Današnja številka obsega z gospo dinjsko prilogo 12 str
„NOVI ČAS"
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.

LIST STANE :
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
g M
Štev. 18.
V Gorici, 1. maja 1914.
Leto V.
Boj za naš obstanek!
Naš slovanski jug postaja za našo državo vedno važnejši. Razmere so se popolnoma spremenile. Narodna zavest našega ljudstva raste vedno bolj. Posebno slovenski Korošci se gibljejo z občudovanja vredno živahnostjo. Nemec na Koroškem zatira Slovence radi tega. ker hoče čimprej iz naše Avstrije napraviti podružnico pruske »pikelhavbe«. In temu stremljenju stojimo nasproti Slovenci. Zato nas hočejo potujčiti.
Koroški Slovenci in mi!
Zebelj je zadel na glavo voditelj koroških Slovencev dr. Brejc na shodu koroških Slovencev v Velikovcu, ki je dejal: »Slovenci pojejo cesarsko pesem, nemški narodovci pa Wacht am Rhein! Avstrijci smo mi, nemškonarodovci pa delajo na to, da Avstrija razpade. S svojim delom ubijajo državo.
V	XX. stoletju je izključeno, da bi se kak narod dal še s silo raznaroditi: Nemci to vedo. Ako kljub temu ne puste priti do miru, tedaj je njihovo počenjanje proti-patriotično, izdajalsko, in mi si prepovedujemo, da nam ta sodrga očita, da nismo patrlotje! Za nas nI nikjer bivanja, obstanka, razen pod žezlom Habsburžanov, ml nimamo nič Iskati v Italiji, nič v Srbiji, nič v Rusiji; zato hočemo biti Avstrijci, iz srca prepričani, posebno še raditega, ker je vladarska rodbina verna in k a-t o 1 i š k a.« Pozdravljamo bodočega vladarja Franca Ferdinanda, kateri se nikoli ni sramoval, javno kazati svoje prepričanje. (Viharno odobravanje!) Ker je vladarska rodbina katoliška, bo tudi pravična, zato vemo, da pride dan, ko zmaga pravica, da pride do pravic tudi Slovenec na Koroškem. Nemškonacionalci to vedo in za to tulijo!«
V	nedeljo pa je na shodu »Kmečke zveze« za ljubljansko okolico govoril dr. Šusteršič o našem narodnem boju.
Povdarjal je, da na Kranjskem S. L. S. vrši važno narodno delo s tem, da slovenskega kmeta dviga do gospodarske osamosvojitve. Tudi na Štajerskem Katoliška Stranka bije zmagovit boj proti nemškutariji, ki se ž njo veže tudi slovenski liberalec.
Položaj slovenskega naroda je na Koroškem žalibog slab. Težave so na Ko- I roškem večje nego v vsaki drugi deželi, j Ker Slovenci žal nimajo tam toliko moči, ' da bi imeli v deželnem zboru toliko svo- 1 jih zastopnikov, da bi se mogli parlamentarno udejstvovati. Niti te moči nimajo, da bi mogli samostojne predloge staviti ali interpelacije vlagati. Morejo kvečjemu govoriti, to je vse; za pravo parlamentarno delovanje pa nimajo zadostnega temelja. Nasproti jim stoji enotna, velika nemškonacionalna večina, ki svoje večinske pravice brezobzirno zlorablja zoper naš narod. Toda tudi na Koroškem se je v zadnjem času razvilo zelo živahno na-rodrr, življenje. Koroški Slovenci so se začeli '.ako odločno gibati, da je v skrbeh celi) mogočna nemško-nacionalna stranka. Prišlo je v zadnjem času med koroške Slovence novo življenje. Koroške bra-t e zagotavljamo, da ne spremljamo samo njihovih bojev z odkritimi bratskimi čustvi, ampak da smo pripravljeni jim tudi vsikdar pomagati z dejanjem! (Veliko pritrjevanje). Koroški Nemci se silno hudu-ieje, kaj se mi Kranjci vtikamo v koroške zadeve. Mi imamo ravno toliko pravice zanimati se za koroške Slovence ka-krr imajo izvenkranjski Nemci pravico zanimati se '¿a kranjske Nemce. (Pritrjevanje.) Mi tvorimo s koroškimi Slovenci en sam solidaren narod, tedaj opravičeno rečemo: Če gre za koroške Slovence, gre za našo stvar! (Tako je.) Mi se ne moremo zapreti sami zase, in ves nemški nacionalizem ne bo mogel med nami in Korošci zgraditi kitajskega zidu! Kjer gre za eksistenčne predpogoje naroda, tam se ne gre več za deželne meje. To zahtevajo Nemci za se, to tudi mi za se zahtevamo! Veliko pritrjevanje.) Z božjo pomočjo upamo, da bo tudi na Koroškem naprej šlo.
S. L. S. na Goriškem.
O naših razmerah je dejal Š u s t e r-
š i č*
Na Goriškem je zdaj prehodna doba. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah je S. L. S. izgubila mandate, razen treh, ker je bila razkiuiia. Vendar je to po mojem trdnem prepričanju le mimoidoča epizoda. Naši ijudje so začeli pod vodstvom
r,
Fonovim (Ploskanje.) krekpo opozic.,pol. v ^ istem duhu Kakor smo jo mi svojčas de-u lali. Masa goriškega kmetskega ljudotvna je po svoji vzgoji, mišljenju in čustvova-;, nju načel K U S.; zato nič ne dvomim,^ ila b :dC pr.»-.' diij? vo Ive pokazaie čist drugačne; lic? kot zadnje. Na Goriškem v:r je izvršil1 le potreben proces, ker so se iz I S. L. S. izločili liberalni elementi. Zdaj je| S. L. S. ondi edina in gre svojo načelno l pot pogumno naprej, kakor smo šli mi,\ brez kompromisov, zasidrani smo šli mi,s svoja načela, edino prava!	i
Slovenci in Hrvatje.	<
Sicer na Primorskem narodno nismo nazadovali; ne v Trstu, ne v Istri. Pri tej priliki moram zopet izpovedati svoje narodno politično prepričanje, da mi Slovenci ne eksistiramo zase, ampak kot de! hrvatskega naroda. (Navdušeno pritrjevanje.) Slovenci in Hrvati so po bistvu en sam narod. Zato smo se na Dunaju združili s katoliško mislečimi hrvatskimi poslanci v en klub in nastopamo vseskozi enotno Malo nas je — en milijon — zato moramo gledati, da se ojačimo, s Hrvati p*, že nekaj štejemo. Ta naša zveza se jf jako dobro obnesla in našo veljavo in ugled zelo dvignila. Ta zveza bo obstojala še naprej (Veliko odobravanje) irr hrvatsko ljudstvo se čedalje bolj zavzema za popolno narodno edinstvo s Slovenci Drugi mesec se otvori belokranjska že ležnica, ki bo vezaia Ljubljano s Hrvat sko, Dalmacijo, Bozno in Hercegovino. Pc tej zvezi bodo zadobili Slovenci, še večj pomen. Ni tako maloštevilnega naroda \ Avstriji, ki bi zavzemal tako močno pozicijo kakor jo Slovenci.
Vera temelj narodnemu obstoju.
K sklepu pa je povedal dr. Š u s t e r šič prevažne besede:
„Temeljno načelo, glavno, važnejš* kot vse drugo, je versko načelo! Krščan sko svetovno naziranje, to je pravzapra1 tisto, za kar tu gre.
Če se omaje v ljudstvu vera, njego* moraličen temelj, potem se vse drugo dr žati ne more. (Ponovno pritrjevanje). JV smo prepričani, da se naš mali narot proti tolikim mogočnim sovragom tak« junaško drži in celo napreduje, ker s
zvesto drži vere svojih očetov! (Živahno pritrjevanje.) Ta moralična moč našega ljudstva je, kar moramo predvsem negovati. Ne ceste, ne vodovodi, ne melioracije — čeprav je tudi to važno — ne bodo odločevale o usodi našega naroda, njego-
vo usodo bo odločilo moralično vprašanje, versko vprašanje. (Tako je!)
Tudi v tem oziru ostanemo S. L. S. na starem potu. Mi zaupamo v Božjo pomoč, zato smo pogumni in bomo tudi nadalje pogumno šli na delo!
interesu Avstrije na vlado, da nam da naše pravice v šoli, v uradu, v javnosti; dajte našim ljudem kruha na domači zemlji, ne vsiljujte nam tujcev! Če pa hočemo zboljšati naše razmere, je nujen predpogoj, da pričnemo s samopomočjo. Če danes manifestiramo, manifestiramo za pravice, ki nam gredo, ki nam jih je vlada dolžna dati, a manifestiramo tudi v zmislu smotirenegajkoncentriranega skupnega narodnoobrambnega dela! (Ta stvarni in globoki govor je žel veliko priznanje.)
Posl. Fon.
G. državni in deželni poslanec Fon je bil primoran še pred zaključkom zborovanja oditi, zato je sporočil po predsedniku zborovanja pozdrave v imenu S. L. S. in zagotovil, da bo ta stranka delala vedno v zmislu sprejetih resolucij.
Dr. Podgornik.
Besedo dobi g. dr. Podgornik, dež. poslanec, ki poda slično izjavo vimenu narodne samostojne stranke in pozdravlja zborovanje zlasti raditega, ker ga veseli solidarnost akademične mladine.
Dr. Gregorin
povdarja:
Enako ga veseli skupen nastop akademične mladine in obljublja svojo pomoč. Sedanji moment je velike važnosti, ker s tem, da se Slovenci in Jugoslovani borimo proti prodirajoči germanizaciii, rie branimo svoje eksistence, ampak tudi eksistenco Avstrije. Navaja kot dokaz citat iz nekega nemškega dela, ki razpravlja o porazdelitvi Avstrije. Poudarja patriotizem Nemcev do Avstrjie, ki obstoji le v praznih frazah, da odvrnejo sumniio, da se jim ne gre za bodočnost Avstrije, marveč za bodočnost vsenem-ške moči. Obenem poudarja tudi nujno skupnega nastopa vseh Jugoslovanov.
Nato govori
dr. Vošnjak.
Vseučiliška zahteva mora postati skupna narodna zahteva, in ne sme se skupnost razbiti radi takih malenkosti, kot se je zgodilo od strani liberalnega di-jaštva, da niso hoteli priznati pravice do bogoslovne fakultete. Tudi nfic!e'na slov.
politika se mora odzvati klicu akademične mladine in ljudstva po solidarnosti v narodnih rečeh.
K besedi se oglasi
urednik Kremžar.
Vlada je prepovedala današnji laški shod in obhod. Na plakatih se Lahi pritožujejo, da se jim godi krivica. V resnici so s svojim nastopom hoteli povzročiti pretep in Slovence pretepati. Toda vprašanje je, kdo bi bil tepen. (Veselo pritrjevanje.) Lahi so vladi lahko zelo hvaležni, da jim je prepovedala pretep. — Enako tudi na Koroškem nemškutarji s surovo I silo napadajo slovenske kmete. Mi pa smo vladi tudi hvaležni, da je prepovedala l^t-ški shod, ker se mi za svoje pravice no-
Na delo za pravice Slovencev!
Sijajen shod Slovencev v Gorici
Nad 1000 Slovencev se je v nedeljo zbralo v »Trgovskem Domu« in z nepopisnim navdušenjem zahtevalo svojih prayic.
Shod je otvoril g. jurist V e I u š č ek in predlagal za predsednika g. jur. V r-tovca, ki je izvolitev sprejel, in obrazložil pomen zborovanja. Pozdravi gg. drž. in deželnega poslanca F o n a, dež. poslanca dr. Podgornika, dež. poslanca Fur-(lanija, dež. in drž. posl. dr. Gregorina in (docenta zagrebške univerze dr. Vošnjaka. Za zapisnikarja se izvolita jurista Pe-jč e n k o in B i t ež n i k.
Jurist Sedej.
Nato nastopi prvi referent jurist S e-d e j, ki nariše poslednje dogodke, ki so izzvali Slovence, da so se zavedli krivic, ki jim jih prizadevajo Nemci in Italijani. Poudarja brutalno nasilje italijanskih dijakov napram jugoslovanskemu dijaštvu, ki so se predrznih govoriti v svojem ma-ternem jeziku na tržaški trgovski šoli v Revoltelli. Slovenci morajo najodločneje protestirati proti temu nasilju, ker slovanski dijaki niso nič drugega zagrešili, kakor da so se posluževal pravic, ki so jim zajamčene po državnih osnovnih zakonih. Po vsem tem nasilju pa zahtevajo še, da jim da "Vlada italijansko vseučilišče v Trst! Treba je, da Slovenci in Jugoslovani sploh vse sile napnejo, da Italijani ne dobe vseučilišča V Trst, in je v največjem interesu Avstrije in njenega obstoja, da se ne naseli v Trstu iredentistično gnezdo! Mi Jugoslovani že celo vrsto let zahtevamo, da se že enkrat udejstvi reci-prociteta zagrebške univerze, najodloč-nejše pa protestiramo proti temu, da skuša vlada ustvariti umetne meje med primorskimi Slovenci, Istrani in Dalmatinci in naša pravica je, da zahtevamo, da je zagrebška univerza dostopna vsem avstrijskim Jugoslovanom, naša pravica pa ni samo reciprociteta zagrebške univerze. marveč Slovenci imajo pravico do svoje univerze. — Referat je bil z navdušenjem sprejet.
Jurist Zavadlal.
Nastopi drugi referent, jurist Zavadlal, ki stvarno razvija svoje misli o našem narodnem stanju, narodnem boju: Slovenci se nahajajo v resnem trenutku, narodna kriza je prikipela do vrhunca, da ni narodno vprašanje samo vprašanje narodne prebude, ampak tudi narodne eksistence. Vprašati se moramo, kako je mo-aoče, da se v 20 stoletju, v državi, kjer
nam je po zakonu pripoznana enaka pravica kot drugim narodom, kako je mogoče, da se v tej državi vrši nad Slovani čisto navadno ubijanje? To je mogoče radi tega, ker vlada ni s paragrafom izpre-menila tudi svojega zistema. Poudarja pomen zemlje in industrije za narodni razvoj, za bodočnost posameznega naroda. Zemlja je moč! Narod, ki jo izgubi, postane najemnik te zemlje. Industrija je še večje važnosti. Naši narodni nasprotniki, posebno Nemci, so spoznali odločujočo moč teh dveh faktorjev. Rane, ki so nam jih zadali Nemci v tem o-ziru, so zelo nevarne, posebno radi tega, ker se jih ne zavedamo. »Bogati nemški milijonski narod bo pač spravil še tiste milijone skupaj, da si očisti pot do Adrije. Nemška industrija in organizirano naseljevanje nemškega elementa ob progah železnic najlažje k temu pripomore«. Tako se glasi iz nemških vrst. Temu odgovarja tudi dejanska slika našega narodnega stanja, posebno na Koroškem, kjer je ravno razvita nemška industrija najtehtnejši vzrok nazadovanju koroških Slovencev. Navaja kot tipičen kraj Borovlje. Tudi na Kranjskem in Primorskem nem-štvo v tej smeri stremi, samo da je tu več odporne sile, kot na Koroškem in Štajerskem. Tu se napolnjujejo uradi z nemškimi uradniki. Če pa na Primorskem Nemci še nimajo toliko moči, nas pa tlači italijanska sila in premoč. Manjka ji sicer gospodarske moči, ki jo imajo Nemci, in tudi način boja je manj realen, kljub temu nam pa prizadeva škodo. Beg z dežele se pojavlja z vedno večjo vehemenooi Naravno je, da vse sili tja, kjer je boljši zaslužek in lažje življenje. Ljudstvo se ne izseljuje največ v tuje kraje, marveč v industrijska torišča. Tu v teh toriščih, v postojankah ob morju, si moramo ustvariti močne pozicije. Vsakemu je jasno, kako je z nami, vprašati se pa moramo, ali hočemo še biti narod, ali se hočemo še braniti? Poudarja dva karakteristična pojava, zvezo med Nemci in Italijani in perfidno obrekovanje našega narodnega pokreta kot nekaj protidinastičnega. Ne pomaga ne enemu ne drugemu tisočletna kultura, ne privilegiji, ne ogromen kapital. Če le nekoliko dvignemo mi glavo, jih je strah. Oni so imeli svoje pravice in jih imajo. Slovenec pa je bil trpin v celi zgodovini. Avstrija mora priti do prepričanja, da če hoče eksistirati. more le kot država, pravična tudi slovanskim narodom. Boj, ki ga bijemo, je boj za našo eksistenco in za njeno. Zato apeliramo v
čemo boriti s surovo silo, s pestmi in palicami, ampak z gospodarskim delom in kulturo. Nato navaja nekatere važne naše zahteve na šolskem polju: važnost realne gimnazije, slovenske realke, trgovske in obrtne šole itd. Navaja zgodovinsko dejstvo, da so Slovenci že leta 1452 v Vidmu mich svojo trgovsko organizacijo (bratovščino). Slovenski trgovci so imeii pr.Vi-gijč v Italiji. Italijani »n Nemci so nas pa pozneje izpodrinili. Trgovsko l,olje si moramo osvojiti nazaj' <\elko odobravanje). Zato hočemo dobiti svojo višjf' trgovsko šolo. — Nemcem m Lah-m ni za Avstrijo. Navaja vzglede, da Lahi in Nemci podpirajo veleizdajalska stremljenja. Nas pa, ki hočemo obstoj močne in pravične Avstrije, sumničijo veleizdajal-stva. (Odobravanje.) Te dni praznujemo 200 letnico žalostnega konca velikega punta goriških slovenskih kmetov. Boj tedanjih slovenskih puntarjev je bil boj za gospodarsko osvoboditev kmečkega ljudstva, a je brez dvoma pomenil tudi veliko narodno gibanje za osvoboditev izpod nemškega in laškega jarma. (Odobravanje.) Krvavo se je na Travniku kontai ta punt. Puntarje so obglavili. njih trupla pa so razsekali in v strah razobesili te krvave Kose po vseh cestah, ki vodijo v Gorico. Ob tej žalostni 2001etnici kmečkega punta, pojdemo z novo silo v boj za vsestransko osamosvojitev izpod nemškega in laškega jarma. (Odobravanje).
Jurist g. Pečenko prečita resolucije, ki so bile soglasno sprejete v smislu vseh govornikov.
Nato zaključi predsednik jurist V r-t o v e c krasno uspelo zborovanje z navdušenimi besedami, da, se borimo za to, kar imamo pravico ne samo prositi, marveč zahtevati.
Napovedano laško zborovanje z istim programom je vlada prepovedala, kar je bilo edino prav, ker ni imelo drugega namena, kot izzivati Slovence.
Slovenski zborovalci so se mirno razšli. Policija, pomnožena s 30 možmi iz Trsta, ni imela dela.
Domača m zunanja politika.
Cesarjeva bolezen. Z Dunaja poročajo dne 29. aprila: Cesar je po noči dobro spal, kar je ugodno vplivalo na njegovo bolezen. Zvečer istega dne je bilo izdano novo poročilo, ki pravi: Katar se je zopet zmanjšal. Splošno se cesar zadovoljivo p čut . Sine.:;, jj bno izda; o zcp t podobno poročilo.
Delegacije, ki se topot posvetujejo v Budimpešti, je 29. aprila otvoril prestolonaslednik Franc Ferdinand namestu cesarja. V prestolnem govoru je povdarjal važnost voj. zahtev. Prestolonaslednika je pozdravil predsednik avstrijske delegacije grof Silva Tarouca, ki je govoril proti Rusiji. Sedaj se posvetujejo delegatje. — Jugoslovanski delegatje: Od delegatov hrvatsko-slovenskega kluba ^se volijo: v odsek za zunanje zadeve: Šusteršič in
Korošec; v odsek za bosanske zadeve Korošec in Laginja; v finančni odsek: Korošec; v vojni odsek: Korošec in Šu-steršič; v peticijsk iodsek: Laginja. — Berchtoldovo poročilo delegatom ne pove nič novega, premleva le stare reči. Kaj hočemo, tega ne pove. Iz vsega seveda sledi, da bomo plačevali nove kano-ne in ladje.
Vojska v Mehiki sedaj miruje, ker so začele države Južne Amerike posredovati. To jeprav Amerikancem.ki sose začeli bati Mehikancev in Japoncev. Dobro pa je za Amerikance, da se mehikanski vs-taši drže mirno.
V Albaniji so odkrili novo zaroto proti knezu Viljemu. Tam še ne bo miru!
iz naše organizacije.
Glasnik „Slov. kršč. soc. zveze",
Romanje na Gosposvetsko polje.
Slov. kršč. soc. -zveza priredi, kakor smo poročali že zadnjič za goriške in tržaške Slovence romanje k Gospe Sveti na Koroškem. Vabimo zlasti naša izobraževalna društva, našo mladinsko organizacijo in Marijine družbe, da agitirajo pridno, da bo udeležba tem večja. Čim več je u-deležnikov, tem cenejša bo vožnja. Če se priglasi dovolj veliko število, bo vozil poseben vlak po zelo nizki ceni. Cene in vspored objavimo v kratkem.
Novo društvo. Iz Čepovana: Preteklo nedeljo se je vršil pri nas v gostilni Štefana Kofola na Dolu vstanovni občni zbor Slov. katoliškega izobraževalnega društva. Shoda se je udeležilo okrog 70 mož in fantov. Gospod župnik Pire je kot sklicatelj shoda istega tudi vodil in obrazložil pravila. Nato je dr. Česnik predaval o pomenu izobraževalne organizacije ter priporočal zlasti mladini, naj se oklene novo ustanovljenega izobraževalnega društva. V društvo se je vpisalo 30 članov. Kot ustanovnik je pristopil g. župnik Pire z ustanovnino 20 K. Novemu društvu želimo, da raste in procvita v korist in blagor cele čepovanske fare.
Sv. Lucija. Prihodnjo nedeljo, dne 3 maja ob 3. in pol uri pop. bo v salonu Vu-ga predavanje »o pogodbah«, ki je za vsakogar jako važno. Vabimo vse, da se ga vdeleže v bilnem številu.
Vlpolže. Naše slov, kat. izobraževalno društvo je imelo 26. t. m. veselico, katera se je \zestransko doi)ro obnesla. Zahvaliti se moramo našim fantom, kateri so svoje uloge prav dobro ugodili. Vsa čast gre tudi našim dekletom, ki so prvič nastopile in izvrstno igrale. Največ smeha pa nam je prinesla igra „Dva gluha". Od bor kat. društva se najskrenejše zakvaljuje Visokorodnemu g. baronu Teuffenbach kateri nam je dovolil veselični prostor, zraven tudi nam je dovolil shrambo odra v njegovih prostorih. Našim igralcem in igralkam želimo, da gredo po isti poti naprej in da nas s svojimi nastopi zopet razveselijo. Odbor.
Bilje. Procesijo na S. Goro priredi Marijina družba in „kat. slov. izobraževalno
društvo" iz Bil j prihodnjo nedeljo dne 3' 'i maja — in ne 10 maja.
Lokavec. Kat. Slov. izobr. društvo v ; Lokavcu priredi v nedeljo 10. maja t. 1. krasno veselico z zanimivim vsporedom. 1
Zagrajec. Vabilo k veselici, katero | priredi slov. Kat. izobraževalno društvo v Zagrajcu dne 3. majnika, 1914. (v nedeljo, ! na praznik sv. Križa) ob 4. uri popoldne, ' na dvorišču g. Josipa Žigon št. 40.
Vspored: obsega petje, tamburanje in ' Igro „tri sestre."
Batuje-Selo. Prih. nedeljo dne 3. maja ob 3 in kol popoldne vprizorijo dekleta izobraž. društva na dvorišču g. P. Koron v Batujah krasno zgodovinsko igro s petjem v 4 dejanjih: Junaške Blejke. Nastopi okrog 30 deklet in francoski vojaki. Na vsporedu so tudi trije pevski zbori in kup-let »kavarica.« Kdor se hoče nekoliko po- ! zabavati, naj pohiti v nedeljo v Batuje.
Naša mladina.
Podzveza Orlov je priredila na Belo nedeljo dne 19. aprila 1914. in pondeljek dne 20. Tečaj za vaditelje v Mirnu. Vadil je brat Makso Peterlin, podnačelnik Zveze Orlov v Ljubljani. Podzveza se mu iskreno zahvaljuje na njegov trud. — Podzveza Orlov ponovno opominja odseke, ki ji še niso plačali članarine, da to store in jo pošljejo na predsednika dr. Ivo Česnika v Gorici, pisarna dr. Novak. Članarina znaša v smislu sklepa občnega zbora K 3. Okrožja in odseki naj pridno dopisujejo v Mladost. V smislu sklepa Zveze Orlov bodi vsak Orel naročnik »Mladosti«. List se je letos povečal, ima lepšo obliko in zelo zanimivo vsebino. Stane posamezno K 3. Če je 15 naročnikov pri odseku, dobijo lahko list po K 2, pod enim ovitkom. Naraščaj naj si naroča »Mladost«, odbor pa naj ga oprošča članarine.
Goriško okrožje Orla ima sejo dne 10. maja ob 9 h zjutraj v K. S. Z.
Kozana. Podpisani odbor za prireditev javnega nastopa v Kozani opozarja tem potom bratska društva in odseke v Brdih, da se vrši v nedeljo 17. majnika javni nastop „Briškega okrožja Orlov" v Kozani, in zato uljudno prosi da bi se ta dan ne prirejalo veselic.
Kozana. Marijina Družba v Kozani priredi v nedeljo dne 10. maja t. 1. na dvorišču pri farovžu veselico s petjem, deklamacijami in igro : Skrivnostna zaroka. — Začetek ob 4. pop. K obilni vde-ležbi vabi Odbor.
Zadružništvo.
Sv. Križ. Vabilo na redni občni zbor »Kmečke hranilnice in posojilnice v Sv. Križu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo«, ki bode dne 10. maja t. 1. po popoldanski službi božji. Dnevni red: 1) Potrjenje računskega sklepa za upravno leto 1913; 2) Poročilo načelstva; 3 Poročilo nadzorstva; 4) Volitev načelstva; 5) Volitev nadzorstva; 6) Morebitni predlogi. K udeležbi vabi vse ude Načelstvo.
Shod y Rihenbergu.
Shod kmečke zveze za Ajdovski okraj se je vršil pret. nedeljo pop. v Rihenbergu. Zborvanje je bilo na dvorišču hotela Ličen. Shod je otvoril in tudi predsedoval g. Leban iz Črnič, predsednik zveze, stara hiša in poštena duša. Prvi je govoril g. državni in dež. poslanec Fon o političnem položaju sploh in posebej o razmerah v deželi in deželnem zboru. Poslanec Roječ je pa govoril o pomenu Kmečkih zvez, o kmečkem vprašanju, o vzrokih propada kmečkega stanu, ki so: konkurenca s ptu-jimi pridelki, visoke doklade na davke, zadolžitev posestev, pomanjkanje delavcev. — Priporočal je kmetom: kmet bodi veren, bodi priden, bodi zmeren ter govoril stanovski organizaciji ter ponosu, katerega mora kmet imeti do svojega stanu. — G. župnik Strancar je priporočal, naj se poslanci in kmečka zveza zavzamejo za zdravo pitno vodo v Rihenberku, kjer je toliko slučajev legarja, ker je voda nezdrava, ter stavil v to resolucijo. — Poslancema se je konečno izrekla zahvala. —
Kolonski shod y Vipolžah.
V Vipolžah se bo v nedeljo 3. maja ob 3. in pol pop. v prostorih Skolarisevih dedičev vršil
____ KOLONSKI SHOD.
Na shodu bosta govorila gospoda: Jožef Fon, drž. irr dež. poslanec; Ivan jR o j e c, dež. poslanec. Koloni udeležite se v obilnem številu!
Novice iz Jeruzalema.
Gotovo že mnogo let ni prišlo v Jeruzalem k velikonočnim praznikom toliko ljudi kakor letos. Gostišča in hoteli so bili prenapolnjeni. Mnogi so spali kar na prostem, ker niso mogli dobiti stanovanja v mestu. Za. veliki teden sta dospeli dve francoski karavani, eno je vodil Mgr. Potard, ki pripelje vsako leto dvakrat romarje v Sv. deželo^ drugo so pa vodili asumpcijonisti. Prišlo je tudi pet škofov in sicer Mgr. O. Reilly, škof v Baker city, Oregon; Mgr. Maldonado Calvo Edvard iz Kolumbije," škofija Tunja; Mgr. Edvard Le Blanc, škof v St. John, New Brunswick; Mgr. E. J. Mc. Carty, nadškof v Halifaksu; Mgr. Jožef Teodoro wicz, armensko-katoliški nadškof v Lvo-vu, Galicija. Prvi trije so opravljali namesto jeruzalemskega patriarha ter pomožnega škofa slovesna opravila veliki teden v baziliki božjega groba.
Zdaj je v Jeruzalemu tudi ruska princezinja Irena, nečakinja carjeva.
Smrt slovenske usmiljenke v Jeruzalemu.
Jeruzalem, 19. IV. 14.
Od 1. 1877 so vsmiljene sestre sv. Karola Boromeja v Jerezalemu. V vsem tem času ni umrla nobena sestra te kon-gregacije v Jeruzalemu, čeravno jih je nad trideset in so v štirih hišah. — Velikonočni pondeljek zjutraj je pa umrla prva in sicer slovenska sestra Antonija Grm.
Rojena je bila na Dolenjskem v župniji Raka dne 31. oktobra 1856. V kongre-gacijo usmiljenih sester sv. Karola Boromeja je stopila v Aleksandriji dne 29. junija 1893. Kot redovnica je bila potem v raznih krajih živahno delavna. Najbolj pa je razvijala in uporabljala svoje nenavadne zmožnosti v Jeruzalemu, kamor je bila poslana 1. 1901.
Poleg Jeruzalema pred kolodvorom je naselbina templjarjev, ki so se 1. 1868 ondi naselili, zdaj jih je že nad 700. Pečajo se s poljedeljstvotn in raznimi obrti. Pri njih so tudi redovnice sv. Karola Boromeja ustanovile mal azil imenovan »Kraljica angeljev«. V ta azil je prišla tudi sestra Antonija Grm, kjer je ostala do svoje smrti. Tu je stregla bolnikom in pozneje kot lekarica je storila mnogo dobrega. Bolniki so imeli do nje veliko zaupanje, imenovali so jo hakimo, to je zdravnico.
L. 1903 so pričele sestre zidati novo poslopje, za katero je sestra Antonija napravila načrt, nadzorovala delavce in vodila zidanje. Dve hiši sta združeni mej seboj, v eni je šola za deklice in otroški vrtec, v drugi pa azil za stare ljudi ter stanovanje sester.
V tem zavodu je delala z moško srčnostjo slovenska sestra Antonija Grm 13 let do svoje smrti, ki je prišla hitro in nepričakovano.
Dne 13. marca sem šel z rojakom romarjem č. g. Fr. O s w a 1 d o m obiskat ta zavod, katerega je nama razkazala sestra prednica. V ambulatorični sobi sva zagledala sestro Antonijo, ko je oskrbovala bolnike delivši jim zdravila. Prišla je k nama in se je zelo razveselila najnega obiska. Po domače smo se pogovorili v slovenskem jeziku. Bila je čvrsta in zdrava, pa čez en mesec nas je zapustila. Bolna je bila samo tri dni. Na veliki četrtek je še šla v baziliko božjega groba in je na Kalvariji pri Žalostni Materi božji molila za srečno zadnjo uro. Tako je povedala sestri prednici, ko je prišla domov in se slabo počutila. Še isti dan je šla v posteljo, iz katere pa ni več vstala; kajti velikonočni pondeljek zjutraj prejemši sv. zakramente je mirno zaspala v Gospodu. Veličasten je bil pogreb drugi dan. Nad 200 ljudi se je zbralo, da ji skaže zadnjo čast. Zastopniki redov, belo oblečene u-čenke, skoro 30 sosester, tudi nekaj slovenskih in hrvaških romarjev in mnogo templjarjev je šlo za pogrebom. Na gori Sion je pokopana prva slovenska redovnica Antonija Grm, ki je v priljubljeni ji kongregaciji sv. Karola Boromeja daleč od domovine veliko delala za čast božjo in v blagor bližnjega; sedaj pa je njeno mesto v mestu miru in njeno bivališče na Sionu.	P- Benigen Snoj.
Novice.
Procesije na Sv. Goro prirede prihodnjo nedeljo dne 3. maja društva iz Bilj. Kronberga in Podgore.
Procesije na Sv. Goro in romanje Koroških Slovencev. Prih. nedeljo poroma več goriških katoliških društev na
Sv. Goro, kamor pridejo tudi Slovenci iz Koroške. Vabimo vse somišljenike, naj pohite ta dan na Sv. Goro, počastit Kraljico nebes in zavetnico slovenskega naroda. Kakor se je lani na katoliškem shodu ves slovenski narod posvetil Brezmadežni, tako naj se ta dan v Njenem okrilju zbero Slovenci Goriške in Koroške ter svoje in svojega naroda moči posvete Njej. —
S. Gregorčičeva pesem »Oljki«. Dne
22., 23 in 26. t. m. je »Glasbena Matica« v Ljubljani proizvajala prelepo Gregorčičevo odo »Oljki«, ktero je vglasbil kot kantato slavni slovenski skladatelj P. Fl. Sattner. K temu koncertu je pohitelo tudi mnogo goriških Slovencev, zlasti čestil-cev pok. pesnika. Kakor trdijo vsi glaz-beniki, je to umotvor, s kterim se lahko ponašajo Slovenci. Tu hočem omeniti le vtis, ki ga je napravila skladba na častilce S. Gregorčiča ni še posebej name kot njegovega zvestega prijatelja. Kolikrat sva govorila o »Oljki«, o kteri je pesnik tako rad govoril, tudi pričkala sva se, kako »spava mož, bled mož, ogrnjen s plaščem črni m,« ker umrlega duhovnika se obleče v višnjev plašč.« Ponekod je bila pa navada, da so ga oblekli v črni plašč. Obveljalo je pri njem, kakor je pe-val v »Oljki.« Torej kak utis je napravila živa »Oljka« name? Priznam, da sem strmel in bil ganjen do solz. Mislite si prijatelja, ki vidi pred seboj že umrlega prijatelja — živega. In to sem čutil. »Oljka« namreč slika pesnikova življenje in smrt, kar nam je živo predstavljala Satt-nerjeva godba in petje. — Nevihta, »ki v srci strastno nam besni«.....»Tedaj potihne za vsekdar, Srca mi in sveta vihar.« In jaz sem videl življenje pesnikovo od 1. 1883 do njegove smrti. Kaj bi bil pač rekel in čutil pokojni pesnik, ako bi bil slišal Sattnerjevo vglazbeno živo »Oljko.« Jaz ga vidim s solzami v očeh, onega ve-'ikega moža z mehkim, občutljivim srcem. Res je sicer, da po S. Gregorčičevem srcu najbolj razume njegove pesmi skladatelj Jakob Aljaž, a vendar mislim, da bi S. Gregorčič, ako bi še živel, moral pritrditi, da ga je tudi P. H. Sattner razumel, dasi v modernem, umetniškem poletu. Prijatelj.
Slovenske šmarnice. Letos se nanovo vpeljejo slovenske šmarnice v goriški stolni cerkvi, vsak dan ob 5^4 zjutraj bo branje, potem sv. maša pred izpostavljenim Najsvetejšim, med sv. mašo se bo molil sv. rožni venec v slovenskem jeziku. Slovenski verniki naj se v obilnem številu vdeležujejo te pobožnosti.
Slovenska pridiga v stolnici. V »Eco del Litorale« od zadnjega pondeljka se pritožuje več meščanov (?) da ni umestno, ker se obdržava v stolnici ob nedeljah in praznikih slovenska pridiga med mašo ne pa po maši, kakor prejšnja leta. Pritoževala se gotovo spominjajo, kako je bilo prej, ko je bila slovenska pridiga po maši. Ko je odšel duhovnik izpred oltarja, odšla je tudi večina ljudi iz cerkve; pri pridigi ni ostala niti tretjina. Tako je bilo
tudi pri italijanskih pridigah. Dokler so se vršile po maši, je ostalo v cerkvi kakih 60 do 80 poslušalcev. Odkar so se pa vpeljali cerkveni govori, slovenski in italijanski, med sv. mašo, je skoro polna cerkev vernikov. Ali ni to zadoščenje za cerkvene govornike, naj si bodo slovenski ali italijanski? Vsakega dobrega katoličana mora veseliti, da prihaja poslušat besedo božjo obilno število vernikov. In to se je doseglo ravno s tem, da se je stari red spremenil, kateri sicer tudi ni odgovarjal zapovedi sv. cerkve, ki ukazuje, da se mora razlagati beseda božja po- e-vangeliju sv. maše. Zaradi par italijanskih služkinj, ki ne razumejo slovenske pridige, ne morete vendar zahtevati, da skoro vse slovenske ostanejo brez besede božje. Saj poslušajo Slovenci (katerih je gotovo ena tretjina) ob 10. uri italijanski govor, katerega ne razumejo, a nobeden se ni do zdaj še pritoževal zaradi tega. Kdor ne razume slovenske pridige, naj moli v tem času, saj pridiga že tako traja le četrt ure; Dalje tožijo meščani, da ako bi tudi hotele uboge italijanske služkinje, ki morajo priti k prvi maši, poslušati besedo božjo v svojem jeziku, tega ne morejo, ker so v istem času v vseh cerkvah le slovenske pridige. Z isto pravioo se lahko pritožujejo tudi gospe in gospodje slovenske narodnosti, ker nimajo prilike slišati besede božje v nobeni goriški cerkvi ob 10. uri v svojem jeziku. V mestu, kjer je skorej polovica Slovencev, se tudi teh ne sme prezirati. Enaka pravica za vse!
Smrtna kosa. Iz Kanala: Po noči dne 25. t. m. je umrl nagloma g. Valentin Ro- \ gač, odličen možak in izgleden gospodar. Bil je cerkveni ključar in tajnik okrajne posojilnice. Rojen v Kanalu iz ugledne Rogačeve družine, po materi pa, ki je bila Gollmayerjeve družine, je podedoval globoko versko prepričanje.
Več časa je bil orožniški poveljnik v Dalmaciji, ter stopil v zasluženi pokoj, in se priženil v Gorenjovas, kjer je tudi umrl.
Mož je bil poštenjak, pravičen, natančen, zvest v svoji službi. Kot prepričen katoličan, je vestno izpolnjeval vse verske dolžnosti.
Pogreb je bil v pondeljek, 27. aprila, ter je pokazal po vsesplošni udeležbi, koliko ugleda je užival. Bog bodi plačnik njegovi duši. Star je bil 57. in pol let. Preostalim sorodnikom in posebno gospej soprogi od kritosrčno sožalje. —
Smrt ima v mesecu aprilu v Kanalu obilo žetve, med tem, ko ni bilo meseca decembra pretečenega leta in januarja in februarja, torej okoli tri mesece nobenega mrliča, jih je umrlo v aprilu že šest.
V Gorici je umrl bivši trgovec Josip R o v a n v starosti 47 let. — Umrla je tu tudi gospa Frančiška K 1 u n, r. Krenner, stara 33 let. R. i. p.!
Slovo 5. g. župnika Kodreta. V pondeljek dne 27. t. m. je bila konferenca brat. S. J. za Črniško dekanijo v Batujah. Ob tej priliki se je prišel poslovit od svojih sobratov preč. g. Ivan Kodre, župnik v sv. Križu, predno odide v svojo
S
rojstno vas Št. Vid pri Vipavi. Ginljivo je bilo njegovo slovo od sobratov. Kako tudi nt, saj jc služboval v dekanatu 32 iet. namreč v Oseka in sv. Križu. Vošv:m> mu, da bi mnogo let vžival zasluženi pokoj, saj je bil vedno goreč dušni pastir >n do zadnjega z največjo vnemo deloval v svojih težavnih službah. Upamo, da se ga bodo tudi njegovi župljani vedno spominjali s hvaležnim srcem.
Zabeležimo — Pri zadnjem občnem zboru kobariške okrajne posojilnice je od-letel zadnji duhovnik, preč. kobariški g. dekan, iz odbora posojilnice; mesto njega je prišel v odbor Albert Mašera (Žgan.) Pri ustanovitvi posojilnice in še dolgo let potem so bdi v načelstvu in nad zorstvu š t i r-je duhovniki, sedaj ni n ob e n ega več. Načelnikom bil je mesto preč. g. dekana iz voljen Fran Miklavič.
401etnica poroke. Sv. K r i ž - C e-
s t a : Dne 29. t. m. sta obhajala v krogu svojih ožjih domačih 401etnico poroke vlc. g. veleposestnik Tomaž M r e v 1 j e in njegova vzglednagospa soproga.Velespo-štovanima jubilantoma naše najiskrenej-še častitke, z željo, da ju Bog ohrani še mnoga leta med cenjeno jima obiteljo!
Učiteljska vest. Gdč. M. Jug, učiteljica v Oseku, je dobila radi bolezni 1 mesečni dopust. Nadomestovala jo bo gdč. Kom avl i. — Dopust do konca leta je dobil tudi g. Ladislav Likar, nadu-čitelj v Št. Ferjanu.
Vojaška vest. Brigadir generalmajor S c o 11 i v Gorici je imenovan za poveljnika 5. pehotne divizije v Olomucu. — Za brigadirja je imenovan polkovnik Iv. F e r n e n g e 1, ki je postal obenem generalmajor. Bil je svoj čas podpolkovnik pri 47. pešpolku. Vodja računske pisarne poročnik Angelj Hribar je imenovan za nadporočnika-računovodja.
6. Domlnco, deželni poslanec in odbornik. S Krasa nam pišejo : Ta gospod je za časa volitev nam Kraševcem obljubljal, da bo vse svoje moči porabil v korist kmetov. Sedaj si sadove teh obljub že nekoliko lahko ogledamo. Trudil se je naš poslanec gospod Dominco, to mu moramo priznati. V sejah del zbora se je največ trudil za povišanje učiteljskih plač ; toda trudil seje še bolj za davek na vino in zemljarino in prav zelo se je potrudil za zvišanje doneskov v živinskih zavarovalnicah. To seveda vse v korist kmetu. Kmetje zato tudi znajo ceniti Domincovo delo-\anje po njegovih zaslugah. Napram župa nom S. L. S. je čutiti čudno obnašanje v dež. hiši. Računi nekaterih vzornih županov S. L. S., ki so že davno natančno pregledani, niso potrjeni, ker to zavlačuje baje g. Dominco. Res vse skozi vzorno delovanje liberalnega odbornika.
Kaj pa to pomeni? Včerajšnji «Goriški List« priobčuje vabilo na veselico, ki jo pri Sv. Luciji priredi podružnica »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Kdor je še v dvomu, mu povemo da je ta »Zveza» odločno liberalna, ki se je v vrstah njenih članov že agitiralo za pravoslavje. In zato odločno svarimo pred to organi-
zacijo. Prav tako se nam pa zdi čudno, da se v listu, ki ga bero in naročajo tudi 1 j še nekateri katoličani, dela reklama zai take vrste prireditev, pri katerih najbržei tudi plesa pozno v noč ne bo manjkalo. > Sv. misijon bodo imeli na Vojščicl ir> sicer od 30. maja do 6. junija. Vodila gi bosta prečastita gospoda P.Alojzij Žužek iis P. Janez P r ist o v, jezuita. Sv. Duh nagri' srca ljudstvu, da obrodi sv. misijon zaželje* ni sad!	e
Koncert v »Trg. Domu«, ki ga priredi »Glasb, in pevsko društvo« v sobote;, 2. maja, prične ob 8. in pol zvečer. Sode luje naš rojak tenorist Josip Rijavec Vabimo vse!
Marij Kogoj misli s svojim zboror' in z zelo zanimivim vsporedom prirediti ' soboto 9. maja. Koncert, ki se bo vršil „Trg. domu" zvečer ob 8. uri. Ta koncert im.1 veliko prednost, da drži neko umerjen'-posredovalno pot med težko, nerazumljiv11 glasbeno umetnostjo in priprostim narc11 dnim petjem. Zato je ta prireditev, kakca sploh vse enake in slične prireditve, vel5« kega vzgojevalnega pomena za Ijudstv«1 ki mu je stvar ravnotako v prid kakf glasbenemu izobražencu v duševni užitek Ne samo zbori, ampak tudi klavirske t(J čke, kakor živahna, kratka, elegantna CIh* pin ova mazurka, imajo isto prednost, d' zadovoljujejo vsakogar. Lanski sijajno ui> peli koncert in pa temperamet našega mlis' dega umetnika nam zagotovljata, da t1 tudi letošnja prireditev v vsakem ozii> uspešena. Upamo, da bo šlo slovensl* občinstvo našemu umetniku, ki stoji sre razvoja, radovoljno na roko,
Obletnica Valentina Staniča. Vi
Stanič je ustanovil Gluhonemnico v Goric Umrl je I. 1847 dne 29. aprila. Na i obletnico njegove smrti je prišel v Gluh nemnico sam dež-glavar mons. Dr. Faidut ki je ondi bral sv. mašo. Spremljali so j dež- odborniki in dež. uraduiki. Dež. inž nir Glessich je prinesel seboj načrte razširjenje zavoda in pokritje Koma. delo bi bilo res skrajno potrebno v inl resu zavoda in olepšave mesta.	j
Natečaj za 20 prostorov za brel plačno zdravljenje v prvem avstrijski i morskem zdravilišču gradežkem teke i prihodnje kopališke dobe razpisuje di odbor. Za sprejem morejo prositi uboi škrofulozni ali rakitični dečki oziroma c l klice dežele Goriško-Gradiščanske, ki dopolnili 6. leto, a niso še prekoračili K leta svoje starosti. Prošnje ki morajo ti opremljene z mnenjem občinske oblasti s spričevalom o cepljenju koz, z domovriii fe kakor tudi z ubožnim in zdravniškim sp i čevalom glede bolezni prosilcev, naj vlagajo pri deželnem odboru do 15. m; n 1914. Na prošnje vložene po preteku te roka, se deželni odbor ne bo oziral.
Elektrarno v Tržiču so otvorili v< | raj. Družba »Officine Elettriche del Isc | zo« se je lotila v velikem obsegu pro 1 vajanja elekt. s pomočjo pare in vodnih 1 naše Soče. Zato bo elektrika tudi nep | merno cenejša ko je sedaj elektrika v C jfl rici. Iz centrale vodijo 4 glavne žice elt f
Eriko, od katerih vodi ena v Trst in dru-?a v Gorico. Toda pripomniti moramo, da ie sedanja naprava v Tržiču šele začetek. Doslej delajo le še s parom. Ko začno enkrat izkoriščati vodne sile gorenje Soče, tedaj bodo proizvajali še mnogo več e-ektrike in to čisto po ceni.
Nesrečna smrt pri delu. V četrtek ^opoldne je grabila steljo ob nekem ne-ilobokem jarku Ana vdova Ušaj iz Ba-:uj, stara 66 let. Pri tem delu je hotela jrijeti veja; kar se ji pa izpodrsne, in pa-3e tako nesrečno, da si je zlomila tilnik. Slišal se je samo en vzklik in v malo tre-lutkih je bila mrtve.
V Ajdovsko okrajno bolniško blagaj-
io se je vršila volitev nadzorstva dne 26. lprila v Ajdovščini. Izvoljeni so: Peter Spagnolo in Andr. Ušaj iz Batuj, Iv. Li->ovž in Al. Bavčar iz Sela, Likar iz Lo-iavca in Št. Štekar iz Ajdovščine. De-avci upajo, da bo novo nadzorstvo ne-mstransko delovalo v blagor svojih čla-
10V.
Veliko razburjenje med živinorejci.
S Krasa nam poročajo: Po Krasu je na-l-tal velik hrup radi zvišanih done*skov >ri zavarovalnicah za govejo živino. Vlnogi kmetje so se plačilu uprli. Mnogo ;ivine so odpisali, ter jo bojo prodali tem-ajši, ker primanjkuje krme. Najbolj pa judi razburja dejstvo, da mora kmet pri-tojbino takoj plačati, na odškQdnino pa noramo čakati cele mesece.
Velika nesreča z avtomobilom. V če-rtek 23. aprila je Teodor Dreher, sin čla-la gosposke zbornice Antona Dreherja, tanujoč v Gorici na Solkanski cesti v vi-i Brunetti, v divjem tempu vozil z avtomobilom iz Trsta v Celovec. Pri nekem ■ivinku na državni cesti pri Gosposvet-:kem polju je avtomobil vrglo v neko ilrevo. Teodor Dreher in njegov šofer Aerz sta zletela iz avtomobila in obleža-a. Avtomobil se je večkrat prekucnil. O-ebni vlak, ki je tedaj vozil iz Št. Vida ob ilini v Celovec mimo kraja nesreče, je alašč obstal in oba težko ranjena pre-eljal v celovško bolnico. Teodor Dreher 3 ponoči v celovški bolnici umrl, jako ne-aren je tudi šoferjev položaj. Teodor )reher je bil dvakrat poročen, sedaj je il pod kuratelo radi zapravljanja, oče ga j dvakrat rešil iz oderuških rok. Pokojni )reher je baje imel od očeta I milijon ron na leto; a to mu ni zadostovalo. O zroku nesreče se sedaj poroča:
Koroški avtomobilni klub je na licu lesta preiskaval, kaj bi moglo biti vz-ok Dreherjeve avtomobilne nesreče. V eposredni bližini ponesrečenega avtomo-ila so našli polmrtvega domačega golo-a, vsled česar sklepajo, da je šoferju go-)b priletel mimo obraza in ga s perutmi daril, vsled česar je šofer za hip izgubil blast nad vozilom, ki je bilo že prej na-ravilo skok v stran. Ta hip je avtomobil riletel z vso silo v neko drevo in nesreča : bila gotova.
Smrt vsled pijanosti. Ivan Gergolet ; Doberdoba je te dni pijan lezel na senik, adel je 4 m globoko in obležal mrtev.
Važen odlok za rezerviste je izdalo vojno ministerstvo. Natančno določa u-godnosti za one vojake, ki so bili v 1. 1912-13 vpoklicani k delni dopolnitvi armade. — Te ugodnosti se bodo določile na sledeči podstavi: 1) Rezervisti letnika 1908, in starejših letnikov, ki so bili poklicani k izjemni aktivni službi in so bili pridržani za delno dopolnitev armade, se oproste dveh orožnih vaj. Oni, ki so bili poklicani naravnost za delno dopolnitev armade in če so služili dva meseca ali še več, se oproste dveh orožnih vaj, če pa so služili manj kot dva meseca ene orožne vaje. 2) Rezervisti letnika 1909., ki so bili pridržani leta 1912. v svrho zvišanja prezenčnega stanja in ki so ostali po 1. oktobru 1912. še več kot 6 tednov v pre-zenčni službi, se oproste izjemoma dveh sicer ene orožne vaje. — Izjemna služba od 1. januarja 1913. šteje za eno orožno vajo. 3) Za nadomestne rezerviste se določa: Oni reservisti 1910. letnika in poznejših letnikov, ki so bili poklican k izredni aktivni službi in ki so ostali od 20. decembra za delno izpolnitev armade, se oproste dveh orožnih vaj. Direktno za dopolnitev armade vpoklicani pa se oproste le ene orožne vaje. Kratki dopusti se vračunajo k aktivni službi. — Bivši enoletni prostovoljci letnikov 1909. do 1911., ki niso postali častniki odnosno praporščaki ali kadeti, imajo iste ugodnosti kakor reservisti letnika 1908.
IX. avstrijski vinorejski kongres v Gorici 1914. — Namen teh kongresov je: povzdagniti in pospeševati vinske pridelke in vinsko trgovino, kakor tudi varovati skupne koristi le-teh na sledeči način: a) Da se razmotrivajo vsa potrebna vprašanja glede vinskih pridelkov in vinske trgovine; da se uporabi znan-stvo v praksi; da se čim največ razširijo priznano dobre pridobitve v tem pogledu tako, da more biti o njih poučen vsakdo, b) Uplivati na državno in deželno zakono-dajstvo v vseh vprašanjih, ki se tičejo vinskega pridelka in vinske trgovine. — Kongresi se prirejajo, oziraje se na vse avstrijske vinorejske dežele ,tako, da se, če le mogoče, menjajo v južnih in severnih vinorejskih pokrajinah. K južnim vi-norejskim deželam se štejejo: Južno Tirolsko, Kranjsko, Primorsko, Dalmacija ter Bosna in Hercegovina; k severnim vi-norejskim deželam spadajo: Štajersko, Dol. Avstrijsko, Moravsko in Češko. Praviloma se mora vršiti tak kongres vsako četrto leto. S kongresom se, če le mogoče, združijo razstave vina, grozdja, vinarskega orodja, strojev, kletarskega orodja in učnih sredstev za vinorejo in kletarstvo.
Deželna vinska pokušnja goriških
vin se bo vršila v priliki vinorejskega kongresa. Namen te pokušnje je, da se neznanijo vinarski veščaki in vinski trgovci z našimi vini in da se s tem pospeši prodaja. Obenem pa ima pokušnja tudi namen, nuditi domačim vinogradnikom, da se seznanijo v preskuševanju vin in da i se zbudi med njimi nekaka konkurenca v
pravilnem kletarstvu. V ta namen je potrebno, da se naši vinogradniki v čim večjem številu udeleže te pokušnje z dopo-šiljanjem vina lastnega pridelka. Od vsakega vzorca naj se vpošlje vsaj po 6 steklenic, držečih 7I10 1 vina. Ena teh steklenic se uporabi za predpokušnjo, ena za kemično preiskavo, ki se izvrši brezplačno, ena za pokušnjo preskuševalne komisije, ostale pa za pokušnjo vdeležnikov vinarskega kongresa in domačih vinogradnikov, ki pridejo h pokušnji. Pri do-pošiljanju vina naj se pazi na to, da bo belo vino v takozvanih renskih steklenicah, črno v bordosteklenicah. Odbor da vinogradnikom take steklenice kakor tudi zamaške brezplačno na razpolago.
Za najboljša vina se bodo delila razria priznanja in darila.
Kdor hoče svoje vino vposlati na razstavo, naj javi to do konca maja t. 1. pred-sedništvu IX. vinorejskega kongresa v Gorici (deželni dvorec).
Odbor odpošlje svojedobno sam po vino.
Moč pri kozarcu. Piet. nedeljo so se
fa istje i z Dola skušali, kdo je bolj močan 21 leti Viktor Ferletič je zatrjeval, da je tako m čan, da zdrobi v roki kozarec In poskusil je moč. Kozarec se je res zdrobil a obenem si je Ferletič tako porezal kroke, da so ga prepeljali v, goriško bolnišnico.
Na mesečni živinjski semenj v Divači
je bilo prignanih volov, krav in telet 742 in prešičev za rejo 292. Kupčija je bila prav dobra, ker so prišli kupci iz Furla-nije in Istre. Živina za meso se je prodajala na tehtnico po 76 K, 80 k in boljša po 82 k za 100 kg. Na ta dan je bil tudi semenj v SI. Bistrici na Kranjskem, kar je škodilo, da ni bilo Pivčanov.
Susa na Kanalskem je začela pritiskati, in nuDenega znamenja ni za dež. Seno je silno drago, živina brez cene, tudi za prihodnjost kaže le malo pridelka na senu, ako ne bo kmalu dežja. Vinska trta in sadje pa kaže prav lepo.
Sklep tečaja za mizarje v Solkanu,
se vrši v nedeljo dne 3. maja t. 1. ob 11. uri predp. v dvorani gosp. Iv. Nibrant. Po razdelitvi spričeval se otvori razstava strokovnih rizb, h koji so vabljeni vsi mizarji in oni, ki se zanimajo za napredek obrti. Razstava je odprta do 5. ure pop.
Dvoje zanimivih pisem: iz Bosne in Benečije smo prejeli. Žal, da radi pomanjkanja prostora danes ne moremo priobčiti. —
Vojaštvo v Ajdovščini. V Ajdovščini je prav z malimi izjemami opravilo vse moštvo vojaške posadke svojo velikonočno dolžnost, kar kaže, da so dobri fantje in da imajo tudi dobre poveljnike.
Čuden slučaj smrti. Poročajo nam iz Vrtovina: Zadnjič ste poročali, kako je Josip Cermelj našel smrt pod vozom sena, kterega je preobrnila burja. Minuli teden so pa v Vrtovinu pokopali zraven njega obč. starešino z istim priimkom, ki ga je pomagal nositi iz kraja ne-
sreče na pokopališče. Z družino je oral. Zvečer se je vračal sam z voli domov, kjer so ga že težko pričakovali. Kar zapazijo enega vola, ki je prišel sam domov. Takoj so slutili, da se je morala zgoditi nesreča. Pes, ga najdejo ležečega na tleh z obrazom navzdol in enega vola vpre-ženega pri oralu. Čuden slučaj. Sedaj počiva poleg onega, ki je skoro enako ponesrečil. Nagle in neprevidene smrti, reši nas o Gospod.
Crešnje so ponekod uničili črvi. Tudi mazila na nekaterih drevesih niso pomagala.
V Rihenbergu se je ustrelil 25 t. m.
orožnik Josip Schatzl, rodom Nemec iz Avstrijskega. Jeli samomor ali nesreča, ni dognano. — Vse govori proti samomoru in ni najmanjšega vzroka znanega, ki bi dal misliti na samomor. — Nesreča pa ni izključena, ker se je to zgodilo med običajnim čiščenjem puške po prihodu iz patrulje. — Ako bi že bil samomor, bi bil le v stanju trenutnega omračenja uma. — Zato je bil tudi cerkveno pokopan. — Pri svojih prednikih kot pri ljudstvu je bil zelo priljubljen, vedno veselega značaja, s svojimi domačimi je živel v pravi družinski ljubezni, posebno z materjo.
Goriški želodec je meseca marca prenesel lepe porcije jedi in pijače. Pojedel je 141 volov, 4 konje, 455 telet, 22 ko-štrunov, 132 jagnet in 141 prešičev. Ra-zun tega je znašal uvoz mesa v mesto 12.293 kilogramov. Spili pa so Goričani tekom marca 800 hektolitrov piva, kar pomeni za vsak želodec 5 vrčkov na mesec. Za pivo je šlo samo ta mesec 50.000 kron. Lepa vsota! Ni čuda, da se naš vinogradnik pritožuje, da z vinom ne more nikamor.
Obsojen slepar. Angelj F o r n i z z i je bil obsojen na 7 mesecev ječe, ker je ponarejal menice.
Tatovi so vdrli v noči od torka na sredo v kapucinsko cerkev v Gorici in vlomili v 3 nabiralnike.
Žit ne cene. Na dunajskem in budipe-štanskem trgu so te dni bile naslednje cene Pšenica 14.30 K za 50 kil. rž 10. 65 K. ko rza 7.65K, ječmen 8.74 K.
Trst in Istra,
Tržaški škof dr. Karlln pri papežu.
(Na poti v Rim okraden. — Sv. Oče mu daruje dragocen križec. — Izgubljeni predmeti najdeni.)
Premil. g. dr. Andrej Karlin, škof tr-žaško-koperski je prišel v petek, 17. t. m. v Rim. Na progi Jakin (Ancona)-Ritn je izginila na postaji Poggio Mirteto njegova mala torbica, katero je imel poleg sebe v kupeju II. razreda in v kateri je imel svoje insignije, dva škofovska križca, prstan, vsoto denarja in nekaj drugih stvari. Škof je kmalu nato zapazil, da mu je bila zamenjana; vzel jo je neki sopotnik, ki je vstopil v Folignu in izstopil na postaji
Poggio Mirtetto, in pustil svojo v vozu. Osebe, ki so bile obenem v istem kupeju, so trdile, da je to pošten človek, da ga poznajo in da se prevzvišenemu ni treba bati, da ne bi dobil svojih stvari nazaj.
V torek je bil prevzvišeni sprejet od sv. Očeta v privatni avdienci. Sv. Oče je bil o tej nezgodi že poučen. Ko je Prevzvišeni vstopil, ga je sv. Oče smehljaje nagovoril: »Kje imate pa križ? K papežu se pride s križem!« Nato mu je sv. Oče podelil dragocen prstan in krasen križček z verižico, katerega mu je nadel okoli vratu. Sv. Oče se je nato dolgo raz-govarjal s Prevzvišenim. Sv. Oče je popolnoma zdrav in jako čvrst. S svojim papeškim darom je pa pokazal svoio veliko naklonjenost in zaupanje do tržaško-koperskega vladike dr. Karlin a.
Kakor nam poročajo, je premil. g. škof dr. Karlin te dni iz Rima bil brzojavno obveščen, da so zamenjane reči d o-b i 1 i nazaj.
Smrt samotarja. Blizu Opčin je živel že par let v neki kraški jami nekov čudak po imenu Bencina. Nikdo se ni brigal zanj, on se je ogibal ljudi kolikor se je mogel. Te dni sta šla dve kmeta mimo one j^roe in pogledala iz radovednosti notri. Našla sta čudaka mrtvega in o tem obvesti'a pristojne oblasti. Smrt je nastopila najbr-že pred daljšim časom, ker je truplo že začelo gniti.
Po svetu.
Kako juho vživa cesar. Močna juha, ki je v teh dneh glavna hrana našega cesarja, je napravljena tako-le: 5 kg govejega mesa, ena gos in ena kokoš se primerno zalijejo z vodo in potem skozi 24 ur enakomerno puste počasi vreti, tako da ostane nazadnje le za eno čašo juhe. To juho cesar jako ljubi in z velikim tekom zavžije.
Zagrebški nadškof dr. Posilovič u-mrl. V Zagrebu je umrl 80 letni nadškof dr. Posilovič, sin čevljarja. Bil je pobožen mož, ki je mnogo žrtvoval za katoliške in narodne namene.
Brezsrčni Nemec. V Mali Aziji grade Nemci Bagddsko železnico. Pret. dni je nekaj delavcev domačinov prosilo pri glavnem inženirju zboljšanja plače. Inženir je dal napoditi delavce s pasjimi biči. Ko so se ti potem zbrali na železniški progi, je ukazal lokomotivo spustiti nanje. Pri tem je bilo 9 delavcev povoženih, 43 delavcev se je skušalo rešiti s tem, da so skočili v tekočo reko ob progi, kjer so pa vsi utonili.
Roparji v Petrogradu. Roparska tolpa je napadla v Petrogradu neko peka-rijo, tri osebe ondi je umorila in oropala blagajnico. Ranjen je bil pa tudi en ropar in vjet, pa je še tisti dan umrl. Ovadil je pred msrtjo enega sokrivca. Ko je policija tega hotela prijeti, je lopov dvakrat ustrelil z revolverjem na policijo in se potem zastrupil. Pokazalo se je, da so bili med temi roparji že davno iskani revolucijo-narji.
Darovi.
Za slovenski katoliški dom v Gorici
je darovala velerodna rodbina g. dr. A. R. R o j i c a po primariju g. dr. Brecelju K 20. — Živeli posnemalci!
Življenje in trpl enje Kristusovo se
bo predstavljalo te dni in sicer od 22 do 30. majnika v kinematografu „Čentral-Bio", Slike so zel6 krašne in so se predstavljale z velikim uspehom na Dunaju, Gradcu, v Trstu, Ljubljani, Lincu i. t. d. Kakor listi poročajo, je ta stvar lepa in je vredna, da si jo vsakdo ogleda.
Knjiga uradnih vlog. Dolžan.) Obrazci političnih, vojaških, davčnih finančnih. sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K. eleg. vez. 4 K, po pošti 30 h več. — Ta knjiga, ki je ravnokar izšla, podaja, kot pove že naslov vzorce najrazličnejših vlog na vse javne oblasti. Kot taka bo vsakemu zanesljiv svetovalec v zadevah, kier bi «i moral sicer iskati pravne pomoči. Vzorci so prirejeni v splošnem tako, da odgovarjajo potrebam, ki jih rodi vsakdanje življenje. Z neznatnimi, prav lahkimi izpre-membami. ki jih izvrši brez težave lahko vsak sam, so na porabni tudi za druge bolj redke konkretne slučaje, • ki v kjigi niso navedeni pod posebnim naslovom. Politične in vojaške vloge, ki tvorijo prvi oddelek knjige, so podane v veliki izberi in obsegajo prošnje na obrtno oblast ter podobne ponavljajoče se zadeve. Posebej je treba omeniti tudi voiaške vloge, ki se oziraio in obrazložujejo vse po novem voiaškem zakonu dovoljene vojaške u-godnosti. Davčne vloge in prošnje na druge finančne oblasti, ki iih rabi posestnik, obrtnik, trgovec in zasebnik skoroda vsaki dan, so istotako obsesrane v knjigi v bogati izbiri. Izmed sodnih vlo?. tožb in predlogov so se sprejele v knjigo le one na okrajna sodišča, ker mora stranko pri višjih sodiščih itak zastopati odvetnik. Natančno so obrazložena tudi silno stroga teetamentarična določila, katera peu jasnuje več obrazcev pravilne vloge za razne avtonomne oblasti, kot so deželni odbor, občina itd., v zadevi domovinstva, bolniških stroškov podpor itd Na podlagi »Knjige uradnih vlog« bo lahVo vsak sam napravil pravilno vlogo, ter bo knjiga torejpomaeala in svetovala strankam obenem pa olajšala delo v uradih, katero ravno nepravilne vloge zelo otežkočijoin zavlečejo rešitev. Pri vsaki posamezni vlogi je označeno, kako jo ie kolekovati, poleg *ega je pa knjigi še pridejan kratek splošen seznamek o kolkovinah. Enkratni izdatek za to knjigo se bo vsakemu desetero in stotero i/plačal po koristih. ki iih mu bo nudil. Ze z enkratno uporabo bo kupna cena pokrita.
Dobiva se v knjigarni »K»t- Tisk, Društva« v Gorici, Gosp. ulica 2 (Monto. va hiša).
Čč. gg. duhovnikom priporočamo i ravnokar izšlo knjigo Robelka, Allerfru-
herster Reicht, - Konnnunion- und Fir-mungsuntericht. Cena 1 K 70 h.
Knjigarna Kat. Tisk. Društva v Gorici.
,Kovl Čas' prihodnjega tedna.
3.	nedtlja: 3. povelik. Ne d. ev. Je
zus napove svoj odhod. — Varstvo sv. Jožefa. Kakor je vzel v varstvo božje Dete in Marijo pri begu v Egipt-ta, ko še dandanes jemlje v varstvo sv. Cerkev in vsakega izmed nas. Le priporočajmo se varstvu tega mogočnega našega zaščitnika! Najdba sv. Križa. Sv. križ je našla sv. cesarica Helena v 4 stoletju. Tako praznuje v velikonočnem času svoje vstajenje ne samo Križani ampak tudi križ, kterega je sv. Helena dvignila iz groba pozabljivosti. Cešč. sv. R. Tel. v Tolminu, Sv. Križu in Desklah.
4.	poudeljek: sv. Flori j an. muče-nik umri. 304 na Nižje avstrijskem Častimo ga kot posebnega priprošnjika proti požar u. S. M o n i k a, mati sv. Avguština.
5. torek : sv. P i j V. papež in spozn. umrl 1. 1562.
6.	sreda : Janez Damaščan umrl 1. 780. — Danes smrtni dan znanega krivo-verca J a n z e n i j a, ki je učil preveliko strogost v verskem življenju. Jezusov nauk je vendar ljubezni poln, — „jarem sladek".
7.	Čatrtek: sv. Stanislav, šk. in muč. umrl v Krakovem 1. 1079. — Deželni patron okraja Krakovo.
8.	petek: Prikazen Mihaela nadangela.
9.	sobota: sv. Gregor Nazijan-z e n š k i. — Nemci praznujejo danes smrtni dan svojega pesnika Šilerja, ki je umrl 1. 1805 na današnji dan. —
10.	nedelja: 4. povelikonočna.
Življ enj e in trplj e-nje Kristusovo v filmu se bode predstavljalo od 22. maja v r Central Bio" - GORICA.
Blago za birmance
in boterce lepo, fino in ceno, priporoča tvrdka
Pregrad & černetič
GORICA, Trgovski Dom. Naročite uzorce in modne časopise.
Edino moderno delavnico
z električno gonilno silo. toplo priporoča
Stolna ulica štev. 7 (župnijski^ hiši)
preč.^duhovščini za izdelovanje cerkvene posode, orodja in lestencev. Stare posode, orodje, se temeljito prenovijo po kakor mogoče nizki ceni in tudi na obroke.
Vse lastne g~ a izdelka.
TERMALNA RADIOAKTIVNA
kopelj Kneza Auersperga Kranjske Toplice.
Železniška postaja Dolenjsko Straža- Toplice Akratoterme z 38 stop. C, čez 30.000 hektolitrov termalne in radioaktivne vode na dan, veliki vodni nabiralniki, posebna kopališče, kopališče v močvirju, elektroterapija, masaža, sobe urejene z vsakim kon-fortom, imenitna restavracija.
Priporačljivo za sledeče bolezni: reumatizem, kostoboli, neuralgija, neurastenija, histerija, ženske bolezni i. t. d.
Prospekte pošilja ravnateljstvo kopališča.
Sezona od I. maja do I. oktobra.
|V|0ŠKE SRAJCE
iz najnovejših uzorce*. narejene in po meri pri Tvrdki
Pregrad & Černetič
GORICA
Trgovski Dom.
Proda se posestvo
na lepem kraju. Redi se do 6 goved živine. Proda se s premičninami kakor stoji in za denar se tudi počaka, če ni vsega, z obrestmi 5 %. Bolj natančna pojasnila se poizvejo pri ur. „Novega časa" ali pa v Kamnjah pri Jan. Ru. hšt. 78.
Služabnika
treznega, vojaščine prostega sprejme v stalno službo Dr. Ant. Brecelj,
zdravnik v Gorici. Ponudniki naj se zglase osebno. Prednost ima oni, ki pozna poleg slovenščine kak drugi jezik.
Leopold Rijavec,
civilni in vojaški krojaški mojster
v Gorici Gosposka ulica 25
priporoča svojo moderno urejeno krojačnico slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno preča-stiti duhovščini za izdelovanje ta larjev. površnikov in salonskih oblek Naznanja, da ima v zalogi najfinejše angleško blago ter izdeluje vsakovrstne obleke po najzadnjem angleškem kroju.
**

Adolf Urbančič,
mesar
Gorica — ulica Sv. Ivana štev. 7 — Gorica
se priporoča cenjenim odjemalcem. — Naročila v vsaki
množini donaša na dom po navadni tržni ceni. Blago prve vrste!	Postrežba točna in solidna !
da sem svojo
Naznanjam,
krojaško delavnico preselil
s Korna na TEEALIŠČE JOSIPA ŠT. 27 In ulico BERTOLLIN1 ŠT. 2.
Delavnico sem na novo preuredil. Imam v zalogi vsakovrstno blago za moške obleke. Se priporočam preč. duhovščini in si. občinstvu za obilna naročila 1
Franc Simčič, krojaški mojster.