Murenček
Na ozarah sta srečala mu-renčka. Čepel je pred svojo hišo in godel veselo pesem v mlado jutro:
»Brunda, brunda, brundara,
kmalu bo jesen prišla.
Dobro, da svoj dom imam, .    sicer ne bi vedel kam. )    Brunda, brunda, brundara,
še najlepše je doma.«
»Dobro jutro!« ga je vljud-no pozdravila Mica. »Dobro  jutro,«  je  veselo  zapel  murenček.   »Kam  pa vidva navsezgodaj?«
»Po svetu si iščeva doma. Uboga ponesrečenca sva. Imela sva lep grad na Krtini, pa se nama je ob zadnjera potresu porušil. In zdaj sva brez doma. Ali bi naju ti vzel pod streho?«
»Prav rad,« je drobil murenček. »Samo pretesno bo nam vsem v moji luknjici. Tako majhna je. Ampak moja so-seda, siva miška, ima veliko domačijo. Morda bi vaju ona vzela k sebi.«
Mica in Tine sta se prijaznemu godcu lepo zahvalila in se odpravila k miški.
53