Čertice o učiteljskcm shodn v Rihniti 18. jaaja te L laieli smo 28. p. ia. v tukajšaein farovžu učiteljski zbor. — Sošlo se nas je bilo 12 učiteljev ia 6 katebetov iz aašega eolskega okraja. Pridružila sta se aam bila tudi easl. gosp. vodja in ea g. učeaik glavae šole kočevske. — Bil je prav prav prijetia, pa tudi vesel daa ; kako bi aeki ne bil! >saj je skoraj ai veče radosti aa svetu, kot, kadar se prijatli in tovarši po dolgeai ločenji zopet saidejo in združijo, da eden drugemu svoje občutke razodevati morejo. Oastiti gospod dekaa, kot naš načelnik so naai bili pred te-Ie vprašanja zastavili: I. Ali aaj se učeaci, kar berejo, od besedc do besedc aa paaiet aaučijo? ali aaj se vadijo berilae sostavke tudi n svojimi besedami povedati? II. Ali aaj se učeaci v šoli vedao vkup učijo peti? Kakošae aasledke ima tako petje ? III. Ali ae bi bilo dobro, ko bi se tudi učenci aialih Ijudskih šol aa deželi kaj zemljozaanstva učili. Odgovorilo se je na te vprašaaja pismeao, večidel po sloveaski. — Kar pervi predaiet zadeae, je bilo splošno maeaje, kakor aam tudi vse pomočne kajige nasvetajejo, da naj se učeaci obojega učijo, ia sicer za-to, da se otroški spoaiin vedao bolj vterjuje, njili jezik pa ia izraz čedalje bolj pili ia lika. To aaj se pa godi' le pri lahkih ia razuniljivih povesticaii, zgodbah, pesmih ia izrekih itd. Pri drugem vprašaaji pa nisaio bili vsi eaakih aiisli. Reklo se je, da aaj bi se glas vsakega otroka posebej poskusil ia gladil. Večiaa je pa terdila, da umetno ali čveteroglasao petje v aaših šolah ae gre, in tudi časa ai za tako učeaje, da je dovolj, da se otroci le v pervem ia drugem glasu aaših šolskih napevov dobro izurijo, kar se bo pa z aaj boljšiia vspehom izšlo, ako bo večidel vsa šola pela itd. 0 tretji reči se je govorilo: Ako je kod treba, da se učeaci učepoznavati zemljo, je to gotovotrebaRibnici, kajti iskati si mora Ribaičaa po svetu vsakdanjega kruha. — Učenec komaj pričaka, da nedeJjsko šolo doverši, že teče s šolskim spričaloai k c. k. gosposki po potai list ia beži s krošnjo s kakim starejim rešetarjem Bog ve, kam po sveta. Gospodar, komnj doma' svoje važniše opravila končavši, že jemlje slovo odsvoje žalostap žeake, ter zapusti za več mescev svoje predrage deca; kajti čaka ga vos polai resct, rajt, škafov ia druge lescnine pred liišo, s ktcriai aiora odriaiti na Hervaško, v Slavoaijo, pa tadi daleč aa Xeaiško. — Zato ga pa skoraj ne dobiš Ribiiičana, da ti ne bi znal liervaški divaaiti, pa se tudi po aeaiški odrezati. Ivako potrebao je tedaj za aaše učeace, da se jim že v soli pot pokaže v ta ia ta kraj, v to ia uao mesto, da se jini (ndi pove, kje se boljši kruh je. Da iaiajo aaši ljudje neki posebea aatoria ali prirojea aagib, da radi po svetu hodijo, se razvidi iz tega, kjer je maogo Ribaičaaov naselenih po vseh sosedaih deželah, posebao pa aa Hervaškeai. XTeverjetno se bo komu zdelo, pa je vendar res, da je nedavno iz Aaglije prišel pogledat svojo rojstao hišo v Goreajo vas poleg Ribnice aiož, ki se je že celili 30 let le v Parizti ia Loadoau pečal. Bil je aeki več časa edea aaj izverstaišili pevcev laaiošaih kazalisč. Takili obširaih učeaosti od sveta sicer Ribaieanom ni treba; dobro ia korislao zaa pa eakrat učencem biti, ako jih učeaik z doaiaeiaii ia s snsedninii deželaaii po doaiače, njih uma primerao, SO/Jiani. ./. Ribniski.