xi
flovicE
lje<» *njl*nl€* Jr.r#a
ivo	■ IO
tu
ran
|i praznujejo
LETO IV. - št 27
V KOČEVJU 27. JUNIJA 1959
Cena 10 din
Plodne delo IV. kongresa
NOVA LADJA
V nedeljo so v ladjedelnici »Ulja-nik« v Pulju spustili v morje motorni tramper »Korotan« za »Splošno plovbo« v Piranu. Tramper je dolg 150 m, širok 18 m in visok
Od torka do petka je bil v veliki ditvemi, ki so zlasti mlajši gene- skovana nezlomljiva enotnost na- 9m; I171!1 nosilnost 12.000 ton in unionski dvorani v Ljubljani IV. raciji predočile v posameznih epi- rodov Titove Jugoslavije, da so se V0Z7 s hitrostjo 15 milj na uro. kongres Zveze komunistov Sloveni- zodah in v celoti veličino tega 40- na njej razbili vsi doskus! raznih To Je ena največjih naših trgov-je. Kongresu je prisostvovalo 670	letnega razdobja. To je dalo tudi	zunanjepolitičnih kombinacij velikih	sk*b	ladij,
delegatov, kj so zastopali 61.335	predkongresnemu delu, ob istočas-	sil za razkosanje Jugoslavije, da de-
Članov ZK Slovenije. Poleg njih je	nem intenzivnem proučevanju Pro-	lavski razred in naše ljudstvo danes	PROIZVODNJA	KOLES
bilo navzočih še nad 200 gostov, grama, primerno moralno politično čvrsto korakata po poti graditve Letos bodo naše tovarne izdelale delegacije Centralnih komitejev pogojenost, živost in prizadevanje jugoslovanske socialistične družbe. 130 tjsoe dvokoles. Kljub veliki bratskih republik in delegacija CK v organizaciji ZK, ki je preko druž- Na predlog tovariša Marinka je proizvodnji ne morejo zadostiti po-Zveze komunistov Jugoslavije,^ ki jo benih organizacij zajela več ali kongres z enominutnim molkom po- trebam -in kolesa tudi uvažamo
manj vse delovne množice.	častil spomin 669 umrlih članov ZK Pravijo, da bi letos lahko prodali
Ob IV. kongresu lahko s polno med njimi tudi člana CK ZKS Fran- po Vsej’ državi blizu 200 tisoč ko-
LETALIŠCE PRI BEOGRADU
delegacije Centralnih atskih republik in de eze komunistov Jugos je vodil Aleksander Rankovič.
Kongres je začel sekretar CK ZKS
tovariš Miha Marinko in v kratkem zavestjo in zadoščenjem trdimo, da četa Černe in Angele Ocepkove, nagovoru, potem ko je pozdravil	so komunisti v Sloveniji v	polni	Po izvolitvi delovnega predsed-
goste ln vse navzoče, poudaril, da	meri dali svoj delež za to,	da je	stva je kongres sprejel dnevni red,
ima kongres posebno obeležje s	delavski razred in slovenski	narod	ki je obsegal: 1. poročilo CK o delu	v	„	...
tem, da je v 40. jubilejnem letu	dostojno predstavljen ob tej	veliki	ZKS med III. in IV. kongresom; 2.	iefalliT" „„	9^‘JO	,n^°
Komunistične partije Jugoslavije, obletnici KPJ.	prihodnje naloge Zveze komunistov Dr, . .	r
Tako so bile vse priprave za kon- Temu velja pripisati zaslugo, je Slovenije; 3. poročilo revizijske ko- Pt taja hndn3 ,raii greš spremljane z mnogimi prire- dejal tovariš Marinko, da je danes misije: 4. volitve novega CK ZKS nat°.^ 0000	1 d jard di-
in revizijske komisiie in 5. razno. J
TVT___• 1 i.v.	.1	.1	•	<1.	1	V imenu Centralnega komiteja
Najboljši pravilnik ima z/OtOiarna Zveze komunistov Jugoslavije je
*	kongres pozdravil Aleksander Ran-
Ko smo se mudili v Dobrepolju, uvedli nov način dela, viden v po- kovič, katerega govor so delegati smo se zanimali tudi za tarifne večani proizvodnji. Skupine tekmu- neštetokrat prekinjali z navduše-	. notrievnnio	,	...
' ................ jejo med seboj za večjo proizvod- nim odobravanjem in ploskanjem.	Xfl?LdsSa	?ekaj Pazljivosti, ki
njo. V »Štolami« so uresničili glav- Ker so dobili delegati poročilo d, . „indikalnfl	„ I P	b,1Stvenepa. znacilja- .
sruivcu KULTURNIH PRIREDITEV
27.	junij — sobota:
ob 10. uri — promenadni koncert godbe na pihala DPD »Svobode« Kočevje-Rudnik
ob 20. uri — Georg Kaiser, igra v 3 dejanjih: »Vojak Tanaka«, gostovanje gledališča DPD »Svobode« Trbovlje v domu Svobode v Šalki vasi
28.	junij — nedelja:
ob 8. uri — svečana seja DS rudnika Kočevje v »Domu rudarjev«
ob 8.30 uri — sprejem gostov
ob 9. uri — otvoritev »Doma rudarjev« in rudarske razstave z odkritjem spominske plošče, zborovanje
ob 20. uri — pevski koncert narodnih in partizanskih pesmi v domu »Svobode« v šalki vasi, izvaja moški zbor »Zarja« DPD »Svobode« Trbovlje — Iz Kočevja bo v obe smeri vozil avtobus
29.	junij -— ponedeljek:
ob 20. uri — koncert godbe na pihala in zabavnega orkestra DPD »Svobode« Kočevje-Rudnik pred»Domom rudarjev« na prostem
30.	junij — torek:
ob 20. uri — Jože Moškrič: »Rdeče rože«, premiera, DPD »Svoboda« Kočevje-mesto v Še-škovem domu
1.	julij — sreda:
ob 20. uri — koncert Slov. filharmonije iz Ljubljane!
v Šeškovem domu, sodelujejo solisti ljubljanske opere
2.	julij — četrtek:
ob 20. uri — povorka rudarjev skozi mesto
3.	julij — petek:
ob 6. uri — budnica, popoldne rudarska zabava s plesom pred »Domom rudarjev«
V Laščah soglasje k vsem pravilnikom
Komisija sta dali soglasje vsem
Pravilnike tamkajšnjih podjetij
******* ssk §£=“ mm
j^tlj v tem kraju nimajo in KZ Dobrepolje, so predložili tarifne
Prepolje, so premožni tanine UDcmska komisija in sindikat	tarifno nravilniike Trnov=kon=, ™vi IVTTf.—	. J —; “ • *
Pravilnike do predvidenega roka, bosta do konca meseca pregledala vajo to poročilo obepem s poroči- .. K , « »železnine« in	p ,	,50 1!Tla i PreJ sorazmerno pravilnikih so bile pomanjkljivosti
dočim KZ Struge ni storila.	vse tarifne pravilnike in dala so- lom o prihodnjih nalogah ZKS. O	____x, , 59,?X" zel°. mzke Plače- zat0 tudi n°va v tekstnih delih, kar pa je razum-
Tendenca za linearno zvišan Piač zaposlenih se je pojavila
podjetju »Stolarna«. Pri delu ta ritnega pravilnika je sodeloval ves viinikom »Stolarne«. kolektiv. Uvedli so skupinske norme. Večji efekt dela je že sedaj, čeprav ni še dolgo tega, kar so
OSNUTKI NOVIH ZAKONOV
Pred kratkim je bila seja Iz-v.rSneSa sveta Ljudske skupščine na kateri so razpravljali o Osn0vnem zakonu o šolstvu, večji stojnosti komun, vzdrževanju sJanovanj, najemnini za lokale in
drugem.
Člani sveta so o šolskem zakonu razpravljali predvsem o tem, kako naj bi prišla do izraza tista nova načela, ki nam zagotavljajo, da se bo osnovna šola v polni meri uveljavljala v našem družbenem razvoju. Osnutek tega zakona postavlja šolo v sredino njenega komunalnega okolja, $ čemer ustvarja tesnejšo povezavo pouka in dela na šoli z življenjsko stvarnostjo. Predlog zakona je dan v javno razpravo in bo sprejet na jesenskem delu zasedanja skupščine.
V	zadnjih letih se je zelo povečala pristojnost komun, zato je treba urediti tudi organizacijo upravie občin. Pomembna novost so posebne pisarne za sprejemanje strank in pravna služba za pomoč državljanom, ki bodo organizirane pri ljudskih odborih. Pri okrajih pa bodo ustanovili še službo za prošnje in pritožbe državljanov. Sedcpija tajništva pri °LO pa bi preimenovali v oddelke.
V	razpravi so imeli tudi zakonski osnutek o merilih, po ka-terth naj bi ObLO določil, kateri ^rpjfcj za tekoče vzdrževanje ,anovanjskih stavb obremenjujejo k'šne sklade in kaj plačajo sta-n°vatci sami. Stroški za popra-vila, nadomestila in obnovitvena dela, ki so potrebna zaradi iztro-senosti konstrukcij in naprav v stanovanju, za popravila okvar, ki nastopijo zaradi izrednih dogodkov in pojavov ali zaradi konstrukcijske ali izvedbene napake oziroma pomanjkljivosti, se štele jo za stroške tekočega vzdrže-vanja in gredo v breme hišnih skladov. Vse ostale stroške pa
rijejo stanovalci sami.
Novim stanovanjskim skupno-stm lahko ObLO določi od stano-vanj do 3 %, od lokalov pa do 5 % ajemnin kot dohodek skupnosti.
občinski sklad za gradnjo stanovanj pa lahko ObLO predpiše, d se od lokalov, ki služijo za splošne potrebe, odvaja 5 do 75 % najemnine, od ostalih poslovnih Prostorov pa najmanj 10 % in
nine^ ^ °^° °d vP^a^ane najem-
PO	69 % “	11X -* “ “
LETINA DOBRO KAŽE 'i° kon.9^es nadalJ'evaJ delo v treh niso imeli pripomb. Tarifne po-T A DOBRO KAŽE komisijah: v organizacijsko poli- stavke so realne. Najvišja plača vo-
Kakor drugje imajo tudi v Do- ticm komisiji, ki ji je presedeva' dilnega uslužbenca znaša po novem brepoljski dolini letos kmetje zelo Tone Kropušek, koreferat o organi- 22.000 din. Naj omenimo da so dobro košnjo. Posebno pa je dala zacijsko političnih nalogah pa je pr. J videli letošnji promet na 55 trava lep pridelek kmetom, ki so imel Janez Vipotnik, v komisiji zg milijonov dinarjev Razmerie med
srWr&'-rsSK, X- issr&i&zz&r&ss	S* <«»<* **>?** r „p^a"'k •T—"5'*"5
niča in druge lepo kažejo, škoda Borisa Ziherla, ki je bil nenadoma nt za A 7.	pla,C®'.,24 'Z Sovjetske zveze, ZDA, Anglije in De Gaulle se te dni mudi na urad-
je le, da je precej žitaric poleglo,	zbolel, v komisiji za delavsko	in	sListJ/ de" A6.06 ?° d?Io?lh več	Francije, so po šesttedenskih brez-	nem obisku v Italiji. Zadnjikrat se
Le italijanska pšenica je bila pri	družbeno samoupravljanje, korefe-	tarifni Za.,^sklade kot lani. Novi	uspešnih pogajanjih v Ženevi pre-	je mudil v Italiji med drugo svetem zelo malo prizadeta. Tudi osta-	rent Stane Kavčič in komisiji	za	ievani prav,*mk predvideva nag ra-	kinili pogajanja za tri tedne. Gle-	tovno vojno, leta 1944. Njegov še-
le poljedelske kulture obetajo lepe vprašanja gospodarske politike, v čistem °?sezenem Prometu in dišče Vzhoda in Zahoda o nemškem danji obisk je povezan s proslavo pridelke. Sadna drevesa so spomladi kateri je dal koreferat Viktor Av- v t- , ku-	problemu so v celoti ostala prav stoletnice bojev za združitev Italije,
lepo cvetela in so obetala rekordno bel j.	im=in 9°VS • r>odjet-lu »Knm« tako daleč druga od drugega, kakor v kateri sta se Francija in tedanje
letino. Kljub temu, da je kasneje V razpravo so po prebranih ko- vaiencaZar°tleaih 14 Ijudi in dva 90 bila Prej' Mogoče bo vladalo po kraljestvo Sardinija skupno borila odpadlo precej cvetja, bo sadna le-	referatih delegati živo posegali	ter	titi lOO I m naalaravaJ° ustva'	tritedenskem odmoru v Ženevi, ko	proti Avstriji. Francoskega pred-
tina srednie dobra razen v pri-	razpravljali o izkušmah	~ milijonov dinarjev pro-	se bodo zunanji ministri spet sešli,	sednika bo sprejel predsednik ita-
m^u če ne to ptišlo^kaj vmes«	in KoStaiSkdS^ 1 n '^	^ v tem P<>dJetJu ta-	bolj ugodno ozračje. Bodimo opti-	lijanske republike, čigar gost bo.
toča ali podobno	’ članov PZveze komunistov nalogah rifne postavke realne. Komisiji, ki misti in počakajmo, kaj nam bodo De Gaulle bo obiskal tudi papeža
toča ali podobno.	cianov zveze komunistov.	sta delali skupno, sta le v tekstnem prinesli prihodnji dnevi v medna- Janeza XXIII.
rodni politični areni.
Francoski minister za vojsko je V sosednji Avstriji se nemški so- izjavil, da bo Francija kmalu imela vmisti pripravljajo na proslavo 40- svojo atomsko bombo, to je, da
Razen za LIP so k vsem dali soglasje	£
Zbor proizvajalcev ObLO Ribnica priporočila in napotke za odpravo predvidena tarifna postavka za del. ški^ovltnti1^^ vellkbri^nra jdol	Z	S^7i' Ni
ssMssulK srswraasi-t	ssrjsffjsss slk ““ ZT /">
asu:,sca:
komiteja ZKJ Janez Pioek, pred- sindikalna komisija za preglej ta- niasje.
sednik Obč. odbora SZDL Jože Pu- rifnih pravilnikov pregledala pred- (Nadaljevanje na 2. strani) želj in predsednik Obč. sindikal- ložene tarifne pravilnike gospodarnega sveta Lojze Košir.	skih organizacij, KZ, trgovskih in
Zbor proizvajalcev ni imel lah- gostinskih podjetij ter dala svoje kega dela, pregledati je moral 17 pripombe. Skoro v vseh primerih tarifnih pravilnikov, zato se je seja je soglašala z ugotovitvami stro-zavtekla pozno v noč. Poročevalec kovne komisije in njenim predi0-in član strokovne komisije ObLO za gom. potrjevanje pravilnikov, Janez Bre-
strinja z ostavko vojnega pričakujejo, da bodo uveljavili svoje nistra, ministra vojne mornarice in zakonite pravice.
OB »RUDARSKEM TEDNU«
ministra vojnega letalstva. Vojaške osebnosti so odkrito zahtevale, da spremeni smer svoje politike. Obtožujejo ga tudi, da ni izpolnil predvolilnih obljub.
Guvernerji devetih zveznih držav
, .	.	,	„	,	,	,,	. . v ZDA so se napotili na obisk v
V okviru prireditev »Rudarskega« toplo tovarištvo in vzajemnost, ki sovjetsko zvezo. Pred odhodom jih
je sprejel predsednik Eisenhower, ki je dejal, da misli, da bo njihovo
Dobrodošli trboveljski gostjel
****!■
ločno u repa a. omisija je dala mnenje obeh komisij, da se zniža sredi imeli priliko pozdraviti tudi gostoljubnostjo in navdušenjem!
trboveljske rudarje, člane DPD »Svoboda — center« in člane pevskega
RUDARSKI PRAZNIK
zbora »Zarja«, ki bodo pri nas go- „Srečno, vetrn krepkim slovenskim stovali s Kaiserjevim delom »Vojak rudarjem,
Tanaka« in s koncertom slovenskih naSe bodočnosti svetle smelim narodnih, umetnih in partizanskih zidarjem! pesmi.
ščanju, je za ta časopis zanimiva samo tedaj, kadar so v ospredju taborski interesi, ne pa interesi vsega človeštva.
Delegacija Kluba poslancev Zvezne ljudske skupščine, v kateri so predsednik sabora Hrvatske dr. Vladimir Bakarič, predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne ljudske
Srečno, vsem našim očetom,
SHESiS SSMS=B
8 uri v Domu v Šalki vasi, pevski Srečno in vam, ki ga s stroji	se mude na obisku v Bonnu. S tem
•,b°fJ>Z?.rixlPal, s	: lre^^maAtn}lxV™'J?Jal?rete’ delegacija Kluba poslancev vrača
obisk skupini socialdemokratskih
junija, zvečer ob 8. uri prav tako v po vrstah razvrščate žlahtnih! Domu v' Šalki vasi.
Delo »Vojak Tanaka« so trbo- deloviščih naših zagatnih, veljski Svobodaši z uspehom upri- srečno za praznik zorili v Trbovljah na deskah doma- slovenskih rudarjev«. čega odra, z njim pa so sodelovali ________________
tudi na letošnji reviji dramskih del v Velenju in želi prav lep uspeh.
Obojim, tako igralcem kakor tudi
Srečno, vam vsem in nam po vseh p^ancev Bundenstaga, ki je aprila
obiskala Jugoslavijo.
V južnokitajski pokrajini Fukien so nastopile velike poplave. Tu je najdonosnejše področje riževih nasadov. Za borbo proti poplavam so mobilizirali pol milijona ljudi. O
VREME
., ...----„------------- ---- Do konca junija nestalno s po- velikih poplavah poročajo tudi Iz
„	.	..	pevcem trboveljskih rudarskih re- gostimi padavinami. V juliju sploš- nekaterih drugih kitajskih pokrajin.
Ker se v Rinzi ne morejo okopati, gredo Kočevarji v Dol ob Kolpi. Tu virjev želimo kočevski rudarji in no izboljšanje vremena. Prevlado- V nekem rudniku v severozapadni skoro vsako leto tudi taborijo. Odbor Socialistične zveze delovnega vsi prebivalci prav prisrčno dobro- valo bo lepo poletno vreme. Pač pa španiii, ie prišlo do eksplozije. Re-Ijudstva v Dolu je sklenil, da bo poleg mlina uredil lepo plažo. P. došlico z željo, da bi se med nami se okoli 3. julija spet pričakujejo sevalne ekipe so našle trupla štirih
1 L- -—MO	prav dobro počutili in začutili tisto padavine z ohladitvijo.
Majerle je pokazal, kaj bodo uredili
rudarjev, za štiri pa nič ne vedo.
Zunanjepolitični komentar ....—
ZA OKREPITEV SODELOVANJA
Dva pomembna dogodka je v zadnjem času zabeležila zunanjepolitična dejavnost naše dežele: podpredsednik izvršnega sveta Edvard Kardelj se je mudil dalj časa v Skandinavskih deželah, na Danskem, Norveškem in Švedskem, kjer je imel vrsto srečanj in pogovorov z državniki, državni tajnik Koča Popovič pa je vrnil obisk grškemu zunanjemu ministru in ob tej priložnosti podpisal vrsto zelo pomembnih sporazumov, ki bodo še bolj okrepili medsebojno sodelovanje obeh dežel.
Dosti bi bilo povedati o koristi in pomenu obeh. obiskov. Že samo dejstvo, da se državniki raznih dežel med seboj obiskujejo, da izmenjujejo gledišča svojih vlad o raznih mednarodnih vprašanjih in o medsebojnih odnosih, krepi mednarodno sodelovanje in utrjuje postojanke miru na svetu. Se posebej pa to velja, kadar gre za urejevanje odnosov in krepitev sodelovanja med državami, ki imajo različne družbene ureditve in politične režime. Kljub razlikam, ki jih razdvajajo, pa je precej obsežno volje za skupno sodelovanje in za dosego skupnih ciljev. Vprašanje miru je nedvomno eno izmed najvažnejših, saj je od njega odvisna usoda vseh narodov, velikih in majhnih. Predvsem majhnim narodom je mnogo do tega, da svet ohrani mir. Pa ne samo to. Treba je odpraviti tudi nevarnost vojne, doseči ustaljenost na svetu, da se narodi lahko v miru pometijo reševanju neštetih političnih in gospodarskih problemov. Noša dežela je po svetu že dobro znana kot zelo odločna zagovornica miru in miroljubnega sodelovanja med državami.
Prav ob priliki grško-jugoslovanskih pogovorov je bilo vnovič poudarjeno sodelovanje in prijateljstvo med obema deželama kot primer, kako dežele kljub razlikam v sistemih lahko uspešno razvijajo in utrjujejo medsebojne prijateljske stike. Ti stiki so že postali vzor dobrega sosedstva in pomemben činitelj miru v tem delu sveta. Pri tem ne gre toliko za svečane deklaracije, temveč za konkretno utrjevanje sodelovanja. Lep primer za to so sporazumi, ki so jih podpisali v Atenah med obiskom državnega tajnika Popoviča. Z njimi so — po izjavah predstavnikov obeh dežel — postavljeni temelji za še tesnejše sodelovanje na mnogih področjih.
Med najpomembnejšimi je tisti sporazum, ki ureja vprašanje obmejnega prometa. 3000 dvolastnikov z obeh strani meje bo imelo in uživalo koristi tega sporazuma. Nič manj pomemben ni sporazum o tehničnem sodelovanju med Grčijo in Jugoslavijo. Drugi sporazumi zadevajo in urejujejo kulturno sodelovanje, skupne probleme turizma, pravno pomoč, cestni promet med obema deželama, razen tega pa še vrsto vprašanj medsebojnega gospodarskega 'sodelovanja. O mednarodnem pomenu vseh teh sklenjenih sporazumov je govoril v svoji zdravici Koča Popovič, ki je med drugim dejal, da bi narodi Balkana lahko postali važen činitelj miru in mednarodnega sodelovanja, če bi se ravnali po primeru grško-ju-goslovanskega sodelovanja, po du~ hu, ki ga izraža to sodelovanje.
Z obema državnima obiskoma naših državnikov, v Skandinaviji in v Grčiji, je bila vnovič potrjena in dokazana dosledna miroljubna politika Jugoslavije.
Proslava 40-let KPJ v Poljanski dolini
Pri „Zidarju“ tri pravilnike
Minulo nedeljo so v Predgradu proslavili 40-letnico KPJ in SKOJ z otvoritvijo novega šolskega igrišča, vaščanom pa je bila na ogled tudi razstava »40-let KPJ na Kočevskem«.
Že v jutranjih urah je ekipa, ki vodi razstavo, razvrstila številne panoje s slikami in dokumenti v predgrajskem zadružnem domu. Kljub nekaterim nevšečnostim (temni prostori in pomanjkilijiva razsvetljava), je prek dneva razstavo obiskalo nad 400 gledalcev.
so s skunnum delom opravili to pomembno graditev in jih dal za zgled drugim vasem. Tudi vsa ostala pereča vprašanja naših vasi se lahko najhitreje rešijo, če ljudje sami poprimejo, ljudska oblast pa jim denarno in vsestransko krepko pomaga. Tam, kjer čakajo, da jim bodo drugi zgradili vodovod, napeljali elektriko, uredili športna igrišča, se bodo še načakali in še dolgo bodo za marsikaj koristnega prikrajšani.
V kulturnem programu proslave so nastopili: pevski zbor, tamburaši in godba pod vodstvom očaka Jožeta Šmalclja in reči je treba, da je za tamkajšnje razmere nastop bil prav dober. Še posebno to velja za nekaj dobro odpetih pesmi. S prostimi vajami so nastopili še učenci tamkajšnje šole in šole s Kočevja, domačini z nekaterimi na-
rodnimi in gorenjskimi plesi, najbolj pa je navdušil; posebno goste, nastop domačinov v narodnih nošah in igranju ljudskih kol. To pa zato, ker so se v naši občini edino tu ohranili ti pradavni običaji, ki imajo v sebi toliko izvirnega in resnično ljudskega hotenja. Njihova kola in pesmi govore o junaških bojih preteklih časov, trpljenju pod graščaki, svatbah in nagajivih pomenkih med seboj. Zanimivo je, da se v teh napevih uporablja več slovenskih narečjih, vendar v večini izrazov prevladuje hrvaščina.
Ni mogoče mimo dejstva, kako so se v manj kot enem letu, od kar v Predgradu poučujeta zakonca Kajfež, vaščani navezali na svoja učitelja, ki nista samo šolnika njihovih otrok, temveč učitelja vsega življenja na vasi.
Lepo je bilo v Predgradu!
Po ukinitvi prisilne uprave podjetja »Zidar« v Kočevju in po izvolitvi samoupravnih organov se je delavski svet 17. t. m. že drugič sestal na svojem rednem zasedanju. Na vrsti je bilo predvsem obravnavanje in sprejem gospodarskega plana podjetja, novega tarifnega pravilnika, premijskega pravilnika!
čevska gradbišča, kar v številkah predstavlja okoli 46,2 % celotnega plana (v primerjavi z lanskim letom so kočevska gradbišča prispevala le okoli 25 % celotnega plana podjetja). Ostali del plana sloni na zunanjih gradbiščih, in sicer na Reki okoli 25,6 % (v letu 1958 okoli 60 % celotnega bruto produkta) in
in akordnega cenika ter pravil pod- ostala gradbišča (Ribnica, Vel. Blo-
jetja. Pri obravnavi gospodarskega plana, ki si ga je podjetje zadalo za leto 1959, je obširno poročal direktor ing. Lojze Blenkuš. Pri sestavljanju plana je podjetje upoštevalo predvsem razpoložljive delovne moči, predvsem kvalificirane, postopno ukinitev gradbišča na Reki, odpiranje novih gradbišč v Ljubljani in okrepitev gradbišč v Kočevju.
Če pogledamo letošnji plan realizacije oz. bruto produkta po posameznih gradbiščih, vidimo, da dobršen del tega odpade na ko-
Zaključni računi in tarifni pravilniki
Peter Koprivec izroča nagrade učitelju Dragu Kajježu in njegovi soprogi
Okrašena vas in skrbno pripravljen prostor proslave je v popoldanskih urah privabil prebivalce Poljanske doline, iz Kočevja pa je pripeljal še poseben avtobus, navzoči pa so bili tudi vsi vidnejši funkcionarji kočevske občine. Kdor je prej poznal neurejeni prostor za bivšim gradom, oziroma sedanjim primerjal z zadružnim domom, v katerem je tudi šola, je bil presenečen, kaj vse so pridne roke storile v tako kratkem času. Lepo je urejeno šolsko igri-
V soboto, 20. junija, je bila v Kočevju 11. redna seja zbora proizvajalcev ObLO Kočevje. Razpravljali so o zaključnih računih gospodarskih organizacij in dali soglasje k preostalim tarifnim pravilnikom.
Odbornikom je o zaključnih računih gospodarskih organizacij za poslovno leto 1958 poročal Franci Korelc. Ko je analiziral vsako posamezno podjetje, koliko ima zaposlenih, koliko novo sprejetih delavcev, bruto produkt podjetja in nacionalni dohodek, je to hkrati rezultati, doseženimi v
letu 1957.
Poudaril je, da celotno gospodarstvo, še predvsem industrija in kmetijstvo, dobro napreduje, med-
šče, prostor za odbojko, posebno tem ko je gostinstvo in drobna ograjena betonska plošča za nastope obrt v upadanju.
"*	Odborniki so bili mnenja, da je
treba ugotoviti vzroke slabega stanja v gostinstvu. V slabem stanju
in ples, veselični prostor in drugo.
Kmalu po drugi uri popoldne se je proslava začela. Najprej je spregovoril domačin Peter Koprivec, ki je tudi ljudski odbornik. Govoril je o prostovoljnem delu in požrtvovalnosti vseh vaščanov, ki so za ureditev tega prostora opravili 3408 prostovoljnih ur in 170 ur z vprego. Še posebna zasluga, da je do ureditve igrišča prišlo, gre tamkajšnjima požrtvovalnima učiteljema, Dragu Kajfežu in njegovi soprogi. Z agitacijo, obiskih po hišah za pritegnitev vaščanov k prostovoljnemu delu, pa se je najbolj izkazal 85-letni predsednik šolskega odbora Jože Šmalcelj. Vsem trem je tovariš Koprivec izročil v imenu vaščanov in organizacij lepa darila.
O delu KPJ in nalogah družbenih organizacij je govoril predsednik Občinskega odbora Socialistične zveze Nace Karničnik. Poudaril je važnost telesne vzgoje mladine, k čemer bo prispevalo tudi odprto igrišče. Pohvalil je Predgrajčane, ki
so tudi lokali in postrežba ni vedno taka, kot si jo želimo. Nekatera gostinska podjetja so zašla v denarne težave; tako je bilo slišati, da gostinci v Stari cerkvi že pol leta niso prejeli mesečnih plač.
Živahna je bila diskusija o vzrokih likvidacije Ženskega krojaštva, ki je za Kočevje prepotrebna obrt. Predsednik občine je pojasnil, da je bila v Ženskem krojaštvu pravočasno postavljena prisilna uprava. Kljub naporom prisilnega upravitelja se stanje ni bistveno zboljšalo, zato je bilo podjetje ukinjeno, obrat, osnovna sredstva, ljudi in nastalo zgubo pa je prevzel Zavod za zaposlovanje invalidov, tako da šiviljstvo dela še naprej.
Za gostinstvo pa je predsednik Rigler povedal, da je pavšalna obremenitev morda visoka, vendar se ta regulira s plačevanjem prometnega davka in tako gostinstvo kljub predpisom ne plačuje 20 % pro-
Vajenci so razstavljali
V nedeljo, ponedeljek in torek so v Kočevju razstavljali vajenci kovinske, lesne in oblačilne stroke iz občin Kočevje in Ribnica. Razstavni prostori v stavbi gimnazije, dva razreda in veže, šo bili lepo urejeni, razstavljenih je bilo nekaj nad 150 izdelkov vajencev prvega, drugega jn tretjega letnika. Čeprav ob koncu šolskega leta, ko se je šolska mladina že skoraj razšla, je bila razstava razmeroma dobro obiskana. Škoda, da je ni bilo mogoče pripraviti prej, ko bi jo lahko šolarji obiskali organizirano, kar bi ob sezoni izbire poklica prav gotovo nudilo mnogim koristno pobudo.
Mnogi izdelki so bili zelo lični in privlačni za obiskovalca razstave,
Proste vaje na novem športnem igrišču v Predgradu
videti je bilo, da je bilo vanje vloženega precej truda in prizadevanja. K razstavljenim izdelkom bi precej prispevala imena predmetov, strojev in pripomočkov, za katera vedo sicer le tisti, ki se s tem ukvarjajo, povprečnemu obiskovalcu pa niso znana. Pogrešali smo tudi nekatere poklice, ki bi popestrili razstavne prostore in dali razstavi širši obseg, kakor smo ga bili že vajeni iz prejšnjih let. Zgleda, da je k temu pripomoglo tudi praktično ocenjevanje že v podjetju samem, kar je zniževalo stimulacijo vajencev, da bi prispevali svoje izdelke. Na te stvari bo treba prihodnje leto bolj in prej pomisliti, če bomo želeli, da bo taka razstava uspešnejša, da ne bo samo prikaz zmogljivosti vajencev v posameznih letnikih, ampak tudi usmerjevalni faktor za tiste, ki si izbirajo svoj bodoči poklic.
260 :11
Na desetih osnovnih šolah v laški občini, ki so v Velikih Laščah, Turjaku, Velikih Poljanah, Robu, Dvorski vasi, Velikem Osolniku, Krvavi peči, Karlovici, Gregorju in v Mohorjih, je v preteklem šolskem letu poučevalo 25 učnih moči. Največ otrok je obiskovalo osnovno šolo v Laščah — 260, najmanj pa šolo V Krvavi peči in sicer samo 11. Vseh otrok, ki so obiskovali šole v občini je bilo 601. Največ učiteljev je poučevalo na šoli v Laščah, in to 12.
metnega davka od prodaje alkoholnih pijač, temveč le okoli 13 %. Ker le nastajajo precejšnje težave, bo treba nekaj ukreniti.
Zbor proizvajalcev je dal soglasje k še preostalim tarifnim pravilnikom in tistim6 h katerim je bilo soglasje dano pod pogojem, da kolektivi upoštevajo pripombe, ki jih je stavila komisija tega zbora. Tako so soglasje dobili: obrtno podjetje »Dom«, Elektro, Mesar, Rudnik, Kmetijska zadruga Kočevje, Promet in Ključavničarstvo. Soglasje je bilo dano tudi prepozno poslanemu tarifnemu pravilniku podjetja »Tobak« Kočevje, vendar bo veljal šele od 1. julija.
Komisija pri zboru proizvajalcev in sam zbor sta se pri dajanju soglasja ozirala predvsem na odnoše med sredstvi za osebne prejemke in sklade podjetja in na preračunavanje, če je podjetje sposobno izplačevati nove osebne prejemke, niso pa obravnavali tarifnih postavk za posameznike. To je bila naloga komisije pri Občinskem sindikalnem svetu. Ker lahko nesorazmerno visoka tarifna postavka posameznika, navadno vodilnega uslužbenca), napravi tudi politične probleme v kolektivih, sindikalna komisija ni dala soglasje k vsem tarifnim pravilnikom. Tajnik sindikalnega sveta, tovariš Orel, je povedal, da je večina kolektivov
upoštevala nasvete sindikalne komisije in odpravila napake. Nekateri pa tega niso storili in niso dobili soglasja. To velja za podjetje »Avto«, Ključavničarstvo in Kmetijsko zadrugo Fara. Če velja za prva dva kar je že omenjeno, pa KZ Fara ni dobila soglasja zaradi prenizkih postavk za vodilne uslužbence.
V primeru spora med kolektivom in komisijo pri sindikatu, prvi obravnava spor zbor proizvajalcev in, ta je sklenil, da se kolektivom da soglasje, če upoštevajo nasvete sindikata, sicer pa ne.
Odborniki so imenovali se posebno komisijo; ki bo zboru pripravila gradivo o stanju trgovine v Kočevju.
ke in Ljubljana) okoli 28,20 %.
V zaključku svojega poročila je direktor dal pregled že dosežene realizacije v prvem tromesečju, ki znaša v zunanjih gradbiščih okrog 22,5 %, medtem ko v Kočevju le okrog 10 % planiranega bruto produkta. Tako majhnemu procentu na gradbiščih v Kočevju pa n,i vzrok v morebitnem pomanjkanju delavcev ali materiala, marveč v pomanjkanju samega dela v Kočevju zaradi nepripravljenih načrtov. Zato čaka v letošnjem letu gradbišča v Kočevju najtežja naloga, ker bodo morala v nadaljnjih mesecih nadoknaditi precejšnjo izgubo časa.
Skoraj polovico je planiranega na kočevska gradbišča. Po poročilu je bila zelo živahna debata in odobravanje plana. Saj so bili vsi člani delavskega sveta mnenja, da si je uprava podjetja začrtala dobro pot s tem, da je uvrstila glavnino gradbenih del na domači kraj.
Tarifni pravilniki, ki je sestavljen na podlagi planiranega družbenega bruto produkta jn delitve dohodka, kaže nekaj posebnih značilnosti. Dohodki delavcev so se dvignili v povprečju za 17 %, medtem ko so se plslče uslužbencev dvignile v povprečju le za 3 %. Prvič je uveden dodatek na stalnost pri podjetju, katerega višina raste z delovno dobo pri matičnem podjetju. S tem bo podjetje skušalo v bodoče odpravljati preveliko fluk-tuacijo. Tudi sistem točkovanja tako delavcev kot tudi uslužbencev je dober. Pozdraviti je treba, da je bila debata ob sprejemanju novega tarifnega pravilnika živa jn razgibana, saj so sodelovali vsi prisotni člani.
Uvodno besedo o tarifnem pravilniku je imeil šef računsko-gospo-darskega sektorja Bruno Ciglič. Posebno je naglasil predvideno zmanjšanje stroškov na obrestih v primerjavi z letom 1958 ter s tem v zvezi povečanje dohodka.
Živahna in plodna je bila tudi diskusija o lakordnem ceriiku !in premijskem pravilniku. Akordni cenik je zelo obširen, saj zajema vsa dela v gradbeništvu, tako da bo dobil delavec ceno vnaprej za vsako
odkazano mu delo. Da bi dali poudarka delu po akordu, je komisija za sestavo akordnega cenika upoštevala pri analizi cen posameznih del povprečne tarifne postavke novega pravilnika, povišane za 3 do 4 %, kar daje delavcem večjo stimulacijo za sprejemanje det po akordu.
Potrebno je še), da ob koncu poudarimo, da se delavski svet podjetja »Zidar« in preko njega celotni kolektiv resno zaveda skrajnih naporov, ki jih bo potrebno to leto vložiti v delo za nadaljnje izboljšanje stanja podjetja. Živahna diskusija, zdravi predlogi in enoglasnost pri sprejemanju sklepov, dajejo polno zagotovilo za nadaljnji napredek.
Razen za LIP k vsem soglasje
V ribniškem gradu
Dela v ribniškem gradu napredujejo. Na zadnji seji Občinskega odbora SZDL smo slišali nekaj zanimivih podatkov. Dosedaj je bilo opravljenih v ribniškem gradu 2797 prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti 335.640 din. Prostovoljnega dela se je do sedaj udeležilo 38,2 % vsega članstva SZDL Ribnice, ki so imeli na razpolago 32 za delo primernih dni. Pred nami pa je še okoli 60 dni, v katerih naj bi se končala predvidena dela. Občinski odbor SZDL je z zadovoljstvom sprejel podatke in sklenil, da se vsem dosedanjim udeležencem, ki so se odzvali vabilu Socialistične zveze, da polno priznanje in pohvala.
Dobro nam je znano, da sredstev za take ureditve vedno primanjkuje. Kako prav bo prišel Gradbenemu odboru znesek, ki je prihranjen s prostovoljnim delom! Za ta znesek bo nekaj več napravljenega in lahko upamo, da bomo prav zaradi tega kmalu imeli urejeno središče, posebno še; če se bodo še preostali člani udeležili prostovoljnega dela in ne bodo dovolili, da samo njihovi tovariši delajo, oni pa gledajo ob strani.
Grad je naša skupna zadeva in
rešena bo ob sodelovanju nas vseh. Kako prijetno bo, sprehoditi se po grajskem parku, pogledati in postati ob vodnjaku in spomeniku padlim borcem, pa se potem ohladiti v grajski kavarnici in se okrepčati z osvežilno pijačo. Kakšen živ-žav naših najmlajših se bo razlegal z otroškega igrišča, ki bo imelo vse moderne otroške rekvizite za igranje. In kar je glavno, vedno bodo otroci pod strokovnim nadzorstvom.
Vidite, vse to bo zraslo na sedanjih ruševinah, ki jih s prostovoljnim delom sedaj odstranjujemo. Če pomislimo na vse to, nam prav gotovo ne bo žal, da tudi mi prispevamo po nekaj ur za ureditev!
Marsikateri mislijo, da ribniški grad zgodovinsko ni ravno pomemben. Če se spomnimo, da začetki tega gradu segajo daleč nazaj v sredino srednjega veka in da je prvotni grad, seveda dosti manjše oblike, bil pozidan še ko so z »Ribniškim gospodstvom« upravljali oglejski patriarhi, t. j. okoli leta 1000, potem je gotovo, da ima vsaj nekaj žgodovinske vrednosti. Seveda nam mora biti jasno, da je bil v kasnejših časih večkrat po-
pravljan in prezidavan in da je šele konec srednjega veka dobil obliko, ki smo jo poznali pred vojno. Ta srednjeveški grad je bfil pozidan na nekem otočku, in ga je obdajala Bistrica, ki se je skozi grajsko obzidje na eni strani razcep-ljala v stransko korito, ki je potem v grajskem vrtu napravilo umetno jezero, ki se je potem pod gradom mimo grajskega parka odtekalo zopet v svojo glavno strugo, k; je na drugi strani tekla ob grajskem obzidju in ločila grad od ostalega naselja. To je bila umetna ovira za obrambo, posebno turških napadov, verjetno pa je grajskim prav prišla tudi ob kmečkih uporih. Da je bil grad večkrat napaden in da ni napadov mogel vedno mukami izdihnil.
zadnje čarovniške pravde v Ribnici, kjer so mučili in sodili »čarovnice«. Zadnjo »čarovnico« so namreč sežgali prav v Ribnici pred nekako stodevečdesetimi leti, — In ta »čarovnica« je imela 6 nedoraslih otrok! Nihče ji n; mogel pomagati, ker je cesarsko-kraljevi krvavi sodnik Gotscher bil prepričan v njeno krivdo, posebno še zaradi priznanja, ki ji ga je izsilil z mučenjem. In kakšna so bila mučenja! Počasno stiskanje palcev, zabijanje lesenih žebljev za nohte, zavijanje rok na hrbtu in dviganje v višino ter naglo spuščanje, lomljenje rok in nog itd. Vsa tai mučenja so trajala tako dolgo, dokler osumljeni ni ali priznal ali pod
vzdržati, nam priča že samo dejstvo, da so Turki v kratkem razdobju 50 let napadli Ribnico okoli 40 krat! Tudi veliki požari, ki so divjali v Ribnici, mu niso vedno prizanesli, posebno veliki požar leta 1415, v katierem so zgoreli vsi dotedanji dokumenti, in da je ribniškemu arhi diakonu (namestniku oglejskih patriarhov) uspelo šele pri »ta zadnji hiši«, da je »panal« požar, kakor nam pripoveduje šaljivi kronist. V tem času turških napadov je imel grad tudi dvižni most in še druge priprave za obrambo proti Turkom.
Grad je zanimiv tudi iz časa
Lastniki ribniškega gradu so se pogostloma menjavali. Ali so ga dajali, ali prejemali za doto, ali so ga prodajali ali se ga odpovedovali. V gradu so navadno stanovali samo njihovi oskrbniki, ki so s( z
veščim gospodarjenjem in tlačenjem gvojih podložnikov pridobivali ogromna premoženja in so potem sami kupovali take gradove.
Ko sedaj pospravljamo m odstranjujemo te ruševine, kaj lahko razmišljamo tudi o teh zgodovinskih dogodkih, s katerimi je bil v neposredni zvezi ribniški grad.
-ek
(Nadaljevanje s 1. strani)
V TP trgovskega podjetja »Vino« so črtali 13. čl. tarifnega pravilnika, ki je bil nezakonit in TP nato v celoti potrdili. fTudi s TP KZ Jurjeviča niso imeli dosti dela. Razen nekaterih korektur, ki so potrebne, j>e zbor proizvajalcev dal soglasje. Tarifni pravilnik KZ Ribnica so v celoti potrdili brez vsakih pripomb.
Trgovsko podjetje »Jelka« Ribnica je po priporočilu komisije popravilo tarifne postavke posameznih delovnih mest. S še nekaterimi dopolnitvami, ki so tehničnega značaja, so dali odborniki soglasje. Z nekaterimi izpopolnitvami v TP trgovskega podjetja »Merkur« so dali odborniki zbora proizvajalcev soglasje. Tudi pri Gostinskemu podjetju Ribnica oz. njihovemu TP se niso dolgo mudila. Zbor proizvajalcev je bil soglasen z mnenjem obeh komisij, da naj znaša mesečna plača za del. mesto upravnika: 22.000 in ne 24.000, kot je predvideval TP podjetja Vsi zaposleni bodo plačani po doseženem prometu. Za dosego polnih plač po TP morajo ustvariti mesečno 2,120.000 din prometa.
Z nekaterimi spremembami v tabeli tarifnih postavk so dali soglasje za TP obrtnega podjetja »Žične tkanine in pletenine« Ribnica. V »Mesariji« Ribnica so morali TP izpopolniti in uvesti tarifne postavke po načelu nagrajevanje po delovnem učinku. Tako izpopolnjenemu TP so na seji zbora proizvajalcev dali soglasje. Brez bistvenejših pripomb so dali soglasje k TP podjetja »Opekarna« Ribnica. V trgovskem podjetju »Urban« so na priporočilo strokovne komisije
iz-
vršili nekatere popravke (znižanje nekaterih tarifnih postavk), tako n. pr. za delovno mesto upravnika od 28 na 24.000 din mesečno. S še nekaterimi drugimi popravki so dali k TP soglasje.
Odborniki so se dalj časa zadržali v razpravi o TP Kovinskega podjetja »Partizan« Ribnica. V tem podjetju imajo že več let težave s
kadrom v računovodstvu. Odborniki so bili mnenja, da bi bila potrebna v podjetju temeljita revizija, ki bi zajela poslovanje od leta 1957 dalje. Tarifnemu pravilniku so dali soglasje, vendar je odvisno od celotnega kolektiva in ureditve razmer v računovodstvu in komercialni službi, da bodo lahko prejemali plače po TP. Za »Gradbenik« je strokovna komisija predlagala, da se tarifne postavke uslužbencem po predlogu delavskega sveta podjetja znižajo za 6 % od predvidenih tar. postavk, kakor tudi znižajo tar. postavke visokokvalificiranim in polkvalifieiranim delavcem, nekvalificiranim naj bi pa zvišali. Po daljši razpravi je večina odbornikov glasovala, da ostanejo tarifne postavke po predlogu, ki ga je dalo podjetje. TP Kmetijske zadruge Dolenja vas so odborniki tudi dali soglasje, vendar z nekaterimi pridržki. Kot zgdnji je prišel v obravnavo TP LIP Ribnica. Kljub dolgotrajni razpravi niso mogli priti do soglasja. Jabolko nesporazuma so bile tarifne postavke za uslužbence podjetja, predvsem za vodilne, za katere je predlagala strokovna komisija, da se delno znižajo. O TP LIP ima besedo tudi OSS, ker kot večje podjetje spada pod njegovo pristojnost.
-r
Ob prazniku rudarjev in Dnevu borca pošilja vsem rudarjem in delovnim kolektivom borbene in delovne pozdrave
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE

ŠPORTNE PRIREDITVE ZA RUDARSKI PRAZNIK
29.	junij — ponedeljek:
ob 16. uri — šahovski dvoboji in simultanka v »Domu rudarjev«; sodeluje priznani šahovski velemojster
30.	junij — torek:
ob 16. uri — strelska tekmovanja med ekipama Rudnika in Kočevja na strelišču v Kočevju
ob 18. uri — namiznoteniški turnir med ekipama »Partizan« in »Rudar« Kočevje
1.	julij — sreda:
ob 15.30 uri — nogometna tekma med moštvoma »Partizan« B in »Rudar« B
ob 17. uri — nogometna tekma med moštvoma »Partizan« A in »Rudar« A
2.	julij -1- četrtek:
ob 16. uri — tekmovanja v odbojki na igrišču »Partizan« v Kočevju; sodelujejo ekipe »Partizan« Kočevje, »Rudar« Hrastnik in »Rudar« Kočevje
3.	julij — petek:
ob 9. uri — začetek nogometnega turnirja rudarskih nogometnih moštev
ob 15.30 uri — nadaljevanje nogometnega turnirja s finalno nogometno tekmo ob 17.15 uri sodelujejo: NK »Rudar«, Trbovlje — NK »Proletarec«, Zagorje — NK »Svoboda«, Kisovec pri Zagorju — NK »Rudar«, Kočevje
ŠAHOVSKE VESTI
Pred kratkim je bilo končano moštveno šahovsko tekmovanje sindikalnih podružnic v Kočevju. Tekmovalo je 10 moštev s 6 članskimi ekipami. Fo zanimivih in napetih borbah je zmagalo moštvo ObLO »A« v postavi: Mohar, Galič, Mohar, Volk, Knavs, Poje lin Žagar z 42 in pol točkami. Druga je bila ekipa Rudnika s 40 in pol, tretji Tegon s 37 in pol, četrti Avteks s 37 točkami itd.
Celotno organizacijo in potek turnirja sta uspešno vodila tovariša Oberstar in Paradiž.
_ * __
Po zaključku moštvenega sindikalnega turnirja, je bil odigran brzoturnir posameznikov, ki se ga je v predfinalu udeležilo 32 igralcev, razvrščenih v 4 skupine. V finalu je tekmovalo 8 igralcev — po 2 iz vsake skupine. Zmagal je K. Mohar s 6 točkami, slede Jurkovič 5, Lunder, Lisac, Žagar po 4, Galič 2 točki itd.
_ * __
V okviru proslav podjetja Rudnik v čast 40. obletnice ZKJ je bil odigran tudi šahovski dvoboj med ŠD‘ Rudnik in Kočevje. Zmagalo je moštvo Kočevja z rezultatom 7:3.
Zaključek šahovskega turnirja, podelitev pokala in nagrad bo zaradi nekaterih težav nekoliko pozneje.
Jože Moškrič: "Rdeče rože"
DPD »Svoboda« Kočevje-mesto bo v torek, 30. junija, ob 20. uri v proslavo 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ ter v počastitev rudarskega praznika in »Dneva borcev« uprizorila delavsko igro v štirih dejanjih, ki jo je spisal borec za delavske pravice Jože Moškrič.
Igra nam govori o odnosih med vodstvom tovarne in delavci, o direktorju, kj kruto in zvito izkorišča tesne razmere, v katerih životarijo delavci, v svoj prid: neza-
vedne podkupuje, razgledane in neuklonljive pa predaja orožnikom. Grozi množična odpoved delavcev in treba bo stavkati. Toneta Jeriča, glavnega zaupnika, ki ne utegne dosti premišljevati o lastni stiski (njegova žena Cilka je na smrti bolna), podpira delavec France, zaročenec Gilkine sestre Ivanke, za katero lazi pohotni ravnatelj Fil-der, ki je onesrečil delavko Mici, ker je z njim zanosila, jo zavrgel in pahnil v obup. France je v skrbi
pp	
	
za svojo ljubezen.
V gostilni pri Srakarju se kot v filmu odvijajo prizori lahkomiselne brezskrbnosti, potuhnjene zahrbtnosti, hirtovske izkoriščevalnosti, a tudi odločne prizadevnosti glavnega zaupnika in zavednih delavcev. Gane nas nežna skrb zapeljane delavke, ki v lasmi nesreči skrbi za zapuščeno delavsko družino. Tragičen je višek, ko pijanemu očetu sporoča, da mu je umrl otrok.
Glavni zaupnik organizira sestanek delavcev, a tudi ravnatelj stori svoje: razpošlje ovaduhe in pokliče na pomoč orožnike. Do stavke ne pride, direktorjeva zvitorepost in nasilje sta močnejša. Po sestanku najdejo direktorja ustreljenega. Kdo je morilec? Orožniki pravijo: glavni zaupnik delavcev! Zapro ga, njegova žena pa ne prenese tega udarca. Izkaže se: pohotneža je ubil njegov lastni zločin. Zmaga zdrava delavska razsodnost. Združen; in enotni sprejmejo delavci borbo.
__ * __
Jože Moškrič, pisatelj, »Rdečih rož« in še mnogih delavskih iger, se je rodil 2. marca 1902 v Dobru-njah pri Ljubljani. Bil je tiskarski delavec, vzor napredno usmerjenega delavca. Ustanovil je dobrunj-sko »Svobodo« z mnogimi odseki. Uspeh njegovega dela se je poka-
Republiške tekme Atletske zveze kladivo: Markež, 52.05, 4 X 100 m brUskToS^'lT lMZ lem Slovenije so bile ze trinajstič po (Brodnik, Kolnik, Kovač, Golner) 400 partizanov' J vojni in tokrat prvič na stadionu 44.8, 4 X 400 m: (Suppanz, Cajhen,	- •
podeželskega društva TVD Parti- Naraks, Brodnik) 3:31.1. zan Kočevje. Oba dneva je prire-
Pred začetkom atletskih tekmovanj
Atletske tekme za prvaka Slovenije
KOLEDAR
Sobota, 27. junija — Ema Nedelja, 28. junija — Zorana Ponedeljek, 29. junija — Peter in
Pavel
'Torek, 30. junija — Emilija Sreda, 1. julija — Bogoslav Četrtek, 2. julija — Marija Petek, 3. julija — Nada
GIBANJE PREBIVALSTVA
LOŠKI POTOK
Rodila je Samsa Marija, gospo-, nia iz Malega loga 10 — deklico Nado.
KOSTEL
Na Reki sta se poročila Žagar Milan, kmetovalec iz Banja loke 9 'JR Rački Emilija, gospodinjska po-Rločnica iz Banja loke 10.
DOLENJA VAS
V	ljubljanski porodnišnici je rodila Bojc Ivanka, gospodinja iz Prigorice 57 — deklico Andrejo.
DOBREPOLJE
Poročili so se: Krašovec Alojzij, delavec iz Tržiča 11, star 24 let in Malešič Marija, delavka iz Ko-lenče vasi 9, stara 27 let, Zupančič ■Alojzij, cestar s Ceste 29, star 35 let in Žnidaršič Marija, delavka s 'Ceste 48, stara 32 let.
_ VELIKE LAŠČE
Poročili so se: Arko Franc, kmetovalec z Brez 7, občina Ribnica, star 26 let in Marolt Marija, kme-tovalka iz Levstikov 2, stara 28 let.
V	Ljubljani pa so se poročili: Rusec Josip, logar iz Karlovice 10, star 19 let in Gorjup Marija, gospodinja iz Karlovice 10, stara 20 let, Ivanc Alojzij, električar iz Velikih Lašč 35, star 28 let in Podlogar Marija, kmetovalka iz Praznikov, stara 18 let, Rupar Milan, kmetovalec iz Rup 3, star 29 let
Zakrajšek Gabrijela, kmetovalka
Boštetov, stara 28 let.
Umrla je Debeljak Ivana, roj. Glač, kmetovalka iz Malih Lašč 24, stara 68 let.
RIBNICA
. Poročila sta se: Andoljšek Metod, mrkularist iz Ribnice 228, star 22 et in Klun Anica, dijakinja iz Dolenje vasi 110, stara 20 let.
„ Umrla je Drobnič Marija, roj. Požar, gospodinja iz Gorenje vasi 34, stara 68 let.
V	zadnji številki je bilo pomotoma objavljeno, da je v ljubljanski Porodnišnici rodila Henigman Marija, pravilno: Zobec Marija.
KOČEVJE
Poročili so se: Kramar Verner, miz. Pomočnik, sedaj v JLA, star 21 let m Trope Rozalija, natakarica iz Kočevja, Podgorska ul. 43, stara , let, Cetinski Alojzij, osebni upokojenec -iz Livolda 60, star 63 let m Mihelič Antonija, roj. Vesel, gospodinja iz Livolda 60, stara 61
let, Kavčič Janez, rudar iz Šalke vasi 23, star 27 let in Drobnič Ana, delavka iz Željn 14, stara 24 let.
Rodile sG:	Mencinger Rozalija,
gospodinja iz Kočevja 1 — deklico Vido, Germ Karolina, delavka iz Kočevja, Ljubljanska c. 17 — dečka Draga. Hudorovac Frida, gospodinja iz Željn — deklico Marinko, Majcen Marija, delavka iz Kočevja, Rudnik 13 — deklico Mileno.
V	novomeški porodnišnici so rodile Šafar Danijela, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode 36 — dečka Želka, Turkovič Ana, iz Suhega potoka 1 — deklico Danico, Lapuh Olga, gospodinja iz Kočevja, Trg svobode 47 — deklico Brigito, Prijatelj Marija iz Željn 43 — deklico Margareto, Sambolac Ljudmila iz Kočevja, Trata 28 — deklico Ireno in Žalik Marija iz Koprivnika 7 — dečka Martina.
V	ljubljanski porodnišnici pa je rodila Blatnik Anica iz Kočevja, Novomeška cesta — 2 dečka Marjana.
KINO
JADRAN, Kočevje: od 26. do 28. junija italijanski barvni cinema-scopski film »Očetje in sinovi«, 1. in 2. julija ameriški film »Grand hotel«, od 3. do 5. julija italijanski barvn; v-istavision film »Vojna In mir«, I. del.
SVOBODA, Rudnik: 27. in 28. junija francoski film »Gervaise«, 4. in 5. julija angleški film »Jaz sem kamera«.
RIBNICA: 27. in 28. junija madžarski film »Dvanajst zadetkov«,
4.	in 5. julija sovjetski film »Rodil se je človek«.
SODRAŽICA: 27. in 28. junija, francoski film »Šentjemejska noč«. LOŠKI POTOK: 28. junija ameriški barvni film »Čas obračuna«, 5. julija ameriški barvni film »Prišel je iz Laramia«.
VELIKE LAŠČE: 27. in 28. junija češki film »Nekoč je živel kralj«. DOBREPOLJE:	27. in 28. junija
ameriški barvni film »Dolina maščevanja« 1. julija francoski barvni' film »Bel-ami«,. 4. in 5. julija ameriški barvni film »Kockar z Missisipija«.
KOČEVSKA REKA: 27. in 28. junija sovjetski barvni film »Kneginja Meri«.
PREDGRAD: 27. lin 28. junija angleški film »Skozi pekel«, 4. in
5.	julija ameriški barvni film »Čas obračuna«.
OSILNICA: 28. junija francoski film »Inšpektor ljubi gnečo«, 5. julija madžarski film »Mala laž-njivka«.
BROD NA KOLPI: 27. in 28. junija ameriški film »Sedem nevest ‘za sedem bratov«, 4. in 5. julija ameriški film »Tarzan in njegova tovarišica«.
PONIKVE: 2. julija francoski barvni film »Bel-ami«.
DEŽURNE TRGOVINE
Dežurno službo imajo: v soboto, 27. junija, od 7. do 12. ure in od 16. do 18. ure, trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. V petek, 3. julija, ob istem času ,pa ima dežurno službo trgovina »Prehrana«, Trg svobode.
ČESTITKE
Dragemu možu in atku Petru Kateren in sinčku Petru iz Smrekarjev za njuno praznovanje obilo sreče, zdravja in še na mnoga leta želijo žena, oziroma mamica Vida ter Zlatko in Lidija.
Dobremu možu in očetu Petru Laknerju iz Livolda želijo za njegovo dvojno praznovanje vse najboljše žena in vsi njegovi, posebno pa mala Silva.
Dragi hčerki Anici Stipič iz Željn želijo za 40-letnioo mnogo zdravja in sreče mama in vsi, ki jo imajo radi.
IZGUBLJENO
Na poti od Lekarne do Ambulante v Kočevju sem izgubil osebno legitimacijo. Vrniti Alojzu Lovšinu, šoferju, Mahovnik 27 pri Kočevju.
ZAHVALA
Zahvaljujem se LM Kočevje za trud za vrnjene dokumente. Zahvala tudi LM Stična in najditelju. Škufca Anton.
PREKLIC
Preklicujem in obžalujem izjave, izrečene 4. VI. 1959 o Faniki Košir iz Kočevja, Rožna 33 a, ker niso resnične. Zahvaljujem se ji, da je umaknila tožbo zoper mene.
Jože Koželj, Kočevje, Rožna 33.
Izdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta 14a, telefon 3-89. Naročnina je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo je 800 din oziroma 2,5 ameriškega dolarja. Tekoči račun 600-713 1-265
pri KB, podružnica za Kočevje. — Poštnina plačana v gotovini. —
France Cankar
RAZPIS
Težko bolan je šel leta 1942 v ?	v ion .'k in o on	part*zane na	R°9 in bil komisar
ditvi prisostvoval sekretar komisije m: Šikovec, 25.9, 400 m: Slamnik, n^gTedJ komandanr^dh^la^ za telesno vzgojo pri Zveznem iz- 60.4, 800 m: Slamnik, 2:23.3, 80 m skega sektorja 22 februarja 1943 vršnem	svetu v Beogradu	m pred-	ovire:	Stamejčič, 11.5, višina: Kun-	je bil ranjen	ujet in	po zverinskem
sednik	Atletske zveze Jugoslavije	tarič,	145, daljina: Stamejčič, 5:02,	mučenju še	istega	dne ustreljen
Vlado Ivkovič, ki se je o organize- krogla: Usenik, 14.12, disk: Čeles- na Polici
ciji in	poteku tekem zelo	pohvalno	nik, 42.36, kopje: Škrjanc, 36,70,	1951. leta	je bil	proglašen za
izrazil, predvsem pa je bil navdu- 4 X 100 m Kladivar (Cede, Slamnik, narodnega heroja šen nad lepo urejenim stadionom Silan, Šikovec) 50.5. in idealno lego in okolico. Izjavil je, da je po njegovem mnenju ta stadion eden najlepših naravnih športnih igrišč. Dal, je tudi še več načelnih izjav o telesni vzgoji, ki vse potrjujejo pravilnost smeri dela v domačem Partizanu.
Grajal pa je skromno udeležbo atletov na tej v republiškem merilu naj višji prireditvi. Izostanek najboljših, jn to iz vodilnih klubov, ne daje nič kaj lepe slike discipline v slovenski atletiki. Tudi prisotni tekmovalci niso vlagali v tekmovanje veliko volje in borbenosti.
Nek domačin je k temu pripomnil »Da bi bilo Kočevje za mejo, bi bila udeležba še enkrat večja«. Žal, da je v tej pikri šali 100 % resnice. Več podrobnih ocen o tekmovanju je bilo že v dnevnem časopisju. Sami tekmovalci so bili z bivanjem v Kočevju izredno zadovoljni.
Diplome za dosežene uspehe je tekmovalcem izročil predsednik
Občinskega odbora SZDL Nace Kar- s kulturno-prosvetnimi priredit- svoje težave. Delo bi jim šlo bolje ničnik. Predsednik Partizana Tone vami nismo v K°čevju kaj prida od rok, če bi mogli dobiti v svoj Čuk je kot glavni vodja tekmo- Postreženi, zato smo veseli prav krog nekaj starejših lutkarjev, ker vanja'zahtevno organizacijo izpeljal vsakega znaka kulturno-prosvetne- bi igre pridobile na kvaliteti. Lut-odlično kar je večkrat poudaril 9a udejstvovanja. Večino tega nam kovne predstave bi morale biti v tov Ivkovič ki ie k celotni prire- nudi »Svoboda« Kočevje-mesto s mali dvorani, kjer se glas ne raz-ditvi ob odhodu iz Kočevja vsem mojimi sekcijami. Te dni je njena gublja. Za prihodnji repertoar (na sodelujočim še enkrat čestital in Prizadevna lutkovna sekcija upri- primer »Mojca in živali«) bo treba izrekel zahvalo	zorta ‘9rlc0 »Koren tečen« m zo-	nabaviti nekaj novih lutk-živali.
1	"	pet za nekaj časa potolažila žejo	Opremo odra si omišljajo sedaj z
Rezultati tekem	so:	naših najmanjših po tej zabavi,	najmanjšimi stroški, uprizoritve pa
Moški 100 m: Kolnik, Kladivar Igro so uprizorili petkrat: štiri- bi dosti pridobile z razkošnejšo sce-11.1, 200 m: Sluga, Ljubljana 23.7, krat za oba otroška vrtca in šol- nerijo, za kar pa je treba denarja. 400 m: Kovač, Branik 55.5, 800 m: sko mladino obeh naših osemletk, Naši lutkarji si žele, da bi odloču-Naraks, 1:58.6,	1500 m:	Naraks,	enkrat pa za širše občinstvo.	joči ljudje njihovo delo podprli v
4:03.9, 5000 m: Štros, 15:24.2, 110 m Režirala sta Karel Mohar in Jože večji meri kot sedaj, ovire: Kolnik, 15.9, 400 m ovire: Zalar, lutke pa so vodili učenci z Sekcija ima že ej o e za Cajhen, 56.9, 3000 m zapreke: Haf- naših osemletk Tehnično vodstvo <*}„,. in 22 lutk. Požrtvovalnost ner, 10:32.2, višina: Princ, 180, da- J' ime v ro a Matija Glad, ki je klanov in kar precejšen inventar Ijina: Torkar, Olimpija 6.82, tro- postavil okusno in domiselno sceno (ter morebitna pomoč s katerekoli skok: Kolnik, 13.69, palica: Kolnik, (sceno v čarovnikovem gradu pa strani) ^ nam jamstv0 ra še Več-4.11, krogla:	Penko, 14.37, disk: je prispeval J. Zalar), izdelal lutke je usp€he lutkovne sekcije DPD
Penko, 42.15, kopje*. Brodnik, 66. 69, [£* omislil primerne kostume. »Svoboda^ Kočevje-mesto. Teh si
Te je z zgledno požrtvovalnostjo pa v imenu naSih najmlajših želi-sesula Krpalmca v Kočevju (tov. mo tudi i Milka). K čim lepšemu izgledu lutk
Lutke nastopajo
„Koren lečen" na lutkovnem odru
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri POSLOVNI ZVEZI ZA GOZDARSTVO IN KMETIJSTVO KOČEVJE razpisuje delovno mesto ŠOFERJA za osebni avtomobil Pogoji: kvalificiran šofer s 3-letno prakso.
Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati na upravo Poslovne zveze, Kočevje, Kolodvorska 13, najkasneje do 10. julija.
so doprinesle svoj delež tudi lepe lasulje, izdelek tovarišice Magde Reberšek.
Igrica ni zahtevna. Če vemo, da so jo uprizorili po izredno kratkem študiju, mladi lutkarji pa so vsi začetniki (v sekciji so samo trije starejši člani), lahko izvedbo samo pohvalimo. — Izgovorjava je bila dobra in jasna, besedilo pa je bilo žal dobro slišno samo v prvih vrstah parterja. (Znana hiba naše velike dvorane).
Pozanimal sem se, kakšne načrte imajo naši lutkarji za prihodnjo sezono. Pravijo, da imajo tudi oni
France Cankar
K rudarskemu prazniku 3. Juliju čestita vsem rudarjem kolektiv trgovine
„ R u d a r"
Rudnlk-Kočevje
POSREDUJEJO
Med vojne in povojne razmere so zahtevale, da sem opravljal delo odraslih, čeprav sem bil še zelo mlad. Po opravljenih štirih nižjih gimnazijah sem stopil v državno in politično službo v prepričanju, da bom kljub delovni obvezi lahko nadaljeval s šolanjem.
Do sedaj ni bilo pravega razumevanja za izobraževanje odraslih, letos pa se o tem veliko več govori in prepričan sem bil, da se bom jeseni vpisal v večerno gimnazijo. Povprašal sem znanca, ki je blizu torrarišev, ki delajo pri organizaciji pošolskega izobraževanja in povedal mi je, da z večerno gimnazijo ne bo nič, da pa se lahko sam učim in opravljam izpite, za pomoč pa si lahko najdem profesorja, ki ga naj sam plačujem, a honorar je najmanj 250 din na uro!
Tovariš urednik! Je tu sploh kaj skupnega z napori naše družbe, da se hitreje izobražujejo kadri, ki so že v proizvodnji? Ali ni že to velika žrtev, da zaposleni delavec, ki proizvaja in daje družbi svoj prispevek, pripravljen žrtvovati ves svoj prosti čas, za izobraževanje, od česar bo imela korist družba in on sam? Tu nekaj ni v redu! Kaj menite?
A. C. uslužb. Kočevje Strinjamo se z Vami. Iste informacije smo tudi mi dobili pri odgovornih tovariših na občini. Kako je to včasih krivično, bo povedal ta primer: V družini so imeli dva dečka. V starosti sta si bila tri leta narazen. Zaradi vojnih razmer, ko ni bilo šole, sta po vojni oba končala z odliko isti razred. Njuna največja želja je bila nadaljevati študij. Mati-vdova je zmogla toliko, da sta oba končala nižjo gimnazijo in odločila: »Ti, ki si starejši, boš šel v službo in s plačo vzdrževal brata, sam pa boš nadaljeval z večerno gimnazijo in bosta oba prišla do zaželene izobrazbe!« Kaj se je zgodilo? Tisti, ki je nadaljeval redni študij, je dobil celo štipendijo, se lepo oblačil, po mestno se vedel, hodil na izlete, starejši pa, je čakal na večerno gimnazijo. Ker je ni dočakal, je začel študirati sam, toda ustavil se je pred zapreko, ki pravi, plačaj šolo, profesorje in vse ostalo sam, hkrati delaj osem ur v podjetju, v prostem času pa še drugod!
Za epilog: Mlajši je te dni postal inženir, starejši pa je nižji uslužbenec v XVII. plačilnem razredu.
-- * -
Prijatelj me je prestrašil z novico, da 'skrajša poljub človeku življenje za tri minute. Ker tega ne verjamem, sem se obrnil na Vas, da mi odgovorite.
Don Ivan
Če Don Juan ni umrl zaradi poljubov, ampak mu je nit življenja pretrgala človeška roka, se tudi vam, ki ste samo Don Ivan, ni treba bati prezgodnje smrti.
__ * —
Imam precej dolžnikov, med njimi je tudi mlada vdova, h kateri sem zahajal. Sedaj, ko sem pri vojakih, bi denar rabil, pa ga ne morem izterjati. Kam naj se obrnem?
Vojak iz Banja Luke
Opozorite jih še enkrat na dolg in če Vam denarja ne vrnejo, vložite tožbo. To bo najlaže, ko odslužite vojaški rok. Verjetno bo teže z denarjem, ki ste ga dali mladi vdovi, ker je morda razumela to kot vaš srčni poklon.
i

Ob zaključku šolskega leta

Priznanje ribniškim krvodajalcem
REKONSTRUKCIJA ŠEŠKOVE ULICE
NAJBOLJŠI UČENCI	" beni ter tehnični skupini. Na pro-
V preteklem šolskem letu so bili	slavi Prešernovega dne je bilo 21
v šoli »Jožeta Šeška« najboljši tile	učencev nagrajenih. Razpisan je bil
učenci in učenke: Tonček Nadler,	tudi nagradni natečaj za40-letnico-
Vlasta Butina, Saša Mertelj, Stojan KPJ in SKOJ.
Kogoj, Franci Levstik, Hedvika
Vindišman, Drago Benčina, Bran-	ZADRUGA UČENCEV
ko Zadnik, Elica Križ, Ivanka So- V okviru pionirske organizacije bočan, Nataša Žilovski, Nada Šer-	je bila na šoli ustanovljena zadru-
cer, Marta Pirnat, Vlasta Jerbič,	ga učencev. Zadruga dela po spre-
Na odseku od stare banke proti	Silva Zlobec, Anton Levstik, Janez	jetem pravilniku, vodi pajouprav-
Na letošnji proslavi v počastitev	bodo s	tem strinjali	tudi	vsi	od-	gostilni »Brezec« v Kočevju so za-	Klun, Stojanka Batis, Ivan Bizjak,	ni odbor. Imajo 9,64 a obdelovalne
Dneva krvodajalcev je dr. Andoljšek	likovanci.	Čeli z rekonstrukcijo Ul. Jožeta Še-	Jožica Šeško, Metka Levstek, Anka	zemlje. Gojijo zelenjavo, sadno
uvodoma nakazal naloge in uspehe	Rdeči	križ bo	poslal	tudi	nekaj	ška. Odsek preurejene ceste bo meril	Knafeljc, Milenka Honzak, Marija	drevje in pripravljajo prostor za
Rdečega križa. Posebno priznanje je	otrok iz Ribniške doline v kolo-	170 metrov in bo cesta tu skoro	Humek, Sabina Ahlin, Irena Bon-	črni ribez in cvetlične gredice,
izrazil vsem, ki so v krvodajalski	nije. Okrajni odbor RK v Ljubljani	v ravni črti. Novi cesti se bodo mo-	čina, Metka Knafeljc in Tatjana	Upravni odbor ima za svoje poslo-
akciji v Ribnišlti dolini kakorkoli	bo poslal 3 otroke v dom na Beli	rale umakniti tri zgradbe, eno od	Bregant.	vanje knjige zapisnikov, naročilni-
sodelovali. Ribničani se že dobro	križ pri Portorožu, 1 na Vransko	teh so že podrli. Cesta bo široka	VSI SO PIONIRJI	ce> delovodnik in blagajniško knji-
zavedajo pomembnosti krvodajal-	in 1 na Debeli rtič. Obč. odbor RK	4 m in bo asfaltirana. Ko bo zg ra- v osnovni šoli »Jože Šeško« v	9°- Proizvodnja v tej zadrugi ima
stva, saj jih je že več kot 1000	v Ribnici pa bo plačal stroške za	jen ta del ceste, bodo z rekonstruk-	Kočevju so vsi učenci člani Zveze	blagovni značaj, zato osvetljuje na-
2 otroka v koloniji na Debelem	cijo ceste nadaljevali do glavne	pionirjev, 18 je članov LMS, 229	bavo, proizvodnje stroške, prodajo,
rtiču, za 2 predšolska otroka pa po	ceste, ki vodi proti železniški po-	je vključenih v raznih društvih	dohodek, lastni skladi in delitev
možnosti v koloniji, ki jo pripravlja	staji. Gradbena dela izvaja grad-	(Partizan, taborniki, gasilci, šahi-	dobička. To omogoča učencem, da
Okrajni odbor SZDL Ljubljana. beno podjetje »Zidar« iz Kočevja, sti itd.), 137 učencev je’ članov sPoznaj° povezavo s Kmetijsko za-
šolske zadruge, podmladkarjev RK	drugo, gospodarskimi in drugimi
.. .	1	■ VI	..	pa je 594. Vsi so bili med šol- organizacijami. Delo na vrtu jim
Gasilsko Slavje V LOSkem POTOKU	skim letom zelo delavni. Sodelo- dai® tudi praktično uporabo umet-
1	vali so v pripravah za občinski mh 9n°jil, praktično znanje kemi-
Preteklo nedeljo je proslavilo	in Grosuplje. Članom domačega	praznik, 29. november, dan JLA,	ie> fizjke- matematike, slovenske-
jela že zlato značko kot priznanje Prostovoljno gasilsko društvo Lo- društva je predsednik ObGZ izročil novoletne jelke, 27. april, 1. maj, jezika itd. Otroci si na ta na-za svojo zgledno požrtvovalnost.	ški potok 60-letnico obstoja, zdru-	priznanje za požrtvovalno in	dolgo-	25. maj itd. Ob	vseh teh	prilikah privzgajajo pravilen odnos do-
Vsekakor je že lep napredek, če ženo z razvitjem društvenega pra- trajno delo v društvu. Potem je bil so imeli samostojne šolske akade- de*a’ dobijo družbeno in ekonom-vemo, da je bila lani odlikovana s	pora. Ob tem	pomembnem dogodku	paradni mimohod gasilskih enot	—	mije. Na dan JLA so pionirji obi-	s*<0 vz9°.i°-
srebrno značko le Anka Debeljak o-	se je	zbralo	pred slavnostno tri-	članov, članic in pionirjev z godbo	skali enote JLA v Livoldu, si ogle-	"	'
va, z zlato pa V. Lavričeva. Glavni	buno številno občinstvo iz vse bliž-	in prapori društev iz Čušperka,	Sp-	dali orožje in se	z vojaki	prisrčno
odbor RK Slovenije je za uspešno	nje okolice. Slavnosti je prisostvo-	dražice in Loškega potoka.	razgovarjali.
pomoč pri krvodajalski akciji od- Val tudi predstavnik Okrajne ga- Pd slavnostnem delu prireditve je V šoli so imeli Prešernov na-likoval osnovno organizacijo RK v	silske	zveze,	conski poveljnik to-	sledila zabava. Društvu želimo,	da	gradni natečaj. Učenci so sodelo-
Grčaricah in tovarišico V. Lavri-	variš	Šobar,	z ObGZ pa člani	bi jih prapor še tesneje povezal	—	vaji v 4 skupinah: v literarni, po-
čevo.	upravnega odbora in štaba opera-	bližnjemu v pomoč.	ljudno-znanstveni, likovni	in glas-
Program slovesnosti so izpopolnili tive.
dalo kri. Vsi, ki so dalji kri že petkrat ali večkrat, so dobili srebrne značke. To so bili: Dora Novak, Stane Košir, Jože Pelc, vsi iz Ribnice, Marija Kulhavijeva z Brega, Frančiška Lesar z Brež ter Stane Pucelj in Ivana Drobničeva iz Goriče vasi. Drobničeva je dala kri že 9-krat in bo prihodnje leto pre-
člani Podmladka osnovne šole v Slavnost je začel društveni pred-Ribnici s prijetnimi recitacijami in sednik Jože Knavs s Hriba, ki je pevskimi točkami. Odlikovancem pa orisal razvoj društva. Potem je so izročili šopke cvetja.	podpredsednik ObLO in pokrovitelj
Gorenjska mladina po Kočevski
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA V KOPRIVNIKU
Za zaključek šolskega leta so pionirji osnovne šole Koprivnik prikazati na okrašenem igrišču pred osnovno šolo pester fizkul-turn; spored. Pionirke so pokazale vaje s krogi, na nizki gredi ter držo mostu, pionirji pa tekmovalno vajo z žogo, skok v višino in daljavo. Posebno lepo je bila izvedena skupna prosta vaja.
Prvi fizkul turni nastop v Koprivniku je lepo uspel. Občinstvo je bilo zadovoljno s prikazanimi sporedom, kar so potrdili tudi z živahnim ploskanjem.
Za uspeli nastop gre prčdvsem zahvala učitelju Ivanu Moharju, ki
Šolska mladina iz osemletne šole Iz vseh krajev, kjer so se mu-Občinska odbor RK je na plenarni	proslave Ivan Bambič iz Travnika	iz Predoselj pri Kranju, si	je pred	dili, so odnesli zelo lepe vtise in
sel ji razpravljal med drugim tudi o	razvil prapor. Poleg traku pokro-	kratkim ogledala lep predel	Dolenj-	spomine, škoda je le, da je bilo
pogostitvi odlikovancev. Sklenili so,	vitelja so privezali še 4 spominske	ske. Ta deželica je slavna	po do-	takrat deževno vreme. Videli so
da je bolj koristno, da sredstva, trakove kumov in kumic Jožeta godkih iz zadnje vojne in po težkih velike uspehe pri obnovi in grad-ki bi jih porabili za pogostitev, dajo Moharja, Ivana Bartola (Djure), Ma- borbah, ki so jih bili partizani z nji v vojni razdejanih krajev, kot za otroka revnih staršev, da bo šel rije Ivanfiičeve in Antonije Bartol, okupatorjem in domačimi izdajalci, je bilo to v Sodražici, Ribnici in v počitniško kolonijo. Poleg tega Pri razvitju je sodelovala godba Vodja izleta sta posvetila posebni Kočevju.
boista dva otroka, ki živita v težkih Občinske gasilske zveze. Po prevze- poudarek borbam partizanov za Smuka in tamkajšnja okolica je življenjskih pogojih, ostala sta brez mu prapora po praporščaku so sle- Turjak, Sodražico! Gregor, Ribnico, med NOV bila skoro v večnem je požrtvovalno vodil pionirje, da so matere, dobivala v šolski kuhinji	dill še pozdravni govori predstav-	Kočevje, Stari log, Hinje,	Smuko,	ognju borb, ki so tu divjale. V bli-	pokazali	za	Koprivnik kar dovolj
brezplačno kosilo. Prav gotovo se	nikov okrajne in ObGZ Sodražica	Lašče, Dvor in Žužemberk.	Mladina	žin|i porušene cerkvice v dolinici	bogat	spored.
je pozorno sledila njunemu pripo- še vedno ležijo zakopani borci. Po nastopu so se pionirji šole vedovanju. Pokazala sta jim tudi Njihove grobove je prerasla trava, zahvalili za razumevanje in vse-razvaline uničenih naselij, ki so že okoli pa raste grmovje. Čas bi že stransko pomoč ob priliki raznih iz-prerasla s travo in grmovjem. Tak bil, da bi dobili padli borci d os to j- letov predsedniku šolskega odbora primer je tudi na Smuki.	nejše zadnje bivališče.
V Kočevju so si med drugim Mladina, ki je prvič obiskala te ogledali tudi zgodovinski Šeškov kraje in ostali udeleženci izleta, so dom. Tu je v času najtežjih borb odnesli s seboj lepe vtise, ki jim zasedal SNOS in postavljal temelje bodo ostali v trajnem spominu.
SPOMINSKI DNEVI
27. junija 1941 je bil v Beogradu ustanovljen Glavni štab partizanskih odredov Jugoslavije pod vodstvom tovariši* Tita.	i'l ! i ' lil IlliiS
Julija 1938 je ilegalno izšla prva številka »Slovenskega poročevalca«.
1. julija 1941 je izdal CK SKOJ poziv mladini vseh jugoslovanskih narodov, naj se upre okupatorju.
3. julija 1922 se je začela na Dunaju I. vsedržavna konferenca KPJ.
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Zadružnem obrtnem podjetju »Jelka« Podpreska
razpisuje
DELOVNO MESTO ZA RAČUNOVODJO PODJETJA Pogoji: 4-letna praksa v vodenju knjigovodstva ali dovršena srednja ekonomska šola.
Nastop službe 1. avgusta 1959. Osebni prejemki po tarifnem pravilniku. Ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite do 15. julija 1.1. na naslov:
Zadružno obrtno podjetje »JELKA« PODPRESKA
Obvestilo
Obveščamo, da smo odprli novo delavnico za popravilo radijskih aparatov, električnih gospodinjskih pripomočkov, likalnikov in vsa v to stroko spadajoča dela. Delavnica je na Ljubljanski cesti, nasproti gostilne »Rog« (Cinkelj). Cenjenim strankam se priporočamo.
»TEHNOSERVIS«
KOČEVJE
svobodne domovine. Med drugim so si ogledali zelo pestro in lepo urejeno razstavo zgodovine in razvoja KPJ v Kočevju in drugo.
Na Rašici so si gostje z Gorenjske ogledali Trubarjev spomenik. Profesor Ahačič je lepo orisal delo Trubarja in njegov pomen za slovensko književnost. Opisal jim je tudi valoviti kraški predel, ki se razteza od Sodražice, preko Ribnice do Kočevja. Obudil je spomine na NOV na Veliki in Mali gori.
V Sodražici so si ogledali obrat žičnih izdelkov in podjetja »Galan-
L. V.
ing. Francu Goršiču in mu poklonili spominsko darilo. Ing. Goršič se je zahvalil učiteljema za trud in delo, ki sta ga vložila v šoli, pionirjem pa je zaželel obilo speče in veselja v počitnicah.
Razstava šole v Ribnici
izde-
V torek je bila odprta razstava niki, šatulje itd. Okraski osemletne šole v Ribnici. Ob tej lani v pravem ribniškem stilu Tro-priliki je ravnatelj Debeljak dejal, štove šole. V delavnicah tehnične da niso razstavljeni neki posebni vzgoje so razstavljeni izdelki in izdelki, temveč samo del onega, kar dosežki tehničnega pouka. Tudi tu so se otroci učili v šoli. S skrom- se vidi lep napredek. Od najpre-nimi začetki, se je v teku leta le prostejših predmetov do zelo kom-nekaj doseglo. Razstava bo odprta pliciranih del je vse lepo razpo-do sobote 27. t. m.	rejeno, tako da se vidi na vsakem
Na razstavi je poseben del po- koraku napredovanje, svečen spominom padlih učencev Razstavo je uredila tov. Vobičeva. žicmn izaeiKOv m poajecja_ »uaian- jbisk ^ NOV. Razstavljene Vloženi trud učencev in učiteljev terija«, na Mlaki pni Kočevju pa	= nrlmemlmil le rodil kar lene usneho in =i
živino upravi
na tomkaišnii Kmetijski 50 niihove fotografije s primernimi je rodil kar lepe uspehe in si je
KmeS aozKeaa naP^- Potem pride na vrsto li- razstavo vredno ogledati. Kmetijskega gozdarskega kQvn. de[ razstave 0d prvega do
do osmega razreda. Ce človek natančneje ogleduje razstavljena dela, takoj vidi, kako otroci napredujejo — od preprostih potez in
posestva Kočevje.
ogledati.
Razstava je odprta še v soboto dd 18. ure.
-ek
__ * __
400 LOVCEV
V Lovski zvezi Kočevje, ki
za-
OBLETNICA NA V. POLJANAH
V nedeljo 28. junija, bodo imeli igračkanja v prvem razredu do raz-gasilci na Vel. Poljanah lepo slo- Ceroma težkih kompozicij v osmem vesnost. Razvili bodo prapor in razredu. Razstava je organizirana jema vse področje bivšega okraja, proslavili 50-letnico delovanja PGD po razredih kolektivno in popelje je včlanjenih 400 lovcev. Površina Velike Poljane. Za ta jubilej se ga- Q{j rjsarskih-likovnih del do izdel- vseh lovtišč obsega 77.770 ha. Iz tešile! Poljan vestno pripravljajo. Slo- kov suhe robe, ki so jo otroci sami ga lahko vidimo, da ima vsak lovec vestnost se bo začela ob dveh po- izdelovali. Posebno lep del je spo- dovolj »življenjskega prostora« za poldne, ko bodo razvili prapor. Po	no -o™.-	—, ,—=	>—
razvitju bo Občinska gasilska zveza Lašče podelila diplome ustanovnim članom in članom, ki so že dolgo časa aktivni gasilci v gasilskem društvu na Poljanah. Po končanih slovesnostih bo ljudsko rajanje.
Gasilci z Velikih Poljan vabijo na svojo proslavo gasilce dz okoliških društev in drugo občinstvo.
minkarstvo, pa razni risani krož- lov.
PRODAMO
Prodamo novo motorno kolo znamke Panonia 250 ccm. Do sedaj prevoženih 5000 km. Cena 250.000 din. Naslov na upravi »Novic«. Ogled je mogoč od sobote dalje vsak dan od 6. do 14. ure. V poštev pridejo samo resni kupci.
Vse večja rast partizanske šole, Id je V posebnih vojnih prilikah že kazala obliko nove šole, je zahtevala tudi utrditve organizacijsko ter metodično. Zato je bila 20. aprila 1944 na osnovni šoli v Fari-Vasi enodnevna okrožna učiteljska konferenca za ribniško okrožje, ki jo je vodil okrožni šolski inšpektor Bogomil Gerlanc, predaval pa je tudi član ods. za prosveto SNOS Martin Mencej. Dal nam je smernice in metodične napotke za delo v šolah in tudi nakazal oblike šole, ki bo zrasti a v novi Titovi Jugoslaviji. Ko smo pregledali tudi novi podrobni učni načrt, ki naj stopi v veljavo v šol. letu 1944—1945, so bile v uvodu poudarjena načela povezovanja z življenjem, skrčenje programa, več praktičnosti in sodelovanja tako oblasti novih KNOO, polit, organizacij, ter tudi šolarjev — mladine. Ko primerjam današnji učni program nove reformirane šole, mi uide mimogrede primerjava na tiste velike dni, ko smo tudi takrat na Fari že govorili o reformi šole. Tudi o stanovski strokovni učiteljski organizaciji, ki je bila pred-
Marjan Tratar-Uco: Obletnica partizanskega šolstva na Kočevskem
hodnik današnjega Društva učit. in profesorjev, smo že govorili takrat in nami je tov. Gerlanc prečital začasna pravila za okrožno učiteljsko društvo. Vpisali pa smo se s posebnimi prijavami v juniju tega leta pri tov. Milanu na rajonu Sodražica. Vsekakor je bila takratna konferenca res zgodovinska. Seveda smo imeli tudi malo bežanja, ko se je prikazalo letalo NDH iz Pave-ličeve »svobodne Hrvatske« in sledilo na našo stran hrvatskim partizanom, ki so se umikali v naše gore.
Nato smo spet v miru nadaljevali delo, ki je potekalo v res tovariškem vzdušju. Naslednje jutro smo jo mahnili ob lepi Kolpi navzgor in si ogledali šole v Kužlju, kjer je bil takrat Edi Srpan (sedaj na Zavodu za proučevanje šolstva LRS), potem v Bosi 1 jev 1 Loki in Osilnici, kjer smo priredili s tamkajšnjimi pionirji miting, zvečer pa še dru-
žabni večer učiteljev s političnimi in oblastnimi forumi tega kraja. V skladu s sklepi konference na Fari in Novih selih smo uvedli po šolah tudi medsebojne hospitacije. Tako sta obiskala šolo v Gotenici 24. aprila 1944 takratna učitelja prof. Bevk, ki je učil na šoji v Dol. Brigi in požrtvovalna mladinka samouk Zefka Knavs, ki je poučevala v Gor. Brigi. Po pouku pa smo se pomenili še o sami hospitaciji. Kasneje sem ta obisk vrnil in tako smo tudi kontrolirali svoje delo. Večkrat pa je stopil v razred tudi kak član roditeljskega sveta in dal svoje mnenje k pouku. V takratnem sektorju Kočevska Reka smo sklenili, da bomo imeli tudi mesečne strokovne konference, ki sem jih skliceval po nalogu okrožja. Prva je bila 7. maja 1944 v Vencebahu pri Lojzki Košir, kjer smo razpravljali o uvedbi pouka v Moravi in iskali učno moč. Pomenili smo
se nadalje o učnih pripomočkih in delu v aprilu in o materialnem stanju učiteljstva ter šole.
Naslednji mesec, 9. junija, smo imeli sestanek v Kočevski Reki v šoli, ki so se ga udeležili za Kočevsko Reko Ljuba Berce, medtem ko je bila Hren Valerija odsotna, za Gor. Brigo Zefka Knavs, za Dol. Brigo Marija Majnik in jaz za Gotenico. Iz Kolpske doline zaradi sovražnikove hajke niso mogli priti. V uvodu te konference sem govoril o delu pok. Zmaga, ki je aprila padel zaradi izdaje pri Sodražici, nakar so poročali upravitelji šol. Tovarišica iz Kočevske Reke je dejala, da otroci iz Vence-baha ne hodijo k pouku in se potožila, da nima soli, ker nima drugih živil za zamenjavo. Da, današnji učitelji na šolah nimajo takih problemov kot smo jih imeli takrat. Zato smo takrat tudi predlagali oblasti, da se učiteljem da
sol brez zamenjave drugih živil. V Dol. Brigi je bila Majnikova zelo zadovoljna in so ji tako KNOO kot TOOF šli zelo na roke in tudi roditeljski svet. V Gotenici pa so bile takrat težave z drvmi za učitelje, čeprav smo bili sredi 9ozdov. Domenili smo se, da bomo uve i tudi kronike šol iz NOB.
Za to smo zadolžili posamezne upravitelje, da bomo tako novi šoli v svobodi pokazali tudi to plat, da bodo zanamci lahko črpali zgodovinsko borbo in pot naše partizanske šole iz tega dokumenta. Tudi zaključek pouka smo določili, nekaj sklepov tudi za sestavo statističnega poročila, ki pa je bilo seveda takrat manj komplicirano kot je danes. Koliko je bilo otrok v naših takratnih šolah v sektorju? V Gotenici 24, Kočevska Reka 35, Dol. Briga 18, Gor. Briga tudi 18, Osilnica 30 in Bosljiva loka 15; torej v 6 šolah 140 pionirjev in pionirk. Dne 9. julija pa smo imeli spet v Vencebahu zaključno konferenco in si dali obračun dela v šol. letu 1943—9144, ki ni bil majhen in za tiste prilike dober.
Novo šolsko leto me je našlo v Dol. Brigi, kjer sem imel 38 otrok iz obeh Brig vse do Borovca in do Preže ter Prežulje. Na Fari-Vasl pa smo to jesen pričeli s prvim poskusom neke nižje gimnazije ter so posamezni učitelji tudi iz sosednjih šol poučevali nekaj predmetov. Žal, da je potem ta oblika spet prenehala, ker smo takratni učitelji odšli na druga mesta. Vendar smo kasnejši nižj' gimnaziji, ki je zrasla iz tega poskusa, dali takrat na Fari prvo osnovo.
Ko boste to prebrali, se boste vprašali, kako je bilo mogoče, da je pouk kljub hajkam in raznim težavam in drugemu delu kljub temu uspel in so učenci tudi v novi domovini redno nadaljevali pouk, tudi na gimnazijah? Volja, partizanska iznajdljivost, pogum in seveda vsa pomoč tako političnih kot oblastnih organov nastajajoče naše nove družbe, vsi ti so pomagali, vsem tem gre tudi zahvala za takratno uspešno delo.
To je moj prispevek k obletnici partizanskega šolstva na kočevskem.
(Konec)