Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. trven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru j pri večkratnem inseriranju primeren popust Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
STRAŽA
neodvisen političen list za siamsko ljudstvo
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo Je v Mariboru, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mor« govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosta. Telefon Interurban št. 113.
149. ètev.	Il* ajrtjbor» dne 81. decembrm 10SI4L Imetnik XVI,
Vprašanja in izjave voditeljev
opozicije.	I
Ako se ozremo na znotraj po naši. državi, ali po- j gledamo preko njenih mej k sosedom, povsod zapazimo j največjo brezvestnost PPŽ režima.
Na znotraj' dežuje vsaki dan po režimskih listih j raznih praznih obljub pomoči raz vladne mize; a v res- i niči se vlada sama ukvarja z načrti: Kako bi nasilnim | ter nezakonitim potom spodbila pri teh volitvah — opo- ! žiriji tla in si kupila z državnim denarjem ter izsilila s plačanimi zaslepljenci vsaj neznatno parlamentarno večino.
Ako gledamo in čitamo režimska glasila, se vsak «Lan kar na prvi strani izplačujejo povišane invalidnine, se deli zemlja in za »boljševiško« opozicijo se obljubljajo obznane — ne — uporaba že obstoječih zakonov.
Na zunaj je PPŽ vlada škodovala našim državnim interesom v tem kratkem času več nego marsikatera poprejšnja, akoravno smo jih imeli že 13 in v kojih je bil skoro v vsaki zastopan kak — P.
Pomislimo samo na potovanje zunanjega ministra dr. Ninčiča v Rim in na njegove pakte z Mussolinijem. Vlada je samo naznanila javnosti, da je dosežen med SHS in Italijo popolen sporazum, a v čem, kako in za kako drago ceno, o tem ni in ne bo od PP. vlade javnost zvedela niti besedice ne.
Brez vednosti parlamenta, ki je edini predstavitelj ljudske volje in ki je bil razpuščen samo po intrigah sedanjih vladnih teroristov in korupcijonistov, je PP. režim povabil v Beograd bolgarskega ministrskega pred sednika Cankova, ki vodi Bolgarijo z istimi metodami in na isti način proti večini in volji ljudstva, kakor Pašič-Pribičevič in Žerjav našo Jugoslavijo.
In niti v srbskem Beogradu ni imela PP. vlada toliko moči, da bi bil njen gost Cankov na ulici vsaj od par ljudi pozdravljen kot naš prijatelj ter prihodnji protiboljševiški zaveznik. Ne, ravno nasprotno — Pašič in njegove vlade vredni gost Cankov je bil na beograjskih ulicah sprejet z — doli klici — krvnik Srbije!
Beograjska mase so proklamirale Cankova za krvnika Srbije in tega človeka vabi Pašič in njegova | vlada v Beograd in sklepa z njim tajne pakte v svrho preganjanja boljševLškega strahu, katerega vidijo pri nas, na Bolgarskem ter v Rumuniji samo ljudje, ki sedijo na ministrskih foteljih proti volji večine ljudstva ter podpirani potom intrig s parlamentarno manjšino.
Pa bi kedo rekel, da je Pašičevega najnovejšega miljenca Cankova obsodila samo boljševiško nahujskana beograjska bruhal, a lemu ni tako! G. Pašič in Pri-bičevič nista niti toliko mogočna, da bi bila prisilila k Cankovu v avdijenco beograjske novinarje in to celo take, ki so sluge vladnih listov. Cankova je obsodila ulica in njegove izjave o sklepanju pakta med bolgarsko in PP. vlado so zavrnili vsi beograjski novinarji.
Ako bi hoteli omeniti še blamažo sedanje vlade z Albanijo, potem bi se naši novoletni spomini na dva P in enega Ž preveč raztegnili.
Vočigled razmeram, ki so zavladale po krivdi PPŽ. režima na zunaj in ha znotraj naše države, je bila parlamentarna večina takorčkoč prisiljena, da je kot edina predstaviteljica narodove volje zavzela odločno, jasno in javno stališče proti brezvestnemu početju vladne manjšine.
Dne 29. t. m. so se sestali v Beogradu voditelji opozicije in ti so kot edini pravi predstavitelj i države in naroda zahtevali od sedanje vlade —-• a parlamentarne manjšine odgovor na sledeča vprašanja:
1.	Na kaj se nanaša vladni sporazum z Italijo? Koliko je vlada oškodovala naše interese?
2.	Koliko je resnice na tem, da je dogovorjena nekaka razdelitev sfer v Albaniji, kar znači, da se je Italija «sidrala na Balkanu, s čimer se ogroža mir v naši državi?
3.	S kakšno namero se dela na ustvarjanju zveze reakcionarnih vlad na Balkanu? Katere obveznosti je naša vlada sprejela napram bolgarski vladi? Ali se država morda ni obvezala, da vzdrži protiljudski režim v Bolgariji?
4.	Kako vlada konkretno zamišlja protiboljševiški blok? Kako daleč bo šla nova akcija proti Rusiji? Ali ne obstoji morda bojazen, da diplomatski boj, ki se pojavlja, ne privede do oborožene akcije, v katero bi bila vpletena tudi naša država?
Ljuba Davidovič, dr. Anton Korošec, Pređavec, dr.
Halidbeg Hrasnica.
Komunike voditeljev parlamentarne večine se glasi tako-Ie:
»Predstavniki parlamentarne večine so na svojem sestanku 28. decembra 1924 konstatirali, da so nezakonitosti m nasilja današnje vlade parlamentarne manj-
šine samo še bolj učvrstila moralna, uslavna in parlamentarna natela, ki so združila parlamentarne stranke in ustvarila blok politične morale, ustavnosti in demokracije. Pred novimi nasilji in protiustavnostmi in protizakonith/ii ukrepi, ki jih vlada odkrito napoveduje obljavljajoč po svojih listih, da ima za te svoje ukrepe celo najvišje odobrenje, izjavljajo parlamentarni predstavniki pari meritarne večine, da niti malo ne izpre-minjajo stali -a, ki so ga njihove stranke že zavzele v obrambo lju< ‘kih pravic, in da bodo z isto določnostjo na kakoršenl li način nadaljevali kljub vsem ukrepom započeto borb za zmago ustavnosti in parlamentarnosti in spoštovan a ljudske volje. Stranke parlamentarne večine računi o s popolnim zaupanjem, da bodo visoki zastopniki up ave v naši državi izvršili dolžnost tudi pri tej priliki in da ne bodo dopustili nameravano fal-zificiranje ljudske volje.
V imenu svojih shank se zastopniki parlamentarne večine naj odločnejše izjavljamo proti temu, da je pričela vlačiti tuje faktorje v naše notranje razmere in proti temu, da se ustvarjajo kakoršnekoli reakcionarne zveze z namenom, da se pod zidom obrambe boljševiške nevarnosti duši svoboda v naši državi. Protestirajoč najodločnejše proti rušenju ugleda naše države v inozemstvu z objavljanjem nekakšne boljševiške nevarnosti v naši državi izjavljajo vodje parlamentarne večine, da je nesramno roganje resnici na škodo ugleda naše države trditi, da bi bila katerakoli od parlamentarnih strank boljševiška ali leglo ali orožje boljševizma in da je cilj takšne akcije obramba države, radi katere gre režim celo tako daleč; da ustvarja zveze z reakcionarnimi vladami v inozemstvu, preračunjeno samo na to, da se izogne za vsako ceno odgovornosti za ■korupcijo, ki tako težko pada na najbolj ugledne zastopnike današnjega režima. Vendar v tem današnja vlada ne more in ne sme uspeti. Stranke parlamentarne večine bodo storile vse, kar je mogoče in potrebno, da bo 8. februarja 1925 suverena ljudska volja prišla do svojega izraza tako, da se za vedno onemogoči tak režim korupcije in brezzakonitosti in da se bo končno pri nas spoštovala prava parlamentarna vladavina, ki bo v duhu socialne pravičnosti in popolne narodne ravnopravnosti in z narodnim sporazumom Srbov, Hrvatov in Slovencev rešila vsa notranja vprašanja bi da bo naša zunanja politika postala v resničnem skladu z ljudsko demokracijo prosvitljenega zapada.«
Ravnokar pribita vprašanja in komunike so izdali na narod predstavitelj i opozicije, večinski zastopniki naroda v parlamentu ravno tik pred Novim letom 1925 in pred voli tv; mi radi tega, da bo naša poštena jugoslovanska javi.ost znala, kaj jej je treba storiti v Novem letu 1925 k februarja.
Srbi, Hrv'Ji in Slovenci preklinjajo leto 1921, ko jim je bila s Ijpljeno 12 glasovno večino usiljena ustava, ki nas gii vi do danes. V rokah našega poštenega ljudstva je r; mo v Novem letu 1925, da popravi z ogromno večn >, kar je zagrešilo pri volitvah 1920. — Sedanji preds' m tel ji narodne in parlamentarne večine so spregovorili ravno za Novo leto na vlado in narod odkrito ter jasno in sedaj trdno upamo, da bo tudi naš jugoslovanski narod v Novem letu 1925, 8. februarja ne bo dal svoje zaupnice onim, ki so mu doslej vedno prikrivali resnico in se bratili z našimi največjimi neprijatelji, -ampak zastopnikom odkritosti napram javnosti ter bojevnikom za zmago poštenosti in zakonitosti v naši državi.
Politične beležke
Razpust HRSS je vlada sldenila, pa ga še ni izvršila. Sklep o razpustu je bil storjen dne 23. dcemhra 1924. Vladni organi so vest o tem razbobnal-i med svet Znali so celo povedati, da je ministrstvo notranjih zadev sporazumno z ministrstvom pravde že izdalo povelje, da se morajo voditelji Radičeve stranke zatvoriti. O vsem tem so bili listi, ki služijo vladi, ravno za božične praznike polni. Samostalni demokratje so napolnili svoja usta ter bruhali zoper HRSS pogrde in psovke. Iz vsega tega pa ni prišlo nič. Podpi edsedniki Radičeve stranke se svobodno sprehajajo po ulicah Zagreba, odnosno Beograda. Nobena kandidatna lista TRSS še ni razveljavljena, nobena organizacija razpuščena. Gospodje, ki so sedaj v Beogradu na vladi, so blamirani do kosti. Uprizorili so harlekinado, nad ■katero» se smeji ne samo naša, marveč cela evropska javnost
Shod Ljube Davidoviča. V nedeljo je bilo v Beogradu v hotelu »Bristol« veliko zborovanje Davidovičeve demokratske stranke. Ljuba Davidovič je v svojem govoru na jprej razložil sorodnost vseh protiljudskih režimov ter je kot najboljši primer za to označil obisk bolgarskega vladnega predsednika Cankova v Beogradu. Končal je svoj govor z izrazom trdne nade, da bo ljudska volja in pošte-; nost tako zmagala dne 8. februarja, da se protiljudski in keruptni politiki nikakor več ne bodo mogli preriti v os-
predje. Tudi za Beograd prav mnogoštevilno poslušalstvo je spremljalo govor z velikim odobravanjem.
Pribičevičev shod v Zagrebu. Za minulo nedeljo so sklicali samostojni demokratje v Zagrebu velik shodi na katerega so prispeli kot glavni govorniki Pribičevič, minister Grisogono in naš dr. Grega Žerjav. Zborovanje se je vršilo v dvorani Music-Halla ter so se ga udeležili skoro izključno zagrebški Srbi ter nekaj uradništva, ki je odvisno od1 režima. Z veliko težavo so nabobnali skupaj tudi nekaj Seljakov iz okolice. Opažalo se je, da shodu ni predsedoval predsednik zagrebške organizacije samostalnih demokratov dr. Tomašič ter da ni govoril nihče od uglednih članov iz Zagreba. Kot glavni je nastopil Pribičevič, ki je ponavljal svoje običajne argumente o pravi poti svoje politike. O obznani se ni hotel jasno izjaviti. Za Pribi-čevičem je govoril Grisogono, navsezadnje se je pa še oglasil dr. Žerjav. Po shodu je prišlo pred Music-Hallom do izgredov, pri katerih je bilo več oseb aretiranih.
Pokret disidentov HRSS. Beograjsko »Vreme« prinaša iz Zagreba poročilo o sestanku Radičevih disidentov v stanovanju Horvata, ki se je vršil preteklo nedeljo. Na tem sestanku je bilo zaključeno, da se organizira nova stranka, ki se bo imenovala Nezavisna hrvatska seljačka stranka .Nova stranka se ne bo strogo postavila na republikansko stališče, istotako bo zavračala zveze z moskovsko internacionalo, v ostalem bo pa obdržala smer Radičeve politike pred njegovim obiskom v Moskvi. Sestanka se je udeležilo 14 zastopnikov, njihove sklepe pa je sprejelo in pismeno ali brzojavno potrdilo še 22 bivših Radičevih poslancev. Ta pokret je razumljiv radi Radičevega samo» silja v stranki, toda sedaj v času obznane je precej sumljiv, ker »Vreme« naglašaj, da so stopili disidenti v stike z radikali. Kdor pozna mišljenje hrvatskega ljudstva, uvidi, da ta pokret Radiču ravno radi vladnega preganjanja! ni nevaren. Preganjanje bo napravilo Radiča še bolj popularnega in narod bo smatral disidente kot bojazljivce, ki so vsled' strahu zapustili svojega vodjo, ne pa kot nezadovoljneže, ki se niso hoteli popolnoma pokoriti Radičev-skemu samosilju, ki je stranki v pogubo.
Džemijet in obznana. Beograjska »Politika« prinaša izjavo vodje Džemi jeta, Ferad bega Drage, o obznani proti HRSS in Džemijetu. O Hrvatih je rekel Ferad beg, da so obznano sprejeli zelo hladnokrvno, kar kaže, da ji ne pripisujejo posebnega značaja. Kar se tiče obznane proti Džemijetu, je izjavil, da vsak čas pričakuje, da jo vlada prične izvajati. V južni Srbiji že itak postoji teror, ki je hujši, kot obznane in katerega vršijo policijski organi nad narodom. Toda baš radi tega se je pozicija Džemijeta ih opozicije sploh še ojačila. To potrjujejo poročila, katera dobiva stranka od svojih organizacij. Z Nastasom Petrovičem se Džemijet zelo dobro razume ter ga bo kandidiral na svoji listi na dveh mestih, tako da mu bo mandal zasiguran. Obznane se Džemijet ne boji, ker ve, da mu ) bo samo pridobila med ljudstvom nove simpatije.
Obisk Cankova in ženitev carja Borisa. »Pravda« po-S roča, da se bolgarska vlada že dalje časa pogaja z rum unsko vlado glede ženitve bolgarskega carja Borisa z romunsko princezinjo Beano. Prej pa je bilo treba poravnati razne spore z Beogradom. Cankov je dolgo poskušal stopiti v stik z belgrajsko vlado, a v Belgradu so molčali. Šele sedaj, ko potrebuje PPŽ režim volilno pomoč, so namignili Cankovu, naj le pride. Obisk Cankova v Belgrad« ne velja tedaj samo gonji proti komunistom, ampak tudi privatnim zadevam.
ho svetu.
Nov režim v Albaniji. Ahmed beg Zogu je končno prevzel vladne posle v osvobojeni Albaniji ter o tem službeno obvestil inozemske vlade. Potom našega zunanjega ministrstva je obvestil tudi albanskega beograjskega poslanika o spremembi vlade ter o prevzetju poslov. Novi predsednik je pozval vse svoje bivše ministre, da prevzamejo zopet svoje posle.
Nove obtožbe proti Mussoliniju. Opozicija nadaljuje svoj boj proti Mussoliniju z vedno večjo ostrino. V njenih( rokah se nahaja strahovito orožje — spomenice, katere so' spisali fašistovski prvaki v svojo obrambo, 'ko so jih olj priliki Matteottijevega umora Mussolini in fašistovskd stranka žrtvovali, da zadoste javnemu mnenju, ki je z ah-' te vaio energično kaznovanje krivcev. Takrat je policija! poleg Finzija, Filippellija in drugih zaprla tudi načelnika tiskovnega urada v notranjem ministrstvu, Cesare Rossija. Rossi se je zaman obrnil za pomoč k Mussoliniju. Mussolini je ostal dosleden ter celo po fašistovskih listih dal napadati zaprte krivce, da so delali popolnoma na lastno j pest, brez njegove vedhosti. V ječi sta spisala Pinzi in : Rossi obrambne spomenice, ki so sedaj prišle v roke opo-j zicijL Finzijevo spomenico je opozicija že objavila in je j delovala kot bomba v italijanski javnosti. Mussolini je bil » primoran žrtvovati generala de Bona in poslanca ter pod-predsednika parlamenta, Giunto. Sedaj je objavil opozicijski list »Mondo« spomenico Rossija, ki vsebuje še hujše očitke, nego Finzijeva. Spomenica je objavljena v fak-
similu ter ima 10 strani. Na prvih 14 straneh se obtožujejo i Mussolini, generali Balba in de Bono ter poslanec Giuri- j ta, da so izdelali načrt ter izdali Duminiju in tovarišem j povelje za umor Matteottija in Don Mimzanija ter za napad na Amendalia, Misura in Fomia. Na ostalih 4 straneh podpira to obtožbo z navedbo številnih prič; priznava tudi svojo krivdo, toda vse zločine je izvršil po zapovedi Mussolinija. — Na ta strahovita odkritja fašistovski listi dosedaj molče; samo osebni Mussolinijev organ »Popolo di Italia« skuša Mussolinija oprati, češ, da Rossijevi očitki niso dosti tehtno podprti z dokazi, da bi bili verjetni.
Odkritje novega strašnega zločinca v Nemčiji. Ko se je cela Nemčija bavila še z vampirjem Haarmannom, jo je ponovno razburila vest o novem, Haarmannu sličnem zločincu iz Münsterberga v Šleziji. Zločinec se zove Karel Denke ter je bil po poklicu vrtnar. Stanoval je zunaj mesta v priprosti hišici ter prenočeval brezposelne rokodelske pomočnike, ki so potovali skozi mesto. One, ki so pri njemu prenočili, je ubil ter njihovo meso. nasolil in ga potem jedel. Bil je ljudožerec v pravem pomenu besede. Na sled so mu prišli vsled ovadbe nekega, rokodelskega pomočnika, katerega je Denke zvabil v svoje stanovanje ter ga hotel ubiti. Toda udarec je bil preslab in žrtev mu je ušla. Ranjeni pomočnik je takoj privedel policijo, ki pa Denkeja ni več našla živega. Vedel je, da pridejo po njega, zato se je obesil. V njegovem hlevu je policija našla posode z nasoljenim človeškim mesom, pod podom je bil zakopan sod z ostanki kosti, lobanj, rok in nog. Denke je nosil tudi naramnice, izdelane iz človeške kože. Sodijo, da je ta kanibal ubil in pojedel najmanj že 12 oseb.
Viharji v Angliji in na Sredozemskem morju. Angleški časopisi poročajo o strahovitih viharjih, ki divjajo že par dni ter so napravili ogromno škodo. Na mnogih mestih so pretrgane železniške zveze, zračni promet pa popolnoma počiva. Zlasti katastrofalni so viharji ob ang-i leski obali. Nemški parnik »Bohnenluft« je vihar treščil na pečine ter ga razbil, 11 oseb je pri tej priliki našlo smrt v valovih. Brez .slediu je izginil ob obali Velesa frange osla parnik St. Karadoo. Morje je na mestu, kjer bi se moral parnik nahajati, vrglo na obalo številne utopljence,J o katerih menijo., da so s tega izgubljenega parnika. —; Enako hudi viharji divjajo po Sredozemskem in Črnem morju. Mnogo manjših ladij je potopljenih. Promet je popolnoma onemogočen in se je večina ladij, ki so že odplule, vrnile nazaj v luke.
Strašna zrakoplovna nesreča. Angleško civilno avija-tiko je zadela na božični večer strahovita katastrofa. Letalo D. H. 34 se je dvignilo v Craydonu s pilotom in sedmimi potniki, da poleti v Pariz. Komaj se je nahajalo kakih 50 metrov od tal, se ji dvignil iz njega dim in strmoglavilo se je na tla. Po padcu je sledila* strahovita eksplozija in letalo se je nahajalo hipoma v plamenih. Čez par minut je ostalo od aparata samo železno ogrodje, od pilota in potnikov pa nekaj ogorelih kosti.
iz Slovenije.
Uganka dr. Pirkmaieff. Študiram značaje, ki nastopajo v javnem življenju, a vedno večja uganka mi je sedanji veliki župan dr. Pirkmaier. Pod bivšo Avstrijo se je reklo, da je Slovenec, govori pa je dosledno nemški. Njegovi tovariši so bili rojeni' Nemci, ki so se naučili za silo slovenski* jezik, pa so* pri raznih sestankih slovenskim županom in komisarjem v slovenskem jeziku tolmačili naredbe, dr. Pirkmajer je govoril nemški. Kot okrajni glavar je postal Slovenec in govoril samo slovenski. Kdor ga je slišal, je moral misliti, da je velik prijatelj priprostega ljudstva. Prijazno je pozdravljal na desno in levo in se udeleževal tudi narodnih svečanosti Zdaj kot veliki župan je pa naenkrat pokazal svoje rogove; odstavlja učitelje, ki jih spoštuje ljudstvo, in mu pošilja sovražne elemente, otež-koča ljudstvu udeležbo pri volitvah s tem, da predlaga odl-daljena, nesmiselna volišča, pošilja orožnike po občinah, da poizvedujejo, kje se vršijo volilni sestanki1, kdo agitira za volitve in za katero stranko, zahteva od županov redna poročla v volilnem gibanju po občinah, dela torej popolnoma v protiljudskem smislu. Ali’ je to isti dr. Pirkmaier, kakor pred leti? Ali se je zdaj. preorientiral, spremenil, po-liberalil? Tako ne dela mož, tako delajo samo štreberji! Njegov značaj mi je vedno večja uganka.
»Severna Straža.« Kakor smo že poročali, je dobila mariborska krščanska »Straža« tekmovalko, ki si je tudi nadela ime »Straža« in sicer: »Severna Straža.« List prihaja redno vsak teden na* vse sedanje im bivše naročnike »Kmetijskega lista« in tudi mariborskega »Tabora.« Vse to kaže, da je v žlahtf z i\i,ima, in res ni drugega kot glasio Žerjavove SKS v drugi izdaji. Kakor znano, so se samostojni razcepili v dva tabora. Pucelj hoče ohraniti še staro samostojno stranko, Drofenik pa se je vdinil za lepe obljube in bržčas tudi še lepše denarce dr. Žerjavu, da mu pomaga pri volitvah do mandata. In ta-le nove Žerjavova Samostojna izdaja zdaj za svoje namene nov list pod mamljivim imenom »Severna Straža.« Vsak, ki bo dobil list, naj torej ve, da gre za veliko sleparijo; list smrdi po židovski žerjavščini. Zato ni vreden niti našega pogleda. V globočino smrdljivih stranišč z njimi
Mermolja in Lipovšek v Slivnici pri Mariboru. — Kmalu bi že res bili Slivničani zadremali politično spanje, pa naenkrat poči glas; V nedeljo 28. decembra op rani maši bo imel Mermolja shod pri Lesjaku! Kaj tacega pa ne vidi in ne sliši vsak dan naša vas, zato: Hajdmo na shod! Opazili smo res dva gospodina, to je bil je torej g. Mermolja in g. Lipovšek, ki sta sedela takrat kar v prvi pivski sobi, najbrž iz strategičnih ozirov. Pa ni bilo nič hudega! Vsak nam je od omenjenih gospodov nekaj povedal, pa kaj, da naši Slivničani niso
ČA3 V DRUŠTVU
„ popdim,"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJ FINEJŠI
hoteli njima dati prav, ker da bi si taki tiči napravljali gnezda pri nas, tega ne bo nikdar več, zapomnite si to, samostojneži! Prepričala sta se o tem sama in zato vam svetujemo: Ne hodite nas dražit, ker tudi naša potrpežljivost ima svoje meje! Ako tudi prihaja Samostojna pod novim plaščem nad naše ljudstvo, toda našega organiziranega kmečkega in delavskega ljudstva ne dobi nikoli na svoj lim, četudi slepite in govorite sedaj o agrarni reformi. Mi delavci dobro vemo, ko bi gospod Mermolja imel glavno besedo pri »agrarni«, potem bi pač lahko snedli oni kruhek, ki hi ga nam rodila agrarna zemlja. Zatorej pa: Skupaj živimo, skupaj trpimo in skupaj gremo v volilni boj ter bodo krogljice dne
8.	februarja šle vse v prvo Skrinjico, v druge pa naj le dajo Efijalti, Juda Iškarijoti. To vam povemo delavci, ki smo se udeležili shoda in ki smo si ogledali tudi posestva g. Mermolje v Št. liju!
Štajerski radikali ne pojdejo z Narodnim blokom, am-j pak postavijo svojo lastno listo z dr. Rudolf Ravnikom naj čelu. Tako se glasi definitivni sklep radikalne stranke v( Mariboru. Samo pragerski restavrater Dolničar in advokat dr. Müller sta se udinjala Žerjavu za znanega junaka dr.] Pivko ta. Kar piše »Jutro«, da je Žerjavov Narodni blok gotov, je neresnično. Okrog Pivka so se zbrali sami ko-, rupcijonistl in velesrbski prodanci.
Pašič-Pribičevič-Žrjavova vlada odpušča uboge železničarje! Na progi Maribor—Pragersko—Zidanimost in na stranskih progah je bilo tik pred Božičem odpuščenih iz službe nad 110 ubogih železniških progovnih delavcev. Sredi najhujše zime jih je sedanji nasilni režim vrgel na cesto in jih z otroci vred prepustil največji' bedi1. To jej Pašičevo in Žerjavovo darilo za Božič in Novo leto našim, železničarjem. Ko je 'bil naš minister Sušnik vodja železniškega ministrstva, je Sprejel nad 300 odpuščenih železničarjev nazaj v službo. Nobenega ni odpustil. Nasilneži in velesrbi' pod sedanjo vlado pa jib kar na stotine odpuščajo. Izgovarjajo se, da nimajo kredite. A za volilno agitacijo, za nakup Drofenika pa so* imeli Stotisočake. Železničarji, ali niso *ta fakta dovolj poučna za bližajoče se volitve?
Zlata poroka. Iz Št. lija v Slov. gor. poročajo:	Na
Štefanovo po pozni maši je bila pri nas zlata poroka. Obhajala sta jo viničar Jožef Majer in njegova žena Marija Bračko. Poročena sta bila 24. 11. 1869, torej pred 55 leti. Ženin je star 82 let, ona pa 80. Gotovo izvanreden slučaj! Oba sta zdrava in čila *in bila vedno zvesta in poštena delavca. Majer je imel samo tri gospodarje, pri dveh je služi po 28 let. Bog jima daj dočakati biserno poroko-
Redek jubilej pri Sv. Rupertu v Slov. gor. Dne 2. januarja bo praznoval naš organist in cerkovnik 501etnicoi svojega 'delovanja. Mož je za svoja leta še precej čvrst in krepak. Kar je nekaj redkega, naš organist je vsa svoja leta deloval v svoji domači župniji. Možu poštenjaku želimo vsi farani, da nam ga ljubi Bog ohrani še nekaj let! Za časa njegove onemoglosti pa želimo, da bi bili vsi farani mojih misli ter mu olajšali zadnje dneve njegovega življenja tako, da ne bo trpel pomanjkanja, saj je ves čas zvesto in vestno opravljal svojo* službo. Tebi, Franček, pa kličem: Bog Te živi! — Faran.
Pretep med kmetskimi fanti. Od Sv. Barbare v Halozah smo prejeli: Na Štefanovo- so se zbrali fantje v krami pri Zavcu. Tukaj so se ga pošteno navlekli, a vendar so odšli od1 Zavca še precej dostojno in mirno. Naenkrat pa, ko so bili na svežem zraku, jim je padlo nekaj v glavo in z glasnim »aufbiks!« so* jurišali Blasovo krčmo. V krčmi so zahtevali vino, a so se enkrat pošteno opekli ter urezali. Blas je energičen ter pošten krčmar in je fantaline kratkoimalo brez pijače pognal iz gostilne, ker so že bili) itak preveč pijani. Ko so bili ti alkoholizirani rogovlleži enkrat zunaj Blasove gostilne, so se kar med seboj stepli] do krvavega. K sreči so prihiteli med pretepače barbarski) orožniki, ki so preprečili poboj in razgnali pijane surovine. Fantje ne pomislijo, da s takimi surovimi nastopi* škodujejo ugledu cele župnije!
Prosvetno gibanje v Makolah. Na Štefanovo, dne 26. t. m. je tukajšnje prosvetno društvo upr iz ril» v društveni dvorani prekrasno igro »Goslarica naše ljube Gospe«. Sicer je igra bolj otožnega značaja, vendar se je
občinstvu nad vse dopadla, kakor še dosedaj skoraj nobena. Vse vloge so bile krasno izvedene. Posebno pozornost je napravilo prelepo petje domačega pevskega zbora, kateremu je sledilo vsikdar dolgotrajno ploskanje. Vsa čast naši zavedni mladini, katera s tolikim zanimanjem in požrtvovalnostjo deluje na prosvetnem polju. Bog živi!
Shod na Laškem. Na Štefanovo se je vršil velik shod SLS na Laškem. Predstavil se je volićem, g. dr. Gosar in razvil program SDS. Volici so soglasno odobravali njegova izvajanja. Za dr. Gosarjem je govoril dr. Ogrizek, ki je v navdušenih besedah pozval na složen nastop vseh stanov za predstaviteljico slovenskega ljudstva SLS. Volici so navdušeni obljubili iti kot en mož v volitve za SLS.
Novice od Št. Jošta na Kozjaku. Velika nesreča je zadela Valentina Mesi, p. dL Skudovnika, v Strmcu. Požar,-ki ga je povzročila otrokova neprevidnost, mu je na sveti večer vpepelil vso hišo in svinjake. Škoda je velika in Se* ceni na 100.000 din,, vrhu tega pa posestnik ni bil nič zavarovan. Rešilo se je le nekaj obleke in svinje in svinja kov. Največja sreča v nesreči pa je bila, da se je rešilo gospodarsko poslopje, čeprav stoji tik svinjakov. Največjo zaslugo* pri tem imajo Pepelnjak, Flcrenač in Zapežev* Lojze, kar bodi izrecno pohvalno omenjeno, pa tudi vsi drugi, ki so prišli nesrečnikom hitro* na pomoč. Za vse pa( bodi ta* nesreča nauk, da si. pustimo* svoja poslopja proti1 ognju zavarovati in zavarovalnino* še povišati ter na oib-roke strogo paziti. Bog pa nas varuj na priprošnjo sv. Florijana časnega in večnega ognja. Hudo prizadeti družini ■naše odkrito sočutje! — O božičnih praznikih smo imeli misijonsko prireditev in se je na Štefanovo ustanovila Družba za* razširjanje vere. V svoj skromni začetek štejei družba 50 udov. 200 din. se je nabralo pri cerkvenih darovanjih in se poslalo misijonišču v Groblah. — Ker se je po neljubi pomoti dovolitev božične igre »Sirota Marija« zakasnila, se bo ista na Kraljevo igrala. Vsi iskrena povabljeni!
Čebelarska podružnica za Maribor in okolico ima
svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 4. januarja 1925 ob 9. uri v III. deški osnovni šoli (magdalenski) v Mariboru. P. n. člani se naprošajo, da se občnega zbora udeleže polnoštevilno, ker si hočemo zasnovati načrt dela za prihodnje leto in ker drugače, ni mogoče dognati pra vilne statistike o tuokrajnem čebelarstvu, ki jo terja osrednje društvo. Natančen spored objavi »Slov. Čebelar«. Cenjene obiskovalce naših letošnjih čebelarskih sestankov iz jareninske čebelarske podružnice, iz Bistrice, Fale in drugod, vabimo k pristopu. Predsednik.
Ljudski oder v Središču ponovi na dan sv. Treh kraljev dne 6. januarja igro »Miklova Zala« ob 6. uri zvečer, s katero je nastopi že dvakrat in vedno s krasnim uspehom, Igra je napravila v celoti globok uti s, o čemer je pričal buren aplavz ob koncu vsakega dejanja. Igralci, zlasti v glavnih vlogah, so nudili prave umetniške prizore. Želeti je samo, da bi odškodovalo občinstvo veliko požrtvovalnost vseh onih, ki se posvečajo diletantski umetnosti, s tako lepim obiskom, kcwt je bil pri zadnjih dveh predstavah. Na svidenje!
Dr.vGoriftkova žerjsvftina v St. Ltnaitu v Slov. gor.
Kako izgleda nepristranost in korektnost dr. Pirkmajerja? Veliki župan, Id je nasilno in protizakonito razpustil okrajni zastop pri Sv. Lenartu v 'Slav. gor., je v odloku navajal kot vzrok razpusta, da je poslovna doba okrajnega zastopa že davno potekla. G. veliki župan! Zakaj pa ste svojo nasilno roko stegnili' samo nad naš okrajni zastop) v Št Lenartu, zakaj -pa niste razpustili tudi druge stare o-krajne zastope na Slovenskem Štajerskem, ki so res pravi »rumpfparlamenti«, kar pa* naš ni biL G. dr. Pirkmajer^ daleč ste prišli'. Te nezakonitosti ne bomo pozabili nikdar!
Kjer se zbirajo Žerjavovci, tam gre gotovo za nasilno ugrabitev premoženja. Pri nas v Sloveniji je pač tako: 'kamor tiščijo najbolj korumpirani Žerjavovci, tam gre gotovo za nasilno in protizakonito prilastitev tuje lastnine. Da je naša trditev dejstvo, nam dokazuje razpust požarne brambe v Št. Lenartu v Slov. goricah. Dr. Gorišek je izposloval pri svojem prijatelju dr. Pirkmajerju razpust šentlenarlskega okrajnega zastopa, ker mu je za prilastitev okrajne hranilnice, ki je precej petična. Za okrajnim zastopom se je lotil dr. Gorišek šentlenartske požarne brambe, ki ima precej premoženja. Dr. Gorišek je izposloval pri dr. Pirkmajerju razpust požarne brambe pod pretvezo in z utemeljitvijo, da je nemškutarska in državnim interesom nevarna. Z. odlokom mariborskegja velikega župana se razpušča dosedanja šentlenartska požarna hramba in se izroča njeno premoženje novi, dr. Gorišekovi požarni brambi, ki je sestavljena iz par šolnikov in mladih uradnikov, ki še kot državni uslužbenci niti časa ne bodo imeli gasiti, ako bi res izbruhnil požar. Zadnja nedelja je bilo določena za dan, ko bi naj bila predaja stare požarne brambe novi.-Da ne bi prišlo do kakih incidentov, je zbobnal dr. Gorišek v trg 10 žandarjev. Spopada med obema požarnima hrambama ni bilo a tudi premoženja stare brambe ni dobil dr. Gorišek v svoj žep. -Stara požarna bramba pravilno izjavlja, da je protizakonito razpuščena in tudi premoženja ne bo predala in dr. Gorišek ima samo še policajdemokratsko silo na razpolago. Po 8. februarju bosta dajala dr. Gorišek in krompirjev včliki župan dr. Pirkmajer odgovor radi protizakonitega in iz trte izvitega razpusta šentlenartske požarne brambe.
Že sejdaj izjavljajo, da ne bodo plesali po Gorišek-Pirkmajerjevi muziki. V gerentstvo razpuščenega* šentle-
nartskega okrajnega zastopa Je urinil dr. Gorišek samo-atojiveže v veri, da bedo plesali po njegovih žvižgih, pa se je zmotil. Novo imenovana člana gerentstva Murko in Ketiš iz Biša, ki veljata za navdušena samostojneža, sta že izjavila, da se ne bosta pokorila fantalinskim naredbam Gorišeka in Pirkmajerja, ampalk bosta delovala pri okraji neon zastopu šele tedaj, ako jih bo izvolilo ljudstvo, ne pa dekretiral en di. Žerjavov mariborski veliki župan — Pirkmajer. Po Št Lenartu se javno govori, da bo kmalu ostal v gerentstvu sam dr. Gorišek, kvečjemu bi ga še znal spremljati Vračič.
Zastonj se poslužuje državnega telefona. Šentlenarča-ni poročajo: Pri nas imamo Žerjavovo šibo božjo' nekega Urbiča za poštarja. Urbič je seveda najožji prijatelj dir,J Gorišeka. G. poštar pa ne kaže dr. G oriš eku naklonjenosti samo v besedah, ampak tudi v dejanju. Dr. Gorišek; ima državni telefon noč in dan na razpolago, da se lahko pogovarja o svojih nasiljih z mariborskim velikim županom dr. Pirkmajerjem, z dir. Kramerjem pri »Jutru« in s. samim dr. Žerjavom v Beogradu. Dr. Gorišek je takoj obveščen o vseh policajdemokratskih nasilnih ukrepih in to kar na državne stroške.
Okrožnjo sodišče v Mariboru in višje deželno sodišče v Ljubljeni opozarjamo, da je vodja okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu še vedno dr. Čemer, ožji sorodnik advokata, dr. Gorišeka. Javna tajnost je, da večina razsodb izpade tako, kakor hoče dr. Gorišek. Zakaj višja Sodna instancai ne pregleda aktov okrajnega sodišča pri Sv. Lenartu po nepristranskem in objektivnem sodniku? Zakon veleva, da bližnji sorodnik ne more biti sodnik v zadevah, katere zastopa advokat, ki je v sorodstvu s sodnikom. V več sto1 slučajih je pri nas sodil dr. Čemer, četudi je njegov žlaht-t niik advokat dr. Gorišek bil zastopnik ene prizadetih strank) Ali je potem čudo, če v 99 slučajih dr. Čemer razsodi ta-i fco, kakor je prav dr. Gorišeku? Zakaj sta zapustila Sv. Le-' gfecjal Mncgo govori slučaj Kaisersberger in komisija v gerjal Mnogo govori slučaj Kaisersberger in kolisija v. Smolrncih. Mnogo ?e slučajev, kil kričijo do neba! Višja sodna instanca, kje si? I
Celo proti božičnici so. Od Sv. Lenarta v Slov. goricah poročajo: Tako zagrizenega policajdemokratskega in pri ljudstvo osovraženega učiteljstva ima s težka kak kraj, kot ravno na primer naš Št. Lenart. Komaj je prišel na šolsko vodstvo oni znani Pribičevičev odlok glede prepovedi telovadnih separatističnih organizacij, so naši dr. Gorišekovi šolniki v to prepoved takoj vrinili Orla in to iz jeze, ker imajo pri šentlenartskem Sokolu samo 4 mandelce. V nedeljo pred Božičem je telovadil naš Orel in se uril za božičnico. Šolnik Štuhec je pograbil Pribičevičev odlok, romal z njim v ,orlovsko telovadnico in ga tamkaj citai telovadcem. No, Štuhec jo je tokrat pošteno skupil, a denuciral je svojo blamažo nadučitelju Wellnerju. Ta je drugi dan v pondeljek v šoli brez vsäcega vzroka oklofutaj Vse fante Orliče. — Šentlenarčani, ki ne trobijo v Gorišekov sokolski rog, bodo priredili na Silvestrov večer za Orliče božičnico. In ta božičnica sedaj najbolj peče naše šolništvo. Well-ner grozi slovenski deci in staršem, če se bodo udeležili •te božičnice, bo kaznovana deca in starši. Tem bedastim -Selniškim grožnjam se smejijo celo otroci, kaj še le starisi. Sedaj bi že naj bili tako daleč, da bi še božičnih daril ne smeli razdeliti javno med deco! Ta bi bila pa lepa! Proti orliški božičnici še ni doslej nastopil nobeden učitelj, ta špas si je prvo privoščilo šentlenartsko šolništvo. O le počakajte razni Wellnerji in Stuheci še dober mesec, potem boste tudi vi drugače plesali in to aie po dr. Gorišekovi polki, ampak po maršu poštene — slovenske ljudske volje!
Smo se zmotili in popravljamo. V zadnji »Straži« smo beležili protizakoniti razpust šentlenartskega okr. zastopa. Med dr. Gorišekov e gerentske petoliznike smo pomotoma šteli tudi te-ie zavedne naše. može, ki so odločno proti Gorišek-Pirkmajerjevem nasilju, in ti so: Andrej Purgaj iz Zg. žerjave, Franc Caf od Sv. Benedikta, Ploj iz Drvanje in Schönwetter iz Zamarkove.
dnevne novice.
Veselo m srečno Novo leto želita cenjenim naročnikom in čitateljem »Straže« uredništvo in upravništvo.
Radodarni minister dr. Križman. Minister za agrarno reformo, Pribičevičev demokrat dr. Krizman, se mudi sedaj na volilni agitaciji krog Varaždina. G. Križman kaže tokrat naravnost občudovanja vredno, vsestransko darežljivost Po zborovanju vabi delavce ter seljake, naj mu izrazijo svoje želje, katerih izpolnitev jim je najbolj na srcu. Vse tišči k njemu in eden. bi rad zemljo, drugi denar, tretji kako živinče itd. G. minister dr. Križman izvleče iz žepa velik notes, si zabeleži1 ime pTOŠnjika ter njegovo najiskrenejso željo z ministrskim zagotovilom, da bo ugodil njegovi prošnji, samo njega naj voli. Seljaki krog Varaždina, ki 90 po večini Radičeviči, se smejejo tej Križmanovi predvolitveni papirnati darežljivosti in ga nalašč oblegajo z raznimi prošnjami, ker so jim Križmanove beležke m obljube v veliko zabavo. Letošnji fašink je zelo kratek m g. Krizman prav dobro skrbi, da bo letošnji pust krog Varaždina še znatno krajši1. Agitacijske metode z obljubo zemlje, živine itd. se niso radikalom obnesle pri zadnjih volitvah, a se bodo tokrat policajdemokratom — še manj!
Kakšne kandidate ima Radič? Pod. tem zaglavjem je prinesel včerajšnji »Tabor« brzojavko iz Novega Sada v kateri javlja, kako so nosili Radiičevci kandidatno listo na okrožno sodišče. V sodnem poslopju so zadržali orjunci Madžara Bersay-ja, ki je bil med predlagatelji liste in ga baje išče policija radi različnih dejanj. — Orjunaši sp ga zadržali, da ga .izruče policiji. Temu poročilu dostavlja »Tabpr« pripombo — Kriminalni tipi
»Taboru« ni treba iskati med predlagatelji kandidatnih list kriminalnih tipov v Novem Sadu med Madžari, ampak naj pregleda rajši svoje vrste in bo tamkaj zapazil glavnega nosilca liste Narodnega .bloka v ljubljanskem okrožju, ki je gotovo več zakrivil, kot novosadski Madžar Bersay in o katerem bi lahko tiskali z najdebeljšimi črkami, da je kriminalni tip!
FddjeljeVainjje štipendij našim dijakom. Včerajšnji »Slovenec« poroča o razdelitvi štipendij dijakom ljubljanske univerze za zimski semester 1924—25. Od 245 pro-; silcev, kater je priporočila univerza, je dobilo štipendije samo 122, Id so skoro brez izjeme pristaši samostalne de-) mokratske stranke; od članov katoliških akademskih društev so diobili štipendije le 3, reci in piši: trije! Imena štipendistov je določilo, oziroma izbralo tajništvo JDS in imenik poslalo v Beograd. Princip strankarstva je tudi v tem slučaju tako povdarjen, da se štipendije niso delile, po potrebi prosilcev, ampak po pripadnosti k batinaškim organizacijam. Od štipendij so izključeni celo oni akademiki, ki so naprednega mišljenja, pa so bili pri zadnjem štrajku solidarni s svojimi štrajkujočimi tovariši. To se pravi, po PPŽ režimu so vredni štipendij samo brezpogojni hlapci sedanjega nekulturnega režima, vsi drugi pa se morajo izstradati.
Radikalske kandidature v Beogradu. V nedeljo so se' vršile v radikalnih organizacijah važne seje o postavljanju; srezkih kandidatov. V Beogradu je postavljen za kandidata* v I. srezu advokat Žlvojin Sinic, v II. srezu pa obrtnik Dušan Jurnovič. Nosilec kandidatne liste za celo mesto je sedanji notranji minister Boža Maksimovič.
Podaljšanje stanovanjskega zakona in vprašanje najemnin. S pristojne strani smo prejeli in objavljamo: Društvo hišnih posestnikov za Maribor in okolico je v tukajšnjih listih priobčilo svoje stališče glede sedanjega stano vanjiskega zakona in glede sklepa ministrskega sveta z dne 16. decembra t L, ki je bil objavljen v »Uradnem listu« z dne 23. decembra L L, št 376-120, in se nanaša na podaljšanje sedanjega zakona o stanovanjih do 1. maja
1925.	V tej objavi označuje Društvo hišnih posestnikov zgoraj navedeno ministrsko uredbo kot pravno neveljavno in priporoča svojim članom, naj z novim letom povišajo za 100%. Hišni posestniki se opozarjajo* da je vsako pozivanje k neupoštevanju ministrskih odredb kažnjivo. V skladu z vsebino ministrskega sklepa od 16. decembra t. 1. so najemniki upravičenj da glede najemnine vstrajajo pri dosedanji višini, dokler se odnošaji med najemniki, in posestniki ne bodo uredili z novim zakonom. V primerih,' kjer bi se hišni posestniki branili sprejeti plačilo dosedanje najemnine, se more znesek položiti pri sodišču.
Kri v Ljubuških. Obznana že rodi svoje sadove. V Bosni, kjer je že od nekdaj vladalo nasilje, se sedaj izvaja v polni meri; puškino kopito in bajonet žandarjev so absolutni gospodarji nad1 življenjem in smrtjo vseh režimskih protivnikov. Osobito se preganjajo muslimani in pri-
staši HRSS. V Ljubuških se je vršH shod Prtbičevfčevih demokratov, na katerega je prišel kot govornik dr. Ivo Je-lavič. V Ljubuških je število demokratov skrajno neznatno in shoda se je udeležilo kakih 30 do 40 ljudi. Veliko večje je bilo število pristašev HRSS, ki so govorniku delali razne medklice. To ga je tako razkačilo, da je kar na lastno pest ukazal pripravljenim žandarjem, da navalijo na ljudstvo. Nastal je strahovit metež, v katerem so žari-darji med bežečimi pridno rabili bajonete. Rezultat tega pokolja, katerega imajo na vesti režimovci, je bd: trije mrtvi in mnogo ranjenih kmetov.
, Črnogorski smaiovci dobijo bombe. Dne 26. t m. se je dogodila v Sarajevu v pekami Nedeljke Popoviča stre*-hovita nesreča. V pekarno je prišel neki mladenič ter je prosil, da mu spravijo njegov zavoj, dokler se ne vrne po njega. Mali sinček od peka je iz radovednosti odpri zavoj ter našel v njem pet bomb. Začel se je igrati; ne vedoč^ kako strašno orožje ima v rokah. Nenadoma je bomba) eksplodirala ter otroka popolnoma razmesarila. Policija je kmalu naišla mladeniča, ki je dal bombe spraviti. Izkazal©, se je, da je to znani srnaovec Vidi Strugar. Izjavil je, de j je nameraval poslati bombe v Črnogoro. Že večkrat je od-! premil enake pošiljatve črnogorskim srnaovcem. Da taim i rabijo te bombe za volitve, je jasno. Policija sedaj o celi [ aferi molči in radi srnaovstva se bodo krivci sigurno pustili pri miru.
Na božični večer hoteli ubiti župnika. V brodjansld župniji na Hrvatskem je precej članov verske sekte staro-katolikov. Ti zelo sovražijo katoliškega župnika Ante Mb jata, ki je znan po celi okolici po svoji gorečnosti. Na božični večer bi moral imeti s svojim tovarišem Šokčičem v vasi Habjani polnočnico. Predno se je odpravil na pot,
I je dobil od odbora staro-katolikov v Habjanih preteče prs-I mo, v katerem mu prepovedujejo imeti pri njih polnoč-*, nieo. Župnik se za njihove pretnje ni zmenil; po polnočnici sta šla cba svečenika večerjat. Naenkrat začnejo pokati zunaj streli in več krogel je udarilo skozi okno ter se toliko časa, da se skrijeta v kot, ko padejo drugi streli in v bližini obeh duhovnikov zarilo v zid Komaj sta še imelo da sta ostala na svojem mestu, bi ju bili zadeli sigurno smrtno.
Tri železniške nesreče v isti noči v Bosni. Na progni sarajevske direkcije so se v noči od 26. na 27. L m. dogodile kar tri železniške nesreče. Na progi med Sarajevom in Mostarjem sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Vlakovodja enega, Mato Trim, je ostal mrtev, nekaj vagonov je bilo zdrobljenih in precej osobja ranjeno. Druge nesreča se je dogodila pri Čangičvili. Tudi tukaj sta trčila skupaj dva tovorna vlaka Oba vlakovodja sta bila ranjeno, dočim materijalna škoda ni velika Na progi Sarajevo-Brod se je dogodila tretja) nesreča Izkočila je iz iz tira lokomotiva s tenderjem in vagonom. Promet je bil za nekaj časa prekinjen ter so potniki morali prestopati z vlaka* na vlak.
IZ MESTNEGA MAGISTRATA CELJSKEGA.
Dne 22. decembra se je prvič sestal novi občinski odbor, da reši tekače zadeve, ki so se nabrale od zadnje seje prejšnjega občinskega odbora Po odobritvi zadnjega zapisnika so se določili v disciplinarno komisijo za mestne uslužbence odborniki: Mravljak; dr. Kalan, Marčič, Kavs in Vran jek. Glede uslužbencev Taschmanna in Scheua se sklene, da bo z ozirom na novo službeno pragmatiko prav-no-perzonalni odsek stavil v eni prihodnjih sej tozadevne posebne predloge, pri čemur se bo vpoštevalo, da sia oba pravzaprav uslužbenca mestnih podjetij.
Daljša debata se je razvila glede pogodbenih uslužbencev mestne občine/ t. j.: dr. Dereanija, dr. Steguja, inženerja Redyja, gledališkega mojstra Vojta» Farčnika, Grajželja, Tramšeka, Šosterja, Končana, Hladtaia* Davida, Borštnerja, Pefrija in Gorjanca. Del odbornikov je bil mnenja, da mora zadeva predvsem iti v finančno-gospo-darski odsek, da ta zavzame k stališču povišanja njihovih prejemkov svoje stališče, ker gotovo v veljavnem proračunu ne bo več kritja za povišek. Šele po posvetovanju finančno-gospodarskega odseka naj pride zadeva zopet v plenum, ker je doslej to zadevo obravnaval le pravno-per-zonalnd odsek. Predlagalo se je za vse pogodbene uslužbence 25% poviška na njihove dosedanje prejemke. Dr. Ogrizek je predlagal, da mora za vsakega pogodbenega uslužbenca pravno-perzonalni odsek staviti poseben predlog glede eventualnega zvišanja, ker upravljajo ti uslužbenci zelo različne službe, deloma tudi samo le postransko. Končno je večina sprejela predlog, da se tem uslužbencem zvišajo njihovi prejemki od L julija 1924 dalje za 25%. Glede Scheua in Taschmanna pa se je sklenilo, da z ozirom na božične praznike pred končnoveljavno ureditvijo njihovega službenega stanja dobita na račun 25% njihovih prejemkov od 1. julija 1924 kot predviden bodoči povišek. Kakor pri pogodbenih uslužbencih se je končno sklenilo tudi zvišati prejemke cestnim pometačem in dru gim stalnim delavcem za 25%. Konjaču Pratnemerju pa so se zvišali prejemki od 1. I. 1925 od 1250 na 1600 din. Položajne doklade je predlagal pravno-perzonalni odsek za g. računskega svetnika Kalana z ozirom na njegovo odgovorno mesto poleg njegovih prejemkov po službeni pragmatiki, koji predlog je bil tudi sprejet Božičnica za mestne uslužbence se z ozirom na izvršeno zvišanje njihovih prejemkov odkloni. Uradnim slugam se dovoli namesto 2 L sežnjev drv, prejemati v isti vrednosti premog. Alojzu Pušnik, dolgoletnemu cestnemu pometaču, se dovoli izredna podpora po 600 din. z ozirom na njegovo bedno stanje. Za pobiralca tržnih pristojbin se nastavi dosedanji provizorični nabiralec Bedrač.
Domovinska pravica se prizna Frančiški Koren, Ferdinandu Biedermann, Mariji Gajšek, Neži Larine,
Tereziji Pavšer, Rudolfu Stermecki Ln Dragotinu Gobec. Zasigura se sprejem v našo občino Jožefu Sitane, Martinu Hubert in Ivanu Rupnik, seveda z eventuelno tozadevno takso, dodelitvi Gregorja Saš el j, ki je optiral za Jugoslavijo, naši občini se občinski odbor ne protivi. Pritožbama družbama rudniku Bohemia radi globe vsled neplačane tlakarine, in tvrdke Pertinač in Čanak se ne ugodi. Toza-I devna pritožba Franca Naraita se odloži na poznejšo reši-; tev vsled potrebnih poizvedb. Prošnjam raznih strank m j odpis razkuževalnih stroškov vsled kužnih bolezni se Ve-{ činoma ugodi.
Proračunski provizorij. Ker se proračun za ; leto 1925 ni mogel pravočasno vsled občinskih volitev rešiti in bi cbčina ne mogla razne doklade in takse brest ! sklenjenega m potrjenega proračuna v začetku leta 1925 ; pobirati, je sklenil občinski odbor, da se pobirajo vse do-I sedanje doklade in takse, kakor so se pobirale leta 1924, ■ tudi v januarju in februarju 1925, ko bo predvidevno že stopil v veljavo nov proračun. Približno do 15. januarja bo finančno-gospodarski odsek proračun predelal in predi ložil plenarni seji.
Razno. Športnemu klubu se dovoli 500 din. pod-! pore, odiklonj pa se prošnja za vrnitev že plačanega veseličnega davka in bodočo tozadevno oprostitev. Šolske pri-' stojbine v iznosu po 4350 din., nabrane öd raznih izven-mestruh gojenk dekliške in meščanske šole, se porabijo za 10 dvosedežnih klopi ter za risalne potrebščine ih knji-; ge za siromašne učenke. Prenovitev mestne posvetov j» nice, ki je že izvršena, se odolbri. Podpornemu društvu za i uboge dijake na drž. realni gimnaziji se dovoli podpore 1ÖOO din. in istotako Slovenski dijaški zadrugi v Pragi podpora po 1000 din. Nakup enega konja za 9875 din. mesto onega, ki se je občini pri vožnji lèsa na Pečovniku ubil, se odobri. Pri tem se je omenjalo, da ne zadene mest ne uslužbence pri tej nesreči nikaka krivda* ker je le po nesreči zavora odpovedala. Trgovski šoli se najemnina za leto 1925 zviša na 5000 din. letno. Z ozirom na ponovne kraje v mestnem gozdu na Liscah se sklene s posebno
! objavo opozoriti bližnje prebivalce, da ne sme nitkdo brez nakaznice mestnega magistrata nabirati v gozdu dračje, ker se bo sicer proti vsakemu po kazenskem zakonu postopalo, mestnemu gozdarju na Pečovniku pa se naroča, da tedensko vsaj enkrat službeno obišče gozd na Liscah. Konjarski zadrugi v Mariboru se da podpora po 200 din. in pristopi občina kot reden Član. Za Hudičekovo posestvo na Pečovniku se je oglasilo na tozadevni razpis več re-flektantov za zakup posestva kot takega in tozadevnega lova. Nobeden reflektantov pa ni ponudil najnižjega po nudka. Sklene se torej vse reflektante pozvati na mestni magistrat ter jim dati priliko, da pred županom in magistre,tnim svetnikom Šubičem licitirajo in dobi zakup po-
Bestva in lova oni, ki bo največ ponudil. Krajevna potreba J za podelitev k «misijonarske koncesije prošnjika Jindra (špedicijska tvTdka Pelle) se z večino glasov z ozirom na že obstoječo koncesijo Društva komisijonarjev izreče ne-podanim. Istotako se izreče odbor proti krajevni potrebi elektro-inštalacijske obrti g. Severja, pač pa se izreče za krajevno potrebo za prodajo kranjskih klobas in povojene-ga mesa Alojza Trškan. Stojnica za prodajo čevljev in raiznib branjevskih predmetov na Glavnem trgu se z ozirom ha prenapolnjenje Antoniji' Gorenjak ne more dovoliti.
Stanovanjska komisija za bodoče leto bode sestavljena iz predsednika Vranjeka, poidpredsednika dr. Goričana, zastopnikov hišnih lastnikov ravnatelja Kralja in trgovca Drofenika in zastopnikov najemnikov Laha in Jelena. V stanovanjsko razsodišče se pošljejo dosedanji gospodje, razven enega odstopivših predsednikov, mesto kojega se določi dr. Rus. Nato je bila občinska seja, ki je trajala štiri ure, zaključena.
Volilni shod SLS se je vrišil v Celju v gostilni pri Žu-merju na Glavnem trgu. Somišljeniki iz Celja in zlasti iz ulic v bližini Žumerja so se zborovanja udeležili polnoštevilno. Na tem 'shodu se je predstavil volilcem naš kan didat dr. Hodlžar.
Pokopali smo na Štefanovo obče priljubljenega obrtnika Škabemeta, ki je bil kot pošten in postrežljjva klepar vsestransko priljubljen. Pogreba se je udeležila za Celje velika množica znancev in prijateljev. Bodi mu zemljica lahka! Njegovim domačim pa naše najiskrenejše sožalje I
Nujno vprašanje. Ali ve celjska javnost za razmere v bolnišnici, v nekem oddelku izolirnice? Ali ve za število bolnikov, ki jim streže le ena usmiljenka, ki bi spadala] po svojem značaju kamorkoli, le v postrežbo ubogih otrok, ne. Ali ni znano, zajcaj toliko odstotkov na Škrlatici obo-i lelih otrok tamkaj umrje? Prej, ko te žalostne razmere po-, damo javnosti, pričakujemo, da se zgane celjski mestni] za stop. — Prijatelj otrok.
Sadjarski občni zbor se vrši na Sv. Treh kraljev dan ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v mali dvorani.
Iz Celja poročajo: Iz zaupnih virov smo zvedeli, da Praprotnik čim prej zapusti' Slavensko banko. Njegove oči so obrnjene proti Žerjavovi' hipotekarni banki. Kaj ga je k temu nagnilo, ne vemo; ičudno je le, da že polagoma g. Praprotnik svoje vloge odvaja iz Slavenske banke drugam.
Slivnica pri Celju dobi z novim letom pomožnega duhovnika č. g. Ferdinanda Lavrinc, vpokojenega župnika iz Koroškega, ker dosedanji kaplan č. g. Anton Polutnik odide leot stalni katehet v Mursko Soboto.
		
Svetla glava	Dp< Oetker-je ar vanilin sladkor dobi se povsod ali pa v tovarni Jos. Reich v Mariboru.	
		
1		Iz Maribora.
SEJA MARIBORSKEGA OBČINSKEGA SVETA.
Z včerajšnjo sejo je pravzaprav pričel mariborski občinski svet z rednim delovanjem — reševanjem tekočih občinskih zadev. Videlo se je, da so se zlasti odseki oprijeli dela z vso resnostjo, ker so prednesli občinskemu svetu zelo obširen materijal v rešitev. Med tem so bili nekateri akti, ki so se že po več let valjali v raznih miznicah, ne da bi prišli pred občinski svet ter 'bili rešeni. Na zadnji seji so bili večinoma kot zastareli, poslani »ad acta«.
Poročilo župana.
Uvodoma se župan spominja umrlega skladatelja Viktorja Parma. Nato imenuje za overovatelja zapisnika obč. svetnika Rogliča in Klančnika,' ter preide na svoje poročilo:
Volitev v stanovanjsko komisijo. S. 1. januarjem poteče doba dosedanje stanovanjske komisije ter se morajo izvoliti novi člani iz vrst stanov, najemnikov in hišnih posestnikov. Za predsednika imenuje obč. svet dr. Rodošeka, za podpredsednika dr. Pipuša. Kot člani stanovanjske komisije se izvolijo od hišnih posest nikov: Marin, Lampe, Durjava, Turk, Murko in Glaser, od najemnikov pa Alijančič, Grčar, Malenšek, Meglič, Tumpej in Kaučič.
Trgovski gremij hoče kot lastnik prostorov, v katerih se nahaja mestno električno podjetje, zvišati najemnino na 12 tisoč dinarjev. Zadeva se izroči odseku. — Plinarni se dovoli za zalogo angleškega koksa, katerega ima na prodaj, nižja prodajna cena. — Izplačila iz verižniškega sklada v znesku 45.720 D se izroče od-pristal na zahteve občine; najemnina bo znašala 150 poslopju, je občina odpovedala; odpoved je prva instanca potrdila, prizivno sodišče pa odbilo. Na predlog dr. Juvana se napravi nov priziv na stol sedmorice. — Vprašanje zvišanja najemnine v hišah, ki so last i%t-ne občine, se izroči odseku.
Pokojninski zavod
prihaja zopet z novimi predlogi. Na Kralja Petra trgu, kjer misli seziidati stanovanjsko hišo, je kupil od stavbenega društva magdalenske cerkve novo parcelo, katero bo zazidal poleg onih, od občine kupljenih'. Potreben je sedaj radi izpremenjenega položaja nov načrt za ceste. Načrt se bo izgotovil.
Formiranje odsekov.
Na skupni seji so se odseki takole formirali: I. odsek predsednik dr. Kukovec, podpredsednik dr. Juvan. II. odsek, predsednik Stabej, podpredsednik dr. Kac. III. odsek predsednik dr. Kac, podpredsednik Nekrep. IV. odsek: predsednik dr. Jerovšek, podpredsednik Roglič.
V.	odsek, predsednik Weixl, podpredsednik Podlesnik. Disciplinarni odsek, predsednik dr. Juvan, podpredsednik dr. Kukovec.
Poročila odsekov.
Za IV. odsek poroča dr. Jerovšek. Na vrsti je zopet pogodba za najem Kiffmannove hiše. V smislu sklepa zadnje seje obč. sveta so stopili župan in klubovi načelniki v stlik z velikim županom, ki je pri pogajanjih pristal na zahteve občine! najemnina bo znašala 150 tisoč dinarjev, najemninska doba se zniža na dve leti, toda občina mora prostore adaptirati do 1. februarja. Ker pa hliša še ni izpraznjena, ne more občina vseh prostorov staviti na razpolago. Nemci se izjavijo proti sklepu pogodbe, enako socijalisti, kočno pa občinski svet sklene na predlog dr. Juvana, da občina sprejme najemno pogodbo, vendar pa hiše ne proda. Tudi za izpraznitev in adaptacijo ne more jamčiti v določenem roku. Dela za adaptacijo prostorov se bodo oddala potom razpisa.
Gledališče
je zopet v denarnih stiskah ter prosi občino za garancijo pri mestni hranilnici za posojilo v znesku 100 tisoč dinarjev. Odsek je sklenil, da se stavi v novi proračun svota 200 tisoč dinarjev kot podpora; s tem denarjem se bo plačal dolg gledališča v mestni posojilnici.
Obč. svetnik Mühlelisen zahteva kontrolo občine v upravi gledališča, Ošlak (socijalist) pa priporoča dvojezične predstave, da se s tem poboljša materiejlno stanje gledališča. Proti temu nastopi občinski svetnik Roglič, ki opozarja, da ima država dovolj sredstev, toda jih ne da. Obč. svetnik Stabej zahteva kontrolo v upravi. Predlog se izroči odseku, gledališče pa dobi podporo, kot jo je priporočal odsek.
Lastnica gostilne pri »Zlati hruški« ponuja poslopje in vrt v nakup občini. Radi pomanjkanja denarja občina na to ne reflektira. — Podpornemu društvu poštnih nameščencev se dovoli 15 odstot. popust pri pogrebih le, če društvo prevzame garancijo za izplačilo. — Odobri se prodaja parcel ob vojašnicah, na katerih bodo prosilci sezidali delavske hišice. Zemljišča se prodajo pod običajnimi pogoji in sicer kv. meter po 12.50 dinarjev, 10 odstot. kavcijo in obveznostjo zidave tekom enega leta. Le obrtniku Ivanu Špes se zaračuna kv. meter po 16 D, ker leži zemljišče na ugodnejšem prostoru. Obč. svetnik Glaser predlaga ob tej priliki, da se naj te hišice sezidajo po enotnem načrtu, katerega naj napravi mestni arhitekt. — Mestnim nadarbincem se zviša dnevna podpora od 10 na 20 kron. — Olepševalnemu društvu se nakaže za rastlinjak 15 ton premoga.
Upokojencem	'
mestnega magistrata se zviša pokojnina od 1. januarja dalje za 25 odstot. Enako se zviša pokojnina vdovam bivših mestnih stražnikov. — Odboru za zgradbo Ku-manovske bolnice se nakaže 500 D podpore. Ugodi se prošnji mestnih uslužbencev za odpis pogrebnih stroškov. — Društvu »Svoboda« se ne odobri odpis dolga pri mestnem električnem podjetju. Zadrugi »Mojmir« se da podpora v znesku 1000 D. Brezobrestno posojilo dobi, kadar prične z zidanjem. Bratje Tavčar prosijo za odpis prirastkovine v znesku 59 tisoč dinarjev; prošnji se ne more ugoditi. — Ograja v parku na Slomškovem trgu je v zelo slabem stanju. Potrebno je popravilo, ki bo stalo 6000 do 7000 D. Oddaja dela se bo razpisala. — Mestni plinarni se odobri nabava vrtalnega stroja. Stroški bodo kriti s prodajo starega kotla.
Požarna bramba je dobila monterja, sedaj pa rabi delavnico. To bi namestila v sedanjimi skladišču za bencin, če policija dovoli, da se zgradi nova 'bencinska shramba. —•• Grobovi padlih vojakov se na mestnem pokopališču rušijo. Občina je pripravljena sodelovati pri postavitvi skupnega spomenika. — Usmiljeni bratje v Ljutomeru prosijo za podporo za zidavo bolnice. Dobe jo šele, ko pričnejo zidati. — Mest. uslužbencu Sterleta se odpiše predujem v znesku 3000 D, katerega je do ‘bil, da je plačal operacijo za svojo ženo. Stari računski zaključki za leto 1919, 1920, 1921 in 1922 niso bili do-sedaj od nobenega obč. sveta odobreni in na podlagi tega so socialisti vložili rekurz proti volitvam. Da se v bodoče temu Izogne, bodo ti zaključki na vpogled obč. svetnikom in čez en mesec se bo o njih razpravljalo. — Za bodoče se določi, da vodijo vsa pogajanja za občino župan, podžupan in en načelnik odseka. — Uradne ure na magistratu se bodo določile pri razpravi o uradniški pragmatiki.
Poročilo odseka I.
Oblast zahteva izpremembo o pobiranju tovornine. Predloge o izpremembi je izdelalo mestno knjigovodstvo. Za enkrat še ostane v veljavi stari način, predlogi o Izpremembi se bodo pa razmnožili ter izročili vsakemu klubu v preštudiranje. — Glede .pobiranja vodne pristojbine se sklene postopati pri novozgrajenih hišah enako, kot pri starih. — Sledi odpis raznih kazni in pristojbin, izvirajočih vsled pokvarjenih vodovodnih cevi, ali pogreškov pri pobiranju dinarskega davka. — Mariborski občinski svet se pridruži zahtevi ljubljanskih obč. svetnikov, da se v slučaju vojne op ros Le vojaške službe, kot imajo to zagotovoljeno 'beograjski obč. svetniki. — Nato sledi poročilo o sprejemih v občinsko zvezo, nakar zaključi gospod župan ob pol. 9. uri javno sejo ter otvori tajno sejo.
Penzijonistom in invalidom v preudarek Fenzijo-nisti in invalidi so zborovali zadnjo nedeljo v Mariboru. Sklenili so, da nastopijo pri teh volitvah s samostojnimi kandidati, katere so že tudi postavili. Penzijonisti in invalidi pa ne pomisljo, da je vse njihovo delo in pehanje za samostojno kandidaturo brezuspešno ter ničevo, ker še niti količnika ne bodo dosegli, kaj še le, da bi izvojevali kacega kandidata. Vsi njihovi glasovi bo-invalidov ter penzijonistov — žerjavovcem. Organizacije kol so invalidi in penzijonisti bi se morale brezpogojno nasloniti na stranko, kojo predstavljajo ljudske mase in to je pri nas v Sloveniji edina SLS. Saj' ravno edina naša SI.S se je resno zavzela za invalide in imela kot prvo točko svojega delovnega programa ravno sprejem in odobritev že izgotovljenega invalidnega zakona. Da invalidni zakon še danes ni sprejet, temu sta kriva največ dr. žerjav in Prihičevič, ki sta tak© dolgo intrigirala na dvoru, dokler ni padla Davidovič-Koroščeva vlada in z njo vred tudi invalidni zakon. Kedo je doslej storil za upokojence iz vseh slojev več nego SLS in ravno v Mariboru poslanec Žebot. Da pa vprašanje penzijonistov ni rešeno tako, da bi bila z njim čisto in povsem zadovoljna vsaka skupina, temu je pač kriva prekratka — komaj trimesečna delovna doba Davidovič-Koroščeve vlade. Ako bosta invalidna in organizacija penzijonistov tako nespametni, da se bosta spustili v volilni boj z lastnimi kandidati,, si jih bo po volitvah otepla vsaka večja stranka, češ, saj niste
volili naših kandidatov--------Kakor smo zvedeli, je
bil postavljen za nosilca liste penzijonistov in invalidov upokojeni polkovnik Alijančič. O tem gospodu nam je samo tolikanj znano, da je eden najbolj zagrizenih, policajdemokratov dr. žerjavovega — korumpiranega kova. Alijančič je še doslej zagovarjal vsako Žerjavovo nasilje, lumparijo ter korupcijo. In ravno ta gospod Žerjavovec Alijančič se je vrinil na čelo invalidom in penzijonistom in to seve z namenom, da bi tem potom pomagal onemu Žerjavu, ki je največ kriv, da še danes nimamo invalidnega zakona. S kandidaturo AlijanČiča bi rad dr. žerjav udaril SLS in jej na ta način odškr-nil nekaj 100 glasov. Ravnokar povedano naj invalidi dobro preudarijo in se bodo prepričali, da je njihova' samostojna kandidatura z Alijančičem na čelu samo voda na mlin v naši državi za Pribičevičem najbolj osovraženega — dr. Žerjava.
Od PPZ režima tako vnebovpijoče krivično preganjano krščansko misleče učiteljstvo v mariborski oblasti si naj dobro zapomni poleg imen: dr. Pirkmajer in Flere, še imeni: dr. Pirnat in Vekoslav Špindler. Zerja-vovca: mariborski profesor dr. Pirnat in glavni JDS tajnik Špindler sta s svojimi informacijami in izjavami znatno pripomogla do zadnjih protipostavnih učiteljskih premestitev, proti katerim so celo UJUjevci energično protestirali v Prevaljah.
Glasbena Matica v Mariboru stopa ravno sredi najhujših političnih bojev kot blažilen in pomirljiv duh pred mariborsko občinstvo. Letošnje društveno leto je peto njenega obstoja in Glasbena Maticai ga namerava kar naj)* slovesineje obhajati. V to svrtho bo priredila do maja t L tri prvovrstne koncerte in gre potem na desetdnevno tur nejo po vseh večjih mestih Jugoslavija Najprej nastopi' dne 14. januarja v 'Dvorakovem »Mrtvaškem ženinu«, ki ga je pred! 12 leti na jugu proizvajal edino g. Hubad' $ ljubljansko Glasbeno Matico. Delo samo je mojstrsko« prenapolnjeno s krasnimi zbori in silno učinkovitimi soli ki se družijo in pestro menjavajo od začetka do kraja tega! velkega dela. Težko, obenem pa božansko lepe uloge so v rokah: sopran gdč. Vladimirovna, operna pevka v Mariboru; tenor g. Avgust Živko; bariton pa poje že iz »Pe-* pelnične noči« Mariborčanom dobro znani p. Kolb iz Zagreba. Obširen glas, ki ga zahteva najbolj obsežna nje** gova vloga, je povzročal društvenikom mnogo preglavic Navsezadnje pa jim je pomagal iz zadrege ljubeznjivo mariborski škof g. dr. Karlin, ki se je osebno peljal v Za-, gTeb in interveniral pri »fratrih« za g. Kolba. Zbor in or-* kester sta že dokončala svoje delo in čakata samo nö( trenutek, da stopita pred javnost. Kot priličen dan se radi. zunanjih goisfov smatra samo sreda v tednu. Radi velikanskih stroškov, ki jih trpijo člani društva s to prirediti vijo, se za dijaštvo ne bodo izdajale posebne znižane vstopnice, pač pa bodo imele vse srednje šole za pok>j vično ceno' dostop k generalni vaji v torej, dne 13. jan.# ob 16. uri. Razven dijaštvo nadzorujočih organov nima generalni vaji nihče dostopa. Pri (koncertu sodeluje 100 pevcev in okrog 70 godbenikov. Virtuozinfa na gosli gospa Fanika Brandlova do danes sicer še ni obljubila, da, bode s svojo mojstrsko roko sodelovala pri orkestru, pač; pa imamo trdno upanje, da nam ne odreče svoje pomoči^ Društveni orkester je pomnožen z vojaško godbo in naj-* boljšimi godbeniki iz mesta. Koncert bode dirigiral ravnatelj Glasbene Matice in koncertni vodja g. Fran Topič, ki bo nudil poslušalcem nekaj, česar v Mariboru še nišo slišali.
Burimo zborfo)vahje Društva najemnikov. Po daljšem odmoru je Društvo stanovanjskih najemnikov sklicalo za poni dc|!jek zvečer javno zborovanje v mali kazinski dvorani. Glavni povod je bil razglas hišnih posestnikov, da ne priznajo uredbe o podaljšanju zaščite najelnikov in da nudijo najmnikom samo 100% povišanje najmnine. Pri tem razglasu so hišni gospodarji zamenjali predavanje tajnika stavbene zadruge »Mojmir« z Društvom stanovanjskih najemnikov. Zadružni tajnik, novinar Pirc, je namreč pred izidom ministrske naredbe o podaljšanju zaščite najemni* kov pri predavanju opozoril na posledice ter v izogib istih, sprožil načrt, naj bi občina prevzela posredovanje za tiste stranke, ki se same javijo za sporazum* Društveni odbor, najemnikov je smatrah da ta predlog, ki so ga na predaj vanju najemniki sami priporočali, kvarno posega v korist; društva. Vsled tega se je izcimila na tem zborovanju relo
kuma razprava, kateri je napravil konec g. K očes, ki je bil takrat pri predavanju navzoč, in je v tem sporu z odobravanjem potrdiil pojasnila novinarja Pirca. G. Pirc je sprožil( tudi vprašanje o podnajemnikih, toda o tem niso hoteli zborovalci nič slišati. Zgodilo se je še več nerodnosti, ki bi bile lahko izostale. Zborovanje je imelo 'sledeči dober vspeh: Najemniki ne priznavajo nobenega zvišanja najemnine, ker vstrajajo na podaljšanju zaščite najemnikov.
Na dopis »Predrzen renegat« v »Orjuni« št. 62 z dne
24.	12. 1924. Mariborski težki amputirani invalidii-trafi-kanti reagirajo na članek le v toliko, v kolikor se tiče iz* nabijanja invalidske organizacije v pridi nemčurskih trafikantov. Povemo duševno onemoglemu dopisniku, bivšemu avstrofilu in sedanjelu PPŽ privesku, da ni res, da bi g. Justin izrabljal invalidsko organizacijo v prid nemčurskih invalidov-trafikantov, res pa je, da je kot gerent deloval popolnoma v smislu zakona o začasni pomoči vojnil žrt-vam in društvenilh pravil. Ni res, da so linvalidi-trafikanti nemčurji, res pa je, da trafikanti v Mariboru občujejo g odjemalcem tako, kakor zahtva odjemalec in se ga postreže ravno tako uljudno, kakor kakšnega PPŽ frak a rja, pa naj bo katerekoli narodnosti. — Invalidi-trafikanti v Mariboru.
Samomor v Studencih. V Studencih pri Mariboru si e končal življenje 201etni usnjarski vajenec Kopše Feliks* stanujoč v Krpanovi ulici. Pognal si je kroglo iz samokre-i sa sikozi sence ter ostal na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan.
Vsem članicam, častnim in podpornim, članom, čč. duhovščini in vsem dobrotnikom Krščanske ženske zveze veli srečno novo leto — odbor.
Kam golemo na Silvestrov večer? Vsi na družabni večer »Panonije« v dvorani Zadružne gospodarske banke.
Narodno gledališče. Repertoar: Danes, sreda, dne 31. decembra: Zaprto. — Četrtek, dne 1. januarja, ob 17. uri: »Pri treh mladenkah« (kuponi).
Društvo policijskih nameščencev v Mariboru priredi v prid njih vdovam in sirotam dne 3. januarja v Götzovi dvorani pod protektoratom g. policijskega nadsvetnika Kerševana plesni venček in sicer s sodelovanjem tukajšnje vojaške godbe in pevskega društva »Jadran.« Začetek ob 20. uri, vstopnina 15 din., toaleta promenadna, Vstopi nice v predprodaji od sedaj naprej na policijskem komesarijatu, soba šL 2. Ker je za okrepčila, izvrstna vina in prvovrstno zabavo vse najboljše pripravljeno, se naproša obilne udeležbe!	b
Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev za Slovenijo , podružnica Maribor, ima dne 25, januarja ob 14. uri svoj 4. letni občni zbor v pismonošni •dvorani glavne pošte. Ako občni zbor ob določeni uri ni sklepčen, se vrši eno uro pozneje drugi,	j
Na Silvestrov večer se virši v vseh prostorih gostilne Maglica na Rotovžkem trgu št. 2 (gostilna »Jadran«) družabni večer društva jfBratstvo« s sodelovanjem tamburaš-kega zbora. Vstopnina prosta. Začetek ob 8. uri zvečer.
Brezplačen srbohrvatski tečaj priredi ob večernih orali šolski odsek tukajšnjega mladinskega izobraževalnega društva »Bratstvo«. Poučeval bo izprašan učitelj srbohrvaščine. Tečaja se lahko udeležijo vsi, ludi tisti, ki niso člani društva. Tečaj bode za vse obiskovalce brezplačen in se prične 8. januarja 1925 ter bo trajal do konca meseca maja 1925. Prijave se sprejemajo v društveni dvorani v jprvem nadstropju gostilne »Jadran«, Rotovški trg 2 ob delavnikih vsaki dan od
7.	do 9. ure zvečer. Učni prostor se nahaja v poslopju deške ljudske šole v Razlagovi ulici. Po 8. januarju ss prijave več ne sprejemajo. Odbor.
Pevsko društvo »Zvon« na Teznu ima svoj redini občni zbor na praznik Sv. treh kraljev, t j. dne 6. jan. 1925 ob pol treh popoldan v šoli na Teznu po običajnem spo-redki. Dolžnost vsakega člana je, da se občnega zbora sigurno udeleži! — Predsednik.
NAŠA NOVA MLADINA.
Zarajajmo, bratje!
Ognjena noč grč v struge strtega upanja,
«koz suhe jesenske gozdove gre zarja v belo
spomlad
V nas raste sladka Neskončnost čez naša čela grč vihar vstajenja ....
S temi zanosnimi verzi upeljuje kat. dijaštvo mariborsko svoje novo glasilo »Stražni ognji«. Niso vse stva ri, ki jih nudijo popolnoma dozorele, izklesane in do vseh fines izbrušene, vendar te bolj zavzamejo, pretresejo kakor formalno dovršeni proizvodi ali katerikoli sedanji slovenski list. V teh pesmicah, v teh spisih govori vroča, ognjena mladinska duša, polna Neskončnosti, velikega, neustavljivega hotenja, željna iskrenih de-
janj in ljubezni. Iz celega lista govori nov rod, še nepokvarjen, idealen, vesela bodočnost nlašega naroda. Zdi se ti, ko prebereš do konca vso vsebino lista, kakor da bi stal ob spomladni njivi, plodoviti in napeti, ki v njej izza črne prsti prodirajo neštete, brsteče kali. Nov rod vstaja, naša nova bodočnost, novi sejavci na njivi slovenske narodne kulture, pomlajeno, prerojeno življenje brsti.
Iz vsake vrstice, ki je tu napisana, gledaš veselo verujočo dušo, čutiš njen ogenj, gnev in moč. Nič ni v njih več sentimentalnosti, ki je bila znak nekdaj izžete mladine, vse je iskrenost, življenje, mladostni zanos.
Mi znanilci Luči
mi trobenta na kerubovih ustnih
mi plamteče baklje, nagnjene v dan.
Ta notranja moč, neustavljiva sila, mlade pesmi »spe še globoko v srcu, spč kakor iskre v trdem kremenu«, a prišel bo čas razodetja ter novih mladih sil.
Takrat bo razpalil svet v žarne kresove
kakor na Šentjanževo
in klasi 'bodo peli himno življenja,
da bo vriskala zemlja in ukalo nebo..........
(Škender).
Svojo moč za ta si leti polet pa črpa mladi rod iz rodne grude, v mislih na slovenski »beli dom«.
Tam za sinjimi gorami vasica in rože žarijo rože žarijo skozi okence malo 'bele hišice žarijo in vabijo, vabijo ....
Vsi po vrsti, ki pišejo v to prvo številko, Krošelj, Škender, Avsenak, Podjavoršek, Stanek, Borko i. dr. nam dokazujejo resničnost besedi, ki jih je napisal T. v študiji Ob razdobju: »0, naše dijaške duše! Kaka lepa pestrost: vsaka duša z drugimi potezami, različna telesa, različni značaji, toda denite nas pod drobnogled in boste spoznali, da nas druži vse neka tiha, globoka in notranja moč ali vez, neka ideja, ki korenini v globokem religioznem čutenju, ki nas sili v stremljenja za svobodo in ki pomeni izhod za novo naše delovanje »ver sacrum«.
Vsi, ki jim je na srcu slovenska dijaška mladina, si naj naroče »Stražne ognje«, ki jih izdaja »Mentor«, krožek kat. narodnega dijaštva na gimnaziji v Mariboru.
LISTEK.
Slovenske gorice.
Opis. — M. Ljubša.
(Dalje.)
Grane obkoljujejo severno stran dolinice ob potoku Gomilnici (stara oblika: Gomilnicz, tudi za župnijo, ki se zdaj navadno zove: Gomiuca), in se vzli-guje nad Fugerjem še do 541 m, v Wenileithen-u (Vinica?) nad Gomilico (278 m) do 348 m in se končajo ob Muri pri Ernovžu 258 m.
Sekovski vrh se združi z Granami, severozahodno od Kreutzhammer j a tudi s Križevim vrhom, se obme proti vzhodu, kjer je spojen ob Krnskem prehodu z drugim delom Slovenskih goric.
2. Svečinske ali gornje Slovenske gorice.
Od krnskega prehoda naprej do južne železnice se razprostirajo Svečinske gorice od zapada na vzhod, malo obokane proti severu. Mejijo pa na severu na Go-milnico do Ernovža, na Muro do Špilja, od Kršnico do Sv. lija (vzhodno) in dalje na Cirknico do njenega iztoka v Pesnico. Na jugozapadu je meja Pesnica do svojega izvira na Pesniškem bregu, potem gornja Pesnica do Lučan, od tod na zapadu majhen potočić inpod Krnskega hriba in na drugi strani gornji tok Gomilnice.
V glavnem grebenu imenujemo sledeče višine: Wurzenov hrib, 552 m, Lubejev vrh 571 m, Kamenik (Steinberg) 517 m, Plave (504 m; njega opeva Stanko Vraz kot mejnika med Nemci in Slovenci). Nad Iljskim predorom je, 349 m visoko, zvezan s Srednjimi Slovenskimi goricami.
Glavni greben razpošilja na severo- in jugovzhod razne postranske panoge. Tako na sever: Peščeni vrh (Sandberg, 543 m) med Gomilnico in Kamenico (Šuman: Kamenik); Ekberg med Kamenico in Račico (Groissbach — Krebsenbach; od tod tudi Ratsch —
Račje) z Urlovim vrhom, 524 m, priljubljen vrh za izletnike radi krasnega razgleda. Med Račico in Ročkim potokom (Ratischbach) — obe se izlivata v Hodni potok (Ottenbach, po Šumanu) — je šoštarov (hrib (Schusterberg, do 487 m) in Račje, 494 m. Belič, tudi Veliči, se odcepi pri Kameniku (Steinberg, 517 m) in konča s Hodnim (ali Shodem) vrhom. (Ottenberg). Potem pride Evič, ki konča z ernovškim grajskim vrhom, Zavrh (Sauerberg), ki neha s Čobekom (? Schiesshügel) pod katerim ležita grad in cerkev v Špilju. (Ta Čobek se imenuje v srednjem veku Aulberg; že leta 1170 najdemo ecclesia s. Michaelis in Aulberg; s tem v zvezi bo tudi kraj Obek). Nad Sv. lijem je Drahnički vrh.
Ker se glavni greben vedno bolj oddaljuje od Pesnice, so postranski grebeni na jugovzhod čimdalje daljši. Za krnskim prehodom sledijo Beče (Fötschach) potem Pesniški breg, ob katerega najvišjem grebenu izvirata obe Pesnici. — Klance (Glanz) se odcepi od Lubejevega vrha. Prihodnji razrastek se kmalu razdeli v zapadni Molečni vrh in v vzhodno Grušeno. Špičnik, omejen na severozahodu po potoku Svečina, konča pri Gor. Sv. Kungoti; malo pred koncem odpošilja na jug Jedlonek. Slatinski vrh je med Svečinskim in Slatinskim potokom, njemu sledi Plave, Vrtički vrh, Dobrenjski in konečno Cirkniški vrh ali Ranca. Za zadnjim teče Cirknica, ki loči gornje in srednje Slovenske gorice. Ob vznožju tega dela zasledimo tudi prvikrat službeno ime »Slov. gorice«, namreč pri župniji in občini »Sv. Ilj v Slov. goricah«.
3. Srednje Slovenske gorice.
Ob južni železnici se začenjajo Slovenske gorice v ožjem pomenu, ki segajo pravzaprav do Ljutomerskih goric. Vendar se njihov spodnji del od Ločkega vrha naprej ločeno razpravlja, ker se tam končajo Slovenske gorice v najožjem pomenu. Južna meja je tudi tukaj Pesnica, severna pa Mura in potem Ščavnica. Zapadno smo prej omenili, vzhodna pa je: Drvanja, Trotkovski in pozneje Negovski potok.
Glavni greben je tukaj pritisnjen precej ob Muro in pozneje ob Ščavnico, tako da so severni izrastki — razun Radgonskih goric — brezpomembni in zelo kratki. Ti so Babni vrh, 359 m, Ciršak, Selniški vrh z Belim vrhom ob Muri (Weissenberg, 354 m), Ravni vrh (Rabenberg,384 m) in Sladki vrh, 380 m. Med Ščavnico in Negovskim potokom so Ihovski vrh, ki preide v Rad-venske vrh in v Lokavec (304 m) ter konča z negovsko Dobravo.
IIBlIlMIKDIIMtlll
1 Ali sem že obnovil naročnino I
ZVONARNA IN VARNA
ŠT. VID NAD LJUBLJANO
vliva
BRONASTE ZVONOVE
v vseh velikostih za župne cerkve, podruž* nice in kapele po najniiji cenah. Kupuje stare in razbite zvonove po najvišjih cenah,
Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici.
Pisma: žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija),	[Tei _on intcrurb:_,*,c Pvdna.3 2,	' ^	Brzojavke: Zadruga Kropa,
Zeblii za normalne in ozkotirne železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, les i. 11, žeblii za čevlje, Spojke za odre m prage, spojke za ladje in splave. Železne brane. Zcbie za brane. Kljuke za podobe, zid, cevi, žlebe Ltd. vijaki z maticami. Pcdlcžne pločice. Matice. Zakovice za tenderje, kotle, sede, mostove, pločenino, kolesa itd. Vijačni čepi Verige.
v brìo atro bo spadajoči železni izdelki po vzorcih in rabah najceneje.
Ilnstaovani ceniki nas razpolago !
Srečno	in veselo Novo leti	1925
FRANJO FERKr sedlar in lakirni k, Maribor, Jugoslovenski trg 3.	F. STARClC, Maribor, Vetrinjska telica 15, manufaktura in špecerija.	Strojepisni zavod * H. KOVAČ, Maribor, Krekova ulica 6.
RESTAVRACIJA GAMBRINUS, Maribor, Gregorčičeva ulica 29, I. in A. Račič.	FRANC KAUČIČ, trgovina z mešanim blagom, Maribor, Gosposka ulica 40.	KAREL JANČIČ, i manufakturna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta tl.
JOS. ULLAGA nasi. J. SZINICZ, mamrfaktuma trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 21.	A. SPRAGER, elektrotehnično podjetje, Maribor, Kopitarjeva ulica 12.	STOINSCHEGG in PELIKAN, Maribor, Aleksandrova cesta 19: avtomobile, motoma kolesa, pnevmatike.
Generalno zastopstvo (F. Hartinger) ŽARILO,	GUSTAV BERNHARD, trgovina s steklom in porcelanom, Maribor, Aleksandrova cesta 17.	MATEVŽ STAUBER. strugar, Maribor, Aleksandrova cesta 2$.
JOSIP STERNAD, puškar, Maribor, Aleksandrova cesta 13. ÈkT/ìÌ» Piallili -A I*.'"-' T*,. ••«X,*. a. * » Ì H	A. SPATZEK, Gostilna »pri grozdu« Maribor, Aleksandrova cesta 8.	. . . HOTEL PRI ZAMORCU, Maribor, Gosposka ulica.
SINGERJEV! ŠIVALNI STROJI, Maribor, Šolska trlica 2.	RUDOLF STIBERC, krojaški modni salon, Maribor, Cafova ulica 2.	Tugov ina z delikatesami in z vine*» JULIUS CRIPPA, Maribor, Slovenska ulice 3.
IHL in KÜIIAR, modna in manufakturna trgovina, Maribor, Aleksandrova cesta 9.	MEDIČ — ZANKL, tovarna olja, lakov in barv, družba z o. z., podružnica Maribor, Gosposka ulica.	RUPERT JEGLITSCH, ; železnina, Maribor, Gosposka ulica 11.
PAVEL HERIČKO, pečar in lončar, Maribor, Taitenbachova trlica 6.	Zaloga pohištva in preprog KAROL PREIS, Maribor, Gosposka ulica 20.	KAVARNA MESTNI PARK, Maribor.
RICHARD TAUTZ, brivni salon, Maribor, Gosposka ulica 24.	BETKA LEŠNIK, Maribor, Gosposka ulica 14, dežniki, solnčniki, palice.	J. N. ŠOŠTARIČ, trgovina z modnim.in manufaktrnndim Mpgorrv Maribor, Aleksandrova ceste.
I. mariborska strojna pletama IVO BARTA, Maribor, Orožnova ulica 6.	F. BINDER, zlatar in graver, Maribor, Orožnova ulica 6.	FRANC MIKL, čevljarski mojster in trgovina z usnjem, Maribor, Koroška cesta 9.
ADALBERT GUSEL, žganjema in izdelovanje uKerjev, Maribor, Koroška cesta 16.	JAKOB KELC, krojaši atelje za gospode in dame- vojaški krojač, Maribor, Stolna ulica 5.	Damski modni atelje MINA ŠUNKO-MROZEK, Maribor, Wildenrainerjeva ulica 8 M.
FELIKS SKRABL, manufakturna trgovina, Maribor, Gosposka ulica 11.	FRANC KOWEINDL, elektromehanična delavnica Maribor, Vodnikov trg 3.	TEMERL in KOVAČIČ, Maribor, Stolna ulica 5, .predtìsk, vezivo, izdelovanje perite.
• FRANC STIKLER, Restavracija Glavni kolodvor Maribor.	GUSTAV PHILIPP, 1. specijalni atelje za črkoslikarstvo Maribor, Vetrinjska ulica 11.	rJ RESTAVRACIJA ÄNDERTE, Maribor, Koroška cesta 3.
LJUDEVIT UHLER, trgovina z delikatesami, Maribor, Glavni trg.	' RESTAVRACIJA PUNTIGAM, Maribor, Mlinska ulica 23.	! JOSIP ŠINIGOJ, trgovina z delikatesami, Maribor, Aleksandrova cesta.
ALOJZIJ PLOJ, trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom ter deželnimi pridelki Maribor, Vodnikov trg 1.	Medjunarodrvo odpreminištvo STEVO TONČIČ, Maribor, Aleksandrova cesta 44.	JAGODIČ & SAJKO, zaloga pohištva, Maribor, Rotovžki trg 3.
ŠUŠTARIČ IVAN, krojaški atelje, Maribor, Glavni trg 17.	Manufakturna trgovina DOLČEK IN MARINI, Maribor, Gosposka ulica 27.	MOCAROL ANDREJ, pekarna Maribor, Meljska cesta.
	.... .	
STRAŽA.
Stran 7.
Srečno in veselo Novo leto 1925
ZOTTER RAJKO,
krojaški atelje Maribor, Dravska ulica 10.
Prva dalmatinska klet
JOSIP POVODNIK,
Maribor, Mesarska ulica 5 in Vojašniška ulica 4
A. REČNIK,
obl. konc. elektrotehnično podjetje Maribor, Pobreška cesta 6.
POŽAR ANTON,
trgovina z mešanim blagom Maribor, Gosposka ulica 4.
KÄFER ALOJZU,
kavarna Rotovž Maribor, Rotovški trg.
DRAGOTIN ČUTlCEVA VDOVA,
puškama
Maribor, Slovenska ulica 18.
MASTER FRAN,
trgovina z manufakturnim blagom Maribor, Glavni trg 16.
ČUTIC MARKO,
kotlarstvo
Maribor, Slovenska ulica 18
FRANJO LAFI,
trgovina z manufakturnim blagom Maribor, Gosposka ulica 17.
DRAGOTIN ROGLIC,
Maribor, Koroška cesta.
A. VYDRA in drug, zastopstvo pralnega aparata »Reformator« Maribor, Orožnova ulica 11.
ANTON POŠ,
manufakturna trgovina,. Aleksandrova cesta.
ANDREJ OSET, restavracija Narodni dom Maribor.	»Transport«, mednarodni prevozi lastnika LIKA & STUMPF,	SENEKOVIČ JAKOB, slikar, pleskar, Maribor, Vojašniška ulica 6.
SREČKO PIHLER, ; manufaktura Maribor, Gosposka ulica 5.	M. FELDIN, manufakturna trgovina Maribor, Grajski trg.	FRANC ZEMLJIC, gostilna »Pri črnem orlu«, Maribor, Grajski trg.
JOSIP HRASTNIK, inštMacija za plin in vodovod. Izdelovanje vseh i instalacij Maribor, Smetanova ulica 58.	PERHAVEC & VALJAK, tovarna za izdelovanje likerjev, dez. vin in sirupov, Maribor.	FRANC KORMANN, galanterija, pletenina, igrače in drobnine na veliko — na drobno Maribor, Gosposka ulica 3.
TISKARNA SV. CIRILA, Maribor, Koroška cesta 5.
j Pri dopolnjevanju MAGGI*" zabelo
H n ! . . .. ~. Štev. O I ö I I nai se Pazi na to, da se zabela^đopolni izjMaggi- j e ve velike lori ai -
Cene dopolnjenih steklenic:
Štev. 0	1 _________
Din. 5— 10-— 17-— 36-
naj se pazi na to, da se zabela^dopolni izjMaggi -j e ve velike) originalne steklenice, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo Maggi-jeva zabela in ničesar drugega.
Trgovina z mešanim blagom z velikim krogom odjemalcev, dobro uvedena, obenem s sortiranim blagovnim skladiščem, se proda v Krapinskih Toplicah, oziroma se da od 15. januarja na več let v najem. Stanovanje z vrtom na razpolago, za odplačilo se zahteva do 100 tisoč dinarjev, za ostalo ugodni plačilni pogoji. S samo resnimi reflektanti stopi po osebnem pregledu rad v dogovore lastnik Jurkovič Fran, Krapinske Toplice.	779 6—1
Hotel, velika enonadstropna zgradba s krasnimi parketira-nimi sobami, v pritličju restavracija in kavarna, veliki vrt; oddelek za gaTažo itd., vse v novem stanju, brez incentarja ali po razumu z inventarjem, v dobro obiskanem kopališču Krapinske Toplice, se proda pod ugodnimi plačilnimi pogoji za 1,250.000 dinarjev. Po osebnem pregledu stopa v dogovor posestnik Franjo Jurkovič, Krapinske Toplice.	780 6—1
SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
IVAN SOJO,	'j
kipar	^
Maribor, Cankarjeva uKca,
SREČNO IN VESELO NOVO LETO! f	JOSIPINA DABRINGER,
gostilna »Male Benetke«
Maribor.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO! ROMAN BREZOČNIK,
mesar
Glavni trg, Maribor.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO! JOSIP GOLOB,
mesar
Glavni trg, Maribor.
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
Strojno mizarstvo
HOCHNEGER&WIHER
Koroška c. 53 MfiR BORI Koroška c. 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi*. Postrežba točna 1	Cene zmerne I
Pijanost ozdravi
hitro, brez vednosti pijanca »AbstinentoL« Steklenice po 50, 50, 80 in 140 din., ako se plača naprej po priporočenem pismu in še 20 din. za zamot in poštnino.
Gelseilschaft für chemische und metallurgische Industrie
m. b. H., Wien XIII 2, Wissgrillgasse 5.
Cenjenim odjemalcem želi
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
in se priporoča
DRAGO ROSINA, MARIBOR,
Vetrinjska ulica 26,
zaloga drobnarije, galanterije, parfumerije toaletnih predmetov, vrvarskih in pletarskib izdelkov, okraskov
Najboljša in tujcenejša darila
Novo leto
se dobijo samo v galanterijski trgovini
Josip Mlinsrlč, Maribor, Glavni trg št 17
Pri nakupu od Din. 100'— dalje 5 odstot. popusta
Vila z avtomobilom zasloniI
Elegantno opravljena vila s pohištvom, zavesami, preprogami in z električno razsvetljavo opremljena, osem sob s postranskimi prostori, neobremenjena, s približno 1000 m2 vrta, garažo, novim avtom s 4 sedeži, model 1924 in 1000 1 bencina^ na novo zidana v kraju dobitelja in še
40.000	drugih dragocenih dobičkov v ceni primeroma za
60.000 dolati««
se razpisujejo in bodo razdeljeni med osebe1, ki naše mno-goizkušene in razpečavate preparate dalje priporoča in po svojem priporočilu vsaj pet novih naročnikov pridobi. Vsak dobi en dobiček. Obvezujemo se, da se vsi razpisani dobički razdelijo. Natančne preglede dobite, ako vpošljete 7 din. za stroške, od tvrdke	777 4—1
Gesellschaft für chemische und metallurgische Industrie
m. b. H., Wien XIII 2, Wissgrillgasse 5.
Po mnogo znižani ceni
se prodaja vsakovrstno manufakturno blago pri tvrdki Franjo Majer, Maribor, Glavni trg 9.	800,
S
AL AM A
prvovrstna novo toiagr» povsem xi*ela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salame, preka enega mesa in masti
M. G&Pfilo iž-a sin. d. d. Petrinji.
Generalno zastopstvo za Slovenijo:
R. BUNC i» drug
Ljubljana—Celje— Maribor.
Kdor v „Straži“ oglašuje,
uspeha gotovo se raduje!
Premog iz svojega premogokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premogokopna družba z o. z. v Ljubljani, Wolfova uk št. l-I.	107
CUNJE
krojaške, «utajene In platnu M odpadke, staro železjo Kovano to vlito, glaževbv kakor odpadka vsaka vrst«
po mjvUMià ——k
A. Arbeiter,
Dravska alles If
ZaT’imn so n?ibnliši
ICenik brezplačno!
KARO-CEVUI KR 19
Izlog blešeečem razsvetljenjem gubi privlačnost
Izkusnite
Osram-Nitra-opal-žarnice.
Eameajaia tudi staro ielezjs katero je za vporabo, e krte
Knletarli pozor ! |
Ji Je€ßä£ Àfflet£oé-£.
za rakve itd.
Na debelo — na drobno.
Popravila koles, kakor moderniziranje, emajli -rauje, poniklanje i. t. d. se točno, solidno in trpežno izvršijo v
mehanični delavnici
Divjak & Gustinčič,
Maribor
Vojašniška ulica štev. 13

® Nadalie se sprejemajo popravila šivalnih in pisalnih strojev vseh vrst, gramofonov i .t d., kakor tudi vsa specijalna stru---------garska dela.-------
Denar naložita
umiti
Mm
pn
È
š
Spodnještajerski ljudski gascinid r.zm. z
i iaribori, Stolna ulic» tl i»
ki obrestuje hranilne vloge po
87. -107.
oziroma po dogovor«.
lAAAAAAA » * * A> *> * * A A A» * » * 3» » A A A » A A J» A» A A 3» AA AA AAA AAAAAAA AA*. AA A*A<
Zadružna gospodarska banka d. d
podružnlr» v Mariboru.
? lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje ! — N ajvišje obratovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
Podhlajeni p rodatale«- srečk državne razr.
********* AAAAA**A****AAA»A>»*AA A AA A A AA AAA AA AAA AAAAAA AAAAAAA A