List 42. • " Tečaj XLI1I i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold., pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ijubljani 21. oktobra 1885. Obseg: Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih juncev pincgavskega rodu v Kranji na Gorenjskem. O škodljivosti kleščenja šilovnega drevja. Pomoček zoper pereči ogenj pri svinjah. Premije za napravo najboljših sadnih sušilnic. Mah na drevesih pokončati. Napajanje travnikov pozno na jesen. - O boleznih in elementarnih poškodbah sadnega drevja. (Dalje.) Vprašanja in odgovori. trnovsko-vremske doline v prevdarek. (Konec.) — Zemlje- in narodopisni obrazi. (Konec.) Občinam, oziroma slavnim županstvom Iz državnega zbora. (Dalje.) Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Razglas kranjskim živinorejcem o prodaji plemenskih jnncev pincgavskega rodu v Kranji na Gorenj skem. C. kr. kranjska kmetijska družba bode 31. dne oktobra t. 1. dopoludne ob 9. uri v Kranji na dvo rišči gostilnice „pri Žumri" 5 plemenskih juncev pinc gavskega rodu prodajala. okleščenem drevju se zaplodi zakožni črv. Znano je, da zakožni črv ljubi bolno drevje, zaradi tega se najrajši zaplodi v okleščeno in to tem bolj, ker stoji na robeh gozdov. Koliko škode napravi zakožni črv, to je znano posestnikom gozdov po Gorenjskem. Pa ne le, da vniči okleščeno drevje, temveč se razširi v sosedne gozde, in ker se ogromno pomnoži, učini velikansko škodo. 4, čujoči in hoj. Okleščeno drevje nima kupa. Mi smo bili pri ko se je prodajalo eno oralo okleščenih smrek Več kupcev je prišlo na ogled, pa niso hoteli nič ponuditi, naposled smo vendar prodali 400, 15 do Ti junci se bodo postavili posamezno na prodaj 20 col debelih smrek za 500 gold., skupiti bi pa mo za polovico tiste cene, za katero jih družba kmetijska kupi in se vsak proda tistemu, kdor največ za-nj da proti temu, da ga 1) koj plača in 2) se s pismom za rali, ako bi bil les zdrav, najmanj 2000 gold. Znano vam je, da se nahajajo po omenjenih gorah posestva. Kmetovalci enakih posestev so primorani veže, ga najmanj dve leti za pleme obdržati > zato se hočejo živeti, rediti živino, ker polja nimajo 5 tej dražbi pripuščajo samo kranjski živinorejci. Glavni odbor c. kr. družbe kmetijske v Ljubljani 20. oktobra. t Za živino potrebujejo stelje, ker slame ne pridelajo toliko, da bi mogli nastiljati ž njo, listnatih gozdov ni, torej so primorani seči po stelji tje, kjer je namreč na hoje in smreke. Pri današnjem razvoju kmetijstva v gorah ne bomo svetovali enakim posestnikom, da bi živini slamo pokladali, ker vemo, da jo zrežejo in pokrmijo ampak škodljivosti kleščenja šilovnega drevja. Kdor je hodil po naših gorah zapazil je na priliko drevje umorilo. Ce hočeš drevo oklestiti, ne privezuj na to jim rečemo, da se da stelje pridobiti, ne da bi se na rebru Stola u Rožice" Mežakle u „utvia , , , „Pokljuke", čevlje železnih kramžarjev, da drevesa ne raniš. ^ Jelovce", „Črne prsti", „Krima" itd. na Gorenjskem, odsekavaj vej, ampak odžagaj taiste tik debla. Dobro ravno tako po Notranjskem in Dolenjskem tik planin je ono drevje oklestiti, katero se ima koj ali v spo- ali na robeh gozdov obilo okleščenih smrek, " ...... * cesnov in borovcev. Ne hoj me- Ker se bode to delo v jeseni pričelo, naj povemo, da je drevju iz sledečih vzrokov pogubonosno: Okleščeno drevo nima več navadnega prirastka. mladi posekati, najboljše je pa veje od onega drevja jemati, katero si dobil, ko si izredčil tvoj gozdni delež. Le opazuj ono drevje, kateremu nisi oklestil vej, in ono kjer si to storil, opazil boš, da ima prvo trikrat veči Mah na drevesih pokončati. Skoro vsa drevesa, najhuje pa jabolčna, nadleguje prirastek. In to je lahko umljivo, kajti iz mnogih mah, izhlapljenje drevesom moti in ovira, skorjo vedno ran, katere si drevesu vsekal, izteče sok in drevo moči in zmaka, zato se skorja napije in poka, nasta-otrpne, to je, počasi umirati prične. nejo pokline, kjer se mrčesovje zareja. Naposled, se Tlam se odtegne redilna moč. Znani so nam loti drevesa rak, ki je pokonča. Ako pa tukaj še neka prostori, kjer se je več hoj oklestilo. Tam ne najdeš časa ostanejo, vendar zmiraj hirajo ter nič ne •V prijetne sence, na tleh ne sprstenine in nič mladega Temu se mora v okom priti, kar tudi niti težavno7 ko se v drevesu začne gibati sok zaroda, kajti solnce pokončalo je mladi zarod, nalivi spomladi, n vetrovi pa so odnesli sprstenino. mažemo celo deblo in večje veje z apneno > ako t 334 ves bodi mogoče gosta. Kmalu začne se mah lušiti lišaj in drugi zarastki odpadajo; skorja se pomladi Ta je časih tako nježna, da se človeku kar dozdeva videti, kako novo življenje kroži v drevesu. Pomoček je zelo priprost in mnogo izkušenih gospodarjev ga pohvalno potrjuje. Zato ga zelo priporočamo. Drevesa bodo kmalu vsa zdrava in lepa vendar zadel na pomoček, ki ni drag maga. Hočem ga objaviti > pa gotovo po kr. okrajni živinozdravnik v Maribor 9 gospod Ferdinand Haage, mi je namreč sledeče nasvetoval: brž ko zapazimo, da je svinja zbolela, vzame se prav malo, kolikor na noževi rt gre, v prašek stolčene bele čemerike (weisse Niesswurz, Radix Veratri albi, 30*0 Mah nastane vsled zaduhle in mokrotne lege naj- velja v lekarni 13 kr.) ter se pomeša v liter mleka hitreje. Izmed vseh mahov drevesu najpogubnejši je da živali popiti; ako neče piti oni, ki je rumene ali sivo-bele barve. Je pa mah rast " ' " in se Jej vlije. Kmalu --------5 ]LJXUX , OO JCj V11JC. I v . j -i . . . - . J - .¥1 začne svinja bljuvati ter jo treba neprestano ^ lina zajedavka; seme ima jako fino m drobičko v pu- ure v frišni vodi kopati. Blato se navadno vtrdi in sičkah zaprto. Pusičke poknejo in veter raztepe seme, torej treba žival s toplo žajfnico klistirati ki obvisi drevesom na poklinah in hrapah vej kjer kmalu požene korenine ter naglo raste in se dalje širi Škoduje drevesu podobno kakor plesenj kruhu. Najprvo odteguje mah drevesu mnogo hrane, ka- utcim, ^»i tero bi to potrebovalo. Mnogo vej se zavoljo tega njerejstvu na korist _ _ _____. Opomnim pa, da se mora vse to precej zgoditi, ko je žival zbolela. Pozneje, ko se je črm uže trdno lotil svinje, ne pomaga nič. Na povedani način bilo je čez 140 svinj pogina otetih, čeravno ni nihče tega se nadejal ususi. Ob enem ovira izhlapljenje, moti naturni tok drevesnega soka, pouzroči raka in daje potuho mrčesju. Zatorej svetujemo, naj gospodarji marljivo snažijo svoja drevesa. Mazanje z apneno vodo zamori mah, pokonča mrčesje zalege in drevo si opomore in se pomladi. ■ M Svi gospodarji prošeni z ovim sred svom poskušati in učinek objavljati v tem listu Hotinja vas blizu Rač dne 16. avgusta 1885 Franc Pišek ? posestnik boleznih m elementarnih poškodbah Napajanje travnikov pozno na jesen. Jesensko deževje odplavi z njiv, vinogradov, gozdov mnogo redilnih tvarin. Zato je voda potočnica v tem času najboljša ter napajanje ni zamuditi. Jesenski čas je v to svrho najbolj pripraven. Ako imamo suho jesen, kaže noč in dan napajati sadnega drevja. Spisal M. Rant. (Dalje.) Drevo, katero boleha na »perečem u poganja fJ V------- o J ;; 4 prav šibke in kratke istoletne poganjke ognju" in „raku" ako » ter se da nadaljevati, ko bi tudi sneg zapadel če sta se pa te dve bolezni po drevesu uže močno razpasli promine in totalno preneha vsaka rast let in zasta --------o -----7 ^ mraz ne pritisne. Napajanje škoduje, kedar voda ledeno krasto travnike pokrije, ki se časih nih poganjkov na njem zmrzne Listj na takem sadnem dre po več mesecev ne raztali. Koristi vendar ledena vesu se več medlo-zeleno ali pa tudi rumenkasto-zeleno popolnoma razvija in je po barvi rodni les odeja z mahom aščenim travnikom Led namreč mah vzdigne iz tal in ko je travnik posušen, moremo mah z brano zelo lehko odpraviti. Nagi prostori se posejejo s travinim semenom in z železnimi grabljami povlačijo. Kanali se naj iztrebijo, ko (sadni strži) prične se v obilici sušiti, rodi obilo malega in spačenega sadja ter lubadino površje se močno razpoka in vse šupljo postane. Zli nasledid, kateri iz pe- rečega ognja u in raka so za sadno drevo nastanejo deloma med seboj nekoliko zemlj pa za kompost porabi, kolikor je ostane smo jame po travniku bili zasuli. Kompostni gnoj ko risti največ travnikom. Želeti je, da si ga povsod ko likor največ pridelujejo. si zelo podobni ter se razlikujejo. Zato moremo pa tudi vzroke in okoliščine, kateri so temi dvemi drevesnimi boleznimi povod ob enem skupaj omenjati. Navadno so pa ti-le: Pregloboki nasad sadnega drevja na stalno mesto. Ako so drevesne korenine pregloboko pod Zemljinim po- vršjem, ne more nje zunanja gorkota pa privršna D _ v , v- ..... vIaSa več dobrodejno vpljivati; vpljiv ozračnega kislika Pomoček zoper pereči ogenj pri svinjah. kateri pri obilnem in močnem ukoreničenji sadnega drevja blagodejno sodeluje, je s tem zelo zaprečen in močno : zmanjšan. Drevo pa, katero se ni moglo popolno in neki občini je v enem letu poginilo blizu 100 pomanjkljivo množino potrebnega živeža za svoj krepki svinj po perečem ognju ali črmu. Recimo, da je vsaka normalni razvoj, je zelo boleznim podvrženo in prec tem piše »Gospodarski list" tako-le svinja povprek bila 15 gold. vredna. Tedaj izvemo oboli ~ ----O JL ' 1 r ~ & f A V>VAWJ l^i V UUIU^ -----7--- da je samo ena občina v enem letu imela 1500 gold. prilika dala ako se mu je za to tudi to je da se je na eni najmanjša zunanja škode. Nameri se pa, da samo pri eni hiši po več let kakor si bodi kaj ranilo in poškodovalo ali drugi način svinje pocrkajo za perečim ognjem da vu«, i'—v,,^ v5ujwu. ^cv JO po 300 gold. nremenasia spoanja Zemljina plast. Zadene jih pa dvojna nesreča; prvič so svoje na katero smo sadno drevo stalno posadili škode svinje izgubili in so prisiljeni drugič svinj nakupiti za pleme in rejo, kar časih jako drago stane. Pritožeb je mnogo slišati. Mnogi mislijo, da zoper črm ni nobenega pomočka. Navadno zbolijo pitane, jedične in debele svinje, suhim pa prizanaša. Žalibog, da ljudje Kremenasta spodnja zemljina plast. Ako mesto obsega > % do 5/g metra dobre rodovitne privrhne zemlje (prsti), pod katero se pa kompaktna se železno-rijastim peskom spojena kremenasta spodnja plast nahaja, pred stalnim nasadom sadnega drevja pravilno zboljšali nismo se ne marajo za gosposkine zaukaze Pr nekaterih ži- ne bode. Pride O Li KJ \jkj UUU ULlOlUV-f • OL nam taisto v posledici tudi pošteno ukoreničiti moglo valih je treba hitre in skrbne pomoči. Na deželi ni lahko dobiti kmalu živinozdravnika. Pomagati si mora tedaj vsak, kdor zna, dokler živinozdravnik ne pride, litev ran gotovi čas, ob katerem drevesne kore nine se svojimi konci do kremenaste spodnj katere več zadostnega plasti iz -----„--- potrebnega živeža za zace ) '—"j uuu, Ukvarjal sem se nekaj let s to boleznijo 9 poskusil, kar so mi ljudje svetovali, ter 9 mnogo normalni razvoj in rodovitnost ne dobivaj sem naposled rečim ognjem Tako drevo nam potem prav rado in navadno za ro^i m AO-niomU in ^^U^^U in » rakom oboli n pe 335 3. Premokro in premrzlo zemljišče stalnega nasada. V mrzlih legah , katerim je ilovnata in glinasta Bpodnja plast podlaga, se sadno drevje nikoli dobro ne ponaša. Ako takega zemljišča po razvodenji zboljšati in mu z nadomestitvijo rahlje zemlje potrebne gorkote, katero sadno drevje za provspev svoj neobhodno potrebuje in zahteva, preskrbeti ne moremo, bolj prav storimo, da na tako mesto sadnega drevja niti ne sadimo ne. 4. Neprava in napačna izvolitev sadnih sort za saditev na stalnem mestu. So nekatere sadne sorte, katere so ^perečemu ognju" in „raku" kaj zelo podvržene, čemur pa sadne sorte same krive niso, nego temveč le neugodno okoliščine, v katerih se takih sort sadno drevje na stalnem mestu nahaja. Posebno rado za tema boleznima trpi drevje žlahtnih in finih namiznih sadnih sort. Zato naj se pa takih sadnih sort drevje vselej le v najboljša zemljišča in na najpripravnejše lege stalno posaja, ter naj se pri obširnih in velikih nasadih le malokdaj vporabljuje za nasad med drugo drevje. O zahtevah drevja žlahtnih sadnih sort glede prave lege, lastnosti zemlje itd. govorile so „Novice" uže o svojem času na kratko. O tem znamo se morda še pozneje z domačimi sadjerejci v „Novicah" nekoliko pogovoriti. 5. Nepopolno in le slabo zaceljene drevesne rane ter slezenje (iztakanje) drevesnega soka. Pogostoma moremo z lastnimi očmi opazovati z kako malomarnostjo se je tu in tam sadno drevje razredjevalo, snažilo in izgojevalno obrezovalo. Debele in velike veje se nepravilno in ob nepravem času raz drevo odžagajo, največkrat pa celo s kako tumpasto sekiro prav po tiransko odsečejo. Pri tem se pa navadno še na to ne misli ne, da bi se s tako manipulacijo prizadete rane gladko in pravilno porezale ter dobro in pošteno tudi zamazale, da bi se v posledici mogle dobro obteči in popolno zaceliti, ter da bi se s tem pred trohnobo obvarovale. Po viharjih odkrehnjene veje puste se navadno dolgo časa na drevesu viseti; ali pa, akoravno pri hiši drv manjka, se s tem zadovolji, da se raz drevo popolnem odtrgajo in na dom za kurjavo spravijo, a za tako prizadete rane se pa navadno nihče ne briga. Tudi za rane, katere napravijo sadnemu drevju nepravilno prirejeni koli in opore, ob katere se drevo na gotovih mestih leta in leta drgne; dalje za one, katere sadnemu drevju na en ali drugi način živali in ljudje sami ponevedoma zadajo. se navadno nihče še meni ne, ker se ne pomisli, da more na sadnemu drevju vsaka rana in zunanja poškodba biti neizogibni povod „perečemu ognju". (Dalje prihodnjič.) Premije za napravo najboljših sadnih sušilnic dobili so vsled odloka slavnega c. k. kmetijskega ministerstva št. 11.575 iz dne 24. septembra t. 1. sledeči gospodje: Lorenc Mencinger, župnik na Golem, Leopold Dekleva, posestnik v Bujah, in Andrej Stare, posestnik v Bitinjah. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 44. Uže v drugič se mi je pripetilo, da mi je detelja v drugem letu po setvi skoraj popolnem poginila. Jaz sem uže veliko detelje sejal, a tega vendar ne morem razumeti, ker je bila vselej njiva dobro obdelana ter seme prav izbrano lepo. Morda bi mi Vi znali vzrok povedati? (K. M. v K.) Odgovor. Pogin deteljnih rastlinic, posebno v drugem letu po setvi, čeravno so prvo leto prav čvrsto rastle, kaže vtrujenost zemlje. To vtrujenost opazovali so v novejšem času na mnogih krajih ter stavili za vzrok izsrkanje vseh za deteljo potrebnih redilnih snovi iz zgornje kakor tudi iz spodnje zemljine plasti. Na rodovitnih zemljah držijo drugi zopet za vzrok tej vtrujenosti neko glivico, ki se tam v zemlji prav mnogobrojno zaredi, kader je večkrat detelja rastla. Učenjaki to glivico imenujejo „Peziza cibo-rioides Fries". Na vsak način bodeste prav ukrenili, če deteljo manj pogostokrat na eno in isto njivo sejete ter v Vaše kmetijstvo tako kolobarjenje uvedete, da ima njiva od ene do druge deteljine setve čas, se od- počiti. Vprašanje 45. Pri nas menijo ljudje, da škoduje teletu prvo mleko kravino precej po porodu, med tem, ko sem dostikrat čul trditi, da je to mleko za tele zdravo. Poročite, prosim Vas, Vaše mnenje. (E. R. v Š.) Odgovor. Mleko, kojo je precej po porodu še v vimenu krave (kakor tudi vsake druge živali sesalke) mora se dati iz naravnih razlogov teletu ter se to nikdar ne sme opustiti. To mleko ima nekoliko dru-gačo sostavo, kakor pozneje mleko, je rumenkasto, vlečljivo ter napravlja drisko. Ravno zadnja lastnost je važna, ker ta ohrani teletu zdravje. Med živenjem teleta v materinem telesu nabira se namreč v drobu teletovem neka smola, ki ni nič druzega, kakor po-vžita pa izrabljena hrana, ki pa čeva zamaši. Ako se teletu prvo mleko ne da, zaprejo se mu čeva, ter je treba pomagati z zdravili, kar je pa pri teletu vedno kočljivo. Kmetovalci naj toraj nikar ne mislijo, da je to mleko škodljivo, ker drugače izgleda kot navadno.mleko, ampak dajo naj jo teletu, ker je ono zdravilo od narave samo ponudeno. Zemljepisni in narodopisni obrazi. Nabral Fr. J aro slav. 12. Potovanje skozi nubijsko pustinjo. Dne 13. februarija smo stopili v pustinjo. Na desno in levo ob potu so ležale raztresene kosti padlih kamel. Ni se bilo bati, da bi pot zgrešili, taki ostanki so naj- zanesljiviši kažipoti v pustinji. Žival pogine vsled trpljenja in žeje, zvečine uže na kraju karavanskega pota. Povsodi, koder smo šli, ležalo je dovelj peščenikastih skal. Po trudapolnem maršu smo postavili šotore v zavetju visoke skalne stene. Nenavajena ježa na kamelah nas je zelo utrudila, zato smo koj šli počivat. Mesec je zlatožarno svetil na temnomodrem čistem nebesu in zvezde so se lesketale, da je bilo veselje gledati jih. Kaj takega ne vidijo nikoli stanovniki osrednje in severne Evrope. Sedaj nam je bilo jasno, zakaj Arabec in Nubijec ravno tako ljubita svojo pustinjo, kakor go-rijanci svoje gore. Kdor še nikdar ni potoval po pustinji, ne poznaje njene strahote in groze, niti njene lepote in mičnosti. Karavana je polegla. Rujavi Arabci, naši spremljevalci, zabavali so se v gluho noč , mi pa smo kar koj sladko pospali. Ko je solnce vzhajalo, bili smo uže gotovi za daljno potovanje. Motali smo se še vedno med peščenikastimi hribi. Ta dan smo naleteli tudi na človeške kosti, tu in tam na cela okostja, ki 80 se belila na pustinjskem pesku. To so ostanki onih 336 nesrečnikov, ki so poginili ali vsled žeje ali vsled skraine utrujenosti, ali pa obojega skup- Največ nesreč zgodi, se konec spomladi in v začetku poletja. Takrat neznanski pritiska vročina, človek kar ne more priti k sapi. Ubogi potnik, če ga zajame vroč veter in treba je bilo malo ruma požreti, ki pa nas je zopet presilno razgrel. Poskušali smo to gnojnico piti zme- šano ali še huji šamsin razbeljenega peska, zaprašeni zrak, ali pa' suh vihar nima potrebne zaloge j , na pr. samum gorje mu, če ga nadlegujejo vrtinci z vinom, kisom ali rumom, pa tudi ni šlo. (Konec prihodnjič.) -i Žgoč ki grlo posuši in omotico napravi. Ce potnik da se poživil, tedaj onemore Politične stvari. do celega, pade po tleh in mrtud ga polomi. Živa duša vsak ima dovelj opravka sam seboj se ne zmeni nj na prijazno sočutje v taki bedi se sploh ni zanašati pri karavanah v pustinji. Takim naporom podleže rob navadno zgodaj. Saj ni čudo! Peš mora hoditi po razbeljenem pesku, in kamelo voditi državnega zbora, (Dalje.) hrano ima netečno in pičlo, in vodo pije sparjeno. Mrzlo in nemo gre karavana memo njega. Ako trupla ne požro v odseke. Preteklo sredo naznanil sem po brzojavnem potu dosti potov je tepen, najvažnejše dogodbe državnega zbora, namreč predložen državni proračun za leto 1886. in izid nekaterih volitev jastrebi sesuši, in naredi se mumija. Ta dan smo" imeli oblačno nebo, silno je pihal zahodnjak, ter nam nesel svič v oči in v nos. Ena karavana je bila došla od Abu Hameda, postavila je šotore na samotni skali, in tudi mi smo ostali blizo nje. krokarji, ali ga ne strgajo hij ? tedaj se Državni proračun za prihodnje leto je v resnici tako ugoden > da sedanjo vlado in večino ravno za-nj Dne 15. februarija smo dospeli na konec golohribne leznice še po pravici zavidajo vsi nasprotniki. Se ve da s tem, da si denarni minister letos upa izhajati brez vsakega posojila, še ni rečeno, da tako ostane tudi vsa prihodnja leta: vsaj ima država še mnogo potreb. Neobhodne že- z vi pustinje. Prišli smo skozi dolgo, ob obeh straneh sokimi peščenikastimi stenami stisnjeno sotesko na pro strano rovan pustinjsko ali v suho morje. Kakor daleč konečno niso dodelane, tudi cest je še mnogo treba za povzdigo kmetijstva in obrtnij je še mnogo storiti tudi povodnji in druge nezgode ne" mirujejo nikdar, in kdo je neslo oko, vse sama plaojava. Do sedaj smo poto vali vsaj po nekama zanimljivi pokrajini, vrstili so se peščenikasti hribi in griči s peščenimi dolinami. Ali sedaj smo stopali po širni, enolični in žalostni planjavi oko se ni moglo spočiti nikjer, kamorkoli je pogledalo, icuu puKazaia, aa blodilo je po golem pesku, nikjer ni bilo ugledati griča, razmeri z dohodki jeli se bo štrena na balkanskem polotoku mogla res razmotati mirnim potom , ali če nas , vojne stroške ) ali kaj temu podobnega. Ali mesto tega smo vživali hodkov sicer ne prisili nepričakovana dogodba povikšati. Vendar pa je sedanja vlada in večina v minulih letih pokazala, da zna uravnati državne stroške prav v ....., da si ni nikdar obetala večih do prirodni pojav, kakoršen se pojavlja v pustinji OfY> A It" r» o A l^t^ w\A«A w ---— —— ------- - ----a — 19. Ausserer, 20. Steinwender, 21. Derschatta, razna opravila in posli kot župan, učitelj in načelnik j.u11v, j.,/. ^v/. ^vviunvuvivi, ~ j. . ^ 22. Steiner, 33. Reicher, 24. Boos, 25. Kreuzig, 26. Wencličke, 27. Plener, 28. Pirquet, 29. Kronawetter 30. Siegl, 31. Kopp, 32. Maag. > krajnega šolskega sveta morale so uže t gaso lavfati 9 teči skoz šibe teh neusmiljeno-strogih sodnikov, in ux. mislim, da jim vest ne more očitati, da so bili njihovi Prvi dan, soboto, govorili so za adresno večino: udarci po mojem dobrem imenu premalo težki in močni, dr. Rieger, Bertolini in Šuklje, proti pa so govorili: Lepa hvala vam za to, vi izobraženi, omikani in olikani Carneri, Heilsberg in Scharschmid. gospodje, osobito taistim m, ki ste bili Carneri je ojstro hlestil po vladi in večini, Heils- moji nekdanji učenci » in sedite v tem sodnem zboru berg upil je kakor čednik in ako bi bilo vpitje, axi- x* ljouuv? jv t)-------- čanje in pa dokazavanje vse eno, zmagovalec dneva učenik", pa, kaj se vi brigate za to kri Kristus ie sicer djal, „da učenec ni več kot njegov bi bil Heilsberg. Skoda da nimam časa, in tudi volj ne, prere Scharschmid je motovil dolgo in dolgočasno pa ščetati" (da tudi kaj po »rejbenško" povem) vse dopise -. , . i t . • i • vi. i ? ___l 01 XT.--- A U ™ ^ ^ ~ - i' n A 9 ki jih je prinesel uže „S1. Narod" zoper mene. in od govarjati na drobno na vse to r___l __i___—U r,« marsikako »osoljeno za dolgo vrsto njegovega besedovanja se ni mnogo menila ne desnica ne levica. Izmed govornikov desnice moremo govoriti samo „ . o Riegerju in Šukljeju, ker Bertolini šepetal je samo „Še bomo pisali"; jaz pa rečem na to: le dajte a bi nerazumljivo izjavo, brez vsega pomena Šuklje go- imel še „za pokrovom" za vas. Sicer se čuje protenje : ________ , ^ x,_______________Lahko se tolažim s hrvatsko prislovico: »Vsaka sila do vre- voril je dobro, akoravno so si Knotzovci prizadevali mena , ^^ —. -—, — ------— -—-------- motiti ga, vendar ga niso spravili iz reda govora, slo- zraven še peti, krožil je: „Vsaka reč ima svoj konec u tudi kmet, ki je Francoza zibal in mu moral venske zadeve je sicer le malo prašnil, pa v obče je tudi ta ga bo imela." Prej ali pozneje naveličali se desnica sprejela govor njegov s pohvalo in da ni bil bodo vendar morda naši gg. pisači svojega maločastnega preobširen; je bilo govoru gotovo na korist. Lavor dneva pa si je zaslužil s svojim dobro premišljenim, odločnim, pa vendar na vse strani zmernim govorom izkušen vodja češkega naroda dr. Rieger. Pozorno poslušala ga je vsa zbornica od desne in leve, čulo se je skoraj za vsako izrečeno dobro obrano besedo živahno odobravanje desnice, tu in tam čul se je rahel protigovor levičarjev, katerim pa je občud-ijiva zmernost Riegerjeva zavezala usta. — Govor Riegerjev bodo brali naši čitatelji do besede v enem posla prej še celo konečno priti ao tega, da bom ali poslej še marsikateremu izmed njih nazadnje zna pa vendar le še dober, ki zdaj mahaj mlatijo po meni Ali hočete imeti dokaz 9 pisači? Pred nosom ga imaste, in sicer iz nedavnih dni Ako pa le menite, da imaste preveč zlatega časa zraven pa premalo posla, sprejmite malenkosti nekatere dobre nasvete: Akoravno imaste jako študirane sklep od moje sede, katero je prihodnjih listov. Za danes omenimo samo ene be- izrekel nasproti sedanji vladi rekoč: Nikar ne mislite, da sem občudovalec sedanje vlade. To sem tudi v obraz povedal ministerskemu predsedniku, da z njegovo vlado mnogostransko nisem zadovoljen. Vsa vlada ozira se preveč na to: „kaj se poreče." Krepka vlada mora imeti trden program in vedeti mora, katere in zvedene učenjake med seboj (no! preveč jih ravno tudi ni!) ki znajo slovenski „in superlativo"; nemški, „dass es ein wahrer Genuss ist" (glej nemška citata v 228. listu „Naroda") latinsko tudi, kaj pa da morda kako besedo tudi 9 italijanski (vide izr* svetovno v mazincu rodno rodoljubje tako lepo plamti vendar vam je podesta); zgodovino cerkveno in zraven tega vsega pa še vaše „na- (sic!) ? a ena knjiga mora vedeti, kaj hoče doseči dolžnosti mu nalaga terra nova", in ta je: »Olikani Slo- i prvaki „bral ustava, to mora krepko spolniti ne glede na to, kaj bo k ^emu rekel Dunaj, kaj čas-ništvo, kaj Nemška!" VCUUtt! vam jo »tono, aau *" j ^ j venec". Preskrbite si to knjigo zlasti nega društva", preštudirajte jo najprej sami prav dobro, da vas to zabrani prihodnjih blamaž, pa da boste mogli saj veste, kaj je Naši dopisi. v Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (V moj za- tudi svoje nižje dobro podučevati stari Latinec djal: „Qui bene distinguit, bene docet . Še dokaj bolj pa, kot priporoča se »literarnemu klubu' prebere: ne še enkrat, ampak uže u n 9 Slovenca' naj vzame v roke ter Olikane,-, krat še „Pa stirski list zjedinjenih avstrijskih nadškofov in škofov". Ondi so brati zlata vredne besede, zlasti kar zadeva govor in obrambo. Dalje in konec.) Kakor je bilo uže obsodbo odnosti b ke podlag Pa omenjeno, tukajšnji sloveči (!) »literarni klub" ne priza- nikarte le brati, ampak tud vnajte se po duhu nese nikomur, kdor ne stoji pri njem v posebni »gnadi :u teg Le posebno „pognadani" so zavarovani njegovih ostrih pastirskega list Imam sicer še nekaj nasvetov v peresu, pa naj za Kakor nekdanje strahovite tajne sodbe, zvane enkrat le v peresu ostanejo pušic. »Vehmgerichte", zasleduje tudi ta »klub" z očmi a la jastreb čine in djanja njemu ne ljubih in dragih, shaja Ako bo n ki v poslednjem času (kar je popolnoma jasno Chefredakter oči 9 se v skrivne zbore »O V OAilVilO ZfUUIO, in - BUUi; OtIUgU BUU1 - UUSUUUit UU IUU 1C oaiii, - iwuttj . ^V, --—---- --- pa se razglasi javno po časnikih (v zadnjem času po večkrat bolj natančno premisliti besede največjega sodi! strogo sodi obsodba vidno) od tod sostavlja po večjem inalne korespondence u sam tedaj 1 »VH^lU«*^ _ ako bo gospod hotel odslej v SI. Narodu u Je razsodba utemeljena na resnico slavnejšega Učenika vseh časov, ki je veleval ali na laž , ali na zvijanje besedi ali orli 1~1ci> lu£i j c4jl1 11c* £ilijuuju uuovuij ull H8/ Z 3.^1*1^600 ' vvtu } kj\I ijuva strast: za to se sodniki ne brigajo, da je le dosti blata, Ako pa napadanja in zbadanja sramotenja in zasmehovanja, pa je dobro. Da - še Pax vobis"^ se bo ljubi mir kmalu zopet povrnil v naš Kraj. ne bo konec, pa zna da celo za to jim nič ni, ker se domači in zunanji kar biti, da bom govoril tudi jaz še dalje, povem pa tako, da mi moji prijatelji ne bodo več očitali, da za uže očitno iz njih norčujejo. (Skoraj bi jih človek pri- devo prijemam preveč ličil divjemu petelinu, o katerem naravoslovci trdijo, da to Kar pišete 9 podpišite, ako rokavicami". In poslednjič še ste poštenjaki, to tudi s je gluh in slep, kedar poje.) Kakor je znano, sem pa svojim pravim imenom jaz v celem našem kraji tem sodnikom najhuje „v že- plot, in nikar ne 9 ne skrivajte se tihotapsko za tajite: „0 9 jaz ne; jaz ne pisem u lodcu , zato sem jih pa dobil tudi od njih po poti jav- tem se sami obsojujete, ako si ne upate s pravim lme-nosti uže največ po glavi, in le malo drugače se mi nom pred javni svet. In če so vaše zahteve pravične, godi, ali pa čisto nič bolje, kot unemu evangeljskemu saj se dado morda poravnati lahko po drugi poti, ne 3 M) pa, da obešate to kot „čenče marine" na veliki zvon. Pamet, pamet, gospodje in možje! Prem 16. okt. Jos. Levičnik. vredne podpore, pa kakor so kazale letošne povodnji in velikanske škode prizadete po njih, treba bo še mnogo mnogo več oberniti za vredjenje naših rek in Te Vsem mojim p. n. prijateljem v potokov, pa za vsušenje ljubljanskega močvirja trnovsko-vremski dolini in celem postojnskem šolskem vprašanja ne smejo se dalje odlašati, ako nočemo pusti okraji 9 od katerih se pri mojem odhodu na Dobrovo našo deželo v nevarnosti velike preteče ji škode £rajcarska p0^ru^n}ca ^Narodnega Doma osebno posloviti utegnil nisem Bogom!" kličem presrčni: M. Rant Li V Ljubljane Državnega zbora zasedanje bo Ljubljani razposlala je do sedaj vsega skupaj do 350 knjižic, izmed teh nad 70 desetkrajcarskih. Razprodanih • mm MjMMijuiivi a/ jl ^ i« v u v ^ U liMVl l« Ul«kJVU.UJU. | \J KJ \J j w i------------ w — vv«i vuau« VUUiU.ll kakor čujemo, tekom tega tedna pretrgano, ker se jutri vrnili so gg. poverjeniki devet; razven osmih že ome prične zasedanje delegacij, letos zborujočih v Beču. Danes bo, kakor se sodi v poslaniških krogih skle- njenih došla je namreč, kar bodi se zahvalo omenjeno, v tem tednu kot deveta krajcarska knjižica pod št. 172 njena adresna razprava. Vrh tega pa se ima rešiti še zopet iz Trsta (poverjenik g. K. G.). Pohvalno omeniti nekaj nujnih vladinih predlogov. Trimesečni začasni nam Je narodnega učiteljstva, da se jako gorko zavzima budget za leto 1886 privolil se je v tretjim branji za riašo idej minulo soboto, ravno tako nabiranje novincov za vojno. krajcarskih in njegovi oskrbi nahaja se dandanes 55 desetkrajcarskih knjižic na sak Kmetijsko predavanje ima tajnik kmetijske družbe Dačin omenljivo število. Hvala mu za živo zanimanje gosp. Gustav Pire v nedeljo 25. t. m. dopoludne po Zopet več vprašanj j kedaj bilo najprimernejše dopoldanski službi božji (ob 9. uri) v šolskem poslopji pošiljati nabrane doneske? V odgovor sledeče knj v Po d k raj i in ravno ta dan popoludne po popoldan- žicah tiskani na vod omenja, da se zgodi to lahko v po ski službi božji v šolskem poslopji na Colu. Javni izpit učencev na deželni vinarski m ljuDnih obrokih. Po našem mnenji je še najpametnejše, če se nabrani denar pošlje ob jednem z razprodano sadjarski šoli na Slapn bode v četertek 29. t. m., na knjižico. 1 o se ve da se priporoča v prvi vrsti tam kar opozorimo vse one gospode, kateri imajo priliko se udeležiti tega izpita ter se zanimajo za napredek našega kmetijstva. (LXX. odborova skupščina ^Matice Slovenske") bo v soboto 24. oktobra ob 5. hiši na Kongresnem trgu št. 7 dohaj časa. knjižica v kratkem času 9 proda. Ako pa denar . v pravilnih obrokih in se nabiranje vrši dalj kar se godi večinoma pri desetkrajcarskih, tu pa popoludne v Matičini D Potrj zapisnikov o LXIX. odborovi seji tam tudi pri krajcarskih knjižicah, utegne biti poverje niku morebiti pripravnejše, da nabrane doneske pošilja v obrokih in ne najedenkrat v polni svoti. Ker pa večkratno pošiljanje nabranih doneskov prouzroči vendar-le pa pri tako malih doneskih ? 9 . Naznanila prvosedstva , Poročilo tajnikovo. , Razgovor o knjigah za prihodnj 5. Posameznosti. 9 9 leto Slovenščina na Primorskim. V zadnjih Novicah posneli smo po „Edinosti", kako mesto je odločeno slovenščini na tržaški gimnaziji. Danes imamo dodati , da je nadzorovanje podučevanja v slovenščini na nekoliko, sicer neznatnih kot so ravno krajcarski, omenljivih poštnih stroškov opozarjamo gg. poverjenike na c. kr. poštne hranilnice naj doneske pri njih vlagajo. Ves v ta namen potrebni posel oskrbljujejo hranilnice brezplačno in jamčijo brezpogojno. Vlagajo se lahko že prav majhne svote (50 kr.) ki se, gotovi čas hranjene, tudi obrestujejo, in vložniku 9 se srednjih šolah Primorskih po edbi ministerski ni treba biti zaradi vložene svote niti v najmanjših skrheh. Iz nekterih privatnih poročil smo poizvedeli, da . poverjenikov to tudi že storilo. Toliko v izročeno dr. vit. Klodič-u na mesto Gnada To je sicer lepo, dvomimo pa jeli bo dobremu nadzorniku mogoče odstraniti nasprotovanje, katero skem nahaja proti slovenščini minister s krepko roko seči v mes Conradova pač ni za tak posel se na Primor-Tu bi moral naučni > nježnja u roka je več pojasnilo Da naša stvar napreduje, bodi v spodbudo vsem onim, ki se dosedaj ali vsled pesimizma ali pa premalo poduče na korist neso začeli zanimati za nabiranje doneskov »radbi Narodnega Doma" v Ljubljani i v - — c 77—~—~ v j^mjj naj pridno naročajo knjižice pri blagajniku „ Narodnega Doma", g. dr. Josipu Staretu, komur je tudi pošiljati Gosp. Anton Podkrajšek, starosta uradnikov ljubljanskega mesta, upokojen ekonom in ud prestale močvirske komisije, odlikovan z zlatim križem s krono za zasluge umeri je dne 15. t. m. v 82. letu svoje Gosp. Matej Frolich, župnik v Velikih Lašicah nabrane doneske starosti Novičar iz domačih in tujih dežel imenovan je za dekana Trebanskega, kakor čujemo i Dunaja. Pretekli petek odgovoril je mini merodajnega mesta Iz srca čestitamo velezasluže nemu duhovniku in rodoljubu, pa tudi Trebanski župniji! Pruske sledeče: sterski predsednik grof Taaffe na interpelacijo poslanca Groholskega zarad izganjanja avstrijskih podložnikov iz Gospodu dr. vitezu Tonkliju, državnemu po umerla je pretekli četertek mati v slancu Goriškemu visoki starosti. Brzojavno naznanilo te žalostinke došlo je gospodu še le v soboto Vlada je z globokim obžalovanjem dobila vednost o siromaškem stanji, v katero so prišli nekateri naših dr- žavlj vsled nenadneg izgnanja iz Pruske Vreme minulega tedna bilo je vsaj v Ljubljani rekoma se je vlada zarad tega obrnila do kr. pruske vlade Takoj njeni okolici zelo neugodno za spravljanje jesenskih da bi izvedela podla pridelkov, skoraj ga ni bilo dneva brez dežj ganjanja razširjenje tega ceste Po odgovoru na to prejetem smatra kr . 7 D , . v vav^jc*, x u uuguvuiu ii a, tu pre pa imajo s svojim debelo nabranim blatom podobo vlada to izganjanje kot čist pozne jeseni Za državne zgradbe na Kranjskim, nahajamo kanj kih v državnem proračunu leta 1886 dbo in odnih o t r anj Pri tem stališči kr toča Savskega med Črnuškim mostom in Lazami izre za vredjenje vodo- ne obeta povoljneg pruska premi- astalo pruske vlade, katero peha od sklicavanja na m dne potrebščine 50,000 gld mednarodno pravo in na trgovinsko pogodbo od dne 23 Gorjance 10,000 gld 9 za preloženje cesto čez maja 1881., vlada ni v stanu zarad preklica teh na To so gotovo lepe in hvale- redeb poskušati daljnih korakov 340 J ? Vlada pa ni zamudila v slučajih posebnega ozira Navzoč je bil predsednik deželnega zbora Hrvat vrednih posredovati in bo tudi prizadevanje pomočnih bivši ban Mažuranič, mnogo pisateljev, profesorjev, odborov za pregnane pospeševala. umetnikov, mestni župan in skupni mestni zastop bili priča odgovor ni zadovolil nikogar, ker le preživo so navzoči. Sprevod vodil je predsednik akademij koliko je za naše državljanje vredna pogodba z nonik Rački in pa pravoslavni župnik Pavlovič Nemško ali pa prijaznost Bismarkova Akoravno se na Balkanskim polotoku duhovnim opravilom blagoslovljenja pela so pevska kupičijo društva, potem pa je mestni župan Badovinac v nevarni oblaki, ki pretijo vso Evropo oropati dobrot jedrnatem govoru hrvatskemu narodu izročil pavilon miru vender se ta trenutek pozornost še bolj obrača ki je bil prav v ta namen zgrajen. Potem opisaval na viharne borbe državnega zbora v adresni razpravi, je vseučilišni profesor Markovič v navdušenem govoru — Prav viharna postala je ta razprava v pondeljek, pomen literaričnega gibanja za kulturelni razvitek Hr- ko sta levice govorila govornika „najojstrejih besedi" vatske in pa delovanje pisateljev one dobe. Krepek Knotz in so z desnice branili stranko dr. Greger, knez Lichtenstein Alfred in minister Taaffe, zoper katega sta se še posebno strastno obračala Plener in pa antisemit Fiegl. Začetkom se je odgovoril je ministerski predsednik Taaffe na dve interpelaciji Plenerjevo in Riegerjevo v zadevah narodnega nasprotja na Češkim in dotičnih dogodb zadnjega časa. Grof Taaffe odgovoril je, da vlada obžaljuje one dogodbe, da so mnogostransko pretirane, da je vlada vse storila zabraniti one nerede, kolikor ji je bilo to Ruska Za naslednika grofa Tolstoj-a v mmisterstvu notranjih zadev je odbran senator Pleva, ljubljenec carjev, drugi imenovani kandidatje za to mesto: Gurko, Dondukov-Korzakov so zdaj odpravljeni. Bolgarska Od dneva do dneva presukavajo se tukaj razmere. Danes čuje se, da bode srbska vojna prestopila bolgarske meje da zasede toliko mogoče in da bo tudi dalje vse potrebno storila za braniti jih da tedaj tudi (grof Taaffe) odločno od bija očitanje Plenerjeve interpelacije, kakor, da bi Nemci na Češkem ne imeli potrebnega vladinega varstva; ravno tako odločno pa je zavrnil ministerski predsed nik očitanje kakor bi se bil narodni razpor zalezil liiiv. uuitaiij^j ivaivui ui ou kjaa VVAHI JL UI ijuiv^n celo v vojno, dejal je da mu bo mogoče to na drobno dokazati iz uradnih pisem; z največjo ojstrostjo pa je zavrnil ono, ki si z vso silo prizadevajo narodni razpor anetiti tudi v vojni To je grozovitno razjarilo Plenerja in Fieglna tako, da sta zahtevala, naj predsednik k redu pokliče zarad tega izraza ministerskega predsednika. Oba levičarja bila sta v toliki strasti, da predsedniku ni ostalo druzega, kot odtegniti jima besedo bolgarskega ozemlja, da bi se s tem moglo poravnati moteno ravnotežje na polotoku. Takoj potem preklicala se je ta vest rekoč, da se v uradnih srbskih krogih prav ničesar ne ve o takih namenih. — Potem prišli so naznanje sklepi zastopnikov evropejskih ve-ledržav v Carigradu, po katerih se odločno obsoja korak bolgarskega kneza in izreče pričakovanje, da se bode mirnim potom ustanovil prejšnji stan na polotoku. — Koj potem poročalo se je, da je bolgarski knez Aleksander obljubil, večidel svoje vojne poslati nazaj v severno Bolgarsko. Pa ravno v tistem trenutku brzojavlja se iz južne Bolgarske, da se knez ne vrne v severno Bolgarsko, ob enem pa se ponavlja novica, da namerava srbska vojna v malo urah pre koračiti bolgarsko mejo. Tako se sme trditi, da še zmiraj mir evropejski visi na lasu. Francoska. — Vsa Evropa je z razumljivo pozornostjo čakala izida ožjih volitev, katere so se mi ^o^v, glede klica k redu pa izreči, da nima povoda zanj. Izmed govornikov stal je Krepek na gospodarskim polji na videz braneč kmeta, — strasno udrihajoč po nulo nedeljo vršile na francoskem. Znano je, da so pri plemstvu velikem posestvu in po vladi |/1\jUJ Ol V U. j VUllIVljJLll V u iu ^V dneva zaslužil pa si je Grege Ve e prvih volitvah dne 4. oktobra združeni konservativci Knotz udrihal nenadoma priborili blizo 180 mandatov, republikanci je po svoji stari navadi. Knez Lichtenstein, predsednik svojega kluba, pa je sklicaje se na zgodovino Avstrij ske države kazal, da je vsak dober Avstrijec dolžan, pravičen biti nenemškim avstrijskim narodom 9 ker tako mogoč obstanek mogočne naše države Včeraj nadaljevala se je razprava o adresi: pervi govoril je Ed. Siiss, kateremu je prostor prepustil miljonar Auspitz, — za njim pa naš poslanec Klun. Po dogovorih imela bi se bila včeraj skleniti raz prava tako, da bi danes govorila samo dva glavna govornika in pa oba poročevalca pa samo nekaj nad 130 poslaniških mest. Ta nepri čakovan propad napravil je velikansk strah med republikanci na francoskem pa tudi pri onih sosedih, kateri iz sebičnih uzrokov ne žele propada te oblike ljudovlade, ali pa se boje močne samovladarske roke. Še le po drobnejšim opazovanji prepričali so se republikanci, da so konservativci posebno za to toliko novih sedežev priborili, ker so bili oni sami (republikanci) razdvojeni. Ožji so se tedaj sklenili za druge volitve in večinoma podvrgli so se pravilu, da vsi raz-Da tudi zmiren l^ni deli protimonarhičnih strank glasujejo za onega nemec s Češke pride k besedi, prepustil je češki po- njihovega kandidata, kateri je pri prvotni volitvi imel mesto edinemu zastopniku največ glasov. Tega so se tudi držali in tako se je je včeraj tudi še zgodilo, da so konservativci zdaj pridobili samo 26 mandatov, republikanci pa brez Pariza 208 mandatov. Vsega skupaj bodo tedaj konservativci v zbornici imeli nekaj nad 200 mandatov, republikanci pa okrog 350. slanec Wiedersperg svoje stranke poslancu Heinrichu, ki je včeraj tudi še one priti besedi. včerajšnji seji prebral je predsednik vabilo ministerskega predsednika, po katerem naj se udje delegacije avstrijske jutri v četrtek ob 12. opoludne zbero v dvorani gosposke zbornice k prvi seji Hrvatska ponedeljek praznovala se je v Zagrebu preroda hrvatske literature novo zidani Telegram 5? Novicam44. dvorani za mrliče razpostavljeni so bili izkopani ostanki mrličev pisateljev grofa Babukič-a, Demetra Kuralec-a, Vraza in pa skladatelja Lizinske-ga. Skoraj sto in petdeset vencev doposlanih iz česko-polskih in drugih slovanskih in ožjih domačih krogov venčalo je rakve. Velikanska množica ljudstva vdeležila se je sprevoda. Z Dunaja 21. oktobra ob 1. uri 18 minut popoludne. Včeraj izvrstno govoril Klun. Dalje Dzie- m duszijcki in Heinrih. Sedaj govori za Plenerje Czartoriski. Dalje še danes dva poročevalca in glasovanje. Jutri in petek še gotovo seje. Odgovorni vrednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Liubljani.