teto UK. ft. 1* LfafeOaaa, p—tdeliek jt. if|ti lfSe Cana Daa i,- SBBBl 1BBBBBBBBBBBBBBBBBB SBBBb! BBBBa. ■•■ BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBbI BBBBBBBBBBBBBBBBK ^LbbbbbbbbbbbbbbT sfl iBBBBBBBBBBBBBBBBBYlBBBBBBBBBBBBBBBBi ■ BBBsl BBBsV BBBBBBBBBBBBBBBBBf BBBb BBBH SBBBB BBBBa H ^k i*na ja na dan popoldne, tsvsemai nadalje «» praaniaa — masirati do m petit vrst 4 Dto 2. do 100 tri a Dto 340* Od 100 do «00 vrat t Din & već* tnaeraa petit rrsta Din 4^ Popust po dogovora, tnaeratm davek posebej — »Stovenak) Narod« »elja m—aftno v JugoalavlJ) Din 12-. sa taoeemstvo Dto 25* Rofcoptal a* m vračaj* OBEDNUTVO EN CHtAVNlfiTVO LJUBLJANA. elnafljevaj olica fttev. 6. Telefon: 31-M. Sl-23. Sl-Ja. Sl-25 to 31-2* Podružnica: MARIBOR Stroasiuaycrjeva 3b — NOVO MBSTO. LjubljansKa c telefon H 26. — GELJB: celjsko uredništvo: Stroasmayar)eva uUca 1, telefon it. 60; podružnica uprave: Kooenova ulica 2, telefon *L 190. — JESKNICB: Ob kolodvoru 101 Postna Hranilnica v LJubljani St. 10351. Važna sprememba v Rtununiji: Nova vlada brez Titulesca Pri preosnovi Tatareseove vlade ie postal znjurn}! ndssiatcr doMda**" finančni minister Antonescu Bukarešta, 31. avgusta, d. Ministrski predsednik Tatarescu, ki je v soboto dopoldne podal ostavko celotne svoje vlade, nakar mu je kralj Karol poveril sestavo nove vlade, je izvršil svojo nalogo že v soboto zvečer. Po dve-urnem posvetovanju so se vsi člani nove vlade odpeljali s posebnim vlakom v Sinajo, kjer jih je opolnoči sprejel kralj Karol v avdijenci ter jih zaprisegel. Min. predsednik Tatarescu Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik in minister za oboroževanje: Tatarescu, minister brez portfelja in podpredsednik vlade: locu-tec, notranje zadeve: Dimitrije Juca, zunanje zadeve: Viktor Antonescu* finance: Cancicov, pravosodje: Mircea Pjavara, trgovina: VaJer Pop, građbe in prosnet: Rihard Franasovici, .delo: prof. Jon Nteter, kmetijstvo in državna posesitva: Vasilij Sassu, državna obramba: general Pavel Angelescu, narodno adravje: dr. Oostinescu, verstvo in umetnosti: Viktor Tamandi, prosveta: dr. Angelescu, brez porfelja: Miha U Ne- gura m Jon Lapedatu, državni podtaj-niki: Viktor Badulescu, Avrei Bentoiu, Vasilij Barea, Tiberij Mosoiu, Peter Beian, Dimitrij Alimanisteanu, Mihajlo Berceanu in Jurij Garanfil. Tatarescova izjava V izjavi, ki jo je podal min, predsednik Tatarescu novinarjem o romunski zunanji politiki, je med drugim naglasil: Vlada bo nadaljevala zunanjo politiko, ki so jo doslej vodile dosedanje vlade in katere vodja je bil v zadnjem časa g. Titulesca, ki mu tudi tokrat izražam priznanje za usluge, ki jih je storil državi in vladi. Ta politika, ki je bila doslej že tolikokrat definirana, ni niti politika, ki bi bila vezana na osebnosti, nit] politika oportunosti ali Improvizacije. To ni politika posamezne osebe aH posamezne stranke, nego politika vsega romanskega naroda, torej prava nacionalna politika, Id sta njena stalna cilja obramba države in ohranitev mira. Nadaljnji cilji naše zunanje politike so m ostanejo tudi v bodoče: zagotovitev čim ožjega in plodnejšega sodelovanja s našimi zavezniki v Mali antanti, v Balkanski zvezi, s Poljsko, Veliko Britanijo in posebno s Francijo, s katero smo neločljivo vezani po interesih in idealih našega naroda, ohranitev prijateljskih od« nosajev z vsemi ostalimi državami, z Rusijo in drugimi našimi sosedi, ojača-nje obstoječih obveznosti, prisrčno sodelovanje-za utrditev Društva narodov in enako prisrčno sodelovanje pri vseh pobudah za ustvaritev nedeljive kolektivne varnosti. To so glavne osnove naše zunanje politike, ki jo bomo vodili neomajno. Nato jeministrski predsednik naglasil, da je ena glavnih nalog nove vlade oja- čenje rumunske vojske. 2e na prvi seji vlade se bodo določili novi krediti za nabavo vojnega materijala v skupnem znesku 5 milijard lejev. Oborožitev države bo srlavna skrb nove vlade. Dosedanji zunanji minister Titulescu Ostavka tainUta rnnanjega miaalgtrstva Bukareita, 31. avgusta. AA. Glavni tajnik zunanjega ministrstva in pooblaščeni minister Arion je zahteval, naj ga odstavijo s sedanjega mesta in postavijo na razpoloženje. Evakuacija Irtina Na grožnjo upornikov, da bodo oblegano mesto popolnoma porušili, so vsi za orožje nesposobni pobegnili v Francijo. BAYOXNE, 31. avgusta. AA. Civilno prebivalstvo je začelo izpraznjeva-ti lrun. Uporniška letala so metala letake, v katerih sporočajo uporniki, da bodo danes ali jutri Irun zdrobili v prah s skupnim bombardiranjem iz topov, letal in vojnih ladij. Mestni župan je bil opozorjen, da ta grožnja ni prazna in naj zato brž poskrbi za vse potrebno. Zvečer so zopet metali letake, v katerih pozivajo prebivalstvo, naj se umakne na francosko ozemlje. Zato je mestni župan ukrenil vse potrebno. Starci, ženske in otroci so v dolgih sprevodih nosili v Francijo, kar so mogli še pobrati iz svojih domov, vsi moški pa, ki so še sposobni nositi orožje, so ostali v Španiji. V njihovih očeh se bere skrajna odločnost. Do snoči je prišlo na postajo v Hendave okoli 1000 žensk, starčkov in otrok, katere so nastaniti v St. Jeanu de Luz. Ponoči je prišlo še okoli 2000 beguncev. Francoski prefekt je odred:! vse potrebno ra njihovo varnost. Poročilo vojnega ministra Madrid, 31. avgusta. A A. Vojni minister je včeraj ob 15. objavil uradno poročilo, v katerem pravi, da se je bitka nadaljevala na fronti v Estramaduri, vendar pa ne v tako hudi obliki kakor v zadnjih dveh dneh. Huda bitka pri Naval Moralu je trajala šest ur. Uporniške čete so bile no številu močnejše, bile pa su odbite s hudimi izgubami. V pokrajini Siguence so lokalne čete prostovoljcev napadle upornike in jih 53 ujele. Opoldne so korakali po madridskih ulicah novi oddelki civilnih gardistov, ki jih je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Notranje ministrstvo objavlja, da je včerajšnji dan v Madridu in okolici potekel v redu in miru. Popoldne so prostovoljci defilirali mimo notranjega m vojnega ministrstva. V Bstremaduri huda borba ni popustil«. Pri Naval Moralu je bilo odbitih več napadov nasprotnikov. Pred Cordobo so vladna čete ravzele nove postojanke. Iz uporniškega tabora La Coruna, 31. avgusta. A A. Tukajšnji radio objavlja, da ac oddelek polkovnika Jagueja nahaja pred Toledom V teku 4 dni je ta oddelek zaplenil 20 topov, 16 strojnic in 800 pušk in ujel en bataljon. Uporniki so zavzeli Puento, Tavalero in Deltajo. Burgos, 31. avgusta. A A. Letala uporniških čet so včeraj bombardirala postojanke v Asturiji v odseku Guadalupe. Bombardirala so tudi vladne postojanke pri Naval Peralu in ob železniški postaji Vilalba in Eskorijala. Na tovarno orožja so vrgli bombe, ki so tehtale po 250 kg. Sevillay 31. avgusta. A A. Oddelek upornikov pod vodstvom majorja Castejona je zavzel vas Oropezo bLizu Toleda. Poveljstvo uporniške vojske prejema še nadalje prispevke v gotovini in blagu. Pretekli teden so zbrali okoli 2 milijona pezet v gotovini, poleg tega pa š° mnogo drago-. cenosti. Samo za uporniško letalstvo so doslej zbrali 3 milijone pezet. Letalski napadi na vladne ladje La Coruna, 31. avgusta. A A. Uporniška letala s tukajšnjega letališča so s«? odpravila na ekspedicijo po španskih sredozemskih vodah. Bombardirala so več vladnih la^ij. Baterija na oba-li pri Hueivi so pregnale vladno križarko. kj je eku£a'a bombardirati mesto Poškodovana vladna krilarka Sevitla. 31. avgusta. A A. Službeno poročajo, da ie nek.i uporniška podmornica v gibraltarski ožiru hudo poškodovala vlaJno križarko Migne .le CervanV* . Enodnevna plača uradnikov za vojne potrebe Madrid. 31. avgusta. AA. Madridski telegrafisti po pozvali svoje tovtnše po Mej Španiji, naj od*to: i-o eno zvejo dnevno nagrado za potreti i 'adjie \. Burgos, 31. avgu Aa. AA Yrho\no poveljstvo nacionalne junte je odoitrilo -sklep državnih uradnikov v krajih, ki jih imajo zasedene nacionalisti, da odstopijo eno dnevno p!af*o za potrabe naciona'ne vo«ke. Skof v Segoviji umorjen Burgos 31. avgusta. A A. Iz Madrida je prispel v Burgos neki duhovnik, ki J3 javil, da eo katalonski anarhisti ubili Škofa t Segoviji. Tortolfiki škof in nekaj njegovih prijatelje" eo na vojni ladii >A~*h< w ie zasidrana pred Tarmgooo. I lOO bivšik nameščencev kaznilnice nstreljenik Toulose, 31 .avgusta, o. Tukajšnji listi poročajo, da se je v madridskih zaporih larotilo proti režimu 100 bivših vifcjih uradnikov,, ki so skušali zanetiti požar v kaz-nihuci. kaznilniski pazniki pa so še pravočasno dognali, kaj nameravajo. Vsi uradniki so bili postavljeni takoj pred vojaško sodišče in po vrsti obsojeni na smrt. Včeraj zjutraj so bili justifieirani. Navdušen sprejem Rosenberga v Madridu Madrid, 31. avgusta. AA. Prvi ruski poslanik v Madridu Rosenberg je včeraj izročil svoia akreditivna pisma predsedniku republike Azani. Rosanbergu so nvnož're ljudstva priredile navdušen*1 mouifestaeije. Jutri otvoritev velesejma Ljubljana, 31. avgusta. Jutri ob 10. dopoldne bo svečana otvoritev jesenskega velesejma, takoj nato pa odpro vrata najrazličnejše razstave. Veliko jesensko prireditev našega velesejma otvori minister za gozdove in rudnike g. Djuro Jan-kovič, visokega pokrovitelja kralja Petra II. bo zastopal na otvoritvi divizijonar general Petar Nedeljkovtč. splošna gospodarska kriza je takorekoć diktirala prireditev propagandne razstave »Za naš les«, ki bo v šitirih velikih paviljonih in njih okolici pokazala pota, kako moramo zagrabiti za delo. da porabimo svoj les za domače potrebe, namestu da bi ga za majhen denar izvažali v tujino. Razstava »Sodoben vrt« 7. najmodernejšimi vrtovi in posebnimi razstavami najlepših cvetlic, sadja in zelenjave ter drugih st\ *ri bo pa opozarjala, da tudi 7. vrtnarstvom lahko odpremo vire trajnih dohodkov. Ni nam treba biti odjemalec tujine, kakor smo še danes, temveč bi lahko tudi vrtne pridelke iz Slovenije že davno izvažali v druge banovine in tudi čez mejo. Živahni Živalski park nam bo pokazal življenje naših gozdnih živali od zveri in ujed pa do najnežnejših ptic pevk. Posebno bogata je letošnja razstava pohištva, z njo v zvezi je pa razstava preprog, ki so jih tkale naše gospodinje. Seveda tudi »Živalca« ob svoji desetletnici spet razstavlja svojo najlepšo perutnino, kunce in druge male živali, v ostalih paviljonih bo pa najugodnejša prilika za nakup praktičnih novosti živilske stroke ter sezonskih izdelkov obrti in industrije. Popoldne in zvečer bo pa vse zabaval velucomesten variete, kjer bo nastopalo tudi sedem svetovnoznanih filmskih zvezdnic Singing Babies. Ne pozabite na popuste za potovanje po železnici, ladjah in tramvaju! Razširjenje grške vlade Metra«*«? *** novi ministri na Krfn pri kralju Juriju Atene, 31. avgusta, d. Ministrski predsednik Metaxas je včeraj odpotoval na Krf, da prisostvuje zaprisegi novih ministrov pred kraljem Jurijem. V soboto zvečer je bilo izdano uradno poročilo, da so bili imenovani Nikolaudis za ministra za turizem, tisk in propagando, dosedanji atenski župan Koz i as za ministra in guvernerja Aten, Pireja in okolice predsednik grških industrijskih društev Hadžikiriakos za ministra za narodno gospodarstvo in Mavrudis za stalnega državnega podtajniks v zunanjem ministrstvu. Min. predsednik Metaxas je po izvršeni preosnovi vlade izjavil novinarjem, da bo razširjenje vlade omogočilo popolno izved bo njenega programa. Novih izdatkov za radi imenovanja novih ministrov ne bo. ker bodo v novih ministrskih zajposleni uradni ki iz drugih ministrstev. Nezadovoljstvo proti Healeinu Delavci ura očitajo razkošno življenje na tuj račun Praga, 31. avgusta, d. V okolici Cheba, Faiknova in Asa se opaža naraščajoče ne-zadovljstvo nad Henleinom. Mnogo je pripomogla k temu nezadovoljstvu agitacija delavskega voditelja Kopačka, ki je zapustil H**iloina, V delavskih krogih jo zoudi-k> močno nevoljo zlasti razkošno življenje voditelja nemškn-sudeteke stranke in posebno kritikuje visoke paJače Heinlcinna in njegovega stada, velike stroške z;i njegova potovanja v inozemstvu, kakor tudi nje- gov luksuzni avtomobil. Javni Kop,i.\kov poziv, naj Hfinlein in njrpjovi sodelavci ob javijo vi-fino svojih d o ho«; kov. je m sel v delavskih vrstah velik odmev. Fta/^n tega se bavi jo tudi z vprašanjeni. w. katerih virov dobiva nemško-sudeteka stranka sredstva za svoj upravni aoarat in <*rojp luksuzne avtomobile. Da bi pomorih razburjenje duhove v stranki, naj bi se nj«~"n kongres vršil r Falkovu. ki pa je Ml. kakor znano, prep« »ved an. Gledališki abonma za novo sezono Ljubljana, 31. avgusta. Uprava Narodnega gledališča, v Ljubljani razpisuje za sezono 1936/37 gledališki abonma. Razpisanih je pet abonmajev: premijer-ski abonma, stalna abonmana red Sreda in Četrtek, ki imata predstave samo ob sredah in četrtkih izmenoma v drami in operi, ter abonmana red A in B, ki imata predstave v vseh dneh. razen ob nedeljah in praznikih. Premijerski abonma dobi vse premijere, ki se vrše izjemoma lahko tudi ob nedeljah ali praznikih. Abonenti dobe 20 dramskih in 18 opernih odnosno operetnih predstav. Repertoar Drame obstoji iz naslednjega načrta: Slovenska dela: Cankar: Za narodov blagor. Kreft: Matija Gubec, Pahor: Vinicar-ji. Poleg tega Se druga domača dela. ki jih bodo avtorji še vložili, kolikor bodo ustrezala repertoarnim zahtevam. Srbohrvaška dela: Bogovič: Tudi Lela bo nosila klobuk, Petrovič: Spreobrnitev Kost** Šljuke. Češka drla: Langer: Konjeniška patrulja ScheinpfliiEr: Hladna luč, VVerner: Na ledeni pločči, Machen: Janošik. Ruska dela: Ostrovski: Ne sedaj v tuje sani, Čehov: Tri sestre, Tolstoj: Moč teme. Merežkov-ski: Pavel T. Francoska de!a: Labiche: Florentinski slamnik. Scribe: Medved in pa?a. Španska d*»la Lope de Vega: Ovčii kal. Angleška dela: Shakespeare: Kralj Lear, Hodge: Dež in veter. Anderson: R:-vaal. Nordijska dela: Bergmann: Marku-rell. Nemška dela- Zuckmaver: Cirkus Knic. Sonin: Afpr.tat. Poleg imenovanih del se bodo igral«* tudi igre zabavne vsebine, kakor n. pr. Reak»v: Stotak v telovniku. Tujski promet. Trije beli medvedje. Za mladino se bo vprizorilo več novih mladinskih iger. ' Repertoar Oper**. Opera bo črpala svoj repertoar v novi sezoni izmed naslednjih slovanskih del: Savin: Matija Gubec, Gotovac: Eros z onega sveta, Vladigerov: Car Koiojan. Karel: Botra Smrt. čaikov-ski: Evsrenij Onjegin in Pikova dama, Džerdžir-ski: Tihi Don, Musorgski: Ho-vanščina. Dalje bodo na repertoarju: Mozart: Don Juan. Offrnbaoh: Hoffmannove pripovedke. Ponizetti: Linda di Ohamo-nix. Pučem* La Boheme Respigi: Plamen, Rocca: Dibuk. Rossini: SevUjski brivec, Verdi: Fallstaf in Ples v maskah. Opereta bo izvajala Benesovi deli: Pod to goro zeleno in Dekle s ceste. Dalje Grtin: Dvojno knjigovodstvo, Konjrati: Tango o polnoči in Lehar: Prasqu:tta. V umetniškem ansamblu nastopi na novo operetni tenor Ivan Gorski. Kot gosta bosta nastopala gospa Karena in Anton Drmota. Stalni gost opere je ravnatelj kon-servatonja Julij Betetto. Ceaie abonmana: abonma se plačuje v 10 zaporednih mesečnih obrokih, prvi obrok pri vpisu, nadaljnji do 10. v mesecih. Cene so napram lanskim znižane in veljajo: parterna loža: 1—6 polne cene mesečno 280 Din, uradniški abonma 230 Din. Lože I. red 1—5 polne 2SO, uradniške 230 Din. Lože T. reda 6—9 polne 320, uradniške 260 Din- Parterni sedež I. vrsta polne 86. uradniške 70 Din, H.—HI. vrste SO—66 Din, IV. — VI. vrste 74 Din—60 Din. VTI—IX. vrste 66 Din—54 Din. X.—XI. vrste 56 Din ___48 Din. Balkon I. vrsta 58 Din—48 Din, II. vrsta 50 Din—40 Din. m. vrsta 42 Din. —32 Din. Galerija I. vrsta 32 Din—25 Din, H. in m. vrsta 28 Din — 22.- IV—V. vrsta polne cene 23 Din, uradniška 18 Din. Premi ierski abonma in abonmana Sreda in četrtek sta za 10% dražja. Prijave se sprejemajo od četrtka 3. sep-tembra do torka 15. septembra od IO. do 12. in od 15. do 17. ure v veži dramskega gledališča. Lanskim abonentom se njihovi sedeži rezervirani do srede 9. septembra, od 10. septembra dalje se nikomur voe av česar ne rezervira in bodo sedefi na ram-polago drugim interesentom. Uprava vabi vse prijatelj« gledaWsč» k podpisu abonmaja. Uprava Narodnega gledahsra v LJubtJsm. „Queen Mary" priborila sinji trak London, 31. avgusta. A A. ParnUc »Qnee«i Marv* je snoči oh 20.12 phil mimo TKshott Rocqa in si tako osvojil sinji trak. Puns je bil na svoji poti t zapada proti vzhodu za 3 ure 31 minut hitrejši kakor francoska »N'ormanSnjo vsoto. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Čarih, 31. aivgujsta. Beograd 7- — Pa ris 20.20, London 15.4950, N«w Tork 350.75, Bruselj 51.S0, Milan 24.15. Anvter dam 206.3200, Berftn 123.3260, Dunaj 57 Praga 1248. Vacaama 5T.15. Btzkareata tam Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek. 31. avgusta 1996. 9fev. 19S —«w—«■—sp Jutri ob 10. uri slavnostna otvoritev Ljubljanskega velesejma Ing. ara. Krega* Rado Gradimo svoje domove iz lesa Prednosti iz leea zgrajenih hii pred «ida«imi Ljubljana, 31. avgusta. Neupravičeni predsodki proti lesu kot gradivu za niže temelje na slabih izkušnjah, ki jih Imamo pri zgradbah z zastarelimi konstrukcijami, pri neekonomski izrabi lesa. površni in nest rokovnjaški izvedbi konstruktivnih delov ter slabem gradivu. Vsi ti pomisleki izvirajo v glavnem iz ne-dostatkov konstruktivnega značaja in teh-Dične izvedbe, ne pa iz nedostatkov gradiva kot takega. Kakovostna vrednost lesenih stanovanjskih hiš ne zaostaja niti najmanj za masivnimi, zidanimi, če les za te hiše pravilno pripravimo, obdelamo in uporabimo tako, da trajno ostane odporen proti vsem vremenskim vplivom. Trajnost in odpornost lesa pa je odvisna od njegove kakovosti in zadostne izolacije proti vlagi. Znanstveno ugotovljena je namreč trajnost pravilno izoliranega lesa tako na osnovi večstoletnih hiš. ki še danes stoje in so v povsem dobrem stanju, kakor tudi na osnovi preizkusov modernih tehnoloških in kemičnih laboratorijev. Veliko prednost pred drugim masivnim gradivom nudi les glede na svojo produkcijo, obdelavo ter izdelavo in montažo sestavnih delov hiše. Ker se gradbeni sestavni deli in konstrukcije lahko izdelujejo s pomočjo strojev v delavnicah in to v masah, je s tem omogočena industrializacija, ki je z njo zvezana racionalizacija lesnogradbene stroke, to je pocenitev in štandarizacija proizvodnje lesenih hiš Izvensezonska, vseletna industrijska izdelava sestavnih delov po enotnih tipah in normah mora, ker je najcenejša, konkurirati vsakemu drugemu gradivu. Takojšnja uporaba popolnoma suhih lesenih hiš omogoča tudi takojšen pričetek amortizacije vložene glavnice. Pri masivnih zgradbah pa se more računati z začetkom amortizacije šele po dveh letih, ko je stavba suha ter je vselitev mogoča in vlaga ne ogroža zdravja stanovalcev. Tudi je gradbena doba omejena le na nekaj tednov, to je na montažo sestavnih delov. Sestavne dele pa lahko izdela obrtnik ali tovarna ter ni omejeno delo ne na čas, ne na vreme. Tudi je postavljanje lesene hiše (montaža) mogoče v vsakem času (tudi pozimi) in ob vsakem vremenu. Zaradi mnogo tanjših obodnih in nosilnih, sten je pri isti kvadraturi zazidane ploskve v stanovanjske namene izrabljena površina za približno 12% večja, nego pri zidanih hišah. Tudi se da v lesenih hišah mnogo bolje uporabiti vzidana oprava, kar zopet poveča obseg gibalnega (prebivalnega) prostora. Ker je lesena hiša mnogo lažja od zidane, so tudi temelji za lesene hiše mnogo tanjši, uporaba gradiva je zato manjša in so zato cenejši. Lesene hiše lahko postavimo tudi na Slab, močvirnat teren, ki ne prenese večje obtežbe nego 1 kg na 1 cm2 in to brez posebnih fundiranj, ki vsako hišo znatno podraže. Tako odpadejo tudi vsi pomisleki glede nevarnosti pred ognjem, če pravilno uporabljamo sredstva za zavarovanje lesa proti požaru, kakor namaze, impregniranja ali obloge. Zavarovati se mora les predvsem okrog ognjišč (štedilnikov in peči), ob dimnikih v stropih in ostrešjih, to je povsod tam, kjer je les izpostavljen večjim temperaturam. Inozemske zavarovalne družbe (na pr, v Nemčiji) ne zahtevajo za lesene hiše, Id so izdelane po posebnih predpisih* noben« višje zavarovalne premije kakor za zidane. Požarna nevarnost ni namreč nič večja, ker Je tudi pri zidanih zgradbah vsa notranjost (tla, stropi, mizarska dela, oprava) lesena. Velike pa so prednosti, ki jih ima lesena hiša v zdravstvenem pogleda Hiša nima nobene zidne vlage, ki je zdravju skrajno škodljiva. Kdor se je vselil v novo zidano hišo, je čutil kmalu najrazličnejše posledice (revmatizem, razna vnetja, bolezni na očeh, itd.). Vsega tega v leseni hiši ne bo! Dalje je lesena hiša izredno topla pozimi in hladna poleti Če v leseni hiši človek le malo kuri, ga ne bo zeblo. Tla so topla, stene in stropi tako, da se prebivalec v leseni hiši skoraj ne more prehladiti, če le malo pazi nase. Prihranek pri kurivu je v teku vsega leta prav znaten. Ima pa lesena hiša še to dobro lastnost, da je tudi zvočno izolirana. Če so stene iz masivnega lesa, potem se skezi 12 cm steno že prav malo sliši, dočim pri zidani človek razume vsako besedo. Prav tako je z lesenimi stropi. Povsem pa je lesena hiša varna pred potresom Potres, ki zidane hiše podere do tal, lesene, posebno manjše komaj zrahlja in ne napravi znatne škode. Sploh je lesena hiša mnogo udobnejša za bivanje kakor zidana. Vse je bolj domače, bolj toplo v njej. Lesena hiša pa mora biti grlede na les kot gradivo čisto drugače zasnovana kakor zidana. Lastnosti lesa, tehnologija njegove obdelave, njegova nosilnost. ->dpor-nost in trdnost dovoljujejo in zahtevajo čisto druge konstrukcije kakor opeka, kamen, beton itd. Zato se lesena stavba mora razlikovati od zidane ne samo po gradivu, temveč že po zasnovi talnega načrta, še bolj pa po oblikovanju zunanjega lica. Talni načrt mora biti oblikovan čim enostavneje. Naiboliša je pravokotna obl'ka tako posameznih prostorov kakor cele hiše brez izstopajočih ogalov. Tudi z estetskega, umetnostnega stališča lahko lesene hiše povsem zadovolje še tako razvajeno oko. Njih dražest leži prav v značilnostih materiala, to je v njegovi strukturi, lahkotni obliki, eleganci konstruktivnih delov in številnih oknih. Barvna obdelava in rezbarije zunanjih ploskev lahko v veliki meri nadomeste okrasne elemente ometa, kamna ali drugega gra*va. Pri zunanjem ob'.ikovaniu fasad ni umestna uporaba reznfh motivov, prevzetih iz masivnih, zidan:h hiš (lokov, profiliranih vencev, obokov). Prevladovati mora ravna črta, ki edina ustreza tehnologiji lesa in njegovim fizikalnim statičnim lastnostim. Stavba mora v celoti, kakor tudi v podrobnostih, v oblikovnem in konstruktivnem oziru izražati tudi na zunaj vse značilne in bistvene lastnosti lesa. S smotrno uporabo krajevnega gradiva, to je lesa za hišo in kamenja za klet ali podstavek, se da posebno za naše podeželske kraje doseči popolna skladnost hiše z okolico Lesena stanovanjska hiša je izraz't dom malega človeka* ki želi imeti svoj mir in razvedrilo z delom na vrtu. Lesene stanovanjske hiše gradimo ali kot prostostoječe ali Ivše-dvojčke v odprtem sistemu. Zaradi nevarnosti požara pri nas strnjen sistem ni dovoljen. Tako je sosed ločen od soseda in, če hoče, živi lahko s svojo družino v miru 'n v miru s sosedi. kom ob 30. Prijaviti se je treba v pisarni slovenskega planinskega društva ali pri podružnicah SPD. da M morejo rezervirati ▼ Sarajevu prenočišča. Podrobne informacije so razvidne iz propagandnih prospektov,, k! jih dobi vsakdo v društveni pisarni. Udeleženci naj se v lastnem interesu prijavijo čimprejc. najkasneje pa do 3. septembra t L ko odide za slovenske planince poseben delegat v Sarajevo, da zanje pripravi vse potrebno zaradi prenočišč itd. Mezdna gibanja Ljubljana, 31. avgusta. Delavstva raznih strok jo še vedno mnogo v mezdnetm gibanju, čeprav so bile že sklenjene mnoge kolektivne pogodbe. Nedavno je prišlo do sporazuma, med delodajalci in mizarji v Št, Vidu in parketarji (delavci in mojstri) v Ljubljani Pograjannja za sklenitev kolektivne pogodbe za mizarje v Ljubljani pa že niso sklicana. Danes se pogajajo za skelnitev kolektivne pogodbe zastopniki kamnosekov s podjetniki. Pogajanja so bila Bklicana pri kamnoseškem podjetju Vodniku v Kolodvorski ulici. Zaposlenih je okrog 50 kamnosekov. Spor med podjetji in delavstvom tekstilne stroke, še vedno ni poravnan. V soboto popoldne so se nadaljevala pogajanja v prostorih zveze industrijcev v posebnem odboru, ki so v njem zastopani delavci in podjetniki. Predseduje inspektor dela. Delavce zastopa Centralni odbor po svojih funkoijonarjih, trije obratni zaupniki iz kranjskih tekstilnih tovarn, po 2 zaupnika iz Tržiča m Maribora in po eden iz Celja ia SL Pavla. Delavsko zbornico zastopa Gohnajer. Na pogajanjih ni prišlo do nobenega pozitivnega rezultata. Delodajalci vrtftra-jttjo, da deIa%*3tvo zapusti torarne, preden ee začno pogajanja o delavskih zahtevah. Danes dopoldne so se sestali zastopniki tekstilnih delavcev, ki so pooblaščeni se pogajati s podjetniki, na seji v Delavski zbornici. Popoldne ob 16. so nadaljujejo pogajanja med zastopniki industrijcev in delavcev v prostoru Zveze industrijcev. Jutri se bodo zopet pogajali zastopniki pekovskih pomočnikov in mojstrov za skle ni tov kolektivne pogodbe. Na zadnjem sestanku mojstrov so bili mojstri, ki so pripravi j3ni ustreči delavskim zahtevam, v večini in bo najbri prišlo do »porazoma. Mezdno gibanje se je pričelo tudi med pleskarji v Ljubljani, ki jih je zaposlenih 200 pri 60 podjetjih. Jutri bodo pleskarji tborovali v Delavski zbornici. Kongres planincev v Sarajevu Ljubljana, 31. avgusta. Kongres planincev v Sarajevu, ki &e bo vršil 5. in 6. septembra, bo ena najlepših manifestacijskih prireditev planincev iz vse drŽave. Že lani se je na planinskem kongresu v Dubrovniku zbralo nad 1000 planincev ki so po zborovanju poselili divne morske in planinske kraje Dalmacije in Crne gore, od koder so odnesli neizbrisne vtise in spomine na lepote tamošnje pokrajine in morja. Sarajevski kongres obeta dubrovniške-ga še prekositi. Izvirnost, napol orientalski značaj Sarajeva s slikovito in znamenito turško caršijo, s krasno planinsko okolico, ki nudi priliko za izlete na vrhove nad 2000 m in na planine, kjer je pozimi smuški raj. ki ima komaj primera v naši Kotrtii. ki j** bila vedno izredeno privlačen kraj za domače in zlasti za inozemske turiste. Po poročilih, ki jih je prejela uprava Zveze planinskih društev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, je te dosedaj prijavljenih za udeležbo na kongresu iz vae dria-ve več sto planincev, ki si bodo po mani-fest&cijskem zboru v skupinah ogfledaJi znamenitosti Sarajeva in njegove okolice ter bližnje in daljnje gorske skupine Prenj planine, Treskavice. Bjelašnice in Cvrenice. Nekatere skupine ae bodo z avtobusi vrnile preko Travnika in Jajca (znameniti slapovi) skozi romantiono sotesko Vrbasa, Id je mednarodno znan kot eldorado kajaafce-ga sporta, na Banjaltrko. dočim bodo odali drogi preko planin proti jugu na Dubrovnik in po morja na Split ali Sušak. Udeleženci ki potujejo v skupinah 10 in več članov imajo ugodnost četrtinsnke voz-nrne, ki znaša do Sarajeva v brzem vlaku m. raz. 75 Din. Poedmci imajo potoviono ceno. vsi pa imajo polovično ceno na ladjah Jadranske in Dubrovačke plovidbe. Prva skupina odpotuje Iz Ljubljane v petek ! dne 4. septembra. Druga skupina pa v so | boto 5. septembra, vsakokrat z brzim vla- j Odkopali so rimski grob Lrjubljaua, 31. avgusta. Ljubljana je sezidana na starih, emonskih tleh. Zato ni čuda, če so dokrili že mnogo sledov in tudi znamenitosti davnine. Vendar Ljubljana v tem pogledu zaostaja za Ptujem Tam so pač imeli več sreče, da so odkrili vprav veličastne spomenike rimske kulture. Vendar je prava senzacija* če pri nas odkrijejo rimski grob na cesti in le dober meter pod zemeljskim površjem. Pomisliti je treba, da so mestne ceste pogosto prekopane. Kaj vse se skrivajo ljubljanska tla, odnosno kaj vse so skrivala, pa nismo opazili pri prekopavanju, si lahko mislimo po tem. da so že pred leti. ko so kopali jarek za plinsko cev n;i CJroharjpvi cesti, naleteli na rimski sarkofag, saj jim je bil pri polaganju cevi še celo nekoliko napoti in so odbili vogal pokrova. Zdaj je ta sarkofag odkopan. Odkrili so ga v soboto. Sarkofag še lezi v zemlji, ko to pišemo, pač pa so dvignili iz jime del ra/.hitega pokrova in ga baje spravili v poslopje tehniške fakultete kjei bodo. kot nekateri govore, proučili to rimsko delo na arhitektonskem oddelku. Rimskih sarkofagov je bilo odkrito na svetu ie nešteto, zato takšna najdba ni baš epohalnega pomena, reči pa je treba, da bi jo marsikje znali mnogo bolj ceniti kakor mi. Iz odkritja bi tudi napravili velik dogodek v pravem pomenu besede senzacionalnega značaja. Pri nas se pa zaradi taks nih »malenkosti« ne vznemirjam >. Morda nam niso niti dobrodošle, ker so vsi muzeji prenatrpani. In se še kdo čudi in zjrraža, če podjetno plemstvo i zvala pri na« izkopane starine neovirano v veliki svet dolarjev! Zdi se nam, da rimskega groba na Groharjevi cesti niso odkrivali po običajnih znanstvenih metodah. Menda ni prisostvoval strokovnjak. Laiki seveda ne smemo kratkomalo presojati zadev, ki jih razumejo le strokovnjaki, vendar je pa treba zapisati po novinarski dolžnosti, da se v taksnem odkopa vanju znamenitih starin ne očituje znanstveni in tehnično upravičeni način. Sarkofag enostavno odkopljejo. del pokrova nekam odvlečejo. v notranjost se medtem nasuje zemlja. — kaj so pa naredili z vsebino sarkofaga — v njem bi morali biti vsaj ostanki žare — kdo ve. Včeraj je bila najdba nezavarovana, jama je bila samo delno pokrita z deskami in kdo bi se še čudil, če so nekateri raziskovalci skrivaj stikali po notranjosti sarkofaga, Ljubljana je imela zopet svojo senzacijo in marsikdo se je prelevil v prigodnega arheologa. Naj omenimo mimogrede, da je odkriti sarkofag krasno kaimmoseško delo. Samo po sebi se razume, da ima veliko znanstveno vrednost čeprav ga očitno ne znamo ceniti. Danes so nadaljevali izkopavanje sarkofaga prav tako nesistematično, kakor eo zaceli v soboto. Prvotne informacije moramo izpopolniti v toliko, da so na sarkofag nale teli že pred lati, ko so kopali jarek za plinsko cev in da so tedaj tudi najbrž razbili pokrov. Kosi kamna so padli v sarkofag. Delavci so najbrž mislili, da so odkrili kanal in ker so se bali, da bi se zamašil, so sarkofag zopet pokrili s kamnito ploščo (apnenec). Sarkofag je iz peSčenca, ki j3 precej krhek. Zda i vlačijo iz jame posamez ne kose zelo primitivno z vrvmi, namesto, da bi sarkofag izvlekli z diferenčnim škripce v jem, ki ga ima mastno cestno nadzorstvo. Za izkopavanje sarkofaga najbrž ni nihče kompetenlen, zato ga izkopavajo kakor da jim to delo posebno ne prija. Bojimo se. da bodo sarkofag še bolj razbili in da ga ne bo mogel več nihče sestaviti. Avtobus je zgorel Ljubljana, SI. avgusta. Na cesti med Črnučami in Trzinom, na znani trzinski gmajni, kjer je bilo ie toliko nesreč, je snoei spet prišlo do hude nesreče, pri kateri je bilo v nevarnosti življenje nad 20 potnikov. Zgorel je namreč avtobus Splošne prometne zadruge, ki obratuje med Ljubljano in Moravčami. V avtobus, ki čaka na postajališču v Tavčarjevi ulici, je pred 21. vstopilo približno 25 potnikov iz Domžal m okolice. Kmalu za otsrim ovinkom nad Črnučami je buhnil iz razplinjača plamen. Šofer je V07, ustavil. ogenj, ki se je hitro razširil, pa so opazili tudi že potniki. K sreči se ljudi ni polastila panika, kar je v takih trenutkih odločilne važnosti. Šofer je mogel neovirano odpreti vrata in so potniki hitro izstopili. Samo eden je postal nervozen in je udaril po sipi, da se je obrezal, dočim so drugi brez vsakih poškodb izstopili. Bil je ie skrajni £**, kajti plameni »o že zajeli karoserijo in se je vnel tudi bencin v rezervoarju. Tudi to sledile eksplozije gum. druga za drugo. V tripu je bil ves avtobus v plamenih, da se je videl ogenj daleč naokrog. Voz je zaeel obratovati lete lani. Veljal je blizu 180.000 Din. Avtobus je foreJ skoraj dve uri fai to mugli ljudje, ki to prišli iz Trzina ia bližnjih naselij njegove ostanke spraviti s ceste tele po polnoči. Prestrašeni potniki, ki so povečini ostali dalje časa ob gorečem vozu, so potem nadaljevali pot peš ali pa so t Domžalah najeli voznike. Kako je prišlo do nesreče, ie ni ugotovljeno, na j verjetnejše pa je. da M je zamašil razplinjač. nakar je sledila katastrofa, ki samo slučajno ni zahtevala človeških žrtev Ta teden ae prodajamo samo razkazujemo Stofe, svilo, platno in ostalo blago „Manufaktura" lud« trgovina, ki Vas želi boljše postrecL Mestni trg 17 Žrtev električnega toka Ljubljana, 31. avgusta. Na Celovški ceeti ob izogibovališču cestne železnice je postal gnoči malo pred 90. žrtev električnega toka 44!etni nameščenec Maložele^niSke družbe Janez Bizjak, doma iz Verda pri Vrhniki. Bi7Jak je bil zaposlen zvečer pri popravljanju električnega omrežja. Stoječ na lestvi, pa je prišel nenadoma v dotik z vodom visoke napetosti. Bizjak, ki je bil sicer zelo previden pri takih poslih, j« n^nado^na omahnil in padel na cesto. Brž so prihiteli ljudje, ki pa so našli Bizjaka že nezavestnega. Iz Šiške so takoj telefonirali reševalni postaji. Nemudno so naložili reševalci ponesrečenca, v avto. ho-teč ga odpeljati v bolnico, toda nesrečni Bizjak je izdihnil že med prevozom in sicer v Tavčarjevi ulici. Reševalni avto s truplom je zapeljal pred Mo«tni dom, odkodeT so obvestili o tragični t*nirti policijsko upravo. Kmalu jo prispela pred Mestni dom komisija, v kateri sta bila komisar g. Kette ter policijski zdravnik dr. Lužar. Zdravnik je ugotovil, da je Bizjaka ubil električni tok. Bizjakovo truplo je bilo močno ob-žgano. zlasti na rokah. Na odredbo komisije so truplo po ogledu prepeljali najprvo v mrtvašnico k Sv. Krištofu, pozneje ponoči pa na željo Bizjakove soproge domov na Celovško cesto 78. Ponesrečeni Jane-z Bizjak zapušča poleg soproge mlado hčerko, ki je tako nenadno izgubila skrbnega očeta in rednika. Smrtino ponesrečenenga je nedavno zadela kap. Kmalu si je pa opomogel in je zdaj redno opravljal svoje delo. Spočetka so menili, da gre tudi zdaj za mrtvoud. a je zdravnik točno ugotovil, da ga je ubil električni tok. Smrtna nesreča Ljubljana, 31. avgusta. Na železniški progi v Mostah se je pripetila ponoči smrtna nesreča. Malo po polnoči je prikorakal po cesti proti Kemični tovarni neznan moški, ki je obstal pri železniškem prelazu pred zaprtimi zatvorni-cami. Neznanec je nekaj časa stal mirno, 3>ker se mu je pa očividno zazdelo, da vlaka Še ne bo« je postal nestrpen. Navzlic temu, da je nanj vpil in ga opozarjal železniški čuvaj, se je v hipu pognal čez za-tvornice, jih preskočil in stopil na progo. Baš v tem trenutku pa je prisopihal vlak in je lokomotiva zgrabila svojo žrtev. Pahnila ga je v stran in je čuvaj našel ponesrečenca takoj po odhodu vlaka tik proge nezavestnega. Imel je težke poškodbe na glavi, kri pa mu je tekla tudi iz ran po životu. Čuvaj je takoj skočil k telefonu in pozval reševalno postajo. Ranjenca so naložili na voz, pa je kmalu po prevozu v bolnico umrl. Ia dokumentov, ki so jih našli pri njem, so ugotovili, da gre za 34-letne-ga trgovskega potnika Antona Tomazina, posestnikovega sina, doma iz Rašice pri Velikih Laščah, stanujočega nekje v Mostah. Živalski vrt na velesajmu Ljubljana, 31. avgusta. Zoološko društvo Nce priredi med veliko jesensko propagandno prireditvijo za naš les s sodelovanjem velesejmske uprave dosedaj največjo razstavo naših živali. Omogočil je to propagandno razstavo direktor velesejma g. dr. Dular, ki je z vsestransko ugodnim predlogom pripomogel bodočemu stalnemu živalskemu vrtu do lepih in številnih primerkov vseh vrst iz naše domaČe favne. Razstavni park je urejen v levem kotu velesejmišča. ob veseličnem prostoru in obsega nad 3000 kvadr. metrov. Zapadno stran razstavnega prostora zapira 9 ograjenih prostorov za večje sesalce. Na razstavi bomo videli zlasti številne vrste ptičev in sicer takih, ki žive ter gnezdijo pri nas stalno in pa ptice selivke. Tam je že urejen umetni ribnjak za vodne In močvirne ptice. Ribnjak je nekako sredi razstavnega parka m čakajo obiskovalcev ter mladih občudovalcev bela in črna štorklja, razne vrste čapelj. rac, capovoznik, zeleoO-noga tukalica itd. Na zapadni strani parka so v ograjenih prostorih rjavi medved, jazbec, jelen, gams, volk, lisica itd., torej samo živali, ki prebivajo v naših gozdovih. Društvo »Noe« je doseglo od mestne občine, da se mu je odločil stalen prostor. kje? bo urejen v bodoče stalen živalski vrt. Zemljišče je med Kotnikom in Šišenskim hribom in sicer pri jasna dolLnion* kjer je bile pred leti Kneippovo kopaliies. Zemlji šve meri priblitoo 6000 kvadr. metrov, a se da, če bo potreba, le razširiti. Zoološko drufcvo »Noe« izdaja že drugo leto svoje glas lo »Naš Zoo*. ki js ze pre cej razširjeno. V zadnjem zvezka, ki izid«' te dni, bo poročal univerzitetni profesor dT. J. Hadži o na-M domači favni in n*£i skrM za njo. J. Herfort o namenu, in pomen« zooloških razstav in zoološkega Tita, vseboval ho dalje fte nekaj prispevkov o našem livalstvu, dodan pa mu* bo tudi vod iS po razstavi na velesejum. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 31. avgusta. Katohčarv Kajmund. ep. DANAŠNJE PRIREDITVK KINO MATICA- Zaprto. KINO SLOGA: Zaprto. KINO IDEAL- BU1 in Bul. KINO UNION: Hrepenim za tetoj. KINO &1SKA: Zaprto. KLNO MOSTK: Vihar nad Afriko. DEŽURNE LEKARNE Danes; Levstek. Hesljeva cet*;a 1. Baho-vec, Kongresni trg 12, Komet ar. Vič, Trza. £ka cct*ta. Senzacija med nebom in zemlja ljubljaiuL, 81. avgusui-Začela se je zopet sezona za sesKatatJe, nena/lno, ko nas je baA najbolj žejaJo po njih. Vendar smo sen^acij te tako vajVoi, da nas ne more več nihče proeenptiti ter vse sprejemamo ko* samo po sehi razumljivo. Zdaj fce ne nameravamo govoriti o ve-lesejmskih senzacijah. Razen velesejma nam je te dni so marsikaj navrzeno. Kakor pač v vsem božjem stvarstvu se gode tndi v Ljubljani med nebom ki zemljo čuelne stvari. Toda ne le med nebom in zemljo, temveč tudi med nebom in — Ljubljanico. Valvasorjeva hiša, ki je zelo zaščitena ljubljanska znamenitost, med Ljubljančani ni posebno popularna. Zdaj je pa najleq»-ša prilika, da jo spoznajo naši mehčani, ne da bi se jim bilo treba zajiiniati za Valvasorja. Na strehi Valvasorjeve hiše je pritrjena žica, napeta nad Ljubljanico nad 20 m visoko. Na nji pleSe vsak večer Stroh-sehneiderjev učenec imenitnega imena Har-ry Barkowsky. Pam sebe progla&a za. prvega motorista na žici — menda pomeni motorist moioeiklist. Strohschnrider se je produeiral nad Vegovo ulico, kjer so J^ naslednje leto pokazali naSi fantje, daspr.v vi jo v Žep vse Strohsohneaderje. Produci rali so se celo brez palice, ki z njo navadno love plesalci na vrvi ravnotežje. Pozneje smo jih videli tudi na Sv. Jakoba trgu, kjer bi ae eden izmed njih skoraj ponesrečil, ko je omahnil, vozeč se z motociklom po žici. Strohschneiderjevo bolezen smo pa končno prebolelL Otroci so pozabili nanj in se zopet lotili nogometa In nabiranja »cvekov«. Zdaj smo že skoraj povsem p<> zabili na razne kralje m junake zraka. Novi zavojevalec ljubljanskih viAin bas nad Ljubljanico — drugje rmi baje niso dali prostora, se je pojavil na nofinem ljubljanskem nebu kot zaželjena zvezda. O tem se kaj kmalu prepričate, saj je pri vseh predstavah izreden naval, če bi se okrog politikov zbirale taksne množica, kakor pod tem akrobatom, bi mu niti ne bilo treba več peti slave. Končno pa tudi ne gre le za meščansko bolezen, psihoze, ki bi vplivala na množice, temveč je treba priznati, da koračnice na žici, ekvaihrieti-ka in koreografija junaka dneva tudi zaslužijo zanimanje. Barkovskv je v resnici dober učenec svojega učitelja in ni le epigon, čeprav počenja vse, kar je počenjal StroheormeideT. Tudi večerja pri mizi sredi žice m si strele sam, kar je tudi najbolj varno, saj predobro veste, da zakonska polovica spravi iz ravnotežja moža pri mizi celo na trdnih tleh. Ko nam dečko pokaže vse, kar lahko pričakujemo tn še kaj več, se spusti po vrvi, z glavo navzdol na nabrežje, kjer prodaja svoje fotografije. In to je nedvomno glavna točka sporeda, kajti k samega idealizma doslej Se ni nihče plesal po Žici, raren nase nade budne mladine, seveda, ki se bo zdaj zopet oprijela tega sporta. SOKOL — Ljubljanski Sokol nainanja. da prične 1. septembra z r?dno telovadbo vseh oddelkov po sledečem urniku: Slani v pone deljkih, sredah in petkih od 20.15 do 21.15. moški naraščaj v ponedeljkih od petkih od 1830 do 19.30. moSka deca v ponedeljkih in petkih od 17. do 18. ure; članice v torkih in četrtkih od 19.15 do 20.15. zen«ki naraščaj v torkih in četrtkih od 18. do 19. ženska daca v torkih in Četrtkih od 17. do 18.; starejši člani v sredah in sobotah od 18.30 do 19.30. Prijave sprejemajo vodniki oddelkov pred telovadnimi urami. Iz Kranja — Na glasbeni šoli bo vpisovanje l.f 2. in 3. septembra vselei od 8. do 12. t pritličju gimnazije. Poučevalo se t©: klavir, gosli, eek>, violo, harmonike, citre, klarinet, ilavto, trompeto, kitaro, mandolino, mladin sko petje in glasbeno teorijo. Pouk se pridna 4. sent. Jutri otvoritev Um Sloge I s premiere km—p ga ia globoko ganljivega filma STARI O C K A Otvoritev sezone v glavni vlogi EMIL JANTNGS ^icv • • «fo »SLOVENSKI NAROD«. ponedeljek, ti. ***** 19M. Strm 3 DNEVNE VESTI — Naša delegacija na kongresu biv* h bojevi kov. Od 2. do 6 reptembra bo v Varšavi kongrras medzavezniSke federacije bivših bojevnikov. Naso de^acijo vodi predsednik jugosjovenskrga Fidaca Lju bnitiir Stefanevic, med čJani je pa tudi predsednik Udruženja vojnih invai'dov pođpoEkovn ik Lujo Lovr c. — Dalmacija nr mor« u**«nr»vit-i posebnega pokojninske«*^ zavoda. V Spjr'u se je mudiJ t"* dni ravnatelj Pokojn nekega zavoda iz Ljubljane g dr. Vrančić. Na sestanku 2w.varovancev je obrazloži] f'-naneni položaj zavoda in raemerje Dalmacije do SKv0nHe ■ Pokojninskem zavodu. Med drup?m je izjavil, da 8c za Dalmacijo ne mere ustanovit1 poseben Po' delova* br""z deficita, ker bi im? I premalo zavarovancev. Zavod z 2300 koikor bi j h imel dalmatinski, bf moral znatno z~iižit; pokojn'ne, ker Oj Vr] sedanjih prem'jah Qć m^el kriti stroško"1*. — Izvoz našega lesa v Anglija. Izvozne tvrđke na Suša' za i ta! i jansk o tržišče. — Velika mednarodna fotografska raz. «tiva Zagrebš'o doma dela. stoje na cest' pod »mar-skim klancem in s1 ponujajo kolesarjem, da jim opravijo kolesa na vrh klanca. Imajo pa že dobro razvito verižaiako ži Tioo i«i će K morejo, navtyajo cene za evoje n^ preveč naporno delo. kar se le da Navadno se zadovolji fantič, če mu daš 50 par ali kvečjemu dinar, da ti p"lje kolo na vrh klanca. Ko se pa vrača, rad pripoveduje drugim kolesarjem, da je dobil dva ali cek> tri Dim. In tako mu marsikdo nasede. Ob nedeljah zasufcjo ti fantič povprečno 15 do 20 Din. Oni dan, ko so bile vcj.jke a! avti osti v Stični, so pa zaslužil; celo po 70 Din, toliko je bilo koledarjev, — Zmaga nad betonom in železom. V napačni veri živimo, da se beton, železo, železobeton ter opeka primernejši za stanovanjska poslopja nego les. saj nam Ko izredno bogati oddelek državne razstave »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra neovrgljivo dokazal, da so betonske aii železobetonskc stavbe za nas manj ekonomične. Les je univerzalno gradivo, trajno in »drevo gradivo, predvsem pa micenejSe gra-drvo* l&IJA DELAkOVA $OlA ZA ftlTMICHO GIMNASTIKO ouJaći^roiTcAji%3*o. VPIS DHIVtiO ODIO-1^ -— Velik deficit O l ZD v Spi i tu. Split ak; OUZD je zašel v teža-* f naneni položaj. Letos je moral p'acetati hranarino 600 članom, dočim jih lani ni bilo niti po lovioo toliko. V prvi polovici tekcS?ga leta je znašaj deficit 770.000 Din in do konca leta bo narasel okroglo na 2 mi i* jona, dečim je znašal deficit lani samo 450000 D:n. — Kaka naj pravilno kurimo, se poučimo na državni razstavi »Za naš les« na velesejmu od 1. do 13. septembra. Spoznali Komo naJTaznovrstnejša drva in videli kakšna drva so dobra ali slaba: da ne bomo osJeparjeni pri kupovanju drv, bomo na razstavi videli tudi pravilno m nepravilno zložena, pravtaiko pa tudi pravilno m nepravilno žagana in cepljena drva. razen teg« pa seveda tudi kako in s kakšnimi drvma moramo kuriti različne peci — Avtomobil istom v vednost! Sekcija trgovcev z bencinom v Ljubljani je skle-la> da bodo bencinske črpalk? v Ljubljani s 1, septembrom odprte od 6. zjutraj do 8. ure zvečer (t j. Z'"m3k! ca*) Za po- trežbo po tej ur: je določena taksa 10 Din — ne glede r:a količno bencina. Gg avtomobi liste prosimo, da vzamejo goro J? na znanje — Spet bod« zaiiaae cene na železnici, seveda predWsern za one, ki bodo potovali na jesenski Ljubljanski velesejem. Z rumeno izkaznico, ki jo za Din 2.— dobite pri blagajni na postaji, kupite celo karto do Ljubljane, kjer Vam na velesejmu na legitimaciji potrde .,b'sk. nakar se lahko z isto karto brezplačno vrnete domov. Za odhod v Ljubljano ^elja ta popust od 27. avgusta vključno do 13. septembra, a za povratak od 1. do vključenega 18. tp^ tonbra. — Vreme. Vrememdta napoved pravi, da bo porast oblačnosti in «premenIjivo vreme. Najvišja temperatura je bila v Splitu 29, v Zagrebu, Beogradu in Rkoplju 26. v Ljob-Ijani 24S, v Sarajevu 23 in v Mariboru 2t Pavi je kazal barometer v Ljubljani 762.7. temperatura le znaša-la 116 Dr. med. Albert Trtnik ALEKSANDROVA S zopet redno ordinira — Po 20 letih se Je vrnil is Rusije. Iz Koprivace poročajo, da se je vrnil kmet F!ori>an Kozarič po 20 l^tjh z Rusije iz jc*n:Stva v svojo roMno va- Mojvo. Pro gfiašen je bfi za mrtveca, ker so m;sliii. da je na bojišču padel. V Rusiji se je oženi in s feboj je zripeljal ženo in otro ka iKINO UNION, teh 22-21» Hrepenim za Teboj Prekrasen film lepe vsebine in očarljivega petja Louis Graveur in Čamila Hora Za smeh in razvedrilo skrbi Theo Lingen in Aclela Sandrock. Kot dodatek dva najnovejša zvočna tednika Fox in Ufa.1 Predstave ob 16., 1915 in 21.15 uri. FRIPK ! FRIDE I CRNI ANGEL . Veselični prostori Ljubljanske^^ ve-Icsejma bodo od 1. do 13 septembra odprti vsnko noč do 1. ure. Imenitno bodr» spet aalojlend z najraznovrstncjšVni spe-cialitetami in zbirkami najkanit^inejse kapijice. Tudi ples;š: s prvovrstnimi jaz/i bo več, a vsi obiskovalci bodV> slrmeli v resnično velemestnem varieteju, ker je veiesejmska uprave angažimla »ned drugim tudi skupino umetnic svetovnega slovesa. Razen vsega tega b Sancped«: Imajo ^a I kame, drogerije in parfumerije. — Važen in vsega vpoštevanja vreden j predlog o reorganizaciji naše- radiofonijv prinača na uvodnem mestu nova številka oIhIho iiustiirane tedenske revije za radio. gledal&SČe in film »N^AS VAL«, ki izhaja vsak petek v Ljubljani. Iz pestre vsebine navajamo Zo^enkovo satiro »Je znosno«, Knatljičevo reportažo »Tihotapci«, Pirnato-vo zgodbo »Ce se Uskoki šalijo«, Strniševo povest »Kosec« in anekdote iz gledališkega življenja »Zarode in nezgtnie Bojana Pečka«. Vedno zanimiva je filmska priloga, ki prinaša slike iz novih filmov in zvočnih tednikov ter v vsaki številki po eno aJi dve prigodi iz zakulisnega življenja pod naslovom »Kaj vse se izve iz filmskih ateljejev«. Vsaka ste vitka ima tudi prilogro >Po-opernem- svetu« s tCK-rutni izvlečki najvažnejših opernih del. ki jih prenašajo domače in inozemske radijske postaje ali ki te pripravljajo k našem gledališču. Modne risbe. magični liki in kratke .^al*1 zaključujejo redakcijski de! lista; posebna programska priloga, ki obseg-a 32 strani, prinača popolne in pregledno urejpne sporede vseh domačih in tujih radijskih postaj na kratkih, srednjih in dolgih valovih in pregledno razpredelnico važndh koncertnih, opernih; dram skah in orkestralnih prenosov iz vsega sveta- »NAŠ VAL« je najcenejša in najboljša, slovenska tedenska revija. Mesečna na^ ročnina 12 Din. Zahtevajte se danes brezplačno in brezobvezno na o£led eno številko. Pilite na naslov: Radijska revija NAŠ VAL. Ljubijana. Knafljeva 5. — Razni poškodovanci. V Kranju je postal fcrtev nekega avtomobil5sta iz Krasnj-ske gere pes'stnikov sin, 23-Ietaii Anton Klemen iz Bela pri MotnJfku. Snoci je na kriiiSču nad klancem step;] s kolesa, tedaj pa «e je znašel pod avtojnobilom. Klemen ima hujše poskodb2 po Životu in po rokah V bolnico so dav- prep?ljali tudi posestnikovo ženo Marijo Kosovo iz šmartna pri Litiji. Doma je padla po etep-njcah in si aiom la de-Tio rcrko v aapeatju. Te&arđki pomecnik Jože šuetersic iz B*-a^>v»ce pri Lukove i je včeraj obte*ava^ h:od Pri delu pa mu j? fpodrsn la sekira ul «i Je Suštersič cds 'kal 4 pr*t? na levi roki,Po smrtnikov ^iočok Matevž Luniar ir LuChi je doina vtasknil roko v stroj za rezanje slame. Stroj mu je pcMtodoval desno roko v zapestju. Na c*sti i« Cmuč v Moravče Ma se včeraj ponesrecla privatna urad niča Matilda Gaaperinova t?r Alfonz Su-ster. Skccila sta iz gorečega avtobusa In se obrezala po rokah m licu — Statistika zunanje trgovine za prvo polletje 1986. Finančno ministrstvo, od delek za carin?, je izdalo ,«>Stat;stiko zunanje trgovine kraljevine Jugoslavije za I prvo polovico 1936«. Mar Vam, de Je v Ljubljani otvor jena nova trgovina? **: Ker to vemo, amo oblSaJno otvoritveno naznanilo opustili Le to, da Vas bomo boljše postregli Vam povemo S Prljaial bomo t VsmL Vet blaga boste dobili za Vaš denar. „Manufaktura" k. d. se Imenuje naša tvrdka. To Irae smo Ubrali, ker bomo prodajali manufakturno blago: svilo, stole, platno Itd., Itd. Sicer boste pa Itak sami videli, ko pridete na Mestni trg 17 kjer Vas pričakujemo. Ce Vam povemo še to, da je pri nas dovolj prostora in dobre volje, da Vam vse razkaierao, smo povedali vse, kar Vas zaenkrat more zanimati. A nadaljevanje sledi! iz Ljubljane — lj Prah si in... Da na to nihč '• ne pozabi kljub pogrebom v L:nhart3vi ulici j3 'am cesta »primerno« prazna, Ljudje marljivo mešajo prah, najbo'j ga pa prcmeSaja avtomobil«*, ki gfc tudi dvignejo d-»volj visok o, da ga ljudje lahko okusa jo tudi v b! žnjib h-šah. Sev^-da L'nharto vo ulico včasih obišče tud: škrcplni avtomobil, toda zlobni jeziki govore, da si tja ne uspa ker bi se izgubil v prahu. —lj D^!o v Ljuhljanjeri ?e še vedn? ne razvija v potnem obsegu, kej. S3 ni pri-š'o cK> sporazuma m^d terensko sekcijo m podjtjem griede betom rranja opornepra z:rhi na le^^m bre«ru. Podjetje hoft' pospešiti de}o in je zdaj zaposlenih pri tla-vanju več delavcev kaker doslej Zaatoj se ^precej pozna in bodo v resnici morali zrlo hiteti, če b^do hot^j vsaj nekoliko popraviti zamudo. —lj V kopaiišču Ilirije. Letošnja kopama sezona ?e je nagibala h kraju seveda tam zunaj ob Ljubljanici in Savi. Nasprotno pa narašča obisk na Iliriji, kjer je radi posrečene lege s? neverjetno topjo. Uprava kopališča Se je odločila, da ustreže želji občinstva tep bo od 1. septembra dalje navzlic vei"fki režiji, ki v hladnih dnevih še narašča, znatno znižala cene vste-pnicam. S tem bo brez dvoma ustreženo vsem atalnrm obiskovalcem, prišl pa bodo š? novi, ki jim dostop iz materijalnih razlogov ni bi] mogoč. Tako fe bo letošnja kopama sezona u**M0n tja do konca septembra, saj napovedujejo vremenski preroki. da bo september najlepši mesec leta. ISc'mo tor°j oddiha na Iliriji, ki noan omogoča prav *redi rac ata kopalni bž-tok. katerega nam zavida Jo drugra mesta. —lj Kupit« splitske preproge na vete-snjmu, paviljon F! —lj K poročilu o počastitvi uči'elj*1*^ ga veterana Trtuia KavČ'ča. V petek smo poročali, da je \-pokojerao uOitoljst\^» v Ljubljani lepo p*oastik> svojega tovariša g. Pr. Kavč ča. vpokojenega šejskega upravitelja o D. M. Polju ob njegovi 90-letnici rojstva. V poročilu je pa pomotoma šacsta'o ime tajnika Družtva vpoko-jenih učiteljev g Lovrt Perka, ki je op: sai aiavlj^nčevo prosvetno in nacionaHio delo. —Ij Ljubiteljem glasbe. Obveščamo starše in mladino, da sprejemamo v č»gu od 1. do HO. septembra vse ti*te. ki «laebeno teorijo, otroški zbor. mladin eki zbor. za pouk v klavirju in violini ter za aneamblske vaje godal. Kakor donlof, si bo tudi nadalje vršil pouk v vežbarnu posluha in i<;ri na harmonike (weh vr»t>, posamezno ali v skupinah Prijave s? sprs- ■7---rr-r----------------T - i.-|TTT jemajo vaak dao od 10. do 11. in od 1, do 5. popoldne, Bleiwe:sova c. 21. pritličje. Vse podrobnosti se bodo obravnavale na sestanku interesentov, ki bo pravočasno objavljen v dnarvnikih. -*-lj Pianist Ivan Noč bo vstop'.! z novim selskim letom v učiteljski zbor šole Glasbene Matice ljubljanske ter poučrva' kJavr na še] i in na k on ee rva tor: ju. Noč je fdeo najcdličnejiših naši h p'"an*atov. ki •cc je posvetij popolnoma klavirski igr| in bo isnel pran- go'ovo kot učitelj glasbe prav lepe us.p~he. —I j Takoj prve dni mesece Septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure se bedo fpr'jemali v pisarn1 Glasbene Matije Htari in novi gojenci za glasbeni pouk. Vpisnina znaša 40. ukov na m'sečno 70 T>in. Potičoij°jo se vsi g" a'beni predmeti in instrumenti. —lj Na6a najvišja glasbena šola drž krnsM-v2etorja sprejema grjence od 1. d^ 7. septembra od 9- GKLuA Dr. Drago švafger ZOPET REDNO ORDINIRA od 10. do 12. in od 15. do 16. Beethovnova 14, I* nadstr. (Palača Dunav) Telefon ordinacije 38-26 Telefon stanovanja 32-19 —lj »Domača preproga«. V paviljonu Trg. in obrtne zbornice se kaže posetni-kom velesejma dolga vrsta dragocenih preprog, izdelanih po pravih orijentskih vzorcih. Dragocenih zato. ker jih je z vzgled-no marljivostjo vozlala na statvah delovna roka naše žene. Izdatke za volno, večinoma domačo, si je takorekoč piitrgovala od ust ali vsaj od svojih osebnih potrebščin. Pogled na domačo preprogo prav gotovo navduši marsikatero mladenko in ženo, da da se tudi loti tega zanimivega jn zabavnega dela in si Že v kratkem okrasi svoj dom z domačimi perzijskimi preprogami. —lj Napedgn *;rainik. V Mostah, na križ šču Gregorčič ve in Vodikove ulice. so se snoM gredeč iz gostilne nenadoma oglasili ve?e'l3ki. Pel: so kakcr za stavo in s tem kalili n~čnT in' pridobnini zsveaanib oseb t bivii celjski okoliški obemi. Rasprave pred davčnim od. borom bodo v prostorih davčna uprave v Celju 17-, 18., 26. in 30. septembra m 1. oktobra /a vse področje bivše okoliške oeci. ne. —e Hermes : AUetik 1.1 (l.-O). V nedejo je goeloval 2SK Hermea » Ljubljane v Ce lju m igral na igrišču pri >&kahii kleti« prt. Jateljako tekmo s celjskimi Atletiki. Rezultat odgovarja potaku igre. Gostje so nudili lepo kombinatomo igro, bili ps to preveč neodločni pred nasprotni kovini golom. Atle tiki so igrali smiselno in z elanom. Atleti'* eo imeti skoraj ves čas malo več od igre. Trtkmi je bila zlasti v drugem polčasu živahna in napeta. Gola za Hcrmo« sta padla v 42 minuti prvega polčasa iz enajstmetrovke in v 38. minuti drug?ga polčasa, gola /*i Atletiko ps v 18. in 27. mmutl drugega po: časa. Zaradi incide»nta med igralci je sodnik v zadnji minuti izključil no enega igrale* obeh moitev. Tekmo je sodil g. Seitl prece ležerno in premalo energično. V pred'.ekm j3 rezerva SK Celja premagala rezervo At!e. tikov v razmerju 3;2. Iz Maribora — Jat na dela v Kamniei. ^e je že kje potrebno reste graddti in jx>ta popravljati, p pač to deio v valiko korist ?.a oomačine in izletnike v hribovšt-ih ol^inah. Predvsem j* omeniti cesito, ki bo vezala Zg. Kungoto r, Sv. Urbanom. Te ce»te je /gradila obema ž» 1 km na ohein&ke stroške. Zdaj, ko je dobila v ta namen od banovine 1U.1 km podaljšana. __ Avtobus za Kamnifane. \' Kairmici je leto* vse poim» letovvžfarjev. po*e*hmo ix Avstrije, ki jih je privabi'a pn>azna lega kraja in urejeno kopališče na otoku. Ti tujci bi sev.xla kaj radi šli tu pa tam v Maribor ^i kaj nakupit, c«» hi imeli na r-;iz.fx>lago avtobus, ki N vozil tudi na/.aj v Kaumico z vstopom ali brez vklopa v kopali Ve. Ali bi ne bilo mogoče vpe^ati tak avtobus' Kai hvaležni bi bili tujci, če bi se na napisnih tablah važnih avtobusnih postsjaliss o/nači lo, kdaj oe ponovno opozarjajo, da morajo od 1. avga st.4 dalje voditi za vse iz inozemstva uvoie.:io blago korrtrolnike za uvoznike v smislu odloka ministrstva financ br. 237*J0-VHI. I dne 8. VI. 1936. Ti kontrolniki se nabavljajo pri davčni upravi v Mariboru, soba -t 17 proti plačilu 30 Din odnosno r*0 1> I ter morajo biti kolkovani z 12.50 odnosno 25 Din Združenje trgovcev za mesto Mar, bor. — Prof. Slatko Oetere znani slovanski komponist bo v petek 4. septembra oh 2'>. pre*iava! v mali dvorani Narodnega doma j>od okriljem Drultva jugoslovengkih akademikov o temi »Sodobne smeri v glasbi« Ys*op vsakemu prost. — >i,nhni delavci »-e organisirajs. l*re t^kli c**tr*«k t-- je vršilo v dvorani delavske komoie zborovanje, ki je ustanovilo za Maribor podružnico 1'druženja jugoskwenskih stavbnih delavcev. Za nac-lniika je bil izvoljen g- Orni k. __ Za*tr u pijenje r mesom. Po Mariboru se govori o z a* trupi jen j u 15 oseb. ki so *e mudile na Pohorju v sentlovrenskem predalu. Vzrok zastrupljenja je baje me*o, ki j^ bilo očividno [Kikvarjeno. Ena o#eba je vće. raj podlegla zastrupilenju. Ollastva vrtijo poizv=vdbe v svrho ugotovitve izvora neadra. vega mesa. mmm Nova šola na meji. V nedeljo o. £6p t^mbra bo v obmejnem Gradišču na Koija-ku s1ovesna otvoritev m blagoslovitev novega šolskega posiopja. katerega ;e rgradila drui ha sv. Cirila in Mrttoda v Ljubljani. Vabi *v občinstvo, da pohiti to nedeljo v veHkero Številu v idilično Gradišče in se udeJeti lop*0 slavnostL MALI OGLASI *»seoa O^O para. oavalc Din a,— oeaecta 1 Uin. oavea s Din prSJUiCJ Lh. pismene odgovore giede malin ogiaaov )e treba priložil snamno — Popustov m mast 3giaae ne priznamo Beseda 50 par. davek S.- Dtn Najmanjši mosok 8 Din Telefon 2050 Suha drva, premoa*. karbopakete dobite prt I. POGAČNIK Bobortoavs nI. st. 0. Beseda SO psvr davsii S-- Oto Najmanju mssafc « Din 84 dOLAfiJE vse vrste obleke. pum perce, periio itd. v naivečji iabiri si nabavite poceni pri Premkerju. Sv. Petra c«eta 14. 6. R POZOR! Tvornica glasovirjev Ivan Kacin Domsale. rssstsvlja svoje isdeL ke pianiue in harmonije na ve. | lesejmu paviljon F. 2296 KLIŠEJE • VE'fciEvNE JUOOOUAflKA \V'f[Tft NASIPA MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem v kuhan — se dobi na malo In veliko v lekarni dr. G. P i c c o 1 i, LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. BRIVSKI LOKAL dobro vpeljan v velikem industrijskem kraju, odstopim- Ponudbe pod 1500 na upravo »Slov. Narodac 2901 SPLOŠNO ZNASO je, ds je pri Briškem najbolj. m postrežba, zato vabimo abo nenie na prvovrstno tečno hrano v restavracijo in t-uttet v Zvezdi. Nov vbod z ulice pred Zvezdo- Primano nap>o!isa vi_ na. Jakob in Ana Briski, re-stavraeija in buffet v Zvezdi. seoo Seseda SO pm>. davek S,- Dtn Najmanjši znesek § Din TRISOBNO STANOVANJE na pobočju Gradu nad banovin dečjim domom, absoluten mir. brez prahu (b!iima cerkve €V. Jožefa in stolnice) z vsem komforton. *e ugodno odda Pojasnila v upravi. 2271 Beseda r>n par aavek H.- Dto Najmanjši snesek s Din STROJEPISNI POUK (po desetpnstn?m sistemu). Večerni tečaj za začetnike in ti vežbance. Najnižja šolnina, učna ura samo 2 Din. Vpisovanje dnevno. Pricetek novega t-oaja dne 3. septembra ob IS uri. CbrtptofOf učni zavod, Domobranska cesta 15. 2259 POUK Klavir ia francoščina, Aneta Potočnik, diplomirana v Parizu, poučuje privatno otroke in od rasi? Mnogolotna uspeina učna praksa. Cena smerna Ljubljana, Beethovnova ulK*a 15, viso_ Vo pritličje v sredi. 228fc Narodna tiskarna LJUBLJANA KRAPUBVa 5 TISKARSKA i a -"PO«06K / DRUŽABNICO ta frizersko podjetje v industrij, skem brezkonkurenenem arajn, iscem Eksctenca sijjurna. Potreben kapital 15 000 Din. Ponudbe na upravo »Slov. Naro-da< pod »Takoj«. 2902 S*ran4 »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, 31. avgusta 1936. Shv. 198 - .. • • *. ■ - ■* m ■ ■■ * Naša opera na pragu nove sezone Po preluknjanem poslopju — Stro] fe dobil strofevodio Ljubljana, 31. avgusta Naša opera je epet v«a preluknjana. Z direktorjem g. Mirkom Poličem sva hodila po opernem labirintu za odrom m pod odrom in kukala skozi tajna okenca in vratca, ki se zde seveda tajna samo človeku, ki ni doma v tem velik?m poslopju, ki ga zopet preurejajo in preži da vajo- Rad orkestrom sloni inž. Josip Cernivee« tehnični referent za gledališče pri han^ki upravi. IV njegovih načrtih in ob tesoOHI sodelovanju z direktorjem Poličem preureja jo opero. Inž. C'ernivec 53 je z fSO požrtvovalnostjo oprijel teira dela. Pre^tova! je >'einčiio io si ogledal vse pridobitve oda v or kefiru, ki so i*a dvignili za 10 etn- Orkester ja bil prvotno zgrajen za močan orkester, zara'ii tega je bil precej globok Za sedanji orkester pa laka globina ni l>ila prava. Orkester ima /dai manj goda] in zaradi tega je globina p bi jala in otop>!a zvok. Ta ne« dostalek l>o zdaj odpravljen z dvignjenim podom orkestra Vsi instrumenti bodo pri" .-'. do popolne veliave. Ko smo že pri orkestru, n;»i omenim veselo novico, da si je Filharmonija nabavila fcontrafagot, katerega bodo uporabljali tudi v opornem orkestru. T«'L';i instrumenta doklej orkester ni imel. Nekoč >o ta nujno potrebovali pri neki upri. /onIvi. pa so Lra morali naročiti iz Zagreba z igralcem vred. Tedaj je neki ljubljanski kritik ugotovil, da je res škoda, da ni bil orkester spopotajen s kontrafaiiotom, sicer pa mu je bi'o vse všeč Si lahko mislite, kako je bil užaljen izi*os,ojoni kontrafaijot, ki s,ra .kritik ni opazil ne slišal. No, zdai bomo imeli avoi kOntratagOt, nakar opozarjamo spoštovane kritike. Novica je tudi. da bo operni ^troj dobil svojega strojevodjo. Ta strojevodja bo prof. O. sest, ki je [lostal glavni režiser za opero in šef tehničnega aparata. V^a velika in kom. piicirana odrska mašinerija ja bi-a skoraj osem tet brez pravega nia.sinista- Opera si je izpo-joievala režiserje iz drame. Zgodilo se je pa večkrat, da £o morali režiserji so-delovanje v operj odpovedati« ker jih je dram.i lako zelo zaposlila. Tako Je v pretekli sezoni že pripravljena opereta »Dvojno knii_ govOeVatvo« štirikrat menjala svojega režiserja, na koncu je pa še niso mojrli uprizoriti, ker ni bilo — režiserja. Prišla je aa vrsto šele zdai, za novo operno sezono. __i Kosem letos obiskal Dunaj in Salz-buro;, ja pripovedoval direktor Polič, sem videl pravcate čudeže ^Icde odrske tehnike. V tem je naša opera zastala za desetletja. Vse ja zelo primitivno in le polagoma moderniziramo tehnični aparat. L. 1928, smo dobili novo električno napeljavo, ki je bila zelo nujno potrebna, ker so okoli nas švigale iskre, če smo hodili s kovinastimi predmerti za odrom. Se srečo smo imeli, da ni prišlo do nesreče. Lahko bi kakega lepega jutra našli pogorišče namesto opere. Nova električna razsvetljava je stala 90QTjQ00 Din. Leta l9r2H. je tudi zagrel>ško gledališče mode rni/ira'o svot oder, letos bodo pa žrtvovali zopet okoli 4 milijone Din za čisto moderno preureditev |n spopolnitev odra- Odrska tehnika od leta do leta tako napreduje, da je treba za vsako novo sezono novih naprav, kakor je treba v operi novega repertoarja | in novih moči. Dunajska opera je dala pred 8 leti za nove odrsske tehnične naprave okoli 100 milijonov Din. letos ?o mi pa pripovedovali, da imajo v načrtu že zopet preureditev In spopolnitev odra. Vidite torej, da sedanja spopolnitev naseda odra ni mor da kaprica, marveč velika nujnost. Seveda smo izvršili z našimi skromnimi sredstvi ie res najpotrebnejša popravila in spopolnitve. aa Orkester je bil preglobok, odar je pa premalo globok. Zaradi tega ga bomo poglobili na ta način., da bomo prostor za opero za. zidali in pokrili in s tem dobili novo zaodri-šče. Tud; stene v orkestru bomo preplaskali a temnejšo barvo, ker je sedanja svetla barva odbijala lue iz orkestra na oder, kar je zelo nagmalo režiserjem, ko so se trudili za štimunge s pomočjo odrske razsvetljave Take nedo?ta*ke, ki so navidezno malenkost, ni, človek pač pogrunta žele sčasoma. Glede umetniškega osebja bc ra našo publiko vesc-la novica, da smo aobili kot stalnega gosta Marico Brnmenl^abejevo. ki je žela že velike uspehe v Mariboru, Zagrebu in Beogradu. Prvič bo nastopila v opereti »Dvojno knjigovodstvo*-, ki pride na vrsto že v naši letošnji predsezoni med velesej-mom. Dobili smo tudi novega tenorja Ivana Gorskega, Hrvata, ki le nastopal že v Zagrebu in Banjaluki. S tenorji smo imeli vedno križe in težave. Oostič se je posvetil ope ri in zaradi pomanjkanja tenorjev smo mo- rati marsikatero opereto opustiti. Angažira. li smo tudi baritonista Aleksandra Kotaciju, ki je lani gostoval v >Faustu< in v > Lucij i Lamermoorec. Stalen gost bo rubdi ga. Ljubica Kareea. ki. bo dragocena -pridobitev. Seveda nas tudi naši stalni inani gostje ne todo zapustili, kakor Betetto, Petroveič itd. V repertoarju za novo sezono imamo ne kaj novih del. Uprizorili bomo novo opero Rinta Savina >Matija Gubecc, Gotovčevega i Erosa T onega sveta«, Vladigerovo opero »Car Kak>ian<, Kare'ovo opero »Botra smrt: novo rusko opero, ki so jo lani v manu prvič uprizorili v Moskvi >Tihi Don*, katere skladatelj je Džerdžineki. Slišal sem ,o po radiu, pa sem se takoj navdušil zanjo. Dati bomo tudi Mozartovega »Don .luana?. Mozarta gojimo, kar je njegova glasba najčistejše izoblikovana umetnost in brez njega moderna opera nima smisla. Na programu »o se Donizzetijeva »Linda de Chamonix«, Verdijev >Faistaff«, ki ga pri nas se nismo uprizorili in v katerem bo pel ogromno par tijo Primožič, po 10 letih pride na vrsto tu di Verdijev »Ples v maskah«, »Boheme<, >Dibuk« skladatelja Rocce. Re«pighij*v »Plamen« ter operete Beneseva ^Pod to goro zeleno«, Grunovo >Dvojno knjigovodstvo;:. Komuatijev »Tango o polnočir, Leharje/i »Fraskita« in Beneševo »Dekle « ceste«. Lahko pa pridenemo še kako noviteto, ki se bo pojavila šele ob začetku letošnje sezone. Mednarodni ženski kongres v Dubrovniku V Mednarodni ženski zvezi je včlanjenih nad 40 milio- nov žensk Ljubljana, 31. avgusta. Kakor so listi že y>oiocali, se bo v začetku oktobra vršil v Dubrovniku kongres Mednarodno ženske zveze, v kateri je po svojih državnih 'narodnih) ženskih zvezah včlanje nih nad 40 milijonov žen. Mednarodna ženska zveza je bila ustanovljena v \Vashinglonu 1. 18oo. na pobudo žjn iz Amerike in Anglije. Njen namen je skupno delo narodnih ženskih zvez |>osanieznih narodov (držav) v svrho poglobitve dela v socijalnom, kulturnem in humanitarnem pravcu in za atbotjSaaie jK>ložaja žen, zlasti v družabnem oziru. Naloge ženske zveze l>a nikakor niso omeiene na določena pod-ročja. marveč rasejo vzporedno z zahtevam: današnjega življenja. Članice MZZ se danes, t>olj kot kdaj prej, spoznavajo kljub raznim oznanjeva'com poHtiene, gosjx>dar-.ske in celo kulturn3 avtarkije — da je razvoj civilizacije lako i>ovezal življenje posameznih narodov, da se moralo vsa važna vprašanja reševati * pora/umno. Že odkar ot stoja MŽZ, je vseskozi propagira la idejo svetovnega miru in se ne more o njej trditi, da bi bila od kogarkoli inspirirana. Njeno delo visoko cenita Društvo narodov in Mednarodni urad dela- Obe instituciji sta si osvojili ie tudi mnogo njenih predlogov glede varstva delovne žene in varstva otrok. Da se delo z\eze lahko vrši sistematično, je razdeljeno na 14 posebnih komisij od ka terih so najvažnejše; komisija za mir, za žensko de'o in poklice, za tisk, za varstvo •otrok, za žen&ko vo'ilno pravico, za ženin |K>ložaj pred zakonon, za vzgojo in pouk, za zdravje in higijeno. h dela sveze ie razviden njen program. Kakor vse državne ženske zvez_\ MZZ versko in politično nevira'na. Tudi nr.ša JŽZ je Manila MŽZ in njeno delo je organizirano prav tako \x> komisijah. Najbolj agilna je slovenska ?ekcija JZZ s svojo požrtvovalno in marljivo predsednico Minko Vluvekarjevo na čelu. Vsaka državna ženska zveza !;*hko pošlje na kongres 10 dele^atik in 10 namestnic, druge članice društev, včlanjenih v JZZ pa lahko pnsostvu-|ej0 kot gostje, in to vsem plenarnim sejaiu kongresa, kakor tudi vsem javSnaS zi»orova-nje»r» Gla>ova*; minejo samo delegatke. Službeni jezik je francoski, angleški in nemški. Vs? udeloženke morao imeti tzv. kongresno karto, ki *^iuži kot vstopnica za udeležtn> na vseb sejah in prireditvah kongresa. Dobila se bo za 12 Din v učiteljski šoli v Dubrovniku, kjer Lo poslovala pisarna JZZ. Društva naj i>osljejo imena in naslove svojih članic ki se žele udeležiti kongresa, vsaj do 15. septembra na naslov J. Banaka zveza. Ljubljana. Staniceva 1. Udeleženke, ki si nočejo nsignrali stanovanje v Dubrovnikui naj se obrnejo na tamkajšnji >PutnLk«, ter |>oš'jeio predplačilo 10<) Din najkasneje do *25 sept. Bivanje v hotelih znaša od 60 do 200 Din. dobe se pa tudi farno sobe od 25 do «> Din. v oficirskem domu pa menu za 12 do ta Din. Na skupnem ležišču pa je 6 do 15 Din od postelje. \ ozn ina je znižana za 50'/^, torej velja preko Splita 4tto Din, preko Sušaka pa 49o Din. Oficijelni del kongresa bo traja! od 1. do 6. okt., za delegatke pa - • "^ od 18. sept. do 9. okt. Kdor želi še kako pojasnilo, na; se oglasi 4. septembra m**d 9. in 12. uro t?r pop. med 4. in d uro. člani ce izven Ljubljane naj pa p*1^ Jejo za 3 H>n znamk za Glasnik JZZ kjer dobe vsa navodila. Predsedniške volitve in pižama Ameriki se bije boj za vprašanje, aii se spodobi možu nositi ponoči namestil spalne srajce pižamo. To vprašanje je dobi'o telo politično obliko, kajti nasprotniki pižame oznanjajo na političnih -hodih za prezident-ske volitve, da ie pižama simbol ženskosti in da takih mož. ki nosijo pižame, nova Amerika m more potrebovati Edino ženske lahko nosijo pižame, pravi moški jih pa ne morejo in ne smejo opičje posnemati. To trdi zlasti glavni volia novega pokreta dr. I>awis iz Oklohame Citv, ki ima mno_ go pristašev. Pižamo orsoja, sikliru.joč se na Napoleona. Washingtona ia Lincolna. ki se baic niso nikoli tako ponižali, da bi oblekli ženskj de! obleke, pa tudi Roosevelt baje ne ve, kaj je pižama. Nasprotniki te«a pokreta pa nastopajo s fotografijami, na katerih je prezident Roosevelt v pižami in še taki lepi, da se niti holywoodski lepotici ne hi bilo treba sramovati- Tako se ustanavljajo v Ameriki klubi proti pižami in za njo. Žena ima lahko skrivališče Znana ;e galantno?*, ameriških sodnikov. ki hočejo biti kolikor mogoče popularni Ženske s<, namreč v Ameriki v manjšini in tem rolj zaželene. One tudi odločajo o javnem mnenju. V Bostonu pride večina ločitvenih sporov rjred sodnika Snvdersa, ki pogosto izreče salomonsko razsodbo in vzbuja med poslušalkami sitno navdušenje. Nedavno je šlo ta ločitev zakona po moževi krivdi. lMož se je bil pregrešil, ker ja brskal po ženini ročni torbici. Žena ga je pri tein zasačila in vložila tožbo. Sodnik je vprašal moža, zakai je stikal po ženini ročni torbi ci?. Mar je imel ženo na sumu, da dobiva ljubavna pisma in jih s*kriva v Točno torbico? Ali mu je dala povod za tako 6umni-čenje? Mož, mlad arhitekt, je odgovoril, da je odprl ženino ročno torbico kar tako iz radovednosti. Ležala je na mizi. pa si je mislil: Kaj neki ima žena v nji? In ta mised ga je napotila, da jo je odprl- Sodnik je razsodil, da se mora zakon ločiti po moževi krivdi. Ameriška^ žena ima po njegovem mnenju pravico do skrivališča, kamor mož nima dostopa, kajti zakonska zveza ne daje možu pravice do vseh ženinih skrivnosti. Poslušalke so seveda navdušeno ploskal sodniku, ki je dobil tudi vse polno pisem svojih i oboževalk, ki se mu zahvaljujejo za viteško ' razsodbo. Popularnost in priljubljenost v j ženskem svetu mu j3 zdaj zagotovljena. Gospodarji sedanje Rusije: Kirov in Molotov Kakor po nazivali Stalina »Koha«. so klicali pokojnega Kirova >Mironyč«. In tako dolgo so vsi razen dobite pcaŠaanSfl videli v njem samo M in »niča. dokler ga ni bivšti član GPU v Smoincm ustrelil. Potejn se je pa naenkrat zvedelo, da je bil ustreljen mož. ki je bil po Leninovi smrti mozeg komunistične stranke jn države. Izven m*^-ja Rusije ga sploh nihče ni poznal. Rusi so ga poznali samo kot preds^inika leningrajskega sovjeta. Kim v je sicer Že mrtev in strogo vneto bi ne moigli govoriti o njem v zvezi z gospodarji sedanje Rusije, toda ha,š zdaj je znova stopilo v ospredje njegovo KLe. saj je dal atentat nanj neposredni povoti StAiinu, da je temeljito obra*-čunal z opozicijo. s^ergoj Mironovič Kirov je bil plečat mož nizke postave, nelepega obraza, majr^ nith oči. po potezah in -obliki glavo je podoben Leninu, samo da ni nosii Trradicr. Tudi govoril je tako nekako kakor L«'nin. Govornik je bil sijajen zna! jo potegniti množice za seboj, le Leninova ironija mu je manjkala. Znal je pa na posvetovanjih prepričati in priborit] za svoj načrt tudi iz-kljucene politiko, ki so prir-li na soje s svojimi načrti V zadnjih treh letih Stalin ni storil nič poaaenibnejsega, ne da bi se prej asntveiovai s Kirovim. Samo ozek krog ljudi je vedel, da ga je Stalin izbral za svojega naslednika. To je bil zaros najpomembnejši boljševik, kajti polog svoje široko-poteznosti. jf1 imel |fl stalinovsko energijo. O njem sn pripovedovali vojaki, ki so preživeli z njim v meščanski vojni po/tood čez gore v srednji Aziji (Turkestan): >Ko je prijel, se nam je zdelo čudno, da si upa I nami na to pot. Takrat je bil še suh. slaboten, podoben >elarju. Toda bil je vedno spredaj, konj pod njim je klecal, on pa je neprestano gledal na zemljevid, dočim mi od utrujenosti nismo mogli odpreti oči. — Nekoč je bilo gotovo: če bi Stalin odšel iz političnoga življenja ali umrl, l>i bil njegov narednik Kirov. Kdo bi zdaj stopil na to mesto, je težko uganiti. Morda Molotov. Zakaj so drugi konviearji znani tudi po očetovem imenu — Stalin je Visarionović, Kirov je r>il Mironovič, Kaganović je Moj-sejević — toda Molotov je samo Vjačeslav, — s« ne da utemeljiti. Toda iako je. Siosr je pa to stranska podrobnost Molotov je predsedn/rk w>vjeta komisarjev, to je ne kakšen ministrski predsednik, debeluhast raoz okroglega obraza, z naooniki. uporni njajoč na profesorja. V tem debelem obra 7.U se vedno svetijo žive, dobrodu«ie oci in mož se vedno smehlja. Hodi v civilni obleki, na glavi ima potlačeno nivo 'Čepico. da je podoben o£ancu iz starega mlina. To je njegova koncesija proletarekemu oblačenju, kajti sicer ne nosi niti ruske jopice, temveč bel ovratnik in kravato. Molotov je psevdonim, njegovo pravo ime je Skrja-bin. Nosi vedno aktovko, toda nikoli ne vT^n\^ ničesar iz nje. Govornik j*1 slab, tn di debater ni. Pobega pa med razpravo ▼ «rvari, ki jih ne razume, kar se pa jeitnlje kot dokaz, da ne za stvar zanima. Zadnje čase ne je s Stalinom reln zbližal in baje tudi spoprijatljil. Zek> živo se zanima za zunanjo politiko in je iskren pri jatelj Če-hoslovakov. Bil je zelo v^nel. ko je mogel v Moskvi pozdraviti <\r. Ben».*a. Priporočal je. naj prihaja več novjatukih ljudi na Cehoslovaško, da bi se kaj naučili. O njem in o Vorošiiovu govore emigrantje v Komintemi s potovanjem, da sta, pan slavista. Ljudje vedo o njem malo. zagonet ka jwn jo. "Pa-č go pa menda po neštetih fotografijah prepričani, da je to dober č3*o vek m sprejeli so ga za ka.ndidat.a-. In v^n dar je Kaganorvjć zgTadil podzemno želor. nico. Ordžonikidre je izgradil industrijo, dočim Molotov . , . Kaj je ntoril MoJot/vr? Tn vendar je bolj priljubljen kot prva dva. •On namreč vzbuja zaupanje. Klinika za samomorilce Epidemija samomorov na Ja,r>onaiLein se je tako močno razširila, da je ml a n^kijska mestna občina prisiljena ustanoviti po***h-no kliniko za samomorilce, Sofadravnrfc te svojevrstne klinike je dr, Rianook« STo-bajaši. znan kot strokovnjak na porju psihologije samomorilcev, zlasti ormpaejeov, ki gredo v smrt zaradi nesrečne ljubezni. (Jlav na naloga klinike je pomiriti obupanoe m odvrniti jih od sainoinora. Razen tega widi dr. Kobajafii tečaje za lektorje, ki bodo bs-čeli široko propagando proti samouvuom. V okviru borbe proti saniomorom je prepovedan doafcofi na otok Oftana, kjer j« vulkan Nigara Jama, kamor sko^i vaako leto več sto zal jqbl jenih pa nov. V Tokin je priljubljen kraj gamcrmorilcev prtreba najvišjega poslopja Giusa, odkoder > sko Cito leta i932 v sađnorriorunom namenu fg mošjkiih in 14 žeoak. naslednje leto pa 95 muških in 1P deklet. Zdaj atraai to poslopja policijeka straža, streha je pa ograjena r visoko n..-f: a vabama in kmtet ca» akrbijo v pest sporedu kvartet Stritar. Jožak in J?«Vk. z. prol Marian l^povsek, radijski jm in psosee — 22.: Napoved ča ea, vremenska napoved, poročila, spored.— 3siD: Badrjsb orkeetter. Sreda. S. taMlasaaai a tSt: Zvoki s BaJkana (plošče). __ 12 45: Poročila, vremenska napoved ... 13: Napoved časa, spored, obvestila. — L3.15: V>e mogoča, kav kdo hoče (piloAČe po žMjahV — 14-. Vrotnenafco poročifto, borzm tečaji. — 1S>: Napoved Časa. vremenska napoved, poročila, spored, oLvestila. — 19.30 j Nac nra. __ 19-50; Mladinska ura; Reportaža z živalske razastave na velesejinu. (Vodi g. ing. Murk) __ 90.10: Otroci otrokom (re citacije ia pesni). — 20.30; Koncert Slov vokartmega kvinteta. — 21.15; Koncert ra dijBkega orkp«tra. __ 22- Napoved čaaa. vremenska napovad, poročila, epored- — 22.20: Koncert radijskega orkestra I Za kratek čas. Andrć Tbeuriet* <6 nevarna lepatita Roman _ Hm. — je odgovoril zdravnik. — primeri ozdravljenja so zelo redki... In lahko se zgodi, da nastopi nenadna smrt med napadom. — To je izključeno! Sad vendar ne boste pustili kot psa umret: tako odličnega unuitnika. Gotovo se bo našk) zdravilo in vi k^t sloveči zdravnik ga boste že našli. * — Čudežev ne delamo, draga gospod. Pr-edpišem mu lečenje z morfijem, ki često pomaga. Ker je bolnik še mlad, upam, da se bo posrečilo oddaljiti usodno odločitev. Treba bo pa pazita na strogo higijeno, bolnik mora imeti popoln mir in dobro postrežbo. _ Vidim, da se ne moremo dovoli zanesti na Kristino, gospa Moretova je pa že prestara in bi ne prenesla takega napora. Edina, ki bi lahko naredila ta čudež, je mlada gospa Moretova. Saj je tu, kaj ne? __ Porščem jo, ko se razadeva. — ALi mislite, da se bo v mM a k svo- | jemu možu? — Upam... Jakob ie sicer huđo grešil, toda Tereziia ima dobro srce in mu bo vse odpustila... Ce ie le kad upanja na ozdravljenje, ga bo Terezija izlečila. Prišla sta do kočije in zdravnik ie sedel v njo. — Zbogom!! — ie zakričal slikarju In pogledal na uro. — Požuriti se moram v Latrecey, da ne zamudim v'aka... Zanašam se na vas. Treba je v prvi vrsti preprečiti nove napade. Čo bo nujna potreba, mi pa brzo javite ... Kočiiaž je pognal in kočija je oddr-drala proti Arcu. Ko je izginila v oblakih prahu, si ve Lechautre oddahnil, potem je pa odšel čez most in po ozki ste-z:ci ob reki Arrou proti Prieure. Drselo mu ie na vlažni, s travo poraščeni stezici. Zuril se je in mislil na Terezijo. V kakšnem stanju jo nadde in kaj ji poreče, da jo pregovori k povratku? Odkar se je bil Jakob vrnil v Ro-chetaillee, ni niti z besedico omenil s voće žene. Ce mu ie le mak) odleglo. je govoril samo o Nizzi ali o svrvjem slikarstvu. Lechautre se pa ni čutil upravičenega predlagati mu, naj 9e pobota z ženo. Terezija bi bila gotovo odločno odklonila vsak tak predlog. Toda zdaj ie bil prepričan, da bi mogla samo I Terezltana prisotnost blagodejno vplivati na bolnika. Cez dobre četrt ure je prispel v Prieure. Kuhinjska vrata so bila odprta in Lechautre ie vstor>il. Nivezovi koraki so vzbudili pozornost žiemske, sedeče v kotu. Zdrznila se je in vsala. Lechautre je takor; spoznal Terezijo. Na sebi je imela temno obleko, da se ie še boH odražala njena bledost in otožni pogled njenih velikih oči z modrimi kolobarji. Takoj je spoznala Le-chautra in mu podala roko. — Dober dan. Terezija, — je dejal Lechautre vidno ganjen, — veseli me, da vas zopet vidim. — Mene tudi, da vas morem zopet sprejeti v Prieure, — je odgovorila s prisiljenim nasmehom. — Ste že dolgo v našem kraju? — Šele pet dni ... Globoko si ie oddahnil ki pripomnil: Terezida nisem prispel sam... Jakob je tudi tu. Komaj je izpregovoril te besede, ga je mlada žena z odločno kretnjo prekinila. — Nehajte, gospod Lechautre! Oseba, o kateri hočete govoriti, mi k postala povsem tuja. Prepovedali s^m izgovarjairi tu njegovo ime in nehala sem občevati z vsemi onimi, ki bi mi mogli priklicati v spomin tega človeka. Moja edina želja je, da čim prej poza- bim na vse, kar je v zvezi z njim. Da, pozabiti, to je moja najbolj vroča želja. Vi ste mi pa storili slabo uslugo, ko ste jeli govoriti o njem. — In vendar bom govoril o njem, — je odgovori] Lechautre pogumno, — potem mi pa pokazne vrata, če hočete. Vem, TePczrja boli kakor vsi drugi, koliko ste pretrpeli in da se po vse; pravic: jezite. So pa v življenju trenutki, ko mora pokazati tudi gneva polno srce velikodušnost. — Kakšni trenutki? — .ie vprašala Terezija nestrpno. — So primeri, ko zadene grešnika kruta kazen, da zasluži sočutje onih. ki jim ie prizadejal mno^o hudega. Misleč, da ima Lechautre v mislih nezvestobo Jakobove ljubice, i-e pripomnila pikro: ^ Prav se mu «od:, če tudi njega kaj boli. — Trdosrčni ste. Terezra. Ah. če bi šlo samo za duševne muke. bi dejal: Prav se mu godi. kar naj dela pokoro '.a svoe gr^he. da se bo poboljšal. Toda ■jSMjUini bolezen ie še bolj neizprosna, kakor vi. Mlada žima se je premagovala, da bi ne pokazala, kako so jo pretresle te besede, toda ustnice so ii kljub temu za-drhtele in Lechautre je to opazil. — Pripeljal sem ga skoraj v brezup- , nem stanju. Slab je kakor torok m suh, j da ga človek težko spozna. Doktor Langlois je pravkar odšel od njega in dejal, da ima pljučnico in da bi ga mogla rešiti samo skrbna nega. Gre za negovo rešitev in samo v* b« mogri napraviti z njim ta čudež. Saj vendar ne bomo pustili umreti avtoria »Ko&ci ovsa se vračajo* kot navadnega človeka. — Oprostite, — ie zašepetala, — ne morem vam . . . taknrj odgovoriti. Bodril se. da presega vaša zahteva moje moči. Sama moram razmišljati o tem. kai naj storim. Oprostite mi. Odšla je in se zaklenila v svojo sobo. Tudi Lechautre je odšel. Ni si bil še na jasnem, kakšen uspeh bo doseglo njegovo posredovanje, vendar ie pa ie ^ela v njem iskra upanja. — Poznam Terezijo in vem, da se bo dala omehčati. Prepričan sem. da poide k Jakobu. * Pomirjen se je vrnil k Moretovim in staro gospo ve našel v kuhinji pri delu. Uboga žena se po zdravnikovem odhodu še nri pomirila. Sedela je nad debelo krpjigo in ž:rjno listala po nH. — Ah. gospod Lechairtre, nestrpno sem vas pričakovala. Spremili ste zdravnika in gotovo je vam povedal, j kako je z mojim srnom. AH res ona, da I ga bo izlečil?