Leto XXII., SL 268 jjfcftljana, sobota 15. novembra Cena cent. 70 UpravnlStvo: Ljubljana, Pucdnljeva ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Pucdni-jeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42 Računi pri pošt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblioita Italiana S. A., Milano Izhaja vsak dan rasen ponedeljka Naročnina snaSa mesečno L. 11-xa inozemstvo pa L 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica Stev. i, telefon 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicitii dl provenienza italiana ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. Milano Accaniti combaftimenti a Gondar Attivita dei reparti avanzati sul fronte di Tobruk — In-gente bottiuo beilico — CInque aerei nemiri abbattuti II Quartiere Generale delle Forze Arnia-te comunica in data 14 novembre 1941/XX. il segnente bollettino di guerra n. 530: In Africa settentricnale, sul fronte di Tobruk, attivita dei n ostri reparti avanzati. Negli scontri locali di recente avvenuti. oltre alle perdite inflitte, sono state cattu-rate numerose armi. In Africa Orientale sni fronti di alcuni settori di Gondar sono in corso accaniti eombattimenti. L"aviazione germanica ha bombardato obiettivi della Piazza di Tobruk. Sul fron- te di Sollum sono stati abbattuti due aerei nemici. Altri due sono caduti in fiamme: uno colpito dalla difesa C. A. dl Bengasi durante l'incursione che ha causato alcune perdite tra la popolazione mussulmani, 1'altro abbattuto in conibattiir.eiito da un nostro ricognitore a Giarabub. Un quinto apparecchio britannico costretto dalla nostra difesa ad atterrare sulla costa mar-marica č stato catturato intatto con l'equi-paggio costituito da tre uffic: ,f e da tre sottufficiali. Srdit® bitke w @®niar!ii Delovasaje prednjih oddelkov na bojišču pri Tobnsku — Velik vojni plen — Pet sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. novembra naslednje vojno poročilo št. 530: V severni Afriki na tobruškem bojišča delovanje naših prednjih oddelkov. V nedavnih lokalnih spopadih niso bile sovražniku prizadete le izgube, temveč mu je bilo zaplenjenega tudi mnogo orožja. V vzhodni Afriki so v nekaterih odsekih bojišča pri Gondarju v teku ostre borbe. Nemško letalstvo je bombardiralo cilje ▼ tobrušld trdnjavi. Na bojišču pri Solumu sta bili sestreljeni dve sovražni letali. Dve drugi sta treščili na zemljo v plamenih, eno je bilo zadeto od protiletalskega topništva v Bengaziju med napadom, ki je povzročil nekaj smrtnih žrtev med muslimanskim prebivalstvom, drugo pa v borbi z našim izvidniškim letalom v Džarabubu. Teto angleško letalo, ki je bilo prisiljeno po našem protiletalskem topništvu, da je pristalo na marmariški obali, je bilo zajelo nedotaknjeno skupno s posadko, v kateri so bili trije oficirji in trije podoficir-ji- Madžarsko sodelovanje za novo Evropo Govor madžarskega vojnega ministra v budimpeštanskem parlamentu Budimpešta, 14. nov. s. Vojni minister general Bartha je v svojem snočnjem govoru v parlamentu opozoril na bojno učinkovitost madžarske vojske ter je pripomnil, da sta Madžarski pri njeni oborožitvi dragoceno pomagali Italija in Nemčija. Madžarska vojska je šla na bojišče na strani dveh velikih zavezniških armad, nemške in italijanske, da nastopi proti boljševizmu kot sovražniku civilizacije. S tem, da madžarska vojska brani evropsko civilizacijo pred boljševizacijo, brani tuai,.svoje mejo proti sovjetski nevarnosti. Dejstvo je, da je sovjetska Rusija napravila načrt za invazijo proti Madžarski, ki ga je hotela v danem trenutku izvesti. Lahko smo hvaležni božji previdnosti, ki nam je dovolila, da ob strani velesil osi preprečimo peklensko boljševiško nakano in da pobijamo sedaj sovražnika več sto kilometrov daleč od naših narodnih mej. Madžarske čete so ponosne, da se lahko bore proti sovražniku civilizacije. V razpravi o vojnem proračunu je poročevalec Farago ob navdušenem pritrjevanju parlamenta poslal pozdrave madž-sklm četam, ki se bore na vzhodnem bojišču. Naši slavni vojaki, je dejal govornik, uničujejo z ramo ob rami z junaškimi in zmagovitimi četami osi sovražnika civilizacije ter doprinašajo s svojimi krvnimi žrtvami svoj delež k vzpostavitvi nove, boljSe Evrope, reorganizirane po načelih enakosti in pravice, kakor sta jih napovedala voditelja Osi. Poslanec Ronay je kot glavni zastopnik vladne stranke pozdravil besede poročevalca ta se Jim v celoti pridružil. Tudi on je izrazil prepričanje, da se madžarski vojaki bore z vojaki osi za zmago nove Ev-rop" Izjave madžarskega Sin. ministra v Riru Rim, 14. nov. s. Madžarski finančni minister Renenyi Schneller zastopniku agencije Štefani izjavil: Izredno sem vesel zaradi svojega obiska v Rimu, ki mi je dal lepo priliko, da osebno spoznam Duceja ter stopim v stike z njegovimi odličnimi sodelavci, zlasti s finančnim ministrom. Prisrčnost in prijateljstvo, ki sem jo občutil vsak trenutek okoli sebe, sta me globoko ganila, tudi zaradi tega, ker je prijateljstvo po moji osebi izražene vsemu madžarskemu narodu. Predvsem sem zadovoljen, ker sem lahko od blizu proučil zgledno in plodno življenje Italije v orožju. Prepričal sem se, da bo Italija odlično in sproti rešila ne-le politične in vojaške probleme, temveč tudi vsa zapletena vprašanja sedanjega trenutka. Madžarska zasleduje z najtoplejšimi in najbolj prijateljskimi simpatijami ta italijanska prizadevanja, ki bodo gotovo kronana z uspehi. Vojni dogodki so tudi Madžarski naložili težke naloge, ki pa jih bo v zave3ti svo::;h dolžnosti sposobna rešiti. Madžarski narod se tudi zaveda nalog, ki čakajo novo Evropo po vojni, in že danes prispeva s krvjo svojih sinov k ustvaritvi te nove Evrope. Da bi bili na višini nalog, ki jih bo morala Madžarska po vojni rešiti, se na vse načine trudimo, da bi izkoristili vse svoje vire in povečali gospodarske naprave v naši državi. Naša vroča želja je, da bi učinkovito prispevali k obnovi Evrope, ki bo zrasla iz zmage osi. Prav tako želimo čim bolj poglobiti stoletne prijateljske zveze, ki spada;'o madžarski narod s prijateljsko Italijo ne samo na političnem in vojaškem področju, temveč na enako važnem in koristnem gospodarskem področju. Tfgsviiaska pogodba Madžarske m Danske Kodanj, 14. nov. s. Podpisana je bila nova trgovinska pogodba med Dansko in Madžarsko. Danska bo med drugim izva- žala na Madžarsko razne stroje, barve in konservirane ribe, uvažala pa bo umetno svilo in zdravila. Obrambna politika kanadske vlade New York, 14. nov. s. Kanada nima namena udinjati se politiki Roosevelta, ki bi rad poslal ameriške čete čez ocean in ki ta svoj načrt zagovarja z vsem fanatizmom. Ministrski predsednik Mackenzie je izjavil, kakor poročajo iz Ottawe, da je narod o priliki zadnjih volitev izrazil svojo voljo proti pošiljanju kanadskih vojakov čez ocean. Sam Mackenzie je mnenja, da je najbolj pametno, da se kanadske čete uporabijo zgolj za obrambo kanadskega ozemlja. Mackenzie je na ta način potrdil, da noče sprejeti odgovorno?:! za pošiljanje kanadskih čet na drure kontinente. Prestolni govor angleškega kralja Bet lin, 14. nov. s. Na vprašanj e o stališču nemške vflade glede prestolnega govora angleškega kralja ob včerajšnji otvoritvi angleškega parlamenta, je zastopnik nemškega zunanjega ministrstva na kratko izjavil: Dovolj je, če ponovim, kar je o kraflju Anglije zapisal svoje dni londonski list »Times«: »Jurij VI. iima navado, da počasi govori.« Nerazpoloženje egiptskega prebivalstva proti Angliji Rim, 14. nov. s. Londonski »Times« se peča z notranjim položajem v Egiptu m priznava, da je problem prehrane egiptovskega prebivalstva nezadovoljivo rešen, predvsem zaradi težav v dobavah, vendar pa angleškim četam v Egiptu ne primanjkuje ničesar in so celo bogato založene z živežem, seveda na škodo civilnega prebivalstva. Londonski list priznava tudi, da vpliv vafdistov v Egiptu čimdalje bolj narašča in da je večina egiptskega prebivalstva sovražno razpoložena proti Angliji. Nov nemški vojni film Berlin, 14. nov. Z današnjim dnem so pričeli v vseh nemških kinogledališčih predvajati najnovejši filmski žurnal. ki bo nedvomno napravil kar najmočnejši vtis. prikazujoč ogromni poraz britanskih letalskih sil ob njihovih poskusih napadov na obalni pas Rokavskega preliva. Film prikazuje veliko število tako zvanih »pokopališč angleškega letalstva« nekje ob Rokavskem prelivu, ki obsegajo več kvadratnih kilometrov in na katerih leže poslednji ostanki uničenih britanskih letal. Film kaže. kako je na stotine ljudi tu na delu, da pospravi, kar je še ostalo od britanskih Spitfireov, Hurricanov, Wel-lingtonov. Razen tega se vidi še tucat železniških vlakov, vsakega s približno 50 vagoni, ki so do vrha naloženi s starim železom, v katerega so bila izpremenjena angleška letala, in ki vozijo sedaj te raz-bi+me v nemške visoke peči. Žurnal prikazuje nadalje veliki sovjetski jez Dnjeprostroj, ki so ga sovietske čete ob umiku razdejale. Prav te filmske slike dokazujejo, kako presenetljivo majhno je razdejanje na jezu. Ob njem se že vidijo mnogoštevilni nemški delavci, ki imajo nalogo, da jez ter pripadajočo električno centralo čim hitreie popravilo, ker to električno centralo Ukrajina zelo po-trebuie. Obnovite naročnino! KERČ V OGNJU NEMŠKIH TOPOV Bombe na čete, ki zapuščajo trdnfavo — Dva parnika potopljeni — Hudo bombardiranje sevastopolske luke Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. novembra. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na Krimu so naše čete tik pred Kerčem. Mesto in luka sta pod kontroliranim ognjem nemškega topništva. Letalske sile so z uspešnim bombardiranjem izločile iz borbe obalne baterije pri Sevastopolu, razdejale važne naprave v Inki in poškodovale dve večji tovorni ladji. Nadalje so napadale ifc Kerča bežeče čete. Bojna letala so pri lem potopila dva prevozna parnika s skupno 5500 br. reg. tonami. Tudi na ostalih odsekih vzhodnega bojišča so bili doseženi krajevni uspehi. Na morju okrog Anglije so bojna letala, ki so bila na izvid niš ki h poletih, južno od Lowestofta poškodovala eno britansko trgovinsko ladjo ter uspešno bombardirala ladjedelnice kakor tudi oskrbovalne naprave v Inki Faimouthn. V severni Afriki so nemška strmoglav-ska bojna letala razdejala angleške utrdbe pri Tobruku. Osamljena sovražna letala so z manjšim Številom rušilnih bomb bombardirala nekaj krajev v vzhodni Nemčiji. Med civilnim prebivalstvom je bilo nekaj mrtvih in ranjenih. E2jemno stanje v Moskvi Nemški Ust o občem vojnem položaji Pt rlin, 14. nov. s. Nemški listi poročalo, da je boljševiško poveljništvo proglasilo izjemno stanje v Moskvi in v bližnji pokrajini zaradi nevarnosti, ki grozi mestu. Meščani morajo biti doma od 24. do 5 ure zjutraj. Kdor bo v teh urah na cesti, bo tvegal glavo, kakor se dobesedno glasi Stalinov ukaz. Tajna policija, ki ji bodo pomagale čete, ima nalogo, da nadzoruje izvršitev tega ukaza in da iztakne vohune in agente, ki bi ogražali varnost mesta. List »Borsenzeitung« poudarja, da je Stalinov ukaz najzgovornejše spričevalo dejanskega položaja v Moskvi. Drakonski Stalinov ukrep je obenem tudi mrzel curek na utvare njegovih prijateljev v Londonu in Washingtonu. List opisuje nato poslednje vojaške dogodke na vzhodnem bojišču in omenja, da ja Sovjetska zveza doživela hud udarac zlasti v južnem odseku bojišča. Sovjetsko črnomorsko brodovje je sedaj brez pomorskih oporišč, a tudi bogati rudniki in industrijska središča južne Rusije niso več Moskvi na razpolago. Sevastopol in Kron-štat sta poslednji važni pomorski oporišči boljševikov v Evropi, a njuna usoda je ža zapečatena. Kavkaške luke lahko še tvorijo zatočišče za sovietske pomorske sile, lahko pa služijo le z£ malo obalno plovbo, nikakor pa ne Za pristajanje velikih ladij. Tudi njihove naprave služijo lahko samo za popravila malih ladij, ne ustrezajo pa potrebam sovjetskega vojnega brodovja. Rusom preostaja samo še luka Novorcsijsk, ki pa je tudi že predmet nemških napadov. Angleži so v skrbeh zaradi Indije Berlin, 14. nov. u. Angleži izvajajo siilovit prit Vik na vlado v Moskvi, naj bi sovjetske čote branile predvsem področje pri Kavkazu, petrcllejako področje, torej predvsem področje, ki brani dostop do Indije, toda tudi na drugih področjih se nemJki napadi vrste brez prestanka. Hude so zlasti borbe v odseku pri Moskvi, okrog katere so Nemci obkolili področje, ki je v glia-vnem že v njihovi posesti. Nemci so zasedli postojanke od Kalinina na severu do Tule na jugu. Tula šteje kakih 30.000 prebivalcev in je važno industrijsko središče. Prav včeraj je bilo »po ročeno un nato potrjeno, da sc na področju Tule sovjetske čete prešle v protinapad s konjeniško divizijo, ki je bila popolnoma uničena. Po tej uspeli nemški akciji je mogoče ugotoviti, da je področje okrog Moskve kaj malo prikladno za konjeniške napade. Ako so torej Rusi vrgli v borbo tudi to vrsto orožja, ;e jasno, da jim primanjkuje že izbranih čet, še bolj pa tankov. Tudi to jc nov dokaz za pomanjkljivost sovjetske vojske tako v pogledu vojnih potrebščin kakor v pogledu ljudi. Zasmnjenje luke v Arhangelsku Stockholm, 14. nov. s. Po računih meteorologov bo začelo zmrzovati v nekaj dneh pristanišče v Arhangelsku. Mraz je v tem predelu čim dalje hujši. Ruske oblasti so poslale številne lomilce ledu v ta predel arktičnega morja, da bi omogočili dostop angleških ladij v pristanišče, s katerimi prepeljavajo letala in druge vojne potrebščine za sovjetsko vojsko. Mislijo, da pristanišče v Arhangelsku kmalu ne bo več služilo kot izkrcevališče. kar bo onemogočilo pošiljanje vojnih potrebščin Rusiji. Litvinov in Steinhardt pogrešana New York, 14. nov. u. Iz Londona brzo-javljajo, da so tam zelo vznemirjeni zaradi u ode novega sovjetskega veleposlanika v Washingtonu Litvinova ter zaradi ameriškega veleposlanika v Moskvi Steinhardta in sira VVaitorja Moncktoma, direktorja angleške informacijske silužbe v Kairu. Vsi ti so namreč z letalom odlleteli iz Kujbiše-va in bi morali že včeraj pristati v Tehera-du, od koder so nameravali nadaljevati pot v Ka ro, do snoči pa ni bilo nobenih obvestil o njih. Vedno bolj verjetno se, zdi, da je moralo letalo zaradi silabega vremena na kavkaškem področju nekje zasilno pristati. Ankara, 14. nov. s. Še vedno ni nobenih poročil o letalu, ki je iz Kujbiševa odletelo v Teheran in s katerim so potovali Litvi-nov, ameriški veleposlanik v Mrak vi Stein-hardt m direktor angleške informacijske službe v Kairu Monckton. Finski odgovor Zedinjenim državam je zbudil ugoden odmev na vsem evropskem severu S'sw York, 14. nov. d. Iz Washingtona poročajo, da je finski poslanik v Wa-»hingtonu, Hjailmar J. Prekope, včeraj obiskal podtaj-nika ameriškega zunanjega ministrstva Sum-nerja Wellesa, da mu še enkrat obrazloži finsko stallišče glede ameriške note, ra katero je finska vlada že izročila svoj odgovor. Finski poslanik je lahko o tem govorili samo s podtajnikom zunanjega ministrstva, ker je zunanji minister Cordelil Hull zaradi burne kongresne debate o izpremembi nevtralnostnega zakona v polna meri zaposlen. Stockholm, 14. nov. d. Po informacijah, ki so dospele davi v Stockhoflm, piše britanski lisit »Stara o možnosti britanske vojne napovedi Finski. List pravi med drugim: Pa negativnem odgovoru Finske na noto Z edin j enih držav kna zdaj sovjetska vlada dober argument, da zahteva, naj Anglija napove Finski vojno. To pisanje britanskega lista si je mogoče razlagati le tako, da se resnično boji, da bi utegnila sovjetska vlada postaviti Angliji tako zahtevo, ker sodi. da Velika Britanija ne bi mogla več »praviti na dan dovolj prepričevalnih argumentov za zavrnitev take sovjetske zahteve. Kodanj, 14. nov. st Vsi danski listi objavljajo na vidnem mestu odgovor finske vlade Vladi Zedinjenih držav ter se v celoti soilidarizirajo s stališčem, ki ga je Finska zavzela v sedanji vojni Oslo, 14. nov. si. Finski odgovor vladi Zedinjenih držav je tudi pri norveških listih naletel na popolno razumevanje. Norveški tisk zlasti obsoja angleškoameriški prevrat glede Finske od vojne lanskega leta do današnje vojne, čeprav gre v bistvu za isto borbo in enako nujno obnambo pred boljševizmom. Stockholm, 14. nov. u. O finskem odgovoru Ameriki objavlja list »Svenska Dag-bladed« uvodnik, ki je zbudil vdliko pozornost zaradi nekaterih izjav, o katerih se domneva, da predstavljajo mnenje vodilnih političnih krogov v Stockholmu. List pise dobesedno: Finska odgovarja s svojim odgovorom na ameriško opozorilo v duhu načel, ki so vedno tvorila osnovo nordijske paiitike. Kar se tiče Švedske, ona prav gotovo nima nobene namere, da bi spremenila svoje dosedanje zadržanje, vendar pa morata biti vfladi v Londonu in \Vashingtonu obveščeni, da bi bilo Švedski zelo težko vztrajati pri njeni dosedanji politiki, če bi bila Finska pahnjena v konflikt z anglosaškima velesilama. Stvar Finske je in ostane tudi stvar Švedske. V tukajšnjih političnih krogih se je razširil glas, da ie bil bržkone v tem smislu izvršen korak švedsek vlade pri vladah v Londonu in NVashingtonu, ni pa še doslej potrdila o tej domnevi. Bern, 14. nov. s. Švicarski listi omenjajo v svojih komentarjih odločnost finskega odgovora na noto Zedinjenih držav. Od njenem črtanju, pripominjajo švicarski listi, ni mogoče prezreti ironije, ki ni toliko razvidna iz njegovih besed kakor iz dejstev, ki jih navaja, da bi obudilo pozabljivim Američanom spomin. Kdo je namreč začdl sovražnosti leta 1939. Finska ali Rusija? A'; ni po moskovskem miru moskovska »Pravda« zapisala, da morajo Finci izginiti s sveta. V takšnih oko,;ščinah je povsem naravno, če je mala država, ki je bila že napadena in stalno ogrožena, "zrabila priliko, ki se ji je nudila, da dobi novo mejcs ki naj ji povsem za jamči njeno varnost. Potrdilo o ruski vojni Berlin, 14. nov. d. DanaSnji berlinski listi se bavijo s poročilom, ki ga je objavil glavni urednik newyorškega lista »Post«, Ingersoll, potrjuje Stalinove načrte za napad na Nemčijo. Ugotovitve ameriškega novinarja objavljajo danaSnji berlinski 'i-sti pod naslovi, kakor »Stalin je bil odločen za napadalno vojno«, »Ameriška priča Stalinovega izdajstva«, »Ameriški novinar razkriva Stalinove tajne načrte«, »Vojni zločinci priznavajo« itd. Berlinski listi ugotavljajo dejstvo, da 1e prav neki Američan izpričal, kako je smatrata Mogkva 1. 19?9 z Nemčijo sklenjeno pogodb« zgolj kot taktični manever, da bi lahko tem bolj nemoteno končala svoje priprave za napad na Nemčijo. Listi navajajo Ingersollovo izjavo, da je v Moskvi lahko vsak bedak videl, kako si sovjetska vlada prizadeva pridobiti samo čas, da pa Nemčiji noče pomagati v borbi proti Angliji ter zato po trgovinski pogodbi določene dobave Nemčiji zmanjšuje na minimum. »Volkischer Beobachter« izjavlja v zvezi s tem, da te ugotovitve Američana, ki ga prav gotovo ni mogoče obtoževati kakih simpatij do Nemčije, niso v Nemčiji prav nikogar presenetile. Njegove ugotovitve potrjujejo samo to, kar je bilo v Nemčiji že davno znano in tudi ponovno dokazano. »Berliner Borsenzeitung« kaže posebno na zahrbnost sovietske vlade ter jo označuje kot tipično židovsko potezo, s čemer so se zopet v polni meri potrdile ugotovitve Adolfa Hitlerja, da kot zadnji stoje za sedanjo vojno oni elementi, ki so vedno živeli od prepirov med narodi, namreč mednarodno židovstvo. »Deutsche Allgemeine Zeitung« piše med drugim: Bržkone sedaj niti v Zedinjenih državah ne smatrajo več za aktualno, da bi vzdrževali legendo o boljševiškem spoštovanju pogodb napram Nemčiji, toda to legendo morda še potrebujejo iz notranjepolitičnih razlogov in tvegajo pri tem celo opasnost, da morajo ameriški publicisti informirati lastno javnost o tem, kar je bila že ob početku vojne na vzhodu zgodovinska nujnost. Sprememba ameriškega nevtralnostnega zakona Wa.shington, 14. nov. u. Včeraj se je v zelo napetem ozračju sestala poslanska zbornica. Seja zbornice je bila v marsičem podobna seji kongresa L 1917, ko je bila sprejeta izredna odločitev o vstopu v vojno. Po daljši razpravi je poslanska zbornica končno odobrila osnutek zakona, ki dovoljuje ameriškim trgovskim ladjam plovbo v vojno področje vojujočih se držav, in sicer z 212 glasovi proti 194. New York, 14. nov. s. V tukajšnjih krogih zasledujejo z največjim zanimanjem razpravo v kongresu o spremembi nevtralnostnega zakona. Senat je, kakor znano, že dobril spremembe, ki m.ed drugim dopuščajo oborožitev ameriških trgovskih ladij in njihovo pristajanje v lu-kah vojujočih se držav, razprava v reprezentančni zbornici pa se je začela v zelo napetem ozračju, ker je opozicija močno narasla in povzroča zagovornikom Roosevel^ove politike resne skrbi. Poslanec Smith. ki je bil do pred kratkim zagovornik revizije nevtralnostnega zakona, je sedaj izjavil, da mu vest ne dopušča, da bi pahnil državo v novo nevarnost. Poslanec Johnson pa je deial. da bi Ze-d;niene države, ako bi vstopile v vojno, ne imele nikakega upanja v zmago, kajti za un:čenje tako mogočnega sovražnika, kakor je Nemčija, bi potrebovale vojsko naimanj 15 milijonov ljudi. Rim, 14. nov. d. K mukepOlnemu sprejetju izprememb ameriškega nevtralnostnega zakona v reprezentančni zbornici, ki znači prav za prav ukinitev nevtralnostnega zakona, piše »Popolo di Roma«, da je predsednik Roosevelt s tem izvrš:H nasilje nad voljo ameriškega prebivalstva. Z vsemi mogočimi zvijačami in ukanami m naposled celo z ustrahovalnimi pismi posameznim narodnim zastopnikom je predsednik Roosevelt izsilil svojo voljo.Ker pa so znane namere vojnohujska,fke klike v vodstvu Zedinjenih držav, bržkone ne bo minilo več mnogo časa. ko bo moralo to ravnanje roditi svoje logične posledice. Rooseveltova politika v Stockholm, 14. nov. s. Sveiski listi do-znavajo iz Wash:ngtona, da je Rooseveltova politika zašla v najbolj resno krizo, odkar je predsednik na oblasti. Ta kriza ima svoj izvor predvsem v stavkovni mrzlici, ki je zajela že vso državo in ki na zelo občuten način ovira proizvodnjo vojne industrije. Razen tega se zaradi predloga o spremembi nevtralnostnega zakona pojavlja tudi v demokratski stranki vedno večji odpor. Ameriški polkovnik o premoči nemške vojske New York, 14. nov. s. Polkovnik Becker, blvS poveljnik 174. pehotnega polka, je v Buffalo izjavil, da se ameriSka vojska ne more v nobenem pogledu meriti z nemSko vojsko in da bi v borbi z njo ne imela nikakega upanja v uspeh. Stavkovni val v Ameriki New York, 14. nov. d. Stavkovni val, ki zajema Zedinjene države, grozi, da bo zavzel velik obseg. Doslej so delavske strokovne organizacije, v katerih je včlanjeni* 900.000 železniških delavcev in nameščencev, odklonile postavljene jim predloge za ureditev prejemkov. 2e v mesecu septembru so bila vodstva teh strokovnih organizacij pooblaščena, da za 17. decembra proglase stavko, če bi se pogajanja za povišanje mezd ne končala povoljno. To sta/-nje j« sedaj nastopilo. Nekateri ameriški listi se v vseh včerajšniih opoldanskih izdajah bavijo na uvodnih mestih z nasta-flm nevarnim položajem ter zahtevajo energične ukrepe za njegovo režitev. Pred sestankom japonskega parlamenta Japonski tisk o Knoxovih izjavah Tokio, 14. nov. a Japonski listi še nadalje pišejo o japonsko,ameriških odnosih. V zvezi z govorom ameriškega mornariškega ministra Knoxa pripominja list »Koku-min«, da so grožnje Japonski postale ie navada Angležev in Američanov. Govor ameriškega mornariškega ministra pa lahko zbudi samo posmeh, kajti njegove besede bi prav lepo zvenele v ustih kakega Japonca. Knoxove trditve glede ameriške vo lje po sodelovanju, so smešne, saj je Japonska vedno želela in iskala mir. Pred kratkim bi morda Knoxove besede še ganile kakega Japonca, danes pa ni nobenegu Japonca več, ki bi bil prijatelj Amerike. Tokio, 14. nov. s. »Zveza podpore kron'«, ko so jo ustanovili japonski poslanci, je objavila izjavo, ki pravi med drugim, da se je Japonska znašla na križišču in da je izpostavljena napadom sovražnih držav. V skladu z odločno voljo naroda bo morala vlada po zasedanju parlamenta, ki se bo v kratkem sestal, pokazati narodu pot. Izjava se končuje z zatrdilom, da bo japonski narod v vsakem primeru znal braniti svojo interese. Tokio, 14. nov. s. Prvič v japonski zgodovini bo govor predsednika Japonske vlade posnet na gramofonskih ploščah in nato prenašan po radiu. To se bo zgodilo o priliki prve prihodne seje japonskega parlamenta v ponedeljek 17. t. m. Seja japonske vlade Tokio, 14. nov. (Domei.) Dopoldne se je »estaila japonska vLada k posebni seji v službenem stanovanju ministrskega predsednika generala Hedeki Toja, ki je ob tej priliki obrazložil zakonski načrt za organizacijo protiletalske obrambe. Minister za trgovino in industrijo Nobusuke Kishi je predložil zakonski načrt o pospeševanju industrije, medtem ko je finančni minister Okinori Kaya podal nekatera pojasnila k dodatnemu budžetu za Leto 1942/43. Tokio, 14. nov. s. Na današnji jutranji redni seji vlade je bilo odobrenih pet zakonskih osnutkov, ki bodo predloženi parlamentu na izrednem zasedanju v ponedeljek 17. t m. Med zakoni je tudi osnutek spremembe zakona o narodni obrambi. Zastopnik vladne informacijske službe je glede na poslednje angleške in ameriške izjave o Japonski dejal med drugim: »Ne vem, kakšne so bile dejanske namere teh govornikov, toda oni, ki so govorili, so dokazali, da imajo zares popolno svo- Nemčija se bo borila do zmage Berlin, 14. nov. s. V pristojnih političnih krogih pripominjajo glede na dozdevna nemška »mirovna sondiranja«, o katerih je govoril tudi Churchill v svojem govoru, da tvorijo, kakor se zdi, že obvezni sestavni del vseh Churchillovih govorov. Kajpak je razumljivo, da čuti angleški premier nujno potrebo, dvigniti moralo prebivalstva s tem, da mu prikazuje sliko obupane Nemčije, ki želi doseči sporazum. Z naše strani pa, pripominjajo v Berlinu, nimamo nobenega povoda niti želje, da bi se spuščali v polemiko, ali pa da bi iskali vire tega bedastega glasu, ki pripisuje Nemčiji takšne namene. Pripominjamo samo eno: V tej vojni ni bilo doslej in ne bo nikdar nobenih nemških mirovnih sondiranj. Vojno bomo vodili do končne zmage. Na drugi strani se lahko samo v Londonu ali Wa-shingtonu porodi teza, da bo vojna trajala v neskončnost in da se bo tako rekoč zaključila z izčrpanjem in brez jasne odločitve. Incident z min. predsednikom Birme v New Torku Nevv York, 14. nov. d. S silo so britanski generalni konzul Haggard in britanski novinarji včeraj onemogočili ministrskemu predsedniku Birme, Sawu, ob n;'egovem prihodu v New York, da bi podal kako izjavo predstavnikom tukajšnjega tiska. Birmanski min. predsednik Saw je prispel s »CUpperjem« iz Evrope, kjer si je v Londonu več tednov zaman prizadeval, da bi dosegel od britanske vlade obljubljeni do-minionski statut za Birmo Ta statut je bil Birmi zajamčen na podlagi proslule »atlantske iz'ave« Roosevelta in Churchilla. Ko so skušali predstavniki ameriškega tiska birmanskemu min. predsedniku zastaviti nekatera vprašanja in ko je Saw izpregovoril, so ga nenadno prijeli pod roko angleški novinarji skupaj z angleškim generalnim konzulom Haggardom ter ga ob neprestanem pori van ju, naj gre naprej, skoro s silo odvekli v pripravljeni avtomobil Saw Je predstavnikom tiska lahko samo še zaklical, da se Birma že 30 let zaman bori za svojo samoupravo. Zadušnica za generalom Huntzigerjem Vichy, 14. nov. d. V soboto ob 10. bodo v cerkvi sv. Ludovika zadušnice za pokojnega vojnega ministra generala Huntzigerja Prisostvoval jim bo tudi maršal Petaiin. Kot zastopnik Nemčije se bc svečanosti udeleži! nemški poslanik Otto Abetz, kot zastopnik maršala Keitla pa nemški general Vcgel. Pariz, 14. nov. d. Šef nemške okupacijske armade general Stiilpnagel je zastopniku franco Jce vlade v Parizu de Brinonu izrazili svoje sožalje ob tragični smrti generala Huntzgerja Zastrupljenja s plinom v Parizu Pariz, 14. nov. d. Zaradi plina, ki uhaja lz mnogih poškodovanih vodov pariškega plinskega omrežja je prišlo včeraj do hude katastrofe. S plinom, ki je uhajal iz poškodovane omrežia v več pariških mestnih okra'ih, se je zadušilo pet ljudi, 21 pa se jih le zastrupilo ln so jih odpremili po bolnišnice. Obsodbe komunistov v Lyonu Vlchy, 14 nov d. Posebno sodišče vLyo-nu je obsodilo 21 komunističnih elementov zaradi državi sovražnegs delovanja. Eden izmed obtožencev je bil obsojen na smrt, ostali pa na daljšo vrsto let prisilnega dela odnosno leče. Velike poplave v Angliji Stockholm, 14. nov. s Londonski list »Times« z dne 11. t. m. poroča o velikih poplavah v grofijah Cork. Limeric in Per-ry, ki so provaročile veliko škodo. Fstav- bodo besede.« Glede japonskega zadržanja pa je zastopnik izjavil, da nI mogoče ničesar reči pred Izredno sejo parlamenta. Zastopnik je nadalje dejal, da sovjetska vlada ni še odgovorila na japonski protest o potopitvi japonskih ladij, ki so zadele na ruske mine. Končno je pripomnil, da bo izredno zasedanje parlamenta trajalo pet dni. Kakor obvešča agencija Domej, bo na dnevnem redu parlamentarnega zasedanja nekaj novih davkov ter vprašanja izrednega narodnega pomena, ki naj Japonsko spravijo v vojaško pripravljenost Izseljevanje Japoncev iz šanghaja Sanghaj, 14. nov. d. Japonski generalni konzul v šanghaju je obvestil vse člane tamkajšnje britanske kolonije, da bodo od prihodnje sobote dalje le težko še našli priložnost za odhod iz šanghaja z angleškimi parniki. Pozval vse člane kolonije, ki bi še želeli zapustit Sanghaj z britanskimi ladjami, naj si takoj preskrbe vozne liste. Izgon japonskih trgovcev lz Malaje Sanghaj, 14. nov d. Britanske vojaško oblasti v Singapuru so pozvale 19 japonskih trgovcev, ki se že dolgo vrsto let udejstvujejo ln so stalno naseljeni v Kuan-tanu (vzhodna Malaja), da morajo v teku 14 dni zapustiti deželo. Napad na angleške ladje na Jangceju Sanghaj. 14. nov. s. Po vesteh iz Hankoa so čete vlade v Cungkingu streljale na tri angleške ladje, zasidrane na reki Jang-ce. štiri kilometre daleč od doline Sang. Ubita sta bila dva kitajska mornarja posadke, 7 pa je bilo ranjenih. V japonskih krogih domnevajo, da je treba ta incident pripisati nezadovoljstvu nekaterih kitajskih kroeov zaradi anglofilskega stališča maršala Čangkajška. Nove čangkajškove zahteve Washlngton, 14 nov. u. Kitajski poslanik je imel razgovor z Rooseveltom in mu je ob tej priliki ;zročil neki dokument, v katerem je baje čangkaišek zahteval večjo vojaško pomoč. (Piccolo.) ljen je bil med dnugim tudi ves cestni in žetezniiki promet. Več hiš v grofiji Cork je popolnoma pod vodo in je bilo treba prebivalstvo na nekaterih meetih preseliti. Velika je povsod izguba živine. Rdeš! križ poroča Ljubljana, 8. nov. 1941. Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11/1: Benet Milan, Oražnov dom, Benkovič Ivo, advokat, dr. Bevk Vinko, Križanke, Bori-šek Boža, Zelezničarska menza, Brandt Viljem, Celovška 48, Debeljak Vojteh, Gradišče, Dejak Henrik, Dodič Anton, Baragova, Drnovšek Ivan, Trnovska, Drnovšek Janko, dijak, Cesta 29. oktobra, Droč Karla, Moste, mešč. šoia, Drofenik Ferdo, Trdinova 5, Eppich Albina, Cesta na Rožnik. Fink Sonja, Kavškova, župnik Finžgar. Mirje, Fortič Bojan, Nunska, Franke Darinka, Gorupova uL, Frisahler Siegfried, Beethovnova 14, Gerbec Ela, Kresija 2, Goltes Ladislav, Streliška, Ham Karel, Valvazorjeva 4, Inkret Dora, Korunova 10, Janžekovič dr. Janez, Križanke, Jelene Luka, upok. šolski ravn., Jenko Miha, župnik, Moste, Jereb Vinko, fin. direkcija, Jerin Frančiška, Vodovodna 41, Klebel Emil, Masarykova, dr. Klinar Tomaž, Pred škofijo, Klojčnik Franjo, Knez Stane, Večna pot 23, Knez Tončka, Na Osojah 3, Kompare Antonija, Campova 6, Kovačič Franc in Marija, Židovska steza, Kralj Dragotin, bančni direktor, Kramaršič Konrad, univerza, Kristan Ivana, Linhartova. Kruh dr. Peter, bolnišnica, Kunej Fanika. Galjevica 152, Leder Nada, Zagrebška Legvart Edi. Akad. koegij, Megler dr. V. Kolodvorska. Novak Milka, Florijanska. Perme Josipina, Orlova 7, Petejan Josip, Gledališka 7, Pless dr Ivan, ZTI, Podgor-nik Savo, Bleiweisova 43, Pogačar Andrej, semenišče, Poljanšek dr Rado, Gradišče 10, Prirodoslovno društvo »Proteus«. Re-bec Dimitrije, Tyrševa 82. Rupnik Vera. Večna pot 10, Sajovic Anton, Frančiškanska. Simčič Drago. Velebitska 4, Slovša Magda, Trnovo. Spindler Slava, uradnica PAB, Stana Roman. Podjunska, Svetlin Arno. Skrabčeva 4. Spicar Jakob, hran. ravnatelj, Trgovsko in boln. podporno društvo. Ude Lojze, Pred Škofijo 21. Vazzaz Jelica, Kersnikova 6, Vidmar Božena, Ger-bičeva 41/a. Vrhunec Marija, Lavričeva 15. Zabukovec Leopold, pregl fin kontrole. Vrnjeno pošto naj dvignejo: Pražama Zika, Ivan Hace, Cesta II št. 11, Mlinar Mara, Bežigrad 16, Mici Habič. Rožna ul 17, priti., Besor Cvetka, Ulica na grad 2, Ločičnik Albin, Herbersteinova 3/II, Gusti Debenjak, Suzana R., Wolfova 10, Golma-jer Jela pri Mrak, Bolgarska 26, Beg Marija, Vič. Cesta 11/38, Minka Spanova, Ljudska tiskarna, Pahor Valentin, Dolenjska 35, Rebec Franjo. Staničeva 3, Irma Lavrič, Koroška 10, Pivko Ludmila, Erjavčeva 21, Podobnik, Tržaška 16. Petan Antonija, Sv. Petra 74, Korošak Bruno. Marijin trg 4, arh. Mathian Ivan. Dreni-kova 31, Janežič Mila, Puharjeva 12, Jo-sifovič Leposava. Glavarjeva 10/1, Alojz Potrato. Miklavževa 32. Š Vodnik, Stari trg 17, Dežman Draga, pri I. C. Maver, Ljubica Košir-Beseliak Polakova 7. Cer-ček Fanika, Dolenjska 3, Kušej Franjo, Pavšičeva 26, Metlar Frančka. Frankopan-ska 11, Petrič Alojzij, Suvoborska 14, Naglič Zlata, Poštni dom, Stukelj Rafaela, Bohoričeva 14, Janežič Mila, Puharjeva 12. Slovša Iva, Cerkvena 13. V tajništvu naj se zglasijo: Lepa Josl-fovič, Skaza Pavla, Kotnikova, svojci Jos. Cimpermana iz Maribora, Jože 2užek. Fink I., sorodnik Finka Emila, Ivan Ciblc. Janežič Milan lz Moravč. Dokumente naj dvigne Kuret Mario. Vodovodna 22. Vsi oni. ki so se vrnili zadnji čas lz vojnega ujetništva, naj se zglase na Tyrševi 11/1, bodisi pismeno ali ustno Valentin Sman. šofer, naj se zglasl v trafiki Soukal pri ŠkofijL V počastitev spomina g. prof. Lapajneta Vlada so darovali njegovi prijatelji 200 lir, Zveza blagajnlčnlh zdravnikov za počastitev spomina g. ravnatelja dr. Joža Bohinjca 150 lir, gg. Ecker Emil in Hugo namesto venca na grob pokojne mame 100 lir. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala! Balanč Mici, Kamnogoriška 20; Ber&č Vinko, Celovška 5; Gavrilovič Olga, Baragova 11/H; Janežič Julijana, Vidovdanska; Josifovič Lepa Glavarjeva 10/1; Kimovec Jolanda, Turnograjska 4; Kolina Mirko, Korotanska 18; Kristan Helena, Janševa 1; Križaj Iva, Glavarjeva 13a; Michler An-čd pri tt Bonač; Milojevič Terezija Veli-kovska 3; rodbina Mišič J. Aleksandra; Petročnik Vladka, Skofja; Pirh Emil, zobni atelje; Povh Olga, Medvedova 1; dr. Samsa Ivan, prof. škof. gimnazije; Milivoje Stanisavljevič, univerza; Strman Božo, Mandelčeva 1; Vincencijeva konferenca; Brata Vlaj, manufaktura; Zuljan Srečko; Zupane Franja, Skofja 7/H; Lajovic M li-voj. Kamniška; Iskra Vekoslav. Pisec pisma na Krušič Slavo naj dvigne pismo. Dalje naj se javijo na Tyrševi cesti št. 11 v tajništvu: Mira Habič, Celarc Ivan, Adamič Alojzij, Potočnik Ivan, Kutin Franja iz Maribora, Polič Stoian in Slavko, dijaka; Vagaja Božena, Gorjupova 16; Knific Frančiška iz Celja ali sorodniki. Rdečemu križu so darovali: sostanovalec g. Lapajneta Vladimirja, namesto venca na grob 150 L; gospa Lojzka Vargazon 50 L — Vsem larovalcem najlepša hvala! Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč v Ljubljani, je darovala rodbina dr živko Lapajne v počastitev spomina pok prof. Vladimirja Lapajneta, 100 L: urad-nštvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je darovalo namesto venca na grob g. Matevžu Kreku 323 L; g. Matej je daroval v počastitev spomina pok Ludvika Fleša 300 L; dijakinje V. b razreda II. Jrž. žen. real gimn. v Ljubljani so darovale mesto cvetja na grob pok. gg. dr Janka Pikuša in dr. Josipa Troja 50 L; kegljaška zveza »Edinost« je darova'a mesto venca na grob svojemu predsedniku pok. g. Ivanu Samcu 150 L; g. Franjo Mor-dej iz Ljubljane je daroval v počasttev spomina svojega brata pok. gosp. Mordeja Martina 50 L; g. Ivan Gregorc, veletrgovec v Ljubljani je daroval mesto venca na grob pok. g. dr. Joža Bohinjca 200 L; g. dr. Tone Cvetko iz Ljubljane je daroval mesto cvetja na grob umrlega prijatelja g. dr. Janka Pikuša 100 L; g. inž. Peternel Mirko iz Ljubljane je daroval mesto cvetja na grob umrlega prijatelja pok. g. dr. Janka Pikuša 50 L; g. Rudolf Juvan iz Ljubljane je daroval v počastitev spomina prijatelja pok. g. dr. Joža Bohinjca 100 L; g Rudolf Kovačič, gostilničar na Ambroževem trgu je daroval za socialno akcijo Rdečega križa L 124.85 — darove gostov — iz pušice Pokr. odbora Rdečega križa; Mali harmonikarji na Vrhnik: so darovali izkupiček prireditve z dne 26. oktobra t. 1. L 500; g. Ivan Kegu, železničar v pok. iz Ljubljane, Bohoričeva 10 je daroval L 50 za zimsko pomoč revežem; klub »Burja« iz Ljubljane je daroval kot podporo socialni akciji Rdečega križa L 250; g. dr. Janko Berce z rodbino je daroval mesto cvetja na grob pok. gospe Tonejc Terezije 100 L Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Vsem najlepša zahvala! Bapporto della Fidueiaria dei Fasc« femtninili Lubiana. 14 novembri? leri sera la Flduciaria dei Fasci Femini-nill di Lubiana ha tenuto rapporto, nel!a Sala delle riunioni della Časa del Fascic alle Fiduciarie dl fabbrica, di Aziende e-i Enti, illus«rando alle convenute le finalita della Sezlone Operaie e lavoranti a dom i cilio. Le fiduciarie presenti. che erano circa un centinaio, hanno dimostrato vivo inte-resse per questa Istituzicne del Regime «=. per la vasta attivita assistenziale che svoi-ge a favo»-e delle donne lavoratrici. Poročilo zaupnlse ženskega Fašija Ljubljana 14 novembra Predvčerajšnjim je zaupnica ženskih Fašijev Ljubljane, poročala v zborovalni lvo-ran: doma Fašijev. zaupnicam v tovarnah ran; doma Fašijev zaupnicam v tovarnah, podjetjih in ustanovah o smotru sekcij de lavk ln gospodinjskih pomočnic. Navzoče zaupnice, ki jih je bilo okrog 100 so kazale živo zanimanje za to ustanovo režima in za obsežno podporno delavnost, ki jo razvija v prid delavk. fiospoclarst¥o Maksimalni cenik št. 4 Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je na podlagi naredbe št. 17 z dne 9. maja 1941/XIX določil nove maksimalne cene v prodaji na debelo in drobno (Maksimalni cenik št. 4). Novi cenik nadomešča doslej veljavni maksimalni cenik št 3, ki je veljal od 21. avgusta naprej. V primeri z doslej veljavnim cenikom je cena kruha ostala nespremenjena. Podražila se je enotna pšenična moka od 2.30 na 2.50 lire, medtem ko je cena koruzne moke ista, kakor je bila doslej. Riž »Splen-dor« se je podražil za 20 stotink, fižol pa za 1 do 1-40 lire. Cena jedilnemu olju je ostala nespremenjena, cena surovemu maslu pa je povišana od 20.50 na 28.60 lire. Za slanino in mast niso bile spremenjene maksimalne cene. Na novo so uvrščene maks.malne cene za marmelado in kondenzirano mlako. Za naravno mleko je ostala dosedanja cena 1.60 lire, za sladkor pa je povišana (kakor je že znano) od 7.20 na 7.80 lire za kilogram sipe. Povišana je cena premogu (za kočevski premog kosovec od 13.70 na 19.70 lire za stotj. Nekoliko višja je tudi cena za drva, pri čemer je všteto 10 lir pri kubičnem metru za dostavo na dom. Nekateri predmeti so izpadli iz cenika, tako sir in jajca, kavni nadomestki in mesni izdelki, kakor tudi krompir. Novi maksimalni cenik določa naslednje: Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri vele trgovcih in trgovcih na drobno; iz tega sledi, da je mogoče prodajati nižje, kakor po maksimalni ceni, toda nikoli višje Trgovci na drobno ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst so dolžni prodati potrošnikom po ist- maksimalni ceni enako blago višje vrste Nove cene so naslednje: Cene na drobno (v oklepajih višina vštete trošarine) 1. Kruh. testenine, moka. rlž fižol: krun iz enotne moke v kosih do 100 g 2 40 lire za kg, v kosih od 100 do 200 g 2 25 lire v kosih od 200 do 500 e 2 20 lire in v kosm od 500 do 1000 g 210 za kg; t^tenfne iz enotne moke 4 15 lire za kg (trošarina 0.10): pSenična moka enotna 2.50 -nek o možnosti blagovne izmenjave z Italijo, v katerem med drugim navaja, da bo tečen pregled izvoznih možnosti Hrvatske podan v kratkem času, ko bodo pristomi statistični uradi nove države uredili podatke za letošnje leto in bo mogoče ustvariti si pregled o tem, kakšni bodo hrvatski izvozni presežki. Že seda; pa je na podlagi podatkov za bivšo banovino Hrvatsko ter za priključena področja Bosne in Hercegovine mogoče ugotoviti, da bo imela Hrvatska. čim se razmere normalizirajo, tudi izvozne presežke v žitu, m sicer predvsem % pšenici in koruzi. Imela bo tudi presežke krommrja. Prav tako bo mogoče živinorejo na Hrvatskem še znatno povečati in jo uspo-obiti za znatnejši izvoz Rudno bo gostvo je še malo izkoriščeno. zlasti v pogledu premoga in železa. tudi v pogledu nekaterh specialnih kovin kakor so krom. mangan in aluminij. Ko bodo dosežen- rezultat' velikega načrta za povečanje proizvodnje na Hrvatskem, ki ga je ie dni odobri! poglavnik. bo mogoče bistveno povečati blagovno o imela nalogo nadzirati izvrševanje predpisov, ki se tičejo prehrane po navodilih direkcije, preprečevati tihotapstvo živil in kontrolirati, da se točno izvajajo predpisi glele brezmesnih dni in glede poslovanja gostinskih obratov. = Uspeh dneva štednje v Nemčiji. Tudi letos so v Nemčiji praznovali 30. oktober kot dan štednje, in sicer predvsem z vzpodbudnimi članki v časopisih in s propagando za štednjo. Propaganda je imela velik prakt-čni uspeh, saj so na ta dan v Nemčiji pri javnih hranilnicah izdali 208 000 novih hranilnih knjižic in je bilo na 1.9 milijona postavi^.h vplačan h 230 milijonov mark (lani 119 milijonov). = Železarslca Industrija v Kerču. Proli-ranje nemških čet na Krimu je vzbudilo zanimanje za področje železarske industr je v Kerču, ki le?i na najbolj vzhodni točki polotoka, ob prel.vu, ki veže Cmo morje z Azovskim morjem. V okolici Kerča so bogata ležišča železne rude, ki vsebuje sicer le 36 do 38o/0 železa, vendar se uspešno eksploatirajo zaradi tega, kei so ležišča zelo obsežna; pridobivanje je prav enostavno, ker leži ruda skoro na površini. L. 1938. je znašala proizvodnja železne rude v tem revirju 852.000 ton, to je 3.2o/0 celotne proizvodnje v Sovjetski Rusiji. Ugotovljena ležišča rude pa znašajo 1638 miUjonov ton, to je 360/» v Sovjetski Rusiji ugotovljenih ležišč železne rude. Tuli železarska industrija je v Kerču razvita. Ker vsebuje ruda 0.5 do l.lo/o fosforja, pridobivajo predvsem Thomasovo jeklo. V drugem petletnem načrtu je Sovjetska Rusija v Kerču postavila nove plavže in zgradila obstoječo železarno, tako da so sedaj v Kerču trije plavži, poleg železarna za Thomasovo jeklo in va-Ijarne. V zvezi s tem ležiščem železne rude pa je tudi železarska industrija v Mari-upolu ob Azovskem morju, kjer so štirje plavži, železarska industrija v Kerču in Mariupolu je bila zgrajena, da izpopolnjuje proizvodnjo železa v revirju Krivoj Rog v Ukrajini, južno od Dnjepropetrovska. = K uvedbi nakaznic za vino v Franciji. Prel dnevi smo poročaU, da so bile za november v nezasedeni Franciji prvikrat izdane nakaznice za vino, ki upravičujejo do nakupa 10 Utrov vina na mesec. V zvezi z uvedbo teh nakaznic sporočajo iz Vichyja, da je racioniranje potrošnje vina potrebno, ker se je izkazalo, da je letošnja vinska letina v nasprotju s prvotnimi pričakovanji razmeroma slaba. Dosedanje približne cenitve so se glasUe na 70 miUjonov hI. Po uradnih ugotovitvah pa bo dal letošnji pridelek v evropski Franciji le 50 milijonov hektolitrov, iz Alžira pa bo Francija lahko uvozila največ 6 milijonov hektolitrov vina, tako da bo v celoti na razpolago največ 56 miUjonov hektolitrov. Od te količne pa je treba izločiti 4 milijone hektolitrov kontroliranih visokovrednih vinskih izdelkov, 2 milijona hektolitrov za tvornice likerjev, 9 milijonov hektolitrov za lastno potrošnjo vinogradnikov in okrog 5 milijonov hektolitrov za izvoz, tako da preostane za francoski notranji konzum le količina 35 miUjonov hektolitrov, med tem ko se je v normalnih letih gibala potrošnja me 1 50 in 70 milijonov hektolitrov. — Prisilna poraba celulozne volne v Rumuniji. Iz Bukarešte poroča;'o, da so biU izdani predpisi po katerih morajo bombažne tkanine vsebovati 30 do 40% celulozne volne, volnene tkanine za moške obleke 30 do 40% in volnene tkanine za ženske obleke 40 do 50% celulozne volne. Iz bolgarskega sobranja Sofija, 14. nov. s. V sobranju se nadaljuje razprava o splošni vladni pol tiki. Poslanec Vasilev je v svojem govoru ostro napadal pol tiko Sovjetske zveze 'n Anglije ter izrazil tople simpatije za Ita'ijo in Nemčijo. Med navdušenim odobravanjem sobranja je izrekel popolno prepričanje bolgarskega naroda o končn-; zmagi osi. Sofija, 14. nov. s. Od ponedeljka 17. t. m. dalje se bodo obe1! v restavracijah dobili samo na osnovi jedilnih nakaznic. Ljubljana, 14. novembra Na s/vojem domu v Bogišičevi uiLici je po kratkem, a hudem trpljenju umrl eden najuglednejših predstavnikov naše pravne vede, «n>iv. prof. dr. Stanko Lapajne. Njegovo zdravstveno stenje je bilo že nekaj časa resrto, a smrt je za rodbino toliko težii udarec, ker smo komaj pred nekaj dnevi pri Sv. Križu zagrebli njegovega mlajšega brata profesorja Vladimira. Dr. Stanko Lapajne je bil po rodu iz Ljutomera, k^er se je rodili leta 1878 kot sin znanega pedagošlkega pisatelja in gospodarskega organizatorja Ivana Lapajneta. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, po maturi pa se je vpisali na pravno fakulteto graške univerz«. Iz Gradca je odšel v Prago, kjer je bil leta 1901 na češiki univerzi prom oviran za doktorja prava. Najprej se je posvetil sodni službi, nato pa odvetništvu Leta 1907 se je mudil v študijske namerne v Parizu, naslednje leto pa je prevzel odvetniško pisarno dr. Karla pl. Kožica na E>unaju, kjer 6e je mnogo udejstvovaJl v kulturnem življenju tamošnje slovenske naselbine. V marcu leta 1918. se je preselil v Krško, po ustanovitvi ljubljanske univerze pa je bil pozvan, da prevzame stoCico za državljansko in meddržavno zasebne pravo na pravni fakulteti. Septembra 1920 je bil imenovan za rednega profesorja. V teku svojega več ko 201etnega delovanja na univerzi je s svojim obsežnim teoretičnim znanjem, Id je bilo dodobra preizkušeno v praksi, v vediiki meri vplival na strokovno izobrazbo mladih sdovenskih pravniških generacij in jih uvedel v teoretično deilo na važnem področju civilnega prava. Kakor si je pokojnik pridobil mnogo zaslug kot prefeser na vseučilišču, pa je zapustil tudi bogato znanstveno publicistično žetev. Pozornost je vzbudil že s svojim prvencem, z razpravo »Zmota aili prevara«, ki jo je bili objavil leta 1902 v »Slovenskem pravniku«. Od takrat je ostal zvest sodelavec revije in v nji je objavil dolgo vrsto razprav, ki pričajo o njegovi razgledanosti po problematiki pravnih odnosov. V brvši Jugoslaviji se je posvetili zlasti študiju med-pokrajinskih odnosov, saj so razna pravna področja države zastaVljalLa pravna teoriji in praksi mnogo svojevrstnih profolemov. Takrat se je dr. Stanko Lapajne bavil zlasti s kolizijskiimi normami medpotkrajinskega zasebnega prava in z drugimi problemi te vrste. Razen v »Slovenskem pravniku« je sodeloval še v drugih strokovnih časopisih in zbornikih, v »Pravnem vestniku«, v »Arhivu za pravne i društvene nauke«, v »Blat-ter fiir internationales Privatrecht« itd. Njegovo poglavitno delo je bilo »Mednarodno in medpokrajinsko pravo kraljevine SHS s pravnimi granami — posestrimami«. Bil je tudi med vodilnimi sodelavci »Zbirnika znanstvenih razprav juridične fakultete v Ljubljani«. — Kot pravni znanstvenik je bil potkojni dr. Lapajne predvsem dober sisite-matiik. »Slovenski pravnik« je zapisal o njem: »Vsebini norme hoče dati poseben poudarek s tem, da jo skuša uvrstiti na pravem mestu tako v znanstveni razpravi kakor tudi v sistemu norm samih. Zato zna-čijo vsa njegova dela poleg zajetja vsebine zakona obenem prispevek za bodočo pravno stistematiko.« Neizprosna smrt je prezgodaj ločila dr. Stanka Lapajneta cd njegove delovne mize, a delo, ki ga je opravil za našo univerzo in za vse naše pravoznanstvo. je tolikšno, da mu bo v zgodovini naše kulture ohranjen časten spomin. Na poslednji poti ga spremimo v nedeljo ob 15. iz kapelice sv. Nikolaja na Žalah. — Plemenitemu zaslužnemu možu bodi žemljica lahka, žalujoči gospe soprogi Vidi in sinu inž. Svetku pa naše iskreno sožaije! Kaj nam pristaša Glasbena Matica? Nekaj besed za uvod k ponedeljskemu koncertu Ljubljana, 14. novembra. V ponedeljek bomo imeli v veliki union-skl dvorani zopet velik koncert Glasbene Matice ljubljanske, na katerem se bo izvajala najprej Sattnerjeva kantata »Jefte-jeva prisega«, nato dva Lajovčeva samospeva le končno bo prva izvedba Arniče-ve simfonije »Te Deum«. O posameznih delih, ki so na sporedu Matičnega koncerta prinašamo naslednje podatke: Pater Hugolin Sattner zavzema v slovenski glasbeni literaturi odlično mesto predvsem zaradi tega, ker nam je dal več izvrstnih del, oratorijev in kantat, ki so bili napisani za soli, zbor ali veliki orkester. Vsa ta Sattnerjeva dela je prva izvajala Glasbena Matica na svojih koncertih od leta 1910 do 1920. In prva med njimi je bila Jeftejeva prisega, ki se je prvič izvajala v Ljubljani dne 9. marca 1910. leta in dva meseca za tem ponovno tudi v Zagrebu. Jeftejeva prisega je bilo skladateljevo prvo večje delo. in če se ne motimo, tudi njegovo najuspešnejše delo med kantatami. Znano Gregorčičevo besedilo je skladatelj razdelil v sedem delov. V prvem delu nam slika bojevito življenje Izraelcev na vojsko zoper divje Ob sedmini Dobrota srčna je bila Ti mati, Razum in plodno delo — dva očeta. Junaško si trpel vsa kratka leta, Omagal kakor v vihri hrast košati. - Življenje že v otroški dobi zlati Izpolnilo Ti trdo ni obeta Boginje, ki usodo našo spleta, O stalni, neminljivi blagoddi... Hladil bolnikom si pekoče rane, Imel odprto dlan za vse na sveti. Ne brigajoč se, kaj za Te ostane. Junaku, vemo, ni težko umreti, Cvetica je, ki jo pomlad spet zgane: Umreti, Joža, spet je oživeti. — Joža Bekš. Amonite. V drugi točki vpelje godalni kvartet Jeftejevo molitev, bas solo. Takoj pripominjamo, da ima basist solist v tem delu poleg zbora najvažnejšo vlogo in da so posamezni basovsld soli biseri naše glasbene literature, ki nudijo pevcu vso priliko, da pokaže lepoto svojega glasu. Prvi je pel bas solo v Jeftejevi prisegi naš odlični pevec Julij Betetto, ki je prevzel solo tudi za ponedeljkov koncert. V tretjem delu vpeljuje alt solo s svojim re-citativom bojeviti nastop Izraelcev na sovražnike. Ta boj nam slika v energični fu-gi tudi četrta točka skladbe, ki se proti koncu razvije v silno moč zbora in orkestra. Peti del je veličasten slavospev zmagovalcu Jefteju, ki ga pričenja moški zbor, čigar poedine stavke organično veže orkester. Ljubki alt solo kaže deteta v naročju zmagovalca, bas solo slika novo sceno, v kateri starček od veselja plaka, gledaje slavnega junaka. Končno se združi v tej točki zbor z orkestrom in v alternativni navzgornji sekvenci poje slavospev Jefteju. šesti del je naprej recitativ alt sola in nato četveroglasni ženski zbor v izredno živahnem ritmu. Vrhunec slavlja se umakne višku žalosti, glasba spremeni značaj, žalostno se oglasi moški zbor in nato bas solo. Delo zaključi celotni zbor pomirljivo in udano, kakor je tragično Gregorčičevo besedilo. Jeftejeva prisega je bila ponovnokrat in na najrazličnejših krajih izvajana ter povsod je Imela velik uspeh. Dalje sta na sporedu Lajovčeva samospeva »Zacvela je roža« in »Pesem o tkalcu«. Lajovčeve samospeve prištevaiho k najlepšim biserom naše literatur?. Zaro se njegova dela na koncertih zelo pogostokrat izvajajo. Na ponedeljkovem koncertu bo izvedba toliko bolj zanimiva, ker ne bo pela solistka samospevov ob klavirju, temveč s spremljevanjem simfoničnega orkestra v instrumentaciji skladatelja šker-janca. Skladatelj Blaž Arnič je napisal svojo prvo simfonijo, ki je zabeležena kot opus 10 pod naslovom »Te Deum« - simfonija leta 1932., ko je dovršil vse svoje glasbe- ne študije tudi v tujini. V tem svojem dehi je hotel izraziti zmago nad dotedanjim nihajočim življenjem, verujoč v duhovni svet in ves predan hvaležnosti, da se je mogel posvetiti preko vseh življenjskih strmin svobodnejšemu umetniškemu ustvarjanju. Simfonija obsega štiri stavke, ki se brez presledka zlijejo v enotno delo. Prvi stavek — Allegro moderato ima sonatno obliko brez podrobne izpeljave. DrugI stavek Andante, ki nosi tudi posebni naslov Antlphona, je dvodelna pesemska oblika, tretji pa Allegro vivace, Drav za prav in- strumentalni Scherzo. Finalni stavek Je zopet Allegro vivace. Najlepša dela sta nedvomno drugi ln četrti stavek, v čigar začetku zapoje zbor »Te Deum laudamus« in ki je prepleten s širokimi polifono raz-pletenimi melodijami ter z zanimivimi mo-tivičnimi izpeljavami v orkestru in zboru. Skladateljev hvalni spev se zaključi v maestoso stavku z jasnim svetlim c-duro-vin akordom. To bo krstna izvedba te simfonije na Matičnem koncertu. Začetek koncerta bo točno ob pol 19. uri, na kar še prav posebno opozarjamo. Nestor naših živinozdravni-kov praznuje 80 letnico Novo mesto, 14. novembra. V nedeljo bo praznoval osemdesetletnico g. Otmar Skale, eden izmed najstarejših in najuglednejših slovenskih živino-zdravnikov. že njegov oče Pavel je bil ljubljanski mestni živinozdravnik in učitelj na bivši nižji šoli za živinozdravniške pomočnike pod Bleiweisovim vodstvom. Ljudsko in srednjo šolo je sin obiskoval v Ljubljani in Celju, veterinarsko visoko Solo pa na Dunaju, kjer je tudi odslužil vojsko kot enoletni prostovoljec. Leta 1883. je nastopil svoje prvo službeno mesto kot pomožni živinozdravnik mestnega magistrata v Ljubljani, že decembra 1884 pa je bil imenovan za državnega živinozdravnika na okrajnem glavarstvu v Novem mestu, kjer je služil 40 let, do svoje upokojitve 1 1926. Med tem časom je opravljal nekaj let tudi službo veterinarja za stlški sodni okraj in po potrebi tudi za črnomeljsld ln krški okraj. Po preselitvi Kmetijske šole iz Slapa na Grm je celih 43 let (od 1880 do 1929) deloval tudi na tej šoli kot pe-možni učitelj. Ze dve leti po prihodu v Novo mesto se je poročil in so se mu v zglednem zakonu rodili trije otroci ln sicer sin Otmar, bivši sreski načelnik v Ljutomeru, ter hčerki Milica, vdova po sodnem svetniku Kobetu, in Slava. V Novem mestu biva jubilant že 57 let in si je pridobil mnogo prijateljev v vseh krogih. Vedno je šel z duhom časa. Dosleden v svojem značaju je vedno po svoji moči rad pomagal vsem, ki ao ae kdaj koli zatekli k nJemu a kako profinjo ln prav posebno hvaležnost mu dolgujejo Številni kmetovalci, katerim je s svojimi strokovnimi nasveti stalno pomagal. Neprecenljive zasluge za vso Dolenjsko ln Belo krajino si je pridobil za razvoj živinoreje, katere napredku ln zboljšanju je posvečal vse svoje moči ln vse svoje veliko znanje. Sodeloval in pomagal pa je z vso prirojeno mu vestnostjo ln marljivostjo pri vseh narodnih, dobrodelnih ln gospodarskih ganizacljah in je bil več let tudi novomeški občinski odbornik in član upravnega odbora Mestne hranilnice. Jesen življenja preživlja v krogu svoje rodbine. Pogostokrat ga vidimo, kako kljub svoji visoki starosti korenjaSko koraka po novomeških ulicah. Vsi prijatelji ln znanci žele zaslužnemu novomeškemu javnemu delavcu, da bi do najskrajnejše življenjske dobe ostal v njihovi sredi! Nemški film Iz obmejnih krajev V Berlinu dovrSujejo film »Ljudje v viharju", v katerem nastopa tudi slovenski veleposestnik Aleksander Osvatič Najhujše šele pride. Za talce nameravajo poloviti otroke. Zdaj se Vera navidezno uda zaljubljenemu kapetanu Rakiču V zaprti kočiji, ki lahko gre nemoteno čez mejo, obljubi Vera, da bo ponovila svoj nočni obisk Kočija se pelje mimo straže. Stražarji menijo, da se pelje Vera k sestanku. Toda v vozu so nemški otroci s svojim učiteljem, ki se jim beg posreči v poslednji uri. Ali komisar je spregledal Verino igro. Streli padajo in Vera se zgrudi v tistem trenutku, ko sta njena hčerka in nemški učitelj dosegla nemško mejo. Taka je torej vsebina. Film je bil posnet v hrvatskem obmejnem Zagorju letos poleti. Ko je režiser Fritz Peter Buch izdeloval film. je užival podporo nemškega poslanika Kascheja v Zagrebu. Prosvetni minister dr Budak in bivši državni ta'nik za propagando Josip Miikovič sta igralcem poskrbela stanovanja, dala sta jim na razpolago pomožne moči od strani hrvatskih ustašev in članov zagrebškega gledališča. Poglavnik maršal Kvaternik. hrvatski ministri in državni tajniki so pogostokrat prišli pogledat, kako se film dovršuje. In zdaj bo film šel svojo pot po Nemčiji. Ustvarjalci nemških filmov so začeli zajemati snov iz obrobnih krajev Nemčije in upodabljajo usodo nemških narodnih manjšin. »Kolnische Zeitung« je preteklo nedeljo posvetila v svoji ilustrirani prilogi celo stran filmu, ki ga pravkar dovr-šujejo v Berlinu in ki se imenuje »Ljudje v viharju« (Menschen in Sturm). Po tem listu povzemamo, da je vsebina naslednja: Novi film nas vodi na bivše nemško-jugoslovansko obmejno področje. Le nekaj kilometrov od nekdanje meje leži posestvo slovenskega veleposestnika Aleksandra Osvatiča, ki ga v filmu igra Gustav Diessl. To je prostrano območje plodne zemlje. Toda gospodar je redkokdaj doma. Pripada tisti gosposki družbi, ki se malo briga za narod in domovino. S svojo ženo gospo Vero, ki jo igra Olga Ce- Iz Gustav Diessl — veleposestnik Osvatič hova, preživlja svoje dni v območjih velikega mednarodnega sveta. Luksuzni hoteli v Beogradu in Londonu, v Niči, Parizu in Kairu so mu bolj pri srcu kakor veieposestvo, ki ga živi. Toda grozeča vojna, ki se javija v obmejnem področju z zasledovanjem Nemcev m Nemcem privrženih ljudi, sili k odločitvi. Vendar pa ve-• leposestnik Osvatič nadaljuje svo^ življenje tako, kakor je vajen in se umika kon-j fliktom, ki dosezajo tudi njega, rojenega Slovenca. Drugače je z njegovo gospo. Ona je Nemka in svoje domovine še ni pozabila. Spričo muk svojih rojakov se zave svoje narodnosti. In tako se v nevarno uri poda na posestvo k svoji hčerki Mariji Luisi, ki jo igra Hannelore Schrotii. Vsa zgrožena, pravi list, opazuje, kako se dan za dnem stopnjuje sovraštvo Srbov do vsega nemškega. In ko je neko noč v Beogradu priča upora zoper vlado, ki se je skušala sporazumeti z Nemčijo, pripravi tudi svojega moža do tega, da se vrneta na veieposestvo. Srbski vojaki so zasedli vas in zapirajo vse, ki se izdajajo za Nemce. Oficirji so se naselili v Osvatičevi hiši, od koder razvijajo svoje delo. Predvsem so to kapetan Rakič (Siegfried Breuer), fanatični poručnik Dušan (Kurt Meisel) in njuni podrejeni Vera najde svojega zaveznika v mladem nemškem vaškem učitelju Hansu Neuber-tu (Heinz Welzel). Tudi on bi rad poizkusil spraviti nemške ljudi na varno. Se je na razpolago skrivna pot čez mejo, za katero Srbi ne vedo. Zdaj je treba dognati, kdo vse je v spisku aretirancev. Ta spisek leži v sobi kapetana Pakiča. Gospa Vera glumi ljubeznivo gospodinjo. Upcrab-lja umetni je izkušene žene in ji kmalu uspe privezati nase zaljubljenega kapetana Rakiča. Medtem pa se nemški učitelj s pomočjo hlapca Antona (Josef Sieber) splazi v gostovo sobo in pregleda spisek tistih, ki jih nameravajo aretirati. Tako uspe nekaterim Nemcem beg čez mejo. Kmalu pa izve srbsko vrhovno poveljstvo o tem. Očitno gre za izdajo. V kraj pride poseben komisar (Franz Schafheitlin) in mejo zapro. še dve, tri o tobaku g pipo na morišče. Bilo je 27. julija 1586, ko je bil tobak krščen za »herbo nicotiano«. Nekaj let potem se je vrnil s svojega potovanja po Ameriki Walter R a 1 e i g h, pustolovski dvorjanik in ljub'ierec angleške kraljice Elizabete. Z njim so se pripeljali tudi angleški kolonisti, ki so bili m^Vli več let v Ameriki. V Plymouth-u, kjer so se izkrcali, se je usula z l?die velika množica nenavadnih potnikov. Vsi so imeli v ustih cevke in gost dim so puhali skozi usta in nosnice. To so bili prvi ljudje v Evrop:. ki so kadili, ne da bi -a to kaznovani. Angleži so sicer že poznali tobak, vedeli so tudi po Franro7;h. kako je neznansko zdravilen (kar seveda ni res). Da se Pf da ta ra^+,:-"a tudi n? tak način uoorabiti. je bila zavie novost in prav ta novost se je kmalu udomačila. Raieish je vedno kadil pipo. Kadil jo Je v srečnih čas:h. ko se je grel na soncu nvlosti Njenega Veličanstva kraljice Elizabete. a ka^M io ie tudi v dobi, ko je zanj utonilo to sn^o Vo so ga vrgli zaradi 7f>m*e v ječo ko so ps bili zapustili prijatelii in §e sanjal o nekdanjem <^avi in svoii ad- miralski uniform-- ostal zvest svoii pipi- Iz ieče je moral na morišče (1618>. d=> " "lavo: Trr-.rnsi"! je bil ~—A -^-Ho pokaditi pipo. To je bila prva nira na smr+ obsojenega človeka v evronsk' 7E?od"-5--' zs)ed je potem posnpr"^1^ mnr>cr0 obsojencev, ki jim je bil tobak zsdnja +ol=?žb3 na zadnji poti. Za in proti Ker je bil srednji vek popolnoma izbrisal spomin na keltske pipe in kajenje ko-nopnih zrn, je postalo kajenje zopet novost in je imelo že takoj v svojem postanku vnete nasprotnike in vnete zagovornike. Kajenje se i<= bilo med tem razpaslo ne samo med mornarji, polaščalo se je že višjih krogov, plemstva in častnikov. Naj navedemo iz tedanje dobe nekaj Izjav. ki s* se nam oh^^He. Prvo besedo imej nasprotnik tobaka. Tako rekoč državni nravdnik. V kraljevskem ornatu. Angleški kralj Jakob I. (1603—1625) je napadel v posebni poslanici angleškemu narodu tobak. Njemu je kajenje »smradljiva. gnusna stvar«. Svoje obtožbe zoper tobak je zaključil kralj takole: »Ce je, državljani, še kaj sramežljivosti v vas, opustite to grozno navado, Ki jo je sramota rodila, zabloda sprejela, m-umnost razširila, navado, ki draži jezo Vsemogočnega, uničuje zdravje, ruši domove, ponižuje narod in domovino, da ju sosedje in tujina zaničujejo, navado, ki je neprijetna nosu, škodljiva možganom, pogubna pljučem in — hočem biti odkritosrčen — ki popolnoma sliči s svojim črnim dimom peklenskim param.« K besedi se oglasita po tem ostrem na padu kar dva zagovornika. Spanec B e i n-tema iz Palme navaja iz svoje »Tabako-logije« stavek: »Kdor študira, mora mnogo kaditi, da mu misli ne uhajajo.« Iti zdravnik Kornelij Bontekoe bere iz svojega spisa kar cel odstavek: »Nič ne koristi in nič ne služi življenju in zdravju v taki meri, ko dim kraljevskega zelišča, tobaka, ki ohranjuje življenje in zdravje, ki lajša osamelost in preprečuje zlo, ki je posledica dolgotrajnega sedenja. Kajenje, ki mu ne gre nikdar dovolj časti in hvale, je dobro in prijetno od ranega jutra do poznega večera, ko se človek zbudi, preden kosi in ko pokosi, na kratko — vedno.« Dragi bralec, slišal si obtožbo in zagovor in soditi moraš kot nepristranski sodnik. Ce si kadilec, se ti bo zdelo besnenje kralja Jakoba smešno, če pa ne kadiš, porečeš, da zagovorniki radi pretiravajo. Humorist Roda Roda je odgovoril na vprašanje glede škodljivosti tobaka takole. »Moj ded je dočakal 84 let, čeprav je kadil ko kak tovarniški dimnik vse svoje življenje od jutra do večera in zopet do jutra. Moj brat, ki ni imel nikdar nobene cigarete v ustih, je pa umrl že v osmem tednu svoje starosti.« Kje rase tobak Ze v začetku smo omenili, da je tobak ameriška rastlina, da pa se je udomačila tudi po drugih celinah. V Ameriki je doma od panamskega predora do Kanade m od ravnika do lapatskih držav (Argentina. Cile, Paragvaj in tt-.-*,,.,^ Štirideset divjih vrst uspeva naiboli med 15. in 35. severno širinsko stopnjo. V Evropi je prišel tobak do krajev, ki leže še bolj severno od omenjenega pasu v Ameriki (Nemčila Švedska, Rusija). ie d0 tiste črte. do katere se lahko pospravijo tobačni listi še pred prvim mrszom Splošno velja za oravilo, da tobak ne uspeva tam, kjer ne dozoreva grozdje. S podnebjem in zemljo se izpreminja tudi dobrota te rastline. Vzhodni del Severne Amerike slovi daleč po svetu po svojem tobaku. Kak pomen ima tobak v ameriškem gospodarstvu, spoznamo iz dejstva, da ga pridelajo Zediniene države na leto eno tretjino vse svetovne količine in ga izvažajo toliko, kolikor ga izvažajo vse druge države skupaj. Zahodna Indija slovi po smotkah »kubi« in »havani«. V Indiji se pridelujejo dragocene vrste po količini malo manj ko v Zedinjenih državah, toda skoraj ves tobak pokade Indijci sami in ga le malenkost izvažajo. Pravi deželi za cigaretni tobak sta Mala Azija in Balkan. V Macedoniji (Grčija) rase sploh najboljši cigaretni tobak na svetu. Dobrega nahajamo tudi ob Črnem morju na turškem, bolgarskem in ruskem ozemlju. Italija (brez Albanije in kolonij) pridela (podatke sem posnel Po knjižici Calenda-rio Atlante De Afostini za leto 1941.) na nekaj več ko 329 km2 42.074 ton tobaka (1 tona = 1000 kg). Za tobačne nasade prihajajo posebno v poštev pokr- ;ine: Puglie. Venezia Euganea, Campagnia, Abruzzi. Toscana. Umbria in EmHia Glede količine tobačnega pridelka je Italija na prvem mestu v Evropi. Kmalu za njo je Grčija in v večji razdalji Nemčija. Ce pomislimo. koi;Vn delavcev in delavk je zaposlenih v tobačnih tovarnah, v stranskih obrtih za izdelovanj zabojčkov škatlic, papirčkov in ovojk, koliko toba-karnarjev se preživlla s prodajo tobaka potem lahko precenimo v??n^cf in pomen, ki ju ima tobak v našem državnem gospodarstvu. M. S. Štajerske O prvem spodnještajerskem vinu, ki ga bodo poli v Nemčiji, pravi »Tagespost«: Trgatev je povsod zaključena in je po količini in kakovosti srednja. Grozdje je bilo sicer zdravo, ni pa moglo popolnoma dozoretL Vendar pa je bila trgatev boljša kakor lani. Vinski mošt je vseboval 14 do 17 stopinj sladkorja. Kupčija z novim vinom zaenkrat še popolnoma miruje. Mošt so prodali samo tisti vinogradniki, ki nimajo zadosti posode ali pa so nujno potrebovali denar. V ostalem pa vinogradniki čakajo, da bo mlado vino pretočeno (okrog 15. decembra ali 15. januarja), nakar lahko zahtevajo šest do desetodstotni pribitek k osnovni ceni, kakor so to odobrile cenilne komisije v Ptuju, Celju, Mariboru, Brežicah, Ormožu, Ljutomeru in na Srednjem Štajerskem. Mošta leto» sploh niso nikjer točili, ker vsi rajši čakajo, da se vino očisti. Kmalu bodo nemški sodniki na Spodnjem Štajerskem sodili po nemškem pravu, pravi dr. Blanke v mariborskem dnevniku in nadaljuje: Nemško pravo je po narodno-socialističnem svetovnem nazoru neločljivo zvezano z narodom in sodi vedno pravično, vendar tudi neizprosno trdo, kadar gre za blaginjo narodne skupnosti in za varstvo pred notranjimi škodljivci in vnanjimi sovražniki. O vpisovanja v Heimatbund poroča mariborski dnevnik, da se je v trboveljskem okraju priglasilo 95.5%. prebivalstva, v brežiškem okraju pa 97.3%. Delitev stročnic. Vsi potrošniki, ki se ne preskrbujejo sami, prejmejo ta teden 250 gramov stročnic. Najpozneje jih morajo dvigniti pri prehranjevalnem uradu do 15. novembra. Graško vseučilišče hoče postati most za jugovzhod. Letošnja predavanja se prično 18. novembra. Rektor dr. Polchein je izjavil v razgovoru z novinarji, da ima graško vseučilišče vsako leto precej študentov iz južnovzhodnih dežel: Madžarov, Bolgarov, Srbov, Macedoncev in celo tudi Grkov, Ukrajincev in Egipčanov. Tudi letos se je vpisalo precej dijakov iz južnovzhodnih krajev. Zaradi tega so bili ustanovljeni posebni lektorati, in sicer srbohrvaški, bolgarski in nemški lektorat za inozemce. Po sedanji vojni nameravajo v Gradcu ustvariti posebno vseučiliško mesto z novimi zgradbami, ker so sedanji prostori premajhni. Pomanjkanje prestroga v Angliji Lizbona, 14. nov. s. Po vesteh iz Londona primanjkuje v Angliji premog. Minister za rudnike Granfel je v spodnji zbornici na zahtevo'po večjih količinah premoga izjavil, da ni mogoče povečati določenih obrokov. Nesreča grškega parnika v viharju Carigrad, 14. nov. s. Grški potniški parnik »Ayes Nicolas« je na odprtem morju naletel na silovito nevihto in se je potopil. Parnik je plul iz luke Dikil, kjer je vkrcal več potnikov. Morje je vrglo na obalo trupla poveljnika in dveh mornarjev. Hudi viharji na Danskem Stockholm, 14. nov. s. Nad Dansko in južno švedsko so se v zadnjih dnsh pojavile silovite nevihte, ki so deloma ustavile ves promet ln ponekod povzročile tudi noplave, zlasti na pristaniškem področju Kodanja, kjer je nastala znatna škoda. Nekaj oseb je utonilo in nekaj je tudi ranjenih. Potres v Ana t o r ]i Ankara, 14. nov. d. V sredo je bil zopet potres v mestu Ersindžanu v vzhodni Ana-toliji. Na železniški progi, ki vodi od Siva-sa v Erzerum, je potres poškodoval več predorov. Zaradi nujno potrebnih popravil so morali promet na tej železnici za 10 dni ustaviti. Volčja nadloga na Portugalskem Lizbona, 14. nov. s. V osrednjem portugalskem gorovju so se pojavili tropi vol* kov. Sestradani volkovi ogražajo zlasti kraj Sapevos. Koliko tehta sončni žarek 1 Lov na delfine Po Einsteinovih računih imajo tudi svetlobni žarki neko maso in zato tudi določeno težo. To drzno podmeno, ki je svoječasno povzročila mnogo prepirov v znanstvenih krogih, so sedaj na novo potrdile raziskave nemških in italijanskih astronomov ob priliki zadnjega popolnega sončnega mrka. Po fotografijah zvezd, ki so se med mrkom zasvetile v bližini sonca, so ugotovili, da se svetlobni žarki iz nebesnih teles na poti proti zemlji upognejo pod silno privlačnostjo sončne mase. Kar pa neka masa privlačuje, mora biti samo po sebi določena masa in mora imeti zato tudi določeno težo. Na ta način so ugotovili , snovno naravo zvezdnih in sončnih žarkov. » Astrofizika, veda, ki proučuje fizikalne lastnosti nebesnih teles, pa je ugotovila še več. S čudovito natančnostjo je izračunala količino toplote, ki jo sončni žarki prinašajo vsakemu štirjaškemu metru zemeljske površine, in izračunala je tudi težo, Iti jo sonce izgubi vsako sekundo s svojim izžarevanjem. Ta izguba znaša štiri milijone ton, to je 650kratna teža vode, ki se prevali v isti sekundi čez Niagarske slapove. Včeraj je sonce n. pr. tehtalo 350.000 milijonov ton več nego danes, v enem letu izgubi 1,300.000 milijard ton. Toda te številke, naj si bodo za naše pojme še tako ogromne, ne pomenijo nič v primeri z velikansko sončno maso. Če gledamo na stvar s tega stališča, je izguba tako malenkostna, da z našimi merilnimi pripomočki niti po tisočletjih ne moremo ugotoviti kakšno zmanjšanje sončne oble ali pa kakšno zmanjšanje njene svetlobne sile. To navzlic temu, da je človeški duh ustvarih merilne pripomočke, ki po svoji natančnosti mejijo na čudež. Brez nadaljnjega je n. pr. mogoče izmeriti težko sončnega žarka. To so dosegli s čulovito tehtnico, ki so jo zgradili v fizikalnem kabinetu baltimorskega vseučilišča. S to pripravo so ugotovili, da tehta sončni žarek nekaj med milijontinko in pol milijontinko miligrama! Pri vsem tem je tehtnica sama na sebi skrajno preprosto izdelana, lahko bi tudi dejali, da ie skoraj nič ni, ker tehta vsa komaj 15 g. Hranijo jo pa v popolnoma brezzračnem prostoru, pod nespremenljivim pritiskom in v stalni temperaturi 12 stopinj, če hočejo ž njo stehtati sončno svetlobo, jo s pomočjo zrcal in prizem usmerijo od zgoraj navpično na obe skodeli. Tehtnica je tako občutljiva, da mora raziskovalec, ki opravlja to tehtanje, presedeti prej najmanj eno uro pred njo, da bi učinek njegove telesne toplote ne vplival na končni račun, a to navzlic temu, da je naprava zavarovana s tri centimetre debelim zvoncem iz čistega kristalnega stekla. Vsak mesec vzamejo tehtnico s skrajno previdnostjo iz njenega steklenega zavetja in jo najnatančneje prekontrolirajo. Vrednost tega instrumenta, ki je izdelan ves iz platina, znaša 200.000 dolarjev. Ali je Amundsen živ? Neki funkcionar ameriške Trgovske družbe za severno Aljasko trdi, da se je v Grenlandiji srečal s slavnim polarnim raziskovalcem Amundsenom in da je ž njim tudi govoril. Hotel ga je tudi fotografirati, a to mu ni uspelo. »Deutsche Zeitung in Norvvegen« objavlja nekatere podrobnosti o tej nepričakovani trditvi ameriškega trgovskega potnika. »Prva stvar, ki sem jo opazil med Eskimi v Fortu Bayu,« pripoveduje mož, »je bil velik in močan mož, ki je stopil iz neke koče. Ze prva moja misel je bila: Roald Amundsen! Prav gotovo je on! To je njegov značilni profil, njegov kljukasti nos, njegove globoke gube v obrazu. Ko so v koči prižgali svetilko na ribjo mast in ko je eskimska družina delila svojo večerjo z mano, sem vprašal: Kakšen mož ste vi? Eskimac gotovo niste in Američan tudi ne! — Amundsen sem, — je odgovoril skrivnostni mož. — Nemogoče!— sem odgovoril. — Saj ste se leta 1928 vendar smrtno ponesrečili! — Padel sem res, a kakor vidite, sem ostal živ! — je dejal. — In v svoji prosto- ! voljni samoti se počutim dobro. Vseeno mi je, tudi če objokuje Evropa mojo smrt ali če me je pozabila ... Toda pozneje je neznanec spremenil svojo vlogo in je izjavil, da niti od daleč ni istoveten z norveškim raziskovalcem. Ni pa hotel povedati, kdo bi bil in kakšna je njegova narodnost Toda Eskimci so ga klicali za »kapitana Amundsena«. Uprl se je energično vsakemu mojemu poskusu, da bi ga fotografiral.« Odgovornost za to poročilo nosita seveda ameriški trgovski potnik in nemški list na Norveškem, nemogoče je reči, da-li gre za kakšno mistifikacijo ali ne. Veliki raziskovalec je izginil, kakor se bodo še vsi spominjali, v juniju 1928 z letalom, ki ga je vodil francoski pilot Guilbaud, in sicer je izginil v Arktičnem morju južno od Grumantov. Odletel je bil iz Tromsoja, da bi ponesel pomoč brodolomcem z italijanskega zrakoplova, ki ga je vodil No-bile. Ne o njem, ne o njegovih spremljevalcih ni bilo potem nikoli več nobene vesti, dokler se ni pojavila v svoji sedanji, nepričakovani obliki. nim pritiskom. Ta morski volk predstavlja sedaj eno izmed največjih znamenitosti floridskega oceanografskega muzeja. Hotel za nočne delavce V Buenos Airesu so odprli hotel za osebe, ki imajo takšne poklice, da morajo ponoči delati, podnevi pa spati. V tem bučnem velemestu, ki ima nenavadno živahen promet in kjer preprečujejo tisoči zvokov človeku podnevno spanje, je bilo res pametno, da so mislfili tudi na takšen hotel. Na to idejo je prišla neka družba, ki je dala hotel zgraditi in opremiti tako, da bodo v njem nočni delavci, kakor novinarji, stavci, igralci itd., podnevi pokojno spali. Zunanje stene novega hotela so trikrat tako debele kakor navadne stene, dvigala in vrata delujejo v največji tišini. V sobah ni nobenih zvoncev, temveč so vsi znaki samo svetlobni, a tla so pokrita, kakor si lahko mislimo, z debelimi preprogami Tudi vodovodne cevi so napeljane in izdelane tako, da ne morejo povzročati nobenih šumov. Vsa okna so trojna in vrhu tega obrnjena proti mirnemu dvorišču. Seveda so cene v tem hotelu znatno višje nego v drugih hotelih, a gost ima v njem zajamčeno priliko, da se v miru naspL „Prosim vas, nikar ne umrite!" Na bregu jezera Grandlieuja pri Nan-tesu stoji mali kraj Pont-Saint-Martin, ki so njegovi prebivalci, zlasti stari možje in žene, ta čas v precejšnjih skrbeh. Zupan jim je namreč prepovedal — umreti, vsaj do prihodnje pomladi naj ostanejo živi, jim je dejal. »Držite se trdno,« je naročil, »upirajte se do aprila, kajti drugače me boste spravili v resno zadrego, ker ne vem več, kam naj vas dam pokopati!« Pokopališče v Pontu-Saint-Martin je dejansko prenapolnjeno, a prošnja, ki jo je občina vložila, da bi se pokopališče povečalo, doslej še ni prejela odgovora. Na županov poziv so starci in starke odgovorili, da bodo napravili pač vse, kar jim je mogoče, toda v svojem srcu imajo skrb, kajti zima prihaja in ž njo prihajajo vsakovrstne bolezni, ki se tako rade lotevajo starih ljudi in se nič ne brigajo za odredbe raznih oblasti. Tolstojev nečak — lovec na morske volkove V San Agostinu v Floridi so nekateri ameriški učenjaki uredili oceanografski muzej, ki mu ni primere. Ta muzej predstavljata dva ogromna bazena, ki se z njiju vodi gibljejo glavni predstavniki morskega živalstva, od najmanjših do največjih. Dve sto steklenih oken dovoljuje obiskovalcem opazovati jih od blizu, ne da bi jim pretila kakšna nevarnost Še pred kratkim v tem muzeju niso imeli morskega volka, kajti ni tako lahka stvar, polastiti se tega morskega roparja živega. Toda grof Ilija Tolstoj, nečak slavnega pisatelja in filozofa, je s pomočjo prof. Douglasa rešil ta problem na nov način. Na visokem morju je dal vreči v vodo velik kos osoljenega svinjskega mesa, ki je v svoji notranjosti skrival znaten, na dolgo jekleno vrv privezan kavelj. Ni prešlo mnogo časa, da se je nad 200 kg težak morski volk s pravo požreš-nostjo, ki označuje te živali, vrgel na vabo in jo pogoltnil. S tem je pogoltnil tudi kavelj in potem ga ni bilo več težko ukrotiti ter zvleči na krov. Tu mu je grof Tolstoj vbrizgnil v telo velik okoličino nekega uspavila. Kmalu nato so spečo pošast vrgli v enega izmed muzejskih bazenov, a tam jo je neki potapljač pod vodo prebudil s curkom vode pod moč- Hudi davki na Angleškem Dopisnik madridskega lista »Ya« poroča iz Londona, da težijo življenje Angležem čedalje hujše davčne dajatve. Od prvega tega meseca plačuje vsak Anglež državi povprečno 10 šilingov neposrednih davkov od vsakega šterlinga. ki ga zasluži. Država mu jemlje tedaj 50 odstotkov vseh dohodkov. A to je samo ena stran tega problema, kajti država ie naložila svojim občanom nove posredne dajatve za vse pijače, zabave in prometne pripomočke. Tako stane steklenica whiskyja danes 18 šilingov, od katerih jih gre nič manj nego 15 v državno blagajno. Tudi oblačilne potrebščine, hišna oprema, obutev, dragulji in druge stvari so obte/ene z novimi davki, ki dosegajo 10 do 33 odstokov njihove vrednosti. Zaman p^ifeioval 100 tUoe dckrjev Srečen in nesrečen je istočasno neki razpečevalec časnikov iz Ungvarja v Pod-karpatski Rusiji, ki je po svoji tašči v Ameriki podedoval 100.000 dolarjev. Zaradi vojne pa tega denarja' ne more dvigniti, ker je deponiran v neki banki v Pittsburgu, in se boji, da ga sploh nikoli ne bo videL Gli zingarl romeni — Itesssnin- ski L^ani dovrano ln seguito a severi ordinamenti accomodarsi ad una vita stabile e produtti-va. Finora altro mestiere quasi non eono-scevano eccetto qualche lavoro in legno — se bodo morali zavoljo strogih odredb podrediti stalnemu in delovnemu življenju. Doslej skoraj niso poznali drugega dela, razen da so tu pa tam izdelali kakšno rešeto Vsako leto so ogromni tropi delfinov plavali skozi Mali Belt Ribiči teh krajev, ki so bili povezani ▼ močno organizacijo, so na njih račun živeli nad 800 let udobno življenje Lov na delfine je bil obilen, kupčije pa dobre, kajti iz teh živali so pridobivali olje, ki so ga uporabljali za razsvetljavo v hišah in tudi za javno razsvetljavo. Toda proti koncu prejšnjega stoletja te svetilke na olje niso mogle več tekmovati z električnimi svetilkami in so počasi izginile. Organizacija ribičev si od tega udarca ni mogla opomoči, število njenega članstva se je zelo znižalo, njena zastopstva v deželah ob obalah Malega Belta so prenehala poslovati, od njenega nekdanjega razkošnega sedeža je ostalo komaj nekoliko slabo opremljenih sob. Toda vojna je položaj spret spremenila. Ker Danski primanjkuje premoga in zaradi tega tudi električnega toka. so stare svetilke na olje prišle spet v rabo. To je bil povod, da se je začel lov na delfine v nekdanjem obsegu. ribiči imajo spet velike dohodke in njihova organizacija se pripravlja, da prenese svoj sedež v udobnejše prostore. Ameriško maščevanje Ena izmed največjih trgovin z delikate-sami v Los Angelesu je doživela pred nedavnim neobičajno maščevanje nekega svojega odpuščenega nameščenca. V raznih listih je izšel oglas, da išče lastnik trgovine hudega psa čuvaja in da plača zanj vsako ceno. že dopoldne se je v trgovini oglasilo na stotine ljudi, ki so pripeljali s/oje pse. da jih ponudijo v nakup, zbirali to se v trgovini, da ni bilo v njej nobenega prostora za druge ljudi, postavljali so se pr*d trgovino v vrste, tako da drugi ljudje sploh zraven niso prišli in tudi liso hoteli priti saj so morali imeti pošten rešpekt pred la-jajočimi in razgrajajočimi četveronožc:. Gneča je bila tolikšna, da so utrli šipe iz- Naravna guma V poljedelskem poskusnem zavodu v Plovdivu so začeli gojiti rastlino, ki ne daje samo tekstilnih vlaken, olja in medu. temveč zanima znanstvenike predvsem zavoljo kavčuka, ki ga vsebujejo njeni listi. Ti listi imajo poleg 10 odstotkov smole dejansko tudi 4 odstotke kavčuka. Prvi poskusi so se obnesli dobro, zato se je bolgarsko poljedelsko ministrstvo odločilo, da bo vsako leto čedalje bolj širilo gojitev te koristne rastline. Domnevajo, da bodo mogli že leta 1943. pričeti z industrijskim pridelovanjem bolgarskega kavčuka. Kačje meso V Franciji, kjer je ta čas veliko pomanjkanje živil, ugotavljajo, da ie vsaka žival, ki je doslej v kuh;nji niso cenili, pravi božji dar kot jed, in sicer velja to tudi za kače. S to trditvijo je nastopila pred Medicinsko akademijo drča. Phisalixova, ki je navajala, da so kače nad vse koristne kot uničevalke miši in drugih škodljivih živali, a da imajo poleg tega kakor druge plazilke. velike in male, izredno okusno ter redilno meso. Ujet gad ali modras predstavlja pravi obed. Nova prestolnica Z novim letom bo postalo mesto Blssau namesto sedanje Bolame prestolnica Portugalske Gvineje. Bissau je glavna luka v tej koloniji in šteje 10.000 prebivalcev. Potres v Luzonu Silen potres, ki je trajal kakšni dve uri, je divjal v južnem delu glavnega filipinskega otoka Luzona. Doslej ni podrobnejših vesti o škodi, ki jo je povzročila katastrofa, velijo pa, da so žrtve zelo številne in gmotna škoda izredno velika. Radio Ljubljana Sobota, 15. novembra 1941-XX Ob 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: PeMini in melodije, ▼ odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: M-alga-jev harmonikairski duet. 12.35: Pestra glast-ba pod vodstvom mojstra Petranija. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike gflavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom L. M. Skerjanca. 14: Poročila v italijanščini. 14.15: Modeme pesmi, orkester pod vodstvom mojstra Zeme. 14.45: Poročila v silovenščini. 17.17: Nove plošče Cetra. 18: Albin Rima: Kemija v gc»po-dinjstvu, sllovensiko predavanje za gospodinje. 19.30: Poročila v silovenščini. 19.45: Kmečki trio. 20: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR: Andria le Lecouvreur, glasba Francesca Cilea, v odmorih sflcvensko predavanje in vesti v silovenščini, po operi poročila v italijanščini. ložbenih oken, a tedaj so se psi kakor nori zakadili na razstavljeno blago. Lastnik, ki je zaman zatrjeval, da m da) nobenega oglasa v liste in ia ne potrebuje nobenega psa, je moral Končno poklicati policijo, da je ljudi razgnala Oglas je bil dal v I ste maščevalni nameščenec. Toda s tem se stvar ni končala. Naslednje predpoldne, ko je bilo v trgovini največ dela, so se pred njo ustavili štirje mrtvaški vozovi in dolga vrsta avtomobilov, ki jih je bil naročil odpuščeni prodajalec. Ta dan je moral lastnik trgovino enostavno zapreti A ko se je zvečer v oglasnem oddelku nekega lista pojavil človek, ki je hotel oddati oglas na ime nesrečnega lastnika deiika-tesnice, češ da išče dobrega kolesarja za prevažanje delikatesne robe, so tega človeka kot mistfikatorja prijeli in gnali na policijo. Prebil je vso noč v policijskem zaporu, a ko so ga zjutraj pozvali pred sodnika, se je izkazalo, da je šlo v tem primeru v resnici za lastnika delikatesnice :"n da je resno mislil s svojim oglasom ... Tako se mu je nameščenec brez svoje vednosti še v tretje maščeval... ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pred nekaj časa je Ahacelj kupil ]>a-pigo. »Ali že kaj govori?« ga vpraša neki prijatelj. Ahacelj: »Ne, moja žena ji ne pusti do besede!« • »Koliko plačujete umetniku stradanja?« »Petdeset lir na dan in prosto oskrbo.« • Filmski ravnatelj: »Prizor z uporom je danes prav sijajno uspel!« Režiser: »Da. Dejal sem statistom, da bodo prejeli svojo gažo šele v osmih dneh!« ANEKDOTA Nekoč zelo priljubljeni kritik Ludvrig Pitsch je v svoji hiši pogosto prirejal družabne večere, na katere je prihajala masa vsakovrstnih umetnikov in znanih mož. Ti večeri so bili nad vse razposajeni. Nekoč je prišla tudi neka kraljevska visokost, ki je bila očarana od neprisiljenega vrvenja in je dejala slikarju K. navdušeno: »Tukaj je naravnost sijajno — tako neprisiljeno!« »Ah, kraljevska visokost,« je odgovoril slikar veselo, »to ni še nič, kraljevska visokost bi morala biti tu, ko kraljevske visokosti nd tu!« VSAK DAN ENA SLEPA LJUBEZEN »Zdi se mi, ljubi, da je že pozno, kajti noge mi postajajo hladne!« Kulturni pregled Razvoj naše kritike IL Značilno je, da obdobje večjega razmaha slovenske literature, osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ni imelo osrednjega kritika, kakor sta bila v sedemdesetih letih Levstik in Stritar. Prav v tem času, ko je slovenska kritika kazala pretežno recenzentski in filološki značaj, je začel literarno-kritično ofenzivo teolog in filozof, pristaš skrajnega estetskega idealizma Anton Mahnič. Goriški profesor bogoslovja je bil kritik, ki je imel filozofsko podprta, četudi skrajno enostranska estetska merila. Zaradi svoje stroge načelnosti in logične doslednosti je vzbudil mnogo večjo pozornost in znatno močnejše odmeve, kakor bi jih bil mogel vzbuditi pri drugih narodih kulturno kratkoviden in v svojih estetskih sodbah tako obsku-ren, mimo tega pa očitno apoetičen ocenjevalec poetičnih proizvodov, kakor je bil Mahnič. Mahničeva kritika Gregorčiča in Aškerca je nedvomno napravila velik vtisk na naše tedanje literarne kroge. Značilno je, da njeni načelni nasprotniki niso mogli postaviti Mahniču nasproti estetsko in filozofsko enako trdno podprte kritike, marveč se je započeta borba s tako zvano »ločitvijo« duhov prenesla na druga področja, kjer so se naši svobodomiselni krogi laže eihali kakor na tleh estetske teorije in literarne kritike. Edino protitežje tej presenetljivi supremaciji skrajnega estetskega idealizma v slovenski kritiki je bi-* lo tvorno delo Jurčiča. Tavčarja, Kersnika in drugih naših pisateljev. Spričo idejno in estetsko slabo pripravljenih tal se nove struje, kakor na pr. naturalizem, niso mogle zlahka in dobro včleniti v naš literarni razvoj. Novi literarni pogledi in nov okus niso imeli trdnejše idejne in estetske podlage zaradi tega, ker pri nas ni bilo izrazitih kritikov; tudi to pričuje o nujnem in plodnem paraleliz-mu pesniškega stvarjanja in kritike, o koristnosti njunih medsebojnih oploditev. Tudi tako zvani prevrat v literaturi, ki je združen z nastopom Moderne, se Je pn nas izvršil brez očetovstva teoretikov, literarnih kritikov: v tem času smo svojo bleiweisovsko kulturno provinco že tolikaj približali ostali Evropi, da so bili časovni presledki med njenimi in našimi literarnimi strujami že znatno krajši. Romantični simbolizem v poeziji, psihologizem kot reakcija na naturalizem v prozi so se pojavili v Franciji sredi osemdesetih in na začetku devetdesetih let, pri nas pa dobrih petnajst let pozneje, dasi je imela Francija že pred tem posamezne pojave novega pesniškega stila, na pr. Baudelaira in že na začetku osemdesetih let Mallarmčja. Za časa Stritarja ln Levstika smo bili glede slovstvenih idej in estetskih smeri najmanj petdeset let zadaj za tedanjo Evropo; Jurčič je Imel vzornika v Scottu, Stritar v Rousseauju in Gotheju, Levstik pa je bil pod vplivom Lessingove estetike. čeprav je v tem času, namreč po nastopu Moderne znatne naraščala kritična rubrika v naših literarnih obzornikih, nismo še vedno imeli centralne kritične osebnosti Skerličevega kova in tudi ne takega kritičnega temperamenta, kakor je bil Hrvat A. G. Matoš. Slovenska kritika, kl Je bila za časa Frana Levstika pionirska in za časa Stritarjeve kritične delavnosti estetsko-vzpodbudna, je imela večje število priložnostnih recenzentov in krltikujočih literatov, katerih noben ni zapustil v našem slovstvu večje in trajnejše brazde; imeli smo le malo znanstvenih kritikov. Najpomembnejši estet, literarni teoretik in kritik te dobe, izjema med množico revialnih in dnevniških recenzentov, Je dr. Ivan Prijatelj, ustanovitelj slovenskega eseja in teoretično naiši»š3 razgledani vrstnik naše Moderne. Dr. Ivan Prijitelj je imel vse pogoje, da bi postal kritik evropskega formata, naš Saint Beuve a'i de Savrelis, naš Salda: predvsem je Imel poleg temeljite znanstvene izobrazbe pesniško rahločutnega duha, smisel za formalno analizo enako kot za idejno in estetsko sintezo; odkril si je tudi nov literarno znanstveni stil in prekosil za veliko duhovno razdobje svojega predhodnika Stritarja. Toda dr. Prijatelj* se je od kritike v ožjem smislu obrnil v literarno zgodovino in v tako zvano življenjepisno kritiko; pri tem je ustvaril dela, ki nimajo pred njim nič enakovrednega v naši literaturi. V slovenski literarni kritiki desetletja pred vojno, kritiki, ki je kakor omenjeno, imela kvalitativno pretežno recenzentsko obeležje, opažamo vse smeri kritičnega gledanja: moralistično in ver3ko kritiko, impresionistično kritiko, pozitivistično kritiko, filološko kritiko, estetsko dogmatično kritiko, življenjepisno kritiko, znanstveno kritiko in sociološko kritiko; imamo recenzente, ki goje kult tradicije in zopet take, ki se zavzemajo za nove, iz tujine posnete smeri. Značilno je, da št vedno v znatni meri gospoduje filološka kritika, v estetskih pog-ledih pa je očiten vpliv nemških literarnih teoretikov, kl jim je šele generacija tik pred vojno in takoj po vojni pri-I družila druge evropske vzore. Vse to kri- tično prizadevanje je vplivalo znatno manj na samo literarro tvorbo, kakor Levstikova in Stritarjeva kritika v sedemdesetih letih. Vzrok utegne biti med drugim v tem, da razen dr. Prijatelja, ki pa se ni dosti bavil s kritiko v ožjem smislu, nismo imeli močne kritične osebnosti. Zakaj samo osebnost razvija okrog sebe magijo vpliva, vse drugo ostaja pri besedah. Povojni razvoj slovenske literarne kritike bi bil vreden posebne in podrobne obdelave: v okviru tega pregleda naj ostane ob strani. Omenil bi samo, da kritična prizadevanja Izidora Cankarja, Josipa Vidmarja, Franca Koblerja, dr. Joža Glo-narja, Franca Albrechta, dr. Antona De-beljaka. in drugih, kažejo idejno stilistično in literarno znanstveno višino, ki večl del znatno prekaša splošno raven naše predvojne kritike in priča o široko odprtih horizontih v današnjo Evropo. S študijem na domači univerzi bodo bodoči literarni znanstveniki in umetniško-kreativni kritiki docela drugače kakor njihovi predhodniki pripravljeni za svoje odgovorne naloge. Nesporno je pa, da bo osebnost imela tudi v bodoče odločilno vlogo, ln da bo samo taka osebnost bogato oplodila literaturo in vtisnila svoji dobi viden pečat. če se ob sklepu te kratke poti skozi preteklost slovenske literarne kritike ponovno vprašamo, koliko je literarna kritika prispevala k splošnemu razvoju naše narodne kulture, moramo po vsem tem ugotoviti tole: Brez plodnih prizadevanj čopa, Levstika, Stritarja in Levca bi bil razvoj naše literature v 19. stoletju znatno počasnejši in ker je literatura imela v življenju našega malega naroda in v pospeševanju njegovega napredka posebno važno vlogo, smemo sklepati, da je imela literarna kritika pozitivne in za nas pomembne posledice v vsem našem kulturnem ln s tem tudi narodnem življenju. Kritika ni bila samo sodnica, marveč tudi vzpodbujeval-ka, ki je literarnotvorne ljudi pozivala k večji odgovornosti in strožjemu odnosu do lastnega dela. S tem je kritika kljub vsem tolikokrat grajanim nedoslatkom in tolikim odrazom človeških slabosti kritikov izvrševala in še izvršuje nenadomestljivo funkcijo v kulturnem organizmu našega naroda. Nemška akademija v Ljubljani Lektorat Nemške akademije v Ljubljani je pravkar izdal poročilo o svojem delovanju, v katerem poudarja naloge in cilje Nemške akademije. V šestnajstih letih, ki so potekla od njene ustanovitve, piše v tem poročilu, je Nemška akademija za študij in razširitev nemškega jezika in kulture pod predsedstvom prvega bavarskega ministra, Eksc. Ludvika Sieberta, postala temeljna organizacija za nemško kulturo, izpolnjujoč tako svojo vzvišeno nalogo pospeševati na strogo znanstveni podlagi raziskavanie in študij nemškega jezika ter omike. Med mnogimi vrstami delovania, ki ga razvija, med družini na pr. študii zgodovine Nemčije, političnih in ekonomičnih znanosti. uoodabliajočih umetnosti in muzike. zavzema prav posebno mesto Odsek za študij nemškega jezika, literature in kulturne zgodovine. Delovanje Akademiie izpričuieio važne publikacije znanstvenega značaja in trimesečna revija »Deutsche Kultur im Le-ben der Volker« (Nemška kultura v živ-lienju narodovi ki ie že zelo razširjena. Propagandno sred;šče predvsem za lingvistično delovanje je Goethejev institut Nemške Akademije v Monako vem Potom stalne pedagogične razstave in prireditve Kronika * Letošnje Vodnikove knjige (Vodnikova pratika 1942 in Jarčeva povest »Jalov dom«) izidejo že čez 14 dni Do Miklavža bo vsa naklada prav gotovo razgrabljena, zato pohitite z naročilom. Oglasite se takoj pn svojem znanem krajevnem poverjeniku, Ljubljančani pa v knjigarni Tiskovne zadruge, Šelenburgova uL 3 ali pa v pisarni Vodnikove družbe, Puccinijeva ul. a, prvo nadstropje, v poslopju Narodne tiskarne. Nobena slovenska hiša ne sme letos ostati brez Vodnikovih knjig! * Soproga maršala De Bona umrla. V noči na četrtek je v svojem stanovanju v Rimu umrla gospa Ermnia Monti Mairone, nosilka reda sv. Anuncijate, soproga maršala Italije EmiLa De Bona. Pokojnica, Ki je spadala v vrsto najo ILčnejših ital.jan-skih žena, je imela zelo pestro življenje za sabo. Svojega soproga je spremljala v Tri-politanjo, kjer je preživela 4 leta, pozneje pa je bila ž njim v Asmari, ko je maršal kot Visoki Komisar vzhodne Afrike leta 1935. pripravljal pohod proti Abesiniji. Duce je maršalu kot prvi brzojavno izrazil svoje sožalje nad pretežko izgubo. Piav tako mu je sožalno brzojavko poslal Velčan-stvo Kralj in Cesar. Včeraj popjldns so truplc pokojnice p.enesli v baziliko sv. Neže, po opravljenih žaln.h obredih pa so ga prepeljali v Ca.isano d' Adda, da ga polože v rodbinsko grobnico. * Smrt zgieune matere. V Zagrebu je v torek umrla v visoki starosti 85 let gospa Julija vdova M i a d i n e o, po rodu Vrhov-čeva iz Pučišča na otoku Braču. V življenju je mnogo prestala, izgubila je tri sinove. Jesen življenja je preživljala pri svoji hčerki v Zagrebu. Druga njc-na hči, gospa Anka, je soproga ljubljanskega odvetnika g. dr. Lapajneta. Požrtvovalni materi naj bo ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Smrt starega italijanskega izseljenca. V nekem predmestju Buenos Airesa, glavnega mesta Argentine, je umrl Genovežan Pistro Sciaccaluga, prav na dan, ko je izpolnil sto let življenja. Kakor pripovedujejo, je Sciaccaluga pred 60 leti govoril s plemonteškim škofom Cagliero, ki mu je izrazil željo, naj bi živel sto let, Sciaccaluga pa je škofu odvrnil: »Dobro, sprejmem vašo željo, ampak tisti dan, ko bom dopolnil 100 let, bom umrl.« To svojo napove 1 je Sciaccaluga potem še večkrat ponovil, da. je zanjo mnogo živih prič, in je besedo tudi točno držal. Tudi vsa pozna, siva leta je bil mož čil in zdrav, zmerom veselega, vedrega duha. Sciaccaluga je bil med tistimi Italijani, ki so se bili preselili v Argentino pod vodstvom znamenitega poljedelca Giuseppa Guarroneja iz Alessandrie, poznejšega argentnskega kralja pšenice. Guarrone je dobil od argentinske vlade na razpolago obsežen kompleks zemlje, ki ga je bilo treba iztrebiti, osušiti in oblelati, pa je privedel čez veiiko lužo množice svojih rojakov, ki so domala vsi naprav li lepo kariero. Sciaccaluga je bil med onimi, ki so s poljedelstvom ia živinorejo pr dobili lepo premoženje. Ta kmet iz Genove je bil posebnež v vsakem pogledu. Taka je .znal skoraj vso »D.vino Commedio« na pamet, pa ne v Dantejevem izvirniku, temveč v ge-novškem narečju, v katero je nesmrtno Dantejevo pesnitev prepesnil neki ligurski duhovnik. Ta »Dlvina Commed a« je bila ena izmed redkih knjig, ki jih je Sciaccaluga iz domovine prenesel v Ameriko, da jih je na svoji samotni kmetiji prebiral vse dolge zimske noči. * Kipar Steiner pri Duceju. Duce je sprejel znanega kiparja Hermana Steiner ja iz Merana. Pri tej priliki je umetnik Duceju poklonil v les urezan relljel »Slava legionarja«. * Manifestacija hitlerjevske mladine ln GIL-a v Milanu. V četrtek popoldne je bila v opernem gledališču v Milanu skupna kulturna manifestacija hitlerjevske mladine in GIL-a. Gledališče je bilo nabito polno, prisotni so bili tudi najodličnejši predstavniki oblastev in organizacij. Spored, ki je obsegal vrsto izbranih koncertnih točk, je dosegel pri občinstvu velik uspeh. * Sestra Marije Denis je prišla k filmu. Lilli Denisova, sestra znamenite filmske igralke, se je odločila prav tako za kinematografsko kariero. Pod imenom M chela Belmonte bo prvikrat nastopila v filmu »Povratek pilota«, katerega glavno vlogo nosi Massimo Girotti, režija pa je v rokah Roberta Rossellinija. * Prodaja oblačilnih predmetov na oblačilne izkaznice je dovoljena. Z naredbo Visokega Komisarja z dne 7. oktobra je bilo določeno, da se ustavi vsaka prodaja oblačilnih predmetov ter tekstilnega blaga to obutve občinstvu, Visoki Komisar pa bo določil dan, od katerega dalje bodo smeli proizvajalci, obrtniki in trgovci zopet prodajati te izdelke na oblačilno izkaznico in bo predpisal navodila, po katerih se bodo morali pri prodaji ravnati. Ta dan je Visoki Komisar določil že v svojih navodilih za racionirano prodajo tekstilnih izdelkov, oblačilnih izdelkov in obutve z dne 8. novembra t. 1., ki smo jih že objavili. Ta navodila določajo, da se oblac.jnl predmeti, tekstilno blago ln obutev od 10 t. m. prodajajo in oddajajo občinstvu na osebno izkaznico, odnosno na nakupne bone. Prodaja na odrezke oblačilnih izkaznic je torej že dovoljena. * Nemška šola v Skoplju. Preteklo nedeljo je bila v Skoplju svečana otvoritev prve nemške šole. Mesto je bilo okrašeno z zastavami. V šoli, ki jo je darovala v ta nameri skopska mestna občina, so se zbrali krajevni predstavniki civilnih in vojaških oblastev, slovesnosti pa je prisostvoval tudi nemški poslanik v Sofij. Beckerle. V svojem govoru se je spominjal starega nemško-bolgarskega prijateljstva m tovarištva ter poudaril, da je ta šola ponosen spomenik povezanosti obeh narodov. * Proizvodnja cemcnta v Daliiiac.ji. Proizvodnja cementa spada med najvažnejše panoge industrijske delavnosti v Dalmaciji, zlasti v okolici Splita, kjer so obsežna ie-žišča laporja, najpomembnejšega materiala za izdelovanje cementa. Dahnat nski lapor je oillčen zlasti spričo dejstva, ke* vsebuje do 80 odstotkov kalcijevin Karbonatov Iz ene tone laporja se pridela do tr: četri.ne tone cementa S priključitvijo Dalmacije Italiji je tudi splitska cementna .ndustnja postala sestavni del italijanske industrije. Delniška družba »Split« izdela letno 400.000 ton cementa. ^Dalmacija« 300.000 ton, »Adrija« 250.000, podjetje Palavoršlč 15 tisoč, družba Lavokad pa 10 000 ton. Celotna proizvodnja presega en m lijon ton cementa na leto. V sklop ce industr.je spada tuli tvornica znamenitega »solin.ta«, plošč iz azbestnega cementa, kr jih izdeluje tvornica, last družbe »Split«, v Vranj^ci do treh mil jonov kvadratnih metrov na leto. Kakovost dalmatinskega cementa je enaka kakovosti portlandskega. Nastop jravSsharfev V nedeljo ob poi enajstih oo v Frančiškanski dvorani zanimiva in or.ginalna prireditev: občinstvu se bo predstavila skupina mladih ljudi, ki bi hoteli pokazati, kaj zmorejo kot komiki. Pavl.harji, kakor se imenujejo, so delno že znani po treh nastopih v kinu »Sloga«, gostovali so tudfe. na Golniku in na Vrhniki, toda šele v nedeljo se bodo prvič predstav.li Ljubljani s skrbno izlelanlm programom. Kdo so ti mladi ljudje? Konferansier Biči, primadona Junke, mornar Kačiči in glasben.k Kiki — to so njih pavliharska -mena, za katerimi se skrivajo štirje mladi komični talenti, ki po tej poti iščejo uveljavijenja in občinstva, ženske vloge igrajo pri njili moški — prav kakor na Or.entu ali v srednjem veku. Goje predvsem figurativno kosniko in skačejo naglo iz skeča v skeč, iz preobleke v preobleko; v pisanem programu, ki obsega . osem ,točk,, obetajo kypiete, mimične nastope,, kemične pfizjoie'iž tyjega sveta;.zdaj so na Divjem zapadu, takoj na to nekje na Kitajskem in vedno skušajo gledalčevo jlan-tazijo potegnti s seboj. Posamezna točke vežeta mlad., doslej še neznani pevki g čni. Silvi in Gela Juričičeva, — Miša in Maša —, ki nameravate peti vesele narodne pesni"; prav tako bosta med odmori Kik: in Koki igrala znane šlagerje. Tako se skuša s skupino Pavliharjev uveljaviti nekaj mla lih ljudi in se pridružiti tistim, ki bi hoteli razvedriti naša občinstvo. Njihova ljubljanska matineja bo gotovo vzbudila zanimanje s ::• mladega občinstva. * u— Poroka. V trnovski ž.^.u cerkvi sta se poročila 8. t m. gosp. p^oresor Stane Novak in profesorica gdč. Marjana Mahkotova. Čestitamo! u— Večja odločnost na tramvaju je bila že skrajno potrebna, da se ljudje nauče reda ter s svojo nediscipliniranostjo drugim ljudem ne tratijo dragocenega časa. Ze neštetokrat smo opominjali, naj ljudje vstopajo samo pri zadnjih vratih in izstopajo samo pri sprednjih, toda pomagalo je tako malo, da z vstopanjem pri sprednjih vratih mnogi še vedno ovirajo naglo izstopanje drugih — drugi pa spet pri zadnjih vratih tišče ven, da ljudje ne morejo pravilno vstopati. Prav ti neredni ljudje pa potem v vozu najbolj glasno in ogorčeno zabavljajo na zamude tramvaja, ki jih edino oni sami povzročajo Zato je sedaj, z najboljšim namenom, da se skrajšajo zamude, naposled vendar strogo naročeno vsem voznikom, da morajo zavrniti vsakogar, ki hoče vstopiti pri sprednjih vratih, ker pri sprednjih vratih smejo vstopati samo uniformirani straž- niki, uniformirani uslužbenci tramvaja ter vojaki v službi Vsakemu drugemu, ki bi silil spredaj v voz, mora voznik pred nosom zapreti vrata. Kdor bi pa tega nežnega migljaja ali drugega opomina še ne upošteval, bo imel opraviti s stražnikom. Vstopanje je torej dovoljeno samo pri zadnjih vratih, odtod naj se pa ljudje naglo pomikajo v notranjost voza, zavzamejo sedeže, nikakor pa ne smejo stati poleg praznega sedeža ter v gneči tako zavzemati sedeža drugim. Kdor na ta način ne-obzirno do svojih sopotnikov zavzema stojišče in sedež, naj plača tudi dve vozovnici, vendar bo pa kljub dvema vozovnicama vsa okolica vedela, s kako vzgojenim človekom ima opraviti. V vozu se vedno pomikajte proti sprednjim vratom, da ne bo zamud pri izstopanju. Razsodni ljudje naj pa sami opozarjajo neredne sopotnike, naj ne ovirajo naglega poslovanja, vstopanja in izstopanja ter sploh tramvajskega prometa. »Cas je zlato« mora veljati tudi na tramvaju prav za vsakega brez izjeme' Zato tudi za vozovnico vedno priprav'te kovani drobiž! u— Razdeljevanje oblačilnih nakaznic bo nepreklicno zaključeno današnjo soboto 15 t. m ob 18 uri. Zamudniki in vsi drugi, ki iz katerega koli vzroka ne bodo sedaj dobili oblačilnih nakaznic, naj sedaj ne hodijo v mestni preskrbovalni urad po-nje. ker ie treba najprej urediti vse sedanje gradivo, pač na naj potrpe ter pridejo ponje šele tedaj ko bo objavljeno, kar se v kratkem zgodi. u— Odsek za oblačilne nakaznice mestnega preskrbovalnega urada bo odslej ura-doval v mestni hiši na Ambroževem trgu št. 7 ln sicer v I. nadstropju poleg vojaškega urada. Ljudje naj zaradi oblačilnih nakaznic ne hodilo več v Mestni dom. tem več samo v I. nadstropje nekdanje 21da-nove hiše na Amroževem trgu. kjer je bii prej Mestni pogrebni zavod ln sta seda" tudi še socialni in vojaški urad. u— Ali gre zaros? Po prvem snegu, ki je pobelil nedavno tega np?e kraje, smo imeli nekaj prijetnih dni odjuge, v noči na petek pa je zima že druTič pokazala svo-ie zobe. Ponoči je nenadoma zabril sever in kmalu je začelo rahlo snežiti. Temperatura je znatno padla. Snežni metež je trajal vso noč in Ljubljančani so bili zjutraj presenečeni: bela odeja je pogrnila mesto in okolico. Na nekaterih oknih sc vzcvetele ledene rože ... V zgodnjih ure h je tanjša ledena plast zastirala tudi okna tramvajev. Snežiio je vse dopoldne in sever je pridno hladil. Sneg na tleh je f-o smerom južen, zemlja je še topla. Vendar pa je letni čas tak. da smemo pričakovati ostrejši mraz, posebno še, ker je snev obležal. ,Ve5c?l teater* ob M> 19. u— Nove signalne naprave na železniških prelazih. Ljubljano objema železnica, zato ni čuda, da proge na mnogih mestih sekajo ce^te. Vsi taki prelazi so bili doslej več ali mani zavarovani z zatvoml-caml in drugimi signalnimi napravami Zadnje dni pa so modernizirali mnorfe napravo na prehodih. Prvo moderno električno napravo so postav"! na prehod čez progo ob novem mertu čez Gruberjev prekop. Potom so obnovili zaf^oraice na Dolenjski cesti 'in montirali modrmo električno signalno napravo. Modernizirali pa so tudi zatvornico č^ ftel^znlSko prosro ob Hra-deckega cesti, ki doslej niso bile avtomatične. u— Vsi, ki so doslej prijavili mladino v mla conski zbor za pouk v igranju na harmonike, bodo pismeno cbva35 >ni o srstpn-ku glede dogovora o najpnkladnejših učnih urah. Obenem so vabljeni še ostali starši, ki želijo dati glasbvno Iršclatl svo-jesra sinčka aH hčerko, naj olagovctijo oddati svojo prijavo v oglasnem oddelku Jutra pod šifro »Mladinski zbor?. u— Samo še v sob "to ln nodel'o na§ 9. program v Veselem teatru. Na sporedu jc poleg zanimivega detektivskega skeča. Nušičeve enedejanke »Naša deca«, starinske ure s plešočima figurama tudi dokaj glasbenih točk; program zaključuje razburljiva in pregrozna »Noč ob nevihti*. Zabave je dovolj, smeha nič koliko. Poleg večernih predstav v soboto ln nedeljo oh 18.30 (pol 7.), jc v nedeljo tudi še popoldanska predstava ob 15. (3.) popoldne. — Uprava. u— V počaščen je ge. Terezije Tonejče-ve so stalni gostje kavarne »Evrope« podarili za mestne reveže 722.50 lir, v imenu svoje ljubljene soproge pa je mestnim revežem poklonil sam kavarnar g. Anton Tonejo še posebej 1000 lir. Plemenitost gostov ln lastnika ugledne kavarne »Evrope« je vsem Ljubljančanom najlepši vzgled visoke srčne kulture. Mestno poglavarstvo Izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podpiranih. Počastite rajne z dobrimi deli! u— Na ribjem trgu je bilo včeraj nekoliko več rib naprodaj, kakor pretekli teden. Gospodinje so lahko izb rale med južnomor-skimi in severnomorskimi ter rečnimi ri- bami. Tudi včeraj so prodajali svežo pole-novko po 24 do 26 lir za kg. Ol jadranskih rib so bili naprodaj sardoni po 16 lir, pasare po 24 lir in cipli po 34 lir za kg. Rečnih rib je bilo malo, in sicer le krapi po 20 lir in belice po 16 lir kg. u— Nekaj nesreč. Na krožni žagi si je porezal prste 371etni Žagar Karel Levstik iz Ravne pri Kočevski Reki. Preblizu štedilnika se je smukala 21etna Danica Pur-kartova, posestnikova hči iz želimelj. Nenadno se ji je vnela oblekca in je dekletce dobilo hude opekline po vsem telesu. 23-letni kuharici Ani Veselovi iz Ljubljane je pri delu v kuhinji spodletel nož, tako da se je močno urezala v desnico. Ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. Iz Mokronoga Dogon goveje živine. Dne 12. novembra je bil tu mesečni dogon klavne živine. Do-gnanih je bilo 81 odraslih glav in šest telet. Živina je bila zelo lepa. Prihodnji dogon živine kot izredni je določen za 26 t m. Pri tej priliki je daroval g. Pe-hani 100 lir za zimsko pomoč. Iskrena hvala! Oblačilne nakaznice je naša občina že začela razdeljevati. Vendar tekstilnega blaga in obutve še ni dobiti v trgovinah, ker trgovci še nimajo dovoljenja za prodajo Mnogi že težko čakajo prodaje, ker jim je v tako hitro nastali zimi potrebna topla obleka in obutev, posebno nekateri šoloobvezni otroci. A kdo bi si bil tudi poprej nabavil vse. ko pa nas je iznenadil sneg in mrzlo vreme! Na ljudsko šolo na bližnjem Trebelnem sta postavliena učitelja gg. Leopold Zlatič in Ivan Ceh Ljudstvo ju je težko pričakovalo. ker so manikale tri učne moči in se zaradi velikega števila učencev ni mogel vršiti pouk do sedaj tako. kakor so že'e'l. Pozdravljena med nami! fe Trsta Nova ureditev zatemnitve. Prefekt Tržaško pokrajine je odredil, da se morajo od 15 novembra dalje predpisi o zatemnitvi izvrševati od 19. do 7. Razstava tržaSke slikarice. Danes ob 16 bo v nori Michelazzijevi galeriji otvorjena razstava slikarice Maddalene Spnngerje-ve. Slikarica je že pred leti razstavila dvakrat zapored ln so njena dela v javnosti naletela na prav lep sprejem. Iz Hrvatska Podpredsednik vlade je prisegel. V ponedeljek popoldne je sprejel poglavnik novo imenovanega podpredsednika vlade dr. Dža-fera Kulenoviča, ki je pri tej priliki položil prisego na Koran. Rimske najdbe v Sarajevu. Na prostoru, kjer je stala svojčasa Kemaludinova džamija, grade Vakufski nebotičnik. Te dni so delavci pri kopanju naleteli na del rimskega stebra, o katerem je ugotovil strokovnjak, da izvira iz 3. stoletja po Kristusu. Ker na tem delu mesta doslej še niso izkopali ni-kaklh starin, je najdba vzbudila splošno pozornost. Nemški vojaški poveljnik v Zagrebu je zapustil svoje mesto. V ponedeljek se je od zagrebškega župana poslovil nemški vojaški poveljnik polkovnik Reichert, ki odhaja na novo službeno mesto. V Zagrebu je bil od 10. aprila. V daljšem prisrčnem razgovoru se je zahvalil za ljubeznivost, ki so mu jo izkazovali vsi merodajni činitelji in meščanstvo. 400 ujetnikov se je vrnilo v Karlovec. Pretekli teden se je vrnilo iz nemškega ujetništva 400 hrvatsk.h ujetnikov. O ravnanju vojaških in civilnih oblastev z njimi so se ujetniki zelo pohvalno izrazili. Tudi preskrba je bila dobra. V kratkem času pričakujejo še zalnje ujetnike, ki so doma iz Karlovca, oziroma velike župe Pokuplje. Pred odkupom tobaka v Hercegovini. Zdaj se je izkazalo, da bo letošnja žetev tobaka slabša kakor prejšnja leta. Vzrok je v tem, ker je toča nekajkrat oklesLila tobak. Pa tudi vojne prilike so kmetom onemogočile, da zasade tolikšno količ no kakor prejšnja leta. Po neslužbenih poročilih iz Zagreba bo tobak odkupljen po 100 kun za kg. Cena se zdi primerna z ozirom na rastočo draginjo. Novo postajališče na železniški progi Krapina—Gjurmanec. Na progi Krapina— Gjurmanec so pretekli teden otvorili med postajama Gjurmanec in državno mejo novo postaj lišče Hlesnica. Železniška postaja je bila zelo potrebna, ker so morali potniki pešačiti nad 5 km do državne meje. Otvoritvi so prisostvovali številni krajevni predstavniki. Blagovni promet z Nemčijo. S takojSnjo veljavnostjo se je vzpostavil promet vagon-skih pošiljk vsake vrste iz Nemčije čez postajo Savski Marof za Hrvatsko. Prisega vojaških novincev v Karlovca. V soboto je bil svečan obred prisege novincev karlovške pehote. Svečanosti so prisostvovali vsti. častniki gamizona g polkovnikom Liberatom Defarom na čelu. V nagovoru na vojake je slednji poudaril, naj bodo ponosni, ker je to prva prisega vojaških novincev v nezavisni državi Hrvatski LonJa Je prestopila bregove. Zaradi deževja in velikega dotoka vode s hribov Je reka Lonja močno narasla in se razlila po okolici. Na nekaterih krajih je poplavljeno ozemlje dva metra pod vodo. Madžarski poslanik za žrtve v Bosni. Madžarski poslanik v Zagrebu Franc Rit-ter von Marossi je izročil poglavniku deset tisoč kun za družine v Bosni padlih žrtev. . Za izvoz premoga. V oddelku za zunanjo trgovino ministrstva za obrt in industrijo je bila pretekli teden seja, kjer so predstavniki ministrstva in zastopniki premo-gokopne industrije razpravljali o možnosti povečanja proizvodnje premoga za izvoz. Imovino bivšega Hrvatskega Sokola je prevzeto ministrstvo za korporacije. Z zakonsko odredbo je bilo vse premoženje bivšega Hrvatskega Sokola zaplenjeno v korisit države Zdaj je minisitrsitvo za korporacije po svojih uradnikih začelo prevzemati imovina Prenatrpanost zagrebških kolodovotov. Po poročilih hrvatskih listov je kljub strogim ukrepom in omejitvi blagovnega prometa na zagrebških kolodvorih še večino mnogo neiztovorjenh blagovnih pošiljk. 50.000 kg svinjskega mesa naprodaj. Zagrebška mestna občina je za preskrbo meščanstva z mesom postavila preteklo siredo na trg nad 50.000 kg svinjskega mesa. Vsakdo' je lahko kupil največ 2 kg. Uspehi Alde Nonijeve na Dunaju. Bivša članica ljubljanske in zagrebške opere Alda Nonijeva je let06 angažirana na dunajski Ljudski operi. Od nasitopa do nastopa žanje vse večje usipehe. Strokovna kritika je zelo ugodno ocenili a njene umetniške sposobnosti. Gledališče v Banjaluki se lepo razvija. Kakor znano, je bil imenovan za ravnatelja Drame v Banjaluki naš rojak Ferdo Deilak. Tudi med igralskimi osebjem je nekaj Slovencev. Zagrebški »Novi list« poroča o uspehu prvih dveh predstav in izreka poflno priznanje nastopajočim in režiserju Delaku. Med igralci omenja tudi dva bivša člana mariborskega gledališča Standekerja in Ha-rastoviča. • Prisotnost duha Znameniti igralec Lucien je bil neki večer pravkar v svoji oblačilnici zaposlen s šminkanjem, ko je vstopil eden njegovih oboževalcev, gospod Ch., ga rahlo potre-pljai po rami in dejal: — Kaj ne, gospod Lucien, saj niste pozabili da boste jutri zajtrkovali pri meni? — Seveda ne, je ljubeznivo odvrnil Lucien in se šminkal dalje, točno ob minuti bom na mestu. Takoj nato je čul, kako so se vrata garderobe zaprla. Lucien je bil prepričan, da je gostitelj že odšel, in je zaklical svojemu garderoberju, ne da bi se bil okrenil: Louis, spomnite me jutri zjutraj, da temu staremu, dolgočasnemu oslu pošljem pismo z opravičilom, da ne morem za j tr kovati pri njem. — Gospod Ch, ki je bil Se zmerom navzočen, se je tedaj vnovič sklonil k njemu in pikro pripomnil: — Pri nas zajtrkujemo ob enL Toda Lucien je bil dovolj sijajen igralec, da niti z eno potezo ni izdal zadrege, in je z občudovanja vrednim ravnodušnim mirom zaključil začeti stavek: — ... ker bom zajtrkoval pri gospodu Ch. Gospod Ch, ki je bil trenutek že ix sebe, je zažarel v zadovoljstvu. * NERODEN REŠITELJ Peter in Pavel se srečata na cesti ln grenta drug mimo drugega, ne da bi se pozdravila. »Kaj pa to pomeni?« vprafta MIha, ki je Sel s Pavlom. »Zakaj se s Petrom ne pozdravljata več? Mislil sem, da sta prijatelja.« »Da, bila sva, toda on je užaljen ln ml ne more odpustiti.« »Kaj, ali sta se skregala?« »Ne, toda pripetila se je majhna nergo-da. Bilo je tedaj, ko je gorela njegova hiša. Peter Je bil tedaj v svoji sobi v prvem nadstropju in požar se je tako naglo razširil, da so se stopnice zrušile, Se- preden se je utegnil rešiti. Tedaj sem hitro pograbil desko, ki sem jo našel v bližini in jo prislonil k oknu. On se je samo povzpel na okno ln zdrsel po deski navzdol.« »No, in?« »Za vraga! Odkod bi pa naj vedel, da je bil sredi deske žebelj!« Obnovite naročnino! tečajev, sestave priročne snovi in predvsem z razpošiljanjem periodičnega lista »Deutschunterricht im Ausland« (Pouk nemščine v inozemstvu) najmanj na 14.000 docentov nemškega jezika v inozemstvu vzdržuje Goethejev institut stalne in tesne stike z vsemi ustanovami v inozemstvu, ki se pečajo s poučevanjem nemščine. Lektorati — izvršni organi Nemške akademije — razvijajo svoje delovanje, to je pospeševanje študija nemškega jezika v inozemstvu, z vso znanstveno strogostjo in strogo metodo. Kot tolmači duha kulturnega sporazuma italiiansko-nemškega z dne 23 novembra 1938-XVII imajo namen. vedno boli okreniti in oploditi sodelovanje med italijanskim in nemškim narodom ter preko globliega razumevanja in meiseboinega spoznavanja utrditi prijateljstvo med obema narodoma, priiatelj-stvo. ki je danes posvečeno po bratstvu v orožju. Liublianski lek+orat. ki ima sedež v Beethovnovi ul'ci 14. nrinravlja za zimsko sezono vrs+o »pčaiev Tako bo priredil tečaj za z^če*nike. srednji tečaj (za one. ki imajo ž* r^nnvno -rmnip iezikal višji tečaj za clnŠT+piip 7 ^hrim znaniprn ie-zika rt^lip + 7a tiste ki '"m"50 "ri^rin npm5Vpfq ie- ?n ČP CP bn za^netno ?te- viln ijrl^1®""'"""0" — 75 rmVMrnn cne- cinV7or?io JVJ-^M^p hnHo n-iro^pnl tpčaii 7pn^mnrn trn':!p nmc+noc+i čr>ii '"n fnp»+sVe tpr t^nii za poVUrno snaHa!'"^^ v tr»PTH'n1 tphniki in m?''1'' ni Pn^roV-npiSp nri^-^Vp boHo interesenti dnbili na 1»lr*nrntu NemSVa akademija bo prirejala tudi koncerte, knjižne razstave, izlete in popotovanja po Nemčiji, udeleženci tečajev pa imajo na razpolago tudi nje knjižnico v prostorih lektorata. Absolventi tečajev imajo pravico na spričevala o obisku, učenci srednj'h in višjih tečajev, ki polože izpite, pa dobe ustrezno diplomo. Najboljši učenci prejmejo v dar knjige v elegantnih izdajah. Podeljene bodo tudi štipendije, ki omogočajo ob!sk na letnih tečajih Goethejeve-ga instituta. Dosedanji lektor Nemške akademije v Ljubljani g. dr. Stan Hafner bo v kratkem odrinil k vojakom. Za niegovega naslednika je bil imenovan g. dr. von J a -g o w. ZAPISKI RAZGOVOR O POEZIJI V družbi, ki je sedela pri kozarcih črnega vina, je nanesla beseda na vprašanje poezije. Morda bi se zdelo, da je to močno neaktualna zadeva; spričo velikih problemov, ki z vulkansko silo pretresajo svet, bi lahko kdo rekel: smešno neaktualna zadeva! Prosim vas, poezija! In vendar so se našli ljudje, ki so govorili o nji in eden izmed starejših gospodov si je olajšal vest s tem, da je dejal modro, kakor pristoja filozofu: — Včasi je največja aktualnost prav v tem. da si neaktualen. O poeziji so govorili ljudje, k; je sami niso pisali (zakaj zdi se, da bi se bila poezija kmalu zaprla v najtesnejšivkr^g tistih ki jo sami pišejo). Toda med ,-njip^rje bil tudi eden izmed poetov mla4fga ofpdu. vnet zagovornik sodobnega liri^nia^to je z visoko samozavestjo deval v n^.-vse, kar je bilo ustvarjeno pred njim odnosno pred njegovo strujo. Poezija se je pri njem začela natanko tistega leta, ko so izšli prvi verzi poeta, čigar ep:gon je bil sam. najsi sicer tega ni priznaval in se je štel med .njemu enake. Prav za prav je razgovor sprožil starejši gospod, ki je pripovedoval, da je imel v svetovni vojni na vseh frontah, kamor so ga pošiljali gospodarji njegove usode, v žepu zvezek liričnih pesmi. — In verjemite mi — je pravil — da sem temu zvezku dolžan veliko hvaležnost. Zdi se mi, da se je v slehernem hipu. ko sem ga lahko odprl, nekaj okrog mene spremenilo; dejansko se je spremenilo v meni, zakaj v nekem smislu je svet res naša predstava in odsev naše duše. Postalo mi je laže in svetlejše. Čutil sem se bolj človeka. Danes mislim, da je bil ta čudoviti učinek drobne knjižice liričnih pesmi, ki sem jo prav za prav znal na pamet, posledica kontrasta med menoj in okoljem, med poezijo in resničnostjo. Vsaka resntfnost ima v sebi skrit nagib, da izzove neki svoj kontrast, vzbudi neko vizijo, neko sanjo. Pomislite: kaj so mi v strelskih jarkih, ali ko smo dolge ure pre-žall na soncu kakor gadi, pomenili verzi o belih oblakih, ki plovejo na obzorju' Zavedal sem se. da so nekatere stvari večne in da ostaja vzlic vsej človeški mize-riji neka nadosebna lepota ln neko vell-Častje življenja Prav tega čustva mi Je najbolj bilo treba v trenutkih, ko le nekje blizu prežala name smrt. In poezija ml ea le budila tako. kakor vzbuja verniku molitvena knjižica stik z Bogom Mladi pesnik se je ironično nasmehnil in pripomnil: S kakšnimi zastarelimi pesniškimi rekviziti se lahko zadovolji človek starega kova! Beli oblaki na obzorju! Lirika polpretekle in pretekle dobe! Starejši gospod je odvrnil: — Kajpak, vi ste iz poezije pregnali tako preproste in tako jasne reči. Moram reči, da moja pesniška spremljevalka ni bila poezija najnovejšega datuma. Ne vem, ali bi se mi v takem položaju ljubilo reševati pojmovne rebuse in besedne igračke ali mukoma iskati pomen simbolov v vaši poeziji. Izkušnja me je naučila da je poezija kakor vino: stari letniki so najboljši, in med vinom je mnogo tekočine, ki se tako samo imenuje. Lahko si mislite, kar hočete o mojem estetizmu, artizmu ali kakor koli že Imenujete moj odnos do poezije; toda tisti, ki smo jo kdaj iskali zato, ker smo jo potrebovali, smo imeli pred seboj vse drugačne smotre, kakor jih imate vi mladi, ki spreminjate poezijo bodisi v neumljivo subjektivistično jecljanje, bodisi v deklo določenih tendenc, v utill-tarno službo najočitnejšega značaja. Mi smo hoteli dati tudi življenju lepše, vzvi-šenejše forme in močnejšo vsebino. Saj vem, da je bila v vsem tem znatna mera naivnosti in da take aristokratske težnje niso mogle privesti daleč v času, ko so se z druge strani oglašali ogromni zgodovinski procesi, Toda vj ustvarjate sredi teh procesov — in kam ste spravili poezijo? Tja, kjer Je sami niste hoteli imeti: izključili ste jo Iz življenja, vzeli ljudem veselje,do nje. prepričali jih o nj«n" brez-pomembnosti ln neaktualnosti v sodobnem dogajanju.. Nam je še bila neka vrsta duhovnega obhajan ja. Kaj neki je vaša bom- bastična, zamotana, brezkrvna lirika ljudem, ki so se sploh odvadili uživati poezijo. Vem, da se bo treba k nji vračati spet in spet, toda vodili nas bodo starejši pesniki, čeprav tisti, ki še vidijo bele oblake na sinjem nebu!... Gospod, ki je tako hvalil starejše poete, je umolknil in ko je začel mladi poet ugovarjati ter se je pripravil na dolgo in zamotano diskusijo (takoj se je videlo, da mu stvari niso jasne), je gospod naročil več vina: — Starega, — je dejal s poudarkom in se ironično nasmehnil, nato pa je pogledal v kozarec kakor da išče besed, s katerimi bi prevrnil razgovor k drugim zadevam -- Dve pesmi Silvina Sardenka (Ques*e rose, Via Anpia) je pr občil v prevodu prof. Um-berta Urbanija »Meridiano di Roma« z dne 9. t m. V uvodni beležki »o omenjene visoke osebnosti, ki sc siprejefle Sardenkovo zbirko »Roma«. — V isti številki rimskega lite-rarno-umetnostnega tednika je izšel Članek prof. Bartolomea Callvia »Si-lvio Pellico a I.ubiana«, v katerem odlična poznavalec sflo-venske kulture zaznamuje pričevanja o ljubljanskem bivanju pisca knjige »Le me pri-gicni«, slavnega mu čenča za svobodno n zed:njeno Italijo, ter navaja nekatere nove podatke o PelHcovi poti preko Ljubljane na moravski SpieHberg ("Brno). V isti številki je objavljen v prevodu tudi odlomek lx novega roma Mile Budaka. Premiera hrvatske drame T Bratislavi. Dne 25. oktobra je bila v slovaškem gledališču v Bratislavi premiera drame Gene Senečiča »Nenavaden človek«. Pri predstavi so bil? navzoči tudi predstavitelji slovaške vlade. ŠPORT žjtattf fiatff — Jutri pa spet Tri prvenstvene tekme na travnike v L razredu SNZ Tretji teden gre h kraju, od kar tudi na nadih nogometnih terenih ni bilo žive dude, tako da smo se skoraj bali, da bomo 511 na boben. Sredi najhujšega poleta v prvenstvenem tekmovanju je padlo nekaj bele mOne in nogometaši so jo ubrali naravnost za peč. Toda že po nekaj dnevih se Je vreme spet obrnilo na bolje, sneg je pobralo In zdaj jim je bilo žal storjenega ter so spet začeli misliti na nadaljevanje. Toda preden je prišlo od besed do dejanj, je minila še ena nedelja in šele jutri bo spet taka, ki ne bo brez sporeda. Na zadnji seji upravnega odbora SNZ ■o temeljito pretresali nered, ki Je nastal saradi vremenskih nevšečnosti In sklenili V glavnem naslednje: Prvenstveno kolo, peto po vrstnem redu, ki je bilo določeno za 2. t. m., bo odigrano v celoti dne 30. novembra. Tekme iz VI. kola, ki so bile odrejene za 9. t. m. in odložene na pozneje, so bile na novo določene za Jutrišnjo nedeljo, medtem ko bo VII. in zadnje kolo, ki je bilo prvotno namenjeno za jutrišnjo nedeljo, na vrsti dne 23. novembra. V konkretnem Je nova ureditev torej takalp: 23. novembra se bodo sestali pari: Mars-Svoboda, Hermes-Elan ln Graflka-Ljubljana, teden dni pozneje pa bodo obračunali na točke: Svoboda-Graflka, Elan-Jadran in Hermes-Mars. Kdo In kje bodo Igrali? Za jutrišnjo nedeljo je po gornjih spremembah ostal naslednji spored z naslednjim urnikom: Grafika-Elan ob 13. na Igrišču Marsa (službujoči odbornik SNZ Je g. Seli« L.); Svoboda-Hermes ob 13.30 in Ljubljana-Jadran ob 15.15 obe na Igrišču Ljubljane (službujoči odbornik Je tam g. Grm). Razen tega Je za Jutri določeno ie nadaljevanje svoječaano prekinjene tekme med Mladiko ln Mostami, ki se Je, kakor znano, končala predčasno s 4:3 ln jI manjka do konca še 7 minut. Teh 7 minut prvenstvene tekme bo odigranih jutri dopoldne ob 10. na igrišču Mladike, morda tudi s poznejšo prijateljsko tekmo ▼ celotnem obsegu. Službujoči odbornik bo tamkaj g. V. šefic. V H. razredu je ostalo n »odigrano še peto ln zadnje kolo, in sicer tekmi med Slavijo in Korotanom ter Vičern ln Mostami, ki bosta odigrani dne 30. t. m. Razen tega Je bila razveljavljena še ena prvenstvena tekma v tem razredu, ln sicer med Slavijo In Mladiko, v kateri je Mladika zmagala z 8:0. Ta tekma bo ponovljena v nedeljo 23. t. m Med ostalimi sklepi omenjene seje u. o. je vreden zabeležbe še eden, in sicer ta, da se bodo morebitne tekme v Novem mestu zaradi slabih prometnih zvez do nadaljnjega odigravale najkasneje ob 11. dopoldne, medtem ko so se ostali sklepi nanašali na splošno ureditev sporeda, predvsem aa oni del, ki je bil ali neodlgran ali pa razveljavljen. Sredi splošnega zastoja v športu, ki Je nastal od Vseh svetov sem skoraj nepričakovano, bo ta nedelja spet lahko nudila nekaj užitka vsaj enemu delu športnega občinstva. Spored resda ni presenetljiv In bržkone tudi ne bo prinesel nobenih senzacij, toda če drugega ne, bomo v ponedeljek vsaj lahko rekli, da smo kljub vsemu v nedeljo vse popoldne brcali žogo. O jutrišnjih nasprotnikih z majhno re-kapitulacijo dogodkov Iz tega poglavja, ki so šli večini bržkone že v pozabo, pa jutri l Športna Italija v vojni Preteklo leto je bilo kljub vojni v vseh panogah zelo plodovito Generalno tajništvo Conia v Rimu je objavilo pregledni članek s športno bilanco minulega športnega leta, ki najbolj nazorno kaže, da je Italija tudi v času vojne posvetila vso skrb telesni in duševni vzgoji onega dela njene mladine, ki nI odšla v vojna članek navaja uvodoma podrobne številke o padlih ln odlikovanih športnikih, ki so morali prijeti za orožje, ter ugotavlja med drugim, da znaša število padlih v borbah iz raznih športnih panog po dosedanjih ugotovitvah 281. Iz športnih vrst pa je bilo veliko število pripadnikov Oborožene Sile tudi odlikovanih z raznimi kolajnami za zasluge pred sovražnikom. Kljub vsemu temu pa je nacionalni olimpijski odbor po navodilih Stranke nadaljeval delo na vseh športnih terenih razen v onih panogah, kjer so športnikom služili kot orodje motorji, kar pomeni, da so bili brez sporeda samo v avtomobilistikl, motociklistiki, letalstvu ln športu z motornimi čolni. Preobsežna bi bila za mali prostor, ki nam je odmerjen, podrobna bilanca vseh številnih uspehov, ki jih Je dosegel Italijanski šport v zadnjem letu, toda v kratkem se da v najvidnejšem delu v posameznih športnih panogah povedati naslednje: Lovska zveza je pomnožila število svojega članstva za skoraj 50.000, čeprav so sedanje razmere manj prikladne za gojitev tega športa. Sabljaška organizacija je v preteklem letu dosegla najvišje število domačih nastopov, kar jih je kdaj imela. V lahki atletiki Je bilo življenje na terenu izredno živahno. V obilici športnih prireditev te vrste je bilo izboljšanih devet državnih rekordov, eden med atleti (Consolini) pa je celo dosegel boljši rezultat od svetovnega. V kolesarstvu je bila namesto tradicionalne kolesarske vožnje po Italiji organizirano veliko število raznih cestnih in dirkališčnih dirk, ki so vse vzbudile izredno zanimanje prebivalstva. V nogometu je bil pravi vrvež kakor vsako drugo leto. Zanimivo je, da je bila baš v minuli sezoni na nogometnih prireditvah največ dohodkov, kar jih Je kdaj dobila nogometna zveza. Zelo velika je bila delavnost tudi v košarki, prav tako pa tudi v telovadbi ln boksarskem športu. Posebno poglavje je v tej bilanci posvečeno še mednarodnim športnim odnoša-jem, glede katerih ugotavlja gen. tajnik Puccio Pucci, da je Italija podpisala ln forsirala čim obsežnejši spored s tujino, vendar pa je pri tem pri drugih narodih zadela na težave, ker so marsikje želeli, naj se mednarodna srečanja za zdaj pre-kličejo ali pa odgodijo. Kljub temu pa je vcdstvo italijanskega športa le doseglo nekaj mednarodnih prireditev, ki so samo še bolj potrdile nepopustljivo voljo do dela v italijanskem športnem taboru. V zvezi s tem sta potem omenjena oba mednarodna atletska mitinga v Bologni in v Budimpešti, potem teniška srečanja s Švedsko, Finsko, Nemčijo, Madžarsko ln Hrvatsko, dalje nastop Italijanskih sabljačev ln veslačev v Inozemstvu ln start kolesarjev na mednarodni prireditvi z Nemci v Milanu itd. Ta bilanca bi bila prav za prav laskava za najbolj normalne čase, še bolj pa je seveda za sedanje. Čitamo Se... Zadnje prvenstveno kolo v hrvatskem državnem razredu Je prinesla naslednje izide: Gradjanski - Hašk 5:2 (1:2), Concordia - Hajduk (Osijek) 7 : 2 (3 : 2) in železničar - Zrlnjski (Mostar) 2:1 (1:0). Prvenstvena tabela se potemtakem ni spremenila in je Gradjanski slej ko prej z veliko razliko golov krepko v vodstvu. O madžarskem prvenstvenem kolu zadnje nedelje smo že pisali v včerajšnji številki. Dodajmo še to, da Je bil lanski prvak Ferenevaros tudi to pot tepen, in sicer od Elektromosa z 1:3, v prvenstveni tabeli pa je prišel v vodstvo (zaradi boljše razlike golov) UJpest pred VMFC, medtem ko so lanskega prvaka Ferencvarosa potisnili že na šesto mesto. V. Budimpešti so zadnjo nedeljo tekli na 10 km Zmagal Je Nemeth v času 31:26,2 pred Farkasom ln Szabojem Slednji je zaostal več kakor 30 sekund ln prišel na cilj v 31:58. V Stockholmu je bil v nedeljo meddržavni dvoboj med Finsko ln švedsko, ki so ga Švedi z veliko razliko (57 : 28) odločili zase. Hellstrčm in Andersson sta se oba vrgla na Izboljšanje švedskega rekorda v teku na 5000 m, kar jima je tudi uspelo obema. Prvi Je tekel 14:15,8, drugI pa 14:18.2, oba bolje od K&larnea, ki je branil stari rekord. Na vzhodni fronti Je padel v bojih znani finski smučarski prvak Matti Lappalal-nen, ki je zmagal leta 1928 v smučarskem maratonu na vsakoletnih največjih nordijskih smučarskih tekmah v Holmenkollu. Lappalainen je bil tudi nekaj let pozneje še ■meraj v prvih vrstah finskega smuča rs tva. 1i. S. K. Hermes (nogometna sekcija). Igramo na igrišču Ljubljane s Svobodo. Postava ln ostalo na običajnem mestu. — Načelnik. Našegledališče DRAMA Sobota, 15.: Hamlet. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17. Nedelja, 16. dopoldne ob 10.30.: Pričeska M pastirček. Mladinska predstava. Znižane eene. Ob 19.30.: Boter Andraž. Izven. Ponedel]'ek, 17.: zaprto. Torek, 18.: Nocoj bomo Improvizirali Red torek. Začetek ob 17.30. M predstavlja ▼ svetovni dramatiki literaturi ano najtežjih igralskih nalog. Vlogo Ofellje pa Igra leto« V. Juvanova. Shakespearova tragedija ▼ popolnoma novi m-sedbi, režiji in insoenaciji pomeni veliko zanimivost letošnjega sporeda, na katero posebej opozarjamo. Glavne vloge igrajo Jan, Levar, Mira Danilova, Vida Juvanova Stupica, Cesar, VL Skrbinšek, lipah, Na-krst, Miteva Boltar-Ukmarjeva ln Grego-rin. Prevod pesnika Otona Zupančiča, režija dr. Krefta, glasba dirigenta žebreta m lnscenacija inž. arh. Franza, se ustvarile tehtno predstavo. — P. n. občinstvo opozarjamo, da se bo pričela predstava točni ob 17. Preskrbite al.'pravočasne vstopnice za jutrišnjo dopoldansko predstavo, ki bo pripravila vašim malčkom veliko veselje Igrali bodo Pavla Golie ljubko pravljico »Princeska fai pastirček«, ki nudi otrokom najpestrejšo sliko pravljičnega sveta. Posebno jih zabavajo šegavi veterani, gozdne živali, veseli kuharček, na čelu vseh pa seveda princeska ln pastirček. V naslovnih vlogah: J. Boltarjeva ln Simčičeva. V igri bo nastopil tudi srčkan balet, ki ga je na študirala ga. N. Golieva, Izvajale ga pa bodo: M. Golieva, Justinova ln Tavčarjeva. Režiser prof. Sest. Scensko glasbo Je kom-poniral in bo dirigiral dr. ©erln. Za predstavo veljajo globoko znižane cene. Za občlti*tvo, ki ljubi smeh ln zabavo yt nadvse dobrodošla predstava Držičeve komedije »Boter Andraž«. Dejanje se godi v 16. stol. v Rimu In vsebuje sltuacijsko ko-mlko, zabavne dialoge fn obilo humorja. Odlično podana, zanimivo inscenlrana 'n gladko tekoča predstava nudi občinstvu sproščenje in razvedrilo. Režiser in Insce-nator Viž arh. B. Stupica. Drama pripravlja delo sodobnega Italijanskega pisatelja Gherarda Gherardija, veselo igro »O, ta mladina«. Delo bo zrežiral prof. Seat. Glavno žensko vlogo ao igrala Nablocka, nadalje bodo aodelovali: Sever Jeva, Gabri jelčičeva, Kralj, Nakrst, Lipah. Premiera bo prihodnji teden. OPERA Sobota, 15.: Grof Luksemburški. Izven. Začetek ob 17. Nedelja, 16.:-Rigoletto. Izven. Začetek ob 15. Ponedeljek, 17.: zaprto. Ivan Franci poje naslovno partijo v Le-harjevi operi »Grof Luksemburški«. Prva letošnja ponovitev te uspele operete bo danes ob 17. Izven abonmaja. Zgodba pariške pevke, ki se poroči lnkognito z grofom Luksemburškim, ne da bi ga poznala, vsebuje zabavne zapletljaje ter pokaže zmago resničnega čustva nad socialnim položajem in bogastvom. V glavnih partijah: Ivančičeva, Barbičeva, Pofičeva, M. Sancin, Zupan, B. Sancin, J. Rus, Cesnik, Pia-neeki, Arčon in drugi. Plesni divertlsse-ment, valček »Srebro ln zlato« pleše baletni zbor z Moharjevo in Pilatom kot solistoma. Dirigent D. žebre, režiser E. Frellh, koreograf Inž. Golovin. Verdijeva opera »Rigoletto«, ki Je dosegla splošno priznanje kritike, bo uprizorjena v nedeljo ob 15. Primožič v naslovni in Ribičeva v glavni ženski partiji, sta s svojima skrbno izdelanima partijama pripo mogla glavni delež k splošnemu uspehu. Matnoševskl kot vojvoda, Golobova kot Maddalena, Lupša gparafucite, Pugelj Monterone, ter Pollčeva, Stritarjeva, Sla-doljev, Dolničar ln Kos, predstavljajo homogeno celoto. Dirigent D. žebre, režiser R. Primožič, koreograf inž. Golovin. Prekrški trgovcev Ljubljana, 14. novembra. Nadzorna oddelki Kr. Kveeture so zapisali tele trgovce, ki niso izstavili seznama cenika in so bfid kaznovani z globo: Kodunc Lidija, mlekarna, Sv. Flori jama ulica 2; Lavie Marija, prodaja zelenjave in sadja, Voeamks ulica 5.; Baje Ivan, cvetličarna, Tjmšev« cesta 34; Zalaznik Vinko, Janševa ulica 39/š; Betgant Srečko, prodaja sadja in zelenjave, Ločnrksrjava ulica 14/a; Perčinlič Franc, elektrotehnično podjetje, Gosposvetska cesta 16; Japelj Marija, prodaja zelenjave, Stadionska ulica '68; Valen-čič Emilija, prodaja zelenjave, Borovnica 42; Indihar Ana, prodaja zelenjare, Kamnik 35; Lamplč Ivana, prodaja zelenjave, Bizovik 6; Blejc Ema, gostilna, Seflenburgcrva ulica 4; Andlovic Marija, prodaja sadja, KarlcvSka ce&ita 11; Kavčič Milan, elektrotehnično podjetje, Mestni trg 35; Sazanov Stanislava, prodaja sadja in zelenjave, Cesta na Brdo 12; Prinčič Herta. cvetličarna. Stari trg 3; Skale Ivan, cvetfličama, Puharjeva utlica 5; Baho-vec Srečko, cvetličarna, Frančiškanska ulica 3; Čeh Iva«, cvetličarna. Gasilska ul. 14; Paultn Stanislav, cvetličarna, Knezova i4L 7, Šimenc Amalija, cvetličarna, Selenourgova ulica 1; KeSe Matija, cvetličarna, Linhartova ulica 5; MuSič Marija, prodaja zelenjave, Vrhnika 11; Brezič Ivana, prodaja zelenjavo, Ig 1. Ir Novega mesta ie itiri mesece nI pojavil v novomeškem okraju noben nov primer stekline, je novomeški okrajni komisar g. dr. Ottone Griselli odpravil kontumac. V veljavi pa ostanejo še nadalje vse ostale odredbe glede zatiranja pasje stekline. n— Nor grob. Po daljši bolezni je v starosti 75 let umrl na svojem domu na Glavnem trgu g. Matevž T u r k, železniški uslužbenec v pokoju. Pokojnik je zaradi blagega značaja užival v vseh krogih prebivalstva veliko priljubljenost in zapušča žalujočo vdovo. Pokojniku bomc ohranili blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! n— Medvedi se pojavljajo. Na Gorjancih v bližini Gospodične so zasledili v četrtek zjutraj zelo vidne sledove medvedov, ki so se po vsem videzu priklatili na Gorjance iz kočevskega Roga. Pojav medvedov na Gorjancih v zgodnji jeseni je zelo redek nrimer, ker so prejšnja leta zasledili posamezne medvede na Gorjancih šele sredi najhujše zime. V Teherana aretirani general Carigrad. 14. nov. s. Iz Teherana poročajo, da so oblasti na zahtevo Angležev aretirale generala Muktarja, bivšega šefa iiran ske policije. Omejitev porabe papirja v Romuniji Bukarešta, 14. nov. s. Nacionalni urad za papir je posredoval pri vladi, da b» omejila sedanjo potrošnjo papirja v Ru-muniji. Pričakujejo, da bo vlada izdala odredbo, da listi ne smejo izhajati več ko na 6 straneh. Veliki rumunski dnevniki so se namreč dosedaj tiskali na 12, 14. 16 in celo 18 straneh velikega formata. Raziirjenje rad!a na Danskem Kodanj, 14. nov. s. Po najnoveiših uradnih podatkih se je število radijskih poslušalcev na Danskem povzpelo na 900.000. kar predstavlja 23*/« celokupnega prebivalstva Danske, ki šteje 4 milijone. Mali oglasi Siuibo dobi il Sobo odda be*«U L —.60, tiloi —.60. u dajanje naslova ali a šifro l J.—. Uradnika za vse pisarniške posle in knjigovodstvo sprejme tekstilno podjetje. Znati mora italiianski in nemiki jezik ter po možnosti stenografijo. Izčrpne ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod »Tekstilno podjetje«. 18933-1 Gospodično z odličnim znanjem italiianščine, priletnim glasom, hitro strojepisko, sprejmemo. Potegovanje brez teh lastnosti — odveč. Predstaviti se od 10. do 13. ure: Eiar-radio, Ljubliana. Ulica 3. maia št. 4. 18965-1 Prodam tteseda l —.60. taksa —.60, a daianje naslova ali za iifro L J.—. Železne peči različne velikosti in dva nova triciklja. ugodno naprodaj. Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvoriiče). 18960-6 CUOCA CAPACE I6CEM SPOSOBNO CERCO KUHARICO Scrivere lndlcando Pisati z navedbo eta, stipendio, refe- starosti, plače, refe- renze a: renc na: ING. L. GIACOMUZZI PALLADIO 8 — LDINE Kupim Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Gumo rabljeno vsako količino vseh vrst kupuje in plača najbolje Metalia, Ljubliana, Gosposvetska c. 16, tel. 32-88. 18940-7 Pohištvo beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 3.—. Elegantno spalnico iz orehove korenine, poceni Broda: pohištvo Gluhak, rezovica. Pohištvo razstav- Beseaa L -.oo, talcu —.60, za daianje oaslova ali aa iifro L 3.—. Opremljeno sobo oddam; istotam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18943-2} Prazno sobo primerno za pisarno, takoj oddam v strogem centru, vhod s jtopnic, brez pri-tiklin. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 18926-23 Sobe išče Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 3.—. Italijanski profesor tiče komfortno sobo v centru. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Profesor«. 18958-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, lepo, po možnosti s souporabo kopalnice, v ali blizu središča mesta, iščem za takoi ali 1. decembra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«. 18923-23a Opremljeno sobo lepo, prost vhod, s souporabo kopalnice, v bližini Tivolija, Mirja, Rožne doline, išče za takoj mlad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober plačnik«. 18925-23a UFFICIALI "ustrsni panno 350.— 458.— cajtoro "50.— ČASTNIKI sukneai plašči 390 do 450 lir, elašči iz težje i ga blaga 750 lir, iuk-se panoo 350.— | nene nniforme J50 in 450.— Diagonale 650.— 750.— 850.—. Calzetto-Bi, cavigliere, sciarpe, guant calze. maglioni lan, Bustine, Letticam-po, cassette, camicie e tutti ,li articoli Milita-.i Milizia e Fascisti erivendo a: 540 lir, bolje volneno blago za uniforme 650. 750 in 850 lir. hlače, ovomice, rute, rokavice, nogavice, volnene jopice, ovoji, poljske postelie, vojaški kovče-gi, srajce in vsi drugi predmeti za voinke, miličnike io fašiste, si lahko preskrbite, če se obrnete na: Casermetta - Nazfonaie 941 - Flrenze Cercasi j Sprejme rappresentante. | se zastopnik. Ijeno v zalogi: Ljubljana, Florijanska 19. 18896-12 Jedilnico in spalnico novo, oz. odlično ohranjeno, kupim takoj ali pozneje. Ponudbe z navedbo cene, vrste lesa in števila kosov na ogl. odd. Jutra pod »Jedilnica«. 18937-12 Oblačila Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 3.—. Opremljeno sobo elegantno, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gentleman«. 18938-23a Dijaške sobe beseda L —.00, taksa —.00, aa dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Zimsko suknjo skoro novo, poceni prodam. Poizve se: Gosposvetska c. 10-1., desno. 18945-13 Dijaško sobo za sina šestošolca z dobro in zadostno meščansko hrano pri boljši družini, po možnosti s priključkom domačemu sinu-dijaku, ob dobrem varstvu, iščem za 1. december v Ljubljani.— Ponudbe na: V. Jakil, Kr-melj, Dolenjsko. 18946-22a Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova ali za šifro L 3.—. Kapital Zamenjam penge v Subotici za lire v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«. 18967-16 Zlat obesek s turkizom sem izgubila v četrtek v operi ali na poti do Skrabčeve ulice. Na>di-telja prosim, da ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra. 18966-28 INSERIRAJ V „JUTRU"! t Zapustil nas je za vedno naš nadvse ljubljeni, plemeniti in dobri soprog, oče, brat, svak in stric, gospod dr. Stanko Lapaine univerzitetni profesor itd. K večnemu počitku ga bomo spremili v nedeljo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu. Trpljenje naroda je bilo tudi njegovo trpljenje, zato prosimo, ustrezajoč njegovi želji, da se namesto cvetja pomaga najbednejšim. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA — KRŠKO, dne 14. novembra 1941. Globoko žalujoči: VIDA — soproga; ing. SVETKO ter ostalo sorodstvo. — sin J. Marquand 59 HVALA LEPA, GOSPOD MOTO! »In dobro ste se odrezali, ko ste se odločili za dejanje ...« je Nora dodala, »da, kakor hitro ste storili nekaj drugega, ne pa da bi samo govorili in trdili ,saj ni važno'.« Njene oči so bile odkrite in dobrohotne, njen glas pa ne tako. »Snoči sem vas visoko čislala, više ko kdaj koli koga na svetu. Pokazali ste se neustrašnega.« Hotel sem ji odgovoriti ravnodušno, kakor bi bil storil pred nekaj urami. »V takšnih okoliščinah bi bil vsak neustrašen. Skušaj va pozabiti to istorijo. Prav za prav je smešna.« Nora Joyceova je zmajala z glavo. »Ne pritrjujem vam. So stvari, ki se bom zmerom štela srečno, da jih hranim v spominu.« Spet se mi je nasmehnila. »Bi mi hoteli dati kapljico whiskyja?« Še vedno sem si prizadeval, da bi govoril ravnodušno, toda uspeh je bil neznaten. V moji notranjosti je bila nastala izprememba, ki je nisem in nisem mogel razčleniti; vpraševal sem se, ali morda namiguje nanjo. »Hvala,« sem ji rekel. »Zelo ste liubaonivi, a pomnite, da človek ne more biti zmerom tak, kakršnega se je pokazal v določenem trenutku. Okoliščine so močnejše od nas.« »Toda vi ste bil snoči močnejši od okoliščin. Oba skupaj sva jih ugnala v kozji rog, kaj ne? Nekaj sem vas vendarle naučila.« »Kaj?« »Naučila sem vas, da se ni vselej dobro prepuščati valovom. Bodite fatalist, kolikor vas je volja, a ne pozabite, da so trenutki, ko človek lahko nekaj stori. So trenutki, ko ima vsakdo moč, da vsaj nekoliko preokrene usodo. Ljudje so storili že marsikaj, da bi izpremenili svet. Tudi midva sva ga nekoliko izpremenila. Okoliščine utegnejo biti močnejše od človeka, a časih mu vendar uspe, da jih obrne po svoje. To sem vas naučila.« Nisem ji odgovoril. S tega vidika še nisem bil pogledal na vso stvar. Obujal sem si snočnji dogodek v spominu, vprašujoč se, kaj bi bilo, da je ona storila to ali da sem jaz storil ono. Nora pa je dodala: »Tom, saj se ne mislite vrniti, kaj ne da ne?« »Vrniti kam?« sem vprašal. Nisem je razumel, kaj hoče reči. »Nazaj... kjer sem vas našla! Recite mi, da ne boste več obnavljali svojega brezdelnega praznega življenja, da se ne boste več izmikali vsemu, kar je resnično in stvarno, si dajali streči kakor kak mandarin in se prerekali s služabniki! Ne boste, Tom, kaj ne da ne? Verjemite mi, to ni življenje za vas.« Nisem se pakaual oclsveljaasga *e oialčnoga, kakor bi bil storil še nekaj ur poprej. Dobre sem razumel Nerine misel, morda ker predobre, da mi ne bi bilo nerodno. Spomnil sem se besed nekega šanghajskega trgovca, ki se je štel za starega, izkušenega veterana teh krajev, čeprav se je le malokdaj ganil iz pristaniških pasov evropske koncesije. Ta je bil rekel, da ni njegova družba nikoli izpodbujala svojih nameščencev, naj se uče kitajskega jezika in kitajskih navad, zakaj mladi ljudje, ki se lotijo tega študija, postanejo zmerom čudaki. Tisti krat me je ta nazor zabaval, a zdaj sem se moral nehote vprašati, ali ni vsaj deloma upravičen. Morda sem tudi jaz postajal čudak. Vpraševal sem se, ali si more človek, ki je vzgojen po enem izročilu, prisvojiti drugo izročilo, ne da bi izgubil nravstveno ravnotežje. »Ne boste, Tom, kaj ne da ne?« je ponovila Nora. »Razumem, kaj mislite,« sem odvrnil, »toda moj odgovor je... ne vem. Konec koncev je težko izpremeniti pot, ki jo je človek ubral. Vsekako to ni važno, kaj?« »Ni važno?« mi je vrnila vprašanje za vprašanje. »Upala sem, da je.« Skoraj odleglo mi je, ko nama je segel knez Tung v besedo. Mislim, da ga najin razgovor ne bi bil zanimal, niti ke bi bil razumel angleščino. »Upam, da govori .mlada devica' o slikanicah,« je rekel knez. »O kakšnih slikanicah?« sem začel. 2e davno sem bil pozabil, da gre za njegove dragocene zvitke. »No, ni govorila o njih.« »Todaj mislim, dt je čas začeti razgovor o njih,« jo kaee nadaljeval. »Slike so tu in zame je ta stvar zelo važna.« »Knez Tung vas želi vprašati zastran slikanic,« sem rekel Nori Joyceovi. »Zastran slikanic?« je ponovila in videti ji je bilo, da ima misli drugje. »Nu, če naj po pravici povem, nič kaj ponosna nisem na to, kar sem napravila. Zdaj razumem marsikaj, česar prej nisem razumela Recite knezu Tungu, da mi je bilo povsem neznano, da je lastnik teh slikanic on in da mu jih mislijo ukrasti. Povejte mu, da me je v dno duše sram. Recite, da se mu za nič ne bi upala ponuditi, naj mi jih proda. Zdi se mi, da morajo ostati v rokah osebe, kakršna je knez Tung. Zdaj razumem, zakaj ste bili vse kaj drugega kot navdušeni, ke ste zvedeli, da jih skušam kupiti. Vidite, niti slutila nisem, kaj se skriva za tem. Neizrekljivo mi je žal. Kar se mene tiče, je zame stvar končana. Mislim, da me je snočnja pustolovščina izmodrila.« To njeno stališče me je zelo razveselilo. Vedel sem, da je ajena odločitev, ki se mi je zdela pravilna, nekoliko tudi moja zasluga. Obzirno in zgp-vorno sem razložil vso stvar knezu Tungu, prepričan, da se bo plemeniti Mandžurec kot tenkočuten in prefinjen mož pridružil moji radosrti. Hotel sem mu pokazati, da nismo vsi samo divjaški plenilci. V svoje veliko začudenje pa sem opazil, da knez Tung ob mojem razlaganju napihuje lica in kaže razločna znamenja nejevolje. »Kako?« je rekel nazadnje. »Ta ženska ne mara kupiti mojih slikanic? Saj ni mogoče!« (NSERIRAJTE V »JUTRU« Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodne tiskarno d. d. kot tiflkarnarja: Fran Jeran, *— Za Inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.