuj ih središčih solne proizvodnje in trgovine do kvantifikacije te trgovine, kjerkoli so to omogočali po­ datki, od problemov cen ladijskega prevoza in najemov ladij za prevoz soli do težav v financiranju celotne monopolne trgovinske organizacije, od prikaza vloge privatnih trgovcev v tej trgovini in rentnikov v solni proizvodnji do analize do­ hodkov v njej in profitov v trgovini, in končno, od vloge državnih oblasti v boju proti zunanji konkurenci v proizvodnji in prodaji soli do vedno novih poskusov, da drže konjukturo proizvodnje in trgovine na čim višji ravni in do prikaza rela­ cije proizvodnje in trgovine s soljo v odnosu do celotne pomorske dejavnosti Benetk. Monografija daje z mnogimi podatki podkrepljeno pronicljivo analizo proiz­ vodnje soli v sredozemskem prostoru, trgovine s soljo in z njo povezane pomorske dejavnosti ter vloge Benetk v njej in tudi ocene koristi in profitov, ki jih je ta dejavnost in monopol nad njo dajala beneškim državnim oblastem in vsem, ki so bili povezani s to vejo gospodarstva. Prav tako pa je odprla nove poglede na re­ lacije med agrarno proizvodnjo in pomorsko trgovino, na celoten razvoj beneškega gospodarstva, na njegovo rast in nihanje ter tudi upadanja, na politiko beneških oblasti do trgovine in trgovcev nasploh. 1 Naj tu navedem njegove najvažnejše razprave o zgodovini soli: Monopole et concurrence à la fin du Moyen âge. Venice et les salines de Cervia (ХЦе—XVIe), Studi Veneziani 15 (1973), str. 21—133; Le vocabulaire des techniques du marais salant dans l'Adriatique au Moyen âge. Contribution à une étude comparée des termes en usage sur les côtes de la Méditerranée et de l'Atlantique, Melanges de l'école française de Rome 86 (1972), str. 527—552; Métrologie du sel et histoire comparée en Méditerranée, Zbor- nik Historijskog instituta JAZU 7 (1974), str. 175—215; Commercio e navigazione in Adriatico: porto di Ancona, sale di Pago e marina di Ragusa (XIV—XVII secolo), Atti e memorie, N. s. 82 (1977), str. 221—254; Il libro »Creditórum conducentium sale Cypro« dell' Archivio di Stato di Venezia, Archivio Veneto, Ser. V, voi. 108 (1977). str. 43—81. 238 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 Za nas pa j e delo še toliko zanimivejše, ker se v njem zelo obširno obravna­ vajo soline, proizvodnja soli in njena trgovina tudi na naši, vzhodno jadranski obali. Knjigi sta vsekakor pomemben prispevek tudi za boljše poznavanje gospo­ darskega razvoja, solinarstva in pomorstva še posebej, v jugoslovanskih deželah v obravnavanem času. Svoje mesto so v monografiji dobile tudi soline na ozemlju mest Slovenske Istre, med njimi zlasti po svojem pomenu za Benetke daleč na prvem mestu stoječe piranske soline. Avtor je dosedanje vedenje o piranskih so­ linah bistveno razširil z novimi podatki o odnosih Benečanov in njihove mono­ polne politike do Pirana oziroma do proizvodnje soli v piranskih solinah in do trgovine z njo, dalje o poteku te trgovine in tudi o njeni kvantifikaciji. Mogli bi reči, da je dal avtor poleg starega opisa piranskih solin, ki ga je dal E. Nicolich v delu Cenni storico-statistici sulle saline di Pirano (Trieste 1882), doslej najobsež­ nejše besedilo — seveda raztreseno po problemih v obeh knjigah monografije — o tej vsekakor zelo pomembni veji piranskega gospodarstva. Vendar je t reba po­ udariti, da avtor nikakor ni izkoristil vsega gradiva, ki ga za soline v Pi ranu daje arhiv v Benetkah in seveda tudi arhiv v Piranu. V tako* koncipirani knjigi, kakor smo jo prikazali, se pisec tudi ni mogel ustavljati pri vrsti vprašanj, ki so kljub njegovemu prispevku k poznavanju piranskih solin in njihove dejavnosti ostala še vedno odprta (npr. vprašanje graditve in rasti, vprašanje lastnikov in investicij v solinah, za kar so v beneškem arhivu od konca 16. stoletja ohranjene prave ka­ tastrske karte, ki j ih je sedaj našel M.Pahor, in še vrsta drugih vprašanj). Piran­ ske soline torej še vedno čakajo na celotnosten, sintetičen prikaz. Enako kakor za piranske soline moremo reči tudi za soline v Pagu in trgovino s paško soljo1. Avtor ne pozna še vrsto gradiva o tej problematiki, zlasti n e o trgovini s paško' soljo v Markah pred beneškim gospodstvom nad Pagom in po njem. Arhivi v Fanu, Pe- saru in Anconi, a verjetno tudi drugi, bi dali še bogato biro podatkov o prometu s paško soljo v Markah in o njeni distribuciji po pokrajini. Delo J. C. Hocquet-a je dragocen prispevek za zgodovino celotnega Sredozem­ lja in je zato razumljivo, da je našlo že kmalu po izidu v mednarodnem krogu zgodovinarjev velik odmev. Pomembno je tudi za zgodovino Benetk in za razu­ mevanje njene vloge v Sredozemlju in še posebej v Jadranskem morju. Mono­ grafija sodi zato v tisti del mednarodne historiografije, ki ne sme iti mimo jugo­ slovanskih zgodovinarjev. F e r d o G e s t r i n Karlovac 1579—1979. Zbornik radova, Historijski arhiv u Karlovcu, Karlovac 1979, 812 strani. Leta 1978 je bil v Karlovcu znanstveni posvet z istim delovnim naslovom kot ga nosi knjiga. Na njem je sodelovalo štiriinpetdeset znanstvenih, kulturnih in političnih delavcev iz Karlovca, Zagreba, Beograda in Ljubljane (Vasilij Melik). V triinšestdesetih prispevkih so podali pregled ekonomskega, kulturnega, prosvet­ nega in političnega razvoja Karlovca v njegovi štiristoletni zgodovini. Redakcija, ki je pripravljala rokopise za tisk, je vključila v zbornik še štiri prispevke treh avtorjev, s čimer je dobil zbornik končno podobo. Posvečen štiristoletnici mesta, šestdesetletnici ustanovitve KPJ, SKOJ-a in združenja revolucionarnih sindikatov Jugoslavije je izšel na sam dan obletnice ustanovitve Karlovca, 13. julija 1979. Zbornik lahko zaradi lažje predstavitve razdelimo' na več skupin. Po prvih prispevkih, ki n a m prikažejo današnji ekonomski in družbeni razvoj Karlovca (Milan Pavić), geografski položaj (Radovan Pavić), orografsko in hidrografsko podobo (Vladimir Blašković) ter floro in favno karlovškega področja (Vladimir Peršin), sledi prva skupina del, ki nam prikaže zgodovinsko podobo področja, kjer je stal kasnejši Karlovac. O arheoloških podatkih Karlovca in okolice v predzgo- dovini in antiki piše Josip šmic. Za kasnejša obdobja ugotavlja, da arheoloških podatkov do sedaj še ni, in opozarja, da bo potrebno še veliko arheološkega dela za popolno rekonstrukcijo življenja n a tem področju. Josip Adamček v. svojem prispevku piše o vplivu turških vojn na gospodarski razvoj in družbene odnose. Ferdo Moačanin piše o osnovnih problemih obrambe pred Turki od leta 1527, ko postanejo Habsburžani hrvaški kralji, pa do bitke pri Sisku, ki pomeni začetek ravnotežja na meji z osmanskim imperijem. Nada Klaić piše o nastajanju Krajine v 16. stoletju. Prvo skupino razprav zaključuje razprava Zorislava Horvata in Milana Kruheka o starih utrjenih mestih in utrjenih krajih nasploh in to v po­ rečju reke Korane in Mrežnice v 16. in 17. stoletju. Stari gradovi so namreč izgub­ ljali na tem področju upravno in gospodarsko funkcijo, vse večja pa je bila nji- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 239 hova vloga v sistemu obrambe. V času največjih turških napadov so utrjevali stare gradove, zrasla je tudi cela vrsta novih utrjenih objektov. Novo skupino začenja razprava Milana Kruheka o nastanku in razvoju t rd­ njave in mesta Karlovca (avtor je že leto prej pripravil tudi razstavo in katalog). To je temeljna razprava, ki n a m podaja historiat od ideje o potrebi izgradnje nove močne trdnjave pa do leta 1925, ko je bil sprejet načrt o ureditvi mesta Kar­ lovca, po katerem je izgled starega jedra mesta in trdnjave v glavnem tak kot ga poznamo danes. Govori nam, razen o izgradnji skozi celo obdobje, še o finansi- ranju, vojski in oborožitvi. Delo temelji n a že znani l i teraturi in na novem ob­ sežnem arhivskem gradivu. Glede prve omembe mesta bi imeli le eno pripombo. Prvič se Karlovac omenja v privilegiju, ki je bil izdan dvema plemičema v avgu­ stu 1579 (str. 86). V Arhivu Slovenije smo našli (v zvezi z neko pritožbo) v Kar­ lovcu pisano pismo, ki pa je točno datirano s 23. avgustom 1579 (Carlstatt den 23 Augusti im 79isten, fase. 163, nova št. 284, ni pagine), tako da lahko to pismo sma­ tramo za prvo točno datirano omembo mesta. Naj tu opozorimo na to, da je novo ustanovljeni Karlovac zavrl napredek Novega mesta, ki je imelo dotlej zaradi organizacije obrambe proti Turkom nekaj časa celo korist. Prav v Novem mestu je bilo namreč zbirališče sklicanih vojakov za obrambo meje, tu so bila velika skladišča, ki so zaposlovala civilne in vojaške osebe, s tem pa je bila povezana vsakovrstna obrtna dejavnost in trgovina. Vse to se je preneslo v novi Karlovac, kar je Novo mesto, poleg še drugih nadlog, močno prizadelo. Res je to vprašanje zgodovine Novega mesta, vendar bi bilo morda vredno vključiti v tak zbornik kak prispevek, ki bi za to zgodnje obdobje Karlovca bolje osvetlil npr. gospodarsko pomembnost Kranjske za Karlovac, z a l ni od slovenskih zgodovinarjev na znanstvenem srečanju sodeloval nihče, ki se ukvarja s starejšo* zgodovino. Katica Miholović piše o gospodarskem položaju Karlovca v 18. stoletju, ko je le-ta izredno napredoval. To je čas t. im. zlate dobe, ki sega s prekinitvijo v času francoske oblasti do druge polovice 19. stoletja. Avtorica poudari razmah obrtne dejavnosti ter pomen Karlovca kot tranzitnega centra in luke. Naravni položaj mesta in novo od Turkov osvobojeno ozemlje je namreč povzročilo, da postane mesto prvi trgovski center na Hrvaškem. O razvoju mestne uprave od ustanovitve do sprejetja predpisov o mestni upravi (Statuta) 1778. leta piše Zlatko Herkov. V razvoju razlikuje in predstavi več obdobij mestne uprave, glavno pozornost pa posveti samemu mestnemu statutu. Zadnji prispevek iz t e skupine govori o ne­ srečah, ki so prizadele Karlovac in njegovo okolico v preteklosti. Kuge in druge bolezni, poplave, "požari, potresi, lakota, vojaška ropanja in kriminal so bile nad­ loge, proti katerim niso bila v preteklosti imuna nobena mesta. Druga svetovna vojna pa je prinesla zlo, ki ga do tega časa nismo poznali. To je bil genocid, po­ izkus iztrebiti celotne narodne in verske skupine. Avtor prispevka (Stanko Dvor- žafc) je tem zlom dodal še problem moderne dobe — onesnaževanje okolja, s ka­ terim se srečuje danes tuđi Karlovac. ^ Novo skupino predstavljajo prispevki, ki se nanašajo na 19. stoletje. Prvi pri­ spevek, ki ga je napisal'Vasilij Melik, govori o'položaju Karlovca v času Jlirskih provinc. Poudarja upravno pomembnost mesta v tem času, saj je bilo središče dveh provinc — Civilne in Vojne Hrvatske. Ne prej ne kasneje n i imel Karlovac takega upravnega položaja. V tem času dobi mesto vrsto novih lepih zgradb, toda Kar­ lovac je bil v tem času tudi gospodarsko prizadet. Francozi so namreč forsirali prometne poti v smeri vzhod-zahod namesto prejšnjih sever-jug. S tem pa je Kar­ lovac delno izpadel iz trgovine zlasti z žitom. O ekonomski politiki dunajskega dvora v Vojni' krajini s posebnim ozirom na hrvatsko in slavonsko vojaško mejo v 18. stoletju piše Ivan Erceg. Ta prispevek bi sodil na začetek te skupine, čeprav govori na splošno o stvareh, ki so značilne za avstrijsko, politiko tudi še delno v 19. stoletju! Habsburška monarhija je v 18. stoletju prešla v ofenzivo proti osman- skemu imperiju, kar je prineslo veliko novo ozemlje. Posledica tega je bila za­ hteva po drugačni ekonomski politiki in modernejši organizaciji vojske, kar pa je pomenilo odvzeti vpliv nad vojsko deželnim stanovom. Tudi naslednji prispevek Lucijana Kosa, v katerem dobimo dober vpogled v prometni razvoj in njegov po­ men za Karlovac zlasti v 19. (železnica) in 20. stoletju ter o projektih prometnega omrežja- v prihodnosti, bi bil lahko uvrščen na kakem drugem mestu. Odlično predstavljajo Karlovac v 19. stoletju v njegovi vlogi in mestu v ilirskem gibanju ter številnih ekonomskih, socialnih in političnih pojavih tega stoletja razprave Jaroslava Sidaka ' (Pomen Karlovca v preporodnem gibanju), Igorja Karamana (Ekonomske in socialne razmere v mestu Karlovcu v času razvoja meščansko- kapitalističnih odnosov), Mirka Valentića (Delovanje Tajnega odbora v Vojni kra- 240 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 jini v 60-tih letih 19. stoletja), Dragutina Pavličevića (Narodno gibanje v Karlovcu in karlovškern področju leta 1883), Juane Čizmica (Iseljeništvo s področja Kar­ lovca) in Zvonimir ja Kelerja (Karlovčani — raziskovalci daljnih krajev). Karlovac, ki je po francoski oblasti zopet gospodarsko zaživel, ker je prišla do izraza ponovno njegova posredniška funkcija v trgovini, je zaradi prodiranja novih industrijsko-kapitalističnih sil iz razvitejših predelov Habsburške monar­ hije po letu 1848/49 začel gospodarsko nazadovati. Namesto starih rečno-cestnih prometnih žil dobi pomembno mesto železnica. Najbolj je prizadela Karlovac po­ manjkanje domačega kapitala ter odvisnost Hrvatske od Dunaja in kasneje tudi od Budimpešte. Ekonomsko krizo je povečala tudi ukinitev Vojne krajine leta 1881 in pa priliv nezaposlene delovne sile. To je Karlovac pripeljalo v razdobje stagnacije in nazadovanja. Šele v začetku novega stoletja je bil omogočen hitrejši gospodarski razvoj. Mestna uprava je obljubila tovarnarjem brezplačna gradbišča za nove tovarne, davčne olajšave in brezplačno električno energijo. Toda negotovo predvojno in vojno stanje je povzročilo, da je zraslo le osem večjih industrijskih podjetij. Mesto je gospodarsko zaživelo šele v času med obema svetovnima vojnama. Razširitev trga na celotno področje novoustanovljene države in prekinitev trgov­ skih vez z industrijsko razvitejšimi deli bivše monarhije, poceni energija (elek­ trarna Ozalj) in veliko cenene delovne sile je povzročilo, da je začel v to pod­ ročje vlagati sredstva tuji kapital. Karlovac se je začel intenzivno industrializirati in je razvil zelo bogate in raznovrstne panoge. O tem nas seznani Mira Kolar — Dimitrijević s svojo razpravo o gospodarskem razvoju Karlovca med obema voj­ nama. Seveda, se s tem v zvezi začne razvijati delavsko in revolucionarno gibanje. Jadranka Kasun piše o delovanju političnih strank v Karlovcu od leta 1918 do uvedbe diktature leta 1929. Tomislav Majetić piše o delavskem gibanju v Karlovcu od konca 19. stoletja do leta 1921. Poseben poudarek je na delovanju Socialistične delavske partije Jugoslavije (komunistov) in na njeni zmagi na občinskih volitvah leta 1920. Đuro Zatezalo piše o obdobju revolucionarnega delavskega gibanja od leta 1921 do 1937. Za ta čas je opaziti tudi v Karlovcu iste značilnosti kot drugod v Jugoslaviji, to je, da je po masovni opredelitvi za komuniste v letih 1919, 1920 prišlo po Obznani in Zakonu o zaščiti države do močne slabitve komunistične organizacije, v kateri je prišlo tudi do frakcionaštva. Ivan Jelić piše, v zadnjem prispevku te skupine o komunističnem gibanju v Karlovcu od leta 1937 do 1941. Na čelo KPJ pride Josip Broz Tito in začne se boj, v katerem se partija oblikuje kot moderna sila delavskega razreda. Novo skupino predstavlja 21 prispevkov, ki obravnavajo kulturni in družbeni razvoj Karlovca v njegovi preteklosti. Tu so razprave o jeziku (Antun- Sojat), tiskarnah, knjigarnah, časopisih, šolstvu (Morija Vrbetic), književnosti (Stanko Dvoržak, Mara Zuber, Antun Hakenberg), o delovanju čitalnic (Ivo Toržak), o ljudski univerzi (Mile Dakić), o kulturno umetniški dediščini zgodovinskega jedra mesta in o kasnejših objektih do 19. stoletja (Đurđica Cvitanović), o zlatarjih (Ivo Lentie), slikarstvu (Anka Simić-Bulat, Petar Skutari), urbanizmu (Đurđa Lipov- ščak), gledališču (Hinko Tomašić), društvih (Stanko Dvoržak), nošah (Stjepan Janjić), bolnicah, zdravnikih (Boris Morsan), lekarnah (Hrvoje Tartalja) in špor­ tu (Zdravko švegar). Naslednjo skupino predstavljajo prispevki, ki obravnavajo problematiko NOB v Karlovcu in okolici. O pripravi na oboroženo vstajo in o razvoju NOB ter o enem izmed prvih glasil vstaje v Jugoslaviji piše Ivo Butković; o okupacijskem in ustaškem terorju piše Tomislav Majetić; o pomenu Karlovca v razvoju narodno­ osvobodilnega gibanja na Hrvatskem leta 1941 piše Savo Zlatić Mićo; o vlogi okrož­ nega komiteja KPH Karlovac v organizaciji NOB in prvih partizanskih odredih Dušan Korač; o povezanosti Karlovca z okoliškim področjem piše Vlado Novako- vic; o delovanju Narodne pomoči piše Zlata Vejvoda-Oršanić; o mladini v NOB piše Josip Tome; o borbah za osvoboditev Karlovca pa Đuro Zatezalo. Karlovac, mesto vojaške, trgovske, industrijske in revolucionarne tradicije jè po vojni v samoupravni socialistični izgradnji dosegel v družbenem in material­ nem razvoju velike uspehe. O tem nas seznanjajo prispevki, ki zbornik zaključu­ jejo. O tridesetletnem delovanju in razvoju KPH in ZKH v Karlovcu piše Petar Fleković; o ljudski oblasti v povojnem Karlovcu piše Tomislav Majetić; o sred­ stvih informiranja v obdobju od leta 1941 do danes piše Vlado Bojkić; o Sociali­ stični zvezi delovnega ljudstva piše Mika Pavlačić; o razvoju šolstva, prosvete in vzgojnih organizacijah piše Rudolf Bernardić; o vlogi gospodarstva Karlovca v hrvaškem gospodarstvu piše Nedeljko Rendulić; o razvoju gospodarstva Karlovca piše Nevenka Horvatić; o demografski strukturi prebivalstva piše Ivan Ivanković; ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . .1980". 1—2 241 Milan Pavić, ki zbornik začenja s prispevkom o Karlovcu danes; zaključuje to skupino s prikazom razvoja samoupravljanja od prvih, delavskih .svetov do'leta 1977. " , • ••„ . ••• ' -•'• "r- Zbornik zaključuje Branko Đukić, ki podaja stanje naše in.tuje historiografije o Karlovcu. V dosedanji literaturi je poudarek predvsem na.vojno politični zgo­ dovini, manj pa je zastopana socialna, gospodarska in kulturna problematika'zgod­ nejše pretekloste mesta. Zlasti je bilo posvečeno malo, pozornosti delavskemu gi­ banju; več pa narodno osvobodilni borbi in času po vojni. • ' , ••,;.,,• t,- , r ;, : 'd ' Zbornik, obogaten s fotografijami, zemljevidi, tabelami,. je vsekakor, vredno vzeti V roke, saj poskuša prikazati celotno zgodovino trdnjave in mesta,Karlovca, tega tudi za slovensko zgodovino pomembnega mesta. * , . ,;. t d.. • . >' . ' " ' " . ' V a s k q S i ' m o n i t i - P. Z o v a 11 o — P. A. P a s s o 1 u h g h i , Bibliografia storico-religiosa su Tri­ este e l'Istria 1864—1974. Roma 1978, 188 strani. , ' ^ ' ' . . ч '.".' """: iK . . . • . ..• , Л _ . * i t; . . . . - ,. • Načelo, ki je vodilo avtorja pri izbiri•'•publikacij za! sestavo tega bibliograf­ skega izbora, je bilo — kot pove že sam njegov naslov _—; versko in cerkveno Zgo­ dovinsko. Iz naslova sta razvidna časovni okvir izida'publikacij, ki jih.délo za­ jema, in prostorski okvir, na katerega se nanaša vsebina omenjenih objav. Časovno zajema bibliografija publikacije, ki so izšle od 1864 do f 1974,- torej v dobrih'sto letih. Prvo-časovno omejitev sta pisca izbrala zato,'ker je starejša dela obdelal že C.Combi v svoji bibliografiji Saggio di „bibliografia istriana, ki je izšla 1864 v Kopru. Drugo časovno omejitev je narekoval'čas, ko je bilo delo z zbiranjem gra­ diva zaključeno. Končna redakcija dela je terjala svoj;čas, tako da je do izida bibliografije prišlo šele štiri leta kasneje. Prostorsko se ta-'bibliografski izbor sicer osredotoča na objave, ki opisujejo Trst in Istro, ne-izogiba pa se tudi tistih, ki obravnavajo nekoliko širši zemljepisni okvir: Furlanijo, Benečijo, Goriško ter Kvarner in Dalmacijo. Avtor uvoda opozarja' bralca še na" nekatera druga starejša bibliografska dela, ki so se v svojem izboru ravnala po sorodnem geografskehv načelu. ' * '*. V ' ..''„ *• • Bibliografija navaja 2213 objav z omenjenimi tematskimi, prostorskimi in časovnimi opredelitvami. Dela so razporejena kronološko po času izida. Vsako leto tvori posebno enoto, v njegovem1 okviru pà so publikacije naštete po abecëdnrràzf vrstitvi avtorjev. Zaporedne številke 'navedenih del tečejo nepretrgano skozi vsa leta. Ob večini omenjenih publikacij sta avtorja v nekaj besedah naznačila nji­ hove vsebinske značilnosti, zlasti glede njihove uporabnosti za predstavitev raz­ ličnih vidikov verske problematike. Izbrana dela vsebinsko posegajo, zlasti naipod­ ročje zgodovine, umetnostne zgodovine, etnografije, muzikologije,' pa tudi politike1! Med njimi so zastopane monografije ter številni članki iz okrog 200 različnih ča^ sopisov, revij, zbornikov in enciklopedičnih priročnikov. To .veliko'število (zlasti italijanskih, manj pa jugoslovanskih,.latinskih, nemških, francoskih iti celo grških) strokovnih revij in priročnikov, ki sta jih-avtorja upoštevala, pri svojem izboru, nudi že: samo po sebi bralcu dragoceno informacijo, kje iskati podatke-o nekaterih vprašanjih. Delo je. opremljeno z dvema seznamoma. Abecedni t seznam piscev spremljajo zaporedne, številke, pod katerimi navaja bibliografija njihova dela. Drugo kazalo je zemljepisno, ravna pa se tudi po nekaterih vsebinskih poudarkih, številkam, ki naznačujejo splošna:dela o Istri, sledijo zaporedne številke objav, ki zadevajo posamezne škofije. V njihovem okviru je zopet izvedena delitev v. pu­ blikacije; ki nudijo podatke o splošnih značilnostih, o škofih, cerkvah, vernikih, krivovercih ter verskih zavodih in samostanih. Sledi abecedno kazalo drugih važ­ nejših krajev, seznam pa zaključuje spet vsebinsko geslo hebraizem. Ker nista preobsežna, sta seznama dokaj pregledna, i Bralcu pa bi' ob njiju koristil še spisek vseh pritegnjenih revij s podatki o kraju in času njihovega izhajanja.." , t • - -,'ï S svojo kronološko zgradbo omogoča ta bibliografija vpogled v usmerjenost, zavzetost; pa tudi tendenčnost nekaterih raziskav in objav, tóso pritegovale^pisce v različnih (prelomnih) razdobjih v razmeroma dolgem časovnem intervalu, M > ga bibliografija zajema. Pač pa povzroča prav kronološka razporeditev objav.na.drugi strani nepreglednost pri razpravah, ki so v posameznih revijah, izhajale v,:nada­ ljevanjih skozi-več'let. Vsako nadaljevanje je namreč omenjeno posebej v razlici nih letih, medtem ko podatek o celotnem obsegu.razprave ni naveden. •• •?.. -..>. i,--: Kot omenjeno, zajema bibliografija precej jugoslovanskih objav. -Njihov izbor pa je s stališča zgodovinarja precej. pomanjkljiv. Na èni strani priča, o* tem pre­ cejšnje število jugoslovanskih strokovnjakov/ ki "so se ukvarjali, s problematiko goriške, istrske in severnojadranske zgodovine, pa jih omenjena-bibliografij a; po.? 2 4 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 vsem zanemarja ali obravnava precej pomanjkljivo. Delo npr. ne omenja S. Ru- tarja, M. Kosa, F. Gestrina, M. Pahorja, I. Karamana, N. Klaićeve, I. Milčetića, R. Strohala, navedbe del M. Bertoše, J. Basiolija, I. Ercega in drugih pa so izredno nepopolne. Načelo izbire gradiva, ki je pomembno s stališča verske zgodovine, tu ni poglaviten razlog; bibliografija namreč omenja številna dela, ki niso povezana z versko problematiko. Omenili smo že, da je število strokovnih in drugih glasil, ki jih priteguje bibliografija, veliko. Posebna natančnost avtorjev je verjetno veljala zlasti pre­ tresu italijanskih revij. Število omenjenih jugoslovanskih strokovnih glasil sicer ni zanemarljivo, vendar pa so redka med njimi pregledana podrobno. Glede stro­ kovnih glasil se ponuja primerjava z revijami, ki so jih v okviru znanstvene na­ loge Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti Povijesni spomenici Istre pri­ tegnili avtorji v delu Prilozi za bibliografiju objavljenih izvora za povijest Istre (I, Zagreb 1977; II, Zagreb 1978; III, Zagreb-Rijeka 1979). Trije zvezki jugoslovan­ ske bibliografije za zgodovino Istre so doslej podrobno pregledali 40 glasil in zbor­ nikov razprav. Od teh jih italijanski izbor pozna le 10. Ker je jugoslovanska bi­ bliografija za že pregledani del revij vsebinsko, večkrat pa tudi geografsko zasno­ vana širše in podrobneje kot italijanska, primerjavi navedb iz teh 40 glasil ne smemo pripisovati prevelike teže. Vsi zvezki jugoslovanske bibliografije omenjajo skupaj 1385 zaporednih številk. Pri 82 gre le za kazalke, pri 185 pa posegajo na­ vedbe jugoslovanske bibliografije izven časovnega okvira italijanske. Od ostalih 1118 publikacij, ki jih omenja jugoslovanski izbor, jih najdemo v italijanskem le 99. Opuščanju nekaterih navedb verjetno neredko botruje slabo poznavanje jugo­ slovanskih jezikov in istrske topografije. Za revije, ki so bile že pregledane v okviru omenjenega programa Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, nudi citirana jugoslovanska bibliografija popolnejšo sliko. Pri tem pa ne bi bilo po­ šteno zamolčati, da tudi italijanska bibliografija razkriva marsikatero vrzel v ju­ goslovanskem izboru. Omenja namreč prenekatere članke, ki jih je jugoslovanski izbor iz neznanih razlogov zanemaril, čeprav bi sodili vanj. Navedimo le, da je tako iz jugoslovanskega dela izpadlo vsaj 5 objav B. Ziliotta iz revije Archeografo Triestino, ki je bila pregledana za I. zvezek jugoslovanske bibliografije. Za na­ tančnejši vpogled v bibliografijo o istrski zgodovini je torej potrebno pritegniti obe deli. Italijanska bibliografija je dragocena zlasti zaradi navedb monografij, bibliografskih seznamov različnih revij in omemb člankov tistih glasil, ki jih pri Jugoslavenski akademiji znanosti i umjetnosti še niso pregledah. Za že pregledane revije pa služi kot dragoceno dopolnilo. . Žal moramo omeniti tudi to, da sta nepoznavanje jugoslovanskih jezikov in nenatančnost prepisovalcev botrovala tudi prepogostim manj pomembnim napa­ kam. Tu ne gre le za malomarno pisanje šumnikov pri jugoslovanskih publikaci­ jah. Pri naslovih so običajno vse besede pisane z veliko začetnico. Posamezne črke so pri nekaterih naslovih vrinjene, nekatere so spremenjene ali izpuščene (npr.: Archeološki Vestnik, Dvigradijski statut, Primo Trubar). Večkrat je izpuščen na­ slov zbirke, v kateri je izšlo posamezno delo. Bolj graje vredna je tu in tam za več let napačna navedba leta izida posamezne publikacije ali preimenovanje ne­ katerih avtorjev (npr. Miroslava Bertoša v Miloviča). Pri abecednem seznamu pi­ scev je manj usodna zamenjava vrstnega rëda kot malomarnost, ki je I. Ercega spremenila v L Ergega, M. Mirkovića pa enkrat uvrstila kot M. Mija ipd. Knjiga je opremljena s številnimi črno-belimi fotografijami cerkvenih objek­ tov in tržaških škofov. D a r j a M i h e l i č T o u s s a i n t H o č e v a r , Slovenski družbeni razvoj (izbrane razprave). Prometej, New Orleans 1979; 190 strani. Toussaint Hočevar je ekonomist, ki je ekonomijo začel študirati v Ljubljani, nadaljeval pa v Innsbrucku, kjer je tudi doktoriral. Uveljavil se je v ZDA, kjer je sedaj profesor na univerzi v New Orleansu. Kljub temu, da živi v tujini, je ohra­ nil intenzivne stike s Slovenijo in slovenstvom. V študijskem letu 1964/65 je celo predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Poleg spremljanja aktualnih vpra­ šanj se posebno intenzivno ukvarja z »ekonomskimi razmerji, ki so pripeljala k pojavu slovenskega nacionalnega sistema«. Objavlja v številnih tujih in sloven­ skih časopisih in revijah. Med monografijami je zelo znana knjiga Structure of the Slovenian Economy 1848—1963, New York 1965 (ocena J. Šorn, Zgodovinski ča­ sopis 22, 1968, str. 153—155 ). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 2 4 3 Knjiga Slovenski družbeni razvoj je zbornik 15 razprav in člankov, ki jih je avtor razdelil v tri večje sklope z naslovi: Pot k naciji, Sodobna Slovenija, Za­ mejstvo in zdomstvo. Rdeča nit, ki nevidno povezuje knjigo v smiselno celoto, je obravnava vitalnih ekonomsko-socialnih vprašanj slovenskega naroda, ki ga se­ stavljajo vsi Slovenci, ne glede na to, kje živijo. Vseh prispevkov seveda ni moč predstaviti. Nekatere bomo le omenili, nekatere pa izpustili, s čimer pa nikakor ne želimo zmanjševati njihovega pomena. Najbolj zgodovinski je prvi sklop, ki obsega tri razprave. V prvi (Etničnost in ekonomski razvoj) dokazuje pisec soodvisnost med razvojem narodnih kultur­ nih institucij in gospodarskim razvojem na Slovenskem. Poudarja tiste momente, ki so povezovali boj za nacionalno osvoboditev s prizadevanji za ekonomsko osa­ mosvojitev. Eno izmed odločilnih vlog so imele narodne kreditne institucije, ker so vplivale na gospodarsko integracijo politično razbitega slovenskega prostora. Aktualnost gornjih ugotovitev je razvidna tudi iz prve razprave tretjega sklopa (Gospodarskopolitične implikacije izobrazbene in poklicne strukture tržaških Slo­ vencev). Prepričani smo, da bi isto prišlo še veliko bolj do izraza, če bi avtor go­ voril še o koroški problematiki. V razpravi Prešernov družbeni pomen (objavilo Delo 8. 2. 1975) meni Hočevar, da so'bili vzroki za neuslišanost in nerazumevanje s strani Primiceve Julije v različni socialni pripadnosti: meščanka — kmečki sin. Pomanjkanje slovenske meščanske kulture je slovensko meščanstvo sililo k vključitvi v nemško jezikovno kulturo. Nastanek višje slovenske kulture, kar je bila ena bistvenih zahtev Pre- - šernovega in Čopovega kroga, je omogočil kulturno avtonomijo Slovencev in s tem omogočil, da je prebivalstvo trgov in mest prešlo na narodno stran. Bralcu pripo­ ročamo, da branje te razprave poveže z razpravo Ekonomika dinamike naravnih jezikov (v drugem sklopu). Razprava Ekonomske determinante v razvoju slovenskega nacionalnega si­ stema (objavljena tudi v tržaškem Mostu 1976. leta) daje pregled predvsem tistih ekonomskih in družbenih dejavnikov, ki so vplivali na naš obstoj in razvoj. To je najobsežnejša razprava v celi knjigi in načenja vrsto vprašanj, ki so še odprta. Spričo leksikograf skega stila pisanja se je vanjo prikradlo nekaj netočnosti in preveč ohlapnih formulacij. Turške vpade bi bilo najbrž treba omeniti. Z nekaj dopolnitvami bi* iz te razprave lahko dobili tekst, ki bi bil zelo primeren za razne sintetične prikaze Slovencev in Slovenije. Izmed sedmih razprav drugega sklopa bi omenili delo Meddržavna industrij­ ska còna — teoretski in aplikativni vidiki (objavljeno v Gospodarstvu 1977). Zad- nji sklop vsebuje poleg že omenjene še naslednje razprave: Zamejska problema- tika z evropskega vidika (objavljeno v Gospodarstvu 1974. leta), Kriza informa- cije ob dvigu slovenskega zdomstva (objavljeno v Mostu 1969), Sodobni pomen slovenskega izročila v Ameriki, Geografska razporeditev, starostna struktura in relativna osveščenost slovenske jezikovne skupine v ZDA. Z izjemo zadnje bi lahko označiU te razprave kot eseje o položaju Slovencev, ki živijo izven SR Slo­ venije. Splošen vtis je, da avtor ni črnogled. Poudarja pa, in to je eno izmed bi­ stvenih sporočil knjige, da je slovenski narod obstal in postal kar je, predvsem zato, ker je v nasprotju z drugimi večjimi, ki so izginili, hotel obstati, ker si je zavestno prizadeval za svoj obstoj in razvoj. Avtor hoče reči, da je dobljena bitka, da pa vojna še ni končana. Nadaljnji boj naj bi potekal brez kakršnekoli, naciona­ listične histerije, vendar v veliki dovzetnosti za dosežke znanosti in nadaljnji raz­ voj na vseh področjih. To velja tudi za informiranje ter širjenje lastnih kulturnih in znanstvenih dosežkov. Izdajanje Rodne grude je premalo. Slovenec izven meja SRS ni isti kot je bil pred sto leti. Zadnja razprava je z nekaterimi dopolnitvami v besedilu (po izvirnem angleškem tekstu) objavljena v tej številki Zgodovinskega časopisa. Hočevarjeva knjiga je kljub temu, da je razmeroma heterogena, izredno dra­ gocen prispevek k osvetljevanju naše preteklosti in današnje stvarnosti. S strani naših ekonomistov tovrstnih razmišljanj nismo vajeni. Uporabnost dela je. široka; knjiga bi morala biti v vsaki knjižnici, ki oskrbuje svoje obiskovalce z družbo­ slovno literaturo. Zato pa je predvsem potrebno, da bo postala dostopna na do­ mačem trgu. . • - . S t a n e G r a n d a 244" ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 - 1—2 . Ј Д . П ^ 9 P l e t e r s k i , Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Politika na domačih tleh med vojno 1914—1918. Ljubljana, Slovenska matica 1971, 323 strani — 7,^° on? e I j e i 4 e S1°venaca za Jugoslaviju. Beograd, Nolit (Biblioteka Istorija) 1976, 384 strani. . . .Kot po nekem čudnem pravilu o pomembnih zgodovinskih knjigah na Slo­ venskem ne izide skorajda nikdar znanstvena ocena, kvečjemu kakšno krajše po­ ročilo z opozorilom na marginalne napake. Takšna je tudi usoda knjige Janka Pleterskega Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo. Ob izidu omenjene knjige se pisec te ocene ni čutil niti usposobljen niti poklican pisati oceno o tem teme­ ljitem in izredno pomembnem delu. V preteklih letih si je delo samo priborilo polno afirmacijo v jugoslovanski historiografiji. Rezultat te afirmacije in širokega zanimanja jugoslovanske historiografske javnosti za knjigo je bil tudi srbohrvat- ski prevod, ki ga je 1977 izdala beograjska založba Noht v svoji zgodovinski zbirki. Pleterski si je zadal nalogo v knjigi pokazati kako se je med Slovenci »obli­ kovala politična volja, ki se je izrazila v narodni samoodločbi ob koncu vojne... Snovno se knjiga omejuje s tem, da pregleduje l e dogajanja na domačih tleh«. Razloga za to sta dva. »Delovanje v tujini je razmeroma 'že bolj raziskano in znano.. . Drugi razlog pa je prepričanje, da je za usmeritev in odločitev glavnine Slovencev bilo odločilno dogajanje doma, politična izkušnja na domačih tleh. Prav dogajanje na domačih tleh pa je z izjemo nekaterih najvidnejših momentov še malo obdelano«. Tako »je dosedanja podoba tega dogajanja postala bistveno po­ manjkljiva, poskus nove obdelave pa nujen« (str. 7). Avtor knjige se je z obravnavo tega problema ukvarjal precej časa, pre­ gledal je temeljito vso obstoječo literaturo in veliko arhivskega gradiva, zlasti nekatere pomembne fonde v splošnem upravnem arhivu (Allgemeines Verwalt­ ungsarchiv) na Dunaju. Iz omenjene problematike je pred to knjigo napisal že vrsto temeljnih razprav, med drugimi: Trializem pri Slovencih in jugoslovansko zedinjenje (ZČ XXII, 1968, št. 3—4, str. 169—184) ; Jugoslovanski problem pri Vse­ slovenski ljudski stranki do leta 1917 (v zborniku Naučni skup u povodu 50-go- dišnjice raspada Austro-ugarske monarhije i stvaranja jugoslavenske države, Za­ greb, 1969, str. 121—130); Slovenci v politiki dunajske vlade in dvora med prvo svetovno vojno (ZC XXIV, 1970, št. 3-^, str. 177—189). S takšnim delom se je avtor knjige temeljito seznanil s problematiko in viri ter je vsebino knjige .vnaprej temeljito domislil. To je razvidno iz zelo smiselno problemsko zaokroženih in časovno si lepo sledečih poglavij. Knjiga se kljub zapletenosti problematike in veliki resnosti znanstvenega podajanja lepo gladko bere, za kar gre še posebna odlika prav izbrušenem stilu in jeziku. , - • Pleterski je svojo monografijo razdelil v 18 poglavij. V prvem poglavju-z na­ slovom Slovenci in vojna oriše zlasti medsebojno razmerje političnih sil v Slo-: veniji tik pred vojno in ob njenem izbruhu. V drugem poglavju (Notranja fronta Avstrije: Preganjanje Slovencev) pokaže avstrijsko-nemški pritisk na Slovence, ki veljajo v očeh dunajske vlade in vojaških krogov za nelojalne in nezanesljive. Svoje trditve avtor opira na nove podatke iz dunajskih arhivov. V tretjem po­ glavju govori o malo znani »Pobudi slovenskih liberalnih narodnjakov (pozimi 1914/1915) in njenem zlomu« zaradi neugodne zunanje politične situacije za Slo­ vence ob prizadevanju antante za pridobitev Italije na svojo stran. V tem po­ glavju Pleterski z vso pozornostjo upošteva dognanja; k i j ih je o tem v več svojih razpravah razgrnil Dragovan Šepić. j Naslednji dve poglavji se imenujeta »Pobude v slovenskem katoliškem poli­ tičnem taboru do vstopa Italije v vojno« in »V zaledju soške fronte pód pritiskom nemškega nacionalizma in absolutizma« ter segata do konca leta 1916. V teh po­ glavjih sô prvič tako obsežno razgrnjeni in analizirani stiki med slovensko kleri­ kalno stranko (točneje Krekovo strujo) in nekaterimi hrvatskimi politiki, zlasti š Starčevićevo stranko prava. Pleterski je tu poleg že prej znanih dokumentov zlasti koristno izrabil zapuščino Vjekoslava Spinčića, istrskega pravaškega" poli­ tika, ki je imel v slovehsko-hrvatskem povezovanju zelo pomembno vlogo. V še­ stem poglavju govori o Krekovem prizadevanju za združitev vseh slovenskih po­ slancev v enoten parlamentarni klub (v pričakovanju obnove parlamentarnega življenja). Poleg tega to poglavje govori še o poizkusih Kreka in Korošca, da bi vzpostavila sodelovanje z večino hrvaškega sabora, ki naj bi pomagal reševati težki politični položaj Slovencev tako, da bi jih vključil v saborsko adreso ob nastopu novega habsburškega vladarja. Nadalje so razgrnjena ostra protislovenska stahšča skupne avstroogrske vlade 12. januarja 1917. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 - 1—2 245 Sedmo poglavje- govori o razcepljenosti v hrvatskem saboru, kjer hrvatsko- srbska koalicija zavrne program zedinjenja s Slovenci, medtem ko jih adresa Starčevićeve stranke prava upošteva. Središčno mesto v tem poglavju pa je po­ svečeno majski deklaraciji, njenemu nastanku, njeni razglasitvi in vladni reakciji nanjo. Avtor se je ozrl tudi na dosedanje različne, močno si nasprotujoče zgodo­ vinske ocene. S stvarnimi argumentiranimi stališči, podprtimi še z novimi, do se­ daj neupoštevanimi podatki, zlasti iz zadnjega dela češke zgodovinarke Milade Paulove je dokazal, da je deklaracija rezultat samostojne odločitve jugoslovan­ skega kiuba in da ni bila sprejeta v soglasju z dvorom ali z vlado. Izhajajoč iz tedanje zgodovinske situacije ocenjuje deklaracijo za pozitivno dejanje, ki j e p o - menilo stopnico naprej v boju za samoodločbo slovenskega naroda in za rešitev jugoslovanskega vprašanja, -za ustvaritev jugoslovanske države. Radikalni poli­ tični značaj deklaracije se je kazal v njeni zahtevi po odpravi sistema dualizma, zato so jo vsi vladajoči krogi v obeh polovicah monarhije odločno zavračali. Osmo poglavje govori o političnem dogajanju poleti 1917 v »pričakovanju preosnove habsburške monarhije«. Pokaže, kako je vladno zavračanje deklaracije privedlo do radikalizacije slovenske meščanske politike, ki oznani majsko dekla­ racijo za minimum svojih zahtev. Deveto poglavje spregovori o začetku deklara- cijskega gibanja, začenši nekako z ljubljansko izjavo septembra 1917, ki sta jo podpisali obe slovenski meščanski stranki, krščansko socialno delavstvo in škof Jeglič Le-tâ se je v tem času odločil za Krekovo-Koroščevo strujo in odrekel pod­ poro dr. šušteršiču. Deseto poglavje govori o opoziciji jugoslovanskega kluba v dunajskem parlamentu jeseni 1917 in o poizkusih pridobiti hrvatsko-srbsko koali­ cijo za politiko majske deklaracije, kar pa je koalicija zavračala. Enajsto poglavje govori o jugoslovanski in češki politiki že pod vplivom oktobrske revolucije ozi­ roma njenega načela o samoodločbi narodov. Jugoslovanski klub jo je odločno manifestiral v memorandumu brest-litovski mirovni konferenci konec januarja 1918 Dvanajsto poglavje obravnava razvoj deklaracijskega gibanja v Bosni m Hercegovini in v banovini Hrvatski in še nadaljno pasivno zadržanje hrvatsko- srbske koalicije v začetku'marca 1918. Trinajsto poglavje razčlenjuje višek de- klaracijskega gibanja spomladi 1918 in odločno vladno nasprotovanje oziroma iz­ ključevanje Slovencev iz jugoslovanske rešitve, vztrajanje pri znanih vehkonem- ških pogledih, da je Slovenija absolutno integralni del Avstrije oziroma njen most do Jadrana, štirinajsto poglavje je posvečeno stališčem slovenske socialne^ demokratske stranke do deklaracij skega gibanja in pnhaja do ocene, _da je le-ta vse do poletja 1918 v glavnem vztrajala pri avstromarksisücmh stališem, kar je povzročilo, da je proti strankini politiki nastopila socialistična »Omladina«. Avtor pokaže Cankarjevo kritično stališče do socialno-demokratske stranke v predavanju Očiščenje in pomlâjenje. , 4 Petnajsto poglavje razgrinja vs e zaviralne momente ki jih je v slovensko narodno politiko fvnašal londonski, pakt, in razhčna.pričakovanja o razveljavitvi tega oakta ki je pomen j al Slovencem in Hrvatom življenjsko grožnjo Šestnajsto pjglavjepriFazujIslovensko ljudsko uporništvo, kako je raslo iz„feklaracijskega ribanja, katerega naj radikalnejši izraz so upori slovenskega vojaštva, največji v habsburški armadi. Sedemnajsto poglavje govori o odločitvi.Sloven cev ^ o d ­ ločno iniciativo dajo novega impulza Р О ^ с ^ т Р г ^ а ^ е у ^ е т с . ^ Д " ? А а 1 Х о odločitev. Tako avgusta ustanovijo v Ljubljani Narodni svet za Slovenijo m Istro S t organ bodočega- skupnega Narodnega vi eča Slovencev Hrvatov in Srbov v Zagrebu To-dejanje je za avtorja že »korak k lastni državnosti«. Zadnje - osemnajsto poglavje predstavlja zaključno dogajanje v oktobru, najprej odrekanje pravice Slovencevdo samoodločbe s strani ministrskega pred­ sedniki HuSal-eka, Koroščevo zavrnitev poizkusov cesarja Karla; 8. oktobra usta­ novitev Narodnega vijeća v Zagrebu, ki zavrne cesarjev manifest za federaliza- ^ r l v s t r S g a dela monarhije, zahtevajoč 19. oktobra popolnoma samostojno d r z l v J s S s T l popolna neodvisnost je razglašena deset dni pozneje.v ^ j a t s k e m saboru, S izročiTso oblast Narodnemu viječu. N a dan P r e g a n j a v s ^ zvez s habsburško monarhijo in proglasitve samostojne države SHSi j e ^ a ^ n t e i ma nifestacija tudi v Ljubljani na Kongresnem trgu katere so se "delizili vsi sio^ venski politični dostojanstveniki, ki so pozdravih narodno osvobojenje in novo J U g 0 p S s S M j î S 0 p r o b l e m političnega boja Slovencev v habsburški monarhiji pokaSf v povezanostih hrvatskim-političnim gibanje m v i s t a m Dalmaciji kakor tudi s tistim v drugi polovici monarhije — v banski Hrvatski m se sirse s tistim v Bosni m^Ircegovini. Tako se je v tem političnem boju vse bolj uveljavljala jugoslovanska dtaenzija in opuščalo velikohrvatsko triahsticno stališče, kar. je 2 4 6 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 prišlo najlepše do izraza v majski deklaraciji. Njo je avtor z novimi dokumenti­ ranimi podatki in z njihovo historično kritično interpretacijo ocenil kot zgodo­ vinsko napredno in nujno dejanje v političnem prizadevanju slovenskega naroda za samoodločbo. S takšno interpretacijo majske deklaracije je razrešen zgodovin­ ski problem o aktivni politični volji malega naroda Slovencev, ki ga drugačne nezgodovinske in nemarksistične interpretacije deklaracije zanikajo. Velika odlika pisanja Pleterskega je način argumentiranja. Vse interpretacije in ocene temelje n , a . ? î ^ o - v e l 4 c o k r a t novih podatkih in vedno jih pisec sooča tudi z nasprotnimi stališči.- Pri zaključkih je vedno prav pretehtano izbrušen in precizen. Njegov na­ čin; da citira le najkrajše odlomke, vse ostalo pa smiselno povzema, napravlja njegov stil učinkovit in privlačen. Pleterski se je s svojim delom lotil enega ključnih problemov moderne slo­ venske zgodovine. Knjiga priča, da je problem tako po metodološki plati kakor po prezentaciji novega dokumentarnega gradiva zelo uspešno rešil. Njegova knjiga je postala temeljno delo o politični odločitvi Slovencev za nacionalno osvobojenje in za jugoslovansko državo, ki je pomenila za slovenski narod zgodovinski pro­ gres. Zato je zares zaslužila prevod v srbohrvaščino, ki bo omogočil, da se bodo tudi izven Slovenije lahko temeljiteje spoznali s tem odločilnim obdobjem slo­ venske zgodovine. V prevodu je besedilo nekoliko okrajšano. »Bistvena okrajšava je bila izvršena v opombah. V izvirniku opombe nimajo samo značaja sklicevanja na vire, temveč objavljajo poglavitne manj znane in teže dostopne vire tudi v celoti. Vrhu tega vsebujejo opombe v izvirniku tudi opozorila na drugačne inter­ pretacije v zgodovinski literaturi. Znanstveno zainteresirani bralec bo zato moral seči tudi po slovenskem originalu,« kakor pojasnjuje avtor v uvodu te_izdaje. Knjigo je lepo prevedla Roksanda Njeguš. ' ' J a n k o P r u n k • iM™m,™,l0r, Z e č e v i ć , Slovenska ljudska stranka i jugoslovensko ujedinje­ nje 1917—1921. Beograd, Institut za savremenu istoriju i NIP Export-Press 1973 516 strani — Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinienie 1917—1921 Mari­ bor, Obzorja 1977, 436 strani. ' V zadnjem desetletju je naša historiografija postala bogatejša za vrsto raz­ prav m knjig, ki govore o Slovencih med prvo svetovno vojno, oziroma o njihovi odločitvi za Jugoslavijo. Izmed teh knjig izstopata po svoji znanstveni kvaliteti s širino obravnavane problematike, razumljivem in privlačnem podajanjem dve deli: Janka Pleterskega Prva odločitev Slovencev za Jugoslavijo (Ljubljana 1971) in Momčila Zečevića, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje, od- branjeno kot disertacija na ljubljanski filozofski fakulteti 1972 in izšlo najprej v Beogradu 1973, nato v Mariboru v slovenskem prevodu 1977. Momčilo Zečević obravnava Slovensko ljudsko stranko v času od majske deklaracije 1917 do vidov- danske ustave 1921 in v prvem delu obravnava isto obdobje in probleme, samo z drugega aspekta, kot Janko Pleterski, ki govori o prizadevanju vsega sloven­ skega naroda v domovini med prvo svetovno vojno. V ocenah ključnih problemov, ki se ju dotikata oba avtorja (npr. majske deklaracije) sta si izjemno enotna. Prvo, kar v Zečevićevi knjigi impresionira zgodovinarja, je njegovo izredno dobro poznavanje slovenske zgodovinske problematike obravnavanega razdobja in vživetje vanjo. Zečević se je lotil teme kot moderen objektiven zgodovinar brez vnaprejšnjih šablon in tabujev. Pregledal je obilico dokumentarnega gradiva (tako arhivskega v Arhivu Slovenije in Arhivu Inštituta za zgodovino delavskega 8 1 M ] ^ u t e r v ^ ^ P i s n e n i oddelku NUK v Ljubljani, kot v Pokrajinskem arhivu v Mariboru, Arhivu Hrvatske v Zagrebu in še kje; časopisnega in spominskega) t e r u p o š t e v a l v s o obstoječo literaturo. Takšen pristop mu je omogočil zelo pre- pnčljivo argumentacijo. Zečević se ni dvoumil povedati nekatere nove ' nekonven­ cionalne ocene, ki so se mu ponujale iz objektivne zgodovinske analize. Tako je v marsičem presegel in korigiral dotedanjo zgodovinsko prakso o tem vprašanju, ki je producirala precej nezgodovinske ocene v zavesti, da služi nekakšni sodobni nacionalni ali revolucionarni potrebi. Zečević je svojo zgodovinsko podobo predstavil zelo jasno" in smiselno raz­ porejeno v posamezna poglavja, ki odražajo dialektične etape v stališčih Sloven­ ske ljudske stranke do jugoslovanskega zedinjenja. Po obsežnejšem uvodnem delu ki govori o jugoslovanskem vprašanju v politiki SLS do leta 1917 in je narejen izključno na konsultiranju literature, Zečević v dveh smiselno zaokroženih delih podaja svojo zgodovinsko sliko. Prvi del analizira in razlaga stališče Slovenske ljudske stranke do jugoslovanskega zedinjenja in nastanka skupne jugoslovanske ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 247 države 1. decembra 1918. V tem delu se loteva prikaza in razčlembe naslednjih ključnih vprašanj v stališčih SLS: 1. Jugoslovanska politika SLS pred obnovitvijo parlamentarnega življenja v monarhiji; 2. Pomen majniške deklaracije za notranji položaj SLS in njeno jugoslovansko politiko v 1917. letu; 3. Januarskii memoran­ dum Jugoslovanskega kluba in politična usmeritev novega vodstva SU. v zaeetKu 1918. leta; 4. Slovenska ljudska stranka in Narodno vijeće Slovencev, Hrvatov in Srbov; 5. Poslanstvo A. Korošca v Ženevi in Parizu, ženevski sporazum; 6. bloven.- ska ljudska stranka in zedinjenje 1. decembra 1918 V tem delu so najpomemb­ nejše njegove, teze naslednje: SLS je dejansko predstavljala prevladujočo poli­ tično moč pri Slovencih, zato je bilo za slovenski narod odločilno, kako.se je ona odločala Po Zečevičevem prepričanju se je SLS, vsaj njeno demokratično Kre­ kovo krilo vse od začetka vojne odločalo jugoslovansko (za neko malo jugoslo­ vansko varianto skupaj s Hrvati in bosanskimi Srbi). Majska deklaracija je plod politike SLS in njenega sodelovanja s Starčevičanci in predstavlja progresiven korak pri realizaciji jugoslovanske ideje pri Slovencih. Nadalje avtor govori o vplivu majske deklaracije in deklaracijskega gibanja na razčiščevanje v SLS, bolj natančno, na odstranitev proavstrijske struje z dr. Ivanom šusteršičem. Po­ kazana je radikalizacija in opustitev habsburškega okvira v pohtiki SLS od konca leta 1917, zlasti pa od memoranduma Jugoslovanskega kluba januarja 1918. Posebne pozornosti je deležna vloga SLS pri ustanavljanju Narodnega viječa v Zagrebu in njeno delovanje v njem. Avtor je mnenja, da je bila zaradi spleta okoliščin vloga SLS v tem političnem telesu precej izigrana in ni imela možnosti odločilnega vpliva. Zanimiva je avtorjeva ocena, da je bil Ženevski sporazum de­ jansko velik uspeh Korošca in Trumbića, zlasti prvega, in da sta ga ravno zaradi tega srbska vlada in dvor zavrgla. Zečević lepo razgrne, kako paralizirana je bila SLS zaradi odsotnosti svojega voditelja A. Korošca ob pripravah na zedinjenje s Srbijo in na sam 1. december. V drugem delu je Zečević obdelal politiko Slovenske ljudske stranke v kra­ ljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev do sprejetja vidovdanske ustave. Predstavu je naslednja vprašanja: 1. SLS v novih političnih odnosih v času vzpostavitve prve skupne vlade kraljevine SHS; 2. Slovenija in poglavitna vprašanja notranje ureditve države v politiki SLS do sklicanja začasnega narodnega predstavništva 1 marca 1919; 3. pomen ustanovitve Jugoslovanske demokratske stranke za po­ ložaj in politiko SLS; poskus ustanovitve Jugoslovanske klerikalne stranke; 4. Slo­ venska ljudska stranka in boj med radikalci in demokrati; stališče SLS do spo­ četja hrvatskega vprašanja. 5. SLS v času predhodnih ukrepov za sprejetje ustave do odhoda v opozicijo konec leta 1920; 6. odpor proti uvajanju centralistične usta­ ve; 7. ustavni koncept SLS. V tem delu Zečević kot prvi prihaja do interesantnih ugotovitev o izredno radikalnem demokratičnem razpoloženju v vrstah SLS, o njenem poudarjenem republikanstvu. SLS je v tem času konsekventno zagovarjala decentralisticno obliko države, ki naj bo razdeljena na avtonomne nacionalne historične enote, ki bi uživale precejšnjo narodno, kulturno in upravno samostojnost. S taksnim za­ vzemanjem za avtonomijo je klerikalna SLS upala ostati gospodar položaja v slo­ venski avtonomni enoti, kjer je politično šibki liberalci brez pravega socialnega programa nikdar ne bi mogli ogroziti. Avtor pokaže, kako se obe meščanski slo­ venski stranki po letu dni medsebojnega miru začneta že leta 1919 znova spopa­ dati, zlasti potem, ko so sé slovenski liberalci vključili v Jugoslovansko demo­ kratsko stranko in se zavzeli za centralistično državno ureditev s poudarjanjem jugoslovanskega nacionalnega integralizma. Avtor razlaga politično samozavest klerikalne SLS, ki se kljub začasni oslabitvi na podeželju m več resno^ ustrašila liberalcev. O tem najbolj zgovorno priča volilni govor Antona Korošca 1920. leta, ko je dejal, da se za bodočnost bijeta le dva koncepta: krščansko socialni m ko­ munistični in da liberalci nimajo nikakršne bodočnosti. V vzdušju socialne napetosti in nacionalne zaostrenosti ob porojenem hrvat­ skem vprašanju se je že od spomladi 1920 vodstvo SLS s Korošcem odločilo za poUtičen kompromis s kraljevino in radikali, ki niso büi taksni integralisti in centralisti kot demokrati. Vodstvo SLS se je hotelo obnašati politično konstruk­ tivno in ni podpiralo nejasnega Radićevega radikalizma m republikanstva. Ze­ čević stališče SLS do Radičevščine ilustrira s člankom iz mariborske Straže, ki pravi: »Hrvaška Radićevščina je priklila iz pc^obmh razlogov, kakor ruski bolj­ ševizem. Taki pojavi so mogoči le samo tam, kjer je ljudstvo politično m kulturno še jako nerazvito, ki gre bolj za instinkti, kakor pa za razsodkom.. m vsled tega dostopno vsakemu demagoškemu hujskanju... Dokler bo Radicevsčina omejena samo na Hrvaškem, ne bo mogla povzročiti večje nesreče in bo slednjič razpadla 248 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 108Ó . 1 — 2 ? & : < ? w £ î ; - A k o b i Ç? , v J , s t i m e r i> k a k o r na Hrvaškem, pognala korenine tudi тГ^о^лШтГпГ^Ј^0 ™*£аа*™Ге ( S t r - 3 6 0 ) - sodstvo SLS ^ m o r a l o kXprom?s IL k a t P r P L J t r ^ P U b l k a ] i S ^ 0 l e v \ č a r s k o k r " o . da je sprejelo takšen stranka^zöo^,vi?»f=*% i e К о г о Д е с dokazoval, da je edini mogoč, da ne bi bila a r W v s k i h ^ 0 S i t a udafcem- O-vsem tem govori avtor na osnovi prvovrstnih arhivskih,dokumentov zelo inventivno. Zečević pokaže kako je SLS Doskušala o r P ^ m S h r V a ^ k l h Merikalcev jugoslovansko orientirane Hrvatske pučke stranke S t l l i I S h ^ f , s l° v a n s k5> klerikalno stranko, kar pa ji ni uspel?. Največ kar ? А ш и а п « - 8 к и п ^ ? Ж У Ч е П 0 ? П е д а ^ g ° s l o v a n . s k e g a Parlamentarnega kluba SLS V ustLvn Ж Д 1 S - SvV° o p r a v o zaključuje Zečević s prizadevanji men f e S r i S p m ^ V t Ј 6 Ш ^ 4 s t a ™ l m f č r t o m . И Je predlagal nekakšen skro- s S Ä Ä h i h i ? ^ Г 1 ^ Pokrajin, ki bi imele neko zakonodajno m S ć™a I J a - vnt S ^ b l J a ' . H ^ a t s k a . s Slavonijo, Bosna in Hercegovina z Dal- macijo.-crnagora, Vojvodina in Slovenija. • i , • ? e č e v ! ć Jen mnenja, da je bila v tem načrtu »zasidrana tudi idéia slovenskega združevanja slovenske samostojnosti in ohranitve nacionalne neokrnjenosti 1 - hteve° 'bi f J f k n n ^ f Ì n e f Ì e m e I Ì a + Ì n .uP°š teva3oe demokratske k s S za- hteve. : .b i . lahko -sklepali, da je ustavni načrt SLS v primerjavi z drueimi ustav­ nimi predlog! iz Slovenije bolj izražal težnje'in interese slov^nske^ljudslva v skupni .jugoslovanski državi« (str. 391). Ker sta vlada in centralistična verini v |onstit«anti :popolnoma.zavrnili predlog SLS, je ta od mal a 1921 b o k o ü r a l a T l o ins t i tuante .in m bila navzoča pri glasovanju za vidovdansko' ustavo V dokaj dorečenem sklepnem poglavju je Zečević mnenja, da je SLS izražala mnenje pfe- £ £ n e ve?^e,slovenskega naroda, da je bila pomemben dejavnik prHugosfovan- ?kem zedinjenju, tda mu je mnogo doprinesla zlasti do 29.. oktobra 1918 Po tem = ^ T 4 - £ J e - s P j e t ^ k o l l s c . l n potisnil v stran pri glavnih odločitvah o sožitju jugo­ slovanskih narodov v novi jugoslovanski državi. Kljub temu se je po Zečevičevem mnenju SLS .vse'do, sprejemanja ,vidovdanske ustave obnašala konstruktivno v ™™™f a ^ n i e t m U C V I f l t v e Jugoslovanske države in jo moramo imeti za enega pomembnih faktorjev (za »tretji faktor«-), pri dogovarjanju o načinu političnega sožitja v meščanski Jugoslaviji. ^«= е а f ,.,. Zečevićeva knjiga predstavlja velik doprinos v jugoslovansko historiografijo saj, v. njej na nov objektiven način osvetljuje'vlogo najmočnejše slovenske" poli­ tične stranke .v pomembnem obdobju, ko se je ustvarjala skupna jugoslovanska država in nato postavljali temelji njenega-političnega življenja. S svojo razpravo je. Zecevic popolnoma zadostno odgovoril na zastavljeno vprašanje. Vso svojo zgo­ dovinsko podobo je podal izredno jasno in zanimivo v prav lepem jeziku v srb­ skem originalu (prevajalcu je uspelo to lepoto ohraniti tudi v slovenskem pre­ vodu),,, kar nedvomno .bralca še posebej pritegne in ga kljub obilju podatkov ne utruja. Samo eno pripombo, ki pa ni kritika Zečevićevega dela, ampak boli želia slovenskega zgodovinarja, bi imel avtor te ocene: Želel bi, da bi Zečevićevi prvi knjigi o »zunanji politiki SLS« sledila enako dobro pisana knjiga, ki bi se posve­ tila vsem notranjepolitičnim socialnim, in gospodarskim problemom slovenskega naroda, v, istem obdobju. J a n k o P r u n k 349 s t r a h i é r G 0 ? Z t 0 n y ' H i < l e r j e v e t u * e v °J s k e - Ljubljana 1979, Založba Borec, y Literature o obdobju druge svetovne vojne in dogajanjih v tem času imamo taKo pri nas, kakpr tudi v tujini veliko. Lahko celo trdimo, da so najvažnejši pro- memi tega razdobja sodobne zgodovine že,v veliki meri obdelani. Redkeje pa na­letimo na delo, ki bi govorilo o kakšnem specialnem, na prvi pogled morda obrobnem problemu tega časa. Tako delo je sedaj pred nami. V knjigi, ki gotovo ne obdeluje obrobnega problema druge svetovne vojne je avtor, v predgovoru zapisal: »Knjiga, ki j e pred vami, je prvi poskus, da bi obravnavali »anabazo«' Hitlerjevih tujih armad v Sovjetski zvezi tako v njenih podrobnostih kakor tudi v širši povezavi. Presenetljivo je, da je v bogati literaturi o-drugi.svetovni vojni in zlasti o vojnem pohodu na vzhod ta pojav bodisi popol­ noma zanemarjen ah pa obravnavan oziroma omenjen samo ob robu (pa še tedai večinoma popačeno)«."-. r J ? Knjiga zajema celotno problematiko tako časovno kot vsebinsko Obdeluje cas od_ poraza francoske vojske sredi leta 1940 do konca druge svetovne vojne Torej* cas,"ko je Hitler zagospodaril v Evropi in začel pripravljati napad na Sov­ jetsko svezom pa do njegovega poraza. V prvem poglavju je poskušal Gasztony ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 1—2 249 prikazati »predzgodovino« nastanka »tujih vojsk« v Hitlerjevi Wermacht, pa tudi opisati sovjetsko-nemške odnose pred drugo svetovno vojno kot tudi med njo vse do nemškega napada. Poglavje ne prinaša ničesar novega in ! j e le kratek pregled doslej znanih ugotovitev evropskega zgodovinopisja. Šele v drugem poglavju (»Kako je Hitler pridobil zaveznike za vojni pohod proti Sovjetski zvezi«) podaja avtor novo snov ali snov, ki je prvič objavljena v sintetični obliki. Že v tem poglavju razdeli snov na način, ki se ga drži potem v vsej knjigi, na problematiko posameznih držav ali vojska, ki so sodelovale pr i napadu na Sov­ jetsko zvezo na Hitlerjevi strani. Najpomembnejša in lahko bi rekli tudi vojaško najzanesljivejša je bila finska vojska, ki jo je Hitler tudi najbolj cenil. Po številu med najmočnejše je sodila romunska vojska, ki pa razen v prvi fazi izvedbe na­ črta »Barbarossa« ni dosegala večjih uspehov, pač pa imela številne izgube. P o ­ sebno pozornost posveča pisec madžarski vojski in njeni vlogi pri napadu n a Sov­ jetsko zvezo, k a r je razumljivo zaradi madžarske narodnosti avtorja. Med manj pomembne Hitlerjeve zaveznike lahko prištevamo enote bolgarske, slovaške, fran­ coske in hrvaške (NDH) vojske, medtem ko je bila italijanska vojska po številu najmočnejša, vendar ne posebno uspešna in je b i la 'manj priljubljena med nem­ škimi sobojevniki. .,,. -. - Poleg čisto vojaških informacij, in analiz nam daje knjiga tudi osnovna pojas­ nila o tedanjih političnih tokovih narodnostnega izvora in tako osvetljuje zaledje vojsk, postavljenih ob Wehrmacht na bojišče. Bralec najde tu osnovne elemente ža razumevanje spora med Madžarsko in Romunijo zaradi Sedmograške, naka­ zane smeri italijanske politike v odnosu do Nemčije, opisane posebnosti notranjega razvoja satelitskih in od rajha popolnoma odvisnih držav Slovaške in Hrvaške, poročila o notranjih peripetijah na Madžarskem in Finskem. Prav ti elementi da­ jejo posameznim vojskam določene karakteristike in jih ločijo med seboj. Samo ob poznavanju političnih ozadij lahko razumemo, zakaj na primer niso n a vzhodni fronti nikoli nastopale bok ob boku romunske in madžarske enote ali zakaj je lahko finska vojska tako dolgo vzdržala neporažena. Gotovo pa je osnovno spo­ znanje avtorja, da so bile vse zavezniške vojske pravzaprav »topovska hrana« in da sta se tako Hitlerjev glavni štab kakor tudi neposredna poveljstva na bojišču do zavezniških enot obnašala skrajno podcenjevalno in jih obravnavala kot drugo­ razredno vojsko tudi takrat, ko je šlo za vprašanja njihove vojaške opreme in s tem za njihovo bojno sposobnost. . Na drugi strani: pa je, iz avtorjevih razpravljanj razvidno, da so »Hitlerjeve tuje vojske« igrale pomembno vlogo pri nemški konstrukciji in izvedbi napada na Sovjetsko zvezo. Hitler je pomen teh vojska spoznal šele po porazu pred Sta- lingradom, toda takrat je bilo že prepozno. Zavezniških vojakov je bilo vedno manj, njihova oprema vedno slabša, bojna morala pa na tleh. Hitler jih je začel uporabljati za tako imenovane »okupacijske enote«, to je za tiste enote, ki naj bi vzdrževale red in mir na okupiranih ozemljih. Med njimi se je vedno več vojakov odločalo za prebeg na drugo stran, kjer so se pozneje vključevali tudi v osvobo­ dilne enote posameznih narodov v sestavu Rdeče armade (npr. Slovaki pod gene­ ralom Svobodo). Zadnje poglavje je pisec posvetih času po drugi svetovni vojni. Poskušal je slediti usodi poveljujočega kadra in političnih osebnosti, ki so bile povezane s »Hitlerjevimi vojskami«. Čeprav je poglavje razmeroma kratko, najdemo v njem prav uporabne podatke. Za vsako državo posebej in za večino osebnosti zase nam Gasztony očrtuje njihovo nadaljno življenjsko pot. Obsežna bibliografija zajema tako objavljene vire kot literaturo, izbor pa kaže na širino in vsestranost avtor­ jevega raziskovanja, čeprav bi lahko dodali še kakšno delo. Knjiga je dobro dopolnilo doslej že znanim dognanjem v l iteraturi. Poleg strokovne namembnosti pa si je avtor knjigo zamislil tudi kot: »zapoznel rekviem za pretežen del teh vojakov vzhodnoevropske in južnoevropske narodnosti, ki so za lažne obljube,in (simbolično gledano) pod tujo zastavo krenili proti Sovjetski zvezi, proti deželi, ki v tistem zgodovinskem trenutku ni bila prava sovražnica ne njim n e njihovi domovini«. Delo moramo presojati tudi iz te perspektive. D u š a n N e č a k i •• Rechtsextremismus in Österreich nach 1945. Izdal Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes, Wien 1979, 583 strani + priloge. S to knjigo smo dobili temeljit pregled avstrijskega ekstremizma vseh vrst, vse tja do neonacizma. Kot vemo, pomeni leto 1945 sicer vojaški zlom nacizma, vendar so se posamezne pojavne oblike nacizma; desnoekstremnih in nemško- 2 5 0 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 nacionalističnih sil pričele pojavljati tudi v spremenjenih okoliščinah in še zlasti v času hladne vojne. Dejstvo, da deluje danes v Avstriji vrsta takih organizacij (povezane so s podobnimi v Zvezni republiki Nemčiji), je vodilo sodelavce doku­ mentacijskega arhiva avstrijskega odpora k znanstveni obdelavi takih in podobnih pojavnih oblik v avstrijski družbi. Glavno spodbudo je vsekakor dala okrepljena dejavnost avstrijskih desnoekstremnih skupin. Za izvedbo te naloge je bila jeseni leta 1977 ustanovljena posebna znanstvena komisija, ki ji je poleg sodelavcev do­ kumentacijskega arhiva uspelo pritegniti sodelavce z raznih avstrijskih univerz (med njimi celovške) ter iz avstrijskega notranjega ministrstva. Rezultati dela komisije ležijo sedaj pred nami. So zgovoren dokument o tem, kako druga avstrijska republika izpolnjuje določilo državne pogodbe iz leta 1955 o prepovedi rjave dediščine v javnem ter siceršnjem življenju. Če se omejimo na avstrijsko Koroško, je značilno, da je knjiga zbudila protest Kärntner Heimat- diensta, eksponenta koroškega nemškega ekstremizma. Prav tako> značilno pa je tudi, da se je avstrijski notranji minister Erwin Lanz, pisec uvodne besede, pod koroškim pritiskom v določeni meri distanciral od nje (prim. Kärntner Tages­ zeitung, 12. oktober 1979, št. 246). Uvodno razpravo s teoretičnim razpravljanjem o pojavnosti desnega ekstre­ mizma je prispeval Willibald J. Hölzer iz Celovca. Tej obsežni študiji sledijo opo­ zorila na avstrijski desni ekstremizem (vključno z avstrofašizmom in nacizmom) v času med obema svetovnima vojnama, v letih po vključitvi Avstrije v Hitlerjev rajh in še zlasti po letu 1945. Tu se srečujemo s prvimi povojnimi neonacističnimi pojavi ter z vnovičnim vključevanjem nekdanjih nacistov v avstrijski politični prostor. Sledi (žal nepopoln) pregled 48 najrazličnejših desnoekstremnih, neofa­ šističnih in neonacističnih organizacij; med zadnjimi prednjačita Aktion Neue Rechte (ANR) ter Nationaldemokratische Partei (NDP). Zbornik opozarja na to, da obstoječa avstrijska zakonodaja sicer prepoveduje delovanje neonacističnih organizacij, ne pa političnih strank; to je tudi vzrok, da sta se tako ANR kot NDP konstituirali kot politični stranki in kot taki delujeta še naprej . Avstrijske desno- ekstremne organizacije se gibljejo na robu zakonitosti, kar preprečuje odgovornim organom, da bi nastopali proti njim, pa tudi zdajšnji politični t renutek in gospo­ darski položaj Avstrije grupacijam take vrste preprečuje spreminjati njihovo »ideologijo . . . v prakso«. To naj bi bil tudi vzrok, da so še zlasti aktivne na pro­ pagandnem področju. Prav to s t ran njihove dejavnosti zbornik še posebej analizira; kot vir mu pr i tem služi vrsta desnoekstremnih tiskov. Med vprašanji, ki j ih analiza zajema, so zlasti usedline rjave preteklosti. Prav tako je v knjigi omenjena vrsta nemško- nacionalističnih in desnoekstremnih nastopov v avstrijskem prostoru. V tej zvezi je zanimivo poročilo avstrijskega notranjega ministrstva o pravnih normah, ki se dotikajo integritete avstrijske države ter neonacistične nevarnosti. Temu sledi (žal le delen) pregled nastopov oblasti proti neonacističnim organizacijam od konca druge svetovne vojne naprej . Ob tem je značilna nadrobnost, da obstoječa zakonodaja ter z njo sodna praksa vezeta varnostnim organom nastopanje proti naslednikom, režima iz let 1938—1945. Za nas posebej poučen je podatek, da na Koroškem ni bil v letih 1972—1978 potreben nikak protinacističen nastop varnost­ nih oblasti. — Posebni pregledi v knjigi so namenjeni odnosu obeh avstrijskih meščanskih strank, svobodnjaške (SPÖ) in ljudske (ÖVP), na eni ter socialistov (SPÖ) na drugi strani do pojavnih oblik desnega ekstremizma v državi. Posebno mesto je namenjeno orisu odnosa avstrijskega desnega ekstremizma (z neonacizmom) do manjšinskega vprašanja na južnem Tirolskem ter na Koro­ škem. Tu najdemo opozorilo, da avstrijskonemški desni ekstremizem zahteva za južne Tirolce prav to, kar odreka Slovencem na Koroškem. Posebej je podčrtano, da spadajo med »relevantne elemente nacistične dejavnosti«, ki vedno znova n a ­ stopajo kot »argument« v raznih variantah, tudi »rasistično ščuvanje, (ali) vsaj šir­ jenje šovinističnega nacionalizma, zakritega antisemitizma (pritrjevanje politiki Južne Afrike, ščuvanje proti tujim delavcem in manjšinam), zmanjševanje ali celo odobravanje umora milijonov Židov in podobno«. Beremo tudi, da je cilj desnih ekstremistov, ki jih podpirajo somišljeniki iz Zahodne Nemčije »nemška Koroška«, v kateri bi imeli Slovenci značaj geta. Prav tako je po opozorilu zbornika čuti glasove po splošnem obračunu s Slovenci. Pregled koroškega nemškega nacionalizma sta v zborniku prispevala pisca knjige Österreich und seine Slowenen (Wien 1977) Hanns Haas in Karl Stuhl­ pfarrer. Ko segata v rjavo polpreteklost, ugotavljata, da je bila že v tridesetih letih (v času »ilegalnosti« NSDAP) številčnost nacistične stranke na Koroškem večja kot drugod. Vzrok, da so se po drugi svetovni vojni tamkajšnji »obteženi« na- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 251 cisti vključevali v socialistično in ne morda v meščansko ljudsko stranko, vidita v dejstvu, da je bil krščanski pridih slednje za koroške nemške protiklerikalce manj privlačen kot pa SPÖ. Da je ljudska stranka na Koroškem vključila v svoje vrste tudi predvojni liberalni Landbund, se je pokazalo tudi na manjšinskem po­ dročju, saj je ÖVP pod tem vplivom sedaj zamenjala tolerantnejšo politiko nekda­ njih krščanskih socialcev, z ofenzivno protislovensko dejavnostjo. Značilno je tudi, da se je ÖVP politično povezala s Kärntner Heimatdienstom. Haas in Stuhlpfarrer ugotavljata, da je današnji koroški nemški nacionalizem dedič koroškega nacizma in Landbunda. Ko razpravljata o Kärntner Heimatdienstu, opozarjata, da je propa­ gandna dejavnost te organizacije danes mnogo bolj usmerjena na nemško govorečo večino kot pa na tako imenovane »Nemcem prijazne Slovence«, saj skuša t o ve­ čino pridobiti za protislovensko politiko. Tej protislovenski organizaciji so koroški Slovenci ter solidarnostno gibanje za pravice slovenske manjšine »ogroževalci enot­ nosti Koroške, netilci koroškega miru in komunisti«. Pri t em se Kärntner Heimat­ dienst postavlja v vlogo reševalca Zahoda. V prispevku je omenjena tudi reakcija protimanjšinske organizacije na ustanavljanje podjetij z jugoslovanskim kapita­ lom na avstrijskem Koroškem. T o n e Z o r n Geschichte der Sorben, IV. zvezek: Od leta 1945 do sodobnosti (avtorja Klaus J.Schiller ter Manfred Thieman). Bautzen 1979, 322 strani. V Zgodovinskem časopisu 1977 smo že poročali o tret jem zvezku kolektivnega dela o zgodovini Lužiških Srbov. Z zadnjim, četrtim zvezkom, se to obsežno delo končuje. Tako kot za predhodne zvezke tudi zanj velja, da predstavlja sintetičen pogled na povojno življenje Lužiških Srbov in na splošen družbeni in siceršnji razvoj prostora Nemške demokratične republike. Še zlasti pa je ob tem poudarjeno mesto in vloga Lužičanov pr i gradnji državnosti DDR ter ustvarjanje nove, soci­ alistične družbe. V knjigi je še posebej naglašeno leninsko načelo reševanja nacionalnega vprašanja in ustrezne izkušnje Sovjetske zveze. Knjigi je tudi priložen pregled najvažnejših normativnih (pa tudi siceršnjih) aktov, ki urejujejo položaj lužiško- srbskega življa. — Čeprav je konec druge svetovne vojne prinesel veliko razde­ janje prav prostoru, kjer žive Lužiški Srbi, je zlom Hitlerjeve Nemčije pomenil pričetek reševanja njihovega nacionalnega vprašanja. Tedaj sta zaživeli dve m a n j ­ šinski organizaciji: Domowina (ustanovljena leta 1912 ter prepovedana 1.1937) ter novoustanovljena Narodna rada s sedežem v Pragi. Medtem ko je prva videla svoje mesto v okviru demokratične Nemčije, je druga (ob vsestranski podpori Češkoslovaške republike) zagovarjala državno samostojnost lužiškosrbskega pro­ stora. Avtorja zgodovine poudarjata, da so v Narodni radi prevladovale »ekstrem­ ne nacionalistične in separatistične tendence«. Ustanovitev socialistične ĆSR po­ meni tudi dejanski konec te organizacije. Med Domowino in Narodno rado so sicer od vsega začetka bile določene, tudi osebne povezave, vendar so naprednejše usmeritve v Domowini že od leta 1946 dalje vodile k prelomu z Narodno rado, katere sedež je bil v Prag i ( ! ) . Omenili bi tudi, da so prve povojne lužiškosrbske knjige izšle na češkoslovaškem ozemlju. Predvsem pa je treba poudariti za ves čas povojnega razvoja ozko povezanost Domowine s SED (Enotno socialistično stranko Nemčije) ter s prizadevanji sled­ nje po ustvaritvi novih družbenih odnosov. Iz leta 1948 je — za primerjavo ure­ jevanja manjšinskega vprašanja v naši soseščini — poučna odredba saške deželne vlade o odpravi ponemčenih ali novih nemških imen na jezikovno mešanem ob­ močju Lužic t e r njihova zamenjava z historičnimi. Tega leta je saški deželni zbor sprejel prvi zakonski normativni akt, namenjen Lužiškim Srbom (šlo je za zakon, ki je uveljavljal kulturni in politični položaj tistega dela manjšine, ki živi v tej deželi). Poleg tega je bil v Budysinu v okviru deželnega prosvetnega ministrstva ustanovljen poseben urad za lužiškosrbsko kulturo in vzgojo. Poudariti tudi velja, da je bil urad v rokah pripadnikov manjšine, kar je bilo glede na izkušnje pretek­ losti na nemškem prostoru nekaj »izrednega«. Sledilo je urejanje položaja m a n j ­ šine še na območju dežele Brandenburg. Vse to pa ne pomeni, kakor pravita avtorja, da ni bilo na strani dela večin­ skega naroda določenih negativnih pogledov na Lužiške Srbe. Prihajali so še zlasti s strani meščanskega tabora. Poleg tega so bili opazni poskusi tega tabora, da bi z neposrednimi akcijami oviral družbeni in, tudi siceršnji razvoj DDR. Lužiške Srbe so nasprotni krogi tedaj celo označevali za »rezervo« Moskve ter zagotav- 2 5 2 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 ljali, da ta s pomočjo Srbov »bolj še vizira« in »slavizira« svojo zasedbeno cono Nemčije. Avtorja poudarjata, da so bili ti in podobni poskusi zaman; Lužiški Srbi so se namreč skupaj z Domowino vsestransko vključili v socialistično izgradnjo do­ movine. — Poleg političnega razvoja Zgodovina Lužiških Srbov opozarja tudi na družbenoekonomske spremembe, ki jih je prinesel novi čas, poleg tega pa prika­ zuje kulturno tvornost lužiškosrbske manjšine in daje podatke vse od beletristike pa t ja do kulturnih in znanstvenih ustanov, namenjenih Lužiškim Srbom. T o n e Z o r n KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo že osemindvajseto leto izdaja svoje glasilo — »Kroniko«. Revija je ilu­ strirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slovenske kra- ' jevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke,. ki > po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen po­ pularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« je moč naročiti na sedežu njenega uredništva in uprave v Ljubljani, Mestni trg 27/III ali na sedežu Zgodovinskega društva za Slovenijo, 61000 Ljubljana, Aškerčeva 12/1. Letna naročnina za t r i šte­ vilke znaša za ustanove 240 dinarjev, za posameznike 160 dinarjev, po­ samezna številka velja 80 dinarjev. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije: od 6/1958 do 23/1975 po 50 din, letnika 24/1976 in 25/1977 po 75 din. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: — Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. Cena: 20 dinarjev; — Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBLJA^ NE (1956), 72 strani. Cena: 20 dinarjev; — Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. Cena: 20 dinarjev; — Sergij Vilfan — Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE ME­ STNE HIŠE (1958), 128 strani. Cena: 20 dinarjev; . . ; „ . . . ' — Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani. Cena: 30 dinarjev. - ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 . 253—273 253 NOVE TUJE HISTORIČNE PUBLIKACIJE V OSREDNJIH LJUBLJANSKIH KNJIŽNICAH V LETU 1979 Pregled tuje zgodovinske literature, nabavljene v letu 1979, j e sestavljen tako kot v preteklih letih. Knjige so razporejene po tematiki in po posameznih državah, kjer so po potrebi uvedene tudi podskupine. Pregled za leto 1979 obsega 470 biblio­ grafskih enot. ' Za lažje iskanje navajamo abecedni seznam držav, narodov, kontinentov, ki so označeni s številko: Afganistan 31 — Afrika 35 — Avstrija s Habsburško monarhijo- kot celoto 8 —' Bizantinsko cesarstvo 25 — Bližnji in Srednji vzhod t e r arabske države 27 — Bol­ garija- 13 — Češkoslovaška 9 — Egipt 28 —Evropa 3 — Filipini 38 — Francija 20 — Grčija" 14 — Indija 29 — Indonezija 30 — Italija 12 — Japonska 34 — Jugosla­ vija 4 •— Kitajska 32 — Koroška 6 — Kuba 40 — Latinska Amerika 37.— Liechen- stein'22 — Madžarska s staro Ogrsko kot celoto 10 — Mongolija 33 — Nemčija 17 — Nizozemska 21 — Nova Zelandija 39 — Otomanski imperij in Turčija 26 — Polj­ ska 15 — Pomožne zgodovinske vede, zgodovinopisje, arhivistika in bibliografije 1 — Romunija 11 — Skandinavske države 19 — Slovenija 5 — Sovjetska zveza 16 — Splošna dela 2 — Stari vzhod 24 — Španija 23 — Trst, Goriška in Beneška Slove­ nija s Furlanijo 7 — Velika Britanija 18 — Združene države Amerike 36. Bibliografski pregled so sestavili Miloš Rybâf za knjige Narodne in univerzi­ tetne knjižnice (NUK), Olga Janša-Zorn za knjige pedagoškoznanstvene enote za zgodovino Filozofske fakultete (FF), Nataša Stergar za knjige biblioteke Slo­ venske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), Marjeta Čelovič za knjige knjiž­ nice Inštituta za narodnostna vprašanja (INV), Irena Mazi za knjige Inštituta za zgodovino delavskega gibanja (IZDG). Ob sodelovanju Miloša Rybâf a je biblio­ grafijo uredila Nataša Stergar. ' 1. P o m o ž n e z g o d o v i n s k e v e d e , z g o d o v i n o p i s j e , a r h i v i s t i k a i n b i b l i o g r a f i j a Bischoff,' Bernhard: Paläographie des römischen Altertums und des abend­ ländischen Mittelalters. '— Berlin: E. Schmidt, 1979. — 316 str. ; 21cm. — (Grund­ lagen der Germ. ; 24). SAZU 76974/24 — Borowsky, Peter & Barbara Vogel Heide Wunder: Einführung in die Geschichtswissenschaft. — Opladen : Westdeutscher Verlag, 1975—1978. — 20 cm. — 1 : Grundprobleme, Arbeitsorganisation, Hilfsmittel. — 3. Aufl. — 1978. — 212 str. — 2 : Materialen zu Theorie und Methode. — 1975. — 146 str. — (Studienbücher moderne Geschichte ; 1—2). F F C 3989 — Calabi Limen­ tani, Ida: Epigrafia latina : con un'appendice bibliografica di Attilio Degrassi. — 3. edizione. — Milano : Cisalpino-Goliardico, 1974. — 550 str. : ilustr. ; 20 cm. — (Biblioteca storica universitaria : Monografie ; 6). F F C 4001 — Faber, Karl-Georg: Theorie der Geschichtswissenschaft. — 3. erweiterte Aufl. — München : Beck, 1974. — 265 str. ; 21cm. — (Beck'sche Schwarze Reihe ; 78). NUK 201625 — 78 — Gal- breath D. L. & Léon Jéquier : 'Lehrbuch der Heraldik. — München : Battenberg, 1978. — 343 str. : ilustr. ; 28 cm. — Prevod dela Manuel du blason. F F E 609 — Kapr, Albert: Schriftkunst1 : Geschichte, Anatomie und Schönheit der lateinischen Buchstaben. — 2. veränderte Aufl. — Dresden : Verlag der Kunst, 1976. — 472 str. : ilustr.-; 29 cm. NUK b П 271565 — Kersche, Peter & Gunhild Kersche: Bibliographie der Literaturen Jugoslawiens in deutscher Übersetzung 1775 bis 1977. — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1978. — 260 str. ; 24 cm. — (Schriftenreihe des Österreichischen Ost — und Südosteuropa-Instituts ; 6). INV B 1603 — Lowe, Elias Avery: Paleographical papers 1907—1965 / edited by Ludwig Bieler. — Oxford : Clärendon Press, 1972. — 2 zv. ([XXVIII] , 645 Str., 150 str. pril.) ; 26 cm. NUK II 263666 — Lhotsky, Alphoris: Aufsätze und Vorträge / ausgewählt und herausge- geben von Hans Wagner und Heinrich Koller. — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1972. — 22cni. Bd. 3 : Historiographie, Quellenkunde, Wissenschaftsge- schichte. — 1972. — 296 str. F F C 3583 — Objektivität und Parteilichkeit in der Geschichtswissenschaft / herausgegeben von Reinhart Koselleck, Wolfgang J. Mommsen, Jörg Rüsen. — München : Deutscher Taschenbuch Verlag, 1977. — 495 str. ; 28cm. — (Theorie der Geschichte : Beiträge zur Historik ; 1). F F B 914/1 — Rüsen, Jörn : Für eine erneuerte Historik : Studien zur Theorie der Geschichte- 2 5 4 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 Wissenschaft. — Stuttgart-Bad Cannstatt : Frommann Verlag : Holzboog GmbH & Co., 1976. — 251 str. ; 21cm. — (Kultur und Gesellschaft ; 1). IZDG 6362. Didaktika: Ansätze empirischer Forschung im Bereich der Geschichtsdidaktik / Walter Fürnrohr, Hans Georg Kirchhoff. — Stuttgart : Klett, 1976. — 343 str. ; 19 cm. — (Anmerkungen und Argumente ; 15). FF B 919/15 — Behrmann, Günter C. & Karl-Ernst Jeismann & Hans Süssmuth: Geschichte und Politik : didaktische Grundlegung eines kooperativen Unterrichts. — Paderborn : Schöningh, 1978. — 253 str. ; 24 cm. — (Geschichte, Politik : Studien zur Didaktik ; Bd 1). FF D 2221 — Mayer, Ulrich & Hans-Jürgen Pandel: Kategorien der Geschichtsdidaktik und P ra - xis der Unterrichtsanalyse. — Stuttgart : Klett, 1976. — 192 str. ; 19 cm. — (An- merkungen und Argumente ; 13). FF B 919/13 — Sutor, Bernhard: Didaktik des politischen Unterrichts : eine Theorie der politischen Bildung : mit einem Nach- wort zur 2. Auflage. — Paderborn : Schöningh, 1973. — 355 str. ; 22 cm. — (Samm- lung Schöningh zur Geschichte und Gegenwart) . F F C 3987 — Süss, Gustav Adolf & Wolfgang Bickel & Ludwig Petry: Curriculum Geschichte. — Frankfurt am Main : Diesterweg, 1975. — 30 cm. — 1 : Altertum : Schülermaterial 1. — 1975. — 136 str. : ilustr. F F F 751. 2. S p l o š n a d e l a Arendt, Hannah: Elemente und Ursprünge totaler Herrschaft. — Frankfurt a. M. ; Berlin ; Wien : Ullstein, 1975. — 3 Bde. ; 18 cm. — (Ullstein Buch ; 3181, 3182, 3183). 1 : Antisemitismus. — 204 str.; 2 : Imperialismus. — 271 str.; 3 : Totale Herrschaft. — 285 str. IZDG 3549 — Casson, Lionel: Travel in the ancient world. — London : Allen & Unwin, 1974. — 384 str. ; 23 cm. FF C 3972. — Culture science et développement : contribution à une histoire de l 'homme : mélanges en l 'honneur de Charles Morazé. — Toulouse : Privat, 1979. — 544 str. ; 26 cm. — FF D 2210. — Faire de l'histoire / sous la direction de Jacques Le Goff et Pierre Nora. — Paris : Gallimard, 1974. — 23cm. — (Bibliothèque des histoires). — 1 : Nouveaux pro- blèmes. — XIII, 230 str. FF D 2229 — Finley, M. L: Democracy ancient and modern. — New Brunswick ; New Jersey : Rutgers university press, 1973. — X, 118 str. ; 22 cm. FF C 4003 — Historische Prozesse / herausgegeben von Karl-Georg Faber und Christian Meier. — München : Deutscher Taschenbuch Verlag, 1978. — 468 str. ; 28cm. — (Theorie der Geschichte : Beiträge zur Geschichte ; 2). F F B 914/2 — La nouvelle histoire / sous la direction de Jacques Le Goff [et al.] . — Paris : Cepl, 1978. — 574 str. : ilustr. ; 24 cm. — (Les encyclopédies du savoir moderne). FF D 2224. — Opgenoorth, Ernst : Einführung in das Studium der neueren Ge- schichte. — Frankfurt a. M. ; Berlin ; Wien : Ullstein, 1974. — 347 str. ; 18 cm. — (Ullstein Buch ; 3025). IZDG 3549. — Self-management : New Dimensions to De- mocracy / ed. by Ichak Adizes, Elisabeth Mann Borgese. — Santa Barbara ; Oxford : Clio Press, cop. 1975. — XXVIII, 162 str. ; 24 cm. — (Studies in Comparative P o - litics ; 7). IZDG 6373. Atlasi: Duby, Georges: Atlas historique Larousse. — Paris : Librairie Larousse, 1978. — XI, 324 str. ; 30 cm. FF F 276 — Kinder, Hermann : The Penguin Atlas of World History / Werner Hilgemann ; transi, by Ernest A. Menze ; maps design, by Ha- rald and Ruth Bukor. — Harmondsworth : Penguin Books Ltd., 1978. — Vol. 2 ; 18 cm. — Vol. 2. : From the French Revolution to the Present. — 328 str. : ilustr. IZDG 6367 — Mac Evedy, Colin: Atlas of World Population History / , drawn by Richard Jones. — Harmondsworth : Penguin Books, 1978. — 368 str. : ilustr. ; 20 cm. IZDG 6364 — Mac Evedy, Colin: The penguin atlas of medieval history / drawn by John Woodcock. — Harmondsworth : Penguin books, 1979. — 96 str. ; 19 cm X 22 cm. FF B 920 — Mac Evedy, Colin: The penguin atlas of ancient history / drawn by John Woodcock. — Harmondsworth : Penguin books, 1979. — 96 str. ; 19 cm x 22 cm. F F B 920 — Mac Evedy, Colin: The penguin atlas of modern history (to 1815). — Harmondsworth : Penguin books, 1972. — 95 str. ; 1 9 c m x 22 cm. F F B 920 — The Times atlas of world history / edited by Geoffrey Barraclough. — Lon- don : Times books, 1978. — 360 str. ; 37 cm. F F F 282. Arheologija: • Beiträge zum Randbereich der Latènekultur. — Warszawa ; Krakow : Paóst- wowe wydawnictwo naukowe, 1978. — 177 str. : ilustr. ; 26 cm. — (Zeszyty na- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 255 ukowe Uniwersytetu Jagiellónskiego ; 485 : Prace archeologiczne ; 26). NUK 136662 — 485/26 — Christlein, Rainer : Die Alamannen : Archäologie eines lebendigen Volkes. — Stuttgart [itd.] : K. Theis, 1978. — 180 str. : ilustr. ; 26 cm. SAZU II 91343 A ; F F D 2231 — Gedl, Marek: StufengUederung und Chronologie des G r ä ­ berfeldes der Lausitzer Kultur in Kietrz. — Warszawa ; Krakow : Panstwowe wy- dawnictwo naukowe, 1979. — 126 str., pril. : ilustr. ; 25 cm. — (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellónskiego ; 522 : Prace archeologiczne ; 27). NUK 136662 — 522/27 — Methoden der Geschichtswissenschaft und der Archäologie / dargestellt von Karl Acham [et al.]. — München ; Wien Oldenbourg, 1974. — 301 str. ; 25 cm. — (Enzyklopädie der geisteswissenschaftlichen Arbeitsmethoden ; 10. Lieferung). F F D 2196 — Middle and early upper paleolithic in Balkans / edited by J. K. Ko- zlowski. — Warszawa ; Krakow : Panstwowe wydawnictwo naukowe, Uniwersy­ tetu Jagiellónskiego ; 524 : Prace archeologiczne ; 28). NUK 136662 — 524/28. — Voprosy drevnej i srednevekovoj arheologu vostočnoj Evropy. — Moskva : Nauka, 1978. — 257 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 93839 A. Cerkvena zgodovina: Boy er, Raymond: Hugues de Miramar, chartreux à Montrieux ( . . . 1242— 1248...) : documents autobiographiques. Conseils pieux à une femme mariée / par soeur Marie Brisson. Further liturgical documents from the Ms. British Museum Nero A. I l l / edited by James Hogg. — Salzburg : James Hogg, 1978. — 101 str. ; 21 cm. — (Analecta Cartusiana ; 42) (Miscellanea Cartusiensia ; 3). NUK 236035 — 42/3. — Bosl, Karl: Regularkanoniker (Augustinerchorherren) und Seelsorge in Kirche und Gesellschaft des europäischen 12. Jahrhunderts . — München : Baye- rische Akademie der Wissenschaften, 1979. — 97 str. ; 30 cm. — (Abhandlungen der Bayer. Akad. d. Wiss. Philosoph. — histor. Kl. N. F. ; 86). SAZU II 5968/86 — Crotüder, C. M. D.: Unity, heresy and reform, 1378—1460 : the conciliar response to the great schism. — London : E. Arnold, 1977. — 212 str. ; 24 cm. — (Documents of medieval history ; 3). FF D 2236 Iserloh, Erwin: Wilhelm Emmanuel von Ketteier und die Freiheit der Kirche und in der Kirche. — Mainz : Akademie der Wissenschaften und der Literatur, 1978. — 28 str. ; 24 cm. — (Abhandlungen der Geistes- und Sozialwissenschaftlichen Klasse / Akademie der Wissenschaften und der Literatur ; 7). F F D 4302 — Johannes Gutenbergs zweiundvierzigzeilige Bibel : Faksimile — Ausgabe nach dem Exemplar der Staatsbibliothek Preussischer Kul - turbesitz Berlin. — München : Idion, 1977—1979. — 4 zv. ; 45 cm. NUK R IV 118970 — Lambert M. D.: Medieval heresy : popular movements from Bogomil to Hus. — London : Arnold, 1977. — XVI, 430 str. ; 24 cm. FF D 2232 — Moore, R. I.: The birth of popular heresy. — London : Arnold, 1975. — VIII, 166 str. ; 24 cm. — (Documents of medieval history ; 1). FF D 2236/1 — Peasants, knights and heretics : studies in medieval english social history / edited by R. H. Hilton. — Cambridge : Univer- sity press, 1976. — 330 str. ; 23 cm. FF C 3991 — Studia z Dziejów myéli swietogo Tomasza z Akwinu : prace zbiorowa. — Lublin : Towarzystwo Naukowe Katolic- kiego Univ. Lubielskiego, 1978. — 401 str. ; 25 cm. — (Towaryzstwo Naukowe Ka- tolickiego Univ. Lubielskiego ; 105). SAZU 37090/105 — Vogt, Karl: Katholische Arbeiterbildung und Kirchlicheit der Katholischen Arbeiterschaft Deutschlands im 19. Jahrhundert : Inaugural Dissertation. — Bonn : [s. n .] , 1978. — 537 str. ; 21 cm. Rheinische Friedrich-Wilhelms-Universität zu Bonn. SAZU 93574. Zgodovina mest: Bauer, Eckhart: Zur Entstehung und Entfaltung der Stadt : eine Kritik der baugeschichtlichen und stadtgeschichtlichen Ansätze zur Erklärung der Stadtent- wicklung in Mitteleuropa : Inaugural-Dissertation. — Berlin : Bauer, 1976. — 415 str. : ilustr. ; 21 cm. NUK 287403 — Problemy metodologii istorii srednih vekov : evropejskij gorod v sisteme feodalizma : referativnyj sbornik. — Moskva : Institut naučnoj informacii po obscestvennym naukam, 1978. — 2 zv. ; (318, 278 str.) ; 21 cm. SAZU 92287/1 — The study of urban history / edited by H. J. Dyos. — London : Arnold, 1976. — XXII, 400 str. ; 23 cm. F F D 2233. Gospodarska in socialna zgodovina: Abel, Wilhelm: Agrarkrisen und Agrarkonjunktur : eine Geschichte der Land- und Ernährungswirtschaft Mitteleuropas seit dem hohen Mittelalter. — 3. neube­ arbeitete und erweiterte Auflage. — Hamburg und Berlin : Parey, 1978. — 323 str. • ilustr. ; 26 cm. F F D 2185 — Archiv für Sozialgeschichte / Hrsg. von der Fried- rich-Ebert-Stiftung ; Redaktion Georg Eckert. — Hannover : Verlag für Literatur 256 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 und Zeitgeschehen, 1979. — Bde 18, 19. IZDG 3879 — Bruford, Walter H.: Die ge- sellschaftlichen Grundlagen der Goethezeit / mit Literaturhinweisen von Rein- hardt Habel. — Frankfurt am Main [etc.] : Ullstein, 1979. — 362 str. ; 18 cm. — Prevod dela: Germany in the eighteenth century. F F B 915 — Europäische Wirt- schaftsgeschichte : the Fontana economic history of Europe in 5 Bänden / heraus- gegeben von Carlo M. Cipolla ; deutsche Ausgabe herausgegeben von K. Borchardt. — Stuttgart ; New York : Fischer. — 1976—1979. — 25 cm. — Bd. 2 : Sechzehntes und siebzehntes Jahrhundert . — 1979. — VIII, 412 str. FF D 4018 — Fischer, Wolf- ram: Wirtschaft und Gesellschaft im Zeitalter der Industrialisierung : Aufsätze — Studien — Vorträge. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1972. — 547 str. : 24 cm,.— (Kritische Studien zur Geschichtswissenschaft ; 1). IZDG 5210 — Hu- necke, Volker: Arbeiterschaft und Industrielle Revolution in Mailand 1859—1892 : zur Entstehungsgeschichte der italienischen Industrie und Arbeiterbewegung. — Göttingen : Vendenhoeck & Ruprecht, 1978, — 330 str., [2] str. pril. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichtswissenschaft ; 29). IZDG 5210 — Istori ja buržu- aznoj sociologu pervoj poloviny XX veka. — Moskva : Nauka, 1979. — 305 str. ; 20 cm. SAZU 94053 — Léon, Pierre: Histoire économique et sociale. — Paris : Ar- mand Colin, 1977—1978. — 6 zv. ; 24 cm. — 1 : L'ouverture du monde : XIVe—XVIe siècles / dirige par Bartolomé Bennassar et Pierre Chaunu. — 1977. — 606 str. 2 : hésitations de la croissance : 1580—1740 / dirigé par Pierre Deyon et Jean Jac - quard ,— 1978. — 608 str. 3 : Interties et revolutions : 1730—1840 / dirigé par Louis Bergeron. — 1978. — 620 str. 4 : La domination du capitalisme : 1840—1914 / dirigé par Gilbert Garrier. — 1978. — 623 str. 5 : Guerres et crises : 1914—1947 / dirigé par Georges Dupeux. — 1977. — 623 str. 6 : Le second XX e siècle : 1947 à nos jours / dirigé par Pierre Léon. — 1977. — 607 str. FF D 2222 — Pruns, Herbert: Staat und Agrarwirtschaft : 1800—1865 : Subjekte und Mittel der Agrarverfassung und Agrar- Verwaltung im Frühindustrialismus. — Hamburg und Berlin : Parey, 1978. — 2 zv. ; 25 cm. — (Bereichte über Landschaft, Zeitschrift für Agrarpolitik und Landwirt- schaft. Neue Folge ; Sonderheft 194). FF D 2186 — Recht und Entwicklung der Grossunternehmen im 19. und frühen 20. Jahrhundert : Wirtschafts-sozial- und rechtshistorische Untersuchungen zur Industrialisierung in Deutschland, Frank7 reich, England und den USA = Law in the 19th and Early 20th Centuries : Studies in the History of Industrialization in Germany, France, Great Britain and the United States / hrsg. von Nobert Horn, Jürgen Kocka. — Göttingen : Vanden- hoeck & Ruprecht, 1979. — 685 str. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichts- wissenschaft ; 40). IZDG 5210 — Sozialgeschichte Heute : Festschrift für Rosen- berg zum 70. Geburtstag / hrsg. von Hans-Urlich Wehler. — Göttingen : Vanden- hoeck & Ruprecht, 1974. — 669 str. ; 24 cm. -^- (Kritische Studien zur Geschichts- wissenschaft ; 11). IZDG 5210 — Winkler, Heinrich Augustr Liberalismus und Antiliberalismus : Studien zur politischen Sozialgeschichte des" 19. und 20. Jah r - hunderts. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1979. — 376 str. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichtsvissenschaft ; 38). — IZDG.5210 — Wirtschafts- kräfte und Wirtschaftswege : Festschrift für Hermann Kellenbenz. — Nürnberg : Klett Cotta, 1978. — 24 cm. — (Beiträge zur Wirtschaftsgeschichte ; Bd 8). —Vol . IV : Übersee und allgemeine Wirtschaftsgeschichte. — 1978. — 746 str. F F D 2248 —- Die wirtschaftlichen Auswirkungen der Türkenkriege : die Vorträge des 1. Inter- nationalen Grazer Symposions zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte Südost- europas (5. bis 10. Oktober 1970) / herausgegeben von Othmar Pickl. — Graz : Lehrkanzel für Wirtschafts- und Sozialgeschichte der Universität Graz, 1971. — 366 str. : ilustr. ; 23 cm. — (Grazer Forschungen zur Wirtschafts- und Sozialge- schichte ; 1). F F D 2207 — Wirtschaftswissenschaft / O. Lange, W. Brus, T. Ko- walik, I. Sachs ; hrsg. von der Unasco ; Übersetzt von Klaus Jaeger. — Frankfurt a. M. ; Berlin ; Wien ': Ullstein, cop. 1972. — 121 str. ; 18 cm. — (Ullstein Buch ; 2919). — Prevod dela : Economics. IZDG 3549. Delavsko gibanje, socializem: Arbeiterparteien und Gewerkschaften von 1917: Metodologie der Gewerk- schaftsgeschichtschreibung / Internationale Tagung der Historker der Arbeiter- bewegung, (12. Linzer Konferenz 1976), Linz, 14. bis 18. September 1976. — Wien : Europaverlag, 1979. — 440 str. ; 21 cm. — (Geschichte der Arbeiterbewegung. ITH — Tagungsberichte ; 11). — IZDG 4458 — Einheits- und Volksfrontpolitik 1935— 1939 ; Klassenkampf und nationale Frage zur Zeit der II." Internationale / Inter- nationale Tagung der Historiker der Arbeiterbewegung, (XI. Linzer Konferenz 1975), Linz, 9. bis 13. September 1975. — Wien : Europaverlag, 1978. — XX, 334 Str. ; 21cm. — (Geschichte der Arbeiterbewegung. ITH — Tagungsberichte ; 10). INV ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 257 B 3263 ; IZDG 4458 — Maimaim, Helene: Arbeitergeschichte und Arbeiterbewe­ gung : Dissertationen und Diplomarbeiten in Österreich 1918—1978 / Mitarbeit von Roswita Böhm. — Wien : österreichischer Bundesverlag, 1978. — 195 str. ; 21 cm. IZDG 6390 — Mommsen, Hans: Arbeiterbewegung und Nationale Frage. — Got­ tigen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1979. — 429 str. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichtswissenschaft ; 34). IZDG 5210 — Bitter, Gerhard A.: Arbeiterbewe­ gung, Parteien und Parlamentarismus : Aufsätze zur deutschen Sozial- und yer- fassungsgeschichte des 19. und 20. Jahrhunderts. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1976. — 412 str., [1] str. prü. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Ge­ schichtswissenschaft ; 23). IZDG 5210 — Ritter, Gerhard A.: Arbeiterbewegung; Parteien und Parlamentarismus : Aufsätze zur deutschen Sozial- und Verfassungs­ geschichte des 19. und 20. Jahrhunderts. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1976 _ 412 Str., [1] str. pril. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichtswissen­ schaft ; 23). IZDG 5210 — Sieferle, Rolf Peter: Die Revolution in der Theorie von Karl Marx. — Frankfurt a. M. ; Berlin ; Wien : Ullstein, cop. 1979. — 256 str. ; 18cm — (Ullstein Buch ; 3584 : Sozialgeschichtliche Bibliothek). IZDG 3549 — Soziaiismus in Theorie und Praxis : Festschrift für Richard Löwenthal zum 70. Geburtstag am 15. April 1978 / hrsg. von Hannelore Horn, [et. al.]. — Berlin ; New York : Walter de Gruyter, 1978. — VII, 687 str. + avtor. si. ; 25 cm. IZDG 6347 — Storia del marxismo. — Torino / G. Einaudi, 1978. — 22 cm. — (Biblioteca di cultura ; 136). — 1 : Il marxismo e i tempi di Marx. — 1978. — XXIX, 38 str. SAZU 91653/136 : 1 X. 3. E v r o p a ' Abel. Wilhelm: Massenarmut und Hungerkrisen im vorindustriellen Europa. — Hamburg und Berlin : Parey, 1974. — 427 str. ; 26 cm. FF D 2184 — Delumeau, Jean: La peur en occident : (XIVe—XVIIIe siècles) : une cité assiégée. — (Paris) : Fayard 1978. — 485 str. ; 24 cm. FF D 2223 — Le Goff, Jacques: Pour un autre moyen age : temps, travail et culture en Occident : 18 essais. — Paris : Gallimard, 1977 _ 422 str. ; 23cm. — (Bibliothèque des histoires). FF D 2228 — Holmes, George: Europe : hierarchy and revolt : 1320—1450. — London & Glasgow : Fon- tana-Collins, 1978. — 352 str. ; 18cm. — (Fontana history of Europe). FF B 918 — Lucas, Uliano: Emigranti in Europa / [autore dei testi Edgardo Pellegrini] —^To- rino • Einaudi, 1977. — 127 str. : ilustr. ; 21 cm. — (Einaudi Letteratura ; 54). IZDG 6354 — Maenchen-Helfen, Otto J.: Die Welt der Hunnen : eine Analyse ihrer hi- storischen Dimension / deutschsprachige Ausgabe besorgt von Robert Gobi. — Wien [etc.] : Böhlau, 1978. — XX, 572 str., XXVIII str. pril., 1 zvd. ; 25 cm. FF D 2205 — The peasantry of Eastern Europe. / edited by Ivan Volgyes. — New York Tete] : Pergamon press, 1979. — 24 cm. — 2 zv. — (Pergamon policy studies) — Vol 1 • Roots of rural transformation. — 192 str. Vol. 2 : 20th century develop- ments — 232 str. FF D 2209 — Sugar, Peter F.: Southeastern Europe under Otto- man rule : 1354—1804. — Washington [etc.] : University of Washington press, 1977. — XVII 365 str. ; 25 cm. — (A history of East central Europe ; 5). FF D 2203 — Wolfram, Herwig: Geschichte der Goten. — München : Beck, 1979. — X, 495 str., 2 prü. ; 25 cm. FF D 2241. Slovani: Slavjanskie kul'tury v epohu formirovanija i razvitija slavjanskih nacij XVII —XIX vv • materialy meždunarodnoj konferencii Junesko. — Moskva : Nauka, 1978. — 398 str. ; 21 cm. SAZU 92343. Balkan: An historical geography of the Balkans / edited by Francis W. Carter. — LohT don [etc.] : Academic press, 1977. — XXVI, 599 str., 1 pril. : ilustr. ; 24 cm. FF D 2247 — Péchoux, Pierre-Yves & Michel Sivignon: Les Balkans. — Paris : Presses Universitaires de France, 1971. — 284 str., [8] str. pril. ; 19 cm. — (Magellan : la géo- graphie et ses problèmes ; 16). INV B 3163 — Smirnova, Nina Dmitnevna: Politika Italii na Balkanah : očerk diplomatičeskoj istorii 1922—1935 gg. — Moskva : Nauka, 1979. _ 317 str. ; 20cm. SAZU 93806. Prazgodovina in antika: Adamczyk, Hubert: Kartagina a Rzym przed wojnami punickimi. — Wroclaw • Wydawnictwo Uniwersytetu WroclawskiegOi 1978. — 127 str. ; 24 cm. — (Acta 258 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 Universitatis Wratislaviensis ; 409 : Antiquitas ; 7). NUK II 167759 — 409/7 — Beneš, Jan: Auxilia Romana in Moesia atque in Dacia = zu den Fragen des römi­ schen Verteidigungssystems im Unteren Donauraum und in den angrenzenden Ge­ bieten. — Praha : Academia, 1978. — 120 str., pril. ; 24 cm. — (Studie Archeolo- gického ustavu ĆSAV v Brne ; 6/2). SAZU 68110/6, 2 A — Bengston, Hermann: Herrschergestalten des Hellenismus. — München : Beck, 1975. — 343 str. : ilustr. ; 23 cm. (Beck'sche Sonderausgaben ; [4]. FF D 2183 — Bengston, Hermann: Zu den strategischen Konzeption des Alkibiades. — München : Bayerische Akademie der Wissenschaften, 1979. — 34 str. ; 22 cm. — (Sitzungberichte der Bayer. Akad. d. Wiss. Philosoph, histor. Kl. 1979/3). SAZU 5623/1979:3 — Giebel, Marion: Marcus Tullius Cicero in Selbstzeugnissen und Bilddokumenten. — Reinbek bei Hamburg : 'Rowohlt, 1977. — 155 str. : ilustr. ; 19 cm. (Rowohlts Monographien ; 261). NUK 161827 — 261 — Humbert, Michel: Municipium et civitas sine suffragio. — Roma : Ecole française de Rome, 1978. — XIII, 457 str., pril. ; 25 cm. — (Melanges.d'archéo­ logie et d 'h i s to i re . . . Suppl. ; 36). SAZU II 42387/36 — Kunisz, Andrzej: Mennict- wo w cesarstwie Rzymskim w I wieku n. e. — Katowice : Universitet Slaski, 1978. — 158 Str., pril. ; 24 cm. — (Prace Naukowe Uniw. Slaskiego w Katowicach ; 235). SAZU 80116/235 —- Macmullen, Ramsay: Roman government's response to crisis : A: D. 235—337. — New Haven and London : Yale university press, 1976. — IX,,308 str. ; 22 crni F F C 3986 — Niçois, John: Vespasian and the, partes Flavianae. — Wiesbaden : Steiner, 1978. — 186 str. ; 24 cm. — (Historian Einzelschriften ; H. 28). F F D 3964/28 — Perowne, S.: Römische Mythologie. — Wiesbaden : E. Vollmer, cop. 1969. — 141 str. : ilustr. ; 28 cm. SAZU II 93847 A — Petsas, Photios: Pella : Alexander the Great's capital. — Thessaloniki : Institute for Balkan studies, 1978. — 164 str., pril. : ilustr. ; 31cm. — (Etaiereia makedonikon spudon ; 182). SAZU 80005/182 — Rouse, I.: Introduction to prehistory : a sistematic aproàch. — New York [etc.] : Mc. Grow — Hill book co., 1972. — 300 str. SAZU 93840 A — Rybakov, Boris Aleksandrović: Georodotova Skifija. — Moskva : Nauka, 1979. — 245 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU, 94000 A — Szidat, Joachim: Historischer Kommentar zu Ammianus Marcellinus Buch XX—XXI. — Wiesbaden : Steiner, 1977. — 25 cm. — T. 1 : Die Erhebung Iulians. — 200 str. — (Historie : Einzelschriften ; 31). F F D 3964/31 — Staerman, Elena Mihajlovna: Drevnij Rim — problemy ekonomičeskogo razvitija. — Moskva : Nauka, 1978. — 219 str. ; 20 cm. — SAZU 91273— Unter­ suchungen zur römischen Kaisergeschichte. — Graz : Akademische Druck u - Ver­ lagsanstalt, 1973. — 3 knj: (362, 320, 379 str.) '; 20 cm. SAZU 91161/1, 2,3 A. Srednji in novi vek do 1900: Biđđiss, D. Michael: The Age of the Masses : Ideas and Society in Europe since 1870. — Hassocks : Harvester Press, 1977. — 379 str. ; 23 cm. IZDG 6369 — Brunner, Otto: Sozialgeschichte Europas im Mittelalter. — Göt t ingen ' : Vanden- hoeck & Ruprecht, 1978. — 103 str. ; 20 cm. — (Kleine Vandenhoeck-Reihe ; 1442). F F C 3994 — Critchley, J. S.: Feudalim. — London [etc.] : George Allen & Unwin, 1978. — 210 str. ; 22cm. F F C 4006 — Duffy, Christopher: Siege warfare ' : the for­ tress in the early modern world : 1494—1660. — London and Henley : Routledge & Kegan Paul, 1979. — XII, 289 str. : ilustr. ; 26 cm. F F D 2234 — Gurevič, Aron J.: Kategorie stfedoveke kultury. — Praha : Mladâ fronta, 1972. — 286 str. ; 21 cm. — (Most ; 17). F F C 4011 — Marx, Karl: Die Geschichte der Geheimdiplomatie des 18. Jahrhunderts / m i t Kommentaren von Bernd Rabel und D. B. Rjazanov ; hrsg. von Ulf Walter. — Berlin : Olled Walter, cop. 1977. — 240 str. ; 21cm. SAZU 91239 X — The middle ages / editor Carlo M. Cipolla. — London & Glasgow : Collins-Fontana, 1978. — 389 str. ; 18 cm. — (The Fontana economic history of Europe ; 1). F F B 917 — Newe Zeitung: Relationen, Flugschriften, Flugblätter, Einblattdrucke von 1470 bis 1820 / Einleitung über die Anfänge der gedrückten Zeitungen von Adolf Dresler. — Niewkoop : De Graaf, 1967. — XII, 404 str. ; 24 cm. NUK R 279128 — Schieder, Theodor: ' Staatensystem als Vormacht der Welt : 1848—1918 / [die Landkarten 'und Graphiken zeichneten Erhard Bechtluft und Volkmar Schwerigle]. —.Frankfurt am Main : Propyläen Geschichte Europas ; 5). NUK C II 262418 — 5 — Steinberg, S. H.: The "thirty years w a r " and the conflict for European hégehiony : 1600—1660. — London : Arnold, 1977. — X, 132 str. ; 22cm. — (Foundation of modern history). F F C 4007 — Tarn, John Nelson: Five per cent philantropy : an account of housing in urban areas between 1840 and 1914. — Cambridge : University press, 1973. — XII, 211 str. : ilustr. ; 31'em. F F F 277 — Williams, Neville: Chronology of the Modern World 1763—1965. '— Rëv. ed: — Har- m'oridsworth : Penguin Books Ltd., 1975. — XIII, 1019 str. ; 20 cm. IZDG 6366. ' ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 • 1—2 259 Od 1900 dalje: Bailey, Ronald H.: Partisans und guerrillas. — Alexandria : Time-Life Books, 1978. — 208 str. ; ilustr. ; 29 cm. — (World War I I ) . IZDG II 576 — Carr, Edward Hallett: The Twenty Years' Crisis 1919—1939 : an Introduction to the Study ol International Relations. — London ; Basingstoke : The Macmillan Presse Ltd., 1978. — XII 243 str ; 22 cm. IZDG 6361 — Donnison F. S. V.: Civil Affairs and Military Government : North-West Europe 1944—1946. — London : Her Majesty's Stationery Office, 1961. — XVII, 518 str., 4 str. pril. ; 25 cm. — (History of the Second World War : United Kingdom Military Series). IZDG 6483 — Ellis, L. E.: Victory in the West. — London : Her Majesty's Stationery Office, 1962—1968. — 2 Vol. ; 26 cm. — (History of the Second World War : United Kingdom Military Series) ; Vol 1 :; The Battle of Normandy. — 1962. — XX, 640 stf., [56] str. p n i . ; Vol. 2 : The Defeat of Germany. — 1968. — XVIII, 455 str., [54] str. p n i . + corr. IZDG 6506 — Fejtö, François: A History of the People's Democracies : Eastern Europe since Stalin / trans, from the French by Daniel Weissbort. — Harmondsworth : Pen­ guin Books Ltd., 1977. — 565 str. : 18 cm. IZDG 6359 — Garcin, Paul: Le haine : reportages clandestins 1940—1944. — Paris : Lugdunum, 1946. — 196 str ; 19 cm IZDG 6500 — Godson, Roy: Eurocommunism : Implications for East and West / Stephen Haseler. — London and Basingstoke : Macmillan, 1978. — IX, 144 str. ; 22 cm IZDG 6409 — Grand Strategy. — London : Her Majesty s Stationery Oftice,- 1956—19 — 5 zv., ; 25 cm. — (History of the Second World War : United Kingdom Military Series); Vol. 1 : Rearmament Policy / N. H. Gibbs, — 1976. — XXVI, 859 str., [7] str. pril. ; Vol. 2 : September 1939-June 1941 / J. R M . Butler. — 1957. - XIX, 635 str., [23] str. pril. ; Vol. 3/1 : June 1941—August 1942 / J M A Gwyer. — 1964. — XV, str. 1-401., [7] str. pril. + corr. ; 3/II : June 1941—August 1942\ I J. M . R . Butler. - 1964. - XI, str. 403-783, [5] str pril. ; Vol 5 : August 1943-September 1944 / John Ehrman. - XVII, 634 str., [14] str. pri 1 ; Vol. 6 October 1944—August 1945 / John Ehrman. — 1956. — XVI, 422 str., [16] str. p n i . IZDG 6482 — Künzli, Arnold: Eurocommunismus : Aufzeichungen aus Italien u n a Jugoslawien. . - Basel : Z-Verlag, 1977. - 54 str : ilustr. ; 2 cm. IZDG 6250 - Palmer, Alan: The Penguin dictionary of twentieth century^history. — Harmonds­ worth etc.] : Penguin books, 1979. - 403 str. ; 20 cm. F F C 4023 - The; Mediter­ ranean and Middle East. — London : Her Majesty's Stationery Office, 1954—1973. - 5 * v . ? 2 5 c m . - (History of the Second World War : United Kingdom M i h a r y Series) — Vol 1 : The Early Successes against Italy (to May 1941) / 1. S. O. -flay- fair - 1954 - XXV, 544 str., [43] str. prU. ; Vol. 2 : The Germans come to the Help of their Ally (1941) I. S.' O. Playfair. - 1956. - XV [424] s t r , 4 4 str p n i . ; Vol 4 : The Destruction of the Axis Forces in Africa / I. S O Playfair. - ff-~ XVTTT 556 str Г531 str pril. ; Vol. 5 : The Campaign in Sicily 1943 — i n e t a m - faTgn Ä a l y 3 - ' S e p t e m b e r Ì943 to 3 1 - March 1944 / C. J. C. Molony. - 1973. - XIX 921 str. [54] str. pril. + zvd. IZDG 6481 — Solari, Fermo : L armonia discu- tibile della Resistenza : confronto tra generazioni / prefazione di Giorgio Galli - Milano : La Pietro, 1979. — 247 str. : 21 cm. — (Protagonisti). IZDG 6360 — Viallet, François-Albert: La cuisine du diable : récit documenta le d u n pnsonmer d« la Gestapo. — Paris : Edition Hier et Aujourd'hui, 1945. — 160 str. ; 19 cm. IZDG 6502. 4. J u g o s l a v i j a Bertsch Gary K.: Values and community in multi-national Yugoslavia. — Boulder : East european quaterly, 1976. - XIV, 160 str, ; 23 cm - (East european monographs ; 17). FF C 3941 — Breccia, Alfredo: Jugoslavia 1939-^1941 : diplo- mazia deHa neutralità. - Milano : Giuffrè, 1978. - XIV 811 -str ; 25 cm - (Uni- versità di Roma, Facoltà di scienze politiche ; 25). INV B 1374 ; IZDG 6371 — Brunelli Vitaliano: Storia della città di Zara : dai tempi più remoti sino al 1409 compilata sulle fonti e costumi. — Trieste : Lint, 1974. — 593 str. : ilustr. ; 28 cm: FF E 754 — Buie d'Istria nei ricordi / a cura del circolo buiese »Donato Ragosa« Trieste — (Trieste : Villagio del Fanciullo), [196]. — 73 str. : ilustr. ; 24cm NUK 268334 — Dassovich, Mario-:- I t inerario fiumano : 1938—1949. — Roma : [s. n . ] , 1975 (Roma : Poligrafica Comm. Ind.). - 248 str., [9] f ilustr. pril., ; 25 cm. INV B 3150 — Doder Dusko: The Yugoslavs. — New York : Random House, 1978. — XIV, 256 str • 25 cm IZDG 6436 — Dubrovnik's relations with England : a symposium, april' 1976 / e d i t e d by Rudolf Filipović and Monika Partridge, — Zagreb : Univer­ sity 1977 — 296 str ; 24cm. — (Studies in international cultural relations ; 1). F F D 2225 — Ferrari, Giorgio E.: I manoscritti concernenti Pola in biblioteche Vene- 2 6 0 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 ziane : da una р ш generale ricognizione per l'Istria e nel quadro della bibliografia pert inente — Trieste : Lint, 1978. — 307 str. ; 25 cm. F F D 2206 — Hitrova, Nina lyanovna: Cernogorija v nacional'no-osvoboditel'nom dviženii na Balkanah i rus - o £ f r n o g o r s k l e o t n °šen i j a v 50—70-h godov XIX veka. — Moskva : Nauka, 1979. — 336 str. ; 22 cm SAZU 93765 — Kobler, Giovanni: Memorie per la storia della liburnica città di Fiume. — Unione degU Italiani dell' Istria e di Fiume ; Univer- sità popolare di Trieste. — Trieste : Lint, 1978. — 3 zv. ; 25 cm. — (Cillana degli Atti del Centro di ricerche storiche — Rovigno ; 3). IZDG 6221 — Kòzenski, Jerzy: Agresija na Jugoslawie 1941. — Poznan : Institut Zachodni, 1979. — 213 str. ; 21 cm. — (Studium niemeoznawcze Institutu Zachodniego ; 32). SAZU 33901/32 — Jugo- slawien : Aspekte der Gegenwart : Perspektiven, der Zukunft / hrsg. von Christian Gneuss und Klaus-Detlev Grothusen. — Stuttgart : Klett-Cotta, 1979. — 276 str. ; 20 cm. IZDG 6466 — Mac Dermott, Mercia: Freedom or death : the life of Gotse Delchev. — London ; West Nyack : The Journeyman Press, 1978. — VI, 405 str., 16 str. pril. ; 23 cm. INV B 3218 — Marshal Tito and His Gallant Bands / by Wins- ton Churchill, Walter Bernstein, Frank Gervasi, Stoyan Pribichevich and Louis Adamič. — New York : United Committee of South-Slavic Americans, [s. d.]. — [30] str., [4] str. pril. ; 24 cm. — Ovojni naslov. IZDG 6504 — Mountfield, David: The Partisans. — London [etc.], 1979. — 192 str. : ilustr. ; 25 cm. IZDG 6410 — Pola : seine Vergangenheit, Gegenwart und Zukunft : eine Studie. — 2. unver­ änderte Aufl. — Wien : Gerold, 1887. — 93 str., 4 f. pril. ; 27 cm. NUK. The Re-creation of Yugoslavia. — New York : The United Committee of South- Slavic Americans, 1944. — 23 str. ; 23 cm. — Ovojni naslov. IZDG 6503 — Report on New Yugoslavia / by eleven Members of t h e British Parliament : Norman Dodds [et. al.]. — New York : United Committee of South-Slavic Americans, [s .d.] . — 15 str. ; 23cm. IZDG 6499 — Reuter-Hendrichs, Irena: Jugoslawische Aussenpolitik 1948—1968 : aussenpolitische Grundsätze und internationale Ord­ nungsvorteillungen : eine Untersuchung der überregionalen Tagespresse. — Köln [etc.] : Heymann, 1976. — XIV, 363 str. ; 22 cm. — (Studien zur Politik ; 1). INV B 3098; NUK 286241 — 1 — Rusinow, Dennison: The Yugoslav experiment : 1948— 1974. — Berkeley ; Los Angeles : University of California Press, 1977. — XXI, 410 str. ; 23 cm. NUK 278624 — A Short History of Yugoslavia : from early Times to 1966 / ed. Stephen CHssold. — Cambridge : University Press, 1968. — VIII, 281 str. : ilustr. ; 19 cm. IZDG 6469 — Zukin, Sharon: Beyond Marx and Tito : theory and practice in Yugoslav socialism. — London : Cambridge University Press, 1975. — X, 302 str. ; 22 cm. INV B 3110 — Žlvojinović, Dragan R.: America, Italy and birth of Yugoslavia : 1917—1919. — Boulder : East european quarterly ; New York : Columbia university press, 1972. — 338 str. ; 25 cm. — (East european mono­ graphs ; 2). F F C 3941. 5. S l o v e n i j a Curkina, Iskra Vasilevna: Slovenskoe nacional'no-osvoboditel'noe dviženie v XIX v. i Rossija. — Moskva : Nauka, 1978. — 390 str. ; 21 cm. SAZU 92341 H — Harriman, Helga H.: Slovenia under nazi occupation : 1941—1945. — New York ; Washington : Studia Slovenka, 1977. — 94 str. ; 23 cm. — (Studia Slovenica ; 11). F F C 3871 — Hočevar, Toussaint: The economic history of Slovenia : 1828—1918 : a bibliography with subject index. — New York : Society for Slovene studies, 1978. — 49 str. ; 21cm. — (Documentation series ; 4). F F C 4021 — Jeza, Franc: O ključnih vprašanjih rane karantansko-slovenske zgodovine. — Buenos Aires : Editoral Baraga, 1977. — 181 str. ; 20 cm. NUK D 293502 — Pogačnik, Jože [1933- — ] : Bartholomäus Kopitar : Leben u n d Werk / [deutsche Fassung von Jochen Lanksch]. — München : Trofenik, 1978. — 231 str., [16] str. pril. ; 24 cm. — (Ge­ schichte, Kultur und Geisteswelt der Slowenen ; 15). NUK 209691 — 15 — Popelka, Fritz: Die Landesaufnahme Innerösterreichs von Johannes Clobucciarich 1601— 1605. — Graz : Moser, 1924^ — 35 Str., XXIX f. pril. ; 33 cm. NUK П 273247 — Sestdesetletnica = Sixtieth anniversary : 1916—1976. — [New York : Župnija sv. Cirila, 1976]. — [32] str. : ilustr. ; 22 cm. NUK 287323 — Tensundern, Theodor: Vestfalski Slovenci : spomini dušnega pastirja za Slovence / priredil Jože P re - mrov. — Celovec : Družba sv. Mohorja, 1973. — 175 str. : ilustr. ; 21 cm. NUK 288385. 6. K o r o š k a Fresacher, Walther: Die Freisassen in Kärnten. — Klagenfurt : Kärntner Landesarchiv, 1974. — 195 str. ; 24 cm. — (Das Kärntner Landesarchiv ; 5). FF D 2208 — Jahrbuch der Diözese Gurk : Jg. 2 : 1979. — Klagenfurt : Bischöflisches ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 261 Gurker Ordinariat und Seelsorgeamt, 1979. — 120 str. : ilustr. ; 23 cm. INV B 2990 — Kärnten : Die Kunstdenkmäler Österreichs / basierend auf den Vorarbeiten von Karl Ginhart ; neubearbeitet von Ernst B a c h e r . . . [et al.] ; mit einem Bei­ trag von Gernot Piccottini. — Wien : Schroll, 1976. — 848 str. : ilustr. ; 18 cm. — (Dehio-Handbuch : die Kunstdenkmäler Österreichs). INV A 367; F F B 913 — Kärnten : Leistung, Fortschrift, Entwicklung : statistisches Handbuch des Landes Kärnten : Sonderband / [hrsg. : Amt der Kärntner Landesregierung, Landes­ stelle für Statist ik]. — Klagenfurt : Heyn, 1979. — 247 str. ; 25 cm. INV B 3254 — Die Kärntner Geschichtsquellen 1414—1500 / herausgegeben von Hermann Wiess- ner. — Klagenfurt : Geschichtsverein für Kärnten, 1972. — XI, 339 str. ; 29 cm. — (Geschichtliche Denkmäler des Herzogtums Kärnten ; 11). NUK 36673 — 11 — Kostwein, Ingrid: Kärnten im ersten Jahrzehnt nach dem Abwehrkampf. — Graz, 1974. — 30 cm. Doktorska disertacija. — Kseroks. — INV C 641 — Neumann, Dieter: Das Kärntner Lesachtal : Werden und Wandlungen einer bergbäuerlichen Kultur - und Wirtschaftslandschaft. — Klagenfurt : Verlag des Kärntner Landesarchivs, 1977. — 256 str. : ilustr. ; 24cm. — (Das Kärntner Landesarchiv ; 6). F F D 2187 — Ogris, Alfred: Die Bürgerschaft in den mittelaterlichen Städten Kärntens bis zum J a h r e 1335. — Klagenfurt : Kärntner Landesarchiv, 1974. — 180 str. ; 24 cm. — (Das Kärntner Landesarchiv ; 4). F F D 2208 — Pluch, Thomas: Zur Geschichte des zweisprachigen Kärntens. — Wien ; Berlin : Koska, 1979. — 80 str. : ilustr. ; 21cm. — (Die Fernsehbibliothek). INV B 3191 — Singer, Stephan: Kultur und Kirchengeschichte des oberen Rosentales : Dekanat Rosegg mit Einschluss des Wörther-See-Gebiets. — [2. unveränderte Aufl.]. — Kappel : Im Selbstverlage des Verfassers, 1935— . — 21 cm. Bd 2. — 1935. — 315 str. : ilustr. INV B 3222. 1. T r s t , G o r i š k a i n B e n e š k a S l o v e n i j a s F u r l a n i j o Atti del simposio sui problemi socioeconomici e ambientali degli Sloveni in Italia. — Trieste : Slovenski raziskovalni inštitut, 1978. — 21cm. — (Gli Sloveni in Italia). — Voi. 2 : Relazioni e comunicazioni sugli Sloveni della Provincia di Udine. — 102 str. F F C 3974 — Bavčar, Martin: Zgodbe Norika in Furlanije / [pre­ vedel Zdravko Jelinčič]. — Toronto : [ s .n . ] , [1975]. — 945 str. ; 22 cm. — Prevod dela: Historie re rum Noricarum et Forojuliensium. NUK R 260130 — Cervani, Giu­ lio: Nazionalità e stato di diritto per Trieste nel pensiero di Pietro Kandier : gli inediti del procuratore civico. — Udine : Del Bianco, 1975. — 217 str. ; 20 cm. — (Civilité del Risorgimento ; 7). INV B 1131 — Cox, Geoffrey: The Race for Trieste. — London : Kimber, cop. 1977. — 284 str. ; 25 cm. IZDG 6465 — Fölkel, Ferruccio: La Risiera di San Sabba : Trieste e il Litorale Adriatico durante l'occupazione nazista. — Milano : Mondadori, 1979. — 198 str., [16] str. pril. ; 22cm. — (Le Scie). IZDG 6408 — Frau, Giovanni: Dizionario toponomastico del Friuli-Venezia Giulia : primo repertorio organico di nomi di luoghi della regione. — Udine : Istituto per l'Enciclopedia del Friuli-Venezia Giulia, 1978. — 129 str. : ilustr. ; 22 cm. — (Scolastica : collana didattica e divulgazione ; 1). INV B 3121 — Kandier, Pietro: Storia del consiglio dei patrizi di Trieste dall'anno 1382 all 'anno 1809 con documenti / introduzione all'edizione 1972 di Giulio Cervani. — 1. ristampa della 2. edizione. — Trieste : Lint, 1973. — LVIII, IX, 386 str. : ilustr. ; 25 cm. FF D 2213 — Lago, Luciano: I »colonnelli« : un'antica forma di regolazione collettiva del territorio nell'organismo storico Cadorino : contributo alla conoscenza dei valori storici nel paesaggio della montagna Veneta e Friulana. — Trieste : Istituto di geografia, 1974. — 37 str. ; 25 cm. — (Università degli studi di Trieste : Facoltà di magistero : istituto di geografia ; 4). FF D 2175 — Lencek, Rado L.: J an Baudouin de Cour- tenay on the dialects spoken in Venetian Slovenia and Rezija. — New York : The Society for the Slovene Studies, 1977. — 43 str. ; 21 cm. — (Documentation series ; 2). INV B 3234 — Mascialino, Rita: La resistenza dei cattolici in Friuli : (1943— 1945). _ Udine : La Nuova Base, 1978. — 186 str. : ilustr. ; 22 cm, INV B 2639 — Maserati, Ennio: Gli anarchici a Trieste durante il dominio asburgico. — Milano : Giuffrè, 1977. — Vil i , 122 str. : [1] ilustr. ; 25 cm. — (Università di Trieste. F a - coltà di scienze politiche ; 8). NUK 269723; INV B 3105 — Milazzi, Luigi: Politica scolastica ed irredentismo : i ricreatori comunali a Trieste. — Udine : Del Bianco, 1974. _ 199 str., [3] str. ilustr. ; 20 cm. — (Civiltà del Risorgimento ; 8). INV B 1131 — Ostermann, Valentino: La vita in FriuU : usi, costumi, credenze popolari. — Ristampa della seconda edizione riordinata, riveduta e annotata da Giuseppe Vidossi. — Udine : Del Bianco, 1978. — 558 str. ; 25 cm. — Izvirna izdaja : Udine, 262 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 1940. INV B 3094 — Renzulli Aldo Gabriele: Economia e società in Carnia fra '800 e '900 : dibattio politico e origini del socialismo. — Udine : Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 1978. — XI, 351 str., 12 str. pril. ; 25 cm. — (Studi e documenti ; 3). IZDG 4692 — La Eesistenza nel Friuli e nella Venezia Giulia : guida bibliografica / impostata e diretta da Enzo Collotti ; a cura di Silva Bon Gherardi e Adriana Petronio. — Udine : Ribis, 1979. — 2 zv. ; 21 cm. — (So- cietà — storia — regione ; 1). IZDG 6383 — Santin, Antonio: Al t ramonto : r i - cordi autobiografici di un vescovo. — Trieste : Lint, 1979. — 268 str., pril. ; 22 cm. NUK D 294908; INV B 3151 — Schatzmayer, Emilio: Der klimatische Curort Görz und seine Umgebung. — Wien : Braumüller, 1886. — VII, 102 str., [1] f. pril. ; 20 cm. — (Braumüller's Bade-Bibliothek ; 42). NUK 75593 — 42 — La Storia della Slavia Italiana : secondo ciclo di conferenze degli Incontri culturali 1974—1975 a Pulfero / ad. a cura del Centro Studi Nediža. — San Pietro al Natisone ; Trieste : Editorale Stampa Triestina, 1978. — 167 str. ; 21 cm. — (Quaderni Nediža ; 3). IZDG 6370 — Il Strolic Furlan pai : An 60 : 1979. — Udin : Societât Filologiche Furlane, 1978: — 204 str., [12] pril. : ilustr. ; 17 cm. INV A 10 — Tamaro, Attilio: Storia di Trieste / saggio introdutivo di G. Cervani. — 1. ristampa. — Trieste : Lint, 1976. — 2 zv. ; 24 cm. F F D 2211 — Valussi, Giorgio: Gli Sloveni in Italia / Giorgio Valussi. — Trieste : Lint, 1974. — 118 str. ;25 cm. FF D 2212. 8. A v s t r i j a s h a b s b u r š k o m o n a r h i j o k o t c e l o t o Splošno: Glattauer, Herbert O.: Menschen hinter grossen Namen : berühmte Österrei- cher die Sie kennen sollten. — Salzburg : Alfred Winter, 1977. — 243 str. : ilustr. ; 24 cm. INV B 3154 — Kirchenhistorischer Atlas von Österreich / redigiert und herausgegeben von Ernst Bernleithner. — Wien : Dom Verlag, 1966. — 1 F, 24 zvd. ; 42 cm x 66 cm. — (Veröffentlichungen des Kirchenhistorischen Instituts der Ka- tholisch-theologischen Fakultät, Sonderband). F F G 27'— Kleindel, Walter: Öster- reich : Daten zur Geschichte und Kultur. — • Wien ; Heidelberg : Ueberreuter, 1978. — 569 str. ; 25 cm. INV B 3147 — Kreissler, Felix: Histoire de l'Autriche. — Paris : PUF, 1977. — 127 str: ; 18 cm.: — (Que sàis-je? ; 222). INV A 9 — Österrei- chischer Historikertag, 13., 1976, Klagenfurt: Bericht über den dreizehnten öster- reichischen Historikertag in Klagenfurt vom 18. bis 21. Mai 1976 / veranstaltet vom Verband Österreichischer Geschichtsvereine. — [S. 1.] : Verband Österreichischer Geschichtsvereine, 1977. — 352 str. ; 24 cm. — (Veröffentlichungen des Verbandes Österreichischer Geschichtsvereine ; 21). FF D 2188 — Palacky, Franz: Oester- reichs Staatsidee. — Unveränderter Nachdruck der Ausgabe Prag 1866. — Wien : Verlag des Wissenschaftlicher Antiquariats H. Geyer, 1974. — 98 str. ; 21 cm. FF C 3988 — Pasćhinger, Herbert: Steiermark : Steirisches Randgebirge, Grazer Berg­ land, Steirisches Reidelland : mit 7 Karten im Text und 3 Ausschlagtafeln. — Ber­ lin ; Stuttgart : Gebrüder Borntraeger, 1974. — VIII, 251 str., 3 pril. : ilustr. ; 20 cm. — (Sammlung geographischer Führer ; 10). INV B 3145 — Siedlungs- und Be­ völkerungsgeschichte Österreichs / herausgegeben vom Institut für Österreich­ kunde. — Wien : Hirt, 1974. — 213 str. ; 22 cm. — (Schriften des Institutes für Österreichkunde). F F C 3969 — Stadterhebung Güssing 1973 : Festschrift / [Schrift­ leiter Franz Glavanits]. — Güssing : Stadtgemeinde, [ca 197-]. — 367 Str., pril. : ilustr. ; 25 cm. NUK 275882 — Steirer in aller Welt. Hrsg. von Fritz Posch. Graz 1971. 96 str. 8°. (Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark. Sonderbd. 17). NUK 60522 — Die Volksgruppen in Österreich. — Wien : Erno Deâk, 1979. — 307 str. ; 21 cm. — (Integratio ; 11—12). INV B 3162. Srednji in novi vek do 1918: Ableitinger, Alfred: Ernest von Koerber und das Verfassungsproblem im Jahre 1900 : österreichische Nationalitäten-und Innenpolitik zwischen Konstitu- tiortalismus, Parlamentarismus und oktroyiertem allgemeinem Wahlrecht. — Wien •[etc] : Böhlau, 1973. — 244 str. ; 25 cm. — (Studien zur Geschichte der Öster- reićhišch'^ungarischen Monarchie ; Bd 12) (Schriften des DDr. Franz Josef Mayer- Gunthof-Fonds ; Nr. 9). F F D 2191 — Babudieri, Fulvio : L'espansione mercantile austriaca nei territori d'oltremare nel XVIII secolo e suoi riflessi politici ed eco­ nomici. — Milano : A. Guiffrè, 1978. — 192 str. ; 25 cm. — (Università di Trieste : Facoltà di scienze politiche ; 11). SAZU 80577/11 — Bachmann, Herald : Joseph Maria Baernreither (1845—1925) : der Werdegang eines altösterreichischen Mini- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 • 1980 - 1—2 2 6 3 sters und Sozialpolitikers. — Neustadt/Aisch : Kommissionverlag Ph. C. W. Schmidt, 1977. — 178 str.,; 25cm. IZDG 6380 — Bauer, Otto : Verausgabe / hrsg. von der Arbeitergemeinschaft für die Geschichte der österreichischen Arbeiter­ bewegung ; red. Hugo Pepper. — Wien : Europaverlag, 1975—1980. — 9 zv. ; 22 cm. IZDG 6480. — Bewegung und Klasse : Studien zur österreichischen Arbeiter­ geschichte / hrsg. G. Botz, H. Hautmann, H. Konrad, J. Weidenholzer. — Wien ; München ; Zürich : Europaverlag, 1978. — 841 str. ; 23 cm. — (Veröffentlichung des Ludwig Boltzmann Instituts für Geschichte der Arbeiterbewegung). IZDG 6388 — Bradler-Rottmann, Elisabeth: Die Reformen Kaiser Josephs II. — 2. Auf­ lage. — Göppingen : Kümmerle, 1976. — 182 str., pril. ; 21 cm. — (Göppinger aka­ demische Beiträge ; 67). F F C 3971 — Die Donaumonarchie und die südslawische Frage von 1848 bis 1918 : Texte des ersten österreichisch-jugoslawischen Histori­ kertreffens, Gösing 1976 / herausgegeben von Adam Wandruszka [et. al.]. — Wien : Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1978. — 184 str. ; 25 cm — (Veröffentlichungen der Kommission für die Geschichte Österreichs / Österreichische Akademie der Wissenschaften ; 8). F F D 2190 — Die Habsburger­ monarchie 1848—1918 / herausgegeben von Adam Wandruszka und Peter Urba- nitsch. — Wien : Österreichische Akademie der Wissenschaften, 1973. — 25 cm. — Bd 1 : Die wirtschaftliche Entwicklung / herausgegeben von Alois Brusatti, 1973. — XXII, 666 str. F F D 2218 — Hanisch, Ernst: Der kranke Mann an der Donau : Marx und Engels über Österreich / mit einem Vorwort von Eduard März. — Wien ; München : Zürich : Europaverlag, cop. 1978. — 433 str. ; 23 cm. — (Veröffent­ lichungen des Ludwig Boltzmann Instituts für Geschichte der Arbeiterbewegung). IZDG 6472 — Herkenrath, Rainer Maria: Die Reichskanzlei in den Jahren 1174 bis 1180. — Wien : Verlag der österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1977. — 238 str. ; 30 cm. — (Denkschriften der öster. Akademie d. Wiss. : Philosoph, histor. Kl.-; 130). SAZU II 6546/130 — Intellectual and social developments in the Habs- bürg empire from Maria Theresia to world war I / 'edited by Stanley B. Winters and Joseph Held. — Boulder : East european quarterly, 1975. — 304 str., 1 str. p n i . ; 23 cm. — (East european monographs ; 11). F F C 3941 — Jansen Enikels Werke / herausgegeben von Philipp Strauch. — Hannover ; Leipzig : Hahn, 1900. — C, 819 str ; 30 cm. — (Monumenta Germaniae historica inde ab anno Christi 500 usque ad annum 1500 ; 3). NUK VIII Ac 30524 — Das Junge Wien : Österreichische Lite- ratur-und Kunstkritik 1887—1902 / ausgewählt, eingeleitet und herausgegeben von Gotthart Wunberg. '— Tübingen : Max Niemeyer, 1976. — 2 zv. ; 24 cm. NUK 276688 — Kann, Robert A. & Béla K. Kirâly & Paula S. Fichtner: The Habsburg empire in world war I : essays on the intellectual, military, political and economic aspects of the Habsburg war effort. — Boulder : East European quarterly ; Co­ lumbia university press, 1977. — XIV, 247 str. ; 23 cm. — (East European mono­ graphs ; 23). F F C 3941/23 — Kaufmann, Fritz: Sozialdemokratie in Osterreich : Idee und Geschichte einer Partei : von 1889 bis zur Gegenwart. — Wien ; Mün­ chen : Amalthea Verlag, 1978. — 598 str. ; 25 cm. IZDG 6348 — Kroner, Karl: Die Erstürmung der beiden Blockhäuser Malborgeth & Predil durch die Franzosen im J a h r e 1809 Ein geistliches Denkmal österreichischer Waffenthaten von Karl Kro­ ner Mit einer lithografischen Ansicht des neuerbauten Forts Malborgeth. (2. Aufl.) Villach Hoffmann 1853. 48 str. 8°. NUK 248475 — Österreich-Ungarns Aussenpoli- tik • von der bosnischen Krise 1908 bis zum Kriegsausbruch 1914 : diplomatische Aktenstücke des österreichisch-ungarischen • Ministerium des Äussern / ausgewählt von Ludwig B i t t n e r . . . [et al.] ; bearbeitet von Ludwig Liechtenstein : Kraus Re­ print 1972 1 zv ; 23 cm. — (Veröffentlichungen der Kommission für neuere Geschichte Österreichs ; 19). NUK 38091 — 19 — Posch, Fritz: Geschichte des Ver­ waltungsbezirkes' Hartberg. — Graz-Hartberg [etc.] : Steiermarkisches Landes archiv 1978 — Zv. ; 25 cm. — (Grosse Geschichtliche Landeskunde der Steier­ mark •' 1) ' 1- 1 Teilband : Von der Urzeit bis 1848. — 1978. — 850 Str., pril. : ilustr. — 2 : 'Teilband : Von 1848 bis zur Gegenwart. — 1978. — 546 str. : ilustr. SAZU 81029/1:1,2. Od 1918 dalje: Botz Gerhard: Gewalt in der Politik : Attentate, Zusammenstösse, Putschver­ suche, Unruhen in Österreich 1918 bis 1934. — München : Wilhelm Fink, 1976. — 358 str • 24 cm INV B"3100 — Dachs, Herbert: Österreichische Geschichtswissen­ schaft und Anschluss 1918—1930. — Wien ; Salzburg : Geyer, 1974. — IV, 265 str. ; 21 cm. — (Veröffentlichungen dés Historischen Instituts der Universität Salzburg ; 9) INV B 2231 — Geschichte der Kommunistischen Partei Österreichs : 1918--1955 • Kurzer Abriss / [unter Leitung von Ffiedl Fürnberg ; Vorwort von Franz M u h n ] . 2 6 4 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 — Wien : Globus, 1977. — 299 str., 16 str. ilustr. ; 22 cm. INV B 3096 — Holtmann, Evrhard: Zwischen Unterdrückung und Befriedung : sozialistische Arbeiterbewe­ gung und autoritäres Regime in Österreich 1933—1938. — Wien : Verlag für Ge­ schichte und PoUtik, 1978. — 328 str. ; 24 cm. — (Studien und Quellen zur öster­ reichischen Zeitgeschichte ; 1). INV B 3146 — Innsbruck-Venedig : österreichisch- Italienische Historikertreffen 1971 und 1972 / Herausgegeben von Adam Wandru- szka und Ludwig Jedlicka ; Redaktion Anna M. Drabek und Karl Stuhlpfarrer ; [Übersetzung aus dem Italienischen Peter Lloyd... et al.]. — Wien • Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1975. — XII, 598 str. ; 25 cm. — (Veröffentlichungen der Kommission für Geschichte Österreichs ; 6). INV B 3187 — Keller, Fritz: Gegen den Storm : Fraktionskämpfe in der KPö — Trotzkisten und andere Gruppen 1919—1945 / mit einer Einleitung von Helmut Konrad — Wien : Europa verlag, 1978. — XIV, 307 str. ; 21 cm. — (Materialien zur Arbeiter­ bewegung ; 10). IZDG 6130 — Low, Alfred D.: Die Anschlussbewegung in Öster­ reich und Deutschland, 1918—1919, und die Pariser Friedenskonferenz. — Wien : Braumüller, 1975. — VII, 254 str. ; 23 cm. INV B 3182 — Malina, Peter & Gustav Spann: Bibliographie zur österreichischen Zeitgeschichte 1918—1978 : eine Aus­ wahl. — Wien : Verlag für Geschichte und Politik, 1978. — 70 str. ; 21 cm. — (Po­ litische Bildung ; 28—30). INV 2621 — März 1938: Gedenken und Mahnung / hrsg. im Auftrag des Bundesvorstandes des Sozialistischen Freiheitskämpfer Öster­ reichs. — Wien : Bund sozialistischer Freiheitskämpfer Österreichs. [1979?]. — 47 str. : ilustr. ; 21 cm. INV B 3169 — Österreicher im Exil 1934 bis 1945 : Protokoll des österreichischen Exils von 1934 bis 1945 abgehalten vom 3. bis 6. Juni 1975 in Wien / Herausgeber Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes und Dokumentationsstelle für neuere österreichische Literatur ; Redaktion: Helene Maimann, Heinz Lunzer ; Vorwort: Bruno Kreisky. — Wien : Österreichischer Bundesverlag für Unterricht, Wissenschaft und Kunst, 1977. — 618 str. ; 21 cm. INV B 3095 — Pollak, Walter: Sozialismus in Österreich : von der Donaumonarchie bis zur Ära Kreisky. — Wien ; Düsseldorf : Econ, 1979. — 319 str. ; 22 cm INV B 3270 — Ravy Christine & Gilbert Ravy: L'image de l'Autriche dans les manuels d'Alle­ mand en France (1950—1975). — Paris : Presses Universitaires de France, 1977. — 146 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Publications de l'Université de Rouen ; 5). INV B 3266 — Rechtsextremismus in Österreich nach 1945 / Hrsg. Dokumentationsarchiv des österreichischen Widerstandes. — Wien : österreichischer Bundesverlag, 1979. — 583 str. : 21 cm. INV B 3237 — Rosenkranz, Herbert: Verfolgung und Selbstbe­ hauptung : die Juden in Österreich 1938—1945. — Wien : Herold, 1978. — 399 str. : 25 cm. INV B 3211. 9. Č e š k o s l o v a š k a Stav a ûkoly vyzkumu narodnostni otàzky v ČSSR : materiély z konference konané v Trinci ve dnech 23. a 24. zàfi 1974. — Opava : Slezsky ustav Českoslo- venske akademie ved, 1975. — 425 str. ; 21cm. FF C 4013 — Vysny, Paul: Neo- slavism and the Chechs : 1898—1914. — Cambridge : University press, 1977. — 287 str. ; 23 cm. — (Soviet and East European studies). FF C 3992. 10. M a d ž a r s k a s s t a r o O g r s k o k o t c e l o t ö Istorija u sadašnjosti : mađarski političari, akademici, pisci o prošlosti i sadaš­ njosti / [uredio Zàdor Tibor ; surađivao i uređivao Kiss Làszló]. — Budimpešta : [s. IL], 1979 (Budimpešta : »Ateneum«). — 191 str. : ilustr. ; 19 cm. INV B 3156 — Schödl, Günter: Alldeutscher Verband und deutsche Minderheitenpolitik in Un- garn 1890—1914 : zur Geschichte des deutschen .»extremen Nationalismus«. — Frankfurt am Main [etc.] : Peter Lang, 1978. — 424 str. ; 22 cm. — (Erlanger hi- storische Studien ; 3). INV B 3120. 11. R o m u n i j a Boia, Lucian: Relationships between Romanians, Czechs and Slovaks : (1848—1914). — Bucuresti : Academia Republicii Socialiste Romania, 1977. — 157 str. ; 21 cm. — (Bibliotheca historica Romaniae : studies ; 54). NUK 203388 — 54 — L'indépen- dance de la Roumanie / publié par les soins [de] Stefan Pascu ; [auteurs Stefan Pascu... et al.]. — Bucuresti : Academia Republicii Socialiste Romania, 1977. — 272 str. : ilustr. ;- 25 cm. — (Bibliotheca historica Romaniae : monographies ; 18). ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 - 1—2 265 — NUK 194655 — The Independence of Romania / edited by Stefan Pascu ; [the authors are Stefan P a s c u . . . et al.] — Bucuresti : Academia Republicii Socialiste Romania, 1977. — 262 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Bibliotheca historica Romaniae. Mo­ nographs ; 18). NUK 233511—18 — Musat, Mirua & Ion Ardeleanu: La vie politique en Roumanie 1918—1921. — Bucuresti : Academia RS Romania, 1978. — 259 str. ; 25 cm. — (Bibliotheca historica Romaniae ; 19). SAZU 44089/19 H. 12. I t a l i j a Splošno: Archivio degli archivi di stato = Archivio privato di Tocco di Montemiletto : Inventario / a cura di Antonio Allocati. — Roma : Ministero per i beni culturali e ambientali, 1978. — 473 str. ; 25 cm. — (Pubblicazioni degli archivi di stato ; 97). IZDG 3955 — Berlinguer, Enrico: Austerità occasione per trasformare l'Italia. — Roma : Riuniti, 1977. — 62 str. ; 19 cm. INV A 375 ; F F B 891 — Dalla Zonca, Gio- vanni Andrea: Vocabolario dignanese-italiano, — Trieste : Lint, 1978. — XXXV, 363 str. ; 25 cm. — (Collana degli Atti del Centro di ricerche storiche ; 2). IZDG 6221 — Hogg, James: La certosa di Serra San Bruno ; La chartreuse de Ville- franche-de-Rouergue / Photos by Guy Lamoureux. — Salzburg : [Hogg], 1977. — XLI str., 131 str. pril. ; 21cm. — (Analecta Cartusiana ; 40). NUK 236035 — 40 — Lisovskij, Juri j Petrovič: Juznyj vopros i social'nye konflikty v Italii. — Moskva : Nauka, 1979. — 372 str. ; 20 cm. SAZU 93961 — Lorenzetti, Giulio: Venezia e il suo estuario : guida storico-artistica. Trieste : Lint, 1974. — 999 str. : ilustr. ; 18 cm. F F B 916 — Molmenti, Pompeo G.: La storia di Venezia nella vita privata : dalle origini alla caduta della repubblica. — 2. ristampa della 7. edizione. — Trieste : Lint, 1978. — 3 zv. ; 29 cm. — Vol. 1 : La grandezza. — 563 str. Vol. 2 : Lo splen­ dore. — 540 str. Vol. 3 : Il decadimento. — 472 str. F F E 749 — Negri da Oleggio, Vincenzo: Verde Visconti : figlia di Bernabò, Contessa del Tirolo. — Str. 5—30 : ilustr. ; 30 cm. — Iz: »La Martinella di Milano« ; voi. XXII, fase. Ili—V, 1968. NUK II 263140 — Schizzerotto, Giancarlo: Cultura e vita civile a Mantova fra '300 e '500. — Firenze : Olschki, 1977. — 145 str., pril. ; 26 cm. — (Biblioteca dell' »Archi- vum Romanicum« ; I, 139). NUK II 70301 — 1/139 — Themelly, Mario: Luigi Set- tembrini nel centenario della morte : note e proposte per una biografia politica. — Napoli : Società nazionale di scienze, lettere e arti, (1977). — 60 str., 1 pril. ; 23cm. — (Profili e ricordi ; 5). F F D 2174 — Valsecchi, Franco: L'Italia del risor- gimento e l'Europa delle nazionalità : l'unificazione italiana nella politica europea. — Milano : Giuffrè, 1978. — XI, 478 str. ; 25 cm. — (Università di Roma, Facoltà di scienze politiche ; 26). INV B 1374. Od 1914 dalje: Bergwitz, Hubertus: Una libera repubblica nell'Ossola partigiana / trad, dal tedesco di Mario Pacor. — Novara : Istituto Storico della Resistenza in Provincia di Novara, 1979. — 187 str. ; 22 cm. — (Studi e documenti ; 10). — Prevod dela : Die Partisanenrepublik Ossola. IZDG 3230 — Camerini, Ivo Ulisse: Il partito popolare italiano dall' Aventino alla discesa nelle catacombe (1924—1926). — Roma : Cinque lune, 1975. — 133 str. ; 23 cm. — (Tesi di laurea ; 2). INV B 3259 — Ledeen, Mi- chael A.: The First Duce : D'Annunzio at Fiume. — Baltimore ; London : John Hopkins University Press, cop. 1977. — XI, 225 str. ; ilustr. ; 24 cm. IZDG 6346 — Monteleone, Renato: La politica dei fuorusciti irredenti nella Guerra Mondiale. — Udine : Del Bianco, 1972. — 255 str. ; 20 cm. — (Civiltà del Risorgimento ; 6). INV B 1131 — Nenni, Pietro: La battaglia socialista contro il fascismo 1922—1944 /a cura di Domenico Zucàro ; presentazione di Gaetano Arfè. — Milano : Mursia, 1977. — XXVIII, 665 str. ; 22 cm. — (Biblioteca di storia contemporanea ; 17). INV B 2232 — Sarti, Roland: Fascismo e grande industria : 1919—1940 / [traduzione di Marvio Cervio]. — Milano : Moizzi, 1977. 183 str. ; 23 cm. — (Nuove ricerche. Storia ; 4). INV B 3125— Viđali, Vittorio: Missione a Berlino. — Milano : Vange­ lista, 1978. — 155 str. ; 21 cm. IZDG 6406. 13. B o l g a r i j a Dojnov, Stefan: B"lgarskoto nacionalno-osvoboditêlno dviženie 18Ò0—1812. — Sofija : B"lgarska akademija na naukite, 1979. — 218 str. ; 21 cm. SAZU 92795 — Etudes historiques. — Sofia : Académie Bulgare des Sciences : Institut d'histoire, 1979. — 23 cm, zv. 9 : A l'occaison du TV™« congrès international des études sud- européennes, Ankara, 1979. — IZDG 3922. 266 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 14. G г č i j a Blavatskaja, Tat' jana Vasil'evna: Ahejskaja Grecija : vo vtorom tysjaceletii do n. e. — Moskva : Nauka, 1966. — 253 str. : ilustr. ; 27 cm. — Cir. NUK II 262813 — Bury, John Bagnell & Russell Meiggs: A history of Greece toi the death of Alexan­ der the Great. — 4. edition (with revision). — London ; Basingstoke : Macmillan, 1978. — XIX, 577 str. ; 26 cm. F F D 2195 — Greece and the eastern Mediterranean in ancient history and prehistory. — Berlin : Walter de Gruyter, 1977. — 29 str. : ilustr. ; 24cm. SAZU 91174 A — Papoulides, Konstantinos K.: Oi rosoi onomato- latrai tou Agiou Orous. — Thessalonike : [Institute for Balkan studies], 1977. — 221 str., pril. ; 21 cm. — (Institute for Balkan studies ; 173). NUK II 261262 — 173 — Hofmann, Georg: Rom und Athosklöster. — Roma : Pont. Insti tutum Orienta- lium Studiorum, 1926. — 39 str. ; 24 cm. — (Orientalia Christiana ; 28). NUK 132807 — 28. . i 15. P o l j s k a Charisteria Cracoviensia Universitati Regiae Uppsaliensi quinta sacra saecu- laria celebranti ab Universitate Iagellonica Cracoviensi oblata / [translated into English by Marianna Abrahmovicz], — Krakow ; Warszawa : Panstwowe wyda- wnictwo naukowe, 1979. — 197 str. ; 24 cm. — (Zeszyty naukowe Uniwersytetu J a ­ giellonskiego ; 508 : Prace historyczne ; 61). NUK 136662 — 508/61 — The 500th [Five hundredth] anniversary of the birth of Nicholas Copernicus. — Praha : Će- skoslovenskâ astronomickâ společnost pfi ČSAV, 1975. — 285 str. ; 30 cm. — (Me­ moirs and observations of the Czechoslovak Astronomical Society of the Czecho­ slovak Academy of Sciences ; 1975, 15). NUK II 197077 — 1975/15 — Gaweda, Sta­ nislav: Uniwersytet Jagiellónski w okresie okupacji hitlerowskiej 1939—1945. — Krakow : Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1979. — 167 str. ; 24 cm. — (Zeszyty naukowe Universytetu Jagiellonskiego ; 496 : Prace historyczne ; 58). NUK 136662 — 496/58 — Grigor'janc Tat'jana Jur 'evna: Okupacionnaja politika fašistskoj Ger­ manu v Pol'še (1939—1945 gg.). — Moskva : Nauka, 1979. — ;220 str. ; 21 cm. SAZU 94036 — Hermanovicz, Henryk: Krakow : cztery pory roku w fotografu / vstep i opracowanie Jerzego Banacha. — Wyd. 4 rozszerzone. — Krakow : Wydawnictwo Literackie, 1978. — XII, 65 str., 174 str. pril. ; 35 cm. NUK II 263763 — Ksiega sa- dowa Panstwa Zywieckiego 1681—1773 / opracowali i wydali Mieczysìaw Karaš i Ludwig Lysiak. —• Warszawa ; Krakow : Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1978. — 22 str. : [1] ilustr. ; 26 cm. — (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellon- skiego ; 490 : Prace jezykoznawcze ; 57). NUK 136662'— 490/50 — Liponski, Woj- ciech: Polska i Brytania 1801—1830. — Poznan : UAM, 1978. — 194 str., pril. ; 24 cm. — (Prace wydziahi filologicznego : seria filologia angielska ; 11). SAZU 55787/11 — Marczewski, Jerzy: Hitlerowska koncepcija polityki kolonizacyjno-wysiedlenczej i jej realizacja w »okregu warty«. — Poznan : Instytut zachodni, 1979. — 488 str. ; 21cm. — (Badania nad okupacja niemiecka w Polsce ; 14). INV B 147 — Pinczów i jego szkoìy w dziejach / pod redakcja Jerzego Wyrozumskiego. — Warszawa ; Krakow : Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1979. — 340 str. : ilustr. ; 24 cm. — NUK 136662 — 512/62 — Studia z Dziejów Ziemi MogileAskiej. — Poznan : Wydaw- (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego ; 512 : Prace historyczne ; .62). nictwo Naukowe Universytetu im. Adama Mickiewicza, 1978. —633 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Prace wydzialu filozoficzno-historycznego : seria historia ; 76). SAZU 42265/76 — Szydlowski, Piotr: Miedzy renesansem a kontrreformacja : poglady fi- lozoficzne Szymona Starowolskiego 1588—1656. — Warszawa : Krakow : Panstwo- we wydawnictwo naukowe, 1978. — 165 str. ; 24 cm. — (Zeszyty naukowe Uniwer- sytetu Jagielonskiego ; 471 : Studia religiologica ; 2). NUK 136662 — 471/2 — Zajda, Aleksander: Nazwy staropolskich powinnosci feudalnych danin i oplat : (1600 ro - ku) . — Warszawa ; Krakow : Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1979. — 230 stp. ; 24 cm. — (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiellonskiego ; 497 : Prace jezyko- znawcze ; 60). NUK 136662 — 497/60. '•*'•; , . . . ' ,.: . , , . ) 16. S o v j e t s k a z v e z a Splošno: Carrére D'Enacasse, Hélène: L'empire éclaté : la révolte des nations en U. R.S.S. — (Paris) : Flammarion, 1978. — 314 str. ; 25 cm: FF D 2226 — Čelebi, Evlija: Kni- ga putešestvija. — Moskva : Nauka, 1979. — 22 cm. — (Pàmjatniki liter, narodov Vostoka ; 6, 2). — 2. Zemli severnogo Kavkaza, Povol'žja i Podon'ja. ^ - 1979. — 286 str. SAZU 29816/6:2 — 250 [Dvesti pjatidesjat] let Akademii nauk SSSR : do- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 267 kumenty i materialy jubilejnyh toržestv / [sbornik podgotovili G. K. Skr jab in . . . E. S. Lihtenštejn, otvetstvennyj sekretar '] . — Moskva : »Nauka«, 1977. — 585 str., [2] f. pril. : ilustr. ; 25 cm. NUK 277772 — Kratkaja istori] a SSSR : v dvuh častjah. — Leningrad : Nauka, 1978. — 22 cm. — 1: s drevnejših vremen do Velikoj Oktja- br'skoj socialističeskoj revolucii. — 1978. — SAZU 92812/1, 2 — Rossija i nacio- nal'no-osvoboditel'naja bor'ba na Balkanah : 1875—1878. — Moskva : Nauka, 1978. — 453 str., pril. ; 25 cm. SAZU 92432 H. Krajevna zgodovina: Agajan, Catur Pavlovič: Rol' Rossii v istoričeskih sud'bah armjanskogo na­ roda : k 150-letiju prisoedinenija Vostočnoj Armenii k Rosii. — Moskva : Nauka, 1978. — 311 str. ; 21 cm. SAZU 92499 — Drevnie kul ' tury Priangar'ja. — Novosi­ birsk : Nauka, 1978:. — 238 str!. : ilustr. ; 27 cm. SAZU II 91187 A — Etničeskie i kul 'turno-bytovye processy na Kavkaze. — Moskva : Nauka, 1978. — 279 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 92518 — Istorija Litovskoj SSR : (s drevnejšij vremen do naših dnej). — Vilnjus : Makolas, 1978. — 675 str., pril. ; 27 cm. SAZU II 92140 — Ivanov, Vasilij Fedotovič: Pis'mennye istočniki po istorii Jakutii XVII veka. — Novosibirski : Nauka, 1979. — 239 str. ; 20 cm. SAZU 93969 — Pobeda Oktjabr'skoj revoljucii v Kirgizii : sbornik dokumentov 1917—1918. Frunze : Ilim, 1977. — 390 str. ; 21 cm. SAZU 91328 — Sibir' v drevnosti. — Novosibirsk : Nauka, 1979. — 126 str. : ilustr. ; 20 cm. SAZU II 94003 A — Sovetskaja istoriografija Kievskoj Rossii / Institut istorii SSSR. — Leningrad : Nauka, 1978. — 278 str. ; 23 cm. SAZU 92401 — Ssylka i obščestvenno-političeskaja žizn' v Sibiri (XVIII-načalo XX v.). — No­ vosibirsk : Nauka, 1978. — 23 cm. SAZU 92336 — Vasil'ev Vladimir Ivanovič: Pro- blemy formirovanija severo-samodijskih narodnostej. — Moskva : Nauka, 1979. — 241 str. ; 22 cm. SAZU 94076. Srednji vek do vključno 1900: Družinin, Nikolaj Mihajlovič: Russkaja derevnaja na perelome 1861—1880. — Moskva-: Nauka, 1978. — 286 str. ; 23 cm. SAZU 92816 — Flor ja, Boris Nikolaevič: Russko-pol'skie otnošenija i političeskoe razvitie Vostočnoj Evropy vo vtoroj po­ lovine XVI-načale XVII. v. — Moskva : Nauka, 1978. — 298 str. ; 21 cm. SAZU 92487 — Geyer, Dietrich: Der russische Imperialismus : Studien über den Zusam­ menhang von innerer und auswärtiger Politik 1860—1914. — Göttingen : Venden- hoeck & Ruprecht, 1977. — 344 str. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichts­ wissenschaft ; 27). IZDG 5210 — Gusev, Nikolaj Nikolaevič: Dva goda s L. N. Tol- stym : iz Jasnoj Poljany v Cerdyn', otryvocnye vospominanija, Lev Tolstoj čelovek. — Moskva : »Hudoženstvennaja literatura«, 1973. — 461 str., pril. ; 21 cm. — (Serija l i teratumyh memuarov). NUK 256830 — Kir'janov, Juri j 11'ič: Ziznennyj uroven' rabočih Rossii : konec XIX-načalo XX v. — Moskva : Nauka, 1979. — 285 str. ; 22 cm. SAZU 93824 — Kopanev, Aleksandr-11'ič : Krest'janstvo Russkogo Severa v XVI. v. — Leningrad : Nauka, 1978. — 244 str. ; 23 cm. SAZU 92367 — Minenko, Nina Adamova : Russkaja krest'janskaja sem'ja v zapadnoj Sibiri (XVIII-pervoj polo- viny XIX v.). — Novosibirsk : Nauka, 1979. — 348 str. ; 20cm. SAZU 93963 — Re- voljucionnaja situacija v Rossii v seredine XIX veka. — Moskva : Nauka, 1978. — 438 str. ; 27cm. SAZU II 92418 — Russko — kitajskie otnošenija v XVIII veke : materialy i dokumenty. — Moskva : Nauka, 1978. — 2 zv. ; 27 cm. — 1 : 1700—1725. — 1978. — 701 str. SAZU II 92415 — Russko-tureckaja vojna 1877—1878 gg. i Bal- капу. — Moskva : Nauka, 1978. — 278 str. ; 23 cm. — (Balkanskie issledovanija ; 4). SAZU 90850/ — Safronov, Fedor Grogor'evič: Russkie na Severo-vostoke Azii v XVII-serednie XIX v. : upravlenie, sluzilye ljudi, krest'jane, gorodskoe naseleT nia. — Moskva : Nauka, 1978. — 257 str., pril. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 92519 — Ša- skol'skij, Igor Pavlović: Borba Rossii protiv krestonosnoj agressii na Beregah Baltiki v XII—XIII w . — Leningrad : Nauka, 1978. — 244 str. ; 22 cm. SAZU 92817 — Vernadsky, George: Kievan Russia. — New Haven & London : Yale university press, 1973. — 14, 412 str. ; 21 cm. F F C 3954 — Veselovskij, Stepan Borisovič: Trudy po istočnikovedeniju i istorii Rossii perioda feodalizma. — Moskva : Nauka. 1978. — 341 str. ; 21 cm. SAZU 94142 — Weiss, Gebrhardt: Russische Stadt zwischen Auf­ tragsverwaltung und Selbstverwaltung : zur Geschichte der russischen Stadtsre­ form von 1870. — Bonn : [s. n.], 1977. — 379 str. ; 21cm. — Disertacija : Rheinische Friedrich Wilhelms Universität zu Bonn. SAZU 91767. Od 1900 dalje: "Aktual'nye problemy sovetskoj istoriografii pervoj russkoj revoljuccii. — Mo­ skva : Nauka, 1979. — 314 str. ; 21 cm. SAZU 92792 — Baklanova, Iraida Alekseev- 268 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 na: Rabočie Petrograda v period mirnogo razvitija revoljucii (mart—ijun' 1917 g.). — Leningrad : Nauka, 1978. — 191 str. ; 22 cm. SAZU 91347 — Barghoorn, Frede­ rick C : Détente and the Democratic Movement in the USSR. — New York : The Free Press ; London : Collier Macmillan Publishers, cop. 1976. — X, 229 str. ; 24 cm. IZDG 6491 — Djakin, Valentin Semenovič: Samoderžavie buržuazija i dvor- janstvo v 1907—1911 gg. — Leningrad : Nauka, 1978. — 244 str. ; 22 cm. SAZU 92514 — Hartl, Johan: Die Interessenvertretungen der industriellen in Russland 1905— 1914. — Wien [itd.] : Herman Böhlaus Nach., 1978. — 135 str. ; 24 cm. — (Wiener Archiv für Geschichte des Slawentums und Osteuropas ; 10). SAZU 25508/10 H — Iz istorii Velikogo Oktjabrja i posledujuščih socialističeskih revoljucij : sbornik statej. — Moskva : Nauka, 1978. — 542 str. ; 23 cm. SAZU 92391 — Jakimov, Ari- starh Tihonovič: Dal'nyj Vostok v ogne bor'by s interventami i belogvardejcami (1920—1922). — Moskva : Nauka, 1979. — 118 str. ; 22 cm. SAZU 93981 — Klimenko, Vjačeslav Antonovič: Bor'ba s kontrarevoljuciej v Moskve 1917—1920. — Moskva : Nauka, 1978. — 189 str., pril. ; 20 cm. SAZU 92485 — Koloskov, Viktor Nikolaevič: Očerk istorii marksitsko-leninskoj filosofai v SSSR (30-e gody). — Moskva : Nauka, 1978. — 156 str. ; 20 cm. SAZU 91238 X — Konev, Aleksandr Mihajlovič: Krasnaja gvardija na zaščite Oktjabrja. — Moskva : Nauka, 1978. — 221 str. ; 21 cm. SAZU 91312 — Medvedev, Roj Aleksandrovič & Zhores A. Medvedev: Khruschev : the years in power / translated by Andrew R. Durkin. — London [etc.] : Oxford University Press, 1977. — XI, 198 str. : ilustr. ; 23 cm. NUK 286426 — Meissner, Boris: Russland unter Chruschtschow. — München : R. Oldenbourg, 1960. — XV, 699 str. ; 24 cm. — (Dokumente und Berichte ; 15). NUK 276493 — 15 — Salisbury, Harrison E.: Russia in revolution 1900—1930. — London : Deutsch, 1978. — 285 str. : ilustr. ; 31 cm. IZDG II 579 — S diapiro, Leonard: The Communist Party of the Soviet Union. — 2. rev. and enl. ed. — London : Methuen & Co.. Ltd., 1978. — XVIII, 686 str. ; 22 cm. IZDG 6376 — Sovetskaja istoriografija istorii partii Bolše- vikov perioda podgotovki i pobedy velikogo Oktjabrja. — Moskva : INION AN SSSR, 1979. — 63 str. ; 20 cm. SAZU 93797 — Sovetskij Sojuz i bor'ba narodov Cen- tral'noj i Jugo-Vostočnoj Evropy za svobody i nezavisimost 1941—1945 gg. — Mo­ skva : Nauka, 1978. — 448 str. ; 23 cm. — SAZU 92373 — Velikij oktjabr' — glavnoe sobytie XX veka : materialy respublikanskoj naučno-teoretičeskoj konferencii 25—26 oktjabrja 1979. — Alma-Ata : Nauka, 1979. — 393 str. ; 23 cm. SAZU 91670 X — Velikij oktjabr' i aktual 'nye problemy arabskogo mira. — Moskva : Nauka, 1979. — 259 str. ; 22 cm. SAZU 93991. 17. N e m č i j a Splošno: Geschichte der deutschen Sozialdemokratie : 1863—1975 / Jut ta von Freyberg [et. al.] ; mit einem Vorwort von Wolfgang Abendroth. — Köln : Pahl-Rugenstein, 1977. — 457 str. ; 19 cm. — (Kleine Bibliothek : Politik, Wissenschaft, Zukunft ; 58). SAZU 92436/58 X Geschichtsunterricht ohne Zukunft ? Zum Diskussionsstand der Geschichtsdidaktik in der BundesrepubUk Deutschland / herausgegeben von Hans Süssmuth. — 1976—1978. — 19cm. — (Anmerkungen und Argumente ; 1). — Vol. 1. — 3. Aufl. — 1978. — 296 str. Vol. 2. — 2. AufL — 1976. — 352 str. F F B 919/1 — Gladt, Karl: Deutsche Schriftfibel : Anleitung zur Lektüre der Kurrentschrift des 17.—20. Jahrhunderts . — Graz : Akademische Druck- u. Verlagsanstalt, 1976. — 259 str. : ilustr. ; 26 cm x 28 cm. F F D 2182 — Jaurès, Jean: Die Ursprünge des Sozialismus in Deutschland ; Luther, Kant, Fichte und Hegel / Vorwort von Lucien Goldmann ; übersetzt von Erika Höhnisch und Klaus Sonnendecker. — Frankfurt a. M. ; Berlin ; Wien : Ullstein, cop. 1974. — 106 str. ; 18 cm. — (Ullstein Buch ; 3049). IZDG 3549 — Kretzschmar, Hermann: Geschichte des neuen deutschen Lie- des. — Hildesheim : Olms ; Wiesbaden : Breitkopf & Härtel, 1966. — 354 str. ; 23 cm. — (Kleine Handbücher der Musikgeschichte nach Gattungen ; 4). NUK M 113343 — 4 — Problemy metodologiczne dziejów Niemec. — Poznan : UAM, 1978. — 203 str. ; 24 cm. — (Prace wydzialu filozoficzno-historicznego : Seria historia ; 82). SAZU 42265/82 H — Schumann, Karl: Husserl-Chronik : Denk- und Lebens- weg Edmund Husserls. — Den Haag : Nijhoff, 1977. — XXI, 516 str. ; 25 cm. — (Husserliana : Dokumente ; 1). NUK II 132000 — 1. Srednji in novi vek do 1918: Benecke, Gerhard: Germany in the thirty years war. — London : Arnold, 1978. — 108 str. ; 21cm. — (Documents of modern history). F F C 4024 — Darm- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 269 staedter, Ernst: Georg Agricola : 1494—1555 : Leben und Werk. — München : Ver­ lag der Münchner Drucke, 1926. — 96 str. : 12 üustracij ; 24 cm. — (Münchner Beiträge zur Geschichte und Literatur der Naturwissenschaften und Medizin ; 1). NUK 277947 — 1 — Gerth, Hans H.: Bürgerliche Intelligenz u m 1800 : zur Sozio­ logie des deutschen Frühliberalismus. — Göttingen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1976. — 155 str. ; 24 cm. — (Kritische Studien zur Geschichtswissenschaft ; 19). IZDG 5210 — Hauzinski, Jerzy: Polityka orientalna Fryderyka II Hohenstaufa, — Poznan / Wydawnictwo Naukowe Uniwersytetu im Adama Mcikiewicza, 1978. — 633 str. : ilustr. ; 25 cm. — (Prace wydziahi filozoficzno-historicznego : seria hi- storia ; 79). SAZU 42265/79 H — Leibniz / choix de textes avec étude du système philosophique et notices biographique par Paul Archambault. — Paris : Rasmussen, 1927. — 217 str. : ilustr. ; 19 cm. — (Les grands philosophes français et étrangers). NUK 281817 — Materialien zum politischen Richtungsstreit in der deutschen So- zialdemokratie 1890—1917 / hrsg. von Peter Friedmann. — Frankfurt a. M. ; Ber iln ; Wien, Ullstein, 1978. — 2 Bde. ; 18 cm. — (Ullstein Buch ; 3015, 3016). IZDG 3549 — Maurer, Helmut: Der Herzog von Schwaben : Grundlagen, Wirkungen und Wesen seiner Herrschaft in ottonischer, salischer und staufischer Zeit. — Sigma- ringen : Thorbecke, 1978. — 358 str. : ilustr. ; 25 cm. FF D 2219 — Ortner, Eugen: Glück und Macht der Fugger. — München : Ehrenwirth, 1978. — 398 str. : ilustr. ; 23 cm. FF C 3990 — Reindl, Peter: Loy Hering : zur Rezeption der Renaissance in Süddeutschland. — Basel : Reindl, 1977. — 542 str. : ilustr. ; 25 cm. NUK ? ??? Rosenberg, Hans: Politische Denkströmungen im deutschen Vormärz. — Göttin- gen : Vandenhoeck & Ruprecht, 1972. — 142 str. ; 24 cm. (Kritische Studien zur Geschichtswissenschaft ; 3). IZDG 5210 — Rosenfeld, Hans-Friedrich und Hellmut: Deutsche Kultur im Spätmittelalter : 1250—1500. — Wiesbaden : Athenaion, 1978. — 334 str. : ilustr. ; 29 cm. — (Handbuch der Kulturgeschichte, I. Abt. ; [8]). FF E 658 — Smirin, Moisej Mendelevič: Erazm Rotterdamskij i reformacionnoe dvi- ženie v Germanu. — Moskva : Nauka, 1978. — 235 str. ; 23 cm. SAZU 91362 — Stup- perich, Robert: Erasmus von Rotterdam und seine Welt. — Berlin, New York : de Gruyter, 1977. — 210 str. ; 21 cm. F F C 3993. Od 1918 dalje: Bluhm, Uve Knud: Novemberrevolution und Aussenpolitik : Aspekte der deutschen Aussenpolitik von November 1918 bis zum Zusammentritt der National­ versammlung in Februar 1919 : Inaugural Dissertation. — Bonn : [s. n.] , 1978. — 218 str. ; 21 cm. SAZU 93569 — Drabkin, Jakob Samojlovič: Stanovlenie Vejmar- skoj respubliki. — Moskva : Nauka, 1978. — 373 str., pril. ; 23 cm. SAZU 92396 — Fomin, Vasilij Timofeevič: Fašistskaja Germani j a vo vtoroj mir ovoj vojne. — Mo­ skva : Nauka, 1978. — 326 str. ; 23 cm. SAZU 91357 — Geschichte der Sozialistischen Einheitspartei Deutschlands : Abriss. — Berlin : Dietz, 1978. — 676 str. ; 22 cm. F F C 3985 — Gundelach, Ulrich: Der nationale Wehrgedanke in der Weimar Re­ publik : ein Beitrag zum Militarismus-problem in Deutschland zwischen 1918 und 1933. — Bonn : [s. n.] , 1977. — 664 str. ; 21 cm. — Disertacija : Rheinische Friedrich Wilhelms Universität zu Bonn. SAZU 80958/27 X — Hoff mann, Peter: Hitler's per­ sonal security. — London and Basingstoke : The Macmillan Press Ltd., 1979. — XII, 321 str. : ilustr. ; 25 cm. IZDG 6393 — Koch, Hannsjoachim W.: Der deutsche Bürgerkrieg : eine Geschichte der deutschen u n d österreichischen Freikorps : 1918 —1923. — Berlin, Frankfurt am Main, Wien : Ullstein, 1978. — 487 str., 16 str. pril. ; 23 cm. F F C 4005 — Kühnl, Reinhard: Der Deutsche Faschismus in Quellen und Dokumenten. — Köln : Pahl-Rugenstein, 1978. — 530 str. : ilustr. ; 19 cm. — (Klei­ ne Bibliothek : Politik, Wissenschaft, Zukunft ; 62). SAZU 92436/62 X — Lewin- ska^ Pelagia: Vingt mois a Auschwitz. — Paris : Nagel, 1945. — 195 str. ; 19 cm. — (Documents contemporains). IZDG 6505 — Manvell, Roger & Heinrich Fraenkel: Adolf Hitler : the m a n and the myth. —• 2nd printing. — New York : Pinnacle Books, 1977. — 250 str.,16 str. pril. ; 18 cm. NUK 280900 — Mercalov, Andrej Ni- kolaevič: Zapadnc-germanskaja buržuaznaja istoriografija vtoroj mirovoj vojny. — Moskva : Nauka, 1978. — 271 str. ; 23 cm. SAZU 92365 — Norden, Albert: Fälscher : zur Geschichte der deutsch-sowjetischen Beziehungen. — Berlin : Diez, 1963. — 318 str. ; 21 cm. F F C 3953 — Ostrowski, Karol: Hitlerowska polityka podatkowa w generalnym gubernatorstwie. — Warszawa : Krakow : Panstwowe wydawnic­ two naukowe, 1977. — 157 str. ; 24 cm. — (Zeszyty naukowe Uniwersytetu Jagiel- lonskiego ; 456 : Prace prawnicze ; 79). NUK 136662 — 456/79 — Schüddekopf, Otto- Ernst: Nationalbolschewismus in Deutschland 1918—1933. — Frankfurt a. M. ; Ber­ lin ; Wien : Ullstein, cop. 1972. — 576 str. ; 18 cm. — (Ullstein Buch ; 2996). IZDG 3549. 270 NOVE ТШЕ PUBLIKACIJE V LÉTU 1979 18. V e l i k a B r i t a n i j a Britain before conquest : an archaeological history of the British isles : c. 1500 BC — AD 1066 / general editor Andrew Wheatcroft. —London and Henley : Rout- ledge & Kegan, 1979. — 25 cm. — 1 : Celtic Britain / Lloyd Laing. — 1979. — XI, 190 str. : ilustr. FF D 2235 — Coleman, D. C : The economy of England : 1450—1750. — Oxford [etc.] : University press, 1978. — VIII, 223 str. ; 20 cm. FF C 2108 — English historical documents / general editor David C. Douglas. — Eyre & Spot- tiswoode, 1969—1975. — 25 cm. — Vol. III. : 1189—1327 / edited by Harry Rothwell. — 1975. — 1053 str. Vol. IV. : 1327—1485 / edited by A. R. Myers. — 1969. — 1302 str. FF D 2227 — Frère, Sheppard : Britannia : a history of Roman Britain. — London : Routledge & Kegan, 1978. — 487 str., pril. ; 24 cm. SAZU 93856 — Hinsley, F. H.: British Intelligence in the Second World War : Its Influence on Strategy and Ope- rations / with E. E. Thomas, C. F. G. Ransom, R. C. Knight. — London : Her Ma- jesty's Stationery Office, 1979. XIII, 601 str. — 3. Vol. ; 25 cm. — (History of the Second World War) . IZDG 6487 — Kacewicz, George V.: Great Britain, the Soviet Union and the Polish government in exile : 1939—1945. — The Hague [etc.] : Mar- tinus Nijhoff, 1979. — 255 str. ; 25 cm. — (Studies in contemporary history ; 3). FF D 2204 — Platt, Colin: Medieval England : a social history and archaeology from the conquest to A. D. 1600. — London and Henley : Routledge & Kegan Paul, 1978. — XIX, 292 str., pril. : ilustr. ; 25 cm. FF D 2244 — Reynolds, Susan: An introduc- tion to the history of english medieval towns. — Oxford : Clarendon press, 1977. — XIII, 234 str. ; 23 cm. FF C 1926 — Rustowski, Adam: Angielskaja powiesc gotycka doby wiktoriaiiskiej. — Katowice : Universitet Slaski, 1978. "— 119 str. ; 24 cm. — (Prace Naukowe Uniw. Slaskiego w Katowicach ; 191). SAZU 80116/191 — Wood- ward, Llewellyn : British Foreign policy in the second world war. — London : Her Majesty's Stationery Office 1970—1976. 25 cm. — (History of the second world war) . — vol. 4. — 1975 ; vol. 5. — 1976. IZDG 5375. 19. S k a n d i n a v s k e d r ž a v e Attman, A.: The struggle for Baltic markets : powers in conflict 1558—1618. — Göteborg : Kungl. Vatenslaps-och Vitterhets-Samhället, 1979. — 231 str. ; 24 cm. — (Acta regiae societatis scientarum et l i t terarum Gothoburgensis : humaniora ; 14). SAZU 48400/14 — Roginskij, Vadim Vadimovič: Švecija i Rossija : sojuz 1812 goda. — Moskva : Nauka, 1978. — 172 str. ; 21 cm. — SAZU 91265. 20. F r a n c i j a Foot, M. R. D.: SOE in France : an Account of the Work of British Special Operations Executive in France 1940—1944. — London : Her Majesty's Stationery Office, 1966. — [XXVII], 550 str., [16] str. pril. ; 25 cm + 4 zemljevidi. — (History of the Second World War). IZDG 6478 — Histoire de la France rurale / sous la direction de Georges Duby et Armand Wallon. — Tours : Seuil, 1975—1976. — 4 zv. — 23 cm. — 1 : La formation des campagnes françaises des origines au XIV e siècle / par Georges Bertrand [et al.] . — 1975. — 620 str. : ilustr. 2 : L'âge classique : 1340—1789 / par Hugues Neveux, Jean Jacquart, Emmanuel Le Roy Ladurie. — 1975. — 620 str. : ilustr. 3 : Apogée et crise de la civilisation paysanne : 1789—1914 / par Maurice Agulhon, Gabriel Désert, Robert Specklin. — 1976. — 568 str. : ilustr. 4 : La fin de la France paysanne de 1914 à nos jours / par Michel Gervais, Marcel Jollivet, Yvers Tavernier. — 1976. — 666 str. : F F C 3996 — Janasz, Teresa: Panstwo Francuskie 1940—1944 : ideologia, organizacja, prawo. — Warszawa ; Wroclaw : Panstwowe wydawnictwo naukowe, 1977. — 338 str. ; 24 cm. — (Acta Universitatis Wratislaviensis ; 314 : Prawo ; 53). NUK 167759 — 314/53 — Kropotkin, Petr Alek- seevič: Velikaja francuzskaja revoljucija 1789—1793. — Moskva : Nauka, 1979. — 575 str., 1 zvd. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 94079 — Ljublinskaja, Aleksandra Dmitri- evna : Francuzkie krest ' jane v XVI—XVIII vv. — Leningrad : Nauka, 1978. — 252 str. ; 23 cm. SAZU 92375 — Sokolova, Marianna Nikolaevna: Sovremennaja fran­ cuzskaja istoriografija. — Moskva : Nauka, 1979. — 359 str. 20 cm. SAZU 93804 — Wirtschaft und Gesellschaft in Frankreich seit 1789 / herausgegeben von Gilbert Ziebura, unter Mitwirkung von Heinz-Gerhard Haupt. — [Gütersloh] : Kiepen­ heuer & Witsch, 1975. — 392 str. ; 23 cm. — (Neue wissenschaftliche Bibliothek ; 76). F F D 2189 — Zmierczak, Maria: Ideologia liberalna w II cesarstwie francu- ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 • 1—2 271 skim. — Poznan : UAM, 1978, — 141 str. ; 25 cm. — (Prace wydziahi prawa ; 77). SAZU 42189/77. 21. N i z o z e m s k a Goertz, Heinrich: Hieronymus Bosch in Selbstzeugnissen und Bilddokumentuii. — Reinbek bei Hamburg : Rowohlt, 1977. — 154 str. : ilustr. ; 19 cm. — (Rowohlts Monographien ; 237). NUK 161827 — 237. 22. L i e c h t e n s t e i n , Seger, Otto: Überblick über die Liechtensteinische Geschichte. — Va"duz: (Buchdruckerei Gutenberg), [197?]. — 36 Str., pril. ; 21 cm. SAZU 92694. 23. Š p a n i j a Bernatowicz — Bierut, G.: Hiszpania we wspóìczesnym swiecie 1945—1975. — Warszawa : Panstwowe Wydawnictwo Naukowe, 1978. — 370 str. ; 20 cm. SAZU 92099 — Dessens, André: L'Espagne et ses populations. — Paris : Presses Univer- sitaires de France, 1977. — 412 str., pril. ; 20 cm. — (Pays & populations). INV B 3251. 24. S t a r i v z h o d 4 Cornelius, Friedrich: Geistesgeschichte der Frühzeit. — Leiden ; Köln : Brill, 1960—1967. — 3 zv. ; 25 cm. — T. I. : Von der Eiszeit bis zur Erfindung der Keil- schrift. — 1960. — 238 str. T. H /1 . : Die Flusstalkulturen des Orients von der Erfindung der Keilschrift bis zum Auftreten der Indogermanen. — 1962. — 258 str. T. H/2. : Der Aufstieg der Indogermanen und der Orient bis zum Untergang des Hethiterreiches. — 1967. — X, 373 stf. FF D 2230 — Goetze, Albrecht: Kul tur- geschichte Kleinasiens. — München : Beck, 1974. — XVI, 228 str., 20 str. pril. : ilustr. ; 25 cm. — (Handbuch der Altertumswissenschaft ; Abt. 3, T. 2). NUK 74820 — Abt. III/T. 2. • i . ' . . • • ( . . ' 25. B i z a n t i n s k o c e s a r s t v o _ • . , ' • - : , . - • . . i . - • i . Fugagnollo, Ugo: Bisanzio e l'Oriente a'Venezia. — Trieste : Lint, 1974. — 360 str. : ilustr. ; 25 cm. FF D 2242. 26. O t o m a n s k i i m p e r i j i n T u r č i j a • Kâydu, Ekrem: 'Die Institution des Scheyh-ül-Islamat i m Osmanischen Staat. — (Erlangen, t. Offsetdruck-Fotodruck 1971.) (VI) + 154 + (I ov.), str. 8°. NUK 244937 — Önder, Zehra: Die türkische Aussenpolitik im Zweiten Weltkrieg. — München : Oldenbourg, 1977. — 313. str. ; 25 cm. — (Südosteuropäische Arbeiten ; 73). NUK II 60129 — 73 — Problemy istorii Tur'cii : (sbornik statej). — Moskva : Nauka, 1978. — 213 str. ; 22 cm. SAZU 91350 — Shaw, Stanford: History of the Ottoman empire and modern Turkey. — Cambridge [etc.] : Cambridge university press, 1977. — 24 cm. — Vol. 1 : Empire of the Gazis : the rise and decline of the Ottoman empire 1280—1808. — XII, 351 str. ; 2 str. pril. Vol. 2 : Reform, revolution and republik : the rise of modern Turkey 1808—1975. — XX, 518 str., 4 str. pril. F F D 2214. " ' i .27. B l i ž n j i i n s r e d n j i v z h o d t e r a r a b s k e d r ž a v e '• Daniel, Norman: The Arabs and medieval Europe. — London and New York : Longman, 1979. — 2. ed. — XIV, 385 str. ; 23cm. — (Arab background series). F F C 3995 —• Drevnost' i srednevekovye narodov Srednej Azii : (istorija i kul ' tura) . -<- Moskva : Nauka, 1978. — 120 str., pril. ; 27 cm. SAZU II 92420 — Saiđbaev, Talib Sarymsakovic : Islam i obščestvo :.opyt istoriko — sociologičeskego issledovanija. — Moskva :. Nauka, 1978. — 251 str. ; 2 1 c m . S A Z U 92347 — Saunders J. J.: A hi­ story of medieval islam. —• London [etc.] : Routledge and Kegan Paul, 1978. — XV, 219 str. ; 22 cm. F F C 4004. 272 NOVE TUJE PUBLIKACIJE V LETU 1979 28. E g i p t Abriss der Geschichte des alten Ägipten. — München [etc.] : R. Oldenbourg, 1971. — 76 str. ; 25 cm. SAZU 92448 0 — Berlev, Oleg Dmitrievič: Obscestvennye otnošenija v Egipte epohi srednego carstva. — Moskva : Nauka, 1978. — 366 str. ; 20 cm. SAZU 91285 — Hornung, Erik: Grundzüge der ägyptischen Geschichte. — 2. überarbeitete und erweiterte Auflage. — Darmstadt : Wissenschaftliche Buch­ gesellschaft, 1978. — V, 167 Str., 1 pril. ; 20cm. — (Grundzüge ; Bd. 3). F F C 3967. 29. I n d i j a Malahovskij, Kim Vladimirovič: Istorija ostrovov Kuka. — Moskva : Nauka, 1978. — 70 str. : ilustr. ; 20 cm. SAZU 91274 — The Maratha Supremacy / editor R. C. Majumdar ; assistant editor V. G. Dighe. — Bombay : Bharatiya Vidya Bha- van, 1977. — XX, 860 str. ; 25 cm. — (The history and culture of the Indian people ; 8). NUK II 198743 — 8. 30. I n d o n e z i j a Suter, Keith: West Irian, East Timor and Indonesia. — London : Minority Rights Group, 1979. — 27 str. ; 30 cm. — (Report / Minority Rights Group ; 42). INV C 496. 31. A f g a n i s t a n Korgun, Viktor Grigor'evič: Afganistan v 20—30-e gody XX v. — Moskva : Nauka, 1979. — SAZU 32. K i t a j s k a Krjukov, Mihail Vasil'evič & M. V. Sofronov & N. N. Čeboksarov : Drevnie Kitaj cy : problemy, etnogeneza. — Moskva : Nauka, 1978. — 341 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 92521 — Revoljucija 1925—1927 gg. v Kitae. — Moskva : Nauka, 1978. — 236 str. ; 22 cm. SAZU 91340 — Social'naja i social'no-ekonomičeskaja istorija Kitaja. — Moskva : Nauka, 1979. — 252 str. ; 22 cm. SAZU 92811 — Stužina, Emilija Pavlovna: Kitajskij gorod XI—XIII vv. : ekonomičeskaja i social'naja žizn. — Moskva : Na­ uka, 1979. — 407 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 94097. 33. M o n g o l i j a Arheologija i etnografija Mongolu. — Novosibirsk : Nauka, 1978. — 220 str. ; ilustr. ; 26 cm. SAZU II 93842 A. 34. J a p o n s k a Istorija Japonii (1945—1975) / Institut vostokovedenija. — Moskva : Nauka, 1978. — 540 str. ; 23 cm. SAZU 92397. 35. A f r i k a Fage, J. D.: An atlas of african history. — 2. edition. — London : Arnold, 1978. — [84] str. : ilustr. ; 28 cm. F F E 750 — Istorija Afriki : hrestomatija. — Moskva : Nauka, 1979. — 383 str. : ilustr. ; 22 cm. SAZU 93818 — Istorija nacional'no-osvo- boditel'noj bor'by narodov Afriki v novejšee vremja / Institut Afriki ; Institut vostokovedenija ; Institut vseobščej istorii. — Moskva : Nauka, 1978. — 614 str. ; 23 cm. SAZU 92382 — Ivanov, Juri j Mihajlovič & A. S. Oganova : Afrika u istokov klassovyh bitv. — Moskva : Nauka, 1978. — 211 str. ; 21 cm. SAZU 91277 — Mercer, John: The Sahrawis of Western Sahara. — London : Minority Rights Group, 1979. — 23 str. ; 31 cm. — (Report / Minority Rights Group ; 40). INV C 496 — Shinnie, Margaret: Ancient African kingdoms. — London : Arnold, 1971. — 125 str. : ilustr. ; 23 cm. F F C 4025. ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 - 1980 . 1—2 2 7 3 36. Z d r u ž e n e d r ž a v e A m e r i k e Fried, Richard M.: Men against Me Carthy. — New York : Columbia Univer­ sity Press, 1976. — XII, 428 str. ; 24 cm. — (Contemporary American history se­ ries) . NUK 277129 — Fursenko, Aleksandr Aleksandrovič : Amerikanskaja revo- Ijucija i obrazovanie SŠA. — Leningrad : Nauka, 1978. — 414 str., pril. ; 21cm. SAZU 91305 — Slëzkin, Lev Jur 'evič : U istokov amerikanskoj istorii. — Moskva : Nauka, 1978. — 334 str. ; 21 cm. SAZU 92798. 37. L a t i n s k a A m e r i k a López-Portillo, José: Quetzalcoatl / avant-propos de Jacques Soustelle ; t ra­ duit de l'espagnol par Francisco Cuevas Cancino et Gabrielle Cabrini. — Paris : Gallimard, 1978. — 233 str. ; 21 cm. F F C 4002 — Steiner, Stan: The Mexican Ame­ ricans. — London: Minority Rights Group, 1979. — 18 str. ; 31 cm. — (Report/Mino­ rity Rights Group 39). INV C 496 — Vega, Inca Garcilaso de la: Istorija gosudar- stva Inkov / izdanie podgotovili Ju. V. Knorozov i V. A. Kuz'miščev ; perevod so staroispanskogo V. A. Kuz'miščeva. — Leningrad : »Nauka«, 1974. — 747 str. : ilustr. ; 23 cm + [2] f. zvd. — (Literaturnye pamjatniki). — Prevod dela: Comen- tarios reales de los Incas. — Cir. NUK 257176 — Wagner, Hermann: Die Tolteken. Ein Beitrag zur frühen Geschichte Mesoamerikans. Berlin, (t. Dissertationsdruck­ stelle) 1971. 221 + (II) str. 8°. NUK. 38. F i l i p i n i Levtonova, Julija Olegovna: Istorija Filippin. — Moskva : Nauka, 1979. — 294 str. : ilustr. ; 23 cm. SAZU 94087. 39. N o v a Z e l a n d i j a A New Zealand seminar on culture, language, history, The University of Auckland, New Zealand 23—25 August 1973. — Auckland : Romanian Studies Con­ ference, 1973. — 48 str. : ilustr. ; 21 cm. NUK 259321. 40. K u b a Očerki istorii Kubi / Institut vseobščej istorii. — Moskva : Nauka, 1978. — 602 str., pril. ; 23 cm. SAZU 92374. ZGODOVINSKI ČASOPIS -34 • 1980 . 1—2 275 OBVESTILA O DELOVANJU ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO IN O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA '1.'Objavljamo obračun in kratko poročilo o tehnični plati izhajanja Zgodovin­ skega časopisa v-preteklem letniku 33/1979.' Za 'pr imer javo navajamo tudi ust­ rezne podatke iz obračuna za letnik 32/1978. DOHODKI . ' • , ' , . ' ,, Letnik 1979 Letnik 1973 . ' ' • - ' . - din din Dotacija Raziskovalne skupnosti Slovenije 496.000,— 364.000 Dotacija RSS za'tisk gradiva z. 19. zborovanja v Mariboru 60.000,— — Ostanek od organizacije 19. zborovanja in od posveta o Speransu . 60.205,65 — Dotacija Izobraževalne skupnosti Slovenije 56.912,— 32.700 Naročnina ' ' ' • 214.242,50 188.785 Prodaja tek. številk, zbornika o Speransu in stare zaloge 60.230,75 26.884 Skupaj • • - ' • 947.590,90 612.369 IZDATKI .'•'• . '-..•" . . ~ ~. Tiskarski-s stroški 727.520,— 395.672 Tiskarski stroški ponatisa letnika 1964 (oziroma v letu 1978 letnika 1963) Avtorski honorarji Uredniški honorarji Stroški uredništva in uprave Skupaj 1,155.587,45 740.077 Primanjkljaj 207.996,55 127.703 Tiskarski stroški so se v tolikšni meri povečali zaradi znatno večjega obsega letnika (skok od 556 na 672 strani in od t reh zvezkov na štiri), zaradi dviga na­ klade od 1.400 na 1.500 izvodov, zaradi separata o Kardelj-Speransovi knjigi v 1.550 izvodih in seveda zaradi skoka cen tiskarskih storitev. Stroški ponatisa enega let­ nika so poskočili za okoli 10 %. Ob lanski zadnji številki so brut to avtorski hono­ rarji za avtorsko polo znesli 3.200 din, letos 3.800 din, kar pomeni realni padec. Za večji obseg je bilo seveda potrebno izplačati več avtorskih pol honorarja (lani 77,5 a. p., letos 93,5 a. p.) in je tako absolutni znesek izdatkov za avtorske honorarje precej narasel. Uredniški honorarji so vezani na izplačane avtorske honorarje (višina 10 % ) . Vsi dohodki skupaj so porasli za 54,74 %, izdatki pa za 56,14%. Izguba je zato večja za 62,87 %. Predvidevanje, da bi izgubo letnika 1978 krili iz sredstev letnika 1979, se torej niso uresničila. Sedanja skupna izguba že resno ogroža finančno po­ slovanje Zgodovinskega društva in je ne bo moč prenesti na letnik 1980. Prekomerna rast obsega izhaja iz dejstva, da uredništvo ni moglo odkloniti objave gradiva mariborskega zborovanja, posveta o Speransu in posveta v Kuparih — ob objavi rednega gradiva, ki ga tudi ni bilo mogoče kar v celoti odklanjati in s tem ogroziti siceršnje izhajanje revije. Uredništvo Zgodovinskega časopisa in odbor Zgodovinskega društva za Slo­ venijo sta že ukrenila vrsto korakov, ki naj razrešijo nastali finančni položaj. Razumljivo pa je, da bo saniranje izgube revije mogoče le ob rednejšem plače­ vanju članarine s strani vseh društvenih članov. Pri letnikih 1980 in 1981 bodo neobhodni stabilizacijski ukrepi naslednji: letni obseg revije le do 600 strani, izid samo treh zvezkov, povečanje deleža, ki ga v celotnem prihodku revije ustvarjajo naročnina in prodaja — z drugimi besedami, povečanje naročnine in prodajne cene posameznih številk vsaj v višini povečanja tiskarskih stroškov. Načrtovana skupna uprava Zgodovinskega časopisa in Kronike naj bi vsaj relativno še nekoliko zmanj­ šala upravne izdatke in izboljšala materialno poslovanje obeh revij. 43.350,— 318.300,— 31.830,— 34.587,45 39.900 247.727 24.773 32.005 276 ZGODOVINSKI ČASOPIS 34 . 1980 . 1—2 2. Številka 3/1980 Zgodovinskega časopisa naj bi na vsak način izšla še pred Novim letom in tako nekoliko zmanjšala kronični zaostanek pri izhajanju revije. Postavljen je že tiskarski stavek za prispevke Antona Svetine o zgodovini Lipe nad Vrbo na Koroškem, P. Živkoviča o kreditno-trgovskih zvezah Braila Teza- loviča z Dubrovničani, Toneta Zorna o pisanju »Murske straže« v letih 1919/1922, v tiskarni pa je že tudi nekaj drugih tekstov. 3. V poletnem času se je nekajkrat sestal ožji društveni odbor, dne 15. 9. 1980 še celotni odbor Zgodovinskega, društva za Slovenijo. Osrednja tema je bila vsa­ kokrat vezana na priprave 20. zborovanja v Ljubljani 1.—4. 10. 1980;in na občni zbor ob zborovanju. Odbor se je seznanil z dejstvom, da za načrtovano ekskurzijo v Romunijo ni bilo dovolj prijav in to zaradi visoke cene in zaradi pozne potrditve programa z romunske strani. O sodelovanju petih slovenskih zgodovinarjev na avgustovskem svetovnem zgodovinskem kongresu v Bukarešti bodo člani informi­ rani na društvenem sestanku, ki ga načrtujemo za oktober. 4. Od društvenih dejavnosti je potrebno omeniti dva uspela posveta. Sekcija za sodobno zgodovino Zgodovinskega društva za Slovenijo in sekcija za idejna vprašanja zgodovinopisja Marksističnega centra CK ZKS sta 23. junija pripravili tretji seminar za mlade zgodovinarje, na katerem so na temo »Od gradiva do razprave« predavali dr. Ferdo Gestrin, dr. Miro Stiplovšek in dr. Tone Ferenc. Celjsko zgodovinsko društvo pa je v sodelovanju s krajevnimi dejavniki v Žalcu, dne 12. septembra, pripravilo posvet o slovenskem taborskem gibanju; posveta se je s svojimi prispevki udeležila vrsta znanih slovenskih zgodovinarjev. 5. V oceno smo dobili od Založbe Obzorja knjigo Toneta Ferenca, Quellen zur nationalsozialistischen Entnationalisierungspolitik in Slowenien 1941—1945 — Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941—1945; od Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu smo prejeli prve publikacije iz njihove serije Disertacije in razprave: Vida Obid — Die slowenische Literatur in Kärnten seit 1945, Fran Zwitter — Die Kärntner Frage, Avguštin Malle — Die slowenische Presse in Kärnten 1848—1900. J a n e z S t e r g a r • • • . > - : . ' * ! . •a Ш Q P •S P*0 O «— 4> Д H. S?S-o>""l.S ЦЦЧЏ* e p a o.3>.a - u 2 ? §8 S'erigi & : ^ | £ ^ > | n> S-S, •CS •»0.-J?»5p 5o-°>.loë&-ag a..-?§atsc ..»S * j ü ^ * ; S ' a > »3J-T3 'S а ^ з Q K O ai -e o, rt .ti S rt _• g > n*_ « —1(rt rtM «•-* o o o „Ç d » * » — O D. S S § S § Ä « a o S , - . S j « . S , S 5 w a .Šigg и «'g M.S'° •«•So и ** — .2 оа.м a s a ï 3Ü > fe_ 3 SIS " => Ч С « u > "S + gs î? S S 5-8.181 . I s lM g o 3 ° S ° » •- « 5 о-3 8 Д C Ö 2 . G .0*35 ÎS- I s la " 1 ^ 1 Ï 4 . o._ Ss; i * " .: o n Ig.-S'.s.-Sssi a> S c £ 3 3 .5.3 Ç-S>P « P> ô-JS.Ec .A! « -* C ^ «̂ 43 ïï C C C O li i i одИод N > N и Оч S »33 C O S O.N C S>o « U! Q OM 5 < E « o а SS F N 3 đ.ft 0-55 «•o Sa -•o a-s m 5 •B o S •8 e 3 'S 3S a « SS 0 > SLO oo (Л 7 КП s Оч rt Ö 3 «T o te a 01 „ с г а з д < " б в •8 s 2 «?5в 1 * : &&BI § --S U*} 9 n 0) 3 g - л S-S.o'K-* » '- ' f i з з E о ^ g.'1-o д âlS-2. S - '^.sJi lgSl, ЈЗ :3> o a » тз и u £ S « ä " > ".2JS Û Ï H S S S ' O a 11 U)P s i •§ SI 1 o •cagij'ffSs.Srn-is ^ 0<со:3,СЈ4Ј4 4 = : 3 ^ > mg g o | a - S"» H.ff3"3 ^ -3 o rt Ч- ? » S B З-о _S> s rt a --лз*«^ Sfs-i л з S S-47 e ° =T° n 8 * § § „ ! « " 3 3 „ S , » ™ _ S s S j * a п - к ^ (t ft3 o 3 o - t гл o o C 3 " (Л - m 3 •O N -a« 2 0 TS-•L*3 S£ V) 3 o o'S, n * K o 0 a1 o o s* o X ГЛ < ft FT » > s 1 ГЈ 1-1 -TA ft no s- g S?-n „.s-s "Sf as- rtggHan a o " a*3, 3 в-дб P S 3 o • o O-., rt t O.« o !л & S S S- S. > « <-HC ,_n^ì t» c *-• C" O S tt0~2,.noo„o 3e„ — o S-s o S & a 5 " S 2 S : „ 4 r t | g - ^ S a | S ft -. 3°Q K'«-t. КчЧЗ 5 r= « C | ' | - § 3 | S y „ o ö = -' as5:ct=.lt2.Sg-äK-go — jr*43 "o У и — ft n . ^ f j i » ttog.S'»|48r.SEs P (Л O i-t «- "-na м . г + ^ у ) y, 3 r t S . < p « Q Шг+ a* ft м Гт* K O Oft !» Е ^ З CO -O N f ?•§ • a& s -"& a - j * * . СЛ 3 g o £o . S 1 s s a1 л 3 . 0 g re O сл < * 3 е ! ä f i ' 3 re ; G a rt 3 o 3 -3 3 ïr-СГсп Ц I-I 3 2.- S ч з <Ц a б 3 re =. „ 2 w - » d з/З S. 3. P-§£l-B'§3&£§3 " e i Р в В ^ - в L ^ Г ^ i_i ö ' fö O < ft ft '- - 1 " a S 3 » ^ « " ' a g ' i o ~ . 3 ^ p ~ r t 3 i ^ 3.rt _ rt^.tra 3 — 3'3 » а rt S- 5 S n ^ 2 r. S и- P> и « S rt >^ e r a - ' S ' o* 3 2 Ш C * . 3. o-i-h rt ti. jo o vi •-O NJTJ 3 - G O O a 3 L ero < c?.H3"£.>4 а г п н ^ i mo 3:^Д з-^-.з-^-^'^ -з.^па^^^бо? >">з-оз 1 rt п и C n L ° , „ 3 s ; = 5 w O ° , r » C g ^ H - e •=3öSo.S- 35 i 3 s -a 3 i „.aM?s-§3ëo. f-^lh^S-азз: P ^ о a i -i w . c—ETa, qag'^rtâgs-rt'3^ a S f f i | K 0 - & ' P = - ^ Е ^ з ^ а Ц З н о ? u) U. «. a r t 3 , 3 3 - 3 = a5-gg'33"S3;gS0-аз,с° sc «o S „ - " ^ ó | s - r t - § . 3 | ^ o f t - Ära ft S з и Шцк: ||! J ^ f t a T t J T ^ o S o o q T f t tJ N 'Td OQ • o oo Q- ri v o s " g; I« S» S O 2# 2. . w « < ^ Qî' 3 UJ - t . ^ oo 2^ » o П-.0 - o a « 5- «E ft K- &в (gg. O ft s " »S в^ Q% O O _. p^n S-e O •! < w » C* S*« •i i-*i u j C o" _ 3 t« "П ^1 O 3 (Л ' - J >?!< сл<Сз ц ffn n ft C ^ в аз/ O ч "з S 3-°. •< o- C o ' 3 . 3 ' rt " 3.3" •^з- v ft O . " <Ì5 »^ >-î p &д w3 ч 5. H ' 4 ft -ћ Ì : O "̂ s GS o - o !- ss. as a ^ K ^ - ^ o r t O a _ л з S S B * S S V ? 4 * — rt.h33 &3 з rt a^-ïu o з;. " 2 . 3 > 3 5 ' " 5 ^ s - S a-ïï £ s H. o S g s. r-,3 O H 1? G 2 »'S. ft **» - n ft. -**< n » ft o Un ' rt o" rt'n 3 и _(IQ a s s© rsSS'tn f?3 S o агз g 3 2 3-0 ™ o G O : -^ltf S." >" л " 03 voli rtrt — S M & g . 3-.C >7fp ^ a . ' S ^ a P ' p . f t f t o j f t K . 3 - 3 , ? ^ s . 5 - S 3 | ' - - 3 w l^ëls^l'og-al» o P Sto « ft ^ g - S g ^ H LO.S'g 0,33 g-" • S 9 a . i l t t 5 Ž * o 0 3 ^ S . o g o r t g 8 « 3 - 3 a - Sün rt -S.a-,. ^ в » ота и з » a l î . 5 S"3 £ o « .^< 2 "I § ff 3 » . £ .By. ? ' Е- • &.f P S, a P r-l CL.3 • S-3' ^---ft / G * £ ? S o >P а î i • - o г^а 3" i'2 t-sfS- + a o , о о д д » ц £ S a a a 3 : ? Ч Ј О do • M «1 "S МЧ rt u V) 3 > o •a o м M Sr-: .S A à ° ò S S o f i » o 3 _ oiK.S o e " T > ž c a s f v " ч - « 5 m - . 3 ° » ^ - . 2 ^ 5 p o -- a ^ O u азз rt.S к - ^ З > °* . S ^ - ' Q w r t W Q t g N"C li rt ls.lsfl|-&|a! IIF.IH?s.°-a1 S - з ! 3 и ™ > ~ л S &• 5 Ć? »S "* 'S •- O a .g C 4 O — ° « u »'-S > a « % = .H . 3 e .y «J s "Hwo-" c p*" о^-^з p « s rt «o Hl-'^'rtT?r'>rart S O S S Ï N , S S , 5 C > 1 !fe H HWl a > o < a.« a 5 a . - is -a ure o — u Z ai" e d o i> s • u s Te w 1 к < n N z> «J C (Л - J s s S M 5 ta «< B f i » N rt y >§" •o 3 o O > a o u & o > а> o O*« л <ч « 7 1 •̂ ОО ON $ (О 3 5 N § > .2 "Бо с (Л •~ами-%-п .S •S«3! Sä 2 N rt .H 0- 4) & G z*«» ^ ^ r ï ° a 8 ° g ä g — e u 'C-a^^J !-»•-ГДЕЦ a . ,>« i a .£> > .H, u -- S - O rt g C rt <а ° q o o « p « ° O >*o-"^ « S^-^^aïG rt O rt д o — ^ " C 9 »o c ^ *3 c C Q.O>w o чЈ — 3 » o P 2 .. c u 2 ^ ä S •-"Siž,-:"4 p ° S S a ^ - r — « o 3 < •« •« I- E J">o & J, 5-S ss2 A i ^ o * J C 3 C Л 9 rt г 2 s o o N »1111.883= I 3 I S5 I o-85 —•S ftsES« a o . ss-sz-.a,s o j ^ ^ _ ; : з , -̂ . •* . - « * a w _, o S o «»---.-S a t-, » j u g««_. 3 I E s: 411 g Ž «U " ' ^ Љ Л D.-= 9 Ï 2 S ^ « S! и_- fe T3 Д C > O w з 5 ° Ј в S S5«5 " " S 1 0 > = 2 S o — S S - " 4 7 3 « ž M^3 K-— « ^ S « a а о é?o.Oi,e 3 c 2 = o o « S S O u i S « ".-«•-•S i l •SI J 8 " 3*S a o "/S S u c Q C o o r * " • &«№ = ,'« ОЧ M Q U W >- a a » e'S" •S?S>2„ - „ c -M-WV-S V. p":=,2^J3 3 a »^o,i§ »•;2ï«i .a.- „=fe!a & " u a 3 ^ ^ a K ^ m 5 p 63В.Зз5-г-б.«*£ао.2 . . f4<; "^ g ' J " Q.ie.H H rt (Il w « - u Ss ^ 1 C« 5 •« X) rt o s g - _ i U v i П ж t a - - ™ ä i2 c " О З З Ј З ' " " 4 З 1 — § ft0-ga**|SBSgaÌ3l 5 s i 0>N js£ a o a П в з « S ì 3E'§5 2- 'Sao l-d •=„ po-S;-a32SST352! ,g.2 ; S « « _ О д . 9 C ° H J S BagglJs^ied-s-a O i O - O - O O t i i O A B ^в H » ) l i O O C H » . » S 3 » l f t о*£Г5» rogjoq >—(-i g g o "ig н g ? , Л 8 К - £ . ° В Д В Si? • o roQ> « Ti ona ^ & S » - » 8 Mettra бЧ? II â g ô a E >o S'a s l a& • f l O ss- là и S *f tft" 4 n n ° o s: s a> fa 3 1 gi ïoS5 c l C / J Q . 4 ( ђ S; Cl a slSife S « • l Bt ^1 ^* " • R H crti - ta •Si* g g trsrog s »S s ta sii. « » I n ,-.3 в;3 o o џ -i i ^ " - - i t i " „ i o ET' и - ž - E.™ -« St Ž ^ -• S.*lre-"g ft ö O f f g ä ^ S o H ft O"0 2 P . , 2 o i— J, f Es1 M § c &s-a 2 п " и е З о к о . ga» ?V« П.г* » K O » B at r j »). *l нн tt л> 3 У ™ I-. . . n M e ? L n t ^ . • „ . i l p*« o O f& a> a a o G o o ŝ I f t p gl _ w r t i n . ? i * : r e a H H Q E r - в « o в, sv.« „а.в""»в§ re4:." „ni 2 ' о ' О е - п и в , о s re З.&ге S.C з Ч *• ~ ° n 8 » re W i tra o. 2-f-* "i >-i сл a* (S o Cu r/> « o o • m а 43 N 1303 SE 3 « 0 E* и S a U M & « * r e. a- 4 0 CD S 3* 13 C* r? ft 0 u C 3 SB (Л s 23 ö S 8K C а " s a < " r e » " 2 3 o g „ r e g . - . £ - s « S » a n » » ! 2 >— B a » - < a ; б>* P . O •O N •O0Q » a ff1 1 в S g. o » 0 as-"S s? eng § S a 0 I 3 a a 1?S 4 cq» J o " »rs* < C 1 Se-" gss 'S. S" . g S. д «^ » 5 а e a o o o 3 S "