QospodŁirsfvo. lfin#gi»!»fllno p^račilo. ^Jf 20. junija 1920. Iz ormoško-ljutomerskih goric. Krasne upe ]e budil v nas vinogradnikih me sco maj s svojo poletno gorkoto in sušo. Rast trte ie nenavadno mocno napredovala in v drugi polovici tega mesca jo zadehtela iz goric ,,najblažja vseh cve tio", prežlahtna vinska trta. Nad '25 lei se že pecam z vinogradništvom, a tako zgodnjega trtiuega cvet.i ne pomnira. Za cele iri tedne siao bili v primeri z orugimi leti v vegetaciji (rastlinski rasti) naprej, znto se ni fiuditi, da so nekateri vinogradni proroki žo prerokovali za letos kapljico, ki bi znala glede dobrote doaeči izborfli letnik 1917. Toda mesec junij s svo.jim neprestanim deževjem nam je črtal mnogokaj z ,,lista upov" na lepo in bogato trgatev. Z veseljem mi je konštatirati, da so se vino gradniki letos z vso vnemo poprijeli škropljenja proli peronos])ori tako, da je bilo prvo škropljenje v drugi polovici maja skoraj že povsod končano, istotako so je pridno žvepljalo proti grozdni plesnobi ali takoz\. ,,pepelju." Dasi se je trta letos prav zgodaj spustila v cvet, vendar z ozirom na razne trtne vrste in različne lege ob koncu majnika še ni vse odcvetelo in hladen tor deževen mosoc junija je našel v vinogradih še mnogo nerazvitili cvetov, kar je vzrok, da bomo imeli glede velikosti ponekod zopet tri vrste jagod. Z drugim škropljenjem se je pravilno in o pravem času, to je deset dni po prvem škropljenju, pričelo , a, kaj to koristi, ko pa nas je vreme neprestano rao tilo, da smo morali takorekoč vsako uro za to delo krasti. Dobe se tukaj vinogradniki, ki so svoj polovico orala obsežcn vinograd skozi teden dni škropili, uporabili pri tem 4—5 polovnjakov bakreno-apneno zmesi, a pri tem nimajo zavesti, da so svoje delo dohio opravili. Dež je vedno znova izpiral z listja škropivo in tako se je ob ogromnih troških (galico plačujejo oni, ki je niso naročili po Kmetijski družbi, po 40 K 1 kg) in zamudo časa opravilo to delo le napol. Vsled dolgotrajajočega trtinega cveta se pozna tuintam tudi pogubonosno dolovanje kiseljaka. Daues, ko to pišem, se je vremo sicor začelo obračati na bolje, — im oni strani, odkoder so jadrali k uam neprestano težki in mokri oblaki, se je začelo ncbo vedriti in tako uparao. da so Bog z milini ocesom ozre zopetna nas vinogradnike, ki s strahom pričakujemo jeseni , ki bi nam naj vrnila ogromne vinogradne troške, delo in trud. Glede vinske kupčije naj omenim, da je živalinost v teni oziru pri nas precej ponehala. Zaloge so izvečine izčrpane nekateri vinogradniki pa fiakajo s prodajo tudi radi (ega, ker jim je blago ljubše nego denar. In 6e bode cona vinu padla (kar pa bocle šcle jesen pokazala), bode padla cena i drugim pred metorn in tako nima vinogradnik s svojo zalogo vina ničesar izgubiti. Nedavno je prodalo nekaj vinogradnikov svoj lanski pridelek liter po 20—25 K. Anton Kosi, Središfte. liollko vina se pridela v Jugoslaviji? V Jugoslaviji se pj-idela na leto okrog 5 milijonov hektolit rov vina. Doma se ga popijo 2!4 milijona hektolitrov, za izvoz ga torej preostane 2'/» milijona hektolitrov . Ako rafiunamo vrcdnost za 1 hl vina po 10 K, najdemo, da je vredno vino, kalero se izvaža iz Jugo Klavije, 2!4 milijarde K. V Sloveniji brez Istre in Go• iške je 35.000 lia površja vinogradov. Izvoz vina je <a Jugoalavijo iiajveftjega pomena in bi bilo priča kovati, da bi vlada izvoz vina kolikor le raogočo pospeševala. Toda žalibog torau ni tako. Na izvoz vina je nastavila visoko oariiio, kar 400 K za, 1 hl. Carino nrt vino je sicer poznojo znižala na 80 K za 1 hl, toda to jo pa tudi vso, kar je vlada storila tozadevno. Izvoz vina iz Slovenije ie takorokoč življenjska po treba. Ce ne bomo mogli izvažali vina, se bo morala vinoreja večjidel opustiti, pri Cemer je pa opomniti , da so pridelujc v Slovoniji vino vef.jidel na takih tleh, ki ni.so porabna za nobeno drugo rastlino, izvzemši za gozd, toda «ozd ne more prorediti toliko probivalstva, kakor vinoreja, naSim pridnim vinogradnikom bi ne prooatajnlo drugoga, kakor zapustiti rodno grudo in se izaeliti. v sioveniji živi od vinoroje ena dobra tretjina probivalstva. Ce vlada vslod visoko ca rine onomogoči izvoz vina, bi bilo najmanj 100 tisoS Ijudi brez kruha in znslužka in bi moralo zapustiti y. oje domove. , i ::\%M Vrin«ke eene ne padajo yeč. Od vsfth Rtrani nam dohojajo poroftila, da je dolgotrajno deževje silno slabo vplivalo na nastavek in razvoj grozdja. Veliko deževje je nastopilo ravno v času, ko so 6e bile  nekalere vrste grozdja v najlepšem ovetju. Vsled tega so je mnogo grozdja osipalo. Po mnogili vinogradlh pa se je zaredilo ailno ninogo črvov na grozdju, ki so uničili, kakor nam porofiajo vinogradniki, do polovico grozdja. Valod velike mokrote nastopa pero-  nos}3ora in mnoge druge trtne bolezni. Težavno se je danes vinogradniku boriti proti vsem tem škodljiv cem in uimam. Vinska lotina torej lctos ne bo posplm« dobra. Cona vinu, ki je od začetka maja naprej neprestano padala, se je sedaj niahoma ustalila. Ponekod gredo vinske ceno oelo kvišku. Tudi na Ogrskem in v Italiji kaže vinska letina bolj borno. Temn pri merno si sedaj vinogradniki tudi urejiijejo prodajo vina. Bosna pasta dOŠfa. Od Kmetijske drožbe naročena bosna pasta je došla in se dobi pri tvrdki Ziegler, Maribor, Glavni trg. Na vellkem zadružnera sestanku, ki so je vrSil pred vefi dnevi v Zagrebu, so bili zastopniki kmetijskih in goapodarskih zadrug iz cele Jagoslavije. Zastopanih je bilo 12 zadružnih zvez. Zvoza hrvatakib kmetijskih zadrug, slovenska Zadružna zveza in Gk>spodarska zveza, bosanska Zadružna zveza, dalmatinska Zadružna zveza, Zveza srbskih poljodelskih zadrug itd. ('elo angleške in ruske zadrugc, so pos Jale zaatopaike. PosJretovali so se o raznih potrcbalt naSega zadrugarstva. Najbolj so zalitevali. da se iavoz našega žita in živil v druge države daje -samo zadrugam iu da se ves dobicek obrno v prid kmetoro in njihovim zadrugam, ne pa v korist židov in šp8 kulantov. Cebelarsko društvo pri Sv. Tirojici v Slov. g. naznanja vsem udom in neudom,, da ima na Petrovo, 29. t. m. ob 9. uri predpoldne v gostilni MlinariJJa zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor.. St. Jurli ob juž. žel. V torek, 22. ianija je v Sent Jurju ob južni železnici veliki sejem za kon'e in govejo živino. Povabljeni so kupei in prodajalol, kor so Sent Jurski se.imi, kakor znano, največii na Spodnjem Stajerskem. Davck na vojne dobičke. Novi davek na vojn0 dobičke je skrajno nepreinišljen, trd in vsled tega nesprejemljiv, vsled česar se mu vse odlocno in upravi6eno upira. Kajti, ako bi se udejstvil ta davek, bi imel za posledice, da bi udušil vse naše proizvajajo 6e gospodarske sile. Ta davek bi posebno zadel našo Slovenijo, kjer so davčna breinena že itak neznosno ložka. Nadalje ni dvoma, da bi se ta davek ravn« v SlovenijL izvajal z najveftjo natancnostjo. Kakor znano, v našem kraljestvu dosedaj še niti polovica naše države ni prišla do placevanja davkov,, do • čim se pri nas v Slovonjji1 pobirajo vsi mogoči dayki, tudi vsi mogoči davki, ki zadevajo našo trgovino in obrt ter ji delajo velike ovire in težavea dočim po oatalih delih države cvete polna svoboda za obrt in trgovino. Ta položaj Je neznosen, kajtij država ne more živeti samo od carine. raznih pristojbin in taks bo torej treba priti do urejenega enakomernega načina plačevanja davkov. Ni razsodnega človeka, M bi ogovarjal davku na vojne dobičke, toda ta davek bi moral biti pravičen in uveden po vsej državi. Pri poraoimo, da v Srbiji, Macedoniji, Bafiki, Banatu itd, sploh ne placujejo nobenega davka, dofiim se v Sloveniji vsak davčni vinar vestno iztirja. Davek na vojne dobičko raora biti zmagljiv in se dohodki tega davka ne smejo uporabljati za tekoče državne po ¦ trebščine, kakor se sedaj dogaja. Odpor zoper vojn] davek v taki obliki, kakor ]q zamišljen, Je torej u pravičen. Upirajo se mu že tudi na Hrvatskem vse gospodarske organizacije in tudi pri nas bi biJo zelo potrebno priti do spoznanja o potrebi premišljcnega dela v tem gospodarskem vprašanju, ki globoko za deva naše gospodarsko živl]enje. Pribito je, da za kon o vojnih dobičkih v sedanji obliki ne bo in ne rnore postati resnica, čc vlada le količkaj prevdaje nosti v našem — linančnem ministrstvu. Nov denar izdajo na Madžarskem. Ma-ižarafeii linančni minister je razglasil, da bo vlada v kralkeoB ^amenjala sodanje bankovoo z novimi novcanioamt ia sicer za polno veljavo. Tudi nove noveanico se bodo glasile na krone. Prlstoiblnski pi^edpisi. Od raznih strank prihajajo na oblastva vlogo, ki sploh niso kolkovane ali pn, so nezadostno kolkovane. Tako vloge se v smislu člena 15 zakona o taksah ne rešujejo. Ker gre pray volikokrat za važno zadeve, glede katerih stranke ne dobyo radi nepravilnoga kolkovanja nikako rešit\'6 , opozarja okrajno glnvarstvo v Ptuju občinstvo, das« pri vlaganju raznih proSonj, pritožb, prizivov in drugih piamenih vlog, natanfino drže za kolkovanje določenih predpisov, razglašenih v ,,Uradnih Listih" št. 48 in 50 in pravilnika za izvrfievanje določil o f)ristojbinah, razglašenega v ..Uradnom Listu" štev. 5fi t. 1. V splošnem povdarjamo, da se mora vsaka navadna prošnja ali vloga kolkovati s kolkom 4 K , kjer se pa prosi za formelno odločbo, potrdilo ali dovolilo, je Ireba šo posebej priložiti pristojbino 8 K v kolkih. Glede drugih slnčajev naj sg obeinstvo, predno odpošIjG vlogo na izvestno oblaatvo, informira o prodpiaih in sg tako izogno poslGdicam, ki bi naata1g iz nopravilnGga kolkovanja. Sajjenio tobaka v Slovonijl jc dovolila vlada v BGOgradu za prihodnjo loto. V poštev pridejo le vinorodni kraji, ker jo tobafina aadika baS tako občutljiva glede sporaladanskcga mraza kakor trta. Kjor nspova trta, uspova tudi tobaftna sadika. V Slovoniji pridejo v požtov Doleiijsko, Bela kraaina, vinorodni kraji Spodnje Stajorske in PrekmurJG. Sajenje tob;ka bo dovoljeno 1g tistini posestnikom, ki dobe za to dovoljenje od tobačne muopolno uprave- ProŠnje je vlagati potom županstev, ki bodo dobilo zato pose bne tiskovine. Sajenjo in gojitev tobačnih sadik sc bo vršilo pod nadzorstvom iinanenih uradnikov. V Sloveniji sg bo gojila pred vsem tobačna sadika, ki daje tobak za pipo. V Srbiji, Bosni in Crnigori go jijo tobacne sadiko, ki dajejo tobak za cigarete. S sajenjem tobaka v Sloveniji sg nam odpre nov vir dohodkov iu odpomore tudi pomanjkanju tobaka za pipo* Brevesna uš na sadnom drovju. NaSe sadiio drevJG kot slive in češpljo trpi lGtos ogromno škodo vsled drevesne uSi ali takozvanega kaparja. Ta d-'ctesni škodljivec scsa sok iz drevja in ker sg siinu razširja, povzroča ogromno opustoSenje. Ta šnX)dijiveo sg uspešno zatira na ta-lo nacin: Preveč napa dene vgjg sg odžagajo in sežgejo. Uši na manj m\.w>.~ iionih vejah pa odrgni s trdira copičGm, katcro>,a naiuočiš v mofino apnono vodo. Na ta nacin očiščeno drevo si žg v prihodnjem letu opomore tako, da zopet obilno obrodi. jRožlčavost češpelj in sliv. Letos sc je obetala izvanredno ugodna letina češpolj in sliv po Sloveniji. Vslod dožGvnGga vremena se pa je pojavila bolezen rožicavost ali kilavost čGšpelj in sliv. Prvotno lep sad postanc rožičast ia odpade. To bolezen povzroča noka majhna glivica. Obramba proti teruu vglikGmu škodljivcu ni lahka. Skrbno obiranjo rožičev je edino sredstvo. Rožički se sežgejo ali pa svinjam pokrmijo. V bližini stoječe grmovjc čremsa, ki jg glavni nositelj to bolezni. je treba posekati in takoj iztrebiti. Ugodna letlna sladkorne pese. Po poročilih iz Ceške, bo letos sladkorna pesa na Ceškeiu bogato obrodila in se jg nadejati ugodne lotine, Kajti vreme aadujih dni jo prav ugodno vplivalo na rast sladkorne pese vsled česar so žg zaoele ceno za sladkor poIttgoma padath Užlgallce 86 pocenijo. Zagrobški listi poroeajjo, 'da sg bodo užigalicc pocenile, kor je sekvostor nad najvGčjo tvornico te industrije v Jugoslaviji razveljavljen. ZaJka] je sukanec tako drag ? Neznosna ]g postala draginja sukanca. Sukanee uvažajo v naše kraje samo verižniki in tihotapci, ki pri tem bogatijo. iTg dni so zapiii v Ljubljani nekoga rnoža, ki jg utihotapil v Ljubljano sukanca v vrodnosti 126.000 kron. Cg bi se mu bilo posrečilo tihotapstvo, bi bil prodal sukanec raznim vorižnikom, ki bi si bili kar 6cz noč na lahek način prislužili tisočake. Policija }o zaprk tibotapoa, ga obsodila na 3000 K globe in mu odvzola vgs sukanGo. Svedro za kamnolomG in pile. Urad za pospe SevanjG obrfi v Ljubljani razpolaga čgz večjo množino starih pil, kakor tudi jeklenih svedrov za kamnolomG in kladive. Cena 6 do 8 K za 1 kg. Intereaenti obrtniki naj se nemudoma obrnejo na ta urad v Ljubljani. , >$« ? m ; OW5eslovensko obrtno drufitvo v Celju razgla ša, da ima v zalogi sledGČG vrste žel-Gzo: Štirioglato" žgIgzo 13.15 mm, okroglo žgIgzo 8, 9, 10, 12, 13, 15, 16, 19 in 24 mm, ploščnato železo 20 in 4, 20 in 5, 22 in 6, 24 in 4, 24 in 5, 24 in 7, 28 in 5, 28 in 8, 35 in fi, 40 in 7, 40 in 10, 45 in 9 mm, valjanec 1-15, 1-20, 111-25 mm. Zelezo sg bo začelo izdajali po 25. juniju tor se interesGnti pozivljajo, da svojg potrebsfiine prijavijo tajništvu gornjega društva. Istotam je v zalogi tudi mizarski klej in fini špirit. MHaarjein. Urad za pospGševanjG obrti v Ljubljani ima na razpolago manjšo množino svilo za sita št. 7, širokG 102 cm. IntGresenti naj se zglase pismeno do 24. t. m. pri omGnjGnGm uradu na Dunajaki ceati 22. jProdukclja premoga v Bosni hitro narašča — sedaj izkopljejo dnovno žo približno 300 vagonov. V kratkcm začnejo kopati premog tudi v Bukin]u-Tuzli in v SavskGm mostu.