Leto XXI.
1982
JANUAR	Št. 1
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Sklepi In
SKLEPI IN STALIŠČA S PROBLEMSKE KONFERENCE O VLOGI IN NALOGAH SINDIKATA PRI UVELJAVLJANJU DELAVCEV KOT NOSILCEV SOCIALNE POLITIKE -IN ZAGOTAVLJANJA SOCIALNE VARNOSTI
kreativno zdravstvenega -oddiha delavcev.
Obnovi lastnih počitniških kapacitet je treba posvetiti vso pozornost.
3* REKREACIJA
Glede na gradivo Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti je bila sklicana problemska konferenca.
Vse osnovne organizacije sindikata TOZD in DS so gradivo predhodno obravnavale in na problemski konferenci podale a-nalizo, stališča in predloge. Ker so določena področja takšne narave, da njih reševanje zahteva dalj časa, so določeni predlogi v svojem reševanju vezani na daljši rok.
Po temeljiti razpravi je konferenca sprejela sklep, da v celoti podpira nakazane usmeritve in se istočasno obvezuje, da jih bomo tudi izvrševali v svojih o-koljih.
Po sklepu konference je izvršni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Štore na svoji seji dne
15.	12. 1981 obravnaval zapisnik s problemske konference in sprejel za posamezna področja naslednje ugotovitve, predloge in stališča oz. zaključke:
1.	DRUŽBENA PREHRANA
Izvršni odbor je ugotovil, da je prehrana med delom (malica) v Železarni Štore zadovoljivo organizirana, prav tako je kvaliteta posameznih obrokov na zadovoljivi ravni.
Glede na stroške toplega obroka je v razpravi prevladalo mnenje, da je na področju Štore II preveliko število jedilnic in bi bili smotrno zamisliti o centralni jedilnici, ker bi s tem, prihranili pri stroških, ki v sedanji- situaciji bremenijo topli obrok in s tem povečujejo njegovo ekonomsko ceno.
Predlagamo imenovanje organa posvetovalnega značaja z nalogo, da sestavi jedilnik, analizo cen in kvalitete obrokov.
Topli obrok je po sedanji strukturi stroškov preveč obremenjen s stroški po ključih in predlagamo, da del stroškov prevzamejo koristniki toplega obroka (TOŽD).
Dosledno je treba upoštevati pokrivanje stroškov toplega obro-
ka skladno z zakonom in družbenim dogovorom. Ob tem se izvršni odbor strinja s predlogom, da se lahko udeležba pri toplem obroku s 1. 1. 1982 poviša od sedanjih 7,50 din na 10 din.
Izvršni odbor ugotavlja, da je organizirana rekreativna dejavnost zadovoljiva, vendar se opaža, da po obliki v zadnjih letih stagnira. Manjka množičnost, zato predlagamo usmeritev k re-
Priprava orodja v orodjarni TOZD Mehanska obdelava
2.	ODDIH -LETOVANJA
Izvršni odbor ugotavlja, da smo v zadnjih letih uspeli vsem zainteresiranim omogočiti organizirano letovanje v lastnih počitniških kapacitetah. V bodoče je treba stremeti k temu, da izboljšamo izkoriščenost letovalnih kapacitet s podaljšanjem pred in posezonskega’ časa letovanja, k izbiri letovanj a. z izmenjavo počitniških kapacitet z ostalimi železarnami in organiziranjem cenejših oblik letovanja (prikolice).
Regresiranje letovanja je potrebno uvesti z različno višino regresa na osnovi dohodka po družinskem članu. Regres I naj ostane za vse zaposlene, nezaposlenega zakonca in otroke enak kot doslej. Regres II, namenjen za financiranje organiziranega letovanja, naj bo različen glede na višino celotnega dohodka po družinskem članu.
Predlagamo letni nakup vsaj dveh prikolic kot nadomestilo za izrabljene prikolice.
Tudi v bodoče je potrebno nadaljevati z že vpeljano obliko re-
kreativnosti delavcev z manjšim poudarkom na tekmovalni značaj.
4,	VARSTVO PRI DELU
Dolgoročno usmeritev in naloge s področja varstva pri delu je potrebna usmeriti k izboljšanju delovnih pogojev in zmanjševanju benificiranih delovnih mest.
Predlagamo, da se v vseh TOZD ustanovijo samostojni odbori za varstvo pri delu in humanizacijo delovnih pogojev z o-predelj enimi nalogami, izobraževanjem in analiziranjem zastavljenih programov skladno z u-smeritvami Zveze sindikatov Slovenije na področju humanizacije dela.
50 ZAPOSLOVANJE
Izvršni odbor. ugotavlja, da smo na področju zaposlovanja v letu 1981 upoštevali resolucij ska izhodišča in prenehali z ekstenzivnim zaposlovanjem. Tudi v bodoče naj se posveti vsa skrb pri odpravi pogodbenega in nad-
urnega dela na resnično potrebni minimum.
Še nadalje je potrebna usmeritev zaposlovanja v proizvodni sferi in zmanjševanje zaposlovanja na neproizvodnih delih.
6* ZDRAVSTVENA PROBLEMATIKA
Dosedanja prizadevanja so 'doprinesla, da smo na področju zdravstvene problematike v zadnjih, letih uspešnejši. Izdelane a-nalize, opravljene v zdravstveni postaji Štore, nakazujejo usmeritev tudi v bodoče.
Izvršni odbor predlaga, da se tudi za leto 1981 opravi enaka analiza.
OO ZS naj se z ugotovitvami analize podrobno seznanijo, predvsem v sredinah — livarni, valjarni, TOZD traktorji in jeklarni.
Še naprej si moramo prizadevati za znižanje bolniškega sta-leža in urejanje delovnega okolja.
Potrebno je poostriti nadzor nad delavci v bolniškem staležu.
Še v bodoče naj se nadaljuje z obliko preventivnega zdravljenja delavcev v zdraviliščih, kot tudi s sistematičnimi pregledi.
7.	STANOVANJSKA PROBLEMATIKA
Normativno urejanje stanovanjske problematike se približuje koncu skladno z novim zakonom in družbenim dogovorom o stanovanjskem gospodarstvu. Vse napore moramo usmeriti v akcijo za uspešen izid referenduma in dosledno izvajanje določil samoupravnega sporazuma in pravilnika o urejanju stanovanjskih razmer delavcev v TOZD in DS.
še v bodoče je potrebno obdržati dosedanjo stopnjo prispevka za stanovanjsko izgradnjo ob u-poštevanju vzajemnosti in solidarnosti delavcev Železarne Štore.
Vse napore moramo usmeriti v to, da se čimprej prične urejanje in izgradnja soseske Kompo-le.
8.	OTROŠKO VARSTVO ■
Izdelati je potrebno analizo potreb otroškega varstva v Štorah z ozirom na sedanje zmogljivosti in dejanske potrebe z dolgoročno usmeritvijo.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Ekonomska vloga standardizacije v sedanjem gospodarskem trenutku
Vprašanje, ki si ga zastavljamo v gospodarstvu, je kako zagotoviti industriji takšne pogoje gospodarjenja, da bo lahko izpolnjevala svoje izvozne obveznosti.
.Med elementi, ki vplivajo na skladnejše delovanje gospodarstva in zagotavljanje izvoznih obveznosti, je zagotovo tudi standardizacija. Mnogi problemi naši11 DO pri prodaji v tujini in doma so tesno povezani s to dejavnostjo. Standardizacija kot metoda in standard kot sredstvo za racionalizacijo proizvodnje
prispevajo k prihranku materiala, ekonomičnosti in kakovosti proizvodov.
Problemi, s katerimi se srečujejo delovne organizacije pri nastopanju doma in v tujini, so tudi problemi, ki so povezani s standardi in standardizacijo. Z državami SEV, EGS in EFTA i-mamo podpisane gospodarske in trgovinske pogodbe in v naši menjavi s temi državami sodelujemo gospodarsko in tehnično-teh-nološko. Kljub temu da so pri izvozu v te države načelno reše-
KONTINUIRANI PROCES RAZVOJA
KAKOVOSTNO ZADOVOLJEVANJE DRUŽBENIH	i
POTREB IN STANDARDIZACIJA
ne carinske zapreke, se naši izvozniki srečujejo z velikimi težavami, ki zmanjšujejo možnost prodaje izdelkov na te trge. Tu so vprašanja atestiranja naših izdelkov v tujini pri predpisanih institucijah ali vprašanja povezana s homologacijo. Preden plasiramo naše izdelke na tuje tržišče, moramo velikokrat tudi tam pridobiti ustrezen atest, kar je povezano z dolgotrajnimi in dragimi preizkusi po tujih standardih, ki niso vedno v skladu z našimi. To povzroča dodatne stroške in zavlačuje dobave tujemu kupcu. Pri tem se moramo zavedati, da je prav standardizacija zelo učinkovita zaščita tujih tržišč. Standardizacija tujih kupcev pa ni vedno usklajena z mednarodno, da ne omenjamo našo standardizacijo.
Iz zgornjega sledi, da je- nujno potrebno vključevati standardizacijo in tipizacijo ter unifikacijo kot njene sestavne dele v reprodukcijsko verigo, ne samo za izvoz, -temveč tudi pri našem u-vozu. S tem ne omogočamo samo substitucije uvožene opreme, temveč tudi njenih nadomestnih delov, pa naj bo to orodje, strojni deli ali sklopi. Tako se lahko izognemo nepotrebnim izdatkom v devizah in nevarnim zastojem v sami proizvodnji, kajti stabilizacija ni samo izvoz, temveč so
to tudi prihranki pri uvozu. Pri tem se moramo vsi zavedati, da uvožena oprema zahteva ne samo tekoče, temveč tudi investicijsko vzdrževanje. Pri tem lahko mi kot uvozniki zahtevamo od tujega dobavitelja (podobno kot to oni zahtevajo pri našem izvozu), da uvožena oprema in reprodukcijski material ustrezata zahtevam jugoslovanskih standardov. Neupoštevanje tega povzroča drag uvoz že za obstoječo uvoženo opremo.
V Sloveniji veliko govorimo o prenosu tehnoloških dosežkov naših raziskovalno-razvojnih služb in proizvodnih DO v tujino, predvsem v države v razvoju. Pri tem praviloma pozabljamo, da je eden bistvenih elementov za prenos tehnologije standardizacija in da se JUS standardi maščujejo državam v razvoju na isti način, kot se na primer nemški standardi ali katerikoli drugi standardi razvitih držav nam v Jugoslaviji, ko kupujemo tujo opremo.
Iz vsega navedenega je razvidno, da so standardizacija in standardi ne samo tehnična kategorija, temveč močno tudi ekonomska, saj vpliv posega v celotno verigo pridobivanja dohodka doma in na tujem.
Slavko Subotič
Kako smo delali
V skupni proizvodnji, smo meseca novembra 1981 presegli operativni plan za 1% in blagovno proizvodnjo za 4,2%, TOZD tovarne traktorjev je proizvedel 240 traktorjev in dosegel postavljeni operativni plan.
Elektroplavž
Proizvodnja gredlja je pod planom za 208 ton oziroma za 5%, Vzrok nedoseganja planirane proizvodnje je zastoj TH peči zaradi požara, ki je nastal 24. 10. 1981. Peč je bila vklopljena zvečer 31. 10. 1981. V tem mesecu je bil napravljen prehod iz sivega na specialni grodelj za nodulacijo.
Jeklarna
Proizvodnja je dosežena v višini 10.643 ton in je dosežen operativni plan 100 %. Imeli smo nepričakovane zastoje in občasne težave pri odlivanju. Izvršili smo generalni remont na EOP2. Pomanjkanje in težave pri dobavi Si-metala. Odlivali smo le kv. 100 mm. Nastopale so občasne težave zaradi slabe kvalitete starega železa.
(Nadaljevanje z 2. strani)
9.	POKOJNINSKO INVALIDSKA PROBLEMATIKA
Tudi v bodoče je potrebno nadaljevati z ustreznim zaposlovanjem invalidov ter na ta način zmanjševati težnje po invalidskih upokojitvah.
10.	DELEGATSKI SISTEM
Vsa pozornost se mora posvetiti vsebinskem delovanju delegatskega sistema; posebno skrb posvetiti izobraževanju delegatov, še posebej pa vodjem delegacij nove mandatne dobe.
11.	IZOBRAŽEVANJE ValJ*arna 1
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.639 ton, od tega V preteklosti smo polagali po- 2.392 ton blagovne proizvodnje in 247 ton za predelavo. Dosežena zornost na izobraževanje skladno proizvodnja je višja za 29 ton oziroma 1,1 %. Izvaljali smo rekordno z družbeno usmeritvijo. Posebno količino za izvoz. Po operativnem planu je bilo predvideno 1.734 ton, pozornost je treba posvetiti iz- dejansko smo izvaljali 1.766 ton, precejšnjo količino specialnih pro-obraževanju in štipendiranju ka- fjiov. Zaradi ponavljajočih se okvar na hidravliki koračne peči CER drov, potrebnih v proizvodnem sm0	nekaj večjih izpadov v proizvodnji,
procesu.
Izvršni odbor pri konferenci Valjarna II DO ZS Železarne Štore daje
zgornje predloge in stališča o-	Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 8.921 ton, nad opera-
snovnim organizacijam sindikata tivnim planom 341 ton oziroma 4,0 ^/o. Proizvodnja je presežena zaradi TOZD in DS, samoupravnim or- povečanja koledarskega fonda, to je obratovanje valjarne II na pro-ganom in strokovnim službam sto soboto 21. 11. 1981 v vseh treh izmenah, bot usmeritev za nadaljnje delo na področju socialne politike in Jeklo vlek pri zagotavljanju socialne varnosti delavcev.	Skupna proizvodnja hladno predelanih profilov 1.041 ton, opera-
tivni plan je predvideval 980 ton in je presežen za 61 ton oziroma Izvršni odbor pri konferenci 6,2 %.
OO ZS Železarne Štore	(Nadaljevanje na 3. strani)
Naloga, uvajanje litine za hidravliko je končana
Pred dvema letoma smo v našem listu poročali, da opravljamo obsežno razvojno raziskovalno nalogo na litini za hidravlične sisteme. Takrat smo bralce tudi obvestili, da smo zaradi prevelikih finančnih potreb, ki jih je naloga po programu zahtevala, morali najeti kredit pri RSS in Ljubljanski banki. Naloga' je bila v predvidenem obsegu končana in komisija kreditorjev jo je
prevzela. Pri prevzemu je komisija nalogo odlično ocenila in nam v tem dala priznanje, da. smo opravili pionirsko delo v našem livarstvu. Velik pomen za širšo družbeno skupnost postane razumljiv, če upoštevamo dejstvo, da so proizvajalci hidravličnih sistemov do sedaj imeli zaviran hitrejši kvalitetni razmah zaradi pomanjkanja ulitkov. Osvojitev proizvodnje specialnih najzahtev-
(Nadaljevanje z 2. strani)
Livarna I
Operativni plan je bil presežen za 3,0% kljub izpadom na indukcijskih pečeh, žerjavu in cementni pripravi.
Livarna II
Operativni plan je presežen za 2,7 % kljub pomanjkanju manjših količin uvoznih materialov.
Obdelovalnica valjev
Proizvodnja obdelanih valjev je pod planom:
—	občasno je zmanjkovalo lažjih surovcev,
—	kvaliteta čiščenja surovcev in odbijanja ulitkov na surovih se fe zelo poslabšala,
—	na obdelavi valjev se je pojavilo ozko grlo pri brušenju.
Priprava valjčnih ogrodij v valjarni II
Obdelovalnica litine
Operativni plan, ki je bil ob upoštevanju predvidenih dobav surovcev nizko postavljen, smo presegli za slabih 10%. Namesto planiranih 58,3 ton ulitkov smo obdelali 64 ton. Velik del proizvodnje smo dosegli iz zalog surovcev, zato so zaloge kritično nizke.
Tovarna traktorjev
Izdelanih je bilo 240 traktorjev in tako dosežen operativni plan s 100 %........
Za FIAT smo izdelali in odpremili 50 enot nekompletnega trak-troja TIP 300 (menjalnik, šasije, kolesni obroči, volani) za Korejo. Delali smo tudi. usluge z lakiranjem za podjetje Aurea Celje in Rinka Celje ter tako povečali finančno realizacijo.
Operativni plan je bil postavljen nizko, kar je narekoval problem psi uvozu materiala iz Italije in še zlasti motorjev iz Romunije. Do teh težav prihaja zaradi deviznih omejitev in nepokritega konto-korentnega računa, ker FIAT ne prevzema pogodbenih količin traktorjev.
nejših ulitkov pa proizvajalcem hidravličnih sistemov odpira prosto pot do razvoja najzahtevnejših sistemov in s tem možnost da se bodo lahko vključevali v mednarodno delitev dela in v tekmo z renomiranimi firmami v razvitem svetu, za kar imajo dovolj strokovnjakov. Ob dejstvu, da ulitki za hidravlične sisteme spadajo med najzahtevnejše in se zato v svetu le nekaj livarn — večinoma v zahodnem razvitem svetu — ukvarja z njimi, postane razumljivo, da je težko načrtovati perspektivni razvoj na uvoznih ulitkih. Zato je lahko razumeti, da je pobuda naših, strokovnjakov in TOZD livarne strojne litine, da osvojimo najzahtevnejše ulitke za hidravliko, naletela pri koristnikih in institucijah, ki so zadolžene za propagiranje izkoriščanja domačega znanja, na veliko odobravanje in podporo. Njihovo sodelovanje pri raziskovalnem delu in pri razvoju je tudi veliko pripomoglo, da smo nalogo uspešno opravili.
Na tem mestu bi sedaj, ko delamo bilanco o opravljenem delu, rad-bežno seznanil naš kolektiv z obsegom dela in težavami, ki jih je morala skupina premagati, da je nalogo uspešno pripeljala do pozitivnih rezultatov. Ze začetna razmišljanja so nam pokazala, da nam je fluidna tehnika premalo poznana, da bi si lahko postavili trden program raziskav. Sele po nekajkratnih razgovorih s strokovnjaki za hidravlične sisteme smo se toliko spoznali z osnovami hidravlike, da smo lahko izdelali okviren program in začeli usklajevati funkcionalne zahteve konstruktorjev z livarskimi zakonitostmi. Pri tem so se nam takoj pokazale neznanke na vseh bistvenih točkah livarske tehnologije. Težave so se pokazale pri 'litini, livnih sistemih, .tehniki vlivanja,
figuracijo izvedeno v takem tolerančnem diapazonu, da se po svoji točnosti že približuje preciznemu livu; krivine kanalov morajo imeti blage zavoje, da v eksploataciji ne pride do padca pritiska in turbulenc, kar bi motilo brezhibno delovanje krmilnih sistemov. Neznanke, ki smo jih raziskovalci morali rešiti, lahko strnemo v naslednje:
1.	Od litine s.e zahteva, da je kompaktna in homogena, da prenese visoke pritiske, da je odporna na obrabo, da so drsne po-* vršine tesne in da se ulitki lahko obdelujejo enakomerno na modernih visokoproduktivnih obdelovalnih strojih. Izkazalo se ja po daljšem eksperimentiranju, da tem zahtevam v vsem ustreza fi-nozrnata perlitna litina z enako-, merno razdeljenim lamelarnhn grafitom. Študija je pokazala, da se taka litina lahko proizvede po posebnem tehnološkem postopku z mikrolegiranjem. Enoletna, praksa polindustrijske proizvodnje dokazuje, da se z vestnim delom in dobro kontrolo litina lahko serijsko proizvaja brez večjega rizika. -
2.	Notranja konfiguracija ulit-, kov zahteva najbolj komplicirano izdelavo jeder, kolikor smo jih do sedaj srečevali. Privzeli smo Croning sistem. Pri tem smo se srečevali s komplicirano izdelavo orodja, neugodnim tokom peska pri polnjenju jedrovnika, težavami pri odzračevanju jeder in podobno. Do neke mere se težave dajo premagati s pravilno izbranim peskom, ostane pa še vedno veliko ročnega dela pri adjusti-ranju in barvanju jeder. To delo bo ostalo ročno tudi v serijski proizvodnji in bo zato vedno spadalo med tista dela, kjer bo prisotnost »človekovega faktorja« prišla najbolj do izraza.
3.	Že med eksperimentiranjem smo opazili, da je temperaturni
Ulitki iz hidravlike
Zaposleni
Število, zaposlenih je znašalo 3.445, medtem ko. jih letni plan predvideva 3.506. Z upoštevanjem nadur in pogodbenega dela je znašalo skupno število zaposlenih 3.530, kar predstavlja 98,1 % realizacijo letnega plana..
Nadure
Operativni plan je predvideval 18.452. nadur, doseženo pa jih je bilo 13.128, kar je za 28,9% nižje od planiranih.
Produktivnost
Na nivoju DO je bila produktivnost realizirana 103,03%.
čiščenja in kontroli ulitkov. Za začetne študije je bil izbran ulitek, ki vsebuje največ težkih livarskih elementov. To smo naredili premišljeno, saj smo se zavedali, da nam bo uspešno obvladovanje tega ulitke olajšalo delo pri osvajanju' ostalih ulitkov. Ta ulitek — ohišje krmilnega razvodnika — ki mora prenašati pritiske 400 barov in ima več nepristopnih kanalov in prekatov, mora imeti notranjo kon-
interval taline, primeren za dobivanje dobrega ulitka z vsemi zahtevanimi karakteristikami, zelo ozek in ga v serijski proizvodnji ne bi mogli držati, če bi vlivali male ulitke posamezno; Zato smo že prve eksperimente vlivali v grozdih. Nizka komad -na teža pa je še v grozdu bila premajhna, da ne bi povzročala v obratu pri vlivanju težav in velikega rizika. Da bi riziko (Nadaljevanje na 4. strani)
Z inovacijo pripomogel v proizvodnji
(Nadaljevanje s 3. strani) zmanjšali, smo razvili sistem vlivanja grozdov v snopih. To se izvede tako, da se več grozdnih kalupov spoji v snop in skupno vlije. Polserijska proizvodnja je dokazala, da- se na ta način da vliti večja serija dobrih ulitkov.
4.	Posebno težak problem je predstavljalo čiščenje ulitkov. Delovni pogoji, katerim je ulitek izpostavljen v eksploataciji, zahtevajo, da mora biti notranjost popolnoma očiščena ostankov peska in drugih snovi, ki bi se s pretokom hidravlične tekočine sproščali in tako z nečisto tekočino poškodovali absolutno tesne drsne površine. Nepristopnost do notranjih površin ni dovoljevala uspešne uporabe nobene metode mehanskega čiščenja. Poizkuse poznanega mokrega čiščenje z vodo pod pritiskom smo že po prvih eksperimentih morali opustiti, ker v notranjost kanalov in prekatov nismo mogli pripeljati vode s potrebno hitrostjo in pod pritiskom, da bi dosegli potreben učinek. Edina možnost, ki nam je še ostala na razpolago, je bilo kemijsko razkrajanje vseh livarskih nečistosti, ki so ostale na površini. Ti postopki so v literaturi sicer omenjani, vendar so slabo obdelani in se pri nas nikjer ne uporabljajo. Zato so se pojavile nove težave, ki smo jih morali najprej teoretično preštudirati; nato si izdelati improvizirano napravo, na kateri smo izvajali prve preizkuse in opravili najpotrebnejše meritve za izdelavo polindustrijske naprave. Tako smo prišli do postopka vročega luženja, ki- je gotovo najbolj učinkovita metoda čiščenja. Opozoriti pa moramo, da je to najdražja metoda in zato uporabna le tam, kjer so vse druge metode neučinkovite..
5.	Kontrola notranjih površin je pri' 'tako oblikovanih ulitkih zelo težka. Biti mora absolutno pedantno izpeljana, ker so kanali tista slaba mesta, kjer je trganje jeder pri vlivanju in na ta način nastanek defektnih ulitkov najpogostejše. Vsako zoženo mesto v kanalu, ki s prostim očesom hi vidno, zmanjšuje pretok hidravlične tekočine, kar moti pravilno delovanje sistema. V začetku smo skozi kanale porivali za to prirejeno vzmet in se tako prepričali, da so kanali brezhibni. Pozneje nam je uspelo nabaviti posebno optično napravo, s katero lahko opazujemo notranje površine tudi tam, kjer niso vidne s prostim očesom. Za polserijsko proizvodnjo to zadostuje, za ve-likoserijsko pa bi bilo potrebno izdelati pristroje, ki bodo omogočali hitrejše preglede ulitkov. Da bi se zavarovali pred dobavo defektnih ulitkov v materialu, bo potrebna občasna kontrola vsaj nekaj ulitkov z metodami brez porušitve, od katerih je najenostavnejša kontrola z ultrazvokom.
Že po enoletni polserijski proizvodnji lahko trdimo, da se pričakovani uspehi uresničujejo. Naši porabniki ulitkov cenijo do sedaj dobavljene ulitke in nam za njih dajejo javna priznanja. Na osnovi naših ulitkov že širijo in izpopolnjujejo svoje proizvodne programe Kladivar iz Žirov, Prva petoletka iz Trstenika, Ener-goinvest — Obrada iz Rovinja in Riko iz Ribnice. Za ulitke pa se zanimajo tudi druge firme. Med potekom naloge smo že osvojili in še osvajamo okoli 15 ulitkov, porabniki pa stalno napoveduje-
jo zahteve po novih. Pravi pomen in ekonomske učinke za našo DO bo naloga potrdila šele, ko bo usposobljena specializirana livarna in se bo Železarna pojavila kot resničen proizvajalec specialne litine za hidravliko v pravem pomenu. Biti renomira-na livarna hidravlične litine pa v strokovnih in komercialnih krogih pomeni veliko, saj je poznano, da litino za hidravliko lahko uspešno proizvajajo le livarne, ki so kvalitetno »-na špici« s svojimi proizvodi.
Na koncu se čutim dolžnega, da napišem še nekaj splošnih zapažanj o oz^ganizaciji in poteku naloge. Že od vsega začetka je bila naloga formirana teamsko. Vsak raziskovalec v teamu je prevzemal svoje zadolžitve in jih vestno v dogovorjenem času opravil. Visoka stopnja odgovornosti do prevzetih nalog, ki nikoli niso bile direktivno zadol-ževane, se je odražala v tem, da smo se medsebojno zadolževali na osnovi skupno analiziranega problema. Resnično težko in zahtevno nalogo smo uspeli zadovoljivo rešiti z lastnim študijem in izkušnjami, saj noben član teama ni bil pred začetkom dela v nobeni livarni, ki je proizvajalec specialnih ulitkov za hidravlične sisteme. To je na eni strani bilo neprijetno, po drugi strani pa zopet dobro, ker nismo bili obremenjeni s tujimi vzgledi, kar tudi ni vedno najbolje. Kljub vsem težavam pri delu, ki nikakor niso bile majhne, smo vendar v teamu uspeli ustvariti tako medsebojno simbiozo, da niti enkrat ni prišlo ■ do nesoglasij. Pri vsakem posamezniku -,e je kdaj pa kdaj pojavilo sicer malodušje, vendar je ob pomoči in sugestijah ostalih članov to hitro izginilo in vedno smo našli rešitev, da se je delo zopet nadaljevalo po začrtani poti.
Nemalokrat nam je bila pri reševanju potrebna tudi strokovna pomoč drugih strokovnjakov iz strojništva, elektrotehnike in kemije. V prijateljskem razgovoru in z razlagami problema smo dobili zelo dobre in vedno uporabne nasvete in pomoč, brez katere ne bi mogli napredovati.
Posnemanja vredne so tudi zveze, ki smo jih navezali s strokovnjaki pri naših bodočih porabnikih ulitkov. Njihovo aktivno ..odelo vanj e pri oblikovnem in funkcionalnem razvoju ulitkov je postalo tako močno, da danes lahko priznamo, da so bili oni celo aktivni sodelavci pri nastanku ulitka pri nas, naši strokovnjaki pa soprojektanti pri njih.
Ob zaključku lahko trdimo, da je naloga za izvajalce bila tudi šola, kako naj se teamsko dela, da se pride do uspeha. Resnost pri delu, ki smo jo vsi negovali v kolegialnosti do sodelavcev, je lahko neskromno rečeno primer za psihološko študijo teamskega dela in posnemanja vreden primer pri reševanju bodočih problemov.
M. V.
Kakor mnogo -drugih prebivalcev Štor tudi moj oče dela v Železarni Štore. Že pred leti je objavil svojo inovacijo.
Kot najbrž veste že sami, je inovacija neke vrste tehnična izboljšava delovnega postopka. Moj oče je prijavil dve inovaciji. Ena izmed teh je bila merilni instrument medosnih razdalj in vrtin. V Železarni Štore ni bilo merilnega pripomočka, s katerim bi lahko izmerili omenjene razdalje tolerančnih izvrtin. Ker je naročnik iz Nemčije zahteval toleranco, ki je bila v območju plus — minus ene stotinke milimetra, sta s prijateljem začela razmišljati, da bi z majhnimi dodatki oziroma pripomočki k merilni uri lahko izmerili medosne razdalje do tisočinke milimetra natančno. Natančnost te meritve si lahko razlagamo s tem, da ima človeški las od 4 do 8 stotink milimetra. Te manjkajoče pripomočke sta izdelala po svoji zamisli kar sama.
Začudeno sem gledala očka, ko je hodil domov v mraku, utrujen od dela in skrbi. Domov je prinašal kupe knjig, da bi zadano delo čim bolje opravil. Še pozno v noč je v njegovi sobi gorela
V Rimu je umrl 10. decembra 1936 italijanski dramatik in pisatelj Luigi Pirandello, star 69 let. Bil je izredno plodovit avtor; napisal je nad 300 novel, kritične spise, romane (Pokojni Matija Pascal) in drame (Vsak po svoje, Henrik IV. in dr.). Književno-zgodovinske in kritične članke je zbral v Arte e scienza (Umetnost ih znanost), medtem ko so njegovi glavni kritični spisi zajeti v knjigi L'Umorismo (Humor). Za svoje književno delo je prejel leta 1934 Nobelovo nagrado.
V Trstu se je pričel 2. decembra 1941 takoimenovani II. tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem komunistične stranke in narodnorevolucionarnega ter protifašističnega gibanja v Julijski krajini. Posebno sodišče je obsodilo 9 obtožencev na smrt (štirim
luč in pogostokrat sploh ni zatisnil očesa. Le včasih je dvignil glavo iznad šopov načrtov in risb ter spregovoril.
Z mamico sva ga opazovali in si želeli, da bi bilo tega njegovega načrtovanja že kmalu konec. Enkrat pa'je prišel iz službe prej, bil je ves spremenjen, vesel in nasmejan. Oddahnili sva si. Njegov trud je bil poplačan, saj je bil naročnik zadovoljen z izmerjenimi dejanskimi razdaljami, ki niso odstopale od toleranc.
Oče je z inovacijo pomagal k boljši proizvodnji, zato pa je moral zanjo žrtvovati svoj prosti čas.
Inovacija je v današnjem času, ko nam preti inflacija, zelo pomembna. Toda, čeprav je treba zanjo trdo delati in se odpovedati prostemu času, zapostavljati družino, je zadovoljstvo ob končanem delu večje, saj je posledica odgovornega, a uspešnega dela.
(Opomba uredništva: nagrajeni prosti spis ob razstavi »Delo, u-stvarjalnost, napredek — Štore 81.)
Irena Kragelj, 8. c Osnovna šola Store
je bila smrtna kazen spremenjena v dosmrtno ječo), 47 na zaporne kazni do 30 let, 4 pa je oprostilo.
Pisatelj Ivo Andric je dobil 26. oktobra 1961 Nobelovo nagrado za literaturo. Bil je prvi jugoslovanski pisatelj, ki je prejel to visoko mednarodno priznanje. Od takrat so njegova dela, posebno pa Most na Drini, prevedli v številne svetovne jezike.
Množično mladinsko gibanje je dobilo 30. oktobra 1941 svojo prvo organizacijsko obliko v mladinski osvobodilni fronti, ki jo je ustanovil IO OF .slovenskega naroda.
Še en posnetek z razstave: delo, ustvarjalnost, napredek v letu 1981
Spomnimo se...
Zaključki konference sindikata Slovenskih železarn o »vlogi sindikata pri uresničevanju srednjeročnega plana«
V 21. številki našega glasila smo objavili ipotefc in vsebino razprav na problemski konferenci koordinacijskega odbora sindikata SOZD Slovenske železarne. Tokrat objavljamo še zaključke s te konference.
1.	Investicije predstavljajo osnovo razvoja v obdobju 1981—-1985. V SZ bomo posebno pozornost posvetili izbiri, pripravi in izvedbi investicij. Prednost pri tem imajo 'investicije v jeklarski del, zlasti investicija v Jeklarno II na Jesenicah, dnvestiaija v Jeklarno in Valjamo v Štorah, dana pa bo tudi prednost investiciji za posebni program in j oklo livarni v Železarni Ravne. Pripravo teh investicij je potrebno skrbno nadaljevati in jo na vseh ustreznih ravneh pojasnjevati in zagovarjati. Povsod pa bo dana prednost že začetim in izvozno usmerjenim investicijam.
2.	V celotnem srednjeročnem razdobju, zlasti pa še v letu 1982, je potrebno dati poseben poudarek izvozno-uvozndm odnosom. Stabilizirati je potrebno naš neposredni izvoz, nadaljnje povečevanje pa graditi na skupnem izvozu preko naših kupcev v večji meri predelanih izdelkov. Prav tako je potrebno poskušati znižati odvisnost od uvoza s tehtno presojo dejansko potrebnega uvoza. V prihodnjih letih bomo skrbi)eje izbirali asortiment izdelkov in pospeševali tiste investicije, ki bodo v krajšem času in v večji meri usmerjene v izvoz.
3.	Ugotavljamo, da se obremenitve gospodarstva, s tem pa tudi Slovenskih železarn, s strani skupne in splošne porabe povečujejo. Ob dogovarjanju o novih obremenitvah in spremembah dosedanjih je treba zahtevati, da se 'obremenitve skupaj ne bodo povečevale. Predlagamo, da se v okviru celotne SOZD izdela podrobnejša analiza o dosedanjih gibanjih .prispevkov SIS, tako družbene kot materialne proizvodnje.
4.	Predvidene spremembe v amortizaciji bodo bistveno vplivale na rezultate poslovanja, dohodek in njegovo delitev. Zato se strinjamo, da je treba čim ustrezneje ugotavljati amortizacijo; ob predvidenih spremembah pa je treba smiselno pripraviti celoten paket ukrepov za uspešno uvedbo spremenjene amortizacije.
5.	Sami bomo vse sile posvetili varčevanju tako z materialnimi stroški kot tudi 'delovnim časom zaposlenih in naprav. Nagrajevanje mora pospeševati vsa naša 'prizadevanja za zniževanje potroškov, za čim večji izkoristek delovnega časa in delovnih naprav.
6.	Eden od glavnih nosilcev razvoja mora biti strokovno delo. Nagrajevati in pospeševati je potrebno uvajanje novih zamisli. Vso podporo bomo dali inovacijski dejavnosti, ki jo bomo usmerjali k reševanju najbolj perečih problemov.
7.	SOZD kot celota mora doseči prednosti, ki praviloma sledijo povezovanju. Zato se bomo konstruktivno dogovarjali o medsebojnih dobavah, o združevanju ¡sredstev itd. Pri tem bomo iskali ekonomsko najbolj smiselne odločitve in gojili srečujoče ¡planiranje v in izven SOZD.
8.	Vztrajali bomo, da bodo v ¡procesu planiranja podane osnovne usmeritve s strani širših družbenopolitičnih in samoupravnih organizacij in skupnosti, h katerim bomo sami prispevali preko, naših delegatov. Tako ¡skupno določenim ci'ljen\ in politiki bojno sledili z lastnim ¡delovanjem.
9.	Srednjeročni plan pričenjamo uresničevati z lastnimi'plani. Sestavni del teh naj postanejo programi ukrepov, kjer moramo z oisredotočenjem na osnovne cilje določiti naloge, roke in odgovorne nosilce dejavnosti. Trimesečno bomo .spremljali izvajanje teh ukrepov.
10.	Zaradi nenehnih sprememb okolja ¡bomo stalno analizirali njegovo vplivanje na naše odločitve. V ta ¡namen bomo izdelovali potrebne ekonomske analize, v primeru večjih sprememb pa tudi delne ali celovite rebalanse. S tem ¡biomo imela planiranje za kontinuiran .proces odločanja, ki bo temeljil na strokovnem delu. Ponovno bomo preverili odstopanja od republiške resolucije.
11.	Zavedamo .se, ¡da s ¡planiranjem odločamo o uspešnosti poslovanja. Zato se bomo v proces vključevali tako poslovodni kadri, planske službe, ostale ¡strokovne službe in seveda sindikat ter samouprava v celoti, da 'bomo ¡s tem omogočili največjo možnost izpolnitev naših ciljev in .politike.
Komisija za sklepe
Namensko varčevanje za deset novih vrst posojila
Ljubljanska banka nudi občanom na podlagi namenskega dinarskega
varčevanja oziroma na podlagi prodaje deviz in vezave dinarske
protivrednosti teh sredstev posojila za naslednje namene:
nakup starih stanovanj ali stanovanjskih hiš,
plačilo stroškov vzdrževanja oziroma obnove stanovanja
ali stanovanjske hiše,
nakup izdelkov in naprav za varčevanje z energijo v stanovanjih ali stanovanjskih hišah,
gradnjo ali nakup garaže od organizacije, ki je pooblaščena za prodajo,
plačilo stroškov za priključitev stanovanj ali stanovanjske hiše na električno omrežje, toplotno ogrevanje, vodovodno omrežje in kanalizacijo,
plačilo stroškov za telefonski priključek, popravilo avtomobilov in kmetijskih strojev, plačilo uvoznih dajatev, plačilo vpisnine za izredno šolanje,
plačilo invalidskih pripomočkov ter drugih pripomočkov in storitev za rehabilitacijo.
Pri namenskem varčevanju dinarskih sredstev se občan lahko odloči bodisi za redne mesečne pologe bodisi za enkratni polog. V obeh primerih varčevalna doba ne more biti krajša od 12 mesecev in daljša od 36 mesecev.
Po poteku dogovorjene dobe varčevanja dobi občan od 150 do 330 odstotkov posojila na privarčevani znesek, odvisno od trajanja in načina varčevanja.
Kadar pa občan proda banki konvertibilna devizna sredstva ter veže za dogovorjeno dobo njihovo protivrednost v dinarjih, dobi kredit takoj in v višini 250 odstotkov od vezanega zneska.
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje in varstva pri delu TOZD mehanska obdelava je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Inovacija tov. Franca Logarja, Ivana Domanjka in Rajka Groska iz delovne skupnosti Priprava proizvodnje št. 630, »Sprememba košmačenja kolutov za SSSR«, se sprejme. Avtorjem pripada enkratna nagrada.
Komisija za gospodarjenje in varstva pri delu TOZD jeklovlek je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1. Za inovacijo tov. Ivana Rozmana iz TOZD vzdrževanje št. 288, »Podaljšanje vzdržnosti sklopke na BBE v Jeklovleku«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi 105.6fi6,31 din povprečnih prihrankov in faktorja u-stvaritvene sposobnosti 1 b.
Komisija za racionalizacije TOZD livarna I je pri obravnavi
inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Za inovacijo tov. Draga Flisa iz- TOZD vzdrževanje št. 552, »Sprememba zunanje vrvenice in voza Ignis peči«, se odobri izplačilo prvega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na o-snovi 75.728,68 din prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za gospodarjenje in varstva pri delu TOZD elektro-plavž je pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Za inovacijo tov. Miloša Stanojeviča iz TOZD vzdrževanje št. 281, »Rekonstrukcija zapirala zasuna«, se odobri izplačilo tretjega posebnega nadomestila. Izračunano je bilo na osnovi
216.077,32	din povprečnih prihrankov in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Služba za inovacije
Volilno programska seja
Dne 18., 19. in 20. decembra 1981 je na Bledu potekal seminar za predsednike OO ZSMS, člane koordinacijskega sveta in delegate sveta ZSMS SOZD SŽ. Zadnji dan 20. 12. 1981 pa smo imeli volilno programsko sejo sveta ZSMS SOZD SŽ. Iz Železarne Štore se je seminarja in volilno programske seje udeležilo 14 delegatov.
Pregledali smo dosedanje delo mladih ter sestavili in sprejeli program dela mladih v prihodnjem obdobju. Izvolili smo tudi novega predsednika sveta ZfSMS SOZD SZ. To funkcijo bo v prihodnjem mandatnem obdobju o-pravljal ■ Maks Kragolnik iz Železarne Ravne. Sam seminar je vseboval naslednje teme: metode
in oblike idejno političnega izobraževanja mladih, razvojne u-smeritve in srednjeročni plan SOZD SŽ, organiziranost in delovanje OO ZSMS ter povezanost z OK ZSMS in RK ZSMS, preobrazba vzgoje in izobraževanje s poudarkom na usmerjeno izobraževanje, mladi v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, aktivnosti mladih v SŽ v pripravah na kongres ZgMS. Seminar in potek predavanj je temeljil na medsebojni zmenjavi izkušenj in razgovoru med mladimi iz posameznih sredin in predavatelji, kar je sledilo kratkemu strokovnemu uvodu predavatelja.
K. V.
Borci o svojem delu
Četrtek, dne 19. novembra 1981. Pred Gasilskim domom v popoldanskih urah v Štorah se zbirajo krajani iz Teharij, Svetine in domačih Štor. So starejši, osiveli, gube na obrazu pričajo o prestanem trpljenju. Da, to so bivši borci NOV, ki so prišli na letno konferenco^ kjer bodo poročali in poslušali poročila o dosedanjem; delu, kritično presojali, prerešetali, kaj je bilo napak in kaj dobrega. Sprejeli bodo sklepe za nadaljnja dela. Pogovorili se bodo tudi čisto kaj zasebnega; recimo, kako je z zdravjem in ali se še spominjaš, tovariš.
Ob pol petih je borke, borce in goste pozdravil tovariš Milko Starc, dipl. ing., predlagal izvolitev organov konference, ki so jih navzoči potrdili in tako se je začela redna volilna konferenca.
Dosedanji in dolgoletni predsednik Milko Starc je v svojem poročilu ocenil delo, predvsem pa aktivnost pri izvrševanju dnevnih nalog, ki nam jih nalaga naša samoupravna socialistična skupnost. »S ponosom lahko ugotavljamo, da so bivši borci NOV še vedno v prvih vrstah aktivnih 'soustvarjalcev naše samoupravne socialistične družbe, da smo kljub letom, ki ng>s bremenijo, prisotni povsod: v Zvezi komunistov,
ramo prav vsi poprijeti, če hočemo priti iz težav. To pomeni poprijeti pri stabilizacijskih in protiinflacijskih nalogah. Potreben je skratka vsesplošen zagon za večje in boljše ustvarjanje na vseh področjih materialne in nematerialne proizvodnje.
V danem težkem trenutku nam je potrčbna večja produktivnost dela, s tem več materialnimi dobrinami in s tem večjim dohodkom. Žal pa gre naša praksa obratno, da delitvi in energiji posvečamo veliko več časa, kot pa proizvodnji. Vsak dober gospodar po vsem širnem svetu ve, da ne sme več trošiti, kot ustvari ; mi pa smo delali celo vrsto let drugače. Zato smo danes v težavah.«
Povsem upravičena je pripomba, da preveč sestankujemo, da po nepotrebnem sedimo in razpravljamo v delovnem času, kar bi morali popoldan; ne glede na to, da se bo težko privaditi, se bomo morali, kajti v tako težkih časih drugega izhoda ni.
Pojavlja se vrsta nepravilnosti, neodgovornosti, neupravičeno se nekateri bogatijo, da imamo vrsto ponesrečenih investicij, poneverb itd.
Borci moramo opozarjati, kritično in tudi povsem realno, na zgornje nepravilnosti.«
Pogled na naselje Lipa s hladilnega stolpa nad elektroplavžem
v SZDL, v sindikatih, v ZZB, v krajevni samoupravi, preprosto povedano na vseh področjih marljivi, enotni in požrtvovalni.«
V svojem poročilu je tovariš Starc povsem upravičeno omenil pomembnost idej revolucije in našega današnjega programa. Takole je nadaljeval:
»Prav zato moramo biti mi, borci nosilci idej revolucije in našega programa na vsakem koraku, in to z isto vnemo in zagnanostjo ter doslednostjo in revolucionarnostjo, kot za časa o-boroženega upora, proti okupatorju.
Naša dejavnost, poleg rednih dolžnosti, ki pripadajo izključno naši borčevski organizaciji, je bila v zadnjem obdobju naravnana v. dve smeri, in sicer: v utrjevanje bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter ustvarjanje čim popolnejše oblike samoupravne socialistične družbe, zlasti v zvezi s stabilizacijskimi prizadevanji naše družbe na sploh.
Če se nam je v zadnjem času gospodarska raven znižala, mo-
V	nadaljevanju se je tovariš Starc dotaknil mednarodnih problemov, ki tudi močno vplivajo na naše gospodarstvo, na naš politični razvoj.
»Glede politične situacije v svetu ugotavljamo, da je danes vse prej kot dobra. Spopadi, oboroževanje v nedogled, vojna, nasilje, ki presega vse razumne meje, dokazujejo pravilnost naše usmeritve gibanju neuvrščenosti, ki je v današnjem času iz dneva v dan vse bolj potrebno.
Naša opredelitev do neuvrščenosti izvira iz naše revolucije in je neločljivo povezana s celotno družbeno bitjo naše države, sistemom socialističnega samoupravljanja in enakopravnosti vseh narodov in narodnosti naše države.
V	boju za napredek, za prijateljske odnose med vsemi narodi sveta, za pravično ureditev sveta smo mi, Jugoslovani, vedno visoko dvigali svojo borbeno zastavo. Nikoli nam ni bilo vseeno, kaj se dogaja kjerkoli po svetu, kjer je bilo ogroženo mir-
no in pošteno delo svobodoljubnih ljudi.«
V poročilu je tovariš Starc kratko, vendar jedrnato in enostavno povedal, kaj je odbor delal, kako je uspešno opravljal zadane naloge, kakšno je stanje bork in borcev, predvsem glede zdravljenja, nadomestil in pomoči. Slišali smo to, ker vemo, da je borcev vsak dan manj, kar je neizogibno. Zvedeli smo, zakaj se ni izpeljal izlet borcev na legendarno Kozaro in v Titov Drvar.
Svoje poročilo je govornik zaključil:
»Na koncu poročila našega odbora bi rad omenil, da je Komisija za spomeniško dejavnost oziroma varstvo zelo zadovoljivo skrbela za spomenike, obeležja in grobove padlih borcev na našem terenu. Za vzdrževanje spomenikov je imela komisija preko leta veliko dela, saj so bili grobovi in spomeniki vse leto lepo negovani, nikoli zanemarjeni in vsakdo je lahko opazil veliko skrb naše organizacije za urejanje grobov in spomenikov naših padlih tovarišev.
Z ozirom na to, da nas borce vedno bolj bremenijo leta, bi morali te skrbi prenesti na šole in mladinske organizacije našega terena. Skratka, treba je zadolžiti posamezne šole in mladinske organizacije za posamezne spomenike in grobove na našem področju.
Ob tej priliki naj se prav lepo zahvalim za sodelovanje vsem, ki so nam stali ob strani; organom upravljanja v Železarni Store, Občinskemu odboru ZZB, vsem članom in posebno članom odbora, ki so doprinesli levji delež pri izvajanju našega bogatega in plemenitega programa dela. Posebna hvala tudi poverjenikom. Prepričan sem, da bomo naše de-
KAKO SVA PRIPRAVLJALI CICIBANE ZA SPREJEM V PIONIRSKO ORGANIZACIJO
Vsako leto pionirji pripravljamo cicibane za sprejem v PO.
V ponedeljek, 23. novembra 1981 smo se zbrale pionirke, ki nam je bila dana ta naloga, v 1. a razredu, prvo učno uro. Prišle so tudi tovarišice iz PŠC iz Celja in prof. Zupančič.
Najprej se je tov. Liparjeva pogovarjala o delu pionirjev med NOB in danes, zatem pa smo pionirke nadaljevale delo.
Nataša je učence podrobneje seznanila s pionirskimi simboli: kapo, rutico, značko, izkaznico in knjigo.
Mateja jim je pripovedovala, kako se moramo učiti, Zakaj sploh hodimo v šolo, jaz pa sem razširila to temo in se z njimi pogovarjala o krožkih, zakaj jih obiskujemo, tudi na prometno značko in na pomoč starejšim o-sebam nismo pozabili.
Za konec jih je Andreja seznanila še o delu našega PO, ki se imenuje po največjem slovenskem pisatelju Ivanu Cankarju.
Letos sva z Matejo zadnjič pripravljali cicibane za sprejem v PO, saj bova drugo leto že mladinki.
Alja Kroflič, 7. b
lo nadaljevali, ker bo le tako zagotovljen uspeh.«'
Razprave o obveznih poročilih so bile zanimive in kritične. Na vprašanja so borci dobili pozitivne odgovore s strani predstavnika Občinskega odbora ZB Celje, tovariša Petana, ki je med ostalim zaželel društvu nadaljnje uspehe in sodelovanje, borcem pa še vrsto zdravih let.
V	imenu vodstva Železarne Štore in v imenu Krajevne skupnosti Štore je konferenco pozdravil tovariš Franc Zelič. Tovariš; Milan Zibret je prenesel pozdrave rezervnih vojaških starešin,, ZSMS pa je zastopal tovariš Za-firanovič, ki je v imenu mladine obljubil sodelovanje mladih.
V	nadaljevanju so poročali, kako delata odbora ZZB na Svetini in Teharjah. Izmed ostalih vabljenih je konferenco pozdravil tudi tovariš Vlado Novak v imenu OŠ Štore. Povedal je, da so učenci naše osemletke v štirih letih zbrali mnogo dokumentov in podatkov iz NOB, da spominska obeležja otroci zelo dobro poznajo in jih tudi vsako leto pomagajo urejevati.
Izvolili so nov odbor, katerega bo naslednji dve leti vodil predsednik tovariš Jožko Cajhen.
Tovariš Starc je zboru predložil program dela za leto 1982. Program je sicer obširen, vendar ni bojazni, da ga ne bi uresničili.
Borci NOV smo lahko ponosni na prehojeno pot v NOB in v povojnem času. Veseli smo, da mladi nadaljujejo naše delo, prevzemajo naše naloge in obveznosti. , Veseli smo, da so naši osnovnošolčki seznanjeni o naši borbi, da vedo, kje so spominska obeležja, kjer so bile borbe. Prav je tako, kajti na mladih je bodočnost.
PROSLAVA OB DNEVU REPUBLIKE
Za dan republike, 29. november, se po vsej Jugoslaviji vrstija svečane proslave. Tudi na naši šoli smo imeli svečano prireditev.. Cicibani so bili sprejeti v Zveza pionirjev.
Na tej svečanosti je sodelovali pevski zbor osnovne šole Štore in recitatorji. Povabili smo tovariša iz železarne Štore in starše cicibanov.
Najprej so nastopili recitator j i„ nato je pevski zbor zapel nekaj pesmi. Napočil je čas, ko je bila treba sprejeti cicibane v pionirsko organizacijo. Starejši pionirji; so jim zavezali okoli vratu rutice in nadeli čepice, pionirke pa so> jim razdelile izkaznice in knjige. Proslavo smo zaključili s pionirsko himno, pionirčki pa so odšli v razrede, kjer jih je čakala pogostitev.
Vsi smo bili veseli, a v srcu nas je skelelo, saj smo že drugič ta praznik praznovali brez ljubljenega tovariša Tita.
Nataša Čagalj, 6. ai OŠ Štore
IZ ŠOLSKIH KLOPI
CENEJE DO ZNANJA — PAKETNI NAKUP — 20% POPUST — OBROČNO ODPLAČEVANJE
Na željo Delavske enotnosti, Ljubljana, objavljamp seznam knjig njihove založbe s cenami An načinom odplačevanja.
I
Več avtorjev: Kronologija naprednega delavskega gibanja na
Slovenskem 1968—1980	700	din
Paolo Alaini: Oris zgodovine moderne politične misli	420	din
Dr. Miroslav Stiplovšek: Razmah strokovnega sindikalnega		
gibanja na Slovenskem 1918—1922	650	din
Vida Tomšič: Ženska v razvoju socialistične samoupravne		
Jugoslavije	240	din
''	2.010	din
-— 20'% popust	402	din
(v 5 obrokih, ¡prvi ¡obrok 321 din)	1.608	din
II Stanko Ilič: Psihosociološki aspekt informiranja v združenem		
delu	250	¡din
Firdus Džinič: Komunikologija	320	din
Dr. Vladimir Štambuk: Kibernetika	250	din
Mitja Gorjup: Samoupravno novinarstvo	140	din
Lenart Šetinc: Temelji samoupravnega sistema iniormiranja	190	din
	1.150	din
— 20*% popusta	230	din
(v 3 obrokih, prvi obrok 306 din)	920	din
III		
Več avtorjev: Inventivna dejavnost v združenem delu	150	din
Gabrijel Devetak: Tehnične iniormacije	550	din
Lojze Sočan: Pot v gospodarsko razvitost	360	din
M. Bunc: Marketing v združenem delu	390	din
Cveta Mlakar: Ekonomski problemi naše graditve socializma	250	din
	1.700	din
— 20 %. ¡popust	340	din
(v 5 obrokih, prvi Obrok 272 din)	1.360	din
IV		
Ana Kranjc: Izobraževanje naša družbena vrednota	220	din
Stevan Bezdanov: Združeno delo in izobraževanje	190	dan
Ana Kranjc: Metode izobraževanja odraslih	260	din
Emil Rojc: Izobraževanje za delo in samoupravljanje	360	din
	1.030	din
— 20 %, popust	206	din
(v 3 obrokih, prvi obrok 274 din)	824	din
V Marko Kerševan: Razredna analiza in marksistična družbena		
teorija	300	din
Ciril Ribičič: Izvršni svet v delegatskem skupščinskem		
sistemu Jugoslavije	300	din
Dr. Bogdan Kavčič, Vojko Antončič: Samoupravna urejenost in		
gospodarska uspešnost delovnih organizacij	250	din
	850	din
•— 20 %. popust	170	din
(v 3 obrokih, prvi obrok 226 din)	680	din
VI		
Več avtorjev: Aktualni problemi marksizma	310	din
Adolf Bibič: Interesi in politika	550	din
Paolo Alatri: Oris zgodovine moderne politične misli	420	din
B. Kavčič, I. Svetlik: Poglavja iz sociologije dela	360	din
Vladimir Sruk: Frommova humanistična vizija	290	din
	1.930	din
— 20 % popust	386	din
(v 5 obrokih, prvi obrok 308 ¡din)	1.544	din
Z vplačilom 1. obroka na žiro račun it.: 50100-603-41502 Delavska enotnost, Ljubljana vam pošljemo naročen 'komplet knjig in ustrezno dokumentacijo za obročno odplačevanje.
Podrobnejše informacije zahtevajte na naslov Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 {¡telefon 320-403), v knjigarni DE na Tavčarjevi 5 v Ljubljani in po vseh knjigarnah v Sloveniji.
Nič ne škodi, če vemo
Ko je bil razstavljen urbanistični načrt mesta Celja, se je izkazalo, da lahko o načrtni gradnji in urejevanju mesta govorimo .že dosti prej. Kot zaselek človeških bivališč je bil dvignjen teren med Voglajno in Savinjo že v kameni dobi. V rimski dobi je bila naselbina organizirana v pravokotniku, s pravokotnimi križišči ulic in z odlično kanalizacijo, ki delno služi še danes. To rimsko naselbino so porušili vzhodni in zahodni Goti ter Huni.
V dobi agrarne reforme od 7. do 12. stoletja je značilno stalno menjavanje upravne pripadnosti Celja, vse do ustanovitve savinjske marke med letoma 1122 in 1137. Vladajoči grof je živel v zgornjem gradu. V obdobju srednjeveškega tržišča se leta 1331 naselje prvič omenja kot trg, obdan z nasipom, vodnimi jarki in lesenim plotom na predelu sedanjega Tomšičevega trga. Takrat je bila zgrajena tudi spodnja graščina. Dne 11. aprila 1451. leta dobi Celje naziv mesta. Tedaj je štelo okoli 800 meščanov, predvsem svobodnih trgovcev in obrtnikov. V tej-dobi se v mestu pojavi temeljni prometni križ ceste vzhod—zahod oziroma sever —jug.
Leta 1846 so speljali južno železnico do Celja, leta 1891. je bila zgrajena savinjska železnica, 1905. pa železnica proti Rogaški Slatini. Leta 1727 so modernizirali cesto Dunaj—Celje—Trst, leta 1816 pa cesto Celje—Zidani most. Leta 1871 se je izdelal prvi mestni razširitveni in regulacijski načrt, dopolnili so ga štiri leta pozneje. Leta 1382 je bil izdelan drugi regulacijski načrt, 1889. pa tretji načrt. Leta 1901. pa so izdelali in sprejeli prvi u-reditveno-zazidalni načrt za O-tok, šest let pozneje je dobilo enak načrt Dolgo polje, leta 1911 pa še Gaberje.
Leta 1935 je prišlo do združitve mestne in okoliške celjske občine, leto dni pozneje so pričeli z deli pri regulaciji Savinje. Leta 1940 so izdelali definitivni gene-
ralni urbanistični načrt, ki ga je občina potrdila 31. decembra 1940, vendar ga zaradi skorajšnje okupacije niso realizirali.
Prvi povojni urbanistični plan so izdelali leta 1951, pet let pozneje so napravili in potrdili zazidalni načrt mesta Celja. Leta 1962 je bil razgrnjen osnutek urbanističnega načrta, toda zaradi pripomb industrije, da je zanjo v načrtu premalo površin, so ga zavrnili.
Leta 1964 so izdelali urbanistični program občine Celje in ga z odlokom sprejeli. Zaradi spreminjajoče zakonodaje pa ga je bilo treba spremeniti. Tako so na podlagi novih smernic in zakonodaje izdelali nov urbanistični načrt in ga razstavili v prostorih Narodnega doma.
Leto 1960 označujemo kot začetek regulacije Savinje po vojni; to pa bo trajalo še vrsto let, po etapah, kakor bodo na razpolago sredstva.
R. U.
Vaška skupnost -krajevna skupnost
Primoran sem bil poprijeti za pisalo, kajti v našem Zelezarju št. 22 sem bil izzvan, da nekaj napišem o delu VS Kameno, katere predsednik VO SZDL sem. Iz objektivnih okoliščin sem bil te funkcije razrešen že meseca marca. Ob tem delu sem prišel do spoznanja, da je v VS delati z ljudmi odgovorno in dokaj zahtevno, obenem pa tudi prijetno. Predvsem je lepo delati z mladimi, kar potrjujejo skupna prizadevanja in doseženi uspehi, ki so vsekakor vidni in obenem spodbudni za nadaljnje delo vaške samouprave. Da bom bolj konkreten, smatram, da je bilo v Zelezarju že precej napisane-
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kaj se skriva za objektom na sliki...
(Nadaljevanje s 7. strani)
ga o KS Šentjur okolica; res pa
je, da ne vse, kar se tudi ne da.
O vaški skupnosti Kameno je pred nedavnim dokaj obsežno pisal časopis Novi tednik. Ker pa tudi ta časopis ljudje precej prebirajo, ne bi stvari ponavljal, kvečjemu to, da se aktivnost v omenjeni VS nadaljuje in krepi.
Vsekakor so nam danes blizu in priljubljeni tisti kraji, ki se komunalno in kulturno izpopolnjujejo, ne glede na njihovo odmaknjenost, za kar je dokaz, da v njih živijo aktivni, morda preprosti ljudje, ki imajo nešteto neusahljivih želja in potreb. Združuje jih trdna volja in prepotrebno delo, ki ga hočejo nadoknaditi z mislijo na boljši jutrišnji dan. To pa je mogoče izvesti le z organiziranim pristopom.
Ker je VS Kameno del KS Šentjur-okolica in ker se je tudi leto izteklo, ugotavljamo' v KS, da je minulo leto bilo dokaj u-stvarjalno, predvsem na področju komunalnih ureditev. Nekoliko zaostajamo pri delu na družbenopolitičnem področju. Ni pa sporno ali protislovno: usmerjenost občanov je pozitivna in delovna.
Tako je bilo v letu 1981 na področju KS Šentjur — okolica asfaltirano skupno 4,5 km 'cest, a 10 km napeljanega primarnega in sekundarnega vodovodnega o-mrežja. Za posipavanje makadamskih cestišč se je porabilo nad 4.000 kub. metrov gramoza. Ob tem so bila opravljena še druga dela, kot so: del kanalizacije, ureditev mostov, podpornih zidov itd.
Ce razčlenimo po VS in po njihovih pridobitvah v vrednosti gotove realizacije, je bil vrstni red naslednji: VS Grobelno, VS Vrb-no, VS Kameno, VS Nova vas in VS Jakob. Pripominjam pa, da so pri tem posamezne VS najele posojila, do katerih imajo obveznosti vračanja.
Torej aktivnost krajanov se odvija po vaških skupnostih, kot VO SZDL in upravni organ VS, več ali manj s sodelovanjem mladih, ki so organizirani v OO ZSMS. Tako je v tej KS registriranih 700 članov ZSMS, predvsem pa so aktivne: Črnolica, Kameno, Jakob in Nova vas.
Ob minulem prazniku dnevu republike so te OO ZSMS pripravile in izvedle proslave v svojih delovnih sredinah, ki so bile povezane z jubileji samih organizacij, ob tem celo z otvoritvijo novega mladinskega prostora.
VS Grobelno je ob dnevu republike slavnostno postavila že drugo delovno zmago v letu 1981, saj je otvorila vodovod na Tratni, katerega skupna vrednost je okoli 700 starih milijonov.
Ob teh dokaj vidnih uspehih in dosežkih se v naših sredinah zavedamo in tudi čutimo, da živimo v času stabilizacijskih prizadevanj, s tem pa ne mislimo, da ne bi v KS oziroma v VS
delovali. Toda vse to nas še bolj združuje pri treznem in gospodarskem razmišljanju, tako da bo potrebno dinar, ki smo ga sedaj v KS dvakrat obračali, obrniti trikrat ali celo petkrat, da bomo v bodoče še lahko kaj delali. Krajani smo trdno prepričani: če bomo še nadalje združevali sredstva in delo z jasnim medsebojnim dogovorom, mora biti pri tem napredek viden, korak za korakom. Kdor drugače misli — misli napačno, kajti poti nazaj ni in je ne more biti.
Res je tudi to, da naše družbenopolitično delo predvsem po VS ne dosega visoke ravni; premalo pa se zavedamo, da posega v naše vsakdanje življenje. To je vidno predvsem iz tega, ker so zbori občanov preslabo obiskani, ljudje neradi sprejemajo funkcije in ne upajo ali nočejo z besedo na dan zaradi lastnih okoliščin in zadržanosti. Imamo pa tudi primere, ko se zbori občanov sprevržejo v bučno razpravo z naštevanjem težav in potreb, ki jih navedejo na- tem mestu, kot da se jim godi krivica. Ob tem ugotavljamo, da gre za netočno informiranost, za kar bi se morali občani tudi sami prizadevati. Pri tem naj ne bo merilo, kolikokrat smo se sestali, ampak učinkovitost takšnih sestankov.
Zato mora v bodoče VO SZDL s pomočjo PO razviti široko demokratično in frontno delovanje, s tem pa zainteresirati vse sloje občanov za skupno razreševanje problemov z aktivnim delom in odgovornostjo. Predloge ali zamisli, ki jih ljudje navedejo, je potrebno proučiti s soglasjem večine glede na resnične potrebe in želje in jih nato družbeno o-vrednotiti ter jih poskušati spraviti plansko v okvir možne realizacije, v kolikor nam sredstva in možnosti dopuščajo. Ob tem pa je treba razumeti, da se vsega ne more napraviti naenkrat, toda postopoma marsikaj.
Ker je družbenopolitično področje vezano še na druge aktivnosti, kot npr. na sekcije in dejavnosti, je toliko več priložnosti za skupno delo, v katero se lahko vključi vsakdo, ki ima voljo in smisel, saj mu je tako delo lahko celo za razvedrilo. Zato o-samljenosti ali zapostavljenosti ne bi smeli poznati že v VS kot v osnovih celicah KS.
Vodstvo v naši KS se teh nalog dobro zaveda in jih uveljavlja s tem, da se izogiba forumskega dela.
Delegatski sistem ne sme biti samo na papirju, zato moramo biti zelo učinkoviti. Skozi vse obdobje pa smo se srečevali v KS z neaktivnostjo in nezainteresiranostjo delegatov SIS, zato dostikrat nismo dosegli dovolj. Morda je to pogojeno s premajhno zavednostjo delegata kot takega, ki smo ga preslabo poznali, a kljub temu imenovali in mu zaupali.
Prav te mesece smo se ukvarjali z evidentiranjem krajanov za nove delegate, kajti sedanjim bo kmalu potekel mandat. Delo na tem področju je obsežno zastavljeno, saj smo evidentirali pro-centualno moške, ženske in mladino. Pri tem smo upoštevali strukturo in še druge faktorje. Kmalu bomo začeli z drugo fazo, to je s kadrovanjem in nato še z glasovanjem. Vsekakor bomo poskušali izmed dobrih izbrati najboljše.
Dela je v KS skozi celo leto dovolj. Te dni pripravljamo po VS plane za leto 1982, ki se mo-
VESELJE
Vesela sem bila, ko sta me na Dan republike obiskala predstavnik Železarne tov. inž. Milko Starc in ZB Pavel Štefančič. Prinesla sta mi šopek rož s čestitko, za kar se jima iskreno zahvaljujem. Še posebno sem bila vesela, ko mi je tovariš inž. Milko Starc obudil spomin in priznanje na moje delo v Železarni.
Pri tako lepih besedah se nisem mogla zadržati, orosile so se mi oči. Najraje bi poletela nazaj k vam in bi še z večjim veseljem delala kot sem nekoč. A žal, prišla so leta, morala sem se posloviti, le spomini so še ostali na moje delo in na vas. Lepi spomini me vežejo na vas in na Železarno Štore, zatorej še enkrat najlepša hvala za prijeten obisk in upam, da ni bil zadnji.
Želim vam srečno in uspešno novo leto 1982.
Marija Dobovišek
UREDNIŠTVU ŽELEZARJA
Zahvaljujem se vam za redno pošiljanje časopisa Štorski žele-zar .V veliko veselje in zadovoljstvo mi je prebiranje Železarja, tako sem vsaj seznanjena, kako in kaj je novega v Štorah. Zato vas prosim, da mi časopis še naprej tako redno pošiljate in ostajam vaša hvaležna bralka.
Želim vam srečno in uspešno novo leto 1982.
Marija Dobovišek
Slovenski skladatelj, publicist, glasbeni kritik in dirigent Emil Adamič je v starosti 49 let umrl v Ljubljani 6. decembra 1936. Napisal je nad tisoč sklad, med nji-
rajo nanašati na sprejeti referendumski program dela, istočasno jih moramo finančno ovrednotiti — napraviti finančno rekonstrukcijo, nato pa jih sprejeti na zborih občanov itd.
Toliko za tokrat o delu naše sredine in ker je tu novo leto, bi v imenu Krajevne skupnosti Šentjur — okolica, kakor tudi v svojem imenu čestital vsem delovnim ljudem in občanom, kakor tudi bralcem Štorskega železarja, srečno in uspešno novo le-
*
mi veliko število za mladinske zbore, tako da velja za pionirja slovenske mladinske glasbe. V slovensko glasbo je uvajal nova slogovna naziranja in je skupaj z Gojmirom Krekom in Antonom Lajovcem utiral v glasbi poti novemu razvojnemu razdobju.
Fisatelj, dramatizator in publicist Fran Govekar je bil rojen
9.	decembra 1871 na Igu pri Ljubljani, umrl je leta 1949 v Ljubljani. Pod vplivom francoskega naturalista Emila Zolaja je zasnoval prvi poizkus domačega naturalističnega romana. Bil je urednik raznih listov in gledališki recenzent.
Švedski kemik, iznajditelj dinamita Alfred NOBEL je umrl
10.	decembra 1896 (rojen 1833). Svoje premoženje je namenil skladu, iz katerega podeljujejo Nobelove nagrade za najboljša svetovna dela s področij kemije, fizike, medicine, književnosti in borbe za svetovni mir.
Italijanski fašisti so 12. decembra 1921 požgali slovenski Narodni dom v Barkovljah pri Trstu.
Hrvaški pisatelj Avgust Šenoa je umrl v starosti 43 let 13. decembra 1881 (pred sto leti). Pisal je lirske in epske pesmi, povesti, zgodovinske romane, feljtone ter književna in gledališka poročila. Najbolj znana dela so: Zlatarjevo zlato, Diogenes, Varuj se senjske roke, Turopoljski top, Nagelj s pesnikovega groba.
STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing., Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 201 2. 1974) — Tisk: AERO Celje — TOZD grafika — Rokopisov ne vračamo.
Na objavljen članek »Ali imamo zagotovljene pogoje dela«, smo prejeli fotografijo delavk iz računovodstva, ki jo objavljamo.
to 1982!
Tone Uršič