NOVI TEDNIK
Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejčič
ŠT. 12 - LETO 52 ■ CEUE, 27.3.1997 - CENA 280 SIT
Urednica Novega tednika Milena B. Poklic
Rogovje sta prekrižala Zlatorog In Kozorog
Pivovarna Laško očita podjetju Tara d.o.o. kršenje blagovne znamke in nelojalno konkurenco. Vroča temo na strani 23.
Srebrni most med
poljem in morjem
Kako je bilo na jubilejnem 25. izletu
lOO kmečkih žensk na morje? Stran 8.
Varuiti pred
iiudo uro
o butarah velikankah in ljubenskih
"poticah", ki so nekaj posebnega,
pišemo na strani 10.
Ne čudite se
angeli, Primož
med vami leti
Reportaža s finala svetovnega pokala
v smučarskih skokih v Planici na
strani 16.
Morilci pobegnili z
milijonom mark in
kilogrami zlata
To je ena zadnjih informacij v
zvezi z umorom v Tekačevem.
Stran 32.
Kdo pometa v avtošoli?
Spor med bivšim inštruktorjem in
direktorico avtošolepri AMD Velenje.
Vroča tema na strani 24.
Če bi bili vsi Celjani
Krajanom ob cesti Pečovnik-Rifengozd
občina Celje odgovarja, da je napovedana
zapora ceste nesmiselna. Stran 23.
Šege velikonočnega obdobja
V Petici lahko preberete vse o
običajih, ki so povezani s praznovanjem
velike noči.
Stran 34.
V Petici Še reportaže, ugankarstvo, nasveti,
avtomobilizem, glasba, humor...
Strani 33-48.
Želimo vam vesele in blagoslovljene velikonočne praznike
2
OOeODKI
v stroki zadovoljni
Sejem Eko je izzvenel v ugotovitev, do je Slovenija perspektivno tržišče za okoljevarstvene izdelke in opremo
Na- približno 6 tisoč kva-
dratnih metrih razstavnih
prostorov Celjskega sejma je
bil minuli teden med torkom
in petkom 4. sejem Eko. Na
mednarodnem specializira-
nem okoljevarstvenem sejmu
je sodelovalo 85 razstavljav-
cev iz devetih držav, nepo-
sredno pa so se v Celju pred-
stavljali razstavljavci iz Slo-
venije, Avstrije in Hrvaške.
Po besedah Brede Obrez
Preskar iz Celjskega sejma je iz
prvih analiz ankete, ki so jo v
času sejma opravili med raz-
stavljavci razvidno, da je bila
večina s sejmom zadovoljna.
Pohvalili so se predvsem na
račun izraženega poslovnega
interesa, saj je jasno, da je bil
tokratni sejemski program na-
menjen predvsem strokovnim
in poslovnim krogom, manj
všečen pa za širok krog obisko-
valcev. V štirih sejemskih dneh
je sejem obiskalo 3.600 ljudi,
predvsem tuji razstavljavci pa
so ugotavljali, da je Slovenija s
svojo okoljsko politiko, ki se
hitro približuje evropskim
standardom in normativom,
perspektivno tržišče za okolju
prijazne izdelke in opremo.
Pomemben del sejemskega
programa je na 4. sejmu Eko
slonel na obsejemskih stro-
kovnih prireditvah. Predvsem
strokovnih predavanj in raz-
prav iz okvira posvetovanj
»Varstvo okolja 97« se je ude-
ležila vrsta uveljavljenih stro-
kovnjakov s tega področja, po-
samezne teme pa so bile pod-
krepljene s konkretnimi po-
datki in številkami, načini in
predlogi za boljšo in okolju
prijaznejše ravnanje.
Generalni pokrovitelj 4. sej-
ma Eko je bilo Ministrstvo za
okolje in prostor Vlade Re-
publike Slovenije, pokrovi-
teljstvo nad sejmom pa so
prevzeli v Gospodarski zbor-
nici Slovenije. Predzadnji se-
jemski dan, minuli četrtek, so
v okviru 4. sejma Eko tudi
razglasili dobitnike priznanj
za Ekološki izdelek 1997, iz-
bor med 35 prijavljenimi iz-
delki pa so v sodelovanju s
predstavniki Celjskega sejma
naredili v uredništvu Gospo-
darskega vestnika. Kristalna
globusa kot priznanje za eko-
loški izdelek leta sta prejeli
podjetje KIV Vransko za seži-
galno napravo in termično
procesiranje posebnih odpad-
kov in Gorenje Gospodinjski
aparati iz Velenja za gospo-
dinjski pralni stroj nove gene-
racije Simple&Logical. Poseb-
no priznanje je prejelo družin-
sko podjetje Pelar iz Spod-
njih Dupelj za kolekcijo tor-
bic in cekarjev iz lepenke in
lesa. S priznanji ekološki izde-
lek leta so po besedah Goraz-
da Jenka, državnega podse-
kretarja v ministrstvu za gos-
podarske dejavnosti in vodje
slovenske podjetniško inova-
cijske mreže, poskušali nagra-
diti najboljše ustvarjalce na
gospodarskem področju, ki so
s svojim znanjem in napori
udejanili razumevanje ekolo-
gije. Posebno priznanje pa je
bilo nagrada najboljšemu iz
skupine malih gospodarstve-
nikov-obrtnikov, ki se z vsem
srcem trudijo izdelovati eko-
loško odlične proizvode in se
objektivno ne morejo meriti s
proizvodi velikih podjetij.
IVANA STAMEJČIČ
Gorenje Gospodinjski aparati d.o.o, iz Velenja je kristalni
globus za ekološki izdelek leta prejelo za gospodinjski
pralni stroj nove generacije Simple&Logical. Nagrajeni pral-
ni stroj je namenjen široki potrošnji, ki z uvedbo najnovejše
tehnologije in znanja nudi uporabniku prvovrstne uporab-
nostne značilnosti pri doseganju najvišje stopnje ekološke
neoporečnosti. Gorenje ga je prvič predstavilo na letošnjem
sejmu bele tehnike Domotehnica v Kolnu, za novo zunanjo
obliko, odlično sintezo oblike, grafike in funkcije, pa je
izdelek prejel prvo nagrado na Bienalu industrijskega obli-
kovanja. Gre za vrhunski izdelek, saj zagotavlja neslišno
pranje in popolni izkoristek pralnega praška z zelo nizko
porabo vode in električne energije, zaradi posebne izvedbe
krmilne plošče je prijazen za slepe in slabovidne in omogo-
ča komunikacijo z uporabnikom.
Kovinska industrija Vran-
sko d.d. je kristalni globus
za ekološki izdelek leta 1997
prejela za sežigalno napravo
in termično procesiranje po-
sebnih odpadkov. Podjetju
KIV iz Vranskega je na osno-
vi dolgoletnih izkušenj s se-
žigalnimi napravami uspelo
dobiti v mednarodni konku-
renci naročilo za veliko seži-
galno napravo, tokrat v
nemškem podjetju EMPE
VVerke za sežiganje proi-
zvodnih odpadkov pri izde-
lavi notranjih oblog za avto-
mobilsko industrijo. Izvir-
nost naprave in tehnologije
dokazuje podeljeni sloven-
ski in evropski patent ter
vložena mednarodna PTC
patentna prijava. Nagrajena
naprava in tehnološki pro-
ces obravnavata čim bolj
ekološko neoporečno od-
stranjevanje odpadkov v in-
dustriii.
Če ne drugače,
pa z rubežem
Najemniki podjetniških posojil dolgujejo občini Laško
29,5 milijona tolarjev
Občinski svet Laško je v
začetku tedna sprejel za-
ključni račun proračuna za
leto 1996. Kot kažejo podat-
ki, je občina lani dobro gos-
podarila z denarjem, ki ga je
imela na voljo, saj ji je po
razporeditvi vseh prihodkov
ostalo za nekaj manj kot 2,5
milijona tolarjev presežka
rednih sredstev proračuna.
Denar bo v celoti namenjen
programu specializacije na
področju zdravstva.
Zaključni račun je prejšnji
teden pregledal tudi nadzorni
odbor občine Laško in ugoto^
vil, da je ustrezno pripravljen
in da je občina porabila prora-
čunski denar v okvirih spreje-
tih planov in dveh rebalansov,
ki sta bila opravljena septem-
bra in decembra. Tako kot čla-
ni nadzornega odbora so se v
ponedeljek tudi svetniki neko-
liko dlje pomudili ob vpraša-
nju vračanja posojil za razvoj
podjetništva, ki jih je v letih
1992 in 1993 delil tedanji izvr-
šni svet. Višina zneska, ki jo
najemniki posojila dolgujejo
občini, je namreč še vedno ze-
lo velika in po zadnjih zbranih
podatkih znaša 29,5 milijona
tolarjev. Za dobrih 23 milijo-
nov tolarjev je neplačanih za-
padlih obrokov, ostalo so za-
mudne obresti. Dolžniki so že
vsa leta več ali manj isti in
trenutno je proti dvanajstim
uveden postopek izterjave, ki
pa, kot ugotavlja vodja finanč-
ne službe Bojana Kustura, ne
daje kakšnih večjih uspehov.
Za dva najemnika posojila
teče postopek izterjave celot-
nega posojila v sodelovanju z
Zavarovalnico Triglav oziro-
ma preko sodišča, za ostale
terja občina posamezne obro-
ke. Vloženi so bili tudi že izvr-
šilni predlogi, na katere pa so
nekateri sprožili pravdni po-
stopek. Pri ostali dolžnikih
dolga ne morejo izterjati, ker
gre v večini primerov za obrt-
nike in kmete, ki nimajo red-
nih plač in se jim torej občina
ne more »usesti« na žiro raču-
ne, saj na njih nimajo dobroi-
metja. Občini tako ne bo preo-
stalo drugega, kot da za izter-
javo dolgov uporabi še druge
možnosti, na primer rubež,
saj so vsa posojila zavarovana
s hipotekami, vendar lahko
takšni postopki trajajo tudi
več let. Člani nadzornega sve-
ta in občinski svetniki jih
kljub temu podpirajo, saj me-
nijo, da drugačno ravnanje ne
bi bilo pravično do vseh tistih
najemnikov posojila, ki obro-
ke redno plačujejo, poleg tega
pa predstavljajo odplačila po-
sojil pomemben delež v last-
nih prihodkih občine.
^^^^^ i JI AS; J. INTIHAR
Pešec xameitjal Korentovo
s 1. marcem je bil za v.d. direktorja celjske območne enote
Zavoda za zaposlovanje imenovan Uroš Pešec.
Uroš Pešec je diplomirani sociolog, na mestu direktorja
celjske območne enote Zavoda za zaposlovanje pa je zamenjal
dosedanjo direktorico Bojano Korent, ki je prevzela novo
delovno mesto v Centralni službi Republiškega zavoda za
zaposlovanja.	IS
Voda treh občin
Pretekli teden so se na Graški Gori zbrali župani Srečko Meh iz Velenje, Janez Komljanec
iz Slovenj Gradca in Mirko Grošovnik iz Mislinje.
Končni rezultat njihovih pogovorov je bil podpis pogodbe o skupni izgradnji vodovodnega
omrežja za 52 gospodinjstev na Graški Gori. Vsi projekti so že narejeni, znane so cene, vedo pa
tudi, koliko pitne vode bo dajala že zvrtana vrtina.	L. OJSTERŠEK
Janez Komljanec, Srečko Meh in Mirko Grošovnik med podpisom pogodbe.
Ure bomo premaknil
v nedeljo
Tako kot povsod po Evropi bomo tudi v Sloveniji'
nedeljo, 30. marca, ob 2. uri premaknili urine kazalce,
3. uro. Prehod nazaj na srednjeevropski pasovni čas bo|
oktobra, ko bomo urine kazalce premaknili za eno ^
nazaj.	1
V naslednjih letih bo morala vlada, tako določa lani sprej.
Zakon o spremembah zakona o računanju časa, najpozneje'
mesece pred prehodom na poletni čas določiti točen datunfj
uro obeh sprememb časa. Evropska skupnost je že sporo|
datume prehoda na poletno računanje časa in nazaj vsef
leta 2001. Tako se bo prihodnje leto premik na poletni^
zgodil 29. marca, premik nazaj na srednjeevropski paso^
čas pa 25. oktobra..Za leto 1999 sta določena datuma J
marec in 31. oktober, za leto 2000 26. marec in 29. oktob
leta 2001 pa bo treba ure premaknile naprej oziroma nazaj i
marca in 28. oktobra.	j
Osnutek proračun«
brez pripomb
Šmarski svetniki so se na
zasedanju pred tednom dni
lotili letošnjega občinskega
proračuna in brez večjih pri-
pomb sprejeli osnutek odlo-
ka.
Skupni prihodki za letos bo-
do v občini znašali nekaj več
kot 585 milijonov tolarjev, kar
je 13 odstotkov več kot so zbra-
li lani. Načrtovanih odhodkov
pa je za več kot 592 milijonov
ali 16 odstotkov več kot lani,
kar predstavlja za dobrih 7 mi-
lijonov tolarjev načrtovanega
primanjkljaja. Računajo, da ga
bodo pokrili z denarjem iz viš-
jih meril za zagotovljeno pora-
bo, ki jih pričakujejo do konca
tega meseca.
Precej več kot lani (za 187,8
milijona tolarjev ali 21 odstot-
kov več kot so porabili lani)
načrtujejo letos naložb v ko-
munalno gospodarstvo in
družbene dejavnosti. Za ure-
janje cest bodo namenili 45
milijonov, za izgradnjo tele-
fonskega omrežja v Sv. Štefa-
nu 3,2 milijona, za sanacijo
odlagališča Tuncovec 1,7 mili-
jona, za izgradnjo kanalizaci-
je in čistilne naprave 16,41
lijona, za izgradnjo 16 nep
fitnih stanovanj v Šmarju ,
milijonov ter za pomoč i
naložbah gasilskih društev
milijone.
Največja naložba na [
dročju družbenih dejavne i
bo dokončanje izgradnje te i
vadnice pri osnovni šoli
Šmarju, ki bo stala 90,5 m
j ona tolarjev. Večino dena
pričakujejo od ministrstva
šolstvo, občina pa bi mor
letos prispevati 30 milijon
2 milijona so namenili zap
dobitev projektne dokum(
tacije za izgradnjo dveh ui"
nic in manjše telovadnice
šoli v Šentvidu pri Grobe
nem. Za izgradnjo fiziotera}
je pa bi letos namenih 5 mi
jonov tolarjev. Enako vso
načrtujejo še za naložbe vo
činski upravi (sejna soba
oprema) ter 9 milijonov
vzdrževanje poslovnih sta\
ki jih občina daje v najem.
Svetniki so v nadaljevar
seje ob obravnavi progai
dela občinskega sveta za p
ventivo in vzgojo v cestnf
prometu opozorili zlasti
perečo problematiko promi
skozi Šmarje. Svet so zadol
li, da na ostalih cestah ugot(
možnost zmanjšanja hitro
in namestitve cestnih ovir.
Ponudbe bo
treba izboljšal
Pogajalski skupini, ki
luje v okviru MedresofS
komisije za izvedbo vlad®
ga projekta oživitve zdra'
lišča v Rimskih Toplicah,
se prejšnji teden predsta*
vsi ponudniki, ki so se prt
vili na javni razpis.
Pogajalska skupina ni iz'''
la nobenega od ponudnil'"
ampak je vsem dala možnf^
da svoje ponudbe izbolj^^'
kar morajo storiti najkasn^
do 1. maja. Kot smo že P"'
čali, so se na javni razpis,
bil zaključen 1. marca, prijj
li Antonija Marinček iz
prekmursko podjetje N^
Zdravilišče Laško, podjetje
vestplan iz Ljubljane skup^
Splošno bolnišnico Celj^
firma Compens iz Berlin^
t, SNOPIČ
DOGODKI
3
V nasprotju z zdravo pametjo
Drugi del ceste Ljubno-Luce naj bi bil širok samo 5 metrov, čemur Lucani ostro nasprotujejo
y Lučah po zadnji seji ob-
■jjjgkega sveta vre. Država
. namreč ponovno, brez
J^dnosti Lučanov, za pol
^gtra zožila cesto Ljubno-
Luče-
Zgodovina ceste je bila že
yefkrat premleta, vse skupaj
3 se je pričelo dogajati po
Liavah v letu 1990. Projek-
• l^i so bili narejeni, so pred-
Jdevali cesto v širini 6 me-
trov. Z objavo v uradnem listu
jp cesto že zožili za pol metra,
jfdaj pa naj bi od lučke meje
^alje obnovili cesto samo v
jjjini 5 metrov. To je v nas-
protju z vsemi predpisi in
jltrbjo za prometno varnost, v
Lufah pravijo, da načrt nima
povezave z zdravo pametjo, o
neizpolnjenih obljubah pa
itak že skoraj ne razmišljajo
fef. K tem načrtom bi morali
svetniki dati svoje soglasje,
liar se jim zdi kot posmeh. Še
ena težava se pojavlja na tej
cesti: že lani so namreč za
gradnjo prvega dela ceste po-
rabili sredstva iz letošnjega
državnega proračuna.
Na seji je župan in poslanec
Mirko Zamernik zagotovil,
da bodo sredstva za cesto naš-
li tudi v letošnjem proračunu
ter da so možni tudi drugi viri
financiranja. Po podatkih Za-
mernika predstavlja lučka ce-
sta tisočinko odstotka v sreds-
tvih državnega proračuna za
slovenske ceste. Lučani zato
razmišljajo, če bi pol metra na
nekaj borih kilometrov ceste
rešilo državni proračun oziro-
ma njegovo postavko za ceste.
Mirko Zamernik bo v Lu-
čah tudi po izvolitvi v držav-
ni zbor še naprej opravljal
funkcijo župana, vendar ne-
poklicno. Del njegovih dolž-
nosti bo prevzel profesional-
ni občinski tajnik Ciril Rose.
Ta odločitev je v skladu z
občinskim statutom.
Lučki svetniki terjajo na-
tančno analizo stroškov oziro-
ma kolikšen bi bil »prihra-
nek«, če bi bila cesta ožja.
Vsekakor pa občinski svet ne
bo dal soglasja za 5 metrov
široko cesto proti Lučam, še
več, svetniki so enotni, da bo-
do gradnjo takšne ceste pre-
prečili na vse načine.
Na seji so svetniki spregovo-
rili še o možnosti izgradnje
male hidroelektrarne na Savi-
nji, za kar bo potrebna spre-
memba prostorskega načrta.
Nadalje so svetniki izglasovali
pooblastilo županu, da podpi-
še soglasje za ustanovitev
Zgornjesavinjskega podjetniš-
kega centra in Podjetja za pro-
mocijo, razvoj in trženje tu-
rizma z imenom Zgornja Sa-
vinjska dolina. Podjetje naj bi
bilo soustanovitelj podjetniš-
kega centra, sedež pa naj bi
bil v Lučah, kjer so na voljo
primerni prostori.
Poleg tega so lučki svetniki
sprejeh še zaključni račun, za
šolske prevoze in redne avto-
busne linije v Podvolovljek
bodo objavili javni razpis,
soočili pa so se tudi z novo
težavo, uničeno streho na či-
stilni napravi. Za popravilo bo
nujen dogovor z mozirskim
komunalnim podjetjem, v
vsakem primeru pa bodo po-
skrbeli za novo streho.
US
Nove orgle v Kostrivnici
Tri leta je večina izmed
300. družin v Kostrivnici v
občini Rogaška Slatina zbi-
rala denar za nove orgle v
domači župnijski cerkvi.
Največ sta sicer prispevala
župnik Stanko Gajšek iz Ko-
strivnice, ki je na delu v Nemčiji
(okoli 700 tisoč tolarjev) in kra-
janka Anica Zagode (okoli 200
tisoč tolarjev), vendar je tudi
prispevek ostalih krajanov iz-
jemno dragocen. Orgle so bile
izdelane v orglarski delavnici
Škrabl v Brestovcu pri Rogaški
Slatini, blagoslovili pa jih bodo
na Velikonočni ponedeljek ob
desetih dopoldne. Slovesnost
bo opravil mariborski škof
Franc Kramberger; prvi pa bo
na njih zaigral gospod Potočnik
iz Vatikana. Ob tem pripravljajo
še kulturni program.
Ob tem dogodku pa se v
Kostrivnici pripravljajo še na
uvedbo krajevnega samopris-
pevka. Referendum bo v ne-
deljo, 6. aprila, odprta pa bo-
do štiri volišča. Samoprispe-
vek naj bi trajal pet let, krajani
bi prispevali po dva odstotka
od osebnega dohodka, tako
pa bi zbrali okoli 25 milijonov
tolarjev ali polovico vsote, ki
jo bodo potrebovali za uresni-
čitev pripravljenega progra-
ma. Ostalih 25 milijonov naj
bi prispevali občina, država in
posamezni razpisi. Uredili bi
prizidek k podružnični šoli s
telovadnico in učilnico, obno-
vili krajevne ceste, "postavili
avtobusna postajališča in ure-
dili nekaj pločnikov, torej vse
za dobro varnost krajanov.
TV
O bodoči devetletki
i. Ued šestnajstimi šolami
iflfTtci v Sloveniji, na kate-
rii ministrstvo za šolstvo in
šport v teh dneh organizira
strokovne posvete na temo
uvajanja devetletne osnovne
šole, je bilo drugo predava-
nje minuli petek na 2. Os-
novni šoli v Celju.
Za tovrstno obliko srečanj
so se na ministrstvu za šols-
tvo in šport odločili, ker želijo
podrobneje predstaviti, kaj
N bi prenova prinesla, hkrati
P3pridobiti informacije oziro-
ma odmeve šolskih delavcev
i" Širše javnosti v zvezi s spre-
membami, ki jih pripravlja
"Ministrstvo in kurikularne ko-
misije.
Tako se posvetov udeležu-
jejo predstavniki ministrstva
® predstavniki kurikularne
prenove; posveti pa se priče-
"i^jo s predstavitvijo možno-
Ji> ki jih ima za uvajanje
''^vetletne osnovne šole šola
gostiteljica. Na petkovem sre-
^fiju je možnosti svoje šole
tem področju predstavil
'§or Topole, ravnatelj 2. OŠ
ki je glede na to, da so
[J tej šoli v sodelovanju z
''žnjim vrtcem že pred tre-
"^i leti začeli izvajati projekt
^^ stresnega prehoda iz
Jtca v prvi razred, strokov-
'^l^om lahko posredoval kar
zanimivih izkušenj iz
Prakse.
^popoldanskem delu pos-
Jl^ pa so se strokovnjakom
^'družili še predstavniki
^J^gih šol, vrtcev in pred-
^^niki svetov staršev. »S
;°Poldansko udeležbo na
J^^nju smo bili zadovoljni;
j^^^leženci so predstavni-
L ^ ministrstva in članom
•^'l^ularnih skupin postavi-
li kar nekaj upravičenih in
konkretnih vprašanj; zani-
malo jih je predvsem, kako
bodo predlagane spremem-
be izgledale v«praksi, največ
kritik pa je bilo izrečenih na
račun zmanjšanja števila ur
pri nekaterih predmetih,« je
o petkovem posvetu povedal
Igor Topole, ki meni, da je
takšna oblika srečanj pri-
pravljavcev novih progra-
mov s šolskimi delavci in
starši sicer koristna, kakšnih
bistvenih sprememb v same
programe in predmetnik pa
ne more prinesti. »Na težave
v zvezi s prenovo devetletke,
ki danes dvigujejo toliko pra-
hu, smo šolski delavci stro-
kovnjake opozarjali že pred
dvema letoma, ko so se spre-
membe pričele pripravljati,
pa ni bilo kakšnega bistvene-
ga odziva. Zato so največ,
kar lahko dosežemo na pos-
vetih, najbrž le kakšni »le-
potni popravki«, kaj bistve-
nega pa se ne bo spremenilo,
saj so osnovne smernice no-
ve slovenske desetletke v
strokovnih krogih že začrta-
ne,« je povedal Igor Topole.
N.-M. SEDLAR
Obnovljena hiša iazaristov
Minulo sredo, na jožefovo, 19. marca, so v Celju slovesno blagoslovili obnovljeno hišo
Iazaristov.
Praznični dan so zjutraj začeli z romarskim shodom in mašo, ki jo je daroval celjski opat
Friderik Kolšek, slovesen blagoslov obnovljene hiše Iazaristov na Jožefovem hribu pa je bil
popoldne. Obnovljeno hišo je blagoslovil generalni superior Iazaristov Robert Maloney, k
slovesnemu somaševanju po odpetih litanijah Matere Božje pa so bili povabljeni ob dosedanje-
mu ljubljanskem nadškofu in metropolitu dr. Alojziju Šuštarju še mariborski škof dr. Franc
Kramberger, novi ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, generalni superior Iazaristov
Robert Maloney, vizitator dr. Anton Stres, celjski opat Friderik Kolšek, rektor doma v Tinjah Jože
Kopeinig ter predstojniki redovnikov in duhovniki.	IS, Foto: GREGOR KATIČ
PO SVETU
Jelcin ni popustil
v Helsinkih sta se na
dvodnevnem, že enajstem
srečanju sestala ruski
predsednik Jelcin in nje-
gov ameriški kolega Clin-
ton. Kot je bilo pričakovati,
sta državnika največ besed
namenila širitvi Nata na
vzhod, seveda pa tudi nista
mogla mimo pogovorov o
evropski varnosti in jedr-
skem razoroževanju.
Jelcin je uresničil izjave, ki
jih je pred srečanjem dajal
njegov tiskovni predstavnik
in sicer, da bo predsednik v
Helsinkih branil ruske inte-
rese kot še nikoli doslej. Zato
se predsednika v pogovorih
okoli Nata nista mogla zedi-
niti niti v eni točki, strinjala
sta se le, da se ne strinjata
glede vprašanja širitve Se-
vernoatlantske zveze. Ruski
predsednik je sicer pristal na
pospešitev pogajanj z Na-
tom, vendar pa je tudi vztra-
jal pri nekakšnem internem
dokumentu med Rusijo in
Natom, ki bi Moskvi zago-
tavljal, da na ozemlje novih
članic iz vzhodne Evrope
Nato ne bo nameščal jedr-
skega orožja. Z dokumen-
tom bi se seveda morale stri-
njati tudi vse Članice te
osrednje vojaške zveze. Sta
pa 66-letni ruski in 50-letni
ameriški predsednik podpi-
sala pet izjav: o evropski var-
nosti, o ameriško-ruski gos-
podarski pobudi ter tri izjave
o razoroževanju. Tako naj bi
ruska duma še to pomlad
končno ratificirala spora-
zum Start II, svoj jedrski ar-
zenal pa naj bi zmanjšala za
80 odstotkov v primerjavi z
obsegom iz časa hladne voj-
ne. Kmalu pa se bodo verjet-
no začela pogajanja o spora-
zumu Start III, ki bi število
jedrskih konic tako na ruski
kot tudi na ameriški strani
zmanjšal na 2000 do 2500.
Ka tiče pomoči v gospodars-
tvu naj bi si ZDA prizadeva-
le, da bi Rusija že na nasled-
njem srečanju sedmih naj-
bogatejših držav sveta, ime-
novanih G7, tudi sama po-
stala članica družine boga-
tih. Seveda pa si Moskva ze-
lo prizadeva tudi za članstvo
v Svetovni trgovinski organi-
zaciji, pa v Organizaciji za
gospodarsko sodelovanje in
razvoj (OECD), v Pariškem
klubu in ne nazadnje tudi v
Svetovni trgovinski organi-
zaciji (WTO).
Komentarji na
Helsinski vrh
Vodilni tuji časniki so že
pred začetkom ameriško-
ruskega vrha srečanje ob-
sodili na neuspeh.
Za večino Rusov^ naj bi
zveza Nato še vedno pome-
nila strah vzbujajoč stvor,
kar je posledica nekdanje
sovjetske propagande. Ne-
kateri časniki pišejo tudi o
domnevni grožnji Moskve,
da bo v prihneru nauspeha v
Helsinkih, Evropi obrnila hr-
bet in okrepila vezi s Pekin-
gom, New Delhijem in Tehe-
ranom. Spet drugi se sprašu-
jejo, zakaj bi Moskva svoja
stališča in nasprotovanja
omilila že sedaj, ko pa se bo
vendar o širitvi Nata odloča-
lo šele na julijskem vrhu. v
Madridu. Boris Jelcin je na-
mreč znan kot trd pogajalec,
ki bi se pogajal tudi 25 ur na
dan. Nekateri so srečanje
primerjali kar s srečanjem
treh državnikov na Jalti leta
1945. Spet drugi menijo, da
tokratno srečanje, osem let
po padcu Berlinskega zidu
ni bilo v ničemer podobno
Jalti, temveč je bolj spomi-
njalo na sporazum v Versail-
lesu, ki je po prvi svetovni
vojni Nemčijo podredil že-
ljam zmagovalcev. Sicer pa,
zakaj bi Clinton in Nato bila
zaskrbljena zaradi Jelcino-
vega nestrinjanja z njegovo
širitvijo. Izvedeta jo lahko
kadar hočeta, ne da bi pola-
gala račun Jelcinu in se bala
protiudarcev, meni rimska
La RepubUca. Dodaja še, da
Jelcin in njegova armada na
političnem pa tudi na stra-
teškem področju ne moreta
storiti ničesar, da bi prepre-
čila širitev Severnoatlantske
zveze. Clintonov problem ni
sprejeti pogojev, ki jih po-
stavlja Jelcin, temveč obna-
šati se do njega tako, da bi
preprečil njegovo radikaliza-
cijo in njegov kolaps.
Hamas napada,
Izrael še gradi
Pred neko kavarno v sre-
dišču Tel Aviva je eksplodi-
rala bomba. Umrli so trije
nedolžni ljudje, več kot 40
pa jih je bilo ranjenih. Živ-
ljenje je izgubil tudi pale-
stinski samomorilski aten-
tator, verjetno"^ član skraj-
nega gibanja Hamas, ki je
takoj po eksploziji prevze-
lo odgovornost za napad.
Islamska teroristična orga-
nizacija je napovedala še no-
ve napade, vse akcije pa bo-
do imele isti cilj kot ta v Tel
Avivu: maščevanje Izrael-
cem oz. odgovor na gradnjo
židovskega naselja v vzhod-
nem Jeruzalemu. Zadnji
večji napad je Hamas izvedel
med novoletnimi prazniki,
ko je bilo v trgovinskem cen-
tru v Tel Avivu ubitih 13
ljudi. Spomladi leta 96 pa sta
Hamas in Islamski džihad
izvedla štiri samomorilske
napade. Ob tokratnem napa-
du je vodja Hamasa okoli 10
tisoč glavi množici privržen-
cev na srečanju v Nablusu
na Zahodnem bregu sporo-
čil, da ima zanje dobro novi-
co. Uspeh samomorilski na-
pad v Tel Avivu. Zaradi na-
pada je židovska vlada v Je-
ruzalemu spet ukazala za-
preti mejo z Gazo in Zahod-
nim bregom, kar je razburilo
številne Palestince, ki spet
tie morejo na vsakodnevno
delo v Izrael. Vroče pa je tudi
v Betlehemu in Hebronu,
mestu pod palestinsko ob-
lastjo,-kjer med kakimi sto
tisoč Arabci živi okoli 400
židovskih priseljencev. V
večdnevnih spopadih med
palestinskimi demonstranti
in izraelskimi vojaki, ki se na
plazove kamenja branijo s
solzivcem in gumijastimi na-
boji, je bilo ranjenih že več
sto ljudi. Gre za najhujše
nasilje v mestu od začetka
januarja letos.
DAMJAN KOŠEC, POPtv
□
DOGODKI
Žalcani še brez
proračuna
žalski svetniki naj bi na
svoji zadnji seji sprejeli
predlog odloka o proraču-
nu občine za letos. Prora-
čun bo očitno sprejet šele
aprila.
Župan Milan Dobnik je
namreč že na začetku seje
predlagal umik proračuna z
dnevnega reda. Razlog za tak-
šno odločitev je bil amandma
skupine svetnikov, ki so zah-
tevki znižanje določenih po-
stavk, med drugim naj bi se
znižala sredstva za občinsko
upravo, politične stranke, po-
ž^no varnost, zaščito in reše-
vanje, do določenih spre-
memb naj bi prišlo pri sreds-
tvih za okolje in prostor ter
izobraževanje. Konkretno
znižanje postavk naj bi opre-
delil župan, ki pa se s takšnim
predlogom ni strinjal in zato
tudi zahteval imiik točke z
dnevnega reda. O proračunu^
težkem dobri 2 milijardi SIT,
bodo odločali aprila.
Nominiranci za Celfske grbe
Celjski svetniki danes razpravljajo tudi o imenovanju Stanka Lorgerja za častnega meščana Celja
Na današnjem (četrtek)
zasedanju Občinskega sveta
Mestne občine Celje bodo
svetniki razpravljali tudi o
tem, kdo naj prejme letošnje
bronaste, srebrne in zlate
celjske grbe, najvišja občin-
ska priznanja, ki jih v Celju
podeljujejo ob prazniku
mestne občine 11. aprilu.
Svetnikom v presojo so pred-
lagatelji ponudili tudi odlo-
čitev o imenovanju prof.
Stanka Lorgerja za častnega
meščana Celja.
Skladno z odlokom o prizna-
njih Mestne občine Celje je ko-
misija za mandatna vprašanja,
volitve, imenovanja, priznanja
in nagrade, ki jo vodi mag.
Franc Knafelc, obravnavala 15
pobud oziroma predlogov za
letošnje nagrajence. Občin-
skim svetnikom v potrditev pa
so za danes predlagali imeno-
vanje častnega meščana Celja,
dva dobitnika Zlatega celjskega
grba, 3 dobitnike Srebrnega
celjskega grba ter 4 dobitnike
Bronastega celjskega grba.
Imenovanje prof. Stanka
Lorgerja za častnega meščana
Celja v komisiji utemeljujejo z
njegovim izjemnimi dosežki
na športnem področju, ki ima-
jo trajen pomen za ugled in
promocijo mesta ob Savinji.
Za Zlati celjski grb sta predla-
gana prim. dr. Jože Četina,
specialist za anesteziologijo in
reanimacijo, za življenjsko de-
lo na področju medicine ter
Anica Kumer, gledališka
igralka, za vrhunske umetniš-
ke dosežke.
Za Srebrni celjski grb so
predlagani: Osrednja knjižni-
ca Celje ob 50-letnici uspešne-
ga delovanja, Aero Celje in
glavna direktorica Milena
Brezigar za zelo pomembne
dosežke v g^ospodarski preo-
brazbi, ohranjanju delovnih
mest, rasti izvoza ter drugih
ekonomskih kazalcev ter Mi-
roteks d.o.o. Celje in direktor
Roman Gracer za posebne
gospodarske dosežke v zad-
njem obdobju in za vzpodbu-
do pri nadaljnjem ustvarjal-
nem delu in gospodarski rasti.
Za Bronaste celjske grbe so
predlagani: prof. Slavko Der-
žek za izjemno uspešno uče-
nje francoskega jezika v I.
Gimnaziji v Celju, Bina Štam-
pe-Žmavc, pesnica in pisate-
ljica, za izredne dosežke v us-
tvarjanju za otroke, Goga Ste-
fanovič-Erjavec, koreografi-
nja in plesna pedagoginja, za
pomembne ustvarjalne in pe-
dagoške uspehe na področju
sodobnega plesa tff Tomaž
Gubenšek, gledališki igralec,
za izvrstne interpretacije vlog
v SLG Celje.
I. STAMEJČIČ
Vrtnica in metla
Občni zbor Turističnega društva Celje- Ocenili
urejenost okolja
v 1\irističnem društvu Celje
so v torek zvečer na rednem
letnem občnem zboru ocenili
delo v preteklem štiriletnem
obdobju ter sprejeli program
dela za naprej. Kandidatka za
novo predsednico društva v
obdobju do leta 2000 je Andre-
ja Rihter, ob zaključku občne-
ga zbora pa so v turističnem
društvu podelili tudi prizna-
nja in vrtnice za najbolj ureje-
na okolja v Celju ter metlo, ki
jo vsako leto dodelijo v opozo-
rilo za neurejeno in zanemar-
jeno okolje.
Po besedah dosedanje pred-
sednice društva Danice Dober-
šek so v obdobju od leta 1993
naprej negovali vse tradicional-
ne akcije in prireditve, pripravili
pa tudi nekaj novih. Omeniti
velja oživitev pustnega rajanja
na mestnih ulicah, tradicionalni
Valčkov večer, ki so ga letos v
sodelovanju z Zdravniškim
društvom Celje pripravili že 26.,
ocenjevanje urejenosti okolja v
okviru akcije Zlata vrtnica ter
tradicionalno akcijo »Mladina
obišče Celje«. Kot novost v de-
lovnem programu celjski turi-
stični delavci omenjajo akcijo
ocvetličenje mestnega jedra,
prikaz slovenske domače in
umetne obrti na Glavnem trgu
ter tečaje za vodnike po mestu
ob Savinji, ki jih prirejajo skupaj
z Društvom turističnih vodni-
kov Celje.
V Turističnem društvu Celje
so precejšnjo pozornost name-
njali turistično-propagandni ter
založniški dejavnosti, v letu
1994 izdali nov prospekt Celja,
predlani pa začeli redno izdajati
mesečne turistične informacije,
redno pa izhaja tudi društveno
glasilo Naše Celje. Turistični de-
lavci so bili še posebej veseli
odprtja nove turistično-infor-
macijske pisarne v prostorih
Muzeja novejše zgodovine, lan-
sko 125-letnico obstoja in dela
društva pa so ob jubilejni slove-
snosti obeležili še z izdajo nove-
ga kompleta razglednic Celja,
dveh plakatov mesta, zloženke,
turističnega zemljevida Spre-
hod po Celju ter vodnika Ki-
parstvo in Idparski okras celj-
skih ulic in trgov, v Celju pa je
bil tudi posvet slovensldh turi-
stičnih delavcev.
V Hirističnem društvu C^lje
so predlani skupaj z našo no-
vinarsko hišo pripravili akcijo
ocenjevanja gostiln in resta-
vracij v Celju, skupaj z gostin-
ci in občani pa so v društvu
sklenili, da bodo poslej doma-
če gostilne in restavracije oce-
njevali v rednih časovnih raz-
dobjih. In morda bo že v na-
slednjo ocenjevanje vključeno
tudi gostišče na Starem gradu,
ki je bilo za TD Celje v tem
mandatnem obdobju eno naj-
bolj perečih in hkrati nerešlji-
vih vprašanj. S prisilno izseli-
tvijo najemnika je zdaj Stari
grad zaprt, turističnim delav-
cem in Mestni občini Celje pa
izziv, da v kar najkrajšem ča-
su najdejo zanj primernega
najemnika.
Ob zaključku občnega zbora
so na predlog društvene komisi-
je za okolje, ki jo vodi Cveto
Roje, podelili tudi 36 priznanj za
lepo in urejeno okolje posamez-
nikom oziroma podjetjem in us-
tanovam iz osmih mestnih in
primestnih krajevnih skupnosti.
Najvišje priznanje. Vrtnico za
leto 1996, je prejela družina
Knep iz.Vrunčeve 20 v Celju, saj
okolje družinske hiše izstopa po
vsakoletni urejenosti, družina
pa aktivno sodeluje tudi v
vsakoletni akciji urejanja okolja
v krajevni skupnosti Dolgo po-
lje. Na predlog krajevne skupno-
sti Center je Metlo za leto 1996
prejelo podje^e Avtomotor Ce-
lje iz Miklošičeve uUce, v obraz-
ložitvi pa so opozorili na neure-
jene zelene površine in splošni
nered okoli objekta ter nedov-
zetnost za pripombe, da bi svojo
okolico vendarle lepše uredili.
I. STAMEJČIČ
Od čipke do cokel
Teden domače in umetne obrti v Celjskem domu
Ideja, da bi vsak zadnji petek v mesecu v
salonu Celjskega doma, pripravljali »večer
na vasi« s tematsko predstavitvijo šeg in
običajev posameznih slovenskih okolij, je
prerasla v teden domače in umetne obrti na
Slovenskem, ki je v veliki dvorani Celjskega
doma na ogled še jutri, v petek.
Organizatorja, samostojna podjetnika Jure Kra-
vanja in Gregor Šeligo Vengust, sta k sodelovanju
povabila slovenske mojstre domače in umetne
obrti, vesela pa sta velikega odziva med njimi. V
veliki dvorani se predstavlja 40 razstavljavcev,
nekaj pa so jih zaradi prostorske omejenosti žal
mordi zavrniti. Na izjemno lepo postavljeni raz-
stavi, ki je dnevno na ogled med 9. in 18. uro, je
tako mogoče videti izdelke medičarstva, svečars-
tva, čipkarstva, praskanja v lesu, vezenja, leso-
strugarstva, tkanja, rezbarstva, pletarstva, lon-
čarstva, kovaštva, kvačkanja in zlatarstva. Na
ogled so statve, izdelki iz Sorževega mlina, slike
iz suhega cvetja, ljudska glasbila, planšarske
cokle, vitraži, doma narejene marionete, ročne
lutke in igrače, suhocvetni aranžmaji, broše in
uhani ter izjemno pestra ponudba poslikav na
različnih predmetih.
Teden domače in umetne obrti na Sloven-
skem spremlja pester program spremljajočih
prireditev. V torek opoldne se je z izdelovanjem
pletarskih izdelkov predstavilo Pletarstvo Gore-
nak, zvečer pa je Oton Samec predstavil način,
na kakršnega so naše babice iz žita dobivale
moko, še vedno pa ga ohranjajo v Sorževem
mlinu. Včeraj so svoje delo predstavili varovanci
Centra za rehabilitacijo invalidov Celje, celjski
folkloristi pa so obiskovalcem približali sloven-
ske ljudske šege in običaje, pesmi in plese.
Danes opoldne v Celjskem domu gostijo mojstra
Hrabroslava Pergerja iz Slovenj Gradca, ki bo
poskrbel za prikaz izdelave medičarskih in lec-
tarskih dobrot, ob 18. uri pa bodo predstavili
velikonočne pogrinjke ter izdelavo velikonočnih
voščilnic, kakršne na prav poseben način še
edini v Sloveniji izdeluje Jože Žlaus iz Vojnika.
Vse dni Tedna domače in umetne obrti na
Slovenskem spremljajo s posebno ponudbo
domačih jedi v gostišču Jurček na Babnem pri
Celju, teden pa bodo v Celjskem domu zaklju-
čili jutri ob 20. uri s prireditvijo, na kateri bodo
sodelovale Vesele Štajerke, Štajerski rogisti in
folklorna skupina.
I. STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Teden domače in umetne obrti na Slovenskem
so v veliki dvorani Celjskega doma na pot
pospremili Štajerski rogisti.
Župan rešuje gasilsko zvezo
Gasilska zveza Celje je že
dalj časa v resni krizi, kar se
še posebej kaže v tem, da
lani sploh ni imela rednega
občnega zbora. Najhujši
problemi so z vodilnim ka-
drom, najboljše pa tudi ni
sodelovanje s prostovoljnimi
gasilskimi društvi v treh ob-
činah Celju, Vojniku in Što-
rah, ki so združeni v gasilski
zvezi Celje.
Gordijski vozel želi preseka-
ti in spraviti zvezo na pot nek-
danje aktivne dejavnosti žu-
pan občine Vojnik, Beno Po-
dergajs. Pred dnevi je povabil
na pogovor celoten vrh gasil-
ske zveze in na veliko prese-
nečenje so se vabilu odzvali
tako rekoč vsi, ki kaj v zvezi
pomenijo. Pogovarjali so se o
tem, kakšno zvezo želijo gasil-
ci in tisti, ki jo potrebujejo, ter
kakšno bo urejeno financira-
nje. Dogovorili so se za ločeno
financiranje, kar pomeni, da
bodo občine del sredsiev na-
menile zvezi za skupne nalo-
ge, drugi del pa bodo občine
neposredno nakazale svojim
društvom na podlagi predloga
občinskih poveljstev. Ustano-
vili so tudi tri člansko komisi-
jo, ki bo uresničila ta program
Župan Podergajs je tudi izra-
zil željo po čimprejšnjem obč-
nem zboru, ki bi pometel s
starimi grehi in ornogočil novo,
boljšo pot zveze. Ob tem so
vojniški gasilci tudi sklenili, da
denar od požarne takse ostane
občini Vojnik, društvom pa ga
bodo delili po predlogu občin-
skega poveljstva.	T V
IPO DRŽAV
Strah pred
naložbami
UUBLJANA, 19. marc,
(Delo) - Gospodarska zboj,
niča Slovenije opozarja,
je pri nas precej manj tujjj
vlaganj kot v drugih sre^
njeevropskih državah..Go^
podarstveniki so preprifj
ni, da so tuje naložbe nuj
ne, ovirajo pa jih predvsem
pomanjkljiva in nepregle^
na zakonodaja, tujim vlag^
teljem pa ni naklonjeno tif
di razpoloženje slovens^
javnosti. Zbornica bo zati
skušala spodbuditi čim
prejšnje sprejetje zakona(
prevzemih, novega devi^
nega zakona in še nekate
rih. Neustrezen odnos dj
tujega kapitala je tudi en;
od temeljnih pripomi
evropske komisije, ki jj
neugodno ocenila priprav
Ijenost in hitrost prilagaja
nja naše države skupnemi
evropskemu trgu.
Proti
zdravniškim
zmotam
LJUBLJANA, 19^ mara
(Delo) - Zakonca Šilih m
tanavljata Združenje oška
dovancev zdravniški!
zmot in korupcije, ki b(
delovalo kot humanitarni
organizacija. Z delom b(
pričelo takoj, ko bo pripra
vilo statut in se registrira
lo. Združenje naj bi poraa
galo ljudem pri iskan/i/
pravice v primerih, ko m
bi šlo za neustrezno ravna-
nje določena zdravnika,
nudilo bo najnujnejše
pravne nasvete ter delova-
lo kot posrednik pri dogo-
varjanju z zdravstvenini
ustanovami.
Nadomestni
poslanci
UUBUANA, 19. marci
(Večer) - Mandatno-imuni
tetna komisija državnega
zbora je določila kandidate
ki bodo zamenjali tiste po
slance, ki so bili imenovan
za ministre. Kandidati 2
nove poslance so: Jože Le
nič, Mirko Kaplja, Maksi
miljan Lavrinc in Romai
Jakič (vsi LDS) ter Fran«
But, Štefan Kline in Led
Gostiša (vsi SLS).
Bencin dražji
UUBUANA, 20. mard
(Dnevnik) - Vlada je odj
brila prvo letošnjo podraži'
tev naftnih derivatov in
meljskega plina. Za liter 98'
oktanskega bencina je tre-
ba odslej plačati 93,10 tolaf
ja, za liter neosvinčeneg^
95-oktanskega bencin^
85,80 tolarja, liter kurilnega
olja pa stane po nove^^
44,90 tolarja. Od 25. marca
lahko tudi Geoplin zarač"'
na višje cene zemeljskega
plina, in sicer za kubičj''
meter 23,90 tolarja. Zarai«
podražitve se bo na raČi^"
prometnega davka od
daje naftnih derivatov nat^
klo v proračun vsak mes^
za milijardo tolarjev vet
doslej.
^SNOPIČ
DOGODKI
5
Sklad govori eno, napiše drugo
V Steklarni Rogaška Slatina nezadovoljni s ponudbo Sklada za razvoj
^inuli petek so zaposleni
steklarni Rogaška Slatina
jpbili s strani Sklada za raz-
voj v podpis sporazum, ki po
^eni sindikata pomeni neu-
jjjničevanje njihovih sindi-
j,3lnih in pravic do souprav-
'fo je med drugim na torkovi
uQvinarski konferenci, ki so jo
pfipravili v območni organiza-
ciji svobodnega sindikata v
Celju, povedal predsednik sin-
jilcata steklarne Albin
jrimpf- Predlagani sporazum
je po njegovih informacijah
povsem drugačen od prejšnjih
dogovorov in obljub Sklada za
[azvoj. »Sindikat po zadnjem
predlogu sporazuma naj ne bi
podpisal s Skladom temveč z
iipravo podjetja. Poleg tega
sklad zahteva, da se sindikat
odpove pravicam iz preteklo-
sti. Konkretno to pomeni, da
naj bi se odpovedali za približ-
no 7 milijonov mark neizpla-
čanim plačam v zadnjih petih
letih, neizplačanemu lanske-
mu regresu in drugim dodat-
kom, ki nam pripadajo po ko-
lektivni pogodbi. Skupno zna-
šajo obveznosti do zaposlenih
približno 9 milijonov mark.
Sindikat naj bi na zahtevo
sklada zbiral od zaposlenih tu-
di izjave, s katerimi se posa-
mezniki odpovedujejo pravi-
cam. Šele ko bi izjave podpisa-
lo 80 odstotkov zaposlenih, bi
sklad začel s konverzijo terja-
tev v kapitalski delež. Za neiz-
plačani lanski regres pa sklad
predlaga, da naj bi regres
vsem zaposlenim sicer obra-
čunali, za neto izplačila pa
izdali zadolžnico z dospelost-
jo enega leta in obrestno mero
R+11 odstotkov. Nič pa ni v
sporazumu zapisano o more-
bitnih tehnoloških viških in o
tem, kako si sklad zamišlja
sanacijo podjetja. Zaposleni v
steklarni smo zato prepričani,
da je sklad ignoriral naše zah-
teve, da smo ponovno prepuš-
čeni sami sebi. Sklad očitno ni
pripravljen podjetja dokapita-
lizirati v gotovini, temveč sa-
mo prevzeti upravljanje in dati
upravi poroštva za najem kre-
ditov, z večjimi dobavitelji pa
naj bi se dogovorili o spre-
membi sedanjih dolgov v kre-
dite z določeno dobo odplače-
vanja.«
Albin Šrimpf je opozoril še
na eno zahtevo sklada - na
spremembo statuta. »Statut
naj bi spremenili tako, da bi v
nadzornem svetu glasovali lo-
čeno, kar pomeni, da pred-
stavniki delavcev ne bi mogli
vplivati na odločitve. Poleg te-
ga sklad po novem zahteva 3
svoje člane v nadzornem sve-
tu, imeti hočejo tudi predsed-
nika in namestnika nadzorne-
ga sveta, kar pomeni, da nas
hočejo dotolči pri sindikalnih
pravicah in pravicah do sou-
pravljanja,« je še povedal
predsednik sindikata steklar-
ne.
Dodal je še, da se v podjetju
sicer že kažejo prvi pozitivni
rezultati, ki pa so bolj kot po-
sledica delovanja Sklada re-
zultat sanacijskega načrta no-
ve uprave na čelu s predsedni-
kon Davorinom Škrinjari-
čem.
IJB
Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindi-
katov Ladislav Kaluža je na novinarski konferenci pove-
dal, da se letos nadaljujejo negativna gospodarska gibanja
na našem območju, predvsem pa se povečuje socialna
stiska ljudi. Samo do konca februarja je v stečajnem
postopku 6 podjetij z našega območja, v katerih je bilo
zaposlenih približno 700 delavcev, še več je podjetij, kjer
so razmere zelo vprašljive. Na Celjskem se je stopnja
brezposelnosti v obdobju od decembra 1995 do decembra
1996 povečala za 8 odstotkov, konec lanskega leta je bil
brez zaposlitve 14.201 delavec. V istem obdobju se je
število izkazanih potreb po delavcih zmanjšalo za 4,3
odstotke.
Kovinotehna
se širi v BiH
Pred tednom dni je celjska
Kovinotehna odprla distri-
bucijski center v Zenici, v
u«tku aprila pa se bo njeni
vengi trgovin pridružila še
/ianšiza v Bihaču.
Odprtje velikega distribu-
cijsko prodajnega centra Ko-
motehne v Zenici je potrdi-
lev, da se po letih negotovega
poslovanja slovenskih podje-
tij v Bosni in Hercegovini in
na področju Balkana nas-
ploh, stare poslovne vezi s
lemi trgi spet krepijo. Novi
prodajni center v strogem sre-
dišču Zenice na 1000 kvadrat-
nih metrih površine ponuja
celovito paleto Kovinotehnine
'eleprodajne ponudbe. Cen-
'er, ki je podprt s sodobno
'^čunalniško tehnologijo in
Prei^ nje povezan tudi s Kovi-
notehnino slovensko centralo
v Celju, je namenjen oskrbo-
vanju obrtnikov, malih trgov-
cev in večjih sistemov.
Druga usmeritev Kovinoteh-
ne pa je ponovna krepitev tuje
franšizne maloprodajne veri-
ge. V prvi polovici aprila na-
mreč načrtujejo odprtje fran-
šizne trgovine v Bihaču. Teh-
nična trgovina, ki jo bo Kovino-
tehna odprla v sodelovanju s
partnerjem iz Bihača, bo na
700 kvadratnih metrih asorti-
marisko pokrivala vse, kar nudi
Kovinotehna v svojih trgovi-
nah, poudarek pa bo na izdel-
kih in blagu za obnovo in grad-
njo. Kovinotehna bo tako svo-
jemu veleprodajnemu poslova-
nju preko predstavništev v Bo-
sni in Hercegovini 3odala še
»fizično« prodajo in se tako še
približala kupcem na teh trgih.
ISM
Novo vodstvo TT Prebold
v Tekstilni tovarni Prebold so pred kratkim dobili novo
vodstvo.
Dosedanji direktor Drago Pušnik je z mesta direktorja odsto-
P'l na lastno željo, krmilo podjetja pa je prevzel Vinko Žohar.
^ovi direktor je v Tekstilni tovarni Prebold zaposlen že 23 let,
■^^zadnje je bil direktor prograrha tkanin. V tej preboldski
'ovarni sicer namenjajo 70 do 80 odstotkov proizvodnje na tuja
'"■žišča, izdelujejo pa predvsem tkanine in nogavice. IJB
V Žalcu le še digitalno
s ponovno širitvijo telefon-
centrale bo v Žalcu konč-
potekal telefonski promet
® preko sodobne digitalne
'^•efonske centrale,
^treh letih je bila to že tretja
"^'^ev žalske telefonske cen-
^^le, dela pri zadnji razširitvi
'■^'^trale so delavci celjske po-
^ovne enote Telekoma dokon-
v teh dneh. Skupna zmog-
''^ost razširjenje telefonske
.^iitrale je nekaj manj kot 5
priključkov. S to razširi-
bo mogoče vse naročni-
ke, ki so bili doslej vključeni
še na analogno telefonsko cen-
tralo, preusmeriti na digital-
no, ki omogoča dodatne stori-
tve. Preusmeritve bodo izvedli
v naslednjih nekaj mesecih.
Stara analogna telefonska
centrala je bila zgrajena v za-
četku 80. let in je bila v zad-
njih letih tako obremenjena,
da ni več zmogla povečanega
telefonskega prometa v zado-
voljivi kvaliteti. Celotna nalož-
ba je stala Telekom preko 50
milijonov SIT.	BB
V	Melki Tekstil zbirajo denar
za zajamčene plače
Še vedno ni jasno, kakšna bo usoda celjskega podjetja
Metka Tekstil, saj se lastnik še ni odločil, ali bo ugovarjal
predlaganemu stečaju.
V	ponedeljek je v podjetje sicer prišel lastnikov zet, ki pa
delavcem očitno ne more aU pa noče odgovoriti na številna
vprašanja. V torek so delavci pripravili dve pošiljki za izvoz,
ker kupci nujno potrebujejo naročeno blago. Poleg tega so se
delavci z zetom lastnika dogovorili tudi za tiste izvozne posle,
^ki jim je že potekel rok dobave. Na domačem tržišču se v
podjetju dogovarjajo s kupci za poplačila terjatev. Denar
zbirajo za zajamčene plače za mesec februar, vendar morajo v
Metki Tekstil z zbranim denarjem najprej plačati 3,5 milijonov
SIT zapadlih terjatev iz meseca januarja. Za zajamčene plače
bi potrebovali 7,5 milijonov SIT. Predlog za uvedbo stečajnega-
postopka sicer poteče 2. aprila^ do tega datuma pa ima
švicarski lastnik možnost ugovora na predlog uvedbe stečajne-
ga postopka.	UB
Šola v Sedražu bo vzorčna
Predvidoma prihodnji mesec bo nova podružnična šola v
Sedražu, ki velja v občini Laško za eno večjih naložb na
področju šolstva v zadnjih letih, v celoti dokončana in
opremljena.
Občina Laško je s pomočjo državnih sredstev šolsko stavbo v
Sedražu zgradila že leta 1995 in jeseni istega leta se je v šoU že
pričel pouk, v enem od prostorov pa so pričeli izvajati tudi
program predšolskega varstva.. Lani so k zgradbi dogradili še
telovadnico, vendar se je zaustavilo pri opremi. Letos je občini
le uspelo zagotoviti manjkajoči denar in pred dvema tednoma je
med ponudniki, ki so se prijavili na javni razpis, kot dobavitelja
opreme v vrednosti 3,7 milijona tolarjev izbrala Elan. Prihodnji
mesec naj bi bila šola v celoti dokončana, zato pripravljajo za
takrat še eno uradno otvoritev. Po napovedih ministra za šolstvo
dr. Slavka Gabra naj bi podružnična šola v Sedražu postala
vzorčni primer, kako je mogoče tudi z manj denarja zgraditi
primerno šolo.	JI
Čistejše
Celje
V	sodelovanju z Ribiško
družino Celje so v projektni
pisarni Celje zdravo mesto v
soboto pripravili akcijo Oči-
stimo Celje, ki se je je kljub
slabemu vremenu udeležilo
okoli 400 ljudi.
V	projektni pisarni Celje
zdravo mesto so z rezultati
sobotnega dopoldnevnega čiš-
čenja okolja, brežin Savinje ter
Šmartinskega jezera, zelo za-
dovoljni. Za razliko od prejš-
njih let, ko se je čiščenja okolja
lotila le peščica Celjanov, so se
le-ti namreč letos kljub dežju
in snegu množično odzvali.
V	sodelovanju s Komunalno
direkcijo Mestne občine Celje
pa z akcijo čiščenja okolja na-
daljujejo v podjetju Javne na-
prave, kjer bodo s posebnimi
kontejnerji kosovne odpadke
brezplačno odvažali iz posa-
meznih krajevnih skupnosti
vse do 9. aprila. Ob tem pa
občane še obveščajo, da lahko
na odlagališče komunalnih
odpadkov v Bukovžlaku od-
padke, ki se naberejo ob
spomladanskem čiščenju, tudi
sami brezplačno odložijo vsak
dan med 6. in 20. uro. IS
Turizem in Icomunala
v konjiški občini bodo letos
porabili sedem milijonov de-
vetsto tisoč tolarjev proračun-
skega denarja za turizem.
Največji vsoti - po dva in pol
milijona - sta namenjeni pro-
mociji občine in sofinancira-
nju javnih del na področju tu-
rizma. Nadaljevali bodo tudi z
urejanjem vinske ceste po ob-
čini, za kar bodo porabili mili-
jon tolarjev, enako vsoto pa
občinski proračun odmerja tu-
di oživitvi doline svetega Jane-
za v Špitaliču. Kot je znano,
naj bi konec pomladi pri Žički
kartuziji odprli obnovljeni Ga-
stovž - najstarejšo gostilno v
Evropi.
Za komunalno gospodars-
tvo odmerja konjiški občinski
proračun letos nekaj več kot
72 milijonov tolarjev. Več kot
pol denarja bodo porabili za
investicije. Najpomembnejša
bo zagotovo ureditev filtrira-
nja izvira pitne vode v Žičah,
od koder se v pretežnem delu
napaja vodovod za Slovenske
Konjice. Investicija v mikro-
biološko in mehansko čišče-
nje pitne vode na izviru v
Žičah je ocenjena na 81 mili-
jonov tolarjev, kar je seveda
mnogo več kot ji odmerja le-
tošnji proračun. Sredstva na-
meravajo v Konjicah zbrati še
iz proračunov prihodnjih
dveh let in nedavno uvedene
ekološke takse, računajo pa
tudi na državna nepovratna
sredstva ali ugoden kredit. S
proračunskim denarjem bodo
letos v konjiški občini začeli
tudi z urejanjem vodovodov
Zverovje, Polene in Sojek-
Kamna Gora, sofinancirali
bodo postavitve trafo postaj
in javne razsvetljave v krajev-
nih skupnostih Dobrava-Ga-
brovlje in Slovenske Konjice.
Dva milijona odmerja prora-
čun za prestavitev kopališča
na Zbelovem, sedem milijo-
nov pa za regulacijo Polenši-
ce.
A.N.
PO DRZAVII
Dohodnina do
torka
UUBUANA, 20. marca
(Delo) - V izpostavah davčne
uprave v Sloveniji so v začet-
ku tega tedna začeU spreje-
mati napovedi za odmero do-
hodnine. V tem času so v
izpostavah na voljo tudi de-
lavci davčne uprave, ki vam
bodo pomagali z nasveti. Iz-
postave bodo do 18. ure od-
prte tudi jutri, v petek, in še
prihodnji torek, prav tako do
18. ure. Zadnji rok za pravo-
časno oddajo letošnje napo-
vedi za odmero dohodnine
se izteče 1, aprila opolnoči. ^^
Operocije tudi ^
popoldan
UUBUANA, 20. marca
(Delo) - Vodja organizacij-
ske enote kirurgije v ljubljan-
skem kliničnem centru dr.
Zoran M. Arnež je napove-
dal, da bo celotna kirurgija v
centru začela delovati v dveh
izmenah, razloga za uvelja-
vitev takšnega ukrepa sta
predvsem dva - nevzdržne
sedanje delovne razmere ce-
lotnega zdravstvenega oseb-
ja in dolge čakalne dobe bol-
nikov na operacijo.
SKD se prenovijo
UUBUANA, 21. marca
(Delo) - Stranka krščanskih
demokratov žeh postati mo-
derna konservativna stranka,
prenova, pri kateri sodeluje
več kot 150 strokovnjakov, pa
bo organizacijska, kadrovska
in vsebinska. Stranka name-
rava svoje delovanje preveriti
na vseh ravneh, od občinske
do državne.
Ohraniti bogastvo
vodo
BRDO, 21. marca (Delo) -
Ob svetovne dnevu voda je
uprava za varstvo narave pri
ministrstvu za okolje pripra-
vila strokovni posvet o ce-
lostnem urejanju voda. Kot
je povedal minister dr, Pavle
Gantar mora Sloveniji kma-
lu pripraviti zakon o vodah,
ki bo prilagojen evropskim
merilom, spremembe pa bo-
do potrebne tudi v organiza-i
ciji. Tako naj bi ustanovili
upravo za vode, ki bo skrbe-
la za programsko, načrtoval-,
no in investicijsko področje.
Nova pomlad
LJUBUANA, 22. marca
(Nedelo) - Društvo onkološ-
kih bolnikov Slovenije je v
Cankarjevem domu pripravi-
lo peto vseslovensko sreča-
nje žena po operaciji dojke -
Nova pomlad življenja. Po
podatldh društva je bolnic za
rakom dojke v Sloveniji čeda-
lje več, vsako leto zboM na
novo 750 žensk.
OMV no pohodu
UUBUANA, 23. marca
(Delo) - Naftna družba OMV
Istrabenz namerava do leta
200 povečati svoj tržni delež
v Sloveniji s sedanjih 23 na
30 odstotkov in ostati drugo
največje naftno podjetje v
naši državi. Zdaj ima v pri
nas 80 črpalk, do konca ti-
sočletja bi jih rada imela sto,
letos pa namerava zgraditi
nove servise v osmih mestih.
□
GOSPODARSTVO
Prihodnosti se ne bojimo
»V velenjskem rudniku je še 250 milijonov ton premoga,« zatrjuje tehnični direktor premogovnika mag. Marjan Kolenc
Pred kratkim je velenjski
rudnik lignita obiskal mini-
ster za gospodarske dejav-
nosti Metod Dragonja. V po-
govorih je bilo slišati kar
nekaj pomembnih stvari,
odločujočih za prihodnje de-
lo in napredek premogovni-
ka. O načrtih in tudi težavah
velenjskih rudarjev smo se
pogovarjali s tehničnim di-
rektorjem rudnika, mag.
Marjanom Kolencem.
»Minister Dragonji je med
pogovori napovedal, da bodo
v parlamentu do maja sprejeli
strategijo oskrbe Slovenije z
električno energijo. Pri tem bo
upoštevana naša ponudba, po
kateri bo dolina oziroma naš
bazen letno prispeval 3.200
gigavvatnih ur električne ener-
gije oziroma 4 milijone ton
premoga. To naj bi veljalo do
leta 2020,« je razložil mag.
Marjan Kolenc.
Nekako je obljubljeno, da
bo cena domačega premoga
za desetino višja, medtem ko
ste vi predlagali vsaj 15-od-
stotno zvišanje cene premo-
g^?
Gre za 15 odstotkov višje
cene kot so cene uvoženega
premoga v Ljubljani. V predlo-
gu bilance za letos je cena 5,95
marke za gigajoul, kar je manj
kot smo predlagali. Vendar pa
naj bi letos proizvedli več pre-
moga, torej bi se skupni priho-
dek nekako izravnal.
Minister Dragonja meni,
da sistem ne bi prenesel ta-
ko visoke cene premoga. Kaj
pa kažejo vaši izračuni?
Zahtevano ceno (6,11 marke
za gigajoul) smo postavili na
osnovi ministrovega predloga
o zaščiti slovenske proizvod-
nje. Za nas pomeni to od 10 do
20 odstotkov višjo ceno kot za
konkurenčen premog. Iz tega
smo zahtevali 15-odstotno po-
višanje, očitno pa ni šlo...
Lani je precej prahu dvig-
nil indonezijski premog, ki
so ga poskusno uporabljali v
šoštanjski termoelektrarni.
Verjetno je to tudi eden od
razlogov, da v slovenskih
premogovnikih zahtevate
večjo zaščito?
Ne bi rekel, da gre pri tem
za subvencije, verjetno gre
bolj za nacionalni interes ozi-
roma interes, da se ohrani to-
Hko in tohko delovnih mest,
pa tudi najbolj stabilna elek-
trika je iz domačega premoga.'
Itak je sedaj cena indonezij-
skega premoga že višja, v šo-
štanjski termoelektrarni pa ga
ne uporabljajo. Lani je šlo le
za poskus, ker je indonezijski
premog ekološko bolj spre-
jemljiv kot velenjski. Nikoli pa
ni bil interes elektrarne, da bi
v celoti prešla na drug pre-
mog. Vedeti je treba, da z
elektrarno dobro sodelujemo
in skupno usklajujemo dogo-
vore, tudiicar tiče pomembnih
strateških uskladitev.
Reicordi niso naš
cilj
Pred kratkim ste začeli z
novim odkopom B na etaži
k.-i-lO v jami Pesje. Kaj to
pomeni v praksi?
Gre za enega največjih od-
kopov, ki bo dal največjo proi-
zvodnjo in omogočal tudi vi-
soko dnevno proizvodnjo. Ko-
ličina izkopanega premoga bo
1,2 milijona ton, oziroma
dnevno med 7 in 9 tisoč tona-
mi premoga.
Zadnji tedni so v velenj-
skem premogovniku minili v
znamenju rekordov...
Dosegli smo več rekordov, in
sicer na omenjenem odkopu 11
tisoč ton premoga ter tudi rud-
niški rekord, proizvodnjo 32
tisoč ton premoga, seveda v
enem dnevu... Vseh 5 odkopov
je obratovalo v ugodnih razme-
rah, kar je tudi omogočilo re-
korde. Je pa to konična proi-
zvodnja, največja možna za ta
odvoz. Podobni rekordi so do-
bri za posamezne odkope in
tudi za rezultat, niso pa naš
cilj. Bolj nam gre za kontinuira-
no dnevno proizvodnjo čez vse
leto, kar pomeni 15-16 tisoč ton
izkopanega premoga na dan.
Nekateri kazalci poslova-
nja v premogovniku so iz-
jemno dobri, kljub temu pa
se otepate s hudimi izguba-
mi. Kje so vzroki?
Ne gre zgolj za neprimerno
ovrednoteno marko, največje
težave nastajajo zaradi preniz-
ko priznane cene premoga. V
preteklem obdobju se je izgu-
ba stopnjevala, viša se stopnja
kratkoročne zadolženosti, če-
prav so osnovni kazalci (stroš-
ki materiala in dela) nenehno
zmanjšujejo oziroma so v nor-
malnem gibanju. Lanska izgu-
ba je med največjimi, čeprav
nerealen tečaj marke že ni bil
tolikšen problem.
Skupne izguba je narasla
nad 9 milijard tolarjev, s tem
pa se nevarno bližate rezervi...
Pri otvoritveni bilanci smo
oblikovali 12 milijard tolarjev
rezerve, zato se skupna izgu-
ba 9,5 milijarde tolarjev res
približuje višini rezerv, ki smo
jih oblikovali z lastninskim
programom. Če se bo to nada-
ljevalo, se bo izguba verjetno
začela pokrivati v breme kapi-
tala, kar seveda ni dobro. Pri
tem je seveda nelogično, da se
izguba kopiči zaradi cenovnih
neskladij.
V lastninjenje podjetja je
velika večina rudarjev poleg
certifikatov vložila tudi last-
ninske nakaznice za prema-
lo izplačane plače. Je to znak
rudarske solidarnosti?
Prej bi rekel, da gre za zau-
panje v poslovno strategijo
podjetja, saj je lastninske na-
kaznice vložilo kar 98 odstot-
kov delavcev. To je seveda ve-
lika vzpodbuda za nas.
Kako dolgo ocenjujete, da
bomo v Sloveniji potrebovali
premogovnik? Vas je strah
prihodnosti?
V nobenih papirjih si ni
možno predstavljati oskrbe
Slovenije brez šoštanjske ter-
moelektrarne,. ki v Sloveniji
prispeva tretjino potrebne
električne energije. Prihodno-
sti se ne bojimo, saj je pri
normalnih cenovnih razmer-
jih jasna. V rudniku bi brez
večjih investicij zdržali do leta
2020. Po letu 2015 čaka Slove-
nijo ena od strateških odloči-
tev glede odprtja jame Šo-
štanj. Gre za jamo med Šošta-
njem in Topolšico, kjer je 60
milijonov ton premoga. Če ja-
me ne bi odprli, bo treba po
letu 2020 razmišljati o dveh
milijonih ton letne proizvod-
nje premoga, oziroma o pre-
polovitvi sedanje proizvodnje.
Skupno, tudi z jamo Šoštanj,
pa imamo v velenjskem pre-
mogovniku še 250 milijonov
ton premoga.
^^^mM URŠKA SELIŠNIK
Priznanja mladim podjetnikom
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je v
petek v prostorih celjske območne zbornice podelil priznanja
12 mladim slovenskim podjetnikom, ki so se udeležili izobraže-
vanja v Vicenzi v Italiji. Z našega območja so priznanja prejeli:
Petra Melanšek, Viva Trade Nazarje, Zarin Cican, Maranta
Celje, Uroš Benda, Benda Rečica ob Savinji in Franci Pliber-
šek, MIK Celje.	UB, Foto: SHERPA
NOVO NA BORZI
Negotova
prihodnost
Po umiku tujih investitor-
jev s slovenskega trga vred-
nostnih papirjev tečaji spet
padajo, zaskrbljujoč pa je tu-
di skupni promet. Kljub te-
mu, da je skoraj vsak teden
sprejet v kotacijo kakšen nov,
papir, pa na trgu ni pravega
optimizma.
Vse kaže, da se bodo tujci
našega trga zaradi visokih
stroškov skrbniških računov še
nekaj časa izogibali. Banke še
niso sporočile obrestnih mer,
po katerih bodo tolarsko kredi-
tirale tuje partnerje. Pač pa je
večina bank objavila višino
sredstev, ki jih bo lahko spreje-
la v tuji valuti in'pretopila v
tolarska sredstva. Višina je se-
veda odvisna od pasive in akti-
ve banke, velikosti banke in od
bonitete banke v tujini. Banke
se sedaj dogovarjaja s tujimi
partnerji in zanje pripravljajo
ponudbe, vendar pa še nobena
banka ni sklenila pogodbe o
vodenju skrbniškega računa.
Na OTC trgu je še vedno
največ zanimanja za Krko, ka-
tere tečaj znaša dnevno v pov-
prečju 17.000 SIT. Dnevno se
sklene s KRKG tudi za 50 mio
SIT prometa. Na A kotaciji pa
je še vedno najbolj zanimiva
delnica Leka in redna delnica
SKB banke. Sicer pa je bila
delnica SKB banke tudi naj-
bolj trgovan vrednostni papir
na Ljubljanski borzi v letu
1996. Z njo je bilo ustvarjeno
za 13,1 milijarde tolarjev pro-
meta. Zanimanje za to delnico
se je povečalo predvsem jese-
ni , ko je banka napovedala,
da bodo njene delnice začele
kotirati na tujih borzah. Naj-
prej se je to zgodilo v Londo-
nu, nadaljevalo v Munchnu,
11. marca pa so GDR SKB ban-
ke začeli kotirati na frankfurt-
ski borzi. Po nerevidiranih po-
datkih zaključnega računa za
leto 1996 je SKB banka lani
ustvarila bruto dobiček v viši-
ni 1.901 mio SIT, kar ustreza
8,5% rentabilnosti poslovanja.
21.3. 1997 je odbor za spre-
jem sprejel sklep o sprejemu
navadnih delnic na ime z oz-
nako C družbe Zdravilišče Ra-
denska d.d. Radenci v borzno
kotacijo A, s čimer se pripojijo
v borzno kotacijo A že spreje-
tim navadnim delnicam z oz-
nako A in G. Datum začetka
trgovanja z navadnimi delni-
cami z oznako A in C ( s
skupno oznako G, RARG) bo
določen naknadno. Osnovni
kapital na dan 7.2. 96 znaša
5.061.856.000 SIT in je razde-
ljen na 5.061.856 navadnih
delnic na ime z nominalno
vrednostjo 1.000 SIT vsaka. V
Radenski, ki vključuje sedem
hčerinskih podjetij, so v letu
1996 ustvarili 12.065 mio to-
larjev prihodkov. Izkazani do-
biček znaša 547,4 mio SIT, kar
je za 7% nominalno manj kot v
letu 1995. Knjigovodska vred-
nost delnice je na 31.12. 96
znašala 2.962 SIT, na dan pre-
nosa delniške knjige v central-
ni register pri KDD pa je bilo
17.215 delničarjev. Na neorga-
niziranem trgu je cena RARG
od 1.700 do 2.000 SIT.
1. aprila zapadejo kuponi
nekaterih obveznic in sicer
Abanke 1.izdaje. Banke Celje
l.izdaja, RS02, RS2D, VIP2,
SZB2, LOK, VPlO in Mesto
Ljubljana (MLJO). Če imate
obveznice pri sebi, poskrbite
za pravočasno vnovčenje.
Če želite prodati delnice
podjetij iz javne prodaje (serija
G), se oglasite v CBH d.o.o.,
Celje ali pa pri okencih Banke
Celje. Delnice podjetij odkupu-
jemo po dnevnih cenah. Prav
tako še vedno odkupujemo
amortizacijske načrte, ki jih je
izdala Pošta Celje, sedaj Tele-
com Slovenije. Odkupovati
smo začeli delnice Cinkarne
Celje in Petrola iz javne proda-
je (serija G) po dnevnih cenah.
Piše: JOŽICA MALTARIČ
|ar6met|
VLipunovo
vodstvo
Nadzorni svet konjiči;,
delniške družbe Lip Pohij
tvo, ki zaposluje 381 delani
cev, je pred dnevi za novegj
direktorja družbe imenov^
Adolfa Klokočovnika j]
Slovenske Bistrice. Po izt^
ku mandata dosedanjem^
direktorju sta se na razp^
prijavila dva kandidata: %
danji direktor Stane KokJ
in Adolf KlokočovniH
Nadzorni svet se je odloffl
da vodenje družbe zau^
novemu človeku, za kated
ga upa, da bo izboljšal goj |
podarske razmere v podjet:
ju. Adolf KlokoČovnik sedi
vodi predstavništvo Hing
zad banke v Slovenski Bi
strici. Konj ičani pa ga poz!
naj o iz časov, ko je bil i
vodstvu Konusa. Z deloa
bo novi direktor začel aprf,
la. Stane Kokelj pa bo osti I
v podjetju na drugem de
lovnem mestii. Predsednij
nadzornega sveta delnišl«
družbe Lip Pohištvo Maj
tin Koklič je povedal, di
zamenjava vodstva kljul
težkim razmeram v podjet!
ju vsaj za zdaj še ne napo
veduje tudi sprememb \
številu zaposlenih.
Nova plačilna
kartica Karantan
Na pobudo Nove Ljubi
Ijanske banke in SKB bank(
je konec minulega tedm
devet slovenskih bank paf-
pisalo pogodbo o poslov-i
nem sodelovanju pri izdaja-
nju plačilne kartice Karanj
ta. V prvi fazi bo to bančifl
1 plačilna kartica, kasneje {»
naj bi postala še kreditni,
plačilna kartica. Omogoča^
la bo plačevanje blaga :
storitev v Sloveniji. PoraN i
bo imetnik plačilne kartici
Karanta plačeval v celot'
nem znesku enkrat meseiii
no. Pristop k novemu sld|
"venskemu kartičnemu sil
stemu Karanta so poleg No
ve Ljubljanske banke ii
SKB podpisale Probankai:
Abanka, Banka Vipa, U
Banka Domžale, LB Pomut'
ska banka, LB Koroška ban
ka in LB Banka Zasavje.
banke pokrivajo 60 odstotj
kov bančne bilančne vsotfl
v	Sloveniji, pri njih pa ini^
tekoče račune 330 tisol
imetnikov.
McDonald^s in
Perutnina
McDonald'sove restavr?
cije v Sloveniji so pred dn«
vi	začele svojim gostom p®
nujati novi proizvod - Chi^
ken McNuggets. Proizv<»
ki ga McDonald's v svel
uspešno prodaja že vrsi
let, je sedaj dostopen tu«
slovenskim ljubiteljem W
tre prehrane. ProizvajaH^
in dobavitelj Chicken M''
Nuggetspv, zlatih piščan^
jih kroketov, je Perutnif'
Ptuj, ki je že od leta
redni dobavitelj piščan^j®
ga mesa za izdelek McChi*^
ken sendvič. Podjetje
Donald'S Slovenija za
načrtuje odprtje štirih
vih restavracij.	1
1. SNOPIČ
GOSPODARSTVO
□
Med industrijo in
univerzo
»Moderna orodjarna bo racunalnišl(i laboratorij,« pravi direktor Tecos-
Razvojnega centra orodjarstva Slovenije dr. Kari Kuzman.
aprila bo v Mariboru tradicionalni se-
^ij, orodjarstva, uvod v to sejemsko mani-
jjstacijo pa bo Mednarodna konferenca o
industrijskih orodjih. Na njej bodo sodelo-
^jli priznani strokovnjaki iz zahodno in
i^odnoevropskih držav. Konferenco or-
jjjiizira Tecos-Razvojni center orodjars-
ka Slovenije, ki ima svoj sedež v Celju.
Tecos je bil ustanovljen pred tremi leti.
[)ifektcr dr. Kari Kuzman o dosedanjem
(jelu pravi naslednje: »Na začetku smo imeli
leiike načrte, vendar smo ugotovili, da se
jioramo usmeriti predvsem v strokovno
lodročje. Ljudje so pričakovali, da jim bomo
jiiiskali posle. Naj povem, da se tudi na tem
lodročju razmere spreminjajo. Počasi se v
[elju oblikuje dopolnilna institucija, to bo
ako imenovani konzorcij orodjarjev, gonil-
aasila te nove institucije je direktor podjetja
ino Orodjarna. Velika podjetja, na primer
^nault, se ne pogovarjajo z desetimi ali
Jvajsetimi slovenskimi orodjarji, temveč s
ioazorcijem, ki bo skrbel za komercialno
plat. Tecos pa ostaja predvsem na strokov-
nem in izobraževalnem področju. Organizi-
lai smo vrsto seminarjev, ukvarjamo se ž
ifunalniško podporo, sodelujemo pri usta-
avljanju sekcije plastičarjev, sodelujemo
udi v dveh evropskih projektih. Poleg tega
sodelujemo še v enem projektu, koordinira-
fega Danci, in v tem projektu sodelujemo
kot edini iz držav, nečlanic evropske unije.
Po nomenklaturi ministrstva za znanost in
tehnologijo je Tecos center za prenos znanja.
To pomeni, da takrat, ko se v podjetju
srečujejo s problemom, mi lahko ponudimo
strokovnjaka, ki bo problem razrešil.«
Poleg tega v Tecosu namenjajo veliko
pozornosti promociji slovenskega orodjars-
tva znotraj Slovenije in zunaj njenih meja.
»Znotraj države bi radi razbili stereotip, da
je orodjar vedno umazan človek, in da gre
za fizično zelo naporno delo. Ravno zaradi
takšne uveljavljene podobe je med mladimi
premalo zanimanja za ta poklic. Mladi
premalo vedo, da bo moderna orodjarna v
bistvu laboratorij, kjer celoten proces ob-
vladujejo računalniki. Navzven pa želimo
dokazati, da ima Slovenija dobre orodjarje,
da imamo tradicijo in da smo blizu vsem
evropskih državam. Ravno zato nas že
danes lahko najdejo na Internetu.«
Pomanjkanje kadrov
Letos je prvo leto, ko se mora Tecos sam
financirati. »Ko smo bili ustanovljeni, smo
za prvo leto dobili od države 100-odstotni
delež denarja za pokrivanje našega delova-
nja, drugo leto 66 in tretje leto 33 odstotni
delež. Če se v treh letih ne bi izkazali,
potem bi bil projekt zgrešen. Tecos se je v
teh treh letih dokazal s svojim delom,
dokaz za to so tudi novi prostori nasproti
avtobusne postaje, ki smo jih dobili od
celjske občine. Lokacija je izredno ugodna
in prepričan sem, da tukaj nastaja nek
center, ki lahko pomaga Celju.«
Zanimivo je, da v Tecosu kljub stalnim
podatkom o vse večji nezaposlenosti težko
pridejo do pravih kadrov. »Imeh smo razpis v
Mariboru in Ljubljani, iskali smo študente
strojništva, ki študirajo na eni od obeh fakul-
tet, po rodu pa so Celjani. Z njimi smo želeli
vzpostaviti stik, da bi sodelovali s Tecosom,
da bi pri nas opravljali počitniško prakso,
seminarske naloge ali diplome. Skratka, že-
leli smo jih počasi vrniti v to okolje, pa ni bilo
nobenega odziva. Dobil sem mednarodni
projekt, kjer je posebej določeno, da mora-
mo iz naslova tega projekta zaposliti enega
delavca, najbolje diplomiranega inženirja
strojništva. Pa ga ne moremo dobiti. Razmiš-
ljamo, da bi zdaj, ko imamo nove prostore,
uredili specialno računalniško učilnico, na-
menjeno reševanju strokovnih problemov v
industriji in tudi za učenje. Morda bomo pa
na ta način pritegnili kakšne dobre kadre,«
razmišlja dr. Kari Kuzman.
UB
Dr. Kari Kuzman, direktor Tecos-Razvoj-
nega centra orodjarstva Slovenije in pro-
fesor na strojni fakulteti v Ljubljani.
Povpraševanje ne pride samo od sebe
»Tudi priznanja pridejo šele potem, ko si delo dobro opravil,« pravi direktor petrovškega Inntala Milan Lukič
Podjetji Inntal d.d. Petrov-
čein Lesna industrija Gomil-
sko d.o.o. sta minuli ponede-
ljek kot prvi tovrstni podjetji
► Sloveniji ter med redkimi
podjetji v Evropi prejeli cer-
fflkat kakovosti ISO 9002.
Pričetek Inntala sega v leto
1592, ko so trije ustanovitelji,
iKB
Nepremičnine&Leasing
io.o. Ljubljana, Inntal
^unchen in sedanji direktor
^ilan Lukič podpisali pogod-
o ustanovitvi delniške
^užbe. S proizvodnjo so pri-
v povsem neprimernih
prostorih, 95 odstotkov delav-
cev, ki so jih takrat zaposlili,
so dobili na zavodu za zapo-
slovanje. Res pa je, da so se ti
delavci izkazali za izredno
marljive in natančne, zato ni
naključje, da so v manj kot
šesrih mesecih prejeh nemški
znak kvalitete.
Kmalu zatem je prišlo do us-
tanovitve novega podjetja Le-
sna industrija Gomilsko d.o.o,
ki sta ga leta 1993 ustanovila
SKB Nepremičnine&Leasing ter
podjetje Lumar d.o.o. Maribor.
Obe podjetji sta tehnološko po-
vezani in v tesni soodvisnosti. V
teh letih so v obeh podjetjih
skupno zgradili na stotine sta-
novanj, hiš in poslovnih objek-
tov. V tem trenutku gradijo 181
stanovanjskih enot blizu Berli-
na, kjer je v pripravi tudi nov
projekt s 70 hišami. Pričela so se
dela v Erfurtu, Freitalu, Werms-
dorfu, Eriangenu, z deli na pro-
jektu 20 hiš začenjajo v Frank-
furtu. V Sloveniji so dokončali
apartmajsko naselje za potrebe
podjetja Unior Turizem v Zre-
čah, več poslovnih lokalov v
sklopu tržnice v Zrečah, gradijo
stanovanjsko naselje v Ljublja-
ni, v pripravi je projekt 24 hiš v
Rušah pri Mariboru. Z deli v
večjem obsegu pričenjajo tudi v
Avstriji.
Da gre za hitro rastoče pod-
jetje, dokazujejo številke. V
Petrovčah je danes zaposlenih
60 delavcev, na Gomilskem
70. Letna fakturirana realiza-
cija znaša v Inntalu dobrih 15
milijonov mark, na Gomil-
skem preko 7 milijonov mark.
Delež izvoza v celotni realiza-
ciji znaša v Petrovčah 92, na
Gomilskem pa 79 odstotkov.
Za pomoč pri doseženih rezul-
tatih se je direktor Milan Lukič
na slovesnosti posebej zahva-
lil SKB banki in tehničnemu
direktorju podje^ Bojanu
Hrenu.
IRENA JELEN BASA
Foto: GREGOR KATIČ
^^esnost, ki so se je udeležili številni domači in tuji poslovni partnerji, je bila v dvorani
^hnka Celjskega sejma. Iz rok direktorja BVQI Podružnica Ljubljana Zorana Lekiča sta
^^ifikat ISO 9002 prejela direktor Inntala Milan Lukič in direktor Lesne industrije Gomilsko
Tomaž Sluga.
Certifikat za Mont
Mont Kozje polovico svojih izdelkov proda na tuja tržišča
Predsednik Gospodarske
zbornice,., Slovenije Jožko
Čuk je pred tednom dni na
gradu Podsreda podelil certi-
fikat kakovosti ISO 9001 pod-
jetju Mont Kozje.
Mont Kozje je od 30. no-
vembra 1995 v sodni register
vpisan kot gospodarska del-
niška družba. 60 odstotkov
delnic je v lasti zaposlenih in
bivših delavcev, 20 odstotkov
je po zakonu pripadlo skla-
dom, 20 odstotkov delnic pa
ima v lasti Nacionalna finanč-
na družba. Celotno poslova-
nje Monta, razen industrij-
skih prodajaln, je organizira-
no na enem mestu, na robu
trškega jedra Kozje v obnov-
ljeni, 300 let stari grajski
zgradbi in v letu 1972 dogra-
jeni industrijski haU. Mont
zaposluje 220 delavcev, pred-
vsem ženske v enem izmed
demografsko najbolj ogrože-
nih območij v Sloveniji in je
zelo pomemben dejavnik ter
gibalo razvoja tega območja.
V preteklosti so v podjetju
veliko pripomogli k izgradnji
lokalne infrastrukture, danes
pa prevzemajo sponzorstvo
športnih in kulturnih društev
na tem območju, med drugim
je Mont tudi sponzor biatlon-
ske in padalske reprezentan-
ce.
Kot je povedal direktor
Monta Jože Planine prodajo
na tuje približno polovico
svoje proizvodnje, ostala po-
lovica je namenjena kupcem
na domačem tržišču. Zelo so
zadovoljni s prodajo v letošnji
zimski sezoni, v teh dneh pa
so že naprodaj njihovi novi
pomladanski modeli za prosri
čas. Tudi v letos Mont ne bo
bistveno spreminjal svojega
proizvodnega programa. No-
silni program še vedno ostaja-
jo izdelki, polnjeni s puhom,
razen izdelkom iz tako ime-
novanega zimskega programa
pa bodo tudi v prihodnje na-
menjali vehko pozornosti iz-
delkom za prosti čas ter izbo-
ru kvalitetnih tkanin, ki jih že
danes kupujejo samo pri kva-
litetnih evropskih proizvajal-
cih. Osvojitev cerrifikata ISO
9001 je po oceni direktorja
Jožeta Planinca za Mont po-
memben dogodek, saj le celo-
vito obvladovanje kakovosti
poslovanja zagotavlja trajno
rast njihove gospodarske
družbe.
IJB, Foto: GREGOR KATIČ
Certifikat ISO 9001 je direktorju Monta Jožetu Planincu
podelil predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko
Čuk.
□
REPORTAŽA
Srebrni most med
poljem in morjem
S šopkom stotih kmetic že petindvojsetič na morju
Pomladni ste šopek
sto kmečkih žena,
na vaših obrazih
se sreča smehlja.
Tako je v fekst nove, jubilej-
ne pesmi kot popotnico zapi-
sala Ivica Cvikl, pesem pa je
srečnim potnicam na 25. izle-
tu 100 kmečkih žensk na mor-
je na večerni prireditvi zapel
oktet Studenček ob spremljavi
tria Vikija Ašiča.
Na prvi izlet »100 kmečkih
žensk na morje« smo se odpe-
ljali 24. marca 1973, na jubi-
lejnega, srebrnega, pa 21. in
22. marca v Lucijo pri Porto-
rožu. Vmes so bile naše po-
staje še v Kopru, Rovinju in
Piranu.
Tudi letošnji izlet je bil pred
cvetno nedeljo. Na pot smo
krenili v petek zjutraj s celjske
avtobusne postaje, se ustavili
v Postojni in Postojnski jami
(oktet Studenček je v zname-
niti koncertni dvorani pripra-
vil mini koncert lepih sloven-
skih pesmi!), da bi se po kosi-
lu spustih pod Nanosom mi-
mo že cvetočih marelic in
mandeljnov pa tudi češenj čez
Črni Kal do Lucije pri Portoro-
žu.
V vsem svojem sijaju nas je
sprejel mini hotelski dvorec
Lucija sredi bogatega zelenja,
s pisanimi cvetočimi gredica-
mi, pred hotelom pa so bile
postavljene stojnice z napitki
dobrodošlice. Marika, Marin-
ka, Majda, Silvana, Snežka in
drugi iz hotela na čelu z vedno
prijaznim direktorjem Bori-
som Butinarjem so žensko
stotnijo pozdravili s šopki rož-
marina, oljke in nageljna. Če-
prav so bile potnice nove je
bilo to srečanje starih, dobrih
in iskrenih prijateljev!
Večer srečnih src v
Taverni
z letošnjim večerom v go-
stišču Taverna tik ob morju,
marini, plaži in športnem cen-
tru, smo bili res lahko zado-
voljni. V lepem ambientu se je
šef Ivo Matahlija s svojo ekipo
izkazal, kot že dolgo ne. Tudi
zaradi njih je bil jubilejni ve-
čer čudovit.
Slovesnost sta začela oktet
Studenček in trio Vikija Ašiča,
z imenitno točko mlina, ki sta-
ro ženico prečara v lepo žen-
sko je izvedel čarodej Jani Jo-
šovc iz Kasaz pri Petrovčah s
pomočjo žene Sabine, za ples
pa je neumorno igral ansam-
bel Igor in Zlati zvOki pod
vodstvom Igorja Podpečana.
Plesalke in plesalce je posebej
v jutranjih urah, ko se je že
približevalo prvo petje peteli-
nov, spravil v divji trans in
vrhunsko razpoloženje.
Vodja izleta Boris Rosina je
izročil spominska darila direk-
torju hotela Lucija Borisu Bu-
tinarju in šefu Taverne Ivanu
Matahliji, spomnili pa smo se
tudi pobudnice izleta Anice
Pevec iz Slatine pri Ponikvi,
najstarejše potnice na izletu
74 letne Marije Breznikar iz
Marije Reke pri Preboldu (ro-
dila je tudi šest otrok), najm-
lajše še ne osemnajstletne Ve-
sne Baumkircher iz Lažiš pri
Dobju pri Planini, matere s
šestimi otroki Anice Zorko iz
Olešč ter Jožice.Arzenšek iz
Krivice pri Prevorju, ki je ime-
la 21. marca, prvi dan izleta,
rojstni dan.
Dve tehtnici pa sta po tehtanju
dobili najlažja Marija Cokan iz
Studenca pri Žalcu (51 kg) in
najtežja potnica Nežika Bobek
(108 kg), ki pa sploh ni bila
»težka«, ampak prav simpatično
razigrana in vesela potnica.
Stanko Zakelšek
se predstavi
Tako kot lanskega je bil po-
krovitelj tudi letošnjega izleta
direktor Hudournika Stanko
Zakelšek (vseh 25 izletov je
bila pokrovitelj Kovinotehna
Celje), ki je tudi sodeloval na
večerni prireditvi. Simpatično
je pozdravil vse kmečke žene,
jim zaželel zdravja in se zahva-
lil za materinsko toploto. Pri-
pravil pa je tudi spominska
darila za organizatorje izleta
ter Valterja Lebna (bil je tudi
udeleženec prvega izleta!), Ju-
reta Krašovca (z Jožetom Vol-
fandom je bil »babica« ob poro-
du ideje za izlet Anice Pevec)
ter Vikija Ašiča in Iva Kneza,
vodjo priljubljenega okteta
Studenček. Stanko Zakelšek je
podaril tudi nekaj šopkov, naj-
večjega pa Anici Pevec.
Kmetije imajo
naslednika
99 potnic je izpolnilo anket-
ne hste in preko njih smo ugo-
tovili, da ima 78 kmetij zago-
tovljenega naslednika. V pr-
vem avtobusu so potnice po-
darile življenje 133. otrokom,
v drugem 143. Letos na izletu
nismo imeli matere, ki bi rodi-
la deset otrok (med izžreban-
kami je sicer ena bila, vendar
je ostala doma!), dve sta jih
rodili po šest, medtem ko se je
Terezija Obrovnik iz Koritna
pri Oplotnici pohvalila s peti-
mi svojimi otroki in dvema
posvojencema.
Letos smo imeli tudi veliko
potnic, ki so bile sploh prvič
na morju, kar 24, mnoge pa
tudi niso bile v Postojnski ja-
mi. Na izletu je bilo največ
kmečkih žena z imenom Mari-
ja, kar 13!
V anketnih listih smo lahko
prebrali, da je bilo kar nekaj
kmečkih žena z zelo starih
kmetij, na najstarejši, okoli
400 let, pa živi Štefka Drofenik
iz Orehovca, Loka pri Žusmu.
Anica Pevec iz Slatine pri
Ponikvi je med krajevnimi
specialitetami omenila mlin-
čevko, ki jo pečejo v glavnei
ob veliki noči. Največ kmei
se ukvarja z živinorejo in p
Ijedelstvom, Marija Salobir,
Trobnega Dola pri Šentrupe
tu nad Laškim pa je omeni
konjerejo in ovčerejo ter napi
vedala odprtje kmečkega ti
rizma. Anica Horvat je pri5
iz Stojncev pri Markovcih ini
ukvarja predvsem s povrti
no, ki jo že mnogo let proda
na tržnici v Celju, med pregi
vori pa prisega na »kar lah!
storiš danes, ne odlagaj na ji
tri«. Fanika Šmid z Blatnej
vrha je omenila predice :
ljudske pevke, ki živijo v d
mačem kraju in ribnik, ki <
ga uredili. Danica Čater izid
pri Dramljah se je pohviž,
da prihaja iz krajev, kjei jf
doma vinska trta, da med do
mačimi zdravih prisega a
žganje ter da ji je med pregt
vori najbolj všeč tisti o kovačf
vi kobih, ki je vedno bosa...
Izredno vesela je bila Marij
Visočnik iz Brezij pri Moziiji
ki lani zaradi smrti v družini i
potovala z nami, letos pa se jij
izpolnila velika želja. Breii
Trebovc, predsednica akti^
kmečkih žena Šentjur, živi i
kmetiji stari 300 let in ima di
Prvi postanek smo tako kot vsa zadnja leta imeli v gostišču Štorman. Zvone Štorman (desno)
je kmečkim ženam pokazal tudi svoje ljubljenke... Stotnija proti stotniji!
Prijeten je bil tudi postanek na plaži v Portorožu, kjer je več kot dvajset potnic doživelo pm
stik v življenju s slanim morjem.
Na stopnicah pred Postojnsko jamo je sredi sončnega opoldneva in v mirnem zraku nastal tale zgodovinski posnetek 2S-
izleta 100 kmečkih žensk na morje.
1. SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUPJE
□
tudi kokoši nesnice. Med
^^^ičimi prazniki so kmečke
največkrat omenile trga-
V kožuhanje, barvanje pirhov,
'^tenje butar, čaščenje krajev-
'' svetnikov, povezanih z do-
Ičimi cerkvami...
j^ed najbolj srečnimi je bila
rav gotovo Erna Zdolšek iz
Lgvice pri Ponikvi, ki je ku-
pošiljala domala od za-
Jetka, od prvega izleta dalje.
l(jor čaka, dočaka,« je ko-
^gntirala letošnjo srečo, ko je
j-ončno le bila izžrebana. Med
joinačimi zdravili pa gospa
2dolšek prisega na delo in ka-
inilični čaj!
Terezija Obrovnik živi na
toiji veliki 20 ha pod Pohor-
'ifffl, doma pa izdelujejo tudi
jlffilo za pokrivanje cerkvenih
streh. Najlepše pa je ob dru-
žinskih praznikih, ko se zbe-
rejo otroci z družinami in za-
pojejo...
Štefka Hohkraut iz Brstnika
se je pohvalila, da doma še
meljejo žito, pri Anici Zorko v
Oleščah pletejo koše. Panika
Esih s Svetine pravi, da kdor
dela, naj tudi je, Terezija Les-
iak iz Prelske se ukvarja s
bnčjerejo, Marija Klenovšek
iz Šešč pa med domačimi
zdravili prisega na divji ko-
stanj. V Podsredi pri Antoniji
^ereb med starimi običaji
ohranjajo klekljanje, Jožica
Centrih pa je svojo kmetijo
predstavila kot možnost za
preživetje, med posebnostmi
kraja pa omenila dvakrat letno
božjo pot k cerkvi Marije po-
močnice... Dodala je še svoj
pregovor, da srce odpušča,
spomin ostane!
Sicer pa, vsaka kmečka že-
na, naj bo starejša ali mlajša,
vsaka je imela svojo zgodbo.
Žal je bilo tudi tokrat premalo
časa, da bi spoznali vse te
zanimive zgodbe. Sicer pa iz-
let ni bil namenjen toliko po-
slušanju zgodb, kot temu, da
so se kmečke žene v dveh
dneh na našem morju vsaj
malo razveselijo, med seboj
spoznajo in lepo zapojejo.
Ene domov, mnoge
čakajo
Do letos smo na morje pope-
ljali že okoU.2500 kmečkih
žensk. Čez leto dni bomo akci-
jo ponovili in priložnost bo
dobilo novih sto potnic. Pri
Faturjevih v Slatini pri Ponik-
vi, tam, kjer imajo kmečki tu-
rizem, so že obljubili žrebanje
za 26. izlet. V Luciji pri Porto-
rožu so nam obljubili, da nas
bodo ponovno sprejeli. Torej
ni bojazni, da čez leto dni ne
bi bilo spet lepo, vsaj za sto
kmečkih žensk.
Srebrni most med poljem in
morjem je zgrajen. Od prihod-
njega leta dalje polagamo te-
melje za zlati most!
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Mrija Breznikar (na levi) je bila najstarejša potnica, v
Mjenju pa se je preživljala tudi tako, da je s košem nosila
pridelke na trg v Trbovlje. Ob njej je Terezija Obrovnik s
britna pri Oplotnici, ki živi na najstarejši kmetiji v vasi in se
ob kmetijstvu ukvarjajo tudi z izdelovanjem skrilavcev.
25. izlet 100 kmečkih žensk na morje je bil pod pokroviteljs-
tvom Hudournika ter Kovinotehne, ki je bila pokrovitelj vseh
kletev.
Vsa leta sta bila pri izletu Izletnik (letos prvič šoferja Milan
^obrotinšek in Stanko Gračner) ter Vrtnarstvo Medlog s
Petjem, ki so ga vsi udeleženci dobili pred odhodom na izlet.
^Mournikou kombije vozil Slavko Bukovšek.
Harmonikarja sta bila Janko Mogn in prvič Mitja Gobec, po
^vem imenovan popularni Džindžo. Medicinska sestra je
Betka Novokmet, ki je vpisala petnajsto sodelovanje na
^leta.
Zabavni program so pripravili oktet Studenček, trio Vikija
^^iča (vozil jih je sponzor, trgovec in gostilničar Vlado Kocman
^ Šentruperta nad Laškim) in prvič odlični ansambel Igor in
zvoki. Čaral je Jani Jošovc z ženo Sabino, bil je imeniten.
^ ekipi NT&RC smo bih Boris Rosina, Franček Pungerčič,
^^Iter Leben, Vojko Grabar (tudi voznik enega izmed kombi-
Zlatko Bobinac, Mitja Umnik, Bojan Pišek (vzorno je
^^rbeiza nočni neposredni prenos iz Lucije za Radio Celje, kjer
^^i^el Mitja Umnik kar 17javljanj!) in Tone Vrabl. Izleta seje
beležil tudi upokojeni, vendar vedno izjemen sopotnik,
^^inar Jure KrcLšovec, fotografiranje pa je bilo zaupano Ediju
^asnecu.
,^tošnji izlet bo tudi medijsko dobro pokrit. Na izletu sta
novinarka Radia Ptuj Marija Slodnjak in snemalec velenj-
Sfce VTV, o izletu bo poročal tudi Kmečki glas in morda še kdo.
*
Vrbe nočejo ščititi hiše
Hišica Ivanke Arčan iz
Šmartnega v Rožni dolini sto-
ji na majhnem hribčku tik ob
Šmartinskem jezeru in po-
gled z okna na jezero bi bil
prav idiličen, če ne bi nekaj
metrov zemlje, ki ločuje oba-
lo jezera od hiše, pred dvajse-
timi leti odkupilo podjetje Ni-
vo.
Voda iz jezera je namreč v
dveh desetletjih dodobra spod-
kopala hribček, na katerem
stoji hiša; zemlje, ki ločuje hišo
od jezera, je vsako leto manj,
zidovi hiše pa so zaradi vpliva
vode že začeli pokati.
Arčanovi so na to podjetje
Nivo prvič opozorili pre5 štiri-
mi leti. »Takrat so prišli in na
območju, ob vodi, kjer je hrib
kar nekako odrezan, zasadili
nekaj vrbovih vej in dejali, da je
to škarpa, ki naj bi se lepo
zarasla in zaščitila breg, s tem
pa tudi našo hišo,« je povedal
Drago Zidanšek, vnuk Ivanke
Arčan, ki nas je obiskal v ured-
ništvu.
Arčanovi so na to, da bodo
vrbova drevesa polepšala škar-
po in predvsem zemljo zaščiti-
la pred vplivom vode, čakali
kar štiri leta, ker pa so vrbove
veje ostale samo veje, voda pa
še kar naprej razjeda breg, so
se lani decembra spet obrnili
na podjetje Nivo, tu so, za razli-
ko od časa pred štirimi leti, ko
so zagotovili, da je zaščita iz
vrbovih vej, imenovana vrbovi
piloti, zaščita, ki se vselej obne-
se, povedali, da so takrat sadili
ob nepravem času in da je rast
vrb zaustavila previsoka voda.
»Letos februarja so prišli še
enkrat in spet zasadili vrbove
veje; in čeprav sta minila že dva
meseca, ni še nobena zrasla niti
za milimeter,« je povedal vnuk
Ivanke Arčan Drago Zidanšek,
ki se skupaj s staro mamo
sprašuje, kako lahko uspevajo
rože na njihovem vrtu, ki je od
sporne škarpe oddaljen le ne-
kaj metrov in pa, če se bodo na
Nivoju za kakšno učinkovitej-
šo obliko zaščite brega pred
vodo odločili vsaj takrat, ko
bodo morah hišo Arčanovih,
katere zidovi so zaradi prodo-
ra vode že začeli pokati, iskati
na dnu Šmartinskega jezera.
N.-M. SEDLAR
Drago Zidanšek se ob škarpi, nekaj metrov oddaljeni od hiše,
sprašuje, kdaj bodo zrasle vrbe, ki naj bi njihovo hišo zaščitile
pred vdorom vode.
Živahno na
Jožefovem
sejmu
Na god svetega Jožefa sta
Kmetijska zadruga Petrovče
in Kmetijska svetovalna služ-
ba Slovenije, enota Žalec, pri-
pravili Jožefov sejem, že de-
veti po vrsti. Sejem je bil v
Petrovčah, obiskalo ga je več
tisoč obiskovalcev iz vse Slo-
venije.
Ta sejem je, zatrjujejo orga-
nizatorji, največji podeželski
sejem pri.nas. Tudi letos je bilo
na ogled in za nakup postavlje-
nih veliko stojnic, na katerih so
predstavljali in prodajali vse vr-
ste kmečkih pripomočkov, po-
trošnega materiala, kmetijske
mehanizacije, sadje, pa suho-
mesnate izdelke, kruh, pecivo
itd. Kot vsako leto so tudi to-
krat ocenjevali domače kmeč-
ke salame in kruh. Najboljšo
salamo sta naredila zakonca
Bronja in Jože Vedenik iz Dole-
nje vasi, sledi Martin Kuder iz
Levca in Polde Janežič iz Pe-
trovč. Strokovni komisiji je na
ogled svoje proizvode poslalo
kar 15 proizvajalcev salam.
Najboljši domači kruh pa je
spekla Ema Zagoričnik iz Vin-
ske Gore, drugo mesto je pri-
padlo Mariji Sedminek iz Pod-
loga in tretje Mariji Felicijan iz
Vinske Gore. Novost na letoš-
njem sejmu je bila dobro pri-
pravljena sadjarska razstava.
T. TAVČAR
Sadjarska razstava je dobrodošla novost sejma v Petrovčah.
»Čez hribček v vrtec«
Pod tem naslovom so vzgojiteljice iz vrtca Polzela skupaj s svojimi varovanci pripravile prisrčno
prireditev v čast vsem mamicam, dekletom in ženam ob njihovih praznikih v mesecu marcu.
Prireditev je bila v Kulturnem domu na Polzeli, program pa je vseboval prisrčen splet vsakodnevnih
dejavnosti otrok v vrtcu. Prepletali so se radoživa pesem s plesnimi vložki, različnimi telesnimi
aktivnostmi in igrami. Pripravili so še modno revijo za najmlajše.	T. TAVČAR
10
NASI KRAJI IN UUDJE
%
Varuhi pred hudo uro
Ljubenci so se s svojimi poticami letos še posebej izkazali
To, kar ponuja cvetna nede-
lja v Zgornji Savinjski dolini,
sodi v sam Etnografski muzej
Slovenije. S tradicijo se še
posebej ponaša Ljubno ob
Savinji, kjer je kulturno izro-
čilo preživelo kljub »svinče-
nim« časom minulega ob-
dobja, nenaklonjenega krš-
čanskim obredom, prazni-
kom in cerkvenim posebno-
stim.
Veselje, s katerim se lotevajo
ljudje, še zlasti Zgornjesavinj-
čani, nabiranja materiala za iz-
delavo butar, potic ali kolačev,
je zares iskreno. Ko se odprav-
ljajo v les za vrbo (mijo, ivo), za
drenom (križci), bodiko (bož-
jim lesom), lesko, bršljanom,
pušpanom in tiso (kisovino) se
vznemirijo vsi člani družine, še
zlasti najmlajši. Nabiranje radi
odlašajo do zadnjega, pa ven-
dar gospodar vedno ve, v kate-
rem grmu bo lirezal palico,
vrbovo šibo ali okrasno vejico
rumenega drena.
Tudi izdelovanje butare (po
ljubensko potice) je največkrat
pravi obred, ki mu daje pose-
ben čas priprava različnih
okraskov, domačih dobrot ter
na Ljubnem tudi posebnih mi-
niaturnih izdelkov, domačih
naprav, orodij, glasbil, cerkve-
nih simbolov, celo živali, pove-
zanih s krščanskimi zgodbami.
Če so v Zavrhu nad Dobrno
že spet presenetili z butaro veli-
kanko, so Ljubenci letos preko-
sili svojo domišljijo. Množično
so izdelali predmete, ki jih člo-
vek le redkokdaj zagleda v za-
kladnici preteklosti, hkrati pa
tudi povsem vsakdanje pripo-
močke. Vendar so ti izrezljani iz
lesa, okrašeni samo z naravnimi
sestavinami in s posebno tehni-
ko sestavljeni v verne podobe
sveta malega prihribovskega
človeka. Stari oče, starši z otro-
ki, stara mama z vnukoma, ma-
ti s tremi otroki, najmlajšim še
kar v košari... To so prizori, ki
delujejo ganljivo, prisrčno in či-
sto. Tako je bilo pred sto leti in
prej, tako bo še čez mnogo let.
Tudi zaradi tega, ker so se ljudje
začeli zavedati lepote in vred-
nosti tega kulturnega izročila
male zgodovine.
Ko je na zvoniku ljubenske
cerkve zazvonila ura, je praž-
nje ozaljšan sprevod, na čelu z
razpelom, prišel pred zbrane
vernike. Župnik Martin Puše-
njak, ki je med najzaslužnejši-
mi za bogato tradicijo blago-
slavljanja potic, je po krajšem
obredu blagoslovil vse izdelke
in povabil navzoče k sveti maši.
Završki fantje pričakujejo,
da bo mednarodna komisija v
Londonu letos le priznala
njihovo butaro za najdaljšo
na svetu in jo vpisala v Guin-
nessovo knjigo rekordov. V
Zavrhu so s fotoapartom in
kamero dokumentirali izde-
lavo in sam blagoslov butare-
velikanke, londonski komisi-
ji pa bodo poslali tudi vso
zahtevano dokumentacijo,
saj jim lanskega rekorda niso
priznali zaradi pomanjkljive
dokumentacije. Iz završke
butare pa je zagotovo nastalo
tudi rekordno število lesenih
križcev, ki so jih razdelili med
domačine, da bodo varovali
njihove domove, domačo ži-
vino ter polja in pridelke.
V nabito polni cerkvi so se
med sveto mašo spominjali
Kristusovega trpljenja in veli-
konočnega pričakovanja. Bla-
goslovljene potice so ljudje od-
nesli domov, kjer so jih obesili v
krošnje dreves, v dele ostrešja
aH v poseben prostor, kjer bo
blagoslovljen les varoval po-
slopja pred hudo uro, poža-
rom ah točo. Družino je nato
čakalo nedeljsko kosilo ali »ju-
žina«, ki je bila na cvetno nede-
ljo še posebej imenitna.
.	: JOŽEMIKLAVC
V petek popoldne so pred Centrom Interspar v Celju postavljali
zagotovo največjo velikonočno butaro v Celju. Meri preko 20
metrov, obiskovalci centra pa jo lahko občudujejo ob glavnem
vhodu. Predpraznično velikonočno obarvano prireditev pri-
pravljajo v Centru Interspar tudi jutri, v petek ob 17. uri, ko bo
v avli centra prikaz velikonočnih običajev in nastop folklorne
skupine. (Foto: SHERPA)
Cerkveni slovesnostijo slavnostni navdih pridali tudi ministranti, ki so nosili izvirne potia
ter simbolične predmete z domačega ognjišča.
Med zbranimi je bilo veliko mladih, prav nobeden pa ni bil brez svoje potice.
Fantje iz Zavrha nad Dobrno so že na lansko cvetno nedeljo naredili rekordno butaro-velikan^
saj je merila preko 61 metrov. Da se lahko napravi še daljša, so dokazali letos, ko sije v zgodf>r
jutranjih urah natančno 64,88 metra dolgo in 3 tone težko butaro na ramena naložilo 48 krepki
fantov iz Zavrha in okoliških vasi. Iz od Dobrne 4 kilometre oddaljenega Zavrha sojo po bližW.
preko polj in njiv odnesli k »žegnu« pred cerkev na Dobrni. Za butaro-velikanko, ki so jo zd^
izdelovati pred tremi meseci, pa so završki fantje porabili več smrekovih sušic, okrasje in kaf ''
tovornjak zelenja. (Foto: SHERPA)
Turistično društvo Šempeter v Sav. dolini obvešča, da
je JAMA PEKEL odprta že od 1. marca dalje. Na ogled je
prekrasen slap v podaljšku jame. Ogledi za
individualne goste so vsako polno uro.
Od 1. aprila dalje je možen ogled RIMSKE
NEKROPOLE.
Oba objekta bosta v mesecu aprilu odprta od 8.-17. ure.
Vabljeni posamezniki, družine in zaključne skupine.
Informacije: 063/701-215 in 063/702-138.
SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
11
^_____________________________________________L.;_■■	; r
Vse najboljše s Hermanom Lisjakom
jte kdaj pomislili, da bi svoj rojstni
praznovali v muzeju? No, otroški
\jzei Hermanov brlog v Muzeju novej-
^ zgodovine Celje z marcem ponuja
ripravo rojstnodnevnih zabav za
jjnlajše, otroke med 3. in 11. letom, in
fOgram, ki ga slavljencem ponuja Her-
pan Lisjak, je vreden vsaj premisleka.
^^kviru Hermanovega brloga je zadnje
ipjsece odprta Slaščičarna pri Hermanu
ysjaku, s tem pa tudi priložnost, da se
puzej svojim najmlajšim obiskovalcem
približa še s pripravo rojstnodnevnih za-
J3V, Otrokom in seveda tudi njihovim
5iaršem Herman Lisjak ponuja dva pro-
grama rojstnodnevnih praznovanj. Oba
pa bosta verjetno še posebej zanimiva za
tiste, ki živijo v tesnih stanovanjih in je
domača rojstnodnevna zabava z nekoliko
večjim številom povabljenih vsaj v zim-
skih mesecih skorajda nemogoča.
Po prvem programu Herman Lisjak
slavljencu in njegovim gostom (število v
Hermanovem brlogu vseeno omejujejo
na 15) ponuja potepanje po muzeju,
sladko ponudbo v slaščičarni, ki vključu-
je torto, bonbone in osvežilni napitek,
sadje, vrečko presenečenja za slavijenca
in balončke za vse povabljene. Za takšno
rojstnodnevno zabavo, ki naj bi trajala
približno 2 uri, je treba odšteti 8 tisoč
tolarjev.
Nekoliko dražji (10.500 tolarjev) in
obsežnejši pa je drugi program rojstnod-
nevne zabave. Ob potepanju po otroškem
muzeju in ponudbi iz prvega programa
otrokom pripravijo še muzejsko delavnico
»Jaz sem sladkosned«, zabava pa je časov-
no omejena na približno dve uri in pol.
Rojstnodnevne zabave s Hermanom
Lisjakom pripravljajo v otroškem muzeju
od torka do petka med 10. in 17. uro, v
poletnem času do 18. ure, ob sobotah pa
med 9. in 12. uro. S Tanjo Roženbergar
Šega se lahko starši pogovorijo o podrob-
nostih, času, ko bi želeli rojstnodnevno
rajanje za svojega otroka, ter dodatni
ponudbi na zabavi.
IS
Mamicam za praznik
Malčki iz vrtca in male šole na Rečici so pretekli petek s prijetnim programom presenetili
l^č^sb zaplesali, zapelilrTodigrali igrico, naTkoncu pa so mamice ob materinskem dnevu
.weselih še s čestitkami. Prijetno popoldne se je prevesilo v večer, ko je proslavo ob
materinskem dnevu pripravilo tudi rečičko prosvetno društvo.
Zgornji Savinjski dolini so materinski dan počastili tudi v Mozirju, kjer so v torek pripravili
ian staršev. V kulturnem programu so sodelovali otroški zbor župnije Mozirje, Kristina in
Senjamin Šuster ter Vasovalci, fantovski pevski zbor iz Ljubljane. Prireditev je pripravilo Kuhurno
taštvo Jurij Mozirje.	US
Vse lepše je biti študent 000
Takole so člani velenjske
zasedbe Funk You na sobot-
nem brucovanju v modri
"Ivorani Celjskega sejma, ki
^ ga za celjske bruce že
|rugič organizirali člani
^luba študentov celjske regi-
zabavali 400 celjskih bru-
'"v, ki so se prireditve udele-
žili.
^a sobotnem brucovanju so
predskupina nastopili še
'^ude«, organizatorji pa so za
''ieležence pripravili tudi pro-
klasičnega brucovanja,
katerim so »sveže« štu-
^•^te tudi uradno sprejeli v
^^oje vrste.
Sicer pa so člani KŠCR aktiv-
tudi na drugih področjih;
lahko v njihovih prosto-
na Miklošičevi še vedno
^Pite vozovnice za avtobu-
prevoze do Ljubljane in
J^fibora po znižani ceni, na
^.^entskem servisu si lahko
jSčete delo, se za prvi maj
^"pravite na izlet v Amster-
jj*^- Poskrbeli so tudi za
/^Plačno rekreacijo svojih
[^^■^ov, ki so vsak petek ob
vabljeni v telovadnico 3.
. ^ovne šole. In ker se v tej
jj^ftnim užitkom raje preda-
Pripadniki moškega spo-
^^dodatno organizrano še
^Šarjenje, ki se ga udeležu-
jejo predvsem dekleta; vsako
sončno soboto ob 13. uri se
dobijo na avtobusni postaji na
Lavi in od tam pod vodstvom
študenta fakultete za šport od-
peljejo na sobotni izlet v nara-
vo. V skladu s tradicijo in us-
pehom, ki ga je doživela lan-
ska Operacija Griček, pa v
KŠCR že pripravljajo ponovi-
tev te prireditve, ki bo letos
trajala kar tri dni, zgodila pa se
bo okoli 25. maja.
Klub študentov celjske regi-
je pa je vse bolj aktiven tudi na
številnih drugih področjih; z
organizacijo številnih priredi-
tev, akcij, srečanj, s posredo-
vanjem del in popusti, ki jih
ob povezavi s celjskimi podjet-
ji nudijo svojim članom doka-
zujejo, da je njihova usmeritev
pravilna. Klubu študentov je
namreč uspelo tisto, kar se je
prej zdelo nemogoče - celjske
študente, ki študirajo v glav-
nem v Ljubljani ali Mariboru,
povezati, jih spoznati in tako
doseči, da tudi Celje zadiha
kot mesto mladih, v katerega
po opravljenih študijskih ob-
veznostih lepo vrniti.
itažs-i Foto: GREGOR KATIČ
Občni zbor
društvi Viva
v Zrečah imajo že dve teti
društvo ledvičnih bolnikov
Viva, ki ima 98 članov.
Na drugem občnem zboru
so pregledali opravljeno de-
lo, ki je bilo usmerjeno v
humanitarno pomoč čla-
nom, strokovna predavanja
ter družabna, športna in re-
kreativna srečanja. Zahvalili^
|so se celotni zdravstveni eki-^
fpi na čelu s primarijem dr.'
fMarjanom Močivnikom, ki^
i skrbi za paciente. 1\idi v na-
slednjem obdobju bo druš-^
^tvo za življenje, Viva, vodil
dosedanji predsednik Jožei
Soršak,
V društvu so'veseli, dal
imajo izjemno .veliko dona|
torjev, ki jim s svojo pomočjo;,
«omogočajo vsestransko de-
. javnost.
^ ^	TATJANA .VRABL^^
Urejena
Šaleška dolina
V Šaleški dolini so v želji
za čim bolj urejenim oko-
ljem, že pričeli z očiščevalni-
mi akcijami.
Podjetje za urejanje prostora
Velenje je že postavilo dodatne
zabojnike v posameznih obči-
nah in krajevnih skupnostih.
Začeli so pretekli ponedeljek v
krajevnih skupnostih mestne
občine Velenje, kjer bo akcija
trajala do 14. aprila, v krajevnih
skupnostih občine Šoštanj bo-
do akcijo sklenili 15. aprila, v
občini Šmartno ob Paki pa ak-
cijo zaključujejo že danes. Na
posameznih mestih bodo kon-
tejnerji stali od dva do štiri dni,
vsi pa si želijo, da bi se v akcijo
vključilo čim več krajanov.
US
NA DANAŠNJI DAN
28.	MAREC
millllll, i. .isaaisiiaai^^isaisi^iitžisa
1483 - Rodil se je italijanski
slikar in arhitekt Rafael s pr.i.
Raffaello Santi (Sanzio), moj-
ster visoke renesanse, avtor
Madon (Sikstinska madona,
Dresden), fresk v Stanzah v
Vatikanu in načrtov za Petrovo
cerkev v Rimu (umrl leta
1520).
1749 - Rodil se je francoski
matematik in astronom Pier-
re-Simon Laplace, avtor te-
meljnih del o nebesni mehani-
ki in hipoteze o nastanku
Osončja (umrl leta 1827).
1868 - Rodil se je ruski pisa-
telj in dramatik Maksim Gorki
s pr.i. Aleksej Maksimovič
Peškov, velja za začetnika so-
cialističnega realizma, avtor
novel iz življenja potepuhov
(Makar Čudra), romanov (Ma-
ti) in dram (Na dnu) (umrl leta
1936).
»milim'-	- in. ■ .\mtjmiM
29.	MAREC
1561 Rodil se je koprski
zdravnik Santorio Santorio,
eden najbolj znanih zdravni-
kov svojega časa. Iznašel je
razne naprave za ugotavljanje
bolezni, odkril metodološke
osnove za merjenje tempera-
ture pri bolniku, skonstruiral
higrometer in raziskoval vpli-
ve podnebja na človekovo
zdravje (njegova 400 let stara
teorija, da je znojenje zdravo,
še vedno drži!) (umrl leta
1636).
1773 - Rodil se je slovenski
botanik Franc Hladnik, ki je
leta 1809 v Ljubljani ustanovil
botanični vrt - Vrt domovinske
flore (umrl leta 1844).
1874 - V Kamniku se je rodil
slovenski pesnik in general
Rudolf Maister-Vojanov, vodja
boja za severno slovensko me-
jo (umrl leta 1934).
1135 - V Cordobi na Špan-
skem se je rodil Mojzes Mai-
monides (rabin Mose ben Mai-
mon), naimenitnejši židovski
filozof, zdravnik in teolog svo-
jega časa, ki je s svojim delom
vplival na Tomaža Akvinskega
in Spinozo (umrl leta 1204).
1746 - Rodil se je španski
slikar in grafik silovitega izraza
Francisco de Goya y Lucientes,
mojster portreta, avtor olj in
fresk (umrl leta 1828).
1844 - Rodil se je francoski
novoromantični pesnik z obču-
teno osebno, razpoloženjsko in
muzikalno liriko Paul Verlaine,
ki je romantično izročilo do-
polnil z dekadenco in simbo-
lizmom (umrl leta 1895).
"..................31. MAREC..................................
1769 - Umrl je slovenski sli-
kar Fortunat Bergant, mojster
baročnih oltarnih podob in
portretov v poudarjeno oseb-
nem izrazu (rojen leta 1721).
1. APRIL......................
1578 - Rodil se je angleški
kirurgv William Harvey, ki je
prvi ugotovil, da srce poganja
kri po telesu - odkritje telesne-
ga krvnega obtoka (umrl leta
1657).
1697 - Rodil se je francoski
pisatelj Antoine Francois Pre-
vost d'Exiles, imenovan tudi
abbe Prevost, avtor romana
»Zgodba o vitezur des Grieuxu
in o Manon Lescaut«, ki jo
največkrat ponatiskujejo kar
kot Manon Lescaut.
1713 - Francoski kralj Lud-
vik XIV., imenovan tudi sonč-
ni kralj, je menda 1.april raz-
glasil za dan norcev in lažniv-
cev, ker ga je tistega dne nje-
gov dvorni norček tako poteg-
nil za nos, da mu je skoraj
padla krona z glave.
1900 - Rodil se je slovenski
pesnik in pisatelj Tone Sehš-
kar, avtor številnih romanov
in mladinskih povesti (Bra-
tovščina Sinjega galeba)
(umrl leta 1969).
~~2. APRIL............
1725 - V Benetkah se je rodil
italijanski pisatelj in pustolo-
vec Giacomo Gerolamo Casa-
nova, ki je prepotoval več kilo-
metrov, kot jih naredi večina
ljudi danes v dobi letalstva,
avtor Spominov - zapisov iz
življenja velikega zapeljivca
(umrl leta 1798).
1805 - Rodil se je eden naj-
večjih pravljičarjev (skupno
156 pravljic - Princeska- na zr-
nu graha. Grdi raček in Cesar-
jeva nova oblačila), danski pri-
povednik in pesnik Hans Chri-
stian Andersen, ki je zaslovel
z romanom Improvizator
(umrl leta 1875).
1840 - Rodil se je francoski
pisatelj Emile Zola, najpo-
membnejši predstavnik natu-
ralizma in avtor ciklusa 20 ro-
manov »Les ' Rougon-Mac-
quart« - Beznica, Germinal,
Nana (umrl leta 1902).
^ £Tpril
1783 - Rodil se je ameriški
pripovednik, esejist in diplo-
mat Washington Irving, avtor
črtic in popotnih zapisov
(umrl leta 1859).
1863 - Rodil se je belgijski
arhitekt, umetnostni pisec in
slikar Henry van de Velde, ki
velja v času jugendstila za
enega od pionirjev sodobnega
oblikovanja (umrl leta 1957).
1900 - Rodila se je slovenska
pesnica Anica Černejeva, ki je
pisala predvsem otroške in
mladinske pesmi (umrla leta
1944).
Gimnazijci gimnazijcem
Gimnazijci gimnazijcem so na L gimnaziji v Celju poime-
novali koncertno prireditev, ki jo jutri, v petek, 28. marca, ob
10.00 pripravljajo v celjskem Narodnem domu.
V okviru prireditve bodo združili dva koncerta, na katerih
bodo nastopili dijaki 1. gimnazije v Celju, trije gostje in Mešani
mladinski zbor 1. gimnazije v Celju pod vodstvom prof. Adrijane
Požun Pavlovič.
Vseh nastopajočih bo tako okoli 70, na koncertu pa bodo
predstavljene skladbe razhčnih stilnih obdobij, različna glasbi-
la, glasbene zasedbe in tudi glasbene oblike. Prireditev sama bo
tako ob razvijanju poslušalske kulture in seznanjanju z različni-
mi obdobji v glasbi ponudila predvsem priložnost mladim
glasbenikom, da se predstavijo svojim vrstnikom, sošolcem in
profesorjem, je povedala prof. Adrijana Požun-Pavlovič.
12
NASI KRAJI IN UUDJE
NAŠI POLICISTI
Rudi Kresnik
Je policist PP Celje, zadol-
žen za preventivo na območ-
jih KS Center in Dolgo polje.
V Celje se vozi na delo iz
Kompol, kjer je doma, v poli-
cijske vrste pa je stopil leta
1991. Pred tem ni bil policist,
delal je v železarni v Štorah
kot strugar. Biti policist, je bila
njegova želja že od otroštva
dalje, pa se je nekega dne od-
ločil, da se zaposU v Ministrs-
tvu za notranje zadeve, kjer so ^
mu omogočili šolanje ob delu.'
Zdaj je v svojem poklicu zado-
voljen in uspešen.
Krajevni skupnosti, v kate-
rih skrbi za preventivo in var-
nost občanov, sta si po var-
nostni problematiki različni, v
marsičem pa zelo podobni. V
Centru je veliko trgovin, go-
stinskih in drugih lokalov, tam
so nočni klubi, pa menjalnice,
ki so v zadnjem času sploh
aktualne, na tem območju sta
dve osnovni šoli, avtobusna in
železniška postaja itd., kjer je
potreben stalen nadzor in so-
delovanje z lastniki, upravljav-
ci. Zato večji del svojega de-
lovnega časa preživi na tem
območju, kjer navezuje stike s
podjetniki, gostinci, trgovci in
občani. Srečuje se tudi z mla-
dino, zlasti tisto, ki se v tophh
spomladanskih petkovih po-
poldnevih druži in zabava v
mestnem parku in na Savinj-
skem nabrežju. Žal se to nji-
hovo druženje pogosto sprevr-
že v pravo pijančevanje z uži-
vanjem mamil, razbijanje in
razgrajanje, kar ogroža javni
red in mir v tem delu mesta,
kjer miru željne občane vzne-
mirjajo tudi psi, ki jih lastniki
brezobzirno spuščajo s po-
vodcev.
Bolj prijazno delo je v os-
novnih šolah, ki jih Rudi Kre-
snik redno obiskuje, ko za
učence pripravlja predavanja,
da bi se ti mladi ljudje bolje
zavedali nevarnosti, ki jih pri-
naša vsakdanje življenje. Zelo
dobro je tudi sodelovanje s
socialnimi delavkami, men-
torji za promet in pedagoški-
mi delavkami na teh šolah,
ocenjuje, na splošno pa si želi,
da bi bili stiki z občani čim
bolj pogosti in pristni, saj je
njegova naloga predvsem ta,
da prisluhne ljudem v teža-
vah, jim svetuje, pomaga in s
preventivnim delovanjem skr-
bi za njihovo osebno varnost
in varnost njihovega imetja. ,
Dolgo polje je bolj mirno
naselje, ki mu dajejo pečat
družinske hiše z vrtovi in sta-
novanjski bloki ter številna
podjetja, npr. Cestis, Aero,
Zlatarna, Izletnik, Aurea, Met-
ka Mode itd. Stečaji, nemir
med stavkajočimi delavci, vlo-
milci, ki nikoli ne mirujejo,
vse to so nevarnosti, ki jih je s
stalnim nadzorom mogoče
omejevati. Za to pa je potreb-
no redno sodelovanje s temi
podjetji, ki je po oceni Rudija
Kresnika večinoma dobro.
Marsikaj se da urediti in pre-
prečiti z rednimi pogovori,
medsebojnim informiranjem,
svetovanjem, pravi.
Ko odloži uniformo in se
vrne v svoje Kompole, se v
prostem času največ druži s
svojo prijateljico, rad je v nara-
vi, sicer pa je z vsem srcem
športnik. Pozimi je veliko na
smučeh, v letnem času uživa v
nogometni igri, sicer pa se po
malem ukvarja še z mnogimi
drugimi športi in semoobram-
bo kot sestavino policijskega
urjenja. Pogosto gre tudi v ki-
no, zlasti takrat, ko so na spo-
redu akcijski filmi in komedi-
je.
MARJELA AGREŽ
REKLI SO
Franci Čretnik, predsednik
Planinskega društva Liboje:
»Naše društvo je najmlajše v
žalski občini, ustanovljeno je
bilo lani na željo planincev,
članov sekcije v naši krajevni
skupnosti. S tem smo se ločili
od matičnega Planinskega
društva Zabukovica. Ob usta-
novitvi je društvo štelo 38 čla-
nov, izvolili smo vodstvo, spre-
jeli statut in pravila, usklajena
s Planinsko zvezo Slovenije.
Seveda smo želeli, da društvo
takoj zaživi, zato organiziramo
pohode, izlete in izobraževa-
nje. Naš glavni cilj pa je dokon-
čanje doma na Brnici. Veliko
smo naredili že lani, letošnje
delo pa je odvisno od finanč-
nih sredstev. Upamo, da nam
bo na pomoč priskočila krajev-
na skupnost, saj v našem kraju
izrek »v slogi je moč« dobro
deluje. Ko bo dom končan, bo-
mo nanj lahko ponosni vsi, ne
samo planinci. Imamo že več
kot sto članov, od tega 30 najm-
lajših. Naš dom na Brnici je že
odprt in sicer vsako soboto in
nedeljo ter ob praznikih od 9.
do 20. ure. Za postrežbo skrbi-
mo člani našega planinskega
društva. Že sedaj pa vabim vse,
da se udeležite pohoda po me-
jah naše KS in ob obeležjih
NOB, ki bo 26. aprila.«
T.T.
Zopet skupaj kot nekoč
Letos bodo Loške poletne
prireditve obeležile 2S-letni ju-
bilej. Pripravljalni odbor že
razmišlja in se dogovarja o pri-
reditvenem programu, ki naj
bi tudi to poletje v Loče privabil
kulture in zabave željne ljudi
iz bližnje in daljne okolice. In
ker je jubilej čas, ko se oziramo
nazaj, kot pravi eden od glav-
nih organizatorjev prireditev
Emil Zupane, razmišljajo o
prav posebni prireditvi »Zopet
skupaj kot nekoč«. Nanjo bi
povabili vse tiste, ki so v minu-
lih letih kakor koli pripomogli
k temu, da so Loške prireditve
preživele.
Začetki segajo v leto 1971,
ko se je nekaj domačih kultur-
nih zanesenjakov ob pomoči
številnih sponzorjev odločilo
popestriti utrip kraja in okoli-
ce. Prihajali so obiskovalci iz
celotne Dravinjske doline, pa
tudi iz Celja, Rogaške Slatine
in Maribora. Loške poletne
prireditve so dosegle bogat
spekter kulturnih in zabavnih
srečanj, ki so se zvrstile od
junija do septembra. »Kaj
kmalu smo opazili čudovit
prireditveni ambient, ki nam
ga je ponujal grad Pogled. Pre-
belili smo notranjost grajske-
ga dvorišča, napeljali elektri-
ko, uredili razsvetljavo in se-
dišča,« pripoveduje Zupane in
dodaja »grajsko dvorišče je bi-
lo le eno od prireditvenih pri-
zorišč in vselej je bilo nabito
polno. Sem smo vabili gleda-
liške skupine, tu so se odvijale
predpremiere takratnih slo-
venskih in jugoslovanskih' fil-
mov, iz številnih tujih držav so
prihajale plesne in pevske
skupine, številni domači in tu-
ji estradni umetniki, poskrbeli
smo, da so uživali tudi otroci
in najstniki. Skratka, Loške
prireditve so v sedemdesetih
letih predstavljale enega vid-
nejših kulturnih utripov v slo-
venskem prostoru.«
Po svojih številnih vrhuncih v
sedemdesetih letih so Loške po-
letne prireditve doživele krajši
zaton v začetku osemdesetih.
Pojavile so se prostorske, fi-
nančne in druge težave, ki so se
sčasoma tako nakopičile, da se
loške prireditve niso prirejale.
Toda želja in volja mnogih sta
jih leta 1993 ponovno oživeli.
Iz nekdanjega prizorišča gra-
du Pogled so se preselile v
središče Loč, kjer se bodo odvi-
jale tudi letos. Za podrobnosti
o letošnjem jubilejnem priredi-
tvenem programu je še prezgo-
daj, a pripravljalni odbor si bo
prizadeval uresničiti zamisel o
srečanju, imenovanem »Zopet
skupaj kot nekoč«.
Še nekaj si mnogi Ločani
nadvse želijo. Da bi se kakšna
od prireditev ponovno odvija-
la na gradu Pogled. »Ta želja ni
neuresničljiva« meni Zupane.
Grajsko dvorišče smo si ogle-
dali in ugotovili, da bi ga mo-
rali ponovno preurediti. Če bo
naša želja deležna širše pod-
pore, bomo morda lahko v
naslednjih letih ponovno za-
hajali v ta nevsakdanji am-
bient. Loške prireditve bi s
tem ogromno pridobile.
B.F.
Čistilna alccifa v Libojali
Včeraj so v tej krajevni skupnosti zaključili petdnevno
čistilno akcijo, ki so jo izpeljali po sklepu sveta KS po vseh
zaselkih libojske krajevne skupnosti.
K akciji so povabili vse prebivalce, določili so mesta, kjer so
zbirali kosovne odpadke pa tudi vse druge, ki so jih zbirali v za to
namenjene vreče. Po prvih ocenah je akcija dosegla svoj namen.
T TAVČAR
Pregledi škropilnic
v enotah za kmetijsko sve-
tovanje Zavoda za živinorejo
in veterinarstvo Celje bodo do
konca aprila pripravljali vsa-
koletne redne preglede in os-
novno servisiranje naprav za
nanašanje fitofarmacevtskih
sredstev. Testiranja traktor-
skih škropilnic in prišilnikov
bodo v vseh občinah.
Kmetje oziroma lastniki
škropilnic se za preglede lah-
ko prijavijo v enotah za kme-
tijsko svetovanje v Celju, Šent-
jurju, Slovenskih Konjicah,
Žalcu, Šmarju pri Jelšah, Šo-
štanju, Velenju in Mozirju.
Škropilnice in pršilnike bodo
testirali pooblaščeni delavci
Inštituta za hmeljarstvo in pi-
vovarstvo Žalec ter srednjih
kmetijskih šol, serviserji pa
bodo hkrati odpravili morebit-
ne pomanjkljivosti. Tehnjj^
brezhibne škropilnice in pf^
nike bodo po testiranju op^^
mili z nalepko o opravi)en^,
pregledu.
Tehnična brezhibnost ši^jj
pilnic in pršilnikov je bistven,
ga pomena za učinkovito
vanje fitofarmacevtskih p,
pravkov, prav tako pa tu
izredno pomembna za varstj
okolja. Redne preglede naprj
predpisuje Zakon o varst^
rastlin, ki določa, da moraj
lastniki zanje poskrbeti vsa^
tri leta, če pa s škropilnicaj
opravljajo storitve tudi za dn
ge, pa vsako leto. Ker večij
občin sofinancira testiranja,]
pregledi zastonj, kmetje ožin
ma lastniki naprav pa bo^
plačali morebitna popravila.
PLAMNSKIKOTlC^^^
s Trojan v Tremerje
Planinsko društvo Celje organizira v soboto, 5. apri
pohod od Trojan do Tremerij.
Redni avtobus bo iz avtobusne postaje v Celju proti Trojana
odpeljal ob 6. uri zjutraj. Od tam pa se boste čez Čemšenišl
planino. Javor, Mrzlico in Šmohor spustili proti Tremerjam,
Tremerij bo avtobus v Celje odpeljal nekaj minut čez 19. uro,
Okrepčilni čaj vam bodo ponudili v planinskem domu i
Franca Goloba na Čemšeniški planini. Lovski koči Podmej
planinskem domu na Mrzlici in v Domu na Šmohorju.
Obvezna je primerna obutev, priporočajo pa tudi pohodi
pahce.
V Tatre na Slovaškem
Planinsko društvo Ojstrica Celje organizira od 25. julija(
2. avgusta planinski izlet v Tatre na Slovaškem.
V štirih dneh se bodo povzpeli na vrhove Nizkih in Visok
Tater, med njimi pa bo en dan namenjen ogledu znamenitega
rudnika soli Wieliczk pri Krakovu, en dan pa ogledu turistftift
znamenitosti Slovaške.
Vse podrobnejše informacije so vam na voljo po telefonu?!
835, kjer Milan Gombač pričakuje tudi pravočasne prijave.
Na Skalnico in po ruski planinski poti
Planinsko društvo Zlatarne Celje pripravlja v nedeljo, 6. apri
pohod od Sinjega Vrha na Trstelj in od tam na Skalnico. Odhodi
ob 5. uri s posebnim avtobusom s parkirišča na Glaziji.
Naslednji pohod bo dvodnevni in sicer 12. in 13. aprila, koi
bodo z vlakom ob 6.18 z železniške postaje v Celju odpravilii
pohod po ruski planinski poti.	Mi
odlične Vedenikove salame
Ko sta zakonca Jože in Bronja Vedenik, po
domače Režajeva iz Latkove vasi, prvič dobi-
la priznanje za najboljše kmečke salame na
Jožefovem sejmu v Petrovčah, bi to lahko
pripisali naključju in morda srečni roki.
Doslej sta to odličje dosegla že tretjič, kar govori
v prid temu, da sta Vedenikova dobro podkovana o
izdelovanju teh imenitnih kmečkih dobrot. Seveda
ju je to spodbudilo, da sta začela izdelovati večje
količine salam, pa tudi drugih suhomesnatih'
delkov, kot so želodci in budjole, tako, da jih
nekaj za prodajo v svojem bistroju.
Glede recepta pa pravi Jože: »Iz izkusj
lahko rečem, da sestavine niti niso tako po^^
bne, čeprav morata biti v salamah res prvoVij
no meso in slanina. Najpomembnejše je,
se salame dimijo, sušijo in potem, kako zor| 1
T. TAV(^
Jože in Bronja Vedenik na svoji stojnici na Jožefovem sejmu v Petrovčah.
1. SNOPIČ
ŠPORT
13
popolna nogometna pomlad
V soboto nadaljevanje prvenstva tudi v tretji ligi-vzhod in na območju ONZ Celje
rspomladanski del nogo-
i^etne polsezone se bo v so-
začel tudi v tretji ligi-
^^hod in v ligi ONZ Celje.
^Jpio^ se med tretjeligaši želi
obdržati v zgornjem delu,
pravinja in Steklar stremita
obstanku, v celjski podzve-
^ipa bo prvak znova odločen
iple v končnici.
Unior je jesensko polsezono
j(ončal v zgornjem delu tretje-
ligaške lestvice, vrh je zaradi
prevelikega zaostanka že iz-
gubljen, toda osnovni načrt je
tiila vendarle uvrstitev do
5mesta. Na večino sprememb
je v zreškem moštvo najbolj
iplivalo - smučanje. Na snegu
sta se poškodovala najboljši
strelec Krašovec in Šuntner,
med kandidati za prvo moštvo
pa ni več Brečka, ki ga je upra-
va odslovila. Konkurenco sta
dokončno okrepila Križan in
Kocijančič, ki jeseni zaradi vo-
jaških obveznosti nista veliko
igrala.
Dravinja je v zimskem pre-
moru ostala brez vratarja mla-
de reprezentance Srage, ki ga
je njegov matični klub Mari-
bor posodil Dravi. Konjičani
so nadomestilo dobili pri Pub-
likumu, ki je posodil mladega
Ogrizka. Drugih sprememb
ni, vendar je vsaj na prvih
tekmah nekoliko vprašljiv na-
stop drugega mladega repre-
zentanta Šnofla, ki je pri voja-
kih in nima veliko možnosti za
treniranje.
Steklar je prebrodil krizo.
Steklarna Rogaška je z nakazi-
lom dela obveznosti držala
obljubo, igralci in trener Kora-
žija pa so nekaj ljudi prepriča-
li, da v upravi primejo za delo.
S poravnavo dela lanskega
dolga so bile priprave za boj za
obstanek med tretjeligaši kva-
litetnejše, dodatno upanje pa
je pospešena gradnja novega
igrišča. V naslednjih dneh naj
bi že posejali travo in začasna
selitev ne bo potrebna. Uprav-
ni odbor še vedno ni potrjen,
čeprav je okrog kluba že zbra-
nih nekaj ljudi, ki so priprav-
ljeni pomagati najstarejšemu
športnemu kolektivu v Rogaš-
ki Slatini.
Za štiri mesta
Uvod v spomladanska do-
gajanja v ligah ONZ Celje je
bila ponovljena tekma med
Brežicami in Odredom (1:0),
v soboto pa bodo štartali tudi
preostali klubi.
Po manjših obotavljanjih je
nastop potrdil tudi Kovinar iz
Štor, zaradi težav z igriščem
bo Tim Laško domače tekme
igral v Radečah, najboljša če-
tverica pa bo ob prenosu
medsebojnih rezultatov na
koncu odigrala še dvokrožno
ligo za naslov prvaka. Naj-
boljši strelec jesenske polse-
zone je Milidragovič (Tim) z
osmimi goli, v posebnem tek-
movanju za fair-play so naj-
manj negativnih točk zbrali
Laščani in največ moštvo
Šmarja.
Vrstni red IILlige-vzhod po
jesenskem delu: Aluminij 31,
Pohorje, Črenšovci 27, Palo-
ma 26, Bakovci 25, Unior 20,
Turnišče 19, Kovinar 18, Dra-
vinja 14, Coričanka 11, Ste-
klar, Kungota 10, Odranci,
Brunšvik 8.
Vrstni red po jesenskem
delu: Vransko 19, Tim Laško
17, Usnjar in Brežice po 14,
Krško 13, Kovinar 8, Šmarje 6,
Mons Claudius 4, Odred 3.
ŽEUKO ZULE
Petič v gosteh
Brez petih igralcev najboljše enaj-
sterice je velenjski Rudar še petič
zmagal v gosteh in se po uspehu v
Kopru (2:1) na lestvici znova izena-
fils Publikumom, ki je neposredni
tekmec za pokal Intertoto.
Koprčani so dva dni pred tekmo
irenerja Stilinoviča (zadržal se je le tri
kroge) zamenjaH z Mladenovičem in
: udeli iz nasprotnih napadov. Obakrat
, !f bil uspešen mladi reprezentant Ja-
iDmik (drugič ob pomoči domačega
obrambnega igralca Begiča), ki je imel
odlična asistenta v Vidoviču in očitno
predčasno odpisanemu Ekmečiču. »S.......
laktično zrelo igro smo spomladi
končno prvič zmagah,« je bil zadovo-,.
Ijen trener Borut Jarc.
Ljubljane ni bilo
Nesojeni nogometni pfvoligaš Ljub-
ljana (napredoval ni zaradi finančnih
Icžav) je na poti v tretjo ligo in morda
telo v razpad, saj v soboto sploh ni
^opotoval na tekmo v Šentjur.
Sentjurčani bodo tekmo seveda dobili
^ zeleno mizo in s tremi zaporednimi
žagami so se vodilnemu Dravogradu
'ribližali na samo tri, Vevčam (drugou-
'T^feno moštvo bo igralo v dodatnih kva-
®kacijah) pa na samo dve točki zaostan-
^ Ljubljančane bodo sredi aprila tudi
lastili in očitno bodo do konca vztrajali v
"Oju za obstanek, čeprav jih še vedno
"^fejo težave z denarjem.
Obveljala tradicija remijev
Tradicija je obveljala tudi v nedeljo: Maribor je še naprej edino moštvo, ki ga
celjski nogometni prvoligaš v državnem prvenstvu še ni premagal.
Po nedeljski delitvi točk na Skalni kleti (1:1) je bilanca štajerskih derbijev devet remijev
(od tega kar sedem v Celju) in šest zmag vijolic. Celjani so v prvenstvu Maribor zadnjič
premagali 25. oktobra 1987, ko so gole za visok uspeh s 3:0 dosegli Žilnik, Podgoršek in
S.Bevc. Po nedeljski tekmi sta bili obe enajsterici zadovoljni s po točko, čeprav sta imeli
tudi nekaj izrazitih priložnosti za dosego gola. Pri domačih dvakrat mladi Sivko (na sliki),
vendar je njegova spodrsljaja popravil Kamberovič, ki na lestvici najboljših strelcev
najbližjim zasledovalcem uhaja že za pet golov.	Foto: GREGOR KATIČ
Žolnirjeva med osem
Na svetovnem pokalu najvišje kategorije A v judu je Urška
r®'nir (Sankaku) v kategoriji do 61 kg s po dvema zmagama
""porazoma zasedla odlično 7. mesto.
Celjanka je v Rimu premagala reprezentantki Romunije in
'^usije ter izgubila s Kitajko in Nemko. Žolnirjeva je tudi edina v
l^^Članskem slovenskem zastopstvu, ki je zmagala. Druga
Jkakujeva reprezentantka Maja Frece je v kategoriji do 72 kg
^Porazu s Španko izpadla že v 1.krogu. Uspešna je bila tudi
^'^etinja Petra Nareks, ki je v kategoriji do 52 kg zmagala na
^'^fnem turnirju v avstrijskem Rorbachu.
Končno doma
Aeb za že četrti nastop v evropskem pokalu v judu ekipi Iva
znova ni bil naklonjen. nasprotnika je dobil nemškega
^^ka Ingolstadt, s katerim se bodo 24. maja pomeril v Celju.
valjani so doslej vselej gostovali (Nemčija, Nizozemska,
..j^^ija) in izpadh že na štartu. Tudi v dvoboju z Nemci bodo
''Jove možnosti za uspeh minimalne, vendar so v klubu delno
^ovoljni zaradi okoliščine, da se bo njihovo mlado moštvo v
pokalu prvakov končno lahko predstavilo na domačem tatami-
ju. Naraščajniki so konec tedna osvojili 6.pokal Murske Sobote.
K lepemu ekipnemu uspehu sta največ prispevala z zmagama
mladinec Ferjan in med dečki Grosek, druga sta bila Mlinarevič
in Jovanovič ter tretja Ceraj in Lakner.
Po zapletu do osmine
Malo je manjkalo in Petra Vihar bi ostala brez svojega že
petega nastopa na mladinskih evropskih prvenstvih v squas-
hu. Naša zveza je prijavo poslala z nekajdnevno zamudo in
zaplet so v Helsinkih rešili šele dan pred prvenstvom.
Za nastop mlade Velenjčanke so se zavzeli tudi nekateri
vodilni funkcionarji evropske zveze ESRF in prireditelji so ji
vendarle omogočili nastop v kvalifikacijah. Po zmagi proti
Benjamimovi (Wales) z 9:2, 9:2, 9:1 in Wittovi (Nemčija) z 9.5,
5:9, 9:6, 10:8 - dvoboj je trajal kar poldrugo uro - je v osmini
finala izpadla s četrto nosilko Coganovo (Anglija) s 7:9,4:0,0:9.
Viharjeva bi v bila v normalnih okoliščinah nosilka in je
predvsem zaradi administrativnega spodrsljaja zaostala za pri-
čakovano uvrstitvijo med deseterico. Naslednji mesec bo nasto-
pila na ekipnem članskem EP, za julij pa ima v načrtu odhod v
Brazilijo na mladinsko SP.
Emeršičeva in Petranovic
Na zaključni slovesnosti
33. Delavskih športnih iger v
Braslovčah so podelili priz-
nanja najboljšim ekipam,
nastopilo je kar 1800 tekmo-
valcev, podelili so priznanja
tudi najbolj priljubljenim
športnikom in najboljši
športni ekipi.
Prireditev so pripravili Zve-
za telesnokulturnih organiza-
cij Žalec, komisija za DŠI in
uredništvo glasila Savinjčan.
Lani so bralci Savinjčana vsak
mesec glasovali za najbolj pri-
ljubljene športnike, športnico
in ekipo, ki pa je tudi najboljša
po tekmovalni plati. Za najbolj
priljubljeno športnico so raz-
glasili lokostrelko Jožico
Emeršič, ki je lani dosegla 3.
mesto na svetovnem prvens-
tvu, za najbolj priljubljenega
pa košarkarja Veljka Petrano-
viča, kapetana KK Kovinoteh-
na Savinjska Polzela. Najbolj-
ša ekipa je bila KK Kovinoteh-
na Savinjska Polzela, ki je lani
postala pokalni zmagovalec
Slovenije.
O 33. DŠI je govoril predsed-
nik odbora za pripravo iger
Vinko Banovšek, ki je dejal, da
so to še edine tovrstne igre v
Sloveniji, in da so nanje pono-
sni. Lani je sodelovalo v deve-
tih športnih panogah več kot
1800 zaposlenih iz 57 delovnih
in drugih organizacij. Največ,
276 jih je nastopilo v streljanju
z zračno puško, med ekipami
pa kar 28 ekip v košarki. Pri
starejših in mlajših članicah je
zmagala TT Prebold, pri vete-
ranih in mlajših članih Pekars-
tvo Roter iz Šentruperta in pri
mlajših članih Tenis center AS
Žuža Žalec. Vseekipni prehod-
ni pokal je osvojilo Pekarstvo
Roter iz Šentruperta. V kultur-
nem programu sta nastopila ci-
trarka Marija Završnik in an-
sambel Jožeta Sredenška.
T. TAVČAR
Vinko Banovšek podeljuje pokal za prvo mesto pri mlajših
članicah predstavnici TT Prebold.
Naj športniki Velenja
Više, hitreje močneje... Temu geslu so v preteklem letu sledili
tudi velenjski športniki in športnice, pretekli četrtek pa so
razglasili najboljše v lanskem letu. Za najboljšega športnika
Velenja je bil izbran Rolando Kaligaro, športnica leta je Jolan-
da Steblovnik, najboljša ekipa pa Rokometni klub Gorenje. V
restavraciji Jezero so razglasili tudi invalida leta Janeza Hude-
ja, priznanje za življenjsko delo pa so podelili Veri Zupančič in
Milanu Čepelniku.	US
ŠPORTNI TOLEDAR
PETEK, 28.3.
Košarka
Podčetrtek: Podčetrtek-Čr-
nomelj (7. krog končnice C
lige, 20).
SOBOTA, 29.3.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Brežice (22. krog A-2 moške
lige, 19); Nova Gorica: Gorica-
Rogla Atras (1^ Šoštanj:
Elektra-Vrhnika (S.krog konč-
nice B lige, 18.30).
Nogomet
Velenje: Rudar-Korotan,
Nova Gorica:Gorica-Publi-
kum (23. krog I. lige); Šmart-
no ob Paki: Šmartno-Naklo,
Ljubljana: Črnuče-Šentjur
(19. krog ll.lige); Slovenske
Konjice: Dravinja-Pohorje,
Rogaška Slatina: Steklar-Tur-
nišče, Maribor: Kovinar-Unior
(14. krog lll.Uge); Radeče:
Tim Laško-Usnjar, Rogatec:
M.Claudius-Odred, Brežice:
Brežice-Kovinar, Krško: Krš-
ko-Šmarje (10. krog ONZ Ce-
lje, vse 15).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Jadran, Do-
bova: Dobova-P.Laško (3.krog
končnice l.moške lige, obe 19);
Žalec: Žalec-Velenje (l.krog
končnice I. ženske lige, 18).
NEDEUA,30.3.
Košarka
Celje: Celje-Snežnik (8.krog
končnice B moške lige, 18).
SREDA, 2.4.
Košarka
Cerknica: Cerknica-Prebold
(8. krog končnice B lige,
19.30).
Rokomet
Hrpelje: Jadran-P. Laško,
Dobova: Dobova-Gorenje (4.
krog končnice l.moške lige,
obe 19).
14
ŠPORT
PANORAMA
KOŽARKA
A-1 liga
Moški - 20.krog: P.Laško-
Idrija 95:72 (40:35); Tovornik
28,	Jurak 24, Dončič, Lisica 12,
Govc 8; Jeras, Vujovič, Šoštarič
3, Tilinger 1\ Olimpija-Polzela
83:73 (45:46); Kobale 12, Pe-
tranovič, Jagodnik 11, Rituper
10, Stavrov, Samanič 9, Cizej 5,
Čmer 4, Rovšnik 2; Republika-
Rogaška 141:100 (62:47); No-
vakovič 41, Ivanovič 28, Petro-
vič 20, Mičunovič 9, Krivec,
Jordan IM BWC-Helios 79:75,
Krško-Litostroj 85:71, K.zidar-
Satex 81:75. 21.krog: Polzela-
P.Laško 97:71 (53:31); Petrano-
vič 25, Jagodnik 19, Šamanič
17, Kobale 11, Stavrov, Cizej 8,
Čmer 5, Rituper 2, Udrih, Šar-
lah 1 za domače. Tovornik 17,
Lisica 12, Durnik 11, Vujovič
10,	Dončič 7, Jeras 5, Govc 4,
Jurak 3, Blagotinšek 2 za go-
ste; Rogaška-Olimpija 86:105
(37:49); Novakovič 31, Ivano-
vič 27, Mičunovič, Kosovec 9,
Jutriša 4, Petrovič, Krivec, Jor-
dan 2; BWC-K.zidar 103:91,
Helios-Krško 91:78, Litostroj-
Republika 75:84, Idrija-Satex
66:61. Vrstni red: Olimpija 42,
Polzela 35, Republika 33, He-
lios 32, Satex, P. Laško, BWC,
Litostroj 31, Idrija 30, K. zidar
29,	Krško 28, Rogaška 24.
Ženske: polfinale - prvi
tekmi: Ingrad-Ilirija 60:61
^(19:27); Jurše 23, Polutnik 16,
'A.Vodopivec 12, Obrovnik 7,
Arbeiter 2; Ježica-Odeja 86:
52; drugi tekmi: Ilirija-Ingrad
68:80 (37:40); Obrovnik, Po-
lutnik 20, A.Vodopivec 13,
Jurše 10, S.Vodopivec 9, Ram-
šak 6, Potočnik 2; Odeja-Ježi-
ca 60:97 (28:52).
A-2 liga
Moški - ZO.krog: Comet-
Radovljica 80:59 (39:32); Siv-
ka 20, Novak 13, Dumenčič,
Lušenc 10, Plevnik, Železni-
kar 9, Jesenek 5, Ravnihar 4;
Slivnica-Kemoplast 88:97 (82:
82, 43:43); Kahvedžič 29, Ur-
banija 26, Kočar 12, Madžarac
11,	Gajšek 7, Knez, Zorko 6;
Litija-Ježica 71:65, Zagorje-
Ilirija 94:73, Loka-Brežice
81:64, Triglav-Krka 73:81.
21.krog: Kemoplast-Comet
96:90 (51:52); Kahvedžič 42,
Madžarac 23, Gajšek 14, Ur-
banija 12, Knez 3, Sušin 2 za
domače. Sivka 29, Dumančič
20, Plevnik 17, Novak 12, Rav-
nihar, Železnikar 5, Nerat 2 za
goste; Ilirija-Ježica 82:75, Bre-
žice-Slivnica 89:78, Krka-Za-
gorje 107:75, Loka-Litija 68:
64, Radovljica-Triglav 69:88.
Vrstni red: Krka, Loka 38,
Kemoplast 35, Ihrija 34, Co-
met 33, Litija, Zagorje, Ježica
32, Triglav 31, Radovljica 27,
Brežice 25, Slivnica 21.
Bliga
Za prvaka - IG.krog: Gori-
ca-Prebold 77:88 (32:42),
Olimpija ml-Rogla Atras 85:75
(46:28), Medvode-Radenska
66:79, Parklji-Maribor 75:86,
Cerknica-Hrastnik 88:102;
17.krog: Rogla Atras-Medvo-
de 75:67 (34:44), Radenska-
Gorica'92:79, Maribor-Cerkni-
ca 90:86, Prebold-Parklji,
Hrastnik-Olimpija ml. sinoči.
Vrstni red: Radenska 26,
Olimpija ml. (-), Prebold (-),
Rogla Atras, Hrastnik (-) 24,
Maribor 23, Cerknica 20,
Medvode 19, Parklji (-) 18,
Gorica 17.
Za obstanek - 16.krog:
Elektra-Snežnik 82:66 (39:
31), Janče-Postojna 79:74,
Kamnik-Vrhnika 100:59, Bi-
strica-Portorož 77:72. 17.
krog: Portorož-Celje 76:86
(37:40), Postojna-Elektra 83:
74 (51:45), Snežnik-Bistrica
84:63, Vrhnika-Janče 84:66,
Borovnica-Kamnik 78:88. Vr-
stni red: Bistrica 25, Kamnik,
Janče 24, Snežnik, Elektra 23,
Portorož 22, Celje, Vrhnika 21,
Postojna 20, Borovnica 16.
NOGOMET
I.liga
22.krog: Publikum-Maribor
1:1 (1:1); Kamberovič (43),
Koper-Rudar 1:2 (0:0); Javor-
nik (55, 77); Mura-Gorica 1:1,
Korotan-Beltinci 2:0, Primor-
je-Olimpija 3:1. Vrstni red:
Primorje 47, Maribor 39, Gori-
ca 37, Publikum, Rudar 31,
Mura 29, Olimpija, Korotan
26, Beltinci 22, Koper 13.
II.liga
18.krog: Šentjur-Ljubljana
3:0 bb (gostov ni bilo), Dom-
žale-Šmartno 2:1 (1:0); Irman
(73); Piran-G.opekarne 1:0,
Jadran-Črnuče 3:0, Zagorje-
Železničar 0:5, Vevče-Naklo
4:1, Dravograd-Rudar 4:0,
Drava-Nafta 0:0.
Vrstni red: Dravograd 36,
Vevče 35, Drava, Šentjur 33,
Nafta 31, Rudar (T) 28, Želez-
ničar 27, Črnuče 26, G.opekar-
ne 25, Zagorje 24, Domžale
22, Šmartno 21, Jadran 18, Na-
klo 16, Piran 14, Ljubljana 7.
ROKOMET
l.liga
Moški: skupina A - l.krog:
P.Laško-Jadran 38:27 (20:14);
Pungartnik 10, Tomšič 9, Puc
5, Pajovič, Stefanovič 3, Vu-
grinec, Šerbec, Jelčič, Cvijič 2;
Gorenje-Dobova 23:22 (9:11);
Plaskan 6, Kimčenko, Semer-
dijev 4, Bedekovič, Sovič 3,
Krejan 2, Tome 1. 2.krog: Ja-
dran-Dobova 30:27, P.Laško-
Gorenje sinoči. Vrstni red: P.
Laško 9 (7), Jadran 6 (4), Go-
renje 5 (3), Dobova 0.
Skupina B - l.krog: Pre-
vent-Prule 24:17, Krško-Akri-
pol 21:18 2.krog: Prevent-
Krško 22:23, Prule-Akripol
24:26. Vrstni red: Prevent 8
(6), Krško 6 (2), Prule 5 (5),
Akripol 3 (1). V oklepaju so
bonus točke iz rednega dela.
Ženske - 21.krog: Mlino-
test-Žalec 24:19 (9:9); Pahor
8, Zidar, Randl, Kostjukova 3,
Kline 2; Velenje-Kočevje
25:20 (11:5); Vujovič 7, Hudej
6, Stevanovič 4, Raukovič,
Kranjc 3, Madjarič, Rodič 1;
Olimpija-Branik 37:17, Piran-
Polje 30:18, Izola-Burja 20:25,
Krim prost; 22.krog: Žalec-
Izola 34:15 (19:8); TDolar 8,
Randl, V.Dolar 7, Pahor 4,
Derčar, Korotneva 3, Šeško,
Šimek 1; Burja-Velenje 23:20
(11:11); Ibralič 6, Kralj 4, Rau-
kovič 3, Nojinovič, Notersberg
2, Lakič, Madjarič, Osmanovič
1; Polje-Krim 8:52, Kočevje-
Olimpija 19:31, Branik-Piran
24:18, Mlinotest prost Konč-
ni vrstni red: Olimpija, Krim
37, MUnotest, Žalec 30, Vele-
nje 20, Piran 16, Burja, Branik
14, Kočevje 13, Izola 9, Polje
0.
KEGUANJE
I.liga
Moški - IS.krog: Brest-CP
Celje 1:7 (5114:5235; zmagali:
Topič 825, Salobir 902, Cene
865, Lešnik 906, Vodeb 890,
izgubil: Brglez 847), Hrastnik-
Hidro 6:2, Rudar-Iskra 6:2,
Konstruktor-Norik 5:3, Gori-
ca-Proteus 6:2. Končni vrstni
red: Iskra 32, Konstruktor 30,
Norik 24, Rudar 22, Gorica 20,
Proteus 19, Hrastnik 13, Hidro
12, CP Celje 8, Brest 0.
Ženske - IS.krog: Izola-Mi-
roteks 2:6 (2394:2486; zma-
gale: Razlag 425, Tkalčič 420,
Kardinar 427, Petak 407, izgu-
bili: Šeško 406, Zupane 382),
Adria-Sl.Gradec 6:2, Rudar-
Triglav 2:6, Konstruktor-No-
rik 2:6, Gorica-Proteus 6:2.
Končni vrstni red: Miroteks
36, Norik 28, Triglav 21, Adria
20, Rudar 18, Proteus 16, Go-
rica 14, Sl.Gradec 11, Izola 10,
Konstruktor 6.
II.liga
Moški - IS.krog: Radenska-
Konjice 6:2 (5018:4928), Šo-
štanj-Žalec 7:1 (4979:4755),
Fužinar-Dravograd 3:5, Litija-
Črnomelj 7:1, Korotan-Rudar
II 6:2. Končni vrstni red: Dra-
vograd 27, Konjice 26, Fuži-
nar 23, Litija 22, Šoštanj 20,
Črnomelj 17, Žalec 16, Rudar
II 14, Radenska 8, Korotan 7.
Ženske - IS.krog: Miroteks
II-Norik II 7:1 (2450:2362),
Šoštanj-Gorica II 7:1 (2292:
2188), Miklavž-Korotan 2:6,
Brest-Kamnik 3:5, MTT-Ko-
čevje 3:5. Končni vrstni red:
Miroteks II 31, Kamnik 24,
Korotan, Kočevje 22, Norik II
17, Miklavž 16, Šoštanj 15,
Gorica II 14, MTT 13, Brest 6.
Ill.liga-vzhod
Moški - 17.krog: Petrol Ce-
Ije-Sl.Gradec 7.1 (4836:4783),
Kovinotehna-Konstruktor II
1:7 (4903:4934), Nafta-MTT
4:4, Miklavž-Lokomotiva 7:1,
Hrastnik-K.kolo 53. Vrstni
red: Konstruktor II 32, Nafta
26, MTT, Miklavž, Sl.Gradec
19, Hrastnik 17, Kovinotehna
16, Lokomotiva 12, Petrol 6,
K. kolo 2.
Ženske - 14.krog: Komcel-
Krško 3:5 (2226:2269; zmaga-
le: Filipčič 380, Ramšak 382,
Cilenšek 378, izgubile: Ven-
gust 396, Oblak 374, Jeranko
356), Črnomelj-Impol 1:7,
Nafta-Trebnje 6:2, K.kolo-Mi-
roteks III preloženo. Končni
vrstni red: Krško 21, Miroteks
III (-) 17, Komcel 16, Impol
15, Nafta 13, Črnomelj 12,
Trebnje 10, K.kolo 7,
Območna liga
3.krog končnice - za prva-
ka: Rogaška-Konjice II 6:2,
Laško-Kovinotehna II 8:0;
vrstni red: Rogaška 6, Konjice
II 4, Laško 2, Kovinotehna II
0; od 5. do S.mesta: Ljubno-
Strojkovina 3:5, Demit-Avto
Celje 7:1; vrstni red: Demit,
Strojkovina 4, Ljubno 3, Avto
Celje 1; od 9. do 12.mesta:
Šoštanj-Konjice 2:6, Konjice
ml-Komcel 6:2, Kvit-Šoštanj II
6:2; vrstni red; Kvit 6, Šoštanj
II 4, Konjice ml 2, Komcel 0;
od 13. do 15.mesta: Zlatorog-
Izletnik 2:6, Obrtnik prost;
vrstni red: Obrtnik, Izletnik 3,
Zlatorog 0.
ODBOJKA
Il.liga
Moški - 19.krog: Bled II-
Šempeter 0:3 (-2, -5, -6), Ho-
če-Prvačina 3:1, Portorož-In-
tes 2:3, Brezovica-Vuzenica
3:1, Triglav-Salonit II 3:0, Ko-
vinar prost. Vrstni red: Kovi-
nar 30, Brezovica 26, Šempe-
ter 24, Hoče 22, Vuzenica 18,
Intes, Triglav 16, Salonit II 14,
Prvačina 12, Portorož, Bled II
Ženske - 19.krog: Šoštanj-
Mežica 3:0 (3, 8, 8), Šempe-
ter-Solkan 3:0 (7, 7, 6), Šen-
čur-Ruše 0:3, Kamnik-Branik
II 1:3, Bled II-Rogoza 0:3, Šen-
tvid-Piran 3:1. Vrstni red: Šo-
štanj 36, Šempeter 34, Branik
II 30, Šentvid 28, Ruše 22,
Rogoza 18, Piran 16, Mežica
14, Solkan 12, Kamnik 10,
Šenčur 8, Bled II 0.
Ill.liga-vzhod
Moški - 19.krog: Savinja-
Braslovče 1:3 (-5*, -7, 10, -3),
Črna-Lenart 3:1, Mislinja-Ku-
rent 3:0, Beltinci-Mežica 3:0,
Topolšica II in Fužinar prosta.
Vrstni red: Fužinar II 26, Bel-
tinci, Braslovče 24, Mislinja
20, Mežica 18, Lenart 16, Sa-
vinja, Črna 8, Kurent 4, Topol-
šica II 2.
Ženske - 19.krog: Radenci-
Vitanc 1:3 (11, -12, -10, -0),
Prevalje II-Dobje 3:0 (6, 5,
12), Benedikt-Puconci 3:0,
Dravograd-Step 3:1, Črna-Boč
3:0, Granit-Branik III 1:3.
Vrstni red: Branik III 34, Gra-
nit, Benedikt 30, Črna 28,
Dravograd 26, Prevalje II, Vi-
tanc 22, Boč 14, Step 12, Pu-
conci 6, Radenci, Dobje 2.
STREUANJE
Regijsko prvenstvo
Puška - člani: 1. Strakušek
(Trb) 593, 2. Želj (Ce) 577, 3.
Ravnikar (Kov) 576, 4. Fevžer
(Konj) 575, 5. Poteko (Jut)
574; mladinci: 1. Horvat (Jut)
576, 2. Iršič (Ce) 564;
ml.mladinci: l.Trifunovič
372, 3. Mesarec (oba Jut) 370;
ml.mladinke: I.Dular (DP)
374; pionirke: l.Matek (DP)
187, 2.Porš (Dol) 180, 3.Šafa-
rič (Jut) 176.
Pištola: 1. Sajovic (DP) 569,
2. Trstenjak 563, 3.Frece (oba
Ce) 561, 4.Lavrinc (DP) 552.
Hokejsko EP gre h koncu
Maribor in Celje sta že ves teden prizorišči mladinske«
evropskega prvenstva skupine B v hokeju na ledu, jutri ih
soboto pa bodo ob 13. in 17. uri še zadnje tekme 1
napredovanje in obstanek.
V celjski predtekmovalni skupini so bili pred maloštevilni
gledalci najboljši Danci, vodilni možje IIHF pa so prve
izrekli številne pohvale za organizacijo in urejenost dvorane,]
mariborskem delu prvenstva so reprezentance bolj izenačen
in priložnost za visoko uvrstitev ima tudi Slovenija.
Slovo s slalomskim DP na Rogli
Zadnje dejanje alpskega dela smučarske sezone 1996/9? j
bilo z državnima prvenstvoma (v organizaciji SD Unior)
slalalomu v torek na Rogli. Nova prvaka sta postala tretjič Jij,
Košir in prvič Nataša Bokal, ki sta vodila že po prvi vožnji.
Z izjemo poškodovanih Kunca in Hrovatove ter specialisto
za hitre dsicipline so bili na Jasi zbrani vsi naši najboljši, m^
katere se je pomešalo še nekaj manj uveljavljenih gostov i
tujine. Košir (Kranjska Gora) je s četrt sekunde prednog
zmagal pred Vrhovnikom (Rog) in lanskim prvakom Miklai
cem (Alpetour), pri ženskah pa je imela Bokalova (Alpetourjt)
desetinke naskoka pred prvakinjo zadnjih treh let Korenov
(Branik), ki je na Rogli doživela prvi domači poraz. Bronast
kolajno je osvojila Pretnarjeva (Bled).
Emeršiceva do finala
Na dvoranskem svetovnem prvenstvu v lokostrelstvu je
slogu compound Jožica Emeršič (Polzela) zasedla 14. ni(
sto, potem ko je imela celo osmi rezultat kvalifikacij.
Moški del polzelske ekipe je bil v Poreču med udeležen
tekme za alpski pokal. Zupane med veterani in Sašo EmerS
med mladinci sta zmagala, Grega Emeršič pa je osvojil 4. mesti
NA KRATKO
Ptuj: Damir Vrbanič (Žalec)
je v borbah do 60 kg državni
prvak v karateju, Mitja Stiso-
vič (Petrovče) pa je zmagal
katah. Anica Zlatarek (Žal) je
bila v borbah peta. (S.M.)
Šoštanj: v 10.krogu I.B od-
bojkarske lige za ženske Zg.
Savinjska-Ptuj 0:3 (-5, -13, -7),
Gorica-Tabor 0:3, Prevalje-Ko-
čevje 3:0. Končni vrstni red:
Ptuj 20, Zg.Savinjska, Prevalje
10, Tabor, Gorica 8, Kočevje 4.
Podčetrtek: v 6. krogu C
košarkarske lige za mo^ke Je-
senice-Podčetrtek 78:65 (41:
41), Črnomelj-Duplek 74:54,
Grosuplje-Lenart 78:76, 1
min-Ptuj 56:65. Vrstni t
Črnomelj, Lenart, Jesenj
Grosuplje 19, Duplek 18, Pfl
četrtek, Ptuj 17, Tolmin 16.]
Celje: po polovici namizni
teniškega prvenstva športni
iger Celja vodi obrtnik A i ]
točkami, sledijo KovinotAe
10, Cetis 8, Obrtnik B 6, fe
karna 4, Banka Celje in NivoO
Šempeter: na hitropotez
nem šahovskem turnirju j
zmagal Štorman s 17 točkan
pred Skokom 16, Knezoi
13,5 in Škorjancem 11 it(
(J.G.)
ŠPORTNIK MESECA Ž J
ŠPORTNIKA LETA J
Nič novega
Zadnji teden so glasove dobili Puc 9, Šerbec 6, Cankar'
Kamberovič 3 in Perič 1, med športnicami Srebotnikova 1
ter Randlova in Valantova po 3 ter med ekipami rokometa
Pivovarne Laško 19, košarkarji Kemoplasta 2 ter nogomet
ši Publikuma in mladi košarkarji Polzele po 1.
V minulih dneh sta se smučarskih poletih izkazala Ju'
Jerman in Rolando Kahgaro, med rokometaši je bil eden boljSi
Alvaro Načinovič. Med športnicami so izstopale lokostrelk
Jožica Emeršič, judoistka Urška Žolnir in igralka squasha Pe"
Vihar ter med ekipami rokometaši Pivovarne Laško.
S kartico na Roglo
Uvodna prireditev projekta olimpijske kartice bo v sobo-
to na Rogli. V ospredju bodo zimski športi, saj so kot
glavne vsebine opredeljeni alpsko smučanje, snowboard
in teki.
Imetniki oUmpijske kartice bodo dobili tudi dnevno smu-
čarsko vozovnico, prireditelji pa obljubljajo tudi pester dodat-
ni program. Na voljo bodo Kastnerjev družinski kotiček in
testiranje opreme, Polarjevo vadbeno svetovanje z obvladova-
njem srčnega utripa, trening varne avtomobilske vožnje z
Branetom Kiizmičem, testiranje vozil Audi in Montova mod-
na revija smučarske konfekcije.
Kontaktna oseba: Vlasta Žurej, tel: 768-1116, fax. 762-446.
u SNOPIČ
ŠPORT
15
Borci milo za drago
V povratni polfinalni tekmi pokala rokometnih prvakov presenetljiva zmaga Pivovarne Laško v Barceloni
garcelona je po 28. avgu-
.(U1994 v nedeljo zvečer do-
živela prvi poraz v svoji
gljugrani, ki je evropske pr-
^.jlte pekel kot že dolgo ne.
pozabili so na običajno sre-
novinarjev s trenerje-
in za poraz okrivili nizo-
^niska sodnika.
»Sodnika sta odkrito poma-
jjla Celju,« je grmel Rivera.
'po našem vodstvu s 15:10 sta
povsem spremenila kriterij,
jekmo sta verjetno želela na-
(editi bolj zanimivo in nikakor
je morem razumeti zakaj sta
dovolila tako grobo igro. Tom-
jičin še zlasti Pajovič bi zaradi
prekrškov na Šepkinu morala
lekmo predčasno končati s
jemi izključitvami,« se po tek-
mi s porazom nikakor ni mo-
tel sprijazniti Rivera.
' Barcelonin trener je z oceno
sojenja pretiraval in je želel
ublažiti posledice neprijetne-
ga poraza. V devetdesetih je le
Teka (zdaj se klub imenuje
Caja Cantabria) dvakrat zma-
gala v metropoli Katalonije, od
zadnjega poraza s tujo ekipo
(z Drottom v četrtfinalu poka-
la prvakov s 24:26) pa je mini-
lo dobrih osem let. Neuspeh je
bilo toliko bolj boleč zaradi
odlične igre na prvi tekmi v
Celju in po vrnitvi Riverine
ocene, da se forma njegovega
moštva še stopnjuje.
»Dostojno smo se poslovili
od pokala prvakov. Igrali
smo vrhunsko in v zadnjih
minutah imeli tudi nekaj
smole. V primerjavi z Barce-
lono, Zagrebom in Kielom
smo za odtenek premalo iz-
kušeni, kar je bilo v obeh
polfinalnih tekmah usodno,«
je po tekmi v Barceloni dejal
Zdravko Zovko. (P.M.)
»Celje ima dobro ekipo in
nisem izključeval možnosti, da
bi lahko zmagalo v Španiji-. Ne-
koliko smo bili zavedeni z glad-
ko zmago v Sloveniji in viso-
kim vodstvom ob polčasu, na-
kar nismo več našli ustreznih
rešitev za zelo agresivno
obrambo 3-2-1, ki je pogosto
prehajala v postavitev 3-3,« je
že bolj umirjen priznal Rivera
in kritično spregovoril tudi o
svojem moštvu. »Pred našimi
vrati se nam je otepala poškod-
ba Ortege, toda kapetan Masip
je bil v kritičnih trenutkih zno-
va vodilni mož naše ekipe.«
Barcelona je na prvi tekmi
dobro zaustavila Puca, v Blau-
grani pa je bilo povsem druga-
če. Celjski bombarder je že v
uvodnih minutah razbil do-
mačo obrambo, po Ortegini
poškodbi se je na krilu ob
mladem in neizkušenem An-
dradeju razigral Jelčič in z del-
nim izidom 6:0 so se začele
velike težave evropskih prva-
kov. Pet minut pred koncem
so zaostajali že za štiri gole.
toda rezultat je bil nižji kot na
prvi tekmi in bilo je jasno, da
bi bil usoden šele poraz s še-
stimi goli razlike.
Drugi finalist je Zagreb, ki
je doma premagal Kiel s
25:23 (12:14) in je v seštevku
obeh tekem boljši z 48:46.
Strelci: Čavar 7, Bilič 6,
Džomba 4, Goluža 3, Jovič,
Ivandija 2, Grgič 1 za doma-
če, Scheffler 5, Wislander,
Schvvenke, Mast, Menzel 4,
Olsson 2 za goste.
V domačem taboru zato ni
bilo pretirane nervoze ali pani-
ke. Slabih deset minut pred
koncem so se s težkim srcem že
sprijaznili s porazom in samo
skrbeli, da razlika ne bi bila
višja kot štiri gole. »Vsak poraz
nas skeli, a se tudi presneto
dobro zavedamo, da se vsaka
serija nekoč konča. Če že mora-
mo izgubiti, potem je boljše iz-
gubiti pred finalom,« je posku-
šal vrniti optimizem Rivera.
ELVIDA ANGEL
E1 Mundo Deportivo,
Barcelona
Uroš Šerbec je slovitega Svenssona presenetil z golom s svojega devetmetrskega prostora.
Obe skrajnosti
Pivovarna Laško je med tednom proti Idriji
fosegla rekordno prvoligaško zmago (95:72)
nato zašla še v drugo skrajnost. Poraz na
Polzeli (71:97) je najhujši v A-1 ligi, toda
"vrstitev med osmerico je že zagotovljena.
Uščani so Idrijo nadigrali v drugem polčasu,
so po zadnjem izenačenju na 46:46 pobeg-
li na 63:52 in prednost do konca še povečali.
Odlično je igral predvsem Jurak, ki je večino
"o^ev dosegel iz drugih akcij. Na Polzeli je bilo
•ovsem drugače, že na polovici polčasa 9:29 in
krepko slabšem skoku ni bilo več nobene
Možnosti za enakovreden boj.
Arriei se zgraža
**Navijači Polzele so me zmerjali z opico in
'liggerjem«. Mislil sem, da so tako neotesa-
!l'samo v Zagrebu,« se je temnopolti Olimpi-
košarkar McDonald zgražal po tekmi s
■^olzelo.
Savinjčani so v Tivoliju kot prve naše moštvo
polčas in že v 24. minuti zaradi petih
^^bnih ostah brez Šamaniča. »Ko smo imeli
§oden rezultat, smo bili preveč nestrpni in
kar so Ljubljančani kaznovali s koši
^.f^asprotnih napadov,« je ocenjeval trener
Mski. V lokalnem derbiju so brez težav še
K ^8ič premagali Pivovarno Laško, Šamanič je
l^^senetljivo zaustavil Tovornika in redni del
(j^o Polzelani drugič končali na 2. mestu,
•koliko manj uspešni so bili mladinci, ki so
na zaključnem turnirju DP izgubili s BWC s
65:85 in v tekmi za 3. mesto še z Ohmpijo z
69:85.	Ž.Z.
Dokaz, da znajo igrati
Košarkarji Rogaške še znajo igrati. Če želi-
jo, Dokaz je tekma z Olimpijo, v kateri so
tudi brez centra in z majhnim izborom kvali-
tetnih igralcev odigrali zelo solidno obram-
bo.
Po katastrofi v Postojni (dobili so kar 141 točk,
v drugem polčasu 79!) so bili udeleženci četrtfi-
nala pokala prvakov dovolj velik motiv za doka-
zovanje, da v ligi za obstanek Rogaška ne bo brez
možnosti. Do konca tedna naj bi se razpletla
zadeva okrog odstopa pokrovitelja, igralci čakajo
na denar (klubska blagajna je prazna že 9d
januarja), člani uprave se enostavno umikajo, na
srečo pa si je Volarič premislil in bo do konca
sezone ostal trener.	J.T.
Matkova cez rekord
V Slovenskih Konjicah in Hrastniku sta bili
regijski prvenstvi v streljanju. Najboljši izid
je s puško dosegla pionirka Vojka Matek, ki
je s 187 krogi presegla državni rekord.
S pištolo je novi prvak Sajovic, s puško pa so
zmagali v mladinski konkurenci Horvat, Trifu-
novič, Dularjeva in med pionirkami Matkova.
Normo za nastop na državnih prvenstvih v
Ljubljani in Turnišču je izpolnilo rekordno števi-
lo strelcev s širšega celjskega območja. T.J.
KOMENTIRAMO
Ozeic rolcometni vrli
Santander 1994, Zagreb
1995, Barcelona 1997. Gol razli-
ke. Minus ena. Celjski rokomet
je bil v svoji peti evropski sezoni
še enkrat za malenkost prekra-
tek, toda s polfinalom je izpol-
njen osnovni cilj in za
naslednje tri sezone za kvalifi-
kacije zagotovljen status nosil-
cev.
Evropski vrh seje po razpadu
vzhodnih držav ter koncentra-
ciji kapitala v Nemčiji in delo-
ma Španiji močno zožil. V zad-
njih petih sezonah so imele fi-
nalista samo štiri države in
klubski uspehi se z redkimi iz-
jemami niso več pokrivali z re-
prezentančnimi. Francija,
Švedska, Rusija, Jugoslavija in
druge velesile so le še na obrob-
ju klubskih dogajanj, v ospred-
je prihajajo okolja, kjer je se-
stavni del načrtov o Euro vzpo-
nu rokometna tradicija večih
desetletij.
Rokometaši Pivovarne Laško
so skupaj s košarkarji in hokeji-
sti Olimpije v zadnjem obdobju,
vodilen slovenski klub. Zmaga
v Barceloni z evopskimi prvaki
in zmagovalci celinskega super-
pokala je potrditev vzpona, to-
da v pokalnem tekmovanja vr-
hunska ekipa kratkomalo ni-
ma pravice do slabega dne, ka-
kršen se je Celjanom primeril
na prvi tekmi, ki so ga kronisti
zabeležili kot enega najbolj bo-
lečih in žalostnih dogodkov
dvorane Golovec.
Liga prvakov bo tudi v nasled-
nji sezoni obdržala enako for-
mulo štirih skupin s po štirimi
klubi. Spremembe so možne še-
le po knngresu v Budimpešti
marca 1998, o morebitnih novo-
stih pa so pri EHF in še bolj pri
evropskem združenju klubov
EHLA skrajno zadržani. Final-
four je še vedno utopija, v prena-
trpanem koledarju nacionalnih
tekmovanj, evropskih pokalov
in reprezentančnih kvalifikacij
na raznih ravneh ter prvenstev
se bodo še naprej dogajale odpo-
vedi sodniških dvojic in klubski
vrh bo še vedno zelo ozko ome-
jen. Celje Pivovarna Laško je v
njem!	ŽEUKO ZULE
Barceiona-Pivovarna Laško 22:26 (14:10)
Dvorana Blaugrana, gledalcev 6000, sodnika Brussel in van Dongen (oba Nizozemska).
Delegat: Steinbast (Islandija).
Barcelona: Svensson, Barrufet; 0'Callaghan 2, Šepkin 3, D.Barbeito 2, Masip 4 (1),
Urdangarin, Garralda 3, Andrade 2, Gujiosa 2, Soler, Ortega 4.
Pivovarna Laško: Lapajne, Perič; Šafarič 1, Vugrinec, Šerbec 5, Načinovič 3, Pajovič 1, Jelčič
4, Stefanovič, Pungartnik 5, Tomšič 1, Puc 6 (2).
Izključitve: Barcelona 8 (Svensson 2, Šepkin 2, Masip 2, Garralda 2), Pivovarna Laško 14
(Šafarič 2, Načinovič 2, Pajovič 2+2, Stefanovič 2, Pungartnik 2, Tomšič 2), Barcelona 4
(Urdangarin 2, Ortega 2).
Sedemmetrovke: Barcelona 4 (1) - Masip 3 (1), Gujiosa 1 (0); Pivovarna Laško 4 (2) - Šerbec
1 (0),Puc3 (2).
Streli na gol (iz igre): Barcelona 21:38 (0'Callaghan 2:4, D.Barbeito 2:4, Šepkin 3:4, Masip
3:3, Urdangarin 0:1, Garralda 3:5, Andrade 2:2, Gujiosa 2:8, Soler 0:2, Ortega 4:5), Pivovarna
Laško 24:41 (Šafarič 1:1, Šerbec 5:9, Načinovič 3:3, Pajovič 1:3, Jelčič 4:6, Stefanovič 0:1,
Pungartnik 5:9, Tomšič 1:1, Puc 4:8), Obrambe: Svensson 11, Barrufet 2 (2) - Perič 15 (3).
Izgubljene žoge: Barcelona 9, Pivovarna Laško 9. Pridobljene žoge: Barcelona 7, Pivovarna
Laško 7.
Gibanje rezultata: 0:1 (2.), 1:3 (5.), 3:5 (8.), 5:5 (12.), 7:6 (15.), 7:8 (17.), 11:8 (22.), 15:10
(31.), 15:16 (40.), 16:16 (41.), 16:19 (48.), 19:21 (53.), 19:23 (55.), 20:24 (57.), 21:25 (60).
Kemoplast za A-1 ligo!
Loka, Krka, Kemoplast in Ilirija bodo z zadnjo četverico A-1 lige igrali play-out za uvrstitev
v najmočnejšo konkurenco. Šentjurčani so velik uspeh potrdil z zmago v lokalnem derbiju s
Cometom s 96:90 in Konjičane izrinili iz končnice.
Super junak lokalnega derbija pred skoraj 1000 gledalci je bil domači branilec Husein
Kahvedžič (12), ki je iz igre metal neverjetnih 14:15 in dosegel 41 točk. Njegov ritem je na drugi
strani dohajal samo mladi Boštjan Sivka (skrajno desno), vendar vsega ni zmogel. Šentjurčani so
z borbeno igro nadomestili odsotnost poškodovanega dvometraša Zorka, za katerega je sezona že
končana, in v zadnjem napadu kar trikrat ujeli odbito žogo. Končnica za napredovanje v A-1 ligo
se bo začela v sredo.	Foto: GREGOR KATIČ
16
ŠPORT
Ne čudite se angeli,
Primož med vami leti
Svetovni pokal v smučarskih skokih se je končal s tremi dnevi poletov v Planici - Skupna zmaga Primožu Peterki
»Primož, Primož!« so v
Planici za najstniškim ido-
lom Slovenije kričali osnov-
nošolci. Podpis zmagovalca
svetovnega pokala v smučar-
skih skokih - praktično vse
proste minute je bil v družbi
prijateljice Renate - je za
mladež pomenil več kot Otte-
snovih rekordnih 212 me-
trov, svet se je pod Poncami
tri dni vrtel okrog Primoža
Peterke.
Na vrhu zaletišča se pred
vsakim skokom trikrat udari
po stegnih, s čimer zaključi
deset minut dolge priprave.
Novost pravkar končane sezo-
ne je rezultat sodelovanja s
psihologom Maksom Tuškom
in tudi nekateri drugi skakalci
počnejo enako. »Da zaupam
vase do konca,« pravi Peterka,
ki v odmorih med skoki za
sprostitev bere knjige. »Če bi
med tekmo gledal še nasprot-
nike, bi bil preveč živčen. Bo-
lje je sesti in brati.«
Na tekmah za svetovni po-
kal denarne nagrade delijo za
uvrstitve do 6. mesta in PP je
letos z njimi zaslužil 167.000
švicarskih frankov. Gre za bru-
to znesek, od katerega priredi-
telji že pri izplačilu odbijejo
približno tretjino davka in
šampion iz Prikrnice pri Mo-
ravčah zatrjuje, da bi skakal
tudi v primeru, če ne bi bilo
denarnih nagrad. »Skoki me
veselijo, v njih uživam in vsaj
zame je veliko težje hoditi na
skakalnico,« pravi peresno
lahki fantič (178 cm, 58 kg), ki
je šele zadnjega februarja do-
polnil 18 let.
Trener Jelko Gros je pred
začetkom sezone za vsako
uvrstitev na zmagovalne stop-
ničke obljubil steklenico šam-
panjca in zdržal vso zimo. Na-
bralo se je za 14 steklenic veli-
kih uspehov. PP je kar sedem-
krat zmagal, trikrat je bil drugi
in štirikrat tretji, celo CNN ga
je izbral v »play of the day<<.
Do poletja bo samo eden iz-
med mnogih najstnikov, dijak
3. letnika srednje ekonomske
šole v Kranju in kandidat za
vozniški izpit. V garaži sta že
avtomobil in harley davidson,
ki je nagrada za prvi slovenski
let čez 200 metrov.
»Ker imam malo časa, bom
hkrati naredil izpit za avto in
motor,« je trdno prepričan Pri-
mož Peterka, ki si je življenjski
prostor zelo omejil: »Smuča-
nje, šola, punca. Konec. Ni-
mam časa za druge stvari.«
Planiški konec tedna je bil
spektakel, kakršnega športna
Slovenija ne pomni. V soboto
se je v dolini Tamar zbralo kar
70.000 gledalcev in toliko ljudi
lahko pri nas na eno mesto
privabita le - papež in Primož
Peterka.
Ne čudite se angeli. Peterka
med vami leti!
Na rampi sem se.
tresel
Rolando Kaligaro je bil v pe-
tek zgodaj popoldne pod Pon-
cami prosojno bled. »Zdaj grem
gor. Prvič tudi z opremo. Strah
me je,« je pogumno priznal Ve-
lenjčan, ki čez približno pol ure
ni skrival navdušenja. »Super.
Nimam pravih besed. To je -
super. Nikoli še nisem tako uži-
val,« je bil po prvem stiku z
velikanko in 166 metrov dolgem
letu ves iz sebe Kaligaro.
»Na rampi sem se tresel, ko
sem se spustil v smučino sem
že bil miren, nato mi je zrak
pritisnil pod smuči... Ne mo-
rem povedati. Bilo je res en-
kratno,« je navdušeno, doma-
la v transu in še poln adrenali-
na pripovedoval Kaligaro. »Po-
skusil sem že tudi bunghy-
jumping, toda zadevi se nika-
kor ne moreta primerjati. Z
elastiko sem skočil s 60 me-
trov, s smučmi sem okrog šest
sekund letel kakšnih osem
metrov nad zemljo in bilo je
nepopisno. Ko pod sabo začu-
tiš zrak, pozabiš na vse.«
Prvi polet na velikanki je
vedno nekaj posebnega. Po-
gled z vznožja proti zaletišču
vzbuja strahospoštovanje, vrh
zaletišča je oddaljen 400 me-
trov in za skok v »podn« je
potrebno zbrati prekleto veliko
poguma. »Pod mano so brzele
črte, ki označujejo daljave in že
v zraku se mi je smejalo. Ni
bilo časa za razmišljanje, pre-
pustil sem se uživanju. Zdaj
grem še enkrat gor,« je vrelo iz
navdušenega Velenjčana.
»Izpolnil sem vse letošnje ci-
lje. Osvojil sem prve točke sve-
tovnega pokala v nordijski
kombinaciji, bil sem na svetov-
nem prvenstvu, letel v Planici
in se uvrstil na tekmo. Polepšal
sem si jutrišnji rojstni dan,« je
po drugem petkovem poletu
(139,5 m) dejal Kaligaro, ki je
pred mesecem dni na svetov-
nem prvenstvu v Trondheimu
prvič skakal pred TV kamera-
mi. »Kje sem imel večjo tremo?
Tukaj, tukaj. Ni bila samo tre-
ma, tudi strah,« je dodal Ve-
lenjčan, ki je na sobotnem
uradnem treningu osebni re-
kord podaljšal na 173 metrov.
Če zgrešiš, greš na
glavo
Matke so imele slabo leto
dni državnega rekorderja. Ju-
re Jerman je lani v Harracho-
wu pristal pri 192 m in v Plani-
ci kot že prekaljeni letalec do-
bil priložnost za uvrstitev na
tekmo svetovnega pokala.
Obakrat je bil uspešen (41. in
33. mesto, ko je le za dva, tri
metre zgrešil finale) in sezono
je slovenski podprvak z velike
skakalnice končal zadovoljen.
Janez Šlibar je pred deset-
letji za svetovni rekord (141
m) dobil skakalne smuči,
Primož Ulaga za 3. mesto na
tekmi novoletne turneje v
Bischofshofnu pralni stroj,
zdaj pa je nagrada za najbolj
prestižno zmago 20.000 švi-
carskih frankov.
»Upal sem na finale, ni mi
veliko zmanjkalo in nisem ra-
zočaran,« je dejal Jerman, ki je
na petkovem treningu neu-
strašno letel do 161 m. »Strahu
je bilo manj kot lani na Češ-
kem, a me je vseeno malce
zvijalo. Vpitje gledalcev se sli-
ši vse do vrha in je dobra
motivacija. Leta čez 200 me-
trov me ne bi bilo strah, če bi
se mi le ponudila priložnost,
bi krivuljo držal do konca. V
Harrachovvu sem izvlekel
maksimum, boril sem se do
zadnjih metrov in na koncu mi
je smuči že zabijalo v glavo,«
se je še enkrat spomnil rekor-
da, ki bo zanj živel le v spomi-
nu. Posnetka češke nacional-
ne televizije ni dobil, naši tre-
nerji pa 7. marca 1996 treninga
v Harrachovvu niso snemali.
V nedeljo je Goran Janus
kot predskakalec letel 205,5
m in izboljšal državni rekord
Peterke, ki je na Kulmu letos
pristal pri 203 m. »Bilo je
divje. Enkratno. Magične
meje 200 m sploh nisem vi-
del, kar vleklo me je,« je de-
jal novi rekorder.
Jerman je bil v Planici že na
svetovnem prvenstvu v pole-
tih 1994 in v nevarnih razme-
rah pristal pri okroglih 100
metrih. Na sobotnem treningu
je skozi zrak s smučmi neu-
strašno jadral do 189 m, na
tekmi je bil za nekaj deset
metrov krajši, a vseeno na-
smejan. »Poleti bom poskusil
še z bunghy jumpingom, ki je
idealen za premagovanje stra-
hu. Zame je manj nevaren kot
smučarski poleti; na noge
imaš nekaj navezano, če pa pri
skokih zgrešiš, ni več pomoči.
Greš na glavo! V zraku se ni-
maš za kaj prijeti,« je skoraj
vnemar Jerman natresel pri-
merjavo in se še enkrat spustil
po velikanki.
Uživam v letenju
Rekorder med slovenskimi
rekorderji je Peter Kolenc. V
Harrachowu je bil s 190 metri
lastnik najdaljšega slovenske-
ga leta na smučeh le dobro
uro. V Planici je bil samo pred-
skakalec, a s pomembno nalo-
go. Na petkovi otvoritvi pre-
novljene naprave se je v smu-
čino prvi spustil Goran Janus,
drugi je bil Peter Kolenc iz
Gabrk pri Velenju -152,5 m.
»Čutil sem rahlo psihično
zavoro, nisem vedel kaj se do-
gaja s skakalnico in skočil sem
bolj na >ziher<. V nasprotnem
bi lahko hitro prišlo do padca
in let ni bil ekstremno dolg,
čeprav so bile razmere opti-
malne,« je drugi planiški skok
z letnico 1997 ocenjeval Ko-
lenc in pravilno napovedal:
»Naprava dovoljuje lete krep-
ko čez 200 metrov!«
Poletni del sezone je izgubil
zaradi služenja vojaškega ro-
ka, število treningov je dodat-
no skrčila tudi poškodba in
poleti so bili njegov glavni cilj
»Osredotočil sem se na Plani
co, da bi lahko užival v lete
nju,« pravi tretji Ikar velenj
skega kluba in za naslednji
zimo napoveduje boljše rezul
tate. »Možnosti, da bi nastopa
na tekmah za svetovni poka
še nisem odpisal. Samo skaka
ti in biti v ozadju ne pomen
veliko, zato bom v poletnil
mesecih poskušal odpravit
pomanjkljivosti in se prebit
med najboljše.«
ŽEUKO ZULE
Foto: GREGOR KATIČ
Zmagovalec svetovnega pokala Primož Peterka v zraku.
Jure Jerman in Rolando Kaligaro sta se obakrat uvrstila m
tekmo za svetovni pokal.
Braslovče še živijo
Matjaž Debelak se vrača v Savinjsko dolino
»mul.!;	■
Polnih enajst let je bil slo-
venski rekorder Matjaž De-
belak, ki ima iz Calgarya
1988 dve olimpijski kolajni,
po končani karieri pa se je za
razliko od brata Janeza - zdaj
je trener v Mislinji - umaknil
iz športa.
»Večino časa mi zapolnita
služba in družina, a se bodo
stvari morda bistveno spre-
menile, ko bosta sinova večja.
V meni je skrita želja, da bi se
v Savinjski dolini spet raz-
mahnili smučarski skoki, ne-
kaj se že premika in če bosta
sinova imela željo skakati,
bom na vso pomoč pomagal
in jima nudil čim več,« pravi
Matjaž Debelak (zdaj ima 32
let), ki se z družino pripravlja
na selitev iz Ljubljane na
Ljubno.
Vaš rekord je zdržal več
kot desetletje, zdaj pa so po-
leti vedno daljši. V čem je
skrivnost?
Oprema je na pogled enaka, a
se spreminja, škarjasti slog po-
meni veliko prednost. V mojih
časih so bile 90-metrske skakal-
nice s plastično maso redkost,
zdaj se poleti skače že na 120-
metrskih napravah in praktično
ni več razlik med poletno in
zimsko sezono. Ko sem leta
1985 poletel do rekorda, je bilo
185 m zelo globoko v dolini
skakalnice, zdaj pa je skora
sredi »pukla«. Skakalni špo"^
silovito napreduje in imam ol^
čutek, da ni nobene meje.
Braslovče so bile fenoniei'
na Dobrovljah se je začelJ
gradnja večje skakalnice, p*^
tem pa je vse sunkovito
stalo.
Skoki v Braslovčah še vedn«
živijo, vendar ni pravega člj^
veka. V najinih časih je bilo^
nekaj dobrih skakalcev,
kalo je pol Savinjske in za
so vsi fantje trenirali. Oče je^
organizacijsko delo prido''^
več ljudi, po vsej Štajerski ^
se gradile skakalnice, polaga'
se je plastika in živelo se je ^
skoke. Z naslednjo generadF
se je razmah končal, toda ^^
melji so še vedno zelo dobn'
sčasoma bo Savinjska doli"*
spet znana po skakalcih.
%. SNOPIČ
KULTURA
17
Porazen rodeo
s svojeglavko
Po premieri Shakespearove Ukročene trmoglavke v SLG
v celjskem Slovenskem ljudskem gle-
jjjlišču so prejšnji petek kot svojo pred-
zadnjo premiere v letošnji sezoni pred-
stavili »romantično komedijo« Willia-
^a Shakespeara (1564-1616) Ukročena
trmoglavka (The Taming of the Shrevv).
V prevodu Milana Jesiha je imenitno
uprizoritev pripravil pri nas že uveljavlje-
ni poljski režiser iz Nemčije Janusz Kiča s
svojim stalnim sodelavcem, scenografom
in kostumografom, Jurgenom Lancier-
jem, dramaturgom Janezom Vencljem,
asistentko režije, prevajalko in solektori-
co (ob Marijanu Pušavcu) Špelo Virant.
Komedije iz drugega obdobja Shakespea-
rovega ustvarjanja, ki prikazuje nasprotje
med svobodno in svojeglavo Katarino ter
njenim patriarhalnim oziroma povsem ma-
fističnim okoljem in ki se konča z njeno
popolno podreditvijo, ukročenostjo oziro-
ma popredmetenjem, izvrstni gostujoči re-
žiser Janusz Kiča seveda ni zlorabil v smeri
pritrjevanja nasilnemu in oblastniškemu
moškemu šovinizmu, ampak je kljub bo-
gastvu žlahtne renesančne komike postavil
ob zaključku prav navidezno uspešnost
moške krotitve pod trpko zresnjen in jedek
vprašaj. Katarina je na koncu zares zgledno
ukročena, a obenem tudi povsem razoseb-
Ijena, popredmetena. Petruchio pa na cilju
procesa svoje nasilne in brezkompromisne
podreditve izbrane življenjske družice
spozna, da do »ubite« Katarine ne čuti
ničesar več, zato jo molče zapusti v samoti.
Poleg trpkega zaključka, ki postavlja v
dvomljivo luč ne le moško podrejanje
žensk, ampak tudi sleherno posamezni-
kovo in družbeno nasilno prevzgajanje
individualnosti (ta je vedno nosilka dru-
gačnosti), je režiser Kiča uprizoritvi do-
dal še nekaj drugih avtorsko prepoznav-
nih značilnosti. Ob nosilnem paru Katari-
ne in Petruchia je pozorno in domišljeno
razvijal tudi vse ostale značaje, tako da
smo lahko uživali v zgledni, domala rene-
sančno razgibani in bistroumni ansam-
belski igri (po zgledu commedie deirar-
te), v kateri je vsak lik prispeval k radosti
in pomenljivosti gledališkega dogodka.
Ob domiselni pomoči scenografa in ko-
stumografa Jiirgena Lancierja, ki je ustva-
ril shakespearovsko odprt in univerzalen
prostor igre ter odel igralce v presenetlji-
vo pomenljive kostume (Petruchio v noši
nastopaškega severnoameriškega junaka
westernov, smešni Biancini snubci v zna-
čilnih kosih oblačil iz različnih dežel
»Združene Evrope«), pa je kročenje trmo-
glavke asociativno povezal tudi z aktual-
nimi globalnimi političnimi razmerji med
»Združeno Evropo« in ZDA.
Kot smo že zapisali, je celjski igralski
ansambel z gostoma tokrat izjemno navdu-
šil z razgibano, ubrano, radoživo ansambel-
sko igro, v kateri je sleherni protagonist
prispeval po načelu vsi za enega, eden za
vse, a hkrati našel tudi priložnost za pre-
poznaven lasten prispevek k učinkoviti ce-
loti. Milada Kalezič je v naslovni vlogi
Katarine ponovno potrdila svojo umetniško
zrelost, saj je skrbno nadzorovano in pred-
vsem navznoter obrnjeno preigrala vso
(neskončno kratko) pot od popolne svobo-
de do popolne sužnosti. Njena igra postav-
lja vprašanje ljubezni povsem v naš čas, in
sicer iz sodobne življenjske in ženske iz-
kušnje ter v luči posameznikove popolne
negotovosti ob najintimnejših dilemah po-
sameznika. Mario Šelih ji je bil kot Petruc-
hio, ki se loteva procesa njene prevzgoje
kot samozavesten in notranje povsem ne-
problematiziran junak sodobne ameriške
filmske in pop mitologije, izvrsten partner.
Premočrten, uglajen, bister, duhovit... do-
kler se v zaključnem prizoru molče ne
zave, da je sicer ukrotil trmoglavko, a
izgubil Katarino.
Katarinino prilagodljivejšo in v tradi-
cionalnih razmerah zmagovitejšo sestro
Bianco je s potrebno eleganco in »mehki-
mi« načini odzivanja na okolje odigrala
Vesna Jevnikar, njunega tradicionalistič-
no konservativnega očeta Baptista pa Sta-
ne Potisk. Med Biancinimi snubci je
najmlajši in najbistroumnejši, zato tudi
zmagoviti, Lucentio radoživega Renata
Jenčka. Kot poraženci pa so deležni po-
smeha: v moč premoženja zaverovani
Gremio Bruna Baranoviča, temperament-
ni Hortensio Petra Ternovška (k.g.) in
bučni Tranio Bojana Umeka. Med vedno
hvaležnimi liki služabnikov oziroma slov
je tokrat uprizoritev dobesedno razviha-
ril Rok Vihar (k.g.) kot neulovljivi Bion-
dello, izjemno plastični karikaturi pa sta
dodala tudi Zvone Agrež kot Grumio in
Tomaž Gubenšek kot Curtis (tudi čepi-
čar). Z manjšimi vlogami so skladen vtis
lepo zaokrožili še Miro Podjed kot Vin-
centio, Igor Sancin kot šolnik, Tina Gore-
njak oziroma Eva Škofič-Maurer kot vdo-
va in Drago Kastelic kot krojač.
MMimMIii^^^MLAVKO PEZDIR
Shakespeare v očeh gimnazijcev
Z novo predstavo v angleščini so dijaki Gimnozije Celje Center navdušili tako angleško kot tudi celjsko občinstvo
»1 scorn to change my sta-
le with kings - Shakespea-
re's sonnets« je naslov pred-
stave v angleškem jeziku, s
katero so dijaki Gimnazije
Center-Celje v začetku mar-
ca navdušili vrstnike v Lon-
•lonu, kamor so bili povab-
ljeni kot gostje, v nedeljo pa
so jo premierno uprizorili
še na odru celjskega gleda-
lišča.
Po dramski uprizoritvi
Skrivnega dnevnika Jadrana
l^ria v angleškem jeziku, ki so
io pripravili lani, so dijaki
Gimnazije Center letos zapluli
[I druge vode; odločili so se, da
''odo poskušali tako sebi kot
Jbfinstvu predstaviti sonete
^illiama Shakespeara na dru-
način, torej tako, kot jih
''Oživljajo sami. Tako je pod
Jodstvom profesorice angleš-
jezika Karen Polimac, ki
'i idejna vodja predstav v an-
nastala čudovita ple-
^'^o-dramsko-gledališka upri-
zoritev sonetov velikega umet-
katerega teksti so lahko
"o obravnavanju pri klasič-
pouku v razredu še kako
"dolgočasni...
Skupinici dijakov je s sproš-
Jno igj-Q odru, s pesmijo,
^^som in pantomimo, pri če-
, ^^ je čutiti vpliv režiserske
"^•^tirke Zijaha Sokoloviča, ki
dijakom priskočil na po-
uspelo doseči namen;
^d petdeset minut trajajočo
"^dstavo gledalec začuti
predvsem, da je lahko zaba-
ven celo Shakespeare oziroma
vsaka obravnavana snov ali te-
ma - od trenutka, ko zmore
preskočiti klasično, s številni-
mi predsodki in bojaznimi
omejeno obravnavo, ki je še
vedno vse prepogosta pred-
vsem pri obravnavanju literar-
nih del pri pouku.
Dijaki, ki v predstavi nasto-
pajo, so na povabilo tamkajš-
nje znamenite šole Chaterhou-
se gostovali tudi v Londonu,
kjer so, v gledališču te šole,
svojo letošnjo predstavo pred-
premierno uprizorili in poželi
številne pohvale, je povedala
Karen Polimac. »Londonski go-
stitelji so bili nad predstavo
navdušeni, izrazili pa so tudi
željo, da bi z odnosi nadaljevali
in tako smo jih povabili na
premiero v Celje, kamor so v
nedeljo tudi prišli. V teh dneh
spoznavajo Slovenijo, včeraj je
Steven Kowse, predstojnik od-
delka za angleški jezik na tej
šoli dijakom predaval o Doria-
nu Grayu, Will Lane o srednje-
veški Angliji, dijaki pa so si
med srečanjem izmenjali iz-
kušnje o načinu življenja in
šolanja v obeh deželah,« je po-
vedala Karen Polimac, pobud-
nica celotnega projekta, ki si
želi s takšno obliko dela doseči
predvsem, da bi dijaki v času
šolanja spoznali tudi druge
razsežnosti življenja, kuhure
in umetnosti.
Glede na vtis, ki ga je vtisni-
la nedeljska predstava, si je
mogoče želeti le, da bo s tak-
šnim načinom dela nadaljeva-
la tudi v prihodnjih letih in pa,
da bi podobno stališče do šol-
skega in vzgojnega dela z mla-
dostniki zavzemalo še več uči-
teljev in profesorjev.
EZZZZ™™ZZ] N.-M. SEDLAR
Shakespearovi soneti skozi besedo, ples in tišino dijakov Gimnazije Center izzvenijo na
popolnoma drug način.
ZAPISOVANJA
Potrpežljive slike
čeprav še ni minilo tistih
sto dni od konstituiranja no-
ve vlade, si bom kljub temu
kot kakšen prenapet opozi-
cionalec. ki komaj čaka na
prvo parlamentarno interpe-
lacijo, drznil zapisati eno
krepko o ministru Jožetu
Školču. Pravzaprav o njego-
vem delu. Kot veste, se je vla-
da kot vsaka druga po tistem
usodnem DA v parlamentu
tudi fotografirala. In. kaj je
razkrila slika, ki so jo objavi-
li domala vsi mediji, razen
radijskega? Hmm. če ste jo
pozorno pogledali, potem ste
uvideli, da je v sredini stal
kajpak predsednik vlade. No
ja, da bi to vedeli, je niti ni
treba pogledati. Ob njem pa.
hja, nihče drug kot Jožef
Školč. Vsi prejšnji ministri za
kulturo so namreč stali tam
nekje zadaj ali pa povsem ob
koncu. So takorekoč že kar
štrleli iz fotografskega objek-
tiva. Zdi se celo, kot. da jih je
sam fotograf prosil, naj stopi-
jo nekoliko bolj v kader
Kar je pomenljiv podatek.
Morda ne toliko za samega
ministra in za vlado, kot za
kulturo. Ampak, ker je slika
potrpežljiva, ker vse prenese,
je prenesla tudi to. Ker slika
ni nikoli izraz resničnosti. Pa
naj si še tako zelo samopritr-
jujemo, ko izjavljamo, da fo-
tografija nikoli ne laže. Da
kamera nikoli ne laže. O, se-
veda laže. Pa še kako. Če ste
letošnjo Planico spremljali
preko televizijskih ekranov,
potem ste jo lahko videli v
karseda pravljični luči. Če pa
ste tam bili, potem ste lahko
ugotovili, da vse pa že ni tako
pravljično kot se morda zdi.
Da bi se organizatorji deni-
mo lahko prej podvizali, ne
pa, da so šele v petek okrog
devete ure zjutraj »zalaufali«
tisti helikopter, da je popravil
kozmetične napake, ki so jih
sicer res prizadevni delavci
končali šele okrog trinajste
ure.
Hočem skratka povedati,
da slika prenese vse. Tudi
največjo laž. Še več, da je
slika pravzaprav laž. Da je
slika pravzaprav tisto, kar bi
sami radi videli, ker tega ne
vidimo v resničnosti. Ker tega
ne najdemo v resničnosti. Pa
ne, da bi bila resničnost tako
zelo »izpraznjena« (Tomo
Virk ob romanesknem delu
Andreja^latnika Tao ljubez-
ni), daleč od tega; slika je
namreč bolj resnična od re-
sničnosti same. In kot taka
(sledeč Heglovi triadi) lažna.
Že s tem, ko preslika resnič-
nost, jo izkrivlja. O njej laže.
Pa vendar, zakaj pa potem
kdaj pa kdaj izjavimo, da
slika nikoli ne laže? Da ka-
mera nikoli ne laže? Prepro-
sto, ker jo prikazuje oko ka-
mere. Za očesom kamere, ali
pa fotoaparata, kakor hočete,
pa vselej stoji nekdo. Človek.
Subjekt. In resničnost je s tem
subjektivizirana. In takšna
tudi v resnici je. Subjektivizi-
rana. Oziroma drugače; v
tem navideznem paradoksu
preslikave resničnosti se skri-
va odgovor na vprašanje ka-
merine oziroma fotoaparato-
ve kredibilnosti: ja, preslika-
va resničnosti je lažna, ker je
subjektivizirana, pa čeprav je
subjektivizirana tudi sama
resničnost. Toda subjektivizi-
rane resničnosti ne moremo
prenesti na filmski trak ozi-
roma na fotografijo. Ker je
vselej tudi sama subjektivizi-
rana. In s tem lažna. In tista
slika, ki so jo objavili mediji
ob konstituiranju vlade je ta-
ko stvar resničnosti. Našega
subjektivnega dojemanja re-
sničnosti. In zato lažna.
Piše: TADEJ ČATER
Hop v pravljico
z Gledališčem Unikat iz
Ljubljane bodo lahko celjski
otroci v soboto, 29. marca ob
10.30 uri, v okviru celjskih
matinej v veliki dvorani Celj-
skega doma za dobre pol uri-
ce »skočili« v pravljico.
Gledališka predstava Hop v
pravljico je primerna za otro-
ke od približno 4. leta starosti
dalje, zgodba pa pripoveduje
o tem, kako se nagajivi Tin-
ček nepričakovano znajde v
pravljičnem svetu. Pa je tam
zabavno? Seveda, saj nerod-
nemu lovcu pomaga rešiti
Rdečo kapico in babico, volka
pa vrže v vodnjak. Spretno se
znebi še coprnice in čarovni-
ja, v kateri sodelujejo tudi
otroci, ga iz pravljične zmeš-
njave znova vrne domov.
Z vstopnico za predstavo, ki
za otroke velja 500 tolarjev.
bodo tudi v soboto mladi obi-
skovalci celjskih matinej dobili
brezplačni hamburger v resta-
vraciji Mc'Donalds. Med obi-
skovalci pa bodo izžrebali tudi
tri nagrajence, ki se bodo lahko
posladkali z dobrotami iz daril-
nega paketa Mercator Emba.
Otroške prireditve v veliki
dvorani Celjskega doma se bo-
do nadaljevale tudi aprila, ko
se bodo otroci najprej srečali s
pesnikom Tonetom Pavčkom,
Plesno akrobatska skupina
Flip iz Pirana bo nastopila z
gledališko predstavo Guliver,
celjska glasbena šola in malčki
iz celjskih vrtcev Anice Černe-
jeve, Tončke Čečeve in Zarja
pripravljajo prireditev »Vnuki-
nje in vnuki za babice in ded-
ke«, mesec pa bodo v okviru
celjskih matinej zaključih z
lutkovno igro Devet in dva
Lutkovnega gledališča Zoom.
JS
18
KULTURA
Koči jaz na
gledališkem vozu
;. Matija Logar prihaja v celjsko gledališče za umetniškega vodjo
Aprila prihaja v celjsko gle-
dališče Matija Logar, gleda-
liški režiser, pisec gledaliških
besedil za otroke in odrasle,
satirik, avtor aforizmov in
programski vodja tradicio-
nalnega Tedna slovenske dra-
me, ki bo letos doživela že
svojo 27. ponovitev. Funkcijo
umetniškega vodje bo prev-
zel na podlagi imenovanja
gledališkega sveta celjskega
Slovenskega ljudskega gleda-
lišča, potem ko se je^loseda-
nji umetniški vodja odločil
zapustiti gledališče na lastno
željo.
Kje ste pognali svoje gleda-
liške korenine?
Moji gledahški impulzi sega-
jo nazaj v otroštvo, čeprav sem
se v gimnaziji najbolj »posve-
til« literaturi in filmu, ki je bil
moja velika ljubezen. Po gim-
naziji sem se vpisal na pravo, a
sem po enem letu, potem ko
sem predhodno uspešno opra-
vil sprejemni preizkus, presed-
lal na Akademijo za gledališče,
radio, film in televizijo, kjer
sem študiral paralelno gledališ-
ko in filmsko režijo. Kasneje
sem diplomiral na gledališki
režiji, po svoje pa mi je žal, da
nisem dokončal tudi filmske
režije, vendar so bili tedaj po-
goji za študij na tej smeri
skromni. Na akademiji je bila
samo ena kamera, ki smo jo
lahko gledali le od daleč, prav
tako ni bilo drugih nujnih ma-
terialnih in kadrovskih pogo-
jev, da bi se lahko izvajalo kva-
litetno šolanje tudi na tej smeri.
Zato sem se v nadaljevanju štu-
dija bolj osredotočil na gleda-
liško režijo.
Že kot študent sem delal v
alternativnem gledališču Pe-
karna, ki je bilo v 70. letih eno
glavnih tovrstnih slovenskih in
celo jugoslovanskih gledališč,
poleg seveda Eksperimentalne-
ga gledališča GLEJ. Po akade-
miji sem se ustvarjalno naj-
močneje vezal na Prešernovo
gledališče Kranj.
Poznamo vas kot odličnega
pisca aforizmov (aforistična
tinktura v Delu). Menite, da
je aforizem, v nasprotju z ne-
katerimi drugimi literarnimi
oblikami, deležen od kritike
in od kulturne javnosti tistih
priznanj, ki mu pripadajo?
Vedno rad poudarim defini-
cijo aforizma, ki verjetno ni
originalna, ker jo je bržkone
napisal že kdo pred menoj.
Glasi pa se: aforizem je plod
lenega pisatelja. No, aforizem
je popolnoma suverena literar-
na oblika. Pozornost, ki jo bral-
ci namenjajo tej zvrsti, je po
mojem mnenju velika in kaže
na dovolj dober odziv, nemalo-
krat so aforizmi citirani v pi-
smih bralcev. Za aforizme sem
prejel nekaj nagrad: natečaj
Borova na temo čevljev v Celju,
na natečaju Aritasa v Šmarju
pri Jelšah in natečaju občine
Rogaške Slatine. Aforistična
tinktura se je vrsto let pojavlja-
la na straneh reportaž časopisa
Delo, z novimi uredniškimi us-
meritvami, ki očitno niso naj-
bolj naklonjene satiri, pa mi je
kar malo žal, ko se v zadnjih
dveh mesecih ne pojavlja več.
Nesporno je, da se mora satira,
če hoče biti aktualna, pojavljati
dnevno, sicer izgubi na svoji
vrednosti.
Kako komentirate ugotovi-
tev, da Slovenci pravzaprav
nimamo institucionalne za-
bave, saj nimamo satiričnega
gledališča, nimamo varieteja,
niti pravega kabareta in kar
se mi zdi najhuje, nimamo
niti enega samega časopisa
oziroma revije s satirično-hu-
moristično vsebino, ki naj bi
spremljala in dajala pečat na-
šemu življenju?
Pavliha, pri katerem sem
precej sodeloval, je izgubil svo-
jo funkcijo v trenutku, ko ured-
niška politika ni bila več zrcal-
na podoba celotnega družbe-
nega dogajanja. Dokler se je
časopis ponašal z ostrino, je
opravičeval svoj obstoj, kasne-
je pa je izgubil samostojnost in
svoj smisel. Res pa je, da se je
veliko satire že v času Pavlihe
začelo pojavljati že na straneh
drugih časopisov, kot denimo v
Delu, Dnevniku, Večeru.
Pri vprašanju teatra se seve-
da moramo vprašati, če bi lah-
ko imeli specialistična gledališ-
ča kot jih imajo npr. v Londonu
ali Parizu, kjer igrajo predstave
komercialnega karakterja. Lep
primer je Zagreb, ki ima kar
dve tovrstni gledališči. V Slove-
niji pa se je v zadnjem obdobju
oblikoval Caffe teater. Sicer pa
menim, da bodo gledališča ši-
rom po Sloveniji še naprej v
svoje repertoarje vključevala
tudi komedije.
Vaša monokomedija z na-
slovom Dosje v izvedbi igral-
ca Iva Bana je doživela živah-
no odmevnost. Bi Slovenija,
po vašem prepričanju, prene-
sla festival monokomedije?
Menim, da bi ga Slovenija
prenesla, če bi imel takšen fe-
stival pet ali šest predstav Re-
pertoar za eno sezono bi bilo
mogoče sestaviti, vprašanje pa
je, če bi bilo to mogoče početi
vsako leto. Morda bi bilo smi-
selno razmišljati o bienalu ali
trienalu. Monodramo Dosje, ki
jo igra Ivo Ban, sem napisal iz
zelo preprostih razlogov: po-
trebovali smo uprizoritev, ki bi
bila finančno uspešna. V tej
monodrami gre pravzaprav za
inventuro moje biografije, zato
sem to delo napisal v satirično-
humorni obliki. Posebej pa bi
rad poudaril, da je Ivo Ban
odlično uprizoril to predstavo,
ki se igra že tretje leto. Res pa
je, da pri tem delu ne gre za t.i.
manj zahteven humor, saj nav-
kljub satirično humoristični
vsebini delo ni izgubilo na
umetniški vrednosti. V nas-
protnem primeru verjetno tudi
Ban, ki je bil v času premiere
Dosjeja angažiran tudi pri dru-
gih projektih, ne bi bil priprav-
ljen sprejeti ponujene vloge. V
Sloveniji je premalo dobrih pis-
cev del komedijskega žanra.
Potrebno bi jih bilo posebej
stimulirati za komedijsko pisa-
nje, saj je sedanje razmerje
med žanri 1:10 v korist drame.
Po tem bi se dalo sklepati tudi
to, da je neprimerno težje napi-
sati uspešno komedijo kot dra-
mo.
Kje so poglavitni razlogi za
odločitev, da spremenite de-
lovno okolje?
Razlog, da sem se odločil
zapustiti Prešernovo gledališče
Kranj, je v tem, da se je po dveh
desetletjih zaključilo neko ob-
dobje in preprosto je potrebno
začeti drugje. Osebno mislim,
da je vodenje institucije kot je
gledališče vezano na dolgi rok,
če želi človek imeti določene
rezultate. Pravzaprav sem cilje
v Prešernovem gledališču do-
segel že pred petimi leti, ko se
je le-to profesionaliziralo. Zato
sem si enostavno zaželel spre-
membe. Po drugi strani pa se je
potrebno znotraj ustvarjalnega
dela nenehno preverjati in do-
kazovati skozi celo življenje. In
to spremembo jemljem kot iz-
ziv.
In zakaj ste se odločili iz-
stopiti iz gledališkega vlaka
ravno v Celju?
Za Celje sem se odločil iz
preprostega razloga: razpis mi
je dodeljeval kandidaturo. V
Sloveniji za vodstvenega delav-
ca v gledališču ni veliko mož-
nosti za zamenjavo služb, ker
nimamo skupaj niti deset gle-
dališč. In ker se je pokazala
priložnost ustvarjalnega sode-
lovanja, sem se ne glede na
malo daljšo razdaljo med kraje-
ma (v mislih imam le slabo
cesto, ne pa dejanske kilome-
tre), odločil za SLG Celje. Naš
poklic me asocira na voz, ki
potuje na daljše ali krajše raz-
dalje, gledališčniki pa smo na
njem samo kočijaži. Sicer pa se
bomo morali navaditi, da se
nam življenje od vrtca preko
osnovne in srednje šole, fakul-
tete in kasneje redne zaposlitve
ne bo odvijalo samo v doma-
čem kraju. Nenazadnje je po-
trebno menjati svoje okolje, saj
nas to preizkuša in nam daje
novih kritik in vzpodbud za
nadaljnje, še bolj kvalitetno de-
lo. Zdi se mi, da tako sam kot
Celje potrebujemo dodatne im-
pulze in želim si, da bi jih
uspešno združili, vse s ciljem,
da pripravimo čim kvalitetnej-
še predstave, ki jih bo občins-
tvo z zadovoljstvom sprejema-
lo.
So zadnji pojavi migriranja
gledališčnikov odraz neure-
jenih razmer v nekaterih gle-
dališčih ali še česa drugega?
Na žalost je tega migriranja
delovne sile, kot sem omenil že
prej, med nami še premalo.
Večina gledališčnikov si želi
delati v Ljubljani, zato je tam
fluktuacija kadra relativno
majhna. Večje fluktuacije pa so
zaznavne v Mariboru, Celju in
Novi Gorici. Najslabše za gle-
dališčnika bi bilo, da bi se vezal
samo na en gledališki oder. Po-
trebno bi bilo torej tako več
fluktuacije med kadri, kot tudi
večje število gostovanj po Slo-
veniji.
Predvidevam, da poznate
razmere v celjskem gledališ-
ču, nenazadnje ste leta 1994
režirali delo Na odprtem mor-
ju S.Mrožka, na Odrupodo-
drom. In zagotovo ste prišli v
Celje z novimi umetniškimi
ambicijami, novimi reper-
toarnimi načrti in umetniški-
mi izzivi. Nam jih lahko na
kratko odstrete?
Celjsko gledališče poznam
kot strokovni gledalec, ustvar-
jalno pa sem bil prisoten le pri
eni uprizoritvi. Zavedam se,
da je celjsko gledališče v sre-
dišču kulturnega dogajanja. Z
mojim prihodom verjetno ne
bo hitrih, revolucionarnih
sprememb. Želja je, da bi bila
znotraj repertoarja prisotna
tako komedijski kot dramski
žanr in da bi bile predstave
narejene maksimalno dobro
in z uporabo vseh razpoložlji-
vih sredstev. Želja je tudi, da
smo znotraj repertoarja izvir-
ni pri iskanju novouprizorje-
nih dramskih ali komedijskih
tekstov. Festival komedije, ki
ga Celje že ima, je samo še
dodatna vzpodbuda, želim pa
si, da bi imel ta festival
vzpodbujevalno nalogo za slo-
vensko komedijografijo. Brez
piscev dobrih tekstov tudi do-
brih gledaliških predstav ne
more biti. Trudil se bom, da
ostane gledališče ljudsko,
hkrati pa pričakujem maksi-
malno profesionalen pristop
in doprinos k uspehu vsakega
člana gledališke ekipe.
--?	FRANCI ČEČ
t Foto: DAMJAN ŠVARC
PRIREDITVE
GlEDALIŠČE^
V	Slovenskem ljudskem
gledališču bodo danes ob
16.30 za Abonma I. Gimnazija
3 Celje uprizorili Gorgonin
dar. Jutri, v petek ob 10. uri
bodo za Abonma Rudarska šo-
la Velenje in ob 19, uri za
Abonma Študentski večerni in
izven uprizorili Ukročeno tr-
moglavko.
V	Kulturnem centru Laško
bodo za abonma in izven no-
coj ob 19.30 uprizorili 8. repri-
zo komedije Gospa ministrica
v izvedbi amaterskega gleda-
liškega ansambla KUD Zarja iz
Trnovelj.
I KOHClilf"]
V	Kristalni dvorani v Ro-
gaški Slatini bo v soboto ob
20. uri velikonočni koncert
Celjskega godalnega orkestra,
pod vodstvom Nenada Firšta
in s solistkama - sopranistko
Andrejo Zakonjšek ter mez-
zosopranistko Dragico Kova-
čič.
V	koncertni dvorani Glas-
bene šole v Velenju bo drevi
ob 19.30 klavirski recital Du-
bravke Tomšič-Srebotnjak.
P -BAIifAWj
V	Savinovem likovnem sa-
lonu v Žalcu do 3. aprila raz-
stavlja Marjanca Jemec-Bo-
žič.
V	občasnih prostorih Mu-
zeja novejše zgodovine bo do
konca aprila na ogled gostujo-
ča razstava Gorenjskega mu-
zeja iz Kranja »Dr. Janez Blei-
weis in njegov čas.«
V	Celjskem domu je do 7.
maja na ogled razstava del Jo-
žeta Horvata-Jakija.
V	knjižnici v Šentjurju si
lahko do 11. aprila ogledate
razstavo otroških likovnih del,
ob 30-letnici VVZ Šentjur.
V	galeriji v Velenju razstav-
lja plastike v kraškem kamnu
Matej ka Belle iz Koprivnika na'
Krasu.
V	galeriji Keleia je na ogled
razstava IX. celjskega medna-
rodnega slikarskega tedna.
V	avli hotela Dobrna je na
ogled 1. mednarodna razstava
otroških likovnih del iz petnaj-
stih držav sveta. Razstavo je
pripravil Limit Štore.
V	Pokrajinskem muzeju
do 30. junija na ogled razstaj!
Rifnik in njegovi zakladi.
V	gostišču Firšt v Solčavi i,
Pokrajinski muzej pripravil!
ogled razstavo Znamenj ^
Zgornji Savinjski dolini,
na ogled do 1. junija.
V	Hermanovem brlogu (
Celju je na ogled razstava Hi
konjiček.
IMoSTAjjČT^
v Občinski matični knjij
niči v Žalcu bo danes ob 15
uri delavnica s slikarko Huiqij
Wang, ki bo prikazala slikanji
na svilo.
v Celjskem domu si lahk(
danes in jutri še ogledate raz
stavo domače in umetne obrti
Danes ob 12. uri bo predstavi
tev lectarstva - medičarja ii
svečarja Hrabroslava Pergerj;
iz Slovenj Gradca, ob 18. ui
pa predstavitev velikonočneg
pogrinjka. Jutri ob 20. uri p
bodo ob zaključku tedna pn
pravili Večer na vasi, kjer bodi
sodelovali: Celjska folklorni
skupina. Vesele Štajerke, Šta
jerski rogisti in drugi.
V	Centru Interspar v Celji
bodo jutri med 17. in 20. uri
prikazali velikonočne običaj
v izvedbi Folklorne skupinej
Kompol nad Štorami.
LZLkiHp^
Union od 27.3. do 2.4. d
17., 19. in 21. uri ameriški filn
Seme zla; Mali Union od 27.3
do 2.4. ob 18. uri ameriški/iJn
Jerry Maguire in ob 20M
ameriški film Usodni na^otv,
Metropol od 27 3. do 2.4. ob
16., 18.30 in 21.15 ameriSi
film Vojna zvezd.
Kino Dobrna 29. ob 19. ii
30.3. ob 17. uri ameriški filn
Jack.
Glorijci V Petrovčah |
KUD Petrovče je ob materinskem dnevu pripravil kon-
cert ljubljanske skupine Gloria, ki je s svojim uglašenim
petjem ogrela srca občinstva.
Skupino Gioria sestavljajo štirje zakonski pari, ki delujejo
skupaj že 12 let. V program so vpleth tudi nastop otrok VV2
Petrovče, ki so imeli kar precej povedati o svojih mamah iJ^
očetih.
Poseben aplavz je ansambel Gioria požel z zadnjo točkft
kjer so pesem odpeli tudi v jeziku gluhonemih. Pokrovitelf
večera so bili OŠ Petrovče, župnijski urad Petrovče in slikopl^'
skarstvo Ocvirk iz Arje vasi. ALENKA TURNŠEK-JELEI«
Predstavili so se žensici zbori
Tudi letos so se v Slovenskih Konjicah zbrali ženski pevs^
zbori iz bližnje in daljne okolice. Srečanje prireja dom^^'
ženski pevski zbor.
Na tokratnem koncertu se je predstavilo devet zborov''
Rogaške Slatine, Starš, Oplotnice, Slovenske Bistrice, Zr^^
Dramelj, Šentjurja in Slovenskih Konjic. Tokrat se je prvič taK
številnemu občinstvu predstavil ženski pevski zbor druŠtS
upokojencev iz Konjic. Celotno prireditev pa je popestril ^
nonet Vivere pod vodstvom Sama Ivačiča. Srečanje žensl'''
zborov vedno znova dokazuje, da tudi žensko petje lahko zv^^
še kako ubrano.
% SNOPIČ
NASI KRAJI IN UUDJE
19
Občni zbor
KUD Petrovče
pretekli petek je bil v
petrovčah občni zbor KUD
petrovče, ki deluje štiri le-
ta. P®^ vodstvom predsed-
nika Ivana Arzenška.
V teh letih je bilo uresni-
fenih veliko načrtov - prav
gotovo pa je eden najpo-
uiembnejših ureditev in
prenova kulturne dvorane v
pgtrovčah. V obnovo dvora-
ne 50 vložili skoraj 7 milijo-
nov tolarjev, ki so jih prispe-
vali KS. KUD, kmetijska za-
jruga Petrovče in društvo
ypokojencev.
Izredno dobre uspehe in
rezultate dosega MPZ Pe-
trovče, saj spada v I. skupi- j
no zborov v občini Žalec. Že
drugo leto ga vodi Mitja Br-
var. Moški pevski zbor pa je
praznoval 35-letnico svoje-
ga delovanja. Srečuje se s
pomanjkanjem mladih pev-
cev, zato si je kot temeljno
nalogo zadal poiskati nekaj
novih pevskih moči. Sledilo
je poročilo krajevne knjižni-
ce Petrovče, ki ima 1260
knjig in 38 rednih članov.
KUD je v letih 1996-97
organiziralo kar nekaj od- ;
mevnih prireditev, med ka- li
terimi je treba omeniti go- i
stovanje MPZ Juventus iz ^
Madžarske, novoletni kon- ?
cert MPZ iz Šentvida pri Lu- ;
kovdci, samostojni koncert
MPZ Petrovče, komedijo.
Mož moje žene, gala prire-
ditev Amadeus ter revijo lo-
kalnih skupin občine Žalec,
ki so jo organizirali skupaj z
ZKO Žalec.
WD Petrovče ima tudi v š
m\ sezoni polno načrtov.
Skušali bodo organizirati
sedem rednih kulturnih pri- j
reditev, med katerimi bosta -
dve komediji, tradicionalni
koncert Karitasa »Z roko v ^
roki« itd. V načrtu imajo ^
ureditev sanitarij in vhoda v
dvorano na severni strani
ter postavitev dveh železnih
drogov za obešanje transpa-
rentov vseh društev v Pe-
trovčah.
ALENKA TURNŠEK JELEN
..........••	• ■•• • ••	- • ■	■-:■:•■■•. i U.I.:I;MS	.H	.....
Savinjsici gaj se razcveta
Mogoče ne boste verjeli,
toda zgornja fotografija je
nastala v nedeljo, kje drugje
kot v Savinjskem gaju, parku
slovenskih vrtnarjev.
Savinjski gaj v Mozirju se v
teh dneh, kljub malce hladnej-
šemu vremenu, že razcveta.
Upravljavci gaja so se odločili,
da bodo konec tedna, če bo
lepo vreme, park že uradno
odprli za obiskovalce. V gaju
cvetijo trobentice in narcise,
razpirajo se prvi tulipani... Tu-
di drugače je park slovenskih
vrtnarjev popolnoma priprav-
ljen za obiskovalce. Park še ni
nikoli doslej ni bil zasajen s
toliko različnimi vrstami cvet-
• ja kot je letos.
V Ekološko hortikulturnem
društvu Savinjski gaj pa se zla-
sti pripravljajo na konec apri-
la, ko bodo pripravili spomla-
dansko prireditev, ki bo pod
naslovom Cvetje in ideje '97
od 27. aprila do 5. maja. To bo
največja razstava cvetličnih
aranžmajev in cvetočih sadik
za okras oken, balkonov in
gredic, v parku bodo zaživeli
etnografski objekti, pred par-
kom pa bodo pripravili prodaj-
ni vrtnarski sejem. V tem času
bo zacvetelo več kot 200 tisoč
čebulnic iz Nizozemske ter
več kot 150 tisoč sadik sloven-
skega cvetja.
Poleg tega bosta letos v Sa-
vinjskem gaju še dve večji pri-
reditvi. Konec junija bodo pri-
reditev pripravili v sodelova-
nju z gornjegrajskimi lovci, ki
praznujejo 50. obletnico dela,
od 5. do 9. septembra pa bo
tradicionalna razstava Cvetje
Evrope. Upravljavci gaja pa že
razmišljajo o prihodnjem letu,
ko bodo slavnostno obeležili
20-letnico Savinjskega gaja v
Mozirju.	US
Savinjski gaj v Mozirju bodo, če bo lepo vreme, uradno odprli že za velikonočne praznike,
neuradno pa gaj že sedaj vabi na ogled prvega spomladanskega cvetja.
Rezerve v energiji
Jubilejni koncert ženskega pevskega zbora Ljubečno
. ...... iii;.	Ai-Vv.v <■ K , ,
Ljubečna pri Celju je v pe-
tek, 2L marca doživljala svo-
jevrsten praznik; njihov žen-
ski zbor je praznoval 15 let
življenja, prepevanja in us-
tvarjanja.
Pred tolikimi leti namreč je v
tem malem, a živahnem kraju
ideja o zborovskem petju po-
stala resničnost. Delo se je pri-
čelo sicer najprej v skromnih
oblikah in s skromnimi rezul-
tati, toda temelj je bil dober,
volja še bolj zagrizena in jubi-
lejni koncert je pokazal, da si je
zbor v teh 15 letih pridobil
dostojno mesto v zborovski
srenji celjske občine. Že iz lič-
no in skrbno sestavljene in ure-
jene koncertne knjižice je bilo
možno prebrati nekaj zanimi-
vih misli, kot na primer tista,
kako so se v prvih letih pevke
seznanjale z organiziranim
zborovskim prepevanjem, do
osebnih kriz, ki so jih nekatera
dekleta doživljala, ko niso mo-
gla slediti težavam organizira-
nega in tehnično zahtevnejše-
ga petja, zaradi česar se- je se-
stav zbora nenehno spreminjal
in se končno ustalil, uredil in
začel kvalitetno rasti in prese-
gati povprečne okvire ljubitelj-
skega prepevanja.
Za jubilejne koncerte je že
skoraj pravilo, da si zbori po-
stavijo vsebinsko raznolik pro-
gram s katerim poizkušajo
opraviti nekakšen pregled sko-
zi svojo ustvarjalno delo in is-
točasno poudariti svečanost
dogodka. Obojega je bilo na
tem koncertu dovolj: še več - s
sodelovanjem dveh moških in
otroškega zbora, je dobil kon-
certni večer že skoraj revialno
obliko, seveda v pozitivnem
smislu. Nastop ženskega zbora
je bil uglajen, discipliniran, ug-
lašen in kar je posebej pomem-
bno, doživet in odpet s pravo
mero okusa in verodostojnosti.
Zborovodkinja g. Vida Buko-
vac je dovolj muzikalna in zato
dobro ve, kaj lahko zahteva in
pričakuje. Zbor ima še precej
neizkoriščene pevske energije
in menim, da bo v naslednjih
sezonah to dodobra izkoristil.
Skromna nagrada za ustvarja-
nje v pevski družbi so bila tudi
številna bronasta in srebrna
Gallusova odličja ter srebrna
plaketa ZKO Celje. Naj si ta
simpatična družba prijetnih
deklet šteje v čast, da je njihova
zvestoba skupnemu pevsl^emu
druženju, dragocen prispevek
k utrjevanju slovenskega kul-
turnega izročila.
MARJAN LEBIČ
Liicovno ustvarjanje otrok
^ soboto so v Hotelu Dobrna odprli L mednarodno razstavo
'•^oških likovnih del, na kateri so predstavljena dela otrok iz
■^Jnajstih držav.
Razstava, katere pokrovitelj je občina Vojnik, je nastala na
pobudo Mihaila Lišanina, ki jo je tudi pripravil, namen razsta-
Pa je poudariti pomen otroške risbe in predstaviti proces
foške ustvarjalnosti, ki je v marsičem podoben procesu
^p^tniškega ustvarjanja, so organizatorji zapisali ob pot razsta-
' Ki je na ogled v avli hotela Dobrna.	Foto: SHERPA
Likovna delavnica za ljubitelje
V Galeriji sodobne umetnosti Celje pri-
pravljajo od letošnjega januarja brezplačne
redne likovne delavnice, namenjene ljubi-
teljem likovne umetnosti starim do 20 let.
Delavnice v galeriji problemsko in tematsko
vežejo na trenutne razstave, z vsako novo
delavnico pa se udeleženci seznanijo z dru-
gačnim načinom likovnega razmišljanja. De-
lavnice vodi likovna pedagoginja Manja Vad-
la, ki občasno povabi v goste tudi uveljavljene
likovne ustvarjalce. Običajno so delavnice, ki
jih pripravljajo za mlade ljubitelje likovne
umetnosti, ob četrtkih in petkih popoldne, v
Galeriji sodobne umetnosti pa poskrbijo tudi
za ves potreben brezplačen delovni material.
Vsi, ki bi se delavnic radi udeležili, lahko
pridejo neposredno v galerijo ali pa se prijavijo
po telefonu 443-207.	IS
IZ GUTENBERGOVE
GALAKSIJE
Prijetne zgodbe o otroškem
srečevanju z živalmi
(Alenka Goljevšček: Po šti-
rih, po dveh; Celje, Mohorje-
va družba, 1996).
Pri celjski Mohorjevi družbi
se že nekaj let v pestri ponud-
bi knjig za odrasle pojavljajo
tudi naslovi za mlajše bralce.
Ker predvidevam, da se komu
izmed vas, ki se prepoznate
med slednjimi, uspe priboriti
v družinski delitvi časopisnih
snopičev prav do tega s kultur-
no stranjo, kjer se pojavlja na-
ša rubrika, je prav, da občasno
predstavimo kakšno knjigo tu-
di za vas, sicer zanimivo tudi
za vaše starše. Tokrat je to
•knjiga omenjene založbe iz
redne knjižne zbirke za prete-
klo leto, znane slovenske pisa-
teljice Alenke Goljevšček. Do-
sedaj je napisala že lepo števi-
lo pravljic (Čudežni kamen.
Kralj Matjaž, kako se imaš?),
mladinskih iger za radio, oder
in lutke in več gledaliških del
za odrasle, od katerih so bila
nekatera (Pod Prešernovo gla-
vo, Srečanje na osojah. Zelena
je moja dolina) tudi uprizorje-
na. Kar nekaj del pa je objavila
skupaj z možem Tarasom Ker-
maunerjem (Pravica do obla-
sti, Zbogom zvezde). V njeni
najnovejši knjigi, ilustrirala jo
je Karmen Špehč, vas babica
Aša vabi, da se pridružite nje-
nim vnukinjam in vnukoma
(osebno se vam bodo predsta-
vili na prvih straneh knjige),
in skupaj z njimi prisluhnete
njenim zgodbam o živalih. Pa
ne o ninja želvah, kot si je
zaželel eden izmed vnukov, ki
doživlja svoje goreče želvje
obdobje, ampak z domačimi
živalmi, s katerimi je Aša deli-
la svoje radosti in bridkosti v
otroštvu, pa tudi v poznejših
življenjskih obdobjih.
»Menda je jasno, da je bila
Aša od malih nog neznansko
usekana na živali... Ni si mo-
gla kaj, da ne bi venomer dre-
zala v različne štirinožne
osebke, ki so se motah tam
okoii... To je bilo pri njej že v
družini. Ena njenih tet je ime-
la stalno na zalogi kakšno za-
puščeno žival, kateri je reševa-
la življenje. Očitno so bili na
delu družinski geni, kajti Aši-
no srce, ki ga je nenasitno
žejalo po ljubezni, je bilo živa-
lim odprto kakor avtobus na
začetni postaji; in približno to-
liko je tudi šlo vanj. Po cele ure
je bila zmožna čepeti ob mrav-
ljišču in gledati, kaj počno
mravlje, ali pa tiho kot miška
čakati murna, da se bo prika-
zal iz svoje luknjice. Kaj vse je
s svojih raziskovalnih poho-
dov privlekla domov, da je do-
mače metalo pod strop! In
kdaj pa kdaj je kljub kričečim
ugovorom izborila domovin-
sko pravico kakemu ježku,
hrčku ali veverici. Vse živals-
tvo, ki ga je Aša zbirala okrog
sebe, je bilo le bled nadome-
stek za tisto, kar si je tako
vroče želela: za psa, ki bi bil
čisto njen in s katerim bi bila
neločljiva prijatelja. O tem je
sanjala ponoči, še večkrat pa
podnevi z odprtimi očmi.«
Kakšno olajšanje, da se to ne
dogaja samo nam, kajne?
Pisateljici je uspelo podati
»nevsiljivo pričevanje o izro-
čanju premišljenega življenj-
skega doživetja mladim rodo-
vom, ki je običajno lažje in
bolj neposredno med dvema
časovno oddaljenejšima gene-
racijama - med babicami, ded-
ki in vnučki.« Saj še vedno
drži, da babice poznajo vse
naj, naj zgodbe. Kar lepo števi-
lo jih boste ižvedeU pri Aši, s
tistim jasnim sporočilom babi-
ce, da je najboljše slediti cilju
srca.
Pa prijetno branje in duhov-
no bogate velikonočne prazni-
ke Vam želim!
Piše: SREČKO MAČEK
Mesto Zorana Pevca
V uredništvu časopisa
Dnevnik so v sodelovanju z
odborom Evropskega mese-
ca kulture konec minulega
tedna objavili rezultate ano-
nimnega natečaja za najbolj-
šo urbano pesem.
Ljubljana, ki bo letos med
15. majem in 5. julijem za
dober mesec evropska kultur-
na prestolnica, je tako zase,
seveda pa to velja tudi za vsa
druga urbana središča, preje-
la 150 novonastalih pesmi.
Natečaj je bil anonimen, med
šifriranimi pesmimi pa je
strokovna žirija izbrala štiri
najboljše avtorje. Prvo nagra-
do je za pesem Ljubljanska
oda prejel Milan Dekleva,
drugo nagrado za pesem
Dons je tak večer Mitja Šegi-
na, dva avtorja pa sta prejela
tretjo nagrado. Ob Milanu
Kleču za pesmi Smreka in za-
jec ter V tem mestu je bil za
pesem Mesto nagrajen tudi
Celjan Zoran Pevec.
Nagrajeni stihi bodo v na-
slednjih tednih luč sveta ugle-
dali na promocijskem gradivu
Evropskega meseca kulture,
objavljeni bodo v programski
knjižici ter natisnjeni na maji-
cah in ostalem promocijskem
materialu. Ljubljančani in obi-
skovalci evropske kulturne
prestolnice pa jih bodo lahko
prebirali tudi na vseh mestnih
displayjih.	IS
20
NASI KRAJI IN UUDJE
Gasilska zveza Velenje enotna
Po skoraj dveletnem muč-
nem razhajanju med nekate-
rimi društvi so se preteklo
soboto ponovno dogovorili
za skupno Gasilsko zvezo
Velenje, v katero bo vključe-
nih vseh 16 društev v Šaleški
dolini in Šmartnem ob Paki.
To jim je uspelo potem, ko
so postavili temelje medseboj-
nega sodelovanja, delitvene
bilance ter osrednjega strateš-
kega načrta na področju zašči-
te in reševanja, pri tem pa so
sodelovali predstavniki občin-
skih svetov in župani občin
Velenje, Šoštanj in Šmartno
ob Paki.
Gasilci so dočakali zakono-
dajo, ki je sicer najprej razbu-
rila slovensko gasilstvo, nato
pa je odločila o nekaterih nuj-
nih kriterijih organiziranosti,
financiranja, kategorizaciji
društev in določila izhodišča
za postavitev profesionalnih
gasilskih jeder. S 5. stopnjo so
kategorizirali GD Velenje, vsa
ostala društva pa so v prvi ali
drugi kategoriji. Občinska po-
veljstva so postopoma uvidela
smotrnost nadaljnjega sodelo-
vanja in povezovanja v opera-
tivno celoto.
Na skupščini Gasilske zve-
ze Velenje so obravnavali po-
ročila posameznih poveljstev,
sprejeli so skupni statut,
predstavniki posameznih
društev pa so podpisali spora-
zume za vstop v Gasilsko zve-
zo Velenje. Dosedanji pred-
sednik Stane Tepej bo še vsaj
leto dni ostal predsednik zve-
ze, po odstopu poveljnika pa
je dolžnost prevzd Boris
Lambizer.
JOŽE MIKLAVG
V Konjicali preveč alkohola
člani ZŠAM Slovenske Ko-
njice so prejšnjo soboto name-
nili veliko časa razmeram v
cestnem prometu, preventivi
in posledicam, ki nastajajo za-
radi slabe prometne varnosti.
Ugotovitve vodstva šoferskega
združenja sta potrdila tudi
predstavnik Policijske postaje
Slovenske Konjice in tamkajš-
nja sodnica za prekrške.
Poročilo o delu in kritično
oceno je podal predsednik
združenja Franci Janžič, ki je
nanizal tudi vrsto uspešnih
aktivnosti. Zadovoljen je s so-
delovanjem uniformiranih
članov, s preventivnimi akcija-
mi njihovega združenja, sode-'
lovanjem s policijo in šolami,
nikakor pa ne s splošnimi raz-
merami na cestah v konjiški
občini. Zaradi zapletov pri pri-
dobivanju dovoljenj za adap-
tacijo njihovega doma na Škal-
ski cesti še niso pričeli z re-
konstrukcijo, šoferji so vse
bolj odrinjeni na obrobje,
hkrati pa od njih pričakujejo
in zahtevajo evropske učinke.
Predstavnik policije je s po-
datki dokazal, da je v Konjicah
in okolici preveč alkohola, čla-
ne ZŠAM pa pohvalil zaradi
akcije Varno v šolo. Člani ko-
njiškega šoferskega združenja
so odlikovali nekatere svoje
sotovariše, še zlasti Bojana
Oprešnika ter Marijo Košto-
maj, priznanja za dolgoletno
članstvo pa so podelili tudi
drugim.
Za zaključek občnega zbora
so člani konjiškega združenja
pripravili še šoferski srečolov
in ples.
JOŽE MIKLAVG
Pevci pozdravili pomlad
Pretekli petek je bil pravi
praznik za ljubitelje petja ter
glasbeno mladino Šaleške
doline. V glasbeni šoli so pri-
pravili kar tri samostojne
pevske prireditve pod skup-
nim naslovom Pozdrav pom-
ladi '97.
To je bilo hkrati že 40. sre-
čanje mladih pevcev s po-
dročja občin Šmartno ob Pa-
ki, Velenje in Šoštanj, kjer
deluje ZKO Velenje, ki je bila
tudi tokrat organizator revi-
je. Po nastopih otroških pev-
skih zborov od vrtca do niž-
jih razredov osnovnih šol so
nastopili še pevci šolskih
pevskih zborov, v tretji pred-
stavi pa starejši in po izboru
strokovne žirije najboljši
zbori. Veliko simpatij so med
nastopom poželi pevski zbo-
ri OŠ Šmartno ob Paki, OŠ
Livada iz Velenja, mladinski
pevski zbor Glasbene šole
Velenje ter mešani mladinski
pevski zbor Šolskega centra
Velenje, ki je že vrsto let raz-
red zase.
Med zadnjim nastopom je
zbranim spregovoril pred-
sednik ZKO Velenje Srečko
Meh, ki je poudaril, da imajo
največ zaslug za visoko ka-
kovostno raven glasbeni pe-
dagogi v šolah in velenjska
glasbena šola. Hkrati je poh-
valil dolgoletno organizatori-
co letnih pevskih revij Nevo
Trampuž ter izrazil zado-
voljstvo, da kljub trem obči-
nam nadaljujejo tradicijo
skupne ZKO.
JOŽE MIKLAVG
Svetlobi 310 tisočakov
V podjetju Fit-media, ki je tudi letos ob dnevu žena in
materinskem dnevu pripravilo kulturno-zabavno priredi-
tev Ljubezen je ena sama pesem, so celoten izkupiček
prireditve, 310 tisoč tolarjev, namenili invalidskemu podjet-
ju Svetloba za ohranitev delovnih mest štirim slepim oziro-
ma slabovidnim delavcem.
Na prireditvi, ki so jo dekleta in žene v Modri dvorani
Celjskega sejma izjemno lepo sprejele, so nastopili igralci
Milena Zupančič, Anica Kumer. Ivo Ban. Boris Cavazza in
Janez Bermež, pevci Majda Petan, Alfi Nipič in Miha Alujevič,
otroška vokalna skupina Pinocchio, plesna skupina Mah
Harlekin, orkester Extra band Glasbene šole Celje pod vods-
tvom Alberta Zaveršnika, pianistka Simona Guzej, violinistkas
Gea Pantner Volfand in orkester malih violinistov Radovana
Marvina. Kot generalni pokrovitelj je prireditev podprla Banka
Celje, pokroviteljstvo pa so prevzela še podjetja Kovinotehna,
Avto Celje, Zavarovalnica Triglav, Aero, Center Interspar, Klub
podjetnikov Zlatorog, Weishaupt, Modiana, Gradiš, Celjski
sejem. Cestno podjetje Celje, Podjetje za urejanje voda Celje,
Fer promet. Reklamni atelje Armiz, Srednja vrtnarska, kmetij-
ska in gospodinjska šola Celje ter Celjske lekarne.	IS ^
Inntal gostil najboljše
športnike
v podjetju Inntal d.d. iz Petrovč ob doseganju svojih
gospodarskih uspehov niso pozabili na promocijo svojega
imena tudi na različnih drugih področjih.
Med drugim so sponzorji nekaterih uspešnih slovenskih in
tudi tujih športnikov. To so atlet Gregor Cankar, alpinista Tomo
Česen in Marko Lukič, športna plezalka Martina Čufar, v
Inntalovi hiši živi legendarni smučarski skakalec Jens Vi^eissf-
log.. Vsi ti športniki so se udeležili slovesnosti ob podelitvi
certifikata ISO 9002 minuli ponedeljek v Celjanki. Na prireditev
so povabili tudi Primoža Peterko, s katerim so se pred časom že
dogovarjali o sponzorstvu. Očitno pa je bil naš najboljši skaka-
lec po planiški igri živcev preveč utrujen, zato ga v Celje ni bilo.
Foto: GREGOR KATIČ
Maratonci iiq
Roma city
maratonu
16. marca 1997 je bil v n,
mu tradicionalni Roma cjt
maraton v dolžini 42,195 Kd,
Društvo maratoncev in ^
hodnikov Celje je za svoje član,
in ostale ljubitelje tekov organj
ziralo udeležbo na tem marata
nu. Med več kot 6000 maraton
ci, ki so se zbrali na starti
klasičnega maratona, je bilo tu
di 12 maratoncev iz Slovenija
Vsi so maraton tudi uspešu,
zaključili. Posamezniki so dosj
gli vidne rezultate tudi v skupu
razvrstitvi. Tako je med ženska
mi s časom 3 ure in 15 minu
Jožica Štifter iz Radenec dos(
gla 17. mesto, Anica Gašpam
pa s časom 4 ure in 52 minu
241. mesto. Med moškimi j
Matej Mlakar iz Celja s časom,
uri in 50 minut dosegel los
mesto, Edo Gregorič iz Kranja
časom 2 uri in 34 minut H
mesto, Matej Kreps iz Celja
časom 3 ure in 4 minute 30]
mesto. Maratona pa se je udek
žil tudi Ivan Kregar iz Celja, sta
72 let, ki je progo premagal v
urah in 30 minutah in tako I
enkrat dokazal, da leta niso ov
ra za maraton.
Poleg klasičnega maraton
so se odvijali tudi teki na krajš
proge in družinski teki, tako d
se je po oceni organizatorj
vseh tekov udeležilo oko
40.000 udeležencev. Proga m;
ratona je bila speljana po ul
cah Rima in mimo vseh večji
kulturnih znamenitosti v R
mu, domačini Rima pa so o
progi poskrbeli za nepozaba
doživetje tako tistih, ki so se
maratona udeležili, kakor tudi
tistih, ki so si ga ogledali.
Naslednji maraton v tem le
tu, ki se ga bodo udeležili član
društva je Brdska steska v Mni
seku na Češkem, ki bo 12. apri
la, nato pa maratona 100 ku
Biel, ki bo 6. in 7. junija v Bieli
v Švici. Vse ljubitelje pohodnii
tva in tekov vabijo, da se jic
pridružijo.	IŽ
SNOPIČ
PISMA BRALCEV
21
ODMEVI
Noč dolgih
nosov
Igralci in vodstvo RK Celje
pivovarna Laško z nestrp-
nostjo pričakujemo naslednjo
številko vašega tednika. Vsi
je namreč sprašujemo - le kaj
l,QSte tokrat napisali o našem
nastopu v Barceloni in pod
Icakšnim naslovom? Ali boste
(okrat »zlili gnojnico« na slo-
vito Barco, tako kot ste jo
prejšnji teden na manj slovito
Ali pa boste morda po-
novno skonstruirali kakšno
23 vas tipično polresnico, na
primer o amaterjih in profe-
sionalcih ali pa si izmislili, da
nam je Barcelona velikodu-
šno prepustila zmago sredi
5Voje »neosvojljive« Palau
Blaugrana?
Ker na nadaljevanju »noči
dolgih nosov« (tokrat... »NT-
nosov«) v Barceloni ni bilo
nikogar od vas, vam toplo
priporočamo, da si pred daja-
njem kakršnihkoli komentar-
jev ali ocen vsaj še enkrat
ogledate posnetek te tekme
ali pa po telefonu v Barcelo-
no pokličete njihovega tre-
nerja Rivero, vratarja Svens-
sona ali pa kapetana Masipa
(tako, kot ste to počeli pred
tekmo v Celju) in napišete
resnico. Resnico, da smo
imeli mi v Celju svoj slab dan
in obratno Španci svojega v
Sitceloni, da smo eni in dru-
gs^kipa sposobni vrhunstva
lil da tako eni kot drugi ni-
smo nikakršni roboti, ampak
too navadni ljudje, ki imajo
pravico doživeti tudi kak svoj
slab dan. Ko boste sposobni
takšnega razmišljanja in pi-
sanja, potem vam bomo tudi
mi priznali, da ste vredni
spoštovanja - tako kot nam to
isto v rokometu prizna vsa
objektivna Slovenija in Evro-
pa.
Do takrat pa vam predlaga-
110, da se izognete vsem ko-
nientarjem o našem klubu in
fkipi ter da nas v bodoče
spremljate zgolj statistično,
to je z rezultati in ostalimi
Mlčnimi podatki. Tako bo
namreč bolje predvsem za
vas in vaš tednik, saj mi v
lobenem primeru nimamo
fesa izgubiti.
Igralci in vodstvo
RK Celje Pivovarna Laško
(Preimenovanje
ulic v Celju
. Občinski svetnik Borut Alu-
'^^iČ je dal in strokovno ute-
U^sljil hvalevredno pobudo,
naj se tisti del današnje
^fešernove ulice vXelju, ki se
'^i^ekoč imenoval Trg V. kon-
preimenuje v Prešer-
lov trg. Pritegnil mu je tudi
'^ofinski svetnik Janez Lam-
Jl^t. ki soglaša, da naj se te-
j ^ delu mesta vrne status
vendar pa predlaga, naj
^^ imenuje Marijin trg.
'^ad bi spomnil oba predla-
pelja, da sta bili pred leti v
Sn še dve imeni, in sicer
p ^stni trg ter Minoritski trg.
Odpiram preimenovanje v
Mestni trg, saj bi mu to ime
glede na nekdanje in sedanje
funkcije še najbolj ustrezalo.
Seveda ne mislim, da bi si naš
največji pesnik ne zaslužil
svojega trga, le mestno jedro
je premajhno, da bi si lahko
privoščili še nadaljnje podva-
janje imen. Za imeni Minorit-
ski oz. Marijin trg pa sodim,
da zaradi nezaslišane gonje
proti Cerkvi, ki se vleče še
izpred papeževega obiska v
Sloveniji, tudi pri občinskih
svetnikih nimata nikakršnih
možnosti.
Oglasil pa sem se pravza-
prav zaradi pisma Silvana
Božiča, ki sicer ne nasprotuje
imenu Prešernov trg, izrecno
pa odklanja posvetitev tega
osrednjega celjskega trga
Materi Božji in predlog sliko-
vito primerja s streljanjem
kozlov. Štejem si za dolž-
nost, da g. Božiča na vsak
način opozorim, da ne sme
pozabiti, da je g. Lampret kot
krščanski demokrat član vla-
dajoče koalicije v občinskem
svetu in da zato že dobro ve,
da Celju lahko pomagala le
še Marija.
MIRO GRADIČ,
Celje
Kdo mora
vzgajati?
želela bi dopolniti pismo J.
Firšta s podatkom, ki ga mo-
goče ne veste. Sicer se ne
bom spuščala v prevzgojo in
predavanja strokovnjakov, ra-
da bi nekaj povedala o otro-
cih.
Vprašala sem policista, če
vidi, kaj se dogaja po parku in
ob Savinji in kohko smeti in
razbitih steklenic ostane za
njimi? Imela sem občutek, da
je bil jezen, ker sem ga vpra-
šala in dobila sem odgovor v
smislu - kaj me pa briga, bolje
da so v parku, saj nekje mora-
jo biti, kaj naj po mestu razbi-
jajo? Še na enega policista
sem naletela in njegov odgo-
vor je bil: »Kaj pa psi, ko
serjejo, to vas ne moti?« Mi-
slim, da se bo ta policist pre-
poznal, če drugače ne po be-
sednem zakladu. Res je, da
niso plačani za vzgojo, am-
pak za red in mir. In kakor
omenja g. Firšt, so otroci tudi
agresivni. Tudi z mano so bili
nesramni in eden me je vpra-
šal: »Kaj vi niste bili mladi?«
Tudi mi niso verjeli, da so
delavci oziroma bolj delavke
parka dodatno obremenjeni s
pospravljanjem in odvozom
teh smeti.
Gospod Firšt, ne vem koli-
ko ste stari, jaz sem medvojna
generacija in tega res ne razu-
mem. Vem, da ko sem bila
mlada, tega nismo počenjali.
Alkoholizma in agresivnosti
pa res nismo poznali. Kar pa
se tiče vzgoje doma in v šoli
pa vam povem, da so danes
otroci zaščiteni. Ko vas še ko-
maj 12-letnik pošteno in krep-
ko ozmerja, potem starši la-
žejo, učitelji in socialni delav-
ci pa rečejo: »Joj, mi ne sme-
mo nič ukrepati.« In to je g.
Firšt potem tisto, kar ste vide-
li na sprehodu. Res je tudi to,
da učitelji niso kos zavoženi
domači vzgoji.
Sem mati dveh odraslih si-
nov in smatram, da je prva
vzgoja najvažnejša in to je
vzgoja doma. Na žalost pa
nekateri prepotentni starši
učijo otroke tudi vseh slabih
človeških navad, otroci pa se
potem hitro učijo eden od
drugega in včasih tako uniči-
jo še najboljše vzgojenega
otroka. Verjemite, da ne po-
maga ne literatura ne sestan-
kovanje ne izpopolnjevanje in
ne preverjanje učiteljev in
profesorjev. Te navade prine-
sejo že od doma. Videla sem
že, pa ne enkrat, da se mati
norčuje skupaj s svojim otro-
kom. In to pride potem v to
agresijo, ki ste jo videli na
ploščadi ob Savinji.
Tu so strokovnjaki nemoč-
ni, ker bi dejansko morali za-
četi pri mami. Starše bi bilo
potrebno kaznovati, a to je
nazadnjaško in takšnega za-
kona ni v sodobnem svetu.
Gospod Firšt, prvi za vzgojo
otroka so odgovorni starši.
Naj mi oprostijo vsi starši, ki
imajo lepo vzgojene otroke,
saj s tem pismom nisem mi-
slila nanje. In tudi takšnih je
na srečo še vedno veliko.
MARIJA KRSTIČ,
Qelje
Zapahnjen
stari grad
Pred 546-imi leti je grof Fri-
derik 11. Celjski (leta 1451)
podelil mestne pravice Celju,
za zadnjim grofom Ulrihom
pa so zaprli vrata v drugi po-
lovici 15. stoletja. Danes, na
prelomnici v tretje tisočletje
pa Turistično društvo Celje
dela isto, razlika je v tem, da
je takrat na gradu ostala po-
sadka biričev, danes pa ne
policajev. Fotografija v No-
vem tedniku nazorno prika-
zuje zaklepanje gradu, samo
vrata so skoraj 6 stoletij mlaj-
ša.
Turistično društvo in na-
jemnik Alojz Mlinarič imata
verjetno pravnomočno med-
sebojno pogodbo, v kateri je
vpisan inventar v gostinskem
objektu gradu. Da je ostal
samo točilni pult, za katere-
ga je moralo društvo odšteti
300 tisoč SIT, je verjetna
zgodba. Z gospodarjem
družbene lastnine je predpi-
san vsaj enkrat letno pregled
inventarja. Torej se grešnik
bralcem NT sam ponuja.
Mestna občina Celje je dala
koncesijski razpis za Celjsko
kočo, morda bo takšen raz-
pis tudi tokrat. Sicer star pre-
govor pravi: v španoviji še
pes C...!
Da smo knežje mesto, ja,
da imamo asfalt na grad in
čudovito peš pot (Pelikano-
vo), čudovit pogled na mesto
in sotočje rek Savinje in Vo-
glajne itd. Morda pa bo pred-
sednica turističnega društva
Danica Doberšek v NT malo
opisala, zakaj je zapahnila
vrata grofov Celjskih (resni-
co).
HINKO KOŽAR,
Celje
PREJELI
SMO
Izjava za
javnost
Iz dneva v dan mladi do-
življamo zavrnitve pri iska-
nju štipendij, pri zaposlova-
nju, pri reševanju stanovanj-
skih problemov. Ob vsem
tem pa so se dnevno začele
dogajati stvari, ki zopet naj-
bolj prizadenejo ravno mla-
do generacijo. Zavarovalni-
cam se dovoljuje, da razmiš-
ljajo, kako bodo svoj dobiček
še povečevale na račun zvi-
šanih zavarovalnih premij za
mlade do 25. leta. Kot da so
le leta pogoj, da je nekdo
lahko dober ali slab voznik.
Zakaj kaznovati celo genera-
cijo, ko pa bi z lahkoto povi-
šali premije vsem tistim, ki
vztrajno razbijajo avtomobi-
le? In teh, v to smo prepriča-
ni, je veliko v vseh starostnih
kategorijah.
Razumemo tudi, da je po-
trebno spoštovati zakon, pa
čeprav je še jugoslovanski in
se je začel dosledno izvajati
šele sedaj, kot na primer za-
kon o avtorskih pravicah. Žal
pa je ta poostritev pri kopira-
nju knjig prišla zopet v času,
ko ima veliko mladih Celja-
nov vse manj sredstev za pre-
živetje in razumljivo vse manj
denarja tudi za nakup knjig.
Kako pa je s sposojanjem v
knjižnici, pa vsi, ki smo pred
izpiti iskali knjige, prav dobro
vemo.
Le malo mladih ima srečo
in se lahko za pomoč, tudi
finančno, zateče k družini. V
Celju, mestu nezaposlenih,
mladih in delavcev brez
perspektive, jih to srečo ni-
ma ravno veliko.
Vsem ostalim pa nam osta-
jajo skupni le problemi, sti-
ska in nemoč. Zato pozivamo
vse mlade, društva in organi-
zacije mladih, da se na pri-
družite v boju za naš lepši
jutri. Pozivamo tudi vse
podmladke celjskih strank, v
želji, da nas ne bodo več lo-
čevale stranke, pač pa zdru-
ževali skupni problemi mla-
dih.
Skupaj bomo močnejši, za-
to prosimo vse, ki bi želeli
sodelovati, da nas pokhčete
na 00 Združene liste social-
nih demokratov tel. 484-345
ali nam pišete na naslov: Gle-
dališka 2, Celje.
MLADI FORUM
Združene liste socialnih
demokratov,
Celje
22
RADIO - INFORMACIJE
RADIO CEUE
OD 27. 3. DO 2. 4. 1997
Četrtek, 27,3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00 Novice, 10.10
Viktorji, 12.00 BBC novice,
13.00 Poročila, 13.15 Za vola-
nom, 14.00 Pričetek popoldan-
skega sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalpsid
biser, 15.30 Dogodki in odmevi
RaSlo, 16.15 Domačih 5, 17.00
Kronika, 18.00 20 vročih, 20.00
Ročk blok ,21.00 Nokia, 22.00
Zaključek sporeda in priključi-
tev RaSlo.
Petek, 28.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda , 9.30 Črna pika, 10.00
Novice, 11.15 Nagradna igra,
12.00 BBC novice, 13.00 Poroči-
la, 13.15 S knjižnega trga, 14.00
Pričetek popoldanskega spore-
da, 14.15 Jack pot, 15.00 Obve-
stila, 15.15 Podalpski biser,
15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kronika, 19.15 Glasba je
življenje, 20.00 DJ Robi, 21.00
DJ tirne, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Sobota, 29.3.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Tečaj-
nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči-
lo OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.30 Filmski sprehodi,
10.00 Novice, 10.15 Na obisku
pri Avgustu Peniču, 12.00 BBC
novice, 13.00 Novice, 13.15 Štu-
dentski servis, 14.00 Pričetek
popoldanskega sporeda, 14.15
Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo, 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kro-
nika, 18.00 Športni večer na
Radiu Celje, 22.00 Zaključek
programa in priključitev RaSlo.
Nedelja, 30.3,: 5.00 Z glasbo
v novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.15 Domača melodija ted-
na, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RaSlo, 8.00 Po-
ročila, 8.25 Poročilo OKC Celje,-
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 9.15 Luč sveti v temi,
10.00 Novice, 10.15 Reportaža
iz podelitve Viktorji 96, 12.00
BBC novice, 12.30 Iz domačih
logov - oddaja Jureta Krašovca,
13.00 Čestitke in pozdravi,
20.00 SQ dance, 21.00 Pod do-
mačo lipo, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Ponedeljek, 31.3.: 5.00 Z
glasbo v novo jutro, 5.30 Na
današnji dan, 6.00 Poročilo
OKC Celje, 6.15 Domača melo-
• ^ dija tedna, 6.20 Pregled dnevne-
ga tiska, 6.45 Horoskop, 7.00
Druga jutranja kronika RaSlo,
8.00 Poročila, 8.25 Poročilo
OKC Celje, 8.40 Kam danes,
9.00 Pričetek dopoldanskega
sporeda, 10.00 Novice, 10.15
Športno dopoldne, 12.00 BBC
novice, 13.00 Poročila, 13.15
Minute za zdravje, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30 Do-
godki in odmevi RaSlo, 17.00
Kronika, 18.00 Podalpski pop
ročk - gostje oddaje skupina
VVellblott, 20.00 Vrtiljak polk in
valčkov, 22.00 Zaključek pro-
grama in priključitev RaSlo.
Torek, 1.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
11.15 Center mejnih znanosti,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 PokUčite in vprašaj-
te, 14.00 Pričetek popoldanske-
ga sporeda, 14.15 Jack pot,
15.00 Obvestila, 15.15 Podalp-
ski biser, 15.30 Dogodki in od-
mevi RaSlo, 17.00 Kronika,
18.15 Radi ste jih poslušaU,
21.30 Iz glasbene skrinje, 22.00
Zaključek programa in priklju-
čitev RaSlo.
Sreda, 2.4.: 5.00 Z glasbo v
novo jutro, 5.30 Na današnji
dan, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.15 Domača melodija tedna,
6.20 Pregled dnevnega tiska,
6.45 Horoskop, 7.00 Druga ju-
tranja kronika RaSlo, 7.30 Te-
čajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Po-
ročilo OKC Celje, 8.40 Kam da-
nes, 9.00 Pričetek dopoldan-
skega sporeda, 10.00 Novice,
12.00 BBC novice, 13.00 Poro-
čila, 13.15 Mah O, 14.00 Priče-
tek popoldanskega sporeda,
14.15 Jack pot, 15.00 Obvestila,
15.15 Podalpski biser, 15.30
Dogodki in odmevi RaSlo,
16.15 Pop loto, 17.00 Kronika,
18.00 Full cool - gosta oddaje
bosta Spidi in Gogi, 21.00
Glasbeni ex-press. 22.00 Za-
ključek programa in priključi-
tev RaSlo.
Radio Celje oddaja
od 5.00 do 22.00.
Yes! Šestdeset prijav
za avdicijo!
Kar nekoliko s strahom
sem čakala, koliko se vas bo
prijavilo na avdicijo. Spot je
bil udaren, mimogrede, do-
bro ga je zagrešil glasbeni
urednik Stane Špegel, moj-
strsko pa interpretirala Maja
Šumej.
Nekatere sem slišala, da jih
je zmotilo, da iščemo ljudi z
dolgim gobcem. To se jim je
zdelo v spotu škandalozno,
neprimerno, na ravni Radia
Bukovžlak. Tisti, ki ste se pri-
javljaU, ste menili drugače.
Nekateri ste v prijavi posebej
zapisali, da je bil spot tisti, ki
vas je vzpodbudil, da se prija-
vite. Da ste se našli v njem in
poskusili srečo. Prav je tako!
In spot je vsekakor zadel v
črno. Dobili smo okoli šest-
deset (60) prijav!
In kdo ste tisti, ki ste se
prijavljali? Povečini mladi, ve-
liko študentov, nekaj faliranih
študentov, nekaj s končano
srednjo šolo, pa tudi kakšen z
nižjo izobrazbo se je našel
vmes. In dva osnovnošolca.
Vsake prijave posebej sem bila
vesela. Z zanimanjem sem jih
prebirala. Nekateri ste se lotili
klasike, drugi ste skušali biti
izvirni, eden od prijavljenih je
priložil celo svojo pesniško
zbirko, drugi pa je prijavo
opravil v verzih. Skratka, od-
ločili smo se, da bomo skoraj
vse povabili na avdicijo. Nekaj'
jih bomo že na podlagi življe-
njepisa morali zavrniti. Raz-
gledanost in vsaj srednješol-
ska izobrazba sta vsekakor
pogoja za to, da se srečamo na
avdiciji.
Vsi, ki ste se prijavili, lahko
v teh dneh pričakujete pisem-
ce, v katerem vam bomo spo-
ročili, kdaj 4. aprila se ogla-
site na avdicijo. Tudi tisti, ki
vas na avdicijo ne bomo pova-
bili, boste o tem pisno obveš-
čeni. Prosim, ne bodite ža-
lostni. Prav je, da ste zbrali
pogum in četudi boste zavr-
njeni, kaj zato. VeUko izzivov
in priložnosti je v življenju. In
ni vrag, da vam nekoč ne bi
nekje uspelo!
■ NATAŠA GERKEŠ LEDNIK
Radio Celje tudi na Viktorjih 96
Uredništvo Stopa, ki pri-
pravlja veliko prireditev
Viktor 96 v soboto, v Can-
karjevem domu, se je letos
odločilo povabiti k sodelova-
nju tudi lokalne radijske po-
staje. Celjani smo se njiho-
vemu povabilu odzvali in ta-
ko lahko poslušate oddaje
Viktorji 96 vsak četrtek do-
poldne.
V oddaji ste predvsem so-
delovali poslušalci, ko ste
glasovali za najpopularnejšo
radijsko, televizijsko in glas-
beno osebnosi Kot je bilo
pričakovati, ste na lokalni
ravni poslušalci za radijske
osebnosti pretežno izbirah
imena z lokalnih radijskih
postaj. Tako je v minulih ted-
nih v živo glasovalo 160 po-
slušalcev Radia Celje in od-
dalo 130 glasov za celjske
radijce, 30 pa so jih dobili
kolegi drugih radijskih po-
staj. Največ glasov, 49, je
prejela Nataša Gerkeš, sledi-
ta z 28 glasovi Simona Brglez
in s 27 Tone Vrabl. Glasove
so prejeU še Ivica Burnik,
Theo Bostič, Jožica Škorja,
Mateja Podjed, Greta Senič,
Nada Kumer, Mitja Umnik,
Maja Šumej in Jure Krašo-
vec. Seveda pa je to le pesek
v oči. Na nacionalni ravni
smo lokalci premalo znani,
zato so pravi kandidati za
Viktorje za radijske osebno-
sti minulega leta: Sašo Hri-
bar, Saša Pivk in Janko Ro-
pret.
Za Viktorja za najpopular-
nejšega glasbenega izvajalca
se bodo letos potegovali Ču-
ki, Adi Smolar in Simona
Weiss. Slednjima ste veliko
glasov prisodili tudi poslu-
šalci našega radia. Za Viktor-
ja za najpopularnejšo televi-
zijsko osebnost pa se bodo
potegovali Stojan Auer, Ma-
rio Galunič, za oba ste se
ogrevali tudi naši poslušalci,
in Miša Molk.
Seveda bo kategorij še pre-
cej več. Tako bo Viktor pode-
ljen še za najboljšo televizij-
sko otroško, mladinsko ali
izobraževalno oddajo v minu-
lem letu, za najboljšo televi-
zijsko zabavno oddajo, za
najboljšo radijsko kulturno
oddajo, za najboljšo radijsko
zabavno oddajo, za najboljše-
ga televizijskega voditelja, za
najboljšo televizijsko kuhur-
no-umetniško, dokumentarno
ali igrano oddajo, za najele-
gantnejšo medijsko osebnost
in Viktorja za posebne dosež-
ke in za življenjsko delo.
Ker je pomembno, da smo
zraven, če nisi, te ni, smo se
torej tudi celjski radij ci odlo-
čiU, da v projektu Viktorji 96
sodelujemo. Zato bomo prire-
ditev tudi v živo spremljali,
ne z radijskim prenosom, pač
pa vam bomo s sobotne pode-
litve pripravili reportažo in
vam jo ponudih v poslušanje
v nedeljo dopoldne.
IZBOR IZ SPOREDA
Sobota, 29.3. ob 10.15: Avgust Penic
Predstavili vam bomo glasbenika, inovatorja, izumitelja (?),
skratka nadvse zanimivega Celjana; Avgusta Peniča. Bil je edini
Slovenec, ki se je kot razstavljavec predstavljal na letošnjem
mednarodnem frankfurtskem glasbenem sejmu. Je človek veli-
kih idej in načrtov, violinist... V družbi z njim bo Nataša
Gerkeš, vabimo pa vas, da se jima pridružite.
Nedelja, 30.3. ob 10.15: Vilclerji
Največja, najodmevnejša slovenska medijska prireditev, na
kateri najpopularnejši Slovenci prejemajo priznanja, so Viktor-
ji. Kdo jih bo prejel za minulo leto? To in še več boste izvedeli,
če boste prisluhnih reportaži Simone Brglez, ki se bo sobotne
podelitve Viktorjev udeležila in vam v besedi prenesla tamkajš-
nje dogajanje.
Ponedeljek, 31.3. ob 18.00: Wellblett
V oddaji Podalpski biser bodo tokrat gostje člani skupine
Wellblott. Predstavili bodo nove skladbe s kasete in kompaktne
plošče, ki nosi naslov: A veš, kaj mishm.
Sreda, 2.3. ob 18.00: Spidi in Gogi
v oddaji Full cool, namenjeni otrokom, bosta gosta priljublje-
na Spidi in Gogi. Predstavila bosta nekaj otrokom ljubih pesmi,
kot je priredba Macarene v Jej makarones, ter še nekaj drugih
skladb iz istoimenske kasete. Otroci lahko pokličete na telefon-
ski številki 441-510 in 441-310 in se pogovarjate z njima! In
otroci, ne pozabite na pravljico! Tudi tokrat vam jo bo prebral
igralec Renato Jenček.
mmk
v celjski porodnišnici so
rodile:
14. 3.: Simona HUZJAK iz
Rogaške Slatine - dečka, Zden-
ka KOVAČIČ iz Šentjurja - de-
klico in Sonja ŠKORJANC iz
Loke pri Žusmu - deklico;
16,	3.: Uršula PLAHUTAR iz
Celja - dečka, Davorka GOVE-
DIČ iz Pristave - deklico, Urš-
ka TISEL iz Planine - dečka in
Mihaela FIJAVŽ iz Slovenskih
Konjic - deklico;
17,	3.: Marjana ŠEUAŠKOR-
JANC iz Dobrne - dečka, Snje-
žana MARINOVIČ iz Žalca -
deklico, Ksenija ROPERT iz
Celja - dečka, Milena VOVK iz
Laškega - deklico. Barbara ZU-
PANC iz Petrovč - deklico in_
Marija DOBRAJC iz Žalca -
dečka;
18,	3,: Andreja KAVČIČ iz
Gorice pri Slivnici - dečka, Na-
da ZAGAJŠEK iz Slovenskih
Konjic - dečka, Jerneja ŽMAJ-
DE iz Celja - dekhco, Hermina
PALČNIK iz Jurkloštra - dečka
in Gabrijela PETEK iz Mozirja
- dečka;
19,	3,: Olivija OGRINC iz
Rogaške Slatine - deklico, Fa-
nika PASARIČ iz Podčetrtka -
dečka, Patricija JAVŠNIK KO-
ŽELNIK iz Celja - dekUco, Da-
nica OBRATOV iz Celja - deč-
ka, Suzana JEZOVŠEK iz Loč -
deklico, Jožica BREZOVNIK iz
Mozirja - dečka, Nives GO-
RENŠEK iz Dol pri Hrastniku -
dečka, Manja ROZMAN iz Žal-
ca - dečka, Aleksandra KRA-
ČUN iz Škofje vasi - dekhco in
Natalija KLOPČIČ iz Laškega -
dečka;
20,3.: Svetlana FAJS iz Celja
- dečka, Irena MARČIČ iz Dra-
melj - deklico. Romana VUČl-
NA iz Oplotnice - dekUco, Ro-
mana RAJH iz Planine - dekli-
co, Greta PAJK iz Podčetrtka -
deklico, Klavdija LENART iz
Petrovč - dečka in Liljana KRK
iz Prebolda - dečka.
Šmarje pri Jelšah
Poročila sta se Božidar RE-
BIČ iz Klenovca in Cvetka RE-
BIČ iz Rogatca.
Velenje
Poročila sta se Franc VOHAR
in Alenka METLIČAR, oba iz
Velenja.
- '' SMItli J
Celje
Umrli so: Angela PLATOV
ŠEK, 83 let iz Celja, Mariji
MERJASEC, 86 let iz Ljubija
ne, Dragotin MEH, 77 let ii
Žalca, Ana BORNŠEK, 88 letii
Celja, Frančišek SEBASU,
let iz Hrastnika, Anton LES
JAK, 85 let iz Hrastja, Stanki
PODBREGAR, 73 let iz OjstriS
kevasi, Marija KLINC, 71 letii
Selškega vrha, Martin FLOF
JANC, 63 let iz Galicije, Fran
čiška KERŠ, 82 let iz Šmiklav
ža pri Škof j i vasi in Marti'
ROM, 67 let iz Ogorevca.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Frančiška ^^
ŠTAR, 77 let iz Kristan Vrha
Elizabeta MRAZ, 95 let iz Vi'
štanja, Marija PAJK, 94 letjl
Imenske Gorce, Ivan BOR^I''
42 let iz Šmarja pri Jelšah i®
Marija MACUR, 92 let iz Br^
zovca pri Polju.
Žalec	.
UmrU so: Pavlina NATEJ"
95 let iz Gomilskega, Man)
FARČNIK, 95 let iz Lj ubijal
in Terezija TIMPRAN, 85 let''
Lokovine.
Podjetje NT&RC d.o.o., J
direktor: Jože Cerovšek. 'I
Podjetje opravlja časopisno-
2aložniško, radijsko in agencijsko.,
tržno dejavnost. Naslov; Prešernovi^
19,3000 Celje, telefon (063) 442.soq
442-201,442-223, fax: 441-032.. '
Novi tednik izhaja vsak četrtek. I
Cena izvoda je 280 tolarjev j
Naročnine: Majda KlanSek, tel.;
442-500, int. 28. Mesečna naročnii^^
je 930 tolarjev. Za tujino je letna
naročnina 22.000 tolarjev. Številka'!
žiro računa: 50700-603-31198. \
Nenaročenih rokopisov in fotograf«
ne vračamo.	j
Tisk: Delo, Tisk Časopisov in revij ]
d.d., Ljubljana, Dunajska S, I
direktor: Alojz Zibelnik.
Na podlagi mnenja Ministrstva za |
informiranje z dne 23.6,1992 sodi 1
časopis Novi tednik med proizvode ?
informativnega značaja, za katere s«
plačuje 5% davek od prometa
proizvodov,
mmm\n
Odgovorni urednik: v i
Branko Stamejčič. - ^
Urednica Novega tednika:
Milena B, PokliČ.
Urednica Petice: Tatjana Cvim. ^
Uredništvo: Maijela Agrež, Irena '
Baša, Janja Intihar, Brane Jeranko,;
Ksenija Lekič, Gregor Katič, Ui^ka
Selišnik, Ivana Stamejčič, Željko
Zule. - ■
Tajnica uredništva: Mojca Marot,,
Tehnični urednik: Franjo Bogadi,
pomočnika: Robert Kojterer, Igor
Sarlah.
Oblikovanje: Minja Bajagič, ,' t
RADIOIEUE
Direktor: Franček Pungerčič.
V. d. odgovorne urednice: NataJa
Gerkeš-Lednik.
Pomočnik urednice: Mitja Umnik
Uredništvo: Simona Brglez. Vesna
Lejič, Sergeja Mitič, Mateja Podjed,
Tone Vrabl, - £
Glasbeni urednik: Stane ŠpeK
Vodja tehnike: Bojan Pišek.%
Tfelefon studia: 441-310,441-510 ^
mmm
Opravlja trženje oglasnega prostora
v Novem tedniku in Radiu Celje ,
ter nudi ostale agencijske storitve,
Direktor Agencije: Rado PanteliŽ.
Propaganda* Valter Leben, Vojko
Grabar, Zlatko Bobinac, Carmen
Hriberšek, Vesna Matjašič;,
tajnica: Suzana Rober.
Telefon:
063/442-500, 442-201,442-223-
fax: 441-032,443-511
%. SNOPIČ
VROCA TEMA
23
Rogovje sta prekrižala
Zlatorog in Kozorog
Pivovarna Laško podjetju Tara d.o.o. očita kršenje blagovne znamke in nelojalno konkurenco
Konec februarja se je na slo-
venskem tržišču pojavila nova
vrsta piva z imenom Kozorog.
Kupcem ga v sodelovanju s
Štajersko pivovarno d.d. iz Ma-
ribora ponuja zasebno podjet-
je Tara d.o.o. iz Šempetra.
v Pivovarni Laško pravijo, da
gre v tem primeru za nelojalno
konkurenco in kršitev njihove
blagovne znamke, v šempetr-
skem podjetju očitke zavračajo.
Sporno ime,
steklenica in znak
Direktor Pivovarne Laško d.d.
ing. Tone Tlirnšek je bil v pone-
deljek odsoten, zato smo za
mnenje o tem primeru povpra-
šali vodjo poslovnega tajništva
Gorazda Šetino. »Pivo z oznako
Kozorog je podjetje Tara d.o.o. v
sodelovanju s Štajersko pivovar-
no d.d. iz Maribora plasiralo na
tržišče konec letošnjega februar-
ja. Kdor pogleda steklenico, lah-
ko že takoj opazi, da gre očitno
za posnemanje blagovne znam-
ke Zlatorog, ki je seveda naša
Taščitena in že dolgo časa uve-
)ivljena blagovna znamka piva
iz naše pivovarne. Mi smo se
takoj obrnili na tržno inšpekcijo
in jo opozorili na dogajanje. Pri-
dobivanje blagovne znamke v
Sloveniji poteka tako, da je treba
najprej vložiti prošnjo na Urad
RS za varstvo intelektualne last-
nine. Kolikor je nam znano, je
podjetje Tara vložilo prošnjo, do-
bili so potrdilo oziroma odločbo,
vendar ta še ni dokončna, ker še
ni objavljena v njihovem poseb-
nem Uradnem listu. Pivovarna
Laško je že vložila pritožbo, tre-
nutno potekajo upravni spori.
Ime Kozorog se na tržišču doslej
res ni pojavljalo, resnici na ljubo
pa zelo spominja na ime Zlato-
rog. Nikakor pa po naši oceni ni
sprejemljivo dejstvo, da bi nek-
do lahko prodajal pivo v praktič-
no enakih steklenicah kot Pivo-
varna Laško, z podobnimi zele-
nimi nalepkami, še manj spre-
jemljiv je znak kozoroga, torej
znak, po katerem nas poznajo
kupci doma in na tujem,« je
pojasnil Gorazd Šetina.
Vodstvo Pivovarne Laško je
včeraj sklicalo tudi novinarsko
konferenco, na kateri so po-
drobneje spregovorili o tem, po
njihovem trdnem prepričanju
dejanju nelojalne konkurence
in kršitve blagovne znamke. O
novinarski konferenci bomo
poročali v prihodnji številki No-
vega tednika.
Kozorog ne krši
blagovne znamke
Podjetje Tara d.o.o. ima sedež
v Medlogu, pod istim imenom
je v Šempetru odprta tudi trgo-
vina. Lastnica podjetja Tara
d.o.o. je Šempetrčanka Saman-
ta Kuder, ki je dogajanje ko-
mentirala z besedami: »Podjetje
Tara d.o.o. obstoja od leta 1991,
letos smo v sodelovanju s Štajer-
sko pivovarno iz Maribora zače-
li s proizvodnjo in prodajo piva.
Ne strinjam se z očitki Pivovar-
ne Laško in trdim, da ne gre za
nobeno nelojalno konkurenco
niti za kršitev blagovne znam-
ke. Mi smo ime Kozorog prijavi-
li Uradu RS za varstvo intelek-
tualne lastnine in iz tega urada
tudi dobili dopis oziroma sklep,
da ime lahko uporabljamo. Na-
lepko nam je izdelalo podjetje
Grafo design iz Levca. Za osno-
vo smo izbrali zeleno barvo, ker
je tudi hmelj zelene barve, iz-
brali smo znak kozoroga, ki naj-
bolje ustreza imenu in ni enak
znaku, ki ga imajo v Laškem.
Skratka, trdim, da ne gre za
nobeno kršitev. Ko se je pivo
pojavilo na tržišču, je bilo zani-
manje zanj precejšnje, res pa je,
da so nam kupci v zadnjem
času zaradi posredovanja tržne
inšpekcije vrnili določene koli-
čine piva,« je povedala Kudrova.
Direktorica Štajerske pivovar-
ne Maribor Verena Zidar v za-
četku tega tedna ni bila doseglji-
va, njen namestnik oziroma
človek, ki je sam zase dejal, da
ima nekaj pooblastil v podjetju
Marjan Perger pa je v telefon-
skem pogovoru dejal, da stvari
zaenkrat ne bodo komentirali.
Urad ne preverja
podobnosti
blagovnih znamk
In kaj pravijo v Uradu RS za
varstvo intelektualne lastnine?
Direktor dr. Bojan Pretnar prav
veliko o konkretnem primeru ni
povedal, ker so podatki, s kate-
rimi razpolaga, v dobršni meri
tajni. Pojasnil pa je, da ima Pivo-
varna Laško pri njihovem uradu
prijavljenih več znamk. V pri-
meru, ko neka stranka ugotovi,
da se pojavijo identične ali po-
dobne blagovne znamke, se v
uradu držijo zakona. Ce prepro-
sto povzamemo zakon, ta od
Urada RS za varstvo intelektual-
ne lastnine ne zahteva preverja-
nja identičnosti ali podobnosti
blagovnih znamk, vsaka stran-
ka se svobodno odloča, ali bo
določeno blagovno znamko re-
gistrirala ali ne. Če je znamka
formalno pravilna in če stranka
vztraja, potem jo objavijo v po-
sebnem glasilu, po objavi pa
ima tisti, ki se z njo ne strinja, 3
mesece časa za ugovor. Po za-
gotovilih dr. Pretnarja pa stran-
ke kljub vsemu večkrat opozori-
jo, če na njihovem seznamu že
obstoja kakšna identična ali po-
dobna znamka. Tako ravnajo
ravno zato, da bi se izognili
sporom, saj se ugovori letno
pojavljajo na približno odstotek
vseh objavljenih znamk. Razen
ugovora na odločitev urada lah-
ko tisti, ki se ne strinja s poja-
vom identične ali podobne bla-
govne znamke, ubere še dolgo-
trajne in zahtevne sodne poti.
Dr. Bojan Pretnar je funkcijo
urada ponazoril z besedami: »Mi
smo neke vrste lastninska knji-
ga, tako kot so stanovanji in hiše
vpisane v zemljiško knjigo, tako
so blagovne znamke vpisane v
našo lastninsko knjigo. Če vam
nekdo vlomi v stanovanje, se ne
boste pritožili na zemljiško knji-
go, ampak boste ubrali druge
poti in podobno je v primeru
blagovnih znamk. Res pa je, da
se ljudje premalo poslužujejo
našega glasila, v katerem vsaka
dva meseca objavimo seznam
novih blagovnih znamk, to glasi-
lo pa lahko interesenti naročijo v
našem uradu.«
Na vprašanje, kako komenti-
ra trditev podjetja Tara d.o.o.,
da so jim v njihovem uradu
izdali sklep, da blagovno znam-
ko lahko uporabljajo, pa je dr.
Pretnar povedal, da takšnega
sklepa zagotovo niso dobili.
Podjetje je lahko dobilo le obve-
stilo, da bo njihova blagovna
znamka objavljena v njihovem
glasilu, kar pa se zaenkrat še ni
zgodilo.
IRENA JELEN BAŠA
Na zaboju piše laško pivo, na laško pivo spominjata tudi
steklenica in nalepka z znakom kozoroga. Le ime je drugo -
Kozorog in pod imenom napis Tara d.o.o.
\ ■
Ce bi bili vsi Celjani
umi	-	I '
m Anatol Sazonov iz Komunalne direkcije Celje odgovarja krajanom Pecovnika in Rifengozdo " \ / vf^^^
»Razumem negodovanje ljudi, ki živijo ob
cesti med Pečovnikom in Rifengozdom, in
jim tudi ne zamerim, ker že nekaj časa ostro
kritizirajo vodstvo Mestne občine Celje in
občinske službe. Tako kot vsi drugi imajo
namreč tudi oni pravico živeti v urejenem
okolju, vendar menim, da je njihova kritika
plod zgolj enostranskega gledanja na prob-
lem.«
Tako na kratko ocenjuje nedavni skupni
protest prebivalcev Pečovnika in Rifengozda
Zaradi nevzdržnih razmer na cesti Anatol
Sazonov, vodja inženiringov vzdrževanja ob-
činskih cest v celjski Komunalni direkciji. »Ni
'^es,« pravi Sazonov, »da za cesto nihče ne
skrbi. Od 1. januarja 1996 pa do danes so bili
celjski strani najbolj prizadeti deli ceste
Wkrat posuti z gramozom ter utrjeni s stroji in
Valjarjem. Treba je vedeti, da cesta v tistem
'lelu, ki sodi pod okrilje občine Celje, ni
'Nevarna na nobenem odseku. Za voznike je
■Nevarnih le zadnjih 600 metrov ceste pred
Rifengozdom, ki pa že sodijo k občini Laško,
i^azumem, da hočejo imeti ljudje asfalt, ven-
dar cesta ne sodi med najbolj pomembne v
Jbčini. Poleg tega pa poteka po območju, na
katerem je načrtovana izgradnja centralne či-
stilne naprave v Celju - lokacijski načrt je bil
objavljen v Uradnem listu že leta 1993 - in bo
^^radi tega modernizirana šele takrat, ko bo
'^^prava v celoti zgrajena.« Kot pravi Sazonov,
bi bilo cesto od Pečovnika proti Rifengozdu
zares nesmiselno že sedaj v celoti rekonstrui-
rati in prevleči z asfaltom, saj bo v naslednjih
petih letih - centralna čistilna naprava naj bi
bila zgrajena do leta 2002 - na tistem delu
obrežja Savinje, kjer poteka cesta, pravo grad-
bišče, na območju, kjer bo stala čistilna, pa jo
bo treba celo prestaviti. Zato bi bilo v času do
izgradnje čistilne naprave ekonomsko upravi-
čeno in smiselno popraviti le dva odseka
ceste, in sicer v dolžini 600 metrov naprej od
železniškega prehoda in zadnjih tristo metrov
pred mejo z občino Laško. Prav ta del je po
mnenju Sazonova najbolj kritičen, saj se cesta
prične vzpenjati v strm klanec, poleg tega pa
zaradi hudournikov vzdrževalna dela ne zale-
žejo dosti.
O vsem tem so, trdi Sazonov, bili predstav-
niki Pečovnika in Rifengozda ter vodstva kra-
jevne skupnosti Pod gradom seznanjeni že
novembra lani, ko so jim na sestanku s celj-
skim županom Jožetom Zimškom tudi razlo-
žili, da rekonstrukcija ceste ne bo enostavna,
saj bo najverjetneje treba pridobiti še dodatna
zemljišča ter lokacijsko in gradbeno dovolje-
nje. Komunalni direkciji se v tem trenutku zdi
edino logično, da naredi projekt in pripravi
potrebno dokumentacijo za ureditev tistega
dela ceste, ki je najbolj problematičen, to pa je
zadnjih 300 metrov pred mejo z občino Laško.
Tudi če bo Komunalna direkcija pripravila vse
potrebno, pravi Sazonov, bodo zadnjo besedo
imeli svetniki mestne občine, ko bodo odloča-
li o letošnjem planu naložb na področju iz-
gradnje lokalnih cest. Denarja pa je kljub
temu, da je modernizacijo ceste pripravljen
finančno podpreti tudi Nivo, zelo malo, še
dodaja Anatol Sazonov, saj občina državnih
sredstev, ki jih dobi za vzdrževanje cestne
mreže, ne more trošiti kar povprek, ampak le
strogo namensko.
Grožnjo z zaporo je
nesmiselna
Občina Celje bi torej v najboljšem primeru
lahko letos uredila le 300 metrov sporne ceste.
Kaj pa laška stran? »Cesta od Rifengozda do
meje s celjsko občino bo takšna, kakršna je,
zagotovo še nekaj let,« pojasnjuje župan obči-
ne Laško Peter Hrastelj, »saj nimamo denarja,
da bi jo uredili. Krajevna skupnost Laško bo v
skladu s svojimi zmožnostmi lahko cesto le
vzdrževala, zato se bodo ljudje pač morali
sprijazniti s tem, kar imajo sedaj.«
Sodeč po odgovorih Celjanov in Laščanov se
bodo torej krajani Pečovnika in Rifengozda še
dolgo vozili po luknjasti in prašni cesti, pozimi,
ko se bo cesta spremenila v drsalnico, pa
puščali svoja vozila na tremerski strani. Pa tudi
bližnjico do magistralne ceste v Tremerjih si
bodo morali še lep čas ubirati čez smrtno
nevarni železniški prehod, saj bo tudi brv čez
Savinjo narejena šele takrat, ko bo zgrajena
centralna čistilna naprava. Kaj pa, če čistilne
naprave do leta 2002 še ne bo? »Tudi če bi se
celjski svetniki odločih, naj cesto vendarle as-
faltiramo, pa čeprav samo začasno, si na tem
območju slabega ustroja ne bi mogli privošči-
ti,« odgovarja Anatol Sazonov. »Zaradi pogo-
stih voženj tovornjakov, ki iz prodišča ob Savi-
nji vozijo gramoz, bi bila namreč cesta že čez
leto ali dve spet uničena.«
Krajani Pečovnika in Rifengozda so minu-
lo soboto ustanovili poseben odbor za uredi-
tev ceste Pečov/iik-Rifengozd, v katerem so
po trije predstavniki iz vsakega zaselka. Od-
bor, ki mu predseduje Ivan Belej, je že skle-
nil, da bo na odgovore o nadaljnji usodi
ceste, ki jih pričakuje tako iz laške kot iz
celjske občine, počakal le do 15. aprila. Po
tem datumu nameravajo krajani dvakrat na
dan zapreti magistralno cesto Celje-Laško in
pri zapori vztrajati toliko časa, dokler se
župana obeh občin ne bosta dogovorila, kaj
bo s cesto.
Morda bi ljudje ob cesti Pečovnik-Rifengozd
svoje velike težave lahko rešili lažje in veliko
prej, če bi bil tudi Rifengozd celjski. V Komu-
nalni direkciji Mestne občine Celje namreč
namigujejo, da bi se problema lotili povsem
drugače, če bi bilo na cesto vezanih vsaj 500
ljudi in če bi bili vsi Celjani. Kako si drugače
razlagati očitke, da cesto na celjski strani upo-
rablja le kakšnih petnajst občanov celjske obči-
ne, vsi ostali so Laščani, pri tem pa občina
Laško ne prispeva prav nič denarja za popravi-
lo in vzdrževanje. »Problem dnevne migracije
Laščanov preko ozemlja občine Celje res ni naš
problem,« pravi Anatol Sazonov in dodaja, da
so grožnje z zaporo ceste povsem nesmiselne.
»Cesta Pečovnik-Rifengozd sploh ni predvide-
na za obvoz v primeru zastojev na magistralki,
torej je vsako izsiljevanje na ta račun, odveč,«
meni Sazonov.
wmmmmmmmmmmmmm janjaintihar
24
VROČA TEMA
Kdo pometa v avtosoli?
Spor med bivšim inštruktorjem in direktorico avtošole pri AMD v Velenju
Večina od tistih, ki je opravila vozniški
izpit, ve svojo zgodbo o pridobivanju tega
pomembnega dokumenta, ki ljudi stane kar
nekaj živcev in v zadnjem času tudi kar
precej denarja. Ob tem pa se na srečo malok-
do sprašuje, kaj se dogaja v zakulisju teh
vozniških izpitov, inštruktorjev, vodstev šol,
izpitnih komisij...
Na srečo večini kandidatov tega ni treba
vedeti, pa še nas, ki smo biU nekako prisiljeni
pokukati v zakulisje avtošole pri velenjskem
AMD, je ob vsem kaj hitro minilo. Poyod za
kukanje v ozadje je dal bivši inštruktor avtošo-
le pri AMD Valentin Ožir. Gre za, po večini
mnenj sodeč, dobrega inštruktorja, ki se s
svojim poslom ukvarja že 36 let in ki je učil
približno 3.600 kandidatov. Lani v oktobru je
dokončno »počilo« med njim in avtošolo, po
suspenzu in zaposlitvi v avtošoli Antlej pa je
menda z njim odšlo kar precej kandidatov.
Ožirjeve obtožbe
Bistvo spora med Ožir jem in AMD Avto šola
d.o.o. je denar. Na eni strani gre za približno
400 tisoč tolarjev, za katere Ožir odkrito prizna-
va, da jih je zadržal. Gre za denar, ki so mu ga
zaupali kandidati, da bi namesto njih vplačal
učne ure vožnje. Ta denar bo, tako Ožir, vrnil,
ko mu bodo v avtošoli izplačali vložek v podjet-
je (avto šola je zasebna družba, v katero je vsak
od inštruktorjev vložil po tisoč mark), lanski
regres, del plače in nekaj materialnih stroškov.
Hkrati pa inštruktor Ožir, ki ga vsi znanci
kličejo Zdravko, še zahteva, d« je treba javnost
seznaniti, kako posluje direktorica avto šole
Silva Deberšek.
Direktorico Ožir obtožuje, da si je znotraj
podjetja ustanovila svojo računovodsko firmo,
da direktorice ni nikoli mogoče najti na delov-
nem mestu, da dolguje nekaterim kandidatom
denar za preplačane ure, da mu je odtegnila
denar za malico in z njim plačala del stroškov
za avto, ki ga je odkupil prijatelj Ožirjeve
hčerke, da pod njenim vodstvom propada Tre-
beliško... Skratka, da v bistvu skuša uničiti avto
šolo ter prostore oddati enemu od zasebnih
velenjskih avtoservisov.
Zgodba naj bi bila podobna tisti, ki se je pred
leti dogajala v drugi avtošoli pri ZŠAM Velenje,
ki je propadla, skoraj vsi inštruktorji pa so odšli
k drugim avtošolam.
Za osvetlitev zgodbe smo se pogovarjali z
večimi delno vpletenimi, tako inštruktorji kot
kandidati, vendar tega klobčiča ne namerava-
mo odmotavati. Vsak ima namreč popolnoma
svojo razlago za različne dogodke in obtožbe,
slika pa zagotovo ni črna ali bela. Tako kot je
inštruktor Ožir vedel marsikaj povedati o direk-
torici Deberškovi, je bilo tudi obratno - tudi
Silva Deberšek je vedela vehko o Valentinu
Ožirju, za urejanje njunega medsebojnega raz-
merja pa je verjetno prostor še kje drugje kot v
časopisu, pa čeprav na račun avtošole.
Odgovori Deberškove
Na Ožirjeve obtožbe Deberškova odgovarja,
da za vrnitev tisoč mark ni težav, treba je le
vložiti zahtevo pri notarju. Za regres in druge
stroške Deberškova trdi, da denarja ne more
izplačati, saj ga »ima Ožir v svojem žepu«.
Glede kandidatov oziroma enega med njimi
Deberškova pokaže fotokopijo evidenčnega li-
sta, iz katerega je razvidno, da je kandidat
opravil nekaj ur in tudi izpit pri Antleju. Glede
spornega avtomobila in prehrane Deberškova
razlaga, da denarja preprosto Ožirju ni mogla
dati, ker ni bil dosegljiv, pa je ta sredstva
porabila za poplačilo avtomobila. Glede Trebe-
liškega pa se ne da mnogo storiti, ker je vložen
zahtevek za denacionalizacijo.
Glede oddaje prostora, ki je po našem mne-
nju rakava rana tega spora, (za najem ali odkup
prostorov avtošole pri AMD na Prešernovi v
Velenju se je med drugimi javil tudi Ožir) pa
Deberškova pravi, da avtošola nujno potrebuje
finančno injekcijo, če ne, bo propadla. Da gre
za resne načrte in za resen program, s pomočjo
katerih bi ostalo tako ime AMD kot avtošola,
vse skupaj pa se itak dogovarjajo v upravnem
odboru, kjer so se pogovarjali tudi o ponudbi
zasebnega avtoservisa. Deberškova priznava,
da ima svojo računodovodsko podjetje, vendar
ustanovljeno s popolnoma drugačnimi razlogi,
kot jih navaja Ožir. Podobno velja tudi za
vzrok, zakaj je računovodsko firmo preselila iz
prostorov na Prešernovi. Deberškova je pove-
dala, da je že resno razmišljala o odpovedi,
vendar so jo pregovorili, da bo ostala na mestu
direktorice vsaj do začetka junija, ko naj bi se
vse stvari uredile. Po nasvetu odvetnice name-
ravajo ofi Ožirja samo izterjati, kar je dolžan
avtošoli, v drugačen spor pa se niso nameravali
spuščati.
Tako Ožir kot Deberškova imata na razpola-
go vsak svojo dokumentacijo, vsak svoje priče
in vsak svojo zgodbo. Kot že rečeno, je ne
nameravamo razpletati, ker od vsakega vple-
tenega dobimo drugačno sliko. Vendarle je
verjetno eden od problemov šestih velenjskih
avtošol, o katerem menda govorijo vsi Velenj-
čani (vsaj tako je zatrjevalo nekaj sogovorni-
kov) to, da je preveč avtošol in premalo kandi-
datov. V ozadju zgodbe pa žal naletimo na
grožnje, na različne nedoslednosti in tudi na
namigovanja, kaj vse se lahko dogaja v po-
stopku pridobivanja vozniškega dovoljenja...
Toda to je že druga zgodba, menda malce
zastarela in brez (na objavo pripravljenih)
prič.
URŠKA SELIŠNIK
— Foto: JOŽE MIKL/!WC
AMD Avtošola d.o.o. pred leti, ko je imela enega najboljših voznih parkov...
...in danes, ko sta zaposlena dva inštruktorja in direktorica s polovičnim delovnim časom.
INTERTiMEX
borzno posredovanje d.o.o.
1000 Ljubljana, Tivolska 50, Tel.: 061 13 28 222, Fax: 061 13 33 006
ODKUPUJEMO PRIVATIZACIJSKE DELNICE
(Pivovarne Laško, Cinkarne, Cestnega podjetja, Radenske, Petrola, Save...) in
OSTALE VREDNOSTNE PAPIRJE
pri vseh bančnih okencih
HMEZAD BANKE
v Žalcu, Celju, Šentjurju, Rogaški Slatini, Slovenski Bistrici in Laškenn.
DODATNE INFORMACIJE VAM POSREDUJEMO PO TELEFONU
063/715-602 - HMEZAD BANKA in
061/132 82 22 na sedežu družbe v Ljubljani,
kjer vam opravimo tudi vse storitve pri prenosu lastništva vrednostnih papirjev.
Družba INTER TIMEX ima dovoljenje za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji s
strani AGENCIJE za trg vrednostnih papirjev in je član Ljubljanske borze in Klirinško
depotne družbe Ljubljana.
ijNOm
NASI KRAJI IN UUDJE
25
Aktivni iibojski upokojenci
. občnem zboru so se v
zbrali člani Društva
gojencev Liboje, ki so
''tehtali uspešnost svoje-
^^dela ^ preteklem letu in
'postavili naloge za na-
.gj,
Kot je v svojem poročilu po-
j^] predsednik društva Fe-
jjSrebot, šteje društvo 351
i^pv. Glede na to, da ima
^iiia članov nizke pokojni-
, iniajo organizirano plače-
llije samopomoči, tako ime-
,vano posmrtnino, s katero
jiiiagajo svojim članom in
jjiovim družinam v primeru
jrti upokojenca. Večina čla-
kar 290 se jih udejstvuje
jraznih aktivnostih. Deluje-
jo pri pevskih zborih, godbi na
pihala, raznih tekmovanjih,
potovanjih in še kje. Med svoje
osnovne naloge štejejo obisko-
vanje svojih bolnih članov. La-
ni so jih obiskali ob koncu leta
in jih tudi obdarili.
Statut so prilagodili novemu
zakonu o društvih, sicer pa
bodo tudi naprej skrbeli za
družabno življenje članov,
skrbeli za dom, če bodo uspeli
bodo uspeli, bodo obnovili fa-
sado in sodelovali z ostalimi
društvi in KS Liboje.
V kulturnem programu so
nastopili učenci OŠ, tambura-
ši, godbeniki Liboj in recitator-
ka Martina Maček.
T. TAVČAR
Feliks Srebot: »za upokojence
je pomembno, da ostanejo
aktivni, da se družijo, da se
ne prepustijo osamljenosti...«
Turisticim
agencija v
novih
prostorih
Pred tednom dni je vrata
voje nove, sodobne in le-
n urejene poslovalnice
^prla Izletnikova turistič-
la agencija.
Turistična agencija celjske-
:aIzletnika je doslej delovala
prostorih na Stanetovi ulici,
d prejšnjega četrtka pa po-
lujejo v novih poslovnih pro-
lorih na Mariborski 1 oziro-
na v neposredni bližini Kom-
i^Hertza, kjer je bila doslej
^ovina pohištva Meblo. Ot-
Rat^-Mie slovesnosti se je
ffHrugimi udeležil tudi
celjski župan Jože Zimšek.
Po besedah vodje agencije
Marjete Selčan so novi pro-
siori dobrodošla pridobitev,
a vse stranke, ki prihajajo v
gencijo, saj so prostori veli-
jo bolj dostopni kot prejšnji
la stari lokaciji. Izletnikova
liristična agencija je med
Kinom odprta od 7. do 17.
^e, ob sobotah pa od 9. do
ure.	UB
Sejem se je prijel
Preteklo nedeljo se je v gasilskem domu v Štorah prvič
»zgodil« sejem rabljene otroške opreme, ki ga bodo poslej
pripravljali vsako tretjo nedeljo v mesecu.
Torej bo naslednji sejem rabljene otroške opreme 20. aprila,
prav tako v Gasilskem domu Štore. Organizatorji sejma, trgovi-
na Nani-Peron bar iz Šentjurja ocenjujejo, da je bil prvi sejem
dokaj uspešen, kupci pa so največ povpraševali po rabljenih
kolesih. Sklenili so kar nekaj poslov, še več pa je bilo takšnih, ki
so si prišli ogledat teren. Za sodelovanje na prihodnjih sejmih
bodo organizatorji poskušali pritegniti tudi tiste, ki se poklicno
ukvarjajo s prodajo rabljenih stvari.	US, Foto: SHERPA
Vitezi vina
imenovali
novega
prokonzula
^Mestni galeriji Riemer v
"Venskih Konjicah so se
^l^njo sredo zbrali člani
"Venskega konzulata
^opskega reda vitezov vi-
^^ svečani seji so se poklo-
' svoj emu umrlemu prvemu
"•konzulu Fedoru Pikmajer-
imenovali novega. Ta
naziv so na predlog
J^^ularnega sveta reda po-
vitezu vina, diplomira-
ekonomistu Karlu Rec-
; direktorju Vina" Brežic,
glasitve in svečane seje so
.Udeležili številni ugledni
J)^ iz tujine.
J^^zi so obenem blagoslo-
' Viteški vini iz leta 1994
rizling konjiškega Zla-
JSriča in iz leta 1996 Rad-
ranino. Srečanje
Pskega reda vitezov vina
P^^mljal vrhunski kulturni
^^am z nastopom Mojce
s harfo in Tomaža Lo-
violino.	A.N.
Lascani
najboljši
Minulo soboto je bil v Vid-
mu ob Ščavnici sklepni del
šestega državnega tekmova-
nja podeželske mladine
Mladi in kmetijstvo 1997.
Med enajstimi ekipami so
bili najboljši predstavniki
Društva podeželske mladi-
ne Laško, ki so si pot na
državno tekmovanje izbori-
li na regijskem merjenju
moči, ki je bilo 15. marca v
Zrečah.
V pripravi tekmovanja v
Vidmu ob Ščavnici so poleg
glavnega organizatorja - mi-
nistrstva za kmetijstvo - sode-
lovali še kmetijsko svetovalne
službe za Pomurje, Zveza slo-
venske podeželske mladine.
Društvo podeželske mladine
Sv. Jurij in občina Sv. Jurij.
Najboljše ekipe iz posamez-
nih slovenskih regij so se po-
merile v poznavanju stročnic,
reje drobnic in strojnih krož-
kov, tekmovanje pa je imelo
še tako imenovani gospodinj-
ski del, kjer so morali tekmo-
valci odgovarjati na vprašanja
na temo »od kožice do peči-
ce«. Ekipa Društva podežel-
ske mladine Laško, ki so jo
sestavljali Herbert Blatnik,
Janko Deželak in Boštjan
Bezgovšek, njihova mentori-
ca je Jožica Krašovec, je
zmagala pred ptujsko regijo,
tretji so bili predstavniki No-
ve Gorice.
Prihodnje leto bo takšno
finahio tekmovanje v Laš-
kem, saj je običaj, da je gosti-
telj vedno tisti, ki v preteklem
letu zmaga.	Jl
Novo pomlad
življenja
v Cankarjevem domu v
Ljubljani je bilo 5. vsesloven-
sko srečanje žena po opera-
ciji dojke pod geslom Nova
pomlad življenja.
Pokrovitelj srečanja je bilo
Ministrstvo za zdravstvo. S
Celjskega sta se srečanja ude-
ležile tudi članice dveh sekcij,
ki delujeta v Celju in Velenju.
Celjskim potnicam na sreča-
nje v Ljubljano je prevoz omo-
gočila Kovinotehna, za kar so
ji članice sekcije še posebej
hvaležne. Tudi letos je več sto
udeleženk iz vse Slovenije
pozdravila Štefka Kučan. V
strokovnem delu programa so
udeleženke poslušale preda-
vanje Ivana Kodelja. Priprav-
ljen je bil tudi pester kulturni
program. Dr. Marija Vegelj-
Pirc je predstavila konferenco
»Pot k okrevanju«, katere or-
ganizacijo je svetovno združe-
nje prostovoljk Reach to Reco-
very International zaupalo
Sloveniji. Ta konferenca bo v
Ljubljani maja prihodnje leto,
sodelovalo pa naj bi okoli 400
prostovoljk in njihovih men-
torjev iz celega sveta.
Letošnje ljubljansko sreča-
nje se je končalo s slovensko
pesmijo, ki so jo udeleženke
zapele v veliki avli Cankarje-
vega doma. Ob povratku so si
mariborske in celjske udele-
ženke ogledale še Marijino ba-
ziliko v Petrovčah, kjer jih je
sprejel pater Manes.
ANKA SELES
Uspešna sezona
Celjski gobarji, združeni v
gobarsko družino Bisernica,
so opravili redno letno
skupščino. Ugotovili so, da je
bila pretekla sezona dokaj
uspešna.
Pripravili so veliko razstavo
gob v okviru Mednarodnega
obrtnega sejma. Izobraževali so
mlade v šolah in svoje bodoče
determinatorje (določevalce vr-
ste gob). Družili so se s sorodni-
mi družinami. Najbolj zanimi-
vo je bilo na gobarskih ekskur^
zijah, kjer so gobarili, poslušali
predavanja in se tudi poveselili.
V slavnostnem delu skupš-
čine so predstavili vehko pla-
keto, ki jo je družina prejela
od Zveze gobarskih družin
Slovenije za vidnejšo dejav-
nost v slovenskem prostoru.
Častna člana sta postala Kati-
ca Mihelak iz Celja in spod-
njesavinjska gobarska legenda
Julij Palir. Amadeo Dolenc je
za dolgoletno predsednikova-
nje prejel nagrado. Gobarji pa
bi bili najbolj veseli, če bi v
njihove vrste stopilo več mla-
dih članov.
AMDO
V NAKUPNEM CENTRU »LAVA«
SMO V TEH POMLADANSKIH IN
PREDPRAZNIČNIH DNEH ZA VAS
PRIPRAVILI NASLEDNJO PONUDBO:
šunka suha, 1 kg	1.150,00
salama Trentarska, 1 kg	1.827,00
hren, 86 g, tuba	129,00
čokolada Mauxion, 100 g	79,00
sok Nektar oranža 1/1	149,00
vino rdeče 1/1	319,00
vino belo, namizno 1/1	159,00
gel za tuširanje »Fa«	249,00
VELIKA IN UGODNA PONUDBA RAZNIH VRST KORIT ZA
ROŽE, CVETLIČNIH LONČKOV, VSEH VRST ZEMUE ZA
PRESAJANJE, SEMENA ZA VAŠ VRT IN DRUGO.
PRIDITE V NAKUPNI CENTER IN SE SAMI PREPRIČAJTE O
BOGATI IN UGODNI PONUDBI.
V NAŠEM BIFEJU PA SE BOSTE LAHKO OKREPČALI S TOPLO
MALICO, VELIKO IZBIRO PIJAČ IN SI MED DRUGIM LAHKO
OGLEDALI RAZSTAVO SLIK SUKARJA JOŽETA BARACHINIJA.
26
MALI OGLASI - INFORMACIJE
ITsnopič
mali ogusi - informacije
27
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
[ŽTsnopk
mali oglasi - informacije
29
30
INFORMACIJE
fSNOPIČ
KRONIKA
31
Ministrov prvi obisic
Mirko Bandelj, novi slovenski notranji minister, je v petek obiskal UNZ Celje in se pogovarjal z novinarji.
L ( prvo med slovenskimi
^avami, je Mirko Bandelj
jskal Upravo za notranje
jeve Celje, ki je, kot je pou-
j ena najuspešnejših v
.jed drugim ga je zanimal
iel( preiskave zločina v Jeka-
Spremljala sta ga Žarko
^novič, šef kabineta mini-
,in državni podsekretar ter
(Ut Likar, državni sekretar
jjviio varnost, na novinarski
i^erenci pa sta pogovoru
jelovala tudi Stane Veniger,
{elnik UNZ Celje in Miran
[en, predstavnik za stike z
nostjo v celjski upravi.
Ja srečanju z novinarji je
jister Mirko Bandelj pouda-
da si bo pri svojem delu
zadeval za krepitev odnosov
i ministrstvom in mediji,
je bil ta kanal v komunicira-
1 z javnostjo še premalo iz-
[iščen, je ocenil. Dejal je tu-
da je slovenska policija po
»kovnosti in učinkovitosti
visokem mestu v Evropi, je
delež zaupanja vanjo pri
leli precej šibkejši kot dru-
i Pot do večjega zaupanja
nosti vidi tudi v tesnejšem
lelovanju s sredstvi javnega
feščanja. In zakaj se je odlo-
da celjsko upravo obišče
prvo? Odločitev sta pogoje-
i dva činitelja: štirikratni
fe v Tekačevem pri Rogaški
im oziroma potek raziska-
nega zločina in pa ocena, da
prav celjska uprava med slo-
islcimi upravami po uspe-
Bti v samem vrhu. V zvezi z
iSnom v Tekačevem je mini-
r Bandelj poudaril, da bo
venska policija storila vse,
bo umor štirih ljudi uspešno
iskan. S svojim obiskom je
izil tudi moralno podporo
m tistim preiskovalcem, ki
delajo po štirinajst in več ur
dnevno, da bi izsledili in prijeli
storilce.
Nedavni primer tatvine v pro-
storih državnega zbora, ko se je
izkazalo, so bili v to dejanje
vpleteni policisti in je bil s tem
okrnjen ugled policije, je Mirko
Bandelj komentiral s splošno
oceno, da pojav, ko bi bili polici-
sti vpleteni v kazniva dejanja,
pri nas ni alarmanten, si bo pa
prizadeval za okrepitev kontrol-
nih mehanizmov v policijskih
vrstah, pa tudi za krepitev sa-
mozavesti in vloge, ki jo mora
imeti policist v družbi, vključno
z njegovim materialnim položa-
jem, ki je ta čas slab. »Od polici-
sta, ki je slabo plačan, ni mogo-
če zahtevati vsak dan več, še
manj pa od njega pričakovati
entuziazem, zato bom storil
vse, kar je mogoče, da se mate-
rialni status policista izboljša,«
je dejal minister, ki je v nadalje-
vanju pogovora z novinarji oce-
nil, da je celjska UNZ vzorčni
primer za dobro sodelovanje z
javnostjo in je ena redkih insti-
tucij pri nas, ki je za javnost vse
bolj in bolj odprta. V delo polici-
je se ne namerava vmešavati, ta
institucija mora biti neodvisna,
da lahko uspešno deluje po pra-
vilih stroke in skladno s poobla-
stili. Projekt delovanja policije
na lokalni ravni pa se je doslej
pokazal kot uspešen, ga bo pa
treba še nadalje preučevati in
dograjevati, je glede organiza-
cijske učinkovitosti povedal mi-
nister in dodal: »Trudil se bom,
da bo naša policija strokovna in
učinkovita in da bo s svojim
delovanjem destimulirala po-
tencialne storilce kaznivih de-
janj. V času mojega ministrova-
nja kriminalcem ne bo nič lepše
in nič slabše, kot jim je bilo
doslej.« Ob koncu obiska je še
omenil, da si bo prizadeval za
čimprejšnje sprejetje novega za-
kona o varnosti cestnega pro-
meta in zakona o prekrških.
Tudi z ostrejšo kaznovalno poli-
tiko bo v prihodnje mogoče iz-
boljšati varnost v prometu, je
pogovor sklenil naš minister za
notranje zadeve.
MARJELA AGREŽ
Foto: SHERPA
Posnetek z novinarske konference na UNZ Celje. Z leve proti desni sedijo šef kabineta ministra
Žarko Bogunovič, načelnik UNZ Celje Stane Veniger, minister za notranje zadeve Mirko
Bandelj in državni sekretar za javno varnost Borut Likar.
PROMETNE NEZGODE
Magisfrallca zaprla
Na magistralni cesti v kra-
ju Prožinska vas se je v četr-
tek, 20. marca nekaj minut
po 16. uri, pripetila nezgoda,
ki je terjala visoko gmotno
škodo.
Emil P. (41) iz Žalca je vozil
tovorni avtomobil s priklopni-
kom iz smeri Šentjurja proti
Celju. Ko je po blagem klancu
navzdol pripeljal v desni ne-
pregledni ovinek, je pričel za-
virati. Na mokrem vozišču ga
je zaneslo na desno bankino,
pri tem se je priklopno vozilo
zavrtelo in obstalo pravokotno
preko vozišča, vlečno vozilo
pa je obstalo v jarku. Zaradi
nesreče, v kateri je nastalo za
okoli 4 milijone tolarjev gmot-
ne škode, je bila magistralna
cesta zaprta za ves promet vse
do 20.50 ure. Vlečno in pri-
klopno vozilo je bilo namreč
treba odstraniti s posebnim
dvigalom.
MINIMRIMIČi
Izginulo razpelo
Sredi marca je neznani stori-
lec prišel do kapelice v Šmihelu
in iz nje ukradel leseno, okoli
120 let staro razpelo Kristusa,
vredno okoli 100 tisoč tolarjev,
ki je last Antona M. iz Šmihela.
Parket in lepilo z
gradbišča
v času od 1. do 19. marca je
neznani storilec stopil na ne-
zavarovano gradbišče telovad-
nice osnovne šole v Zrečah. Iz
notranjosti objekta je ukradel
večjo količino parketa in lepi-
la. Lastnika Franca Ž. iz Ro-
gaške Slatine je oškodoval za
približno 240 tisoč tolarjev.
Vlomilec v hiši
V sredo, 19. marca popold-
ne oziroma zvečer je nekdo
vlomil v stanovanjsko hišo
Franca S. v Kamencah. Notra-
njost hiše je dodobra preiskal,
ukradel pa nekaj priročnega
električnega orodja, radio ka-
setofon grundig, sušilec za la-
se, očala in nekaj denarja v
skupni vrednosti okoli 250 ti-
soč tolarjev.
Prijeli vlomilca
Policisti PP Slovenske Konji-
ce so 19. marca prišli na sled
18-letnemu Boštjanu G., ki so
ga osumih, da je v minulih
dneh dvakrat vlomil v trgovino
Flora v Ločah pri Poljčanah,
enkrat v tam parkiran avtobus
in v prodajalno Trunkl v Jerne-
ju pri Poljčanah. Pri prijetju so
policisti pri osumljencu našli
in zasegli večino ukradenih
predmetov iz omenjenih trgo-
vin in avtobusa.
Moped ob potoku
Prejšnji četrtek popoldne je
nekdo ukradel nezaklenjeno
motorno kolo znamke Tomos
APN rdeče barve, ki ga je last-
nik Boris S. iz Lokavca pustil
ob potoku Gračnica, pri izlivu
v reko Savinjo. Ustnik je oško-
dovan za okoli 60 tisoč tolarjev.
Izpraznil blagajno
v sredo, 19. marca popold-
ne, je nekdo neopazno stopil v
skladišče trgovine Pri Canku v
Škof j i vasi in iz tamkajšnje
blagajne, ki je bila odprta, po-
bral 244 tisoč tolarjev denarja.
Kradel v delavnici
v noči na 20. marec je nez-
nani storilec na še nepojas-
njen način prišel v delavnico
podjetja Pamo d.o.o. na Koroš-
ki cesti v Velenju. Ukradel je
52 kvadratnih metrov lamel-
nega parketa, s tem pa lastni-
ka oškodoval za približno 120
tisoč tolarjev.
Izkušnja z
neznanci
Da se z neznanimi osebami
ni dobro družiti, govori zgod-
bica, ki si jo bo zapomnil 46-
letni Milan G. iz Celja. Prejšnji
petek se mu je med hojo po
Partizanski cesti pridružil
neznan moški, s katerim sta
pri mostu čez Savinjo sedla na
klop. Kmalu sta se jima pri-
družila še dva neznanca in
Milan je enemu izmed prišle-
kov dal 200 tolarjev, da bi ku-
pil vino. Ko so vino vsi štirje
popili, sta Milana dva neznan-
ca prijela za roke, tretji pa mu
je iz žepa vzel denarnico s par
stotaki gotovine in dokumen-
ti. Po dejanju so se vsi trije
roparji razbežali.
Avtocestni denar
Minuli petek ali v soboto je
neznani storilec vlomil v kon-
tejner italijanskega podjetja
Pontello, izvajalca gradbenih
del na bodoči avtocesti. Kontej-
ner stoji na gradbišču v Ločici
ob Savinji, storilec pa je ukra-
del 40 tisoč tolarjev gotovine.
Vlomil v
gospodarsko
poslopje
v času od 14. do 22. marca
je neznani storilec vlomil v
gospodarsko poslopje v Kaplji
vasi. Ukradel je kolo z motor-
jem znamke Tomos avtoma-
tic, lastnik Marjan S. iz Prebol-
da pa je oškodovan za približ-
no 60 tisoč tolarjev.
Okradel Carlija
v času od 10. do 22. marca je
nekdo vlomil v skladišče droge-
rije Čarli na Šlandrovem trgu v
Žalcu. Odnesel je več izdelkov iz
usnja, dva fotografska aparata in
nekaj razpršilcev za lase. Lastni-
ca Jožica N. je oškodovana za
približno 150 tisoč tolarjev.
Kradel v bistroju
v noči na nedeljo je nekdo
vlomil v bistro Som na ulici Ob
Koprivnici v Celju. Ukradel je
nekaj menjalnega denarja,
lastnika Dragana M. iz Celja
pa oškodoval za približno 40
tisoč tolarjev.
Zastava na eni
nogi
Minulo nedeljo ponoči se je
neznani storilec lotil osebnega
avtomobila zastava 101, ki je
stal na parkirišču pri stano-
vanjski hiši v Arnačah. Na vo-
zilu je odmontiral in ukradel
tri kolesa s platišči. Lastnik
Stanko T. je oškodovan za
približno 60 tisoč tolarjev.
Kratkovidni volvo
v nedeljo, 23. marca zvečer,
se je neznani storilec posvetil
tovornjaku znamke Volvo, ki je
bil parkiran v Pernovem. Od-
montiral mu je prednje dolge
luči in komplet zaključnih luči.
Lastnik Branko K. iz Celja je
oškodovan za 150 tisoč tolarjev.
Tudi pleničke
v noči na 24. marec je neznani
storilec vlomil v kiosk Sonje C.
na Mestnem trgu v Slovenskih
Konjicah. Ukradel je večjo količi-
no cigaret in otroških plenic.
Lastnico je oškodoval za približ-
no 100 tisoč tolarjev. M.A.
'IGRAD d.o.o. Celje
^'suje prosta delovna mesta
Pripravnika VL ali VM. stopnje strojne, gradbene
^li komercialne smeri
^ogoj: nekadilec
Voznika B, Cin E kategorije (V. stopnja)
'^ogoji:
■^slovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev
^ nioznostjo podaljšanja
"Odslužen vojaški rok
■Nekadilec
prijave pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: VIGRAD d.o.o.
J®; Cesta na Ostrožno 101, p.p. 305, Celje.
bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sprejeti odločitvi.
32
KRONIKA
NOČNE
CVETKE
•	Emil se je 18. marca pono-
či počutil nezaželenega in
ogroženega. Na policijo je pri-
javil, da so mu v bistroju Pal-
ma v Novi vasi grozili s prete-
pom in revežu je komaj uspelo
pobegniti na varno. Je pa po-
zabil povedati, kaj je pri Pal-
minih gostih sprožilo nemir in
hudo kri. Emil se je namreč v
lokalu pojavil s svojim štiri-
nožnim prijateljem in se za
proteste gostov ni zmenil.
•	V sredo ponoči je bil v Gra-
disovem samskem domu spet
napaden javni red in mir, ko se
je Anton Š. zakadil v svojega
soseda in ga parkrat udaril.
•	Želj ko M. z Mariborske je
bil v noči na četrtek megalo-
mansko prizadet. To stanje ga
je prisililo, da se je drl in razbi-
jal po stanovanju, sostanoval-
cem pa je prekipelo in so se
obrnili na policijo.
•	Pred vinotočem v Vrunče-
vi ulici je pretep, so v petek
zvečer sporočili očividci. Pa-
trulja je na kraju ugotovila, da
je Marjan R. od Pavla K. zahte-
val, naj mu da za liter vina,
namesto denarja in vina pa jih
je fasal po nosu.
•	V soboto okrog polnoči je
stanovalka iz Ulice Cvetke Je-
rin v Štorah obupala, ko je
morala poslušati kraval, ki se
je razlegal iz enega od stano-
vanj. Patrulja je potem utišala
Jasmina B. in njegovo drušči-
no, ki se je nacejala z alkoho-
lom in kričala.
•	V nedeljo je šla patrulja
intervenirat v bife na avtobu-
sni postaji. Tam je bil glasen in
nadležen Martin K., ki je žical
goste za pijačo.
•	Bojan P. je v ponedeljek ob
pol treh poklical na policijo in
povedal, da nekdo poskuša
vlomiti v njegovo stanovanje.
Možje postave so potem ugoto-
vili, da je bil »vlomilec« sosed
Bojan T., ki ga je mučila orien-
tacija, pa je ključe tiščal v na-
pačno ključavnico. M.A.
Kazen za umor
Višje sodišče v Celju, ki je
obravnavalo pritožbe v
dveh prvostopenjskih sod-
bah, je za Josipa Šišiča, ob-
toženega umora, potrdilo
prvotno kazen, Vladimiru
Frankuloviču pa je, prav ta-
ko za kaznivo dejanje umo-
ra, zaporno kazen zvišalo
za leto dni.
Senat okrožnega sodišča je
obtoženega Josipa Šimiča iz
Velenja oktobra lani spoznal
za krivega kaznivega dejanja
umora v stanju bistveno
zmanjšane prištevnosti. Sodil
mu je potem, ko je 15. junija
zgodaj zjutraj pred gostin-
skim lokalom Čuk v Velenju z
nožem dvakrat zabodel Ervi-
na Gerliha, ki je po nekaj mi-
nutah izkrvavel. Za umor, ki
ga je Šimič, takrat star
dvaindvajset let, storil v sta-
nju, ko je bila njegova prištev-
nost bistveno zmanjšana, ga
je prvostopenjski senat, po
zaslišanju številnih prič in iz-
vedenca-psihiatra, obsodil na
deset let zapora. Kot glavno
oteževalno okoliščino je so-
dišče upoštevalo dejstvo, da
je Šimič svojo žrtev umoril z
direktnim naklepom.
Na sodbo prve stopnje se je
pritožil obtoženi Šimič oziro-
ma njegov zagovornik, ki se je
skliceval na zmotno in nepo-
polno ugotovitev dejanskega
stanja, s tem pa predvsem na
višino kazni. Senat višjega so-
dišča je te očitke ovrgel ter
potrdil sodbo okrožnega sodiš-
ča in kazen desetih let zapora.
Vladimir Frankulovič je 5.
julija leta 1994 na hodniku
stanovanjske hiše na Tekavče-
vi ulici v Šoštanju, po prepiru
družine Frankulovič s Stani-
slavom Koncem in Bojanom
Stritihom, s kuhinjskim no-
žem kar osemkrat zabodel
Stanislava Konca v predele
vratu, prsi in trebuha, zaradi
česar je ob prihodu v celjsko
bolnišnico umrl.
Do tega tragičnega dogodka
je prišlo po dalj časa trajajo-
čih in pogostih sporih med
družino Frankulovič in ostali-
mi stanovalci v stanovanj-
skem bloku, kot je zatrdila
večina prič, pa je do sporov
prihajalo predvsem zaradi
početja obtoženčeve žene, ki
si je lastila celotno stavbo.
Obtoženec je bil pri teh spo-
rih bolj opazovalec, tako tudi
usodnega dne, ko je napadel
in umoril človeka, ki ga sploh
ni poznal. Oba, tako obtože-
nec kot njegova žrtev, pa sta
bila tistega popoldneva moč-
no vinjena. Frankulovič je v
svojem zagovoru poudarjal,
da se je branil pred napadom
oškodovanca in da je dejanje
storil v prekoračenem silobra-
nu, to pa je izvedenec medi-
cinske stroke zanikal, ko je v
svojem mnenju med drugim
navedel, da pokojnik ni imel
nobene obrambne poškodbe.
Je pa Frankulovič na sojenju
svoje dejanje priznal in ga
obžaloval ter navajal, da Kon-
ca ni nameraval zabosti, am-
pak le prestrašiti, kar se je na
glavnih obravnavah izkazalo
kot neresnično. Senat okrož-
nega sodišča ga je spoznal za
krivega kaznivega dejanja
umora in ga obsodil na osem
let zapora.
Na sodbo sta se pritožila
okrožna državna tožilka in ob-
toženec po svojem zagovorni-
ku. Tožilka je bila mnenja, da
je bila izrečena kazen preniz-
ka, obtoženec pa se je sklice-
val na zmotno in nepopolno
ugotovljeno dejansko stanje
ter na kršitev kazenskega za-
kona in posledično na višino
kazni.
Višje sodišče je na seji odlo-
čilo, da pritožbi obtoženega ni
mogoče ugoditi, zlasti ne v
tistem delu, kjer se je Franku-
lovič skliceval na prekoračen
silobran. Zato je v vseh delih
potrdilo sodbo sodišča prve
stopnje, ugodilo pa pritožbi
tožilke in zaporno kazen zvi-
šalo za 1 leto, torej na devet let
zapora. Tako kot tožilka, tudi
drugostopenjski senat ni mo-
gel prezreti dejstva, da je bil
obtoženec usodnega dne ozi-
roma jutra zelo vztrajen pri
namenu uporabiti nož ter da
je šlo za povračilni ukrep Vla-
dimirja Frankuloviča, ki si je
tako vzel pravico v svoje roke
in storil najbolj nizkotno kaz-
nivo dejanje, umor.
M. AGREŽ
Po stopnicah v smrt
Do nesreče s smrtnim izidom je prišlo minulo nedeljo v
stanovanjski hiši v Kapli.
Okoh 19. ure so tam našh mrtvega 69-letnega Franca P.
Ugotovili so, da je nesrečniku med hojo po stopnicah, ki
vodijo v klet, spodrsnilo. Pri padcu se je tako hudo poškodo-
val, da je na kraju nesreče umrl.
Granate ob progi
Delavci Slovenskih železnic so 20. marca dopoldne, med
opravljanjem zemeljskih del ob železniški progi v Štorah,
našli topovske granate.
Med delom so naleteli na 5 topovskih granat premera 12 cm in
dolžine 40 cm. Granate so iz časa druge svetovne vojne,
nekateri domačini pa se še spominjajo, da se je takrat na istem
delu proge prevrnil tovorni vlak, ki je prevažal strelivo. Granate
je prevzel pirotehnik poklicne gasilske brigade iz Celja in
poskrbel za uničenje.
Eicopool se je zavaroval
Menjalnico Ekopool je neznani storilec v mesecu februar-
ju kar trikrat oropal, storilca pa policija še vedno išče.
Da bi se serija ropov v to menj.alnico končala, je njen lastnik
učinkovito ukrepal in objekt tako zavaroval, da je vzel vsakršno
veselje in u{;)anje morebitnim roparskim kandidatom. Ustrezno
tehnično zavarovanje pa je tudi najboljši recept za varnost vseh
ostalih menjalnic in podobnih ustanov, kjer poteka promet z
vehkimi vsotami denarja.	Foto: SHERPA
Morilci pobegnili ^^
milijonom mark ii|
kilogrami zlata ^
Zločinci so iz blagajne zakoncev Poharc v Tekačeu
odnesli za okoli milijon nemških mark gotovine v ra^
nih tujih valutah in nekaj kilogramov zlata.
To je ena zadnjih informacij, ki so jo v zvezi s štirikratni
umorom in iskanjem storilcev zločina posredovali na p^
deljkovi redni novinarski konferenci na UNZ Celje. Sicer ^
posebna analitična skupina urada kriminalistične službe
ministrstvu za notranje zadeve minuli petek predstavila ^
ugotovitve in v njih potrdila dosedanje domneve in ug(^
tve preiskovalcev, da je bil motiv umora rop, da je
storilcev več in da so bile vse štiri žrtve ustreljene s krg
cevno pištolo. Ti kriminalistični analitiki pa so nakazali t
nekaj novih povezav s storilci, ki jih operativni delavcf
terenu ponovno preverjajo.	\
S ponedeljkom se je pričel tudi širši lov za storilci,
sodelovanju z nacionalnimi biroji Interpola poteka v uj
državi, v sosednjih državah in drugod y tujini, naprim^
Nemčiji. Interpolovi biroji so z izsledki in ugotovitva
posebne analitične skupine slovenskega ministrstva za i
tranje zadeve podrobno seznanjeni, iskanje storilcev
poteka tudi na osnovi informacij in obvestil o določa
(konkretnih) osebah.
Mj
GORELO JE
Požar v Glin
Nazarje
V torek, 18. marca dopold-
ne, je zagorelo v sušilnici
podjetja Glin v Nazarjah.
Do požara je prišlo zaradi
kratkega stika na regulatorju
temperature pri grelcu za su-
šenje ivernih plošč. Ogenj se
je z regulatorja razširil na gre-
lec in ga povsem uničil. Ogenj
so pogasili delavci sami, ško-
da, ki je nastala, pa znaša prib-.
ližno 540 tisoč tolarjev.
Kuhinjo v
plamenih
v soboto, 22. marca pono-
či, je zagorelo v stanovanju
Boštjana P. na Velenjski cesti
v Žalcu.
Preiskovalci so ugotovili, da
je požar nastal zaradi kratkega
stika na prezračevalni napi.
Uničeni so kuhinjski elementi,
vredni okoli 500 tisoč tolarjev.
Požar je pogasil lastnik sam.
Uničena »petka«
Minulo nedeljo zjutraj je
nastal požar na osebnem av-
tomobilu znamke Renault 5,
parkiranem pri marketu Za-
vrški v Rogaški Slatini.
Vozilo je, kljub posredova-
nju gasilcev iz bližnje steklar-
ne, v celoti zgorelo, požar pa
je povzročila napaka na a
njaču avtomobila. Lasi
Boštjan L. iz Rogaške Slat
je oškodovan za približno I
tisoč tolarjev.
Vžgale so se saj
V	nedeljo, 23. marca /
poldne, je zagorela te«
stanovanjska hiša Leopol
M. z Jazbinega Vrha.
Preiskovalci so pri ogle
požara ugotovili, da ga je p
zročil vžig saj v starem le
nem dimniku, od koder se
ogenj razširil na vso stai
vanjsko hišo, ki je večino
uničena, skupaj z notra
opremo. Gmotna škoda zn
približno milijon tolarjev,
žar pa so pogasili gasilci
Kalobja.
Požar v Šentjurj
V	ponedeljek, 24. ma
okoli 4.30 ure je izbruh
požar v starejši stanovanj
hiši Jožefa M. v Ulici Ffl
Malgaja v Šentjurju.
Požar je nastal v kmečki
povzročilo pa ga je pregu
električnega vodnika na 1'
nem stropu. Ogenj je povs
uničil ali poškodoval več prfi
rov, ostrešje ter različno of
mo in orodja. V požaru, ki so
pogasili gasilci PGD Šentjul
nastalo za okoli milijon tola!
gmotne škode.	^
Štiri najvišja odličja v Celje
V Boštanju pri Sevnici je bilo minulo soboto drž^
pionirsko in mladinsko prvenstvo v ju-jitsu borbah. Pr^
tva se je udeležila tudi ekipa Policijskega kluba bori'
veščin iz Celja.
Med vrsto odličnih rezultatov so osvojili kar štiri nas*
državnih prvakov: Matic Seničar v kategoriji pionirjev
kg, Petra Nareks v kategoriji mladink do 50 kg, Regina Jern^
kategoriji mladink do 68 kg in Denis Krajnc v kateg"
mladincev do 55 kg.	-	.
Med najboljše so se uvrstili še Gregor Škerlak, ki je oS i
naslov viceprvaka med pionirji do 42 kg, Dragan MilutinovJ
je v kategoriji mladincev do 69 kg osvojil 3. mesto, Martin
s 3. mestom v kategoriji mladincev do 76 kg in Boris ŠtruH
mestom v kategoriji mladincev do 85 kg.
Dežela
pirhov
Velikonočni
zajček
Česen in beluši
za zdravje
Test - Piaggio
sfera 50 RST
Kanček
bontona
Dimniki na mesecu
Vroče na plaži, zanimivo v notranjosti Turčije
v Tbrčijo nas lahko zanese
želja po praženju na dolgih,
peščenih plažah, ki poleti ža-
rijo v 40 stopinjah, zanimanje
za starodavne ostanke mest,
gledališč, razmetane po vsej
•leželi, čudovita hrana, na-
bavne znamenitosti ali pa se
^Tačamo že samo zaradi go-
stoljubnih, zanimivih in pri-
dih ljudi,
t..
Kljub pogledovanju dežele
zahod teče življenje v glav-
ični po starem, ustaljenem ti-
Bogataši sicer živijo popol-
noma evropsko življenje, se ta-
jo obnašajo, nosijo zahodnjaš-
oblačila, ženske kadijo in
pjejo, si barvajo lase, veliko
pa ohranja svojo identite-
Prav drugačnost dela posa-
""^znika zanimivega, deželo
•^še prav posebej. Turške žen-
ske so v muslimanskem svetu
najbolj svobodne, imajo največ
pravic, aktivne so v vseh pokli-
cih, vendar je kljub temu na
tem področju treba še veliko
postoriti. Napovedovalke,
igralke in ženske podobnih po-
klicev živijo zahodnjaško, veči-
na žensk pa ostaja doma in so
omejene na okolico svojih sta-
novanj. Na turistični obali ima-
jo ženske zavezano ruto okrog
glave, medtem ko jih je v notra-
njosti dežele še veliko s pokriti-
mi obrazi in na ulicah videva-
mo le moške. Navsezadnje
smo v Mali Aziji.
Prebivalcev vec
kot ovac
Na ozemlju današnje Turči-
je se je skozi stoletja razvrstilo
veliko kultur in civilizacij, na
katere dandanes spominjajo le
še ruševine. Kljub femu je os-
tala narava neokrnjena, z izje-
mo tistih predelov, kjer so za-
radi krčenja gozdov in preko-
merne paše koz ustvarili veli-
ke goličave. Tod peščena, rja-
va tla pokrivata le suha trava
in hrast šiškar. Poleg ovac se
na oguljenih hribčkih pasejo
še privezani konji in oslički.
Ovac je manj kot prebivalcev,
vendar so številčno dobra kon-
kurenca, saj jih je 46 milijo-
nov, ljudi pa 65 milijonov. Pre-
bivalstvo narašča za 2,3 od-
stotka letno, velik odstotek lju-
di je mlajših od 20 let. Ko smo
povedali, da nas je v Sloveniji
le 2 milijona, nas je vodič pov-
prašal, kaj delamo ob večerih.
»Gledamo televizijo, seveda!«
Vrhovi Anatolske planote,
ki zavzema notranji del, so
pokriti z večnim snegom.
Najvišji vrh države se dviguje
ob ruski meji 5137 metrov
nad morjem. Posebej za no-
tranjost lahko rečemo, da se
narava v dolgi zgodovini ni
ničkaj spremenila. Pokrajina
je sicer romantična, vendar se
morajo ljudje zelo truditi za
preživetje, saj hribovit teren
nudi le malo rodovitnih tal.
Ni težko videti, zakaj se mno-
gi odločijo zapustiti dom in
deželo.
Podnebne razmere so zara-
di razsežnosti države zelo raz-
nolike. Pozimi na vzhod zara-
di obupnega mraza ni dobro
hoditi, na Sredozemski obali
pa se lahko istočasno spreha-
jamo v kratkih rokavih. Ob
robovih morja so dolge, pešče-
ne plaže, mila klima pozimi in
vroča poletja z le malo padavi-
nami.
Veliko čudovitih obalnih
predelov so spremenili v na-
rodne parke in jih zaščitili
pred nezavarovanim razvo-
jem. Turkom gre velika zahva-
la, da so zavarovali košček de-
žele za želve, saj so to plašne
živali in če jih nekaj zmoti pri
izleganju jajc, se na tisto me-
sto ne bodo nikoli več vrnile.
V Sredozemlju jim je ostalo
zelo malo izlegališč, zato je
zelo razveseljivo, da se na ju-
govzhodno obalo Turčije vsa-
ko leto vrača skoraj 300 želv,
da izležejo jajca v pesek.
Ko pomislite na Turčijo, se
mogoče že vidite'za rešetka-
mi. Malo smo res lahko prese-
nečeni ob številnih varnostni-
kih z velikimi brzostrelkami.
Turčija je znana po strogih
zakonih in nemilosti, če pre-
kršiš katero od pravil. Vendar
pa se ni treba bati, če upošte-
vamo najpomembnejša štiri:
ne ubijaj, ne tihotapi drog, ne
vstopaj v vojaške cone in ne
kradi antičnih spominkov. Pri
slednjem so Turki občutljivi,
saj so v preteklosti znosili iz
države veliko dragocenosti,
pod katerimi se zdaj šibijo
police tujih muzejev in pri-
vatnih zbirk.
Še na mesec
Ena od največjih naravnih
znamenitosti Turčije je mese-
čeva pokrajina v dolini Goreme
v Kapadokiji. Vulkana sta na
tem področju pred tremi mili-
joni let večkrat zaporedoma
bruhala. Debelo plast lave in
vulkanskega pepela so kasneje
dež, veter, sneg ter spremenlji-
va temperatura preoblikovali v
pokrajino, ki nam da vtis, da
smo pristali na mesecu. Veter
je razpihal prepereh material,
nekaj ga je odnesla voda, ostali
so skalnati stožci, kanjoni in
stolpiči v obliki gobic. Skalnati
stožci so najrazličnejših oblik
in le malo domišljije je potreb-
no, da v njih prepoznamo raz-
lične figure. Imenujejo se prav-
ljični dimniki, saj spreminjajo
barvo glede na osvetljenost s
soncem od ure do ure: od pe-
pelnato sive, rumene in zlate
do opečno rdeče, mornarsko
modre in zelene. Notranjost je
prepredena z izdolbenimi rovi
in luknjami, rezuhatom človeš-
kega dela, kjer so bila podzem-
ska mesta in cerkvice.
BARBARA ČEH
V hrib izklesane starodavne cerkvice delujejo kot satovje.
34
NARODOPISJE
Šege velikonočnega obdobja
Od pepelnične srede do velikega ponedeljka
o veliki noči je veliko zapi-
sanega tako v leposlovnih de-
lih kot tudi v strokovni litera-
turi, predvsem izpod peresa
etnologov in teologov. Omeni-
ti velja Nika Kureta, ki obrav-
nava šege in navade ob veliki
noči na Slovenskem v Praznič-
nem letu Slovencev. Damijan
J. Ovsec v Veliki knjigi o praz-
nikih, Janez Bogataj obravna-
va pirhe in cvetnonedeljske
butarice v delu Ljudska umet-
nost in obrti, France Rozman
je o veliki noči zapisil po pri-
čevanju evangelijev in še bi
lahko naštevala.
Velikonočni krog se začne
že na pepelnično sredo in se
zaključi z velikonočnim pone-
deljkom. Veliko noč predstav-
lja noč od sobote na nedeljo
kot spomin na Kristusovo
vstajenje od mrtvih. Obdobje
od velike noči do binkošti pa
se imenuje velikonočni čas.
Tedaj je vsaka nedelja tako
imenovana mala velika noč.
Velika noč je - poleg božiča
in binkošti - največji in najsta-
rejši krščanski praznik, ki ga je
krščanstvo prevzelo od judov-
ske velike noči - pashe. Praznu-
jemo pa jo prvo nedeljo po
pomladanski polni luni (med
22. marcem in 25. aprilom).
Priprave na veliko noč se začno
s cvetno nedeljo in trajajo ves
veliki teden. Cvetna nedelja
predstavlja simbol Kristusove-
ga prihoda v Jeruzalem, ko ga
je sprejela navdušena množi-
ca. Na Slovenskem je znano
spletanje pomladnega zelenja
v snope, šope, pušlje, presnece
(ponekod na Štajerskem so ta-
ko poimenovali tudi velikonoč-
ni kruh), butare ipd. Svojstve-
no obliko predstavljajo cvetno-
nedeljske butarice iz okolice
Ljubljane, ki so izdelane s pre-
pletanjem raznobarvnih ob-
lancev in imajo le malo zelenja.
Pirhi niso vec le
rdeči
Veliki teden so označevale
različne šege, vezane pred-
vsem na krščansko izročilo.
Na veliki četrtek utihnejo zvo-
novi in se ne oglasijo do sobo-
te. Pravijo, da gredo v Rim ali
da Bog spi. Namesto zvonov
se ponekod z zvonika oglaša
raglja. Za veliki petek je znači-
len post in postna jed iz repi-
nih olupkov, imenovana alelu-
ja. Z dnevom so povezane tudi
številne agrarne šege npr. na
Štajerskem ta dan niso smeli
orati, ponekod celo tri dni niso
delali na polju, ker bi bila
zemlja potem nerodovitna.
Na veliko soboto se barvajo
jajca. Jajce je indoevropski
pomladni simbol rodovitnosti
in novega življenja, verovali pa
so tudi v obrambno moč jajčnih
lupin. Ime pirh izhaja iz grške
besede piros, ki pomeni ogenj,
madžarsko pa rdeč. Rdeči pirhi
predstavljajo simbol Kristusove
krvi in trpljenja. Barvanje jajc
pozna vsa Evropa, pisano okra-
ševanje je zamenjalo rdečo bar-
vo, ime pirh pa je ostalo. Za
barvanje so se in se ponovno
uporabljajo naravna barvila:
rdeča - sok rdeče pese, rjava -
čebulni listi, rumena - žafran in
črna - hrastovo lubje.
Na Slovenskem se je razvila
različna motivika: na vzhodu
prevladuje ornamentika s stili-
ziranimi liki, zahod pa je nag-
njen k naturalističnemu okra-
ševanju. Tudi tehnike barvanja
so različne. Bela Krajina je zna-
na po pisanicah, ki so ime do-
bile prav zaradi tehnike pisanja
z voskom. Na zarisano mesto
se barva ne prime in nastane
lep ornament. Na Štajerskem
so namesto z voskom pisali z
oljem. Prekmurje je znano po
remenkah ali remenicah in
tehniki praskanja. Ime izhaja iz
narečne besede rumen, ki po-
meni rdeč, iz česar lahko skle-
pamo, da so bila jajca prvotno
pobarvana le z rdečo barvo.
Sodobno oblikovanje, .hobi
programi, delavnice so razvili
široko paleto domišljijsko po-
barvanih jajc, na eni strani pra-
vih umetniških del, včasih pa z
dvomljivo estetsko vrednostjo.
Vsekakor velja nameniti pozor-
nost tistim oblikovalcem, ki so
sposobni ^družiti znanje na
podlagi izročila in lastno us-
tvarjalnost.
Vsak jed ima
simboličen pomen
Na veliko soboto je tudi žeg-
nanje velikonočnih jedi, ki so
po krščanskem izročilu zaradi
simbolike skorajda predpisa-
ne: pirhi pomenijo Jezusov
grob, šunka oz. meso pred-
stavlja simbol vstalega Jezusa,
kolač trnovo krono, hren pa
žeblje, s katerimi so Jezusu
pribili roke in noge na križ.
Na veliko nedeljo se družina
zbere k uživanju blagoslovlje-
nih jedi. Josip Pajek nam je
opisal, kako se na Štajerskem
družina zbere k velikonočne-
mu žegnu. »V... korbi, ki je
pogrnjena ali z rdečim svile-
nim robcem ali pa z belim
namiznim prtom, so same do-
bre reči, kakor otroci pravijo.
Velikonočno nedeljo ni tople-
ga zajtrka, nego prinesejo ma-
ti po rani službi božji jerbas na
mizo. Ko so mati jerbas odkri-
li, začnejo iz sredine njegove
jemati rdeče pisanke in hren.
Osoljena jajca in hren zauži-
vajo na tešče. Potem dobi
vsakdo kos velikega kolača, ki
je res velik kakor kolo; v kola-
ču je strd pa orehi. V votlini
sredi kolača leži svinjsko pleče
in tudi nekaj teletine. Pri bolj-
ših hišah dobi vsakdo dvojne
svinine, nove in stare, to je od
prejšnjega leta. Na dnu jerba-
sa je še trdno pečena potica, ki
je znotraj polna blizu tistih
sladčič kakor kolač. Vsakdo
dobi tudi klobaso. Vehkonoč-
ni ponedeljek in belo nedeljo
se delitev po možnosti pono-
vi...« (N. Kuret, Praznično leto
Slovencev, 1. knj., str. 220)
Tudi pri velikonočnem žeg-
nu je potrebno upoštevati so-
cialni vidik, tako je npr. znano,
da so v Halozah nekateri na
dno košare dali polena, nanje
zložili jedi in jih pokrili s prti-
čem. Videz je kazal na zvrhano
polno košaro, s čimer so prikri-
vali revščino, ki je ob veliki
noči niso želeli izpostavljati.
Ob veliki noči so znane tudi
nekatere igre: v današnjem*!^
su pokanje s karbidom, hokJ
nje - metanje kovancev na^
to, sekanje (metanje kovancf|
v pirhe), trkljanje ipd.
Medtem, ko je velika nedeP
namenjena družinskemu pr^
novanju, je veliki ponedelj®
namenjen obiskovanju sorodl^
kov in prijateljev, obdarovan]^
pirhi, tudi izletom. In če noČ^
da vam dvanajst mesecev ki^
v želodcu, morate zaužiti
najst porcij žegnanega kruha^
jih dobite v dar iz dvanajst
žegnanih jerbasov.	,1
TANJA HOHNEC,
etnologJI
Foto: GREGOR KA^'
Za najbolj posebne izdelovalce butar veljajo Ljubenci, ki
cvetno nedeljo prinašajo k blagoslovu zelo različne in izviri'
»potice«, kot na Ljubnem imenujejo butare.
PETICA
PO DOMOVINI - HUMOR
35
Slovenske cerkve
Pertoca na
Gorickem
se iz Murske Sobote pe-
proti avstrijski Radgo-
I jn v Gederovcih zavijemo
jjsfaltni cesti skozi Canko-
j pridemo v prvo vas per-
^e župnije»Krašče. Mimo
jj se spet zapeljemo na po-
, in zagledamo nedaleč
jm na levi strani na hribu
^ cerkev. To je pertoška
^ijska cerkev svete Hele-
j, V belini me je prevzela
gt nevesta, ki je pripravlje-
,na slovesnost poroke.
Kdaj so zgradiH na Pertoči
[VO cerkev, ni znano, pač pa
(Staja zgodovinski pisni vir,
i ga je našel kanonik dr.
anc Ivanocy, kjer piše: »Leta
j64 pod kraljestvom Ludvika
so bogatejši gospodje po-
jmo dali zgraditi cerkev.«
prema tedanje cerkve je v
atacijskem zapisniku. Oltar-
50 trije. Na glavnem je sv.
elena, naslikana s križem,
1 desni je sv. Ana, na levi
[uga svetnica. Na desni je
br sv. Trojice, na levi oltar
lažene Device. Zanimivo je,
iso nekaj let pertoško cerkev
pravljali evangeličani.
Zanimiv je podroben opis
ive pred sedanjo. Znotraj
dolga 20 metrov, široka
Kafrov, visoka 5 metrov. S
aAo je bila visoka"^ 1 me-
zvonik pa 30. Glavni oltar
fbil edini za maševanje. Na
tarju je bil kip sv. Helene. V
TOniku so bili trije bronasti
Ponovi. Veliki je tehtal 740
S, srednji 502 kg, majhni pa
Božji hram je postal premaj-
Ni. Tedanji župnik Tratnjek je
il narediti nove načrte: velika
rf^ev z več stranskimi prosto-
in vežami ter povišanje zvo-
Itaza 15 metrov. Južni strani
lj se prizida tudi nizka ladja,
»dja nove cerkve, ki stoji pra-
'kotno na prejšnjo, je daljša,
prezbiterij je globji. Na
^ strani bogoslužnega pro-
"fa je po ena zakristija. Kor je
lazit - železobetonski, brez
pomikov.
Verniki pertoške župnije so
^kev začeli graditi 1963. Za
'^dnjo so uporabili material,
'so ga zbirali nekaj let prej.
^ 1. decembra 1963 je bila v
^fkvi prva maša.
^anes združuje cerkev več
'si, hribovite, vendar tesno
^'Vezane. Stoji na hribčku in
'^idna daleč naokoh. Prijet-
^ nie je presenetila notra-
N, kajti v njej ni množice
'Pov, pa tudi ne običajnega
^"•^ega oltarja, ampak je v
J^zbiteriju daritveni oltar,
Nen proti ljudstvu. Na no-
^•^em polkrožnem loku pa je
'^■"na miza. Narejen je iz be-
marmorja. Iz enakega
^^eriala je tabernakelj, ki je v
Jdnji steni, deloma notri,
j^iiia zunaj, pod njim pa je
luč. Prednja stran prez-
/''ija je iz temno rjavega
j^^^Kerja, vsak drugi kos pa je
» ^ntimeter pomaknjen iz
1 ^ Ob križu je visok kip sv.
'^ne, farne zaščitnice. Bila
je velika častilka pravega Kri-
stusovega križa, v Rimu je da-
la zgraditi baziliko svetega
Križa jeruzalemskega. Sv. He-
lena v pertoški cerkvi kaže na
križ z eno roko, z drugo pa na
tabernakelj. Prvi je kraj Jezu-
sove odrešilne smrti, drugi pa
njegovega bivanja med ljud-
mi. Na pertoškem križu ni Kri-
žanega. Pojasnilo pravi: kadar
je navzoč Kristus, ni nujen
kip! V tabernaklju je živ!
Tla v novi cerkvi sv. Helene
na Pertoči so iz belega in rde-
čega klinkerja. Nove so tudi
orgle, ki jih je izdelal mojster
Jenko iz okolice Ljubljane. V
zadnjih letih so prenovili tudi
notranje stene cerkve s finim
ometom v rjavih odtenkih.
Ljudstvo je povezano z
zgradbo, tudi domači župniki
so zmeraj tesno povezani z
ljudstvom. Katoliška in prote-
stantska vera se mešata brez
problemov. Ekumenske poro-
ke niso nobena skrivnost, kar
je v drugih krajih »čudo«.
^SLAVKO OZVATIČ
Obnova strehe na graščini Šenek
v teh dneh zaključujejo obnovo strehe na graščini Šenek
na Polzeli, nadaljujejo pa se dela pri obnovi parka.
Za prihodnje dni je načrtovan razgovor strokovnjakov, vrtnarjev iz
Volčjega potoka. Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine
Celje, vodstva Javnega zavoda Doma upokojencev Polzela in krajev-
ne skupnosti Polzela. Dogovarjajo se, kako nadaljevati z obnovo
parkovnih površin v času, ko povsod primanjkuje denarja, kako
vzdrževati še obstoječe grmovnice in okrasne drevnice, da bi v
doglednem času dobile tisto pravo obliko kot jo predvideva načrt
obnove, da bi tako z rninirnalnirni sredstvi uredili, kar je mogoče,
čeprav se bo zaradi tega čas obnove precej podaljšal. T. TAVČAR
stranka sauivcev
v redakciji stranke šaljivcev se je zopet na-
bralo nekaj vprašanj našim šaljivcem, na katera
danes tudi odgovarjajo. Objavljamo jih enkrat
mesečno, k sodelovanju pa vabimo vse bralce
Novega tednika, ki s poslano šalo postanejo
člani najbolj perspektivne slovenske stranke.
Nekaj okrajšav
Vprašanje za Franca Tratnika iz Zagrada:
»Na vaši roki smo videli vtetovirane okrajšave
FNRJ in SFRJ. Kaj to pomeni?«
Francev odgovor: »FNRJ - Franček noče repe
jesti, SFRJ - spet Franček repo je.«
Pujs
Vprašanje za Jožico Cmok iz Celja:
»Zakaj mladi pujski vedno gledajo v tla?«
Jožičin odgovor: »Sram jih je, ker je njihov
oče prašič.«
Bog
Vprašanje za Marijo Kronovšek iz Pariželj:
»Kdaj je bog prvič zaklel?«
Marijin odgovor: »Ko je ustvaril črnca, je
rekel: >Madonca. ta se mi je pa zažgaU«
Nespečnost
Vprašanje za Miro Mileč z Dunaja:
»Zakaj večina moških po spolnem odnosu ne
more takoj zaspati?«
Mirin odgovor: »Zato, ker se jim mudi domov.«
Kup slame
Vprašanje za Viktorijo Topovnik iz Dobja:
»Kaj se zgodi, če položiš glavo na kup slame?«
Viktorijin odgovor: »Kup se poveča.«
Razlika
•Vprašanje za Štefko Krajnc iz Kozjega:
»Kakšna je razlika med kreditom in gotovino?«
Štefkin odgovor: »Ženske se na kredit oblači-
jo. za gotovino pa slačijo.«
Vseli
Vprašanje za Anico Šibanc iz Vojnika:
»Zakaj odletijo štorklje jeseni v Afriko?«
Aničin odgovor: »Tudi črnci morajo imeti
otroke.«
Kitajski nasvet
Vprašanje za Hinka Brečka iz Celja:
»Kaj storiti, če je komu zelo dolgčas?«
Hinkov odgovor: »Naj ga prereže na pol, pa
bo imel dva krajša časa.«
Prasca
Vprašanje za Viktorja Medveda iz Celja-
»Kakšna je razlika med novim šefom in
odojkom?«
Viktorjev odgovor: »Nobene, oba sta čez eno
leto prasca.«
Radirka
Vprašanje za Ivana Slavca - Lebna iz Celja:
»Povejte še drugi izraz za kondom!«
Slavčev odgovor: »Radirka za brisanje otroš-
kih dodatkov.«
ŠALA TEDNA
Marjana Majcen iz Šentjurja je prejela
največ glasov naših bralcev, zato jo čaka v
juniju enodnevni izlet s Šaljivci Novega ted-
nika. Pridružila se ji bo tudi Alenka Lokov-
šek iz Olešča 16, Laško, ki smo jo izžrebali
med kuponi.
Maratonca
^ Na sejmu sta se pojavila Korl in Stanko ter
se seveda hotela malo pokazati. Živine ni-
f mata, denarja tudi ne, pa sta hotela svojo
I pozornost vzbuditi s tekanjem okrog sejma.
' Trenirala sta in ljudje so ju gledali. TUdi Lojz
r< in Jaka.
»Ti Lojz, kdo misliš, da bo zmagal? Jaz
mislim, da bo zmagal tisti z rdečim trakom \
* okoli vratu.« '
»Butl! Tisto ni rdeči trak. Tisto je Korlov
jezik...«
zanimivosti
Skupinska poroka
ju je premamila
Brian Lopez in Rosalia Mo-
ran naj bi kot gosta prisostvo-
vala na množični poroki, ki so
jo ob televizijskem prenosu
pripravili v hotelu Continental
Plaza v Los Angelesu. Duhov-
nik Ramon Domingues je pri-
pravil skupinsko poroko 155
parov, onadva pa sta prišla, da
bi videla poroko nekih skup-
nih prijateljev. Tako sta bila
navdušena nad tistim, kar sta
videla v hotelu, da je Brian
Lopez na kraju samem zasnu-
bil Rosalio Moran, ona pa je
privolila. Nato sta skupaj odhi-
tela k duhovniku in ga prosila,
naj ju sprejme med pare, ki jih
bo poročil. Tudi on je privolil,
vendar pod pogojem, da bosta
vse formalnosti opravila takoj
po poročnem obredu.
Za štruco kruha 20
let varčevanja
Neka 83-letna Romunka se
skozi življenje prebija z me-
sečno pokojnino, ki ne prese-
ga 5 lejev, kar je enako 0,0006
dolarja. Pokojnina je rezultat
10-letnega dela v kmetijski za-
drugi v neki vasi v bližini Brai-
le, njen znesek pa je bil dolo-
čen v obdobju, ko je v Romu-
niji vladal komunistični režim.
Ruxandri Ciutacujevi pokoj-
nine niso povečali od padca
režima Nicolaeja Ceausescuja
leta 1989, ko je romunska de-
narna enota močno devalvira-
la. Danes se gospa Ciutacuje-
va preživlja s pomočjo svojih
bližnjih. Če bi si hotela s svo-
jo pokojnino kupiti štruco
kruha, bi morala varčevati 20
let!
Babica rodila
četvorčke
Cheryl Filipini, 50-letna
mati štirih otrok in že štirikrat
babica, doma iz kalifornijske-
ga mesta Santa Barbara, se je
pred tremi leti znova zaljubila,
se poročila in sklenila, da bo
imela otroka s svojim novim
možem Robertom, ki ima že
štiri otroke iz prejšnjih zako-
nov. Ker ni mogla spočeti, sta
se obrnila na zdravnika, ki se
ukvarja s spodbujanjem rod-
nosti. Kakor se pogosto dogaja
pri modernih metodah zdrav-
ljenja nerodovitnosti, je
Cheryl spočela, vendar ne sa-
mo enega otroka, temveč kar
štiri.
Mastroianni
posnel življenjepis
Doslej je veljalo, Ua pred
kratkim umrli italijanski film-
ski igralec Marcello Mastro-
ianni nikoli ni napisal svojega
življenjepisa, zdaj pa se je iz-
kazalo, da ga res ni napisal,
zato pa ga je posnel. Njegova
zadnja življenjska spremlje-
valka Ana Maria Tato je za
ameriško revijo Variety pove-
dala, da je Mastroianni svoje
življenje opisal pred videoka-
mero. Pravi, da ima obsežno
zbirko posnetkov, ki potrjuje-
jo, da je Mastrioanni kameri
pripovedoval o svojem življe-
nju. Iz vsega skupaj namerava
sestaviti štiriurni hlm in ga
potem prikazati na festivalih v
Cannesu in Benetkah.
Umrl odkritelj
magnetne
resonance
v Cambridgeu je v 82. letu
umrl eden najbolj slavnih an-
gleških fizikov in raziskovalcev
spektroskopije Edward Mills
Purcell. Dolga leta je bil profe-
sor, predaval je na britanskih
in ameriških univerzah, znan
pa je postal v začetku 50. let,
ko je odkril magnetno reso-
nanco, magnetno polje, ki ga
ustvarjajo atomi z neenakim
številom protonov in nevtro-
nov. Skoraj istočasno se je do
tega spoznanja dokopal tudi
švicarski fizik Felix Bloch
(1905 do 1983), raziskovalec v
fiziki trdnin. Zato sta leta 1952
skupaj dobila Nobelovo nagra-
do za fiziko. Njuna odkritja so
podlaga za sodobno tehnolo-
gijo v astronomiji in medicini.
Carolina spet pred
matičarja
Najstarejša hči monaškega
kneza princesa Carolina (40)
se je menda znova uradno zaro-
čila. Tako je vsaj nekje izvrtala
italijanska televizija. Njen novi
izvoljenec naj bi bil član zelo
stare nemške plemiške družine
Ernst August Hannoverski (43).
Domnevna zaročenca so že ne-
kaj časa videvali skupaj, vendar
svoje zveze nista mogla uradno
potrditi, ker je bil zaročenec še
do pred kratkim uradno poro-
čen. Zdaj je ta zadrega odpadla.
Italijanska televizija se je ob tem
celo pošalila, da je monaška
princesa z novim izvoljencem
pokazala ves svoj vseevropski
duh. Njen prvi mož je bil Fran-
coz (Philippe Junot, 56), drugi
Italijan (Stefano Casiraghi, -i-
30), tretji spet Francoz (Vincent
Lindon, 35), četrti pa bo Ne-
mec. Poroka naj bi bila še letos
poleti.
Samurajeva smrt
v japonskem glavnem me-
stu je v 64. letu za rakom na
pljučih umrl znameniti japon-
ski televizijski in filmski igra-
lec Kinosuke Jorozuja. Rodil
se je v umetniški družini in že
pri treh letih začel nastopati v
gledališču Kabuki (japonsko
ljudsko gledališče), pozneje
pa se je uveljavil z ženskimi
vlogami. Šele proti koncu živ-
ljenjske poti je spremenil žanr
in začel nastopati v junaških
vlogah samurajev. Posnel je
tudi znamenito televizijsko
nanizanko Samuraj, ki so jo
radi gledali po vsem svetu.
Prevelik račun za
elektriko
Imelda Marcos, 67, vdova
nekdanjega filipinskega dikta-
torja Ferdinanda Marcosa, no-
če plačati računa za elektriko,
ki je bila porabljena na razko-
šnem grobu njenega moža in
znaša kar 370.000 mark. Obe-
nem je odklonila tudi ponud-
be ljudi, da bi prispevali k
plačilu tega velikega računa.
Zato so elektriko izključili in
truplo leži v stekleni krsti brez
hlajenja in svetlobe.
36
GLASBA
Najlepše melodije
Romantične citre Cite Gaiič
Cita Galič je pri založbi
Zlati zvoki izdala kaseto in
CD z naslovom Romantične
citre Cite Galič, Najlepše me-
lodije sveta. Pravi, da jih je
izbirala predvsem po občut-
ku s tonskim mojstrom, pro-
ducentom Igorjem Podpeča-
nom in aranžerjem Milanom
Ferležem, glede na to, kaj
citram najbolj ustreza.
»Najprej sem mislila izbrati
samo klasično glasbo, potem
pa sem se odločila tudi za
nekaj evergreenov. Na CD je
med drugim ena najbolj zna-
nih citrarskih skladb, mislim,
da v svetu najbolj znana, iz
filma Tretji človek »The 3rd
man theme«. Tisto, kar je me-
ne najbolj presunilo, ko sem
gledala ta film, je bilo, da je v
celem filmu glasba zaigrana
samo na citre, nobenega dru-
gega inštrumenta ni, nobene-
ga orkestra, in to je zame še
danes nepojmljivo, kako je A.
Karaš lahko s citrami pričaral
vso dramatičnost, veselje, ža-
lost...«
Poznamo vas po prvem va-
šem projektu kot citrarko na-
rodnozabavnih melodij, zdaj
pa gre za drugačne skladbe.
S temi skladbami bi se rada
približala mladim in če jim
bodo takšne skladbe všeč, se
bodo morda odločili in se šli
učit citre. Tisti, ki jih že znajo,
pa bi takšne skladbe lahko zai-
grali. Preko tega jih bom tudi
navdušila, da bodo igrali na-
rodno pesem.
Je med mladimi veliko za-
nimanje za citre?
Ko sem se začela učiti citre,
je bil samo en citrar v Sloveniji
- to je bil Miha Dovžan - in
takrat seveda med mladimi ni
bilo zanimanja za ta inštru-
ment. V zadnjih desetih letih,
odkar je bilo v Grižah leta '86
prvo srečanje slovenskih ci-
trarjev, je vse več citrarjev in
vedno več med mladimi. Gre
pa tudi za kakovostno rast, saj
smo v minulem letu že imeli
drugo državno tekmovanje
mladih citrarjev, tako da se za
bodočnost ni bati.
Kdo je vas navdušil za ci-
tre?
Moji starši izhajajo iz vasice
Marija Reka nad Preboldom in
tam se je ogromno prepevalo.
Kmečko življenje je poleg dela
dalo tudi veselje in sploh po
mamini strani so bili vsi glas-
beniki - ne profesionalni - am-
pak stric je še zdaj organist,
stari oče, stara mama sta bila
cerkvena pevca, mama je igra-
la na harmoniko in jaz sem v
tem rasla. Teta, po mamini
strani, je bila moja krstna bo-
tra in enkrat mi je za pisanko
podarila citre in tako se je tudi
začelo. Živeli smo v Trbovljah
in v tamkajšnji glasbeni šoH,
sredi 60. let, so učili tudi citre,
kar je še danes zelo redko.
Katera je bila prva sklad-
ba, ki ste se jo naučili igrati
na citre?
Vem, da so bile prve narod-
ne pesmice. Moj prvi nastop
pa je bil v šoli, kjer sem zaigra-
la Slakovo melodijo Deželica
sonca in grozdja in se še danes
rada spomnim na to, čeprav to
med sošolci takrat ni bilo po-
pularno.
Se vam zdi, da so citre v
glasbi neizkoriščene?
Lahko bi tako rekli, sploh pa
pri nas. V Evropi je šel razvoj
naprej, medtem ko smo pri
nas zadnjih 50 let takorekoč
spali. Imajo nižje, srednje in
višje šole za citre, imajo
ogromno orkestrov, kjer so
zraven citre ali samo citrar-
skih orkestrov in inštrumen-
tov, ki se s citrami povezujejo.
Upam, da bomo s srečanji, s
tekmovanji in citrarji, ki igra-
mo, glasbenike navdušili, da
bodo malo bolj začeli razmiš-
ljati o citrah in da bi jih pri
kakšnih skladbah vključili v
orkester. Že drugo sezono na
primer sodelujem v maribor-
ski operi v opereti Pri belem
konjičku, kjer je del napisan
tudi za citre.
So citre romantičen inštru-
ment?
Ja. Mislim, da že zaradi zvo-
ka - to ni bučen, glasen inštru-
ment, čeprav ga lahko ojača-
mo, ozvočimo. To je inštru-
ment za razna nežna razpolo-
ženja. Citre sodijo v manjše
skupine ljudi, kjer imajo glas-
bo radi, ne samo, da nanjo
plešejo, ampak da predvsem
poslušajo. Zato se citre tudi
največkrat povezujejo z gla-
som, z vokalom ali pa raznimi
drugimi strunskimi inštru-
menti kot je npr. kitara Milana
Ferleža.
Kdo so bili vaši sodelavci
pri nastajanju CD in kasete?
Moj mož je igral na orglice,
Milan Ferlež je poleg aranžers-
tva zaigral vse kitare in mando-
line, Mišo Gregorin je igral na
bobne, Igor Podpečan je igral
bas kitaro, harmoniko, synthe-
sizer, bil pa je tudi tonski moj-
ster in producent, potem pa še
na klarinetu Branko Jahn in na
trobenti Matej Bovhan.
V	kratkem bo izšla tudi
notna zbirka.
Zelo sem vesela, da so se pri
založbi Zlati zvoki odzvali na
mojo idejo, da bi poleg kasete
in CD plošče izdali še notno
zbirko vseh desetih skladb
prav za citre. Za notno zbirko
sem se odločila predvsem zato,
ker kot učiteljica tega inštru-
menta vidim, da ni gradiva.
Pred dobrimi šestimi leti sem
izdala Začetno šolo za citre,
sicer pa si pri pouku pomaga-
mo z raznimi starimi skladba-
mi, aU kupujemo v Avstriji,
Nemčiji... Menim pa, da je v
Sloveniji potrebno poskrbeti za
notno gradivo za ta inštrument
in bom odslej vsako svojo kase-
to in CD ploščo podkrepila tudi
z notno zbirko.
V	vaši družini se vsi ukvar-
jate z glasbo. Marko, vaš sin,
je izdal kaseto Kdor vesele
pesmi poje, kaj pa počne va-
ša hči?
Katarina obiskuje prvi let-
nik Gimnazije Center, poleg
tega pa obiskuje sedmi letnik
klavirja in peti letnik saksofo-
na, tako da ima obilo dela tudi
na tem področju. Marko tudi
hodi v glasbeno šolo v Žalec,
kjer igra klavir. Precej koncer-
tov smo imeli kot družina, po-
jemo Slomškovo glasbo, na-
rodne, božične pesmi. Gosto-
vali smo po Sloveniji, bili dva-
krat v Nemčiji.
Načrti?
Načrtov je precej. Z družino
nameravam posneti božično
kaseto in CD ploščo. Ansambel
Slovenija bo za svojo poslovil-
no 20-letnico izdal kaseto in
CD ploščo in se najlepše oddol-
žil in poslovil od poslušalcev,
ki so nas radi poslušali. Pri-
pravljam tudi slovenske ljud-
ske pesmi, ki mi jih že aranžira
Jože Burnik in potem namera-
vam izdati tudi notno zbirko. Z
ljudskimi pevci iz Marija Reke
bi rada posnela samostojno ka-
seto in CD ploščo, ker program
že imamo. Vodim moški vokal-
ni kvartet Zven, tudi z njimi bi
rada, da bi čimprej naredili ka-
seto. Vodim tudi citrarske se-
minarje po Sloveniji preko Zve-
ze kulturnih organizacij, tako
da mi dela vsaj za 50 let še ne
bo zmanjkalo.
SIMONA BRGLEZ
Ostaniva prijatelja
Zlatko Dobrič izdal koseto in CD
Zlatko Dobrič letos pro-
slavlja 10-letnico delovanja,
izdal pa je tudi 10. kaseto z
naslovom Ostaniva prijate-
lja, ki jo lahko kupite tudi
kot kompaktno ploščo.
Zlatko se je odločil, da nare-
di zares dobro kaseto in to mu
je po prvih odzivih poslušal-
cev, kot pravi, uspelo, saj se
kar ne morejo odločiti, katera
skladba je hit. Velik odziv je
na naslovno skladbo Ostaniva
prijatelja, na Štajerskem pa
gre dobro v uho skladba Šta-
jerke.
Skladba Šeki je primerna za
žure, osnovna tema pa je no-
gomet. Zlatko Dobrič je bil
dobrih 10 let aktiven nogome-
taš in lepi spomini ga vežejo
na Kladivar Celje in seveda na
vse Štajerke - navijačice, za
katere pravi, da smo res lepa
dekleta. A izbral si je Ljubljan-
čanko. Sicer pa v tem času, ko
promovira kaseto na televizij-
skih in radijskih postajah, naj-
raje obleče kar trenirko in si
nadene športno kapico ter
obuje športne copate. Na odru
pa za trenirko, kot pravi Zlat-
ko, ni prostora. Šeki je tudi
skladba, ki jo njegov desetlet-
ni sin Robi najraje posluša, ob
skladbah pa poskakuje tudi
njegova štiriletna hči.
Zlatko je med drugim kot
otrok igral tudi v filmu in vodil
otroško oddajo, pesmi, name-
njene prav otrokom, pa ni iz-
dal. Vedno več pa je tistih
otrok, ki ga obiščejo in prosijo,
naj jim napiše kakšno sklad-
bo. Skladbe na kaseti Ostaniva
prijatelja so vse njegove, seve-
da pa so mu prijatelji priskočili
na pomoč pri besedilih, med-
tem ko je za aranžerja k sode-
lovanju povabil kar svojega so-
seda Vojka Sfiligoja.
Obriši solze, mama je sklad-
ba, ki bo primerna predvsem
za radijske čestitke poslušal-
cev. Na kaseti pa so še skladbe
Leti, leti, bela ptica, Bejba, si
za ples?. Bele skale. Rože časa
naj cvetijo in seveda nekaj hi-
tov združenih v Zlatko mix 97.
SIMONA BRGLEZ
Navaden dan v
četrti prestavi
Četrta zgoščenka in sedma kaseto novogoriških
Avtomobilov
Novogoriški Avtomobili že
štirinajst let »brnijo« po slo-
venski glasbeni sceni. Na za-
četku kariere, ko je bil nji-
hov zvok še brez kitar in bolj
novovalovsko usmerjen, so
vozili v tretji prestavi - dina-
mično in domiselno. Kasneje
so fantje »prešaltali« v poča-
sno drugo prestavo, prvo po-
lovico devetdesetih pa so na
albumih »Mrzle dvorane« in
»Skozi leta« prevozili v la-
godni peti prestavi.
Že smo mislili, da bosta bra-
ta Vuksanovič po vseh letih te
nič kaj nevarne in pretresljive
vožnje svoj talent vozila le še v
avtomobilu z avtomatskim
menjalnikom, ko nas je prijet-
no presenetila njihova najno-
vejša »fura«. Avtomobili so na-
mreč pred nedavnim objavili
svoj sedmi album »Navaden
dan«.
Pevec, basist in avtor besedil
Marko Vuksanovič, klaviatu-
rist in avtor glasbe Mirko Vuk-
sanovič, bobnar Lucijan Ko-
dermac in kitarist Alan Ja-
klin so ob pomoči peščice pri-
jateljev (David Šuligoj, Franc
Čelik, Boštjan Trampuž, Silvij
Brosche, Barbara Šinigoj, Mi-
lan Rudan), svoj voz le presta-
vili v nekoliko manj lagodno, a
še vedno nič kaj vznemirljivo
četrto prestavo. Na kompakt-
no ploščo in kaseto - obe je
tokrat spet založila naša naj-
večja diskografska hiša ZJ
RTVS - so Avtomobili uvrst
deset skladb, ki so jih v zažs
ku lanske jeseni posneli v n
vogoriškem studiu Rose.
Za razliko od njihovih dv(
predhodnih izdelkov je »Nav
den dan« spet nekoliko bi
optimističen. Glavna odlil
Avtomobilov pa, poleg dovrj
ne pop-rock produkcije,
vedno ostajajo dvoumna
domiselna besedila, ki so sn
selno vtkana v vedno dob
izkoriščene glasbene pote
ciale teh veteranov slovensl
glasbene scene, ki z nekaj v
kot petintrideset minutai
nove sredinske godbe ostaja
zvezda stalnica domače gk
bene produkcije.
^ STANE Š?m
Žabe vabijo
CPO žabe vabi na koncert
evergreenov, ki bo v petek,
11. aprila ob 19.30 v dvora
nI kina Union v Celju.
Žabe bodo Izvajale skladbe
Glenna Millerja, Bennyji
Goodmana, Harryja Jamesa
Tommyja Dorseyja In drugif
velikanov dobe svvinga.
Na kncertu bodo sodelovali:
New Swlng Ouartet
Alenka Godec
Oto Pestner
Prodaja vstopnic od 1.4. dJ
Ije v kinu Union Celje.
Vabljeni!
FULL COOL PEMOTOP
Na lestvici Full Cool Demotop se s svojima skladbama pr^
stavljata Nataša Hrup s skladbo Moja stvar in Katja Koren
skladbo Med zvezdami. Tinkara Zoreč si je izbrala skladbo
a bow, medtem ko se je Saša Biderman odločila za skladi*
Zombie.
Vaše kupončke pričakujemo na naslov: Novi tednik&Ra'''
Celje, Prešernova 19, 3000 Celje.	,
PETICA
GLASBA
37
GLASBENI EX-PRESS
po temačni, otožni in lirični
lojči »The Boatman's Call«,
j jo je pred nedavnim obelo-
^ NICK CAVE, se bo ta
poslednji darker ob asistenci
jnanega britanskega folk-roc-
(frja Tima Rosa kmalu lotil
jidi priredb blues klasik. Njun
jl(upni projekt naj bi izšel še
jed koncem tega leta, še prej
a Cavea čaka vloga v filmu
jdiinocerus Hunting In Buda-
lest«, izid drugega dela njego-
f knjige »King Ink« in pa pro-
mocijska turneja, v okviru ka-
tre bo 8. in 9. julija koncerti-
v Zagrebu.
Deset let po izidu LP »Free
(s A Bird« je sredi tega mese-
ale izšel dolgo napovedovani
ovi album nekdanjih angleš-
Dh zvezdnikov SUPER-
[RAMP. Pevec, klaviaturist in
dejni vodja skupine Rick Da-
ies je ob pomoči Johna Helli-
rella (pihala). Boba Siebener-
ga (bobni), Toma Walsha (tol-
kala), Chffa Hugoa (bas), Car-
la Verheyena (kitara), Leea
Thornberga (trobenta, pozav-
na) in Marka Harta (kitara,
klaviature, vokal), na album
»Some Things Never Change«
uvrstil 12 pop mojstrovin, ki
pa kljub odlični produkciji in
bogatim aranžmajem zvenijo
precej zastarelo, zato je le ma-
lo verjetno, da bodo Super-
tramp ponovili prodajne re-
zultate katerega izmed LP z
viška njihove kariere v drugi
polovici sedemdesetih in v za-
četku-osemdesetih.
Britanski dekliški kvintet
SPICE GILRS se je z novo
dvojno singl ploščo »Who Do
You Think You Are« / »Ma-
ma«, že teden dni po izidu
zavihtel na vrh britanske les-
tvice najbolje prodajanih
singl plošč in podrl cel kup
rekordov, ki jih je v zadnjih
petdesetih letih zabeležila di-
skografska industrija. Mel C,
Mel B, Geri, Emma in Victoria
so se z omenjeno ploščo zapi-
sale v zgodovino kot prve, ki
jim je uspelo prve štiri singl
plošče spraviti na sam vrh
angleške lestvice. Poleg tega
so bile prve britanske izvajal-
ke, ki so se z debitantsko
ploščo uvrstile na prvo mesto
ameriške Billboardove lestvi-
ce, njihova prva uspešnica
»VVannabe« pa je zasedla naj-
višjo pozicijo lestvic kar v tri-
desetih državah - podoben
podvig je dosedaj uspel le le-
gendarnemu kvartetu The
Beatles. Spice Girls so dose-
daj prodale že več kot 17 mili-
jonov plošč in zaslužile kar
15 milijonov funtov, izkupi-
ček že omenjene najnovejše
singl plošče pa so namenile
dobrodelnim ustanovam.
Štiri leta po izidu LP »Get A
Grip« je založba Sony po šte-
vilnih nesporazumih in zaple-
tih končno le objavila najno-
vejši studijski podvig boston-
skih rockovskih prvakov
AEROSMITH. Pevec Steven
Tyler, kitarista Joe Perry in
Brad Whitford, basist Tom Ha-
milton in bobnar Joey Kramer
so pod producentsko taktirko
znanega Kevina Shirleya za
ploščo »Nine Lives« posneli
štirinajst ostrih ročk skladb,
kot prva pa se je na singl for-
matu znašla pesem »Falling In
Love«. Aerosmith bodo ome-
njeno ploščo evropski javnosti
v živo premierno predstavili
na velikem tridnevnem festi-
valu Ročk In Park v Niirnber-
gu, kjer bodo poleg njih med
16. in 18. majem koncertirah
še Kiss, Supertramp, Kula Sha-
ker, Bush, Fugges, Live, Ne-
neh Cherry...
Angleška fantovska skupina
911, ki zadnje čase vse bolj
stopa po stopinjah mega-uspe-
šnih Take That, je ob koncu
prejšnjega meseca svoje delo
kronala še z albumom »The
Journey«. Vzporedno z njim
sta se na trgu znašli tudi dve
njihovi novi uspešnici, »The
Day We Find Love« in »Bodys-
hakin'». Lee (22), Špike (23)
in Jimmy (24) so pred nedav-
nim nastopili tudi pri nas v TV
showu Planet In, trenutno pa
se nahajajo na turneji po
Nemčiji.
Organizacijski odbor Zlate-
ga petelina '97 se pospešeno
pripravlja na zaključno slove-
snost in podelitev letošnjih na-
grad, ki bo 18. aprila, na začet-
ku 4. mednarodnega glasbe-
nega sejma v Celju. Več kot
tristo članov žirije je sredi
prejšnjega meseca izbralo po
tri nominirance v osemindvaj-
setih kategorijah, ki so se že
ali pa se še bodo predstavili v
šestih večernih nedeljskih po-
lurnih oddajah na drugem
programu TVS. S širšega celj-
skega območja so letos med
nominiranci največkrat zasto-
pani velenjski ŠANK ROČK, ki
kandidirajo za Zlatega peteli-
na kar v petih kategorijah
(ročk skupina, ročk pevec,
ročk album, ročk pesem, ročk
album v tujem jeziku).
STANE ŠPEGEL
DEPECHE MODE so, po izredno uspešni vrnitvi na glasbeno
sceno, s skladbo »Barrel Of Gun« (UK No.4), mesec dni pred
izidom dvanajstega studijskega albuma »Ultra« na singl format
uvrstili še nekoliko bolj umirjeno kreacijo »It's No Good«.
Založba ZKP RTVS je konec prejšnjega tedna objavila tretjo
kompaktno ploščo zagorskih knap-rockerjev ORLEK. Plošča je
narejena in posneta v še zmeraj aktualni »unplugged« maniri v
živo v studiu Radia Študent v oddaji »Vaš omiljeni DJ Jure -
Izštekani«, prinaša pa kar 21 pesmi, med katerimi je devet
takšnih, ki dosedaj še niso izšle na nobenem nosilcu zvoka.
Med slednjimi je tudi pesem »Nocoj bom spet težil«, za katero je
zasavska osmerica že posnela tudi videospot. Izidu zgoščenke
bo seveda sledila tudi promocijska turneja, v okviru katere
bomo Orleke lahko 11. aprila slišali tudi v celjskem BarFlyu.
GLASBA JE ZIVUENJE
Kdor poje rad, ostaja mlad
Kdor poje rad, ostaja mlad,
pravi slovenski pregovor; če
ne verjamete, si poglejte Ču-
dežna polja.
To, da smo Slovenci narod, ki
ne le rad, ampak tudi dobro
prepeva, smo se prepričali
prejšnjo soboto v Festivalni dvo-
rani na Bledu, kjer se je na
prireditvi Prvi glas Gorenjske
predstavilo štirinajst pevcev.
Prevladovala so dekleta - slišali
smo tudi štajersko predstavnico
- in mislim, da bi se marsikateri
slovenski »profesionalni« pevec
zabavne glasbe zamislil ob od-
hčnih izvedbah »amaterjev«.
Strokovna žirija, ki so jo se-
stavljali tudi znani slovenski
glasbeniki: Jan Plestenjak,
Martin Žvelc, Simona Vodopi-
vec, si je bila edina z občins-
tvom: zmagovalka je postala
petnajstletna Sabina Berce iz
Krope, ki obiskuje prvi letnik
tekstilne šole v Kranju. Izbrala
si je zahtevno pesem Think
Twice, ki jo v originalu izvaja
Celine Dion in navdušila.
Morda nas bo čez nekaj let
Sabina zastopala na izboru za
popevko evrovizije...
Glasbena
anekdota
Francoski pevec in igralec
Mamice Chevalier je slovel kot
zelo duhovit človek.
Takole je razvijal svojo filo-
zofijo:
Pri sedemdesetih letih izgu-
biš tek, spiš trdneje, počutiš se
mirnejši kot pri tridesetih.
Očitno je za zdravje bolje imeti
ženske v spominu kot pa na
kolenih.
Simona H2O
Poslušalci oddaje Glasba je življenje ustvarjajo propagandni
slogan za naravno mineralno vodo EDINA.


1	i
, ^	I
gizii« mmm i i I8i8iž»iaa8»8ai«iei8i«iia»^^
38
IZ OTROŠKEGA SVETA

Ekološka vzgoja v vrtcu
Vzgojitelji predšolskih
otrok vnašamo v vzgojno de-
lo tudi elemente ekološke
vzgoje. Otroke navajamo, s
pomočjo raznih vzgojnih ak-
tivnosti in z lastnim zgle-
dom, k ravnanju, ki je za
naravo in okolje čim bolj pri-
jazno. Med prizadevanja za
takšno vzgojo sodi tudi mož-
nost srečevanja z ljudmi, ki
so še posebej zavzeti in de-
javni pri varovanju naravne-
ga in zdravega okolja in mož-
nost daljšega bivanja v či-
stem naravnem okolju in do-
življanje lepot, ki jih ponuja
narava.
Otroci iz vrtcev Vzgojno-
varstvenega zavoda »Tončke
Čečeve« (H udinja, Aljažev
hrib) že več let zaporedoma
obiskujejo dolino Glažute pod
Svetino, ki je v lasti družine
Zajčevih, po domače Liplovih.
V tej tihi, od vsakdanjega
hrupa odmaknjeni dolini, pre-
živimo otroci in vzgojitelji vsa-
ko pomlad kakšen dan v nara-
vi. Kaj počnemo?
Sprehodimo se po levem in
desnem bregu potočka, ki se
vije skozi dolino, prisluhnemo
njegovemu žuborenju, pada-
nju čez skalne pragove, s ka-
menčki vzvalovimo mirne vo-
de majhnih tolmunov in opa-
zujemo sotočje dveh potokov.
Občudujemo spomladansko
cvetje: zvončke, ki so prebodli
suho listje, cele preproge tro-
bentic in žafranov, vrbove ma-
čice in zadnji teloh. Sprostimo
se na prostranih travnatih po-
vršinah in poiščemo kotiček za
malico, ki j o prinesemo s seboj.
In vse za seboj skrbno pospra-
vimo! Pa to še ni vse. Ob robu
gozda se tiho približamo mrav-
ljišču in zbrano prisluhnemo
ptičjemu koncertu.
Nazadnje obiščemo še kme-
tijo: odprt kokošnjak, vzorno
urejen hlev, se sprehodimo
skozi kozolec, od daleč poz-
dravimo psa čuvaja in si ogle-
damo freske v zasebni kapeli
sv. Florjana. Pogovarjamo se z
domačimi, ki nam vsako leto
znova odkrijejo kakšno zani-
mivost iz svoje bogate tradici-
je.
V vrtec se vračamo polni
vtisov, saj smo na izletu zapo-
slili vsa čutila: opazovali smo
in otipali, se dotikali in podu-
hali, poslušali in posnemali,
se čudili in občudovali, se po-
govarjali in smejali, hodili in
tekali... Tudi otroke prevzame
čar sožitja z naravo: cvetlice
predvsem občudujemo, s se-
boj jih vzamemo le toliko, da
jih bomo lahko opazovali še
naslednje dni v vrtcu. Sponta-
no utihnemo, da slišimo gla-
sove iz gozda, za seboj ne
puščamo nobenih sledov, ve-
demo se kulturno. Vtise v vrt-
cu poglobimo z risanjem, sli-
kanjem, oblikovanjem, ple-
som, razstavo za starše. Na
radovedna vprašanja poišče-
mo odgovore v izobraževalnih
slikanicah.
In kar je najvažnejše: posta-
jamo pozorni na svoje okolje v
bližini vrtca - na živo mejo,
grmičke, drevesa, posajeno
cvetje... Žal moramo marsika-
tero jutro zgroženo ugotavlja-
ti: spet je nekdo brezobzirno
trgal, mečkal, pohodil, uni-
čil... Spet je nekdo pripeljal
psa na igrišče, odvrgel čik, pa-
pir, vrečko...
Da, otroci že ločujejo vede-
nja, ki so odgovorna do nara-
ve, od tistih vedenj, ki to niso.
Otroci že, kako pa ravnamo
odrasli?
BETKA VRBOVŠEK,
VVZ Tončke Čečeve - Hudinja
Intervju z Ljerlco Bizilj
Ljerka Bizilj - bili ste televi-
zijska novinarka, za kar ste
dobili največje novinarsko
priznanje - Tomšičevo nagra-
do, bralci Večera so vam po-
delili Zlati ekran, bralci Jane
so vas leta 1990 proglasili za
Slovenko leta, izdali ste dve
knjigi, bili poslanka v držav-
nem zboru - kaj od tega vam
največ pomeni?
Najpomembnejše mi je do-
bro opravljeno delo in naj bo
to kakršnokoli delo - novinar-
sko, politično ali biti mama; in
to je tisto, kar vselej posku-
šam: dati vse od sebe...
Kaj pa je bolj zanimivo:
novinarstvo ali politika?
Oboje ima svoj čar in tudi
svoje slabosti. Oba poklica sta
javna, nič ne moreš skriti, vsi
lahko vidijo, kaj delaš in kako,
ali si delo dobro opravil ali
slabo. Bolj zanimivo se mi
vseeno zdi novinarstvo, vsaj
zame je bilo bolj ustvarjalno,
politične »igrice« sem analizi-
rala, kritizirala, v politiki pa te
skušajo v te »igrice« vključiti...
Če bi v novinarstvu ne bile tako
slabe razmere po prehodu iz
enega v drugi sistem, ne bi niti
pomišljala, kaj naj počnem...
In kaj pomeni biti vsem
poznan?
To pomeni biti na rešetu jav-
nosti, ko te enkrat hvalijo, dru-
gič kritizirajo; toda vsakdo, ki
opravlja javno delo, mora biti
pripravljen tudi na to, da ga
kritizirajo. Če te vsi poznajo, je
lahko včasih prijetno, a starejši
si, manj je prijetno, saj v majh-
ni državi kot je Slovenija sploh
ne moreš imeti zasebnosti...
In še spomini na otroštvo.
V Žalcu ste obiskovali osnov-
no šolo, se še spominjate svo-
jega prvega šolskega dne?
Zelo dobro. Spominjam se,
da je bilo treba priti na šolsko
dvorišče - seveda na dvorišče
stare, prijazne šole. Starši niso
mogli z mano, stari starši pa
so se redko kam odpravili. Ta-
ko sem jo mahnila kar sama in
bilo meje precej strah. Spomi-
njam se dvorišča in množice
otrok s starši, potem pa smo
morali v razred, kjer je učitelji-
ca sedela za katedrom in nas
poimensko klicala. Kolena so
se mi tresla, ko sem odhajala
proti katedru - tja sem odhaja-
la sama, nihče ni stopal ob
meni in pot je bila strašansko
dolga. In ko sta do katedra
manjkala še samo kakšna dva
koraka, sem pri vratih zagle-
dala staro mamo - in že je stala
ob meni. Svet je postal kar
naenkrat svetel in lep, neznan-
sko sem si oddahnila...
Ali srečujete svoje nekda-
nje sošolke, sošolce?
Redko, kdaj pa kdaj kdo or-
ganizira srečanje, zadnjega se,
žal, nisem mogla udeležiti, a
starejši si, raje se spominjaš
nazaj, raje se srečuješ. Marsi-
koga žal tudi ne spoznam več,
saj je od takrat, ko sem končala
osnovno šolo, že več kot 25 let.
Ste še Žalčanka ali ste zdaj
Ljubljančanka?
V Ljubljani oz. v Gameljnah
živim, vedno pa bom Žalčanka.
DAMJAN SUKIČ, 7. b.
OŠ Peter Šprajc Jur, Žalec
NAREDIMO SI IGRAČO
PETICA
REPORTAŽA
39
'Deželo pirhov
I/ predmestju Clevelanda je vsaka zelenica okrašena s pirhi in pravljičnimi figurami
prazniki so vedno dobrodošli - več jih je,
[^Ij smo veseli! Mnogim je božič najljubši, ko
P3 mine, se veselimo še lepšega - velike noči.
i|(orda zato, ker je v deželi že nekaj več sonca,
pomladno cvetje na vrtovih in nenazadnje
jomačo mizo krasijo velikonočne pisanice,
Ijot jih imenujejo Belokrajnci. Kako pa ta
praznik praznujejo na drugi strani oceana?
I
Ob Eriejskem jezeru Severne Amerike stoji
jiesto Cleveland v zvezni državi Ohio. Običaj-
no industrijsko, milijonsko mesto (s širšo oko-
lico šteje 2,860.000 prebivalcev). Ko sem brala
jlovenska imena ulic, zasebnih delavnic in
gostinskih lokalov, pa vse skupaj ni bilo več
tako običajno.
Velika noč ali Easter je v tem delu Amerike
pisana res z veliko začetnico. Vhodna vrata
zasebnih hiš dobijo velikonočni venček iz
različnega suhega cvetja, zelenice v vrtovih
spremenijo v pravljično otroško deželo. Poleg
pirhov v različnih barvah jih krasijo keramične
ali plastične figure. Ne manjka velikonočnih
zajčkov - majhnih, velikih, s košaro in brez in
balončkov vseh barv. Ponekod je vse preveč
Idčasto, pač tako, kot je različen okus ljudi.
Otroci se sprehajajo od hiše do hiše in občudu-
jejo različno okrašene hiše in okraske.
Pravljično dežela iz pirhov
Posebnost velike noči v predmestju Cleve-
landa je prav gotovo zasebni park Betty in
Rona Manolio, ki sta si ga omislila že leta 1957.
To je pravljična dežela iz pirhov. Začetek je bila
slika živali iz risank iz 750 izpihanih jajc,
barvanih v različnih barvah. Vsako leto, teden
dni pred veliko nočjo, pa se park poveča. Lani,
na primer, je bila poleg stalnih pravljičnih slik
tudi posebnost leta 1996 - zmagovalni športni
klub Clevelanda, kjer so uporabili za prikaz
njihovega znaka in napisa kar 2.885 jajčnih
barvanih lupin v njihovi barvi - modri, beli in
rdeči.
Že nekaj mesecev pred veliko nočjo zbira
vsa družina v restavracijah jajčne lupine, ki jih
potem očistijo, barvajo z barvami, ki so odpor-
ne tudi pred dežjem in jih nato razporedijo po
vrtu. Ne manjka piščančkov, zajcev in vseh
znancev iz risank. Kar 50.000 barvanih pirhov
je na vrtu Rona in Betty. Trije njuni odrasli
otroci sodelujejo pri pripravah, starši pa ob
prihodu gostov nudijo obiskovalcem razgled-
nice, slike razstavnega prostora, domače izdel-
ke in čestitke za praznik. Lyndhurst, pred-
mestje Clevelanda, dobi tako v času praznikov
še prijetnejšo podobo.
Velikonočni javorjev sirup
Zanimiv pa je prav v tem času tudi obisk
»tovarne«, kjer iz javorja pridobivajo sladki
sirup, podoben medu in vendar redkejši, po-
sebnega ali celo malce neobičajnega okusa. V
sosednji zvezni državi Pensilvaniji, dobro uro
vožnje iz Clevelanda, je ogromno javorjevih
dreves. Na drevesa so pritrjene posode, ka-
mor teče javorjeva tekočina, ki se kasneje
kuha in iz nje pridobivajo sladko medico, ki
jo uporabljajo za namaze kot pri nas marme-
lado in med.
»Tovarna«, ki bi jo naši vrli inšpektorji
zaprli, zaprli pa bi tudi lastnika, je pravza-
prav malo večja koliba, kjer v dveh večjih
kotlih kuhajo pobrano javorjevo tekočino.
»Kuharja« medice sta tudi prodajalca, ki nudi-
ta kupcem sladko tekočino v steklenicah,
lončenih vrčih in vrčkih, slednje bolj za spo-
minčke.
Sezona pridobivanja tega sladkorja traja od
sredine februarja do velike noči ali teden dni
dlje - odvisno tudi od vremena in toplote, ko
začne drevo brsteti. Drevo mora biti staro
najmanj 40 let, da se ga lahko izkorišča - 80-
letno je še boljše. Drevesa, stara nad 225 let,
stoje še danes, razpokana so, iz časa indijan-
skih naselbin so vidne sledi sekir, svedrov.
Prav natančno nihče ne ve, kdo je prvi odkril
skrivnost pridobivanja zanimive tekočine. Le-
genda pravi, da so bih Indijanci tisti, ki so v
javorjevo drevo zarezali črko V - lubje pobrali
in zbirali tekočino. Kasnejši prebivalci pa so to
posnemali.
Med leti 1700 in 1800 sta imela javorjev
sladkor in javorjev sirup velik pomen v prehra-
ni. V novejšem času je beh sladkor postal
cenejši, javorjev pa je tako izgubil nekdanjo
veljavo.
TATJANA KOTNIK
Velikonočna podoba zelenic pred hišami v Clevelanda.
K velikonočnicam na Boč
Zgodaj spomladi je na »Panonskem Triglavu« še posebej lepo
Na steni planinskega do-
ma na Boču so na uokvirje-
nem papirju verzi: Kdo ga
ne pozna,/ Boča našega le-
pega./ Vrh stolpa lučka mu
žari,/ mežika nam na vse
strani./ Boč ima nekaj lepe-
ga,/ kar nima nobena gredi-
ca,/ velikonočnica tam cve-
ti,/ dušo, srce razveseli!
Ti dve kiiici posrečenih sti-
ki jih je spisala ena od
ljubiteljic tega kozjanskega
»čaka, najbolj verno opisujejo
planinske lepote, ki nam jih ta
^h ponuja.
Boč je najvišji vrh v pre-
"lalpskem Bočkem pogorju in
•fži vzhodno od Rogaške Sla-
tine. Do »brezgrešnih« tisoč
metrov mu v višino manjka
samo dvajset metrov. Zaradi
njegove značilne oblike in za-
radi tega, ker se mogočno dvi-
guje nad ostalim hribovjem,
ga nekateri poimenujejo kar
Panonski Triglav.
Boč je dostopen z vseh stra-
ni. Možni dostopi so: iz Zgor-
njih Poljčan čez Babo -1 ura, iz
Zgornjih Poljčan po Detičkovi
poti -1 ura, iz Zgornjih Poljčan
po cesti skozi Podboč, okoli
Tovstega vrha in mimo Formi-
le - 4 ure, iz Loč pri Poljčanah
preko Pečice - 3 ure 30 minut,
iz Makol mimo Lovske koče
pri Gavezu - 3 ure 30 minut, iz
Stoperc na Ravno Cerje in mi-
mo Lovske koče na Gavezu - 4
ure, iz Rogaške Slatine preko
Cerovca pod Bočem in mimo
Lovske koče na Gavezu - 4 ure,
iz Rogaške Slatine (Ratanske
vasi) mimo Zgornje Kostrivni-
ce - 2 uri 45 minut, iz Rogaške
Slatine (Ratanske vasi) mimo
Sv. Marjete - 3 ure.
Vse poti so markirane. V po-
moč vam je lahko planinska
karta Rogaška Slatina z Bočem
in Donačko goro (1:25000), ki
jo je izdal Inštitut za geodezijo
in fotogrametrijo. Nabavite jo
lahko v knjigarnah.
Pod vrhom stoji Dom na
Boču, ki ga upravlja Planinsko
društvo Poljčane in ima na
voljo 45 ležišč. Odprt je vse
leto. Leži na Ravni (ravnica
med Bočem in Dreveniško go-
ro) na zahodnem pobočju, v
neposredni bližini cerkvice
Sv. Miklavža. To je slikovita
gotska hribovska cerkvica z
16. stoletja, v kateri so oltarji
in poslikave iz dobe baroka.
Do doma in cerkvice se lahko
pripeljemo tudi po cesti iz
smeri Zgornje Kostrivnice ali
iz smeri Zgornjih Poljčan.
Edinstveno flora
Od doma do vrha je manj kot
uro strmega vzpona. Markacije
in kažipoti nas proti vrhu pope-
ljejo po gozdni učni poti. Med
potjo po zakraselem gorskem
svetu bomo iz lično urejenih
obvestilnih tabel izvedeli vse o
posameznih drevesih in rast-
linstvu, značilnemu za ta pre-
del. Na polovici poti proti vrhu
se lahko odločimo, ali bomo
pot nadaljevali po hitrejši, ven-
dar strmejši različici ali pa bo-
mo proti vrhu sopihali po lažji,
manj strmi poti. Na najvišjem
vrhu je televizijski stolp, nekoli-
ko nižje pa razgledni stolp.
Naokrog je prelep razgled na
Pohorje, Haloze, sosednjo Do-
načko goro, hrvaško Zagorje in
Posotelje. Na sedelcu med obe-
ma stolpoma stoji ličen vojaški
objekt.
Da se ne vračamo po isti poti,
obidemo žičnato ograjo okoli
vojaškega objekta in se pod te-
levizijskim stolpom, po južnem
pobočju spustimo proti domu.
Na tej poti si lahko ogledamo še
manjšo jamo, imenovano Balu-
njama. Žal so markacije za ta
del poti pomanjkljive.
Boč pa ni samo zanimiva
izletniška točka, temveč je za-
nimiv tudi zaradi svoje edins-
tvene flore. Tukaj bomo našli
na primer redke cvetlice kot
so: jesenček, kloček, dišeči
volčin in pa črni gabrovec. Naj-
zanimivejša pa je velika veliko-
nočnica (Pulsatilla grandis).
Njeni prelepi vijoličasti cveto-
vi, obdani s sivim puhkom, se
odprejo zgodaj spomladi in
cvetejo, kakor njeno ime pove,
do velike noči. Prav travniki
okoli planinskega doma in
cerkvice Sv. Miklavža so njeno
najbogatejše rastišče. Del ra-
stišča ob cesti je ograjenega in
označenega. Vehkonočnica je
zavarovana kot naravni spo-
menik in je ni dovoljeno trgati.
V neposredni bližini planin-
skega doma bomo lahko obču-
dovali tudi mogočno drevo -
velik črni topol (Populus ni-
gra).
Zgodaj pomladi je torej pra-
vi čas, da se povzpnemo na
Boč. Uživali bomo lahko v
razgledu in občudovali edins-
tveno floro ter cvetenje veliko-
nočnice.
MIROSLAV ŽABERL
Pogled na mogočen Boč z oddajnikom
Razglednica z Domom na Boču, cerkvico sv. Miklavža in velikonočnicami.
40
ZA AVTOMOBILISTE
Februar 97: zelo ugodna prodaja
Prodaja avtomobilov v le-
tošnjem januarju je bila več
kot skromna, kajti za nove
avtomobile se je odločilo vse-
ga 3000 kupcev. Toda fe-
bruarski podatki so popravi-
li razpoloženje pri trgovcih,
kajti v drugem letošnjem
mesecu se je za nove avtomo-
bile odločilo kar 5694 kup-
cev.
To je za 4,4 odstotka več kot
februarja lani, pri čemer je res,
da je bil lanski februar eden
najboljših v letu 1996. Seveda
je največ vozil prodal Renault
(1293), vendar je njegov fe-
bruarski dosežek za 23,8 od-
stotka skromnejši kot februar-
ja lani. Za njim se je uvrstil
Volkswagen s skupno prodajo
720 avtomobilov, kar pa je bilo
za dobrih 43 odstotkov več kot
lani v tem času. Na tretjem
mestu je bil Fiat, ki je Sloven-
cem prodal 685 avtomobilov,
to pa je bilo za cehh 181 od-
stotkov več kot februarja lani.
Najuspešnejša južnokorejska
tovarna v februarju je bil
Hyundai s skupno prodajo
426 avtomobilov (14,5 odstot-
ka manj), najuspešnejša ja-
ponska pa Suzuki s prodajo
130 avtomobilov, kar je bilo za
19,3 odstotka več.
Zanimiva, pa nič posebej no-
va, je razvrstitev desetih najbo-
lje prodajanih avtomobilov v
februarju. Povsem zgoraj sta
dva renaulta in sicer megane
(506), tako za njim je cho
(444), na tretjem mestu pa
volkswagen polo (435). V po-
sameznih razredih je v ospred-
ju znova precej renaultov. Tako
je v nižjem razredu prvo mestu
v februarju osvojil clio pred
VW polo in fiatom punto, v
nižjem srednjem je v ospredju
renault megane pred škodo fe-
licio in hyundaijevim accen-
tom, v srednjem vodi renault
laguna, za njim pa sta VW pas-
sat in opel vectra. V višjem
srednjem razredu je povsem
zgoraj BMW serije 3, sledi
BMW serije 5, potem pa audi
A6. Pri limuzinskih kombijih je
uspešen VW sharan, precej pa
zaostaja seat alhambra in ci-
troen evasion, pri terencih vodi
lada niva pred suzukijem sa-
murai in jeepom cherokeejem.
Omeniti je treba, da so februar-
ja prodali tudi po enega jaguar-
ja in porscheja in da so tri
pomembne, znane in ugledne
evropske avtomobilske hiše, ki
imajo dokaj primerljiv avtomo-
bilski program - BMW, Merce-
des Benz in Volvo - dokaj sku-
paj. Tako se je prvemu posreči-
lo prodati 31, drugemu 27 in
tretjemu kar 39 avtomobilov.
Na sHki: renault cho.
Honda se širi
Japonska Honda je daleč
od tega, da bi spadala med
večje japonske avtomobilske
tovarne, je pa njen sloves ve-
lik predvsem pri uvajanju
tehničnih posebnosti oziro-
ma izboljšav na motorjih,
pogonskih sklopih ipd. Ven-
dar se tovarna tudi širi, kar
med drugim dokazujejo na-
črti o gradnji kar petih novih
proizvodnih obratov na raz-
ličnih koncih sveta.
Tako naj bi gradili v Brazili-
ji, pa v Turčiji, Indiji, zgradili
naj bi tovarno motociklov v
Vietnamu ter tovarno strojev v
Indoneziji. Hondi gre zelo do-
bro od rok tudi v ZDA in v
Evropi, kajti na teh dveh trgih
oziroma prostorih so lani pr-
vič v svoji zgodovini prodali
več kot dva milijona avtomobi-
lov, skupna prodaja, kar po-
meni, da so sem všteti tudi
motocikli, pa je presegla šte-
vilko deset milijonov enot. Za-
nimivo in omembe vredno je,
da je Honda eden redkih izde-
lovalcev tako imenovanih ro-
botskih strojev, ki jih uporab-
ljajo v avtomobilskih tovar-
nah. Po drugi strani pa Honda
povečuje svoj program in se še
posebej posveča evropskemu
trgu, saj ima svojo tovarno v
britanskem Svvindonu. Veliko
pa si v zadnjem času obeta
predvsem od prenovljenega
kupeja prelude, ki je, kot smo
že pisali, na voljo tudi v Slove-
niji. Na sliki: honda prelude.
Po tigri še puma
Ameriški Ford je predvsem
za potrebe evropskega in
morda še kakšnega trga v
Ženevi predstavil svoj mali
kupe pumo. Avto je nastal na
fiestini osnovi, kar pomeni,
da je pume v dolžino za 3984
milimetrov, kupejevsko
skromna pa je tudi višina
(1344 milimetrov).
Rojstvo pume je seveda od-
govor na tisto, kar se je posre-
čilo Oplu s tigro, prav tako
majhnim evropskim kupejem,
ki gre dokaj dobro v promet.
Pumo opremljajo z 1,7-litr-
skim zetec motorjem, ki ponu-
ja največ 125 KM pri 6300
vrtljajih v minuti in zmore na-
vor 157 Nm pri 4500 vrtljajih v
minuti. S tem agregatom zmo-
re avto največjo hitrost 203
km/h, do 100 km/h pa pospe-
ši v povsem sohdnih 9,2 se-
kundah. Po sedanjih napove-
dih naj bi prodaja tega avto-
mobila stekla sredi leta, cena
še ni znana. Na sliki: ford
puma.
Bugalti izginjo
s prizorišča?
Italijanski Bugatti je bil
nekoč zelo znan, priznan
in uspešen izdelovalec pre-
stižnih avtomobilov. Sedaj
pa vse kaže, da dokončno
izginja z avtomobilskega
prizorišča.	'
Tovarno je ob začetku sto-
letja ustanovil Ettore Bugatti,
prvič pa se je zgodilo, da so
morali proizvodnjo ustaviti
leta 1950. Podjetje je po vsem
tem nekako utonilo v pozabo,
leta 1989 pa je prešlo v roke
italijanskega podjetnika Ro-
mana Artiolija. Ta je podjetje
spravil »k sebi«, saj so začeli'
izdelovati bugattija EB llO'
Toda avtomobil kljub zelo
ugodnim ocenam ni našel za-
dostnega števila kupcev, tako
da je leta 1995 podjetje dobilo
prisilnega upravitelja. Med-
tem je poskušal Artioli pod-
jetje prodati različnim kup-
cem, vendar se kupčija ni po-
srečila in vse kaže, da ini^
Bugatti sedaj izginja z avto-
mobilskega trga. Podjetje bo;
do prodali, ne bo pa naprodaj
ime Bugatti, saj je to v last'
družbe Bugatti International-
ki pa je prav tako pod prisilil"
upravo. Po sedanjih ocenah
naj bi prodaja podjetja prin^'
sla 5,3 milijarde lir, kar P^
seveda ne bo dovolj, da t"
povrnili dolgove in
ohranili pri življenju.
BORZA CEN
Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro^j
400 avtomobilov. Prodanih je bilo 15 vozil. Organizatorji so izcj,]
75 kompletov kupoprodajnih pogodb. Obiskovalcev na sejmu i
bilo 1500.
PETICA
ZA AVTOMOBILISTE
41
0*
pDA je postal Citroen Slovenija
0
tistem, ko je bilo očitno,
lioprski Cimos ne zmore
ijnena prodaje citroenov
. jiovenskem trgu, je s Ci-
^nom sklenil posebno po-
jjbo o prodaji teh avtomo-
jjpv. Tako je nastalo podjet-
, (Citroen PDA, ki je začelo
jijti avgusta lani.
Lanski posel s citroeni pri
J, je bil porazen, verjetno
jislabši v zadnjih desetih le-
^ Letos pa je precej drugače,
j čemer je slovenska vlada
^ nedavnim Citroenu PDA
j;.olila uporabo imena Slove-
nj. Po novem se podjetje to-
j imenuje Citroen Slovenija,
j naj bi po sedanjih načrtih
0	pri nas prodal vsaj 3300
iroenov. Naloga se zdi zelo
(biciozna, vendar je res, da
1	jim je doslej posrečilo že
0dati 700 avtomobilov, veči-
jina saxojev in AX. S prodajo
Il francoskih avtomobilov se
inas ta hip ukvarja 26 poob-
lienih trgovcev, pri Citroe-
jSlovenija pa pravijo, da je
dovolj in da bodo v prihod-
nje predvsem izboljševali ka-
kovost te mreže.
Čeprav podjetje ni nič pove-
zano s Cimosom, pa je indu-
strijsko sodelovanje med kopr-
sko tovarno in Citroenom os-
talo. Po sedanji petletni po-
godbi naj bi Koprčani za Fran-
coze vsako leto dobavili za
nekako 300 milijonov frankov
sestavnih in rezervnih delov.
kar seveda pomeni, da Citroen
ostaja še naprej najpomem-
bnejši partner. Ob tem pa je
Citroen berlingo, ki ga izdelu-
jejo v Španiji, dobil tudi naslov
dostavno vozilo leta 1997. To-
varna je lani prodala malen-
kost manj kot 40 tisoč berlin-
gov, pri nas pa se je letos zanj
odločilo 39 kupcev. Na sliki:
Citroen berlingo.
Rojstvo novega audija A6
Nemški Audi, daleč najus-
iJnejša tovarna znotraj
ncerna Volksvvagen, ob-
ilja te dni prve uradne fo-
{^^ije novega audija A6.
.^aj je ta avtomobil najsta-
sii v programu te nemške
emobilske hiše in ker gre za
saj višji srednji razred, je to
»kakor zelo pomembno vo-
k Kot kažejo fotografije, je
idi A6 mešanica tistega, kar
inujata večji A8 in manjši A4,
0žno pa je zaslediti tudi ka-
»rijske poteze pred meseci
odstavljenega volkswagna
ssata. Marsikaj so povzeli tu-
po dveh avtomobilih, ki sta
bila na ogled zgolj kot koncept-
ni vozili (audi TT in TTS, avto-
mobila, ki naj bi ju začeli izde-
lovati prihodnje leto).
Opreme pri novem audiju
A6 bodo h"i: advance, ambi-
tion in ambiente, vse izveden-
ke pa bodo dokaj bogato serij-
sko opremljene, saj bodo ime-
le tudi stranski zračni varnost-
ni blazini na prednjih sedežih,
pa električno odpiranje zad-
njih in sprednjih oken, zani-
mivo pa je, da tovarna napre-
duje, da bo samodejna klimat-
ska naprava z uravnavanjem
temperature ob upoštevanju
vpadnega kota sončnih žarkov
v vozilo prav tako sestavni del
serijsko vgrajene opreme. Mo-
torjev bo dovolj, večinoma bo-
do to že znani agregati. Tako
bodo na voljo trije bencinski
motorji s po petimi ventili na
valj in en turbodizelski motor
z močjo 81 kW/110 KM. Med
bencinskimi motorji bo naj-
šibkejši 1,8-htrski agregat z
močjo 110 kW/150 KM, sledil
bo novi 2,4-htrski V6 motor z
močjo 121 kW/165 KM, na
koncu bo 2,8-htrski šestvalj-
nik s 142 kW/193 KM. Audi
A6 se bo na trgu pojavil junija,
v Nemčiji bo naprodaj za
50.400 mark (A6 1,8) oziroma
za 71.900 mark v varianti V6 z
2,8-litrskim motorjem in stal-
nim štirikolesnim pogonom
quattro.
20. slovenski
avtomobiisici
salon
^a Gospodarskem razsta-
^u v Ljubljani bo od 19. do
Uprila 20. slovenski avto-
i^ilski salon, vsekakor
fireditev, ki naj bi privabila
Wdno število obiskoval-
fv.
''o sedanjih napovedih dveh
lanizatorjev. Združenja av-
'^obilskih zastopnikov in
l^izvajalcev Slovenije in
^bljanskega sejma, se bo
Ustavilo 271 razstavljavcev,
'^oljo pa naj bi bila večina
■o^njih novosti. Tako kaže
drugim omeniti novi
^cedes razreda A, pa BMW
^dster M, najmočnejši Z3
videli naj bi tudi audija
' Pa passata v karavanski
^^dbi, nato BMW touring se-
ipd. Vendar na ogled ne
samo novi avtomobili,
^ pa se bodo predstavile
^ ^'■ne pnevmatik, izdeloval-
^^^oakustične opreme, za-
ovalnice, avtošole ipd. Sa-
] 00 odprt vsak dan od 9. do
jj-^^re, vstopnice pa bodo po
^Oziroma 500 tolarjev.
Poslovni razred
Piaggio Sfera 50 RST
TEST
Prenovljena Sfera je skuter
za določen krog kupcev. Nje-
no udobje, velikost, prefinje-
na oblika in moč premagova-
nja uličnega kaosa godijo
gospem in gospodom. 1\idi
tistim v kravatah in z natanč-
nimi urniki dnevnega počet-
ja.
Sferi restyling, od tod krati-
ca RST, ni prinesel samo mod-
no zaobljenega prednjega dela
in novih luči zadaj. Pionirska
vloga njene predhodnice iz-
pred sedmih let, ki je kot prvi
novodobni skuter iz Piaggiove
dvokolesniške zakladnice po-
novno obudila mit o mestnem
dvokolesniškem prevoznem
sredstvu, je počasi zbledela.
Ni bila deležna pozabe, am-
pak poprave napak, ki so se
nabrale v tem obdobju. Ne
samo, da so inženirji prenovo
izpeljali temeljito, še več, mo-
del RST deluje bolj zrelo in
dovršeno, nekako za številko
večje od predhodnice. Mogo-
če je temu kriv nov izbor barv,
širši in resnično lepi kolesni
obroči, širše pnevmatike, širša
počivališča za noge, tudi za
sopotnikova stopala. Sfera je
poslej še bolj pisana na kožo
okusu srednje generacije, ki
jim udobje sedenja in obilnost
prostora za noge, vehko odla-
galnega prostora pod sedežem
in v zaklepajočem predalu
pod krmilom, pomeni več kot
nališpana zunanjost, ^edež je
izdatneje oblazinjen in dovolj
velik celo za dva odrasla. Nanj
so premestili ključavnico, ki je
bila prej na plastični karoseri-
ji. Dvignjen sedež vam odkrije
odlagalni prostor in odprtini
za dolivanje bencina in olja.
Bencinski rezervoar je večji.
Več je prostora okoli pogon-
skega sklopa. Pravzaprav gre-
do te spremembe na račun
poskusne vgradnje 125-kubič-
nega štiritaknika, ki je moral
prestati vajeniško dobo v sferi
RST, preden so ga vstavili v
novo vespo. Za vlogo posku-
snega zajčka so sfero nagradili
z novo, resnično dobro kolut-
no zavoro spredaj, ki deluje
učinkoviteje kot stari boben.
Nov blažilno vzmetni element
na prednji enoročni nihajni vi-
lici je dvosmerno blažen, a še
vedno odpove poslušnost na
kratkih grbinah in udarnih ja-
mah, kar je posledica malih
koles in kratkih hodov vzme-
tenja pri skuterjih. Zadnjemu
vzmetenju ni kaj očitati, sku-
paj z dobro podloženim sede-
žem zadovoljivo požira luk-
nje. To in večja medosna raz-
dalja ter širše pnevmatike so
»krivci« za občutno izboljša-
nje udobja in stabilnosti vož-
nje v ovinkih.
Zračno hlajen dvotaktnik je
stari znanec, s prijetno meh-
kobo variomatskega prestav-
ljanja, a z nežneje prijemajočo
samodejno centrifugalno
sklopko. Električni žaganjač,
elektroventil namesto klasične
pipice za gorivo, samodejni
čok, ne prehrupno delovanje,
povprečna poraba goriva in
preprostost so enovaljnikove
znane odlike. Še vedno je ne-
miren takoj po startu in mo-^
čan toliko, kolikor pač zahte-
vajo predpisi. Končno so obli-
kovalci predvideli snemljiv
pokrov na podsedežni oplati,
ki omogoča lažji dostop do
svečke. Spremenjeno glavno
stojalo zahteva manj moči pri
parkiranju skuterja. Manj is-
kanja s prsti omogočajo posre-
čeno oblikovana stikala na kr-
milu. Grafika okoli merilnika
hitrosti je manj kičasta, veli-
kost kontrolk in merilnikov
prija odraslim očem. Merilnik
količine goriva in kontrolka
rezerve sta res velika in dobro
vidna, tudi ponoči (zelena os-
vetlitev), a še vedho nenatanč-
na.
Sfera se baba s široko paleto
dodatne opreme (prtljažniki
in kovčki, vetrni ščitniki, kro-
mirani dodatki, cevni ščitni-
ki...), ki mora zadovoljevati iz-
birčen okus odraslega Evro-
pejca. Natančno določen iz-
bor njenih uporabnikov ima,
vsaj na tem prostoru, nespre-
gledano pomanjkljivost. Ne-
pravilno obveščen kupec ne
razume, zakaj so kričeče naki-
čeni daljnovzhodni primerki
toliko cenejši od na prvi po-
gled neopazne sfere. Nekaj
podobnega je z vlaki in letali.
Razliko v udobju potovanja,
razen pri blagajni, zaznaš še-
le, ko sedeš v ekonomski ah
poslovni razred.
TEODOR JESIH
Foto: T.J. in I. KOTNIK
Sferina mehkoba linij in barvna umirjenost brez mavričnih
dodatkov ustreza okusu mam in očetov.
Navdušujejo zelo priročna in dovolj velika stikala na krmilu.
Očem prija velikost in preglednost kontrolne plošče.
Tehnični podatki:
Pogon: dvotaktni enovaljnik, zračno hlajen, 49 ccm, 4,3 KM pri 6500 v/min, elektronski vžig,
12 mm uplinjač s sarnodejnim čokom, električni in nožni zaganjač, mazanje auto-lube,
samodejna centrifugalna sklopka in variomatski menjalnik s klinastim jermenom.
Okvir in vzmetenje: okvir iz jeklenih cevi s pločevinastimi ojačitvami, spredaj nihajna roka
uprta na enojni blažilno vzmetni element z dvosmernim blaženjem, zadaj nihajni monoblok
uprt na enojni blažilno vzmetni element s tristopenjskim nastavljanjem trdote vzmeti.
Zavore in pnevmatike: spredaj kolut premera 200 mm, zadaj mehansko krmiljena bobnasta
• zavora. Pnevmatike spredaj 100/80-10, zadaj 110/80-10.
Mere in poraba: D x V x Š: 1760 x 1070 x 700 mm, medosna razdalja 1235 mm, višina sedeža
780 mm, suha teža 82 kg, rezervoar 8 lit.
Najvišja hitrost: 50 km/h, poraba na testu: 3,2 do 4,7 1/100 km.
Cena: 369.600 SIT, registracija in zavarovanje AO ni potrebno.
42
NASVETI
KULTURA BIVANJA
Sožitje med starim in novim
v vsakdanjem življenju se nenehno sre-
čujemo z vsakovrstnimi stili ali slogi, tako v
umetnosti, arhitekturi, modi in tudi pri
čisto vsakdanjih, uporabnih stvareh kot so
posodje, pohištvo, nakit... Danes, pri popla-
vi vsakršnega modernega oblikovanja, se-
veda težko govorimo o stilu, to imenujemo
moderno oblikovanje ali kar »design«, ki se
največkrat istoveti z avtorjem oziroma obli-
kovalcem.
Pri oblikovanju interiera, pri opremi stano-
vanj ali poslovnih prostorov, se v današnjem
času velikokrat ustvarja simbioza med starim
in novim, kombiniramo stilno z modernim,
seveda pa ni nujno, da je stilno vedno staro!
Skozi zgodovino je bilo veliko stilov in smeri,
želela pa bi opozoriti na nekaj tistih, uporab-
nih, dosegljivih in seveda »modernih«!
Bidermajer - za ta umetnostni slog je značil-
no, da se je najčistejše izrazil v stvarnem in
prijaznem slogu stanovanjske opreme, pred-
vsem pohištvo je zelo funkcionalno, preprosto
in skladno oblikovano. Celot-
na duhovna naravnanost ta-
kratnega nemškega in avstrij-
skega malomeščanstva, v
predmarčevski dobi 1815-
1848, je temeljila na umiku iz
politično-socialnega okolja, v
idilično bidermajersko do-
mačnost.
Dunaj je bil eden izmed vo-
dilnih centrov v izdelovanju
bidermajerskega pohištva ter
drobnega inventarja, zlasti
ur. Znane in cenjene so ka-
minske ure dunajskih moj-
strov tega obdobja, znana je
tudi bidermajerska steklovi-
na, večinoma iz visoko razvi-
tih čeških steklarn. Biderma-
jer nam je prav zaradi bližine
Dunaja in njegovega vpliva
bolj domač in prepoznaven.
Konec istega stoletja se v
Angliji razvija novo umet-
nostno gibanje. Pod vplivom
W. Morrisa leta 1888 nastane
združenje angleških umetni-
kov, znano pod imenom Arts
and crafts. To združenje je v
obdobju razvoja masovne in-
dustrijske proizvodnje hotelo
oživiti umetno-obrtno izroči-
lo. .
Tako je bil rojen slog, imeno-
van art nouveau. Njegovo bis-
tvo je krivulja, ki jo najdemo na
vsakem izdelku tega stila. Kri-
vulja je izhajala iz narave, ki je
bila neizčrpen vir umetnikov -
oblikovalcev tega sloga. Navdi-
hovale so jih naravne, mehke
hnije cvetlic, debel, listov...
Najljubše pa so jim bile silhue-
te lilij, irisev, orhidej, kačjih
pastirjev, pavov... Pravzaprav
je vsaka naravna oblika nudila
nove ideje.
Oblikujejo vse, pohištvo,
steklo, vitraže, nakit, posod-
je... Art nouveau se iz Anglije
hitro širi po vsej Evropi, velika
mesta postanejo centri, vsako
s svojo interpretacijo omenje-
nega sloga.
V času med obema vojna-
ma se razvije art deco. Je
stil, ki je najprimerneje sledil
art nouveauju; zgledoval se
je po abstraktnem oblikova-
nju in barvah. Veliko raje je
izbiral med upodabljanjem
živali ter lepoto ženske po-
stave. Za stil je značilno, da
je zadnji kompleten (totalni)
stil, oblikovali so pohištvo,
nakit, posodje, steklovino,
stenske obloge in ornamen-
te, skratka vse! Art deco je
sprejel oziroma začel v veliki
meri uporabljati materiale
kot so: plastika, bakelit in
krom. Uspešen je postal
predvsem zato, ker je izkori-
stil dvajseto stoletje, stroje in
strojno delo kot inspiracijo.
Rodi se industrijsko obliko-
vanje. Uspešno je usklajeval
tehnologijo, nove materiale
in navdihe, ki so jih nudili na
primer: letalsko krilo, motor
avtomobila, lok jadrnice...
Zarezal se je v vse sfere
umetnosti. Leon Bakst, ki je
znan kot dober oblikovalec
interierja, je v slogu Art de-
coja zasnoval kostumografi-
jo za baletno predstavo Šehe-
rezada v izvedbi Ruskega dr-
žavnega baleta v Parizu. Nje-
gova kostumografija je teda-
njo pariško publiko šokirala,
bila je v močnih barvah in
ornamentih orientalskega
pridiha.
Čeprav se v Art decoju čuti
vpliv orientalske umetnosti in
figuralike iz Egipta, Afrike ter
Azteške kulture, je bil ta stil
jasen in čist (prečiščen), veli-
ko je geometrijskih, ponavlja-
jočih vzorcev.
Z uporabo novih materialov
in principov oblikovanja nas je
art deco pripeljal do moder-
nizma, postmodernizma in
nadaljnjega eksperimentira-
nja!
KLAVDIJA SITAR
Vitrina z motivom kačjega pastirja v stilu
art nouveauja.
Broša iz leta 1924 z motivom skarabeja v stilu art decoja.
LEPOTA IN ZDRAVJE
Česen in beluši za zdravje
Ugledni strokovnjaki priz-
navajo vlogo pomembnega
eliksirja tudi česnu. Prepre-
čeval in lajšal naj bi tegobe
kardiovaskularnega sistema,
predvsem povišan nivo maš-
čob in holesterola, visok krv-
ni pritisk, kadilsko nogo in
arteriosklerozo, nevarnost
tromboze, infarkta in kapi.
Spodbujal naj bi imunski si-
stem (infekcije z bakterija-
mi, virusi in glivicami), zavi-
ral izčrpanost in staranje.
Sodobni prehrambeni stro-
kovnjaki priporočajo v jedil-
nik čim pogosteje vnesti tudi
beluše, ki pospešujejo presno-
vo v organizmu - zlasti spod-
bujajo izločanje vode iz telesa,
obenem pa s tem pomagajo
pri hujšanju in odpravi celuli-
ta. V beluših, predvsem v nji-
hovih glavicah se nahaja obili-
ca asparginske kisline, ki
spodbuja izločanje vode iz te-
lesa, obenem pa so beluši sa-
mi bogati s tekočino, saj vse-
bujejo kar 94% vode (in temu
primerno minimalno količino
kalorij, le 19 v 100 gramih).
Hkrati so beluši tudi pomem-
ben vir mineralov, kot so kalij,
kalcij in fosfor, priporočljivi pa
so tudi za vse, ki jih daje pre-
komerna telesna teža, saj 100
g tovrstne zelenjave vsebuje
minimalno količino kalorij.
Skupina ameriških dietolo-
gov in kozmetologov priporo-
ča za privlačen izgled upošte-
vanje prgišča vsakdanjih prin-
cipov pri sestavljanju jedilni-
ka:
-	vsak dan pojejte nekaj
sladkega (sveže in suho sadje,
rozine)
-	slanega (juhe, omake,
oreške)
-	pikantnega (začimbe,
chutneys - indijsko vloženo
močno začinjeno sadje)
-	grenkega (grenivka, endi-
vija, cikorija)
-	izogibajte se alkohola (ra-
zen kozarca ali dva kvalitetne-
ga vina; po možnosti črnega
med ali neposredno po obro-
ku)
-	čim manj rafiniranega
sladkorja in bele moke
-	minimalne količine mesa
in rib
-	malo mlečnih proizvodov
-	veliko stročnic (fižol, grah,
leča, čečerika)
-	precej integralnih žitaric
(riž, ajda, oves, ječmen)
-	dovolj orehov, lešnikov,
mandljev ipd.
-	pijte sadne in zeliščne čaje
-	uživajte negazirano mine-
ralno vodo
-	čim več zelenjave (tudi
krompirja)
-	od kruha največ polnozr-
natih vrst in mlincev.
Učinkovita je tridesetdnevna
kura z antioksidanti (A, C in E
vitamin v kombinaciji s sele-
nom) - čim več intenzivno zele-
ne, rumene in rdeče zelenjave.
Koristno pa je tudi uživanje
adenozina, ki zavira obolevanje
in staranje (motnje cirkulacije,
težave s srcem, pomanjkanje
kisika, krčne žile, staranje kože,
pešanje intelektualnih funkcij).
Z namenom, da bi telo čim lažje
vsrkalo koristne substance in se
znebilo škodljivih presnovnih
produktov, nekateri priporočajo
izpiranje črevesja, drugi pa pri-
segajo na tradicionalno kitajsko
medicino. Vse bolj popularne
postajajo tudi diete s sadjem in
zelenjavo, pa s soko>H, čaji, ze-
liščnimi napitki in mineralno
vodo in pa seveda post (2 do 3-
krat letno po 7 do 10 dni).
MOJ PES
Doga
Psi te pasme z ogromno
postavo izžarevajo aristo-
kratsko eleganco svojih
prednikov, kot da bi se zave-
dali, da so bili in so še simbol
lastnikovega družbenega po-
ložaja.
Zgodovina - Predniki teh
psov so bili v srednjem veku
na vseh kraljevskih dvorih. Ve-
činoma so se z njimi ponašali,
uporabljah pa so jih tudi v
lovu na merjasce. Pasma se je
razvijala predvsem v Nemčiji,
kljub temu, da so ga Angleži
poimenovali »Veliki Danec«.
Poznamo več vrst dbg, kot so:
Harlekinska doga (na sliki).
Argentinska doga, Bordojska
doga ...
Narava - Je pes, ki se zaveda
svoje moči in temu primerno
je njegovo obnašanje. Naveže
se na gospodarja in je strpen
do ostahh, če ga imajo za sebi
enakega. Je dokaj dober čuvaj,
pameten in včasih zamerljiv.
Potrebe - Za tako velikega
psa potrebujemo tudi več hra-
ne. Potrebuje veliko gibanja in
veliko prostora. Zelo pomem-
bno je, da psa izšolamo. Ni
primeren za stanovanja v blo-
kih. Lastnik takšnega psa se
mora zavedati, da je velika
odgovornost imeti takšnega
psa. Zato je potrebno dobro
pretehtati, ali bomo takšnega
psa kupili.
Glavne značilnosti - Glava
mora imeti izrazit obris s plo-
sko lobanjo, ki ima na sredi
manjšo vdolbino. Obrvi i
izrazite. Smrček mora biti 6
- izjema so Harlekinske do|
in modro sivi psi. Uhlja s
manjša in visoko vstavljenai
pokončna. Oči so srednje ve
ke in globoko vstavljene.!
temne barve, razen pri Haii
kinskih dogah, ki imajo lahi
tudi svetlo modre oči. Trup
značilen z globokimi prsmi
privzdignjenim trebuhoi
Ima močan hrbet in mišičas
ledja. Rep je ob korenu deb
proti koncu se oži in segam,
čez skočni sklep. Dlafci fe
kratka in gladka. Barva
je različna od rumene d
oranžne, progaste, rumenfc
sto rjave, modrikasto črneK
harlekinske (črne lise na b«
barvi dlake).
Velikost - Psica je visoka
71 cm in pes 76 cm.
DRAGAN JUHAt
Kinološko društvo Cc
PETICA
NASVETI
43
NEDEUSKO KOSILO
y[esne kroglice v kostni juhi
Mil telečja ledvična pečenka,
špinačni kipnik,
0Šen brstični ohrovt, makaro-
nova solata
^jcoladna torta z ornamentnim
oblivom
Mesne kroglice
potrebujemo: 2 žlici olja,
jjjco sesekljane čebule, 5 dag
jjmočenega in ožetega kru-
25 dag kuhanega mletega
j,esa, strt česen, poper, peter-
5lj,2 jajci, 2 do 3 žlice moke.
priprava: na olju spražimo
ifbulo, dodamo meso, sol, če-
jjn, poper in mešamo toliko
jsa, da se meso ogreje, doda-
^ kruh, mešamo še nekaj
fnutkov in odstavimo. Meso
kadimo, zamešamo jajci,
loko, peteršilj in oblikujemo
roglice. Kuhamo pokrite 7
sinut.
Pečena telečja
ledvična pečenka
Potrebujemo: 1,5 kg ledvič-
ega dela teletine, sol, poper,
lednje debelo čebulo, peter-
|evo korenino, korenček,
Kko paradižnikove mezge,
klinčka, lovorov list, žlico
Bke, 1 dl belega vina, maš-
jbo za pečenje.
Priprava: meso na hitro
peremo, osušimo, osolimo
ipopopramo. Kosti izloči-
ao, jih nasekamo in položi-
mr pekač. Meso toliko zare-
ko, da po vsej dolžini polo-
iao ledvico, zvijemo in po-
!žemo z nitjo. Položimo ga
la kosti v pekaču, obložimo z
B grobo narezano čebulo.
korenčkom, peteršiljem, do-
damo klinčke, lovorov list, po-
lijemo z vročo maščobo in da-
mo v na 200 stopinj ogreto
pečico. Pečemo eno uro in pol
do 2 uri in medtem prilijemo
vino in po potrebi krop, pekač
potresemo in s sokom večkrat
polijemo pečenko. Med peče-
njem pečenko obračamo, če
prehitro rumeni, jo pokrijemo
z alu-folijo in temperaturo
zmanjšamo. Vsaj 10 minut
preden jo začnemo rezati, naj
bo pokrita na toplem, ker se
lažje reže. Iz soka poberemo
maščobo, ga precedimo, prili-
jemo podmet iz vode, moke in
paradižnikove mezge. Omaka
naj vre vsaj 5 minut, vlijemo jo
na ogret krožnik in po vrhu
položimo narezano pečenko.
Špinačni kipnik
Potrebujemo: 5 dag marga-
rine, 4 jajca, 12 dag namoče-
nega in ožetega -kruha, 1/4 1
kisle smetane, sol, poper, pe-
teršilj, strt česen, 30 dag špi-
nače, 4 dag moke.
Priprava: špinači odstrani-
mo peclje, jo operemo in ku-
hamo v vreli slani vodi 2 mi-
nuti. Odcejeno zmiksamo v
električnem mešalniku.
Margarino penasto vmeša-
mo, posamezno dodajamo ru-
menjake, ko je zmes gladka,
dodamo špinačo, smetano,
kruh, sol, poper, peteršilj, če-
sen in vse gladko zmešamo.
Na vrh damo sneg, potresemo
z moko in premešamo.
Testo vlijemo v namazan in
z drobtinami potresen model
in v vodni kopeli kuhamo kip-
nik 40 minut.
Dušen brstični
ohrovt
Potrebujemo: 30 dag ohrov-
tovih glavic, sol, peteršilj, 1
žlico masla ali 2 žlici pečenki-
nega soka
Priprava: ohrovtove glavice
očistimo, operemo in kuhamo
v vreli slani vodi 30 minut.
Vodo odlijemo, glavice pokap-
Ijamo z maslom ali pečenki-
nim sokom, potresemo s pe-
teršilj em in pustimo še nekaj
trenutkov na toplem.
Makaronova
solata
• Potrebujemo: 20 dag drob-
nih makaronov, sol, majonezo
iz 2 jajc, limonin sok ali kis,
poper, gorčico, žlico kisle
smetane, narezan drobnjak, v
trdo kuhano jajce, 2 večji na
drobno naribani kisli kumari-
ci, 5 dag na kocke ali rezance
narezane šunke ali klobase.
Priprava: makarone kuha-
mo v vreli slani vodi 10 minut,
prilijemo pol litra mrzle vode,
premešamo in jih stresemo na
cedilo, odcejene pa v skledo.
Če majonezo mešamo z ro-
ko, vzamemo samo rumenja-
ka, pri strojnem mešanju pa
cela jajca. Vse sestavine mora-
jo imeti enako temperaturo.
V skledo damo rumenjaka,
sol, pol žličke gorčice in žličko
olja, premešamo in pustimo 10
minut počivati, nato med hi-
trim mešanjem po kapljah do-
dajamo olje, ko se začne gosti-
ti, prilivamo olje v manjšem
curku. Gosto majonezo razred-
čimo z limoninim sokom, ki-
som, smetano, po okusu doda-
mo sol, poper, drobnjak in jo
vlijemo na makarone. Zameša-
mo še narezane jajce, kumari-
ce in šunko. Tako pripravljena
solata naj bo vsaj pol ure na
hladnem, da se makaroni nav-
zamejo vseh dodatkov.
Čokoladna torta z
ornamentnim
oblivom
Potrebujemo: za biskvitno-
čokoladno testo: 8 jajc, 24 dag
sladkorja, 24 dag moke, 1 ko-
pasto žlico grenkega kakava
ali 5 žlic naribane čokolade.
Krema: 30 dag margarine,
15 dag sladkorja, 1 do 2 jajci, 2
zravnani žlici kakava, 6 žlic
mleka, 2 žlici ruma, za vlaže-
nje 1/8 1 sladke kave.
Cokoladno-ornamentni ob-
liu: 30 dag sladkorja v prahu, 1
žlica kakava, 5 dag margarine,
približno 3 žlice vrele vode, za
pisanje: \/2 beljaka in sladkor
v prahu.
Priprava: stepemo sneg, do-
damo ves sladkor in rumenja-
ke in ko naraste, potresemo z
moko, pomešano s kakavom
ali čokolado, in zmešamo. Te-
sto damo v namazan in z mo-
ko potresen model ali kožico
in pečemo 45 minut pri 200
stopinjah Celzija. Pečeno torto
zvrnemo na desko in še en-
krat, da se ohladi tako kot se je
pekla.
Za kremo penasto vmešamo
margarino. V kotliček damo
sladkor, jajci, kakao, mleko in
stepamo v vodni kopeli, da se
krema zgosti, nato jo ohladi-
mo. Zamešamo rum in kremo
ter med mešanjem vlivamo v
pripravljeno margarino.
Ohlajeno testo tri ali štiri-
krat prerežemo. Spodnji kolo-
bar navlažimo s kavo, nama-
žemo s kremo, položimo dru-
gega, ga poravnamo in nada-
ljujemo, da tudi vrhnji kolobar
bolj rahlo navlažimo in nama-
žemo s kremo. Vlažimo tako,
da iz sredine navlažimo malo
bolj, ob robovih manj. Torto
obtežimo.
Za ohliv pa sladkor in kakao
presejemo v skledo, prilijemo
vročo margarino in toliko vre-
le vode, da dobimo gostotekoč
obli v. Takoj, ko je torta oblita,
napravimo po oblivu črte ali
polževko z beljakovim testom
in z nožem zarežemo.
Beljakovo testo beljak in
sladkor v prahu stepamo toli-
ko časa, da se speni in ga
damo v papirnato ali polivini-
lasto vrečico.
Piše: sestra VENDELINA
r Bfo
KOLEDAR
KANČEK BONTONA
Bonton za domačo
rabo
Kanček bontona spremlja
galantnega človeka na vsa-
kem koraku - vedno in po-
vsod, tudi pri mizi in v poste-
lji, kjer na primer ne smrči
in hrka kot v živalskem vrtu,
pri mizi se obnaša uglajeno
in sproščeno hkrati, v odno-
sih in komunikaciji z doma-
čimi pa je prav tako pozoren,
vljuden in prijazen kakor v
družbi.
Pravi svetovljan in galan je
namreč le človek, ki je vlju-
den, obziren, spoštljiv in rafi-
niran tudi takrat, kadar ga nih-
če ne opazuje in ocenjuje. Ki
zna biti prizanesljiv in kultivi-
ran na celi črti - najprej s
samim seboj, potem s svojimi
najdražjimi, s prijatelji, kolegi,
sodelavci, predpostavljenimi
in ostalimi pomembnimi
osebnostmi.
Žal mnogi danes še vedno
mislijo, da je največjo mero
spoštovanja in uglajene pozor-
nosti potrebno izkazovati
predvsem in le slednjim, do-
ma pa skušajo incognito ved-
no znova dati duška svoji pr-
vinski nekulturni naravi, ki
komaj čaka, da se uveljavi,
sprosti in pride do izraza za
skrbno zaklenjenimi vrati last-
nega domovanja.
Med relativno varnimi štiri-
mi stenami domačega doma in
v partnerstvu je bonton prav
tako pomemben kot v družab-
nem življenju in pravila lepe-
ga vedenja so tu tudi danes
(vedno pogosteje) zapisana z
veliko začetnico. V kolikor pri
vas doslej tega niste dosledno
upoštevali, je danes ravno pra-
vi čas, da začnete tudi s svoji-
mi najbližjimi živeti malce
bolj kuhurno, obzirno in ga-
lantno. Navsezadnje sodijo
spoštljivo pozdravljanje in
odzdravljanje, vljudno govor-
jenje in komuniciranje, kul-
turno obnašanje pri mizi in
spretno ravnanje z žlico, no-
žem in vilicami, prijazno so-
delovanje, dobrohotna pozor-
nost, naklonjeno odzivanje na
vsakdanje dogajanje, tolerant-
no sožitje, razumevajoče spo-
štovanje in odobravanje ter
prijateljska širokogrudnost
med ključne elemente življe-
nja v civilizirani skupnosti s
pozitivnim predznakom, ka-
kršen zaznamuje perspektiv-
no partnerstvo in družino.
Hkrati pa velja poudariti, da
so spoštljiv odnos do soljudi,
vljudno in obzirno komunici-
ranje in splošna toleranca, pre-
pletena z dobrohotno naklo-
njenostjo, bolj stvar srca in du-
ha, kot pa drila in vzgoje. Otro-
ke in mladostnike je sicer po-
trebno poučevati in vzgajati,
vendar pa je nedvomno največ
moč doseči z dobrim zgledom
in potrpežljivim odpuščanjem,
ki človeku vedno znova ponudi
možnost, da prerase samega
sebe in se razvije do žlahtnosti,
ki jo iz dneva v dan opazuje in
zaznava ali pa vedno bolj po-
greša med svojimi najdražjimi
in v svoji najbližji okoHci.
ZA SADJARJE
Predspomladansko
škropljenje
Vsako leto pred začetkom
vegetacije sadjarji in vino-
gradniki opravijo predspom-
ladanska škropljenja, da bi
zmanjšali možnost razvoja
posameznih gliv in bakterij,
nekatere bolezni pa lahko
uspešno zatremo samo v tem
času. Predspomladansko
škropljenje zmanjšuje potre-
bo po škropljenjih v času ve-
getacije. Vključujemo ga lah-
ko v vse oblike pridelovanja
kot so konvencionalno, inte-
grirano, biološko.
Na breskvah je razširjena
zelo nevarna bolezen bresko-
va kodravost. To je parazitska
gliva, ki prezimuje na skorji
vej in vejic ter na brstih v
obliki micelija. Micelij, prilep-
ljen na skorji, je zelo obstojen
proti nizkim zimskim tempe-
raturam. Tudi letne visoke
temperature mu ne škodijo.
Padavine ga ne izperejo.
Spomladi ob zadostni vlagi in
primerni temperaturi tvori
spore (konidije), ki okužujejo
mlade lističe. Zaradi trdovrat-
nosti glive je kodravost redni
pojav. Proti tej bolezni zelo
dobro deluje pripravek Cu-
prablau Z. Po končanem obre-
zovanju opravimo škropljenje
v koncentraciji 0,8 odstotka v
fazi B-C, to je, ko terminalni
brsti nabreknejo.
Drugo škropljenje v 0,5-od-
stotni koncentraciji opravimo
v fazi C, ko nabreknejo vsi
ostali brsti. Cuprablau Z ne
uporabljamo v kasnejših raz-'
vojnih fazah. Če je med vege-
tacijo drevje močno napadla
breskova kodravost, je bolje,
da jeseni po pdpadanju listja
opravimo še eno škropljenje.
Na jablanah in hruškah je
škrlup najpomembnejša gos-
podarsko škodljiva glivica. Po-
javlja se redno, predvsem na
novih sortah, ki so bolj občut-
ljive. Glivica prezimi na od-
padlih okuženih listih in lub-
ju, ki je bilo okuženo med
rastjo. Gliva formira vrečasta
plodišča (peritecije) spomladi;
v njih se nahajajo spore (as-
kospore). Ko brsti začno odga-
njati, se iz peritecijev sprošča-
jo askospore, le-te zračni tok
odnese na mlade liste, ki jih
ob primerni vlažnosti in pri-
merni temperaturi okužijo.
Cuprablau Z uporabimo v
0,8-odstotni koncentraciji, ko
se brsti napenjajo (fenofaza A-
B). Drugič ga uporabimo, ko
se začno pojavljati konice ze-
lenih lističev (fenofaza C-C3),
v koncentraciji 0,5 odstotka.
Pri hruškah opravimo prva
škropljenja proti škrlupu in
hruševi rji, ko brsti nabrekne-
jo (faza A-B), v koncentraciji
0,8 odstotka, drugo škroplje-
nje pa v fazi prvih listov (feno-
faza D-E), v koncentraciji 0,3
odstotka.
Na koščičastem sadju se
pojavlja listna luknjičavost
koščičarjev. Glivica prezimi
na odpadlem listju. Spomladi
se razvijajo spore (konidij), ki
okužijo mlade hste in kasneje
plodove. Na okuženih listih se
ponovno razvijajo spore (ko-
nidiji), ki širijo bolezen skozi
vegetacijo.
Za preprečevanje zgodnje
infekcije z listno luknjiča-
vostjo in bakterijskim oži-
gom uporabimo omenjeni pri-
pravek v koncentraciji 0,8 od-
stotka, ko brsti nabreknejo
(fenofaza A - B).
Na vinski trti s predspomla-
danskim škropljenjem zatira-
mo črno pegavost. Povzroča
jo glivica, ki prezimuje na lan-
skoletni rozgi. Takšna rozga je
sive barve, spomladi pa se po-
javijo črne pike. To so plodiš-
ča, imenovana piknidiji. Oku-
žena mladica odrveni, izgubi
sposobnost obrambe in lahko
pride do odmiranja šparonov,
kordonov.
Proti črni pegavosti škropi-
mo s Cuprablauom Z v kon-
centraciji 0,8 odstotka preden
poženejo očesa; v tej fazi je
zatiranje najbolj učinkovito.
Za ta pripravek je značilno, da
se težko izpira in da je obsto-
jen. Njegova zelo dobra odlika
je, da ima delovno karenco
dolgo 24 ur, ni strupen za
čebele in ima zanemarljivo
majhen vpliv na koristne žu-
želke.
NANDE OSOJNIK,
dipl.ing. agronom.
44
ZA RAZVEDRILO
PETICA
ZA RAZVEDRILO
45
46
FEUTON - ROMAN
Stabilizacijska
prizadevanja
Jeseni 1980 je postal ravna-
telj knjižnice Dane Debič. V
svojem prvem intrevjuju je
nakazal delo knjižnice v bo-
doče in obljubil, da bo knjiž-
nica »ob stabilizacijskih giba-
njih v družbenem razvoju
njena samoupravna gospo-
darnost usmerjena v racional-
no, vendar ne zmanjšano do-
bavo knjižničnega gradiva.«
Bil je prvi, ki je razmišljal o
uvedbi računalništva v delo
knjižnice. »Rešitev vidi v elek-
tronski obdelavi, oziroma v
terminalih, ki bi bili povezani
z Univerzitetno knjižnico v
Mariboru in Ljubljani. Tako
bi bralcu preko zaslonov v
najkrajšem času priskrbeli
vse podatke o želeni knjigi ali
gradivu«, so njegove razvojne
načrte 1. 1980 komentirala
javna glasila.
Razvoj knjižnice je bil z
novim imenom v naslednjih
letih v znamenju hude gos-
podarske krize in stabiliza-
cijskih prizadevanj za izhod
iz nje. Ko so ob četrti obletni-
ci Kardeljeve smrti v avli
knjižnice, ob slavnostnem
odkritju njegovega doprsne-
ga kipa, nasledniki »marksi-
stičnega teoretika« še vedno
nerealno ocenjevali gospo-
darske in politične razmere v
državi, so v knjižnici že bili
plat zvona. »V knjižnici Ed-
varda Kardelja v Celju imajo
vse manj tuje literature, v
bistvu le nekaj zvezkov re-
vialnega tiska, drugo pa si
lahko ogledujejo na prispelih
prospektih in letakih«, so
alarmantno sporočali javno-
sti mediji. Položaj se je slab-
šal iz leta v leto in ker ni bilo
denarja, tudi dogovorna eko-
nomija ni mogla več rešiti
nastale situacije. Propadla je
tudi sindikalna akcija Dinar
za knjigo.
Nostalgija za
Študijsko knjižnico
Vse bolj praznih rok so os-
tajali tudi študentje, ko so ob
odprtju dislociranih oddelkov
mariborske univerze v Celju v
knjižnici pogosto zaman iska-
li primerno študijsko literatu-
ro. Kar naenkrat so se pojavi-
le prve kritike na račun kon-
cepta splošnoizobraževalne-
ga knjižničarstva. Nostalgija
za bivšo Študijsko knjižnico?
»Celjski knjižničarji so bili v
precejšnjem precepu«, je po-
ročal mariborski Večer. »Ali
doseči, da tako kot v Ljubljani
in Mariboru za posamezne
študijske smeri vznikajo tako
i;nenovane univerzitetne
knjižnice, ah raje z razpolož-
ljivim prostorom in razpolož-
ljivimi kadri na osnovi zado-
sti bogatega fonda iz prete-
klosti graditi naprej študijski
oddelek.« Odločili so se za
slednje.
Razdaljo med
knjigo in bralcem
vse krajšo
Manj težav so imeli s »splo-
šnimi« knjižnicami. Osrednja
knjižnica si je še vedno priza-
devala »zmanjševati razdaljo
med knjigo in bralcem«, zato
so veliko energije usmerjali v
delo krajevnih knjižnic. Leta
1980 so v celjski občini delo-
vale štiri (v Vojniku, Šmart-
nem v Rožni dohni, na'Dobr-
ni in v Štorah), pripravljali pa
so še knjižnico v Trnovljah.
Dve leti kasneje so v počasti-
tev dneva mladosti v Vojniku,
v nekdanjih prostorih zdravs-
tvenega doma,, odprli novo
knjižnico, ki je prišla pod
okrilje celjske Knjižnice Ed-
varda Kardelja. Njena pred-
hodnica, ki je delovala v okvi-
ru domačega kulturnega
društva, takrat ga je vodil da-
našnji vojniški župan Beno
Podergajs, je namreč delovala
v povsem nemogočih pogo-
jih.
Velik dogodek za knjižnico
je pomenilo tudi leto 1985.
Takrat so kljub hudi gospodar-
ski krizi na Gledališkem trgu
pridobili in uredili dodatne
prostore za otroški oddelek, v
njegove stare prostore pa pre-
selih marksistično literaturo.
Ideje slovenske Kulturne
skupnosti, da bi »z novim sa-
moupravnim sporazumom o
standardih in normativih v
splošnoizobraževalnih knjiž-
nicah« v krajevnih skupnostih
z več kot 3000 prebivalci obli-
kovali krajevne knjižnice in v
soseskah z več kot 1300 prebi-
valcev lokalna izposojevališ-
ča, so bile v tistem času že
preveč nerealne, da bi lahko
zagledale luč sveta.
Burno osemdeseta
leto
Ko so ob praznovanju štiri-
desete obletnice obstoja celj-
ski knjižničarji prejemaU iz
rok takratnega predsednika
občinske skupščine Šlandro-
vo nagrado, največje prizna-
nje občine Celje, je bil čas že
zaznamovan z burnimi do-
godki in mitingaškim vzduš-
jem v nekaterih dehh naše,
takrat še skupne države. Kdo
se ne spominja visoke inflaci-
je, ki je ob koncu desetletja že
presegla magično štirimestno
številko. V Sloveniji se je pri-
čel proces demokratizacije, ki
je privedel do oblikovanja
opozicije. Samo deset let je
minilo od znamenitega krške-
ga kongresa ZSMS in nekaj
manj od plakatne afere oziro-
ma procesa proti četverici.
Ko je leta 1988 postal rav-
natelj knjižnice Janko Ger-
madnik, si gotovo ni mogel
predstavljati, v kakšnih
družbenih in političnih raz-
merah bo moral krmariti to
veliko celjsko kuhurno bar-
ko. Gospodarski bojkot
»bratske« republike, mitin-
gaški poskusi v Sloveniji,
»noč dolgih nožev« v jugo-
slovanski skupščini..., so go-
tovo vplivali na delovni elan
v knjižnici. To so bili časi
preživetja, ko je bilo ustvar-
jalno razmišljanje precej
obremenjeno z aktualnimi
dogodki. Velika inflacija je
ogrožala poslovanje ustano-
ve, ki je bila skoraj v celoti
odvisna od družbenega de-
narja. Vendar pa so razvojne
perspektive v knjižnici naka-
zovale možnosti kvalitativ-
nega napredka. Tega so se na
srečo zavedali tudi celjski
knjižničarji. Avtomatizacija
dela, ki je napovedovala bolj-
še čase in je danes že sestav-
ni del našega dela, je neizo-
gibno trkala na vrata knjižni-
ce.
Leta 1990, po aprilskih voli-
tvah, so bili izpolnjeni tudi
pogoji za »depolitizacijo«
knjižnice. Knjižnica Edvarda
Kardelja je zopet dobila svoje
prvotno ime Osrednja knjiž-
nica Celje in knjižnici je bilo
ponovno dovoljeno, da odlo-
čitve o strokovnih zadevah
sprejema avtonomno, brez
predhodnega soglasja politič-
nih botrov.
Zato tudi poplava, ki je.
dan vseh svetih leta 1990 z^
la skoraj polovico Celja, »o^j
nesla« knjižnico v Gaberjuj.
močno poškodovala kletu,
prostore v stavbi knjižnice n^
Muzejskem trgu, delovneo,
ritma in elana knjižničarjev^
zavrla.
I
Ko živijo zgolj
spomini |
Naj bo oris zgodovine Osrej
je knjižnice Celje na tem mesij '
zaključen, čeprav se je tudi šej
naslednjih letih zgodilo marsj '
kaj zanimivega. Na žalost j(
čas od desetdnevne vojne, \
nam je prinesel lastno sloven
sko državo in »tranzicijo«,'
kateri svoje mesto v družbi
tudi naša knjižnica, še premi
odmaknjen, da bi lahko o nj®
sodili mi. Tudi piscu omenje
nega članka, ki sem v teh let|
nastopil službo v knjižnici, I
tu lahko začnejo pisati zgolj ii
le spomini. Naj ostane oce«
našega dela zadnjih let bodo
čim rodovom, ki bodo na čase
ki jih živimo in soustvarjam
mi, gledali s svojimi neobreme
njenimi očmi. Podobno ko
smo mi skozi zaprašen in po
manjkljiv arhiv, časopisni
članke in še živeče spomin
(po) gledali poti in stranpot
Osrednje knjižnice Celje oziro
ma vse, kar danes sodi vanjo.
KONH
In če razume! Sedaj je bila Ana Rahel, ki se je začela
porogljivo smejati. Z zaničevanjem in bolečino zaradi presta-
nega trpljenja mu je pripovedovala o svoji zaroki in njeni
prekinitvi z Rakovim sinom. »V času zaroke sem imela priliko
spoznati vašega brata in sem obenem doživela prve začetke
ljubezni med Ito in njim.« Ta zadnji stavek je izgovorila s
posebnim poudarkom.
Godba je zopet glasno zaigrala. Zadnje besede je Vinko le
nejasno še slišal, toda bilo je zadosti. Videl je, da so druge
deklice te skupine s pričakovanjem zrle vanj in tudi Ana Rahel
ga ni izpustila iz oči, toda njega ni vse to prav nič ganilo. Mehko
doneči glasovi valčka so se porazgubili, medtem ko je bilo v
njegovem srcu vedno mrzleje, kakor da bi se ga oprijela ledeno
mrzla roka. Z muko se je premagoval, da bi ne izdal svoje
notranjosti, kar pa se mu ni posrečilo, ker ga je izdajala bledica.
Na njegovem obrazu se je zrcalila tesnoba njegove duše.
Z zadoščenjem je Ana ugotovila, da ga je zadela. Hotela mu
je še več povedati, toda on ji je z zamahom roke vzel besedo in
rekel:
»Prosim, ne tukaj. Ako bi pa v mirnejšem ozračju smel z
vami govoriti, bi vam bil zelo hvaležen. Premisliti moram vse,
kar sem pravkar slišal.«
»Seveda,« se je zveselila Ana, saj je s tem pridobila potreben
čas za premislek.
»Ta res ni primeren kraj za razpravljanje, tu je kraj zabave,« je
ugotovila z najljubkejšim smehljajem, kar pa je on spregledal.
Vzel je v roke žepni koledar, izračunal svoj prosti čas ter označil
čas in kraj njunega sestanka. Mehanično je šel z roko preko
nagubanega čela, medtem ko mu je vsa kri šinila v glavo.
Hihitajoče se deklice, podrsajoči koraki plesalcev, da, celo
godba mu je bila naenkrat odveč. Vse seje vrtelo okoli njega. S
prisiljenim smehljajem se je priklonil in zapustil dvorano. Čez
nekaj trenutkov je že divjal skozi nočni park. Črne, pošastno
učinkujoče sence dreves, so padale preko pota. Mrtvaška tišina
je vladala povsod. Z rokami na prsih je obstal, divje mu je
brnelo po glavi. Njegovo mlado srce je krvavelo iz tiste globoke
rane, ki jo lahko povzroči le ljubezen. Dobrodejno je mrzli nočni
zrak hladil njegovi vroči senci. Sedel je na bližnjo klop.
»To sem torej po hrepenenja polnem dolgem času moral
slišati o Iti!« Vprašanja o nji so mu mahoma obtičala v grlu.
Kljub temu je videl Ito stalno pred seboj. Ni mogel pozabiti
njenih otožnih oči. Koliko so mu ob slovesu govorile te oči,
kako žalostna je bila, ko je moral oditi! In on? Od žalosti ni
mogel govoriti! Sedaj pa je zaročena, in to z njegovim bratom!
Čudno, njegove misli so se nepretrgoma vračale k Iti. Globok
vzdih je prišel iz globin njegovega srca. Njeno srce je bilo bolj
nestanovitno kot moja vera v plemenito dekliško srce. Na
razvalinah svoje prve ljubezni spoznavam, na kako majav
temelj sem zidal.
Dvignil se je ter se napotil proti svoji ladji. Kmalu nato je
nepremično sedel v svoji kabini. Dolgo je še mislil na dekličine
besede, ki se je izdala za Itino prijateljico. Je vse to mogoče?
Zakaj ga niso od doma o tem obvestili? So mu morda hoteli
prizanašati? Trudno smehljaje je stresel z glavo: »Ah, Ita, Ita!«
Ana Rahel vso noč ni spala. Z odprtimi očmi je ležala v
postelji in premišljevala, kako bi se ji posrečilo z eno potezo
matirati Ito, da bi bila zmagovalka te igre.
Da je Vinko Kink mož premisleka, je opazila. Njegova
ljubezen do Ite je bila tako velika, da njenim šepetanjem ni
verjel. To je takoj spoznala, ko ji je na njeno pripoved o zaroki
rekel, da se mora o tem sam prepričati. Torej ga mora prav na
drastičen način prepričati, da bi se svojim željam odpovedal.
Kar jo je prešinila misel, ki ji je pognala vso kri v glavo: slika iz
cesarskega gozda v Pulju.
Z največjo naglico je napravila luč, oblekla jutranjo haljo ter
odhitela k omari v drugo sobo. Iz te je vzela škatlico in se
vrnila v posteljo. Škodoželjno je brskala po spominih, dokler
ni imela zaželjene slike v rokah. Oči so ji v divji strasti žarele,
ko je glasno smeje rekla: »To se boš še pokorila, domišljava
visokost.«
Čez tri dni sta se zopet sešla. Anine oči so mu žarele nasproti
in tudi on je bil v njeno veliko začudenje miren, kot bi se ne
bilo nič zgodilo. Ta mir pa ni bil pristen! Kako je v njegovi
notranjosti, dekle ne sme opaziti.
V začetku sta se pogovarjala samo o vsakdanjostih, kakor da
nima njun sestanek nikakega pomena. Je hotel morda poka-
zati, da ga zadeva ne zanima preveč? Skoraj gotovo, kajti v
vlogi izdanega ljubimca se nihče ne počuti prijetno, najmaii
pa ponosen značaj.
Stopila sta v kavarno. Po naročbi kave sta se smehljaf ^
spogledala in čakala, kdo bo prvi spregovoril. Nazadnje sejt
odločil on in dejal:
»Pred nekaj dnevi sva govorila o Rakovi družini. Jaz seni
sošolec vašega nekdanjega zaročenca in sem to hišo od svop
otroških let obiskoval. Zato poznam tudi Ito od njene m,
nežnej še mladosti.«
»In nič več?« mu je hudomušno segla v besedo.
»O pač, dolga leta sva si dopisovala. Žal sem moral pnJ
takrat zapustiti Pulj, ko je Ita prišla iz evakuacije. Po njen
vrnitvi sva se samo še trikrat videla.«
»In vam je ostala v neizbrisnem spominu! Ne moren
razumeti, kaj moški na njej najdejo,« je rekla zbadljivo.
svojimi svetohlinskimi očmi je tudi mojemu bratu zmešali
glavo.«
Porogljiv nasmeh je obkrožil njegova usta.
»Česa ne poveste! Raje pač nenavadna deklica. Pripoveduj^
mi, prosim, kaj veste o njej.«
»Kakor vidim, ste že toliko pomirjeni, da vam lahko pol(i\
žem sliko, ki je bila narejena ob priliki nekega izleta^
Cesarski gozd.
Z najprisrčnejšo hudomušnostjo je segla v torbico. »Th |
lahko še enkrat vidite in se prepričate, če je to res vaš brat,«i
pristavila ironično. Z zvedavim pogledom ga je ostro opazo\i
la. Vinko je takoj spoznal, kam meri dekle. Anin pogledi
postal še ostrejši, hotela je videti učinek svojih besed, toda ^
njegovem obrazu ni vztrepetala niti ena mišica. Tako se jezw
obvladati. Da se je njegova roka pri tem malo tresla, 1
ugotovila z zadoščenjem samo Ana.	J
»Da, to je Ita!« Za kratek hip je Vinko zaprl oči in si z rol^
podprl glavo, kot bi mu bila naenkrat pretežka. Videl f
ljubljeno deklico kot otroka, videl jo je že odraslo, ki je M
pepelka stala pred njim, videl je njene žalostne oči, ko sta^
poslavljala. Ko pa je zopet odprl oči, je bila to druga Ita. ^
njeni strani je stal njegov brat, ki jo ljubo in zmagoval^
gleda, medtem ko je Ita zatopljena v šopek rož, kijih je nflpj
natrgala v Cesarskem gozdu. Prevzel ga je občutek veW
praznote. Te ljubke slike, ki so bile dolga leta spravljen^^,
njegovem srcu, so začenjale dobivati drug obraz. Njene o^
njena usteca so dobila izzivalen izraz. Ta sprememba
zgodila tako hitro, da skoraj ni zaznal, kdaj so njegove rn!^
postale besede:	I
»Po njej sem spoznal, kako te življenje lahko vara. Kan
imel za dragocen biser, je bila le potvorba.« Satanski smeh^
je prebudil iz njegovih sanj.	]
PETICA
V MODNEM VRTINCU
47
Z internetom konec
modnih spektakiov?
Pripravila: VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
Vloda je področje človeškega življenja, o katerem je bilo
jjveč povedanega, napisanega in videnega, pa vendar je
loda najmanj raziskan fenomen vseh časov. No, vsaj dilema
Igm, ali je moda umetnost, ne obstaja več. Vrhunska ali
jyte Couture moda je umetnost, saj denimo dragocene
jikatne večerne toalete z desettisočerimi bleščicami, ročno
(jzenimi v vzorčaste motive, ne zahtevajo le obrtniškega
janja in ročne spretnosti...
Umetnost pa se je v zadnjih
^ začela vse bolj družiti s -
liniko. Najpopolnejši dose-
'Dijiove informacijske dobe
ajsetega stoletja je računal-
i Tudi moda se iz modnih
IS, revij in trgovin, seli na
ifunalnik. Oziroma internet,
taes se beseda »fashion« po-
bija na Internetu več kot
IlO.OOO-krat, vsi pomembni
lodni dogodki, modni krea-
tji in blagovne znamke z
ijnovejšo ponudbo so tam.
ir pridni bi morali biti, če bi
i hoteli v enem dnevu »pre-
iziti« skozi vse te informaci-
Med tistimi, ki želijo tehni-
5in modo še bolj zbližati, je
di sloviti kreator Gianni
frsace, ki je oblikoval multi-
medijski računalnik Scenic.
Sprehajanje po modnih pi-
stah preko ekrana tega raču-
nalnika je že čisto bhzu vizi-
je: modna revija v naši dnevni
sobi.
Seveda ima tovrstna pred-
stavitev najnovejših kolekcij
predvsem praktično-poslov-
no plat. Trgovci in kupci si
novosti lahko ogledajo sami,
še isto minutko, ko je kolekci-
ja dokončana, pošljejo po In-
ternetu naročila in... Skratka -
če želite biti modno oblečeni,
potrebujete na pragu 21. sto-
letja - ne dobro šiviljo, temveč
računalnik, telefon, internet
in kreditno kartico. Na Inter-
netu poiščete naslov želenega
kreatorja, si na strani, kjer
ponujajo zadnjo modo, izbe-
rete model, vpišete svoje po-
datke in počakate, da vam
naročeno obleko pošljejo.
Preprosto, kajne? Brez teka-
nja po trgovinah, izgube časa
in slabe volje, ker ne najdete
tistega, kar iščete.
No, ob vsem tem pa se seve-
da poraja nadvse vmesno
vprašanje. Je z internetom
ogrožena klasična prodaja v
trgovinah in ali napoveduje in-
ternet konec največjim tovrst-
nim spektaklom - modnim re-
vijam?
Na srečo ne. Kajti še tako
izpopolnjena tehnologija in
elektronski mediji ne morejo
nadomestiti efekta dogodka.
Družabnost, neposredne iz-
menjave mnenj in ogledi
modnih revij »v živo« so še
vedno bolj privlačne oblike
seznanja z novo modo.
In, nenazadnje - kje pa bi
imenitne dame v božjastno
dragih kreacijah svojih pri-
ljubljenih modnih mogotcev
pokazale, da so »in«, če ne
prav na teh prireditvah...
Versacejeva kolekcija pomlad/poletje '97 na računalniku.
Akcija: Tako se oblačimo
Zakaj bi hvalili ali grajali le oblačenje znanih osebnosti?
Najbolj množično in avtentično sliko o slovenski oblačilni
kulturi daje jj^edvsem slaba dva milijona medijsko neznanih
ljudi z naših ulic.
Je vaša sošolka izvirno, »odštekano« oblečena? Srečujete vsak
dan v trgovini vzorno urejeno, modno oblečeno gospo? Ali pa
občudujete sodelavčev izbor kravat? Ste kdaj pomislili, da bi
lahko bili prav ti ljudje za zgled, da bi jih bilo kar za fotografirati
in pokazati še drugim? Ne razmišljajte, storite to! Pošljite nam
kakšen zanimiv^modni utrinek z naših cest, šol, ustanov,
prireditev..., ujet v fotografski objektiv. Pa ne pozabite pripisati,
kje je fotografija nastala.
Za takšnole spomladansko modo seje na cesti res vredno
ozreti...
Najboljše
skice z
natečaja
mladih
kreatorskih
talentov: Iva
Tratnik iz
Celja
(v uredništvo
naj sporoči
svoj naslov).
Anketno nagradno vprašanje marca:
, KATERI IZMED NAJNOVEJŠIH TRENDOV ZA LETOŠNJO
POMLAD IN POLETJE VAM JE NAJBOU VŠEČ?
a)	minimaUstični, oprijeti kroji;
b)	»cvetlična« romantika in prosojni materiali;
c)	drzni, geometrijski vzorci v močnih barvah.
Vodeb v slogu
dovanske poetike
Prejšnjo soboto je bil v ljubljanski
"lovski ulici, kjer ima prodajne
fostore znani butik Vodeb, »modni
"mohod«, kakor je bilo zapisano v
>bilu.
^sa prireditev, vključno s kolekcijo
'^čil za pomlad/poletje 1997 in živo
^sbeno spremljavo, je vzbujala no-
®'8ijo po slovanski poetiki,
"^e maram retrogardizma«, je po-
avtor, mladi modni kreator Uroš
"^ntič , »zato sem navdih poiskal v
'^fazličnih zgodovinskih obdobjih.«
^ kolekciji je bila izpostavljena
l^sparenca iz organdija, parei nad
krila na preklop in dolžina
^ koleni, do sredine meč ali do
.^^r^jev. Mladenke, ki so 50 modelov
.Odstavile, niso bile profesionalne
^f^ekenke. Uroš jih je poiskal kar
^^ svojimi prijateljicami in s tem
^(iaril sporočilnost kolekcije, ki za-
ij^^lja široko uporabnost Vodebovih
»Modni mimohod« Vodeb. Foto: Stane Jerko.
KOZMETIČARKA SVETUJE
Nega vratu
Koža vratu je zelo občutlji-
va in nežna, ker ima zelo
malo lojnic. Podobna je koži
okrog oči in izpostavljena hi-
tremu gibanju.
Dnevna nega - izogibamo
se vsemu, kar kožo vratu iz-
sušuje. Zato ne uporabljajmo
mila, ampak le čistilno mle-
ko in brezalkoholni tonik.
Pri normalni in suhi koži lah-
ko uporabljamo isto kremo
kot za negovanje obraza,
drugače pa je pri mastni in
nečisti koži. Preparati, ki jih
uporabljamo pri tej vrsti ko-
že, preveč izsušujejo kožo,
zato niso primerni za nego
kože vratu.
Krema za nego vratu - od
dnevnih in nočnih krem se
loči po tem, da vsebuje več
maščobe in hranljivih snovi.
Vtiranje kreme v kožo mora
biti zelo nežno, glava naj bo
rahlo nagnjena na levo ali de-
sno. Mišice vratu so sprošče-
ne, koža pa napeta. S splošče-
no desno dlanjo vtiramo kre-
mo v levo stran vratu in obrat-
no. Sredino vratu moramo za-
radi ščitne žleze, ki je na pri-
tisk zelo občutljiva, negovati
zelo previdno.
Dodatna nega - razne ma-
ske v obliki oblog, ki se ne
strdijo, dobijo pa se v drogeri-
jah;
Poceni in zelo učinkovita je
obloga s toplim mandljevim
ali olivnim oljem. Gazo, na-
močeno v toplo olje, ovijemo
okrog vratii, čez pa še alu ali
plastično folijo. Pustimo učin-
kovati 20 minut, ostanke olja
rahlo popivnamo s papirnatim
robcem.
Najboljša nega pa ne zadoš-
ča, če se nepravilno držimo.
Tudi spanje na previsokih bla-
zinah povzroča gube na vratu,
zato bodimo pozorni in pazi-
mo na držo.
Kozmetičarka VESNA
48
RUMENA STRAN
TRAČ-nice
Planiški orel zasebno
Primož Peterka prijateljici Renati: »A da bi moral malo
energije in moči prihraniti? Ja, zakaj pa?«
Renata Primožu: »Boš že videlU
VITEZI BELEGA MESTA
AMADEUS
POROČA
Kosilo brez »nagecev«
Kovačeva kobila je ponavadi bosa. To očitno vedo tudi pri
podjetju McDonald's Slovenija. Po nedavni predstavitvi svoje
novosti - »piščančjega nageca«, novinarjev namreč niso povabili
na kosilo v eno od svojih »fast pod« restavracij, pač pa kar v
običajno »slow food« gostilno.
Darilo predsedniku
Predsednik žalskega občinskega sveta Franc Žolnir je pred
kratkim slavil 70-letnico. Njegovi sotrpini iz svetniških vrst še
vedno brskajo po vseh knjigarnah, da bi našli primerno darilo
zanj - priročnik o učinkovitem vodenju sej.
Zupanova sobotna oda
»Sam po parku se sprehajam,
smeti v vetru se igrajo,
pa mi tiho šepetajo,
kje ste moji volivci vi!«
Čas dohodninski
Nekdo uživa zelje, drugi meso.
Povprečje je krožnik segedina.
Nekdo je že pod vodo, drugi pa ohoho,
le prvega prizadene dohodnina.
Šumijo gozdovi domači
Tujcem nikoli, veleposestnikom nikdar!
Cerkvam? To je še vedno dilema.
LDS roti, vrniti nikar,
SLS v vsej stvari ne vidi problema...
ZANIMIVOSTI
Neznana posoda na razstavi
Verjetno je le malokdo pričakoval, da bodo
krajanke in krajani Stare vasi v Velenju zbrali
tolikšno število starih gospodinjskih pripomoč-
kov, so v en glas ugotavljali obiskovalci razstave^
S čim in kaj so kuhale naše mame in babice.
Nekaj razstavljenih predmetov obiskovalci niso
poznali, nekatere pa le redki. Neznani sta bili zlasti
posodi za kuhanje na pritisk in za peko krvavic v
peči, manj znane pa posoda za pihanje oziroma
luščenje žitnih zrn, naprava za izdelavo keksov,
držalo za treske... Na ogled so bili še številni stari
likalniki, tudi takšni iz prejšnjega stoletja, mhnčki
za kavo in poper, lončene posode za peko potic,
tehtnice, posode za kuhanje v črnih kuhinjah in
pečeh, kuharska knjiga iz leta 1912... Med manj
znanimi jedmi velja omeniti pesno juho, koruzne
žgance s krompirjem in čebulnim prelivom, »zaro-
šten močnik«, knapovsko večerjo....
Razstavo v Stari vasi so si ogledali tudi malčki iz
velenjskih vrtcev in učenci osnovnih šol, nad
razstavljenimi starimi gospodinjskimi pripomočki
ter manj znanimi jedmi pa so bili navdušeni tudi
drugi obiskovalci razstave.
MARJAN LIPOVŠEK, Foto: GREGOR KATIČ