771318 607007 4)t4Vti!d 10 V31AID V0310IU’ nm* SDlHžltNM VNAS3 primorski uTr'p ■ČASOPIS ZA SLOVENSKO OBALO IN ZAMEJSTVO Piran-Izola-Koperl JUNIJ 2003 leto 10 številka 112 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ ■■■■— IZHAJA 15» V MESECU — 1C Banka Koper Bavčar pohvalil piranski sklep Čeprav bo pogodba o oddaji in prenovi starega hotela Palače v Portorožu, ki bo dosegel standarde 5 zvezdic in imel kar 220 sob (skoraj polovico več kot obstoječi), za nepoklicane ostala skrivnost, je bistveno predvsem to, da je Občina Piran kot lastnica le našla resnega poslovnega partnerja, ki bo ^sposoben obnoviti stari hotel in uresničiti kakovostni razvoj turizma v Portorožu. (Stran 10) DROGA Živilska industrija d.d., Industrijska cesta 21, 6310 Izola V Lipici so odprli prenovljeno igralnico Po krajši slovesnosti so v petek, 13. junija 2003 odprli prenovljene prostore Casinoja v Lipici, ki so sedaj večji za okrog 500 kvadratnih metrov. Novost so tudi tekoče stopnice, hotel Maestoso pa se lahko pohvali z novo kongresno dvorano. Kot j e povedal predsednik uprave Casinoja Portorož Aldo Babič znaša vrednost naložbe 500 milijonov tolarjev. Lipica bo z novo ponudbo zagotovo še bolj privlačna. Kdo nosi srečo? Naši otroci! To je najbolj preprost odgovor, ki so ga mladi iz Plesne akrobatske skupine Flip Piran opredmetili v živo, z odličnim nastopom 31. maja 2003 v amfiteatru portoroškega Avditorija - in osrečili skoraj 2000 ljudi. F o KJE PA JE VAŠ KREDIT DOMA anka Koper Ritem vašega uspeha Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper, tel.: 05/ 666 1 OOO www.banka-koper.si Poslovna enota Piran, Obala 114, 6320 Lucija , tel.: (05) 67 43 300 Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500 Prva (naša) schengenska policija ITČjH Direktor Policijske uprave Koper Emil Čebokli je s sodelavci in komandirji Policijskih postaj v sredo, 11.6. dopoldne v Kopru sprejel 32 mladih policistk in policistov (10 iz PP Piran), ki so uspešno končali 18-mesečni program usposabljanja za ta lep, a zahteven poklic. Skupina na fotografiji je prva schengenska generacija policistov in nekateri bodo skrbno čuvali novo zunanjo mejo EU na našem območju. Potrebujejo še več mladih policistov s tega območja. NTER UDOVIČ PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL Parecag 173a, 6333 Sečovlje Tel.: 05/672-02-00 Pestre sobote v Piranu Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran bo v sodelovanju z Občino Piran in Turističnim združenjem Portorož organizirala bogat program poletnih kulturnih prireditev. Poleg tradicionalnega projekta Županov klicar, bo prva prireditev v soboto, 14. 6. junija 19 uri na Tartinijevem trgu. Nastopila bo folklorna skupina Eteria Mesotopu iz Grčije. Naslednjo soboto, 21. junija, bosta nastopili plesno akrobatska skupina FLIP in plesna skupina METULJ iz Pirana. Vabijo k ogledu. portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 v centru Portoroža nasproti starega hotela Palače Menjalnica ODPRTO VSAK DAN OD 8.30-17.00 °B NEDELJAH OD 9.00 -13.00 S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon. Jb šifra Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11 obala v malem immobili Nepremičnine www.sifra-nepremicnine-sp.si NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI Foto color laboratory Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880 quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij - za prenos fotografke s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir "SE Dnevi in praznik oljk v Izoli Enotni tradicionalni praznik območja Slovenske Istre v Izoli Izola je od 13 do 15 junija 2003 zaživela živela praznično. Društvo oijkarjev Slovenske Istre je priredilo Dneve oljk v Izoli, Center za kulturo, šport in prireditve ter G.I.Z. in TD pa Praznik oljk, vina in rib. Društvo oljkaijev Slovenske Istre - DOSI (predsednik Danilo Markočič, predsednik UO Dino Pucer), v soboto, 14. junija organizira pester, predvsem tudi strokovno obarvan program. Tako bo v soboto, 14. junija v hotelu Riviera Izola (SŠGT) od 10. do 14. ure kviz učencev osnovnih šol na temo: Oljka, ali te poznam. Ob 10.30 bo otvoritev razstave oljkarstva, ob 11.00 vodena degustacija, od 13.00 do 14.00 zaključek kviza s sajenjem oljk. Ob 16.00 bo razširjena seja UO in organov DOSI. Ob 18.00 bo zanimiva tematska okrogla miza na temo Spremembe ob vstopu v Evropsko unijo. Razprava se bo vsekakor dotaknila zahtevnih določil vladne uredbe, da morajo oljkarji biti organizirani (združeni), predstavljati 2/3 proizvodnje, imeti najmanj 350 članov in 80 % pridelka obvezno oddati na tržišče. Znao je, da večina Davide Filipas Eden zadnjih ladijskih tesarjev 72-letni Davide Filipas je rojen na Cresu in že 40 let živi v Piranu. Tu ga tudi mnogi poznajo kot odličnega poznavalca veščin, potrebnih za izdelavo lesenih plovil. Pred nekaj dnevi je prostorih piranske KS pripravil pravo razstavo njegovih miniaturnih ladij na jadra ter pripomočkov za izdelovaje lesenih čolnov, batan, trabakul in še veliko zanimivega. Razstavo si je ob otvoritvi ogledalo veliko ljudi. Njemu v čast je zapel pevski zbor Giuseppe Tartini iz Pirana. pridelovalcev olje proda že zelo zgodaj zunaj običajnih tržnih oblik. Na letošnji pridelek oljk bo močno vplivala suša. Ob 20.30 bo svečana podelitev priznanj in kulturni program. Ob 21.00 pa degustacija nagrajenih olj. Izola bo, kot rečeno, hkrati zaživela tudi v duhu domače istrske kulinarične ponudbe. Prireditev bo, kot so napovedali, postala tradicionalna - in kar je še najbolj pomembno, izvirna. Otvoritev bo v petek, 13. junija ob 18.00 uri na Verdijevi ulici, kjer bodo nastopili Šavrinski godci, branjevke iz Cetor - s ponudbo oljčnega olja, Janez Janežič pa je pripravil etnološko razstavo. Ob 20.00 bo nastopila plesna skupina Fredi iz Izole z večernim gostom, pevcem Slavkom Ivančičem. V soboto, 14. junija ob 13.00 uri bo na Velikem trgu, kjer se bodo sicer tudi odvijale prireditve, finalno tekmovanje »Izola pod košem«. Ob 18.00 uri bo odprtje tržnice v Verdijevi ulici s Šavrinskimi godci, harmonikarjem in Cetorkami ter raznolika kulinarična ponudba. Od 21. do 24. ure bo na Velikem trgu igrala skupina Tramontana. Program Dnevov oljk v Izoli in Prazika oljk, vina in rib so predstavili na novinarski konferenci. Sveti misijon v Portorožu Od 13. do 22. junija 2003 Vsak večer ob 20.00 uri se oglasi misijonski zvon in vernike vabi k molitvi. Misijon je redka priložnost, spodbuda, prošnja, ljubezen do Boga in bližnjega, dar in je namenjen vsem vernim in nevernim. Župnija v Portorožu je ob tem dogodku izdala zgibanko, v kateri je objavljen program Svetega misijona in Svetih maš. Začetek Sv. Misijona je 13. junija s sprejemom misionarjev in misijonske sveče, izročitev štole in križa in Sv. mašo ter z uvodnim misijonskim govorom za vse in blagoslov misijonskih sveč. Sveta maša v portoroški cerkvi je med tednom ob 9.00 in 18.00 uri, ob nedeljah ob 10.00 uri. Zaključek Misijona je v nedeljo, 22. junija. Najprej bo ob 10.00 uri Sveta maša, sklep Sv. Misijona pa je ob 18.00 uri. V času trajanja Misijona spovedovanje in tudi obisk bolnikov. Jfri r/iemorčam Eda Glišovič Življenje je včasih kruto in ne pomisli na bolečino. Od Ede Glišovič, rojene Umer, smo se poslovili na izolskem pokopališču 5. junija 2003. Po uspešno zaključeni Srednji upravno administrativni šoli v Kopru se je leta 1974 zaposlila kot štipendistka v tovarni motornih vozil v Tomosu. Že v času pripravništva je opravljala delo tajnice. Pot jo je vodila naprej, tako da seje leta 1979 zaposlila na Občinski konferenci ZSMS Koper, kjer je neprekinjeno delala 16 let. Honorarno je delala tudi na Ljudski univerzi v Kopru. Od leta 1993 pa je bila zaposlena v Zavarovalni družbi Adriatic d.d. Koper, na delovnem mestu tajnice področja zdravstvenih zavarovanj. Eda Glišovič je bila tudi članica Kuba tajnic in poslovnih sekretark Slovenske obale. Leta 2002 pa sije prislužila naziv tajnica leta 2002, ki ga vsako leto podeljuje Zveza klubov tajnic Slovenije. Koga imamo radi ne umre - le dalečje. Ne bomo žalostni, ker je odšla, ampak bomo srečni, ker je bila. Življenje je včasih kruto in ne pomisli na bolečino, ki jo povzroči nekomu. Toda življenje gre naprej in izbira različne poti. Ne glede kam gremo, vedno vzamemo delček drugega s seboj. Bila je dobra prijateljica, vestna in zgledna tajnica, ki bi jo vsak direktor želel imeti ob sebi. Zato ni zaman prejela lani naziva tajnica leta 2002 in s tem samo še potrdila, daje to delo resnično dobro opravljala. Osvojenega prvega mesta ni pričakovala, toda bila gaje zelo vesela. Spominjam se kako soji blestele oči od sreče. Bilaje zelo skromna. Ko sva imeli pogovor za članek, ki sem ga za to priložnost takrat napisala, sem jo vprašala katere so njene želje v bodoče? Dejala mi je: » Želim si, da bi bil moj dom v Izoli topel in prijeten in da bi se skupaj s svojima otrokoma, hčerko Majo in sinom Matejem, dobro počutila«. Kljub temu, da jo je življenje velikokrat preizkusilo, je s svojim optimizmom in trdim delom dosegala zastavljene cilje. Dejala je: »V življenju se moraš nenehno bojevati. Žal, tokrat je bila bolezen močnejša. Ostalo je toliko čejev in zakajev, pa vendar nič ne pomaga. Iskreno sožalje tudi sinu Mateju in hčerki Maji in vsem najbližjim ob neizmerni in nenadomestljivi izgubi. Članice Kluba tajnic in poslovnih sekretark slovenske obale, Breda in vsi, ki jo nosimo v srcu. Minister dr. Rupel čestital Riccardulllyu Minister za zunanje zadeve dr. Dimitrij Rupel je 10. junija 2003, čestital Riccardu Illyu k izvolitvi za predsednika deželnega odbora Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. V pismu je minister izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med Slovenijo in Furlanijo Julijsko krajino še naprej poglabljali in razvijali v duhu prijateljstva in dobrososedskega razumevanja, saj nas povezujejo mnogi skupni interesi na številnih področjih. Ob tem je tudi poudaril, da zgodovinska prelomnica vstopa Slovenije v Evropsko unijo, kateri smo priča, odpira nove obete za uresničevanje skupnih interesov in ciljev. V čestitki Illyu je minister dr. Rupel zapisal, da Slovenija ceni njegovo zavzemanje za dobrososedske odnose, še iz časa, ko je bil župan Trsta, ter njegov prispevek pri sprejemanju globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Njegova naklonjenost manjšini in reševanju njenih problemov nam daje zagotovilo, da se bo zaščitni zakon pričel v celoti izvajati, je še zapisal minister dr. Rupel. Ob končuje minister dr. Rupel izrazil željo po skorajšnjem srečanju, kjer bi izmenjala poglede na uresničevanje skupnih načrtov v prid prebivalcev Slovenije in Furlanije Julijske krajine. Preventivna policijska akcija Minuta v prometu je lahko dolga celo življenje V mesecu juniju poteka po vsej Sloveniji preventivna akcija Minuta v prometu je lahko dolga celo življenje, ki so jo pripravili v uradu uniformirane policije pri generalni policijski upravi. Potekala bo na območju vseh policijskih uprav v Sloveniji. Emil Čebokli, direktor Policijske uprave Koper in svetovalec Vlade j e zapisal, da so iz prometno - varnostnega vidika, glede na leto 2002 posebej rizični poletni meseci, ko na naših cestah umre največ ljudi. Prav zaradi tega Policija, skupaj z nekaterimi podjetji, organizira to preventivno akcijo. Na območju Policijske uprave Koper je potekala 13. junija 2003. Prevelika neprimerna hitrost je glavni krivec za prometne nezgode, takoj zatem sledi alkohol. Lani jev prometnih nesrečah zaradi prevelike hitrosti na slovenskih cestah umrlo najmanj 80 ljudi, letos spomladi že 19. Policija uporablja sodoben sistem nadzora hitrosti v prometu Provida, ki je vgrajen v »civilno« vozilo. Pa ne le zaradi tega, da hitre voznike tako zlahka odkrijejo. Prehitra minuta na cesti lahko vzame tudi življenje in povzroči veliko žalost v družini in med sorodniki. V Flisi PNiABLl ŽELEZNA VRATA Železna vrata, vredna okrog 100.000 tolarjev, ki so preprečevala dostop do terase stanovanjske hiše v Fiesi, so konec meseca maja izginila v neznano. 70-letni lastnik je prijavil tatvino na policijski postaji v Portorožu. Za storilcem poizvedujejo piranski policisti. Certifikat ISO 9001:2000 za MO Koper Mestna občina Koper si je v torek (10. junija) prislužila cerifikat kakovosti ISO 9001:2000. Predstavniki certifikacijske hiše BVQI iz Ljubljane so ves dan pregledovali sistem kakovosti v koprski občinski upravi in ugotovili, da je ta skladen s predpisanimi standardi. Podelitev certifikata kakovosti pomeni začetek novega obdobja, katerega končni cilj je, prijazna in učinkovita ter bolj dostopna občinska uprava. V Mestni občini Koper so se za uvedbo sistema vodenja kakovosti odločili z namenom zagotavljanja učinkovitega poslovanja ter obvladovanosti in sledljivosti vseh procesov, upravnih postopkov ter možnosti vrednotenja rezultata dela tako posameznika kot občinske uprave v celoti. Tako poslovanje namreč zagotavlja strokovne in hitre storitve strankam, kar je glavni poudarek politike kakovosti v koprski občini. Po razglasitvi rezultatov certifikacijske presoje je koprski župan Boris Popovič povedal: »Podelitev certifikata je dokaz, da smo na pravi poti k uresničitvi ciljev, ki si jih je zastavilo sedanje vodstvo občine. S sistemom kakovosti bomo lahko sprotno nadzorovali kako potekajo posamezni postopki, kar je ključnega pomena za uspešno dokončanje projektov oziroma za pravočasno ukrepanje. Certifikat sam j e osnova za nadgradnjo in je nujno potreben za večjo učinkovitosti občinske uprave. Le z učinkovito upravo bo namreč raslo tudi število zadovoljnih občanov.« Županov klicar ne more postati maskota Prvi njegov letošnji nastop na Tartinijevem trgu v Piranu bo v soboto, 5. julija ob 20.00 uri Letos mineva 50 let, odkar je na piranskem trgu zadnjič nastopil mestni klicar. Pred osmimi leti pa je v podobni opravi prvič nastopil novodobni županov klicar, ki ga sedaj že vsi dobro poznamo - Marino Mahnič - Istran , ki želi ohraniti smisel, lik in tradicijo. Velika in mala mesta so nekoč imela mestne klicarje, ki so po nalogu njegovega veličanstva ali svetosti, podestata, mestnega očeta, točno ob določenem času, naznanjali meščanom sklepe mestne gospode, novosti, dogodke, obiske pa tudi imena nepridipravov, kijih bodo postavili ob sramotilni steber. Tako je bilo nekoč tudi v Piranu. Marino Mahnič se celo spominja zadnjega mestnega klicarja v Piranu. Vse doleta 1953 in morda še kakšen mesec čez, je seznaznanjal meščane z novicami, jih pozdravljal s »čari cittadini«. Podoba mestnega klicaijaje vidna tudi na sliki Domenica Tintoretta v mestni občinski palači. Marino Mahnič - Istran nam je povedal, da se je skupna ideja o nadaljevanju tradicije mestnega klicarja, čeprav res s precejšnjim zamikom, porodila pred osmimi leti, ko je prvič nastopil v vlogi županovega klicarja. Projekt je zasnoval on, odobril pa takratni župan Franko Fičur. Prvi nastop je predviden za soboto, 5 julija ob 20. uri in potem vsako soboto ob enakem času vse do zadnje sobote v avgustu.Projekt Županov klicar programsko vodi Zveza kulturnih društev Karol Pahor Piran (ZKD), za tehniko pa skrbi Radio Tartini. Županov klicar je sestavni del kulturnega programa, ki si ga je že ogledalo tudi do 2000 ljudi. »Ce bi ga res selili iz veselice na veselico, bi postal maskota«, meni Marino Mahnič - Istran. A m Občima piraN C O MU ME Dl Pl RAMO ■ Spoštovane občanke, cenjeni občani! Iskreno vam čestitam ob 25. juniju, Dnevu državnosti, ter vam želim lepo praznovanje. Županja Občine Piran Vojka Stular, prof. Gentili cittadini! In oecasione della Giornata dello Stalo vi faccio le mie piu' sincere felicitazioni e vi auguro di trascorrere la testa. Comune di Pirano Prof Vojka Stular Občina Izola Comune di Isola Dan državnosti je praznik, ki ga v sebi nosimo kot simbol naše trdne volje, prepričanja in Ponosa. Z vami delim upanja in želje. La Giornata dello Stato si taelebra come simbole della volonta', della determinazione e delkorgoglio di tutti noi. Condivido con voi le aspettative e i buoni auspici. | Breda Pečan, Županja - S in dačo Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva ♦ primorski u*r'p Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož Tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, e ~ Pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agencija: Obala 125, Lucija Tel.05 6777 140, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna Vek Koper Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%. BERNARDIN RESO RT & CON FERENC E CENTER Obala 2, 6320 Portorož - Portorose tel.: +386 05/695 3008, e-mail: hoteli.bernardin@siol.net rfMffff»nrrnrffii RESTAURANT (Restavracija (SSarh Obe nahaja oh bernardinskem mandraču in nudi kopate sredozemsko kuhinjo z izvrstnimi sezonskimi jedmi, svežimi nhami, raki in školjkami, kijih lahko sami izbirate iz akvarja. Primemo mesto za organiziranje poslovnih in družabnih srečaj. OGjudno vabljeni1 KMIRTimtK/AIL d. o. o. Seča 198, 6320 Portorož m Za sprostitev in hitrost Velika karting steza in izbrana gostinska ponudba * Nqfem karting vozit * Organizacija amaterskih tekem s karting voziti za družbe * Organizacija animacije ob prireditvah mmm « d o o. KARTODROM LUCIJA ■ PORTOROŽ RENT A GO KART | | REG OLE. CM GVIDA g g Velik pokrit gostinski prostor za zaključne družbe in a da car te ponudba * Specialitete z žara in jediizerepnje Dobrodošli! / Informacija teh 05/6779609, Telefaks, 05/ 6779611, PGSM, 091649 531y GOSPODARSTVO IN POLITIKA Predor Klanec - Črni kal prevozen že naslednjo turistično sezono? V četrtek, 17. aprila 2003, so delavci podjetja SCT, cela dva dni pred predvidenim rokom, prebili predor Kastelec. Šopek rož piranski županji. Več kot dva kilometra dolg dvocevni predor so prevrtali v dobrem letu. Predor, ki je del avtocestnega odseka Klanec-Čmi kal, bo po najbolj smelih napovedih prevozen že pred naslednjo turistično sezono, najkasneje pa prihodnjo jesen. Celotna investicija znaša 6,9 milijarde tolarjev, v državnem proračunu pa je letos za vzdrževanje in gradnjo avtocestnega omrežja predvidenih 116 milijard tolaijev, od tega kar 91 za novogradnje. Pomembnost in hitrost izgradnje so na slovesnosti ob preboju poudarili tudi številni govornik, med njimi minister za promet Jakob Presečnik in minister za informacijsko družbo Pavle Gantar ter direktor Darsa Janez Božič. Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri poslanci državnega zbora in drugi ugledni gosti. Na končuje navzoče goste nagovorila tudi piranska županja Vojka Štular, kije svojo vlogo botre tunela Kastelec vzela zelo resno. Svoje rudarje je med izkopavanjem večkrat obiskala in obdarovala, zato so ji ti ob zaključku svojih del v zahvalo podarili čudovit šopek rož. Sicer pa so delavci ljubljanskega podjetja SCT obdarili tudi vse ostale državljane, saj so pri izkopavanju tunela odkrili povsem novo kraško jamo. Gre za pravo lepotico, dolgo 210 metrov, do katere bodo uredili trajen dostop v okviru nadaljnjih del. Sicer pa je avtocestni odsek Klanec - Ankaran (Srmin) eden izmed gradbeno in prostorsko najbolj zahtevnih avtocestnih odsekov v okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Dolžina odseka je 14,9 km, razdeljen pa je v dve etapi: Klanec-Socerb (4,4 km) in Socerb Srmin (10,5 km). Poleg izgradnje trase na zahtevnem kraškem terenu bo na tem avtocestnem odseku zgrajeno kar 21 večjih ah manjših objektov, med njimi tudi najzahtevnejši, 1065 m dolg in 90 m visok viadukt Črni kal. Morda že res pred letom 2004, se bomo iz Kopra do Ljubljane ali celo do Maribora peljali le po avtocesti. Sanje Koprčanov, Izolanov in Pirančanov bodo postale resničnost. Bernardin ostal brez marketa Vse kaže, da »znamenita« trgovska ulica na Bemardinu slabi s svojo ponudbo. Pred nedavnim so tam zaprli kar tri poslovne prostore; trgovino z oblačili Futur, zaradi zapletov z najemnico je bila kar nekaj časa zaprta trafika 3DVA, že nekaj mesecev pa j e zaprt tamkajšnji market (na fotografiji). Morda sedaj že bivši lastnik poslovnega prostora nam je povedal, da marketa ne misli več odpreti. Poslovni prostor naj bi bil pod hipoteko. Sicer pa se na trgovski uličici - in ob njej - že nekaj časa bije tihi konkurenčni boj med bivšim prodajalcem poslovnih prostorov Hoteli Bernardin, ki jim je menda zelo žal, da so prodali te poslovne prostore - in zasebnimi gostinci. Pravo moč konkurence, iz neposredne bližine na plaži, kjer je podjetje postavilo Tropic bar, bo kmalu občutil gostinski lokal News Cafe, saj pri lokalu ni več prostega vhoda in izhoda na plažo. Da pa le ni vse tako čmo je treba dodati, da seje v ulici občutno povečala ponudba slaščic in sladoleda, če odmislimo zlatarje in filigrane. Na bernardinski ulici deluje tudi bankomat Banke Koper. Lions club Koper tudi letos pomagal Sedmim prejemnikom so namenili pripomočke in denar v skupni vrednosti 2 milijona tolarjev. Srečanje je bilo v restavraciji Marina Portorož, 28. maja 2003. Na fotografiji Primorskega utripa: Prejemniki pomoči Lions cluba Koper na srečanju v Marini Portorož. ___________________________________ Lions club Koper-Capodistria je tudi letos namenil občutna dobrodelna sredstva pomoči potrebnim v našem okolju. Sedmim prejemnikom je namenil natančno 2.054.940,00 tolarjev, denar pa so zbrali od prodaje slik z likovne kolonije v Abitantih in od prispevkov za oljčne vejice. Prejemniki: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Koper, Obalno društvo za cerebralno paralizo, Sklad Silva - društvo za kakovostno življenje ljudi s posebnimi potrebami iz Fjeroge (dobil je računalnik), Medgeneracijsko društvo Svetilnik iz Kopra je za projekt Pod sončno streho dobilo kuhinjo za opremo svoj ih prostorov, Svit- društvo za pomoč odvisnikom in nj ihovim družinam iz Kopra je dobilo četrt milijona tolarjev za malice za njihove varovance. Mitja Bonin iz Manžana ima zelo močno poškodovan sluh -Lionisti so mu pomagali z nakupom posebne aparature, da bo lažje spremljal pouk v srednji šoli. Boža Napret iz Kopra ima hude težave z dihanjem. Lionisti soji pomagali pri nakupu dihalnega aparata. V njenem imenu seje Lions clubu zahvalila predstavnica Centra za socialno delo. Medgeneracijsko društvo Svetilnik je prejelo 200 tisoč tolarjev. Na priložnostni slovesnosti v Marini Portorož, kjer ima klub tudi svoj sedež, so prejemniki pomoči predstavili svojo dejavnost in probleme, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. Zapise o darilih iz naslova dobrodelne pomoči je prejemnikom simbolično izročil Lojze Peric, predsednik Lions cluba Koper-Capodistria. Dobrodelne pomoči bi bilo še več, če ne bi bilo ob zaključku likovne delavnice v Abitantih iz skladišča ukradenih več olj na platnu. Koper Pogovori o komunalnih storitvah in prevozih Devetnajstega maja sta se župan Mestne občine Koper Boris Popovič in županja občine Izola Breda Pečan v Kopru srečala s predstavniki družb Acegas in Trieste Trasporti, ki v sosednji deželi FJKinv Tržaški pokrajini skrbita za komunalne storitve in javni potniški promet. Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi direktor Rižanskega vodovoda Zdravko Hočevar, sodelovali pa so še direktorica koprske občinske uprave Sabina Mozetič ter predstavniki urada za gospodarske javne službe in promet, so se pogovarjali o čezmejnem sodelovanju na področju ravnanja z odpadki, vodooskrbe, plinifikacije in javnih prevozov. Kot je uvodoma poudaril koprski župan Boris Popovič, moramo biti na vključitev Slovenije v EU čim bolj pripravljeni, da bi prihranili na času in dodobra izkoristili možnosti sodelovanja med bližnjima območjema. Eno od področij, ki mu velja posvetiti posebno pozornost, j e brez dvoma področje komunalnih storitev, ki morajo postati čim kakovostnejše in hkrati cenejše. Ob najsodobnejših tehnologijah igra pri tem bistveno vlogo tudi ekonomija obsega, zato je smiselno povezovanje in združevanje razpoložljivih zmogljivosti ter znanj in izkušenj, s katerimi razpolagajo v sosednji Italiji. Po krajšem plenarnem sestanku so se udeleženci razdelili v več delovnih skupin. Le-te so obravnavale posamezna področja ter se dogovorile o naslednjih korakih, ki naj bi pripeljali do uresničitve zastavljenih ciljev. Razrešena uganka Pravilni odgovor nam je sporočil Ivan Djurdjevič iz Sv. Petra 120 V aprilski, 110. številki Primorskega utripa smo objavili majhno fotografijo z vprašanjem: »Uganite odkod izhaja to kamenje in čemu j e namenjeno? Pravilni odgovor: »To so ostanki nekdanje podrte železniške hiške v Luciji«, nam je sporočil naročnik Primorskega utripa Ivan Djurdjevič iz Sv. Petra št. 120. Kamenja žal na kupčku pri gostišču Koblar ni več niti za en zidek, a upanje na kopijo nekdanje hiške še vedno tli med krajani Lucije. Bralcu čestitamo! MMS - festival velikih upov Za pop večer letošnjega, že 26. po vrsti, festivala MMS v portoroškem Avditoriju je bilo prijavljenih presenetljivih 90 skladb (lani 93), za večer mladih pa 29 skladb, a vseh skupaj bo mogoče poslušati le 30. Večer mladih 20. junija 2003 ob 20.30 uri bo odprla Ana Soklič s prvo nastopajočo pesmijo "Želim si", pop večer, ki bo 21. junija 2003 ob 21.00 uri pa bo začela prva nastopajoča Jasmina Cafnik s pesmijo "Vsi so rekli". Pop večer bosta vodila Lorella Flego in Mario Galunič. Nagrade za zmagovalce so denarne in znašajo 1,5 milijona SIT. Nagrade za večer mladih in pop večer bo podelila pet članska strokovna žirija. Vsak član strokovne žirije bo ocenjeval elemente besedila, melodijo, priredbo in izvedbo, z ocenami od 1 do 10. Za večer mladih se bo na odru predstavilo 10 mladih izvajalcev. Zmagovalna skladba, ki bo dosegla naj višje število točk, prejme 150.000 sit, drugouvrščena 100.000 sit, tretja skladba pa 50.000 sit. Večer mladih bosta vodili Lara Baruca in Urša Jerkič. Gostje večera pa bodo nekdanje zmagovalke, takrat še debitantke Dolcenera, Tinkara Kovač, Lara Baruca in Aleksandra Čermelj. Za zmagovalno melodijo za pop večer, po izboru žirije se bo potegovalo 20 skladb. Strokovna komisija bo podelila nagrade za najboljše besedilo 100.000 sit, melodijo 100.000 sit, priredbo 100.000 sit in izvedbo 100.000 sit ter posebno nagrado zmagovalni skladbi, ki bo dosegla največje število vseh toč. Prvo nagrado-nagrado občinstva, v višini 500.000 sit bo dobila skladba, ki jo bo izbralo občinstvo v Avditoriju in gledalci prek telefonskega glasovanja (televoting). Pop večer bosta neposredno prenašala Radio in Televizija Slovenija. Vodila ga bosta uspešna in priljubljena voditelja Lorella Flego in Mario Galunič, ki sta nekako že postala del tega prostora. Scenarij za pop večerje napisala Desa Muck. Večer bodo popestrili tudi gostje Luca Barbarossa in Alenka Godec. Skromni finančni odzivi Festival Melodije morja in sonca ni vedno ravno blestel, saj so ga že večkrat reševali iz dobesednega potopa. Lani, na primer, je pridelal 7 milijonov izgube. Miša Molk si prizadeva, in se bo v bodoče borila, kolikor bo to možno, da bo MMS še vedno na televizijskih ekranih. To je že drugo leto odkar RTV Slovenija in Avditorij Portorož skupaj uresničujeta festival. Skupni stroški festivala so najmanj 60 milijonov. Kakšna pa bo finančna usoda festivala nam Miša Molk, odgovorna urednica razvedrilnega in športnega programa TV Slovenija, ter Jana Tolja, direktorica Avditorija Portorož ter vodja projekta, nista znali povedati. Letos je bil velik odziv avtorjev, še posebno presenetljivo je bilo število prijav za večer mladih. Festival MMS je ob Emi in Slovenski popevki drugačen in predvsem mediteransko obarvan, lahkotnejši in na nek način zelo simpatičen. Več za promocijo Letos se še posebej trudijo na promociji festivala. Tako ga bo spremljal tudi sklop obfestivalnih dejavnosti. Glasbenikom se obeta 19. junija ob 21.30 uri častni sprejem pri županji občine Piran Vojki Stular v Galeriji Kavarni Tartini Piran. Ob dobrih sardelah - Saredelijadi bo igral Rudi Bučar, povabljeni pa se bodo lahko pomerili v karaokah MMS za lepe nagrade. 21. junija pa bodo med 12. in 17. uro potekala tudi posebna animacijska dogajanja z raznimi igricami na osrednji plaži v Portorožu. Festival pa naj bi se zaključili s piknikom in tekmo na karting stezi v Luciji. Vse tri dni (četrtek, petek in soboto) bo med Piranom in Portorožem reklamna vožnja z motorno jahto Manta, z nastopi plesne skupine in animacijo na pomolih. Breda Krajnc GOSPODARSTVO IN FINANCE Strateška poteza Izole 10.000 kvadratnih metrov komunalno opremljenih zemljišč brezplačno za potrebe Univerze na Primorskem Občina Izola nima prostih velikih palač, ki bi jih lahko ponudila za potrebe Univerze na Primorskem, zato pa bo naši novi primorski visokošolski ustanovi zagotovila nekaj temeljnih pogojev za njen razvoj oziroma umestitev univerzitetnih programov -zemljišče. Na območju Livade-zahod bo sukcesivno, brezplačno prenesla v last in posest na Univerzo na Primorskem, Poleg že 3.500, še okrog 6.500 kvadratnih metrov nezazidanega, komunalno opremljenega in vseh bremen prostega zemljišča, ki predstavlja nepremično premoženje Občine Izola in katerega Občina namenja izključno za potrebe umestitve univerzitetnih programov Univerze na Primorskem in njenih znanstveno-raziskovalnih institucij ter za študentski dom. O izvirnem in strateško zastavljenem predlogu županje Brede Pečan je v četrtek, 12. junija 2003 sklepal tudi izolski občinske svet. Občinsko upravo so zadolžili, da pri pripravi prostorskih in izvedbenih aktov upošteva program umestitve univerzitetnih programov Univerze na Primorskem, njenih znanstvenoraziskovalnih institucij in študentskega doma. Občinski svet bo odločal o vsakokratni odsvojitvi ter brezplačnem prenosu predmetnih nepremičnin na univerzo ter si bo zagotovil, da dodeljenega ne bo mogoče uporabiti v drugačne namene. Vrednost komunalno opremljenih zemljišč je okrog 500 milijonov tolarjev. S to potezo bo Izola na zelo primeren način v doglednem času postala pomemben del univerzitetnega središča na Primorskem. Znano je, da seje portoroška Turistica že odločila graditi njeno šolo na tem območju. Kljub oddaji relativno velikega kosa zemljišča, je v Izoli še vedno dovolj prostora za stanovanjsko pozidavo. Uspešen nastop JP Okolja Piran na Komunaliadi Na 19. Komunaliadi, športnih igrah slovenskega komunalnega gospodarstva, ki je minuli konec tedna potekala v Novem mestu, so se odlično odrezale delavke in delavci JP Okolja Piran. Dekleta so osvojila zlato medaljo v kegljanju, fantje so bili drugi v malem nogometu, lepe rezultate pa so dosegli tudi v drugih disciplinah. V delovnem delu srečanja je bila naj večja pozornost namenjena tehnološkim novostim na komunalnem področju ter vprašanju cen komunalnih storitev. Ključna ugotovitev analize rasti cen je pokazala, da so za dvig cen krive državne takse in DDV, medtem ko je samo komunalno gospodarstvo delovalo celo Protiinflacijsko, saj se plače iz leta v leto znižujejo. Sebastjan Jeretič NaJcenejše Letovanje v PREkiviuRju - MoravsLe roplicE V ZASEbn/ih ApARTMAjih V TURistiČNEM objEkri), 1e 500 M do bAZENOV. PosEbm poNudbA: Julij , Avqusr ' dNi prenočišče z ZAjTRkoM 14.900 SIT +TT 17.500 SIT + TT ' diNi prenočišče z ZAjTRkom 20.5 00 SIT +n 2 5.000 SIT + TT AKCIJA VELJA VSE LETO: Partma 7 dNi 14.000 SIT + TT (na osebo z Iastno posteIJnIno) ODDAMO NAjEM oddAMO TURISTIČNI objEkr, 5 00 M do bAZENOV, V SREdiŠČU °RAvskih Toplic, 9 sob s 2 5 ležišči, z vso opremo. jNfoRMAcijE: 02/ 5 26 14 54, GSM: 041/ 404 646 'ONE, VIoIeta SzAbo, s.p., 922 6 MoravsLe Toplice. BrezpIačnI dobRodeliNi vikeNd žur v MoRAvskih roplicAh, v pENzioNU KRONE. Za rojene Ieta 19 5? DROGINI ČAJI SO OD MAJA TUDI V LEKARNAH Ponoven vstop v segment zdravilnih čajev Droga je v začetku maja na trg lansirala nov izdelek - zdravilni Odvajalni čaj DROGA v filtrimih vrečkah. Zaradi zdravilnih rastlin, ki jih vsebuje, in zaradi učinka, ki ga ima na organizem, spada med zdravila. Potrošnikom je zato na voljo brez recepta v lekarnah in specializiranih trgovinah. Po začasnem nekajletnem umiku z domačega trga, ki ga je zahtevala prilagoditev zahtevam Zakona o zdravilih in medicinskih pripomočkih iz leta 1999, po katerem med zdravila uvrščamo tudi zdravilne čaje, se Droga ponovno vrača v segment, ki je pred leti v Sloveniji predstavljal dobrih 10 odstotkov prihodkov od prodaje čajev. Prva proizvodnja novega čaja je stekla marca, po decembrski pridobitvi dovoljenja za izdelavo zdravil za farmacevtsko obliko zdravilni čaji, prodaja pa po aprilski pridobitvi izvida o kontroli kakovosti pred dajanjem zdravila v promet. V naslednjih letih načrtujejo dopolnitev asortimana z drugimi zdravilnimi čaji, ne skrivajo pa tudi izvoznih ambicij. Po besedah predsednika uprave in generalnega direktoija Matjaža Čačoviča gre »za strateško pomemben projekt, ki bo svojo pravo vrednost pokazal v naslednjih letih.« SE' ki STE RojENi IeTA 19 5 5 iN STE SREČaM AbRAhAMA VAbilVIO, dA SE 'saivi pRidRužiiE v skupNEM žuru, od 27. 6. do 29. 6. 2005. NastanItev (prenočišče) v penzIonu Krone Je bREzpUčNA. Rezervacije: TeL 02/ 526 1454, GSM: 041/ 404 648 Dobnodoš/i na žur AbRAhAMOvcev! Izola se predstavlja v Ljubljani Ljubi V°r med ^P61!)0 Mestne občine Občini Danico Simšič in županjo bi i»nii-Zola ®rehovih programih je \ ^84.500 otrok do 15. le O?.™ regijskega projekta č,a °C1. do !5. leta starosti i j^ananne, dijaki srednjih šol Konec maja Srninih delavnic otrok fz Ko6 SkUp‘na pr jlln- zv Kopra z mentor: evic m skupina otrok i z mentorico Alenko Jakomin. Kot posebnost je Marinka Primožič omenila folklorni ples »Sette passi« ob spremljavi na violino, ki jo je igrala komaj šestletna deklica Nika Toškan. Otroci, ki so obiskovali delavnice, so prejeli za spomin priznanje - majico z znakom Društva prijateljev mladine. Še prej, 24. aprila 2003, je bilo živahno tudi v portoroškem Avditoriju na zaključku tekmovanja za Zlato bralno značko. Za mlade, ki so si s pridnim branjem prislužili priznanje, so Društva prijateljev mladine Koper, Izola in Piran organizirala nagradni koncert glasbene skupine Terra Folk. V petek, 6. junija, ob koncu šolskega leta, pa je bila prireditev z naslovom Srčna moč v Gledališču Koper. Mlade bralce, učence 1. in 2. razredov osnovnih šol koprske občine je obiskala pravljičarka in zbirateljica slovenskih ljudskih pesmi, instrumentov ter iger za otroke, Ljoba Jenče. Otroci so skupaj s pravljičarko odkrivali skrivnosti naše mitologije, sveta glasbe in narave. Tudi letos načrtujejo letovanje za mlade in sicer za sedem skupin v šestih letoviščih v Sloveniji. »Naši programi so v bistvu preventivni, ogromno je prostovoljnega dela, skrb za mlade pa se večkrat obrestuje pozitivno«, je povedala sekretarka Marinka Primožič. Društvo izvaja nacionalne programe, (bralna značka, vesela šola, mladi zgodovinarji, nacionalna mreža TOM (telefon), humanitarne akcije Pomežik soncu...) sodeluje na regijskih tekmovanjih, vključujejo pa se tudi v mednarodni projekt Evropa v šoli. Na državni ravni imajo tri nagrajence Državno prvenstvo je bilo v Mariboru. Na fotografskem natečaju je dijak 4. letnika srednje tehniške šole v Kopru Jakob Saksida prejel tretjo nagrado in se uvrstil na nadaljnje tekmovanje. Na literarnem natečaju je Sascha David Lončina učenec 3. razreda OŠ dr. Antona Beblerja iz Hrvatinov dosegel 2. mesto. V isti kategoriji je komisija podelila nagrado za skupinsko delo osnovni šoli dr. Aleša Beblerja Primoža iz Hrvatinov. V kategoriji literarnega natečaja za srednje šole je Lara Klun iz 3. letnika Gimnazije Koper prejela 3. nagrado. (FK) Piranski 38. EX-TEMPORE in EX-TEMPO 2003 že vabi Ex-Tempore v Piranu, ki ga od leta 2000 spremlja tudi keramični Ex -Tempo, postajata prava likovna, kulturna in turistična atrakcija, ki v začetku septembra pritegne v naše lepo mesto številne umetniške ustvarjalce. Obalne galerije Piran so zainteresiranim udeležencem že poslale prva obvestila 18. aprila in sicer za Ex-Tempo. Za to zvrst tekmovanja daje informacije Galerija Meduza , Čevljarska 34 Koper, tel. 05 6274 837. Tudi letos bodo privlačne tudi nagrade: Grand prix in odkupne, posebne in nagrade sponzorjev. Najbolj se bosta zagotovo svetili Grand prix za najboljše slikarsko delo, in Grand prix za najboljši izdelek iz gline. Za zdaj še nimamo informacij o nagradah v Ex-Tempore, znane pa so nagrade tekmovalcem v keramiki (Ex-Tempo), ki znašajo skupaj 550.000 SIT. Grand prix v keramiki znaša na primer 200.000 SIT, odkupna nagrada za najboljše delo avtorja v keramiki je 15.000 SIT, sledita odkupna nagrada 100.000 SIT ter enaka nagrada za avtoija starega do 35 let. Vpisnina na Ex-Tempo keramike je 4000 SIT. Nič manj, če ne celo še veliko bolj mikavne, bodo nagrade v slikarstvu. Suša škodi tudi oljkam Pomanjkanje padavin ali njihova nepravilna časovna razporeditev (včasih dežuje le po krajevnih skupnostih) že predstavljata veliko tveganje za kmetijske predelovalce v Sloveniji, še zlasti v Prekmurju in na Primorskem. Kaže, da se vzorec pojava in trajanja kmetijskih suš spreminja tudi v Sloveniji in naj večja nesreča je prav pomanjkanje padavin v vegetacijskem obdobju, torej zgodaj spomladi, kar se je letos tudi zgodilo. Maj že menda 150 let ni bil tako sušen in vroč. Kmetijski pridelovalci, zlasti oni, ki od tega res živijo, so zaskrbljeni; graha skorajda niso pobirali, stročji fižol komaj uspeva, krompirja bo manj za polovico, žitarice prehitro zorijo, trpijo pa že tudi drevesa jablan, sliv in hrušk. Bučke, kumare in paradižnik je treba zalivati, češenj je za vzorec, v severnem delu Primorske in še zlasti na Krasu pa je svoje tako že napravila spomladanska zmrzal. Trpijo tudi oljčni nasadi. Mnogi se bojijo, da je zaradi suše odpadlo preveč cvetov in da bodo poganjki za naslednje rodno leto daleč preslabotni. Ob sušnem obdobju postane aktualno vprašanje namakanja. Kmetovalec Egidio Žiber iz Parecaga trdi, da lahko prave kmete sicer preštejemo na prste, a da si znajo priskrbeti lastne vodne vire, nekateri pa najraje čakajo na državo. Njemu ekološko nagrado Tale psiček uboga na ukaz. Ob portoroškem pomolu j e pridno skočil v morje in začel pospravljati vso svinjarijo, ki se je nabrala na površju. Deska, ki jo trdno drži v gobcu, mu je pri pospravljanju povzročala največ preglavic, a jo je vseeno privlekel na obalo. Radio Tartini Piham® j 05 6730 081 (d 05 6730 085 H radio-tartini@siol.com Kinološko društvo Portorož Veliko mednarodno tekmovanje psov v Agilityju v Portorožu V Kinološkem društvu Portorož le potekajo priprave na veliko mednarodno tekmovanje psov v Agilityju, ki bo v soboto, 12. julija 2003 ob 16.00 uri ob teniških igriščih Marine v Portorožu. Tekmovanje bo za pokal Eukanuba in hkrati 5. tekmovanje za pokal Alpe-Adria 2003. Na fotografiji Primorskega utripa: Člani Kinološkega društva Portorož s svojimi štirinožnimi prijatelji na poligonu v Lučanu. V društvu, ki je organizator tekmovanja, pričakujejo okrog 100 tekmovalcev -voditeljev s psi iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije. Na tekmi bodo sodili 4 mednarodni sodniki. Vsa organizacija je na prostovoljni osnovi, zato bodo zelo veseli morebitne pomoči oziroma donatorstva. Ocenjujejo, da jih bo prireditev veljala kakšnih 300 tisočakov. Na tem področju beležijo že velik napredek. Za prireditev bodo izdelali tudi pregleden katalog. V Primorskih novicah so objavili tudi razpis oziroma oglas za tečaj v agilityju za pasemske in nepasemske pse na lastnem poligonu, žal odziva na oglas ni bilo. Društvo ima namreč v Lučanu odličen prostor za vadbo psov in tudi veliko parkirišče. Pri vzdrževanju poligona v Lučanu je aktiven tudi Julijan Stipančič, informacije pa vam lahko posreduje Jože Lunder, GSM 041/ 507 726. Predsednica društva je Judita Vidmar, tajnica Majda Dobravc, vodja parkurja Jože Lunder, naj starejši trener in član društva je Aldo Kleva, glavni organizator in vez med Kinološko zvezo Slovenije in njihovim društvom je Darko Petrič, blagajnik je Živa Banovec, članica tudi Lilijana Polič. Tekmovalci radi pridejo v Portorož, še posebej dobrodošli pa bodo tudi obiskovalci. MODRE ZASTAVE 2003 Na predlog Nacionalne komisije za Modro zastavo (MZ) je Evropska žirija za MZ dne 25.aprila letos podelila ekološki znak ‘Modra zastava 2003’ naslednjim slovenskim naravnim kopališčem in marinam: NARAVNA KOPALIŠČA: Občina Piran: 1. Centralna plaža Okolje Portorož, 6. MZ 2. Kopališče Zdravilišča Krka Strunjan, 6. MZ Občina Izola: 3. Kopališče HTP Simonov zaliv, 2. MZ Občina Koper: 4. Kopališče Žustema, 1. MZ 5. Mestno kopališče Koper, 1. MZ Občina Radovljica: 6. Kopališče Šobčev bajer, 3. MZ Občina Bled: 7. Grajsko kopališče Bled, 2. MZ MARINE: 1. Marina Portorož, 9. MZ 2. Marina Porting Izola, 4. MZ 3. Marina Koper, 4. MZ »Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.« • kemična čistilnica oblačila, odeje, zavese, pregrinjala... • šiviljska popravila krajšanje, ožanje, menjava zadrg... • vse za šivanje gumbi, sukanec, elastike, zadrge... • prodaja nogavic MURA, ciocca... Ne le čistilnica Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: OS 6779-790 Projekt Izola 2003 Skupina mladih iz Zavoda za usposabljanje invalidne mladine iz Kamnika je obiskala Tomaj in Izolo V keramični delavnici Snežiče Krajnc v Izoli so se preizkusili v izdelavi škatlic za nakit iz gline. Deseta obletnica cvetličarne Zlati cvet Podjetje Zlati cvet d.o.o iz Lucije je 9. junija pred svojo cvetličarno v Luciji priredilo srečanje z dobavitelji, kupci in tamkajšnjimi sosedi, kjer so skupaj proslavili deseto obletnico delovanja cvetličarne. Lastnica in direktorica Delbello Syu seje ob tej priložnosti zahvalila vsem prisotnim za sodelovaje in nakupe ter obljubila še naprej veliko lepega cvetja. Program MODRA ZASTAVA izvaja doslej 23 evropskih držav in 1 neevropska država - Južnoafriška Republika - članica Fundacije za okoljsko vzgojo v Evropi - FEE, pristopajo pa še nove, tudi izvenevropske države (Karibske države, ZDA in Kanada). Da gre za uveljavljen in cenjen ekološki znak dokazuje tudi priznanje, ki gaje programu MZ podelil nemški organizator potovanj TUI na turistični borzi v Berlinu v letu 2001, za ‘svojega’ pa sta ga prevzeli UNEP (okoljski program Zdmženih narodov) in Svetovna turistična organizacija. Evropska žirija je, na predlog Nacionalnih komisij za MZ, za leto 2003 podelila 2161 zastav naravnim kopališčem ter 729 MZ marinam, skupno torej 2890 MZ, kar je največ doslej. V letu 2004 bomo v Sloveniji Modre zastave podeljevali že desetič zapored. V primem kandidature in izpolnjevanja novih, strožjih kriterijev za marine, bomo prav tako podelili tudi 10. MZ marini, ki je prva v Sloveniji pristopila k programu MZ. DO VES Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji fPiše: Pfvan '/ LaAomi C&niiMi h«uiil) Gasilska zveza Piran praznuje dva rojstna dneva Dan njene ustanovitve je 23. marec 1959 in 6. april 2001. Zapisati moramo, daje do 7. februarja 1966 delovala - in s tem datumom prenehala opravljati svojo dejavnost - njene obveznosti pa je prevzela Okrajna gasilska zveza Koper. To pomeni, daje njena prva življenska doba trajala 6 let 10 mesecev in 14 dni. Vso to obdobje je Gasilski zvezi Piran načeloval takratni predsednik, Pirančan Peter Nanut. V takratnem obdobju so delovala naslednja gasilska društva: Gasilsko društvo Sečovlje, Piran, Nova vas, Raven, Padna ter Prostovoljno gasilsko dmštvo 2. oktober - Ladjedelnica Bernardin in Gasilsko društvo Rudnik Sečovlje. Leta so tekla. Gasilska društva za območje občine Piran so gravitirala k Obalni gasilski zvezi Koper. V vrstah gasilcev z območja občine Piran so izražali željo po ponovni ustanovitvi Gasilske zveze (GZ) Piran. Njihova želja seje uresničila in kot ptič Feniks je iz pepela časa vstala »v drago rojena« GZ Piran. Njen dragi rojstni dan je torej 6. april 2001. V Gasilsko zvezo Piran so včlanjena gasilska društva Sečovlje, Nova vas nad Dragonjo in Piran. Prvi predsednik GZ Piran, ki mu teče že dragi mandat, je Primož Lovrič Petrič. Majhna, a vendar polna življenja, Gasilska zveza Piran dobro opravlja svoje sedanje poslanstvo, nad njo pa bedi Sv Florijan. Gasilski pozdrav »Na pomoč« nam pove, da so gasilske akcije ob požara, naravnih in drugih nesrečah vzor požrtvovalnosti in nič ne pretiravamo, če zapišemo, da včasih mejijo na herojstvo in človeški humanizem, ki je stalni spremljevalec gasilcev po vsem svetu. Mladi invalidi na keramični delavnici pred ateljejem Snežiče Krajnc v Izoli V okviru post-rehabilitacijskega programa se je od 3. do 5. junija 2003 v Tomaju na Krasu in Izoli mudila skupina dvanajstih mladih invalidov v starosti od 16 do 22 let in prav toliko njihovih spremljevalcev. Obisk na Krasu in v Izoli so vsebinsko razdelili v tri sklope; spoznavali so naravno in družbeno okolje, likovne dejavnosti, v preddverju hotela Marina pa so imeli tudi zaključni družabni večer. Prvi dan obiska, 3. maja, so namenili ogledu rojstne hiše veliko prezgodaj umrlega kraškega slavčka, pesnika Srečka Kosovela v Tomaju. Še isti dan proti večeru so prispeli v Izolo. Na sporedu so imeli delavno-terapevtski in sprostitveni program, ogled invalidskih in likovnih delavnic, tematske pogovore dijakov z gosti, obiskali pa so tudi dijakinjo Marjelo Valenčič v Parecagu. Mladi invalidi so 4. junija popoldne uri obiskali tudi atelje Snežiče Krajnc na Koprski 2 v Izoli, kjer so spoznali nove izrazne možnosti na področju keramike. Preizkusili so se v oblikovanju in izdelovanju glinene škatlice za nakit. V ateljeju jih je pozdravila tudi izolska županja Breda Pečan. Mladi invalidi so zanimiv dan zaključili z Orientacijo na morju na ladji Delfin Milenka Buležana. Nataša Černič Šuligoj, dr.med.: I “Srce je čudežna neutrudna črpalka. Na dan stotisočkrat utripne. Vsak utrip pomeni nadaljevanje življenja.' W PRISPEVAJMO ZA NAKUP ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA TRR: 01100-60302771181 gPOMT ZDENKO VOZLIČ O PIRANSKEM ŠPORTU Nedavna javna protestna manifestacija športnikov na piranskem stadionu, nezadostno odmerjena sredstva proračuna 2003 za delovanje športnih društev, javno zavzemanje svetnika ZLSD Sebastjana Jeretiča za ukinitev javnega zavoda Športni center Piran in prenos njegovih nalog na občinske službe, predvsem pa neuresničevanje sprejete “strategije” razvoja piranskega športa, kličejo po odgovoru. Zato smo v uredništvo povabili direktorja Športnega centra Piran, Zdenka Vozliča. Ustanovitev javnega zavoda Športni center Piran in predaja obstoječih sPortnih objektov in infrastrukture v njegovo upravljanje je bil razumljiv ukrep, ki ima podlago v zakonu o javnih zavodih, občinskem odloku, pa tudi sicer je bilo treba nekako zaščititi in nadzirati Premoženje lokalne skupnosti Potem, ko ni bilo več naslovnika družbenega premoženja. V piranski občini so bili med prvimi v •oveniji, sedaj pa je to že praksa v Večini občin in se je v glavnem Pokazala kot uspešna. °leg upravljavske funkcije Ptranski zavod organizira in izvaja .etne programe športa, ki so v Javnem interesu; od formalnih Predlogov načrtov in programov, do s°delovanja pri organizaciji Programov športne vzgoje Predšolskih, šolskih otrok in oteresnih dejavnosti, strokovne in Organizacijske pomoči izvajalcem Programa, obdelave številnih Podatkov in koordinacije v civilni Sferi ( društva...). ['*>sPod Vozlič, Športni center deluje A °Sejn let, vaše letne programe, 0rt'!'c"e načrte in poročila sprejema koflnSli' svet’ nadziru Svet zavoda v erent sedijo trije občinski svetniki, (^Predstavniki civilne sfere (društev) K en predstavnik delavcev zavoda, na oh lJ.aen^rat’ °b vseh soglasnostih Dr °.,cins^em svetu, povsem drugačen e '°g, ki pelje v drugo skrajnost? jZ°..|e osebno mnenje svetnika D !tlca’ ki ni oprto na noben merljiv orp^k aU relevantno vsebinsko ne?aniZacijsko dejstvo. Ukinitev iav Sa’ ^ar funkcionira - program v si .,m lnteresu in obstoječi objekti -°vek lahko razlaga le kot interes Cei Pre^zemu tega področja. Tudi Šn ni.k°ntekst napada je naperjen na je v ' 1 Center Legitimne zahteve pa fkl„kJaVnosti izpostavila civilna sfera karmUndrUŠtva)- Športni center, vse z dM razreševati z občino, razrešuje Venrf °®°m na osnovi argumentov, Udarne prek javnosti.” ^ajje sodu izbilo dno? odstotku' Proračun oziroma premajhen že vrst i Za s°fmanciranje klubov, in v J5 et abstinenca pri investicijah Portno infrastrukturo«. javneo^t za^ovoljni z delovanjem Sa ^avoda Športni center Piran? >>Imam° ^vne stike s klubi, formalno in neformalno, tako, da med nami ni nerazčiščenega vedenja o tem, kaj so naše pristojnosti in odgovornosti, kaj mi lahko in moramo storiti. Njihove predloge ali pobude poskušamo programsko upoštevati, kar se najbolj odraža na športnih objektih in sodelovanju pri številnih programih ter prireditvah. Tudi njihovemu javnemu protestu smo prisluhnili, ker to jemljemo kot legitimno pravico civilne sfere, ki v demokraciji pomeni pozitivno spodbudo ravnanju oblasti. Če pa še kdo misli, da mi odločamo o denarju za sofinanciranje ali investicije v športu, je v veliki zmoti. Torej ne moremo biti odgovorni, če do investicij ne pride. Na nobenem sestanku in tudi ne na javni manifestaciji nismo zabeležili, da klubi ne bi bili zadovoljni z našim delom ali da bi zahtevali ukinitev Športnega centra ali celo mojo odstavitev”. V pismu, ki ga je predsednik Sveta zavoda Športni center Piran Franc Bergant poslal županji in občinskemu svetu, ste v bistvu opozorili na tri pomembne sklope; Na uresničevanje ali bolje rečeno neuresničevanje strategije zagotavljanja pogojev za razvoj športne infrastrukture v občini Piran, na delež sredstev občinskega proračuna 2003 za sofinanciranje športnih društev in udeležbo sponzorstva s strani gospodarstva v občini Piran. Za športne klube je bilo iz proračuna sprva namenjenih 36 milijonov SIT, po protestu pa so dobili še 4,5 milijona SIT. “Vizijo oziroma Strategijo razvoja športne infrastrukture je leta 2001 sprejel Občinski svet Piran, povzetke pa ste predstavili tudi v vašem časopisu. Obravnava sledeče novogradnje : atletski stadion , olimpijski bazen, dom vodnih športov , zunanje igrišče za košarko, 5 tenis igrišč z infrastrukturo, 2 trim stezi (Piran, Lucija), balinišče v Padni, golf in objekt za hitrostno rolanje v skate parku, in adaptacije : nadgraditev telovadnice na stadionu v Piranu , izpopolnitev ponudbe ob nogometnem igrišču , dokončanje beach volleya , sanacija kegljišča, sanacija strelskega doma, sanacija telovadnice Rozmanova 34. V Piranu, sanacijo oz. usposobitev klubske letalske dejavnosti. S strategijo seje dolgoročno načelno opredelilo kje in zakaj je potrebno rezervirati prostor. Kdaj in kaj bo tam nastalo pa je v domeni odločitve lokalne skupnosti, tako za projektno kot izvedbeno fazo. Klubi zahtevajo povečan delež sofinanciranja zaradi z leti vedno težjih pogojev zagotavljanja sredstev za izvajanje dejavnosti. To delo opravljajo voluntersko, pretežni delež pokrivanja stroškov pa nosijo starši, ki to breme zmorejo čedalje težje. Klubske zahteve so bile do 5-odstotni delež občinskega proračuna za šport, postopno do leta 2006 (letos 2,21% ).” Koliko denarja bi potrebovali, da bi lahko našteto tudi zares uresničili? “Po ocenah manj kot 2 milijardi tolarjev, brez igrišča za golf. Pri vseh naložbah je naše osnovno vodilo javni interes (šport mladih in možnost za šport in rekreacijo za domačine) povezati tudi z drugimi poslovnimi interesi. Ob tem pa je nujno, da prve korake (idejna zasnova oz. DIIP ) napravimo sami na ravni lokalne skupnosti, kot smo tudi že Vizijo.” V letu 2002 je bilo predvideno 2 milijona SIT za pripravo dokumentacije oziroma strokovno rečeno Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za atletski stadion, a se je to delo ustavilo. Zdi se, da se načrti razvoja športne infrastrukture vedno znova odmikajo od stvarnosti. Zakaj na primer ne morete začeti z gradnjo atletskega stadiona v Luciji? “Na območju kjer naj bi gradili atletski stadion (sedanja karting steza blizu zdravstvenega doma) je 3/4 površine zemljišča v lasti Marine Portorož d.d. Občina Piran s to družbo že nekaj časa vodi postopek zamenjave zemljidč. Ko je že kazalo, da bo prišlo do podpisa menjalne pogodbe, so Marino Portorož d.d. prevzele Terme Čatež Torej ima gospa županja novega sogovornika in morda je zadeva nekoliko zastala prav zaradi te spremembe. Zaskrbljenost športne javnosti pa je ob tem je povsem upravičena”. Že sedanji in tudi bodoči športni objekti bi lahko služili tudi turističnemu gospodarstvu pri snovanju ponudbe? “To vedno znova poudarjamo. Ob nastajanju Siršetove študije o razvoju turizma do leta 2025, smo si zelo prizadevali, da bi upoštevali tudi Vizijo razvoja športne infrastrukture, sicer pa so z Vizijo seznanjeni vsi na področju turizma. Z roko v roki bi lažje zgradili, tržili in tudi vzdrževali.” Zakaj je sponzoriranje klubov s strani piranskega gospodarstva relativno skromno? “Na območju naše občine Piran imamo v glavnem le še turistično gospodarstvo, ki sicer navaja potrebo po sodelovanju s športom oziroma športnimi društvi, obogatitvi športne ponudbe (priprave, različna tekmovanja...), žal pa se od vsega tega zgodi premalo. Tako je tudi s sponzorstvom. Nekatere pomembne tranzicijske faze so končane, skoraj vse hotelske hiše obnovljene, sedaj bo potrebno ponuditi kakšne produkte, dogodke, tudi športne. Odmevnejši športni dogodki, predvsem pa tudi rezultati pritegnejo sponzorje, prisotnost medijev.” Zdi se, da vas v snovanju športne ponudbe že prehitevata občini Izola in Koper. Še več, v Kopru snujejo celo nekakšno olimpijsko mesto. “Drži le v iniciativi Kopra kot olimpijskega središča. Sicer pa smo na področju organiziranosti športa še vedno pred njimi. Izoli in Kopru smo prerelagali- Obalni olimpijski center, ki naj omogoča priprave, treniranje, tekmovanja do najvišjih ravni, se poveže s turizmom in ustvari možnost povezav v Evropi “. Je strategija, ki jo je sprejel piranski občinski svet za vas obvezujoč dokument? “Mi jo jemljemo tako in upamo, daje to tudi prava smer oziroma obvezujoč dokument za prostorsko načrtovanje, ureditvene in zazidalne načrte, kot zaščita, da ne bi tega zemljišča uporabili v druge namene. “ Če bi imeli možnost osebne odločitve, kateri športni zvrsti bi dali prednost? “Fakulteta za šport kot temeljne športne panoge obravnava atletiko, plavanje in gimnastiko. V naših razmerah bi dodal vodne športe. Sicer pa spoštujem vse športe oz. športne panoge in zagovarjam čim širšo paleto športne ponudbe. Morda samo ena pomembna informacija : neka ameriška raziskava pravi, da en vložen dolar v šport, vrne 3 dolarje v zdravstvu. “ Se strinjate z ugotovitvijo, da postaja osrednja portoroška plaža nekakšen poligon za zabavo, šport in rekreacijo, ki že lahko moti miru željne kopalce? “S to ugotovitvijo se strinjam in mislim, da je treba športne in druge hrupne objekte locirati kje drugje, so pa tudi izjeme - beach volley in igrala za majhne otroke do 10 let, drugo pa sodi v Luna parke. Sicer pa o tem, kako si predstavljajo plažo , vprašajte goste v hotelih s štirimi zvezdicami”. Občina Piran, Primorski utrip in Športni center smo doslej redno skupaj organizirali prireditev Športnik Pirana. Ker prireditve Športnik občine 2002 še vedno ni, nekateri pričakujejo odgovor.. “V dogovoru z občino bo prireditev podelitve priznanj športnikom in zaslužnim delavcem organizirana junija v občinski palači “. Se z županjo pogovarjate in ji prenašate zahteve športne sfere, da ne bi prihajalo do podobnih groženj, kot so jih športniki naznanjali na protestni manifestaciji? “Pogovarjamo se, pišemo tudi pisma, sicer pa je za vse komuniciranje z nami pristojen Urad za družbene dejavnosti”. Zakaj niste kot direktor Športnega centra prisotni na sprejemih, ki jih za športnike pripravlja županja? “Če sem vabljen, se udeležim.” Pričakovali smo, da boste na zadnji seji občinskega sveta (27. 3.) vi osebno kot direktor zavoda poročali o letnem programu športa v Občini Piran, pa je to formalnost opravila predstojnica Urada za družbene dejavnosti (kamor sodi tudi šport, da ne bo pomote). Ali je to nekakšno podvajanje dela in nalog? “Imate dober dar opazovanja. Ne gre za podvajanje, mi pripravimo celotni material za točke, ki zadevajo šport, redakcijo in uvodno besedo pa opravi Urad za družbene dejavnosti, sicer material ne pride na občinski svet, razen s pomočjo svetnikov. ” Piranski šport tudi vizionarsko caplja za kulturo? »Šport ne caplja za kulturo, niti ne mislim, da ga je enostavno mogoče primerjati s kulturo, saj osem društev v kulturi in 500 članov ni primerljivo z 29 društvi v športu in 3120 člani. Kot tudi niso primerljiva kar velika vlaganja v kulturno infrastrukturo. Šport ne zavida kulturi, pričakuje le, daje sedaj na vrsti«. Franc Krajnc Prejeli smo Odgovor: Kdo je kriv za stanje športa? V zadnji številki Primorskega utripa me je gospod Joško Joras javno pozval, da pojasnim kaj sem »poleg hude diskreditacije direktorja Športnega centra Piran storil za razvoj športa v naši občini«. Moj odgovor je kratek: Ne kaj dosti, saj se s tem področjem tudi ne ukvarjam. To pa še ne pomeni, da kot občinski svetnik in politik nisem pristojen in sposoben oceniti stanja športa in posredovati svoje kritike, ki je res usmerjena na Športni center Piran. Pri tem seveda vztrajam, saj (tako kot tudi gospod Joras) dobro poznam strukturo institucionalnega sistema v naši občini in predvsem naloge posameznih subjektov, ki pri nas tvorijo javni sektor. Del javnosti verjetno ne pozna natančno vloge, ki jo imamo občinski svetniki, saj se običajno kritike za težave na posameznih področjih usmerijo na Občinski svet in Županjo, ki res tvorimo vrh javnega sistema. Toda ob vrhu obstaja tudi celotna piramida, v kateri ima vsakdo svojo nalogo. Naloga občinskega sveta je, da odloča o predlogih, kijih dobi na mizo. Naj tokrat jaz vprašam gospoda Jorasa: kdaj in kako pa smo občinski svetniki zavirali razvoj športa, ali smo kdaj zavrnili kak razvojni predlog? Ne! Občinski svet je potrdil strategije in programe, ki so mu bili posredovani. Za pomanjkanje investicij in drugih izvedbenih projektov, ki bi pomenili uresničevanje strategij, pa ne moremo biti krivi mi, saj takih predlogov preprosto nismo dobili. Ravno Športni center pa ima nalogo, da te predloge pripravi in jih predstavi na Občinskem svetu, saj je zato tudi bil ustanovljen, sicer je nepotrebna institucija, ki le bohoti javni sektor. Iz leta v leto se iz papirja na papir prepisujejo načrti, ki so dolgoročni in ki jih trenutno ni mogoče izvesti (bodisi zaradi nerešenih lastninskih razmerij na zemljišču, ki je predvideno za stadion, ali pa zaradi omejenosti proračunskih sredstev, ker trenutno preprosto ni mogoče zgraditi olimpijskega bazena). Seveda je prav, da ti projekti ostajajo na vrhu naših prioritet, vendar bi morali v vmesnem času poskrbeti za manjše, a nujne investicije v obstoječe objekte: od piranskega stadiona, kjer primanjkuje uporabne površine za otroke, pa do objekta veslaškega kluba. Vendar Športni center takih predlogov, ki bi bili realno izvedljivi, ne pripravi, zato se tudi ne izvedejo. Krivda vrha javnega sistema je lahko le v tem, da ne zamenja oseb, ki ne opravljajo svoje naloge dovolj kakovostno. Zato tudi predlagam, da zamenjamo direktorja Športnega centra Piran ali pa da center kot tak ukinemo in njegove naloge - cenejše - opravlja neposredno občinska uprava. Potem pa bi bila žogica dejansko vržena na drugo raven, ki bila zadolžena za aktivno politiko športa v občini. Insinuacije o poslušnih in hvaležnih direktorjih so na ravni gostilniške politike in nanje nima smisla odgovarjati, kritika nikogaršnjega dela pa ne more biti odpravljena s takimi nesmiselnimi argumenti. Za celovit razvoj naše občine, ne le na področju športa, je preprosto nujno, da se v vseh porah javnega sistema spremeni način razmišljanja in način dela. Očitno v nekaterih primerih to ni možno brez zamenjav. Sebastjan Jeretič (Nadaljevanje s 1. strani) Bavčar pohvalil piranski sklep storitve 7 seja skupščine holdmške družbe Skupina/, Novinarska konferenca uprave Itoldinške družbe Istrabenz d. d. v hotelu Slovenija v Portorožu, 30. maja 2003. Občinski svet Piran glasuje o izboru ponudnika Predsednik uprave holdinške družbe Istrabenz d.d. Igor Bavčar je na novinarski konferenci, kije bila 30. maja 2003 v hotelu Slovenija v Portorožu (takoj zatem, ko je projekt uprave potrdil tudi nadzorni svet Istrabenza, d.d.), izrecno pohvalil sklep Občinskega sveta Piran o izbom konzorcija: Holdinške družbe Istrabenz - Hoteli Morje - Hoteli Palače za obnovo in upravljanje starega hotela Palače. Sledi podpis pogodbe o oddaji in prenovi hotela, na osnovi katere bosta konzorcij Istrabenz in Občina Piran ustanovila skupno gospodarsko družbo. Če bo šlo vse posreči, bodo že čez dve letu v prenovljenem hotelu visoke kategorije z igralnico in lepotnimi centri z bogato ponudbo, prebivali prvi gosti. Stvarni vložek (ustanovitveni kapital) Občine Piran, ki izvira iz nekdanjega prenosa družbenega premoženja (stavbe in pripadajočih zemljišč) na Občino, znaša 1,1 milijarde tolarjev, denarni vložek konzorcija pa znaša 2,3 milijarde tolarjev. Skupni vložek obeh družbenikov znaša torej 3,4 milijarde tolarjev. Ker je dogovorjeno, da naj bi se ponudnik zavezal vložiti v prenovo najmanj 20 milijonov EUR, bo ta skoraj zagotovo moral najeti nekaj posojila. Občina bo lahko uveljavljala (le) 23,33 odstotka glasovalnih pravic, predvideno pa je tudi njeno eno-člansko mesto v tričlanskem nadzornem svetu novonastale družbe, ki se bo imenovala Istrabenz hoteli Portorož, d.o.o. Čeprav Občina v novi družbe ne bo imela »kontrolnega deleža« in torej v tem poslu le «frgurira« in sije partner Istrabenz zagotovil dovolj varovalnih točk, j e bistveno predvsem to, da bo po tolikih letih sramotnih dogajanj končno le prišlo do prenove. Prepričana sem, da je to ena izmed najbolj pomembnih točk dnevnega reda za razvoj naše občine Piran, je na seji Občinskega sveta Piran, na kateri je odločal o izbiri ponudnika, dejala županja Vojka Štular. Predlagatelj sklepa o izbiri najugodnejšega ponudnika kot strateškega partnerja za prenovo starega hotela Palače je bila županja Vojka Štular, ki bo odslej zapisana v zgodovino kot županja, ki ji je iz kompletne godlje (ne smemo pozabiti, daje na sodiščih še vedno 8 ali 9 tožb s (prejšnjim) zakupnikom Imperial Palače d.o.o.) uspelo nekaj izvleči. Občina Piran namreč že pred meseci enostransko odstopila od dolgoročne 99-letne zakupne pogodbe s firmo Imperial Palače in Občinski svet Piran jo je pooblastil, da poišče novega poslovnega partnerja. Zakupnik seje na sodišču pritožil. Občinske svetnike je zanimala pogodba Kakšna bo nadaljnja vloga Občine Piran v procesu upravljanja in prenove hotela bo znano šele, ko bo podpisana pogodba, ki pa bo za nepoklicane ostala poslovna skrivnost. Nekateri občinski svetniki, med njimi Ugo Fonda (Zeleni), Andrej Babnik in Bogdan Lulik (oba ZZP), ki so tako kot vsi ostali glasovali o izbiri ponudnika, (bila sta namreč dva: Flattinger Design iz Muenchna in konzorcij Istrabenz -Hoteli Morje - Hoteli Palače) so že na seji občinskega sveta hoteli videti pogodbo. Županja jim je povedala, da je to zaupni dokument, ki ga ne bodo razmnoževali. Svetniki si bodo pogodbo, oziroma kar dve različni, lahko prebrali v pristojnem uradu občinske uprave. Le zakaj nezaupanje? Županja je tudi povedala, da se je v problematiko oddaje hotela Palače zelo poglobila in za to porabila najmanj 1000 delovnih ur. Hkrati je priznala, daje bil »manevrski prostor za pogovore zelo ozek«. Ve se namreč, v tem poslu se bosta srečala dobiček in javni interes. Neodvisni svetnik Gašpar Gašpar Mišič je mnenja, da je ponudba konzorcija korektna. Vprašal je, če se bo postopoma povečeval vložek družbenika Občine Piran. Boris Kočevar je na vprašanje, kako je o bodočih prostorskih spremembah na območju starega hotela Palače seznanjena javnost oziroma občani povedal, da bodo v javnih glasilih objavili poziv, da se tudi ostali, kijih to zadeva, vključijo v razpravo in podajo svoje predloge. Jože Maver (SDS): »Vesel sem, daje prišlo do izbire ponudnika. Poseg v hotel Palače bo bistveno spremenil naš lepi Portorož. Vprašal je tudi, ali je razrešeno s prejšnjim partnerjem -podpisnikom 99-letne pogodbe. Primož Raktelj mu je odgovoril, da je še vedno v postopku 8 ali 9 pravd. »Prepričan sem, da bo sodišče rešilo ta primer v našo korist. Če bo uspel stečaj zakupnika Imperial Palače d.o.o., bodo nične tudi vse druge tožbe.« Milena Oblak (LDS): »Apeliram, da se v ta projekt vključi tudi Avditorij.« Sašo Šraml, podžupan (LDS): V pogodbi bi bilo treba predvideti tudi odškodnino oziroma plačilo škode za morebitno neizvedbo tako pomembnega projekta«. Na strokovnem področju so županji pomagali: pero Zovko, direktor Občinske uprave, Primož Raktelj, predstojnik Samostojne pravne službe, Ljubo Bertok, predstojnik urada za gospodarsko dejavnost in turizem in Boris Kočevar, predstojnik Urada za okolje in prostor. Predmetno zadevo pa je obravnaval tudi Odbor za turizem . Kaj je ponudil konzorcij? Ustanovitev nove gospodarske družbe z Občino Piran, v kateri bi vložek občine (vrednost nepremičnine) znašal 700 milijonov SIT (v dogovoru popravljeno na 1,1 milijarde )in v kateri bi Občina Piran prejela dobiček šele po preteku 25 let, katerega pa bi morala reinvestirati v turistično infrastrukturo. V skupščini družbe bi družbeniki imeli število glasov glede na svoje deleže, v nadzornem svetu pa naj bi bili 3 člani (od katerih sprva ni bilo predvidenega člana za občino kot družbenika), ki jih izvoli skupščina. Vlaganja ponudnika v višini 20 milijonov EUR in sicer 50% iz lastnih sredstev, 50 % pa iz sredstev kredita ter dodatna zagotovitev 50 novih delovnih mest. Pripravljenost vlaganja v nadaljnji razvoj kraja - predvsem v izgradnjo turističnih objektov z novo vsebino - na širšem območju Portoroža. Izgradnja novega hotela v bližini Avditorija, s čimer bi dejavnost Avditorija vsebinsko povezali s hotelom in vključili v celovit turistični proizvod. Izgradnja nadomestnih objektov ob obalnem pasu in odpreti prostor proti morju. Garažni prostori. Kaj bo vsebovala družbena pogodba? Zapis o prenovi hotela, vrednosti osnovnega ustanoviteljskega vložka obeh ustanoviteljev, število glasov posameznega družbenika na skupščini družbe pri odločanju, Avditorija ne bodo reševali hkrati s prenovo starega hotela Palače, je povedal Igor Bavčar. vprašanje delitve morebitnega dobička in kritja morebitne izgube v novem podjetju. Tu naj bi bilo predvideno, da Občini Piran pripada (v primeru izplačila dobička), udeležba na dobičku šele po letu 2020, in sicer v deležu 10 odstotkov od izplačanega dobička ostalim družbenikom. Dobičekje občina dolžna reinvestirati v razvoj turistične infrastrukture kraja. Skupščina odloča z večino glasov. Predvidevamo, da bo imel večino glasov Istrabenz. Nadalje bo vsebovala pogodba določilo o izstopu družbenika Občine Piran iz družbe, prosti prenosljivosti poslovnega deleža družbenika Občine Piran, obremenitvi ali prodaji stvarnega vložka družbenika Občine Piran Občina Piran ima določene vzvode Ker tudi novinarji še nismo videli pogodbe, tako kot nam dolgo ni bila dostopna nesrečna prejšnja, je težko komentirati vsebino. Verjeti je torej treba obljubam županje, da bo Občina Piran imela zadostne vzvode pri usmerjanju predvsem urbanističnega razvoja kraja oziroma središča Portoroža. Vprašanje je, ali bosta v pogodbi Uidi naslednji dve določili, ki povesta, da imajo tudi na Istrabenzu dobre pravnike: »Občina ne more prenesti svojega deleža pred letom 2012; družbeniki si priznavajo predkupno pravico glede svojih deležev« ter »Občina Piran ne Palače, morda z novim imenom Modro nebo, v prihodnosti? more izstopiti iz družbe pred letom 2020; po tem datumu pa lahko izstopi iz družbe izključno z zemljišči, ki jih Občina vloži v družbo kot stvarni vložek, katera (zemljišča torej) pa mora dati v najem izključno tej novoustanovljeni družbi«. Franc Krajnc Smeti tudi na drevesih Letošnja spomladanska čistilna akcija je povsod uspela, kjer pa ni ji je pomagala tudi narava. Tako v Kopru, Izoli kot tudi v Piranu. Sedaj, ko je ostanke smeti, zlasti na polotoku Seča, preraslo zelenje. Bo že držalo, da je enkratna čistilna akcija veliko premalo, a na srečo je najboljša čistilka prav narava sama. Na Primorskem ji pomaga tudi znamenita burja. Ne, da bi trdili, so take enkratne spomladanske akcije tudi svojevrstna Politična manifestacija odmevnosti. Zakaj niste prišli pogledat v Krajevno skupnost Sečovlje pa bi videli kaj se pravi čistilna akcija!, smo bili malce okregani. Res, ni nas bilo tam, tudi v Strunjanu ne, čeprav nas nekateri vidijo kar vsepovsod. Novinarsko oko pa ni spustilo sicer dobro zasnovane, a skromno obiskane čistilne akcije, ki jo je na polotoku Seča organizirala KS Lucija. Res, zbralo seje malo pobiralcev, vendar še vedno dvesto odstotkov več kot na čistilni akciji v sosednji KS Portorož, kjer menda ni bilo. Človek skoraj ne more verjeti, da ljudje (morda turisti?) razne vrečke z odpadki, steklenice, pločevinke, polivinilaste vrečke..., enostavno zalučajo v strmino,kot je bil očiten primer na Polotoku Seča. Na fotografiji Primorskega utripa: Občinski svetnik ZZP Bogdan Lulik in tajnica KS Lucija uspešna tudi pri odstranjevanju smeti z dreves. Prijateljska nogometna tekma PRIMORSKI ALL STARS-ISTRABENZ 4:4 (3:2) PRIMORSKI ALL STARS NAPOVEDAL SEPTEMBRA PONOVNO TEKMO Prijateljska nogometna tekma, ki je Potekala na pobudo uprave Istrabenza, 4- junija 2003 ob 18.30 uri na malem uogometnem igrišču v Dekanih med okipama uprave Istrabenza in ^Primorskimi ali stars« se je končala z neodločenim rezultatom 4:4. Slavko vančič, selektor ekipe zvezdnikov, je Ze napovedal povratno tekmo v sePtembru. Tekma, nad katero je bedel sodnik - »plavi angel« Maks Turščak, omentiral jo je Alen Poniš, je potekala Pravem športnem duhu. Na tekmo je I Povabljen tudi Mladen Rudonja, član s ovenske reprezentance, ki je igro Premijal od daleč in bil pripravljen (sodeč po govoricah), vsak hip vleteti v §ro in pomagati ekipi Istrabenza, v j lrneru grozečega poraza. Na srečo se J6 ekipa Istrabenza dobro odrezala, saj 0 imeli odličnega vratarja Igorja “ovčarja, kije ubranil kar nekaj dobro Peljanih napadov na njihov gol. Tako, a pomoč »Turbo Rudija«, ni bila ip rfkna. Ob koncu tekme je Rudonja pralcem simbolično podelil priznanja. _ rezali so tudi slastno torto, kije bila reJena v obliki nogometnega igrišča. ?strabenzovi ekipi so po 15 r J; anJu kar pojenjale moči. 'P°„ »Primorski ali st Izt fijali: Slavko Ivančič (: °k Novak - Easy (vratar), JnvSm'r Bošnjak - Rus (Mamb fv e, Potrebuješ (Čuki), Jože J Armmlaril’ Drag° Mislej -mando Sturman (NOB), , i Uca (Platana), ter kot *-accovlch (Radio Koper) Strel Jože Potrebuješ, Rus in dvakrat Vaško. Ekipa Istrabenz pa je bila v naslednji postavi: Igor Bavčar (selektor - vratar), Valter Valenčič, Matej Valenčič, Rudi Grbec, Aldo Gabrijel, Srečko Kenda, Gorazd Čuk, Igor Kosmina, Edi Lesnik in Aleksander Zadel. Strelci: Matej Valenčič trikrat in Rudi Grbec. Kaj so dejali o tekmi: Maks Turščak, sodnik: »Tekma je potekala v pravem športnem duhu«. Valter Valenčič, predsednik uprave NK Koper in pobudnik tekme s strani Istrabenza: »Ker se nekako na nogomet spoznamo, smo pač izbrali za nasprotnike lažjo ekipo«. Slavko Ivančič, selektor ekipe »Primorski ali stars«: »Bilo je lepo druženje. Predlagam povratno tekmo jeseni«. Vaško - Goran Vasiljevič, strelec dveh golov za ekipo zvezdnikov, kar ni čudno, saj se je nekoč z nogometom ukvarjal tudi profesionalno. Namreč leta 1989 je igral na Reki za ekipo Svoboda. Kasneje v malih republiških ligah. Sedaj pa se ukvarja z nogometom samo še amatersko, ker naj mu bi po njegovih besedah glasba bolje šla od rok. »Naši nasprotniki so imeli dobrega vratarja, ki je samo dvigal noge, roke... Pri kondiciji smo bili nekako enakovredni. Pomembno, da smo se družili. Breda Krajnc ^dgovori vedeževalke rp* Šifra Brezup van?Utn° S? vam nakazujejo psihične obremenitve. Tudi na čustvenem področju Ka> ^ najb°ljše. Vendar trenutna situacija se ne bo zavlekla za dalj časa. in e’ ^a b°ste v tem letu imeli nekakšne uradne poti, ki se vam dobro zaključujejo 1Cer razrešile se bodo proti koncu leta. V domu se bodo zadeve umirile. R' . Šifra Darja Kesje simnatiifl i„ leta n T ocuaJ v kratkem času ne kaže nikakršnih večjih sprememb, proti koncu Pa bodo zadeve že dovolj jasne. Nak ^ra Sonce lahko23113 Vam ie Pot v tudi kraj oz. v tujino preko starejše moške osebe, ki vam Usnnn do uspehov. Vaša nadarjenost se kaže v kartah in vam pade tudi v -— ' Nikakor na ne smete mirnvnti z N Ugodno prodam dobro ohranjene raztegljiv trosed in dva fotelja. Tel.: 6773394 Prodam po ugodni ceni malo rabljen invalidski voziček 070 480 713, 070 907 814, 031 768 432 Sobo in gospodinjsko oskrbo v Kopru z okolico, v bližini morja, išče mlajši upokojenec. Pokličite: 041/697983 V Luciji kupim enosobno stanovanje za gotovino. Pokličite: 031/200 767 V Luciji nudimo opremljeno pisarno, primerno za računovodstvo. Tel.: 05/6779060 GSM: 031/684 032 Ekonomskemu propagandistu nudimo priložnostno honorarno delo Pokličite Primorski utrip na tel 6777140. Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18 ČHwi«w 17, 731 «001 nom »•rnpifc I I- ? TrirainformotorFrroonAe U Hi STO S tBMOeol TttiOJl NAJB06ATEIŠA ponudbo f Kupite me lahko (VSAK PETBj NEPREMIČNIN in rabljenih AVTOMOBILOV no Primorskem. *•- V t: MALI OGLASI h ITALIJE ,n HRVAŠKE. BREZPLAČNO VEDEŽEVANJE Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. I---------------T---------JT ~l primorski uVp Brezplačno vam odgovarja vedeževalka ELFRIDA I Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Mariboj Vprašanje: Rojstni datum: Šifra: % HOROSKOP Avtor izdelave koroška: 090 - 41'16 ifl 090-42.-16 OVf.N ži. 3.-20. 4. TE/iTN/CA 24.4 - 25.10. Napoved/jnifiotfnosti 6 ATL, 41 -18 v, 4^ 090 42 -18 1